DOMOLJUB.
Slovenskemu ljudstvu v pouk in zabavo.
Priloga „W1ovoihmi'
Izhaja rsak prvi in tretji četrtek menca. Ako je ta (lan praznik, izide vl)OMOLJT'I}u (lan poprej. Cena mu je SO Ar. za celo letu: 40 Ar. za pol leta Naročittki ,,S/ovcnca" ya itohirajo zastonj. — Spisi in dopisi naj se pošiljajo: l'reilniku „ l)OM OLJI 'HA' Ljubljana Trnovo; naročnina in insrrati pa oprarnišlru r scnieui.skih ulicah .it. 'i. — Naznanilo stane S kr. za deostopno petit-rrsto, če se tiska enkrat: t'i lir., če se tiska drakrat, in A r.,
če se tiska trikrat. Večkratno tiskanje je še reliko ceneje.
fctev. 1.	V Ljubljani, julija 1888.	Imetnik I.
»Domoljub" svojim bralcem.
Slovenci praznujemo danes god sv. Cirila in Metoda, ki sta v devetem stoletji razlagala našim očrtom svete resnice v domači besedi. Na ta praznil; pod varstvom sv. Cirila in Metoda se pokaže ,DOMOLJUB" prvikrat svojim bralcem in obeta, da hoče v dalm Ciril-Mctodovem Slovence poučevati in kratkočasiti; sporočal bo vse važne dogodke od hlizo in od daleč, pojasnjeval gospodarske in obrt tujske stvari, prinašal zanimive novice iz domačih iu tujih krajev in bo danes ali jutri tudi katero povedal za kratek čas.
Imamo sicer Slovenci berila dovolj; družba Mohorjeva nas preskrb!j nje teto za letom s posebno lepimi in dobrimi knjigami, in tudi časnikov ljudstvu namenjenih imamo, ki mu vestno in skrbno poročajo, kaj da se godi po svetu. Veliko let že hvalevredno in vspešno razširja -Slovenski Gospodar" katoliško in rodoljubno zavest po lepi Štajerski deželi; krepko in pogumno brani že nekaj let rMiru pravice koroških Slovencev pod zastavo: Vsakemu svoje! in tudi „ Dolenjske Kovice- so se z lepim berilom prikupile, premnot/im bralcem posebno po Dolenjskem. Tem listom, ki so v prvi vrsti namenjeni prebivalcem onih krajev, kjer izhajajo, pridruži se kakor prijatelj „ DOMOLJUBu, ki se bo skušal enakomerno ozirati na vse Slovence po, Kranjskem, Štajerskem, Koroškem, Goriškem in J'rimorskem.
Zakaj se list imenuje „Domoljub":5
Domoljuba imenujemo onega, ki ljubi svoj dom; tudi naš „DOMOLJUB" ljubi dom iu sicer trojni dom ter želi in bo delal za to, da ta trojni dom ljubimo vsi Slovenci.
Domoljub ljubi in bo vtrjeval med Slovenci prvič:
dom katoliški.
Najdražji zaklad vsakemu človeku je vera, ki mu kaže /loga iu pojasnjuje vzvišeni namen, za kateri je Bog vstvaril človeka. Kdor vero zanemarja in taji njene nauke, taji človeško natoro in zadušuje najblažje čute srca človeškega. — Slovenci smo skoro vsi tako srečni, da smo v pravi katoliški veri. Kako so se razveselili naši očetje, ko sta jim to vero oznanovala
sv. Ciril in Metod v domaČi besedi. za to vero so nasi očetje pretirali s roj o kri r vojskah s Turki, najhujšimi sovragi imena krščanskega; to vero so nam zapustili kot najdražjo doto, .s katero si nam je pomagati naprej r času in v večnosti. Ali ne ho tudi nam draga dota očetov naših? Ali ne bomo z veseljem in s ponosom svetu kazali, da se čutimo domače v domu katoliškem? Kdo hi torej ne ljubil tega doma, kdo hi ga ne ljubil toliko gorkeje, kolikor huje ga mnogi napadajo in podirajo? Kdor nam razdira katoliški dom, on je naš sovražnik, naj je tujec ali domačin; zoper njegove nakane ho »DOMOLJUB" h rez strahu hranil katoliški dom, ker ponosen je in Bogu brezmejno hvaležen, da sme reči: „Kristijan" je moje ime in „Katoličan" je moj priimek. — Vendar se pa ni treba bati, da bo pridige delal vDomoljub"; ne, zato je cerkev. Pač pa bode rad poročal o katoliški cerkvi, kako se jej godi po svetu, kako se razširja, kako se veseli in žaluje; rad ho povedal katero o sv. Očetu, ki je poglavar katoliške cerkve, rad bo prinašal poročila, kako se po domačih krajih obhajajo cerkvene slovesnosti, ker upa. da taka poročila bodo prav vspešno vtrjevala med Slovenci katoliški dom. — Drugič
dom slovenski.
Dom slovenski je pač borna, revna koča, ako ga primerjamo domovom drugih narodov. Nekdaj cela je bil slovenski dom skoro da popolno razrušen, vsi domačini-veljaki s o ga zapustili, se ga sramovali, le trpin, pri prosti narod je še prebiral v podrtinah in vzdihi tlačanov so se slišali iz njega in pa glas duhovna, ki jih je tolažil po domače, edini, zvesti prijatelj. Toda naj je človekov dom visoka palača aH pa priprosta hišica, zato se ne meni, prirojeno mu je, Bog mu je vstvaril ljubezen do svojega doma. Zato bo „DOMOLJUB" vedno gojil to ljubezen i)i zanjo vnemal narod: zato bo vedno in povso<( branil in zagovarjal slovenske narodne pravice, ki so nam zagotovljene po božjih in človeških postavah in ljudstvu kazal pot, po kateri naj preje pride do svojih pravic. V tem ozira ho vodnik ., DOMOLJUBU" Slomšek, ki pravi: Ljubezen do svojega naroda more in mora biti eden najdragocenejših biserov v čednostnem vencu vsaeega moža. — Vendar pri tem „ DOMOL JUB" ne bo hodit v škodo k drugim narodom, kakor bo namreč povsod tirjal pravice za Slovence, tako bo spoštoval tudi pravice drugih narodov po geslu: Vsakemu svoje! Rad se bo posebno ozira! tudi na sorodne domove bratov Slovanov, saj bi bilo pregrešno tajiti bratovsko ljubezen. Bad bo torej Slovencem dopovedoval, kako se godi Hrvatom, Srbom. Bolgarom, Rusom. Cehom. Poljakom, s /deri m i smo bili Slovenci v starodavnih časih bratje pod eno streho, r domu slovanskem. — Dedina Ciril-Metodova bo „ DOMOLJUBU" sveta! — Tretjič
dom avstrijski.
Slovenec je že od nekdaj zvesto vdan svojemu cesarju; on sicer nima narode, da bi neprenehoma z glasno besedo zatrjeval svojo zvestobo, pač pa nam priča zgodovina mnogo stoletij. da so Slovenci v mnogo vojskah prelirtdi kri za svojega cesarja, ita so njemu ostati zvesti v največjih nevarnostih, da so ga hranili, ko so se, drugi podložiti uprli njegovi vladi.
Slovenci so zvesti podložni svojemu cesarju, ne le zato, ker je naš vladar res vreden vse. ljubezni, ampak ker jih vera uči, da mora človek biti oblasti pokoren zaradi Boga, ker v imenu božjem nam zapoveduje vladar in vest nas sili, da smo pokorni njegovim poveljem, le da niso nasprotna zapovedim božjim. — Zato bo tudi „ DOMOLJUB" rtrjeral med Slovenci dom avstrijski, budil ljubezen do presvetlega cesarja in spominjal Slovence na dolžnosti, ki jih imajo do vladarja. Ob enem pa bo tudi povdarjal, da ima narod za težke dolžnosti nasproti državi tudi svoje pravica, katerih mu država ne sme kratiti, ako hoče biti pravična vsem na-rodom v Avstriji, ker zadovoljni narodi bodo v času site Avstriji podpora nerazd robna.
To so nazori, ki vodijo »SLOVENCA", tem nazorom zvest bo tudi ., DOMOLJUB" in trudil se bode po svoje, da tem načelom zvesto ostane tudi slovensko ljudstvo, ker le s temi načeli si človek pribori pravo časno in večno srečo.
Zato prosi „DOMOLJUB" vse blage domoljube slovenske: Širite list med narod, priporočajte ga možem, ki radi kaj novega zvedo od Idizo in daleč. „DOMOLJUB" ne išče za-se nobenega dobička, to priča nizka cena, borih 40 krajcarjev, za katere si ga more vsakdo naročiti do konca leta.
Prav posebno pa se priporoča „DOMOLJUB" vsem prijateljem, da mu radi, sporočajo, kar se, novega in posebnega zgodi po raznih krajih slovenske domovine. Kratka, jedrna in zanesljiva poročita mu bodo posebno všeč; vesel jih bo še prav posebno, ako mu bodo dohajala iz rok priprostega naroda. — Osebnim prepirom „ DOMOLJUB" ne bo odpiral svojih prostorov, pač pa odločno zagovarjal svoja načela, kazat narodu može, ki se po teh načetih ravnajo v javnem življenji in ga svaril pred onimi, ki bi nasprotovali tem načelom. — „DOMOLJUB" bo odločno, brez strahu in brez ozira na desno ali levo deloval pod zastavo:
Vse za vero, dom, cesarja!
Kaj je novega po svetu?
Avstrija. V Budapešti na Ogerskem so bili zbrani poslanci vseh dežel celega cesarstva, da privolijo ministrom potrebni denar; posebno veliko denarja hoče imeti minister za vojsko. Presvetli cesarje naznanil poslancem, da Avstrija živi v prijaznosti z vsemi drugimi državami, vendar pa, ker druge m nože Število vojakov in vedno več izdajajo za vojaške potrebe, treba tudi naši državi potrebnih denarjev, da v pravem času spregovori veljavno besedo. — Državni zbor in deželni zbori sedaj počivajo. Le v hrvaškem deželnem zboru imajo rodoljubni hrvaški poslanci vroče dneve; ogerska pest vedno bolj stiska Hrvate. — Cesarjeviča Rudolfa sprejemali so slovesno in navdušeno, ko je popotoval po Rosni, Hercegovini in Dalmaciji.
Na Ruskem je sedaj vse bolj tiho; nekateri listi tiše na vojsko, car pa je previden in miroljuben mož, zato še vedno upa mirnim potom poravnati nasprotja. Z vojaki je dobro preskrbljen, samo na nemško-avstrijski meji jih ima postavljenih 300.000 mož.
Francozom gre vse navskriž, ker se hočejo vladati brez Roga. Rrezverski freimaurerji imajo vso oblast v rokah in kakor pijavke se ovijajo okoli ljudstva. — General Roulanger skuša, da bi ljudi za-se pridobil, pa bo težko kaj, ker baje ni nič boljši, nego drugi mogočneži,
Na Nemškom imajo novega cesarja, ki bo še le 30 let star. Hvalijo ga, da je dober vojak in veren, pravičen mož. Rekel je v svojem razglasu, da bo doma skrbel za red, za pobožnost in strah božji, s svojimi sosedi pa da bo skušal živeti v miru.
Na Angleškem so v vednih prepirih Angleži in Irci. Vlada Irce grozno stiska, ti pa seveda se ustavljajo, država pa pri tem trpi veliko kvar. — V Bolgariji, v Srbiji, v Rumuniji so še vedno velike zmešnjave, nič se še ne ve, kako se stvar zasuče. Sploh so čuti po svetu povsod neki nemir; nikjer ni nič stalnega; ni čuda, ker so države zavrgle stalne zakone božje, in zidajo svojo srečo na nestalne in slepilne človeške postave. Ako Gospod ne bo zidal hiše, zastonj se bodo trudili zidarji-vladarji.
—C!---—■
Kaj je novega po Slovenskem?
Iz Ljubljane. — (Kako bodo v Ljubljani praznovali štiridesetletnico vladanja presvetlega cesarja?) Mestni zbor ljubljanski je v tej zadevi to-le sklenil: Dne 4. oktobra bo praznik za mladino vseh mestnih šol, ki so vdeleži sv. maše. Vsak šolar prejme v spomin knjižico, kjer je popisano življenje presvetlega cesarja. Dne 2. decembra bo v ta namen slovesna sv. maša in zvečer bodo mesto razsvetlili. — Ustanovi se v ta namen 12 ustanov za mestne uboge in sicer 10 po 20 gld. in 2 po 25 gld. ter 5 ustanov za obiskovanje lesno-obrtne šole in šole za umetno vezenje in čipkarstvo. — V kolodvorskem delu ljubljanskega mesta se ustanovi drugo otroško zabavišče s slovenskim učnim jezikom. — Sedanji leseni mesarski most bodo podrli in naredili zidani ali železni most, ki se bo imenoval: „most cesarja Franca Josipa I." — Mestni očetje bi
lepše ne bili mogli praznovati lepe slavnosti, kakor s tako blagimi in hvalevrednimi sklepi.
Iz Gorenjske Doline. — Zelo smo se v našem kraji razveselili novice, da začne v Ljubljani izhajati „DOMOLJUB", ki bo namenjen priprostemu ljudstvu, katero nima časa dan za dnevom časnikov brati, pač pa rado ob nedeljah zve, kaj jo novega po svetu. List naj nam na kratko pove, kaj je novega po svetu in posebno kaj se godi po Slovenskem, da se Slovenci po raznih deželah raztreseni bolj spoznamo. — Zdaj pa še kaj novic iz naše Doline: V Ratečah, kjer je konci meseca aprila tega leta pogorelo 20 gospodarjev, in kjer je napravila jeseni leta 18H5. silna povodenj velikansko škodo, uravnavajo sedaj hudournike s pomočjo 40 kaznjencev z ljubljanskega Grada. Sicer vodijo kaznjencu vsako nedeljo k sveti maši, v praznik svetih apostolov Petra in
1*
Pavla pa jo v veliko veselju prišel opravit slovesno duhovno opravilo njihov dušni pastir č. g. J. Tomažič z blagorodnim g. F. Stegnarjeni, deželnim poslancem in učiteljem ter pevovodjo v ljubljanski kaznilnici.
Kateški č. gosp. župnik A. Dremelj, ki so po rojstvu najstarejši (roj. 1. 1801) duhovnik ljubljanske škofije, prosili so, da jih umirove.
Glede Kranjske Gore je vredno objaviti, da je od dne 24. marcija pa do danes, torej dobre tri mesece, umrl le jeden človek — teden dni star otrok.
Manj srečna v zdravstvenem oziru je bila preteklo zimo in spomlad župnija Jeseniška. Osepnice so namreč pobrale marsikaterega Človeka. Zlasti v svetokriških Rovtah so gospodovalo precej hudo.
S tega kraja lahko še omenim, da bo kranjska obrtnijska družba razširila tovarniška poslopja na Savi, ker je ustavila delo v Bohinji.
Letina v Gorenjski dolini sedaj sploh ne kaže tako slabo, kakor se jo bilo bati.
Iz Celja. Naša kmetijska podružnica je povzročila, naj bi se letos v mestu priredila „spodnje-šlajerska razstava". K vdeležbi so povabili vsa okrajna glavarstva po slovenskem delu naše dežele, namreč: Celje, Brežice, Slovenji-Gradec, Maribor, Ptuj, Ljutomer. Za dan 2(3. junija so odborniki bili poklicani k seji, da izberejo novega načelnika, namestil dosedanjega g. Lutz-a. lastnika takozvanega »hrvaškega mlina" ob Hudinji, katerega je nedavno prodal g. Majd iču iz Mengša na Kranjskem, ob enem pa tudi odložil vse častne službe. Kot naslednika izvolili so mu g. dr. Langerja, odvetnika v Celji in lastnika posestva Lemberg blizo Nove-cerkve. Pri dotični seji se j« med ostalim tudi naznanilo, da so povabilo vzprejeli vsi omenjeni okraji ter obljubili razstave se vdeležiti.
Iz Rajhenburga. Tukajšnji g:ad na levem bregu Save kupili so menihi trapisti ter ga leta J 881 spremenili v samostan. Za svojo hišo so si priredili lastno grobišče. Letos dne 14. junija so se pripeljali pre-vzvišeni gospod knezoškof Mariborski, da so omenjeno torišče posvetili. Potoma se je pa poškodoval voz, na katerem se je vozil knezoškofov dvorni kapelan, č.g. Zidanšek. Ta je padel tako nesrečno, da je moral več dni ležati na bolniškej postelji v samostanu, še-le koncem junija prišel je domu hvala Bogu v Maribor.
Iz Šoštanja. Vrle gospe so na javnem prostoru dale popraviti kip, ki predstavlja Mater Božjo. Slikarsko delo je dobrohotno prevzel jeden izmed tukajšnjih učiteljev. Neke noči je pa brezvestna oseba „ Marij i" in „Jezuškuu omislila — črne brke! To bogokletno ali vsaj lahkomiselno dejanje, o katerem se zdaj vrši preiskava, vsaki poštenjak obsoja po vsej pravici.
Iz Dobrne. Našej občini na čelu bili so vodno sami vrli možje. Zadnji dve leti na splošno zadovoljstvo županuje za blagor občanov iskreno vneti g. J. K o k. Vkljub nepričakovanim in v občini dobro znanim stroškom mu je v lanskem računu vendar le ostalo prebitka še za 38 gld. 48 kr. Občina nima nobenega lastnega premoženja, ampak je navezana brez malega samo na doklade davkoplačevalcev. Iste pa že več let zaporedoma iznašajo 15°/0 t. j. 15 kr. od vsakega goldinarja. Ta znesek je baje v celem Celjskem okraji najnižji, vse ostale občine torej plačujejo več.
Iz Dobrne. (Dve nesreči.) Nedavro je neko gospodinjo, ko je žela, pičil na prstu gad. Vsled ostrupljenja se je prikazala smrtna nevarnost. Sedaj pa bolnica, hvala Bogu, ozdravlja. — Dne 22. junija je posestniku Kebemiku strela zažgala gospodarsko poslopje. Pri tem je zgorela ena krava in ena prašiča z osmimi prašiči. V hiši-zdravilnici so tukaj bivajoči topličarji pogorelcu v prid priredili večerno zabavo 23. in 27. junija. Onesrečenec je bil tudi zavarovan za majhen znesek.
Iz Vitanj. Dne 19. junija jo c. kr. okrajni glavar Celjski na zaslužna prsa 821etnega zdravnika, gosp. Lautnerja, po sv. maši slovesno pripel zlati križec, s katerim so človekoljuba starčka odlikovali svetli cesar.
Z Krapja. Žito in ostala zelenjad ob desnej strani Mure, kaže hvala Bogu, prav lepo. Na levem bregu imenovane reke so v tem obziru precej siromaki. Tam je namreč dne 26. maja nesrečna toča povzročila zdaten kvar, ker jo od Sobote skozi Belo-tince proti Cakovcu poklestila, kakor neki ogerski časnik računi, okoli tri tisoč orali zemljišča. Sadja bomo imeli malo. Vinogradi nam ne obetajo mnogo; trta je grozdja nastavila slabo in vzlasti po pesnatih zemljah manje, kakor po laporu in jilovici.
Iz Koroškega. Duh pokojnega Andreja Ein-spielerja oživlja slovenske Korošce; vedno boljše zavedajo svoje narodnosti. Družba sv. Cirila in Metoda dobila je ravno tukaj v zadnjem času več novih podružnic, s prav mnogimi udi. — Tudi posojilnico si snujejo občine, da si bodo ljudje mogli pomagati tudi v denarnih zadregah. — Nove občinske volitve pridejo kmalu na vrsto. Zato koroški „Miru vzbuja svoje rojake, naj si pri občinskih volitvah izborejo domače zanesljive može, ki ne bodo v imenu slovenskih občin trobili v nemški rog ter delali za brez-versko in nemško šolo. — Najbolj veselo pa je, da se tako silno množi število udov družbe sv. Mohora. Letos jih je vpisanih okoli 42.400. Pa naj drugi narodi pokažejo kaj takega, če morejo!
Cerkev
Po zlat: maši sv. Očeta.
Potihnile so slavnosti, ki so se vrstile v Rimu o priliki zlato mašo sv. Očeta od novega leta sera. Ustavili so se do jeseni romarski vlaki, ki so prihajali v Rim skoro z vsega sveta skazovat sv. Očetu verno udanost. Zaprli so Vatikansko razstavo, v kateri so se kazali vsi razni in dragoceni darovi, ki so jih udani katoličani darovali sv. Očetu za zlato mašo. Te darove namenili so sv. Oče tako-le razdeliti: Reči, ki služijo vedi in umetnosti, postavile se bodo v muzej v Lateranski palači, ki je tudi papeževa. Dragocena darila kraljev in cesarjev shranila se bodo v Vatikanskem gradu. Prekrasne knjige sprejela bode Vatikanska knjižnica v svoje predalo, umetne slike pa se bodo razstavilo v slavni slikarski razstavi, ki se imenuje „della Pigna". Razno cerkvene posode in druge reči, namenjeno za službo božjo, razdelile so bodo revnim cerkvam po misijonskih deželah. Nekaj posebno dragocenih posod dobile bodo škofovske cerkve po Italijanskem in drugod v stalni spomin na zlato maše Leona XIII.
Nova žalost papeževa.
Veselje, katero so napravljali sv. Očetu o priliki njih zlate maše verni njih otroci, kali jim pa ravno sedaj Laška vlada. Ne dovolj, da so sv. Oče zaprti v zidovji svojo palače, skovali so laški ministri postave, s katerimi bodo lahko kaznovali vsakega, posebno pa duhovnike, ki bi se drznili zahtevati, da mora laška vlada dati papežu nazaj Rim in papeževe dežele, katero je po krivici vzela. Te nove postave obsodili so prav odločno sv. Oče v posebnem nagovoru do kardinalov, obsodili so jih Italijanski škofje, in Laški katoličani pošiljajo prošnje do zakonodajalcev, naj bi teh postav ne vzprejeli. Kot odgovor na te prošnje že grozijo, da hočejo popolnoma odpraviti v o r s k o šole, za katere se sv. Oče tako potegujejo in katerih so v Rimu na lastne stroške že precej ustanovili. Zadnja leta sem sv. Oče vedno ponavljajo, da morajo katoličani skrbeti za dobre, na verski podlagi osnovane šole. Lani so naravnost pisali: ,,Šolska soba jo bojišče, na katerem se mora določiti, ali naj ostane človeška družba krščanska ali ne."
Kaj je z našimi prošnjami za versko šolo?
Govoreč o šoli no smemo zamolčati, kaj je z našimi prošnjami, da bi dobili pri nas v Avstriji
in šola.
zopet versko šole. Sedanje naše šole so namreč tako vravnane, da se sicer v njih poučuje krščanski nauk ; drugi šolski predmeti pa se smejo poučevati brez ozira na voro, celo veri nasproti. V naših sedanjih šolah lahko poučujejo tudi židje, protestanje ali brezverci. Pri nas se sicer slabi nasledki takih šol še ne kažejo tako očitno, kakor drugod po naši Avstriji, kjer živi več judov, protestantov in brezvercev pomešanih s katoličani. Zato se ne smemo čuditi, če katoličani takih krajev vse moči napenjajo, da bi dobili verske šole, t. j. take, v katerih bi se morali vsi šolski predmeti, in ne samo krščanski nauk, poučevati z ozirom na razodete božje resnice. In naša dolžnost je, da katoličanom nam sosednjih dežel pri njih poštenih naporih pomagamo. S tem pomagamo tudi samim sebi. Kajti, kdo nam je porok, da bomo imeli pri nas zmiraj še toliko dobrih učiteljev, kolikor jih do sedaj hvala Bogu, še imamo ? Zato skrbimo pravočasno, da se to, kar vemo da jo prav, in kar želimo, tudi postavno določi. Vse hvale je tedaj vredno, da so se tudi Slovenci letos tako radi podpisovali za verske šole. Iz 236 krajev na Kranjskem poslalo se je na Dunaj 27.447 podpisov; s slovenskega Štajerja iz 184 krajev 17.044 podpisov; s Koroškega iz 109 krajev 8187 podpisov; s Primorskega iz 140 krajev J I.522 podpisov. Pohvaliti nam je tudi šolsko družbo sv. Cirila in Metoda, ki je poslala mnogo prošenj za verske šole, sama in po svojih podružnicah. V tostranski polovici cesarstva, izvzemši Galicijo, kjer sedaj še ne mislijo prenarediti šolske postave, uabralo se je skupno nad 700.000 podpisov.
Kaj smo dosegli s svojimi prošnjami? Zasedaj, žali Bog. šo nič. Mislilo se je po novem letu za gotovo, da se bodo poslanci o šolah posvetovali precej po veliki noči. To se sicer ni zgodilo, ker so imeli poslanci dovolj druzega dela in ker so cesar, kakor so pisali časniki, sami izrazili željo knezu Liechten-steinu, ki se najbolj poteguje za verske šole, da bi počakali s posvetovanjem do jeseni. Vendar kar je odloženo, ni še v grob položeno. Zato nam ta zadeva ne sme spred oči! — Vseh otrok, ki v Avstriji ljudsko šolo obiskujejo, je 2,600.000; med temi je pa 2,200.000 katoliških otrok. Ne pustimo se tedaj za nos voditi judom in brezvercem! Pomagajmo si sami in Bog nam bo pomagal!
Gospodarske in
Občni zbor c. kr. kmetijske družbe kranjske. *)
Kranjska ces. kr. kmetijska družba imela je 14. minolega meseca svoj letni občni zbor. Zborovanja vdeležilo se je blizo 80 udov iz vseli stranij dežele kranjske. — Po nasvetu glavnega odbora sklenilo se je najprej soglasno, da priredi družba meseca oktobra v proslavo štiridesetletnice vladanja Njegovega Veličanstva cesarja Franca Jožefa I. deželno sadjarsko razstavo. Kaj primerno je, da se kmetijska družba hvaležno spominja našega presvetlega cesarja, ki je bil vedno največji prijatelj, najboljši oče kmetovalcu. — Cel zbor je ta nasvet z velikim veseljem pozdravil.
Iz poročila glavnega odbora 1. 1S87 je razvidno, da si pridobiva družba pri kmetovalcih vedno voč zaupanja, katero tudi v polni meri zasluži. Udov ima že nad 1000; na družbinem vrtu pa raste blizo 40.000 požlahtnjenih drevesc, ki se bodo jela drugo leto že oddajati. — Poročilo se odobri brez razprave, kakor tudi račun iu proračun. — Dalje izvoli občni zbor č. g. Janeza Mesarja, župnika na Bohinjski Bistrici, radi njegovih velikih zaslug za kmetijstvo in zlasti za ustanovljenje sirarskih zadrug po bohinjski dolini jednoglasno za častnega uda. — Pri volitvi jednega odbornika in tajnika bil je za tajnika izvoljen soglasno dosedajni tajnik g. Gustav Pire; za odbornika pa z večino glasov gospod J. Šiška.
Nato potrdi občni zbor z malimi spremembami nova, sedajnim razmeram primerneja družbena pravila, katera je po naročilu lanskega občnega zbora sestavil glavni odbor.	(Dalje prih.)
Kako kaže letošnja letina ? C. kr. poljedelsko ministerstvo poroča o letini, kakor je kazala 18. junija. — Vsled deževja se je žito zadnje dni večinoma popravilo. Le za rž, ki je že cvetela ali od-
*) Zaradi velike koristi kmetijskih družb, ki tako marljivo delujejo za zooljšanje kmetijstva ter 8 tem skusajo kmetovalcu pomagati, bode se tudi .,DOMOLJUB" pogosto na nje oziral ter poročal, kaj je ta ali ona koristnega ukrenila. Pri tej priliki našim zavednim gospodarjem prav toplo priporočamo, m j obilno kmetijski družbi pristopajo.
obrtnijske stvari.
cvetela, prišel je dež večinoma prepozno, kakor tudi za prvo košnjo krmskih rastlin. Rž le še obeta vsaj srednjo letino giedo zrnja. Pšenica se je precej popravila. Ob tem času večinoma cvete ter obeta — res da ne prav povsod — dobro srednjo in dobro žetev. Jare setve in okopavine so si zdatno opomogle. Ječmen in oves obetata počez vsaj srednjo letino. Koruza kaže v planinskih deželah in po Krasu večji del prav dobro; kjer so kasno sadili, pa pogosto ni zelenela. Skoraj od vseh strani se čuje, da krompir lepo kaže. Pesa se je sicer bistveno zboljšala, a v mnogih krajih je precej redka. Hmelj seje učvrstil, priplezal je do polovico kolov in je zdrav vsaj v krajih, kjer se ga zelo veliko prideluje. Košnja sena. ki se je že začela, je večjidel srednja, košnja štajersko detelje jo srednja iu slaba po suhih, a dobro se je obnesla po mokrih in poplavljenih krajih. — Vino splošno obeta dobro trgatev, zlasti v Istri ji. Sadju škodovali so posebno hrošči prav mnogo. Počez upati je srednji pridelek.
I)a konjem manj pokajo kopita priporoča se kot skušono sredstvo med in rumeni vosek. Vzemi vsakega polovico ter pristavi k slabemu ognju in le toliko segrej, da oboje raztopiš in dobro pomešaš. Kadar to mazilo rabiš, najprej kopito dobro osna/i in izmij z mlačno vodo, potem vzemi čopič (penzelj) ter ž njim spodaj iu zgoraj rog z ono tekočino dobro namazi; tudi razpokline dobro osnaži in zamaži s tem mazilom. Kadar se to mazilo rabi. mora se vselej nekoliko pogreti. Po večkratni rabi poizgube se razpoko in razpokljine, kopito se zopet oživi, rožena stena postaja lepo cela in pri kovanji se prepričaš, da ima rog neko posebno dobro voljnost.
Vclikansk Spargclj. Na posestvu nekega barona na Nemškem pridelali so špargelj, ki je tehtal 200 gramov. Pili ste dve stebli kakor vijak skupaj zviti in zraščeni.
Živinska razstava bode v Logatcu 23.julija, v Ribnici pa 10. avgusta.
,,1'onk, kako ne med in vosek koristno vporablta" je naslov knjižici, katero je izdalo čebelarsko in sadjarsko društvo za Kranjsko. Knjigo je priredil g. P. Jeglič, učitelj na Dovjem.
Razne
(Nekaterim znanim domoljubom) po Slovenskem smo razposlali »DOMOLJUBA" na ogled ter jih prosimo, naj si ga blagovoljno sami naročo ali pa naj dobijo listu naročnikov med ljudstvom, kateremu
vesti.
je posebno namenjen. - Naročnino prejema: Opravitelj „DOMOLJUBA", Ljubljana, semeniške ulice št. 2. dopise pa: Urednik »DOMOLJUBA" Ljubljana -Trnovo.
(Družba sv. Cirila in Metoda) ima lotos svoj glavni zbor na Štajerskem v J'tiiji dno 19. julija.
—	Podružnica za Beljak in okolico naznanja, da se bodo dne 5. julija, t. j. na praznik sv. Cirila in Metoda, darovale sv. maše za podružnične ude v Podkloštru, v St. Lenartu, na Bruci, v tttebnji, v Ložah in na Žili. — Podružnica S t. Jakobska-Trnovska v Ljubljani ima občni zbor v nedeljo dne 8. julija ob 7*6 popoludne na Virantovem vrtu. Dobro došli prijatelji verske domače šole!
(V škofiji ljubljanski:) Zakrament sv. birme delili bodo premilostni gospod knezoškof ljubljanski po Gorenjskem in sicer v naslednjih dneh: 23. julija na F u ž i n a h (Weissenfels), 24. julija na D o v j o m , 25. julija na Koroški Beli, 26. julija v Zaspu, 27. julija v Gorjah, 28. julija v Koprivniku, 29. julija v Srednji Vasi, 30. julija v Lescah, 31. julija naBreznici in 1. avgusta v Begunjah.
(Mil. g. knezoškof) delili bodo letos višje re-dovo meseca julija, in sicer dne 18. subdijakonat, 20. dijakonat in 22. prezbiterat. Posvečeni bodo gg. četrtoletniki: Peter Bohinjec z Visocega, J a n e z (Je baše k iz Trboj, Fran Hribar iz Mengiia, Ivan Krek od sv. Gregorja, Janez Nemanjič iz Metlike, Matija Slak iz Dobrniča, Konrad Te x ter iz Tržiča, in gg. tretjeletniki: Franc A v-sec iz Šmihela pri Novem Mestu, Jože Gregorič iz Ambrusa, Anton Jemec iz Novakov, Fran-tišek Lakmaier iz Hosina, Jože Pristov iz Breznice, Leopold Iti h ar iz Polhovega Gradca in Janez Zupan iz Šeut-Jurja pri Kranji.
(Umrl) je v K o s t a n j e v i c i dne 24. pr. m. na svoj godovni dan ob 4. uri zjutraj č. g. Janez Lesjak, župnik in knezoškoiijski duhovni svetovalec, rojen 1810. posvečen 1839. Dolgih 33 let preživel je ranjki kot župnik v Kostanjevici, kjer ga je ljubilo mlado in staro, kar se je vzlasti pokazalo 1. 1885., ko jo praznoval 301etnico svojega župniko-vanja. Pogreb bo jutri ob 9. uri. Pokojnik je bil prijaznega in blagega značaja. N. v m. p.! — 0. g. Štefan Gnjezda, župnik v Bohinjski Beli, ki seje šel zdravit na Češko, jo ondi umrl dne 2. julija.
(V krški škofiji:) C. g. Janez Schaubach, župnik v Šmarjeti pri Telenbergi, je dobil faro Vovbre.
—	C. g. Ludovik Pirker pride za kaplana v Šmartno pri Beljaku.
(Obrtne šole na Kranjskem) Naučili minister izdal je ukaz, v katerem naznanja, da potrjuje podpore obrtnim in nadaljevalnim šolam na Kranjskem za 1. 1888. Po tem ukazu dobi nadaljevalna šola v Kočevju 150 gld., v Kranju 250 gld., v Ljubljani 2000 gld., v Tržiču 350 gld., v Novem Mestu
430 gld., v Kamniku 350 gld. Vse podpore skupaj iznašajo torej 3430 gld.
(Iz deželnega šolskega svčta.) Učitelj na Me-hovem, g. V. Zavrl, je dobil učiteljsko službo v Stopičah; začasni učitelj v Poljanah, g. Debelak je premeščen v Trstenik; učiteljsko službo v Poljanah je dobil g. F. Kramar.
(Stava.) Nedavno obhajal se je v neki fari na Štajerskem sv. misijon. V neki vasi tiste fare živel je precej bogat krčmar, ki je bil v verskem obziru jako mlačen in je kaj rad zabavljal čez duhovnike in čez vse, kar je cerkvenega. Seveda mu tudi o priliki sv. misijona ni dalo strpeti, da bi ne bil obiskovalcem svoje krčme grdil misijonarjev, ki so bili Jezuviti, ter smešil misijonskih pridig, katerih pa niti poslušal ni. Nek pošten kmet pa, ki je bil tudi prišel v njegovo krčmo, ga zavrne, češ predno zabavljaš, bi moral vendar to slišati, o čemer zabavljaš. Beseda dala je besedo in konec pričkanju bil je ta, da je pošteni kmet s krčmarjem sklenil vpričo vseh gostov naslednjo pogodbo: 1. Krčmar bo šel od sedaj naprej poslušat vsako misijonsko pridigo. 2. Kmet mu bo dal za vsako pridigo jeden goldinar. 3. Če bi pa krčmar brez pravega vzroka opustil kako pridigo, povrniti mu bo dvakrat, kar bi mu moral kmet plačati. — Krčmar hodi res poslušat vsako pridigo in čez dalje manj govori. Ko jo bil konečno slišal pridigo o pohujšanji, je kar ves drug postal. Zamišljen in s povešeno glavo pride domu; doma ne govori in čez dva dni prejme svete zakramente. Ko mu je čez nekoliko časa pošteni kmet hotel izplačati obljubljeno stavo, dil krčmar ves denar v bogajme, rekoč: „Jaz imam za-se dovolj koristi od stave." Koliko mu je misijon koristil, se vidi tudi iz tega, da hodi od takrat vsak dan redno k sv. maši, katero je prej opuščal celo ob nedeljah in praznikih.
(Čudno!) 15. junija 1866 napovedal je bil P r u s Avstrijancem krivično vojsko, ki je bila za nas tako nesrečna. 15. junija 1885 umrl je za srčnim mrtvudom princ Miroslav Kari, jeden pruski glavni vojskovodja v oni vojski. 15. junija 1888 umrl jo cesar Friderik (Miroslav), drugi pruski glavni poveljnik v vojski 1. 1866. Ta je bil prav za prav takrat zmago dosegel, ker je bil s svojim oddelkom o pravem času prihitel na pomoč drugi vojski. Tisti dan tedaj, ki je bil 1. 1866 začetek nesrečne vojsko z nami, je bil letos smrtni dan druzega cesarja tega cesarstva in zmagovalca z leta 1866, kakor je bil pred tremi leti (1885) smrtni dan za sozmagalca. Ni li morda to glas z onega sveta?

rooooooooooooooooi
„Dom in Svet" <
izh»ja MO. vsacega meseca v Ljubljani,
ter slane '/.a celo leto 1 pld. lil) kr a	za |>ol leta „ SO „
■OOOOOOOOOOOOOOOOOR
I^olorijsli**		sreč	lto.	
Trsi:	82, 28,	59,	43,	34.
Line:	80, 31,	73,	21,	27.
Gradec:	35, 40,	1,	10,	14.
Dunaj:	75, 33,	59,	49,	56.
Uril:	76, 14,	84,	63,	26.
Prngu:	6, 75,	34,	36,	13.
Tržno cene v Ljubljani
dne 4. julija.
			kr		Ki.	kr.
Pšenica,	liktl. . . .	f.	8Č	Speli povojen, kgr. .	—	tl<;
Hei, .	n • • •	4	22	Surovo maslo,	—	00
Ječmen,	■i ...	3	74	•Jajce, jedno „	—	'J
Oves,	n ...	Z	00	Mleko, liter ....	—	8
Ajda,			00	Goveje meso, kgr. .	—	56
Proso,	n ...	4	22	Toleeje „ „ .	—	48
Koruza,		c,	ri2	Svinjsko „ „	—	60
Krompir I.eča,	n ...	2	14	Koštrunovo „ „		34
		12	—	Pišauec.....		55
Grah,	• •	13	—	Golob .....	—	22
Fižol,	• » .	11	—	Seno, 100 kgr. . .	1	96
Maslo,	kgr. .	1	—	Slama, „ „ . .	2	14
Mast,		_	75	Drva trda, 4 □ mtr.	6	40
Špeh svež, „		—	64	„ mehka, „ „	4	15

primernih lcujig- xa Aolslfo Icujižiiioo:
K
J
Bog nikomur dolien ne ostane. Mehko vezana gld. - 28 Brezornik, Zvončeki. Zbirka pesnij. V ]>ol
platnu............
Devojan, Mladini. V pol platnu .... Dolinar, Izidor, pobožni kmet. Mehko vezana Funtek, Zabavišče slovenskim otrokom. Mehko
vezana............
Gradačau. Mlada leta. Mehko vezana . . Hnfmau, Čas je zlato. Mehko vezana . . Jlrorat, Kranjska mesta. V pol platnu . . Krzič, Angeljcek, otrokom učitelj in prijatelj. Zvezek I—IV. ii 12 kr. Vsi štirje tleli skupaj vezani v pol platnu 50, v platnu . . .
—	Izgledi bogoljubnih otrok. Trije deli. Mehko vezana a 30. v pol platnu a 40, v platnu a
—	Marije Magdalene Paciške mladostna leta. Mehko vezana.........
Majcen, Šolske pesmi. I. zvezek. Mehko
vezana ............
Praprotnik, Darek pridni mladosti z nekterimi podobicami. Trije zvezki. V pol platnu a Rože in koprive. I. snopič. Mehko vezana Slon Zel;, Blaže in Nežica v nedeljski šoli. Mehko vezana.........
—	Življenja srečen pot. Mehko vezana . . Siniti, Evstahij. Mehko vezana 20, v pol platnu
—	Evstahija. Mehko vezana 15, v pol platnu
I Smiil, Mladi samotar. Mehko vezana 1
pol platnu...........g
—	Nedolžnost preganjana in poveličana. Mehko vezana 20, v pol platnu......
—	Roza jelodvorska. Trdo vezana .... Šmid, Zbrani spisi 1—7:
| — I. zvezek, f. Ljudevit Hrastar. 2. Golobček. Mehko vezana 30, v pol platnu . . .
II.	zvezek, iozafat. Mehko vezana 30, v pol platnu...........
III.	zvezek. Pridni Janezek in hudobni Mihec. Melifco vezana 40, v pol platnu .
•60 — IV. zvezek. I. Kanarček. 2. Kresnica. 3. Kapelica v gojzdu. Mehko vezana 20, v pol platnu............
V.	zvezek. I. Slavček. 2. Nema deklica. Mehko vezana 20, v pol platnu . . .
VI.	zvezek. Ferdinand. .Mehko vezana 30, v pel platnu ..........
1-30 —•30 -■25
•36 •60
-00
—•05
-•15
—36 -•10
-■20 —•72 -•30 -•25 j
VII. zvezek. I. Jagnje. 2. Starček	z
Mehko vezana 30, v pol platnu
Sluh, Očenaš. Mehko vezana . .	. Svete pesmi za šolarje. Mehko vezana
Tomšič. Dragoljubci. V pol platnu .	.
Peter Rokodelčič. V pol platnu .	.
Sreča v nesreči^ V pol platno .	.
— Zlati orehi. V pol platnu . . .	.
gore.
Za ljudske knjižnice posebno priporočljiv
Belec, Kmetom v pomoč. Mehko vezana . Brczocnik, Šaljivi Slovenec. Mehko vezana. Hribar, Zbirka domačih zdravil. Mehko vezana Kramer, Kmetijsko berilu. Mehko vezana . Križanii, Žlahtna rozga. Mehko vezana . . Lampe, Drobtinice XXI. letnik. Trdo vezana Mahnič, Dvanajst večerov. Mehko vezana . Malavačic, Stric Tomova koča. V pol platnu Maresič, Lurška Mati Božja. Mehko vezana
1 gld., v pol usnju........
Narodna biblioteka. Snopi« 1—29 mehko vez. ii
gld.
-■20 — (»0
-	-40 —•60 —•20
1-30 -•70 —•70
1-25
-	15
Nesreča čez nesrečo. Mehko vezana . . . Hazlatj, Pesmarica. Mehko vezana .... Stol:, Bukve božje v naravi. Mehko vezana Vodnik - Album, deloma slovensko, deloma
nemško; po znižani ceni trdo vezana Zbirka narodnih pesmii. I. snopič. Mehko vezana '/n ergrr, Nar lepši čednost in nar gerši pregreha. Po znižani ceni: mehko vezana 45, trdo vezana 56, v pol platnu 65, v platnu
80, v usnji...........
— Pot v večnost. Mehko vezana ....
s >
■ *
-•25
•30 •30
t K
■40 •40 ■50
Katoliška Bukvama v Ljubljani,
Stolni trg štev. «.
K
-•30
—	-30 -•40
-•40
—	•40 —•10
•26 —•36 -■38
—	36
12
■60 •40
•80 •10
•90 •40


Izdaja opravite)] ..Slovenca": M. Kolar. " "odgovorni urednik: A. Kalan. Tiska ..Katoliška Tiskarna".