glasilo slovenske narodne podporne jednote STEV.-NUMBER 282 ■L Mi I. decembra (December), 1927, ' ■ ' y-PROSVETÂ PROSVETA 0LA1ILO 8LOTKNSKI ifÂKODMM FODFOBJfS lEDMOTÊ LASTNINA «LOTKN1KI NARODNI PODPORNI JBDMOTB VESTI IZ Naro&üna: Z«ünj«M driar. (ixvm Chic*«») H Istsi Chicago Ib Cletro $7JO M tot«, 9S.7S 96.00 m Uto, PAO a* sa pol tota, to m bo- • va* kar tsM «tih • "P»08V®Tjr THE BNLIGHTENMBNr Orgaa s# tka ka tka Sabocrlptton: Uniud Stota« (asaapt Cktoafo) and r»ar: Chtaaaa ITJO. and terato» a—trlo Mr yssr. HIlfBEB af Ttt PCDmUTVD P1MT* in Dato« t oklapaju n. pr. (Nov. 80-1997) pokg vaiafa imana na naslon 4a vaa fa • Um **—m patokk niton PMavtto J* par " to aaai •» —MH Ik*. SPOMINI NA SLAVNE DNI AMERIŠKE REVOLUCIJE. Dane« je sto petdeset Jet, ko je nemiki baron Fride-riek Wiljem pi. Steuben stopil na ameriika tla. Bil je od slovljen častnik Fridericka Velikega. Skoraj po vsej A-meriki bodo praznovali ta dan, a prav malo praznovanja bo izvršenega v duhu tedanjih revoludjonarnih očetov Ameriške republik«. Ravno to je vzrok, da se spominja* mo moia, ki ga bodo v teb dneh proslave nekateri pokazali v napačni luči, da zatemne zgodovino ameriške revolucije in vpreiejo mladino v voz reakcije. Baron Steuben je prišel v Združene drŽave ob času, ko so ga ameriški revolucijonarji najbolj potrebovali. A-meriška revolucionarna armada se je nahajala v prezi-movišču v Valley Forge. Znižala se je na šest tisoč mož, Id so bili slabo hranjeni, še slabše pa oboroženi in oblečeni, dasiravno je bilo vsega dosti v deželi. Baron Steuben, nekdanji pobočnik Fridericka Velikega, pa ni prišel kot nadut in častilakomen baron, ampak kot preprost človek, ki je bil pripravljen se bojevati za svobodo ljudstva, ki se je vprlo svojemu kroiianemu monarhu. Ko se je izkrcal, je naslovil pismo na ameriški kongres, v katerem je rekel: "Edini vzrok, ki me je privedel v ta del sveta, je želja, da služim ljudstvu, l&vodl plemenit boj za svoje pravice in svobodo. Ne zahtevam naslovov ne denarja. Moja čaatilakomnost je v tem, da služim kot prostovoljec in si pridobim zaupanje vrhovnega poveljnika, da ga spremim v vseh bitkah., » Kongres je sprejel njegovo ponudbo. Steuben je pa s svojim delom dokazal, da je zaslužil to zaupanje. Prevzel je vežbanje armade. V kratkem času je iz neizvež-banih revolucionarjev napravil izvežbane in izurjene vojake, ki niso bili le kos britskim starim in izvežbanim vojakom, ampak so jih še nadkrilili v marsičem. Organiziral je lahko pehoto in uredil oskrbovanje revolucionarne armade s municijo, obleko in živežem. Vse to je Steuben storil, dasiravno je komaj za silo Ionjl angleščino. Steuben pripada med one tujezemce, ki so prišli v Ameriko ob času, ko so jih ameriški revolucijonarji najbolj potrebovali in ko je bila največja nevarnost pridružiti se njim. «I< Kosciusko, Pulaski, Lafayette in drugi so možje, ki Aiso prišli iskat slave in časti v Ameriko, ampak da s svojim znanjem koristijo revolucionarjem proti britski premoči, ki je nekaj časa ogrožala revolucijo, da jo stre topovi, puškami, bajoneti in vislicami. Revolucijonarji so prihajali iz vseh krajev. Sluiili so v revolucionarni armadi in šibki mornarici Sluiili so kot častniki in prostaki, zavedajoč se nevarnosti, ako padejo v roke Britom. V revolucionarno armado in mornarico jih ni gnala pohlepnost po zlatu, bogastvu in časteh, ampak prihajali so, ker se je ameriško ljudstvo bojevalo za svoje pravice in svobodo. V Ameriko so prihajali plemeniti iudje in ženiji s vsega sveta. Abraham Lincoln, predsednik Združenih držav ob času državljanske vojne, je to dejstvo ilustriral * besedami, da Amerik« ni last enega iudstvt, ampak je lastnina vseh ljudstev tako, kot so se ta ljudstva naselila. s temi besedami je Lincoln dejal, da se je Amerika razvila in še bo razvijala, ker vanjo prihajajo najženijalnejši in najplemenit*jfti ljudje, da pomagajo s svojim delom in možgani k razvoju. To resnico je treba vedno naglašati, posebno mladini, da ne govori prezirljivo o tujezemcih, ampak apozna da w> predniki tedanjega ameriškega ljudstva prišli iz Uljih dežel in da so pripadali raznim narodom. Vsi ti predniki _________- ________-________ •o pa prinesli s sabo zaklade neprecenljive vrednosti ako 5** if prUI° nwaikija «»;ko mnauü razliko med ne drugega pa delavno moč, ki je potrebna, da se 'rude ^ «trgajo it osrčja remije in spremene v kovine, da se div- «kUnll« mVÄ Ä jine izpremene v cvetoče poljane,.sirovine pa v produkte, ki «o potrebni za obstanek človeške družbe, APEL CLEVELANDBKR FE DE RACIJE SNPJ ZA POD. PORO STAVKUJOČIM RUDARJEM. § __X Znano vam je, da so organizirani premogarjl v ljutem boju z baroni premoga. Premogarska organizacija United Mine Work-era of America je odredila stav-ko prvega aprila t. I. Pred ča-flom je bila sklenjena začasna pogodba le v državi Illinois in le v par južnozapadnih državah. Na vzhodu, v državah Ohio, Pennsylvania in v delu West Vir-ginije se stavka organiziranih premogarjev nadaljuje: v vsej svoji bestijalnosti od strani vlade in baronov premoga na eni strani in na drugi pa v velikem pomanjkanju, bedi in trpljenju prizadetih stavkarjev In njihovih družin. *DeJ»tvo je, da se se Mellono- vi interesi in razne druge veleka-pitalistične kombinacije zarotile, uničiti premogtrsko unijo, kakor vse delavske organizacije na splošno, pa naj stane kolikor hoče. Velikanske vsote dolarjev, s katerimi razpolaga velekapital v boju proti prlmogarskl organizaciji, bo itak končno plačalo ljudstvo. Z ogromnimi milijoni dolarjev, ki so bili že direktno In Indirektno potrošeni v teko. čem boju proti premogarjem, se vzdržuje velika armada profesi-jonalnih pobojnikov, s pomočjo vladnih organov, katera liri strah in grozo v stavkovnih o-krožjih Pennsylvania, Ohija in W. Vlrginlje. V teh okrožjih je civilizirana vlada izginila s površja kolikor se stavkujočih rudarjev tiče, in nastopila je strtf hovlada profesijonalnih In kriminalnih pobojnikov. Poleg teh plačanih pobojnikov se baroni premoga pridno zatekajo h kapitalistično izšolanim sodnikom po sodnijske prepovedi. TI kapitalistično vzgojeni sodniki se tako-rekoč kosajo med sabo, kateri izmed njih bo izdal bolj drastično, bolj barbarsko in bolj nečlo-veiko sodni j »ko prepoved, za katere nI nobene podlage v ob. stoječih zakonikih in ki so v direktnem nasprotju z.gotovimi določbami ameriške ustave, in so radi tega povsem nelegalne. V velikem dejanskem pomanjkanju so ti stavkarji takorekoč izven zakona. Poročilo posebne konference, katero je Ameriika delavska federacija pred časom obdržavala v Pittsburghu z namenom, da se dosežejo sredstva za pomožno akcijo stavkujočim rudarjem in njih organizaciji, pravi o situa ciji v stavkovnih okrožjih sle- |"Mi poživljamo vse cerkvene ki ftolske Institucije, vse liberalne in svobodne ustanove in organizacije, da poidejo v Pitts Durgh z namenom, da vidijo kar smo ml videli, da se prepričajo na lastne oči, da zrejo na to degradacijo in opresijo In brutalnost, da vidijo to ekonomsko in socialno tragedijo, da. se seznanijo s to perveriljo sodnijskih procesov In fevdalistfcne kontrole in rabe policije v drŽavi Pennsylvania.** Zgornje se glasi kot bi se glasilo poročilo o delavskih bojih na Kltajakem ali v kaki po kapi tallsmu izseaavani koloniji. Je skoraj neverjetno, kar se godi v premogarskih stavkovnih okrožjih. bodisi v Pennsylvaniji, Ohi-ju, W. Virgin! j i, Coloradu ali pa v kakAnl drugi državi. Premo-garje se šikanira, trpinči in stra-huje In preganja na vse mogoče in nemogoče načine ^■H^H Ker so premogarjl delali salo pomikoma le par let pred stavilo in ker so sedaj na stavk! le približno deset meeeeev, namreč okrog 160,000 po številu, in ker so tudi njih družine še najbolj prizadete. naraste to število dl-rek t no prizadetih oseb na 600,-000, je naravno, da vlada med njimi velika beda in pomanjkanje. Med njimi je prizadetih tudi več tisoč Slovencev in Ju. goeJovanov, članov SNPJ ter drugih naših podpornih organizacij. Ker je potreba po pomožni prištevajo med delavstvo, da odprejo svoja človeško čuteča srca in priskočijo borečtm in pomanjkanja trpečim -premogarskira stavkarjem na pomoč. Skoro je ni družine ali posameznika, ako se sairîl ne nahajajo v pomanjkanju, da ne bi imeli nekaj, kar bi lahko pogrešali, bodisi v obrabljeni ali premajhni obleki ali obuvalih, bodisi ženskih, moških ali za otroke. Namesto da bi take stvari premetavali iz kota v kot in končno sežgali ali pa izročili cunjarju ali pa vrgli v smetišče, bi to stavkarjem vse prav prišlo, namreč ako je sploh za rabo. Ml apeliramo na vse cleveland-ske Slovence In Jugoslovane, da pregledajo svojo garderobo in kar lahko pogrevajo, da darujejo stavkujočim fkremogarjem Rojaki živeči v elevelandski naselbini naj prinptejo stvari v Slovenski narodni dom, kjer jih bo sprejel Ludvik Medveshek ali pa kateri član pomožnega odbora. Rojaki živeči V collinwoodski naselbini lahko puste stvari v Zadružni prodajalci, bodisi na Waterloo cesti ali pa na 162. cesti. Rojaki iz West Parka lahko puste stvari pri brstu Pavel Sla-betu, tajniku tamkajšnjega Narodnega doma. Povdarimo naj tukaj, da je Obleka in čevlji vsake vrste, ako je le Še za porabiti, dobrodošla* Povdarimo naj tukaj, kar Je še' bolj važno, da rojaki darujejo vse, kar lahko ali pa nekoliko težje pogrešajo. Prinesite stvari v enega tamed prej omenjenih lokalov in pomožni Odbor Federacije, v katerem so brat Louis Zorko, Edward Branisel in Anton Garden, — irt odbor bo gledal, da bodo stvari odposlane stavkarjem. V slučaju, da kdo sam želi poslati enqali drugo stvar stavkarjem, lahko to pošlje na William Har-gesta, 408 Columbia Bank Build, ing, Pittsburgh, Pa. To je mož/ katerega je pooblastila Ameriška delavska federacija, da pobi ra vse darpve kot fo obleka, obuvala in jestvine ter jih razpoši Ija stavkarjem po vseh stavkov nih okrožjih države Ohio, W. Virginije in Pennsylvanie. Apeliramo tudi na vsa društva, da Vzamejo-» »v pretres ta apel na njih prihodnji seji ter da skušajo doseči najboljše rezultate. Denar se lahko pošlje gl. predsedniku SNPJ ali pa na Frank Morrisons, tajnika A. F. of L., A. F. of L. Building, Washington, D. C. Premogarjl ne WJejo boj samo za Izboljšanj^ njih bednega življenjskega standarda, premogarjl se ffe borijo samo proti njih izkoriščevalcem : Oni se borijo z ameriškim, velekapitaliz-mom, kateri izsesava ljudstvo cele ogromne dežele; njih boj je naš boj, ne glede ako smo orga nizlranl ali neorganizirani; njih poraz /e naš poraz; njih zmaga bo zmaga nas vseh skupaj ! "Odpri roke, odpri srce, f otiraj bratovske solze." Pomožni odbor sa atavknjoče premogarje, Cleveland, Ohio. K oblaku. Virginia, Minn. — Zabeležiti hočem glavne kraje, katere imam v misli obiskati, ko obi-Ačem Jugoslavijo. Naravno je, da najpoprej obi-ščem svoj rodni kraj. Očeta, ki se je uveljavil pri meni radi svoje nesvojeglavnosti. Razgo-varjal se je, ¿ital, sklepal o novicah, ki prihajajo na svetlo vsaki dan. Prav zaradi tega si Je zadolbel svetlo pego v splošno temino starega mnenja, širil obroč, da je segel prav do mene. Mater, kateri nisem imel tedaj moči doznatl njeno blago srce, ki je bdelo nad nami; v lepših dneh je s vnemo polagala prv« nauke, odpirajoč poglede k lepemu in dobremu. S koliko skrbjo je obvezovala rane, spodbujala k veri v sebe, obvladala ranjenega, da ga ni vrgle Iz uglajenega tira, kateremu se je priučil. Soiem v roko bratom-tovari-Aem. da dokažem s tem. da sem jim ostal svest v misli, čeprav wm uhajal li njihovega kroga. Nehote sem hotel poskusiti pri- ....... int.ljstvo drugih sovrstnikov, akciji v resnici velika in poM>-! misleč da so ga vredni, da bi ta- ljud» vensko stvo v ■■■ slo. in jugoslovansko delav» Clevtlandu In »ploh na Vaškim očakom, ki so ostali, znanci is zornih let Z velikim užitkom bi poslušal njihovo be-«•do, pripovedujoče o daljnih Is- vse naše sloje, ako se že ali ne kustvlh, v katerih bi odsevslo dno, na katerem polje neugašajoči plamen. Mesec več ali manj bi zadostil hrepenenju, katerega sem imel po — slovenski Ljubljani. Na vse strani bi jo premeril, zvečer sedel v krogu mladine na Dijaški cesti. Nizka, tesna z dimom prepojena soba bi mi ne branila udihavati vase glasov njihove pesmi, duha, temveč bi dim še ščitil očitajočega pogleda, ki bi se kaj lahko porodil v srcu trpečega dijaka, in bi me zadel z očitki: Tudi ta je eden tistih, ki naklanjajo svoje darove le tam in tja, kjer čutijo, da bodo hitra in gotove obresti dobili. Hočeš se greti ob našem ognju, ali si kaj fcripri-dil k nivi, da se dvigne višje naš zubelj? Kako bi prenesel tak pogled, ko nisem prispeval krepeljca — ne vem. Zato bi se kaj kmalu odpravil v Zagreb, kjer me ne poznajo. Nič manj poredko kot slovensko Ljubljano so mi tja uhajale misli. Odtutf zavil k morju čez lepe in pozabljene kraje solnčne države v Rim. Tam bi stopil pred najvišjega zapovednlka vojnih trum in ga nagovoril: Oprostite, da se oglašam pri vas, bi mu rekel lil gledal čvrsto v njegove pči. Sem eden iztAed mnogih onkraj morja, ki ne more zapo-pasti. Povsod sen? poizvedoval, a nikdo ni vedel povedati. Prišel sem k vam, da mi pojasnite, kar ne morem razumeti. Kako ste vendar mogli pttklopiti čisto slovenske vasi in mesteca k vaši državi? Kako neki ste mogli "vzeti" slovensko lastnino? Nočem se delati ^nevednega, vendar razumem zelo malo izrazov, ki so v rabi j>ri diplomatih. Od govorite1 kratko, razločno, po kmečko. Popačiti človeku obraz in potem, zahtevati prijateljstva od njega, priznanja od ostalih sosedov za mejami, je zelo dovti-pna zahteva. V kateri veji znanstva ste zasledili to svojo umetnost? Rad bi vedel. Z mano so drugi znanci našega mesti, da bi znali in ap odpravili lepega večera s palico v roki. Čvrsto bi hodili In gotovo bi obhodili zemljo- zori, ko vse stvarstvo še spi v globokem snu, bi zataknili palico v tla «in oblastno izjavili: Do tu je -naša zemlja! Ne vidiš palic, ki smo jih zatikali na poti? In v prsih bi molčal tisti — "nekdo". Pogovorila bi se še dalje, ker do sedaj ni on še nič odgovoril. Gotovo ni daleč Vatikan, ker sem v Rimu, bi stopil iše k papežu s temeljito presnovo starih umetnin in spisov, ki mešajo katoliškim šolarčkom glave. In »e začenjajo neprilike, katerih je dovolj brez njih. Omenil l?i jim le Mojzesa in četrto vrsto njegove kratke kronike, drugo bodo že pogodili, saj imajo učenjake. Name je četrta upljivala takole: Le očeta in mater mi Je spoštovati, z drugimi ljudmi pa delam lahko karkoli hočem. Tako bi jim povedal. Ko bi odhajal, bi pristavil: Ce nimate drugega boljšega, denite tole na ono mesto: Nikomur ne delaj krivice, najmanj očetu in materi. Brez-dvomno bi ta rečenlca napravila dečku boljši vtis, dokler se mu ne razjasni njegova pamet. Iz Rima bi plul čez morje v Albanijo, v deželo naravnih lepot, da se prepričam, kar se ne-rodkokedaj čuje in piše. Piše se: Bog je obiskal zemljo i» se je čudil, kako se je spremenila. To ni več' zemlja, katero aem u-•tvaril, je rekel. Kje so moji gozdi? Posekani so. Moje reke, moji hribi in gore so znižane, oropane, dvojih rudnin. Celo zemeljsko površje je izkvarjeno. Na svojem potu Je Bog prišel T Albanijo. Ah, Je vzkliknil vzradoščen: Tu je nekaj zemlje, ki Jo ni še izkazi! človek. Prav taka Je kakršno sem Jo ptfarll Ob pogledu nanjo bi lahko stopil v carski dvor in čestital carju, ki ne da kvariti svoje lepe zemlje s izmišljenimi napravami neumnega človeka, ki pokvari kjer se dotakne. In šel bi blizu in daleč: Beograd Kavkaz, Dunaj, Berlin. Dresden in kdo ve kam še vse, ako bi imel silo, ki bi me gonila. — Jeie Kevacirk. Virginia. Minn. Nesrečna smrt n B»*ertea, a — Podpisani se 1 njihov na" št. 73 SNPJ v Barbertonu, O., za sodelovanje jn oskrbo pogreba za pokojnim bratom Frank Škrabom, kakor tudi vsem tistim, ki so posetili pokojnika na mrtvaškem odru in ga spremili na mirodvor k večnemu počitku. Hvala vsem za darovane vence in cvetlice. Pokojni je bil doma iz Iga pri Ljubljani, star 36 let. V Ameriko je prišel leta 1909. Zaposlen je bil v tovarni za izdelovanje parnih kotlov, Babcock & Wilcox Co. Kot večina izmed nas, tako se je tudi pokojni Frank odločil, da se v Ameriki za stalno naaeli. Po petletnem bivanju v novi defteli si je izbral družico in z njo sklenil zakonsko vez. Toda usoda mu v zakonskem življenju ni bila na-jUonjena. V tovarni pri delu se je bil močno prehladil in oprijela se ga je proletarska morilka sušica. Nekaj časa se je zdravil na domu; toda bolezen je poata-jala Čim dalje opasnej&a, končno je po nasvetu zdravnika odpotoval v zdravilišče za tuberkulozne bolnike, kjer je prebil celih o-semnajst mesecev. Ker jfe bil krepke narave, je bolezen premagal in se iz zdravilišča vrnil čvrst In zdrav, nakar se je pričelo življenje takorekoč na novo. Pokojnik je delal in šte-dil, in si kmalu toliko prihranil, da je pričel misljti na lasten dom. Kupil je hišo in po nakupu iste marljivo delal in štedil, da je hišp v kratkih letih izplačal. Toda kolo časa se suče, in mesto sloge in miru se je v hišo naselil prepir, ki je pričel razjedati zakonske vezi vedno globeje, tako da je končno prišlo med zakonskima do popoldnega nesporazuma. Končno stp prodala hišo in denar med seboj razdelila. Po prodaji hiše sta vzela v naH jem drugo hišo in tako živela, dokler se ni soproga preselila Cleveland, O. Tako sta potem živela ločeno eden od drugega, žena v Cleve-landu, pokojnik pa v Barbertonu. Med tem časom pa sta večkrat posetila, e4en drugega. Končno je pokojniku pričelo presedati neredno zakonsko življenje in odločil se je, da se s soprogo pobota, da pričneta zopet decembra. konsko življenje. Toda sklep ni uspel. Dne 8. novembra se je^pokojnik napotil v Cleveland, O., da ur4vna s svojo soprogo sporne zadeve, katere so vladale med njima, toda takoj, ko je dospel na stanovanje njegove soproge, je uvidel, da o kakem sporazumu ni govora. Bil je hladno sprejet, in soproga ni hotela ničesar slišati o kakem sporazumu. Videč, da je vsaka beseda in prošnja zastonj, da se soproga ne da omajati in ko je končno izjavila, da naj je več ne poseča, ker iz kratka t njim ne mara več živeti, je bilo pokojniku dovolj. Prijel in dvignil je k sebi svojo lSletno hčerko edinko ter ji govoril, da naj bo pridna, poslušna in naj uboga svojo mamo, kajti njega očeta da ne bo videla več, ker ne bo prišel več pa obisk. Strastno je pritisnil 4-dlnko na svoje očetovska prsa in jo vroče poljubil, voščil lahko noč in odšel. Cez nekaj minutne bilo slišati strel na ulicL Pokojni Frank si je pognal kroglo v ¿lavo, kltera mu je pretrgala nit življenja in obenem končala njegovo mizer-no zakonsko življenje. Pokojnik je pripadal k društvu Ljubljana" SNPJ v Barbertonu, O. V stari domovini zapušča več sorodnikov, tukaj v Barbertonu pa brata in sestrično in strica v Lorainu, O. Naj mu bo lahka gruda.-^Ioha Skraba. _____ * Naznanilo ia zalivala. U SaDe, Ifl. — Želim naznaniti sorodnikom, znancem in prijateljem, da je 9. oktobra preminul naš sobrat Joseph Kotar. Pokojni je bil rojen 2. februarja 1898 v Polšniku pri Litilj. Ameriko je prišel 30. marca, 1921, v U Salle, III. Umrl je v Detroitu, Mich., dne 9. oktobra ob pol eni popoldne, nakar Je bfl pripeljan v La Salle, III., kjer smo ga pokopali dne 13. oktobra ob dveh popoldne. Dolžnost nas veže, da se zahvalimo vsem skupaj, ki ste nas obiskali v Času. ko Je pokojni letal na mrtvaškem odru. Lepa hvala vsem, ki ste se udeležili «ahvaljujem društvu "IJublja- pogreba v tako velikem številu. Ivan Molek: OPAZOVANJA Petletni zakon. Po časopisih je precej prah radi "poskusnih ženitev", ki 8 sklepajo na pet let. Zgodovina in filozof Van Loon se je porod na ta način in založnik 11 r 1/()a jatelj dveh revij Haldeman-Ju lius iz Kansasa je odobril po skusni zakon svoje h ,, , ol sam pa se namerava punovn poročiti s^svojo ženo, da izbris s sebe madež cerkvene poroke Listi omenjajo še dru^ Dva sodnika, ki imata za s« boj dolgo vrsto let justične ka rijere in izkušenj, zagovarjati nov način ženitve. Ben I. i nek" ia Denverja priporoča "kompa nijonski zakon" kot nekaki šolo ali pripravljanje za zakon sko življenje. Zakonca naj /i vita ločeno vsak zase, gospodar sko popolnoma neodvisna drui od drugeg^ in shajata se lahk aporazumno, kadar hočeta, taki kot se shajata ljubimca, ki ni sta poročena. Na ta način lega lizirata njune spolne odnošaje otrok se pa očuvata s kontrol porodov. Ako po preteku preiz kusne dobe spoznata, da .sta druj za drugega in da njuna Ijubezei lahko ostane trajna, tedaj a ustanovita skupni dom "n imatj otroke; če pa vidita, da ne mo reta voziti, se sporazumno b čita. — Sodnik Burnell h Ne* Yorka pa priporoča, da so vsal zakon sklene le za pet let. na kar- se avtomatično ponaviji vsakih pet let, če sta zakona zadovoljna. • Vai ti poskusi in priporočili niso nič novega, edino imena s< nova. Človeška žival se pari m poSkušnjo vsa ta stotisočletja odkar je razvila jezik, ki jo dvi ga nad oetale živali. Razlika j< le v terminih in formulah. Obi spola poskušata živeti skupaj m vse mogoče načine, in če gre, sti zadovoljna, č«r pa ne gre, imaU pekel, ako ne gresta narazen Kljub vsem zaprekam padati oba spola drug drugemu v na njčje, kajti tak je spolni nagon naturni zakon reprodukcije, k je najmočnejši v življenju. Di je zakon božja ustanova, j( _n?,rn° in redD0 za~ bunk. Največji norci so bili oni ki so proglasili spolno ljubezen za greh. Če je ljubiti greh, je tudi jesti in piti greh, kajti brez ljubezni in hrane ni zdrav j A niti življenja.. Lindsey in Burnell ne jemljete ekonomskih razmer v poAtev. "Kompanijonski" zakon — ali kakor se že imenuje — lahko ostane tak vse življenje, petdfr set let namesto pet, ako se dvojica ne opomore gospodarsko, da more imeti dom in otroke. Petletna poskušnja je dobra le za premožne ljudi, ki si lahko pri-voščijo vsak luksus; revež je pa osleparjen tudi za ljubezen. | Vprašanje ljubezenske sreč« bo rešeno takrat, kadar bo odločeval razum, ne pa sentiment, na celi črti in kadar družba prevzame vso odgovornost in skrb za otroke in njih pravilno vzgo-Jo do dozorelosti.__ ■ društvu it. Najlepša hvala^^^H 121 SNPJ in posameznikom za krasne vence s krsto iz Detroita. Hvala društvu št. 98 za venec in za pogrebnike, ki so bili večinoma sami pionirji iz skega oddelka. Najlepša hvala vsem skupaj, prijsteljem i» znancem, ker take naklonjeno?« nisem pričakoval. žalujoči ostali: v Ls Sslla Dl., dva brata, Frsnk in Marti* v^starem krajft pa en brat. JoM Kotar in dve sestri, omoie« Frančiška Borišek in Marja Podlipec. TI nepozabljeni brst Joie. naj ti bo lahka ameriška gruda « spavaj v miru. — Frank Kolsr. predsednik društvs "Sokol" *•] 98 SNPJ. _ Letna seja dreštvs št. 41 Aarora, Mina. - OpoajJ* člane društva št. 43 SNI'J. polnoštevilno udeleže redne me-, sečne in glavne letne sej<* decembra točno ob l. uri dne v navadnih prostorih. Na tem mestu opozarjam člane društva, da piečajo avoj sesment ob pravem času. «J* do 26. v mesecu. Lahko to sjj na mojem domu, da bodo ttil-H - - i*"1;, — V IMIU.U. T«*. M. « ofcU. a« v„jrt)u IrUlt«. I.»w...»..niMtmjun«»»« «»I um.....ii«»< oreaek»-Angleška íltoiiilü ido poočna in lahko razumljiva knjiga za očenje angleščine, « dodatkom raxníh koristnih informacij, itm eamo-— ÜMI fllogWMSlJo (olmefl urnVM uknne In spfeiBi rasvoj, knjiga It katere samorate črpati mnogo naukor sa Mano ta duševno dobro----flJ« » aajaiik. m^im kupce«. "frwT»U" in Milje aU PROS Aldo Zueehini: ZELENE OČI Njeno vabilo na eestank sem sprejel kot dokaz, de me ljubi, Luči mi je »klicala v slovo: — Ce ne prideš, se mi ne smeš nikoli več prikazati pred oči! Vedel sem i* Ustne izkušnje, da so tenske zmožne vsake podlosti. Ona je' zmotna vsega. Zmotna je ljubiti me le preveč, pe tudi izneveri se mi lahko, kar bi gotovo storila, da se nisem u-klonil njeni volji. — Nočem to več videti! Se tega je treba! Da bi se ne mogel več naslajati ob pogledu v njene divne oči t Človek bi mogel pozabiti na oči vseh tensk, samo na njene nikoli. Na te zelene oči, podobne Ustu majorana, ki ga pokriva jutranja roea in obseva vzhajajoče solnce, na te neverjetno zelene in majhne 0*1. ki so bile znane po vsem kraju, kjer so ji rekli Luci z zelenimi očmi ali samo zelene oči. Povabila me je na večerjo, ki so jo priredili njeni roditelji na čaat stricu Bartolu, ko se je vrnil iz ječe. O! nič slabega si ne smete miallti o njem. Stric Bartolo si je pridobil v Braziliji s prodajo kave skromno premoženje in se je vrnil domov, da pretivi stara leta pri ovdoveli seetri, Lucini materi. V pretepu je ranil nekoga in obsodili so ga na tri mesece. — Se spominjal, kako je bilo? — me je vprašala Luci te tretjič. — Da, da, spominjam se, z nožem ga je zabodel. — Z žepnim nožem! — Morda, toda notiček je bil malo predolg. — Saj je oni strica napadel in moral se je braniti. —„ Da, saj vem. Oni je letal mesec dni v bolnici in stric bi bil oproščen, da ga nI zagovarjal ta oeel Ledvinka. Ko sem Ji obljubil, da pridem na večerjo, so bile njene zelene oči polne sreče. \ . Večerja Je bila sijajna. 4 Povabljene so bile tudi tri priče, ki so izpovedale stricu v prilog. Imeli smo vesel, prijeten večer, kakor imenitna gospoda. Na mizo je prišel tudi priaten šampanjec. Morda je to močno sladko vino zmešalo Luci možgane. Ah, kako so se iskrile njene zelene oči. Ko so prišle na vrsto zdravi-ce, me je potegnila Luci v stran in mi zašepetala: — Cuj, Zelo te ljubim t Nocoj ostaneš pri meni! V moji sobi! — Ali noriš, — Ne boj se! Boš videl . . . Ona j* vedno muhasta, toda to Je bilo le od sile. Vso noč v njeni sobi! Zazdelo sc mi Je, da je pijana ia da me hoče na ta način odsloviti. Tleti večer je bila ree prismuknjena, nedostopna pametni besedi. Najprej je počakala, daiso odšle priče. Po tem pa, ko me je na videz odslovila, Ja na vso moč zaloputnila vrata in me potianila v salon, rekoč, naj se skrijem za klavir. Ubogal sem kakor dete. Stric in teta ata ostala v jedilnici Ia igrala v karte. Naenkrat je stric nehal igrati in začel hoditi po eobi. Slišal sem, kako se njegoVi koraki vedno bolj priblitujejo. Bole moj! Prižgal je W in stopil v salon. Cemu? Da me Izsledi? Morda je kaj zavohal . . . Triato vragov t Zdelo ee mi, da gre Lud za njim. Da! To je ona! In smeje ee! Strte je nekaj rekel in ee Je tudi smejal. Rešen sem! Nekdo Je sedal h klavirju. Bila Je Lud, ki ja zaigrala kraljavako koračnico. Stric je hodil po taktu sem in tja. Kar zabavajta sel Samo da me ne opazita! Svoj iiv dan Še nisem poalušal koračnice v takem položaju. Čakal sem potrpežljivo, udan v voljo boljo, in napeto sem lovi vsak šum. Slednjič so se zaprla za nekom vrata. Pokukal sem izza klavirja. -Luci Je stala aredi salona in mi pomigala, naj zlezem iz skrivališča* V roki Ja držala žepno svetilj ko kakor revolver. Iffetala sva se za roke in odšla po prstih is salona v rajski kotiček. Kar sapo mi je sapirak», ko sem pomislil., kaj se bo sdaj zgodilo. Naenkrat je Luci de-ala: — Tako, sdaj pa pojdi! — Kaaj? — sem vprašal v HČI MOFh maJUA mM Delala je tako pohleven in ototen obraz, da je morala zbujati sočutje in usmiljenje. Kadar je pa vedáis, ds js ne opazuje nihče, so jI sagorsvsle črne demonske oči s čudnim ta* rom, ki se je slabo ujemsl s hllnjeno pohlev-nostjo in vdsnostjo. Radovedna je bila čakala trenutka, ko bo zopet stala pred grofom Majnardom Blagajem. Ko sta doepela z bratom Ersamom v gosti, ju js sprejel bivši čsstilec Saldin mlrnoprljasno. Pač se ji je zdelo, da je nekoliko drhtal njegov glas, ko so bile vse oči obrnjene vanjo in ko mu je ponudila roko; zdelo se ji je, ds grof Majaard ne ve prav, kaj bi rekel in*da izbira in išče primarnih besedi. In veeslilo Jo je to ... Med vsemi je samo ona Čutila njegovo lahna zadrego in prisiljenoet v njegovem nastopu. Ali tudi njej je bilo one trenutke tako tesno pri srcu, tako tuje, tako čudno, tako mučno . . . Ko ga je sopet videla pred sabo, ko je slišala njegov glss — tedaj ee ji je zazdelo, kakor da ae je vrnila srečna doba čarobnih mladostnih »anj, zlata doba prve ljubezni ... In akotudl ee ja bila pripravila na to'srečanje, vendar nI mogla ostati popolnoma mirna; sila strastnih čuvstev je jela razburjati njeno srce, da se je obvladala le Isteftka. Gledala je kom teso Alijano, ki se je stiskala h klečeči materi kakor plaha srnica, ki sluti nevarnost. "Otrok je nedolten," je premišljala Salda. "Otrok naj trpi za greh svojega očeta? de utegnem ustaviti nesrečo . . . Ciganke nt bilo od nikoder. AU je zadržale cigane nezgoda? de lahko opustim maščevalne nsklepe ... Toda — kako bedaste so te misli! Salda ne pozabj oevete! Ne, ne! Ako se mi nakana ne poereči danes, se ml moré posrečiti drugikrat!" In sopet je zasijala v njenih očeh zlobna, neusmiljena maščevalnost. - Blizu nje, pri vratih, je stal vites Ahac Do-Ijanskl. Ob boku mu Je viselo drugo bodalo; okoli levega rokava al je bi! pripel z zlatom vezen svilnat trak, dragoceno darilo neposabne Ftamette Santaroee. Bil je pdbebno dobre volje. "Tiatale najmlajša Leuenbergova pa rea ni napačna," mu je šlo po glavi. "Sicer eo al vse štiri sestre podobne kákor pomaranče, toda najbolj mi ugaja Oda^ ušesa ima prav tako majhna In dratestna kakor moja uboga Fia-metu. Nihče ji ne bi prisodil šeetnajst let, tako je te razvita. Mlado Odo bom zabaval danes, dokler bom trezen, not* bene. Oh. kako milo mi javka naša baronesa Vlrida! Njen obras je bolj pisan kakor stene te kapele. In na licih ima črne prilepke, da bi bolj vlekla poglede nase. priletna mal kar*. Dobro, da cvili le «kosi no«, «ker bi preveč motila poboftnoet. Kako grdo jo gleda 4uhi baron Gradnlkar, «trie pateta Otokarja! Vite« Ante Mačerol. debele Genovefe debeli brat, pa kar api; na steber ee nsNlanj« in kima s zabuhlo gisvo. Dolgočasnost in za«penoet je mend« dedna v rodovlni *la v nI h MačeroloV. In giavo «i je namazal trap. da »e mu «veti kakor buča po deiju." Zraven viteza Ahaca Je stal njegov <*proda Jošt Davolič, dvajeetletoiT mladenič z nalepim fttarlkavim obrazom. Dolgi ftlvot mu Je tičal v sladkem poluoklepu in na čevljih je noell «relime ostroge. znamenje oprod. Zdelo «4 je. kakor bi se hal. da bi ga smatrali ta člato navadnega človeka, zato «e Je d rta I pretirano dostojanstveno Teftko je čakal prihodnjega let*, da mu od st rite jo lase Ur mu opašejo meč a belim pasom in ga Uko povltezije po vseh pravilih 7 w Vite t Ahac *e ni do*ti brigal tanj; gledal Je hrvaški» plemiča Nikolo Radoševk* |n M» hajla Vldakovila, ki .ta v svojih lepih suknjah. / okrašenih z zlatimi vrvicami, moško sedela v drugi klopi na desni. "Zdita se mi hrabra junaka/' si je dejal.* "Govoriti znaU izborno, kakor sploh Hrvatje. No, bomo videli, če Je tudi njiju ieja tako odlična. Bomo videli." Malo je bilo prave pobotnoeti v grajski molflnici. Skoraj vsi so se veeelili prihodnje zabave, sokolovanja, turnirja, dobre jedi in pi-ječe. Plemkinje so skrivoma ocanjate obleke svojih prijaUljic in gledale moške. V oni dobi ženskim vobče ni bilo mnogo do bogoljub-noeti; v cerkvi so si pripovedovale zanimive novice, čenčale o ded, o poslih in veeelicah. Moški pa tudi niso bili dosti boljši: kaj radi «o kričali, kvantali ia plesali okoli cerkve ali telo v aerkvi in zastonj je karalo duhovništvo na «inodah in priditnicah take razuzdane kozle. Med redkimi kristjani, ki so v kapeli po-vzdigovali svoje misli k Bogu, je bil stari grof Felicijan, V dolgem črnobaršunastem plašču, obftitem s prebelo gornostajevino (hermelino-vino) in s rjavo sibirsko soboljiho, najdraijo kotuhovino, sklonjen nad molltvenjakoto v prvi desni klopi, je molil goreče, tiho, ne da bi premikal usten. Njegovo zelo nagubano obličje je ixrsiak> mir in miloto brezstrsstne sive sUroeti. UdrU ustnice so kazale, da so mu bili izpadli zobje. Vendar je bil častitljiv in lep njega israsitl obraz, oblašen s pokojno bU-goto krotkih oči. Okoli usUn mu je igral vdan nasmeh, ko je srl na msšniks. svojega sodobnika, svojega edinegs sUrega prijatelja med tem mladim, nJemu te nekako tujim svstom... Hvalil je Boga, da mu je dal učakati siva leU zdravemu in zadovoljnemu; molil je, da bi dodelil Bog to veliko miloet vsem dobrim vernikom. In močneje so zasijali solnčnl tarki skozi visoka okna, zaigrali nad njegovo srebrnobelo 'glavo in nad rumenimi kodri komtesks Allja-ne ter sijajno okvirjsll sUroeti sneg in mladosti zlato. Le včaai, trenotkoma, je temna pega oeenčila glavi najstarejšemu' in najmlajšemu članu rodbine Urilnl-Blagajeve: ob oknu j« zdajinzdaj zapUpolala v jutranji aapi dolga belomodrordeča zastava, viseča zunaj na najvišjem stolpu. Zdaj so šepeUli tuji paleti med sabo. Snovali ao zaroto proti Otokarju, ker jim je snoči zmeša) vse čevlje, da so ae deart prepirali in pretepali zanje, dočim se je mladi grešnik od veeelja posUvl jat na glavo. Ukrenili ao ga za-totiti pred velikim obedom, da bi bH tem huje kaznovan z mučnim postom. Otokar je mirno stregel in cingljal pred oltarjem. Zdajci pa je močan pok pretresel zldovje, da so tašklepcUla okna. Na grajakem ozki ju so'grmel! teškl topovi v proslavo ob i tel j -«kega praznika. V«i so dvignili glave; Alijana se je plaho privila k materi. Vzravnal ee je tudi kimajoči vitez Ante Mačerol in prijal za bodalo; mialU je Isprv«, da j« sovražnik napadel grad grofa Blaga j«. Ponehalo je pokanje in grmenje. Duhovnik Je «topil od olUrJa in obhajal starega grofa Felicijana in profinjo Milo. "Hlnavkar al Je miallla Salda in zaničlji-vo namrdnila uatne. "Lej, le j. kako ae zna pri-lisovatl staremu grofu in prodajati javno po-bo*no«tr Po maši (e spremljalo vsako plemklnjo po dvoje vltetov k zajtrku v prvo nadatropje. Ob sUnah na hodniku so viseli na telesnih kljukah meči. kopja, ičlti in samoatreli gostov In njih hlapeev. Tla na mostovtih Ia stopnicah so bila pogrnjena s debelimi preprogami. Dame ao po tedanjih malenkoatno naUnčnih predpisih "moraltlete" in "temperancije" nosile prsi in ram« nagnjene jako nazaj, kakor bi hotele veek čaa pasti tnak; levi palec je vieel na plaščevl «poni ali vrvici, z dvema prstoma deaaiee pa eo drftale kvišku svoje plašče. Le Salda ee ni brigala za taka pravila in Je hodila, kakor ae Ji je ljubilo Dolge vlečke «motenih plemenItašlnj so noeili peAeti - ., . (Dalje ptMam.) Najboljše darilo sa celo Vaša družino ba nekaj navlk gralofen-^igftjlošč — Ne čudi se in pojdi, ti pra-Bik> Je odveč vprašati Jo, kaj to pomeni. Lud je Ibila zmotna ^praviti vso hišo na noge. In vendar eem boječe vprašal: — Ali si pa poskrbela, da pri dem neopaieno is tvoje sobe? — Zato se nič na brigaj. Zlažeš skozi okno na vrt Na vraU nI misliti, ker nimam ključa. — AU sati meša, Luci? Kaj ne vidiš, ¿a to ni mogoče? Vrv se pretrga, pa bo vrag tu. Ah, ta vražja noč me bo drago stala! — Vratja noč? CHcj, glej! Torej si preživel z menoj vražjo noč? TI nehvaležna pokveka ti! Bojiš ee skočiti skozi okno? In nakremžOa Ja obras,.kakor da misli sdaj (|dzj zaplakati Da jo potolažim, eem «odprl okno. Na vzhodu je le napočila zarja. Z očmi sem premeril višino. zidu je bilo Vse polno črepinj in sUrih šebljev. Ah, Luci, vse to sa tvoja zelene oči! Nataknem se na zarjavele žeblje in smrt bo neizogibna. Da bi vsaj majčkeno ugriznil v rajsko jabolko, bi še žrtvoval mlado življenje. Pa m[ ga niti podu faati ni daU. I Luci ae pa ni zmenila sa moje stvarne pomisleke. Zvila je rju ho In jo apustila s okna. — Torej «aUneš pri svojem7 res ne bo nič, Luci? — Nikar se ne boj! Kar zlez skosi okno. Sledil je ginljiv prizor, kakor med Romeom in Julijo. Stopil sem na okna, ae prijal sa zvito rjuho in st «pustil po zidu. Luci je Mala rjuho. Ko aem prilezel do konca, sem se prepričal, da ne desetem s nogami tal. — Luci, tal ne dosežem! —- Ona je pa«odgovorila: < — Tudi- jas U ne morem več držati. — Za bodtfo voljo te prosim napni vse sile, Lud, — sem moledoval. r ' < Ves obupan sem. se pognal nogo ob sidu In skočil na vrt. Bil sem na sosedovem vrtu ograjenem s visokim zidom. — Ah, draga moja Luci, kakšen položaj si me spravila Kako naj pridem z vrta? Lah ko me kdo opasl in bo mislil, da sem vlomllefe. Plašil sen^ s« ob sidu misleč, da pridem do kakih vrat. Naenkrat eem sagledal pred seboj Umna poetavo, ki mi je prihajala nasproti. Ojoj! Izgubljen sem 1 Kri mi je nastala v Žilah. Temna posUva se mi je približala in sagledal sem mola s brazgotino na čelu. Namignil ml je, naj se ne bojim, rekoč: - / — Vse sem videl. Vse sem razumel. Pokatem ti pot* vrU. Pojdi va! Prijel mCJe za roko in odšla smmm •Jadran' 'Ferdaa* 78—-Zveličar m rodi.......poje Zakaj svetlobe..*...« " OS—Sveta Nebesa..poje duet Sveta eeŠM~~.. " m AnceUtko petje" Zvezdice bolje.. " " 10—Rado J ee Hbvek" " Sveti vešeri..... " 22—Oj ti krkien BoiHu^^^M ..orflje in zvonovi Sera, oj vtiitlkli ........... ................godba, orgij* in svonovi SI—Na svet večer, šaljiva, dvet Danilo Pred volitvami............ 88—Sveti večer.------«vonovim^odba 84—Sodilo se je dete " Boftični Rlasovi.. ' Slavni moški kvartet MJ*dr*n" v New Yerta peje «a sledečih . «7—N« planine, 4a planine poje "Jadran" Fantje se shirajo-.......... " 67—Slovenec sem, Slovenec W--I----. .(«J.. i VilvV ...................... 66—0 Mraka Pridi Gorenje (Polenj.) Zadovoljni Kranjec........ 46—LJttbesen in ^nalsd........ VenČek n« alavi ss»......<—• 64- «rtlHHIIlMM Ribnii)|L'"'fl., 4«1... 68—Janes Čolo in Milk« Sova ■ I. in D. del, proizvaja "Jadran" Priljubi jeni rHejer trie" v Cle-volani«, Charmoaik% kitara la banje) Igra as sledečih plodu 71—Reffiment po cesti fre, Hojer IMp Sebelsks koračnica 70—Al' me bo« kaj radia 6*-MoJ« Iwwrtco. Stari «šotia 43—Polki štaparjev Ti si moj« MMti 41—Veseli radarji, kot* 40—Pečlartka polka............ Bojer valček DRUGE IZBIUNE PLOSCE« 01—Juhu polka....harmonika "Lovšin" N« Ohcetl mmgr, JTT. . \ 02—Oomial. polka Juhu, valček.. " 17—Zapoj mi, ptička, poj« E. Grahek Ptička pevala .... 28—Dobro ee sasakaj, Jf-ra krneč, god Dokler ss ne utrudimo, km. godba — Tu je leetva. Ra« je bila prlalonjena k zidu leetva. Stopil sem na njo in neznanec je zašepatal: — Počakaj trenutek. — Prijel me Je za rol|*. — Ti si gotovo razumel, da nisva prišla eem, kar Uko sa zabavo. Ne pozabi torej, da ni-aem litteear videl, da nttaear ne veš in molči ko grob. Razumeš? — Razumem, — aem odgovoril poveem iekreno. Nato mi Ja eegel v roko in bil «em mu od srca bvaleten. Tako ee Je torej «rečao končala moja nedottna Ijabavna pustolovščina. Id ee je pričela na čaet zločine« in končala po zaslugi blagorodnega zločinca, kateremu «cm moral hvaletao «Ueaiti robo. Ah. saj ni bilo nič nepoštene-gal , Slov. narbdna....ifraJo tamburašl 48—Na kranjskih gorah, igra orkester Lendler ....................igra orkester •0—Orlovska koračnica.. igra............................vojaška godba Orjnna koračnica, vojaška godba 666—Sijaj, sijaj dolnce..moškl kvartet Nočni posdrav CENE:—8 ploiče stanejo s poštnino vred 82.50.—6 ploiČ s poštnino stane 14.00.—10 plošč s poštnino sUne ' 17.60, in vsaka nadaljna plošča sU ne 75c. ZASTONJ ZA DAULO. Kdor naroči najmanj 5 od sgornjih plošč, dobi eno od npod«j navedenih sastonj.—Kdor naroČi 10 plošč, dobi tri od spodnjih plošč ssstonj. Pri večjih naroČilih polijemo sa vsake natočene ploiče. eno od spodnjih plošč sastonjt Plašče. U Jih pošljemo sa darila: 628—Visoka je gora, poje ionski duet UoM Janes, polka, igra orkeeter 618—Pogled v nedolžno oko.. ••»muh».«..................^..Bariton solo Rožici ...................m...Bariton solo 687—Spominjamo se Ljubljane ......................................ovira godba Fokladski sanovi......avira godba 510—DekHika toiba.—.poje bariton D« no smem, si v ......... mm. .....................po je bariton MO—Zera vstaja.......pojo ionski glas Ko pridem jas ponoči«...« > h«»......................poje ienski (flan 648—Jeaična Zofka, šaljiv}.------------ ........................proisvaja Danilova ZHravstvuj poje ionski glas 660—Naprsj. sasUva slave---- ---------------peje ionski glss MIH svonček........poje ienski glM «14—Drilmo skupaj, hitra potka. god. Sesidal som al vinski kram.... -—---------Jonske petje.. harmonike in čaa ------1 1 " " 'F ^^^ goče vstavljen valed na bfiiü štveni «UATA a co.. u. CkkM, ga pal lata pa |M0. N. P. J. dopU lajo t leto, sa^ol leta 1140. Za ¿uto Chicago la ga leto pel leta 98.VI, sa Za Evropo etaae m pol Ifta rm leta j^tMO^ ^ Liat etaae leto 91*20. pošljete UPRAVNISTVO "PROSVETA" MIT & Lawadal« Ava. , ' CHICAGO, nx., "S- Dve dariH I za nove naročnike I Mit* C* Ui krasa. KTto—tičal «TOČBik immmmrnma»||li S.N.P.J. NAROČITE SI KNJIGO "AMERIŠKI 8LOVENCI." V JUGOSLAVIJO PO OMARO PROSI " 1 * Parnlkl od. P1*«0 ^ T«** ' CbwfcoM» rmko sredo. PoUjU na «Mu lamed auMnjih BERENGARU AQUITANIA Veak pete¿ nwijo tadi novi paniki •a olio v Ha wo. Vo«ni Bettd t. * rowoda a No» Vodu do Ljot-Unm Ia naeaj »IMM Ia *•«. y>, i i a — , i__a. a_— —. a —m__ mruae iiua% jWworu eo- ' . . . - i ... _ M- ■"i ppoewri, UTTUM domača CUNAR» LINI =========== MAURETAN1A <Í «¿i j. A ... i hrana, uljodna poetrelta. - Vpr-»ai«0 «a aalo iiu.trov.no knjiiieo — netonj. ga nadaljna pojunila ae okrnita na aaaCDunika Cunard PMea aU aapttlto na: 346 N. Michigan BouL CHICAGO, ILL. iMssi za pridobivanje norih naročnikov dnevnika «Prosvete" __čaa kampanjaamo pa*i|Hll da 31. dec. 1927. To smo storili. polka, im; uuniraü ^er ae kažejo sedaj bolj« omaki Za enega Hovega polletne«» naročnika dobite knjigo "Jimmy Hlggina" vredao $1^0. Za enega novega celoletnega naročala dobite knjigo "Stovenako-aagieKa Slovnica,^ selo primerna knjiga sa raaftirjanje znanja aagMH»e, vredna 92.00 ali kako drugo knjigo is saloga "Književne anftiee." Za dve novi ceioletni Biroi-nini dobite veliko ia kraeae vepaae knjiga -Amerttkl Slovenci," ▼ kateri bodete aa*U mrtogp saabahraga in podočnega, ne samo • rasvojn naše S. N. P. Jednote, temveč tndft o navaja aaiega as* roda v Ameriki, in drugih zgpdovinsko-v*žnih dogodkih. Vred-noat knjiga Je 95.00. r ■ - - , Cena Ja: na lato 96*00, sa pol lata 9M0; sa Chicago, in Cicero sa ona lata 97010, na pel leta $3.7$. Za Evropa: sa eno leto 99.60, sepelleta 94.50. Za člana S. K. P. 1. sa leto 94^0, pol leta $2.40. Izpolnite Ia isreüte U kopon. PR08VETA, HS7 Bo. UwmUIo Ave., Ckiesge, IIUmís. 4 t*''': ,' '. i i.' r "-V ' * ''.t»''f<¡ » •. ä> 'j, '' /,i., Prileioae Mite neročaiso $.------------------- sa katero poiljiU Protveto: Naslov ...........-.........~T r.....i r na» M«.in«MHH»HM Naslov •oee•••eaaooeoeooso .................... leaaaeeaaoeaaee*****-' ..... .................a Nsslev V talogl imamo tod! tfraee pMttm. PÜHO'po ceniki Vso 4o»los ia naročila poiljHo aa Jugoalav American Cerp. 455 West 42nd Street, New Yerfc, N. Y. ' Naročajte evte aneks S.N.P.J. Na fteljo vač društev Je gL und preekrbel rrti sah To I? a10^"^ «k^ Mate tablice, s makom 8. N. P. J-, in namenjene ao sa avtomo-bile članov jadíete. Na društva amo raspoelaU podrobna pojáosla glede teh znakov, na Sane pa apeliramo, da jih pridno na-ročsjo. SNPJ. u*fmnW\ ■ Unja ameriških frančiškanov, la doAMJkJI wjaka. b- nstao apopolnjana a ribami ........... ...... ZaJ^ki-reenična poveet te prava flastraotja doeUj sk¿ toga dela ihrljenja slovaaaklh delavcev v AmerOrf. Jl-75 Jtemle Higgiae—krasna povaat ki Jo Ja aptaal alorltl arnm pisatelj Upton Steälr, poalotanfl pa I*» Molek______________aLH i ' l* M—mla priporočljiva aa KNJIŽEVNA MATICA GL N* P. J* MlkÉÉI i i • • 9 9 9 9 9 9 9 9 9 9 ftn «t*- • JÜ 9 a 9 9 9 9 9. 9