Vn V Ljubljani 1. januarja 1941 Celo 54 Sie v. 1 Ko stopamo v novo leto Ob koncu starega in v začetku novega leta naredi gospodar račun čez svoje gospodarstvo v preteklem letu, obenem pa na podlagi dobljenih skušenj dela načrte za bodoče leto. Natanko mora izračunati, kakšnega dela se bo lotil, po kakšnih načelih in pravilih ga bo izvajal, koliko sme tvegati, da ne bo preveč, a tudi ne premalo. Skratka, imeti mora točen pregled čez delo v bodočem letu. Ko se slovenski narod sprašuje na prelomu dveh letnic, ali mu je preteklo leto prineslo kaj prebitka, mora z neko žalostjo ugotoviti, da je manj veselih dejstev kakor onih žalostnih, ki so ga zadevala bodisi v področju duhovnih dobrin, bodisi na polju njegovih gospodarskih koristi. Na področju duhovnega, idejnega sveta smo Slovenci storili mnogo. Organizirali smo prosvetna .društva in fantovske odseke do zadnje gorske vasice, razširili dobre časopise v velikem številu, z javnimi nastopi utrdili v ljudstvu katoliško in narodno zavest. Za gotovo lahko rečemo, da bi brez naših organizacij in brez našega tiska slovensko ljudstvo že dolgo več ne bilo tako, kakor danes gledamo nanj z nekim upravičenim ponosom. Pa vendar naše ljudstvo kljub vsem tem izrednim naporom polagoma, toda gotovo in dosledno drvi v neki tuj duhovni svet, v tujo, od krščanstva oddaljeno življenjsko prakso, ki jo je pri nas zasejal brezbožni in materialistični marksizem, ali bolj preprosto, komunizem, saj tega satana pozna naše ljudstvo le pod tem imenom. Obsojamo komunizem in njegove zablode, pa se jih vendar sami skoraj nehote navzemamo. Miselno smo točno opredeljeni po našem katoliškem prepričanju, po naši katoliški veri, v življenju pa slabotno drsimo po zgledu komunizma v materializem. To občuti kmečki stan, že bolj obrtniški, najbolj pa inteligenčni in delavski stan, ki sta že pred leti v večini odpadli od naše katoliške skupnosti in vlečeta za seboj Se ostale zveste. — To je največje in najbolj grenko spoznanje iz minulega leta. Na polju gospodarstva in politike moremo najprej ugotoviti, da nas je vojna vrgla v silne neprilike, ki so privedle do velike draginje in deloma tudi že do pomanjkanja. Toda vendar nam je ob mis'i, da je naše modro državno vodstvo znalo ohraniti naši državi mir, veliko lažje; draginjo, čeprav je v mnogih primerih le plod brezvestnega izkoriščanja nekaterih, nekako radi prenašamo, pomanjkanje se nam zdi celo nekam potrebna žrtev za mir. Moti nas pa najbolj to, da nismo dosegli tega, za kar se borimo že nad dvajset let: naše politične, gospodarske in kulturne avtonomije. In to je prav tisto, kar moramo pri obračunu minulega leta zapisati kot največjo izgubo: naše neizpolnjene nade, neizpolnjeno pričakovanje o avtonomiji slovenskega naroda. To so računi za preteklost. In načrti za bodočnost 7 Ko smo ugotovili, da na duhovnem področju drsi naše ljudstvo v nekrščansko življenjsko prakso, se nam pogled obrača na zdravilo, ki ga bo privedlo zopet v območje iskrene življenjske povezanosti s Cerkvijo. To zdravilo je po navodilih našega cerkvenega poglavarja sv. očeta Katoliška akcija .organizirano sodelovanje neduhovnikov pri delu, ki ga opravlja med ljudmi Cerkev. Ona bo naše ljudstvo zopet usmerila k višjim življenjskim ciljem, ga prekvasila s krščanskim mišljenjem in življenjem. Temu klicu h Katoliški akciji se morajo izbrani našega ljudstva zadovoljno in odkritosrčno odzvati, ker je preporod ljudstva nad vse potreben in nujen. Ne zato, da bi tam iskali kakšnih ugodnosti ali se vzgajali k političnemu stremuštvu po voditeljskih mestih, marveč da bi nesebično in požrtvovalno pomagali tam, kamor s svojim delovanjem ne more seči duhovnik. — Katoliška akcija je upanje katoliške Cerkve, je pa tudi upanje na prerod slovenskega ljudstva. Tu nam je potrebna tesna strnjenost okrog naših škofov ter okrog duhovščine. Čimbolj je naš narod strnjen okrog svojih škofov in svoje duhovščine, tem bolj odporen je proti vsakemu poseganju tujih in krivih prerokov v lastno življenje, tem več moči bo imel v sebi, da odbije od sebe vsak krivičen napad. Blagoslovljeno novo leto ieli vsem svojim bralcem »Domoljub«! Kakor se moramo na duhovnem polju tesno strniti okrog naših cerkvenih voditeljev, tako se moramo na polju političnega življenja vsi strniti okrog našega novega političnega voditelja, naslednika dr. A. Korošca, dr. Franc« Kulovca. Kakor smo bili zvesti pokojnemu du Korošcu ter mu pri njegovem vodstvu brez-pogojno zaupali, tako moramo sedaj zvesto sle» diti našemu novemu političnemu voditelju. On je že začrtal sebi in nam program, dal nam je že načrt bodočega dela: slovenska avtonomija. 2e v svojem prvem govoru je poudaril, da je slovenska avtonomija ideal, za katerega se bori z našo pomočjo. In to je zdaj tista naloga, ki se nam stavlja ob začetku leta kot prva točka našega delovnega programa: borba za slovensko avtonomijo. Pri tej borbi bomo mi najbolj uspešno sodelovali na ta način, da bomo zmeraj enoduSno podprli prizadevanja našega voditelja, med sabo pa ohranili zavest čim bolj trdne politične povezanosti, ki ne sme odpovedati tud: ob Se tako hudih časih preizkušnje« V novo leto stopamo torej s trdnim skle-pom, da se bomo trudili in borili za dve stvark Prva je duhovna in nepolitična: prerod našega: ljudstva s pomočjo Katoliške akcije. Druga pa je naša neodjenljiva zahteva do avtonomiji Slo« venije. Vojska v letu 194t V teh dneh si bomo vsi prav iz srca voščili: »Srečno in blagoslovljeno Novo letol« Prav vsi pa bomo v srcu gotovo nosili enako željo, to je, da bi se na pomirjeno Evropo zopet raztegnila doba srečnega in blagoslovljenega miru. Vsi bomo to želeli — toda ta največja in najlepša želja je povita vsa v veliko tajnost in nikdo ne ve, kdaj se bo uresničila in nam prinesla toliko zaželeni mir. Želimo mir tisti, ki še nismo zapleteni v vojno in nas še niso zajele najhujše težave, kaj šele morajo želeti tisti narodi, ki so zapleteni v vojno že drugo leto. Na žalost pa je le malo izgledov, da se bo vojna prav kmalu končala. Evropsko bojišče bo lahko kmalu pospravljeno in urejeno, ne bo Opozarjamo, da so današnji številki »Domoljuba« priložene položnice. Prosimo, poslužite se jih takoj! i pa še odločena usoda svetovnih cesarstev, zla-sti pa ne angleškega cesarstva, ker bi se An« glija tudi po izgonu iz Evrope odločila za na« daljevanje vojskovanja iz drugih delov imperija, in sicer iz Kanade, Južne Amerike, Indije in Avstralije. Vojna ima sedaj v glavnem tri torišča, in sicer Evropo, angleški svetovni imperij in azijski svet, kjer se vojskujeta zaenkrat samo še Japonska in Kitajska. Sedaj pa poglejmo, kako se kaže položaj na teh treh posameznih odsekih svetovnega tekmovanja med narodi. V Evropi je prav za prav vojskovanje že opravljeno. Na zahodu bojev ni več v pravem smislu besede, nikjer v Franciji, Belgiji, Nizozemski in Norveški se več ne vojskujejo, samo rned Nemčijo in Anglijo se razvija vojskovanje v zraku in na morjih okoli Anglije. Vojskovanje med Italijo in Grčijo se edino še opravlja na evropskem ozemlju, in sicer v Al- (Dadaliemnje na prihodnji strani.) t» (Nadaljevanju • prve strani.) Vojska v letu t94i baniji. Toda grške čete so italijanske čete odrinile daleč v globino Albanije proč od svojega ozemlja in iialijanska vojska na evropskem bojišču torej do sedaj še ni pokazala, kaj ve in zmore. Pač ps se mora Italija hudo vojskovati z angleškimi silami onstran Sredozemskega morja v Libiji, kjer je sedaj bitka za Bardijo pravkar na višku. Toda to vojskovanje v Evropi se je do sedaj razvijalo tako, da do pravega vojskovanja v Evropi sploh še ni prišlo. Nemci so Norveško zavzeli v nekaj tednih, Danska je padla v nekaj urah, Nizozemska je podlegla v nekaj dneh, prav tako tudi Belgija. Velika francoska vojska je bila tudi poražena v nekaj tednih. Premoč in novi način nemškega vojskovanja je bil takšen, da je nad zahodno in severno Ev-roko zavladala s tolikšno hitrostjo, da do pravega vojskovanja v Evropi dc sedaj sploh še ni prišlo. Če bi skupaj izračunali dneve pravega vojskovanja, takšnega, kakor se ga naši ljudje spominjajo iz svetovne vojne, tedaj bi lahko rekli, da je bilo v vsej dosedanji vojni takega vojskovanja komaj nekaj več ko za tri mesece, dasi traja vojna že 16 mesecev. Kaj bo torej prineslo leto 1941 Evropi in nam vsem, ki živimo na tem izkrvavljenem delu sveta. Če bo kdo hotel že v letu 1941 izsiliti odločitev te vojne in torej zmagati, bo moral v februarju ali pa v marcu sprožiti tak strašen način vojskovanja, da bo s svojo silovitostjo in udarnostjo prekosil vse dosedanje najhujše načine vojskovanja. Angleški državniki sami pravijo, da v letu 1941 še ne bodo mogli biti pripravljeni na takšno vojskovanje, predsednik angleške vlade Churchill pa je rekel v svojem zadnjem govoru Angležem, da se naj pripravijo na vojne grozote v letu 1942 in 1943. Nemška armada bo torej po vseh računih tista, ki bo v tem letu 1941 morala prinesti na bojno polje vse tisto, kar naj izsili zmago in mir v tem letu. To vojskovanje bo pa po vseh dosedanjih izkušnjah takšno, da nas more navdati z zavestjo, da bodo vsi dogodki, ki bodo s tem v zvezi, najbrž ne samo presenetljivi, ampak tudi nenavadni. Nam ne ostaja torej ničesar drugega kakor to, da smo še bolj previdni, oprezni in trdno povezani med seboj tako, kakor še nikoli doslej. Lahko se zgodi, da bo ta veliki vojaški spopad, ki se bo sprožil na pomlad, takšen, da bo angleški imperij moral vso svojo obrambo organizirati na drugih koncih sveta, to je v Afriki in mogoče še v Indiji. Vsa Evropa bo tedaj morala storiti nekaj: kdor bo njen urejevalec, bo moral poskrbeti za to, da se bodo obnovile razvaline, zacelile rane in ublažilo in omejilo pomanjkanje v Evropi. Na razdejanju, ki jih je povzročila sedanja vojna, pa se bodo seveda hotele uveljaviti temne sile, zlasti pa bo hotel izrabljati izmučenost in trpljenje evropskih ljudstev tisti, ki v svojih učbenikih stalno širi nauk, da se bo po veliki vojni vsa Evropa znašla v verigah komunizma. £o se bo skušala kontinentalna Evropa, to je Evropa brez Anglije, usmeriti na delo, ki naj prepreči preveliko obubožanje ljudstev, bodo skusah med temi tokovi ribariti komunisti. Nujno se bo tedaj moral tisti ,ki bo hotel ščititi delno pomirjeno in na novo urejeno Evropo, Domiti proti glavnemu razdiralcu vsega reda »a svetu, proti komunistu. Komunizem bo to- * re) v letu 1941 igral v evropski politiki bolj nadzirano in omejeno viogo. Proti Angliji in njenemu imperiju bo stala nasproti kontinentalna Evropa in ker Anglija še nikakor ne more računati na kakšna dejanja pravega vojskovanja v ostalih delih Evrope, se bo vojskovanje z njene strani omejilo na delovanje letalstva in na vojskovanje na morju. Anglija pa ime kolonialno vojsko, ki se sedaj bori v Afriki. Ta vojska lahko računa na uspehe tako dolgo, dokler bo angleško bro-dovje lahko ostalo v Sredozemskem morju v tisti moči, kakor v teh dneh. Če bi pa hotel kdo v Evropi šariti s komunistično nevarnostjo, tedaj ni izključeno, da se bosta evropski velesili, ki sta zapleteni v vojno, morali odio-čiti za udar proti vzhodu. To bi ne moralo zgoditi tudi tedaj, če bi se Nemčija in Italija odločiti, da morata streti angleško moč v Afriki na ta način, da bi morali iti tja po suhem čez Malo Azijo, to je čez Turčijo in še dalje čez Palestino do Sueza. Japonski cesar pa je pred kratkim rekel, da je v Evropi taka zmešnjava, da se ta zmešnjava širi po vsem svetu in zato mora biti Japonska pripravljena na vse; to se pravi po domače, da bo Japonska vsekakor skušala dobiti svoje, ko se bo angleški imperij moral iz vseh svojih delov vojskovati za svoj obstanek. Če se albansko bojišče hitro razčisti in če se v Afriki vojskovanje zavleče še dovolj dolgo, tedaj bo na pomlad Nemčija svoje ogromne armade najbrž morala poslati tudi v Afriko, kajti tam bo edino bojišče, pripravno za premikanje pravih velikih in dobro oboroženih divizij. Lahko se zgodi, da bi tedaj Japonska mislila, da je nastopila zadnja doba obstoja angleškega imperija in sedanja vojska med Japonsko in Kitajsko se bo spremenila v vojno proti angleškim posestim v Aziji, to je v Indiji in na jugu proti Avstraliji. V tem trenutku pa bi Amerika ostala mirna samo tedaj, če bi na angleški strani ne bilo več nobene verjetnosti za kakšen uspeh in bi bilo Anglijo treba prepustiti njeni usodi. Če pa se bo Anglija še držala, tedaj bi v takem trenutku Amerika najbrž stopita na stran Anglije in evropska vojna bo postala odkrita vojna med velikimi svetovnimi kontinenti. V Evropi bo taka velika in ogromna borba naložila vsem nam veliko težav in preizkušenj. Stiska bo najbrž zelo velika in nam vsem bo ostalo samo tole, da se še bolj stisnemo na ta košček svoje zemlje in da si ga zastraiimo z vnemi svojimi najbolj trdnimi močmi. Bog nam naj da, da bi lahko ostali še naprej v miru in nevtralnosti, kajti pri takih velikih stvareh, ko se bo vojna najbrž spremenila v spopad med svetovnimi imperiji, mi mali narodi ne moremo ničesar izsiliti ali pa komu vsiljevati svoje nazore in sklepe. Na drugi strani pa moramo pričakovati, da se bo vojna zelo poostrila, kajti reči moramo, da boj za razdelitev sveta zahteva tudi takšen spopad, ki bo v skladu z vsemi tistimi velikimi stvarmi, ki bodo s takšno vojno izvojevane. Dosedanjega vojskovanja je bilo še premalo za tako velike reči, za katere sedaj v vsem svetu gre. Zahvala Slovencem Sporočilo dr. Fr. Kulovca Z žalnimi slovesnostmi, kakršnih Se ni doživel nihče izmed Slovcncev, smo pospremili mrtvega voditelja slovenskega naroda v Navje, v gaj Nesmrtnikov slovenskega genija. Ko je bil še živ, je dr. Anton Korošec koval usodo slovenskemu ljudstvu, toda s svojo smrtjo je suvereno zavladal nad njim in strnil ves narod ob svoji zadnji zemski poti, ki je bila triumfalni odhod očeta vse Slovenije. Vsa Slovenija se je ob mrtvem truplu poklonila še zadnjikrat njegovemu delu in uspehom, katerim je dolžna veliko hvaležnost. In to hvaležnost je narod izpričal pred vsem svetom s svojo udeležbo pri pogrebu, ki je bil žalno, a slavnostno potrdilo vse narodove ljubezni do pokojnega velikega voditelja. Hvaležni smo Slovenci tudi našim bratom Hrvatom in Srbom, ki so nam t naši neizmerni boli tako odkritosrčno izražali svoje bratsko čustvovanje. Obenem z nami so se ovili v žalost ter obenem z nami v plemeniti tekmi izražali velikemu jugoslovanskemu državniku svoje spoštovanje in zahvalo, slovenskemu narodu pa svoje sožalje. Dr. Anton Korošec |e bil »zaslužen ca držayo«, vreden te pohvale, ki so jo stari Rimljani dajali samo najbolj zasluženim državnikom. Zato je visoka kraljevska vlada storila ▼se, da z vsemi slovesnostmi počasti njegov spomin. Predstavniki vlade so v zgodovinskih govorih poudarjali njegove državniške uspehe in očrtavali vrednost njegovega dela. Slovenski narod jim je z a njihovo udeležbo, kakor tudi njihovo počastitev velikega narodnega voditelja, od srca hvaležen. Pomemben pečat je dala vsem žalnim slovesnostim udeležba naše oborožene sile, ki je s svojim sodelovanjem in s svojimi najvišjimi predstavniki na tako značilen in slovesen način dala zadnje časti našemu vodniku. Z največjim in prav posebnim spoštovanjem pa je ves slovenski narod spremlfftl na tem žalnem sprevodu zastopnika N). Veličanstva kralja Petra II. in Nj. kr. Vis. kneza-namestnika Pavla, ki sta do groba pospremila našega pokojnega narodnega voditelja. Visokemu kraljevskemu domu smo nad vse hvaležni za to največjo uteho v teh težkih dneh, ko smo polagali v grob največjega sina slovenskega naroda in velikega državnika naše Jugoslavije. Vsem iskrena zahvala) Naš novi roman RABLJEVA ROKA mmmmmmmmmmmmmmmm Čudoviti doživljaji rimskega vojaka, njegova ljubezen do lepega judovskega dekleta -Pretresljivi prizori iz Kristusovega življenja Roman je zaüel Izhajati z novoletna številko »Domoljuba«. - Ne pozabite na to I Kakšna ho nova Evropa Sv. oče o novem reda in mira na svetu Medtem ko divja med evropskimi narodi bratomorna vojna, je v Kimu «pregovoril besede miru Kristusov namestnik, trdna skala iniru, na kateri si bo morala bodoča Evropa zgraditi svoj dom, ako hoče, da se mu ne poruši v bojnem požaru. Papež Pij XII. je dne 24. decembra 1940, na sveti večer, spregovoril med drugim tudi sledeče: Naj se godi na svetu karkoli, božičnega veselja ne more nobena stvar in nihče v vernih srcih ugasniti, ker korenini v največjem dogodku svetovne zgodovine, v rojstvu Boga samega, ki je človeštvo zopet spravil z Bogom. Kdor je prav razumel smisel božičnega oznanila, ta se ne bo dal zapeljati od docela rožnatega pogleda na svet, ki prezira stvarnost, niti se ne bo dal potlačiti od črnogled-stva, ki obupuje nad svetom, ker se ne ravna po naših željah in pričakovanjih. Kristjan ne dvomi, da bo na koncu le zmagal Kristus nad nasprotniki svojega kraljestva in je zato utrjen pred razočaranji in ponižanji, ker vse to je le prehodnega značaja; seveda ne smemo časa meriti s svojim kratkim merilom. Nekateri se dajo pod težo hudih izkušenj, kakršna je na primer današnja, zbegati in se zato nagibajo h kompromisom, s katerimi v svoji kratkovidnosti menijo, da bodo Cerkev rešili iz stisk. Drugi pa se rešijo z begom ali pa se ne marajo odločiti ne za Kristusa, ne proti njemu in izbegavajo vsak pogumen sklep. To omahovanje pa nas ne sme začuditi, saj smo to videli že ob priliki, ko so hlapci judovskega sinedrija položili svoje roke na Kristusa, pač pa nas mora veseliti, kako v takih časih na drugi strani nešteti sinovi Cerkve junaško prenašajo slabe čase in se svoje vere oklepajo tem bolj, čim bolj zahteva od njih žrtev, zavedajoč se, da le ona uči resnico. Med nami traja vojska dalje in kopiči na svoji poti ruševine. Gotovo bo zgodovina te dni zabeležila med najbolj temne v zgodovini človeštva. Najbolj skrbijo sv. očeta vojni ujetniki, begunci in pregnanci, in sicer ne samo tisti, ki pripadajo arijskemu plemenu. Tudi usoda interniranih je grenka. Papež je navedel vsa svoja prizadevanja, da bi se usoda teh žrtev vonje olajšala, da bi dobivali gmotno in duševno pomoč ter prejemali novice od svojcev, od katerih jih je nemila usoda odtrgala; posebno je omenil, da je mogel priti na pomoč zlasti Poljakom, kar so mu zelo olajšali tudi katoličani Amerike. Evropa naj se preosnuje na novi podlagi. Značilno in velike važnosti je — je dejal papež, da iz polemik državnikov o vojnih namenih in o bodoči ureditvi Evrope zveni ena misel, ki je vsem skupna, da se namreč Evropa na noben način ne sme in ne more tako vladati, kakor se je doslej. Nekaj boljšega, kar bo bolj ustrezalo omikanemu človeštvu, nekaj organsko bolj zdravega, svobodnega in močnega »nora nadomestiti preteklost, ki je pokazala vso svojo slabost in trhlost. Naj se obe stranki še tako razlikujeta v svojem za-mislu, kakšen naj bi bil bodoči red, o tem ne puščata nobenega dvoma, da se pod nobenim pogojem ne bo mogoče vrniti k prejšnjemu političnemu in gospodarskemu redu sveta. Tega pojava ne more razložiti golo hlepenje po izpremembi. Jasno kot sonce uvidevajo pod težo krvavih dogodkov iu žrtev, ki jih zahteva spor narodov, vsi, da je preteklost Evrope bila zgrešena in da je zato treba ustanoviti red, v katerem bodo pravne podlage take državnega kakor mednarodnega življenja varne pred pretresi. Evropa naj posluša glas Cerkve Med najrazličnejšimi in nasprotujočimi si načrti, kako prenoviti svet politično in socialno, Cerkev ni poklicana, da bi se odločila za enega v nasprotju z drugim. V širokem obsegu vesoljne veljave božjega zakona, ki ne veže samo posameznikov, ampak tudi narode, je široko polje in svoboda, da se poizku- sijo in uresničujejo razne oblike političnega reda in gospodarskih ter socialnih reform. Naloga Cerkve je edinole ta, da vse narode brez izjeme uči duhovne in nravstvene vrednote krščanskega življenja, ki morajo biti smernice tudi političnemu in gospodarskemu udejstvo-vanju v državi, v kateri so vsi narodi in stanovi med seboj bratje; konkretna oblika raznih sistemov, ki so v tem okviru možni in potrebni, je odvisna od posebnih okoliščin, v katerih vsak narod živi, ki si sam mora najti oblike javnega soživljenja, kakor ustrezajo njegovemu nravu. To ni delokrog Cerkve. Pač pa so danes lahko človeštvo zave, kakšne posledice je imelo, da so bili ljudje tolikokrat gluhi za njene nauke, tako da je moral priti ta strašni čas in tolike stiske, da so se spomnili, kako bi bili mogli ustanoviti na zemlji pravičen red, ki bi jih bil obvaroval take krvave izkušnje. Zato upamo, da si bo človeštvo v tem ognju izoblikovalo tak nazor o stvarnem položaju, da se bo po vojni resno lotilo uresničenja pravice tako v političnem življenju kakor v gospodarskem udejstvovanju in r medsebojnih odnošajih različnih stanov in slojev države, oziroma človeške družbe. So pa nekateri nujni pogoji, ki moraj* biti izpolnjeni, če naj v Evropi zavlada trajen mir in pravi red in če naj ta red ne bo zgolj zunanji mehanizem, ki ga bo narekovala gola sila, ne da bi bili z njim zadovoljni narodi in ne da bi ustrezal njihovemu dostojanstvu. Ti pogoji so: 1. Treba je predvsem premagati sovraštvo^ ki danes loči narode in se zato morajo opusti« ti sistemi in dejanja, ki to sovraštvo samo povečujejo in mu donašajo nove hrane. Treba je opustiti propagando, ki brez zadržkov nasprotni narod sramoti in ga slika v najgrši luči. Kdor res želi bodočega sodelovanja narodov, ta tudi v vojnem trušču ne sme rušiti načel resničnosti, praviooljubnosti, vljudnosti in bratovstva, ki mora vladati med narodi po Kristusovem nauku. 2. Treba je premagati nezaupanje, ki na mednarodnem področju onemogočuje vsako resnično spravo. Treba je vrniti pogodbam svetost, ker sicer ni mogoče soživljenje narodov, ki ne bi bilo ogroženo od nevere in nezvestobe. Zakaj, če se ne drži dana beseda in pogodba, potem mali narod ne more biti varen pred velikim. 3. Zrušiti se mora žalostno načelo, da ja pravica zavisna od koristi in da jc ustvarja edinole sila. Zakaj tako načelo ograža predvsem miroljubne države, ali pa take, ki nimajo zadostnega vojnega potenciala in ne morejo ali nočejo nastopati z nasilnimi metodami. S tem se ne zanikuje pravica, da se branimo, če so napadene naše pravice, ampak se zabi-čuje, da mora v odnošajih med narodi vladati resna in globoka nravstvenost. 4. Treba je odstraniti vse vzroke sporom, ki nastajajo med narodi in državami na področju svetovnega gospodarstva in gospodarsko tekme. Treba je ustvariti v tem oziru tak red, ki bo vsem državam zagotovil, da bodo njihovi državljani živeli in napredovali v življenju, ustrezajočem človeškemu dostojanstvu« 5. Treba je premagati duha mrzle sebi&-nosti, ki vede do tega, da žali čast in suvere-niteto ter svobodo drugih držav in narodov. Med narodi in državami mora vladati tako bratovsko sodelovanje, v katerem bodo vsi narodi varno uživali svojo avtonomijo in neodvisnost. Zato bi bilo že zdaj, ko orožje go» vori dalje svojo krvavo govorico, potrebno, da bi prišla iz vojskujočih se taborov izjava, ki bi poudarjala ta načela in s tem tudi na najbolj primeren in učinkovit način ublažila klanje ter pomirila narode, ki so ogroženi v svojem obstoju in svobodnem udejstvovanju svojega narodnega in državnega bitja. To so besede pravega miru, v katerih ni zvijačnosti, hinavščine ali medsebojnega va-ranja. Koliko vojn bi si Evropa že prihranila, ako bi poslušala glas sv. očeta! Odkar se je začel ob koncu srednjega veka širiti val odpada od krščanstva, od tedaj pretresajo Evropo neprestane vojne, medsebojna nuičeva-nja in pobijanja. Mir se more utrditi na svetu le na tistem temelju, ki ga postavlja sv. oöä Narodi in njih odgovorni voditelji se bodo pač morali zavedati, da bo nova Evropa, o kateri tako radi govore, spet kmalu spremenjena v bojno polje, ako ne bodo dali odločujoča besede knezu miru — rimskemu papežu. »DOMOLJ ne bo zvišal naročnine! Vojno stanje v Evropi je povsem spremenilo gospodarske razmere ludi pri nas; najbolj čutimo te razmere v vsesplošnem zvišanju cen vsem pridelkom, proizvodom itd., ki jih potrebuje človek, le gospodarske razmere so vplivale tudi na razmere v tiskarski stroki, kajti vse se je občutno podražilo: papir, barva, delovna sila itd. Tudi pošta je občutno zvišala svoje pristojbine. »Domoljub« že desetletja iu desetletja vrši veliko kulturno poslanstvo zlasti po naši deželi, saj skoraj ni hiše, ki bi »Domoljuba« ne imela. Zvestoba naročnikov in bralcev nam potrjuje, da je to poslanstvo uspešno in da j Domoljub« s svojo vsebino pravilno zadošča željam slovenskega človeka. Letos je »Domoljub« poskrbel gotovo za eno najlepših nagrad, ki jih je mogel dosedaj podariti svojim naročnikom, t. j. »Slovenčev koledar«, ki je po mnenju vseh, ki so ga že dobili v roke veliko delo, velika knjiga, ki obsega 256 strani in ki bi morala veljati najmanj 60 din. Prav »Domoljubov!« so to žrtev svojega lista lahko rečemo najbolj razumeli, saj je prav ogromna večina naročnikov »Slovenčevega koledarja« iz vrst naročnikov »Domoljuba«. Ako nam Bog da preživeti prihodnje leto v miru, tedaj upamo, da bomo mogli ta svoj dar tudi drugo leto obnoviti. Novo leto, ki je pred nami, je skoraj za vse liste prineslo tudi zvišanje njihove naročnine. Ker pa je prvi namen, ki ga »Domoljub« mora vedno zasledovati, kulturno poslanstvo med slovenskim narodom, ne pa trgovski učinek, ki ga nikdar ni bilo velikega, saj smo le z zaslužkom drugod omogočili, da je »Domoljub« izhajal — zato bomo te žrtve, ki jih v korist našemu narodu sami doprinašamo, povečali kolikor bomo mogli in lato cene »Domoljubu*r su prihodnje leto 1941. ne bomo zvišali! Dom olju bova« naročnina bo 38 din, kdor jo plača vsaj do 1. februarja 1941. Le če v januarju vsi naročniki plačajo naročnino za celo leto 1941. bomo mofdi nabaviti potreben material za celo leto in vzdržati ceno 38 din. Za zamudnike bomo morali ceno verjetno zvišati, kar bomo kasneje objavili ! Tako upamo, bomo omogočili ne samo sedanjim naročnikom, da nam ostanejo zvesti, ampak da v njihov krog pristopijo novi v čim večjem »tevuu. Cim vec bo naročnikov, tem laže bomo mogli izdajati »Domoljuba«. »Domoljub« bo tudi v bodoče izhajal kakor preteklo leto in bo svojo zanimivosti poživljal z dvema stranema slik. S svojimi požarnimi podporami je utrl že marsikatero solzo, kajti ob vsaki požarni nesreči, kije v skladu s pravilnikom, ki ga tudi v današnji ?!S? obJavlJ?rao- Je »Domoljub« dosedaj vedno brez odlašanja izplačal 7ato „""ZI' k'/° "«rečnega naročnika vsaj iz najhujše stiske rešili. 31 i»nn»r |0Vi',J4 Pr1,P°ro.'a,'< dn vsak plača »Domoljuba« vsaj do 3 .januarja za celo le o. ker si na ta način varuje požarno podporo - amtekTlmCr0V ,C ?e 1,1 :'a ?arofnik Di Pognal naročnine^jaZrju. amnak kasneje, pa ga je doletela nesreča in mu zato, ker ni bilo pogojev 87lU Z.nasini Pravilnikom, požarne podpore nismò mogli izpeti ., f.ref rJcanl smo- da bodo nas. dragi naročniki in bralci iz vsega opisanega inIZ" d. ta-Zavedamo se namreč, »Domn?; K žrtvovanje .n da ostvarirao skupaj z bralci jeed^n« uil i)0m-?lj"b?''1kl V Je vsebina lista močna duhovna vez ki C narüa^in^/^W0' ,bo «'ovenski narod ostal zvest starim geslom vrednot v Stiskah danaSnier» Li"T °*in*<* na duhovne čakal lepših dni. J gS oLran'1 zdrflvo in pošteno ter tak do- Zastopnikom »DOMOLJUBA« ! naroÄH ™ ^^ Božične misli vodilnih mož Za Božič so vodilni državniki in vojaški poveljniki poslali podrejenim svoje pozdrave Tako so dejali med drugim: Roosevelt: »Nadaljevali bomo boj, da pridemo do boljšega reda na svetu.« Hitler: »Pred nemškim narodom je svoboda, in v tem je vsa njegova bodočnosti« Hitlerjev namestnik Hess: »Prišel bo dan, ko bo Anglija na kraju svojega odpora.« Italijanski cesar: »Vi boste sovražniku pokazali, da ne poznate nobene ovire, ki bi mogla ustaviti zmagoviti pohod s slavo ovenčane domovine.« Angleški kralj: »Z božjo pomočjo bomo pripravili široko pot zmagi miru in pravice.« Maršal Petain: »Zgrnite se okrog mene iz ljubezni do Francije!« Nemški maršal Brauhič: »Ta morska stena (Rokavski preliv) bo varovala Anglijo samo tako dolgo, dokler bo Nemčija to hotela « Angleški general Wavell: »Leto 1940 se je končalo z velikim uspehom za angleško orožje.« Grški poveljnik Papagos: »Grčija je v polni svobodi proslavila božične praznike.« Bivši italijanski minister Farinacci: »Ena bitka še ne odloči zmage.« Položaj na bojiščih Božični teden je bil brez pomembnejših dogodkov. Na bojiščih so se sicer odigravali boji manjšega obsega, diplomatično polje pa je bilo popolnoma mirno. Na angleško-nemškth bojiščih so boji ns božični dan popolnoma počivali. Pač pa so bili dosti srditi pred praznikom in so se takoj po božiču spet začeli v večjem obsegu. Letalski napadi na angleška mesta na eni, letalski napadi na nemške industrije na drugi strani je tudi okvir dogodkov v preteklem tednu. Na afriškem bojišču je ostal položaj, kot smo ga preteklo nedeljo zapustili, bistveno isti. Angleške čete se kopičijo pred trdnjavo Bar-dio v Libiji in se pripravljajo na zadnji naskok, da jo osvojijo. V Abesiniji so se pojavili prvi organizirani upori domačinskega prebivalstva. Na grškem bojišču so v začetku tedna Grki potisnili nasprotnike nekaj kilometrov ob obali mimo Himare proti Valonl, do katere imajo še dobrih 25 kilometrov. Tudi ob Ohridskem jezaru so napredovali po silnih bojih v Mokro planino. Le na srednjem bojišču je položaj ostal bistveno nespremenjen. Na političnem polju je treba omeniti božične izjave, ki so jih dali razni odgovorni voditelji narodov. Med prvimi in tistimi, ki j« imela največji pomen, je božična beseda papeža Pij a XII., ki je opisal neobhodne pogoje za bodočo ureditev sveta, veljavno mimo vseh obstoječih načrtov, med katerimi cerkev ne izbira, marveč jim postavlja nasproti svoj večni nauk o sreči človekovi v pravično organizirani človeški družbi. Ameriški predsednik Roosevelt je govoril o ravni poti do svobode, ki jo bo šel ameriški narod; nemški voditelj H i 11 e r o bodoči sreči nemškega naroda; italijanski cesar Viktor Emanuel o s slavo ovenčani Italiji; maršal Petain o Franciji, ki na temeljih krSčanstva vstaja k novemu življenju. j Zahtevajte povsod naš list! KAJ JE NOVEGA f Profesor F. Omerza (Ob njegovem prezgodnjem grobu.) V najlepši moški dobi je odšel dne 17. decembra 1940 tiho kakor je celo življenje fcivol tilio in neopazno. A čeprav je bil javnosti bolj malo znan, bi ga vendar po vsej pravici smeli Šteti med naše odlične javne delavce. Na željo svojega škofa se je na dunajski Univerzi pripravil za profesorja latinščine in grščine za škofijsko gimnazijo v St. Vidu. Postal je rea pravi profesor t dušo in telesom. Ves se je posvetil svojim dijakom, ki jim je bil pravi oče. Posredoval jim je iz svoje bogate zakladnice temeljito znanje latinščine in grščine. Ni bil navaden profesor. Dijaki ao bili ponosni, da »o mogli njega imeti za učitelja. Poleg šole se je veliko ukvarjal s prevajanjem. Hotel nam je dati prevode klasičnih pisateljev in cerkvenih očetov. Vsak večer je do polnoči ali do ene brlela v njegovi sobi luč, ob kateri je on prelival na slovenski jezik tuje besede in stavke. Precej tega njegovega truda je izšlo v tisku, ostale pa so v njegovih omarah še cele skladovnice še neobjavljenih popisanih listov. Silno veliko je delal tudi na zavodskem odru. Zavedal se je, da mlad fant v zavodu potrebuje tudi odra za oddih, zabavo in pouk. Skozi dolga leta je vodil vse dramateke prireditve v zavodu. In večino iger, ki so jih igrali, je sam v nočnih urah prevedel. Ob obilnem delu je popolnoma pozabil nase. Nič ni skrbel za svoje zdravje, nič ni hodil na sprehod in zato se ga je lotevala bolezen za boleznijo, ki jih je vse potrpežljivo nosil. Ko je zadnje dni pred smrtjo ležal kakor na križ razpet v groznih bolečinah, ni tožil, ni govoril in ni pustil govoriti o svojih bolečinah. Izpil je kelih Gospodov do dna in ko ga je smrt rešila strašnih muk, je na njegov obraz legel mir in lai.sn smehljaj in čudovita lepota. Trpljenje ga je izčistllo. Naj ßi mirno odpočije v Bogu neutrudni prijatelj dijaške mladine! d Sprejemanje in izplačevanje kovantev. Poštno ravnateljstvo je izdalo naslednjo okrožnico na vse pošte: Z zakonom o odtegnitvi starega kovanega denarja iz obtoka in 0 kovanju novega z dne 31. julija 1937 so iz-premenjene določbe glede višine vplačil in izplačil v kovanem denarju. Dosedanji predpisi v tem pogledu so razveljavljeni. Državne, banovinske in občinske blagajne (torej tudi pošte) so dolžne sprejemati kovance po 50, 20 in 10 dinarjev v neomejeni količini. Privatnikom smejo pošte izplačevati kovance po 50 in 20 dinarjev do zneska 1000 dinarjev pri enem izplačilu, kovance po 10 din pa do zneska 500 dinarjev. Kovan drobiž so dolžne sprejemati vse državne, banovinske in občinske blagajne v naslednjih neskih. Kovance po 2 din do zneska 2 tisoč dinarjev, kovance po 1 din do zneska 1500 dinarjev, kovance po 0.50 din do zneska 1200 dinarjev, kovance po 0.25 din do zneska 500 din. Privatnikom pa smejo izplačevati pošte pri enem izplačilu: kovance po 2 din do zneska 500 dinarjev, kovance po 1 din do zneska 200 dinarjev, kovance po 050 din do zneska 100 dinarjev, kovance po 0.25 din do zneska 25 dinarjev. p Jugoslovanski zunanji minister dr. Cin-car-Markovič bo vrnil obisk madžarskemu zunanjemu ministru že v prvi polovici januarja. d Težave z uvozom bombaža. Iz Moskve je sporočilo naše odjioslanstvo, da je doseglo s sovjetskimi oblastmi glede dobave sovjetskega bombaža ter bombažnih odpadkov sporazum. Upati je. da se bo mogel začeti uvoz sovjetskega bombaža v Jugoslavijo že prihodnji mesec. d Podružnica centralo za drva bo ustanovljena v Ljubljani. Menda bo imenovan za ravnatelja centrale inž. Munih. Da bi le že enkrat razne prehranjevalne centrale in druge ustanove bile ljudem, ki trpe pomanjkanje, v resnično korist! d Pri zaprtju ali pri motnjah t prebavi vzemite zjutraj na tešče kozarec naravne »Franz-Josef« vode. t d Ne prvi, ne zadnji. Finačno ministrstvo je kaznovalo tovarnarja usnja Deutscha v Kuli z denarno globo 15 milijonov din, ker je utajil približno 10 milijonov din davkov. Tovarnarja je ovadil njegov bivši tovarniški šofer. n 30 vagonov pšenice je zgorelo v parnem mlinu v Stanišču pri Somboru, last vdove Martina Levija. d Glavna letna skupščina Glavne zadružne zveze je bila 21. decembra v Belgradu. Po počastitvi s pomina pok. predsednika zveze dr. Korošca je podal podpredsednik Djor-djevič obširno poslovno poročilo. Pri volitvah KobobbITahko odstrani VERAMON. Veramon se nadalj« wpofäbQa mf glavobolu, po Dreveò zavžitem alko« faolu, pri bolečinah ran in bolestni menstruaciji« gavitkl z 2 tabletam« In t <10 ter Z® tabletami se dobe r-vseti lekarnah« VERAMON Ogla«, reg. pod S. Br. »1896 od i. XI. 193«. so bili izvoljeni v upravni odbor od Sloven« cev (v oklepajih kot namestniki): dr. Kulo» vec (dr. Krek), dr. Basaj (Bog. Remec), MU lan Mravlje (dr. Marušič), Miloš Stibler (Ivan Deržič) v nadzorni odbor pa Fran Gabrov« šek (Anton Kralj). Domača zavarovalnica xs,?JLm£ vslrajne zastopnike v celi Sloveniji. Ponudbe j« poslati na upravo lista pod „Siguren dohodek* 19729 d Januarska številka »Vigredi« je izšla« Letna ni^očnina 30 din. Za nabirateljice novih naročnic so razpisane lepe nagrade: za 15 novih naročnic v gotovini 150 din ali isto vrednost v blagu; za 10 novih naročnic 7 m Sifona ali poljuben predmet v vrednosti 100 dinarjev; za 5 novih naročnic poljuben pred« met v vrednosti 50 din; za 3 nove naročnica izvod Vigredi za leto 1941. Nagrade lahko dobi vsakdo, ki pogoje izpolni, t. j., da je za nove naročnice poravnana celoletna naroönU na do 31. marca 1941. Pošljite naslove novih naročnic na upravo »Vigredit, Ljubljana, Pražakova 8. VINA Za težko d t lo je močno vino t Dobite ga najlažje v Centralni vinarnl * Ljubljani d Tovarniška ccna jedilnega olja je zni« žana tudi izven Hrvatske od 20.79 na 19.58 din, da je sedaj v vsej državi enaka, d Peklenski stroj je eksplodiral v upravi zagrebškega »Hrvatskega dnevnika«. Kdo je po3lal stroj, seveda ni znano. d Predsednik vlade Dragiša Cvetkovié se je za katoliški božič mudil v Zagrebu, kjer, Je obiskal nekatere vodilne hrvatske oseb« nosti, med njimi tudi dr. Vladka Mačka. d Hišno kapelo ▼ Šlajmerjcvem domu T Ljubljani je 27. decembra blagoslovil sam g. škof dr. Rcžinan, ki je med drugim dejal, d* s« f Viktor Zorič Dne 22. decembra zjutraj je umrl Viktor Zorič, stavec v Jugoslovanski tiskarni v Ljubljani Pred dnevi je obolel za angino, pa je moral nemudoma v bolnišnico, kjer je pa že naslednji dan kljub zdravniški pomoči podlegel. Umrl je tako nenadoma, kakor da bi ga sama božja roka iztrgala delu in družini. V naši tiskarni je služboval od leta 1927, in gicer večji del v >SIovenčevem< inseratnem oddelku ročne stavnice, kjer je tudi pridno »odeloval pri »Domoljubu«. Bil je izredno Velten in agilen delavec, razen tega pa blaga, poštena duha. Na zadnji poti smo ga spre-mili v ponedeljek popoldne izpred splošne bolnišnice in videli smo, da je imel pokojni mnogo prijateljev. Pogreba se je udeležilo lepo število bojevnikov iz Most, kjer jim je bil dolgoletni tajnik; prav tako so ga spremili njegovi stanovski tovariši. Jugoslovansko tiskamo sta zastopala gen. ravnatelj g. Košiček ln ravnatelj g. Kramarič. — Pevska >Grafika< mu je s sodelovanjem pevcev bojevnikov zapela žalostinke pred mrtvašnico in ob grobu. V imenu grafičnih delavcev se je poslovil od pokojnega predsednik organizacije g. Erjavec, v imenu bojevnikov pa predsednik moščanske skupine g. Rozina. Bilo je mnogo lepih vencev in mnogo pretresljive žalosti. Zapušča ieno in dve hčerki. Naj počiva v miru ne-utrudljivi, dobri naš delavec! bo kapela tiho zavetišče vseh tistih, ki se bodo hiteli Bogu priporočat s stiski in ga prosit, naj bi jim spet povrnil in učvrstil »dravje, pa tudi tisti, ki jim zdravniška veda ie ne bo mogla več pomagati, bodo iz tega zavetja dobili pomoč in tolažbo, da bodo vdano sprejeli božji sklep. V kapeli pa bodo moč u izvrševanje svojega poklica in oporo v opravljanju svoje naporne službe v prid pomoči potrebnim dobili zdravniki in hišno strežniško osebje. Kapela bo duhovno središče, središče nadnaravnih milosti in moči v Slajmerjevem domu. d Vlada jc izdala posebno uredbo, s katero se postavlja za izvršitelja vseh poslov v senatu predsednik vlade Dragiša Cvetkovič Uredba pravi, da bo predsednik vlade Cvetkovič odločal o izvršitvi senatnega proračuna, kakor tudi o položaju osebja, ki je usluž-beno v senatu. Ta posel bo predsednik vlade opravljal tako doigo, dokler ne bo dana priložnost, da se izvoli novo predsedstvo senata. d 120 najodlifnejših dijakov, malih maturantov, je povabil za praznike na dvor mladi kralj Peter II. Izbrani so bili najboljši dijaki iz vseh srednjih šol v državi in so bili sedem dni gostje na dvoru. d Med Nemčijo in našo državo je bil podpiran sporazum o ureditvi obmejnega prometa in o prepreüenju tihotapstva. d Posredne posledico bojev na albanskem bojišču trpi tudi jugoslovansko prebivalstvo ob albanski meji. Zaradi neprestanih eksplozij topovskih in letalskih granat in Jrugega streljanja so iz albanskih gozdov pobegnile skoraj vse zveri in se zatekle v naše traje. Se nikoli niso prebivalci videli tolikšne skupine volkov, kakor prav to zimo. Po-«vile pa so se tudi cele jate divjih ptic, ki so ni ,Lak°. Preseli,e « ogroženih in ne-rtrnih albanskih krajev k nam. Jasno je, da Wa ta nadlega samo škodo obmejnemu pre- bivalstvu, kajti sestradani volkovi napadajo vse živo, na kar zadenejo. . _ d Predsednik naše stranke t Zagrebu. Dne 23. decembra je senator dr. Fr. Kulo-vec politični naslednik voditelja Slovencev dr. Antona Korošca, prispel v Zagreb, kjer je ob 11-30 obiskal glavnega tajnika HSS dr. Ju-raja Krnjeviča, s katerim se je dalj časa prisrčno pogovarjal. . d Rekruti, reiorvisti in njih starši pozor! Z neslrokovnjaško izpeljano prošnjo je izgubljen čas in denar. Zato ne nasedajte vsakomur s tako važno zadevo. Obrnite se le do koncesionirane in strokovne preizkušene pisarne kapetana Franca Pera (Ljubljana, Maistrova ulica št. 14), ki vam pove, ali je prošnja sploh izvedljiva ali ne. Ce je izvedljiva, vam za malenkosten znesek vloži prošnjo in i:redi zadevo. Ne zamudite časa in hitite z zadevo! Za odgovor je priložiti kolek ali znamko za 10 din. d Mokronoška toTarna usnja je letos obhajala 10 letnico, odkar je v rokah g. Kalina. Za to desetletnico je g. Kalin z ozirom na splošno draginjo dal razdeliti med delavce vsoto 150.000 din. Vsak delavec je dobil tedensko plačo, žena in otroci do petnajstega leta pa po 100 din nagrade. Potem je nagradil one delavce, ki delajo že vseh deset let, s posebno nagrado. Med delavstvom je zavladalo veliko veselje, posebno med materami s številnimi otroki. K tej obdaritvi so bile klicane tudi žene in otroci. Vsem se je odvalil velik kamen od srca, ker ob praznikih še bolj čuti človek svojo revščino. Gospodu Kalinu se je delavstvo zahvalilo s primemo prireditvijo. Prelepi zgled kliče k posnemanju! d Omejitev plesnih in gostilniških prireditev. Z ozirom na resnost sedanjega Jasa je gospod ban dravske banovine odredil: 1. Plesne prireditve se smejo dovoljevali saino za čas od 31. decembra 1010 do vključno 25. februarja 1941 (pustni torek) in sicer le društvom in korporacijam, ki so že doslej prirejale svoje vsakoletne tradicionalne plesne Tega še ne veste, da fe francoskega poraza kriva Katoliška akcija. Tako vsaj trdi glasilo bivšega ljubljanskega župana in dravobanskega bana dr. Din-ka Puca. Njegovo glasilce se zelo sramežljivo imenuje »Slovenska beseda«. Seveda to glasilce do takega zaključka ni prišlo samo po sebi, ampak ga je kar prepisalo od proslulega marksističnega mesečnika »Sodobnosti«. »Sodobnost« je list, ki skoraj vsak svoj članek končuje takole: »Zato se je treba nasloniti na Sovjetsko Rusijo ...« da so ledmošolci neke gimnazije, ko so zvedeli za smrt našega narodnega voditelja, začeli v razredu navdušeno ploskati, in da se temu prav za prav ne smete čuditi, če veste, da na isti gimnaziji uči profesor, ki je borbeni pristaš komunizma in ki svojim učencem naj-raiši predava o Sovjetski Rusiji. da hrvatski listi sedaj vidijo v dr. Antonu Korošcu velikega prijatelja hrvatskega naroda ter kažejo veliko pripravljenost, da odzdaj naprej bratska naroda tudi bratsko sodelujeta. d« kljub vsem takonskim določbam na nekem gozdnem veleposestvu v Prekmurju plačujejo delavce-kmete od deseturnem delu na dan po 5 ali 6 din, in sicer v aaiuxaliiah torej približno 50 par na uro. ' ' __fltav. 1. » prireditve ln nudijo dovoljno jamstvo, da ho prireditev potekla v redu 2. Plesne prireditve se smejo dovoliti največ do 2 zjutraj. Pol ure po tem času morajo biti prostori iz. prnznjeni. 3. Plesne vaje posameznih društev se smejo vršiti najdalje do vključno pustnega torka prihodnjega leta. 4. Gostilničarjem se ne sinejo izdajati dovoljenja za plesne prireditve. Paziti se mora, da gostil-ničarji ne bodo izrabili društev, da bi |*k1 njihovimi imeni prirejali plese na svoj račun. 5 Trajna podaljšanja policijske ure se ne smejo dovoljevati. Za poedine primi-re se sme dovoliti podajšanje policijske ure največ do dveh zjutraj. 6. Predpisi naredbe o odpiranju in zapiranju v gostinskih podjetjih (o policijski uri) z dne 4. julija 1935. se morajo strogo in pravilno izvajati. Okrajnim glavarstvom in policijskim oblastvom je naročeno, da te odredbe najstrožje izvajajo in ne dopuščajo nobene izjeme. O letalskem napada na Sašah V noči od 21. na 22. deccmbra so bili na Reki trije alarmi za zračni napad. Prvi alarm je trajal od 20.50 do 0.52, drugi od 1.30 do 2.58, tretji pa od 4.10 do 5.08. Za časa, dolil. r je trajal alarm, ni na Reki stopila v akiijo protiletalska obramba niti žarometi. Za časa prvega alarma, ki je trajal zelo dolgo, niso ljudje opazili nič posebnega. Ljudje so bili na ulici in se je slišal asino šum letal v veliki višini. Ob 1.30, ko je bil na Reki drugi znak za alarm, sta se slišali na Sušaku dve zelo močni detonaciji. Ugotovljeno je, da sta bili vrženi dve bombi v bližino nove zgradbe su-ša.ške občine, neporedno pred hišo inž. Ma-rinkoviča v Gajevi ulici. Učinek bomb je bil zelo močan. Ena bomba je padla na kamnite stopnico sušaške gimnazije in napravila žrelo 10 metrov dolgo, 5 metrov široko in 5 metrov globoko. Razbito je bilo steklo na oknih in vratih hiše inž. Marinkoviča in treh bližnjih hiš. Sipe v oknih so popokale v okolici dveh kilometrov. Posamezni kosi bomb so bili najdeni v oddaljenosti 500 do 700 metrov od kraja eksplozije. En kos bombe, težak 5 kg, jo l il najden pol kilometra daleč od kraja eksplozije. Drugi kos, težak 1 kg, je padel na železniško postajo, ravno tako pol km daleč. Druga bomba je padla v oddaljenosti 40 metrov od prve, a ni imela takega učinka, ker jo padla na mehka tla. Padla je na rob nasipa in jo naredila mnogo manjšo škodo. Zaradi eksplozije bomb so poškodovani telefonski drogovi in električni vodi. Obe bombi sta podli v istem trenutku. Od eksplozije je ranjenih 9 oseb, in sicer 8 lažje. Med njimi so ranjeni urar Jerko Kovač, in njegova žena Marta, Ana Sa ree, njena hčerka Marija in sin Igor, inž. Marinkovič, Oskar Sajič, zasebni uradnik, in Miloš Suflaj, dimnikar. Hudo je ranjena Marija Reljac. Na Reko ni bila vržena nobena bomba. Nad Su-šak je priletel tuji bombnik, ki je priletel iz severozahodne smeri, in sicer v družbi še dveh letal, ki sta ostala nad Reko, medtem ko je tretji preletel našo mejo čez Trsat in vrgel bombe. Nato se je vrnil v isio smer. Bombnik se je nahajal v višini 1500 do 2000 m. Tretji alarm na Reki je trajal celo uro. To pot je letelo tuje letalo od otoka Raka če® Krk ob obali proti Sušaku. Ob 4 zjutraj je priletel nad Reko, ne da bi motal bombe. ' RAZGLED PO SVETU ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■K^SIBBHHHHHBBMBUBHBBHHBHBHHMMHHBMinHMHnKinBBMBnfl^^ Churehillove besede Italijanom Predsednik angleške vlade Churchill je 23. decembra imel po radiu govor, namenjen italijanskemu narodu. V govoru je poudarjal, da sta doslej angleški in italijanski narod vedno sodelovala. Angleži so pomagali Italijanom pri njihovih osvobodilnih bojih, ker so hoteli videti Italijo svobodno med vodilnimi narodi Evrope in krščanskega občestva. Danes pa mora ju Angleži trgati italijanski imperij v krvavi vojni, ,ii . Italija ni imela nobene potrebe in razloga, da napade Grčijo, saj je Anglija v prvih devetih mesecih vojne spoštovala vse njene koristi. Zdaj je čas, da italijanska vladarska rodbina ter italijanski narod spet izrečeta besedo o teh usodnih vprašanjih. Ni res, da je Anglija hotela vojno z Italijo. Predsednik angleške vlade je tik pred italijanskim napadom na Francijo poslal Mus- soliniju pismo in ga v njem rotil, naj ne zanaša vojne na Sredozemlje, ker bo Anglija z ameriško pomočjo šla do konca. Rotil ga je v imenu krščanske omike, naj ne da usodnega znamenja za požar. Na to pismo je Mussolini odgovoril, da je Anglija sprožila v abesinski vojni sankcije proti Italiji in da Italijo veže Cast, da gre v vojno ob strani z Nemčijo, pa naj se zgodi kar hoče. Iz teh pisem, je dejal angleški ministrski predsednik, je razvidno, kdo je hotel vojno, kdo pa ne. Danes pa ves angleški imperij napada Italijo in pomagajo mu Grki. L . .IJJ' ' ' ' »\* r I m 1 il"* \ . ,r, J. ,1, »Na tem razpotju vas, Italijani, zapuščam do dneva, dokler ne bo italijanski narod spet sam vzel v roke svojo usodo,« je končal Churchill. Zmaga ni lahka G. Ansaldo, ravnatelj »Telegrapha«, ki jo glasilo italijanskega zunanjega ministra Ciana, je govoril po radiu o vojnem položaju Italije. Njegov govor je zbudil po vsem svetu precej pozornosti. Ansaldo je dejal, da v prvih petih mesecih ni nihče občutil vojne niti lie dosti vojaki na fronti. Ljudje so že mislili, da bo zmaga lahka. Kar se sedaj dogaja v Albaniji in Afriki, pa opozarja Italijane, da zinaga ne bo lahka in da Italiji zmaga ne bo padla z nebo v naročje. Italija je stopila v vojno z enim največjih svetovnih cesarstev, ki je vse svoje sile naperila proti Italiji, da jo zruši. Italijani morajo zato v največji edinosti delati in žrtvovati za dosego zmage. — Da vse v Italiji ni tako, kot bi nierodajr.l krogi želeli, kaže najnovejša izjava tojnika fašistične slranke, da se bo pozimi začela bitka na notranji fronti. Ta bo veljala vsem godrnjačem, poleg tega pa se bodo organizirale velike akcije za zimsko pomoč, za pomoč bolnišnicam ter za strogo nadzorstvo nad razdelitvijo življenjskih potrebščin ter njihovih cen. V vsej Italiji bo prirejenih več shodov, da bo ta podvig bolj uspešen. MADJARSKA__ s Premiki nemških žet Glede premikanja nemških čet skozi Madžarsko v Romunijo ni v tukajšnjih krogih nobenih poročil. Znano je le toliko, da je madžarska železniška oblast odredila, da bo od dne 28. decembra dalje tri tedne ukinjenih IGO osebnih vlakov. Iz tega sklepajo nekateri, da se bodo sedaj prevažale nemške čete skozi Madžarsko v Romunijo. Na madžarskih merodajnih krogih to zanikajo. Bolj verjetno je, da hoče madžarska oblast varčevati z gorivom in da o kakšnem pošiljanju novih nemških čet v Romunijo za enkrat ni govora. V diplomatič-nih krogih naglašajo, da so ta poročila morda prišla v javnost s posebnim namenom, da ustvarijo vtis, da nemška vojska po|>olnoma obvlada evropsko celino in da bo sodelovala | prihodnjih operacijah na Balkanu in v Italiji. Nekateri namigavajo celo na možnost pritiska na Sovjetsko Rusija Dopisnik »Associated Pressa« nadalje javlja v Ameriko, da naj do nadaljnjega ameriški listi takšna poročila sprejemajo z vsemi pridržki, dokler ne bo otipljivih dokazov za to, da so resnična. Govorice o velikih premikanjih nemških čet so dandanes, ko velesili osišča za enkrat ni mala točnega načrta o bojiščih, kjer nameravata najprej odločujoče nastopiti, propagandnega značaja in škodujejo angleški veljavi v Evropi, medlem ko pomagajo nemškemu ugledu pri vseh tistih narodih, ki stojijo še izven politike osiščnih držav. Glede poročil o pokretu nemških čet proti jugu in jugovzhodu, iz Berlina ni nobenih pojasnil in odgovorov, ker je to vprašanje, ki se tiče izključno le nemškega vojnega poveljstva. AMERIKA s Razno. Mrtvoud je zadel znanega pa-« tra Benigna Snoja v Lemontu, III. Podal se je na pot v Cleveland, da bi v novi cerkvi sv. Lovrenca opravil obrede blagoslovitve novega K riževega pota. Na vlaku ga je zadel mrtvoud. — V Clevelandu 0. je umrla rojakinja Julia Troha, rojena Žagar, v starosti 44 let iz Dadiel Ave. Doma je bila iz Prezida na Notranjskem. — V Clevelandu je preminul John Lekan v starosti 70 let. Zapušča sopro go in sina, v Starem trgu pri Vel. Laščah pa več sorodnikov. — V Clevelandu je umrl rojak John Jeglič v starosti 47 let iz Nordwood Ild. Zapušča soprogo, sina, hčer in več sorodnikov. Pokojni je bil doma iz Begunj pri Lescah na Gorenjskem. — V Clevelandu 0. je umrl rojak Anton Zakrajšek v starosti 54 let Doma je bil iz vasi Rude, fara Rob pri Velikih Laščah. V Ameriko je prišel pred 35 leti. — V Clevelandu 0. je umrla rojakinja Mary Kos, rojena Bricelj, v starosti 68 let. Doma je bila iz Ljubljane in je prišla v Ameriko leta 1902. — Ko so se vračali proti Clevelandu s svojim avtom Frank Legan, njegova žena Uršula, njegov brat John ter Frank in John Mohorič, je zadel avto v neki avto. Pri tem so vsi v avtomobilu dobili težke poškodbe, voznik sam, Legan, je bil pa na mestu ubit. ITALIJA Lord Cranborne, novi angleiki Tojnl minister. s Grazianijero poročilo. Ves italijanski tisk prinaša na vidnih mestih brzojavno poročilo o vojaškem položaju v Libiji, ki ga je maršal Graziani poslal Mussoliniju. V poročilu pravi maršal, da priprave za angleško ofenzivo niso bile nobena skrivnost in da so Italijani ta napad pričakovali v začetku decembra. Presenečenje ni torej pri tem napadu imelo nobene vloge, temveč je angleške uspehe treba pripisati samoogromni angleški premoči v vseh panogah orožja. Italijanske akcije so bile onemogočene zaradi strahotnega, sistematičnega ter nepretrganega an« gleške(J> bombardiranja vseh italijanskih postojank, zlasti letališč v zaledju. Italijanska vojska sé je morala umakniti samo zaraui sovražne premoči in napada od vseli strani. Naročite takoj »Bogoljuba« ! 7» Bojne ladje, kakor jih vidi /etalec i letala. Italijanski Unto* op„u|e)o bo), ob ^ ^ Churchill, «nfleiki ministrski predsednik. Lord Haliia*. do sedaj angleški zunanji minister, »daj poslanik v Ameriki. Lord Eden. »ov| anfileSki lunanji minisk-r. Bomba za ncm:ko letalo. Maršal Brauchitsch, vrhovni poveljnik nemških 6e(» Pogled na križarke s torpednega čolna. Oaza Siva v Sahari, kjer »e zdaj bore Angleii in Italijani. Puičavskl pesek v Sahari. Ognjeni trakovi okrog lovskih letal nad Rokav« skim prelivom. Finski predsednik Kalilo, ki je umrl na dan iz* volitve svojega nasledniki Vsem zastopnikom! Poslali smo Vam več izvodov novoletne številke »Domoljuba« za agitacijo. Pridobite novih naročnikov! Kdor do 8. decembra ni naročil »Slovenčega koledarja«, ga lahko še naroči do 6. jan. 1941. Koledar bomo ponatisnili. Stane le 18 Din, ki jih je treba plačati ob naročilu. Za nenaročnike »Domoljuba« stane 28 Din. Drobne, a vendar zanimive Italijani so potopili že 30 angleških bojnih ladij, trdi »Popolo di Roma«. 20 milijonov frankov za narodno zaščito je daroval vladi v Vichyju Nogues, generalni guverner francoskega Maroka. Romunska kraljica mati Helena se je vrnila iz tujine v Bukarešto. Pet kanadskih vojnih ujetnikov je te dni svečano sprejelo red mašniškega posvečenja v baziliki Saint Denis pri Parizu. Za norega dunajskesa župana je imenovan bivši avstrijski minister Jung. 54 trupel so že izvlekli [» veliki nesreči v romunskem premogovniku Lupeni. Neznanci še vedno ovirajo delo v romunskem petrolejskem ozemlju. 16 velikih trgovinskih ladij je zopet kupila Anglija v Združenih državah Sev. Amerike. Za dva milijona vojnih ujetuikor skrbi v tej vojni Mednarodni Kdeči križ. Uradno poročilo trdi, da so dobili pri zadnjih ameriških predsedniških volitvah demokrati 449, republikanci pa 82 poslancev. Vse angleške trditve o silovitih napadih na Berlin so izmišljene, trai nemški poročevalski urad. Ameriški predsednik Roosevelt je nujno svetoval maršalu Pelainu, naj Francija ne gre v vojno na strani Nemčije. 20 do 30 divizij šteje vojska francoskega generala Weyganda v francoski Afriki. 15 spomladanskih sejmov v tujini, med temi tudi v Belgradu, se bo leta 1911 udeležila Nemčija. Največja angleška ladja »Queen Mary« prevaža sedaj vojake iz Avstralije in Indije v Egipt. Na nemško-angleški fronti oba božična praznika ni bilo bojev. • V Albaniji pa za božič tako Grki kot I Italijani niso prenehali z napadi. Zahvala Podpirana se upravi »Domoljuba« t Ljubljani zahvaljujem «a takojšnje izplačilo polarne podpore v zneska Din 1000.- (tisrt dinarjev) ob priliki požara moje hiše. Ostala bom še nadalje (Testa naročnira »Domoljuba«, katerega tudi vsem drugim toplo priporočam. BiSče-Iban, dne 84. decembra 1940. Marjeta Kokalj. ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■ 16 milijonov turških lir za naročila letal, je zahtevala od skupščine turška vlada. »Zmagali bomo prej, kakor se to misli«, je izjavil te dni Mussolini. Na božični večer so v kitajskem Šajigaju nabrali nad 200 zmrznjenih beračev. Nori angleški zunanji minister Eden je človek, ki ga odlikuje blazno sovraštvo do Nemčije, sodijo nemški listi! Poljski maršal Rydz Smigly, ki je bil interniran v neki vasi v romunskih Karpatih, je pobegnil neznano kam. 100 milijonom levov bo dala Bolgarija za ureditev novih pristanišč ob Crnein morju. .Smrtno kazen za verižnike »o vpeljali v Italiji. Pravilno! Angleži so hudo bombardirali razne pristaniške naprave ob francoski in holandski obali. ■■■■■■■■■ Ne pozabile, da smo danes začeli objavljati naš novi roman »RABLJEVA ROKA« ! Roman je krasno delo angleškega pisatelja Fletsrherja. Rabljeva roka Angleško spisal J Fletcher Ray. Poslovenil Franc Poljunec. UVOD Zgodba, ki jo hočem pripovedovati o novi veliki najdbi, je tako pomembna in presenetljiva, aa moram bralca nujno prositi odpuščanja za sledeče kratke osebne oprimi«-. , , Ko, 5,enJ kil «lijak na vseučilišču, sta me začela globok» mikati grški in aramejski jezik JJasi sem se pripravljal za svoj poklic, so mi bi e najsrečnejše ure te, ki sem jih „o končanih vsakdanjih predavanjih preživel v knji/-nioL Vneto sem proučeval stare knjige in spise V teh jezikih, saj lih je vseučilišče imelo precejšno zalogo. Vodil me jc profesor — nieéovo navdušenje za vse, kur je Lilo v zvezi z izginulo slavo starodavne Grčije je bilo zelo na- l,.» ? ~ T')Je. zn"nje ,,i,r'> raslo; in ta-™.končal svoje ,h,klicne študije in sem dosegel visokošolsko listino, je moje znanje grščine in aramejščine' močno nreseiralo znanje stroke, ki naj hi mi služili kruh v z^ri"6""!^ za',llslil> S5,u s<= naselil ÄX3Ävnsi kjer sc,n os,al "" lx>iiščeta|n'l6 ?°i mp Postavili na italijansko bojišč^jnJe malo se mi ni sanjalo, da bom v skemu^kÄ lCZil Ìe ""Oden hebrej-«emu tako nekako kakor hrvatski slovenske-mu Ob Kristusovem času so Ka govorili vsi Judje Kristus sam seveoa tudi Kovon" VS1 gle.škemmCrS,,t- gr°fÌja "" '»^»Patb.cm An-7» ' Italiji našel to. kar naj bi bi bila odločilna točka mojega življenja in kur na bi imeli za največje razodetje, ki ga je človeštvo p:cj';lo teh dva tisoč let. Kakor se pogosto zgodi, so mi dogodki pred nedavnim naključjem, dasi niso bili čisto nič nenavadni, ostali izredno živo v spominu. Dobro se lahko spominjam podrte bajtice, kjer sem bil ponoči; neprestano oeževje; povsod blato: in puščobna samotnost, ko je dan prešel. Bombardirali so nas kar naprej, tnko da sem čutil nemalo olajšave, če sem dobil kdaj toliko prostosti, da sem šel v svoj stan. Skoro sem svoj stan že dosegel — bil je nekoliko stran oo prišla nova komisija, ki ne bo ponovila starih napak. Odlok je bil namreč razveljavljen samo zaradi nebistvenih napak pri postopku. Tako bo vendar enkrat zu vselej ure- Ì'eiia zadeva z beltinskim veleposestvom in se o zemlja vrnila spet v slovenske roke. Toplic«. Vest o nenadni smrti našega slovenskega voditelja uas je globoko razžalostila. Prosvetno društvo j« takoj razstavilo v izložbenem I oknu cerkvene dvorane s črnim florom ovito sliko I blagopokojnika. Ozadje je tvorila slovenska za- I •tava. Slika sama pa je bila v nedeljo že v ju- 1 Se ena reč je bila tam: košček pi pira. Iz-početka nisem mogel zaslediti nobenih črk. Ko «era ga pa drzni proti luči svetiljke, sem mogel razbrati v grških črkah: »Jezus je rekel: »Ako te tvoja desna roka pohujšuje, jo odsekaj.« (Mat. 5. 30). Obrnil sem se proti listinam. Večina jih je bilo pisanih z delavno roko; izhajale so — kolikor sem mogel soditi — iz najzgodnjih let krščanske dobe. Drupe listine so bile pisane z drugo roko in so bile ohranjene v različnem •taliju; pa o teh takoj kaj več. Tisto noč sem se zadovoljil s tem, da «cm lin slepo srečo preiskoval dele starejših spisov, fiele ko je jutranji mrak prikradel skoz zavese, se mi je vrnil čut za čas; in z obžalovanjem sem zlezel po stopnicah; pa menim aa mi je bilo malo do spanja, saj sem imel v svoji lasti izpove«! Scipio na Martiala, ki ni bil nihče drugi ko Kristusov rabe 1 j. Nekaj let «em se trudil s prevodom Scri-plove izpovedi. Naloga je bila neskončno tež-Jca; še bolj mi jo je obtežilo to, da sem se odločil, da se bom kar moči držul angleščine, kakor jo ima potrjeni prevod svetega pisma. To doseči je bilo mnogo teže, kakor sem si prvotno domišljal. Saj je bilo število besed meni na uporabo omejeno. Po nekem odlomku, ki bi ga mogli imenovati vojaški dnevnik, ki je bil poškodovan in za prevajanje težek, nagibam, da je Markus Martialis, Scipionov oče, ki je živel na obrežju Tibere, bil vpliven in ugleden mož in zavoljo »voje izobrazile spoštovan in da ga je močno Žalilo, da mu je sin Scipion učene šole popustil in si rajši izbral kot navaden vojak iti za usodo Tibcrijeve vojske. Iz nadaljnega prebiranja «gibam, «a je bila vmes neka srčna z godba, očetu morda nepoznana, ki je sina gnala, da je v daljnih deželah iskal pozabe. Več kakor to nisem mogel razbrati tranjih urah razsvetljena; mnogi so postajali pred njo žalostni in zamišljeni. V nedeljo, 22. decembra, pa je društvo priredilo žalno proslavo za dr. Korošcem v cerkveni dvorani. Pevske točke, dekla-macije in govor «o nam predstavile veličino pokojnega voditelja. Proslave se je udeležil celokupni občinski odbor, zastopniki oblasti in mnogo ljudi. Ob koncu so vsi zmolili očenaš za pokoj du£e blagopokojnika. — Razveselili pa smo se, da jc bil izvoljen za naslednika dr. Korošcu naš rojak gospod minister dr. Kulovec. Gospodu rojaku tudi tukaj čestitamo in želimo, da bi njegovo delo bilo blagoslovljeno! Boštanj ob SavL Meseca novembra t. I. ton S im r š e k, Dočakal je visoko starost 87 let. Mnogo naslednikov je doživel, dedek je bil 18. otrokom. Bil je zvest, zaveden krščanski mož. V njegovo hišo so prihajali samo katoliški časopisi. Domoljub prihaja vedno, odiar izhaja. Svoj čas je bil iudi župan občine Boštanj Vedno je bil zaveden pristaš SLS. Ko bi Bog dal naii fari le mnogo takih mož! Naj počiva v miru! — Naročniki »Domoljuba«, poravnajte že sedaj, takoj ob novem letu, naročnino, saj je naš list tako zanimiv ln naš zvest svetovalec! Sv. Križ nad Jesenicami. Dne 22. t. m. je tu umrl v starosti šele 48 let Janez Čop, posestnik in delavec KID na Savi. Bolehal je že delj časa na hudi naduhi in močnem razširjenju srca. Pol ure pred smrtjo je še enkrat prejel sv. obhajilo. Zapušča ženo in Miri otročiče. Pogreb je bil na božič ob'3 popoldne. Udeležilo se ga je poleg številnih sorodnikov, prijateljev in faranov tudi izredno veliko stanovskih tovarišev delavcev KID, zlasti članov Zveze združenih delavcev. Pokojni Janez Čop je bil blagajnik kat. delavske organizacije ZZD Sv. Križ od njene ustanovitve naprej, L del. (Pisanje Scipione Martiala, legionarja vojske cesarja Tiberija, nastanjenega v Jeruzalemu ob dnevih našega Gospoda). 1. poglavje. Nastanjen sem bil z legijo* na gričih nad Gddaro, ki leži na vzhodni strani Galilejskega jezera. Med Galilejci se je bila vnela vstaja. Nekaj časa je boj óivjal zunaj mesta Seforide z veliko morijo. In med tem ko smo Galilejce pre- fanjali daleč od bojišča, nas je prehitela noč. n glej! Ko sem se vračal na bojišče, se je primerilo, da sem se spotaknil in padel zraven kamelje steze. Ko sem tam tako ležal, glej, je tropa Galilejcev — iskali so zavetja v gostem listju dreves, ki so stezo mejila — navalila name, me hudo ranila in me za mrtvega pustila. Ničesar se nisem več spominjal, dokler nisem odprl oči in se znašel v surovi kameniti staji. In glej! spretne roke so mi obvezavole rane; in ljubek glas je mrmral: »Dasi si Rimljan, dasi si sovražnik Izraela, vendar te ne morem tu pustiti, da umreš.« Bila je judovska deklica Suzana ta, ki je tako govorila (Mogel sem razumeti njeno mnenje dasi je govorila v aramejskem1 jeziku.) 1 Legija je bila večji samostojen oddelek rimske vojske. Štela je 4300 tež.ko oboroženih, 1250 lahko oboroženih legionnrjev: zraven pa še po 300 konjenikov in kakih 200 pionirjev, kovačev, godcev in raznih nadomestnih delavcev; okroglo iorej 6000 mož. 1 Aramejski jezik je bližji soroonik (nekako narečje) hebrejskega (judovskega) jezika. Kristus sam je govoril aramejski jezik; in sv. Matej je svoj evangelij pisal v aramejskem jeziku. naročnik »Domoljuba« ln odloJen pristal SL& Župniji je dajal lep zgled f-ogoljubnega življenja in vestnega izpolnjevanja verskih in stanovskih dolžnosti. Odšel je po plačilo k Bogu, ki mu je zvesto služil vse svoje življenje. Trebija — Stara Oselica v Poljanski dolini. Naše prosvetno društvo je skupno z našim FO in UK. priredilo v nedeljo, 22. t. m. lepo žalno svečanost za rajnim voditeljem našega naroda dr. Ko-roicem, Kljub hudemu mrazu so prišli še mnogi drugi farani naše fare, ki so imeli rajnega dr. Ko-ro.ica radi in se dobro zavedali, kaj smo vsi skupaj z njim izgubili. Po svoji žalni seji so prišli tudi naii občinski možje in tudi gasilska četa je bila zastopana. . j 8rr- ?-rii Pri Utiji. Čeprav smo v hribih, pa tudi Krišcani ne spimo. Dekliški krožek je zapustila vneta članica in dobro dekle Heda Mrhar in odšla v zatišje samostanskih zidov. — Smrt našega voditelja dr. Antona Korošca nas je vse bridko prizadela. Po maši zaduänici smo imeli v dvorani slovesno žalno komemoraeijo, ker je bil pokojnik posebno velik dobrotnik našega Prosvetnega doma. Marsikatera stara Kriščanka je v solzah molila rožni vene za dobrega gospoda. Zagorje ob Savi. Naročniki »Slovenčevega koledarja« iz okoliša pošte Zagorje ob Savi, ga dobe v Zadružnem domu, kdor ga seveda že ni dobil na dom. Pritožbe sprejema Lorber Jože, Selo 5. Videm ob SavL Po zgled-i drugih je tudi naša občina uvedla zimsko nabiralno akcijo za revne otroke. Do sedaj je bilo iz prispevkov te akcije že obdarovano veliko število otrok in družin s čevlji, obleko in drvmi. Obdarovani so bili samo otroci in uružine brezposelnih delavcev in viničarjev, katere je v največji meri zadela današnja draginja. Prečna. V nedeljo, dne 22. dee., ob 3 popoldne •o se zbrali v dvorani Prosvetnega društva vsa katoliška društva, župan g. Zagorc Josip ter bivši poslanec g. Weble Demetrij k žalni svečanosti za dr. Antonom Koroicem. Gosp. biv. poslanec Weble nam je v svojem govoru podal zasluge velikega moža za naš slovenski narod, kateremu je posvetil vse svoje delovne moči. Po končani svečanosti je vsa dvorana soglasno zmolila očenaš za velikim pokojnikom. Dr. Antonu Korošcu, voditelju slovenskega naroda, večna slava in trajen spomin! Reteče pri Škoiji Loki. V nedeljo, 22. dee., je šolsko vodstvo priredilo lepo božičnico v Društvenem domu. Obdarovanih je bilo 40 revnih družin. Večje darove v blagu ali denarju so darovali: ban-ska uprava v Ljubljani, občina Stara Loka, iolski odbor Reteče, g. župnik Štular, g. svetnik Meršolj Mnogo dni mi je z nevarnostjo svojega življenja nosila hrano in vodo. (Marsikatero judovsko deklico, ki je šla z vstajo, so namreč odpeljali v izgnanstvo). Nato se je zgodilo, da je nekega dne zelo žalostna povedala, kako je njena mati čisto blizu smrti; da so njenega očeta ujeli in ga z mnogimi drugimi odpeljali na morsko obrežje pri Cezareji, da jih od tam ooženo v sužnost. Ker so mi bile rane spretno obvezane, in sem bil močan in hkratu pogumen, sein se hitro okrepil; in ko sem naznanil legiji, sem storil z vso odločnostjo, da če ne morem vzeti za ženo Suzane, nočem nobene druge. Po precej dnevih naju je združila poroka! judovsii deklici, ki je rimsjeega vojaka rešilo in ga zopet za življenje zredilo, je Licinij naklonil ta poseben spregled. • Ko je moj gospod Pilat takoj po svojem dvigu do oblasti prišel v Jeruzalem, sem imel čast braniti ga, ko je neke temne brez spremstva (zaposlen je bil z veliko tajno nasogo) padel v pest roparjem. Naključilo se mu je, da sem šel tisti čas tam mimo, in zato je namestnik1 ukazal stotniku Liciniju, naj mi oskrbi zasebno stanovanje kake tri osminke milje oo' grodu Antonije; io me ni milo razveselilo, saj mi je Suzana rodila hčer Nidijo in sinp, ki sem mu bil dal ime Ilermus. Bil sem torej opro-ščea dolžnosti služiti v bojni vrsti nn nasipih, razen če je nastala posebna prilika. Grad Antonija (to pišem za tiste, katerih oči ga pač nikdar niso gledale) je na severozapudnem jeruzalemskem graču, — javzema veliko prostora na gori Móriji, meji na Oljsko goro in zvrha gleda nn tempeljske dvore. Tam boš našel orožarne, zaloge, lope, delavnice in ječe. Moj gospod Pilat je bil tu namestnik kakih deset let. --(Nadaljevanje prihodnjič.) > Cesarski namestnik Pilat. , R» Številne nagrade za naročnike „Slovenievega koledarja Vsi naročniki »Slovenfevega koledarja«, ne glede na to, po kakäni ceni »o g» do- bili, bodo lahko obilno obdarovani. . V »Slovenčevem koledarju« sta dre kriìanki, n katerih pravilne rešitve so razpisane sledeče nagrade: 5 Slovencev za celo leto 50 Slov. domov po 1 mesec 10 Slov. domov za celo leto 100 Domoljubov za pol leta 100 Domoljubov za celo leto 100 Bogoljubov za celo leto 25 Slovencev po 1 mesec skupaj torej 390 nagrad. Nagrade bo razdelil ireb med one, ki bodo pravilno rešili eno ali drugo nagradno kriianko. K vsaki rešitvi je priložiti znamko ra 1.50 din. Pravilne rešitve križank je poslati do 15. februarja 1941 na naslov »Slovenčev koledar«, Kopitarjeva ulica 6, Ljubljana. Ne odlašajte, ampak lakoj naročile »Slovenčev koledar«, ki je sa naročnike »Sio-Tenea«, »Slov. doma«, »Domoljuba« in »Bogoljuba« po 18 din, ta nenaročnike teh listov pa po 28 din; za koledar » poslovnim delom je doplačati 6 din. V vsako slovensko hiSo „Slovenčev koledar" I in tvrdka Anton Šturch, Reteče. Gospodična Vodo-pivčeva pa je poskrbela za primerno ceno kupljenega blaga. Vsem tem in drugim manjšim darovalcem iskrena hvalal — Prosvetno društvo pa bo priredilo skupno z FO in DK žalno slovesnost za dr. Korošcem v januarju, na katero že sedaj vabimo. — S »Slovenčevim koledarjem, smo prav zadovoljni, Tc, je knjiga, ki ima trajno vrednost. Bučka na Dolenjskem. Bela žena, smrt je začela z nastopajočo hudo zimo močno pobirati svoje irtve. — V Dulah je umrl priletni fant Selak Alojz. V mlajših letih je bil tudi krojač. Član lantovske Mar. družbe je bil od prvega začetka. — V Gor. Kadujah je pa zatisnila oči 72 letna Jožefa Kotar, prava mučcnica, saj je prebila veliko let privezana na bolniško posteljo. Bila je mati 13 otrok, od katerih je šest še živih, sedem pa je umrlo v zgodnji mladosti. — V Močvirjah je umrla priletna Blatnik Marija. — Vsem naj sveti večni luči Domžale. Kakor vsako leto, je priredila iota tudi letoinje leto božičnico za najrevnejše učene« tukajénje Sole. Da je bila ta božičnica vsaj mala odpoinoč socialno najpotebrejiim, imamo v prvi vrsti zahvaliti kralj, banaki upravi » precejSco dar, krajevnemu Jolikemu odboru io posameznim darovalcem za večja pa tudi manjš* zneske Obda« rovanih je bilo 77 učencev. Za šolsko kuhinjo so darovali nadalje: dr. Benigar, zdravnik v Domia-lah, 500 din; Neimenovana 200 din; Neimenovan» družina 70 din in župnik Bernik 50 din. 7. vsakim darovanim stotakom se omogoči enodnevna doba« VI mleka in kruha z» 100 otrok. Dobrniče. 22. decembra popoldn* so priredili šolski otroci v Baragovem domu lepo igrico s pe-tjein. Malčki so pokazali, da res nekij znajo, č« imajo dobre učitelje. Cisti dobiček te prireditve j« bil namenjen zi zimsko pomoč revnim šolarjem, kar je re« lepo. Udeležba pa j» bila majhna, kar je dokaz, da ljudje nimajo smisla za kako podporno akcijo, ki bi nudila naiim milim, revnim vn| najbolj potrebno za zimo. Bučka. Smrt našega voditelja dr. Koroica na« je globoko užalostila. Pokojni ima veliko zaslugo za iia5 kinj; kot notranji minioter je leta l«:ia podpisal odlok o ustanovitvi občine Bučke. Zavedni občani mu tega ne bomo pozabili, ohranili ga bomo v častnem s|>oininul Jesenice. Železarska industrija na Jesenicah je imela v četrtek tiho slovesnost. V prisotnosti zastopnika ministra dr. Andrena g. Mišiča, bana g.'dr. Marka Natlačena, zastopstva naše vojsk« na čelu div. genrala g. Kupnika in ravnateljstva Kil), je bila uradna otvoritev nove visoke peči. Prižgan j» bil novi plavž. Naj bi nova tovarniška pridobitev bila v dobro našemu delavstvu, ki iti v tr-dein delu v vedili življenjski nevarnosti služI vsakdanji kruh za sebe in za svgjo družino. —< Naročniki »Domoljuba« lahko poravnajo naročnino v Slovenčevi podružnici v Krekovem domu. Kdor so želi naročiti na naš najlniljši tednik, lahko osebno odda naročnino v podružnici; istotako sprejema oglase ali inserate tukajšnja podružnica, Amartno pri Litiji. Pred tednom se je zaključil trimesečni zdravstveni tečaj, ki ga jo priredilo krajevno druStvo Rdečega križa in se je vršil v naši šoli. Tečaj sta vodila g. dr. Orel, zdravnik i( Litije, in mr. Brilli, lekarnar iz Litije, ki sta bila z uspehom zelo zadovoljna. Končni izpit Je napravilo '20 šmarskih žena in deklet in vse s prav dobrini uspehom. Ta tečaj je lep in koristen napredek za nnšo vas. — Bridko presenečeni smo bili ob prerani smrti našega voditelja dr. Korošca. Saj se še tako živo in z vosetjem spominjamo lepega poletnega popoldneva, ko se je ves nasmejan pripeljal v našo vas in d z občudovanjem 11 L E S VERNE GOSPODAR SVETA Tedaj sem storil, kar mi je nalagala uvidevnost in dolžnost; krenil sem s pismom v žepu v policijski urad. Ko stopim v pisarno gospoda upravnika, je pred njim na mizi baš ležalo pismo, pa ne v faksimilu, temveč v izvirniku, katerega so naäli v poštnem nabiralniku. »Mi imate kaj novega javiti, gospod Stroke?« »Sami presodite, gospod upravnik,« rečem ia mu predam pismo. »Kaj je s tem pismom?« »To je pismo nekega G. S, kakor se morete sami prepričati.« »Kje je oddano na pošto?« » Morgentownu, v severni Karolini!« »Koaj ste ga prejeli?« »Dne 13, prejšnjega meseca.« »jn kaj ste mislili najprej o tem pismu?« •■-»a ga je napisal nekdo, ki se je hotel z menoj neumno Saliti.« »In danes... Stroke?« »Danes mislim o njem isto, kot boste Vi, ko se seznanite z njegovo vsebino.« konca"' M pismo ** ga Pobere do »Oha, pismi izhajata od ene in iste osebe, to je jasno,« pripomni. »Na vsak način je mo- goče samo ono rešenje, katerega si komaj upam izreči...« »Katero?« vprašam. »Da je Orlovsko gnezdo kraj, ki »i ga je ta neznani upravitelj tega čudovitega stroja, izbral za svoje bivališče in kjer ima spravljen ves potreben material.« »Za vraga,« kriknem nehote. »Pa kako naj pride gori in spet ven? Po tem, kar sem jaz videl na Orlovskem gnezdu, ne morem sprejeti Vašega mnenja, gospod upravnik.« »Mogoče je, če ima ta aparat tudi krila, da v Orlovskem gnezdu tako rekoč gnezdi.« Ta misel, da bi Epuvanta mogla tuoi po zraku letati, se mi je zdela malo verjetna, 1*0 kratkem razmišljanju in primerjanju obeh pisem, mi reče gospod upravnik: »To pismo obdržim pri sebi, gospod Stroke, in mislim, da ste prav Vi izbrani, da v tej stvari igrate važno vlogo, Bodite pripravljeni, da na prvi poziv odpotujete.« Ko sem odšel iz policijskega urada, sem imel občutek, da bom kmalu pozvan, da skušam razjasniti to uganko. Odkar je kapitan Epuvante tako na kratko odbit ponuobo ameriške vlade in njene milijone je bilo treba rabiti silo. Zato je vlada izdala sledeči ogles: »Ker zapovednik Epuvante odbija ponudbo, da bi stopil v pogajanja z vlado glede odkupa izuma, ker nadalje stroj, katerega upravlja, more povzročiti nesreče, proti kaierim se ni mogoče ubraniti, zato proglaša vlada omenjenega za|K>vednika za brezpravnega. Vse, kar bi moglo dovesti do tega. aa se on in njegov aparat napravi neškodljiv, je Ž9 vnaprej do« voljeno in odobreno.« To je bila vojna napoved »gospodarju «veta«, ki si je domišljal, da se more zoperstaviti vsemu ameriškemu narodu. Od tega dne so bile razpisane velikanska nagraj predstojnik, se je imenoval Artur Wels In me je čakal v Toledu. Ko se snidemo na koldvoru, ga vprašam, ali ostanemo nekaj ur v mestu. »Oprostite.., ne, gospod nadinspektor,« mi reče. »Čaka vas voz z dvema konjema, kajti treba nam je takoj odriniti, če hočemo biti do večera na mestu.« »Dobro, mi Vam sledimo,« odgovorim. »In kako se kraj imenuje?« »To je majhen zaliv ob jezeru Erie,« mi odgovori.« V vozu so bila poleg kočijaževega še štiri mesta. V omaricah pod sedeži je bilo hrane za nekaj (ini. Kajti v onem pustem zalivu ne bi bilo dobiti ničesar. Za prenočevanje nas ni skrbelo, ker sino bili v juliju, ko so noči precej tople. Če nam pojde vse po sreči, bomo z zadevo v nekaj urah gotovi. Kapitana Epuvante naskočimo, preden se njemu posreči, da num zbeži. Če pa nam prej pobegne, potem bomo seveda moruli opustiti vsako nado, da ga spet najdemo. Medtem, ko je kočijaž podil konje, sem se razgovarjal z Welsom in z razgovoru dognal, kaj je napotilo moža, da je brzojavil na glavni policijski urad v Washington. Pred osem in štiridesetimi urami se je Wels na konju pooal v malo obalno mestece ob jezeru. Ko jezdi skozi gozdiček, opazi, kako se je mala podmornica dvigala iz morja. Takoj razjezdi in se prikrade na vrh gozdička. Zaščiten od grmovja opazi, kako se je podmornica zasidrala v zalivu, iz nje pa sta skočiia dva možakarja. Ali je bil to oni tajinstveni aparat, katerega ni bilo mogoče zajeti.. ? Ali je bil eden izmed teh ljudi zloglasni »gospodar sveta« s svojo Epuvanto? »Po mojem mnenju jih je prisilila kaka nezgoda, aa so pristali; tu v samoti hočejo popraviti stroj,« reče Wels. »Mogoče je to,« rečem, »da hi le res bilo!« »Imam razlog za to,« pravi Wels, »zato, ker so na obalo zvlekli različen material kakor sem mogel opaziti.« Weis mi je tudi dejal, da oni zaliv prav malo ljudje obiskujejo. Če bi noš voz dospel do omenjenega gozdička, bi se med drevjem mogel prav lahko skriti. Od tukaj bi šli, ko se znoči, na vrh gozda, ki je obrnjen proti jezeru, in od tam bi mogli nemoteno opazovati, kaj se v zalivu godi. Wels je zaliv dobro poznal. Obrian je bil od kamnitnih sten, ob katere so butali jezerski valovi. Bilo je okrog sedmih zvečer, ko je naš voz dospel do gozdička. Konje smo vodili za uzdo pod drevjem, kajti kakega pota ali vsnj steze ni bilo opaziti. Čez kakih deset minut smo dospeli na livado, obraslo s sončno travo. Tu smo postavili šotor in se odpočivnli od dolgotrajne vožnje. Bili smo lačni in žejni, pa jeoače in pijače je bilo dovolj. Nato smo zapalili vsak svojo pipo in čakali, da se stemni Vse naokrog pO gozdu je vladala globoka tišina. Tudi veter je proti večeru ponehaval in listje je le v vrhovih še narahlo padrhtevalo. Pogledam na uro; bilo je pol devetih »Čas bo. Weis!« »Jaz sem pripravljen, gospod nadinspektor!« »Torej naprej!« Kočijažu smo še enkrat zabičali, naj pazi na konje, da se kam ne izgube. Wels gre prvi, za njim jaz, za menoj pa Hart in Walker. Dospemo na rob gozdiča. Pred nami se je razprostiral zaliv Vse je bilo mirno in tiho. Če je Epuvanta že tukaj, bo usidrana ob pečini pri jezeru. Wels nam na znamenje,, da gremo naprej. Posek obale je nalahko škripal pod nogami, še kakih sto koraikov, pa bomo na bregu, Pogledamo... nič... nič... Kraj, kier je Wels pred osem in štiridesetimi urami videl podmornico, je prazen. »Gospodarja sveta« ni več v zalivu. Naročite »Domoljuba« že v mesecu januarju in plačajte naročnino, ki ie za leto 1941, za one, ki jo bodo plačali že v januarju. osta a nespremenjena, t.'j. 38 din -J s tem si boste pridoU P«™» ?» požarne podpore 1000 din v primeru požara vašega doma. Izplačilo 1000 dinarjev požarne podpore določa naslednji pravilnik: I. Vsak naročnik »Domoljuba«. ki je v mesecu januarju poravnal celoletno naročnino za leto 1941., prejme od uprave »Domoljuba« podporo v znesku 1000 din, ako mu v tem letu hiša, v kateri redno stanuje, pogori, da v njej ni mogoče več stanovati. Naročnikom, ki nimajo lastnega stanovanja, pa jim ob požaru pogori stanovanjska oprava, se povrne resnična škoda do tisoč dinarjev. II. [Naročnik »Domoljuba« je oni, na čigar naslov list prihaja, oziroma kdor je vpisan pri poverjeniku, ne glede na to, kdo je dal denar za naročbo lista. III. Naročniki, ki prejemajo list pri poverjeniku, naj tam plačajo celoletno naročnino v zgoraj navedenem času in po-skrbe, da bosta seznam naročnikov in naročilnica pravočasno odposlana upravi »Domoljuba« v Ljubljani. IV. Naročnik-pogorelec naj naznanilu o požaru pnioži potrdilo županstva in žup-nega urada, da mu je brez lastne krivde pogorela stanovanjska hiša ali stanovanje, in da je — če prejema list pri poverjeniku — res pravočasno plačal celoletno naročnino za leto 1941. V. Požarna podpora se ne izplača, četudi bi bili izpolnjeni vsi drugi pogoji: 1. pogorelcu-naročniku, ki je požar sani povzročil; 2. naročniku, ki mu pogore samo gospodarska poslopja: hlev, skedenj, svinjaki, stelnik, kolnica, kozolec itd.; 3. stanovanjskim podnajemnikom; i. lastniku dveh ali več stanovanjskih hiš, ako mu pogori hiša, v kateri redno ne stanuje. Če pogori hiša možu, čigar žena je naročena na »Domoljuba«, ali hiša očeta, čigar sin ali hči prejema »Domoljuba«, po-gorelec nima pravice do podpore. Uprava »Domoljuba« se bo tega pravilnika točno držala in prošenj neupravičencev ne bo uvaževalu. Kje dobite Slovencev koledar Vsi naročniki »Slovenčevega koledarja« iz postnega okoliša Jesenice, Jesenice-Fužine, Gorje pri Bledu, Žirovnica, SI. Javornik, ki so naročili pri podružnici «Slovenca« ali pa direktno v upravi, dobijo »Slovenčev koledar« v podružnici -Slovenca« v Krekovem domu na Jesenicah. Pridite ponje čimprej! Poštni okoliš Adlešiči dobijo »Slovenčev koledar« v župnera uradu Adlešiči za novo leto. Poštni okoliš Lohinjska Bela dobijo »Slov. koledar« v župnišču Bohinjska Bela za novo leto. Poštni okoliš Črnomelj dobijo «Slov. koledar« pri g. Skubicu Jožetu. Črnomelj 234, in sicer za vse vasi iz poštnega okoliša, izvzete so vasi Kleč, Mirna gora, Nova Lipa, Planina in Tribuče. Za vse te vasi bctno poslali .Slov. koledar, naknadno. Poštni okoliš Dob pri Domžalah dobijo »Slov koledar« pri g. Grošlju Ivanu, zastopniku in organi-stu v Doou št. 104. Poštni okoliš Gorenja vas nad Skofjo Loko, kr»|i: Nova Oselica Podjelovo brdo, Koprivnik, Laniše, Sovodeni, Hobovše in Javorjev dol dobijo »slov. koledar« pri g. Petru Vončini, Laniše 1. — n *ra'.ev;.T,rata' Gorenja vas. Brebovnica, Cabrače, Dobem, Dolnia Dobrova, Gornja Dobrova, Trebija, Volaka, JSirovski vrh, Sv. Urban, Kladje, Kopačni-ca, Leskov.ca, Lučine Hotavlje, Sestranska vas, H ai,e niive, Podgora, Srednje brdo, Stara Oselica. Mudor. Suša m Todraž dobijo »Slov. koledar, z. novo leto pri župnem uradu v Trati, VoÀlni Križe na Gor., kraj Sebenje, do- vs osti|V\ 0,edar: pri Pclru Periiiu' Srenje 8; r ' 3 "" V lera P05'"«™ okolišu pa pri g Grandlovcu, organistu v Križah. 8 ka Ä i?. Velika » 1"»Je: Vel. Lo-ka, Calei, Cateška gora. KriiiSCe pod Zaplazom, Dolenja vas. Zaplaz, Goljek, Mrzla Luža, Okrog T, in Za*orica ^i« Slov. koledar pri g. Lavr.hu Janezu iz Dolenje vasi, p Vel Loka v Naliavni tf FT Pf dohi* «« Priln 7adruBi v Mirni peči. PH Sc ttt^ÄeS'^ Sl0V- k0ledar hd.rjs1 ÄtSÄA ^ Poštni okoliš Šoštanj dobijo Slov. koledar pri g. Mele Janezu iz Šoštanja. Poštni okoliš Topolšica dobijo Slov. koledar pri g. Mele Janezu, Šoštanj. Poštni okoliä Treblno dobijo Slov. koledar za novo leto pri g. Zupančiču Ferdo, odg iz Trebel-nega. Trzin dobi Slov. koledar pri g. Mušič Petru, Trzin št. 94. Poštni okoliš Velenje dobi Slov koledar pri g. Rafaelu Skrbetu, tehniku na Rudniku, p. Velenje. Poštni okoliä Begunje pri cerknici dobijo SI. koledar v občinski pisarni v Begunjah. Pošlni okoliä Rovte nad Logatcem dobijo SI. koledar v trgovini Cvetko Anastazija, Rovte (Vrh sv. Treh kraljev naročniki dobijo Slov. koledar direktno na zìi pni urad k Sv. Trein kraljem) Poštni okoliš Straža na Dolenjskem dobijo Slov. koledar pri g. Jenko Josipu, Straža pri Novem mestu Poštni okoliä Hote^eršica pri Logatcu dobijo Slov koledar pri Cuuta Jerneju, Hotederäica 33 Postni okoliä Lesce na Gor. dobijo Slov koledar pri Tonejc Ježetu, Lesce 92. • Pošlni okoliä Begunje pri Cerknici dobi Slov. Cejju" Pr' S' De'akorda Marlin". Petrovče 15 pri Poštni okoliš Solčava dobijo Slov. kolelar pri g. Valenlidu Vider, trgovcu iz Solčave. Naročite «Slovencev ko!edar' Velja le 18 din Še do 6. januarja 1941 imate čas ! Vsak nov naročnik »Domoljuba« dobi koledar tudi M 18 dio. Za ueuaročuike Domoljuba velja 28 din. Pozdravi naših dragih iz lujine Iz Tetovega v Srbiji pošiljoio svojcem pozdrave: Podkrižnik Franc, žand. podnarednik, Št. Jurij ob juž. žel.; Levičar Janez, kaplar, Trška pri Krškem; l'loh Franjo, kaplar, Središče ob Dravi; Novak Jože, kaplur, Zali i a vu> pri Novem mestu; Stanko Franc, kaplar, Dr novo pri Krškem; Ziherl Franc, [x>dnarevšin Martin, Loški potok. Srečno noto leto tele slovenski fantje vojaki Ii Haina: Dominik Cešek, Sevnica ob Savi, Frano Zorman, Skrovnik, Mirko Klun, Zatnoeicc, Sodra-žica, Leopold Pivk, Ziri, Kihard Bonič, Kočevju, Andrej Bavdek, Sv. Vid pri Cerknici, Franc Klaus, Ortnek, Jožo Kožar, Dobrepolje Ii Aubing» pri MUnehenu pošiljajo novoletno posdrare: Jožef Ztigelj, Dobravicee, Slavo Prus, Metlika, Mirko Guštin. Metlika, Jožef Suklje, Ix>-kvica, Jože Lukek, Grabrovec, Janez Križan, Dra-šiči, Miko Mavrleič, Drašičl, JodSef Muc, Primootek, Alojz Brunskole. Črnomelj, Alojz Slane, Slanina vas. Pozdravi ii Amerike Vesele božično praznik« in srečno novo leto Vam voščimol Tukaj od vojske ne vemo drugega kot kar beremo. Pomagamo pa tudi mi z molitvijo, da bi naia 1 itiba domovina srečno vozila skozi viharne čsse. V Novi Pompeji imo oni dan tako molili, na izseljensko nedeljo bomo pa spet. To bo 1. decembra, ko se bomo zbrali k proslavi praznika Zedi-njenja. Oni dan smo imeli lepo prireditev. Videli smo našega rainega gospoda Jožeta Kastelica v filmu pod Akonksguo, ko je daroval zadnjo sveto raato. Na prireditvi je bilo 1000 gledalcev. Prav lepo jo uspela. Naìi pevci so lepo zapeli in otroci so s« tudi postavili tako, da smo bili prav ponosni. Sedaj pa poecbno novico! Zopet menjam gospodarja. Tako je v tujinil Pa mi ni žal, ker je k dobremu. Imel bom več časa za delo z na-šiini ljudmi in z naio revijo Duhovno Življenje. 2al mi pa bo, ie ne boste vsi lam doma popravili naslova! Za naprej ni več drugega naslova (ne zame, ne za rajnega g. Kastelica). Mo| novi naslov je sledeči: Janez Hladnik, Pasco 431, Buenos Aires. Argentina. Sedaj pa naj ie vsem dragim doma voščim vesele božične praznike in srečno novo leto. In še to, da prosim, naj bi se kmalu oglasil kak duhovnik, ki bi prišel sem na pomoč. Lačen ne bo, to mu že lahko zagotovim. — Janez Hladnik« Se nehaj dopisov Radeče. Ljubeznivemu in plemenitemu vabilu g- ba na dr. M. Natlačena se je kot prvi v tukajšnji občini odzval samostan či. sester »v. Vincenza Pavelskega na Marijinem dvoru pri Radečah. Samostan je podaril za občinske reveže v občini Radeče 500 din. — Za zimsko pomoč radeikim in okoliškim občinskim revežem je darovala domačinka ga. Podvinec Hela, soproga pokojnega to-v^arja usnja v Radečah in potem v Karlovru, •2000 din. Radečani, posnemajte! — Radeäkl trgovci ho podarili namesto novoletnih daril oziro-ma običajnih procentov »vojlin odjemalcem rajši osnovni šoli v Radečah 3300 din, šoli v Svlbnem prt Radečah pa 700 din. Omenjeni dar se bo po želji darovalcev uporabil deloma za božičnio», deloma pa za ustanovitev šolske kuhinje, ki bo dajala revnim šoloobveznim otrokom brezplačno skodelico toplega mleka. * n ftt Vid pri StičnL Kljub hudemu mrazu Uramatski odsek Prosvetnem društva v Št. Vidu ne spi. Prav pridno delamo Prihodnjo nedeljo. ,je, januarja 19*1., bomo uprizorili zopet zelo lepo in zanimivo igro »Prisegam«. Nikomur ne bo žal, ktior nas bo obiskal. n Na »t. Treh kraljev daa bodo nastopili fant j« in dekleta v Preski na odru z igro »Revček An-dreiček in vs« okoličan« najprisrčneje vabijol MI7HI I cmd rpME mm mm. a mu pohlt,te dokler traja zaloga ' w i ^mkl 5rlO vellc ■ iltjh nevestam samo praktično daril, o i VKLJUB DRAGINJI OMOOOfilMO HAKUP VSAKOMUR! jf g W »««Ob__ (D NAKUPOM ZAHTIVAJTI NASO PONÜDBOl «SI B H B Bi ft«® T¥D%PhI& «7 mi«l»l KTNIKI, TRGOVCI IZ H K D K N POPUST!____«KfciilP» « ■ I H#tlM <}f UUBUMA Najnovejša poročila Dne 30. decembra ob pol 4 zjutraj je go-i* voril ameriiki predsednik Boosevetl svojemu narodu. Med drugim je rekel, da hočejo Nemčija, Italija in Japonska zasužnjiti Evropo in ves svet, Združene države pa tega ne bodo pustile, kakor tudi ne bodo opustile svoje pomoči Angliji, ker se dobro zavedajo, da bo Amerika takoj postavljena pred topovsko cev, čim bi Anglija bila poražena. Sile osi hočejo nadzirati ne samo Evropo, ampak tudi Azijo, (Afriko in Avstralijo, pa tudi oba oceana. Ker bi a tem ogražale Ameriko v njenih fcjvljen-skih koristih, Združene države tega ne bodo trpela v Na Grikem so Grki severno od Himare zasedli nekaj novih položajev. V Afriki traja topovski boj brez prestan-ka dalje, v Sudanu pa so boji med patrolami. V noli od 29. do 30. decembra je London doiivet izredno hud letalski napad. Bilo je zelo veliko škode, zlasti na znamenitih upravnih in starodavnih prostorih ter na trgovskih hišah. Angleži pravijo, da tokrat nemški napad ni veljal niti enemu vojaškemu cilju. Zanimi- ; vo je tudi, da so Nemci v pretežni večini uporabljali zažigalne bombe, pravijo Angleži. n Na praznik «t. Treh kraljev ob 3 popoldne uprizori Prosvetno društvo pri Sv. Bregonju komedijo »Glavni dobitek«. Kdor se lili zopet enkrat razvedriti, naj pohiti ta dan v naš ponosni Gre-gorski dom! d Zadružni koledar. Da opozori bralce »Domoljuba« na veliko važnost zadružništva, je Zadružna zveza založila koledar in ga priložila v božični številki »Domoljuba«. Naj bi celo leto opozarjal naše ljudstvo, da je njegova gospodarska bodočnost le v skjpnosti. Denite koledar na vidno mesto, da vam vse leto govori o najvažnejšem vprašanni našega bodočega gospodarskega razvoja. O termit.h, škorpijonih in moshitih Moč in nevarnost živali merimo navadno po velikosti in krvoločnosti. Najmočnejši nam je slon, najnevarnejši tiger in najkrvotočnejši leopard. Pa čuda, v živalskem kraljestvu so male, na zunaj neznatne živali, ki užugajo prave velikane. Neki potnik pripoveduje iz Afrike to dogodivščino: Nekoč potuje v bližini nekega jezera, kar pridrvi iz pustinje lev in se v velikanskih skokih zakadi v vodo. Črnci nato izvlečejo levovo truplo na suho in glej: truplo je bilo pokrito z več tiacči mravelj, evanih tanniti. Trpinčile co kralja pustinj tako silno, da je Dobro domačo pijačo brez dodatka pravega sadjevca napravite z ) ABLINOM Zavoj din 30'—, poštnino zaračunamo posebej. Pošiljamo samo proti povzetju) Drogeriga Emona - !?. Kane Ljubljana - Nebotičnik iskal pomoči v vodi. Termiti so največji škodljivci vročih krajev Živali in ljudje te jih skrbno izogibajo, pred njimi niso varni ne domovi, ne živež, ne obleka. Cela selišča so požrle požrešne živalice, v krajih, kjer živijo, so morali lesene brzojavne in telefonske droge zamenjati 6 kovinskimi. Dežela termitov je znana tudi po škorpijonih. To so mali pla-zivci, podobni naiim škorpijonom, le mnogo nevarnejši. Njihov pik sicer ni smrtonosen, a je neizmerno boleč. Ljudje in živali, katere je pičil škorpijon, besnijo in ddvjajo zaradi groznih bolečin, človeka mine spanje, fioči ga zapuščajo ijn šele po tednu ali dveh si «pdt nekoliko opomore,* Končno slovijo vroči kraji po neznosnih moskitih, ki so že mnoge Evropejce pripravili do obupa. To so muham podobne živalice, ki v milijonskih množinah napadajo živali in ljudi do neznosnosti. V enem samem dnevu si nabereš lahko več stotin ran in brazgotine te srbijo po več let. 2ivali dostikrat trpinčijo dotlej, da 6e onemogle vržejo na tla, na kar jih zasujejo roji nadležnih mušic in jim izsesajo njihovo kri. Tako je neki naravoslovec zapisal besede, da kraljujejo med živalstvom v resnici neznatne in dostikrat nevidne živalice, ki 60 v svoji požrežnosti in krvoločnosti naravnost nedosegljive. 375.050 din požarnih podpor je uprava »Domoljuba« do danes že nakazala svojim zvestim naročnikom ! * V letu 194©. pa je celo požarno podporo prejelo 28 »Domoljubovih« naročnikov, ki so pravežasno plačali naročnino za Domoljuba. Dva pa sta prejela delno povračilo požarne škode, ker sta bila le najemnika in jima je pogorelo pohištvo. Naročniki, ki so prejeli požarno podporo so: Rratun Jakob, Besnice 16, Trebeljevo. — Čufok Elizabeta, Kunova 31, Ivanjcl. — Lekše Ana, Ravne 10, Leskovee pri Krškem. — Malovrh Janez, Briše 26, Polhov Gradec. — Bahič Andrej, Britot št. 13 pri Kranju. — Novak Anton, Jagnjenica, Radeče pri Zidanem mostu. — Setar Vinko, Sv. Lov-re.c 84, na Dravskem polju. — iiorše Štefan, Za-pudje 2, Dragatuš. — Pospeh Mihael, Srževica 22, 1'onikva, — Pestotnik Franc, Ceplje 7, Lukovica. — Jnteršek Ivana, Loke 7, Šmartno v Tuhinju. — Strava (Jemec) Alojzij, Davča 13, Sorica. — Jemee Polona, " *- ,0 — Jnr«-?if Frančiška, Ostrog 1, fja Loka. ja). - « Cabri jet Bedenj 6 št. 9, Tri nomlju. -vica. — Ptaninšek rramr, rnsiavictj iu, ou v m ouun. — Mažgoii Valentin, Martinjvrh 46, Železniki. — Končan Irana, Horjul 72. — Grebene Ciril, Orešje, Sv. Križ pri Litiji. — Kokalj Marjeta, Bišče 24, Ihan. — Mere Franc, Vel. Varnica 53, Sv. Andrai v Halozah. — Franc Perko, Golnik. Ne odlašajte, ampak takoj naročite »Domoljube in ga plačajte že januarja meseca! Azijska čuda Azija, zibelka človeštva, je naučila 6voje ljudi stvari, ki o njih drugi deli sveta nimajo niti pojma To so razne vragologije, ki si jih drugi narodi ne znajo razlagati. Japonski svečeniki znajo spraviti človeka v stanje popolnega otrjxienja na ta način, da ga dvakrat rahlo udarijo po prsih in po hrbtu. To so pr i Tfira -t »vi- :- uia. GLOBI'? pcrä :. ì - m. L:.i ;uia. Eaavcjt» e. *t- lt. — KLplS.-, r» An »riia» I Fite v <-71'X t za Ži».-;»-büM. d,t* pri An-'v- Hü. trt'.v:r.» — Vfre!« Ji f^citg to-rara« . Pridni iitižkinji ca kia**.!Jo. icsiar, Cru t».« ITT. LtuUlm. m ' i^r-. S" 1 t-'fk.. LI 1-fc rtu: L., irr* i-," ž« o.!:! L^fX' /tm*.'. fc/ju - 3 it. : prt Krar.;i. 2 trwnjjki tražaki po i = 4-iLft t r-.-lia. S? Senica 11, Med-r«ta K ««ki futa \ut-j1 u C:«-C* rar ia^a, Lj*^6jsjttsaui II. Ktäf »Peke ; : tr ra c-š>la*T,a irlitm nizkih t£ v: • t pri . ST ?t*.r« li — Brej» kMi1» Sa ireMoa, 1 letj ita-r». prvi» Cd:r Jvia, lt prt Krai..'» Brinje in fige u ts»r.;e»jho Ima na zalegi tvrtSka • Ivan Jelailn. Ljubljana — Alk »rte v» cesta 1 — telefon »««t. Siajroreznico ro^no. 11 eolsko, propad po nizki cenL — Peter Dolenc. Smarca «t- »«. Kamnik. Barometer dobit* zastonj, ako polljet» za «troike i din t mamkah na: Barometer. Ljubljana L soltnl predal u Pazrika za fcUo ia za ebi+'y-ru;« vrta na deželi« s pr.la o *eno. |j«*em. Pocodb« uprart »Domoljuba« pod »Veren la ve« ter.» lt. IH 4L Dddi za vsa kmečka dela »1 1« let naprej takoj ali pa iodi v ran tra za nrojo — M,.- » 4 i. Komer.la. Peàivtàega vajen« s brano In stanova nJem r tili sprejmem takoj. Anton Gorjup parna pekarna. Ceri niča pri Rakeku. Pienen^t svinje 11 rr.fc-j-»'er staro, pro-daa^ Xsrtja Fintar. Bied-Gral H Breja svinja naprodaj Marija Baiar. Kacsnik «tev. 1». Preserie. 2 šivalna «troja tevl.'ar»kl levoro^rl ln krojaški Singer, malo rabljena po nizki ceni prodam. Florjanska »t 10-11. Ljubljana. Dekl« zanesljivo, pridno ln zelo sposobno, 14čem za na polje in k živini r.a ve^Je posestvo na Gorenjskem. Plača dobra. Ponudbe upravi »Domoljuba« pod •Stalna mo«. IL 10111. Dekle in hlapca dekle IS—10 let. hlapca 15—10 aH 40—10 let sprejmem. Ivan Vidmar, Pleäivlc» lt. s, p. Brezovica. Fige in brinje dobite aopet pri tvrdkl Fran Poc»4nlk. Ljubljana. T> rlcva o. 11. Javna ckladlMa. Vajenta za vrtnarstvo z dobro vzgojo, poittneft, s vno oskrbo v bili — sprejmem. J. Janežlft, vrtnarstvo. Mer.^eé, Smokve za žsanjekuho, prvovrstno blago, v v sa. ki množint na razpolago po ugodni ceni pri tv. M. STELE, trgovina > sadjem na debelo — LJubljana, Pogačarjev trg — knezoékofijska palača. Kovaškega pomočnika ki zna delati vse kmetijsko orodje — takoj sprejmem. Hrana ln stanovanje v hllL — Ponudbe poslati upravi »Domoljuba« pod • Takoj« 19.m. Kože divjačine kakor veverline. maske. domač», tigraste barve, plačujem zelo dobro. Kakor vse druge vrste, tudi kozje ln Ščetine. Zdravi«, trg., Ljubljana. Stari trg. Vsem svojim zavarovancem, prijateljem in sotrudnikom želi Novem letu mnogo sreče in zadovoljstva „DRAVA", ie prava zavarovalnica malega človeka Maribor, Sodna ulica 1 v lastni palači Kupujte pri Mirali, hi oglašajo v „Domoljubu" ! Želi vtem ccnjg. ni m naročnikom, prijateljem in znancem ire{no u vetelo novo , leto ter se pri. j poroča tudi u nadale bntopsri Biki.gttoini&ie'rpalke, ttojiinikl ii nerjaveče*» lekla P0DRŽAI CIRIL KltvCavBlCarslio palette -1$ Osebam, ki čez dan mnogo delajo in k* terih iivci ne prenesejo kave ali ruskega èa-ja, se priporoča le zdravi cvetlični čaj, nal pravi aromatični >EMONA« čaj. Z dodatkom limone, ruma, žgaoja ali mleka si pripravite odlično in krepilrio pijačo. Toda samo pravi >EM0>'A< cvetlični čaj v originalnih paketih lekarne Mr. BAHOVBC v LjubljanL Dobi se povsod. afflili' Vfril Preiika-en redilni praiek „Redin":apraSf(e Vsak kmetovalec si lahko bitro m t malimi stroški zredi svoje prašiče. Zadostuje le t zavitek ra 1 praliia ter stane 1 ra%.8din, oo po^ti 19 din. 3 zav. po pošti 36 dia. 4 tev po pošti 43 din. — Mnogo zabvalmb pisem. Pazite: pravi Re din se dobi samo x Kcrcjt/ sliko. Prodaja ingerii* Kik. Ijvbljaaa, ŽMtttki »1.1. Na deželi pa zahtevajte H ed in pri Vaš^m trgovcu ali zadrugi, ker si prihranit« poilmno. v dr. Uprarifeao lafndenje Neki raziskovalec je zaäel v dfunglo med divjake. Privedli so ga pred poglavarja, pred katerim 6e je globoko priklonil, rekoč: »Prihajam ii deiele velikega belega kralja, daleč tara z za- pada in —--< Poglavar: »Trenutek. Zakaj pa vaäi ljudje ne vplivajo na radiooddajno druibo, da bi pošiljala v svet boljäe programe?« t» d>c: MEI NEL» HEROLD- - » - ü » 'Jl « . „ MARIBOR, 107 »Veseli me, da sem naletel na človeka, ki «» Je sam povzp3l od tal do vrha. Kako ste to pričeli?« »I kako, prej sem snafcil čevlje, zdaj pa lase strižem.« * Narednik: »Zakaj pa mi ne odgovoriš?« vojak: »Saj sem prikimal.« Narednik: »Mar misliš, da bom do tu sem slišal, kako v tvoji glavi rožlja.« Naročite takoj »Bogoljuba«! 10 m celo leto, za Inozemstvo 6« din. — II,mu. i„ .„i T"---------- roUri^l" °?1,a51 Sf ^»»SÄttÄ; «'^"«»l.o .pomotiaba«. „oročnino, Inserate