6t. 26. V Gorici, v sredo dne 3(J. marca 1904. Tečaj XXXIV. Iihaja dvakrat na todea, fn sioer v sredo in ¦oboto ob 11. uri predpoldne ter stane z Izrednimi prilogami ter s »Kažipotom* ob novem leta vred po poŠti prejemana ali v Gorioi na dom poSiljana: Vso leto.......13 K 20 h, ali gld. 6 60 pol leta ......... 6 , 60 , , , 3-30 5etrt leta ....... 8 » 40 , , , 170 PosamiSne Številie stanejo 10 vin. -* Naročnino sprejema opravaiStvo v Gosposki ulici tv. 7. v Gorioi v cGoriSki Tiskarni* A. GabrSček vsaV dan od 8. ure zjutraj do 6. sveder; ob nedeljah pa od 9. do IS. are. Ha lartilla bre* dapaalaae »a> JSnle* k« ¦• oiiraat. Oflasl la poslani«« se raConijo po petit-vrstah So tiskano 1-krat 8 kr., fi-krat 7 kr., 3-krat 6 tr. vsaka * vrsta. Tefikrat po pogodbi. — Ve8je Brke po prostoru. — Reklame in spisi v uredniJkem dela 15 kr. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. Vbb za omiko, svobodo in napredek I« Uredništvo se nahaja v Gosposki tdioi Bt 7 v Gorioi v I. nadstr. Z urednikom je mogoče govoriti vsaki dan od 8. do 12. dopolodne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dop. Upravništvo se nahaja v Gosposki ulici St. 7. v I. nadstr. na ievo v tiskarni. Naročnino in oglase je plačati loco fcJorleu. —•» Dopisi n*ij c* pošiljajo le uredništva. NaroSnina, reklamacije in druge re5i, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se poSiljajo le uprandStvn »PRIMOREC« izhaja neodvisno od «So3e» vsak petek in stane vse leto 3 K SO h ali gld. 1-60. «So5»» in «Primoreo» se prodajata v Gorioi v to-bakarni 8cnwars v Šolski ulioi «u Jelleraiti \ Nunski ulici; ^- v Trata v tobakami LavrenoTŽna trgu della Caserma. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. Telefon it. 83. »Gor. Tiskarna« A. GabrSček (odgov. Iv; Meljavec) tiska in zal. Klerikalizem med Hrvati. Mod brati Hrvati se nekaj pripravlja. V zadnjem fasu so se pokazali v hrvatskih li-sbh pojavi, ki nam pričajo, da se snuje v Banovini in v Dalmaciji — klerikalna stranka, kateri nadevajo ime .katoliška stranka*. Sicer je med Hrvati v Banovini raztresenega že precej klerikalnega duha, in Se vedno sli-3'mo Grga TuSkana, hrvatskega narodnega zastopnika, kako klice, da mora bili Rim na čelu Hrvatom, aH vse to ima biti ie podlaga za veliko .katoliško" stranko med Hrvati v Banovini in v Dalmaciji pa Se v Bosni-Her-cegovini. Tam doli že žive strastni klerikalni listi .Vrhbosna", »Straža* in »Dan*, od prve *do zadnje črke v rimski službi. Oglasil se je te dni v reSkern »Novem listu* neki dalmatinski svečenik, ki prav pametno, s pravim čutečim slovanskim srcem pisc proti vsem takim nakanam ter kaže na pogibelj, ki bi nastala hrvatstvu in katoliški veri, ako se osnuje v Dalmaciji —- »katoliška stranka-. Poglejmo, kaj pravi; Najprvo meni, da nekoji gospodi se hoče klerikalnega boj». Kakor da bi ne bilo že drugih dosti!.,. Vprašamo, Čemu stvarjati katoliško stranko v Dalmaciji? Katera pohtiena stranka sega v naša verska načela s svojim programom aH s svojo taktiko? V Dalmaciji ne narodnjaki ne prav&si niso pokazali, da želijo glasovati ter uvesti kake zakone proti katoliški cerkvi. Ako pa imajo duhovniki sedaj v tej ali oni stranki manj vpliva, nego pred 20 leti, so temu krive razne okolnosti, in brez dvojbe nosijo veliki del tega zla — biskupi! Nad-bskup Rajcevic je pregnal glagolico v za-derski nadbiskupiji ter ponižal vpliv sveee-ništva, biskup Nakič je v boju proti staroslo-venski službi božji ter preganja svečenike, ki mu niso bili slepo udani ter so se potezah za narodovo dobro, ali dviga one, ki so gubi i narod.... potem umevno, da je padal ugled pravih ? aeenikov. Narod hrvatski je razdvojen, raztrojen. Z to pa ga sama narav sili do tega, da se zjedini, da svoje raz* trojene ude spravi v jedno celoto. Jedinstven in samostalen narod hoče tudi, da živi slo- bodno, kakor to zahteva današnji duh časa. Ali tem trem načelom: svobode, jedinstva in saroostal nos ti — kdo se protivi? — Avstrija in M a d j a r i. Ne morejo, da dopuste zmago teh Idej, ker bi takrat izginila njihova prevlada. In katoliška stranka, ali bi mogla delati za te ideje, ali bi se mogla identiflko-vati s pravimi željami naroda ? Vera da, ali stranka ne. Na čelu te nove stranke bi bili biskupi. Pa če bi tudi kdo drugi figu-riral v javnosti, uzde bi bile v njihovih rokah. Ni treba praviti, da ima tu Rim svojo besedo.... Ne koristi navajati za primer niti Slovencev. Ker prav oni, katere vodijo škofje, se pokazujejo zgolj le Avstrijce.... Ako bi osnovali (v Dalmaciji) klerikalno ali bolje avstrijsko stranko, bi bili brez dvojbe od vlade proležirani. Njej se hoče sedaj stranke, ki bi bilaza njo. Brez Hrvatov n< mogoče, da vladni stroj v Dilmaciji redovito funkcijonira. Zato se naglasa v zadnjih časih potreba, da se osnuje klerikalna stranka. Vlada bi bila tudi hvaležna, zgradila bi sijajne biskupske palače, nekoliko župnišč, popravila cerkve, dala izredne podpore, morda celo plačo povišala. Take vrste ljudem bi šlo dobro, drugi, ki bi se borili za svobodo, jedinstvo in samostalnost Hrvatske, bi veljali pa za neprijatelje naroda; tedaj bi se i preko hrvatskih dežel razlegal kl:c: le cleri-calisme voila 1'ennemi. Bi-li trpela vera škodo? Ni treba dvomiti. Z oseb bi prišla mržnja na religijozna načela, katerim morajo želeti svečeniki zmago... Katoliška stranka na politiskem pjlju ne more koristiti veri, pač pa jej vstvarja novih in teških prilik.... Govori se tudi o katoliškem političnem dnevniku. Pred nekolikimi leti je sprožil to misel neki profesor bogoslovja pri nekem dalmatinskem biskopu. Ta mu je dejal: Ali misliš, da bi moglo kaj takega obstojati. Po paragrafih Rima velja, da je časnik absolutno in brezpogojno odvisen od biskupove volje, ali biskup, veš, da je odvisen od vlade. Kaj hočeš, da bode s takim časnikom? V teh besedah biskupovih je poka-zana stvar v vsej svoji trdi pa zgoljni istini. Dnevnik v Zagrebu bi moral pod nadbisku- povo cenzuro. Noče reči ne črne ne bele o Pje treba iti skozi celo Francijo ; treba je imeti potovalni list, da je možno priti na ladijo; treba je znati angleško, da se človek more v Londonu pogovoriti. Meni se zdi stvar zelo težavna.« »Nikakor ne,« pravi d'Artagnan, ki mu je bilo mnogo na tem, da se stvar izvrši; »meni se zdi prav nasprotno lahka. Seveda, če pišemo lordu de Winter o grdih kardinalovih namenih...« »Bolj tiho!« pravi Athos. » O državnih intrigah in skrivnostih,« nadaljuje d'Artagnan, »tedaj nas pač umorijo na najmočnejši način; toda moj ?og, Athos, ne pozabi, da mu pišemo, kakor si rekel sam, o rodbinskih zadevah; da mu pišemo samo, naj napravi miladv, kadar pride v London, nezmožnim, škodovati nam. Jaz mu napišem pismo s približno sledečimi besedami.« »Govori!« pravi Aramis, katerega obličje si na-vzame že naprej kritičen izraz. »Gospod in ljubi prijatelj!« »Ah, da, Angležu pisati »ljubi prijatelj1,« ga prekine Athos. »Dober pričetek, živel d'Artagnan! Za to besedo zaslužiš, da se te raztrga na štiri dele, mesto da bi te mučili s kolesom.« »Prav, naj bode! Rečem torej čisto kratko ,gospod N »Celo milorr? lahko rečeš,« pravi Athos. ki je gledal jakc strogo a dostojnost. »Milord, al se še spominjate malega kozjega pašnika za Luxembourgom?« »Izborno! Zdaj ga spominjati na Luxembourg! Menili bodo, da je pri tem mišljena kraljioa-mati! To je res duhovito!« reče Athos. »Tedaj pač napišemo čisto priprosto: ,Milord, ali se spominjate izvestnega majhnega pašnika, kjer Vam je bilo rešeno življenje?'« »Moj ljubi d'Artagnan,« pravi Athos, »ti ne boš nikdar pisal dobrih pisem. ,Kjer se Vam je rešilo življenje!' To je nespodobno. Poštenjaka ne spominja človek nikdar svojih uslug. Predbacivana dobrota je veliko razžaljenje.« »Ah, moj ljubi,* pravi d'Artagnan, »ti si neznosen; in če bi moral pisati pod tvojim nadzorstvom, raje stvar opustim.« »In prav storiš. Vzemi v roke meč in mušketo, v tem si mojster, toda pero prepusti abbeju, to je njegova stvar.«- »Ah, da,« pravi Porthos, »res, prepusti pero Ara-misu, ki piše teze v latinskem jeziku.« »Prav, naj bode,« reče d'Artagnan; »napiši ti to pismo, Aramis; toda izrazi se kratko in jedrnato, kajti prisegam ti pri našem svetem očetu papežu, da je očistim ravno tako v vseh podrobnostih.« Slovanski priimki plsmcnitašev grofije Gorlško-Gradišfisnske. (Dalje.) Jakob pl. Jelušič (Jelassig). Leta 1796. J »loslči so v Istri v Kastvu. Za botra sta bila njegovemu siau Mihielu Antonu Anton Muznik z ženo. Benedikt pl. Brina. I ne zveni, očito slovansko. Leta 1809. Hieronim pl. Tijanik (Thianich). Leta 1839. in se pozneje. Anton pl. Juvančič (Juvancig). Leta 18b0. Pozneje pisano Juvanschitz. Herman Adalbert Daublebskj von Sterneck und Etirenstein. Leta 1853. Ferdinand baron 6 ure cky(6«retzky). 6uretzky je bil Železniški uradnik. Leta 1883. Leonard pl. Malinows*i. L. 1888. Evgen Beliftn (Belachan) pl. Milden-burg. Leta 1898. Peter Anton pl. Flego. Leta 190S. Vincenc pl. Savli (Sauli). Savli, Savle se slov. imena v C<*povanu in po bližnjih hribih. L«?ta 1806. Nikolaj grof Boris-(Borisi). L. 1806. Josip pl. Lujk (Luyck). Lujk-Lojk. Leta 1813. Dominik pl. Illizstein (llica-brez dvoma slovansko!) Leta 1836. Pompej grof Cissis (KaCič?) L. 1838. Ivan pl. Jerala. Leta 1846. Ime Je-rala se nahaja na Kranjskem. Andrej pl. Pa v leti č (Pauletig). Leta 1855. Ivan pl. Segher-Žagar? Leta 1858. Žena se je zvala prej Tomicič. Anton pl. Gega — Zega! L. 1870. Viljem vitez Jetrn ar (J?ttmar).L 1877. Emil pl. Greši <5, med. doct. L. 1895. Ernest pl. Urbas, c. in kr. stotnik. Leta 1880. Anton Juriskovie (Juriskovich)von Hagendoif. Leta 1880. Dominik Klein von Peči (pisano tako), c. in kr. stotnik. Tel. Vinko Fr. Stransky pl. Greiffenfels. Leta 1886. Rad. Oto Henr. baron ElijaCek (Eliatschek) pl. Siebenburg. Leta 1891. Pavel Gardik pl. Karda.Leta 1902. Artur vitez Hradeczky. L. 1899. Tadej pl. Madeyski. Leta 1902. Ivan Nepomuk grof Kolovrat pl. Liebsteinsky. Leta 1801. Sedaj, ko smo pri tem priimku, rco-ramo omeniti, da tudi pepaCeni priimek Golloredo se je glasil prvotno — Kolovrat. Kdor ve, kako se pretvarjajo slovenski priimki v laške in pozna, kaj vse so že storili nekateri na tem polju, zasledi brez težave v polašcenem priimku Golloredo slovenski Kolovrat Da pa ne bo nikakega dvoma več, da so se zvali grofje Collorediv naši deželi Kolovrat, priča neovržno pravcati kolovrat v njihovem grbu! Nekaj sličnega je pri priimku Z u c c o. Cuje se laSko, ker je baš polaSčeao. V resnici pa so Zucco — Čuki. Dokaz: čuk v njihovem družinskem grbu 1 Oba ta dva priimka se nahajata večkrat v matrikah zapisana. Maksimilijan baron Flotow. L. 1872. Rudolf C z e r m a k pl. Eichenfeld. Leta 1884. Alfred grof C o r o n i n -Cronberg. Co-ronini se nahajajo pogostoma v matrikah. Obče znano že davno je, da Csronini so Koreni. • Ivah Adamovič (Adamovich) de Gsepin, c. kr. komornik in posestnik. Adamovič je moral biti iz Hrvatske. Za botra je vpisan Emu pl. Gseh, hrv. minister. Večkrat se nahaja v matrikah v Goric: tudi ime CHroncalt.Kaj~je-n» tem? Gi-roncoli so doma iz Vrtojbe. Vrteti — Vrtojba! Korenina ista — in Gironcoii je polaSceno, g i r a r e-vrteti 1 I haja se tudi večkrat " tvojo gorostasao laž. Vinsko tečnost Ti vračam. Samo vprašam Te, kedaj, bodi si Ti ali kdo Tvojih je zapazil pri meni kak najmanjši spodtikljaj. Rečem Ti, da mi ne porečeš; kaj ne? Ali bi nebilo dobro, da bi pred svojim pragom pomedel ?! Da pa bom vendar vedel, s kom se mi je bojevati, prosim Te, da se podpišeš, da bodeva bila boj iz oči v oči! Izza plota streljati in skrivati se za uredniški hrbet, je bhko! Ne misli, da se bodem držal svetopisemskega reka, da Ti v udar ponudim še drugo lice, ne! ampak zob za zob! Tvoje denuncijanstvo me pa prav nič ne spravlja iz ravnotežja, ker imam čisto vest. F. Muznik, učitelj. Iz Bol. Vrtojbe. — Le počasi, po dolgih 5 letih, smo bili prišli zopet do občinskih volitev. Ali ker smo klerikalnega župana pustili na cedilu, smo zmagali v vseh treh razredih naprednjaki. Proti volitvi so hudomušni klerikalci napravili dvakrat rekurz, ali vse to jim ni nič pomagalo, in čeprav so imeli dobre »lovce*1, so jih pustile končno tudi oblasti vsled njil laži na robu. Sedaj imamo v kratkem volitev župana. Izvolimo si župana, da bode postopal po želji večine občinarjev, da ne bo le poslušno orodje farovžev. Potrebujemo za lepo nalogo, ki čaka. župana, pravega moža, in takega, tako upamo, tudi dobimo. Domače in razne novice. Promocija. — Gospod Zdenko Marg-r e i t e r, nečak gospodov bratov MankoA v Trstu, je bil te dni na vseučilišču dunajskem promoviran doktorjem vsega zdravilstva. Strašen zločin. — V petek zvečer po 7. uri je šla domov v Podgoro laška delavka iz kraljestva Ida Meotti. Na mostu, ki veže tovarno v StraCicah čez Sočo s Podgoro, jo je napad* I četovodja tukajšnjega pešpolka št. 47. po imenu Martin Bernhart. Prijel jo je za vrat, da ni mogla kričati, potem pa so jej v hudi borbi z vojakom na tleh opešale moči, in ta nečlovek jo je končno s prsti pokvaril v spodnjih delih ter jej pri-zadjal rano, da se je ulila kri iz nje. Bog ve, kaj bi bil še storil z njo, ali k sreči je prišel neki človek na most. Ko ga je vojak začui, je pobrgnil brez kape, katera mu je bila padla pod most. S težavo je uboga 25 letna delavka vstala ter šla počasi krvaveča v Podgoro na svoje stanovanje. Tam je povedala vse svoji gospodinji, katera jej je dala prvo pomoč, potem pa so jo nemudoma prepeljali v tukajšnjo bolnišneo. Komisija jo je zaslišala. Vojak je bil prišel brez kape v vojašnico na Travnik. Kapo je našel drugi dan neki deček pod mostom. Takoj ko se je izvedelo za zločin, je padel sum na omenjenega četovodjo, katerega so zaprli v vojaške zapore ter ga postavijo pred vojaško sodnijo. Omenjena Meotti je bila šla v petek na praznik obiskat razne svoje prijateljice, nekaj časa jo je potem spremljal 20-letni Angelo Lorenzoni, ali ker je pot dolga, ga je v bližini Stračic zahvalila za spremstvo ter šla sama naprej. Tam v bližini mosta je videla neko postavo, ali kdo je, ni vedela. Pokazalo se je pa potem pri napadu. Stanje bolnice se je jelo takoj hujšati ter so se začeli bati takoj, da nastopi smrt. Umevno, da je ta vest vzbudila po mestu preser'' ..nje in ogorčenje ter se je mnogo komentovala. Kapo vojakovo je bil našel pod mostom deček Adolf Vovk. Izročili so jo policiji. O napadalcu Bernhirtu se pripoveduje, da je prišel tudi krvav na desni roki v vojašnico v petek zvečer, radi česar so ga sumili, da je kaj storil, ali ni bilo mogoče n-česar spraviti iz njega. Drugo jutro se mu je pozdevalo, da ga zdajpazdaj primejo, ker se izve, kaj je storil, zategadei je pograbil puško, da bi se vstrelil. Ali navzoči narednik je priskočil ter mu po kratki borbi iztrgal puško. Na to so ga aretirali, in ko se je dalo presoditi, da je on zakrivil zločin prejšnji večer, se ga je izpraševalo trdo, na « kar je priznal, da ;a bil on napadalec. Bernhart služi tretjo leto, je doma s Štajerskega,' ter bi bil jeseni prost. Morda je prav ta Bernhart oni vojak, ki je pred časom, kakor smo poročali, napadel P. Rožičevo Podturnora v veži, kjer je služila, ali ker je zakričala in vrgla Sktf vode z glave, je bil zbežal ter jo udaril z bajonetom po glavi — ali pa je mpi-da ta Bernhart tudi identičen z onim vojakom, ki Je bil napadel v ulici proti Soškemu mostu šiviljo Marijo Bunc iz ulice Orzoni. Prijel jo je bil za vrat ter vrgel na tla, vtaknil jej dva prsta v usta, pa ga je vklala, ker so se bližali ljudje, je bil zbežal, pahnivši jo je v jarek. To nam prihaja v spomin, ker se ni bilo izvedelo, kdo bi bil oni vojak, ki je napadel tisti dve dekleti. Stanje uboge delavke se je slabšalo od časa do časa, in vsled tega je šla komisija v bolnišnico, kjer je prisegla Meotti, da je vse tako, kakor je poprej izpovedala. Govorila pa je težko. Prebivalsto se ve3 čas živo zanima za stanje bolnice, med Lahi še toliko bolj, ker je .regnicola". — Že predvčera-njem se je raznesla po mestu govorica, da je umrla, ali se je pokazalo, da ni res. (Dalje t prilogi.) »Kaj boljšega si ne Ž9lim,« pravi Aramis z ono naivno samozavestjo, ki je lastna pesnikom; »toda razodenejo naj se mi razmere nekoliko natančneje. Pač sem slišal tu in tam, da mora biti ona hudobna ženska, celo sam sem doživel dokaz, ko sem poslušal pogovor s kardinalom...c »Bolj tiho, vraga !c pravi Athos. »Toda,« nadaljuje Aramis, podrobnosti]' ne vem.« »In jaz tudi ne,« pravi Porthos. / D'Artagnan in Athoe se gledata nekaj Časa molče. Ko Athos končno zbere svoje misli in postane še nekoliko bledejši, kakor navadno, naznači z gesto, da se strinja, iz česar spozna d'Artagnan, da sme govoriti. »Prav, čujta torej, kaj se da o tem povedati,« odvrne d'Artagnan: .Milord, Vaša svakinja je zločinka, ki Vas je hotela dati usmrtiti, da bi podedovala Vaše premoženje. Pravzaprav pa bi se še ne bila mogla omožiti z Vašim bratom, kajti bila je že omožena v Franciji...« . D'Artagnan preneha, kakor bi iskal besed, in pogleda Athosa. »In njen mož jo je pregnal,« pravi Athos. »Ker je bila zaznamovana,« nadaljuje d'Ar-tagnan. »Ha!« vsklikne Porthos. »Nemogoče! Hotela je dati usmrtiti svojega svaka?« »Da.« »Omožena je že bila ?« vpraša Aramis. »Da.« »In njen mož je opazil, da ima na svoji rami lilijo?« vsklikne Porthos. * »Da.« Te tri ,da* je izgovoril Athos, vsakega z bolj temnim naglasom. »In kdo je videl to lilijo?« vpraša Aramis. >D'Artagnan in jaz ali če povem po času, kakor se je zgodilo, jaz in d'Artagnan,* odvrne Athos. »In mož tega grešnega bitja še živi ?« »On še živi.« »Ali si si svest tega?« »To sem jaz.« Trenotek je vladal globok molk, tekom katerega so obhajali vsakega po njegovi naravi različni, a vendar nenavadni občutki. »To pot,« pravi Athos, »nam je dal d'Artagnan izboren načrt, in moramo ga porabiti za uvod.« »Vraga, ti imaš prav, Athos,« odvrne Aramis, »in sestavljanje pisma je težavno. Sam gospod kan-celar bi bil v zadregi, če bi imel napisati pismo te vrste, in vendar zna gospod kancelar izborno napisati protokol. A to je brez pomena! Molčite, jaz hočem pisati.« Aramis res vzame pero, premišlja nekaj trenot-kov, napiše osem ali deset vrst s krasno majhno pisavo, kakoršna je lastna ženskam, ter prične citati z lepo donečim in počasnim glasom, kakor bi bila vsaka beseda skrbno premišljena, sledeče pismo: »Milord! »Oseba, ki Vam piše te vrste, je imela čast, boriti se z Vami na majhnem prostoru ob rue d'Eufer. Ker ste bili pozneje večkrat tako prijazni, da ste na-zivali to os^bo večkrat svojim prijateljem, se smatra ta oseba dolžnim, izkazati Vam svojo hvaležnost z dobrim svetom. Dvakrat ste skoro postali žrtev bližnje sorodnice, ki jo smatrate svojim dedičem, ker ne veste, da je bila že omožena na Francoskem, predno je stopila v zakon na Angleškem. Toda zdaj, ko namerava to že tretjič, bi se moglo zgoditi, da doseže svoj namen. Vaša sorodnica je odšla sinoči iz La Rochellea na Angleško. Pazite na njen prihod, kajti ona ima velike in strašne namene. Če Vam je na tem, da spoznate, česa je zmožna, čitajte njeno preteklost na njeni levi rami.« »Prav, izborno si napravil,« pravi Athos; »ti pišeš pač kakor državni tajnik, moj ljubi Aramis. Loru VVinter bo pač dobro pazil, samo če mu pride pismo v roke; in če pride v roke Njegovi Eminenci, nas ne more razkrinkati. Ker bi nas mogel sluga, ki odnese to pismo, nalagati, da je bil v Londonu, dočim bi ostal več Časa v Ghatelleraultu, mu tedaj, ko mu izročimo pismo, izplačamo samo polovico svote ter mu obljubimo, izplačati mu drugo polovico za odgovor. Ali imaš demant?« nadaljuje Athos. »Imam vse kaj boljšega, namreč ceno zanj.« In d'Artagnan vrže mošnjo na mizo. Pri žvenke-tanju zlata dvigne Aramis oči, dočim Porthos zatrepeta in Athos ostane brez strasti. »Koliko je v tej mali mošnji?« pravi Athos. »Sedem tisoč frankov v zlatih po dvanajst frankov.« »Sedem tisoč frankov!« vsklikne Porthos. »Ta ničvredni mali demant velja sedem tisoč frankov ?« »Videti je tako, ker so tukaj,« pravi Athos; »ne mislim, da bi bil dodal d'Artagnan k temu kaj svojega.« »Toda gospodje, pri vsem tem ne mislimo na kraljico,« pravi d' Artagnan. »Skrbimo tudi nekoliko za življenje njenega ljubega Buckinghama. To je najmanj, kar smo jej dolžni.« »To je že res,« pravi Athos, »ali stvar je prevzel Aramis.« »Prav,« odvrne ta ter zarudi; »kaj naj torej storim 2* »To je vendar čisto lahko uganiti,« pravi Athos. »Napiši pač še jedno pismo za osebo, ki prebiva v Toursu.« (Dalje pride) Priloga JBote" ft ZB. i dne 30. marca 1904. Ida Meotti je umrla včeraj i p o 1 u d n e o b 2 30. Ob njeni postelji sta bila stric in brat, oba revna, ki sta pribJtela I iz Italije, takoj ko sta izvedela, kaj se je pri- I petilo." — Kakor se čujer nameravajo prire- j diti pokojnici lep pogreb. Pogreb bo jutri I dopoludne. — Štirje naredniki 47. peSpolka j so bili prišli včeraj v bolnišnico poizvedet o I stanju bolnice ter jo obiskat. ~ Glede ražnflri vesti treba povedati, da Meotti Bernbarta niti pt znala ni. — Bernharta obsodijo po j vojaškem zakoniku najmanj v ječo do smrti, ako ne celo na smrti — Sinoči je ! prišla od stariSev na Bernharta poštna.ppši-ljatev za praznike. Starisi mu voščijo vesele praznike! Umrl je^v Gorici bivši mizarski mojster v Ljubljani g. Martin Primožič v starosti 65 let. Pokojnik, oče g. Primožiča, ki je uslužben pri »Mizarski zadrugi* v Solkanu, je bil dober in vešč obrtnik, odkrit in značajen mož, ki je užival v krogih, v katerih se je gibal, mnogo upoštevanja in spoštovanja. Bodi mu lahka žemljica, ostalim naše sožaljet Umrl Je v Trebčah pri Trstu posestnik in vaški načelnik Valentin Kralj, skozi in skozi poštenjak ter vrla slovenska duša, značajen mož, ki se ni bal laških mogotcev na magistratu, dasi je bil magistratni funk-cijanar. Blag mu ostani spomin 1 Pokopali so danes dopoludne v tukajšnji bolnišnici usmiljenih bratov umrlega Štefana Štefanija, ravnatelja drž. gim?. nazija v Ktpru. Im^l je 48 let. Slov. planinsko društvo. — Med novimi člani slov. planinskega društva vidimo, da je narasla cerkljanska podružnica za 17 članov le v Cerknem, 2 sta pristopila še z Bukovega in z Reke. A j d o v s k o-v i p a v-s k a podružnica se je pomnožila za 7 članov. Učit. društva sežanski šol. okraj vabi na zborovanje dne 7. aprila 1904. ob 10. uri predp. v Dutovljah. Dnevni red: 1. Praktičen slovnični nastop. 2. Pozdrav predsednikov. 3. Referat: »Učiteljslvo in stanovi*. 4. Predlogi. 5. Vaja v petju. Na obilno vde-ležbo uljudno vabi — odbor. Goriško deželno posojilo. — Borzna zbornica na Dunaju je sklenila v soboto v plenarni seji, da priporoči pri finančnem ininisterstvu prošnjo goriškega deželnega odbora, da se zaznamujejo zadolžnice deželnega 4% posojila iz leta 1902. v znesku 1 milijon K v kurznem listu. Uprava ustanove Frinta odvzeta mestnemu magistratu. — Kakor znano, je zapustila pred leti bcgatinka Frinta lepe kapitalije goriškemu mestu s tem namenom, da napravijo ustanovo, iz katere bi pokrivali troške za žensko obrtno šolo v Gorici, ali mestni magistrat ni izpolnil zapuščine tako, kakor zahteva testament. Sezidali so šolsko poslopje z dekliško ljudsko šolo ter jej pridjali nekako tako šolo, ki spominja le od daleč na določbe v zapuščin'. Na našem Na Korejo! Predrago mi Veličanstvo! Strah za Tvoje dragoceno življenje mi sije iz očij, žalost mi pa neusmiljeno trže srce, in niti ne po šivu, tako, da ga bo zelo težko zakrpati. In vzrok temu ? Žalostne novice o nesramnem atentatu na Tvojo osebo. Toliko se menda še ni brzojavljalo na Japonskem kakor ravno sedaj, ko Te je zadela ves svet pretresujoča nesreča. Zadostuj Ti dejstvo, da so se vneli vsled zaporednih brzojavk telegrafični koli med mestoma Tokio in Jokohama in da je začela elektrika stavkati v Osaki. Vse piše le o Tebi, kako se je priplazil lopov z imenom Maurizto Mente-captano v Tvojo deželico, kako je vzdignila njegova anarhistična roka flobert proti Tebi in kako Te je zadela šibra št. 4. ravno v stegno. Kaj je nameraval s svojim atentatom zlikovec? To je važno vprašanje, ako se pomisli na smrtonosni izid za slučaj, da bi bil Ti majhen vrabček. Zakaj je streljal na Te z fiobert-om ? Pa menda ne zato, ker si Ti najmanjši vladar takorekoč vrabček med orli 1. Sicer poreče marsikdo, da ni nič hudega šibra v stegnu. Toda šibra je — in vsi zdravniki se, kakor čitam, pečajo s Tvojo rano — zadela v Tvojem stegnu srce, katero Ti je pri atentatu zlezlo v hlače. Tvojemu zdravniku se je baje že posrečilo, odstraniti šibro iz Tvojega srca s tem, da je tako lepo žvižgal »Lohengrin"-a, da je prišla magistratu pa so šli še naprej ter so kar na I svojo roko določili iz ustanove Frinte nekaj I štipendijev za laške visokošolce ter jih po- I delili dijakom, ki so delali znane reči v I Vidmu in Čedadu. Namestništvo je sistiralo I sklep, proti Čemur je goriški mestni svet vlo- J žil protest. Sedaj pa je tržaško namestništvo j odvzelo vso upravo zapuščine Frinta gospo- I dbnj^ ai^^gJ4r4tu^fix.5?elq Jgtp^v svojo I roko. Zopet lep kos laškega gospodarstva! V I ponedeljek v seji so pritrdili predlogu, da se vloži rekurz na ministerstvo proti temu na- I mestništvenemu odloku. _. .Na c. kr. IzobraŽevaltšta za uelte-teljice t Gorici se prično preskušnje in sicer: a) zrelosti 9. maja t. I. ob 8. uri zjutraj, b) za usposobljenje ^r ženskih roclaih delih istega dne ob 3. uri popoldne, c) uspo-sobljenja za ljudske in meščanske šole dne 16. istega meseca ob 8. uri zjutraj in d) za vrtnarice početkom meseca junija. Prošnje se imajo predložiti ravnateljstvu navedenega izobraževališča oziroma dolične izpraševalne | komisije in sicer za preskušnje pod a), b) in c) najkasneje do 15. aprila t. I. in za one ! pod d) do 15. maja t. I. j Za vojaške namene. — Izvedeli smo, J da je prišlo na tržaški kolodvor povelje, da 1 morajo izprazniti velik raagazin št. 4. zavo-[ jaške namene, v Tržiču pa morajo nujno t pregledati vojaško rampo in tir ob njej ves j popraviti. Zadnji čas se vedno več čuje o ! raznih »vojaških namenih*, j Zabavni vlak stopi v promet, kakor : že naznanjeno, na Velikonočni praznik. Raz-I ven tega vlaka bodo ob Velikonočnih praz-; nikih še ti vlaki vozili: št. 1010/a odide iz , Trsta 4-25 pop., pride v Gorico ob6*10zve-, čer. Vstavi se na vseh postajah, razven Na-brežine. Gre samo do Gorice. Dne 4. prih, j m. odide hitro za vlakom Št. 1014., ki gre > \z Trsta ob 1230, drugi del tega vlaka,isto-tako za vlakom št. 1009., ki gre iz Gorice ob 5*22 pop. j Mimo Červlujana se je peljala v ne- deljo iz Trsta v Rim velika vojvodinja | moklenburška v najstrožjem inkognitu. Vso-. boto pa se je peljal z Dunaja v Benetke I tamkaj generalni ravnatelj južne železnice , dvorni svetnik dr. Eger. | Kakšna jeza. — Gospod Anton Grbec, j vikar v Z »potoku, se je raztogotil v,Gorici* j v »Poslanem« nad notico v »Soči8 št. 17. pod z»glavjem: Dva g. nunca. Obrača isto notico nase, dasi tam ni imenovan ter tudi ni označen tako, da bi se moglo naravnost ( nanj pokazati. To čuti v začetku .Poslanega* tudi g. vikar sam, ker pravi, da bi bilo " možno tolmačiti notico tako, da zadeva njega, in ker potem šele pozivlje dopisnika, . naj pove, ali velja to njemu ali ne. Torej g. , vikar je prvotno v dvomu, ali se tiče notica . njega ali ne, ali vseeno ga to nič ne ovira, -, da odpre zatvornice psovkam, na katerih so tako bogati farovški gospodje. »Grdi dopisun, ostudno infamne laži, ostudno-infamni obre-, kovalec, lažnik, tel časti, infimno-imperti- sama šibra pogledat, kdo žvižga. Upam, da si ) 2e okreval in da Te dobi moje tretje pismo , zdravega in čilega! Čudim se Tvoji bistroumnosti, kako obvarovati se nadaljnih atentatov. Izumil si namreč zase novo obleko, hlače popolnoma odstranil, ker Ti, kakor meniš, ne bode moglo več zlesti srce v hlače, ako jih ne bodeš nosil. Kaj ne, dragi ceser, za Te je morala biti vsekako velika tolažba, j ko si zrl v svojih bolestnih urah vse svoje ' podanike zbrane okrog postelje Svoje, ko si lahko stisnil vsakemu državljanu Svoje Sa-¦ hare roko, ne da bi se utrudil, ko si imel 1 za vsakega par tolažilnih besed, ne da bi i izpregovorii vsega skupaj več nego štirinajst besed, j Gotovo Te razvesele novejša poročila z bojišča. Pred kratkim časom sem zapustil s • svojimi novimi redovi na prsih Tokio. Do kolodvora me je spremljal sam mikado Mut-suhito. Vstopil sem po prisrčnem pozdravu v vlak, kateri je vozil v začetku zelo počasi, I ko smo se pa peljali mimo neke postaje in ko je izpregovorii izprevodnik njeno ime, namreč Shimokoshik!tatezakihamanagoya, se je vlak tako vslrašil tega imena, da je pravcato zbezlal in bezlal in norel s tako hitrostjo, da sem prišel le do tretje prošnje oče-naša in že smo bili v Saseho, japonski la-I djedelnici. Čudno se mi je zdelo; pri nas i zbezlajo krave, pri Japoncih pa vlaki. Rusi I niti ne vedo za to japonsko orožje. Pomisli, dragi Jacgues, ako izusti japonski vojak na glas tako dolgo besedo, se spuste vsi koza-' ški konji v divji beg in — Japonec zmaga. nentni lažnik, tele-genca, ki pita in žre 1 hrano iz tega »liberalno*-čednega korita, I (namreč »Sočo* tako imenuje), v katerem se I nahaja toliko lažij kolikor besed*. — Lep j gospod ta Grbec 1 Psovati zna kakor kak pri- j sten katoliški žurnalist-misijonar! Skušnja I nas uči, da tako slično se jezijo gospodje j po farovžih, kadar so — zadeti 1 Na psovke I ne reagujemo, ker s farovškiwi..gLSj3odi_se I prerekati o takih stvareh, se pravi bob v I steno metati. I Glede tega pa, da ne ve pozitivno g. I | vikar, ali so mislili njega ali koga drugega v j i oni notici, nam prihaja na misel, da smo bili I izvedeli takrat, ko so izhajali sloveči »Tutti j frutti", da sta se tam gori okoli Kanalskega ] trgala kar dva dunovnargospodaza nekono-j tico. Po vsej sili sta trdila jeden: mene so j naslikali v tej notici i drugi: se motiš, jaz sem! Zaključek: zadeta sta bila oba, dasi se je mislilo le jednega. To g. Grbecu v pouk in razvedrilo! Štefca iz Šempasa na Vogerskem. — Zadnje dni pret. tedna je bila na Vo gerskem velikonočna spoved. Župnik Berlot je povabil na pomoč duhovnike iz bližine, med njimi je bil tudi slavni kaplan Štefca I Kodermac iz Šempasa, Pri župniku je pil in I pil in bil končno pijan v milosti odpuščen I iz župnišča. Ali to mu ni še zadoščalo. Šel I je v krčmo ter tam začel politikovati ter tu-I liti proti »liberalnim" listom, da treba »Sočo* I in »Primorca* zažgati, napravil je celo pri- j I digo. Ljudje so molčali. Začel pa je kričati: I Ako mi ne daste prav, vse pretepem, ter je j I tolkel s pestmi okoli sebe ter jih dvigal v I zrak. Dobri ljudje so mu svetovali, naj gre, ker je slabo vreme, pozno, so mu ponudili I luč in spremstvo. Ali on ne. Šel je še v drugo krčmo, kjer je v družbi fantov dalje j I .raisijonaril* proti »Soči* in »Primorcu". I Tam je bil še večji škandal. Celo na cesto I se je culo njegovo kričanje in razbijanje, i Fantje so molčali. Govoril je razne neum-I nosti in se vedel tako prismojeno, da se je vsem gabil ta spovednik! Fantje so odšli iz I krčme, ker niso hoteli poslušati več »take I komedije". Bili so sploh mirni in trezni, za I nje je bil svečan dan, za nunca ne. Končno j ga je v pozni uri spravil domov mežnar vo-gerski. Ali tak je bil Štefca, da se ga Bog J usmili l Ljudje se rekli: Nismo imeli za Ko-dermaca nikakega ozira, ampak za st*w~ katero nosi. To je lep namestnik 1 Čudno pa tudi za župnika na Vogerskeni, da pusti takega človeka v takem stanju med ljudi! Vera peša, pa bo še bolj. Štefca je dober pomočnik za to — ne pa liberalci! Pritožba glede poštne nabiralnlce v Škrblnl. — Iz Skrbine smo dobili dopis, v katerem se pritožujejo glede tamkajšnje nabiralnice, katero ima v rokah župan, da ni nobenega reda, da se ne dobi znamk in kart, da glede poštnega odhoda ni nobenega pravega časa ter daje potreba za pismonošo razumnega človeka. Radi nereda morajo ljudje večkrat po nepotrebi v Komen. Ne- Po priporočilu mikado vem sem dobil tu spremljevalca v osebi artilerijskega poročnika, ki je znal tudi kitajski jezik, kar me je zelo razveselilo, kajti človek se slednjič naveliča nerazumeti samo jeden in isti jezik. Ako tu pa tam ne razume tudi kakšnega drugega jezika, v tem slučaju kitajskega, mu dobro de izprememba. Razkazal mi je celo luko. Vse polno ladij, manj ali več poškodovanih, je čakalo tu svojega preporoda. In kdo je popravljal te japonske ladje ? Filijalka ljubljanskega obrambnega društva s svojimi železnimi niresi, in, kakor sem slišal, stopi japonska vlada v dogovor s to filijalko, ker le ta jih lahko še obrani napadov ruskih torpedovk in kozakov. Ne dolgo potem sem se vkrcal na ladjo, vzel slovo od Japonske in odplul proti Koreji. Vožnja je trajala sedem ur. Koreja je polotok, ki je zaznamovan na različnih zemljevidih v različnih barvah, kar pa ne škoduje pohlevnemu značaju ondotnih prebivalcev. Na »Justus Perthes*-ovem zemljevidu ima n. pr. Koreja modro barvo, menda zato, ker Korejci prav nič ne diše po vijolicah, in so vse prej kakor pa modri. V Masampho, obrežnem korejskem mestu, sem se seznanil v kavarni: »Pri zlatih i očalih* z dvema angleškima poročevalcema. Knight, kateri poroča »Morning Post*, je izgubil v Indiji desno roko, v južni Afriki levo, na Balkanu nos, in vkljub temu je najboljši dopisovalec, vsako stvar izvoha bodisi tudi najtajnejša, naj si tudi ne eksistira. Drugi ' poročevalec George Lynch, za »Dailv Mail« volja je velika, zato se obračajo do poštnega ravnateljstva za pomoč. Potrjen zakon. — Potrjen je z najvišjo sankcijo načrt zakona za delitev občine Š e m p a s, kakor sprejet v našem dež. zboru. »Noenl azil". — Gorkijevo sloveče delo »Nočni azil« so predstavljali v nedeljo v tukajšnjem gledališču v laškem jeziku z velikim vspehom, Občinstvu je igra jako ugajala. ObSnl zbor »Pevskega In bralnega društva t St. Andrežu* se je vr^ dne 27. t. m. Pri tej priliki' so bili izvoljeni g. Josip Kozmin predsednikom in sicer eno-glasno, g. Ivan Bostjančič podpredsednikom, 0^AloJz>LMnik ^tajnikom, g. JCarolLut— man blagajnikom, g. Emil Komel pevo-vodjem in g. Andrej Zavadlav njega namest-j nikom, za odbornike pa gg. Peter Lutman, Anton Kozmin, Andrej Nanut, Matija Ples-ničar in Josip Budav. Prepričani smo, da so odborniška mesta v pravih rokah, da odborniki zastavijo vse svoje moči v povzdigo in procvit tega za Št. Andrež velevažnega društva, posebno ako bodo videli, da jih podpirajo občinarji dejanski in gmotno pri njihovem trudapol-nem delu. Trdna postojanka hoče ostati Št. Andrež v teh nevarnih trenutkih, ko se bode takorekoč pred štandreškimi durmi vzdihovala »Legina* šola, da bi potujčevala našo deco. Podpirajte nas in združite se vsi v novem domu pod našo zastavo, katera, upajmo, se kmalu razvije I Samomor. — V soboto zjutraj okoli 7. ure je skočil čez železniški most 83 letni posestnik Josip Podberšič iz Tržaške ulice. Padel je na prod ter se ubil. Predno je skočil, je še mahnil s klobukom ter rekel: Adijo! Prejšnjo noč je pil dolgo in vinjen storil ta korak. Podberšič je bil v zadnjem času baje slaboumen. Pustil jo ženo s 4 otroki. Ponesrečil je v predoru pod Kostanjevico sinoči neki delavec. Vsled deževja se je namreč posula velika gruča zemlje in ga pokopala. Po mnogem trudu se je njegovim tovarišem posrečilo, izkopati ga — seveda mrtvega. Tajlnstveua ženska. — Ona ženska, o kateri smo pisali, da utegne biti neka zloglasna tatica Bajcsi, se nahaja sedaj v ženski bolnišnici v oddelku za umoboln- Pokazalo pa se je, da ni identičn? <. ono zloglasno ničvrednico, ker po fotografiji in popisu je Bajcsi čisto druga. Ponarejale! avstrijskih bankovcev. —¦ Zaprli so več sumljivih, ljudij v Italiji iz krajev Vanzo, Grevoladossoia in Montecre-tese. Sedaj so zaprli zopet 17-ietnega Cala-bretti in njegovega očeta. Ta dva sta bila vrgla na njivo denarnico, polno bankovcev. Sodi se tudi, da so utegnili biti narejeni bankovci v Siciliji ter izročeni potem na meji v raz-pečavanje. Utonila je v Koprivi v Furlaniji v na-pajališču za živali 3 letna deklica Atilija Cof. je izgubil kot žurnalist pri Ladvsmithu obe nogi, navadil se je hoditi po rokah in vkljub temu izvršuje vrlo dobro svojo službo, povsod mora biti zraven, seveda so njegove brzojavke jako konfuzne, ker mu sili pri vsakem koraku kri v glavo. Pravila sta mi pa o svojem kolegi, ki je sedaj ob reki Jalu. Imenuje se Bennat Burleigha, poroča znanemu »Dailv Telegraph*-!!. V bitku pri Blaimfontaine mu je odsekal burski četovodja glavo, kar ga pa ne ženira mnogo, da, svoje izgube niti opazil ni, in radi tega se ne smeš • aditi, dragi Jaegues, poročilom , Dailv Te-legn^ha*, Ti se še lagati ne bi mogel, ako -ne bi imel glave, naj si imaš potem srce v prsih ali pa v stegnu. Interesantno je, kako kujeta poročila angleška žurnalisia. Korejski klobučar je imel v svoj: zalogi ruske kapo. Iz patrijotizma jo je vrgel na cesto, ravno ko je korakal Japonec mimo, kateri jo je nevede in nehote pohodil. George Lynch je gledal ta prizor s svojega okna in na Angleško je letela sledeča brzojavka: »Sedem japonskih polkov se je izkrcalo v Masampho, sprijelo z rusko armado, katero so semkaj Korejci izvabili, in jo pohodilo, da je samo Se en kozaški klobuk ostal cel." Knight je pa opazil v neki temni krčmi prepir med Japoncem in Korejcem in svet je kmalu izvedel najnovejše dejstvo, da je Japonska sklenila tajno zvezo s Korejo. Do vidova! Piši mi, kako Ti je kaj i Tvoj udani t Ahasver. .Italijansko« najradlkalnega italijanskega druStva r Trsta. — V novi odbor radikalne .Societa Ginnastica" so bili izvoljeni med ostalimi sledeči Italijani »puro sangue*: predsednik Mrak; odborniki: Bar-bič, Koverlica, Perko, Košuta, Duhovič, Gor-tan, Žigon itd. Hrvatsko društvo t Pragi. — Hrvatje, bivajoči v Pragi, so si osnovali novo društvo »Hrvat*. Pravila je naraestniStvo že potrdilo ter se je tudi že konstituiral prvi odbor društva. Bazsodha o aferi Bilek. — Te dni je bila po več nego polletnem preiskovanju, ki se je vršilo zelo natanko, razglašena obsodba o stvari znanega jvojaSkega marša v Bileku, vsled katerega je umrlo kakih 15 vojakov. Obsojeni so bili: Poveljnik batalijona polkovnik Gruazweig na 5 mesecev zapora in takratni poveljnik polka polkovnik Tčrčk na 2 meseca zapora. Poveljnik 6. gorske brigade generalni major Dragoni, podpolkovnik Bacvnski, major Nedelcu, oba od 12. peš- ! polka in takratni genijski ravnatelj v Bileku i Jaschi, so bili oproščeni. fiogatstvo Sibirije. — V Sibirijo se naselja na leto do 200.000 ljudi. Ti dobivajo od ruske vlade brezplačno vožnjo in vsaka družina dobiva 15 hektarov zemlje v svo- ! bodno vživanje. Ako bi bila Sibirija take i obdelana kakor Rusija, bi mogla imeti do 80 milijonov prebivalcev, a sedaj jih ima nekaj nad 8 milijonov. Vrlo so bogati v Sibiriji premogovniki, ki so danes Se nedotak- | neni. Od vsega zlata, ki ga pridobivajo na i zemlji, odpada na Sibirijo 11%. Perzijski fiah ljubitelj mačk. — Perzijski šah ima jako rad mačke. Ima jih najrazličnejših vrst iz raznih krajev, in med njimi se giblje njegovo zvezdnato veličanstvo vsak dan po več ur ter se ž njimi zabava. [ Za nje ima posebnega oskrbnika, in ta je l visok državni uradnik, kajti pri of cijelnih ceremonijah ima sedež med državnimi visokimi dostojanstveniki. Ta oskrbuje čiščenje in umivanje mačk. Nekatere so jako drage. Za eno iz Tobolska je dal 2000 K, za neko drugo iz Kitajske, posebne vrste, 1600 K. Poseben ljubljenec šahov je maček iz Malte, bel kakor sneg pa brez repu. Podelil je temu mačku celo red leva in solnca. Črne koze v Bohinju. — Med Mace-donci, ki delajo pri gradnji bohinjske železnice okoli Boh. Bistrice, so se pojavile črne koze. Storili so vse potrebno, da se bolezen ne razširi. TIsek t Japonski. — Prvi in edini časopis v Japanu je zagledal beli dan leta 1863., zdaj po 40 letih se tiska tam na dan 1500 dnevnikov in periodičnih listov. Glavno mesto Tokio samo ima 20 dnevnikov, ki izhajajo zjutraj, toda do sedaj ni Se nobenega lista, ki br izhajal zvečer. Leta 1890. je bilo obelodanjenih v Japonski 18.720 del, med temi 7476 samostalnih, 10.580 zbornikov in 323 prevodov. Japonska vlada je ukazala, da se ima uvesti latinski alfabet. Japonski jezik ima vsaj 3—400 raznih znamenj, med tem ko šteje latinski alfabet same 56 velikih in malih črk. I navdušeno sprejet od prebivalstva. Obiska I jo vse krajevne načelnike oblastnij in se po-I tem odpeljal v cerkev, kjer mu je podelil I Škof blagoslov. — Ruska brzojavna agen-I tura poroča iz H&rbina, da je mestno pred-I stojnistvo izročilo generalu Kuropatkinu po-I sebno adreso ter mu dalo na razpolago I 14.000 rabljev. — General Kuropatkin je j dospel 27. t. m. v Mukden. — Admiral Ma-I karov poroča carju, da se je sovražnik umafc-I nil od Port Arturja. Ladjo »Silnij**je zadela I japonska granata in jo poškodovala pri I stroju. »Silnij* je vsled tega obtičal na pesku, I a posrečilo se je, ga spraviti v pristan. Na I japonskih branderjih so bili takozvane hudi« j čeve ure, ki naj bi v gotovem trenotku eks-I plodirals.Oglasili so se razni prostovoljci da I gredo na te ladje. Poročnika Kedrov in I Azarijev ter Pilovski so sli na branderje I in srečno prerezali električne žice. Branderji, I ki obsegajo po 2000 ton, niso stare ladje in I so montirani s topovi. — Govoreč o brez-I uspešnem napadu na Port Artur pravi »Daily I Ohromele", da japonska mornarica ni opra-I vičila tistih nadej, ki so se gojile glede nje, I in da je admiral Makarov odbivši ta napad I onemogočil nadalnje izkrcavanje japonskega j vojaštva v Koreji. — Privatnih poročil o ! bitki pri Port Arturju še ni. Vendar prizna-| vajo angleški listi, da je položaj Rusov v I Port Arturju dosti ugodnejši nego saje rai-I slilo. Izmed ruskih ladij je samo .Retvisan* I poškodovan, vse druge so v dobrem stanju; I živil je Port Arturju dovelj; -železnica funk-I cijonira neovirano. Sodba je: Port Artur je nepremagljiv. Književnost. Srbski pisatelj Potar Kom. — Ta mladi srbski pisatelj ima izvrsten glas med Srbi. Pravijo, da se razvija v njem brez-dvomno velik pripovedovalni *:Ient. Lansko leto je izdal drobno knjižico tS planine i i s p o d planine*. Nemški pisatelj Roda-Roda — baš sedaj se prtdstavlja v ,Raj-mundovem gledališču* njegova nova drama »Dana Petrovič* — se jako laskavo izraža o Kočiču — pisatelju. Nekaj stvari je prevedel v nemške liste. VseučiliSčni profesor jovan Skerlič, najboljši srbski kritik in estetik, se bavi (»Srbski Književnik Glasnik* 1903.) obširno z omenjeno knjižico, navaja cele odstavke in pravi mej drugim: »Te vedre in življenja polne pripovedke pričajo o talentu, o stvarjajočem in originalnem talentu... Če bi se kot estetično merilo vzela količina življenja, kondenziranega v jednem delu »S planine i isj;od planine", je v istini delo znatne umetniške vrednosti. Vsled česar te kratke priče posebno ugajajo, to je njihova svežost in življenska moč... Jezik je kot solza čist, dialog neprisiljen, lahek, gladek, jako realističen... Knjiga je topla in vzbujevalna pesem življenju in kot taka mora biti draga vsakomur*... In drugi znani srbski kritik Pavle Lazar! č se je oglasil v , Bt^m^ki Vili * 1903. st. 1.: Bolan je hotel biti. - Neki Furlan I deBernardisje prišel včeraj v bolnišnico, čeS, da je bolan. Preiskovali so ga, ali bolezni niso mogli zaslediti nobene, razun — praznote v želodcu. Furlanuje torej pretila nevarnost, da ga izpustijo iz bolnišnice. No, te nesreče se je obvaroval s tem, da se je zabodel v trebuh, ali ne tako nevarno, da bi ne držal, ako mu dajo kaj dobrega jesti in piti. Zdaj je za nekaj časa na varnem v ""bolnišnici brez skrbi, kaj bo drevi in davi. — Ali je ns skuhal dobro modri Furlan de Bernardis ? Okrajna posojilnica v Kanalu, regi- j strovana zadruga z neomejene zavezo, bo imela svoji redni letni občni zbor dne 17i aprila t. 1. ob 31/, uri popoludne in sicer v občinski dvorani v Kanalu. — Dnevni red po pravilih. K obilni udeležbi uljudno vabi odbor. Sadjarsko in vinarsko društvo v Kanala ima oddati še naslednje kolči: Ri-paria Portalis I. vrste 4000, Riparia Portalis II. vrste 5000, Riparia Portalis III. 10.000, Ruprestris Monticola III. vrste 4000, kakor tudi še kakih 100 dreves žlahtnih vrst in 250 zgodnjih čeSp in breskev. Požar. — V nedeljo zvečer je gorelo v furlanski vasi s pristnim slovenskim imenom Bistrinja pri Starancanu. Zgorelo je nekaj pohištva in seno. Gledat je prišlo ogenj obilo radovednežev. Gasili so gasilci iz Tržiča. 40.000 kron znaša glavni dobitek srečk za gorka zatočišča. Opozarjamo, da bodesrečkanje nepreklicno 23. aprila 1904. Zavese ia 8Ipk aa gld. 1-10. — Tovarna preprog O r e n d i na Dunaju, I. okraj, Lugeck 2, razpošilja do Velike noči močno delane, lepe zavese za izjemoma nizko ceno za gld. 1*10, in sicer za jedno okno ali v 2 delih. Barvano ilustrovan krasen katalog preprog, pogrinjal itd. razpošilja na zahtevo zastonj in franko. Frve medicinske avtoritete v porabljajo Rogaški MS!yria-welec" —m \ pri kroničnem, I jabolčnem in faronhijalnem katarju. ^ Razgled po svetu. Državni zbor bo sklican, kakor se naznanja z oficijoznih stranij, na dan 18. ali pa 10. aprila t. I. , Akad. fer. društvo .Prosveta* y Itfnb-Ijanl. — V soboto dopoludne se je vršilo zborovanje za ustanovitev akad. fer. društva »Prosveta* v Ljubljani. Na shodu so bili svobodomiselni dijaki, narodno-radikalni in prišlo je tudi nekaj svetih .Daničarjev", katerim pa so Savani pokazali pot skezi vrata. Edino prav, kajti klerikalec in prosveta pač ne tičeta skupaj, ker ni hujših sovražnikov prosvete od klerikalcev! V Italiji Imajo zopet nov javni Škandal. — Iz sklepnih računov zadnjega leta italijanskega naučnega ministerstva seje pokazalo, da je bivši naučni minister Naši zapravljal uradni denar. Iz podpornega zaklada za učitelje je dobilo podpor 2360 oseb, a med temi jih je res v službi samo 280. Za razna potovanja je bilo izdanih 80.000 lir, a pobotnic je samo za 3000 lir. Za njegovo pisarno seje porabilo v petih mesecih 28.000 lir. Za vezanje knjig se je izdalo 15.000 lir, toda teh knjig ni nikjer. Tudi pobotnice izdanega denarja so večinoma ponarejene. Sestavila se je parlamentarna komisija, da vso stvar preišče. Za ljudsko šolstvo v Istri. — Istrski državni poslanec Spinčič je stavil v državnem zboru obširno interpelacijo glede Šolstva v Istra in v Trstu, zlasti se je bavil z imenovanjem dveh učiteljev za nemško privatno ljudsko šolo v Opatiji. Iz te interpelacije posnemamo to-le: Ni zadosti, da država z denarjem davkoplačevalcev vzdržuje v Trstu in v Istri tri nemške srednje šole, le eno italijansko, le eno hrvatsko in nobene slovenske; ni zadosti, da država z denarji davkoplačevalcev vzdržuje v Trstu tri nemške ljudske šole in eno nemško ljudsko šoli v Puli; ni zadosti, da država z denarji davkoplačevalcev vzdržuje nemško mornariško spodnjo realko in nemško mornariško ljudsko šolo, prvo iz proračuna mornarice, drugo iz proračuna in s podporo od strani ministerstva za bogočastje in nauk: ni zadosti, da ima država z denarjem davkoplačevalcev tudi mnoge druge izdatke za nemški pouk v Trstu in v Istri, in da izdaja v teh dveh deželah glasom proračuna za I. 1903. za nemške ^adnje šole nad 166.000 K in za nemške ljudske Šole nad 212.000 K, torej okroglo skoraj pol milijona kron za nemško šolstvo v teh dveh deželah, v katerima biva glasom zadnjega ljudskega štetja 15.956 Nemcev, 253.016 Italijanov in 215.904 Slovenci. Vse to ne zadošča minfsterstvu njegove ekscelence gospoda dra. v Koerberja z njega ekscelenco gospodom vitezem v. Har-telom kakor resortnim ministrom za bogočastje in nauk. Isto pušča plačevati iz državnih blagajn tudi oba učitelja na nemški zasebni ljudski soli v Opatiji, ki je bila zasnovana pred par leti za Nemce, priselivše _se_.tjekaj_na novo.„ijn_J^prehodno J)ivajoče_ tamkaj. In če uvažujemo te tri kraje, namreč Trst, Pulo in Opatijo, v katerih se izdava na leto svota skoro pol milijona kron iz denarjev davkoplačevalcev Avstrije za nemško šolstvo: potem se spominjamo nehote načrta, ki je bil pred kakimi 20 leti priobčen v nekem berolinskerii listu — v nekem dopisu iz avstrijskega Primorja —, načrta, po katerem so ravno Trst, Pula in j Voloska-Opatija označeni kakor operacijske točke za germanizacijo iz Trsta in Istre. O j tem ni smeti pozabiti, da v Berolinu sma-I trajo rt.vno Avstrijo tistim činiteljem, ki je j tudi v resnici, ki najbolj povspešuje germanizacijo jvznih dežel habsburške monarhije in ki tako volens nolens gladi poti Germaniji I do Adrije. Postopanje c. k. avstrijske vlade v slučaju imenovanja dveh učnih sil na nemški zasebni šoli v Opatiji c. kr. učiteljem, ozi-I roma c. k. podučiteljem, je slučaj, kakoršen se še ni dogodil, in je vnebovpijoč v primeri s postopanjem iste c. k. avstrijske vlade glede slovenskega in hrvatskega ljudskega Šolstva v Trstu in v Istri sploh in specijalno I nasproti slovenski privatni ljudski šoli v Trstu in nasproti hrvatskim privatnim ljudskim Šolam v Istri. Po tem pristranskem postopanju so Slovenci in Hrvatje v Trstu in v Istri, ki plačujejo krvni in denarni davek državi, a poslednjega tudi deželi in občinam, v največem razburjenju in podpisani si dovo-j ljujejo staviti do njegove ekscelence, gospoda ministra za bogočastje in nauk, vprašanji: i 1. Kako ograviči c. k. vlada imenovanje dveh I ušnih sil nemške privatne ljudske šole v J Opatiji, enega c. k. učiteljem, drugega pa c. k. podučiteljem na državni ljudski Soli v Puli, plačevanje istih iz državne blagajne in nadaljnje nameščenje istih na imenovani nemški privatni ljudski Soli v Opatiji? Če pa se je c. k. vlada odločila v povspt&va-nje ljudsko-šolskega pouka priteči na pomoč povsod tam, kjer se sicer ne more priti do I osnove šol: je-Ii pripravljena prevzeti v J lastno režijo obstoječo slovensko privatno ljudsko šolo v Trtu in obstoječe hrvatske j šole v Istri ter zasnovati slovenske in hr-I vatske ljudske šole povsod! tam, kjer ne ob-j stoje, a bi po zakonu morale obstojati? Na Voloskem je že od leta 1897. boj za hrvatsko ljudsko šolo. Tam je nad 80 I hrvatskih za šolo godnih otrok. Pač pa obstoji za 30 tjakaj priseljenih italijanskih otrok i italijanska ljudska šola z dvema učnima si-j lama. Leta 1901. je bila odločila c. kr. vlada, i da se ima na Voloskem osnovati tudi hrvatska ljudska šola. Ali Italijani istrski — pra-I vični! — so rekurirali proti temu na Danaj. Te dni pa je došel od tam — kakor javlja I voioski .Narodni list" — odlok, da se na I Voloskem mora odpreti hrvatska šola! Vsled | tega odpade baje- na italijanski Soli ena I učna sila. Jugoslovanski dijaški kongres. — Kakor smo že poročali, misli'0 dijaki be- ligrajske visoke šole sklicati s?-..;d vseh jugo- I slovanskih vseučiliščnih dijakov in sicer v Belerogradu. Za prvega maja.je baje povab- I Ijeno v Beligrad dijaStvo hrvatsko, bolgarsko I in slovensko. . Klerikalno dlvjaStvo« Klerikalci so divjaki povsodi, pri vseh narodih. Te dni je umrla v Bolonji v Italiji Helena Fabris Bel-lavitis, velika človekoljubkinja, katera je storila tudi svojemu rojstnemu kraju Lestica pri Vidmu mnogo dobrega. Žena je določila, da naj se truplo zažge, ostanki pa pokopljejo v rojstnem kraju. Ko je prišel sprevod v njeno rojstno vas, pa se je zagnala druhal, nabujskana od klerikalne propagande, proti i sprevodu z žvižgom in smehom, Govornik na grobu je to na kratko ožigosal, ali nahuj-skanci s klobuki na glavah in cigarami v ustih so zopet žvižgali. Tako Škandalozno so se obnašali ti ljudje. Niti mrtvih ne spoštuje • razdivjani klerikalcem. Hijene 1 Vojna med Rusi in Japonci. Pred Port-Artarjem. Admiral Makarov javlja iz Port Arturja 27. t. m.; SovraZnik je nocoj ob 2. uri po polunoči v drugič poskusil blokirati vhod v notranjo portartursko luko. V to svrho so prišli 4 parni ki trgovinske mornarice spremljani od 6 torpedovk. Mi smo to pravočasno zapazili ter smo začeli streljati na parnike in na torpedovke. Ena naših stražnih torpedovk se je zagnala proti Japoncem ter je zdrobila rilec pr.rniku, kateri se je zaril v obrežje. Temu parniku sta sledila še dva. Tudi četrti parnik je obtičal na suhem. Tor-pedovka. je na to začela bitko z japonskimi torpedovkami, o čemer je bilo ubitih 7 Rusov, a ranjenih 13, mej temi tudi poveljnik torpedovke. Zjutraj so se pokazale pred Port Arturjem japonske oklopnjače z oddelkom križark. Mi smo jim šli nasproti in smo tudi ta poskus blokiranja preprečili. .Berliner Tagblatt* poroča iz Petro-grada: Ko *o Japonci prvič napadli Port Artur, je bilo tam že malo rounicije in to dejstvo bi bilo za Ruse nevarno, ako bi bili Japonci tedaj poskušali zavzeti mesto. Sedaj je pa mesto z vsem bogato preskrbljeno, *% Poroča se iz Petrograda, da je dospel general Kufopatkin v llarbin ter da je bil .Pripovedka .Grob Sladke Duše* je jako ukusna .Kleinmalerei*, zaokroženo in nežno cizelovana kakor katero delce Benve-nutta Geilinija in z nežnimi barvami izvedena kakor slike starih benečanskih slikarjev — izvrstna skica je. Samo skica, ali lepo umetniško delo.....Jablan* je lep pastel, izveden v zelo ljubkih tonih... ,M r g u d a* je izvrsten portret, portret Lenbachove istinitosti in globočine, Mrguda je otrok bo-senskih planin, otrok nemiren, strasten, bujen, trmoglav, a i lep, ljubek, bajen, privab-ljiv... V opisu jutra slike ,P r i M a r k a n o-vem Studencu* sem naSel nekaj svečanega, veličastnega kakor v Bdcklinovi sliki .Heiliger Heim*. .Pri Markanovem Studencu* je krasna pesem, polna iskrene tuge bosen-skih Srbov... Kočič zna sladko pripovedovati. On je sladek, ali pri tem Se vedno zdrav, svež, naraven, iskren; on ne zna afektirati. Iz teh kritik in najsi bi bile tudi nekoliko pretirano - laskave — se posname prepričanje, da so Kočičeve pripovedke literarne vrednosti. Njih milieu je tužno življenje bosenskih seljakov. KoVior vemo, Kočič" pridno piSe in ravno sedaj ima v tisku večje delo, ki vzbudi brezdvomno živahno pozornost v literarnih krogih in mej Čitajočim občinstvom... To omenjamo, ker priobčimo v soboto Štiri povesti tega mladega srbskega pisatelja. Izvrsten okus dobi kava, ako j ji primešate VYDROVE ŽITNE *» KAVE. *>¦ Poskusite! Pq|tna 5.k| pošiljka 4 K 50 h franco. kave Praga VIII. 'Božjast/ Kdor trpi aa božjasti, krčih in drugih nervozni boleznih, naj zahteva knjižico o leh boleznih. DoMva se zastonj in franko v prtv. BchirMiieB*Apot«ke, Fraukfnrt a, M. Pavel Oboržil sladčičar priporoča svoje znane goriške pince, ljubljanske orehove in navadne goriške potice za velikonočne praznike. • Jedini slovenski humoristično-sati-rični tednik, ki prinaša izključno originalne slike. Lastni cinkografiCni zavod, ^Izhaja v Trstu vsako soboto. *— Naročnina za vse leto 6 K, za V« ^ta 3 K. Posamezne števHke se prodajajo pp_ 10L stotnik. _ Zahtevajte brezplačne Številke na ogled. Aflolf Fey v Gorici na Travniku št. 14. Velika zaloga zlatih, srebrnih in kovinskih ur, vseh vrst nazidnih in ur z nihalora, budilk itd. itd. j Bogata zaloga zla« tih tu srebrnih dra-irotin. Zalosra vseh optičnih predmetov Za vsako uro se jamči 1 leto. r\arol prašči^, pekovski mojster in sladčičar v Gorici na Kornu št. 8. Priporoča vsakovrstno pecivo, kolače za birrnance, torte i. t. d. Priporoča se slavnemu občinstvu za mnogobrojna naročila ter obljublja solidn. postrežbo po jako zmernih cenah. Zahtevajte moj ilustrovani cenik z vso kakor 500 podobami od ur, zlatih, aretirala !¦ muzlkallčnlh predmetov, katerega pošilja zastonj in poitalne prait* Hanns Konrad, tvornica ur in eksportna liifa Hialil. 248. — (CeSko). Gorica ^ Gorica H6tel jri zlatem jetar v trgovskem središču nasproti nadškofijski palači. — Sobe za prenočišča po zmernih cenah. — Velik jedilni salon, poleg stekleni salon s teraso. —- T poletnemčasu prijeten vrt z verando. — Sobe za klube, društva, za sklenjene družbe. — Izborna kuhinja. Domača in ptuja vina. Izvirno pilzensko Generalni aastopv LJubljani, čegar pisarne so v lastnej hančnej Uši Gospodskih ulicah štev, to Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode flenjuje takoj in naj-! kulantneje. Uživa najboljši sloves,] koder posluje. Dovoljuje iz čieiega dobička izdatne podpore v naroftiie in občnokoriatne namena. 414 Josip Rovan - Gorica, Rabatišče štev. 20 in 22. Priporoča se gg. gostilničar]am in zasebnikom iz mesta in dežele v svrho cen j. naročil na izborno eksportno 0^~ marčno pivo -*Wffl Iz prve kranjske eksportno pivovarne In sladovne na par T. Frdhlich na Vrhniki. Pivo. se dobi vedno sveže v sodčkih in steklenicah tudi v podružni zalogi na Gorlcicl pri Rebku. Ob enem opozarja uljudno, da ima zalogo in zastopstvo valjčnega mlina W. Jochmann Iz Ajdovščine. Mlinski izdelki te domače tvrdke nadkriljujejo vsako ptujo konkurenco glede kakovosti. V zalogi je razun bele moke raznih vrst tudi vedno pšeničen in turščin zdrob (Gries) in drobni otrobi. Pred nabavo pomladne obleke oglejte si uelikansko zalogo izgo-touljenih oblek za gospode, gospe in nedorasle. Dednako je na ogled uelikanska zaloga blaga u največji izberi za naročila po meri pri J. Medved v Gorici, Corso Gius. Verdi št. 38. Pfaff-ovi šivalni stroji If* so najbolji. "^fl To sliži kupet sicer o vsakem izdelka in od vsakega agenta, ki navadno niti ne ve kaj je Šivalni stroj, in Se ne ve kako se upelje nit v šivalni stroj, tem manj kako isti Siva, toda mi smo po naSi več kot SO-letni poskušnji raznih tovarniških strojev se prepričali, da so res PlaNovt Šivalni stroji najbolj trpežni, ter se uverili da se ne dela z nobenim drugim strojem tako natančno kot s Pfoflovloi. ffaffmi Srnini stroji S&i" "*** *"*5* wd°° IMovi Šivalni stroji iffSSS! " d°m*eorabota Vfaffnui iimlni ffrniii so posebno pripravni za umetno vezenje rMIlVlI olialHl 511 Ujl (recamirenje) ter se poučuje brezplačno. Flaffsvi fivalni stroji E5* ™..d°e[°u ™ak°loraroo- Nikar naj se ne zamudi pred nakupom ogledati Pfnffov« Šivalne stroje. laloga Ifaffovih šivalnih m drugih strojev y Gorici via MuniGipio štev. 1 SAUNIG & DEKLEVA. Popravljaluiea Šivalnih strojev, dvokoles Nemška ulica 14 Žrebanje nepreklicno 23. aprila 1904. Glavni dobitek kron 40.000 I™ Sreie za prta zalott L 1 Krono priporočajo 6. Gentilli, V. A. Jena, V. Micfielsfadfer & Co., 0. Pincterle, menjalnice v Gorici. Dobitke v blagu se ne izplačajo v gotovini. Vsakovrstna zanesljiva semena kakor: domače, lucerne ali nemške in rudeče detelje; velikanske bele rudeee in rumene pese; repno seme; raznih trav in vseh vrst salat se dobivajo po nizkih cenah pri == Josipu Kordinu v Ljubljani, = pred Škofija št ?>. Lokomotiva, tačasno delujoča, se odda pod najugodnejšimi pogoji. Na ogled je v tovarni žveplenk gosp, B. Lebherza, kjer se dobe nadaljne informacije. m m Tr^oVjko - obrtna relijtrotfarja zadruga z neomejenim Jamstvom v Gorici* Hranilno vlog« obrestuje po 4'/**, — večjo stalne, naložene najmanj na jodno leto, po h%. — Sprejema hranilne knjižice drugih zavodov brez izgube obresti. — Rentni davek plačuje zadruga sama. Posojil« daje na poroštvo ali zastavo na 5-lotno odplačevanje v tedenskih, ali mesečnih obrokih, — proti vknjižbi varfičine tudi na 10-letno odplak vanj Zadružniki vplačujejo za vsak delež po t krono na teden, t j. 260 kron v petih letih. Po zaključki* petletja znaSa*vrednoBt deleža 300 kron. Stanje 31. avgusta 1903: Dofo*I: a) podpisani.........K 1,210.300 ~ b) vplačani.........» 405.188-— Dau ooaojlfa........... 1,6.11.164-— Vlogo................» 1,203.438*— = Nasproti ljudskemu vrtu = v dobro znani-zalogi Josipa Kocijančiča se nahaja vedno pripravljena velika izbira vsakokratnega obuvala vse lastnega izdelka. Sprejema se naročila po meri in katerekoli poprave čevljev. Posebnost: elegantni čevlji črni in barvani, kakor tudi ličilo, mazilo in firnis za čistiti čevlje. Cene zmerne. m Najboljša reklama za Ilirske testenine je fakt, da jih slovenske dežele konznmirajo ogromne množine, med tem ko se druge testenine nikakor niso mogle vdomačiti.