517ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 3–4 (130)
IN MEMORIAM
Prof. dr. Dennison Rusinow (1930 – 2004)
20. januarja 2004 je v rojstnem St. Petersburgu na
Floridi v triinsedemdesetem letu in za posledicami ne-
smiselne prometne nesre~e umrl profesor Dennison Ru-
sinow, eden najbolj{ih ameri{kih poznavalcev
komunisti~ne Jugoslavije in avtor knjige Jugoslovanski
eksperiment (1948-1974)1, ki je – ~eprav je iz{la ‘e leta
1977 – {e danes klasi~no in pogosto citirano delo o razvoju
jugoslovanske federacije. Rusinow je od konca osemde-
setih let do leta 2000, ko se je upokojil, predaval na Cen-
tru za mednarodne {tudije univerze v Pittsburghu, tudi
po upokojitvi pa je aktivno nastopal v javnosti in sodelo-
val na mednarodnih znanstvenih sre~anjih, kjer je preda-
val in razpravljal o vzhodnoevropskih, jugoslovanskih in
slovenskih tematikah.
Rusinow je {tudiral na ugledni univerzi Duke v Severni Karolini, doktoriral pa je kot
{tipendist Rhodsove fundacije na St. Atnony Collegeu v Oxfordu, s katerim je ostal povezan
vse ‘ivljenje. Leta 1963 je prvi~ pri{el v Jugoslavijo, kjer je nato s kraj{imi presledki ‘ivel
ve~ kot desetletje. @e v {estdesetih letih preteklega stoletja je ve~krat obiskal tudi Ljubljano
in si pridobil v Sloveniji znance in prijatelje. Leta 1969 je pri oxfordski univerzitetni zalo‘bi
iz{la njegova prva knjiga z naslovom Italy’s Austrian Heritage 1919-1946, v kateri je obrav-
naval ju‘no-tirolski problem in avstrijsko-italijanske odnose po razpadu habsbur{ke monarhije.
^eprav se je k vpra{anju o avstrijski dedi{~ini v dr‘avah naslednicah habsbur{ke monarhije
{e vra~al, mu je trajni ugled v ameri{kih akademskih krogih pridobila prav knjiga o Jugosla-
viji, v kateri je kriti~no in z ameri{ke razdalje analiziral jugoslovanski politi~ni in nacionalni
razvoj od vzpona komunistov na oblast in napovedal stagnacijo jugoslovanskega samoupra-
vnega in federativnega sistema. Odtlej je u‘ival in s svojimi publikacijami in predavanji
potrjeval sloves strokovnjaka za nacionalna vpra{anja, Jugoslavijo in re‘im Josipa Broza
Tita. Ko je Tito umrl, se je zavedal, da nastopa za Jugoslavijo novo, negotovo obdobje in se je
udele‘il Titovega pogreba.
Rusinow je bil navezan na Jugoslavijo in je bole~e do‘ivljal njen razkroj. V ~lankih in
publikacijah, ki jih je objavljal od konca osemdesetih let, je analiziral vzroke za razpad jugo-
slovanske federacije in jih odkrival v nere{enih nacionalnih, politi~nih in gospodarskih pro-
blemih. V ~asu tragi~ne bosanske vojne je postal oster kritik srbske politike, leta 1999 pa je
1 Dennison Rusinow, The Yugoslav Experiment, C. Hurst Company for the Royal Institute of the Interntaional
Affairs, Lonodn 1977. Kratek zapis ob smrti Denissona Rusinova sem posku{al februarja letos objaviti v prilogi
Znanost dnevnika Dela, kjer pa mi ga kljub obljubam, niso natisnili. O~itno za urednike Delove priloge Znanost
ameri{ki eksperti, ki so bili specialisti za komunisti~no Jugoslavijo, niso ve~ toliko zanimivi, da bi jim ob smrti
posvetili vsaj skromen zapis, pa ~eprav so bili tudi veliki poznavalci in prijatelji Slovenije.
518 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 3–4 (130)
opozarjal na srbsko nasilje nad Albanci na Kosovu in podprl ameri{ko voja{ko intervenciji v
Srbiji, prepri~an, da ima Kosovo le dve mo‘nosti: ali postane evropski protektorat ali pa ga je
treba razdeliti po narodnostnih – etni~nih merilih.
Rusinow je bil ne le strokovnjak za Jugoslavijo, temve~ tudi dober poznavalec Slovenije
in slovenske zgodovine.2 Kot dobrega poznavalca ju‘notirolskega vpra{anja so ga med dru-
gim zanimali problemi Slovencev na avstrijskem Koro{kem, ki jim je ‘e v sedemdesetih
letih, ko je {e deloval v ameri{ki organizaciji American Universities Field Staff (to bi lahko
svobodno prevedli kot »ameri{ki univerzitetni strokovnjaki po svetu«), posvetil vrsto zelo
pronicljivih analiz. H Koro{kim Slovencem se je vrnil v referatu na zborovanju ameri{kega
Zdru‘enja za pospe{evanje slovanskih {tudij na Floridi leta 1998, ki ga je pomenljivo naslo-
vil z »Avstrijski Slovenci: Na za~etku – in na koncu? – le elita« Slovenske znanstvenike je
vabil k sodelovanju v projektih in publikacijah, ki jih je snoval in organiziral, na letnih kon-
ferencah ameri{kega slavisti~nega zdru‘enja pa je aktivno sodeloval na okroglih mizah in v
razpravah s slovensko in jugoslovansko tematiko, kjer je pojasnjeval in komentiral tudi slo-
venska stali{~a. K publikaciji referatov Leopoldine Plut-Pregelj, Bo‘a Repeta in Ale{a Gabri~a
na letni konvenciji ameri{kega zdru‘enja za pospe{evanje slovanskih {tudij leta 1998, ki so
dve leti pozneje iz{li v ugledni The Donald Treagold Papers univerze Washington v Seattlu3,
je napisal spremno besedo, kar je nedvomno pripomoglo k njihovemu izidu. Njegova beseda
je imela v ZDA in zahodni Evropi pa~ posebno te‘o, saj je u‘ival velik ugled kot vsestransko
anga‘iran in demokrati~no misle~ izobra‘enec. Med na~rti, ki jih ne bo mogel uresni~iti, je
bila tudi {tudija o slovenskih in jugoslovanskih izobra‘encih po drugi svetovni vojni. Leta
2002 se je namre~ kot komentator udele‘il okroglih miz o slovenskih in srbskih izobra‘encih
in njihovi vlogi v procesu zaostrovanja nacionalnih konfliktov v Jugoslaviji, leta 2003 v
Torontu v Kanadi pa je sodeloval v razpravi o zgodovinopisju pri Srbih, Hrvatih in Slovencih
po razpadu Jugoslavije. Tudi referate in predavanja na teh strokovnih sre~anjih je ‘elel izdati
in pospremiti s strokovnim komentarjem, kar pa mu ni ve~ uspelo.
Vsi, ki smo Dennija Rusinowa osebno poznali, se ga bomo hvale‘no spominjali kot izjem-
nega ~loveka, {iroko razgledanega sogovornika in strokovnjaka, ki je izvrstno poznal in razu-
mel tako habsbur{ko Srednjo Evropo kot ve~nacionalno Jugoslavijo, hkrati pa tudi slovenski
polo‘aj v obeh dr‘avnih okvirih. Prav zato pa ga bomo na vseh prihodnjih sre~anjih v Evropi
in ZDA tudi zelo pogre{ali, saj strokovnjakov, kot je bil Rusinow ne le v ZDA, temve~ tudi v
Evropi ni veliko.
Peter Vodopivec
2 O tem ve~: Carole Rogel in Tom Priestly v SSS (Society for Sloven Studies) Letter, No. 55 (April 2004),
str. 7–8.
3 The Repluralization of Slovenia in 1980s: New Revelations from the Archives, Leopoldina Plut-Pregelj et al.,
The Donald W. Treagold papers No. 24, The Henry M. Jackson School of International Studies, The University of
Washington, Seattle 2000'.