Leto III.
V Celju, dne 12. marca 1908.
St. 11.
NARODNI UST
GSasilo narodne stranke za Štajersko.
? shaja vsak Četrtek; ako je ta dan praznik, pa dan poprej. — Vse pošiljatve (dopisi, reklamacije, vprašanja itd.) je pošiljati ns naslov: „VSarcdni List" v Celju. — Reklamacije so
poštnine proste. — Uredništvo: Graška cesta štev. 1.
„Narodni List" stane za celo leto 4 K, za pol leta 2 K, za četrt leta 1 K. Za Ameriko in druge dežele na leto 5 K 60 vin. Naročnina se plačuje vnaprej. — Posamezna številka stane 10 vin.
Oglasi se računajo po 16 vinarjev ena petit vrsta. — Pri večkratnih objavah znaten popust po dogovoru. Pristojbine za oglase je plačevati po pošti na naslov: „Narodni List" v Celju.
JaTni ljudski shodi narodne stranke dne 22. marca 1908.
1.	v Ribnici na Poh. (prostor in uro naznanimo). Pride tudi
državni poslanec Vinko Ježovnik.
2.	v Bočni pri Gornjemgradu ob 3. uri popoldne v pro-
storih g. Ivan Purnata p. d. Feržena.
3.	v Grajski vasi ob 3. uri popoldne v prostorih g. Franca
Borina. Pride tudi državni poslanec g. Franjo Roblek.
4.	v Rogatcu v prostorih g. Filip Butolena (gostilna pri kolo-
dvoru) ob 3. uri popoldne.
5.	v Sv. Miklavžu pri Ormožu ob 8. uri dopoldne v
prostorih g. Ivanuša.
6.	V Ivanjkovcih ob 2. uri popoldne v gostilni gospe Kralj.
7.	pri Sv. Barbari v Halozah ob 9. uri dopoldne v stari šoli.
8.	pri Sv. Marku niže Ptuja ob 3. uri popoldne v go-
stilni g. Čeha.
9.	na Ponikvi ob j. ž. ob 3. uri popoldne prostorih g. A. Ošlaka. 10. v Sevnici ob 3. uri popoldne v prostorih g. Simoneica.
Ka shode!
Ednajstero shodov, katere je narodna stranka priredila dne 23. svečana širom spodnje Štajerske, je napravilo na vse strani blagodejen «tis. Da so Nemci in mariborski duhovniki vsled shodov ozlovoljeni, ne pride v vpoštev, in je naravno, ker ti krogi ne želijo napredka našega naroda. Glas tisočev zavednih Slovencev, ki so 23. svečana zahtevali pravico pri volilni izpre-aembi za deželni zbor, pa pomeni novo trdno vezilo Slovencev v boju za naše pravice. Naše zahteve nasproti deželi ostanejo za štajerske Slovene© nekak političen katekizem, ki bode dosledno •d dne do dne mogočnejše odmeval po spodnje-štajerskih hribih in dolinah. Zahteva po slovenskih «radnikih bode še v naprej svetu oznanjala, da hoče biti Slovenec na svoji zemlji svoj gospod !
Prišli so nam še iz raznih krajev novi pozivi narodnih mož, naj se skličejo še novi shodi, na kterih bodo Slovenci stavili svoje zahteve, da merodajni krogi na iste ne bodo pozabili. Izvrše-valni odbor narodne stranke se tem pozivom rad •dzove in sklicuje na dne 22. sušca novo vrsto »kodov, ki se zopet razdelijo po vseh pokrajinah spanje Štajerske. Od gozdnate Eibnice na Pohorju do sredine in do najjužnejšega konca Slovenskih goric bode zvenel ta dan klic po pravici za Slovence. Od Bočne in Grajske vasi v savinski dolini do Haloz in do Rogatca si bodo slovenski kmetje ponujali roko v složen boj za svoj napredek. Ta složna zahteva naših pravic pa se bode morala slišati v Gradcu in na Dunajn, naj tamkaj še tako debelo slišijo, če Slovenec kaj tirja.
O čem bodemo govorili dne 22. sušca na javnih shodih?
Naše zahteve glede Gradca se morajo ponoviti in javnosti ponovno v spomin poklicati, govoriti moramo pa tudi o rešitvi narodnega vprašanja, katero je prišlo zadnje dni spet v ospredje. Naše stališče v tem oziru mora biti, da ne smemo pripustiti, da bi ne veljalo isto za Slovence na Štajerskem nasproti Nemcem, kar se hoče na Češkem Nemcem nasproti Čehom dati. Nič več mi ne zahtevamo nego Nemci na Češkem, pa tudi nič manj. , Nikakor se pa tudi ne zadovoljimo s tem, da bi nas bratje Čehi na cedilu pustili in Nemce nasitili, dokler Nemci nam tega ne priznajo, kar od Čehov hočejo imeti. Slovanska vzajemnost, katera Slovencem nikdar ni bila prazna beseda, ne sme biti tudi sedaj, ko se gre za našo kožo, le prazna govorica. Mi zahtevamo •d slovenskih poslancev, da Cehom na vse grlo povedo, da niso naši bratje, ako bodo se z Nemci brez nas pogodili. Močnejši brat ne sme slabej-šega izkoriščati in ga klicati, kadar njemu česa treba, spomniti se mora slabejšega tudi tedaj, kadar je prilika s skupnim nasprotnikom se pogajati. Mi nismo tako otročji, da bi ne izprevi-
deli zvijačnosti starega lisjaškega mešetarja mini-sterskega predsednika Becka. Hoče narodno spravo, ne zaradi pravice, ampak da zakrije krivico. Hoče mir med Nemci in Čehi, da bi potem Nemci Slovence v miru pogoltnili.
Razmere na spodnjem Štajerskem so kričeče. Slovenec je tukaj brezpraven, naduti nemški uradnik Slovencu celo brani pri sodniji v materinem' jeziku govoriti in se brani slovensko besedo v spisih slovenski posvedočiti. Slovenski sinovi se preganjajo, Nemec se z vladno nagrado oborožuje za izpodrivanj*; Slovenca. Nemec je sit, Slovenec lačen, a država in dežela s slovenskim denarjem Nemca pita. Slovencu se odreka podpora v kmetijstvu in obrti, niti samopomoč se od poklicanih krogov ne spoštuje in ne podpira.
Svoboda in jednakopravnost na vseh poljih ! Ta klic bode odmeval na mnogobrojnih shodih narodne stranke dne 22. sušca. Narodni Slovenci, pridružite se složno temu klicu. Vse, kar narodno čuti, pojdi na shode !
Iz političnega sveta.
Proti italijanski pravni fakulteti na Dunajn se je izrekla laška šolska družba „lega nazionale". Zahteva z vso odločnostjo ustanovitev italijanskega vseučilišča v Trstu.
*
Češko-slovanska socijalna demokracija je
sklenila v jezikovnem vprašanju postopati enotno z ostalimi češkimi strankami.
Portugalski kralj Manuel se namerava poročiti in zaprositi roko nemške princezinje Viktorije, hčerke nemškega cesarja Viljema.
♦
Predsednik francoske ljudovlade Fallieres (Falijér) namerava v kratkem obiskati rnskega carja Nikolaja.
*
Deželni zbor za Istro je sklican na dne 14.
t. m. na zasedanje v Koper. Glavna naloga tega dež. zbora, katerega doba preteče že 20. junija,
bo sprememba volilne postave.
*
Češke zahteve v jezikovnem vprašanju. V
seji mladočeškega kluba se je izrazil dr. KramaF: Čehi se ne odmaknejo niti za las od zahteve: „Enakopravnost češkega jezika v celem češkem kraljevstvu"1.
*
Gospodarska povzdiga Istre. Komisija za gospodarsko povzdigo Istre je začela s posvetovanji. Od vlade dobi na razpolago 20 milijonov kron za gospodarske in prosvetne naprave.
Še volitve na Hrvaškem. Pri ožjih volitvah v okraju Novigrad je izvoljen vodja kmečke strenke Stjepan Radič proti Frankovcn dr. Ivici
Franku. Radič ima zdaj 2 mandata.
*
V proračunskem odseku je dne 5. t. m. dr.
Korošec navajal žalje agrareev glede transporta žive živine; zahteval je, naj bi si južna železnica nabavila hladilne vozove za prevažanje mleka in rib. Kritikoval je ponemčevanje na železnicah, posebno na Koroškem, kjer potnika opsujejo, če zahteva vozni listek v slovenskem jeziku. Pritoževal se je končno zaradi samonemških postajnih
napisov na progi Celje-Velenje.
*
Prvi socijalni demokrat v hrvatskem saboru.
Pri minolih volitvah v hrvatski sabor, in sicer v ožjih volitvah, je bil v okraju Šid izvoljen socijalni bemokrat Vitomir Korač. To je vsekakor zanimivo, ker je znano, da je na Hrvatskem po današnjem volilnem redu volilec šele oni, ki plačuje najmanj 60 kron direktnega davka.
*
Položaj na Hrvatskem. Vsled sijajne zmage hrvatsko-srbske koalicije pri volitvah v sabor so madžarski vlastodržci v Pešti in njihovi pokorni sluge na banski stoliei v Zagrebu čisto ob pamet in kujejo najbolj črne naklepe, kako bi preprečili, da pride koalicija na vlado in kako bi na drugi strani očrnili koalicijo pred narodom. Zato imajo zdaj sledeči načrt: V časopisih bobnajo, češ koalicija bo kriva, če hrvatski sabor ne bo mogel delati, — na drugi strani pa imajo že vse pripravljeno, da hrvatski sabor, ki se snide 12. t. m., takoj odgodijo, pred narodom pa potem kriče: glejte, koalicija ni hotela delati, zato se je moral sabor razpustiti. Žalostno je, da v tem bojn proti koaliciji gredo skupno vlada, madžaroni, klerikalci in — Frankovci. — V svoji zmedenosti pišejo vladni listi tudi, da koaliciji najbrž ne bo mogoče dobiti vladno večino. K temu dobro pripominja zagrebški list „Pokret", češ, seveda ne bo dala koalicija večine za sedanjo vlado, ker koalicija hoče in mora biti sama vladajoča večina. Ne vladna, ampak vladajoča stranka. To nalogo
je koaliciji poveril narod.
*
Zakonski načrt o rešitvi jezikovnega vprašanja je, kakor poročajo vladni listi, že gotov v vseh temeljnih potezah, vendar ga pa vlada ne misli še takoj obelodaniti. Zakon se omejuje
baje samo na Češko.
*
Poljska ljudska stranka je sklenila, da imajo njeni državni poslanci, ki so dozdaj tvorili posebno skupino v zbornici, vstopiti v skupni poljski klub.
V proračunskem odseku je poslanec dr. Pio j dokazoval potrebo ustanovitve posebnega poštnega ravnateljstva za Koroško ter je zahteval isto za Kranjsko. .....
*
Zopet 5000 novincev več za domobranstvo.
Vlada namerava zahtevati v zakonskem načrtu o rekrutnem kontingentu pomnoženje novincev za domobranstvo za 4740 mož. Ker se pomnoži tudi stanje tirolskih strelcev, bo znašalo skupno pomnoženje okroglo 5000 mož. Gospodje v vojnem ministerstvu res niso skromni v svojih zahtevah. Šele 1. 1903. se je pomnožilo število domobranskih novincev za 4500 mož (prej 10.000), in zdaj zopet tako ogromno zvišanje. Ogrski državn; zbor ni dovolil zvišanja, zato bi bilo zvišanje v tostranski polovici dvakrat krivično. — Upamo, da bodo ljudski zastopniki imeli srce za ljudske potrebe na pravem mestu in ne bodo dovolili te nove velikanske obremenitve avstrijskih davkoplačevalcev, posebej še, ker bi se nam sicer lahko Madžari v obraz rogali.
*
Zboljšanje deželnih financ. Dne 7. t. m. so
se začeli na Dunaju posvetovati razni veljaki o j tem, kako spraviti deželne finance, ki so silno na slabem, v nekoliko boljši tir. V začetku posvetovanja je govoril finančni minister, ki je omenil med drugim, da bo eno prvih dejanj v tem ozirri: zviša se davek na žganje in od tega dobijo de-i žele okoli 19 milijonov kron; na drugi strani pa dobe od osebnodohodninskega davka okoli 6 milijonov kron, torej skupno okoli 25 milijonov kron.
v. ■ 1 • '	*	•.•"*:■. . ■
Poroka portugalskega kralja Manuela. Kakor poročajo iz Lizbone, so vesti o skorajšnji poroki
kralja Manuela popolnoma neosnovane.
■ *
Pametna beseda. Kakor poročamo na drugem mestu, še je dne 7. t. m. začelo na Dunaju posvetovanje glede izboljšanja deželnih financ. V seji dne 9. t. m. je govoril vladni svetnik dr. Brockhausen in je izjavil, da smatra za edino pravilno v dosego nameravanega izboljšanja, da p r e v z a m i država ljudsko S'oli t v o, £ j. stavbe šol' in plačevanje UČiteljstva. (Kakor bo našim čitateljem poznano, je to tudi
zahteva narodne stranke. Op. ur.)
*
Laški komedijanti. "V Trstu bi radi imeli vseučilišče, na Dunaju jim hočejo dati pravno fakulteto; zdaj pa se poroča, da sta bila Župan iz Zadra v Dalmaciji dr. Giolitto in dež. poslanec Zianovich na Dunaju s prošnjo, naj se ustanovi pravna fakulteta v Zadru, Ti ljudje sami ne vedo, kaj bi radi.
, n	*
Bivši hrvatski ban dr. Rakodczay je imenovan za predsednika stola sedmorice v Zagrebu.
Pozor!
Uredništvo „Narodnega lista'' se je preselilo
te dni v nove prostore v Rotovški ulici št. ,12 I. nadstropje. — Tam je tudi sedež Narodne založbe in klubova soba narodne stranke.
»«,.... m.... m,	■V(,|V»r..|.V|frLruu|JU)
LISTEK.
Sličice.
(Ii ruščine prevel P o d r a t s k i.)
n.
Rešena.
Slabo osvetljeno sobano je napolnjevalo neko posebno piskajoče hropenje. To hropenje se je razlegalo po vsem stanovanju ; bilo ga je moči slišati tudi na stopnice.
Na veliki postelji, obloženi z blazinami, je ležala mala deklica. Poleg nje sta stala ter poslušala njeno globoko dihanje dva moška in pa
mlada žena — stariša deklice in pa pravnik.
* * *
Dekletce je očividno že nmiralo. Zdravnik pomigne očetu ter gre ž njim v stransko sobo.
„Slabo stoji", reče. „Oteklina urno napreduje. Preostaja samo še eno sredstvo — led. Ako hočete — poskusimo." Pokličeta mater.
Z breznadejno vdanim izrazom na vpadlem jicu je poslušala zdravnika in moža ter rekla
Dopisi.
Mozirje. Kmetijska podružnica za Sv. Mihel in Mozirje jei tukaj pri jako obilni udeležbi zborovala dne 8. marca t,l. Govoril je g. nadučitelj Praprotnik o velikem pomenu cesarjeve 60 letnice, katera se bode letos po celem našem cesarstvu kolikor mogoče slovesno obhajala. V dolgi dobi 60 let, kar vlada naš sedajni cesar, se je naše cesarstvo v mnogočem prerodilo in vkljub mnogim hudim bojem in viharjem jako Okrepilo. Ker pa cesar sam izrecno želi, da se naj 60 letni spomin, odkar vodi krmilo naše države, obhaja v prvi vrsti z dobrodelnimi napravami, zato opozarja govornik vse navzoče, naj vsak na svojem domu ,vh trajen spomin na letošnje leto posadi nekaj sadnih dreves, kajti sajenje sadnega drevja je brez dvoma veliko dobro delo, kakor to trdi tudi Slomšek, ki pravi : „Kdor sadno, drevo vsadi, za celo svojo hišo veliko dobroto stori;" Vsi navzoči so pritrdili navdušenim govornikovim besedam ter enoglasno sklenili, da bodo vsak pri svoji hiši v navzočnosti vseh hišnih . prebivalcev posadili nekaj dreves v vedni spomin na letošnje let.o. Tako posajena drevesa bodo do-
našalft mnogo koristi.....hišnim prebivalcem ; ona
bodo .olepšala dotičua posestva ter bodo kakor živi spomeniki še pozne rodove spominjala na cesarjevo 60 letnico, katera ima za nas in za naše cesarstvo tudi velik pomen. Istotako bodo tudi vsi učenci pri Sv. Mihelu in v Mozirju dobili in vsadili vsak vsaj po eno drevesce v vedni spomin na 60 letno vladanje našega cesarja Franca Jožefa 1.
GoPtijigrad. (Nekaj o pašni zadrugi.) Lansko leto so nekateri rodoljubi ustanovili pašno zad r u g o za občine Gornjigrad, Bočno in Novo Štifto, katere namen bi bil, planinske pašnike zboljšati z raznimi melioracijami. Vsak, ki je že z laBtnimi očmi videl planinske pašnike, ve, kako so zarastli z nepotrebnim in ničvrednim grmičevjem, ruševjem ali pritlikastim drevjem. Od strani knezOškofijske grajščine seje pašnina vedno zviševala, pašniki pa so od leta do leta postajali manjši in mànj vredni. Ali se je potem čuditi, da so kmetje jeli godrnjati? Iskali so pomoči pri g. dekanu, da bi posredoval pri ljubljanskem škofu, a zaman. Prosili so škofa Samega osebno ; no, ta jim je Obljubil, storil pa nič, kakor je pri visokih gospodih navada. Večina živinoreje je pri nas pa odvisna od knezoškofij-skega posestva.
Ko se je sprožila misel „pašne zadruge", padla je takoj na rodovitna tla. Ta vest se je širila od hiše do hiše in je nazadnje prišla tudi v farovže, kjer so se ustrašili tega kmetskega navdušenja. Sedaj so preiskali jetra in obisti odbornikom ter našli, da je nekaj naprednih in Sploh duhovščini neljubih oseb v odboru. Pisali so škofu, naj ne da „liberalni" pašni zadrugi pašnikov v najem, kajti zadruga samo lovi kmeta v politične zanjke, najbrž k narodni stranki. Čeprav se nikdar ni črhnila besedica o politiki, o strankah, o duhovnikih itd., to velevažrio edino le gospodarsko podjetje je postalo v njih očeh politično liberalno strankarstvo. Hitro so nekje preplonkali pravila in prijadral je gosp. Vlado Pušenjak, poslan od Zadružne Zveze v Ljubljani,
i i	i r
proseče : jaz se strinjam z vsem — samo rešite jo!" na kar se je spustila v presunljiv jok.
Mož se obrne strani. Tudi on je jokal, vendar pa ni hotel, da bi žena videla njegove solze.
* * *
Zdravnik, ne zmeneč se za ničesar, kar se je godilo okrog njega, je skrbno stregel bolnemu otroku. Hropenje je postajalo čimdalje redkejše in mehkejše. '	_
Mati se je zamislila; nakrat se ji zazdelo, da deklice niti več ne čuje. Ali je že konec?
Nikakor, otrok še diše in hrope. Vendar to ni več poprejšnje hropenje, ki je vzbujalo smrtno grozo in razdiralo dušo, marveč nekakšno slabo, pretrgano ... Vlovila je zmagoslaven zdravnikov pogled, tolažljiv nasmehljaj svojega moža — razumela je ter se pobožno prekrižala ...
* * *
Zdravnik je odšel-
V sobi se je oglašalo enakomerno dihanje spavajočegp. otroka.
Mlada žena je prvič ihtela — v naročju svojega moža. Tudi on se je jokal, toda sedaj se ni več obračal strani; teh solz ni več skrival.
ter ustanovil dne 24. febr. 1.1. novo p a šil o zadrugo za ves gornjegrajski okrcaj. Ta dobi pašnike v najem — in rešeni sò grozne nevarnosti.
Nimamo nič proti temu, da se je osnovala nova pašna zadruga pod pogojem, da bode ista zares tudi delovala v prid kmeta, o čem pa zdaj še dvomimo, sicer pa bodemo delovanje pašne zadruge vestno opazovali.
Ti preklicani liberalci imajo povsod svoje sebične namene, tako se repenči dopisnik v „Slov. Gospodarju" od 28. febr., čeprav se jè sklenilo, da morajo vsi odborniki pašne zadriige svoje delo brezplačno opravljati. Še značilne j ša je za dopisnika sledeča trditev : „V novejšem času so še hoteli napraviti pašniške (f) zadruge, seveda tudi na račtin ljubljanskega škofa." Ne Vernò, ali bi se smejali gorostasni nevednosti ali pomilovali očividno zlotfnost, ki se kar nič ne strinja z duhovniškim poklicem. PašUa (a ne pašniška!) zadruga bi gotovo dobila večje podpore od raznih strani, katere bi porabila v melioracijske namene škofovih posestev, kar bi pravzaprav moral škof sàm storiti, ako si upa pobirati visoko najemnino od pašnikov. Dopisnik naj najpreje pretuhta vso zadevo, naj jo prouči, in potem naj po svoji stari navadi Mati može, ki so iz nesebičnosti in brez vsakega strankarstva hoteli pomagati kmetu. Ako ste "to s svojim spletkarjenjem zabranili in sami ne bo-dete znali kaj boljega storiti, potem pride čas, ko bode tudi kmet spregledal, kje naj išče svoje prijatelje.
Središče. Dne 8. t. m. so naši diletantje uprizorili v šoli „Rokovnjače". Pri natlačenih prostorih se je igralo izborno — krasni kostumi so utis igre še zboljšali. Posebno nastop malih vojakov je vsem ugajal, tako tudi prizor v grabna. Igra se ponovi v nedeljo dne 15. t. m., ker mnogi tokrat nisö prostora dobili. Mi želimo društvu „Edinost" najboljši vspeh, ker si je prizadelo oder za igro tako okusno vrediti in je z lepimi kostumi pripomoglo k tako sijajnemu vspehu.
V Rajhenburgu, 6. marca 1908.
Pretočeni predpust je bil tudi v našem malem trgu kaj živahen. Poleg mnogih domačih Veselic je bilo tudi več velikih prireditev, ki so posebno v moralnem oziru izborno uspele. Kot otvoritev predpusta je bil čitalničen vojaški koncert dne 6. prosinca; 26. istega meseca je imelo tuk. gasilno društvo, katero edino ima slov. poveljstvo v Posavju, svojo veselico ; 8. svečana se je vršil prvi planinski ples „Posavske podružnice S. P. D." in dne 16. svečana ustanovni občni zbor podružnice sv. Cirila in Metoda za Bajhenburg, Vide» in okolico, pri katerem jè svirala domača godba na lok. Zaključila pa je predpust velika pojedina slanikov na Pepelnico. Pri vseh prireditvah j« bila splošna zadovoljnóst in neprisiljena zabava. Do tolikega uspeha so poleg domačinov v prvi vrsti pripomogli vrli Brežičani, Sevničani. Krčaoi in Videmčani s svojo mnogobrojno vdeležbo. Hvala in čast jim !
Da pa bode mogla čitalnica vršiti -svoje veliko dano si nalogo, je pomnožila z mnogimi lepimi knjigami ljudsko knjižnico in postavila nfov gledališki oder, ki se otvori dne 19. sušca t. 1 z igrama: „Dr. Vseznal in njegov sluga ŠHpko Tiček" in „Krojač Fips". Pred in po igri svira domača godba na lok. Po igri bo prosta zabava Začetek ob 4. uri popoludne. Vstopnina 60 v. za osebo, preplačila se hvaležno vsprejemajo.
Pozneje priredi čitalnica vsak mesec najmanj po eno gledališko igro s koncertom in sicer: na Vel. pondeljek, 3. majnika, na Florijansko nedeljo v prid gasilnega društva, na binkoštni pondeljek, 5. julija, na dan sv. Cir. in Met. v prid šolski družbi itd.
Želeti bi le bilo, da bi se domačini, posebno okoliški kmetje bolj zanimali za to v narodnem oziru prekoristao društvo ter pogostejše prihajali po knjige in pridnejše posečali društvene prireditve. Le, ako bode imela čitalnica dovolj moralne in gmotne podpore, bode mogla vršiti svojo nalogo ter širiti omiko in prosveto med našim ljudstvom.
Ptuj. — (Izza kulis). — Razložiti hočem na kratko, kako pokvarjena je ptujska nemškuta-rija. „Štajerčevci" si hočejo prilaščati nekako oblast nad sodnijo; če se ima vršiti kaka obravnava med Slovencem in Nemcem, napovedujejo v svojem lističu že vnaprej, ta ali oni Slovenec bode, oziroma mora biti obsojen. Največkrat, z majhnimi izjemami, se tako tudi zgodi. Revež
Slovenec, ki ima za nasnrotnika Nemca ali nem-škutarja.
Nič boljše se ne godi učiteljstvu pri kompe-teneah. Če prosi za dobro mesto kak nemškutar, jo prav gotovo prvi v terni in —je tudi imenovan. Slovence se prezira, če so tudi starejši, imajo boljša spričevala in več zaslug baš za tisti kraj, kamor so prosili.. Poglejmo si malo, kako se dela pri kompetencah, na nekem jako značilnem slučaju.
Razpisano je bilo mesto nadučitelja v bližini Ptuja. Med prosilci je bilo več Slovencev in eden nemškutar. Potegoval se je za službo posebno neki Slovenec, ki je slnžboval tam že leta in leta in si je za kraj stekel mnogo zaslug; imel je edino to slabost, da se je zavedal Slovenca in se ni hodil prilizovat ptujskim nemškutarskim mogotcem Oni nemškutar pa ni imel za dotični kraj prav nobenih zaslug, pač pa svojstvo, da je bil „deutschfreundlich".
Prošnje za kompetenco so prišle, trebalo je sestaviti terno. To naredi nadzornik in jo predlaga pri seji okrajnega šolskega sveta. Predno ga pa sestavi, gre na posvetovanje ; kam ? — k Strašilu, kajti brez Strašilovega dovoljenja se ne sme zgoditi prav nič. Pri njem se vrše posvetovanja, kakor se tam sklene, tako ostane, temu ne sme,nihče ugovarjati. To je dognana stvar. Gospod paša so pa rekli, da mora priti prvi v terno, razumljivo samo ob sebi, oni, ki je bil „deutschfreundlich", ki se je hodil k njemu prilizovat in mu dal različne koncesije (na primer nemški poduk itd.)
Zanimivo pa je, kako se je zgodilo s Slovencem. Ta je šel k nadzorniku, ki ga je smatral za prijatelja že izza prejšnjih let, ter ga prosil podpore pri kompetenci. In nadzornik je zvedel iz njega, češ, da ga bo vedel podpirati, vse tajnosti in mu slednjič svetoval, naj gre v Gradec na pristojno mesto ; ko pa pride nazaj, naj se •glasi pri njem in mu sporoči, kar je zvedel v Gradcu. Slovenec pa je že narodno preveč zaupljiv človek. Storil je, kar mu je nadzornik svetoval. Prišedši iz Gradca se je napotil naravnost k nadzorniku in mu povedal, da stoji stvar zanj zgoraj dobro, samo v terno mora sevo priti. Nadzornik je toraj vedel, da dobi ta Slovenec gotovo mesto, če pride v terno ; dobiti ga pa ne sme, ker so paša določili že drugega. Kaj storiti? Na eni strani pravica po vseh božjih in človeških postavah, na drugi strani pa grdo nacijonalno sovraštvo. Zmagalo je slednje. Slovenec je sicer prišel, kakor se mu je obljubilo, v terno, toda kot — četrti ; kot tak pa ne pride niti v poštev.
Sodbo o takem ravnanju prepuščam cenjenim bralcem. Vprašam le, je-li to moško, če se izve iz človeka vse tajnosti, se da obljuba, potem se pa vse te tajnosti izkoristijo v škodo in se beseda sne ? !
Tako ravna oni, ki je bil na učiteljišč0 navdušen Slovenec, celo pevovodja slovenskih dijakov. V človeku, ki je zatajil svoj materni jezik, ne moremo iskati značaja. In tako žalostno vlogo je igral po tem napram prevaranemu Slovencu, hoteč se narediti čistega.
Slednjič naj pridenem še to le dogodbico. V ptujski „Nemški hiši" je sedela pri mizi v gostilni vesela družba. Med njo se je odlikovala najbolj neka oseba, ki je delala o učiteljstvu take glose, da se je celo omizje na ves glas smejalo. V bližini teh sta pa sedela neopaženo dva gospoda. In vpraša prvi drugega: „Kedo je pa ta človek, ki se tako grdo norčuje iz učiteljstva?" Drugi mu odgovori : „To je sam učitelj, a sedaj shičajno celo — zastopnik nčiteljstva, — nadzornik !"
Narodni sklad.
Prenos . . K 185 28 napredni Grižani nabrali na veselici pri Naprudniku „ 5'— vesela pevska drnžba v gostilni g. Pleterski na <, Bregu pri Celju in v slov. del. podp. društvu
V Celju.................„ 7 44
4f. Janko Sernec...............„ 6"—
it. Rihard Karba................ 4 —
g. B. Zupane nabral v veseli družbi v pivnici § 11
.. r v Laškem trgu............... 5'60
neimenovan iz Vranskega ........ . . . . „ 25'—
skupaj ... K 238 22
oitegne se................... T—
katere so se pomotoma vposlale nam namesto
narodnemu svetu iz Ormoža.	_
Ostane . . . K 23122
Ker Še pobiranje mesečnih prispevkov v Celju za ■esec februar ni končano, priobčimo konečni uspeh takrat k« bodo vsi prispevki oddani. Narodnjaki, posnemajte vrle nabiralce ob raznih prilikah.
Štajerske novice.
Narodna založba v Celju je končno registro-vana. Javljaino to vsem cenjenim narodnjakom z živo željo, da se poprimejo sedaj z vso vnemò dela za prospevanje te zadruge. Kakor znano, preide „Narodni list" v last zadruge. V prvi Vrsti si je pa narodna založba stavila veliko nalogo potom najrazličnejših brošur in knjig širiti pro-sveto med naše ljudstvo. „Slovenski kmečki koledar" je bilo prvo tozadevno podjetje narodne založbe. Od vseh strani z radostjo in pohvalo sprejeto je prvo podjetje imelo velik moralen uspeh; žal da dozdaj še gmotni uspeh ne doseza zadovoljivih mej. Narodnjaki, zdaj, ko ima zadruga odprte pote na poljé dela za narodno kulturo, stori vsak svojo dolžnost! Prvi pogoj, da bo zadruga uspevala, je vsekakor, da čim najbolj številno pristopate kot deležniki k zadrugi in tudi druge skušate v to pridobiti. Deleži so po 100, 20 in 10 kron. Vsak voli po svojih premoženjskih razmerah. — Narodnjaki, pomnite: uspešno delo zadruge je odvisno od Vaše podpore!
Beseda o zadružni zvezi v Celju. Mi sicer nismo pooblaščeni o celjski zadružni zvezi ozir. v njeno obrambo pisati. Vemo celo, dà raznim visokim gospodom niti ljubo ni, da bi narodna stranka !n njeno glasilo bilo zadružni zvezi preveč prijazno. Ti visoki gospodje nas še zmiraj hočejo utajiti kakor kakega nezakonskega otroka — iz sramežljivosti nasproti duhovni žlahti. — Vendar pa mi izprevidimo, da je zadružna zveza v Celju iz stvarnih ozirov edina prava zveza štajerskih slovenskih zadrug, katero mora vsak pravi prijatelj zadružništva podpirati. Zato izpregovo-vimo danes nekaj besed glede iste. Duhovniki so ustanovili za one štajerske zadruge, ki so bile doslej pri dr. Šusteršičevi duhovniški zvezi v Ljubljani, posebno podružnico v Mariboru. V potu svojega Tobraza se trudijo pridobiti kar naj/eč štajerskih posojilnic k odpadn od Celja in k pristopu k Mariboru. Pri ti agitaciji naša duhovniška stranka ni izbirčna in se ne obotavlja tudi lagati, če se ji to zdi koristno. Tako je dr. Ben-kovič, kakor mu je „Domovina" dokazala, prigovarjal k odpadu celo z izmišljotino, rekoč, da je zadružna zveza v Celju itak sklenila k Hribarjevi ljubljanski pristopiti. Pri tem je pa dr. Ben-kovič prav dobro vedel, da neresnico piše, ker je ljubljanska Hribarjeva zveza nastala na stroške celjske, in proti slednji nastopa naravnost — ne-prijateljsko. V isti sapi zatrjujejo klerikalni poslanci, kakor dr. Jankovič celo na javnih shodih, da je na Štajerskem odpadlo od zadružne zveze v Celju h klerikalcem že nad 50 zadrug. Vsi klerikalci dobro vedo, da to ni res, ampak da je po spletkah prejšnjega uradnika zadružne zveze v Celju pristopilo le pet zadrug na Štajerskem, dočim jih je zadružna zveza v Celju na Štajerskem v istem času več nego toliko iz-nova pridobila. Onih 50 zadrug, ktere je celjska zadružna zveza prostovoljno izpustila iz svoje zveze, so napredne kranjske in goriške posojilnice, katerih vodje so politično z županom Hribarjem v sorodstvu in so zategadelj prepeljali imenovane zavode k ljubljanski napredni zvezi. Beganje zadružništva zoper zadružno zvezo v Celju, katero beganje opravljajo točno po Macchiavellijevih načelih kranjski klerikalci in liberalci vzajemno, celjski zadružni zvezi pač ne pride do živega, ker je zveza slovenskih posojilnic v Celju, sedanja zadružna zveza, dobro arejena in uživa zaupanje treznih posojilničarjev že od onega časa, ko so se razni novodobni zadružni revolucijonarji še v plenicah zvijali. Celjska zadružna zveza uživa v zadružnih krogih že svetovni ugled, katerega si bodo razni Pušenjaki, Rožmani in drugi morali šele pridobiti in zaslužiti. Zoper celjsko zadružno zvezo se agitira sedaj večinoma s strašilom, da morajo zadruge k stroškom zveze tudi nekaj prispevati. Da so prispevki potrebni, je pa krivo zadružništvo samo, ker ob času denarnih kriz rine zaradi trenutnega dobička svoj denar v židovske banke, mesto da bi svoji centrali, od katere vse stroške brezplačno zahteva, privoščilo kake dohodke, v katerem oziru pa pri klerikalcih vlada vzorna disciplina — četudi do mej lastnega oškodovanja. Ne upošteva se tudi, da klerikalna zadružna zveza lahko opusti prispevke, ker je dobila eno samo leto v podkupljenje klerikalnih poslancev za volilno reformo celih 20.000 K podpore od vlade. Da bi katerakoli zveza mogla svojo nalogo brez dohodkov izvrševati, je pa tako nemogoče, kakor je nemogoče od Ivovskega žida 50
kosov najdragocenejših predmetov za 10 kron kupiti/ ■■■■	v
Klerikalna stranka nas je prodala. Pod tdm
naslonom sitno prinesli zadnjič vest. katero smo dobili iz popolnoma verodostojnega vira, da so namreč klerikalci sklenili z vlado pakt v zadevi dr. PovaleJ - sodna imenovanja. Klerikalci tega tudi Čisto nič ne tajijo, nasprotno, v svoji neumnosti posredno celo potrjujejo naše očitanje. Dejstvo je torej, to danes povdarjamo ponovno, da je klerikalna stranka mirno pripustila imenovanje dveh nemških sodnikov na slovensko Štajersko, samo da je pravosodni minister ustavil kazensko preiskavo zoper dr. Povaleja. Saj pravi „Slov. Gosp.", da nastopajo „ponekod nekateri slovenski uradniki proti pristašem Slovenske kmečke zveze tako, da slovenski kmetje kàj takega niso imeli niti od Nemcev prestati/ Torej: rajši nemške nego slovenske „liberalne" uradnike. To je danes politični konfiteor naših klerikalcev. Pribijemo to dejstvo poznim rodovom v spomin, kako jé slovenska (?) klerikalna stranka na Štajerskem I. 1908. izgubila ves narodni čut in je mirno pripustila imenovanje nemških uradnikov po slov. Štajerskem. To je tudi v glasen memento vsem onim pristašem laži-kmečke zveze, ki danes še vsaj nekoliko narodno čutijo. Nočemo, da pridejo v naše vrste, ne vabimo jih: želimo le, da začnejo premišljevati, kam mora pripeljati protinarodna, izdajalska politika vodstva njihove stranke naš slovenski narod!
Ovaduhi se oglašajo. Ni dovolj, da je vodstvo „stranke kmečkih zapeljivcev" (po krivici imenovane „slovenske kmečke zvoze"!) mirno privolilo v imenovanje dveh nemških sodnikov za dva popolnoma slovenska sodnijska okraja. NI dovolj, da je to storilo samo zato, da bi rešilo svojega ljubljenca dr. Povaleja. Zadnji „Gospodar" laže, da slovenski uradniki postopajo ponekod s slovenskimi kmeti tako, da še od strani Nemcev niso imeli kaj takega prestati. Pravi, da je dobilo vodstvo lažikmečke zveze mnogo pisem v podobnih zadevah od vseh strani. „Vsa pisma smo izročili dr. Korošcu, da navede te slučaje tudi v proračunskem odseku." Pribijemo: dr. Korošec ni niti z eno besedo protestiral v proračunskem odseku proti zadnjim imenovanjem nemških sodnikov za slovenski Štajer, hoče pa na podlagi laž-njivih podatkov sam denuncirati slovenske uradnike! — Slovensko nradništvo, poglej si svoje „prijatelje , slovensko ljudstvo, poglej si „zagovornike" tvojih sinov, ki se bore s težkimi razmerami, pred vlado! Fej!
Celjska „vahtarica" z očividnim zadovoljstvom podaja svojim bralcem izjavo „Slov. Gosp.", da mu je ljubši nemški nego „liberalni" slovenski uradnik. Pribijemo to brez vseh pripomb.
Slovensko učiteijstvo, mi in „Slovenski Gospodar". Zadnji čas se trudi „Slov. Gosp." v potu svojega obraza, kako bi zanesel razdor v naše vrste in se poslužuje pri tem najgnusnejših sredstev. Najprej je objedel člane izvrševalnega odbora narodne stranke drugega za drugim, ščuval drugega proti drugemu, lagal o nezadovoljnosti v stranki z dr. Kukovcem — in druge enake bajke. Ko to vse ni nič zaleglo, je začel slovenske kmete milo vabiti, češ, pustite „liberalce", pridite k nam, mi Vas sprejmemo — spokorjene grešnike — z odprtimi rokami, še za vero vas ne bomo vprašali, samo da ste naši. Tudi to je malo zaleglo, ker so slovenski kmetje vendar že začeli spoznavati, da so se gospodje samo odeli v kmečki kožuh, da bi tem ložje kmete lovili, pa da jim ne gre za kmečki napredek in kmečko blagostanje, ampak za njega zasužnjenjo V svrho dosege njih umazanih političnih špekulacij. Slovenski kmetje nvidevajo, da je narodna stranka, četudi seni imenovala kmečka, vendar kmečka ali agrarna stranka v popolnem pomenu besede. Torej je tudi ta medicina bila slaba. — Zdaj so gi izmislili tretjo. Zadnji „Slov. Gosp." prinaša „duhovito" pisan članek, venec citatov iz ' ^vora umrlega nepozabnega nam Strmšeka ob ^ . sliki ustanovnega obč. zbora narodne stranke. Tak- at je Strmšek z njemu lastno odločnostjo in stanovsko ter narodno zavestjo obsodil tisti del učiteljstva, ki se udano klanja nemškutarskemu gospodstvn, ki pozablja na svoj narodni in stanovski ponos ter tvori suho vejo na deblu našega učiteljskega stanu. In zdaj Vam pride duhoviti člaukar „Slov. Gosp.", Vam iztrga par stavkov iz tistega govora Strmškovega, ki smo ga priobčili v „Narod, listu", ter pravi: „glejte, ljubi učitelji, tako sodijo o Vas liberalci'!" Ali čutite namen vsega tega? — Ks, kslt
Ščuvanje učiteljstva proti narodni stranki! Mi se ne bojimo! V svesti smo si, da smo v kratki dobi svojega bitja trdno stali na braniku izobrazbe, na braniku našega šolstva in učiteljstva, da smo dvigali v ljudstvu spoštovanje do šole in učiteljstva, — zato smo prepričani, da' bo učiteljstvo samo znalo najti si pravo sodbo. Naša pot ostane ista tudi odslej!
Razdirajoče delo klerikalcev na gospodarskem polju. Navajamo danes na drugem mestu slučaj, da hoče župnik Zdolšek v Št. Jurju ob Taboru proti že obstoječi kmečki posojilnici ustanoviti novo duhovniško bojno posojilnico. To je slučaj. — Drugi se je zgodil v Št. Jurju ob juž. žel. Tamošnja izredno pridno delujoča kmetijska podružnica je ustanovila v svojem področju jubilejno mlekarno, ki je vrlo delovala. To je bil klerikalnim mogočnikom trn v peti in zato so sklenili ustanoviti „svojo" mlekarsko zadrugo. Tako se vidi povsod in na vsak korak, da kleri- j kalni stranki in njenim pristašem ni za gospodarski napredek, ki je mogoč edino v gospodarski skupnosti, ampak da jim je le za razdiranje, kar se je na gospodarskem polju dobrega ustvarilo. In to peklensko delo se bo na onih samih, ki so je započeli, bridko maščevalo.
Veleznačajni Vlado Pušenjak piše na razne posojilnice na Štajerskem pisma, v katerih laže, da štajerske posojilnice kar trumoma odstopajo od celjske zadružne zveze. Ta od Pnšenjaka pi- j sana pisma podpisuje dr. Pegan. Dr. Benkovič, j dr. Pegan, Pušenjak in drugi — lepa drnžba. — Stokrat se jim dokažejo laži, tisočkrat jih oni trosijo naprej.
Samovlada celjskega okrajnega komisarja. Vladni komisar g. dr. Breschar, kateri vodi sedaj posle celjskega okrajnega zastopa, je dal dne 26. J: februarja 1908 vsem občinam celjskega okraja razposlati odlok, katerega morajo obč. uradi razglasiti in naznaniti dotičnim posestnikom, kateri imajo njive tik okrajnih cest, da jih morajo tekom enega meseca za 4 metre od'ceste v travnike opustiti, če ne, bodo kaznovani vsak po 200 K ; globe. G. dr. Breschar se naslanja v tem ukazu na nek § 7. zakona z dne 9, januarja 1970. št. 20. dež. zak. — Gospodine si misli, da so sedaj kmetski posestniki bolj neumni in mehki, kakor so bili pred dobrimi 38 leti, ko je bila postava objavljena. Mi kmečki posestniki dobro vemo, da mora biti okrajna cesta 1. razreda 6 metrov široka, in cesta 2. razreda 5 metrov. Kateri posestnik bi pa hotel svojo njivo dalje proti cesti tako, da bi kršil postavno cestno širino, ga ima pravico okrajni zastop kaznovati za 20 K, ne pa kar tako posestnikom zažugati z globami po 200 kron, kakor je sedaj storil oblastni Breschar. — Za sedaj protestiramo kmečki posestniki odločno proti temu odloku, a se bodemo še na drugem mestu proti njemu oglasiji. — Ta slučaj pa kaže .prav jasno, kakšno korist imamo kmetje od vladnega komisarja v okrajnem zastopu. Zato bo treba napeti vse sile, da dobimo okrajni zastop kakor zahteva pravica, zopet v svoje roke.
Vransko. V nedeljo dne 8. t. m. je priredila podružnica sv. Cirila in Metoda na Vranskem -že drugo predavanje v tem letu. Učitelj g. R. Vrabl je nadaljeval svoje predavanje o zastarelih nazorih našega ljudstva. Predavanja se je udeležilo nad 100 ljudi.
Za narodni svet so vposlali nadalje: g. Jože Janežič iz Stare vasi nabrano vsoto 21 kron jn slavna vojniška posojilnica 15 kron.
V Št. Petru pri Radgoni je neznani uzmovič oropal dve darOvalni pušici v tamošnji cerkvi. Pustil je cele 3 vinarje. Ker se darovalne pušice od novembra 1. 1, niso praznile, je menda precej ugrabil.
Zblaznel je v Mariboru dne 2. t. m. sprevodnik južne železnice Ivan Kokavnik.
Za brzojavno postajo za Zavrč pri Ptuju se
je v proračunskem odseku drž. zbora potegoval poslanec dr. Ploj.
Celje. V konkurz je prišel trgovec Ign. Lorber. — Schillerjev hrast je — kakor poroča vahtarica — nekdo odžagal. Seveda so krivi „slovenski fanatiki". Le malo bolj počasi s sumničenji, magistratska klika! V Mariboru ste svoj čas tudi dolžili „slovenske fanatike" podobnega dejanja, pa se je pozneje izkazalo, da so bili storilci — nemški fantalini. In spomnite se Vojnika. Tudi tam ste dolžili „slovenske fanatike", pa po krivici. In ravnotako nepošteno in sramotno izrekate tudi tokrat svoja podla sumni-čenja. Magistratska klika, nauči se konečno vsaj nekoliko politične poštenosti I
Béla zastava je visela minole dni rsfz poslopje oktajnega sodišča v Kozjem v znamenje, da ni bilo nobenega jetnika.
Ptujski okrajni glavar Prahl pi. Thalfeld menda hoče počasi preiti popolnoma v stopinje Underraina. Zato se pripravlja v to z raznimi go-vorancami, v katerih kadi ptujskemu peku Or-nigu, kakor je to storil pri slovesnem zaprise-ženju Orniga kot župana. Menda je tudi z drugimi mestnimi modrijani vred „hajlal" na slavo cesarju. Gospod glavar, vi veste, kaj imate pričakovati pri takem postopanju. Ne poznate še menda dobro ljudstva v Vašem političnem okraju in si mislite, da je vse kakor v ptujski okolici pod komando raznih Straschillov. Ce pa boste , vganjali take neumnosti, se boste kmalu prepričali o nasprotnem. Torej lepo nepristransko!!
Družba sv. Cirila in Metoda je sprejela v mesecu februarju na darilih 7.969 K 98 v. Med temi je 4.584 K čistega dobička veselice „Izza kongresa" v Ljubljani. Torej ostalih daril prime- ' roma malo. Narodnjaki! Naša požrtvovalnost za našo edino obrambno družbo se mora še pomnožiti. Koliko je n. pr. danes krajev, kjer se pobira mesečni narodni davek za družbo? Malo, malo! Narodnjaki, na delo! Pustimo razne samske in , druge neumne klube, v katere se izvrže po ne- j potrebnem toliko denarja, in žrtvujmo na eni strani za napredek naše kulture, za šolsko družbo, na drugi strani za naš politični boj: za narodni svet iß za narodni sklad! Koliko nepotrebnega denarja se je n. pr. baš minoli pust izvrglo zopet na razne kotiljone, šopke itd Ko bi se bil ves ta denar žrtvoval naši družbi, mesec februar bi bil izkazal najmanj 30.000 kron dohodkov. Napovedujemo s tem najneizprosnejši boj vsem takim izdatkom, ki se nepotrebni, četudi v „modi", napovedujemo ga v korist naši družbi!
Za „Delavski dom" v Celju sta nabrala „svetovni popotnik" in g. D. Krajnc na šaljivi dražbi pri veselem omizju pri Sv. Jungerti 5 K 88 v.
Poroka. Dne 2. t. m. se je pri Sv. Lovrencu v Slov. Gor. poročil g. Ferdo Bobič, nadučitelj v Stranicah (konjiški okraj), z gospico Silvo Binter.
Vendar enkrat — so potrjeni načrti celjskega vodovoda. Pravijo, da drugo bi zdaj že bilo, samo denarja za delo nimajo celjski mestni očetje. Bo pač še treba izsesati kaj iz davkoplačevalcev.
Občina Brezno ob Dravi je — kakor poroča „Slov. Branik" — sklenila samo nemško urado-vanje. In vendar je v občini 91°/o Slovencev. Ali imata tam dva nemška mogotca res toliki upliv, da strahujeta celo slovensko občino?
Iz davčne službe. V Celje pride iz Lipuice kot davčni asistent Anton Gorinschegg. Gledali bomo, da mu ne bodo preveč zrasle njegove nem-škutarske peruti.
Nagla smrt. Dne 6. t. m. je šel cinkarniški delavec Franc Klink čez glavni trg v Celju; na-krat se zgrudi, zadet od srčne kapi, in je bil mrtev.
Št. Juri ob Taboru. Naš župnik zdražbari naprej. Njegova dasi že precej priletna politična žilica mu ne da miru. Imamo svojo kmečko posojilnico, ki vrši svoje človekoljubno delo brez strankarstva, edino v gospodarsko korist nas občanov in sosedov. Ravno to pa ni prijalo našemu župniku in zato je osnoval svojo bojno posojilnico nasproti naši kmečki. Le tako naprej, gospod župnik! Spoznavati bolo začeli tudi oni, ki so Vam dozdaj slepo verjeli. Ali so v načelstvu naše kmečke posojilnice morda ljudje, kateri ne zaslužijo našega spoštovanja? Gospod župnik, še boste se bridko kesali, da ste zasejali med nami razdor — spoznali bodo ljudje baš po tem Vašem dejanju, da Vam ni za naše gospodarsko blago» stanje, ampak samo za politično nadvlado, za politični komando v fari. V to pa se Vam mi ne odvisni kmetje ne damo vpreči, in tudi tisti, ki so se Vam doslej dali vpreči, bodo je kmalu siti. Vi pa, dragi kmetje, ki mislite samostojno: bodite odločnejši nasproti takim zdražbarjem, ne zabavljajte samo, kadar župnika ni zraven, ampak resnico in pravico povejte vsakomur odločno v obraz. Proč vendar s tistim strahom pred „gospodom"! Spoštovanje njemu v verskih rečeh, v političnih zadevah pa imate istotoliko besede kakor on!
Cigani. Pred nedavnim pridejo k posestnikoma Simonu in Mariji Cimerman pri Sv. Marku niže Ptuja 1 ciganka in 2 cigana, češ, da hočejo kupiti seno. Pri tem nagovorijo imenovana, naj si pustita prorokovati. Privolila sta, a morala položiti najprej 4 K na mizo. Ciganka jima da po-duhati naiprej nek robec, vsled česar kmalu pa-deta r omotico, ker je bilo v robcu neko mamilo.
Med tem kradejo cigani po dragi volji po hiii, in ko se posestnika zbudita, jih že ni več. Vendar se orožnikom posreči vloviti enega in sicer Jnrja Gomana iz Čukovec na Hrvaškem, ki pravi, da je „konjski mešetar". Tatvino seveda po ciganski navadi taji. Vendar ga obsodi okrožno sodišče r Mariboru na 3 mesece težke ječe.
Častni član bralnega društva v Št. Jurju ob Ščavnici je postal dr. Korošec za zasluge, ki si jih je stekel na Štefanovo na shodu mladeniške zveze z besedami: „Dandanes se ne gre več za narodnost, ampak za vero." Čast, komur čast!
Kmetijske podružnice. Štajerska kmetijska družba je dovolila ustanovitev novih kmetijskih podružnic za zadrečko dolino, za Planine in Mesti nje. Ustanavljajo se podružnice pri Sv. Tomažu blizu Ormoža in pri Maline d el ji.
Umrla je v Celju dne 4. t. m. pri kapucinih — „Zveza lavantinskih duhovnikov". N. v m. p !
Z vilami je ubil 26 letni Štefan Čelofiga iz Gornje Gorice pri Ptuju Franca Šramla, čegar sin ga je prej napadel s sekiro. Pred mariborskimi porotniki je bil obsojen na tri leta težke ječe. —•
V Šmarju pri Jelšah se je po shodu dne i. febr. t. 1. med obema takrat tako složnima slovenskima strankama dogovorilo, da se v njun« časopisje spravi eno insisto resnično poročil® 9 shodu. Glede „Slov. Gospodarja" je prevzel nalogo g. šmarski kaplan lic. „Nar. list" in „Domovina" sta natisnila dogovorjeno poročilo, nismo ga pa še citali v „Slov. Gospodarju". Ker ne bi radi imeli o g. kaplanu licu, ki se nam je jak-j prikupil in je bil goreč za slogo, prevare, ga vljudno prosimo, tudi z ozira na dobro stvar, naj nam razjasni, kaj je s poročilom in „Slov. Gospodarjem" ?
0 zvezi s socijalnimi demokrati modruje zadnji „Slov. Gospodar". V Idriji na Kranjske?» so glasovali pri ožji volitvi socijalni demokratje za naprednega kandidata Gangla. In takoj mora biti tudi narodna stranka zraven, ki da se je zadnjič pri državnozborskih volitvah tudi zvezala proti dr. Benkoviču s socijalnimi demokrati. Ej gospodje, počasi! Kaj pa je bilo v Idriji pri predzadnjih volitvah, ko so socijalni demokratje voliti klerikalca dekana Arkota proti narodnemu kandidatu?! In kdo je beračil pri zadnjih državnozborskih volitvah v brežiškem okraju za glasove sočijalnih demokratov pri ožjih volitvah?! Dr. Benkoviču se je pri sodniji dokazalo, da je lazil okrog Kristana v Ljubljani. Kje je torej Bver.a s socijalnimi demokrati?!
Šoštanjski okrajni zastop. V skupini kmečki k občin so izvoljeni gg. Fran Verbuč, župan iz Sv. Florijana; Ivan Goričnik, župan v Šmartnem <>t> Paki; Valentin Žager, župan v Topoličici; Josip Košan. župan v okolici Šoštanj; Vinko Ježovnik, drž. poslanec; Ivan Dvornik, živinozdravnik; Ant. Šmon, posestnik v Škalah; Janez Kranjc, pos. r Št. Andražu; Franc Zaje, pos. v Št. Janžu ter Adolf Orel iz Šoštanja.
Slovenski mladeniči, pozor! Kakor smo sporočali, so poslali naborni zavezanci iz Rogoznice pri Ptuju okr. glavarstvu izjavo, da ne bodo sprejemali samonemških nabornih pozivnic. Kako so s tem v črno zadeli, dokazuje jeza nemških listov, ki kar besnijo zaradi tega in psujejo te odločne slovenske fante s „pastirji", „viničarji" itd. Slovenski narodni mladeniči, to naj vam bo v vspod-budo, da povsod nastopate tako. Naš jezik marajo spoštovati vse, tudi vojaške obla-ti!!
„Nova Doba" hoče biti vsekakor duhovita. Zato servirà svojim čitateljem naš članek o volitvah na Kranjskem ter ga komentira z nenavadno „duhovitostjo". — Pravi, da smo dobili ta dopis iz Ljubljane in da kritikujemo le njo, no pa tudi „Slov. Narod". Gospodje pri „Novi Dobi", enkrat za vselej: Nismo pisali o Vas, ampak « volitvah kot političnem dogodku. Tudi „Slov.
Narodu smo
če že tako želite! — povedali
menda dovolj jasno, da nam nista bili liberalai kandidaturi pogodu, in še bolj jasno, naj vendar preidejo končno na pozitivno delo, in naj ne zabavljajo samo. — Naše trditve glede volitev r Ljubljani pa vzdržujemo popolnoma in pripomnimo samo še: Četudi smo šele „od včeraj", je vkljub temu to s politiki okoli „Nove Dobe" naša zadnja beseda. Preveč cela imamo, da bi se utegnili še prepirati s političnimi otroci.
Hranilni nabiralniki. Zelo dobro so se obnesli hišni hranilni nabiralniki, ktere je v Celja najprej uvedla zadruga „Lastni dom". V Celja i« okolici je doslej nad 50 takih nabiralnikov, ki
imajo namen zbirati majhne denarne prihranke, ponajveč za deco. Ključe nabiralnikov ima zadruga, ki od časa do časa nabrane svote sprejme kot vloge na hranilne knjižice. Priporočamo ta način nabiranja majhnih prihrankov tudi zadrugam po deželi. Nabiralnike oskrbi zadružna zveza v Celju.
Ptujski nemškutarji in slovenski sodnik. —
Zgodil se je nečuven škandal: Slovenski sodnik je na podlagi podanih izpovedb prič oprostil slovenskega obtoženca, dasi so ga v „Štajercu" in v drugih nemškutarskih cunjah že naprej obsodili. In zdaj vsled oprostitve razsodbe velikanski .krik in halo v nemškutarskih cunjah! Pravijo, da ie ta slovenski sodnik pristranski, krivičen itd. Seveda liočejo s tem doseči, da bi se ga morda kratkomalo odstavilo ali prestavilo ali karkoli, samo v Ptuju ne sme ostati, ker noče soditi tako, kakor bi radi Straschill in njegovi psički. Pa gospodje. to danes pač ne gre tako gladko. Sodnik dr. S., ki je v tako kratkem času si stekel vaše sovraštvo, je preveč vesten in natančen sodni uradnik in ga vaše lajanje ne bo spravilo iz ravnotežja, pa tndi ne z mesta. Psički, mir!
Mariborska porota. Dne 12. jan. t. 1. sta šla posestniška sina Franc Žagar in Rudolf Windisch iz Soršakove gostilne v Zg. Poljskavi domu v Spodnjo Poljskavo. Med potjo sta prepevala in klieala tudi na korajžo. Več spodnjepoljskavskih fantov, med njimi Sicherl, Kiker, Blažič, Frangeš, Ceder itd, je šlo za njima z namenom, ju prepoditi. Blažič in Soršak sta šla tik za onima in sta jn zmerjala. Žagar se obrne in na prsi kažoč reče: Je udari sem" ter pristopi k Blažiču. V tem trenutku da Soršak Blažiču z železom okovano orodje in mu pravi: „tu imaš, le udari!". In res je Blažič zamahnil po glavi Žagarjevi, da se je ta takoj zgrudil. Čez nekaj časa se je vzdignil. šel v bližnjo Kovačevo hišo, kjer so mu rano izprali in zavezali; s težavo je prišel domu, kjer je padel v nezavest in v nji dva dni pozneje nmrl. Obtožena sta: Blažič radi uboja in Soršak radi sokrivde. Blažič je bil pred mariborsko porote dne 9. t. m. obsojen na 18 mesecev ječe, Soršak pa oproščen.
Iz BraslOvč. Kako se klerikalci pri vsaki priliki tolčejo na prsa, češ, ni bolj navdušenih narodnjakov, kakor smo mi! Seveda so to zgolj prazne besede, brez dejanj. Značilni slučaj je sledeči: Zanpni shod, ki ga je priredila laži-kmečka aveaa v nedeljo 8. t. m. pri nas. se je vršil v nemčurski gostilni K. Stancerja. Pa še pravijo, da, so narodnjaki! Fe j!
Obrtni list je hotel dobiti mesarski pomočnik Anton Jančič na Teharjih pri Celju. Da bi se prošnja na glavarstvu zanj ugodno rešila, je ponujal nekemu uradniku denarja, če mu pomaga. Ta ga je pa naznanil drž. pravdnikn in je Jančič .zaradi hudodelstva zapeljevanja k zlorabi uradne •blasfci obsojen na en mesec ječe.
V Dolu pri Hrastniku bodo zidali novo cerkev in sicer na prostoru sedajne cerkve in ka-planije. Te dni so podrli kaplanijo. 1 dm pod talnimi deskami r veži, ž metra visoko nad cesto, so našli človeško okostje. Preiskava bo dognala, kaj pomeni to okostje, ki je bilo edino v tej višini in tako blizu pod deskami.
Sv. Rupert v Slovenskih goricah. Po naši fari vlada silno razburjenje in ogorčenje, ker morajo plačati župljani davkoplačevalci v 14 dneh za -«tavbo župnijske viničarije visoko priračunane *vote. Ubogi možje, kako so vkanjeni! Kakor bi kje razsajal požar, tako so bežali na volišče volit žnpnikove pristaše. Sedaj pa lomi te siromake žalost in kes, da so se dali tako vkaniti. Zdaj je sicer prepozno za ta slučaj, plačati bo se moralo, ako nočejo ljudje, da bi jim prišli prodajat na dom, a mislimo, da si bodo davkoplačevalci zapomnili, kako važne so vse volitve. Iz tega slučaja razvidijo ljudje, kakšen pomen in delokrog ima cerkveni konkurenčni odbor ; gospod „farmašter" si poiščejo take može, od kterih že vidijo naprej, da jim ne bodo nasprotovali, ampak podpisali vse, četudi na lastno in drugih kmetov trpinov-škodo. Za take može pa se župniku splača agitirati, farmani pa se v strahu udajo ... Po sedajnem razburjenju soditi bo postalo drugače —. Stavba bi lahko potegnila dosti manj denarja iz siromašnih žepov, ako bi računali gotovi gospodje gospodarsveno na korist tistih, kterim se kažejo v „Slov. Gosp." »prijatelje kmeta".
Novice iz drugih slovanskih krajev.
„Slov. Branik", ki je ustanovljen v svrho vzbujenja narodne zavesti ob mejah in v njih obrambo, poroča, da so ga vrnili skoro vsi duhovniki, ki se jim je poslal na ogled. Priobčujemo to brez vseh pripomb!
Veliki srbski pesnik Simo Matavnlj. predsednik društva srbskih književnikov, rojen Dalma-tinec. je umrl dne 4. t. m. od srčne kapi zadet.
Deželnozborske volitve na Goriškem. V laškem delu dežele so v skupinah kmečkih občin zmagali kandidatje laške klerikalne stranke baron Locatelli, Jos. Gasser in dr. Maizlik.
Jadranska banka v Trstu je imela lani čistega dobička 160.186 kron. Delničarji dobijo 5% dividend.
Šentjanžka železnica na Dolenjskem naglo napreduje. Proga se otvori baje meseca julija.
Položaj na Kranjskem. Strankarsko razmerje v novem deželnem zboru ostane kakor je bilo prej: 16 klerikalcev, 11 Nemcev in 9 slovenskih naprednjakov. „Slov. Narod" je prinesel v soboto članek, v katerem izvaja sledeče: Klerikalci groze, da se ne bodo prav nič brigali za mesta in trge. Večino imajo danes, to je res. Zato bo deželni glavar iz njihove srede, in najbrž bo to dvorni svetnik Šuklje. Napredna stranka pa zahteva namestnika deželnega glavarja iz svoje srede. Napredna slovenska delegacija ne bo stavila nikakih neopravičenih zahtev, če bi pa hoteli klerikalci jo majorizirati, če bi res hoteli prezirati mesta in trge, potem je neizprosen boj neizogiben. Zato poživlja klerikalno- vladno večino k pravičnosti in poštenosti.
■ Volitve na Goriškem. Sporočili smo na kratko izid volitev. Po novem deželnozborskem volilnem redu volijo goriški Slovenci v splošni kuriji tri Slovence. Volitev se je vršila 2. t. m. in je izid tak. da je prišlo do ožje volitve med klerikalnimi in napredno-agrarnimi kandidati. Kako so se zvr-šile ožje volitve dne 9. t. m. poročamo na drugem mestu. — V kmečkih občinah volijo Slovenci 7 poslancev in sicer na Krasu 2, v Goriški okolici 3. in v Gorah 2. Na Krasu sta zmagala napredna kandidata dr. Gregorin in Josip Štrekelj proti klerikalcema Abramu in Vranu; v goriški okolici sta zmagala klerikalca Zega in Klančič z neznatno večino okoli 30 glasov nad naprednima kandidatoma; te glasove so pribera-čili klerikalci v neki italijanski vasi, ki je slučajno v slovenskem volilnem okraju; tako se povsod kaže brezdomovinstvo klerikalizma; na Kranjskem se vežejo z Nemci, na Goriškem z Lahi. Vendar pa vkljub temu pride v goriški okolici tretji klerikalni kandidat profesor Berbuč v ožjo volitev z naprednjakom Obljubkom, županom v Kozjem. V Gorah je zmagal v prvi volitvi klerikalni kolovodja dr. Gregorčič, drugi klerikalni kandidat Kosmač pa pride v ožjo volitev z naprednjakom Juretičem. Ožje volitve v kmečkih občinah so bile včeraj 11. t. m. in poročamo o izidu na drugem mestu. — V trgih in mestih volijo Slovani 1 poslanca. Tudi ta mandat so hoteli dobiti klerikalci. Vendar je pa zmagal napredni kandidat Andrej Gabršček z 451 glasovi proti klerikalcu Jonkotu, ki je dobil 287 glasov; na-prednjak je torej imel 164 glasov večine. — V skupini veleposestva volijo Slovenci 3 poslance. Izvoljeni so kandidatje združenih naprednjakov in agrarcev: Ignac Kovač, dr. Franko in Fr. Obljubek z 124, odnosno 73 in 70 glasovi proti klerikalcem Zucchiatiju in Mozetiču. — Izvoljenih je torej bilo v prvih volitvah 6 proti-klerikalnih in 3 klerikalni kandidatje; za 5 mandatov so ožje volitve; 3 gotovo dobe naprednjaki.
Volitve na Goriškem. V laškem delu dežele so izvršene volitve sledeče: v splošni kuriji in v kmečkih občinah je izvoljenih 7 klerikalcev, v mestih in veleposestvu 8 laških liberalcev.
Iz notarske službe. Pravosodni minister je premestil notarja Ivan Bakovnika iz Senožeč v Metliko.
Učiteljišče v Kopru. Kakor smo že sporočali, so stavkali slovenski in hrvatski učiteljiščniki v Kopru; zahtevali so pcuk v materinskem jeziku. Pozneje so se jim pridružili še laški tovariši, ki so zahtevali isto za sebe. Ker se jim je obljubilo, da se bodo njihove tozadevne zahteve spolnile z novim šolskim letom in da zaradi stavke ne bodo trpeli nikakih posledic, so zopet začeli obiskovati pouk. Naučni minister je obljubil, da se bode narodnostna delitev učiteljstva pospešila.
Ljubljanska kreditna banka osnuje v Trstu svojo podružnico.
Ljubljanska kreditna banka je kupila bivšo Fröhlichovo pivovarno na Vrhniki. Zopet eno podjetje v slovenskih rokah.
Kranjska kmetijska družba je dobila za po-končevanje raznih trtnih škodljivcev za 1. 1908. državne podpore K 2000.
Ožje volitve na Goriškem. Dne 9. t. m. so se vršile ožje volitve v splošni kuriji. Upali smo na zmago protiklerikalnega življa, a tako sijajne zmage nismo pričakovali. Protiklerikalni kandidatje združenih slovenskih naprednih strank dr. Franko, Alojz Štrekelj in Anton Krizni č so prodrli z 12.839, odnosno 12.879 in 12.874 glasovi proti klerikalcem dr. Breceljnu (12.156), Fonu (12.202) in Pavletiču (12.082). — Udeležba je bila naravnost ogromna. Volilo je skoraj 8000 volilcev več kakor pri prvih volitvah. Včeraj so se vršile ožje volitve za 2 kmečka mandata. Kako so izpadle, poročamo na drugem mestu. Dozdaj imajo klerikalci od 14 slovenskih mandatov komaj 3, protiklerikalni stranki (narodno napredna in agrarna) pa 9. To je na vsak način velikanski uspeh, ki kaže, koliko zaleže vstrajno organizatorično delo.
Veleposestniška kurija na Kranjskem je izvolila dne 6. t. m. v deželni zbor 10 nemških baronov in grofov.
Nemci na Koroškem si osnujejo narodni svet. Tako so Nemci organizirali svoje narodno, protislovensko delo že v vseh slovenskih deželah. Mi pa nimamo nasproti njim postaviti nič krepkega in zdravega. — „Slov. Branik" poroča, da je nemški šnlferajn vzgojil tekom 25 let obstanka v 46 šolah 69.000 otrok v nemškem duhu.
Iz Kraljevca v Medjimurju. Tukaj je pogorelo katoliško konsumno društvo. Štirje poroki (trije kmetje in župnik, kateri pa nič nima) morajo plačati vsoto 14.000 kron. Razun tega zgube kmetje na vloženih deležih 2000 kron.
Slovenska umetniška razstava v Varšavi. — Dne 28. febr. se je otvorila v Varšavi na Poljskem slovenska umetniška razstava, ki jo je priredil klub slovenskih umetnikov „Sava". Namen razstave je, seznaniti bratski poljski narod s slovensko upodabljajočo umetnostjo. Razstavljenih je 65 slik sledečih slikarjev: Ivan Grohar (9), R. Jakopič (24), M. Jama (13), M. Sternen (14), P. Žmitek (3) in R Kleinova (2). — Poljski listi se izražajo jako pohvalno o slovenski umetnosti.
Otroka je zastrupila 22 letna blagajničarka Marija Križanec, doma iz Rogatca. V Jožefoveni na Češkem je lani 30. okt. povila dekleta ter je krstila za Gizelo. Kmalu je dobila v Ljubljani službo blagajničarke v neki kavarni; ker ji je bil otrok na poti, ga je zastrupila s karbolovo kislino, se odpeljala z mrtvim truplom v Trst, si najela na morju čolnič, odjadrala na morje in vrgla otrokovo truplo v vodo. Čez nekaj dni je šla v Palj, kjer so jo prijeli.
Trubarjeva slavnost na Dunaju. Društvo svobodomiselnih slovenskih akademikov „Sava" na Dunaju je priredilo 6. t. m. Trubarjev večer. — Večer se je razvil v sijajno manifestacijo svobodne misli. G. cand. jur. Emil Jenko je v izbranih besedah slikal dobo delovanja Primoža Trubarja ter podal jasno sliko tedanjega kulturnega stanja Slovencev in pomen Trubarjevega jastopa za naš nadaljni kulturni razvoj. Za posebnost večera sta poskrbela bibliotekarja c. in kr. dvorne knjižnice gg. dr. Ivan Prijatelj in dr. Kidrič, katera sta se potrudila za ta večer iz omenjene knjižnice pridobiti deset Trubarjevih knjig, katerih pomen, vsebino in zgodovino sta raztolmačila. Med temi knjigami je tudi edini svetu znani eksemplar in prva slovenska 1. 1550. tiskana knjiga „Abecedarinm". G. dr. Prijatelj je nato podrobno naslikal vse življenje in delovanje Primoža Trubarja. Povdarjal je posebno jezikovne potežkoče, s katerimi se je imel boriti Trubar pri svojem literarnem delovanju in na podlagi večih odstavkov iz Trubarjevih del sprožil misel, da je Trubar skoro gotovo hotel ustanoviti slovensko narodno cerkev. — G. pisatelj Ivan Cankar je v temperamentnih besedah govoril o Trubarju in naših razmerah v domovini. Nato je ob veliki navdušenosti vseh navzočih z mladeniškim ognjem prednašal Otona Zupančiča „pesem mladine" in eno pesem iz cikla „v spomin Aleksandru Murnu".
Živinozdravniki — doktorji. Kakor je naznanil rektor živinozdravniške visoke šole na Dunaju, dobe živinozdravniki z oktobrom prihodnjega šolskega leta naslov „doktor".
. f ' Zadnja poročila.
V zadevi mlekarske zadruge v št Jurju ob
juž. žel., o kateri pišemo med štajerskimi novicami, izvemo sledeče: Klerikalci se silno jeze, da mlekarna kmet podružnice izborno dela; zato so poslali Da okrožno sodišče v Celju prošnjo, naj se ta „liberalna" mlekarna ne registrira. Smešni in otročji postajajo ti politični pajaci!
Zopet kmečki nemiri na Rumunskem. V nekaterih rumnnskih pokrajinah so se začeli kmetje zopet puntati ter si razdeljujejo zemljišča veleposestnikov.
Končni izid volitev na Hrvatskem. Izvršile so se tudi ožje volitve in sicer v korist koalicije. Koalicija ima 56 mandatov, kmečka stranka 3, socijalisti 1, Frankovei 24, srbski radikalci 2 in divjaki 2. Ker imajo nekateri poslanci po 2, nekateri celo po 3 mandate, se vrše v 6. okrajih nove volitve.
Društvene vesti.
„Revisor" v Maribora. Kakor se je že kratko poročalo, priredi akad. tehnično društvo „Triglav" dne 15. t m. v korist družbi sv.^ Cirila in Metoda v Mariboru veseloigro „Revizor", najznamenitejše delo slavnega ruskega pisatelja N.
V. Gogola. Ta igra je vzbudila ^ripremijeri občno pozornost in se igra še dandanes z velikim uspehom na vseh večjih: odrih. V „Revizorju" biča Gogol z brezobzirnostjo borniranost in podkupljivost ruskega provincijalnega uredništva in razumljivo je, da je pri prvf uprizoritvi igra vzbudila med rusko birokracijo silno nevoljo. Le osebnemu prizadevanju carja^Nikolaj^ je pripisovati, da se ni zabranila na Ruskem nadaljna uprizoritev igre. Ker je ta znamenita igra pri nas še malo znana, je pač pričakovati, da se naše občinstvo mnogoštevilno udeleži predstave.
Učiteljsko društvo za brežiški in sevniški okraj zboruje dne 1-9. marca t. 1. ob pol 11. uri dopoldne na Vidmu. Na dnevnem redu je med drugimi važnimi točkami tudi predavanje gosp. strok. učit. Hnmeka s skioptiškimi slikami. Odbor se nadeja mnogobrojne udeležbe.
Slov. akad. tehnično društvo „Tabor" v Gradcu priredi VI. občni zbor v soboto dne 14. t. m. ob pol 8. uri zvečer v društvenih prostorih z običajnim vsporedom.
IV. redni občni zbor slov. akad. društva „Slovenija" na Dunaju se vrši dne 13. sušca 1908 ob pol 8. uri zvečer v restavraciji „Zum grünen Tor", VII. Lerchenfelderstr. 14.
„Sava" društvo svobodomiselnih slovenskih akademikov na Dunaju naznanja, da se vrši I. redni občni zbor za XI. tečaj dne 14. sušca 1.1. v prostorih restavracije „zum Magistrat- (I. Lichtenfelsstrasse 2.) s sledečim dnevnim redom : 1. či-
tanje zapisnika, 2. poročilo odborovo. 3. glavna poročila odbornikov, 4. poročila revizorjev, S. poročilo legitiroacijskega odseka. 6 poročilo društvenega sodišča. 7. volitve odbornikov in članov legitimacijskega odseka, 8. slučajnosti. — Začetek točno ob 7. uri zvečer. — Svobodomiselni slovenski gostje dobrodošli !
Matija Hren, posestnik v Potoku, obžalujem, da sem gosp. Jožeia Goričarja. posestnika in lesnega trgovca v Potoku nepremišljeno žalil in prekličem neutemeljene obdolžitve.
CELJE, dne 5. sušca 1908. eei	Matija Hren.
Častna
izjava
Podpisani Aleš Borovnik vulgo Šukler, posestnik v Kozjaku. obžalujem, da sem g. Leopolda Prevolnika, krčmarja in mesarja v Mislinji, dne 10. januarja 1908 z izrazi „imam že areni za Načelna, kjer je iz kozjaka enega gnilega vola peljal, kjer ni imel treh nog, ino več cerknjene živine proda kakor zaklane" ; dalje „lncifer" in „gnilo in cerknjeno žival kole in prodaja" vnjegovi-časti razžalil, izjavim s tem, da so ta očitanja popolnoma neresnična in neutemeljena in prosim s tem g. Prevolnika odpuščanja.
SLOV. GRADEC, dne 7. marca 1908. tj i	Aleš Borovnik m. p.
M. Gradišnik in dr. Gotscher, priči.
f
se je 30 letni mutec. velike postave, s slabo-obleko, z brkami pod nosom; kjer se najde, naj se poroča Občini na Bizeljsko. 73 i
Občinski urad Bizeljsko 10. sušca 1908.
in žage V najem.
Mlin na tri kamne in žnga, novo zgrajena lansko jesen, s konstantno vodno močjo v trgn Kozje, s stalnim siponj, se tako j. da v najem, ali tudi proda. Pojasnila daje lastnik
Karl 5»ppattz a Kozjem.
Narodna dolžnost vsakega Slovenca je zahajati k sledečim trgovcem, obrtnikom, gostilničarjem in denarnim zavodom!
Trgovina z mešanim blagom:
Boecio Josip, Uršič in Lipej.
Bizeljsko:
Trgovina z mešanim blagom in vinom:
Frece Martin.
Celje s
Trgovine z manufakturnim blagom:
R. Stermecki, Karol Vanič. Trgovina s papirjem: Zvezna trgovina. Trgovine s špecerijskim blagom :
Kolenc Anton, Pečnik Franc. Trgovina z mešanim blagom: Franjo Karlovšek.
Trgovina s steklom: Strupi Franc. %
Trgovina z urami in zlatnino:
Salmič Rafael. Trgovina z žganjem: Diehl Robert. Brivnice: Anderwald Rud., Kapus Iran. Čevljarski mojster: Kolšek Martin. Fotograf: Pick Viljem. Gostilne: „Skalna klet", „Stadt Graz". „Narodni dom", Josip Sevčnikar, Lava pri Celju. Ključavničar: Rebek Ivan. Knjigoveznica: Zvezna knjigoveznica. Krojaški mojstri: Zabukošek" Josip,
Hočevar Josip. Mesarija: Stelcer Josip. Modistinja: Pick Matilda. Pekarija: Vošnjak Franc. Slikar: Beve Viktor. Stavbeni podjetnik: Kukovec Vinko. Tiskarna: Zvezna tiskarna. Denarni zavodi: Južnoštajerska hranilnica in celjska Posojilnica v Narodnem domu, Zadružna Zveza v Celju, Lastni dom v Gaber ju pri Celju. I. češka zavarovalna družba:
Alojzij Terček, zastopnik. Zavarovalna banka: „Slavija", Ivan Likar, zastopnik.
Gor. Radgona s
Denarni zavodi: Radgoni.
Posojilnica v Gornji
Ivanjkovci:
Trgovina z mešanim blagom:
Petovar Lovro.
Prijave sprejme „Slovensko trg. društvo v Celju".
Kozje s
Umetni mlin in žaga: Maček Anton.
Nlislinje:
Trgovina z mešanim blagom:
Šalekar Martin. Gostilna in lesna trgovina: Iršič Konrad.
Mozirje:
Izdelovatelj soda vode: Miklavc Anton. Trgovina z mešanim blagom:
Pevec Rudolf. Hotel Ilirija in urarstvo:
Zdravko Vasle.
Ruše :
Sedlar in tapetnik:
Svobodin Povoden.
Slovenjgradec:
Trgovina z mešanim blagom:
DrnškoviČ in Valenčak.
Sv. Frančišek (Ksaveri):
Trgovina z mešanim blagom:
Sem Jakob.
Šmarje pri Jelšah:
Trgovina z mešanim blagom:
Štupica Anton, Löschnigg Janez. Denarni zavod:
Hranilnica in posojilnica v Šmarji. Gostilna. Habjan Ivan.
Sv. Jurij ob juž. žel.
Koncesij oni rani izdelovatelj mlinov:
Josip Öretnik:
Trbovlje:
Izdelovatelj harmonik in mizarr
Mervar Anton. Krojač: Pinterič Niko.
Vransko s
Trgovina z mešanim blagom :
Oset Franc.
Zdole :
Trgovina z mešanim blagom:
Ivan Černoga.
Zibika, pošta Šmarje:
Trgovina z mešanim blagom in gostilna: Založnik Ivan.

16 TOMA1
sodovv ol)S^11 približno
_litrov je na prodaj. ®
Pojasnila daj" nredn. „Nar. Lista".
S poHStvom opremljena
soba
s posebnim vhodom y pritličju se odda solidnemu samcu. — Pojasnila pri uredništvu.	781
Ženitna ponudba.
Mlad vdovec brez otrok, oskrbnik, posestnik blizu Ptuja, s premoženjem 22.000 kron, se Mi poročiti z gospico ali mlado vdovo, ki ima premoženja najmanj 5000 kron; ponudbe ter nova slika naj se pošljejo pod „ Vdovec" na uredništvo „Narodnega Lista" v Celju. Molčečnost strogo zajamčena.	69 i
hi
Prodam 25 meter< skih sežnjev ;
Ponudbe na:
'	ij▼C "u '(J T0
Y najem se da
v Pamečah, pošta Slov. Gradec, hiš» JE gostilno in prostorom za eventuelno trgovino. Tudi polje, travnik in vrt se odda. Najemnina po dogovoru. — Ponudbe naj se pošljejo na naslov: Juri Marsel p. d. Pirpank v Pamečali. pošta Slov. Gradec.
71 2-1
Trgovci! Pozor!
V prijazni vasi v Savinski dolini, kjer ni v celi občini trgovca, se oddata v najem 2 sobi, ji prav pripravni za trgovino. Natančneje se poizve; v nredništvn „Narodnega Lista".	70 2-1
16 let stara, pridna in poštena, ki je bila že nekaj . časa v trgovini, se želi pó-; polnoma izučiti v tej stroki. Cenjene ponudbe se naj blagovolijo uposlati na: Poste restante žt. 16 po&ta 61 3-3	ŽALEC. '
Blizu Maribora so takoj na prodaj 3 mala vinogradska posestva, vsako obsegajoče približno 3 orale vinograda s sadonos- ; jtfkom in koščkom njive. Pri vsakem izmed teh posestev je hiša. Zadnja cena za vsako posestvo okoli 5.000 kron. Natančnejša obvestila daje uredništvo ,Narodnega Lista1 v Celju. 652-2
Ferdo Motita
upap
ima sedaj v Zagorju ob Savi svojo obrt. V Dolu ^^^ je samo ob nedeljah. :: Popravila izvršuje najceneje in tudi zanje jamči. 77 2-1
sprejme takoj rodbina, ki biva sedaj v večjem mestu ter se preseli spomladi na imenitno graščino. Pogoji: znanje lepe slovenščine, izkušnje v gospodinjstvu, priporočila od dobrih rodbin, zdravje, srednja starost. — Plača po dogovoril. — Ponudbe se naj pošljejo na naslov: F. Kmetic, Gradec, Brockmann-gasse 118/m.	59 3-2
'<" >>7< >Tr< >T'a >?Tf< »x ^Tr^TwT^T^T^Ä^T'x >?>-< Ä >."7* v-T* >' X* >1>1 >1"?	W® 51*	y'
Fran jo Bnilšab
pri Sv. Barbari v Halozah
ima več tisoč
riparie portalis
kij učeče v
64 2—2	11. razreda na prodaj.
Cena 8 K tisoč komadov.
jjfe vjT* >7*'>?7< 'Ä >SK >7'x x>X i>7'i>7< >y7* >7'x >7* v?
prav dobro ohranjena, še v obratu stoječega mlina se proda zelo pod ceno, vsled opustitve
mlinske obrti Vprašanja na železnarno A. Pogačnik,
Ruše pri Mariboru. 60 3-2
-... * IL'... . .a .-
mizarski mojster na P0L2ELI
priporoča cenj. občinstvu svoje izvrstne mizarske izdelke vsake vrste ter se priporoča za naročila. Išče tudi
mizarskih pomočnikov.
36 23-3
zajamčeno pristno vino le iz ormož-kega okraja raznih letnikov ima veliko množin o
po nizkih cenah na ppodaj
Trgovina s papirjem, pisalnimi in risalnimi potrebščinami, prodaja c. kr. šolskih knjig in 7 52-11	igralnih kart

Celje, Rotovška ulica št. 2
priporoča kancelijski, konceptni, pismeni, dokumentni, ministrski, ovitni in barvani papir.
svinčniki peresa peresnimi radirKe KameučKi tablice gobice črnilo
Trgovske knjige T Tseh Tf1llkJ0Stlh c?ane
—"i .i ' " e eno ah dvema kolonama, ▼ papir, platno, gradi, ali pol usnje vezane.
-. ■ ■ - ■ '
Odjemaine knjižice po raznih cenah. Največja zaloga vseh tiskovin
uà občinske nrade krajne šolske svete, učiteljstvo, župnijske urade, okrajne zastope, uiitnin-ske zastope, hranilnice, posojilnice, odvetnike, ' r ; notarje in privatnike.
Častna zaloga šot. zVezKo« is risani;.
Panirnatfi ureb T8eh velikosti po origi-
rapirnaie vreče nalnlhtoyaniiadh cenah
ŠtamhiliP Pe®atlL'^' vignete, (Siegelmarken) J za urade in privatnike izvršujejo se v najkrajšem času.
Dnnienino ometne, pokrajinskem s cvetlicami uupiamuc od n8jpripr08tejSe do najfinej5e.
Albumi za slike, dopisnice in poezije.
Zavitke za urade v vseh velikostih.
Ceniki za tiskovlne 111 pisarniške potrebščine so brezplačno na razpolago.
Trgovci in preprodajalci imajo izjemne cene.
Priznano dobro blago. Solidna in točna postrežba.
46 5—4
Tehtnice
vsake vrste, sprejme v popravilo
Iv. Rebeli, hljučovničar, Celje
Preskrbi tudi preizkušenje pri meroizkusnem uradu.
>5
«
Adolf Bursik
čevljar v Celju, Gledališka ulica št. 9
izdeluje vse različne vrste obutal v modernih fazonah s	in po solidnih cenah*	52-10
Naznanilo.
Hiša v Gaberju pri Celja, v bližini velike tovarne se takoj proda. V hiši je mala dobro vpeljana trgovina. — Več pove 67 3-2
Franc Grilec, Gaberje štev. 96.
za tesanje železniških pragov (švelerjev); kdo, pove upravništvo tega lista.
63 2-2

SIE
msiis
1 5
i
la
Kdor želi kupiti uro, srebrnino ali zlatnino,
== naj se obrne na največjo in najcenejšo tvrdko =
Rafael Salmič
v „Narodnem domu" v Celju
Velikanska zaloga nikiastih, jeklenih, srebrnih in zlatih žepnih ur, budilk, vsakovrstnih stenskih ur, srebrnih in zlatfh prstanov, uhanov, zapestnic, [verižic, priveskov itd. Velika izber očal, naočnikov, zdravniških in drugih termometrov, barometrov, tehtnic za vino, mošt, Žganje itd. Prosim, oglejte si mojo trgovino in zalogo.
Velika delavnica za vsakovrstna popravila. Vsakomur je na ogled stctine zahvalnih in priznalnih pisem.
Naročite cenike, katere razpošiljam 3 zastonj in poštnine prosto. 12-6
Točna postrežba !	Nizke cene!
là
sil:
aisisisii
Darujte za „NARODNI SKLAD"!
I
I
ZADRUGA „LASTNI DOM" V CELJU
====== se je preselila s svojo pisarno v lastne prostore =============
Celje - - Rotovška ulica štev. 12, I. nadstropje - ■ Celje
Upaduje vsako si»edo in soboto predpoldne. Pojasnila se dobijo vsak dan pri tajniku v pisarni ali pa
pri udih načelstva.	M
Zadruga je kpeditlli zavod in sprejema hranilne vloge, katere obrestuje statino po
7-
E%3	od dneva vloge do dneva vzdiga.	K
Reiltni davek plačuje zadruga sama, ne da bi ga B%3	vlagateljem odtegovala.	KJ
Zadruga dovoljuje v prvi vrsti stavb eni kredit tet» predujme na knjižne terjatve, E53 račune itd. do gotove visokosti in po dogovoru, ea
73 18-t
TnfllffilVBVA železo za vezi' najb°'jŠe I raVCiZC vrste cement, cevi iz ka-
menščine, strešna lepenka in sploh vse stavbinske potrebščine.
IKIrežnate ograje
za vrtove in v razne svrhe, trnjeva žica.
Sesalke, Plugi,
vodovodne eevt in vse priprave za vodovodne naprave.
brane, drevesne žage, škarje za trte, razno poljedetjsko orodje in najboljši stroji, ki kj kj m kj
Šivalne stroje
in proti ognju in vlomu varne blagajne.
♦ ♦ ♦
Še je čas za spomladno gnojenje z umetnim gnojem. Kdor rabi
Tomaževo žlindro,
naj gnoji tudi s
Kajnitom ali Kalijevo soljo.
Umetna gnojila vseh vrst, zajamčene kakovosti prodaja po najnižjih cenah in daje pojasnila ter pošilja po- 1 učne spise zastonj mkikimkimkiI
trgovina z železnino „MERKUR" P. Majdič, Celje.
Lastnik in izdajatelj: Narodna založba v Celju.
Odgovorni urednik Vekoslav Špindler.
Tisk Zvezne tiskarne v Celju.