Ljublfana, sreda 29. mala 1929
Cena 2
26 Din, aa
tnosematvo 40 Dio.
Uredništvo 1 LtubOana. KuafDev« oBca 5. Telefon Mer.
3122. 3123, 3124, 3125 ta 3126. Maribor: Aleksandrova cesta 13. Teklo«
St. 440.
Cefie: Koceoora tL 2. Telefon Keor. 19a Rokopis m m vračajo. . Oskui po tarita.
Ljubljana, 28. maja.
V Zagrebu so se pravkar razšli vna-nji ministri Male antante. Končalo se je tedaj tudi njih potovanje po primorskem delu naše države, potovanje, ki je pomenilo prav za prav samo družabni zaključek beograjske konference.
Nedvomno pa je moglo tudi to potovanje biti prav koristno, zakaj diplomatski predstavniki vseh treh držav so še ponovno imeli prilike, razgovo-riti se še podrobneje o problemih, ki se tičejo odnošajev zaveznic med seboj in do sodobne mednarodne situacije v Evropi.
Celotni učinek prireditve je bil gotovo močno aktiven. Da ni bilo in ni moglo biti senzacionalnih sklepov, je samo ob sebi umevno in jasno za vsakogar, kdor pozna politične odnošaje v področju, v katerem se giblje delovanje Male antante. Podaljšanje zavezniške pogodbe za nadaljnjih pet, s pripombo. da velja avtomatično tudi za nadalje, ako se poprej ne odpove, pa že sega preko običajnega programa konferenc, dasiravno spada tudi to v sfero povsem normalnega funkcioniranja zveze; tako trdna je postala mala trojna antanta.
Arbitražna pogodba spada prav tako k izrednim zaključkom beograjske konference. Ali tudi ta je nekaj povsem samo ob sebi umljivega in ni mogla nikogar presenetiti; spričo najboljših odnošajev med zavezniki ima samo značaj formalnosti Sestavljena pa je tako, da ji vsak trenutek lahko pristopijo še novi člani, s čimer so odprta vrata za pristop tudi drugim državam. Kdor hoče in je dobre volje, more razumeti to okolnost. Mala antanta je faktor miru, ki noče nikogar izolirati ln ni naperjena proti nikomur, marveč je samo trdno odločena varovati obstoječe stanje. Kdor ima enake nagibe ln slične mirovne interese, ne more čutiti zadržka, da ne bi prav tako sklenil pakta o razsodišču ter s tem pomagal utrditi vero, da se mora in se hoče ohraniti sedanje stanje. Arbitražni sklep je tedaj eminentna mirovna manifestacija Male antante.
Tudi sklep, da se na prihodnji obnovi sveta Društva narodov kandidira za člana zastopnik Jugoslavije, je povsem samo ob sebi umljiv, saj je samo normalno, da pride za predstaviteljem ČSR in Rumunije naša država na vrsto.
Obrambni zagovor Puniše
Drugi dan razprave o lanskem 20. juniju - Zagovora Puniše Račiča in Tome Popoviča - Zasliševanje prvih prič
Beograd, 28. maja p. Tudi drugi dan sodne razprave proti Puniši Račiču in njegovima soobtoženima tovarišema je potekel brez vsakih incidentov ob nezmanjšanem zanimanju občinstva, ki je zjutraj kar razgrabilo beograjske liste. Sodno poslopje je nudilo tudi danes sliko kako-r včeraj. Ie da se na ulici pred njim niso več zbirale tako velike skupine radovednežev. Zagovorn ki, novinarji i,n pripuščena publika so se zbrali v sodini dvorani že precej pred osmo uro; tudi obtožence so privedli v sodišče že zgodaj zjutraj. V dvorani je ves dan vladala precejšnja soparica, tako da je predsednik razpravo parkrat pre-kin 1, da so dvorano prezračili.
Obtoženci so bili vjdeti danes nekam utrujeni, vendar pa mirni in zbrani. Zavzeli so svoja mesta na zatožni klopi v včerajšnjem redu.
Razprava se je tudi danes vršila dopoldne in popoldne. Na dopoldanski razpravi je imel Puniša Račič obširnejši obrambni govor, za njim pa je tudi Toma Popovič prečital svojo obrambo, kj si jo je pripravil v zaporu. Le Dragutin Jovanovič je svoj zagovor odložil do konca razprave. Na popoldanski razipravi so bile zaslišane razne priče, pred vsem nekateri bivši ministri, bivši narodni poslanci iti uslužbenci bivše Narodne skupščine, ki na niso izpovedali bistveno nič novega.
Razprava je bila ob 18.45 prekinjena in se bo nadaljevala jutri ob 8. V poučenih krogih sodjo. da bo razprava končana v šestih do sedmih dneh. nakar bo do pa r dne v-n e,m odmoru objavljena razsodba.
Dopoldanska razprava
Točno ob 8. je vstopil v dvorano sodni senat, nakar je predsednik po odpravljenih formalnostih odredii, da so pripeljali v dvorano obtožence, ki so
oi\ ni i\uiiiuuijc uaaci ui^civa na visiu. I ,,,„„1: ____• v_ .	' '
Iz izjav vseh ministrov Male antante wu . Lt, vc;era]sn,a T,sta.- Ker Je se je čulo naglašanje, kako potrebna | Srlno J^i.-L,!!?!"^^1^06"0 po" Je tudi gospodarska zveza med vsemi
tremi državami. Povdarjanje nujnosti izpopolnitve zveze v gospodarski politiki je gotovo zelo pomembno in nas v Jugoslaviji more samo veseliti, saj je inicijativa za praktično izvedbo izšla pred meseci iz naše kraljevine. Zavedamo se, da izvedba tega stremljenja ni lahka stvar, saj predstavlja eno najbolj kompliciranih vprašanj. Zakaj pri tem gre za problem, kako naj vsaka država koristi tudi ostalima dvema in sebi, ne da bi pri tem oškodovala spe-cijalnih lastnih interesov. Imamo tu Češkoslovaško, ki je v mnogo večji meri industrijska država, nego ostali dve zaveznici, a vendar ne more in ne sme sklepati trgovinskih dogovorov, tako da bi oškodovala pri tem interese svojega agrarnega prebivalstva. Ru-munija in Jugoslavija sta pretežno poljedelski državi, toda imata že svojo mlado industrijo, ki jo mora državna gospodarska politika ščititi. Sklepanje gospodarske zveze mora tedaj imeti vsa ta dejstva pred očmi in dogovor mora obsegati prav specijalne točke, ki se morajo obravnavati povsem podrobno. Na teh osnovah pa se more sklepati gospodarska Mala antanta, ki more vsem članom koristiti in nikogar oškodovati. Dejstvo, da so ministri na-glašali potrebo po gospodarskem sodelovanju, kaže, da imajo že konkretne smernice v tem pogledu in da nam je v doglednem času računati z realizacijo, sicer bi se prav gotovo izjave ne glasile tako pozitivno.
Z gospodarsko Malo antanto se bo podal svetu, ki je toliko tožil nad raztrganjem predvojnih gospodarskih kompleksov, dokaz, da so mogoče večje gospodarske enote tudi v novem svetu Evrope in da tudi v tem pogledu staro stanje ni nenadomestljivo, seveda v pravičnejši meri za narode. Mala antanta se bo tudi v tem pogledu izkazala kot faktor konstrukcije in konsolidacije.	_
Nove trgovske šole
Beograd, 28. maja. č. Minister trgovine in industrije dr. Mažuranič se je vrnil iz Novega Sada, kjer je prisostvoval zboro« vanju zastopnikov vseh gospodarskih zbor« nic v državi Dopoldne je prišel v mrnistr« stvo ter podpisal odlok, da se osnuje v Nišu nova državna trgovska akademija, katere prvi razred bo otvorjen že s prihod* njim šolskim letom. Nadalje je podpisal odlok o osnovanju dvorazredne trgovske šole v Požarevcu, ki bo istotako pričela po» slovati že s prihodnjim šolskim letom. S tretjim odlokom, ki ga je podpisal, se uki« nja dosedanja zasebna trgovska akademi« ja v Pančevti te r osnuje namesto nje dr» žavna dvorazredna trgovska šola.
drobno zasliševanje obtožencev o vsakem posameznem dejanju, ki ga navaia obtožnica, je predsednik vprašal najprej Punišo Račiča kot glavnega obtoženca. ali ima še kaj pripomniti k obtožnici.
Obrambni govor Puniše Račiča
Puniša Račič je takoj vstal ter imel daljši govor, v katerem je podrobno analiziral potek dogodka samega ter obširno opisoval okoliščine, ki so po njegovem mnenju dovedle do kritičnega dogodka. Izjavil je, da svoja dejanja obžaluje. Nato je plediral za to, da bi se njegov čin ne delil na pet dejanj, kakor to predvideva in kvalificira obtožnica, ker gre za eno samo deianje, izvršeno v par sekundah.
V svojih nadaljnjih izvajanjih se je Pumsa Račič obširne bavil z razmerami, ki so vladale v bivši Narodni skupščini in opisoval atmosfero, ki -p nastopala polagoma in ki je dovedla do dogodka 20. junija. Ob sestanku Narodne skupščine je bil on največji prijatelj Stjepana Radiča, ki mu je v verifikacijskem odboru, kjer je bil njegov mandat sporen, celo pomagal, da je mandat obdržal. Večkrat je tudi glasoval za predloge Stjepana Radiča. Pozneje pa ju je razvoj politične situacije razdvojil in postala sta nasprotnika.
Račič je nato opisoval borbo v Narodni skupščini in nadaljeval: »Ce mi je končno zavrela kri, nisem kriv, da je do tega prišlo. Nastopil sem le v obrambo svoje časti. Vedno sem bil znan kot zelo miren človek, nikdar pa nisem mogel prenesti, da bi kdo žalil mojo čast. Vselej sem si poiskal zadoščenja, če se nasprotnik ni opravičil. Tudi tokrat sem zahteval od dr. Per-narja, ki me je usodnega dne neprestano žalil, da se opraviči, toda on mi je na to odgovoril z novo žaljivko.«
Puniša Račič je znova slikal napeto razmerje v nekdnajem parlamentu. Na-, to je stopil še bližje k sodniški mizi in vzkliknil: »Vem, da gre za mojo glavo Pokazal pa bom, da so iz moje glave napravili električno žarnico, bogzna koliko voltov. Nisem strokovnjak, da bi se branil kot jurist, vendar pa govorim odkrito in iskreno. Mene so raz-kričali kot največjega razbojnika, da-si sem bil vedno nacijonalen delavec, ki brani svojo čast pred vsemi in proti vsakomur. Očitali so mi, da sem dobil denar, da sem plačkaš, a vendar nisem dobil niti petih par. Nikdar v svojem življenju nisem nikomur dal niti zaušnico. Za Radičevo smrt nisem kriv.
On je umrl zaradi bolezni, ki ni bila v nobeni zvezi z mojim dejanjem. Ko je umrl. se je videlo, kdo ie naiboli žaloval.«
Predsednik je obtoženca opomnil, nai govori o stvari.
»Hvaležen sem vam za opomin,« je nadaljeval Puniša Račič, »toda povedati moram vse, kar vem. da se ugotovi čista resnica. Moji odvetniki me bodo branili z juridičnega stališča. Jaz sem branil svoje življenje, ker so me hoteli ubiti. To je moj zagovor in s to konstatacijo končam.«
Račičev zagovornik dr. Ružič je stavil obtožencu preko predsednika vprašanje. ali Iahlko navede priče za svojo trditev, da je imel tudi dr. Pernar revolver. Pmrša Račič navede kot priče MaHka Petroviča. Stjepana Kobasico in Tešmana N:količa. ki so po n/jegovem mnenju morali v:deti, da je bil dr. Pernar oborožen. »NaiboM me je razdra-žilo.« doda;e Puniša Račič, »ko me je začel dr. Pernar na moj poziv, nai se opraviči, znova psovat'. Prosim. da se me komfrontira z dr. Pemariem.«
Zagovor Tome Popoviča
Drugi obtoženec Toma Popovič si je že v zaporu pripravil obširen obrambni govor, ki v g'avnem sliika razburljive prizore v Narodni skupščini in ogorčene borbe med posameznimi skupinami. Na vprašanje predsednika, ali ima tudi om še kai pripomniti k vče-raisniemu zaslišanju, je Toma Popovič začel č ta ti svoie beležlke. Citiral je razne ostre medklice s sei bivše Narodne skupščine, zlasti medlklice Stjepana Radiča.
Ker .ie bilo v dvo-iani zelo soparno, je predsednik govornika prekinil ter odredil daljiši odmor.
Ko so dvorano prezračili, se je razprava ob 10.45 nada!'evala. Besedo je dobil zooet obtoženi Toma Popovič, ki ie nadaljeval z opisom razmer, ki so vladale v Narodni skupščini. Razmere so postale take. da ie Puniša Račič celo predlagal zdravniški pregled Stjepana Radiča. On sam tega predloga ni podpral, pač pa ga je podpisalo več drugih bivših poslancev.
Na koncu svojega zagovora ie Toma Popovič zavračal obtožbo, da bi bil grozil ali hirskal, ker bi moralo biti to razv;dno tudi iz stenografskih belerk. Drugi so nas grdo psovaP. nakar sem jaz iziavil. da tega ne moremo več trpeti. Nato je nastal prepir, v katerem so zlasti mene hudo napadali. Rekel sem iim. da se jih ne bojim. Ko so mi še^dalie grozili, sem iim zaklical: »Če v a š' vod'telii ne bodo prenehali z ža-lrv!ka.m>i. iamčiim. da bodo padle njihove elave.« Prepir se ie še povečal. zarai' česar ie predsednik sejo preirinil. Že med odmorom sem zahteva' od predsednika. nai mi da besedo. Ker oa tega n? h^tel storiti, sem zapustil Narodno «knpš~'no in odšel v ministrstvo iavn;h del. Pri nadafievaniu se'e. v kateri se ie nato pripetil žalostn' dogodek, nisem bil navzoč. Sf;epan Pa^č ie v svoji izpoved' napačno označ'1 moj opomin ored dogodkom ?0. iun"a in tako sem tud; iaz nršel na zatožno klop.«
Toma Popovič je nato obširno govoril o svoji mladosti in svoji preteklosti ter žrtvah, ki jih je doprinesla njegova rodbina za narodno stvar. Turki so mu ubili očeta in brata ter postre-lili njegove otroke. S solzami v očeh je pripovedoval, da je umrla njegova mati od žalosti in da je bil tak revež, da so morali celo njegovo mater pokopati na tuje stroške. Z veseljem je dočakal ujedinjenje in hotel z najboljšimi močmi sodelovati pri konsolidaciji države. Nikdar ni nikogar žalil. Njegove besede naj bi bile le koristen opomin onim, ki so neprestano razburjali duhove. S Punišo Račičem ni bil niti poseben prijatelj, marveč samo znanec. »Moja duša je mirna, moja vest čista, čutim se nedolžnega in mirno stojim pred obličjem pravice «
Ob 12.30 je predsednik zaključil dopoldansko razpravo ter odredil nadaljevanje za 4. uro popoldne.
Popoldanska razprava
Na popoldanski razpravi je pred zaslišanjem prič stavil Račičev zagovornik Bora Popovič predlog, naj se ponovno pozovejo privatni tožitelji, da se udeleže razprave. Če bi ne hoteli priti, naj se zoper nje uporablja določbe zakona. To je potrebno, da se nepristransko dožene resnica.
Sodišče bo o predlogu sklepalo naknadno.
Zasliševanje prič
Nato so bile zaslišane priče, ki jih je predlagal drž. pravdnik. Prvi je bil zaslišan
bivši minister ver Dragoljub Obradovič.
Priča opisuje potek usodne seje Narodne skupščine in tragični dogodek. Spominja se, kako je prišel Puniša Račič na govorniški oder In zahteva! od dr. Pernarja, naj se opraviči. Ko dr. Pernar tega ni hotel storiti, je Puniša Račič potegnil revolver iz desnega žepa. Priča je skočil proti Puniši Račiču, da bi mu iztrgal orožje, vendar pa ga je Račič sunil od sebe in začel streljati na prve klopi, kjer je sedel dr. Pernar. Ne spominja se, kaj je Puniši Račiču rekel dr. Pernar, ni pa videl, da bi imel tudi dr. Pernar orožje.
Odvetnik dr. Ljubic vpraša pričo, ali je bil Puniša Račič v usodnem trenutku v nerazsodnem stanju m ali je prešel vso skalo afektov, tako da bi se lahko smatralo, da se ni prav zavedal svojega čina. Priča meni, da je bil Puniša Račič vsekakor izredno razburjen Kot dokaz za to smatra dejstvo. da je celo njega, pred katerim je imel vedno velik respekt, tako grobo sunil od sebe. Jovanoviča-Luneta ni videl v dvorani. 7 udi ni videl, da bi bila Pavle Radič in dr Basariček navalila na Punišo Račiča. Videl je samo. kako je Pavle Radič po strelu omahnil in se zgiudil.
Naslednja priča.
bivš? minister pravile Milorad Vujičič,
pripoveduje, da je v usodnem trenutku sedel v ministrski klopi za hrbtom Puniše Račiča. Bil pa je tako zatopljen v neki akt, da ni niti opazil, kdaj je Puniša Račič prišel na govorniški oder. Pozoren je postal šele v trenutku, ko je Puniša Račič potegnil revolver. Skočil je od zadaj proti Račiču. toda bilo je že prepozno. Račič je med tem že oddal dva strela. Ko je videl, kaj se je zgodilo, se je umaknil v ministrsko sobo. Tome Popoviča in Dra-gutina Jovanoviča ni videl. Tudi ni videl, da bi imel dr. Pernar karkoli v roki.
Bivši prometni minister general Milosavljevič
je samo izpovedal, da ni slišal nikakih groženj Tome Popoviča.
Bivši poslanec Fran Smodej
je izpovedal, da je slišal, da je Puniša okrog 11., pri dogodku samem pa ni bil navzoč. Prepire, ki so vladali med posameznimi ni smatral za resne.
Bivši poštni minister Kujundžič
izpoveda, da je slišal, da je Puniša Račič dvakrat zahteval od dr. Pernarja. naj se opraviči. Ta pa ni ničesar tekel, marveč je Punišo samo začudeno gledal. Puniša Račič je bil silno razburjen O Jovanoviču ne ve ničesar. Misli pa, da bi se ne bilo ničesar zgodilo, če bi se dr. Pernar opravičil. Ni videl, da bi imel dr. Pernar revolver. O dogodku samem izpove, da je videl samo to, kako sta padla Pavle Radič in dr. Basariček. Tudi ni videl, da bi bil kdo navalil na Punišo Račiča.
Zaprisega prič
Predsedn k ie nato odredil zaprisego vseh dosedai zaslišanih prič. ter je šele nato nadaljeval z zasliševanjem nadalj-n;h prič, ki pa niso povedale bistveno ničesar novega.
Bivši poslanec Steno Kobasica opisuje dogodek in pravi, da se je skloni! pod klop, ko je začel Punišča Račič sitreliati, ker se je bal. da bodo začeli streljati tudi drugi. O Tomi Popoviču in Jovancviču ne more izpovedati ničesar.
Upokojeni naeein?k ministrstva pravde Milivoie Rpdovič pripoveduje, da je prišel Puniša Račič po dogodiku v Narodni skupščini na njegovo stanovanje. Pripovedoval mu je. da je odda! v slkuoščini pet strelov, da pa ne ve. če je koga zadel. Priča mu je svetoval. na,j se takoj sam javi oblastem.
Bivši poslanec dr. Jevremov«č ne ve
o Tomi Popoviču ničesar, o Račiču pa iztpove, da je bil v afektu.
Po kratkem odmoru ie bil zaslišan bivši poslanec Dušan lletič, ki izn-ove, da je netočno, da b' bil on rekel Martinu Klariču. da so v radikalskem klubu nevarni ljudje. Rekel je le. da so na obeh straneh temperamentni ljudje in da je zato nujno potrebno pomirjemje duhov. Obširno opisuje dogodek, vem*
UpravaKtvoi UuMJaoa, Prciernova rt Si Telefon Jt 3122, 1123, 3124. >125. 312«. laserata) oddelek: Uuhloaoa. Preiernov
ulica 4. Telefon fe. 2442 Podružnica Maribor* Aleksandrova eect
it 13 Telefon fe. 455 Podružnica Celje: Koceoova ali ca it i.
Telefon fe. 190 Račun* pri pnSt ček. zavodih: Ljubljana fe. 11.842, Praha čisto 78.180; VViea Nr 105.241
dar pa brez novih momentov.
Bivši poslanec Pavle Cubrovič opisuje, kako je bil zadet dr. Basariček. Pavle Radič je šel z dvignjenimi rokami in je bil zadet pred klopjo.
Bivši poslanec Miliutin Kostič ne izpove ničesar novega in prav tako opisuje tudi naslednja priča, bivši uradnik Narodne skupščine Branislav Ne-nadovič samo smrt Pavla Radiča in dr. Basarička.
Bivši skupščinski komisar Jovanovič
ni povedal ničesar novega in je v bistvu ponovil svoje izpovedi, dane v preiskavi. Zadnja priča, skupščinski ste-nograf Gjorgje Isa^ovič, pripoveduje, da je Toma Popovič rekel, da ne more več trpeti takih žalitev v Narodni skupščini ter da bodo padle glave, če se bo tako nadaljevalo.
S tem je bila današnja razprava ob 18.45 zaključena. Nadaljevala se bo jutri ob 8. zjutraj.
Slike z včerajšnje razprave
(Po beograjski »Politiki«)
Prihod obtožencev
Ko so zagovorniki in novinarji zavzeli svoja mesta in je vstopil senat, je dal predsednik znak, naj se privedejo v dvorano obtoženci. Zavladala je popolna tišina. V spremstvu narednika Sretena, komandanta sodne straže, vstopi v sodno dvorano glavni obtoženec Puniša Račič. Oblečen je v svetlosivo obleko, obrit in na kratko ostrižen. Ne vidi se mu. da bi bil razburjen ali bi imel duševne borbe.
Za njim prideta v spremstvu orožnikov Toma Popovič in Dragutin Jov.a-novič-Lune.
Na zatožno klop se vsedejo v istem redu, v katerem so vstopili. Predsednik pa se obrne k Jovanoviču:
»Dragutin Jovanovič?«
»Da, jaz sem.«
»Sedite v sredo.«
Nato-se obrne predsednik k naredniku:
»Naredniče!«
»Izvolite, g. predsednik?«
»Sedite tu poleg obtožencev.«
In narednik Sreten sede na stol tik poleg zatožne klopi, na levo stran Puniše Račiča.
Ko so čitali obtožbo
Odmerjeno padajo besede državnega tožitelja v grobno tišino, ki vlada v dvorani. Slišati je le lahno prasketanje svinčnikov marljivih novinarjev, ki beležijo besedo za besedo. Obraze obtožencev, ki napeto zro na državnega tožitelja, je videti samo od strani, ka-čič izgleda popolnoma miren; sedi na svojem stolu, z rokami oprt na kolena, glavo nekoliko sklonjeno.
Dragutin Jovanovič-Lune, v črni obleki, gladko obrit, skrbno počesan, se je pred čitanjem tožbe smehljal, morda, da si sam da poguma. Toda čim dalje je poslušal obtožnico, tem resnejši mu je postal obraz, s katerega je odsevala vedno večja skrb, razburjenost.
Toma Popovič — tudi on je v črni obleki — je nervozen ter izgleda zelo utrujen, slika človeka, ki duševno zelo trpi.
Pri vsakem poglavju obtožnice, ki obravnavajo posamezna izmed petih dejanj, katerih se obtožujejo, državni tožitelj za par trenutkov prekine čita-nie obtožnice in hladno motri vse tri obtožence. Pri vsakem takem pogledu se Toma Popovič nemirno, nervozno premakne in obrača, nestrpno čakajoč, da nadaljuje s čitanjem.
V kopici paragrafov, zakonskih predpisov in dokazov udarjajo na uho besede: Dvignil revolver ... streljal... ubil... skupščina ... narodni poslanec.
In zopet: Dvignil roko... streljal... ubil...
[IX. Ljubljanski mednarodni
velesefein
od 30. maja do 9. junija 1929
Najboljši nakup vsakovrstnega blaga. Specijalne razstave:
pohištva, avtomobili, poljedelski stroji, radio, perutnina, zajci. Razstava meščanskih šol Slovenije.
700 razstavljalcev. 30 glavnih blagovnih skupin
Legitimacije
po Din 30.— prodajajo denarni zavodi, »Putnik«, gospodarske »stanove. Za stanovanje poskrbljeno.
50% popust na železnicah in avijonih.
Popust na parobrodih. 6661
In zopet in zopet, kakor so padali streli v Narodni skupščini.
Puniša Račič se od časa do časa zdrzne, komaj vidno, pa se zopet hitro zbere, pomiri in še bolj potegne glavo med ramena.
V dvorani mir, grobna tišina, tišina, ki je nič ne moti.
Revolver Puniše Račiča
Sodni izvedenec pregleduje Račičev revolver. V preiskavi sta kot izvedenca podala svoje mnenje polkovnik La-zarevič in puškar Andra Biherl. Biherl ni prišel k razpravi, ker je nekje na službenem potovanju, zato je podal na razpravi izvedeniško mnenje polkovnik Lazar evič:
Revolver je sistema »Steyr«, kaliber 9 mm, št. 3077, izdelan leta 1916. Revolver je zelo dober in je ž njim lahko zadeti tudi na večjo daljavo. Ž njim so bili oddani smrtonosni streli in prizadete poškodbe, ki jih navajajo zdravniški izkazi.
Ko je polkovnik Lazarevič ogledoval samokres in ga obračal na vse strani, je Puniša Račič pripomnil:
—	Pazite, v revolverju sta še dve patroni!
—	Da, sam vidim in poznam to. ga je zavrnil izvedenec, odloživši orož;e kot edini corpus delieti na mizo sodnega dvora.
Dvorana je premajhna ...
Zasliševanje obtožencev. Naraščajoča napetost. Odvetniki, sodniki in novinarji si brišejo pot, ki jim skoraj curkoma kaplja s čela. V dvorani via-da silna soparica. Zunaj pripeka solnce. Kakor riba vode, si vsakdo želi vsaj malo svežega zraka, kratkega oddiha, cigareto. Končno vstane odvetnik Todorovič in opozori predsednika, da se počutijo zagovorniki zelo neugodno, da je dvorana pretesna in prosi, naj odredi vsai kratek odmor.
»Vse bo, vse pride, gospoda; samo malo potrpljenja,« ga tolaži predsednik*.
Nato so bili prečitani še spisi o hišni preiskavi v stanovanju Puniše Račiča. Med drugim se v teh spisih navaja, da je bila najdena cela kopica privatnih pisem, veliko število prošenj Račičevih volilcev, stenografske beležke Narodne skupščine in en izvod »Bune protiv dahiia«. Nadalje se še navaja, da so našli pri Puniši Račiču 1300 Din gotovine.
Končno je ob 9.30 predsednik odredil odmor. Bradati narednik Sreten je odvedel vse tri obtožence v sosedno sobo. Na hodniku so jih pričakovali orožniki z nasajenimi baioneti. Zadnji je stopa! iz dvorane Puniša Račič. S smehom na ustih je z očmi iskal nekoga med publiko. Smeje stopa za njim narednik Sreten, ga prime za rokav in pelje skozi vrata.
Po zopetni otvoritvi razprave je odvetnik Todorovič ponovno izjavil, da je dvorana premajhna ter prosil, naj bi se razprava prekinila, dokler bi se ne našla kaka večja dvorana.
»Zato je pristojna občina,« mu smeh ljaje odvrne predsednik. »Ko bomo končali ta proces, nimam nič proti temu, da končno dobimo za sodišče pri mernejše poslopje.«
Ponovna razprava zaradi prvodecemberskih
dogodkov v Zagrebu
Gabrijel Šmid pred zagrebškim sodiščem — Zaradi zaslišanja novih prič je bila razprava preložena
Zagreb, 28. maja č. Dopoldne se je pred velikim senatom sodnega stola v Zagrebu pričela razprava proti Gabrijelu Šmidu, ki je obtožen, da je streljal dne 1. decembra lani na policijske organe ob priliki aretacije hrvatskih omladincev. Kakor znano, se je proti Šmidu vršila razprava že pred Državnim sodiščem v Beogradu, ki pa se je proglasilo za nepristojno in odkazalo Smida zopet zagrebškemu kot pristojnemu rednemu sodišču. Obtožnica dolži Smida. da je izvršil zločin javnega nasilstva 6. primera, označenega v paragrafu 87 k. z. in kaznivega po paragrafu 86. k. z. Z ozirom na to zahteva obtožnica za obtoženca kazen smrti na vešalih.
V sodno dvorano ie bil obtoženec pripeljan v spremstvu ietniških paznikov točno ob 9. dopoldne. Razpravi predseduje predsednik sodnega stola dr. Bačač, votanti pa so Gogolja. Vidali, Majcen in Pevec. Obtožbo zastopa kot državni pravdnik dr. Ružič. obtoženca pa zagovarjata dr. Mišku-lin in dr. Vinek. Občinstva je bilo v sodni dvorani razmeroma malo.
Po prečitanju obtožnice je predsednik senata pozval Šmidai naj izpove, kako se je
odigral dogodek. Smid je trdovratno oporekal, da bi streljal na dan 1. decembra, češ, da ni mogel s čim. ker revolverja sploh ni imel pri sebi. Izjavil je, da se v nobenem oziru ne smatra krivega. Po zaslišanju obtoženca je bila razprava prekinjena ter se je popoldne nadaljevala.
Popoldne je bil zaslišan trgovski pomočnik Milan Vidakovič, ki ;e bil zaslišan že pri državnem sodišču v Beogradu, ko je razpravljalo o tej zadevi. On je edina priča, ki trdi. da je videl Smida streljati. Na vprašanje predsednika senata, ali sprejema Smida na svojo dušo. je odgovoril: »Prevzemam ga, ker vem, da sem govori' resnico.« Nato so se prečitale izpovedi prič, ki so gledale poulične dogodke 1. decembra skozi okna. vendar pa nobena izmed njih ne more točno izpovedati, da je Smid streljal. Zagovornik dr. Miškulin je predlagal zaslišanje še nekaterih prič, čemer Pa je nasprotoval državni pravdnik Senat ie po kratkem posvetovanju sklenil, da se imajo predlagane priče zaslišati. nakar je bila razprava prekinjena ter nadaljevanje napovedano za soboto ob 8. zjutraj.
300 metrov visoki plameni švigajo proti nebu — Katastrofa objema podjetja drugo za drugim — Ogromna stvarna škoda
Bukarešta, 28. maja g Dopoldne ob 9.20 je nastala v Alorenju v petrolejski črpalni* ci številka 160, ki je last družbe Romano Američana m na kateri so se ravno izvr* ševala popravila, strašna eksplozija Ko so delavci dosegli globino 1450 m in dospeli v bližino petroiejskih vrelcev, je nastala neadoma eksplozija Petrolej se je vnel in plamen je švignil 300 m visoko Ker je pi« hal precej močan sever, se je ogenj hitro širil in zajel tudi sosedne rove. Ze po ne* kaj minutah je bilo 10 črpalnic v plame* nih Alarmirani so bili ognjegasci. ki pa niso bili kos pobesnelemu elementu. Po* zneje je požar preskočil še na pisarne
»Speranze« in delavnice »Astre« in »Astre Romane« ter pisarne druge sekcije te druž* be. Petrolejski rezervoarji »Astre Roma* ne« in delavnice druge sekcije te družbe so bile že v veliki nevarnosti. Gašenje je bilo sploh nemogoče, ker se ni mogel nih* če približati več kot 500 m požaru
Razen črpalnice št. 160 so bile vse čr* palnice. v katerih je izbruhnil požar, v obratu, tako da je škoda ogromna in za enkrat sploh nepreračunljiva. Po zadnjih vesteh, ki so dospele v popoldanskih urah je požar lokaliziran na črpalnico št 160. toda vedno se dvigajo iz nje še do 80 m visoki plameni.
Razhod ministrov Male antante
Včeraj so prispeli ministri in novinarji Male antante v Zagreb, kjer so se razšli — Dr. Beneš in češki novinarji v Mariboru
Danes so dospeli zunanji minist Beneš in Mironescu o delu ri Male antante v Zagreb. — Dr. in namenih Male antante.
— Zagreb, 28. maja. L>avi ob 8. so prispeli v Zagreb s posebnim vlakom iz Splita ministri Male antante e svojimi spremstvi. Z rednim brzovlakotn iz Splita so kmalu zatem sledili novinarji Male antante tiska, 50 po številu.
Na kolodvoru sta ministre Male antante in njihovo spremstvo pozdravila zagrebški veliki župan dr. Mil. Zoričič in župan dr. >rkulj Razen tega je bilo na kolodvoru vse osobje češkoslovaškega in rumunskega konzulata v Zagrebu.
Na kolodvoru se je zbralo mnogo občinstva, ki je prirejalo državnikom prisrčne »vacije Novinarje Male antante so sprejeli njihovi zagrebški tovariši.
S kolodvora so ministri Male antante s svojimi spremstvi odšli v bližnji hotel »Es-planade«, kjer so zajtrkovali. Po zajtrku so si ogledali mesto Zagreb.
Če škoslovaški zunanji minister dr. Beneš je ob 10.10 odpotoval z dunajskim brzovla-kom preko Maribora, Gradca in Liunaja v Pr;igo Rumunski zunanji minister Miron^s <'u pa je odpotoval z namestnikom ministra zunanjih del dr. Kumanudijem s posebnim vlakom do Vinkovcev, od koder nadaljuje pot v Bukarešto preko Subotice. dočim se dr. Kumanudi vrača naravnost v Beograd.
inzacijonalen proces v Plevlju
Bivši sreski ooglavar na zatožni klooi kot član razbojniške tolpe — Umor popa Nenadiča v Plevlju
Maribor, 28. maja Danes se je pripeljal češkoslovaški zunanji minister dr. Bei.eš s soprogo in spremstvom na potu iz Zagreba s popoldanskim brzovlakom v Maribor. Z istim vlakom so dospeli tudi zastopniki tiska Male antante in sicer celotna češkoslovaška delegacija, naš in rumunski tiskovni ataše v Pragi ter slovenski delegati tiska Male
antante. Minister dr. Beneš Je takoj po prihodu sprejel s svojo običajno prijaznostjo deputaciio Mariborčanov: velikega žuoana dr. Schaubacha, oblastnega komisarja dr Leskovarja ter zastopnika J ČL inž Lebna in dr. Reismana. ministrovo soprogo pa ie še posebej pozdravila pred-
sednica mariborskega slovenskega ženskega društva ga. Maistrova, ki ji je izročila šopek svežih rož, kakor tudi veliki župan.
Minister dr. Beneš je napram tem zastopnikom ponovno izrazil svoje veliko veselje, da je videl naše krasno morje ter je dodal med drugim, da je z uspehom konference Male antante izredno zadovoljen, da se nam ni treba bati nobenih za-pletljajev, nobene vojne in da bomo lahko še zelo dolgo mirno delali naprej ter izpopolnjevali uspehe svoje svobode. Minister dr. Beneš sicer obžaluje, da Češkoslovaška nima morja, čutil pa se je v našem Primorju prav tako doma in je le želeti, da bi mi v bližnji bodočnosti vrgli mnogo kapitala na jadransko obalo ter ji omogočili zaželjeni razvoj tujskega prometa. Posebej pa je še sporočil minister dr. Beneš svoje pozdrave članom mariborske JČL in Češkega kluba.
Zastopnika JČL sta nato š? pozdravila novinarje, ki so se potem skupno z našimi odpeljali v avtomobilih po Mariboru ter si zlasti ogledali krasno panoramo mesta z Ruške ceste, se zanimali za mariborsko gospodarstvo, socijalne in kulturne razmere ter se skozi krasni mestni park vrnili na kolodvor, kjer so ostali še kake pol ure v prijateljskem razgovoru v kolodvorski restavraciji. Tam sta se v imenu češkoslovaške in rumunske delegacije iskreno poslovila šefredaktor »Narodne Po!itike«, znani slovanski delavec .lan Hejret in rumunski tiskovni ataše Anastasiu. Češkoslovaški in rumunski novinarji niso mogli dovolj prehvaliti jugoslovenske gostoljubnosti in pa krasote naših krajev, posebno v Bosni. Črni gori in na jadranski obali. jO vsej poti bodo po povratku v domovino še mnogo pisali. Izmed Slovencev so spremili tuje novinarje v Maribor predsednik jugoslovenskega naciionalnega komiteja tiska Male antante Vladimir Fabiančič ter urednika Verbič (»Jutro«) in Scinveiger (»Slovenec«), ministra dr. Beneša pa za naše zuranje ministrstvo načelnik Stefa-novič. Minister dr. Beneš se je vozil v svojem salonskem vozu. novinarjem pa Je dala naša vlada do Maribora poseben salonski voz na razpolago.
Vsi so iskreno pozdravljali, ko je vlak zapustil postajo. Minister dr. Beneš ie posebno prijazno pozdravljal osobie postale in ostalo občinstvo. kakor tudi njegova soproga. Slovo je bilo res iskreno.
Kaj pravi zakon
Členi srbskega kazenskega zakona, na ka« tere se sklicuje obtožnica državnega toži* telja proti Puniši Račiču in njegovima to« varišema, se glase:
§ 156. — Kdor hote, a brez premisleka drugega ubije, naj se kaznuje z rabijo do 20 let. Ako pa je bil storilec brez svoje krivde bodisi z zlostavljanjem ali z veliki* mi žalitvami namenjenimi njemu samemu ali njegovim bližnjim sorodnikom od ubi« te osebe spravljen v jezo in je izvršil de* janje v tem trenutku, se lahko kazen zni« ža na zapor, ki pa ne sme biti krajši od 2 let.
§ 155. — Kdor hote in s premislekom človeka ubije, naj se kaznuje s smrtjo.
§ 41. — Poskus zločina in prestopka ob« stoja tedaj, kadar kdo izvrši dejanje, s ka« terim je podal začetek zločinstva ali pre* stopka, a se zločinstvo ali prestopek ne iz* vrši zaradi česa drigega. kar ni bilo od« visno od onega, ki ga je pričel vršiti.
§ 44. — Kadar se odmerja velikost kaz* ni za poskus zločinstva. bo sodišče upo* števalo, kako daleč je oddaljeno delo, s katerim je bil zločin započet. od njegove« ga konca in sme v sorazmerju s tem zni* žati do četrtine kazen, ki bi jo krivec po zakonu zaslužil, da je dejanje dovršil Ako pa se v takem primeru ugotovi, da bi bila tudi najnižja, pa zakonu odmerjena kazen robije ali zatočenja za krivca preostra, sme 9odišče mesto na robijo ali zatočenje obsoditi tudi na zapor, ki pa ne sme traja* ti manj kot 9 mesecev. Kadar zakon do« loča smrtno kazen z,u zločin, tedaj se mo* ra krivec, ki je zagrešil poskus tega zloči* na, v vsakem primeru kaznovati z robijo ali zatočenjem od 10 do 20 let.
§ 243. — Na smrtno kazen se sme glasi« ti obsodba samo tedaj kadar ie krivda za* radi zločina, za katerega zakon predpisuje to kazen, dokazana s priznanjem ali s pri* čevanjem zapriseženih prič in je tudi sa* mo dejanje v celoti in po vseh nujnih okolnostih v smislu zakona dokazano V nasprotnem primeru bo sodišče na mestu predpisane kazni obsodilo na robijo do 20 let, kakor tudi tedaj. kadaT je od storje* nega dejanja pa do razsodbe poteklo 20 let ali pa krivec še ni dovršil 21. leta. Pro* sto zanikanje slabega namena, ako se tu* di sicer smatra po § 228 za dokazano, ne more preprečiti izreka smrtne kazni.
Dviganje potopljenega parnika
Sušak, 28. maja. č. V soboto so se pr'čei^ v tižaski luki dela za rešitev parnika jVal? lasi Jadranske plovidbe, ki se je lani poto lir Parnik se nahaja v globini 17 m^n,-ter bo v nekoliko dneh dvignjen in prepe ijan v trža!ko luku.
Plevlje, 28. maja č. Danes se je nadaljevala sodna razprava proti bivšemu sreskemu poglavarju Ljubi Damja-noviču in tov. zaradi umora popa Ne-nadiča. Danes je bil zaslišan glavni morilec Božo Knježevič. ki se ie izgovarjaj na obtoženega sreskega poglavarja, češ da ga ie nagovarjal k umoru popa Nenadrča, ker ic mel mnogo denar;a. Morilec je izpovedal, kako je udarjal s sekiro po glavi-in po telesu popa Ne-
JIIpp nfaMubii
nadiča. pri čemur mu je pomagal njegov tovariš Manoilo Knježevč. Ker pop ni bil takoj mrtev, ie sreski poglavar potegnil nož in mu ga zasadi! v prša. Sresk: poglavar ie Božo Kn.ieže-viču izplačal 1000 Din ter mu zagrozil, da ne sme o zadevi nikomur ničesar povedati. Danes dopoldne je bil za šan tudi Manojlo Knježevič, ki je izpovedal enako kakor njegov sokrivec.

5oj z brezposelnostjo bo dobcjevala liberalna stranka, ako pride na vlado — V pogledu razorožitve se bo držala fioover-
jevega predloga
Pred kraljevim prihodom na Bled
Beograd, 28. maia č. Včeraj dopoldne je dospel kralj iz Topole v Kra-gujevac, kjer si je ogledal artiljerijsko tehnični in pirotehnični zavod. Sprejel ga je upravnik general Živojin Terzi-bašič.
Kolikor je znano, ostane kralj v Topoli še par dni. Nato se bo vrnil v Beograd, odkoder pa bo takoj odpotoval na Bled. kjer se že nahaja kraljica z obema princema. Zaradi pričakovanega radostnega dogodka v kraljevski rodbini je odpotoval na Bled tudi osebni zdravnik dr. Kohen.
Imenovanje v
slažbi
davčni
London. 28. maja. Včeraj je angleško vo-lilstvo imelo priliko slišati prvi volilni govor po radiju, ki ga je imel John Simon, kandidat liberalne stranke. Nocoj bo govoril Macdonald. v sredo pa ministrski predsednik Baldwin. Simon je govoril večji del o brezposelnosti ter povdarjal zasluge liberalne stranke za rešitev tega naivažneišega Problema. S tem vprašanjem se liberalna stranka ne peča šele pred volitvami zaradi demagogije, marveč je sklicala v zadniih letih več anket ter izvršila mnogo predlogov za rešitev brezposelnosti Dala ie tudi vla d> na razpolago svoie eksperte za rešitev brezposelnosti v premogovni industriji. Tekom zadniih let. ko liberalna stranka ni bila v vladi, pa ie bilo' stalno nad en milijon nezaposlenih Stroški podpor za brezposelne so bili ogromni in je vlada tekom zadniih let izdala v ta namen nad 52 milijonov funtov. V tem nigo vštet' zneski ki so iih
izdale lokalne oblasti. Delovnim silam je treba nuditi priliko, da se udejstvu.iejo ter s tem omogočilo na eni strani pocenitev dela, na drugi strani pa pocenitev izdelkov.
Glede vprašanja miru je delal Simon, da ie bila v tem vprašanju politika konservativne in delavske stranke pogrešena Naravno je bilo. da so vse stranke stremele za mirom toda liberalna stranka ie izdelala ibsežen in drzen program, ki pa ga bo tudi izvedla, ako pride na vlado Liberalna stran ka stoji na stališču, da bi Anglija morala dajati vzgled vsem drugim državam ter praktično odgovoriti na predloge ameriškega predsednika Hooverja glede razorožitve ki jih ie ta izrekel nedavno o pril;ki svojega nastopa Vojna se je preživela, danes moramo delovati na gospodarskem poliu za ihranitev miru ter vse pridobitve znanosti vsmeriti v cilju mirovne misli.
v* •
v» •
raja m lorcija fe
oiuorsksm
Grki niso zadovoljni z drzan?em Italije, ki baje podpira oboroževanje Turčije - Vrhovni mornariški svet razpravlja o naročilih novih vojnih ladij
Atene, 28. maja g. V zvezi z novim gr- J čili doseči pomorsko ravnovesje v vzhod-
Vprašanje razširjenja pokojninskega zavarovanja
Beograd, 28 maja. r. Včeraj je posetila ministra socijalne politike deputacija pri« vatnih nameščencev, ki so jo tvorili za* stopniki vseh organizacij privatnih name* ščencev Dcputacija je prosila ministra, naj bi vlada nujno izvedla v celoti zakon o obveznem pokojninskem zavarovanju na cemlju zagrebške oblasti in deloma za uradnike delniških družb ter novinarskih podjetij v vsej drža z namenom, da se kasneje obvezno zavarovanje razširil na vso državo in vse profesije privatnih na* meščencev. Minister dr. Drinkov;č je ob* ljubil, da bo v nizu splošnih reform de* lavske zaščitne zakonodaje upošteval te posebne zahteve privatnih nameščencev, ter je nristal na to, da se razširi obvezno zavarovanje takoj na ona ozemlia kjer se doseže sporazum v večini interesentov. Delegacijo so tvorili dr. Sagadin, Al. Vr tovec. Evpen Lovšin. U^roš Pravica, Safoil Kurtagič Kosta Sandič m drugi.
Vcjaško letalo — žrtev nevihte
Rim, 28. maja. s. Letalo za nočno bombardiranje je zašlo med Apenini v nevihto in se zrušilo na zemljo. Dva častnika, dva pod častnika in mehanik so bili ubiti.
Beograd, 28. maja. p. Z ukazom finanč* nega ministra so imenovani za davčne kon* trolorje v 2. skupini 2. kategorije Ivan Bo* nač v Celju. Ludvik Kline v Gor. Radgo« m, Ivan Rajko v Mariboru, Makso Mer* čun v Mariboru, Fran Gril v Slov. Bistrici, Jakob Malinger v Ptuju, za davčna bla« gajnika 2 stopnje 2. kategorije Rudolf Kri» vec v Ljubljani, Radoslav Jerše v Ormo* zu, za arhivarja 1. stopnje 3. kategorije v Ljubljani Alojz Megler.
Nemčija zopet zahteva
London, 28. maja. s. Reuter poroča, da je bivši nemški državni podtajnik v. Kiihl« man pred kratkim izročil angleškemu po« slaniku v Parizu, Tyrellu memorandum, da naj bi zavezniki vrnili Nemcem njih biv« še kolonije. Poslanik je memorandum od« poslal angleškemu zunanjemu ministrstvu, ki je stavilo na to vprašanje v Berlinu. V odgovoru je^ nemška vlada desavuirala de* lovanje v. Kiihlemanna, ki ni uradna ose« ba in pristavila, da o tem sploh ni obve« ščena.
*ko-turškim oboroževanjem na morju izve vaš dopisnik, da v meroda.inih atenskih krogih z začudenjem ugotavljajo, da Italija kljub neprestanemu strjevanju o miru in često izraženi žeiji. da bi bila -koraj zaključena pogoona med Rimom, Atenami in Angoro, nikakor ne ugovarja turškemu oboroževanju na morju. Grčij; se zdi mirovna volja Rima sumljiva, ker skuša Italija iz zagotavljanja miru doseč. nnjrazMe-nejše koristi, ne da bi pri 'em in:s'i'n na razvoj dogodkov v bodočnosti. V mero-dajnih atenskih krogih smairaio. du bi Italija v pripravnem trenutku ne upoštevala sklenjenih dogovorov. V nasprotnem primeru bi po naziranju teh krosov ne bilo razumljivo, zakaj daje Italija turškim oborožitvam na morju, ki so ičividno ra-oerjene proti Grčiji, tako dalekosežno podporo To so vprašanja, ki trenutno intenzivno zanimajo grško javnost in grški tisk. Vprašanje oborožitve ha morju smatrajo kot najvažnejši problem po katastrofalnem oolomu v Mali Aziji.
Na včerajšnji izredni seji se je bavil vrhovni mornariški svet pod predsedstvom ministrskega predsednika Venizelosa in v navzočnosti mornariškega ministra z novimi oborožitvami Turčije na morju. V zvezi s tem se Je razpravljalo o vprašanju. kako bi mogla Grčija z novimi naro-
nem Sredozemskem morju. Višji mornariški častniki so se v zahtevanih raportih izrekli skoraj soglasno, da je treba grško mornarico povečati. Ker pa so trenutno nekateri mornariški strokovnjaki z grško eskadro na obisku v Italiji, ie sklenil vrhovni mornariški svet odgoditi potrebne odločitve do povratka eskadre.
Uspeh helgiiskih liberalcev nri
'Sit
Bruselj. 28. maja h. Po začasnih ofici-ioznih podatkih bo novi belgijski parlament sestavljen naslednje: Socijalisfi 72 (prej 78). liberalci 30 (23). katoličani 75 (78). Flamci 9(6) in komunisti 0 (2) sede?a. Po tem volilnem izidu bo ostala sedanja vlada na krmilu. Z ozirom na volilni uspeh liberalcev pa bo vendar v vladi sami izvedenih nekaj osebnih sprememb, ker bodo liberalci zahtevali močnejše zastopstvo. Volilne usoehe liberalcev označujejo snloš-no z a osebne uspehe ministrskega predsednika Jasnarja in kot odobravanje njegove izborne finančne politike. Jaspar sam je bil izvoljen v Liegeu. od koder bo prišla v parlament tudi edina ženska kot poslanec in sicer socijalistka gdč. Lucie Dtjar-din.
le športne vesti
Polovičen uspeh angleških nogometašev
Praga, 2S. maja h. Angleško profesijonalno moitvo Nevvcastle Uflited je igralo daoes proti tukajšnji Slaviji in odneslo neodločen rezultat z 1:1 (0:0). S turneje po celini angleški profe-sijonali ne bodo odnesli trofej.
Afera Primorje : Hajduk
Zagreb, 28. maja č. Težka obtožba ljubljanskega nogometnega prvaka Primorja pro<ti splitskemu Haj-duiku je bila včeraj na dnevnem redu seje JNS. Obtožen je Hajduk, da ni hotel plačati vsote 12.000 Din na račun potnih stroškov za pot iz Splita v Ljubljano ter igrač Veljko Poduje zaradi dejanskega napada na igrača Primorja ter neki funkcijonar zaradi žalitve povzročene članu Primorja. Obtožba bo izročena splitskemu podsavezu. da zasliši priče in izvede preiskavo, nakar bo odbor JNS o zadevi sklepal
Državno nogometno prvenstvo
Zagreb. 28. maja č. Za prvo kolo prvenstvenih nogometn:h tekem v Jugoslaviji, ki se bo odigralo v Zagrebu, Beogradu, Subotici, Splitu jn Ljubljani, so določeni delegati JNS, ki imajo dolžnost, da po tekmah prevzamejo obračun m referate sodnikov. V Ljubljani bo vršil to dolžnost dr. RiboM.
Hmeljski trg
Žatec, 28. maja h. Tendenca mirna. Povpraševanje zmerno. Cene 800 do 950 Kč.
Nevarna vožnja
Kranj, 28. maja.
Včeraj v prvih popoldanskih urah se je pripetila težja nesreča na začetku vzpona Jelenovega klanca nasproti Majdičevega valjčnega mlina. Bila je sreča v nesreči, da ne beleži kronika mučne nezgode splašene-ga vpreženega konja s smrtjo dveh kmečkih voznic.
Dobro uro pred odhodom popoldanskega gorenjskega vlaka se je odpravila posestnica Dežman. 60-letna branjevka in prekup-čevalka z jajci na gorenjskih sejmih pod imenom »Mariana«, doma iz Zgor. Brnikov Pri Cerkljah, z glavnega trga na kolodvor. Na voz je naložila več zaboiev jajc, katere je namenila odpraviti v Kranijsko goro. Vajeti je vzela v roke mnogo mlajša nečakinja Marijd Dežman, stara Marjana se je usedla na kozla poleg nje. Ko sta vozili po Jelenovem klancu navzdol, jima je pri-dirjal nasproti neki osebni avtomobil. Najbrže zaradi silnega ropota, ki ga razvije motor v početku klanca, se je konj Dež-manke preplašil in začel skakati. Obe ženski sta takoj uvideli s strahom položaj in pričeli z rokami mahati šoferju, naj ustavi. Ta se ni zmenil za to, temveč v diru in z ropotom švignil mimo spiašenega konja. Konj jo je z bliskovito naglico ubral navzdol z vozom, na Katerem sta se nahajali preplašeni ženski s tovorom jajc.
Pasantje so s strahom gledali za sem in tja zibajočim se vozom. Na vogalu pred staro mestno kasarno je konj ostro zavil, da se je nagnil voz. Obe ženski sta v loku zleteli na kamenito cesto, za njima tudi en zaboj jajc, nato se ie prevrnil še voz z ostalim tovorom. Konj se je pri tem iztrgal, vendar so za kma.u prijeli in zadržali.
Ljudje so takoj priskočili K ponesrečen-kama. Mlajša nečakinja je takoj vstala brez večjih poškodb, med tem ko so morali staro Marjano skoro nezavestno in močno krvavečo dvigniti in peljati v bližnjo hišo. Ona je odnesia težke rane in Ie po srečnem naključju ni obležala s smrtnimi poškodbami. Celo tik nad desnim sencem si je pri padcu na kamen prebila skoro do možgan. Manjše praske je imela nad levim očesom in na roki. Dobila je tudi notranje poškodbe. Prvo pomoč je obema nudil zdravnik dr. lože Bežek. Poleg tega trpita tudi gmotno škodo, ker se je razbilo na tleh nad 200 komadov jajc. Orožništvo je ugotovilo, da je dotični avtomobil s Koroškega in da je imel številko F 1670.
Naši Eraji
Odkritje spominske plošče na Valvazorjevi rojstni hiši, ki Se je vršilo včeraj dopoldne ob prisotnosti zastopnikov oblasti in vojaštva. Vladni svetnik doktor Andrejka govori spominski govor. V levem zgornjem kotu ovalna spominska plošča (x), okrašena z zelenjem.
Ob obletnici smrti radgonskih muoesiikov
V Ljubljani, 27. majnika.
(Danes je minilo 11 let, kar je bilo v Radgoni ustreljenih osem slovenskih vojakov tedanjega avstrijskega 97. tržaškega polka. Ob obletnici majniške deklaracije, ko so se že skoraj do razsula stresali temelji habsburškega trinoštva, so padle te žrtve. Judenburg, Murau. Radgona! Upor jugoslo-venske duše proti avstrijski sužnosti! V Radgoni sta ga vodila Ivan Melihen in Rudolf Ukovič, prvi iz goriških Gora, drugi pa iz Hrušice v Istri. Imena ostalih šestih mučenikov so ostala neznana, za kar je poskrbela avstrijska vojaška oblast Prvi je bil ustreljen Melihen, drugi pa Ukovič.
Ukovičeva rodbina v Hrušici pri Pod-gradu v Istri je bila vedno odločno narodna in Rudolfa Ukoviča je doletela usoda, da je svoje navdušenje za našo narodno stvar plačal s svojim življenjem. Danes so mrtvi tudi njegovi starši: mati mu je sledila prav kmalu — ubila jo je sinova
smrt — oče pa je umrl pred tremi leti. Sestre mu še žive v Istri, a stric France biva danes v Jugoslaviji in imamo od njega pisma, ki jih objavljamo tu zdolaj. pisma, ki jih je pisal Rudolf Ukovič tik pred svojo smrtjo in ki razjasnujejo vsaj nekoliko temo, v katero je zavila avstrijska vojaška oblast tedanje dogodke. Popravljajo pred vsem ime Ukovičevo. ki je Ru. dolf, ne pa Andrej, kakor se je poročalo doslej, in pa čas usmrtitve, ki je 27. maja 1918 ob 7. zvečer, ne pa 25. maia 1918 ob pol 8. zjutraj, kakor se je trdilo v dosedanjih poročilih.
Ukovičeva dopisnica sestram
— Tri ure pred smrtjo Naslov: Gospodična Amalija Ukovič, Hrušica, p. Podgrad, Istra.
27. V. 1918. Preljuba Malja in Zozina in Alojzija! Žalostno se nahajam. Smrt čakam, do 6. ure zvečer od cesarja zadnje upanje. Sedaj so 4 ure. Ne bodite žalostne in molite se Bogu za mene, ki nedolžen umiram. Ne morem Vam več pisati. Oprostite mi vse, predrage sestre.
Vaš Rudolf Ukovič.
Dopisnica je pisana s svinčnikom. Poštni pečat na znamki kaže datum 28., udarjen pa je na znamko tako. da ga je vidna samo polovica in krajevne označbe sploh ni. V razumljivi razburjenosti je pisec pri imenu sestre Rozine zapisal namesto »R« začetnico »Z«.
Pismo staršem, sestram in sorodnikom
— Pol ure pred usmrtitvijo —
Ljubi oče, draga mati!
Ljubljene sestre in vsi ostali sorodniki!
Božja Previdnost me kliče k sebi. Ne obupujte, ne žalujte. Stojam pred večnega Sodnika s čistim srcem, grem na zadnje potovanje spreviden s sv. zakramenti. Upam, da mi bo večni Sodnik milostljiv.
Na svidenje nad zvezdami!
Vas ljubeči Rudolf.
Preljubi moj o.e, mama in sestre Amalija in Rozina in Alojzija in vsi sorodniki!
Moja smrt me čaka za pol ure. ali ne bodite žalostni in nič se ne grevajte, saj ne umiram sramotno, ampak le kakor nedolžen človek, katerega ne more nihče obtožiti, ampak usoda je taka in si ne morem pomagati in Vi tudi ne!
Preljubi oče, nikoli si nisem kaj takega mislil niti sem očekoval. Mama moja ljuba, bodite trdni in nič se ne grevaite. saj sem se spravil z ljubim Bogom, kakor pritiče krščanskega človeka. Sestre mo.ie ljube, bodite potolažene in živite v zadovoljnosti. kakor Vam priželim od čistega svojega srca.
Pozdravite moio ljubo Malči, katero sem zvesto ljubil, in bodite ji dobri in pomagajte ji kar mogoče.
Ljubi oče, pomagajte si, kakor mogoče, in živite, kakor Vam bo najlaglje. in po smrti Vaši ne pozabite na naše ljudi in sestre, da ne bodo trpeli.
To je moja zadnja pisava, katera je iz mojih rok. Pozdravite strica Franceta, Poldeta in vse domače.
Vas pa. dragi oče. mati. sestre, pozdravljam zadnjikrat in se vidimo Ie na drugem svetu.
Vaš v grobu
Rudolf.
Le še eno prošnjo imam do Vas, da moje kosti ne bodo tukai ležale, ampak da jih prenesete v mojo domovino in da bodo rožice cvetele na njih kakor na nedolžnem otroku.
Z Bogom, ljubi starši i-i sestre in Malči!
Vaš do groba in v grobu
Rudolf.
Pismo ie pisano s svinčnikom na obeh straneh polovice pole koncectnega papiria, v začetku naravnost kaligrafirano. proti koncu pa vse slabeie in nerazločneje. Seveda! Pol ure pred smrt.io!
Pismo gorajeradgonskega kaplana mučenikovim staršem
Dne 28. maja 1918.
Velecenjeni gospod! Velecen.iena gospa!
Izvršujoč težavno, a vendar tolikanj hvaležno nalogo katoliškega duhovnika — tolažiti žalostne, mir vlivati v srce obupu-jočim - Vam pišem te vrste. Važ ljubljeni in Vas z vsem srcem ljubeči sin Andrej (»pomota« vojaške oblasti, ki ie zašla v vsa poročila o tedanjih dogodkih: prip. ured.) je dokončal tek svojega življenja in se preselil iz te soizne doline tja. kamor smo namenjeni vsi, v — večnost. Dne 27. maja ob 7 uri zvečer je z mirom na obra-
zu in s pokojem v srcu, spreviden s svetimi zakramenti in zadnjimi tolažili naše vere zatisnil svoje oči za vedno ... Ne obupujte! Umrl je kot krščanski junak in pravični, a vendar tako mili Sodnik ga bo storil deležnega onega plačila, ki mu ne bo odvzeto nikdar . . .
Truplo Vašega sina Andreja (sic!) počiva na tukajšnjem mirodvoru v Radgoni. Ako obiščete njegov grob, pomolim skupno z Vami tudi jaz za njegovo dušo.
Vam vdani, z vami žalujoči
Milan Slaje, kapelan v Gornji Radgoni p. Radgona. P. Radkersburg Štajersko.
Rudolfu Ukoviču se ni izpolnila zadnja njegova želja, da bi njegove kosti ne ležale v tujini, ker počivajo tudi še danes na radgonskem pokopališču, k.ier so mu sorodniki postavili skromen nagrobni spomenik.
»Jutro« pa postavlja njemu in njegovim somučenikom v svojem imenu in imenu vseh svojih čitatel.iev, da. v imenu vsega rašetra tudi z njegovo mučeniško krvjo odrešenega naroda spomenik z obiavo njegove slike in zadnjih njegovih misli in želja.
Padel je pod krvniškimi avstrijskimi kroglami z vzklikom: »Živela Jugoslavija!« Slava njemu in njegovemu spominu!
koncertu Orkestralnega društva Gobane Matice
Danes se bo vršil pomladanski koncert imenovanega društva. 27. t. m. ie bila generalna skušnja, o kateri ie nujno poročati. ka.it- spored tega koncerta ie zanimiv kot še nikdar. Upam. da s tem zazanimam marsikoga za prireditev društvenega orkestra. ki so ga s tolikim trudom in žrtvami sestavili in ga drže. Upam, da smo Slovenci še toliko ponosni na svoie kulturne organizacije da jih z naraščajočim neza-niman.iem ne bomo brisali ene za drugo. Danes si moramo biti na jasnem, da že pridobiienega kulturnega napredka ne smemo puščati v nemar. Zelo smo lahkomiselni v tem oziru in premnocokrat smo si brisali oči ob pogrebu kake kulturne institucije — mesto da bi jo pravočasno rešili smrti.
Spored obsega sama zanimiva dela, nekai jih .ie za godalni orkester, nekaj za več.io zasedbo Bossi je zastopan s tremi intermezzi, Mah'er s počasnim stavkom iz 5. simfonije. Francozi Rameau. Poulenc in S. Saeus s cikličHmi deli. ki so vsa tako prozorna in muzikalno pestra, da kake razlage ne potrebujejo. Od Slovencev je zastopan L. M. Šker.ianc z zelo zanimivim ritmično in instrumentalno sila pestrim »Plesnim motivom«.
Koncert vodi L. M. Škerjanc. ki nas je kot kapelnik Orkestralnega društva seznanil že z mnogimi novimi skladbami, posebno z deli francoskih komponistov. Bossi, Mahler. Rameau in Škerjanc predstavljajo na tem sporedu resno glasbo, virtuozna in duhovita instrumentatorja S. Saens. zlasti pa F. Poulenc pa zelo učinkovite parodije.
Spored ie zelo vestno naštudiran, tako da je generalna skušnja šia kot koncert. V vsaki skladbi je kapelnik zadel pravilen tempo in pravilne dinamične nijanse, orkester ga uboga in mu reagira na vsako gesto. G. M. Rus kot solist pri Poulencovi zamorski rapsodiji je glasovno vedno boljši in se spretno vživi tudi v parodističen slog. Koncert nai bi po^etil v-ak ljubitelj umetnost, na svoj okus bo prišel i poklicni glasbenik in povprečno naobražen lajik.
Slavko Osterc.
Cesta Črna - Podvolovljek -
Luče
Izvršen je obhod ceste, ki naj bi šla iz Črne na Podvoiovjek in Luče.
Obhoda sta se udeležila oba gg. oblastna komisarja dr. Natlačen in dr. Leskovar s tehničnimi izvedenci. Navzoč .ie bil sreski ooglavar g. dr. Ogrin, kamniški župan g. Kratnar. kamniški cestni odbor s svojim načelnikom g. Gamsom in članoma gg. Cerer-jem in Novakom, gojški in županjenjivski župan in nekaj krajevnih interesentov.
Iz mariborske oblasti pa je bil navzoč okrajni zastop gornjegrajski in župan iz Luč g. Zibot z več člani občinskega odbora ter krajevnimi interesenti
Komisija si je ogledala cesto, ki naj bi šla pri drugem ovinku pod Črnivcem na levo proti cerkvi in na Kališe, odtu pa po ravnem terenu na Kranjski rak.
Ljubljanska oblast je v formalnem in ma-teriielnem oziru vse pripravila in se lahko prične s trasiranjem že letošnje poletje, dočim bi se na zimo izdelali detajlni načrti spomladi 1930 bi se pa pričelo z gradnje,. S strani ljubljanske oblasti ni torej nikakega zadržka, pač so pa dobili udeleženci utis, da gradnja te, za naš kraj zelo važne ceste — v mariborski oblasti ni našla dobrega odziva. Mariborska oblast je sicer napravila tozadevni sklep za gradnjo, manjka pa sklepov krajevnih činiteljev o prispevkih za gradnjo in vzdržavanje Del občin in gorniegrajski okrajni zastoo iz lokalnih razlogov nasprotuje še trenutno tej akciji.
Ker je ta cesta vitalnega pomena v gospo-
darskem, kulturnem in tujskoprometnem oziru, bi bilo želeti, da store kamniški inte-resirani krogi vse, da še pravočasno ovr-žejo vse ugovore.
Cesta bi služila tudi turistom, saj bi znašala pot od Raka do Male planine komaj pol ure. Z zgradbo te ceste bi se seveda mnogo lažje prišlo do gradbe nadaljnje ceste na Veliko planino.
Sir Humphry Davy
Danes praznujejo vsi kulturni narodi stoletnico smrti velikega angleškega naravoslovca Davy-ja. Človeštvo je dolžno slavnemu učenjaku mnogo hvale. Njegova varnostna svetiljka je neobhodno potrebna v rudnikih, njegove elektrode so vodile tehniko do važnih iznajdb in tako bi se lahko naštela še dolga vrsta znamenitih del in uspehov tega učenjaka.
Ali Slovenci mu moramo biti še posebno hvaležni. Pred dobrimi sto leti Je bival na Gorenjskem v Podkorenu, v naših krajih je napisal svojo prosvetno knSgo »Salmo-nia« in naše pokrajine je proslavljal kot najlepše v Evropi. V čast in spomin nos! observatorij pod Triglavom njegovo ime.
(Obširnejši članek o znamenitem učenjaku bo prinesla prihodnja številka »Življenja in sveta«.)
Proslava Jakopičevega jubileja v Zagrebu
»Slovensko prosvetno društvo v Za gre« bu« priredi pros!a"o 60<letnice našega veliš kega umetnika Riharda Jakopiča. V to svr» bo je osnovan poseben častmi odbor pod predsedstvom g. Ivana Meštroviča. rektor= ia Umetniške akademije v Zagrebu in g. univ. prof. arh. Josipa Plečnika, predstoj« nika stolice za arhitekturo na ljubljanski univerzi.
V odboru so: akad. slikar Ljubo Babic, prof. umetn. akad. v Zagrebu kot predsed* nik Udru?en.ia jug. likov, umetnikov v Zagrebu: arhitekt V. Baramyai, kot predsed« nik Prolietnog salona; dr. Janko Barle. kot preds. Društva hrv umetnina u Zagrebu: akad. slikar Joso Bužan, kot preds. Udru. ženia graf. umetnika: univ. prof dr. Izidor Cankar za umetn.*zgodov društvo v Ljub» liani; akad. slikar prof Memci Crnčič. red* ni član .Tugoslov akad. znanosti in umetno« sti v Zagrebu: akad. slikarica ga Lina Crn> čič, kot predsednica Društva likovnih umet« nic: akad. slikar prof. Bela pl. Č<W)š. kot nestor hrvatskih umetnikov v Zagrebu; akad. kipar Lojze Dolinar. kot preds ITdru= ženja upodabljajočih umetnikov v Ljublia* ni; akad. slikar Tomislav Krizman, profe« sor Umetn akad. v Zagrebu; akad slikaT Marko Rašica, nrof. Obrtne šole v Zagrebu: msgr. dr. Svetozar Rittig. kot nreds. Društva hrvatske umetncKti; dr. Branko Še= noa. ravn. Umetn akad. v Zagrebu; univ prof. dr. Artur Schneider. ravn Grafične zbirke v Zagrebu: akad. kipar A Turkalj kot preds. Društva za podizanje ateliieja v Zagrebu; Ivan Zorman, kot preds. Na* rodne galerije v Ljubljani.
Na čast slavljencu priredi di-ušvo dne 7 junija zvečer v Narodnem gledališču na Trgu kralja Aleksandra svečano predstavo Cankarjevega »Puhujšanja v dolini šent* florjanski« v režiji g. Hinka Nučiča. S tem se ustreže želji javnos+i. da se ponovi ta Cankarjev umotvor, katerega je celokupna zagrebška kritika sprejela kot umetniško rajdovršenejše delo pretekle sezone.
Pred predstavo bo predaval g akad. sb« kar prof. Marko Rašica ki je dese* let ži= vel v Ljubljani, »O umetnosti Riharda Ja» kopica«.
Dne 8. junija ob II. dopoldne se bo otvo-rila Jakopičeva razstava v Umetniškem paviljonu na Zrinjevcu, katerega ie dobrohots no dala na razpolago zagrebška občina.
Slovensko prosvetno društvo se že vna=> prej zahvaljuje lastnikom slik za njihovo dobrohotnost, katero izkažejo s tem. da dovolijo razstaviti svoje lastnine in s tem omogočijo prvo reprezentativno razstavo Jakopičevih del v našem lepem Zagrebu.
Obsodba tovarnarja Derwuschegga potrjena
Maribor, 2*. maia.
Zadnjič smo poročali, da sta tožila delavska zaupnika Al. Došler in Fr. Kraner iz Lajtersberga tovarnarja Denvuschegga zaradi žaljenja časti, ker ju je v vlogi na inšpekcijo dela žalil z očitkom, da sta re-
Motnje v želodcu in črevesu, ščipanje v trebuhu, zasta.ianje v žilne-n sistemu, razburjenost, nervoziteto, omotičnost, hude sanje, splošno slabost olajšamo, če popijemo vsak dan čašo »Franc Josefove« gren-čice. Zdravniki svetovnega slovesa hvalijo izboren učinek, ki ga ima »Franc Josefo-va« voda v svoji lastnosti kot milo odva-jaioče siedstvo zlasti pri močnokrvnih. korpulentnih osebah, satikarjih in hemoro-idalno bolnih Dobi se v vseh lekarnah, ! drogeriiah in špeceriiskih trgovnah.
Danes samo ob 4. in pol 6. uri
(predstavi ob pol 8. in 9. odpadeta vsled koncerta)
in na praznik v četrtek ob 3., pol 5., 6.. pol 8. in 9. uri ogromno filmsko veledelo
Kozaki
Po romanu L. N. Tolstega v glavni vlogi nepozabni umetnik
John Gilbert
Film, ki je tadiivil ves svet! Tel. 2124.	»Elitni kino Matica«
nitentnega obnašanja, ki meji na komunizem. Sodnik okrajnega sodišča Štukelj je tovarnarja Denvuschegga obsodil zaradi tega na 5000 Din globe in povračilo stroškov. Proti tej sodbi se je Denvuschegg pri" tožil na okrožno sodišče in je danes razpravljal vzklicni senat pod oredsedstvom nadsvetnika Posege o tem vzklicu. Referent je bil sodni nadsvetnik dr. Senior. Delavska zaupnika je zastopal dr. Reisman. tovarnarja Denvuschegga pa dr. Žnidaršič. Vzklicni senat je pritožbo tovarnarja Der-vvuschegga zavrnil in potrdil sodbo prvega sodišča.
Tako.i nato se je vršila pri okrajnem sodišču druga razprava proti tovarnarju Der-wuscheggu zaradi tožbe delavca Fr. Spole-naka iz Poljčan. ki ga ie tovarnar Denvuschegg brez odpovedi odpustil, ker ni hotel podpisati nove kolektivne pogodbe za znižane mezde. Ker ie tovarnar Denvuschegg pri tem žalil Spolenaka, ko mu ie rekel »Marsch hinaus!«, je Spolenak vložil tožbo zaradi žaljen.ia časti. Ta zadeva pa se je poravnala tako. da bo tovarnar plačal Spolenaku odškodnino za 14 dni, tožbene stroške ter delavca sprejel naza.i v službo.
Žrtev fantovske podivjanosti
Sv. Peter pod Sv. Gorami. 28. maja.
V vinotoču Vinka Černelča v Hrastju se je zbralo v nedeljo zvečer nekaj fantov iz Trebč. ki so pridno popivali in se kmalu tudi vpi.ianili. Med trebškimi fanti in 23-letnim Karolom Srednikom 'z Hrast.ia ie končno prišlo do preDira zaradi nekega dekleta. ,ki je bilo v družbi. To Je bila Sred-nikova izvoljenka in ko jo je ta pozno ponoči hotel spremljati domov, le postal 19-letni Miha Požeg iz Trebč od ljubosumnosti ves divii. Zasledoval ie odhajajoči parček in nedaleč od Černelčevaga vinotoča je po kratkem preoiru sunil Karola Sredni-ka v levo sprednjo polovico prsnega koša. Prebodel mu je srce. Karol Srednik ie v nekaj trenutkih izdihnil. Njegovo truplo so prepeljali v šentrpt^rcko mrtvašnico, k.ier bo sodnijsko raztelešeno.
Ubijalec Miha Po?eg je priznal zločin in so ga včera.i orožniki odpeljali v zapore kozjanskega sodišča.
Jakopin ponovno ušel svojim zasledovalcem
Višnja gora. 28. maia.
Ubeglega razbojnika Jakopina tščeio razne dolenjske orožniške patrulje že precej časa, pa jirn je po znanem srečanju na Savi, kjer so celo streljali za njim, ušel in ga niso dobili na spregled do predvčerajšnjega dne.
Svetokrižka orožniška patrulja je dobila obvestilo, da je v njihovi oKolici neznan vsiljiv poha.iač. Patrulja .ie odšla takoj na zasledovanje, pa jo je neznanec pravočasno opazil. Spustil se je v beg in je odbrzel kot vihra v gozdno zaščitje. Ker ga je na begu oviral nahrbtnik, ga jt vrgel proč. Bil je — Jakopin.
Orožnika sta preiskala njegov nahrbtnik: razen perila in nekaj živeža ie imel Jakopin v nahrbtniku še električno svetilko, ki mu je služila pri nočnih vlomih. Zanimivo je tudi. da je odvrgel od sebe med begom 23 patron, del municije za njegovo pišto'o.
Jakopin se od marca, ko se mu ie posrečil beg iz višnjegorskih zaporov, ni zadrževal samo po dolenjskih gozdovih. Baie je bil nekaj časa celo v Ljubljani in Celju.
Okoliški ljudje domnevajo, da snuje Jakopin večjo razbojniško tolpo. Značilen ie njegov razgovor s farni v Pasjeku. Nagovarjal jih ie. naj puste delo in naj se priključijo njemu.
Med prebivalci Potoka in okolice, k.ier stoi' Jakopinova domačija, ie še od preje znano, da je snoval fant rokovnjaško tolpo. Trezni in pridni domači fantje pa niso hoteli nasesti zapeljivim Nacetovfm obljubam. Takrat sta se mu priključila le njegov brat in oa Kolenc in je bila ta trojica precej časa huda šiba za ves okoliš. Tatinske obiske je delala celo v temenski dolini, kjer ni držal pred njo noben zapah.
Vsa okolica je občutila nadlogo lakopina in njegovih dveh tovarišev, pa ni nihče, iz bojazni seveda, ovadil rokovnjaške trioe-resne deteljice. Mnogi so že srečali Jakopina, a niso o tem nikogar obvestili. Razbojnik ie precej visok in krepak. Na nosu ima močno brazgotino od nekega pretepa.
Kulturni pregled
Repertoarji
L/TRI«! A NSR A DRAMA
(Začetek ob 20., spremembe označene.)
Sreda, 29.: Utopljenca. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. mhbmansk A OPKRA
(Začetek ob pol 20., spremembe označene.)
Četrtek, 30.: Pri treh mladenkah. Ljudska predstava po znižanih cenah
Petek, 31.: Traviata. Gostovanje ge. Tinke Vesel - Polla. B.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE.
Sreda, 29.: Zaprto.
Četrtek, 30. ob 20.: Grofica Marica. Znižane cene. Kuponi.
»Gospodja mimstarka«
Beograd, 27 maja. V soboto se je vršila v beograjskem gle-dališču premijera nove veseloigre najpopularnejšega jugosiovenskega humorista Bra-
nislava Nušiča »Gospodja Ministarka«. Ker ima Nušič čisto posebno publiko, ki ne spada med redne obiskovalce gledališča in ker je tudi vse ostale teaterske prijatelje zanimalo, kakšen je novi Nušičev komad, je uni-ljivo, da je bilo gledališče polno. In če povemo, da je »Gospodja Ministarka« spisana čisto v žanru dosedanjih Nušičevih komedij, da ima mnogo dejanja, lokalnega kolorita in vedrega, neprisiljenega humorja, bomo razumeli. zakaj je bil sobotni večer beograjska gledališka senzacija.
Gledališka uprava ni storila slabo, da je določila premijero te srbske novitete za dneve, ko sezona nekako zastaja in medli. »Gospodja Ministarka« jo je silno poživila. Ta novi kontakt publike z gledališčem sicer kaj malo poteka — denimo — iz literarne ali celo umetniške potrebe Ne. publika hoče videti novega Nušiča! Svojega Nušiča! Ni mala reč, če je pisatelj humorist. Uživa popularnost. Ve, da piše za tisoče. Toda Nušič je več kot ljubljenec take publike. On ustvarja tipe. In še kakšne tipe! Naj mu očitajo, da se ponavlja, da ni originalen, da
ni duhovit. Dejstvo je, da je »Gospodja Ministarka? lepa zbirka beograjskih tipov in da publika že ve, zakaj se jim smeje. Nušič dobro pozna Gogoljevo modrost: kjer se publika najbolj smeje, se smeje sebi, svojim slabostim.
Beograd se smeje!	x.
»Čakavski stihnvi« D^aira Gervaisa. Na Hrvatskem se opaža rastoče zanimanje za književnost v dialektih. Omenjamo n. pr. kajkavsko liriko Dragntina Domjaniča in humoristične pesmi Zmigavra ter medžimur-ske pesmi N. Paviča. V čakavskem narečju je izšla lani neka zbirka, ki nam ni pri reki in ki je bila dobro spreiefa. Vladimir Nazor je že pred vojno zložil več krasnih pesmi v čakavskem narečiu. med njimi istrske motive v »Velem Jožetu* Draeo Ger-vais. odvetniški koncipijent v Crikvenici, je nadaljnji dialektični umetni pesnik. Nj»govi »Čakavski stihovi« so zloženi v narečju Li-burnije. V tei zbirki so preproste, lokalno kolorirane popevke, ki spominjajo zdaj Domjaniča (»Sunce zahaja«), zdaj narodne pesmi (»Moja zemja«). Nekatere (n. pr. »Udo-vica«) spominiajo po formi in ritmu Nazor-ievih čakavskih pesmi. Knjižica je ljubko štivo zlasti za one, ki jim iz njenih besed duhti draga domača zemlja. Ima pa tudi na-
cijonalni pomen: iz nje govori tužna Istra. Zakaj tam »moja zemja umira — mrtvac na njoj leži, i sve ča j' zdravo, živo — s nje ča, va svet beži.«
Najvažnejši problem Dalmacije. V najnovejši (3.) številki revije »Dubrovnik« je objavljen članek Stjepa Kastrapelija »Bez ori-jentacije«, ki zasluži splošno pozornost. Pisec pravi: poglavitni problem Dalmacije ni to, ali bo aktivna ali pasivna v našem narodnem gospodarstvu, marveč to, ali^ se bo njeno prebivalstvo sploh moglo držati ali pa bo propadlo. Zakaj odkar se je Dalma-tincem z opustitvijo jadrnic zaprlo morje in odkar jih tudi Amerika več ne sprejema, so ljudje brez orijentacije in s« vdajajo najtemnejšim mislim. Dalmatinska zemlja je izčrpana, ljudstvo skrajno obubožano, njegov odvisni naraščaj ne ve kam ne kod. če ne bo našlo nove orijentacije, je izročeno propasti.
Svetovno vojno v živih slikah vidite, ako posetite bojno igro
„ K Ali VA RIJ A"
dne 3. maja, 1. in 2. junija ob 20. uri na Kodeljevem. Predprodaja vstopnic
»Orient«, Dunaisfoa cesta 14.
Domače vesti
*	Radosten dogodek v kraljevskem domu
Na Bled je prispel dvorni zdravnik iz Beograda g. dr. Kohen. Radostni dogodek se pričakuje sredi prihodnjega meseca.
*	Duhovniška vest. Dosedanji župni upravitelj v Gorenjem Logatcu g. Karel Supin je bil prošlo soboto instaliran na podeljeno mu župnijo Sv. Trojica v Tržišču.
*	»Uradni list« objavlja v 55. številki med drugim pravilnik k zakonu o izpremembah in dopolnitvah zakona o neposrednih davkih ter navodila za izvrševanje proračuna izdatkov za leto 1929-1930.
*	Češkoslovaški učitelj! v Jugoslaviji. Prihodnji petek bo prispela v Beograd večja skupina češkoslovaških učiteliev, ki bodo gostje Jugoslovenskega učiteljskega udru-ženia.
*	Proslava stoletnice rojstva Franje Rač-kega. Ob stoletnici rojstva svojega prvega predsednika in organizatorja dr. Franje Račkega je Jugoslovenska akademija znanosti in umetnosti v dostojni opremi izdala prvo knjigo »Korespondence Rački-Stross-mayert v redakciji vseučiliškega profesorja dr. Šišiča. Pod ■pokroviteljstvom akademije ie bil lani v Fužinah odkrit Račkemu spomenik. odlično delo akademika Rudolfa Val-deca. V dvorani Strossmaverieve galerije ie sedai kipar Valdec razstavil poprsie in model spomenika Franji Račkemu. ki se bo postavil pred palačo akademiie. Spominska proslava se bo vršila v dneh 1. in 2. junija pod protektoratom Ni. Vel. kralia. Jugoslovenska akademija znanosti in umetnosti je na to proslavo povabila zastopnike vseh slo vanskih akademij. Dne 2. junija bo javna slavnostna seja akademiie.
+ Naša mornarica odplove danes v Bizer. to. Po vesteh z Malte je komandant naše eskadre admiral Priča priredil predvčeral-šniim na »Hvaru« slavnostno večerjo na čast angleškim mornariškim oficirjem, sno-či pa naši mornarii s podmornic tovariški večer angleškim podmorničariem. Danes zjutraj odplove naša eskadra v Bizerto, kamor bo prispela jutri opoldne.
' Ferijalna kolonija Rdečega križa. Krajevni odbor Rdečega križa v Liubliani ie povabil uprave moških učnih zavodov v Ljubljani nai predlagajo za to kolonijo so-cijalno in zdravstveno najpotrebnejše dečke, od katerih bo sprejetih 30 najrevnejših brezplačno. Kolonija se bo vršila meseca julija podi nadzorstvom dveh učiteljev in zdravnika sa Trati v Poljanski dolini. Krajevni odber zbira za to koloniio potrebna sredstva in apelira na ljubljansko prebivalstvo, d-a mu pomaga pri izvršitvi te človekoljubne akcije. Privoščite našim malčkom zraka, vode, solnca in tečne hrane!
*	Himen. V Dolenjem Logatcu sta se poročila g. Franc Goričan, železniški uradnik in gdč. Elka Hodnikova, hčerka gospodarja Sokolskega društva. Sokolskemu paru mnogo sreče!
*	Jugoslovensko-Italijanska komisija za sistemiziranje imovinskih interesov Istre, Krka in Kastva se bo sestala na Sušaku 11. junija Predsednik italijanske komisije ie senator Chersich, predsednik naše komisije pa sreski poglavar na Sušaku dr. Marijan Cukar. Zadnjič se je ta komisija sestala v Poli koncem leta 1927. Do sporazuma takrat ni prišlo zlasti glede vprašania občine Kastva, ki je bila pred vojno najbogatejša občina v Istri, dočim je danes glede na to, da so njeni bogati gozdovi pripadli Italiji, postala tako siromašna, da je država morala prevzeti nase izplačevanje penzii občinskim upokojencem.
*	Oficijelni katalog IX. veieselma v Ljubljani bo izšel na dan otvoritve 30. t. m. v samozaložbi tvrdke »Saturn« v Ljubljani. Katalog bo izvrsten svetovalec vsem interesentom. Vseboval bo tudi aktualne članke in mnogo lepih slik na finem papirju.
*	Smrtna kosa. V Podsredi ie 26. t. m. v starosti 66 let po dolgi bolezni umrl g. Avgust P r e s k a r, po domače Podgradiški Bi! je nepretrgoma 21 let župan, kremenit značaj in vr! narodnjak. Pogreb priljubljenega pokojnika je bil v torek ob številni udeleži občinstva. — Pogreb priljubljene ge. Antonije Kalmusove, bo danes ob 3. popoldne (ne ob 4., kakor smo pomotoma poročali). — V Ljubljani ie preminul g. Iv. Poč, administrativni major kralj, mornarice. Pogreb spoštovanega pokoinika bo danes ob 16. iz mrtvašnice garniziiske bolnice. — V splošni bolnici v Ljubliani je preminula ga. Antonija Pogačnikov a. Pogreb bo danes ob pol 17. — V visoki starosti 89 let je preminula v Ljubljani ga. Emilija W a g n e r, pl. Wagnersheim, rojena Zeschkova, vdova majoria. Pogreb bo danes ob pol 15. — Pokojnikom blag spomin, žalujočim naše sožalie!
*	V Jugoslaviji so ljubljanski velesejmi že tako udomačeni, da jih pozna tako rekoC vsaka vas. Množice, ki so obiskale Ljubljano in njene velese.ime, so se vrnile domov in so naravno, razširile vesti o tem, kar so videle in slišale. To je povzročilo, da so do-važali vlaki od leta do leta več obiskovalcev. Letošnji veleseiem se bo točno po programu otvori! jutri 30. t. m. in se bo točno zaključil 9. junija. Naj že sedaj vsakdo gleda na to, da ne zaide med zamudnike, kajti letošnji velesejem bo zelo bogato založen. Zadovoljstvo nas navdaja, ko moremo objaviti, da so za letošnji velesejem vsi razstavni prostori zasedeni. Ne bo ga stanu in posameznika, ki bi na razstavnem prostoru ne prišel na svoj račun. Zbrano bo Drilično vse, kar zanima našega človeka, brezkončna vrsta stvari, ki jih ie človek ustvaril s trudom svojih rok in s svojim umom. Kaj pomeni
tak nazoren pouk, tak neposreden stik z razstavljenimi vzorci za podjetnost posameznika, si lahko mislimo. Prav dobro je, da pade velesejem letos v šolsko leto, s čimer bo šolam dana možnost mladinskega obiska in razlage pod vodstvom strokovnega učitelistva, posebno glede na veliko velesejmu priključeno razstavo meščanskih Slovenije. Na drugi strani pa si more dobaviti vsak to, kar rabi, prav na veleseimu najceneje, ker bo razstavljeno samo naiboli-še blago naravnost od producentov Legitimacije za obisk velesejma v zvezi s pravico na polovično železniško voznino so že dane v promet in se dobe pri županstvih župnih uradih, šolskih vodstvih, strokovnih društvih po 30 Din. Kjer jih ni. naj se zahte vajo naravnost od urada veleseima.
*	Koncert »Cankarja« v Beogradu. »Cankar«, kulturno in prosvetno društvo slovenskih delavcev v Beogradu, bo priredilo v soboto 1. iunija ob 21. v veliki dvorani palače Delavske zbornice (Nemaniina 34) svoj koncert z naslednjim sporedom: mešani zbor Jandl: Dragi ie daleko: Mav Tinca: Jereb: Prepelica. Ženski zbor: Mendelsohn: Šmarnice: Mendelsohn: Liubezen: La.iovic-Pesem. Mešan zbor: Dr. Krek: Srbska narodna; dr. Schwab: Dobro iutro Dirigent g. Stanko Benedik. Po koncertu ples Igral bo prvovrstni salonski orkester gda. Kup-ferberga.
*	Ciril Metodova družba je prejela od podružnice v Brežicah 504.60 Din kot čisti dobiček dneva bonbončkov Lepa hvala!
*	Lov občine Gorenjega polia se bo dal v zakup za čas od 1. avgusta t. 1. do 31. maja 1935. dne 15. julija ob 11. v poslopju sreskega poglavarstva v Novem mestu, soba 20.
*	Važno za potnike po Jadranu. Od 15.
maja t. 1. dalje veljajo na glavnih ladijskih progah vozne karte Jadranske plovidbe, d. d., Sušak, tudi za Dubrovačko plovidbo, d. d., Dubrovnik in obratno. Zaradi tega se smatrata Sušak in Trst za isto začetno in končno pristanišče 'adranskih prog.
+ Pri lavni borzi dela v Ljubljani je
v času od 19 do 25. maja 1929 iskalo dela 951 moških in 309 žensk, skupaj 1260 brezposelnih. Prostih mest je bilo 153 moških in 16 ženskih, skupaj 169. Posredovanj se je izvršilo 82 moških in 13 ženskih, skupaj 95. Odpadlo pa je 179 moških in 4 ženske, skupaj 183 brezposelnih. Delo ie na razpolago: 15 hlapcem, 11 rudarjem. 1 vrtnarju 3 del. ^ za opekarne, 1 cementariu, 2 stavb, ključavničarjem, 2 kleparjem, 1 strojniku, 1 kurjaču, 5 stroj, ključavničarjem, 1 elek-trikarju za močne struje, 11 mizarjem, 2 ko-larjem, 1 Žagarju, 1 cirkularistu, 1 sedlarju. 1 usnjarju, 2 tkalcem, l tapetniku, 11 čevljarjem, 5 krojačem, 2 pekom, 1 slaščičarju, 1 mlinarju, 24 zidarjem, 22 tesarjem, 6 pleskarjem, soboslikarjem, 9 zid. težakom, 4 tesačem, 20 gozd. delavcem, 1 pečarju, 1 la-kirarju, 14 vajencem; ženskam: 1 pletil-ki, 1 tamburirarici, 1 natakarici, 2 kuharicam, 1 postrežnici, 2 služkinjam.
+ Pozabljiv slovenski romar. Čez binkoštne praznike ie posetilo romarsko cerkev na Trsatu nad 1000 slovenskih romarjev, ki so napravili nato tudi izlet v Omi-šalj in na otok Krk. V sušaški luki pa je eden romarjev pozabil mal kovčeg z razno vsebino in napisom: Josip Goveišek. Imenovani dobi svoj kovčeg na komisarijatu obmejne železniške in parobrodne policije na Sušaku. kamor se lahko obrne tudi pismeno.
*	Samomor dijaka zaradi nenovolinega uspeha v šoli. V Velikem Bečkereku se je v nedeljo z revolverjem ustrelil petošolec tamkajšnje gimnazije Vladimir Petrovič. Zadel se je v srce in se je takoj mrtev zgrudil na tla. Domneva se, da se je za ta obupni čin odločil zaradi nepovoljnega uspeha v šoli.
+ Toča uničila Kalniške vinograde. Po ve-
vesteh iz Križevcev se je nad okolico Kal-nika, kjer se nahajajo obsežni vinogradi, preteklo soboto utrgal oblak ter je toča skoro popolnoma uničila trsie. Potok Ka-mešanica je zaradi preloma oblakov močno narasel in s poplavo napravil mnogo škode.
*	Vežba se za mednarodno tatico. 23 letna Ivana Sterbanova doma iz Št. Lamberta v litijskem okraju je že znana navihana ptička, ki ima tudi dolge prste. Služila je kot natakarica že po raznih mestih in tudi v Ljubljani, pred meseci pa lo 1e zanesla usoda v Split. Tam ie dobila mesto natakarice, a so io kmalu zasrbeli prsti. Te dni je izvršila drzno tatvino v stanovanju Kate Perušine v Dubrovniku, kamor se je odpeljala samo v ta namen. Dalje je imenovana odnesla 24. t. m. iz stanovanja Mihajla Da-nor.a v Splitu zlato verižico z uro v vrednosti 3500 Din, nakar ie posegla še po gotovini v znesku 1400 Din. Po izvršenih tatvinah se je Ivanka odpeljala zopet v Slovenijo, kjer jo zasledujejo sedai orožniki.
*	Grd zločin. Od Sv. Jurija ob južni železnici nam pišejo: Orožniki so aretirali 17 letnega Ignaca K. iz Brezja, ki ie onečastil 6 letno deklico Nežiko J. Dekletce ie postalo žrtev odvratneža, ko .ie ležalo bolno za ošpicami. Dekletce je nevarno ranjeno in je njeno okrevanje dvomljivo. Aretiranec je znan delomržnež.
*	Klobuke Iz klobučevlne (Filz). damske in moške, kemično čisti in lika tovarna Jos. Reich.
*	Obleke kemično čisti, barva, pllsira in lika tovarna Jos. Reich.
*	KAŠELJ. PREHLAD HRIPAVOST PLJUČNE BOLEZNI sigurno zdravi Siro-fen. Dobiva se v lekarnah.	357 ,
Iz Ljubljane
Iz ljubljanskega gledališča. Operni
ansambel, ki je bil na osemnaistdnevnem gostovanju v Splitu in Dubrovniku, se ie povrnil v LJubljano včeraj. Liublianska opera je dala v Splitu 7, v Dubrovniku pa S predstav z izredno lepim umetniškim uspehom. Vse predstave so bile izvrstno zasedene, zanimanje občinstva je bilo tako veliko, da je bilo 6 splitskih predstav tekom petih ur v predprodaji razprodanih. Kritika in publika se kaj laskavo izražata o predstavah ljubljanske opere. V obeh mestih je dobila naša uprava povabilo za zopetno gostovanje v novembru t. L. odnosno za stalna operna gostovanja jeseni in pomladi vsakega leta. Po svojem povratku začne opera z rednimi predstavami. Prva predstava bo jutri 30. t. m. in sicer opereta »Pri treh mladenkah«. Za danes napovedana pred stava »Travite« se je morala preložiti na petek 31. t. m. za red B. ker še niso dospele dekoracije, iz Splita. Tekom prih. dni se bo vprizorila na novo inscenirana in na-študirana Cajkovskega opera »Evgenij Onie gin«. Sredi junija bo zadnia operna premijera letošnje sezone »Švanda Dudak« iz češke literature, delo mladega češkega komponista Weinbergerja. — Danes 29. t. *n. se bo vprizorila pos!ednjič v letošnji sezoni Ne-storjeva komedija »Utopljenca« v običajni zasedbi. Ker bo to poslednja vprizoritev tega dela v sezoni, še prav posebno opozarjamo na to predstavo. Za predstavo veljaio ljudske, znižane cene. — Na praznik 30. t. m uprizori drama ob 20 zabavno komedijo »Pegica mojega srca« po znižanih cenah
KINO »IDEAL.
Danes!
ffSvat6ena noc
Lily Damita, Paul Richter, Harry Liedtke
VrhiMicc tepote in elegance v filmu! Nepopisno lepa vsebina!!!I Danes ob 4., pol 6., pol 8. in 9.
Kino »IDEAL«.
u— Ljubljanskim pevskim zborom! Udeležite se korporativno z zastavami sprejema Vinogradskega Hlahola na Telovo ob 17.19. Po pozdravih na kolodvoru bomo spremili drage goste z godbo Narodnega železničarskega glasbenega društva »Sloga« na čelu do hotela Uniona. V soboto zvečer bo koncertiral Hlahol v veliki dvorani Uniona. Vse pevke in pevci na koncert. Agiti-rajte med prijatelji in znanci za čim številnejšo udeležbo! Vstopnice v Matični knjigarni. — Pripravljalni odbor zastopnikov ljubljanskih pevskih društev in zborov.
u— Opozarjamo na nocojšnji koncert Orkestralnega društva Glasbene Matice, ki bo ob 20. v dvorani Filharmonične družbe.
u— Krstna slava 40. pešnolka. Na tra-dicijonalen način kakor druga leta je 40 pešpolk Triglavski (nekdanji slovenski pla ninski polk) proslavil včeraj svojo krstio slavo v vojašnici kralia Petra I. Krstno slavo praznuje polk v spomin težkih, a zmagovitih borb pri Kotlah na Koroškem, ko je polk ob majski ofenzivi 1. 1919. zlomil odpor sovražnikov in začel uspešno prodirati dalje proti Celovcu. Prvi del svečanosti se ie vršil dopoldne na dvorišču voiašnica na Poljanah. Svečanosti so med mnogošrev:!ni-mi odličnimi predstavniki civilnih :n v )ia-ških oblastev prisostvovali veliki župm dr. Vodopivec. komandant dravske divizije general g. Tripkovič, komisar oblastnega odbora g. dr. Natlačen, župan ljubliansk* občine g. dr. Puc, rektor ljubljanske univerze g. dr. Vidmar ter še mnogi Dreds*avn.k; kulturnih in drugih javnih korporac'i Ko ie prispel komandant divizije general Sava Tripkovič, mu ie četa izkazala prclp-sane voiaške časti in pozdrave. Nato so se vr šila cerkvena opravila, ki jih ie op-avil za pravoslavne vojake protoierei Dimitrije Jankovič. za katolike superior Klcbovs in za muslimane iman Mehmed Agatašev'č. Po končanih cerkvenih obredih ie ime! komandant polka polkovnik g. Cveiič na vojake kratek, a temperamenten govor, v katerem je v glavnem orisal pomen krstne slave in borbe nekdanjega slovenskega planinskega polka za osvoboienje Koroške. Pozival je vojake. naj tudi oni hrabro in zvesto vrše svo'e dolžnosti do kralia, domovine in naroda ter nai slede 'unaškim čin^m svojih nekdanjih tovarišev 'n borcev. Za njim je imel general g. Tripkovič domoi.iu-ben govor, poziva.ioč voiake. da ostanejo zvesti kralju, domovini in narodu. Po kon-
,.Schnlx Fniverfcal" tehtnica
pomasra gteditl	hlapro In rten.ir. zato jo kupit«-
prej ko pr»i. Zahtevajte hrezobvezno ponmlbo ali poset zastopnika Jugo Schulz d. z o. t., Ljubljana.
'Dospele najnovejše
francoske papirnate tapete
Zastopstvo M. TIC A R, Ljubljana
3avna ^ovadba vseh oddelkov
velika Sjudska veselica
Sokola 1. - na Jaboru
v nedeljo 2.VI. Začetek ob 4. pop
£} ubiteljem
Mifisn colteo/ade t
Sestavljajte pesmice o Mirim izdelkih in pošljite jih upravi v Mar bor. — Najboljše pesmi prejmejo nagrade v vrednosti do Din 400.—.
čanih govorih se je vršil na dvorišču pred generalom in ostalimi gosti deFlč celokupnega pešpolka v polni bojni opre ni* Nazadnje je polkovnik g. Cvejič kot domačin povabil povabljene goste v dvorano vojašnice, kjer se je vršila zakuska.
u— Zveza slovenskih vojakov Ljubljana-Moste. Ker smo tik pred prireditvijo in je opraviti še mnogo ogromnega dela. pozivam vse reditelje kakor tudi ostalo članstvo za danes v sredo 29. t. m. ob 19. na prireditveni prostor na Kodeljevem, da končno ureti'-mo še zadnie priprave. Reditelii prenejo istotam vsa podrobna navodila glede službe. Predsednik.
u— »Kalvarija«, bojna igra. Zveza slovenskih vojakov Liubljana-Moste objavlja cenjenemu občinstvu, da ga po končani predstavi pričakujejo vozovi električne cestne železnice kakor tudi avtobusi za zvezo s kolodvorom in na ostale strani pred gar-r.izijsko bolnico. Ponovno prosimo, da si vsakdo po možnosti nabavi vstopnice v predprodaii. da ne bo navala na blagajne in da se predstava ne zavleče — Odbor. 749 u— Nabiralni dan Rdečega križa. Kraiev-odbor Rdečega križa za mesto LJubljana bo priredil v, nedelio 2 junija nabiralni dan. V ta namen bo igrala godba dravske divizije v nedeljo dopoldne v Zvezdi na oromenad-nem koncertu, kjer se bodo pobirali prostovoljni prispevki. Krajevni odbor smotreno razvija svoj program v dobro našega ljudstva. Samatiranski tečaji, higiienska predavanja, akciie za gladu.ioče. podporna akcija brezstanovalcem v zimski dobi itd so dela, ki iih je izvršil odbor Nalnoveiša akcija Rdečega križa pa je ferijalna kolonija v Poljanski do'ini, kamor odpošlje odbor primerno število ljubljanskih otrok. Občinstvo vljudno naprošamo, da ostane Rdečemu križu naklonjeno in ga gmotno podpira.
u— »Ženski Pokret« bo ime! sejo v četrtek 6. junija ob 20 v »Emoni«.
u— Pevsko društvo Ljublj. Zvon. Danes zvečer ni vaje ženskega zbora. v petek zvečer pa bo vaja mešanega zbora. Udc-iež-ba za vse članstvo obvezna Odbor.
u— Sokol II. javlja žalostno vest. da ie preminula dolgoletna članica sesira Antonija Kalmusova. Na njen; zidnii poti danes (ob 15.) jo spremimo v civilnem kroju z znakom. Zbirališče ob pa' 15. pred Leoni-ščem.
u— Razstava dalmatinskih Izdelkov. Dnts 9 junija bo otvorila Ljubica Maleševičeva iz Kistanja (Dalmacija) razstavo dalmatinskih izdelkov na državnem osrednjem zavodu za žensko domačo obrt v Ljubljani, Turjaški trg 4-1. Razstava bo odprta od 9. do 16. junija vselej od 8. do 12. in od 14. do 18 ure. Te vrste dela bodo razstavljena prvič.
u— Društvo Zoo v Ljubljani razpisuie natečaj za najboljši osnutek ureditve Zoološkega vrta ob Tivolskem ribniku. Predvidene so tri nagrade v skupnem iznosu 15.000 Din. Natečaja se morejo udeležiti arhitekti, inženjerji in zainteresiranci v stroki vrtnarstva, odnosno zooloških vrtov Vsi podrobni podatki se dnbe pri mestnem gradbenemu uradu. Šolski drevored 2., brezplačno med uradnimi urami — Za odbor društva Zoo dr. A. Šerko, predsednik.
u— Lubadar ograža iglasto drevje. Po razglasu mestnega magistrata povzemamo: V javnih in zasebnih parkih in nasadih v Liubliani in na .'bližnji okolici ie iglasto drevje zaradi mraza v pretečeni zimi zelo trpelo. Mnogo drevja se je sploh posušilo, še več ga pa hira. Na takem drevju se najraje ugnezdi lubadar. Napadeno drevie se spozna na leseni moki pod lukniicami, ki jih hrošč izvrta, in po smoli, ki izstopa pozneje iz teh luknjic. Glede na veliko nevarnost, ki preti bližniim gozdom v primeru razširjenja tega škodliivca. se naroča vsem posestnikom nasadov na podlagi gozdnega zakona, da nemudoma pregledajo smrekova drevesa in odstranijo vse po lubadariu napadeno drevje. Debla teh dreves se moraio olupiti ter lubje, vršiči in debelejše veie pod nadzorstvom odraslih na varnem kraiu previdno sežgati. Tistim posestnikom, ki bi se ne odzvali temu ukazu, se bodo r.a podlagi zadevnih zakonskih predpisov izvršila potrebna dela uradnim potom na njihove stroške.
u— Nezgoda na Marijinem *rgu. Na Ma-jinem trgu tik frančišk in ,Ke cerkve se je pripetila včeraj popolduc huiša nezgoda. Okrog 15.30 se ie peljal ->o Prešernovi u'icj s kolesom kro,aški pjmciik Marian L. Nameraval je zaviti na Sv Petra cesto, a ie istočasno privozil z MikIoš:čeve ceste nasproti neznan avtomobil. L., ki ie vozil precej naglo, je moral da reši sebe. nemudoma ukreniti, pri čemer pa se ie zaletel v polnem diru v soprogo Piofesoria go. Ano Vrhovnikovo ter njeno 4 i?tni hčerko Sašo. Zaradi zaleta sta odleteli obe no tleh in se težje poškodovali po noga1!. Ker trpita dokaj škode tudi na obleki, sta prijavili zadevo stražniku.
u— Onemogel na ulici. V aonedeljek popoldne se je primajal na Kra la Petra trg neznan mladenič, ki se ie očividno le sunkoma premikal naprej. Na hodniku se je mladenič nenadoma seseda in ob'ežal skoro nezavesten. Pasantie, k: so ca opazi!i že prej, so takoj priskočili k njemu in c-bvesti-1* tudi stražnika. Ta je telefonično obvestil rešilno postajo in je prišel po onemoglega rešilni avto. ki ga je zapeljal v boinico. Bil ic to neki Milan Pregorc, brezposelni delavec, ki je bil tudi brez stalnega bivališča. Ubožec ie onemogel na ulici, ker je bil preveč sestradan, poleg tega pa trpi na srčni bolezni.
u— Pretep na Celovški cesti. Pred kavarno Izlakar na Celovški cesti v Šiški sta se podala v ponedeljek ponoči na junaški mejdan krojaški pomočnik Anton L. ter neki posestnik iz bližine. Prej sta se v kavarn: zbadala že dolgo časa. slednjič na sta se vendar odločila, da se poskusita tudi s pestmi. Komaj sta bila zunaj, sta že opozorila s silnim vpitjem sosede, da gre za res. Lludie so pričeli odpirati okna stanovanj, iz kavarne so prišli opazovat petelinii bol vsi ostali gostie. prihiteli pa so v bFžino tudi vsi nočni zapoznelci. Nasprotnika sta se sprejela in v trenutku se je sprožila ro- ,
Kino Liubli*nski dvor
Danes zvit
Cftagdad&ki princ
(Dopov nad topovi) Donglas Fairbainks!
Ob 5, 7. m 9. uri

ka posestnika na Tonetovo glavo. Pocedila se je kri — boj je bil končan. Prihitel je tudi stražnik, ki je sestavil protokol, ki se bo suka! okrog po policijski direkciji, kjer bodo zaradi kal.ienia nočnega miru terjali globo in pa na sodišču, kier bodo izrekli o stvari zadnjo besedo.
u— Zzlne obleke in plašče, moderne vedno v zalogi pri tvrdki F. Lukič. Stritarjeva ulica.	81
h Marihcira
Mariborska redakcija »Jutra« ima telefon številko 440 a— Prihod in odhod »Hlahola«. V Maribor se pripeljejo pevke in pevci »Hlahola« danes 29. t. m. iz Zagreba z brzovlakom ob 14.52. Občinstvo pa naj pride na kolodvor zaradi velikega navala že poprei. da se bo moglo na peronu razporediti. Večina gostov bo prenočevala zasebno in bodo vršili redi-telisko službo skauti ter sokolski naraščai-niki. Koncert prične točno ob 20. v »Unionu« prijateljski sestanek pa takoi po koncertu na galeriji, kjer bodo pela naša pevska društva. Na kolodvoru zapoje samo »Glasbena Matica.« V Ljubljano pa se odpeljejo gostie naslednji dan v četrtek ob pol 10. dopoldne. Ker so člani »Hlahola« po večini prvič v Mariboru, in jim je torej mesto neznano, se občinstvo naproša, da iim izkazuje v vsakem primeru pozornost in gostoljubje.
a— Mariborski Sokol poziva svoje članstvo, da se v polnem številu z znakom udeleži sprejema »Hlahola« na kolodvoru in pa tudi koncerta.
a— Zgraditev dveh sanatorijev. Sedai se gradita v .Mariboru dva sanatoriia, ki bosta v Mariboru zelo dobro došla. ker ni bilo doslej nobenega in so premožnejši bolniki obiskovali večinoma nemške sanatorre v Avstriji. Sanatoriia gradita kirurg prima-rij dr. Cernič v Gosposki ul. poleg gimnazije in Specijalist za ženske bolezni dr. Benjamin Ipavec v Tomšičevem drevoredu.
a— Obe'šenec v gozdu. Včerai popoldne so otroci opazili v pobreškem gozdiču ob Dravi truplo neznanega samomorilca. ki je viselo raz veje. Priklicani sosedie so takoi obvestili varnostne organe, ki še niso mogli ugotoviti neznančeve identitete. Samomorilec, ki se je obesil že pred dnevi, ie držal v eni roki svečo, v drugi pa rožni venec. Star je okoli 70 let.
Iz Celja
Celjska redakcija »Jutra« ima telefon štet vilko 190 ponoči v nujnih 7.ade\ah št 191. e— Dvoje operetnih gostovani v Ccliu.
V nedeljo je mariborsko Narodno gledališče gostovalo v celjskem gledališču z dvema operetama, z Leharievim »Grofom Luk-senburškim« z Nedbalovo »Poljsko krvio«. Tokrat je obisk le sreden. Prvo opereto je dokaj efektno režiral g. Harastovič. drugo pa g. Rasberger. Orkester pod taktirko g. L Herzoga je zvenel izenačeno in eksaktno Scenerije so bile deloma preskromne, zbor številčno prešibek in premalo živahen. V »Grofu Luksenburškem« so zlasti ugajali gdč. Udovičeva, Čepičeva in ga Bukšekova ter gg. Nerat, Skrbinšek in Harastovič. v »Poljski krvi pa gdč. Udovičeva. ga. Savi-nova in ga. Zakra.iškova ter gg Nerat. Harastovič, Rasberger in P Kovič. Skupna igra je bila v splošnem povolina. kostumi primerni, plesne točke efektne. Igralci so bili deležni živahnih aplavzov. Po operetah pa bi bilo sedai morda dobro zopet kakšno dramsko gostovanje. — R. P.
e— Pukovska slava v Celiu. V torek 28. t. m. obhajal celjski 39. pešpolk svojo slavo v spomin na zavzetie Črne leta 1919. Ob desetih dopoldne se je vršil na glaziji ob prisotnosti celokupnega oficirskega zbora in moštva, zastopnikov oblastev. korporacij in društev ter številnega občinstva verski obred, ki sta ga opravila za katolike opat g Jurak, za pravoslavne pa prota g. Cudič, Po lomljenju kolača je polkovni komandant polkovnik g. Kostič v lepem, temperamentnem nagovoru naglasil pomen proslave in visoke naloge vojaštva. Svoj govor ie zaključil s klicem »živio« Nj. Vel. kralju in kraljevskemu domu. Nato se ie vršila ob sodelovanju vojaške godbe iz Maribora lepo uspela parada čet. Po paradi je bilo občinstvo povabljeno na prigrizek v drevoredu. Proslavi so oficiielno prisostvovali tudi predstavniki Nemcev. Ob treh popoldne se je pričelo na Glaziji »voiničko veselje«, zvečer, ki so se ga razen oficirskega zbora udeležili tudi zastopniki oblastev. korporacij in narodnih društev.
e— Pešizlet celjskega Sokola v Petrovče je v nedeljo 26. t. m. kliub neugodnemu vremenu dobro uspel. Naliv in nevihta, ki sta se pol pota razbesnela, nista motila dobre volje članstva. Na dvorišču gostilne Vodenik so nastopile posamezne skupine s
Da damn vsem interesentom za
turhlnsGe
naprave
priliko, da izvršijo merjenje vodnih sil, odločili smo se p-oslati našega turbinskega strokovnjaka v prvi polovici meseca junija na potovanje po Sloveniji. Vsi oni. ki želijo postaviti
vodne turbine
naj nam to takoj javijo, da iih more naš strokovnjak obiskati in izmerit vode.	658"
Strojne tovarne ln livarne d. d„ Ljubljana.
prostimi in dve vrsti članov z vajami na drogu in bradlji. Mnogoštevilno občinstvo je glasno odobravalo uspeli nastoD. Starosta petrovškega Sokola br. Vudler ie izrekel gostom prisrčno dobrodošlico.
e— Smrtna kosa. V ponedeljek sta umrli v celjski javni bolnici 29 letna Mariia Ga-lof iz Sv. Petra na Medvediem selu, žena preddelavca v tvornici olja v Koprivnici, in 27 letna brezposelna služkinia Marija Šramlova iz Oogorevca v šentjurski okolici
e— Davščina na prenočišča. Finančno ministrstvo je dovolilo mestni občini celjski, da sme pobirati v koledarskem letu 1929. davščino na prenočišča v isti višini kakor lani.
Z Jesenic
s— Zlata poroka na Jesenicah. V nedc« Ijo dopoldne sta obhajala na Savi pri Je« senicah zlato poroko zakonca Nikolaj in Ivana Bernard iz Nove vasi. Zlatoporoče« nec je bil rojen 14 novembra 1849. v Bo* hinjski Bistrici. Njegova življenska družica je istotako iz Bohinja im je nekoliko mlaj« ša. G. Bernard, ki je zaposlen kot mehanik nepretrgoma nad 60 let pri Kranjski indu« strijski družbi na Jesenicah, je kljub svo« jim 80 letom še izredno čil. čeprav sta z gospo soprogo morala preskrbeti 12 otrok, od katerih jih 6 še živi ter se vsi nahajajo v uglednih življenskih pozicijah. Zlatopo« ročenec si je zgradil pred 25 leti v Novi vasi lepo enonadstropno hišo z lepim vzor« no urejenim sadnim vrtom ter si je kljub marljivemu delu v tovarni in doma še po« leg tega udejstvoval v raznih gospodarskih in prosvetnih društvih. Posebno veselje je imel do glasbe, kajti narava ga je obda« rila z izredno glasbeno nadarjenostjo. Pr« votno je vodil bivšo tovarniško godbo, po« zneje, ko se je pa razpustila, pa se je opTi« jel godbe KDD na Savi in priznati se mu mora, da je velika njegova zasluga, da imamo danes na Jesenicah toliko godbeni« kov vsake vrste. On je starešina jeseni« skih godbenikov in učitelj onih, ki širijo danes na Jesenicah glasbeno umetnost. Zlatoporočencema iskrene čestitke!
s— Himen. V nedeljo dopoldne se je poročil g. Miha Kovačič, trgovec na Jese* nicah, z gdč. Francko Miheličevo iz Zirov« niče. Mlademu narodnemu paru naše iskre« ne častitke.
Iz Škofje Loke
šl—. Strašen zločin pohotneža. Prebival« stvo se silno zgraža nad zločinom posil« stva, katerega je v »Gorajti« zakrivil neki 30 do 40 let star mož nad 201etno pohab« lieno in slabotno Marijo Jugovičevo iz Stare Loke. Ko se ie v nedeljo popoldne vračala proti domu, jo je neznanec napa« del na samotni poti in zavlekel precej da« leč v gozd. Grozil ji je z revolverjem in priseči mu je morala, da ne bo nikomur povedala, kaj se je zgodilo. Orožništvo za« sledu je zločinca in mu je baje že na sledu.
Iz Litije
i— Pričetek naborov. Danes se začno v Litiji vojaški nabori. Komisiji predseduje komandant celjskega vojnega okruga pol« kovnik g. Purič. Razen obveznikov in onih, ki še niso položili prisege, se morajo ja« viti svojemu komandantu tudi gg. rezerv« ni oficirji.
Iz Trbovelj
t— Volitve v cestni odbor so se vršile v nedeljo dopoldne v občinski pisarni. Iz« voljeni so bili naslednji gospodje: inž Ju« lii Pauer, Ferdo Roš, posestnik v Hrastni« uk, in Rudolf Ahac, posestnik v Planinski vasi.
t— Sokolsko gledališče. Na praznik Reš« njega telesa bodo izvajali člani sokolske« ga gledališča Trbovlje Schonherrj^vo ko« medijo«trodejanko »Zemlja« v režiji go» spoda inž. Freyerja ter s sodelovanjem gdč. Grabnarjeve, Paradiževe in Ramovževe ter gg. Božiča Dolinarja, inž Freyerja. Klanč« nika, Oblaka, Odlazka, Plavšaka. Raka. Semeta in Tratarja Snov komedije je po« sneta iz kmečkega življenja ter bo nudila vsem posetnikom velik užitek Spričo slo* vesa, ki ga uživa sokolsko gledalce v Trbovljah, je za to predstavo zanimanje iz« redno veliko. Vstopnice se še dobe v pred« prodaji pri gospe Rainhofnovi ter od 19 dalje na dan predstave pri blagajni.
Dva poskusa samomora
Ko je hotel danes popoldne stopiti na Karlovški cesti št. 15 stanujoči uradnik A. Potokar v kuhinjo, je videl, da so vrata zaklenjena. Stvar se mu je zazdela zagonetna, zaradi česar je odprl kuhinjsko okno in skoči! noter. Tam se mu je nudila čudna slika. Na kljuki vrat je visela že popolnoma modrikasta v obraz služkinja Jul-ka P. Potokar je hitro prereza! vrvico in poklical ljudi na pomoč. Obupano služkinjo so spravili zopet v življenje šele po daljšem trudu z umetnim dihanjem. Med tem je prišel po njo rešilni avto. ki jo je odpeljal v bolnico. Julka je hotela v smrt zaradi živčne obolelosti.
Danes popoldne so opazili sprehajalci v Zvezdi sedeti na klopi nasproti Gjudove brivnice nekega moškega, ki se je nekaj časa sumljivo majal, nenadoma pa se vle-ge! na klop. Sprva so menili, da gre za pijanca Ko pa so nekateri prihiteli bližje, so ugotovili, da puhti iz njega duh po neznani pijači. Ker je neznanec vedno bolj bledel in je že skoro omedlel, so poklicali stražnika, ki ie obvestil o dogodku rešilno postajo. V Zvezdo je čez par minut pripeljal rešilni avto, ki je odpeljal neznanca v bolnico. Tam so možu, ki se je pozneje legitimiral za delavca Feliksa S., iznrali želodec in ga zdravega odpustili.
Šport
Športni drobiž
Prihodnjo nedeljo se pričnejo predtek« movanja za nogometno državno prvenstvo. Zadnja glavna skupščina JNS je že v na« prej odredila pare, iz katerih bodo v tek« mah po dvojnem cup«sistemu izšla moštva — 5 po številu —, ki se bodo po običajnem sistemu po točkah borila za naslov držav« nega prvaka. Tal.o je bilo določeno, d!a igra prvak Ljubljane z drugoplasiranim zagrebškim klubom. Torej se bosta spogle« dali na zelenem polju moštvi Primorja in Gradjanskega. Prva tekma med tema klu« boma se vrši, kakor rečeno, prihodnjo ne« deljo v Ljubljani. Gradjanski da po zadnjem rezultatu 4 : 1, ki ga je dosegel v prvenstveni tekmi s Haškom naslutiti, da je v dobri formi, tako da bo imelo moštvo Primorja v njem močnega, če ne nadmoč« negi nasprotnika. Ljubljani pa se obeta izredno zanimiva tekma
Za medmestno tekmo Zagreb : Gradec, ki se vrši na praznik 30. t. m. v Gradcu, je moral zagrebški podsavezni kapetan iz« premeniti prvotno določeno moštvo, ki bo sedaj nastopilo v naslednji postavi: Vokaun Malec, Kovačič«Ralič, Seb, Brozovič«Vi» drich, Martinovič, Armano, Pavelič II, Praunsperger.
Še nekaj nogometnih tekem zadnje nede« Ije: Škotska : Norveška 7 : 3 (3 : 2). Bel« gija : Francija 4 : 1. Rezultati italijanske« ga prvenstva: Milano : Dominante 5 : 2, Atalanta : Torino 0 : 1, Trieste » Bari 7:1, Roma : Livorno 0 : 0, Casale : Pro Patria 3 : 3, Legnano : Padova 1 : 0, Mo< dena : Prato 0 : 0, Alessandria : Novara 3 : 0, Pistoia : Ambrosiana 1 : 0, Genova : Lazio 1 : 0, Venezia : Brescia 3 : 2, Reg« giana : Pro Vercelli 3 : 0, Juventus : Biel« la 0 : 0, Bologna : Verona 4 : 1. Fiume : Napoli 1 : 1, Cremonese : Firenze 6 : 0.
Pred dnevi se je vršil v Kranju lahko« atletski miting tamošnje državne gimnazi« je. Bila je to prva tovrstna prireditev v Kranju. Ker v Kranju ni primernega šport« nega prostora, so se vršile samo nekatere točke. Z ozirom na slabi teren, rezultati niso najboljši. Tek na 100 m: 1. Schiffrer VIII. 12 sekund, 2. Košar V. 12.6, 3. Jane VII. 13. Cross countrv z zaprekami: 2500 m: 1. Schiffrer 8:47.1, 2. Košar 8:47.2. Skok v višino: 1. Schiffrer 1.57, 2. Jane 1.52, 3. Zgur V. 1.52. Skok v daljavv: 1. Schiff« rer 5.90, 2. Košar 5.29, 3. Žgur 4.97. Tro* skok: 1. Schfiffrer 11.16, 2. Košar 10.06, 3. Žgur 9.68. Met krogle: 1. Schiffrer 9.36, 2. Košar 7.28, 3. Žgur 7.23. Met diska: 1. Schiffrer 26.45, 2. Završnik 24.27, 3. Žgur 20.57.
V ameriškem pasu tekmovanja za Davi« sov pokal je USA z drugo garnituro zma« gala nad Japonsko 4 : 1 in Kuba nad Me« hiko. V finale prideta tedaj USA in Kuba. V turnirju v Parizu sta v doublu dam zrna« gali senjorita Alvarezova in Holandka Bou» manova. V finale mixte«doubu sta prišli dvojici Lafaurie«Lacoste in Bennett«Cochet (lanska zmagovalca). Double gospodov sta cLbila Lacoste«Borotra proti Co-chetu in Brugnonu ter sta s tako osvetila za la-n» ski poraz. Cochet je bil v finalu nekoliko popustil, Borotra pa je zon t dosegel ne« k«4 n.io formo in je doživel po končanem matehu frenetičen aplavz. Američana Ti!« den«Hunter sta nasproti zmagoviti dvojici izpadla v 4 setih že v semifinalu V singlu so bile doslej odigrane šele predrunde.
Propagandni lahkoatletski miting SK Ilirije. Kot smo že poročali, izvede SK Ili« rija v četrtek, 30. t. m. svoj prvi letošnji lalkoatletski miting. Za sodelovanje je pri« dobila poleg domačih tudi zagrebške atle« te, katerih imena, kakor Kumer I., Zem« Ijak itd jamčijo za dober šport. Pa tudi Ilirija ima v svojih vrstah mnogo dobrih atletov, ki bodo Zagrebčanom sigurno vzdržali konkurenco. Miting prične točno ob 15.; vstopnina propagandno nizka.
TeniSki turnirji v Mariboru tn Celju. V četrtek 30 t m. gostuje v Mariboru te« niški odsek Čakovskega SK Odigral bo prijateljski turnir s ISSK Mariborom. V Celju pa bosta istega dne odigrala teniški turnir za prvenstvo Slovenije TKD Atena iz Ljubljane in SK Celje. Zmagovalec tega turnirja bo nato nastopil v prvenstvenem turnirju proti SK Rapidu v Mariboru v nedeljo 2. junija.
SK Ilirija (lahkoatletska sekcija). V četrtek ob 14.30 naj bodo na igrišču na« slednji atleti: Step^šnik I. in II.. Režek I., Pavšič, Banko, Jeglič, Marchiotti. Outrata, Tinta. Banovec, Majhenič. Ilovar. Rak, Ku« mer, Vidmar, Šoukal, Šporn. Stegu. Vreč« ko. Rotar. Lojk, Gregorka, Hladnik, Pav« lin, Ozvald.
OTROŠKE
NOGAVICE
NafboJijše, naftrajnejše, zato 13	najcenejše!
VREMFNSKO POROČILO
Meteorološki zavod v Ljubljani, 28. maja 1928. ViSina barometra 308 8 m.
Kraj	Cas	Barom.	Temper.	S C* >	Smer vetra in brzina v m io sek.	Is
Opazovanja				a> C* >		U
Ljubl|ana Maribor Zagreb Beograd Sarajevo Dubrovnik	8.	761 9 761.6 761-7 761-6	18 18 20 22	80 60 70 50 0	ENE 2 E 1 SE 2 mirno	0 1 6 1
Skoplje	7.	760-0	21	40	\VNW 4	6
Split						
Padavine
Vrsta Dež
▼ mm do
7. are
11-0
Solnce vzhaja ob 4.20, zahaja ob 19.35, luna vzhaja ob 23.53, zahaja ob 7.34. Najvišja temperatura danes v Ljubljani: 25 C, najnižja 11.6 C.
Dunajska vremenska napoved za sredo: Lex> vreme bodo najbrže motile nevihte; pozneje ne bo več tako toplo. Kmalu pa bo zopet nastopilo lepo vreme.
.<4SK Primorje (tajništvo). Seja central« nega odbora danes ob 21. v tajništvu. — Tajnik.
ASK Primorje (hazena): Danes v sre« do ob 18. trening za vse hazenašice na igri* šču ob Dunajski cesi. Službujoči odbornik g. Moro. •— Načelnik.
ZSK Hermes. Zaradi pravnika bo seja upravnga odbora danes ob 20.30 Na sejo se vabi g. Kepec, kakor tudi vsi odborniki slavnostnega odbora. Prosim polnoštevilne udeležbe. — Tajnik I.
ŽSK Hermes. Redni treningi bodo od« slej vsak torek in četrtek od 18. ure dalje. Igračo, ki so določeni za gostovanje na Jesenicah, pozivam na sestanek v šolsko
telovadnico ob 20. Za načelnika nogomet« ne sekcije: Kos.
SK Ilirija (ženska sekcija). Danes po«
poldne se vrši ob 19. uri v posebni sobi kavarne Evropa važen sestanek za nasled« nje igralke: Iva, Sonja, Mara, Reni, Stana, Nada, Milena in Niki. Udeležba obvezna. Načelnik sekcije.
SK Natakar pozivlje igrače I. moštva in rezerve, da se udeleže skupnega trenin« ga na praznik v četrtek popoldne ob 14.30 na igrišču Primorja. Zbirališče pri Kačiču. Načelnik.
SK Svoboda. Trening I. moštva in re« zorve v sredo od 18. dalje na igrišču Ilirije. Prihodnji v petek ob isti uri. Prosim pol« noštevilno in točno. — Načelnik.
Gospodarstvo
Ponovni padec žitnih cen
Pričakovanje, da se bodo žitne cene v tekočem tednu več ali manj ustalile, se ni uresničilo. Po Šesttedenskem nazadovanju so tudi v tekočem tednu skokoma nazadovale in so n. pr. pri pšenici dosegle nivo, katerega še nismo dosegli, odkar obstoja dinarska veljava. Na cbicaški borzi je majska pšenica včeraj popustila skoro za 3 točke na 98 in pet osmink. Kako usodepolno mora biti to nazadovanje za našega producenta, je najbolj razvidno, če pomislimo, da je lani v maju uotirala pšenica v Vojvodini 355 do 36o Din za 100 kg, danes pa znaša cena komaj nekaj nad 210 Din. še hujši padec opažamo pri ceni koruze, ki je zadnje dni popuščala dnevno kar za 5—10 Din pri 100 kg. V posameznih državah, kakor n. pr. v Franciji in Italiji, je vlada že priskočila kmetu na pomoč s tem, da je povišala uvozne carine. Pri nas to sredstvo ne pride v poštev, ker moramo pšenico izvažati. Tudi v Zedi-njetiih državah se vladni krogi v zadnjem času resno pečajo s tem vprašanjem, kako omiliti krizo, ki jo povzroča nazadovanje cen v ameriškem kmetijskem gospodarstvu.
Ponudba, ki je na naših tržiščih zadnje mesece, ni bila preveč znatna, se je v zadnjih dneh naglo povečala ter je baje znatno tudi vplivala, da so cene na budimpeštaoski terminski borzi v ponedeljek skokoma nazadovale. Seveda pa daje povod nazadovanju cen v Evropi predvsem Amerika, ki :ma na razpolago še znatne množine pšenice 7.a izvoz. Sporedno z nazadovanjem cen pšenici je padla tudi cena moki. Lani v maju je moka >0« v Vojvodini notirala ekoro 500 Din za 100 kg, do početka tekočega leta je padla cena že na 350 Din, danes pa stane lf še 320 Din. Tekom enega leta je torej cena moki nazadovala za 1.80 Din pri kg.
Po došlih brzojavkah iz Budimpešte je katastrofalni padec žitnih cen na ameriškem tržišču povzročil, da so včeraj terminski tečaji padli povprečno za 60 točk Na dunajski blagovni borzi je poslovanje včeraj povsem izostalo.
= Centralni zl>«r indusfriiskih korporacij.
Pod predsedstvom g. Ignjata Bajlonija se je 24. t. m. vršil XIII. centralni zbor in« dustrijskih korporacij naše kraljevine, ka« terega so se udeležili glavni predstavniki v Centrali včlanjenih korporacij. Iz Slo« venije sta se zbora udeležila podpredsed« nik Centrale dr. Fran Windischer in tajnik Zveze industrijcev inž. Milan šuklje. V referatih so se razpravljala interna vpra« šanja organizacije in najaktualnejša gospo« dairska vprašanja. Sprejeta je bila obsežna resolucija, v kateri se pozdravlja ustanovi« tev Agrarne banke ter naproša vlada naj vso skrb posveča ureditvi našega prometa, da revidira naše socialno zakor.odajstvo v smislu ženevskih konvencij za delo, da se uredi vprašanje samoupravnih financ, da se revidira zakon o taksah, da se spreme« nijo odredbe zakona o drž. računovodstvu glede državnih nabavk zlasti v smislu rav« nopravnosti obeh pogodbenih strank, t. j. države in dobavitelja in da se v bodoče pri donašanju gospodarskih zakonov predhod« no zaslišijo mišljenja gospodarskih orga« nizacij.
= Stanje Narodne banke. V izkazu Narodne banke od 22. t. m. se je kovinska pod'aga znatno dvignila, in sicer nominalno za 53.2 milijona Din na 347.1 milijona Din, saldo raznih računov, kjer so vkniižene tečajne diference deviz, ki so v kovinski podlagi zaračunane po predvojnih paritetah, j.a se je povišal le za 3.5 milijona Din. Ta neskladnost zaenkrat še ni jasna, kajti dotok deviz iz eskompta druge in tretje tranše švedskega posojila bi moral imeti za posledico povišanje obeh postavk, to je kovinske podlage in ealda raznih računov. Obtok bankovcev je ponovno nazadoval in komaj nekaj presega 5 milijard Din. Posojila Narodne banke so dalje nazadovala. _ Glavne postavke izkaza od 22. t. m. so naslednje (vse v milijonih Din: v oklepajih razlike napram stanju od 15. t. m.): Aktiva: kovinska podlaga 347.1 f+ 53.2), saldo raznih računov 514.8 (+ 3.5), posojila na menice 1307.3 (— 34.2), lombard 220.2 (— 3.6); pasiva: obtok bankovicev 5032.8 (— 82 3). žirovne obveznosti napram držnvi 230 9 (4- 95.1), ostale žirovne obveznosti 5437 (+ 45.2), obveznosti po raznih računih 430.5 (— 39.6).
= Prva redna skupščina našega nacijo-nalnega odbora Mednarodne trgovske zbornice se je vršila preteklo soboto v Beogradu. V odsotnosti predsednika dr. Vojislava Marinkoviča je seji predsedoval g. Vasa Jovanovič. Iz Slovenije sta seji prisostvovala generalni tajnik Zbornice za TOI dr. Fran Windischer in glavni tajnik Zveze industrijcev inž. Milan Šuklje. Tajnik dr. St. Popovič je poročal o delovanju odbora, o njegovih akcijah in o njegovem udejstvovanju v strokovnih odborih Mednarodne trgovske zbornice, nakar so se vršile volitve nove uprave. Za predsednika je bil ponovno izvoljen dr. Vojislav Marinkovič, v odbor pa 3 člani iz Beograda. 3 člani iz Zagreba, 2 člana iz Liubliane (Ivan Jelačin ml. in dr. Fran Windischer), 2 člana iz Sarajeva in po 1 član iz Novega Sada. Skoplja, Splita in Osijeka. Za podpredsednike so bili izvoljeni gg.: Vladimir Arko. Vasa M. Jovanovid, Ivan Jelačin ml. in Nikola Berkovif. Glavni tajnik Centrale industrijskih korporacij je nato poročal o potrebi porazdelitve referata med delegati, ki se bodo udeležili kongresa v Amsterdamu.
= Naš izvog lesa ▼ Španijo. Po zadnjih vesteh bodo trgovinska pogajanja s Španijo kmalu pričela. Naša lesna industrija in trgovina se dobro zavedata važnosti teh pogajanj, kajti čim bomo za uvoz v šnaniio dobili največje ugodnosti in bo odpadla sedanja surtaksa na carino, ki velja za uvoz blaga iz nepogodbenih držav, se nam bo odprlo močno tržišče za izvoz našega lesa. Že
danes je naš izvoz lesa v Španijo znaten, toda vse to blago gre najprej v Italijo in od tam kot italijansko blago v Španijo. Strokovnjaki računajo, da gre na la način v Španijo letno okrog 150.000 ton našega rezanega lesa v vrednosti okrog četrt milijarde Din. če računamo stroSke, ki nastajajo zaradi izvoza preko Italije in dobiček italijanske trgovine z 10 % vrednosti izvoženega lesa, tedaj vidimo, da nas stane posrelo-vanje Italije pri izvozu lesa v Španijo letno okrog 25 milijonov Din.
= "Vprašanje ukinjenja uvozne carine na drva v Avstriji. Kakor poročajo iz Dunaja, so predstavniki dunajske zadruge trgovcev s kurivom posetili kmetijskega in gozdnega ministra in mu izročili pred9tavko, v kateri zahtevajo, da se ukine carina na drva, in sicer na podlagi druge carinske novele, ki vsebuje določbo, po kateri se ima carina na drva takoj ukiniti, čim domače cene prekoračijo gotovo višino. Zaradi pomanjkanja domačih drv in nezadostne produkcije so cene drvem v Avstriji že davno prekoračile to mejo ter se je bati, da se bodo pojavile težkoče glede oskrbe Dunaja s kurivom za zimo.
= Seja delegacije bor« kraljevine SHS.
V četrtek se bo vršila v Beogradu seja delegacije borz kraljevine SHS, na kateri se bo med drugim razpravljalo o novem zakonu o sodnih tarifah in sodnih taksah, o posebnih uzancah za trgovino z žitom in o davčni obvezi borz po novem davčnem zakonu. Obenem se bo vršila predaja agend letos predsedujoči zagrebški borzi.
= Povišanje delniške glavnice. Na podlagi sklepa občnega zbora od 12. septembra 1928 in po odobritvi velikega župana ljubljanske oblasti je družba »Saturnus*, d. d. za industrijo pločevinastih izdelkov v Ljubljani povišala delniško glavnico od 1 na 3 milijone Din.
= Ustanovitev nove tekstilne tvomiee ▼ Kranju. V soboto 25. i m. se je vršil v Kranju ustanovni občni zbor »Kokre«, tekstilne delniške družbe v Kranju. Za predsednika je bil izvoljen dr. Beno Saboty, odvetnik v Kranju. Občni zbor Je sklenil, da družba ustanovi v Mariboru podružnico, ki bo prevzela tvrdko Henrik Sabothy, in da se zaprosi za povišanje delniške glavnice od 506.000 Din na 10 milijonov Din.
= V trgovinski register so se vpisale nastopne tvrdke: Mavri Peter & Comp., trgovina z mešanim blagom in deželnimi pridelki v Arclinu pri Vojniku; Al. Neudauer, lesna eksportna trgovina, družba z. o. z. v Gornji Radgoni (osn. glavnica 10.000 Din); Singer, šivalni stroji, d. d., podružnica v Ljubljani; Gorenjavas, premogokopna družba z o. z. v Mirni (osnovna glavnica 50.000 Din); F. Žagar in drug, družba z o. z. v Tržiču na Gorenjskem " (strojarna; osnovna glavnica 5000 Din).
= V zadružni register ee je vpisala nastopna zadruga: Agrarna zajeduica v Haj-dini, reg. z. z n. z.
= Oddaja zakupa kolodvorske restavracije na glavnem kolodvoru v Ljubljani se bo vršila potom licitacije 20. junija pri direkciji državnih železnic v Ljubljani. (Oglas je na vpogled v Zbornici za TOI.)
= Oddaja zakupa kolodvorske restavracije na glavnem kolodvoru v Mariboru se bo vršila potom licitacije 18. junija pri direkciji državnih železnic v Ljubljani. (Oglas je na vpogled v Zbornici za TOI.)
= Dobave. Gradbeni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljan- sprejema do 4. junija ponudbe glede dobave 5000 izvodov tiskovin; prometno - komercijalni oddelek do 10. junija ponudbe glede dobave 10v)0 komadov peresnikov, 140 škatelj peres, ca 24.000 komadov svinčnikov, 40.000 komadov kuvert, 120 kg barve za brzojavne aparate, 2700 steklenic barve za kaučukaste žige, 550 steklenic črnila, 100 komadov trakov za pisalne stroje, 80 kg arabskega gumija in 100 škatelj karbon - papirja. (Predmetni pogoji so na vpogled pri omenjenih oddelkih.) Direkcija državnega rudnika Breza sprejema do 6. junija ponudbe glede dobave 2000 kg olja za osovine; do 13. junija glede dobave 300 kg bombaža za čiščenje, 60o kg cunj za čiščenje strojev ter glede dobave kadi in peči za kopalnice. Direkcija državnega rudnika Zabukovca pri Celju sprejema do 13. junija ponudbe glede dobave 120 ma mehkega jamskega lesa. Direkcija državnega rudnika Kreka sprejema do 14. junija ponudbe glede dobave jeklenih vrvi. cevi itd. ter glede dobave raznih vijakov. (Predmetni oglasi so na vpogled v Zbornici za TOI.)
28. maja.
Na ljubljanski borzi je bil danes devizni promet srednji. Nekaj več potrebe je bilo v devizah na Berlin in Dunaj. Deviza na Berlin je dalje zelo čvrsta, prav tako deviza na Prago. Potrebo v devizah na Nevvvork, Trst in deloma v devizi na Dunaj je krila privatna ponudba, ostalo potrebo pa Narodna banka. Med efekti je bila zaključena Vojna škoda po 401.
Na zagrebškem efektnem tržišču je Vojna škoda pri mirnejši tendenci obdržala stare tečaje. Za aranžma je notirala 402—402.50. trgovala pa se je le za kasa po 402—101.50. Za bančne vrednote je trenotno malo zanimanja. Med industrijskimi papirji pa je vzbudil pozornost ponovni padec delnic Brodske tvornice vagonov, ki so bite zaiklničene po 135 in 125. V ostalem so bili zaključki v Šečerani po 415 in v Oceaniji po 200 Devize in valute
Ljubljana. Amsterdam 22.88. Berlin 13 55 — 13.58 (13.565). Bruselj 7.9041. Budimpešta 9.9249, Curih 1094 4 — 1^97.4 (1095.9), Dunaj 7-9773 — 8.0073 (7.9923), London 275.65 — 276.45 (276.65). Nevvvork 56.705 — 56.905 (56 905). Pariz 222.47, Praga 168.20. Trst 296.75-298.75 (297.75).
Zagreb. London 275 65 — 276 45. Newyork 56.705 — 56.905, Pariz 221.47 — 223 47. Milan 2937fW — 298.783. Curih 1094 4-1007 4. Berlin 13 55 — 13 58, Dunaj 7.9778 — 8.0073, Praga 168.20, Budimpešta 9.9099 _ 9.9399.
Curih. Zagreb 9.1275, London 251925, Newvork 519.47, Pariz 20.31, Milan 27.185, Berlin 123.80, Dunaj 72.94, Praga 15.3S5, Bukarešta 3.08, Budimpešta 90.50, Sofija 3 75, Varšava 58.23.
Dunaj: Beograd 12.485—12.525, Berlin 169.41 do 169.91, London 34.47—34.57, Milan 37.20 do 37-30, Newyork 710.50—713.—, Pariz 27.77 do 27.87, Praga 21.03625—21.11625, Čarih 136.78 do 137J8, dinarji 12.455—12.515.
Efekti.
Ljubljana. Celjska 158 den., Ljubljanska kreditna 123 d., Praštediona SoO d., Kreditni 170 d., Vevče 123 d., Ruše 230 — 240, Stavbna 50 d., šešir 105 d., Vojna škda 401 zaklj., Kr. ind. dr. 2GO d.
Zagreb. Državne vrednote : Vojna škoda aranžma 402—402.50, kasa 400.50—102, za jun j 403—405, za december 425—126. investicijsko 85—86, asrarne 51.50 bi.; bančne vrednote: Praštediona 850—S55. Union 200—2U3. Krcd:tna 93 den, Srp.ika 150—152. Jugo 82—84, Narodna 7625—7800. Zemaliska 140—143, Ljublj. kred;tni 123 den.. Poljo 15.50—15.75; industrijske: Narodna šumska 35 bl„ Gutmann 200—210. Slaveks 103 den., Slavonija 180—195. Drava 395—410, Sečerana 410—420. Brod vagon 105—125. Vevče 126 den., Dubrovačka 525 den., Oceanija 195 do 205, Trbovlje 460—465.
+ ljubljanska blagovna borza (28. t. m.) Les: Tendenca mirna. Zaključeni so bi!) t vagoni, in sioer 1 vagon drv, l vajjon na ž;v rob rezane jelovine, 1 vagon bukovi;- neoh-robljenih plohov in 1 vagon tramov. Deželni pridelki: Tendenca slaba. Zaključkov ni bilo. Cene so popustile. Nudi se pse»«va. (s ov postaja, mlečka tarifa, plač. 30 <!ni): bašk." proni.itna po Lf<2.5 — 275. za junij po 280 — 282 5; moka: >0; fro Ljubljana, plač. po piejemu po 300 — 395; koruza: laplatska, slov. postaja, plač. 30 dni, promptna po 312.5 — 315, baška. času primerno suha. slov. postaja, plač. 30 dni, promptna po 297.5 — 300; ječmen: ozimni, 67/68 kg po 320 — 325; oves: baški. slov. postaja, navadna voznina po 295 _ 297.5.
-f Novosadska blagovna borza (28. t. tn.) Tendenca mlačna. Cene so ponovno popustile. Promet: 16 vagonov pšenice, 4 vrg. moke in 17 vagonov koruze Pšcnica: baška 212.5 _ 217.5; baška potiska 215 — 220. Oves: baški 210 — 215. Koruza: baška 220 do 222.5; banaška 217.5 — 220. Moka: baška »Og« 320 — 330: »2« 300 — 310; >,5e 285 do 295. Otrobi: baški v jutastih vrečah 170 do 175; banatska 160 — 165
+ Dunajski goveil sejem (27. maja). Dogon: 2577 komadov, od tega 14 iz Jugoslavije, 9-51 iz Rumunije in 598 iz Madžarske. Pri mirnem prometu se le prvovrstna goveja živina pocenila za 5 grošev, ostale vrste pa 5 do 10 grošev. Za kg žive teže notirajo: voli: izjemno 1.95—2.10, I. 1.75—1.90, II. 1.50—1.70. lil. 1.35 do 1.45; biki: 1.40—1.60; krave 1.25—1.55 in slaba živina 1—1.20.
+ Dunajska borza za kmetijske proizvoda. V zvezi z ostrim nazadovanjem cen na inozem-sikih borzah, zlasti pa na budimpeštanski terminski borzi, je bila tendenca na dunajskem tržišču zelo mlačna. Do ku.pčijskih sklepov skoro ni prišlo. Cene so ponovno popustile. Eksekutivrto je bila prodana jugoslovenska baška in banaška pšenica kanko Budimpešta po 1.33.5 Kč. jugoslovenska pot1'Sika pšenica pa se je za junij nudila po 1.45 Kč. Tudi cena koruzi je rapidro nazadovala ter je bil uradni tečaj znižan za 2 šilinga na 33—33.50 šilingov. Uradno notiraio vključno prometni davek in carina franko Dunaj: pšenica: domača 34—34.50. madžarska potijska 36.75—37.75, jugoslovenska 35 25 do 35.50; rž: ma.rchfe!dska 30.75—31, madžarska 28.50—28.75; koruza: 33—33.50; oves domači : 28—28.50, madžarski 29—30.
Izvleček iz programov
Sreda, 29. maja.
LJUBLJANA 12.30; Reproducirana glasba. — 13: Napoved časa, borzne vesti in reproducirana glasba. — 17: Koncert radio-orkestra. — 18: Otroški kotiček. — 18.30: Predavanje iz rastlinstva. — IV: Propagandno predavanje: Bled in okolica. — 19.30: Srbohrvaščina. — 20: Pevski koncert akademskega okteta. — 21: Koncert nemške glasbe II, izvaja radio-orkester. — 22: Napoved časa in poročila.
Četrtek, 30. maja.
LJUBLJANA 10.30: Dela v vinogradu, zatiranje škodljivcev. — 11: Koncert Jonny-jazzband.
—	15: Reproducirana glasba. — 15.30: Calce-roci: »Stanovitni kraljevič«, drama v 3 dej. —■ 16.30: Pevski koncert. — 18: O pomenu rokodelskih društev. — 20: Evharistični orato-rij. — 2i: Koncert religiozne glasbe (radio-oikester). — 22: Napoved časa in poročila. — ZAGREB 11.30: Dopoldanski koncert. — 17; Prenos nogometne tekme. — 20.30: Večerni koncert. — 21.40: Koncert lahke godbe. — BEOGRAD 12.45: Reproducirana glasba. — 17.45: Godba kr. garde ali radio-orkester. — 20.25: Literaren večer. — 21: Koncert cerkvene glasbe. — PRAGA 16.30: Popoldanski koncert. — 18: Petje in recitacije.
—	19.05: Koncert orkestra mandolin in kitar.
—	20: Zabaven večer. — 21.30: Pevski koncert.
—	Koncert iz Brna. — BRNO: 16.30; Prenos koncerta iz Prage. — 18: Pevski koncert. — 19.05: Koncert Dvorakovih skladb. — 21.15: Koncert vojaške godbe. — 22.20: Godba za ples. — DUNAJ 10.20: Koncert na orgle. — 11: Orkestralen koncert. — 15.45: Popoldanski koncert. — 19.20: Koncert komorne glasbe. — 20.15: Poljuden večer. — Orkestralen koncert lahke glasbe. — BERLIN 17: Orkestralen koncert lahke godbe. — 20.45; Koncert solistov pevskega zbora in orkestra. — Godba za ples. — FRANKFURT 16.15: Prenos koncerta iz Stntt-garta. — 20.15: Simfoničen koncert. — 21.45: Orkestralen koncert. — LANGENBERO 16.30: Večerni koncert. — 20.30: Koncert Mozartove glasbe. — Koncert lahke godbe. — STUTT-GART 16.15: Popoldanski koncert. — 20: Igralski večer. — 21.45: Prenos koncerta iz Franfc-furta. — BUDIMPEŠTA 12: Orkestralen koncert. — 17.45: Popoldanski koncert lahke glasbe. — 18.50: Stare madžarske pesmi s siprem-Hanjem ciganskega orkestra. — 20.10: Dramski večer. — Koncert ciganske godbe. — LONDON 20: Prenos prvega dejanja Mozartove opere »Don Juan«. — 21.50- Pesmi. — 22 30: Koncert vojaške godbe. — 23.30: Koncert kvinteta m objavljanje volilnih rezultatov. — RIM 17.30: Popoldanski koncert. — 21: Simfoničen koncert.
—	STOCKHOL.M 18: Prenos večenre. — 19.45: Klavirski koncert — 20: Prenos iz Bergena: Za.po d no-norveški večer. — 21.45: Koncert komorne glasbe.
Zatekel se je pes
volčje pasme. Lastnik ga dofci pri g. MLINAR, Ljubljana, Gajeva ulica št. 2/1.
Padec zaradi martinčka
Tragična nesreča zaradi neznatne ži* valice je doletela 171etnega natakar* skega vajenca Jakoba Hogerja pri ples žalni turi na Visoko steno (Hohe Wand). Hoger je plezal po steni kvis šku. Tedajci skoči s stene na njegova pleča nedolžen martinček. Plezalec se je tega tako prestrašil, da je preplašen omahnil nazaj in padel v globočino 30 metrov, kjer je obležal v nezavestnem stanju. Zlomil si je roko in dobil tež« ke notranje poškodbe, katere bo naj* brže plačal z življenjem.
življenja in
Papež še ne pojde iz Vatikana
Ves italijanski in za njim tudi ves ostali svetovni tisk je te dni objavil vest, da bo papež na Telovo, 30. t. m. prvič zapustil Vatikan in se udeležil velike telovske procesije, ki pojde iz bazilike sv. Petra ob vsej ogromni ko* lonadi, ki obdaja trg pred baziliko. Trdilo se je tudi, da bo ob tej priliki
{>apež sam nosil monstranco. Poroča« o se je tudi, da bo italijanska vlada dala za to priliko na razpolago ogrom* no število vojaštva, do 100.000 mož, ki bo za kolonado tvorilo kordon in tako odvračalo prevelik naval občin* stva. Tako da se bo obnovil stari obi* čaj papeškega Rima, ko je papež na Telovo na najslovesnejši način prihajal med svoje vernike in podanike.
Razumljivo je, da je ta napoved raz* gibala ne samo ves Rim. temveč tudi vso Italijo. Celo v inozemstvu je po« budila v marsikom željo, da bi pri* sostvoval temu za sedanje čase tako nenavadnemu dogodku. V Rimu sa* mem se je gotovo prav vse pripravljaš lo nanj in pričakovati je bilo, da bodo milijonske množice hotele biti priča temu dejanskemu potrdilu sprave med Vatikanom in Kvirinalom. med pape» ško in italijansko državno oblastjo. Zato pa je vest, ki jo je te dni obja« vil »Osservatore Romano«, službeno glasilo Vatikana, učinkovalo na vso italijansko in tudi za ta dogodek zavs zeto inozemsko javnost, kakor curek hladne vode na razgreto glavo in pos budila vsestransko razočaranje. »Osser* vatore Romano« namreč omenja ono zgoraj zabeleženo vest in pravi dobe* Bedno:
»V resnici je in — ni tako!«
| Potem nadaljuje, da bo papež v res* niči tedaj, ko prvič izide iz Vatikana, nosil monstranco z Najsvetejšim, ker hoče s tem označiti povrnitev Italije k Bogu, toda to se ne zgodi na Telovo, 30. t. m., temveč kedaj pozneje, a dan še ni določen.
Vatikansko glasilo navaja tudi raz« loge za to in pravi, da se taka slav« nost ne more določati in napovedova* ti, ko še nista ratificiranj lateranski pogodbi, ko se italijanski kralj ne na* haja v kraljevini — nahaja se na Do* dekanezu, grškem otočju, ki si ga je prilastila Italija. »Ni torej vprašanje enostavnih formalnosti, temveč čut dolžnega upoštevanja dejstev in oko* liščin, ki se ne sme pozabiti.« Obenem bi pa bilo treba izpremeniti tudi ves že določeni spored rimskih telovskih svečanosti, ako bi se že sedaj vzpos stavil stari običaj papeške telovske procesije, kar bi bilo zvezano z velikis mi neprilikami in nevšečnostmi.
Končno vatikanski list z največjim zadovoljstvom beleži dejstvo, da je javnost s takim navdušenjem sprejela vest o obnovitvi papeške procesije, in smatra to dejstvo za neizpodbiten dos kaz končne sprave med cerkvijo in Italijo.
Iz vsega tega izhaja jasno, da papež ne zapusti Vatikana, dokler ne boste verificirani lateranski pogodbi, in da bo njegova prva pot iz Vatikana imes la popolnoma cerkven značaj, brez kas teregakoli poHtičnega priveska: papež pojde iz Vatikana, oz. iz bazilike sv. Petra v procesiji z monstranco v ros kah.
S francoskih narodnih letalskih tekem v Vincennesu
Ka levi: tankanje letala med vožnjo. — Na desni: skok iz letala, v ovalu: pilot s padalom.
sveta
Oblegani Lindbergh
Polkovnik Charles Lindbergh, ki je prvi preletel Ocean, lahko vsak dan čita svoje ime v ameriških dnevnikih. Njegova popularnost pa ima tudi senč* ne strani. Neka pristno ameriška raz* bojniška tolpa je skušala ugrabiti Kon* stanco Morrowo, sestro Lindberghove neveste. Rodbina Morrowa, ameriške*
Miss Konstanca Morrow
sestra Lindberghove zaročenke, ki io hočejo uropati mehiški razbojniki.
ga poslanika v Mehiki, prejema sploh že delj časa grozilna in izsiljevalna pisma. Da se izogne pretečim neprili* kam, je odpeljal Lindbergh svojo ne* vesto Ano in njeno sestro Konstanco v North Haven na kmete. Tam ju ščiti ponoči in podnevi, da ju kdo ne ukra> de in odvede. Farma je dobro zastra* žena, vsepovsod so na preži detektivi in stražniki. Prošli teden v petek se je na posestvu pojavil skrivnosten tujec, ki je iskal Lindbergha, češ da mora z njim govoriti. Detektivi so ga vjeli, a neznanec ni hotel povedati svojega imena. Pravijo, da je Charles Linds bergh, junak svetovnega slovesa in kralj zračnih višav, eden najnesrečnej* ših državljanov Zedinjenih držav v Ameriki.
Nov čudež v Lurdu
Francosko mesto Lurd, ki ga je ros manopisec Emil Zola tako sijajno opi* sal v svojem romanu, je doživel, kakor poročajo iz Firenze, nov čudež. Med nekaj sto florentinskimi romarji, ki so pred tedni obiskali francoski Lurd, je bila tudi 201etna Ida Fantoni iz Šesta Fiorentina. Dekle je sirota brez star* šev. Že štiri leta je ležala v bolnici brez nade na ozdravljenje. Bolovala je na kostni tuberkulozi in ni mogla niti stopiti na noge.
Bolezen je doma v rodbini Fantoni*
jeve in smrt je na njen račun pobrala že osem rodbinskih članov. Videvša, da čedalje bolj izginjajo nade v ozdravljenje, je Ida izrazila željo, da bi smela obiskati Lurd. Bila je prever* jena, da jo bo lurška Mati božja ozdravela. Našli so se dobri ljudje, ki so nabrali nekaj denarja in naložili Ido na nosila ter jo dvignili na vlak. Fan* tonijeva je bila vsa v mavcu. Romarji so dospeli v Lurd in tam je verna Ida čudežno ozdravela. Dvakrat se je oko* pala v vodi, pa ji je odleglo. Najprej je začela premikati noge, potem je vstala in končno je začela hoditi brez bergelj. Romarji so strmeli in raznesli vest o čudežnem ozdravljen iu. Odvzeli so mavec, v katerem je bolnica ležala in jo oprostili. Navdušenja v Italiji, ki je nastalo, ko so ljudie doznali za to ozdravljenje, ni mogoče popisati. Ljudstvo je s tisočglavo množico zali* lo kolodvor, vse je pritiskalo k v'aku in iskalo vagon, kjer «=e ie vračala Fans tonijeva. Ko se je dekle dvignilo na noge in hodilo samo brez tuie pomoči, se je ljudi polastilo ekstatično veselje. Fantonijevo, ki ie bila nrej pozabljes na in zanemarjena, so objemali in no> liubovali. Končno so priredili zanjo denarno zbirko, ki ji bo vsaj za nekaj časa omogočala brezskrbno živlirnie. Zdravniki se o Fa"+onijevem slučaju doslej še niso izjavili.
Angleška dostojnost
Angleške parlamentarne volitve so vroče prizorišče borbe med nasprotnis mi kandidati Vendar nam lahko slus ži za dokaz angleškega gentlemanstva tudi v tako razburljivih časih, kakor so priprave na volitve ta=le resničen dos godek:
Walter Rancvman. kandida* liberal* ne stranke, ie zbolel za špansk ) in mo* ral odpovedati udeležbo pri volilnih sestankih. Vest o njegovi bolezni so objavili časopisi. Takoi naslednji dan ie prejel od svoiega tekmeca. Sira Ans drewa Carda. konservativnega kandis data pismo. Card mu ie želel, da bi čimprej ozdravel in ie izrazil upanie, da bosta lahko kmalu zopet »križala meče« na volilnem zborovanju.
»Zeppelin« poleti v Ameriko sredi junija
Kljub zadnji izredno težki poškods bi motorjev na »Zeppelinu« javljajo iz Friedrichshafna, da bo dr. Eckener ponovno poskušal svojo srečo s preko* morskim poletom. Stroje bodo temes
Lord Rosebsry
»dežn;k Gladstonea«, je nedavno umrl. Nekoč odličen državnik je bil v političnem življenju Anglije zadnja desetletja toliko kakor pozabljen, slovel pa je do zadnjega po svojem bogastvu.
Na potovanju
samo v originalnem zavoju ..jfleislekJitcuit".
ljito pregledali in nadomestili, kar bo končano v 14 dneh. Potem bo absols viral »Zeppelin« nekaj poskusnih po* letov. Končno bo sredi junija startal in se odpravil na pot v Lakehurst. Pa* sažirji, ki se zanimajo za ameriško vo« žnjo, so se že prijavili. Cim bo zrako* plov goden za polete, jim bo dr. Ecke« ner sporočil dan odhoda, da se bodo vkrcali na svoja mesta. Prostori so ba« je že oddani do zadnjega kotička.
so glavoboli tn nervozne tef-koče pogoste. Izkušeni potniki se varujejo s tem, da nosijo seboj vedno
f _ I
To ne olajšuje samo te bolečine, temveč tudi druge različne vrste in so izvrstno sredstvo pri mrzlici.
Italijanski kralj na francoski razstavi v Rimu
Italijanski kraljevski par si ie v zadnjem časa ogledal razstavo francoskih umetnikov v Rimu. palača Medici. Spredaj vidimo kraljico Jeleno v spremstvu francoskega poslanika pri rimski vladi, g. Beaumarchaisa, v ozadja stopa kralj Viktor Emanuel III.
Kako je nad oblaki
Nemški letalec Neunhofer si je te dni priboril višinski rekord. Dvignil se je 12.000 m nad morje in je pri tem jmel takšne občutke, da jih je vredno zabeležiti.
Ko prekorači letalec višino 8000 m, je pripovedoval Neunhofer novinar* jem, ki so ga intervjuvali, se začenja iz stroja kaditi megla. Jaz sem se tes ga prestrašil, ker nisem bil siguren, če je vse v redu. Dolgo nisem mogel ugotoviti, če motor ne pušča in dokaj pozno sem prišel na misel, da se vrši v resnici izhlapevanje vode, ki se tas ko očitno manifestira v veliki višini.
Temu pojavu se je kmalu pridružil občuten mraz. Pomislite, da je znašala temperaturna razlika celih 80 stopinj! Na zemlji je bilo. ko sem startal, 25 stopinj nad ničlo. Zgoraj je zaznamo* val toplomer 55 stopinj mraza. In ven* dar bi se da! ta hlad prenesti, če bi ne bilo strašnega prepiha. Čim višje se dvigaš, tembolj te navdaja občutek, da se pogrezaš v narkozo. Noge postaneš jo mrzle ko led, roke se zdi, kakor da |
Rudolf Schuster:
Svidenje z očetom
Mala Tanja ni mogla razumeti besede »smrt«. Njen očka je umrl, mrtev je. tako so vsi dejali. Toda kje je bil 7iiaj očka, če je bil »mrtev«? Človek vendar ne izgrne tako izlahka. čeprav ga za,pro v tesno krsto, ga spuste v globoko jamo in naposled pokrijejo z zemljo. Nu, nekega dne bo očka vzdignil zemljo, ki miti leži na širokih pns:h in na dragem obrazu, gotovo bo sto ril talko, mala Tanja je trdno verovala v to.
Kadar je šla mimo njegove sobe. je hodila po prstih, nalahiko je prijela za kljuko in oprezno vtaknila kodrasto glavico skoz: špranjo. Morda že sedi tam za pisalno mizo, ali pa hodii po sobi in se uči nove vloge. — Oče male Tanje je bil gledališki igralec. Samo enkrat ga je bila videla na odru, ko je igral vlego kralja v škrlatnem plašču im z zlato krono na glav:. Od tiskih dob si je večkrat mislila: očka ie torej na skrivnem kralj — a doma je samo moj dobri očka!
Kasneje je zvedela, da je očka »ma sKrivnem« (tako si je mislila) ne samo kralj, amipak tudi berač, vojskovodja, kmet. voznik — joj, imel je tisoč obrazov in tisoč pretvorb. Da, tak skrivno-
so odpovedale, v možganih pa se po« javi občutek nečesa težkega. Človek bi najrajši zamižal in zaspal. Možnost mišljenja skoro popolnoma izgine. Ve* likanska je opasnost, da se ne zadušiš.
Zato mora letalec v takšni višini či* sto mirno dihati, dihati v ravnotežju, kar je občanu na zemlji neznano. Le ta metoda očuva letalca smrti. Sploh je po sodbi Neunhoferja polet v stra* tosfero v prvi vrsti vprašanje enako* mernega dihanja.
60.000 invalidov v Avstriji
Te dni so imeli avstrijski pohabljen* ci iz svetovne vojne sestanek, na kate* rem je poročal Wallner, predsednik invalidske organizacije, da živi v Av* striji celih 60.000 invalidov. Od tega jih je 50.000, ki so brez zdravniške pomoči in gmotnih sredstev. Za večis no teh morajo skrbeti občine kakor za občinske ubožce. Wallner je nujno zahteval odpomoč v obliki posebnega invalidskega zakona, ki naj uredi vse, kar so zamudile dosedanje dunajske vlade.
sten mož je bil njen očka. Bog ve, kako in kakšen se ji bo zdaj prikazal, ko pravijo, da je »uimrl«. »Kakršenkoli bo, gotovo ga bom takoj spoznala po očeh!« Mali Tanji so se zdele njegove oči najlepše na svetu. Njegov mirni, ljubeči pogled je bil zanjo kakor odprto nebo.
»Gotovo ga bom ktie videla,« si je mislila mala Tanja. In videla ga je. Mamica ji je bila dovolila, da stopi sama na cesto, ne predaleč od hiše. da natopi nekaj stvari; in tu je zagledala v neki veži velik okvir, pokrit s steklom in za siteikloim mnogo sfck in skoraj na vsaki je bvl... ne. nri se motila! »Očlka!« je vz»Milkmila tiho in lička so ii zažarela. »Očka!« je ljubeče zašepe-tala še erlkrat in niieme drobne ročice so trepetaje pobožale hladno stetolo.
Spoznala ga je bila po očeh, zakaj obraz je bi'1 dokaj izpremenjem. Imel je dolgo brado, la-sije so mu bili raz-mršeni, obleka je bila siromašna. Slike so bile različne in bitji ljudje so stali poleg očka. Tu je bila sliika, na katef ;ie sital očka v ozki termi sobici, ki je imela le majhno zamreženo okence. Tako žalosten je bil videti. In tru, mala Tanja bi bila najraiiša zaplakata, tu je klečail očka sredi širnega zasneženega po!'a pred križem in molil. Mala Tanja se ni več zavedala, kje
stoji im kaj dela. Glavica ji je žarela, roke je skrila na hrbet in čelo naslonila na steiklo. Naposled se ie ozrla in zag'eda1a nedaleč od okvirja velika vraita. Tu notri je moral biti očlka. T'ho se je spfaz la do vrat, j'h nalahiko odprla ;m stopila v veliko, svetlo predsob-ie. Majhen deček ji je pnšel naproti, ne mnogo večji cd nre. oblečen v dolge zelene hlače, zelen jop:č z zlatimi gumbi in zeleno čepico. V rokrh ie držal desko, na kateri so b:le naložene slaščice rn čokolade raznih velikosti. Zelo važ>r<o s^ je držal, a mala Tamja se ga ni ustrašila, pogumno je stopila naprej. Vljudno ga je vpraša1a, kje je.
Deček io je prg'edal od neg do glave :n ošnbrto odvrnil:
»Tu je kino!«
»Ali smem noter?« je vprašala mala Tarna. »trr; orfka mora biti ttfkaj!«
»Tvoj oSka?«
»Da. moj ofika ie »mrtev«, pravijo ljudi'11, toda iaz dobro vem, da ie tu.«
»Če ie mrtev, ne more b'ti tnikai.« ie z važnim obrazom odgovoril deček, ure:aie čokolado na deski.
»To '"e mod ^čka!« ie de'"ala Tania :n pokazala na sil;ke. ki so visele tudi fti-kai v predsobju. Stopila je b';že in pobožala očka po obrazu, zakaj tu ni bilo stekla.
»Da. vseikako, on igra v našem kinu.«
»Tukaj igra?« je zavriskala mala Tanja. »Skrivaj« igra, si je m slila.
»Da, toda ne kakor v gledališču. Pri nas se gibljejo ljudje na belem platnu im nič ne govore — tu so vsi nemi!« je razlagal deček.
Mali Tanji so se razš:rile oči. Očka ne nosi več krone n ne škrlatnega plašča, ampak siromašna oblačila in progasto obtelko. In nič več ne govori s svotfm milim glasom, kakor takrat, ko ga je videla v gledališču. Nem je, tako ie povedal deček. Ves beden im nem. Rri tej misli so ji solze zalTe oči.
»Zakaj jokaš?« je boječe vprašal deček.
»Ali bi smela videti svojega očka? Joj. tako rada bi ga snet videla. Rekel si, da se g'blre. Pros;m. prosim. dragi deček, posti me noter. Saj bom ostala kje zadaj in tudi k očku ne bom zletela!«
»Tega itak ne bi mogla storiti,« je ozlovoben odvrnil deček, zakaj iezilo ga je. da mu ni bila rekla »gospod«.
»Ne morem te puistiti noter; n?še predstave niso za take majhne deklice, kakor si ti!«
Tako, zdaj ji je bil vrnil melo za drago.
»A jaz hočem k očku!« je vzkliknila
Severni jelen - roeso bodočnosti
Polarni raziskovalec in potnik Vilhs jalmar Steffenson meni, da imajo po* iarni kraji za bodočnost človeškega rodu velikanski pomen. In sicer ns za* radi zemljepisne lege, ampak zaradi živali, ki se lahko priredijo v tem pod* ročju. Steffenson pravi: Čimbolj w množi človeški rod, tem kompliciran nejši postaja prehrambeni problem. Ker pa se človeštvo noče vrniti k rast* linski hrani, bo moralo skrbeti za raz* množevanje severnih jelenov, ki edini ahko rešijo vprašanje mesne prehra* ne človeštva v bodočnosti. V polarnih deželah je prostora za 120 milijonov teh živali. Meso je jako okusno in užitno obenem pa zelo redilno.
Da najboljši je to znaj
1*11 7
mala Tanja in zacepetala z nožicami. In hotela je mimo njega.
Tedaj pa je prišel star mož, jo prijel za roko in jo odipelial. »Tu ni prostora za otroke!« je rekel in že je stala Tanja na cesti.
Ozrla se je in zagledala zelenega dečka, kako je hitel po stopnicah navzgor. Mali Tanji so se ulile solze. Ko je prišla domov, ni našla drugih besed kakor: »Videla sem očka!«
Mater so te besede zabolele. »Kako moreš tako govoriti, dete? Kje si ga videla?«
Jecljale je povedala Tanja svoj doživljaj. Tedajci se je mati nasmehnila i<n jela razlagat, da so bile te slilke Posnete, ko je očka še živel, in da se gibljejo te slike s pomočjo posebnega aparata. Mala Tanja pa se ni zadovol'la s tem pojasnilom. Kako bi tudi? Ona je bolije vedela, kako je vse to. Njem očka živi! Vzdignil je zemljo, ki mu je ležala na prsih in zdaj je bil spet »na skrivnem« kralj, berač, vozmik in vitez v srebrni opravi. Zakaj vendar ni prišel k niiej. k svoji Tanji, ki je hrepenela po njem. kakor nihče drugi na svetu. Tudi mamica ne, zakaj tud' ona je n*. pustila v kino k predstavi. Odbila ji ie prošnjo z istim razlogom kakor oni deček 1»
Nu, mala Tanja si je sestavila načrt kako bo megla srečati očeta. Prosila

A
Michel Zgvaco:
135
V krempiiih inkvizicije
Zgodovinski roman.
Na čelu je jahala sto trni a »ka rabini jerie v« z aikebuzami, uprtimi o(b stegna. Za jezdeci je korakala stotnija pehote. Konjeniki in pešci so imeli nalogo, da so odrivatli množico in utirali procesiji pot.
Za vojiniki je stopala dolga vrsta črnih spokorrtikov z oglavni-cami, potegnjenimi na obraze, in svečami v rokah. Na čelu spokor-nikov je nosil istotako zahomotan orjak velikanski kovinast križ s pozlačenem Knstam, ki je v skoro naravni velikosti širil razpete roke . . .
Vsi ti spokorniki so pretresljivo gonili »De profundis«.
Po tej neskončni vrsti spokomikov so se pokazali stražniki inkvizicije na konjih in peš, takoj za njimi pa inkvizicijsko sodišče z velikim inkvizitorjem na čelu.
Za sodniki so pod bleščečim nebom nosili škofa v slavnostnem ornatu, ki je držal pred seboj Najsvetejše; in tik za škofom je korakala sedmorica obsojencev, bosih, razoglavih in oblečenih v doke strajce od surovega platna.
Za obsojenci so se pomikali drugi sodniki, za temi nepregledne vrste menihov in svečenikov brez konca in kraja; človek se je moral nehote vprašati, odkod jemlje Španija kruh, ki ga pojedo!
Za to ogromno množico vojščaikov Kristovih je korakala trojna vrsta aikebuzirjev, med katerimi je šepal, čudino zlovešč v svoji bogati črni obleki, sam Filip II., španski kralj.
Na njegovi desnici, korak za ntjim, je stopal njegov sin, infant Filip, dedič prestola. Za tem se je gnetla vsa sila dvorjani<kov, gospode, odličnih dam — in zadaj spet menihi, menihi, menihi, kakor daleč je seglo oko...
Tak je bil prizor, ki ga je videl Torero.
Izprevod se je ustavil pred oltarjem.
Eden izmed sodnikov je glasno prečital žrtvam smrtno obsodlbo.
Svečenik v mašni obleki je pristopil k vsakemu obsojencu posebej in ga udaril po prsih, v znak, da je pahnjen iz občestva živih.
Vse to se je vršilo sredi douefcesnega kričanja in psovanja pobožnih gledalcev.
Nato je stopil škof pred oltar. V tistem trenutku so potegnili obsojence na grmado in jih privezali h kolom. Mrtvaška maša se je pričela.
Ko je škof izrekel škof poslednje besede evangelija, se je v vrtincih, vzdignil d'm in preko trga je zaorilo divje rjovenje:
»Smrt krivovercem! Smrt krivovercem!«
Tedajci pa se je oglasil z vrha grmade človeški glas.
Obsojenec, ki je izpregovoril, je bil mlad človek, kakih pet in dvajset let, lep. plemenit in bogat; nedavno tega je še opravljal odlično službo na dvoru. Torero ga je takoj spoznal.
»N sem krivoverec!« je zavpil obsojenec. »Verujem v Boga! Moja kri naj pade na tiste, ki so me obsodili!...«
Več ni bilo moči slišati. Tisoči menihov so besno zatulili »Mi-serer.e« in z ntjim zadušili nesrečnikov glas...
Plameni so se vzpenjali vse više in više ter rahlo oblizovali noge obsojencev, kakor bi hoteli pokusiti gostijo, ki iim je bila pripravljena. In ko so spoznali, da je dobra, so lezli še više ter objeli žrtve in jih pogoltnili.
»Strašno, strašno!« je zamrmral Torero in si z roko zakril oči. »Kak zločin je neki storil ta nesrečnež, ki sem ga poznal tako veselega in polnega nad?«
Govoril je sam s seboj. A v tem se je zdrznil. Zaoul je bil Favstin glas, ki mu je mrmral na uho:
»Storil je zločin, ki ga hočeš tudi ti storiti! Zločin, za katerega boš tudi ti obsojen in sežgan, ako se meni ne posreči, da te Spreobrnem.«
»Kateri zločin?« je mehanično vprašal Torero.
»Imel je znanje s krivoverko in se je z njo poročil.«
»Oh, zdaj razumem!... Giralda! Ciganka!... Toda Giralda je katoliške vere!«
»C:ga.nka je.« je trdo rekla Favsta, »rn po tem takem krivo-verka. Kot takšno jo vsi poznajo in to zadošča.«
»Saj je krščena,« se je branil Torero.
»Naj pokaže svoj krstni list, če ga more. In če bi ga tudi mogla, živela je kot krivoverka, to zadtšča... Nič te ne more rešiti, ako združiš svojo usodo z njeno!«
Tako govoreč je iztegnila roko in pokazala na grmado.
»Kdo je brezsrčnež, ki daje take zakone?«
»Tvoj oče.«
»Že spet moj oče? A kdo je vendar ta krvoločni tiger, ki mi ga je dala narava za očeta?«
Baš v trenutku, ko je izrekel te besede, je nastal na balkonu enega izmed bogatih dvorcev, ki so obrobljali trg. velik hrup. Kakor Favst n balkon, je bi! tudi ta doslej še prazen. A zdaj so se odprla široka steklena vrata na stežaj in sredi množice dvorjanov, iimeuitmikov, plemenitih dam ter svečenikov in menihov se je pokazal ljudstvu Filip II____
CENE MALIM OGLASOM:
Za oglase, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva vsaka beseda 50 par. Če naj pove naslov Oglasni oddelek »Jutra«, je plačati posebno pristojbino 2 Din. Če pa je oglas priobčen pod šifro je plačati pristojbino za šifro 3 Din.
Telefonske številke: 2492, 3492
0Cdor hoee
se mu pošlje naslov
ali Gafeo drugo informacijo ticoco se matih oglasov naj pritoki v xnamieah sicer ne ho prejel odgovora I
CENE MALIM OGLASOM:
Ženitve in dopisovanja ter oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsaka beseda 1 Din. Najmanjši znesek 10 Din. Pristojbina za šifro 5 Din. Vse pristojbine je uposla-ti obenem z naročilom, sicer se oglasi ne priob-čujejo. Št. ček. rač. pri Pošt. hranilnici v Ljubljani. 11842.
lirrzn^nji. Trg. pomočnika
mlajšega, ki bi bil vsestranske uporabljiv, išče začasno tovarna v okolici Ljubljane. Ponudbe »Takoj lit na ogi. oud. »Jutra«.
20161
Točilec
z večletno prakso in dobrimi spričevali, vešč slovenskega in nemškega jezika, nekoliko znanja tudi v kletarstvu, s primerno kavcijo se pod ugodnimi poboji takoj sprejme. Naslov v ogl. odd. »Jutra«.
20154
Strojnik
za večje podjetje, k! mora imeti večletno prakso v strojno električnem obratu, ki je trezen in navajen na red m izvršuje popravila točno za brezhibni obrat dobi takoj službo Ponud be s prepisom spričeval in navedbo plače poleg prostega stanovanja, kurjave in razsvetljave pod »Strojnik« na ogl. odd »Jutra« 20139
Trg. poslovodjo aH poslovodinjo
za mešano trgovino v trgu u deželi, z najmanj 25(100 Din kavcije, ki se primer no obrestuje, sprejmem s 1. julijem 1929 Vpošteva 6e le starejša sam.-ka oseba. Dopise na oglasni od delek »Jutra« pod značko >Podsreda«.	20016
Trgovski vajenec
zdrav in močan, s primerno šolsko izobrazbo, poštenih kmetskih staršev, dobi takoj mesto v trgovini me šanega blaga na Vrhniki — Ivan Tramšalk.	13746
Učenca
na triletnu učenje, z dobro brano opoldne sprejme tr govina z železnino Na-lov v oglasnem cddelku Jutra.
13732
Boljše dekle
event. vzgojiteljico sprejmem k dvema fantoma v starosti do 5 let. Vajena naj bi bila vsega dela v gosiKjdinjstvu in šivanju — Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Iščem za v Kranj«.	20283
Kontoristinjo
sprejmem. ki govori nemško in piše na stroju za mojo žitno trgovine Ponudbe točno z dodano fotografijo prosim. Ebeuspan pera naslj., Bjelovar
20345
Vajenca
za kovaško obrt sprejmem takoj. Hrana in stanovanje v hiši. Matevž Krmeij, sekirni kovač. Log pri Skofji Loki.	20344
Damsko trizerko(ja)
spretno moč, sprejme ta.koj dam,-ki salon v Ljubljani Ponudbe pod šifro »Ondu lerka« na oglasni oddeiek »Jutra«.	20321
Gospodična
inteligentna, dobra strojepiska, z znanjem slov., nemškega in srbohrvatske ga jezika v govoru in pi savi, i lepim nastopom, porabna tudi v trgovini za občevanje 8 strankami, mu-zikalična. dobi takoj dobro mesto Oferte na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Gramofon«.	20309
Kuharico
popolnoma zanesljivo in ne nad 40 let staro sprejmem s 15 junijem ali 15. juli jem v Mariboru. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 13227
Pridno dekle
ki zna tudi šivati, kot
pomožno moč sobarici
sprejme hotel Štrukelj. ' '	20251
Dobrega natakarja in pikoio
sprejme hotel »Beilevue« v Ljubljani.	20246
Usnjar, pomočnika
dobro izvežbanega v strojenju podplatov išče za takojšen nastop Tone Knaflič, Kamnik. 20390
Učenca
s primerno šolsko izobrazbo. poštenega in z veseljem do trgovine sprejme takoj Edo LOschnigg, trgovec z mešanim blagom. Šmarje pri Jelšah. 20392
Več potnic
sprejmem za obisk privatnih strank. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 20419
Pridnega učenca
event s plačo sprejmemo takoj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 20416
Dekle
pošteno in snažno, v starosti 18—22 let sprejmem v beljšo hišo k dvema otrokoma Imeti mora veselje do kuhe in ostalega kuhinjskega dela. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
20414
bo dečka in ga z darili podkupila, da ji posodi za nekaj časa svojo zeleno obleko in desko s slaščicami. Nadomeščala ga bo nekaj časa in nihče ne bo ničesar opazil. Splazila se bo v veliko dvorano in tam jo bo zagledal njen ljubljeni očka. Da, tako bo storila! S to mislijo je zaspala in v sanjah ie videla mnogo dečkov v zelenih oblekah in povsod! je videla tudli očka v čudni progasti obleki, kako je klečal pred križem siredi zasneženega polja.
Ko je prišla mala Tanja drugi dan pred kino — so bile izignile slike in tudi dečka v zeleni obleki ni bilo videti. Gotovo je bilo dobro za malo Tanjo, da ni videla očka, zakaj igrati je moral vlogo nesrečnega človeka, ki je slučajno postal morilec. Srčece ji bi bilo zastalo, če bi bila videila očka s krvavimi rokami, zakaj ona ni mogla razločiti resnličnosti od samtj. Tako pa si je mislila: »Očka je odšel. V druge kraje je odišel. Prikazal se bo ljudem v raznih podobah. In tudi k meni bo kidaj prišel, čisto na skrivnem, da, čisto na skrivnem!«
In na drobnem obrazu jii je zaigral smehljaj, ki je izražal vso vero njenega čistega, otroškega srca.
Gospodično
zmožno strojepisja in nemščine, sprejmem na dvomesečno brezplačno po-akušnjio. Pisane oferte na poštni predal 183, Ljubljana.	20411
Za časa velesejma
sprejmem abonente na ve-lesejmskem ve-eličnem prostoru. — Ivanka Vidmar.
20340
Čevljar, pomočnika in vajenca
s hrano in stanovanjem v hiši sprejmem takoj. Plača po dogovoru. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«
20389
Žagarja
dobro izurjenega na vene-cijanski jarmenik sprejmem takoj — Tudi oženjenega sprejmem. Stanovanje na žagi. Ponudbe na naslov: Josip Barišei!;, gostilničar in mesar v Litiji. 20388
Pleskar, pomočnike
samo prvovrstne sprejme takoj Tauselj, Trbovlje.
£0400
Nakupovalca gozdov
in smrekovih hlodov iščem proti proviziji v okolici Kranja in Kamnika. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Toč.io piačiio«.	20318
Brivski pomočnik
le prvovrstna moč, po možnosti dober onduler dob; takoj mesto. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«
20423
Šofer-mehanik
mlad in lepega obnašanja, z znanjem nemškega jezika dobi službo pri ing Dra gomlru Iliču. Kraljeviča — Dorda 4, Som bor, Bačka.
20439
Učenko
kot prešivalko vrhnih delov Sprejmem Starost najmanj 14 let. Joško Potočnik, Kranj.	£04o3
Donašalko pijače
začetnico sprejme restavracija hotel Štrukelj. 20465
Prodajalko
delikatesne stroke, zanesljivo in pošteno srejmem. — Ponudbe na ogla^. oddelek Jutra» po<l šifro »Pridna
št. 3990«.
Prodajalko
zmožno nemščine, sprejmem za velesejem. Paviljon H 510, Karf.	20468
Potnika
ki ?e potuje v kaki manu-lakturni ali galanterijski stroki in bi bil pripravljen vzeti v prodajo tudi fine pletenine" domač izdelka, sprejmemo pod ugodnimi pogoji. Ponudbe pod šifro »Agilen potnik 156« na ogl. oddelek »Jutra«. . . 20442
,4d-
Šivilja
ki je že delala" za boljšo konfekejo, dob; delo na dom Ponudbe na ogla ni oddelek »Jutra« pod šilro »Boljša konfekcija«. 20467
Nemško govoriti
se hiiro in dob-o nauče vsi po moji metodL. Salendrova ulica 4/11.	20415
Elektromehanik in radiotehnik
izkušen, išče službo v kateremkoli mestu kraljevine Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	20293
500 Din nagrade
dobi tisti, ki preskrbi poštenemu in zanesljivemu fantu, s 4. g. r. in polletnim trgovskim tečajem primerno stalno službo v kakem trg ali industrijskem podjetju. Ponudbe na Oirl oddelek »Jutra« pod šifro »Zanesljiv 500«.	20323
Absolviran jurist
s 1. in II drž. izpitom, ki je bil že ne'kaj časa v odvetniški pisarni, išče primerne službe za takoj ali po 15. juniju. Cenjene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Ab-ol-viran jurist«.	20396
Brivski pomočnik
20 let star, dober delavec in perfekten bubi štucer. išče prijetno kondicijo za takoj. Ivan Blazrtk, Bohinj-
204«6ska Bistrica.
20381
G Ih. Rotman:
Gospod Kozamurnik in njegov avtomobil
46.
Gospod Kozamurnik tega ni mogel dalje gledati. Obupan je jel tekati po kovačniri. »Oh, oh,« je stokal, »kaj se mi je moralo zgoditi na stare dni!« Obrisal si je čelo in se malodušno sesedel na nakovalo.
Kuharica
vajena vsakega dela. želi službe. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Kuhinja«.	20413
Za natakarico
začetnico gre pridno in pošteno dekle, ki je vajeno vseh del in tudi nekoliko kuhanja. Naslov v ogla*, oddelku »Jutra«. 20383
Strojnik
z večletno prakso pri ve5-jih podjetjih in elektro-centrali, vešč montaže in popravil različnih strojev, išče službe. — Po-ntidbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »izprašan«.	20418
Pletilja
začetnica, išče primernega mesta. Naslov v oglar-ncm oddelku »Jutra«. 20444
Jeklene vrvi
17, 22 in 35 mm večjo množino proda llihael Kavčič, Zg. Šiška Ljubljana VII. Telefon 2297.	20230
Puhasto perje
razpošiljam po povzetja najmanj j Kg po Din 38 kg Izkoristit,- c>-i 1 i k o lokler traj« zaloga L Brozovič. iagreb llica 82 Kemična čistilnica perja	189
Medene ventile
za vodovod, nove prodam-
3 k Vi" pit>e, 3 k %" 3 pipe Vi", 2 k 1". l'( s/s". 30% ceneje. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
13611
Radio
sestavnp dele za tricevni aparat proda Longyka — Ljubljana, Prule. 20457
Potniški avto
dobro ohranjen, dvosede-žen, kupim. Ponudbe z navedbo znamke, cene in označbe kilometraže na ogl odd »Jutia« pod — »Vovageurc	13703
Fiat avto
tipa 501. v zelo dobrem stanju, poceni prodam — Ogleda se pri Malgaj avto ličar, Šiška, poleg mitnice.
20348
Lancia-Lambda
4 (5) sedežen, v najboljšem stanju, zaradi odpoto-vanja takoj na prodaj Povprašati in si ga ogledati pri -FA'PRESS« Vegova 8. Ljubljana.	20335
Ariel
motorno kolo s prikolico, malo rabljeno, vsled odpo-tovanja takoj prodam. Po-izve in ogle-la v Slomškovi ulici 14/11 pri gosp. Kobe. med 10. in 11. uro dopoldne.	20420
Motor Douglas
350 cm®, s prestavami, jakn dober naprodaj za 5010 Din. Na ogled p~i Nard'n. Poljanska cesta 31. 20449
Tricikelj
pripraven za trgovino ali obrt. poceni prodam. Na oglpd pri tvrdki J. Goreč niml., d. z o. z.. Ljubljana.	20116
Kolo
le zelo dobro ohranjeno kupim. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod iifro »Dobro ohranjeno kolo«
20292

Narodne noše
razne rute za Telovo trgovini aarin na Sv. Petra cesti 24.	20447
Več stavbnih parcel in lepo vilo
s sadnim vrti.in ter z velikimi vinskimi kletmi prodam radi preselitve. Stanovanje takoj na razpolago. Poja-aila daje Anton štirn, Sp. Šiška, Ljubljana VII.
20201
Stavbna parcela
v Hrastniku, pred križiščem cest Hrastnik—Dol, pripravna za vsako obrt, trgovino ali gostilno, po ugodni ceni naprodaj. Na-siov pove ogla--ni oddelek »Jutra«.	20034
Tvorniško poslopje
novozidano, s parcelo čez 1700 m« v Ljubljani, pripravno za razna podjetja ugodno prodam Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Tovarniško poslopje«.	20294
Hišo ali vilo
na Rakeku ali v Logatcu, 6 ca. 20.000 m1 pro-tora za lesno skladišče kupim takoj. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Kamnik«.	20287
Posestvo
z inventarjem in vinogradom kupim v bližini Maribora. — Ponudbe z opisom posestva in navedbo cene na naslov: Strajuar. K čevje 78.	20385
Solnčno stanovanje
v sre<iini mesta obstoječe iz dveh ali treh sob s pri tiklinami išče miren zakon ski par brez otrok — Po nudbe pod šifro »Solnčno« na ogla.-ni oddelek »Jutia*.
ur L
Elegantno sobo
v sredini mesta s -eparat nim vhodom oddam Naslov v oglasnem oddelku Jutra 20433
Opremljeno sobo
Stanovanje
3 sob, kuhinje in pritiklin oddam za avgust termin na ■ Miklošičevi "cesti Pojasnila daje advokat dr Frlan, Ljubljana. Mikloši čeva cesta 4/1.	20384
Solnčno stanovanje
krasno. 2 sob. kuhinje, shrambe in predprostora. popolnoma za sebe, oddam s 1. avgustom mirni -tran-ki. Poja nila daje Ivan \Veis, Dreuikov vrh št. 8 20455
Stanovanje
3—4 sob. kuhinje in pritiklin. najraje v vili iščem za čintpreje Ponudbe pod šifro »Zračno stanovanje« na oglasni oddelak »Jutra« 20408
g
Opremljeno sobo
snažno, v bližini kavarne Evropa ali Sp. šiški iščem. Pismene ponudbe na ogl old »Jutra« pod 1. junij 1929-5«.	20372
Opremljeno sobo <
s separatnim vhodom in elektriko oddam gospodu s, 1. junijem. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 20295
Opremljeno sobo
lepo, blizu sodnije oddam s 1. julijem. Naslov pove oglasni oddelek »Juitrai.
20394
Sobo
oddam gospodu s 1 junijem. ali sprejmem pošteno dekle kot sostanovalko v Florijandki ulici "štev. 27. pritličje.	20399
Prazno sobo
oddam na Mestnem trgu 13 Poizve se v gostilni Grajska klet, Ljubljana. 20409
takoj oddam št. 19/1.
Rožni ulici 20434
Sobo z 2 posteljama
parktftirar o in s po-ebn m vbodom |>oceni oddam. Na slov pove oglasni oddelek »Jutra«.	£0436
Rumeno denarnico
z važnimi listinami in vsebino ca. 14*X) Din sem iz gubila ali mi je bila ukradena na Binkoštno soboto popoldne na kolodvoru Maribor, ko sem se peljala v Ljubljano. Ker sem v zelo nujni potrebi, prosim poštenega najditelja, da jo proti nagradi odda pri podružnici »Jutra« v Mariboru ali v oglasnem oddelku v Ljubljani. 20377
Listnica s 160 Din
se je naSla pri Črnuškem mostu. Lastn.k jo dobi pri -M Zalar. pekarna, Ljubljana, Stari trg 3. 20374
m
Majhno posestvo
z gospodarskim poslopjem in novo hišo, z vodo v kuhinji prodam. — Pojasnila daje Ivan Šlibar. Rrnke 14 — pošta Sava pri Litiji.
20401
Mesnico
oddam v najt-ni na prometnem kraju blizu kolodvora Brežict. z inventarjem pod ugodnimi pogoji. Naslov v ogl odd. »Jutra« 10162
Lokal na Jesenicah
v sredini merta, pripraven za vsako večjo obrt. oddam v najem. Ponudb" na ogl. oddelek »Jutra« pod šilro »Obrt«.	20307
2 dvoriščna lokala
oddam na najprometne'ši ulici t sredini mesta. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	20393
Kovaško delavnico
z orodjem vzamem v najem Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Kovačnioa«.
2042«
Svežih jajc
večje množine ter finega čajnega masla samo boljše blago rabim za stalno dobavo. Ponudbe na ogla ni oddelek »Jutra« [tod šifro »Velike množine« £0187
Stanovanje
pritlično, z 2 sobama in i-uhinjrt oddam z 8 junijem na Viču št. 24. 20285
Stanovanje
2 6ob. kuhinje in priti!lin oddam s 1. julijem. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	20131
Opremljeno sobo
s souporabo kuhinje iščeta za takoj zakonca brež otrok. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Snažno«.	20407
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom, v bližini kavarne Evropa išče go podičua za.tai.oj. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra «po'<l" šifro »Evropa-« 20398
Mesečno sobo
s prostim vhodom takoj oddam gospodu. Naslov v otrlasnem oddelku »Jutra«.
20372
2 sobi
oddam 2 go-podoma ali gospodičnama. Na-lov pove oglasni oddelek »Jutra«.
20373
Sobo
prazno ali opremljeno oddam v bližini Tabora Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	20376
Sobico
zračno in snažno, po možnosti solnčno, ne predakč od centra, po zmerni ceni išče za takoj solidna gospodična s svojo posteljnino. Gre tudi kot sostanovalka. Dopi-e na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Nujno 105«.	20421
Sobo
s posebnim vhodom, v bližini Tabora oddam s 1 junijem. Naslov in ceno pove oglasni oddelek »Jutra«.
20424
»Ti
Partnerico
za veslanje
iščem. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Ljubljanica«.	22318
Poznanstva
z mirno mladenko, staro do 18 let, pogojno ne lepe zunanjosti, želim v svrho ne-de! ttkih izprehodov. Samo resne ponud.be na ogla-ni oddelek »Jutra« pod šifro »Dostojnost«.	20317
Znanja želim
z gospodično v starosti do 28. let. v svrho ženitve. — Delavke imajo predno.-t — Ponudbe, če mogoče s sliko na ogl. oddelek »Jutra« pod »Abstinent«. 20380
Vdova
kavarnarica in gostilničar-ka v Ljubljani se želi seznaniti s starejšim od 46 do 60 let starim gospodom drž. uslužbencem ali z nekaj premoženja radi ženitve. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »65 lete.	20406
Lepo sobo
v mestu, elektrika, parket, vhod iz veže, oddam gospodični Naslov v oglas, oddelku »Jutra«.	20437
Sobo
elegantno in s posebnim vhodom, v bližini glavnega kolodvora išče samski gospod za takoj Ponudbe na o"las oddolek »Jutra« pod »Soba 600«.	20450
Opremljeno <?obo
čisto in i elektr'6no razsvetljavo oddam na Blei-weisovi cesti 5/IU. 20451
9- -'i ti* i J i rt
Klavirji
Steinway, B8sen iorfer. H61-zl & Heitzmann. Forster in Stingl so nesporno najboljši in jih dobite na najmanjše obroke In pri tvrdki
Alfonz Breznik
Ljubljana, Mestni trg št. 3.
20432
Klavirji in pianini
novodošii po brezkonku-renčnih cenah. Poleg tega Ehrbar, F8r.-te>r in Stingl orig. na zalogi v I. Mariboru. klavirski salon F. Baurle, G o. potka ulica 56/1 20460

Nemških golšarjev
3 pare proda sever & Ko . Gosposvetska cesta štev. 5.
20308
3 stroje
p St 8q St 8/22. St. 8/22 prodam po nizki ceni Naslov v ogl. odd. »Jutra« 20166
Prešernova ulica 4
poleg Frančiškanske cerkve
H. Ssattner
Ljubljana 4
Največja zaloga ur, zlatnine in sre-brnine. Lastna protokolirana tovarna ur v Švici
irmanska sirila
Birmanske ure za dečke od Din
49.60 naprej Birmanske zapestne ure od Din
98.— naprej Srebrne vratne verižice (Colliers)
od Din 20,— naprej Zlate vraifne verižice (Colliers) od Din S5.— naprej
Remscheidske žage
jarmenice in vi-necijaake tvrdke I. Cloulli Remscheid ima stalno v zalogi Rudolf Deržaj, Ljubljana, Kolodvorska ulica 28.	120
Kožuhovino
damske in moške plašče sprejemam v shrambo in popolno prenovo Cez po ietje popravila računam samo polovično ceno Peter Semko krznar. Ljubljana. Miklošičev* 14.	118
Vata, odeje
izdelovanje, popravila. Rožna ulica 19/1.	20435
Za čas velesejma
se priporoča restavracija Gor kolodvor. Ljubljana-Siška. Belo in črno pivo v sodčkih, izborna kuhinja, senčnat vrt.	2<i404
N. Sadlucki
odpotuje!
Hirozof in psihogiaf Sadlucki sprejema vsaiki dau med 9. in 12. tei 14. in 19, uro v Ce'ju. hotel Evropa 14. V Celju ostane še do 1. junija, potem odpotuje v Trbovlje, Laško in Dobrno.	20364
Zaroka
Vlad. Hitejc - Milka Hvastja Alojz Kolšek - Rezi Hvastja
zaročeni 26. maja 1929 — Novi Sad 20448
Lisičje, polhove kože
n vseh drugih divjih ti-vali kupuje stalno skozi celo leto D ZdraviS. trg. a=nja. Ljubljana. Florijan-ska ulica 9	1880-a
o vi Vinodol
najletjše kopališče na Jadranu.
Lepe prostrane plaže, dolga obaina pot kraj udobnega parka, te ni s-: gr išče, prvovrstni hoteli in mnosoštevilne moderno urejene vile. Dnevno izleti po kopnem in po morju, kakor tudi plavalni, veslata: in ribiški šport Pojasnila daje zdravililčno poverjen št vo Novl-Vinodol. 5508
MLiN VUKOVARfSRlJEM>
Pozor pletilci!
Pletarna Jenko, Domžale proda 8ključni -troj St 10—90 radi preureditve na motorni pogon Kupec dob; brezplačen pouk. 13622
Elektromotor
vrtilni tok. 380—220 Volt. 50 Per 6 K 8 kupim. Ceno in natančen opis motorja poslati na naslov Celje, Kralja Petra cesta St 37 20275

l
i
Nemška motorna kolesa v fronti!

U.-RIECKHOFF etnuH
Trgovci z motornimi kolesi, ki hočejo biti dobro pripravljeni za pravkar se pričenjajočo sezonsko kupčijo, si kar najhitreje zasigurajo zastopstvo ene izmed prvovrstnih in dobave zmožnih nemških znamk motornih koles.
Nemška industrija motornih koles je kos oni drugih držav glede visokovredne kvalitete, cene in dobavnih pogojev.
Nemška motorna vozila garantirajo za najboljšo postrežbo odjemalcev.
Na najtežjih mednarodnih tekmovalnih dirkah, na gorskih vožnjah in vožnjah na najdaljše proge z uspehom preiskušena, nudijo najboljše za poklic, potovanje in šport.
Z a z n a ni e k v poštev prihajajočih nemških tovarn Vam pošlje brezplačno
državna zieza nemške avtomobilske industrije
(Reichsverband der Automobilindustrie C. V. Berlin-Charlottenburg.)
.	« : ■'	.	•	,	s,i?:-
Poboljšajte Vaš prijemnik
sa Philips „Miniwatt"
Tla mttogofoojne
§eCje
Najvažniji deo svake radio instalacije jesu lampe za prijem. Loša lampa kvari i najbolje dejstvo dobrog aparata.
Zahtevajte stoga najbolje što Vam nauka i tehnika pružaju i kupujte isključivo
Philips »Mini wat!«
lampe za prijem.
IjslP ||
iA&IO
TRA2ITE KOD VASEG RADIO TRGOVCA
GENERALNO STOVARlŠTE
En Slovenijo. OslmHCi|u, Slavoni|u,	Za Srbiju, C«-r»«j Goro
Mrvutsfcii, Bcsnu • Merceqo»«u'	Vo|vod<nu • Srtsm:
.Noni" 1». d.. 2ot)> eb	Viking. U. d.. e^o^rad
Koie(jir>je Liubice S.
. 26
Izrada i montiranje instalacije za centralni odvod dima u ložionici u poiukrugu na te-retnoj stanici Novi Sad.
Direkcija Državnih železnica u Subotici na temelju rešenia Gospodina lrnstra Saobračaja od 5. oina 1924 godne u aktu Generalne Direkcije Dr-jvnih Železnica G. D. Br. 15.849 24 i u smislu Članova S6 — 98 Zakona o ržavnom Računovodstvu raspisuje na dan 25-og iuna 1929 godine drugu iertalnu licitaciju za izradu i montiranje instalacije za centralni odvod dima -i lož onici u poiukrugu na teretnoi stanici Novi Sad.
Predračunska suma ;znosi 520.000 dinara.
Kaucija od 5% ponudiene sume za naše. odnosno 10% za strane državljane polaže se na blagajni Direkcije Državnih Železnica u Subotici. ili na blagajn ma ostalih Oblastnih Direkcija Državnih Železnica u moneti predvi-dienoj po čl. 88. Zakona o Državnom Računovodstvu na.idal.ie do 10 časova pre podne na dan licitacije, a licitanti su dužni pokazati revers o položenoi kauci.ii na dan licitac.ie odred.ienoi komisiji za Državne licitacije.
Propisno taksirane ponude u zapečačenom zavoju sa oznakom spolja: »Ponuda za izradu i montiranje instalac:je za centralni odvod dima u ložionici u poiukrugu na teretnoi stanici Novi Sad od ponudiača N N.« predaju se naj-kasniie do 11 časova Gradievinskom Odelenju Direkcije (Trg Vojvode Put-nika Br. 9. II. sprat. vrata br. 9).
Pravo za licitaciju imajo samo ona lica i tehnička poduzeča, koja pod-nosu Komis ji uverenja i svojim preduzimačkim spo-sobnost ima i uveretije o rome. da su svoju radniu za porez prijavili i da su na i s tu platili sav pore? sa pripadaiučim prirezima za sve stekle zakonske radove, kao i za sve odo--rene obroke oo sn-ecijalnim rešen.iima.
Zastupnici ponudjača pripustiče se licitaciji, ako imaju pismeno puno-ič:e. da iih mogu na ovoj licitaciji zastupati.
Pla novi ložionice. opšti. speci ja 1 ni uslovi, tehnicki uslovi 1 obrazac pole mogu se vid'eti i po ceni od 100 dinara nabaviti svakog dana za vre-
:vaničn h časova u Grad.ievinskom Odelenju Direkcije.
Naknadne ili telegrafskim Dutem Dodnete ponude neče se primiti.
Iz Direkcije Državnih Železnica u Subotici.
Br. 22.287/1929.	6729
(niših lilijentov objavljamo vsako sredo zahvalnice o Figolu.
P. n.
lekarna dr. S E M E L I C, Dubrovnik 2.
Pošiljko Vaše specialitete FIGOL je porabila moja žena, in sicer po Vaših navodilih proti bolezni na ledvicah in krčem. Zdravilo je izredno učinkovalo, za kar se Vam najprisrčnejše zahvaljujem in končam s spoštovanjem. Stanko P. Kadila, Cetinje (Bajeva 37) 19. III 1927 god.
G. dr. Semeliču, lekarnarju, Dubrovnik 2.
Prejel sem 12 steklenic Vašega zdra-vi'la FIGOLA Moje ponovno naročilo naj Vam bo dokaz, kako izredno delule in da je edino sredstvo, ki uspešno zdravi želodčne bolezni. Kot tako sredstvo ga iskreno priporočam vsem io vsakemu. — Pozdrav.
Životnir Babič, blagajnik Valjevske štedionice, 23. XII. 1926.
Razen za gori navedeno bolezen je Fi-gol sigurno zdravilo pri neurejenih prebavnih, t. j želodcu in črevah te/r ž njimi v zvezi bolezni ledvic, le ter, glavobola, brezspan.ja in hemoroidov. FigoJ proizvaja in razpošilja proti povzetju
lekarna dr. Seraellč v Dubrovniku 2.
Cena: 3 steklenicam 105 Dm. 8 stekl. 245 Din 1 poskusni steklenici 40 Din
Žimo
cvilh a druge Dotrehšilnt kupujte vedno uma pri -trokovnjaku
Rudolf Sever
tapetništvo Marij.n trg ž. Si va» najbolje in najce nejše postreže.	1
krep? Jn zdravi
ŽELODEC
LOVRO SEBENIK, Ljubljana VII.
♦ <m«immmmm»m«
(jojzerji
veeh vrrt. fantovski od
170—200. ženski bolj lahki od 200—250 moški od 250 —350. najfinejši iz juhtne Din 400. ima v zalogi in Izdeluje po meri"
Zalokar
Gosposvetska cesta 8.
6553
Priporočamo Vam
kolesa
ki so oedno najboljša i
Do 12 se oo soildm ceni, <vd< na obroke le pri tordki
SO. UOK.
••■• ...S ... •v. ->>. v
.-V-"-.'i"

mlm
fogrebni t a vod lv Gajšet | Vcdmat—Ljubljana.
Potrti naznanjamo žalostno vest, da je naša ljubljena mama, tašča, gospa
Antonija Pogačnik
dne 27. maja 1929 po kratki mučni bolezni, previdetia s sv. zakramenti mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb drage pokojnice se vrši dne 29. maja ob J-Ž5. iz mrtvaške veže splošne bolnice k sv. Križu.
LJubljana, dne 27. maja 1929.
žalujoči: JOŠKO, FRANCE, sinova, PEPCA, FRANCKA, sinahi, in ostali sorodniki.
irei i^eiia-gj, aainaniia	B	Uestn. Duffrebni zavod
Potrtim srcem javljamo vsem sorodnikom ki znancem tužno vest, da je naša ljubljena, predobra mati, oziroma stara mati io tašča, gospa
Emilija Wagner Pi Wagnersheitn
roj. Zeschko
vdova majorja
po kratici, mučni bolezni, previdena s svetotajstvi, v S9. letu starosti danes mimo v Gospodu zaspala.
Pogreb nepozabne se vrši v sredo, dne 29. mala t. 1. ob '<43. uri pop. od doma žalosti, Mestni trg S, na pokopališče k Sv. Križu.
Sv. maša zadušnica se bo darovala v stolni cerkvi sv. Nikolaja.	6879
LJubljana, 27. maja 1929. HERMINA PIRNAT. hči. — VLADIMIR PIRNAT, polkovnik v pok., zet. — ALBERTA, vnukinja.

K51S i
OMina l.inhljanu Mestni pozrebni zavort
V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš ljubljeni soprog m oče. gospod
lana — Houo mesto.
dPolliictti
memcart
soadaio med nawiliut)lieneiše čtivo v vseh literaturah. Sem spada dr. Vošmiakova kniisa
horhi za ufedinje-nu nurodnu
ki je Izšla za božič in I« silno interesant-na in z ozirom na Dravkar se vršeče spremembe veleaktualna.
Jako elegantno oDremliena kniiea obse«a 410 strani in velia broširatia Din 120.—. v platno vezana oa Din 140.— Naroča se v
enjigartti 1sisGevne xatiru£e v &jubl}atti, tPreierncoa ulica 54
Ivan l9
adrninistrat. major kralj, mornarice
Jne 27. t. m. po dol-gem trpljenju, previden s tolažili sv. vert mirno v Gospodu zaspal
Pogreb nepozabnega pokojnika se vrši v sredo, dne 29. majii ob 4. uri pop. iz mrtvašnice garnizijske bolnice na Zaloški cest na pokopališče k Sv. Križu.	6S7S
LJubljana, dne 28. maja 1929.
Žalujoča soproga NEŽJK.A in otroci.

		Mm.		.'v.1-'-
				
Zahvala.
Za velikodušne in tolažiine dokaze iskrenega sožalja ob priliki naše ljube prerano izgubljene mamice, gospe
Marije Hribovšek
izrekamo tem potom našo prisrčno zahvalo. Zlasti se zahvaljujemo častiti duhovščini, gospodu dr. Zamiku, darovalcem cvetja ter vsem, ki so blagopokojnioo spremili na njeni zadnji poti.
Zagorje, dne 27. maja 1929. 6S83
Žalujoči ostali.
■ s*.: a ■ • :
m I
Pozor ženini in neveste!
ŽIMNICE
(matrace). posteljne mreže, železne posteljt (zložljive), otomane, di-vane, in tapetniške izdelke nudi najceneje
Rudolf Radovan
tapetnik
Krekov trg St. 7. poleg Mestnega doma

ni po ceni zato pa $tci knuh in pecivo iz nje nencicfkinijivci«
Urejuje Davorin Bavljin. lidaja za tomzorcij «Jutra» Adoll Ribuikai Zu Narodno ti.sk.axuo d. d. kot Uskaruarja tram. Jezeršck. Z* in»eratni del je jdgovoren \hjjzij Novak Vsi v Ljubljani.