PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 1.200 lir - Leto XLVIII. št. 35 (14.126)
Trst, torek, 11. februarja 1992
ZDA uresničujejo svojo pobudo z nedavne rvashingtonske konference
Začetek zračnega mostu upanja za pomoč bivši Sovjetski zvezi
Kljub spektakularnosti bo ta ameriško-zahodna pomoč le kapljica v morju potreb Ameriški državni tajnik Baker noče osvojiti evropskih zahtev o izdatnejšem sodelovanju
Bolj kot neokomunisti Jelcina skrbijo »zavezniki«
FRANKFURT »Hladna vojna je končana. Začenja se novo obdobje. Ta letala so znanik upanja ju pomoči, predvsem pa investicija za varnost.« S temi besedami je ameriški državni tajnik James Baker v Frankfurtu na Maini pozdravil začetek zračnega mostu misije Provide hope (dati upanje), med katero bodo v dvajset mest nekdanje Sovjetske zveze pripeljali na stotine ton živil, zdravil in drugih življenjskih potrebščin.
Kot prva sta vzletela orjaško transportno letalo galaxy ameriškega vojnega letalstva in iljušin M ruskega Aeroflota. Na frankfurtskem letališču pa so bila vče-raj transportna letala tudi iz drugih 13 držav Zahoda, saj so na nedavni mednarodni konferenci o Pomoči državam nekdanje SZ v ^Vashingtonu podprli vsi udeleženci. Med transportnimi letali je kil torej tudi C-130 italijanskega Vojnega letalstva, ki bo v belorus-
ki Minsk pripeljal 15 ton pomaranč za otroke iz Černobila.
Skoraj istočasno se je začel zračni most tudi iz turških letališč. Letala, ki vzletajo s turškega ozemlja, so namenjena predvsem v srednjeazijske muslimanske republike nekdanje SZ, da ne bi motila verskih čustev tamkajšnjega prebivalstva z »neverniško« pomočjo.
Ob ameriški misiji Provide hope, pa se seveda nadaljujejo tudi druge pobude nudenja pomoči. Samo iz Francije so včeraj tri letala popeljala pomoč za Moskvo, Erevan in Sankt Petersburg. Navsezadnje je Evropa do sedaj nekdanji Sovjetski zvezi manj kričeče nudila sedemkrat več pomoči kot je načrtovana ameriška. Še več, ameriško pomoč v bistvu sestavljajo hrana in zdravila, ki je niso porabili med zalivsko vojno,
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Zahodna pomoč je z zračnim mostom prispela tudi v kirgiški Biškek (AP)
Med slovenskimi strankami vlada huda zmeda in ni najmanjše enotnosti
Dogovor o volilnem zakonu še ne pomeni izhoda iz politične krize v Sloveniji
BOGO SAMSA
LJUBLJANA Pretekli teden so se slovenske stranke dogovorile za načelni spora-'•Um o novem volilnem zakonu, ta teden pa Mj bi ponovno bila na dnevnem redu slo-v®nske skupščine nezaupnica Peterletovi Uadi. Oba dogodka sta pomembna, med se-povezana, vendar pa nikakor še ne ka--ta na izhod iz sedanje hude ne samo gospodarske, temveč tudi politične krize v Stotniji.
Položaj je v resnici izredno težak: slovenji narodni dohodek se je v letu dni razpodil, realni prejemki prebivalstva pa so P^dli na eno tretjino. Ne »za« eno temveč ja« eno, torej je treba lansko plačo razdeli s tri. Brezposelnih je že skoro stotisoč, si pokazatelji pa kažejo strm padec.
Povrh vlada med strankami huda zmeda, 1 enotnosti, ni povezovalnih potez, precej e,resnosti. Zaradi hude konkurence, bliž-Ph volitev in splošne negotovosti je že ka-
zalo, da stranke ne bodo zmogle niti dogovora o volilnem sistemu. Pa vendar so se pretekli petek dogovorili za načelni okvir: na prihodnjih volitvah bo veljal proporcionalni sistem, z dvema bistvenima popravkoma: potrebna je izvolitev najmanj dveh -treh poslancev za vstop v poslansko zbornico in 'mesta poslancev se bodo delila po sistemu preferenčnih glasov. Za to rešitev so se vedno zavzemali prenovitelji, socialisti, demokratični liberalci, zeleni in socialdemokrati. Proti so bili kmetje, krščanski demokrati, narodnjaki in povsem nepričakovano tudi demokrati.
Do preokreta je prišlo, ko so se tudi demokrati priključili močnejši skupini zagovornikov proporcionalnega sistema in bi se s tem že približali potrebni dvotretjinski večini.
Odločilen je bil poseg predsednika Peterleta, ki je na porcionalni sistem pristal kot možnost nadaljnjega razporejanja sil. Seve-
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Deželni kongres SSk Terpin in Jevnikar predsednik in tajnik
□ □ □
V prometni nesreči umrla albanski politik in Albanec iz Čedada
NA 7. STRANI
MOSKVA Po nedeljskih množičnih manifestacijah, ko so ruske politične strasti preplavile moskovske ulice, se je marsikdo včeraj spraševal, kaj še čaka Rusijo v teh težkih trenutkih. Vsi so prepričani, da se bo ruska usoda krojila na gospodarskem področju. Bo Jelcinu uspelo ob zahodni pomoči prebroditi sedanje zimsko krizno obdobje?
Borisa Jelcina pa ne skrbijo toliko neokomunisti, ki jim je na Manežnem trgu pod kremeljskimi zidovi uspelo zbrati 100 tisoč ljudi pod pravim morjem rdečih zastav in transparentov, na katerih je med drugim pisalo »Cena svobode lačen narod«, »Jelcin izdajalec razprodaja rusko zemljo«, »Armada, ti si se zaklela Sovjetski zvezi, podpri sklicanje izrednega kongresa ljudskih poslancev ZSSR«. Več skrbi mu povzročajo »zavezniki«, kljub temu da se je pred moskovsko Beto hišo zbralo le kakih 30 njegovih pristašev, kar nedvomno dokazuje, da prazni želodci lahko polnijo le vrste ekstremistov.
Na ruskem političnem prizorišču pa so že začeli z vse večjim zanimanjem gledati na »rusko narodno skupščino«, sredinsko de-sničarsko-nacionalistični kartel, ki združuje stranke od krščanske demokracije do monarhistov in ima za cilj »vzpostavitev enotne in velike Rusije v svojih zgodovinskih mejah.« Idejni vodja te grupacije je postal podpredsednik Ruske federacije Aleksandr Ruckoj, nekdanji najtesnejši Jelcinov sodelavec in pristaš, ki se je uprl svojemu predsedniku zaradi njegove »pogubne gospodarske politike«.
Nekateri že napovedujejo, da bo ta nacionalistični in protikomunistični kartel požel simpatije tistih krogov vojaškega aparata in vojne industrije, ki jim Jelcin ni priljubljen, a se obenem zavedajo, da je komunizem dokončno propadel. Ponovno smo priča ruskemu osebnemu dualizmu. Včeraj je populist Jelcin odvzel oblast preveč previdnemu in na partijski aparat vezanemu Gorbačovu, jutri bi lahko Ruckoj na valu ruskega nacionalizma spodnesel Jelcina, ki skuša državo popeljati iz slepe ulice zavoženega socialističnega gospodarstva z nepriljubljenimi gospodarskimi ukrepi.
»Ustvarjam, torej sem!« geslo proslav v Gorici in Trstu
t Gorica, TRST — »Ustvarjam, - r®j sem!« To je bito gesto obeh celjskih Prešernovih proslav v *liL' em katoliškem domu (leva d in v tržaškem Kulturnem Mu (desna slika).
Gorici sta literarni del skup-k Pripravili Zveza slovenskih v ‘Mrnih društev in Zveza slo-katoliške prosvete z misli-uevetih besednih ustvarjalcev
Iškega in nasploh zamejskega turnega prostora.
Svv Trstu pa sta Slovenska pro-Hj.in Zveza slovenskih kulturen društev dala besedo ustvarjal-ki so v preteklem letu obojen našo stvarnost s knjižno ob-p0° na področju pripovedništva, p^ie, esejistike in memoarske
NA 3. IN 8. STRANI
Kdo hoče umetno ustvariti napetost v beneških dolinah?
Kaj se skriva za vrsto sramotnih atentatov v Beneški Sloveniji?
ČEDAD — Protislovenska gonja, ki se je razživela v zadnjih tednih v Benečiji, postaja vse bolj zaskrbljujoča. Ob fašističnih provokacijah ob 25-letni-ci petnajstdnevnika Dom v Špetru ter ob Dnevu emigranta v Čedadu gre prišteti misovsko .predvolilno kampanjo, v kateri prednjači italijanizacija teh dolin, ter petkov shod demokristi-janov v Špetru, kjer so krajevni politiki potrdili svoje nasprotovanje do pravičnega zakona za slovensko skupnost. Tem zaskrbljujočim političnim potezam v škodo naše skupnosti na Videmskem so se v zadnjih dneh pridružile grožnje samozvane organizacije »Benecia OK«. Neznanci so namreč od petka do nedelje naslovili na sedež dvojezične zasebne radijske postaje Rete Nord-Est iz Podbo-nesca tri grozilna pisma, v katerih zahtevajo takojšnjo zakonsko zaščito za Slovence v Nadiških dolinah, obenem pa so zažgali zapuščeno vojaško karavlo v Ahtnu.
Zadevo trenutno preiskujejo orožniki iz Čedada. Iz pogovora, ki smo ga imeli s kapetanom čedajske postaje, ki vodi preiskavo, naj bi šlo za skupinico ekstremistov, verjetno nacionalističnih prenapetežev, ki s takšnimi pobudami želijo sejati razdor med tamkajšnjim prebivalstvom.
Da bi to bilo delo koga izmed slovenske skupnosti, je težko verjeti. Mnenje je, da gre za italijanske nacionaliste, ki s takšnim ravnanjem hočejo ustvariti vzdušje strahu in negotovosti in povečati sovraštvo do naše skupnosti. V to smer se nagibajo sami preiskovalci, ki so po treh grozilnih pismih zaostrili nadzorstvo predvsem nad vojaškimi objekti v Bene-
čiji.
Kaj se je pravzaprav zgodilo med petkom in nedeljo? O tem smo se pogovorili z enim od voditeljev oddaj na radijski postaji Rete Nord-Est Francescom Korenom.
»V četrtek, okoli 22.45, je neznanec klical in povedal, da so podtaknili ogenj pod zapuščeno vojaško karavlo na cesti, ki pelje na Staro Goro. Obenem je obvestil, da nas v spovednici čedajske stolnice čaka obvestilo. O vsem smo obvestili orožnike, sami pa smo odšli v Čedad, kjer smo v stolnici res našli pismeno obvestilo s podpisom »Benecia OK«.
V petek, okoli 15. ure, smo dobili drugi telefonski poziv. Tokrat je bil požar najavljen v Ahtnu, kjer je res zgorela karavla.
Tretje telefonsko opozorilo smo dobili v nedeljo, ko so nam rekli, da nas čaka obvestilo na pokopališču v Kosci v občini Slenart in sicer na grobu župnika Rina Marchiga.
Z orožniki smo se odpeljali v Kosco in na grobu res našli pismeno opozorilo, ki je v bistvu bilo podobno prejšnjima. V njem je bila postavljena zahteva po zaščiti Slovencev na Videmskem, kot to veleva sama ustava.«
Toliko o kroniki dogodka, ki predstavlja alarmni zvonec za našo skupnost v teh krajih. Ne glede, če so požigalni atentati in anonimna pisma sad neuravnovešene pameti, gre zadevo čimprej razkriti. Takšnih lažnih prijateljev Slovencev resnično ne potrebujemo, še manj v tem zaostrenem predvolilnem ozračju, ko je naša skupnost itak tarča napadov s strani legalnih organizacij in strankarskih organizmov.
RUDI PAVŠIČ
Po neredih, ki so od petka povzročili več kot 50 mrtvih
V Alžiriji uvedli izredno stanje in prepovedali islamsko fronto
ALŽIR — V nedeljo in ponedeljek je bil položaj v Alžiriji dokaj miren, potem ko je v petkovih in sobotnih neredih umrlo približno 50 ljudi. Kljub temu gre zabeležiti atentat, do katerega je prišlo v središču Alžira in v katerem je izgubilo življenje šest policijskih agentov, ko so neznanci napadli dva avtomobila, s katerima so se peljali. Tudi v alžirski kazbi pa so napadli in hudo ranili nekega policaja.
Direktorij, ki je pred časom prevzel oblast, je uvedel v vsej državi izredno stanje, sedaj pa bo treba videti, kako ga bodo sprejeli muslimanski integralis-ti, katerih stranko, islamsko fronto rešitve, so v nedeljo ukinili in razpustili. Za petek je islamska fronta oganizirala množičen »miroljuben« pohod, ki so ga oblasti že prepovedale.
Zasilno stanje je stopilo v veljavo 9. februarja in bo trajalo 12 mesečev, zadeva pa vse alžirsko ozemlje. Notranji minister in šefi posameznih pokrajin lahko v tem času sprejmejo vse potrebne ukrepe, da bi zajamčili mir in javni red. Zasilno stanje lahko prekličejo tudi pred zapadlostjo. Notranji minister lahko ukaže deportacijo vseh oseb, katerih dejavnost ima za »nevarno« za red, varnost in delovanje javnih
storitev. Prav tako lahko omeji kroženje ljudi in vozil v določenih krajih in obdobjih ter nadzoruje delitev j hrane. Uvedejo lahko tudi področja nadzorovanega bivanja za ljudi, ki nimajo stalnega bivališča v posameznih pokrajinah. Oblasti lahko prepovejo zbiranja ljudi ter lahko zaprejo gledališke in kinematografske dvorane, če bi bile namenjene manifestacijam, ki bi lahko motile javni red. Notranji minister lahko poveri vojski nalogo, da zagotovi javni red.
Kot vidimo gre za tipično protidemokratične ukrepe, za katere je vprašljivo, če bodo imeli učinek in če bodo odvrnili množice od islamskih fundamentalistov.
Islamsko fronto rešitve so ustanovili 20. februarja 1989 in od takrat se je nova fundamentalistična stranka močno uveljavila. Že na prvih večstrankarskih upravnih volitvah 12. junija 1990 si je zagotovila večino v 853 občinah in 32 pokrajinah, v prvem krogu političnih volitev, 26. decembra lani, so dobili 188 od 430 sedežev v parlamentu, nakar so oblasti volitve razveljavile in po odstopu predsednika Bendžedida ustanovile direktorij, ki je v nedeljo uvedel izredno stanje.
Skupščina Krajine brezpogojno sprejema mirovne sile OZN
BEOGRAD — Podpredsednik predsedstva SFRJ Branko Kostič je generalnega sekretarja ZN Butrosa Galija obvestil, da je skupščina republike Srbska krajipa brezpogojno sprejela koncept mirovnih operacij Cyrusa Vancea in da je vsem lokalnim organom oblasti odredila, da morajo podpreti mirovne sile ZN. Ker so s tem odstranjene vse ovire, pričakuje predsedstvo SFRJ, da bo varnostni svet sprejel odločitev o prihodu mirovnih sil v Jugoslavijo, piše Kostič.
Jugoslovanski general Blagoje Ad-žič je v včerajšnjem sporočilu, ki ga je objavila služba za informiranje jugoslovanske vojske, zapisal, da so izpolnjeni vsi pogoji za začetek mirovne operacije Združenih narodov. Adžič je na sestanku v Bihaču, kjer se je srečal s poveljniki bihaškega, banjaluškega in kninskega korpusa
ter petega korpusa vojnega letalstva in protiletalske obrambe, dejal, da so skupaj z Združenimi narodi izvedli vse priprave za prihod modrih čelad ter da se z vidika armade lahko mirovna operacija začne že jutri. Sporočilo dodaja, da so poveljnika posameznih korpusov Adžiču poročali o razmerah na kriznih območjih in poudarili, da je vojska v pripravljenosti. Po Adžičevih besedah so zdaj stvarne možnosti za politično rešitev jugoslovanske krize, ki naj bi jo odslej reševali po mirni poti, pa čeprav bo ta pot dolga in trnova. Nemški zunanji minister Hans-Diet-rich Genscher in ameriški državni sekretar James Baker sta na sestanku v Frankfurtu izrazila upanje, da bodo sile Združenih narodov čimprej prišle v Jugoslavijo, poroča agencija Reuter.
Genscher in Baker sta po sestanku menila, poudarjajo v sporočilu, da bo razmestitev mirovnih sil Združenih narodov omogočila razmere za nadaljevanje pogovorov na mirovni konferenci.
Genscher se je včeraj sestal s portugalskim zunanjim ministrom Joa-om de Deusom Pinheirom, ki trenutno predseduje Evropski skupnosti. Pogovarjala sta se o možnosti poli- ! tične rešitve jugoslovanskega spora, poroča ministrstvo in dodaja, da se bosta ministra ponovno sestala v začetku prihodnjega tedna. Veleposlanik Italije v Beogradu Ser-gio Vento je danes dejal, da je malo verjetno, da bo italijanska vojska sodelovala v mirovnih silah ZN na ozemlju bivše Jugoslavije, kajti ni običajno, da so v njihovem sestavu kontingenti sosednjih držav.
Za zapahi 16 mafijcev nekega klana iz Maršale
TRAP ANI — V noči na ponedeljek je policija po šestmesečni preiskavi izvedla protimafijsko operacijo na širšem območju Trapanija in aretirala 16 mafijskih kolovodij in njihovih pomagačev. Policija je onesposobila mafijski klan, ki je kupoval mamilo v Genovi, Turinu in Milanu, da bi ga nato preprodajal na območju Trapanija. Štirim osebam so ukrep o preventivnem priporu uročili v zaporu, 9 oseb so aretirali v Maršali, dve v Mazari del Vallo, eno pa v Turinu.
Kljub preiskovalni tajnosti se je izvedelo, da so vsi aretirani člani mafijskega klana D'Amico, ki je po razširitvi svojega »delokroga« z običajnega izsiljevanja in pobiranja »mafijske varščine« na razpečevanje mamil, sprožil pravo mafijsko vojno. Do sedaj so jo najbolj skupili prav pripadniki klana D'Amico. Lanskega 11. decembra sta izginila 46-letni Vincenzo D'-Amico in 47-letni Francesco Craparotto. Preiskovalci so prepričani, da so dvojico likvidirali, trupli pa skrbno skrili. Pred dnevi je spopad postal bolj odkrit, saj so neznanci v nekem baru v Maršali ubili 50-let-nega Gaetana DAmico, enega od glavnih kolovodij D'Amicovega klana.
Demokrati razpravljali o pravicah sbvenske manjšine v Italiji
LJUBLJANA — Demokrati na odgovorne ustanove naslavljajo pobudo, s katero želijo doseči zaščito in ustrezen strokovni nadzor v slovenskih šolah.
Številne delovne organizacije šolam ponujajo drage storitve, ne da bi bile za to primerno usposobljene. Ponudba ne obsega le pouka tujih jezikov in računalništva, temveč tudi dodatni pouk matematike kot pripravo za vpis na srednje šole.
Na sestanku glavnega odbora stranke, ki je bil 7. februarja, so demokrati razpravljali tudi o pravicah slovenske manjšine v Italiji.
Za demokrate je logično, da smejo ob lastnem spoštovanju evropskih meril pri varovanju manjšin zahtevati evropska merila tudi za Slovence, ki živijo
kot manjšine v drugih državah. Ob tem pa ne razumejo in ne sprejemajo ravnanja predsednika slovenske vlade Lojzeta Peterleta, ki je ob obisku v Rimu izjavil, da je mogoče ustrezno varstvo slovenske manjšine »odložiti«. V tem vidijo demokrati podrejanje državnega oziroma nacionalnega interesa strankarskemu interesu krščanskih demokratov.
Demokrati se pridružujejo Slovencem, ki živijo v tržaški, goriški in videmski pokrajini in ki protestirjao zaradi nedoslednosti predsednika vlade, obenem pa izjavljajo, da bodo, če bo v njihovi moči, v stikih z italijansko vlado in tamkajšnjimi strankami zagovarjali enakopravnost manjšin ne glede na državo, v kateri živijo. (STA)
Minister Martelli o »divjem zapadu«
MANTOVA — »Reakcije prihajajo iz vrst tistih, ki hočejo po vsej sili razumeti slabo in polemizirati brez razloga,« je dejal pravosodni minister Martelli v Mantovi, ko je študentom neke šole govoril o problemu organiziranega kriminala in o izjavah, ki jih je s tem v zvezi dal za televizijsko oddajo Mixer. »O "Divjem zapadu" nisem začel govoriti jaz, temveč tisti, ki me je intervjuval. Osebno sem samo izrazil mnenje, da imajo vsi raje omikani upor, tudi na osebni ravni, proti mafiji, kot stanje, ki bi pomenilo objektivno zmago mafije.«
Martelli je pozval občane, naj se ne pokorijo ma-fiji, naj se na vse načine postavijo po robu organizi' ranemu kriminalu, s prijavami, združenji, z organiziranim protestom in če je treba tudi z obrambo v sili-»Nikogar ne pozivam, naj se oboroži, vsakomur pa priznavam pravico, da se brani, če je ogrožen sam ali če so ogroženi njegovi svojci.«
Pravosodni minister je nato polemiziral s Fracan-zanijem, Granellijem in La Malfo, ki so mu očitali, da ne zna voditi policijskih sil ter jim s tem v zvezi svetoval, naj se obrnejo na ministra za notranje zadeve, ki je institucionalno vodja varnostnih sil.
nadaljevanji s 1. strani - nadaljevanji s 1. strani - nadaljevanji s 1. strani
• Dogovor o volilnem zakonu
• Zračni most
tako da ne bo prizadet ameriški proračun. Ameriški državni tajnik Baker je včeraj ponovno zavrnil evropske zahteve o večji finančni in gospodarski pomoči, češ da bo ta mogoča šele, ko bo Moskva sprejela »verodostojen program reform«. Vseeno pa je Baker obljubil, da bodo ZDA na aprilskem zasedanju podprle rusko članstvo v Mednarodnem denarnem skladu. To je seveda premalo, da bi lahko narodi nekdanje SZ preživeli sedanjo zimo, njihovi voditelji pa preprečili izbruh ljudskega nezadovoljstva. Evropa bo torej nadaljevala z diskretnim vsakodnevnim pošiljanjem pomoči.
da je tukaj tudi zelo jasna računica z vladno večino in z možnostjo volitev, kar vse utrjuje njegovo močno ošibljeno vladno koalicijo.
Razlika med obema sistemoma je za slovenske politične razmere bistvena. Res je, da proporcionalni sistem prispeva k trdnim vladam in je uveljavljen v nekaterih državah z dolgo demokratično tradicijo, na primer v Veliki Britaniji. Toda res je tudi, da je v vseh državah, kjer so ga v zadnjem času na novo uvedli, pomenil obnovitev strankarskega enoumja, hud udarec demokratičnim in s tem tudi učinkovitim rešitvam.
Bistveno je torej vprašanje vlade, njene trdnosti in njene zamenjave. Ni resno napovedovati volitve še spomladi, ker so vsi roki zamujeni. Volitve bodo v najboljšem primeru jeseni, najverjetneje pa pozimi. Dosedanji poskusi okrog mandatarja Drnovška niso uspeli, delno zaradi težavnih dogovarjanj strank, delno pa tudi zaradi obotavljanja Drnovška samega. Jasno se uradno ni izrekel, neuradno pa zahteva predhodni dogovor strank, kar pa je tudi tehnično izredno težko, če mandatar ne pove jasno in glasno svoje volje in svoje odločenosti, ki pa je v tem primeru očitno ni. Zato
vedno več govoric, da je dokončno odstopil in zato tudi govorice o novih mandatarjih.
Zato lahko pričakujemo že ta teden nove premike in nove predloge, veliko vprašanje pa je, kako se bo vse skupaj končalo. Toda v skupščinskih prostorih vre, vre v sosednji stavbi na Tomšičevi ulici, kjer so sedeži vseh parlamentarnih poslanskih klubov. Sklepajo se nova zavezništva in tokrat v soglasju s predsedstvom skupščine kujejo novi načrti.
Iz zapletene strankarsko - parlamentarne kombinatorike je očitno treba najti ustrezne rešitve. Slovenska politika namreč poka po vseh svojih šivih: poka znotraj vla-
de, kjer ni jasno, kaj posamezni re' sorji počno, kaj počne predsednik' kaj ministri, vlada kot kolektiva0 telo pa je dokaj neopazna. Poka v odnosih med tremi izraznimi obli' kami oblasti: predsedstvom repub' like, skupščino in vlado.
Razmere zahtevajo zelo jasne ip hitre odgovore na nekatera bistvena gospodarska vprašanja, izkoriš' Čanje trenutno še ugodnega med' narodnega položaja ob proglasi^1 slovenske samostojnosti in medna' rodnem priznanju. Časa za okleva' nje ni in ni časa, da bi se čakalo °a bližnje ali bolj oddaljene volitv6, ko naj se razmerje sil in političb9 podoba Slovenije spremeni.
V nedeljo v Kulturnem domu živahna proslava od Dnevu slovenske kulture
Slovenci?
»Ustvarjam, torej sem!«
»Ustvarjam, torej sem!« To je bilo geslo nedeljske Prešernove proslave v Kulturnem domu, na kateri sta prireditelja (Slovenska : prosveta in Zveza slovenskih kulturnih društev) dala besedo ustvarjalcem, ki so v preteklem letu j obogatili našo stvarnost s knjižno j objavo na področju pripovedništva, poezije, esejistike in memoar-! ske proze. Marko Sosič, ki je poskrbel za odrsko postavitev, in i Marija Cenda, ki je smotrno izbrala tekste, sta dala pobudo za svežo in tekočo, vse prej kot retorično j prireditev, ki je opozorila na živahnost naše kulture, a tudi na [ njeno veliko stisko. Če je literarna ustvarjanost znamenje vitalnosti in zagona neke skupnosti -je pisa-I lo v vabilu na proslavo- potem lahko sklepamo, da je naše zamejstvo vitalno in ustvarjalno. S to trditvijo pa se vsi ne strinjajo, zlasti ne Sergej Verč in Miroslav Košuta, ki sta se kritično obregnila ob nekatere pojave, ki označujejo našo manjšinsko stvarnost.
Lučka Počkaj in Livio Valenčič sta prebrala odlomke del Zore Tavčarjeve, Sergeja Verča, Borisa Pangerca, Vinka Beličiča, Borisa Pahorja, Alojza Rebule, Danila Turka-Joca, Miroslava Košute in Marka Sosiča. Avtorji, z izjemo odsotnih Pahorja in Rebule, pa so te odlomke dopolnili s kratkimi Zelo osebnimi prispevki oziroma vtisi ob Dnevu slovenske kulture, ki jih je povezovala Marinka Počkaj.
Zora Tavčar je odlomek iz knjige intervjujev z znanimi Slovenci in Slovenkami, ki je izšla pod naslovom »Slovenci za danes«, dopolnila z mislijo človeka, ki doživlja ta svet iz gledišča rodne Poljanske doline in hkrati s tržaške Zamejske perspektive. Sergej Verč je napisal prvi pravcati slovenski kriminalni roman »Rolandov steber«, tako da imamo sedaj tudi mi Po njegovi zaslugi svojega detektiva (Benjamina Perka), ki črpa uspehe iz svojega poguma in iz svoje samostojnosti, a tudi iz korenin, Iz katerih je zrasla njegova osebnost. Po Verčevem mnenju je geslo »Ustvarjam, torej sem!« v kričečem nasprotju z realnimi razmerami, ki vladajo danes v naši manjšinski stvarnosti, kjer nekateri kljub lepim besedam vsakodnevno potiskajo kulturo v kot, ji one-
mogočajo razvoj, jo tlačijo in klavrno ponižujejo, da postane vse skupaj »ničeva kultura«. Marko Sosič je v prejšnjem letu izdal svoj knjižni prvenec, zbirko nove-let »Rosa na steklu«. V njih nastopajo mali ljudje iz naših krajev, njihov notranji svet je uganka, So-sičevo pripovedovanje pa je izvirno in dosledno v svoji neprizadeti odmaknjenosti.
Boris Pangerc je izdal pesniško zbirko »Pesem Brega«, domačijsko liriko, ki je prežeta z zaglednostjo v domače okolje, pesnik pa si ne zakriva oči pred nevarnostmi in propadom, ki grozijo našemu podeželju. Zvest svojemu temperamentu je Pangerc na nedeljski prireditvi prebral poezijo, ki jo je
izrecno napisal za to priložnost. Pokojni Danilo Turk-Joco pa je svoje spomine strnil v knjigo »Moje stoletje«, iz katere smo v Kulturnem domu slišali opis njegovega drugega bridkega slovesa od Trsta, ko je moral sredi leta 1945 s partizanskimi gledališčniki drugič zapustiti rodni kraj.
Miroslav Košuta je v preteklem letu izdal zbirko pesmi »Riba ka-nica«, v nedeljo smo prisluhnili poeziji »Galebi golobi«, ki izpostavlja dve temeljni vsebinski smernici njegovega pesniškega sveta: galebi utelešajo morje in rodni Križ, golobi pa mestni vsakdan, sivino in padajoče krivulje življenja. Košuti se upira misel, da se na kulturo spomnimo samo 8.
februarja, boli pa ga tudi naraščajoče kramarsko razpoloženje, ki si utira pot v novi Sloveniji, kjer je puška večkrat bolj dragocena od knjige. Vinko Beličič je v letu 1991 izdal svoje izbrane pesmi, občinstvu pa je prebral poezijo, ki jo je napisal v Nabrežini leta 1953, ko je praznoval svojo štiridesetletnico. Lučka Počkaj in Livio Valenčič sta prebrala tudi odlomke iz knjig Borisa Pahorja in Alojza Rebule. V zapisu »Orodje in luč« iz zbirke esejev »Na slovenskem poldnevniku« je Rebula razčlenil svoj duhovni razvoj in svojo rast v slovenstvo, iz Pahorjeva bogatega opusa pa je Cendova namesto odlomka iz knjige »Žlahtne transverzale« izbrala prolog romana »V labirintu«, ki je zelo značilen za prozo letošnjega Prešernovega nagrajenca.
Govor Filiberta Benedetiča si zasluži naslov »V Trstu nič novega«. Slovenščina in slovenska kultura sta za mnoge v tem mestu še vedno faktor destabilizacije in celo onesnaževanja, tudi mi pa se moramo prepričati, da z našo kulturo res nekaj ni v redu. Trst je bil in se žal še obnaša kot neke vrste »utrdbica«, kar seveda ne bo pripeljajo nikamor. Slovenci smo in moramo biti vsestransko soudeleženi v tej stvarnosti, od Rima, a tudi od Ljubljane zahtevamo, da nas obravnavata kot subjekt in ne kot talca v razvijanju meddržavnih odnosov. Kultura ne preživlja dobrih trenutkih, a tudi naša politika ne.
Uspelo Prešernovo proslavo (branje odlomkov je na klavirju spremljal Aljoša Starc) so obogatili gojenci iz razreda za komorno igro šole Glasbene Matice pod vodstvom Petra Filipčiča. Poleg Starca, ki je igral tudi klarinet, so nastopili še David Žerjal (violina), Aleksander Sluga (čelo), Tatjana Jercog (klavir), Tamara Žajec (klavir), Erika Buzečan (flavta) in Tamara Ražem (klavir), (st)
Na slikah (foto Križmančič) zgoraj slavnostni govornik Fili-bert Benedetič pred mikrofonom, za njim sedijo napovedovalca in nekateri od kulturnih ustvarjalcev, ki so bili protagonisti nedeljske proslave; spodaj gojenci šole Glasbene matice, ki so poskrbeli za glasbeni inter-mezzo.
Kot da jih ne bi bilo
Zveza za trgovino, turizem in storitve tržaške pokrajine, ki ji predseduje Adalberto Donaggio, priredi v četrtek v dvorani Trgovinske zbornice srečanje z bivšim predsednikom deželne vlade Adrianom Bia-suttijem. Namen srečanje je, kot povzemamo iz vabila, razčleniti sedanje stanje in perpektive deželnega gospodarstva tudi v luči političnih, gospodarskih in družbenih sprememb v sosednjih državah.
Okroglo mizo bo vodil Adalberto Donaggio, bivšemu predsedniku deželne vlade in kandidatu za rimski parlament pa bodo postavljali vprašanja odgovorni uredniki Gaz-zettina, Piccola, Messaggera veneta, Trieste Oggi, televizijskih postaj Rai, Teleantenna, Telefriuli, Tele Pordenone, Telequattro, predsednik tržaške pristaniške ustanove, predsednik deželne zveze industrijcev, predsednik deželne zveze obrtnikov, predsednik Leda, predsednik Ezita in rektor tržaške univerze.
Nedvomno je to obširen in zanimiv krog sogovornikov za Adriana Biasuttija, ki je vodil deželno vlado v času burnih transformacij v Vzhodni Evropi in na pragu italijanske vzhodne meje. Prav tako pa ne more biti dvoma, da je krog nepopoln.
Kdo manjka? Bralci Primorskega dnevnika so samo ugotovili, da med tistimi, ki so bili povabljeni na srečanje, ni niti enega Slovenca. Med mediji ni Primorskega dnevnika, med predstavniki gospodarskih ustanov ni predstavnika Slovenskega deželnega gospodarskega združenja, kljub temu, da je med vsemi deželnimi časopisi Primorski dnevnik tisti, ki najdlje spremlja dogajanje in spremembe v bivši Jugoslaviji, SDGZ pa organizacija, ki je bila vsa povojna leta eno od gonilnih koles gospodarskih stikov FJK z gospodarskim prostorom bivše Jugoslavije.
Pozabljivost? Diskriminacija? Vsak naj ocenjuje, kot se mu zdi. Dejstvo je, da nas še enkrat imajo za »rezervno kolo«, ki lahko posluša in beleži nek dogodek, a ne sme aktivneje posegati vanj. Toda take ponižujoče vloge ne Primorski dnevnik ne manjšina ne sprejemata več. Zato bodo bralci razumeli, zakaj v petkovi številki dnevnika ne bodo prebrali informacije o tem srečanju. S profesionalnega vidika nam je žal, da ne bomo poročali o vprašanjih, ki so nedvomno zanimiva za celotno skupnost, še bolj žal pa nam je, da ne moremo sodelovati z vprašanji in problemi, ki bi bili nedvomno zanimivi tudi za sodržavljane italijanskega jezika.
Vprašanje pa je, kdo bo v večji meri prikrajšan.	V.T.
Na seji Glavnega sveta Kmečke zveze široka in poglobljena razprava pred marčnim občnim zborom
Za zaščito
, Na svoji zadnji seji je glavni svet Kmečka zveze ob zadovoljivi prisotnosti odbornica v obravnaval kopico tekočih vprašanj, Poleg tega pa je precejšnjo pozornost nagnil občnemu zboru organizacije, ki bo približno mesec dni. Ocenil je kmetij-Ce manifestacije v mesecu decembru in rezultate, ki jih stanovska organizacija sionskih kmetov na njih dosegla.
. Po uvodni besedi predsednika Debelisa hi P°9robneje poročilo o delovanju in prelomih organizacije podal tajnik Bukavec. ... Glede udeležbe njenih članov na kmetskih manifestacijah je bilo poudarjeno, da l° te manifestacije imele tako pokrajinski, °t sicer tudi deželni, državni in evropski značaj ter da so bili na njih doseženi zado-r °ljivi rezultati. Predvsem kar se tiče Evropske skupnosti je bilo ugotovljeno, da je 2 a slednja prisiljena odločneje postaviti Uhteve evropskih kmetov, ki se upraviče-0 boje hitre internacionalizacije gospodarja, ki jo v prvi vrsti silijo države, da bi ^ ze prodajale svoje proizvode v Evropi. Li-utalizacija tržišča bi namreč gotovo po-l r°čila padec cen kmečkih proizvodov, jTr bi lahko hudo ogrožalo kmečke dohod-jT v ES. Zato je slednja pod pritiskom teh ^anifestacij odložila pogajanja v okviru let , (Generalna domena o višini tarif) na c:.	94 z namenom, da se internacionaliza-
p Ja na tržišču uvede postopoma, poleg tega da se tudi šibkejšim kmetom zagotovijo Zlla dopolnila za svoje dohodke. Tudi na j; Zavni ravni je bila italijanska vlada prisi-16na sprejeti važne spremembe zaradi pro-i5st°v kmečkih organizacij. Tako je do 31. n 1 |993 podaljšala veljavo zakona št. 604 za ^obdavčene nakupe kmetijske zemlje;
Sv*8 v kataster vseh kmetijskih poslopij je 1 odložen na 31. 12. 1992. Po vsej verjet-
in valorizacijo kmetijske dejavnosti
nosti bo ta termin podaljšan, KZ pa kljub temu vabi svoje člane, da ta vprašanja že prej uredijo.
Odpravljena je bila nadalje uvedba davčnega potrdila (scontrino fiscale) za prodajo proizvodov na drobno po kmetijskih obratih. Za prodaje v okviru agriturističnih dejavnosti je državni finančni zakon uvedel predpis, po katerem se dohodki te dejavnosti obdavčijo samo za 25 odstotkov na prodano blago, medtem ko je bil davek IVA zmanjšan za 50 odstotkov. Nadalje je finančni zakon spremenil določila glede prispevkov za socialne dajatve (SCAU): za gorata področja so bili znižani za 20 odst. Prav tako je bil znižan "davek na zdravje" za 90 odst. za gorata in 50 odst. za ravninska področja.
Prav tako je deželna uprava zaradi zahtev kmetijskih organizacij in kljub temu, da deželni proračun predvideva nižji priliv finančnih sredstev, ohranila za kmetijske dejavnosti enako naložbo kot v lanskem letu in se poleg tega obvezala, da bo že v tej zakonodajni dobi pripravila enotno besedilo deželnih zakonov: za to delo je bila pred kratkim že ustanovljena posebna komisija. Predstavljen je bil tudi predlog deželnega zakona, takoimenovani "omnibus", ki v deželno zakonodajo uvaja vrsto sprememb; le-te bi namreč morale pozitivno vplivati na razvoj kmetijstva: pri tem je Kmečka zveza dodala nekatere specifične predloge, predvsem kar zadeva gojenje oljk v smislu, da se to kulturo obravnava kot sadjarstvo, da bi se tako naši pridelovalci lahko okoristili finančnih sredstev iz zakona št. 29/67. Drugi predlog KZ pa je bil, da se takoimenovani odlok Carbone z dne 20.2/90, ki uvaja prepoved krčenja travniš-
kih in gozdnih površin v kraškem parku, ne aplicira za kmečke melioracije.
GS KZ je nadalje sklenil, da bo občni zbor 29. marca, po vsej verjetnosti na Opčinah.
Večji del razprave je bil namenjen nerazumljivim odložitvam razprave o zakonu za razvoj Krasa, ki ga je deželna uprava obljubila pripraviti že v teku lanskega leta: v zvezi s tem zavlačevanjem je GS KZ izrazil odločen protest predsedniku deželne vlade in podčrtal, da je nerazumljivo, da se deželna vlada svečano obveže za izvajanje politike za uravnovešen razvoj kraškega teritorija - kar ni v korist samo slovenske manjšine, ki na njem prebiva, ampak v korist celotne skupnosti, ki tam živi - potem pa se izneveri tej obljubi z raznimi neprepričljivimi izgovori normativnega značaja, ki pa neprikrito izražajo nasprotovanje desničarskih in Slovencem nasprotnih sil, da bi našo skupnost obravnavali kot enakopraven subjekt te družbe. V glavnem gre za to, dodaja KZ, da bi ta zakon upravljala Gorska skupnost.
Na dnevnem redu je bila še razprava o ustanovitvi Konzorcija za zaščiteno poreklo vin (DOC), pri čemer je bilo poudarjeno, da je vendarle napočil čas, da se Konzorcij ustanovi še zlasti zato, ker je pred nedavnim stopil v veljavo državni zakon, ki med drugim določa, da bodo v tistih krajih, kjer Konzorciji še niso ustanovljeni, trgovinske zbornice ustanovile komisije, ki bodo opravljale konzorcijeve naloge. Jasno je, da bodo krajevni vinogradniki v njih imeli manjšo vlogo.
GS KZ je tudi razpravljal o težavah zaradi plačevanja mleka s strani Kraške zadružne mlekarne, ki ne more prebresti že kroničnih finančnih težav. Pri tem je bilo
poudarjeno, da so številni živinorejci močno zaskrbljeni in zahtevajo ustrezne rešitve, ki naj ščitijo njihove interese. Glede uporabe finančnih sredstev iz Sklada za Trst je bilo podčrtano, da morajo biti ta sredstva, ki si jih je kmetisjki sektor pridobil po vztrajnih prizadevanjih, uporabljena predvsem za razvoj in potenciranje tržaškega kmetijstva in kmetijskih obratov, ne pa v druge namene splošnejšega značaja. Prav tako je GS KZ podčrtal, da je treba za kmetijstvo dodeliti ustrezen del finančnih sredstev iz sklada bencinskih bonov, ki ga upravlja tržaška TZ. Po mnenju KZ bi bilo treba v okviru TZ ustanoviti posebno agencijo za razvoj kmetijskih dejavnosti.
Beseda je tekla še o pripravi Kmetijskih dnevov, ki morajo kmetom zagotoviti osrednjo vlogo in valorizirati njihovo delo. Predsedstvo je bilo zato pooblaščeno, da zaprosi za srečanje s predsednikom pristojnega odbora.
Predsednik organizacije Debeliš je v nadaljevanju poročal o srečanju s škofom Bellomijem, ki ga je sklical v zvezi s papeževim prihodom dne 1. maja v Pordenon in 2. maja v Trst (v Pordenonu se bo srečal tudi z delavskimi organizacijami; na srečanje je bila vabljena tudi KZ, kot predstavnica slovenskih kmetov). Ob koncu je GS KZ obravnaval sprejem novih članov in vzel na znanje, da je bila Cvetličarska zadruga sprejeta kot soupravitelj Cvetličarskega centra na Proseku. GS je glede pobud, ki jih je sprožil odbor za uresničevanje Kraškega parka ponovil svoje stališče: če zaščita kraškega teritorija pomeni tudi njegov razvoj, bo KZ pobudo podprla, v nasprotnem primeru pa tega ne more sprejeti.
Tržaški velesejem išče nove oblike in vsebino sodelovanja s Slovenijo
Iz okvira vrste dogovorjenih skupnih iniciativ
Maja začetek prvega tečaja za menedžerje pod znakom MIB in ICE
Sestava novega devinsko-nabrežinskega občinskega odbora
Potreba po preosnovanju vele-sejemskega sodelovanja z republiko Slovenijo je bila osrednja tema razgovorov med generalnim tajnikom Tržaške velesejemske ustanove Giorgiom Tamarom in tajnikom odseka za ekonomske odnose s tujino pri Gospodarski zbornici Slovenije Ivanom Majcnom. Nova slovenska politična in državna stvarnost narekuje namreč oblikovanje drugačnega koncepta tega sodelovanja, ki bo temeljil na novih načelih slovenskega gospodarskega razvoja (npr. privatizacije, strateškega marketinga ipd.). Ta načela pa so v popolnem nasprotju z vsemi dosedanjimi velesejeniškimi udeležbami z onstran meje, ki so slonele predvsem na tradiciji in na v veliki meri preseženih operativnih prijemih.
V okvir na novo zasnovanega velesejemskega sodelovanja bi po mnenju sogovornikov lahko vključili tudi bolj aktualne in ekonomsko daljnosežnejše odnose s Kopr-ščino, in to predvsem glede na precejšnjo podobnost tamkajšnjih ekonomskih razmer s tržaškimi. Na tej osnovi bi namreč lahko prišli do zanimivih priložnosti v programu institucionalnih dejavnosti Tržaške velesejemske ustanove, tudi glede na to, da s takim sodelovanjem vsaka sejemska manifes-
tacija avtomatično dobi značaj mednarodne prireditve.
Uradna udeležba Slovenije na prihodnjem mednarodnem tržaškem velesejmu bo torej po mnenju sogovornikov morala biti zasnovana po tistih kriterijih, ki veljajo za veliko večino uradnih raz-stavljalcev, in torej upoštevajoč specifičnosti, ki jih tržaški prostor ponuja s pristaniškimi dejavnostmi, s čezmorskim blagovnim posredništvom, z znanstvenim in tehnološkim raziskovanjem ter s finančnimi, bančnimi in zavarovalnimi dejavnostmi. Prav ta področja pa bodo tudi v središču razgovorov z delegacijo Gospodarske zbornice Hrvaške, ki se bo v Trstu mudila 25. t.m.
Letošnji 44. tržaški vzorčni velesejem - je poudarjeno v tiskovnem sporočilu velesejemske ustanove -bo skratka zelo primerna priložnost za preverjanje popolnoma spremenjene politične in ekonomske situacije, ob kateri bo tržaška velesej emska prireditev samo še potrdila vrednost svoje promocijske vloge. To vlogo je začela izpostavljati že lani, ko je tradicionalno jugoslovansko udeležbo na velesejmu zamenjala Hrvaška, s čimer je Trst v nekem smislu antici-piral tisto, kar se je bilo zgodilo po 26. juniju lani.
Konzorcij MIB (Master in International Business) in zavod za zunanjo trgovino ICE sta se že v prvih dneh januarja dogovorila za sodelovanje na različnih gospodarskih in menadžerskih področjih, te dni pa sta se sporazumela za prvo konkretno iniciativo v tem okviru. Gre za tečaj usposabljanja za mlade menedžerje iz zasebnega industrijskega sektorja, ki bodo izbrani z natečajem zavoda ICE na Češkoslovaškem, kjer jih bodo selekcionirali kar 20, ostalih pet pa jih bodo izbrali v Litvi, Vietnamu in Gambiji, torej v državah, s katerimi želi ICE okrepiti vezi.
Mladi bodoči menedžerji bodo začeli tečaj 4. maja v prostorih Konzorcija MIB v Trstu, kjer bodo ostali šest tednov, nato pa bodo nadaljevali usposabljanje v nekaterih podjetjih po severovzhodni Italiji, torej na območju, ki je danes strateškega pomena za nove odnose z novonastalimi političnimi demokracijami in z novimi proizvodnimi sistemi srednje Evrope.
Med predmeti, ki jih bodo kandidati poglabljali na tečaju, so tudi tim. marketing, trade, accounting in management, ki imajo specifični ekonomski in finančni značaj in ki bodo analizirani predvsem z vidika internacionalizacije podjetja. Lekcije bodo potekale v angleščini, predavali pa bodo docenti, katerih velika večina prihaja s tržaške in videmske univerze, med njimi pa bodo tudi izvedenci, upravitelji in direktorji pomembnih nacionalnih industrijskih podjetij v Furlaniji-Julijski krajini.
Prireditelja tečaja vsekakor nameravata s temi iniciativami nadaljevati - naslednji pa naj bi bil namenjen poljskim menadžerjem - kar dokazuje izbiro zavoda ICE, da se bo za svojo dejavnost usposabljanja za evropski vzhod posluževal tržaškega MIB. Evropski vzhod pa po besedah njegovega znanstvenega direktorja Vladimirja Nanuta za Konzorcij predstavlja strateško območje, za katerega so v pripravi nadaljnje pobude velikega interesa za krajevno stvarnost.
Devinsko-nabrežinski župan Vittorino Caldi je po ponovni izvolitvi konec prejšnjega tedna prisegel pred tržaškim prefektom dr. Vitiellom. Na prvi seji novoizvoljenega odbora pa so porazdelili odborniška mesta. Martin Brecelj (SSk) je bil potrjen za podžupana ter je prevzel odbomištvo za urbanistiko, ceste in prevoze, Rita Contento (KD) bo odgovarjala za javna dela in kamnolome, Lorenzo Corigliano (PSI) bo vodil odbomištvo za proračun in osebje, Maurizio Lenarduzzi (KD) je novi odbornik za storitve in okolje, Sonia Cerovaz por. Greblo (KD) bo odgovarjala za skrbstvo in zdravstvo, Vera Tuta por. Ban (SSk) pa bo vodila odbomištvo za kulturo, šolstvo, šport in prosti čas.
Spored javnih shodov tržaških pristašev SKP
Stranka komunistične prenove prireja danes in jutri serijo skupščin, na katerih bo tekla beseda o kandidaturah na spomladanskih političnih volitvah. Danes bodo na programu tri zborovanja in sicer v sekciji za mestno središče (ob 16. uri na sedežu v Stari istrski Ulici 66), v dvorani pri Rumeni hiši (ob 18. uri) ter ob isti uri na sedežu Mladinskega krožka v Ul. Torretta.
Jutri pa bodo sestanki v Skednju (ob 18. uri na sedežu v Ul. Lorenzo in Selva 27), v krožku Pratolon-go (ob 18.30 Ul. Fogazzaro 1), v Naselju sv. Sergija (ob 19.30 v Ljudskem domu), na Zahodnem Krasu (ob 20. uri v Ljudskem domu v Križu) ter pri Sv. Ivanu (ob 20.30 v Ljudskem domu v Podlonjerju). Na vseh skupščinah bo navzoč član pokrajinskega vodstva SKP.
Predlog Cossige za bazovsko fojbo: zadovoljstvo PSI
Pokrajinski tajnik PSI Alessan-dro Perelli v tiskovni noti izraža zadovoljstvo, da bo predsednik republike v kratkem predlagal, naj bazovska fojba postane državni spomenik. Gre za gesto, pravi Perelli, ki izkazuje pozornost do našega mesta, ki bolj kot drugo čuti ljubezen do domovine in do narodne enotnosti. »Gre nadalje za potezo, ki izkazuje čast mnogim ljudem, ki so bili ubiti samo zato, ker šo bili Italijani in ki istočasno odraža voljo tistih, ki gledajo naprej in ki hočejo dokončno obrniti stran sovraštva, kontrapozicij in zgodovinskega izkrivljanja, ki je doslej škodilo sožitju v teh krajih«, je še podčrtal v svoji izjavi voditelj PSI.
Zadovoljen s Cossigovo pobudo za fojbo je tudi deželni svetovalec KD Vattovani, ki pravi, »da bo Italija končno dostojno počastila spomin vseh nedolžnih žrtev protiitalijanskega sovraštva, ki ga je sprožil prihod titovskih enot v naše kraje«.
Perelli pa se je s tiskovno noto oglasil tudi v zvezi s Togliattije-vim pismom, ki ga je pod izkrivljenim naslovom »Trst naj gre Slovanom« včeraj objavil Piccolo. Po mnenju tajnika PSI gre za pismo, ki ne vzbuja velikega presenečenja, »saj njegova vsebina samo priča o protinacionalni in totalitarni logiki, ki je označevala politiko komunistov, ki so, potem ko niso uspeli v Trstu, poslovanili Istro in Dalmacijo. Ta dokument dokazuje zgodovinski spomin in potrjuje umestnost -v to smer gre-jo prizadevanja PSI- da je treba popraviti nepravičnosti in krivice, ki so jih doživeli mnogi Tržačani in begunci samo zato, ker so ljubili italijansko domovino«.
Konvencija med CRT in CNA za obrtnike
Na sedežu Tržaške hranilnice (CRT) so včeraj podpisali konvencijo med tem denarnim zavodom in pokrajinsko obrtno konfederacijo CNA, katere namen je ponuditi kreditne olajšave mladim obrtnim podjetjem na Tržaškem. Konvencijo sta podpisala predsednik pokrajinske CNA Renato Chicco in podpredsednik CRT Pier Giorgio Luccarini, ki je pri tem poudaril, da sporazum sodi v okvir politike posebne pozornosti, ki jo hranilnica že dolgo posveča novim proizvodnim stvarnostim, ki se rojevajo v pokrajini.
Zagrebški Vjesnik se boji konkurence jadranskemu naftovodu
Hrvate vznemirja domnevna zamisel o gradnji naftovoda Trst-Madžarska
Tržaški leteči oddelek pod novim poveljstvom
nija in Kampanija - poudaril, da bo nadaljeval po sledeh svojega predhodnika in se v največji meri posvetil prav boju proti tihotapljenju in trgovanju z mamili, ki je na našem izrazito tranzitnem območju tudi najbolj zaskrbljujoča vrsta kriminalne dejavnosti. Seveda pa leteči oddelek ne bo zanemarjal niti ostalih področij boja proti kriminalu, kot so ropi, tatvine (zlasti v stanovanjih), a tudi V zadnjih letih bolj pogosti primeri umorov. Kot rečeno, mu bo pri tem stala ob strani mlada ženska, ki )e hkrati prva namestnica vodje letečega oddelka »nežnega« spola v naši deželi. Doslej je delala pri Digosu-tudi ona pa je tako kot Lorito doma iz Rima.
Na sliki (foto Križmančič) novi vodja letečega oddelka Carlo Lorito in njegova namestnica Clementi' na Ercole.
Mladeniča iz Trsta onesposobila preiskovalna ekipa tamkajšnjega komisariata policije
»Naftovod za Madžarsko iz Trsta?« S tem naslovom piše včerajšnji zagrebški dnevnik Vjesnik o domnevni zamisli - ki naj bi se rodila v vrstah upraviteljev tržaškega pristanišča - da bi zgradili naftovod med Trstom in Madžarsko. Hrvaški časopis ob tem zagotavlja, da za madžarske potrebe po nafti v celoti zadošča jadranski naftovod s svojim terminalom v Omišlju, kjer bodo spomladi dokončali tudi drugi terminal, tako da bo njegova kapaciteta presegla 600 milijonov ton nafte.
V tem tonu so po pisanju Vjesnika tudi prve neuradne hrvaške reakcije na domnevno gradnjo naftovoda iz Trsta, za katerega naj bi se bila - skupaj s cestnimi in železniškimi povezavami med Italijo in Madžarsko preko Slovenije - dogovorila predsednik italijanske vlade Andreotti in slovenski premier Peterle ob njegovem nedavnem obisku v Rimu. Zagrebški dnevnik tudi dodaja, da je zamisel zelo presenetila Reko, ki da že desetletja uspešno sodeluje s tržaškim pristaniščem, v zaključku članka pa se sprašuje, ali bo terminal v Omišlju po vojni na Hrvaškem ostal samo ogromen spomenik.
Na Opčinah nocoj skupščina DSL o volitvah in o problemih Krasa
Openska sekcija Demokratične stranke levice prireja drevi skupščino, ki bo posvečena bližnjim volitvam in razpravi oziroma predlogu o oblikovanju kraške občine. Na skupščino so vabljeni tudi svetovalci DSL v zahodnokraškem rajonskem svetu in predstavniki kraških sekcij Occhettove stranke. Srečanje bo ob 20.30 v Domu Brdina na istoimenskem openskem trgu.
Uvodno poročilo bo prebrala Anamarija Kalc, ki bo prisotne seznanila tudi o načrtih novonastale volilne Demokratske lige, v katero so že pristopile nekatere komponente pisane tržaške levice, vključno z DSL, Openska sekcija te stranke je pred kratkim oblikovala in objavila širši predlog za ustanovitev kraške občine, ki ga ponuja v razpravo tudi drugim političnim strankam in organizacijam.
Carlo Lorito je od včeraj novi vodja letečega oddelka tržaške kvesture, njegova namestnica pa je postala komaj 27-letna Clementina Ercole. Oba sta se včeraj s kratko zdravico predstavila krajevnim sredstvom obveščanja, ki so sicer Lorita že poznali, saj je v našem mestu že poldrugo leto opravljal funkcijo namestnika vodje letečega oddelka Giuseppa Padula-na. Ta je pred kratkim odšel na novo službeno dolžnost, začasno pa ga je nasledil prav Lorito, ki je od včeraj tudi uradno prevzel to zahtevno dolžnost.
V pogovoru z novinarji je Lorito -ki je pred prihodom v Trst služboval v vrstah kriminalne policije na »vročih« območjih, kot so Sicilija, Sardi-
Pri Nabrežini izsledili razpečevalca mamil
Preiskovalna ekipa devinskonabrežinskega komisariata policije je v noči med soboto in nedeljo izsledila mladega razpečevalca mamil in zaplenila pol kilograma hašiša, najverjetneje afganskega tipa. Razpečevalec, 24-letni L.L. je doma iz Trsta in so ga po aretaciji odpeljali v koronejski zapor, kjer je na razpolago namestniku javnega tožilca Gullotti.
Devinsko-nabrežinski policisti so izvedli akcijo po zadnjih navodilih tržaškega kvestorja Lazzerinija za prevencijo in boj proti razpečevanju mamil. Preiskovalna ekipa, ki so jo sestavljali podinšpektor Buso, nadzornik Brocardo in pomočnika Corubolo in Ter-signi je bila že dober mesec na preži. Sledila je razpečevalcu, ga nadzorovala, in to tudi ob zelo slabih vremenskih razmerah (zadnje dni jim je pri delu zelo nagajala megla). Potem, ko je spoznala razpečevalče-ve navade in način »delovanja«, so policisti zrežirali spretno past, v katero se je razpečevalec tudi ujel.
Vsa akcija je bila tako hitra, da ob aretaciji mladeniča drugi prisotni sploh niso opazili, za kaj pravzaprav gre. Policisti so izvedli akcijo na območju de-vinsko-nabrežinske občine, kjer je mladenič zadnji čas razpredel svojo razpečevalno mrežo. Možje postave so tudi zaplenili mamilo, pol kilograma hašiša, s katerim bi lahko pripravili približno sto doz mamila.
Preiskava se po aretaciji še nadaljuje in policisti domnevajo, da bo lahko v prihodjih dneh privedla do novih razpletov.
Na sliki: Kruhki hašiša afganskega tipa, ki so ga policisti zaplenili razpečevalcu.
Po dolgi bolezni nas je mirn° zapustila naša
Silvestra Sossi por. Corsini
Pogreb bo jutri, 12. t.m. ob 12.15 iz j mrtvašnice glavne bolnišnice narav- j nost v dolinsko cerkev.
Žalostno vest sporočajo mož Ed’' hčeri Marina in Donatella, sin Alji drej, sestra, svakinja, vnuki in osla*’ sorodniki.
Trst, 11. februarja 1992
(Pogrebno podjetje - Ul. Zonta 3)
Ob izgubi drage Silvestre izrekamo družini najgloblje sožalje
Natuška, Franco in družina Ražem.
Žalovanju družine Corsini se pr’ družujeta
Ana in Mariza.

V soboto v Kulturnem domu na Proseku
Poklon Bogomilu Gerlancu
Kontovelci in Prosečani so v soboto zvečer napolnili Kulturni dom na Proseku, da bi izkazali svoje priznanje, hvaležnost in seveda tudi voščila rojaku Bogomilu Gerlancu, starosti slovenskih urednikov. Gerlanc, ki je bil prisoten na prijetnem kulturnem večeru (na sliki D. Križmančiča) je svojo 90. obletnico slavil sicer že decembra lani, vendar je bil sobotni datum posrečen, saj je sovpadal z Dnevom slovenske kulture, katerega je bil sam Gerlanc leta 1945 pobudnik.
Kulturni spored v organizaciji Mladinskega krožka je obsegal nastop pesnika Aleksija Pregarca ter domačega pevskega zbora Vasilij Mirk, medtem ko je nekaj priložnostnih besed izrekel Igor Starc.
Solidarnostni poziv za srčno bolnico iz Temišvara
Huda stiska, v kateri se je znašla 38-letna romunska državljanka Eugenia Sandru iz Temišvara, je skupino posameznikov združila v solidarnostni odbor, katerega namen je zbrati od 50 do 70 milijonov lir. Ta občutna vsota je namreč potrebna zato, da bi lahko žensko, ki zaradi hude srčne napake tvega življenje, operirali na kardiološki kliniki Univerze v Padovi. Kot znano vladajo v Romuniji izredno težke socialne razmere, ki onemogočajo zdravstveno varstvo in tudi kakršnokoli mednarodno konvencijo, na osnovi katere bi lahko Eugenia Sandru odšla na operacijo v tujino. Edina rešitev je torej prepuščena človekoljubnosti, h kateri solidarnostni odbor poziva tudi bralce našega dnevnika. Kdor bi želel prispevati k humanitarni akciji, lahko to stori pri Tržaški kreditni banki (Ul. Filzi, Domjo ali Rojan), kjer lahko denar nakaže na tekoči račun številka 01-90574/66, naslovljen na Odbor SOS Eugenia Sandru.
pismo uredništvu^
Iščem očividce
prometne nesreče
V ponedeljek, 27. januarja °krog 13.30 je mojega sina Davida, ki se je peljal na motorju, Povozil avtomobil, ki mu je z leve Presekal cesto na koncu Drevoredi6 DAnnunzio (tik pred Trgom 0raggi, blizu bencinske črpalke !n avtobusnega postajališča). Pri je zadobil zaskrbljujoče poko je prihitela patrulja karabinjerjev za izvide, je bil moj sin že bolnici, neznanci pa so že premaknili obe vozili, tako je da bila ,ekonstrukcija incidenta otežko-Ceha.
ker je imel incident več očivid-®.v' bi slednje zaprosil, da se sta-■]° v stik z mijim sinom na njegovem naslovu (Ul. Gasser 6, tel. s42835 s telefonsko tajnico), za kar 6 hm že vnaprej zahvaljujem.
Paolo Parovel
IMjak-tl«
UL. SV. FRANČIŠKA 20
Vabimo vas v četrtek,
13. t.m., ob 17,30 na otvoritev razstave
ATILIJA KRALJA
---------- novejša dela
__________gledališča________________
SSG - Kulturni dom
V	petek, 14. t. m., ob 20.30 premiera Cankarjeve drame ROMANTIČNE DUŠE v režiji Vinka Moderndprferja. Abonma RED A.
Ponovitve: v soboto, 15. t. m., ob 20.30 -Abonma RED B; v nedeljo, 16. t. m. , ob 16. uri - Abonma RED C;, v sredo, 19. t. m., ob 20.30 - Abonma RED D’; v četrtek, 20. t. m., ob 20.30 - Abonma RED E; v petek, 21. t. m., ob 16. uri - Abonma RED I; v soboto, 22. t.m., ob 20.30 - Abonma RED F in v nedeljo, 23. t. m., ob 16. uri -Abonma RED G.
Gledališče ROSSETTI
Danes ob 20.30 bo na sporedu premierska predstava ČUDEŽNO JABOLKO Nicholsona v režiji Giancarla Sbragie.V abonmaju odrezek št. 4B. Prodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti.
Jutri ponovitev ob 16. uri.
Gledališče VERDI
Operna in baletna sezona 1991/92
V	soboto, 15. t. m., ob 16. uri ( red S)
bo na sporedu MOJSTRI PEVCI IZ NuR-NBERGA R. VVagnerja. Dirigent Michael Luig, režija Stefano Vizioli. Prodaja vstopnic pri blagajni po običajnem umiku. Ponovitev v torek, 18. t. m., ob 19. uri za red H.
Vodstvo gledališča obvešča, da se bodo predstave začele točno ob 19. uri, popoldanske pa ob 15.30, razen sobotne predstave (za red S), ki se bo začela ob 16. uri. Priporoča se točnost, ker bo po pričetku predstave vhod v dvorano gledalcem prepovedan in bodo morali počakati do odmora. Predstava traja 4 ure in 55 minut (vključno z odmorom).
V	petek, 14. t. m., ob 20. uri (red A) premierska predstava opere IL CAMPI-ELLO. Režija Paolo Trevisi, dirigent Niksa Bareza.
Predprodaja vstopnic pri blagajni gledališča.
La Contrada - Gledališče Cristallo
Ob 15. do 23. februarja bo na sporedu Pirandellovo delo IL GIOCO DELLE PARTI. Režija Beppe Navello.
La Contrada - Predstave za otroke
Danes ob 10. uri bo na sporedu pravljica Francesca Macedonia E TUTTO PER UNA ROSA.'Režija Francesco Macedonia, nastopajo Paola Bonesi, Patrizia Borul, Riccardo Canali, Adriano Giraldi, Maria Grazia Plos. Izvirna glasbena spremljava Carla Moserja. Ponovitve bodo trajale do 14. februarja.
Gledališče Silvio Pellico
V. petek, 14. t. m„ ob 20.30 bodo v gledališču v Ul. Ananian ponovili komedijo Brune Brosolo UNA CORSA AL BURLO v izvedbi gledališke skupine I Grembani.
Predstave si bodo sledile do 16. t. m.
Dopolnilo
p prošnjo naše poročevalke s ^rešernove proslave DTTZ Žiga bpriS’ ° kateri je naš dnevnik pisal v deljo, naj poročilo dopolnimo s vrtkom, da sta program povezoval ^daka Miro Chert in Tanja
koncerti
Societa dei concerti Tržaško koncertno društvo V ponedeljek, 17. t. m„ ob 20.30 bo v
gledališču Rossetti nastopila glasbena skupina PRO CANTIONE ANTIOUA MONDO ANTIOUO.
KONCERT
IRENE GRAFENAUER - flavta
in
MARIE GRAF-harfa
V SEŽANI, v veliki dvorani kulturnega centra S. Kosovela, sreda 12. 2., ob 20. uri
Koncert so omogočili: SGP KRAŠKI ZIDAR SEŽANA, TIM DIVAČA in DROGA PORTOROŽ.
razstave
V	TK galeriji razstavlja še danes in jutri svoje skulpture JO AN MANUEL LLACER.
V	muzeju Revoltella bo do 30. marca 1992 na ogled razstava "Mito sottile - Slikarstvo in kultura v mestu Sveva in Sabe".
V	galeriji Cartesius bo do 20. t. m. odprta razstava slikarke ALIČE PSACA-ROPULO.
V	galeriji Malcanton - Ul. Malcanton 14/A je na ogled razstava slikark OLGE in TATI ANE RADTCHENKO. Razstava bo trajala do 29. februarja.
V	galeriji Fine Art v Ul. della Guar-dia 16 je do 17. t. m. na ogled razstava slikarke ANGIOLE GATTI.
V	galeriji Rettori Tribbio je do 14. t. m. odprta razstava v spomin na preminulega slikarja GIORGIA MILIA. Urnik: 10.30-12.30, 17.30-19.30, ob nedeljah 11-13.
razne prireditve
KD Rovte-Kolonkovec — Ul. Monte Sernio 27, vabi na proslavo DNEVA KULTURE, ki bo v soboto, 15.t.m„ ob 20. uri. Gostuje PD DOMOVINA iz Ospa z veseloigro »Vozel«. Priložnostni govor bo imela Marta Ivašič.
Društvo slovenskih upokojencev prireja v četrtek, 13.t.m., ob 16. uri v Gregorčičevi dvorani v Trstu Prešernovo proslavo. Spored: uradna beseda prof. Boris Pangerc, glasbeni program harmonikarji Klavdija Furlana, recitacije Stane Razstresen. Vabljeni.
Amaterski oder »Jaka Štoka« Prosek—Kontovel priredi v soboto, 15. t.m., ob 20. uri v Kulturnem domu na Proseku »Dan slovenske kulture«. Sodeluje ŽPZ Prosek—Kontovel, gostuje dramska skupina KD Kraški dom z igro KDO JE KRIV avtorice Stane Milič - Lazar, režija Drago Gorup. Toplo vabljeni.
PD Mačkolje vabi v nedeljo, 16. t.m., ob 16. uri v srenjsko hišo v Mačkoljah, ob proslavi dneva kulture na predstavitev knjige domačinke Ljube Smotlak »SPREHODI PO TRSTU«
Slovensko Planinsko Društvo — Trst vabi v četrtek, 13.t.m., ob 20.30 v Gregorčičevo dvorano — Ul. sv. Frančiška 20 — Trst na predavanje z diapozitivi arheologinje Katje Kjuder »SLOVANI, OD PRADOMOVINE DO VELIKE KARANTANIJE«.
PD Slovenec Boršt—Zabrežec priredi ob Dnevu slovenske kulture v petek, 14. t.m., ob 20.30 v Srenjski hiši v Borštu celovečerni koncert MPZ »Skala« iz Gabrij. Vabljeni.
SKD Tabor —Opčine	V soboto,
15.t.m„ ob 20.30 koncert »OD KOROTANA DO JADRANA« in govor Paola Fonde v počastitev dneva slovenske kulture. Sodelujejo moški pevski zbori: ZARJA — Trbovlje, VRES — Prevalje, F. ZGONIK - Branik, F. HARTMAN — Pliberk in TABOR - Opčine. Vezno besedilo K. Filipovič. Vabljeni.
PD Kolonkovec Ženjan, Dom J. Ukmar, KD I. Grbec priredijo Dan slovenske kulture v soboto, 15. t.m., ob 20. uri, Skedenjska ul. 124. Priložnostna beseda Marij Čuk. Vabljeni.
Tanjo in Wilija je začela kratkočasiti
SANJA
Skupnost vrtnarjev in vinogradnikov iz Podlonjerja toplo čestita.
le^epon,Ce S°	Wiliju prines-
SANJO
Novorojenki želimo veliko sreče v življenju
družini Kuret, Mikac, sorodniki in prijatelji.
včeraj - danes
Danes, TOREK, 11. februarja 1992
MARIJA
Sonce vzide ob 7.14 in zatone ob 17.24 - Dolžina dneva 10.10 - Luna vzide ob 10.08 in zatone ob 24.46.
Jutri, SREDA, 12. februarja 1992
BENEDIKT
VREME VČERAJ: temperatura zraka 7,9 stopinje, zračni tlak 1022,6 mb pada, veter vzhodnik 6 km na uro, vlaga 91-od-stotna, nebo oblačno, padlo je 1,2 mm dežja, morje skoraj mirno, temperatura morja 7,6 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Massimiliano Žara, Lorenzo Grisancich, Zoe Nemec, Andrea Bazzara, Eugenia Pozzato, Letizia Qua-lizza.
UMRLI SO: 85-letni Pasguale Ingra-valle, 61-letni Mario Prodan, 98-letna Matilde Svetina vd. Giannini, 80-letni Telesforo Pobega, 88-letni Giovanni Dor-ni, 80-letna Rosalia Mikol, 89-letna Lidia Brežic, 80-letni Carlo Škerl, 51-letni Romeo Bertocchi, 53-letna Silvestra Sossi, 91-letna Anna Ceppi, 82-letni Bortolo Bellotto, 81-letni Mario Reggente, 81-let-na Grazia Brunetti, 69-letni Boris Ceca-da, 72-letni Marcello Ferdi, 97-letna Maria Celli, 80-letna Angela Formica, 72-letni Romolo Singer, 87-letni Tommaso Longo, 83-letni Aurelio Norcia, 75-letna Angela De Biasio, 77-letna Maria Savi.
SLUŽBA LEKARN
Od ponedeljka, 10.
do nedelje, 16. februarja 1992 Normalen urnik lekarn:
8.30	- 13.00 in 16.00 - 19.30
Lekarne odprte od 13.00 do 16.00
Ul. Giulia 14, E rta S. Anna 10, Mazzinijev drevored 1 (Milje).
PROSEK (tel. 225141/225340) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Lekarne odprte od 19.30 do 20.30
Ul. Giulia 14, E rta S. Anna 10, Ul. Dante 7, Mazzinijev drevored 1 (Milje).
PROSEK (tel. 225141 /225340) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba
Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Ul. Dante 7 (tel. 630213).
ZA DOSTAVLJANJE ZDRAVIL
NA DOM TEL. 350505 - TELEVITA
URAD ZA INFORMACIJE KZE
Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure - tel. 573012.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
razna obvestila
VI. zimske igre Sklada »Mitja Čuk« v sodelovanju s SK Devin bodo v nedeljo, 16. februarja 1992 v Žabnicah. Prijave za avtobusni izlet in tudi samo za kosilo v uradu Sklada, Narodna ul. 126 vsak dan od ponedeljka do petka od 8.30 do 12.30. Informacije po telefonu 212289.
PD Mačkolje vabi na otvoritev razstave del Bogomile Doljak z naslovom »LES in GLADEŽ« v srenjski hiši v Mačkoljah v petek, 14. t.m., ob 19.30. Umetnico bo predstavila književnica Irena Žerjal. Urnik: v soboto, ponedeljek in torek od 10. do 12. in od 15. do 20. ure; v nedeljo pa od 11. do 13. in od 15. do 20. ure.
GKO iz Križa vabi člane, da se udeležijo sestanka, ki bo jutri ob 19. uri v Ljudskem domu. Na dnevnem redu je razprava o programu praznikov GKO. V četrtek ob 19.30 pa vabi somišljenike na družabno srečanje.
Prispevajte za
»Dijaško matico«
čestitke
Naš MARTINČEK je sonček, naš Martinček je zlat, sladak kot bombon-ček, ga vsak ima rad. Lepo nam je skupaj, še bomo bili, zapojmo vsi skupaj naj Marin živi. Vse najboljše za tvoj rojstni dan ti želi tvoja Darija.
Antonelli in Markotu se je pridružil sin MATIJA. Staršema, nonetom in pradedom čestitajo družine Masaten, Glavina in Kocjan.
kino
ARISTON - 15.00, 21.40 J.F.K. - Un caso ancora aperto, r. Oliver Stone, i. Kevin Costner.
EKCELSIOR - 17.00, 22.15 Hot Shots.
ENCELSIOR AZZURRA - 17.30, 22.00 Gli amanti del Pont-Neuf, i. Denis La-vant, Juliette Binoche.
NAZIONALE I - 16.00, 22.15 Un medico, un uomo, i. VVilliam Hurt.
NAZIONALE II - 16.45, 22.15 Prova schiacciante, r. VVolfgang Petersen.
NAZIONALE III - 16.30, 22.15 Perversio-ni bestiali, □ □
NAZIONALE IV - 16.30, 22.20 Mio padce che eroe, i. Gerard Depardieu.
GRATTACIELO - 17.30, 22.15 Maledetto il giorno che t'ho incontrato, i. Carlo Verdone.
MIGNON - 16.00, 22.15 Fa la cosa gius-ta.
EDEN - 15.30, 22.10 Capriccci carnali, pom., □□
CAPITOL - 14.30, 22.00 Robin Hood il principe dei ladri, i. Kevin Costner.
LUMIERE - 17.45, 22.15 Mississippi Ma-sala, i. Denzel VVashington.
ALCIONE - 17.30, 22.00 Lanterne rosse, r. Zhang Yimou.
RADIO - 15.30, 21.30 Giocchi carnali proibiti.porn., □ □
Prepovedano mladini pod 14. letom O 18. letom □ □
mali oglasi
ZASTOPNIK
Ul. Flavia km Trst
PRODAM avtomobil Alfa Romeo 33, 1700(quadrifoglio verde), letnik '88, bele barve,v dobrem stanju, po ugodni ceni. Tel. 291130 od 19. do 21. ure.
PEKARNA — slaščičarna išče vestno prodajalko ali vajenko. Tel. 226147.
SVETLO stanovanje v središču mesta v dvajsetletni hiši, veliko 130 mkv, prodam brez posrednika. Telefon 631177 ali ob večernih urah 418625.
PRODAM štirinožno mehansko dvigalo za mehanično delavnico po ugodni ceni. Telefonirati ob večernih urah 200115.
OSMICO je odprla Sonja Strain, Mačkolje Križpot 84.
GALERIJA FLORJAN v Ljubljani, Gornji trg 24 prodaja minerale, poldrage in drage kamne, eterična olja ter naravne dišave. Odprto vsak dan od 11. do 13. ure in od 17. do 19. ure, v soboto od 11. do 13. ure.
TAVČAR, Ivanjigrad 13, prodaja domače klobase. Oglasite se pri nas.
OSMICO je odprl Živec v Koludrovci.
PES TERRIER črne barve se je izgubil v Ricmanjih. Telefon 280575.
IŠČEMO veščega kuharja. Telefon 299998 od 8. do 9. ure.
STANOVANJE z vrtom in garažo v tros-tanovanjski hiši v Nabrežini prodam po tržni ceni. Ponudbe poslati na Pub-liest, Ul. dei Montecchi 6 — Trst pod šifro »Stanovanje v Nabrežini«.
MIZARJA z obrtniško izkušenostjo iščem. Nudim stanovanje tudi vsej družini. Pisati na Publiest, Ul. dei Montecchi 6 — Trst šifra »Izkušen mizar«.
L
LUCIOLI
menjalnica
10. 2. 1992
TUJE VALUTE	FIXING MILAN	BANKOVCI TRST	TUJE VALUTE	FIXING MILAN	BANKOVCI TRST
Ameriški dolar		.. 1178,30	1120.-	Švicarski frank		843,91	833.-
Nemška marka		..	753,26	742. -	Avstrijski šiling		107,062	105.—
Francoski frank		..	220,99	218. -	Norveška krona		191,90	188.-
Holandski florint ..	..	669,22	660,-	Švedska krona 		207,22	203.-
Belgijski frank		36,58	35,50	Portugalski eskudo .	8,735	8,—
Funt šterling		,. 2159,85	2130.	Španska peseta 		11,95	11,30
Irski šterling		.. 2007,00	1980,—	Avstralski dolar		884,50	820.—
Danska krona		194,23	190.—	Jugoslov. dinar 		—	6,50
Grška drahma		6,503	6.—	ECU		1538.—	—
Kanadski dolar		. 1005,75	960.	Slovenski tolar		—	14,50
Japonski jen 		9,395	9,20	Hrvaški dinar		—	12.—
Dr|l/Q	BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE	Ig^ia^oomic4«,^!
DLIKD	TRŽAŠKA KREDITNA BANKA

r	ji
'KtDNARC
*■—
Celoletna
Mesečna
200.000 lir
23.000 lir
□	Celoletna prednaročnina za Primorski dnevnik
200.000	lir velja za tiste, ki jo poravnajo do 29. februarja 1992. Po tem datumu bo celoletna naročnina znašala
276.000	lir.
□	Naročnikom bomo še naprej nudili brezplačno male oglase in čestitke.
□	Naročnino lahko poravnate:
—	na upravi Primorskega dnevnika v Trstu in Gorici
—	pri raznašalcih časopisa
—	preko pošte na t/rn ZTT št. 13512348
—	in pri vseh slovenskih denarnih zavodih.
Vse tiste, ki poravnajo naročnino preko pošte ali denarnih zavodov prosimo, da ob plačilu navedejo točen priimek in ime ter naslov naročnika.
Ob predstavitvi repertoarja za letošnji festival
Kot vedno bogat spored poleti v veronski Areni
Pg velikih uspehih drugod Čudežno jabolko končno na odru gledališča Rossetti
MILAN — Ob koncu preteklega tedna so v Milanu predstavila 70. festival veronske Arene, ki bo letos svojim obiskovalcem ponudil: Verdijevo opero Don Carlos, Puccinijevo La Boheme, nato spet Verdijevi Aido in Nabucco, Gershwinovo Por-gy and Bess, simfonično-zborovski koncert v poklon Rossiniju in balet Carmina Biurana po glasbi Carla Orffa, ki ga bodo dopolnjevale še Orffove Catulli Carmina.
Festival se bo začel 1. julija in bo trajal do 30. avgusta. Ravnatelj Ma-urizio Pulica in umetniški vodja Lorenze Ferrero sta poudarila, da je to tradicionalni festival, katerega repertoar je prav tako tradicionalno zasnovan. Letošnjo novost predstavljajo nastopajoči, saj se bodo predstavili arenskemu občinstvu sedemnajst pevcev in dva dirigenta, ki v Veroni doslej še niso nastopili.
Don Carlos je bil zadnjič v Areni leta 1969 in postavitev Jeana Vilarja je ostala dolgo v spominu kot izredni odrski dogodek. Letošnji Don Carlos pod vodstvom Joseja Marie Collada se bo moral meriti z uspehom tiste postavitve.
Za Boheme Giacoma Puccinija, ki je zadnjič bila v Areni leta 1982, je predvidenih trinajst repriz, dirigent pa bo Tizian o Severini. Tudi za to opero napovedujejo nadvse zanimivo postavitev. Zgodbo bodo namreč postavili v Pariz leta 1830. Tedaj so v francoski prestolnici potekala obsežna dela, ki naj bi spremenila mestu obraz. Z okna nežne Mimi bo pogled padal na gradbišča, od prvega do zadnjega dejanja pa bodo tudi vidne sprotne spremembe in napredovanje del.
Za Aido je predvidenih 16 repriz, ponoviti pa nemaravajo spet »zgodovinsko« postavitev iz leta 1913. Umetniški voj da Ferrero je ob Aidi
dodal, da bodo verjetno zadnjič uporabili to staro postavitev, ker že načrtujejo novo produkcijo Aide, ki naj bi izenačila uspeh svoje »prednice« in naj bi prav toliko tel zdržala na odru.
Verdijev Nabucco si je pridobil mesto v repertoarju po uspehu, ki ga je doživel lansko leto. Dirigent bo Anton Guadagno, predvidenih pa je samo pet repriz.
Ob 200-letnici rojstva Gioacchina Rossinija (1792-1868) ni mogel manjkati njemu posvečen koncert. V goste bosta prišla londonska Royal Symphony Orchestra in Symphony Chorus, ki bosta izvedla občudovano in priljubljeno skladbo Stabat mater. Rossini jo je napisal leta 1832, malo preden se je dokončno odpovedal skladanju.
Porgy and Bess Georgea Ger-shwina bo doživela samo eno predstavo v izvedbi simfoničnega orkestra iz Pittsburga. Glede baleta Carmina Burana velja povedati, da predstava ne bo v Areni temveč v Rimskem gledališču.
Profondo Nord iz Furlanije
Nocojšnja oddaja Profondo Nord (ob 22.45 na RAI 3) se bo oglasila iz Furlanije. V gledališču Ciconi v kraju San Daniele del Friuli bo voditelj Gad Ler-ner obravnaval vrsto problemov, v prvi vrsti pa alkoholizem. V dvorani bodo sedeli alkoholiki in vinogradniki, gostilničarji in izvedenci. Alkoholizem je vsekakor eden glavnih socialnih problemov v deželi.
Na odru gledališča Rossetti bo nocoj nova predstava - Čudežno jabolko (La mela magica) angleškega avtorja VVilliama Nicholsona. Predstavo je postavilo gledališče Pro.Sa. iz Rima v režiji Giancarla Sbragie, ki je tudi protagonist skupaj z Manuelo Kustermann. Predstava, ki bo gostovala v Ros-settiju do nedelje, 16. februarja, je priromala na tržaški oder po uspehih, ki jih je doživela v Londonu in Broadwayu.
Čudežno jabolko (v prevodu Agostina Lombarda) je Nicholso-nov prvenec in nosi v originalu naslov Shadowlands ali dobesedno Senčna zemlja. Delo je bilo napisano pred tremi leti, saj se je avtor približal gledališču po dolgoletnih izkušnjah kot pisec filmski in televizijski scenarijev.
Zgodba sloni na biografiji Cli-vea Staplesa Lewisa, v Angliji zepo znane osebnosti. Lewis je pisal pripovedke za otroke, pa tudi tv oddaje o verskih in etičnih vprašanjih. V Čudežnem jabolku
je v središču pozornosti njegovo srečanje z newyorško pisateljico Joy Davidman, ki jo bo Lewis najprej povabil na čaj, nato se bo z njo poročil, končno pa se bo vanjo tudi zaljubil, a tedaj bo ženska že na smrt bolna. Delo vsekakor noče biti samo tragedija, temveč ima tudi veliko svetlih trenutkov in komičnih utrinkov. Tako so ob solzah in temeljnih življenjskih vprašanjih, kot so ljubezen, bolezen, smrt, usoda, tudi zgodbe, ki jih očim pripoveduje mlademu Douglasu. Ob posnemanju osebe iz pravljice in v želji, da bi mama ozdravela, fant skrije pod mamimo blazino »čudežno jabolko«.
Ob že omenjenih protagonistih-se v vlogi Douglasa pojavlja odličen Ashley De Bianchi, tu pa so še Elio Veller, Giancarlo Cortesi, Alfrede Piano, Gianfranco Saletta, Carlo Alberto Buraschi, Salvatore Čorbi in Laura De Angelis. Scene in kostume je oskrbel Gianfranco Padovani, glasbo pa Luciano in Maurizio Francisci.
Danes v hotelu Excelsior Palače
Soočanje v glasbi kot pobuda kluba Rosselli
Danes popoldne (ob 17.30) bo v Cesarjevi dvorani hotela Excel-sior Palače (na Nabrežju Madn-racchio srečanje na temo Soočanje v glasbi (Musiča a confron-to). Pobudnik srečanja, ki želi biti predvsem priložnost za debato in izmenjavo mnenj, je Club Rosselli.
To kulturno združenje se je že v preteklosti večkrat pojavilo kot pobudnik, prireditelj ali pri-našatelj predlogov, ki naj bi razmigali kulturno življenje in zanimanje zanj v sicer dokaj mlačnem Trstu.
Današnje srečanje bo vodil deželni odbornik Gianfranco Car-bone, sodelovali pa bodo še: Gi-orgio Blasco, ravnatelj tržaškega konservatorija Tartini; Gino D'-Eliso, glasbenik in kantavtor; Carlo de Incontrera, glasbenik in muzikolog; Gianni Gori, direktor produkcije v gledališču Verdi. Napovedan je bil sicer ravnatelj Verdija Giorgio Vi-dusso, a odpovedati je moral sodelovanje, ker je moral danes v Rim za srečanje na Ministrstvu.
Umrl je Alex Haley, avtor Korenin
Umrl je Alex Haley, temnopolti ameriški pisatelj, ki je zaslovel po vsem svetu z romanom Korenine. Haley je praznoval svoj 70. rojstni dan lani avgusta, že pred časom pa je izginil z literarne scene, kot da bi bili velik uspeh in težave, ki mu jih je ta prinesel, preveč zanj. Korenine so doživele posrečeno TV verzijo, sledile pa so prijave, procesi in še marsikaj, pa kljub vsestranskemu priznanju, ki ga je bil roman deležen leta 1977. Zgodba o sužnju Kunta Kinte, o plantažah in o težkem življenju temnopoltih delavcev je doživela tolikšno priznanje prav zaradi svoje verjetnosti. Preden se je lotil romana, je Haley kot novinar sodeloval z revijama Rider's Digest in Playboy. Iz intervjuje se je rodila prva uspešnica Avtobiografia Malcolma X, nato se je lotil zgodbe svoje družine, ki mu jo je pripovedovala babica. Tako je postal prvi ameriški črnec, ki je uspel navezati svoje korenine na Afriko kot prvo domovino.
r~j| rai 1__________________
6.55	Aktualno: Unomattina
10.00	Vesti in Gospodarstvo
10.25	Nan.: Guglielmo Tell
11.00	Vesti iz Milana
11.05	Dok.: Nel mare degli antichi, sledi vreme
12.00	Variete: Piacere Raiuno, vmes (12.30) kratke vesti
13.30	Dnevnik - tri minute
14.00	Variete: Piacere Raiuno
14.30	Otroška oddaja
15.00	Kronike o motorjih
15.30	Aktualno: 40 parallelo a Sud e a Nord
16.00	Mladinski variete: Big!
17.55	V Parlamentu in vesti
18.05	Variete: Occhio al bi-glietto
18.30	Aktualno: Ora di punta
19.35	Aktualno: Una storia
(vodi Enzo Biagi)
19.50	Vreme in dnevnik
20.40	Aktualno: TG Sette
21.45	Variete: Alta classe -Voglio vivere cosi (vodi Gianni Mina), vmes (22.45) dnevnik
24.00	Dnevnik in vreme 0.30 Danes v Parlamentu 0.40 Zimske olimpijske igre:
hokej na ledu Švedska-Italija, umetnostno drsanje, ženski biatlon
1.40	Rubrika opolnoči
RAI 2_______________
7.00	Nanizanke in risanke
8.45	Ne samo o kmetijstvu
9.00	Dok. oddaja: Vivere con il vulcano
10.00	Film: La gran vita (kom., It.-Fr.-Nem. 1961)
11.50	Kratke vesti
11.55	Variete: I fatti vostri
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.30	Gospodarstvo in vreme
13.50	ZOI: slalom M (2. tek)
14.45	Nad.: Santa Barbara
15.35	Aktualnosti: Rubrika o lepoti - Tua, 15.50 Kronika v živo, Diogenes
17.25	Kratke vesti iz Milana
17.30	Iz Parlamenta
17.35	Aktualno: Pred filmom Atto di dolore
17.55	Glasba: Rock cafe
18.05	Športne vesti
18.20	Nanizanka: Miami Vice
19.10	Nad.: Beautiful
19.45	Vreme, dnevnik, šport
20.30	TV film: La storia spez-zata (dram., It. 1991)
22.15	Variete: Videocomic
22.35	Dok.: Čara Italia
23.15	Aktualno: TG Pegaz
23.55	Vesti, vreme, horoskop 0.05 Glasba: Rock cafe
0.10 Filmske novosti 0.20 Košarka: Italija-ČSR
2.00	Nočni spored
|	^ RAI 3	|
9.50	Zimske olimpijske igre: moški slalom (1. tek), skoki 90 m, sankanje Z
12.30	Krožek ob 12 (vodi Romano Battaglia), vmes (12.35) Vesti iz Milana
14.00	Deželne vesti
14.30	Popoldanski dnevnik
14.45	Dok.: II far da se, 15.15 Viaggio nel pianeta naif
15.45	Šport: rubrika o odbojki in ženska odbojka
16.40	Odprti prostor
17.00	Aktualno: Popoldan na tretji mreži
17.45	Pregled tujega tiska
18.00	Dok. oddaja: Geo
18.40	Rubrika o zimskem športu, nato vreme
19.00	Dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Varjeteja: II portalette-re, 20.05 Blob
20.25	Aktualno: Una cartolina spedita da A. Barbato
20.30	Aktualno: Parte civile (vodi Donatella Raffai)
22.30	Dnevnik ob 22.30
22.45	Aktualno: Profondo Nord (vodi Gad Lerner)
24.00	Variete: Cera una volta Fluff (vodi G. Ippoliti)
0.30 Dnevnik in vreme
0.55 Variete: Fuori orario
[~	TV Slovenija 1	~~j
9.55	Zgodbe iz školjke
10.45	Šolska TV: Nekoč je bilo... življenje - Uho,
11.10	Angleščina, 11.30 Zdravo in varčno ogrevanje, 11.40 Zakaj imajo nekatera drevesa liste tudi pozimi?
11.45	Euroritem (35. odd.)
12.00	Poročila
16.15	Napovednik
16.20	Alpe-Donava-Jadran
16.55	Poslovne informacije
17.00	Dnevnik
17.10	Slovenska kronika
17.20	Spored za otroke: Zlati prah, 17.25 nan. Alf,
17.50	Lutkovna igrica
18.30	Svet poroča
19.10	Risanka
19.17 Napovednik
19.30	Dnevnik, vreme in šport
20.05	Nad.: Louisiana
21.00	Knjižne novosti
21.10	Osmi dan
22.05	Dnevnik, vreme in šport
22.30	Poslovna borza
22.40	Dok.: Vršiček ledene gore, nato Napovednik
23.15	Sova, vmes nanizanka V območju Somraka in nadaljevanka Mož, imenovan Sokol
0.25 Video strani
Hj^) TV Koper______________
13.00	Nadaljevanki: Rayano-vi, 13.20 Amandoti
14.00	Vzgojna oddaja RAI
16.00	TV Novice
16.10	Otroški program, vmes lutkovna pravljica
17.10	Nanizanka: Swat
18.00	Studio 2
18.50	Odprta meja
19.00	TV Dnevnik Vsedanes
19.25	Nadaljevanki: Rayano-
vi, 19.45 Amandoti
20.30	Film: Backroad (kom., ZDA 1981, r. Martin Ritt, i. Sally Field)
22.00	TV Dnevnik Vsedanes
22.10	Vzgojna oddaja RAI
|~ TV Slovenija 2
9.50	ZOI: moški slalom (1. tek), skoki komb., 13.50 moški slalom (2. tek), ženski biatlon 7,5 km
15.30	Sova, vmes nad. Mož, imenovan Sokol in nanizanka Zvezdne steze
17.00	Zimske olimpijske igre
19.00	Orion
19.25	Napovednik
19.30	TV Dnevnik Sarajevo
20.05	Žarišče
20.30	Umetnostno drsanje
1.00	Vutel
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Alpe Jadran (pon.);
8.40	Orkestri; 9.00 Musical; 9.30 Beležka;
9.40	Potpuri; 10.00 Dnevni pregled tiska; 10.10 Stereofonski koncert; 11.30 D. Fei-gel in njegovi kratki spisi; 11.50 Melodije; 12.00 Položaj otrok in njihove usode v današnji družbi; 12.20 Lahka glasba; 12.40 Naša pesem: Primorski akademski zbor Vinko Vodopivec iz Ljubljane; 12.50 Orkestri; 13.25 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Aktualnosti; 16.00 Mi in glasba: Simfonični orkester RTV Slovenija; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Dopisnice z najbližjega Vzhoda; 17.40 Mladi val; 19.20 Zaključek sporedov.
RADIO SLOVENIJA
5.00,	6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00,
11.00,	12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 19.00, 21.00,
23.00	Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci;
7.00	Kronika in napovedi; 8.15 Obvestila;
8.30	Dnevnikov odmev; 11.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Obvestila; 14.05 Poslovne informacije; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Obvestila; 17.00 Studio ob 17.00; 19.30 Obvestila; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 20.35 Minute za; 21.05 Radijska igra; 21.40 Glasbeni intermezzo; 22.00 Zrcalo dneva;
22.30	Slovenski pevci šansonov; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Nočni program.
CANALE 5______________
7.00	Aktualno: Na prvi strani
8.30	Nan.: Arnold, 9.00 Aliče
9.35	Film: Torna, piccola She-ba (dram., ZDA 1952, r. Daniel Mann, i. Burt Lancaster, S. Booth)
11.50	Kviz: II pranzo e servito
12.40	Variete: Non e la Rai
13.00	Dnevnik TG 5
14.30	Aktualno: Forum (vodi Rita Dalla Chiesa), 15.00 Agenzia matrimoniale,
15.30	Ti amo parliamone
16.00	Otroški variete: Bim bum bam in risanke
18.00	Kviza: OK il prezzo e giusto!, 19.00 La ruota della fortuna
20.00	Dnevnik TG 5
20.25	Variete: Striscia la noti-zia
20.40	Film: Appuntamento al buio (kom., ZDA 1987, r. Blake Edwards, i. Kirn Basinger, Bruce Willis)
22.45	Aktualno: Istinti (vodita Elena Caputo in Mimmo Lombezzi)
23.15	Variete: Maurizio Co-stanzo Show, vmes (24.00) Dnevnik TG 5
1.15	Striscia la notizia
1.30	Nanizanke non stop
RETE 4_________________
8.00	Nadaljevanke: Cosi gira il mondo, 8.25 La mia piccola solitudine, 9.00 La valle dei pini, 9.35 Una donna in vendita
10.30	Kviz: Čari genitori
10.55	TG 4 vesti
11.45	Nadaljevanka: Stellina
12.20	Otroški variete
13.30	TG 4 vesti
13.40	Variete: Buon pomerig-gio (vodi P. Rossetti)
13.45	Nad.: Sentieri, 14.45 Se-nora, 15.15 Vendetta di una donna, 15.45 Tu sei il mio destino, 16.20 Cris-tal, 17.20 Febbre darno-re, vmes TG 4 vesti
18.00	Aktualno: Ceravamo tanto amati
18.30	Kviz: Gioco delle coppie
19.05	Rubrika o lepoti
19.10	Nad.: Dottor Chamberlain, 19.35 Primavera
20.30	Film: I dieci comanda-menti (zgod., ZDA 1957, r. Cecil B. De Mille, i. Charlton Heston, Anne Baxter)
0.30 Film: Il vestito strappato (dram., ZDA 1957, r. Jack Arnold, i. Jeff Chandler)
2.30	Programi non stop
ITALIA 1______________
6.30	Odprti studio
7.00	Otroški variete: Ciao ciao in risanke
8.30	Odprti studio
9.05	Nan.: SuperVicky - Tele-fonata anonima, 9.30 Chips - Sguadra specia-le, 10.30 Magnum P.I.
11.30	Odprti studio
11.45	Varieteja: Mezzogiorno italiano (vodi G. Funari)
14.00	Odprti studio
14.30	Variete: Mondo Gabib-bo
15.00	Nanizanke: La bella e la bestia - Una vita felice,
16.00	Magnum P.I. -Scuole serali, 17.00 A-Team - Una piccola guerra mortale, 18.00 MacGyver - L'occhio di Osiride
19.00	Odprti studio
19.30	Studio šport
19.35	Kviz: Il gioco dei nove (vodi Gerry Scotti)
20.30	Nogomet: Milan-Torino (pokal Italije)
22.30	Šport: L appello del mar-tedi (vodi Maurizio Mo-sca)
0.30 Odprti studio in šport
1.05	Nanizanke non stop
ODEON_________________
13.00	Risanke in nanizanke
15.30	Nadaljevanka: Happy end (i. Jose Wilker)
16.30	Film: Codice d onore (vojni, ZDA 1948, i. Alan Ladd, Donna Reed)
18.00	Nad.: Rosa selvaggia (i. Veronica Castro)
19.30	Risanke
20.00	Nanizanka: Le rocambo-lesche avventure di Robin Hood
20.30	Film: I carrabbimatti (kom., It. 1981, r. G. Car-nimeo, i. Andy Luotto, Renzo Montagnani)
22.00	Variete: Fiori di zucca
22.30	Film: La sguadra specia-le delVispettore Swen-ney (krim., 1977)
TMC ___________________
8.30	Nanizanki: Batman, 9.00 Ai confini delTArizona
9.50	Zimske olimpijske igre: moški slalom (1. tek)
11.00	Nad.: Vite rubate
11.45	Variete: A pranzo con VVilma
12.30	Nanizanka: Get Smart
13.00	TMC News in šport
13.50	ZOI: moški slalom
14.30	Variete: Ottovolante
15.05	Film: Prima missione
(pust., Hong Kong 1985, i. Jackie Chan)
16.45	Rubrika: Ženska TV
18.30	Nanizanka: Matlock - Il ladro (1. del)
19.30	Sportissimo '92
20.00	Vesti: TMC News
20.30	Zimske olimpijske igre: umetnostno drsanje -pari (iz Albertvilla)
23.00	Variete: Festa di comple-anno (vodita G. Cinguet-ti in Lelio Luttazzi)
24.00	Nočne vesti
0.20 ZOI: hokej na ledu Šved-ska-Italija
2.15	Aktualno: CNN News
TELEFRIULI_____________
10.45	Telefriuli non stop
16.00	Kratke vesti
16.05	Risanke in nanizanka
17.00	Ena rastlina na dan
18.05	Nad.: La padroncina
19.00	Dnevnik
19.30	Rubrika: Zelena dežela
20.00	Variete: Serade furlane
22.00	Rubrika: Šport in šport
22.45	Nočne vesti
23.15	Nanizanka: Ouando arri-va il giudice
TELE 4_______________
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
14.00	Dogodki in odmevi
19.30	Dogodki in odmevi
RADIO KOPER
(slovenski program)
7.30, 14.30, Poročila; 13.30, 19.00 Dnevnik; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.10 Vremenska napoved in prometni servis; 6.30 Jutranjik in cestne informacije; 7.00 Kronika; 7.30 Dnevni pregled tiska; 7.45 Kulturni servis; 8.00 Prenos Radia Slovenija
10.35	Prenos Vala 202 iz studia Radia Koper; 13.00 Na valu radia Koper; 13.15 Od enih do treh; 14.35 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 tl kulturnega sveta; 19.30 Prenos RS.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30. 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30. 19.30 Dnevnik; 6.07 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 7.00 Simfonija zvezd; 8.0° Pozdravljeni; 8.15 Raba in zloraba ital*" janskega jezika; 8.45 Uganka; 9.20 Glas' bene želje; 9.45 Edig Galletti; 10.00 Pregled tiska; 10.40 Družinski svet; 11.00 Sanje o počitnicah; 12.00 Glasba po željah
13.35	Pesem tedna; 14.00 Želja po glasbjj 14.33 Alphabet Street; 16.00 Popoldne ob štirih; 16.05 Promocija plošče; 16.20 Kulturni koledarček; 16.50 Rock-slovar; 17-4^ Kantavtorji; 18.00 Spomin iz Italije; 18-*’ J.S. Digital; 20.00 Nočni program.
RADIO OPČINE
7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Matineja z glasbo po željah; 16.00 Naš Kras ( italijanščini); 17.30 Paff... boom; 19.00 C' est la vie; 20.30 Smeh in glasba.
V nedeljo se je zaključil 7. Deželni kongres SSk
Ivo Jevnikar potrjen za deželnega tajnika Priprava na volitve in skrb za zastopstvo
Z izvolitvijo vodstva, odobritvijo dveh statutarnih sprememb in izglasovanjem treh resolucij, se je v nedeljo popoldne v Doberdobu zaključil 7. deželni kongres Slovenske skupnosti. Kljub živahni razpravi in precej jasno nakazanim smernicam o tem, kako in s kom naj se stranka poveže na bližnjih parlamentarnih volitvah, pa delegati niso sprejeli dokončne odločitve, pač pa so izbiro prepustili deželnemu svetu.
Najprej glede najvišjih organov stranke. Potrjeno je bilo dosedanje vodstvo v celoti. Deželni tajnik bo še naprej Ivo Jevnikar, predsednik Marjan Terpin, deželni podtajnik Andrej Bratuž, deželni podpredsednik Rafko Dolhar. Torej gre za potrditev dosedanjega vodstva v celoti, čeprav je bilo med samim volilnim postopkom, s predložitvijo dveh list, opaziti poskus po spremembi. Sicer pa o volilnem zapletu, ki je potek in zaključek kongresa podaljšal še za dobro uro, kasneje.
Nedeljski del kongresa, ki se je odvijal pod predsedstvom Draga Legiše, se je pričel s krajšim nagovorom predstavnika doberdobske sekcije stranke Maria Sobanija,
nadaljeval pa z izčrpnim poročilom deželnega svetovalca Bojana Brezigarja, ki je opredelil opravljene naloge v obdobju od zadnjega kongresa ter še zlasti nakazal sklope vprašanj, ki bodo v prihodnjem obdobju zahtevali veliko organizacijskih in drugih naporov. Na prvem mestu je vsekakor prizadevanje da se, tudi z odločno podporo matične države, obnovi proces za sprejem zaščitnega zakona. Zelo zapleteno in obenem nevarno (zaradi možnosti izgube predstavnika) je vprašanje deželnega volilnega zakona, pri čemer je treba iskati, v sodelovanju z vsemi komponentami slovenske narodnostne skupnosti take rešitve, ki bi avtomatično zajamčile izvolitev predstavnika. Kočljivo je tudi vprašanje pravilnika o delovanju deželnega sveta.
Brezigar je v sklepnem delu poročila govoril še o dveh sklopih vprašanj. Glede zakona za obmejna področja je dejal, da vendarle pomeni določen napredek v obravnavanju in priznavanju prisotnosti slovenske narodnostne skupnosti s strani Države, oziroma Dežele, pozitivna pa je bila doseda-
nja izkušnja obnovljenega dialoga znotraj manjšine glede porazdelitve sredstev.
Kot posebno programsko točko pa si je SSk zapisala prostorsko načrtovanje, oziroma sklop vprašanj, ki se predstavljajo pod geslom Kraški park. Glede tega je bilo v zadnjem času veliko besedi, vendar pa, ostaja za SSk, v veljavi osnovna opredelitev, da ne more biti Kraškega parka brez upoštevanja interesov ljudi, ki na tem področju živijo in delajo.
Po razmeroma kratkih posegih pokrajinskih tajnikov Corsija (Gorica) in Breclja (Trst), ki sta izzvenela bolj kot razmišljanje, saj sta oba prevzela funkcijo šele pred kratkim, je bila na vrsti razprava. Skoraj vsi posegi so zadevali skorajšnje parlamentarne volitve in možna zavezništva. Iz posegov bi lahko sklepali, da je prevladujoče mnenje, da naj se stranka poveže z gibanjem manjšinjskih skupnosti Federalizem. Glede tega velja zabeležiti, da se je nedeljskega dela kongresa udeležil podtajnik Sardinske akcijske stranke, Eliseo Spiga, ki je napovedal nov polet gibanja in izvolitev vsaj šestih poslancev. Sicer je bilo glede volitev
slišati tudi drugačna stališča: od tistega naj bi glasovali po vesti, kakor tudi naj bi glasove SSk preusmerili v katero od velikih strank, kakor se je že dogajalo v starih časih. Odločitev bo sprejel deželni svet, ki mu je skupščina tudi zaupala naj nadaljuje s pogovori o možnosti sestave skupne manjšinjske liste.
In končno glede zapleta ob izvolitvi deželnega tajnika, oziroma predsednika ter podpredsednika in podtajnika. Zgodilo se je, da sta bili predsedstvu predloženi dve listi kandidatov. Na prvi je bila dosedanja sestava naj višjih organov, drugi predlog pa je za deželnega tajnika predlagal Iva Jevnikar j a, za predsednika Štefana Bukovca, za podtajnika A. Bratuža in za podpredsednika A. Vesela.
Zadeva se je dodatno zaplela ko se je izvedelo za nekoliko neobičajno proceduro sestavljanja list. Končalo se je tako, da so volitve potekale posebej za vsako od funkcij. Najprej za mesto predsednika. Za Marjana Terpina je glasovalo 37 delegatov, za A. Bratuža 20, 3 glasovnice so bile bele.
Za deželnega tajnika Iva Jevnikar j a je glasovalo 46 delegatov.
Štirje goriški slikarji in kiparji razstavljajo v galeriji Exit
Z otvoritvijo skupinske razstave štirih goriških umetnikov bo kulturno združenje Exit v istoimenskem studiu v Ul. Favetti 16/3 v Gorici danes pričelo svojo razstavno sezono v 1992. Svoja dela bodo do 5. marca razstavljali slikar Mauro Mauri, ki se že dalj časa posveča računalniški umetnosti, slikar in kipar Claudio Mra-kich, ekspresinistično usmerjeni slikar Ernesto Paulini in slikar Roberto Kusterle. Njihova dela si bo do 5. marca mogoče ogledati vsak torek, četrtek in soboto od 17. do 20. ure.
Kot beremo v tiskovnem poročilu, bo ta skupinska razstava prva iz niza prireditev in pobud, ki jih kulturno združenje Exit namerava v tem letu izpeljati pod skupnim naslovom »Arest: Laboratorio Creative«. Šlo naj bi za nekakšno »sezono v sezoni«, v kateri nameravajo prikazati nekatere izmed najpomembnejših značilnosti sedanje likovne ustvarjalnosti v Gorici in Novi Gorici ter v širšem goriškem prostoru. Razstavna galerija Exit si s številnimi, tudi multimedialni-mi pobudami uspešno utira pot na področju razstavne in kulturne dejavnosti.
Socialistična enotnost ima večino delegatov za kongres
Župan Tuzzi včeraj pri Pelhanu: Nadaljevati na poti sodelovanja
V Gorici in Tržiču ter tudi v Gradežu, so bile v nedeljo sekcij-ske skupščine PSI v okviru priprav na izredni pokrajinski kongres, ki bo v soboto in nedeljo v Gorici, v konferenčni dvorani razstavišča. Izid glasovanja tako o kongresnih dokumentih, kakor iz-, volitev delegatov za kongres, je potrdil dosedanje napovedi. Socialistična enotnost, ki za mesto pokrajinskega tajnika predlaga Franca Stacula, je v pokrajinskem merilu zbrala skoraj 60 odstotkov glasov, 25 odstotkov je šlo kongresnemu dokumentu št. 1 (Pini) in 17 odstotkov dokumentu št. 2 (Dosso—Zucalli).
Rahlo nižji odstotek je Socialistična enotnost zabeležila v Gorici, kljub temu pa je zanjo glasovalo 57 odstotkov upravičencev. Goriško sekcijo bodo na pokrajinskem kongresu predstavljali naslednji delegati: Alberto Alberti, Enrico De Rocco, Giorgio Duranti, Franco Stacul, Fabio Zanini (vsi izvo-
ljeni na listi št. 3 Socialistične enotnosti). Bruno Brunello in Lu-ciano Pini (izvoljena na listi št. 1) in Agostino Candussi in Lanfran-co Zucalli (na listi št. 2).
V	Tržiču je za kongresni dokument št. 3 glasovalo 62,2 odstotkov volilnih udeležencev, za dokument št. 1 29,6 in za dokument št. 2 8,2.
Na listi št. 3 je bilo izvoljeno pet delegatov, 3 na listi št. 1 in 1 na listi št. 2.
V	nedeljo je bila predkongresna skupščina tudi v Gradežu. Večino glasov je dobila lista št. 3.
■ Novogoriški socialdemokrati
ustanavljajo nove krajevne odore in vabijo na srečanji jutri ob 17. uri v Gotski hiši v Kanalu in ob 20. uri v novi šoli v Šempasu. Prisotna bosta predsednik stranke dr. Jože Pučnik in glavni tajnik SDSS Emil Modic, ki bosta govorila o sedanjem slovenskem političnem trenutku.
Goriški župan Erminio Tuzzi je bil včeraj v spremstvu predhodnika Antonia Scarana na obisku v Novi Gorici. Sprejel ga je župan Sergij Pelhan s predsednikom Komisije za sodelovanje s tujino Albertom Bev-
čičem in nekaterimi člani Izvršnega sveta občine. V pozdravnem nagovoru je Pelhan spomnil na 20-letno politiko zbliževanja med Goricama in izrazil prepričanje, da bo Tuzzi, ki dobro pozna to stvarnost, znal
nadaljevati po tej poti. »Dosegli smo, da so vrata med nami odprta, sedaj je na nas, da stopimo skozi ta vrata«, je naglasil Pelhan. V lanskem sporazumu o sodelovanju je že napisano, kaj bo še treba narediti. Poleg tega je predlagal skupno pobudo, da bi Gorica in Nova Gorica dosegli poseben status v okviru Evropske skupnosti, želel pa je tudi, da bi prišlo čimprej do širšega srečanja obeh mestnih uprav.
Tuzzi se je zahvalil za topel sprejem in zagotovil, da namerava nadaljevati s politiko sodelovanja, pri oblikovanju katere je bil tudi sam aktivno soudeležen v vseh teh letih. Sprejel je predlog za preverjanje izvajanja lani sprejetih obvez o sodelovanju in povabil Pelhana ter novogoriški Izvršni svet na srečanje v Gorico. Pri tem je poudaril, da z odpiranjem Slovenije v Evropski prostor naši mesti ne smeta biti več obrobni, pač pa morata prevzeti centralno vlogo v novi Evropi. Pozdravil je tudi Scarano, ki je podčrtal, da je bilo srečanje Cossiga-Kučan v Gorici potrditev uspešne politike sodelovanja med mestoma.
Drevi koncert komornega dua v spremenjeni zasedbi
Žrtvi sta albanski politik in bivši hotelir v Podbonescu
Dva mrtva v prometni nesreči pri Gradišču
Na sliki (foto Marinčič): Tuzzi-Pelhan prvič skupaj kot župana.
razna obvestila
V avditoriju Luigi Fogar v Go-rici bo drevi z začetkom ob 20.30 koncert dua klavir in violina, vendar v spremenjeni zasedbi. Prvotno napovedanega pianista Bruna Canina bo namreč zaradi bolezni 2amenjal Pier Narciso Masi, violino pa bo kot predvideno igral Cristiano Rossi. Spored koncerta, ki ga prireja "kulturno združenje kodolfo Lipizer, ostaja nespremenjen. Pristavimo naj, da si je mogoče kot ponavadi vstopnice nabaviti v predprodaji pri agenciji iOT v Ul. Oberdan 16.
Včeraj zjutraj se je v Gradišču pripetila huda prometna nesreča, v kateri sta izgubila življenje 52-letni albanski politik Petrit Llaftiu in italijanski državljan albanskega rodu, 71-letni Giuseppe (Zef) Marginaj, stanujoč v Ul. Amalia Piccoli 14 v Čedadu. V nesreči se je tudi ranil 40-letni Bruno Todesco iz Ul. Leopardi 7/A v Moraru.
Nesreča se je pripetila ob 9.13 na državni cesti 305 nedaleč od Gradišča v smeri proti Marianu, in sicer pred picerijo Alle rose. Todesco se je na svojem saabu 900 z evidenčno tablico UD 361815 vozil v smeri pro-
ti Vidmu, ko je iz še nepojasnjenih vzrokov čelno trčil v bok renaultu 11 z evidenčno tablico UD 50351, ki ga je upravljal Marginaj in na katerem se je peljal tudi Llaftiu. Trčenje je bilo silovito, saj so morali poseči gasilci, da so rešili ranjena Marginaj a in Llaftiuja iz skrotovičenih pločevin avtomobila. Oba so takoj zatem z rešilcem odpeljali v goriško bolnico, toda albanski politik je že med vožnjo podlegel hudim ranam, medtem ko je Marginaj umrl okrog 15.30, potem ko so mu zdravniki zaman skušali rešiti življenje s kirurškim posegom. V bolnišnici so nudi-
li zdravniško pomoč tudi Todescu, vendar ga niso v njej zadržali. Ozdravel bo v 15 dneh.
Izvide o nesreči so opravili orožniki iz Gradišča. Nesreči je gotovo botrovalo mokro in spolzko cestišče, toda natančnejšo dinamiko bo treba še ugotoviti. Omenimo naj, da je Marginaj pred leti vodil hotel Nati-sone v Podbonescu v Beneški Sloveniji in da je izstopal po svojem protislovenskem zadržanju. V zadnjih časih se je v Čedadu ukvarjal z organizacijo pomoči Albaniji. Kar zadeva Llaftiuja, se je policija včeraj dalj časa ukvarjala z ugotovitvijo-njegove istovetnosti, saj so pri njem našli le konzularni potni list s skopimi podatki. Naknadno so ugotovili, da je eden izmed voditeljev opozicijske Demokratske stranke Albanije. Skupno z Marginaj em sta včeraj nameravala v Trst, da bi organizirala kolono pomoči za Albanijo.
■ Mokro in spolzko cestišče je
včeraj botrovalo tudi prometni nesreči, ki se je pripetila okrog 11.30 v Fari, točneje v Ul. Roma pri hišni številki 2. Tu je na ovinku zaneslo ford escort, ki ga je upravljal 23-let-ni Marco Pizzo iz Ul. De Gasperi 4/C v Gradišču, tako da je čelno trčil v obcestno cipreso. Ranjenega Pizza so prepeljali v goriško bolnico, kjer so mu zdravniki napovedali 30 dni zdravljenja zaradi naloma stegnenice in drugih poškodb.
Občina Doberdob sporoča, da bodo jutri občinski uslužbenci pobirali staro železo in druge kovinske odpadne predmete. Občani naj blago zgodaj zjutraj postavijo ob rob ceste, odkoder ga bodo uslužbenci odpeljali v odpad.
kino
Gorica
VITTORIA 18.00-20.00 »Billy Bathgate«. Igra D. Hoffman.
CORSO 17.30-22.00 »La famiglia Ad-dams«. A. Huston in C. Loyd.
VERDI 18.00-22.00 »Hot shots, madre di tutti i film«.
Nova Gorica
SOČA 18.00 in 20.00 »Duh«.
SVOBODA (Šempeter) 20.00 »Ameriški ninja 4«.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Provvidenti - Travnik 34 — tel. 531972. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Rismondo — ul. E. Toti 52 — tel. 410701.
__________pogrebi_____________
Danes, 9.30, Giuseppe Coclig, iz splošne bolnišnice v cerkev na Rojcah in na glavno pokopališče, 10.00, Libera Marco-vich por. Ciassi, iz bolnišnice Janeza od Boga v Tržič, 10.30, Ruggero MurattL iz splošne bolnišnice v Krmin, 13.15, Gisella Visintin, iz splošne bolnišnice v Poljan.
...........s
fs:f
1992
■Ml
- ******
I
200.000 lir
23.000 lir
Celoletna ....................
Mesečna ......................
□	Celoletna prednaročnina za Primorski dnevnik
200.000	lir velja za tiste, ki jo poravnajo do 29. februarja 1992. Po tem datumu bo celoletna naročnina znašala
276.000	lir.
□	Naročnikom bomo še naprej nudili brezplačno male oglase in čestitke.
□	Naročnino lahko poravnate:
—	na upravi Primorskega dnevnika v Trstu in Gorici
—	pri raznašalcih časopisa
—	preko pošte na t/m ZTT št. 13512348
—	in pri vseh slovenskih denarnih zavodih.
Vse tiste, ki poravnajo naročnino preko pošte ali denarnih zavodov prosimo, da ob plačilu navedejo točen priimek in ime ter naslov naročnika.
Besedna ustvarjalnost dokaz naše življenjskosti
Tudi v novem času, ki prihaja, mora biti srce spodbuda našega ravnanja in delovanja
Janez Povše
Ustvarjam, torej sem! Besede zapisane na vabilu k osrednji Prešernovi proslavi, so bile tudi prve besede, ki jih je na nedeljski prireditvi v Katoliškem domu izrekla Bogdana Bratuževa in ki so se zatem prelivale, povezovale in stapljale z mislimi devetih besednih ustvarjalcev goriškega in nasploh zamejskega kulturnega prostora. Tako smo prisluhnili Dolharjev!
razmišljujoči planinski črtici, ki je vabilo v osvežujočo gorsko naravo in utrinek razmišljanja o človeški biti, dragoceni liriki Ljubke Šorli-jeve, domovinski povesti Joška Kraglja o Simonu (Kosu) iz Ruta, kroniki vojnih dogodkov Komen-cev in župnika Viktorja Kosa, Dorice Makuc, in še poeziji Aleksija Pregarca, razmišljanju Alda Rupla, liriki Zore Saksida, ljubezenski pesmi Aceta Mermolje in pojasnjevanju in razlaganju vloge štan-dreškega rojaka Andreja Marušiča skozi besede raziskovalca in zgodovinarja Branka Marušiča.
Odlomke sta občinstvu posredovala gledališka igralca Bogdana Bratuževa in Tone Gogala, nekateri avtorji pa so tudi sami stopili na oder in posredovali kratko misel. Povezovala je Barbara Rustja.
Literarni del osrednje kulturne prireditve, ki sta jo v Katoliškem domu v Gorici skupno pripravili Zveza slovenskih kulturnih društev in Zveza slovenske katoliške prosvete, so povezovali glasbeni utrinki v izvedbi gojencev šole Glasbene matice, pianista Davida Piccola in violončelista Francesca Muscaua (ob klavirski spremljavi
Neži Plesničar) in Centra za glasbeno vzgojo, sopranistke Mirjam Pahor (klavirska spremljava Helena Plesničar) in pianista Mirana Devetaka.
Slavnostni govornik na nedeljski proslavi je bil predsednik Svetovnega slovenskega kongresa za Furlanijo Julijsko krajino, Janez Povše. Izhajajoč iz ugotovitve o novem času, ki je zajel svet in tudi slovenski narod in ki spreminja dosedanje sisteme vrednotenja narodov, "v novem času ni več velikih in majhnih po številu, ampak so veliki in majhni le po duhu in srcu," moramo svojo vlogo odigrati tudi zamejci, oziroma vsak zase. Spremeniti moramo lestvico vrednot, kajti trajne so tiste vrednote, tista ustvarjalna in življenjska moč, ki prihaja od srca, kakor so prišle iz srca misli zapisane v drobceni knjigi Pesnikovih poezij. To je tista sila, ki prihaja iz srca posameznika, ki se pridružuje enakim hotenjem in sanjam tiso-čev drugih, ki verjamejo v lepši in pravičnejši svet, od včerajšnjega, pa tudi od današnjega. To je sila, ki je osvobodila, spremenila in spreminja svet v katerem se je znašel slovenski narod, ki vztrajno
išče in potrjuje svojo identiteto, ki je lahko samo sinteza različnosti. V tem iskanju imamo svojo vlogo tudi Slovenci v zamejstvu, kajti bitka za novi čas še ni v celoti dobljena. Novi čas, pomeni odpravljanje ne pa poudarjanje razlik in ločevanja, pa še marsikaj drugega. Novi čas niti ne more biti samo pehanje za materialnimi dobrinami, ki grozi vsem družbam, tudi tisti v Sloveniji.
S srcem, ki mora biti vodilo našega delovanja se lahko zoperstavimo nevarnemu razmišljanju, po katerem se je nujno najprej in v prvi vrsti materialno okrepiti, vse ostalo, kultura, duhovnost, pride kasneje. Zgodovina uči, da v tem smislu nič ne pride kasneje.
Če to velja za slovenski narod v celoti, velja to toliko bolj za našo manjšinjsko skupnost. Novi čas, ki prihaja nas bo okrepil, ali pa bomo manj, kakor smo bili doslej.
V okviru prireditev ob Dnevu kulture, so v petek v preddverju Katoliškega doma odprli antološko razstavo tiskane besede v zamejskem prostoru v razdobju 1981—1991. Razstavo je pripravila knjižnica D. Feigel, na ogled pa bo še ta teden.
Romantične duše bodo igrali v Verdijevem gledališču
Naslednja predstava redne abonmajske sezone 1991/92 Stalnega slovenskega gledališča v Gorici bo v torek, 18. februarja, ob j 20.30 v Verdijevem gledališču. Selitev iz Kulturnega doma gre pripisati tehničnim razlogom zaradi delne prenove dvorane doma, ki je v polnem teku in začasno onemogoča odvijanje gledaliških predstav v njem. Opozoriti gre abonente, da bo v Verdijevi dvorani tokrat samo ena predstava v torek za abonente reda A in B. SSG bo tokrat predstavilo Romantične duše Ivana Cankarja. Igra je mladostna melodrama o ljubezni in politiki, o iskrenem mladostnem čustvu in računarskem po-vzpetništvu. Naše gledališče z igro zaključuje izjemno uspešni ciklus odrskih predstavitev celotnega Cankarja. Romantične duše so bile doslej v poklicnih gledališčih uprizorjene samo dvakrat, saj gre za težko a tudi hvaležno nalogo za režiserja Vinka Moderndor-ferja.
Abonenti se za vsa podrobnejša pojasnila v zvezi s predstavo lahko oglasijo v uradu Kulturnega doma (Ul. Brass 20, tel. 33288).
Poslopji bivših osnovnih šol v Štmavru in Podgori bodo preuredili za potrebe krajevnih društev in organizacij
Poslopje nekdanje osnovne šole v Štmavru bo ostalo na razpolago krajevni skupnosti. To je razveseljivi sklep, ki ga je občinski odbor sprejel prejšnji torek in o katerem so v petek razpravljali na seji rajonskega sveta za Pevmo, O slavje in štmaver. Predsednik Silvan Primožič je povedal, da je Občina formalno prepustila upravljanje objekta rajonskemu svetu, dejansko pa bo z njim razpolagala štmaverska skupnost oz. društvo Sabotin.
Ugodni so tudi izgledi za izvedbo potrebnih popravil na poslopju. Občina je namreč v ta namen dodelila 21 milijonov lir, kar sicer ni velika vsota, je pa vse, kar se v tem trenutku po mnenju odbornikov da postrgati z dna izsušenega soda občinskih financ. Domačini so se obvezali, da bodo ta denar porabili za nabavo materialov, potrebna dela pa bodo izvedli sami z udarniškim delom. Obnovili bodo streho, sanitarije, prepleskali stene in izvedli še nekatera nujnejša popravila. Če bo treba, bo nekaj denarja pristavil tudi rajonski svet, ki je že lani dodelil 3,5 milijona lir za nujna popravila.
S temi sklepi je torej ugodno
rešeno vprašanje usode poslopja bivše šole. Še lani je namreč pretila nevarnost, da bi poslopje prodali zasebniku, kar bi gotovo osiromašilo krajevno skupnost, pa tudi občina od tega ne bi imela velike finančne koristi. V Štmavru
bodo ohranitev šole oz. kulturnega sedeža praznovali v soboto, ko bodo v okviru prireditev ob dnevu vaškega zavetnika šv. Valentina priredili v njej fotografsko razstavo o zgodovini Sabotina in krajev pod njim ter predvajali
diapozitive s pohoda na Sabotin.
O uporabi šolskega poslopja so prejšnje dni razpravljali tudi v rajonskem svetu v Podgori. Občinska odbornika Colella in Baresi sta obljubila, da bo občina poskrbela za nekatera obnovitvena
dela, nakar naj bi v poslopju pridobili sedež za rajonski svet, uredili socialni center, ambulanto za prizadete ter sedeže glasbene šole oz. kulturnih in drugih krožkov.
Na slikah (foto Marinčič): bivši šoli v Štmavru in Podgori.
Nekaj jih bo obdržala TO, druge bodo namenili družbenim in gospodarskim dejavnostim
Zanimanje za uporabo številnih objektov bivše JLA ob meji
Slovenska vlada je namenila precejšnja finančna sredstva za vzdrževanje nekdanjih vojašnic, skladišč in drugih objektov oziroma nepremičnin bivše jugoslovanske armade. S tem preprečuje njihovo propadanje. Potrebno je namreč opozoriti, da je bila večina omenjenih objektov v Sloveniji v slabem stanju, kar velja tudi za mnoge stražnice bivših graničarjev ob sedanji slovensko-italijanski meji. Na mejnem območju od tolminske in do novogoriške občine je skupaj 38 bivših stražnic, od tega števila pa jih je deset tako zanemarjenih, da dobesedno razpadajo.
Kljub temu, da bodo nepremičnine nekdanje zvezne vojske uporabili predvsem za zadovoljitev obrambnih in varnostnih potreb Slovenije, bi jih posamezne občine, podjetja in druge organizacije, ter tudi zasebniki radi vzeli v najem, da bi v njih razvili razne gospodarske in druge dejavnosti. Vendar to za zdaj ni mogoče. Najprej bodo namreč upoštevali vloge in pravice tistih občanov, ki so jim bile razne nepremičnine, predvsem zemljišča, odvzete in odstopljene v uporabo vojski, ne da bi ta postala njihov pravni lastnik. Zdaj bodo taki prisilni razlaščenci svoje premoženje dobili vrnjeno. Tako bodo, denimo, pravi lastniki oziroma njihovi dediči dobili vrnjeno znano Lanthi-erjevo graščino na osrednjem trgu v Vipavi, v kateri je bil Dom jugoslovanske armade. Pravim lastnikom bodo vrnili tudi zemljišče
na Pristavi (Rafutu), tik ob Mednarodnem mejnem prehodu v Rožni dolini pri Novi Gorici, na katerem je bivša armada zgradila mejno stražnico. Ob tem pa v poveljstvu Teritorialne obrambe (to je slovenske vojske) v Novi Gorici opozarjajo na primere špekulacij, ko bi posamezniki radi odškodnino za domnevno odvzeta zemljišča, čeprav je ugotovljeno, da je vojska prizadetim plačala parcele, na katerih so zgradili mejne stražnice.
Kar zadeva prihodnjo namembnost posameznih vojaških objektov na Goriškem, je določeno, da bo slovenska policija za svoje potrebe uporabljala nekdanje obmejne stražnice (karavle) ob mejnem prehodu v Mirnu, pri mejnem prehodu v Vrtojbi, v Medani, Vrhovljah v Brdih in stražnico v Logu pod Mangrtom. Teritorialna obramba pa bo za svoje potrebe, predvsem za usposabljanje pripadnikov nove slovenske vojske, uporabljala nekdanje obmejne stražnice na Sabotinu, na Humu in v Starem selu nad Kobaridom. Teritorialna obramba bo za svoje potrebe uporabljala tudi nekdanjo vojašnico jugoslovanskih graničarjev na Ajševici pri Novi Gorici, čeprav so na seji Občinske skupščine v Novi Gorici omenjali tudi možnost oziroma pobudo, da bi v objektih na Ajševici imeli Kmetijsko šolo.
Za tiste stražnice, ki bodo ostale nerazporejene, to je proste, so že razpisali nate-
čaj za njihovo uporabo. Kaže, da bodo najprej oddali nekdanjo karavlo v Solkanu, za katero je veliko zanimanje. Predlagajo, da bi v njej uredili prostore za solkanske upokojence oziroma za druge potrebe omenjenega naselja. Najbolj obsežen se zdi projekt "O počitniških taborih miroljubne mladine Evrope na obmejnih področjih Slovenije", ki ga je zasnovalo in predložilo upravnim organom novogoriške občine neko mešano slovensko-nemško podjetje, iz Solkana. O tem projektu, ki predvideva uporabo nekdanjih obmejnih stražnic jugoslovanske armade, so govorili tudi na nedavni novinarski konferenci pri predsedniku novogoriške občine Sergiju Pelhanu in predsedniku občinskega izvršnega sveta Črtomirju Špacapanu. Omenjeno podjetje je že izdelalo projekt za uporabo nekdanje ombejne stražnice v Vipolžah. Predstavnik Teritorialne obrambe v Novi Gorici je za naš časopis zatrdil, da so z omenjenim projektom seznanjeni. V Ajdovščini bodo, tako kaže, najprej oddali v najem nekdanjo vojašnico Pale. Mednarodno podjetje ININ iz Ljubljane se zavzema, da bi na Palah uredili tako imenovan "valilnik" novih podjetij za ajdovsko občino. V nekdanjem domu jugoslovanske armade v Ajdovščini bodo uredili občinsko knjižnico, v bivši vojašnici Srečka Kosovela pa bosta dobila prostore območno poveljstvo Teritorialne obrambe in policijska postaja za Zgornjo Vipavsko dolino.
Med nepremičninami v lasti ali uporabi bivše zvezne armade, je tudi več tisoč hektarov kmetijskih zemljišč. Take površine občine zdaj dajejo v najem kmetom. V ajdovski občini so si kmetje, tako zatrjujejo, zemljišča vzeli kar sami, ne da bi čakali na ustrezen formalni sklep občinskih upravnih organov.
Kot že omenjeno bodo vojašnice in druge objekte nekdanje jugoslovanske vojske uporabljali predvsem za zadovoljitev obrambnih in varnostnih potreb Slovenije' Tako je že sklenjeno, da bo v nekdanji vojašnici v Postojni učni center Teritorialne obrambe, to je slovenske vojske, in to za nabornike iz vse Primorske. Izpolnil se bo torej zgodovinski sen Slovencev, v našem primeru tistih doma na Primorskem, da bodo svojo vojaško obveznost izpolnjevali tako rekoč na domačem pragu. V Postojni se bodo pripadniki Teritorialne obrambe usposabljali tri mesece, z začetkom 15. marca. Preostale tri mesece, torej do konca nji' hove vojaške obveznosti, pa se bodo naborniki z območja Primorske usposabljali v Ilirski Bistrici oziroma Pivki, in v tako ime/ novani severni vojašnici v Vipavi. V slednji se bodo usposabljali slovenski vojaki iz severno primorskih občin. Menijo, da bo na tem območju vsako leto okrog 800 vojaških obveznikov.	Marjan Drobež
Malo je manjkalo, da bi Milan v nedeljo »pokopal« prvenstvo
Napadalcu Juventusa Stefanu Casiraghiju se je treba zahvaliti, da se letošnje italijansko prvenstvo v nogometu ni predčasno končalo v nedeljo, čeprav do konca manjka še 14 kol. Brez njegovega zadetka, po katerem se je »derbi leta« v Milanu končal neodločeno 1:1, bi imela zdaj ekipa trenerja Capella na lestvici že sedem točk prednosti pred večnimi rivali iz Turina. Mnogi poznavalci sicer menijo, da si Trappattoni tudi s točko ne bo kaj prida pomagal, češ da je tudi razlika petih točk prevelika, vendar pa spet drugi še upajo, ko trdijo, da Milančani v
povratnem delu le ne morejo igrati tako uspešno kot v prvem. Dejstvo je vsekakor, da so Gullit in tovariši, zlasti v drugem polčasu nedeljske tekme, potisnili Turin-čane ob zid in s tem dokazali, da je njihov položaj povsem upravičen.
Po lestvici se vzpenja tudi Parma, ki je z golom G runa v 89' (po zadetkih Carece in Mellija, oba po enajstmetrovki) ugnal solidnega Napolija in se mu približal.
Omeniti velja še poraz Interja v Veroni, predvsem pa izvrstno igro Stojkoviča,' ki se po dolgotrajni poškodbi spet vrača v formo.
V B ligi je Udinese v Tarantu izbojeval točko. Videmčani se nad igro svojega moštva precej razburjajo, trenerja Scoglia ne marajo, a dejstvo je, da se bo Udinese s sedanjo »politiko majhnih korakov« verjetno le vrnil v A ligo.
Na zahtevnem gostovanju v Arezzu je Triestina v C-l ligi prav tako dosegla točko, bila je tudi boljši tekmec, hkrati pa se je po porazu Spala in Empolija približala sicer še zelo oddaljenemu vrhu.
Na sliki: Casiraghi med izenačujočim strelom
Odbojkarjem Maxicona konfederalni pokal
Smrtna kosa na igriščih
Pomanjkljiva skrb za zdravje
IMOLA — Vse bolj pogoste smrti med športniki (v soboto je umrl 24-letni košarkar tretjeligaša Imole Luca Bandini, v nedeljo pa 18-letni nogometni amater Dome-nico Caligiuri iz kraja Petrona) postavljajo v ospredje vprašanje zdravstvenega nadzorstva nad le-temi. Po mnenju zveze športnih zdravnikov so posamezne federacije in društva premalo občutljiva do tega vprašanja. Samo v Lombardiji, navajajo športni zdravniki, več kot trideset odstotkov aktivnih športnikov nima ustreznega zdravniškega dovoljenja, nekatere federacije pa se zadovoljujejo z navadnim zdravniškim potrdilom.
Občutena je potreba po večji kontroli, ki pa ne bi smela v še Večji meri bremeniti društva, zlasti amaterska.
Še posebno pomanjkljivo je stanje na mladinskem področju.
PARMA — Maxicono iz Parmeje dobitnik letošnjega mednarodnega konfederalnega pokala v odbojki. V finalu je z gladkim 3:0 premagal vrsto Charra iz Padove, obe italijanski ekipi pa sta se v polfinalu brez večjih težav znebili nemškega Bayerna oziroma turškega Galata-saraya.
Četveroboj v Parmi je potrdil, da italijanska odbojka v Evropi nima enakovredne konkurence.
Za Maxiocno je to 20. pomembnejši uspeh. Šestkrat je bil državni prvak, petkrat je osvojil italijanski pokal, dvakrat pokal prvakov, trikrat pokal pokalnih zmagovalcev, dvakrat superpokal, enkrat svetovno klubsko prvenstvo, zdaj pa (prvič) še konfederalni pokal.
Finalni izidi:
Za 1. mesto: Maxicono - Charro 3:0 (15:9, 15:10, 15:10)
MAXICONO: Blange (8 + 3), Bracci (5+18), Giani (8 + 23), Carlao
(5 + 16), G ra vina (4 + 10), Dal Zotto (7 + 12).
CHARRO: De Giorgi (1 + 1), Gio-vane (4 + 14), Pascucci (0 + 9), Pasi-nato (4 + 19), Longo (4 + 14), Sapega (3+11), Franceschi (3 + 6), Meoni (2 + 0).
Za 3. mesto: Bayer - Galatasaray 3:2 (15:7, 1:15, 10:15, 16:14, 15:11).
»Magic« Johnson v nekdanjem slogu
NEW YORK — Magic Johnson, sloviti ameriški košarkar NBA, ki je novembra napovedal svoj umik zaradi aidsa, je v nedeljo ponoči spet igral v tekmi zvezd Zahod-Vzhod. Ne le to. Bil je tudi absolutni protagonist tekme, saj je dosegel 25 točk, pet skokov in devet asistenc, »njegov« Zahod pa je zmagal kar s 153:113. Johnson je tudi potrdil, da namerava igrati na OI v Barceloni, mogoče pa bo nastopil tudi v play offu NBA lige.
Medtem ko je Courier s L mesta lestvice A TP spodrinil Edbevga
Omar Camporese ugnal Ivaniševiča
MILAN Mednarodni teniški turnir ATP Murat-ti time, ki ga vsako leto prirejajo v Milanu, je prvič Pripadel domačinu. V finalu je namreč Omar Camporese s 3:6, 6:3, 6:4 premagal favorita Gorana Ivaniševiča. Začetek je kazal na drugačen razplet. Hrvaški fenist je začel sijajno, dosegel na servisu osem asov bi 7 posrednih točk ter gladko dobil prvi niz. V začetku drugega niza je imel Ivaniševič možnosti, da Povede z 2:0, a je priložnost zamudil, odtlej pa - kakor se mu pogosto dogaja - popolnoma popustil in Camporese mu je že v šesti igri iztrgal servis ter Povedel s 4:2, v tretjem nizu pa je odločilno break f°čko dosegel že v tretji igri.
S tem uspehom se je Camporese povzpel s 24. na ‘8- mesto svetovne jakostne lestvice.
Vest dneva je vsekakor ta, da je Američan Jim Courier s prvega mesta lestvice ATP spodrnili Šveda Cdberga, ko je v polfinalu nekega turnirja v San Franciscu izločil rojaka Rostagna. V finalu je nato Courier s 6:3, 6:3 podlegel pred rojakom Changom, Vendar pa mu to seveda ni preprečilo, da bi ohranil Pivo mesto na računalniški lestvici kot tretji Ameri-|;ah doslej po Connorsu (1974) in Johnu McEnoreju +980). Courier je sicer pred dvobojem proti Changu Rjavil, da mu ta primat bolj malo pomeni. Važno je, 9a zmagam na čimvečjem številu turnirjev, je dejal ‘‘°ig Jim«. Courier in Edberg od včeraj nastopata na tUrnirju v Bruslju.
N Na ženskem turnirju v Hesnu pa je uspeh slavila ^ovosadčanka Monika Seleš, ki je v finalu s 6:0, 6:3 Pomagala Mary Joe Fernandez, katero je nadigrala Ze v finalu turnirja za veliki slam v Avstraliji.
Na sliki AP: Italijan Omar Camporese med nagrajevanjem v Milanu po zmagi v finalu proti Go-anu Ivaniševiču
nedeljski izidi - nedeljski izidi
nogomet
ITALIJANSKA A LIGA
IZIDI 20. KOLA
Sampdoria - Bar 1:1, Roma - Cag-liari 0:0, Torino - Cremonese 2:0, Foggia - Fiorentina 3:3, Ascoli - Ge-noa 0:2, Verona - Inter 1:0, Milan -Juventus 1:1 Atalanta - Lazio 1:0.
LESTVICA
Milan 34, Juventus 29, Napoli 26, Parma 24, Torino 23, Lazio, Atalanta in Inter 22, Sampdoria, Genoa in Roma 21, Foggia 19, Fiorentina 18, Verona 16, Cagliari 13, Bari 11, Cremonese 10, Ascoli 8.
PRIHODNE KOLO
Lazio - Ascoli, Juventus - Atalanta, Cagliari - Foggia, Fiorentina -Milan, Cremonese - Parma, Genoa -Roma, Inter - Samdproia, Napoli -Torino, Bari - Verona.
ITALIJANSKA B LIGA
IZIDI 22. KOLA
Casertana - Ancona 0:0, Messina -Bologna 0:1, Piša - Cosenza 4:0, Mo-dena - Lecce 3:1, Brescia - Padova 1:1, Venezia - Palermo 3:2, Cesena -Pescara 0:1, Avellino - Piacneza 0:1, Lucchese - Reggiana 0:1, Taranto -Udinese 0:0.
LESTVICA
Brescia 28, Udiniese, Reggiana in Ancona 27, Piša in Pescara 24, Cesena in Bologna 23, Padova in Cosenza 22, Modena in Piacenza 21, Lucchese, Messina in Avellino 20, Lecce 19, Palermo, Venezia, Taranto in Casertana 18.
PRIHODNJE KOLO
Cosenza - Avellino, Bologna -Brescia, Palermo - Casertana, Lecce - Cesena, Udinese - Lucchese, Pescara - Messina, Piacenza - Modena, Ancona - Piša, Padova - Taranto, Reggiana - Venezia.
ITALIJANSKA C LIGA
IZIDI 19. KOLA
Baracca Lugo - Casale 1:1, Ales-sandria - Empoli 1:0, Massaese -Monza 0:0, Carpi - Palazzolo 1:0, Spezia - Pavia 0:0, Como - Pro Šesto 1:0, Chievo - Spal 2:0, Arezzo - Triestina 0:0, Siena - Vicenza 1:0.
LESTVICA
Spal 25, Empoli in Monza 23, Vicenza 22, Arezzo in Como 21, Casale, Palazzolo, Triestina in Chievo 20, Spezia 19,Massese 18, Baracca Lugo in Siena 16, Pro Šesto, Carpi in Ale-esandria 15, Pavia 13.
PRIHODNJE KOLO
Spal - Baracca Lugo, Arezzo -Carpi, Palazzolo - Chievo, Siena -Como, Monza - Empoli, Pavia -Massese, Vicenza - Pro Šesto, Casale - Spezia.
MEDDEŽELNA LIGA
IZIDI 23. KOLA
Brescello - Pro Gorizia 0:0, Brug-nera - Bagnolese 0:0, Crevalcore -Sevegliano 4:3, Mira - Castel S. Piet-ro 0:1, Monfalocne - Ponte di Piave 1:1, Palmanova - Arzignano 0:0, Ro-vigo - Boca 4:0,. San Dona - Officine Bra 0:0, San Lazaro - Reggiolo 1:0.
LESTVICA
Brescello, Crevalcore in Castel S. Pietro 33, Rovigo 30, Bra in Arzignano 29, Mira 24, Sevegliano in San Dona 23, Palmanova in Pro Gorizia 20, Brugnera in Monfalcone 18, Reggiolo 17, Bagnolese in Boica 16, Ponte di Piave 11.
PRIHODNJE KOLO
Pro Gorizia - Rovigo
košarka
ITALIJANSKA A-1 LIGA
IZIDI 21. KOLA
Knorr - Philips 69:79, Robe di Kappa - Messaggero 83:90, Glaxo -
Clear 90:101, Fernet Branca - Scavo-lini 79:83, Benetton - Stefanel 111:84, Ranger - Ticino Siena 93:87, Baker -Trapani 88:64, Phonola - Filanto 83:88.
LESTVICA
Philips Milan 32, Knorr Bologna, Benetton Treviso in Scavolini Pesa-ro 30, Phonola Caserta in Messaggero Rim 24, Clear Cantu in Robe di Kappa Torino 22, Ranger Varese, Baker Livorno in Stefanel Trst 20, Glaxo Verona 18, Fernet Branca Pavia in Ticino Siena 12, Trapani in Filanto Forli 10.
PRIHODNJE KOLO
Benetton- Baker, Messaggero - Phonola, Philips - Ranger, Clear - Fernet, Stefanel - Robe di Kappa, Ticino - Scavolini, Trapani - Knorr.
ITALIJANSKA A-2 LIGA
IZIDI 21. KOLA
Panasonic - Napoli 115:87, Breeze
-	Majestic 94:81, Sidis - Kleenex 73:83, Billy - Scaini 83:88, Lotus -Telemarket 100:85, Cercom - Magia-ebevi 83:71, Turboair - Rex 109:83, Banco - Marr 87:75.
LESTVICA
Panasonic Reggio calabria 36, Lotus Montecatini 32, Kleenex Pistoia 26, Marr Rimini in Breeze Milan 24, Turboair Fabriano 22, Sidis Reggio Emilia, Majestic Firenze, Napoli Basket in Scaini Benetke 20, Billy Desio in B. Sardegan Sassari 18, Mangiaebevi Bologna in Cercom Ferrara 16, Telemarket Brescia 14, Rex Videm 10.
PRIHODNJE KOLO
Lotus - Panasonic, Napoli - Sidis, Billy - Kleenex, Scaini - Breeze, Mangiaebevi - Turboair, Majestic -Rex, Telemarket - Marr, Banco -Cercom.
ITALIJANSKA B-1 LIGA
IZIDI 19. KOLA
Avellino - Bergamo 65:81, Vini Sardegna - Ragusa 93:82, Campobas-so - Lucart 79:59, Bernardi - AUpass 101:91, Imola - Sidis P. San Giorgio 87:100, Maršala - Virtus Padova 74:61, Burghy Modena - Pescara 95:56, Iter Ravenna - Petrarca Padova 91:101.
LESTVICA
Modena 30, Maršala 28, Bergamo in Campobasso 26, Petrarca 24, Virtus PD in Sidis 22, Bernardi Gorica 20, Imola in Allpass 18, Cagliari, Ravenna oin Ragusa 16, Avellino 12, Lucca 8, Pescara 2.
PRIHODNJE KOLO
Pescara - Bernardi GO.
1. SLOVENSKA LIGA
ZELENA SKUPINA
IZIDI 7. KOLA 2. KROGA: Postojna - Smelt Olimpija 98:102, Unicom
-	Rogaška 78:79, Tinex Medvode -Helios 70:97, Micom Marcus - Triglav 101:84.
LESTVICA: Smelt Olimpija in Postojna 12, Helios, Micom Marcus in Rogaška 10, Triglav, Medvode in Unicom 9.
PRIHODNJE KOLO: Smelt Olimpija - Triglav, Marcus - Helios, Medvode - Rogaška, Unicom - Postojna.
RDEČA SKUPINA
IZIDI 7. KOLA - 2. KROGA: Elek-tra - Celje 73:68, Smelt Olimpija ml.
-	Comet 85:94, Kronos Slovan - Podbočje 107:76, Maribor '87 - Ježica 74:78.
LESTVICA: Ježica 13, Comet in Elektra 12, Kronos Slovan 11, Smelt Olimpija in Podbočje 10, Maribor '87 in celje 8.
PRIHODNJE KOLO: Comet - Ježica, Maribor '87 - Podbočje, Kornos Slovan - Celje, Elektra - Smelt Olimpija ml.
totip
1. —	1. Iulia	2
	2. Lotar Blue	2
2. —	1. Inni del Ronco	1
	2. Lonato	X
3. —	1. Mistake Swe	X
	2. Indotto Ok	2
4. —	1. Luynes	X
	2. Mad di Jesolo	1
5. —	1. Golan Om	X
	2. Inini	2
6. —	1. Pratorosso	2
	2. Mili Arrow	2
KVOTE
12 (5 dobitnikov)	165.933.000	lir
11 (198 dobitnikov)	4.128.000 lir
10 (3.019 dobitnikov)	263.000	lir
totocalcio
Ascoli - Genoa	2
Atalanta - lazio	1
Foggia - Fiorentina	X
Milan - Juventus	X
Parma - Napoli	1
Roma - Cagliari	X
Sampdoria - Bari	X
Torino - Cremonese	1
Verona - Inter	1
Casertana - Ancona	X
Lucchese - Reggiana	2
Reggina - Andria	1
Cecina - Carrarese KVOTE	X
13 (102 dobitnika)	161.681.000 lir
12 (2.421 dobitnikov) 6.811.000 lir
PRIHODNJI STOLPEC TOTOCALCIA: Bari - Verona, Cagliari - Foggia, Cremonese - Parma, Fiorentina - Milan, Genoa - Roma, Inter - Sampdoria, Juventus - Atalanta, Lazio - Ascoli, Napoli - Torino, Bologna - Brescia, Piacenza - Modena, Teramo - Rimini, Turris - Potenza
Po zmagi Jadrana TKB v Čedadu v 18. kolu moške košarkarske C lige
Sedaj na vrsti najtežja ovira, Pierobon
Jadranovec Sandi Rauber
Igralec	Točke	Meti				Skoki		Žoge		Asist.	Blokade	Osebne napake	Minute
		2 točki	3 točke	Skupno	PM	Obrani.	Napad	Izgublj.	Prid.				
M. CRISMA													N.V.
D. OBERDAN	6	2: 4(50%)	0:2 (0%)	2: 6(33%)	2:2(100%)	4	1	4	2	2	—	4	27
M. ČUK	16	6:13(46%)	—	6:13(46%)	4:4(100%)	3	—	3	. —	1	—	1	39
D. PREGARC	15	4: 4(100)	2:2(100%)	6: 6(100)	1:2 (50%)	2	1	3	3	3	1	1	26
C. STARC	—-	—	0:1	0: 1 (0%)	—	1	—	—	—	—	—	2	3
W. SOSIČ	—	—	—	—	—	--	—	1	1	—	—	1	12
M. PERTOT	4	2: 3(66%)	—	2: 3(66%)	—	4	1	1	1	—	—	4	18
U.MERLIN	11	0: 2 (0%)	3:6 (50%)	3: 8(37%)	2:2(100%)	5	—	2	1	. —	—	2	25
S. RAUBER	8	4: 7(57%)	0:3 (0%)	4:10(40%)	— ■	9	1	4	1	2	—	1	34
A SMOTLAK	4	2: 2(100)	—	2: 2(100)	— ■	1	—	—	—	—	—	2	16
SKUPNO	64	20:35(57)	5:14(35%)	25:49(51)	9:10(90%)	29	4	18	9	8	1	18	200
Zaskrbljenost in delno prikrita bojazen pred gostovanjem v Čedad sta torej dokončno mimo, saj so Jadranovi košarkarji z zvrhano mero samozavesti in odgovornosti osvojili novi, predragoceni točki v srečanju proti enemu izmed najbolj neugodnih tekmecev, ki je v izid sobotne tekme vlagal praktično vsa upanja nadaljnjega vzpenjanja k vrhu in pa stika z zgornjim domom razpredelnice.
Zelo podobne motivacije, čeprav v nekoliko omiljeni obliki, ga so imeli tudi "modri bojevniki", ki bi jih poraz v Čedadu lahko stal celo dražje od zgolj matematičnega zastoja na lestvici, predvsem v luči prihodnjega, neposrednega obračuna s prvouvršče-nim Pierobonom iz Padove, ki bo v soboto zvečer v tržaški športni palači.
Ob takih premisah je dovolj razumljivo, da je bila tekma med "modrimi bojevniki", ki so si spet prilastili pravico do takega vzdevka, in čedajskim Longobardijem vredna ogleda, čeprav ni mogoče trditi, da je bila prikazana igra na visokem kakovostnem nivoju ali posebno dopadljiva. Prevladale so pač čustvene vsebine, v prvi vrsti živčnost, ki je botrovala pretirani nesproščenosti akterjev na igrišču in pa seveda strastno hotenje slehernega posameznika, da pripomore k zmagi svojega tabora, kar je prispevalo k sproščanju agresivnosti in borbenosti na škodo natančnosti in fluidnosti izvajanja.
Med protagoniste sobotnega deželnega derbija sodi prav gotovo Sandi Rauber, ki je bil v napadu tokrat nekoliko manj uspešen kot običajno, je pa zato kraljeval
v bistveno pomembnem segmentu igre - skoku pod košema, saj si je prilastil kar devet odbitih žog.
»Res je bila živčnost leit-motiv sobotnega spopada,« je komentiral Sandi. »Zanje sta bili točki še pomembnejši kot za nas, kajti sedaj so dejansko odrezani od borbe za vrh. Utrpeli so tri zaporedne poraze in odslej morajo zmagovati in upati na nekaj spodrsljajev z naše strani ali pa s strani košarkarjev Mestrine, kar bo pa težko verjetno. Tudi z naše strani je v soboto prišlo do izraza precej pomanjkljivosti, saj nam je izrazit čustven naboj preprečeval razvijanje svojega običajnega stila igre, tako da smo tekoče izpeljali le malo napadov in zapravili veliko števiulo žog, kljub temu da je obramba delovala zelo dobro. Menim, da imamo največ rezerv ravno v tem elementu. Ponavlja se dejstvo, da uspešni igri v obrambi, ki prisili nasprotnika na napako, ne sledi odgovarjajoča uspešnost v napadu. To je bilo razvidno proti Mestrini in tudi v Čedadu. Bodisi ko predvajamo osebno obrambo, bodisi ko preidemo v cono match-up, vselej beležimo težave in napake nasprotnikov, ki jih žal ne zaključimo z ustreznim številom uspešno izvedenih napadov. To moramo čimprej popraviti. Tudi v soboto smo zaigrali v obrambi zelo uspešno, vendar tega kapitala pridobljenih žog nismo znali izkoristiti v napadu. To je tudi temeljna razlika med storilnostjo in produktivnostjo, ki prihaja do izraza na treningih, ko smo vsi mnogo bolj sproščeni, in pa na tekmah, ko nas pogojuje neke vrste zakrčenost.«
Toliko Rauber o sobotnem srečanju in nasploh o hibah Jadranove postave, ki je pa osvojila pomembno in težavno tekmo, v kateri je izstopala predvsem "moška", surova igra na robu grobosti in osebnega prekrška.
Vsi pogledi so sedaj uprti v prihodnjo, v smilu prestiža najpomembnejšo tekmo Drvaričevih varova-cem, ki bodo sprejeli v goste Pierobon iz Padove. Košarkarji iz Padove so tudi v soboto slavili v mestnem derbiju z Metalplasmo, ki jih je prisilila na precejšen napor, vsaj sodeč po končnem izidu (75:72). Vrača se nasmeh na ustnicah košarkarjev tržaške Servolane Latte Carso in trenerja Petra Brumna, ki so po suvereni zmagi proti Jesolu (90:71) storili še eno pomembno gibanje v smer obstanka v ligi, že v prihodnjem kolu pa bodo zaposleni v Tržiču, kjer bo na sporedu deželni derbi s postavo Italmon-falcone. Mestrina je, po predvidevanju, brez težav likvidirala skromno Montebelluno in ostaja na tretjem mestu, z dvema točkama zaostanka za Jadranom TKB. Pomembno zmago so v Moglianu izbojevali tudi košarkarji Itale iz Gradišča (84:96), pri katerih je bil spet v ospredju bivši jadranovec Marko Corsi, medtem ko je Gabri Elle dovolj prepričljivo premagal postavo Bassana (74:60) in se s tem uvrstil na začasno četrto mesto v družbi Longobardov, Bassana in Sacileja.
Osrednja dvoboja prihodnjega kola bosta, kot že navedeno, Jadran TKB - Luigi Pierobon Padova ter Birex Sacile - Consulsped Mestrina basket. (Cancia)
V14. kolu košarkarskega promocijskega prvenstva na Tržaškem
Tesni zmagi borovcev in sokolovcev
SCOGLIETTO - SOKOL 50:53 (27:29)
SOKOL: Stanisa, Terčon, Klanjšček 9 (1:6), Buzan 2, Caharija 5 (1:2), Dolhar, Sedmak, Ušaj 9, Starc 19 (2:4), Ko-janec 9 (5:8); trener Vatovec.
PM: 9:20. SON: 17. TRI TOČKE: Ušaj 3, Starc 1.
Z dokaj neobičajnim nizkim izidom je Sokol tesno premagal šibko postavo Scoglietta, s prikazano igro pa sta obe ekipi razočarali. Mnogo je bilo napak in zgrešenih metov, k sreči pa so bili Nabrežine! za odtenek boljši in z novo zmago spet izboljšali svoj položaj na lestvici. Tekma je bila stalno izenačena, v prvem polčasu pa sta se odlikovala Damir Starc in Martin Ušaj, medtem ko je bil protagonist drugega dela Marko Klanjšček, ki je tudi dosegel odločilni koš pri izidu 50:50. Ob košu je zadel tudi dodatni prosti met. RARCOI ANA -
CICIBONA PLASTEREDILIZIA
80:72 (45:31)
CICIBONA: B. Pertot 5 (2:6), Kovačič 6, Jogan 26 (5:6), CupTn 13 (5:6), M. Pertot 6 (2:2), Volk 2 (0:1), Semen 12, Furlan 2; trener Mari.
PM: 14:21. SON: 17. TRI TOČKE: Jogan 3, B. Pertot 1.
Vse do 34. minute je Barcolana mirno gospodarila, saj je stalno vodila s prednostjo 15-20 točk in nič ni dalo slutiti, da bi se razlika lahko znižala. Gostitelji so predvajali učinkovito
consko obrambo, v napadu pa so zadevali tako z razdalje kot izpod koša, medtem ko je Cicibona le redkokdaj zaigrala zadovoljivo. V zadnjem delu srečanja pa je prišlo do neverjetnega razpleta, saj so Marijevi fantje zaigrali kot prerojeni in v samih 5 minutah dosegli delni izid 18:0, kar je znižalo razliko na same tri točke zaostanka. Do konca tekme je tedaj manjkalo le minuto in pol, s trojko Venierja pa je Barcolana ponovno povedla za šest točk in tako dokončno strla odpor naših. Razveseljivo je vsaj dejstvo, da so cicibonaši znali reagirati, čeprav je bilo spet jasno, da naši ob nedeljah zjutraj igrajo pod vsako kritiko vsaj do 30 minute igre.
CUS - BOR RADENSKA 65:66 (32:28)
BOR RADENSKA: Perčič 4 (0:1 prosti meti,2:4 met za 2,— met za 3), De-beljuh 13 (4:4,3:5,1:4), Persi 8 (4:4,2:5,—), Bajc, Smotlak 12 (6:9,3:6,0:1), Poretti 18 (0:1,9:11,—), Barini 4 (0:2,2:3,—), Simonič 2 (—,1:1,0:1), Pecchi 5 (—,1:1,1:3), Tul (0:2,0:1,—); trener Sancin.
PM: 19:26. SON: 15. TRI TOČKE: Debeljuh in Pecchi 1.
Kdor ima težave s srcem, je bolje, da ne sledi letošnjim tekmam Bora Radenska, saj se vsakokrat končajo z neverjetnim in napetim razpletom. V tej obliki je potekala tudi sobotna tekma proti CUS, čeprav so belo-zeleni
Tedenski košarkarski komentar...
Ne samo ligaška prvenstva
Na dlani je, da so ligaška prvenstva za naš šport in torej tudi za našo košarko izredno pomembna, saj tako lahko stalno skozi vso sezono »primerjamo« svoje ne samo fizične, temveč tudi organizacijske moči z moštvi večinskega naroda. Prav tako pomembno pa je za našo športno gibanje tudi drugo, »obrobno« delovanje, ki zahteva predvsem veliko organizacijskega napora.
Pri tem mislimo na razne turnirje, obmejna prvenstva, na katerih nastopajo naša košarkarska društva in na razne pobude naših košarkarskih delavcev. S tem pa omogočajo nadaljnji razvoj (ali vsaj obstoj) te športne panoge pri nas.
V tem tednu je na vrsti kar nekaj takih pobud. Že danes sta dve tekmi Jadranovega turnirja amaterjev (na-
men turnirja je predvsem ta, da bi med bivšimi košarkarji našli bodoče odbornike, trenerje, spremljevalce itd. za naša društva). V četrtek bo v Rep-nu druga tekma slovenskega prvenstva za pokal Mars za letnike 1977 in mlajše Jadran ZSŠDI - Tolmin (namen je seveda sodelovanje in prijateljski stiki med društvi ob meji). V nedeljo je na sporedu 4. kolo Trofeje Jadran v minibasketu za letnike 1980 in mlajše, na katerem nastopa kar deset ekip iz zamejstva in Slovenije.
V soboto pa bo pri nas delegacija Košarkarske zveze Slovenije. To bo prvi obisk pri nas Košarkarske zveze po uradnem priznanju države Slovenije. Obisk bo seveda predvsem priložnost za še tesnejše sodelovanje in načrtovanje skupnih pobud, predvsem na mladinskem področju, (bi)
večkrat pokazali, da so očitno boljši. Dvakrat so že vodili z razliko 12 točk, vsakič pa so jih nasprotniki ujeli, bolj po krivdi borovcev kot po lastni zaslugi. S tem v zvezi velja predvsem opisati zadnje minute srečanja, ko je Bor še vodil s petimi točkami razlike. S črte prostih metov je Smotlak zgrešil edina svoja prosta meta, play domačih Caretti je zadel trojko z neverjetne razdalje, z spektakularnim »tap-in« pa je odlični Odinal izenačil. Persi je povedel Bor na +2, najprej Perčič, zatem pa Barini (dvakrat) pa sta zgrešila prvi prosti met (1 + 1). Domačini so s koši Carettija in Vecchionija povedli za eno točko 32 sekund pred koncem, borovci pa so s Porettijem spet zapravili prvi prosti met. Gostitelji so tako imeli v posesti žogo za zmago, z agresivno obrambo na svoji polovici igrišča pa so jo borovci ponovno pridobili in s prodorom Debeljuha nekaj sekund pred koncem tudi zmagali. (V. Jogan)
Črna serija domovcev se, žal, nadaljuje
V košarkarskem promocijskem prvenstvu na Goriškem se nadaljuje Domova črna serija, ki zd sedaj ne daje znakov »prekinitve«. V soboto smo bili ponovno priča bledi in nezanimivi igri, ki se je proti koncu regularnega časa in v podaljšku sprevrgla v pravo farso.
Sedem domovcev je zapustilo igrišče zaradi petih osebnih napak, za nameček pa se je že v prvem polčasu poškodoval Orzan. To pomeni, da sta srečanje končala le dva domovca in lahko si predstavljamo, kako je bilo to mučno za njiju in za peščico gledalcev, ki še sledijo tekmam goriške ekipe.
Skratka Dom doživlja globoko krizo, saj je popolnoma demotiviran in ne najde moči, da bi reagiral. Proti skromni ekipi Vilesse je večkrat imel možnost, da bi se otresel nasprotnikov in zaključil tekmo v svojo korist. Nekatere dobre akcije Batella v prvem polčasu in Košute v drugem, so žal izgubile na pomembnosti zaradi pogostih kršitev osnovnih tehničnih pravil in netočnih podaj. Tudi obramba ni preveč »blestela, saj so naši v drugem polčasu polovili pod košem zelo malo žog. Končni rezultat 73:88 je seveda posledica številčnega neravnovesja v podaljšku.
Naše upanje je, da bo Dom s pomočjo celotnega združenja kmalu prebrodil to krizno stanje, ki povroča precej nejevojne pri igralcih samih in seveda tudi pri slovenskih ljubiteljih košarke na Goriškem. (A. F.)
Atletski miting v Ljubljani
Borovec I. Sedmak večkrat čez 7,50 m
Na sobotnem mednarodnem atletskem mitingu v Ljubljani je Borov atlet Igor Sedmak nastopil tako v skoku v daljino, kot v troskoku.
Čeprav je v skoku v daljino z rezultatom 709 cm ugnal vso konkurenco iz Slovenije in Hrvaške, je bil njegov nastop tekma izgubljenih priložnosti, saj je z minimalnimi prestopi, oziroma drugimi prav banalnimi napakami, zlahka premagoval daljave okoli 750 cm. Kljub v bistvu tokrat izgubljenim priložnostim, je tak rezultat pričakovati že na naslednji tekmi.
Na Igorjev test v troskoku, ki naj bi pokazal, ali se je v motoričnem smislu že »ujel« in tako potrdil pripravljenost za nastop na italijanskem dvoranskem državnem prvenstvu, pa moramo žal ugotoviti, da temu ni tako.
Po njegovem nastopu v troskoku še vedno ni jasno, kaj v tem trenutku pravzaprav zmore, saj pri njegovem skakanju, kljub visokemu nivoju stanja v posameznih sestavinah skakanja, še prihaja do težav v gibalno koordinacijskem sistemu. Slednje je bilo razvidno tudi iz nastopa v Ljubljani, kjer je Igor v šestih poizkusih "pridelal" tri prestope in tri nedokončane in zato neveljavne skoke. Iz tega izhaja sklep, da bi bil po mnenju samega atleta in tehničnega štaba, ki mu je bila s strani odbora o tem problemu prepuščena presoja, njegov nastop na državnem dvoranskem prvenstvu v vseh pogledih kontraproduktiven. Igor se namreč za nastope v zimski sezoni, v tekmovalnem smislu sploh ne pripravlja, zato so njegovi nastopi le testi, ki so pač pokazali, kje so v tem trenutku težave.
Zato je prav nesmiselno, da se za mesto naslednjega testa, za strošek okoli pol milijona lir, predvidi prav Genova, kraj prvenstva. (I. P.)
TPK SIRENA
obvešča vse člane, da bo 15. redni občni zbor 22. t.m. ob 20.30 na pomorskem sedežu na Miramarskem drevoredu 32.
SK BRDINA
organizira v nedeljo, 16. t.m., avtobusni izlet na Vogel. Vpisovanje na sedežu kluba na Opčinah, Proseška ulica 131, od jutri do četrtka od 19. do 20. ure. Informacije na tel. 212859 in 299573.
1 košarkarska prvenstva
MOŠKA C LIGA	
IZIDI 18. KOLA	
Longobardi - JADRAN TKB	62:64
Latte Carso - Jesolo	90:71
Mogliano - Itala S.Marco	84:96
Piove Sacco - Bassano	74:60
Virtus Friuli - Sacile	51:92
Mestrina - Montebelluna	92:75
Pierobon PD - Metalplasma	75:72
Roncade - Italmonfalcone	76:74
LESTVICA	
Pierobon PD	18	16	2	1560:1450 32
JADRAN TKB	18	14	4	1454:1263 28
Mestrina	18	13	5	1573:1458 26
Longobardi	18	11	7	1498:1381 22
Piove di Sacco	18	11	7	1555:1441 22
Bassano	18	11	7	1520:1403 22
Sacile Birex	18	11	7	1520:1403 22
Italmonfalcone	18	9	9	1547:1546 18
Mogliano V.	18	8	10	1413:1433 16
Latte Carso	18	8	10	1590:1637 16
Itala S.Marco	18	7	11	1465:1515 14
Roncade	18	6	12	1428:1516 12
Jesolo	18	6	12	1337:1463 12
Montebelluna	18	5	13	1361:1484 10
Metalplasma	18	5	13	1430:1566 10
Virtus Friuli	18	3	15	1297:1597 6
PRIHODNJE KOLO (15. in 16.2) JADRAN TKB - Pierobon PD (v soboto 15.2. ob 20.30); Italmonlalcone - Servo-lana Latte Carso; Metalplasma - Ron-cade; Sacile - Mestrina; Montebelluna - Longobardi; Itala S. Marco - Virtus; Jesolo - Piove di Sacco; Bassano - Mo-gliano.
JADRANOVI STRELCI Rauber 277 (poprečno 15,3); Čuk 246 (13,8); Pregare 225 (12,5); Mer lin 151 (10,1); Starc 134 (10,3); Oberdan 125 (6,9); Crisma 105 (6,1); Smotlak 64 (4); Pertot 53 (2,9); Ažman 52 (3,4); Sosič 11 (1,5); Pettirosso 2 (2).
MOŠKA D LIGA
IZIDI 18. KOLA
KONTOVEL - Inter 1904	83:79
Sgt Cgs Buli - B.Udinese	100:82
Staranzano - Inter Muggia	96:105
Cgi Dino Conti - Ardita GO	75:85
D. Bosco - Portogruaro Ber	99:79
S.Margherita - Corridoni	92:90
Acli Digas - Conegliano	91:86
Martignacco - Gemona	101:68
LESTVICA			
S.Margherita E	18 16	2	1658:1546 32
Acli Digas S.D	18 14	4	1558:1460 28
Don Bosco	18 14	4	1788:1599 28
Gemona B. M.	18 13	5	1641:1537 26
Portog. Beret.	18 11	7	1566:1532 22
Martignacco	18 11	7	1452:1381 22
Conegl. Car	18 10	8	1500:1502 20
Inter Muggia	18 9	9	1576:1561 18
KONTOVEL	18 8	10	1528:1631 16
Cgi Dino Conti	18 8	10	1528:1631 16
Staranzano	18 6	12	1455:1502 12
Ardita Gorizia	18 6	12	1439:1564 12
Udinese Basket	18 6	12	1466:1538 12
Corridoni	18 6	12	1421:1485 12
Cgs Sgt Buli	18 5	13	1475:1489 10
Inter 1904	18 1	17	1358:1564 2
PRIHODNJE KOLO (15. in 16.2.) Ardita - KONTOVEL; Carpene - Sgt Buli; B.Udinese - Cgi Muggia; Inter Muggia - Don Bosco; Corridoni - Acli Digas; Gemona - Staranzano ; Portogruaro - Martignacco; S. Margherita -Inter 1904.
PROMOCIJSKO PRVENSTVO Na Goriškem
IZIDI 10. KOLA
Albatros - Petrolifera	82:81
Edera - POM	60:71
Grado - Senators	75:70
Dom - Vilesse	73:88
Polisontina - Arte	62:96
LESTVICA
Arte	10	9	1	939:716 18
POM	10	9	1	850:702 18
Senators	10	8	2	861:801 16
Grado	10	7	3	816:724 14
Alba	10	4	6	799:828 8
Edera	10	4	6	764:818 8
Petrolifera	10	4	6	746:813 8
Vilesse	10	3	7	660:719 6
Dom	10	2	8	689:761 4
Polisontina	10	0 10		571:840 0
PRIHODNJE KOLO (15.2.) Vilesse - Alba, Petrolifera - Grado, Senators - Edera, Arte - Dom (v soboto ob 20. uri v občinski tleovadnici), POM ' Polisontina.
Na Tržaškem
IZIDI 14. KOLA
Cus Ts - BOR RADENSKA	65:66
Scoglietto - SOKOL	50:53
Barcolana - CICIBONA Plast.	80:72
BREG - Lav. del Porto	50:86
Lega Naz. - StAzzurra Sin.	77:90
Ferroviario - Santos	83:91
LESTVICA B. RADENSKA 14 13 1			1154:1020 26
St.Azzura Sin.	14	11 3	1144:1049 22
Barcolana	14 10 4		1200:1027 2«
SOKOL	14	9 5	933:954 1»
Fincantieri	13	8 5	1033:960 1®
Cus Ts	13	8 5	1018:991 1”
Santos	13	8 5	1063:1034 1®
CICIBONA Plast.	14	6 8	1114:1108 Tl
Lega Naz.	14	6 8	1067:1121 1 *
BREG	13	3 10	963:1108	°
Ferroviario	14	3 11	1129:1182 ® 1053:1166	4
Scoglietto	14	2 12	
Lav. del Porto	14	2 12	988:1139 4
PRIHODNJE KOLO (15. in 16.2.) BOR RADENSKA - Scoglietto; Lega Nazionale - Sokol; Fincantieri - Bre9j St.Azzurra - Cus; Santos - Barcolan^ Lavoratori del Porto - Ferroviario; CICIBONA PLASTEREDILIZIA prosta.
Promocijska nogometna liga (sk. A)
Za špetrski Valnatisone že 14. neodločeni izid
V 20. kolu promocijske nogometne lige (skupina B)
Juventina za las ob zmago
CORDENONESE - VALNATISONE	0:0
CORDENONESE: Pittau, Romanin, Turrin, Mozzon, Basso, Bullo, Tomasella, Turchet, Toffolon, Sturam, Orciuo-lo, Gabrielli.
VALNATISONE: Venica, Urli, Da Rio, Masarotti, Trus-gnach, Tuzzi, Castagneviz (Costaperaria), Stacco, Zogani (Iacuzzo), De Marco, Clavora.
SODNIK: Zamparo iz Latisane.
CORDENONS Valnatisone je v letošnjem prvenstvu prevzel vlogo, ki jo je imela Juventina v lanski sezoni, ko je nizala remi za remijem. Špetrci so namreč v nedeljo vknjižili svoj 14. neodločeni izid.
Delitev točk v Cordenonsu pa je v vsem odražala stanje na igrišču. Postavi sta igrali dokaj odprto in brez kakšnega posebnega taktiziranja, manjkali so le zadetki, (r.p.)
IZIDI 20. KOLA
Vivai - Pro Osoppo 3:1, Pro Fagagna - Arteniese 5:0, Juniors - Tavagnacco 0:0, Polcenigo - Sanvitese 1:0, Spilim-bergo - Portuale 1:1, San Luigi - Buiese 1:0, Cordenonese -VALNATISONE 0:0, Pro Aviano - San Sergio 0:2.
LESTVICA
Sanvitese 28, Spilimbergo in San Sergio 26, Juniors 24, Pro Fagagna in San Luigi 23, VALNATISONE 22, Polcenigo in Vivai 21, Cordenonese 20, Pro Aviano 19, Tavagnacco 18, Buiese 16, Portuale 13, Arteniese 12, Pro Osoppo 8.
PRIHODNJE KOLO
VALNATISONE - San Luigi
JUVENTINA - RUDA	1:1 (0:0)
STRELCA: Portelli v 65' in Devetak v 83'
JUVENTINA: Pascolat, Peršolja, Capotorto, Trevisan, Pizzi, Marušič (Cecotti), Casagrande, Braida, Tabaj, Andaloro, Del Negro (Devetak).
RUDA: Malusa, N. Rigonat, Tosoratti, Tassin, A. Rigonat, Morsut (Drigo), Narduzzi, D. Donda, V. Donda, Del Pin, Portelli (M. Valentinuzzi).
SODNIK: Brussatori iz Maniaga.
Več kot ena ura srečanja med Juventino in Rudo je potekla v skoraj popolnem dolgčasju, ki so ga le občasno prekinjali malo prepričljivi poskusi domačih, da bi prevzeli vodstvo. Potem pa je lep a tudi z veliko mero sreče doseženi gol gostov privedel do preokreta: Juventina je začela jurišati, stisnila nasprotnike v kazenski prostor, dosegla zasluženo izenačenje in le malo je manjkalo, da bi osvojila celotni izkupiček.
Vse do polovice drugega polčasa je Juventina sicer stalno pritiskala, vendar premoč na sredini igrišča ni obrodila sadov. Del Negro je bil sicer prizadeven, a preveč osamljen v napadu. Obramba gostov je uspešno odbijala poskuse prodora na sredini, možnosti na krilih pa Juventina nj izkoriščala v zadostni meri. Ob nekaterih poskusih Trevisana s prostih strelov je še najboljšo priložnost imel Marušič v 27. minuti, ko je lepo
streljal z roba kazenskega prostora, žogo pa je vratar prestregel.
Do zasuka je prišlo v 20. minuti drugega polčasa, ko se je Portelliju posrečil strel (najbrž še sam ni vedel kako): z desne strani kazenskega prostora je s hrbtom proti vratom v Škarjah poslal žogo proti sredini, domnevni kros se je spremenil v neubranljiv diagonalni strel, saj je žoga oplazila levo vratnico in zatresla mrežo.
Domači so se tedaj zdramili in pokazali izreden značaj. Tavčar je s Cecottijem in Devetakom okrepil napadalno vrsto, ki je začela oblegati vratarja Rude. S tem so se sicer domači odkrili in le izredni poseg Pascolata je Domenicu Dondi preprečil, da ni v protinapadu podvojil. To pa je bila tudi edina priložnost gostov, medtem ko jih je Juventina do konca srečanja ustvarila še vsaj pet, pretežno s krosi kril. Najprej je z glavo poskusil Andaloro, nakar je tik pred vrati Del Negro zamudil priložnost, končno pa je Devetak v 38. minuti z odličnim skokom izkoristil podajo Andalora in poslal žogo v levi kot nasprotnikovih vrat. V zadnjih minutah je Juventina imela še dve priložnosti: najprej je vratar preusmeril v kot odličen Cecottijev udarec z glavo, tik pred končnim žvižgom pa je Trevisan s prostega strela oplazil vratnico, (mm)
V 20. kolu 1. amaterske nogometne lige (skupina B) Vesna klonila po 7 uspešnih nastopih
Prosečani spet zaigrali kot znajo, položaj Zarje še slab
PRIMORJE - TORREANESE 4:2 (2:1)
STRELCI: Antoni v 21 in 64', Dugaro v 5', Miclaucich v 22', De Marco v 55', Cu-dicio v 78'.
PRIMORJE: Babič, Tul, Trampuž, M. Stoka, Sardoč (v 65' Milani), Savarin, De Marco, Miclaucich (v 80' P. Štoka), Sulli-ni, Crevatin, Antoni.
Prosečani so po dveh medlih nastopih spet zaigrali kot znajo in nasuli Torrea-neseju kar štiri zadetke. Trener Bidussi je tokrat poslal na igrišče napadalno razporejeno postavo, saj sta se ob Miclau-cichu in Sulliniju v konici napada večkrat pojavila tudi Antoni in De Marco. Nekoliko sta še šepali obramba in tudi Vezna vrsta, ki je večkrat delovala neorganizirano, predvsem ko se je ekipa morala braniti. Torreanese pa je bil vseskozi v težavah, saj so domačini brez večjih težav prodirali proti kazenskemu prostoru. Gostje so bili nevarni le v zadnjih Petnajstih minutah, ko je Primorje vse preveč popustilo in dopustilo veznemu igralcu Cudiciu, da je zmanjšal razliko.
Nekaj kronike. Rdečerumeni so povedli že v 2. minuti, ko je Antoni prestregel žogo ob kazenskem prostoru gostov in s prostim strelom zatresel mrežo. Kot se večkrat dogaja, pa so kaj kmalu dopustili gostom, da so zaostanek nadoknadili, saj je Dugaro že tri minute kasneje izenačil. Drugi zadetek Prosečanov je
proti polovici polčasa dosegel Miclaucich, ki se je v gneči v kazenskem prostoru znebil branilca in z močnim strelom realiziral. Pred koncem polčasa je De Marco streljal visoko, ko je imel pred seboj prazna vrata.
V drugem polčasu so domačini znova začeli napadalno. De Marco je v 55. minuti dosegel izredno lep zadetek, ko je v voleju preusmeril v vrata natančno podajo Antonija. Prav Antoni je dosegel četrti gol, tokrat po predložku De Marca a desnega krila. Gostje so zatem le nekajkrat streljali na Babičeva vrata in v 78. minuti tudi dosegli drugi zadetek z veznim igralcem Cudiciom. Na prihodnjem gostovanju v Moši bo spet na razpolago branilec Luxa in morda tudi Pipan, ki je končno okreval. (Š.M.)
ZARJA - MOSSA	0:0
ZARJA: Kočevar, Borelli (v 22' Žagar), Ferluga, Antonič, Ridolfo, Kalc, Auber, Fonda, Voljč, Tognetti (v 76' Licata), Zu-bin.
Čeprav je Zarja osvojila točko, pa se po nedeljskih razpletih ne more veseliti nad svojim položajem na lestvici. Zarjani so skozi vso tekmo imeli vajeti igre v svojih rokah, vendar so vsako potezo v napadu izvajali z zamudo, tako da niso mogli presenetiti borbenih in pazljivih
gostov. Navijači so tako sledili predvsem velikemu boju na polovici igrišča Mosse, ki pa je dobro odbijala vsak poskus za-rjanov. Edino lepo priložnost si je v prvem polčasu ustvaril Tognetti, ki je v 28. minuti lepo preigral obrambo Mosse in silovito streljal, toda za las mimo gola. To je bila tudi edina omembe vredna akcija.
V drugem delu se igra v bistvu ni spremenila. Zarja je še naprej gospodarila na igrišču, a v napadu je bila še vedno vse preveč neučinkovita. Tekmo pa je končno popestrilo nekaj zelo lepih priložnosti za domačine. Najprej se je Kalc znašel sam pred nasprotnimi vrati in jih tudi na neverjeten način zgrešil. Kmalu zatem je imel isti igralec po lepi podaji Auber j a edinstveno priložnost, da z glavo doseže gol, toda tudi tokrat je vse splavalo po vodi. Gostje so v naslednjih minutah uredili svoje vrste in niso več dopuščali napadalcem Zarje, da bi se nevarno približevali vratom in tekma se je končala ob dolgočasni igri na sredini terena. (Big)
DONATELLO OLIMPIA - VESNA 1:0
(0:0)
STRELEC: Romeo v 73' (11-metrovkea)
VESNA: Coronica, Vlach, Kriscjak, Malusa, Soavi, Leonardi, Antonazzi, Ba-rilla, Kostnapfel, Naldi, Francioli.
Vesno je po sedmih pozitivnih rezultatih doletel poraz. Križani so namreč nastopili v zelo okrnjeni postavi, saj je manjkalo kar 6 standardnih igralcev, tako da je moral trener Petagna poslati na teren tudi rezervnega vratarja Franci-olija v vlogi napadalca. Poleg tega tudi Kostnapfel, Naldi in Vlach niso bili v najboljši formi.
Kljub vsemu sta si bili ekipi enakovredni in sta ustvarili precej priložnosti za zadetek. Do prvega resnega zaključka so prišli domačini, ki so zaposlili Coronico. Na drugi strani je bil Kriscjak nevaren z glavo. V drugem polčasu je Donatello nadaljeval bolj odločno in je kaj kmalu tudi imel dve priložnosti. Se naprej je pritiskal in v v 73. minuti je sodnik dosodil 11-metrovko zaradi prekrška nad Romeom. Prav slednji si je prevzel odgovornost za strel in povedel svoje v vodstvo. Križani so skušali nadoknaditi zaostanek in Malusajev prosti strel je za las švignil preko prečke. V zadnjih minutah so domačini skrbeli predvsem za to, da obvaruejjo rezultat, tako da se je igra osredotočila predvsem na sredini. Pohvalo si zasluži Malusa, ki je bil prav gotovo najboljši na igrišču. Povejmo še, da je Franco Naldi v nedeljo praznoval svoj 40. rojstni dan in soigralci so mu izročili priložnostno darilo. (S. K.)
V 2. AL: naše ekipe v znamenju neodločenih rezultatov
breg - camino	o:o
BREG: Allisi, Pavletič, Pečar, Paoli, Chminich, Prašelj, Mauri (v 60' Udovi-cich), La Calamita, Huez, Albertini (v '5' Zobec), Buzzi (rezerve Petronio, Ota in Reja)
Čeprav niso videli golov, so si na vijači na dolinskem igrišču ogledali Privlačno tekmo. Domačini so namreč Vseskozi napadali in izpeljali tudi nekaj lepih akcij. Zgledalo je tako, da se Po mreža večkrat zatresla, saj sta ekipi l9rali precej odprto in tudi agresivno, Vendar se začetni izid ni spremenil.
. Brežani so skoraj vseskozi vodili *9ro, nasprotniki pa so bili nevarni v Pitrih protinapadih. Pri enem od takih Protinapadov je Allisi krasno ubranil zelo nevaren strel, ki je bil namenjem
v gol in s svojim posegom rešil ne samo nepazljivo obrambo, ampak vso ekipo. Na drugi strani sta Mauri in Buzzi poskušala prodreti do vrat, kar pa ni bilo lahko.
Takoj v začetku drugega polčasa so imeli igralci Camina še eno zrelo priložnost, vendar je niso izkoristili. Odtlej so Brežani povsem prevzeli pobudo, prodirali so z vseh strani. Buzzi, La Calamita, Huez in celo Prašelj so imeli možnosti za zadetek, žal pa jih niso znali najbolje izkoristiti, tako da so se morali že enajstič zadovoljiti z delitvijo točk. Prijetno smo bili presenečeni, ko smo v Bregovi postavi opazili napadalce, ki nastopajo v moštvu under 18. Buzzi in Mauri sta namreč perspektivna mladinca, ki sta s svojim na-
V 15. kolu 3. amaterske nogometne lige (skupina E)
Doberdobcem je sreča obrnila hrbet
STRASSOLDO - MLADOST 3:0 (2:0)
MLADOST: Gergolet II., Sturm, pjPa II., Devetta, Gergolet I., Sita, !yPa I., Culata, Beltrame, D. Argentin, Argentin.
Slika s prejšnje nedelje se je pono-ha tudi tokrat, saj so Kraševci že v ^Vodnih potezah dvakrat morali po-rati usnje iz mreže, na drugi strani pa 0 le s prostimi streli zaposlili vratarja a°mačinov.
Tekma se za Doberdobce ni začela ^aibolje. Sodnik je kaj kmalu dosodil najstmetrovko v korist Strassolda, le ekaj minut kasneje pa je domači , ednji napadalec izkoristil kratko od-lto žogo in brez težav premagal Ger-|°leta. Reakcija Mladosti ni rodila zapisnih sadov, čeprav so do konca pol-a^a igrali precej napadalno.
v 2. polčasu se igra v bistvu ni spre-^ ehila. Gostje so skušali priti do za-®tka, domačini pa so se zanašali Predvsem na hitre protinapade in so G. ^etjič premagali Gergoleta. V za-‘Jučni fazi so Kraševci s kombinirani-i11 akcijami skušali doseči častni za-®tek, vendar so bili pri zaključevanju y®|?čni. Pekoč poraz gotovo slabo Pliva na mlado ekipo, vendar je upa-' da bodo Kraševci v bodoče imeli
nekaj sreče in končno prišli do točk, ki bi jim vlile več samozavesti.
IZIDI 15. KOLA
Lumignacco - Begliano Strassoldo - MLADOST Poggio - Paviese Medeuzza - Villa Grado - Sagrado Vermegliano - Romana
LESTVICA
2:0
3:0
4:4
0:1
0:4
2:0
Villa	15	10	4	1
Lumignacco	15	8	4	3
Vermegliano	15	7	4	4
Medeuzza	15	7	4	4
Strassoldo	15	5	7	3
Paviese	15	5	7	3
Poggio	15	4	7	4
Begliano	15	2	7	6
MLADOST	15	4	3	8
Grado	15	3	5	7
Romana	15	2	6	7
Sagrado	15	2	5	8
PRIHODNJE KOLO Vermegliano - Grado, Sagrado - Medeuzza, Villa Vicentina - Poggio Terza Armata, Paviese - Strassoldo, MLADOST - Lumignacco, Romana -Begliano.
stopom v prvi ekipi dokazala, da je v mladinskih vrstah še vedno nekaj novih moči, pripravljenih za pomoč starejšim. (Laš)
ZAULE RABUIESE - KRAS 1:1 (0:1)
STRELEC za Kras: De Pase v 28'
KRAS: Caputo, Fadda, Massai, Rot-ta, Lepore, Padoan, Šuc, Božič, Palum-bo, Cucarich, De Pase.
Krasova enajsterica se z gostovanja v Žavljah vrača z izredno pomembno točko v boju za obstanek, s pomočjo katere se je na lestvici pomaknila še za korak višje. Rdeče-beli so nedeljski obračun pričeli precej odločno. Glede na prikazano igro v začetnih minutah je bilo razvidno, da so bili trdno prepričani v pozitiven rezultat. Po tritedenski odsotnosti (medtem je prestal dvetedensko izključitev) se je v Krasova vrata ponovno vrnil standardni vratar Caputo, ki pa tokrat res ni imel težkega dela. Krašovci so v prvem polčasu imeli očitno terensko premoč, ki pa je do 28. minute niso uspeli konkretizirati. Izpeljali so nekaj lepih kombiniranih napadalnih akcij in eno izmed teh je strelec Palumbo zaključil za las mimo vratnice.
Kot rečeno, je za prijetno presenečenje v 28. minuti poskrbel De Pase, ki je samo teden dni prej dosegel prvi zadetek v letošnjem prvenstvu, ko je z efektnim strelom povedel goste v zasluženo vodstvo. Domačini, ki si zaradi vse prej kot varnega položaja na lestvici niso mogli privoščiti spodrsljaja, so reagirali in predvsem v začetku drugega polčasa ostreje pritisnili v upanju, da čimprej izenačijo. Medtem pa je Božič po kratko odbiti žogi nasprotnikovega vratarja zapravil izrazito priložnost, da bi dokončno strl odprt požrtvovalnih domačinov. Potem ko je Krasov branilec odbil v kot nevaren strel nasprotnikovega napadalca, so Žaveljčani na najboljši način izkoristili podajo z neposredne bližine kota in postavili končni rezultat. Odtlej je ritem obeh ekip precej upadel, saj sta bili s točko zadovoljni, tako da vratarja do konca nista resneje posredovala. (Z. S.)
GAJA - VILLESSE	0:0
GAJA: Zemanek, Kalc, Capolino (v 60' Sardi), Neppi, Gabrielli, Vengust, Lupo, Pugliese, Gombač, Volo, Ghiotto.
Gajevci so tokrat dosegli zlata vredno točko proti ekipi, ki je neposreden tekmec zelenorumenih v boju proti izpadu. V prvem polčasu sta si bili postavi enakovredni in nismo zabeležili bistvenih priložnosti za zadetek. Več priložnosti so imeli domačini potem, ko je sodnik Zulian iz Vidma predčasno poslal v slačilnico Gajinega vratarja Zemaneka, ki je zakrivil prekršek nad napadalcem Villesseja. Sodnikova odločitev je zelo oškodovala zelenoru-mene, ki so morali nadaljevati obrambno, z druge strani pa je bil vratar Sardi, ki je nadomestil Zemaneka, zares v odlični formi. Podčrtati je treba, da Gaja tudi tokrat ni bila v popolni postavi, saj je manjkalo kar pet standardnih igralcev. Upamo seveda, da se bodo vrnili v nedeljo, ko bo važen vz-hodnokraški derbi.
Tekma z Villessejem vsekakor ni bila ena najlepših, ki so jih gajevci odigrali. Najvažnejše pa je seveda, da so osvojili točko, s katero izboljšujejo svoj položaj na lestvici in z optimizmom gledajo na nedeljski derbi s Primorcem na Padričah. (Baldissin)
PRO FARRA - SOVODNJE	0:0
SOVODNJE: Gergolet, Cotič, Černič, Grillo, Frandolič, Tomšič, Russo (Sambo), Fajt, Modula, Agosto, Acconcia.
Sovodnje so bile navsezadnje zadovoljne z osvojeno točko, saj tako nadaljujejo z uspešno serijo, s katero so si tudi nekoliko popravile položaj na lestvici. Tokrat so se poleg vsega znašle v težavah s postavo, saj je bil na klopi edinole Sambo. Še vedno se tudi pozna odsotnost Luise v napadu in manjka doprinos poškodovanega Butkoviča.
Kljub vsemu se je vse še kar dobro izteklo. V prvem polčasu je bila igra dokaj enakovredna. Sovodenj ci so sicer imeli dve lepi priložnosti, a tudi Farra bi lahko zatresla mrežo, saj se je njen igralec znašel sam pred vratarjem, vendar je streljal netočno. V drugem polčasu so Sovodenjci zaigrali bolje, več so imeli žogo v posesti, medtem ko so se domačini pomaknili v obrambo. Obveljal pa je začetni rezultat.
rezultati
PROMOCIJSKA LIGA Skupina B
IZIDI 20. KOLA
Varmo - Gonars	1:1
JUVENTINA - Ruda	1:1
Fiumicello - Union 91	1:0
Flumignacco - Sangiorgina	1:1
Pasianese/P. - Ponziana	1:0
Fortitudo - Cervignano	3:0
Aguileia - Bressa/Camp.	1:1
Costalunga - San Canzian	1:1
LESTVICA
San Canzian	20	11	7	2	28:10 29
Varmo	20	7	11	2	18:12 25
Aguileia	20	9	7	4	22:14 25
Fiumicello	20	7	10	3	25:13 24
Ruda	20	7	8	5	25:22 22
Costalunga	20	10	2	8	29:21 22
Fortitudo	20	9	3	8	20:23 21
Bressa/C.	20	5	10	5	18:21 20
Gonars	20	6	8	6	18:16 20
Pasianese/P.	20	5	9	6	18:23 19
Union 91	20	5	8	7	17:22 18
Flumignano	20	3	11	6	16:22 17
Sangiorgina	20	3	10	7	16:24 16
JUVENTINA	20	3	10	7	12:18 16
Cervignano	20	3	8	9	12:21 14
Ponziana	20	2	8	10	8:20 12
PRIHODNJE KOLO
Costalunga - Aguileia, Bressa/Campo-iormido - Fortitudo, Pro Cervignano -Pasianese/Passons, Ponziana - Flumig-nano, Sangiorgina - Pro Fiumicello, Union 91 - JUVENTIUNA, Ruda - Varmo, San Canzian - Gonars.
1. AMATERSKA LIGA Skupina B
IZIDI 20. KOLA
PRIMORJE - Torreanese	4:2
ZARJA - Mossa	0:0
Tarcentina - Pro Romans	2:1
Riviera - Villanova	1:0
Moraro - Tolmezzo	1:4
Reanese - Cividalese	1:1
Donatello/Ol. - VESNA	1:0
Tricesimo - Corno	2:1
LESTVICA
LESTVICA
PRIMORJE	20	9	10	1	30:17 28
Tricesimo	20	10	8	2	29:14 28
Tolmezzo	20	10	5	5	30:16 25
Donatello/O.	20	8	8	4	23:14 24
VESNA	20	8	7	5	21:13 23
Pro Romans	20	6	11	3	27:18 23
Villanova	20	4	12	4	12:16 20
Riviera	20	6	6	8	16:25 18
Corno	10	4	9	7	15:16 17
Cividalese	20	6	5	9	22:30 17
ZARJA	20	5	7	8	16:23 17
Moraro	20	1	14	5	18:25 16
Torreanese	20	5	6	9	16:27 16
Reanese	20	4	8	8	14:21 16
Mossa	20	4	8	8	16:25 16
Tarcentina	20	5	6	9	18:24 16
PRIHODNJE KOLO
Tricesimo - Donatello/Olimpia, VESNA - Reanese, Cividalese - Moraro, Tolmezzo - Riviera, Villanova - Tarcentina, Pro Romans - ZARJA, Mossa -PRIMORJE, Corno - Torreanese.
2. AMATERSKA LIGA Skupina D
IZIDI 20. KOLA
San Nazario - Campanelle Palazzolo - Bertiolo BREG - Camino Talmassons - Pocenia Flambro - Domio Sedegliano - Ronchis Zompicchia - Romans Codroipo - Mereto D.B. LESTVICA					1:1 1:1 0:0 3:1 0:0 0:2 0:1 2:0
Codroipo	20	15	2	3	39:18 32
Flambro	20	11	7	2	30:14 29
Palazzolo	20	7	8	5	24:17 22
Talmassons	20	7	8	5	24:17 22
Camino	20	6	9	5	24:23 21
Romans	20	8	5	7	18:21 21
Campanelle	20	5	10	5	21:23 20
BREG	20	4	11	5	19:21 19
Domio	20	5	9	6	17:19 19
Sedegliano	20	5	8	7	28:28 18
Mereto D.B.	20	5	8	7	17:26 18
Bertiolo	20	5	8	7	26:26 18
Ronchis	20	6	6	8	31:40 18
Zompicchia	20	7	2	11	22:24 16
Pocenia	20	3	10	7	14:21 16
San Nazario	20	1	9	10	16:31 11
PRIHODNJE KOLO
Codroipo - Zompicchia, Romans - Se-degliano, Ronchis - Flambro, Domio -Talmassons, Pocenia - BREG, Camino -Palazzolo, Bertiolo - San Nazario, Mere to Don Bosco - Campanelle.
Skupina F
IZIDI 20. KOLA
Isonzo S.P. - San Lorenzo	0:1
Zaule - KRAS	1:1
PRIMOREC - Fincantieri	pre.
Villesse - GAJA	0:0
Fogliano - Mariano	3:2
Medea - Audax	2:2
Pro Farra - SOVODNJE	0:0
Piedimonte - Capriva	1:0
LESTVICA
Isonzo S.P.	20	11	7	2	27:12 29
Piedimonte	20	9	10	1	22:12 28
Fogliano	20	10	7	3	34:19 27
Medea	20	9	8	3	26:17 26
Pro Farra	20	9	7	4	19:18 25
Fincantieri	19	7	9	3	23:16 23
SOVODNJE	20	8	5	7	28:22 21
Audax	10	6	8	6	25:24 20
Zaule	20	5	9	6	21:24 19
Villesse	20	5	8	7	20:24 18
KRAS	20	4	9	7	23:30 17
GAJA	20	5	6	9	19:21 16
Capriva	20	5	5	10	19:25 15
San Lorenzo	20	4	7	9	20:28 15
PRIMOREC	19	4	4	12	19:31 12
Mariano	20	0	7	13	14:36 7
PRIHODNJE KOLO
Piedimonte - Pro Farra, SOVODNJE -Medea, Audax - Fogliano, Mariano -Villesse, GAJA - PRIMOREC, Fincantieri - Zaule/Rabuiese, KRAS - Isonzo San Pier, Capriva - San Lorenzo.
Naročnina: za Italijo mesečna 23.000 Lir - Predna-ročnina do 29..2. 1992 200.000 Lir. Poštni tekoči račun Založništva tržaškega tiska, Trst 13512348; za Slovenijo: mesečna 450 SLT (dnevna 22 SLT). Letna prednaročnina 5.000 SLT za tiste, ki jo poravnajo do 29. 2. 1992. Žiro računa 50101 - 601 -85845, ADIT Sežana - Partizanska 75 a, telefon 067/73360; Fax 067/72441.
Oglasi:1 trgovski modul (šir. 1 stolpec viš. 23 mm) 80.000 lir; finančni in legalni 120.000 lir; ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 850 lir beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Iva 19%. Naročila sprejemajo: iz dežele Furlanije-Julijske krajine agencija PUBLIEST Srl, Trst, ul. Montecchi 6 - Tel. 7796-611 - Fax 768697; iz drugih dežel v Italiji podružnice SPI; iz Slovenije in Hrvaške STUDIO VISTA d.o.o., Ljubljana, tel.-fax 216155 vsak dan od 9. do 13. ure razen sobote.
primorski
M.	dnevnik
torek, 11. februarja 1992
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 PD I Fax 040/772418
GORICA - Drevored 24 maggio 1
Tel. (0481) 533382 - 535723 - Fax 0481/532958
ČEDAD - Ul. Ristori 28
Tel. (0432) 731190 - FAX 0432/730462
Odgovorni urednik Vojimir Tavčar
Izdaja ZTT Tiska EDIGRAF
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Italijan Albarello za las ob bron v klasičnem teku na 30 kilometrov
Accola pred zlatom v kombinaciji
ALBERTVILLE — Švicar Paul Accola je glavni favorit za zmago v današnji kombinaciji, saj je včeraj na kombinacijskem smuku osvojil peto mesto, vendar so pred njim z majhnim naskokom uvrščeni le pravi smukači, ki v današnjem slalomu proti Accoli nimajo velikih možnosti. Švicarju sta šla na roke predvsem padca Girardel-lija in Maderja, ki sta s tem Accoli dejansko odprla pot do kombinacijskega zlata. Edini resen konkurent bi lahko bil le Avstrijec Strolz, ki pa je za Accolo že na smuku zaostal zaostal za več kot 0,7 sekunde.
Dobre možnosti v kombinaciji imajo zaradi izpadov dveh glavnih favoritov tudi italijanski smučarji, ki so se v smuku dobro odrezali, saj so se trije uvrstili med prvih šest. Na ta način bi alpski smučarji lahko nekoliko ublažili razočaranje v italijanskem nordijskem taboru, kjer v nedeljo Bel-mondova, včeraj pa Albarello res nista imela sreče. Belmondova je bila med favoritinjami teka na 15 km, zasedla pa je 5. mesto, s katerim pa je bila sama kar zadovoljna. Precej bolj grenko je četrto mesto Albarella na 30 km, ki se je v cilju že veselil bronaste kolajne, ko ga je z izrednim tekom v zadnjih 7 kilometrih prehitel Norvežan Langli, kije na zadnji kontroli za Italijanom precej zaostajal, s proge pa so tudi poročali, da naj bi bil na koncu moči. Očitno ni bilo tako, saj je Norvežan na zadnjem delu nadoknadil več kot minuto zaostanka in tako zaokrožil norveško slavje.
Na nedeljskem smuku na tehnično izredno zahtevni progi pa so se Avstrijci oddolžili za vse letošnje poraze. Presenetljivo je slavil Avstrijec Ortlieb, pred Francozom Piccardom, tretji pa je bil ponovno Avstrijec Mader. Smukači Heinzer, VVasmeier, Mahrer in drugi so zaostali, Girardelli in Accola pa sta padla, pri čemer je še posebej Girardelli vozil izvrstno, saj je bil do padca najhitrejši.
Nedelja je bila avstrijski dan, saj sta Vettori in Hollwarth v skokih na 90 m skakalnici zasedla prvi dve mesti, šele tretji pa je bil finski čudežni deček Nieminem. Nastopili so tudi slovenski skakalci, ki pa so dosegli nekaj manj od pričakovanega. Najboljši je bil Gostiša, ki je bil dvanajsti, delno pa je razočaral svetovni prvak Petek, ki je s slabšim prvim in poprečnim drugim skokom dosegel 21. mesto.
Zanimanje za ZOl treh dežel
ALBERTVILLE Uradna predstavitev kandidature Trbiža, Jesenic in Beljaka za organizacijo 19. zimskih olimpijskih iger leta 2002 je bila v nedeljo zvečer po koncu prvega tekmovalnega dne deležna precejšnje pozornosti. Približno dvesto gostom so v »Italijanski hiši« deželni odbornik za turizem Francescutto, podpredsednik slovenske vlade Malešič in podpredsednik Koroške Ambrozy pojasnili, kako je prišlo do »dvatisoč dveh dobrih razlogov« za organizacijo iger v treh državah, kot so poimenovali eno od poglavij prve številke skupnega olimpijskega biltena »Olimpijski krogi za novo tisočletje.«
Francescutto je podrobneje predstavil vse etape pobude za organizacijo olimpijskih iger v Furlaniji-Julijski krajini, Sloveniji in na Koroškem; od leta 1984, ko je prišlo do prvih srečanj, do desetletnega programskega dokumenta delovne skupnosti Alpe Jadran leta 1988 v Benetkah, preko budimpeštanske izjave Penta-gonale pa do pripravljenosti za podporo, ki jo je pokazal predsednik MOK Samaranch novembra lani v Benetkah in ponovil pred kratkim, ko je dejal, »da je
mogoče organizirati zimske olimpijske igre v več deželah oziroma državah, vendar okoli nekega mesta, kjer naj bi bil glavni sedež.«
Pobuda za igre pa je prišla tudi zaradi-želje treh različnih narodov, treh različnih kultur, ki želijo živeti v miru in najtesneje sodelovati. Na to se je navezal podpredsednik Koroške Ambrozy, ko je dejal, da se na tem področju srečujejo slovanska, latinska in germanska kultura. Zato lahko po njegovem mnenju ZOI leta 2002 »zahvaljujoč deželam res postanejo igre združene Evrope.«
O novi viziji olimpijskih iger je govoril tudi podpredsednik slovenske vlade Malešič, ki je poudaril, da medržavne meje ne morejo več predstavljati ovire, ta skupna pobuda treh dežel pa zanj dokazuje, da se številna načela, ki so zapisana v mnogih dokumentih, konvencijah in sporazumih, končno lahko uresničijo. Polno politično podporo skupni olimpijski kandidaturi pa je dal tudi slovenski premier Peterle, ki je dejal, »da morda leta 2002 še ne, toda v prihodnosti bodo Jesenice, Trbiž in Beljak prav gotovo uspeli z organizacijo zimske olimpiade.«
Bonnie ponovno zlata
Blair (ZDA) je že drugič zapored zmagala na 500 m
V telekomunikacije Telecom vložil 140 milijard lir
ALBERTVILLE Francoska telekomunikacijska družba telecom - peta družba te vrste na svetu -je v telekomunikacije na področju Albertvilla vložila približno 140 milijard lir. Na ta način je omogočeno komuniciranje (video in zvočno ter posredovanje podatkov) med 40 tisoč člani »olimpijske družine«, ki je raztresena na približno petdesetih različnih koncih, in tudi posredovanje televizijskih prenosov za približno dve milijardi gledalcev, ki po celem svetu spremljajo olimpiado po televiziji.
9.50	(RAI3, TMC) Slalom kombinacija moški (1. tek); Sankanje (ženske, enojec);
13.50	(RAI2, TMC) Slalom kombinacija moški (2. tek);
20.30 (TMC) — Umetnostno drsanje (Športni pari, prosti program);
,0.20 (RAI1, TMC) — Hokej (Švedska - Italija).
Val d'Isere 10.00 Slalom moški (kombinacija) La Plagne 10.00 Sankanje posameznice (1+2) Courchevel 10.30 Skoki 90 m (kombinacija)
Les Saisies 14.00 Biatlon 7,5 km ženske Albertville 19.30 Umetnostno drsanje (prost program parov)
Meribel 13.00 Finska - Poljska (hokej)
16.30 ZDA - Nemčija (hokej)
20.15 Švedska - Italija (hokej)
Smuk moški
1.	Ortlieb (Aut) 1'50"37;
2.	Piccard (Fra) 1'50"42;
3.	Mader (Aut) 1'50"47;
4.	Wassmeier (Nem) T50"62; 5. Thorsen (Nor) 1'50"79; 6. Heinzer (Švi)l'51"39; 7. Tauscher (Nem) 1'51"49; 8. Arnessen (Nor) 1'51"63; 9. Kitt (ZDA) 1'51"98; 10. Colturi (Ita) 1’52"07; 11. Ghedina (Ita) 1'52"28; 12. Alphand (Fra) 1'52"34; 13. Mahrer (Švi) 1,52"39;, 14. Martin (Ita) T52"48; 15. Gigandet (Svi) 1'52"50.
Smučarski tek (15 km ženske)
1.	Egorova (SND) 42 20.8;
2.	Marjut Lukkarinen (Fin) 43'29.9;
3.	Elena Valbe (SND) 43'42.3;
4.	Smetanina (SND) 44 01.5; 5. Belmondo (Ita) 44'02.4; 6. Kirvesniemi (Fin) 44 02.7; 7. Nybraten (Nor) 44T8.6; 8. Dybendahl
(Nor) 44(31.5; 9. Paruzzi (Ita) 44'44.0; 10. Westin (Šve) 45'00.5;
Skoki 90 m
1.	Vettori (Avs) 222,8 (88 - 87,5);
2.	Hollwarth (Avs) 218,1 (90,5 - 83);
3.	Nieminen (Fin) 217,0 (88 - 84,5);
4.	Kuttin (Avs) 214,4 (85,5 - 86); 5. Laiti-nen (Fin) 213,6 (85,5 - 85,5); 6. Felder (Avs) 213,5 (87 - 83); 7. Hunger (Nem) 211,6 (87 - 84); 8. Mollard (Fra) 209,7 (84,5
-	85); 9. Weissflog (Nem) 208,5 (84 - 83,5); 10. Parma (ČSFR) 207,9 (87 - 82); 11. Essi-ne (SND) 204,7 (85,5 - 81,5); 12. Gostisa (Slo) 201,8 (84 - 84); 13. Holland (ZDA) 201,1 (85 - 81); 14. Harada (Jap) 201,0 (83,5
-	84); 15. Šakala (ČSFR) 200,8 (83,5 -82);..18. Zupan (Slo) 197,3 (82,5 - 83);.. 21. Petek (Slo) 193,5 (79,5 - 83);..26. Kopač (Slo) 189,6 (82 - 79).
Hitrostno drsanje ženske - 3.000 m
1.	Niemann (Nem) 4:19.90;
2.	VVarnicke (Nem) 4:22.88;
3.	Hunyady (Avs) 4:24.64;
4.	Zijlatra (Niz) 4:27.18; 5. Bojko (SND) 4:28.00; 6. Van Gennip (Niz) 4:28.10; 7. Bajanova (SND) 4:28.19; 8. Boerner (Nem) 4:28.52; 9. Van Schie (Niz) 4:30.57; 10. Prokačeva (SND) 4:30.76;
Hokej na ledu Skupina A
Švedska - Poljska 7:2; Finska - Nemčija 5:1; ZDA - Italija 6:3.
Skupina B
Kanada - Francija 3:2; ČSFR - Norveška 10:1; SND - Švica 8:1
Slavje Norveške
Klasični moški tek na 30 km so premočno dobili Norvežani, ki so zasedli prva tri mesta, njihovo popolno slavje pa je »pokvaril« Italijan Marco Albarello, ki je osvojil najbolj nehvaležno četrto mesto pred četrtim Norvežanom. Premočno je včeraj slavil Ulvang (na sliki), ki je drugouvrščenega Daehlieja prehitel za dobrih 46 sekund	(Telefoto AP)
Smučarski tek (moški 30 km)
1.	Ulvang (Nor) 1.22'27"8;
2.	Daehlie (Nor) 1.23’14"0;
3.	Langli (Nor) 1.23'42"5;
‘ 'barell
4. Albarellp (Ita) 1.23'55'7; 5. Jevne (Nor) 1.24'07"7; 6. Majback (Sve) 1.24T2"1;... 16. Pulie (Ita) 1.26’02"4; 17. Valbusa (Ita) 1.26'07'T; 20. Polvara (Ita) 1.26'26"2;....
Kombinacijski smuk moški
1. Thorsen (Nor) 1'44"97; 2. Martjn (Ita) 1'45”48; 3. Colturj (Ita) V4S'50-, 4. Gigandet (Svi) 1'45"61; 5. Accola (Svi) 1’45"73; 6.Polig (Ita) 1'45"78; 7. Wasmeier (Nem 1'45"91; 8. Andrejev (SND) 1'46"01; 9. Cretier Fra) 1'46"25;... 15. Ghedina (Ita) 1'46"65;... 36. Košir (Slo) 1'49"60.
Akrobatsko smučanje (balet)
Moški: 1. Becker (Fra) 28,15 točk; 2. Kristiansen (Nor) 28,00; 3. SpinaJZDA) 27,40; 4. Peirce (Kan) 27,30; 5. Baumgartner (Švi) 25,85; 6. Weiss (Nem) 25,65; 7. Franco (Ita) 25,50; 8. VVintersteen (ZDA) 24,80; 9-Gild (Fra) 23,60; 10. Pescolderung (Ita) 23,50 itd. Ženske: 1. Kissling (Švi) 25,30; 2. Fecholz (Fra) 25,20; 3. Petzold (ZDA) 24,10; 4. Sneli (VB) 22,85 itd-
Sankanje (enojec, moški)
1.	Hackl (Nem) 3'02"363;
2.	Prock (Avs) 3’02"669;
3.	Schmidt (Avs) 3'02"942
4.	Huber (Ita) 3'02"973; 5. Muller (Nem) 3'03"197; 6-Manzenreiter (Avs) 3'03"267; 7. Haselrieder (Ita) 3'03"276;... 11. Plankensteiner (Ita) 3’03"908 itd.
Hitrostno drsanje (ženske, 500 m)
1. Blair (ZDA) 40”33; 2. Ye Oiaobo (Kit) 40 '51; 3-Luding (Nem) 40"57; 4. Garbrecht (Nem) 40''63; 5-Aaftink (Niz.) 40"66; 6. Auch (Kan) 40 83; 7. Simazaki (Jap) 40' 98; 8. Hauck (Nem) 41'TO; 9. Sun Hee YoU (J.Kor) 41 ”28; 10. Baier (Nem) 41"30 itd.
Hokej na ledu
Skupina 1J: SND - Norveška 8:1; ČSFR - Francija 6:4: Kanada - Švica 6:1.
dobitnice medalj
z
Avstrija	2
Nemčija	2
Norveška	1
SND	1
ZDA	1
Finska	0
Francija	0
Kitajska	0
S	B	Skupaj
2	3	7
1	1	4
1	1	3
0	1	2
0	0	1
1	1	2
1	0	1
1	0	1