TRST, nedelja 6. februarja 1955 Uto XI. - Št. 31 (2960) DNEVNIK Cena 25 lir Poštnina plačana v gotovini Tel. 94 638, 93 808, 37-338 HRE,^.ISTV°: DL. MONTECCHI St. S. III. nad. — TELEFON 93-808 IN 94-838 — poštni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA st. 28 — Tel. NAROČNINA: mesečna 330, četrtletna 900, polietna 1700, celoletna 3200 lir. —. Federa^1^dr*a ^Tellllkesa^skii Državna ^založba °Slovenije, imJ ~ OGLASI: od 8..12.30 in od 15.-18. — Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm Višine v širim 1 stolpca: trgovski 60. finančno- Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-05(4 — ZA FLRJ- Agencija dem^aticnega^ inoaei * > tržaSkf,ea tlska D. zOZ - Trst vni 100, osmrtnice 90 lir - Za FLRJ ra vsak mm Širine 1 stolpca za vse vrste ogiasov po 25 din - Podruž.: GORICA, Ul. S. Pellko 1-JI., Tei. 33-62 Ljub-tjana, Stritarjeva 3-1., tel. 21-928, tekoči račun pri Narodni banki v Ljuoljam 604_________________________________________________________________ i____________________________________________________________ PO NEZAUPNICI MENDES-FRHHCEU! Poročila o razgovorih jaskrbllenosl zaradi posledic krize! Tito-Maser red ostavko je Mendes-France ostro obsodil ravnanje poslancev - More« itni nasledniki: Mayer, Faure, Pinay ali Pflimlin - Socialisti ne bodo Podprli nobene vlade, katere program bi pomenil korak nazaj od programa s®danje vlade - Zaskrbljenost v Severni Airiki in v zahodnih prestolnicah *kupiln= -5' ~ Francoska rekla Je Preteklo noč od- IZJAVE PODTAJNIKA BENVENUTIJA V TRSTU s‘=nceva^ni°? viadi' 319 po-Zaupnico -m6 Vaio za ne* Mendes W pa za zaupnico, »iega k^?nce se 3e do zad‘ Hovo kritr i bl PiePreČil fcnitev !n s tem ,udi Pre* viinih sX°Je akcije na šte-Vaniem^ ^ih' Pred glaso-v;lne , jf. odgovoril na šte-nikov L, . sy°3ih nasprot-de , n Poudaril uspehe via-frilti Pomiritev v Severni A-Biki«. a njegovi nasprotni« ».v p Pretvezo zavračanj 4«^°.ve Politike v Sever-da vlij1*1 izkoristili priliko, ka ki -° vržejo. Edina stran-MendeaejrV celoti elas°vala za c‘alistifn=ra?cea’ je bila so-le strLil s,rar,ka. Vse osta- "iu ra£i«riS0 se pri «'asova-razen i? !e na dve skupini. V^glasoTaU£proti6.tOV’ * *° fcH j** glasovanja, je »edo f, France Prosil za be-Preden 3e- da hoče. še “stavka PredIoži predsedniku tai ti a X ade- izreči željo, nika njegovega nasled- godkl „ °yirali sedanji do-je, ^ skupščini. Poudaril znova *6 -i 0 njegove vlade Uje v vrnilo v svetu zaupa-njepr,,..* rancijo. Socialisti so sede pozdravili s radika‘|‘^em ln tako tudi del #a,ProtnV N-ieS°vi najhujši stae miti pa so njegove be- Ijk hri!^vpil1 ln nastal je ve-rance .‘ak° da Mendes riti. v.,ni. mogel več govo-Pisnik { je narekoval na zabila .v. kratko izjavo, ki je gla zneJe objavljena in ki Butku, č. ( n-'e' čili rePuki , k predsed- Preri°stavkn ler ™ sporo-eni, ed0ikv‘ • Razgovor pri de. s*to in 3e traial več ko jal ratice ?atem se je Men-S Cotvip® sam razgovar-J m. Po razgovoru s predsednikom je Mendes-France časnikarjem izjavil: «Za sedaj nimam kaj izjaviti. Ne prikrivam svoje nejevolje, toda ne zaradi sebe, pač pa zaradi države, Zal mi je, da se delo, ki ga je začela moja vlada, ni moglo nadaljevati. Upam, da ne bo prekinjeno, ker vse, kar je bilo napravljenega, se je napravilo v dobro države. Na mnogih področjih je treba nadaljevati, kar se je začelo. Iz srca želim, da bi vlada, ki mi bo sledila, naj bo sestavljena kakor koli, nadaljevala moje delo. Želim, da bi u-spela zaradi blaginje države«. Predsednik republike Coty je danes zjutraj začel posvetovanja. Najprej je sprejel predsednika narodne skupščine Schneiterja in predsednika republiškega sveta Mon-nervillea. Sledili so nato voditelji posameznih parlamentarnih skupin. Monnerville je po razgovoru s predsednikom izjavil, da je sedanja kriza zelo resna. Dejal je, da ga predvsem skrbi možnost resnih posledic krize v Severni Afriki in morda tudi v drugih prekomorskih ozemljih: Pri predsedniku republike se je pozneje ogiasil voditelj kominformistične skupine Du-clos, nato pa voditelj socialistične parlamentarne skupine Pineau, ki je po razgovoru izjavil, da je predsedniku pcedočil, da socialistična skupina ne bo podpirala take vlade, katere politika bi pomenila korak nazaj v primeri z Mendes-rlfanceovo politiko v Indokini in Severni A-friki ali pa nazadovanje v primeri z njegovo socialno in gospodarsko politiko. Glavni sodelavci Mendes-Francea so se danes zjutraj sestali ha posvetovanje in so prišli do zaključka, da bi buo najbolje, da Mendes-France ostane v vrstah radikalne stranke in da hkrati skuša še bolj razširiti med ljudstvom svoj ugled, tako da bo v primernem trenutku lahko zopet prevzel oblast. Kriza bo verjetno dolga. Toda njen pravi vzrok je treba iskati v podrobnih zakulisnih spletkah nasprotnikov Mendes-Franceo-vega programa na gospodarskem in socialnem področju, kateremu se je pravkar mislil posvetiti. Kdo bo novi vladni predsednik, je še težko reči. Za sedaj se omenjajo kot morebitni kandidati Rene Mayer, ki je v skupščini sprožil ofenzivo proti vladi ali pa Edg. Faure. med neodvisnimi Pinay. med demo- kristjani Pflimlin. Pri tem pa je treba omeniti, da bo izvolitev novega vladnega predsednika v skupščini lažja kakor do sedaj zaradi spremembe zadevnih določb. Za inve-stituro ni več potrebna absolutna večina 314 glasov, pač pa navadna večina glasujočih poslancev. Mendes-France je bil dvajseti vladni predsednik po vojni in je bil na vladi 7 mesecev in 17 dni. V francoski javnosti si je pridobil velik ugled in popularnost. Prav tako so ga močno cenili tudi v tujini, iz zahodnih prestolnic javljajo, da so v tamkajšnjih vladnih krogih zaskrbljeni zaradi nove francoske krize. V Bonnu, VVashingto-nu in Londonu pa se zlasti bojijo za nadaljnjo usodo pariških sporazumov. Uradno pa ne dajejo nobenih komentar-jev in upajo, da se francoska kriza v sedanjem trenutku, ko svet vznemirja formoška kriza, ne bo zavlekla. Posebno zaskrbljenost je padec Mendes-Francea. povzročil v Tuniziji, Alžiru in Maroku. Predstavniki alžirske skupščine so še pred glasovanjem izjavili, da je Mendes- France znova vzbudil upanje v Severni Afriki. V Tunizu je podpredsednik izvršilnega odbora stranke Neodestur, Taibeh Mehri izjavil, da obžaluje padec Men-des-Francea, dodal pa je, da mora njegova stranka ostati mirna v upanju, da se bodo pogajanja za avtonomijo lahko nadaljevala tudi z novo vlado V Maroku izjavljajo v nacionalističnih krogih, da bi u-tegnila kriza škoditi možnosti novih pogajanj in povzročiti nove nerede. V New Yorku j e pre dstavnik odbora za svobodo Severne Afrike izjavil, da se kriza francoske vlade lahko tolmači iisamo kot izzivalna gesta proti nacionalističnemu gibanju v Severni Afriki- Francoski parlament se je z odklonitvijo zaupnice za politiko pogajanj in sporazuma posredno izrekel za rešitev, ki naj se doseže s šilo in z zatiranjem«. Novi guverner Soustelle se je danes razgovarjal z Men-des-Franceom in je izjavil da bo odpotoval v Alžir v ponedeljek kljub vladni krizi. Ugotovila sta, da so odnosi med obema državama dobro razvijajo in da ie treba povedati napore, da se izkoristijo vse možnosti za njihov še uspešnejši razvoj Z GALEB. 5. — Pozdravljena s topovskimi streli egiptovskih vojnih ladij je jugoslovanska eskadra priplula danes zjutraj v sueiko pristanišče, kjer se je na «Galeb» vkrcal predsednik egiptovske vlade Naser s svojimi sodelavci. Po pregledu častne čete jugosioJ vanskih mornarjev na ((Galebu« sta predsednik republike Tito in Naser dolgo na palubi ladje odzdravljala ljudstva, ki je z obale klicalo in mahalo z zastavicami. Zatem so se v salonu »Galeba« začeli jugoslovansko egiptovski politični razgovori. Med razgovori, ki' so trajali sedem ur, je Naser povabil maršala Tita, naj obišče Egipt. Predsednik republike je sprejel povabilo in bo na jesen obiskal Kairo. Med razgovori sta predsednik republike in predsednik Naser večkrat, stopila na palubo ladje in odgovarjala na pozdrave ljudstva, ki se je zbiralo po obali prekopa in na čolnih. Uradno poročilo o razgovorih poudarja, da so v ozračju orisrčnosti in medsebojnega razumevanja izmenjali poglede o mednarodnih vprašanjih sko-egiptovskih odnosov je bilo ugotovljeno, da se ti odnosi ugodno razvijajo, da pa je potrebno povečati napore, da bi se izkoristile vse možnosti za njihov še uspešnejši razvoj. Po razgovorih je predsednik republike poklonil predsedniku Naseru zlato tobačnico. Pri odhodu z «Galeba» je predsednik Naser izjavil jugoslovanskim novinarjem, da je zelo zadovoljen z razgovori, in da se Jugoslavija in Egipt zavedata. da je treba okrepiti medsebojne odnose, kar bo koristilo obema državama. Pozdravljen s topovskimi salvami z «Galeba» se je predsednik Naser izkrcal v Ismai-liji. Med razgovori predsednika Tita s- predsednikom Naserom je poslanec predsednika republike generalni major Miloš Sumonja v spremstvu oficirjev ((Galeba« položil venec predsednika republike na spomenik žrtvam v izseljeniškem taborišču El Sat. Istočasno so položili vence na spomenik tudi odposlanci predsednika Nasera, člani- jugoslovanskega 0 delu komisij, predvidenih z določbami londonske spomenice iti o vprašanjih, ki zanimajo poslaništva v Kairu in Zveze obe državi. Glede jugoslovan-1 borcev iz Splita. Ameriška vlada napoveduje evakuacijo otočja Tačen Neprestana posvetovanja v Londonu - Cabot Lodge napoveduje nove ameriške pobude za ukinitev sovražnosti - Dve letali «Mig» sestreljeni zahodno od Koreje Poleg onih, ki že delajo, bo začela v torek z delom komisija za prenos lastnine * V kratkem se bo sestala tudi konterenca za pristanišče, o kateri pa je Benvenuti dal nejasne izjave Podtajnik zunanjega ministrstva Benvenuti je nocoj zapustil Trst in pred odhodom dal, za tržaški radio nekaj izjav o svojih vtisih. Med drugim je dejal, da se v Trstu pojavljajo praktični problemi, ki so hkrati tudi iuridični, gospodarski in politični in ki izvirajo iz besedila memoranduma o sporazumu. «Vse te probleme — je nadaljeval — sedaj proučujemo: ta moj daljši, drugi obisk, je odgovarjal moji želji in želji ministrstva za zunanje zadeve in tudi pobudi predsedstva vlade, ki s takšno skrbjo in takim zanimanjem spremlja tržaške probleme«. «Kot veste, so z memorandumom o sporazumu nastale 4 mešane komisije, ki predstavljajo prvo stopnjo izvajanja memoranduma. To so predvsem mežana komisija za krajevni promet med obema conama, dalje komisija, ki ima nalogo pripraviti pravilnik, na podlagi katerega bo morala delovati italijansko-jugoslovanska komisija, ki bo pazila za pošteno izvajanje statuta, kot ga predvideva memorandum«. «Ti dve komisiji že delj časa aktivno delata. Italijanski zastopstvi v obeh naj aktivneje prispevata k temu, da bi obe komisiji dosegli uravnovešene uspehe, pozitivne v smislu, da bodo pripomogli k temu, da bosta statut in memorandum odgovarjala zahtevam pravičnosti, prava, težnjam prebivalstva in pripomogla k ustvaritvi resničnega vzdušja pomiritve na vsem področju, na katerega se memorandum nanaša«. Nato je podtajnik Benvenuti omenil še ribiško naselje pri Stivanu, istrske begunce, ki jim je obljubil pomoč vlade in ugotovil voljo tržaškega prebivalstva, da se sedanje težave premagajo. Pripominjamo pa. da je \i java visokega predstavnik: rimske vlade glede bližnji konference o pristanišču precej nejasna zlasti tam. kjer govori, da o «edinem namenu konference« in o nekakšni dokončnosti ureditve po slovanja po predpisih odloka komisarja Palamare. Kljub temu upamo, da ta nejasnost ne bo ovira za uspeh konference, katere sklicanje se je doslej predolgo odlagalo. Po drugi strani pa je posebne omembe vredno Ben ven u-tijevo poudarjanje pravičnosti in .resničnega vzdušja pomiritve na področju, na katerega se memorandum nanaša, vzdušja, ki si ga prebivalstvo želi v vseh ostalih obmejnih predelih. začela preprečevati šovinistična propaganda. aPopolno spoštovanje sporazuma, zaključuje «Borba», po-seboo glede manjšinskih pravic, daje bogati trimesečni bilanci možnost za nov razvoj v dobrih sosedskih odnosih med Italijo in Jugoslavijo«. WASHINGTON, 5. — Ame- je Tačen imeli za vmešavanje riški državni departma je da- v poslanstvo sedmega brodov-nes javil, da je Cangkajšek ja, ki ima nalogo sodelovati pristal na evakuacijo otoka pri evakuaciji teh otokov. Tačen in da so ameriške sile v Londonu pa se medtem dobile navodila, naj sodeluje- ...... ■ ----- — jo pri tej operaciji. Poročilo državnega departmaja dodaja, da je ameriška vlada sporočila formoškim oblastem da jim bo pomagala pri obrambi np&ztcrj in ^atedeillh po nacionalistični vladi, ih ki jih imajo ZDA za bistvene važnosti za obrambo Formoze in Peskadorskih otokov«. Na koncu pravi poročilo tudi. da bodo ameriške sile branile Formozo v smislu resolucije, ki jo je odobril ameriški kongres. Visoki funkcionar obrambnega departmaja je izjavil, da bodo odslej vsak napad na otoč- nadaljujejo posvetovanja. Danes zjutraj je bil v Foreign Officeu važen sestanek, na katerem so govorili predvsem o Formozi in tudi o Indokini. Navzoči so bili britanski zunanji minister Eden, indijski ministrski predsednik Nehru (s svojim sodelavcem Krišno ... - , . Menonoro) kanadski ministr- Padla ameriško letalo, km je neprestano obstreljuje otok Tačen. Poveljstvo ameriškega letalstva na Daljnem vzhodu pa je danes sporočilo, da so ameriška lovska letala tipa «Sa-bre» sestrelila dve reakcijski letali «Mig» med spopadom zahodno od Koreje, predstavnik državnega departmaja je iziavU, da ^2 incident do- j godil noti nWotfarodaarAi- vedami zahodno od Koreje, ko so štiri letala tipa «Mig» na- cisneH .Berte" o a mesečni Diianci icn-flCRSheoa sgerazm BEOGRAD, 5. — V uvodniku, posvečenem razvoju odno-. sov med Italijo in Jugoslavijo | - po podpisu tržaškega sporazu- |^Qyj ZakODSkl Dl^lOgl Pakistan postane republika KARAČI, 5. — Visoki funkcionar pakistanske vlade je danes javil, da bo Pakistan 14. avgusta, na osmo obletnico svoje neodvisnosti, postal republika z vlado, podobno ameriški. Dodal je, da so spremembo pakistanskega vladnega sistema iz tradicionalnega britanskega parlamentarnega sistema na ameriški sistem sklenili «v interesu stalnosti viade« in ker je «botj v skladu z islamskimi tradicijami«. «S sedanjim sistemom, je izjavil predstavnik, niso ministri nikoli gotovi svoji, i dela in ne morejo izvesti do konca svoje politike. Stalno prihaja do sprememb in nobena stvar se ne more izvesti do kraja, ker morajo ministri računati na skupine in na ljudi v parlamentu, ki večkrat nastopajo egoistično«. ^onchi napoveduje razpravo pogodbah v parlamentu J vods{ zbornice forsira očitno proti volji demokristjanskega odobVa vPpascm/e, ki ga vlada zavlačuje • Bo Tremellonijev zakon ren do 31. marca • Pred važnim občnim zborom Confindustrie R-Im ** ,nase8a dopisnika) ~7 ^anes je imel tke, birichi poslanske zborni-Je 0 konf naP°ve "a kateri ,žbji Slstenm'bodnosti flelo zbornice in govoril nin-‘ 8a le uvedel, da 'n «,Sedhiki SCC ,tla ostanku s Mmaln>h nar! *kul,in • d°loči ? entarnih k0‘ Ko1' mesee * dela za pri* kri*1 ?borna,'Voi.d 0 bodočem situ,izražal ’ 36 Gron<’hi vec- V»SU * UrmunenJe' *‘ 'll V k« i,Va de~ Tdmm stališčem Vra *o ristjanske stranki , a°Je na Primer omenil ve3«ro4ij e.mli»ikili pogodb kmetii biročim bo po. niee°-eUllJstVo ’uu komisija koi son., razD-.Zo, a- februarja za-ta«fk>h Prijat. 0 treh za- %m,'.;ki jd o*Ih 0 ‘eni vpra-b, k> V1 or* ;*°Urne pletla kJ‘u ima pred sabo. i* deni,? morala predložiti bruariikasie.-asedanju P°ročl- hacef39' lve3e. do konca fe-Pari- ’ d; . ie poudaril »'ore^ntar! delC kat"re koU 1aihen*Zavlas”?._..k?mis'je ne S'> I i?' :zvenpa*'- Vla« lo k1 razlogov. Doslej blu 8trankS13e zavlačevale »ti KP°razUm v Pnčakova-eiioi 9 dem t.med seboj, zlati v tem ’ k' n'so zWs*dpm vprasaniu. Petih Ce ‘n senma P°slanske . članov. za lzvolltev Pet ?°d ski!!—us,_avnega so «««»--?- Gronchi odgovoril, da vseka- pustljivosti v gospodarskih in sindikalnih zadevah in podpore strankam skrajne desnice v politiki. To bi kazalo, da se organizacija italijanskih indu-strijcev odločno nagiba na desno in da je «sredinec» Costa postal odveč; i ekateri spravljajo s tem v zvezo tudi nedavni pojav očitnih desničarskih tendenc v nekrterih političnih strankah, kot v PL! ali DC. Da Confindustria finančno podpira politične stranke, ni nobena skrivnost, A. P. kor. Tremellonijev zakon je bil pred kratkim odobren v senatu; med glasovanjem se j.; večkrat zgodilo, da je del demokristjanov potegnil z desnico. Ofenziva desnice proti nekaterim določilom Tremel-lonijevega zakona — na primer proti uvedbi zaporne kazni za velike davčne utaje ali proti uvedbi prisege v proceduri ugotavljanja dohodka — še vedno traja. Ce bo poslanska zbornica pod vplivom desnice sprejela le en sam popravek, se bo zakon moral ponovno vrniti v senat, kar bi praktično pomenilo, da bi začel veljati »ele prihodnje davčno leto. V torek 8. februarja bo občni zbor Confindustrie, ki je zanimiv predvsem zato, ker je dosedanji dolgoletni predsednik Costa že pred časom najavil, da ne bo več prevzel predsedstva. Costo so imeli za nekakega «De Gasperija Confindustrie«, za politika zlate sredine. Kot njegovega naslednika omenjajo največ . indu-strijca Michielija, ki je znan predstavnik desnice, tako v gospodarskem kot v političnem smislu, zagovornik nepo- Japonski odgovor sovjetski vladi NEVV YORK. 5. — Japonski vlada je danes uradno obvestila sovjetsko vlado, da je pripravljena razgovarjati se o normalizaciji odnosov med obema državama, ki sta juri-dično še vedno v vojni. Noto v tem smislu je danes izročil stalni japonski opazovalec v • OZN Renzo Avacia sovjetskim funkcionarjem v New Yorku. ski predsednik Saint Laurent, kanadski zunanji minister Pearson, indijski visoki komisar v Londonu gospa pandit in stalni podtajnik v angleškem zunanjem ministrstvu Harold Caccia. Predstavnik indijskega visokega komisariata v Londonu pa je izjavil, da je sestanek, ki je bil v četrtek med Nehrujem in ameriškim po-! slanikom v Londonu, zahteval j ameriški predstavnik. Predstavnik Foreign Offtcea .e danes potrdil vest o razgovoru med Molotovom in britanskim poslanikom v Mosavi. V krogih blizu zunanjega ministra so mnenja, da je sedaj prišlo do stopnje sondiranja za sklicanje mednarodne konference, preden pa bo mogoče to konferenco sklicati. bo potrebno še precej časa. previden optimizem vlada glede možnosti take konference tudi zaradi sodelovanja, do katerega je te dni prišlo med Londonom in Moskvo. Po mnenju obveščenih krogov želi sovjetska zveza prav tako kakor Velika Britanija ohraniti mir na Daljnem vzhodu. Ameriški delegat v 07.N Henry Cabot Lodge je po včerajšnjem razgovoru s predsednikom Eisenhovverjem izjavil, da ZDA proučujejo možnost novih pobud za ukinitev sovražnosti na področju Formoze. Dodal je. da čas ni še dozorel, da bi pojasnil, v čem je bistvo morebitne nove ameriške pobude. «Toda trenutek bo prišel«, je dodal, Cabot Lodge; sto bi se utegnilo zgoditi prihodnji teden, v četrtek. petek ali pa še pozneje.« Iz Taj peha javljajo, da so kuomintanška letala preteklo noč bombardirala otok ji-kjangšan. V obveščenih kro- bilo na opazovalni službi, medtem ko so druga štiri lovska letala napadla ameriška lovska letala, ki so bila za spremstvo. Ameriški letalci so odgovorili in sestrelili dve letali. predstavnik je še pripomnil. da ameriška vlada vodi preiskavo, da ugotovi, od katere smeri so prišla letala «Mig» in kateri državi pripadajo. Vojaški delegaciji Poljske in CSR na obisku v Moskvi MOSKVA. «. — Agencija TASS poroča, da je prvi sekretar CK KP ZSSR Nikita Hruščev sprejel danes ameriške novinarje Williama Ran-dolpha, Hearsta jun., Kings-burv Smitha, ravnatelja agencije INC za Evropo (ki jim je Molotov prejšnji teden dal intervju) in Franka Conniffa. Hruščev je imel z njimi, kot poroča TASS, dolg razgovor Medtem je Vrhovni sovjet nadaljeval z zasedanjem in razpravljal o ororačunu za leto 1955. Na današnji seji Svete narodnosti so govorili tudi zvezni minister za kmetijsko gospodarstvo Ivan Benediktov, minister za živilsko industrijo Vasilij Zotov in prosvetni minister ruske republike Ivan Kajirov. Na današnji seji Sveta narodnosti . so ostro kritizirali vrsto gospodarskih panog, zlasti pa lesno in živilsko industrijo, železnice in gradbeništvo. Posebno ostre so bile kritike na račun lesne industrije in odgovarjajočega ministrstva, ki ga vodi Georgi M. Orlev. Tako se je minister za živil- gih v Pekingu zatrjujejo, da sko industrijo Vasilij Zotov imajo kitajska letaia tipa ‘ «Mig» sedaj nadmoč nad otočjem Tačen in da so kuormn-tanške letalske sile prisiljene omejiti svoje napade samo na nočne ure. Kitajsko težko topništvo na otoku Jikjangšan pa polaganju z vagoni in gradbeništvo zaradi počasne gradnje elektrarn. Neka predstavnica Kirgizije se je pritoževala, da kljub številnim intervencijam preskrba njene republike z električnim tokom še zdaj ni urejena in da je zlasti kritičen položaj v glavnem mestu republiko Frunzeju. V novinarskih krogih v Mo-*k»i še t»w». de se v sovjetskem glavnem mestu mudi poljska vojaška delegacija pod vodstvom maršala Konstantina Rokosovskega. Obenem je v Moskvi tudi češkoslovaška vojaška delegacija. Po mnenju zahodnih krogov v Moskvi je obisk obeh delegacij v zvezi s sklepi novembrske moskovske konference o organizaciji skupnega poveljstva in koordiniranju oboroženih sil vzhodnoevropskih držav. Ze takrat je bil dan poseben poudarek vojaškemu sodelovanju med ZSSR, CSR, Poljsko in Vzhodno Nemčijo v primeru ratifikacije pariških sporazumov, LONDON, 5. — Povečanje sovjetskega vojaškega proračuna za 12 odst., je napravilo precejšen vtis na londonske I gospodarske in finančne kro-' ge, čeprav po mnenju teh krogov, ki ga izraža tudi britanski tisk, uradni krediti za vojaške izdatke v ZSSR nikoli ne kažejo pravega položaja. Gospodarski opazovalci v Londonu so mnenja, da kaže povečanje sovjetskih proračun- skih vojaških izdatkov, da je ZSSR še enkrat spremenila svojo ekonomsko politiko. Kampanja »Pravke« v korist težke industrije, zadnja resolucija z enako vsebino, ki je bila odobrena rta zasedanju CP KP ZSSR, nedavni Mikoja-nov odstop itd. vse to tolmačijo v Londonu kot znak, da ji bila opu-čena politika, ki jo je takoj po Stalinovi smrti uvedel Malenkov in ki je stremela po zvišanju življenjske ravni prebivalstva. Po mnenju mnogih londonskih opazovalcev novi sovjetski proračun samo potrjuje to spremembo politike, ki je bila verjetno izvedena že pred ličkaj meseci. Pri tem poudarjajo, da se je prodaja sovjetskega zlata na svetovnem tržišču kot 'protivrednost za nakup potro.-nega blaga praktično končala že pred dobrimi šestimi meseci. Predvsem pa opozarjajo v Londonu na znatno zmanjšanje kreditov za razvoj narodnega gospodarstva v sovjetskem proračunu, ker sodi jo. da gre to zmanjšanje v ce pritožil, da je 800 milijonov škatel konserviranih žiyil o-stalo v tovarnah v Moskvi in okolici, ker lesna industrija til dobavila zabojev za odpremo. Kritizirali so tudi železniško . . . .- upravo zaradi zamud pri raz- loti v korist vojaških izdatkov. «V torek bo začela tudi uradno z delom tretja komisija, ki ima nalogo proučiti vprašanje prenosa lastnine tistih oseb, ki nameravajo zapustiti to ali ono od obeh področij ozemlja«. «Kot se razume, je delo teh treh komisij v določenem smislu med seboj povezano in uspeh tega dela pričakujemo z najveejim zanimanjem, ker ** tičejo zadev, za katei-s gr,-pri tem delu, problema izvajanja memoranduma v vseh njegovih najkočljivejših in najbolj občutljivih ozirih, bodisi s političnega kot pravnega stališča, predvsem pa s človečanskega«. «Ce gremo preko okvira memoranduma o sporazumu, se znajdemo na področju pristojnosti drugih dveh organov, ki sta še prav posebno poklicana, da se ukvarjata z bodočnostjo odnosov med obema sosednima državama, z bodočnostjo. ki tako živo zadeva najbolj življenjske koristi tržaškega piebivalstva. Predvsem je v teku konferenca za novo trgovinsko pogodbo z Jugoslavijo. Na nje* so srečno zaključili prvo razdobje in pod predsedstvom odv. Storo-nija začenjajo proučevati probleme gospodarskega sodelovanja«. «S pripravljalnim delom pa je tudi že začelo italijansko zastopstvo, ki mu predseduje veleposlanik Carandini, in ki se bo udeležilo bodoče konference o pristanišču. Medtem je bil položaj tržaškega pristanišča — kot vam je znano — urejen z odlokom komisarja palamare. s katerim se ponovilo vzpostavijo proste cone in ki ureja poslovanje po predpisih. ki so za sedanje stanie primerni). Želimo, da bi na bližnji konferenci o kateri bi radi. da bi jo vodili v praktičnem. konstruktivnem in prijateljskem duhu — prišlo do koristnih predlogov in tehničnih osnov, ki bodo v važni meri prispevali k povečanju prometa tržei'-ega pristap;šča. kar je bistveni cilj. h Kateremu težimo, in edini namen konference«. Razen tega sem hotel stopiti v stik z vojaško komisijo, ki ima pod poveljstvom polkovnika Cangipija nalogo točno določiti razmejitveno črto, ki je bila z memorandumom iz-prememena. Ta obisk je v meni obnovil občutek žalosti, ki jo je izrazil v Trstu ž.e predsednik vlade Scelba. Vendar mislim, da lahko rečem, da je vprašanje nove črte tehničnega značaja, in upam, da ne bo na številnih točkah prerezala ali ločila naselij. raa ugotavlja jutrišnja «Bor oa», da so štirimesečni rezultati pokazali, da iugoslovan-sko-itatijanski sporazum ni samo v interesu obeh držav, temveč v interesu mednarod-[ nega sodelovanja sploh. Nje- govi plodovi so postali velik mednarodni faktor in primer v borbi za mir in aktivno mednarodno koeksistenco. »Borba« navaja dosedanje rezultate in izraza upanje, da se bodo v pogajanjih v Rimu prebrodili negativni pojavi kršenja pravic jugoslovanske manjšine, da se bodo v kratkem storili ukrepi, da se Slovencem vrnejo njihovi domovi. da se Slovencem dajo na razpolago sredstva za zgrad-njo kulturnega doma. da se bodo v polni meri začeli izvajati predpisi o spoštovanju slovenskega jezika in da se bo izvršnega sveta FLRJ BEOGRAD. 5. — Zvezni izvršni svet je na današnji seji sprejel med drugim zakonske predloge o vojnem tožilstvu, o doktoratu in o davku na dedovanje in darove. Zvezni izvršni svet je nadalje sklenili da se ustanovi skupnost jugoslovanskega elektrogospodarstva in zvezni zavod za proučevanja šolskih in prosvetnih vprašanj. Predlog zakona o dedovanju in darovih predvideva plačevanie davka samo v primeru podedovanja h»e,.,Iy. iPkk več kot dve veliki' ali tri majhna stanovanja, oziroma v primeru, na dedič proda podedovano hišo. Na druge podedovane predmete se davek ne bo plačal. RAZGOVOR 7,INŽ. ZVONKOM MORICKM ITALIJANSKO • JUGOSLOVANSKA TRGOVINSKA ZBORNICA Kdaj bo tudi v Trstu ustanovljen podoben organ? Včeraj se je vračal iz Milana skozi Trst v domovino peneralni tajnik Zvezne jugoslovanske industrijske zbornice inž. Zvonko Morič. ki se je v petek skupno z dr. Stanetom Pavličem, načel- oblasti, bo posredovala izkušnje gospodarske informacije ter predstavlja po mnenju visokega jugoslovanskega predstavnika važen prispevek k povečanju gospodarskega sodelovanja med obe- J’bl»*ti PDp!a!!U;ntJ ret Sod-"len?1 J«'deial V imenuje «a nohJe ’ da se ra,'la- ^>liZ°ŠniuCl*p? na6in no mo->Zvo,°sl>. če o!JuSVe°3.1 ustavni ‘e “i ust- n 0 mogoče »o110 v°žnostf K,i sodn,k°v, b, tla desP<)sobnosti r,enak°vred-č^estavi vlado TdrJi,menla-*'ej^r’stjansko vodstv 3e »ih ’Zvedlo več «.Ji T n°' ‘šzij anevrov. Gronch * ■SVal-P^pričanje, da S* ^ Ustavne Vl» «ne«sc? 1 e Uv°itti LbrHev S' .1« ‘Ud, 0. ii o nilemellonijevega ,a Nsk? d£VCn' reform, Kv Za' Ncen, še pred mT **e?adrr- a>i *e k0a ctlobn T;er»°ntie'v tem času, je Izpraševanje vesti je vedno dobra stvar, zlasti če gre pri tem za tako izpraševanje, ki izhaja iz potrebe, da se čtrti bolj približamo objektivni resnici. Polemično izpraševanje vesti pa ne vodi nikamor. če nam ni le za prazno samodopadenje, da srno nasprotnika bolj alt manj sijajno «zabili». Pri polemiki 2 «Delom» tins ni nikoli vodilo tako samodopadenje in nas tudi nikoli ne bo. ker nam gre dejansko le za to, da se odstranijo ovire, kt zapirajo uspešno borbo tržaškega delovnega ljudstvu. Te dobre vere nam ne morete ospora-rati, kakor tudi z naše strani ne mislimo, da imamo opravka z zakrknjenimi ne poštenjaki, kt ji m ne bi bilo do resnice. Zaradi tega moramo najodločneje zavrniti vaš namig da srno v spojeni nedeljskem uvodniku hoteli kar koli podtikati ali celo potvarjati — O tolmačenju „Dela €€ kakor pravite. Možno jc kakor je v takih stvareh vedno mogoče — da nekega stavka. neke misli nr r° 1l' met dobrot da jo napačno tolmačiš; to dopuščanih, r so toke stvari v politični p letniki in diskusiji vsa -nj a stvar; a posredno ^ da so Vinami pnz m«««-, v.r,^nte dalije ve besede le »*eb°™a-tu di možnost takega tofma trebno %zlaVlTkako se mo- tolmačenjem. .. ra_ Pravite, da t mo V id en v rico razkrinkati * 0 zaveznik Strank m njdie .ihov\m n ikon« m fcr*«17 ^ O0olju-prislasem, da so j /ate (glede »začasnosti« londonskega sporazuma) in uda bodo na isti način še nadalje Kira.;svoHh AanJadeTadTnia ^ slrank. A zadeva je povsem druaač- Zjf p™’no' da Vidali obsoja dokončnost rešitve vsebovane v londonskem sporazumu (glej P dat «;;dr n ih strank TaraT"’-!1 r'0d' *"baov T jeuo ooorčekot Vlda,’r stvom. KajtiJe n<1(i tem prepričati, dn m0r,^ svaiem ^ ..°l ** Vidalt v in ng tok ,0'lko ia*a tem uprasoiiju T “"ju, c e Ju tnu slo le za razkrinkovanje — ka-kor pravite — in če bi bilo vprašanje »začasnost i« ali ((dokončnosti« tega sporazuma zanj povsem indiferentno. V vsem tem, kar je govoril o zadržanju teh strank, je naravnost otipljivo njegovo razočaranje nad dejstvom, da te. stranke ne postavljajo »začasnost i» londonskega sporazuma v ospredje svoje politične dejavnosti. In to je tudi razumljivo, ce Vidali obsoja «dokončnost», kakor je s tega stališča tudi povsem naravno, da je v takem stališču vključena nevarnost. da se na tej osnovi razvname, na naših tleh nacionalna borba, kakor b> se morala nujno razvneti, te bi »vladne stranke in njthovt zavezniki« razvile široko po- litično dejavnost na osnovi »začasnosti« londonskega sporazuma. Ce vi te nevarnosti ne vidite, ni naša krivda; naša dolžnost pa je, da na to nevarnost opozorimo javnost, ker nam dejansko gre za normalizacijo in pomiritev ter za odstranjevanje vseh tistih ovir, ki bi utegnile tako normalizacijo zavirati in zavreti. In če je tudi vam za normalizacijo, se. morate v tem vprašanju z nami strt-njati in zavrnili tako «raz-krinkovanje* vladnih strank, ki v tem trenutku lahko satijo škodi prepotrebni normalizaciji in pomirjanju — ost enojega političnega «razkrin-kovanjasu pa obrniti predvsem in v glavnem na tiste življenjsko vazne krajevne probleme, glede katerih so vladne stranke in njihovi zavezniki)) najbolj ranljivi. Tu-ko politično «razkrinkovanje» ima hkrati nedvoumen značaj politične borbe v interesu tukajšnjega delovnega ljudstva, Vidalijevo «ra.-knn-kovanje« pa nosi. po našem mnenju, zelo otipljiv pečat politične špekulacije, ki je v kričečem nasprotju z zatrjevano potrebo po normalizaciji in pomiritvi. Ce pa bi šlo dejansko za kakšno začasnost, potem bi bila ta povsem drugačna od one, ki jo ima na umu n. pr. Bartoli in z njim najbrž tudi Vidali. (Glede enotnosti tržaškega delavskega razreda in zatrjevanega ndejstva» dg se «naša partija, naši ljudje in tržaško delovno ljudstvo ne mara na noben način povrniti v čase pred julijem 1948», pa pri hodnjič). nikom jugoslovanske delega- j ma državama. c,je, ki se pogaja v Rimu za j Slično stališče zastopa tudi sklenitev novega trgovinske- 1 italijanski tisk. ki objavlja ga sporazuma z Italijo, sestal s predstavniki največjih italijanskih industrijskih podjetij in bank v zvezi z ustanovitvijo jugoslovanska-itah-janske zbornice. Naš urednik se je zadržal z inž. hloričem na tria: k.) postaji p krajšem razgovoru, v katerem mu je jugoslovanski, predstavnik obraz'ožil osnovne značilnosti, novo ustanovljene Jug o slovan sko-it ali jon- ske zbornice. Zbornici bosta dve. približno tako, kot jejo že urejeno z jugoslovanskn-brazilsko zbornico. Prva, katero so ustanovili z notarskim aktom v četrtek. ima sedež v Milanu 111 sodelujejo v njej predvsem italijanska podjetja, drugo pa bodo ustanovili v Beogradu s prvenstveno udeležbo jugoslovanskih podjetij. , V četrtek so v Milanu z notarskim aktom ustanovili formalno prvo zbornico m iniciativni odbor, v katerem sodelujejo največja italijanska podjetja in med drugimi; Pirelli, lnnocenti, Dalmine, Necchi, Saines, Cantieri Riu-niti deli'Adriatica, Franco Tossi, FIAT, Banco di Romu, Ansaldo itd. V kratkem (po vsej verjetnosti v zvezi z u-godnim zaključkom trgovinskih pogajanj v Rimu) pa bodo sklicali tudi prvo ustanovno zasedanje te važne gospodarske ustanove, kateremu bo nato v Jugoslaviji sledila še ustanovitev jugoslo-vansko-italijanske zbornice s sedežem v Beogradu. Nova zbornica odgovarja interesom tako jugoslovanskega kot italijanskega gospodarstva, da se pospeši medsebojno sodelovanje v vseh oblikah od mednarodne trgovine pa do obsežnejšega tehničnega in drugačnega sodelovanj a. Zbornica bo zaradi tega skrbela za ureditev primernih ukrepov s strani vest o ustanovitvi te zbornice na vidnem mestu, izredni pomen tega gospodarskega organizma pa potrjuje tildi u-deležba najpomembnejših itn-.!i ionskih industrijskih družb in bank. V tei zvezi poštnin vedno boli zanimivo in aktualno tudi vprašanje ustanovitve slične organizacije v Trstu. Znano je, da je Slovensko' gospodarsko združenje že pred časom sprožilo tovrstno pobudo in stopilo v stik z raznimi trgovskimi m industri.i-sgimi krogi p Trstu kot tudi s predstavniki. Tržaške trgovinske in industrijske zbornice, Vendar pa se. je rešitev tega vprašanja nekoliko zavlekla. kar lahko omogoči u-podnoito konkurenčno pozicijo Milanu. Naš urednik se je včeraj zanimal pri odgovornih predstavnikih Tržaške trgovinske in industrijske zbornice, n kakšnem stadiju je uresničitev te zamisli, in je izvedel, da je. Tržaška trgovinska zbornica zamisel od vsega začetka pozdravila in podprla, vendar pa je treba najprej rešiti načelno vprašan ;e odobritve s strani državnih organov, ker je brez tega vsak praktičen ko rak za. ustanovitev jvgoslovansko-tržaške trgovinska zbornice zelo otež-koeen. Upa se, da bo Slovensko gospodarsko združenje kljub tem načelnim težavam v kratkem predložilo konkreten osnutek pravil. Tako tržaška trgovinska in industrijska zbornica kot tudi Slovensko gospodarsko združenje sta na stališču tista no pitve mešane zbornice na paritetni osnovi, tako da bi bili zastopani jugoslovanski in tržaški gospodarstveniki v enakem števil«, kot je Že urejeno v mešani avstrijsko-lržaski zbornici. B. B. - 1*0 11 I X «■ K I ItMiVI Na današnji dan je bil leta 1461 rojen v Dubrovniku pesnik Djore Držič. P Danes, NEDELJA 6. februarja Doroteja, Zvezdodrag Sonce vzide ob 7.23 in zatone 17.16. Dolžina dneva 9.53. LUfl* vzide ob 16.56 in zatone ob Jutri, PONEDELJEK 7. februarja Romuald, Blagoslav V ZVEZI Z IZREDNIMI NAKAZILI V KORIST TRSTA Vznemirjajoče govorice o conskem proračunu Izredna nakazila naj bi vplivala na obseg conskega pro» računa? - Pretežni del nakazil ne bo šel v korist Trsta Tržaški conski proračun je bil do sedaj z večjo ali manjšo zamudo objavljen vsako leto v začetku ali vsaj ob koncu januarja in to tudi zadnji dve leti, ko so Trst upravljali rimski fukncionar-ji Letos pa smo že v februarju in o proračunu do sedaj ni znano uradno prav nič, po mestu pa se širijo številne govorice, da bodo izredna nakazila v korist. Trsta močno vplivala na obseg proračuna. Tržaški gospodarski list «11 Tergesteo« pravi v tej zvezi, da lahko pridemo do absurdnega položaja, da italijanska vlada na eni strani prejme od svojih državljanov precejšnje vsote v korist Trsta, medtem ko Trst ne bo razpolagal niti s svojimi 70 milijardami lir in tvega izgubiti tudi običajnih 6 milijard, katere je dobival vsakega pol leta za pokrivanje deficita proračuna. Položaj je res zelo čuden. Italijanski parlament je že sprejel zakon o pomoči v skupni vrednosti 70 milijard lir Trstu in to pomoč je določen dei tržaškega tiska oznanil s hrupnimi naslovi m dolgimi članki polnimi poveličevanja. Ko pa so bili znani točnejši podatki, za kaj bodo uporabljali ta sredstva, je vsako navdušenje seveda izginilo in to tudi v onih krogih, ki bi že profesionalno morali hvaliti vsak ukrep italijanske vlade. Predvsem namreč teh obljubljenih 70 milijard sestavlja 26 milijard kreditov ERP. kateri se bodo počasi vračali in jih bodo lah-do samo postopno nakazovali v korist tržaškega gospodarstva. Zaradi tega ta sredstva ne predstavljajo popolnoma nič novega in se ne morejo smatrati kot neko posebno izredno nakazilo v korist Trsta. Gospodarske kroge pa spravlja v začudenje tudi dejstvo, da se nič ne pomisli če se bodo sploh vsa ta sredstva vrnila in da se nič ne ve. kdo in za kaj bo ta sredstva upravljal. Ostalih 34 milijard lir pa prispeva deloma zakladno ministrstvo (4 milijarde) in državno posojilo, ki je bilo ta-koi v celoti podpisano. Do sedaj so parlamentarne komisije proučevale zakonske načrte, ki predvidevajo skupne izdatke v višini 2) milijard lir iz omenjenega državnega posojila v korist Trsta. Od tega bosta šli 2 milijardi v korist tržaške občine, 2 milijardi za pristaniške naprave, 1.600 milijonov za graditev stanovanjskih hiš IACP. 1 milijardo za gradnjo stanovanjskih hiš za ezule, 500 milijonov za cerkve in 2 milijardi za zgradnjo nove železniške postaje. Skupno bo tako šlo od 21 milijard lir. katerih uporabo proučujejo parlamentarne komisije, v korist Trsta 9.6 milijard lir. 2 milijardi in pol bodo uporabili za ceste, od česar le malo v Trstu in večino v videmski provinci in za gradnjo stanovanjskih hiš v Tržiču. 3 milijarde za okrepitev železniške proge Trst—Benetke. 500 milijonov za obnovo ceste «Romea» in 5 milijard lir za osuševalna dela v Be- bil od obljubljenih 70 milijard lir skupno 9,6 milijard lir, medtem ko bodo dobile levji delež obljubljenih vsot druge pokrajine in ko predstavlja najmanj polovico obljubljenih sredstev denar, s katerim je Trst do sedaj že razpolagal. Gospodarski krogi v Trstu se zaradi tega upravičeno sprašujejo, kaj je s conskim proračunom, ker bi tudi gola okrnitev proračuna v praksi pomenila, da bo Trst mesto obljubljene pomoči za reševanje ostre gospodarske krize v resnici izgubil dobršen del sredstev, s katerimi je do sedaj vsaj kolikor toliko životaril Taka politika pa bo seveda privedla do nove še ostrejše zaostritve gospodarskega stanja, saj je še zelo daleč do rešitve ostalih perečih vprašanj (kot n. pr. pro- ste cone, okrepitve pristanišča itd.), katerih rešitev bi omogočila zdravo gospodarsko življenje brez izredne pomoči. Še ena prednost Benetkam Parnik «Marechiaro» last družbe «Tirrenia», ki vozi na progi Trst—Malta—Tirensko morje bo odslej pristajal v Jadranu najprej v Benetkah in nato v Trstu, zaradi te spremembe, katero družba lastnica opravičuje s tehničnimi razlogi, bo ladja priplula v Trst 16. ali 17. t. m. namesto 11. februarja in bo odplula 17. ali 18. direktno proti pristaniščem južnega Jadrana. Proga ostane glede ostalih pristanišč normalna štirinajstdnevna, tako da se ne bo spremenil čas pošiljanja blaga. NliZaSLIŠ/lMI ItfllMNJK TRŽAŠKE KI/ESTERE Zakaj se onemogoča šolarjem nadaljevanje študija v bivši coni B? Solistični koncert v Avditoriju Ob semestralnih počitnicah v januarju so prišli študenti, ki se šolajo na raznih srednjih in strokovnih šolah v bivši coni B, na svoje domove na tržaškem področju. Italijanski konzul v Kopru jim je izstavil potno dovoljenje samo za semkaj in so zato morali prositi kvesturo za povratek■ Razen dvema, ki jima je bilo po besedah pristojnega uradnika dovoljenje izdano »pomotoma«, kvestura vsem ostalim (menda sedemnajstim), dovoljenja za povratek še vedno ni izdala, čeprav so se šolske počitnice na področju bivše cone B nehale že 15. prejšnjega meseca in čeprav hodijo prizadeti študenti in njih starši vsak dan na kvesturo, ki si dovoljuje neverjetne šikane. Sedaj zahteva ta, za tem drugi dokument, ki po nobenih veljavnih predpisih niso potrebni za prehod meje z bivšo cono B. Tako na pr. zahtevajo notarsko potrjeno izjavo staršev, da dovoljujejo svojim otrokom šolanje na Koprskem, ali pa potrdilo o izvršenih obveznostih do države itd. Neki študent iz okolice, ki zaradi težkega socialnega položaja študira brezplačno, je moral doslej zaradi tega li-krat v mesto in je za pot in dokumente doslej potrošil že več tisoč lir. Vse intervencije, da se prizadetim omogoči redno nadaljevanje študij so bile doslej zaman. Tako ravnanje tržaške kvesture, ki se vse bolj spreminja v navadno namerno šikaniranje postaja žc nezaslišano. Povsem upravičeno se sprašujemo, kako se sklada z duhom londonskega sporazuma, s človečanskimi pravicami in prizadevanji obeh sosednih držav za zbližanje, mirno sožitje, sodelovanje in enakopravnost? V imenu prizadetih šolarjev in staršev zahtevamo, da kvestura preneha z nadaljnjim šikaniranjem in da jim omogoči redno nadaljevanje študij, kor je še posebne važnosti za maturande, na šolah, ki so jih obiskovali doslej. TISKOVNA KONFERENCA FUNKCIONARJA KVESTURE IN UGOTOVITVE NffŠEGA KRONISTA Za prihodnjo sredo nam je tržaška Glasbena Matica pn-piavila nastop treh zagrebških umetnikov. Člani društva hrvatskih reproduktivnih u~ metnikov iz Zagreba: Jelka Brajša (sopran), Zvonimir Po-mykalo (čelo) in Vlado Sel jan (klavir) so sestavili skupino, ki po vrsti obiskuje razna jugoslovanska mesta in žanje povsod mnogo uspehov, koncertirali so v Zagrebu, Sibe-niku, Zadru, Sarajevu, Puli, Dubrovniku itd. Lovro Zupa-novič je o njih napisal v zagrebškem Vjesniku sledeče: «Ta dva umetnika (Zvonko Pomykalo in Vlado Seljan) sta ugotovila praznino, ki^ se čuti v našem glasbenem življenju zaradi pomanjkanja stalnega komornega dua, ki bi gojil in populariziral glasbo te vrste. Zato sta sklenila dati s svojim talentom in svojo sposobnostjo prvi prispevek za izpolnitev te vrzeli. In dajeta ga na način, ki zasluži splošno pozornost m posebno pohvalo.» Glas Istre pravi- «Umetnica (Jelka Brajsa) je odlična koncertna pevka, posebno lepo zna izvajati pia-nissime, tako da so bili poslušalci naravnost presenečeni m je zato dosegla toplo in res iskreno odobravanje)). Sopranistka Jelka Brajša po rodu iz Pazina je hčerka znanega istrskega skladatelja, na-biratelja in prireditelja istr- Kakor P R o P 4 II 1 4 P Ol ITI € N A P K A ! T S A Jllli O OROŽJA Dr. Giannini zanika, da bi bila najdba orožja v zvezi s preiskavo o «zločinu Trevisan» kot sta hotela prikazati agencija ANSA in tržaški «Piccolo» - Zakaj razlika v datumu o zaključku preiskave? - Tri verzije o času in izviru najdenega orožja neciji. V praksi bo torej Trst do- Na včerajšnji tiskovni konferenci je predstavnik tržaške kvesture najodločneje zanikal, da bi bita najdba orožja, o kateri sta dala vest RAI in ANSA, v kakršnikoli zvezi z »operacijo Trevisann. Povsem izmišljena je vest včerajšnjega »U Piccolan, po kateri naj bi k odkritju orožja v največji meri prispeval baje neki Gia-comini, ki ga je policija ustavila v zvezi z umorom Trevi-sana. Predstavnik kvesture je pojasnil, da vest o najdbi orožja sicer odgovarja resnici, vendar ni bilo o tem izdano ni: kako uradno poročilo. Vest, ki jo je razširil RAI, izhaja po vsej verjetnost; iz Rima, in sicer iz notranjega ministrstva, kamor je tržaška kvestura poslala lakonično obvestilo. Uvedena bo preiskava, kako je prišlo do razširjenja orne njene vesti. Zbranim novinarjem je bilo nadalje rečeno, da se je preiskava glede odkritja orožja začela v prvih dneh januarja, zaključena pa je bita 22. istega meseca. Orožje so našli v nekem vodnjaku v bližini Trga Rosmini in je bilo močno namazano z mastjo, tako da še niso mogli ugotoviti, koliko časa je ležalo v vodnjaku. Nekateri kosi orožja so bili še uporabni, drugi pa ne več. Predstavnik kvesture je ob koncu še omenil, da se pfh* skava nadaljuie ter da teži za odkritjem onih. ki so orožje skrili v vodnjak. . K izjavam dr. Giannimja bi hoteli dodati dve pripombi: 1 pr. Giannini je odločno zanikal, da bi bilo izdano kako uradno poročilo. Delno ima prav, ker uradnega ni bilo izdanega ničesar. Dejstvo pa je, da je nekdo obvestil tržaško radijsko postajo. Identificira- PO VESTI LISTA «LA ZONA FRANCA? Možnost ustanovitve tobačne tovarne v Trstu Po zagotovilu predstavnika «American Tobacco Comp.» bi družba vzpostavila tovarno, če bi bila ustanovljena prosta cona - Zaposlovala bi štiri tisoč nameščencev V zadnji številki lista »La Zona Franci« je objavljena vest, da se je predsednik od bora za prosto cono razgo-varjal o vprašanju tržaške proste cone z g. O. Baxalysom, članom družbe »American Tobacco Comp.it. Gospod Baxa-lys je predsedniku tržaškega odbora za prosto cono izjavil, da je njegova družba, pripravljena v primeru ustanovitve proste cone, ponovno vzpostaviti v Trstu svojo organizacijo za predelavo tobačnih listov z možnostjo zaposlitve do 4000 nameščencev. Ta možnost bi bila izvedljiva je dejal g. Baxalys, če bi italijanska vlada deblokirala svoje trgovinske kredite s Turčijo, ki so sedaj blokirani in če bi hotela doseči s to državo sporazum, v katerem bi diiektno posredovala tudi »American Tobacco Comp.it z obvezo direktnega plačevanja italijanski vladi omenjenih kreditov do 10 milijonov dolarjev pod pogojem, da bi se Turčija obvezala, da bo krila to izplačilo družbe italijanski vladi z dobavo odgovarjajoče vrednosti nepredelanih tobačnih listov za tržaško predelovalno podjetje, ne da bi zahtevala, da se predelava iz vrši v Turčiji. Tudi predsednik argentinske republike Peron je pred časom izjavil dopisniku agencije »Ansan med drugim, da bi Argentina, v primeru ustanovitve proste cone v tržaškem pristanišču, zgradila v Trstu velike hladilnice za konservi-ranje mesa in drugih prehrambenih artiklov, ki jih iz- važa v Evropo, ker bi te naprave omogočile Argentini povečanje trgovine z zalednimi državami tržaškega pristanišča. Surova roditelja 34-letni Mario Gridelli in njegova 34-letna žena Nella iz Rojapa sta večkrat surovo pretepla 13-letno hčer, pri čemer sta ji večkrat povzročila tudi telesne poškodbe. Ker je to, za dekletce peklensko življenje, trajalo že dolgo časa in ni kazalo, da bi se starša pomirila, se je mala Anna-maria nekega dne naveličala in se zatekla na policijsko postajo, kjer je prosila za zatočišče ter rotila agente, da je ne bi ponovno poslali domov. O zadevi so obvestili ženski odsek policije in potem ko so v bolnišnici ugotovili na dekletcu znake udarcev, jo spremili domov in jo izročili staršema z so ponovno izrecnim nalogom, da je ne smejo več pretepati, ker je poveljstvo sklenilo vzeti jo pod policijsko varstvo. Oba starša so seveda prijavili sodišču pod obtožbo surovega ravnanja s hčerko in sodišče je oba spoznalo za kriva nekaterih obtožb ter ju obsodilo na 2 leti zapora. Kazen pa so jima na podlagi zadnje amnestije pomilostili. Ostale obtožbe pa so odpadle zaradi amnestije. Preds.: Fabrio, tož.: De Franco, zapisn ; Petrocelli, o-bramba; odv. Carlini, nje te osebe prepuščamo preiskavi, katero je dr, Giannini naznanil. 2. Ker obstaja upravičen sum, da je vest prišla iz krogov kvesture, moramo opozoriti, da so v Trstu tudi časopisi in ne samo RAI in da je bila dosedanja praksa dajati uradna poro-ila po policijskem tiskovnem uradu. Podobno prakso vsaj za vesti kot jo je razširil RAI (kakor tudi za prometne nezgode, kjer nastopi italijanska cestna policija in tudi za dejanja, ki jih preiskujejo karabinjerske edinice) bi bilo treba vsekakor obdržati. S tem bi tudi odpadli izgovori o vesteh «iz rimskih krogov«, kateri so milo rečeno smešni (vsaj v tem primeru). 4 Po tiskovni konferenci dr. .Gianninija smo se hoteli osebno pozanimati za zadevo in rezčistiti nejasnost poročila in ustnih izjav. Na mestu odkritja orožja pa smo prišli do presenetljivih odkritij; dr. Giannini nam je zagotovil, da se je preiskava začela v prvih januarskih dneh in se končala 22. istega meseca. To, po naših na mestu dobljenih informacijah od liudi, ki so nrisostvovali policijskemu delu, ne drži. Dr. Giannini nam ne sme zameriti te kategarič-ne trditve, kajti vemo na primer, da je bila policija ob vodnjaku, ki stoji ob ograji poleg stonnic, ki iz Trga po-srnini peljejo na spodnjo cesto, 3 dni in sicer 25., 26. in 27. januarja. Se je morda dr. Giannini zmotil v datumu? Vemo namreč tudi, da so 25. januarja to je v torek, po prvem ogledu vodnjaka gasilskih častnikov (okoli 6. ure zjutrai). prišli na mesto gasilci (kmalu po 9. uri), ki so do 16 ure črpali vodo iz vodnjaka. Pri delu se je neki gasilec celo opekel in če se ne motimo, sc ga celo odpeljali v bolnišnico.Gasilci, in v tem so si vsi očividci soglasni, so bili na mestu ter črpali 10 ali celo več metrov globok vodnjak tudi v sredo 26. in v četrtek 27. januarja in to zjutraj do približno 16. ure. Da je bilo orožje v vodnjaku je bila za prebivalce okoliških hiš javna tajnost. Spočetka se je sicer šušljalo, da policija išče utopljenca, vendar je ta vest kmalu propadla, ker so ugotovili, da gre za odkritje orožja. Koliko časa pa je bilo orožje na dnu vodnjaka? Obstajajo tri verzije. Nekateri trdijo, da so orožje vrgli septembra 1943. leta italijanski mornarji, ki so imeli na vrtu, kjer je vodnjak protiletalske baterije. Drugi vedo povedati, da ie orožje v vodnjaku iz časov zadnjih borb za osvoboditev Trsta maja 1945. leta. Tretja verzija pa je, da je bil vsaj del dobro ohranjenega orožja, vržen v vodnjak po znanem odkritju velike zaloge brzostrelk in nabojev v železniškem skladišču v Ul. F. Gioia avgusta lani. To verzijo nekateri povezujejo z dejstvom, da so v eni izmed bližnjih ulic, v kateri prebiva tudi večje število železničarjev našli, če nas spomin ne vara brzostrelko. Z aruge strani pa smo tudi izvedeli, da so frančiškani (vrt stoji poleg cerkve), ki so lastniki neobdelanega vrta z vodnjakom, že pred letom dni prijavili policiji, da je v dveh vodnjakih in okolici nekaj orožja, policija je tedaj res intervenirala in po iskanju, ki je rodilo le malenkostne uspehe (našli so samo nekaj neuporabnih in zarjavelih delov orožja) so iskanje, pri katerem so sodelovali tudi pobiralci min, prekinili. Izvedeli smo tudi, da je policija iskala orožje v bolj oddaljeni okolici mesta. Toda ko so agenti ponoči 2. februarja prišli na nakazano mesto, so ugotovili, da je bunker. v katerem naj bi bilo Vodnjak pri Trgu jRo.miui, c katerem jo šilo skrito orožje je bila s policijo prisotna na mestu tudi neka oseba, o kateri so nekateri časopisi že pisali. Baje je to akcijo izvršil drug odsek policije, ki je ločen od političnega, katerega vodi dr. Giannini. Kar smo izvedeli torej na mestu odkritja orožja in ob koncu te kratke in gotovo nepopolne preiskave kronista, r.as je presenetilo in poraja logično vprašanje zakaj policija trdi, da je bila akcija končana in poročilo poslano v Rim 22. t. m., medtem ko smo mi ugotovili, da se je končala kar 5 dni kasneje. Kaj torej odgovarja resnici? Odgovor, ki upamo ne bo izostal, prepuščamo odgovornim oblastem. Ne moremo pa na zaključku mimo ugotovitve, da je z vsem navedenim poskus politične špekulacije s strani ANSE in dela desničarskega tiska, ki je hotelo najdbo orožja za vsako ceno spraviti v zvezo z »zločinom Trevisanit kateremu je od vsega početka načrtno dajalo pontično barvo, popolnoma propadel. Vsekakor želimo in pričakujemo, da bodo odgovorne oblasti to precej nejasno zadevo do kraja razčistile, kar pričakujemo tudi glede najdbe arzenala orožja v železniškem skladišču v Ul. F. Gioia, v zvezi s katerim Se do danes ni bil nihče postavljen pred odgovornost, čeprav je splošno znano, da je krog odgovornih zelo omejen in se lahko identi-ficira. To je potrebno v interesu varnosti prebivalstva, ki je sito provokatorskih Spekulacij in netenja sovraštva ter hoče le v miru in medsebojnem razumevanju ustvarjati in živeti. Nekdo je o tem obvestil Rdeči križ, vendar je, še preden je pridrvel na mesto rešilni avto, Maestro izdihnil. Zdravnik je ugotovil, da je smrt nastopila zaradi srčne kapi in je nato prepustil delo policiji, ki je kasneje dala nalog za prevoz trupla v mrtvašnico, kjer je na razpolago sodnim oblastem. tn žanje s temi pesmim, po-vsod mnogo uspehov. Podeg istrskih narodnih v priredbah Matetič-Ronjgova, Zlatica in Bombardellija bo izvajala Vi-valdijevo Arijo, Arijo iz Mozartove opere uCarobna piščal» in j opularno Vilharjevo «Nezakonsko mater)). Zvonko Pomykalo in Vlado Seljan med drugim izvajala Brahmsovo Sonato v e-molu, o kateri, je rekel zagrebški kritik Zupanovič: Brahmsova glasba — preizkusni kamen za mnoge umetnike je bila izvajana s pravo življenjsko vnemo, ponekod in ostro, ponekod melanhonično.)) Vsi trije umetniki — poleg svojega koncertnega udejstvovanja — stalno sodelujejo v Radiu Zagreb. Popravek: V petkovi številki smo na drugi strani v objavi za koncert pod sliko Vlada Seljana pomotoma napi« šali Zvonko Pomvkalo. VUG ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Danes 6. februarja 1955 ob 16. uri v dvorani Prosvetnega doma na OPČINAH Hans Tiemayer M GLEDALIŠČA GLASBENA MATICA v TRSTU priredi v sredo 9. februarja 1955 ob 20.30 uri v AVDITORIJU solistični koncert Sodelujejo: Jelka Brajša - sopran Zvonko Pomykalo - čelo Vlado Seljan - klavir -\ i c. Ji cvetje z domače grede; 17.01 Lahka glasna; 17.15 Vitono Ga'- slušna 9J5 l,5 ino «Noč v oblakih«, igra v ital.; 18. Spori; 19 -,,1. SNG minut z orkestrom Kurta tu Danes: ob 16. uri na Opčinah hagena; 20.15 Jurina i «Mladost pred sodiščem« > 20.30 Glasba VERDI ščini: [j tl asba po željan y*"Lj 7 r 21.00 Nočni simfM*L ( I (P. I. Čajkovski, -* i 1 na 1 * ‘ željah . v h J . Danes; ob 16. uri zadnjič »Prijatelj Fritz«. V sredo: prva predstava »Samsona in Dalile«. TEATRO NUOVO Danes: ob 16. uri »Ljubimec v mestu«. SPORED: Vivaldi: Arija. - Mozart: Arija iz opere »Čarobna piščal«. - Corelli: Ada-gio. - Vandini: Sonata za čelo in klavir. . Vilhar: Nezakonska mati. - Zajc: Vir. - Brahms: Sonata v e-molu za čelo in klavir: allegro non troppo. alle-gretto quasi minuetto, allegro. ODMOR. Matz: Elegija in humoreska za čelo in klavir. -Matetič-Ronjgov: «Drago mi konja kuje«, »Tamo doli puli mora«. «Ped učkun« (Istrske narodne za sopran). - Zlatic: »Star me je prosija« (Istrska narodna za sopran). Bombardelli: »Tri noni-ce» (Istrska narodna za sopran). - Chopin: Nokturno. - Goens: Scherzo za čelo in klavir. Vabila bodo na razpolago od ponedeljka dalje v Ul. Roma 15/11. Obvestilo Kmečke zveze vsem davkoplačevalcem Aretiran vlomilec v tobakarno v Ul. Venezian? Po neuradnih vesteh naj bi policija v nogi med petkom in soboto v neki gostilni v središču mesta ustavila človeka, ki se je ob času. ko je bil, izvr-šeh roparski vlom v tobakarno v Ul. Felice Venezian, sukal tam v bližini. Njegovo zasliševanje baje doslej ni dalo pozitivnih rezultatov, vendar je mož še vedno pridržan. Kmečka zveza v Trstu obvešča vse svoje člane, da mu.mjv v smislu Vanonijevega zakona vsi davkoplačevalci do 31. marca letos prijaviti davčni upravi svoje dohodke v letu 1953. Ker so za neizpolnitev teh obveznosti po zakonu predpisane kazni (kakor avtomatično povišanje dosedanje davčne osnove za 10 odst ter denarna kazen od 5.003 do 10.0000 lir in seveda vpis kazni v kazenski list), priporočamo, da vsi prizadeti izvršijo prijave v omenjenem času. Tajništvo KZ bo tudi letos sestavljalo in vlagalo prijave; članom bo tudi na razpolago za vsa zadevna pojasnila in nasvete. Člane opozorjamo, da je za sestavo prijave potreben davčni plačilni list. Ker roka za vlo žitev prijav gotovo ne bodo podaljšali, opozarjamo vse člane, da se pravočasno zglasijo na sedežu KZ v Trstu. Sestanek Kmečke zveze Kmečka zveza obvešča, ^da bo v petek 11. t. m. ob 20. uri Preslovi dvorani v Bazovici sestanek Kmečke zveze. Obnova obrtnih dovoljenj Tržaško županstvo poziva vse tiste, ki se ukvarjajo s trgovino na debelo ali na drobno v tržaški občini in ki imajo obrtno dovoljenje, naj ga najkasneje do 31. marca predložijo za žigosanje za leto 1955, sicer jim bodo lahko zaprli obrat. Dovoljenja lahko predložijo osebno ali J?a po svojih združenjih na županstvu v oddelku za obrtna dovoljenja v Ul. Rettori 2-11 soba št. 249. VPRAŠANJE USTANOVNE SINDIKALNE SKUPŠČINE Razredni sindikat: za PROSVETNO DRUŠTVO « IVAN CANKAR 11 vabi svoje člane in prijatelje na DRUŽABNI VEČER s plesom, ki bo danes 6. t. m. ob 20.30 uri v društvenih prostorih v Ul. Montec-chi št. 6/IV. Rossettl. Ob 16 15 in 21.00 uri revijska predstava. Excelsior. 14.00: «Skoda, da je lopov«. V De Sica. S. Loren. Fenice. 13.15: »Puščava, ki živi«, Walt Disneyev film. Nazhmale. 14.00: «Gorje premagancem«, L. Padovani, A. Fer-rero, Filcdrammatico. 14.30: «Divjak», M Braodo, M. Murphy. Supercinema. 14.00: »Gangsterji na preži«, F. Sinatra, S. Hey-den. Arcobaleno. 14.00: «Rdeči asfalt«, B. Sullivan, L. Adler. Astra Rojan. 14.00: «Steza slo- nov«, E. Taylor, D. Andrews. Capitol. 13.45: «Johnny Guitar«, J Cravvford. CrištaUo. 12.45: «Odisej», Kirk Douglas, S. Mangano. Grattacielo. 14.30: «Suzar»a je spala tu«, D Povvell, D. Key-nolds. Alabarda. 14.00: «Sladka groza«, .1. Wyman. Ariston. 14.00: »Saharska legi- ja«, A. Ladd, R. Cornte. Armonia. 14.00: »Meje zakona«, R Brazzi. Aurora. 14.00: »Gladiatorji«, V, Mature, S. Hayward. Garibaldi. 14.00: »Zenska, za katero so se pulili«. R. Wid-mark. Ideale. 14.30: «Hondo», J. Wayue. Impero. 14.00: «Johnny Guitar«, J Cravvford. Itaha. 15.00: »Versailles«, J. P Auiinont. S. Marco. 14.00: «Ve)ika ljubezen«, G. Brent. Kino ob morju. 15.00: »Alvaro raje gusar«. R. Rascel. Moderno. 14.00: »Napolitanski u-trinki«, S. Loren. Savona. 14.00: «Beii osvajalec«, G. Madi'on. Viaie. 14.30: «Napad na Kansas Pacific«, S. Hevden. Vittorio Veneto. 14 15: »Rdeče in črno«. W. Chiari. Azzurro. 14.00: «Yankee paša«, J Chandler. Belvedere. 14.00: «Uporni k s črno krinko«, V. Hendrix. Marconi. 14.30: »Sombrero«, Y. De Carlo Msssimo, 14.30: «Ljudje senca«, M. Lana. Novo Cine. 1430: «Dobimo se v pasaži«. N. Piziz. Orieon 16.00: »Ljubimci prete- klosti«, L. Amanda. Radio. 14.00: «Marabo», S. Mangano. Secolo. 14.00: «Deviška kraljica«, J Simmoos. Vetiezia. 14.00: «Svet v mojih rokah«, G Pec k. Skedenj. 16.00: »Strastna pesem«. Kino na Opčinah. 18.00: »Sladka Eroza«. J. Wyman, R. Hudson. koncert Chausson, D. Milhaud). •> I. 1» . .» A v Q 327,1 m, 202.1 m, 212.4 m J 1. Poročila ob 5.00, 6.C0. 7.00, 12-3' 15.00, 17.00 in 22.00. .. 1. p 8.15 Domače pesmi za prifgn nedeljsko jutro; 9.00 OW®““, Pl predstava: «Carovnik iz uf'. 9.40 Operetna in lahka gl3-:”] 10.10 Dopoldanski simt®®J| koncert; 11.20 Lahek OP0^3'/, 1 S glasbeni sipored- 12.00 Pogovor poslušalci; 12.10 Slovenske »J icdne in partizanske pesmi: ‘L za našo vas; 13.30 * ledi ste — poslušajte! 15.15 ka glasba: 15.30 Zvone Krzis™; Zimski večer na Polici; 1 Promenadni koncert; 17.00 L Pe dijaka igra - Slavko Grum- "j t godek v mestu Gogi: 18 Ji glasbi in besedi po deželah verne Afrike; 20.15 Večerni perni koncert; 21.00 Kultu® . kronika. TKIE VIZIJA Pet 15.00 Karneval 1955 iz Vis*-gia; 16.00 Športno popoi®! -rt, 17.00 Izven sporeda; 20.45 J*,,; * mov; 21.05 Najsrečnejši; ** *■ Pei »Ciganka«, film. Cv< odgovorni urednik STANISLAV RENKO J, pe Tiska Tiskarski zavod ZTT ■ Vod TELEFONSKE ŠTEVILK* ZA PRIMER NUJNOSTI , Rdeči križ 36b - 60 Gasilci 2 22 Policija 2 - 23 pe\ bre IZGUBLJENO. Na stad. C »Prvi maj« je bda najdeh -jj: sebna izkaznica FST O«33 :• Reg. št. 23596 Vouk Srečk3 A Postojne. Lastnica jo lahko^, pri čuvaju maj«. KOLESA, moška in na stadionu že nskjijj kol" 1M , IIIVJLVJI lic* po 52.000 lir, na obroke. M®* . Ul. Pieta 3. 1.000 lir, kolesa za prevoz -,^m po 24.000 lir, motorna %4^c0r,l. SOBO S KOPALNICO in r.om oddam v Ul. XX. septfjl 32-V. (dvigalo), telefon 421u ■ URADNICA s prakso J9 td znanjem slovenščine, srtkj | -* hrvaščine ter italijanšc1' it išče primerne zaposlit' ■ (tes-. Naslov na upravi 1 ista ---------------------------- Na Razna obvestila Tržaški filatelistični klub »L. Košir«. Danes. 6. t. m. bo v prostorih kluba običajni tedenski sestanek za zamenjavo znamk od 9. do 12. ure. V sredo, 9. t. m. ob 20. uri bo seja upravnega odbora, na katero je vabljen tudi nadzorni cdbor. V nedeljo, 13. t. m. se bo vršil v prostorih kluba, Ul. Roma 15-11., tretji cbčni zbor, ob 9. uri. Darovi in prispevki V počastitev spomina bratranca Ivana Marije Čoka daruje družipa Cok-Pecar iz Lonjerja 1000 Hir za Dijaško Matko. V počastitev spornim pok. Pie Novak daruje Emilija Rusija d00 lir za Dijaško Matico. V počastitev spomina po;« * Napovedana stavka kovinar- tla. odpeljati v bolnišnico, kjer so ga zaradi izpaha j«oge_ pndr- žali s prognozo 6 ali najkasneje okrevanja v v 30 dneh 1955 Dne 5. februarja t. 1. se Je Trstu rod.Jo 7 otrok, umilo je 5 oseb, poroke pa so bile 4. POROČILI SO SE. delavec Umberto Ruan in gospodinja Bruna Scitta, kotlar Olivtero Mililo in šivilja Silvana Sturman podoficir C. P. Marcello Stoppa-ri in šivilja Annamaria Bonaz-za, zidar Danilo Favaro in gospodinja Apna Latin. UMFtLI SO- 75-1 etn i Stefano Derin, 72-letni Secondo Bizzotto, 72-1 etna Antonia Narduzzi vd. Mairni.g. 87-letni Luigi Godeni-go, 79-1 etna Vitoria Ščuk vd. Urizio NEDELJA C. februarja I I' IC IS 'I’ •»». 8.00 Jutranja glasba: 8.30 Lahke melodije; 9.00 Kmetijska oddaja; 9.30 Schubert: Kvartet 7tt godalni orkester; 11.30 Vesela gtaoba: 11.45 Oddaja za najmlajše: Kastner-Globočnik: «Emil in detektivi«. Konec; 12.15 Iz o-pernega sveta; 13.00 Glasba po željah; 15.00 Naša gospa — variete; nato Stavki iz slovitih koncertov; 16.00 Igra: Miguel de Cervantes: ((Cigansko dekle«. Igrajo člani SNG; 17.00 Slovenski moški zbori; 18.00 Korngold Koncert za violino in orkester; 18.21 Dalmatinski motivi: 18.41 Dukas: Iz baleta «La Peri«; 19.00 Naši književniki pred mikrofonom: 19.15 Pestra glasba; 20.00 Šport; 20.05 Operetne melodije; 21.00 Športni komentar; 21.10 Puccini: «Manon Lescaut« - opera v 4 dejanjih. i it s r i. 9.15 V veselem tempu: 13.25 «Trije asi v rokavu«; 14.30 »El campanon«; 16.00 Reportaža nogometne tekme; 17.30 Simfonični koncert, dirigira Carlo F. CHlario- 21.05 Allegretto. skoraj revija; 22.30 Koncert čelista Antona Janigra. K «> I* 14 It 254.6 m ali 1178 kc Slovenska poročila: 6.30, 7.45 13.30, 14.30, 19.30 in 23.30. Hrvaška poročila: vsak dan ob 20.00. Italijanska poročila: 6.15, 12.30, 17.00, 19.00 in 23.00. Iz naših listov v slov.: vsak dan (razen nedelje in ponedeljka) ob 14.36. Iz naših listov v ital.: vsak dan (razen nedelje in ponedelj, ka) ob 17.06 7.45 Jutranja glasba; 8.15 Pi san spored slovenskih narodnih 8.40 Za naše kmetovalce; 9.00 30 minut v veselem ritmu: 9.30 Mladinski oder: «Zgode in ne zgode malega hlapčiča«: 10.09 Glasbena matineja: 10.30 Zena in dom; Simfonični koncert 12.00 Glasba po željah; 13.45 Giasba po željah; 15.00 Pojo igrajo primorski zbori, a mam bli in solisti . amaterji; 15.30 Gozdovi in industrije v Pivki; 16.00 Promenadni koncert baletnih odlomkov; 16.30 Izbrano ZOBOZDRAVNIK ORDINIRA V TRST11 UL. LAVATOIO F. -rr 1 *• Soi 13* Zf Ut-St* l6.< K> ,1 J 1 ur » prof. Karel Boštjančič: 8n Zajc: U boj; 50j.. -luvanec: Zemlja slovanska. 1 2bor Glasbene Matice v Trstu: Jakob Petelin-Gallus: Glejte, kako umira pravični. Diri igira Emil Daneu. c) A babarnar: Mladosti ni. Dirigira Maruška Gerdol. 3. pevs](. ' Medved: Moj dom. Dirigira Jožko Baša. Sen,,, , zbor Prosvetnega društva «Zarja v svobodi* tz a) fJa P°d vodstvom Stanka Zidariča: b) c' duvanec: Spomin na zimski večer; j. Pevski pavec: Imel sem ljubi dve. pev Zbor Prosvetnega društva «Slovenec» iz Boršta; £ Drago Petaros: (E b) v!nk° ^odop'vec: Izgubljeni cvet’ PeV! Vodopivec: Naročilo. CvJkg “Valentin Vodniku iz Doline: pevovodja k! F' ^enturini: Vasovalec; b) U. Vrabec: Sinoči me je dekle vprašalo. vodja'TZbor Prosvetnega društva Lonjer-Katinara; pevo- “) Lavrenčič: i b) a °lari4: slovan na dan; f Pevski °j planine' *)režine.Zbor Prosvetneea društva ulgo Grudemi iz Na-aj prof. Karel Boštjančič: b) ti’ , belčic: Tam v dolu sama zase (nar.); Fantje rsbec: Bilečanka. iioti| a) ^onbove*a P0<* vodstvom Milana Pertota; a i b) M TH3dril': Hercegovska; 3®a« e) vt'»°mc: Ho so fantje proti vasi šli; *',vski °mc: Dolenjski furmani. d

5 sPorea0l!‘ 1“o govoril prof. JOŽE l’MEK. Nadalje bo “* ‘udi razdelitev priznanj in nagrad. Srbij N. šopek narodnih pesmi iz Južne "-Jj&gEN V ANGLEŠČINI j 'ELECTIONS of poems •X ^ance Prešeren redil ^ 'Z^6 na P°kucfo dankd Lavrina; l^^J^Pr°l- Matthews in Slodnjak —dnevi Ction!^8.9 Z Je v Ljubljani Naslovom: tovjvre5eren. by Bran-C ‘a n.„_. 2bor Prešer- u drobnaVu anSle^čini. > 'C *%.?-v°,elo je k0 J^ki j2>,aibni knjiži- i1" e izH„- d Z3to je tej^etdiko /ela p vec- ~T\ v ^ ^ranceu Prel prič m prevo-V ^iej ,ieb,Ja Pesem 'Sm°b Slove6116 P«™ Neza- Jh- »Sc Pk ma« a2dvesu' iti. ibbe^rnar pdravljica, Ri- i'6' nekai |bje Venec t u °v iri so- KteSe,b Mern°r Zaklju-mori’ rje- fzije 'zbor °bsiren in Ka'Jzbur fresernove 5 9 »Cia nai„ kl častno ;(J- |«j ..ebske JVeciega mo-£>rj* W'>V! a 1Pesništva v |Ct>% °bil dS* 6 s to izda--.......................... iT,ie na-'‘ Vie h Je 'zdaje. »r« d0 te iz- %, L angleščini? Verii lia nski ro-Pr0i:- 1 V Prnfo--- govorečih ■ JZiiv NouhProtes°r na i 1* s«be 'Jo. yv‘nghamu, je >^>«2,ra! ie oko- ■i« 60 "ačff er sesta* ?9bska bai bi Prevodov. f*rza. ,'a t izdali ljub- tlita^0fN4r°nska un>- 'lUet. ,°r. ,i. Pniverzitet- bsk,C Mat^vist In p ,f in "ub- I ev2o? Slod etni profe-! ^j b 8 brednj*k pa naj Kito ' bapis t?lstv°- Sled-l> aSe fe'S ' uvod X st« svoj‘0 godilo. > °.Pr*V: 'la. nalogo Davrin P' ,. « bil l(V slavdl v .s Prvimi prel > iti a "i- kjer |!i ’ tVojSleSkeg!°bri Pozna-K Je Pri 8 3ez'ka sta. -k . 'b.'',I'ren:''“‘ “rajši u. XbralcaSzZnanja an' I 9’ k Zgodov razvojem k1" » rakten ne do Hre-^ >4 ‘ra Prešer- S» L;j68ov po- .u i akem slov• -.t-a*1®: “iSMFTjj«. , SM ■ , j . i,:.;;;; silil od narodne skupščine. Ratifikacija je na primer povzročila razdor med socialisti — toda v soboto zjutraj so bili prav socialisti edina poslanska skupina, ki ga je strnjeno in res pošteno podprla. To je tudi znak, kakšne politike so se poslanci ustrašili. Demokristjani so glasovali proti Mendes Fran-ceu, čeprav je vsaj deloma uresničil njihove zunanjepolitične načrte. Edino pri kominformistih in deloma pri golistih je mogoče ret trditi, da jim je ratifikacija pariških sporazumov nepopravljivo obležala na želodcu in da je Mendes Franceu ne bodo nikoli odpustili. S tem pa so francoski kom-informisti še enkrat izgubili priložnost, da podpro politiko, ki bi v Franciji lahko zagotovila vsaj nekaj napredka. Mendes France je namreč padel v času, ko bi se šele moral lotiti glavne naloge, ki si jo je pri prevzemu vlade zadal: urejanja francoskih notranjih razmer, zlasti gospodarstva. Pa tudi urejanje, odnosov s Severno Afriko je spadalo v okvir zdravljenja bolnih francoskih razmer. V Severni Afriki so to tudi tako razumeli: predstavnik «severnoafriškega osvobodilnega odbora» je označil glasovanje v francoski narodni skupščini za , «provokacijo proti afriškemu nacionalističnemu gibanju« in za znak, da bi francoski parlamentarci rajši videli politiko nasilja in zatiranja kot politiko pogajanj in pomiritve. Kaj zdaj? Večina, ki je vrgla vlado, je tako heterogena — saj sega od kominfor-mistov preko demokristjanov do skrajnih golistov — da sploh ni pomisliti, da bi lahko sestavila vlado. Prvi komentarji se orientirajo k starim formulam, ki so se v bližnji preteklosti izkazale za kratkotrajne in predvsem nemočne; zlomile so se ob najmanjšem poskusu, da se kaj stori. Pinay je že bil ministrski predsednik od marca do decembra 1953. Rene Maj/er, voditelj desnega krila radikalov in glavni Mendes Franceov nasprotnik v lastni stranki, ki se je v zadnjih kritičnih dneh povzpel do voditelja združene proti-mendesovske opozicije, je kot ministrski predsednic sledil Pinagu in vzdržal samo nepolne tri mesece; po njegovem padcu je nastala praznina. ki je trajala več Rot dna meseca. Oba imata možnost, da sestavita vlado, čeprav pot do nje verjetno ne bo lahka ne kratka. Toda koliko časa se bosta obdržala v sedlu? In predvsem — kakšno politiko lahko obljubita Franciji — razen tega, da ne bosta storila ničesar? Poleg tega morata oba računati z odporom javnega mnenja, čeprav se francoski poklicni politiki na to na videz požvižgajo. Zadnji dogodki nedvomno kažejo na globoko krizo parlamentarnega sistema v Franciji, ki je povsem izgubil stik z množicami. # * :* Medtem se jormoška kriza razvija dalje. Peking je odklonil vabilo na soaelovaiije pri• delu Varnostnega sveta, dokler bo v njem sedel predstavnik Cangkajškove fantomske «vlade». Kot drugi pogoj je postavil zahtevo, da se razpravlja o sovjetski resoluciji, ki govori o ameriškem napalu na Formozo. Akcija . v OZN je očitno zašla v slepo ulico■ davni razlog za neučinkovitost največje svetovne organizacije v formoškem vprašanju je v tem, da v njej «predstavlja« Kitajsko režim, ki je v državljanski vojni doživel uničujoč poraz in ki ima oblast nad delom kitajskega ozemlja samo po zaslugi tuje vojaške intervencije. (Pri tem pa ne smemo pozabiti, da je to intervencijo omogočila korejska vojna, ki jo je v znanih okoliščinah sprožila takratna stalinska politika, predvsem z namenom, da kitajsko revolucijo mednarodno izolira in si jo podredi). Rešitev je torej ali v ureditvi kitajskega predstavništva v OZN (to je tudi edina pravilna in trajna rešitev, toda v današnjih razmerah problematična), ali pa izven OZN. Verjetno se oo razvoj orientiral v to smer. Predlogi so bili že formulirani; avtor glavnega izmed njih, ki predlaga konferenco šestih (Kitajske, ZDA, ZSSR, Anglije, Francije in Indije) v novem Delhiju, je Nehru Miroljubna posredovalna vloga Indije, ki je obenem strogo na stališču odstranjevanja škodljinih tuj ih vplivov iz Azije, postaja torej še enkrat očitna. In prav po obisku predsednika Tita v Indiji nikakor ni slučajno, da sta tudi stališči Indije in Jugoslavije v tem vprašanju v bistvu enaki: Formoza je sestauni del kitajskega nacionalnega ozemlja, obenem pa je s skrajno pazljivostjo treba skrbeti za ohranitev miru. To je nasvet, ki bi ga morale upoštevati vse sporne stranke v jormoški zadevi. r. e. O EISTU GORIŠKIH SREDNJEŠOLCEV LADI VZO Po dolgem času so zopet izšli. Mladi vzori*, list. ki ga pišejo goriški srednješolci. «Mladi vzori» so sicer izgubili značaj lista ali revije, ki so ga imeli v začetku svojega izhajanja in so poslali letni almanah. Zadnja številka «Mladih vzorov», ki je izšla januarja letos je pravzaprav zbornik za leti 1953 m 1954. Največ pesmi objavlja Miroslav Filiber t Benedetič. Njegovi prvenci, objavljeni v «Mladih vzorih» p red leti in v «Soči» nam niso bogve kaj povedali m takrat si ni nihče predstavljal, da se bo v nekaj letih tako razvil. Sledile so njegove črtice v «Mladi Soči.» in v ((Jadranskem koledarju», imeli smo priliko ga slišati na literarnih večerih Društva slovenskih srednješolcev v Trstu in sedaj dobimo celo vrsto pesmi v zadnji številki «Mladih vzorov». V svojih delih ima Miroslav nekaj modernega. V njegovih pesmih se čuti neka neprisiljena domačnost, ki nam pesnika zelo približa. Hkrati čutimo v njegovih delih socialni problem, ki je bolj ali manj izrazit, številne pa so tudi njegove lirične pesmi. V večini njegovih pesmi pa zasledimo žalostni motiv. V pesmi «Upanja» na pr. nam izpoje tele verze: Ko slišiš temne odmeve, ki v pozdrav poslednji spremijo ljudi, ko sanje strte padejo v prah, zaman hiti srce do sanj. ker črna jama zmane ideale, a ti umreti ng puste. V pesmi «Ob odhodu izseljencev#, kjer opeva odhod Tržačanov v Avstralijo se družita domačijski i otožni motiv. Zadnji verzi le pesmi so naslednji; Zena, ti, ki zreš tako zamišljeno čez morje ob sončni domovini, koga izročila si tujini? Zemlja mati, kam pošiljaš te sinove? Kam ladja «Castel Verde« plove: V pesmi «Opolnoči na K°n~ tovelu* vidimo težko življenje slovenskih delavcev ob morju, ki ne morejo najti dela, medtem ko stroji mirujejo, Lna najboljših pesmi pa je brez dvoma pesem »Oče*, kjer se pesnik skoro z obupom obrača na očeta in ga vprašuje kaj je imel od življenja potem, ko je delal pol stoletja. Zelo lepa lirična pesem je njegova eSnnjaj, ljubica, nocoj » v ((Pisanih igračah se zopet' prepletajo lirični in žalostni motivi, doma Ce moti-ve najdemo v pesmih »Noš Kras* in «Večerna megla nad Gorico», lirična je zopet itSpo-minin, nekako filozofijo pa zasledimo v pesmi «Hrepenenje*. «Upanja» in «Zvezdnata voč». V teh pravzaprav se vidi kako se mladi človek nahaja v sredini med otroškim svetom fantazije in med svetom krute resničnosti in se skuša iznebiti neke žalosti, ki ga pri tem navdaja, a se je ne more otresti popolnoma. Ni zaman, da smo se prt njem tako dolgo pomudili Pn njem najdemo namreč celo vrsto motivov, ki so kakšen-krat tudi slični Kosovelovim. Čutiti je. da se pesnik ne more otresti neke žalosti, da isce izhoda svoji notranjosti. Brez dvoma bo njegov e jaz* postal bolj jasen, in upati je, da se bo tudi uveljavil. Najboljši pesmi, poleg Miroslavovih se nam zdita dve pesmi Bogomile, posvečeni prva Simonu Gregorčiču, druga pa Srečku Kosovelu. V prvi imamo prav lepo prikazan žalost-ni motiv Gregorčičevega življenja in čeprav dobimo tud' t; drugi tul- žalostni motiv, je vendarle ta bolj živa, bolj izrazita. Zdi se nam da je Kosovelovo delo najbolje izraženo z naslednjimi verzi; ... Močnejšo izklesal si svojo pesem: pred nami starka, blatna jesen, razdrte bajte, preozke steze in — večnozeleni bori šumeči pesem daleč v noč ... M ogota je. prispevala tri pesmi V prvi «Ob Leopardi-jevem .Canto Not tur no » uidimo razmišljanja mlade pesnice ob znani pesmi italijanskega pesnika. V prvih verzih pesnica prizna, da jo l.eopar-dijevi verzi očarajo in prevzamejo. Nato pa vidimo kar naenkrat preobrat, in sicer enostavno zavrnitev prejšnjih verzov in celotne Leopardije-ve pesmi, samo zaradi tega. ker pesnik zavrača Boga. Pesem pa je. sicer lepo izpeljana in tudi ta pesnica obeta, da se bo kar dobro razvila. V drugi pesmi «Tak.rat...» obuja pesnica neizrečene spomine na preteklost, verjetno na otroška leta. V tretji, uGomski grad*, opeva pesnica domotožje, ki ga doživlja v Gorici v senci portskega gradu in pri tem obuja spomine na domači kraj. Iz obeh teh pesmi je čutiti neko trpko otožnost. Domoljubova Mater t» pa nas ne prepriča. Najprej otožna, nato pa kar naenkrat slavnostno bojeuita. In pran ti bojeviti verzi nas ne prepričajo, zdijo se prepisani ah narekovani in so v čisfem nasprotju s prejšnjimi. Sonja Pertot je prispevala pesem «Doslej pomladi*. Vidimo veselje mladenke ob prihodu pomladi in čeprau se. v zadnjih verzih čuti že otožnost, je ta pesem pravi sončni žarek v celi vrsti drugih otožnih pesmi. Pri tem se nam nehote usilt vprašanje: ali je mogoče, aa pesnijo še ne 20-let.ne dijakinje in dijaki samo otožne pesm i? Al i je mogoče, da preveva današnjo mladino samo žalost? Saj bi morala biti mladina vendarle vesela, morala bi se vere liti in zabavati. Razumeli bi. če bi le posamezen mladenič bil žalosten, pa najsi bodi to zaradi kake nesreč ne ljubezni, zaradi krivične socialne ureditve današnje družbe, zaradi kakega drugega razočaranja, a da so takšni skoro vsi, tega zares ne moremo razumeti. Kot zadnji pesniški prispevek imamo Vislavino eSnmi šumi, potok*, v kateri pesnica na prijeten način prikazuje pot potoka, ki se vije najprej poln upov in nad skozi gorati in skalnati svet, a se nato leno in brez vsakega upanja vlači po nižin i Tu imamo zopet otožni motiv. Potoic bi lahko primerjali s človekom, ki je v svoji mladosti poln upov, ae ga noto kruto življenje razočara. Ne vemo, ali je imela pesnica to sliko pred očmi, zdi se nam pa, da je bilo tako. Kot vidimo, imamo skoro samo žalostne pesmi. Kaj pa prozni prispevki? Tudi tu ni mnogo drugače, rekli bi celo nekaj podobnega. V črtici »Kadar zadrhte ciprese» nam Irene kar enostavno pove, da «Otožnost leži v zraku in otožnost je v meni*. Sicer je bila črtica napisana za dan mrt- vih, a vseeno je nekaj otožnega v opisovanju pokopališča, v opisovanju neba in rož. Mariza Bera t v črtici «Vrni-tev* in Hcma v «Jeseni» prikazujeta dva podobna motiva: izseljenca, ki se vračata v domovino, v topli objem domače grude in domačega ognjišča, v topli materini objem. Skoro skoro bi rekli, da je obe črtici napisala ena in ista oseba, čeprav sta v marsičem različni. A notranji motiv in mišljenje sta popolnoma enaka. Sanja v eSveti večer je vasoval* razmišlja nekam versko in filozofsko o božičnem večeru, Lilijana pa v črtici «0 morje, čudovito morje!* pa nam opisuje doživetje mlade deklice ,ki prvič vidi morje. Ta črtica je zelo lepa, sicer pa mislimo, da se ena in ista čustva prikažejo pri vsaki osebi, ki vidi prvič v svojem življenju modro gladino morja. Zelo lepa je črtica Ulge Kališ Mamina slika*, kjer mla- ' M: 'i.' ’ Dekleta iz Lonjerja in Katinare pri učenju kuhinjske umetnosti. Teaj vodi že 14 dni tov. Marija Cok na Katinari s skromnimi sredstvi, toda ob velikem zanimanju tečajnic in tudi drugih domačink, ki bi rade spoznale skrivnosti kuharske stroke. da avtorica izpove na otožen, a zelo lep način svojo ljubezen do umrle matere. Ta sestavek še nam poleg obeh črtic o izseljencu, ki se vrača, zdi najboljši1 od vse proze, ki je objavljena v tej številki «Mladih vzorov*. Poleg teh izrazito leposlovnih prispevkov, imamo še celo vrsto razprav in esejev, ce jih smemo tako imenovati. Sanj a objavlja sestavek ((Brinovka* v pesmi Srečka Kosovela*, kjer nam prikazuje Kosovelove pesmi, v katerih ta opeva ptico brinovko. Oskat nam v sestavku sSrečko Ko sovel — Prvi krašfci klasik slovenske besedne umetnosti* prikazu je sicer na šolski način življenje in delo kraške-ga pesnika. Sledi še cela vrsta sestavkov o raznih slovenskih literatih, katerih obletnice so se obhajale lani. Najlepši, najboljši in najbolj osebni je brez dvoma precej dolgi sestavek Bogomile z naslovom ePesem od zapada — Manom Zamejskega», kjer se na zelo lep in, rekli bi znanstveni način, poklanja spominu beneškega pesnika Ivana Trinka s citiranjem številnih njegovih pesmi. Bogomila bi se morala — po našem mnenju — posvetiti takšnemu esejističnemu obrauna-vanju literature, ker je edina v tej številki, ki jc v neki razpravi povedala svoje mnenje, ne pa napisala navadnega predavanja ali šolske naloge o kakšnem pesniku ali pisatelju. V vrsto slednjih lahko uvrstimo Boguslavova spisa «Josip Jurčič in Simon Gregorčič* ter «Kersnik in Turgenjev*, čeprav se nam zdi drugi boljši. Milena Čandek je prispevala sestanev ((Janez Trdina in njegove ,Bajke in povesti o Gorjancih». Marija Ferletič pa sBožicnt motivi v slovenski narodni pesmi» in «Domovina v Cankarjevih spisih*, ki je zelo dobro napisana in je treba mlado učiteljico pohvaliti. Mara S objavlja sestavek šivan Pregelj in njegovi Tolminci*, Savo pa objavlja razpravo «Tolminski punt v ciklusu sonetov Alojzija Gradnika*. Številko zaključujejo prispevki pod naslovom «Brstje», to so prispevki, ki so sicer v primeri s prejšnjimi še nezreli, a ki nekaj obetajo. Milko objavlja pesem «Ob mrtvem prijatelju* in črtici «Doživel sem razočaranje* ter sNehvalezni sin* Tudi tu — morda je Milko še zelo mlad — čutimo otožnost, čeprav je ta precej otroška. Marko objavlja pesem Mrtva mati*. Božidar Durček pa črtico uLiščki*. — m. — Milili!! Dijaki strokovne šole v Dolini se pod nadzorstvom prof. Josipa Sancina priučujejo mizarskemu piklicu in pridno izdelujejo raznovrstne lesene predmete. Mednarodne zveze Ljudske mladine in Zveze študentov Jugoslavije Ljudska mladina Jugoslavija je lani vzpostavila tesnejše stike z mnogimi demokratičnimi mladinskimi oiganizaci-jami po svetu, zlasti z nacionalnimi organizacijani socialistične mladine in z mladinskimi organizacijami Indije, Burme, Izraela. Indojezije in Japonske. V Evropi so bile vzpostavljene zveze z vsemi socialističnimi mladinskimi organizacijami, razen ; organizacijami v skandinaiskih državah. Na podlagi »zgovora v centralnem komiteju Ljudske mladine menijo, da bodo vzpostavljene zveze Udi s socialističnimi mladins_k,mi organizacijami v teh drževah. Nameravani so tudi i:menjava oficialnih delegacij med Ljudsko mladino Jugoslavje in socialistično mladino ilorveške, medsebojni obiski skipine voditeljev LMJ in soiialistične mladine Švedske tir neposredni stiki z orgarizacijami v Finski in Danski. tom mladinskega in filharmoničnega orkestra ter pevskega zbora. Drugi dan, v nedeljo, bi se isti program ponovil v Sežani. Nato bi ves teden štiri kulturne in ena športna skupina krožile po Primorski in obiskale vse važnejše kraje. Predviden je tudi obisk no-vopriključenih krajev z nastopom dramske družine postojnskega akademskega kluba v Škofijah- Ta festival naj bi posredoval tudi povezavo študentov z mladino posameznih okrajev in je v ta namen bil tudi sestanek pripravljalnega odbora s predstavniki mladine, katerega se pa niso udeležili predstavniki vseh okrajev, kar je vsekakor škoda, ker oni bolje poznajo domače razmere, kot študentje, ki so v Ljubljani. Po sedanjih načrtih bi imel med festivalom okraj Gorica 9 predstav, okraj Tolmin tu- V Zadru bo kongres svetovne federacije mladih zadružnikov V zadnjih letih je postal Zadar mednarodno mladinsko shajališče. Tam so namreč ustanovili počitniško taborišče, kjer se je zbirala ob počitnicah mladina iz vseh strani sveta in imela hkrati tudi več pomembnih sestankov, ki so jih največ organizirali študentje. Letos v juliju bodo v Zadru organizirali tudi svetovni mladinski kongres mladih zadružnikov, ki ga bo organizirala svetovna federacija mladih zadružnikov. Ljudska mladina Jugoslavije pa pripravlja za letos poseben socialistični seminar, ki se ga bodo udeležili tudi številni mladi socialisti iz drugih držav. Več kot 400 jugoslovanskih študentov bo letos odšlo v druge države in tam obiskovalo razne strokovne tečaje in seminarje. M. B. di 9. okraj sežana 6, okraj Letos bo Ljudska mladina , Postojna 5. okraj Koper pa Jugoslavije priredila v Zadru ] eno. j£ar se tiče koprskega JVllVG rio 2f/Of/te iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Pred pol ure sem zapu- I stila toplo sobico partizan- r ke Mare in zdaj hitim po cesti, ki vodi iz Vočine proti Leštatu. podvizati se moram. Komisar bataljona mi je dovolil, da obiščem ranjeno prijateljico, pod pogojem, da se še jutri vrnem v četo. Brigada lahko krene na pot, a kako bi jo potlej dohitela? Okrog mene je snežna belina zimskega dne. Tanke vejice šibja ob reki,okovane v steklovinast oklep, v vetru rahlo žvenkečejo. Vo-činka teče urno in razposajeno. neslišno se prebija pod ledenim pokrovom. Kako mi je Jjuba ta samotna cesta. Kolikokrat sem že koračila po njej, gledala kako brste bukve in hrasti, počivala v senci leskovih grmov, trudna od poletne pripeke, a videla sem tudi rumeno jesensko listje, kako se je usipalo nanjo. Poznam skoraj vsak njen zavoj, vem kako so nastale steze, ki se nenadno odcepljajo v gozd, znano mi je, odkod okleščene veje in prerešetana debla blizu Zveče-va. Zato se mi je zdelo čudno, čudno in malce smešno, poslušati Marinega deda. ki mi je govoril: — Kam hočeš, dekle, sama na pot? Dan je kratek, počakaj do jutri, morda pride kdo. Cesta je pusta, malokdo hodi zdaj po njej. — Toda očka. saj tukaj ni ne Nemcev ne ustašev, koga naj se bojim? — Res, teh ni, da bi jih tudi ne bilo! Toda pravijo, da prihajajo volkovi s planin. Zima je huda. pa si iščejo hrane v dolini. — Ne bodo se lotili ravno mene. Zanje je potreben večji grižljaj — se šalim s starcem, ki zaskrbljeno maje z glavo, ko me spremlja do dvoriščnih vrat... Volkovi. Da, res je, tudi jaz sem pred nekaj dnevi slišala, da so poskušali napasti nekega kurirja. On pa je streljal in jih tako prepodil. A kdo ve? Morda tudi m res. Ze zdavnaj je znano, kako kurirji pretiravajo vsako dogodivščino. Kako naj bi potlej verjela govoricam. Tukajle sili voda iz zidu, ki podpira gozdno prst, da ne drsi na cesto. Niti ta silna zima je ni mogla povsem ukrotiti. Iznad zaledenele grude pada kristalni curek. Tu se začenja drugi kilometer. Sonce so zastrli oblaki. Nebo spet grozi z obilnim snegom. V gozdu že gnezdi mrak. Mraz je. Hitreje, hi- m treje, da si ogrejem noge. Kako sem vesela, da sem ■obiskala Maro. Saj sva iz iste čete. Koliko hribov sva skupaj prehodili, koliko zadnjih grižljajev si razdelili. Bogve koliko je bilo noči, ki sva jih prespali v gozdu pod istim plaščem. Kako je bila vesela, da me vidi! Mar je majhna radost, slišati o brigadi? Tukaj je prastari hrast, ki se je ločil od gozda in stoji sam ob robu ceste. Nič nenavadnega ni na njem, le da je največji in najvišji daleč na okoli. O okrog njega se je spletla bajka, ki jo poqosto pripovedujejo... Nekoč, ko njegova krošnja še ni bila tako visoka in ko je bila ta cesta še ste- zica, je neki razbojnik oropal ubožno starko. Bežeč pred zasledovalci, je prišel do tega hrasta in obstal, da se odpočije v njegovi senci. Tedaj je v višini glave zagledal v deblu odprtino, podobno okencu. Ni bila to velika razpoka in razbojnik se je odločil, da vanjo skrije svoj plen. To je tudi storil. V istem trenutku je zabučal veter, ptice so umolknile, hrast pa se je stresel do korenin. Razpoka se je ob bobnenju poglobila in zemlja je pogoltnila denar revice. Tu se začenja tretji kilometer od Vočina. Res, ta zima je nenavadno huda. Kako globok je sneg v gozdu. Pota do parr tizanskih bolnišnic so za-metena. Gozd je kakor izumrl, niti stoletnih krokarjev ni slišati. Pa bi bilo torej čudno, če bi se pojavili volkovi? Vendarle bi bilo bolje, če bi prenočila pri Mari. Kmalu se bo spustila zgodnja zimska noč. jaz pa nimam za seboj niti še tretjine poti do Leštata, kjer mi je prenočiti. Koliko lepše je, kadar človek ni sam! A kaj je to? Kaj se Je tam pokazalo izza ovinka? Obstalo je kak0* začudeno, a se nato pognalo naprej. Iztegnjen jezik in dolgo sivo telo... Mar me oči varajo? Prestrašeno se okrenem in pospešim korak. Ne, bežati ne smem. Vem, če pohitim, bo pohitela tudi žival za menoj. Ali gre res za menoj? Ta gozd je tako velik, nekje bo zavila in se zgubila med drevje. Morda je prišla na cesto za sledjo kakšnega zajca ali srne. A kaj, če bi jaz zavila in se skrila v grmovje ob reki? Toda ne upam se niti za trenutek obstati na mestu. Naprej! Naprej! Zdi se mi, da že slišim sopenje za hrbtom in z grozo čutim, da prihaja bliže. V teku poskušam sneti puško, ki mi po konjeniško visi čez rame. Toda že je prepozno... Tu je! Zgroženo obstanem, predme pa skoči siva zver. Njen rep me oplazi po nogah. Se isti trenutek začutim dve šapi na ramah in gorak jezik na roki. Radostno cviljenje se izvije iz grla živali. Kaj ni prišel konec? Vlažen smrček se skuša dotakniti mojega lica. Nejeverno odmaknem roke z obraza m zagledani dvoje znanih, zvesti oči. Saj to je Volkec! Mirim se in si grejem roke v njegovem toplem kožuhu. Stara znanca sva in prijatelja. Zmeraj me je tako pozdravljal, kadar sem slučajno prihajala v inten-danturo. Čudno, da ga nisem takoj prepoznala. Vsega so krive zgodbe o volkovih. Gledam po cesti, ker vem, da Volkec ni prišel sam. In res, kmalu se prikažejo široke sani iz intendantu-re. Na njih je sedel ekonom Stevo, zakopan v debel kožuh. — Stopi gor — mi zakliče. — 2ito peljem v mlin. Potlej se takoj vrnem. Po samotni cesti se je razlegal veseli žvenket kra-guljčkov in razposajeno pasje lajanje. Nikdar ne sme nihče zvedeti, kako sem se ustrašila Volkca. Saj kako bi potlej živela, zasmehovana in zasramovana?! Napisala Andjelka Martič seminar, na katerefe bo povabljenih okoli 50 nladih socialistov iz večjega števila držav. Pričakujejo, da bo tudi letu 1955 več tisoj mladincev iz drugih držav obiskalo Jugoslavijo, medtem ko bo nekoliko skupin in pisameznih članov Ljudske mkdine obiskalo druge države. Ob koncu junija ali v začetku julija bo v Zldru kon- tres svetovne federacije mla-ih zadružnikov, na katertri-.o bo prišlo okoli 200 mladih zadružnikov, predvsem iz evropskih držav. Zveza študentov Jugoslavi-J. namerava izmenjati delegacije z nacionalno študentsko unijo Francije. Pred to izmenjavo, ki se pričakuje v a-prilu, bo kulturria skupina študentov zagrebške univerze sodelovala na festivalu v Mont-pelieru. medtem ko bo v maju sodelovala na festivalu zagrebških študentov kulturna skupina francoskih študentov. Na V- mednarodnem študentski konferenci, ki naj bi bila meseca julija v Angliji ali na Filipinih, bo zastopana tudi Zveza študentov Jugoslavije. Zaradi boljšega spoznavanja delavnosti študentskih organizacij v Egiptu, Siriji in Libanonu namerava Zveza študentov poslati v te drža-e skupine študentov arheologije in zgodovine umetnosti. Pomemben bo letos sestanek zastopniko / študentskih unij držav balkanske zveze, ki bo 28 februarja v Instambulu ob obletnici podpisa ankarskega sporazuma. V načrtu Zveze študentov ie tudi pošiljanje študentov na strokovno prakso in seminarje v druge države. Po načrtu bo koli 400 študentov raznih panog znanosti po mesec dni na strokovni praksi v inozemstvu. Prvi študentski festival Postojnski akademski klub in Klub primorskih študentov sta sklenila prirediti I. primorski študentski festival, ki je zamišljen kot enotna , manifestacija primorskih študentov. Posebni prireditveni odbor se je že večkrat sestal in razpravljal o organizaciji, proračunu in programu. Festival naj bi trajal teden dni in bi se začel v nedeljo 8. maja. Na predvečer tega dne je zamišljena slavnostna otvoritev v Postojni s koneer- okraja, so razgovori o morebitnem sodelovanju z zastopniki koprskega akademskega kluba v teku. Božam rahlo te kot dih, kadar miren sem in tih. Kadar pa se razjezim, rjovem, tulim in ječim! Točo kličem, drevje rujem, z morjem plešem in pirujem, skale rušim, hram podiram — a v zatišju spet zamiram. (jsioaV JAKOB IN WILHELM GRIMM j •> »Pravljica, prastara, prvobitna zvrst ljudskega bajanja in pesništva. V stoletjih in stoletjih nakopičena ljudska modrost, preprosta življenjska izkušnja, življenje, ki ga živo snujoča ljudska domišljija gnete in preobrača po svojem miku in svojih željah, v katerem oživlja mrtve predmete in naravo, bogati siromaštvo, nagraja dobro, preprosto srce in zvesto ljubezen, se posmehuje in kaznuje neumnost, lakomnost in požrešnost, a slavi zvijačnost in prebrisanost, preprosto iznajdljivost in bistroumnost... Da, veličastno preproste in človeške so vse stvari. V njih je vse mogoče. Resničnost se prepleta z neresničnostjo. Možnosti z nemožnostmi...» Tako je književnik in prevajalec Fran Albreht napisal v najnovejši slovenski izdaji Grimmovih pravljic, ki smo jo pred kratkim dobili po zaslugi Mladinske knjige. V nekaj vrstah uvoda je strnil vse definicije pravljice in z njimi pokazal pomembnost te literarne zvrsti tudi na današnjega človeka. Sicer pa poznajo pravljice o Snegulčici, o Rdeči kapici, o Janku in Metki, Trnulčici, vsi kulturni narodi. Deloma po raznih domačih inačicah, deloma pa po zapisovanjih, ki sta jih pred več kot sto leti začela na Nemškem brata VVilhelm in Jakob Grimm. Pravljice kot sta jih zbrala, zapisala, obdelala in nato izdala brata Grimm, so našle elik odmev po vsem svetu. Ze sama sta jih objavila v več izdajah. Za njim so to storili drugi. Po svetu pa so nastali najrazličnejši prevodi, izhajale so slikanice, rodile so se otroške igre, opere in danes tudi filmi. Grimmove pravljice so osvojile ves svet. Svojo prvo zbirko pravljic sta brata Grimm izdala leta 1812. Prvo slovensko izdajo smo dobili šele leta 1887. Na srečo so jih naši otroci dobili kasneje več, vendar večinoma posamezne pravljice v slikanicah, ki so jih slovenski založniki povzeli po osladnih nemških izdajah. Popolne zbirke 1 Grimmovih pravljic nimamo v slovenščini. Sicer pa so še tiste izdaje, ki obstoje mladini že dolo nedostopne. Založba Mladinska knjiga je prav gotovo izpolnila veliko vrzel, s tem ko je zdaj izdala novo, zajetno zbirko Grimmovih pravljic v slovenskem prevodu. Knjigo, ki je prišla na naš knjižni trg pod naslovom Žabji kralj in druge pravljice, je uredil prevajalec Fran Albreht. Ta je šestinpetdeset pravljic, izpustil je namreč nekatere, ki naši mladini res več niso primerne, r= prelil v preprost, toda živ in domač jezik. Nobenega dvoma ni, da bodo našle pravljice do srca slovenskih otrok podobno pot, kot so jo našle do mladine skoraj vsega sveta. Skoda je le, da so ilustracije vzete iz prve nemške izdaje in da jih ni izdelal domač u metnik. Res, da so originalne ilustracije, nastale v dobi romantike blizu otroškemu čustvovanju. Toda s podobami našega umetnika bi bile še bližje in bolj domače. Sl. Ru. Mi jrremo na lov! Mi gremo na divji lov j ta zverine grozovite, Sultan laja *e liov hov, puške s svincem so nabite. Tam bo reklo pok, pok, pok! Bo zverina se jokala, bo solza za cel potok, vsa bo šuma trepetala. Ze prišli smo sredi šum, smo lovili križem krazem, to je pokalo bum, bum, bogme, resda, nič ne lažem! So letele krogle vsepovsod, z leve. z desne, spodaj, zviška. Glej, tam plen se zvmd je na pot drobna, drobčkama, oj, miška! To strmela v nas je vas, ko smo vlekli zver strašansko. In še zdaj me strese mraz, bolj kot zima leto lansko! Manko Golar UGANKA Vsa drobna se trudim od zore do mraka, pomladi, poleti, jeseni je tlaka. Le v zimi spočijem *i in se naspim. Ljubite me! Saj vam življenje sladiml .(«onaqa0) Magazzini MUIGM UL. TIMEUS 3 (NOVA STAVBA) TEL. 441 85 VAŠ A TRGOVINA Razprodaja: OBLEKE IZ CISTE VOLNE od 6.500 lir napH' Bogato izbiro USNJENIH JOPIČEV in TElAj NIKOV. — JOPICE od 2.950 lir naprej. - VQ1/ NENE HLAČE po 1.350 lir. — Poleg tega & bite pri nas: VELIKO IZBIRO DELAVSKO1 OBLEK v vseh barvah ln po najnižjih cena; ameriške PLATNENE HLAČE, AMERIS® jopice za delo, NOGAVICE, PULOVERJE W POSKUSITE! Ribarič Ivan 1MPORT ♦ E X P O R T VSEH VRST LESA IM TRDIH TRST - ULICA F. CRISPI 14 - TEL. S^i ULICA DELLE MIL1ZIE 19 — TEL. ■H TVRDKA JOŽEF SlSii uvoz ^ VSAKOVRSTNEGA LESA ZA PREDEfj IN KURJAVO TER JAMSKEGA TRST - Ulica F. Pilati sten. 23 - Telefon AVTOPREVOZNO PODJETJE FRANC LIPOVEC PREVOZ POTNIKOV naTržaškem,vlago- slavijo? Avstrijo in druge države GARAŽA: UL Timeu« 4, teL 90-296 STANOVANJE: UL F. Severo 6, teL 33-113 Mizarji \«*\ podjetniki 11"% kmetovalci ■ me, nudi najvgo vialfi li‘ ongeP Mod. I jeki. d” I1 Mod. poz1ače° Mod. ves jekl*# Mod. vodotesni ji Mod. zlat 1* * 5 UL C BATTIST1 TRST,--------------- Tel. 44 208 Telegr. IMPEXPORT^ UVAŽAj Vsakovrstni les, drva mo kurjavo, gradbeni material t ektti^01-/ no blat0 / novrst** J SPECIALIZIRANO P°pJ ^ ZA VSAKOVRSTNE KOMP^ NAŠI KRAJI IN LJUDJE 7s J PESEK-OHOČANA zakaj število goveje živine v lonjebju stalno pada m\ OBČNI ZBOR DRUŠTVA a lataruvnnje gniieie žiiine v Imijerju Odbor vzajemnega zavarovalnega društva bo treba pomladiti - Kako bo rešeno vprašanje senožeti na Hudem letu ? zhn Januar3a sm° imeli občni . r. društva za zavarovanje nkVf,e Živine. Naše društvo 1 staja že od leta 1898 in u-s£jSPo. deluje vsa leta sem. al imamo 38 članov, ki so zavarovali približno 100 glav gQveJe živine. Na občnem zboru je najprej govoril predsednit Karel Cok, zatem pa je podal tajn.ško rin?0 dus' Lavrenčič- Iz taj- v!a P°r°čila je bilo raz- i . no’ da je bilo v preteklem p sedem društvenih sej, kar P sega število sej v letu 1953. Paza se> ,ja gQ v ortboru ;,»• va že dolga leta vedno 1 ljudje, ki se trudijo za jegovo koristno delovanje, da ° s° člani društva sklenili, _ .“J bilo potrebno uvesti v gibalo le malo oseb, potem bi morda stene vzdržale, toda pri šolskih otrocih, ki so med odmori precej nemirni, je jasno, da morajo biti prostori, v katerih živijo, zelo govo ožilje je bolno in potrebuje injekcije. Pravkar se vrši poprava med Trnovico, našo vasjo in Sempolajem. Namesto s svincem So spajali cevi s predivom, ker je svinec sigurni. Za popravilo šole bi I ^°t strateška kovina romal Posle mlad vzajemnega društva e moči, ki bodo nadslje- hi e tradicijo svojih staršev j. at>ajniško poročilo, ki ga je ip Josip Lavrenčič, kate-, *“> letos Že 25. leto de-,ania v društvu, nam je t aazaI°. da so dohodki do-i ? v 1954. letu 54.481 lir, sev a pa 42-544- Dohodki so eda prišli predvsem od anarin odnosno zavarovalnin a vsako govedo in sicer 800 . . za kravo ter 400 lir za le- Izdatkov pa je bilo naj-v zvezi z obiski živino-uravnikov pri bolni živini 1 za zdravila. Iz seznama, ki no a t'i-bla.Sain‘k, je razvid-niep- število živine v Lo-imšYU pada' medtem ko smo ne l- a 1931 150 Slav živijo, Je bila zavarovana, se st ° število zmanjšalo v lam 1 ^ let.ll OM Or»a7lti 1C bilo po raznih ugotovitvah potrebno najmanj 3.000.000 lir. Ta dela bi morala biti izvršena v najkrajšem času. Razumljivo je, da v danih pogojih, ko se morajo vsi otroci stiskati v enem samem prostoru in v kuhinji, ne morejo učiteljice izpolniti letnega učnega načrta in so otroci prikrajšani za vse tisto znanje, ki jim je bilo v letošnjem letu namenjeno. Zatorej je nujno, da se pristojne oblasti, posebno pa dolinska občina, pozanima za zadevo in poskrbi potrebno vsoto denarja za kritje stroškov. san,'’ da teaS°-kra vclov le'u na 93.' Opaziti je kmetje zavarujejo ko ve in junice. med- ni v seznamu niti sklepa; tie niti juncev, iz česar mo, da tovrstne živali redijo vec. tmh3 ?Pl°šno je živinoreja v ri v m to je v veliki me-krm v° tudi pomanjkanje ^ katero so v precejšnjih "cinah Lonjerci pridelovali leta na Hudem lesen - ano pa je, da so lepe ion°Zeti do katerih so prišli sai tc' z ogromnim trudom, »čist5? morali kraško zemljo nase!!1,’- P°Snojiti in potem ran n trav°. P° vojni mo-^k\inP?apnstiti najprej angle- Potem ameriškim *o-* 5etiojS'm silam. Najčninina noina „ li' ki so sedaj popol- 'iti a Otlllnš.Z - - i O Pjitl“n. PPstošene, saj so na 'n v»iKS!aviIi športna igrišča "izlta ' šča- ie bila 'zredno IPerjetlIn ‘udi nepravično od-nasla"4;. ker so se najemniki Ške nnc na zastarele zemlji-čini so ne Pole- V veliki ve- Pašnii^p .cen'Ii zemljišča za bi abiH e,' 5ePrav so kmetje P°-., ‘ teta *—j- j« senožetfPremenili v rodovitne a in leta truda, da zeti. Pzejem?, ,u ameriških čet in s° bili ebvestil, s katerimi Hudem .lastniki zemljišč na naiemnišv °bveščeni, da je 1° 'onjerski St?nie Ponehalo, h, da h j živinorejci upa-ristnik: do .zopet postali ko-š(i d0 tak*n°Zeti in s tem pri" 'ere tak. eena 0 potrebne krme, ka- da Po"'nlai Se vedno veča. To-^nterikan vesteh naj bi Hudem f*?1 aportna igrišča na ski voist- U darovali italijan-kog^r ji .!• ne da bi pri tem Kmečka vprašali za mnenje. ltlterveninVieza ie v tei stvari Poročilih13 'n po dosedanjih 'talijaj, , Se zdi> da namerava ničn0 n!5 v°iaška uprava res-sča Kiv, -i omenjena zemlji-•tkviu^k« zveza se je polo biti v1** stal'šče. da mora-tape z i . Primeru podpi-Hudem | as'niki zemljišč na ?0(Jbe j v* najemninske po-'‘bgovarui . m°ra najemnins P h tem , skodi, ki jo bodo doslpi .ntrpeli naši kmetje. ?rani itS’rPr ae ni bilo od enih atlJanskih oblasti no-vsakernSPor<)^’*’ vendar bo v za branPrin?eru Kmečka zve- NABREZI NA Bartolijev obisk v znamenju hujskanja? V nedeljo so se v naši kino dvorani sestali ezuli iz naše občine in Sv. Križa. «Feste del socio« se je udeležil tudi tržaški župan Bartoli. To je sicer njihova oziroma njegova stvar. Je pa tudi naša v toliko, v kolikor sega tudi v naše življenje, oziroma v kolikor poznamo duševnost g. Bartolija. Ce je tudi on prežet z dobro voljo in duhom londonskega sporazuma in določili Posebnega statuta, bi bil moral to pokazati na tem sestanku in vplivati na navzoče, da se čimbolj sprijaznijo narodno strpnostjo, s težnjo za zbližanjem in sodelovanjem z nami. Ce bi bil tako govoril, bi bil ravnal po krščanskem načelu. Kolikor pa nam je znano, se je njegov govor sukal malo drugače in je dišal po stari koži. Navijal je na pred- nosti, ki naj bi jih Slovenci imeli na tem ozemlju v primeri z Italijani v bivši coni B. Rekel je. da bi bili Italijani v Istri srečni, če ni imeli desetino tega, kar imamo mi na Tržaškem. To je že stara pesem, ki se stalno izogiba podrobnih podatkov, ker bi s tem razkrila svojo laž. S takšnim potvarjanjem pa želi g. Bartoli izzvati pri svojih pristaših mnenje, da nimamo od italijanske uprave še kaj zahtevati, To pa pomeni, da mu je Posebni statut trn v peti. Ce je bil to namen «Feste del socio», potem je res, kar smo čuli takoj po tem sestanku: da se je g. Bartoli prikazal v Nabrežini kot naš nasprotnik. druge namene. Zato je bržčas prispevek občine (okrog pol milijona lir) tako visok. Upamo, da bo vodovod po tem temeljitem popravilu bolje deloval. Vreme nam ni posebno naklonjeno in nam odlaga razna poljska in druga dela, ki bi jih ob bolj ugodni zimi lahko izvršili. Zlasti bi zaleglo globoko oranje, kopanje in gnojenje trt itd. Donosno bi tudi bilo izboljšanje senožeti, nasaditev novih trt, a o tem ne moremo govoriti, ker ni za to pogojev: ni lastnih delovnih moči, ni sredstev niti volje za takšna dela; češ da ni pogojev, da bi se to izplačalo. Kaže pa, da to ne bo držalo, vsaj ne v celoti. Kar je «Pnmorski dnevnik« v nedeljo pisal iz Vižoveij, velja tudi za našo vas, in to tembolj, ker smo glede površine in rodovitnosti zemlje na boljšem. S A L E Ž BORŠT Naša dvorana bo kmalu prenovljena in odprta Te dni bomo najbrž slovesno proslavili obnovitev dvorane, ki sicer ni velika, vendar bo začasno lahko zadostovala našim potrebam. Podjetje Martelanc je popolnoma obnovilo pod in oder, pobelilo stene dvorane, pa tudi na zunaj prepleskalo stavbo, tako da je dobila popolnoma drugo lice. Vaščani smo zaradi tega zelo zadovoljni in upamo, da bo dvorana v bodoče še bolj obiskana, predvsem pa da bodo v njej nastopile številne kulturne skupine s Tržaškega, ki jih doslej k nam še ni -bilo. V soboto je v naši vasi umrla ena najstarejših doma- čink 83-letna Marija Sedmak. Pokojnico, ki je bila med vaščani zelo priljubljena je spremila k zadnjemu počitku velika množica domačinov. Vlažno vreme je povzročilo tudi pri nas pravo epidemijo influence; v vsaki hiši imamo skoraj po enega družinskega člana v postelji in če se vreme kmalu ne bo spremenilo, tudi bolezni ne bo kmalu konec. ZANIMIVOSTI IZ POROČILA KOMISIJE OKRAJ M ZADRUŽNE ZVEZE V K0PRV VELIK KORAK NAPREJ po zaslugi kmetijskih zadrug V koprskem okraju deluje 13 splošnih zadrug, ki imajo skoraj 4000 članov - Načrtna obnova in razširjevanje vinogradov in drevesnih nasadov Posebna komisija okrajne ■ odseki 12, mesnice 3, zadruž- PRAPROT z»mi interese lastnikov Hudem letu. I ^ t-ON|ER ?.a,1nia pot lva n* Marije Čoha .sob°to popoldne smo po-domačina ^85-letnega "S n? parijo Coka, zavedne-nenitega moža, čigar je padel v narodno-d -...n vojni. Pokojni je iga ’ - ®°dbe "a '®ta član domače ?a zari>vd p'bala, zato so ga - so ni" pot' spremeli godci, v'°stimlU za'8rali tudi nekaj Se n, zatem pevski zbor, se v. _ _ "a tioL." ie .Poklonil doma in £;egovi °Pa!lsču. ter mnogi »koi nprJP pBate Ij i in znanci. P^ača 90ku na' bo lahka ca zemlja. Žal p«ebeneo MaCkovlje Soisui« ame nasesa . ‘skega Poslopja hoNaŠa.š°la velik skoi nam dela še ved-e. Preglavice. V ste- aah _ _ VednoKU/jt^ „vseh Peilnic so še se h široke razpoke, ki so PraviP0pravilu’ ki ea je o-felavcevPr!f časo™ skupina J®, kasneje nri-?°VeCa*e' ^a’° ^ls>ja J . pns'a posebna ko- Ž' Cda 9eauSot™la, da le-dah naihri razpoke v ste_ ?e- nad £. ,na stropu dvora- r°P so 10 so učilnice So otro °Jačili' ‘oda k0 se ie ^ roci vrnili v razrede da obteež;PevSlEbŽal° in nob<9 Prečiti ev nl mogla n,e-Bic. c'e okvare v stenah uč,T- ^ p azni* ali bProston ved-ail bl se v njlh 0 našem vodovodu in neugodnem vremenu Huda nesreča se je pripetila v četrtek zjutraj ob 8. uri na naši glavni poti, ki pelje v Nabrežino. Šestnajstletna Evgenija Gruden iz Samator-ce je padla s kolesom zaradi slabe poti in to tako nesrečno, da je ostala precej časa v nezavesti. Ko smo zvedeli za nesrečo, smo domačini takoj pritekli nesrečnemu dekletu na pomoč, toda nismo je mogli spraviti iz nezavesti. Na srečo je prišel takoj z avtomobilom pek Ivo Grilanc in dekle smo naložili v avtomobil, ki jo je odpeljal v glavno bolnico v Trst. Evgeniji želimo, da bi čimprej okrevala. Na tej poti se pripetijo večkrat nesreče, ker je pot zelo ozka in še sedaj vsa uničena od težkih ameriških tan kov. ki so jih lansko leto oktobfa meseca peljali na postajo v Nabrežino. Pot je nevarna posebno ponoči, to vedo povedati naši delavci, mlekarice, šolarji in drugi, ki morajo zgodaj zjutraj in pozno zvečer hoditi po tej negotovi poti. Tudi za šoferje je ta pot pravi križ, posebno kadar se srečata dva avtomobila in mora eden od njiju zavoziti na njivo. Ta pot je precej prometna, saj se je poslužujejo tudi prebivalci drugih vasi kot Trnovce, Samatorce, Salež in Zgonik, za dohod v Nabrežino. Skrajni čas bi bil, da bi se naša občina odločila pot razširiti. To delo je bilo namreč v načrtu že pod Avstrijo leta 1914 Takrat se je govorilo, da bi jo razširili za 6 me trov. Vs» načtre pa je preprečila prva svetovna vojna in prihod Italije in danes stoje stvari še vedno po starem. V središču vasi, kjer je največ prometa, je nevaren ovinek. ki vodi od napajališča pa do hišne številke 15, Ker vozijo tod mimo številni avtomobili in imamo tudi v vasi več vozil, bi morala občina poskrbeti za odstranitev tega nevarnega ovinka. Ze večkrat smo se obrnili do občine, toda doslej smo naleteli vedno na gluha ušesa. Vaščan Prometna nesreča zaradi siabe ceste G kraškem vodovodu je i i-lo že dosti kritike in očitkov po vseh vaseh na račun tehničnega urada in podjetja, ki ga je uredilo, oziroma kot se tod izražajo «zaflikalo» Popolnoma pravilno je dobil naziv «invalid», ki ga je treba stalno zdraviti. Vse nje- zadružne zveze v Kopru in članov kmetijskih zadrug je izdala poročilo o delovanju kmetijskih zadrug na vseh področjih njihove gospodarske dejavnosti ter navedla predloge za izboljšanje mjihovega dela. Ker so ti pocRftki zanimivi za splošen gospodarski položaj v koprskem okraju, si bomo nekatere od njih ogledali v naslednjem izvlečku poročila ŠTEVILO ZADRUG IN ČLANSTVA V koprskem okraju deluje 13 splošnih kmetijskih zadrug, ki so 31. decembra 1954 štele skupno 3949 članov. Na celotnem področju ni včlanjenih v zadruge 363 gospodarstev. Na novo je v preteklem letu stopilo v zadrugo 27 kmečkih gospodarstev. Po številu včlanjenih gospodarstev oziroma kmetov, je najmočnejša kmetijska zadruga v Šmarjah, na katerem področju pa je istočasno tudi največje število nevčlanjemh kmetovalcev, to je 320. Druga najmočnejša zadruga je v Izoli, tretja v Kopru, četrta pri Sv. Luciji, peta v Sečovljah, šesta v Marezigah, sedma v Dekanih itd. DEJAVNOSTI zadrug V okviru splošnih kmetijskih zadrug delujejo sedaj naslednji obrati ali dejavnosti: poslovalnice 28, skladišča 16. odkupne baze 24, oljarne 3, vinske kleti 2, mehanične delavnice 1, kamioni 18. traktorji 12. freze 3, mlatilnic? 3, drevesnice 3. tople grede 6, zbiralnice naravnega gnoja 1, naprave za žganjekuho 8, gostilne 11, zadružni domovi 9. pekarne 5, gradbeni odseki 2, valjčni mlini 1, poslovalnice sadja in zelenjave 5, poslovalnice semen 1, kreditni na posestva 5. Ta pregled kaže. da je mehanizacija kmetijstva v njem najslabše zastopana in da je tudi prevozni park majhen glede na količino pridelkov, ki jih zadruge odkupujejo. Zaradi tega so ši zadruge zadale nalogo v najkrajšem času povečati število kmetijskih strojev, nabaviti r.ov prevozni park, da bi zadostoval nujnim potrebam prevozov povrtnin na tržišča ip postaviti začasna odkupna skladišča za sadje in povrtnino. Za upravljanje in vodenje vseh obstoječih dejavnosti je v splošnih kmetijskih zadrugah zaposlenih 200 delavcev, 64 poslovodij, 26 šoferjev, 14 pekov, 57 uradnikov in 19 vajencev USTVARJEN PROMET IN KOLIČINA ODKUPLJENIH KMETIJSKIH PRIDELKOV V prvih 9 mesecih preteklega leta so splošne kmetijske zadruge ustvarile prodajnega prometa za 857,231.000 dinarjev ali za 22,7 odstotka več kot v letu 1953. Porast prodajnega prometa v prete^ klem letu sloni na večjem donosu kmetijskih proizvodov, ker so zadruge odkupile 2945 ton raznih kmetijskih pridelkov več kot leta 1953. Nadalje so kmečke zadruge razširile svojo dejavnost z od kupom vina, katerega so zajele okrog 45 odst. celotne proizvodnje. Po vrstah dejavnosti so kmetijske zadruge ustvarile v prvih devetih mesecih preteklega leta najvišji promet po vrednosti s kmetijskimi proizvodi, prek poslovalnic, z raznimi uslugami, z umetnimi gnojili in razkužilnimi sredstvi ter z gostilnami. Pod pojmom razne usluge so za- jeti vsi pospeševalni odseki in promet s traktorji, mlatilnicami, drevesnicami itd. Od celotnega prometa so zadruge realizirale 14,6 odst. kosmatega dohodka. G R O Č A IM A Na cesti v Gročano je zaposlenih nekaj delavcev «SE-LAD», k> popravljajo jarke ob cesti in posipajo pot z gramozom, tako, da bo bolj dostopna za promet, ki tukaj sicer ni velik, vendar 'je do- Sedaj smo tudi preskrbljeni z vodo, ki je dobra in pitna, kar smo prej pri vodi iz domačih vodnjakov zelo pogrešali. Vodovoda po hišah sicer še nimamo, vendai upamo. da bomo tudi tega kdsj dočakali, za sedaj nam na- Ce se primerjajo odkupljene količine kmetijskih pridelkov, sadja in zelenjave v zadnjih treh letih, potem se lahko ugotovi, da so kmetovalci za te proizvode prejeli lani več kot 88 milijonov dinarjav več kot leta 1953. Ta razlika pa ni nastala zaradi dviganja cen kmetijskih pridelkov, katere so v prvih mesecih letošnjega leta celo padle za okrog 3 odst., temveč zaradi 2954 ton tržnih viškov, ki so jih kmetje dali na tržišče v preteklem letu. Pri kmetijskih pridelkih bi se lahko dosegle še boljše cene tako na notranjem kakor tudi na zunanjem tržišču, če bi zadruge, oziroma odkupne baze posvetile več skrbi pri izbiri blaga in embalaži. Ce se vzame za primer izboljšanje izbora in pakiranje pri jagodah, so dosegli na zunanjem tržišču znatno višje cene kot v letu 1953. Tako so na primer leta 1953 dosegli za tono jagod maksimalno ceno 250 dolarjev, lani pa celo 310 dolarjev. FINANČNO STANJE ZADRUG Pod tem poglavjem je mišljeno finančno stanje zadrug glede na namenske sklade, ki so jih zadruge imele na dan I. 1954, na razdelitev u-stvarjenih dobičkov v letu 1954 na te sklade, na črpanje teh skladov v preteklem letu in na ustvarjena sredstva. Ugotoviti je treba, da so se od leta 1953 do 1954 ti skladi povišali za več kot 50 milijonov din. Najmočnejši med njimi je investicijski sklad nato sklad za pospeševanje kmetijstva, sklad obratnih sredstev, amortizacijski sklad, sklad za kulturo in prosveto itd. itd. Investicijski sklad se je črpal v preteklem letu v glavnem za nabavo kmetijskih strojev in prevoznih sredstev za kar je bilo potrošenih na 4,300.000 din, za gradnje (3,600.000 din), za nabavo c-preme itd. Amortizacijski sklad je bil črpan za nabavo raznih strojev in orodja, za nabavo opreme in gradnje itd. Kulturno-prosvetni sklad se je črpal za strokovno lite raturo, za pomoč prosvetnim in drugim organizacijam na vasi, sklad za pospeševanje kmetijstva se je črpal za obnovo vinogradov in sadja stva, za kratkoročna in dolgoročna posojila članom, obnovo kmetijstva in za produkcijska sredstva, itd, Re zervni sklad je bil izčrpan za kritje raznih nepredvide mh stroškov in neizterljivih računov iz preteklih let, s-cialni sklad je bil črpan za razne socialne namene itd. SPI,OSEN NAPREDEK KMETIJSTVA V poslednjem času so km bra cesta posebno za prehod j mesto njega služijo dve ko- : tijske zadruge pokazal" večjo živine, izredno važna. 1 riti in dva vodnjaka, I aktivnost pri obnovi kmetij stva. Precejšnji polet je bil zaznamovan predvsem pri obnavljanju vinogradništva in sadjarstva, tako da strojni park za rigolanje ni bil več kos potrebam in da je morala priskočiti r,a pomoč Agro-obnova iz Ljubljane. Težave, ki nastajajo pri obnavljanju, izvirajo predvsem iz tega, ker a kmetovalci težko preorien-tirajo od starega načina obnavljanja vinogradov s ključi na sistem obnove s cepljen kami. Obnova v okviru zadrug je teku na naslednjih površinah in na naslednjih krajih: okviru zadruge Marezige je predvidena obnova 40 ha vinogradov in sadovnjakov, od katerih je zrigolanih že 8 ha. Tukaj izvajajo obnovo posamezni kmetovalci, katerim je zadruga poskrbela potrebna kmetijska sredstva. Na tem področju so številni primeri, ko kmetovalci združujejo svoje parcele in ustvarjajo skupne nasade. Na območju zadruge Dekani je bilo zgrajenih sedem toplih gred za vzgojitev paradižnikovih in drugih zalenjadmh sadik za potrebe mandeljnov, orehov in lešnikov na površini 12,5 ha. Prav tako se izvaja sedaj na še enem kompleksu mandeljnovega in oljčnega nasada na površini 13 ha. Za to leto pa je v načrtu dovršitev celotnega kompleksa v izmeri 25 ha. Poleg tega obnavljajo 4 ha vinogradov in 2 ha sadovnjakov. okviru zadruge Sv. Anton so nasadili 2 ha mandeljnov, sedaj pa pripravljajo več toplih gred za gojitev povrt-ninskih sadik. Enako delajo na področju zadruge Šmarje. V okviru zadruge Vanganel so posamezni kmetovalci v združenih kompleksih zrigola-li okrog 10 ha, od katerih so jih 5 že zasadili. Zadruga Izola ustvarja nov vinograd na površini 24 ha. Na področju zadruge Sečovlje so zrigolali 6 ha za gojitev zgodnjih povrtnin in za oljčni nasad. Zadruga v Kopru ima pripravljenih 7 ha površine za nasaditev breskev. Poleg navedenega, kar pa obsega le glavna dela, se pripravlja v zadrugah saditev oljk. Celotna predvidena površina obnove oljarstva je za tekoče leto 150 ha. Pri tem ne gre samo za strnjene oljčne nasade, temveč tudi za izpopolnjevanje sedanjih nasadov, ki so bili prizadeti v zimi leta 1929. Pri obnavljanju raznih nasadov se pojavljajo težave, ki izvirajo predvsem iz slabega poznavanja tal ter posameznih vrst sadja in trt, ki bi odgovarjale površinam. Vzrok temu je, da doslej niso imeli ustanove, ki bi proučevala posamezne kulture na področju, vršila selekcijo in dajala kon kretne nasvete kmetovalcem kakšne vrste sadja in trt na, obnavljajo in s kakšnimi pod lagami. Na tem so začeli delati šele pred dvema letom z ustanovitvijo raziskovalnega zavoda, ki je že dal s svo jim prizadevanjem vidne u spehe. Potreben nam je izkušen traktorist Gre glas, da živimo Sale-žani — tako nas nazivajo sosedje ■— v nekakšnem zaprtem medsebojnem tekmovanju. Naj bo! A dokler vlagamo sredstva v koristne namene: za zboljšanje svojega gospodarstva, zdravstvenih razmer itd. je ta tekma zdrava in vredna posnemanja. Se nobeno leto nismo toliko gradili kot lansko; vas so olepšale nove in razširjene hiše in hlevi. Sploh skrbimo da si izboljšamo hleve in jih uredimo čimbolj moderno, aa nam bodo gospodarsko čimbolj donosni. Neka tržaška tvrdka je prevzela dela pri širjenju m zravnavanju poti Salež-Zgo-nik, kakor to zahteva današnji promet. Zima — ki je doslej niti ni bilo — se naglo odmika m če bi hoteli verjeti siničjemu cicifuju, podlesku, ki se bohoti po preksončju in leskovemu cvetju, bi se morali pripraviti na pomladna opravila. Mislimo pa, da bo, kar se tiče podleska, veljala ta stara: da podlesek kliče zimo. Mi si jo želimo vsaj za dobo enega tedna, da bi nam pomagala zrahljati zemljo in bi premikastila mrčes. Z januarjem nismo bili zadovoljni, ker je bil kar celih 23 dni oblačen ali meglen, torej manj ali bolj moker. Zaradi tega je oranje s traktorjem pretežno odpadlo. Je pa zato še ta-le vzrok: za pravilno oranje mora traktor voditi izkušen orač-traktorisž. To pri našem traktorju pogrešamo m se zato vračamo k oranju z vprežno živino, čeprav pomeni to korak nazaj. Upamo, da se bo ta nedostatek (nesposobnost traktorista) odpravil. kar bo vsem v korist. Naše odvišne delovne roke so pretežno zaposlene pri SELAD. Seveda so delovne sile v skrbeh za nadaljnjo zaposlitev, ker ne vedo, kako bo z vprašanjem javnih del. Sicer slišimo o izrednem nakazilu 30 milijard lir za razna dela, a tukaj vmes je polno vprašanj in vrag vedi, ce ne bo iz velike gore prilezla le — miška. Lanskega vinskega pridelka (belo vino) smo že precej spe-čali. Cena: okrog 105 lir. Slo je v Trst, Naša mladina bi -se rada prosvetno udejstvovala, a ni nikogar, ki bi jo vodil. Na zadnjem občnem zboru Prosvetne zveze so člani s podeželja upravičeno kritizirali učiteljstvo, da se razen nekaj častnih izjem popolnoma nič prosvetno ne udejstvuje. Tako je tudi pri nas. Učitelj stvo,pj:ide, opravi svoje ure in groš Prav« ono bi moralo-biti prvi pobornik prosvete vn v fa namen naj' bi stalno bivalo na svojem službenem mestu. Kako bo s prodajo mleka v poletnih dneh? V naši vasi se predvsem preživljamo s poljedelstvom, vendar igra pri našem gospodarstvu veliko vlogo tudi živinoreja. Toda pri tem imamo v zadnjem času zelo velike skrbi z mlekom, ki ga imamo precej, vendar je vprašanje njegove prodaje velo pereče. V zimskem času, ko počiva delo na polju, se mleko prodaja še dokaj redno, čeprav gre marsikateri liter v nič, toda spomladi sami ne vemo kam bomo z mlekom, ki je namenjeno prodaji. Sedaj se vrstimo jn vsak dan odhajajo v Bazovico dve pa tudi tri domačinke, ki odvažajo tja domače mleko. Toda za prevoz mleka porabijo dekleta precej časa in čas je razen pozimi — v vseh letnih časih pri nas zelo dragocen. Zgodilo se bo. kot je že bil primer, da ne bo človeka, ki bi se lahko odtegnil delu na polju in pri živini ter odpeljal mleko v Bazovico. Tako smo namreč prejšnje leto mnogi mleko posnemali in ga dajali za hrano prašičem. Na tak način se zmanjšujejo naši dohodki in smo bili mnogi primorani tudi prodati kako kravo, da bi vodili lahko svoje gospodarstvo naprej. Seveda ne smemo dovoliti, da se bodo hlevi izpraznili, drugače bomo prisiljeni poiskati zaslužek drugod v tujini, kar se na žalost dogaja že v mnogih krajih na Tržaškem. Pametno bi bilo, tudi v zv"-zi z glasovi, ki se širijo se bo moTalo mleko prodajati po raznih higienskih predpisih da bi se v vasi ustanovila mlekarska zadruga, ki bi poskrbela za kupce v mestu in za prevoz mleka, ker predstavlja za nas velike težave. Taka ' zadruga bi lahko sprejemala vse razpoložljivo mleko in bi si živinorejci lahko gospodarsko v mnogočem o-pomogli, obenem pa bi bilo mleko pravilno spravljeno in pravočasno prodano. To bi bil morda edini izhod iz zagate, v katero smo zapadli živinorejci na Pesku. Nespametno bi namreč bilo, da bi svoje mleko oddajali kakemu mestnemu mlekarskemu podjetju, ki bi nas prav gotovo oškodovalo za lepe denarce samo pri prevozu mleka s Peska v mesto. JEZERO Še vedro smo brez vodovoda Naša vasica je med najbolj odrezanimi od večjih sredisc in zdi se. da so na njo pozabili tudi v Dolini na občini. kjer bi morali posvečati skrb vsem občanom enako. Nimamo ne vodovoda ne nobene prometne zveze, marveč moramo peš do Boršta ali do Bazovice če se hočemo odpeljati v Trst. Tudi naše poti so precej zanemarjene, posebno slaba je pot Botač-Jezero. Zatorej ni čuda,^če se pre-bivalstvo ne množi in si išče mladina zaslužka drugod. Pri-šli smo tako daleč, da letos , ^ nimamo niti enega otroka, ki da bi obiskoval šolo v Boritu. avtogaraža MEHANIČNA DELAVNICA STAR Tii ST (ROJA) ULICAMORERI7 TELEFO S TE V, 35-A08 POŽAR AR1EMI0 TOVORNI PREVOZI TRST - Ul. Moren 7 Telefon i\. 28373 v vse kraje, tudi v inozemstvo ČEVLJU jesenske in zimske, 11 razprodaji dobite za velike in male v trcovim Jobip 'T'ivvihruii TRST, lliea Vasari 1U - lel. B9BB1 HnM fnmc m 111 lil * # & delavnica T K S Ul. F. Crispi 15 Telefon 95214 Hill Goslla „En ussaro" TRST — UL. CARDUCCl ST. 41 (NASPROTI POKRITEGA TRGA) POSTREŽE VAM Z NAJBOLJŠIM DOMAČIM IN ISTRSKIM VINOM IN DO- MACIM PRŠUTOM. Preden nabaviš štedilnik, obišči tvrdko ki ti nudi štedilnike vseh vrst, na premog, les, plin in tekoči plin ter električni tok najboljše vrste po najugodnejših cenah s popolnim jamstvom N/ Zapomni si: tvrdka KERZE - Trst • Piazza S. Giovanni 1 • tel. štev. 35019 PRODAJA TUDI NA OBROČ GORIŠKI IN BENEŠKI DNEVNIK MOŽNOSTI TURISTIČNEGA NAPREDKA V NAŠI POKRAJINI Shroinnosl našega mesta i more ladoslovati razvajenim zaiilevam 'miaM ivrisln Danes v Podgori sestanek neposrednih obdelovalcev Povojna leta v Gradežu naglo narašča število turistov Čeprav se pokrajinska ustanova za turizem briga, da bi se turizem čim bolj razširil, se nam zdi, da ima za tak razvoj najboljše pogoje Gra-dež s svojim kopališčem. Gorica kot turistični kraj nima takih privlačnosti, da bi povzročila zanimanje tujcev, toliko manj pa zanimanje prebivalcev naše države. Zimski meseci so popolnoma mrtvi. Nekoliko več prometa je poleti. V naše mesto prihajajo na enodnevne nedeljske izlete prebivalci iz Furlanije in Veneta, redkeje prebivalci oddaljenejših krajev Severne ali Srednje Italije. Veliko teh izletov organizirajo duhovniki, ki udeležence peljejo k meji, kot največji goriški privlačnosti, kjer, naj bi bila »železna zavesa« in podobno. Izletniki kupujejo tudi razglednice. Trafikantke jim najraje ponujajo siike kot na primer porušeni spomenik v Spominskem parku, ki so ga naenkrat porušili «i partigiani di Tito«. (Ce stvar ni zanimiva, jo je treba zanimivo napraviti). Veliko zanimanje vlada tudi za oslav-sko kostnico in za spomenik v Redipulji. Vse to predvsem za domačine (in veleposlanico g. Luče?), medtem ko se tujci usmerjajo na Gradež. Po podatkih mesečnika trgovinske zbornice je število vseh turistov v Gradežu naraščalo od leta 1948 dalje takole: 1948. leta 9.034 gostov, 1919. leta 12.144 gostov, leta 1950 13.805 gostov, 1951 15.918 gostov, leta 1932 pa 2.116 gosto. Prvo leto zgornje statistike kaže, da je bilo samo 726 tujcev, leta 1952 pa je število naraslo na 9.801 gosta. Od 136.267 nočnin vseh turistov v letu 1948, se je v letu 1952 zvišalo število na 242.600. Največje zanimanje za Gradež vlada med Avstrijci, saj je zanje gradeško morje najbliže in imajo s tem krajem tudi dobre cestne in železniške zveze. Leta 1952 je bilo v Gradežu kar 7.381 Avstrijcev, 904 Švicarji, 851 Nemcev, 215 Amerikancev, 150 Angležev, 95 Francozov in 205 pripadnikov drugih držav. Gradež je imel isto leto na razpolago 1.060 sob s 1.859 posteljami po hotelih. Okoli 4 200 postelj pa je po vilah in zasebnih stanovanjih. Gorica ima od Gradeža le posredno korist, v kolikor turisti prihajajo k nam na izlete. Lahko pa bi imela veliko večji turistični pomen zaradi svojega obmejnega položaja. Avstrijci bi namreč Prešernova prosava kluba Simona Gregoičiča Sinoči je Akademsko - srednješolski klub Simon Gregorčič organiziral v prostorih ZSPD v Gorici Prešernovo proslavo v zvezi z obletnico pesnikovega rojstva. Društvo, ki se je zadnje čase izkazalo s svojim delom med učečo se goriško mladino, je številne poslušalce presenetilo s pestrim programom in dobro izvedbo posameznih točk. Padec s kolesa Rešilni avto Zelenega križa je včeraj popoldne ob 13-50 odpeljal v bolnišnico Brigata Pavia 23-letno Alietto Batti-stuta iz Moše, ki je nesrečno padla s kolesa, medtem ko se je peljala na delo v podgorsko predilnico. V bolnišnici so ponesrečenki obvezali poškodbe na obrazu, katere si bo zdravila nekaj dni. imeli iz Avstrije veliko krajšo in kanimivo pot žez Predilski prelaz in obmejni blok pri Rdeči hiši. Z vzpostavitvijo železniške zveze med severno in južno postajo bi bilo mogoče povečati osebni promet, kar bi v neki meri lahko tudi vplivalo na razvoj goriškega turizma. Zaradi nezanimivih privlačnosti bi po našem mnenju imel turizem pri nas koristi le od prehodnih gostov. Dovolj bi bilo, da bi gostilne in manjši hoteli, ki sedaj precej životarijo, prišli do kakšnega zaslužka. To pa bi bilo v glavnem tudi vse, kajti naše mesto je preveč skromno, čeprav za nas še veano zelo lepo, da bi moglo zadostiti razvajenosti inozemskih turistov, ki se raje ozirajo na Gradež in druga jadranska letovišča. Danes ob 15. bo v prostorih ; prosvetnega društva v Podgo-i ri sestanek neposrednih obdelovalcev in živinorejcev v zve-i zi s pripravljanjem seznamov kmetov za izvolitev občinskih odborov Vzajemnih blagajn. Na sestanku bodo govorniki prikazali koristi vpisa obdelovalcev v Vzajemno blagajno. Ker je v Podgori prav tako zelo malo obdelovalcev vpisanih v sezname, priporočamo čim večjo udeležbo, da se o vprašanju temeljito pomenijo. Obenem opozarjamo neposredne obdelovalce in živinorejce mestne občine in okoliških občin, naj se zglasijo na pristojnih občinskih uradih, kjer bodo dobili obrazce za vpis v sezname. Postopek je pravzaprav priziv proti izpustitvi iz seznama. Za priziv je potrebna pisana zahteva o vpisu in izpolnitev obrazca, k: ga prizadeti dobijo na županstvu. Prizivni rok traja do dvajsetega dneva po objavi seznamov na občinskih deskah. Prizadete opozarjamo, da morajo zadevo urediti, kei v nasprotnem primeru ne bodo imeli bolniške oskrbe. Sestanek vodstva goriških socialdemokratov Izvedelo se je, da je PSD1 imela te dni na sedežu sestanek pokrajinskih in krajevnih voditeljev, na katerem je imel politično poročilo v zvezi z notranjo italijansko politično problematiko Vincenzo Fonti-ni. Govoril je tudi občiski svetovalec PSDI Lanfranco Zu-calli. _______ Občni zbor štandreških živinorejcev Društvo goveje živine v Standrežu ima v nedeljo 13. februarja v prostorih gostilne Turi redni letni občni zbor, na katerem bodo pregledali svoje dosedanje delo. Člane vabimo, naj se zbora udeležijo. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE V goriški občini je bilo od 30. januarja do 5. februarja 17 rojstev, 16 primerov smrti in 9 oklicev. Rojstva: Silvana Pellicon, Paolo Sandrin, Otto Bertagno-li, Loris Brandolin, Paolo Chiandetti. Giuseppe Planin-scek, Cecilia Boni, Fabio Tur-chini, Marisa Longobardi, Or-nella Žgavec, Eleonora Rosati, Claudio Famea, Pasla Go-rianc, Roberto Gorianc, Giu-liano Mancini, Isabella Mojvti-na, Maurizio Gravner. Smrti; 72-letna gospodinja Katarina Kabaj. vd. Zorzut, 8 mesecev star Fulvio Bernar-dotto, 80-letni zidar Luigi Crasselli, 80-letna Uršula Klav-čič. vd. Delpin, 83-letna gospodinja Assunta Cogoj, vd. Ros-so. 64-letni industrialec Ciro Fianz, 62-!etna gospodinja Jo-šefa Zavadlav, por. Marvin, 57-letni zidar Raffaele Marega, 35-letni steklar Gabriele Mac-chini, 31-letni šofer Luciano Crait, 73-letna gospodinja Ca-terina Mileta, vd. Deli, 93-let-nv gospodinja Debora Tomas-sini. vd. Carloni, 76-letni trgovec Aroldo Castagnari, 48-let-na gospodinja Erminia Manfreda, vd. Stabon, 50-letm potujoči trgovec Aldo Dori, 60-letni ribič Giuseppe Guzzon. Oklici; agent javne varnosti Giuseppe Gallo in gospodinja Maria Gallo. agent policije Giovanni Polverini in bolničarka Maria Feresin, agent javne varnosti Giovanni Izzo ir- gospodinja Carmela Izzo, uradnik Francesco Fabriani in učiteljica Caterina Canevali, finančni podbrigadir Elenterio Restante in gospodinja Nives de Fornasari, zidar Paolo Reja in tkalka Bruna Sereni, delavec Aurelio Puzzi in delavka Luigia Nikolavčič, šofer Marino Bandelli in tkalka Luigina Kulot, uradnik Silve-strio Sinicco in učiteljica Gra-ziella Cisotto. Nagradni natečaj za nčjepše izložbe Za pustno maškarado sta trgovinska zbornica in Zveza trgovcev v Gorici razpisali nagradni natečaj za najlepše izložbe goriških trgovin vseh vrst. Za nagrade je določenih skupno 65 tisoč lir, in sicer za prvo nagrado 30.000 lir, za drugo 20.000 lir in za tretjo 15.000 lir. Poleg tega pa bo vsak udeleženec natečaja prejel diplomo o udeležbi. Natečaj bo trajal od danes 6. do 22. t. m. I HM 'Ji: i • I KI SB! \ "............................... ■ ";:i iMSSI • -h SMUČARSKO IN DRSALNO PRVENSTVO V CORTINI JUGOSLOVANSKI KOŠARKARJI V BENETKAH Colo prvak ludi v smuku V hitrostnem drsanju je na 1500 m prvak Citterio GORTINA. 5. — Zeno Colo 208.2 toč« (39,5 in 43.5 m); lin s časom 1:41.5 pred Made-je z veliko zmago otvoril j 2. tVenzel (Nemč.) 204.4 (41,5 jcjne Berthod, ki je bila fa-olimpijsko progo »Slratofana«. in 43): 3. Arentz (Norv.) 201,4 voritinja. pa se je plasirala 4. 5. Vollmer na drugo mesto s časom 1:44.7; ki jo je bilo danes dopoldne (41.5 in 40,5); prvič mogoče vso prevozit, v (Nemč.) 181,1; 5. Schlange "je bila'¥edy'Beeler” v teki v smuku. Tezkoce proge (Nemč.) 177,4. ! 1 -53 3 so bile Coloju ugodna pr.io«- Veleslalom: 1. Arentz (Nor-j DAVOS 5 _ Nasiov švi- nost. da si je nabiral sekundo vpskaj 2T1”H- 2 Frben (Nem-1 1,AV(Jb- Naslov svi za sekundo pred vsemi na- 4i- . 2T2”8- 3 Zillibiller 2'15”5- carskeSa drzavnfga prvaka v sprotniki. Tako ga skoraj tri(4 Mangard (Avstrija) 2'20”4;’ slalomu s' -ie danea P"d°r'* sekunde ločijo od drugega, Li- , g steng! (Nemč.) 2'22"5. (Fernand Grosjean. Razsodišče na Zecehinija. Proga je bila , . . je odbilo pritožbo bivšega pr- v zelo dobrem stanju. Colo je 1 .v.ka Schneiderja. ki je bil pridobil na cgsu zlasti v dru- N g ^mC’2’43"4- ' 3 Hoesch kaznoval z odbitkom 5 sekund, gem delu proge, ki je skozi (Nemč.) JJ3J. J. ^Hoesch vratnico. y prvi valovit in ki ga je (Nentč.) 2 45 8, 4. znal Coio s svojimi «nogami na pero« prevoziti, ne da bi izgubljal na hitrosti. Večina tekmovalcev pa ni mogla drugače. kot da je skakala. Medtem ko je tekma na progi »Stratofana« šla h kon- I cu, se je na jezeru Misurina | pričelo tekmovanje v hitrost-1 (Avstrija) 3’02'T. Feliay in Fridlin švicarska prvaka v ve'eslalomu DAVOS. 5. vožnji je dosegel najboljši čas Martin Juien (53,7). toda v drugi vožnji je padel in se s skupnim časom plasiral šele na deveto mesto. Rezultati : 1. Grosjean 109’T: 2. Gamma 110”9; 3. Forrer 113”; 4. Schnei. V veleslalo-> der 113”2. nem drsanju za državno pr-' mu za švicarsko prvenstvo je j Slalom ženske: 1. Hedi Bee- venstvo. Danes je bil drugi včeraj zmagal Raymond Fel-1 [gr 124”; 2. Micheline Moillen , dan tekmovanja. Bilo je pre- j jay pr0ga je bila 2200 m dolga J27”6; 3. Madeleine Berthod. | sPela v Benetke- Danes zvečer CRVENA ZVEZDS-REYER 66:56 (34:28) Beograjčani so zmagali, ne da bi se posebno izčrpavali, saj bodo že danes zvečer v Viareggiu nastopili proti ženevskemu moštvu Servette CRVENA ZVEZDA: Jova- , uspelo zmanjšati razliko, ne da novič I (8), Godjič (4), An-1 bi pri tem mogoče izenačili drijaševič (6), Pavasovič ali celo goste prehiteli. Jugoslovani se niso posebno trudili, ver.dar pa je bila igra (11), Popovič II (2), Konjo-vič (13), Demšar (6), Ne- sic, Jovanovič II. Curcič 1 hitra in prilagojena načinu (16). REYER: Sardagna (8), Geroli (3), Borsoi (8). Rossi Piero (23), Masoleni, Da-rio, Campanini Italo (9). Della Chiara (5), Scarpa, Carlin. Osebni streli: Crvena zvezda 19, realiziranih 8; Reyer 33, realiziranih 16. SODNIKA: Magia iz Padove in Zaccaria iz Trevisa. (Od našega posebnega dopisnika) BENETKE, 5, — Crvena granja Curčiča, ki je imel dobrega sekundanta v mladem Pavasoviču. Benečani so pa igrali še precej neurejeno in pod kosem so često zgrešili cilj zaradi nervozne naglice. Sardagna in Piero Rossi sta bila še najboljša v napadu in najbolj točna pri streljanju. Pri odbojih pa so jih skoraj vedno prehitevali Jugoslovani. Crvena zvezda je takoj dosegla 7:0, potem pa so Benečani že skoraj izenačili (10:9). Tedaj je vstopil Pavasovič in zvezda je na svoji poti v Via- nova jugoslovanska ofenziva reggio, kjer se bo udeležila ie dvignila stanje na 22.12. mednarodnega košarkarskega _ Mladi Pavasovič se je izkazal ' kot že izgrajen igralec, ki je turnirja, že včeraj zjutraj pri- cej mrzlo, 5 stopinj pod ničlo, i £ 520 m viš. razi. in 52 vrati, led je bil trd in v najboljšem | Rezultat: 1. Ravmond Fel- stanju. Proti 12.30 je začelo jay 2:13,8: 2. Andreas Rucdi snežiti. 2:15.0; 3. Karl Gamma in Tek na 1500 m se je odločil Georges Schneider 2:17.9; 5 128”. zadnji skupini, ko je Cit- jjans Forrer 2:19.6; 6. Rene Hajduk-Hadžiteps 6:0 pa je nastopila v tekmi s tukajšnjim moštvom serije A dajal vsemu napadu izredni impulz ter streljal v kos iz silno težkih pozicij. Potem so ANKARA. 5. — V izvrstni igri je splitski Hajduk prema- terio, ki je bil v dvojici z Mu-; Rey 2:19.9. solinom, dosegel čas 2:194. ki | ženskem veleslaJo. gal prvaka Ankare z visokim mu je dal zmago. Drugi je' - - --------- ------------- bil Caroli z 2:19.4. DEŽURNA LEKARNA: Danes posluje ves dan in ponoči lekarna S. Giusto. Kor-zo Italia 106 - tel. 31-51; od 8. do 12. ure pa je dežurna lekarna Mantovan, Korzo Verdi 17 - tel. 28-79. KINO CORSO. 14.30: «Škoda, da je lump«, V. De Sica, S. Loren. VERDI. 14.30: »Ujetnik rudnika«, barvni film, G. Cooper. CENTRALE. 15: «Nancy gre v Rio«, barvni film, J. Powell. VittoRIA. 15: »Major Brady». J. Chandler in M. 0'Hara. MODERNO. 15; «Seminole«, R. Hudson in A. Quinn. KINO STANDREZ. 18.30 in 20.30: «Don Camillo«, Fer-nandel in G. Cervi. IIIIIIIIMIIIHIIIIIIIIIIIIMIHIIOI Milil 1111111111 Hill Hud poraz Wolverhamptona LONDON. 5. — Rezultati prvenstvenih tekem angleške I. divizije: Arsenal - Preston 2:0, Blackpool - Sunderland 0:0, Bolton - Wolverhampton 6:1, Charlton - Aston Villa 6:1, Everton - Chelsea 1:1, Hud-dersfield - Manchester United 1:3, Manchester City - Cardiff 4:1, Netvcastle - Leicester 2:0, Portsmouth - Tottenham 0:3. Sheffield Wednesday - Sheffield United 1:2. West Brom-wich > Burnley 2:2. Lestvica: Sunderland 35; Wolverhampton 34; Manchester United 33; Charlton, Manchester City 32: Chelsea. Everton 31; Portsmouth 30; Hud-dersfield 29; Netvcastle, Burn-ley 28; Preston. West Brom-wich 27; Tottenham 26; Bolton, Sheffield United 25: Arsenal, Cardiff, Aston Villa 24; Blackpool 21; Leicester 18: Sheffield Wednesday 14 KAIRO, *. — Dinamo Zagreb - Zamalek Sporting Club 1:1 (1:1). *ii H* OSIJEK. 4 — Hajduk (Osi jek) - GAK (Graz) 4:0 (3:0). # >ii * Tudi alpinska smučarka Madeleine Berthod prispe z ostalimi Švicarji v Cortino. Rezultat v smuku za moške: 1. Zeno Colo (S. C. Abetone) 2’53”3; 2. Lino Zecchini (Sci CAI Monza) 2’56”6; 3. Gino Burrini (G. S. Truppe Alpine) 2'57”6; 4. Bruno Alberti (S. C. Cortina) 2’57”9: 5. Guido Ghe-dina (U. C. Cortina) 2'58"8: 6. Dino Pompanin (Fiamme Gialle Predazzo) 3’00”3; 7. Pa-j ride Milianti (G. S. Truppe mu je bila na 1600 m dolgi rezulUtom 6:0 (5:0). Sodnik ni progi s 410 m viš. razi. in 35 ! priznal dveh golov Hajduka v vrati. Zmagala je Ruth Frid- j prvem polčasu. Reyer.iem. (Pred dobrim mese- i Jugoslovani zopet nekoliko cem je v Benetkah gostovalo j popustili, kar so Benečani do- tudi košarkarsko moštvo »Ljub- bro izkoristili ter z Rossijem ljana«. ki je igralo prav tako : ki je imel danes zelo dober v nounripm in izvnbilo s fes- dan. ter Borsoiem spravili na 26:24. Kmalu se je končal prvi polčas s 34:28. V drugem polčasu je Crvena nim rezultatom). Crvena zvezda je bila ves čas tekme v prednosti in le od časa do časa je domačinom EVROPSKO PRVENSTVO V HITROSTNEM DRSANJU Grišin na500 in Ericsson na 5000m Alpine) 3’03”; 8. Carlo Sche-non (G. S. Truppe Alpine) 3’03"5; 9. Fritz Ruppert (S. C. rALUN. 5. — Ruski drsalci Campiglio) 3’05’9; 10 lero ^ ^ ^ ^ tej5mj> v teku na Viotto (G. S. Truppe Alpine),^ dokazali, da rekordi, ki 3’06”6; 11. ^avJd®,m ,v„1 -so jih-dosegli v Almi Ati, niso nekaj slučajnega, temveč re- li splošni k!asiiikac‘ji vodi Gončarenko pred Sakunenkom, Ericssonom, Grišinom itd- vanni Marciandi (G. S. Truppe Alpine) 3’12”3; 13. Innocen-te Lacedelli (S. C. Cortina) 3T3”1: 14. Aldo Monaci (Fiamme Gialle Predazzo) 3’13”8; 15. Leonardo Carrel (S. C. Cervino) 3’14”7. zultat njihovih izrednih kvalitet. Zmagal je Grišin, na tretjem mestu je bil spet Rus, nato na petem, na sedmem, na devetem in na petnajstem. Vreme je bilo danes zelo neugodno. Padal je zelo droben sneg in termometer je ka- Moechelprvak lil* na 15km FELDEERG, 5. —'V-tekmo- la čistiti progo. Tudi po na-vanju za prvenstvo Nemčije stopu vsake dvojice ie bilo v nordijskih disciplinah je na irehu drsališče očistiti. Stro- 15 km zmagal Hermann Moe- kovnjaki so mnenja, da so chel. ki je v že sredo zmagal , tekmovalci zaradi slabega vre-tudi na 30 km. Današnja tekma mena izgubili najmanj vsak se je razvijala med snegom in točo na zelo težki progi z 270 m višinske razlike. Helmut Boeck, ki ima 23 2 sekundi. Slabo vreme ie vplivalo tudi na obisk, name-sto 14.000 je bilo samo 8000 gledalcev. — . „ • ,, -orrin. I Rusi so imeli precej sreče ski kombinaciji odvzel naslov \ prt žrebu, kajti pri takem sta- : nju ledu se po pogosti vožnji prvaka 33-letnemu obmejnemu ja p]oskev ,e zdrsa in ni policaju Heinzu Hauserju ki ^ {ako g]adka Grišin je je^ bil prvak 1. 1952, l«od m y pry. dvojici in lakoj postavil najboljši čas. Rezultati: Tek na 15 km: 1. Moechel 57’22"0; 2. Boeck 58’55”0; 3. Hauser 59T6”; 4. Hagg 59’54”; 5. Haug 1.00’21”. Nordijska kombinacija: 1. Boeck 441 točk; 2. Hauser 436,8; 3. Drexl 408,5; 4. Eberle 406,3; 5. Mayer 406,1. Velik uspeh Arentza OBERAMMERGAU, 5. — Tretji dan mednarodnega študentovskega prvenstva Nemčije je Norvežan Arentz dosegel dvojni uspeh; zmagal je v nordijski kombinaciji in veleslalomu: Rezultati : Nordijska kombinacija: 1. Arentz (Norv.) 441.4 točk; 2. Aarnseth (Norv.) 432,4; 3. Wen-zel (Neme.) 413,6; 4. Vollmer (Nemč.) 400,6; 5. Schlange (Nemč.) 397,4. Skoki: 1. Aarnseth (Norv.) Rezultati : Tek na 500 m: 1. Grišin (SZ) 44”7; 2. Salonen (Fin.) 45”3; 3. Sakunenko (SZ) 46”0; 4. El-venes (Norv.) 46”2: 5. Stroem (Šved.) in Gončarenko (SZ) 46”3; 7. Doubek (CSR) in Kri-stov (SZ) 46"4; 9. Šilkov (SZ), Maarse (Hol.), Jauris (CSR) 46”6; 12. Andersen (Norv.) in Aas (Norv.) 46”7; 14. Offen-berger (Avstrija) 46”8; 15. Fahlberg (Šved.). Kolar (CSR) in Ivaškin (SZ) 46”9; 18. Sjoe-lin (Šved.) 47”0; 19. Ericsson (Šved.) 47”3; 20. Johannesen (Norv.) 47"4; 21. Cronshey (Angl.) 47”5; 22. Salomaa (Fin.) 47”7; 23. Van Het Oever (Hol.). Tangen (Norv.), Mae-kelae (Fin.) in De Graaf (Hol.) 47”9; 27. Broekman (Hol.) 48”1; 28. Holwell (Angl.) 48"5; 29. Paping (Hol.) Kull (Švica) 49"2; 31. Seier-sten in Uimonen (Fin.) 49”3; 33. Gilloz (Fr.) in Taepple (Nemč.) 50”; 35. Keller (Nem- čija) 50”1: 36. Eminger (Avstrija) in Mannsbarth (Avstrija) 50”2; 38. Rochrbach (Švica) 51”4; 39. Hearn (Angl.) 52”4. Tek na 5000 m: 1. Sigvard «Sigge» Ericsson (Šved.) 8:57,2; 2. Broekman (Hol.) 8:57.8; 3. Gončarenko (SZ) 8:58.7; 4. Dahlberg (Šved.) 9:062: 5. Johannesen (Norv.) 9:09.0; 6. Of-fenberger (Avstrija) 9:09.5; 7. Sakunenko (SZ) 9:09.8; 8. Stroem (Šved.) 9:10.0: 9. Aas (Norv.) 910.5; 10. C ronshey (Angl.) 9:10.6: 11. Tangen (Norv.) 9:10.8; 12. Sjoelin išved.) 9:11.9; 13. Andersen (Norv.) 9:13.4; 14. Kislov (SZ) 9:15.5; 15. De Graaf (Hol.) 9:16.0: 16. Elvenes (Norv.) 9:17.4: li. Van Het Oever (Hol.) 9:19:1; 18. Šilkov (SZ) 9:21.6; 21. Grišin (SZ) 9:23.10; 22. Ivaškin (SZ) 9:29.5 25. Maarse (Hol.) 9:36.2. Klasifikacija po prvih dveh tekih: 1. Gončarenko (SZ) 100,170 točk; 2. Sakunenko (SZ) 100,980; 3. Ericsson (Šved.) 101.020 ; 4. Grišin (SZ) 101,090; 5. Stroem (Šved.) 101,300 ; 6. Dahlberg (Šved.) 101,520; 7. Aas (Norv.) in Offenberger (Avstrija); 9. Kislov (SZ); 10. Broekman (Hol.) in Elvenes (Norv.) 101,940; 16. Šilkov (SZ) 102.760; 20. Ivaškin (SZ) 103,850. Odkod ruski uspehi? Z zadnjih dveh zimskih sezonah so ruski drsalci dosegli rezultate, s katerimi v mednarodnem taboru sploh nimajo več nasprotnikov. Edina disciplina, ki je za zdaj še v rokah Norvežanov, je tek na 10.000 m, kjer brani svetovni rekord njihov drsalec Andersen, povsod drugod pa so popolni gospodarji Rusi. Med tehniki in strokovnjaki hi- 48”9; 30. i trostnega drsanja se plete zdaj živahna razprava, kako so vsem Norvežane, ki so bili v tej stroki skoraj nedosegljivi. Ruski drsalci so prav gotovo enaki ljudje kakor Norvežani in kakor vsi drugi. Edina razlika med njimi je ta, da so Rusi skoraj poklicno odgovorni za svoje uspehe na vsakem področju in zato jemljejo tudi šport mnogo resneje. Drugo vprašanje je, ali je ta življenjski poklic dober ali slab in ali ustvarja človeku življenjske pogoje, v čemer se še vedno razpravlja na dolgo in široko. Toda pri Rusih ne... Tajnost uspehov ruskih drsalcev je kratko in malo v tem, da so predvsem mnogo bolje pripravljeni za nastope, bodisi moralno bodisi fizično, in da so njihovi učitelji najbolj kvalificirani ljudje iz vse Evrope. Predsednik ruskega drsal-stva Kudrjazev napoveduje, da bodo ruski hitrostni drsalci prihodnjo zimo v Cortini pobrali vse štiri zlate kolajne in bržkone tudi večji del srebrnih in bronastih, tako da bo žetev teh nagrad za ostale udeležence silno, silno skrom- na Rusi se bodo za ta nastop pripravljali celih 12 mesecev in bodo tako imeli vse jamstvo. da bodo to res tudi izvedli. Delo je silno trdo, toda raznoliko in zato obenem tudi prijetno. Kdor bi hotel doseči ruske drsalce ali pa jih morda celo prekositi, temu ne pomaga nobeno drugo orožje kakor samo prav tisto, ki ga uporabljajo oni sami. V hitrostnem drsanju se dandanes ni mogoče več zanašati na improvizacije. na šarlatanstvo ali na empirijo, dandanes lahko postane pravi mojster in prvak samo tisti, ki je pripravljen trdo delati, in sicer pod spretnim vodstvom takega človeka, ki se tudi zaveda, kakš- mogli pravzaprav ruski drsal- ni so načini, s katerimi je ci v tem kratkem času za toliko prekositi severnjake, pred- mogoče tekmovalca spraviti v pravo, rekordno formo. zvezda nastopila z moštvom iz prvega polčasa (Popovič, Ko-njovič, Jovanovič II in Curčič), toda namesto Nešiča je nastopil Andrijaševič. Reyer pa je nastopil z Borsoiem, Campani-nijem, Della Chiaro, Rossijem in Dariom ter pustil počivati Sardagno in Gerolija. Dobrih deset minut je imela Crvena zoga igro povsem v svojih rokah, zlasti še, ker Reyerjeva obramba ni mogla zadrževati centra Konjoviča, ki meri 2.11 m. Temu je uspelo dvigniti stanja na 51:35. Benečanom je vendar uspelo spet zmanjšati razliko, ko je obramba Crvena zvezda nekoliko pešala H* tedaj se je zopet odlikovs Rossi. V finalu so Benečan' napregli vse svoje sile in tu 1 uspeli zmanjšati razliko. Jugoslovanski trener A'a®lC je izjavil, da je deloma zad<>' voljen s svojim moštvom, zla- sti pa zaslužita pohvalo A" drijaševič m Curčič. Od Benečanov sta napravila dob«! vtis Sardagna in Rossi. j Občinstvo je burno plosk« lo zmagovalcem in premaga#' cem. Moštvo Crvene zvezde °“‘ potuje iz Benetk ob 0,10 'f Viareggio, kjer bo že Pet,t sodelovala na turnirju, kjef je vedno dosegla le drugo #'*' sto. Letos pa upa, tako J* pred današnjo tekmo izjav* tehnični vodja Aleksand«1 Goetz, da bo mogoče vefldar uspela osvojitvi si prvo ter sto. J Ce ne dobi še kakega vab1' la za kak nastop, se bo CrY* na zvezda vrnila domov t. m. U. T. 11, * * * tM Tu bi bilo vredn-o nekolts pomisliti, ali ni mogoč nastof Crvene zvezde v Trstu. Pre nedeljo 13. t. m. gotovo nf, ker mora Triestina nastopit** ^ Bologni proti Virtus. Kaj j mogoče v ponedeljek ali t njemu enaka in njegova vrstnika , ^ -..............................................................’žj'3 Ta i)dn.os a o živali sem. jaz kot otrok raztegnil živih bitij, celo do bilk in cvetic, ko sem začel opažati rast. Imel sem še prav posebno intimen odnos do majih j ]? zlasti do vseh vrst žuželk. Vse. kar je lezlo ta letalo, .jfpft bilo pri srcu in čuditi se tem živim bitjem nisem nehal paj Dve vrsti žuželk sta bili, ki sta me grozili in ki sen se ter mt Je ta strah ostal kljub študiju pri rodoslovja do ?KOrp'J pajki In škoi-pijoni. Hotd se nisem nikoli pritaknil ne ' Jona ne pajka, razen sutah juž-ta. ki so se mi zdele^ neznatnega trupelca in izredno dolgih :n tenkih nog ^ __ 11• pošastno smešne Te sem si upal pr:jeti za nožiče ter J jfl*: hitrico prestaviti iz kraja v kraj. Kače so me rabilo t uonrlar cn mi