»Zasavski tednik« je glasilo SZDL občinskih odborov SZDL Trbovlje, Hrastnik in Zagorje - Urejuje uredniški odbor - Odgovorni urednik Stane Šuštar - Naslov: Uredništvo in uprava »Zasavskega tednika«, Trbovlje, Trg revolucije 28 - Telefon 80-191 - Račun pri Komunalni banki Trbovlje 600-714-1-146 - List izhaja vsako sredo — Letna naročnina 480 din, polletna 240 din, četrtletna 120 din, mesečna 40 din -Cena izvoda v kolportaži 10 din - Tiska: Tiskarna Časopisnega založniškega podjetja »DELO« v Ljubljani - Rokopisi morajo biti v uredništvu najkasneje vsak ponedeljek zjutraj - Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. ftev. 6 TRBOVLJE, 3. februarja 1960 Cena 10 dir, i.etf, Klil OB ^ T1RINAJSTLETN1CI USTAVE V nedeljo, 31. januarja je minilo 14 let, odkar je Ustavodajna skupščina FLRJ dne 31. januarja 1946 razglasila in objavila narodom Jugoslavije novo ustavo. To je bila pravna registracija ljudske revolucije, ustvarjalen predpis,, ki je omogočil nadaljnji razvoj naprednih socialističnih sil. Zato naša ustava ni nekaj stalnega, marveč le temelj za dialektično, gibljivo prilagojevanje nenehnemu razvoju za napredek in ustvarjanje boljše bodočnosti. Že v teh štirinajstih letih se je mnogo spremenilo, veliko se je predrugačilo, kar vse je bilo posledica hitrega razvoja, novih uspehov in napredka naše družbene ureditve. Najznačilnejša, temeljna poglavja pa so ostala neizpremenjena. Eno izmed teh, ki predstavlja temeljni kamen revolucije, je, da vsa oblast izhaja iz ljudstva in pripada ljudstvu. Prav tako je bistveno načelo o enakopravnosti vseh narodov Jugoslavije, načelo o enakopravnosti žene in njene zaščite kot matere, načelo federativne ureditve ter pravica samoodločbe narodov, načelo političnih svoboščin itd. To je prva naša ustava, ki zagotavlja jugoslovanskemu človeku vse pravice svobodnega človeka, proizvajalca in samoupravljavca. Spomin na našo ustavo je zato ob njeni štirinajstletnid še toliko bolj pomemben. URESNIČEVANJE NAPOTKOV NEDAVNEGA PLENUMA SZDL POSPEŠENA POT NAVZGOR Nedavna razširjena seja Glavnega odbora Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije je razpravljala o dveh osrednjih vprašanjih: o nalogah Pri izvajanju letošnjega družbenega plana in o organizacijsko-političnih pripravah za bližnji V. kongres SZDL. Razširjeni plenum je naložil delovnim ljudem velike dolžnosti, toda bistvo, im kar ne smemo prezreti, je v tem, d* je dejansko razgrnil pred našo skupnostjo velikanske uspehe, ki smo jih dosegli v zadnjem letu naše socialistične graditve. Ti uspehi so tolikšni, da nas upravičeno navdajajo z zaupanjem, im slednjič je moral celo tisti, ki ni naklonjen našemu pospešenemu delu, tisti, ki spremlja ves naš razvoj ha stranskem tiru, moral priznati, da veliki uspehi niso sad vročih glav, P®6 Pa prava, živa realnost. Uspehi socialistične graditve so bili Prav lani tolikšni, da danes bolj trdno Jpot kdaj koli zaupamo v našo nadaljnjo rast. Tovariš Boris Kraigher je v •vojih ugotovitvah dejal, da nam izredno uspešno zaključeno gospodarsko leto 1959 omogoča in narekuje, da gremo v leto 1960 z gospodarskim načr- tom, ki predvideva zelo velik porast industrijske in kmetijske proizvodnje in ki v zvezi s tem pričakuje tudi višjo raven osebne in splošne potrošnje. Kot druge pa vsi ugotavljamo, da bo zahtevala uresničitev tega načrta velike napore družbenih činiteljev in tudi vskl® j eno zavestno politično akcijo naših delovnih ljudi. To torej pomeni rivoje: ponosni smo na dosežene uspehe naših državljanov, toda v isti sapi moramo biti pripravljeni na še večje napore, ker smo se odločili še za bolj pospešeno pot navzgor, do skupnega cilja. Pospešeno pot pa smo prisiljeni nadaljevati, kajti vsi želimo, da bi jutri, pojutrišnjem, prihodnje leto imeli msogo več. Ze odločitev, da moramo perspektivni plan razvoja gospodarstva doseči v štirih namesto v petih letih, nam narekuje tako pet, in kot kaže. jo bomo tudi dosegli- Pred nami pa se odpira še neka druga stran našega bodočega razvoja. Začenjamo dokaj strmo pot k avtomatizaciji. Torej na pot, o kateri smo pred leti komaj nekaj slišali, kot obstranski opazovalci. Odločili Samo še 26 dni 1. marca se bodo spet oglasile pesmi mladinskih delovnih brigad na gradbiščih avtomobilske ceste »Bratstva in enotnosti« v Srbiji in Makedoniji Po komaj trimesečnem od počitku bodo 1. marca 1960 spet zadonele pesmi prvih mladinskih delovnih brigad na gradbiščih avtomobilske ceste »Bratstva in enotnosti«. Po dosedanjih obvestilih bo letošnje leto na gradbiščih avtomobilske ceste 55.000 brigadirjev in brigadirk, 15 gradbenih podjetij pa bo delalo cesto na odseku od Maločišta do Vladičl-nega Hana. Odsek je dolg 52 km. Izredno težavno delo pa čaka brigadirje na odseku avtomobilske ceste skozi Grdeličko sotesko, kjer bodo zelo obsežna dela povezana z znatnimi težavami hudournikov in neugodne geološke sestave terena. Stabilnost nove avtomobilske ceste »Bratstva in enotnosti« bo omogočena na odseku skozi Grdeličko sotesko le z izdelavo velikih opornih zidov. Računajo, da bodo zaradi težavnosti del opravili po vrednosti gradnje samo polovico del v Grdellčki soteski, odsek sam pa meri 22 km. V Makedoniji bod« gradili 30 km dolgi odsek ceste od Djevdjellje na jugoslovan-skogrški meji. Odsek nove avtomobilske ceste v Makedoniji bodo asfaltirali. Kakor smo že omenili, bo letos gradilo avtomobilsko cesto 55.000 brigadirjev In brigadirk, od tega bo 40.000 mladincev delalo v Srbiji, 15.000 pa v Makedoniji. Do konca meseca februarja bo v 21 mladinskih naseljih vzdolž trase avtomobilske ceste že vse nared za sprejem prvih brigadirjev in brigadirk. V ilustracijo naj samo še navedemo, da bodo na odseku avtomobilske ceste v Srbiji dostavili 15 mladinskih naselij, v Makedoniji pa 6. Kakor vse kaže, bodo etos v mladinskih naseljih pograde '•'menjali z železnimi posteljami In slamarice z žimnicami, da bi bilo iako bivanje brigadirjev kar najbolj prijetno. Načrt predvideva, da bo prišlo 1. marca na gradbišča novih 38 mladinskih delovnih brigad: iz Slovenije bo šlo v tej izmeni na avtomobilsko cesto 5 brigad, 3 na odsek v Srbijo in 2 na odsek v Makedonijo. Od pričetka del nas loči samo še 26 dni. Sprva tiha in plaha pesem brigadirjev in brigadirk bo postajala glasnejša in se bo pred dnevom republike spremenila v en sam vesel, radosten krik DOMOVINI. Prvim slovenskim brigadirjem pa kličemo In jih pozdravljamo z brigadirskim pozdravom: HORUKI ima) 1. marca se bodo oglasile spet pesmi mladinskih delovnih brigad na gradbiščih avtomobilske ceste »Bratstva in enotnosti« v Srbiji In Makedoniji smo se, da pol nas ne odlašamo s temi stvarmi, ker nočemo zaostajati za splošnim industrijskim razvojem najmočnejših dežel v svetu. Tovariš Boris Kraigher je med drugim povedal, da je za pospeševanje avtomatizacije potrebna intervencija zavestnih družbenih sil. Vse je torej odvisno od ljudi, od njihove vneme in daljnovidnosti. Razvijanje avtomatizacije naj nam omogoči še hitrejši gospodarski vzpon in s tem dosego večjega narodnega dohodka. Avtomatizacija naj nam prinese več dobrin, več dobrin Pa večji življenjski standard. Ni dvoma, d® bo na tej poti mnogo velikih in malih težav, vse pa bo moč premagati, če bod0 zavestne politične sile kos položaju in če bodo znale pravočasno posredovati. Bližnji V. kongres Socialistične zveze delovnih ljudi Jugoslavije pa nalaga članstvu večje dolžnosti tudi pri utrjevanju socialističnega razvoja na vseh ostalih področjih družbenega življenja. Bližina kongresa naj sproži povečano dejavnost članov SZDL vsepovsod tam, kjer je njihovo sodelovanje nujno potrebno. Kaže, da je pred nami ena izmed zelo važnih in neodložljivih nalog: namreč krepitev in razširitev vloge osnovnih organizacij SZDL. Osnovna organizacija SZDL je celica poUtično-drui-benega življenja kraja, kjer PRAVILNIK 0 ODDAJI STANOVANJ V STEKLARNI Na zadnjem zasedanju delavskega sveta v Steklarni Hrastnik so sprejeli pravilnik, ki določa način oddajanja razpoložljivih stanovanj tovarne, pravilnik določa, da Imajo prvenstveno pravico do novih stanovanj: 1. delavci In uslužbenci podjetja z visoko kvalifikacijo, borci NOV, ki so odšli v NOV pred 1. januarjem 1944, ter vojni invalidi NOV; 2. delavci in uslužbenci na visoko kvalificiranih ln kvalificiranih delovnih mestih, ki so zaposleni v tovarni več kot 5-«10 let, nadalje borci, ki so stopili v NOV po 1. januarju 1944; 3. delavci In uslužbenci na PK delovnih mestih, ki morajo hiti zaposleni v podjetju več kot 10 let; 4 vsi ostali, ki so zaposleni v tovarni več kot 5 let. O dodelitvi stanovanja odloča 5-članska komisija pri delavskem svetu. deluje- To pomeni, da je osnovna organizacija iniciatar vsega politično - družbenega udejstvovahja na terenu, kjer živijo ljudje v določeni skupnosti. Oti dobrega dela osntjvne organizacije je odvisna ofove" ščenost ljudi, njihova akcijska pripravljenost za vsa dela, ki se jih loteva organizacija. — Skratka: plenum Glavnega odbora SZDL Slovenije je naročil občinskim odborom SZDL, naj krepijo moč osnovnih organizacij, le okrepljena osnovna organizacija lahko uresničuje začrtane programe. Kot je videti, bomo v bližnji prihodnosti vsepovsod tam, kjer že imamo stanovanjske skupnosti, prilagajali osnovne organizacije SZDL tem ustanovam Stanovanjska skupnost postaja eden izmed najvažnejših centrov družbenega življenja. Za-- torej je mesto osnovnih organizacij v tej skupnosti, v pomoč organom skupnosti, kjer koli je to mogoče. Ni dvoma, da bo takšen način dela vodil v bodoče še hitrejše in večje rezulate. ZOPET PONUJA SNEG PARTIZANSKEM VRHU mmm SKODA, KO JE KONEC ŠOLSKIH POČITNIC. - PRAV ŽIVO PRED POČITNIŠKIM DOMOM RUDARJEV TEMELJNI KAMEN Pred dnevi so v okviru praznika indijske republike v državi Bihar na severovzhodu Indije položili temeljni kamen za termoelektrarno Barauni, ki jo bodo gradila naša podjetja. Na slovesnosti je govoril predsednik vlade države Bihar Sluha in dejal, da Indija zelo ceni pomoč Jugoslavije. SKUPNA SEJA OBEH ZBOROV OLO LJUBLJANA Franc Popit — novi predsednik OLO Ljubljana V petek 29. januarja Je bila v Ljubljani seja obeh zborov OLO Ljubljana, na kateri so izvolili novega predsednika OLO Ljubljana namesto prejšnjega dr. Marijana Dermastie, ki je odšel na novo službeno mesto. Za novega predsednika je bil izvoljen na predlo« odbornika Cirila Faina, ki je v imenu skupine desetih odbornikov predlagal *a novega predsednika 01-0 Ljub Ijana tovariša FRANCA POPITA, odbornika okrajnega zbora OLO Ljubljana. Kandidaturo sta oba zbora sprejela z dolgotrajnim ploskanjem, nato pa se je novi predsednik vsem odbornikom zahvalil za iskreno zaupanje. Na dnevnem redu petkove seje pa je bilo poročilo predsednika okrajnega »veta za kmetijstvo in gozdarstvo, tov. Franca Sitarja, o problemih, o dosedanjem delu in pripravah za ureditev ljubljanskega barja. Za ureditev barja bo investirano nad 6 milijard dinarjev ter je ta ureditev predvidena v treh fazah do leta 1970. OBČNI ZBOR RIBIČEV VREME Pred dnevi so se hrastnlškl ribiči zbrali na rednem letnem občnem zboru svojega društva. Dosedanje delo ribiškega društva Je bilo zelo uspešno. V njem Je organiziranih preko 70 ribičev. Glavno d eti o ki so ga ribiči tonsko leto opravljali, Je bila gradnja ribogojnice onkraj Save. Ce bi bilo na razpolago dovolj cementa, bi ribiči ribogojnico lahko že letos skončali. V Hrastniku je precej težav z dobrim ribolovom, zato gredo ribiči raje na lov k Savi, kjer so pogoji za to mnogo boljši. Društvo čakajo letošnje leto še mnoge naloge, ki Jih bodo lahko realizirali s skupnimi močmi. ZA CAS OD 4. FEBRUARJA DO 14. FEBRUARJA: Mraz b0 trajal dalje, ponovni vdori mraza iz Rusije se pričakujejo okrog 7. februarja in zlasti okrog 10. februarja. — Nakar bo nekaj dni hud mraz, ki bo sredi februarja popustil. Med 4. in .7. februarjem bo dva do tri dni zaporedoma snežilo. Snežilo bo tudi okrog 10. in 14. februarja. Dr, V. M. OSEMLETKE SVETOZAKEVA PRED V. KONGRESOM SZDLJ Vkliučevanie mladih v odbore Na zadnjiih volitvah v nova vodstva osnovnih organizacij Socialistične zveze je v nove odbore kandidiralo znatno več mladih ljudi kot drugekrati. Treba je reči, da so bili v mnogih organizacijah ti mladi ljudje tudi izvoljeni. Tako smo zdaj v situaciji, ko so se nova vodstva osnovnih organizacij SZDL v vseh zasavskih občinah razveseljivo pomladila. V nekaterih organizacijah je prišla v nove odbore kar polovica mladih ljudi, ponekod nekoliko manj. Zgrešeno pa bi bilo zdaj te mlade ljudi prepustiti same sebi. Ena izmed pomembnih nalog vodstev organizacij, zlasti pa občinskih odborov Socialistične zveze je, da mladim ljudem pomagajo. Pomoč je lahko različna. Posebno pa je treba mladim ljudem predočiti viogo in pomen Socialistične zveze v družbenem življenju, njeno poli-tičnovzgojno in drugo poslanstvo ter važnost dela na tem področju. To pomeni, da moramo mladim ljudem pomagati, da bodo spoznali ustvarjalno mož. Socialistične zveze in da bodo k tej ustvarjalnosti po svojih močeh pomagali. Pravzaprav bi morali mladim ljudem omogočiti tudi pregled nad celotno dejavnostjo' Socialistične zveze v občini, razvojem družbenega in delavskega samoupravljanja, gospodarjenjem, in sploh vsem družbenim življenjem. Na ta način naj bi spoznali tudi splošno usmerjenost vsega našega dela in hotenja. V osnovnih organizacijah pa bi jih morali konkretno zadolžiti za to ali ono delo, jim pomagati, da bi se lahko uveljavili. Ne bi smeli pozabiti kicati te mlade ljudi na različne seminarje, ki jih organiziramo bodisi za razvoj družbenega upravljanja ali v katere koli druge namene. Mnoge organizacije Socialistične zveze pa menijo, da so s tem, ko imajo v svojih odborih nekaj mladih ljudi, v tem pogledu že vse storili. Pozabljajo, da imajo možnost pritegniti k sodelovanju še kopico mladine s svoje komisije. Nikjer ni rečeno, da morajo v raznih delovnih komisijah, ki jih osnovne organizacije snujejo za boljše delo na tem ali onem področju, delati samo izvoljeni odborniki osnovne organizacije. V komisije lahko izbirajo ljudi s svojega področja, ki zanje mislijo, da lahko pomagajo pri vsestranskem delu komisij in za napredek določenih področjih družbenega življenja. Zaupajmo tako delo tudi mladim ljudem, pomagajmo jim spoznati, da je sleherno delo, ki pomaga razvajati in izboljšati naš družbeni mehanizem, prav tako važno kot ostale dolžnosti v tej ali oni politični ali družbeni organizaciji. Sploh bi se morale osnovne organizacije Socialistične zveze bolj usmeriti na pridobivanje mladine za delo, kjer koli je to mogoče. Čemu ne bi osnovna organizacija enkrat ali dvakrat na leto sklicala vseh mladih ljudi, ki so, oziroma ki žive na njenem območju, in se z njimi pogovorila o vsem, kar mlade zanima, hkrati pa bi jim povedala kakšne načrte si je zastavila na tem ali onem področju. Vse to bo samo pripomoglo k boljšemu spoznavanju vloge in uspehov Socialistične zveze. Samo odsobote do ponedeljka SOBOTA. - Lep, sončen ln prijeten dan. Mnogi Trboveljčani so tega dne naprtili nahrbtnike na ramena in pohiteli že zgodaj popoldne na naše zasavske planine: Kum, Partizanski vrh in Mrzlico, kjer so v soncu In veselju preživljali prosti dan. Sicer pa Je bilo tudi v dolini prijetno, kajti navsezadnje Je bil tudi plačilni dan, ki so ga mnogi »Izkoristili«. V kinu Svobode II v Zg. Trbovljah so vrteli ameriški barvni klnoskopskl film »Dogodek lz Monte Carla« z Marlene Dietrlch in Vittorljem de Sico .v glavni vlogi. Kino »Delavski dom« Je predvajal ameriški western »Najhitrejši revoiveraš zmaguje«, v kinu »Svobode-Zasavje« pa so Igrali švedsko komedijo »Nasmeh poletne noči«. - Vse filme sl Je ogledalo preke 4000 obiskovalcev. Po uspehih v Trstu ln Mariboru se Je v soboto popoldne In zvečer predstavil v Delavskem domu domačemu občinstvu veliki zabavni orkester »Svobode-Center« pod vodstvom prof. Mihe Gunzka. V skoraj dvournem zanimivem programu so bila na sporedu dela svetovnih ln domačih skladateljev zabavne glasbe. Razen orkestra so nastopili še solisti ln pevci: Dore Škoberne, Marijan Korošec, Vladka Gonelli ln Jože Grebenc. Napovedovalec je bil Franci Princ. Okrog pol desetih zvečer so se vrnili z enodnevne ekskurzije po Gorenjski slušatelji mladinske politične šole v Trbovljah. Ogledali so si tovarno »Iskra« v Kranju, kjer so imeli tudi razgovore s predstavniki kranjske mladine in obiskali Jezersko. NEDELJA: - Tega dne je bila na jamskem obratu rudnika pomembna konferenca članov ZK tega obrata. Konferenci je prisostvoval tudi sekretar ObK ZKS Trbovlje tov. Železnik, ki je v razpravi poudaril pomen dela tukajšnjih komunistov. Konferenca je kritično ocenila delo komunistov na Jamskem obratu, predvsem pri razvijanju delavskega samoupravljanja, tolmačenja posameznih problemov med kolektivom ln podobno. Tudi mladi Zadružniki v Trbovljah so v nedeljo pregledali svojo enoletno delo ter sprejeli delovni program za letošnje leto. Lani so imeli mladi zadružniki več poučnih ekskurzij na razna vzorna posestva ln pitališča, ogledali pa so si tudi poljedeljski sejem v Novem Sadu. Večina mladih zadružnikov obiskuje kmetijsko gospodarsko šolo ter razne seminarje in tečaje. — Na občnem zboru so izvolili novo vodstvo aktiva mladih zadružnikov ln Ljudske mladine. Opazili smo, da so mladi zadružniki resni fantje. Šahovski drugokategornlk Ludovik Opresnik je dopoldne odigral simultanko proti 22 mladim šahistom s trboveljskega rudnika. Po štlriurnem boju so mladi šahisti slavili zmago z 12,5 :9,5. — Simultanka je bila zelo zanimiva. PONEDELJEK. - Ze zjutraj smo spet dobili sneg. Sicer ga ni bilo kdovekat, vendar toliko, da se je uresničila vremenska napoved v našem tedniku: »... okrog 1. februarja vpad mraza iz severovzhod* s snegom ...« V predavalnici Delavskega doma v Trbovljah je bil dopoldno drugi razširjeni plenum občinskega komiteja ZKS Trbovlje, kjer so razpravljali o nekaterih gospodarskih problemih komune v luči O. plenuma CK ZKJ. Poročilo Je imel predsednik ObLO Trbovlje Marta Gosak, - V poteku tega plenuma bomo poročali prihodnjič. S SEJE OBČINSKEGA LJUDSKEGA ODBORA V TRBOVLJAH Komuna in podjetje naj bo eno Na sobotni seji LO občine Trbovlje so na seji obeh zborov razpravljali o vrst’ vpra-ki zadevajo občino in njene volivce. Med drugimi odlo. ki so odborni-kj sprejeli načrt odloka o začasne finansiranju proračunskih potreb občine za čas od 1. januarja do 31. marca 1860 Odborniki so se seznanili s po_ ročilom sveta za notr. zadeve in splošno upravo, ki je bilo skrbno sestavljeno ter bomo po. ročilo priobčili v prihodnji Številki izčrpneje, tako da bodo volivci vedeli za delo tega sveta, ki je važnega pomena za slehernega občana. Nadalje so •prejeli načrt odloka o določitvi stanarine in niajemnine, kj pripada stanovanjskim skupnostim na območju občine Trbovlje. Stanovanjska skupnost sme uporabiti določen znesek samo za kritje svojih stroškov, ki jih Ima pri delu. ko pomaga hipnim svetom v upravljanju hiš in njihovih skladov ter pri tekočem vzdrževanju hiš. Prav tako so odborniki sprejeli odlok, ki predpisuje obveznosti, k; jih ima nosilec stanovanjske pravice glede stanovanja, v katerem stanuje. Nosilca stanovanjske pravice bremenijo tudi stroški za nadomestitve in popravila v stanovanju, ki so nastala zaradi njegove krivde in vsi stroški za nadomestitve to popravila, ki so potrebna v času, krajšem od normalne obrabe, če nj tem okvaram vzrok slaba izdelava objekta Kakor hitro bj nastala potreba za popravilo al3 nadomestilo, ki ga trpi hiša, mora nosilec stanovanjske pravice takoj sporočiti hišnemu svetu, sicer odgovarja za škodo, ki bj bila večja od normalne. Odlok o plačevanju stroškov hišne uprave določa, naj sklad za hišno upravo načelno krije vse stroške zdrževanja hiše. Zgodi se pa lahko, da v tem skladu ni dovolj sredstev za kritje vseh stroškov tekočega vzdrževanja. Tedaj morajo nosilci stanovanjske pravice dodatno prispevati za kritje stroškov. Seveda pa morajo ti stroški priti do kritja po določenem vrstnem redu. kot so dela najemnine za poslovne prostore v poslovnih stavbah, ki se plačujejo v občinski sklad za zidanje stanovanjskih hiš. Nadalje go razpravljali 0 odloku, k; določa odstotek stanarine. ki jo mora plačevati lastnik družinske stanovanjske hiše v državljanski lastnini na poseben račun. premije za zavarovanje, čišče- »• •■Obširna 'Jedila na tem zase- nje dimn;kov, plača hišniku in hišnega upravitelja. Ce so v skladu še sredstva, se krijejo stroški za snaženje, uporabo skupnih prostorov in naprav v hiši, za vzdrževanje skupnih naprav in podobno. Kolikor pa ni sredstev, izda stanovanjski organ na predlog hišnega sveta odločbo, s katero naloži nosilcem stanovanjske pravice plačilo teh sredstev v sorazmerju s stanarino, ki jo plačujejo. Odborniki so sprejeli tudi odlok o določitvi najnižje najemnine za poslovne prostore in danju razprava o skladu za preprečavanje alkoholizma. Mnenja odbornikov so bila različna, predvsem pa je bii0 poudarjeno, da je treba sklad za preprečevanje alkoholizma uporabljat) zlasti za telesnovzgoj-ne namene pri urejevanju in vzdrževanju telesnovzgojnih naprav ter za podpiranje drugih organizacij, ki jim je namen pobijanje alkoholizma. Prvenstveno pa gredo sredstva iz tega sklada za telesno vzgojne namene. Predlog sveta za socialno var- Bazenska posredovalnica za delo Te dni je bilo v Trbovljah posebno posvetovanje o novi organizacijski obliki posredovalnic za delo, ki sta ga vodila tov. Jože Cilenšek, šef okrajne posredovalnice za delo, in tov. Debeljak, šef republiškega zavoda za posredovanje dela ter so se ga udeležili tajniki ObLO ln šefi posredovalnic za delo ter predstojniki posredovalnic za občine Hrastnik, Zagorje in Trbovlje. ' Sestanek je imel namen osvetliti nove organizacijske naloge v zvezi z novo obliko dela, ki je bila uvedena s sprejemom pravil okrajne posredovalnice za delo v Ljublajni na seji obeh zborov OLO dne 29. decembra p. 1. S sprejetjem teh določil so postale posredovalnice za delo finančno samostojni zavodi, kar je prvi primer v praktičnem delu posredovalnic. Člen 3 teh pravi) določa, da zavod predlaga občinskim ljud- Obisk pri vajencih Prisluhnimo uspehom, ustavimo se pri problemih In ugotovili bomo, da je vajenska mladina napredovala v vsej svoji dejavnosti — da Pa se iz dneva v dan tu to tam še bori s težavami, nerazumevanjem in konservativnostjo nekaterih mojstrov. Aktivi Ljudske mladine, v katere so vključeni vajenci, so uspešno delali le tam. kjer je čutiti povezanost med vajenci mojstri in vzgojitelji. Te ugotovitve veljajo le za mladino na Industrijski kovinarski šoli, medtem ko so vajenci na 'a-jenski šoli raznih strok že leta to leta zaviti v meglo nedejavnosti. k) pa 'o predvsem v zadnjem času skušajo odstraniti. Predvsem Je razveseljiva ugotovitev, da se vedno več vajencev vključuje v vrste komunistov. Tako je bilo samo v letu 1959 sprejetih v organizacijo Zveze komunistov 57 mladincev. kar je skoraj 10 odstotkov vseh organiziranih vajencev. Aktiva Ljudske mladine na IKS in IRS sta skozi vse leto skrbela za dobro politično-ideološko delo, ki je potekalo v glavnem v marksističnih krožkih, preko raznih predavani in debatnih večerov. Čeprav so bila predavanja v poznih večernih urah — le tako j« bilo mogoče delati — Je bila udeležba vedno zadovoljiva. Povprečno ]e bila na predavanjih preko 80 mladdocev. Vajenska mladina pa je aktivno delala tud) na raznih delovnih akcijah. Tu so bili najbolj delovni na IRS. kjer so sl vajenci zgradili lepo športno igrišče in dovozno cesto, pri tem p® napravili preko 13.000 prostovoljnih delovnih ur. Na obeh omenjenih šolah deluje tudi Ljudska tehnika, v katero je vključeno ‘skupaj 250 vajencev, ki marljivo delalo v tistih krožkih, ki jih najbolj zanimajo- Samo v okviru teh krožkov je bilo lani preko 50 strokovnih in dokumentarnih filmov. Mladi kovinarji in rudarji pa •o imeli tudi razgibano kulturno ln športno življenje. Tako imajo dva orkestra pevski ln redtacijeki zbor, dramsko sekcijo in list »Naš glas« Zapisali smo le nekaj uspehov trboveljskih vajencev, bolje rečeno uspehov, ki so jih do segli gojenci IKS m IRS, kajti v našem tedniku za sedal še ne moremo spregovoriti o uspehih bih tiste vajenske mladine, ki dela pri zasebnih obrtnikih tn raznih obrtnih podjetjih to je vključena v Vajensko šolo raznih strok, Tej mladini velja skrb nas vseh: družbe, mladine, v*gojiteljev in mojstrov. In morda bo ravno ta naša skrb tn pomoč čez leto rodila uspehe pri tej mladini. skim odborom ustanavljanje občinskih oz. bazenskih posredovalnic za delo in poverjeništev v občinah. Na podlagi teh določil je bil Izdelan predlog na okrajni posredovalnici, da se v Trbovljah osnuje bazenska posredovalnica za delo v poverjeništvom v Zagorju in Hrastniku, ki bi bila po predloženem osnutku s poverjeništvi zasedena s 6 delovnimi močmi in psihologom, medtem ko bi formiranje občinskih posredovalnic terjalo 11 oseb, ki pa ne bi mogle biti v celoti polno zaposlene, glede na to, da bi morala imeti vsaka poslovalnica razen šefa tudi ra-čunodajalca, da ne govorimo o referentih za mladinska vprašanja in za invalidske zadeve. O predlogu o ustanovitvi bodo morali v prvi vrsti razpravljati občinski LO vseh treh zasavskih občin to soglašati s predlogom, Ljudska odbora v Hrastniku in Zagorju bosta morala pooblastiti ObLO Trbovlje za ustanovitev te bazenske posredovalnice za delo. Osamosvojitev posredovalnice no bo zmanjšala odgovornosti LO vseh treh občin pri določanju politike zaposlovanja in skrbi za ureditev primernih obratov za zaposlovanje, predvsem ženske delovne sile. Kajti za redno poslovanje so potrebni dohodki, ki naj bi se zbirali od prispevkov za materialno oskrbo in službo zaposlovanja po stopnji, ki jo določa zvezni družbeni plan ter je vsebovana v splošni stopnji prispevka za soc. zavarovanje, od dotacij proračuna ObLO in raznih nepredvidenih dohodkov. Ta sistem finansiranja bo vsekakor navezoval LO, da bodo za uspešno delovanje posredovanja »za delo na svojem področju tudi morali prispevati določena sredstva. Sedanji predlog o bazenski posredovalnici pa le-tej zagotavlja zadostna sredstva za pravilno funkcioniranje. ■ Razen posredovanja dela je ena od najvažnejših nalog teh ustanov proučevanje gibanja zaposlenih kakor tudi nezaposlenih, možnosti zaposlovanja žena, vključevanje mladine v uk in zaposlovanje invalidov ter za delo ostalih, manj zmožnih oseb. Posvetovanje je ugotovilo, da je bilo v sedanji praksi opaziti še vrsto primerov protekciona-štva pri posredovanju dela, premalo da je bilo storjeno za pravilno zaposlitev Invalidov itd. Posredovalnice za delo nimajo analiz o potrebah delovne sile in razpoložljivih delovnih moči na svojem področju, kajti odgovorni tovariši niso imeli zadosti časa za izdelavo izvlečkov, kar pričakujejo z novo obliko dela posredovalnic za delo. KAJ DELA MLADINA RUDNIKA TR30VUE-HRASTNIK Za začetek dobro stvo sta oba zbora sprejela, namreč da se socialnim podpi-ranoem v zvezi z novimi najemninami in k) so nosilci stanovanjske pravice, zviša socialna podpora za 700 din. Tisti, ki niso nosilci stanovanjske pravice, pa se da manj, to Je 300 din mesečno. Predlog sveta se glasi tako, da se odlok o so-calmih podporah spremeni tako, da bi mesečna stalna socialna podpora znašala največ 6.200 dinarjev namesto dosedanjih 5.500 din. — Stalnih socialnih podpirancev, ki so nosilci stanovanjske pravice, je v občini 28, takih, ki stanujejo skupno s svojci, pa 72. Višje podpore bi znašale p0 tem odloku mesečno 42.000 dim ali letno 504 tisoč din. Oba zbora sta razen enega odbornika glasovala tudi za ta sklep, da se prenese na Rudnik Trbovlje - Hrastnik pravica oddajanja stanovanj v hišah, ki jih je podjetje sezidalo pred 15 majem 1945. — O predlogu, da se Trgovsko podjetje »Tobak« v Trbovljah priključi k Tobačni tovarni v Ljubljani, ni prišlo do soglasja ter se bo to vprašanje še proučilo in obravnavalo na prvi prihodnji ®eji. Ob zaključku .»ta oba zbora še potrila imenovanje direktorja podjetja »Meso* v Trbovljah. Imenovan je bil dosedanji v. d. direktorja podjetja Drago Kovač. — Ker Je predsednik komisije za naoionaHzacijo stanovanjskih stavb isr gradbenih zemljišč France Podržaj odšel na drugo službeno mesto v Celje, je bil potrjen na njegovo mesto kot predsednik te komisije novi predsednik Okrajnega sodišča Boris Lekše. Seja v soboto, 30. januarja Je prinesla mnogo dobrih zaključkov, vendar sem vseeno dobil vtis, da ho treba še obil0 dela, da bodo vsi odborniki razumeli to, da se v socialistični državi ne more ustvarjati komuna v komuni, temveč da sta podjetje in komuna eno kot celota in obratno. ar. V človek — človeku »Nobeden je ne mara« Pod gornjim naslovom smo v 4. Številki našega tednika priobčili dopis tovarišice M. 3., ki pripoveduje, kako grenke trenutke preživi včasih kakšno neporočeno dekle. Pismo je zaradi svoje vsebine razumljivo vzbudilo precej zanimanja med našimi bralci. Na to pismo je uredništvo prejelo dopis tovarišice M. M. G., v katerem pravi takole. -Draga tovarišica! — Ne poznam Vas in še mnoga druga dekleta, ki se tudi že bližajo tridesetemu letu — pa so še vedno sama in neporočena. Marsikatere od teh so na isti poti kot Vi: gledajo resno na življenje, ne letijo na prvi namig fanta v zakon. Kar čestokrat mu sledi razveza, če pa že to ne, so v zakonu nesporazumi, nerazumevanje drug drugega in prepiri obeh. In kakšni naj bodo otroci takih zakoncev, ki so priča vsakdanjim prepirom? Zanje ni pri takih starših nobene topline, in tiste ljubezni, ki jo morajo starši nuditi svojim otrokom. Da se povrnem nazaj k prvim besedam svojega pisma. Niste osamljen primer, da ste še sami! Tudi jaz, ki jih imam že tudi petindvajset, nisem še poročena. Ni dneva, da ne bi na ta račun padla kakšna pikra beseda. Ravno dan prej, ko sem brala Vaše pismo, me je nekdo pozdravil z besedami: »Kako je, gospa? — Oh, oprostite, zmotil sem se — mislil sem... Sicer bi si pa lahko že poiskali! Stari ste že dovolj. Zdaj je predpust in menda vendar ne boste spet potegnili ,ploh’!« Vsakdo pa že hoče tisti hip ugotoviti vzrok, zakaj se ne možim. Marsikdo potuhta, da me menda nihče ne mara, ker sem bila pred kakšnimi desetimi leti hudo bolna (že davno zaradi tega ne čutim več nobenih posledic in kot kmečko dekle doma opravljam vsa težja in lažja opravila). Po vsem tem sklepam, da so nekateri ljudje že v resnih skrbeh, kaj je temu vzrok, zakaj se ne vprežem v zakonski jarem. Tudi jaz sem se premnogokrat ustavljala pri vprašanju: zakaj ljudje na takšna dekleta gledajo bolj zviška? Zato sem Vam od srca hvaležna, da ste javno načeli to vprašanje. Marsikdo, ki hodi vsaj malo z odprtimi očmi po svetu in mu je tudi že kdaj ušla kakšna neprimerna beseda na račun starejših deklet, a je prebral Vaš dopis, bo njegov odnos do neporočenih deklet postal drugačen. Moram pa izreči priznanje dekletom, ki se poroče in je njihovo zakonsko življenje vzorno. Zlasti, če imajo otroke, ki so vzgojeni v ljubezni do staršev in domovine, da bodo znali braniti svojo domovino do zadnjega diha, v ponos in čast očetu in materi ter domovini. Me pa, če bomo same ostale, se bomo posvetile iv služile domovini. Zame ni lepšega na svetu kot to, če lahko pomagam bližnjemu v nesreči. — Pozdravlja Vas nepoznana M. M. G.« Pred meseci, ko se je mladina Rudnika Trbovlje-Hrastnik zbrala na svoji redni letni konferenci, da bi ocenila svoje dosedanje delo, še ni bilo slutiti, da se bo rfjena dejavnost tako razgibala. Kljub temu, da so v mladinskem vodstvu skoraj povsem novi mladinski aktivisti, Se je komite z vso resnostjo oprijel dela. Zdaj je spet čutiti povezanost med posameznimi aktivi in rudniškim komitejem, kar seveda ugodno vpliva na celotno dejavnost na rudniku. Za boljšo organizacijo in vsebino dela so ustanovili komisije za politično - ideološko delo. delovne akcije, družabno ln športno življenje, za probleme mladih na rudniku ter komisllo za sprejem v LMS In gl Rtiw«miHiwiiiiiimni!;?t!!iiiinm«iiRiiHmitHi!timiiimHiHitiiiii!iiiimiiiiiiiiKMi!iHU!iiim!!iim)!i!iiii«i Prešernova proslava Občinski svet Svobod in prosvetnih društev v Trbovljah vabi na slovesno proslavo Prešernovega dne, in sicer 8. februarja v gledališki dvorani Delavskega doma. Ob 16. uri bo ta proslava za vse šole, ob 19.30 pa za ostalo občinstvo Trbovelj. Prireditev je za šolsko mladino zastonj, za ostale obiskovalce pa stane vstopnina enotno za vsakega 50 din. — Vstopnice se dobe pri blagajni v Delavskem k domu. Pridite 1 Odbor ZK, ki so skoraj vse pričele z delom. Rudniška mladina se je v tem zimskem času vključila v razne tečaje im seminarje za kvalifikacije in prekvalifikacije, razen tega pa 13 mladincev obiskuje mladinsko politično šolo, dva Pa politično šolo pri občinskem komiteju Zveze komunistov Trbovlje. 2e zdaj se miSdinci pripravljajo na volitve v nove delavske svete, sindikalne podružnice. skoraj vsi pa so seznanjeni s proizvodnim pjanom in nalogami svojega rudnika v letošnjem letu. Nekateri mladinski aktivi bodo priredili v kratkem delovne akcije v jami, s tako prlsluženim denarjem pa bodo priredili razne ekskurzije. Začetek mladinske dejavnosti na trboveljskem rudniku je več kot dober. Ce bodo mladinci s takim delovnim poletom nadaljevali skozi vse leto, potem bo njihova delovna bilanca na prihodnji letni konferenci še bolj uspešna, kot je bila do sedaj. Zmanjšan stanovanjski sklad NAROČNIKI ZASAVSKEGA TEDNIKA IMAJO PRI MALIH OGLASIH OSMRTNICAH IN ZAHVALAH SO-ODSTOTNI POPUST V hrastnlški občimi gredo priprave za pobiranje nlovih ekonomskih najemnin h kraju. V celotni komuni so se te najemnine povečale za 2,52°/». vendar je ponekod te odstotek višji, drugod manjši, kar je seveda odvisno od kvalitete posameznih stanovanj. Občani so z razumevanjem sprejeli nove ekonomske najemnine ln so prihajali na občinski urad le z raznimi nejasnimi vprašanji. Malo je bilo takih, ki jim ie bilo treba popraviti izračun novih najemnin. V teh dneh imajo po vsej občini hišni sveti svoje sestanke, kjer stanovalci govore o tem, ali bodo še vnaprej hišni »veti pobirali nove najemnine ali *.?. Skoraj povsod eo ljudje mnenja, naj bi hišni sveti še vnaprej pobirali najemnine, pri stanovanjskih skupnostih Pa naj se ustanove posebni servisi, ki bi vodili razne dokumente in evidence o najemninah z banko. V kolikor bodo izkušnje pokazale, da je potreben za vsako stanovanjsko skupnost po en servis, bodo ti ostali, drugače pa «e bo formiral za vso občino le en tovrsten servis- Na sestankih hišnih svetov PO SVETU razpravljajo tudi o tistih stanovalcih, ki ne morejo plačati novih najemnin za dva meseca. Ti lahko dobe v ta namen določen predujem. Z novimi najemninami pa je bil močno prizadet občinski stanovanjski sklad, ki se ie zmanjšal od 120 na 17 milijonov dinarjev letno. To zmanjšanje pa gre predvsem na račun velikega števila stanovanj, ki so izven kategorizacijo- Vprašanje kako rešiti ta problem, je v občini še REHABILITACIJA INVALIDOV K]e zaposliti delovne tn vojne Invalide — Je bila glavna tema razprave na sestanku komisije za rehabilitacijo in prekvalifikacijo Invalidov. Te komisije bodo — v kolikor Se niso — formirali v steklarni, ua Rudniku« v Tovarni kemičnih Izdelkov, v radeiki papirnici, podjetju »Peta« v Radečah Itd. davna naloga bo vsekakor določiti delovna mesta za zaposlitev invalidov v posameznih podjetjih. To vprašanje Je zelo pereče, ker Je v kraju več Invalidov kot delovnih mest zanje. Teh Je še največ v Steklarni, v Papirnici ln podjetju »Peta«. Izvesti prekvalifikacijo invalidov Je ena izmed glavnih nalog komisij. Centralna komisija bo nudila pomoč vsem podkomisijam v podjetjih. vedno odprto. Delno bodo skušali zainteresirati čim več ljudi za zasebno gradnjo, s čimer bi se giradibena vrednost v občini povečala za 3-4 milijone dinarjev letno. Razen tega naj bi posamezni prosilci stanovanj pomagali pri gradnji kot na olnlki, ki vnaprej plačujejo in s tem pridobe prednost pri dodelitvi stanovanj. -pb- -Hudo usodno bi bilo, če bi zakotni alžirski kavarnar (vodja alžirskih upornih kolonistov Ortiz) prelisičil de Gauila, ki mu je do neke mere uspelo prelisičiti 1 Elsenhowerja i Hruščeva.. .« Tako je pred nekaj dnevi, še pred vdajo upornih kolonistov, zapisal v komentarju nek britanski časnik, ne da bi prikrival ost bridke ironije. Dvoumnosti v Alžiriji je sedaj konec. Francoski naseljenci, ki so osem dni vsej vojski pred nosom proglašali -»za vedno francoski Alžir-, so v ponedeljek brez prelivanja krvi kapitulirali; to se pravi, zapustili so barikade In se javili vojaškim poveljstvom, kajti novi komandant v mestu Alžiru general Crepln je dobil vsa pooblastila, da v najkrajšem času vzpostavi red. Proglasil je splošno mobilizacijo; uporniki na barikadah, ki so se proglašali za ultra patriote so se ji morali odzvati, ali pa postati dezerterji... Odprto merjenje sil med Alžirom in Parizom se je končalo z zmago de Gauila. Medtem ko pred njegovim govorom še ni bilo jasno, ali bo upal ostati trden pri svojib sklepih, je po-+ stalo v petek, ko je predsednik francoske republike govoril po radiu, jasno, da ni v ničemer, vsaj formalno, popustil francoskim naseljencem, ki so proti vsaki politični rešitvi alžirskega vprašanja. -Trdno vztrajam pri svoji deklaraciji od 16. septembra, ker je to edina pot za rešitev alžirskega problema (samoodločba Alžircev, da na referendumu sami odločajo o svoji bodoči usodi),« je dejal de Gaulle in povedal, da se ne misli niti za trenutek pogajati z uporniki. Vojska je tokrat ostala lojalna de Gaullu, res pa je, da je ni postavi) pred temeljno preizkušnjo; . ni ji namreč ukazal, naj s silo razžene uporne ekstremiste z barikad, oblju- bil pa ji je, da bo najprej vojaško obračunal z alžirskim osvobodilnim gibanjem, nakar se bo lotil uresničevanja svoje deklaracije od 16. septembra. Nadaljnji razvoj dogodkov bo pokazal, kako globoko misli general de Gaulle razčistiti položaj v Franclji. Logično bi namreč bilo, da bi kolovodje upora postavili pred sodišče in jih strogo kaznovali. V zadnjih poročilih iz Pariza se govori, da bo predsednik republike preosnoval vla- ležill so se je predstavniki vseb afriških dežel, tistih, ki so neodvisne in tistih, ki še niso, pa se bore za neodvisnost. Konferenca je bila manifestacija odločenosti vseb afriških dežel, da si v najkrajšem času utrejo pot v neodvisnost. Le-ta je skupni cilj vseb dežela afriškega kontinenta, čeprav je sicer med njimi mnogo razlik. Sprejeli so več zelo pomembnih in predvsem zelo konkretnih sklepov: afriške dežele naj mislijo na ustanovitev enotnih afri- Afriški mozaik do; zamenjal naj bi ministre, ki mu v alžirski krizi niso nudili zadostne podpore; -čistka«, da bo segla v vse kote nacionalnega življenja, v državno upravo ln v vojsko. Koliko so te vesti resnične bo pokazala bližnja prihodnost, po tem kaj bo predsednik de Gaulle storil pa bomo labko približno sklepali, ali pomeni kapitulacija alžirskih upornikov prikrit kompromis med de Gauliom in nacionalističnimi skrajneži, ali pa začetek -nacionalnega preporoda«, ki ga je de Gaulle napovedal, ko je nastopil vlado. Vsekakor pa drži, da so dogodki v Alžiriji za dobršen čas zavrli vsako možnost za mirno rešitev alžirskega spopada, kajti de Gaulle zaradi opozicije skrajnežev ne bi mogel, tudi če bi bil osebno naklonjen temu, uresničiti po duhu in po črki deklaracijo od 16. septembra. Drugi, sicer manj senzacionalni zato pa v daljši perspektivi zelo pomemben dogodek, je bila druga Vse-afriška konferenca v Tunisu, ('de- ških sindikatov, na skupno tržišče, ustanove naj afriške banke, neodvisne afriške države naj prouče način, kako pomagati še odvisnim afriškim deželam do neodvisnosti, ustanovi naj se afriška legija za boj v Alžiriji, z vsega afriškega ozemlja morajo člmprej oditi vse tuje čete itd., itd. Kar je važno, ustanovljen je tudi poseben organ, ki bo skrbel, da bodo sklepe druge Vseafriške konference začeli tudi uresničevati. Ko se je Vseafriška konferenca, ki je zasedala od 25. do 31. januarja, nagibala b kraju, se je s štiridesetdnevne turneje po Afriki vrnil v New York tudi generalni sekretar OZN Dag HammarskJSId. Po povratku je izjavil, da ga je potovanje po Afriki močno prevzelo, da je mnogo pridobil in -da Je prepričan, da bodo afriške dežele pod vodstvom sposobnih in dinamičnih voditeljev, s katerimi se je srečal, hitro napredovale In se razvijale«. Druga Vseafriška konferenca v Tunisu napoveduje, da bo leto 1960 -afriško leto«, vtisi, ki jih Je z afriške celine prinesel v New Vork ge- neralni sekretar OZN pa to napoved potrjujejo. V Bruslju se je sestala konferenca za »okroglo mizo«; predstavniki ■ belgijske vlade in politični predstavniki 12 milijonov črncev iz Belglj-sega Konga, ki je belgijska kolonija že skoraj 100 let. Belgijski Kongo je do predlanskega veljal kot najbolj mirna in idilična kolonija. Ni bilo črnskih uporov, domačinom se je v primerjavi s drugimi kolonijami sorazmerno še najbolje godilo, skratka v vulkanski črni Afriki je bil Belgijski Kongo -oaza miru«. Spričo nacionalističnega gibanja po ostalih deželah črne Afrike, je tudi Belgijski Kongo postal nemiren. Politični voditelji črnega prebivalstva so začeli zahtevati neodvisnost ln prišlo je do prvih spopadov in neredov v drugi polovici lanskega leta, ki so se proti koncu leta sprevrgli v posamezne krvave spopade. V primerjavi z drugimi kolonialističnimi vladami je belgijski vladi treba priznati, da je pokazala veliko realizma pri presoji položaja v svoji koloniji. Ko so Kongoležani skoraj popolnoma bojkotirali občinske volitve, ki Jih je razpisala belgijska kolonialna uprava, se je belgijska vlada odločila rešiti, kar se rešiti da: sklicala Je politično konferenco za -okroglo mizo« za katero sede belgijski in afriški predstavniki kot enakopravni partnerji. Na tej konferenci so se presenetljivo naglo sporazumeli o tem, da dobi Kongo do 30. junija letos popolno neodvisnost. Za Kamerunom bo to druga afriška dežela, ki bo letos postala neodvisna; sledila mu bo Somalija, ki je sedaj pod Italijanskim skrbstvom, ter Nigerija. Politična karia Afrike se bo letos močno spremenila. VSEAFRIŠKA KONFERENCA V TUNISU Druga vseafriška konferenca v Tunisu se je končala Sl. januarja z vzklik] »uhuru«, kar pomen) svobodo. Konferenca kliče k tesnejšemu sodelovanju afriških narodov v boju proti koaliciji imperialistov. Sprožen je bil predlog za skupno afriško tržišče ter zahteva po evakuaciji tujih vojaških čet s afriške celine. Konferenca je tudi sprejela oklic za ustanovitev prostovoljnega korpusa za boj v Alžiriji. DOGODKI v ALŽIRIJI Po zadnjih poročilih is Alžira se vojska pripravlja na dokončen obračun z uporniki. xi kličejo na nadaljevanje odpora in na generalno stavko. Uporniške četrti so breč vode in brez električne energije. Del upornikov je zapustil svoje Položaje na barikadah in se oglaša v kasarnah. Sef upornikov LagalUarde pa je ponovno potrdil in izjavil, da bodo upor. niki ostali na barikadah. SOVJETSKA GROŽNJA V zvezi s Japonsko - ameriškim sporazumom o sodelovanju in varnosti Je sovjetski zunanji minister Gromih«, izročil japonskemu veleposlaniku v Moskvi spomenico, ki pravi, da je sporazum naperjen proti SZ in Kitajski ter proti ohranitvi miru na Daljnjem vzhodu. Med drugim ugotavljajo Sovjeti, da je Japonska s tem sporazumom izročila del svoje nedo-takljivosti drugi državi in »e • tem odrekla popolni neodvisnosti. Sovjeti groze, da no bodo predali Japonski otokov Habomaj in Sikltana, ki s0 Jih že obljubili. Na drugi strani Pa ugotavljajo v japonskem zunanjem ministrstvu, da je sovjetska nota neposredno vmešavanje v notranje zadeve Japonske, posebno ker je Gromi-ko ob predaji spomenice z zelo žaljivimi besedami napadel jo. ponsko zunanjo politiko. MIKOJAN BO OBISKAL Havano Prvi podpredsednik ministrskega svet« ZSSR M litoJ*MI MLADI« Gradnja telovadnice na šoli v Trbovljah II Končno ae je na osnovni šoli v Zg. Trbovljah tudi vprašanje prepotrebne gradnje telovadnice za šolarje vsaj nekoliko premaknilo z mrtve točke. Za to ima največ zaslug upraviteljica šole tov. Pavla Zadobovikova in ostali učiteijiski zbor, ki sta si zadala nalogo, da pričnejo na šoli graditi nujno potrebno telovadnico, V Trbovljah nima nobena šola razen gimnazije telovadnice, pa še ta je zelo majhna, šoloobveznih otrok pa je v kraju preko 3000, kar jasno pove, da po šolah v smislu šolske reforme ni mogoče izvajati vseh njihovih nalog, tako na primer ne športne dejavnosti, če ni zanje potrebnih objektov. Na šoli v trbovljah II so kar sami začeli z zadevno akcijo. Tako so že zbrali okrog 10. kub. metrov gradbenega lesa. To j« prvi uspeh. Les so darovali starši učencev, kmetje v Zg. Trbovljah in v okolici. Tudi tl se zavedajo, da je potrebno šolarjem preskrbeti primerne prostore za njihovo športno in te-hanoknlturno izživljanje. Z. gradnjo telovadnice bodo začeli, brž ko bodo zadevni načrti potrjeni. Prav bi kajpak bilo, da bi po Zgledu staršev — kmetov, ki so prfšpevali les, sledili tudi ostali, tfttd na primer nekatera gospo-d a teka podjetja v kraju, nadalje LO Trbovlje, ki ngj bi la sklada za pobijanje alkoholizma določila primerna sredstva za realizacijo tega nujno potrebnega objekta na šoli. Mogoče se bo kdo oglasi) in dejal, čemu je potrebna telovadnica, saj Ima kraj telovadnico v domu TVD Partizana in podobno. Vendar temu ni tako. šolsko reformo bo mogoče izvesti dosledno samo, če bodo šolam zagotovljena za reformo pouka potrebna sredstva, med Izvajanje te reforme pa seveda sodi tudi gradnja telovadnih prostorov na šolah. Iniciativo učiteljskega kolektiva na osnovni šoli v Trbovljah II z zbiranjem gradbenega lesa in akcijo za uresničitev tega načrta lahko samo pozdravimo z željo, da bi šola ob pomoči vseh čimprej res zgradila nujno potrebno telovadnico. ar. PIONIRSKI KOTIČEK REŠITEV REBUSA IZ 4. ŠTEVILKE Rešitev nagradnega rebusa iz 4. številke Zasavskega tednika, ki smo ga prinesli za naše pionirje, se glasi GOS-POD-AR = GOSPODAR. 2reb je prisodil nagrado za rešitev uganke Jerici BAUERHEIM, učenki 4. b razreda osnovne šole na Logu, pošta Hrastnik št. 286. Knjižno darilo ji bomo poslali po pošti. UREDNIŠTVO I 2 3 NOV MAGIČNI KVADRAT ZA PIONIRJE BESEDE (vodoravno in navpično): 1. obžalovanje; 2. obdobje (tujka); 3. t>lod, sadež. ČRKE: AA, D, EE. K. R, SS Rešitve nam pošljite rimprej na uredništvo lista. Tudi za rešitev tega magičnega kvadrata imamo pripravljeno lepo mladinsko knjigo, ki jo bomo podelili po odločitvi žreba. Ko nam boste pisali, ne pozabite navesti razen svojega imena in priimka še razred šole, ki ga obiskujete, nadalje pošto in kraj, kjer ste doma. Vsem mlad in* bralcem prisrčne pozdrave! UREDNIŠTVO NOVA KNJIGA Vlado Firm.-»Uskoška nevesta« Konec lanskega leta je izdala založba Lipa v Kopru zgodovinsko povest vlada Firma »Uskoška nevesta«. Bralcem »Zasavskega tednika« pisateljevo ime ni neznano, saj pozna marsikdo njegove živalske zgodbe in slike !z narave, ki jih je objavljal kot sotrud-nik v »Cicibanu«, »Pionirju« In »Pionirskem listu«, njegovi leposlovni prispevki, sicer močno različni od .gonih, objavljenih v mladinskih glasilih pa ^ izhajali tudi v našem listu. iz »Pionirskega lista« sta nam ostali v spominu zgodba o starem levu, črtica »Leonida«, daljša zgodba iz naših gozdov o udomačenem lisjaku — »Tobi«, »»Divja mačka«, »Rdeči jelen« ter. po slikanicah »Čudovito potovanje Matička in njegovega strička«, ki ga je izdala v Mariboru Večerova zabavna knjižnica, v Ljubljani Pa je pri časopisnem založniškem Podjetju Izšla slikanica tudi lz živalskega sveta »Gozdni prijatelji«. Po vsem povedanem je Firm predvsem mladinski pisatelj, ki se je uveljavljal v vseh osrednjih mladinskih glasilih. p0 njegovem delu moremo soditi, da se je močno približal otrokovemu čustvovanju in njegovemu svetu, kar daje tudi pisatelju »Uskoške neveste« veliko prednosti. Tu moramo iskati ključ za delo, ki so mu namenjene te vrstice, za njegovo jasnost, pripovedno bogastvo, ki ohrani bralčevo pozornost do konca. »Uskoška nevesta« je Firmovo prvo večje samostojno delo, ža. to je razumljivo, da ima tydi nekatere nedostatke, zaman pa bi iskali v njem začetniških spodrsljajev, v katere tako radi zaidejo, proti svoji volji, začet, ndki pri večjem delu; zato je tudi tu manj začetniških nedo-statkov, ki Pa ne gredo toliko na račun Firmovih pripovednih zmožnosti, kot na račun snovi, ki je sicer zelo hvaležna in v literaturi domala neznana, prav zato pa zahteva podrobnejšega študija vrste virov, ki pa so marsikdaj težko dosegljivi. Taki poseg) v zgodovinsko preteklost so sicer tvegani. Odvisni so predvsem od pisatelja samega. njegove poglobitve v snov. njegove nazorske opredeljenosti ln seveda od njegovih pripovednih sposobnosti. Priznati moramo, da je »Uskoška nevesta« v tem pogledu pisatelju uspela. Časovno zajema zgodba na eni strani revolucionarno kmečko gibanje, na takrat gotovo najbolj nemirnem ozemlju v dolini Krke i-n doseže svoj višek v povesti dobro opisanem obleganju mehovske graščine, ki ga moremo mirno uvrstiti med umetniško najboljše opise v literaturi o tem času — na drugi strani pa turške napade na slovenska tla. V ta okvir je postavljena osrednja zgodba, ki nam jo pripoveduje pisatelj 0 sinu uskoškega glavarja Vuikmira -Tudonju in o hčeri svobodnjaka Hrasta iz Brusnic, Dani. To je tudi pokrajinski okvir dogajanja. Tudorjevo pot v Bosno za poizvedovanjem, je pisatelj le nakazal, prav tako pa je nakazal tudi kraj združenega napada deželnih brambovcev, Karija,narjevega oddelka in Uskokov, ki jih je vodil Tudor — omeji se zgolj na življenje v turškem taboru neposredno pred napadom in na napad, medtem ko kraje, v podkrepitev zgodovinske resničnosti le omenja. — Ce povzamemo v nadaljnjem vsebino, je naslednja. Po že omenjenem povratku iz Bosne se Tudor ustavi s svojim starim spremljevalcem Branom na povratku domov v Zumberk, v Brusnicah na Belem dvoru, kjer jiu je svobodnjak Hrast sprejel z vso gostoljubnostjo. Tam Je spoznal ln se tudi za- ljubil v lepo gospodarjevo hčer Dano, kateni je bil sicer Tudor povšeči, zaradi ljubezni do Ka-cijanarjevega praporščaka vida, pa je njegovo ženitovanjsko ponudbo zavrnila, češ, da ne misli postati uskoška nevesta. Tudor, razočaran, sl jo sklene prisvojiti. To je bil čas, ko so vedno pogosteje prihajali glasovi o rudarskih uporih v nemških deželah, ki so še podžigali uporniški duh slovenskega kmeta. O vsem tem je zvedel Tudor pri Hrastu, zaskrbljeno pa je opazoval tudi nemirne tlačanske vasi. Pri Hrastu je tudi zvedel o usodi kmečkih odposlancev v mehovskem gradiu. Zato je sklenil, da mimo novic, ki mu jih je nameraval sporočiti o Turkih, posreduje tudi za poslance, ki so bili zaprti v grajskih ječah. Ko so ne,kcga dne grajski biriči zopet nasilno odvzemali že tako borni pridelek, ki jim je ostal Po odplačanh cesarjevih davkih, je zavrelo, zlest; še, ko so zvedeli za uspeli upor na Kočevskem. Kmetje so se začeli zbirati pod poveljstvom Hrastovega hlapca Jureta. Biriči se niso ustavili niti pred domom svobodnjaka Hrasta, ie-tega so ranili, hčer Dano pa ugrabili ln odpeljali na Gracarjev tum. Ko je Za to zvedel Tudor, (e z oddelkom martolo-zov grad napadel. ga oplenil, rešil Dano ter jo vrnil očetu. Ko Dana niti sedaj, po tako trdnem dokazu Tudorjeve vdanosti ni pristala na ženitev, jo je sklenil ugrabiti, kljub strogim uskoškiim zakonom, po katerih »o ugrabitev kaznovani * smrtjo. Vpad turških čet P« brezuspešnih pogajanjih med avstrijskim dvorom in turškim sultanom je pospešil Tudorjevo odločitev. Ugrabitev se posreči, z Dano se poroči, mor« p« se skrivati pred strogim očetom na pristavi. Naposled se oče vda, poišče Tudorja in njegovo ženo ter oba pripelje v žum-berški grad. Tak« je pripovedna nit glavne zgodbe. Ob njo pa je poetovi 1 tudi Hrastovega hlapca Jureta, ki se je pred trdo sodbo gosposke zatekel med Uskoke, zaslovel po svojih junaštvih, bežno pa tudi drugih. Tekoče branje dopolnjujejo opisi n«*-ve, ki ji je pisatelj sleda! s prefinjenim posluhom in ki ga moremo slediti donml« skozi vse njegovo leposlovno delo. Po vsem tem pomeni knjiga za pisatelj« uspeh. Ne pomena le napredek v njegovem dosedanjem leposlovnem delu. ali uspeh Pri obdelavi snovi, k; zahteva bolj kot katerakoli dn^a zgodovinske objektivnosti. ____ »Uskoška nevesta« j« dobro sestavljeni začetek pripovednik* za njegov pisateljski razvoj, E. C. VISELI STEKLARJI SKRBE TRUDAPOLNEM DELU PRIJETNO RAZVEDRILO ifyta£et 9 * RADIO nam puefo HRASTNIKA POSVET O STANOVANJSKIH SKUPNOSTIH. *■ Pred kratkim Je bil pri ObLO Hrastnik posvet s predstavniki in tajniki stanovanjskih skupnosti iz Hrastnika. Za Radeje Je bil ta posvet v domačem kraju. Dogovorili so se, da bodo v Hrastniku pri vsaki stanovanjski skupnosti ustanovili servis aa pobiranje najemnine. Stanovanjska skupnost za Sp. Hrastnik je angažirala vse hišne svete, da bodo stanarino pobirali sami, medtem ko bo hišnim svetom le knjigovodske posle opravljal servis. V tej zvezi je tudi sindikalna podružnica pri Steklarni izvedla po vseh oddelkih tovarne se- stanke, na katerih so ti.num kolektiva tolmačili nov način plačevanja stanarine. PRESKRBA PRAŠIČEV. - Tudi v letošnji sezoni je sindikalna podružnica v Steklarni preskrbela svojim članom prašiče za zakol. Zanje je bilo veliko povpraševanje. LETNI OBČNI ZBOR sindikalne organizacije v Steklarni bo dne 6. marca t. I. S tem v zvezi so že v teku priprave za izbiro kandidatov za letno skupščino. Sindikalna podružnica bo tudi letošnje leto organizirala oddih svojim članom v Crikvenici in v Bohinju. O tem pa o priliki več. R. V. IZ LITUE MED ČLANI AGILNE LITIJSKE SVOBODE Litijska Svoboda ima več marljivo delujočih Odsekov. Godba na pihala je najbolj pridna, ki sodeluje prav na vseh društvenih prireditvah, pa tudi na raznih političnih in drugih manifestacijah. Od kar vodi godbo tov. Jakopič, ki je tudi predsednik društva, je godba prav zadovoljivo napredovala. Zanimali smo se, zakaj dosega godba na pihala tak napredek. Povedali so nam: kolektiv je izravnan in enoten. Glavni uspeh je pripisati resni volji članov za napredek, ki ga dosegajo z rednimi vajami. - Prav je, če omenimo tudi lep napredek pevskega zbora, ki se je v zadnjem času povečal. zasluzeno priznanje tov. jelnikarjevi Na zadnji seji je upravni odbor Svobode v Litiji izrekel priznanje za dolgoletno delo pri Sledališkem odseku tov. Tončki Jelnikar. Ta Je med najbolj zvestimi članicami tega odseka ta je tudi njegova načelnica ter prizadevna režiserka. Odbor društva Ji je podaril fotografski aparat v znak zahvale za delo in uspehe. - K zasluženemu priznanju tudi naše iskrene čestitke! GADJE GNEZDO - KASTELKA V LITIJI V našem tedniku smo pred nedavnim poročali o lepem uspehu Celjanov, ki so gostovali v Trbovljah z novo slovensko dramo »Gadje gnez- d», ki Jo je kot »Kastelko« priredil za oder pisatelj Herbert Griln po povesti Vladimirja Levstika. Tega poznamo pri nas dobro, saj je živel nekaj lot pred drugo svetovno vojno v našem kraju. Odboru litijske Svobode je tov. France Rojec priporočil, naj bi povabil Celjsko ljudsko gledališče tudi na gostovanje v Litiji. Kakor smo izvedeli, je upravni odbor litijske Svobode že v dogovoru s celjskimi gledališkimi umetniki glede gostovanja s -Kastelko« v Litiji. litijani pripravljajo »komedijo o KOMEDIJI« V pomenku s člani gledališkega odseka litijske Svobode smo zvedeli, da le-ti pripravljajo uprizoritev Marinčičeve igre »Komedija o komediji«, ki jo bodo postavili na oder v sindikalnem domu dne 6. februarja. PRIREDITVE v SINDIKALNEM DOMU V letošnji zimski sezoni bo v dvorani litijskega Sindikalnega doma več prireditev, med njimi nekaj prireditev delovnih kolektivov, tako n. pr. predilniški ples dne 13. februarja. Letos bo na sporedu tudi planinski ples v korist domačega planinskega društva in novega planinskega doma na Jančah. V Litiji bo tudi letos tradicionalni pustni karneval. V kratkem bomo poročali še o delu drugih odsekov marljivo delujoče litijske Svobode. IZ TRBOVELJ AKTIVNA IZOBRAŽEVALNA DEJAVNOST Tudi v preteklem tednu je bila izobraževalna dejavnost v občini Trbovlje zelo aktivna s posebno uspelimi vzgojnimi predavanji. V Delavskem domu je v četrtek, 28. zanuarja, predaval znani režiser SNG Drame iz Ljubljane tov. France Jamnik o temi »Moderno gledališče med Stanlslavskim in Brechtom«. Predavanju je sledilo z zanimanjem 83 kultumo-prosvetnih delavcev občine. Na Dobrni pa je prof. Vekoslav Gulič predaval poučno temo »Otrok in film«. Na Kleku so tudi v obeh zadnjih nedeljah imeli uspešna predavanja, in sicer predavanje tov. dr. Ludovika Krambergerja »O razvoju taroka in kvarni vpliv nanj« ter predavanje tov. Toneta Bantana o kmetijski temi »Kaj potrebujejo rastline iz zemlje«. Obe predavanji sta bili obogateni « projekcijo diafilmov. Tudi v Zg. Trbovljah Je bilo zanimivo prvo Predavanje s področja marksistične izobrazbe o temi »Marksistično pojmovanje sveta nasprotno ideologiji«, na katerem pa Je bilo pogrešati šte-tataejšo udeležbo. NOVICE IZ CEC Cečani so zelo dovzetni za kultumoprosvetno nejavnost, kar dokazuje vedno številna udeležba ha predavanjih kakor tudi uspešno delo prosvetnega društva na tem terenu. Najbolj pa si želijo zadnje čase, da bi jim predvajali raznovrstne pzke filme - poučne zdravstvene celovečerne ta podobno. Vsekakor bo naloga Sveta Svobod in prosvetnih društev ter Delavske univerze, da jim preskrbita primerne kino predstave. SEMINAR ZA FUNKCIONARJE SZDL V četrtek, dne 28. p. m., je bil v Trbovljah poseben celodnevni seminar za predsednike ln tajnike osnovnih organizacij SZDL, ki ga Je pripravila Delavska univerza ob izdatni pomoči občinskega odbora Socialistične zveze. Na seminarju je predaval sekretar občinskega komiteja ZKS Trbovlje tov. Janez Železnik o temi »Razvoj socializma v svetu in pri nas« ter -O zunanji in notranji politiki FLRJ« - tov. Slavko Borštnar, podpredsednik občinskega odbora, pa »O nalogah stanovanjskih skupnosti in hišnih svetov«. Ker so bila predavanja za določene probleme konkretna, je bila razprava vseskozi zelo živahna ter so bili predsedniki in tajniki osnovnih organizacij Socialistične zveze zelo zadovoljni s seminarjem, ki jim je dal praktične napotke za nadaljnje delo. TEČAJI ZA STROKOVNO IZOBRAZBO NA RTH Na Rudniku Trbovlje-Hrastnik so pričeli v ponedeljek in torek s tečajem za pridobitev naslova kvalificiranih in visokokvalificiranih delavcev, in to za tiste, ki strokovno izobrazbo nujno potrebujejo za redno opravljanje svoje službe. Tečajev bo četvero, ln sicer za VK električarje ln kovinarje ter za kvalificirane delavce v obeh strokah. Skupno se bodo udeležili teh tečajev 104 delavci rudnika ter 20 iz ostalih podjetij, katera so kandidate priglasili Delavski univerzi in bodo ti tečaji skupno za priglašena podjetja. Pri priglašenih 124 delavcih gre predvsem za tovariše, za katere imajo gospodarske organizacije interes, da si pridobe ustrezno kvalifikacijo. IZ ZAGORSKE OBČINE Začel! 80 se občni zbori OO ZB NOV. - V zagorski občini so se pred kratkim začeli občni Revnih organizacij ZB NOV. Občni so hm doslej kar dobro obiskani, obravnavali pa so predvsem delo organizacij v lanskem m programe dela za v prihodnje. Ena izmed važnih nalog v prihodnje so zdravstveni pregledi nekdanjih borcev, ki bodo ugotovili njihovo Zdravstveno stanje. - Govorili so tudi o vključevanju borcev v aktivno družbeno življenje, o njihovih življenjskih razmerah in sklenili vsem borcem, ki še nimajo stanovanj, pomagati. Občinski odbor ZB NOV je pred kratkim sklenil, da bo imel občni zbor do konca februarja. Jubilel delavskega sveta rudnika. - V nedeljo, 31. januarja, je poteklo tečno deset let, ko so rudarji zagorskega premogovnika Izvolili svo* Prvi delavski svet. Volilo je blizu 92 odstotkov vseh delavcev podjetja. Za prvega predsednika Pa so kasneje Izvolili tovariša Franca Tomažiča starejšega Delavski svet je že na prvem zasedanju proučil razmere v podjetju ln sprejel Prva napotila ta svoje delo. — Desetletno delo organa delavskega samoupravljanja v tem podjetju je imelo za- posledico dosego številnih Uspehov na proizvodnem ln drugih področjih. Predvsem velja omeniti prispevek rudarjev, ki so Ba dali za splošen gospodarski ln družbeni razvoj zagorske občine ter posebej Zagorja. V Zagorju bo kulturnozabavna revija. -Pred kratkim je svet Svobod in prosvetnih društev ljubljanskega okraja med drugim govoril o organizaciji kulturno-zabavne revija v novozgrajenem Delavskem domu v Zagorju. Na re- viji naj bi nastopili vsi zabavni ansambli društev ljubljanskega okraja, ki bodo na občinskih revijah pokazali dobre rezultate. Predvideno je, da bo svet Svobod imenoval posebno strokovno žirijo, ki ne bo samo ocenjevala posameznih nastopov, marveč predvsem na strokovnih posvetovanjih, ki bodo sledili po vsakem nastopu, nasvetovala, kako izboljšati kulturnozabavno delo v društvih. - O pripravah in pomenu revije nekoliko več prihodnjič. Ob drugem debatnem večeru v »Svobodi« Izlake. - Pred kratkim Je debatni klub »Svobode« na Izlakah priredil že drug razgovor, tokrat o uresničevanju tako imenovanih novih oblik dela, zlasti' o klubskem življenju v naših društvih. Razgovora se je udeležilo nad trideset, predvsem mladih ljudi, ki so v razpravi govorili tudi o lastnih možnostih, ki Jih imajo za uveljavljanje klubskega načina dela. Največ so govorili o nadaljnjih oblikah kulturno-zabavnega življenja v društvu, pa tudi o programu dela v debatnem klubu za prihodnje mesece. Tudi gasilska društva začenjajo z občnimi zbori. - Te dni so številna okoliška gasilska društva začela z letnimi občnimi zbori. Letnih zborov se udeležuje precej aktivnih gasilcev, ki ocenjujejo svoje delo v preteklem obdobju. Največ razpravljajo o nadaljnjem utrjevanju gasilskih društev, nadalje v pridobivanju mladine v gasilska društva in o programih dela za strokovno izobraževanje članstva. Mnoga gasilska društva bi sl predvsem želela nakupiti vso tisto opremo, ki jo še pogrešajo v svojih domovih ln ki lahko odlično služi ob morebitni nesreči. ■ SREDA, 3. februarja 8.05 Pojo inozemski pevski zbori; 9.00 Jezikovni pogovori (ponov.); 9.40 Zabavni orkester RTV Lljub-ijana; 11.00 Od valčka do sambe; 11.30 Oddaja za cicibane; 12.25 Pisani zvoki z dravskega polja; 12.45 Pet popevk za pet pevcev; 13.30 Trio orglic Andreja Blumauerja; 13.45 Zabaval vas bo ansambel Moj mira Sepeta; 15.40 Novost na knjižni polici - Zsolt Harsanyi: Madžarska rapsodija; 17.10 Sestanek ob petih; 17.30 Veliki zabavni orkester - znane melodije; 18.45 Domače aktualnosti; 20.00 Ali Jih poznate? (Glasbena oddaja z nagrado.) ČETRTEK, 4. februarja 8.05 Ali vam ugaja’.' (Zabavna glasba); 8.55 Radijska Sola za višjo stopnjo - Ivan Cankar: Iz moje samotne grenke mladosti; 9.45 Od popevke do popevke; 11.00 Med romancami in rapsodijami; 12.00 Pri Logarskih fantih; 12.25 Vesele citre; 12.40 Narodne in ponarodele v priredbi Vlada Goloba; 14.00 Od tu ln tam; 15.40 S knjižnega trga; 10.45 Lepe melodije; 17.10 Kako bom ljubila ... (Slovenske narodne pesmi poje Mariborski komorni zbor p. v. Rajka Slkoška); 17.30 Plesni zvoki iz studiov evropskih radijskih postaj; 18.45 Radijska univerza - dr. Stanko Lajovic: Organizirani odmori pri delu prispevajo k večji storilnosti; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. PETEK, 5. februarja 8.05 Slovenske narodne v priredbi za moške in mešane zbore; 8.20 Italijanske popevke; 10.10 V ritmu Latinske Amerike; 11.00 Melodije na tekočem traku; 11.30 Družina ln dom; 11.45 Narodne poje Jože Gašperšič, spremlja Avgust Stanko; 13.50 Igra Kmečka godba; 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo -Pojte z nami; 15.40 Iz svetovne književnosti - Jurij Kozakov: Ni-kiškine skrivnosti; 17.10 Razgovor z volivci; 17.40 Poje Moški komorni zbor iz Celja p. v. Egona Kuneja; 18.00 Človek in zdravje; 20.00 Ameriški pevec Jqhny Mathias; 20.15 Tedenski zunanjepolitični pregled. SOBOTA, 6. februarja 8.05 Danilo Bučar: Belbkranjske pisanice: 8.30 Melodije, ki jih radi poslušate; 9.25 Poje moški zbor »France Prešeren« iz Kranja; 11.00 V ritmu današnjih dni; 11.50 Deset minut s Štirimi fanti; 12.25 Domači napevi izpod zelenega Pohorja; 12.45 Četrt ure z zabavnim orkestrom Helmut Zacharias; 13.30 Od vasi do vasi; 14.20 Zanimivosti Iz znanosti in tehnike; 15.40 Na platnu smo videli; 16.00 Slovenska pesem od romantike do danes; 16.30 Napevi za dobro voljo; 18.00 Jezikovni pogovori; 20.00 V svetu opernih melodij. NEDELJA, 7. februarja 7.35 Narodni in domači napevi; 8.00 Mladinska radijska igra -Maurice Materlinck: Sinja ptica; 9.00 Z glasbo v novi teden; 10.00 Se pomnite, tovariši____Ivan Ju- rač - Tone Ikovie: Na Svlnjškl planini - II. del; 10.30 Pihalni orkester p. v. Rudolfa Stariča; 11.00 Kaleidoskop za zabavo; 11.30 Reportaža - Nace Grom: Pohorski mozaik; 13.30 Za našo vas; 15.30 Popularne operne arije; 16.00 Šestdeset minut športa in glasbe; 17.00 Prijatli, obrodile so trte vlnce nam sladko - zbori ln samospevi; 17.30 Radijska igra — večer z Antonom Pavlovičem Čehovom (ponovitev); 20.05 Izberite melodijo tedna (Zabavna glasbena oddaja z nagrado). PONEDELJEK, 8. februarja 8.05 Dve glasbeni pravljici; 8.40 Pesmi in priredbe Danila Bučarja poje Gorenjski vokalni kvintet; 9.20 Spektrum zabavnih melodij; 19.40 Intermezzo z godali; 11.30 Od- daja za otroke: 12.00 Na harmoniko igra Avgust Stanko; 13.30 Pesmi naših manjšin; 14.20 Zanimivosti iz znanosti in tehnike; 15.40 Usti lz domače književnosti - Dr. France Prešeren: Nova pisarija; 17.10 Srečno vožnjo! (šoferjem na pot); 18.30 Športni tednik; 20.00 Portreti z Broodwaya. TOREK, 9. februarja 8.05 Znane melodije v priredbah zaklavir; 8.35 Popevke na tekočem traku; 8.55 Radijska šola za srednjo stopnjo — Potolčeni Kre-moh; 10.10 Izberite melodijo tedna! (zabavno glasbena oddaja z nagrado); 11.30 Majhni zabavni ansambli; 12.00 Alpski zvoki; 12.25 Domače pesmi iz zamejstva; 12.45 Poje moški zbor »Zarja« Svoboda-Center iz Trbovelj p. v. Jožeta Škrinjarja; 13.50 Valčki in polke Johanna Straussa: 14.35 Mali ansambli igrajo po domače; 16.00 Izbrali smo za vas; 18.45 Razgovori o mednarodnih vprašanjih; 20.55 Ruske narodne pesmi poje zbor Donskih kozakov p. v. Sergeja 2arova. Obračun košarkarjev Letošnji občni zbor se je precej razlikoval od lanskega. Ugotovili so namreč velik uspeh. Ze sam kratek pogled v dvoranico, kjer so se zbrali košarkarji, je nudil prijetno presenečenje kajti ta športni kolektiv je temeljito spremenil svojo fiziognomijo. Mladina, naraščaj, skratka: čim-več mladine privabiti v športno življenje, je njihova prva skru. Sekcija je lani štela 35 članov, letos pa je njeno število narasle na 83. O nekaterih drugih uspehih pa lahko napišemo tole: Člani so z doseženim 5. mestom v republiški ligi dosegli uspeh, saj je namreč nekaj njihovih kvalitetnih igralcev v JLA in so zaradi tega imeli težje pogoje. Posebno pohvalno pa je, da niti pri članih niti pri drugih ekipah ni bilo nobenih disciplinskih prekrškov. Ce bodo košarkarji še malce bolj skrbel! za disciplino pri obisku treningov, lahko res upajo na še večje uspehe. Mladinska vrsta Je dosegla lep napredek toda letos se hoče razširiti, da bi imela čim več igralcev. sposobnih za ligaško petor-ko. Ne smemo pa pozabiti uspeha pionirjev, ki kljub temu, da so fizično slabši, sodijo med najboljša moštva v Sloveniji. To se pravi, da Je imela lanska pionirska šola v košarki uspeh, in zato bo odbor še nadalje na tak način KEGLJAŠKI BOJ V LJUBLJANI V nedeljo se bo pričelo kegljaško prvenstvo Slovenije moških ekip v mednarodnem slogu 8 x 200 mešano. Tako so posamezni klubi izkoristili prosti termin in napravili več tekmovanj, in sicer v Mariboru in Ljubljani. V Ljubljani so organizirali šesteroboj, na katerem so sodelovala moštva Gradisa, Domžal, Ljubljane, Zvezde in Rakeka ter Rudar iz Trbovelj, Najboljši uspeh Je dosegla ekipa Gradisa, namreč 6625 podrtih klinov ter povpreček 328,1 na moža, Rudar je bil drugi in so Trboveljčani prevrnili 6446 kegljev (Naroglav 809. Rajtmajer 774. Podbregar 787. gpec 815. Blatnik 793, Gorenc 802, Drnovšek 818 In Jereb 84«). MALI OGLASI Sobo, opremljeno alj neopremljeno, išče za svojega projektanta — Investicijski biro, Trbovlje. Iščem gospodinjsko pomočnico k tričlanski družini. — Naslov v upravi lista. Ugodno prodam štedilnik »Plamen«. — Naslov v upravi lista. ZAHVALA Ob nenadni izgubi našega ljubljenega moža, očeta in starega očeta IVANA PEČNIKA rudarja v pokoju, se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste mu bili v življenju dobri, ga spoštovali in ljubili. Prekrasni venci sosedov, ZVVI, Zlatarstva. Komunale, ObLO in ostalib ter iskrene poslovilne besede in pretres-’ ijive pesmi — žalostinkc godbe, so nas globoko ganile. Zahvaljujemo se vsem za izrečeno in tiho sožalje ter vsem, ki so tako številno spremili dragega pokojnika k njegovemu poslednjemu počitku. Trbovlje, 1. februarja 1960. Žalujoči sorodniki skrbel za naraščaj. — Mladinke so v tako kratkem času precej napredovale v kvaliteti, posebno če upoštevamo, da košarkarski šport potrebuje znatno več časa kot kakšna druga športna veja. Zdaj tekmujejo v zimski ligi. m sicer v konkurenci članic, kjer bodo lahko mnogo pridobile. To so uspehi. Toda pri tem imajo dosti težav. Največ seveda okrog vodilnega oganizacijskega in tehničnega kadra, zato ponovno kličejo — na pomoči Sicer pa so košarkarji znani po svoji žl- lavosti ln iznajdljivosti. V odtoor so izvolili same mlade ljudi, ki bodo razen vaj in tekem opravljali še različne funkcije, tako d« bo zlahka steklo naprej. Razprava Je potekala še okrog drugih proDlemov o aiktivih lk krožkih na šolah, o športni vzgoji ter osnovni vzgoji košarke, kjer bi morda partizan lahko precej pomagal, skratka — največ je bilo. govorjenja 0 naraščaju. Ce bodo svoje sklepe Izvršili, bodo drugo leto lahko ie» pono*-ni na svoje delo. ROKOMETAŠEM SE OBETAJO LEPŠI ČASI saj se je ta igra razširila na šolah. kjer učenci dobijo nekaj osnovnega znanja in zato sekciji gotovo ne bo težko skrbeti za njihovo izpopolnitev. Lokalna liga, kjer bodo lahko nastopila v konkurenci šolska moštva, je gotovo dobra zamisel, saj bo lahko mnogo koristila razvoju rokometa v naši dolini. Ligaška ekipa Je dosegla precej lepih uspehov, žal pa je nekaj točk po nepotrebnem ostalo konkurentom predvsem zaradi podcenjevanja in neresnosti. Rokomet je v preteklem letu v Sloveniji lepo napredoval, saj so vse sekcije, ki tekmujejo v slovenski ligi, znatno pridobile na ktalite-ti in so tudi v močeh precej izenačene. Zato bo treba znatno več dela, Da tudi treninga moštva bi bilo umestno ipcelrediti temu razvoju, če nočemo, da bi s počasno in umirjeno igro padli pod povpreček slovenske kvalite- te. Fantje so se o tem resno pomenili, zato lahko pričakujemo prav zaradi požrtvovalnosti in discipline igralcev lepše uspehe. Menda še največji problem pa je neaktivnost starejših rokometašev. ki bi lahko pomagali pri tehnični izvedbi programa. V čarih, ko je NK Rudar Imel samo eno sekcijo, je bilo morda laže. zdaj pa eden sam res ne zmore vsega. Zelo lep uspeh Je dosegla ženska ekiipa, ki je po 6-mesečnem obstoju tekmovala v ligi ljubljanskega okraja m je trenutno na 1. mestu Ce upoštevamo dejstvo, da so razen treh igralk vse ostale začetnice, Je to res pohvale vreden napredek ter upamo, da se bodo potrudile tudi v spomladanskem delu tekmovanj*, saj bi tako lahko z uspehom v kvalifikacijskih tekmah naši revirji imeli svojega zastopnika v slovenski Ligi tudi v ženski konkurenci. To pa bi gotovo zaslužili. VODSTVA SINDIKALNIH PODRUŽNIC ki še nimajo v svojih kolektivih poverjenikov Prešernove družbe, VABIMO da čimprej izberejo prizadevne člane, ki bi bili voljni posredovati delovnim ljudem najbolj cenene in kvalitetne knjižne izdaje Prešernove družbo. Njihove naslove pošiljajte upravi v Ljubljano, Erjavčeva 11-a. PREŠERNOVA DRUŽBA OBVESTILO Da bi povečali storilnost uslužbencev in s tem omogočili zavarovancem hitrejše uveljavljanje pravlo is socialnega zavarovanja, obveščamo vse zavarovance, da bomo OD 1. FEBRUARJA 1960 dalje sprejemali stranke le v uradnih dnevih, In sicer v PONEDELJKIH IN PETKIH OD 8. DO 12. URE. Pravico do ortopedskih pripomočkov ln prijave v zavarovanje bodo lahko uveljavljali zavarovanci tudi odslej vsak dan od 8. do 12. ure. Informacije o pokojninskih ln invalidskih zadevata lahko dobijo zavarovane! ob uradnih dnevih samo v sobi št. 50-1, vse obrazce v zvezi s pokojninami la Invalidninami pa vsak dan v vložišču, soba it. 53-1. Ponovno opozarjamo vse zavarovance na našo pravno posvetovalnico, v kateri lahko dobijo informacije o vseh vprašanjih socialnega zavarovanja. Poslovalnica posluje VSAKO SREDO OD 16. DO 19. URE V SOBI 8T. 92-111. OKRAJNI ZAVOD ZA SOCIALNO ZAVAROVANJE LJUBLJANA, Miklošičeva 24 OBVESTILO V četrtek, 11. februarja 1960 bo gostovalo v gledališki dvorani Delavskega doma Slovensko ljudsko gledališče iz Celja s komedijo C. Goldonija: »PREBRISANA VDOVA«. Predstava ob 16. uri bo za mladino, ob 20. url pa za večerni abonma. Proste vstopnice so v prodaji pri blagajni Delavskega doma. — Vabimo vas, da sl duhovito komedijo, ki se Izvaja prvič v Jugoslaviji, za gotovo ogledate. UPRAVA DELAVSKEGA DOMA TRBOVLJE OD SREDE DO SREDE ROJSTVA BRF.2ICE: Pavla PAVLIC. Poklek 39, hčerko; HUda-Marijo Laharnar, Ledina 94, hčerko; . Anica JUDEŽ, Videm-KrSko, Cesta krških žrtev 44, hčerko; Ivanka UREK, Glogovbrod L hčerko; Marija RACIC, Vihre 31. hčerko; Vera haiter Senkovec 22, hčerko; Ljubica ŠEPAT, Sv. Križ 33 a, hčerko; Marica STEVlC, HrasMne 2», hčerko; Stefica BRU-NOVIC, Samobor, sin*; Alojzija B02IC Videm-Krško, Nova Resa 26, sina; Radmila STANKOVIČ, Brežlce-Cankarjeva 22, sina- Marija SINKO, Sv. Križ 14, hčerko; Ivanka VOGRINC, Cundrovec 4, hčerko; V a Vb u r g a- An ton 1J a BOŽIC, Rrušnja vas 11, hčerko; Marija KOSTEVC, Podgorje 64. hčerko; Marija STAJNKO. Sv. Križ. sina; Ivanka BAVCEVIC, Brežlce-Cankarjeva 15, »ina. TRBOVLJE: Joža CUKJAT1, Zagorje, sina; Marija ZUPAN, Trbovlje hčerko; Marija SIMERL. Hrastnik sina; Gtzela POTOClN, Hrastnik, sina, Anica SLADIC, Trbovlje, sina; Erika RAJSEK, Trbovlje, hčerko; Danica KAJNC. h*erko; Silva KREŽE, hčerko; Slavi ZAGO-ZAN. Hrastnik, hčerko. ČERNE iz Trbovelj, star 77 let; Janez PEČNIK lz Trbovelj, star 81 let. POROKE SMRTI KINO »DELAVSKI DOM« V TRBOVLJAH: 3. in 4. februarja jugoslovanski film »RAZPOKA V RAJU«; od 5. do 8. februarja ameriški barvasti film »DIV« — L del; od 9. do 11. februarja amer. film »DIV« — II. del. »SVOBODA« TRBOVLJE II: 3. februarja ameriški barvasti kinoskop. film »VERA CRUZ«; 4, februarja ameriški film »BESTIJA«; od 5. do 8. februarja ameriški barvasti vista-vision film »DEVJI CROKET IN PIRATI«; 9. in 10. februarja Italijanski film »MOJ DRUGI OČE«. »SVOBODA — ZASAVJE« V TRBOVLJAH: od 6. do 8. fe- bruarja ameriški film »BEG IZ GUYANE«; od 13. do 15. februarja jugoslovanski barvasti film »EDINI IZHOD«. — Predstave v soboto ln nedeljo ob 17. in 19.15, v ponedeljek ob 17. uri, za mladino v nedeljo ob 15. uri. OBVESTILO Delavska univerza v Trbovljah sporoča vsem gospodar- skim organizacijam in ustanovam ter prebivalstvu občine, da Je njen sedež na Trgu revolucije št. 11 in sicer začasno v prostorih občinskega sindikalnega sveta (v stavbi »stara graščina«. Naročajte se na »Zasavski tednik« OBVESTILO Podružnica socialnega zavarovanja Trbovlje »e bo 6. februarja 1960 preselila v upravno poslopje občine Trbovlje, v prostore, kjer je bil prej vojni odsek. Za poslovanje s strankami sta določena dva uradna dneva v tednu, in sicer vsak torek In petek od 8. do 18. ure. Zavarovanci naj to upoštevajo in prihajajo na podružnico le ob uradnib urah. V nujnih primerih bodo sprejete stranke tudi v ostalih dneh. Tudi za izpostavo socialnega zavarovanja v Hrastniku se uvajata kot uradna dneva torek in petek v istih urah. Zavarovanci in upokojenci iz Hrastnika naj to upoštevajo. UPRAVA sSMšs GVIDO BRICL, delavec iz valj ]71 MARIJA CESTNIK, de-lavka iz Trbovelj; FRANC POUH eSektirovarllec lz Trbovelj in FRANČIŠKA SIMONČIČ delavka lz Trbovelj; VALENTIN KRAM-ZAR, delavec lz Trbovelj m LJUDMILA BRINOVEC, delavk* te Trbovelj. BREŽICE: Marija PETAN, Arto “• »tara 7« let; Jožefa REMIH, roj. ooiner iz Sremiča 9, stara *# let; Stefica POJE, rol. Petruta CrjlN(V»a,»23e *\fta 31 let; Franc CRRNOS Iz Sentienart* 2. st*r 8» •TRBOVLJE; Janez SMOD1S 2 ,'l£.r 18 '*t; Frančiška DOberSek lz Trbovelj Ivan 2alar tz Tr- C* Hri.8.!?! v Bs let; Jane* KALUŽA ■ Hrastnika, star 70 let; Jakob 85. - Istega popoldne sta sedela v Joštovl krčmi Tonček In bivši brdski pisar. Obema so gorela tia pod nogami in ugibala sta, kako bi izmaknila glavo iz zanke. Tonček je prihajal z Mozolo-vine, kjer jc moral naročiti Polonici, naj bo pripravljena, ker jo bo Nande čakal. Oba, pisar in Tonček, sta zaslutila, da Jim hoče Groga ubežati, saj ga je pisar prav danes videl, kako spravlja svoje stvari in denar. »Hm, na avstrijsko jo misli pobrisati, tam se prokleto malo menijo za tičke 86. — Nekaj časa sedita in razmišljata o neprijetnem položaju. Pa se spomni pisar današnjega biričevega oklica, da Francozi ponujajo za nagrado 500 frankov tistemu ki bi vedel kaj bolj natančnega o roparjih; če pa ve, kako bi se ujel njihov vodja, dobi 1000 frankov, povrhu pa še kaznovan ne bo. če je bil sam pri tistem delu. Hitro sta ugotovila, da sta Istih misli. Pisar predlaga, naj gre Tonček k Poljaku, ker ta njega ne pozna, dobiček pa sl delita. 87. — V Kamniku je odšel Tonček h Gavriču in zahteval oskrbnika. Pisar pa je ostal na trgu in zamrmral; »Haha, dva ptička v eno zanko! Bom že poskrbel, da ne bo treba deliti tistih tisoč frankov,- Ko je pisar videl, da se je oskrbnik >. ženo odpeljal proti Kolovcu, je pohitel h komisarju Muleju In ovndil Tončka, da je obesil Vemazza. Pa tudi komisar je bil previden — pridržal je tudi pisanja v zaporu. 88. — V tistem trenutku, ko sta nate poštenjakoviča zapustila Joštovo krčmo in izginila za oglom, se je priplazil gostilničar iz zgornje shrambe, ki je bila tik nad gostilniško sobo, ter stopil na dvorišče, »Čakajta, vraga!« je dejal tiho, »vama bom že zmedel to spletko,- Pobral ja debel drenov cepec in krenil ob Bistriel nivzpor proti planinam. NAPISANO ZA VAS ŽIVI POKOPANI — Ko bom umrl in ko me bo-«te potožili v krsto, hočem, da mi daste v usta dozo močnega strupa... Ni tu beseda o čudaku. T0 Je povedal neki premožen, poslovni človek srednjih let, odličnega zdravja. In kot vsako drugo delo, je prdv tako pazljivo sestavil oporoko in jo predal svojemu advokatu. Oporoko je treba izvršiti po moji smrti, a posebno paziti na pirvo željo. Njegova smrt ne bo podobna navadni smrti. Ne gre za umor, nesrečo ali samomor. Ta človek je natanko označil re-diosled, po katerem naj resnično vidijo, da je mrtev: a) zdravnik bo dognal smrt; b) tedaj naj začnejo z umetnim dihanjem; c) 46 Ur nai se na njegovem telesu opravljajo eksperimenti, da bi videli, če morda le še ni živ; d) končno, ko ga bodo prenesli v mrtvašnico in ko bodo vsi poskusi. da se mu vrne življenje brezuspešni, naj mu dajo strup, da bo dvojno zavarovan. Ta človek nima niti enega samega razloga več kot vsak drugi, da se boji, da ga bodo živega pokopali. On ve, da so se take stvari dogajale in noče, da bi se kaj podobnega njemu zgodilo- Evo primera Mary Martinove iz Adelajde v Avstraliji, ki je živela nad sto let! Pravzaprav je imela ženska srečo. Ko se je v Avstraliji začela »zlata mrzlica«, ji je bilo sedem let. Obolela je in umrla. Položili so jo v krsto. Njen oče se je jokajoč približal krsti, da bi jo še enkrat pogledal, preden bodo zabili krsto. Toda ko je bliže pogledal v krsto, je opazil, da se je hči premaknila. To Je bil sko-ro neopazen premik z roko. To bi končno lahko bil samo plod njegovih živcev- Toda on ni hotel ničesar prepustiti naključju. Čeprav je vedel, da ga lahko imajo za blazneža, je poklical zdravnika in mu povedal, kaj Je videl. Deklico so vzdignili iz krste, Jo zbudili skoro iz mrtve nezavesti in živela je potem nad sto let. Nihče ne ve, kolikšen je odstotek živih zakopanih. Samo po krstah, ki so j ih potem vzdignili iz zemlje, vedo, da se kaj takega dogaja. Vemo, da ti nesrečniki niso bili namerno živi pokopani. Pred pokopom ti sploh niso bili mrtvi, marveč sd bili v taki globoki nezavesti, da je to prevalilo celo medicinske strokovnjake, da so lih proglasili za mrtve. Nekateri strokovnjaki so poskušali oceniti število takih primerov, — Najmanj 2000 — je dejal neki francoski zdravnik. V osemnajstih letih je naštel zdravnik 1500 primerov. A neki ameriški zdravnik je dejal: — Vsakih 24 ur pokopljejo živega človeka v ZDA, Samo zdravnik Karel Sekstus ni ocenjeval na oko. Ostali so ocenjevali število, računajoč po času, vendar je tu le beseda o možnostih, ne pa o stvarnih primerih. Toda pred leti je pariški »Fi-garo« priobčil sestavek o teh primerih. V dveh tednih je ta časnik prejel nad 500 pisem, katerih pisci so doživeli to usodo, da so jih žive pokopali ali pa so osebno vedeli za 'ake primere-Povsem razumljivo, da se samo po sebi postavlja vprašanje: toda če so bili živi pokopani, kako so mogli o tem pisati? Vsi ti, ki so pisali pisma, so imeli srečo. Preden to jih pokopali, so ugotovili, da žive. V Kentu, v Angliji, eta dva dečka, ki sta se igrala na pokopališču, iznenada zaslišala neke šume, ki so prihajali iz bližnje grobnice. Ustrašila sta se in pohitela k čuvaju. Varuh je prišel h grobnici, misleč, da bo našel grobnico oskrunjeno. Namesto tega Pa je ugotovil, da je ženska, ki so jo tisti dan pokopali, oživela in si v strašni agoniji zgrizla nohte, izpulila vse lase in si spraskala obraz. Po nekaj urah se je zavedla- V Avstraliji je neki študent medicine za stavo izkopal nekega mrliča pokopanega tistega dne, ga prenesel na svoj dom in ga položil na zofo in šel po prijatelje. s katerimi je stavil. Ko so prišli, so komaij mogli verjeti svojim očem: človek je imel odprte oči. polnih strahu in groze. Človek je v topli sobi oživel in se prebudil iz transa. Kraj preteklega stoletja je neki ugledni avstralski časnik priobčil primer misijonarja Schwarza, Misijonar je delal v Indiji, kjer je tudi umrl. Položili so ga v krsto in ob pogrebu so njegovi prijatelji misijonarji zapeli njegovo najlubšo pesem. Glasovi pesmi so prodrli do njegovih čutil in ga prebudili. Mrtvi misijonar »e j« usedel in začudeno gledal naokrog. Takih primerov je na stotine. Zanimiv j« uradno potrjen primer deklice, ki je bila v transu in se prebudila šele v krsti. Povedala je, da je sli- šala in videla vse, kar ao ljudje okrog nje počeli, toda bila je paralizirana in ni mogla pokazati, da živi. Vedela je, da jo bodo živo pokopali, ali ni mogla niti malo storiti, da bi pokazala, da živi, vse do usodnega trenutka, ko so jo po čudnem naključju rešili. Ni dvoma, da bi zgodovina o tem spregovorila strašne povesti, Toda vse te štorije so stare in Izvirajo iz časov, ko medicinska znanost še ni bila tako razvita kot danes. Največkrat je bila tu po sredi katalepsija, stanje, o katerem danes mnogo več vemo kot nekdaj. Danes so znane mnogo bolj zanesljive meto- de za proglašenje smrti, in Je mnogo manj nevarnosti, da bi nekoga proglasili za mrtvega, a bi bil še živ- Tipična katalepsija je primer usmrti« misijonarja Schwarza, ki je bil resnično mrtev za vse svoje bližnje — dokler ga ni petje dobro znane pesmi zbudilo iz transa. In ravno v tem petju je problem: katalepsija je tako dobra imitacija smrti kot se lahko želi. Dihanje povsem prestane: telo je neobčutljivo za bolečine; včasih posamezni deli telesa sploh ne krvavijo, namreč včasih je lahko način ugotavljanja smrti tudi tak, da se v telo vseka ranica, a ne teče kri. EP0VS0D LOKOMOTIVA Z ZRAČNIM VIJAKOM Ameriška tovarna Keritz-Right je izdelala prvo lokomotivo, ki jo poganja zračni vijak. Lokomotiva ima vgrajen močan motor, ki je precej podoben letalskemu, vozi pa kompozicijo treh vagonov, v katerih je prostora za 276 potnikov s prtljago. Kompozicija doseže hitrost do 480 kilometrov na uro. OGREVANJE S »HLADNO PARO« Nemški inženirji so izdelali načrt, po katerem bi bil0 mogoče ogrevati prostore v no-trajnost velikih zgradb na po-, vsem nov način: namesto dosedanjega »centralnega« gretja-pri katerem se grejejo radiatorji s paro alt z vročim zrakom, naj bi za gretje radiatorjev po novem načinu uporabili kemijsko spojino diklor-tetra-fluor-etan. To spojino z gretjem spremenijo v paro, ki jc potem napeljejo po ceveh skozi radiatorje. Prednost, ki naj bi jo imelo ogrevanje s to kemično spojino, leži v tem, da se diklor-tetra-fluor-etan uparja mnogo hitreje kot pa voda in da je zato z novim načinom gretja moč segreti prostor do zaželene temperature okoli sedemkrat hitreje kot z dosedanjim »centralnim« gretjem. ZA PONESREČENCE NA MORJU Ameriška firma »General Motors« je za ponesrečence na morju izdelala posebno žarnico, ki se prižge takoj, k© pride v stik z morsko vodo. Izvor napajanja je poseben galvanski element, sestavljen iz grla žarnice in U specialne elektrode, ki je ovita okrog grla, vlogo elektrolita pa ima morska voda. Ko plava na površini morja, lahko ta žarnica gori nepretrgoma eno uro, kar omogoča ponoči laže reševanje ponesrečencev. JEAN GABIN IN FRANCOISE ARNOUL V FILMU »FRANCOSKI CAN-CAN- Tako bo na Luni! Čeprav imajo Američani za sedaj še mnogo prešibke rakete, da bi jih poslali s posadko na Luno, pa vendar marljivo raziskujejo pogoje, v katerih bodo na največjem Zemljinem satelitu živeli prvi ljudje, prav zato so tudi zgradili veliko jekleno kroglo s premerom 20,7 m, ki jo trj vodoravne pregrade delijo v štiri nadstropja. Docela spodaj je strojni oddelek, nad njim spalnice in jedilnice za moštvo, še višje hlevi za živali, laboratoriji in luči za »umetno sonce«, v najvišjem nadstropju pa hidrokultu-re zelenjave in alg. Vsa štiri nadstropja veže navpičen jašek z lestvijo. Ce- lotna krogla je v dnugli, še večji krogli, med obema pa je prostor brez zraka, Zat0 lahko pridejo možje jB notranje krogle le preko posebne zapore in v oblekah za vesolje. V praznem prostoru med obema kroglama opravljajo potem različna dela, ki naj pokažejo uporabnost sedaj izdelanih oblek za vesolje. Za sedaj prejema krogla energijo še od zunaj, kasneje pa bodo vanjo vgradili atomski reaktor ali pa pretvornik sončne v električno energijo. ZNANA FILMSKA IGRALKA AUDREY HEPBURNE 10.000 TON DNEVNO Znana zahodnociemška petrolejska družb« ESSO je zgradila v Ki>lm-Merkenchu rafinerijo, ki predela 3,5 milijon« ton nafte letno ali 10.000 ton n« dan. Delo v rafineriji p« opravlja samo 460 delavcev. Rafinerija j« v celoti veljala okrog 235 milijonov zahodnonemških mark, kar pomeni investicijo v višini 7,5 milijonov dinarjev na vsako delovno mesto. Avtomatizacija v industriji torej res daje vidne uspehe — poceni pa ni... PENASTI ALUMINIJ V eksperimentalnem metalurškem inštitutu v ZDA so izdelali penasti aluminij. Njegova notranjost je luknjičava, od tod tudi ime, medtem ko je zunanja površina popolnoma gladka. Odlika novega aluminija je v tem, da je 10-krat lažji od navadnega, ne da bi se zaradi tega zmanjšala odpornost proti pritiskom. Iznajditelj penastega aluminija inženir Bw-kston meni, da bi z isto metodo lahko izdelali tudi druge penaste kovine. Plasirajte letni dopust v avgustu, kajti y OSKAR Vas popelje brezplačno na olimpiado v Rim! Kako? Enostavno! Potrebno je le, da kupite detergent OSKAR, novi, visokokvali-letni m izredno poceni detergent za pranje belega in pisanega perila. Z njim si kupite možnost, da avgusta brezplačno potujete na letošnjo olimpiado v'Rim. \ vsakem zavitku detergenta OSKAR je po ena fotografija olimpijskih tekmovalcev, i sakdo, ki v zavitku najde fotografijo jugoslovanskega olimpijskega tekmovalca STANKA LORGERJA, je dobitnik brezplačnega potovanja oa olimpiado. /brane fotografije ostalih rekorderjev od štev. | do 10 vas bodo-vključile v veliko nagradno igro z bogatimi dobitki! fotografije STANKA LORGERJA in ostalih olimpijskih rekorderjev bodo krožile v vseh zavitkih detergenta OSKAR do 15: junija 1960. Imena dobitnikov potovanja na olimpiado bodo postopoma objavljena do I. julija letos. Potovanje bo organizirano iz Maribora v mesecu avgustu. Žrebanje ostalih dobitkov bo prav tako avgusta v Mariboru. TOVARNA ZLATOROG, proizvajalec novega detergenta OSKAR in organizator tega edinstvenega natečaja, je prepričana, da bosta kvaliteta in cena detergenta OSKAR navdušili vsako gospodinjo, vsako gospodinjstvo, potovanje na olimpiad' in drugi dobitki pa bodo osrečili marsikatero družino! Kako ie danes s staranjem Največji odstotek starih ljudi je v vzhodni Srbiji Statističarji se v zadnjih časih ukvarjajo z neko prav opivlačno temo — namreč v koliko se počasneje staramo Za to stvar je dovolj razlogov, da o njej pišemo, in to ne samo v literaturi, ampak tudi v časopisih, odkar so ti začeli pisati, da je že na poti kakšno zdravilo, ki bo staranje zaustavilo. (Spomnimo se samo dognanj znamenite zdravnice Aslan iz Bukarešte). Vendar to ni namen tega kratkega sestavka ampak gre za tako imeno-„ vano »kronološko staranje ljudi« na svetu, kakor temu pravijo strokovnjaki, ki proučujejo in zasledujejo proces staranja. Človeško življenje se vedno bolj podaljšuje, kar tudi v naši državi natančno zapisujemo. Na splošno je pri nas umiranje v opadanju, toda podatki iz ožje Sr-■>ije nam povedo, da se je tamkaj umrljivost od približno 25 odstotkov iz leta 1890 sedaj že znižala za več kot polovico. Največje število starih ljudi je v Sloveniji, Crnj gori in Vojvodini, V celi državi je nekako okrog 9 odstotkov prebivalcev starejših od 60 let Medtem pa znaša to število v Sloveniji 11, v Črni gori 10,4, v Vojvodini 10,7, Hrvatski 10,25, v ožji Srbiji 8,91, v Makedoniji 79 in v Bosni in Hercegovini 5,20 odstotkov, so Vojvodina, Slovenija in Hrvatska v tem pogledu na. nivoju Italije, Holandije, Finske in Portugalske. Tudi v teh državah imajo enak odstotek ljudi, starih nad šestdeset let Proučujoč sestav prebivalstva v ožji Srbiji (brez Sandžaka), so strokovnjaki opazili, da se odstotek skupine ljudi, starejših kot 60 let, veča v hitrem tempu Opazovanje po regionalni strukturi kaže mnogo izrazitejši tempo staranja v vzhodni Srbiji, a znatno manjši na območju Južne Morave. Po vsem sodeč je v vzhodni Srbiji odločujoč činitelj v procesu staranja nizko število rojstev. 2e več desetletij v tem delu Srbije opažajo, da se v družinah rodi največ po eden ali dva otroka. Ta proces se polagoma širi v Šumadiji, pa celo v Južni Moravi, kar so ugotovili s povpraševanjem po občinah in okrajih teh predelov Srbije. Zanimivo je poudariti, da se je odstotek ljudi, starejših kot 60 let, v vzhodni Srbiji povzpel od 4,8 odstotkov leta 1890 na 12 odstotkov pred nekaj leti. Po vsem sodeč je največji odstotek najstarejših ljudi v naši državi v vzhodni Srbiji Strokovnjaki pravijo, da je ta del Srbije zajel »proces staranja«. Po drugi svetovni vojni je odstotek starejših ljudi, računajoč število celokupnega prebivalstva v državi, po popisu večja po letu 1953 kot pa po popisu leta 1948. To nam daje pravico na sklep, da proces staranja pričenja zajemati našo državo šele po drugi svetovni vojni. Pred volno te tendence ni bilo opaziti.