92, štev. Daatt&aja številka obsega 6 strani. V Ljubljani, nedelja 13 aprila 1919 11. leto. la jubljanit icsa . . . K 5fr—- . • „ 28'- Štiri iftts . - „ i*— «iMce . . s*— pošti* ta :<*!<» r . \ K 60— ** pol Irte » , 30- četrt 5e*» , 15- S* «1 mete .. , i ••‘50 im kujiin,' «0 plamene naroSbe O ret p*5Jljatve Jenarja sv ne moremo ozirati. naj poSIljaj« aaro&nino SW po nakaznici. T8B(# Ogiaai se računajo po pohabljenem prostoru in sicer 1 mm visok ter 63 mm &rok prostor za enkrat 30 vin., ta večkrat popust. $rw*»Mvo je n» Starem trgi- »tov. l#* Telefon S+er. $®W. Upravnižtvc je na Marljivem trgu štev. 8. Telefon Stev. 44. ‘e/ dan zjutraj. Foiuuueiiiia Številka velja SO ^Snatjev. 5'j»ratonjeia glede l»oratoY i. ar. se nsj priloži za odgovor dopisuiea ali ?,naroka. — Dopisi naj »e friuikirajo. — lit>k#plsi se ne vračajo. Celovec in Maribor naša. — Clemenceauovo stališče omajano. Upor v Draždanih: Vojnega ministra vrgli v Labo. — Nemškega cesarja / postavijo pred sodišče. msribor in Celovec jugoslovanska. Bel gr a d, 12. aprila. (Pos. Por.) Iz Pariza je prišlo brzojavno poročilo, da bosta Maribor in Celovec jugoslovanska. Naša severna meja bo v»šje od začasno začrtane demarkacijske črte. Italijanska nasilstva v zasedenem ozemlju. Nečuvena nasilstva, ki jih zagre-šajo Italijani v zasedenem ozemlju, morajo biti za navaden človeški razum popolnoma uganka. Naše ljudstvo ni Italijanov sprejelo nikjer kot sovražnike, ampak * povsod kot prijatelje. Njih okupacijo je smarralo in smatra res le za začasno, a dokler vprašanje pripadnosti zasedenih pokrajin ni rešeno, tudi Italijani v deželi ne bi smeli nastopati kot gospodarji, marveč samo kot upravitelji. To v smisJu mednarodnega prava. Toda Italiiani se ne menijo za mednarodno pravo, marveč postopajo v zasedenem ozemlju hujše, nego so postopali Nemci v Belgiji. Č!*vek se mora nehote vprašati: Čemu vse to ? Ako Italijani mislijo, da bodo morali zasedeno jugoslovansko ozemlje zapustiti, je to postopanje Smiseln*, ker si bo naše ljudstvo vsa ta nasilstva dobro zapomnili in si gotov* ‘*e bo ohranilo prijateljskega spomma na italijansko okupacijo. Vse-kako pa bi moglo to postopanje Ita-lli»nov uplivati le neugodno na položaj italijanskih manjšin v zasedenem ozemlju. Dvakrat nesmiselno pa je to postopanje, ako Italijani računajo, da ostanejo trajno v zasedenih ozemljih. Ravno v tem slučaju bi morati postopati tem lepše, da si pridobe ljubezen in simpatije novih državljanov. Italijanski oficirji v Postojni pripovedujejo sicar, da v desetih letih na Notranjskem ne bo nobenega Slovenca več. V Gorici s* že začeli trebiti Slovence in mislijo, da jim pojde delo lahko izpod rok. Toda, ako mislijo, da se more en narod kar tako iztrebiti, se zelo motijo. Posebno jih bo naš goriški in kraški kmet kmalu uveril, da so naleteli na pretrd oreh. Glasom poročil, ki prihajajo iz Pariza zadnje dni, se je položaj precej spremenil in sicer nam v prilog. Glasovi, ki zahtevajo pravičen mir, so vedno močnejši. Zato smemo biti prepričani bolj kot kdaj poprej, da boi. o vsi naši neodrešeni bratje, ki trpijo danes pod neznosnim italijanskim jarmom, kmalu združeni v naši svobodni in ujedinjeni domovini. Od italijanske okupacije pa jim bodo ostali le trpki spomini in spoznanje, da italijanska kultura ni niti za las boljša od nemške. Regulacija valute. Napisali smo že mnogo kolon o tem vprašanju, a stvar je tako važna da se moramo pač zopet in zopet vrniti na ta predmet. Belgrajska „ Pravda" poroča, da se bodo začetkom avgusta zamenjale krone za dinarje, po kurzu 2 : 1, pri čemur se bo zamenjalo dve tretjini v dinarjih ena tretjina pa v državnih obligacijah. Mogel bi se sicer najti še kak bolj nesrečen način, a tega se ne more reči, da bi bil ta način rešitve ravno preveč srečen. Pred vsem bi imeli tudi po taki rešitvi valutnega vprašanja še vedno v prometu na dve milijardi papirja, samo namesto kron, dinarje. To pa brez sedanjih dinarskih bankovcev. To je pa za našo kraljevino odločno še vedno preveč in bi ta množina papirja brez-dvomno uplivala neugodno na daljni razvoj valute. Potem gospodarske posledice, ki bi nastale vsled razvrednotenja kr»ne za polovico. Mi moramo torej vztrajati pri predlogu, ki smo ga stavili v „Jugo-slaviji“ št. 79 z dne 29. marca 1.1., da se krone zamenjajo za dinarje 1 : 1, pri čemer se ima odračunati 50% za prisilno posojilo in progresivno 25 do 40% na račune davkov za regulacijo valute. Vse vloge v denarnih zavodih s« prepišejo iz kron na dinarje. Pri tem morajo denarni zavodi plačati državi na račun davka za ureditev valute kurzno razliko med dinarom in krono. Vlagatelji bodo smeli biti zadovoljni, ako dobe za sedanje nič vredne krone, polnovredne dinarje. To bi vejjalo glede vlog pred izbruhom vojne. Glede vlog, ki so bile naložene tekom vojne, bi moralo veljati seveda drugo merilo. Krone, naložene tekom vojne, že niso bile več polnovredne in so izgubljale vedno več na vrednosti. Te vloge naj bi se razdelile po dobah vložitve in primemo »bdačile. Ta davek, ki naj bi rastel progresivno, naj bi znašal — po dobi vložitve in višini zneska — 10% do 50 °/0, Predlagamo tukaj 50%, pri gotovem denarju le 40% kot najvišji davek, ker bodo ti slednji morali itak pustiti 50% kot prisilno posojilo in bodo mogli torej razpolagati le z 10 »/o gotovine, dočim bodo oni drugi mogli razpolagati takoj z vsemi 50 % odstotki svoje vloge. Davek bi morali seveda plačati denarni zavodi naravnost državi, a ostanek naj bi prepisali na dinarje po predvojnem kurzu. Toda poglejmo si praktičen uspeh našega predloga v primeri z načrtom, objavljenim v „Pravdi“. Ako bi se uresničil načrt po „Pravdi“, bi prevzela država eno milijardo dolga, a v prometu bi bilo dve milijardi bankovcev. Kdor bi predložil v zameno recimo 2000 kron, bi dobil v gotovini dinarjev 666 67 v drž. zadolžnicah 333-33 K 1000 00 Po našem predlogu pa bi država prevzela tri milijarde dolga, a kdor bi predložil v zameno 2000 kron, bi dobil v državnih obligacijah 1000 dinarjev v gotovim.................500 dočim se odtegne za davek........................500 skupaj 2000 dinarjev Vidimo iz tega, da bi po našem predlogu dobil vsakdo v gotovini manje, nego po načrtu, objavljenem v „Pravdi“, po našem za 2000 kron 500 dinarjev, po „Pravdi“ 666-67 dinarjev. Res je, da bi se p* našem predlogu morala država zadolžiti za dve milijardi več, nego po načrtu „Pravde“. Toda velik del tega ..več« bi se pokril z davki hranilnih vlog. To je najenostavneja rešitev. Vzemimo, da se reši vprašanje valute po načrtu, objavljenem v „Pravdi“. Kako bo z vlogami ? Ali se tudi te kar prepišejo iz 2 kron na en dinar? To vendar ne gre tako enostavno. Nastala b- nešteta zamotana vprašanja, številne pravde itd. Ako se pa stvar izvrši po našem predlogu, se bo celo vprašanje regulacije valute izvršilo mirno in brez pretresljajev. 4DBMR LEVSTIK, 70. nadaljevanje. Višnjeva repatica. Umiril se je Pohlinov srd na Smučiklasa, in tudi oivetmikov posmeh nad profesorjevim baron-stvona je prenehal, na ljubo grofa, ki je izjavil o • prvi priliki, da je stvar povsem verjetna in mogoča-že peti da« sta sedela družno pri »Zelenem pre-šičku,« kakor bi ne bila nikoli umazala drug drugemu »sjslajših hrepenenj. Več zlih posledic je obetal Egonov ikandal s košmeljem; toda dvoboj se je na izjalovil. Egonova zastopnika »ta predlagala Koimeljeva nista mogla ogovarjati »spričo teške žalitve«; vsled tega sta se zadovoljila .na dva s aabljami. Ker pa nista brezobzirno zah-odvi j*h tudi nasprotnika nista naravnost rot a sta d°l°čUa obveze in verižne st . ay'ce» 00,1 dva »magari še čelado«; ko je bila ar dotorej v redu, so se sporazumeli brez težav, £r i* dvoboj potemtakem nezmiseln, ter ugotovili n;;^° belem, »da je zadeva radi obojestranske ‘janosti viteško poravnana.« ie r.T°-?a vzlic.slogi in spravljivosti naših ljudi se Pričat °zr^e ,z nem>mimi slutnjami in plahimi ffrdJk J’ JC’ -^a sn?° naštel* tiste dni več škandalov, dopnnešenih v pijanem in treznem pada morala celo tam, kjer je niti naše meščanstvo ne bi hotelo pogrešati. Že drugi dan po veselici je šla vest o drznih žepnih tatvinah od ust do ust: razen lepotičja, ki smo ga videli na Hasanovi mizi, lehkomiselna ženščeta pa so^ ga proglasila materam in možem za plen zagonetnih dolgoprstnežev, je bila izginila Skalonova dragocena zlata ura, pol tuceta listnic ter več ko dvajset denarnic in mošnjičkov; oglasi v dneviikih so genljivo pregovarjali »dotične dobro znane osobe«, naj sc usmilijo »ubogih vdov« in »rodbinskih očetov«, ako nočejo imeti opravka s sodnijo. Toda nepošteni najditelji se niso zglasili, o ukradenom blagu ni bilo duha ai sluha, če ne štejemo ene izmed listnic, ki so jo potegnili^ paglavci ob Francoskem nabrežju, nedaleč od lelbanove hiše, prazno in vso razmočeno iz vode. Ta najdba je odahnila bistroumnim čuvarjem zakonov strah, da se ne bi pregrešili zločinci nad imetjem ali življenjem visokega tujca; policijski predsednik je nemudoma podvojil straže v tistem koncu, kar se je zdelo Jacquesu in Hasanu jako odveč. Grof sam je majal z glavo nad to previdnostjo; vlomi, ki so razburili naslednje dni vso našo javnost, so se vrstili pri samih trgovcih, urarjih in zlatarjih, katerih prodajalne leže v sredini mesta. Niti v enem slučaju se bi posrečilo priti storilcem na sled, čeprav so kradli takorekoč pred nosom redarjev in nočnih čuvajev; *z pretkanih mojstrov, umetnikov v svoji očividno stroki. ie novice so dale Smučiklasu priliko, da je znatno napredoval v svoji borbi za grofovo prijateljstvo in zabeležil uspeh, ki je navdal njegovo srce z bogatimi upi. Že vse tiste dni mu je rojilo po glavi, da mora ukreniti kaj odločilnega in obrniti dogodke enkrat za vselej sebi v prid. Veselica, na katero se je odpravil s tako premišljenim načrtom in toli samozavestnimi pričakovanji, ga je bila zelo razočarala; zrastla je režiierju preko glave kakor vse elementarne drame in komedije ljudske duše ter ga odnesla z grofom vred na svojem kipečem va* lovju, vsakega v drugo stran. Namesto, da bi se bil kazal z visokorodjem ter zlezel vanj vpričo zbranih tisočev, ob zvokih godbe in vihranju trobojnic, kakor je mila navada naših prvakov, je komaj ujel par beraških trenotkov, da ga jc ustavil in povprašal, kako se zabava; grof j« pokazal očitno, da mu je figo do vseh ceremonij in se klati rajši na lastno pest. Niti pozneje, v dvorani, ni mu bila sreča mila; namesto da bi bil tam popravil zamujeno, je prišla splošna pijanost, prazne mošnje in tisti neslani prizor s Pohlinom, ki ni koristil nikomur, pač pa bi bil, sodeč po nekaterih grofovih opazkah, lehko povzročil veliko zamero. --------- (»alje) Proletariziranje uradniškega stanu. Vsakdo se mora vprašati, kaj se zgodi z našim uradništvom pri obstoječih gospodarskih razmerah. Uradnik, tako privatni, kakor državni, deželni i. dr. s to plačo, katero dobi, ne more več živeti; vse svoje prihraake, če si je 'sploh mogel kaj prihraniti, je že davno izčrpal in proletaziranje celega stanu je neizogibno. Integriteta uradniškega stanu stoji pred težavno pro-skušnjo in nevarnost korupcije je zelo, zelo blizu. Gotovo je, da se od beds prestane vojne, katera je obiskala ves kontinent, pač najbolj prizadeti zasebni uradniki; njim »e stoji na strani kakor delavstvu, trdna, milijone bro-ječa organizacija; oni vsled malega števila in vsled pomanjkanja centralizacije posameznih združenj, niso zmožni vsaj največje bede zvrniti s svojih ramen. Zato pač ni nič čudnega, da so plače nastavljencev v trgovini in obrti padle toliko nižje, kot plače manuel-itega industrijskega delavstva. Žalosten pojav sedanjosti je ta beda naših srednjih slojev, skrb, katera grozi danes vsem uslužbencem s stalnimi prejemki, učiteljem in uradnikom, tej veliki masi nastavljencev vseh strok. Ali je mogoče danes uradniku nabaviti si za sebe in svojo družino vsaj najpotrebnejše? Gotovo ne! Doslej je imel vsak skrben oče, vsaka pridna gospodinja po možnosti malo rezervo vsaj najpotrebnejših stvari, s katerimi se je, če tudi z veliko težavo prebijal. Kako dolgo mu bode pa še to mogoče? — Enega lepega dne se mu raztrgajo tudi prelicovane hlače in zašiti čevlji, perilo bo razpadlo, — in kaj pa potem? Prišel bo čas, ko mora tako imenovani srednji stan pasti pod niv6 proletariata. Kaj znači tak socijalni padec za državo in človeško družbo, je danes pač težko oceniti. Kar se tiče vpliva vojske, male vrednosti denarja, pomanjkanja živil in blaga, se bodo dala ta zla le počasi popraviti. Ampak proti največjemu tlačitelju, kateri tlači v prvi vrsti revnega, to je oderuštvo bi pač država, oz. njena vlada, lahko nastopila. Mi imamo stroge odredbe na papirju, v praksi pa razsaja in se širi oderuštvo, brez da bi merodajni krogi pokazali resno voljo, to preprečiti. Danes je postalo samo po sebi razumljivo, da vsak lastnik blaga in prekupčevalec ne le vsa bremena, katera mu naklada država, zvali na kon-sumenta, ampak išče še „vojni dobiček", kateri presega parstokrat stari nekdanji „čisti dobiček". Brezvrednosi denarja, izkoreninjenje trgovske morale in pomanjkanje vsake državne strogosti proti oderuštvu spravi nas, ves uradniški stan, na beraško palico. Razstrgani čevlji in „cvetoče" o-bleke srednjega stanu so političen in socijalen simptom. Razmišljanje in tožba ljudskošolskega učitelja. i. Nalašč sem vprašal kmetiča, ki je obnavljal svoj po trtni uši uničen vinograd, čemu da ruie zemljo in kamenje toli globoko. Pa pravi: „Nič ne pomaga brskati po površju. Rigolanje in nova, močna podlaga ti3u sta predpogoj polnemu sodu.“ Stoleija je tujec obdeloval naše šolsko polje in vrgel nanj tuje seme, ki je rodilo tuji sad. Izsesano in s plevelom preraščeno smo je prevzsli koncem lanskega leta v svoje narodno gospodarstvo. In nič ne bo koristilo brskanje po površju, ampak pošteno in globoko bo treba rigolati, da ■pravimo speče in neizrabljene plasti na površje, nato pa še damo gojencu novo in zdrav* podlago. Katere plasti pa spe najglobljo? Zakladi vsega čl*v*štva: aaukl in zakoni, katere je ačll on, ki je edini po njih živel. Zapisani s* v knjigi, na k*j* je prisegel Wilson, kot novoizvoljeni predsednik Združenih držav, mož, ki je dane« edin* upanje zati- Bil bi zadnji čas, da bi se napravili s strani vlade v tem oziru naj-energičnejši koraki in naša dolžnost je pa, da to od naše vlade zahtevamo, — zahtevati pa moramo to korporativno. Radi tega je potreba, da sc združijo vsa društva in organizacije javnih in zasebnih nastavljencev, — ne glede na osebno strankarsko prepričanje posameznikov, in ne glede na to, da je eden mogoče v malo višjem činu kot drugi — v boju za naš obstoj, za naše najprimitivnejše človeške pravice. Stari sistem je padel in novi sistem naj zrase na novi, demokratični, ampak resnično demokratični podlagi. Zasebni uradnik — demokrat. Pod Italijanskim Jarmom. Klic iz Brd. pi Pomagajte nam ker ni mogoče več prenašati I Tako se glasi obupni klic iz goriških Brd, tega najlepšega koščka slovenske zemlje na desnem bregu Soče. Življenje je postalo neznosno. Gmotni položaj Bricev je obupen, ker ni denarja in ne zaslužka. Pobrali so jim vsa živila in obleke in jim pustili prazne hiše in uničene vinograde. Po vseh občinskih uradih so Italijani uvedli italijansko uradovanje, poitalijančili imena vseh vasi s smešnimi spakedranksmi, prekrstili vse nadpi§e na občinskih domovih in izdajajo vse razglase edino v italijanskem jeziku. V vseh šolah so uvedli kot obvezen predmet pouk t italijanščini. Da se prikupijo otrokom, razdeljujejo med nje čokolado in druge slaščice, dajejo jim dnevno opoldansko hrano in južino in pričeli razdeljevati med nje tudi obleko. Ko konča ob nedeljah maša, čaka njihova godba pred cerkvijo, ter spremlja otroke v šolo, kjer morajo zapeti italijansko himno in zakričali trikrat: „Evviva Italial" Starejšim učencem in učenkam, ki nočejo sprejemati teh daril, žugajo z zaporom in veliko od njih so že zaprli za rrekaj let. Kdor ni izročil orožja in mu ga najdejo, je revež: obsodijo ga brez usmiljenja celo do 13 let težke ječe. Vse podpore ubožnemu prebivalstvu, so kratkomalo ustavili, edinole invalidom in pa vdovam padlih jih izplačujejo, ki pa morajo prej dokumenta-rično dokazati resničnost navedenih dejstev, kar pa sc malokomu posreči. Vsem slovenskim trgovcem po Brdih so odtegnili koncesijo in naselili trgovce iz kraljestva in s tem uničili še ono malo gospodarske samostojnosti, ki smo jo imeli prej. Gorje Bricem, če ostanejo pod Italijo; edini zaslužek, ki obstoja v zgodnjem sadju, in vinu bi šel po vodi, ker bi z enakimi pridelki v Italiji ne mogli konkurirati- Zato na polju in v vinogradih nihče ranih narodov. ZakaJ-II ? Ker ve, sam izpolnjuje in skuša uveljaviti za ves svet: „Kar tebi ni drago, ne stori drugemu!“ Tik nad tem skladom je naš narodni zaklad, kristalno čisto bistvo Jugoslovana, Slovenca, čisto po duši, čisto po telesu. Ščiti in ohrani ga naj narodna pravda, slovansk* pobratimstvo in novodobna krvna osveta — kulturna odlika! Tretji sklad tvorijo naravne skupine v narodu — slanovi, vsi potrebni, vsi enaki v naslovih, dolžnostih in pravicah. Zaščita naj jim bod* krepke stanovske organizacije, ki jih družijo v stanovske zadruge in volijo postave sebi in vsemu narodu. De! stanu je družina. Po slovanskem običaju in v narodni noši nudi vam spet kruh in sol na svojem pragu! Trdni naj bodo ogli tvoje hiše: starosta bodi mož, vsikdar in povsod, zaročonka tvoja pa žena, mati, gospodinja ! Pred nas še stopi poedinec, ki se zaveda svojih dožnosti in pravic napram človeštvu, narodu, stanu, družini, bližnjemu i* samomu sebi. To so zakladi življenja, kateremu ne dela, vsako obdelovanje je izostalo in človek, ki prihaja sedaj v Brda, bi se zjokal nad puščobo, ki vlada v njih. Ljudi se polašča obup in dela-mržnost, ki bi mogla postati usode-polna. Vrhu tega je narodno življenje, ki je bilo v Brdih tako zelo razvito, da se narodostna meja že od 6. stoletja sploh ni spremenila, popolnoma udušeno. Vsako petje slovenskih pesmi je pod kaznijo prepovedano, slovensko govorico zasramujejo in psujejo, imenujejo nas barbare in obljubljajo, da bodo naše otročiče že v par letih popolnoma poitaljančili. Os-krunjajo nam našo dekleta, zalezujejo naše žene in gazijo vse v blato, kar je sveto naši duši. Kako razpoloženje vlada v naših Brdih, nam priča pismo preprostega briškega kmeta, ki končuje s temi besedami: »Predragi bratje Jugoslovani! Mi ne moremo več dalje prenašati to gorje, kličemo k Vam, rešite nas, čim prej. Obračamo se tudi do Vašega rešitelja prestolonaslednika in do našega hrabrega vojskovodja generala Maistra, da, kakor je pomiril in ponižal nemške druhali na Koroškem in Štajerskem, tako upamo, da bode ponižal tudi te italijanske druhali ter jih zapodil nazaj. Prosim Vas v imenu vseh Bricev, ki so prosili, da naj se objavi v vseh časopisih, da bodo vsi brali, kake dobrote imamo mi reveži pod našo od-rešiteljico materjo Italijo 1“ P. P. Goriške pijavke. pi Med najzagrizenejšinimi goriš-kimi lahoni, ki preganjajo Slovence, se odlikujejo posebno: kapitan Bramo, tržni komisar Resen in tanente le Lie-vre (sin kavarnarja Lepre, lastnika „Tcatra“). Ta trojica z naravnost na-dističnim veseljem muči in zatira slovenski živelj v Gorici, kar smatra za svojo glavno nalogo. Ne bojte se, pride dan plačila 1 Korupcija med ital. vojaštvom v zasedenem ozemlju je brez vsake primere. Vse vprek prodaja kar cele vagone erarskega blaga kar cele mi-ijone vrednosti. Pri teh kupčijah so udeleženi še celo višji častniki. Znaki razpada so očividni, opaža se isti proces, kot pri avstro-ogrski armadi pred polomom. Za zasedeno ozemlje bo v kratkem izdan poseben denar, ki bo imel večjo vrednost, kot dosedanje krone. Tako poročajo italijanski listi. Dr. Podgornik in komisar Berbuč, o katerih so poročali naši listi, da je njuno mučeništvo končano in da sta bila izpuščena na svobodo, se nahajata še vedno internirana v Palmanovi. Njiju položaj se ni izboljšal. Slovenci, Jugoslovani! Nabirajte za jugoslovanski obrambni sklad! cilj je neskončna popolnost, pot pa večnost. In to življenje je v nas in mi smo v njem po meri lastne volje in popolnosti. Kdor ima oči, da vidi, in ušesa, da sliši, lahko čita o njem v dveh originalih: v lastnem svojem „jaz“ in v vesoljstvu, ki ga obkroža. V to svrho pa je treba človeku navodila, priprave, vzgoje, katere edini namen torej je: usposobiti edinca, da spoznava sebe in svet, da izpopolnuje samega sebe, z vzgledom in naavetom pa je v pomoč bližnjemu. To vam bo človek-značaj, vrl Jugoslovan, zaveden Slovenec a ne narodni kričač, vztrajen delavec v svojem 3tanu, skrben In ljubljen član svoje družine, oarečevaloc samega sebe in vseh. Na tako skalo stavimo svojo Jugoslavijo in noben sovrag je ne bo zmagal. V koliko pa je avstrijsko šolstvo služilo imenovanemu smotru? Hladen razum je preveval šole propale Avstrije In Nemčije. T* je isti razum, ki je zavladal svetu in obvladal naravne sile, katere so mu prvič v polnem obsegu služile v bestijalni sveto borbi. Glavna hiba dosedanjega šolanja obstoja v tem, da smo gojili razum na Škodo srca ia razsodnosti. Slovanski svet. Češki list o češko-jugoslovaa-sklh odnošajih. Glasilo Češke agrarne stranke „Venkov“ piše: „V zadnjem času smo pri čitanju jugoslovanskih listov opazili, da ne vlada na jugu napram Cehom radi njihovih . patij za Italijane tisto prijateljsk razpolo-šenje, ki je vladalo pre: , da, opažati je celo, da se je nase' > v srcih naših jugoslovanskih brato proti Čehom neko v nobenem o- ru upravičeno nezaupanje. Nečerno češke javnosti ■zagovarjati, moramo pa v imeou le-te izjaviti, da gojimo, kakor preje, tako tudi sedaj, jednake simpatije za Jugoslovane In da bodo češki merodajni faktorji in češka javnost to tudi z dejanji dokazali, kadar bo sila na svojem višku. Med Čehi in Italijani ni nobenih J rivalnosti, zato nimajo Čehi za sedaj še nobenega vzroka, da bi nastopali proti Italijanom z nezaupanjem; doslej se je vendar razpravljalo in pretresalo o trgovinsko-političnih odnošajih med obema narodoma in o ničesar drugem. Da Jugoslovani iz tega takoj zaključujejo, da se Čehi bratijo z Italijani na škodo Jugoslovanov, zato pa češka javnost vendar ne more biti odgovorna. Na Češkem se sedaj dejanski nihče ne brati z Italijani, postopa pa se tu z Italijani z jednako uljudnostjo, kakor s Francozi, Angleži in Amerikaaci. O kakšnem »bratimljenju« z Italijani ne more biti govora. — Zagotavljamo Jugoslovane, da tudi Čehi niso ohranili mirne hrvi vzpričo nasilsiev, ki sojih izvrševali in jih še izvršujejo Italijani napram Jugoslovanom, in vzpričo neupravičenih italijanskih zahtev glede Jadranskega morja. Ni voč daleč tre-notek, ko bodo Čehi dokazali svojo bratsko ljubav nasproti Jugoslovanom ne samo z lepimi besedami, marveč tudi z odločnim dejanjem. Politični pregled. p Proti hujskačem. Vlada je ustavila frankovski politični list »Sloga', ki izhaja v Karlovcu, ker je zadnje čase sistematično hujskal proti državnemu in narodnemu ujedinjenju. p Italijanske laži o smrtni obsodbi treh podčastnikov r Ljubljani. Italijanski listi razširjajo tenden-cijozno vest iz Trsta, da so bili trije slovenski podčastniki radi propagande proti Srbiji in proti ujedinjenju Slovenije s Srbijo obsojeni k smrti iw na ljubljanskem gradu ustreljeni. Vojaška cenzura je baje zabranila razširjanje te vesti, katera je napravila v Ljubljani ogromen vtis in je $e povečala nezadovoljstvo proti Srbom posehno med kmeti in vojaki. S takimi okornimi lažmi hočejo delati Italijani propagando proti ujedinjenju Jugoslovanov, katera jim je trn v peti; aaj-rajše bi videli, da bi bili Jugoslovani razcepljeni in nesložni, da bi potem Italijani izigravali po stari avstrijski g-‘.-...” 1 *** '•»'cunrBiMii, i i _ Le dober in značajen človak koristi s svojo vedo sebi in človeški družbi« malopridnež pa z njo s svoio ..inteli-genco“ le potencira hudobijo. Zato bodi prvi naš korak, da prcosnujerno učilnice v vzgajališča, kjer domuje/? Ijubeze«, vzgled in nasvet. Vsi »Č?1 predmeti naj izrecno služijo vzg*]1' to je, naj v mladem človeku somera° krepijo vse tri duševne sile: tvorao. čuvstveno In razsodno — razum, srce in pamet. Njih medsebojno už,n.k?" vanje bo rodilo voljo, 1* kateie stalizira značaj. „ Dovolite mi, da tu Izpove* svoje misli, ki jih imam o Tcronauku m veri sami. Prepričan sem, ds brez vere ni morale, a brez morale ne vzgoje* čiste Kristove vere in slovansk: bogoslužia sta naš narod učila hrata Ciril In Metod, katera so nemSki dU' hoval iz gole zavisti tožili »apežu« češ, da učita krivo varo. Oporni? na* bodi ljudski rek: „Ako srce^ moltče, zamanj jezik ti klepeče-In duhovnika — pesnika »Svarilo": »Kot lamakaeaa klaSI, doli ▼ prve* atoli, at oltar ti vpro oči in pobožao *oli“ metodi ene proti drugim, sami pa imeli korist iz teh sporov. p Ne pluvajmo v lastno skledo. N. Švajger priobčuje v sinočnjem „SI. Nar." članek »Nekoliko statistike" v katerem se bavi z žfleznicami na slovenskem ozemlju. Članek je skrbno sestavljen, vendar pa moramo avtorja na neke netočnosti. Na progi Divača —Pula je g. Švsiger dal Italijanom 25 km ždeznic. Tod:* kje je to italijansko ozemije? Na progi Rovinjo— Konfanar 6 km. Isto vprašanje. Na progi Trst—Poreč je g. Švajger dal Italijanom 45 km ozemlja. Isto vprašanje. Mi v Istri italijanskega ozemlja Sploh ne priznavamo. Priznavamo samo, da je v Istri nekaj poitalijančenih mest ali če hočete, italijanskih kolonij, ki bi se morale takoj udušiti, ko bi jih ne oskrbovale njih slovenske ali hrvatske okolice. Onim, ki pišejo članke na naše liste, bi bilo vsekako nujno svetovati, da so bolj previdni in da se prej pouče iz nepristranskih virov o resnici. G. Švajger je svoje znanje o etnografičnih razmerah v Istri bržkone vzel iz kakega italijanskega vira. Pokrajinske vesti. kr Prometno družtvo na Bledu je *živelo na prizadevanje dvornega svetnika Ferjančiča nanov« in se lotilo svoje naloge z vnemo kakor nikdar poprej, kar je tudi docela umevno. Ati so bile kdaj pdprej avspiciji za pokret tako kolosalni kakor danes? Okovan v oblasti stare mačehe, zasužnjen tujemu gospodarju, je tlačanil pravzaprav Blejec svojemu nasprotniku, ako je delal za povzdigo domačega z«iravi£ča. Kar so tujci storili, storili so iz dibičkarije, nikdar iz ljubezni, da, celo ovirali so napredek in blatili naseljenci nemške narodnosti naše prizadevanje, naš rod pr#d leto-Vičarji. Novoizvoljeni načelnik društva gospod Ivan Kenda slavil si jo in se že kar lotil najdrznajših nalog n. pr. veliko pristanišče (za komunikacijo ob obrežju s parnikom), električno cestno železnico med kolodvori Lesce-Bled, Vzpenjačo na grad, nasaja, razširja, Polaga, množi, krajža ceste, prehode itd. Podpirajo ga vsi prejšnji načelniki in novi odborniki: Dr. Hočevar, podpolkovnik Stuhly, župana Rus in Peternel, ga. V*vk-Molnar, mr. H. Roo-lek (blagajnik), hotelirja Černe, Tomc, Klemenčič, poštar Florjančič, in dr. Andrej Ferjančič, Iv. Ru», Ravnik, A. Vovk (tajnik), Žirovec in Burja. Društvo poživlja ne le vse demačine, marveč vse ljubitelje našega Bleda k pristopu, sodelovanju v sinot-renera posvetovanju in umetniškem oziru. Bled mora postati narodova last, narodov penos in kapital, za kar so dani sedaj vsi pogoji. kr Iz Kranja. Zadnjič smo že cltali v vašem cenjenem listu glede koritarstva, kako iste cvete in to smo „Jaz se pa smehljam, ker vsm, da soseda mlada mladega cerkovnika gleda srčno rada." Slušajmo prošnjo naroda: duhovnik, bodi mi Metod irj učitelj bodi Ciril’ bodita brata si obal Zdajci še besedo o čtivu v šoli Nimam v mislih onih prekritikovanih] po tekočih številkah urejenih beril v oguljeni čitanki. Bodimo vsaj nekoliko Američani! Namesto čitank dajmo otroku mesečnik, pouku in vzgoji pri merno urejen „Zvonček‘‘ ali „Vrtec“. ^otem pa proč s prežvekovanjem po 'ormalnik stopnjah! Naš maličeb bo čital in vpraševal, njegov vzgojitelj Odgovarjal, pojasneval. Toda ne samo cital, tudi dopisoval bo lahko svojemu listu. Praktično spisje. II. Ce se izpreobrne srce, naj se premeni še lice! Po ravnokar utemeljene vzgojnem smotru bi dosedanjo judsk* šolo bodoče lahko zvali „ni-<•10 pri prav nico“. Saj vendar obe pri Pravljata otroka, bodisi naravnost za n£° živllenJe> bodisi za višje šole. »Učitelja" prekrstimo v »vzgojitelja*' ‘n »učiteljico" v »vzgojiteljico* I - (Konte prih.) že občutili tudi pri nas v Kranju. Gospa pastajenačelnikova je bila tako užaljena, da je iskala pomoči po raznih pisarnah, ter hotela sodnijskim potom postopati preti vašemu listu, kar je pa menda morala opustiti, kajti advokati so da;:es dtaga stvar ter ne delajo zastonj in na povelje kakor so vam morali svoječasno žtlezniški u-službenci. Ni res, milostljiva — tempi passati! — čudimo se le samo timu in vprašamo javno slavno ravnateljstvo državnih železnic, kdaj in kje je dovolilo ravnateljstvo kranjskemu postaje-načelniku, ki mora vsled pritiska železničarjev in kranjskih meščanov iz Kranja, da je prodal tovarnarju v Tržiču vse vrtnice, meje, sadno drevje in druge zunanje »naravne okraske in da sedaj izgleda kranjski kolodvor kakor bi bil eropan. Vse to so napravili in delali železniški delavci, imel je vedne v službi dobrega vrtnarja in kar je hotel tudi drugih železniških delavcev, torej ga vse to delo ni niti vinar stalo. Kakor čujemo, je dobil za to tudi podporo od ravnateljstva. Odločno zahtevamo od ravnateljstva, da naj to kupčijo takoj prepove in naj se takoj vse odstranjene stvari nazaj postavijo. Dovolj je, da je toliko časa izkoriščal nas, in ker je bil od službe odstavljen, se hoče nad tako nedolžno stvarjo maščevati. Dovolj je, da je imel celo čredo konj, krav, prašičev in drugih takih stvari. Kranjski davkoplačevalci, kr Narodna kavarna v Celju. Gospodu. Kosu, lastniku omenjene kavarne bi priporočali, nekoliko znižati cene, ker bi drugače bili prisiljeni detajlirano dokazati, kako se v tej kavarni odirajo ljudje. Upamo, da bo to za danes zadostovalo. kr Nemžka kuitura celjskih policajev leta 1914. Dne 2. decembra 1914 sem bil na vojaškem naboru v Celju. Na ulici sem vprašal službujočega policaja slovensko, kje je poslopje okrajnega glavarstva. — Odgovoril in pojasnil mi je nemško, nakar je pristavil: „Warum sprechen Sie niclit deutsch?“ (zakaj ne govorite nemško?) Ko sem ga vprašal, zakaj bi moral v Celiu nemško govoriti, me je nahrulil: „Sle blOder Kerl,“ nakar jc pristavil slovenski: »Idite na Srbsko." — In danes ... A. O. kr Žalec V soboto 5. t. m. je vprizorilo tukajšnje dramatično društvo Govekarjeve „Legijonarje“. Vprizoritev je bila še precej čedna, akoravno bi bila lahko boljša. Zlasti bi bilo grajati deklamovanje posameznih vlog, kar pač ne spada na gledališki oder. Sicer pa je tr«ba priznati, da so se vsi potrudili. Lavra je bila vseskozi dobra, istotako tudi Ana in Brnjač. Basaj je bil srednjevrsten, ker se je premalo vglobil v svojo vlogo. Jež bi bil izvrsten, ako bi svojo vlogo bolje znal. Najsrečnejši je bil pač Medved, ki je pogodil svojo vlogo brez vsake hibe. Zbror legijcnarjev je bil slab, premalo discipliniran in naštudiran. Režija mestoma slaba, scenerija čedna. Sicer pa želimo kmalu zopet kaj videti. —rl— iz Ptuja. Neznosno je ze pri nas kaj počenjajo trgovci. Tako zahteva na primer trg*vec Spruschina za svetilnik za karbidno luč, ki stane v Ljubljani K MO kar K 3— Kosem zahteval račun, mi pristavi trgovčeva žena, da mora drugo blago „šmuglati,‘ v Nemško Avstrijo, če hoče od tam kaj dobiti. Kaj se pusti takšna početja, name»to da se ptičkom pristrižejo peroti? kr G*rnja Radgona. 8. t. m. se je vršil v Vavpotičevi gostilni sestanek tukajšnjih Slovencev, katerega so se udeležili tudi zastopniki civilnih in vojaških oblasti. Navzoč je bil tudi zastopnik prekmurskih Slovencev, ki je govoril o skrajno žalostnem položaju naših bratov onstran Mure. Na sestanku se je slišala marsikatera pikra beseda proti nesrečnemu strankarstvu ki je zakrivilo že toliko gorja v naši domovini. Na sestanku se je nabralo na predlog stražnika Vrela iz Gorice 326 kron na naš obrnmbni sklad. — V gostilni „Horvath“ v Gornji Radgoni imajo še vedno sliko starega trinoga. Ali ni to veleizdajstvo ? kr Oplotnica: S porazumljenjem prostovoljnega gasilnega društva in društva „Sloga“ se je ustanovil poseben cdsek, ki ima nalogo, da skliče kmalu »Narodni shod“, ki bo za naš kraj pomenljiv in zelo potreben. Ljudstvo se pri nas še presneto, malo zaveda o velikem preobratu, da je sedaj rešeno avstrijsko nemčurskega jarma in da se nahaja v lastni svobodni državi, Jugoslaviji. Vsak čas ti prileti na uho mržnja do nove države in njenega sistema. Jamrajo še vedno za staro Avstrijo; posebno taki, ki so prej brisali znoj s polno cunjo Orni-govega Štajerca. Priprosto ljudstvo res trpi zaradi vedno naraščajočih cen, vsied pad.nja valute. Navaden težak ne zasluži toliko, da bi si mogel kupiti 7 kg moke ki stanc 5—8 K. Ni torej čuda, da črez vse zabavljajo in da se jih polaša nekak „boljševizemB, katerega so raznesli med ljudi vojaki in domačini, ki so bili prej in so še zaposleni v raznih krajih Nemške Avstrije. Ti so do zadnjega prihajali po živila k svojim sorodnikom in pri tej priliki razširjali med ljudmi nemške prednosti v škodo naši mladi državi. Tupatam si slišal: „Jugoslavien wird bald der Teufel holen." Dalje je tukajšnje prebivalstvo skrajno ogorčeno zaradi zemljišč kneza Windisch-Gratza, ki jih ima v občini Oplotnica — kot nad 2600 ha. Prej so imeli celo kmetje in več kot 100 rodbin brez lastne zemlje oziroma nekatere z lastnim domom to zemljo po ceni v najemu. Sedaj si je pa zemljišča z malo izjemo Windisch-Giiltz oziroma njegovi uslužbenci za lastno rabo pridržal in ob-sejal. Rečeno je: če bodo ljudje, ki letos niso dobili zemlje v najem, pred-stoječemu organu kneza Windisch-Giktza obsejali zemljo, tedaj dobe za trud nekaj proč. Naši ljudje pa niso tako nespametni, da bi ne vedeli, kaj to pomeni. Vsi, kot eden so proti temu in odločno apelirajo na vlado, da kmalu reši agrarno reformo z razdelitvijo vseh takih zemljišč. Windisch-griitzov nadgordar se pa naj pripravi na obilno žetev, kar mu bomo mi stlačanili. Upraviteljstvo WindischgrJltza pa tudi prav pridno pusti sekati les v bližnjih goždovih, ki so ob cesti, kakor je Partovec. Kar za več desettlso-čev pokupijo lesni trgovci lesa, katerega morajo naprej plačati. Dovolimo si vprašati na pristojnem mestu: „Ali bi se to sekanje ne dalo zabraniti?" Iz teh vzrokov je pripravljalni pod-odsek primoran, da skliče Narodni shod, na katerem se bo razpravljalo o dveh vprašanjih. Prvo vprašanje bi bilo: »Preobrat in nova država Jugoslavija na splošno, spojena z valutno krizo." Naznanilo. Ker so se podražile vse tiskarske potrebščine, zlasti pa papir in so tiskarne morale tudi osobju znatno povišati plače, so tiskarne primorane od 14. t. m. naprej povišati znatno cene časopisom in vsem tiskovinam. V Ljubljani, dne 12. aprila 1919. Za društvo lastnikov tiskarn y Sloveniji: A. Pesek, tajnik. D. Čeč, predsednik. Našim cenjenim naročnikom! Zadnje mezdno gibanje tiskarni-škega osobja v Ljubljani je doseglo, da so tiskamiška podjetja pristala na primerni povišek plač tiskarskemu osobju in si s tem naprtila občutna bremena. Vsled tega smo primorani naročnino in inseratne cene pri „Ju-go3laviji“ dvignili. »Jugoslavija" velja od 14. aprila 1.1. naprej enotno, bodisi v Ljubljani, v upravniitvu ali po pošti v Jugoslaviji: na mesec .... 7 K 3 mesece .... 21 „ pol leta . . . . 42 „ celo leto .... 84 „ Izven Jugoslavije pa letno 95 K. Posamezne številke v prodaji 40 vinarjev. Inserati navadni, kupčijski itd. 1 mm X45 mm prostor 40 vin. Uradni razglasi 1 mm 60 vin., poslano in trgovske reklamne notice 1 mm 1 krono, reklame za veselice z vstopnino 1 mm 50 vin., ženitne ponudbe za prostor 30 mm 25 kron, poročna naznanila za prostor 60 mm 30 kron. Uprava „Jugoslavije“. Poziv železničarjem! Predsedstvo Zreže Jugoslovan* škili železničarjev poziva vse Člane, da vzdrže najstrožji red na železnicah do končne odločitve. Predsedstvo bode pravočasno sklepalo. Ne pustite sc begati in zavajati k nepremišljenim dejanjem od neodgovornih elementov. Predsedstvo Zveze. Dnevne vesti* dn Urad za prehr&no v Ljubljani. Vsied odredbe ministra za prehrano iu obnovo dežel ima urad deželne vlade za prehrano v Ljubljani naslov: ..Ministrstvo za prehrano in obnovo dežel; odsek za Slovenijo." dn Višji šolski svet je odpustil iz šolske službe na javnih ljudskih in meščanskih šolah v ozemlju Deželne vlade v Ljubljani Marijo Roschkar, stalno učiteljico v Slovenski Bistrici. dn Podaljšanje policijske ure za gostilne. S 15. aprilom se podaljša policijska ura za gostilne do 10. ure zvečer. Ostali dosedanji predpisi ostanejo v veljavi. dn Uradnlštvo žre in pa »ureditev" njegovih prejemkov. Marsikdo, ki čita površno bombastična poročila v raznih dnevnikih o izboljšsnju uradniških plač, zabavlja na vse kripljj, da uradništvo žre. Temu se ne čudimo. Saj se je poročalo iz Belgrada, da dobe uradniki na novo urejene temeljne plače v dinarjih t. j. v kurzu 1 dinar ** 250 K; s tem se bi njihove temeljne plače skoro potrojile; dober teden pozneje čitamo zopet, da dobi uradništvo poleg javljenis sijajnih plač še 12 oziroma celo 16 dinarjev doklade na dan, češ, da javljajo to službene (uradne) novine v Zagrebu; končno se povišajo uradništvu še dosedanje draginjske doklade za 100%, kakor so poročali gotovi dnevniki s tako velikimi črkami kakor o nemških zmagah pri Gorlicah in pri Kobaridu. Seveda verjamejo ljudje vse to. Vse skupaj pa je enostavno izmišljeno, oziroma glede 100 o/o poviška dra-ginjskih doklad potvorjeno! Res je menda izšla naredba o povišanju tako-zvanih draginjskih dokladah, ki p ; vsebuje obenem določilo, da se v bodoče ne izplačajo več n;.bavni prispevki, ki jih je dobivalo uradništvo vsake tri mesece in ki so bili v avstrijskem drž. proračunu preliminirani do konca junija 1919. Ravno raditega pa se zvišajo po novi naredbi doklade vseh drž. uslužbencev v resnici le okroglo za 25%, njihovi celotni dosedanji užitki pa samo za okroglo 15%. Seveda se je izvršila ta enostavna „ure-diiev“, za katero je bilo treba toliko študij, tako demokratično, da dobi večjo doklado, kdor ima več dohodkv. Zdi se, da se je preselil avstrijski upravni duh z Dunaia v Belgrad, vsaj po slovenskih finančnih uradnikih, ki so sodelovali (pozvani so bili doli) pri tej tako težavni „ureditvt“, bi človek sodil tako. Končno se res čudimo, zakaj pišejo listi toliko o izboljšanju gmotnega položaja urad-ništva, dočim ne čitamo nikdar o vse d>ugačnih ureditvah oficirskih plač. Kako so te urejene, se sodi lahko po tem, da stane državo navaden vojak prostak več kot uradnik XI. činovnega razreda. dn Pri vseh vlogah, s katerimi se pri podružnici centralne uprave za trgovski promet v Ljubljani, poprej Prehodno-gospodarski urad v Ljubljani, prosi za izvozno dovoljenje v inozemstvo, naj se navede natančen datum, kedaj je bilo blago prodano ali kupljeno. Prošnje, ki teh podatkov ne bodo imele, se ne bodo mogle brez odlašanja rešiti. — Podružnica centralne uprave za trgovski promet, Ljubljana. dn Se vedno je župan v St. Jurju pri Grosupljem Jože Perne, posestnik v Ponovi vasi št. 27, dasi se vsa opčina proti njemu pritožuje in da hi se ga rada iznebila raje preje kot kasneje. Ne le da z njegovim županovanjem ni nikdo zadovoljen, da ga nikdo ne mara, da se le vsled neke nevidne milosti višjih sil drži županskega stola, je v Jugoslaviji kot župan nemogoč. Ko je bila uvedena zoper njegovega sovaščana — ime mu je na razpolago — kazenska preiskava pred vojaškim sodiščem, je on priče hujskal, naj govore neugodno za obdolženca, češ: „na ta način se ga bomo iznebili, kaj žena, kaj otroci 1 gostilničar, kdor bo za njega ugodno pričal, bo izgubil koncesijo itd.l" Eno pričo — tudi to ime mu je na razpolago — je pred zaslišanjem naravnost nagovarjal h krivemu pričevanju: »zdaj ga lahko pokoplješ, pa ga spravimo s pota! sovražnik je moj kot tvoj, znebimo se gal Reci, da nagovarja vse ljudi zoper vojsko, naj ne dajo nič za vojsko, da po gostilnah ljudi hujska zoper vojsko! Nič se ti ni treba bati, saj ne bo treba priseči itd." To vse se lahko pred sodiščem dokaže. In tak mož, ki je poštenega soseda — očeta več nepreskrbljenih otrok — samo radi tega, ker je bil njegov osebni neprijatelj, tiral naravnost v smrt — saj poznamo, kakšne so bile kazni vojaških sodišč! — in to hotel doseči tudi s krivim priča njem, tak mož naj še župamije v slovenski občini zedinjene Jugoslavije? Kje je železna metla, da ga bo pometla na gnoj političnih umazancev? Merodavnim krogom priporočamo, naj si tega župana dobro ogledajo in odstranijo, sicer ga bo vrgla ljudska ne-volja. Za ljudi take baze ni prosto a na odgovornih mestih, kamor spadajo možje samo čistih rok in poštenega značaja! A.—lj. dn Narodna čitalnica v Pliberku na Koroškem potrebuje za svojo knjižnico nujno knjig zlasti pripove-dovalne vsebine; pred vsem došli bi prav letniki Zvona ali Dom in sveta. Rodoljubi, rejaki, priskočile nam na pomoč, pomagajte pi i probuji Korotana. dn Vse trgovske nastavljence Gorenjske poživljamo, da prijavijo Čim preje svoj pristop pripravljalnemu odboru za ustanovitev kraj. skupine „Zveze trg. nastavljencev v Kranju." dn Spremembe voznege reda na juž. železnici. Da se potujočemu občinstvu olajša zveza med Verdom, Borovnico, Pieserjem in Brezovico na «ni strani in Gorenjsko, Dolenjsko, Mariborom in Ptujem na drugi strani, izpremeni južna železnica dne 15. apr. 1119 vozni red vlakov med Ljubljano in Verdom sledeče: Vlak dl odhod iz Ljubljane gl. k. 7.12 dop., prihod na Verd 8 05 dop. — Vlak 62 odhod iz Verda 8 50 dop., prihod v Ljubljano gl. k. 9.41 dop. — Vlak 63 odhod iz Ljubljane gl. k. 3.01 pop., prihod na Verd 3.54 pop. — Vlak 64 odhod iz Verda 4.39 pop., prihod v Ljubljano gl. k. 5.30 pop. — Istega dne se na progi Pragersko-Kotoriba-D D. opusti vlak 207 in vpelje vlak 207/a odhod iz Pragerskega 10.25 zvečer; prihod v Kotoribo-DD 1.53 ponoči. Ta vlak ima na Pragerskem zvezo iz Ljubljane k vlaku 42 (odhod iz Ljubljane gl. k. 5.55 pop.). dn Za Ljubljansko garnizijsko godbo se sprejemajo godbeniki, zmožni godbe na pihala in na lok dnevno dopoldne v Cukrarni. V pismenih ponudbah je navesti godalo in glasbeno izobrazbo. dn Semenj v Črnomlju se viši v torek, 15. t. m. dn Begunci, pozori Pričenši s pondelj.com 14. t. m. se bo uredo-valo pri »Posredovalnem uradu za begunce SHS v Ljubljani,« Dunajska cesta 38/1 od 8 ure dop. do 2 pop. Begunci naj vzamejo to na znanje in naj po 2 uri nikar ne hodijo v urad, ker ne bo tam nobenoga uradnika. dn Vse akademike In ablturl-jente vabimo na važen sestanek za ponedeljek, dne 14. t. m. ob 8. uri zvečer v Narodni kavarni (zadnja soba). Predmet: Priprava za veselični dan. Veselični odsek S. Z. S. A. dn Vse Sokole in SokoHce ter vso mladino iz zasedenih okrajev vabimo na važen sestanek, ki se vrši v ponedeljek ob pol 8. uri v gostilni „pri Lozarju" v Rožni ul. 15 nasproti tit. Jakobske cerkve. dn Vseni slovenskim fantom in dekletom ter staršem, bralcem našega glasila .Jugoslavije* pošiljamo kranjski fantje „Slov. pian. polka" 1. stotnija, najsrčnejše in najveselejše velikonočne pozdrave. Mi bomo sicer obhajali praznike tu na Korotanu bolj žalostne, a vseeno veselejše kot pa v gnili Avstriji. dn V marcu se je ustanovilo v Zagrebu društvo „Jug. akad. menza.“ Toda žal, da odber tega društva ne more dajati z denarjem, ki ga ima na razpolago, v sedanjih razmerah, 800 akademikom dovolj dobre hrane. Prišlo je že do krize. In tako bi bili vsi jugoslovanski, posebno pa slovenski visokošolci, katerih je v Zagrebu okoli dvesto in vsi obedujejo v menzi, brez hrane in bi morali prekiniti svoje šludije. Zato se obrača odbor na naše prijatelje s prošnjo, da bi ga podpirali z denarnimi sredstvi in se odzvali v to pooblaičenim vi-sokošolcem, ki pridejo z nabiralnimi polami. — Odbor Jug. akad. biaga-vaonica, Zagreb, Obrtna šola. dn Za naše vojne ujetnike. »Ljubljanska kreditna banka" ima zveze z švicarsko banko v St. Gallen in taista nadaijne zveze z laškimi bankami. !#0 K je vrednih 25 frankov = okoli 30 lir. Vlfije nam tudi Lahi niso menjavali. Kdor pošlje svojcem večji znesek, naj kar sam vloži pri banki, lahko z dostavkom — od Švice dalje brzojavno. Naslov mora biti natančen in gotov. Naslovi poslani do meseca januarja navadno iz kakega „Campo“ ali „Koncetramento“ (n. pr. Grezzano, Torte San Felice, St. Marco) ne drže več, kajti ujetniki so bili porazdeljeni na delavske stotnije („Cer,tur Lavor") že meseca januarja in razpršeni po vsi Italiji. Za mlade tovariše v taboru Teano pri Kaserti sem „vIovil“ včeraj tisoč frankov *= 4900 kron, kar bo že zadostovalo za pirhe. Svojcc-m ujetnikov naznanim, da mi o posameznih pripadnikih ljubljanskega polka ni drugega znano, kakor to kar sem že objavil. Prosim naše denarne zavode za prispevke in naša društva zlasti ženska, naj pridno zbirajo za ujetnike. Ako človek opazuje, kako se ljudje svobodno razveseljujejo po gledališčih in koncertih in kako si ga privoščijo, akoravno drago in kako naši ujetniki vsega tega nimajo, trdno zaupam, da bo vsakdo nekaj prispeval za nje, ako se ga opozori na njihovo trpljenj. Š c. Društvene vesti. dr Ustanovni občni zbor „*mžtva **" kov v Ljubljani" se je vršil ®b polnoštevilni udeležbi vseh vabljenih 6' aprila ob 9- uri dopoldne v Mastnem domu. Po pripravljalnem odboru predlagana pravila in poslovnik so bila soglasno sprejeta; solga-sno je bilo tudi izvoljeno društveno predsedstvo, tajništvo ter vsi nadaljni odborniki. To novo druitvo prične takoj svoje delo-vauje s tem. da širom nate domovine, po zasebnih ter javnih uradih, združi v smotreno organizacijo vse tehnike na strokovni in stanovski podlagi v smislu svojih demokratičnih pravil in načel. Zato naj ne manjka med nami nobenega tehnika, ki hoče z nami skupno in kompromisno delovati v duhu sedanjega časa in nadredka. Poživljamo to rej tem potom vse strokovno naobražtn« in v katerkoli tehnični stroki delujoče tehhike slovanske narodnosti, katerih naslove nam še ni bilo mogoče do danes zbrati, da »poznajo pomen te organizacije in nemudoma javijo svoje naslove tajništvu „DruStvo tehnikov v Ljubljani*, Rimska cesta 7/III. Isto daje na željo vsa potrebna pojasnila pismefrim potom ali tudi ustmeto vsak torek in petek od 2—8 popoldne. dr Zveza trgovskih nastavljencev na slov. ozemlju; vabi vse one člane, ki so vpisani v srbo-hrvaški kurz, da se udeleže pouka v sredo, 1(5. t. m., od ». d.i 9. zvučer v realki, prvo nadstr (Geotn. risalnica, desno). Pouk se bo vršil odslej redno vsako sredo in soboto. Vsi Se nevpisani člani se vabijo, da se takoj vpišejo. Obnovite naročnino pravočasno, da se Vam ptšiljanje lista ne KstuviJ Najnovejše vesti. Spor med Wilsonom in Cle-menceauem. LDU Berlin, 12. aprila. (DKU) »Berliner Tageblatt“ prinaša vest iz Lugana, da potrjuje „Seco!ou poročilo o razporu med Wilsonorn in Clemenceaujem. Wilson, da je nejevoljen radi sklepov; ki jih je sklenil (za časa njegove bolezni) svet četvoric«, Posebne graja Wilson francosko nena-sitljivost glede saarske kotline in tud! prenapete italijanske zahteve. — V kregih delegatov se pripoveduje, da za slučaj obistinitve Wilsonove grožnje z odpotovanjem, ni izključsno približanje Amerike k Nemčiji. Kakor po* roča *Stampa“, so se v Parizu baje že vršila važna predpogajanja z nemškimi osebnostmi. Proti sedanji uredbi Italijanske države. Zn Wilsonorih 14 [točk. LDU C lir ih, 12. aprila. Švicarska brzojavna agentura poroča iz Milana: „Secolo“ je obelodani! besedilo manifesta, ki ga je izdala republikanska stranka italijanske socialistične zveze in v katerem se obe stranki izražata proti diktaturi proletarijata, katero zahtevajo oficijelni socijaliiti. Manifest naznanja boj proti sedanji uredbi italijanske države ter zahteva: 1.) Takojšnjo sklenitev preliminarnega miru na podstavki Wilsonovih točk. 2) Demobilizacijo in splošno razpremo. 3) Vpoklicarije ustavodajnega splošnega zborovanja z dalekosežnimi pooblastili. Ljudski upor v Draždanili. Vojaki odloždi orožje. Vojnega ministra vrgli v Labo. LDU Dražda ne, 12. aprila. (Dun. KU) Danes dopoldne so st i brali ranjenci drazdauakih bolnišnic na Gledališkem trgu, da bi profilirali proti odredbi vojnega ministrstva, po kateri naj bi se izplačevalo ra-njencem le še mirovne plače. 500 — 600 mož je odilo k vojnemu ministrstvu in odposlalo odposlanstvo k vojnemu ministru. Ta odposlanstva ni hotel sprejeti. Nato je množica nahujskana po kemunislih, udrla v poslopje. Varnostna stiaža jje morala uporabljati orožje. Med tem se je množica demonstrantov še povečala in razoročila stražo. Pozvane vladne čete so izjavile, da ne marajo pomagati ; oddale so orožje in odkorakale. Razburjena množica je ostala na prostoru pred vojnim ministrstvom, postavila na raznih krajih strojnice in streljala na ministrstvo. Ob štirih popoldne je mnočica vdrla v poslopje, popadla vojnega mi»istra, ki je pobegnil v najvišje nadstropje, ga od- Enala na cesto in ga vrgla z mostu v abo. Ko je minister poizkušal priplavati na breg, so dsmonstrantje streljali nanj, tako je v malo minutah izginil v valovih. Še ne dajo miru. Ljtiblanski depisai urad poroča z dne 12. t. m. iz uradnega vira: Dne I V. t m. ob 11.45 zvečer je nemška artilerija iz Smeri od Sv. Marjete oddala nekaj strelov na pesadko zapadli* Mrzle vade pri Velikovcu. Na ostali fronti mir. Položaj neizpremenjen. Nemškega cesarja postavijo pred sodišče LDU Londoji, li. aprila. V zvezi z razpravo, ali je mog*če, pozvati i*3 "e*mškeea ces*rja Viljema II. pred sodišče, se poroča, da se sedaj pretres uje nov način, po katerem bi se dalo to vprašanje rašiti. Ena zavezniških držav, najbrže Belgija, bo dvignila obtožbo prati bivšemu cesarju in proti odg vornim osebnostim, in siccr zaradi preloma pogodbe, zaradi vpada v Bslgijo in ondi povzročenih opustošenj in končno zaradi podaljšanja vojne. Zagrebške opozicljonalno časopisje proti vladi. Zagreb, 12. aprila. (Izv. por.) Opozicijonalni listi se pečajo z odstopom ministra Ribaraca in obsojajo, da se je izvršila sprememba brez sodelovanja Narodnega predstavništva in brez vsakega pojasnila. O tako važnih spremembah bi se moral obvestil parlament. Te vrste zakulisna politik* spominja preveč na koruptno politiko bivše Avstrije in je znak nezdravi razmer. „Novo vrij eme “ protesti snovanju novega ministrstva za regu* lacijo valute. List izraža sumnjo, d* se nova ministrstva ne snujajo t#11 iz stvarnih potreb keliker iz os^j raziager, da se ugodi ambicijam p*"! sam«znikev. i Dr. Korošec proti korupciji z živežem. Zagreb, 12. aprila, (l/.v. p<^ Energičen nastop ' prehranjevalni ministra dr. Korom proti koruptfl'1" raz m sram v trgovini z živežem l‘ uzadovoljil vse poštane narodu^ Samo separatisti niša nič kaj zad*' voljni, ker je njihovo strankarstvo ta# veliko, da jih ne uzadovolji nobed šo tako dobra naredba iz Bdgrada- Čudna vest. B e lg ra d, 12. aprila. (Izv. pof Finančni minister je javii vojnen* ministru, da ne more ugoditi kredih predlogi za vojaške namene. Preobrat v francoski politiki, j Gene v e, 12. aprila. (Pos. por.)1 Pariza javljajo, da pričakuje francos^ javnost važen preobrat v vladni pelitif francoski politični kregi nikakor zadovoljni s Clemenceauovo politi! napram Italiji. Clemenceauovo stalil je omajano. Najbrž mu bo sledil A' stid Briand, od katerega smejo P' čakovati Jugoslovani naklonjenost Plemeniti prijatelji. LDU Milan, 12. aprila. (B žično). Iz Batla se poroča: ItalijanS' vlada je na prošnjo generala Segf® naklonila najrevnejšim slojem dun* skega prebivalstva ket velikono^11 darilo 400i ton riža. Prancoičina v zagrebških ljudski Šalah f Zagreb, 12. aprila. (Izvir. p<>r) Naučna uprava je uvedla na zagr^ ških ljudskih šolah francoščino ^ neobvezni predmet. Kakor pero&P listi, so staiiši priglasili izredno veli* otrok za poučevanje v francoščini- ^ P. L ... .n Dalmatinsko-liška železnic* in nje najkrajša spojitev a Slovenk V seji narodnega predstavništf v Beigradu se je zavzel g. dr. Pestot/i*' za nadaljevanje gradnje dalmatlns^ liške železnice, ki je velikega port«'9 za nas Slovence. Žal, da dalmatinsko-Ilška Žel**' niča danes ni zvezana s Sloveflf" tako, kakor ki odgovarjalo premeti? interesom, kajti iz Ogulina gre prow v Slovenijo p« reškl že itak pre°„ £ženi progi in od Karlavca pr^ ®ubn*icev-Metlika do Omamlja p* f zelo slabo zgrajeni progi. So pač bili Madjari in Švabi Žf spodarji, ki nam niso prlveščill 5‘v' ijenja. , Po izjavi veičaka g. inženirja * je potrebno spojiti Slovenijo z no{ prvovrstno progo Oguliti-Črnomelj- Gospod iažener K. naj mi ^5 govoljno dovoli, da smem ponatis" njegovo mnenje, ki s« glasi: „Sicer je danes Slovenska že jena z Ogullnom, toda le po o#^« čez Karlovec In je vsled tega ta pf°* predolga. . Se manj pomena imajo pa v j one fantastične proge, ki inajo i^0 iz Kočevja. .. Na vsak način bo potrebno ' sicer takoj, ko bo dovršena liška * leznica, spojiti Slovenijo z Ogulin0 ^ in to b z direktno in pose*5!, progo, ki ne bo u potrebi jevala * ji solutno nič današnje, itak že d<^"; ebremenjene glavne proge Reka-^j lovec. Kot taka pride samo ona P{0^ iz Črnomlja preko Vinic« v Oguhn poštev. To proge sem preštudiral, kol^g ji pač mogoče po špecijalkl in meram priznati, da bi se krasa« izpeljati mimo Buturaja in Češnjevca direktno v ravni črti na Vinico etnih razlogov edino Pnporočljiva; in ker je od vseh obstoječih dolenjskih železnic edino Pro£*: Grosuplje-Novo mesto-Črno-melj že za glavno progo zgrajena, torej «dina, za glavno progo sposobna, smem vsled tega imenovati predlagano progo tudi iz narodn« gospodarskega stališča kot najugodnejšo varijanto." Zanimanje za gradnjo proge Črnomelj-Vinica-Ogulin je zelo veliko, ne le *a Hrvatskem, ampak tudi pri nas na Dolenjskem in v Belikrajini, saj bi bila ta nova proga življenskega pomena za vse «ne kraje, koder bi Stekla; « vrhu tega je z ozirom na prometne zveze Dalmacijc-Like in Slovenije največjega pomena. Merodajni faktorji pa naj prouče 10 Progo in naj se zavzamejo, da s« Prične čimprej z njeno gradnjo. Kulturni pregled« ki Nagrada »Matice Hrvatske" v zn«ku 900 K se je podarila dramatiku dr. Gjuro Dimiču za njegovo najnovejšo dramo ,Momčilo". ki »jugoslavenska žena“. M|e-■secnik za kulturne socijalne i političke interese jugoslovanskih žena. Izšla je aprilška številka s sledečo vsebino-Milita Pribičevič: Nova žena u novoj državi. — Vera Keslerjeva: Men! se . *di, da prihaja pomlad. — Radunka J. Aiidriinovičeva; Patnje Srbije za ■fta« rsfa. — ložo Lovrič: Hljefe. — ..taijan Sert: Sa medjimurtke ravni.— Ver M«šk«: Klic iz noči. — Ida ajst (Steinschneider): Tri slova . .. j . sanje .. — H. Vinkovič: Suzbl-ffinto analfabetlzam. — Blanka Maliak: D ®a ponižena. — Dora pfanova: « . — Minka Govekarjev«; Slo- venke 1114-1910. - Josipa Redoievič: -iir fu‘ — Lazin: Rad jedne mlade •pvojke u Banatu. — Janko Glasar: b,“ Dr-Š- B-: O nevj«riu raka. _ Rad jugoalaveaskih Žana: «*ie m«l* — nafte dena (Z«rka Bor-l;,»T,ieva)- ~ Prigodam jadne publi-Kaclja gospodje M*lčia«vič (Z«fka Vc^*r)- —- Nem«jte švapčarlti. — »Slovenka*. — Na smetištu. — Žene i državljansko pravo. — Osječaj odgovornosti. — Jedna antifeministička naredba hrvatske vlade, objela za bo-goštovlje. — Kako sam počel« da radim. — Tko je pravi demokrata. — Naša pisma. — »Jugoslavenska ž«na“ izide vsacega prvega v mesecu in st»ne letno 30 K; posamezna številka 3 K. Rokopisi, naročbe, reklamacije in denar se naj pošlje na urednico in lastnico lista: Zofko Kveder-Demetrovič, Zagreb, Pantovčak br. 1. ki Belgrad naj bo za nas. kar je Praga za Čehe. Društvo slovenskih umetnikov je poslalo vladi memorandum, v katerem pravi, da bi mora! biti Belgrad za Jugoslovane po svojem vzgledu isto, kar je za Čehe zlata Praga. Društvo predlaga, da se pokličejo jugoslovanski umetniki, ki bi olepšali Belgrad in osnovan potrebne načrte, posebno za kraljevski dvor na Kalimegdanu. ki Priroda. Popularni čnsopis hrvatskog prirodoslovnog društva. Izšla je 3. štev. letošnjega letnika, ki je že deveti letnik. Na prvem mestu prinaša slovenski članek »Kako so pridobile alpske rastline svoj posebni alpskemu podnebju prikladni kroj.“ Članek je prenežen iz Ferd. Seidlove knjige Rastlinstvo naših Alp In obsega 13 strani. Uredništvo Prirode je ponatis članka prijazno opremilo s petimi podobami (3 krajinskimi in 2 rastlinskima) in v pripomnji toplo priporoča svojim čitateijem knjigo, ki nam je prva odprla pogled v življenje rastlinstva naših Alp. — Nadalje prinaša Priroda članek o čiričku (zrikavcu) Znamenitega francoskega entomologa Fabra v prevodu (z 2 podobama), poem še čianek I. Gjaja (Belgrad) „Ne-što o prabavi", in naposled male zapiske in odgovore čitateijem na stavljena prirodopisna vprašanja. — Uredništvo vabi na naročbo Prirode z besedami: „Več nego 30 godina po-stoji naše prirodoslovno društvo i oko njega se skupilo ovo zadnjih godina i tisuče članova, koji sa najvecim zanimanjem prate bujni razvoj toga našeg kulturnog miljenčeta. Znak jo to samo zdrave, pune svijesti našega troimenoga naroda Čitave Jugoslavije. Jer nema kraja naše nebom oslobod-jene domovine, u kojem ne bismo imali nekoliko naših pobornika, koji rade žarkom ljubavi oko što večeg interesa za naša nastajanja.* „U oslobodjenoj Jugoslaviji treba, da svojski uznasto-jimo, kako bi naša »Priroda* poplavila sve krajeve Slovenaca, Hrvata i Srba. Skršeni su okovi ropstva, što su nas vjekovlma sapinjali, a s uni-štenjem tih okova oslobodili smo se i onih mračnih elemenata, koji su sve svoje sile upirali, da ometu naš rad oko kulturnoga pridizanja našega naroda. U borbi za prosveta našega naroda pobjedismo, a na Tebi je, oslo-bodjeni narode, da prioneš uz naš rad, da nas podupreš, podpornogneš.* Pričakovati smemo, da se i slovenski razumniki odzovejo v obilnem številu prijaznemu vabilu »Prirode*, ki širi zanimanje za prirodoslovno vedo, najvažnejšo med modernimi vedami Priroda črtane na leta 8 K, za dijake 5 K, letnik šteje 10 zvezkov s podobami. Naročbe sprejema uredništvo v Zagre-bu, Demetrova ulica 1. , Gospodarstvo. g Izvoz sira v i*ozemstvo. Ministrstvo z« trgovino je doloČtio, da «e izvozi preko Soluna v zavezniške države 100 vagonov sir*. S Obnov« trgovine * Srbijo. Ministrski svet je dovolil za obnov« trgovine v Srbiji 50,000.000 dinarjev. Ta znesek je nakaza« trgovski zbornici v Beogradu, ki bo ta znesek pravico« razdelila med one trgovce, ki so tekom v«jne največ trpeli. g Žigosane krone in nali sosedje. S tem, 4« je nai« držav* odredil« šrijoMnje papirnatih bankovcev, sc njih vrednost ni zmanjšata Riti naj-manje. Avstro-ogrska bank* je ravn« tako obvtiana, aa jih mora Kamenjati za zlat« la tudi obveznost bivi« ao-■arhije, «zlr«ma njenih dedičev, je vsled tega ostala neepremeojeaa. 3*m« da je z žigosanjem naša država prevzela še posebej, vsaj moralično, neko gotovo obveznost glede teh žigosanih bankovcev. Po vsej pameti bi torej veljava žigosanih bankovcev ne smela biti manjša od nežigosanih. Vzllc temu nam je razumljivo, da dela Nemška Avstrija ovire prometu z SHS žigosanimi bankovci, ker je bilo to žigosanje naperjeno v prvi vrsti proti njej. Manj umljivo nam je, da je italijanska uprava v zasedenem ozemlju prepovedala ?romet z našimi žigosanimi bankovci, oda tudi to se da tolmačiti z naravnost zbesnelim sovraštvom uradne Italije do vsega, kar je jugoslovansko. T«da kaj naj porečemo, ako se nam javlja, da zahtevajo v ČehoslovaŠki republiki za SHS žigosane bankovce 30—35°/» disagio! Tu pač preneha razum ... g Ustanovitev odd«lka trgovske zbornice v Skoplju. Inter»»ente opozarjamo na ustanitev oddelka bel-grajske trg«vske zbornice v Skoplju, ki je sedaj edini predstavitelj trgov*ke zbornice za Staro Srbijo. Morebitne dopise z« naslove ondotnih tvrdk itd. je nasloviti na Odeljak trgovačke komore v Skoplju. Priporoča se, da naše tvrdke pošljejo temu oddelku svoje naslove in eventualno cenike. g Poziv vsem tvrdkam v Sloveniji. Tvrdke, ki se zanimajo za iin-port iz Anglije, se poživljajo, da se, če le mogoče že do 18. aprila 1919, zglasijo v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani. Vsekako pa naj zbornici zanesljivo do tega dne sporoče pismeno, kaj bi hotele iz Anglije importlrati in kaj tja eksportirati. V poročilu naj se navede za vsak predmet približna letna množina blaga, katero bi mogla tvrdka uvažati ali pa izvažati. Na vsak način je v poročilu navesti, ali je tvrdka imela že pred vojno direktno trgovsko zvezo z Anglijo, kaj in koliko je letno tja izvažala ali kaj in koliko ie letno od tam uvažala. V primeru, da se je izvažalo iz ali pa uvažalo v angleške kolonije, je navesti dotične kolonije. V svojem poročilu naj vsaka tvrdka tudi sporoči zbornici, s katerimi tvrdkami v Angliji ali pa v njenih kolonijah je imela pred vojno trgovske zveze. Poročila naj bodo kolikor mogoče kratka in stvarna. Ker so pripravljalna dela za trgovske zveze z Anglijo sedaj že v tiru, naj vsaka intereslrana tvrdka pravočasno ugodi temu pozivu. Aprovizacija. ' a Kruh ati krušna moka. Kdor hoče od srede naprej krušno moko namesto kruha se mora odločiti samo v torek ter zahtevati od pek* ozir. prodajalke kruh* d* mu vr*e vte izkaznice za kruh. V torek je zato določen cel dan. Te vrnjene krušne izkaznice in p* krušno rodbinsko legitimacijo prinese strank* prodajalcu, ki bode prodajal moko za kruh. V vsakem okraju prodaja krušno moko začasno le en trgovec. Prodaja ci moke se objavijo pravočasno. Prodajalec krušne moke odvzame strankam vse krušne izkaznice ter jih shrani. Na kruino rodbinsko legittm. p* mor* prodajalec krušne moke poleg pekove *t»mpilje še svojo. N* te krušne rodbinske iegit. se bo dobival* krušna moka. Koliko dnevnih odrezkov se bo za moko odrezalo rodbinski levit, in koliko moke se bo dobilo se objavi. Od srede ? Pr|hodnje. sobote J*, t. m., dobi vsak* oseb* mesto kruh* 140 kg krušne moke, ki se bo delila dvakrat ali trikrat ker mogoče naenkrat nakazati. Kdor hoče moke mesto kruha naj to stori v torek ter zahteva od prodajalca kruha vse krušne izkaznice, ker v sredo ni več mogoče zahtevati krušnih kart, ker morajo peki la mestna R ,?r,n* Tedeti koliko kruha imajo peč.. — !, , prodajalci naj v sredo dopoldne predlože vse ostale krušne Izkaznice, da se izračuni, koliko rabijo še kruha oz. moke za za kruh. — Prodaja moke st pecivo oz. kuho, ostaae neizpremenjena. a Kislo zelje zn Vlil. In IX. »kraj Straajjn Vlil. in IX. ograja prnjmejo kislo v poadeljek, dne H. t. m. na krompirjeve nakaznic* pri Jakopiču na Mirju. Določen je tale red: Vlil. akraj dopeldne od 8 de It IX. okraj od 10 do 11 ur«. Strank* dobi za vsako osebo * kg kislega zelja, kar stane 1 krone. a Špeh za I. In II. arainliko skupino prejmej« stranke p* pol kilograma za osebo. Kilogram stene 2i kron. — f uradniška skupina, pri Muhleisnu na lunajski česti, v ponedeljek, 14. aprila, dopoldne od 8. do 9 štev 1 do 70, od 9. do t*. itev. 71 «o u0, od 10. do 11. štov. 141 do 319, o« pol 2. de pol s. itev. »11 4* MO, od pol 8. do jol 4. štov. 481 do *50, od pol 4. do pol i. *t«T. 351 do «0, od pol 5. do pol «. štev. 42t do konoa. — IL uradniška skapina, aa Poljanski c. 1», v pondeljek, 14. aprila, dopoldne od *. do 9. itev. 1 do -70, od *. do 10 štev. 7t do I4t, od lo. do pol U. itev. 141 do konca. a Špeh na rdeče izkaznic« B itev. 2491 do konca, se debi na Poljanski e. ti v pondeljek, 14. aprila, popoldne od pol ‘2. do pol 3. štev. *4«t do *570, od pol 3. d* pol 4. štev. 4571 do 4650, od pol 4. do pol 5. štev. *65l do konca. Za vzako osebo se dobi pol kilograma Špeha, kilogram aa 44 kron. Izdajatelj in odgovorni urednik: Anton Peael«:. Tiska »Zvezna tiskarna* v Ljubljani. Proda se: jj jjjjij PlKfKtVn Proda se h>ša, pet minut od 1 uoboitUi postaje Poiičan, zraven j« elek-ktnčna luč, dovoljeno je točiti vino in pivo, ter velika njiva, sadonosnik svinjski hlevi; pripravno za vsakega rokodelca. Cena je 52.000 K. Ponudb« na Valentin Jančič, Sp. Polčane, Štajersko. 22« Z* 8eme nekai l0® kg 8C Pr#5la; Uijuft v bližini mesta, prodam. Poizve se IvJIfU pri Crešnovar, Udmat 77. i«s Uftlnonn hlann zamoškeinženskeobeke, lUllltžllU Uldyu kambrike, platno, rjuhe sukanec, fini trpežni čevlji, pralno in toiletne milo, svetilke za hleve, pralni prašek, dober kavni nadomestek, cikorija, kava, papirnate vrečice, papir za zavoje, vrče za mast i« med. Izboren rumesenc, za čajza do-stujeta dve kavni žlički na skodelico. Prodaja se v skladišču Balkan I. nadstr. Na7nani!n c«p*jene trte na prodaj t« ko- imiKUIIJU renjaki Rip P. - Cena po dogovoru. Naročila sprejemlje dokler je kaj zaloge Janez Werbnjak, trsničar, Breg pri Ptuju. «44 3 — ! upi s e: VjjrseSffl enda 50—500 1 vsebine kupi««, v IHOfto «UUp Ponudbe na upravnistv« pi »Vinski sodi*. Hjtaft v sredini mesta kupim. Ponudba pod II,OT »Hiša v sredini mesta“ na uprav«. U5 Mayerjev konvarz. iskslicoB *a na upravništeo lista. P«au be 472 'i- Služb©: m izkušen pri parnih, eksplozivaih ali električnih strojih in Jv delu pri motorjih izvežban, išče službe. Cenjene ponudbe pod šifro »Zanesljiv* na upravni-štvo lista. 33| PflStrftfnina J*n, išče zastopstev J LaolUJIHIK t3l Kranjsko, Štajersko ia K«-s roško. —. Cenj. ponudbe pod Janko Jagodic, ; LjubljanaJ Mar. Ter. cesta 10. 49s ' RlnifBfKki kur? po B,rlitaovi metodi, se i OluiilloM SVUli otvori 5. aprila ob pol 8. uri zvečer, »glase sprejema Anton Dolene. šolski sluga na učiteljišču. l§s 7oQf|ni dohi vsak čebulček za lastno po-Aaoifllj rabo v trgovini s semeni Sev«- £ Komp. Ljubljana, wolfora ul. 12. 500 K nagrada. denarnica a 200« K (1 tisočak, ostalo stotaki), od Zvezde do pošt«. Zraven je v«č zapiskov, legitimacija in drugi papirji Pošte« najditelj naj jo odd* na policiji, kjer d< bi nagrado. SiSfUFlikfi čllti in b,1{ L iutos!ov. tovarna OI6IIIII1K.O rt kesslčso čiščenje Jo«. Reich Ljubljana, Poljanska c. 4. Podrulaica Selea-burgova ul. 4. jfflj izeied vrnivšlh ulstaikov iz Rusije ve -T /f o*1 0 rr*nc Urbančiči;, j>es«stn!ku v Blatni Brezovici h. »t. 1. Služil je pri domobranskem p*4p«lku Št. 27; odšel je aa bojišč* 1. ekt»br* 19t4 is Tolmina s 1. marš-balaljeaom, 1. stotslja. Zadnji eje««v nesl«v iz meseca marca 1418 j« bil: Praac Urbaečlč, Trocky-Lager, Basulek, gubernija Samara, Rusija. Prljattiega obvestila presl njegova soproga Ivana Urbaačič, »osestnic* v Blatni »rezevici h. št. 1, pešta Vrhaika, katera tudi p«vrne vse Straške. 20« — 2 iutir padllstka »toijievlk* v ,Jug«*iaviji, BVIBI g dse š. IV. t. 1. aaj še blageveli javiti Z. Z., sedaj v Brežieuh «b Savi. — 227-1 ||i&n v Slovenjemgraclcu se da z junijem v illoffl *ajem; obsega 5 sob, 2 kuhinji, klet, drvarnice in svinjski hlev, poleg velik vrt za zelenjavo. Električna razsvetljava v hiši. — Pojasnila dajeta iz prijaznosti notar dr. Ivan Winkler in trgovec Martin Pleterski, Cerklje pri Brežicah. 185 nn QK uin kos razpošilja proti Jdjld (JU OJ Vlil. predplačilu, v original-■ik zabojih, Martin Pleterski, trgovec, Cerklje pri Brežicah. Železnokonstrucijska delavnica elektrarna Fala na Dravi prevzema n»i:tažo železnih natitalitili stavb, keastrakoij za zajezilne naprave, »apolje-Talno dr«£«re itd. 888 10—1 Kontarislinja Ktnio boljša moč, vešča knjiovodstva, slovenske in nemške stenografije kakor tudi strojepisje se sprejme. Znanje srbohrvaščine in zmožnost samostojnega dopisovanja daje prednost. Začetnice izključene. Ponudbe z zahtevo plače pod ^Ljubljana štev. 12»* na upravništvo tega lista. pr* VINO star* in uov*, S** 1 slivovko, rum i. t. d, aadim po najnižjih cenah. Kupujem suhe gobe, dobre vreče in želod. M. Rant, Kranj. GARJE srbečico, hraste, lišaje, uniči pri človeku in živini mazilo zoper srbečico. Brez duha in ne maže perila. 1 lonček za eno osebo 4 K. Po pošti 5 K poštnine prosto. — Prodaja in razpošilja lekarna Trnkoczy v Ljubljani, zraven rotovža. 917 20—1 m Kupim pohištvo in bodečo žico. Ponudbe pod * Trgovec", poštno ležeče, Celje. 9s5 Proda se graščina ležeča na zdravem kraju, z nekoliko oralov zemlje, s petimi popolnoma opremljenimi sobami, pripravna za mini potrebne ljudi ali za sanatorij. Vpraša se v podružnici „Jugo-slavije“ v Celju. 9a4 2—1 Javna dražba manufakturnega blaga. Dne 15. aprila ob 10. uri dopoldne se vrši v skladiščih »Balkana" na Dunajski cesti javna dražba raznega sukne-nega blaga. Prima bosanske slive v vrečah a K 5 40 za kg netto, prodaja dokler traja zaloga Trgovska šnedicijska in komisijska delniška družba „BALKAN“. Vreče se • zaračunajo K 5'— za komad. 936 n—1 Gospodarska pisarna Dr. ivan Černe Ljubljana Miklošičeva c. 6. (Vis-a-vis hotel Union). Banfna komisija, posojila, inkaso — trgovske informacije — financiranja, saniranja, trgovske poravnave — promet z nepremičninami In podjetji — uprava premoženj, vterjavanje dolgov — izve--35 deniška mnenja biiance, cenitve. s= Uraduje od 8.—>/j1' In od 3.—5. ure. Telefon 37. Zahtevajte prospekt. Otvoritev. F. n. občinstvu naznanjam, da sem otvorila slovensko gostilno v Kočevju pri „Hiris“. Postregla bom vedno z najboljšim vinom in izbornimi jedili. Priporočam se p. n občinstvu za obilen obisk zagotavljajoč najsolidnejšo postrežbo pod skrbnim vodstvom. 928 3—1 Nežika Recelj, gostilničarka. Lepo vinogradno posestvo z gosposko hišo in viničarijo blizo Maribora se proda po zmerni ceni 3—1 Natančneja pojasnila daje 923 H. Robinšek, Maribor Kokošinekova cesta štev. 30. Ljudska posojilnica v Ljubljani, v lastnem domu, Miklošičeva cesta št. 6 •brestuje hranilne vloge po čistih 201 |0. Ljudska posojilnica v Ljubljani je največja i slovenska posojilnica in je imela koncem ; marca 191!) nad 40 milijonov tr#n vlogr ia ! •a* 1 mili j »it enstotisoč kron rozerrnik j zakladov. : Posojila so dovoljujejo po 4 do 5%. Ljudska posojilnica stoji pod neposrednim državnim nadzorstvom. i Razglas j javne dražbe posestva j na Krasincu št. 1, »Krasinski majer“ \ pol ure od postaje Gradac v Belo-krajini, se vrši v sredo dne 16. t. m. ob 8 uri zjutraj, skupno ali razdeljeno v posameznih parcelah. Posestvo obsega poslopja, ca 35 oralov najboljših njiv in travnikov. Prodajalo se bo tudi več konj, krav, prašičev, vozov, sani, konjske oprave, par strojev, kmetsko orodje itd. Ako se prvi dan, 16. t. m. ne bo moglo vsega prodati, se vrši dražba še naslednji dan 17. t. m. / Dražbeni pogoji se razglasijo pred začetkom dražbe. 927 2—i Trte naprodaj, cepljene na Rip portalis, različnih kakovosti, prve in druge. — Cena trtam I. vrste 2 K, II. vrste 1 K. — Zglasiti se je osebno ali pismeno, dokler je še kaj zaloge pri posestniku (trtnarju) 887 10—1 Franc Horvat Mostje, pošta Juršinci, Ptuj. Prazne vreče in suhe gobe kupuje vedno in vsako mnozia* ter plačuje najbolje tA3 Firma J. Kušlan Kranj (Gorenjsko). narodna Banka d. d. Zagreb Dionička glavnica K 10,000.000. Pričuve K 30®.000 Prima uloške sa 4°/0 Alfonz Breznik učitelj .Glasbene Matice" in edini strok. dež. Ljubljana, Kongresni trg W 167 (nasproti nunske cerkve). 'X—6 Največja in najsposobnejša tvrdka in izpmjoval' nica klavirjev, pianinov in harmonijev. V*!iumska zaloga vseh glasbenih inštrumentov, strun ik muzlkaMf. je povest slovenskega dečka iz pretekle svetovne vojske „DORE“. Knjiga je lepo ilustrirana ter bo v mestu in na deželi vzbudila veliko zanimanje. Cena vezani knjigi je K 3 50. Dobiva se v knjigarnah kakor tudi v Zv*mi kuj igrani v Ljubljani, Marijin trg' 8, ING. Dr. MIROSLAV KASAL oblastveno poverjeni stavbeni Inžener. Specijclno stavbeno podjetje za betonske, žeiezobe -tonske in vodne zgradbe v Ljubljani, Hilšerjeva ulica št. Izvršuje strokovno: Naprave za izrabo vodnih sil, vodne žage, elektrane, betonske in železobetonsk« jezove, mostove, železo-betonska tovarniška poslopja, skladišča, betonske rc~ zervarje, železobetonsko oporno zidovje in v»e druge betonske in železobetonske konstrukcije. 933 Prevzema v strokovno Izvršitev vse »ačrte stavbeno inženerske stroke. Tehniška mnenja — Zastopstvo strank v tehniških zadevah. Po 8 kron wmo Po 8 kron izvrstno, iz okolice Sv. Ivan, Zelene, Kašina, Križevci in Moslorma, 468 3—1 kakor Štajersko, se toči čez ulico v kleti hotela Tratnik na Sv. Petra cesta št. 25. i Modni salon za dame in gospode S. Potočnik, Šelenburgova ulica 6.1. na tehnoiogičnem muzeju v Parizu izprašani krojač opozarja cenjene dame in gospode na svoje najnovejše modele. Izdeluje kostume, pomladne plašče, obleke za gospode, natančn« po modelu. — Modernizira kostume. — Posebni atelje za obračanje oblek, površnikov, športnih oblek, renoviranje m obračanje talarjev in salonskih oblek za prečastijo duhovstin o. Sprejema naročila tudi iz dežele. Obračanje ia renoviranje salonskih sukenj v najmoaetnejae jakete za ;rosp*4«. Obleke in kostumi v osmih dneh v smrtnem slučaju v 24 urah. Pohištvo Spalne, jedilne iu gosposke sobe, kuhinjska oprava, podložki, modroei, oto-mane, spalni in dekoracijski divani, postelje, omare, mize in stoli iz mehkega in trdega lesa, železne postelje in umivalniki ter vse vrste lesenega, železnega in tapeciranega pohištva v vsakem slogn od proste do uajfinejše izvršitve po jako nizkih eenah 854 10—l pri tvrdki za pohištvo KAREL PREIS Maribor, Stolni trg 6. Svoboden ogled! Ceniki zastonj! Proda se kRmplEtnEoprauezaspalnesobe od elegantnih do preprostih vrst, razno drugo pohištvo, perilo in srebra* jedilno orod je. Transport se na željo preskrbi. Pojasnila daje <©£ Anončna ekspedicija Al. Matelič, Ljubljana, Kongresni trg št. 2. M p rvi 1 Slavnemu občinstvu uljudno 1 Cltil ICllJllU« naznanjam, da otvorim s 15. aprilom 1.1. v Slovenjem gradcu trgovino z mešanim blagom Potrudil se bom slavno občinstvo v vsakem oziru zadovoljiti s toča* in solidno postrežbo. 924 Za obilen obisk se najtopleje priporoča Ivan Rojnik.