StšV« 43,
V Trstih v po^eđ&Sfek, ffeteruaria t BI?
aia v s. k lian, t idi o> nedeljah in praznikih,
ch 5 zjutraj.
" . Ci ■■ Sv i r. ' >',:"! As - i.c^a l'. 2'\ !.	Vs!
■	. •• ,!•. . i ""Nefr.-nkir.ina pisma ne
ni orer!<vk Š'cfnn Ooi-na. ! n^nik konvvd} risi- t;-karn? „Edinki", vrzadruge 3 v T- u. ulica Sv Frančiške , c V.e^a tt. 23. uredi.'=>tva in rprave sier. il-57. a : Za celo leio.......K '24. —
•jtaSi	"i--s
i	fic«1	it S tr J?^ S*. !	-
It- i if'J .	•...................a 12.""
Z 1!" K(i£CC ...... ■ •••■*•• t 6-
za nedeljsko Izdajo za ceo leto......,5 20
is ro» lefa	...	...I.., 260
Lojf»;i ■■ • -' ?
t« ' se prodrijijo uo f> ■.-.: .ne vinarjev
-tre ■•• ;;o-ti "PC kol't
mati a i |i
s*. m	te ^ * 7 j "v
Kv j	r~ * k' . i
M ? i > ••• S - ž. A 1a/ f J 1 i v ;
Lsslcd nalnove rii dosoifKov.i Avstrijsko uradno poročilo.
Pogreb velikega admirala Hausa. Cesar na pogrebu.
Itrliiaosko bojišče. — Brezuspešni italijanski protinapadi "na naše osvojene postojanke. Zopet 370 ujetih.
Na ruskem in zapadnem bojišču patruljni boji. oziroma živalmejše topovsko delovanje in napadi močnejših oddelkov.
Macedonsko bojišče. — Sunki Francozov pri Bitolju in Angležev pri Doj rančem jezeru brez uspeha.
Posreb mcnrarlSkett poveljnika, velikega odmiralo Hansa ob navzočnosti cesarja In kralja.
PULA. 10. (Kor.) Ob navzočnosti Njegovega c. in kr. apostolskega Veličanstva je bil danes eden palatinov monarhije. mornariški poveljnik veliki admiral M a us položen k zadnjemu počitku.
Njegovo Veličanstvo Najvišji vojni gospod je, spremljan od Niiju Visokosti vojnega maršala nadvojvode Friderika in admirala nadvojvode Karla Štefana, potem od načelnika generalnega štaba, vojnega maršala Con rada pL Hotzendorfa, 9. t. m. zvečer zapustil Baden. Med potjo sta stopila v posebni dvorni vlak armadni poveljnik generalni potkuvnik pl. Boroević in namestnik v Trstu baron Fries-Skene. Dvorni vlak je prrspel v Pulo 10. t. m. ob 2 popoldne. Tjakaj so bili prispeli k pogrebu zastopnik nemškega cesarja, mornariški ataše korvetni kapitan baron Frcy-berg, vojni minister, generalni polkovnik baron Krobatin, minister za deželno brambo, generalni polkovnik baron Ge-orgi. ogrski dvorni minister baron Rosz-ner. korvetni kapitan Kophanel kot zastopnik cesarske nemške mornarice in mnogo drugih žalnih gostov. Njegovo Veličanstvo so na kolodvoru sprejeli načelniki vojne mornarice, med njimi admiral vitez pl. Chmelarz in podadmiral Njegovan, ter se je potem cesar na motornem čolnu podal na krov ladje »Viribus Uni-tis«. kjer je bilo pod nekim topovskim stolpom irupJo velikega admirala položeno na oder. »Viribus Unitis« in vse v vojnem pristanišču zasidrane ladje so imele razobešene zastave na poldroga. Krsto mornariškega poveljnika je pokri-vaia vorna zastava. Deputacije štaba in moštva vojne mornarice so bile razpostavljene na krovu bojne ladje.
Po svečanostni blagoslovitvi so prenesli krsto na čoln ter jo, spremljano po čolnih, ki so jih zasedli Njegovo Veličanstvo in ostali žalni gostje, ob gromenju mrtvaških salv prepeljali na pobrežje pristaniškega admiralata. Ob krasnem solncu je napravila poslednja vožnja mornariškega šefa po temno-sinji Adriji pretresljiv \ tis. Na izkrcevališču so dvignili krsto na neko topovsko lafeto ter se je nato pogrebni sprevod pomikal skozi razsežni arzena!, mimo špalirjev armadnih in mornariških c. k mornariški cerkvi, kier je bilo truplo ponovno blagoslovljeno, in od tam na pokopališče. Na vsej dolgi poti je Njegovo Veličanstvo dalo pokojnemu mornariškemu poveljniku zadnje spremstvo.
Po pogrebu smrtnih ostankov velikega admirala v cipresnem in palminem gaju mornariškega pokopališča si je Njegovo Veličanstva ogledalo defiliranje čet. Njegovo Veličanstvo cesar je posetil še \ dovo pokojnega mornariškega poveljnika v Puli, da ji je izrekel sožalje. ter je ob 6 zvečer odpotoval nazaj v Baden.
Cesar in krali Karel ter cesar Viljem II. sta ob krsti preminulega velikega admirala dala položiti krasne lovorjeve vence.
Vi
P o n L I S T E K.
Ne sodite,...!
Roman.
A«
Tedaj se je porodil v njegovi duši da-fekosežen načrt, in silna ljubavna strast do nje se je polastila njegovega srca.
* =s *
Kedar je prišel knez na pogovor k Sonji Čigirinovi. io je vselej prosil za nekoliko '•:ap!]ic strupa« iz njene stekleničice, kar :nu je smehljaje dovolila brez pripombe. Ko je dane< zopet prosil, je rekla:
— \ isokost. kai vam pomaga teh dvoje, troje kapljic.... ker ste se že privadili, -t morate popolnoma obdati s tem vonjem. kot iaz, da boste imeli pravi užitek. J lovolite mi. da vam dam na razpolago celo -teMeriico. kajti tega močnega parfuma ne dobite nikjer.
Rt:s. nekaj čudovitega je v njem. Posmeja!a se je nalahno.
O____česa vsega ne izumeva ta ra-
firirani Pariz za uživanje sveta, ki hoče živeti! Ti parfumi vsebujejo vsi več ali; manj snovi, ki učinkujejo na živce, vsled ce.-ar se jih človek lahko privadi tako,
DUNAJ. U. (Kor.) Uradno se razglaša: 11. februarja 1917.
Vzhodno bojišče. — Jugozapadno Ocne, pri Bekasu in Jugovzhodno Zloczowa so bila sovražna lovska poveljstva odbita. Ob dolnjem Stohodu je neka napadna četa privedla iz ruskUi postojank več ujetnikov.
Italijansko bojišče. — Na Goriškem so se na več točkah vršili boji za jarke, ki so jih osvojile naše čete. Sovražni protinapadi so se izjalovili: nadalj-nih 370 ujetnikov je ostalo v naših rokah. Posebno so se odlikovali oddelki priznanega deželnobrambnega polka št 37. Italijanski letalci so metali bombe na Trst. Milje, ladjedelnico pri Sv. Roku in na vojno bolnišnico na Opčinah. Severno Tolmina je bilo pri neki posrečeni akciji ujetih 42 Italijanov. Sovražen napad na naše postojanke na Stilfser Jochu je Ml krvavo odbit.
Jugovzhodno bojišče. — Ne-I z premen jen o.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
Femiko uradni) poročilo.
BEROLIN, U. (Kor.) Veliki glavni stan. H. februarja 1917.
Zapadnobojišče. — Armada prestolonaslednika Ruprehta: Zapadno Lilla, na obeh straneh prekopa La Bassee in Scarpe kakor tudi v severnem delu sommskega ozemlja živahni topovski boji. Na severnem bregu Ancre so izvršili Angleži z močnimi silami napad severovzhodno Beaumonta, na južnem bregu vzhodno Grandcourta in severno Cour-celette pa z manjšimi oddelki. Na potu iz Puisieuxa v Beaucourt so prodrli v stot-nijski širini: na vseh ostalih točkah so bili zavrnjeni, deloma po bojih moža proti možu. — Prestolonaslednikov* armada: Na levem bregu Moze se je kakor prejšnji dan opoldne topovski boj ojačiU ne da bi prišlo .do napada. V gozdu Ail!y (jugovzhodno St Mihiela) in rt obeh straneh Mozele so bili izvršeni francoski sunki, ki so bili odbiti po našem ognju in v bojnem metežu.'Naša letalska brodovja so izvršila poizvedovalne in napadne naloge daleč za sovražno fronto. Važne sovražne vojaške m prometne naprave so bile tekom dneva in ponoči uspešno obmetane z bombami.
Vzhodnobojišče. — Fronta princa Leopolda Bav.: Vsled zmanjšanja mraza se je bojno delovanje v mnogih odsekih povečalo. Pri Postavili (severno Na-roškega jezera) in jugovzhodno Zloczowa so bila ruska lovska poveljstva zavrnjena. Ob dolnjem Stohodu so privedle naše napadne čete brez lastnih izgub več ujetnikov iz sovražnih jarkov. — Na fronti nadvojvode Jožefa in pri Mackensenovi armadi razven predstražnih bojev in posamičnih živahnejših topovskih bojev nobenih posebnih dogodkov.
Macedonska fronta. — Scve-rozapadno Bitolja je bil francoski sunek, jugozapadno Dojranskega jezera pa po močnem topovskem ognju izvršeni napad Angležev brez vsakega uspeha.
BfcROLIN, U. (Kor.) Veliki glavni stan, 11. febr. 1917., zvečer.
Na obeh straneh Ancre živahno artiljerijsko delovanje in boji med strelskimi jarki, sicer na zapadu in vzhodu nič bistvenih dogodkov.
Prvi generalni "Kvartirmojster: rl. Ludendorff.
Turško uradno poročilo.
CARIGRAD, 10. (Kor.) Iz glavnega stana se poroča: Fronta ob Tigrisu: Dne 9. t. m. je sovražnik po topovski pripravi, ki se je pričela zgodaj zjutraj, izvršil ob 10 dopoldne napad na naše postojanke južno
da jih mora imeti. Treba jih je vedno več in več. in človek ne more več dihati brez tega omamljajočega vonja.
—	Nevaren užitek. — je mrmral nekoliko prestrašeno. — V sobo, polno cvetlic, bi se človek ne vseidel. in tem umetnim vonjem se pa vdaja.
Odtod torej ono Čudovito razpoloženje, ki se ga je polastilo, ko je pred kratkim cele ure. sanjajoč o njej. pritiskal svoj robec na čelo, robec, ki je celo ponoči razširjal sladki vonj poleg njega.
—	Kaj hočete, življenje je prekratko, da bi si človek odrekal radost, moderno življenje zahteva modernih sredstev____in
so še nevarnejša.
Vest se mu je zbudila in ga svarila, kajti take stvari so mu bile prepovedane. Toda bil je že vse preveč v njeni oblasti in ni več mogel nazaj... njene oči so ga obvladovale. Hitro, nervozno je prijel za steklenico, da bi jo odprl, toda Sonja mu je ubranila smeje se:
—	Nikar, parfum bi se izlil po žepu, in preveč bi vam moglo škodovati. Prosim, blagovolite za sedaj uporabljati mojo steklenico.
Vzel je njeno steklenico, pri čemer se k njegova roka doteknila njene. Pogledal
Tigrisa. Napad je bil odbit z velikimi izgubami za sovražnika. Le enemu samemu sovražnemu bataijonu se je prvotno po-1 srečilo, da je prodrl v naše črte, a je bit potem zopet pregnan iz njih. Vse naše postojanke so bile ob 3 popoldne v naši posesti. Eno sovražno letalo je bilo po našem pehotnem ognju prisiljeno, da je pristalo. — Kavkaška fronta: V nekem oddelku levega kriia je bil nenadni napad sovražnika odbit. — Na ostalih frontah nobenih važnih dogodkov.
Položaft aa zapadnem bojišču.
BEROLIN. 10. (Kor.) Wolfiov urad poroča: Včeraj so izvršili Francozi nove poizkuse, da bi se maščevali za poraz na višini 30^ kjer so dne 25. p. m. izgubili postojanke v širini poldrugega kilometra ob velikih izgubah na mrtvih in ujetih. Po običajnem jutranjem ognju je bil francoski topovski ogenj zgodaj popoldne vedno živahnejši in se razvil polagoma do velike srditosti. Čutiti je biio tudi težko francosko artiljerijo. Po večurnem topovskem ognju je bilo ob 7 zvečer v mraku zimskega dneva opaženo, da se polnijo francoski jarki z napadnimi četami. Nemški uničevalni ogenj na francoske jarke je bil stopnjevan do skraine srdito&ti, nakar je bil francoski napad zadušen že v kali. Francoske izgube v tem ognju so morale biti velike. Istotako kakor štirje ob težkih francoskih izgubah odbiti napadi dne 28. pr. m., »so brli tudi sedanji brezuspešni. Tekom topovskega boja je neki nemški izvidni oddelek poskakal iz jarkov in ujel francosko sitražo. V ozemlju Sailly se je razvil angleški topovski ogenj do skrajne srditosti. Angleške napadne čete, ki so hotele izgraditi včeraj na tej točki izvojevane neznatne uspehe, so bile na več točkah odbite. — V Rusiji m Romuniji sneg in mraz. V Macedoniji že nekaj časa na raznih točkah fronte močno topovsko delovanje.
Angleški letalski napad na letališče Chfstelles.
LONDON, 10. (Kor.) Dne 9. t. m. popoldne je več angleških letal zmetalo na letališče Chistelles veliko število bomb, ki so eksplodirale. Letala in letalci so se vrnili nepoškodovani.
Protestna nota republike Čile Nemčiji.
AMSTERDAM. 10. (Kor.) »Times« poročajo iz Santiago de Chile: Cilcnska vlada je izročila dne 2. t m. nemškemu poslaniku protestno noto proti poostritvi podvodniške vojne. Cile si za slučaj, ako bi bile kršene njene pravice, pridržuje pravico postopanja. Odgovor republike Uniji bo najbrž odklanjajoč.
Uspehi nemških podvodnikov.
LONDON. 10. (Kor.) Angleški parnik »Japanese Prince« in norveški parnik »Ellavore« itz Ravgarda sta bila potopljena.
KRISTIJANIJA, 10. (Kot.) Ministrstvo za vnanje stvari je dobilo iz Grimsby brzojavko, glasom katere je dne 8. t. m. neki, podvoinik brez svarila napadel parnik »Ida«, ki je bil na potu v London, pri če-' mer sta bila dva moža ubita, pet pa ranjenih. Podvodnik je potopil nato »Ido« z bombami. Moštvo je sprejel neki angleški torpedni lovec.
BERLIN, 10. (Kor.) VVolffov urad poroča: Eden naših podvodnikov je v Severnem morju vnovič potopil pet neznanih angleških parnikov. skupno 14.000 ton in sicer z napadom pod vodo.
Položaj na Grškem.
ATENE, 9. (Kor.) Aliiranci posvečajo vprašanju rezervistov, ki tvori oviro za preklic blokade, večjo pozornost. Francoski general je celo preklical izročitev grških poštnih vreč, ki so bile zadrževane.
LONDON, 10. (Kor.) »Central Ne\vs« poroča iz Aten- Vojni minister je odredil.
da morajo vse osebe, ki imajo državno orožje, izročiti isto pred 17. t. m. Blokada je že zmanjšana. Poštne pošiljatve oJ dveh mesecev so bile izročene. Dovoljeno je bilo izkrcanje koruze v Pireju.
Odhod Gerarda iz Berolina.
BEROLIN, 11. (Kor.) Ameriški veleposlanik Gerard in ostali člani poslaništva kakor tudi v severni Nemčiji se nahajajoči ameriški državljani, skupno 115 oseb, so odpotovali danes s posebnim vlakom v Švico.	_
Grof Czernin poide v Monakovo.
MONAKOVO, 11. (Kor.) Grof Czernin pride te dni v Monakovo, da se predstavi bavarskemu kralju in da poseti državnega ministra grofa Hertlinga.
tem Italiia ,i
'i 'i.i-.ua v »i » ču: raču'i
iz katere so st
Vr. v.
U
Trgovinske bilance s~ora2r.il) in neutralnih držav.
Sestava vseskupnih trgovinskih bilanc za minulo leto bi nudila najzanimivejši podatkov o gibanju mednarodne trgovine, nastalem vsled vojne, o višini vojnih dobav od strani nevtralcev, o vedno večjem zadolževanju vojskujočih o vedno večjem bogatenju nevtralnih držav. Skoda le, da taka sestava ni možna. Nekatere države sploh ne priobčujejo svojih bilanc, a gradivo za tako bilanco prihaja od drugih držav počasi in nezadostno.
Kraj vsega tega pa podajajo podatki, kolikor jih je na razpolago, vendar zanimivo sliko.
Uvoz Anglije je imel v letu 1916 vrednost 949'15 (97'26 več) milijonov funtov šterlinov nasproti 467 milijenom v letu 506'55 (121*08 mil. Več). Potemtakem iznaša prebitek uvoza, ali takoimenovani pasivni saldo okroglo 443 mil. funtov šterlinov nasproti 467 milijonov v letu 1915. Te številke pa ne utegnejo biti povsem točne, ker se zdi, da na eni strani, pri številkah izvoza, ni vzet v obzir zopetni izvoz 'dovoženega blaga okroglo 100 mil. funtov, vsled česar bi se pasivni saldo zmanjšal. Na drugi strani niso točna naročila države v inozemstvu, po večjem delu prave vojne dobave, vsebovane v statistiki, s čemer bi bil pasivni saldo zopet kolikor toliko nižji, ne^u je v resnici.
Francoski uvoz se izkazuje za prvih deset desecev 1. 1916 z 8340 milijonov frankov, izvoz pa z 2860 milijonov. K temu pa pripominjajo ura Jno, da sc vse blago zaračunava no prejšnji trgovski vrednosti, dočim je vrednost izvoza porasla povprečno za 90, a vrednost izvoza za 50 odstotkov. Temu primerno je prava vrednost uvoza 15'8, a vrednost izvoza 4'J9, torej pasivni saldo okroglo 11*5 milijard frankov.
Rusija je uvozila v prvih 11 inesccih 1916 blaga v vrednosti 1965'S mi ijonov — za 974'5 mil. več, nego v letu in za 919 mil. rubljev več, nego v I. 1914 —; izvozila pak je blaga v vrednosti 5,3G'5 milijona rubjev <za 172 mil. več, nego ieta 1915 in za 399 manj, nego v !. 1-914). Pasivni salio bi iznašal torej 1429 rubljev
I. 1915 in samo
nasproti 627 milijonom 111 milijonov «1. 1914.
Uvoz italiie je iznaša mesecih minolega leta 422075 a izvoz 2449 milijonov iir.
Ako pri tej nepopolni statrsiiki vpošte-j vaino porast pasivnega salda, ako — radij lagljega prispodabljanja — preračunamo j vse gornje \ rednosti (po vrednosti zlata); in ako jih primerjamo s poprečnimi bilančnimi sadli za časa poslednjih treh let miru — 1911, 1912, 1913 — dobivamo rezultat, da pasiva trgovinske bilance Anglije, Francije, Rusije in Ital je iznašajo skupno 30.438 milijard kron in da je napram razdobju 1911—1912—1913 porastia za 25.168 milijard.
Će računamo, da bilance v času miru pomenjajo nekako stanje ravnotežja, da ste kreditni državi Anglija in Francija, po-
v
prvih devetih i milijonov,!
ji je v obraz, vroče vneto, kot nikdar še doslej. Z vzdihom se je vprašal, ali bo pač kedaj čutila zanj, in s tresočo roko je pritisnil vlažni svilnati robec na usta... o, to je omamljalo, krepilo in opajalo obenem! Čez nekaj časa je dejal:
—	Gospića, povedati vam moram novico in upam, da je boste vesela: dvorni inaršalski urad začne jutri razpošiljati vabila na dvorni ples. ki se bo vršil v nedeljo, 16. februarja.
—	Kako lepo; to bo krasno! — Njena druga misel pa je veljala toaleti. — Brzo-javila bom v Petrograd in si dala poslati svojo dvorsko obleko. O. Visokost, kako se ve*-Jim!
Už.val je v njenem veselju.
—	Vam v čast, milostiva, in da bodo vedeli moji ljubi podaniki, da se je njihov knez vrnil v življenje, v radost. Ali bi bilo nediskretno, ko bi si že sedaj želel napraviti sliko o tej dvorski toaleti?
—	Ne, ne... vlečka in krilo iz rumenega brokata z vezenimi cvetlicami, obrobljeno s sobolovino, ostalo iz belega atlasa, izvezeno z zlatom, izrezek tudi obrobljen s sobdlovino, in majhni sobolovi repki namesto rokavov. Imenitno je.
—	Brez dvoma ... knežja obleka.
van. a tujci potovali po njej, -noglc v tistem času bn z težav plačevati svoje tedanje pasive trgovinske b lance — danes ital ja,' ne bi mogla, ker sta pre iehala izseljevanje in tujski promet — potem po-menja porast pasive trgovinske Liiance na vsak način zadolženje, ali vsaj znižanje imetja!
Kako pa bi šele izgledali računi teh sovražnih nam držav, ako ne bi bile mogle jemati posojil v nevtralnih državah, oziroma. IvaRo izvažati tja!!
Poglejmo sedaj trgovinske bilance nekaterih nevtralnih držav in Japonske, k; je radi svojega oddaljenega položaja in vsi od svoje neznatne udeležbe v vojni v trgovsko-političnem pogledu v sta.jju nevtralcev!
Zedinjene države Severne Amerike so uvozile v letu 1916 blaga v vrednosti 2392 (613 mil. več), a izvozile za 5431 (več 1875) milijonov dolarjev. Potemtakem je iznašal aktivni saldo 3039 (1258 več) m I. dolarjev, ali okroglo 15 inilijand kron nasproti navedenemu trilletju 2'8 milijarde kron.
Japonska je uvozila b'aga v vrednosti 729 (197 več) milijonov jenov, a izvozila za 1079 (373 več) milijonov jenov. Prebitek izvoza (aktivni saldo) bi iznašal torej 350 (176 več) milijonom jenov, aH 860 milijonov kron nasproti poprečnemu pasivnemu sa'du v zadnjih treh letih miru, in sc je torej tudi japonska trgovinska bilanca poboljšala za več nego milijardo kron.
Tudi Kanada (da-si ni nevtralna, vendar je omenjamo na tem mestu) izkazu^ za fiskalno leto 1915—1916 aktiven saldo več nego poldrugi milijon kron.
Za bvico imamo številke samo za leto 1915. V tem letu je nje izvoz porasel na 1670 milijonov frankov, od 11S6 in 1376 milijonov frankov v obeh prejšnjih letih: uvoz pa je iznašal 1860 napram 147S in 1919 milijonom frankov. Tako je pasivni saldo bilance Švice padel od 543 in 29J na 10 milijonov frankov.
Podobno velja tudi za vse druge nevtralne države, katerih trgovske bilance niso pri rokah, posebno za Argentiuij \ Nizozemsko in škandinavsko državo.. Tudi Španska plava sedaj v zlatu. Ako bi i me/i pred sabo vse trgovinske bilance, bi se morala pasivna sadla pokrivati z aktivnimi. Naj se točno pogleda, katere »države so po vojni pridobile denarja, a katere so ga izgubile. S:cer pa treba imeti na umu. da gornji številki 30, oziroma 25 mi-lljard, ne predočujete vseskupne obremenitve ententinih držav, marveč velja to samo za poslabšanje njih blagostanja nasproti inozemstvu v teku enega vojnega leta. namreč leta 1916.
S severnega bojišč.
Od začetka vojne se nahaja naš domači pešpolk št. 97 na severno-vzhodnem bojišču. Sinovi lepe, solnčne, a sedaj nesrečne (ioriške, inteligentni in kremeniti Kraševci, tvorijo velik del tera p< Ika. Živo nam je v spominu lanjska velika ruska ofenziva. Kd«r je mogel videti naš polk v protinapadih — posebno pri durkovcu, pri Zaeavki, v Cernolovcah, Stanislavo-vem itd. — je moral občudovati oza-vest in hrabrost sinov Adrije. Nas mači pešpolk je vsikdar — kadar so ga pozvali — krasno pokazal jekleno voljo. S svojimi junaškimi čini je dokazal, da v ničemer ne zaostaja za drugimi junaki naše vojske. Štiri dolge poletne mesece je po dnevi in po noči pod vodstvom svojega strogega, a dobrega polkovnika zadrževal močnejšega sovražnika. G. polkovnik je kmalu izpoznal vrle slovenske duše. te plemenite notranjske in primorske fante in može. Polkovnikova duša je žarela, ko je naš polk ob navzočnosti cesarskega princa ki je načeloval naši armadi, na severno-vzhodni ironti, prejel najvišjo pohvalo, ko
Pri teh besedah se je nenadoma pojavila rdečica v njegovem obrazu, in zopet je začel nervozno pritiskati s parfumom prepojeni robec na usta.
— Kaj mu je neki, kaj ga razburja tako? Vsako minuto je drugačen... interesanten
človek, — si je mislila Sonja.
* « »
Še nikdar se ta blazirana, prenasičena svetska dama in veselila ničesar tako, kot pojezda s knezom, kajti koprnela je tako-rekoč po njem, celo vstajala je tistQ dni preje, da se je mogla obleči čim raiinira-neje in da je bila vendar točna.
V njeno začudenje se pobočnik ni udeleževal teh izletov, temveč je njegovo mesto zavzemal nadkonjar. \ zroka za to
si ni mogla misliti___ko bi bila slutila, da
je bila ona vzrok majhne odtujitve med knezom in njegovim .zvestim pobočnikom, bi bila vsekakor od sovraštva proti pobočniku čutila nekako zadoščenje. Le-sinski je trpel veliko, raarsikatero hladno, rezko besedo je zad.v^ čas moral čuti od svojega ljubljenega gospoda, zato je iska! pretveze in prosil, naj ga oprosti .skupnih pojezdov. Tedaj se je hipoma popolnoma izpremenilo kneževo razpoJo-ženje. Vrnila se je zopet njegova milosti-
vost, dobrota in zaupljivost. Danes, ko je Lesinski premišljal o vsem tem in so težke, skrbi polne m i s'i, izzvane po kneževih namigavanjih, valovele po njegovi duši. je prišel k njemu telesni zdravnik dr. Mendler. Le-ta, star, zelo jovijalen, skoraj nekoliko drastičen gospod, pri tem pa srčno dober, vesten, pameten in zvest, ga je, kot je pač bila njegova navada, nagovoril nekoliko jezno.
—	Ali kneza ni? Je že zopet pri Cigi-rinovi, kaj? Ni mi všeč, žila mu bije razvueto. srce utripa neenakomerno, razpoloženje se menja! Dragi gospod stotnik, prosil sem tudi vas, da kontrolirajte cigarete. Knez kadi pretežko vrsto, vse kaže tako.
—	Ne morem pomagati prav nič; knez
—	In kako peklensko stvar uporablja tudi: ta parfum... strup, pravcati strup zanj!
—	Tudi to se ne da izpremeniti.
—	Lesinski, s svojimi kratkimi odgovori me pripravite do obupa!
—	Obžalujem.
—	Ta ruska prekanjenka... da bi jo...! ...ona je kriva vsega, ali ne?
—	Jaz ne* morem soditi.
Dalje.
Stran II.
.EDINOST- Štev. 43.
V Trsiu, dne 12 februarja 1917
Je armadni poveljnik pripel junaškemu polkovniku na prsi visok* red, s katerim se je čutil odlikovanega tudi včs polk. In. ko se je g. polkovnik poslavljal ou nas, jc pozdravljal častnike in moštvo, pridodavši gin je no, da pešpolk št. 97. ostane še nadalje v srcu njegovem kot simbol junaštva. To nam je potrdil gospod polkovnik tudi s svojim voščilom za novo leto. kjer je zaklicali »Čast in slava 97-tim! Objemam vas v duliu!«
Naši mladeniči in možje so ponosni na t ;kf; izpričevalo od strani visokega častil Ica. Polkovnikcve besede ostanejo tudi njim globoko zarezane v dušo: v ponos so jim in dajejo jim popolno zaupanje do predpostavljenih. V tem zaupanju, po takem priznanju nam oživlja nada. da naši domovi..! in našemu milemu narodu zašije boljša bodočnost!
Saj ta naša gruda, ta naš rod. ki je dal skupni domovini toliko in tolikih junakov. Katerih junaškim činom ne more odrekati priznan ia, (ali jih celo potaje vati) nobena zlohotnost. nobeno nasprotstvo. nobena zavist — saj ta naš narod zasluži v polni meri in more zahtevati boljše bodočnosti od državne zveze, za katero je doprinesel toliko žrtev v imetju in krvi!!
Na bojišču. na vseli frontah, kamorkoli ga pošiljajo na brambo domovine, je naš si .venski vojak — iunak: vzor vdanosti, zvestobe in požrtvovalnosti, ki ne pozna strahu niti tedai. ko zre v lice sovražniku in _ smrti! Pa tudi nad očete, brate in «e-tre teh junakov so prišli težki, hudi dnevi. Posebno pa za tiste, ki morajo zapuščati si ( -C domove. Težko legajo našim junar »m na fronti na srce vesti iz onih liu do prizadetih predelov domovine.
c ia jim ne morejo potlačiti! Slovenski iunak zna junaški premagovati tudi srčno bol. Vzhičen je v uri veselja, v dnevih duševne boli pa ne klone z duhom — osti tja pokoncu z istim pogumom in isto Kkleno vuijo v prsih. Ostaja — slovenski iunak! Narod, ki peraja domovini take sinove. je res v polni ineri vreden boljše bodočnosti, nego se inu je krojila v minulih
nh: bodočnosti narodne svobode in neoviranega raz\ oja na vseh poljih snovanja. Kakor naši junaki goje polno zaupanje do svojih višjih in zaupno pričakujejo boljše bodočnosti od strani države: v isti p liii meri je poslednja dolžna, da zaupa narodu, ki je v najkriiičnejših časih podal toliko sija.nih dokazov neomajne zvestobe, da ne veruje ne sedaj in da tudi v bodoče ne bo verovala nobeni kleveti na škodo tega naroda! Zaupanje za zaupanje! Iz tega rastejo tesne, nerazdružljive vezi!!
Seveda se — kakor rečeno — v svojih sv« bodnih urah ginjeno in sočutno spominjamo trpečih svojih rojakov v zaledju. Z gredo naše simpatije tja — v miio domovino, ki jo tako ljubimo z vsem žarom svoje jeklene in vendar tudi tako mehke in za vsako blago in vzvišeno čutstvo dovzetne slovenske duše. Kakor se mi na fronti, tako naj se tudi naši bratje v zaledju v teh težkih dneh oklepajo tola-žilne in podkrepljajoče nade. da nam v nedolgem času sine veliki dan. ki nas zoret združi v bratskem objemu — v naročju naše solnčne Adrije.
Srca naša so polna ljubezni in sočutja radi težkih udarcev, ki so zadeli naš narod v Primorju. Ali ta naj ne obnpuje nikar! \ elik del zdrav ega, čvrstega cvetja mu ostane ohranjen za bodočnost, za de-l i. za razvoj njegov. Naj nam verujejo v zaledju: nikoli še ni v človeštvu planski:, t-ko ži\a liubezen do la-tn? grude, da do-j novine in rodu na njej! NKdar še tako kol v današnjih dneh. Nikdar se še nisno tako živo zavedali, da smo — Slovenci!; In nikdar še ni bila v nas tako jeklena vo-: lja. da ostanemo to za vse čase. Hudi vo;-iii časi. trpljenje in žrtve, misel na domovin o: vse to je naše rodoJjuHe nekako po-piemesitilo izči^tilo. idealizirao!
Naj nam Bog ohrani ta cvet moštva, da nam s svojim delom in um^m na pogorišču pripravi — novo srečno življenje! Ura še ni prišla, zaželjena ura velikega svidenja. Ali pride gotovo. Skupno bomo gradili razdrte domove in popravljali škode. povzročene po velikih zgodovinskih dogodkih. V naših domovih vznik ne novo življenje! Ta nada in vera naj nas na frontah spaja z rojaki v zaledju do — svide-
nja!
L. Pertot.
ADrovizaciiske stvar?.
Sadje in zelenjava.
Za tekoči teden so se določile naslednje ccne za prodajo na drobno: Česen K 5'JO do K 5'60; kislo zelje 80 vin.; rudeče korenje M vin.; rumeno korenje 48 vin.; čebula K 1*12; peteršili 96 vin.; kisla repa .in.: slajka repa vin.; radič K 1'2U.
Domaće vesti.
Namestnik baron Fries-Skene, ki se je
udeležil pogreba pokojnega velikega admirala Hausa, se je v soboto zvečer povrnil v Trst.
Filip Ivaaiševič dokazuje pri nas že leta, da je roioljub — dejanja, in zavzema odlično mesto incd našimi slovenskimi m hrvatskim] veletržci. Dalmatinski Hrvai jc, a bije mu toplo srce tudi za r.ašo slovensko stvar: v njem je poosebljeno hr-vat^ko-slovensko bratstvo, ki je ob raznih prilikah posvedočuje se svojo — odprlo r- to. Tako jc storil tudi sedaj. Izročil je predseJniku političnega društva »te:: ost« iziatno svoto tisoč kron v na-roJ.iC svrhe, ki jo jc » iiiiCno društvo izročilo mo. ki podružnici družbe sv. Cirila in Metoda. V imenu te zaščitnice naše mladine in v imenu najpotrebnejših med potrebnimi izrekamo našemu Filipu zahvalo iz glob ne srca, kajti ni le naklonil mnogo, ampak tu Ji v težkem času največjih potreb. Naj bi Filipa- Ivaniševiča posnemal razmerno, kdor le more!
Smrtna kosa. Umrla je v soboto ponoči dobro poznana trgovka in krčmarica v Sežani, gospa Marija Bekar. Naše iskreno sožalje.
Razpis štipendije. Samo za šolsko leto 1916 17 je oddati štipendij v znesku K 23b ustanove Andreja Covacich-a. Stipendija »c podeli revnemu mladeniču katoliške vere, pristojnemu v Trst, kojega sta riši bivajo v Barkovljah in ki obiskuje navpični oudelek c. kr. trgovske in navtične akademije. — Prošnje, opremljene s krstnim listom, domovnico, izkazom o gospodarskih razmerah, z zadnjima dvema šolskima izpričevaloma ter z izkazom, da bivajo prosilce vi stariši v Barkovljah, ie vložiti do vštetega 15. marca t. I. na vložnem uradu tukajšnjega magistrata.
Razpis štipendij. Iz štipendijske ustanove »Ivan Marija Vatovec« za slovenske dijake tržaške gimnazije, podeljuje odbor »Dijaškega podpornega društva« v Trstu za šolsko leto 1916/1917 po dojoči-Iiti ustanovnega pisma dve štipendiji v znesku po K 200. Pravico do štipendij imajo pridni, nadarjeni in potrebni revni dijaki tržaške državne gimnazije, kateri so slovenske narodnosti ter obiskujejo >bligatni slovenski tečaj na tem zavodu. \ko so sicer dani vsi pogoji, imajo prednost dijaki rojeni v Sv. Ivanu pri Trstu, in ako bi takih ne bilo, tedaj dijaki rojeni v tržaški okolici. Prošnje za podelitev morajo biti pismene in opremljene z listinami, označenimi spodaj, ter poslane po pošti na podpisani odbor v roke društvenega tajnika g. Miroslava Pretnerja, vodje c. kr. pripravnice srednjih šol v Trstu, ulica Fontana štev. 10. II. nadstropje. Prošnjam je priložiti: rojstni in krstni list. šolska izpričevala vsaj poslednjih dveh tečajev, potrdilo ravnateljstva tržaške državne gimnazije, da je prosilec vpisan kot reden dijak tega zavoda in da 3biskuje obligatni slovenski tečaj, in končno ubožni list. Prošnje je vložiti na|-lalje do 15. marca 1917. leta. Na kasneje dospele prošnje se odbor ne sme ozirati.
Kako varno hranimo papirje vojnega osojila? Mnogi naši posojilničarji se ba-v ijo sedaj z vprašanjem, kako varno shraniti papirje vojnega posojila? V prvi vrsti jre tu seveda za varno hrambo papirjev, ki so si jih zadruge nabavile za sv-oj ra-;un; je pa tuiii veliko slučajev, da imajo posojiinice v shrambi papirje svojih članov in vlagateljev. Dogajajo se slučaji, da gredo lastniki vojnih papirjev k vojakom in dado shranit svoje papirje zadrugi; še več je slučajev, do izročajo ljudje papirje posojilnici z naročilom, naj jih hrani, vnovčuje kupone, t. j., pobira od državnih blagajn obresti in jim iste kar pripiše k hrani'ni vlogi. Stvar je važna v toliko, ker se kuponi vojnih posojil vnovčujejo vsakomur, kidor jih prinese pošti, državnemu uradu ali kaki banki. Za slučaj torej, da se papirji ukradejo, lahko tat brez težav vnovči zapadle kupone. Naše posojilnice so proti vlomu in tatvini zavarovane ali potom Zadružne Zveze, ki plačuje za nje premijo, ali pa pri raznih zavarovalnicah naravnost. Treba se bo sedaj prepričati, ali zavarovalna vsota odgovarja vrednosti shranjenih papirjev, ali ne, in potem pravočasno potrebno ukreniti. Ceneje, nego plačevanje zdatno višjih premij pride naročilo »Zadružni Zvezi«, naj prevzame ona shrambo in upravo onih papirjev, katere so kupile posojilnice za se, ali katere hranijo za svoje vlagatelje. Na vsak način opozarjamo vodje posojilnic na odgovornost glede vrednostnih papir-iev. da bi ne bilo kje nepotrebne in prav drage nesreče. Tak opomin ie sedaj na mestu toliko bolj, ker po premnogih po-sof '.iiicah opravljata vse posle eden ali Jva coveka in nosita naravno tu odgovornost za vse.	Po »Zadrugi«.
Nemško operetno gledališče (»Eden«). Danes zvečer se ponovi Oskar Strausso-va najboljše uspela opereta »Okoli ljubezni«. Začetek ob 8.
V Sv. Križu pri Trstu se je podpisalo pri šolskem nabiralniku V, vojnega pobila 4150 K in sicer 1000 K Franc Košuta št. 24; 400 K Rudolf Košuta št. 198; po 100 K: Jožef Sulčič, Olga Kovačič, Ferdinand Furlan, Ferdinand Košuta, Alojzij Briščak, Viktorija Grilanc, Angel Košuta, Anton Košuta, Doroteja, Marija in Zofija Bogateč, Franc Paulina, Jožef Košuta, Ivan Košuta, Jolanda Košuta, Slava, Marija Su'čič; po 50 K: Marija Sedmak, Ivan Košuta, Franc Švab, Vladimir Košuta, Viktor Košuta.^ Angela Košuta, Gabrijela Vuk, Franc Semec, Jožef Sedmak, Albert Svab, Jožef Batič, Viktor, Josipina, Marija, Marij in Alojzij Ma-ganja, Anton Bogateč, Jožef Batič. Marija in Danica Sedmak, Jožef Stetančič, \ lad-ko in Ivana Kralj. Izven šolskega nabiralnika se je še podpisalo, koiikor je znano rtooo K, torej skupaj lil50 K.
Mestna zastavljalnica. V torek, 13. t. m., se bodo od 9M> dop. do 1 pop. in od 3 Vb do 6 pop. prodajale dragocenosti, zastavljene meseca aprila leta 1915. na svetlo-modre listke serije 137 in sicer od št. 27.201 do št. 28.000.
se je
To in ono.
»Egiptovski podkralj« umrl. Te dni je
umrl lord Croiner, ki je bil pravzaprav le angleški podkonzul v Egiptu, a jc imel vendar večjo oblast kot egiptovski podkralj. Kako je lord Cromer občeval s podkraljem, kaže naslednji dogodek iz začetka vladanja podkra.'/a Abbasa, ki so ga Angleži odstavili tekom sedanje vojne m proglasili za egiptovskega sultana njegovega strica Huseiiva Kamila. Vršiia se je torej tedaj p.Aada egiptovskih čet, ki jim je podeljeval lord Kitchener. Tekom parade se je Kitchener izrazil tako, da mladi podkralj ni mogel molčati več. Rekel je, da ori in njegovi častniki n?so vajeni takega ravnanja. To je bila za lorda Cro-
merja zaželjena prilika, da odstrani iz podkralieve okolice vse osebe, ki so bi!e njemu neljube. Dopoldne prihodnjega dne je namreč lord Cromer prišel k podkialju-v palačo, se dal najaviti pri njem in mu: niha je rekel: »Visokost, "—^	'
lico, kot kaže
ramo jo iz-premenit..- . _______, _______— ----------- —........... .......... ..
nrotcstiial proti takemu angleškemu preiskava, da gre za izsiljevanje s pona-
vmešavanju v njegove pravice. »Ce pro- rejenimi listinami._
stovoljno ne pristanete,« je dejal lord Croiner. »kar predlagam boste sami tr-j
peli posiedice. Angleški je vseeno, ali sej Darovi, doš!i cesarskemu komisarju, egiptovski podkralj imenuje Abbas. ali pa j Peter Dodmassei in soproga K 50 v korist drugače.« Podkralj je ogorčeno skočil po- i kuratorija za ohranitev grobov na jugo-koncu. toda ne da bi se menil za to, je na-J zapadni fronti padlih vojakov in K 30 za daljeval lord Cromer: »Kitchener in jaz! reševanje nedragoceuih predmetov, za-sva se sporazumela, da boste v nekaterih j stavljenih v mestni zastavljalnici. Vodstvo dneh zopet imeli parado. Po paradi boste mestne ljudske šole pri Sy. Vitu K 10, na-sklicali častnike in jim naznanil', da so branih med šolsko miadežjo tekom me-se vaši pobo&niki in na tem listu zabele- seca januarja, in sioer polovico za Rdeči ženi štabni Častniki« — lord Cromer je s križ in polovico za vdove in sirote padlih temi besedami izročil podkralju popisan vojakov. Mestni otroški vrtec na Greti K list papirja — izkazali nevredne, da bi še 20 za vdove in sirote padlih vojakov, dalje služili kot častniki Ko boste to do- Vodstvo mestne ljudske šole v ubožnici govorili. Visokost, se v navzočnosti čet j K 8'92, nabranih med učitelji in učenci, strgajo imenovancem častniški znaki in se i jn sicer polovico za Rdeči križ in poiovi-
• _.:„.»_?	I _______AI;W«. '	_	____ ■	___iirt.___
ZDRAVNIK
M. Dr. Kani PnMl
stanuje v Trstu, nI. Giulia 76 III. n. (zravea
Oreherjeve pivovarne) in ordinira v ulici Curinita 39, 1. od 3 do 4 nap. ii notranje, nervozne ia otraSkv bolezni (blizu cerkve sv. Aniona novega.)
LMlii /G. Pino
dotičniki uvrste kot prostaki.« — »Nikdar in nikoli ne storim tega.« je vzkliknil Abbas ogorčeno. — »Potem vam sporoča Kitchener. da vam samemu na paradi
co za vdove in sirote padlih vojakov. Učiteljski zbor I. mestne ljudske šole v ulici deli' Istria K 14./0 za vdove in sirote padlih vojakov. Vodstvo slovenske inest-
v Tr tu se je pr^sell'a na Corso št. 15
«	2f''t»»m!ro G 7prcnwltj H "'io.
Velika izbera srebrnih in zl tih ur, uhanov, prstanov, verižic d Cene zmerne.	Cene zmer t?
strga častniške znake.« Tako je dejal ne ljudske šole na Vrdeli K 10, nabranih, lord Cromer in odšel. Podkralj, ki se je med šolsko miadežjo tekom meseca janu-i nahajal popolnoma v rokah Aiglezev, sc,arja. za organizacijo oskrbnic vojniških
je moral vdati.
Zloraba Kindenburgovega imena. V
»Miinchner Neueste Nachrichten« čitamo: Bil sem navzoč pri neki dražbi. Za draženje ni bilo posebnega veselja. Vzkiice-valec je poskušal s starimi dovtipi, ki pa niso vlekli. Tedaj pa se je njegovo tolsto lice posvetilo; našel je novo misel. Pol zabojčka smotek, za katere pred pol ure ni bilo sploh nobenega ponudnika, je vzdignil precej visoko in zaklicali »ln sedaj.
sirot.
Prostovoljni prispevki za vdovski in si-roiinski zaklad c. kr. črnovojniškega okr. poveljstva št. 27 v Ljubljani. Glasom poročila upravnega odbora so došli temu zakladu sledeči'denarni prispevki: II. izkaz: Tuli j VianeMo, c. kr. nadporočnik, 50 K; ir. Hsktor Lovisoni, c. kr. asist. zdravnik, 50 K; Franc Sornik, c. kr. stotnik, 50 K; ir. Gustav Bernard, c. kr. nadzdravnik; 10 K; Anton Kline, župan, Gor. Polie 30
BSEI linBIIBBII^H II
houi d(M za sezone.
Kos imi, plaš i, suknje, krila, biuze ob eke itd. Zaloga ženskih oblek.
Mnrco Confortl, Trst, U. Canpnllz 21
&IU1 IMt^j V 'OU.VU MM.	.......... .......-----* "V	, r— *	.,	.
gospoda moja, te Hindenburgove smotke K; Neimenovani, c. kr. nadporočnik, isu — 8 mark k prvemu!« — »10 mark — 11 K; Karol Pick, c. kr. nat J poročnik, 10 K; mark _ i? mark — 14 mark — 15 Josip del Monacco, c. kr. stotnik, 50 K; mark...!« Draženje kar ni hotelo pone- Franc Gruin, črnovojn k, 15 K 50 vin.: hati. Iste smotke, ki kot smotke prej niso Emil Gustin, c. kr. nadporočnik, 50 K; vlekle, so vlekle sedaj kot »Hindeubur- Anton Luckmann, zasebnik, Ljubljana, 50 gove smotke«. — »In gospoda moja, sedaj K; Franc Šavnik, c. kr. medik, ofic., 30 ta krasna Hinder.burgova omara za knji- K; Anton Hauff, c. kr. nadporočnik, 50 K; ge — kdo stavi prvo ponudbo?« — Ka? Josip Urbane, c. kr. nadporočnik, 100 K; trgali so se za omaro. — »Sedaj ta ime- dr. Jernej Demšar, c. kr. nadzdravnu, nitni Hindenburgov zemljevid — tu je Ro- 100 K; Rudolf Strnad, c. kr. poročnik rac. m unska, gospoda moja — tu stoji sedaj, 10 K; Občinski uraii Grahovo, 200 K; Hindenburg — no, kdo ponudi kaj na Adrian Achltsch, c. kr. nadporočnik, dO Hindenburgov...?« Ponudbe so se kar K; He'ena Pavšlar, Kranj, 20 K; Anton prekopicale druga čez drugo. Stari zem- Angelini, c. kr. med. očic., 10 K; Karol Ijevid je dosegel naravnost fantastično Bone, četovodja, 1 K; Franc Tomz, to-cen0m — »Sedaj je na vnsti ta izborno o- varnar, Ljubljana, 100 K; Jurij Mellitzer, hranjeni Hindenburgov divan ...« Ceno,; c. kr. poročnik računovodja, 300 K; Ivan ki jo je dosegla ta stara podrtija, bi se Ventrelia, c. kr. oskrb. otic,, 10 K; dr brez Hindenburga ne dala niti sanjati. — i Moric Oransz, c. kr. polk. zdravnik, ou »In kdo ponudi kaj na to elegantno Hm-|K; Pisarniško osobje c. kr. črnovoj. o^r. denburgovo nočno omarico?« — Tam za- ; poveljstva št. 27 24 K; C. kr. notarska daj je ital čisto mirno vojak v vojnosivi i zbornica, Ljub'jana, 40 K; Josip r>Jn'..c-obleki Kar streslo ga je. A vendar je št rkr. nadporočnik avditor, 50 K; -Matija molčal Ko pa so prišle nato na vrsto o- Maurovič, c. kr. poročnik računovodja, troške igrače, zverinjak, pa je vendar po- 10 K; Občinski ura>J St. Jurij pri Kranju, segel vmes pokazal s prstom spretnega 19 K 80 vin.; Herman Goriany, c. »vr. nad-vzklicatelia in zaklical, posnemajoč nje- poročnik, 20 K; Tovarna za jeklo, akc. dr. gov imenitni glas: »ln tu, gospoda moja, j Bela Peč, 1000 K; Franc Bar, desetnik.
redek primerek Hindenburgovega — Vse se je posmejalo; lekci:a je bila imenitna. Debeli gospod vzklicatelj je sicer hotel zameriti, pa se je premislil. Kot b se ne bilo zgodilo nič, je posegel po na daljnem predmetu: »Sedaj pa te imemtn: Hindenbuigove copate ...!«
Trikraten roparski umor na Ogrskem, Iz Lugosa poročajo: V občini ^iika je na dopustu se nahajajoči 251etni Jurij Krassovan umoril ženo posestnika Jurde-ana Jona in njeno osemletno hčerko So-
l K; C. kr. železniški urad, Domžale, 164 < 40 vin.; Edvard Burian, c. kr. nadpo-očnik, 30'K; Obratno osobie, gl. kolo-ivor, Ljubljana, 517 K; Josip Cerne, c. ;r. stotnik, 30 K; C. kr. železniški urad, letlika, 12 K; dr. Franc Derganc, c. kr. aijzdravnik, 30 K; C. kr. okrožno so-iišče, Rudolf ovo, 44 K 20 vin.; Katarina Kopše, Žiri, 30 K.	•____
CLŠKO - budjfvi^ka p IavrAcija (Bosakova uzorna češka gostilna v
:: MULI OGLASI ::l
rn
LD
DO
•« »čunujo po 4 »tot	lo.
V «rtno tiakati« L^eda m« min-B»jo m MC	— Naj nanj
: pr.stojbioa mit 40 Kitiiik. .
oa □ □
Cikorija
je naproilu ilirivo nt 29
večji mir »ž L.i. M. Mozetič.
v. i »20
Anton Jerktć posluj«/op«t r «T«j®in »t»lj*ja v Tratil. Via «ieU« Pa-t«'
4' »7
Solitario 2 (pri ines'ai bolnišnici.
V l*
RSM
K 1-iVO. barv-ne po K
bombaž K 6* . volnena pu-ie **ni e K 4-- rabljeno obleko k ulica Gr-ppa IS. NHC-»on.
ana Jona in meno osem etno n«:™ o«-,	v dci|e poste stev-
f jo ter u ropal hramlnčno knjiz-ico, g.a-	. .	r.iia-«; vr^vrn
sečo se na 6-300 kron. Ko ga je orožništvo 14. vhod v uwu Gio^io Oalaa«. zraven
piijeio, ker je izdajal preveč denarja, je ; glavne pošte. Slovenska postre/ba m slo-
morilec tekom zaslišavanja priznal popol- i venski jedilni i^n.____
notna in tu>ii izpovedal, da je umoril tudi gospodarja Jurdeana Jona in ga pokopal na vrtu, da bi tako vsled njegove odsotnosti zvrnil sum nanj. Truplo pokopanega Jona so našli. Roparskega morilca so izročili državnemu pravdništvu.
Obdolžitve proti bivšemu Ggrskemu ministrskemu predsedniku baronu Banf-fyjti. Iz Budimpešte se poroča: Budimpeštanska policija se bavi sedaj z aiero; — f nekdaj v Budimpešti bivajočega zdravm- _ fOlOSTul
ka dr. Viliema De«re, ki oJ dedičev biv- lu.___
šega mnistrskega predsednika Dez.derja	Margoa.
Banffvia zahteva 120.000 K, katere mu je, Ju^jlg	vr-te ku' uJe -b g
kakor trdi, dal leta 1904., da bi izposlova!!-2--
njegovo p oplemenitenje. Banffyjeva vdo-tfM||]2 kO\Q va je namreč predkratkim prejela iz Am-
i krivaia K 3.50. lc »*ni i
sterdama oJ ■sedaj tamkaj bivajocega dr.j2._ vr/ inžakije /.aio Viljema Degre pismo, v katerem sporočaj
^a„skUe ^Sipt:teKo„a1au:iHa đeMo samo Mpreprođulf?.
I.pri'1 šp leta 1904 sklenjenega dogovora : ogaTic«, sukanec, pip«*.	*«mijere podp«t-
Derja se leia im.^iciijomcj« 6	ik% ai „„.bi, deaaraice, mazilo » tevljo.
izročil baronu Banffyju 120.000 K s pogo-	baterij-, p.«em«ki PaPir ko-
jem, da mu le-ta izposluje ogrsko plcm- irni HTiDČDit(i( zaponke pr«taa» raečnja kri t*, stvo Ce bi se mu to ne posrečilo, se je	braJo, ±hco. r-zoa c*ziU. »b«.
baron obvezal, da bo izročeni denar «^
smatral za posojilo, ki ga vrne z obrestmi „	proda> J^ou \>:vi. ulica a. NiU >
vr&J. Ker baron Banffy ni hotel podpisati dolžnega pisma, se je dogovor sklenil v obliki zapisnika, katerega prepis se nahaja v zdravnikovih rokah. Dr. Degrc pripoveduje dalje, da je v poznejših letih dvakrat pred pričami govoril z Bantfy-jem in zahteval svoj denar, pa ga je prosil baron, naj potrpi, da že uredi stvar. Degre se je nato preselil v Pariz in se je šele leta 1(>14., ko so ga izgnali po izbruhu vojne, vrnil v Nemčiio in je doznal tamkaj, da je Banffy v tem umrl. Sedaj prosi vdovo, da naj stvar reši tekom desetih dni, ker drugače nastopi s tožbo. Vdovi na pismo ni odgovorila. Kmalu nato pa je neki budimpeštanski odvetnik vložil proti vdovi in ostalim dedičem barona Banffyja pri buddmpeštanskem sodnem dvoru tožbo na vrnitev 120.000 K, in se bo vršila razprava 20. t. m. Degre je bival v Budimpešti v osemdesetih letih, se
lIBhttliaJ liiHAlii
Trst - Uia Stadion 13-Trst
Oilpri trn 8% zv8č2?nginral
Cena: I. crsts K Z. 1L ursis K1.
E
H
ZOBOZDRAVNIK
Dr- J. Čarmik
v Trsi'j. ul. Poste v3C«h e 12, vogal ulkedslhPos e.
[zdiraitja icb^i/ braz bolečina, w Plombiranje. : : UME Trii ^OiJg
k^ii	» Ilir i
Ogalsi, osmrtnice, zalivihe in vsakovrstna naznanila reklamne vsebine, naj se pošiljajo na »Inseratni oddelek Edinosti < — Ul. Sv. Frančiška Asiškega št. 20. pritličje.
Dneunlh „Edlnosfu Trsiu
]e izdal ia zal«>2U naslednje knjig«
1.	»VOnuiS«. ^pi^ai i. r. couper. — Cena N 1-00.
2.	/»AKl PUVLS11 UKOrA LEVA lOL-STtOA«. — L,eua vin.
3.	»KA/Alvl«. Spibai L. N. lolstoj. Poslovenil Josip KnaiUč. — Cena K 1.6U.
4.	»PKVA LjUbtZLN«. Spisal i. Sjergje-vic lurgjenjev. Poslovenil dr. (Justav Ure^oriu. — Cena l K.
5.	»POLJUB*. Povest iz gorskega življenju češkega ljudstva. Opisala .varolina Svetia. Poslovenil ir. P. — Cctu 60 vin.
6.	»DtStOA O SLOVANSKLAk Oi>l<c-DNEM JEZ1KL PRI KAToL. .IUGO-SLOVAMH«. (Malo odgovora na šku-fa Nagia poslovno pastirsko pismo v pouk slov. ljudstvu.) — Cena 60 vin.
7.	»lURALtC«. Romar iz spominov mladeniča. Ruski spisal tr. M. Dostojevski]. Poslovenil R. K. — Cena K 1.60.
8.	»JURKICA AGICEVA«. Spisal Ksa-ver Pandor - Ujalski. Prevel f. Orel Cena K
9.	»UDOVICA*. Povest iz 18. stoletja. Napisal 1. E. Tomie. Poslovenil Steian Klavi. Ceni K 1.60.
10.	9,|UO«. MistoriCen roman. Spisal Prokop Cliocliolcušek. Poslovenil H. V. Cer.a K 3.
11.	»VITEZ IZ RDEČE HlSE«. (Le Clie-valier de Mais' in rouge.) Roman iz časov francoske revolucije. Spisal Aleks. Dumas star. Prevel Ferdo Perhavec. — Cena K ? 50.
prijateljem in preminula po
znancem kra ki, a
Potrtim srcem najnan amo vsem sorodni-com^ tužno vest da je danes, JO. t. m., < b 11 ponoči mučni bolezni naša nepozabna
Marija Bekar ral. NSlestnlH
Pogreb pokojne se bo vršil v Sežani iz hise žalosti dne 12. t. m. ob 4 popoldne.
SEŽANA, 10. februarja 1917.	ŽALUJOČ! OSTALI.
Mesto vsak<"ra pose' m; a obvestila.