jEC 30 1918 LETO—YEAR XI. «S M ...... »teli mM« I—mi SS. ISIS. ib—0. nitamfa. uSr Um ad «f Q»w ti mmnk tisu CHlCAGO,.ILL., pondeljek, 16. decembra (Dne. 16) 1918. ŠTEV—NUMBER 293. PublUk*d mmd dUtrilmUd mmdm p. rmht (N*. 14C) m|UM W +m Ast sf t )mbir i, lflf, M flU si tkm PmI OfffU« of CkUag*, lUlnoU. Br *r«Ur mt tkm PtmIšmI, A. 6. l.riMM, Po.tm*.«*r G.n.r%t. ■■■ • Am^Um. far Milili al ipukl nto mt ---------7-------- *mvM.Š ffsv Is —tUm 1103, A.t mt Omt. S, ItIT, mmthmrimU mm Jmm 14, ltia. JUGOSLOVANSKA REPUBLIKA!" Prvi dnevi revolucije na Slovenskem. Manifestacije. Socialisti sodelujejo. Američani okupirali Pulj. Nesramnosti Italijanov. Druga poročila iz starega kraja. Amsterdam. — Skvadron ameriških bojnih ladij je 13. deoem-bra priplul pred Pni j, Kjer je bila prej glavna avstrijska mornariška baza in Američani so začasno okupirali pristanišče in mesto. Jugoslovanska bojna ladje v pristanišču so rasobesiie ameriško za stavo. Tako poročajo iz Ljubljana (Iz te brzojavke je sklepati, da so Američani nadomestili Italijane, ki v svoji ošabnosti povzročajo povsod odpor in konflikte z domačim prebivalstvom). Svtt* U (Od pot.bn.ca poro«, vale. Jug. tmivt.) toneva, 7. decembra. — 29. oktobra je doživela naša bela Ljitfi-Ijana dan, kakoršnega ni še nikoli videla slovenska prestolnica. To je bil dan, katerega je pričakoval usi narod dolgo, dolgo, skozi stoletja in stoletja. Jednajst stoletij je preteklo, odkar je zašlo naše slovensko solnee. Jednsjst stoletij je trsjaki naša črna noč, toda danes je tudi ta noč izginila in nam je izšlo solnee. Radostno je pozdravila danes naša bela Ljubljana dan svete jugoslovanske svobode. te zgodaj zjutraj jc bila*vas Ljubljana okttena z jirgoelovsn-Hkimi zastavami, venci in slavoloki. Ob šestih zjutrsj je bilo po ulicah že vse živo, veselo in peva-joče. Okoli devete ure je bilo že zbranih kakih 40,000 oseb. Vsi predstavniki Narodnega Sveta, društev in korporacij, vse stranke in šole, prebivalstvo, meščani in delavci ter narod iz okolice, častniki, vojaki in vsi vojni ujetniki, vse je stopalo v dolgem sprevodu, ki se je ustavil pred deželnim dvorcem, kjer so izpregovo-rili nsrodu Ivan Hribsr, dr. Tril-ler, poslanec Pogačnik, soe. dem. Kopač, župan dr. Tavčar in ljubljanski knezoškof dr. Jeglič. Vse govore so spremljali burni klici, ploskanje in svirsnje narodnih himn; govorniki so proslsvljali dan jugoslovanske svobode ter posivali narod, da vstrsjs složen in odločen za srečo in svobodo bodoče držsve vseh Slovencev, Hrvatov in Srbov. Vrhunec vsega je bil moment, ko je več bataljonov vojakov s par sto častniki izdrlo saiblje in priseglo z jednim glasom zvestobo svoji domovini. Prisotni so joksli od veselja, ko so gledali tisoče, kako prisegajo, da hočejo žrtvovati vse, svoje premoženje in svojo kri za aro^o in ddbrobit nsše skupne domovine. Vsi so se obje-mali, srečni in veseli. Ssmo ens misel je prevevala vse: NspoČil je dan svobode našemu Izmučene mu narodu. Neizmerna ljubezen je prevladovala vse, Iji/bezen do domovine, ljubezen za srečo In svobodo celokupnega našega na roda. Na konferenci so bile sprejete sledeče resolucije: 1. Jugoslovanska socialistična konferenca, ki se je vršila 4. oktobra 1918 v Zagrebu, izjavlja, da stoji neomejeno v soglasju s svojimi programskimi izjavami o narodnem vprašanju na stališču popolnega samoodločevanja narodov, pa zato zahteva zjedkijenje Slovencev, Hrvatov in Srbov v samostojno demokratsko jugoslovansko državo, ker smatra nacionalno državo za predpogoj uspešne razredne borbe. 2. Odobrava sodelovanje stranke v Narodnem Veču z ostalimi strankami v vseh točkah, ki na nasprotujejo socialističnim neče-lom. 3. Z ozirom ns to, da bo takti-ka vseh jugoslovanskih socialističnih strank edinstvena, je odločeno, da ae izvoli stalno jugoslovansko socialistično veče, ki bo ee-itavljeno iz 3 zastopnikov vaake jugoišovandke socialistične stranke, poleg njih pa bodo zastopane tudi socislietrčns stranke iz Dalmacije kn na Ogrskem. 4. Konferenca je mnenja, da je obno^ev proletarske internacio-nale nujna. Odpotfanel — ske stranke so izjavili, di ne pristajajo ns to resolucijo (ekstre-misti). Portugalske ustreljen v Lisaboni L London, 16. dee. — Dr. Sidonla publike, ja bil ustreljen v soboto opolnoči aa košftdvftni t Lisaboni* ko jc ^ vlaka. 2aa*d>ele so trt krogle. Mnottoa ljudi ja takoj padla po napadalen, kateremu je ima Jeetae, ia ga ubila. Predaed nik je bil na aaetu mrtev. AMERIŠKA MORNARICA SE VRNE TA MESEC. Vaa glavna bojna ladja, ki ao Evropi, se vrnejo prea SKr-vim letom. 1969 LADU. 11,400 oseb obešenih v stari Avstriji. • - ■ Amsterdam, 16. doc. — Z Du aaja čaa Berlin poročajo, da je bi lo v pokojni Avstriji tekom vojne 11,400 oaab obsojenih aa smrt po tajnem sodišču in obešenih oairo-tna ustreljenih. ANGLuTjE ZDROBILA MOD ARISTOKRACIJE. toHlni iaid še ni znan, toda dela vika stranka bo imela veliko zastopstvo. *ANKHURSTOVA IZVOLJENA jugoslovani PRE VIE li bojno mornarico in trdnjavo pnu. Slovenci naadravljajo republiki! Puljski "Hrvstskl List" javlja 2. novembra: V vseh uradih in šolsh v Ljubljani se ureduje Izključno slovenski. Msntfestacije v Ljubljani še vedno trajajo Množice ljudstva kličejo po ulicah: fcivela jugoslovanska republika! Dne 31. oktobra je laiel uradni I lat prvikrat v »loven skem jesiku. Itivši deželni predsednik grof A-teme je pobegnil iz Ljubljane. Socialisti m narodno ijcdiajeaje "Olas »lov. Hrr. in Rrh.", 10 oktobra. — Dne 5. in 6. t. m. se je vrlila skupna konfemtca vod-stva social-dcmokrstakHi strsnk iz HrratSke in Slavonije, iz Bosne tu Hercegovine ter U Slovenije Zborovanja jugoalovanridh mar-narjtv. (Od po..bn«. poroi.valo. Ju«. I»»U te HMVft) Po zaslugi zaslužnega ln priljubljenega odbornika za narodno obrambo fregatnega kapitana Ko- oha (Slovenca iz Ljubljane) se je osnovaL svet jugoslovanskih mor-narjev. Ta svet mornarskih zaupnikov je osnoval ošji odbor, kl je 30. oktobra ob dveh popoldne zboroval skupno s Cehi v mali dvorsnl Nsrodnegs Doma v Pu-1 ju ln sprejel sledečo RKSOLUC1JO: Jugoslovani prevzemajo bojno mornarico, kekor tudi trdnjavo mesta Pulja v svojo upravo. Njim ne prostovoljno pridružijo Cehi ln Poljaki. Izvršili '»»odo to v sporazumu z Italijani. Uprava bo osnovala narodno obrambo, ki bo skr bels zs vzdrževanje rede ln miru za celo mesto, brez razlike na na-rodnost in se posluževala najstro ž ji h nared!>. Na posameznih lad jah. kakor tudi na kopnem se morsjo podvzeti t sko j koraki za vz-državanje alutbe ln javnega reda, z bratsko ljubeznijo napram vsakemu brez razlike narodnosti aH stanu, ker je to v interesu chrili-saelje ln človeštva. Istega dne la doslej vladajoča strsrnlka. Volitve so izpadle v najlepšem miru in redu, izvsemši na Irskem, kjer 40 bili manjši lokalni stopa-di med sinnfeinovci in uaclonel* cl. VVILS0NA "Veliki zločinci morajo biti kaznovani/9 je dejal Wilson v prvem govoru. "bila jb ljudska vojna", ji dejal wxlson socialistom. Paria, 16. deo. — Predsednik Wilson ja včeraj kouferiral nekaj Paria, dee. —Pariš v avojl slavnostl obleki je ostsl pokonci vso zsdnjo noč. Bila je večja noč kot pa 11. novembre, ko je Pariz praznoval zmago. Mesto je plamc-nelo v morju luči ln bok I jedo lu ulice, trgi ter bulevardi so bili natlačeni ljudstva, kl je pleaalo, prepevalo Ui motaip sladkor. Trg De Iai Coneorde je bil spremenjen v veliko plesišče pod milim nebom. Niltete godbe so Igrale nsj-poskočnejše komade ln zabave u! bilo konca ne kraja. Vse to v čast predsedniku Wll-sonu 1 VVilson je prišel včeraj v Pariz med grmenjem topov, ki so izstrelili 101 strel. Dva mlljona oaoh je sprejelo predsednika na trgu pred kolodvorom in na hoduikih ob u> lici, kl dršl do Muratove palače, Wllaonove "Bele hiše" v Parlau. Na obeh straneh ulice, po kateri se Je popilkala predsednikova kočija ln sa njo kočije francoskih veljskov, je ||alo v dveh vrstah [fH^f^^dŠke arnl^^TočImT ^__ ruda odkrita globoko V na ilunois central tM llonoi sb uvbdb elek tricni obrat. Chicago, m. — Zastopniki lili < noia central Šeleznlce so pristali, da uvedejo v mestu električni o krat na železnici. Zgrajena bo tndl največja potniška poataja ua železnici. _ _____L-_______-I Mestnemu oličluskemu svetu bo kmalu predložena provizorična pogodba v ratifikacijo, tako da bo mogoče apomlsdl pričeti z delom. Klektrlčnl obrat s« uve«le v treh presledkih. Ns predmestni Železi)! cl bo električni obrat uveden, kakor hitro bo Izvršeno inatslscijsko delo. Zs njim pridejo ns vrsto vlaki, kl vozijo na veliko dsljsvo. Nazadnje ae uvede električni o* brat za tovena vlake. Rszprav. Ija I i so, ds bo treba pet let časa sa elektrisovauje enega dela železniškega obrata. Končno je pa debata končala, ne da bi določili čas, v katerem mora biti delo izvršeno. N spravi jen je tudi načrt, da ae zgradi pristan zs trgovske ladje med Dvs in dvsjarto In Tri iu štirideseto cesto. I Colorado Spriaga, Celi — V rudniku Portland, kl se aabaja pri Cripple Crseks, <00 odkrili 2^00 čevljev pod semljo selo bogat« tla to rudo. To odkritja potrdi mnenje Inženirjev, da se nahaja bogata ruda globoko e zemlji Zl la aa nahaja okoli 160 čevljev od glavnega vkodnikaMn 1^00 *ev-Ijev ed glavnega hodnika. trije transporti se vra čaj o s četami bH aa vojaki sleherni prostorček natlačen s ljudmi, ki ao vihtevall klobuke, kape lu zastavice ozračje so pretresali kllel /Vlve Wllsonl" "VIve Amerique!" Wilson ja držal kbdmk v roki bi se smehljaje prlklsnjsl zdaj ns desno ln zdaj na levo. V soboto popoldne Je bil VVilson R Ženo in delegsti ofleijelni gost frsncoakegs predsednika Po-Ineara v Palals de l'Klyse, kjer se je vršil bsnket. Poincsre ie na banketu uazdravll Wllaouu kot "presvetlemu demokratu", na katerega zre ves demokratični svet z največjim zaupanjem, lu v imenu Francije se Je zali valil A-meriki in njenemu ljialstvu zs vso pomoč, kl Jo Je sadnje voli-kodušno naklonilo freuooskemu ljudstvu. Wilson je odgovoril, ds gs r.<«lo veseli, ker se nshsjs v Franciji In vse, kar Je storil po volji in šel Ji smeriŠkegs JJudstvs, Ameriškemu tyudetvu — Je uadslje«! Wil soii — nI dovolj, da Je Izvojevs-lo zmsge, temveč h<»Če vtelesltl uačda pravičnosti, Dejal Jc tndl da si hoče ogled sti rszvaline, ki so jih naredilo armade ceigralulli držav, in zrl Im na nje z ravno tako globokim ogorčenjem kakor zro Francozi In Belgija! In pre^l no se podpiše mir, mora krivce zadeti prsvlčtis kazen. Wilsons je ohisksla I mil dele. gaclja francoskih socialistov in mu Izročila iskrene pozdrave in Želje francoskegs delavstvs. Pred-sednik Je odgovoril, ds s veseljem sprejme njihove Želje. Neto Je ns daljeval: Svetovni mir, kl princ ae svetu srečo in blaginjo, je nemogoč, dokler «0 v stsuu ponovi ti ae krivice, ki so pov*ri>čllr prav-kar končano vojno. Bila je ns-ravno ljudaka vojna proti sImoIii-tir mu in militarizmu lu ts dva m> vraftnika svobode morata irginnitl s .vela Po mojem mnenju .amo nač*l« nI dovolj, temveč ae morajo narodi sd rušil I In z gotovimi določhsmi podpreti princip, ns | katerem hočejo zidati bodoči mir. Tpam. da ao vsi treznomlaleči lu liUralnl ljudje tega prepričanja. Pariz. — Ko ae je predsednik WIIion pripeljal v Pariz v poboto tuli enajstih pmlpoldne, je našel glavno mesto Francije v morju ilavlja, kakršnega Še dolgo, dolgo nI videl francoski kapitol. Me-ito je zavito v ameriških zasta-( vah. rilca lloia de lloulogiii kjer je kolodvor, ua katorem je stopil Wilaou iz vlaka iti kjer ga je sprejel predsednik 1'olneare s o-.talilni člani franeoske vlade, je bila natlačena ljudstvs. Ljudje so plačali po 25 frankov sa okno v bližini kolodvora ln ravno toliko, da so se smeli povspetl na kratko lestvo na trotoarju lu videti priljubljenega gosta. Predsedniku so prlrejsll ovs. olje v vsakem mestu med potjo, koder je drvel vlsk proti Psrlsu. Nn vsaki postaji je bila zbrans množica ljudi, ki so mahali 1 rahel ln s sestavami, ko je vlak Švignil mimo. Množica je hlla tupa-tam pomešana z grlčaml ameriških vojakov, ki zo ae udeležili manifest aclj. Brest, Francija. — Mornarji na parnlk u "Ueorge Washlngton" pripovedujejo o svečanem trenutku, ko je ladja med potjo priplula na mesto, kjer je bila potopljena "Lualtanla". Wllson bi vsa ostala družina Je stala na krovu 1 odkritimi glavami tolfko.ča-' WasbingtoB. D. C, — Tranapor-ti "Bintenzorg". '/•P**™" P/|ri4ki oWllwk| .v#„ j# aMooči Huwsoee as vrsčaJo domov p^i, Wllsm.u naOlov Francosko delavstvu napada km-donsko pogodbo. Parla. — Delavsko časopisje v Frsneljl je pričelo ssdnje ostro krltisirati tajne diplomacijo ss-veznlkov ln napovedalo je nelz-prosnl boj cenzuri, kl omejuje svobodno diskusijo Wilsonovega programa. "l/Oeuvre" piše: "Dosegli smo popolno snisgo nad Nemčijo, toda ministri Is Iti-ms, Psrlzs in Londona se shsjs-Jo in sklepsjo o rezultatu image sa zsprtimi vrst ml, dočlm stoji v predsOlil cenzura ln skrbi, da šepetanje ua konferencah ne pride med svet." List tudi pravi, da ljudstvo niti parlament nobene ententne držsve lil odobril tajnih pogodb, vsled česar Jih ljudstvo sme po vsej .pravici smatrati xa "krite paplrjs." "Londonska pogodba" pl*e omenjeni list - "katera daje koa Jugoslavije Italiji in saljattko Turčijo zaveznikom, ja vaoree krivične tajne diplomacije. Ta pogodba je v direktnem nasprotju ■ političnimi in moralnimi principi nove ljudske pravice samoodločevanja, pravice, Id bo -upajmo — tvorila temelj bodoče-mu miru." ŽENSKE fcAHTEVAJO VOLIL-NO PRAVICO Waihiagton, D 0. — fcenake, organiziran« v "National Women Suffrag« Asaociatlon",««» sprejele resolucijo, ds aeust tskoj .preJute žen.ko volilno prsvlco v priznanje zs delo, kl so ga Žene Izvršile v vojnem čaau. ODPUŠČENI VOJAKI BODO LAHKO OBDRŽALI UNI-FORME IN PLAŠČE. Washiflfton. D. 0. - Vojni taj-alk Bsker jc obvctil mr. Denis, pmlsednlks zborničnega inlacks ss vojaške zadeve, da Je vojni de-pari men t sklenil, ds odpuščeni vojaki za I rajno olidrŽe uniformo in plaš/ Mr. Dsnt Je pripravil to-zadevim zakoimko predlogo, j četami Iz Francije. "Blnteozorg" in " Amphimt" sla zspostlU pri «tsn dne 6. decemltrs, /Sauanee" ps dne 11. deeemltra. "pariškega državljana." Danes obišče W|ieon,Ufere«tov grob io položi nanj vaseo. V poitdeljek oblačno tn dal, torek nestaVno ln mrzlo. PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE ■S5H5H5™H PODPORNE JEDNOTE Uhaja dnavao rasaa nadalj in praznikov. 1 AS i NINA KLOVKN8KK NARODNE PODPORNE JEDNOTE Cane ofltMV po do*ovor«. Rokopis aa na vračajo. Naročnina. Zadiajene d rta ve (tsraa ti.M ta pol lata la 76c ia tri mmmmcm; ~ 1.26 aa pol Uu. |1.13 aa tri la Canada M aa tata. $4.60 aa lato, -PROSVETA" Sa Uaaialt A*«_ TENMENT" "THE ENLICH • ml tho Ovaatf Itj tko Himl. Natikal Sabaertation: Unitad Stataa (ascapt Chfcafo) aad Cfcicafo aadforaiga countrlaa, 94.60 par jear. 9S par yaari "PROSVETA* Tolofea Uwaiolo 4lll. la naelava Datum v okUpanju a. pr. (Doa. 31-lt) polog aologa da *ui jo d«.*«« patoBa oarateta*. PaaaviU jo |*ave. BOLJŠEVIŠKA MANIJA. Ako ae mora* znesti nad kom, zabrusi mu, da je boljševik! Manija je duševna bolezen, ki se pojavi od slučaja do slučaja in ima to posebnost, da bolnik zelo rad vidi strahove. ,, Človeku se zdi dandanes, da je španska influenca dobila velikega tekmeca v bolezni te vrste, ki se ji lahko reče boljševiška manija. Ljudje, ki so morda drugače zdravi, imajo pa slabo vest ali kujejo kaj slabega na kožo svojega bližnjega, so žrtve te epidemije. Povsod vidijo boljševizem, boljševike, rdeča bandera, kri, strah in trepet... Ne vidijo pa svojih rdečih nosov in s krvjo zalitih oči. Amerika je naenkrat polna boljševikov; ravno tako Anglija in Francija. Več jih ie kot v Rusiji! Neki govornik je pred kratkem dejal, da je treba vsakega boljšfevika, ki ga srečaš na cesti, ustreliti kot psa, Ker ni nikomur zapisano na Čelu, da je boljševik, je torej pravilno, da zbiješ na tla Človeka, čigar nos ti ne ugaja, ali ga morda sovražiš zaradi tega, ker ima dober pevski glas ali ker slučajno veruje v več bogov ali pa nobenega. Ako te bodo potem vprašali, zakaj si ga telebnil, povej, da je boljševik in dobil boš deset centov za poulično karo. Cikaški listi so med vojno večkrat smešili takozvane "kajzerjeve socialiste" v Nemčiji zaradi njihove malo-dušnosti, pohvalili pa so Liebknechta in njegove pristaše, ki so bili v ječi. Danes pa pišejo, da je Liebknecht "krvoločni norec", medtem ko imajo "kajzerjevi" socialisti "common sense". . Lloyd George je obsodil vso angleško delavsko stranko za "boljševiško", čeprav je ta stranka imela svoje člane V njegovem kabinetu in je podpirala vlado od začetka do konca vojne. Ali Georga to nič ne moti; on se je boji, in ker je že strah tukaj, je najbolje, da ima strah boljše- Slovenski delavci v Ameriki, ki so prvi začeli agitirati za jugoslovansko republiko, so bili "boljševiki" v očeh nasprotne frakcije. S tem imenom so nas tožili tudi pri oblasteh. Položaj se je pa zasukal in (fiines pravijo šovinistični Srbi. da smo Slovenci in Hrvatje od prvega do zadnjega sami "boljševiki". Prišli pa so fte italijanski šovinisti M krstili vse Jugoslovane za "boljševike". Tu imaš! V časih svete inkvizicije je^sak falot lahko spravil na grmado svojega osebnega nasprotnika, če ga je obtožil krivoverstva, ne glede na to, da je bil dotičnik boljši veitoik kot pa toiitelj. V dobi copernic je lakomni naseljenec v Ameriki lahko spravil svojega soseda ob zemljo in kravo, če ga je obdolžil čarovništva. Revež je moral pobegniti, ako je hotel uiti linčanju. Inkvizicija je že davno odpravljena in danes se vsakdo smeje, če kdo govori o čarovnikih. Ampak bolezen je še vedno med nlabimi ljudmi. Boljševizem je velik Htrah za ljudi, pri katerih ni vse v redu. Kdor jim nanprotuje, je enostavno "boljševik" in basta. Ljudje, ki so vae avoje žive dni ropali in kradli drugim — rop se je seveda vršil v mejah "reda in zakona" — in kateri ae pripravljajo za nadaljni rop, so najbolj v strahu. In kdor ima manijo bojazni, nima za hip drugega Dopisi La Salle, 111. — Zdravstvene razmere v naši naselbini ao ae zopet poslabšale. Influenci ao podlegli: J. Ojateršck, star IS let, član društva Triglav At. 2, SNPJ., Jakob Ivančič, član dr. Sv. Družine. Joe Hribcnik, Član društva Sv. Barbare, it. 8, JSKJ Oblaati so ponovno vpeljale razne varnostne naredbe proti razširjenju influence, kot zaprtje javnih prostorov, prepoved zborovanj itd. Delavake razmere tu in v okolici so se zadnje čase jako poalab-šale, posebno v premogovnikih, kjer se dela le od tri do štiri dni tednu. Upam, da ne nastane kaka induatrijalna kriza, in da bo-dov velepodjetja in oblaati našle pravi izhod k situacije premirja, ki je ustavilo obratovanje v inu-nicijski industriji. Iz slovenskih listov rasvidim, da se je pričelo nafte ljudstvo zelo zanimati za probleme, ki se tičejo jugoslovanskega vprašanja in konflikta med Italijani ia Jugo Slovani. Ljudstvo spoznava, da a samimi dopisi in rosolucijami ne bo naši atvari mnogo pomagano, kajti treba je drugih potov za u spesnejše delo. To pa je združeno z velikimi stroški in alovenake na aclbipe vedo to. Zato sc ic po mno gib naših kolonijah vrŠc kampanje za pridobivanje gmotnih ared-štev ki so, kakor sklepam po poročilih, povsod jako uspeSne. Rojako V La Sallu in okolici, ali se vam ne zdi, da bi tudi mi morali pokazati nekoliko več aktivnosti v tem oziru T Radi povdar-jamo, da ne spadamo v krog nazadnjaških slovenskih naselbin. Sedaj imamo priliko to tudi do kazati. Za zboroval ne prostore ni smo v zadregi, ker v Slov. nar. domu je prostora za vse. Ali M' ne bilo umestno sklicati sestanek odbornikov vseh slovenskih društev tu in v okolici, ter organizirati kampanjo za pridobivanje kred-stev in program SRZ. v smislu, kot jo vrtie druge slovenske naselbine T Dobro je, da o tem razmišljate in ae potem primetc dela, kajti čas je drag. Pokažimo, i t i tudi v tem oziru prvi med prvimi v delu za napredek. Gospa štorklja se od časa do ča sa oglasi tudi pri nas in skrbi lis naraščaj lasallakega prebivalstva Dne 3. decembra se je oglasila pri gdč. Mariji Mišjak in ji pustila krepkega sinčka. Družina Mišjak je stroko katoliška. Na slučaju ni nit izrednega, pač pa neka, vsakdanjega. Toda če se kaj takega zgodi pri družini, ki ni pohval no zapisana v farovških knjigah ni opravljanja in pridiganja ne konca ne kraja. Poročevalec. Farrell, Pa. — V nedeljo dne 1 decembra je podružnica Hrvatskega Saveza sklicala javen, ahod, na katerega je prišlo več govornikov od drugod, med njinlli tudi Niko (j rakovič. Kako silno so zbegali voditelji Hrvatakcga Saveza, od nosno Jugoslovanskega narodnega sveta hrvatsko in srbsko jav nost, se je videlo tudi na tem sho du. Mesto, da bi ljudstvo preje po-dučcvali in ga bodrili v delovanju /.a toky program, kot ga zastopa S. R. Z., so sc udinjali kraljevašk propagandi. Kdor ni hotel delovati r.ujimi, so ga razkrivali za a vat rijakanta, auarhiata iu4ga Črnki i pri oblastih. Tako delo^jetao-ralo roditi posledice, ki a« aedaj kažejo n a njihovih aliodih ne aa-uro tukaj, antpak po vaej Ameriki, kjer žive Jugoslovani. Vsa svoje delovanje ao preje naalanjali na k ral je vaške opore. Sedaj ao si te opore izmaknili in ae odeli z re-(Mjblikauakim plaščem. l£oliko iko-d« lahko nartdo ljudje, Vi niao zreli za politično vodstvo, dokazujejo žalostne razmere med Srbi in Hrvati v Ameriki zadnjih par mcaeccv. Vae križem ao ai v laaeh. Tudi napredni brvataki in arhakl elementi niso bre* krivde, kajti vojna je'trajala 4 leta in vea ta čaa ao puatili razulat Diank; .ijem in Urškovičem "reprenutirati" uand. Zakaj niao napredni, repu-blikanakl brvataki in arbaki ele dela, kakor da Klika in slika avojo pošast V dobi inkvi- VnX{ T!!.,Uir^,l hpv«uk? # žici je so radi slikali hudiča v najbolj fantastični obliki; I j! V ČSSU copernic »o slikali *rde habure, jezdeče na metli —jše danea uganka. Rea. da niso ime- danes slikajo boljševizem v takih formah, da se <(amomiii,i ^U11*'tod* Prl ,ollkl ^ kot slikarju jržijo laaje na glavi —- f J* »V*14 VJ*T ' * 'takim poteškočam. Navdušenje skega združenja v tem arnialu, kakor ga imajo danea. Nasprotna organizacija bi se postavljala na raznih neatih kot reprezentatinja vseh ameriških Slovencev. Slovensko delavstvo ve, da ae s aa-mim fraziranjem ničesar ne opi*-vi Delo je tisto, ki je kaj pome-nja v človeški družbi. Da smo u-atanovlH Organizacije, je bilo tre-»a opraviti lašim agitatorjem pri delu za SRZ. To je zahtevalo dneve čaaa poleg vsakdanjega dela v borbi za življenaki obstanek. Žrtvovali ao sredstva, trpeli preganjanja, ki ao Wla plod denuncija-cij kraljeVaških agitatorjev. Vae stao preboleli in danea srno močnejši kakor kdaj poprej. Če bi pa samo čakali prilike, da bo zopet mir in bi potem bilo fiaše edino delo razbijati ahode našim na sprotnikom, bi to ne,bilo posebno dobro spričevalo naše politične zrelosti. Konstruktivnega dela je treba, ne p& razbijanja shodov. Ce bi Hrvati in Srbi delali to, kar so dclaji Slovenci, bi bili danea Gr Škoviči ničle. Tako pa ao pustili vso aktivnost ljudem, ki ao se dbi-rali v Jugoslovanskem narodnem svetu, sami pa ao držali roko križem. Ne rečem, da ao vsi takoava-ni napredni hrvatski iu arbaki Remonti delali tako. Ampak večina je spala, drugi pa tudi jiiao kazali resne volje, da jo probude in orga niztrajo, dasiravno bi jim SRZ. a tom oziru pomagalo, kolikor mo goče. Povrnimo ae nazaj k ahodu. Predsednik podružnice Hrvatskega Saveza v Farrellu je otvori shod, na katerem je bilo okoli 1500 ljudi. Množica pa je zagnala tak vriŠč, da je bilo predsedniku nemogoče govoriti. Poklicali ao sicer policijo, ki pa ae ni umešavala v stvar. "Doli z voditelji krfske deklaracije", živela republika" in podobni medklici ao se čuli v tem kaosUtiNavcoči ao bili Hrvatje, pa tudi precej Slovencev. Dvorana Hrvatskega doma je bila natlače na. Predsednik shoda je miril prosil množico, naj ae vsaj nekoliko umiri, povdarjal, da je krfska deklaracija preklicana, toda nje gove odstavke ao čuli vsled vrišča le nekateri. Masa pa je kričala na vae grlo: *'Živela republika 1'' Vsa riftiožica sle je končno obrnila o< odra, kjer so bili govorniki, ter gl« dala na galerijo, kjer je bila voli ka skupina republikancev, ki ao drug drugega poskušali prekaša ti v kričanju. Ko je predsednik končno uvidel, da ne bo mogel po miriti zborovalce v, ao prireditelji dali znamenje z belim robcem, Češ da žele izvedeti, kaj zahtevajo re publikanci na tem ahodu. Zahteva je bila, naj ae govorniki odstrani jo in naj sami republikanci nada ljujejo a shodom. Predsednik shoda Niko Grškovič in drugi ao ae odstranili, nakar so prinesli Grš-kovičevi protivniki na oder avoje ga govornika. Sedaj pa je zopet nastalo tako navdušenje, da govorniki niao mogli nšstopiti, nakar ao zaključili shod. To je posledica razmer v hrvatski politični javnosti zadnjih par let. Preje so Grikovičevi ljudje zmerjali tiste, ki ae jim niao hoteli pridružiti,, masa pa je molčala, ker se je bala groženj, da bo preganjana, če bo nasprotovala politikantom krfske deklaracije. Tisti, ki so stvar ra zumeli, pa niso čutili v aebi dovolj energije, da bi pričeli z resnim delom v organizaciji, ki bi alonela na atrogo demokratičnem progra mu. Sedaj pa je nastopila kriza in idcer ob tisti uri, ko bi bila soli-darnoat najbolj potrebna. Taki lwf|l kot ae zadnje čase vrše med hrvatskimi in arbaklml političnimi atrujami, ao žaloatno apričeva-lo politične areloati Juieoalovanov in voda na mlin italijanske imperialistične politike. Poročevalec. Oarttnville, IU — Tu prihajajo premogarji za delom, med njimi Hm, Stovenei, toda le malokdo ga dobi, kajti v tem malem rovn dela le okoli 175 ljudi. Tndi ata^iovanjc in brano je težko dobiti. Tu naa je 2iS Slovencev, ki imamo dva društva. SNPJ. In SSPZ. Pred kratkim smo imeli skupno sabavo v privatnih prostorih, kl •«e je dobro uspHa. Stanovanja ao tn zelo draga, ker jih ni lahko dobiti. • Mnogi plačujejo aa atanovanja, kl imajo samo po dve aobi »20 do *2T> mesečno atanarim Kot je bilo ie sečno. Pri tem ao aeveda ie dtugi stroški kot davek, zavarovalnina td. Kupna cena za te hiše je $3000. Obresti ao 6%. Vea k kupec mora zadostiti raznim pogojem, navedenim v pogodbah. I^ekateri teh pogojev ao: V hiši ne'ame biti nobene opojne pijače. Družba ima pravico pregledati hišo veak mesec. Stavbišče, na katerem hiša stoji, se ne sme ograditi. Travo na atavbiiču je treba pokositi. Po vrtu in atavbjšču ae ne sme metati kosit ornih in plehastih škatelj in druga ropotije. Hleva ali kakega drugegil poslopja ne smeš zgraditi na tistem stavbišču, kjer sto-hiša. Posedovanje Živine v Mi Zini hiš ni dovoljeno. Ako hočel po stavbišču kaj zasaditi, moraš imeti za to dovoljenje in stvar u saditi samo tam, kjer ti dovolijo. Ako želiš prodati poslopje, je ne smeš prodati drugemu, kakor taki osebi, o, kateri amatra družba, da je na dobrem glaau. Še cela vrsta pogojev je navedenih v kup nih pogodbah, ki kupcem niao ravno prijetne. Sicer pa v teh razmerah delavci ne bodo mogli, kupovati stanovanjskih hišic, kajt draginja še vedno traja, delo ae pa tu težko dobi, tudi kdor ga ima, ni stalno. Tukajšnja unija premogarjev ni bogve kaka trdnjava v prilog delavcem. Družbe nočejo priznat jamskega odbora in za vsako maj hno ncsporazumljelije morajo pri hajati semkaj odborniki organi zacije. Jos. P. Kaitna. Porest Oity, Pa. — Slovence tu in y okolici opozarja\n, da se bo dne 18. decembra ob 7. zvečer vr Sila seja organizacije Slov. rep združenja v prostorih Pavla Čer neta V Vandlingu, Pa. Na dnev nem redu bo več važnih diskuzij 6 sedanji politični eKuacJji z ozi rom na jugoslovansko vprašanje Vpisovalo se bo nove člane ter u krepalo, kako razširiti našo pro pagando ter utrditi to organizacijo. Imeli bomo tudi volitve odboru za prihodnje *leto. Vsled važnosti te sejo vam priporočamo, da se je polnoStevilno udeležite ter pripc ljete s seboj tudi tiste, ki še niso člani organiazcije. Odbor. Wilton, North Dakota. — Med tukajšnjim prdbivalstvom ni in flucnca prav nič milo postopala Tirala je ljudi na bolniško posteljo, ene pa tudi na pokopališče Med Slovenci ni zahtevala žrtev, pač pa med drugimi narodnostmi. Sedaj je nekoliko ponehala in u-parno, da jo bomo kmalo iztrebili iz naše srede. Pred par meseci sta se tu nsseli-li družini Lovrenca Grošelna in Andreja Pirca iz Klya, Minn. Slovenskih cvetk tu ni, izvzemši takih, ki nosijo še zelo kratka krilca in Če bodo hoteli pečlarji na te čakati, bodo vsi osiveli, ako jim bo mati narava putrtila sploh dočakati tako dolgo življenje. Slovenskih podpornih društev tu ni, pač pa spadamo k dniStvom na Elyju, Minn., od kjer so se tukajšnji rojaki večinoma naselili. Delavske razmere so še dokaj povoljne. Delamo v tukajšnjem premogovniku, ki stalno obratne. Rov je unijski in delo je kontrakt-no kakor navadno v premogovnikih. Tudi tu se jo z vriščem in tru ščem praznovalo podpisano premirje chic 11. novembra. Parna piščalka pri premogovniku naa je spravila pokonča in tako srno iz-vedoli, da sta se podali dve najmogočnejši avtokraciji, hohenzo-lemska in hababurška dinastija. Sedaj ae ne bo treba b*ti nikomur, kdor ae bo hotel vrniti v domovino, avstKjakih žandarjev, o krajnih glavarjev, jee in aodišč. ker jih ni voč. Našli bomo nove urade, nova aodiščo pod novo, ju-goalovausko vlado. Frank Žagar. MAHOIAOIJB TRGOVCEV Z BELIM I SUŽNICAMI. AVTOBAJfDIT OBSTMLJZ* Ohicago. ID. — Detektivska ser-ženta Kehoe in Oarry sta videla rgodaj zjutraj, da aillta dve temni nenei v garažo Emil JLnderaona T7 -------- "T J* ono ae aa. ovna je prgaano Kramljala «| Detektiva ata njima zakli^sls. je njihova bi pnAM v oko« tttdi poročeno, aradi tukaj dmfba več.Idolav^i in jik UdUls po licih...-.aj m pmlata. tmla neznan«« ^a Chicago, 01. — Nekega due v letu 19011 jc delala 18-letna dekle v delavnici za vzorce velike tovarne aa kravate v Liegu, Belgija V tovarno je prišla omenjenega dne iena, ki je govorila francoščino. Oblečena je bila elegant-no, noail.va je velike diamante in napravila je vtia, da je uohraže-na žena je prijazno kraBlfiHT v stari Mrdoče4učni ©kraj" v >nverju. OaemnajHtletna dekle katere ime je otftalo zamolčano' so našli zvezni naaelniški nadzor! niki ua Marketovi ulki in jo re^i-" aramotnega življenja. Pino obnašanje in dragulji geutke ao bili vada, a katerimi je ovila žrtve. Metodo feli agentk pa razkrivajo doživljaji osirotelega dok leta, ki ao povedani v i2. povedi, napravljeni pred vladni-mi uradniki. Nekega večera po obiak u v to. vami se je Prancoakinja oglasilu )ri osirotelem dekletu na domu Naslov je dobila v ravnateljevi piaami, v kateri niao sumili, da ga "bogata dama" zlorabi v hu-dodelake namene. Tujka je pri-povedovala dekletu o veliki sreei, ki čaka brDttue naselnike v Ame! riki. Pripovedke ao učinkovale na mlado neizkušeno dekle in pristala je, da gre v Ameriko b »prejme službo, bolniške strežnice pri * bogati Francoskimi. S to odločitvijo se je sama izročila ameri-Skemu trustu za kupčijo z belimi sužmeami. Ob določenem Čaeu se je dekle odpeljala v Ameriko in se izkrcala v kanadskem pristanu, kjer je navadno trust^zkrcaval svoje ' žrtve. Uradnikom je bilo povedano, da dekle vstopi v služIjo pri neki ameriški družini. Kanadski uradniki so se zadovoljili s tem pojasnilom. Francoakinji z velikimi dragulji se je pridružil možki, ki je rekel, da je njen soprog. Denarja je imel dosti in dejal je, da jc treba dekletu kupiti primerno ob-lekp. Po več dnevih so dospeli na ne ko farmo, ki je bila daleč proč od pristana. Na tej farmi sta pustila dekleta, mož in žena sta pa nadaljevala pot proti zapadu. Dejala sta dekletu, da morata v A-lasko in da se vrneta v par tednih. Skozi šest mesecev je belgijska dekle živela na farmi. Medtem st;» sla "mož in žena", člana trusta za trgovino s človeškiiii mesom, v Alaako, da najdeta tam kupca za dekleta. V Alaaki nista imela u-speha, toda ob meji sta nq£la človeka, ko sta se vračala v Združene države, ki je bil pri volji plačati zanjo $1,000. ' Kupčija je bila sklenjena in možki se je vrnil na kanadsko farmo po dekleta. Tcžkoca je bila zanj zdaj spraviti dekleta v Združene države. Nekega dne je prišel na naselniško postajo na kanadski meji in jc rekel uradnikom, da je dekle njegova sestra, ki jo namerava vseti 8 sabo v Združene države. NaselniŠke oblasti so se zado-volile z izjavo in nekaj časa kas-neje najdemo dekleta na neki farmi na severozapadu ,ki je služila trgovcem z belimi sužnicami za njih sestanke. Na farme .so bili še druge~prqdane ženske, ki so , čakale, da jih odženejo na njih rneata. / Nekega dne je prišel ukaz. da ae pripravijo ženske za odhod v Denver. Vbogalc ao in se preselile v denver. Medtem so pa nanelje-niški uradniki izvedeli, v kakšne namene je bila importirana belgijska dekle. Pričeli so zasledovati trgovce z belimi sulicami. V rdečelučnih distriktih so imeli raapoHtavdjcim svoje straže, da vidijo, kaj sc Kodi v njih. Neke noči so zasačili moža na Marketovi ulici. Prijel jc pred aodiščo in dekle jc nastopila kot priča proti njemu. Obsojen je bil na štiri let* ječe, ki jih jc preaedel v Leavemvortohu, Krnu. Po preatani kazni je bi! deportiran v Francijo. Naaelniške oblasti so vrnile tudi dekleta v Bclaijo Ko jo trgovec z lnslimi sužnicami dospel v Francijo, jc izvedel, da je bila tudi dekle deportirana. Podal ae je v Liege in od tam izvabil dekleta v Južno Amerika, kajti v Zdroženih državah je ime slabe skušnje. Tako je dosegel vaeeno avoj namen, kar dokazuj, da morajo vae države nastopiti no-Iklarno proti trgovini z l*!*"'1 sužnicami, če hočejo dosegi uspehe. p.r,m Uuf £ n, Me boljfcvtam, kor U.ko rf^^n SJ^ kot Jo slikajo, sploh ni. Duševno normalni ljudje uploh ne verujejo v strahove. Boj sa ljudske pravice ne pozna nobenega strahu. jc *elo lahko reč. Oe bi ae alovan-' peeje tado^iti menim pogojem, ako delavstvo zadovoljilo aamo ajpeedno mn je druiba pri volji pn». tet«, tedaj bi tudi Slovenei ne i«e- dati hišo, ki ae lahko plačuje na 1 i avojega Slovenakgga republičan* obroke, najmanj menda $35 me kakor bi bila njih mati. (hotela pobegniti v avtomobil" I* Ta šenaka ja bila agentka ame- tektiva sta pričela atreljati in e-riškega trusta. tegujočega z be-' den neznancev je bil zadet trikrat. Umi auftiticantt, ki ima povaod . Prepeljali ao ga v bolnišnico pn-avoja tf*iMa v,,£dnižeitih drfta-lailne delavnice. PoUrija je pr«p-va«L Njegova bm« ja segala doli žala ime. ^ * t PK0ST8T* 151,m lestev na šlrafku v Berlinu. ZAHTEVE NEMŠKIH CEV. Amsterdam, 10. dee. — Položaj v Berlinu jo šolo men. 350,000 delavcev je na štrajku. Vsi časopisi so prenehaH Uhajati rasen dveh hi ie ta dva izhajata le v ob-lild majhnega letaka. Italijanski črn<*okarj v južnem Coloratu Haag, Holandija. — Iz Berlina poročajo/ da so veliki kapitalisti v Nemčiji prišli v prave škripce odkar je revolucija dala delav cera oblast v roke. Na primer . Lipskem je neki podjetnik dobi ultiniatuni od svojih 700 delav cev, da jim mora takoj izplačati 1,700,000 mark primanjkljaja na starih plačah in za božično darilo jim mora dati vsakemu po eno posebno mesečno plačo. Ondotni de lavski svet zahteva zastopstvo pri upravi vseh industrij in delitev profita z delavci. Delavci pri veliki električni drutžbi v Berlinu zahtevajo 40 mi Ijonov mark* primanjkljaja na .starih plačah. Nadalje so predložili sledečo plačilno lestvico za vbodoče: Za delavce pod 17. le tom 250 mark mettečno, do 21. leta 500 mark, do 24. leta 750 mark in za vse delavce od 24. leta na prej 1000 mark mesečno. Lestvica mora veljati tri leta. Kapitalisti tožijo, da so nemški delavci poatali " tiraniv kakor o-ni v Rusiji in pravijo, da bodo bankrotirali v par meseefth, sko sprejmejo zahteve delavcev. Vojaki podpirajo delavce pri vseli zahtevah in podčastnik hoiče imeti večjo plaotem prevzamejo tovarne v svojo posest. Kodanj, Danska.—V pondeljek se otvori kongres nemSkih sovjetov. Nekaj se poroča, da se ta dan snide tudi stari rajhstag. Ako se to res zgodi, pride gotovp prestu. Sledila je konferenca. Izmenjane so bile ostre besede in Lopresto je ustrelil Pistona. Zagovorniki Lopresta hočejo navesti dogodek v obrambo, da dokažejo, kako nevarni so črnoro -karji. V hribih je živel Guiseppe Pro-venanza s svojo ženo. Imel je večjo kozjo čredo in izdeloval air. Sčasoma je obogstel. Nekega dne e prejel pismo, ds naj položi večjo vsoto denarja na določeno me -sto. Provenanza se ni brigal aa opomin in par dni kasneje je bil ustreljen od zadej Iz zasede, ko je šel v hlev. , Žena je napela vse svoje moči, da pridejo črnorokarjl v roke pravici. Teden kasneje je šla v hribe na avojo farmo in našli so jo umor-eno. O morilcih ni bilo sledi. . Kako nevarni so italijanski črnorokarjl, pričajo še drugI dogodki, kl obenem govore, da so naj -nevarnejši kriminalci. Nekega dne je bil pozvan policaj Gordon iz Pucble, da v nekem prenočišču v Bessemcrju napravi 8ignalni bataUoai.-2d, lst, »th. 8tk, 9th, lOth, 10SJ, 10?*, Il7tk, i, M4tla Ambulantne Umpenije in poljske holni.šnics. — Sd. 40», Oth, Ist, lBtk. 16th, 23d, ath. 7th, 86th, 27th, 19tk. 2lst, 28th, 33d, I7th, 26th, 29tk, 30th. 22d, 34th. 36th. 36th, I09tk, lioth. llltk. lltth, 12f»lh do 1384 vk^učivo, iGaih. aaatk, litih. 168tk, 60 odstotkov davka, kot ja omenjeno zgorsj) 102,000 3l4th, 3l6th, Siath, 353 364th. 366th* 3f>6Ui ■ vtsijskl sls ■ 3d, 4th, 5th, 67tk vrti slani. — lst. 21 IL ..... 7th, 28th, 32d, 42d 79th, 80th. Infaat tat 56th, 8-tth,----- Artilerijski it, uradni glavni —ist. 3d. 3d, 4th, 5th, 7ta, r,:»J. r>Hth, 67tn, 154th 164th., Mornariška pehota. — 5. in f polk, bataljon strojplh strelcev brigndnega glavnega stepa. Tisti, ki imajo avoje prijatelje in sorodnike, bodo kmalu pričel dobivati pisma od njih, ki bodo aa daj dohajala bolj redno, odkar je ponehalo bojevanje \n so deta na ataujenc stalno po mestih, trgih vaseh ali pa v svojih taboriščih. PROOKAM NO FEIHO Waahington, D. C. — Zakladui-ški department je Objavil načrt sa prodajo vojnohrgniluih znamk v prihodnjem leta, ki je enak letoš ujemu letu. Petdolarake znamke bodo v januarju po $4.12 in se pe draže vaak meaee za en oent do pri-lodnjega decembra. Pet dolarjev >odo vredna 1. januarja 1924, ali eto kasneje kot letošnje snamke. Vojnovarčevalne znamke po 25 centov bodo prodajali skozi vsa leto. V velikosti in risbi bodo take 2th. 340th. 34lat, 342d. Artllertla. — fith, Stk. 7th, lMh. nth, i2th. io«h, mu. itth, ista, 77ta, 1SUi. lOth. foth. Ctat. 7tHh. soth sth. io4th, toBik. loaaku Iietk. Chicago, DI. — Proti snanemu socialietu Bergerju iu še štirim njegovim tovarišem je pričela porotna obravnava pred sodnikom 4tndisom. Iz obtožnice, ki jo sa -stopa pomošni državni pravdnik, razvldeti, da ao obtoženi ob -štrukcije proti vojaškim naborom. Državni pravdnik Fleming jš hotel zvezati z afero tudi nemške agente in nemško algto. Sodnik Landls je dal to črtati Iz zapisnika In dejal porotnikom, da naj. pozabijo. Zdaj zaslišujejo priče za drža • vo, sa njimi pridejo priče za obtožence. Glavni zagovornik ca obtožence je advokat Stedman. V svoji adraal na porotnika ja advokat Stedman dejal, da je mo-goče rea, da se nekateri socialisti niso podvrgli vojaškemu naboru, a to se nI zgodilo proporcionalno v večji meri, kot pri republlkan • clh in demokratih. Davek...............$339.249 Če v letu 1919 ista korporacije napravi ravno tak prof it, tedaj plača: Normalen davek od Či-»tega dohodka uad $2.000 in po odbitku nadproflta (8 odstotkov od $354.600) ..,..$ 28.308 Dvajset odstotkov od čistega dohodka nad vso-to $3,000 več 8 odstot-k(»v investiranega ka-pitala (20 odstotkov od $117,000).,......... 23,400 Štirideset odstotkov od od vsote Čistega dohodka in nad 20 odstotni investiranega kapitala (40 odstotkov od $300,-000) .. . ........120,000 Sliilisk« Hiralo« Usteasvljsaa t. 1004. aprila Podporni Jidmti I lak 017 v ia M "A&m * : ** ^ » Davek...............$171,708 VOJUI DELAVSKI ODBOR JE I ODGOVORIL BBTHLEHEM KOMPANIJI New Torti, Y. - Vojni de -lavski odbor je odklonil zahtevo Bethlehrm Htccl kompanije, da odbor Odpokliče avoje preiskovalce is strojniških delavnic kontna nlje. Vojni delavaki odbor koraktori žira zahtevo kot nepriznane av toritete delavskega odbora, 4n pra vi, da bo obetal, dokler predsed nik Wilaon ne podpiše mirovne >ogodbe. Dokler odbor post o ji. >o skrbel, da bodo njegovi zaključki izvršeni točne. Odbor pravi, da je uvedel pre • skavo v obratu Bethlehem Hteel kompanije, ker ao prihajalo pri -tožbe od vojnega departmenta, dn ao v njem take razmere, da ogro-Žajo uspeh v vojni. dorodimrsn davek Wsshington, d. C. — Po dsvčsi predlogi, kl jo je revidiral acnetnl finančni odsek, bo dohodninakl davek v letu 1919, precej znižan.:' Naslednja leatvjca nam kaže, koliko davka plačajo uženjenl možje po revidirani davčni predlogi, kl nimajo nedoraslih otrok. Dohodek f 3,000 4,000 6,000 6,000 S,000 10.000 16,000 20,000 60,000 teis Davek. r it 190 IN 26» ISO Davek 1,900 9,190 4o 124 vključi v o, 149th 31 Oth, Slltk. 312tk. »lat, 340tk, 34let, Mt, p ^ Trsa ie aioftesrske baterije— ltf. 2d. 3d. 4tk. f4l», 7th. 10Sd, iat«h. »orna. H7th r;o4Jh. 3ie«h 7i£tllJ^t/ff,io7tk. Kata, li« !104th, nak ..... I ..... !t 11,030 Korporacije, kapkaUzlrana a 41,000,000, s povprečnem predvoj-nim čistim profilom $10<).(K» in čistim profilom #500,000 v letu 1918 plače sa te lete: Normalni davek od Čista-ga dobička aad $1,000 odtegnene vsote in po odbitku fajfMga nad-profit nega davka (12 \ t odstotkov ed JOJKMOO $ 21,648 Trideset odatotkev štetega dohodka nad vsote $3,000 vel osem odstotkov investiranega kapitala In na aad 99 odstotkov Investiesaega kapitala (90 edstotkev od +117.000) 35,100 Aeatdsaet odstotkov lisU-gs dohodka aad 20 odet »tki investiranega kapitala /CO odstotkov od $«M4Q0) .......... 190.000 Vaets. kl daje 80 odeta«. ' kov Mataga dohodka-f nad vojnoprofit. kar-dltom (|Miv»roČMl vojni i n pre- korači 30 odstotkov la KAPITAN SMATRA ODKRITJA jsiA SEVERNEM TEOAJU ZA NEPOTREBNA. Seattle, Waah. — "V arktičnih odkritjih ni nameua," je rekel kapitan John Iiadley, kl je zapove -doval škuni "Pblar Bear", a ka-tero je Vllhjalmar Htefanaon odšel za kanadsko vlado na odkritja v Severno ledeno morje. llardley se je ravnokar vniil s potovanja in je rekel: V1 Ne vidim, da je ekspedielja kaj velikega odkrila, če odštejem ri otoke, na katerih zdaj vihra kanadska sastava." liardley je preživel v družbi Htefansona pet lat na ledenem ae* O LAVNI tTAMi 3687-69 80. L4WNDAL1 kVI., OH10A«0, ILLUtSk DPaAVNI ODBOhi ', Prsdsedalk: Jaka VogrM, bes 390, U BalU, UL S. PaSpeedaedalk: J. Bfatkovl«, K. D. 4, Bas Si, Oirard, Kam. IL PadpeedMdalki Joief KuhrlJ, 9631 Bwlag Ava., Ms. OkUas«, III. Tajniki Jaka Vsrderbar, 3703 Bo. Lavradale Ava., Oklsag«, UL Magajalki Aataa J. Tarbove, P. O. Bos 1, Olesre, BI. Zapisnikar: Joka Molsk, 4003 W. 81.t 8L, Okleage, OL NADZOHN1 OD8BKI s ^ Jsša AaUtrašM, Bsa 361, Gsaeasherg, Pa. . T Paal Berger, 3336 Bo. Karlu v Avs., Oklsag«, UL , , 1 POHOTNI ODSBKi Jp* Aataa Hrast, Bas 140, Oaaaasbsrg, Pa. Jelš Badlšak, Bas 4Š3, Bvltktea, Pa. . * Hudolf Pletsrtsk, Baa 436, BrldgsvlUe, Pa. » * Jakob Mlklavfll«, L. Boš 3, WiUoak, Pa. T^ M. Petrovlak, 14316 Hal« Ava, OoUUweo4, a Ck? " UBBDN1K PB08VBTIi M' Joše Javartalh. JUW?'B VBKOVKI IDBATNZKf ^ 1 T F. J. Kara, M. a, 6608 Bt, Olalr Ave., devalaaš, OMa. A VBB DBNABNK ZADKVB IN BTVABL kl aa tlšajs |l spravasga odbera ia K N. P. J. saj ss poAUJajo aa aaalovi JOHN VHBUBB11AB, 366T-46 Bo. Uws4al« Ava., Oklssgs, QL PBITOŽBB OLBDB OBNBBALNBOA POSLOVANJA ss pollljajo aa aaslov JOll AMBBOŽlO, Bob 361, Oaaoasbsrg, l'a Pritošbe prepirljive vsoblas, kl ato jik rslUl prva ta droga Inltaasa m pollljajo aa aaslovi ANTON HBAST, Bos 146, Oaaoaibsrg, Pa. --- ' VSI DOPISI, raspmvs, dlaakl, aaasaalla 114. m'»Prosvsto" aa poiiljajs as naslovi UBBDNIATVO "PBOSVBTB", 3667-69 Bo. Uaadals Avs« Oklssgs, IU, # VBB UPBAVNlflKB BTVABI, narofinloa, oglssl, m pošiljaj« aa aaalevi UPBAVmtTVO "PBOSVBTB", 2667-69 Bo. Lawadalo Avo., Oklea««, UI. T koraapoadeaai a tajalltvosi S. N, P. J., aredalAtvoai Is sprsvalštvssi "Prorvsto" as rabit« lasa uradnikov, amrvol sapilito aaslov, kl j« t« narod««, sko IsUts, da bo vaaka stvar kltro roioaa. IM rad ta neprtdakevaae ja i ad daljo 6a«a pri I gs a kakim dsbrtm sdravttsm,prod- iksi3ER5 psrkaŠaU ia ts jai Cevera'« hripevoot, ri rosM hi*, «k 3 rašsp lekarna«* tfh 60* Naročniki Pozort Poštni aakon zahteva, da ja vala naročnina plačana vnapraj. Znamenje (December 30-18) pomani, da vam naročnina potada na U dan. Ponovita jo pravočaano, da aa Tam lista na veta vi. Ako lista n« prejmeta, Je mogoča vstavljen, lter nI bil plačan. Ako je val list plačan ln ga ne prejemate, pilite nam dopisnico stari in novi naslov. Nali zastopniki so vai društveni tajniki in drugi aa-atopniki, pri njih lahko plačate naročnino. Z novim letom bo naročnina $3.00 nn H00. Sedaj je le čas, dn ae naročite* po stari ceni. Ne delo! Naročnino lihlq> tudi sami pošljete na naslovi UPRAVNIlTVO 'PROSVETA', 12687 S. Lawndals Ave^ Chicago, III. Kro|ača na Hly in okoliel as priporočava zs krojaško dslo nova obleke, zimske euknje, Člatenje, krpanja, likanje, barvanja, molka, šenaka In otročja obleke. Smo v sveži a najboljšim Drjr Olaaning ia Djre Ilouae družbo. Nsia delavnka js v bivšem poštnem uradu. JOE K0MATAR, aad JOHN TESAN Oompaaj, ELT, M1NN, ROJAKI POEOEl Hiša v najem aa 1911 W. ttnd traet, bllso Linooln SI, Isvrstpo 4-sobno ataaovaajs.' Kljuš js v prodajalni na 1921 W 82ad St. Najemnina ja $900. — Hanry f, Maun, 8115 W. Madiaon St., Ohi. oaga. -n 3 Dr. Koler slovenski zdravnik €S8 Pmi Ave.,PIMftksrgh( Ps. Bolgarski krvni H\ JE ZNAMENITO ZDRAVILO, katerega amejo vlivati vat člani v družini od malega deteta do atare matere. Morali hI ga Imeti v vsakem domu. Dobro zdravilo zs pro-hlsd. Dola Isvratno, vzdržuje čisto kri, zdravi vaša obistl čreva in slabi gelodse. Pošljemo vsakemu po pošti en zavoj zs $1.2ft in & zsvo-jev ps za +I.00. Nsslov je5 H. II. Vea Hehlick, Presidaiit Marvel Products Oo. No. 0, Marvel Bldg^ Pltsburgh, Pa. m&m SE ilttlktoja v bol aišako. Zklaalta as prt: Sewickley Vallsj Hospital, SewiolUey, Pa. NAMCDCK "Prosvsta" pfls ss hlsgostanje ljudstva. Ako ss etrtnjal s njeni mi Idejsad, podpiraj trgovas, kl oglašajo v Prosvetl. - v salegi Imam vsa sa vsakdsaje potrahMI- # ^ANTON ZORNIK, Herminie, Pa. Doktor B« F« Mullln MSp ecl ellel" 411 FoMrtll Av«., M St PmM* ao MfS a Jaa §mm aajrtarej« sdrovlk ips idravUe 6e v«i ket M let Mae •«Mm Is šeaafca OsSravU oooi 60 aa Hoe4e le tie«6e osek la vsa V s4fa*lj*ej« raaalk iSMai ssjvolje Ukoloje. Bablsi as* •o aajMjto sdravlla. lata saj-beljU olektrlisl stroj as pretakava> a jo, peteai ketorsga aa vt41 salo vašo telo ko« aa dleeL K m—i prlka|sjs Ijodj# od bllsa Is 4ale4, U jlk visi. Zdrorl® Is ssgl«. II, I BMir Pridite k stsl ket k pnjatal)«. MradM «m od a- ar* «• A V —4*» mm ei ia «e de a Iz jugoslovanskih Krajev. • »m slovani, solidarna z Jugoslovan sklrn narodom in da se podreru-jeta sklepom Nerodnega Veča v Zagrebu in njegove podružnice v PuljtL 31. oktober prvi dan jugoslovanske mornarice. Po pregovarjanjih z odposlsn-ci vseh oddelkov in ladij je bilo kasno ponoči od 30. na 31. okt. sklenjeno, de bo Jugoslovanski Narodni Odbor v Pulju prevzel poveljstvo nad mornarico v imenu vrhovne jugoelovenske vlade — Narodnega Veča v Zagrebu. Med tem je dospela v Pulj brezžična brzojavna vest, da pridejo naslednjega jutra v Pulj odposlanci Narodnega Veča v Zagrebu: dr. A. Treiič-Pavičič, dr. Cop in Vilira Bukšek, in to na torpe-dovki štev. 55. Ker se ni vedelo natančno za uro prihoda, je moštvo željno čakalo pred poslopjem pristaniškega admirala. Že ob desetih dopoldan sta šla dva sokola s hrvatsko Kasta vo pred poslopje pristaniškega admirala. Okoli njih se je zbiral ostali svet. Mornarji« vojaki, dijaki, delavci so Izkazsvala tro-bojniei čast, ko so dohajali. Neki morriar je poljubil zastavo In rekel: "O, kako si mi milal Odslej, ako bomo morali umirati, bomo umirali samo za svoje f" Končno se je zaznalo, da se odposlanci Narodnega Veča ie nahajajo na bojni ladji "Viribus Unitia", in ob poleni popoldne je bilo opaziti majhen motorni čoln, kl se je približeval od "Viribus Unitis". Ia čolna je stopil prvi dr. Trešič-Pavičičč, pozdravljen z vi haruimi klici: "Živijo narodni mučentkl" "Živelo Narodno Ve-čel" Po pozdravu upravitelja "Hrvatskega Lista" Jos. Baaolll-ja je stopil dr. Trešič-Pavičič pred zastavo In pravi: Dragi bratje 1 Odkrivam ae pred tem svetim znakom 1 Osemsto let amo sužnjevali: o-sem sto let smo robovali Madžarom; štiri stoletnja amo robovali Benečanom; štiristo let smo ro bo vali Avstriji. Toda ta divna zastava ae je zopet razvila nad to našo .Obalo, da ne bo nikoli več sneta ln zvita. • Dragi bratje I Pokaiite i nada Ije, da ste junaki, kakor ste dose-daj pokAavll. Pokaiite svetu, da ste junaki In da se zavedate svojih pravic, da se v Vas ne rszvijs oni anarhistični duh, ki je dove-del do razpada Rusije. Poslušajte svoje vrhovno poveljstvo, Narodno VečeV Zagrebu, a za nJim vaše poveljnike tu. Živeli mornarji jugoslovanske mornarice 1 Viharno klicanje Jugoslaviji, njenemu brodovju, narodnim vo-dheljem. itd. je sledilo tem besedam. Nato so m notice manifestirale po mentu. (>ta mornarjev z nataknjenimi bajoneti je deflllra-la sokolm ln zastavi. Prod sprevodom so stopali sokoli, med njimi pa je nosil neki mornar trojboj-nieo. Izročitev mornarice. Na ladji jugoslovanske d ris ve "Viribus Tnitls" je izročil doae-deuji poveljnik h rudo v ja llorty poveljstvo novemu jugoslovan-«ke«su poveljniku Akt Izročitve in sprejetje so podpisali člaul aagr«4iške||s Narodnega Veča. 1 Od petih popoldsn 31. oktobra Je iiaaiianilo 21 atrelov ht topa. da Je razvilo jugoalovauako brodov-je v Pulju zsnisve v jugoalovsu-aklh barvah — največ hrvatake, nekoliko tudi aloveimklh in «rb-Sklb. Uradni radiotelegram Narodnemu Veču. Pulj. "11. oktobra 7. zvečer Nsrodno Več*, Zagreb. Bojna mornarica v ptme«ti Na rodnega Veča. Avatrljaka zaatava aneta- trObojnlca razvita na v Meh ladljaii. Vojake zsprincirim Nar. Veču. Jutri odkleni ns Isdjo "Admiral Spaun", ds odpori a v hn a v. atrijske oblasti ln laprlafliem po. sadke v fttbetiiku in Kotorju Trešlč-Psvlčb ladja bivfte avstro-ogrske vojne mornarice. O tem ae pripoveduje sledeče: "Dvajset minut pred kataetro-fo Je etopli ns ladijo mornar ter vzkliknil: "Kviva Itaiial" Vprašal je nato po poveljniku ladje, kateremu je sporočili "Ladija bo v dvajsetih minutah pognana v zrak; reši se, kdo se more!" Kapitan je izdsl takoj tozadevno odredbo. Ko Je potekel omenjeni rok, je bilo slišati eksplozijo. Hodi ee, ds je utonilo okoli tristo mož posadke. Potopitev ladje je izzvela v mestu velikansko raaburjenje, med jugoslovanskimi mornsrji ps silno ogorčenje. Povzročitelji katastrofe so bili prijeti, nsmrot, dva mlads italijanska poročnika, ki sta izjavila, da nista vedela, ds je uior-nariea preda v roke Jugoslovanov. Pri tem je utonil tudi linijska kapitan Janko Vukotič-Podkapel-rfki, poveljnik potopljene ladje, ki je prevsel prejšnji dsn vrhovno zapovednAtvo nsd brodov jem. Par ur pred katsstrofo ae je udeležil kapitan Vojnovič še eeje Narodnega Odbora, da ae določi ns-dsljne postopanje. ■Prvemu junaškemu zapovedni-ku jugoslovanskega brodovja: SLAVA! (Op.—V smertfkih listih je bilo poročano, ds Je bil "Viribus 1'ni tis" potopljen, Še predno je bil izročen Jugostoanov. jV svojem sovrafttvu do Jugoslovanov niso Italijani videli jugoslovanske trobojnice, kl je vihrala na ladji). ODHOD JUGOSLOVANSKIH PREDSTAVNIKOV IZ ŽENEVE. (JHNl*f. ia«. biro, WMklaaton. D. C.) Izvirno poročilo, 14. novembra. Predsednik ministrskega sveta in zunajni minister Nikols Pašič je odpotoval 2e v soboto zvečer z železnico v Pariz. Predaednik Jug. Odbora v Londonu, dr. A. Trum-bič, je odpotoval skupno z ostalimi člani Odbora z avtomobilom proti Annemssaee, odkoder ae bodo vozili v vozom .do Pariza. Po isti poti jo bo mahnil'tudi dr. Ko-roiec in dr. M. Čingrija, člsn nove vlsde, z ostalim^ spremljevalci. Odposlanci Jug. Kluba aa Dunaju t Narodno Vače. Jugoelovanekl (klub na Dunaju je isvolil osrednji odbor Narodnega Veča SHH. v .Zagrebu kot svoje odposlance naslednje člane: J. Bi ankinija, dr. M. flinirrijo, dr. Ver atovška, viteza Pogačnika in dr. Rubsrs. Predstavnik črnogorske vlada v u jamo, ds amo Slovenci predlagali v Zagrebu ime "Nerodni odbor", ki bi bilo vaem trfem plemenom skupno, a ga Hrvati niso sprejeli, ker ne izraža popolnoma značaja narodnega sveta. Srbi in Hrvati so ee odločili za ime "Narodno Veče" in so Slovencem prepuetili, da ga imenujejo po svoje "svet" sli '.'odbor." Ker more institucija tolikega pomens imeti eno, ofici-jelno ime, smo se odločili, da jo naoovemo tudi mi "Narodno Veče." Koliko Js vreden svat. denar. 'Mariborska' Straža piše 18. oktobra: List "Videnske lllustrova-ne Novin" pripoveduje to-le: V neki goetilni v Curihu v ftviei je obedoval neki avstrijski dostojanstvenik. Natakar mu je računal obed 289 kron in vpralšal, ali bo plačal račun v papirju. Dostojan-atvenik mu pomoli 10 K v zlatu. "Prosim, to je pa druga stvar", pravi natakar, in napiše drug račun, vzame 10 K v zlatu m vrne avstrijskemu gostu 78 kron v papirju. — Nekemu drugemu avstrijskemu gospodu se je pripetilo Še vse kaj lepftega. Ko se je v Bernu v gostilni dobro najedel, so mu počile naramnice. Stopi v prodajalno, da si kupi nove. Veljale so 96 eentimov (vinarjev). avoje veliko začudenje je dobil nazaj 4 cent ime in eno krono v papig u. ' * Vesti iz stare domovine. Ladja ' Virlboa Unitia " potop Ijena 1. novembra zjutraj je bil ra*-stre I Jen "Viribus Unltla", na k a terem Je bils prejšnji dan razvita Jugoslovanska aastsvs. Potopljen Js bM v prialanUkču. fo Je prva nesreča, kl Je sadela Jugnalovan ska brodovj# v Pulju "Vlribu* raltla" Je bil pole« potopljene^ ••Bt. Istvana" največja bojna ("Slovanski Narod", dn« IS. a«pt) Obletnica. — Danes pred 10 leti so ae vršile v Ljubljani znane septemberske demonstracije, ki ao ae ponovile krvavo nedeljo 20. aeptembra. Takrat sta bila ustreljena 221etni strojnik "Narodne tiskarne" Rudolf Limder in 15-letni ičetrtoiolec Ivan Adamič. Težko ranjenih je 'bilo 8 oaeb. V nedeljo ao ae vršili v Celju, Mariboru in Kočevju krvsvi izgredi proti Slovencem. Umrla ja v Spodnji Šiški ga. Nežika Meršol. Radi roparskega umora je bil obsojen pred poroto v Gradcu ld-letni pomožni delavec Iv. SchandI na 10 let težke ječe. Ubil in oro* pal je 27. maja t. 1. v (Jramha-ehu pri Gradcu posest nico Mari jo Fuchs. Umrla js včersj opoldne v hiši št. 5 ns Elizabetni cesti v Ljubljani po kratki bolezni gospa Jo^ Žica Fornaričeva, rojena Pavleti Čeva iz Mirna, soproga gosp. dr. Hlavkota Fornazariča iz Bili na Goriškem. Kruta smrt mu je iz trgala ljubko Ženo kratke mesece po poroki hi ipu prizadejala neizmerno gorje. Kakor mnogo drugih begunk polože tudi njo daleč proč od ljubljenih krajev v hlad no zemljo. Oplsnjca vlak. — Iz Zagreba poročajo, da se je pred nekaj dnevi ustavil tovorni vlak pred signalno ploščo. Takoj je prihitelo 16 ljudi, ki »o odprlj vagon in vzeli iz njega 17 vreč pšenice. Vojaška straža je streljala in ubila dva človeka, drugi so pa sbeftali. Umrli ao r Ljubljani: Dne 13. soptembra: Angela Lah, delavčeva žena, 31 let, utonila v Urada-šiei. Dne 16. decembra: Marija Te-raninua, zaaebnies, 52 let, Miklošičeva cesta 4. v Dne 17. decembra: Terezija Kiusiedlcr, bolniška devica, let, Hadeekega cesta 9. — Neža Meršol, žena poaeatnika in nad-sprevodnika, 60 let. Dne 18. septembra: Karel Jo-han, delavec. 53 let, Rožna ulica 27. — Krnil Sajovie, sin tobačne-sa delavca. 1 mesec, Velika čolnarska ulica 5. — Ivan Jerftin, rejenka, 3 mesece, Orsdaška ulica 16. |f deželni bolnišnici: Dne 17 aeptembrs: Luks Poaega, kočar, 0 let. I>ne 13. septembra: Marija Be-dine, poaeatnics. 46 let. — Ana Avguštin, vdova trgovskega slu-ge. 4H let. — Gabrijela Kger, pro dajalke, 16 let. Dne 14. septembra: Terezija Veroviek. lena maght ras nege rs čunskegs rcvidents. 45 let. — Žo | flja JU je, alrota, 10 let Frank Zlokarnik, posentnik. 5M let. Dne 16 septembra; Ivan Men i eelj. šivilja, 46 let Antonij,, ( Htemsd. apre vodnikove hrt, |.l| Deseti brat. Spissl Josip Jar&č. (Nadaljevanje.) Deaeti brst ni hotel aedeti med gosti. V svoji navadni obleki je stal sredi hiše, zdaj pa ae glaano zagrohotal, in kadar ao godci kako novo ubrali, je vzdigoval nerodno bose noge, jih metal viaoko od aebe in a peto bil ob tla, kakor bi hotel plesati. O Dolfu je malo drugega pove* dati, kakor da je imel kupico vedno med prati. "Naj Krjavelj pije! Povedal nam bode, ali je rea hudič na svetu \ je pravil atarejlina Matevže k "O res, to pa to, aaj aem ga jaz preaekal, na dva kosa sem ga presekal!" zavpije Krjavelj vesel, použijc »lastno dar iz kozarca in hoče brž praviti svojo povest. "O svoji ženi naj pove, zdaj smo na ženitovanju!" zavpije deseti brat. "Kaj je bil kdaj oženjen Krjavelj." vpraša Krivec. . "O, bil, bil!" odgovori Krja- velj, "aveti Kozmes mi jo je bil ^g avstrijsko krono v Brebm. Na (dal, Bog mu daj dobro, vsi sveti ao mi jo pa vzeli, mojo Urško, Bog jim te grehe odpuati, jaz jim jih ne bom nikoli pozabil, kaj menite!" In nakremži ae Krjavelj in se narairda, nabere lice v čudovite gubanica* razvleče usta na široko, stisne oči in ai jih začne brisati 's pestjo ter zatuli čudovit jok, da ao sce nekateri amejali, nekaterim pa ae je začel smiliti. "Nič ne jokaj, brate!" ga tolaži deaeti brat, "t.voja Urška ni bila vredna latvice kislega mleka. Zakaj bi tulil in solze pocejal za njo." "Kaj lažeš!" ae ardi Krjavelj. "Povej rajši, kako sta ae aezna-mila in koliko časa ata bila vkup," pravi Krivec. "Kako ava ae seznanila!" odgovori Krjgvelj. "Jaz aem dejal: ti, ona je dejala: ti, pa je bilo vae. Jaz sem za pečjo ležal, pri Bučarju je bilo, pa trebuh me jo*.bolel." <*'rnogoraki finančni minister, Milo Vujovič, ae je mudil zadnje dni v Ženevi in se ponovno aestal a predatsvniki Jugoslovanov iz o-svohoJenHt dežel. Raaburjenje r domovini. Pogoji premirja med zavezniki in bivšo avatroograko monarhijo ao izzvali po v»eh naših krajih ve Uko razburjenost. Narodno Veče se brani izprazniti dalmatinsko o-halo in stotfi na stališču, da ae je jugoslovansko ozemlje niiua več smatrati sovražnim. Slovenski Svet je protestirsl proti sssede uju jugoslovanskega osemljs po Italiji. Narodno Veče v Zsfrsbu je poslala br—ttčntm potom protest na prsdsadnika Wilsona proti sasedanju. Atentat na ravnatelja Srb. Hdeče ga križa v Ženevi Ženeva, 14. novembra. Danes o-koli poldne je atreljal Mladcu Protlč a samokresom ns rsvnate Ijs Obveščevalnega urada Rdeče-aa križa v Ženevi, g. Ofbrada Bla-K"jevtča, ln to na atopnjlcah po-alopja Kdeeeua križa. Protlč je izMrelil vaeh šest atrelov, nato pa izginil. G. Blagojevlč je lahko ranjen na nogi in roki. Protič je bil v relo nlabem materljalnem stanju, potem ko je bil odpuščen iz ftlušlte uri Rdečem križu, kar je tudi najbrŽe vzrok njegovega Čina. Jugoelovaaaka flota potopljena? (Izvirno). Voaaische Zeltung je objavita 9. novembra veat, ds so •lugoalovaiil, ksterim Je bils izročena po vrhovni nsredbi Idvša sv-•«trij«ka flota, potopili vse večje ladje, ki *o bile v Pulju. ds bi jih ne dobili Italijani v roka. Pn po oleilnjilt ventek, ki ao dospele a Krfa. *e veat ne potrjuje. Zakaj Narodno VaCa"? 'Slovenec' od 14 oktobra piše pom naalovom: Od več atrani na« v praiujejn. rakaj Imenujemo čet* ra Ini narodni avet v Zagrebu Wt i od daleč se je čul strašen grom topov; . "«pakedranko" "Nerodna Ve-| Dne 17. aeptembra Marija fot- — očirldao Je poatnjsla bitks pod Krnto Belko če- . dalje ljutejša. Zakaj ga nisi ozdravil tako kakor kozof" vpraša deaeti brat. "Zato ker ae uisem domislil. Trebuh me je bolel; kar pride Bučar in mi pove, da je Hrvatom, ki so praiiče gnali črez bost o, ena takih živali v travo polegla." "Poginila!" "Kaj lažeš! Ni bila poginila, samo hoditi ni mogla več. Jaz nisem imel kaj jesti, pozabim trebuh in grem živinčeta iskat. Tam pri cesti jc bilo iztegnjeno. Jaz popri-mem zs prednje noge — tskole — potegnem vso žival črez hrbet, eno nogo črez eno, drugo črez drugo ramo, zadnje so mi pa doli pod hrbtiščem . opletale po mojih nogah in rilec je črez mojo glavo naprej molil, takole! Težko sem nosil, grozno so me slabosti obhajale, pa mrak ae je delal in trebuh me je bolel. Tačas aem Boga klical na pomaganje, ali nič ni izdalo. Kar mi je na um prišlo: "Ti, Krjavelj, danes je 8veti Kozmek in aveti Domen, to ata bila dva konjederčina brata, ljudi sta zdravila in dobra dela doprinašala; prosi ju, onadva ti bosta pomagala, da boš imel man težav 8 prašičem. In ko aem roke povzdignil, sem izpustil po nevedoma obe znjati, prase mi je izmuznilo po hrbtu ns tla, rilec mi je še klobuk posnel. In potlej aem proftif fiVetcgA Kozmek a, naj mi pride na rame pomagat ali naj pa vsaj živo dušo pošlje, ker sam nisem mogel prase ta spraviti zopet na ramo, kakor je bilo prej." "Ali te je uslišal sveti Kozmek. ." vprašajo oni. "Kaj pak, da me je," odgovori Krjavelj. "Komaj aem dejal jezik za zobe od^molitve, aem že zagledal ženako, ki je prišla mimo." "Stara beračica je bila!" reče Martinek. "Kdo pravi! Kako bo atara, aaj še šestdeset let ni Živela do tačas 1 Kako bo beračica, kaj me je vbo-gajme proaila, kali? — Jaz pravim : "Ti, ženska. Bog te je uatva-ril, Bog te je dal, pomagaj mi na ramo!" In brž je poprijela prašiča za eno bederce in mi je pomagala vleči na ramo. Jaz pa sem brž dejal: "To je dobra ženska, to hi ti vzet." To sem ji naravnoat povedal rz oči v oči. Ona pa ni de- . <