Logaške
NOVICE
Na osnovi družbenopolitičnih smernic o uresničevanju kadrovske politike v SR Sloveniji in občini Logatec, na osnovi načel, ki izhajajo iz vsebine Titove pobude o kolektivnem delu, odločanju in odgovornosti, na osnovi skupnih interesov delovnih ljudi, organizacij združenega dela, družbenopolitičnih organizacij in skupnosti v občini Logatec ter prizadevanj za uresničitev družbenih ciljev in načel,
- da delavci oblikujemo demokratično samoupravno kadrovsko politiko in zagotavljamo nJeno uresničevanje,
- da smo delavci v organizacijah združenega dela in skupnostih ter samoupravnih interesnih skupnostih, družbenopolitičnih in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih nosilci kadrovske politike v občini,
~ da je temeljni cilj kadrovske politike razvoj človeka kot svobodne socialistične osebnosti, ki ustreza sposobnostim in pridobljenemu znanju ter sodeluje pri ustvarjanju in porabi dobrin,
~ da se za opravljanje del in nalog kadruje ustrezno usposobljene ljudi,
~ da delavci in občani samoupravno urejamo medsebojna razmerja, usklajujemo interese in Urejamo odnose širšega družbenega pomena,
smo delavci v organizacijah združenega dela ter drugih delovnih skupnostih z območja občine Logatec, Skupščine občine Logatec, Občinska konferenca SZDL, Občinski komite ZKS, Občinski svet ZSS, Občinski odbor ZZB NOV, Občinska konferenca ZSMS ter samoupravne interes-ne skupnosti v občini Logatec sprejeli
DRUŽBENI DOGOVOR O URESNIČEVANJU KADROVSKE POLITIKE V OBČINI LOGATEC
'• Temeljne določbe in osnovne naloge na Področju kadrovske politike
1 člen
Delavci, združeni v temeljnih in drugih organi-*acijah združenega dela, samoupravnih organi-2acijah in skupnostih, v družbenopolitičnih orga-n,zacijah in v samoupravnih interesnih skupnos-
ln (v nadaljevanju: udeleženci dogovora), se ob sPoznanju, da je kadrovska politika kot sestavni c'e' Politike družbenoekonomskega razvoja neodtuljiva pravica delovnih ljudi in zato sestavni del socialističnih samoupravnih odnosov, dogo-vorimo, da bomo v svoji vsakodnevni samoup Javljalski in proizvodni aktivnosti uresničevali
ako kadrovsko politiko, ki bo zagotavljala hit-reis1 razvoj socialističnih samoupravnih odno-s°v. hitrejšo rast materialne osnove ter možnos-
' *a hitrejši socialni razvoj, za hitrejše in bolj ^sklajeno spreminjanje družbene strukture pre-
'valstva m za bolj humane odnose med ljudmi . takšno kadrovsko politiko bomo združeni pro-'^vajalci samoupravljale! vsestransko razvijali Sv°bodno socialistično osebnost, to je osebnost 2 linami, sposobnostmi in znanjem, ki omogo-
čajo celotno uresničevanje samoupravnih pravic in dolžnosti ter zagotavljajo razvoj sodobne organizacije dela in tehnologije,
2. člen
Udeleženci dogovora prevzamemo odgovornosti in obveznosti, da bomo z organizirano in usklajeno aktivnostjo družbenopolitičnih in samoupravnih dejavnikov ter strokovnih služb dosledno uresničevali temeljna'načela kadrovske politike, zlasti pa si bomo prizadevali:
- za enotnost ciljev in doslednost pri izvajanju načel in s tem družbenim dogovorom določenih nalog na področju kadrovske politike,
- za ustvarjanje pogojev za vsestranski razvoj in uveljavitev delovnega človeka kot svobodne socialistične osebnosti, ki bo v združenem delu skladno s svojimi sposobnostmi in pridobljenim znanjem tvorno sodelovala pri ustvarjanju in delitvi dohodka, pri nenehnem izboljševanju in modernizaciji organizacije dela, ki bo sposobna hitreje uveljaviti dosežke znanosti, sodobnejšo tehnologijo dela itd,
- za enotno izvajanje sprejetih načel in meril pri kadrovanju kadrov za najodgovornejše funkcije in naloge v družbenopolitični skupnosti in drugih samoupravnih skupnostih, v družbenopolitičnih organizacijah in organizacijah združenega dela,
- za razvijanje kolektivnega dela, odločanja in odgovornosti v organih in telesih družbenopolitične skupnosti, samoupravnih interesnih skup nostih in drugih družbenih organizacij, vključujoč tudi individualno odgovornost vsakega člana kolektivnega organa ali telesa, oziroma nosilca javne funkcije za svoje delo,
- za enotno in dosledno izvajanje sprejetih načel in meril pri kadrovanju zadev za področje splošne ljudske obrambe, varnosti in družbene samozaščite ter oboroženih sil SFRJ,
- za dolgoročno načrtovanje potreb po kadrih, izobraževanju in usposabljanju kadrov, v okviru planskih aktov samoupravnih organizacij in skupnosti ter družbenopolitičnih skupnosti,
- za organizirano in sistematično spremljanje kadrov ter za racionalno razporejanje in skrb za napredovanje kadrov v odvisnosti od njihove uspešnosti, opravljanja del in nalog, samoupravne in politične aktivnosti, njihovega interesa in prizadevanj za nenehno izpopolnjevanje strokovnega in splošnega znanja,
- za programiranje in smotrno organiziranje izobraževalnih oblik in vsebin, ki jih narekuje gospodarski, družbeni in kulturni razvoj,
za demokratičnost in javnost vseh kadrovskih postopkov,
- za uveljavljanje odlikovanj in družbenih priznanj kot oblik priznanj za dela in dejanja, ki naj vzpodbujajo delovne ljudi, občane, organizacije združenega dela ter druge organizacije in skupnosti za še večji splošni napredek socialistične samoupravne družbe
Udeleženci dogovora bomo zagotavljali uresničevanje kadrovske politike na področju mednarodnih odnoSov z medsebojnim usklajevanjem ustreznih ukrepov ter z natančnejšim ure-
janjem kadrovskih vprašanj s predpisi oziroma samoupravnimi splošnimi akti,
3, člen
Družbenopolitične organizacije, samoupravni organi in strokovne službe v organizacijah združenega dela in v drugih samoupravnih skupnostih bodo zagotavljale vsestransko, pravočasno in objektivno informiranje delavcev o vseh problemih in nalogah s področja kadrovske politike ter tako omogočale delavcem, da bomo lahko tvorno sodelovali pri oblikovanju samoupravnih odločitev tudi na področju kadrovanja oz kadrovske politike.
4 člen
V skladu s temeljnimi načeli in smotri kadrovske politike, določili tega dogovora in v skladu z določili splošnih samoupravnih aktov organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti delavci v združenem delu sprejemamo naloge in smotre kadrovske politike ter način njihovega uresničevanja, zlasti pa
- določamo načela in merila za kadrovanje kadrov za opravljanje najodgovornejših družbenih funkcij in nalog ter zagotavljamo njihovo uresničevanje,
- zagotavljali bomo pogoje, da se za delo na področju mednarodnih odnosov celovito, načrtno in dolgoročno usmerjajo in usposabljajo delovni ljudje in občani, ki so pripravljeni in sposobni prevzeti naloge s tega področja,
- v družbenopolitičnih organizacijah občine ter v skupščini družbenopolitične skupnosti bomo preverjali uresničevanje temeljnih načel in ciljev kadrovske politike ter sprejetih meril za kadrovanje kadrov na najodgovornejše funkcije in naloge,
- določamo o strukturi in o spreminjanju strukture, ki je potrebna za razreševanje nalog, določenih s planom družbenoekonomskega razvoja in o strukturi kadrov, potrebnih za dosego ciljev dolgoročnega razvoja organizacij združenega dela, drugih samoupravnih organizacij in širše družbene skupnosti,
- sprejemamo letne, srednjeročne in dolgoročne kadrovske programe,
- sprejemamo programe strokovnega, idejno-političnega, družbenoekonomskega in splošnega izobraževanja kadrov,
- določamo in razporejamo sredstva za izobraževanje in usposabljanje kadrov,
- določamo merila in pogoje za izbiranje kadrov za opravljanje del in nalog,
- z oglasi oz razpisi prostih del in nalog omogočamo slehernemu delavcu, da sklene delovno razmerje za opravljanje tistih nalog, za katere ima strokovno izobrazbo oziroma z delom pridobljene zmožnosti,
- v samoupravnih splošnih aktih urejamo postopke za oblikovanje, sprejemanje in izvrševanje odločitev na področju kadrovske politike ter določamo pravice, obveznosti in odgovornosti individualnih poslovodnih organov, delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi strokovnih služb in samoupravnih organov,
- preverjamo izvajanja demokratino sprejete kadrovske politike ter učinkovitost posameznih kadrovskih odločitev in to neposredno, preko samoupravnih organov, delavske kontrole in družbenopolitičnih organizacij,
- spodbujamo razvoj vzgoje in izobraževanja v skladu s potrebami združenega dela in celotnega družbenega razvoja.
5. člen
Predvideni bolj dinamični razvoj, potreba po hitrejšem prestruktuiranju logaškega gospodarstva in skladno s tem potreba po hitrejšem in bolj smotrnem razvoju družbenih dejavnosti za hteva močnejše uveljavljanje kvalitetnih dejavnikov družbenoekonomskega razvoja, med katerimi sta strokovno znanje in delovna zmožnost zaposlenih bistveni sestavini.
Zato moramo udeleženci dogovora v okviru kadrovske politike uresničevati tako politiko zaposlovanja, ki bo upoštevala objektivno nujnost, da je mogoče dosegati hitrejšo rast dohodka in hitrejše povišanje družbene produktivnosti dela predvsem z večjo ekonomičnostjo dela in sredstev, večjega znanja in večjih delovnih zmožnosti zaposlenih na vseh področjih človekove aktivnosti.
6. člen
Za dosego tega cilja bomo udeleženci zlasti:
- uresničevali politiko intenzivnega zaposlovanja.
- zagotavljali pogoje za hitrejše spreminjanje strukture in obsega znanja zaposlenih in šolajoče se mladine s tem, da bomo na osnovi svojih srednjeročnih in dolgoročnih načrtov kadrovskih potreb usmerjali svoje delavce in vplivali na usmerjenost mladine v poklice, zlasti pa, da bomo usmerjali svoje delavce v izobraževanje ob delu, skladno s potrebami združenega dela in splošnimi družbenimi interesi.
7. člen
Udeleženci dogovora moramo s posodabljanjem proizvodnje in izboljševanjem tehnologije ter organizacije dela, z organiziranim in odločnejšim vplivom združenega dela na razvoi usmerjenega izobraževanja hitreje spreminjati kvalifikacijsko strukturo zaposlenih Z doslednim uresničevanjem načela delitve dohodka po rezultatih dela bomo spodbujali ustvarjalno, strokovno in kvalificirano delo ter boljšo izrabo delovnega časa in sredstev za proizvodnjo
8 člen
Udeleženci si bomo prizadevali, da bodo priprave kadrov za družbene funkcije sestavni del delovnih in samoupravljalskih obveznosti delavcev samoupravnih organov, strokovnih služb in družbenopolitičnih organizacij Skrbeti moramo za stalno evidentiranje in družbenopolitično usposabljanje možnih kandidatov za družbene funkcije in delegate v organih samoupravljanja, družbenopolitičnih organizacij, občinski skupščini in drugod
Družbenopolitične organizacije in samoupravni organi v temeljnih organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih skupnostih se obvezujemo, da bomo omogočali in zagotavljali vse pogoje za uspešno opravljanje nalog in dolžnosti svojih delegatov v občinski skupščini, skupščinah samoupravnih interesnih skupnosti, krajevnih skupnostih in družbenopolitičnih organizacijah
9. člen
Udeleženci dogovora se obvezujemo, da se bomo v delegatskih skupščinah, družbenopolitičnih organizacijah, organizacijah združenega
dela in drugih samoupravnih skupnostih zavzemali za:
- enotnost meril in izhodišč za urejanje kadrovskih vprašanj,
- za uresničevanje pravic in obveznosti, ki izhajajo iz skupnih dogovorov in sprejetih meril v kadrovski politiki,
- za odgovornost in obveznost, ki ju sprejemamo s tem družbenim dogovorom,
- za usklajevanje posamičnih in skupnih interesov ter
- za postopke za dopolnjevanje in spreminjanje tega družbenega dovoroa.
II. Razvid del in nalog
10. člen
Delavci v temeljnih organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih skupnostih s samoupravnim splošnim aktom določamo razvid del oz nalog z opisom njihove vsebine, zahtevano strokovno izobrazbo oziroma z delom prido bljene zmožnosti, morebitne posebne psihofizične in druge sposobnosti, delovne pogoje, vrsto odgovornosti in druge sestavine, značilne in pomembne za njihovo opravljanje
Razvid del in nalog je samostojni organizacijs ki samoupravni splošni akt.
11 člen
Udeleženci bomo v razvidu del oz nalog določili strokovno izobrazbo oz. z delom pridobije ne delovne zmožnosti, delovne izkušnje in druge posebne pogoje v skladu z zahtevami delovnega procesa in nalogami, ki jih moramo delavci izvrševati.
Za delovno zmožnost se smatra tista prido bijena strokovnost ter razvitost spretnosti in psihofizičnih sposobnosti, ki jih lahko delavec dokaže z doseženimi delovnimi uspehi in si jih je pridobil pri opravljanju del in nalog ter s trajnim izobraževanjem ob delu (strokovni seminarji, uspešno opravljeni tečaji itd).
Udeleženci dogovora moramo v splošnih samoupravnih aktih, v razpisih oz oglasih prostih nalog in del, pri izbiri in razporejanju delavcev enako vrednotiti in upoštevati strokovno izobrazbo ali delavčevo delovno zmožnost, ki si jo je pridobil pri opravljanju del in nalog in s trajnim usposabljanjem na delu in z izobraževanjem ob delu.
Delovno zmožnost delavec lahko dokazuje s pisno izjavo, ki mu jo da na njegovo zahtevo temeljna organizacija združenega dela oz. druga samoupravna organizacija, da je delavec opravljal dela oz naloge v določeni stroki in da je pri opravljanju teh dosegel uspešne delovne rezultate
12. člen
Pri določanju razvida del oziroma nalog bomo udeleženci dogovora upoštevali tekoče in perspektivne potrebe temeljne in druge organizacije združenega dela, samoupravne organizacije in skupnosti. Zato morajo biti naloge in dela v razvidu opisane tako, da bodo služile kot osnova za:
- racionalno in smotrno delitev dela in nalog ter iz njih izhajajočih pravic, obveznosti in odgovornosti,
- določitev povezav oz. komunikacij med izvajalci posameznih del oz nalog,
- določanje pogojev, ki jih mora delavec izpolnjevati za opravljanje določenih del in nalog,
- kratkoročno, srednjeročno in dolgoročno načrtovanje kadrovskih potreb,
- razpisovanje in razglašanje del in nalog,
- izbiro, zaposlovanje in razporejanje delavcev po njihovi strokovni izobrazbi oz z delom pridobljenih zmožnosti,
- pripravo programov izobraževanja, funkcionalno usposabljanje, pridobivanje strokovnega
znanja ob delu in iz dela,
- ustrezno zaposlovanje invalidov, težje zapo-sljivih oseb in za delo manj zmožnih oseb,
- smotrno organizacijo in izvajanje varstva pri delu,
- ureditev drugih organizacijskih in kadrovskih postopkov.
13. člen
Udeleženci se bomo pri določanju del oz. nalog, ki naj jih opravlja posamezni delavec v temeljni organizaciji, ravnali po naslednjih načelih:
- da združujemo tolikšen obseg vsebinsko zaokroženih del in nalog, ki bo zagotavljal najboljšo izrabo delovnega časa in sredstev za delo,
- da združujemo sorodna, po zahtevnosti enakovredna dela in naloge tako, da ustvarjajo pogoje za kar največjo izkoriščenost strokovnih znanj oz. z delom pridobljenih delovnih zmožnosti,
- da združujemo dela oz naloge, ki bodo kar najbolj ustrezale psihofizičnim sposobnostim delavcev.
14. člen
Razvid del oz. nalog bo obsegal opis značilnosti delovnega področja, opis del oz. nalog, temeljne značilnosti in zahtevnosti del oz nalog ter:
- zahtevano stopnjo in smer strokovne izobrazbe oz z delom pridobljene delovne zmožnosti,
- morebitne psihofizične in druge sposobnosti,
- delovne pogoje, v katerih se naloga izvaja,
- vrsto odgovornosti, ki jo zahteva izvajanje delovne naloge,
- potrebne delovne izkušnje za uspešno opravljanje nalog,
- posebne pogoje in zahteve glede na zakonske predpise o varstvu pri delu
15. člen
Za posamezna dela in naloge se smejo zahtevati potrebne izkušnje, ki pa tudi za najodgovornejša dela in naloge ne smejo presegati 5 let razen če z zakonom ni drugače predpisano.
III. Načrtovanje kadrov in izobraževanja
16 člen
Načrti potreb po kadrih in izobraževanje kadrov so integralni del letnih, srednjeročnih in dolgoročnih planov družbenoekonomskega razvoja organizacij združenega dela, samoupravnih skupnosti in družbenopolitične skupnosti
Upoštevajoč določilo iz 1. odstavka tega člena, bomo udeleženci dogovora pri načrtovanju potreb po kadrih upoštevali:
- vsebinski program (vrsta izdelkov, storitev, nalog itd),
- količinski načrt (obseg proizvodnje, nalogi itd),
- tehnologijo dela in planirani razvoj, organizacijo in delitev dela,
- razvoj in organizacijo družbenih dejavnost
17. člen
Sestavni elementi načrtov kadrovskih potreb so zlasti:
- potrebno število delavcev za izvrševanje na' log, sprejetih s plani družbenoekonomskega razvoja,
- pregled delavcev (s popisom vseh delavce^ po njihovi strokovni usposobljenosti oz. z delofl1 pridobljenimi delovnimi zmožnostmi, po njihov1 delovni uspešnosti itd.),
- predviden odhod delavcev (upokojitve, vojaške obveznosti, poprečna fluktuacija posameznih profilov kadrov, odsotnost z dela itd),
- načini usposabljanja delavcev za kritje novih in predvidenih potreb razvoja organizacij združenega dela (usposabljanje že zaposlenih, štipendisti, učenci s pogodbami o učnih razmerjih itd),
- način razporejanja, preusmerjanja in zaposlovanja presežka delavcev zaradi uvajanja nove tehnologije ali drugih organizacijskih in tehničnih izboljšav,
- dinamika preliva delavcev,
- kadrovski ukrepi za uresničitev planov gospodarskega in družbenega razvoja,
- ukrepi za zagotavljanje pogojev ustreznih socialnih in kulturnih razmer, v klsadu z že sprejetimi samoupravnimi sporazumi o zaposlovanju 'n o minimalnih standardih,
- program in naloge pri evidentiranju in pripravah možnih kandidatov za opravljanje odgovornih družbenih nalog v občini, republiki in federaciji, temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, samoupravnih interesnih skupnostih in dru-9ih skupnostih.
Glede na naštete elemente in bilanco zaposlenih delavcev, bomo udeleženci dogovora izdelali podrobni kvantitativni (potrebno število) in kvalitativni (potrebni profil kadrov) načrt kadrov
18. člen
Organi upravljanja in ustrezne strokovne službe bodo na osnovi sprejetih načrtov kadrovskih Potreb in v skladu z razvojnimi cilji organizacije združenega dela in drugih samoupravnih organizacij sprejemali sklepe:
- za notranje horizontalne in vertikalne premike in napredovanja delavcev na osnovi njihove strokovne izobrazbe oz z delom pridobljene zmožnosti, delovnih izkušenj in na osnovi doseženih delovnih rezultatov,
- za dopolnilno in funkcionalno izobraževanje delavcev in njihovo strokovno usposabljanje zaradi predvidenih sprememb v tehnologiji dela, notranjih premikov ali nezadovoljivega izvrševala del oz. nalog,
- za usposabljanje novih poklicev, ki jih zahteva uvajanje nove tehnologije,
- za usmerjanje delavcev v izobraževanje ob delu in iz dela v skladu s potrebami in interesi or ganizacije združenega dela,
- za štipendiranje mladine in za odpiranje novih mest,
- za pridobivanje novih delavcev.
19. člen
S tem dogovorom udeleženci sprejamamo obveznosti:
- da bomo načrte kadrovskih potreb dopolnjevali m usklajevali z novo nastalimi potrebami v organizacijah združenega dela, delovnih skup nostih in družbenopolitičnih skupnostih,
- da bomo kadrovske plane izdelali za takšno obdobje, ki bo omogočalo vplivati na poklicno usmerjenost mladine že v času šolanja in pravočasno razvijati interes za posamezne poklice, zlasti za tiste, za katere že dalj časa ugotavljamo, da so deficitarni,
- da bomo v skladu s svojimi kadrovskimi potrebami razpisovali štipendije in usmerjali delav °e v izobraževanje ob delu in iz dela
20 člen
Udeleženci dogovora se obvezujemo, da bomo v skladu s svojimi načrti družbenoeko nomskega razvoja čimprej dopolnili srednjeročne načrte s kadrovskimi potrebami in hkrati takoj pričeli s pripravami naslednjega srednjeroč nega načrta kadrovskih potreb ter s pripravami Programa potreb po kadrih do leta 2000
21. člen
Udeleženci dogovora se obvezujemo, da bomo vse svoje delavce, ki še nimajo 30 let in
nimajo dokončane osnovne šole, spodbujali in jim omogočili, da jo končajo.
22 člen
Udeleženci bomo v skladu s svojimi kadrovskimi programi ugotavljali potrebe po izobraže vanju, izobraževalnih oblikah in vsebini ter v skladu z razvojnimi potrebami te programe dopolnjevali in usmerjali delavce v izobraževanje Načrti morajo zajemati:
- načrt štipendiranja,
- načrte funkcionalnega in dopolnilnega izobraževanja,
- načrte izobraževanja v zvezi z uvajanjem v delo in varstvom pri delu,
- načrte družbenoekonomskega, idejnopoli-tičnega in splošnokulturnega izobraževanja
23 člen
Udeleženci dogovora se sporazumemo, da bomo na nivoju občine združevali načrtovane potrebe izobraževanja in da bo zbiralec izobraževalnih potreb, koordinator in organizator izde lave in spremljanja uresničevanja načrtov usmerjenega izobraževanja izobraževalna skupnost občine, v sodelovanju s strokovnimi službami skupnosti za zaposlovanje
24 člen
Udeleženci dogovora bomo v načrtih kadrov in načrtih izobraževanja in usposabljanja ter v splošnih samoupravnih aktih določili sredstva, potrebna za pridobivanje, izobraževanje in usposabljanje kadrov
25 člen
Za zadovoljitev potreb združenega dela, uresničitev splošno družbenih interesov in interesov mladine in odraslih za nenehno izpopolnjevanje in dopolnjevanje strokovnega in splošnega zna nja moramo udeleženci odločneje vplivati na vsebino izobraževanja in na dosledno uveljavljanje samoupravnega usmerjenega izobraževanja
Za dosego tega cilja bomo:
- aktivno in stalno sodelovali z izobraževalnimi organizacijami pri oblikovanju programa, oblik izobraževanja in pri razvijanju mreže izobraževalnih organizacij,
- razvijali strokovne službe za usmerjanje mladine in odraslih v izobraževanje in nadaljnje usposabljanje, proizvodno delo in v samoupravno aktivnost,
- spodbujali svoje najuspešnejše strokovne delavce za aktivno sodelovanje v vzgojnoizobra-ževalnem delu v izobraževalnih organizacijah in jim tudi omogočali pridobitev najnujnejšega pedagoškega znanja
Za dosego vzgojnoizobraževalmh smotrov bomo udeleženci spodbujali in pospeševali proces preobrazbe v vzgojnoizobraževalnem sistemu ter v njem aktivno sodelovali
26. člen
Udeleženci bomo aktivno sodelovali z ustreznimi enotami in skupnostmi posebnih izobraževalnih skupnosti ter z izobraževalnimi organizacijami matičnih strok ali dejavnosti zaradi:
- zadovoljevanja svojih srednjeročnih kadrov skih in izobraževalnih interesov in potreb,
- skupnega zagotavljanja uspešnega izobraževanja vsakomur, ki bo izbran po dogovorjenem postopku,
- omogočanja potrebnega števila mest za praktični pouk in proizvodno delo, po potrebi tudi izvajanje praktičnega pouka in proizvodnega dela,
- racionalega oblikovanja mreže izobraževal nih organizacij na osnovi potreb temeljne orga-
nizacije združenega dela in delovne organizacije,
- zagotavljanja kadrovskih štipendij in primernih pogojev v domovih učencev in študentov
27 člen
Udeleženci se bomo zavzemali za dosledno izvajanje in izpolnjevanje sistema štipendiranja, ki mora izhajati iz kadrovskih potreb združenega dela in širših družbenopolitičnih skupnosti Pri podeljevanju kadrovskih štipendij imajo prednost prosilci za štipendije s področja deficitarnih poklicev kadrovskih potreb združenega dela in prosilci, ki so se poklicno usmerili v osnovnih šolah
Zagotoviti moramo izvajanje samoupravnih sporazumov o štipendiranju.
Najuspešnejše mlade delavce in otroke delavcev bomo na osnovi dogovorjenih meril in kriterijev predlagali za štipendiste Titovega sklada
28 člen
Temeljne in druge organizacije združenega dela, samoupravne organizacije in skupnosti bomo razvijale in uresničevale predvsem naslednje oblike izobraževanja
- uvajanje v delovno organizacijo (uvajalni seminar in uvajanje v delo),
- usposabljanje pripravnikov za samostojno delo.
- opravljanje praktičnega pouka in proizvodnega dela za učence v usmerjenem izobraževanju in za druge učence in študente, ki morajo času šolanja v skladu z učnim načrtom svoje teoretično znanje dopolnjevati v praksi kot del izobraževalnega procesa.
- usmerjanje delavcev za izobraževanje ob delu in iz dela na vseh stopnjah usmerjenega izobraževanja,
- dopolnilno in funkcionalno izobraževanje zaposlenih delavcev,
- izobraževanje v zvezi z varstvom pri delu,
- družbenopolitično izobraževanje in usposabljanje za upravljanje družbenopolitičnih in samoupravnih nalog,
- ostale oblike izobraževanja in samoizobra-ževanja, za katere se izkažejo potrebe in se o njih sporazumejo delavci
29. člen
Udeleženci se dogovorimo za enotne pravice in obveznosti v zvezi z izobraževanjem ob delu, ki se nanašajo na:
- pravice in obveznosti delavcev - udeležencev izobraževanja ob delu in
- pravice in obveznosti organizacij združenega dela m skupnosti
30 člen
Delavec ima pravico do izobraževanja ob delu in do povrnitve z njim povezanih stroškov v na slednjih primerih:
če obstajajo v organizaciji združenega dela oz samoupravni skupnosti potrebe po delavcih s tako izobrazbo,
- če je bil delavcu ob razporeditvi ali premestitvi postavljen pogoj, da si mora določeno izobrazbo pridobiti,
- če je s strokovnim delom in družbenopolitično aktivnostjo v organizaciji združenega dela ali samoupravni skupnosti izkazal upravičenost do izobraževanja ob delu,
- če se obveže, da bo po končanem šolanju v organizaciji združenega dela oz samoupravni skupnosti toliko časa, kolikor je trajalo šolanje
Udeleženci imamo pri izobraževanju ob delu svojih delavcev naslednje pravice in dolžnosti
- Kriti stroške izobraževanja ob delu za vpisnino in šolnino, za prevozne stroške m nočnino,
za seminarske in laboratorijske vaje ter za izpite in zaključne izpite,
- omogočiti izrabo izrednega dopusta, in sicer za vsak letnik šolanja najmanj 15 delovnih dni, za zaključni izpit pa najmanj 10 delovnih dni,
- zahtevati povračilo stroškov v primeru prekinitve dogovora (pogodbe) s strani delavca zaradi neuspešnega šolanja in v primeru prenehanja delovnega razmerja na lastno zahtevo ali zaradi hujše kršitve delovnih obveznosti,
- zahtevati, da delavec ostane na delu v organizaciji združenega dela oziroma samoupravni delovni skupnosti najmanj toliko časa, kot je trajalo šolanje
31 člen
Delavec, ki se izobražuje ob delu, ima naslednje pravice in obveznosti
- redno opravljati izpite in druge šolske obveznosti ter šolanje zaključiti v dogovorjenem roku,
- koristiti toliko izrednega dopusta, kot ga določa ta dogovor,
- predložiti najmanj enkrat letno potrdilo o uspešnosti šolanja,
- zahtevati vračilo stroškov, nastalih s šolanjem,
- ostati po končanem šolanju v organizaciji združenega dela oz skupnosti najmanj toliko časa, kot je trajalo izobraževanje ob delu,
- vrniti vse s šolanjem nastale stroške, če šolanja ni končal po lastni krivdi
32 člen
O pravicah in obveznostih za izobraževanje ob delu mora biti sklenjen dogovor (pogodba) v pisni obliki
33 člen
Upoštevaje hiter razvoj znanosti in tehnologije ter vpliv na spreminjanje poklic 1ev ter preobrazbo vzgoje in izobraževanja, ki spodbuja in daje prednost izobraževanju ob delu in iz dela, udeleženci sprejemamo in podpiramo razširjeno vlogo poklicnega usmerjanja, ki zajema mladino v vzgojnoizobraževalnem procesu in odrasle. V skladu s tem so temeljne organizacije nosilci funkcije poklicnega usmerjanja, bodisi kot uporabniki ali kot izvajalci
34 člen
Izvajanje funkcije poklicnega usmerjanja bodo zagotavljale strokovne službe skupnosti za zaposlovanje v sodelovanju s strokovnimi delavci organizacij združenega dela, ustreznimi organi v osnovnih šolah in drugih samoupravnih skupnostih ter skupščine občine Logatec
IV. Uresničevanje in izvajanje temeljnih pravic in obveznosti iz delovnih razmerij delavcev v združenem delu
35 člen
Udeleženci tega dogovora bomo zagotovili, da bo delavec sklenil delovno razmerje v temeljni organizaciji združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih po postopku in na način, ki ga določa zakon o delovnih razmerjih ter samoupravni splošni akt, s katerim se urejajo delovna razmerja delavcev Zlasti pa moramo zagotoviti, da bodo dela in delovne naloge dostopne delavcem, ki izpolnjujejo pogoje, objavljene v oglasih oz javnih razpisih
36 člen
Pri izbiri delavcev za opravljanje samostojnih del in nalog, zlasti tistih, za katere so potrebne razvite sposobnosti komuniciranja in sodelova-
nja z ljudmi, bodo udeleženci proučili poleg dru gih strokovnih sposobnosti in nalog tudi njegovo družbenopolitično aktivnost.
V primeru, da ni dovolj podatkov o delu in usposobljenosti kandidata, bomo te ugotavljali v neposrednih pogovorih s kandidati, s posebnimi vprašalniki, testi znanja itd. Postopek za preizkus kandidatovih sposobnosti bomo udeleženci določili v samoupravnih splošnih aktih.
37. člen
Pred nastopom dela oziroma opravljanja nalog in pred podpisom izjave o sprejemu samoupravnega sporazuma o združevanju dela delavcev v združenem delu bomo udeleženci izbranemu delavcu za delo izročili v trajno rabo:
- samoupravni sporazum o združevanju dela delavcev v TOZD,
- statut,
- ob vestilo o izbiri,
- samoupravni splošni akt o delovnih razmerjih,
- druge samoupravne splošne akte, s katerimi se urejajo delavčeve pravice, obveznosti in odgovornosti,
- obvestilo, da v postavljenem roku delavec pisno izjavi, da pristopa k samoupravnemu sporazumu o združevanju dela delavcev v TOZD in da sprejema priložene samoupravne splošne akte
Seznanili bomo delavca tudi z drugimi samoupravnimi splošnimi akti, v katerih so urejene njegove pravice, obveznosti in odgovornosti v združenem delu
38 člen
Udeleženci dogovora se obvezujemo, da bomo zagotovili pogoje za organizirano uvajanje novoizbranih delavcev k delovnim nalogam in da bomo v ta namen izdelali in sprejeli program uvajanja V primerih, ko za prosta dela in delovne naloge ne bodo pripravljeni programi uvajanja v delo oz naloge, pristojni samoupravni organi ne bodo razpisovali prostih del oz nalog
39. člen
Udeleženci dogovora bomo v skupnosti za zaposlovanje združevali sredstva in preko teh vodih politiko, ki bo zagotavljala
- priučevanje nekvalificiranih delavcev, ki so prijavljeni kot nezaposleni,
- funkcionalno usposabljanje kvalificiranih in strokovnih delavcev, ki so prijavljeni kot nezaposleni, če je pogoj za njihovo novo zaposlitev racionalna prekvalifikacija v skladu s potrebami združenega dela oz na osnovi načrtov potreb temeljnih organizacij združenega dela in drugih samoupravnih skupnosti
Skupnost za zaposlovanje bo sofinancirala zgoraj navedene oblike izobraževanja le tistim temeljnim in drugim organizacijam združenega dela, ki bodo imele izdelane programe potreb po kadrih oz bodo zagotavljale zaposlitev tako usposobljenim delavcem.
40 člen
Udeleženci se obvezujemo, da bomo vsako leto izdelali in sprejeli program sprejemanja In usposabljanja pripravnikov. V programih usposabljanja pripravnikov bomo udeleženci določili čas trajanja pripravniške dobe in program dela, organizacijo in vodstvo pripravništva, kakor tudi načrt usposabljanja pripravnikov za samostojno delo ter v vsakem konkretnem primeru določili pripravniku mentorja, ki mora imeti najmanj takšno stopnjo izobrazbe, kot jo ima pripravnik.
41 člen
Udeleženci bomo zagotovili, da tedaj, ko iz tehnoloških in ekonomskih razlogov delo delav-
ca v temeljni organizaciji združenega dela ni več potrebno in ko še ni razporejen na drugo delo oz na delovne naloge, delavcu ne bomo zmanjšali osebnega dohodka, ki mu je bil določen za delovne naloge, za katere je sklenil delovno razmerje.
42 člen
Udeleženci se zavezujemo, da bomo začeli postopek za sklenitev samoupravnega sporazuma, s katerim se bomo dogovorili za pravočasne ukrepe in ustrezna sredstva za dokvalifikacijo ali prekvalifikacijo in ustrezno zaposlitev delavcev, kadar iz tehnoloških in ekonomskih razlogov delo delavca na določenih delovnih nalogah v združenem delu ni več potrebno in ni možno zagotoviti dela v isti organizaciji združenega dela
43 člen
Udeleženci družbenega dogovora se obvezujemo, da bomo v skladu z zakonskimi določili omogočili svojim delavcem, ki so postali invalidi zaradi bolezni ali nesreče, da ostanejo še naprej v organizaciji združenega dela ter jih razporedili k ustreznim nalogam in jim tudi zagotovili ustrezne delovne pripomočke
44. člen
V temeljnih organizacijah združenega dela, samoupravnih organizacijah in delovnih skupnostih, kjer je nočno delo še nujno, bomo zagotovili delavcem posebno varstvo, prizadevali si bomo za izboljšanje delovnih razmer, tako da bo zavarovano zdravje zaposlenih Zagotovili bomo prevoz z dela in na delo, topli obrok hrane in vsaj dvakrat na leto sistematični zdravniški pregled
45 člen
Glede nočnega dela žensk v dejavnostih, ki jih našteva zakon, bomo udeleženci upoštevali, da le-to ni dovoljeno in da se sme izvajati le izjemoma, kadar to terjajo splošni družbeni interesi in pod pogoji, ki jih narekujejo zakonska določila
46 člen
Udeleženci bomo v okviru svojih razvojnih programov v treh mesecih po podpisu tega dogovora izdelali programe o postopnem odpravljanju nočnega dela žensk Programi morajo vsebovati naloge, ukrepe in roke za postopno odpravljanje nočnega dela žensk V programih morajo biti predvidena dela in ustrezne druge zaposlitve za delavke, ki delajo v nočni izmeni
47 člen
Starejšim delavcem (ženskam nad 50 leti starosti oziroma 30 let delovne dober ter moškim nad 55 let starosti oziroma 36 let delovne dobe), ki ne morejo več uspešno opravljati del oziroma nalog, na katere so bili razporejeni, se zagotovi socialna varnost tako, da se jih razporedi na manj zahtevna dela oz naloge Ti delavci obdržijo svoj prejšnji osebni dohodek, ki se letno valorizira v skladu s poprečno rastjo osebnih dohodkov v delovni skupnosti oziroma v temeljni organizaciji.
V. Načela in merila kadrovanja na najodgovornejše funkcije, dela oz. naloge
48 člen
Udeleženci dogovora se obvezujemo, da bomo v medsebojnem sodelovanju skrbeli za načrtno, stalno in pravočasno kadrovanje kadrov za najodgovornejše funkcije v telesih družbenopolitičnih organizacij, družbenopolitičnih skupnosti, v temeljnih in drugih samoupravnih
organizacijah in skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih, družbenih organizacijah in društvih ter na področju pravosodja, splošne ljudske obrambe, varnosti in družbene samozaščite ter oboroženih sil.
49 člen
Udeleženci dogovora bomo pri kadrovanju, o katerem govori 48. člen, dosledno upoštevali načela demokratičnosti in javnosti.
Pri izbiri kandidatov za najodgovornejše družbene funkcije bomo upoštevali celovitost osebnostnih kvalitet ter ustreznih znanj in ustrezne zastopanosti neposrednih proizvajalcev in drugih delovnih ljudi in občanov, zlasti pa, da kandidati izpolnjujejo naslednje kriterije:
- s svojim delom izpričujejo svojo opredeljenost za socialistični samoupravni sistem,
- ustvarjalno razvijajo socialistične samoupravne družbenoekonomske odnose na podlagi ustave in zakona o združenem delu in poglabljalo odločujoči vpliv delavskega razreda v družbi,
- uveljavljajo pridobitve NOV in socialistične revolucije in zasnovo splošne ljudske obrambe ln družbene samozaščite, krepijo bratstvo in enotnost ter enakopravnost jugoslovanskih narodov in narodnosti ter politiko miroljubne koeksistence in enakopravnega sodelovanja držav in narodov ter politike neuvrščenosti,
- dokazujejo svoje sposobnosti in znanje ter ustvarjalno zavzetost pri graditvi socialističnega sistema pri skupnem delu in vodenju ter se zavedajo odgovornosti za opravljanje svojih nalog, uživajo ugled in zaupanje v svojem življenjskem 'n delovnem okolju
Udeleženci dogovora bomo upoštevali kriteri-le iz drugega odstavka 49 člena tudi pri izbiri delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi.
50 člen
Pri določanju delovnih izkušenj v splošnih sa moupravnih aktih in v razpisanih pogojih udeleženci dogovora ne bomo zahtevali, da so delovne izkušnje pridobljene samo pri opravljanju razponih del, npr pri opravljanju nalog individualnih Poslovodnih organov ali delavcev s posebnimi Pooblastili, razen če z zakonom to ni drugače določeno.
51 člen
Udeleženci dogovora bomo v samoupravnih splošnih aktih določili dela in naloge, ki jih bodo opravljali delavci s posebnimi pooblastili in odgovornostmi
Praviloma so to dela in naloge organiziranja in vodenja delovnega procesa v temeljnih organizacijah in drugih samoupravnih skupnostih, kot so proizvodnotehnični, ekonomski, komercialni, 'inančni, programsko-razvojni, kadrovski, sploš-no-pravni, ljudska obramba, družbena samozaščita itd
Udeleženci dogovora bomo v splošnih samoupravnih aktih določili tista dela in naloge, ki l'h opravljajo delavci s posebnimi pooblastili in ki morajo biti imenovani po istem postopku kot lr,divualni poslovodni organi (razpisna komisija)
52 člen
Individualne poslovodne organe in delavce s Posebnimi pooblastili imenuje delavski svet na Predlog razpisne komisije Razpisna komisija je Sestavljena po tripartitnem načelu, in sicer tako, da imenuje enako število predstavnikov:
- delavski svet organizacije združenega dela 'zmed svojih članov ali članov kolektiva,
- družbena skupnost, v kateri ima sedež orga ^'zacija združenega dela   Interese družbene skupnosti zastopajo delegati koordinacijskega °dbora za kadrovska vprašanja pri OK SZDL in
člani komisije za volitve, imenovanja in kadrovska vprašanja pri SO Logatec,
- sindikat organizacije združenega dela Predstavnike sindikata v razpisne komisije
imenuje:
- za temeljno organizacijo oz samoupravno delovno skupnost izvršni odbor osnovne organizacije sindikata oz sindikalna konferenca, če je v temeljni organizaciji združenega dela več osnovnih organizacij sindikata, '
- za delovno organizacijo sindikalna konferenca,
- za sestavljeno organizacijo združenega dela koordinacijski odbor
53 člen
Za oblikovanje predloga za imenovanje poslovodnega organa mora razpisna komisija dobiti mnenja družbenopolitičnih organizacij.
Mnenje družbenopolitičnih organizacij posreduje osnovna sindikalna organizacija po posvetu:
- z občinskim svetom zveze sindikatov, v občini, kjer ima delovna organizacija svoj sedež.
- z občinskim svetom zveze sindikatov, v občini, kjer ima sedež temeljna organizacija združenega dela, ,
- z organizacijo Zveze komunistov Slovenije in Zveze socialistične mladine Slovenije v organizacijah združenega dela
54 člen
Udeleženci se dogovorimo, da se razpisna komisija za imenovanje poslovodnega organa oblikuje in opravlja svoje naloge tudi v organizacijah združenega dela, ki ne oblikujejo delavskega sveta
55 člen
Družbena skupnost oblikuje in koordinira mnenje o kandidatih za poslovodni organ v okviru občinske konference-Socialistične zveze delovnega ljudstva.
Predstavniki družbene skupnosti pri razpisnih komisijah sodelujejo pri oblikovanju mnenja iz prvega odstavka tega člena in ga posredujejo razpisni komisiji organizacije združenega dela v pisni obliki.
56 člen
Delavski svet sprejme enega izmed kandida tov, ki jih predlaga razpisna komisija Mandat po slovodnega organa traja največ štiri leta Po poteku mandata je lahko ista oseba ponovno imenovana za poslovodni organ na enak način in po istem postopku, kot je ta določen s samouprav nim splošnim aktom in tem dogovorom.
57. člen
Skupščina občine ter družbenopolitične organizacije občine in drugi udeleženci bomo dali pobudo za sporazumno določitev meril in sezname OZD in drugih organizacij združenega dela posebnega pomena za občino, strokovno pa mora za uresničitev te pobude pripraviti vse potrebno skupščina občine
58. člen
Udeleženci dogovora bomo medsebojno sodelovali pri zadovoljevanju kadrovskih potreb za delo na področju pravosodja in skrbeli, da bodo kadrovski plani obsegali tudi potrebe po kadrih za delo na področju pravosodja, za stalno evidentiranje kadrov z vseh področij združenega dela, za strokovno in družbenopolitično usposabljanje, spremljanje razvoja in za ustrezno usmerjanje kadrov v pravosodje
Udeleženci dogovora bomo na podlagi svojih delovnih programov sprejemali ustrezne kratko-
ročne, srednjeročne in dolgoročne plane razvoja kadrov za delo na področju pravosodja kot sestavino razvoja družbenopolitične skupnosti za potrebe udeležencev, občine, republike in federacije
59 člen
Pri oblikovanju predlogov kandidatov za nosilce družbenih funkcij v pravosodju, to je sodnike in sodnike porotnike rednih sodišč, sodnike sodišč združenega dela in drugih samoupravnih sodišč, za javne tožilce v SR Sloveniji in njihove namestnike in za družbene pravobranilce samoupravljanja, javne pravobranilce in sodnike za prekrške bomo udeleženci upoštevali načela in merila kadrovske politike, z zakonom določene pogoje in kriterije, ki izhajajo iz z zakonom opredeljene funkcije in pristojnosti sodišč in iz narave ter zahtevnosti del in nalog na posameznih dolžnostih ter merilih za nosilce družbenih funkcij v pravosodju, ki jih je opredelil koordinacijski odbor za kadrovska vprašanja pri predsedstvu republiške konference SZDL
VI. Družbena priznanja
60 člen
Udeleženci dogovora se zavzemamo za podeljevanje družbenih priznanj zaslužnim delovnim ljudem in občanom v organizacijah združenega dela ter drugih organizacijah in skupnostih Ob tem bomo skrbeli, da bo postala politika odlikovanj SFRJ in drugih družbenih priznanj sestavina kadrovske politike
61 člen
Udeleženci dogovora si bomo prizadevali, da bomo v organizacijah združenega dela in v drugih organizacijah ter skupnostih ustanovili stalna ali občasna telesa, ki bodo skrbela za izvajanje družbeno dogovorjene politike odlikovanj in družbenih priznanj.
VII. Kadrovanje na področju mednarodnih odnosov
62 člen
Udeleženci dogovora bomo medsebojno sodelovali pri zadovoljevanju kadrovskih potreb za delo na področju mednarodnih odnosov Skrbeli bomo, da bodo obsegali kadrovski načrti tudi potrebe po kadrih za delo na področju medna rodnih odnosov doma in v tujini Na tem področju bomo skrbeli tudi za stalno evidentiranje kadrov, za njihovo usposabljanje in spremljanje njihovega razvoja ter za ustrezen izbor in pripravo kadrov
63 člen
Udeleženci dogovora se bomo v mejah pristojnosti zavzemali na svojem področju, da bomo uresničevali določila v zvezi s tem kadrovanjem tudi glede delavcev, ki so predvideni za delo ali že delajo na tem področju doma ali v tujini.
64 člen
Udeleženci dogovora bomo na podlagi svojih delovnih programov sprejemali kratkoročne, srednjeročne in dolgoročne načrte razvoja kadrov za delo na področju mednarodnih odnosov Usklajevanje kadrovskih načrtov bo opravljal koordinacijski odbor za kadrovska vprašanja pri predsedstvu OK SZDL
65 člen
Udeleženci dogovora bomo zagotavljali na podlagi izoblikovanih kriterijev in kadrovskih na-
črtov, da se bo sistem usposabljanja kadrov za področje mednarodnih odnosov vključil v sistem usmerjenega izobraževanja ob delu in iz dela, in kadrovali v skladu s svojimi kadrovskimi načrti ter štipendirali evidentirane kandidate iz lastnih in združenih sredstev za štipendiranje.
66. člen
Postopek izbire kandidatov za delo na področju mednarodnih odnosov naj zagotovi take kadre, ki bodo po svoji politični in strokovni sposobnosti uspešno opravljali dolžnosti.
Z družbenopolitičnega stališča ocenjuje posamezne kadrovske rešitve koordinacijski odbor za kadrovska vprašanja pri predsedstvu OK SZDL.
67 člen
Skupščina občine se bo zavzemala, da bo v samoupravnih aktih o izvajanju kadrovske politike v občini zagotovljena delavcem, ki so sklenili delovno razmerje v zveznih organih, v družbenopolitičnih organizacijah v federaciji ali v mednarodnih organizacijah, po prenehanju delovnega razmerja pravica do vrnitve na delo v temeljno organizacijo, v kateri so bili zaposleni do odhoda.
Udeleženci dogovora bomo enake pravice zagotovili tudi zakoncem teh delavcev.
VIII. Kadrovske službe OZD in kadrovska služba skupščine občine
68 člen
Udeleženci bomo ob upoštevanju števila zaposlenih, nalog in programov razvoja v organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih skupnostih organizirali kadrovske službe
Za učinkovito izvajanje kadrovske funkcije morajo te službe opravljati naloge predvsem iz naslednjih področij: načrtovanje kadrov, pridobivanje in izbiranje kadrov, programiranje izobraževanja in usposabljanja kadrov za strokovno, samoupravno in družbenopolitično delo. spremljanje strokovnega razvoja kadrov, informiranje, delitev osebnih dohodkov, priprava samoupravnih splošnih aktov, ki urejajo delovna razmerja, varstvo pri delu in zaščito zdravja zaposlenih ter življenjske, kulturne in socialne razmere
69. člen
Pri organiziranju kadrovskih služb bomo udeleženci dogovora upoštevali celovitost kadrovskega področja, kar pomeni, da bomo v okviru te službe organizirali vse kadrovske dejavnosti
Kadrovske službe morajo biti pravilno organizirane v temeljnih organizacijah združenega dela. Zaradi zagotavljanja racionalnosti, strokovnosti in boljše izkoriščenosti strokovnih kadrov na tem področju pa se lahko službe organizirajo v okviru skupnih služb za več temeljnih organizacij združenega dela ali z namenom, da bi bile organizirane tako, da bi lahko nudile strokovno pomoč manjšim delovnim organizacijam
70 člen
Skupščina občine bo zaradi koordiniranja in povezovanja kadrovske dejavnosti na nivoju občine, za strokovno pripravo kadrovskih rešitev, za potrebe skupščine občine in njenih organov ter za potrebe družbenopolitičnih organizacij in nuđenja strokovne pomoči kadrovskim službam v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in samoupravnih skupnostih organizirala in strokovno usposabljala kadrovsko službo
71. člen
Udeleženci se zavezujemo, da bomo opravljanje del in nalog s področja kadrovske politike
poverili strokovno usposobljenim, moralno in politično neoporečnim delavcem, ki bodo najtesneje sodelovali s samoupravnimi organi in družbenopolitičnimi organizacijami.
72. člen
Udeleženci se bomo zavzemali za takojšnje poenotenje sistema spremljanja in za ažurno spremljanje kadrovskih podatkov, kar bo omogočalo stalno spremljanje kvalitativnih in kvantitativnih kadrovskih gibanj in uresničevanja sprejetih kadrovskih načrtov.
IX. Odgovornosti in naloge za izvajanje družbenega dogovora
73. člen
Družbenopolitične organizacije in skupščine občine so odgovorne za družbenopolitično akcijo, s katero naj bi ta dogovor sprejeli vsi nosilci kadrovske politike v občini Logatec.
V družbenopolitičnih organizacijah se delovni ljudje organizirano dogovorimo o uresničevanju samoupravnih pravic in dolžnosti, da nadzorujemo sprejeti družbeni dogovor in da ga v skladu s spreminjanjem družbenoekonomskim razmer dopolnjujemo in spreminjamo.
74. člen Skupščina občine:
- uresničuje določbe tega dogovora in skladno z njimi rešuje zadeve iz svoje pristojnosti,
- v sodelovanju z vsemi nosilci kadrovske politike pripravlja in sprejema srednjeročne in dolgoročne načrte kadrovskih potreb in izobraževanja za območje občine,
- spremlja uresničevanje tega dogovora, analizira kadrovsko problematiko na območju občine in še posebej na posameznih področjih družbenega življenja ter spremlja uresničevanje sprejetih nalog in ciljev sprejete kadrovske politike,
- spodbuja reševanje nalog na področju kadrovske politike s samoupravnim dogovarjanjem med nosilci kadrovske politike,
- skupaj z vsemi nosilci kadrovske politike skrbi za izpolnjevanje koncepta in kriterijev kadrovske politike,
- daje pobudo za raziskovalno delo na področju kadrovske politike in omogoča uveljavljanje raziskovalnih dosežkov s tega področja.
Udeleženci se obvezujemo, da bomo svoje splošne samoupravne akte uskladili z določili tega dogovora v roku 6 mesecev po podpisu dogovora.
75 člen
Za spremljanje in izvajanje dogovora bomo udeleženci dogovora oblikovali ustrezni organ za spremljanje in izvajanje tega dogovora. Udeleženci bomo določili sestavo, naloge, število članov in način dela tega organa.
76. člen
Organ iz prejšnjega člena za spremljanje in izvajanje družbenega dogovora
- zagotavlja enotno izvajanje družbenega dogovora na območju občine,
- spremlja izvajanje družbenega dogovora in najmanj enkrat letno poroča udeležencem o ugotovljenem stanju,
- opravlja vse naloge v zvezi z dopolnitvami dogovora na pobudo udeležencev ali pa lastno pobudo, pooblaščen je, da daje pojasnila in obrazložitev v zvezi z uporabo določb tega dogovora.
77. člen
Strokovna, tehnična in administrativna opravila za potrebe organa iz 75. člena opravlja kadrovska služba skupščine občine
78 člen
Udeleženci prevzemamo medsebojno obveznost in odgovornost za uresničevanje dogovora. Za kršitev tega dogovora šteje:
- če v določenem roku ne dopolnimo splošnih samoupravnih aktov, ki urejajo delovna razmerja in druga vprašanja s področja kadrovske politike,
- če v dogovoru določenem roku ne izdelamo srednjeročnega, dolgoročnega in kratkoročnega načrta kadrovskih potreb in izobraževanja,
- če ne uresničujemo določil tega dogovora glede uresničevanja pravic in obveznosti delavcev v združenem delu, predvsem določil, ki urejajo sprejemanje in uvajanje v delo pripravnikov, organizirano uvajanje v delo in zaščito delavk,
- če ne uresničujemo pravic in dolžnosti delavcev glede izobraževanja, strokovnega in družbenopolitičnega usposabljanja,
- če dosledno ne izvajamo štipendijske politike
79. člen
Kršitev družbenega dogovora ugotavlja komisija za spremljanje in izvajanje družbenega dogovora o kadrovski politiki v občini. Komisija mora s svojimi ugotovitvami seznaniti samoupravni organ in družbenopolitične organizacije. Pristojni samoupravni organ je dolžan v tridesetih dneh po prejemu obvestila razpravljati o kršitvah dogovora, ukrepati in zagotoviti dosledno izvajanje in spoštovanje določil tega dogovora.
80 člen
Če udeleženec ne ravna po določilih prejšnjega člena, lahko komisija, izvršni organi občinskih družbenopolitičnih organizacij in pristojni organi skupščine občine skličejo skupno sejo.
Na tej seji je treba ugotoviti vzroke, zakaj se ne izpolnjujejo sprejete obveznosti, razpravljati o odgovornosti posameznikov ali organov, posameznih služb in strokovnih sodelavcev.
X. Prehodne in končne določbe
81 člen
Predloge za spremembe in dopolnitve družbenega dogovora lahko dajo udeleženci dogovora in komisija za spremljanje in izvajanje dogovora v občini
Spremembe in dopolnitve se sprejemajo po istem postopku kot dogovor
82. člen
Do ustanovitve komisije za spremljanje in izvajanje družbenega dogovora opravlja njihove naloge sedanja komisija podpisnic družbenega dogovora
83 člen
Družbeni dogovor je sprejet, ko ga podpiše več kot polovica temeljnih in drugih organizacij združenega dela, samoupravnih organizacij in delovnih skupnosti, veljati pa začne z dnem objave v Logaških novicah.
S sprejemom tega družbenega dogovora pre neha veljati družbeni dogovor o temeljih kadrovske politike v občini Logatec.
Na podlagi 586. člena zakona o združenem delu, 4 člena zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti in 24 člena dogovora o temeljih družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1981-1985 ter v skladu z usmerit vami resolucije o politiki uresničevanja družbenega plana v obdobju 1981-1985 v letu 1984 in 1985 občine Logatec
sklenemo
delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in samoupravnih organizacijah ter skupnostih
SAMOUPRAVNI SPORAZUM o usklajevanju letnih načrtov zaposlovanja v občini Logatec v letih 1984 in 1985
1 člen
S samoupravnim sporazumom o usklajevanju 'etnih načrtov zaposlovanja (v nadaljnjem bese-
dilu
sporazum o zaposlovanju) se podpisniki v
okviru skupnosti za zaposlovanje v občini spora-zumemo o:
- uresničevanju z resolucijo opredeljenih ci-'lev politike zaposlovanja, ki bodo vgrajeni v letnih planskih aktih in kadrovskih programih,
- enotnih izhodiščih in kriterijih usklajevanja in ovajanja letnih načrtov zaposlovanja OZD,
- postopku in nosilcih usklajevanja letnih na-Cr'ov zaposlovanja OZD,
- ukrepih za zagotavljanje izvajanja sprejete Politike zaposlovanja.
2 člen
Podpi sniki bomo pri usklajevanju svojih načrtov zaposlovanja za leti 1984 in 1985 uporabljali naslednje kazalce:
- število potreb po dodatnih delavcih. ~ Število nadomestnih potreb,
- število potreb po pripravnikih
3 člen
Podpisniki sporazuma bomo v okviru skupnosti za zaposlovanje pri izvajanju politike zaposlovanja za leti 1984 in 1985 uveljavljali nasledke temeljne cilje in kriterije:
~ Produktivno zaposlovanje, kjer bo vsaka za-Poslitev povečevala dohodek na zaposlenega in količinski obseg proizvodnje oziroma storitev,
~ v okviru dodatnega in nadomestnega zaposlovanja bodo OZD prednostno zagotavljale polivanje kadrovskih potreb v proizvodnji, ki je usmerjena v konvertibilni izvoz, povečevanje surovinske proizvodnje, ki nadomešča uvoz, večjo Proizvodnjo hrane ter razvoj drobnega gospodarstva,
"" novo zaposlovanje na režijskih in admmist-ratjvnih delih bo mogoče le v tistih OZD, kjer bo * lastnimi akcijskimi programi utemeljena nujnost novega zaposlovanja in izvedena uskladitev v koordinacijskem odboru občine Delež delav-Cev na režijskih in administrativnih delih naj se v celotnem številu ne bi povečeval v odnosu na stanje konec leta 1983, *■ Potrebe po delavcih bodo OZD morale kriti aktiviranjem notranjih kadrovskih rezerv, s popolnejšo izrabo znanja že zaposlenih delavcev, s niotrnejšo izrabo delovnega časa, boljšo orga-'Zacijo dela in s prerazporeditvijo delavcev z lQani produktivnih na produktivnejša dela in na-
* načrtovanim ali že izvedenim spremembam Proizvodnji ne bo sledilo enostavno dodatno
zaposlovanje, ampak se bodo OZD pravočasno orientirale v dopolnilno usposabljanje in prekvalifikacijo notranjega kadrovskega potenciala ob najtesnejšem sodelovanju s skupnostjo za zaposlovanje,
- zaposlovanje novih delavcev bo v načelu temeljilo na izhodišču, da bo odnos med stroški za opravljanje del in nalog skupaj z vsemi stroški (stanovanja, zdravstveno varstvo, izobraževanje, socialno varstvo) in družbenim proizvodom na zaposlenega pozitiven.
- medrepubliško zaposlovanje mora potekati preko skupnosti za zaposlovanje, da bi tako preprečili nezakonito posredovanje delavcev in manipuliranje z njimi, s tem da se upoštevajo določila samoupravnega sporazuma o pogojih za zaposlovanje in minimalnih standardih,
- organizacije združenega dela bodo izboljševale kvalifikacijsko strukturo tako, da bodo usmerjale delavce k izobraževanju ob delu in iz dela ter zaposlovale pripravnike Zagotovile bodo vse pogoje za izvajanje usmerjenega izobraževanja s posebnim poudarkom na proizvodnem delu, delovni praksi in bodo v sodelovanju s posebnimi izobraževalnimi skupnostmi omogočale večje število kadrovskih štipendistov, predvsem za proizvodne poklice Kadrovska struktura novozaposlenih konec leta 1983,
- vse organizacije združenega dela bodo omejile vse oblike dopolnilnega, pogodbenega in nadurnega dela in jih po potrebi nadomestile z rednimi zaposlitvami,
- pri načrtovanju zaposlovanja bodo organizacije združenega dela upoštevale predvidene tehnološke in ekonomske presežke delavcev s svojega območja ter v okviru skupnosti za zaposlovanje združevale sredstva za prekvalifikacijo s ciljem produktivnega zaposlovanja teh delavcev,
- OZD bodo boljše ovrednotile in izboljševale delovne pogoje pri deficitarnih delih in nalogah, kar bo po eni strani stimuliralo iskalce zaposlitve, po drugi strani pa mladino za vpis v šole z deficitarnimi poklici,
- pri dodatnem in nadomestnem zaposlovanju bodo organizacije združenega dela dosledno uresničevale določila sporazuma o pogojih zaposlovanja in o minimalnih standardih,
- na vseh tistih delih in nalogah, kjer je ekonomsko in družbeno smotrno glede na izrabo delovnega časa, bodo uveljavili zaposlovanje delavcev s krajšim od polnega delovnega časa, skladno z zakonom o delovnih razmerjih,
- OZD bodo v skladu zakonom o delovnih razmerjih dosledno (razen izjem, ki jih zakon dopušča) izvedle vse upokojitve,
- OZD morajo svoje potrebe po strokovnih kadrih, ki jih planirajo v načrtih zaposlovanja pokrivati z lastnimi kadrovskimi štipendisti in izboljšavah sedanji nivo štipendiranja, oz izboljševati razmerje med kad štipendiranjem in štipendiranjem iz združenih sredstev v korist prvih.
4 člen
Podpisniki sporazuma bomo uresničevali usmeritve za bolj produktivno izrabo delovnega časa z zaostrovanjem odgovornosti do dela in delovnih rezultatov, z določitvijo takega začetka in trajanja delovnega časa, ki bo omogočal čim bolj produktivno delo, s prerazporeditvijo delovnega časa, kadar to zahteva neenakomerna dinamika proizvodnje in z učinkovitejšim odpravljanjem vzrokov za zaostajanje v proizvodnji, z zaposlovanjem delavcev s krajšim delovnim časom in z drugimi posebnimi ukrepi ter s prerazporeditvijo delavcev z manj produktivnih na bolj produktivna dela in naloge v okviru temeljne organizacije ali delovne in sestavljene organizacije združenega dela
Podpisniki bomo v skladu z zakonom o delovnih razmerjih (84 člen) obveščali skupnosti za zaposlovanje o izrabi delovnega časa.
5 člen
Za uresničevanje minimalnih standardov bodo
OZD:
- pri zaposlovanju vseh delavcev, ki jih bodo pridobile iz drugih območij SR Slovenije ali SFRJ, vsakemu delavcu, ki ne bo imel predhodno urejenega stanovanjskega vprašanja, zagotavljale najmanj 15 m' prostornino oziroma 5 m' bivalnega prostora z največ 4 stanovalci v sobi ter z uporabo ustreznih sanitarnih prostorov in opreme za osebno in splošno higieno,
- vsem delavcem, razporejenim na delovišča - zunaj kraja prebivališča oziroma sedeža TOZD, organizirale tudi možnost celodnevne prehrane, ki bo vsebovala vsaj tri obroke dnevno,
- predhodno obveščale pristojno skupnost za zaposlovanje o zagotavljanju najmanj teh pogojev in v ta namen že ob prijavi potrebe po delavcih, ki naj bi jim ga skupnost zagotovila v medkrajevnem ali medrepubliškem posredovanju dela, predložila na predpisanem obrazcu tudi podatke o izpolnjevanju teh pogojev
6 člen
Podpisniki se obvezujemo, da bomo v letih 1984 in 1985 zaposlili vse štipendiste, ki bodo končali šolanje. Za tiste štipendiste, ki jih ne bo mogoče zaposliti, bomo zaposlitev iskali v okviru DO oziroma SOZD-a
Podpisniki bomo razpisovali štipendije predvsem za proizvodne in deficitarne poklice. Osnovna usmeritev pri tem bo, da se bo povečal delež kadrovskih štipendij v primerjavi s štipendijami iz združenih sredstev
7 člen
Podpisniki se obvezujemo, da bomo v zaostrenih možnostih zaposlovanja pri izbiri in vključevanju novih delavcev v delovno razmerje v primerih, ko se na razpisana dela in naloge javi več kandidatov, poleg kriterijev strokovne in psihofizične ustreznosti, ki je v vsakem primeru odločilen, upoštevali tudi družbenoekonomske in socialne kriterije
V okviru družbenoekonomskih kriterijev bodo upoštevale naslednji prednostni red:
a) ustrezno usposobljeni delovni invalidi ter druge invalidne osebe,
b) iskalci zaposlitve, ki jim je prenehalo delo zaradi ukinitve delovne organizacije ali zmanjšanja proizvodnje,
c) iskalci zaposlitve, ki so začasno sprejeli zaposlitev na delih in nalogah, ki zahtevajo nižjo strokovno usposobljenost,
d) iskalci zaposlitve, ki so končali šolanje,
e) uživalci denarnega nadomestila in denarne pomoči iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti
8 člen
Tako v okviru nadomestnih (izpraznjena dela in naloge) kot dodatnih (nova dela in naloge) zaposlitev bomo podpisnice zagotovile, da se bo izboljšala izobrazbena sestava zaposlenih V ta namen bomo:
- preverile razvide del in nalog ter zahtevane pogoje za njihovo zasedbo,
- vse delavce od vključno II stopnje strokovne izobrazbe, ki se zaposljujejo prvič, zaposlile kot pripravnike, pri čemer mora biti njihovo številčno razmerje v skladu s planirano strukturo zaposlitev po stopnjah strokovno izobrazbe,
- izkazalo v svojih načrtih zaposlovanja skupno število pripravnikov, ki jih nameravajo zaposliti,
Pri objavi oziroma razpisih del in nalog bomo postavljali pogoj predhodnih delovnih izkušenj, daljših od pripravniške dobe le v primerih zaposlitev delavcev s posebnimi pooblastili (vodstvene, svetovalne in nadzorne naloge)
9. člen
Podpisniki bomo v okviru skupnosti za zaposlovanje prednostno uresničevali razne oblike prekvalifikacij in dokvalifikacij novozaposlenih s suficitarnimi poklici in zaposlenih delavcev v primerih ekonomskih ali tehnoloških viškov, pri čemer bodo vse izobraževalne oblike temeljile na potrebah po delavcih v OZD. V skladu s to nalogo bo skupnost za zaposlovanje intenzivno spremljala stanje in razvoj v tistih organizacijah, pri katerih se lahko v prihodnosti pričakujejo viški delavcev.
Podpisniki sporazuma, ki predvidevamo presežke svojih delavcev, se bomo pred nastopom presežkov konkretno dogovorili z delavci drugih OZD na območju občine ali znotraj dohodkovnih povezav (DO, OZD, SOZD) v okviru potreb in možnosti, izhajajoč iz procesa dela delovne organizacije, za preusposobitev in prezaposlitev teh delavcev in o tem obvestili občinsko skupnost za zaposlovanje.
Podpisniki sporazuma bomo skupaj s skupnostjo za zaposlovanje pred nastopom presežkov delavcev izdelali načrt za dokvalifikacijo, prekvalifikacijo in prezaposlitev delavcev.
V primeru obsežnejših presežkov delavcev, za katere prekvalifikacijo in prezaposlitev skupnost za zaposlovanje ne združuje dovolj sredstev, bomo podpisniki združevali dodatna namenska sredstva v skladu s 37. členom zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti
10 člen
V skladu s kriteriji in usmeritvami tega spora zuma bomo podpisniki uskladili svoje letne na-
črte zaposlovanja ter v okviru skupnosti za zaposlovanje oblikovali občinski letni načrt zaposlovanja, ki bo spremljajoči dokument k resoluciji o izvajanju družbenega plana.
11. člen
Načrti zaposlovanja OZD se lahko spremenijo predvsem v primerih, ko se povečajo možnosti za izvoz blaga in storitev. Te spremembe se tekoče usklajujejo v okviru skupnosti za zaposlovanje.
12. člen
Podpisniki sprejemamo ta sporazum po postopku v skladu z določbami svojih samoupravnih aktov.
Samoupravni sporazum je sprejet, ko ga sprejme 2/3 zaposlenih delavcev z območja občine. Skupščina skupnosti za zaposlovanje ugotovi, kdaj je dosežena predpisana večina na osnovi pristopnih izjav.
13. člen
Podpisnik tega samoupravnega sporazuma je tudi Občinski svet Zveze sindikatov Slovenije, ki zlasti preko osnovnih organizacij sindikata vpliva na uresničevanje določb sporazuma
14. člen
Udeleženci sporazuma se zavezujemo, da bomo v samoupravnih in drugih organizacijah OZD, ki spremljajo in predlagajo ukrepe za uresničevanje planov:
- posredovali skupnosti za zaposlovanje planske kazalce o letnih načrtih zaposlovanja najkasneje do 31. decembra tekočega leta za prihodnje leto,
- obravnavali uresničevanje letnih načrtov zaposlovanja ob razpravi in sprejemanju periodičnih obračunov in zaključnem računu,
- posredovali skupnosti za zaposlovanje dvakrat letno (ob polletju in na koncu leta) podatke o uresničevanju letnih načrtov zaposlovanja OZD na enotnem statističnem obrazcu RAD-30,
- predlagali dodatne ukrepe v primeru večjih odstopanj v tekočih gibanjih zaposlovanja oziroma neizvajanja s sporazumom sprejetih obveznosti OZD,
- sodelovali ob ugotovljenih problemih s strokovnimi službami skupnosti za zaposlovanje pri iskanju njihovih rešitev ter izdelavi in skupnem izvajanju določenih programov uresničevanja letnih načrtov zaposlovanja OZD
15 člen
OZD so dolžne uskladiti svoje načrte zaposlovanja z določbami tega sporazuma do konca februarja 1984 oziroma 1985 Odbor za zaposlovanje, usposabljanje in poklicno usmerjanje skupščine skupnosti lahko sproži spor pred sodiščem združenega dela, če ugotovi, da podpisnica ni uskladila svojega načrta zaposlovanja 1 določbami tega sporazuma.
16 člen
Samoupravni sporazum stopi v veljavo osmi dan po objavi v občinskem glasilu Logaške novice, uporablja pa se od 1 1. 1984 dalje.
Na podlagi 79 člena zakona o stanovanjskem gospodarstvu (Ur list SRS, št. 3/81), 6 in 58 člena družbenega dogovora o skupnih osnovah za zagotavljanje in usklajevanje družbenoekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva v SR Sloveniji (Ur. list SRS, št. 15/81), na podlagi samoupravnega sporazuma o temeljih plana stanovanjske skupnosti Logatec za obdobje 1981-1985, 17 člena statuta samoupravne stanovanjske skupnosti občine Logatec, 11 člena pravilnika o pogojih m merilih za pridobitev posojil iz združenih sredstev vzajemnosti in sklepa 10. seje skupščine samoupravne stano vanjske skupnosti občine Logatec z dne 3 4 1984
SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE LOGATEC
OBJAVLJA
XI. razpis posojil iz združenih sredstev vzajenosti
Skupna razpoložljiva sredstva za kreditiranje stanovanjske graditve, ki se na podlagi 32. člena zakona o stanovanjskem gospodarstvu združujejo v LB Stanovanjski-komunalni banki Ljubljana, znašajo v letu 1984
A) 8.000.000,00 din (z besedo: osemmilijonov dinarjev)
B) Skupna razpoložljiva sredstva za kreditiranje stanovanjske graditve borcev udeležencev NOV in delavcev, zaposlenih pri obrtnikih, ki se združujejo v SSS občine Logatec, znašajo v letu 1984
1 500,000,00 din (z besedo: enmilijonpetstoti-soč 00/100 din) Za kreditiranje:
1. graditve, nakupa in prenove stanovanj in stanovanjskih hiš v družbeni lasti se namenja
3.200.000,00 din
2 graditve, nakupa in prenove stanovanj in stanovanjskih hiš v zasebni lasti se namenja
4.800000,00 din
3. graditve, nakupa in prenove stanovanj in stanovanjskih hiš za delavce, zaposlene pri obrtnikih, se namenja ....................... 700.000,00 din
4. graditve, nakupa in prenove stanovanj in stanovanjskih hiš udeležencev NOV se namenja
800000,00 din
I SPLOŠNA DOLOČILA
1 Na razpisu za posojila iz združenih sredstev lahko sodelujejo:
1.1. organizacije združenega dela in delovne skupnosti (v nadaljevanju organizacije), ki imajo sedež na območju občine Logatec in so podpisale samoupravni sporazum o temeljih plana SSS za obdobje 1981-1985, ne glede na to, kje imajo sedež njihove enote, in sicer:
- temeljne organizacije združenega dela in delovne skupnosti, ki združujejo sredstva za vzajemnost v dogovorjenem roku in obsegu,
- temeljne organizacije združenega dela in delovne skupnosti, ki niso sposobne združevati sredstev vzajemnosti in jim pristojni organ stanovanjske skupnosti začasno, deloma ali v celoti odloži obveznost plačila obračunskega prispevka vzajemnosti v skladu s pogoji in merili, ki so določeni v samoupravnem sporazumu o temeljih plana stanovanjske skupnosti
1 2. delavci, zaposleni v organizacijah iz točke 1.1., ki varčujejo pri banki za stanovanjsko posojilo najmanj dve leti,
1.3. kmetje kooperanti in združeni kmetje, K' varčujejo pri katerikoli banki za stanovanjsko posojilo najmanj dve leti in združujejo delo $ sredstva v kmetijskih zadrugah in drugih oblikah združevanja kmetov, ki so družbenopravne osebe, če združujejo sredstva vzajemnosti,
1.4 upokojenci in invalidi, ki imajo stalno prebivališče na območju občine Logatec in varčujejo pri katerikoli banki najmanj dve leti,
1.5 delovni ljudje, ki samostojno opravljaj" dejavnost z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov, pri njih zaposleni delavci, delovni ljudje, k' samostojno kot poklic opravljajo imetniško a'1 drugo dejavnost, če združujejo sredstva v stano; vanjski skupnosti in varčujejo pri katerikoli bank1 za stanovanjsko posojilo najmanj dve leti.
2. Pri izračunu posojila je določena cena m' stanovanjske površine za leto 1984 in znaš3 28 783,00 din/m1 in se upošteva tudi za izraču^ prodane stare stanovanjske enote, če ni uradn* cenitve
3. Poprečni mesečni čisti osebni dohodek na zaposlenega delavca v SRS je v letu 1983 znaša' 18 259,00 din (Ur. list SRS
4 Obrestna mera za posojila in sredstev vz3' jemnosti je 5 % letno.
5. Organizacije vračajo posojilo v polletnih anuitetah, delavci pa v mesečnih anuitetah
6 Glede dokumentacije, tehnike poslovanja ifl drugih določil, ki niso navedeni v razpisu, veljaj0 določila pravilnika o pogojih in merilih za pridobitev posojil iz sredstev vzajemnosti, združenih* Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Logatec
l! KREDITIRANJE GRADITVE, NAKUPA IN PRENOVE STANOVANJ IN STANOVANJSKIH HIŠ V DRUŽBENI LASTI
1 Posojila iz družbenih sredstev vzajemnosti lahko dobijo organizacije za graditev, nakup in Prenovo stanovanj in stanovanjskih hiš v družbe hi lasti, če poleg pogojev iz poglavja (1.1.) izpolnjujejo še naslednje pogoje:
- da so sprejele samoupravne splošne akte o osnovah in merilih za reševanje stanovanjskih vprašanj delavcev, usklajene z zakonom o stanovanjskem gospodarstvu iz družbenim dogo vorom o skupnih osnovah na področju stanovanjskega gospodarstva v SR Sloveniji,
- da predložijo letni načrt sklada skupne porabe, iz katerega je razviden priliv in odliv sredstev za financiranje stanovanjske graditve, nakupa in prenove,
- da predložijo načrtovane potrebe stanovanj ln program reševanja stanovanjskih vprašanj svojih delavcev,
- da bodo delavcem dodeljevale standardna stanovanja,
- da gradijo ali kupujejo stanovanja v okviru Programa stanovanjske graditve samoupravne stanovanjske skupnosti,
- da jim posojilo po tem pravilniku skupaj z drugimi sredstvi omogoča zaključevanje finančne konstrukcije za graditev, nakup in prenovo načrtovanja števila stanovanjskih enot,
- in predložijo sprejet sanacijski program, če Poslujejo z izgubo
Za izračun posojila organizacijam se upošteva Predračunska vrednost ali končna cena stanovanjske površine posameznega stanovanja, po standardu, ki ne presega naslednjih normativov:
Št druž članov
stan površina do m'
32 45 58 70
Za vsakega nadaljnjega družinskega člana se stanovanjska površina lahko poveča največ do 15 m'.
Višina posojila, ki ga lahko dobi organizacija iz sredstev vzajemnosti, je odvisna od razmerja med poprečnim mesečnim čistim OD na zaposlenega delavca v organizaciji in poprečnim mesečnim čistim OD na zaposlenega delavca v SR Sloveniji v preteklem letu, in sicer:
P°P' Cisti OD Visina posojila Doba vraCan|a
v lel" 1983 največ največ
do 100%
od 100-120%
nad 120%
50% 40 % 30%
Za organizacije s področja šolstva, zdravstva, otroškega varstva, socialnega skrbstva in kultu-re. je višina posojila lahko višja za 10 odstotkov
[H. KREDITIRANJE GRADITVE, NAKUPA IN PRENOVE STANOVANJA IN STANOVANJSKIH H|S V ZASEBNI LASTI
Delavci lahko pridobijo posojilo za pridobitev (nakup), graditev ali prenovo stanovanj in stanovskih hiš:
~ če niso sami ali njihovi družinski člani last-n'ki primernega vseljivega stanovanja, stano-Vanjske hiše ali počitniške hiše,
- če so že izpolnili najmanj dveletno varčevale za stanovanjsko posojilo,
~ če dobijo soglasje delovne organizacije, ki *družuje sredstva vzajemnosti, da lahko dobijo Posojilo po tem razpisu,
~ če z lastnimi sredstvi in vsemi posojili zaključujejo finančno konstrukcijo,
- če predlože predpogodbo, kupoprodajno pogodbo ali soinvestitorsko pogodbo,
- če predlože gradbeno dovoljenje oz doka žilo o priglasitvi del z opisom del in predračun
Višina posojila, ki ga delavec lahko dobi po tem pravilniku za gradnjo, nakup in prenovo je odvisna od:
- razmerja med višino poprečnega mesečnega dohodka na člana družine za zadnje tri mesece v primerjavi s poprečnim mesečnim čistim OD v SR Slovenije v preteklem letu,
- višine posojila, ki ga je delavec dobil pri banki na podlagi namenskega varčevanja
Delavec dobi posojilo po naslednji lestvici
0 mes. OD na člana druž v primerjavi s 0 OD v SRS	Posojilo na podlagi nam varčevanja v % od zneska vzajem nosti	PnpadajoCe posoji lo v % od vredn stand slan popr
do 50 %	30	40
od 51-75 %	35	35
od 76-100 %	40	30
od 101-120 %	50	25
nad 121 %	55	20
Delavcu, ki ne doseže navedenega % posojila na podlagi namenskega varčevanja, se višina posojila izračuna tako, da so'znesek posojila na podlagi namenskega varčevanja pomnoži s fak torjem po naslednji lestvici:
Poprečni mesečni dohodek na člana družine v primerjavi s 0 mes. čistim OD na zaposlenega delavca v SRS v preteklem letu
do 50 % od 51-75 % od 76-100 % od 101-120 % nad 121 %
faktor 3,33 2,86 2,50 2,00 1,82
Za namensko privarčevana sredstva se štejejo sredstva, ki jih je delavec privarčeval v banki po pogodbi o namenskem varčevanju in po pogodbi o predhodnem varčevanju za vezavo sredstev Pripadajoče posojilo se v obeh prime rih ugotavlja po lestvici za namensko varčevanje pravilnika banke o stanovanjskih posojilih občanom
Vsota vseh posojil delavca za isto stanovanjsko enoto lahko znaša pri:
- nakupu etažnega ali zadružnega etažnega stanovanja 80 %,
- zadružni graditvi 75 %,
- graditvi stanovanjske hiše v zasebni lasti 60 %,
- prenovi 60 % od predračunske vrednosti oz končne cene upoštevaje standardno stanovanjske površine, ki lahko znaša pristanovanju in stanovanjski hiši največ 90 m*.
Prednost pri pridobitvi posojila ima delavec, ki
1. ima nižji poprečni mesečni dohodek na člana družine,
2. ima stanovanjsko hišo vseljivo v krajšem roku,
3. ima slabše stanovanjske razmere,
4 je začasno nosilec stanovanjske pravice za stanovanje, ki ga je dobil v okviru družbene pomoči kot mlada družina,
5 še ni pridobil posojila iz sredstev vzajemnosti.
Za izračun mesečnega poprečnega dohodka na člana družine se upošteva mesečne dohodke vseh družinskih članov v zadnjih treh mesecih Višina dohodka se ugotavlja na podlagi predloženih potrdil.
Za člane družine se štejejo: prosilec, zakonec, otroci, posvojenci, starši prosilca in njegovega zakonca, oseba, ki jo je prosilec po zakonu dolžan vzdrževati in oseba, ki najmanj dve leti živi s prosilcem v ekonomski skupnosti.
Doba vračanja posojil za graditev, nakup in prenovo stanovanj in stanovanjskih hiš v zasebni lasti je največ 14 let
Za izračun mesečnih anuitet prvih pet let se uporablja doba vračanja posojila največ 15 let
Delavci vračajo posojilo v mesečnih anuitetah, ki se v petih letih odplačevanja povečajo za 12,5 %, po desetih letih pa še za 12,5 % prve mesečne anuitete
Seštevek mesečnih anuitet vseh posojil za isto stanovanjsko enoto ne more biti nižji od mesečne stanarine, ki bi jo posojilojemalec plačeval za to stanovanjsko enoto po predpisih, o stanarinah
Mesečna anuiteta za posamezno posojilo ne more biti nižja od 500 din.
Prednostni pogoji se točkujejo:
1.
0 mesečni OD
na čl druž v primerjavi
s povpreč OD SRS
Št točk
do 50 % od 51-75 % od 76-100 % od 101-120 % nad 120 %
50 40 30 20 10
2.
I gr faza
II gr faza III. gr faza IV gr faza V. gr. faza
10 20 30 40 50
Stanovanjske razmere se stočkujejo glede na sprejete standarde v občini
Vsi primeri mladih družin, ki jim je bil dan rok 5 let za rešitev stanovanjskega vprašanja, se točkujejo z 20 točkami.
Prosilec, ki še ni pridobil posojila iz sredstev se točkuje z 20 točkami
Prosilcem, ki so že pridobili kredit iz sredstev vzajemnosti in bodo po letošnjem razpisu izpolnjevali pogoje za pridobitev, se višina kredita iz računa tako, da se od izračuna vsote posojila odšteje že dodeljeno posojilo
IV KONČNE DOLOČBE
Razpis za posojila iz združenih sredstev vzajemnosti traja od 20 aprila do 20. maja 1984
Vloge sprejema strokovna služba Samoupravne stanovanjske in komunalno cestne skupnosti Logatec, kjer prosilci lahko dobijo podrobnejše informacije in obrazce za prijavo na razpis.
Delavec, ki želi dobiti posojilo za graditev ali prenovo stanovanjske enote, mora dopustiti ogled, sicer se šteje, da ne izpolnjuje pogoja za pridobitev posojila
Vloge rešuje odbor za graditev in prenovo, ki objavi rezultate razpisa na način, ki ga določi
Ugovore na sklepe odbora rešuje zbor uporabnikov Skupščine samoupravne stanovanjske skupnosti Logatec
SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE LOGATEC
Na podlagi 61. člena zakona o družbenem varstvu otrok (Ur. list SRS. št. 35/79) in 25. člena samoupravnega sporazuma o temeljih plana skupnosti otroškega varstva občine Logatec za obdobje 1981-1985 je skupščina Skupnosti otroškega varstva občine Logatec na svoji redni seji dne sprejela
SKLEP
o dohodkovnih pogojih in o višini denarne pomoči v letu 1984.
1.
Pravico do denarne pomoči ima otrok delavca oziroma delovnega človeka v znesku.
- 1.900,00 din na mesec, če je dohodek družine, v kateri otrok živi oziroma v katero spada, do 4900,00 mesečno na družinskega člana,
- 1.100,00 din na mesec, če je dohodek družine, v kateri otrok živi oz v katero spada, od 4 900,00 din do 5.600,00 din mesečno na družinskega člana,
- 600,00 din na mesec, če je dohodek družine, v kateri otrok živi oz. v katero spada, od 5 600,00 din do 6000,00 din mesečno na družinskega člana.
2.
Za uveljavitev pravice do denarne pomoči se upošteva dejanski socialni položaj družine. Pri tem se upoštevajo vsi dohodki in prejemki, ne glede na vir ali predpis, po katerem jih družina ali otrok imata.
V dohodek družine se ne šteje znesek vplačanega krajevnega oz. občinskega samoprispevka in denarni prejemki po predpisih o vojaških invalidih.
Kot dohodek delovnih ljudi, ki z osebnim delom z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost, se šteje dohodek, ki je podlaga za odmero prispevka oziroma davka.
Dohodek iz kmetijske dejavnosti se upošteva v 13-kratnem znesku katastrskega dohodka.
Kolikor se posameznega dohodka ne da natančno ugotoviti (npr priložnostno delo), KS oziroma OZD oceni višino dohodkov, ki vplivajo na ugodnejši socialni položaj družine.
Mnenje o socialnem položaju družine, v kateri otrok živi oziroma v katero spada, da krajevna skupnost oziroma organizacija združenega dela
3.
Pravico do denarne pomoči ima otrok iz kmečke in druge družine, ki ji je pomoč nujno potrebna, v znesku 600,00 din na mesec ob pogoju:
- da je dohodek iz kmetijske dejavnosti glavni vir za preživljanje družine ali da je družina brez dohodka:
- da živijo v kmečkih gospodinjstvih, katerih skupni katastrski dohodek ne presega 10 000,00 din oairoma 3 000,00 din katastrskega dohodka letno in družinskega člana;
- poleg katastrskega dohodka se upoštevajo tudi drugi dohodki družine
4
Otroku družine, v kateri živi oziroma v katero spada, lahko komisija za denarne pomoči pri Skupnosti otroškega varstva občine Logatec prizna pravico do denarne pomoči, ne glede na dohodkovne pogoje iz 1. in 3. točke sklepa, če je ugotovljeno, da je družina v težjem socialnem položaju
Komisija za denarne pomoči pri Skupnosti otroškega varstva občine Logatec lahko dodeli otroku, ki živi na območju občine, enkratno, večkratno ali stalno pomoč v funkcionalni obliki ali denarju.
Pri presoji upravičenosti do te pomoči komisija za denarne pomoči upošteva okoliščine, v katerih otrok živi.
Komisija za denarne pomoči lahko denarno pomoč poveča nad višino, ki je določena v 1. in 3. točki sklepa oziroma jo tudi zmanjša, kadar se ugotovi, da družina kljub izkazanim dohodkom živi v boljših socialnih in materialnih pogojih.
5.
Otrok, ki ima pravico do denarne pomoči, je upravičen do povečane denarne pomoči v znesku:
- 600,00 din na mesec, če je težje telesno ali duševno prizadet,
- 400,00 din na mesec, če ima edinega hranilca.
O upravičenosti do povečane denarne pomoči sklepa komisija za denarne pomoči pri Skupnosti otroškega varstva občine Logatec in jo prizna v primeru, če ugotovi, da je družina zato, ker ima težje telesno ali duševno prizadetega otroka ali ker ima edinega hranilca, v bistveno težjem socialnem položaju
6
Za člane občanove družine se šteje občan, pri katerem otrok živi, oziroma h kateremu spada, njegov zakonec oziroma oseba, ki živi oziroma h kateremu
Za člane občanove družine se šteje občan, pri katerem otrok živi, oziroma h kateremu spada, njegov zakonec oziroma oseba, ki živi z občanom v življenjski skupnosti, otroci in stari starši
Stari starši se štejejo za družinske člane, če so brez sredstev za preživljanje ali imajo lastna sredstva za preživljanje, vendar njihovi poprečni mesečni dohodki skupaj s katastrskim dohodkom, ki se upošteva v 13-kratnem znesku katastrskega dohodka, ne presegajo 5 000,00 din mesečno na starega starša.
Dohodki,-enega od starih staršev pri upoštevanju poprečnega mesečnega dohodka iz prejšnjega odstavka te točke se delijo-na oba starša Enako načelo velja tudi tedaj, kadar imata oba starša dohodek.
7
Občan, ki s člani svoje družine živi na kmetijskem posestvu sorodnika, po katerem ima kata-rikoli član njegove družine pravico do zakonitega dedovanja, se šteje, da ima dohodek iz kmetijske dejavnosti.
Višina dohodka iz kmetijske dejavnosti iz prejšnjega odstavka te točke se ugotovi tako, da se dohodek iz kmetijske dejavnosti deli na lastnika posestva in člane njegove družine, ki jih je dolžan preživljati ter na občanovo družino, če občan ne dokaže, da tega dohodka nima.
8
Občani, ki denarno pomoč že prejemajo, morajo vložiti zahtevek po tem sklepu na obrazcu SP-2 »Sporočilo o spremembah podatkov v vlogi za uveljavljanje socialnovarstvenih pravic« najpozneje v 30 dneh po objavi tega sklepa v Logaških novicah
9.
Ta sklep začne veljati z dnem objave v Logaških novicah, uporablja pa se od 1. maja 1984
Skupnost
otroškega varstva Predsednik skupščine: občine Logatec Dušan de Gleria
OBRAZLOŽITEV
Na podlagi določb zakona o družbenem varstvu otrok (Ur. list SRS, št. 35/79) in določb samoupravnih splošnih aktov skupnosti mora skupščina vsako leto določiti dohodkovne pogoje za uveljavljanje pravic do denarnih pomoči za otroke in višino denarnih pomoči.
V naši občini so dohodkovni pogoji in višine denarnih pomoči usklajeni z dohodkovnimi pogoji in višinami denarnih pomoči, ki so bili sprejeti na 5. redni seji skupščine Skupnosti otroškega varstva Slovenije kot podlaga za izračun solidarnostnih sredstev za zagotovljeni minimalni obseg denarnih pomoči. Zadnji dohodkovni pogoj je v primerjavi z lanskim povečan za 27,6 %. Kljub temu da je bila v naši občini letna stopnja rasti osebnega dohodka nekoliko višja, predvidevamo, da se število upravičencev do denarne pomoči za otroke ne bo bistveno zmanjšalo, ker se v dohodek družine v letošnjem letu ne bodo upoštevala sredstva vplačanega občinskega in krajevnega samoprispevka Komisiji pa je dana tudi možnost, da ob sodelovanju organov v krajevnih skupnostih in organizacijah združenega dela, prizna pravico do denarne pomoči po prostem preudarku.
Ob predvidevanju, da se število upravičencev ne bo bistveno zmanjšalo, in ob upoštevanju predlaganih dohodkovnih pogojev in višin denarnih pomoči bomo za realizacijo programa porabili 20 % več sredstev kot v letu 1983
Sklep o dohodkovnih pogojih in višinah denarnih pomoči mora biti objavljen v Logaških novicah, uporablja pa se od 1. maja 1984 dalje Ker bo skupščina sklicana predvidoma konec aprila, je sklep obravnavalo predsedstvo in sprejelo sklep, da se sklep o dohodkovnih pogojih in o višinah denarnih pomoči objavi v aprilski številki Logaških novic, obravnavali pa ga bodo delegati na aprilski seji skupščine
Sklepa ni bilo mogoče predložiti na februarsko sejo, ker še niso bili znani vsi podatki Podatek o količniku za preračun katastrskega dohodka smo prejeli od Skupnosti socialnega varstva Slovenije šele 19 marca 1984.
Vse delegacije, ki delegirajo delegate v skupščino otroškega varstva, prosimo, da sklep obravnavajo, eventuelne pripombe pa posredujejo v pisni obliki na seji skupščine.