218. številka.
Trst, v nedeljo 7. avgusta 1904.
Tečaj XXIX.
W Ixhaja vma.Jc dtut "Pi
■<B ob asdeliah in praznikih) ob 5. ari, ob ponedeljkih ob 9. ari zjutraj.
fjISMne Številke se prodajajo po 3 aov6. (6 stotink)
V Mtorih tobakarnah ▼ Trata is okolici, Ljubljani, Gorici, Olljt, Kranja, Maribora, Celovca, Idriji, Žt. Petru, Sežani,
Nabrežini, Novemmestu itd. •|1ms ln naročbe sprejema oprava lista „Edinost", a lam Melln plccolo štv. 7. — Uradne are ed 2 pep. de 8 zvečer. Ome ogla-om 16 stotink na vrsto petit; poslanice, osmrtnice, javne zahvale in domači oglasi po pogodbi.
TELEFON itv. 870.
Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
V edinosti Je mod!
HaioSnlna znala
sa tu leto 24 kron, .lol leta 12 tcron, 3 mesece 6 kro«. Na naročbe brez dopc^lane naročnine se jpiava ne onim. Vsi dopiBi naj Be pošiljajo na uredništvo lista. Nefrankavai«
pisma ae ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo liita.
UREDNIŠTVO: Ulica Torre blanoa itv. 12. Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. I«aatnik konsorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna, konsorcita lista „Edinost" v Trstu, ulica Torre bianca fitv. za PoŠtno-hranilnični račun št.' 841.652.
Milu T01
I
Rusi 86 umaknejo le do Liaoj&nga. sprejeti predlog vlade, da bo tretjina zakono-PETKOGRAD 6. Glasom porož.l iz daj nega sveta imenovana, dve tretjini da Liaojacga se umikajo Ru?i ob vsej črti na bodeti pc. izvoljeni. Izjavili so torej, da ne izrečno povelje Kuropatkinovc. V Liaojangu morejo sprejeti druzega nego le popolnoma se bodo Rasi vprvič resno postavili v bran reprezentativno vlado.
Japoncem.	Razmere med Turčijo in Ameriškimi
Rusko dobrovoljno brodovje.	državami.
ADEN 6. Parnik ^Petrograd« luškega	\VASHINGTON 6. (Reuterjev biro.)
dobro voljnega brodovja je plul včersj popo- | Zaradi napetih odnosa je v med Turčijo in ludne mimo Adena, v smeri proti vztoku. Zedinjenimi državami je državni tajnik Hay Varstvene naredbe za ruska prista- preainii SV o; dopust ter se za teden dni pc-nišča.	vrnil semkaj. Na današoji seji ministrov pod
PETROGRAD (>. Zbirka zakonov je predsedstvom predsednika Roosevelta se je priobčila za dobo vojne veljavna določila podrobno razpravljalo o razmerah s Turčijo, giede varstva pristanišč v Sveaborgu, Vi- Vladni krogi so radi cdkladnega vedenja borgu, Kroastadtu, Libav-, Sebastopolu, 05a- TurČje og( rčeni. kovu in Batumu. Preden se proglasi v»jno	Afrikanska železnica,
stanje, je naloženo ministru zunanj h stvari j LONDON 6. Prvi inženir Rhcdesia-že-naj priobči ta določila inozemskim vladam : lezaic€>> Sir Charles Metsalf ki je ravnoktr ter jih obvesti, da n orajo pravočasno nazne- ' doepel v London, je prinesel o napredkih niti ruaki vladi, ako bi katera hitela poslati ! železniške proge Kap Kairo najugodnejša po vojne ladije v omenjena prist-, n šča.	rcgil0 IzmerjaDje proge je baje do točke 140
Parizka mnenja o Kuropatkinovi milj 8e,fprno cd z^mbssija dovršeno. Ko je taktiki.	odšel Sir Chsrles iz Afrike, Be je promet
DUNAJ 6. Iz Pariza poročajo: Z czi- mei Kapcm in Viktoria-slapi ša normalno rom na bodoče dogodke v Vztočai Aziji, so
mnogi tukajšnji krogi maenja, da se general j	zdravnik Edvard Seilg<?r.
Kuropatkin te spusti z Japonci v veliko	.,rTVT, T	0	, . _ •
. ,	, r - vi ua	vt' i• + ~ i DLNAJ b. Zdravnik Ssngar, ki ee <e
bitko v okolici Mukdena. Jliali se tjmvec,- „	„	. Ar , .
' leta 186<>. za čaea cesarja Maksimilijana da ee bo pred japansko vojsko, katero ee ... _r . . . ,	,
_ '	i	.	mudil v Meksiki, je danes umrl.
ceni ca oOO.OOO mož, umaknil proti severu (
do Harbina ter po m< žnosti tam s svojimi ! Ameriška eskadra t turškem vodovju, četami prezimi'. V tem slučaju bo pričakoval	\VASHINGTON »i. Evropska eakadra
grada : Z*g povija se, da se bojuje pri Liao- | v Harbinu ojačenj, tako da bo zamogel pri- j Zveznih držav je dobila ukaz, da odpljuje v angu ML0O& Japoncev pod generalom Uetkom bodočega poletja stopiti v < fenzivo z turško vodovje Kurokijem s četa ni generala Kuropatkina. 'armado, kibomečnejša od japonske. Na' b ja cdbčiia izid sedanje ;V5ak na5in bi izvršitev takega račrta prinesla po eg resničnih kor sti tudi škodo. Trebalo bi potam zopet s silo osvojiti tako obširno pokrajino kakor je Mandžurija, kjei bi medtem Jtponci u-edill svojo upravo ter povsod ovoje pozicije utrdil:. Nadalje bi v i
4. t. m. se je ' OEeri1 elu5aju bil'» nem^ '6e Preprečiti padeš 1	^ r ^ tega ni J defi^tiv^ega
Bi?o|Port Arturja. Konečno bi taki taktiki na- j ^^ ^^ nagprot} je Ž3 dolo5eno, da se
(Brzojavne vesti.) Boj okolo Port Arturja
LONDON >. Neki potnik s pctapljene lad je >H paog«, po imenu »Scrabrinskcj je dospel z drugimi potniki v Č fu. Po njegovih izjavah so Japonci cd 26. do 28- julija na-ckakovali zadn e zunanje utrdbe namreč Volčji hiib, Zeleni hrib in Kristov hrib Hsvfrao in vztočoo od meats. Jgpancl so vzeli Volčji in Zeleni hrib, tida ni se jim posrečilo vzeti Kristovega hriba, ki je v ruskih rokah. Port-artureki časopis je cenil ruski zgube na 200 mrtvih in *00 ranjenih, dečim zn&šajo japonske zgube 13.000 mož. Japonci bo iz streljali 125 000 srapnelovih strelov. Vso japotsko vojn > silo pred Port Arturj m se C; ni na 180.000 mcž. V noči 28. julija je bilo sklenjeno premirje v svrho, da se po koplje mrliče. Glavna sila ruske posadke je sedaj v mnogih st?l n i h utrdbah trdnjave. 2000 topov je obrnjenih proti planjavi, preko katere morajo iti Japonci.
Pričakuje se, da bodo dne 15. t. m. Ja-{Oici zopet napadli trdnjavo. Geaerala S^esla «3 častniki boje, a možtvo ga čisla. Vest, da je bil Steeel ranjen, ni re*n čna.
Glavna bitka pri Liaojangu ? PARIZ G. »Matin« poroča iz Petrc-
Oborožepje grške armade.
ATENE (i. Poročilo nekega Ifcta, da se bo za novo cboroženje grške armade nabavilo Manolichnjeve pivška, je ee prerano, ker se bo prej še pjskusilo z drugimi sistemi pušk. Kar se tiče nabave topov, naročilo Be bo le 144 poljskih in 24 gorskih topov,
Ta bitka b vone.
Ljuti boji pri Hutsiadsiju. Japonci zgubili 13.000 mož.
PETROGRAD 6. D. pisnik »Birievskija Vjedcmcati« je sporo5al dne 4. t. m. zvečer iz Liaojanga : Dae 2, 3. in vršil 1 ut l;oj. Japonci s j capadli z vbo____
središče ruske pozicije pri Hat-iadii. Japonci »Potovali tu li razm nro., v r-.trogranu. ^ grad le tri ok]opae križarke za Griko
s, mtli 54 batalijoao-, med temi je bilo 36 j Zdl 9e tudl« da 86 tudl AlekseJev ne 8tr,nJa mcraarico po obrazcu vojne ladijs »Monarh«,
bataliionov rednih 6et, dru^i bata ij o ni PO « tem načrtom, ki se ga pnp.suje generalu kaUr.	najbolj odgQvarja grškim raz.
....	i tt	- ! Kuropatkinu.
obstojali iz riservitjv. General rLuroki j« i	v	meram.
. .. . t a a x- a	Japonske finance.
DDrabil rčsarviste zi napad, dočim bj redne	.T „ , . ^
K . i . . . . ' v .	LONDON 6. Kakor javlja »Dailv
čete skušale zajsf. nase čete. Rrserv sti so z	# , ,
... ^ « -i	Mail«, je japonska vlada izdala v sredo z\
VSO Silo napadli KUS£ V -lfa a .cr«»nilrnw or» !	■>
20 milijonov bankovcav, odplatnih dne 15.
bile vsled naš'ga ogaja decimirane, toda iz
prfzajeaa mesta so ."iirat, 4krat zjpet izpt I- „	#
... .T v A _ , vojno, ampak za tekoče izdatke ndi. N« to aa se nase čete pičts umaknile! -	r_____
t?r si izbrale pripravno mest odkoder je nase topništvo prizadelo Japoncem ogromnih zgub. Japonake zgulie eri Hutsiadsiju cenijo na lO do 13.000 mož. Ru-ke 7gube so v primeri z japonskim; neznatne.
Zalagatelj portarturdke posadke za klavno ž vino je izjavil, da so Japonci še 20 kilometrov oddaljeni od zunanjih utrdK
decembra t. 1. Denar ni baie namenjen za
Parnik >Malacca<.
ALGIR 6. Parnik »Malacca« Peninsu iarne družbe je odplul proti Port Saidu.
Požar zaloge tobaka.
BUDIMPEŠTA G. Danes popoludne je pričelo ^ordti v 7alogi tovarne za tjbak. Gasilci eo okolo 5. ure popoludne ogenj omejili. P. gorel je del poslopja. Pri tem je bilo uničenega 3000 kvinialov tobaka. Škode je 250.000 krcn.
PODLISTEK.	47
Azijske povesti.
Iz zapiskov priobčuje Anatol.
XI.
»Torej kaj je storiti sedaj ?« sem vprašal jaz še enkrat.
»Najboljše je, da grem jaz vso etvar aaznanit, da pride Haiu pod policijsko nadzorstvo, al prav za prav takoj v zapor, kajti njena krivda je dokazana. Jaz pojdem k \tam8cu, da stori vojska oblast nadaljne Korake «.
»Le pujdi, potem pa pridi aazaj ! Ce nas •cš potreboval na preiskavi, mi smo ti vedno um razpolago«.
»Na svidenje torej !«
Ko je Surov odšel, šel je Saratin gledat, je kdo že vstal.
Kmalu je prišel nazaj z Dimitrijem, ki e je veselo pri smej al v sobo.
»Dobro jutro! Je bil-li lov vspešen ? V imate novega gosta, dobro jutro!«
»To je moj prijatelj Sumpau, Sirjen po rodu; on mi je po aferi v Vjatki pomagal če* Ural«.
Brzojavne vesti.
Angleži in Buri.
LONDON G. »Morning Post« poroča iz se bo vršila dne 23. t. m. pred Pretorije: Voditelji Burov so se branil; Veliki Kaniži glavna razprava
Preganjanje medmurskih Hrvatov.
Hrvatski list »Naše pravice« javlja, da
sodišSem v proti trecr

Ko sem tudi D mitrija predstavil 2 pavu, pozdravila sta se oba prisrčno.
»Zdravstvujte, Sumpau ! Ves9l bom, če mi bo možno, da vas, vsaj nekaj časi obdr-držim kakor gosta pod svojo streho«. ,
Sumpau je bil nekoli&o v zadregi radi tega gorkega veprejema, kajti navajen je bil, to so ravnali žajim kakor z neciviliziranim čtovekom. Bil je pa veselo presenečen valed tolike uljudnosti D mitrija nasproti njemu.
Na to je Dimitrij oišel, mi trije pa smo legli na postelje ter zaspali, kajti trudni smo bili precej.
B lo je okrog oimih zjutraj, ko sem cul, kako je nekdo v galopu prijezdil na dvoriš'e. Pogledal Si m skozi okno in videl, da je Su rov. H.tro je vrgel vajeti hlapcu, iu takoj na to prihitel v Bi bo.
»Halo ! zaspanci, na noge ! Pojdemo na pojezd, jo^ledaf, kam se je obrnila naša ljubezniva Haru«.
Seveda smo bili takoj na nogah. Hitro smo povžili, kar nam je Aksinija prinesla za zajutrk in priveli svoje konje ven iz hleva. Sumpavu je dal Dimitrij za sedaj svojega konja; ko je bilo vse gotovo, smo odjezdili, da ee je vse kadilo za nami.
H tro smo prišli iz 0 te. \
»Kam sa hočemo obrniti, ko ne vemo, kam je šla ?«, sem vprašal Sarova.
»Jaz mislim, da bi bilo najbolje, ako bi šli proti reki Silki, kajti tam se baje zbirpjo Čunčuzi. In Haru se je gotovo obrnila tja«.
»Gotovo je šla tje ; kam naj gre pač drugam ! Surov, vi veš pot, v*odi nas !«
Surov se je postavil na čelo naši četici in udrli smo jo, da je b lo veselje. KoDji bo bili spočiti, zato Bmo precej časa tako hitro jezdili. Ko so se malo utrudili, prešli fo Kami v bolj počasno hojo ; bi t i navadeu tek, da smo sa lahko menili med seboj. Sarstin in Surov sta jahala skupaj, Sumpau in jaz tudi vštric. Sumpau mi je rekel bolj nalahko.
»Vanja, hvala ti. da nisi nič omjnil, kako sem se dal od Haru voditi /.a nos«.
»Ej, dragec moj, molči o tem ! Kaj naj bi te pa omenjal pri Haru razven, da Bi se branil poveljevati Ćunčuzom ?*
»No, saj sam veš«.
Bd je v zadregi, ter je jako pazljive gledal na noge svojega konja.
(Pride še.)
Medmurcem radi zkčina hujskanja, ker so razširjali brošuro : »Kako je našoj braći v Medmurju«. To je samo tako eden pojav v vrsti mnogih preganjanj, ki se vree v zadnji čas, izlasti, odker so se med hrvatskimi kmeti v Medmurju počele širiti hrvat3Ke knj:ga in novine. Brez narodne inteligenc?, a proti preganjanjem in madjarizae ji uradov, š^l in cerkve, pedal se je medmurski kmet; v težki boj, podpiran v tem svojem stremljenju le od nekoliko rodoljubov Varaždina. Ako bi vsaj v cerkvah, ki si jih je zgradil svojimi žulji, naštl zaščite materinemu jeziku, toda tudi od tam ga bije v mnog h slučajih brezobzirna madjarizacija ! In vendar je Medmurje del zagrebške ntdškofije. E, furtimaši : evo vam hvaležnega dela za »hrvatstvo slavno!« Doma »prenavljati« narod, tam pa, kjer je itti izročen na miloat in nemilost kruti s li krutega sovražnika, podpirati poslednjega se svojo pasivnostjo : to pa res ni »slavno«, kamo-li rodoljubno ! Hic llhodus, hic Balta!
Sv. Stolica in Francija.
Lst »Journal« zatrjuje, da ve iz najboljega vira, da je nemški ce3ar Viljem ukazal državnemu tajniku Merrv del Valu dostaviti noto, v kateri ga je prosil, naj bi prapr.čii, da bi Nemčija ne bila zap'etena v eedanje težave, ki utegnejo nastati med sv. Stolico in katoliškimi državami.
Iz Carigrada je prejel »Figaro« sledečo vest :
Po gotovih informacijah, prihajajočih di-direktno iz Vatikana, bo prosil papež Avstro• Ogriko, naj prevzame protektorat nad katoliki na Jutrovem. Papež Pjj X. bi na ta na-■ čin izkazal Avstriji svojo hvaležnost, katero jej je dolžan za posredovanje povodom njegove izvolitve. Ako so to vresniči, bo to za Italijane grozno razočaranje. Medtem so vse tekoče stvari, tičoče se katolikov, na turški vladi faktičao suspendirane. Turki se lega vesele in se pripravljajo otresti se jarme, ki je njim neprijeten.
Radikalno sccjalistiska ..Lanterce" izvaja v svojem uvodnem članku, da je h'an-cozki protektorat nad katoliki na Jutrovem danes samo la mrtva črka. Vsaka država ima pravico in dolžnost, da sSiti svoje podanike,, oziroma, da izroča to varstvo kaki drugi državi. Francija si zamore le čestitati, <la jej je dal spor s sv. Stolico povoda, da s i je otresla teh ostankov micolosti.
£vstro-0grska in 3talija.
I? Kima poročajo od 2. t. m. : Avstro-ograki poslanik pri Kvirinalu je bi pri mi-niaterakem pred-edniku GJolittiju ter te je v imenu avstro-ogrske vlade pritižil zaradi agitacij irredentistov in proti nabiranju dobroA olj-cev od strani generala Riccioti Garibaldija, k hoče, kakor znano, organizirati oboroženo četo 50.000 mož, katere bi se porabilo v slučaju za vojno proti Avstriji.
Poslanik je baje ministra opozoril na dejstvo, da italijanski in mednarodni zakoni zabranjujejo vsako nabiranje dobrovoljcev od strani privatnih o?eb v mirovnih čaaib, izlssti pa, ako je tako nabiranje namenjeno proti spccijelno poznani državi. Soli s a, da se je ministru posrečilo, da je pomiril poabnika z zagotovilom, da vlada ne pripisuje nikake važnosti temu Garibaldinskemu novačenju; taka novačenja so se vršila ža večkrat ter n so nikdar motila razmer Italije do druzih držav.
Ž3 verujemo, da je gospod Giolitti tako zatrjeval gospodu avstrijskemu poslaniku. Saj tudi zločinec pred to liščem ne priznava svoje krivde. In na dlani je za vsakogar, ako zna le do pet šteti, da je v največo koriBt — Garibaldijevi stvari Bami, ako italijan-ka diplomacija potajuje njeno resnost. Ćim manje pažnje posveča vnanji svet takim podjetjam, tem bolje je zanje, tem lažje se razvijajo in s tem veČim efektom nastopajo potem v slučajih, za katere so bila zasnovana . Italijanek
državniki zatrjajo lahko, kar hočejc, ali vprašanje je, da-li je to iesn ca, ker zatrjajo. Mi opozarjamo tu le na dejstvo, da je bil ne davno vraiveemu se velikemu sestanku bi-ciklistov vee Italije, katerim je priiojena pre važra u'oga v »narodni obrambi« prisoten — ital. rcrilj earn. To dejstvo tehta več, nego vsa Giclittijeva zatrjevanja, in priča, kako dvo rezao u.ogo igra (fic;j:lna It.iija nasprct Avstro Ogiski. G asom gornjega sp:roči a se je italijanskemu ministerskemu predsedniku posrečilo, da je pom ril našfga poslani :a. Av-strijka djlomacija je bila vedno s epa in zato že verujemo, da je slepa šs \edno.
Realei pripuščeni k vseueiliščniiii študijam.
Naučai minister je izdal naredbo, s katero bodo fr.pušeeni v bodcčs tud: realci k vB:ii5i š$oim stud jatn. Ta odredba dolcča sledeče :
Realci, ki so napravili izpit zrelcsti ter 99 hučejo posvetiti vaeuč lisfitim ntukom, bodo morali pred posebno izpraševalno ko-m sijo napraviti dopolnilni izpit. Ta izpit bodo napravili le iz latinščine, grščine in modro-slovne propedevtike. Po izpitu bo komieija maturantu na zrelostnem spričevalu pripomnila, da ima pravico obiskovati kako veeu čilišče.
Nadalje določa omenjena naredba, da zamore reaUc pridobiti z» privatnimi
Iz tajnikove ga poreč la je pcsnet:, da _'e imelo vodstvo v minolem poslovnem letu 151 tej. Družba šteje 147 podružnic in Bc;r 81 mešan h, 34 ženskih in le 22 moških.
Pokroviteljev ima tedaj družba 342 ; ns novo jih je priraslo 19. Poroč lo beleži z obžalovanjem, da od gori raveien.h 147 pod^u žnic spi skoro ena tretjina, a izraža nado, da se bodo sašli rodoljubi, ki bodo uzbudili k novemu življenju speča društve.
Družba je vzdrževala, odnosno podpirala 25 zavodov, katere je obiskovalo 2500 otrok. Učite'jem na družbinih zavodih v Trstu so se dovolile enake plače, kakor jib viivaio drugi me-tni učitelji.
Do letos je delovala družba samo v obmejnih pokrajinah, letes pa je žal morala razširiti svojo delavnost tudi na Kienjsko — v Tržič in Je* niče. Največja nevarno«t je v Jesenicah, zšto se tudi tam najprvo zgradi potrebno pt.slopje za šolo.
Turčija — za Rusijo!
Turki so veakako, odkar bo d<_sli v Evropo in zaposeli elovan&ke zemlje na polu otoku balkanskem, hkoro od vBeh etrani neprestano v direktnih stikih we slovansk mi elementi tudi preko mej svoje države. Ob rekah Drin1, Savi in Docavi mejili to s Hr
vati in Srb:. Ob Črnem morju z Bolgar in shtevaao znanje s ! Rusi- Najzanimiveji je njihov stik z ruskim študijami, oziioina da ee bo ca carstvom. Osobito ob ruskoturških mejah v poganu /lih realkah oziroma tudi na gimna-lAzji. Radi tega so diplomat čni odnošaji med z.jah za rea ce vpeljal neobligaten pouk iz Turčijo in Rusijo bili vedno vrlo živi, nt-latinš5ine oziroma grič ne. Taki kurzi za prestani. Muzulmanaka Turčija se ni bala latinšč no oz;roma za grščino se zamorejo nikdar nijedne druge države, razun Rus je osnovati tudi na vseučiliščih.	(To je umljivo. Vdako dete ve, da je Rus.ja
. ogromna in močna dižjva. Turčja ne bi bila nikdar navalila na Rusijo po svoji lastni
Drobile politične vesti.	vcij?. RUSJ;ja pa je vedno pritiskala na Tur-
Položaj v turški Armeniji	Č)jo. Romun.ka, Srbija in Bolgarska, pak
ee je poslabšal. Izlasti v okraju Muš in v vi-	tudi Grška, imajo danes zahvaliti samo Ru-
lajetu E zerum. Rusko, angležko in fracoozko	aijo za svojo državno in politično svobodo,
poslanstvo so poslale turški vladi poziv, naj	Danes na bi navalile na Rusijo niti najveČe
prepreči, da se ne ponove izgredi proti Ar-	evropejske države, tudi če je ona zapletena
mencem. O J druge strani se zopet pojavljajo vstaške armenske čete.
ŠkofLeNordez iz Dijona. le Pariza javljajo : »TempB« poroča iz R ma, da je dijonski škcf La Nordez pripravljen odpovedati se svoji šsefiji pod pogojem, da mu ostane škofovsko dostojanstvo ter da mu nakaže primerna pokojnine.
v vojno z Japonc'. JNajvečo neumnost, pravo samoubojstvo etorili so ravno Japonci, ker so storili ono, česar se ni drzn la storiti ni ena druga velesila v Evropi. Njihova objestnost bj ime a skoro svoj fatalni konec.
Tudi po rusko turški vojni razvili so se
ge	n ed Rusijo in Turčijo še tesneji in prijateljski odnošaji. Tako je moralo biti. Rusko
_	poslanietvo v Carigracu izvrševalo je in iz-
, _	vršuie še vedno nsjveČi vpliv toliko v Vil-
XIX. velika skupščina „družbe	diz Kioeku> koUkor na visoki ^ Na
SV. Cirila ili Metoda" V Žalcu.	ministeratvu za vnanje stvari v Stambulu se Dne 4. t. m. meseca se je \ rš la v pri-	veseli vsakikrat, kadar koli se je pred m ni-jaznem Žilcu na Spodnjem Štajerskem XIX.	etersko palačo ustavila skromna kočija ru-velika skupščina »družle s/. C rila in Me	skega poslanika. Ruski pt.slai.ik se niti ne toda.«	napoveduje, ko prihaja v obisko k sultanu Pred žalskim kolodvorom je pred prvo	Abdul Hamidu. In če tudi je neacški vpliv mestnika družbe mon?. Tomo Zapana bto-	v Carigradu nekoliko let sem poskočil, ven-pil žalski župnik Koieo tt r v navdušenih	dar je očitna tajna, da Turki le iz diploma-besedah pozdravil stupščinarje kakor dobro-	tične lokavesti kažejo simpatije do Nemčije, deš e na žalskih slovenskih tleh, nagla Sej oč,	Nu. ako vprašaš turške < ficirje, pa naj pride bi se moral vsak Slovenec s ponosom za •	padajo kateri-koli vrsti orožja, kateremu veduti svojega imena in bi ne sncel nikdar	zaupajo več, odgovore ti odločno : Rusom ! posabit , da ga je rodila slove: s la mati, ki	Priprosti turški vojaki, kadar gjvore o tujih ga je nauč;la sladkega rodnega jez ka.	vojskah, govore največ o ruski vojski. Tur-V imenu žtl-ik h S.ovenk je poziravila	aka vojska p >zoa Rusa in njih vojsko. Ona v vznešenih besedah doš'e goste gospica Lju-	zna jako dobro, kaj in kdo je kioskov ! Z b ci Lipoliova ter izročda prvomestniku kia-	Moskovom tolkli so ne Turki neštevilokrati. sen šopek svežih cveti.c z narodno trobojnico,	Pievna in Šipka še danes spominjata Turfce naglašuje, t?a naj bodo tj cvetke znak lju-	'na iu ka junaštva. Dober ps holog, ki je bavi žalskih S ovenk napram »Družb* sv.	proučaval turške red fe in nizame v njihovem Cirila in Metoda«, trobojni trakovi pa r'a se	vojn škem in privatnem življenju, prišel je do žalsko ženstvo zavela svoje narodnosti in da	sakiu^ka, da muzelmans^a duša turškega hoče vedno z\esto ostati svojemu ni r »du in	vojaka nekako občuti v svojem fatalizmu, da naj se tudi p oti njemu zakolnejo vse so-	pride dan, ko ee bodo turški tabori redifuv vražne si!e.	io nizamov borili vsporedno z rust imi 8 o t • Na to je še peziravil dcŠle goste g>	n i j a m i in polki. Ali ni tu po siedi Niiotfjr v ime žilsice podružnice. Na lepem	morda onih 45 milijonov mohamedanov v vsprejemu ee je zahvelJ |«rvomestnik g. Tomo	Indiji, nad katerimi danes okrutno in trdo Zupan, naglašajač, kako zj!o je družba po	gospoduje angležka oholost?! nosna, da more zborovati na tako odločno	■ Ang ija ! To je ono strašilo, katerega so narodnih tleh, kakor je trg Žalec.	se Turki vedno bali in plašili. To je ona Skupščinarji so na to v sprevodu odko-	država, ki je v Carigradu Turke najbolj va-rakali pred otčinsko hišo, kjer jih je v menu	rala in izcrpljala. Turki vedo jako dobro, da občine ;n n: rodnega trga posdravil župan	jim bo nekega dne Carigrad odvzet Ali oni Širca. Po zajutrku pri Hausenbichlerju je	vedo dobro tudi to, da čim bi Carigrad pal bila maša v cerkvi sv. Kancijana.	v roke Angleža, bi odbila zadnja ura tur Občni zbor v salonu Hodnikove goet lne	šsemu go?p idstvu toliko v E/ropi kolikor v ee je pričel tjčnj ob 11. uri ob izredao ve-	Aziji. Turčija že danes pomišja na eventu-liki vdeltžbi.	valnoet vojne med Rusijo in Aoglijo. A v Z >orovan^e je ctv(r.l prvomes:nik mon?.	tem pogltdu ona dobro p^gija. Vojna med Zupan s primernim nagcv_>rom ter naznanil	Rabijo in Angl-jo je le |vprašanje časa. Do da so ravnokar ce jske So^enke zročile	ts vojne mere priti iznenada. Ali pa čez ne-družbi dar 300 K.	koliko let. Z it ^ Turki tudi mislijo na bo-
Tajnik g. An*. Zlogar je na to prečital	dočnest.
daljše poroč.lo o društvenem drlovanju o m -	Ruska diplomac ja je storila v Cir gradu
noli poslovni dobi.	vse, kar je h tela. A Turki se niso niti upi*
do -je. To je vsp:-h pohodov vlaiivostoškepa brodovja!; Bati eo 83 začeli. Tega pn te iraba pravit1, kaj bo pomeojalo to za J?]) ucr, ko ce bo več za nekoliko čaea angleških in ameriških parnikov v japonska vodovja. To je v prvi vrsti udarec za japonsko vojsl o, ker na tem ni dvomiti, da so sngležki in ameriški paroiki dovežali za japonsko vojsko živeža in raznega potrebnega materijale. Ali s tem ee ni izerplien pomen zaustavljenja rečenih vrženj, kajti preneha se tudi pre7£Ža-ne drugih stvtr, ki niso namenjene za vojsko, a to more postati v neizmerno škodo za japonsko trgovino, za japonsko gospodarsko ž v ljenje.
Iz-pred Port-Arturja ni do tfga h pa, ko to pišemo, noben h vest:. Je že mcžio, da navstane z\ nekoliko dni st^giacija v ja ponekih operecijah. Ća so bile njihove iiguv>e v remci take, kakor trde v?a pc ročila pote n je vee nego naravno, da trebijo nekcliko čisa, da pridejo zopet do sipe.
Vladivostoško brodovje. Iz Petrrgrada javljajo, da pojde ruska vladivcs'.oška eskadra zopet na pohode er da bo nadilje/ala svojo akcijo s tem, da bo planila ladije, ki prevažajo vojni materijal za dočnosti. Ne doseže zato, ker ve kaki eo do- jBptin§ko> čim vktoa v Vladivostoku develj gover. n e 1 Rusijo in Turčijo. A t; dogovori naperjajo svoje bodce proti oni Indiji, ki je dan. s zrela, da kakor polna bomba prasne v,
lice Acgliji in odpade od nje za vedno. ! Vojaški strokovnjak »Berliner T.ge-JJelilev Indije morala se bo kidar pride ( blatta«, polkovnik Galke pile, da bodo dva del? Bi iistčaa imeli Rusi koncem meseca septambra t. 1. na
bojišču 450.000 do pol m i 1 j o u h
rali. Soorazumljenje rusko turško obaeza v sebi ne samo polit čna, ampakj tudi vojniška določile. To eporaz;:m!jenje obseza obvezo Rusijp, i!a pride na pomeč Turčiji, ako b nanjo navalila katera si bodi državna eila, izvzemši ooe države, ki so omenjene v rusko-turški pogodbi. Istotako se je obvezala Turčija, c?a na poz v Rudje postavi njej na razpoloženje, — pod izključno no ruskim vojsko-vodstvom, — gotovo številno moč pehota, konje-oištva Id topništva. Ta uku ma moč bi imela znašati kakih 250.000 vojakov.
Ako obrnemo svojo pozornost na vae pojediDe dogodke, ki eo se vršili do danes od peč-tka runko-japonske vojne na d:plo-tratično politični šahovni dteki evropski med rusko d.pl( macijo ia drugimi evronejskimi diplomacijami pada nam v oM neznatni »konjič«, ki nam predstavlja turš'to državo. Ruski križarji ruske dobrovoljne Hite prehajajo tkozi B)' p r in Dardenele. Oni uhajajo v Rud-če mor e. Ustavljajo v njem toliko angležkč, koliser druge parobrode. Anerlija grmi, protestira, grozi Rusiji in — Turčiji. Nu: p h r t v r i u d t montes et nasci-tur ridiculuB m u s! Anglija ni nič dosegla. Anglija ne dos ža ničeear tudi v bo-
premoga.
ISteule ruske vojske na bojišču.
> Berliner
čas za tc, izvtsti na Indija bo pod žezlom in pokroviteljstvom velike Rus je posebna država s svobodno in vestno rusko upravo. Muselmanska Indija s Perzijo, Arabijo, Mezopotanijo, Sirijo in oen-tralco Malo Azijo bo sestavljala nov državni muzelooanski kristal, kateremu bo kumiva i* prednjačil bodoči i a velike Rusije.
Quod est in v o t i s.
Trst, avgusta 1904.
Fr. Kučinfć.
vojakov.
Rnsko-japonska vojna.
Trst, (>. avgusta 1904.
Vojaški sotrudn k »Agramer Tagblatta« r še tako le sedanji položaj v Mandžurji :
Vspeh vseh dosedanjih japonskih naporov je, da eo Ruse potisnili v črto Tajšiho in na prostor južno od L aojanga.
Domače ve^ti.
Iz mestne delegacije. C. kr. mmestn k veči vojn ški sjaj je odobril nastopne sklepe mestne delegacije.
A loj Bonetti, voditelj ljudske šjie ustanove Morpurgo, je imenovau vodtiljem ljudske šole na Balvederju; Jo^ip Kossovitz pa voditeljem prvoimenovane šole. Za ženski 1 eej se je zistemiziralo mesto učitelja za risanje s pravicami docentov na frednjih solat .
Finančno položenje tržaške občine. V zadnjem svojem članku zaviaČa »Triester Zeituog« očitanja v spomenici municipalr.e delegacije na adreso vlade, češ, da ta pos.'ednja zanemarja ioterass občina.
Spomea'ca pripoveduje, kako je olč na
V to so v l0tu	najela posojilo 14 milijonov. To
trebali 6 mesecev! Vsaki neprietranski člo-	Paniko pa je porab.la vlada ia je rahtevala
vek mora priznati, da je to nsjmanje, kar se	od občine, da jej posodi zneaek 6-7 mil jo-
je moglo pričakovati od Japoncev začetkom	nov, proti 3V4°/0 obrekovanja in proti povr-
vojne! Rusko brodovje še ni un čeno in pred	nitvi v 10 ali 12 letih, za izvršenje prista
Port Arturjem Japonci menda niso zaposeli	nisčnih dtl. že dolgo zahtevanih od polteh
še niti jednega forta vnanjega provizoričnega	trgovine in plovbe po morju. ObSina je pri-
pata. Nezmistko bi bdo, ako bi trdili, da	volila v to in je s tem doprinesla žrte-,
Japonci niso prav nič doaegli, ali ieto tabo	katero cen jo pesimisti na eden in pol m li-
nezmieelno bi bilo, ako bi si domnevali, da	jona goldinarjev. Tako je morala občina pri-
morejo Japonci šd mnogo doseči v Mandžu-	spevati za dela, ki eo vsakako v eplcšnem
riji. Mukden utegnejo evenLuvalno še doseči	interesu dižave in inozemske produkc:j« . No,
in zaposesti, ali dalje ne pridejo za več kilo-	po peznejih srečnih pogajanj h se je ta žrtev
metrov. Od Mukdeaa do Harb na pa je 550	obč.ne s cer zmanjšala, ali d segla je vendar
km. Mi menimr, da le angležki, amerikan-	milijorov kron.
ski in ogrski poročevalci se morejo še nade- »Triester Zeitung« odgovarja na to cči-jat:, da bi japonske čaie mogle drugače do-	tanj« v spomenici, da se je tisto poso ilo 6 speti v H^rbin, nego kakor — ujetnik'. Mi	do 7 milijonov zaprosilo od občine le za nočemo reči, da je rus io vojevanje povsem	slučaj gotovih eventuvalitet, da se pa u i uzorno — ludi Rusi bi 1 ili mogli razvijati	nikdar uresničilo, kt r se ni nikdtr več uzornosti. V taktičnem pogledu so pre-	zahteval) cd občine, ki je mogla, mesto da več kopirali Japonce, ali priznati trebs, da so	bi bila trpela, kakor so računali »pesimisti«, se na Bvoj originalen nač n prilagodjali ra-	šao o treh milijonov kron, prihraniti dobi a zmeram, in trditi moremo opravičeno, da	dva milijona. Tiđti jeden milijon pa, ki ga Btrat'g.čna eituvacija Rusov še ci bila do-	je prispevala cbčina za pristaniška dela, ki eej tako ugodna kasor sedaj.	ne koristjo samo državi, ampak denašajo Jjponcfili so hkratu postali nekdiko	tudi meetu velike dobičk*, ti5ti milijon je res mehki in so začeli milostno pripoznavati Ru-	malenkostem nasproti neizmern m svotam, ki som v Mandžuriji, da se junaški branijo.	jih naiali potrositi dižava za razširjenje tiž*š Angleškemu »Standardu« pa poročajo iz ta-	kega pristanišča in za gradnjo druge ž izbora Kurokijevega, da je luako tjpništvo	° ške zveze z inozemstvom. Vsled tih vtli-dalo dekazov nenaiadne spretnosti v	kansk h del zadobi trgovina Trsti nov impu a otrambi svojih pozicij. »Nev Jork Herald«	in za to je le pravične, da tudi Trst na je dobil iz L aojanga, da vojevanje ruakih	katerisibodi način kaj prispeva, pa bodi tudi čšt vzbuja občudovanje vseh navzočih. No—	v obliki del za tlakovanje in z* uravnavo vendar No, 6j japonefili B-mi začenjajo kc-	cest in obrežij, ki navstajajo vsled za-rigirati svoje prejšnje toliko škodoželjne in	s panja.
zlobne kolikor bedaBte sodbe o vrednosti	Spotceniea municipalne delegacije ktža
ruskega vojaka, je po našem mnenju to naj-	tudi ca razširjenje istrske državne ceste, ki
s gurneje znamenje, da so začeli uvidjati tudi	se je izvršilo na troske obline. »Triester
oni, da vendar le n'tako kakor da bi Japonci že imc'i v žepu svojoj končno zmago. Menda so začeli slut ti kako bo še le tam gori bolj na severu, kjer stopi v tkejo glavna ruska vojska, ako že te detaš rane čete rar.v jajo takov junaški odpor.
Tudi iz Amerike so z.cele prihajati za Japonce usodne vesti. Več ameriških prro-
Zeitung« odgovarja, da je drživa k trešku za to delo, proračunjenemu na 024 000 K, država prispevala z zneskom 285.000 K, kaje povsem primerno splošnemu prometnemu interesu. Razširjenje ona cest9 v bližini po kopališč pa j3 prvi vrsti v intereau mesta samega. Pripomniti treba š", da ao državna ceste, ki v drugih mestih vodijo v sred šče.
plovn h d ružtb je že naznanilo, da so za že davno prešle v me3tno upravo; istrska sedaj za-jstarile svoje plovbe v japDC9ko vo- (državna C29ta pa seza notri do velike vo-
jašnice, a vendar ee mestna obe na tržaška trdovratno brani prispevati k stroškom za tlakovanje.
Spomenica trdi tudi, da vleda sili tr žasko občino tudi v redni upravi v veče in težeje Vlatke, nego dela to nasproti drugim občinam. »Triester Z-itucg« odgovarja . V resn ei znaša o troški za iztirjevanjn davkov na Donaju O.66 K za 1 prebivalca, v Pragi 0'7£, v Gradcu 0 75 in v Trstu 066 Iz teh š-.evilk izhaja, da mes,o tržaško ni bolj obremen eno, nego so druga mesta. Nasprotno : dejttvo je. da je v Trstu c. kr. finančna oblast prevzela davčne eksekucje, dočim morao druga n:est* z lastnim statutom oprav jati ta p s i. Trst je torej na boljtm v tem pog'eiu. Dilje tudi dejstva, da državni užitniaaki uradi pobirajo brrzp'aČno tudi ob čin«ke doklede, kakor tudi klavne in zdrav-stvece taks*.
f Cesarski svetnik Josip Freiberg. Včeraj ob 3. uri popoludne je umrl po kratki bolezni cesarski svetn k J^sip Freibergr, vo ditelj t ž'.ške podružnice c. br. brzojavnega kore->pondenčaega biro. Pogreb bo v ponedeljek r b 4. uri popoiudae iz hiše žalosti ulica 8. N:colo št. 8.
Imenovanji za kaznilnico v Kopru. M n -tereki predsednik kakor voditelj min -3ieratva za pravosodje je imenoval kontrolorja v kazailnici v Kopru Andreja Pescheka upraviteljem tega zaveda, in pristava v kaz ' nilnici v Gra l:štci Frana Pacala kontrolorjem v kaznilnici v Kopru.
Nesreča na železniški postaji v Krni inu. VTčeraj popoludne, ko je na postaji v Krminu stal vlak, ki prihaja iz Italije v Trat ob 7. uri in 46 m. zvečer, je strojevodja istega vlaka. 39-letni Fran Bauer, pal s stroja ttr s o padcu zlomil levo roko. Na stro;u eo ga takoj nadomestili z drugim strojevodjem, a njega so spravili v voz ter pripeljali v Trst. Tu eo pa pa b kolodvora takoj prenesli v mestno bolnišnico, kjer je bil sprejet v IV. oddelek.
Še ena hišna preiskava. Policija je izvrš la hišno preiskavo na stanovanju trgovskega potovalca Hektorja Cusin v ulici Ni-colo Macbiavelli št. 19. Hektor Cusia je na potovanju. Ta pre s tava da je v zvezi z afero bomb.
Zveza slovenske trgovske mladine v Trstu priredi danes koncertno veselico v prostorih »Narodnega doma« v Barkovljah. — Pevske to^ke izvaja pavsko društvo »Adrja« iz Barkovelj. Pri veselici in k plesu 8?ira orkester sv. Jakoba. — Začetek veselice ob 5. uri popoludne. Vstopnina k vesel c 50 stDt. za osebo. Vstopnina k p'eau možki 60 stot., ženske 30 stot.
Oisli dobiček je namenjen polovico r a sv. C rila in Metodija, drugi polovico pa za trgovsko šolo v Trstu.
Na obilno udeležbo uljudao vabi
Odbor.
Aretovanja vsled trifcoloriraoja. Poleg že včeraj imenovanih Camermi, Dol Fabbro, Leone i a Pacor, je policija aretovala tudi ne kepa Ferrucija Visnovski. Camerini in Del Fabb'o sta italijanska podanika, Lsone je Pi-rene«* a Pacor in Visnovski sta Tržačana.
Cene sadju t Gorici. Na gor skem sadmm trgu je bila cena Bsdju dne 4. t. m. sltdeča : Jabolka po 6 kron kvintal, hruške po 22, breskve p j 64, česplje po 14, grozdje po 5^ krompir po 7 ia pomidori po 6 kr^n kvintal.
Peki v Gorici bo s 1. avguatom po-drsž'li kruh po 4 eto::nke pri kilogrami. Poskočila je cena tudi fiaejš m izdelkom kruha ki »e prodrj ijo po komadih. To se je zgodiio, ker se je poiražila moka za 8 kron na kvintalu.
Na dein na nofi železniški prosi od
Podbrdo do Sr. Pttra pri Gorici ja 10.000 delavcev, in sicer 7000 pri tvrdki Rtdlich Sc B*rgtr, 3000 pri tvroki Sard L.?natsi. Ugodno vreme jako pospešuje delo.
Na Triglav prihaja vedno več turistov, zmed katerih je največ Ćthov in Nemca v. V sli venski koči na Kredarici (2553 metrov nad morjem) je za hrano in postrežbo dobro preskrt»ljen<.
>Škrat«. Izšla je 29. številka »Škrata« z krasnimi slikami in raznovrstno vsebine. Dobi te v fobakarnah po 10 stotink. Prihodu a številka iz de bodočo soboto 13. t. m.
'.»400 narodnih kolekov je bilo prodan.h na skupščini družbe sv. Cirila in Metod ja v Žalcu na Š laja reke m.
I>ra požara. Včeraj popoludne ob 4. uri je »ačelo goreti grmovje in trava na pri-
«tavi Bou «|Met pri sv. Jakobu. Prišli so ga-
silci, ki eo v kratkem pogas li ogenj, ki je bil požgal za 200 štirjaških metrov trave in grmovja. Zapalili da so otroci. — Malo pred 10. uro zvečer je pa začelo goreti v zaleg praznih vreč g. Julija Le\vl v ulici dello S<juero nuovo. Gaeilei so bili takoj na licu mesta ter so pričeli gasiti, a dočim so gasili v zalogi vreč, je ogenj prodrl v arhiv zavarovalne družbe »Riunione adriatica di sicurhl«, ki pa ima uhod v ulici Valdirivo. Ob 12. uri in pol p5 noči, ko je šel naš poročevalec na lice m?sta, so gasilci nadaljevali gašenje na obah krajih. — Šiode se šs ne more ceniti.
Iz učiteljskih krogov smo prejeli: V 113. Št. cenj. »Edinosti«, pričel je g. nad-učitelj Anton Leban priobčavati svoj konfe reečni referat: »Boj proti alkoholizmu itd.«, gotovo v pouk slovenskemu ljudstvu vseh slojev. To je človekoljubno in hvalevredno delo g. Lebana! O vsebini referata nočem tu govoriti. Očitati ja moram g. referentu, da tudi ta svoj spis vse preveč bali z nem-šs mi ocvirki. Z nemškim križem je pričel refčrat in (kakor kaže) z nemškim amen dovrši svoje delo.
Spis, namenjen vsem slojem slovenske narodnosti, bodi čp:s«n v slovenskem jeziku! Će se že rabjo nemški, laški, latinski citati in ocvirki, naj se ti vsaj poslovenijo med oklepi, da tudi priprosti čitatelj umeje, kaj pravi ta ali oni nemški človek. Referat ne bi izgubil prav nič na »učeni« vrednosti, če bi etalo namesto dobesednega nemškega prepisa : Nemški pisatelj dr. Dittes, ali Henrik Quen sel p:še to in to — — in priprosti čitatelji bi umeli ^es referat od prve do zadnje vrstice. Zakaj ne bi g. Lsban svoj uvodni, osem vrst dolgi nemški ocvirek precvrl po slovensko, da bi ga lehko umeli tudi njegovi učetci ? ! Svetujem g. Labanu, da takoj naprosi g. urednika, o katerem vem, da zca prav dobro — nemški, da mu v nadaljnem priobčevanju riferata vse naJalja6 nemške ocvirke posloveni (ali vsaj poslovenjene pristavi v oklepih) in naj bo uverjen g. Leban, da so šobka oblastva in vsi kolegi že davno uverjeni, da o i zna — nemško.
Kolega.
.Muzikanti na — sodiščih. Kakor posnemamo iz „Domovine" ima c. kr. okrožno sodišče v Celju tudi to imenitao nalogo, da celjsko nemško godbo preskrblja z muzikanti. Ti celjski muzikanti so večinoma uslužbenci c. kr. aodišč. In oni muzicirajo fletno na vseh nemških izletih v slovenske kraje. Sedaj e menda nemški godbi zopet zmanjkalo eno pihalo in zopet so nastavili na okrožnem sodišču enega muzikants. Isti sicer ne zna ni bese dice slovenski, da bi mogel občevati z naro d m, ki hodi na to sodišče. Ali to nič De dene. Samo da zna — muzicirat'. Seveda po nemški !
To eo naravnost idejalne razmere ! In človek naj bi n9 pisal satire.
Razpisani učiteljski ^službi. Na mešani ljudski doli v Lovranu z italijanskim in hrvatskim oddelkom je razpisano mesto na-duč telja-voiitelja. Proaitelji morsjo dokazati, da eo sposobni za poučevanje na ljudskih šolah b hrvatikim in italjanskim učnim jezikom. Nemški jezik se poučuje kakor predmet. Prošnje je uložit- službenim potom do 21. avgusta na c. k. okrajnem šolskem avetu v Volcsiem.
Dalje je razpisano mesto učitelja III. reda na hrvatski dvorazredni mešani ljudski šoli v Opatiji. Prošnje je predložiti predpi sanim službenim potom c. k. okrajnemu šolskemu Bvetu v Voloakem v roku 14 dnij p^> tretjeai uvrsčenju razpisa v uradnem »Osser vatore Trie«»tino«.
soproga pogledala, se eden drugemu nasmijala ter pomirila; medtem so pa prihitel dobri sosedje ter jima pomagali iz vodnjaka.
Razne vesti.
Cena žita se viša V petek je bila na dunajski borzi zopet višja. Z i romunsko žito to zahtevali 10 stotink več.
Poneverjanje. Iz Lvova javljajo, da ra slednje policija poštnega uradnika Alek*end a Dzimskega, ki je poneveril 200.000 kron.
Najvišjo hišo v New Jorku so začeli zi dati ravnokar. Hši bo imela 26 nadstropij ter bo 117 metrov visoka, to je, za 37 me trov višja, nego dosedaj najvišja h sa v Ameriki.
Tudi suša utegne biti koristna. V T«
tok Kaniži sta se sprla mož in žena. Plakaje je zbežala žena iz hiše na dvorišč«*, kjer je ■kočila v vodnjak. Prestrašeni mož jo je hotel r< siti, skočil je za njo in na dnu vodnjaka 6ta se žopet našla. Vsled suš) pa je bilo v vodnjaku le tol ko vode, da je segal* nekaj nad kolena. V te d položaju sta se
Borzna poročila dne 6. avgusta. Tržaška borza.
Napoleoni K 19.01—19.04, angležke lire K — do —.—, London kratek termin K 239.65 240.15
Francija K 95.--95.15, Italija K 94 95 — 95.15
italijanski bankovci K —.— —.—. Nemčija K
117.20—117.40, nemški bankovci K---—.—
avstrijska ednotna renta K 99.'20 — 99.f0, cgrsk. kronska renta K 97.— 1)7.23, italijanska renu
1021/4 1023/, kreditne akcije K 638.--640--
državne železuice K 632.— — 634. — . Lombardi h
85.— 87—, Lloydove akcije H 680--684.—
Srečke: Tisa K 323.-327.—, Kredit K 460.—
do 470. Bodenkredit 1880 K 301 — 311.—, Bo denkredit 1889 K 292.— 302.—, Turške K 126.— po 123.- - Srbske —.— do —.—.
Dunajska borza ob 2. url nopol
včeraj	danes
Državni dolg v papirju	100.20	—.—
„ n v srebru	100.15	—.—
Avstrijska renta v zlatu	119.15
„ „ v kronah 4°/0	99.30	——
Avst. investicijska renta 391.15	—.—
Ogrska renta v zlatu 4%	119.15	—.—
„ v kronah 4°/.	97.15	—.—
„ renta 3 >/,	.*8-75	—
Akcije nacijonalne banke	1610—--
Kreditne akcije	—	—.—
London, 10 Lstr.	239 827,	—.—
100 državnih mark	li7.17V2	—
20 mark	23.47	--.—
20 frankov	19 03	—.—
10 i tal. lir	95.^10	—
Cesarski cekini	11.32	—.—
Parižka In londonska borza
Pariz. (Sklep.) — francozka renta 97 85 5"/o italijanska renta 103.75, Španski ezterieur 85.91 akcije otomanske banke 566.—.
Pariz. (Sklep.) Avstrijske državne Železne —.— Lombardi —.— unificirana turška renta 86 55 menjice na London 252.55, avstrijska zlata ren > 10ž._ ogrska 4°/0 zlata renta J 00.55, Lftnderbanb —.— turške srečke 122 75, parižka banka 11.69,
italijanske meridijonalne akcije--, akcije B o
Tinto 13.30 Tidna
London. (Sklep) Konsolidiran dolg 871/!« Lombardi 3l/, srebro 215/16, špaiska renta ?<č>— it« tijauska renta 102x/4, tržni diskont, 2.— menjice na Dunaju —.— dohodki banke —.— izplačila bank. —.—. Trdta.
Tržna poročila 6. avgusta..
Budimpeštu Pšenica za oktober 10.77 do 10.78; za april 10.02 do 10.03 Rž za oktober 8 50 do 8 51 ; za april 8.72 do 8.73 Oves za okt. * 7.40 do 7.41; zh i pri 1 7.69 do 7.70 Koruzi za avgnat-7.24 do 7.25, za sept. 7.28 do 7.29.
Pfienica : ponudbe dobre; povpraževan e po-bolšano, ugodneje. Prodaja 60.000 meterskih stol., deloma višje. Druga žita, ovej, rž in koruza za b stotink više. Vreme: vroče.
Ha vre. (Sklep.) Kava Santoa good ave rage za tek. mesec po 50 kg 41.75 frk, za dec. 42.75.
H am b a r g. (Sklep pop.) Kava Santos goo. average za september 343/v za de<. 35l;a, za marec 36 V4, za maj 363/4 vzdržano. — Kava Rio navadna loco 34—35, navadna reelna 36—3», navadna dot>'« 39—40
Hamburg. (Sklep.) Sladkor za avgust 20.15, za sept. 20.20, za oktober 20.70 dec. 20.70, za marec. 21-—. za maj 2120. Mirno. — Vreme: lepo
Sladkor tuzemski. Centntugalpile, promptni K 66.50 do 68.00, z« september K —.— do —.— marec-avg. 66.50 do 68.—. Concassć in MelispUt promptno K 68.30 do 69.30, za sept. K —d. _ —, marec-avg. 68.30 do 69.30.
London. Sladkor iz re^e surov 10Ve Sh. Java 10 9 t h. Mimo.
New-York. (Otvorjenje,) Kava Rio sa bodeče dobave, vzdržano, 5 st. zvišanja.
Pariz. Ki za tekoči mesec 14 65, rž e> sept. 14.95, za september-december 15.25, z% nov. februvar 15.65 (mirno.) — Pšenica za tecoči m»-sec 21.85 za sept. 22.—, za september-december 22-30, i a no vember-febr. 22.70 (stalno). Moka za tekoči mesec *i9.60 za sept. 29.25, za sept.-december 29.70, za november f. bruvar 29 80 (stalno) Kspičao olje za tekoči mesec -»8.26, za septem 4i50, ta sept.-december 48.75 zi januvar-april o0.— (mirno. Špirit za tekoči mesec 44—, za sept. 42.--za sept. -december 38 50 za januvar-april 3«.—• (lrdno). Sladkor surov 88° uso nov 2o1/* — 25 V, mirno), bei za tekoči me*ec 28— za sept. 2aJ/, za okt.-jan. 29s/4, z> januvar-april 301/- (mirno) rafiniran oi '/t—62 Vreme: oblačno.
Apatoraćka kiselica. Ova naša domaća, ljeko. vita i pitka voda sve se više troši i svestrano traži. Na glasu je kaj izvrstni stolni i ljekoviti napitik, pa ju liečnici preporučuju bolestnikom ka:> vrlo zdravu mineralnu vodu. O njezinu dobrom glasu i ljekovitom djelovanju, najbolje svjedoče ne samo znatno povećani konsum u našoj domovini, nego i mnogobrojne naručbe iz inozemstva, naročito i« Rusije, Belgije, Egipta i susjednih balkanskih zemalja, gdje naša Apatovačka kiselica posvema nadomješta toli slavljeni „Giesshubler" i druge inostrane kiseKc • Milo nam je konstatovati, da je naša mineralna voda stekla toliko priznanja u inozemstvu. Sto se raza-bire po svjedoČbali lječničkih aulitoritetah i mnogobrojnim! naručbami. Sva je prilika, da će se u oči toga poraba ove domaća kiselice jos viAe rasširiii u vlastitoj domovini, pa da ća s vremenom posve mi 7tisnnti str.me od nje često lošije mineralne vode.
A
Novi velik dohod
i
blaga za možke obleke
iz tu- in inozemnih tovarn za spomladni in poletni čas. Bogat izbor
perkala, batista, cefirja, surovin, pregrinjal, spodnjih srajc, modercev in vseh drugih ma-
nifakturnih predmetov. Velika množina možkih srajc vseli vrst belih, barvanili ali od satena.
Velik izbor kravat, ovratnikov in zapestnic vseh oblik. Popolna zaloga drobnarij za krojača. ALOJZIJ GALPERTI
naslednik Fr. HItty TRST - Barriera vecchia 13. - TRST.
Zaloga ta- iii inozemski! vili, špirita in likerjev
in razprodaja na debelo in drobno
TRST. — JAKOB PERHAUC — TRST.
Via d e i r a c q u e št. 12. (nasproti Me Centrale).
Velik izbar francoskega šampanjca, penečih dezertnih italijanskih ia avstro-ogrskih vin. Bordeaux, Bur-guuder renskih vin, Moiella in Chianti. — Rum konjak, razna žganja ter posebni pnatni tropinovec alivovec in brinjevec. — Izdelki 1. vrste, doSl i iz dotičnih krajev. Vsaka naročba se takoj izvrši. Razpošilja se po povzetju. — Ceniki na zahtevo in fraako. — Kazp:odaja odpol litra naprej.
U
j
I
SVOJI K SVOJIM!
Prva klet dalmatinskih vin
BUiškor & Arambašln.	g
t TRSTU, ulica Saniia 22. ||
mm- TRANSITNA ZALOGA v L
Lastni vinogradi in nasadi oljk v 9 Kaštelu v Dalmaciji.	g
Na zahtev m? pošilja »a dom v steklenicah ali »Mlčekih. E
Vsaka rodbina
naj ti v svoj prid rabila le
Kathreinerjevo
Kneippovo siadno kavo
kot primes vsakdanji kavni pijači.
J)
Tovarna pohištva
Aleksander Levi Minzi
ulica Tesa št. 52.
(v lastni hiši.)
ZALOGA:
A.
Piazza Rosario (šolsko poslopje).
Cene, dm se nt bati nikake konkurenca.
Sprejemajo se vsakovrstna dela tnc i po posebnih načrtih.
II astro van o«nlk br«T)U6ao lm fr»»v*
Mizarska zadruga v Gorici (Solkan)
tovarna pohištva s stroj evnim obratom
priporoča slavnemu občinstvu svojo
zalogo pohištva
prej ANTON ĆERNIG0J
Tia dei Rettori stey. 1 (Rosario) - v Trstu - tii ceiive St. Petra t kili Marenzi
Največja tovarna pohištva primorske dežele.
Pohi&tvo izdeluje se solidno, trpežno in Učno, in sicer samo iz lesa, posušenega v tovarniški sušilnici s temperaturo 60 stopinj.
Vsaka konkurenca je izključena.	Rlbum pohištva poSlje se brezplačno.
Prodaja so tudi na mesečne obroke.
Zastopstva v: TRSTU, ŠPLJITU in AT.F.KftANDRIJI (ORJENT).
Sprejema zavarovanje človeškega živ-jenjm po naj razno vretnej&ih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko noben« druga zavarovalnica Zlasti je i godno ravarovanje na doživetje in ■mrt z zibanj šujočimi se vplačili.
Tttk £1*3 ima po preteku petih let pravico do dividende.
99
SLAVI JA"
vzajemna zavarovalna banka v Pragi.
Rezervni fond 29,217.694.46 K Izplačane odškodnine: 78,324.623-17 K Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države z vseskozi slovansko-narodco upravo.
VSA POJASNILA DAJE :
Generalni zastop v Ljubljani, čegar pisarne so v lastni bančni hiši v Gospodskih ulicah 12.
Zavaruje poslopja in premičnine požarnim škodam po najnižjih cenah ceniuie takoj in naikulantne:e Uživa najboljši sloves, koder posluje
Dovoljuje iz čistega dobička izdatne podpore v narodne in obČnokoristne r amene.
M.
Svoji k svojim !
Stoppar v Trstu
ulica S. Giacomo 7 (Corso)
priporoča svojo novo
preurejeno pekarno in sladčičarno
Vsakovrstno sladćice ter 3 krat na dan svež kruh raznih vrst.
Tu- in inozemska vina v buteljkah.
Vse naročbe franko na dom. Pijače v ledu.

naro
Zaloga
izvozno-marčne (Ejcport-Marzen) in vležane (Lager)
v eodčekih in v boteljkah, kakor tudi
Po visokoj kr. zemaljskoj v ..adi proglažena ek o vito m
radnicom
čista alkaličko-muriatička
^patovacka kiselica
nije samo najbolje i najzdravije stolno piće, već je i najkorisnija i najglasovitija liekovita voda.
koja je od pivih liečničkih autoriteta preporučena i djeluje nenadkriljivo kod bolesti želudca, pluća, grkljana, raznih katara, astme, mjehura, kamenca. hemeroida zlatne žile , natekdh i zrnatih jetara, žgaravice i raznih
ženskih bolesti.
Odlikovana sa 13 zlate ih i srebrnih kolajna.
„UPRAViTELJSTVO VRELA APATOVAĆKE KISELICE",
ZAGREB, Ilica br. 17.
Dobiva se u sviem liekarnama, trgovinama mirodija, restauracijama i
gostionama.
I
iz tovarne Bratov Reininghaus
Steinfeld pri Gradcu. Zaloga Jtiattonijeve giesshii&ler
vedno sveže kisle vode
po zmernih cenah
pri
ANTONU DEJAK junior
TRST Via degli Artisti štev. 1 3
KT krema.
Podpisani ima Čast naznaniti shiv. ^ slovenskemu občinstvu, da je te dni odprl svojo krčmo v ul. Acquedotto št v. 6 7 pod imenom :
„Andemo de Piero",
V svojem lokalu toči podpisani razna dalmatinska in istrsko Črno vino prve vrste po zmernih cenah.
Ima redno steze pivo. ver 1110111 in maršalu, kakor tudi >edno dobro oskrbljeno kuhinjo z toplimi in mrzlim? jedili.
Nadejajoč se, da me n- še ljudstvo poseti v mnogobrojnom številu bilježim u dani Fran Rupnik, krčmar.

g^lgfs&ggMm
/s


□OOOOOOOOOOOOOOO
Mehanična delat nic:t
Aldrik Lants cliser
zapriseženi eenile j
TRST, ulica Geppa št. 12, TRST Sprejema vsakovrstna mehanična dala.
Prodaja in znmenjuje dv>kole-»a najboljših tovarn. Popravljalnica za dvokolesa.
Zaloga gumijevih obročev, čreves ter pripadkov.
Napravlja električne zvončke
barija vdova Cokeij
priporoča svojo dobro založeno prodaj a l 11 ieo
kuhinjskih
t -i
posod
se--
^--Tlfl
- r , ». » i T .»> 'J
/) r, 1
Mm
t '-t; "^ i f .< •• g
unf/ ši ti i
CD
O
DO P
ćt>"
-s p
<
CD O O zr
tO
DAINEL PILL1N
iRST - ulica Carpison 10. - TRST.
Telefon 1>41. S Tovarna in velikanska zaloga
cementnih plošč.
Sprejema t sako naroebo tudi na deželo ter plošče polaga tudi sam.
===== Brezkonkurenčne cene. =====
V mirc&ilnici
c3 alojzija mermol
nasl. LEBAN v Trstu, ulica Barriera vecch'a 18.
se nahaja velik izbor barv, čopičev, pokosil, tiskanih pol za tapeciranje sob. olje za barve, petrolej, špirit za žirati, imjliuej>i prali proti mrčesom, žveplo in modro galico it J. itd. Prodaja redilneja praška za živino.
]>o nizkih cenah.
Piazza Ponterosso si 7.
Svoji k svojim
OBUVALA.
—	Dobro jutro ! Kam pa kam ?
—	Grem kupit par čevljev!
—	Svetujem Vam, d i greste v ulico Kiborgo št. 25. po domače
k JPierotu. Tam vdobite vsake vrste-obuvala za možke, ženske in otroke. Isti popravlja male stvari brezplačno ter sprejema naročbe vskovrstno obuvalo na debelo 111 drobno.
Lastnik : Peter Rehar.
H r_
Najstarejša
CO
4 pare čevljev za 5 K.
Wed nhknpa ogromne množine cbu va a i 1 »rke ko-j k u rznu mi: se prod t? j t, m le ne koliko čara po limuzini ceni 1 par mož ki h :n 1 |>ar žen-kih črn h čevljev za vezsti z njoč-no nabitim podplati m. n. daSje 1 par moških n 1 pur žen-k h motenih čevljev. Vri t! 4 ;jari t-o najnovejše m d?. m čai gorki n pripravni 7u zimo ur veljajo le 4- krone
P' šil a je !»rtit; l»»**"ipl«eilU ' li povzet U A. tiELIi. KRAKOV 40/3 — Za naroSho za
i'>-tuie n. ltjos^ ptM|»aiw. Z trn*?na. dovoljena al; ienhr n^z-ij ako ne bi ugajalo.
Velika zaloga
pohištva, manifaktur in tapetari].
Prosi se za obisk. — Obširno dovoljenje kredita.
ZOBOZDRAVNIK
i um? m Dr msj Briliani
v TRSTU ulica S. Antonio št. 9. II. nadstr.
naznanja, da radi odsotnosti
< ne bo ordiniral i tembra t. I.
do 10, sep-
slovenska zaloga in tovarna
pohištva Andreja Jug v
Trstu, uliea S. Lucia 13. (zadej tribunala) priporoča
vsake vrste solidno izdelanega, svetlo ali temno po-tiranega poišhtva.
Poslovodja
izar.eu v s eKit-nl iu por-eel. t s :i stroki, eatuilt« gi stanu, let	niu. Kur. izpraditn fan gu-
wr;dja. go/i r: hrvatsko, Leuiško n* ogrnKo 8 I. rtf^reucami, žčii preoiemr sv« j j a iižbo. Malu tnesta m-«o izključena, i1 mu<loe na e«
blagovolijo p< s Ijati r.a Jus pa Fejtš v Poinnu 8 > tils'Te nI c? na O^r^v^rr.

Grand Restaurant Hacker
Sv. Ivana trg štv. 5.
Krasen vrt. Velika dvorana.
<
Nalašr pripravljena reeerja za eas, ko končajo gledališke predstave.
Cene zmerne !	K^T Največji konfori!	Postrežba točna!
. "V-•	^--.vv .r .	v v^- vfcVtMB.»^■■or^.-.-Hg.-H,
Orij. Krema ofl arnike in Ureze
Vegetalni sok. ki se
cem iv. breze, ii ko se
jo uvrra, je že sam na sebi	davnih
časov poznan kot jbko i/.vrstno lepoto lo ; ako se ga pa po-predpisu i najditelja pripravi v krerr o ali kemični način s primes o jiisliiie arnika. še le sedaj zadobi j pravo čudovit) moč.
Ako se zvečer s tem namaže obraz ali druge kožne dele,
odpadiijo že naslednje jutro >k(»ro ne v i ene IušT-ine od kože, koja postane jako bela in nežna.
Ta krema odpravlja iz o' raza \\--e grbe in kozeeler podeluje istemu mladostno barvo; koži podeli belobo, nežnost in s*eŽ03t; odpravi v najhitrejšem času pe^e, žoltino, ur o j ena znamenja, rude-čieo na n^su, zakožne Črve kakor tudi vsa druge nesnage na koži.
Cene Itučku z navodilom 3 K, večji l jnček 5 se večji K 7 K. Pošiljanje se vrši po povzetju ali predplačilu potoin glavne zaljge
M. Feith, Dunaj. VI. Mariahilferstr. 45

Zahtevajte pri nakupu
chicht-ovo štedilno milo
Varstvena znamka.
nasnsnBn
jr	r
z znamko „JELEN"
Ono je BV" zajamčeno čisto	in brez vsake škodljive primesi. Pere izvrstno. Kdor hoče dobiti zares jamčeno pristno, perilu
neškodljivo milo naj pazi dobro da bo imel vsak komad ime „SCHICHT" in varstveno znamko „JELEN". JI Ki SCHICHT, l'STJE na LABI.	Največja tovarna te vrste na evropejskem ozemlju.
v	jb	7 r —
Pdobiva se povsod!