fc k/ Posamezna števftka 20 stotink V Trstu, ¥ IS, srsaja 1320 Posamezna številka 20 stotnik Lzlnlli XIV Ubaja — uvzemši ponedeljek — vsak dan zjutraj. — Uredništvo : uiica sv. FfanfcSka Aslškega šiev. 20, i. nadstropje. — Dopisi naj sc pobijajo uredništvu. — Neirankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. — Izdajatelj In odgovorni urednik Štefan Q od i na. — l.asinik konsofdj lista bdiitosrU. — Tisk tiskarne Edinost. — Naročnina zr.aša na mesec t 6.—, pol lijta L 32.— in cek) leto L 60.—. — Tekiott uredništva in uprave štev. 11-57. Posamezne številke v Trstu in okolici po 20 stotink. — Oglasi se računajo v širokosti ene kolone (72 mm). — Oblast trgovcev in obrtnikov mm po -10 *toL, osmrtnice, zalivale, posianice in vabila po 80 stot, oglasi denarnih zavodov nun po L 2. Mali oglasi po 20 stot. beseda, najmanj pa L 2. — Oglase sprejema inseratni oddelek Edinosti. Naročnina in reklamacije se podHljajo izključno upravi Edinosti. Uprava in inseratini oddelek se nahajata v Trstu, ul. sv. Frančiška As. 20 Sovražnik! so bili In — osMo! Stopa fism pred duševno oko »iičtca kz tepe lUarave. Pred teboj se raateza zelena ravan, •p 55 irtn z nežnimi ot:*>čič* aamve — pranimi -c'vetkMki, Savica pri glavfcai. Po trepr©gi pa se vnje krotak pofcočtč. Žubori priletno m vodica teče gladko dalije. Le t«paia«i £ašumi malce v lahnem vr4i?»Čku, tla ti je. ka-fkor da čuješ turoben vzdih užaljene duše. ki vztrepeče -pod vodico. Ali lo ie ie z* trenutek. Potem žulori krotki p&toćič dalje: živa sflka miru. uoierjeaoati poftnreč se zapovedi nara-, e, ki mu je začrf&U strugo. Pokori se, ter se »e ruoic upirati . - N » bregu polečiča pa sedi v senci zelenega Človek, ki opacuje posluša to žubo-reuje ier ic vdaja razpoloženju. k* ga navdaja jttjhn krotki potočić. Tudi v prsih opazovaka io poslušalca grize *>eki črv; tudi njega peče nekaj v *rcu; iavaja se mu turoben vzdah, aii __-vdala se resigniranc tudi on zapovedi, ki so mu ro na4o4ili drugi, ker še ji« ne more .. A Tak krotak pc-kočič se nam je /.delo pripovedovanje vod-je odposlanstva in nemške južne Tircr&ke o pogajanjih v Rimu. Mirno, skromno, v&ano v voljo drugih je žuborela hesejda. Cto-v4»k na bregu upa ie bila. — graška »Tages-post«! Kar občutil si- da kapi v »jej. da bi rada iakričafa v ardat protest, a K vdala se ie razpoloženju ki gi» ie ustvaril potočić dloino-mirrega pripovedovanja. Ponatisnila te poročilo, ne da bi kaj pripomnila iz svojega- Nisi se tMorfcl ubraniti čuta sočustvovanj in ponudil bi bil najrajši roko — sotrpinu, sodeležniku is;e boli, iste skrbi. Saj pravico, da t« nam na •tem našem oeemlju določena enaka usoda. Roku bi ponudil bodočemu zavezniku, bodečemu sabori tet j u za ista prava za isto svobo je nemilo pahnUa na pelje resničnosti: sporočila n>m je, da nam Nemci cstaiajo — so\Tažnlk!. Razpravljala je na:;ireč ćaije o pogaja^iiii južno-liiolskih Nemcev z Itabjo. Pri tem pa je> navajala itjave nekega — kakor je rekla — odlič-i»e£i ita'-.ian^kega državnika, ki do je z naj-t opitim i simpatijami govoril o N«mc;h m se cdtočne^e izjavil /a to. do Vadi ustreženo iu-/no tirois-khn Nemcem! Kajti stališče Italije r>apra*n tem pc^Jednjun da mora bitS pevsem drvt^čM nego napram h^sskjveaikeanii življu y »novih pokrajinah c Italije ob Jadranu. Nemci v -ru£ni Tirolski, da so staro, pri-vtrto avtoh-tono naseljeaie. dnibn i^o bili Jugosloveni v jirirjoTsđrih pokrajinah umetao prise^esiJ Prvi r^a itnafo tiomo".insko pravico, drugi pare! Razumete li to peseiu v gr^iJcl Tegesposti ? Zgc-dovir»a se bo ponavljala. Z^inlo'. ioa iz ča-6ov pred vo^uo, avstrijske dobe, ko so se N'^mci vedr.a vezaH z UaiHan: -proti narn. So-/.itiki s rt si b>!i medsebojno, a! i v svojem ravtru proti nam ;ro b-!i Nemci zavezniki Italijanov. Trditve, -da slovenfki ž?veJj hi ni dtnvače. av.t-obtCTKJ prebivalstvo, da je bilo na^nreč uruetno naritvieno semkaj, da -tore-j nima lu domovinske pravice — rie bomo odbijali. ker jo rulb'ja:© cb^N^e-ća re^n^čna de'itva. Narodttrr t. jeeV.c, imena ljudi i'n kra.-ev, zgodovina. vse mišljenje i.i čustvovanje. vs» topla du: i tega ljudstva: vse to krič?. da je ta zemlja i'aš'j. da ta na5 rod že tisočlet c živi na tej zemlji. In orU pretvezni italijanski državnik bi nic^cl — ako bi hotel poizvedovati — d*^nati cd ^aroeitndi častnikov v istf italijanski vojski, kako se presenećeni, iznenađeni, razočaran', ker so naš'i lu vse drugp.čne ljud' i® razmere, rego so pričakovali, nego se ;e pripovedovalo. Ali — kakor rečeno — ni to, o čemer ho-tčfemo govoriti tu. U^clo . iti hcčeino marveč uebr-lično nizkost in podlst do-^evnosti, ki je v tem da si hofic nc:ri>ki li^t irpctJo^. ati milost pr ftaH^jan-h v teru, da oodiig^i te posledn-e: »tajle na;r. pač pa ubijte one druge! Da govori liainjanom: Nemci v južni Tirolski "majo pravico do samosvojega življenja, S Jovan i v Pri-n:.»i u pa ne{ Da bi izposiovaJi rešitev, bi lio-{pdbuiti nas v podobo! Iz smrti drugih bi • ot^li kovati sveje ž'vljenie! Kje je morala, kje .pošienje, k;e čio-,cško čustvovanje, če kdo, kl .-.e im žh'ljerj« nah.aja v nevarnosti, hujska proti komu kl uvu je ži'* ijer:e v is.t: nevarnosti?!! Gra:ki list si je prisvojil t.sio znano brutalno-cinično pravilo: Ivoja srniL bedi moje življenje! Nič ne mislijo na to. k^ko z irpccko-pavanjem tal tistim, ki se nahajajo v enakem položaju, kakci on: sami. rudiju temelj pod »vojimi lastr in» r.^gaii!'! te se bo ta ni/.kot-cos! duševnega razpo!t»ženja kdai maščevala nad njimi, ki jo zagrešajo, naj se ne čudijo, če ne najdejo sočustvovanja nikjer med pršten;-m"; ljudmi! In avstrijski Nemci se utegnejo skoro uverili, kako režejo v svoje lastuo meso, !:o zapravljajo sočustvovanje meti .,'ugosloven-ski;n naredom; Nam pa ne precsl:«ja nič drugega, ne»Jo da jemljemo na z*:anje: Nemci ostajajo naši so-vra::oiki! Uesničeva po^janla s strankami. BfvLGRAD, 13. (JDS). Tekom včerajšnjega t^n • se kr^za n: premekaila z mrtve točke. Včeraj se ivso vršila n-kaka pogajanja in ni storil Ves nič nobenega koraka, da bi se sesta-fvUa v kratkem kcnceiiiracifsVa vlrda. \'se se vrti rJtoii vprašanja agrarne reforme in je imela demokratska zaednica tekom današnjega ^neva dve £e;s na l aterlh sc je razpravljalo o tem vpr?.5rnjti rn o vprašanju vstopa v novo koncentracijsko vlado. I BELGRAD, 13. (JDS). Iz političnih krogov, ■ ki stoje b&eu dr. Milenku Ve»niću se zatrjuje, ; da je Vesnič po lSdnevnih pogajanjih z raz-I nimi strankami zelo utri^en in da se je cd4očil» j da mora do danes biti ali sestavljena kencen-! tracijska vlada ali pa vrne regentu mandat za ; sestavo nove vlade. Danes naj se sestavi torej . koncentracijska Wada ali pa bo ostala nadaije se na krmilu sedajvia Protičeva vlada, ki bo j kaj« dobila mandat, da raz-piše nove volitve. ! [2e več kakor 10 dni se odlaga sestava kon-I ceotraci>s>ke vlade od dneva do dn«*v», tako j da je malo upanja, da bi res že enkrat dotični ■ danes postal istina!) j BELCrRAD, 13. (JDS). Včeraj je minulo 40 | dni. odkar je umrl predsednik narodnega prei-j fiiavništva dr. Draža Pavlovič in so se ppi tej pribki zbrali vsi ministri, demokratska iu parlamentarna zaednica na sejo. na kateri se je razpravljalo o sestavi kcncentiacipkega kabineta. Nekpj časa se je zdelo, kakor da bi se nK>rale razprave prekiniti, a je g. Vesnič pov-danafoč težki položaj nase države apeliral na stranke, da naj popuste. Kljub .temu .je prisfo do rovHi za-prek. Parlamentarna zaednica je vztrajala pri svoji zahtevi po izpremembi agrarne reforme, na kar je imela demokratska zaednica sejo, ki je trajala od 10 do pol 14. Seja je bila jako burna. Večina je bHa za to, da demokratje nikakor ne smejo vstopiti v vtado, ako se spremenita paragrafa 6 in 7, drugi del, manjšina, pa je bila za to. da se vstopi na vsak način v novo vlado in da se smatra te spremembo teh obeh paragrafov za detajle, o katerih se bo kasneje razpravljalo. Seja demokratske zaednice se je nadaljevala popoldne, kamor je dospelo tudi Vesnićevo spor_o6i!o, da je regent podpisal tikaz o izpremembi paragrafa 6. in 7. agrane rc-forme, Prišlo ie do burne debate, tekom katere se je Davidović kot pristaš umirjene struje cdrekel svojemu mestu kot voditelj pregovorov z dr. Ve'snićem in je prevzel njegovo mesto Drašković. V demokratski za-ednici je zmagala umirjena struja, ki ie za pro-granv dr. Vesniča, da koncentracijska vlada čim prej izvede volitve. — Tudi v radikalnih krogih se smatra, da bo zmagala tudi tam umirjena stroj?., ki je za sporazum z demokrat. ZAGKEB. 13. • Narodna Politika: poroča iz Belgvada. Včeraj popoldne je imela demokratska /p.ednica sejo, na kateri se je razpravljalo o pismu dr. Vesniča demokratski zae-inici. v katereni jo poživlja, da se tekom 4S ur izjavi, aii se strinja s programom dr. Vesniča. ali je za sestavo končentraoi-jskega. kabineta in ali stopi v ta kabinet ali ne. Na današnjem popoldanskem sestanku demokratske zaednice se je izvedelo, da je baje regent že podpisal ukaz, s katerim daje Protičevi vladi .polno moč, da razpusti parlament in razpiše nove volitve, ako ne pride lekom današnjega dneva do sestave nove vlade. Pod vtisom te vesti je dobila uaiir-jena struja v demokratskem klubu večino, med tem ko je še dopoldne imela večino kluba na-npretna strif;a s svojim odklanj-ajočim stališčem. Kakor se zatrjuje, bo demokratska zaednica vstopila v novo vlado, samo da bo zahtevala neke omejitve glede sestave koncentracijskega kabineta. ZAGREB, 13. »Novc~itU poročajo iz Belgra-da. Kakor vse kaže, bodo rodila pogaianja dr. Milerbka Vesniča s strankami uspeh in pismo Vesniča demokratski zaednici napravilo na ■politike demokrati.kei*a kluba velik vtis, tako da je pričakovati sestavo nove vlade že tekom jutrišnjega- dne. Demokratska zaednica ,je mela včeraj peturno sejo na kateri je ikleni-la, da gre v navo vla-do. U bi imela nalogo izvršili volitve ter izdeUti novo ustava. Demokratska zaednica protestira proti izpremembi pararfrala 6. Ln 7. ayr. tef., ker smatra te dve tečki le za podrotbnosii cele agraaie reforme. V novi vladi bi dobita edunekratska zaednica icpet listnico atgrarne lelorme, in bi se petem rar:pravljalo v novi vladi o izpremeba-h, ki bi bile potrebne pri posameznih tačkah. Kakor sc v političnih krogih zatrjuje, bi bila tudi sedanja vlada s tako rešitvijo zadovoljna in je sestava koncentracijske vlade gelova stvar. Naicdni klub in republikanci. ZAGREB, 16. Pred par dnevi se je ustanovila na zagrebškem vseučilišču sekcija republikanskega dljaštva. Diiaštvo. ki je prestopilo v r.ovo republika.n. društvo, izhaja iz li«e narodnega kluiba iti jc večina inteligentnejši h in z močnejših moči vstopila v novo republikansko ori-anizacijo. Novo društvo se je izjavilo za repuhl:kanski program Jaše Prodarovića. — V zadnjem času se v kregih narodnega kluba mnego razpravlja o vprašanju - republika ali monarhija«. V ečina intelektualcev je za republikanski program. Iz narodnega kluba je izstopilo že mnogo članov, ki si bodo ustano-v ilt lasten republikanski klub. Predsednik akarfentslke sekcije republikancev ie Ložlć, lairtik pa Dikšič. Občinske volitve na Hrvatskem. ZAGREB, 16. Vsled vladnega poročna o lz;ou občinskih v cli t e v na Hrvatskem se med poedinimi l»sti in strankami v Zagrebu Še vedno vodi polemik?. Narodna politika^ kot organ pučke sl-anke, ki se nahaja sedaj v vladnem bloku, pravi, da ti vladni podatki ne odgovarjaj*-' istini, ter poživlja vsa občinska zastopati a. v kaierih sede zastopniki pučke stranke, da takoj javijo sami število mandatov. Gjorgje Nastić vmrl. ZAGREB, 16. >Novesti- pcročaj-o iz Gra-dca, da jc umrl v nekem tamkajšnjem senatoriju kronski svedek v v eleizdajntškem zagrebškem procesu Cjorgje Nastič v 32. letu. Clcmencean dr. Vesniča. BELGRAD, 17. Bivši francoski ministrski predsednik Gecrge Clemenccau ie podaril našemu pcslan'ktt dr. Milenku Vesniču svojo fotografijo z napisom ki se glasi: Svojemu dra- gemu prijatelju dr. Vesniču za spomin na vojno in mir. Georgc Ciemeaceaul .....- Promet z Grško. LJUBLJANA, 16. Grški podpolkovnik Mil-fiades Gregoriadis je dospel iz Soluna v Ljubljano v svrho študija organizacije prometa z Grško. Generalna inšpekcij« /a vode ▼ Sloveniji. LJUBI. J ANA, 17. Prestolonaslednik Aleksander je podpisal u4ca«, s katerim se ustanavlja generalna irJfcpek^a za vode s sedežem v Ljubljani. Delok-og tega novega urada obsega vee slovenske poloajine. Železni&opromctne koolereucc v Špilju. LJUBLJANA, 15. Danes so prispeli v Špilje deiega&i čoh&slovaške rejK>Wrk2, ki so se ud«v leževali prometnih kcaierenc v Gradcu. V Špilje so prišli tudi delegati, med njimi .zastopniki ministrstva saobračaja in pošte, inšpektor g. HJčevar in nadre videni g. Kelec ter nadre vi d en t Stergar. prva d va za državno, poslednji za jttžno železnico. Med čehoslevaškimi delegati so: cer.tralai inšpektor [Lau&lav ifoh!, nadinšpektor Josrp Prochaiz-ka, inšpektorja Jan Vacjek in Vaclav B-rožek ter zaste^mik čehoslova«kega konzulata g. Vondraček. Koafeitence je udeležijo tudi čelvo-slovaški generalni konzul g. Jan Šeba iz Trsta. Glavna naloga ikonferenet je vprašanje organizacije direktnih in kompletnih železniških transportov med obema državama, da se na ta način tusti ola^a zacari»ienje. IsgMoi nemška komunista. MARIBOR, 17. Vlada je izgnala v Avstrijo brata Hansa in Karla Wrt2any, ki sta opravljala pesle vratarjev na železniški postaji v Št. Ilju v Slovenskih goricah. Ščuvala sta proti Jugoslaviji in zalijevala ljudem, da pripade Št. Ili Avstriji. V 9lužbi »ploh nista hotela govoriti slovenski. Oba sta nemška državljana. Amerikanci in Koroška. DUNAJ, 17. Po poročilu Mittagsaeitunga so se peljali 12. t. m. član ameriške komisije Duibcis, ameriški trgovinski ataše in zastopnik Ista i Associated Pressc: z avtomobilom v Šl. Vid, da se informirajo v koroškem glasovalnem okrožju o tamošnjih razmerah. Iz Koroškega odpotujejo gospodje v Ljubljano in Zagreb. Italijanski kapital na Koroškem. LJUBLJANA, 17. Italijani so kupili v Celovcu hotel Grommcr, v Beljaku pa v Park-Hotel . Takisto so pokupili dve tretjini delnic Alpiue M&ntangeselJsohafi katere laj?t sta tu-dd koroška rudokopa Hfittenberg in Lolling. V nemškem delu Koroške bat!o kmalu vsa v ičja podjetja v italijanskih rokah. Splošna delavna dolžnost v Bolgariji. BELGRAĐ, 17. Bolgarska vlada je predložila narodnemu sobranju zakonski načrt, ki določa, da se smejo pritegnit? službe vanju za državna dela vsi sposobni moški nad 20 in vse speso-bne ženske nad 18 let. Službena fioba za moške je določena na 16 mesecev, za ženske pa 8 mesecev. Za vzvežbanje je določen rek treh mesecev. Detevna dolžnost je nanaša na zgradbe cest, železnic, kanalov, javnih poslopij m za osuševanje močvirij. Vežbalni rok se všteje v službeno dobo. Cehoslovaika, Romunska ia Jugoslavija proti * Madi«r*ki. PRAGA. 17. »Prager TagbJatt. objavlja neko poročilo iz Londona, po kaier«nt bi bile Cehoslo-vaska, Jugoslavija in Romunska v sporazumu, da prisilijo v siučaju potrebe Madžarsko z orožjem na izvršitev mirovnih pobojev, ki so jih ji naložili zavezniki. Ameriški bombaž za Če1io»!ova§ko. PRAGA, 17. Ameriška tvrdka Buck si je pridržala izključno pravico nakazovanja kredita evropskim državam za sirovino in ima tudi namen poslati vsak mesec v Ćehoslovaško za okoli 2 milijona dolarjev bombaža. Praga — središče aeglefko-i&Miavskega društva. PRAGA, 17. Zastopnik londonskega društva Anglo-Daaubi«*n Association*, polkovnik George Schusier, je izjavil po sestanku zastopnikov čeho-slovnškc trgovine iti iudustrije, d=* bo Praga središče po njciu zastopanega društva. Poljski terorizem v tešiaik«« okraju. PRAGA, 17. Poljski terorizem v tešinskem okraju se ne zdi da ponehava. Čehoslovaski delavci se odpuščajo s ir/šUtske železnice. Mesta Hru-šova. Orlova in Barloaice so trpela veliko škodo radi napadov s polj-ke strani. Prebivalstvo se pripravlja, no breuszp^šrih protestih in posredovanjih pri mednarodni bomisiji. na obupno samoobrambo. Praga brez premega. PKAGA. 16. Magistrat mesta Prage protestira proti načinu postopanja inedzavezniške komisije, katera dodeljuje premog iz Ostrave Avstriji, ne da bi pridrževala potrebno količino za Prago. Preskrbovanje Prage s preiaogom je katastrofalno, kajti za veliko Prago je bil znižan odmerek od 207 na 107 vagonov na dan. toda ne dodeljuje se ga več ko ena četrtina. Tedenski odmerek za eno družino je bil znižan cd 30 na 20 kg. Gaspodarski parlament ▼ Pragi. PRAGA, -J*. V Pragi se je osnovala komisija za gospodarska vprašanja. Njeni člani so znani fi-na&ti in gospodarski vešča k i in delavski zastopniki. Vsi člani so imenovani po ministrstvu za trgovino. Omenjena komisija je nekak gospodarski parlament. Nimisnika vlada je dala žito čekecJevaiki. PRAGA, 17. Nizozemska vlada se je izrekla pripravljeno posoditi Čehoslovaški 5000 ton žita proti povrnitvi v mesecu avgustu t. L Čehoslovaška vlada, ki je sprejela pogoje nizozemske vlade, prosi samo, naj se evantualao podaljša rak za povrnitev do 1. septembra, ter se eai> valjaj« za to velikodušno pomoč. Troike za prevoz na posebnem par-niku bo plačala cs^oslovuška vWa v zlatu. Ta pogodba je bila sklenjena po razgovoru zunanjega ministra dr. Beneša z nizozemskim poslanikom v Parizu. |Prip. Pred pogajanji za to posodo so napravile čshoslovaškc oblasti primerne korake, da bi si izposodile pri tržaških skladiščih moko in žito. 2aiibog niso imela ta pogajanja povoljnoga izida radi neodobravanja s strani osrednjih oblasti v Ritmi J. IZ RUSIJE. Finska sprejme rusko mirovno ponudbo. STOCKHOLM, 15. (S.) U Heisingforsa javljajo z dne 13. t. m.: Lisi Dagonpresse javlja, da sta finska vlada in vrhovno poveljnistvo ponovno razpravljala o boljše viških mirovnih ponudbah. Lisi je obveščen, da bo finska vlada sprejela mirovno ponudbo. Boji z boljševiki. VARŠAVA, 16. Bolj še viške čete", o}ačenc po četah s severa in juga, so 10. t. m. prekoračile Dnjepr in napadle poljske postojanke, ki so ovirale pcticd v Kijev. Poljske če le so svoje pozicije ubranile in ujele dva sovražna bataljona. Sovražna letata so obmetavala Kijev z bombami. Nova ukrajinska vlada. VARŠAVA, 15. (S.) Ustanovila se je ukrajinska vlada. Za ministrskega predsednika jc bil imenovan ukrajinski socijalni demokrat Lev-itzki, ki je prevzel tudi ministrstvo vna-njih stvari. Is Avstrije. Kancelar Reoner o diktaturi proletarijata v Avstriji. DUNAJ, 16. {S.) Kancelar Renner je izjavil na nekem zborovanju v Lincu, da Avstrija se bo megla živeti, ne da bi se priključila -kaki večji gospodarski skupnosti. Kancelar je ob-soijal vsak poizkus vsilit ve diktature proletarijata v Avtriji, ker bi to bil zločin /proti delavstvu, kajti preskrbevanje Avstrije z živili in sirovinami je odvisno od inozemstva. Mednarodna prometna konferenca ▼ Gredcu. GRADEC. 14. (Zakasnelo) Mednarodna .prometna konferenca, ki sc vrši vGradcu, bo v kratkem zaključena. Žeiezniško-tran&portni oddelek se je bavil z ogromno snovjo. Uspebi pogajanj so za vse udeležene države ^kc«i in skozi povoljni. Razen že javljenih važnih sklepov, se je ukrenilo tttdi vse potrebno, da se odstraui nabiranje in kupičeuje bl^ga, zlasti na obmejnih postajah. Dar'e so se -odredile priprave za kar najhitrejši transport čehoslo-vaških legijonarjev iz Sibirije, ki £a pričakujejo te dni iz Trsta. Glede eolninske službe se je dosegel z ozirem na železniški blagovni promet razveseljiv sporazum, po katerem se bodo omejile sedaj še česte zeka-." • pri tovornih vlakih, t arifni odsek je sklenil, da se uvedejo direktne tarife med ČehssJovarko. Avstrijo, Jugoslavijo in Italijo. Poštni cd?ek je postavil norme pisemskega no vinskega in za-vojnega prometa med imenovasiimi štirimi državami. V brzojavnem in telefonskem odseku so sklen i«, da se ima zasebni, brzojavni :n telefonski promet med državami, ki se udeležujejo te konference, hitreje razvijali. Dalje so bili izdani ukrepi, da se olajša tranzitni, brzojavni in telefonsiki promet med Čehoslovaško in Nemči-jo. Vsi udeleženci, 65 po številu, med njimi višji državni čintelji vseh udeleženih držav, so bili prijetno presenečeni po sprejemu službenih, kakor tudi zasebnih* krogov mesta Gradca. Nemška vlada proti izročitvi vojnega materijala. DUNAJ, 16. Državni pedtajaik Deutsch je izročil predsedniku medzavezniške komisije za nadzorstvo nsd zračno plovlfco odgovor avstrijske vlade na noto konference poslanikov glede avstrijskega vojnega materijala. Avstrijska vlada izjavlja, da je pripravljena sprejeti zahtevo po nadzorstvu, teda presi istočasno, naj se ne prepreči vladi in drugim lastnikom razpolaganje z vojnim materialom in njegovim izkoriščanjem v privatni industriji. Vlada se aie upira toliko zah-tevi komisije po nadzorstvu nad prodajanjem in izvažanjem materij?la za aeronavtiko s strani države, kolike- zahtevi po nadzorstvu nad zasebno špekulacijo, kar se prelivi mirovni pogodbi. Vlada je pripravljena dati potrebna pojasnila, upa .pa, da ji nadzorstvo ne bo oviralo industrijalneg-a dela in pravice do razpolaganja s sirovinami, ker bi bilo drugače gospodarsko življenje Avstrije ubito. Erzberger zopet napaden. BERO LIN, 15. (S.) Zakasnelo. Agencija Wolf javlja: Tekoin zborovanja, ki se je obdržavalo predvčerajšnjim v Esslengenu, je padla v dvorano ročna granata, ki je eksplodirala, ne da bi bila koga ranila. Atentator je nepoznan. Socijalistički ksedidat za ameriškega predsednika. BERLIN, 17. »Lokalanzeiger« javlja le W as h ing t ona: Ameriška socialistična stranka je izbrala kot kandidata za predsedniško mesto znanega socijalista Evgena Debsa, ki se nahaja radi boliševiške propagande v ječi. Švica za vetop t Zvezo narodov. BERN, 16. (S.) Pri glasovanju, ki se je vršilo danes, se je švicarski narod, izrazil s 400.000 glasov proti 300.000, to je 11 kantonov proti 10 za vstop Švice v Zvezo narodov. Konec vojnega stanja med Ameriko, Nemčijo in Avstrijo. WASHINGTON, 16. Senat je odobril z 42 glasovi proti 38 predlog s katerim se preglaša konec vojnega stanja med Zediajenmii državami, Nemčijo in Avstrijo. Predlog se predloži kongresu. • j ^ • —...... Turki proii Grkom. SOFIJA, 17. Bolgarska agencija poroča iz Odrima, da je nuisliimansko prebivaisbvo tega mes-ta priredilo zborovanje, pri katerem st\ udeleženci svojim nacijonalističnim voditeljem prisegli, da se bodo do skrajnosti borili proti grškemu gospodstvu v Traciji in da bodo zgrabili za orožT.e. ako bi se imele grške čete polastiti pokrai'ne. Slična skupščina se je vršila v Gjumuldžini. Nov denar na Madžarskem. BUDIMPEŠTA, 13. Madžarski finančni minister objavlja, da bo -vlada v kratkem sedanje banke vxe zamenjala z novimi novčanicamL in sicer za pcltio veljavo. Tudi nove novčanice se bodo glasile na krone. Reševanje italijanske M? krize. Bonomi vrnil mandat za sestavo nove vlade. — Ljudska strauka odklanja sodelovanje na vladi. RIM. 16. (S.) Pari a ui-en tarna »kupina ljudske stranke, ki jo je bil g. Bonomi pozval, da prevzame neposredno odgovornosi z vlado v kabinetu, kateremu bi cn predsedoval, mu je poslala petem svojega tajnika g. Michelija to le pismo: >Italijanska ljudska stranka, parlamentarna skupina. Rim, 1-6. majnika 1920. Dragi Bonomi! Vc-dfHvo skupine ljudske stranke je dolgo razpravljalo o položaju in je prišlo do sklepa, da bi ne imelo vzroka za odklanjanje lojalne podpore kabinetu, kateremu bi Ti predsedoval, če bodo v Tvojem programu dalekosežne reforme in obnovitve na upravnem in gospodarsko-so-cijalnem polju in če ba T tvoje vladno delovanje navdahnjeno z načeli absolutne nepristranosti in enakopravjvosti z ozirom na vse organizacije. Pooblaščen sem na izjavo, da. bos mogel na tej podlagi računati na naše glasove. Kar pa se tiče našega direktnega sodelovanja smo prišli po uvaževan.ju razlogov, ki govore za in onih ki govore proti, do prepričanja, da to sodelovanje ntneobhodno potrebno kol jamstvo ne za Tvoje obveze ne za našo podporo. Bolj nego želja, da bi imeli v ministrstvu nekoliko svojih tovarišev, nam je na sreti io, da zagotoviš vladi najboljše tehnične .moči in da izbereš v ta namen ljudi, kaiierih politične smeri odgovarjajo splošnemu razpoloženju, ki vlada v narodu, kateri želi, kaker mi mislimo, politiko sftreziij^rra in sprave tako v notranjosti kr-kor v inozemstvu. Sprejmi m:.,'e prisrčne pozdrave. G. Mkhcli. Ker je torej ljudska stranka odklonila sodelovanje na "Jadi, je g. Bonomi po p-ouč!'tvi parlamente m^ga položaja izjavil takoj N;. V. kralju, da ne more sprejeti sestave vlade. Gkjtitti ministrski predsednik, Nit ti minister vnaejih stvari? RIM, 17. Ker se je .ponesrečil Bon-.rmijev načrt sestave vlade, v kateri bi bili zastopani Hfeeralna in tj.ud?ka stranka, se jc kriza povrnila zopet na. začetno stanje. Ker sta bila za danes popoldne povabljena razen predsednikov zboruice ia senata tudi Nitii in Giolitfi. se zepet govori o možnosti povrnitve Niitrja na vlado, katere predsednik bi Kil Giolitti. Nitti bi v tem slučaju prevzel ministrstvo voa-niA stvari, Na vsak način je to vse sa no ugibanje, ki (Vnača najbolje kritičnost položaja, ki je tak, da bo vsak dvakrat premislil, preden vzame v svoie roke državno krmilo. De \'ava, ki je bil snoči pri kralju z Niltijem, se ie 12-koj zavaroval proti poveritvi sestave rove vlade o tem, da je izjavil, da b" mu tudi pri najboljši volji njegovo zdravje ne dovoljevalo sprejema ministrskega predsedništva, Nitti in De Nava pri kreiju. RIM, 16. (S.) Danes je sprejel kralj Niitija, a nato De Navo. RJM, 17. (S.) Po pogovoru s predsednikoma zbornic je kralj sprejel Nittija. Tittoai in Orlendo pri kralju. RIM, 17. (S.) Danes je kralj sprejel predajnika senata Tittonija in predsednika zbornice Orlanda, »Sccolo-: o neposreč.uh pogajanjih med 2talijo ia Jugoslavijo. MILAN, 17. Z oj-irom na brzojavko tr>aškcga »Piccola-, ka je javljala, da je jugorfovenako od-pcslanstvo v Pallanzi predložilo teko pretirane zahteve, da je Scialoja sklenil počakali navodil od vlade, kateri je javil, da je on proti nasprotnicam zahtevam. Ko je potem pribla vest o vladni krizi, je Scialoja hitel v Kim in pustil jugoslot enako odposlanstvo razočarano. V vsem te»n — pravi »Secolo — ni niti hosedi-ce, ki bi odgovarjala resnici. Kdor poioa resnično sianje stvari, mora smatrati, da gre t ti za izmišljotine oseb s slabimi namor.i. G. Scialoja jc hil presenećen in užaloićeu zaradi krize; poslovil se je od jugoslovanskih odposlancev zelo prijateljski; upa H je, da bo moocl j« vili iz Rima, da so pogajanja samo odgod«aa in n j prekinjena. Predsednik senatorske skupine v zvezi za narodno obramb«* se jc prepričal o primernosti neposrednih pogajanj v svrho prijateljske določitve odnošajev med Italijo in Jugoslavijo. Ni imel povoda za izpre-membo tega svojega prepričanja po Pallanzi in je briknoe tudi razumel, kako se mora mislili o ob-strukcijskih poizkusih obupanega nacijonalizma, ki jc padel tako nizko, da sc bori s sramotnimi pozivi in z lažnu. V tem zmishj mislimo da So poročal svojemu nasledniku o svoji vnanji politiki, pa naj bo ta kdorkoli, in težko se more domnevati, naslednik ne bo upošteval Scialojcvih navodil ter tako dal razumeti včerajšnjim gostom, da so bili odslovljeni za vedno. DomaČe vesti. Pripovedke — »Piccolove«. To glasilo s svojo prosluJo zgodovino kar ne more iz kraljestva bajk. Ta je res tako tničaa. ganljiva idila, če stara ma-oiica pripoveduje v zapečku oLročičcm lepe zgodbe, ki se v resnici — niso dogodile. Otročiči poslušajo z razprtimi očusi in napetimi ušesi. Hvalei-nejdih poslušalcev ai imel še noben govornik; niti ne oče in velikan zgovornosti — bmeosten. Tudi »Piccolo* ima okoH svoj« — otroke. Poalu> šajo buJijo vanj in ven'aacjo vse! Srečen *Pic- colo«' Ti* dri je predložil svoji — veliki deci mič-no bajko o dogodkih v Palianzi po izbruhu italijanske knze. Pripoveduje, kako je italijanpki n>i-nister za znanje stvari Sci&?cja obvestil jugo*!c-vensko delegacijo, da nima v Pdilanzi nič več opre-viti in da jih zapusti same v lepem italijensker-i mestecu ob divotnem jezeru. In jugoslovenski de-Itgatio d,- so bi'i • df>ln~i < — neprijetno iznenađeni, osupnjeni. Tako je pripovedoval svojim poslušnim »itroču tm — dedec v zapečku. Drugi resni italijanski r.ni pa so pripovedovali resnim ljudem drugačno — resnico. Pripovedovali so. da je minister Scialoja najljubezniveje (tcordialc ) zc prosil jugo-rlovecske delegate, naj ostanejo v Palianzi, ker da odhaja v Ri.n le v namen, da si izposluje pooblastilo za nadaljevanje pogajanj!! Tako jc »Pic-olo zopvl enkrat pripovedoval svojim otrokom v /godb«, ki se — ni dogodila. Nič ne de! Otroci lo otroci in radi poslušajo bajke. Med koKOci^ti in socialisti. Dan 10, majnika |e bil za mesto Line, glavno mesto Zgornje Avstrijske. krvav dan. Tekla je proletarska kri. Pokolj so izzvali komunisti. Ob tej prežalostni priliki sta izžla dva oklica: oklic delavskega sveta ki pa oklic deželnega zastopstva socijalnodemo-(traske stranke. Prvi govori na najostrejši način n demonstracijah, kt se ne dajo braniti. Pravi, da razredno zavedni proletarijat obsoja brezvestno ,*eujo. Govori o »dvomljivih elementih«; krivda da pada na izzivače po poklicu, ki so. ko se nesreča ni dala več preprečiti, spravili v nevarnost — -arci sebe! Najodločneje da je obsojati te pomagače reakcije! — Drugi okKc ugotavlja, da se ni l'deležil demonstracij noben organiziran delavec. To da ni bila nfkaka demonstracija brezposelnih; tudi ne manifestacija za kako politično pravo, marveč le brezvestno izsivzaje vse javnosti, žalostio in ogorčenjem — pravi oklic nadalje — nas navdaja dejstvo, da se je ime »delavec« oskrunilo ter se počenja zlorab« z bedo našeg* ljudstva, B čimef Se ce dosega nič drugega, aego nova beda :n nadaljnja nesreča.« — Tu st odpira torej nepremostljiv prepad meci socijalisti j'b komunisti. Dr. Turna pa ostaja socijalist in postaja gromovnik komunizma! Združuje torej v svoji — prožni politični osebnosti dva elementa, ki sta si v navzkrižju. Neš ajdovski dopisnik pripoveduje, kako nas je dr. Turna na shodu lopnil, češ, da smo *s svojimi kvanta mi za 50 let nazaj.* Ni nas zahotelo. Nebo nam je milostno, kajti v največje in blažiico zadoščenje nam je, da nas dr. Turna — ne hvali! Sicer pa ima prav: »*m ni dana taka prožnost, da bi mogli njega dohitevati lahkih nog na divjih skokih od er.ega do drugega političnega — uverjenja*, oziroma, da bi mogli združevati v sebi dve »uverjenji«, ki se izključujeta drugo drugo! Vzemite le njegov skok od t uverjenja«, da je Trst neoporečna last jngoslovesskega naroda Ln da ga mora zato neizprosno zahtevati zase, pa do poznejšega » u ver jen ja-, da je Trst italijansko mesto in da nal narod nima tu ničesar iskati ali zahtevati!! Kako vratolomen skok jc to!! Ne. za lake skoke niso sposobne naše kosti. Kaj takega more >n zna lc dr. Turna! Najnovejše uv»r-jenje ga je dovedio do komunizma. Ves v ognju je za ta novi evangelij. Lenjin se nekako odmika: na njegovo mesto je dr. Turna — poskočil. Vendar pa ni popoln, kajti komunizem dr. Tume še ni poskočil preko praga v — njegovo pisarno! Drugim pridiga vodo komunizma, sam pa pije vino starega burioazijskega razmerja med Šefom in njegovim tlač&Eoae! Tako je: mi res zaostajamo in ne dohitevamo skokov dr. Tume! XXXIV. občni zbor ženske podružnice CMD v Trstu. V četrtek. 29. aprila t. 1., se je vršil občni zbor tržaške ženske podružnice CMD ob precejšnji udeležbi članic. Občni zbor je otvorila podpredsednica gospa Julija Ferfoljeva s primernim nagovorom. Poudarjala je. da je bil občni zbor sklican nekoliko pozneje nego običajno, ker se je hotel poprej ugotoviti uspeh božićnice. Zahvalila se je vsem sodclovalkam in sploh vsem osebam, ki so pripomogle k lepemu moralnemu in gmotnemu uspehu božičnice in ostalih podružničnih prireditev. ter je izrazila željo in prepričanje, da bo novi odbor, ki se izvoli na občnem zboru, neumorno deloval v dosego svetih namenov družbe- — Nato je dala besedo tajnici ge. Jožici Jokič-Saksi-dovi, ki je prečitala poročilo o podružničnem in odborovein delovanju, iz katerega posnemamo: Na zadnjem občnem zboru jc bil izvolien uaslcdnji odbor: predsednica Marica Bartolova. podpredsednica Julija Ferfoljeva, tajnica Jožica Saksidova, namestnica Stana R>bareva, blagajničarka Merica Stepančičeva. namestnica Lela Mirkva, ckonomki Olga Čermeljeva in Nina Agnclletova, preglcdo-valki računov Zinka Ryfcdreva in Milka Mankoče-va. poverjenice Valerija Vasičeva. Mila Guličeva, Olga Prelčeva in Ivana Vatovčeva. Odbor se je sestal v 7 rednih in 11 izrednih sejah. Mcseca oktobra se je žal preselila v Jugoslavijo velezasluina predsednica ga. Marica Bartolova, ki je bila u-stancviteljica podružnice in je skozi 32 let delovtla v njeno korist. Izreka ji prisrčno zahvalo /.a njeno neumorno delovanje in željo, da se kmalu povrne v našo sredo. Njeno mesto je prevzela podpredsednica ga. Julija Ferfoljeva. Delovanje podružnice je bilo osredotočeno v delu za nabiranje prispevkov. namenjenih v pr\i vrsti pa obdarovanje naše ubožne šolske dece. V ta namen so se vršile razne prireditve in sicer Martinov večer 23. novembra 1919.. ve'iki CM ples 10. februarja 1920. in kostumirani ples 12. februarja 1920. Na tej zadnji prireditvi je napela nata rojakinja operna pevka ga. Vida Ferlugova nekoliko pesmic. Izreka naiiskrcneišo zahvalo njej in vsem osebam, ki so pripomogle k lepim uspehom prireditev, posebno gospicam Mezgečevi, Prelčevi, plesnemu učitelju Bizjaku, gg. Šimencu, Bratužu in Štularju ter listu . Edinosti« za društvena naznanila in *Slov. Čitalnici« za brezplačno prepustitev dvorane o priliki prireditev in drugih prostorov za odborove seje in občni zbor. — Po odobritvi te£a poročila je podala blagajničarka, gospa Marica Stepančičeva svoje poročilo, Ls katerega posnemamo da je podružnica imela L 13.14 19 dohodkov in L 11.908*92 izdatkov. Tudi to poročilo je bilo odobreno. — Končno s»e jc vršila volitev novega od- bora. V novi odbor so bile izvoljene: Milka Maafc kočeva, predsednica. Jožica Jokičeva njena nametnica. Milica Abraraova, zapisnikarica. Katica Subotičeva, njena namestnica, Marica Stepančičeva, blagajničarka, Olga Čermeljeva, njena namestnica, Mila Guličeva in Karkovičeva oskrbnici, M, Staretova in L. Mirkova preglcdovalki računov, lika Stegujeva, Nina Agnelettova, Anica Martelančeva, razsodnlcc; Prelčeva, Mikeličeva, Cvenklova, Sede v čiče v a, Kovačičeva, Ambrožiče-va, Perhavčeva Vida, Codinova Savica poverjenice za mesto; Ivanka Codinova in Mar. Sancin-Tciuaieva za Skedenj; Žefka Birsova in Pcnikar-jeva za Sv. I var.; Star.a Piščančeva in Olga Gržinova za Rcjan; Malka Martelančeva in Dana Ferdir.ardova za Barkovlje; Zofija Maraševa in Žefka Lakova za Rocol; Amalija in Marija Čekovi za Lonjer in Katinaro; Viktorja Godinova za Sv. M. Magd. Sp.j Zidaijeva in Martinčičeva za Sv. M. Magd. Zg.; Gorkičcva, Pahorjeva, Dolenčeva in Grudnova za zgornjo okolico. Od Sv. Jakoba nam pišejo: V soboto, 6. t. m., je priredil priljubljeni domači pevski zbor pod vodstvom g. prof. Vasilija Mirka svoj prvi letošnji pevski koncert v dvorani Narodnega doma. S kakšnim uspehom, to praviti ni moja stvar, saj ga je zadcs'.no opisala roka kritika v torkovi številki »Edinosti« minulega tedna. Ponos in dolžnost, ki vežeta medsebojno r.aš domači pevski zbor z o-stalim občinstvom, ki mu gre ob vsaki njegovi prireditvi drage volje na roko, mu nekako velevata, da se odzove tej dolžnosti m da tudi nam na hribu v domači vasi kaj podari. In kakor se čuje izza kulis, se bomo lahko na binkoštno nedeljo zopet naslajali na biserih naše pevske literature. ker pevski zbor ponovi svoj koncert v polnem obsegu v dvorani Konstimnega društva pri nas doma. kakor je bil v dvorani Narodnega doma pretekle sobote 8. t. m., kjer bomo lahko zopet slišali naše domače slavčke pod spretnim vodstvom g. prof. Vasilija Mirka. Upamo, da nas ta dan poseti na našem hribu tudi cenjeno občinstvo iz spodnje vasi, pardon, iz mesta ir. okclice, da tako izkažemo hvaležnost našim domačim pevcem in pevkam za njih trud in požrtvovalnost. Natečaj na dve doti iz ustsuove »Fietro Gio-venni Pilatom razpisuje tukajšnji magistrat. Vsaka j znaša 480 lir in se ima podeliti potom žrebanja mladenkam, ki so za možitev, lepega in čednega obnašanja in ki stanujejo in so pristojne v Trstu. Doti se izplačate po izvršeni poroki, ako pa poroke ne bi bilo do 28. julija 1921., zapade pravica do nje. Prošnje se morajo vložili na tukajšnjem magistratu do 15. junija 1920. in morajo imeti kot priloge: krstna lista obeh zaročencev; 2) zaročen-kino domovnico; 3) potrdilo od pristojne oblasti, da stanujeta zaročenca v Trstu in da je njuno obnašanje ncoinadežcvc.ro. Izreden davek aa imetje. Generalni civilni ko-ćiisarijat poroča: O primembi kr. naredbe od 22. aprila 1920.. ki sc nanaša na izreden davek na imetje in ki je bila objavljena v uradnem listu od 1. t. m., veljajo naslednji odloki: 1. Nove pokrajine se imajo smatrati z ozirom na to naredbo kot inozemstvo. PrcbivrJci teh pokrajin pa so podvrženi davku za ona posestva, ki jih imajo v kraljestvu in tista, ki se vsled posebnega odloka smatrajo kot bi se nahajala v kraliestvu. 2. Nasprotno pa so italijanski državljani pod omenjenim davkom za imetja, ki jih imajo slučajno v novih pokrajinah, ako so ista prišla v njihovo posest po 1. avgusta 1914. in ako so obenem bila kupljena z denarjem, ki je prišel iz kraljestva. Imetja, ki so bila zadob-Ijena zastonj ali z inozemskim denarjem, so torej prosta tega davka. 3. Prosta tega davka so tudi glavnice, ki prihajajo iz novih pokrajin in ki so last tamošnjih prebivalcev, nadalje vloge Izseljencev, ki so bile vplačane 1. januarja 1920. v kakem italijanskem denarnem zavodu ali pri kaki poštni hranilnici, ali pa tudi če so pozneje prišle v kraljestvo in bile vložene pri enem ali drugem gori-omenjenih denarnih zavodov. 4. Rok za naznanitev imetja v inozemstvu in v novih pokrajinah, do 30. junija 1920. 5. Po 20. maja L 1. se naznanilni listi ne bodo več sprejemali pri finančnih uradih v novih pokrajinah, temveč sc bodo morali pošiljati neposredno pristojnim davčnim tiradom v kraljestvo, in sicer: s) davčnemu uradu mesta zadnjega prebivanja v lialiji; b) ako takšnega urada lam ni davkariji tistega mesta, kjer imajo prizadeti večino premičnega ali nepremičnega premoženja; c) ako so prizadeti le lastniki vrednosti, davkariji v mestu, kjer je vrednost vložena; č) davkariji mesta. kjer se r.ahaja upnik. To mesto bo Rim, kadar bo šlo za državne vrednostnice. Natečaj na pet doL Tnkajšnji magistrat razpisuje natečaj na pet dot iz ustanove »Natalo On-garot, vsaka po 10560 lir. Te dote so namenjene revnim, čednostnim in poštenim mladenkam, ki stanujejo in ki so pristojne v Trstu in ki so stare od 16 do 24 let. Dote se bodo izplačale onim, ki se jim bodo prisodile, na dan njihove poroke ali če poroke ne bo, tistega dne, ko bodo dovršile 24. leto svoje starosti. Prošnje je treba vložiti na tukajšnjem magistratu do 10. junija t. 1- z naslednjimi prilogami: 1) krstni list, 2) potrdilo o domovinski pravici in o prebivanju v Trstu in 3) izpričevalo o lepem obnašanju. Uradne cene svežega in suhega sadja in povrt-siae za debo od 17. do 23. »aja 1920. Tukajšnji magistrat objavlja naslednje uradno določene cene: Pe«a 60 st. kg. kapus 1'20 lir kg. kolerabe 70 st. kg, kiselo zelje 1'30 lir kg, čebula najmanj 50. največ 60 st. kg. čebuia brez listov 80 st. kg, salata v glavah 60 st. kg, salata mlada l liro kg; cttrone najmanj 10, največ 20 st. komad, droben radič 1 liro kg, debel radič bO si. kg. kisla repa 80 st. kg. oblice 50 st. kg. naravno maslo s 15% vode 16*50 lir, s 30% vode 14 lir kg. osoljen špeh 13*50 lir kg, okajen 15 lir kg. bela trebuševina 13 50. okajena 15 lir kg. severo-ameriška mast 14, južno ameriška 13 lir kg. mleko 1*50 lir liter. Kdo ve kaj? Fran Cerkvenik iz Lokve pri Divači jc služil pri »K. u. k. Schw. feld. Art. Rgmt.« št. 6, bat. 1. vojna pošta št. 65. in je bil zajet v Galiciji leta 1915. Kdor bi kaj vedel o njem, se naproša, da sporoči, kar ve, na naslov: Marija Toinazič, Trst. ul. Udine 10. 111. nadslr. Mestna zastavljalnica. Danes v torek predpoldne se bodo proda-ali razni že zapadli dragoceni predmeti serije 145, ki so biK sprejeti v juliju 1919.; popoldne razni nedragoceni predmeti serije 145. ki so bili sprejeti v avgustu 1919. Tihotapstvo. Službena ladia finančnega poveljstva je ustavila blizu rti Sottile jadrenico Fcdsl-ta-». V njenem spodnjem delu so našli svedrov in žag za kakih 4000 lir. Biago ni bilo v redu, ker se je vozilo brez pospre-nne lisline. Ugotovilo sc je, da ga jc spravil na ladjo neki Karel Furlan in izvedelo se je tudi, da jc bilo ukradeno iz skln-diSča Borri in Srobogna. Tatvino pa jc izvršil uslužbenec omenjene tvrdke, neki Krištof Gerin. pri katerem so našli še drugo blago. Vsi trije so bili aretirani, kapitan ladje Jakob Fadovan, Furlan in Gerin. — Financa je preiskala tudi jadrenico »Hvaljen Jesus*. Po preisku sta bila aretirana kapitan Matija Karaman in njegov br2t Marko, ker so našli na jadrenici 7 kviatalov riža in 2 kvintala druge robe, ki sta jo hetela odpeljati v Dalmacijo. V zvezi s tem tihotapstvom je bil aretiran tudi je-stvinčar Špiro Bulic, ul. Cavana št. 16, ki da je prodal zaplenjeni riž, a neki drugi jestvinČar. ki je da! drugo blago, jc bil ovaien sodišču radi tihotapstva. — V Logatcu je bil aretiran neki Hribar z Opčin. Vozil je poln avtomobil blaga črez mejo in carinske oblasti so mu dale potrebno dovoljenje za v Jugoslavijo, ker na avtomobilu ni bilo prepovedanega blaga. Hribar pa je, baje hotel podkupiti finančnega stražnika, ki ga je imel spremljati, do premirne črte. Ponudil vAi je 100 lir, ako mu dovoli, da naloži Še nekaj drugega blaga. Stražnik jc sprejel in na avtomobil so naložili Se za 3000 lir avtomobilskih streh in štiri bale blaga za obleke. O tej kupčiji pa so doznali stražnikovi predstojniki, ki so ukazali, da naj se avtomobil vrne naaaj. Blago so zalem zaplenili, a Hribarja aretirali in pripeljali v tukajšnje zapore. Tatrisc. Neznani tatovi so sc spravili črez zid na dvoriiče in v hišo Alojza Acqua na Greti in mu ukradli Kstnico z 280 lirami in eno uro. — V Skednju so udrli snoči poštenjakoviči v hišo Franca škeniča in mu ukradli voziček vreden 280 lir. Samomor. Včeraj so naili otroci pri Lovcu blizu hotela .»Ferdinandeo^ človeka, ki je ležal mrtev na tleh. Zdravnik z rešilne postaje, ki so ga klicali na lice mesta, jc ugotovil, da gre za samomor potom zastrupljanja z lizoformem. Ne ve se, kdo in odkod jc samomorilec. DOPISI. Iz Prema pri ŠL Petru Čujte višje oblasti od kr. karabiojerjev na Premu! Naše kr. karabinjerje že več dni veseli vsakdar.ji lov, če se čutijo varni seveda. Vsak lov pa tudi ne diši. Samo 11. t .m. so jih peljali v Trst 23. Zakaj vse to? Začelo sc je s slovensko pesmijo, ki so jo peli čeljski faniie. Dva primejo, trije uidejo. V Smrjah nalete na tiste, ki so jim ušli. Oba, ki so ju prijeli, seveda uideta. potem ko je eden teh dveh z uklcnjenitni rokami zlomil enemu karabinjerjev karabinko. Seveda lo jezi in treba se bo maščevati. Kmalu prispe velika pomoč bežečim karablnjerjem. Izide povelje: Slovenska pesem naj utihne, sledi splošen lov, ujetnikov veliko, kot ob največjem umikanju v vojski. Prva ofenziva je končana. Ko čez nekaj dni prispejo nove čete, bajdi v Čelje z 21 možmi. Ob 1 po noči psi zalajajo in fanije vstajajo. Število ujetih: dva nedolžna. Tudi tri čeljska dekleta so prijeli, in kakor so rekli. zato. ker so fantje liste vasi malo prehudi. In konec koneev je: dveh. ki sta res malo uporna, nira«jo, pač pu veliko drugih, med temi štiri petine popolaoroa nedolžnih, drugi, doma o-stali, pa morajo v gozdove, če ne bi jih šlo še precej po nedolžnem v Trst, Kadar ima lov kaj sreče, pa hajdi do kasarne v podzemsko klet. In ta klet, ki je brez vsake mize. klopi, slame, nočne posode, rabi ubogim ujetnikom za vse. Beri in razumi za — vse. To je menda višek kulture, da človeka nimajo za človeka, ampak za nižje bitje od živali. Mi nekulturni Slovenci »Julijske Benečije«; pa vendar še živali držimo v gotovem redu. Pa to še ni vse; zdaj pride maščevanje in šele zdaj korajža na dan. Sam Bog ve, s čim jih tepejo^ da ljudje v okolici šc spati uc morejo. Kako se tepe, se menda uče ti ljudje, ker čitljivo pisati tako malokateri zna. Otrok 1. šolskega leta nadvlada le inteligente. ki nam hočejo prinašati kulturo. Če ne bo temu konec, kar naj poskrbi g. ko-misa-, ga ljudstvo samo naredi. Vsaka sila do vremena. Še lepše stvari bi lahko pisal, ki se prijet-neje berejo, pa vse ni za vse. Naj gre pa nekaj novic pod zaprlo kuverto na višje mesto. Prihodnjič pove c, koliko deklet in nedolžnih so še polo-vili in koliko jim jih bo ušlo iz rok. Proti koncu še eno prošnjo na pisarno društva »Edinosti«: ali bi se moglo poskrbeti, da ne bi toliko nedolžnih trpelo? Iz Lozic aa Vipavskem. V naši mali vasici se je ustanovil v prošlem letu na novo »tamburaški in moški zbor-t. Združena zbora sta priredila že par dobro uspelih veselic. Na binkoštno nedeljo pa priredita oba zbora skupen celodneven izlet v Prcd-jamo na Pivki. Na povratku iz Predjame prirede izletniki v dobro znani Debevčevi gostilni na sDiicah* po skupnem obedu, ki bo približno ob 15, domačo zabavo s petjem in tamburanjem. Prijatelji petja in godbe dobrodošli! Iz Doline pri Trstu: Dopisrjiku iz Bol junca v sobotni 7 Edinostih ni Šteti v greh, kolikor in dokler se poteguje za svojo stranko, če kritizira, kjer je kritika potrebna. Ali izogibal naj bi sc neresnice. ker to le škoduje našemu- narodu v sedanjem položaju. Podpisanec se ni vsiljeval nikomur in tudi ne agitiral. — vsaj za sedaj še premlada: za Bo'junec in ves Breg. (G. dopisnik bodi uver-jen, da je v hudi zmoti glede vira prejšnjega dopisa. Prip. ured.) Vse za narod! — Pangerc. Iz Škoti}. Pred kratkim se je ustanovila tu pri nas na Škofijah delavska zadruga, ki šteje nad lGs)0 članov, kateri so, seveda, sami Slovenci, ker so Škofije in tudi vse druge vasi daleč naokoli čisto slovenske. In glejte, v tej zadrugi je vse italijansko: spisi, napisi, knjigovodstvo itd. Vprašujemo torej, ali se te socijalnodemokratske zadruge ustanavljajo zato po naših čisto slovenskih vaseh, da bi jih poitalijarčile? Ali jc to internacijonalno, da se našemu jeziku v popolnoma naiih krajih odreka najprvotnejsa pravica? Ali so zuto pošiljale te zadruge v naše kraje onega gospoda Gustin-čiča, da bi v naših slovenskih vaseh ustanavljal laške ^kooperative«, Z ogorčenjem protestiramo, da bi se na tak način kršile pravice našega jezika in nas samih. Če podružnica delavskih zadrug na Škofijah nima slovenskega napisa, nočemo tudi italijanskega. Če smo člati zadruge in če nas zalo štejejo med socijalne demokrate, se vendar s tem nikakor nočemo odrekati svojemu materinemu jeziku in nočemo, da bi se nam vsiljeval tuj jezik. — Več članov zadruge. Zavarovalnica »Janns« ie obstoja? Povprašuje in poroča se nam: Več prizadetih oseb zavarovanih aa »Janus«, ki so redno plačevale letne prispevke do zadnjega časa, ne dobe nobenega odgovora, oziroma potrdila za poslane zneske. ->Janus- denar sprejema, a noče dati. kakor običajno, potrdila. Prosi se za informacije, nobenega odgovora. Kai to pomenja? Ali naj pridemo ob vse nase desedaj odposlane kronicc in lire? Podružnico »Janusa~ v Trstu prorimo zaenkrat le odgovora in pojasnila v listu »Edinosti«. — Zavarovanci PRODAJO SE od danes do sobote nove postelje, vzmeti, žimnicc ild. po ugodni ceni. Solitsrio št. 1, Cohen. 671a PRODA SE takoj ribarska ladja in vožiček z dvema kolesama. SoHtario 1, Cohen. 67 lb KDOR BI VEDEL kje se nahaja Franc KUviš. i. prosim da lo naznani na naslov: Než ' Dn'cnc, ul. Molin a vento št. 21, !. nadstr. 641 ANGLEŠKI in fctiaco&ki jezik sc uči b« CM šoli na Acquedotla 20, in v uL Boccsccio 3, ▼rata 14. Otvoritev posebnih tečajev za odrešile in deco ter trgovsko koresptmdenco. DOHOD KLOBUKOV za birmo od 25 lir naprej Ur slamnatih modelov za gospe, zadnja novost. Modni salon, Morguli & Corti, Corso Garibaldi št. 28. 641 ZLATO, srebro, krone. po itajvašiib cenah Pertot, nI. S Francesco št 15. II. n. 417 KROJACN1CA Avgust Stular ul. S. Fraac*s:o d'Asisi 4icv. 34, III. le ećiaa dci>rcw:nana kro-jačnica v Trst«._3367 KLAVIR ali piaoino, ludi potreben poprave, se ku-pi v vsakem krapi. Pisati na naslov? CarJo Cauer, Trst, ul. Solitario 25. III. 5G£ VSAKOVRSTNE vreče kupuje G. Margon. ulica Terre bianca 13, zaloga vreč. 613 PLANINO ali glasovir, tudi potreben poprave, kupim v vsakem kraju po najvišji ceni. Mi-rodtlnica Z^Jon, Trsi, ulica XXX. oklobra štev. 8. 527 Pipčarsivo Sa pisarji. Pipča*-;i za moško CMD: Na plesnem venčku. prirejenem po g. Lazarju v soboto, 15. t. m., v spodnji dvorani Narodnega dom«, jc znašal čisti dobiček, po odbitju stroškov, L 142.—. Vsa čast prireditelju! — Markov :z novega sveta (č. čl.) 50.—; zbirka L 68.— (grešniki se objavijo jutri); ker je bilo na pipčarski mizi manj alkohola kot na zabavljaški untialkoholistovski, pipčarji 20.—. Skupaj v tem izkazu L 300.—. Denar hrani uprava. PRODA SE HIŠA z dvoriščem ob cesti, na lepen-prostoru. Pofzve se vTomaju 108. ali v Trstu Pendice Scorcola v trgovini. »MORANA« je pripozr -, iboljše sredstvo za uničenje stenic, ne i opravi, ne t'*amci Razprodaja po mirodi'nLuli. Gl iv na zaloga Skvi-njar, ul. C.čtslaldi 4, L nadstropje. 655 NATAKARICA se sprejme pod jako ugodnimi pogoji. Nastpo takoj. Kavarna in restavracij«; -->Soča* v Tolminu. 4U00;i DEČKA slovenske družine, ki bi imel veselje dc te obrti, sprejmem kot učenca. Kavarna in restavracija ';Soča« v Tolminu. 4000h DAROVI. — Rojanskemu Sokolu so darovali: Jurca 5.—. Karleto Kovačič 5.—. Dolenc 2.—. Barkov, ka-prol 2.—, Gamb&ro ta mladi R. Viiajevec 1.— in Borelc 1.—, na zahtevo Vere, Štefke in mame za ukradene lečolčke in rokavico, R. Višnjcvec 1.— za cigareto; skupaj 17 lir. Denar hrani blagajnik. — Družbi sv. Cirila i Meloda za Istru poklonio je preko muške podružnice u Kastvu g. Karlo Pribil, profesor u Kastvu, u spomen svoga nezaboravnoga učitelja Henrika Schreinera iznos od 100 lira. Na plemenitom se daru u ime Družbe za-| hvaljuje odbor. SREBRN DENAR kupujem po najvišjih cenah v vsaki množini. Pridem lahko ponj. Alojz Povh, Garibaldijev trg št. 3 (prej Barr;era.J Tel. 329. 3341 KUPUJEM VREČE in cunje. Molingrandc 20 BabiČ. 625 LEPI KLOBUKI ZA BIRMO od 15 lir m-prej. Zgornja Grctta 276, vrata 6. 65- Borzna porožiia* Tečaji: V Trstu, dne 17. maja 1920 Jadramska banka 575— 595 Assicuraziom Generali 15C00—15200 Ccsulich 738— 745 Dalmatia 460— 470 Gcrolimieh 2950— 30C0 Libera Triestirsa 1375— 13 moderni tehnikt krc-angl. dolar ŽIVNOSTENSKA BANKA PODRUŽNICA v TRSTU Biica Besa vs§al b!. BazziaL — Late palača. Dclnttka plavalca in rezerv nI zaklad K C. SU 2Z%000.033 Izvršuje kiiiaalao m kains in sienialniJee tracHiife Uradna ure e«i 9-13 — - FODLISTEX Za stsro prašno. (155) &r<*04t lecca: Seljačka bana. — Zyce padel Nikola Zrinrski, kako se je proslavil S&rnjan Ja^ko. Cudao je orila pesem, čudno cmahovala glava slepcu, tuda** so godrnjale gesli, a novci to padali v alepčeve kapo. -Tega človeka sem ie videl v svojem življenji: je re-kcl majhen, po kmetsko oblečen rdečelas človek svojemu sosedu v krogu pred slepcem. Ne vem, kje. niti ga ne morem prav spoznati, ker mu posivela brada potk: iva obraz. Ah, vera, je nadaljeval, ^oli tedaj ni bil skp. Nu, z Bogtam, kuinc! Vec««-n.ice so končale, sle^s f;rc \ £oro in žena me čaka.': Fh, ne čalt se. sosed, žena te čaka: da, tri lela rfni ie že, cdkar si jo odvedel tz shtfbbe j^espe Henino^e. a fedaj že i,e bila: vdova. Menda Tiista več neumna. In tj si človek, ki ga jc ?e večkrat kak v&ler odpilial po svelu.-- Molči,«* jc rekel mali, »bilo je, prešlo jc. Hiša mi dobro stoji. Z malo svolo denarja 500 loforjcv *em »i uredil gospodarstvo, sem, kvala Bogu, svoj človek. Z Begom!*. Po prvi (besedi maloga ss je slepec nekoliko zdrznil, godalo «wu jc teklo mirneje, in kafcor da j« uho nagnil na ono »tran. kjer je sta! mali. Naenkrat je zateknil lok *a strune, potisnil kapo in rekel ljudem: Hvala -V atle, ?a denar, za milosrčen dar in Beg na$ vam ne ediegne nikdar očetovega vida. Lahko noč! Slepec se je prcril t-kozi množico in krcail — tipajoč pred sefco^ 3 palico — proti gori. Že se je mračilo precej, ko je mali rdeče-iasi kmet. hodeč hitrega koraka, dospel na vrh ozke gorske steze, ob kateri se je na desni strani vzpenjala go^ta šuma, na levi pa zevala gkrbo-k propad. Dcspevši na vrh jc zapazil mali človeka, ki 4e sedel pod hrastom tik poli in jedel. Kmet se ie atcbzoil, opazi vsi davno poznani bi u eferaz krajišnika, ali. se je hitro Oi-vestii: sfKMDtiirv*! se, da je človek slep, in se jc podvizal, da fci izginil mimo človeka in se spustil po drugi strani brega. Stoj!« je 2&grmel hkr&t-u slepec. Kmeta ie pretresel ta poznani glas, in ustavil se je nehtrt*. Hotel je dalje, ali, krajišnik je skočil predeaj ter uprl v rdcčeksca divje čudno ja*ne oči. (Dalje.) ZOBOZDRAVNIŠKI KABINET VILJEM TUSCHER ulica XXX. oktobra št. 13 ostane zaprt do 5. junija. ; gBgnBggggjgggiggg ^^^m^ms 1} HE StroTia SanjTin mm pr3?i 33 uzorci ]f H! f Scidel & Neumann In ,S:nger4 Gast & Gasser Tvsdi • vi : v!jen 1 187* Dk^jta zalega vseli potrebščin, »r ^ n7'" JR?) | Mebaničn delavnica 71 vuk» IlU* J ■'•i. /Ililft \ pupiaUiauja. Trst, ul. Gampanile 19 sc račtmajo po 20 stotii:k beseda. — NajuianjŽa pristojbina L 2.—. Debele črke 40 stolink beseda NajtnaajSa pristojbina L 4.— Kdor ižče službe plača polovično ceno. POSTftEŽNICO za čiščenje pisarne sprejme od-vetrik dr. Matej Pretner, ulica Macchiavclli št. 15, I. nadstropje. 665 UGODNA PRILIKA! Proda sc večja množina cilindrov za petrolejeve svetiljke, na drobno in na debelo. Pošilja se tudi na duželo po povzetju. G. Berdon. ul. Solitario št. 19. Trst 666 BCE SE priden vrtnar za cvetlice, stalno 28 ur na teden. Zastonj je ponuditi se brez izpričeval dobrega vedenja in dolgih let službe. Ponudbe na inseratni oddelek »Edinosti« pod »Jaz sem cvetlični vrtnar. 66/ KAMLION, 15 ter, namenjen v Ljubljano, sprejema blago. Naslov pove raseratni oddelek »Edinosti*. 669 Del. glav.: K 3'J,0 >0.000. Rezerve K 10,0*>0.000 L'elgrad, Celje, Dubrovnik. Dunaj. Kotor, Kranj, Ljubljana. Maribor, Metković, Opičja, Sarajevo, Split, Šibenik, TRST, 7.a