Domoljub v Clubllani, J5. novembra 1939 ^ ------ £elo 52 • Siev. 46 Za slovensko banovino Jugoslov. nacionalisti po Slovenskem, tisbi, ki se zbirajo okrog Kramerja in Puclja, so v veliki zadregi. Dvajset let so trkali na svoja nacionalistična prsa in proslavljali svoj izrodek — centralizem. Do dna duše so bili prepričani, da so zatrli vse, kar je v zvezi s slovenskim imenom in kar bi spominjalo na kakršnokoli slovensko samostojnost. Ime slovenski narod se ni smelo zapisati, in če je kdo kakorkoli dvomil o pravilni ureditvi državo po centralističnem kopitu, je moral okušati kazni, ki so jih diktirali Kramerjevi okrajni načelniki. Pri vsem tem jih ni nič motilo, da Slovenija tudi gospodarsko nazaduje in da plačujemo ogromne davke, ne da bi od tega imela Slovenija tisto korist, ki bi jo morala imeti. Da, v svojih lastnih vrstah so zatrli vsak glas, ki je zahteval osvoboditev izpod gospodarskega jarma centralizma. Mislili so pač, da bodo vedno popolni gospodarji nad slovenskim ljudstvom in da to ne bo nikdar prišlo do besede. Toda vrč hodi po vodo, dokler se ne ubije. Centralizem je smrtno zadet. Država se preurejuje in nihče te preirreditve ne bo več ustavil. Da se je zdaj list obrnil, vedo dobro tudi v krogih, ki so še ostali zvesti Kramerjevi politiki. Hitro so se potuhnili. Zato ne upajo javno govoriti proti sporazumu med Hrvati in Srbi in s tem tudi ne proti taki slovenski banovini, ki bi bila podobno urejena kot hrvaška. Ker pa volk menja dlako, ne pa narave, so v srcu še vedno stari centralisti. Na zunaj torej izjavljajo, da so tudi oni za slovensko banovino, srce pa jim govori drugače. Zadrega jugoslovanskih nacionalistov je torej ogromna. Ker je tako težko govoriti proti svojemu prepričanju, zato skušajo vsaj z različnim in-trigiranjem zavreti, da ne bi prehitro prišla tista samostojnost Slovenije, ki se je tako boje. Kadar zapiše ljubljanski dnevnik »Jutro« kaj o slovenski banovini, vselej zraven vzdihuje, kako težko bo to izpeljati in zraven igra modrijana, ki-svari pred prenagljenjem. Celo članek v »Domoljubu«, ki je povedal odkrito, da moramo brez vseh ozirov stremeli za tem, da pride čimprej do uresničitve slovenske banovine, so pri »Jutru« zlorabili in skušali iz njega kovati kapital proti tej banovini. Kar se ne da preprečiti, bi radi vsaj zavlekli. Zato naj danes nekaj stvari podčrtamo, da se ob sedanjem intrigiranju tepenih jugo-. slovanskih nacionalistov ne pozabijo In da si vsak naš človek ustvari pravi pogled na-razvoj dogodkov. Boj za slovensko samoupravo smo bojevali dosledno od ustanovitve naše jugoslo- vanske države. Nikdar nismo v našem političnem delovanju izgubili izpred oči tega svojega cilja. Ni ga bilo volivnega boja, da ne bi povsod oznanjevali, za kaj gre, ni ga bilo shoda, kjer ne bi ljudstvu pripovedovali, da je treba vzdržati do konca, ni bilo nobenega našega časopisa, ki ne bi kazal narodu poti k tej osamosvojitvi. BiH so časi, ko se ni dalo javno govoriti. Bile so za naše časopise težko ure, ko niso smeli povedati svojih misli naravnost. Toda naše ljudstvo je kljub temu vedno vedelo, da nihče izmed voditeljev ni Poslanca v spomin Še leto dni nam nisi bil poslanee in še si vide! brda naša vsa; , ti težnja vsaka znana je bili; na mah si nam postal najdražji snanes A kje zagledal tolikšen si klanec, ki volja tvoja ne bi zmogla ga? - Zakaj zapustil si domača tla tako nenadno kot bi bil izgnanec? Zatopil zdaj »i v mirno se modrost: mladini tešeš čvrst življenja most na lepem tam Dolenjskem res Dolenjec. A kdaj iz src izgine nam bridkost? Nam še poslanec boš in dragi gost? Vesel tedaj bo z nami vsak Gorenjec. A. Davčar. odstopil od končnega cilja vsega slovenskega naroda, to je od take osamosvojitve, da se bo mogla Slovenija kulturno In gospodarsko po svoje razvijati. Bil je dolg in težak boj. In v tem boju smo zdaj dobili odločilno bitko. Razmere zlasti v zunanji politiko so prinesle, da je prišlo do sporazuma s Hrvati in da je dobil centralizem smrtni udarec. Politika zbliževanja, ki jo je vodil prav naš voditelj dr. Anton Korošec, je bila pravilna priprava, da je sploh moglo priti do razgovora med Hrvati in Srbi. Dosledno smo tedaj delali za koristi slovenskega 'naroda. Upravičeno smo lahko veseli, da je ta boj pripeljal do tega uspeha, da je centralizem v jedru zrušen. Poraz je doživela politika centralizma in s tem politika jugoslovanskih nacionalistov. Tega dejstva ne spravi s sveta "nobeno pisanje in nobeno zavijanje nasprotnikov. Prav je, da tudi naši ljudje tega zdaj ne pozabijo. Odločilna bitka, pravimo, je dobljena. Ni pa še boj čisto končan. Nasprotniki bi radi vsaj zavlekli osamosvojitev Slovenije. Kak načelnik po ministrstvih bo oviral, da ne bo šlo delo za prenos raznih področij iz roini-t strstva na banovino hitro od rok. Kak hujskač bo med Srbi še govoril proti sporazumu. Toda samostojne Hrvatske nihče ne bo več preprečil. Iz tega pa sledi, da tudi nadaljnje preureditve države nihče ne bo mogel preprečiti in tako tudi slovenske banovine ue. Lahko torej še nagaja, lahko malo ovira, toda slovenske samostojne banovine ne bo preprečil noben jugoslovanski nacionalist in nihče iz Kramerjevega tabora. Vse to so Ia boji, ko se poraženi nasprotnik umika. Zunanje razmere danes res ne puste, da bi so vsa pozornost obrnila na hitro reševanje vprašanj, ki so v zvezi s samostojnimi banovinami, ker je pogled vseh obrnjen na zunanja nevarnosti, toda centralistična politika se bo le morala nehati. Vsako upanje centralistor ln tako imenovanih jugoslovanskih naciooa« listov je prazno. Tudi tega naj bi nobeden naših ljudi ne pozabil. Naš denar ne bo več meni nič tebi nič tekel v Belgrad. S svojim denarjem bo slovensko ljudstvo samo gospodarilo. Ne bo več mogel kak zagrizen naci* onalist kvariti našega ljudstva s pomočjo kakega načelnika v kakšnem ministrstvu. Vsak uradnik bo moral biti v službi ljudstva. Delala se bo gospodarska in kulturna politika', ki bo res slovenska in ljudska. Lahko je nasprotnikov strah, kajti s samostojno slovensko banovino je njihova zlobna moč enkrat za vselej zlomljena. Ker je torej prazno upanje nasprotnikov, bi biia tudi prazna vsaka malodušnost na naši strani, če takoj prvi dan ne dobimo vsega. Dvajset let smo vzdržali,, bomo tudi še kake mesece. Tudi Hrvatje ne morejo naenkrat prenesti vsega iz ministrstev na banovino. Naj se torej ne da nihče begati od kakih' nasprotnikov, ki hočejo v kalnem ribaritii In še eno naj poudarimo. Nikakega dvo* ma ni, da pomeni samostojna slovenska banovina tudi poživljenje našega gospodarstva. To poudarjamo predvsem zaradi tega, ker nasprotniki prav s tem radi intrigi rajo. Danes gro ves od države pobrani denar, pa naj bodo to neposredni davki, trošarina ali takse, monopol ali carine, naravnost v Belgrad. Od tam dobimo nazaj le to, kar si z ogromnimi težavami priborimo. Nikdar niti od daleč ne dobimo tega nazaj na Slovensko, kar mo* ramo plačati. Po osamosvojitvi bomo tudi morali prispevati k skupnim državnim napra-t (Nadaljevanje aa prihodnji Strani spodaj.)! Potreba organiziranega skrbstva za izseljence Izseljevanje ni nov pojav. V vsakem stoletju človeške zgodovine moremo najti primere izseljevanja in preseljevanja. Vendar pa je izseljevanje XIX. in XX. stoletja čisto nekaj drugega kakor pa primeri izseljevanja prejšnjih zgodovinskih dob. Sedanje izseljevanje je izseljevanje poedincev in poedinih družin, ki odhajajo v tujino z namenom, da najdejo tam primerno ali celo boljšo zaposlitev. Res so nekateri šli na tuje tudi iz osebnih razlogov. Toda ogromna večina jih je odšla *.a kruhom tako, da je današnje izseljevanje v prvi vrsti gospodarsko-socialni pojav. To dejstvo mora biti izhodišče in temelj pojmovanja in proučevanja vsega izseljen-stva kakor tudi reševanja izseljenskega vprašanja, ki je doma — vprašanje zaposlitve in prehrane narodnega prirastka, v tujini pa — vprašanje gospodarske in socialne pomoči in zaščite, narodnostno in versko vprašanje ter vprašanje narodnostnih, kulturnih in gospo-darsko-trgovskih stikov izseljencev z domovino in narobe. Ti vidiki so tudi temelj tako zasebnim kakor tudi državnim izseljenskim organizacijam in ustanovam, ki jih imajo vse države. Razlika je le v tem, na katero zgoraj omenjenih vprašanj država polaga posebno važnost Izseljevanje ni pojav, ki ga pozna samo slovenski narod, temveč je splošen pojav, saj r Evropi skoraj ni naroda, ki ne bi imel izven meja svoje države mnogo stotisočev svojih ljudi — izseljencev v tujini. Zato tudi ni skoraj evropske države, ki bi ne imela državne izseljenske služba in kot najvažnejšo pomoč in oporo pri svojem važnem delu in »krbi 2a izseljence — zasebnih izseljenskih ustanov in organizacij t manjšo ali večjo državno podporo ali celo bodisi dejansko bc-.disi pravno priznano avtonomijo. Za državo more namreč biti izseljevanje tlo ali pa korist Odtok ljudstva v tujino pa predstavlja sicer vedno neko izgubo tako za obrambo države, zlasti pa za domače gospodarstvo, kateremu je človeška delovna sila in razvoj. Znano pa je, da v tujino odhaja navadno najbolj zdrava delovna moč — ljudje v najboljših letih, od 20 do 40 let stari. Z njihovim odhodom v tujino izgubi država najsposobnejšo delovno moč. Ta izguba pa je za narod — zlo, kadar bi domovina njihovo delovno silo za svoj razvoj in razvoj svojega nm, toda prispevali bomo le toliko, kolikor bo potreba in kolikor bo na nas odpadlo. Drago bo ostalo pri nas in bomo s tem sami gospodarili. Morda bo res tu in tam kdo tudi na Slovenskem prizadet, ker si je uravnal •roje gospodarstvo po centralizmu, toda to bodo Je izjeme, na katere se nI mogoče ozirati. Taki bodo pač morali preurediti svoje gospodarstvo. Prvo in glavno Je in ostane fconst celote, vsega naroda. To smo hoteli povedati vsem tistim, ki M dajo le prehitro vplivati od kakih nasprotnih govoric, in ki 1« prehitro ln tako radi postajajo ob vsaki priliki malodušni. Kdor ni Sel na delo s pogumom, tudi nikoli še ni BMesar naredil. Tako moramo tudi na delo M novo ureditev Slovenije in preureditev vse iržave ■ pogumom. 21 gospodarstva, pa se del prebivalstva kljub temu izseljuje ter služi potem njihova delovna moč tujcu. Temu se v takih primerih navadno pridruži še to, da se izseljenci raz-tresejo in izgubljajo širotn sveta, kar predstavlja za narod nepopravljivo Škodo, kajti tako raztreseni izseljenci se prej ali slej izgube v tujem sveiu in njihovi otroci ne poznajo več domovine svojih očetov. Tako se tujec okorifiča s plodnostjo, zdravjem in pa močjo naroda, ki se mora doma boriti za ko-Sček kruha in za dostojno saniobitno življenje. Da pa more biti izseljevanje za državo in narod korist, je potrebno izpolniti več pogojev. Popolnoma koristno je izseljevanje, Zahvala Dne 19. svpjsts 1039 mi je podtaknil ogenj občinski ubožec, ki ie bil m^čno vdan pijančevsnju in bil 35 kr at kaznovan za razne (ločine, fogorela so mi vsa obširna gospodarska poslopja in del strehe na stanovanjski biši pri kateri nem imel občutno tfcodo. Prt obnavltsnj« posrtoplf ps ml Je priskočit na pomot moj stari prijatelj »Domoljube, ter n bodočnost! Kdor potrebuje zimsko suknjo, plaH, obleko - toplo perilo, naj si ogleda veliko Izbiro » manufakturni trgovini Janko Cefeik xr*J Napelo politično ozračje Ono sredo zvečer je nemški kancler Hitler govoril v Monakovem. Sedem minut poleni, ko je zapustil dvorano, je počil peklen-iki stroj Prav v PriPravi» kier ie kancler govoril. Mrtvih je dosedaj 9, ranjenih okrog 60. Vsi smatrajo za čudež, da je Hitler, ki je po navadi rad ostajal med starimi strankinimi borci na čaši piva, topot moral oditi in je lako srečno ušel atentatu. Ker so ga vsi od-ličniki spremljali, ni nobeden od njih poškodovan. Po vsej Nemčiji je veliko veselje nad lein, da je kancler Hitler tako srečno ušel Itentatu, a veliko ogorčenje nad krivci, ki so tločinski napad pripravili. Nemški listi obtožujejo Anglijo, da je atentat pripravila, medtem ko angleški listi očitke ogorčeno zavra-5ajo in trdijo da je atentat ali delo stranke lame ali pa nasprotnikov režima. Preiskava bo že ugotovila, kdo so zločinci. Belgijski kralj in nizozemska kraljica ita se ponudila, da posredujeta za mir med vojskujočima se taboroma, toda njuna ponudba ne bo našla nobenega odmeva. Oba tabora sta odločena, da nadaljujeta vojsko. V lein smislu se je izjavil angleški ministrski predsednik Chamberlain pretekli četrtek, v istem smislu tudi angleški zunanji minister lord Ilalifax, ki sta oba dejala, da bo vojna gla dalje do zmage. Na podoben način se je Izjavil tudi nemški kancler, ki je govoril ono sredo zvečer, ko je napovedal srdito vojsko Angliji ter izpovedal svoje prepričanje, da bo zmaga na nemški strani. Nevtralne države na Baltiku in v Skandinaviji (Norveška, Švedska in Finska) imajo ivoje velike težave, ker na Finsko (4 milijone prebivalcev) * veliko surovostjo pritiska Sovjetska Rusija (170 milijonov prebivalcev) in jo hoče spraviti pod sebe, kar bi pa skandinavske države smatrale kot ogrožanje svoje lastne varnosti. Zato so vse mobilizirale in tesnim srcem čakajo, kaj bo, ali jih bo So-vjetija pognala v vojno ali ne. V neprijetnem položaju se nahajata tudi Velgija in Nizozemtka. Zaradi svojega zemljepisnega položaja — ležita namreč sredi med bojnima črtama vojujočih se držav, med Nemčijo ia Anglijo na eni, med Nemčijo in Francijo na drugi strani — jima bo težko, da bi ohranili nevtralnost. Napoti sta vojskujočim se državam, ki zaradi njiju ne morejo bliže druga drugi, da bi se bolj korenito spopadle. Na njiju se izvaja pritisk, da bi ta ovira izginila. Slišijo se celo grožnje, da jih bo Nemčija kar zasedla. Obe, Belgija in Nizozemska, sta spričo te nevarnosti — sta majhni državici — mobilizirali svoje vojske in vse pripravili, da preprečita vpad na njuno ozemlje. Na Nizozemskem so celo poplavili cele pokrajine. Ljudstvo v obeh deželah je v alarmu. Prihodnje dni se bo sedanja kriza odločila, toda verjetno bo le odložena. Zadnja svetovna vojna je pokazala, da ležita ti državi na nevarnem ozemlju, ki je kakor nalašč, da postane bojno polje med nasprotniki. Na bojišči h nič posebnega Ves pretekli teden po bojiščih ni bilo nič novega. Na suhem majhne krajevne borbe med predstražami, v zraku nekaj poletov nemških letal nad francosko in angleška ozemlje in narobe, brez večje škode na eni i« na drugi strani. Na morju nobenih borb, iz* vzemši nadaljevanja gospodarske vojne, ki na izraža v lovljenju nemških trgovskih ladij, kakor ladij nevtralcev, ki vozijo tovor name« njen v Nemčijo, na nasprotni strani pa delo« vanje nemških podmornic, ki pa pretekli te* den ni imelo nobenih uspehov. Angleži, Fran« cozi in Nemci so pretekli teden objavili nekaj številk o izgubah in dobičkih te pomorske) vojne. Angleži so izgubili ladij na 250.000 ton, Francozi za 50.000 ton, nevtralci za 100.0001 ton. Toda zato so Angleži ujeli nemških la* dij za 150.000 ton ter so ugrabili Nemčiji na« menjenega tovora za nad 500.000 ton, medtem! ko so ga Francozi zasegli za 200.000 ton. Po« leg tega je Nemčija utrpela izgube na pod* mornicah, in sicer tedensko po 2 do 4 pod« mornice. Dosedanji potek gospodarske vojnd je torej v prilog Anglije in Francije. — Zad* nja poročila zaznamujejo ojačene napadd Nemcev na francoske postojanke. — Nad francoskim ozemljem se je te dni spoprijel« 9 francoskih bombnikov s 27 nemškimi. Fran* cozi so imeli srečo: sestrelili so 9 nemškili letal, sami pa niso izgubili nobenega. Nove senatorje imamo ' Volitve v senat so bile v vsej državi v nedeljo 12. novembra 1939. Od 441 slovenskih upravičencev je za listo slovenskih kandidatov glasovalo 407 slovenskih županov in članov banskega sveta. 34 upravičencev se volitev ni udeležilo, od tega se jih je pet opra-čilo zaradi bolezni. Volivna udeležba je znašala v odstotkih: 92.29 in je največja v vsej državi, kar znova dokazuje politično zrelost slovenskega naroda. Volitev se niso udeležili župani naslednjih občin: 1. okraj Brežice: 1. Brežice-mesto, 2. Sevnica, 3. Velika dolina. II. okraj Celje: 4. Griže, 5. Žalec. III. Črnomelj: 6. Cmomelj-okolica, 7. Metlika-mesto, 8. Radatovičl, 9. Vinica. IV. okraj Dravograd: 10. Črna, 11. Kaplja, 12. Mežica. V, okraj Kočevje: 13. Kočevje, 14. Kočevska Reka, 15. Koprivnik. VI. okraj Kranj: 16. Stražišče. VII. okraj: Kr- Ppggg Ik. . I * ) r: - v ■ i,- sJ* . i' ,-r'Ss : •;■ ' /' »V i n m /r*- m m ^ V spomin ia.opomini ško: 17. Boštanj. VIII. okraj Laško: 18. Hrast*, nik, 19. Trbovlje, 20. Sv. Krištof. IX. okra| ljubljanska okolica: 21. Želimlje, 22. Rudniki X. okraj Ljutomer: 23. Štrigova. XI. okra| Logatec: 24. Gornji Logatec, 25. Stari trg, XII. okraj Maribor-desni breg: 26. Crešnje-vec, 27. Rače, 28. Zgor. Polskava. XIII. okrai Maribor-levi breg: 29. Sv. Križ. XIV. okra$ Ptuj: 30. Središče. XV. okraj Radovljica* 31. Lesce, 32. Koroška Bela. XVI. okraj Slo« venj Gradec: 33. Razbor. XVII. okraj SmarjU pri Jelšah: 34. Pristava. Volitve so se začele ob 7 zjutraj in s« trajale ves dan do 20. Udeležilo se jih je iz* redno število volivnih upravičencev, kako« tega v naši politični zgodovini ne pomnimo«, Večina slovenskih županov je prišla v Ljub* ljano že prej in se udeležila tečaja županska, zveze. Na predvečer so volivci imeli sestane^ v Unionu. Na njem je o političnem položaju poročal predsednik senata dr. Anton Korošec, Ogromna večina volivnih upravičencev je! svojo dolžnost v magistratu izpolnila že V, zgodnjih urah. Tako je do 8 zjutraj glasovalo! že 97 upravičencev, do pol 9 169, do 9 237, do 11 308, do 12 379. Popoldne pa samo 28, Večina podeželskih županov je že s popol« danskimi vladi odpotovala domov. Prvi je* volil župan iz Kamnika Nande Novak. Drugi dr. Vladimir Ravnihar, tretji pa ljubljanski župan dr. Jure Adlešič. Med 441 volivnimil upravičenci je 50 članov banskega sveta i« župani štirih avtonomnih mest: Ljubljane,, Maribora, Celja in Ptuja. Od županov, ki s« volitev niso udeleži, sta župana nemških občin in Kočevska Reka na Kočevskem ter žu« pana hrvaških občin Strigova in Radatovičl1, Ker se opozicija zaradi svoje brezpo« membnosti ni udeležila volitev, je bila vlo« žena ena sama lista s kandidati: SmodejenS Francom, dr. Schaubachom Fr., Brodarjemi Janezom in Mihelčičem Alojzijem in namosU niki: Remec Bogomilom, dr. Adlešič Juroitf, Majeršič Ivanom ter Hren Ignacijem. Pred* (Nadaljevanje na prihodnji »traol spodajl 8» ' _ Stran 4._ KAJ J E OSEBNE VESTI o Osem križev ie ima aa hrbta Martin ftolman, upokojeni mestni nadstražnik v Kamniku. Živijol o 70 letnik je postal jeseniški gostilničar Dav. Tancer. Kolikor kapljic.. .1 DOMAČE NOVICE ................................... ■■»—mirni—liiaiiainT" TiMiimiiinai nn^a—i—lin d Zagrebški trgovci so sklenili, da ne bodo več daiali blaga na upanje. d Hndo je (bolel verski poglavar naših muslimanov dr. Fehim Spaho. d Brezplačno zdravljenje konj, ki so oboleli na vojaških vajah. Ban dravske banovine dr. Marko Natlačen je odredil, da bodo dr-iavni in banovinski veterinarji brezplačno zdravili one konje v dravski banovini, ki so bili letos na vojaških vajah in so tam oboleli. [To svojo odredbo je g. ban izdal na prošnjo yseh bivših narodnih poslancev naše stranke. d Kočevski Nemci se nočejo vrniti v rajh. 'Glasilo kočevskih Nemcev piše, da bodo ostali kočevski Nemci v Sloveniji, ker ni bila na odločilnem mestu izrečena še nobena beseda o preselitvi kočevskih Nemcev v Nemčijo. Preselitev pa je tudi nepotrebna, ker morejo kočevski Nemci v Sloveniji častno in dostojno živeti. d Moške In fantovske površnike, snknje, damske plašče, otroške in dekliške plašče za rimo dobite domače delo najceneje pri Gori-lar, Ljubljana, Sv. Petra cesta 29. d Naš« perutnina se je prodajala te dni y Italijo po ceni 5 lir kg franko i ostojna. d Vlom v ljubljansko trnovsko cerkev. Zlepa ne beleži ljubljanski letopis tako drz-. pega vloma, kakor se je, zgodil v noči od onega četrtka na petek v Trnovem. Vlomilec e® je lotil tabernaklja farne eerkve v Trno-. ?em, ga s silo odprl in odnesel monštranco K Najsvetejšim. Ni se ustrašil bogoskrunstva, pri tem' pa je z vlomom napravil le škodo, saj monštranca zanj ne predstavlja nobene vrednosti, ker je le pozlačena. Kelihe je pustil pri miru. Vlomilec je odnesel le 34 din. Proti večeru so našli na sosednem vrtu sto- stavnika liste sta bila Novak Nande, predsednik županske zveze in Resman Franc, župan iz Radovljice. Izid senatnih volitev v Sloveniji doka-»uje eno: da je slovenski narod, čigar najbolj zakoniti zastopniki so svobodno izvoljeni župani, danes še bolj kakor kadar koli slo-žen v svojih političnih zahtevah, katere z neupogljivo doslednostjo zagovarja njegov voditelj dr. Anton Korošec.Te zahteve se dajo danes povzeti v dveh besedah: banovina Slovenija. Uresničenje te zahteve bo slovenski narod še bolj in Se močneje privezalo na skupno državo, veliko in močno Jugoslavijo. Hkratu pa so volitve pokazale, da slovenski narod enodušno odobrava politiko sporazuma, katero je z bistvenim sodelovanjem slovenskega voditelja začela sedanja vlada. Tudi v drugih predelih države so izpadle senatne volitve v prilog političnih skupin, ki 'tvorijo sedanjo vlado. NOVEGA Jalo monštrance, dve okrogli stekleni šipi iz monštranco in tri četrtine hostije. Vlomilec je torej odnesel samo zgornji del monštrance, ki mu pa prav tako ne bo koristil, čeprav Je zaradi vloma napravil bogoskrunstvo. d K seznamu sejmov v Dsmoljubovem »Gospodarju«. Samo ob sebi umevno je, da kjer razsaja slinavka in parkljevka, Bejmi odpadejo. d Kaj čakate? Ali hočete zopet naročiti cenik šele potem, ko bo istega zmanjkalo. Pišite še danes trgovski hiši Stermecki, Celje, po novi eenik in vzorce. d Za 2811 din znamk nalepljenih na enem pismu, ki je te dni prišlo z letalsko pošto iz Sušaka na zemunsko letališče. Poslala ga je »Našička« tovarna tanina in papirja Francu-sko-italijanski banki v Buenos Airesu. Sprednja stran je vsa v znamkah po 30 in 50 din, kakršnih na navadnih pismih ne vidimo. Pro-Btora je le za naslov. V pismu so menda neke važne listine, vsaj tako se da sklepati iz tako visoke pisemske takse. To je pač svojevrstni svetovni rekord, ki ga do zdaj še ni nihče dosegel. Prejšnji rekord je »držalo« neko francosko pismo, na katerem je bilo baje nalepljenih za 2014 din znamk. Sedanje pismo tehta malo manj pot pol kilograma. Da, draga reč je to, če hoče kdo poslati tako težko pismo iz Jugoslavije v daljno Argentino in1 povrh še z ekspresno letalsko pošto. d Flaneto za perilo, trpežno od 5.50 dirt naprej, trpežni modni barhenti za otroške in ženske obleke od' 10 din naprej, blago za plašče od fi din, za moške suknje od 40 din, zimske rjuhe od '20 din, odeje od 27 din, kakor tudi še razno ostanke dobite v Goričarjevi mali trgovini za vodo, Sv. Petra nasip 29 (kjer je krompirjev trg). Ako pa hočete izbrati kaj boljšega za prafcnik, imate pa v glavni trgovini lepo izbiro in tudi nizke cene. Ker bomo Zadnji »Koroški Slovenec« prinaša pod naslovom »Koroška Slovenka« tudi sledečo zasluženo hvalnico: Svojemu možu je zvesta žena in življenjska tovarišica, svojim otrokom ljubeča mati. Velika je v trpljenju in potrpljenju. Poznamo družine, katerih gospodarske in gospodinjske skrbi nosi izključno žena. A ta žena ni kruta nasilnica svojemu možu in brezobzirna ukazovalka svojim otrokom, marveč jo diči udanost in ponižnost, kakršno premore samo slovenska žena. Vse trpljenje, ki Je v tisočletju šlo preko naših tal, skozi naše družine in vasi in preko našega slovenskega naroda, je koncem koncev nosila naša žena. V trpljenju se razodeva vsa silovita življenjska moč naše žene, v njem Je žena nenadkriljiva in nenadomestljiva. Redke so med nami iene ip matere, ki bi se ob trpljenju predajale oni nevolji in nestrpnosti, ki daje trpljenju značaj obupne nesreče. Cesar mi možje ne bomo nikdar razumeli in zamoremo s svojim hladnim razumom kvečjemu nemo občudovati, to je modrost naše žene, v kateri se trpljenje spreminja v blagoslov .letos vsem stalnim odjemalc^jn poslali kole. darje, naj vsak pasti pri blagajni v eni izmed vseh treh našfti trg«vtri IvOj naslovi — F. I. Goričar, Ljubljana, Sv. Petra cesta 29 in 80 in Sv. Petra nasip 29. d Pri saprtju ali prt motnjah * prebavi vzemite zjutraj na tešče kozarec naravno »Frani-Jožefe voda. d 500 vagonov semeaa sončnic bomo svetili. Letošnja žetev -sončnic v naši državi ni bila tako dobra, kakor se je pričakovalo. Namesto 4000 vagonov bo dala letošnja žetev samo 3500 vagonov. Ta pridelek bi sicer zadostoval za naše potrebe, vendar pa se hoče napraviti nekaj zaloge za primer, da bi bila žetev oljnate lepice spomladi slabša. Za to zalogo potrebno količino pa bi uvozili iz Bolgarije, iz katere smo tudi že doslej uvažali seme sončnic. Tako smo tudi že lani uvozili iz Bolgarske 600 vagonov semena oljnatih rastlin, dočim se računa, da bi letos zadostoval uvoz 500 vagonov. d 90 letni natakar. Kdor ceni hitro postrežbo, se nikakor ne bo zatekel v kavarno Omerja Pašoviča v Palah pri Sarajevu. V tej kavami namreč streže gostom lastnik sam, ki je star že'90 let in je seveda temu primerna tudi hitrost postrežbe. Muslimanski kmetje, ki obiskujejo Pašovičev lokal, pa so z 90-letnim natakarjem kar zadovoljni, kajti časa imajo dovolj, da jim je vseeno, ali dobijo svojo »turško« pol ure prej ali kasneje d Hrvatska skavtska zveza je spremenila svoje ime v Hrvatski domobran. d Upravo medjimurskih železnic Je prevzelo zagrebško železniško ravnateljstvo. Do zdaj je te proge upravljala ljubljanska železniška direkcija. d Pomemben iznm za olajšanje vožnje i tricikli. Kdor gleda, kako yožijo do Ljubi toni modernizirane mlekarice na tricrklih in tako se mučijo na manjših klancih, ta je gotovo že kdaj pomislil, da bi bilo prijetno za mlekarice, če bi imele na triciklih kake prestave, ki bi omogočale lažjo vožnjo. S tem se je tudi že dalj časa bavil Aleksander Pe-tričič, major v p., in je napravil posrečen Ni nas ob teh mislih strah tudi ne za našo narodno bodočnost. Se varuje naša žena vse prvobitnosti slovanske iene, Se Je vsa samo bitje s srcem, ljubečim in gorečim za vse lepo in plemenito. Se se čuti kot otrok božjega stvarstva in kot delček božje narave. Nam možem, ki s svojim računarskim razumom le preradi gledamo nas same in ne vidimo nad seboj sonca in zvezd in zato tolikanj razdiramo in ubijamo, stoji nasproti žena, nositeljica resničnega, celega življenja. Naše žene tudi danes še ni strah za našo slovensko bodočnost. Predobro sluti in morda celo ve, da bo naše narodno gorje poznim našim rodovom v blagoslov in dobrobit Zato ne obupuje in ne tarna, marveč ostaja verna in zvesta Slovenka. Da bi ostala še v bodoče, kakrSno želimo: vsa Slovenka, vsa Slovankal Zena in mati, tovarišica in gospodinja, umetnica in duhovnica, varuhinja družinskega in narodnega občestva 1 Za nami jo bodo slavili naši otroci kot rešiteljico in dobrotnico vsepa naroda- Koroškim Slovenkam stava! izum, ki bo omogočil, da se bodo dali pri isti hitrosti tricikli voziti s precej manjšim naporom. d Proti trdi stoiki ln zlati liti, sdruženi s navalom krvi, ntrlpanfem srca ia glavobolom je naravna »Fraas-Joscfova« grenka voda te od davnine preizkušeno domačo sredstvo. Prava »Frans-Joseiova« voda milo učinkuje in sigurno otvarja, a vrhu tega tudi v zastarelih slučajih ne odreče. H. br. S.40S od «. oktobra 1997. d Žena pognala tri roparje v beg. Poveljnik orožniške postaje v Pazarištu pri Go-gpiču Janez Šeškar, ki je najbrž po rodu Slovenec, je pred kratkim hujše obolel in se je moral zateči v gospiško bolnišnico, borna je ostala sama žena a tremi otroci. V eni zadnjih noči je ženo prebudil jok enega od otrok. V tem pa je slišala iz kuhinje tudi neko ropotanje. Pogumna ženska je prijela službeni samokres svojega moža, prižgala luč in odšla v kuhinjo. Tu je zagledala tri zakrinkane roparje, ki so se uprav pripravljali, da bi začeli stikati po stanovanju. Ko so roparji zagledali žensko z revolverjem v roki, so jadrno poskakali skozi okno in zbežali. »Hotela sem streljati za njimi,« je drugi dan pripovedovala pogumna ženska, toda bala sem se, da mi poide municija in v tem primeru bi bila brez obrambe, ako bi se roparji vrnili.« Ženska je ostala vso noč ču-ječa in je stražila stanovanje z revolverjem v roki. Zjutraj šele je stopila iz hiše in povedala o razburljivem nočnem dogodku. n Nesreča pri žaganju drv. Matevž Krt, posestnik s Primskovega pri Kranju, je s cirkularko žagai drva in si je pri tem delu odžagal dva prsta desne roke, dva pa poškodoval. m-y » m T pristilo In poceni dobite pri V1HI/ Centralni v I nami ........»mumirnimi.....................v Ljubljani p Glavni tajnik HSS dr. Krnjerič je dejal na shodu v Medjimurju, da se bodo znižale cene za tobak in petrolej ter da se bodo razbremenile občine. p Kako smo skromni. Tudi glasilo jugoslovanskih Nemcev »Deutsches VolksblatU v Novem Sadu je pisal o novem položaju koroških Slovencev, odkar so potrjena pravila slovenskih kulturnih društev na Koroškem. Nemško glasilo govori sila dobrogledno. List »Ravnopravnoet« pa mu odgovarja: »Mislimo, da »Deutsches VolksblatU vendarle ne- koliko preveč dobrogledno gleda na prihod-njost koroških Slovencev, da bodo obvarovali svojo narodnost. Za kaj takega niso dovolj razna kulturna društva. Kulturbund v Jugoslaviji ne bi nikdar mogel sam ohraniti nemške narodnosti v Jugoslaviji. V ta namen so najprej potrebne šole. Zato je upravičeno upanje, da bodo nemške prosvetne oblasti, če jim je kaj na tem, da koroški Slovenci ohranijo svojo narodnost, za 12.000 koroških slovenskih otrok, odprle tudi potrebne šole s slovenskim učnim jezikom. Koroški Slovenci bi se prav gotovo zadovoljili tudi s tipom manjšinskih šol, kakršne imajo na primer Nemci v Jugoslaviji. Koroški Slovenci ne zahtevajo popolne gimnazije, dovolj bi jim bilo, ko bi dobili ljudske manjšinske šole, meščanske šole, eno učiteljišče in eno nižjo gimnazijo.« p Zdaj se bo pa svet prekucnil. Tajništvo glavnega odbora narodno-radikalne stranke, ki ga vodi bivši glavni ravnatelj državnih železnic inž. Djurič, je izdalo obvestilo, v katerem izjavlja, da upokojeni gimn. ravn. Jo-van Petronjič, urednik glasila pravosodnega ministra dr. Markoviča »Delo« ni več tajnik glavnega odbora staroradikalov ter da po izključitvi dr. Markoviča iz stranke tudi Petronjič nima nič skupnega z glavnim odborom. p Brzojavni čestitki kanclerju Hitlerju k »rečni rešitvi iz nevarnosti sta poslala med drugim vladarji in politiki tudi knez namest-nih Pavle in naš zunanji minister dr. Mar-kovič. p Iz političnih nagibov je bil te dni umorjen v Velikem Trebarjevem Ivan Radič, po-sinovljenec Stepana Radiča in bivši narodni poslanec. p 0 ustanovitvi banovine Slovenije prinaša belgrajsko »Vreme« poročilo iz Ljubljane, v katerem pravi tudi tole: »Delo dveh komisij, politične in finančne, tu v Ljubljani je skoraj končano. Izdelani so vsi potrebni politični in finančni elaborati in je celo dovršen tudi že osnutek volivnega zakona za volitve v banovinski sabor (po siovensko ba-novinski zbor), kakor tudi zakonski načrt o organizaciji banovine Slovenije. Načrt volivnega zakona je zelo darežljiv. Določa splošno in tajno volivno pravico po proporcionalnem sistemu. Glede financ bodoče banovine Slovenije so tukajšnji merodajni krogi zelo optimistični. Po točnih uradnih podatkih je Slovenija z raznimi neposrednimi in posrednimi davki in drugimi dajatvami dala več, kot pa ASPIRIN TABLETE zavitku od »celofana* Higijenski —- zavarovane proti nečislobi — pri prelomu brez izgube! ^■■■■■■■■■■■■■■■■■HBnaiaa Ogla« reg. pod S. br. 5839 l IIL 1939. je država vračala. Celo tedaj, če se upošteva ustrezajoči del, ki ga Slovenija mora plačati za potrebe skupnih državnih stvari, bo ostal znaten plus, ki bo jamčil za uspešno delo banovine in krepitev državne skupnosti kot celote.« NOVI GROBOVI _ m V večnost so odšli: v Gor. Logatcu posestnik Slavko Smole, v Železnikih vdova podpolkovnika Amalija Jeglič roj. Globočnik, v Vojniku Barbika Pokom, v Celju strojnik v p. Martin Kropič, pri Sv. Križu pri Litiji posestnik Franc Borštnar, v Rogaški Slatini soproga hotelirja Roza Ogrizek, pri Veliki Nedelji veleposestnica Roza Miki roj. Mihel-čič, na Norveškem Vera Kos roj. Biernatzka-kron, v Maribora nadzornik skladišča državnih železnic Štefan Verbek, ravno tam soproga davč. kontrolorja v p. Štefanija Masten roj. Semič, v Celju Ida Beyer roj. Supanek, v Belgradu Alojzija Omerzu roj. VVindiscehr, in v slovenjgraški bolnišnici dijak Feliks Koch iz Ojstrice nad Dravogradom. — V Ljubljani so zapustili solzno dolino: posestnik Ivan Cernič, Marija Palme, Vlastimila Hanuš in šolski upravitelj v p. Dragotin Cesnik. Naj počivajo v miru! Vse cenjene naročnike lepo prosimo, da na položnicah natančno napišejo ime in priimek, bivališče, hišna številko in pošto. Če se je morda kdo preselil ali spremenil hišno številko, prosimo, da napiše stari naslov na zadnji strani položnice. Nadalje vljudno prosimo, da se na položnici vedno napiše tisti naslov, ki je nalepljen na »Domoljubu«. Ce je naročnik nov, prosimo, da vedno napiše na zadnji strani položnice »nnvc Na pravi poti »Straža v viharju« piše iz vrst učiteljišč-itikov, organiziranih v Slovenski dijaški zvezi, tudi tole: Učitelj polaga v mlado, čisto in preprosto otrokovo dušo temelje, na katere potem učenec, ko doraste, gradi svoj značaj, svoje prepričanje in svoje znanje. Učitelj z vsakim otrokom posebej raste in se izpopolnjuje. Učitelj polaga v otrokovo dušo seme narodne zavednosti, ponosa in ljubezni do svojega naroda. Mi učiteljiščniki se tega poslanstva zavedamo. Vemo: kakršni bomo mi, takšen bo rod, ki ga bomo mi vzgojili. Ce bomo mi idealni, bo mladina idealna; če bomo mi narodno zavedni, bo tudi mladina narodnp zavedna. Hočemo biti v resnici takšni, kakršne nas slovenski narod želi in pričakuje, zato se na svoj poklic organizirano pripravljamo. Študiramo, utrjujemo in gradimo svoj značaj, borimo se za prepričanje, skušamo se vzgojiti v osebnostne značaje. Vse naše delo bo posvečeno narodu; zato sedaj študiramo vprašanja našega naroda. Posebno pa hočemo z veseljem sodelovati pri narodno obrambnem del"špoznali smo, da je treba delati, moliti in imeti ljubezen. Pa ne one jokave ljubezni, ampak resnične, dejavne. Naše delo bo služba Bogu in narodu. Tako hočemo učiteljiščniki, člani SZD, delati. Ce bomo vsi tako dalali, bo prišel kmalu tisti, tako pričakovani dan, dan vstajenja k svobodi in uresničila se bo vzvišena misel Zedinjene Slovenije. Viničarji po trgatvi r Trgatev je u nami. Viničarji amo Jo pri fttkovtli a različnimi občutki. Tam kj«r se je pričakoval obilnejši pridelek in J« (Mpodar vinogtnda dober in praven, tam m m viničarji trgatve veelilL vedo«, da bo njim delo trgatve prineslo predvsem nekaj ittluika, gotov« pa S* kaj povrhu. Boljši vinogradniki so namreft letoa v trgatvi plačevali delavce ie po novi viničarski uredbi, nekateri, a redki, pa ie od 1. avgvsta naprej višje mezde. Zvišanje metd, tetudi še komaj sedaj v Upa tov, je telo dobro odjeknilo pri vinščarjik Marsikateri od teh J« te vedno dvomil v nove nredbei. Se bolj p« v dobro voljo vinogradnikov. da bi apb>b kdaj bokili upofre\ati določite nredbe v needab. Ni tedmv saj w je vioičar^ na vw najine begata: da bo g. ban V> ureJlbo rarvelja-vil, češ da se mariborski vinogradniki tako aahtenali. da bodo vse vmičarje. kateri bodo le kaj oarni^i o »ovita pravicah, pogna-i ii. koč, potem pa d« naj gredo h g. banu w pritožit de jim bo kaj pomagati. Toda. to Je bil le preračunan manever, d« bi se vini-farje in njih organizacijo oplazilo. Najhujši in najaeaocialuejši vinogradniki ao računali s tem, da bodo preplašeni viničarji sami zahtevali »revizijo« uredbe, in s tem »boljša« movs določila, ki bi ustregla vinogradnikom ln Viničarjem, Toda predstavniki organizacije, ki Ko ve« mestec dobivali nešteto vprašanj, -kaj bo in kako bo t novo uredbo, so znali nastali položaj trezno presoditi, so popolnoma zaupali oblastem in v tem tafen vedeti pomirjevalno vplivati na zbegano, Še bolj pa razburjeno vinifarsko delavstvo. Velikemu številu vini-Sarjev so se slufibe odpovedale, »oda sedaj pa » ne bo potrebno nobenemu poltenemu vini-iarje preseljevati ter imeti nepotrebnih stroškov selitve. Tlako se je »krmita moč nove viničarske •redbe. te dejansko pokacata. tetudi še d« •edaj le v y>osatn<^»ih primerih. Da »e bo pa »scpovsed in dosledno izvajata, zato pa smo dnJiin poskrbeti le mi viničarji. Kaj se nobeden viničarjev ee odaja sanjam, da se bo g. ban, ki je iz nujne potrebe k ttooljšanj« razmer viničarjev nove uredbo izdal, •edaj te poslal iandarje nad vinogradnike, kateri ne bede takoj viničarjem r vihali mezd. Gsepod ban je uredbo »dat. da se bo pa res •vetjrvita. je naloga na« viničarjev samih. vnrtnega izpolnjevanja svojih stanovskih dolinesti, pe organizaciji v trdni slogi dosledno in odtočno vedno povsod zahtevaj mo Izvajanje določil nore aredbe. Kajprej sedaj pri pogodbah. Nič imeti fctrahn. ne brez treznega premisleka takoj podpisati kar m nam ter valiti krivdo na vse druge, nT oblasti, organizacijo, »ovraibtrje itd. Oe si sicer dober vinitar, se bo tvoj gospodar petkrat dobro premislil, proden bi ti službo odpovedal le SAROČITE TAKOJ »DOMftLUTBA«! Ce Irtite d o bi v a t i >1) o m n 1 j n b ni f *«Stt, stane to 38 za cel« let«. Ce C i aa slnpea naslov pa 36 dio n eelo to. — Pravice imate do poštne podpore m" din. — X« p«t« bite, 4* je >1) o ja o ] j s W obsežne]«! kot vsi dragi tedniki, ki Jih vedno vzporejaje s nami, la da ima redno dve strani " f zaradi tvoje odločne zahteve po zakonitih piavicah- posebno ker ne bo imel jamstva, da bo dobil za teboj vsaj takega ali še boljšega, pa »raven še takega, ki bi mu hotel delati za manjšo mezdo. Viničarji. bodimo vedno najprej v delu skrbni in pošteni, w borbi za izvajanje določil nove viničarske uredbe pa neustrašeni, pa bomo do prihodnje trgatve v večini vsi deležni zboljšanja svojega življenjskega položaja po nori uredbi. Ne pozabite pa. da bo brez pomoči svoje viničarske organizacije v premnogih primerih le težko Sto, zalo pa vsi poSoni viničarji čimprej v organizacijo. (»Slov. delavec«.) Razne novice d) Profesorski iipit ta poučevanje vero- aka na srednjih šolah jo napravil na ljubljanskem vseučilišču g. Kolenc Franc, katehet v Mariboru, doma z Oomilic. Čestitamo! d) Glavni tajnik JRZ stranke v Ljubljani je postal g. Casar Franc, pravnik, doma iz Bogojine v Slov. Krajini. Čestitamo! d) It mariborske kaznilnice so pogojno odpustili (15 kaznjencev. Med temi sta dva ki sta že bila obsojena na smrt, a pozneje po-mtloščena. d) V oktobra srno itvotili v Nemčije 427? hektolitrov vina. Skoraj vse vino je bilo iz mariborskega okraja. d) V merilni borbi se nahajajo ljutomerski usnjarski delavcL d) Se tonski delavci se se tačeli vračati it Keaattje. Narodna banka je pooblastila Potnikovo poslovalnico v Mariboru, da sine menjati vsakemu delaven srebrne marke po tečaju 1S.50 din za marko. Vsak delavec sme prinesti it Nemčije samo 10 »rebrnih mark, vsi drugi njegovi prihranki se izplačajo po kimnsu {po posebnem dogovoru obračunavanja med Nemčijo in našo driavo). d) Na petraandaiei v Vidanrih sta samo dve nčiteljici. Otroci hodijo samo vsak drugi dan v šolo. Naj pristojna oblast zadevo uredi v korist učeče se mladine! d) glavarjem Savinjske in Dravske de Hne. Generalna direkcij« drž. Železnic v BH-pradn je n« prošnjo zadrage sptavarjev podaljšala vozno ugodnost po železnici za tpJa- varje okr. Gor. grad, Dravograd In Maribor pod istimi pogoji kakor lani. Opozarjajo se vsi splavarji, da si nabavijo primerne slike-foto-grafije, da jih bo direkcija dri. železnic v LJubljani lahko potrdila. d) 0 socialnih nalogah banovine Slovenije piše v »Straži v viharju« dr. Cirl Žebot. d Cene krompirja radi razmeroma slabega roda v letošnjem letu so zelo zelo poskočile. Sedaj se plačuje pri nas krompir od 00 do 110 din za 100 kg. Ni pa izključeno, da se bo cena še dvignila. Opozarjamo kmetovalce, katerim primanjkuje semenskega krompirja, da ti istega nabavijo še tedaj v jeseni, kjer bo spomladi dražji in ga bo težko dobiti. Priporočamo, da bi si kmetovalci sami skupno nabavili krompir od Kmetijske prodajne zadruge v Ptuju ali pa od Kmetijske zadruge v Kranju. d Travniške brane b« tudi letos dodeljevala kralj, banska uprava po znižani ceni. Prosilci, predvsem kmetijske ustanove pa tudi po&amezciki, naj se prijavijo za nakup travniških bran po znižani ceni pri svoji pristojni občini do 5. decembra L L, kjer prejmejo vsa tozadevna podrobna navodila za nakup bran. d) 8 li ve tka in ie kaj. Letošnje obilno čeipljevo lelo ima za posledico, da so pridih lali ljudje obilo žganja. Kaj takšnega zares ne pomnimo, da bi bilo žganje cenejše od vina, toda to je danes dejstvo, in prav nič posebnega ni, ako pijejo ljudje žgano pijačo kar iz steklenic. Doma, v vlaku, v čakalnicah in podobno se nacejajo v velikih požirkih iz t--lenk, ki potujejo iz rok v roke in od ust do ust, kakor smo le-to vajeni videti po starem običaju. Pijejo kajpak tudi otroci, da se no spomnimo šole odrasle mladine in fantov ter dekle), ki ravno tako za »moč« požirkujejo grlo pr&akajoto tekočino. D« bi se obilno pitje žganja omejilo, ho vsekakor potrebno, da se vsi vprek zganemo in vplivamo na ljudstvo, naj ne stnži toliko kralju alkoholu. Cerkev, šola, društva, pa zasebniki, vsi moramo v sveto križarsko vojno »oper nepotrebno pitje »šnopsa«, banovina pa naj žganje pokupi ta špirit kot bodo to storili na Hrvatskem d) Pred dobrini kapčijaari t An*liw? Anglija hoče kupiti pri nas velike množine živil, zlasti mesnih izdelkov, masla, perutnine, jajc, slanine, krompirja, čebule, masti itd. Doslej Je večinoma to blago dobivala iz baltskih držav, vsled nastopa Rusije in nemške Narodno-obrambtu tečaj mariborske Prosvetne zveze Prosvetna zveza v Maribora ima tvoj občni zbor v četrtek 16. novembra v dvorani Zadružne gospodarske banke. Začetek ob 10. Dan pred občnim zborom, v sredo 15. novembre, se vrši narodno-obrambni tečaj Prosvetne zveze, ki bo v mali dvorani Zadružne gospodarske banke ter se za&ie ob tO. Vsako prosvetno društvo, zlasti pa ona iz obmejnih okrajev, naj pošljejo na U tečaj kakšnega delavnega fanta, ki bo potem prevzel odborni-ško mesto 7» narodno-obrambno delo v domači fari. Želeti je, da se toga tečaja po svo-jih članih udeležijo tndi fantovski odseki. Za prenočišča in hrano bo preskrbljeno. Prijave udeležencev tečaja naj se pošljejo vsaj do 11. novembra. Dimfccija 4ri železnic v LJub- ljani Jo c odlokom štev. 27.188-1-39 dovolila udeležencem občnega zbora polovično vozno ceno, ki velja od 18. do 20. t m. Udeleženci kupijo pri odhodnih postajali celo vozovnico do Maribora in železniški obrasec K-13. Vozovnico * Mariboru ne oddajo, ker jim velja za brezplačni povratek. Na obraacu K-13 jim bo Prosvetna zveza potrdila udeležbo na občnem zboru. Naknadno nas je železniška direkcija obvestila, da mora vsak udeleženec imeti za ugodnost polovične voinje društveno člansko izkaznico t sliko, a katero se mora na vlaku izkazati. Vsa prosvetna draštva so v teh dneh v pose Sni okrožnici prejela vsa potrebna tozadevna navodila in tudi nekai izvodov članskih iakaznie. Za obmejno šolstvo V sedanjih napetih časih se je Se prav posebno pokazalo, kako velike važnosti je, da je nafia meja narodno zavedna in gospodarsko trdna. Narodna zavest obmejnega prebivalstva pa je predvsem odvisna od vzgoje, ki jo daje šola. Žalostna resnica je, da so bili kraji naše sedanje meje skozi deset in desetletja glede šolstva silno zanemarjeni, zlasti pa nI bilo tu nikakih narodnih šol. Šole v današnjih obmejnih krajih so bile večinoma šole za vzgajanje narodnih odpadnikov, in posledice te protinarodne vzgoje čutimo še danes, zlasti še, ker se tudi po osvobojenju ni posvečala vzgoji obmejnega prebivalstva ona pažnja, ki bi se morala. Velik del krajev ob meji je silno siroma-len, in tudi zaradi tega je nekoč v teh krajih tako uspevalo raznarodovalno delo. Posebno tuje šole so skušale privabiti čim več učencev z bogatimi darovi, zlasti ob božiču. Revni starSi, ki niso imeli denarja za obutev in obleko svojih otrok, so naravno tej z darovi podprti propagandi z lahkoto podlegli. Vse to je povzročilo, da je bila naša meja narodno zelo zanemarjena in da je deloma zanemarjena še danes. Zato je slovensko trgovstvo — tako piše »Trgovski list« — sklenilo, da letos izvede v korist obmejnega šolstva potrebno delo samo in pod svojim imenom. Zato pa ie tudi dolžnost slehernega slovenskega trgovca, da se v polni meri odzove pozivu trgovskega združenja in da čim več prispeva za naše obmejno šolstvo. blokad« pa je blagovni promet tako rekoč ukinjen in London išče blago drugod. Kakor slišimo, bi Anglija tekom enega leta kupila pri nas mesnih izdelkov za nad 100 milijonov dinarjev. Interesenti naj se obrnejo do Jugo-slovansko-angleške zbornice, kjer dobe vsa potrebna pojasnila. Blago naj se pošlje na Su-Sak ali kako drugo pripravno luko. Ker je računati s tem, da Anglija iz Baltika tako rekoč sploh ne bo dobivala blaga, ki pa ga potrebuje za preskrbo vojske in civilnega prebivalstva ogromne množine, se nam obetajo ie dobre kupčije. d) Mariborska carinarnica Je Imela v preteklem mesecu oktobru 8,276.084 din dohodkov, od tega pri izvozu le 55.563.50 din. Na depozitih Je bilo vplačanih 11.606 din. Iz teh Številk vidimo, da se je promet z inozemstvom precej popravil. Dohodki carinarnice ne zaostajajo mnogo za prejemki v istem mesecu prejšnjih let. d) Letošnja kopalna doba v Rogaški Sla-ti ni še ni bila preslaba. Po zapiskih kopališke uprave je bilo letos v Rogaški Slatini vsega skupaj 784C- gostov, za 216 manj kakor lani, ln to v mesecih maj—oktober. Inozem-eev j« bilo 1060, za «48 manj kot iani. d Oderuha s« obsodili. Franc Grubič iz okolic« Strigove je nagovoril duševno manj razvitega Miha Goienka, ki je prišel nenadno v denarne stiske, da mu je prodal 6000 din vredno zemljišče za 1800 din. Pred sodnikom poedincem pri okrožnem sodišču v Murski Soboti J« bil Grubič zaradi oderuštva obsojen na 1 mesec strogega zapora, 180 din denarne kazni in izgubo častnih pravic za dobo enega leta. d) S«t eestnl valjar si je nabavil okrajni eestni zastop v Mariboru. Valjar tehta 12.5 ton in Je stal 185.000 din. d) Opekarne odpuščajo. Opekarne na severni meji so imele nekaj časa zelo dobro konjunkturo z izvozom svojih proizvodov v Nemčijo. Dokler so Nemci utrjevali svojo za-padno mejo proti Franciji ter zidali svojo Siegfriedovo črto, so rabili mnogo opeke, tako da so jo uvažali iz naših krajev v vsaki količini ter Jo dobro plačali. Sedaj pa je gradbena delavnost v Nemčiji zaradi vojne popolnoma zaspala in z njo vred tudi izvoz naše opek«, pa so začele opekarne v mariborski okolici zelo krčiti svoje obrate. Posledica so veliki odpusti opekarniških delavcev d) Sestrasredno ljudsko šolo imajo, seveda le na papirju v slovensko-krajmski Kuzr mi, zakaj tam učita otroke samo — dve učiteljici, čeprav tamošnje prebivalstvo prav tako plačuje davek kot ostali, v tem pogledu neprimerno srečnejši slovenski kraji. d) Dopisniku na Pohorju. Vojnih spominov imamo na pretek. Kratkih novic iz Vašega okoliša si želimo. Take bomo prav radi priobčili. d) Velika loterija za Slomškov dom v Petrovčah bo v nedeljo, 26. novembra. d) Mezdno gibanje nameščencev v Celja Nameščenska organizacija v Celju pripravlja nastop nameščencev v Celju za zvišanje plač. Kakor smo slišali, bodo nameščenci stopili v kratkem v mezdno gibanje. Nameščenci utemeljujejo te svoje namere zaradi dnevno rastoče draginje najvažnejših življenjskih potrebščin. d) 10.000 din nagrade je razpisal vele-draguljar Levičnik Anton v Celju. Denar dobi, kdor izsledi tatu, ki je nedavno odnesel kov-čeg s 000 zlatimi, srebrnimi in nikelnastiml urami. d) Bencina Je (manjkalo. Mariborske avto-mobiliste je nenadoma zadela neprijetna ovira _ v mestu je skoraj povsem zmanjkalo bencina. Te, za avtomobile dragocene snovi, imajo samo še nekatere črpalke v manjši količini Ser jo oddajajo odjemalcem le v omejeni množini — namreč le po 5 litrov za avto. Maribor porabi povprečno 3000 litrov bencina dnevno. Pravijo, da nimajo sedaj vse mariborsko črpalke te količine več v zalogi Nesreče d) Stavnica In Pesniea kličeta k ureditvi Zaradi močnega zadnjega deževja sta prestopili bregove Sčavnica in Pesnica. V obeh dolinah so bili travniki in njive preplavljene. Voda je ponekod zalila mlado rž in ječmen iu poškodovala pašo. d) Dve nesreči — povzročile govedi. V Kneza Koclja ulici se je splašila krava, ki jo je gnal viničar Maks Ferš z Meljskega hriba Ferš je vlekel žival za vrv, pri tem pa je pa- »D0M0LJUB« ZASTONJ! Mnori, ki ne zmorejo skromne naročnine, bodo lahko postali bresplačno stalni naročniki z vsemi pravicami plaCujočih (torej bodo imeli tudi pravieo do požarne podpore 1000 din), «e nam pridobe pet novih naročnikov. del in prav tedaj je pripeljal mimo tovorni avtomobil, ki jVFerša povozil. Dobil je hud« jx>šk«dbe na levi roki. — Na gornjeradgon« ski postaji so nakladali živino, pa se je težak' bik zvalil na 39 letnega hlapca Martina Mac jerja ter mu zlomil levo nogo. d) Osebni avto tovarnarja Weinbergerja ^ Celju je na železniškem križišču treščil v to« vorni vlak, kateri ga je vleke) kakih 250 m daleč pred seboj. Šoferju Kuneju so šip« močno rasrezaie levo rok. d) Nesreča tudi pri deln ne počiva. Vi-ničarka Ana Šlager Iz Turjanskega vrha j« med delom padla in si zlomila levo nogo« Pri gradnji mosta v Petanjcih je padel z odra delavec Ivan Vlahek in si poškodoval prsni koš. Tratnjek Franc, sin posestnika iz Bako* vec, pa si je pri delu izpahnil levo nogo. Po« sestnica Ana Džerkeš iz Gomilice je v hlevu privezovala telioo. Žival jo je sunila in ji zlo« mila roko. d) Kobila ga je nbila. V celjski bolnišnici je umrl 28 letni posestniški sin Bevcep Mihael iz Vonarij pri Pristavi. Bevcerja j« pred dnevi brcnila kobila v trebuh in mu pri« zadejala hude notranjo poškodbe. d) Lobanjo si je prebil. Ono soboto j (J padel na svojem domu na Sp. Hudinji 51 let« ni kovaški mojster Pristovnik Ignac po stop« nicah tako nesrečno, da si je prebil lobanjo, Sin in oče sta mu sicer pritekla na pomoč iit ga spravila k zavesti, položila v posteljo v! upanju, da bo okreval. Zjutraj pa so našli Ignaca mrtvega. d) Pod vlak se je vrgel v duševni zmede« nosti 65 letni brivski mojster Nikola Konrad iz Ptuja. d) Do smrti je povozil neki kolesar nai strmem hribu pri Kamnici pri Mariboru 76-letno prevžitkarioo Kajzarjevo iz Bresternica, d) Nas poštenost zapustila. V celjski oko« lici je zadnje čase izginjalo kar čez noč z nji'*, na stotine hmeljevk. Tako je samo poseatnicl Žumrovi v eni noči izginilo z njive več kakoB sto hmeljevk. Celjska policija, ki je zvedela! za to stvar, je napravila zasedo ter pričakala! neke delavke, ki so prišle na njivo sredi noči ter začele prav pridno puliti hmeljevke. Hme« ljevke so hotele odnesti domov, kjer bi jiH porabile za kurivo. Policija je te delavke, ki stanujejo v celjski okolici, izročila celjskemu okrožnemu sodišču. d) Na kolesu jo zadela kap 341etneg* mariborskega gostilničarja Hermana Murksa, Murks je padel na ulici s kolesa in bil na! mestu mrtev. d) Davica se je vtihotapila v nekater«. kraje Slovenskih goric. d) Pri padcu s skednja se je ubil 64 letni Franc Kranjc s Tezna pri Mariboru. d S prvega nadstropja je padel ln sf zlomil nogo posestnik Peter Horvat v Novi vasi pri Sv. Marku niže Ptoja. d) Izpodsekano drevo je padlo v Cerša* ku ob Muri na 70 letnega delavca Friderika! Jagra, ki je par minut po nesreči umrl. d) Od poroko se ie vračal te dni kmečki dninar Jožef Kameušek iz Velike Lipoglav«. pri Ločah. Na poti so svatovsko družbo na* padli psi. Svati so se branili, lastnik psa 1« začel streljati. Nesreča je hotela, da je zadela! krogla ženina v desno prsno stran in ga hud« ranila. , „ - d) Požari. Gorelo je pri posestniku Ja» Jtofcu Cafuta na Sp. Hajdini, pri Francu Sitarju istotam in pri posestniku Francu M<* Slovenija je v nedeljo, 12. novembra izvolita štiri senatorje: Izšla ie DRUŽINSKA PRATIKA ZA LETO 1940 in se ie dobiva pri vseh veletržcih in v knjigarnah. Jia to posebno opozarjamo manjše trgovine po deželi ln aejmarje. / / / Cena kljub ve?ji obsežnosti ^^^^^^iieapretnenjeno ista. Vse zahteva prattko i podobo sv. Družine! Alojzij M.britti Dr. Franc Schaubach Slovaki so napravili za svojega umrlega voditelja Hlinko v Roženpohu krasen mavzolej. Slika nam kaže prizor, kako prenašajo Hlinkovo truplo v mavzolej Ivan Brodar Franc Smodej PridaiJoUrtki v Soteski na Dolenjskem te vsak Oaa frede v šolo ustavijo pri tej kapeli in molijo za mir Pr-J."« F J b i j a n, dekan teološke lakultete v Ljubljani, je praznoval 50 letnico tvojega rojstva. Čestitamo I Trume nemških izseljencev, ki so morali zapustiti svoje domove v Estoniji in na Letonskem pri prihodu v pristanišče Odansk, kjer jih je sprejel nemški vojaški oddelek ODLIČNO NARAVNO ZDRAVLJENJE Ie jesenska kura s »Planinka« zdravilnim čajem, :i je sestavljen večinoma iz najboljših planinskih zdravilnih zelišč. Dolgoletna izkušnja nam namreč potrjuje, da it »Planinka zdravilni čaj, ki ima v •ebi preizkušene in dobre zdravilne sestavine, dober regulator za čiščenje. 6 do 12 tedensko zdravljenje s »Planinka« čajem deluje izredno in •icer nrez »trupov, pri vseh naslednjih boleznih: pri slabi prebavi želodca in zaprtju, slabem delovanju črevesa, napetosti telesa, omotici in slabosti, obolenju od hemeroidov in pri boleznih jeler. »Planinka čaj pospešuje apetit. Zahtevajte v lekarnah samo pravi »Planinka« čaj po 20 in 12 din. Reg. S. br. UMllISt. Bog med nami. Obiskovanja in premišljevanja v presvetem Zakramentu pričujočega Boga. — Izdal Jan. Ev. Kalan. — II. natisk v Ljubljani I9"i9. — Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Cena vezanemu izvodu 44 dinarjev. — Obiskovanja in premišljevanja, ki nam jih je napisal Jan. Ev. Kalan, nam hočejo živo predočiti veselo resnico: Emanuel —> to je Bog med nami. Pisatelj nam je nanizal v tem molitveniku najlepša premišljevanja o presvetem Zakramentu. Molitvenik ima tri dele. V I. delu nam odkrije skrivnost življenja Jezusovega v tabernaklju, v II. delu pripravlja čitatelja na vredno sv. obhajilo, v III. delu pa primerja življenje Jezusovo na zemlji z njegovim življenjem v tabernaklju. Priporočamo molitvenik vsem častilcem presvetega Zakramenta. gest bratov Povšetov, zbranih okoli pr spor. novomeškega Fantovske^ odseka Kupujte pri tvrdbab, hi oglašajo v »Domoljubu"! Angleška kraljica-mati, vrhovna poveljnica ženskih bataljonov Belgijska kraljica-mati na obiska vojaškega letališču ob meji. Italijanski kralj in cesar Viktor Emanuel 111. je te dni dosegel 70. leto starosti. Sola brc« cerkve je ledenici podobna, V kateri prave svetlobe in nobene toplote »i. Gradba zaklonišč ovira gradbo hiš Ondbem Mm mt je samii Xm -i£a J* • porine paro gjaiiaia m»j* Sutghmtm "r^o ia j* porabil* agrw«a» motma* gm&tzuog!*. tutieM*, slasti terfi s*?* T*> »ta - beo««a gfmlrn theOi v »imcjMi 'zisjt-ijkaio m je osi* rrsta feS <««»&• defana. Vojaa p« r pr»«ia fe i« jp obramba pred auKphdt n nafta. Kaisar A^iipu je tudi EAia iUi šhš*J* p* itaisens m imajo graditi J»™ m zamena beihu«* pred bvmbaau mmdaA ietti Sferafta n. sa-prito dobrih akisKši£ » »ato vaifti. SESre g^podaifl «. pr. r M*fa*wis •» arafanafiL u bi taka zak&e^asKa a Kari** «*u«at 20 milijooov isaauje«". K* m aaezis a nove stavbe, m&njp beti k «wjj*aw » zakkjcižča, kar bo s£»rio>» «5r».tšfc» seveda zvijalo. Strokom jaici pr*rfj», da *Sh» ni&Ce, če je zgrajeco poMg haiA, retiaso m ▼rtu ali dvoriičo, za hiA> * 12 stemovaki, ait> i f«? 5» fcinfijfatflfc «tfc»aje tehnika«. ctkui aBfe:>» din. »karaj tatika, k»-tec imufaaMs * Bt»ras»»ns oMoatfetrop- ia. -ffaaiiu-KEjMBi Jiifu n iaJfc» ®i«e&. iiti» j» iii.ii pm&am defea r Mari-S»htt p« » če «• zmdifiD. «iriw£L Etpnffi afcfcffliflsf psrrefeajo a hftrlme ju: nam t-a^mn? Si tt-.fast. da *» m mm,. antaift lan «e be * ffMqm&vrwem aniiangi tmOmrn safo jasami*. Tspm>d bade nau,. lamtuaiii. -Mr-aiic. badn ann& manj mtuac-.a ansut ra^i pa liiiii-Hiu nrsouiMim. aiflirj. in prnmpuŽL fct » lil i t tstaaiih: Mtifc » ajiisre »»na i >»M»mii -messfih Zidt^a naj*** umi .uit.it t anra* itotdijb. d» m imt«j jr-iinm .i). imsaj, JA myinawaa. PMML «afi'v«i. iuas. ii. liaur » zidati, oe , m saia iiSa it«Ht«. 28l! ni K« jurji«? Za iiHiM- paft^tflim nt lisa.-*«. 3»mwilViiHiM ia«iip»<& a nnttnr-sčuasai ;«n:<:cBsajiiHŠ pMu^lt jutU£W satKHUiiiit giičarjn. S pooloRi je vpepeiil ogenj tadi H-vei, krmo ter orodje. — V Savcih pri S*. Tomažu ja pogorelo poslopje posestnika Antonu Sma^derju, V Skorbi pri Ptuju je upep?IH ogenj gospodarsko poslopje Jerneja Kolariča. — V Gomili pri Središču je zgorelo domačija posestniku Jožefu Kovačiču. d) 9009 din vredno kola je nekdo ukradel v Mariboru gostilničarju Ivanu Purgaju. d) 4980 din škede je napravil vlomilec v stanovanju posestnika Leopolda Lorbeka v Novi vasi pri Mariboru. d) Poštenje veft velja... Neki posestnik od Sv. Ane v Slov. goricah je bil dogovorjen z vinskim trgoveem iz Maribora glede pro- daj« 1500 UtroT tL-ui. Pteocarf j« jcstS to viao pretita ti Pr^takaia Jw dagMah, da ja bilo vino imešano * hraš«wsB 5« j Barako. Vino je bilo zapienjeoo ia poe<»iaik bo iisel opravka še s sodiščem ter bo dvakrat kaznovan, d) Ved al žavaj Magdid v Henhoveih ja pri jezu padel v potok Ledavo in si izpahnil roko in nogo. d) T stanovanja je padla žena uradnika v p. Cepin Roza v Celju tako nesrečno, da si je zlomila nogo. d) Zopet se bile to dni pod vodo slov©-njegoriške doline. Deževje je povzročilo velike poplave v pesniški, ščavniški in drugih vetjih nižjih ob potočnih legah travnikov ia njiv. Voda j« odnesla nekaj mostov in lesenih prehodni« ter ogroža številne vodne mline. d Z vrel« voda so je polil 8 letni Turi«, tov sinko Danijel v Zg. Hudinji pri Celju. d) Z lestve je padel in se hudo poškodoval 13 letni Ivan Koprivnikar iz Srna rt na ob PakL d) 0*1 četrtek Je nastal pašat v skladišča tovarne »Zavora« v Reči« pri Laškem. Škode je do 15JOOO dinarjev. d) T stragarai ielesaišklh delavnic v Mariboru je odietel s stružnice težak kos že* ksa is je x veliko silo udaril v prša 27 let-ztflga Pavla Semeni. d) K« t* je metal • svojim prijateljem, 23 tei&i dninar Janez Sprah iz Podlehnika ped Ptajeas tako nesrečno padel, da si jo lk«2,i] BOgOk NAZNANILA a Htgijaa 2ese. Priredil dr. Justin. Izdal* Steraaska kričanska zveza- On* 3 din. PUHjivo v pisemskih znankah. Naroča se pri Stoven-iki kriJamki ženski zvezi, Ljubljana, Pražakova alka S. n Dvbovse vaje za žene bodo v Mali Loki pri Ihanu od 25. novembra do 29. novembra. Žen« is matere imate priliko, da se duhovno prenovite, da boste kos svoji težki nalogi, ki jo imate od Boga. Duhovne vsje vam bodo k temu mnogo pomagale. Priglasite se takoj na naslov: >Dom Brezmadežne«, Mala Loka pri Ihana, p Domžal« Oskrbnina za ves čas znaša 85 din. n Bošfanj ob Savi. Prosvetno društvo v Bo-štanju bo priredilo v nedeljo, dne 19. novembra ob 3 popoldne v prosvetni dvorani igro: »Grobovi«. Med odmori bo igrala salezijanska godba, n jugoslovanska Katoliška Eaperaatska zveza, obvešča svoje člane, da se vrše redni sestanki zveze vsak četrtek od 8—9 zvečer v prostorih Slomškove družbe, Aleksandrova cest« ot. 10 —• skozi dvorišče, L nadstropje. Besede fPdveetl Spini *. Vefikooja. Ilustriral (kad slika* L SušmdJ Sliko b tRMseoateo kronik* o aašita krajih. Zalima M Je uše«a, da ni slišal kobilice, ki je erikaia pod stražo; netopirja, ki je butal pod streho ter se zaganjal v etenutno streho, ni videL Samo zdelo se sh je, da aa mbija po uibemh vrisk Vidičevega, ki j« fei Ses Krna >P«M« mas* m, i* Triatas i« gre k dekletu; vse psažS te. iUL Tat| sstifesafi «e oe bodo ia mene!« xxxrr, r*m*ft prt fOmmfm. Za j?v*No, kako je?« jo je vprašal. - • Tolkač za prašičjo pičo. RAZNO Po knjigi je naše! utrl« nek. Profesor Schmidt is Bonna je nekega dne či-tal neko novelo, v kateri jo pisatelj opisal med drugita čuden dogodek U svojih mladih dni. — Bilo je v septembru 1907 T okolic! Grahova na Fontanjskea, ko se j« vračal v mesečini domov. Hipoma je nerazložljiv« prikazen zatemnila nebo, strašen sračni strne« jo vrgel poznejšega no-: velista na tla ia potem je videL kako se je sredi j gozda dvignil velik gria^ ln gorel - Prot Schmidt le bral o tej stvsrl • hladnim razumom znan« st veni na, ni dolgo okleval, temveč jo odpotoval, v kraj, kjer se je po pš- i •ateljivl trditvi to zgo« dilo. In ugotovil je, dar je pLatelj govoril resni«) eo, kajti razkril je kakšnih 20 ton težak meteor. Svojevrsten umetnik. Koliko vžigalic lahko položiš drugo vrhu drugo na vratu steklenice za pivo? To 1h> zanimiva zabava preko praznikov! za tiste, ki nin-sjo dri> gega opravila. A ko to« napravil stoljj to BOOO galtc, m> stavba podrla, se rCi \ RAZGLED PO SVETU NEMČIJA b Vsak teden nekaj novega. V Gornji fileziji pri Langiiebenu se je pripetila grozna železniška nesreča, ki jih zgodovina železniških katastrof ne pozna mnogo enakih. Dva, do zadnjega mesta zasedena potniška vlaka, sta trčila drug v drugega ter je bil sunek tako strahovit, da sta lokomotivi zlezli druga ▼ drugo, med tem ko je vozove vrglo visoko v zrak, tako da so zadnji zlezli vrh prednjih. Pod ruševinami se je razlegalo strašno vpitje. Pomoč je bila takoj na mesta toda šele po dolgem času se je posrečilo sešteti žrtve in odpeljati ranjence. Mrtvih so našteli 43, medtem ko znaša število ranjencev nad €0. Oblasti sedaj preiskujejo, če ne gre za zločinsko roko. FRANCIJA s Na mirovno posredovanje belgijskega kralja in holandske kraljice sta javno odgovorila tudi angleški kralj in francoski državni predsednik, čigar odgovor se glasi: »Vlada francoske republike in francoski narod soglasno izražata priznanje čustvom, s katerimi je prežeto pismo, katero ste mi poslali. Francoska vlada in francoski narod popolnoma upoštevata velikodušnost in plemenita sporočila. Noben narod ni dal večjih žrtev za stvar miru, kakor francoski. Francija poudarja to in tudi poudarja, da Je bila ui da ostane trdno odločena, da sprejme vsako možnost, ki bi mogla zagotoviti pravičen irt trajen mir med vsemi narodi. Mir, ki sloni na pravici, je dejansko edini in trajni mir. Francija je prijela za orožje, da bi za vselej naredila kouec uporabi sile, ki je v zadnjih 2 letih šla zmerom na škodo posameznih narodov v Evropi in ki sedaj ograža varnost vseh narodov. Trajen mir se more vpostaviti samo, če se popravijo krivice, storjene Avstriji, Češkoslovaški in Poljski. Do takega miru ne more priti razen, če dobimo poroštvo političnega in gospodarskega značaja, ki bodo za bodočnost zagotovila spoštovanje in svobode vseh narodov. Človeštvo ne bo rešeno nemirov in strahu, če ne bo vedelo, da se sila ne bo več uporabljala. Rešitev, ki bi pomenila zmago krivice, ne bi pripeljala do zaželenega miru, zlasti pa ne do stalnega miru, za katerim težita Vaši Veličastvi. Zdaj se mora izjaviti eNmčija, kajti tako čutijo vse države, ki se boje za svojo varnost in neodvisnost. s Boljševiki hočejo poleg gospodarske pomoči nuditi svojim novim prijateljem v Nemčiji tudi duhovno. Zato so poslali s petrolejem tudi mnogo boljševiškega propagandnega tiska v nemškem jeziku. Tega prijateljskega daru je bila nemška policija tako vesela, da je vse — ohranila zase. DROBNE NOVICE Madžarska je odklonila nenapadalni sporazum z Romunijo. Nemški vplivi Vatikanski »Osservatore Romano« piše, da je polovica Varšave izravnana z zemljo. Belgijski kralj in nizozemska kraljica sta posredovala za mir. Bo težko kaj! Znani španski general de Liano prerokuje, da bo Nemčija zmagalal Na mino je zadel in se potopil najsodofc nejši veliki danski parnik »Kanada«. ©b danski obali se je potopila neka nemška pefrolejska ladja. 17 milijard dolarjev je sedaj vredna zlat ta zaloga Amerike. Splošne volitve v Sovjetski Rusiji bodo 24. decembra na podlagi sovjetske »demo-kracije«. 134.000 poljskih vojnih v jetnikov je bik) do 18. oktobra zaposlenih pri kmetijskih de> lih v Nemčiji. Srdita diplomatska borba med Italijo is Sovjetsko Rusijo se vrši za — Bolgarijo. Na francoski fronti se bore proti Nemcem poljska, češka in avstrijska armada, gadnja pod Starhembergom. M&ginotovo črto so podaljšali vzdolž švA carske, belgijske in luksemburške meje. 26.000 pilotov imajo sedaj Amer. Združeno države j v letu 1841 jih bodo imele nad 70.000. Pariški gostilničarji bodo po nemškem vzorcu določene dni prodajali za južino sam« eno jed. - Nad milijon prebivalcev šteje sedaj češka Praga. Veliko vohunsko zaroto s vodstvom S Nemčiji je odkrila holandska policija. Nemci na Madžarskem vpisujejo svoj« otroke v madžarske šole, da bi se tako izog" nili morebitni preselitvi. Boljševiške oblasti so v zasedenih poif* skih pokrajinah začele zapirati vse cerkve. 400.000 nemških in čeških Judov bedo t kratkem preselili na določeno ozemlje zase« dene Poljske. 70. leto starosti je dosegel te dni italijaa< akl kralj Viktor Emanuel III. Nadvojvoda Oton je te dni dvakrat obedoval s francoskim min. predsednikom Dala* dierom. lahko postavil s svojo izurjenostjo. Vtfldnr pa s ti m i« ie boi premagal nekega Wade E. Brow-na. ki je na ta r.ač.n naložil na steklenico celih 8000 vžigalic. Stolp se mu je nato sesul, toda to rnožn nI »zelo koraj-že, marveč se je odločil, da bo delo znova pod-vzel, in ta čas celo upa, da bo zmagal ».000 vžigalic in da bo pri tem tndi napravil kako umetniško figuro. Za 8000 vžigalic ga je vzelo časa tri dni. Ooidori v morja. V splošnem s« je mislilo, da ao 100 m visoka ma-rnutova drevesa, ki rastejo v afriških pragozdovih ob Kongu, najvišja. Sedaj pa poročajo, da je neki norveški raziskovalec polarni* krajev zasledil v arkučnem morju na morskem dnu pragozdove z neprimerno večjimi ln obsežnejšimi debli. Nekatera so celo do 180 m visoka. V splošnem nam je polarna flora malo znana in bi mogli komaj verjeti tem vestem. Hruške vsebujejo redkokdaj več nego eno četrtino odstotka rastlinskih kislin, jabolka pa 1 do 1 Jn pol odstotka. »Bo že!« je rekla, ker vpričo mož ni mogla govo- j riti več. »Bo že!« »Samo da bo!« je dejal. Imel je še usnjat predpasnik in zavihane rokave. »Da se mudi,« je dejal ter šel, kakor Je bil, dočim je bil Grm v pražnji obleki. Bazk se je držal resno ter vlekel viržinko. Pepel je otresel na kamenite plošče v veži. »Ali Franceta ni?« je vprašala. »Seveda smo!« Je rekla Neža. »Seveda smo!« je rekla Neža. »Seveda smo! S Pez-dirnice smo spravili vse!« je govorila o košnji. Sukala se je okoli škafa in tolkla s pahom. »Ne, rad bi vedel, ali je France že doma?« Je za- vnil v uho. . »Zel Ko Je padel, se je dvignil in sem mu morala namazati rano s aroiko! Hudo se ni, samo pozna pa sel« je kimala. »Ce ni bil Siegl?« je polglasno dejal. >Ga ni doma, je nekam šel!« »Ce ga ni Siegl!« je ponovil, ser so ženske, ki so brale borovnice, pripovedovale o strelu ter da ,e potem Siegl vsaki stresel čajno, ki ni ime a listka ki so plačale. Ce ni bilo. listka, je zavihtel čajno in borovnice so se razsule in razletele po grmovju, kakor M vrcel pMek po listju. In ženske so pravile, da ,e Ž erf Frat^ta obstrelil v rebra ter da je bila vsa srajca krvava. Res se je France po poti bil rekel proti šepavi Barbki ki je nesla golovice, da ga je Siegel hotel, pa ga ni Toda v 8nši iif vročini je njegova beseda porasl^ kakor bi zalivaL Da ga je samo v palec, ki ga jeob-vezal in obveza je bi!a krvava. Barbka je to povedma nanrei in zvečer so ženske že vedele, da ga je v rebra teTds £ France Siegla prej z vejo. »Kaj se spušča z vejo, če vidi puško!« France da je prišel domov ter po večerji rekel, da mora iti in naj ga ne čakajo, je mirna pripovedovala Neža. Bazk je ni nič več slišal. France je bil tisti čas že za Medvedjim vrhom fef vlekel puško iz votlega javorja. , »Ali smo prvi?« je vprašal Polanc. »Kakor vidiš, sem jaz pred vami!« se je zagugal Benko. »Zmerom pred vami! In tebe se nisem prav ni« nadejal, prav nič, Bazk!« * »Saj nismo gobavi!« je Vidmar naglo potisnil Benksl v stran. . . . . Urejal je ves zamišljen in jezen papirje na mizi. Danes je prejel od glavarstva, naj se izvoli župan drugi! teden. »Saj še ni nič pripravljenega!« je zagnal dopis, »Lahko gospodom pri zeleni mizi. Oni nekaj rečejo in mi naj bi plesali!« Ko so prihajali možje, je dopis naglo vtaknil med papirje ter sladak in prijazen stopil naproti. Vse mu je šlo narobe. France se tisti večer ni bil zmenil m« za krave ter je morala Polonca nastiljati, lisica je bila' prišla tik do rži ter odnesla jarčko. »Ker m bilo vež Čuvaja!« Cešplji je našel odlomljen vrh na klancu in pastirji so metali kamenje na njivo. »Da bi se kosa skrhala! - Lahko gospodom, oni rečejo, mi pa naj b plesali!« Zdaj so prihajali. Polanc, Grm m Bazk. Vedel je, da bo padlo, kamor potegnejo. »Benko, kar mOlči! Tja sedi in m61ci!< Benko pa ni molčal. - »In Polanca se tudi nisem nadejal! Prav res, da ne, — Vidiš muhe? Lop!« . »Pa si se zmotil, Benko!« se ga je nevoljno otresel ^nlfsf^ moU!< je hitel Vidmar in vlekel stole in mize, da bi možje ^^ PO DOMOVINI Bmartaa pri SbTtijta Gradea. Krizanteroe venejo na okraSenih grobovih. A na svežem groba mladega moža Jožeta Perseta, krojača z Brd bo Se vse rcane in sveže, kakor je ie sveča rana. ki jo je zadala svojcem njegova kruta smrt. šele pred Šestimi meseci se je poročit v nadi, da se njegovo rahlo zdravje ob toplem družinskem ognjišču okrepi in z boljša. A pogubonosna morilka »— jetika — ga je ie zaznamovala a poljubom smrti in v jesenskih sapah Je zahtevala svojo žrtev. V najlepših letih ae je moral poslovili od življenja. Pokopali smo ga v sredo ob številni udeležbi tovarišev in znancev. Kot krojač je bil izboren obrtnik, njegovo delo ga je hvalilo samo. Zaradi svoje mirne narave je bil splošno priljubljen in bomo njegovo izgubo bridko občutili Sveti Ti večna luč, dragi Jožko! CžaioSfeni mladi vdovi in ostalim pa naše iskreno sožalje! Siavenj Gradec. Gospodarsko poslopje je pogorelo posestniku Francu Sedovniku, p. d. 2uku, v Vrbah pri Slovenjem Gradcu. Krvavi plameni so izbruhnili v noč okrog 8 v nedeljo 5. t. m. zvečer m rdeče osvetlili vso okolico. Sosedje so brž prihiteli na pomoč in požrtvovalno gasili, a osen j »e je Sirii z bliskovito naglico po vseh sosednih poslopjih. Bati se je bilo, da ne zajamejo pogu-bonosni plameni tudi blizu stoječe lepe slano. Vanjske hiše. Zaman so se domači in sosedje ozirali po gasilcih, ki jih pa ni hotelo biti od nikoder, čeprav je blizu več gasilskih čel, med katerimi jih ima nekaj tudi motorne brizgalne. Vzrok požara ni znan. Skoda, ki je res velika, je le delno krita z zavarovalnino. št. Andrai pri Velenja. Le kako nam je nagajalo vreme v zadnjih dneb! Čakali smo na lep. Se dneve, ki jih pa kar ni hotelo biti. Zato so naši gospodarji z mrkimi obrazi hodili okoli, ker niso mogli prijeti za nobeno delo. In ponienki vseh so se sukali izključno okoli vremena. Od vsepovsod je bilo slišati neprestno tarnanje; z zaskrbljenimi obrazi ao naši ljudje zrli v dežfev-ne dni. ln lo po pravici! Saj je neprestano de-eevje povzročilo, da ao vsa jesenska dela močno zastala. Druga leta ob ten iasu so se ljudje že pripravljali ua zimo, večinoma so si že oskrbeli »teljo in drva; letos pa Se mnogi poljski pridelki nso niti spravljeni. Sa njivah j« še repa in korenje; pa tudi setev še imajo nekateri. Sicer pa }e mnogo zamude povzročilo letos sadje, k! ja vzelo mnogo 6a»a, preden je bilo spravljeno pod streho. Vransko: Ono soboto smo položili k večnemu počitku odločnega krščanskega moža Andreja Pefovnika iz Klokočovca, očeta našega priljubljenega župana Franca Pečovnika. Dobri Bog mu bodi za njegova dobra dela obilen plačnik! Gospodu županu in njegovi družini pa naše iskreno sožalje! Galicija pri Celja. Na Pernovem so so fantje zbrali pod vodstvom šolskega upravitelja g. Bratkovifa in ustanovili MJRZ. — Cena namiznim jabolkom se je pri nas zvišala in se plačuje že po 3 din ?a kg. Iz Zidanega mosta. Oni petek ponoči je bilo vlomljeno v holel g. Juvančiča. Že lani je neznanec odnesel iz gostilne, kamor je vlomil, lep radioaparat, tatu pa takrat niso dobili. Letos pa se je lat skoro sam ujel. V Hrastniku so orožniki aretirali 55 letnega Antona Slugo, doma iz Trbovelj. Pri aretaciji je Sluga priznal zločinsko dejanje. Sluga ima na vesti že nek umor na Hrvatskem in je šele pred kratkim prišel iz zaporov, kjer je presedel 7 let. Iz Gomilskega. Pred dnevi sta občini Go-milsko in Braslovče s sodelovanjem okrajnega cestnega odbora v Celju imeli na cesti Gomii-sko—Zakelj, Poljče. Parižlje, komisijo zaradi odkupa, odnosno razmejitve zemljišča, ki je potrebno za preureditev te prepotrebne občinske ceste. Posestniki so darovali razen dveh brezplačno 22.000 kvadratnih metrov /cmlje, kar pomeni, da so veliko pripomogli h gradnji. Frankolovo pri Celjn. Ono soboto dopoldne smo Frankolčani spremljali na zadnji poti 19 letnega posestniškega sina in krojaškega vajenca Pavla Gojšnika. Tako velikega pogreba na Frankolovem že dolgo ni bilo. Žalostna smrt 19 letnega fanta v graščinskih gozdovih na Koniiški gori je presunila vso našo faro in povsod je govor samo o tej nesreči. Nesrečni fant je najbrž zagazil v gosto meglo, da mu je goo. drsnifo na drči. Razširjajo se razne vesti, celo, da se je Pavle sam ustrelil, kar pa ne odgovarja resnici. Ni pa izključeno, da je Pav|4 ustrelil kak divji lovec, ker je divje lovstvo t, našem kraiu precej razširjeno. Laško. Davica se je pojavila v mnogih kr». jih našega okraja. Kot prvo žrtev je zahtev«l» b letnega sinčka preglednika finančne kontrole Mirka Krapuški., Ponikva ob juž. žeL Našo vas je pred dnevi pretresla huda nesreča 79 letnega občinskega reveža Vlaka Jakoba. Starček je pozno zvečer sedel na voz, v katerega so bile vprežene krave. Na slabi cesti pa ie padel pod voz, da sta Sla kolesa čezenj. l)obiI je hude poškodbe po glavi in nogah. Rečica ob Savinji. V Slavonskem Brodu je padel pri oddanju splava 58 letni posestnikov sin Žunter Ivan in si zlomil levo nogo. Žunter-ja so pripeljali v celjsko bolnišnico. Iz gornjegrajskega okraja. Jesensko ličen-covanje bikov in merjascev v našem okraju ho po naslednjem redu: V ponedeljek, dne 20. novembra ob 1. popoldne v šmarlncra ob l'aki, istega dne ob 4. popoldne v Bočni, v torek, 21. novembra ob 8 zjutraj v Lučah, istega dne ob pol It v Ljubnem, ob 2 popoldne v Novi St/fti in ob 4 popoldne v Gornjem gradu. V sredo, 22. novembra ob 8 v Rečici ob Savinji, ob 10 dopoldne pa v Mozirju. Za občino Solčavo se bo dan in ura licencovanja naknadno določila. Novice iz celjskega okraja. Celj«ka policija ie razkrinkala tatinsko družbo, ki je okradla zlatarskega mojstra Oclisa v Celju /a okrog 12.000 din. — Oni ponedeljek zvečer jo bilo v društveni dvorani v Celju važno in zelo dobro obiskano gospodarsko predavanje gospoda Avsemka iz Ljubljane. — Za »Domoljubu« je v celjskem okruju vedno živahnejše zanimanje. Posebno pozornost so vzbudile lepe nagrade. Dol pri Hrastnika, V nedeljo so našli ljudje na poti med Hrastnikom in Dolom pod neko skalo obešenega 15 letnega fanta Krajška A. Fantek je izginil pred tremi tedni in je oči-vidno že tri tedne visel. Trbovlje. V ponedeljek zjutraj se je rnz-Sirila po našem kraju strašna vest o tragični smrti 42 letnega, rudniškega poduradnjka Gro-zdnika Stanka ii Trbovelj. S svojo ženo je šel v nedeljo k svojemu svaku k Sv. Katarini nad 46 Gospod Votodijovski »Jlihče izmed njih ne dvomi o hetmanovi JS2£!;tt*,I!£!l in vsi ga natih3m v srcu ljubijo, esatuts eueuijaq :a|ow ofi|sim is iepuaa mr rauS nuj »ftag.ia}>ajqoj| otinj e» iuoap uiaAatpu* SUhčamka zijala razkričavajo za izdajalca, na « (Odiieeni — kako naj on kaj doseže?« Gospod BoguS si je začel gladiti lase. »Kaj torej?« »Torej aami ne Tedo. kaj naj store.« »In ostanejo pri sultanu.« »Ne.« »No. kdo jim ukaže vrniti ae v ljudovlado?« »Jaz.« »Kako to?« »Tuhaj-bejev sin sem!« »Moj Azija.« je dejal let trenutek gospod BoguS, »ne rečem, da niso oni morda zaljubljeni v tvojo kri in Tuhajevo »lavo, čeprav so oni naSi Tatarji, Tuhaj-bej pa je bil nai sovražnik. Take reči ie razumem, ker je tudi pri nas ilahta. ki z nekim ponosom pripoveduj«, da je bil Hmiel-nicki Slahčič in da je izhaja! ne iz kozaškega, ampak iz našega naroda, iz Mazurov... No, vendar je bil tak lopov, da ga v peklu ne najdeš hujšega; ker pa je bil znamenit bojevnik, ga radi spoznavajo za svojega. Je že taka človeška narava! Da bi ti pa tvoja Tuhajeva kri dajala pravico, ukazovati vsem Tatarjem, za to ne vidim pravega raz-ioga.« Azija je nekaj časa molčal, potem pa je uprl dlani ob stegna in rekel: »Torej vam povem jaz, gospod podstoinlk, zakaj me posluša Kričinski in me tudi drugI po-sluSajo. Poleg tega, da so oni navadni Tatarji, jaz pa knez, je v meni tudi Se misel in moč... No, ne veste ne vi, pa tudi sam gospod hetman ne »e . .< »Kakšna misel, kakšna moč?« »Ja tobo skazati ne umiju (Jaz tega ne znam povedati),« je odgovoril po rusinsko Azija. »Toda zakaj sem jaz pripravlja za take reči, katerih se drug ne bi drznil? Zakaj sem jaz premišljeval to, česar drug ne bi premišljeval?« »Kaj govoriS? O čem si pa premišljeval?« »Jaz sem premišljeval o tem, če bi mi gospod hetman dal prosto roko in pravico, bi jaz pripeljal nazaj ne samo te ritmojstre, ampak bi postavil polovico orde v hetmanovo službo. Ali je mar malo puste zemlje na Ukrajini in na Divjih poljanah? Naj hetman samo razglasi, da postane Tatar, ki pride v ljudovlado, šlahčič, da ne bo glede vere nobenega pritiska nanj, da bo služil v lastnih praporih, da bodo vsi imeli lastnega hetmana, kakor ga imajo kozaki, stavim svojo glavo da bo tako) vsa Ukrajina veliko mravljišče. PriSli bodo Lipki in Ceremlsi, prišli bodo od Dobrudie in Bialogroda, priSli bodo s Krima — črede priženo in pripeljejo žene z otroki na arbah. Ne tresi z glavo, gospod: priSli bodo, kakor »o prišli prejšnji, ki so skozi stoletja zvesto služili ljudovladi. Na Krimu in povsod jih stiskajo kan in murži, tu pa postanejo Slahta in bodo imeli sablje in bodo pod lastnim hetmanom hodili v boj. Prisežem ti, gospod, da bodo priSli, ker mrjejo tam včasih od gladu. In ko se med avlami (rodovi) razgiagi, da kličem jaz z močjo gospoda hetmana, da kliče Tuhaj-bejev sin, tedaj jih pride semkaj na tisoče.« Gospod BoguS se je zgrabil za glavo: , J1®1'6 rane- A1'!8! odkod ti prihajajo take" misli? Kaj bi to bilo?« »Bil bi na Ukrajini tatarski narod, kakor Je kozaški! Kozakom ste priznali privilegije in hetmana, zakaj jih ne bi priznali nam? VprašujeS, gospod, kaj bi to bilo? Drugega Hmielnlckega bi ne bilo, ker bi mi takoj stopili z nogo kozakom za vrat, kmečkih uporov bi ne bilo ne pokoljev ne pustoSenja, tudi Dorošenka bi ne bilo; zakal naj bi se le dvignil, prvi bi ga jaz na povezki pripeljal hetmanu pod noge. A če bi hotela turška n.oč iti nad vas, bi bili sultana in če bi holel kan napadati, bi bili kana. Ali niso mar delali tako Že pre| Lipki in Čeremisi, Čeprav so vztrajali v mohamedanski veri? Zakaj naj bi drugafe delali mi, Tatarji ljudovlade? Mi. Slahta?... Zdaj pa računaj, gospod: Ukrajina mirna, kozaštvo obrzdano, zaščita pred Turkom, nekaj deset ti-sočev vojske več •— vidiš, tole sem premišljeval, tole mi je prišlo na misel, to j« tisto, zakaj m a poslušajo Kričinski, AduroviS, Moravski, Tvorkov-ski, to je listo, zakaj se privali na one stepe pol Krima, kadar kriknem!« Gospod BoguS je bil tako osupel In pretresen spričo Azijevih besed, kakor da so se stene te sobe, v kateri sta sedela, naglo razmaknile in so se njegovim očem prikazale nove neznane pokrajine. Dolgo časa ni mogel spregovoriti niti besedo In je samo gledal na mladega Tatarja. ta pa ie začel z velikimi koraki hoditi po sobi in je slednjič rekel: »Brez mene bi se ta reč ne mogla zgoditi, zakaj Jaz sem Tuhaj-bejev sin, a od Dnjepra do Dunajca ni med Tatarji glasnejšega imena.« čez trenutek pa je dodal: »Kaj so mi Kričinski, Tvorkovski in drugi I Ne gre za nje same, ne gre za nekaj tisoč Lipkov in Ceremlsov, ampak za vso ljudovladi. Pravilo, da nastane spomladi velika vojna s turško močio. toda dajte ml samo dovoljenje in |az navarim med tatarstvom takega kropa, da b! sam sultan roke popari.« »Za Boga, kdo si ti, Azija?« Je kriknll eospod BoguS. On pa je dvignil glavo: »Bodoči hetman tatarski!« Blesk plamenov je padal v tem trenutku na Azijo, osvetljujoč njegov grozoviti in obenem lepi obraz. Gospodu Bogušu pa se ie zdelo, da ston pred njim neki drug človek, tako velikost in ponos je izžarevala postava mladega Tatarja. Čutil )« tudi gospod BoguS, da govori Azija resnico. K-o "> Ob 25 tetnici plodnega dela , Letos, dne 9. septembra 1939, je preteklo gf let, odkar je prišel nu Boh. Belo g. župnik IJnrt. Drolc. G. župnika vsa belsku fara visoko oeni in spoštuje. Ne moremo našteti vseh njegovih prizadevanj, ne iliegovega dof» ift tispc-fiov za dušni in telesni blagor faranov. Vsi fa-fiuii se tega dobro zavedamo. Koliko se naš g. dupnik trudi za versko življenje v fari! Najprej velja v vsej okolici m ejtggn izmed najboljših in praktičnih katehetov. Vse njegovo delo v šoli se suče v tem, da bi^lalinu vzgojil Jim bolj evhariatifno. In uspeh« ima. Saj vidimo vedno prj obhajiiai mizi kopice otrok. In tudi odraslih ne pušča % nemar. Vsak faran mu Je enako pri srcu. Kako žalosten«« ves hesre-ien je, če viili, da je kukšnu njegova ovčica easla med trnje. Takoj 1o kliče ih vabi na dobre pašnike. Nujvečjo skrb pa polaga na to, da Se v fari dobro časopisje. Domoljub in Molior-eva družba imata vedno rekord, Ni je skoraj hiše, da bi ne bilo v njej kat. časopisja. Za verska in katoliška društva je njegovo delo veliko. Mnogokrat ima težave. Pa vse premaga. Prav letos je začel graditi novi Prosvetni doin.. Začetek je storjen. letošnje svetoVns razmere so delo ovirale m če mu bo Bog dal srečo, dru- §o leto bo stal sredi vasi veličasten prosveten um. Koliko skrbi za domačo hišo božjo, vemo. Krasen vojni spomenik, novi bronasti afcuaggi, itd. Povsod v cerkvi in okoii nje vlada najlepši red. Domačini in tujci, ki se tu ustavljajo, vse to hvalijo in občudujejo. Mnogo se je v teh. letih udejstvoval pri gospodarskih panogah. Belanom je pomagal pri izboljšanju pašnikov, planin, pri živinoreji, pri zadrugah Vseh vrst itd. Vsi njegovi faram smo za vse to hvaležni, želimo mn še mnogo uspehov med nami in da bi še veliko let med nami živel in deloval. Do~ I bri Bog pa naj mu vse njegovo nesebično delo I stotero poplača. Trbovljami. Dobre volje se je vračal s svojo Ceno domov pozno ob 9 zvečer. V soteski Boben blizu gostilne Plaznik se je Grozdnik naslonil s hrbtom na ograjo ob prepadu. Ograja pa se je zrušila in nesrečni Grozdnik je padel v več metrov globok prepad in si na skali prebil lobanjo. Vojniik pri Celju. V nekem listu smo brali, 'da namerava spremeniti znana tvrdka Voschnagg V Šoštanju svoj naziv v slovenski Vošnjak. Tudi v našem trgu bi bile potrebne slične spremembe. Rovte nad Logatcem. Kljub slabemu vremenu smo imeli Rovtarji preteklo nedeljo zelo lepo slovesnost. Naša delavna MKZ je organizirala »Zahvalni dan«. Ob 2 popoldne se je razvrstil iz Zadruge pisan sprevod s praporom na čelu. Nad <0 fantov in deklet je bilo v sprevodu v narodnih in v kmečkih nošah. Nosili so lepo okrašene pridelke, najboljSe, kar so jih rodile rovtsrske njive. Posebno so bili, ljubki štirje fantki v narodnih no- Vera Je v tem, da sprejmeš resnice, ki ph je Bog raHudeV — ^er* j® v tem1, da po teh resnicah uravna« svoje Življenje, — vera Je v tem, da daš Bogu dolžno čast! šah z obloženimi koški. V cerkvi je imel župnik kratek nagovor. Blagoslovil je pridelke, z zahvalno pesmijo pa se je slovesnost v cerkvi zaključila. Nato pa je bila v dvorani prosvetnega društva proslava, vse točke sporeda so poudarjale misel: Bog daje zemlji rast, zemlja nam daje plodove, zato bodimo Bogu hvaležni, zemljo pa ljubimo in se ie držimo. Proslava je v zadovoljstvo in korist vseh zelo lepo uspela. Sv. Barbara v Halozah. Akcija, katero je uvedla Kmečka zveza za proslavo zahvalne nedelje z darovanjem pridelkov, ni niti nič smešnega in ne sramotnega, ne novega. V naši fari je bita nekdaj že ta navada za časa župnikov Božidarja Rajča, Franca Juga fn Murkoviča. Nekdanji mež-nar za teh župnikov Kolindrek je na vseh oltarjih položil razne pridelke, kakor grozdje, sadje itd. fn vsak se je spomnil pri prihodu v cerkev, da ]e danes zahvalna nedelja in so se verniki zahvaljevali Bogu za prejete darove zemlje. Ta navada je bila pozneje opuščena,, pa bi bilo dobro, če bi se zopet uvedla. Moravče. Običajni Martinov sejem je bil v soboto precej živahen. Kupčija je bila srednja, e irašički so ae boij slabo prodali. Na denar je ilo treba skrbno paziti. V nevarnosti so bili po- Si bil razglašen podoben betmanov poziv, bi se brezdomno vrnili vsi Upki in Ceremisu pa tudi .divjih ffatarjev bi prišlo to njimi zelo veliko. Stari Mah-Bič je izvrstno poznal Krim, kjer ie bil dvakrat suženj ln polem poslane«, ko ga ie bil hetman odkupil. Poznal je bahČisarajski dvor, poznal ordo, ki so bivale od Dona do Dobrudfe. Vedel Je. da pozimi številni alusi (naselbine) od gladu umiralo, vedel je, da je muržam zoprn despotizem in om-ranje kanskih baskakov (namestnikov), da nastajajo često na samem Krimu upori. Zato l« tako sprevidel, da M rodovitna zemlja in privilegiji brez dvoma privabili vse te, katerim se ie v starin bivališčih godilo slabo in so bili na tesnem ali v nevarnosti. ' . ... . , ... Privabili bi jih tem bolj, ko bi nh začel ki tati Tuhaj-beiev sin. On edini je mogel to> uvrši i, drug nihče. On je moče! s slavo svojega očeta dvigniti aluse, oborožiti eno polovico « drugi, potegniti za seboj divje orde bialogrodske in pretresli vso kanovo moč. di, celo sultanovo! Ako bi se hotel hetman okoristiti s priložnostjo, bi lahko smatra! Tuhai-befevega. sina za Hoveka, ki mu ga je poslala sama Previdnost. Zato je začel gospod Boguš z drugačnimi očmi kledati na Azijo. Cim dalje boli je strmel, kako so M mogle take misli roditi v njegovi glavi, in kar pot je stopil vitezu na čelo, tako ogromno se mu le to zdelo. Vendar pa mu ie ostalo še dosti dvoma »duši, zato je čez trenutek dejal takole. »Ali pa veš ti, da bi za tako stvar morala biti Vojna s Turkom?« ... hiH -i,-. arda^fl ^S^Sfft Wd6>Žaa 5S»W« spalc argument (dokaz),« Je pomislil gospod Bogu«. »V glavi se "rt *»«. sebna, zunanji ženi, iz katerih so izginile večje in manjše vsote. Nekemu možu • je padla v gneči n? tla denarnica; ko jo je hotel pobrati, pa je že ni bilo več na mestu. Nekdo je našel presenečen v svojem žepu tujo denarnico, v kateri je bildjSe nekaj drobiža. Vedoč, da mu je podtaknjena, jo je izročil orožnikom, ki so motovili, da je hila ukrjdena neki osebi i? moravške okolice. Tat jo }č izpraznil ter jb odložil fako,: tla bi padel sum na drugo osebo. Rateče pri Skofji Loki. Bliža se novo lek>, treba bo obnoviti naročnino za naše časopise. ,r~ Ostanimo . zve šli katoliškemu tisku in še druge .pridobimo zaiij. Pridno segajte po nedeljskem :;»Slovencu', katerega kolporterji raznašajo po fari. m V zimskih mesecih ne pozabimo na društveno knjižnico. Mladina oprimi se lepe'in poštene knjige, naj ti bo učiteljica skozi življenje. — šolska mladina pripravita pod vodstvom svojih učiteljic pravljično igro »Petrdfove poslednje sanje«, ki io uprizori okoli božiča. Na Martinovo nedeljo, je minulo leto dni, kar se je zgodil na Brezjah nenavaden dogodek, ko je hipoma ozdravela hroma in nema, 9 letna faranka lončka Krajnik iz Go-dešiča. Starši so se šli za obletnico s presrečno »deklico zahvalit brezjanski materi za veliko milost. Mala Tončka se po letu dni počuti popolnoma zdravo, se krepko razvija in pridno uči. Š). Gotard. Umrla je v ljubljanski bolnišnici mlada žena, zvesta članica ženske Marijine družbe Francka Hrastovec iz Zaplanine. Pripeljana je bila na domače pokopališče. Zelo lep pogreb so naredile žene Marijine družbe s prelepo novo zastavo in ganljivi govor pri odprtem grobu g. župnika je napravil na navzoče globok vtis. Zapušča dva otročička in moža. Počivaj v miru, domačim naše globoko sožalje! Vranja peč pri Kamniku. Fantovski odsek vabi razen članov tudi druge fante na svoje večerne sestanke, kar jim bo gotovo v korist. Le s korajžo in pogumom na delo, da bomo lahko ponosni na svoj mladinski obstoj. Fantovski večeri se vfše vsflk četrtek. Litija. ŽZD v Litiji obstoja že dalj časa, vendar je s pravim delom začela šele, ko je prevzel njeno vodstvo mladi ln agilni delavski zaupnik g. Prebil Janko ml. On je namreč prvi prišel do spoznanja, da je delavcem poleg materialnih dobrin, potrebna tudi dujna hrana! "4--. —--. u'". i ! .' "-— V vsako hišo Domoljuba? kaj bi rekel kancler in stanovi in vsa ta šlahta, ki po večini gospodu hetmapu ni naklonjena?« »Meni je treba samo pismenega hetmanovega dovoljenja. Kadar pa bomo mi enkrat t« sedel k naj na« potem le odstranijo! Kdo nas bo odstranil in s čim? Vi bi radi pregnali zaporožce s Siči, pa jih ne morete.« ... »Gospod hetman se zboji odgovornosti.« »Za gospodom hetmanom bo stalo petdeset tisoč ordinskib sabelj razen vojske, ki jo ima * '"»lil* koraki? Na kozake pozabljaš? Ti bodo začeli takoj ugovarjati.« »Prav za to smo mi tukaj tudi potrebni, da ln visel meč nad kozaškim vratom. Kdo drži Doroša? Tatgrji I Ce pa vzamem jaz Tatarje v roke, tedai se bo meral Doroš hetmanu ukloniti.« Tu je Azija stegnil roke in razkrečil prste v obliki orlovih krempljev, potem pa ie zgrabil za ročaj sablje: »Tako pokažemo mi kozakom pravico! Oni pojdejo za kmete, mi pa bomo imeli UKraiino v posesti. Cuj, gospod Boguš, vi mislite, da sein laz Sen človek, ali laz nisem tako majhen, kakor se je zdelo Novoviejskemu. tukaišnieniu poveljni-ku častnikom in vam, gospod Boguš! Vidiš, jaz sem noč in dan to premišljeval, tako da sem se Dosušil. da mi je obraz upadel in — poglej, go-SSd - počrnel. Ali kar sem zaipislil. to sem do-bro premislil in zato sem vam rekel, da levmeni moč in misel. Sam vidiš gospod, da sO to velike reči Pojdi h gospodu hetmanu. ampak urnol Kaz-loii mu, naj mi dš pismeno dovoljenje, m jaz se za stanove ne bom brigal. Hetman ima veliko dušT hetman bo vedel, da je to moč in m.seU Hetmanu povej, da sem Tuhaj-beiev sin, da mo-rem samoTaz to storiti. Razloži rnu na priBUne na to. samo. za Boga, pravočasno dokler ie Se sneg na stepi, preden pride pomlad: zakai na spomlad bo vojna! Pojdi takoj in da bom jas čimprej vedel, kal mi ie stonU.< Gospod Boguš niti opazil ni, da je govoril A4.ia z zapovedujočim glasom, kakor bi že bil hetman in bi dajal' svofemu častniku naročila. »Jutri se odpočije«!,« je rekel, »pojutrišnjem pa odrinem. Bog daj, da bi našel hetmana v Javo-rovu. On se hitro odloči in takoj boš imel odgovor.« ' »Kako misliš, gospod, ali pristane hetman na to?« , . »Morda ti ukaže priti k njemu, zato sedaj no hodi v Raškov, od tu dospe« hitreje v Javorov. Ali pristane, ne vem, gotovo pa to reč temeluto preudari, ker navajaš tehtne razloge. Pri živem Bogu, nikoli bi ne bil tega pričakoval o tebi, zdaj pa vidim, da nisi navaden človek in da te je Gospod Bog določil za nekaj velikega. No. Azija, Azija, namestnik v lipkovskem praporu, nič več, pa m u take reči hodijo po glavi, da človeka strah prevzema. Zdai se ne bom nič več čudil, tudi če bi zagleda! čapljino pero na tvoll čepici in bun-čuk nad teboj... Tudi rad verjamem kar pripoveduješ, da so te tiste misli ponoči žrle... laKOJ pojutrišnjem odrinem, samo nekoliko se odpočijem. Zdaj pa takoj odidem, ker je pozno in mi v glavi šumi kakor v mlinu. Ostani z Bogom, Azija . V senceh mi kuje, kakor bi se bil napil... Ostani z Bogom, Azija. Tuhaj-beiev srn!« Tu je gospod Boguš stisnil Tatarju shujšano roko in se bo obrnil k vratom; obstal pa je še na pragu in rekel: »Kako je to?... Nova vojska za ljudovlado... meč, viseč nad kozaškim vratom... "f«* ian ... prepiri na Krimu turška moč "JaMja-na... konec napadov na Rusijo... Za Boga!« S temi besedami je odšel, Azija pa je še trenutek gledal za njim in šepnil: »In za mene bunfuk in butava" in... t volj« ali brez volje — ona! Sicer gorje vam!« " prTj^r in palica znamenji hetman, i skega dostojanstva. p „Domoljub" je najbolj razširjeni tednik med vsemi Slovenci/ Razpisujemo ne 500 ampak nad Nagrade so. Kadilski oparafl, Harmonike, dTMUcsa. plngl briopaffinikl, brzoparUni lond, knhintska posoda, cevlll. blago za obleke, srajce lil razna drnga koristna darila lepih nagrad za vse dosedanle ln nove naročnike .Domoljuba' Žrebanje bo pred komisijo naročnikov m ob navzočnosti javnega notarja dne 15. februarja 1940. Do žrebanja bo imel pravico vsak .Domoljubov* naročnik, kdor bo plačal naročnino za celo leto 1940 do dne 31. januarja 1940. Požarna podpora lOOO*— din. Kdor nam pridobi pel novih naročnikov, ki bodo plačali naročnino za celo 1.1940, bo dobival sam ,Domoljub' za celo 1.1940 zastonj Vabimo vse dosedanje naročnike »Domoljuba* da nam pridobe novih naročnikov Kdor že sedaj naroči in plača naročnino »Domoljuba1 za celo L1940, bo dobival »Domoljub* do konca tega leta zastonj Ne pozabite, da rabite v teh časih zvestega prijatelja in svetovalca. .Domoljub' Vam to hoče biti! Zato ga čimpreje naročite in navdušite zanj še druge. Ne pozabite! „Domolfub" ima vedno 2 strani novic v slikah/ Ne odlašajte z naročilom/ VprOVO .DOlllOljlllN)' Dolžnost vsakngi delavskega zaupnika mora biti, da pribon delavstvu Oitu boljše življenjske pogoje, niora pa skrbeti tudi /a lo, da se delavstvo udejstvuje tudi na prosvetnem polju! — ZZD v Litiji priredi v soboto, 18. novembra ob 8 zv. in V nedeljo, 19. novembra ob 3 popoldne v dvorani l judskega doma v Litiji krasno dramo iz delavskega družinskega življenja! Mali ljubi! — Vsi, zlasti pa delavci, vabljeni! Raka pri Krškem. Kdo bi si,mislil, ko je pred nekaj meseci odšla pred večnega Sodnika Alojzija Movšak iz Rake, da bo danes ie krila gruda njeno 48 letno sestro Marijo Tlčar iz Koritnice. Večna ji luči — Sol s« j« pocenila. Kolik biagodat je to za človeka, živečega v skromnih razmerah. Marsikdo bi si rad nabavil živirske soli, da bi z njo kolikor toliko zboljšsl letošnjo slabo krmo. Toda soli ni. VpraSaš v Krškem, pošlješ v Novo mesto ponjo, a ne dobiš je. Zelo bi bilo ustreženo, in bili bi hvaležni odločujočim činiteljem, če bi temu pomanjkanju odpomogli. št. Vid pri Stični. V naši župniji imamo nekaj oseb, ki so dosegle izredno, visoko Starost 90 let. V vasi št. Pavel so meseca februarja obhajali 90 letnico rojstva Ovnkiiikov oče (fcirgii jSft^. ki so pa nas zal -meseca aprila že zapustili in odšli k svojemu: Bogu. Meseca ma ja je p« obhajala 90tetnico rojstva šlojeva mati (Boldiu Frančiška) iz Zagorice. Še dane« še ponaša s tako trdnim zdravjem, da »pravtja \«e vsa gospodinjska deta-in hodi ol) nedeljah še redno k službi božji,. Na 90letni jubilej se pripravlja Kozuliarjev oče vjetsko mesto, se je v tekočem letu poveblt za 2000 ha. Dne 1. januarja je ozemlje Moskve obsegalo 29.419 ha. Skupna dolžina moskovskih cest znaša 122 km. V Moskvi se nahaja 82 višjih šolskih zavodov g skupno 95.000 dijaki, 40 gledališč, 58 muzejev in 921 knjit nic. Bolnic in zdravilišč je v mestu 157. Prebivalcev šteje nad tri Sa pol milijona. Kupujemo Sipek po aaiviijih dnevnih cenah. Šališ d. d.. LJubljana Duhovne vaje u atole v »Domu duhovnih vaj« v Ljubljani bodo letos Še enkrat od II.« 15. decembra 1959. Začetek II. derembra ob . zvečer. Prosimo vas, pridite polnoMcvilno. M naj vat ae bega. ne težki časi. ne dtn"n' slran, ne ozir na druge. Potrebujete moro« nravne in verske opore, jasnih načel, nepremagljivega poguma za pravico, resnico, '™M' do. Vojskovati se morale v katoliških vrstah » Boga, Kristusa, vero. Prosimo zlasti auboTBiM naj možem pomagajo in jih v tem oziru P00-pirajo. Vodstvo »Doma duhovnih vaj«. HMHUtlCi mi POSOJIUjjjj ¥ KAMNIKU are«, aadrupa ■ neom Orestui« hranilne vloge do ■•v. 5% -— ■ —---- ■ »Denseljab« itaae IS (tla sa ceis leto, m Isosamslva n hi. „ . . -------—~~~ reklamacij« pa varava »•^•mT- aSTjJS.a%"L^^ flj.r.d.tl,,. ..rafalno, ,, r.ii.k. - Uredniki g .p,n^|X ^