i
tedensko glasilo delovnega kolektiva iskra
— INDUSTRIJE ZA ELEKTROMEHANSKO, TELEKOMUNIKACIJE, ELEKTRONIKO IN AVTOMATIKO, KRANJ
Ob 10-letnici obrata
»ŽARNICE«
Letos poteka 10 let od ustanovitve obrata »Žarnice« pri Tovarni elementov za elektroniko. Obrat je bil ustanovljen leta 1954 v prostorih bivše Tovarne cementnih izdelkov v Kotnikovi 16. Oprema, s katero se še danes v celoti obratuje in, ki je bila podedovana po propadli tovarni Flent iz Trsta, je bila že tedaj zastarela.
Po predvidevanjih bo zgradba obrata »žarnice« v Ljubljani, Kotnikova 16, le še nekaj let služila svojemu namenu	I
Že v prvem letu obstoja je obrat proizvajal nekatere tipe žarnic, v letih 1954/60 pa je bil osvojen že celotni asor-: timan. Do leta 1964 so bili osvojeni še nekateri izdelki,
, kot so fotocelice, GM cevi, koronske stabilizatorke, tliv-ike in telefonski prenapetostmi odvodniki. Razvite so že . tudi razne specialne žarnice; predvsem projekcijske in 'torifilmske, ki pa se zaradi neustrezne opreme ne- dajo izdelovati serijsko in so zato nerentabilne.
V prvih letih je obrat izdeloval med drugim tudi ba-| Ione, kar je .omogočila velika konjuktura na jugoslovanskem tržišču. Kfer So balone izdelovali ročno, in cena ni odgovarjala tipu, 'nihala pa : j;e tudi kvaliteta, je bil izvršen prehod na uvoz reprodukcijskega, materiala. Kolektiv se je zavedal, da ta način ni najboljši, zato So bile s strani obrata pokrenje-ne vse mogoče akcije,' da bi se na področju uvoza ' situacija izboljšala. Bile so tudi možnosti za izdelavo nekaterih reprodukcijskih materialov v Jugoslaviji, vendar kolektiv ni vedno našel razumevanja pri pristojnih forumih, ‘zato šo te zamisli v glavnem propadle. V zadnjem času se stanje izboljšuje, vendar pa bo končni cilj dosežen, ko bodo vsi pristojni organi pokazali potrebno zainteresiranost. Po izračunih obrata obstoja realna .možnost, v kolikor bi se izkoristili vsi- dani pogoji, da še uvoz repro-matpriala zmanjša na minimum, kar Joi se z lahkoto krilo z izvozom žarnic.
j Proizvodnja se je ‘kljub zastareli- opremi v .času obstoja _ neprestano dvigala. Tako je bila realizacija 1955 leta, 24 milijonov pri 65 zaposlenih, že leta 1961 pa 10 krat več, to je 240 milijonov z 130 zaposlenimi. V letu 1961 je bila. izvedena delna dobava lakozvane 1. faze rekon-; "..strukcije .s polavtomati za 4 delovne faze. Z omenjeni-, mi polavtomati je bila omogočena povečana proizvodnja, vendar le Za ceno povečanja delovne sile na ostalih fazah. Leta 1962 je bila realizacija . -265 milil. t>ri 174 za.oosleriih.
Slaba oskrba z materialom
Na vprašanja, ki smo jih v polletju stavili di- na naročila in vse mogočo -rektorjem tovarn- tokrat odgovarja direktor tovar- spremembe, ne elektromotorjev Železniki — tov. Franc Šifrer. Kje po vašem mišljenju , ,	-	— -	,	, 1. g	. ležijo razlogi za uspešno za-
Katerl so važnejši izdeUa to razdobje, vendar v celoti lcIjužene proizvodne naloga
1963 pa 452 milij. z 230! zaposlenimi. ’
V letošnjem letu je bil plan proti 1963 povečan za 50%, kar znaša 787 milij; V . prvih 7 mesecih je bila realizacija 412 milij. z 226 zaposlenimi z isto strojno opremo kot leta. 1963 in manjšim številom ljudi, kar vaše tovarne in kdo so vaši ni dosegel planiranih okvi-predstavlja izreden uspeh. V	v„r.Mz	L*jr,	v“ge tovarne,
primerjavi z lanskim letom, T , ...	.	..	‘	^Razlogi za uspešno zaklju-
je letos porasla storilnost za Izdelki toyame. so mali Kje po vašem mišljenju čene proizvodne naloge ležijo 43 %. Ta velik skok proizvod-	elektromotorji za pogon raz-	ležijo razlogi, da plan prolz-	predvsem v i definiranih	nanje je plod prizadevanja ce-	tovrstnih gospodinjskih apa-	vodnje ni bil dosežen?	ročilih in . pravočasni oskrbi
Iotnega kolektiva, izboljšane T9tPV (kavni mlin, loščilnik, _ . . vdovami in iz materiala ter izpopolnitvi' organizacije dela- in tehničnih ¡■HHlg	^dogi so 'Vt^m m k-
izboljšav na posameznih ~fa-	,> ■'" *.	.‘»i r ,, .BiJlll potencirana oroiz- Kakšen bo zaključek po-
zah'in to z lastnimi kon- MIKRON Prilep, KONTAKT potrebna potencirana. proiz-slovn ega leta za tovarno?
stmkSjami V kohkS- brbi- Zagreb,- ELEKTROAKUSTI- vodnja na vehke serije ma- Po sedatljih jžgiedlh sodeč S dXva i-eproSatčril*	f* Novi Sad in^drdgi. Pre-	hh elektromotorjev, ...vendar	b6 zaMjuček poslovnega	.eta
redna, bi bila realizacija Za	k\5Q% pa izvažamo, in to	so bili problemi v nabavi	zadovoljiv.
„rvih 7 mesecev še -Znatno v ZDA m Italijo, manjše ko- repro-materiala tako doma Kakšne ukrepe namerava-S isto vila Iud?za mož-	Turčijo.; * v . ' > . ji 'l.ft I > jT	- te pri vas podvzetl za čim
bost
dosega letnega plana Kako lahko «menite po- čenih tehnoloških, postopkov prejšnji prehod na 42-umi 1964. Leto 1964 H lahko srna- s,ovni «^zultat tovarne v le- zaradi pomanjkanja ; opreme tednik?. Sf tra kot meinik-v nrehndu iz tošnjem prvem polletju? ni mogla v celoti osvojiti in Komisija upravnega odbo-P J Poslovni rezultat I. pol-/izvesti. Največje težave pa ra in uprava intenzivno de-(Dalje na 4. strani) letja je boljši kot lanski'za so' povzročala nedisčiplihira- jata na pripravah za prehodi
.,3, g - . .na 42-urni tednik. Od 1/6;
''¿L-''	t 1. delamo že po 46 ur,, pri-
■ prave za nadaljnje skrajšanje pa so v končni fazi.
OD v prvem polletju in
nastalo razliko?
Osebni dohodki so bili v
povprečjem ostalih tovarn i^ol^jevanju proizvodnega
Kot Vse' tovarne ima tudi Ražhj^pvedv^eni |jjfi pomanj-..
Mišljena je zdravstvena in
Elektrificirani. železniški progi Ljubljana—Jesenice bodo zaradi večje brzine vlakov mo- stanovanjska problematika, rali omiliti preostre ovinke, med katere spada tudi ovinek ob kranjski tovarni, kjer so rekreacija, prehrana (topel 'postavili velik oporni zid. Slika kaže, kako bo potekala nova proga ob Elektromehanski, obrok), kier bo ob robu opernega zidu imela kranjska tovarna tudi svoi industrijski tir
(Dalje na-6. strani)
Problem bolniških izostankov
ne ukrepe za njih zmanjšanje.
V danem primeru ne gre samo za močno finančno obremenitev, ki znaša 81 mit lijonov, ampak gre v tem primeru še za razne druge probleme. Kakor je že omenjeno, je treba prav. pri prehodu na 42-umi delovni čas dobo produktivnega časa povečati, če hočemo doseči zaželene rezultate ob skrajšanem delovnem času.
Nadalje je vprašanje, ali gre pri bolniških izostankih za bolezni, ki' imajo osnovo v razmerah v podjetju, to je v nezadostnih hi-giensko-tehničnih varstvenih ukrepih, ali prihaja celo do kakšnih poklicnih obolenj,
V našem podjetju se še naprej obravnavajo prehodi na 42-urni delovni čas. Pri ugotavljanju rezultatov za prebod na skrajšani delovni čas, so nesporno- zelo važni podatki, kako je izkoriščen delovni čas odnosno, koliko delovnega časa odpade na neproduktivni delovni čas.
Že pri ugotavljanju teh rezultatov v preteklem letu smo videli, da znatno postavko tvorijo bolniški izostanki. Rezultati o izkoriščanju delovnega časa za prvo polletje letošnjega leta pa nam kažejo, da se število bolniških izostankov do 30 dni povečuje. Po podatkih, ki so že znani sta prvo polletje, je bilo v tern času na račun bolniških izostankov do 30 dni izkoriščeno 65,5 Odstotka celotnega plana. Tako smo ob polletja znatno nad planom pri bolniških Izostankih do' 30 dni. Prav tako smo v primerjavi s prvim polletjem 1963 bolniške Bliža' se čas, ko se bodo jo ea to delovno mesto take izostanke v skupni masi ne- odprla vrata raznih sol. S ' izobrazbe kot je zahtevana, produktivnega delovnega ča- poukom' bodo pričele tudi Podjetje že dalj časa nudi sa povečali od 21 odstotkov razne popoldanske in večer- na razne načine pomoč ose-na 24,6 odstotka.	ne strokovne šole,, ki so v bam, da si pridobivajo zah-
Mišljenja sem, da bodo glavnem namenjene dopol- tevano izobrazbo za določalo morali tako organi upravlja- nilnemu izobraževanju ka- delovno mesto. Po podatkih, nja kot strokovne službe, zla- dr°v v gospodarstvu, odnos- s katerimi razpolagamo, pa sli- pa zdravstvena služba v	pridobivanju ustrezne poziv v naših poslovml^no-
ali pa je to število posledica tudi slabe organizacije zdravstvene službe, nestrokovnih zdravniških pregledov, odnosno ali so vzroki kje drugje. Nujno je, da pri reševanju tega problema dajo svoje mnenje tudi zdravniki v naših ambulantah, kakor tudi predstavniki strokovnih služb, ki se š tem vprašanjem ukvarjajo. Zmanjšanje bolniških izostankov, zlasti do 30 dni, je nesporno ena izmed naših zelo važnih postavk notranjih rezerv, tako pri prehodu na 42-urni delovni čas, kot pri dvigu produktivnosti, od katere zavist tudi izboljšanje življenjskega standarda našega de-' lovnega človeka. G. P.
Dopolnilno izobraževanje strokovnih kadrov v našem podjetju
podjetju, temu problemu
izobrazbe določenim osebam, tah, da naj se prijavijo po-.. .	,	. . ki so že. zaposlene na raznih samezniki za dopolnilno 'izo-
posvetlti posebno pozornost mesjjjj, bodisi v gospodar- braževanje oziroma za pridobi ukreniti potrebne kora-	¿j p9 tudi v ž>ravi. hitev strokovne izobrazbe za
ke, da se ugotovi, od kod Tudi v našem podjetju- ima- določeno mesto, ki ga že za-tak porast bolniških izostan- mo na raznih strokovnih sedajo, ni dosegel riajvecjega kov in nato podvzeti ustrez- mestih vrsto ljudi, ki nima- uspeha. Le manjše število
delavcev, zlasti to velja za administrativne službe, se je prijavilo Za šolanje, s katerim bi pridobili ustrezno šolsko izobrazbo. Pri tem je treba ponovno opozoriti na sklep UO podjetja z dne 11. oktobra 1963, ki pravi: »Upravni odbor odloča, da srednjestrokovni kadri morajo praviloma imeti tisto šolsko izobrazbo, ki je zahtevana za delovno mesto. Delavci izpod 30 let, ki nimajo
OBVESTILO
BRALCE OBVEŠČAMO, DA BO NASLEDNJA ŠTEVILKA ČASOPISA »ISKRA« IZŠLA 4. SEPTEMBRA.
članom kolektiva sporočamo, da je počitniški dom »Iskra« na Biedu odprt vsak dan od 7. do 21. ure, po dogovoru pa tud] dlje. Dom ima odlično kuhinjo in dobre pijače po zmernih cenah ter razpolaga s 30 ležišči.
Uprava počitniške skupnosti obvešča vse* kolektive, da je dom pripraven za izvedbo raznih seminarjev, sestankov, prav tako pa je tudi na razpolago izletnikom, ki se želijo za nekaj ur ali dni ustaviti na Bledu.
Za izletnike ni potrebno, da v predsezoni iščejo informacije v Kranju, pač pa se lahko oglasijo direktno v Domu na Bledu, (tel. 77-327). Za seminarje, večje skupine izletnikov in dopustnike, pa daje informacije Uprava počitniške skupnosti v Kranju, Kidričeva 40 — tel. 39-93.
zadostne izobrazbe, morajo v 4. do S. letih pridobiti potrebno izobrazbo v ustreznih pol danski h ali večernih šolah. Del stroškov za šolanje naj nosijo tovarne.«
' Poleg tega pa je bil tudi na 3. seji UO podjetja dne 26. junija 1964 sprejet naslednji sklep:
»Pri sprejemanju ljudi na delovna mesta je treba zaposlovati take ljudi, ki imajo izobrazbo, ki odgovarja zahtevam delovnega mesta.« , Na ¡podlagi teh dveh sklepov je torej razvidno, kar velja zlasti za srednješolske kadre, da je nujno, da pristopijo k pridobitvi srednješolske izobrazbe, kateri je še nimajo. Popolnoma jasno je, da. se bodo ti sklepi izvajali, in da bodo morali tisti, ki te strokovne izobrazbe nimajo, zasedajo pa tako
delovnb niesto, v kolikor, te izobrazbe ne bodo pridobili v doglednem času, to mesto- prepustiti drugim, ki zahtevam in pogojem delovnega' mesta v celoti odgovarjajo.
Ti stavki naj bodo v opozorilo vsem tistim, nd katere se ti sklepi nanašajo, zate je potrebno, da pristopijo 1 ustreznemu . dopolnilnem« izobraževanju, saj to ne bc le v korist podjetja, pač ps -predvsem v korist njih samih.
G. P.
Dopisujte
v »Iskro«
Popravimo, kar je možno še popraviti
Prirodno okolje našega tabora »MIR« na Dugem otoku je skorajda izjemno. Mirili zaliv Telaščice, kjer ni nikoli velikih valov in kjer ni nevarnosti pred morskimi psi zaradi dolgega in' razčlenjenega zaliva. Ob zalivu »Mira« je lep borov gozd, na drugi strani pa je slano jezero, z izredno toplo in, kot pravijo, zdravilno vodo. Proti jugozahodu so vidne mogočne, nad sto metrov visoke pečine, ki navpično padajo do gladine, kjer je morje 88 metrov globoko. V pečine buta veijno nemirno odprto Jadransko morje, prek katerega je1 v dneh po dežju mogoče videti Italijo. Vse to je stlačeno na pod-- ročju, ki ga more človek prehoditi v pol ure. Vreme je, zaradi relativne oddaljenosti od celine, skoraj vedno lepo. Dež je v sezoni izjemen pojav. Celo oblačnost je redka. V središču tega priročnega okolja pa se nahaja naš tabor »Mir«.
NEESTETSKO	okolju mogli nemoteno pre-
OBLIKGVANJE	dajati, ni potrebno opisova-
nje prirodnih lepot, temveč Da bi se pa naši taborniki kritični opis organizacije ta-temu lepemu prirodnemu bora in načina življenja v
njem, ker je v našem taboru marsikaj 'kritike potrebno.
Kdo je izdelal načrte -zgradb, ki so se še v pričetku sezone dograjevale? Na prvi pogled je očitno, da zasnova in lokacija teh zgradb v marsičem ne ustreza, ker te zgradbe *že od daleč delajo vtis bunkerjev. V takem prirodnem prostoru, kot je »Mir«, bi bila potrebna vsekakor drugačna arhitektonska in smiselna rešitev. Naj je to zasnoval kdorkoli, za estetsko oblikovanje prostora nekega tabora v okolju »Mira« ni imel no-benega smisla, zato ker te zgradbe močno kvarijo celotni izgled zaliva in tabora.
Od pomola proti desni, stoji ob obal j nekakšna štirioglata škatla s poševno eno-krilno streho, enim oknom proti morju, enim proti taboru in enimi samimi vrati; to je kuhinja!? Na steni proti pomolu je »freska« — skrajno primitivno izdelana
štorklja, ali kar že je, ki nese v kljunu otroka, mornar pa v čolnu s harpuno lovi ribe. Nehote, se vprašaš ali' je taka banalnost sploh mogoča in kdo je to »sproduciral«, pz. dovolil, da ostane na. zidu. Na zunanji steni proti. morju je velik napi^ z rdečimi črkami; KAMP ISKRA KRANJ. Zakaj ne bi rajši preprosto, napisali TABOR, ne pa KAMP!? Naslednja stavba, oddaljena od kuhinje približ-20 do 30 metrov so »:an:iari-je« (sedaj še nedograjene). To bodo stranišča in umivalnice. To je 'nekakšna pravokotna zgradba z ravno streho; daleč od estetske. Za njo, prav tako ob obali, stoji še neka' »hišica« za" o-sebje, ki spominja na 'bunkerje, kakršne so delali Italijani okrog Ljubljane.
KUHINJA — PROSTOR BREZ VENTILACIJE Pustimo, ob strani estetiko — morda pa je vsaj funkcio-
nalna stran boljša. Žal, tudi to je yse prej kot v redu. Kuhinja je en sam prostor brez ventilacije, zato je v nji naravnost neznosna vročina. V istem prostoru so tudi pijače — ^steklenice s pivom,, kokto, vinom itd. — ki so zato bolj t'ople kot zrak'zunaj- kuhinje (vsi gostje morejo to potrditi). Poleg kuhinje je shramba, ki je vroča kot parna kopel. Kako naj bo v nji kaj shranjeno? Zraven nje je soba za upravnika z vstopom iz kuhinje, ki' je prav tako vroča kot kuhinja.' Pod kuhinjo je klet za hrano in pijače (kjer so shranjene za več dni — za dnevno uporabo jih je treba prinesti v kuhinjo, ker pač ni mogoče po vsako, steklenico . piva, kokte itd. v klet). Kuhinja ima odtok za pomije neposredno, v morje in sicer tam, kjer so se ljudje običajno kopali. Terasa z mizami je ob času zajtrka in kosila pod vročim dalmatinskim sob-
Ing. Dušan Pirc
Alternator s transistorskim
regulatorjem
Sodobni avtomobili imajo vgrajenih vedno več električnih naprav, namenjenih udobnosti vožnje, in upravljanja vozila Vozila se uporabljajo pogosto večinoma za mestni- promet. Teža in prostornina električnih naprav mora biti zaradi čimvečje koristne prostornine in manjše teže vozila čim manjša. Konkurenčni boj na tržišču zahteva napraVe s čim manj okvarami in čim manjšim vzdrževanjem.
Dinamo s Kontaktnim regulatorjem kljub raznim izboljšavam tem zahtevam Tli dorastel in ga na Svetovnem tržišču čedalje pogosteje ,in uspešno izpodriva 'altefenator s transistorskim regulatorjem. To ime ža izmenični generator z vgrajenim usmernikom uporabljajo Angleža, Francozi, Italijani in je tako postalo skoraj internacionalno. Vsi sodobni alternatorji so trofazni sinhronski generatorji s krempljastimi poli in $ Si-diodami. V skladu s tehničnimi zahtevami in 'velikostjo alternatorjev je možno izdelati transistorske regulatorje, ki so sestavljeni iz več polvodniških elementov. Z različnimi vezavami je mogoče ugoditi različnim tafatevam kot n. pr. omejevanje maksimalnega toka pri velikih alternator j ih, kompenziranje velikih trenutnih obremenitev itd.
Prednosti alternatorjev pred rfi nam i so v glavnem naslednje:
Alternator oddaja ' energijo. in polni -akumulatorsko baterijo že pri praznem teku motorja, torej tudi -pri čakanju na križiščih in drugih krajših postankih, ko motor teče v praznem teku. To je nujno potrebno pri vozilih v mestni vožnji, ko pogosto zaganjanje motorja im večji električni potrošniki (radio, gramofon, grelec, ventilator) močno praznijo akt». mulatorsko baterijo. -Enakomernejša napolnjenost podaljša trajanje akumulatorske baterije, v nekaterih primerih pa na vozilih z alternator jem lahko uporabimo akumulatorsko baterijo manjše krfpacitivnosti, ki jealažja, manjša, in cenejša.
Takole Izgledajo hišice, ki so člani kranjskega kolektiva
AJternator je pri isti moči 2- do 4-krat lažji in manjši od dinama.
Stroški vzdrževanja in popravil ' so 2- do 3-krat manjši kot pri dinamu s kontaktnim regulatorjem.
S pravilnim dimenzioniranjem dosežemo tako karakteristiko alternatorja, ki onemogoča njegovo, preobremenitev. Pri večanju ' obremenitve čez dovoljeno 'mejo
si jih postavili (v zadružni gradnji) v Struževem (Kranj)
Upokojenci »ISKRE«
»Počitniška skupnost« Iskra-Kranj potrebuje v septembru vašo pomoč pri urejevanju, počitniškega doma na Dugem otoku. Zaželeni so zidarji, ključavničarji, električarji in nekvalificirani delavci.
Oglasite se čimprej pri upravi »Počitniške skupnosti« Iskra-Kranj, Kidričeva 40 (Gasilski dom) tel. 39-93.
prične alternatorju napetost padati in ga zato regulatorju ni treba ščititi pred preobremenitvijo, kot je to pri dinamu. AJternator je razmeroma enostaven in je njegova montaža hitrejša .in cenejša od dinama.
Slabost alternatorja pa so zaenkrat silicijeve diode. Trenutno je njihova cena še precej visoka, kar močno ovira hitrejšo razširitev al-teriiatorja. Sedaj izdeluje Si-diode za alternatorje več tovarn v svetu, vendar vse še ne prenesejo mehanskih vibracij, ki so kritične zlasti pri evropskih jrpzilih z visokim številom vrtljajev.
Transis tarski regulator, JsX regulira izhodno napetost alternator ja, nima razen namena nič skupnega z elektromehanskimi trostebemi-mi regulatorji, ki so v rabi sedaj.
Tranšistorski regulator, ki smo ga izdelali v ZZA je sestavljen Iz polvodniških elementov (2 translstorja, Ze-
ner dioda ih NTC upor), ki popolnoma elektronsko, brez kakršnegakoli mehanskega dela, opravlja enako nalogo kot mehanski regulator-;
Vgrajeni NTC upor poskrbi za to, da oddaja še mrzel alternator (posebno - no-, zimi) večji tok. Z naraščanjem zunanje temperature in zaradi lastnega segrevanja regulatorja se oddani-, tok sorazmerno zmanjšuje.- Ta lastnost regulatorja poskrbi za to, da je zlasti v rimskem času, ko veliko vozirac s prižganimi lučmi, akumulator vedno dovolj poln.
Ker nima gibljivih mehanskih kontaktov, regulator ne potrebuje vzdrževanja in je neobčutljiv za udarce ter vibracije. Transistorski regulator ne povzroča radijskih motenj.
Proizvodnja . transistorskih regulatorjev je manj zahtevna od proizvodnje mehanskih. Zaenkrat .ovirajo’ širšo uporabo takšnih regulator-(Dalje na 6. strani)’
čem. Strehe hi, senčnikov pa je premalo. Marsikdo se je med kosilom »cvrl« na vro-Sem soncu.
PROBLEM SANITARIJ
Sanitarije so tudi tik ob morju — gotovo se bo greznica »cedila« v morje. Stranišča so namreč tudi prav na obali, kjer so se. prejšnja leta ljudje kopali. Sedaj bo to odpadlo — kdo pa bi se kopal tik pod straniščem. V straniščih je montirana angleška školjka. Kako bo s spiranjem smo imeli ¡ priliko videti.
Torej, se že pri površnem pogledu pokaže, da tiidi funkcionalna rešitev v marsičem ne vzdrži kritike. Kdo je končno za vse to kriv? Kolikor vem, v oddelku kapitalne izgradnje »Iskre« niso vedeli, da Iskra na Dugem otoku karkoli gradi. O vsem tem naj se vprašajo odgovorni in naj- si stvar tudi ogledajo, ker tega ni\ mogoče na
kratko opisati. Slišal sem tudi, da nameravajo namesto šotorov zgraditi- majhne zidane hišice. Nevarnost »bunkerskega« izgleda, nestrokovne zasnove, postavitve in izvedbe, je zanje še večja, kot za skupne prostore... Zato zahteva tak poseg strokovni premislek. Nujno bi bilo po-, trebno gledati na celoto tabora in gozda. Gozd je treba obravnavati kot bistven sestavni. ■ del tabora. Parcela, kjer stoji naš. tabor, je lansko leto skoraj. cela pogorela. Ostalo- je le nekaj starejših bbrov, in še zanje je vprašanje ali bodo obstali. Zato bi bilo nujno potrebno, pristopiti k načrtni obnovi gozda, • kar pa se ietos popolnoma opušča. .
POČUTJE V TABORU
Letos je upravnik tabora tovariš Tičar. Osebno je zelo prizadeven, skrben in zavzet za počutje gostov. Vendar se zdi, da se" posveča
predvsem ekonomskim vprašanjem tabora, preskrbi hrane in pijač, ostalo pa pušča iz rok. Tako na primer ga ne briga gozd, ki je prepuščen drvarju, ki seka požgane suhe bore. Ne skrbi ga tudi zbiralnik vode in cisterna: z vodo. Nekateri ljudje, ki prihajajo v »Mir«, so ali ne-osveščem ali brezobzirni, ne vedo kaj pomeni v Dalmaciji zbiralnik za deževnico. Dolžnost upravnika bi bila, da ljudi o tem obvesti in opozori. Vendar tega. ni storil vse tri izmene, kolikor sem bil letos tam.
PREMALO ODLOČNOSTI,
REDA IN OBZIRNOSTI
'Videl sem ljudi tekati i po plošči zbiralnika, zvečer so se šli na tej plošči »slepe miši«, kadili so, metali po nji či-ke in vžigalice in tudi pljuva-
li.	Vidčl sem, kako so na plošči neki ljudje prali perilo. Umazana voda se steka seveda nazaj v cisterno, ko pa
pride dež,, poplakne vso umazanijo s ploščadi v cisterno..'. — Nikjer nisem videi' nobene table z opozorilom, nihče ljudi na to ni opominjal (kot-je. bik), to prejšnja leta). Šel sem k upravniku in ga opozoril, . ter mu predlagal, naj ljudi . ob večerji opozori, in naj postavi ob cisterni, tablo z opozorilom (za druge obiskovalce):. ’ Storil ni ničesar; vse je ostalo pri starem. Prav tak. odnos je pokazal upravnik do lastne cisterne za .vodo, kr je pod teraso. V času prve izmene je precej deževalo, s kuhinjske strehe .se je v novo, še Tre dokončno očiščeno cisterno,- nateklo vode skoraj do višine pol metra. Voda je bila umazana in neuporabna za pitje ali kuho, Ker je'upravnik pričakoval, da bodo v kratkem z Mdjo pripeljali vodo v obe cisterni, bi bil-moral naročiti, naj cisterno izpraznijo in očistijo. Tega pa n> storil. Ko so v času tretje izmene
Pripeljali vodo, je bila nr.ša cisterna, , nepripravljena- V deževnici, ki je bila v nji, pa so še že-zaredili komarji. Namesto, da bi vsaj sedaj odredil čiščenje cisterne, ’ je upravnik enostavno dal napolniti domačo- cisterno do vrha -s čisto' vodo, ki se je pomešala z umazano. Da je taka voda za pitje ali kuho popolnoma, nerabna, ' je več
kot razumljivo.
UPRAVNIK
NI UPOŠTEVAL
PREDLOGOV GOSTOV
Prav tako malo razumevanja je pokazal upravnik tudi za domačo lekafno, ki je bila' zelo skromna. V 'tretji izmeni je bila med taborniki slučajno prisotna tov. dr. Staričeva. Napravila je se^ znam potrebščin za nudenje prve pomoči, ki jih tabor obvezno mora imeti, in prosila upravnika naj to nabavi, ona pa bo jaekoga od
Ob 10-letnici obrata
»ŽARNICE«
članice kolektiva »ŽARNICE«, ki skupaj z obratom praznujejo desetletnico (baje jih nekaj še manjka). V razgovoru so dejale, da se je v-obratu v toku časa dokaj spremenilo — in to na bolje! — Nekaj pa so-potožile: ob 10-Ietnem jubileju so nanje kar pozabili. .. r
Pismo iz Novega mesta
(Nadaljevanje s 1. strani) obrtniškega načina dela v industrijsko. proizvodnjo.
V juliju 1964 sta bila dobavljena 2 Bolavtonaata iz ta-kozvanega 2. dela 1. faze rekonstrukcije,. ki bosta predvsem vplivala na kvaliteto
naših izdelkov. Ostala dobava strojev iz 1. faze rekonstrukcije ' je predvidena ob koncu leta 1964; s tem bo obrat lahko prešel na dvojno sedanjo proizvodnjo. .-Že zdaj pa imamo težave s premajhnimi prostori. S prehodom na dvojno proizvodnjo in osvojitvijo še nekaterih artiklov, pa nam bodo. premajhni prostori resna ovira za nadaljnji razvoj. Želja kolektiva m pa predvserd potrebe domačega in tujega tržišča pa tirjajo takojšnjo
2.	fazo rekonstrukcije z novo lokacijo. Zavedati se moramo, da bo povečana proizvodni a obrata zadostovala za potrebe domače avtomobilske industrije, v celoti pa obstajajo odprte potrebe domačega tržišča in velike možnosti izvoza za zahod in vzhod. Omenimo naj še, da so z razvojem obrata nastale tudi druge’ službe, kot so razvoj in tehnološka grupa, ki v znatni meri doprinašajo k dvigu kvalitete naših izdelkov, ki so še vedno na najvišji ravni v naši državi.
B.H.
Aktiv Zveze mladine tovarne’uSmerniških naprav Novo mesto si je v svojem planu dela v preteklem letu postavil tudi nalogo, 'da na pobudo Občinskega odbora Počitniške Zveze v Novem mestu organizira aktiv počitniške zveze v tovarni. Aktiv, ki je' bil ustanovljen v lanskem maju.
šteje danes že dobro tretjino vseh zaposlenih mladincev v tovarni, nekaj jih je pa tudi iz sosednjih podjetij; kjer nimajo lastnih organizacij.
članstvo v aktivu si je zadalo nalogo z izleti ih potovanji spoznavati našo domovino. Že lani- je bilo organiziranih več izletov, tako obisk
prehod na dokončno ureditev norm.	.
Ugotovitév teama, ki je po metodi trenutnih zapažanj meril intenzivnost delà j režijskih oseb; je sprožila precej razprav, posebno zaradi precejšnjih rezerv neizkoriščenega časa.-
Padle šo tudi.kritike glede odgovornosti za točno, pripravo. materiala, in. dela sploh. Podrobno' poročilo s sestankov bo še objavljeno.
R.
Kočevskega zbora, ekskurzija ih srečanje z aktivom v tovarni kondenzatorjev Semič, ista tradicija pa se nadaljuje 'tudi letos;
člani Počitniške zveze predvsem izkoriščajo ugodnosti potovanj za časa rednih letnih dopustov,. in to v počitniških domovih ali pa z izposojanjem šotorov, ki jih proti majhni odškodnini izposoja Občinski odbor Počitniške zveže v Novem mestu.
Tovariš Karel Željko,;kkje v letošnjem letu že drugič preživel svoj dosust v okviru Popftniške zv.eze, nam je po-vedal naslednje: ;
»Nameraval sem, kakor že lani, tudi letos preživeti celotni dopust v nekem domu Počitniške zveze ob morju, Vendar • zaradi prezasedenosti kapacitet to ni bilo mogoče. Prijetnih 5,'dni pa* sem prežb .Vel v Makarski v prijetnem naselju »Gornja Savinja«,, ki je bilo polno šolske mladine in ima primerno lego v gozdu; tam se lahko človek resnično Spočije.
Kristina Majerle
Prvi predsednik DS v obratu »Žarnice« — tov. Lado Jugovič, je dejal, da je štel prvi DS 11 članov. O delu DS in družbenih organizacij pa bomo poročali v naslednji številki.
Informativni sestanki v »Elektromehaniki«
Od sobote 15. avgusta do srede 19. avgusta 1964- so bili v Elektromehaniki informativni sestanki po posameznih delavnicah. Na teh sestankih so obravnavali poročilo o prehodu na krajši' delovni * čas in. polletno poročilo o poslovanju tovarne.
Za razpravo je bilo veliko zanimanja, vendar je bil čas razmerama kratko odmerjen, tako "da so padla le posamezna vprašanja v zvezi s pogoji, v katerih tovarna po-
sluje. Predvsem-.,je omenjena velika iztrošenošt strojev in naprav, nadalje velike zaloge materiala nedovršene, proizvodnje iri polizdelkov: Pomanjkanje določenih vrst materiala pa je tudi negativno vp”-alo na izvrševanje proizvodnih nalog.
Korekturo norm na 100-od-stotno doseganje in .istočasno zvišanje . vrednosti grup., za enakovredno vsoto, so ljudje sprejeli kot pravilen
osebja naučila, kako se s; tem ravna. Upravnik ni storil do konča izmene ničesar, čeprav so se nejfateri ranili in je dr. Staričeva dajala' svoje obveze in zdravila; Takih primerov, -ki pa so se v§i končali podobno, .bi' mogli bajti še-nekaj. Iz tega bi . mogli zaključiti, da upravnik mi preveč pripravljen upoštevati dobre predloge , svojih gostov.
OBČASNI IZLETNIKI
Poseben problem so bili tudi priložnostni gostje, kz so prihajali v »Mir« Eot izletniki za nekaj, ur. Marsikdo od naših tabornikov je imel vtis, da so bolj cenjeni kot domači ljudje. Kaj bi ne bili, saj so delali samo čisti dobiček pri pijačah, medtem ko smo mi delali izgubo? Upravnik pa si je sveto zadal, da letos ne sme biti izgube, kar je popolnoma hvale vredno, če skrb za- to ne prestopi določenih mei.
ZAKAJ PLAČEVANJE VODE?	a
Popolnoma nerazumljiva in nepotrebna pa se mi zdi odločitev, da moramo plačevati k ceni, penziona še dodatnih 15 din dnevno na osebo za vodo. Kolikor vem, je zbiralnik in cisterna za vodo vojaška last in vodo uporabljajo vojaki sosedne obmejne opazovalnice. Ko vode zmanjka-, jo vojska pripelje (pač za svoje ljudi) ih za to ne zahteva plačila. Zaradi tega se mi zdi, da je poseben dodatek za vodo odveč, pa čeprav bi dovoz vode bilo treba tudi plačati, saj bi se mogla ta vsota enostavno prišteti v ceno penziona. Tudi dom v Poreču vodo plačuje (kar je verjetno, če je vodovod) pa je- to 'enostavno- prišteto v ceno penziona.
KDO DOLOČA ČENE? Dalje mi tudi ni jasno, ali šo, ali niso določene cene penziona za uslužbence Iskre
in njihove svojce, ali pa to določa upravnik sam, kot se mu pač za koga zdi. Kolikor vem, je bilo rečeno; da je cena penziona 900 din za Osebo. dnevno. Od tega odpade 150 din za prenočišče in 750 din. za hrano (takse posebej). To velja za uslužbence in njih svojce. Kako' mi je torej mogel 'računati hra--no 800 din za dan, 'čeprav Sem preko žene, ki je uslužbenka Iskre, upravičen plačati samo 750 din za dan? Prebival sem namreč v lastnem šotoru. Ali sem s svojim primerom osamljen ali ne, ne vem.
PREMALO JEDILNEGA
PRIBORA
Poseben problem je postrežba. Ker manjka jedilnega pribora, morajo nekateri gostje Čakati, da drugi pojedo, kar vzbuja nejevoljo. Tako je bilo v tretji izmeni, ki je štela okrog osemdeset ljudi. Šotorov je že se-
daj na razpolago za cca sto ljudi, zato bi bilo treba tudi kapaciteto, kuhinje -m jedilnice predvideti' temu številu primerno. In tudi pri tem je opazna nepremišljenost zasnove skupnih prostorov tabora.
TEŽAVE
Velike težave; s katerimi se mora in se bo še moral boriti, vsakokratni upravnik tabora v ■ »Mir«,— je. treba poudariti. Težave so z dobavo svežega mesa in zelenjave, pa tudi ostalih, potrebščin. Za upravnika mora biti postavljen odločen; samo-odgovoren in trgovsko iznajdljiv človek, ki mora imeti povrhu vsega še smisel ¡Za družabnost z ljudmi. Tov. Tičar . te lastnosti .,y. veliki meri ima. Pa ne samo, da upravnik mora take lastnosti imeti, temveč mora biti pripravljen tudi marsikdaj 'žrtvovat: Svoje udobje, saj mu »delovni čas« dejansko
traja od zgodnjega- jutra do 10. ure zvečer in še dlje. Prepričan sem namreč, da je upravljanje takega tabora kot je »Mir« mnogo, težavnejše od upravljanja kakega počitniškega, doma (npr, v Poreču); ker so - možnosti dobavljanja raznih potrebščin mnogo enostavnejše. Prav zaradi tega bi bilo napačno, če bi si, na osnovi teh nekaj - kritičnih "pripomb' ustvarili dokončno sodbo in dobili vtis,-da je v »Miru« vse narobe;
še ha nekaj bi želel opozoriti, ko že ' pišem. Letos smo imeli priliko videti v zalivu »Mir« zasidranih več naših vojnih ladij in čolnov. Že zelo zgodaj zjutraj so pričenjali z raznimi vajami an premiki ter s tem povzročali v rhirnem Miru precejšen hrup. ki nas ' je »metal iz spanja«. Tudi zvečer so na ladjah delovali motorji zelo pozno v noč (do polnoči in dalje) ter s tein rušili gostom ,
Turistično mesto ob »Plavi laguni«
Poreč, mesto in loka na zahodni obali Istre, ima 4000 prebivalcev,; V času sezone, ■konkretno v tem letu, .se mesto in okolica napolni z najmanj 16.000 gosti, kjer zavzemajo precejšen delež tudi Slovenci; med inozemci ci pa prednjačijo Nemci in Avstrijci. Središče mesta lesi na polotoku.' Domačini se pečajo s pridelovanjem grozdja, vina, sadja in zelenjave, dočim v sezoni dopri-našajo precejšen delež tudi k turizmu, s tem, da odstopajo stanovanjske prostore gostom. Poreč je znan kot izredno lep turističen' center z blago klimo, čudovito »pla-vd „laguno«, otokom »Ljuiba-vi« in krasnimi pejsaži.
Turist, ki ga zanima zgodovina, bo lahko našel v Poreču romanske in gotske objekte, med posebnosti pa vsekakor spada Eurazijeva bazilika. — Tako nekako bo vodič opisal prišlecu lepo in zanimivo mesto Poreč; še preden si ga bo le-ta dodobra ogledal.'
Iskrin dom v Poreču stoji skoraj tik ob morju; loči ga
le ‘cesta in nekaj dreves.-Ne morem razumeti, ko so nekateri odenili; --da .ga: je težko najti, saj je s svojo belo barvo viden daleč na-, okoli in stoji takorekoč ob pristanišču in dokaj živahni cesti. Pogled z balkonov Iskrine stavbe sega prek drevja ih tja do »Piave lagune«. Sonce se iskri v tisočerih odtenkih, ki jih prekinjajo številni čolni, jadrnici in vodni smučarji.
»O, lepo je v Poreču in dobro se počutim,« je dejal tov. Deržič, ko sem ga srečal ob vhodu Iskrinega doma in nadaljeval: »Kar prehitro je minilo!	,
»Kaj pa hrana, je bila v redu?« sem bil radoveden.
»O, dovolj je je bilo, pa tudi okusno je bila pripravljena,« se je-brž oglasila njegova žena.
Upravnica doma tov. Mež-kova je kot po navadi z nasmehom prišla nasproti in odgovorila na nekaj vprašanj.
»Takole je pri nas,« je začela — »trenutno je v gosteh 118 odraslih in 32 otrok. Ka-
Pogled z balkona »Iskrinega« doma v Poreču
paciteta kuhinje je dokaj premajhna in slabo opremljena, da bi lahko kaj več popestrili naš jedilnik. Za takšno število gostov bi rabili tudi vsaj še eno pomoč. Težko je namreč držati red., in čistočo,- če so ljudje pre-
ražgiedom na morje. Največja pomanjkljivost pa je zastarela kuhinja . in zato ni nič čudnega, če marljiva kuharica. in njena pomočnica večkrat »grozita«, da bosta to peklensko vročino in slab zrak zapustili. Vse morata kuhati na štedilniku, ki se kuri s premogom (tudi čajčke!), ker je podnevi elektrika tako slaba, da se še brivski aparat koma.L premakne. Prav zato ne deluje tudi televizorski aparat. Za naslednje leto obetajo občinski možje boljši tok.
»Eh. vročina nas ■ ubija, ne delo. Nimamo nobenega strd-, jav še mešalch ne —« je tožila kuharica Marija' Gosar. Istega mnenja so -bile tudi druge, zato je njihov trud v takih pogojih vreden posebne pozornosti.
»Da, preveč gostov- je naenkrat; težko strežemo« — je mimogrede omenila scrvirka Angelca Skodlar.
V sobi z razgledom na morje, so počivale tri dekleta. Prijetno utrujene od sonca, in dobrega kosila so
tri gracije, Pavla in dVe Ma-\ riji, nabirale moči za večer. Oh, da — ples v »Rivieri«; je zanje vsakodnevni dogodek, ki. ga ne bodo zlahka pozabile. Lepo se imajo, so rekle, čeprav je imela ena izmed njih že prve dni težave Z zobnim gronulomom.
In končno mnenje: Por.eč je prekrasen; tu je vse: od miru, morja, sonca,, do prir jetnih. ■ iri bučnih 'večerov z glasbo; »Plava laguna« , se koplje v zahajajočem soncu* kljub temu pa življenje ne zamre. Otok »Ljubavi*, vleče* »Riviera« vabi, lunina mese-.čina pa sumljivo boža Zaljubljence . širom otoka, čeprav je ribiči ne marajo; Vse to se lahko čudovito Spaja s počutkom ' v Iskrinem domu, ki mu je potrebna le dobro opremljena kuhinja Z zadevnimi pritiklinami. Tedaj bo lahko jedilnik tudi bolj pester in bogat, s čemer bo Iskrin dom v Poreču pridobil sloves, ki mu v tem očarljivem okolju vse-' kakor pripada.
Ado
»Iskrin« počitniški dom v Poreč ;
potrebni mir. Razen tega te ladje s premiki prpmešajo in skalijo vodo v Zalivu. Voda postaja kalna tudi zaradi odmetavanja odpadkov ž ladij v vodo. Vsak, kdor je imel masko, je lahko opazil, kako se po vodi vlečejo , kar nekakšne »štrene« in kako ‘je voda kalna. Ker je zaliv Te-lašice velik, obstaja možnost, da bi se ladje odmaknile iz neposredne bližine našega tabora. S posredovanjem naše uprave pri komandantih, bi se to zelo verjetno dalo doseči. Vojaki in oficirji z ladij \pa bi kljub temu lahko | prihajali v naš tabor »na pivo« ker imajo vedno s seboj motorne čolne,- in je njihova družba v našem taboru zelo zaželena.
TABOR NAJ BO RES
TABOR
'Kljub temu je taborjenje v »Miru«, posebno za ljudi iz večjih centrov in celoletnega
mestnega vrveža,- prava sprostitev in možnost pristnejšega odnosa do prirode, ki postaja danes, ljudem na asfaltu, vedno bolj tuja. Prav s tega stališča, bi bilo treba gledati na tabor »Mir« v resnici kot “tabor.
Ob vsem, kar sem napisal, bo marsikdo pomislil, da sem nepravičen, češ; kakšna (v pravem pomenu besede!) lesena »kišta« je bila ona stara »kuhinja«, in kako nemogoča »jedilnica« je bila prej, in »laitrina« in »dežurstvo« itd. Toda resnici na ljubo je treba reči, da je bilo v to vloženo malo denarja in, da je bilo — kljub taki »kuhinji«, kljub taki »latrini« in kljub »dežurstvu« — všfe skupaj ideji taborništva bližje.
Ne pravim: »Vrnimo se nazaj na. staro«, temveč pravim: če smo šli naprej, zakaj nismo šli bolj premišljeno!
Ivan Urbančič
več zaposleni. Največ težav pa delajo mali otroci, skoraj bi rekla dojenčki, ki, razumljivo, ne morejo jesti pripravljene hrane, pač pa njihovi starši zahtevajo zdaj to zdaj ono. Da nastanejo pri tem nesoglasja, ni nič novega, vendar bi opozorila na dejstvo, da teh otrok skoraj nihče ne prijavlja, tako da , imamo včasih resne težave s prostori, čeprav menijo starši, da tak otrok ne zavzame nobenega prostora. Občina Poreč 'namreč striktno zahteva, da se tudi za dojenčke plača polovična pristojbina, ker izkušnje kažejo, da- le-ti dostikrat narede več škode (pomočijo modro-ce, rjuhe, deke ipd.) kot odrasli, zato jih, čeprav z doplačilom, zunanje stranke nerade vzamejo na stanovanje. Menim, da je prav, da »Počitniška skupnost« za naslednje letet izda točna navodila; da ne bo~ v domu nepotrebnih pojasnjevanj.«
Dom »Iskra« ima' lepe sobe, seveda šo najlepše z
Jedilnica doma je prijetna — žal, pa dbŠaj premajhna
DOPUSTNIKI!
PIŠITE NAM, KAKO STE; PREŽIVEM SVpj DOPUST V NAŠIH POČITNIŠKIH DOMOVIH!
Tehnični razgovor št. 1
Dovolite, vi ste... ?
Preizkusna kabina v montažnem oddelku kinoaku-. stike- v kranjski tovarni, kjer stoji veliki projektor za 35 mm film. Od spredaj isti kot NP-21, od strani pa ne. Nekam elegantnejši je, stiliziran, z večjimi bobni in vrsto raznobarvnih tipk. Vsekakor je vreden, da si ga pobliže ogledamo.
»Dovolite, vi ste?«
»Kinoprojektor ISKRA tip KN-3 za 35 mm film'.. Z avtomatskim upravljanjem.«
»Prototip?«
»Ne. Izvozni kontingent, za Turčijo.«
»To se lepo slišat Toda zanima me vprašanje stopnje avtomafhacije. To besedo večkrat zlorabljamo. Kako je s to rečjo pri vas?«
»Odločno odklanjam vsako sumničenje. Sem resnično
tokove do 80 A. Vžigalna napetost 3 kV. Sicer pa sem ves iz domačega materiala.«
»In cena?«
»Nespremenjena, kot pri projektorjih NP-21. Nekaj čez milijon. Navzlic očitnim tehničnim izboljšavam in lažji manipulaciji. Veste, notranje retzerve, nekaj nova-torskih prijemov, saj razumete, ne?« "'i
»Popolnoma. Sedaj pa še majhna demonstracija vaših sposobnosti. Velja?«
DOPUSTNIKI!
Uprava počitniške skupnosti še naslednje kapacitete;		»Iskra«	ima proste
Kraj	Od	Do	Ležišča
POREČ	5. .9.	15, 9.	20
MAKARSKA	5. 9.	15. 9.	25
KAMP MIR	26. 8.	5. 9.	25
ZADAR	20. 8.	30. 8.	10
TRENTA	prosto v septembru		
BLED	^prosto v septembru		
Rezervacije za vse domove sprejema Uprava počitniške skupnosti Iskra Kranj, Kidričeva 40 — telefon št 39-93.
zije in drži dve uri v sveti zamaknjenosti.«
»Kako pa je s preklopom filma tedaj, če sta v dvoje, to se pravi v kabini z dvema projektorjema?«
»Tudi za to skrbi moja avtomatika. Preklop filma na drugi projektor posredujejo posebne kontaktne folije, ki jih operater, nalepi na filmski trafik in ki avtomatično ustavijo prvi ter poženejo drugi projektor.
To je velika prednost. Razen tega pa dovoljuje volumen mojih bobnov s 1800 metri filma skoraj enourno neprekinjeno predvajanje, ne. da bi bilo potrebno izvršiti preklop na drugi projektor?«
»Odlično! Mar to pomeni, da bo popolnoma izpodrinjen predhodnik NP-21?«
»Ni rečeno.. Nekateri se še vedno odločajo zanj, kar povzroča moji tovarni določene proizvodne- težave. Toda .	, , ,
kupec je kupec in treba mu Jfv nekoliko predragi polpre-je ustreči. Malo je posredi r°dmski sestavni deh, kate-konservativnost, malo neza- 881 pa se. cene hitro nizajo.
upanja naprav novitetam - . Alternatorje trenutno vgra- 2amenjavo z dinamnm vsekakor pa je to dokaz, da jujejo v mestne avtobuse,	. v |
je »ISKRA« dobila tradicijo večje ameriške osebne avto- ^Upoštevajoč potrebe jugo-in splošno priznanje > v- po- mobile, nekatere japonske slovanske a^oniobilske in-gtediu kvalitete, ne glede na osebne avtomobile, Merce- Rusinje je ZZA dobil nalogo trenutno »modo« na področ- desova vozila 230 SL, Fiato- ¡¿delati aiternator za vozilo ju reproduktivne kinemato- va vozila-'Coupe 2300 in 2300 Zastava 1300. kl uaj bo za-grafije.«	S- Nekatere tovarne pa po me^iv .z dinamom v tem
»Hvala za zanimiv razgo- želji kupca vgrajujejo alter- vozilu' in . irrJa enako-: vor in srečno pot, ter veliko natorje skoraj v vsa vozila vredne karakteristike kot al-uspeha v Turčiji!«	(Simca, Peugeot itd.). Vgra- ternator, ki ga Fiat vgrajuje
»Že prav, m hvala za do- jujejo jih tudi v policijska	2300 S. xa alternatOT
bre želje.' Ne pozabite pri- in vojaška vozila s primo- #§£g 40 A je primeren tudi tisniti na gumb!«	predajnimi radijskimi posta-, 73 vgramijo v večje kamione
»O, saj res; takoj bom jami, bolniška vozila, taksi-	36
ustregel želji. — Srečno!« je. itd.
Pritisk na gumb in v ka- Konstrukcija alternatorja bini je zavladala tema.	s krempljastimi poli se v
Alternator s transistorskim regulatorjem
(Nadaljevanje s 3. strani)
najekonomičnejši obliki ne-, koliko, razlikuje od dinama. Značilen je razmeroma velik premer in majhna .dolžina, kar pogosto ovira preprosto
Slaba oskrba z materialom
avtomatiziran, kar- pomeni, da potekajo vse faze od vklopa usmernika do preklopa filma na drugi projektor samodejno. Opozarjam pa, da je popolna , avtomatizacija možna le,/če sem opremljen s ksenon žarnico in ne z navadno obloonico na oglje, če delam z ogljenimi elektrodami, potem je avtomatizacija prikrajšana za fazo vžiga oglja, ki jo operater izvrši ročno.«
»Ksenon žarnica? Kakšne prednosti ¿zagotavlja ta' novi svetlobni vir?«
»Velike. Stalno in. enakomernejšo svetlobo, enostavno delovanje brez vmesnega justiranja, neomejeno možnost predvajanja z ozirom na dolžino filma. Predvsem pa je pogoj za popolno avtomatizacijo.«
»Domači proizvod?«
»Ne,- angleški. Troelektrod-na žarnica, jakost 2000 Vy, za
»Prav. Pritisnite na tipko A v zgornjem levem- kotu komandne plošče, zatem pa na zagonski gumbi Z njima se prične uvod v mojo avtomatizacijo. Aktivirali ste usmernik in mi 'dali potreben zagon. Vse ostalo gre avtomatično. Zanimivo .. A? Zares, avtomatika je čudovita stvar! Vsak otrok bi znal ravnati s. tako napravo. Velikan poslušno sledi nevidnim ukazom električnih impulzov. Vse se odvija neslišno in samo od sebe, kot-pod dejstvom čarobne' paličice. Le dobro poglejte...! Kaj ... Molčiš?
»Pusti me, da gledam, saj je skozi projekcijsko okence kabine pravkar šinil svetlobni stožec, med zobniki in valjčki projektorske glave pa že šelesti novi propagandni film o ,Iskrr.«
»Da, naš projektor je me-hanizitand čarovnik, ki te neopazno ponese v svet iiu-
uporablja dinamo 300 W — 12 V, 32 A.
Fiatov al ternator je stare kopstrukpije ž izraženimi poli, mi pa smo izdelali sodobno izvedbo s krempljastimi poli. Vgraditvene mere z Ozi-, ' rom na pomanjkanje prostora v motorju Fiat 1300 predpisujejo obliko doseda-:	njega dinama 12 V, 28 A in
(Nadaljevanje s 1.strani) časopis »Iskra« odigrava	teT'
Zaradi zelo skopo odmer- ¿pozitivno vlogo; potrebno bi _ . ¿u.„- 'ke oblike m jenih razpoložljivih sredstev bilo več konkretne proble- , i	,*nozne te^e,.SfeSt7
nimamo posebnih možnosti- matike posameznih tovarn in , 30 aaiP skušnje in lite-za nudenje izrednih ugodno- nakazovanja, kako reševati	,s .tega podrocJ®', ®
sti; za urejanje zdravstvenih; konkretne probleme.	V3eh- 3odélu-
probiemov članov kolektiva Kaj menite, zakaj v našem meroma kratkem'času ^de-S° dotoeene	ISKRA * V€Č pri.-latl konstrukcijsko Spolni
stvenem domu Železniki, v- spevkov ^ vaše tovarné, ¡n ma samostojno izvedbo, ki
IS'SSnovan i'^no trebi SaSo kd° po vašem ““i" i« PO nekaterih karaklSristikah 18 stanovanj,	bjg	pretežno dolžan pisati v ča- celo nekoliko prekaša Fiatov
sopis?	alternator.
Zadnje čase se je stanje Prototipe alternatorja s popravilo, vse premalo pa se transistorsH&r regulatorjem trudimo, da bi uredništvu preizkušamo v vozilu Fiat dah dovolj kvalitetnega ma- 1300 in XAM 4500. Do sedaj teriala.	.	. na vozilih nismo imeli bist-
. Vaše	posebne	zelje	za	ob-	venjj, težav, čaka pa nas na
1 y?'„	.	,	.	tem novem področju še prekaša	tovarna	je	v planira-	cej deJ da	obvladali
mh okvirih v sklopu pod-varna_ — podjetje, tovarna jetja zadolžena na Vs izvoza — ZZA, tovarna — Obč. skup- podjetja. To ji nalaga veliko
šema?	dolžnosti pri vseh elementih _______________________
Sodelovanje s podjetjem, proizvodnje. Zaradi tega so z ZZA in Občinsko skupšči- samoupravni organi in stro- Dopisniki ! no poteka v redu.	kovne službe sprejeli vrsto
Ali menite, da lahko naš priporočil in ukrepov, da bi- želimo vam vse najlepši časopis odigra pozitivno vlo- izvoz postal primarna naloga na letnem dopustu, vendai go pri obveščanju vaših čja- vseh. Želimo, da bi to posta- ¿e b¡te v tem času n3 nov kolektiva o problematiki lo geslo nas vseh pri rese- _ f .	MK . ,
tovarne in pri reševanju te vanju konkretnih operativ	ra“‘T,ls!
problematike?	nih problemov.
mnogo večje. Za koriščenje letnega dopusta so vsi člani dobili regres, v Portorožu pa imamo v Domu gospodarskih organizacij Selške doline 10 postelj skozi vso sezono. V tovarni vsi,-¡zaposleni lahko dobijo topel obrok.
Kakšno je sodelovanje: to-
se razne podrobnosti teh dveh izdelkov.
dopisovanje v naš časopis!
Uredništvo
Izvlečki iz sklepov samoupravnih organov
Delo socialne službe v »Elektromehaniki«
.	.	. ,v . • Delo socialne službe je bi- prvi vrsti skrbi za invalide
SKLEPI	X zvezi s tem^ zadolžuje j0 v pj-yem polletju dokaj v tovarni, da se jim priskrbi
10. IN 11. SElE ______ j upravni odbor DS delovnih pesjro pQieg individualnega odgovarjajoča delovna me-
UO	ELEKTROMEHANIKE enot,^ da to vprašanje obrav-	¿eja jjj ¿eia na širših ana-	sta. Komisija v tovarni je
(10.	in	11.	avgusta	1964)	navajo ua^ svojih zasedanjih	]^Z2hl se je delo razširilo	bila v stalni povezavi z in-
• Upravni odbor sprejema ter ugotovijo ali je res nuj- tudi po raznih komisi jah (ko- validsko komisijo . — pri na znanje pojasnilo finanč- *°< “a dela skrajšan delovm	¿a' socialna vprašanja KZZŠZ Kranj. Komisija za
cas tako veliko število zapo-	pri sindikatu, komisija za	socialna vprašanja j>ri sindi-
slenih.	vstrstvo žena, mladine-in in-	kalni podružnici pafje.po-
• Upravni odbor zadolžu-	validov. disciplinska komisi-	skrbela za letovanje 28 otrok
je šefa tehničnega sektorja	ja^ komisija za vprašanja	pri. Premantuii v Puli
nega sektorja glede gibanja nedokončane proizvodnje.
Upravni odbor zadolžuje GPS, da posebej analizira stanje nedokončane proizvodnje v MTC, kinomontaži in v skladišču produkcije ter k ugotovitvam ... finančnega sektorja poda obrazložitev,
in šefa delovne enote orodjarne, da do 18. septembra 1964 pripravita obsežno poročilo za UO o problematiki orodjarne, s posebnim °zi
zakaj je prišlo do tako vi- r()in na politiko kadrovanja
šokih zalog in kakšni so iz-gledi za‘ znižanje.
Obrazložitev je treba dostaviti UO do 1964.
in kvalifikacijski sestav, politiko nagrajevanja, izkoriščanja kapacitet posameznih 15. -oktobra strojev ter o možnosti uvedbe druge izmene na strojih.
-za,
ZB, Stanovanjska komisija). . Napravljena je bila analiza stanovanjske problematike mater samohranilk, tekoče so bila podana poročila o skrajšanem delovnem času žena v tovarni, stalno sodelovanje pri zdravstvenih
Socialna služba je skupaj z zdravstveno službo tudi razporejala delo negovalk na domu. Hišna nega bolnikov se je v prvem polletju letošnjega leta razvijala posebno dobro, saj sta bili negovalki na terenu' 18? dni, v ostalih dneh sta, opravljali pomožna dela v obratni ali industrij-' ski ambulanti,	ABC
Člani DS in UO
• V zvezi z visokimi zalo- ki predstavljajo ozko grlo. gami v sHadiščih zidoizuje ® dede na to, da imamo	prihodnjič kaj več
?*•*■■*■ t* —».■? *4-1 »&J?w
ves material razreda 3 in 5 lzkonscenega A®10™6®3 ca*a problemov, nastavljena pa H «e ni rrihal do vključno. zarat*i bolniških in drugih je bila tudi kartotečna evi-10« in	nn izostankov, zadolžuje UO sa- denca vseh invalidov in de-
moupravne organe po DE da lovno manj sposobnih oseb, na zasedanjih BS ^ obravna- zaposlenih v tovarni, vajo to vprašanje s poseb- Pri reševanju individualnih nim ozirom na: ^ J	socialnih «problemov je soci-
—	bolezenske izostanke do alna služba svetovala in po-
30 dni, ,	sredovala v različnih pri-
—’ bolezenske izostanke nad merih: pri družinskih nespo-30 dni,	razumih, pri nesporazumih
—	opravičene plačane Izo- na delovnem mestu, pri po-
y.	šiljanju alkoholikov na ho-
plačane spitalno zdravljenje, pri hospitalizaciji duševno mote-
neplačane
izostanke,
—	izredne dopuste,
—	itd,
® Ker je delovna enota skupnih služb v I. polletju 1964 prekoračila polletni plan
ma na znanje poročilo sploš- nadur, zadolžuje UO šefa dine in invalidov. Iskan je-nega sektorja o številu zapo- splošnega sektorja, da do 24. delovnih mest za invalide je slenih, ki delajo skrajšan avgusta 1964 pripravi poseb- komisiji dalo izredno veliko delovni čas in ugotavlja, da no poročilo o opravljenih dela. Stalno je bilo sprem-je zaradi tega največji Sipad nadurah v tem obdobju za ljano delo z invalidi na pri-v delovni enoti stikal in re- vsak oddelek delovne enote učevanju in rehabilitaciji, lejev, MTC in montaži štev- posebej ter poda primerjavo Pri tem se je komisija po-cev.	z istim obdobjem leta 1963. stavila na stališče, da se v
Ing. Franc Bandelj, pred- Tov. Danijel Besednjak, sednik upravnega odbora to-	predsednik delavskega sveta
vame avfoelektričnih izdel-	tovarne avtoelektričnih izdel-
pregiedih	Članov ZB pa	je	kov v Novi Gorici, je .zapo-	kov — dela kot mojster v
tej	službi	dalo jasno sliko	slen v tem kolektivu kot	vzdrževanju, in je v Iskri od
o zdravstvenem stanju bor- konstruktor v OTIC. Lani. je začetka. V tovarni ,avtoelek-cev. Analiziranje, minimalnih, diplomiral na elektrpfakulte-* tr.ičmh izdelkov se je 1. 1961 osebnih dohodkov, o čemer, ti, a čeprav je v kolektivu še- začel tudi politično udejstvo-
le nekaj mesecev, so se vo-	vati in je uspešno vodil, šin-
livci na junijskih, volitvah z	ddkalno organizacijo kot njen
31. decembra 1962 in sicer po najvišji možni ceni.
Način odprodaje se določi v dogovoru s finančnim sektorjem in organizacijskim birojem. O izvršitvi je treba poročati UO.
0 Komisija za racionalizacije in tehnične izboljšave naj do 24. avgusta 1964 po- stanke roča UO, koliko patentov ozi- — neopravičene roma prijavljenih izboljšav izostanke, iz leta 1963 se še uporablja _ neopravičene v .proizvodnji.
'Upravni odbor smatra, da bi se vsi predlogi morali v proizvodnji najprej preizkusiti in šele nato nagraditi.
• Upravni odbor spreje-
in sodelovala pri stanovanj skega mater samčhra-
nib oseb reševanju problema nilk.
Od' komisij je bilo naj-ittočno sodelovanje v komisiji za vprašanje žena, pila-
Pisana in nepisana norma
Naš statut podjetja je nad- prečnega člana kolektiva, po-
vse dragocen in nepogrešljiv instrument, ki uravnava naše medsebojne odnosev in postavlja takorekoč vse na svoje mesto. Prav je, da smo ga dobili, saj smo dolgo, čakali nanj. Da bo red pri hiši, da se bo vedelo, kdo pije in kdo plača..
Nekoliko bolj vznemirljivo pa je, da pričenjajo naši ljudje prebirati statut in se se-, znanjati s črko naše notranje zakonodaje. Res, ne bero ga Vsi. Toda tistemu, ki. ga prebira pa beseda statuta ne prinaša pomiritve, pa najsi so ga. naši pravniki še tako
¿redno pa tudi poslovanje celotnega podjetja.
Na primer člen 183. Jasno in nedvoumno je določeno, 'da »morajo biti osebni dohodki delavcev odvisni od količine in kvalitete opravljenega dela, zahtevnosti dela in DOSEŽENIH EKONOMSKIH REZULTATOV delovne enote, tovarne ali enote skupnih služb, kjer je delavec zaposlen, in podjetja.«
Površno tolmačenje statuta . pa nas kaj kmalu pripelje do olajševalne okolnosti v istem členu statuta, ki pra-
Ing. Franc Bandelj, predsed- Daniel Besednjak, predsednik nik. UO v Novi gorici	DS v Novi Gorici •
zaupanjem izrekli zanj. Že predsednik. Sodelavci so doslej je dokazal mimo svo- prav kmalu uvideli vse nje-je strokovne sposobnosti, da gove sposobnosti in ga izvo-je dober organizator. Prav lili za člana DS in UO , lani tako pa je tudi politično pa je bil predsednik tovar-podkovan, kar vse mu bo ne--niškega	delavskega .sveta,
dvomno koristilo pri izpod- Dokaz za njegovo uspešno njevanju dolžnosti člana DS delovanje v delavskem sa-iii predsednika upravnega od-'mgupra^ljanju je to, da so bora tovarne, bo znal zasto- ga letos brez oklevanja izvo-pati interese kolektiva, tudi-lili za predsednika delavske-na zasedanjih DS podjetja, ga svetai, ker vedo, da bo de-kajti je vztrajen in razgle- 1° organa pod njegovim vod-dan, zato bodo‘njegove ldst- «Ivom zanesljivo in uspešno.
Tako ing. Bandelj, kot Danijel Besednjak menita, da .	.	.. iše bodo organi upravljanja
gotovo pripomogle, vda bo z v^0 resnostjo lotili reševa-tudi na polju družbenega'nja težav in problemov, od upravljanja, uspešno reševal katerega je odvisna rast te poverjene naloge.	naše tovarne. '
Precejšen del članov kolektiva^ ki jih norma ne zade-	v začetku, ko si mora
ne, si ob tem pošteno oddah- izkušnje šele pridobiti, praV ne, pa četudi za ceno manj- gotovo pripomogle, .da bo ših osebnih prejemkov, ki so na ta ali pni način zvezani z delovnim učinkom pri tistih, ki žive pod »diktaturo norme.«
Toda, na žalost.' niso vsi taki. Poznam nekaj tovarišev, na primer viz nekaterih naših. skupnih služb, ki jim naš statut vzbuja »revolucionarne« misli. Ti tovariši živijo in delajo v razmerah, da si morajo spričo vrste dela sami postavljati osebne norme.
Tako — po poštenem občutku in po zavesti, da pripadajo velikemu gospodarskemu katerem
vi, da morajo biti vsa delov-Iepo formulirali. Narobe, ne- , na mesta po možnosti nor-kaierim ljudem ne dajejo rdirana. pokoja določena nasprotja Norma je zaenkrat edina organizmu, v katerem je med določili statuta in med zelena veja, za katero se lo- od pravilnega funkcioniranja prakso, ki jo izvajamo v vimo pri uveljavljanju sploš- vseh sektorjev odvisen tudi življenju in delu kolektiva, nih stimulativnih priporočil njihov lastni uspeh.	.
Med notranjo vsebino in zu- statuta. Drugih možnosti, na Jfaiki tovariši si zastavljajo nanjim uvel j avl j avl jan jem le- podlagi katerih bi član kolek- včasih zelo nerodna vprasa-pih statutarnih načel. In to tiva lahko pokazal voljo do uja. Na primer, taka-le: »Do-ponavadi pri najbolj kočiji- izboljšav — sebi in podjetji! biro, normo si postavljam vib'določilih, ki močno zade- 7v prid — m, oziroma jih ne -sam. Praktično je ne morem vaio v osehne interese nov- maramo videti.	(Dalje na 8. strani)
Proizvodnja v		juliju 1984	
Tovarne	Planirano Izvršeno		%
	v 000	v 000	
ELEKTROMEH.	993.899	1,070.665	107
INSTRUMENTI	. 80.468	116.044	144
AVTOELEKTRIKA	' 925.960	573.390	62
MOTORJI	94.187	90.233	96
AVTOMATIKA	509.863	573.442	112
ELEMENTI	530.253	522,059	98
NAPRAVE	289.310	101.267	35
ELEKTRONIKA	123.170	106341	86
APARATI	230.105	288.842	126
KONDENZATORJI	172.000	142.484	83
POLPREVODNIKI	62.669	108.632	173
USMERNIKI	64.940	66338	102
MIKRON - Prilep	—	112.133	
SKUPAJ:	4,076.824	3,872.070	95
K razstavi fotografije v ZZA
V časopisu št. 24 smo pod naslovom Uspela razstava fotografije v ZZA«, med drugim priobčili tudi. načrt dela Foto-kino kluba ZZA, kjer-pod točko 1. zasledimo tole:
Za dan mladosti v letu 1965 bomo, razpisali razstavo fotografije s temo »Delo in življenje kolektiva iskra«. Ta razstava verjetno ne bo imela neke Večje umetniške vrednosti...
Uredništvo je na zadnje besede imelo pomislek, češ, ali taka razstava res .ne bi mogla imeti »večje'umetniške vrednosti«, zato je naslovila na nagrajence letošnje razstave apel, naj na pripombo uredništva pošljejo svoja mnenja. '	■
Tovariš Marjan čepie nam je prvi odgovoril. Takole pravi:	|	,
»V glasilu št. 24 od 18. junija vprašujete, če razstava fotografije »Delo in življenje kolektiva ISKRA« ne bi mogla imeti večje umetniške vrednosti? |
Do kod seže delo in kje se začne umetnost. Kje se neha
(navadna) fotografija in začne umetniška? Vse.je,odvisno od vrednotenja!
Če primerjamo umetnine zadnjih let — zvite jri zvarjene j jz zrezanih ostružkov ih odpadkov ter najrazličnejše preluknjane ,in nepreluknja-ne ilovnate, umotvore, ki se jim, kakor tudi avtorjem klanjajo premnogi — si moramo priznati, da imamo v ISKRI med Sto tisoč delovnimi postopki lepo število takih, ki že sami po sebi zaslužijo vzdevek »umetniški«. To
v resnici tudi so, a Se nam zde vsakdanji, ker. le-ti niso razvpiti, kakor tudi ne ljudje, ki jih obvladajo' in opravljajo, kéf imajo stvarno vrednost, a ne namišljene.
Kdo ne pozna .fotografijo »Plavžar« pokojnega ! Slavka Smoleja? Dobila je küp pri» -znanj, doma'in na tujem, obšla je ves svet po vrhunskih razstavah, bila je neštetokrat reproducirana, imela je kup posnemalcev, a je 'še. danés enkratna in . edinstvena!' Za- : kaj? ... Ker je avtor temeljito opazoval človeka pri. delit, vedel, kaj hoče prikazati ih td znal uresničiti. Prikazal je preprostega delovnega človeka v delovnem okolju tako izvirno, dá je'ta fbtografija. postala _ pojem umetniško prikazanega dela.
če se bodo -v tej smeri poskusili avtorji fotografij za prihodnjo razstavo ob »Dnevu mladosti«, sem prepričan, da bo ta razstava imela polno umetniško vrednost in velja-
Kako smo letovali v Zadru
Fotografija »NJENO VSE« — ing. Alojza Čampe, je prejela na fotorazstavi ZZA — drugo nagrado
Letni plan in	izpolnite	v	
(Januar — Julij 1964)		■ V '	
Tovarne	Letni plan v 000	Izvršeno v 000	%
Elektromehanika	13-33Ó.334	7,696.426	58
Instrumenti	1,002:228	644.828	64
Avtoelektrika	9,248.830	3,603.919	40
Motorji	1,486.750	727.187	49
Avtomatika	6,450.634	4,242.000	66
Elementi	5.270.664	2,863:276	54
Naprave	2,809 477	670.399	24
Elektronika	1,521 670	794.516	52
Aparati	3,278.355	1,724.554	53
Kondenzatorji	2,026.450	1,137.879	56
Polprevodniki	902Ž76	646.503	72
Usmerniki	854:770	454.508	53
Mikron - Prilep	433.400	112.133	26
SKUPAJ Pisana i	48,615.838 25,318.128 52 itëpisana		
Tov. Pande Malinov iz Skopja je znan kot izredno vesten šofer, ki se je izkazal tudi ob potresu. V slabe pol ure je obšel vsa stanovanja sodelavcev in s tem pripomogel k najhitrejši povezavi Iskrinega kolektiva v Skopju
Razpis, ki ga je objavila počitniška skupnost v našem časopisu,- je kazal, da- bo letovanje v Zadru prijetno, vendar smo/ bili razočarani.
O	hrani prve dni je bolje da ne govorimo, saj smo bili primorani "uživati hrano, ki ni po vrednosti in niti po okusu odgovarjala našim navadam, pri čemer so bili" najbolj prizadeti otroci, ker niso navajeni na premočno začinjeno hrano. — O postrežbi 'bi - 'se dalo dosti ' napisati, saj .so- nekateri strež-niki nosili jediiui, pribor kar v žepih1 in ga nam »zmetali« § na mizo.	¡g
Ker: se nemogoče stanje kljub urgenci ni spremenilo, smo hoteli odpotovati nazaj, vendar je tov. Vouku uspelo, da nam je preskrbel hrano pri -Počitniški - zvezi, na kopanje pa smo sé vozili z avtobusom (15 minut) v znano kopališče Borika, ki je res lepo urejeno, šele s to akcijo smo prišli do vsaj znosnega dopusta.
H koncu ' 'apeliram na upravo počitniške skupnosti, da v naslednji številki časopisa objavi>, prepis pogodbe za letovanje v Zadru, in odgovori, zakaj- dopustnikov niso opozorili na stvarno stanje, čas je namreč, da znamo ceniti vsak dinar, , ker tako neurejeni dopusti lahko kvarno vplivajo na odnose in predvsem na zdravje po-edinca. Pri vsem pa se resno vprašamo: »Kdo je kriv, da je vsa skupina, morda /tudi druge, tako slabo preživela precej dni .svojega, dopusta?«
Prosimo, da naš dopis objavite v časopisu; S - tam člankom ne maramo preprečevati letovanje v Zadru. Ne,' Zadar je lep, prav tako tudi okolica in plaža Borika. Vse, kar je bilo slabega — smo zapisali zaradi vednosti 'drugim in v opozorilo počitniški skupnosti. -
Za drugo izmeno:'' Ciril Omahen, Vladimir Šavli, Franc Zaplotnik
(Nadaljevanje s 7. strani)
presegati kot tovariš pri stroju, ker si jo ..sproti zvašujem ; ali znižujem — lcakoi šem . pač - pri' volji.. '. ' Včasih pa se mi zdi, da bi lahko pri .hranil podjetju milijone — toda čemu' bi si nalagal delo, ko se mi to bič-in .pozna'; in' ko' zato ne dobim nobenega priznanja. — Enostaven" pri ineri pred kratkim sem dobil več inozemskih ponudb
1	S K R A «- glasilo delovne ga kolektiva Iskra industriji za elektromehaniko cteleko munikacije, j elektronike Ji avtomatiko — (Jre uje uredni šk;, odbor — Glavni urednik Pavel Gantar — odgovoru-urednik1 Igor Slavec- — :zhs. ja tedensko — Tisk in kiifeij »ČP Gorenjski t:sk* Kram
zai nabavo nekega blaga iz uvoza. Že .na .podlagi treh zbranih ponudb bi po veljavnih uzancah lahko., odnehal, toda nekaj, me je gnalo, da šem šel še naprej. Zahteval / šem' še druge pobud» b;e, primerjal in kalkuliral; na podlagi peté ponudb^ sem ugotovil da sem izbezafveliko cenejšega ponudnika —- in prihranil podjetju par štoti-spčev dobrih deviznih dinarjev.,
Bil sem vesel, kako ne bi bil. Tudi drugič bom verjet- -no ravnal tako. Ali pa tudi ne, • kdo mi kaj more? — Tisto, kar koplje^ v meni, je želja" po priznanju, da tudi jaz lahko učinkovito prispevam k -rentabilnosti podjetja — z večjim ali -manjšim prostovoljnim »napenjanjem« lastne moralne norme. — To-
da pri nas na tako malenkosti ne polagamo važnosti. Na besedo stimulans Sicer prisegamo, se ji klanjamo do tal, tam. pa, kjer bi' jo bilo treba resnično uveljaviti v obliki malenkostne »priznavalnine«—pohvale ali nekaj tisočakov — tam pa kar na lepem zmrznemo. Da ne bo, zamere in hude krvi pri tistih; ki si s takimi problemi ne belijo glave ...«
. .Da, tako je rezoniral tisti tovariš iz skupnih služb, ki verjame v dobronamernost našega statuta.
Vem, da ta. članek ne bo niti za las spremenil obstoječih navad v našem podjetju. Za tako dejanje je treba nekaj inteligenčnih napo- | rov, piedvsem pa "poguma.
Ljubo
»Takle «pomagač’ kar prav pride,« sta dejala delavca, ki imata iz dneva v dan opravka s premogom