Naročnina Dnevna Izdajo za državo SHS mesečno ZO Din polletno 120 Din celoletno 240 Din za inozemstvo mesečno 35 Din nedeljska Izdala celole no v Jugoslaviji 80 Din, za Inozemstvo 100 D S ledensko »Ilustriran! Slovenec« Uredništvo /e v Kopitarjevi ulici št. 6 1II KoHoplsI se ne vračalo, nefranltlrana pisma se ne spre/emafo - Uredništva telefon štev. SO, upravnlštva štev. 328 Cene oglasov 3 slolp. pellt-vrsm moli oglasi po 150 Ln 2 D,vetji oglasi nad 45 mm viilne po Din 2-50, veilki po 3 in 4 Din, v uredniškem delu vrstica po IO DId a Pri vcC;err> □ naročilu pepus' Izide ob 4 .r.jutiiij rožen pondelJKa In dneva po prazniku Uprava /o vKopHarievI iri.il. 6 - Čekovni račan: C/riblfana štev. 10.650 in tO.349 xa Inserate, Sarafevoš.1.756.1, /anrr/h št. J9.0II, Prana i n Uunal št. 24.797 Nfncic - Mussolini. Nemalo je iznenadila našo javnost vest, da je zunanji minister dr. Ninčič skupaj z italijanskim poslanikom generalom Bordrero odpotoval v Rim, da se tam sestane z Mussoli-nijem. Čemu ta sestanek? Uradni komunike ga utemeljuje na kratko: »Radi izmenjave misli o položaju, ki je ustvarjen v Evropi po Locarnu.« To se glasi že verjetno, toda neposredni povod temu nenadnemu sestanku Locarno ne more biti. Locarno je tako rekoč že davno za nami, oziroma locarnski pakt obstoja že štiri mesece, torej »položaj po Locarnu« sam na sebi ni ravno danes tako hudo aktualen, vsekakor pa ne opravičuje take skrivnostnega molka, v katerega je zavil g. Ninčič i svoje potovanje i njega namen. Prav gotovo ne bi bilo celi stvari nič škodovalo, ko bi bil g. Ninčič že pred tedni najavil, da misli iti v Rim; nasprotno: bilo bi stvari le v korist, kajti tako bi bila jugoslovanski javnosti dana vsaj prilika, da zavzame k temu sestanku svoje stališče in izrazi svoje mnenje. Pa bi bil g. Ninčič morda iz tega javnega mnenja lahko pobral marsikaj, kar bi mu pri pomenkih z g. Mussolinijem prav dobro služilo. Kratkomalo nenadni in tajinstveni ta Izlet g Ninčida v Rim se nam prav nič ne do-pade, pa mora torej že tičati za vsem tem kal; poseben vzrok ali vsaj še nekaj drugega ra-zun tistega, kar se oficijelno navaja kot svrha sestanka. Da gre za nekaj zelo važnega, o tem po vseh zunanjih okolnostih sodeč ne more biti nobenega dvoma. In zato je naravno v trenutku osredotočena vsa naša pozornost na Rim in z napetostjo čakamo, kaj nam bodo novega prinesle vesii od tam. Najbolj smo seveda na sestanku dr. Ninčiča zainteresirani Slovenci. In reči moramo, da nas tudi zelo skrbi. Opravičeno. Karkoli je g. Ninčič doslej z Rimom pogodil, ni bilo za nas Slovence nič dobrega, pa se bojimo, da bi nam utegnil tudi s tega obiska prinesti domov kako medvedje darilo. Vseeno nočemo za ta pot izreči g. Ninčiču vnaprej nezaupnico. Položaj je namreč danes za našo državo precej ugoden, da, lahko se reče, tako ugoden, visavis Italiji namreč, kot zdaj še nikoli ni bil. In mi imamo kljub vsem razočaranjem, ki smo jih doživeli od g. Ninčiča, še vedno toliko zaupanja v njegovo diplonia-tično sposobnost in sprlnost, da pričakujemo od njega, da bo znal sedanjo konjunkturo izkoristiti. Že samo moralni momenti, kolikor jih ima g. Ninčič danes na svoji strani, so veliko vredni. Dr. Ninčič je, kakor zatrjujejo, eden izmed kandidatov za predsedništvo v Zvezi narodov. Zvezda g. Mussolini ia pa se je baš v zadnjem času precej zatemnila. Njegov nastop v tirolski aferi mu je prinesel vse prej' nego lovorik, zunaj kakor doma. Moralno iina torej dr. Ninčič napram g. Mussoliniju danes pozicijo, ki mu dovoljuje v Rimu zavesten in možat nastop. V stvari sami, če gre namreč — kakor fe verjetno pri tem sestanku za vprašanje garancijskega pakta med Italijo in našo državo v svrho uravnovešenja evropskega položaja spričo vstopa Nemčije v Zvezo narodov in iz lega potekajočih konsekvenc, pa ima g. Ninčič tudi dobre karte v roki. Da bi bil tak pakt Ea obe strani koristen, ni dvoma. Na vsak najin pa velevajo Italiji njeni lastni interesi Iskati z nami dobrih odnošajev. Mi smo močna država. Mi tudi nismo izolirani v Evropi. In mi smo slovanska država, ki prej ali slej lahko stopimo v mogočne zveze ... Ako je v g. Mussoliniju kaj državniške modrosti in ako sega njegov pogled tudi v daljavo, mora uvideti, da je le v interesu Italije, če živi v dobrem prijateljskem razmerju a državo Jugoslavijo. Ne koliko zemlje imaš in koliko vojakov, ampak koliko prijateljskih zvez imaš, to odločuje, je rekel Gladstone. Prijateljska zveza med nami in Italijo pa je le mogoča, če Rim temeljito izpremeni svojo politiko napram našemu življu, kolikor cca je danes pod njegovo oblastjo. Naj Rim popravi krivice, ki jili je doslej zagrešil nad našimi rojaki. Naj jim vrne pravice in svobodo, ki jim je zajamčena v mirovnih pogodbah in ki jim gre po božjih iu človeških postavah. Vse bo polom popravljeno in pozabljeno, In položen bo temelj za dobro in trajno prijateljstvo. Vse dotlej pa je nemogoča vsaka resnično-prijateljska zveza. Vsaka pogodba bo zapečatena samo na papirju, v srcu uašeca _J}iS Belgrad, 24. febr. (Izv.) V političnih krogih se je danes zelo mnogo razpravljalo o nenadnem Ninčičevem odpotovanju v Rim in Pariz. V političnih krogih se tudi danes ni moglo zvedeti natančno, kakšne n?.mene naj bi imelo to njegovo potovanje. Zato se ugiblje na razne načine. Nekateri trdijo, da je Ninčič odšel v Rim radi ustvarjanja balkanskega pakta, ki ga vedno forsira posebno angleška diplomacija radi ohranitve miru v južni in vzhodni Evropi. Kakor znano, so sc v tem smislu sto-ili ponovni koraki pri naši vladi. Grška vlada je ponovno sprožila vprašanje te;:a pakta. Vendar so razen grške vlade druge balkanske države estale napram takim ponudbam pasivne. Ker pa je postajal pritisk vedno močnejši, posebno s strani Anglije tudi na našo vlado, da naj sklene tak pakt, sc misli, da je šel Ninčič v Rim, kjer misli najti razumevanje, da za tak pakt še ni prišel ugoden čas, da med balkanskimi državami odnošaji še niso tako razčiščeni, da bi moglo priti do nemotenega funkcioniranja takega pakta. V zvezi s temi verzijami o balkanskem paktu kroži druga verzija o zbliževanju med našo državo in Bolgarijo. Odhod v Rim se spravlja v zvezo z nedavnim sestankom med bolgarskim carjem in Mussolinijem, ki se je vršil 10. febr. v Opatiji. Gotovo je, da je na vb e u3i a* tem sestanku med bolgarskim carjem in Mussolinijem prišlo do važnih sklepov glede balkanske politike. S tem je prišla Italija kot prva velesila in posredovalka med balkanskimi državami v poštev. Drugi zopet tolmačijo Ninčičev odhod z ozirom na vesti, ki so se v poslednjem času širile po vsem francoskem in italijanskem časopis'-,!, da se Italija in Francija približujeta in da 'co to približevanje predvsem dobilo izraza v prijateljskem paktu, ki naj bi zasigural Italiji in Franciji meje, ne samo v Evropi, marveč cveniv.elno tudi v kolonijah. Italija ima na takem paktu mnogo interesa. Ravno tako je Italija zainteresirana, da se čimbolj približa Franciji radi aspiracije na kolonije v Mali Aziji. Pri teh aspiracijah Italije v Mali Aziji, pa bi naša država z ozirom na znane apiracije Grkov mogla igrati zelo važno vlogo. Zato se misli, da bi bilo za Jugoslavijo največjega pomena, ako bi mogla priti pri tej priliki v to zvezo in ako bi se tudi njej zasigurale predvsem meje na severu. Naša država bi s paktom s Francijo in Italijo neizmerno mnogo pridobila. Njen internacionalni pomen in ugled bi se zelo dvignil. V tej smeri se gibljejo ugibanja politikov vsled nenadnega Ninčičevega odhoda v Rim. L' H UUK^s^tl t!s>ž?ifi,!i; ______ _ RADIČEV POSLANEC PROTI IZPLAČILU URADNIŠKIH RAZLIK. SLANEC PROSLAVLJA VELIKOSRBSKO IDEJO. RADIKALNI PO- Belgrad. 24. febr. (Izv.) Narodna skupščina je danes zborovala dopoldne in popoldne z ozirom na to. ker se iutri konča generalna debata. Kot prvi govornik je nastopil dr. Ž a -n i č, ki je posebno govoril o razlikah v obdavčenju. Kmet na Hrvatskem, ki ima 20 juter zemlje plačuje 4815 Din davka letno, kmet v istih razmerah v Srbiji samo 800 Din davka. Radi te neenakosti zahteva, da se država uredi na federalističnem temelju. Govori o nasilju na Hrvatskem, kjer se ljudje še sedaj bati-najo. Izjavlja, da bo glasoval proti proračunu. Za njim je govoril poslanec Jugosl. kluba Ivan V e s e n j a k. Njegov govor objavljamo na drugem mestu. Po Vesenjakovem govoru je dobil besedo Rad i cev poslanec Anton Babi č. Nastop tega poslanca je vzbudil precej velike živahnosti. Obenem je bil žalosten dokaz, kako globoko je parila Radičeva stranka v zapuščanju svojega ljudstva. Posl. Babic je polemiziral s Pu-šenjakom. Izjavil je, da Radičeva stranka nikdar ni zahtevala in ne zahteva, da bi se odvzeti 20 odst. sploh kdaj vrnili. To je nepotrebno. Radičeva stranka vso to poklanja državi. Zahteval je, naj se vse terjatve uradni-štva zakonitim potoni proglasijo za neveljavne. Uradnikom dolžne vsote naj se ne izp'a-čajo. Precej vese'osli je poslanec vzbudil, ko je razlagal, da bi morala skupščina pričeli z delom ob 4. uri zjutraj. Poslanec Pera Marko vi č (demokrat) je ostro kritiziral proračun. Posebno se je bavil s proračunom kmetijskega ministrstva, ki j znaša samo 200 milijonov, za orožništvo pa je določenih 400 milijonov. Nato je bila dopoldanska seja prekinjena. Popoldanska seja se je pričela ob pol 5. Takoj po otvoritvi seje je podpredsednik dr. Subotič javil skupščini tužno vest, da je v grebu umrl znani voditelj HRSS, poslance dr. Ivan Lorkovič. V kratkih besedah se je spomnil zaslug tega poslanca. Cela zbornica mu je v znak spoštovanja zaklicala trikrat »Slava«! Nato je dobil besedo dr. Voja Marinko v i č. Kritiziral je fin. politiko in govoril o uradniškem vprašanju ter o slabi upravi. Slaba uprava ovira razvoj naše države. V političnem delu svojega govora je dr. Marinkovič branil hegemonijo srbstva v notranji upravi in očividno polemiziral z govorom dr. Korošca. Z veliko odli čnostjo se je izjavil proti federativni ureditvi države. Na široko je govoril o svojem meglenem načrtu o samoupravah. Vendar se iz njegovih razlogov ni moglo razvideti, al,i so njegove samouprave po ustavi sploh izvedljive ali ne. Ni se čuditi, da je po takem govoru takoj vstal minister Uzunovič in na celi črti pohvalil Marinkovičev govor. To je bilo demokratom očividno neljubo in Marinkovič je izjavil, da si ne dovoljuje, da bi minister Uzunovič njegov govor para-frariral. Sam. demokrat K e c m a n o v i č je razlagal razmere v Bosni. Njemu je odgovarjal znani velikosrbski pcslanec iz Besne Kosta M a j k i č, ki je v kratkem govoru zapel himno velikosrbski ideji in zahteval, da se do skrajnosti izvaja. Sporazum z Radičem je razložil v tem smislu, da so je sklenil raditega, da se ideja tudi praktično izpelje. Nato se je seja prekinila. Prihoduja bo jutra. Na njej se bo končala generalna debata. 13 !5 a ftk s gš ^ vvtm* a g Belgrad, 24. V proračunski razpravi je, kakor poročamo na tozadevnem mestu, govoril za poslancem dr. 2aničem poslanec Ivan V e s e n j a k. Izjavil je, da bo z ozirom na temeljit in obširen državniški govor dr. Korošca govoril o finančni strani proračuna in o Stojadinovi-čevem upravljanju našili financ. Ugotovil je, da je brez dvoma narodno gospodarsko stanje v naši državi dosti slabše, kakor je bilo pred par leti. O tem imamo neštevilne dokaze in pritožbe, pisane in nepisane, ki jasno kažejo težavni položaj našega slovenskega kmetskega ljudstva, dclavcev in obrtnikov. Ako iščemo vzroke temu stanju, je predvsem ugotoviti dvoje: splošno svetovno konjunkturo, ki avtomatično slabša gospodarski položaj in, kar jc važnejše za nas, vlado, ki naroda pa ne. Le od dobre volje Rima je danes vse odvisno, na naši strani se dobre volje ne manjka. Naloga g. Ninčiča jo, da to g. Mussoliniju Drimerno doiiovo. s svojim delom to stanje šc pogoršuje in v svoji nemarnosti ničesar ne stori, da bi zbolj-šala blagostanje v naši državi. Poleg tega delajo še velikansko zapreko zasebni podjetniki. Za te pogrešene socialne in gospodarske razmere naše države jc največ odgovoren finančni minister. Dasiravno ima naša finančna politika od 1923. kontinuiteto, vendar ni videti nobenega sistema. Finančni minister ni v teku triletnega neomejenega in absolutističnega gospodarstva mogel pokazati prav nobenega uspeha, razen da je proračun zrastel od 7 na 10, 11 in 13 milijard. Evropske države, kjer se jc valuta stabilizirala, znižujejo svoje proračune. Mi edini ga zvišujemo. Navaja Češko in druge države kot vzgled naši državi. Nc samo, da sc ie valuta stabilizirala, ampak je cclo narasla na 40 do 45 odstotkov. Mnogi govorniki navajajo razne vzroke v opravičilo neprestanega poviševanja. Ti vzroki so minimalni. Produkcija povsod nazaduje, koniuktura ni stabilna, industrija jc doživela BESHHESEiiaJHS-a veliko krizo, posamezne tovarne se zapirajo, oziroma prehajajo v tuje roke. Na ta načir s. tuji kapital pri nas vedno bolj jači. Naša trgovska bilanca jc slabša od leta do leta. Po dosedaj znanih rezultatih ni pričakovati velike aktive ali pa sploh ne bo bilanca aktivna. Govornik kritizira finančno politiko. Leta 1920 je fin. odbor sklenil, da se ne sme predložiti skupščini noben proračun več brez zaključnih računov. Ta soglasni sklep sc ne izvršuje. Nadalje govori o investicijah, ki se izvršujejo iz proračunskih dohodkov. Državna uprava z vsemi izdatki stane 40 odstotkov proračuna. Imamo trideset oblasti, polno šefov, nesposobne uradnike. Svoj čas se je sprejel zakon, ki naj bi takim uradnikom napravil konec. Toda ravno dobro kvalificirani uradniki so prišli ob svoje pravice. Govori o pomenu strokovnih šol. Prehaja na vprašanje varčevanja, katerega je treba uvesti ludi v vojski. Ako je militari-stična francoska republika lahko skrajšala službeni rok na 9 mesecev, bi mogli isto sprejeti tudi mi. Na ta način bi zmanjšali izdatke za vojsko in pridobili na ekonomski moči. Lahko bi zmanjšali stalni kader naše vojske. Mnogo bi se lahko prihranilo pri nabavkah za vojsko, kjer se vršijo velike zlorabe, kakor tudi pri investicijah. V podrobni razpravi bodo on in negovi tovariši navedli tozadevne posameznosti. Unikum v Evropi je, da imamo kot agrarna država najmanjši proračun ravno za kmetijsko ministrstvo. Za našo trgovi-.o ni vlada storila ničesar, kar se vidi najbolj iz tega, ker smo šc sedaj brez definitivnih trgovskih pogodb. Govori o kreditih Narodne banke, ki dela po mačehovsko s Slovenijo. Poljedelki krediti so ostali mrtva črka ra p.-oirju. Slovenija preobremenjena z davki. Neenakost davčnih bremen se ne samo vzdržuje, ampak Se sistematično povečuje. Našteva davke, ki jih je Slovenija plačala in jih primerja z malenkostnimi vsotami, ki iih jc plačala Srbija. Obširno govori o poštni hranilnici. Z regulacijo valute so se nam odvzele približno štiri petine našega kapitala. Poleg tega smo plačali vse davk°e Propadli so vojni dolgovi, medtem ko so vse druge države to vprašanje povoljno rešile, Vlada ne plačuje svojih dolgov za ceste. Poprej izvršene regulacijske naprave naših rek propadajo. Zahtevamo, da se boljše ravna z našimi fanti-vojaki in da se ne dopušča upropaščenje mbdih življenj brez potrebe. Slovenija prej ni poznala malarije. Na stotine in stotine mlade-ničev postaja nesposobnih za delo. To ni državna potreba. Govornik izjavlja: Izhod i i takega stanja je najširša avtonomij* Pet let čakamo na samouprave, ki jih določa ustava. Poslance Dragovič je govoril, nai pogledamo, koliko je Srbija trpela. Priznavamo, da nismo nikdar ugovarjali temu, toda razlika je med posameznimi kraji. V interesu države je, da postopa povsod pomirjevalni duh in da se čimpreje prične z iskrenim delom zs pravičnost in enakost. Pretnje niso na mestu. Nevarna je politika nasilja. Slabo uslugo store domovini tista, ki je prepovedujejo, še slabšo tisti, ki izvajajo politiko političnega in gospo-darskega nasilja in hegemonije. Naše zahteve so upravičene, ako zahtevamo, da se ne upro-pašča. kar smo sami ustvarili, in da državna uprava izvršuje svoje obveznosti napram Slovencem. Po obstoječih zakonih, ki veljajo še sedaj, zahtevamo, da se vlada briga za napre-clek nas vseh v okviru proračunske možnosti, posebno pa, da se izenačijo davčne neenakosti in da vlada izvaja politiko socialne in gospo-divrske enakosti, ne pa politiko bankarskega f iskali ima. Zahteva, da se proračun ravna po razmerah v državi. Kor tega v proračunu ne vidi, izjavlja, da bodo on in njegovi tovariši glasovali prots proračunu. Govornik je žel za svoja izvajanja burna odobravanja. PLAŠTIRAS V SKOPLJU. Belgrad, 24. februarja. (Izv.) Iz Skopija poročajo: Sinoči je tukaj policija odkrila generala Plastirasa, ki re je skrival v Skoplju pod tujini imenom kot grški trgovec Gjorgje Karaf. Računal je na prijateljstvo s tamkajšnjim gršk. konzulom, ki je njegov prijatelj, toda ta je odklonil vsako podporo. Obvestil je grško vlado, da se nahaja general Plasti ras na jugoslovanskem ozemlju. G lika vlada je o vsem tem obvestila belgrajsko, nakar je belgrajska policija ukrenila vse. da Plastiras na bi moael pobegniti oreko grške meje. Dr. Ivan Lorkovič f. Zagreb, 24. febr. (Izv.) Danes popoldne ob 4. je umrl tu dr. Ivan Lorkovič, predsednik Hrvatske federalistične stranice in nar. poslanec. Bil je znan hrvatski politik iz Masarykove šole. Pred vojno je stal v vrstah hrvatske narodne stranke in stopil pozneje v hrvat.-srb-sko koalicijo. Po prevratu 1. 1918. je skupno z dr. šurminom izstopil in se pridružil disi-dentom. Kasneje se je pridružil stranki Star-ftevičijancev, ki se je nato preosnovala v Hrvatsko Zajednico. — Pokojnik je bil rojen 17. junija 1876. Pogreb se bo vršil v petek. Na njegovo mesto pride v zbornico član Radičeve stranke. Belgrad, 24. febr. (Izv.) Povodom vesti o smrti dr. Lorkoviča je dr. Korošec takoj obiskal predsednika HFSS kluba dr. Trumbiča ter mu v imenu Jugoslovanskega kluba izrazil so-žalje. Belgrad, 24. febr. (Izv.) Parlamentarni in politični časnikarji o poslali rodbini dr. Lorkoviča naslednji brzojav: »Parlamentarni in politični sotrudniki belgrajskih listov in dopisniki listov izražajo svoje iskreno sožalje povodom smrti dr. Lorkoviča.« Belgrad, 24. febr. (Izv.) Smrt dr. Lorkoviča je v vseh krogih vzbudila globoko sočutje, ker je bil dr. Lorkovič vsled svojega korektnega nastopanja v zasebnem kakor v političnem življenju splošno priljubljen. Bil je najuglednejši parlamentarec. Jugoslovanski parlament je z njim mnogo izgubil. Njegovega pogreba v Zagrebu se bodo udeležili zastopniki vseh parlamentarnih klubov. Na njegov grob se bo položil venec narodne skupščine. Intervencija Jugosl krmba Poročilo parlamentarne komisije o ponarejevalni aferi. 5 m- pri Belgrad, 24. februarja. (Izv.) poslanca dr. Gos ar in Franc Kremžar sla bila pri glavnem ravnateljstvu za rudnike radii reduciran a delavcev v Trbov. revirju. Glavno ravnateljstvo o tem še ni bilo obveščeno. Poslanca sta opozorila na posledice, ki utegnejo nastati v gospodarskem in socialnem pogledu. Generalno ravnateljstvo bo zahtevalo poročilo o tej stvari. Ista poslanca sta skupno z drugimi tovariši poslala na ministre za šume, za socialno poMtiko, za trgovino obširno in ostro vprašanje, v katerem pojasnjujeta poslednje dogodke pri Trboveljski družbi, kjer je bilo odpuščenih 500 delavcev, in katerim bo v najkrajšem času sledilo še 600 delavcev. V vprašanju se utemeljuje neupravičenost takega postopanja in protizakonilost Trbov. družbe. Zato zahlevata poslanca od ministra, da se to protizakonito postopanje takoj ustavi. Ministrom stavliata sledeča vprašanja: Ali so znanii ti dogodki pri Trboveljski družbi? Ali so ministri voljni ukreniti vse potrebno, da se opisane namere TPD ne izvršijo, razen tistih, na katere so delavski zaupniki izrecno pristali? Od ministra za socialno politiko zahtevajo, da zaščiti delavstvo in da prepreči protizakonite namere TPD glede delovnega časa. Zahtevajo, da se po posebnih strokovnjaških komisijah pregleda delovanje TPD, da se pregleda njen gospodarsli program in njeno sedanje gospodarsko stanje ter da se rentabilnost njenega podjetja zanesljivo dožene, tako da se bodo njeni morebitni ukrepi izvršili na podlagi poročila le komisije in v sporazumu z delavskimi zaupniki. Zahtevajo, da minister stori potrebne korake v zaščito delavstva in prosijo obvestila, kaj bodo ministri storili Budimpešta, 24. febr. (Izv.) Parlamentarna preiskovalna komisija je danes predložila skupščini v razpravo poročilo glede preiskave ponarejevalske afere. Poročilo je zelo obzež-no in obsega nad 100 s strojem pisanih strani. Posebno poročilo je sestavila tudi manjšina. Poročilo se predvsem peča z očitki, da je za ponarejanje vedela vlada in da ni zadosti energično posegla v potek preiskavanja ter ugotavlja, da pri zamisli, izpeljavi in zakrivanju ponarejanja ni udeležen noben član vlade ali parlamenta. Vlada je takoj po odkritju te afere podvzela vse, da se krivci kaznujejo in razjasni ozadje in namen ponarejanja. Na podlagi vseh dejstev, katera je ugotovil preiskovalni odbor, se ugotavlja, da nobenega člana vlade ne zadene odgovornost za ta zločin, bodisi da bi bil udeležen kot storilec, soudeleženec ali bi zanemaril svojo uradno, dolžnost. Poročilo nato ugotavlja posamezna dejstva in pravi, da po dognanih preiskavah ni bil povzročitelj te afere grof Windischgraetz, temveč je pobuda za to akcijo prišla iz inozemstva. (Po izjavah Windiscbgraetzovega tajnika Raba iz Nemčije.) Ministrski predsednik Belhlen je izvedel za afero po informacijah ravnatelja dopisnega urada Kozsma, ki mu je o zadevi poročal v skupščinskih kuloarjib z besedami: »Ekse-lencal Zvedel sem včeraj neko neumnost, o kateri se Vam komaj upam poročati. Nepoznan gospod me je obvestil, da se nahajajo v prostorih nacionalne zveze ponarejeni bankovci, katere bodo pričeli razpečavati.« Po izjavah ravnatelja Kozsma se je Bethlen začudil, rekel: hvala lepa in odšel dalie. V zvezi s to informacijo je potem Bethlen odposlal na Perenyja ono pismo, ki je v javnosti že objavljeno. Komisija navaja dalje, da se vsi udeleženci ponarejanja sklicujejo na to da je imela akcija pntriotične cilje, ne zanikujejo pa, da so imeli s tem namen strmoglaviti tudi vlado. Komisija pa je mnenja, da ponarejanje ni imelo samo tega namena, temveč so storilce vodili pri tem tudi gotovi materielni cilji. Tajnik Raba je izpovedal, da je vlada za ponarejanje vedela. Tega pa ni vedel pozitivno, temveč je to samo sklepal iz zadržanja kneza Windiscligraetza in GcŠrosa. Vlade ne zadene nikaka odgovornost, da je ponarejanje ščitila ali zakrivala, ker je takoj odredila pre isk avo. Priča za to je policijski šef Nadossv. vpričo katerega je Bethlen obsojal to početji in mu ukazal, da mora storiti vse, da se ponarejanje ozir. razpečavanje, takoj prepreči. Ministrski predsednik se je takoj po opozorilu Kozsme za stvar zanimal in zahteval od Pe-renyja nadsljnih informacij. Notranji minister je izvedel za afero 8. decembra, ko je bil aretiran Jankovics. Zahteval je takoj od policijskega šefa Nadossyja, da mu da potrebne informacije o preiskavi. Nadossy je zunanjemu ministru poročal šele 19. decembra in ga zadene odgovornost, ker ni posvetil tej preiskavi dovolj pažnje. Nadalje je 22. decembra prispelo od amsterdamske policije poročilo, da se aretirani Jankovics sklicuje na Nadossyja. Notranji minister je zato takoj ukazal Nadossyju, da ne opravlja več svoje službe in da naj zaprosi za daljši dopust. Pri zasliševanju 25. decembra, je tudi knez Windischgraetz izjavil ministru, da je Na c!ossyju ponarejanje znano. Obstoja torej velik sum, vendar odbor nadaljnih dejstev ni mogel ugotoviti. Glede na očitek, da bi bil moral notranji minister z ozirom na informacije Kozsme in Perenyja za afero vedeti prej, ker ga je Kozsma že pred leti opozoril na nek tak načrt, je minister izjavil, da se po treh letih tega ni spomnil. Tudi vodstvo kartografskega zavoda ni moglo vedeti za ponarejanje. Poročilo pravi, da je Teleky za načrt ponarejanja zvedel, da pa je mislil, da se akcija ni izpeljala. Teleky je pred tremi leti res tudi informiral Bethlena, da snuje knez Windischgraetz neke ponarejevalske načrte. Tudi takrat je Bethlen takoj ukazal policijskemu šefu Nadossyju, da to prepreči. Da bi pa po treh letih mogel ministrski predsednik sklepati, da gre tukaj za kako zvezo s prejšnjimi informacijami, za to ni bilo nikake podlage. Odbor se je uveril, da je Bethlen popolnoma storil svojo dolžnost! Tudi glede ponarejanja češkega denaria (sokolov) v letu 1921 in 1922 je odbor ninenja, da to ni v nikaki zvezi s to akcijo IZJAVA OPOZICIONALNIH ČLANOV KOMISIJE. Budimpešta, 24. febr. (Izv.) Izjava manjšine parlamentarnega preiskovalnega odbora vsebuje težke očitke odgovornosti sedanje vlade pri ponarejevanju frankov. Ponarejanje je vršila tajna organizacija, katero omenja Pereny v svojem pismu na Bethlena. Na tajno organizacijo kaže tudi udeležba škofa Za-dravcca, ki je udeležence zaprisegel. Kar se tiče odgovornosti političnih oblasti je v prvi vrsti kriv policijski šef Nadossy, ki je vso odgovornost skušal prevaliti na kneza Windisch-graetza, -dočim je sam bil popolnoma informiran o zadevi. V drugi vrsti zadene velika odgovornost kartografski zavod. Zelo čudno je, da bi se brez vednosti vodstva moglo v državnem zavodu izvrševati ponarejanje nad eno leto. V tretji vrsti pa je prizadet notranji minister ki je bil o zadevi dovolj zgodaj informiran, pa se za preiskavo ni zanimal dovolj. Tudi Zadravec in Baros sta uradni osebi. Skrajno slabo luč meče ta afera na vlado, ako so mogli državni uradniki pod zaščito policijskega šefa nad eno leto nemoteno izvrševati ponarejanje. Pri zadostni kontroli bi se bila Ogrska mogla izogniti temu škandalu. Tudi zadene krivda vlado vsled tega ker aretirani ,Schutze in še nek drug inozemec, katerega ime še ni znano, nista bila dovolj pod nadzorstvom policije. Vlada ni nadalje ničesar storila po informacijah Telekyja. Po izjavah Windischgraetza in Barosa je ministrski predsednik za načrt ponarejanja zvedel že pred 3 leti. Moral bi bil že takrat kaj ukreniti proti temu. Tudi poročilu ravnatelja Kozsma bi bil moral posvetiti več pozornosti. Policijski šef Nadossy bi bil moral biti takoj odpuščen, ker je vedel za te informacije, pa vendar ni poročal o tem na višja mesta. Izjava manjšine zaključuje, da si je vlada nakopala zelo težko odgovornost, ker je opuščala pri svojih uradnih dolžnostih in ni podvzela pravočasno dovoljnih preventivnih mer. Težko obtožuje vlado dejstvo, da knez Win-dischgraetz ponovno ni hotel odgovarjati na vprašanje, ali je vlada vedela za afero, niti z da niti z ne. V prvi vrsti je kriv predsednik Bethlen, v drugi vrsti pa notranji minister, krivda pa zadene tudi pravosodnega ministra. Vlada, pod katero so se dogajale take neza-slišanosti, mora takoj odstopiti. Afero mora preiskovati dalje le popolnoma neprizadeta vlada, ker bo le ta mogla razjasniti afero popolnoma nepristransko. Avamma 3. Albina Pr&peSuha. Belgrad, 24. febr. (Izv.) »Vreme« od torka cfne 23. februarja prinaša sledečo vest o izvolitvi Albina Prepeluha za upravnega svetnika pod naslovom »Nova uprava gozdnega industrijskega podjetja Dobrlin-Drvar«: Predvčerajšnjim se je v Belgradu vršila glavna redna skupščina drž. gozdarskega industrijskega podjetja Dobrlin-Drvar, na kateri se je izvolil nov upravni in nadzorni in izvrševalni odbor. V upravni odbor so izvoljeni (našteva imena izvoljenih in med njimi imenuje;) Albin Prepeluh. Opomba. To je državno podjetje, v katerem igra glavno vlogo kot tako ministrstvo za šume in rude. Ob priliki Prepeluhovega zadnjega bivanja v Belgradu se je zelo opazilo, da je Prepeluh posebno mnogo konferiral s lem ministrom. KER JE RAZ2ALTL MUSSOLINIJA Rim, 24. februarja. (Izv.) Vsled razžalitve ministrskega predsednika Mussolinija je bil po novem dekretu obsojen Anglež Viijem Elsen na 8 mesecev dn 8 dni zapora in kazen 1.400 lir. TISKOVNA SVOBODA V ITALIJI. Rim, 24. februarja. (Izv.) Vlada je prepovedala listom, da bi komentirali zadnje papeževo pismo na kardinala Gasparrija o stvari cerkvenoreformne zakonodaje. Belgrad, 24. febr. (Izv.) Na današnji seji fin. odbora se je odobril kredit 100.000 Din za nabavo eksplozivnih snovi iz 7% investicijskega posojila. Nato se je vnela dolga debata glede zahteve železniškega ministra, da se odobri kredit 78.000 Din, kateri se je leta 1923. porabil mesto za razširjenje kolodvora v Zagrebu, za kolodvor v Jasenovcu. Več članov fin. odbora, med njimi Vladimir Pušenjak, je izrazilo začudenje, da se po preteku treh let zahteva odobritev za nezakonito uporabljeni kredit, da se zahteva postavi fin. odboru, ki nima po zakonu pravice dajati take odobritve. Večina, med temi tudi radičevci, je kljub temu odobrila kredit. Zanimiva je bila razprava o zahtevi bel-grajskega gledališča, da se mu dovoli uporaba previškov dohodkov v znesku 1 milijona. To zahtevo je stavil Stjepan Radič, ni pa označil namen porabe, kakor to zahteva zakon, Več članov, med njimi Pušenjak in tudi nekateri radikalni poslanci so opozarjali na predpise zakona in zahtevali, da sc razprava preloži, dokler ministrstvo prosvete ne predloži potrebnih podatkov o uporabi kreditov. Radičevci so zahtevali, da sc takoj odobri kredit. Predlog je bil sprejet s 14 proti 11 glasovi. Trije radikali so glasovali z opozicijo, ki pa ni bila zastopana polnoštevi'no. Radi seje narodne skupščine, se je seja zaključila. Prihodnja seja se vrši jutri. ska fronta k Med sejo je Simonovič časnikarjem izjavil in tolmačil svojo izjavo za velikosrbsko fronto in skušal te izjave omiliti. Francosko »turške pogodbe. Francija in Turčija skleneta te dni pogodbo, v kateri si državi izgovarjata medsebojno nevtraliteto. Vse medsebojne spore bo reševalo posebno razsodišče. Pogodba se obširno bavi z mejami v Siriji, ugotavlja jih, v kolikor so bile doslej sporne in ima posebna določila o obmejnih varnostnih stražah. Pogodba jamči Turkom varstvo v Siriji in Francozom v Angori. Carinske formalnosti na sirsko-turških mejah so nanovo regulirane, da se olajša procedura in obmejni promet. Pogodba vsebuje tudi več trgovsko-prometnih določb, ki naj omogočajo boljše in neovirane trgovske zveze med francoskimi in turškimi deželami. DruStvo trgovskih potnikov in zastopnikov za Slovenijo v Ljubljani poziva v smislu sklepa občnega zbora dne 3. januarja 1926 vse, da v svojem lastnem interesu kontrolirajo domače trgov, potnike z ozirom na njihovo kvalifikacijo, inozemske potnike pa, da li imajo predpisane mednarodne legitimacije. — Naše stanovske tovariše pa pozivamo, da nam nemudoma javijo vse tvrdko, ki zaposlujejo nekvalificirane potnike, da bomo na podlagi teh prijav imeli priliko, da stopimo z njimi v stik, da dobe priliko preskrbeti si kvalificiranih odnosno da jih primerno priporočimo. — Upamo, da bodo" p. t. trgovci in njihove stanovske organizacije podpi-rale stremljenje podpisanega odbora, -la se v interesu trgovstva samiga izločijo iz trgovine nesposobni elementi ter da se ista dvifne na viiiino, kakor ic bila pred vojno, — ODBOR. 1269 Svetovna politilza Svet Društva narodov. Kakor izgleda sta Poljska in Francija s svojimi aspiracijami po razširjenju sveta Društva narodov propadli. 2e včeraj smo javili, da je Švedska zavzela odločno odklonilno stališče. Ker morajo biti vsi tozadevni sklepi Društva narodov sprejeti soglasno, je s tem poljska kandidatura že propadla. Dne 12. t. m. pa je zboroval tudi parlamentarni odsek za zadeve Društva narodov v Londonu.in soglasno sprejel resolucijo, ki poziva angleško vlado naj vsak predlog za razširjenje sveta Društva narodov odločno pobija. To resolucijo so odobravali zastopniki vseh angleških strank, tako da Ckamberlain ne bo mogel preko tega stališča. Resolucija povdarja, da bi se s sprejemom Poljske v svet Društva narodov odprla vrata za celo vrsto nadaljnih kandidatur. — Stalna mesta v svetu so namenjena samo velesilam. Poljska naj bo glede svojih zahtev napram Nemčiji mirna, ker svet ne bo sklenil nobene odločitve, ne da bi zaslišal njeno mnenje. Odstraniti pa se mora sedanja kon-stelacija Društva narodov tudi z ozirom na Ameriko, kjer Društvo pridobiva na simpatijah, ki bi znatno padle, če bi nastal dvom o uplivu, ki bi ga Združene države kot velesila dobile v svetu s tem, če bi vstopile v Društvo narodov. Svet Društva narodov mora ostati majhen, da je zmožen za hitro poslovanje, velesile imajo edino pravico na stalna mesta v svetu, ker one prispevajo največ za vzdrževanje te mednarodne institucije. — Tako argumentirajo Angleži svoje stališče. S tem je najbrže vse nadaljno govorjenje o tej točki za enkrat brezpredmetno. Pa^gaSos in 3usos?avsia. V Solunu je Pangalos, grški diktator dal važne izjave. V svojem govoru je poudaril, da Grčija brez Macedonije in Soluna ne more živeti. Poudaril je pa tudi, da želi z našo državo živeti v najboljših odnošajih in upa, da bo med Grško in SHS kmalu prišlo do popolnega sporazuma. Glede narodnih manjšin v grški Macedoniji je priznal, da so tam Ma-cedonci kakor so tudi v srbski Macedoniji Grki in bo treba interese obojih zaščititi v medsebojnem dogovoru. Dogovor med Češkoslovaško m Madjarske. Te dni stopita v veljavo carinska dogovora Madjarske z Italijo in Francijo. Obe državi sta dosegli velike carinske ugodnosti napram Madjarski. Te ugodnosti hudo ogrožajo Češkoslovaški trg na Madjarskem. Zato je Češkoslovaška ponudila madjarski vladi pogodbo o medsebojni najvišji ugodnosti. Po tej pogodbi obljubita državi druga drugi dovoljevati najugodnejšo carino, ki jo ima sploh kaka druga država po posebnih pogodbah. Madjar-ska vlada je ponudbo sprejela, toda zahtevala je, da Češkoslovaška takoj odpravi vse uvozne prepovedi. Uradniški zakon na Češkem. Kako dobiti kritje za nove izdatke v zmislu načrta novega uradniškega zakona, to je sedaj najtežje vprašanje za češke politike in finančnike. Finančni minister dr. E n g 1 i š je izdelal načrt za zvišanje davka na sladkor in špirit ,zvišanje carine na kolonijalno blago in umetno svilo. Državna podjetja morajo po dr. Engliševem načrtu sama kriti večje izdatke s tem, da podraže izdelke, železnice pa z zvišanjem tarifa za osebni promet. Kritje za zvišane učiteljske plače naj bi se dobilo s 'podražitvijo tobaka. Ta načrt finančnega ministra je naletel na hud odpor pri socijalistih in narodnih socijalistih. Vendar pa tudi le-ti ne znajo povedati kaj boljšega. Finance ogrožalo tudi be5-gifski kabinet. Belgijski finančni minister J a n s e n in minister za kolonije Car ton sta izjavila, da bosta odstopila. Uradnega obvestila o deniisi-jah še ni, vendar je zelo verjetno, da je položaj obeh ministrov omajan. Dogovori z inozemskimi upniki so bili brezuspešni. Takoj po teh razgovorih se je raznesla vest o demisiji. Polisko-fitvamki obmejni spor. Kot znano, se Poljska in Litva ne moreta sporazumeti radi ozemlja v okolici Vilne. Poljska si to zemljo lasti, in jo je tudi štela med svoje ozemlje in jo podredila svoji upravi. Litva zahteva to t ozemlje zase in je te dni enostavno poslala tja oddelek vojaštva, ki jc ta svet zasedel. Poljska seveda smatra to za hud mednaroden prestopek in pripravlja diplomatično akcijo, da predloži zadevo Društvu narodov, ki naj spor reši. Al?d-eKZivela srb- •k Akademija Jugoslovanske Orlovske Zveze sc vrši v nedeljo, 7. marca t. 1. ob S zvečer v veliki dvorani hotela Union v -Ljubljani. Spored je sledeči: 1. Stanko Premrl: fanfara, 2. proste vaje članov za 1. 1926. 3. proste vaje članic za 1. 1926., 4. vaje članov na konju, 5. ritmične vaje članic na skladbo Fr. Nerude: Slovanska uspavanka, 6. člani: lahkoatletične sestave, 7. pozdrav. Odmor. — 8. Dr. R. Šetina: Fanfara, 9. vaje članov na bradlji, 10. telovadne vaje članov s ščiti, 11. vaje članov na drogu, 12. članice: simbolične vaje po pesmi Za materjo, 13. dr. Ivan Pregelj: Jakobovi vitezi — angelu borcu Gospodovemu. Zborna deklamacija, 14. skupina. — Pri akademiji sodeluje godba dravske divizije pod osebnim vodstvom g. dr. Čerina. Vstopnice se že dobe v predprodaji v trafiki hotela Union ali v pisarni Orlovske podzveze v Ljudskem domu; zvečer pred akademijo se bodo dobile vstopnice, kolikor jih bo ostalo, pri blagajni. Cene sedežem so: od 5 do 25 Din;-stojišča so po 4 Din, za vojake in dijake pa po 2 Din. -k Umrl je včeraj abiturient France Lovšin iz Ribnice. Z njim so izgubile katoliške dijaške organizacije vnetega člana, ki se ni nikdar odtegoval delu v dijaških vrstah, temveč je s svojo požrtvovalnostjo vedno bil med prvimi. Tovariši »Rszoraši« se bedo vedno spominjali njegovega vedrega obraza, ki je vedno nosil v sebi zadovoljnost, kadarkoli je prišel med svoje sošolce. Bil je tudi navdušen sotrudnilc srednješolskega literarnega glasila. Pogreb se bo vršil v petek, 26. februarja. "k Župnim uradom naročajo in ukazujejo okrajni glavarji, naj razne izpiske iz matrik, ki jih mora glavarstvo pošiljali raznim uradom, prepisujejo po dvakrat namesto pisarjev pri glavarstvu kar dekani in župniki sami. Naj bi se v tej zadevi obrnila naša »Vzajemnost« na velikega župana, ki dekanov in župnikov gotovo ne smatra za glavarjeve »pomožne pisarje«. Dobil sem ukaz: »Sveste-ničke spiske mladiča naj se naložc v dupli-katu in sicer: jedan za kom. ljublj. voj. okruga itd.« Spiske naložiti? Kajne, zares klasična jugoslovanščina! Prepisal sem spiske samo enkrat, ukazali so mi, naj jih prepišem še enkrat, a sem citiral iz »Škofijskega lista« odredbo vojnega ministrstva in ni mi bilo treba nič več prepisovati. Ta »Spisak mladiča« je seveda brez slovenskega teksta. V nemšku-tarski Avstriji smo poslali tiskovine nazaj, če smo jih iz nemškega Dunaja dobili brez slovenskega teksta. Tako narodni smo bili takrat! A sedaj, v narodni državi, ne smemo biti vejšj tako narodni! Ravnokar sem dobil naročilo za izpisek o »kalamljenju protiv velikih boginja« — seveda v »dvojniku-istopisu« kot pravi naročilo. Stavim ne vem kaj, da med 20 tisoč naročniki »Slovenca« jih ni niti 20 takih, ki bi razumeli toliko srbiščine, da bi mi mogli povedati, kakšen spisek želi glavar od mene! — Naj pristavim še nekaj zastran popravljanja javnih potov, kar bi utegnilo še komu prav priti. Tam, kjer dohodki nadarbin-skega posestva ne dosegajo kongrualnega mi-nima, kjer torej dobiva župnik ko-ngruo, tam po zakonu ni dolžan prispevati s tlako za popravljanje občinskih potov. Tako je razsodila Gradbena direkcija dne 1. jul. 1924, št. 4571. k Iz uradnega lista. Uradni list ljubljanske in mariborske oblasti z dne 23. t. m. objavlja: Zakon o eksploataciji državnega plovnega parka; Prehodne odredbe k uredbi o ureditvi ekonomsko-komercialne visoke šole v Zagrebu; Tarifno obvestilo o blagovnem prometu med Trstom in Reko na eni strani in Jugoslavijo na drugi strani. ■k Nov državljan. V jugoslovansko državno zvezo je sprejet z ženo in hčerko dr. Julij Matthey, okrožni zdravnik v Apačah. k Osebna vest, Vpokojen je Josip Užnik, strokovni učitelj puškarske šole v Kranju. k Samo do 23. t. m. je še čas za dviganje dobitkov loterije »Dij. podp. društva v Ljubljani. Do tega dne nedvignjeni dobitki zapadejo v prid efektni loteriji. — Odbor DPD. k Priporočajte, prodajajte in kupujte srečke loterije za orlovski stadion. Zavedajmo se velike dolžnosti, ki tam jo narekuje čas, ki goji telovadbo iu šport. k Konzulat kraljevino SHS v Newyorku je poslal izseljeniškemu komisarijatu v Zagrebu vložno knjižico Mestne hranilnice v Ljubljani, ki se glasi na ime Jožef Gerelj. Po-zivljcjo sc nasledniki in znanci istega, da sporočijo izseljeniškemu komisarijatu v Zagrebu njegov točni naslov ali naslov njegovih sorodnikov. k Na naslov občinska uprave na Viču. Nujna potreba za občino je tržni prostor. Skoraj 60C0 duš broječa občina še do danes nima svojega trga. Hodnik ob državni cesti, ki se sedaj uporablja za trg, je iz higijeničnega in ccstno policijskega reda skrajno neprikla-c!en. Že svoječasno je nameraval bivši župan vzeti v najem vrt ge. Oblakove (Toncov vrt), ta načrt pa se ni mc-gel izvesti, ker je imel viški Sokol pogodbo z oskrbnikom omenjc-ga posestva ter je vrt vporabljal za prireditve. Kakor smo informirani, pa sedaj ni nobenih ovir več, da bi se vrt, ki jc v občini edino prikladen za trg, ne vzel v najem. Apeliramo na župana, da naj nemudoma ukrene vse potrebne korake, dr se vrt kupi ali pa vzame v najem ter uporabi, za trg ter naj se odstrani še tisti del podrtije, ki se imenuje plot. Cestni odsek opozarjamo tudi na še nekatere ograje, ki niso v lepoto občine ter naj jih čim preje odpravi, Samo nekoliko dni še je čas, da naročiš srečke bogate loterije »Kat. prosvetnega društva v Sv. Petru pod Sv. gorami«, ki vsebuje 250 dobitkov v vrednosti 50.000 Din. — Cena srečki samo 5 Din. — Naročajo se potom dopisnice pri »Loterijskem odboru v Sv. Petru pod Sv. gorami«. Srečkam se priloži položnica za plačilo. Kdor naroči 10 srečk, dobi 3 srečke brezplačno. Nc zamudi ugodne prilike. kr Poročil se je v pondeljek 22. i. m. v Petrovčah v Savinjski dolini g. Lojze Gajšek, sin posestnika Ivana Gaišaka iz Prožinske vasi pri Štorah, z gospodično Nežiko Jager, hčerko posestnika iz Sv. Jurija ob j. ž. — Lojze Gajšek je brat Ivana Gajšcga, tajnika Jugoslovanske strokovne zveze v Ljubljani ter trde n pristaš SLS, Deloval je pri vr.eh kulturnih društvih v teharski župniji ter je bil do danes marljiv načelnik teharskega Orla. ■k Smrtna kosa. V Ljubnem v Savinjski dolini je umrla včeraj učiteljica gospa Antonija L o r g e r. Pogreb bo v petek. k Propaganda zc, pravo*!?.vje na Visu, Na otoku Visu je v zadnjem času prestopilo večje število kmetov v pravoslavje. Liberalni tisk je poročal o tem z največjim zadoščenjem. Stvar je postavil v pravo luč zadnji zagrebški škofijski »Katolički list« (z dne 18. t. m.) v uvodniku »Propaganda za pravo-slavje na otoku Visu«. Članek nosi podpis: Dr. J. O. Zgodovina pravoslavnega gibanja na Visu je sledeča: V dalmatinskem pritnorju in na otokih še vedno čaka svoje rešitve aktualno agrarno vprašanje. Na Visu so imeli kmetje poleg drugih zemljišč v zakupu ludi cerkveno zemljo. Dohodki iz te zemlje so bili namenjeni vzdrževanju treh tamkajšnjih cerkva. Tamkajšnji župnik je zaman opominjal kmete, naj plačajo ccrkvi dolžno najemnino; končno se je obrnil na sodišče. To je razka-čilo nekatere kmete, ki so bili že preje na-hujskani po političnih agitatorjih; začeli so csibsinbkzmdncinssiinbstnfkihgsl asoaeootg ...-a-?: c-e«.t^.-t-j-..-..:- v.c številka 9SČasa", *Čas« (št. 3-4) je pravkar razposlan. Novi snopič je posvečen Krekovemu imenu. V čast in spomin njegove šestacsetletnice bi bil moral ta zvezek iziti že v oktobru kot prvi zvezek novega letnika, a se je zakasnil uprav radi gradiva za Krekov zvezek. Vkljub tej zakasnitvi nc bo prav nič na škodi pozorni čitalec, ko pretehta vsebino od kraja do konca. Morda bo ravno ta zakasnela vsebina prišla v pravem trenotku, ko stoji po znanem dr. Koroš-Cevcm govoru v belgrajski skupščini naša javnost še pod svežim vtisom izjav vodilnih jugoslovanskih politikov o avtonomiji, federaciji ter centralističnem sistemu, ki vlada v naši državi izza dne Vidovdanskc ustave. V tem pogledu sta dva članka silno zanimiva in poučna za vse, ki s kritičnim očesom opazujejo razvoj nove jugoslovanske države izza dni združitve pa do najnovejših dogodkov v Belgradu v vladni eri Pašiča in Radiča, v eri vlade samo Srbov in Hrvatov, v eri, ko so Slovenci radi neomajnega svojega avtonomi-stičnega stališča obsojeni, da plačujejo največ, a ne odločajo, o ničemer prav nič, in ko čedalje bolj uvidevamo, da se za nas Slovence v novi državi in v celoti na svetu ni pravzaprav bistveno nič izboljšalo, v marsičem pa cclo zelo poslabšalo, vkljub vsem lepim pričakovanjem, ki nai bi jih bila ustvarila nova Hvropa evropskim narodom po svetovnem obračirut velikih narodov. Po sedmih letih »nove Evrope« seštevamo in odštevamo vse agitacijo za prestop v pravoslavje. Od radikalne strani je prihajala krepka potuha in veliki obeti: Če prestopite v pravoslavje in se vpišete v radikalno stranko, boste oproščeni vseh dajatev za vzdrževanje cerkve, osnovala se bo vinarska zadruga, ki jo bo vlada podpirala s cenenimi krediti in drugimi potrebščinami. Propagirala se je fraza o »Kraljevi veri« itd. Vse to je imelo ta uspeh, da so kmetje pozvali splitskega pravoslavnega duhovnika Sergija Urukalo, da naj pride na Vis in jih prevede na pravoslavje. G. Urukalo je pozivu sledil in se mudil na Visu 23. in 24. januarja t. 1. Nasprotni listi so poročali, da je prestopilo v pravoslavje 200—300 oseb, kar pa »Kat. list« označuje kot pretirano; prestopilo jc le nekaj desetin oseb. Pri prestopu niso niti najmanj odločevali verski nagibi, marveč zgolj strankarsko-politični in materi-jalistično-gospodarski razlogi. Tak proseliti-zem bi morale državne oblasti z ozirom na zakonitost in red v državi odločno preprečevati, ga pa nasprotno še favorizirajo. Pa tudi ugledu pravoslavja more tak proselitizem škoditi. V vrstah resnih predstaviteljev pravoslavja sc je bila v zadnjem času pojavila želja po zbližanju in sodelovanju s katoličani za obrambo skupnih verskih interesov ter versko in nravno obnovo prebivalstva v duhu Kristusovih evangelskih načel. Ti pravoslavni činitelji nikakor ne morejo soglašati s tako versko propagando, kakor se je uveljavila v j viskem slučaju in istotako ne morejo odobravati ravnanja g. Sergija Urukalo. Pričakovati moramo, zaključuje »Kat. list«, da resni pred-stavitelji pravoslavja ne bodo dopustili, da bi se s pomočjo kupčije in strankarske agitacije povečalo število proselitov. k Zagrebška mestna občiaa za bolchno deco. Zagrebški mestni socialni odbor je na svoji zadnji seji sklenil, da zgradi mestna občina v Primorju lastno okrevališče za bo-lehnc otroke. Mestna uprava je bila prosila, da bi ji v ta namen država dala v najem svoj dom v Cirkvenici; toda pristojni činitelji so to prošnjo odbili. k Trgovina z dekleti. V Pančevu sta se bila pred kratkim naselila brata Josip in Milan Češljarevič. Najela sta si malo sobico in začela pošiljati oglase raznim listom. V teh oglasih sta naznanjala, da se ustanovi v Pančevu šola za filmske igralce in vabila sta interesente med mladimi ljudmi, da se oglasijo in pcšljcjo svojo fotografijo. Takoj se je oglasilo več sto mladih fantov in deklet, med temi dva gimnazijca in pa hčerka ugledne osješke družine. To dekle je prava lepotica. Brata Češljarevič sia ji nemudoma odgovorila, da naj se pripravi za potovanje v Ameriko, kjer bo takoj angažirana kot igralka prvega razreda. Biti ne more nobenega dvoma, da sta Čcšliareviča nameravala dekle prodati v kako javno hišo. Ker sta nabirala tudi mlade fante kot igralce, se da sklepati, da sta imela tudi z njimi podobne nepoštene namene. Njune umazane posle je preprečil sotrudnik bel-grajskega »Vremena« Rado Popovič, ki je na prvi oglas sam potoval v Pančevo in potem osebno vodil poizvedbe o Češljarovičih. Ko je zbral dovolj dokazov o njunem nepoštenem poslu, ju je izročil policiji. k Volitve v cestne odbore v Slovani;!. Iz Belgrada poročajo, da se je med notranjim ministrstvom in ministrstvom za javna dela končnoveljavno dosegel sporazum glede pristojnosti za vodstvo volitev v ccstne odbore v Sloveniji. To pristojnost jc notranje ministrstvo priznalo ministrstvu za javna dela. k Društvo ljubiteljev golobov. V Belgradu se je osnovalo društvo ljubiteljev golobov. Na vsak način — če že ne potrebno, pa vsaj ljubeznivo, simpatično društvo. k Absolvente in absolventinje bivše Slovenske in sedanje Državne dvorazredne trgovske šole v Ljubljani prosim, da mi kratko spo-roče svoj sedanji poklicni položaj in prejemke. Zobje beli in čvrsti usta sveta in lepa to je uspeh zobne paste Za nego kože: ,PEBECO - Cold - Cream" mbmt Ker potrebujem podatke v nujne statistične svrhe, pričakujem, da bo vsakdo hitro odgovoril. — Josip Gogala, ravnatelj. k Prodaja čevljev tovarn Peter Kozina in Ko. po znižanih cenah v trgovinah Aleksandrova cesta 1 in Breg 20 se izjemno podaljša do konca tega meseca, ker se do sedaj ni moglo vsem odjemalcem postreči, na kar se opozarja cenj. občinstvo. 1043 k Čipke, kleklane iz najfinejšega lanene-ga sukanca dobite najceneje pri Osrednji čipkarski zadrugi v Ljubljani, Pod Trančo. * Rib na trtfit je obilo, ščuk in karpov za kosilo, a postrv jo fin grižljaj, pij potem lc »BUDDHA«-čaj! Smrt silovesis Poročali smo že, da je v Prizrenu umrl arf. podporočnik Ivan Kropar. Doma je bil v Cerkljah na Gorenjskem. Oče je železniški uradnik. Po šesti gimnaziji je dovršil v dveh letih vojno akademijo v Belgradu. Sedaj je bil že drugo leto v službi, najprej v Bitolju, nazadnje v Prizrenu. Kot navdušen vojak ni pazil na prehlad in se je vlegel šele, ko ga je pljučnica vrgla na smrtno postelj. V par "dnevih je bil pri koncu. Zadnjo noč svojega življenja še ni mislil na smrt in je rekel usmiljeni sestri, naj se ne trudi pri njem. Ta pa je bdela vso noč. Pred četrto uro zjutraj je sestri izrazil željo, naj pokliče duhovnika. Prišel je takoj ob četrti uri zjutraj sam škof dr. Janez G n i d o v e c, ki mu je podelil zakramente. Ob 7. uri zjutraj pa je bolnik Iq umrl. Na pogreb je prišel tudi njegov oče. Udeležil pa se je pogreba ves Prizren,iVsi častniki, vse šole, katoliške in pravoslavni'in veliko ljudstva, češ: ker nima svojcev, moramo iti mi. Pogreb je vodil kanonik g. dr. Knavs. Slovesni rekvijem, pri katerem so bili zopet vsi uradi, pa je imel g. škof. dr. Gni-dovec, pri katerem je bil čez noč gost oče prerano umrlega slovenskega častnika. Kolegi rajnega so tudi lepo skrbeli za njegov pogreb, očetu pa so dali častnika za stalno spremstvo in službo. Bodi žemljica lahka ro jaku v daljnem Prizrenu. nJega yracfa4 ¥ i blagodaii nove possstne razporedbe ter hladno, a z bolnim srcem presojamo svoj narodno-po-litični in kulturni saldo. Ta saldo pa je silen — primanjkljaj, tem večji, ker za marsikoga ni preostalo že nič tega, kar je pred vojno in do združitve bilo dvigalo in gibalo naše narodne in politične delavnosti. Ob trdih dejstvih sedanjosti z vsemi najrazličnejšimi vprašanji, ki se tičejo življenja kateregakoli izmed nas, prištevajočih se še k slovenskemu drobižu v državi Srbov in Hrvatov, jc naravno, če se pri vsaki vrstici, ki sta jo napisala v svojih aktualnih člankih dr. Aleš Ušeničnik in Ivan Dolenec, nasmehnemo z bridko mislijo, kako bi se počutil naš veliki Evangelist, ki je storil neprimerno več kot Pašičev meč za združitev Jugoslovanov v eno politično cclotc, — kaj bi ukreni! v toliko pri- ; čakovar.i Jugoslaviji ob neštevilnih korupcij- i škili aferah in zatiranju ljudske svobode, naj- j odločnejšem zanikanju vsake prave avtonomije, onemogočanju obstoj ccc samoupravii e ljudske voije, ob doslednem ubijanju vsakega pravega parlamentarizma in demokratičnega udejstvovanja ... Marsikdo si jc gotovo že zastavi! vprašanje, kaj bi storil, kaj rekel, kaj zapisal v naših razmerah on, o katerem pravi \ stari kkušeni trolitik in bivši dež. glavar kranjski Fr. Šuklje v svoji razpravi (: Jan. Ev. Krek v parlamentu ), češ, da slovenski narod dnsih-mal ni imel v ccjcga in odličnejšega parlamentarca, nego jc bil dr. Janez Evang. Krek. Krek je mrtev, ostala pa jc živa stvarnost z nakrcmžcnim obrazom sedanjosti, negotov ' pogled v bodočnost in — lepi spomini na Krekov oživljajoči optimizem in ustvarjajoči njegov duh, ki tako toplo veje iz vrstic vseh petero spominskih člankov njegovemu geniju v čast, nam pa v resen opomin, da pojdimo vzlic vsemu za idealom svobodne narodne države, kakršno si jc zamislil Krek tekom let sredi praktičnega dela in sredi socialno-političncga študija za dobrobit vsega našega slovenskega in jugoslovanskega edinstva. In najsi je žc obledel v marsikom spomin na njegov politični testament pod težo vsakdanjih dejstev, dasi je že marsikdo z rcsignacijo v srcu opustil nado na boljše dni, najsi se jc v veliko večino Slovencev vselilo bridkostno razočaranje, izvirajoče iz sedemletnega bivanja v isti hiši, imenovani »država Srbov, Hrvatov in Slovencev« — prav ob čitanju Ušeničnikovega, Sukljoto-vega in Dolenčevega članka sc mora dvigniti v vsakem količkaj še za odločen boj sposobnem Slovencu neuklonljiva zavest, da je bila Krekova narodna, politična in socialnc-gospo-darska misel in na nji zgrujeni slovenski naš program pravilen in utemeljen, ker ga potrjuje v marsikaterem oziru razvoj razmer v Evropi sp!oh in doma že posebej vsak dan bolj. Ob tem, kar doživlja vsa Evropa in ž njo ves ostali svet izza boljševiške revolucije leta 1917., zlasti pa s krvjo prepojena ruska zemlja, ki ?d?.j že sama diktira vsak dtn bolj bolj-ševikom in ne oni nji, kako sc razvijaj potek socialnega in gospodarskega življenja v Rusiji, gotovo debro do, če čii:imo Krekove nazore o gospodarskem socializmu in zasebni Seja osrednjega urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu se je vršila dne 22. t. m. in naslednje dni. Sklepalo se je med drugim tudi o zelo važni točki, to je o potrditvi računckih zaključkov še za l. 1922-23 ter o budžetu za 1. 1926. Zastopnik delojemalcev g. Fajfer kot glavni govornik te grupe je konstatiral, da se je po dolgem in trudnem delu vendar posrečila popolna centralizacija te važne so- I lasti, ki naj bi bila »vezana«, ker bi sicer bilo družbi gorje, ako bi vladala popolna svoboda v lastninski pravici, kakor bi bilo tudi gorje, manjše sicer, tam, kjer bi nc bilo,nobene svobode v zasebni lasti. Kaj se ne razvijajo v Rusiji razmere bistveno v oni črti, ki jo je zarisal dr. Krek našemu slovenskemu zadružnemu gospodarstvu? Kaj ni že 1. 1393. zrl v sedanjo Rusijo, ko je v svojih »Črnih bukvah kmečkega stanu« razmotrival tudi stanje ruskega mužika in ruskega - mira«? Kaj ni bolf-ševiško novo gospodarstvo (»nep-1 blizu tiste meje v gospodarskem razvoju, ki ga je zrl Krel ;ov gcnijalni duh prav v bodoči Rusiji že pred — tridcscLimi leti? Kaj ni na splošno napočila boljša zarja slovanskemu kvasiti in slovanskemu delavcu na lastni zemlji? Dr. Krek bi danco po velikem svetovnem polomu gotovo zrl z večjim veseljem v bodočnost slovanskih držav, v katerih prevladujeta kmet in delavec ob pečetkih novega socialnega razmaha in nilade svobode! Vsa grda navlaka, ki mori danes svobodo slovarskega poljedelca in delavca, slovansko, t. j. vesoljno čutečega človeka sploh, ni naša, je tuja in bo prešla kot neprijetna megla pred f.a-kimi učinki močnega pomladnega solnca in tedaj sc bo izkazalo, da je imel Krek prav v svojem večnem optimizmu in v neumornem delu za blagodnti nase skupnosti na jugu. Ob čitanju člankov si bo marsikdo delil svoje pripombe glede na pereča vprašanja sodobnega doživljanja na? vseh orma in sirom sveta. Ob zgodovinskih dogajanjih in dejstvih cialne naprave. Drugo je omenil, da se je v neki pokrajini (Sloveniji) javno poživljalo proti rednemu plačevanju prispevkov in sicer od strani funkcionarjev »Središnjega urada«. Ni dvoma, da je dobil gradivo za to od zastopnika poslojcmalske grupe, pripadnika socialdemokratske stranke iz Slovenije, ki se je izkazal za precej demajfcškega, ko v Ljubljani pri sejah Okrožnega urada govori proti centralizmu, v Zagrebu pa molči. Tudi ne najde besede proti temu, da se zapostavlja slovenski jezik. Pravila zavoda kljub temu, da ima lastno tiskarno, še do danes niso izdana v slovenskem jeziku. Najlepše je, da je ravnateljstvo sklenilo, da se krije deficit lečilišča za bolne na pljučih »Brestovac« s tem, da ga porazdele na vse okrožne urade ter da se v bodoče porazdeli, koliko postelj bo v Brestovcu, pozneje tudi v zdravilišču »Klenovnik«, ki bosta razpolagala s 250 posteljami z investicijo okroglo 20 milijonov Din, po ključu enako na vsa okrožja v državi. Hočeš nočeš naj torej zavarovance, ki so bolni na pljučih, iz Slovenije pošiljamo daleč tja na Hrvaško v ne ravno vzorna zdravilišča, ko imamo na našem teritoriju boljša in znatno ccncjša zdravilišča, naj omenim Dobrno in Golnik. To vse naj se dela zaradi ljubega centralizma okrožnega urada. Slabo gospodarstvo okrožnega urada se vidi tudi v tem, da se ogromen znesek 75% vseh prispevkov zazida v poslopja, ki bodo že po sedanjem vidiku malo donašala in mogoče znatno izgubila na cenah. To naj je ono kapitalno kritje za zavarovanje proti nezgodam. Bolje bi bilo, da bi se znaten del tega denarja posojal na hipoteke, ki je veliko varnejši, mobilnejši in plodonosneje naložen, tako pa se vse vrže v zidovje. Bivše zavarovalnice proti nezgodam v Avstriji so imele 50% vsega kapitala naloženega na hipotekah. Tudi naš Pokojninski zavod v Ljubljani dela v tem pravcu in, kakor se vidi, z dobrim uspehom. Ni torej čudno, da pri takem gospodarstvu upravni stroški zavarovalnice znašajo okrog 18% mesto 10—12%. Žalostno poglavje v tej instituciji so tudi poneverbe. Belgrajsko okrožje izkazuje v zadnjem času 16 slučajev poneverb, ki znašajo nad 1 milijon! Dalje so velike pritožbe o zelo pomanjkljivem in slabem poslovanju v belgrajskem okrožju. Glavni ravnatelj, ki je precej nedostopen za vse nasvete in sklepe, zagovarja to ravnanje kot znake slabo plačanega osebja, kar pa ne more držati. Čudno je torej, da omenjeni gospod iz grupe poslo-jemalcev iz Slovenije ni imel obzira na težki položaj glede plačevanja prispevkov v Sloveniji, kjer deluje aparat zavarovalnice pošteno in vzorno. Pri tem ustroju zavarovalnega zakona bomo Slovenci vedno tepeni in bomo plačevali za druge pokrajine. Naše okrožje v Sloveniji je dovolj močno ter se lahko samostojno vzdržuje, zato mora biti naš klic in zahteva vedno, da dobimo svojo zavarovalnico, ki si jo sami uredimo in jo sami vodimo! kateri je Borštnarjeva še vedno stanovala. Preiskava ni imela glede denarja pozitivnega uspeha, pač pa je presenetilo preiskovalno komisijoveliko število spoliranih ame-rikanskih pisem. Vsa korespondenca Borštnarjeve je bila nato zaplenjena. Sodišče je nadalje zarubilo vso lastnino Borštnarjeve ter hranilno knjižico za 5000 Din. Preiskava na pošti traja že skoraj teden dni in še vedno ni zaključena. Mogoče je, da se doženejo še kakšne nadaljne nepravilnosti. Že v torkovem »Slovencu« smo pbročali, da se vse čudi, kam jo Borštnarjeva dala toliko denarja; zlasti, ko je bilo znano, da je njena mati vedno tožila, kako težko da izhaja v gospodinjstvu s svojo hčerko. Borštnarjevo so sicer pogosto videli v družbi treh mladenk, s katerimi je bila zelo intimna. Zlasti z eno izmed teh je bila v tesnih medseb > h odno-šajih. Govori se po Litiji, da je te mladenke, zlasti pa zadnjo, Borštnarjeva popolnoma vzdrževala Zadnja je bila sicer sama uradnica, vendar pa je sprejela vsa darila in druge podpore od svoje častilke. Omenili smo že, da je Borštnarjeva igrala prvo vlogo v litijskem društvenem življenju. Imela je tudi svoje lastno društvo »Muha«, katerega člani in članice 60 nosile v gumbni-cah muhe kot znak. S temi člani in članicami je delala ob nedeljah razne izlete v litijsko okolico, kjer zabave ni manjkalo. Da se jo pri takih izletih potrošilo mnogo denarja, je bilo znano. Stroške je nosila vedno ustanoviteljica j »Muhe« sama. — Sama trdi, da ima mnogo 1 denarja izposojenega in je že prvi dan preiskave omenila, da bi se bilo vse drugače iz-1 teklo, ako bi bil dr. Vagaja le še 14 dni po-i čakal. Rekla je tudi, da si bo svojo čast že rešila.. — še danes upa na bogatega bratranca na Dunaju, kateremu je brzojavila in pisala ekspresno pismo, ki ga je pa poštni komisar zaplenil. Karakteristično za Borštnarjevo je njeno moško vedenje in njena moška zunanjost. — Oblečena je bila vedno v moško bluzo, pod vratom mehak moški ovratnik s kravato in čepico na glavi. Kadila je na cesti kot vsak fant in prižgala si je cigareto pri vsakem fantu na cesti. Bila je skrajno resolutna in moška v nastopu. Kakor smo že v torek poročali, je bila r ponedeljek zvečer aretirana poštna uradnica Zora Borštnarjeva izročena okrajnemu sodišču v Litiji. Sodnik Troje vodi nadaljno preiskavo. Borštnarjevi je prinesla njena mati vsa potrta še isti večer domače perilo in odejo. Aretirana je noč mirno prespala. Naslednji dan, v torek, je poštni nadzornik dr. Anton Vagaja ugotovil na pošti še nadaljni primanjkljaj v znesku 30.000 Din. Ker je bila z njeno aretacijo nujno potrebna 5e natančna hišna preiskava, ki naj bi even-tuelno odkrila zagonetko visokega primanjkljaja, so uradne oblasti preiskale tudi njeno stanovanje, t. j. stanovanje njene matere, pri O Umetniška razstava v Jakopičevem paviljonu. Danes se otvori v Jakopičevem paviljonu razstava akademskega slikarja Slavka Tomerlina iz Zagreba. Razstava ostane odprta do 7. marca, vsak dan od 9. ure dalje. O Mnogi razpečevale! srečk za Stadion ffo že izvršili svojo nalogo. Loterija za Stadion je našla veliko razumevanja med vsemi sloji našega ljudstva. Ljubljana ln okolica mora pokazati da prav ceni Stadion in njegov pomen za slovensko prestolico. O Ljubljanski trg postaja vedno bolj živahen in že prehaja v pomladansko dobo. Na trgu imamo vedno več razne zelenjave za pri-kuhe in pa različno pomladansko cvetje. Včeraj se je prodajal i« pravi letošnji grah in sicer po 20 Din kg. Tudi domačega cvetja in zelenja je bilo v izobilju. Posebno dosti pa je bilo na trgu raznih domačih mlečnih izdelkov in pa jajc ki so se prodajala po 4 krone in še ceneje. 0 Dar. Mesto venca na grob blagopokojne gospe Kastelčeve je podarila »Prometna banka« v Ljubljani Škofijskemu društvu za varstvo sirot v Ljubljani znesek 400 Din. Iskrena zahvala! Umrl je v ponedeljek po dolgi bolezni Jakob Vodopivec, stavbeni mojster in ugleden mož. Kal bolezni je prinesel iz vojske. Malo pred smrtjo je ginjen izročil svoje štiri se bistri pogled in utrjuje pravična sodba o pravilnosti Krekovih pogledov, sodb, nazorov, načel in dejanj. Ni še prišel čas, pravi Uše-ničnik, da bi. bilo mogoče podati o Kreku celotno, v vseh tenčicah izdelano duševno sliko. Njegova duševnost je bila preveč prepletena in njegova delavnost preveč razsežna. Kako naj bi bila slika o Kreku sociologu popolna, ko pa nimamo še zbranega vsega gradiva, razmetanega in raztresenega po raznih listih, časopisih, zapisnikih, privatnih pismih in v spominih še živih poedincev? In vendar je »razpravica«, ki nam jo jc napisal dr. Ušeničnik vkljub vsej nepopolnosti gradiva vendarle lepo logično zasnovani osnutek za večje znanstveno delo o Kreku sociologu; delo, ki pride prej ali slej med nas z vsemi podrobnostmi in podatki znanstvenega raziskovalca. Kakor pričajo porabljeni in navedeni viri ter vsebina razprave, moramo dr. Ušeničniku bili iz srca hvaležni za ta osnutek, ki bo poslej nujno potreben učitelj vsakomur, ki bo hotel imeti pri roki misel ali izjavo o kateremkoli važnejšem vprašanju iz sociologije, kakršno jc podaril Slovencem v praksi in teoriji dr. Krek. Od osnovnega filozofskega načela o človeški naravi, »lonečega na aristotelsko-sholastični filozofiji sv. Tomaža Akvinskega, preko vprašanja o moderni državi z vsemi njenimi problemi (kot »o n. pr. samouprava in avtonomija, ustava, »t^a^ke, razmerje države do javne nravnosti, rakon, šolstvo, reforma državljanskega zakonika, glagolsko bogoslužje, ločitev cerkve od države, revolucija, pa do socialnega vprašanja z osnovno točko modernega kapitalizma in marksističnega materijalizma in tja do Krekove zamisli, kako naj se razreši soc. vprašanje z »organizacijsko pogodbo« po najrazličnejših zadružnih organizacijah — to in še več drugih podrobnih vprašanj se dotika v sistematičnem pregledu Ušeničnikova »razpravica«, zaobse-gajoča pravzaprav vse, kar nudi Krekova sociologija, raztresena po raznih virih. Ob Uše-ričnikovih navedbah bo lahko dopolnjeval sleherni, ki je živel in delal v Krekovi dobi. Izmed vseh vprašanj pa bo gotovo pritegnilo nase čitateljevo oko prav to, kar je najaktualnejše uprav te dni, ko živimo sredi čudovitega sporazumskega nesporazuma. O bitnih državnih vprašanjih, ki tirjajo brezobzirno po svoji življenjski logiki novo politiko po smernicah Krekove socialne in politične ideologije, ako nočemo, da država zapade kroničnemu hiranju. Ali je upanje ali ni, da se državniki in politiki Jugoslavije pravočasno iztreznijo in zaplovcjo v smer avtonomij in resničnih samouprav, o tem nc govorimo. Bodi, naj imajo največji črnoglede! prav: toda dejstvo ostane, da je dr. Krekova ideologija edina primerna, zdravilna in izvedljiva tam, kjer je politična nravnost precej visoka | in splošna narodna last. Želeli bi, da bi se ; večina jugoslovanskih politikov navzela Krekovega duha, ker bi !e tako moglo priti do prave edinosti in politične urejenosti. Kolika razlika v temeljnih nazorih in v praksi med 1 njimi in Krekom! Kdor meri nolilične odnose nepreskrbljene otroke ženi, da jih še naprej s skrbjo vzgaja v krščanskem duhu. Nov sklad premoga. V Lokah so na Do-linškovem posestvu, kakih 200 m pod zemljo zopet odkrili 52 m debel sklad premoga, a še niso privrtali do tal. Nadaljnje raziskavanje so sedaj nagloma ustavili. Loke imajo torej še bodočnost. Delavska stanovanja v s-fabriki« na Lokah so v žalostnem stanju. Jetilca gospodari v temnih, preobljudenih prostorih. Že več, tudi merodajnih krogov je klicalo po odpomoči, a zastonj. Sila Trboveljske družbe je tolika, da taki klici izginejo brez odmeva. Poslano. Na neosnovano podtikanje in osebno žaljenje v »Jutru« ne bom odgovarjal z enakim. Duhovnik, ki je študiral dolgo časa in iskal resnice, da jo pove ljudstvu, ima pač dosti višjih ciljev, kakor je stikanje po neznatnih dnevnih škandalčkih. Zal mi je le, da moj (kakor bo gotovo trdil) verni nasprotnik ne zna ločiti svetega od nesvetega in se vse vprek zaletava v Srce Jezusovo in D. J. Želim le, da bi ga obžaril žarek te luči in mu dal velikopoteznosti v življenju. — Žagar Jakob, kaplan. □ Seja okrajnega odbora SLS za glavarstvo Maril or levi breg v pondeljek je bila sijajno obiskana. Vse krajevne organizacije obširnega glavarslva so bile zastopana in ni manjkala niti cm. Politično poročilo je podal g. poslanec 2 e b o t. veleposestnik g. Alojzij S u p a n i č iz Jarenine pa je razpravljal o živinoreji v okraju, o kateri tečki se je zlasti razvila živ ahna debata. Po seji je odposlanstvo treh mož šlo na veliko županstvo s sprejetimi predlogi. □ Visok obisk v liv. zvonov inž. J. & H. Buhl v Mariboru. Pretekli četrtek dne 18. t. m. je livarno zvonov inž. J. & H. Biihl v Mariboru počastil s svojim obiskom belgrajski nadškof P. Rafael R o d i č. Visoki cerkveni knez se je zelo zanimal za izdelke te tovarne, zlasti za cerkvene zvonove in si je dal natančno obrazložiti izdelovanje istih s strani akustične konstrukcije in napravo, kako dognati leguro kovin. Ogledal si je tudi že izgo-tovljene zvonove in se je o lepih, čistih in polnih glasovih istih izrazil zelo pohvalno ter izrekel svoje prepričanje, da so ti zvonovi vredni priporočila. — V kovinskem oddelku si je visoki cerkveni dostojanstvenik ogledal način izdelovanja posode iz aluminija in je izrazil svoje začudenje nad tem, kako jc možno spremeniti v tako kratkem času surovino v izgotovljeno blago. Poln pohvale o tem, kar je videl, je ljudomili cerkvcni knez zapustil tovamo z željo, da bi se podjetje i v bodoče dobro razvijalo. □ Higienska rr.sstava r Mariboru. Higi-jenska razstava, ki jo je priredila v kazinski dvor.-ni Ljudska univerza v zvezi s higijenskim zavodom v Ljubljani, je vzbudila v Mariboru veliko po-ornost in ima lep uspeh. Razstavo obiskuje 1 orporahvno dijaštvo naših srednješolskih zavodov, ki mu zdravniki in učitelji tolmačijo posamezne predmete. Razstavljeni bo tudi načrti bodoče mariborske porodnišnice Ln pa preparati iz dermatološkega in kirurškega o:'deika mariborske bolnice s statistični n materialom itd. Da se ta razstava kar najbolj izkoristi za popularizacijo higijene je Ljudska univerza sklenila, da priredi za časa razsave še posebna higijenska predavanja. Dermat loz g. primarij dr. Robič bo predaval e spolnih boleznih in sicer; v četrtek dne 25. t. m. ob 20 za ženske v petek 26. t. m. ob 5 za meš e. G. primarij dr. Cernič pa bo predaval o slepiču, golši (krofu) in o raku in 6icer v četrtek dne 25 t. m. ob 5 popoldne. Vrhu tega se bo priredilo v nedeljo predavanje o »Pra-valni človeški prehrani«; predavatelj se bo še določil ob pravem času. Tako se lahko nadejamo, da bo imela higienska razstava v Mariboru lepe in pozitivne rezultate. □ Higijenski tečaj v Studencih. Kakor smo že poročali bo Ljudska univerza priredila v Studencih higijenski tečaj. Prvo predavanje, ki ga bo imel g. dr. Jurečko pod naslovom: »Kako ostanemo zdravi«, bo v pondeljek dne 1. III. ob 7 (19) v Sokolskem domu. Drugo predavanje g. dr. Mariniča o tuberkulozi bo v sredo dne 3. marca ob isti uri in v istih prostorih. Oboje predavanj spremljajo filmi, tako da bodo tudi s te strani jako zanimiva. Prijatelji ljudske omike in zdravstvenega napredka v delavskem predmestju Maribora, agitirajte za številno udeležbo! □ Nadaljna predavanja v Ljudski univerzi v Mariboru. V petek, dne 26. februarja ob 19.45 bo priredila Ljudska univerza predavanje g. prof. arh. Rada Kregarja iz Ljubljane o svetovni razstavi v Parizu leta 1925. Predavatelj bo predaval na podlagi skioptičnih slik, ki so deloma lastni posnetki. Prvo predavanje bo veljalo v prvi vrsti zunanjosti razstave, o drugih bomo poročali pravočasno. V pondeljek dne 1. marca pa bo v nadaljevanju serije o francoski revoluciji predaval g. prof. dr. Anton Dolar. □ Obletnica smrti mons. dr. Antona Medveda. Jutri v petek 26. t. m. je obletnica smrti našega vsesplošno priljubljenega dr. Antona Medveda. V stolnici bo ta dan ob 7 slovesni Requiem. Splošna želja Maribora je bila, da 3e dr. Medvedu postavi primeren spomenik in zato je tudi sedaj splošna želja, da se ob tej priliki odbor za postavitev spomenika predstavi javnosti s svojim načrtom. □Uprava »Našega doma« sporoča vsem naročnikom z ozirom na nekatere reklamacije, da z vso vestnostjo in točnostjo odpošilja list na naslove, kakor so bili sporočeni in je zato ne zadene nobena krivda, ako nekateri naročniki lista ne dobijo v redu, ali pa se jim sploh ne dostavi. Prosimo, da se nam vse take ne-rednosti takoj javijo, da jih bomo mogli sporočiti na merodajno mesto □ Novi naročniki >Našega doma« se še vedno sprejemajo, ker je bila tiskana 1 in 2. številka tekočega letnika nalašč v večju nakladi, da lahko dobe celotni letnik. Opozarjamo pa, da se število te naklade vsaki dan manjša in kdor želi dobiti celotni letnik Našega doma, naj pohiti z naročilom. Naroča se v upravi »Našega doma«, Maribor, Aleksandrova c. 6-1 in stane 20 Din. □ Iz kaznilniških krogov. V tukajšnjih krogih se živahno komentira vest, da je suspendiran dr. Šaubau kaznilniški ravnatelj v Lep; glavu. Bil je znan po svoji pretirani strogosti — eni so ga hvalili, drugi pa so bili drugega mnenja. Ovadil ga je neki sodnik radi gospodarstva na zavodu. , □ Planinski izleti. Spričo naraščajočega zanimanja za turistiko sporočamo, da je ce-. lotno Pohorje in Urška gora že dostopna za izlete, ne da bi se bilo bati naravnih zaprek. Uršula je sicer še zasnežena kmalu nad posestvom šral nek in doseže sneg proti vrhu 1 m, en vko je še precej zasnežena pot od Klopnega vrha proti Ruški koči, vendar se vse te težave dajo z lahkoto premagati. Obisk letošnjega 2. mesečnega razdobja do sedaj je sledeči: koča na Klopnem vrhu: 54, Mariborska koča 110, Ruška koča 170. □ 'Skuta« turist, društvo mariborskih gimnazijcev je po zadnjem občnem zboru krasno napredovalo. Nedvomno je temu pripo- j^AZ~NA~N IL O l Slavnemu potujočemu občinstvu naznanjam, da je hotel »Triglav« v Boh. Bistrici (tik kolodvora) zopet odprt. Priporočam se posebno turistom in izletnikom z a obilen obisk. — Sobe vsakovrstne na razpolago, kuhinja in gostilna znatno znižane cene. Spoštovanjem vdani najemnik hotela »Triglav« Bohinjska Bistrica. v Jugoslaviji z vidika, kakršen se nam odkriva v Ušeničnikovi in Dolenčevi razpravi, kdor primerja vse pojave našega javnega življenja z načeli in nazori Kreka sociologa in politika, ta bo moral priznati veliko inferiornost velike večine vodilnih srbskih in hrvatskih mož v dobi — ustvarjanja in urejanja nove države vse do današnjih dni. Ni pa je, naglašamo zopet, reSitve razen v smeri Krekovih idej o družbi in državi! V dneh, ko sc bliža osnovno vprašanje naše države odločitvi, da se končno uredi na temelju avtonomije in pristne ljudske samouprave ter opusti neznosni in nori centralizem, ki le uničuje vse dobro, a nc more nič pametnega in koristnega ne ukreniti, še manj pa izvesti po lastni inicijativi neokretne in ft"«^birokracije in nič pomembnega za celoto ustvariti, v teh dneh bi se moral poglobiti v Krekove nazore o državi in nje nalogah vsak pošten Jugoslovan, ki mu demokracija ni prazen, varljiv in mamljiv zunanji oli-čck. Nujno nam je treba vedeti, kako je sodil o avtonomiji in pravi ljudski samoupravi mož, ki je — umrl sredi delo za veliko bodočnost Jugoslovanov. 'lako je sodil: »Eno je po moji sodbi gotovo, centralistično načelo se bo umaknilo avtonomnemu v vseh ozirih, tudi v narodnem« ;n sQbo;e je potrebno, močan cenlrum, pa tudi močni manjši organizmi. Centrum pa je močan takrat, če so tudi manjši organizmi krepki in močni.« A ta moč nc obstoji v silni ooliciiski in vojaški sablji, nego v močni nravnosti. Kaj si misli, kako si odgovarja danes velika večina državljanov na vprašanje, kaj je pravi smoter države in kaj delajo oni, ki državo upravljajo, vodijo? Ali se na zdi, ne, mi vidimo vsak dan, kako je država postala velika molzna krava za nekaternike, dočim množica strada ob pomanjkanju dela in kruha in stanovanji »Toda,« je rekel Krek, »glavna stvar je smoter. Država jc samo sredstvo. Država se mora meriti po smotru. Ako država trajno ne služi svojemu smotru, kakšen pomen ima še potem?« Pa modruj vsak sam zase od strani d» strani, od prvega do zadnjega članka v novem snopiču »Časa«. Našel boš povsod dovolj prilike za lastne opazke ali h Krekovi ali k članka piščevi besedi in misli. Če pa boš hotel pouka, kakšna bodi, kako se mora in kako ne sme voditi narodna politika, pa čitaj politične spomine Fr. Šukljeta, ki z značilnimi potezami riše slovensko politiko v razdobju od 1900 do Krekove smrti pod vodstvom dveh naših največjih politikov v dobi tik pred polo-momo avstro-ogrske monarhije — dr. Šuster-šiča in dr. Kreka. Komur pa se gnusi že ime »politika« itd., ta pa študiraj dr. Snoja oceno Krekovega dela za ljudsko našo izdajo Zgodb sv. pisma. Bo dovolj zanimivosti, kakor tudi v Pavlinovih »tenografskin zapiskih o Krekovi profesuri v ljubljanskem bogoslovju. So zlata zrnca vmes! Razvoj jugoslovanske misli pri Kreku ▼ Dolenčevem članku je pa tak, da ga no bo prezrl nihče, ki hoče sam sebi jasnosti v — mogla zadnja planinska Aljaževa prireditev. Članstvo je namreč tako narastlo, da šteje »Skuta« že veliko večino vseh višjegimnazijcev. Samo v enem razredu je članstvo poskočilo n. pr. od 7 na 35. Skutaši so odločeni, da iztrebijo malerialističmveseljaške razvade med di-jaštvom, ki so — žlibog — začele se veesavati tudi v gimnazijce. Ob sklepu tega tromeeečja nameravajo napraviti skupni izlet v planine v več oddelkih. □ Mariborske knjigarno in ruske knjige. Znniman;e za ruski jezik pri nas raste, kar je »lasti p;.ka al tečaj Ljudske univerze za ruščino. Ko pa hočeš kupiti rusko knjigo, moreš imeti izredni srečo, da v domačih knjigarnah dztakneš kako rusko stvarco. Redna pa je pot ta, da se je treba obrniti kot običajno v — Nem&ijo. Naj bi vsaj ena knjigarna raztegnila svojo podjetncst v to smer! □ Demokrati — Jutro — in Mohorjeva družba. Za »Jutrom« ponavljajo naši demokrati po Mariboru v agitaciji za Vodnikovo družbo, da so naprednjaki bili vedno med prvimi, ki so Mohorjevo družbo podpirali. Kako je izgledala ta podpora, kaže n. pr. Maribor. Pred prevratom so v eni izmed župnij, kjer poučuje c. 50 učiteljev bili le 3 učitelji — Nemci člani družbe. Po prevratu so izmed teh 50 učiteljev — Slovencev — naprednjakov bili tudi le trije člani in to še v 1. 1925. Nobenega drugega naprednjaka ni bilo med podpiratelji. Pač izdatna podpora v prvi vrsti. □ Mostni park čaka nova bodočnost tako se govori. Priznani strokovnjak za nasade ga študira in dela načrte. Nekateri pa izražajo 6trah, da ne bi ostalo le pri načrtih. Gotovo pa je, da je sistematična ureditev potrebna. Lanske košarice za odpadke so bile seve zelo redke in parku v posmeh. Hoja preko nasadov brez ozira na pota je v divjem razmahu, koprive so bile pogostni nasad, planinska flora je bila mačeha. Poznavalci razmer trdijo, da bo v bodoče šlo po načrtih. mali trgovec, mali obrtnik in delavec, ki bodo morali plačati predpisano kvoto državnih dav. kov ne da bi pri tem plačevanju sodelovali tudi najmočnejši davkoplačevalci. Izborna je ta socialna državna politika! Tovarna Weston je v preteklem tednu spet odpustila nekaj stotin delavcev. Ako pojde to tako naprej, je pričakovati v Sloveniji in posebno tudi v našem okraju najhujše sochlne bede. Tovarnar Westen je prišel do tega sklepa, radi brezmiselne državne carinske politike, | ki mu one-rogoča vsak uvoz surovin v našo državo, vsled česar ne more tudi svojih lzdel-i kov spraviti na svetovni trg po konkurenčni : oeni. Sicer si pa velekapitalizem zna tudi po-: mrgati. Tovarnar Weeten je pač preselil svojo ' indu trjsko delovanje v Italijo in sicer v Pa-dovo, kjer je ustanovil novo tovarno in pred časom odposlal tudi nekaj svojih preddelavce-v v Italijo, da tam izuči laške delavce v tej stroki. Posledica te carinske politike je torej ta, da podp ra industrijo v tu.iih državah, s tem, | da jo pri nrs ubija! & Novi okrožni zdravnik. Dr. Martin Ogo-revc je imenovan za okrožnega zdravnika > Rogatcu •^"--M-S 0 Redni občni zbor Kat. prosv. društva v Celju se vrši v pondeljek dne 1. marca 1926 ob 8 zvečer pri Belem volu (I. nadstr.). Prosimo čl ne, da se občnega zbora polnoštevilno udeleže. -©■ Centralizem velekapitala. Pri vseh vele-kapitalističnih podjetjih obstoja stremljenje, da se kolikor mogoče rešijo občinskih dajatev, ki jih morajo plačati industrijska podjetja, ako Imajo sedež v kaki domači občini. Vsled neznosnih državnih davkov in doklad znašajo te občinske davščine precej veliko vsoto in je ledaj umljivo, da bi občine brez teh plačil ne nfBgle shajati, ako bi industrijska podjetja prenesla svoj sedež izven dotične občine. Tako je tudi v''Okoliški občini precej industrije, ki 6kuša posebno z ozirom na nove izdatke, ki so zvezani z nameravano zidavo novega šolskega poslopja, prenesti svoj 6edež v Belgrad, da se tako reši plačila onega prispevka, ki bi sicer odpadla na ta velepodjetja. Posledica tega je spet dejstvo, da bodo morali v okoliški občini Celje plačati miljone, ki se bodo uporabili za zidanje šolskega poslopja, spet samo kmetje in delavci, ki tvorijo pod gornjimi pogoji izključen del davkoplačevalcev. Ne mislimo ravno povdarjati, da je povod k temu koraku, ki ga misli podvzeti naša okoliška industrija, samo zidanje šolskega poslopja, temveč je v prvi vrsti mercdajno tudi žalostno dejstvo, da je državni davčni vijak v Sloveniji najhujši in zato gleda industrija, da se temu neznosnemu stanju na gori opisani način izogne. V postopanju državne davčne politike se vidi točno namen, da prenese vse najboljše davkoplačevalce iz Slovenije v Srbijo, tako da bo na našem slovenskem ozemlju ostal samo kmet, © Promocija K poročilu v torkovi številki še dostavljamo, da je gdč. Irma Stuhec prva doktorica iz Ptuja in prva doktorica, ki je dovršila srednješolske študije na ptujski gimnaziji. © Umrl je v sanatoriju v Gradcu gozdarski akademik g. I. K a s p e r, sin komercialnega ravnatelja ptujske Mestne hranilnice Kasperja in brat glavnega urednika lista >Marburger Zeitung« v Mariboru Dolgo je že bolehal na sušici, ki je ugrabila mladega in simpatičnega moža ter ga spravila v prezgodnji grob, © Občni zbori. »Vinaria«, društvo vinogradnikov, je imela svoj občni zbor, na katerem so nekateri člani ostro kritizirali delovanje drugih akcionarjev. Davčni vijak tišči to družbo k tlom. — Električna zadruga za Ptuj, Breg in okolico je imela svoj občni zbor v nedeljo. Vršil se je v posvetovalnici mestnega magistrata. Iz poročila posnemamo, da je ta družba aktivna in je že dobro vpeljana. Račune je pregledal ravnatelj Mestne hranilnice g. Kasper G. šegula je vprašal, kdaj bo mesto prevzelo posle električne zadruge, kar bi bilo v interesu konsumentov. G. Podgoršek iz Brega je temu nasprotoval trdeč, da bi Bre-žani v tem slučaju izstopili iz družbe. Če bi trdili, da je to gospodarska politika vaškega stolpa, bi se motili, ker Breg nima cerkve in vsled tega ne vaškega stolpa. © Delo r vinogradih se je zopet pričelo. Haložani so zopet dobili zaslužka, ki so ga po zimi pogrešali. © Javna občinska seja se bo vršila v soboto ob šestih zvečer v dvorani mestnega magistrata. Vedno isti. V >Jutru« od 21. februarja je zopet nekdo ugotovil povzročitelja interpelacij, stavljenih v narodni skupščini po poslancu g. dr. Gosarju glede vštetja vojaških let v službeno napredovanj® veterinarjem in glede poslovanja tuk. okrajnega zastopa. Res je, da sem povzročitelj prve interpelacije jaz, pooblaščen v to od J. V. U. sekcija Ljubljana, a z drugo glede poslovanja tuk. okraj, zastopa nimam prav nobene veze. Nerazumljiva je ta metoda za razsodne ljudi, a značilna za pisca, katerega vsakdo pozna, da se posluži vsake, še tako neznatne stvari, z namenom, da iz gole neomejene zagrizenosti oblati človeka in ga pokaže sotržanom v popolnoma nasprotni j jugoslovanskem vprašanju prav danes, ko se iznova borimo za pravo pojmovanje jugoslovanske misli, ki je in mora biti popolna ravnopravnost vseh štirih bratov, govorečih slovenski, hrvatski, srbski in bolgarski jezik. Dolenčev članek vsebuje polno zanimivih dejstev, ki zasluzijo, da jih čitatelj pazno premisli in dobro zapomni. Njegov in Ušeničnikov članek treba čitati drug za drugim, ker se harmonično izpopolnjujeta. Najzanimivejši del razprave tvori odstavek o Kreku Jugoslovanu med svetovno vojno. Želimo, da ga pazno pre-bero in pretehtajo bratje Srbi, ki imajo danes faktično hegemonijo med Hrvati in Slovenci, se naužijejo Krekovega duha in nasrkajo idej, ki jih krije Ušeničnikov članek. Mislimo, da potem res ne bi bili daleč od »ravega bratskega — sporazuma in združitve rseh Slovencev, Hrvatov, Srbov in Bolgarov, r eni državni zvezi od Triglava do Črnega in T.gejskega morja. Piscu JNardd.chsvn;Ika" V »Narodnem dnevniku« je 24. t. m. izšel pod šifro —r— članek o slovenski katoliški mladini, ki služi samo za dokaz, kako skoro nemogoče je doumeti katoliško mentaliteto človeku, ki v njej ne živi. Naj bo piscu »N. D.« Msto kratko pa določno odgovorjeno sledeče: Katoliški mladinski pokret ni obrnjen proti nobenim dogmam »dosedanjega katolicizma«, kakor si vmišija pisec, sploh ni negativnega značaja in nc znači nobenega upora, tudi pasivnega ne, marveč se čuti kot popolnoma katoliški pozitivno ustvarjajoči po- kret, ki je ter tudi hoče ostati čisto vrejen v katolištvo. Pokret katoliške mladine ima za namen kolikormogoče intenzivno prešinje-nje vsake duše s katolištvom, poglobitev njenega nabožnega življenja in udejstvenje kalo-lištva v vsem življenju. Da je pri tem zelo impulziven, da išče novih načinov in potov, da kliče k napredku in razvoju vedno dclj in višje, to je samoposebi umevno, je pa in oata-ne pri tem vedno katoliški, hoče rast in zmago Cerkve, želi pokatoličenja vse svet-nosti in se zato od nazorov in mnenj pisca »Narodnega dnevnika« loči kakor brezdno od gore Da pisec ne pozna prav problema, o katerem piše, dokazuje med drugim tudi njegova odkritosrčno mišljena nevednost, s katero imenuje Tomaža Kempčana »poosebljeno dogmatiko« v nasprotju z »mistiko«, kakor si jo namreč predstavlja pisec! 2e to bi ga moralo v prihodnjič odvrniti od tega, da piše o katoliškem mladinskem pokretu. Zato so tudi vsa predvidevanja pisca »Narodnega dnevnika« gola fantazija ali pa pobožna želja, izvirajoča deloma iz njegovega čisto po staroliberalizmu dišečega strankarskega stališča, ki je katoliški mladini čisto tuje. Katoliška mladina ne bo ubijala svoje lastne individualnosti niti je ne bo ubijala avtoriteta, kajti pravi katoličan čisto dobro ve sklad med obojim in katoliška mladina tako globoko ljubi katoliško občestvo Cerkve, da ne bo iskala in kakor upa, tudi ne bo prišla v take konflikte, oziroma se bo vedno podvrgla občestvu, ki se od njega nikoli za nobeno ceno ne ločil Credimus Unam, S-nctam, Catholicam et Apostolicaml To naj piscu »N. D.« na tem mestu zadostuje. Križarji. luči. Isti cilj jo zasledoval v polemiki »Razkrinkani«. Prepričan sem. da bi smatral vsakdo, naj pripada tej ali oni klranki, tak način postopanja za nizkoten in popolnoma nespodoben za akademično naobraženega človeka, pa naj izhaja napad od političnega nasprotnika ali somišljenika. Ako naštejem še par drugih sredstev, katerih se je dotični gospod posluževal proti meni, kakor n. pr. pri podelitvi stanovanja, denunciantsko pismo na ministrstvo v Belgrad, čeprav so bilo v tem pismu naveden denunciacije brez vsake podlage, izmišljene, potem je pač namen tega gospoda in njegovih zaveznikov popolnoma jasen. Vi sami dobro veste, da je moje delovanje res snmo strokovno in se niti najmanje ne brigam za poslovanje tuk. okraj, zastopa, v kolikor nns ne vežejo službeni odnosi, da sem ob vsaki uri in vremenu takoj pripravljen vršiti svojo službo, velikokrat za samo »hvalo« ln da mi zato izkazujejo živinorejci popolno priznanje. Kaj hočete še več? Da grem po potu marš'katerega vašega zaveznika in menjam svoje prepričanje kakor obleko? Nikdar še nisem tega storil in tudi ne storim. Moja načela so mi svetinja; a spoštujem tudi nasprotnika kakor somišljenika, katerih prepričanje je res idealno, a ne fraza, denar in osebne koristi. — Autor tega članka sem pač jaz. — Dr. J. >» Občinske volitve. Občinski imeniki so postali pravnomočni in so razgrnjeni vsak dan v občinski pisarni od 9.—12. ure. Kandidatne liste se morajo vložiti najkasneje v 10 dneh, počenši od 24. februarja do 5.. marca 1926 na okrajno glavarstvo Laško. I. Skrinjico bo imela pri občinskih volitvah Slovenska ljudska stranka. & Stranke, zastopano pri volitvah bodo po današnjih informacijah sledeče: Slovenska ljudska stranka, skupina delavski kmetski blok, Korunovci, Bernotova skupina, Gospodarska lista in Demokrati. SavlntaRa dolina Ogenj. V soboto zvečer so se razsvetlili hribi nad Št. Pavlom pri Preboldu. Kakor se sliši, je v Mariji Reki pogorelo poseetniku Jeseniku gospodarsko poslopje. Splošno se govori po Savinjski dolini, da je tat in nasilnež, katerega so pred štirinajstimi dnevi orožniki aretirali v Št. Pavlu, pobegnil med vožnjo iz vlaka. Ljudje se razburjajo, ter ž» v vsakem beraču vidijo nasilneža. Če je to resnica, naj oblast to povo, ljudje se potem lahko varujejo, ozir. pomagajo orožni-štvu pri lovu. V nasprotnem slučaju pa prosimo, da se ljudstvo pomiri, določne izjavo od merodajne strani. St. Peter v Sar. dol. Naši fantje so vpri-zorili dvakrat svetopisemsko igro »Egiptovski Jožef«. Predstava je pokazala, da imamo tudi na deželi igralske talente. Igra je bila dobro naštudirana in s požrtvovalnostjo uprizorjena. Med odmori jo sodeloval pevski zbor. Prireditev je tudi pokazala, da je premajhen prostor, čemur bi se dalo z nalim trudom odpomoči. Nova slovenska cerkev r Ameriki. Slovenska naselbina t Kanaas City, Pa., je začela lani zidati novo cerkev sv. Družine, ki bo letos dograjena. Cerkev bo ena najlepših v tamkajšnji okolici. Lani so farani prispevali za cerkvene potrebe 26.344 dolarjev, stroškov pa je bilo 18.113. prebitek znaša torej 8230 dolarjev. Pač občudovanja vredna požrtvovalnost naših izseljencev, ki niso bogatini, ampak delovni ljudje. Ameriška justiea.. »The Catholic News« objavljajo v svoji zadnji številki zanimive podatke o ameriškem pravosodju. Po teh podatkih je bilo 1. 1924 v Chicagi 180 umorov; zaradi njih ja bilo aretiranih 260 oseb. Izmed teh je bil en obtoženec obsojen na smrt, 30 je bilo obsojenih v ječo, 20 morilcev je izvršilo samoumoi'; pretežni del morilcev pa je ušlo zasluženi kazni. V New Yorku je bilo v istem letu 297 oseb obteženih zaradi umorov, leta 1923 pa 112; toda v vseh teh slučajih je bil le en obtoženec spoznan krivim umora. V Angliji in Walesu, ki štejeta 39 milijonov prebivalcev, je bilo leta 1922 okroglo 100 umorov. Zaradi njih so zaprli 92 oseb; od teh je v ječi izvršilo samomor 27, zaslišanih je bilo 65. Pet osumljencev so morali zaradi pomanjkanja dokazov izpustiti, 60 je bilo obsojenih, od teh 34 na vešala. Chicago ima pri svojih treh milijonih prebivalcev več umorov nego Anglija in Wales skupaj. Izkušnja kaže torej, da so stroge kazni zelo učinkovito svarilno sredstvo proti zločinom. V Ameriki pa se pravo še premalo spoštuje, politični in socialni vplivi ter podkupovanje imajo nad pra-vosodstvom še preveliko moč, zato so tudi zločinci sodišča le malo boje. gHamaaasmaMBaomimo——-- Cinalte obraz « nmiT.nl. »'l®«;1 Sl.iin •Vi«"«'" Cerlcveni vesinilc Voditelj voditeljem Marijinih družb je prav« kar izšel. Ni nov po svojem priliodu, -unpak po svoji obliki; doslej je bil dvo leti priloga škofij-skemu lislu, sedaj je postal [»oseben list. Izdaja in ureja ga Osrednji svet Marijinih družb za ljubljansko škofijo s sodelovanjem dekanijskih voditeljev. Prva številka je še bolj uvodna in progiamatična, nasledn.,« bodo že bolj konkretne in praktične. Obravuavale bodo v zojKirednih, enotnih sestavkih, knko približati družbeno misel možem in mladeničem (2. številka), ženam in dekletom (3. .štev.), šolski mladini (4. štev.); dalje kako vzgajati družbe za socialno delo (5. šlev.), da bodo močna, združena armada (6. Slov.); vselej s posebnim ozirom na njih stanovsko po3večenje. Voditelj bo skušal z veselim duhom in upom prenavljati Marijine družbe in po njih slovenske družine. Kakor Voditelj, tako tudi voditelji, Iskra je vneto, da ne ugasne marveč se visoko razplamti, je odvisno od vas, duhovni voditelji in vzgojitelji našega ljudstva. Prav mislite: preveč je lis'ov in organizacij, pa premalo denarja za vse. Ali morda je imel še bolj prav tisti, ki je rleial: Za marsikaj nam ne bi bilo treba trofiii toliko truda in denarja da smo se krepkeie oprijeli toga. kar jo že ukoreninjeno v katoliškem ljudstvu: in to jo Marijino čoščenje. Temu je treba dati prave vzgoje, pobude, smeri in — ljubezni in videli bomo, kakšna moč je v Marijinem vzoru. Klavirski koneort pianista prof. Antona Tro- sta so vrsi v ponedeljek, dne 1. marca ob 20. uri zvečer v Filharmonični dvorani. Koncertni spored jo kaj pestro sestavljen ter nam bo brez dvoma nudil v glasbenem pogledu velik užitek, saj nam za to jamči izvajalec prof. Anton Trost, ki je brez dvoma najodiičnejši slovenski pianist, ki si jo pridobil tudi v tujini precejšno ime in velik sloves. Na letošnjem ljubljanskem koncertu zaigra sledečo točke: Novak: Sonata eroica v dveh stavkih. Suk: Dva odstavka iz ciklusa: »Zivotem a snemc in sicer globoko občuteni Adagio stavek k »Ozdravljenju mojega sina< ter Pocco allegretto. Suku sledita Rachmanirnv z dvema preludijema v g-molu in g-duru ter Skrjabin s svojo Tragično pesmijo. Zaključi pa koncert Balakireva Orijental-ska fantazija »Islamey<. Občinstvo vabimo, da v največjem številu poseti koncert našega rojaka ter ga tako podpre k nadaljnemu umetniškemu udej-stvovanju, Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni. Vrhniška orlovska srenja nas v ''uhu popelje v tisto slavno dobo preganjanja kristjanov v Rimu, ko vprizori v nedeljo ob pol 4, pop. in ob pol R. zvečer v Rokodelskem domu ginljivo zgodovinsko igro »Sv. Vid<. Naj nihče ne zamudi lepe igre! NfTssmanffia Geografsko druširo v Ljubljani opozarja «vo« ■ je člane in prijatelje nn tretje društveno predavanje. ki se vrši danes ob C. zvečer v balkonski dvorani univerze. Predaval bo g. dr. H. T u m a o to-ponomastikj, t. j. o krajevnem imenoslovju s posebnim ozirom na naše Alpo. ----- fkoetavi ter radi iUoveka otravljajo. Manjšinsko Preiskava socialistične iruarnacionaie o položaju narodnih manjšin v vprašanje. Zdaj ko je odšel dr. Ninčič v Rim, da sklene z Italijo prisrčno zvezo, jc čas, da zopet spomnimo naše državnike na krivice, ki se gode Slovanom v Primorju. Septembra 1925. se je vršil v Marseille-u kongres II. socialistične internacicnale. Ob tej priliki se je sestala tudi manjšinska komisija te inlerna-cionale pod predsedstvom belgijskega vse-učiliškega profesorja Brouckerja. Na dnevnem redu je bilo vprašanje o položaju nemške in slovanske manjšine v Italiji. Komisija je raziskala zadevo s skrajno objektivnostjo. Rezultate preiskave je komisija zbrala v sledeči spomenici, ki je pred kratkim izšla: Italija je na podlagi sangermainske mirovne pogodbe iz strateških razlogov anekti-rala tirolsko ozemlje med Brennerjem in Sa-lurnom, naseljeno z nemškimi prebivalci. Na isti način je Italija anektirala tudi ozemlje na obrežju Jadranskega morja, na katerem so sicer mesta z italijansko večino, a podeželsko prebivalstvo je povsem slovansko. Manjšinska komisija je o položaju teh manjšin do- I bila posebna poročila od socialističnih za- ' upnikov in sicer ne samo od nemških in slo- \ vanskih, ampak tudi od italijanskih. Potem j ko je temeljito pretehtala ta poročila, je skic- | nila, da objavi vsaj sledeči kratki stvarni i stan: Najvažnejša dejstva, ki jih je manjšinska komisija ugotovila so ta-le: DELAVSKO GIBANJE. 5. Vse delavsko gibanje so, tako v nemških kakor slovanskih pokrajinah, uničili. Najprej so razrušili strokovno organizacijo železniških uslužbencev in sicer na ta način, da so pretežno večino slovanskih in nemških železničarjev na lepem odpustili. Potem so pritiskali fašisti tudi na zasebna podjetja, da bi odpustila vse uslužbence nemške in slovanske narodnosti. Vsakdo, ki je bil organiziran v stari strokovni organizaciji in se je branil prestopiti k fašistovskim sindikatom, je bil takoj odpuščen. Manjšinska komisija II. internacionale smatra za svojo dolžnost, da obrne pozornost vseh socialističnih činiteljev celega sveta na ta režim terorja. BREZPRAVNOST. 1. V nemških in slovanskih krajih vlada stanje popolne brezpravnosti nasproti faši-stovski samovolji. Navajamo le nekaj primerov iz razmeroma majhnega mesta Bolcana. Tu so fašisti v nad 300 slučajih viili političnim nasprotnikom ricinovo olje v usta. 23. marca 1924 so fašisti 3 zmerne voditelje nemške manjšine, med njimi tudi bivšega nem- j škega poslanca in župana do krvi ranili, V ; maju 1925 so v Sv. Jakobu pri Bolcanu na en sam dan fašisti 22 Nemcev tako pretepli, da so jih morali prenesti v bolnico, v slovanskih občinah vsaki dan. OBČINE IN DRUŠTVA. 2. Akcija italijanskih uradov stremi za tem, da onemogoči vsako družabno življenje narodnih man,šin. a) Samouprava občin je uničena. V vseh večjih nemških mestih so občinski zastopi fazpuščeni in občine upravljajo fašistovski komisarji. Tudi avtonomija malih slovanskih in nemških občin je do skrajnosti omejena. Občine nimajo niti pravice določiti si tajnike. Te jim diktirajo prefekture. b) Društveno življenje narodnih manjšin je ravnotako popolnoma uničeno. Tako n. pr. so na Južnem Tirolskem razpustili vsa planinska društva in izročili njihova gorska zavetišča italijanskemu planinskemu društvu. V zadnjem času se razpuščajo tudi gasilna društva. c) Oblasti odvzemajo gosti)n:ške koncesije onim gostilničarjem, ki stavijo svoje prostore manjšinskim društvom na razpolago. ŠOLSKO VPRAŠANJE. 3. Največje razburjenje izziva šolsko vprašanje. Ljudske šole se vsevprek spreminjajo v italijanske.- V manjšinskih 4razrednih ljudskih šol se sme poučevati samo v ita'ijr.n-skem jeziku, ki ga otroci ne razumejo. Vrhu tega je prepovedan tudi zaGcbni pouk v materinskem jeziku. Povsod, kjer se več kot trem otrokom daje pouk v materinskem jeziku proglasijo oblastva ta pouk za šolo, ki je prepovedana, ker nima uradnega dovoljenja. Učitelje in duhovnike, ki bi poučevali otroke Izven šole v materinskem jeziku, zadenejo težke kazni. Poleg tega oblastva, posebno v slovanskem ozemlju na najkrutejši način znižujejo število razredov in domačih učiteljev. V tržaški provinci je bilo še 1. 1923. 400 šolskih razredov s 180 učitelji, 1. 1925. pa le še 254 razr. s 125 učitelji. To brutalno uničevanje slovanskega šolstva se vrši posebno v Istri na deželi Naravno je, da zadeva ta način šolskega pouka na največje ovire, V veliki večini slovanskih in nemških va?i niti en sam človek ne razume italijanskega jezika. Ker se pa v šoli poučuje samo v italijanskem jeziku in je vsak pouk materinščine, tudi zasebni, prepovedan in se težko kaznuje, je naravno, da sc otroci nc naučijo nobenega jezika do dobra, in da bodo tekom ene generacije v teh pokrajinah analfabeti v večini. URADNI JEZIK. 4. Uradni jezik je v teh deželah izključno italijanski. Pred sodišči sc razpravlja edino v italijanskem jeziku. Izvzcmši slučaji, kadar »odnik in obe sporni stranki pripadajo narodni manjšini. Ce pa je sodnik Italijan, se mora razpravljati samo v italijanščini ne glede na to, ali stranke italijanščino razumejo. (Ta ugotovitev danes ni več točna. Prizivno ec"1'*?e v Trstu je s posebnim odlokom odredi1". da se mora vse sodno postopanje vršiti Izključno v italijanskem jeziku. Od. uredn.) Koroško vprašanje. Kor škim nemškim voditeljem in njihovim zaveznikom v Gradcu bi b lo zelo po grd«, ko bi megli koroško vprašanje enkrat za vsele' potlačiti, da bi se svet vedno in vedno ne opozarjal na narodno pravičnost, ki se izvaja tu proti n redni manjšini. »Koroški Slovenec« ni list, da bi ga moral svet poslušati, a nelraj d.rug?gi je, če se o Koroški piše v Pragi ali Ljubljani. Kar se je tu p salo, se mora v Celovcu in Gradcu takoj demantirati z vso vnemo, ki pa nikakor ni preveč verodostojna. Ko so v Celovcu zaprli slovenskega žurana, ker je na železnici zahteval vozni list v slovenskem jeziku in se je Grafenauer na Dunaju raditega pritožil je Dobernik Grafenauer a smelo proglasil m »Marclienerzahle-r ja«. Laže se ves svet. najbolj seve Koroški! Slovenci, popred njihov listič »Mir«, zdaj pa »Koroški Slovence samo vsenemško časopisje in vsenemški politiki govore resnico. Vsaka laž pa ima v sebi nekaj resničnega, sicer bi ji nihče ne verjel; tako je nekaj resnice tudi na tem, kar naši nemški prijatelji pišejo, samo vsa resnica ni in raditega je vse vkup grda prevara. V Pragi izhajajoča »Slavische Revue« je pisala decembra meseca o usodii Koroških Slovencev. Na to hiti odgovarjati graška Tages-poš.a. Odgovor je ravno toliko vreden kakor vsa druga vrenrmška narodna politika. O Slovencih piše človek, ki slovenskega jezika ne pozna, in o šolah pišejo ljudje, ki se nikdar niso potrudili resno preudariti, kako se otroci V7g j h jo. Pišejo in govorijo ljudje, ki sploh ne marajo koroškega vprašanja resno obravnavati, V ud je ki jim nt bilo nikoli za kulturne poire' e Koroških Slovencev, marveč samo za polilično oblast. Tokrat piše v Tagcspošto neki celovški uredn k ?,pl šno znane stvari, da so si »Slovence na Koroškem podvrgli Obri, da so jih oprostili Bavarci in Franki, da so Koroško oskrbovali od 1. 828. naprej nemški grofi in od 1. 976. nemški vojvode, da obred na Gospo-svetskem polju ni bil nobena vpostavitev vojvode, torej noten državno pravni akt. Gospo-sveško pelje je le za Nemce častitljiv kraj, ker tam stoji prva krščanska cerkev pri kateri so delovali nemški duhovniki iz Solncgrada.« To naj bocio argumenti zeper Koroške Slovence, ki zahtevajo osem let po mirovni pogodbi nekaj narodnih pravic. Mi danes ne povprašujemo po nemških grofih in vojvodih, marveč po slovenskem ljudstvu in če so tedaj bili tod nemški grofi, so bili taki tudi po sev. Italiji; to ni noben dokaz, da na Koroškem ni Slovencev, da je Koroška nemška. In da vstdli-čenje vojvode na Gosposvetskem polju ni bila vpostavitev vojvode, radi verjamemo, ker tedaj in z*to tudi na Koroš' eni ni bilo spi :šne volivne pravice, in ni nobene dvojbe, da nemški cesar nikakor ni bil volja prepuščati koroškemu kmetu pravico, da izbira vojvodo v velevažni koreški vojvod;ni. Tako si zgodovino tclma ijo otroci. Ali vstol čenje ni brila nobena tročarija in iz lega, da se je vršilb v slovenskem jeziku, ne moremo sklepati, da je bila Koroš a vselej samo nemška. Nasprotno nam je ta ol red dokaz, da so se pred 1000 leti ljudje na Koroškem bolj zavedali svoje slovenske narodnosti, kakor se je zavedajo danes. In duhovniki, ki so prihajali iz Solncgrada, so bili 1 ržkone Nemci. Če se k?j takega trdi, naj se do1 a"e Brni"ac'j in njegovi tovariši Lol. Vil b: ld. Vunibald itd. niso bili Nemci, le-ti so uredili nemško cerkev, katera je popred p d vodstvom nemšk< narodne frankovske du-/ovšMne hudo propadh. Koroški misijonarji so iz «ole sv. Bonifacija in so dobivali svoja navodila ne iz. Berol na, marveč iz Rima ter so l udi pridobivali za rimsko cerkev, ne za nemško držsvo. CelovšM Vsenemci so kar razburjeni če kdo reče, da je v Celovcu kaj Slovencev. Nekdo je pred leti trdil, da je bila 1. 1857. v Celovcu veiina ljudstva slovenske narodnosti. »Tn^es-pošla« take trditve ogorčeno zavrača. Saj ima prav. Kdo pa da kaj za to, kar je bilo? A raz-1 urjenje je popolnoma nepotrebno. Poglejmo Cclovec danes: izločimo nebroj uradnikov in učiteljev, Celovec je mesto uradov in šol, trgovina in obrt nimata dosti pomena. Štejmo hišne s: o!'ot> obr ni " trj-ovce delavce, lilrpee služkinje: tri čeliiine teh so domač?!?« «! Celovčan izgovori. Vsaj lako zatrjujejo prisini Nemci Pri tem navadno govorimo eden mimo drugega. Nemški politiki pravijo: »Nemec je, kdor nemški govori.« Formula je zolo pri-prosta, samo tisto hiibo ima, da je mi ne pri-poznamo. Mi pravimo: »Kdor je otrok slovenskih staršev, je znal iz doma slovenska, hodil v nemške šole, prišel v mesto in se tu sramuje biti Slovenec, ali se boji nemškega nasprotstva ter se šteje za Nemca — ta je vsekako Slovenec in ne Nemec. Res škoda, da se ne moremo tako razločevati kakor v Ameriki »black man c in >v,'bite man«, saj bi ne brilo napačno, če bi bili Nemci črni, mi pa beli ali tudi narobe: kaj bi neki počeli v takšnem slučaju naši nemškutarji? Kaj bi del naš nemški deželni glavar, ki je iz slovenskih Malošč doma? Umevna pa je tudi slovenska boječnost, zlasti pri ljudeh, ki so kakorkoli odvisni. Nekaj slučajev iz živl enja; imena so na razpolago: V nekem zavodu sta bili dva slovenska duhovnika, ravnatelj Nemec. Pride ljudsko štetje. Slovenca povprašujeta, kaj je z zapisnikom, z?pisati se hočeta. Ravnatelj: »Ich habe Sie schon eingesehrieben.« — Slovenca: »Wie dern?« — Ravnatelj: »Als Deutsche naturlich.« — SI ve^ca: »Da hort sich alles auf.« — Ravnatelj: »Wir reden doch bei Tische deutsch.c Iz ul'"umnosti mer-a Slovenec govoriti nemški, v zfhvalo poslane častni Nemec, v polah za ljudsko št rte seve. Družinski oče vpraša prijatelja: »Kako se naj vpišem?« »Seve za Slovenca, bodi značajen.« Ker ga je gospodar tudi že bil za Nemca štel, gre mož na magistrat, da se zap'sn;k popravi, jutri je že ob službo. Služkinie pa ki so se sprle z gospodinjami, so lahko dobile druge službe, ker so dekleta peš'ena. dokler se zavedajo svoje narodnosti. Slovenski obrtnik stanuje v hiši, ki ima nemškega gospodarja. Opetovano so prišli zastopniki nemške stranke, naj ga deložira, zdaj ga seve varuje »Mieterschutz«. Celovški magistrat pri razpisavanju služb še vedno zahteva, da mora biti kompetent nemške narodnosti. Razmere so takšne, da je tu nevarno, proglašati se m Slovenca, ni treba nobenega agresivnega nastopa. Tcrej je umevno, da je nemštvo v Celovcu samo neka mimikry, neka maska, ki si jo ljudje nadenejo, da imajo mir in da morejo gospodarski obstati. Prvti razlog te prikazni je v tem, da je uradnik izrazit pristaš vseneirške stranke in politično agresiven; drug ra log je v šolstvu. Delavcem se je v šoli zabi alo v glave, da je na Koroškem biti Slovenec največja sramota: lahko si pijanec, goljuf. tat. prešušlniik, vse ne de nič, samo Slovenec ne bedi! Preneumno je, kako vsenemški strankar za^o' arja nemško šolstvo med Koroškimi Slo-! venci: »Do 1. 1848. so bile vse šole nemške. Ko | se je pri Slovencih začelo narodno gibanje, je , Ein p eler preglasil načelo: »Slovenske šole ' slovons' im 1'aram.« Naučni minister grof Thun ' in njegov t "j rek Ceh Helfert sta ti želji ustregla, v par lelih je nastal v koroških občinah ! šolski prepir, ker je slovenska duhovščina I ljudem rlovenski jezik vsiljevala.. x Za tako ; pojasnjevanje resnega vprašanja ima Nemec i izraz: bluhender Unsinnl Nesmisel od kraja ; do l onca. Vse to preklanje je nepotrebno in I ne vede nikamor. To stvar nam mora pojasniti j zdrava pedagogika. Lahko smo v politiki raz-| li nega mnenja: eden monarh i st, drugi republik mec., a v matematiki ne more biti razlike: ako eden reče dve in dve je deset, ga bomo | pomilo-aM, da je ob pamet. Enega norca se lahko dene v norišnico, a če so cele stranke nore, ter zzhtevaj-o proti vsi pameti, da se naj koroški slovenski otroci v šoli vzgajajo na počlhgi nemškega, jim tujega jezika, potem žal nimamo norišnic dovolj, da spravimo na : varno vse norce, pomagati si bo treba drugače. Mire-bifc; se spametujejo naši sosedje, ko bodo dalje časa čutili vsaj nekoliko tiste krivice, ki jo dela nam. Nihče na svetu ne odobrava, ! kar se dogaja v Južni Tirolski. Ravno tisto ! je delal Bismarck ob vseh nemških mejah i brezobzirno proti obljubam lastnega cesarja. Bilo je k 1886. Poljaki so se sklicevali na be-! sedi Friderika Viljema III., ki jim je bil obe:al, da se bosle spoštovali narodnost in vera Poljakov. Tedaj jim je Bismark oholo odgovoril, da v »spremenjenih razmerah ne da piškave?a oreha za cesarjevo proklamaoijo. »Schoncre Zukunft (21. februarja 1926) dostavlja k temu, da so se nemški katoliki proti-vili proti raznarodovanju Poljakov. A naši nemški katoliki? Tvorili so nekoč jedro konservativne stranke, pozneje so zašli v Gemein-btirgschaft, ku jih več ali manj še danes veže. Da si ven ki duhovnik na Koroškem nastopa za lj"dslvo. je njegova velika čast in zasluga; mar.ikdo drugi bi tudi naolopal, ali edini duhovnik jo v resnici neodvisen, njemu nasprotnik ne more do živega. Smešno je trditi, da je Helfert bil Čeh. Konservativec je bil in doma i/, tiste Češite, o kateri pravi eden naj-! znameniiejših zgodovinarjev, da so tamošnji Nemci le ponemčeni Čehi — vsi skup z Wol-foni, Iro-tom, Eisenkolbom in drugimi kričači ! vred, ki so svoječnsno izpodkopavali Avstrijo. Koroško vprašanje naj 3e ne bega s staro liberalno pol tiko in njenim nastopanjem, naj se ne bega s tem, kar je nameraval Bismark, M nole so sanje o nemški poti do Adrije — po vsenemški neumnosti in ošabnosti. Čas je torej že, da naši Nemci v narodnem vprašanju krenejo na novo pot. In ta more biti le pot pameli in pravnice. Ali so Slovenci na Koroškem ali jih ni? Če so bili pred 1000 leti v večjem številu ali ne, je to vprašanje prestiža, a ni mrivdoino za dmv'nje nar dre ra -prave. In če vrag vzame vso nemško nemškulurijo, vedno še ostane v deželi vsaj recimo 40.000 zavednih Slovencev. O drugih se bomo še pogajali, pri naših zavedniih ljudeh pa ne more biti dvoma, da je oblast dolžna ozirati se na njihovo na rednost. Vprašanje našega šolstva dozoreva, čas je že, da se ta stvar uravna, izlepa ali izgrda. Slovensko ljudstvo ne more naprej trpeti, da se delajo z njegovimi otroci brezvestni strankarski eksperimenti. Tisočkrat se je že zavrnil stupidni očitek, da koroški Slovenec sam ne mara slovenske šole. Tagcspošta to neumnost pogreva: »Ko je šolski svetnik Pavissich nadzoroval 1. 1859. šole, so ga »skoraj« povsod prosili, da se zopet uvede nemški učni jezik. L. 1866. je deželni zbor sklenil »dem Verlangen der slovenischen Gemeinden um Finfiilirung der deutschen Unterrichtssprache nachdriicklicbts Geltung zu versehafen.« Da se zahtevni slovenskih občin, naj se uvede nemški učni jezik, odločno ustreže! Zakaj pa liberalni gospodje niso vprašali pedagogov? Svoječasne občine so sestojale iz liberalne gospede in ljudij, ki so bili od graščaka, gozdarja, plemenitaša odvisni. Seve se je moralo tem ljudem takoj ustreči; ko pa so Slovenci prosili za slovenske šole se vladi ni prav nič mudilo. Ko bi se ta stvar pustila strokovnjakom, takoj bi se vse uravnalo, a tu poseza vmes politika. In ti politiki se mora slovensko šolstvo izirgati iz rok. Vojska nam je politično obzorje spremenila, a stare tradicije še živijo, pa bodo šle spat, prej ali slej. Morebiti le ni več daleč dan, da četudi ne vsi vsaj večina naših Nemcev uvidi, kako samopesebi umevno je, kar zahtevajo Slovenci, kako je vs€m v prid, če se tu ne korumpira naprej delavno slovensko ljudstvo z nepopisno nesmiselnimi šolami. mg Knjige in revije Josip O r d i n a : Štfri leta v ruskem ujetništvu. Ljubljana, 1925. Komisijska zaloga Jugoslovanske knjigarne v Ljubljani. Cena broš. 80 Din. — Koliko naših ljudi je usodno svetovna vojna vrgla med širni ruski svet; bili so inteligenli, izobraženi pa tudi navadni ljudje, toda nihče se ni našel, da bi svoje doživljaje napisal in jih tiskane sporočil radoznalemu občinsivu. Priti je moral šele mlad, pa nadarjen ameriški Slovenec, ki so ga čudna pota usode privedla tik pred izbruhom svetovne vojne nazaj v staro domovino, ki ga je poslala na krvave gališke bojne poljane, od ondot pa v rusko ujetništvo, odkoder se je kakor starogrški Odisej mnogo in bridko preizkušan vrnil po štirih letih v svojo rodno vas odn. odrinil vnovič preko Oceana v Ameriko. Ti spomini bodo s svojo neposrednostjo občutja, finim darom opazovanja,,in naravnost dramatično napetostjo dogodkov priljubljeno čtlvo za staro in mlado, zlasti še kfeV dobrih potopisov Slovenci za enkrat tako živo pogrešamo. Kako radi sledimo pisateljevemu opisu -potovanja po ruski železnici, kako nas seznanja s »kipjato-konR, z življenjem po kmelih med priprostimi mu-žiki in ponosnimi kozaki, ki jih nas uči vse bolj spoštovali; kako živo nam riše šege in navade, vero in cerkev, delo na polju in utise potovanja po ozemlju samozavestnih, a poštenih donskih ko-zakov. Z bridkostjo v srcu pričakujemo rešitve ujetnikov iz gozdne sužnosti samosilnega ruskega barona v uralsko-sibirskeni gorovju in z vročo željo ga spremljamo na povratku v domovino, da bi srečno premagal številne ovire in prestal vse preteče nevarnosti. Gulinov popis ruskega mužika v oni dobi pa je za nas, ki smo o vsem tem tako slabo poučeni, naravnost zgodovinski dokument. Pa še na nekaj ne smemo pozabiti. Pisatelj omenja v svojih doživljajih tudi več slovenskih tovarišev, ki je v Rusiji na nje naletel odn. z njimi živel ali kakorkoli prišel v dotiko (tako n. pr. fantje in možje iz Preserja, Viča, Gamelj, Mengša, škofje Loke, Maribora itd.); vsi ti bodo gotovo radi slišali, kaj vse je njihov sotrpin doživel. Če pa jih morda krije daljna ruša ruskega groba, bodo v Grdinovem spisu dobili svojci vsaj nc-kaj podatkov iz njihovega življenja na Ruskem. Knjigo, ki jo krasi več lepih slik, pa bo vzel vsak rad v roke tudi radi tega, ker ji je pisatelj dodal v prilogi tudi še kratek pregled zgodovine ruskega naroda, menda prva skupna in pregledna zgodovina te vrste v slovenskem jeziku..— Če še pristavimo, da je cena 80 Din za delo, ki obsega tiil strani, za slovenske knjigotrške razmere izredno nizka, moremo kogčno te spomine in potopise vsakomur kar najlople"je priporočati, nikakor pa ne smejo manjkati v nobeni prosvetni, šolski, društveni in izobraževalni knjižnici. Ker je knjiga obsežna in debela, bo Jugoslovanska knjigarna oskrbela lepo, celoplatneno vezavo. Vezana knjiga bo veljala 100 dinarjev. »Mladost.« Izšla je 2. številka. Vsebina. Pro-sveti in omiki: V Rimi — Fr. Strah: Naš cilj. — J. Jagodic: Krvava zarja. — L. Turšič: Znamenje. — Lstošnji prireditveni program. — Dr. Basaj: Gre za naš orlovski ugled. — A. Hromski: Ali »Mladost« ali - Vi-;reck? — Komunizem prvih krisljanov. — Carantanus: Sv. Urh — Sv. Heiena — Sv Krišiof. — Škender: Štefan Vipavca. — V. Kocijančič: Bolečina — dobrota? — Orlovska pisma: Br. Janez: O ljubezni. — Prvi orlovski odsek v Domu duhovnih vaj. — To in ono: Telovadba in šport. — Raznoterosti. — Nove knjige. — Urednikov radio. — Tolmačev nabiralnik. — Iz kraja v kraj. — Gradivo za letošnje prosvetne tekme. — Za šalo in zares. — Slika: Orli iz Št. Vida nad Ljubljano v Domu duhovnih vaj.__ SfhrlceM. Vedno, ko prihaja naš striček na obisk, nam prinese kaj novega. C lo škatlto „Mirim" bonbonov, in kako dobrih, nam jc sedaj prinesel! Gospodarstvo s 9» iS« Kakor smo že poročali, se je vršil 10. februarja sestanek interesentov v Žalcu. Zastopniki elektraren so stavili sledeče ponudbe: Žalska elektrarna ima že svoj daljnovod mimo Celja na Trbovlje. Za Savinjsko dolino bi se daljnovod odcepil pri Celju. Ker podjetje ne razpolaga s potrebnim kapitalom, bi morali interesentje postaviti omrežje sami. Podjetje bi eventuelno prevzelo pozneje vzdrževanje daljnovoda proti temu, da se mu pusti pravica priključitve. Elektrarna obratuje neprestano. V vsej letošnji zimi je bil tok prekinjen samo za pol ure, V poletju, ob času neviht, se tok prekine tu in tam za par minut. Državni rudnik Velenje ne more zaradi slabe kvalitete prodajati premoga. Pri tem trpi pridobitnost podjetja, trpi delavstvo vsled pomanjkanja dela. Da se temu odpomore, namerava rudnik napraviti kalorično centralo ter namesto premoga plasirati električen tok. Pri tem bi se porabili tudi vsi odpadki, ki celo pri ugodni konjunkturi ne pridejo v poštev za konzum. Elektrarna bi bila zvezana z rudnikom v Zabukovci z daljnovodom. Ugodnost bi bila v tem, da bi ne bilo potreba konsu-mentom na svoje stroške postavljati daljnovoda, ampak samo napeljavo za nizko napetost. Komisijski pregled za centralo se je izvršil že lansko leto, stroji pridejo na račun reparacij iz Nemčije. Vendar pa mora, ker je rudnik državna last, celo stvar odobriti finančni odbor, kar stvar zelo ovira. V najboljšem slučaju bi dobili tok koncem 1. 1927. Elektrarna na Rajih dosedaj v primeri z drugimi slabo obratuje. Vsled raznih elementarnih nezgod je tok večkrat prekinjen, in to po več dni, kar slabo vpliva na konsum. Vse omrežje je last elektrarne, kar predstavlja precejšen kapital, katerega amortizacija in obre-stovanje podražujejo tok. Konsumenti naj odkupijo omrežje oziroma postavijo novo sami. S tem se podjetje razbremeni, oziroma lahko kapital obrne za tehnično izpopolnitev. Elementarne nezgode bi se s tem kolikor mogoče odvrnile in z odtujitvijo omrežja bi se tudi cena toku znatno znižala. Glede cen se ni nobeden zastopnik Izjavil določno, kar je pri današnji nestalnosti razumljivo. Približni stroški za visoko napetost bi znašali za km 60.000 Din za vsako transformatorsko postajo 100.000 Din. V slučaju na- Eieljave^do Polzeli pridejo vpoštev štirje trans-u ormatorji. .oiit' Predlogi so na sestanku vzbudili precej živahno 'debato, Končna odločitev se je odložila na prihodnji sestanek. Hmeljarna. I. jugoslovanski zavod za vkladanje, polnjenje in preparlranje hmelja r. z. z o. z. v Žalcu. Leta 1902 se je v središču našega hmeljarstva — v Žalcu — ustanovila zadruga v namen, da se sezida poslopje za vkladanje, pravilno polnjenje in strokovno prepariranje hmelja, kakor to žele in zahtevajo hmeljski prekupci. Spodbudo k sezidanju takega poslopja je dalo Hmeljarsko društvo v spoznanju in prepričanju, da je v spopolnitev umnega hmeljarstva v Savinjski dolini neobhodno potrebno, in ga je krstilo za »Hmeljarno«. Pred ustanovitvijo tega zavoda so morali hmeljski prekupci - opravljati vse manipulacije s hmeljem v drugih krajih na Češkem in v Nemčiji, kar jim je povzročevalo mnogo stroškov in drugih neprilik. Od ustanovitve >Hmeljarne< pa opravlja večina bmeljskih prekupcev vsa navedena dela v njej, to pa tem lažje, ker jim ustreže vsestransko ku-lantno in strokovno pravilno. Hmeljarna si je pridobila in uživa vsestransko zaupanje hmeljske produkcije, kakor tudi hmeljske kupčije. Poslovanje se je od leta do leta širilo in tako so postali njeni prostori pretesni, njene priprave nezadostne, njene naloge večje in se mora vsled tega povečati in razširiti. Tesnoba v njej bi se čimdalje bolj občutila, ker se produkcija zvišuje od leta do leta in ker je mogoče, da že v par letih podvojimo našo sedanjo produkcijo. Razširitev »Hmeljarne« je torej nujno potrebna in je vsled tega glavna skupščina zadružnikov dne 24. in. m. soglasno sklenila, da se naj »Hmeljarna« takoj poveča. V to svrho je predstojništvo »Hmeljarne« poklicalo iz Zatca v Č. S. R. prvega strokovnjaka, ki je sedanje poslopje temeljito pregledal ter dal potem potrebne nasvete in navodila, kako naj se izvrši razširitev. Vsa stavba se bo dvignila za dve etaži, priprave za prepariranje se bodo podvojile, dvigalnik ln stiskalnik se bosta elektrifici-rala, ekshaustor za žveplene pline se bo spo-polnil, tako da se bo kapaciteta »Hmeljarne« dvignila na dvojno množino. V povečani »Hmeljarni« se bo potem lahko vsakemu kupcu odkazal poseben prostor za vkladeni kmelj, kjer ga bo lahko pregledoval, nadzoroval in sortiral nemoteno od svojega konkurenta. Za povečanje »Hmeljarne« je potrebno gradivo že preskrbljeno in se pridno dovaža ter se bo v kratkem pričelo z delom. Na vsak način bo povečana in z vsemi modernimi stroji opremljena »Hmeljarna« že do letošnje jeseni pripravljena za povečan obrat, ki jo čaka »Hmeljarna« v Žalcu izvršuje zelo važno nalog v organizaciji našega hmeljarstva. Na eni strani olajšuje trgovini nakup, prevzemanje, vkladanje, prepariranje, polnjenje in ekspedicijo hmelja, na drugi strani nudi pro-ducentom velike ugodnosti tudi neposredno s tem, da jih varuje potom javne tehtnice morebitne prevare v teži in jim preskrbuje pod ugodnimi pogoji pri našem solidnem denarnem zavodu »Savinjska posojilnica« predujme na vkladani hmelj. »Hmeljarna« v Žalcu je s svojim solidnim poslovanjem šele ustvarila bazo, iz katere gre naš hmelj — od leta do leta več — h kon-zumentom, t. j. naravnost v pivovarne, katere ga šele tako spoznavajo kot našega izvora. Predstojništvo »Hmeljarne« in z njim vsi zadružniki so lahko prepričani, da bo povečana »Hmeljarna« v velik prospeh našega hmeljarstva * * * Rekord prometa na ljubljanski blagovni borzi. Na včerajšnji borzi (24. t. m.) je bilo zaključenih 130 vagonov bukovih železniških pragov, kar je v prometu ljubljanske borze rekordna številka. Promet na ljubljanski borzi v januarju 1926. V mesecu januarju letos je bilo zaključenih na ljubljanski blagovni borzi 299 vagonov blaga (v decembru lani 385 in četrt vagona) v vrednosti 2,653.730 Din (v decembru lana 3141.106 Din). Zaključki so bili: (v oklepajih podatki za dec. 1925) les 209 in pol vagona 892.630 Din (272 vag. 952.206 Din), koruza 64 vag. 955.600 Din (79 in pol vag. 1,186.450 Din), pšenica 10 vag. 300.000 Din (9 vag. 259.000 DLa), oves 7 vag. 138.500 Din (—), moka 6 in pol vag. 331.250 Din (10 in četrt vag. 471.250 Din), otrobi 1 vag. 14.000 Din (9 vag. 135.500 Din), proso 1 vag. 21.500 Din (3 in pol vag. 72.500 Din) — Na e f e k t-n e m tržišču je spremenilo 997 kosov v kurz-ni vrednosti 179.925 Din (v decembru 1260 kom v kurzni vrednosti 132.622.50 Din) lastnika. Konkurz. O imovini Marije Štemanovo, po-sestnice in hotelirke v Ljutomeru, je razglašen konkurz. Termin: 1. marca, 25. marca in 30. marca. Likvidacija. Kmetijska nabavna in prodajna zadruga v Jevnici, r. z. z o. z. je prešla v likvidacijo. Združone opekarne d. d. v Ljubljani imajo občni zbor 10 marca (bilanca in dopolnilna volitev upravnega in nadzorstvenega sveta). 4 in pol odstotne komunalne zadolžnice Kranjske deželne banke. Iz bilance hipote-karne banke jugoslovanskih hranilnic za leto 1925 posnemamo, da se je nahajalo v prometu 4 in pol odst. komunalnih zadolžnic Kranjske deželne banko dne 31. decembra 1925 za 762.000 Din napram 800.025 Din dne 31. decembra 1924. 4 in pol odst. zastavni listi Kranjr.ke deželne banko. Iz poslovnega poročila Hipote-karne banke jugoslovanskih hranilnic posnemamo, da je bilo dne 31. decembra lani v prometu 4 in pol odst. zastavnih listov Kranjske deželne banke za 116.950 Din napram 120.000 Din dne 31. decembra 1924. Hipotekama banka jugoslovanskih hranilnic izkazuje za leto 1925 na kapital 5 milijonov Din čisti dobiček v znesku 541.875 Din (za leto 1924 446.137 Din). Klub višjemu dobičku je predlagana dividenda 8 odst. (za leto 1924 in 1923 10 odst.). Iz ministrstva trgovine in industrijo. Iz Belgrada poročajo, da je ministrstvo trgovine in industrije izdelalo več projektov zakonov, ki se v kratkem predlože ministrskemu svetu. Med drugim omenjamo sledeče: valorizacija bilančne vrednosti pri ind. družbah, obvezanih javno polagati račune; centralna uprava za more, dragocene kovine itd.; zakon o merah itd.; zakon o kontroliranju čistote zlatnine itd.; uzakonjenje trgovinske pogodbe z Italijo. Nadalje bo v eni prvih sej ministrski svet pretresal zakon o volitvah v ljubljansko zbornico. Krupp odpušča delavce. Iz Berlina poročajo, da so Kruppove tvornice v Essenu odpustile 22.000 delavcev, tako da jih je pri tem podjetju sedaj zaposlenih samo 20.000 in še od teh dela 10.000 reducirano. Dne 24. februarja 1926. Denar. Zagreb. (Sklep.) Berlin 13.526-13.566 (13.525 -13.565), Italija 228.03-229.23 (228.17-229 27) London 276.19—277.39 (276.21—278.41), Newyork 56.675-56.975 (56.674 - 56.973), Praga 168.11 — 169.11 (168.15-189.13), Dunaj 7.G94-8.034 (7.997 —8.037), Curih 10.9352 (10.9754 (10.8375—10.9775) Curih. Belarad 9.125 (9.125), Pešta 72 70 (72.70), Berlin 123.70 (128.70), Italija 20.87 (20.87), London 25.2675 (25.27), Ne\vyork 519.50 (519.50), Pariz 19.25 (18.62), Praga 15.885 (15.375), Dunaj 73.30 (73.20), Bukarešt 2.195 (2.225), Sofija 3.70 (3.70), Varšava 64.50 (63.50), Amsterdam 208.12 (208.12), Bruselj 23.62 (23.69), Madrid 73.30 (73.15), Atene 7.40 (7.50), Kopenhagen 135 (135), Stock-holm 139 (139.05), Oslo 112.50 (li2). Dnnaj. Belgrad 12.465, Kodanj 184, London 34.50, Milan 28.45, Ne\vyork 709.15, Pariz 25.55, Varšava 89.60. — Valute: dolarji 707.60, angleški funt —, franc. frank 26.30, lira 28.40, dinar 12.43, češkoslovaška krona 20.855. Fra#». Devize: Lira 136.05. Zagreb 59.62, Pariz 124.30, London 164, Ne\vyork 33.70. Vrednostni papirji. Ljubljana. 7 odstot. invest. posojilo 78—80, vojna odškodnina 279—281, zastavni listi 20—22, kom. zadolžnice 20-22, Celjska 200— 205, Ljublj. kreditna 200-220, Merkantllna 100-102, zaklj. 102, Praštediona 978 — 985, Slavonska 50 den., Kred. zavod 175-185, Strojne 125 bl„ Trbovlje 392 —400, Vevče 110 den., Stavbna 90-100, feešir 115 -120. Zagreb. 7 odstot. invest. posoj. 77—78, agran 44.50—45, vojna odškodnina 279—280 50, febr. 280 —281, marec 283-285, Hrv. esk. 121-122,'Kred. 128—129, Hipobanka "66.50 -68, Jugobanka 105— 106, Praš;ediona 975-985, Ljublj. kreditna 200 den., Srpska 144—145, Nihag 34 bi.. Vevče 105 bi. Ragusea zaklj. 400, Danica 6-1 zaklj. Dunaj I)on.-sav.-jadr. 762.000, Zivno 800 000, Alpine 255.000, Greinitz 123.000. Kranjska industrijska 332.000, Trbovlje 489.000, Hrv. esk. 145.000, Leykam 153.500, Jugobanka —, Hip. banlta —, Avstrijske tvornice za dušik 218.000, Gutmann 405 000, Mundus 1,200.000, Slavex —, Slavonija 52.200. Blago. Ljubljana. Les: Bukovi železniški pragovi: 2.51 do 2.60 m, 13J/SX23X14 cm 110 vag 31-30, zaklj. 30; 2.45 m, 12KX22X12K- cm, fco vag, nakl. postaja 20 vag. 25—25. zaklj 25; deske, smreke, jelka, 20 nun, 4 m, III., od 16 cm naprej fco vag Postojna tranz 460 den.; gabrovi hlodi (bel gaber) od 2.50 f napr., od 28 cm prem. napr., zdravi, ravni, fco vag. nakl. post. 425 den ; hrastovi plohi obrohljeni, 43 mm, 2.65 m in 53 mm 2.80 m, vse od 18 do cm, fco vag. Postojna tranz. 1P0O bi.; bukovi testoni monle, fco vag. n. p. 480 bi.: smrekovi hlodi od 25 cm prem napr., 4 m dolgi, fco Domžale 4 vag. 250—250, zaklj. 250; lipovi hlodi od 3 m napr., od 30 rtn napr., fco vag. nakl. post 500 bi.; orehovi plohi, od 2 m napr., od 30 cm prem. napr., fco vag nakl. post. 1100 bi.; hrastovi ploln neobrobljVni, I., II., 90. 100 110, 130 mm, (vi 2 50 m napr., fco meja 1050 den. — Premog: Kal ca 7000 antracit. Orle, fco vagon Škofljica: koiovec za 1 tono 500 bl„ kockovec za 1 tono 450 bi., orehovec za 1 tono 400 bi., zdrob za 1 tono 3"jO bi. Kal. ca 4800, fco vagon Orinož: kosovec nad C0 mm za 1 tono 260 bi., kockovec 35-60 mm za 1 tono 2!0 bl„ orehovec 20-35 mm za 1 tono 210 bi., zdrob 10-20 inm za 1 tono 190 bi. Kal. ca 8 00. fco vagon Novo mesto: kosovec za 1 tono 170 bi., kockovec 100 mm za 1 tono 150 bi., orehovec 50 mm z.a 1 tono 140 bl„ zdrob za 1 tono 130 bi., rovni z.a 1 tono 120 bi. — Z i t o i n polj. pridelki: Pšenica bačka 76-77, 2 odstot., fco vag. naklad, post. 295 bi.; pšenica 76 kg, 2 odstot., fro vag. nakl. post. 1 vag. 287.50—287.50, zaklj. 287.50: koruza času prim. suha, gar. do meje, fco Post. tranz. 1 vag. 156—156, zaklj. 156; koruza času prim. suha, fco Postojna tranz. 155 bi.; koruza um. sušena, fco nakl. post. 140 bi.; koruza času prim. suha, fco vng. nakl. post. z.a III, 122 bi.; koruza času priin. suha, za IV., V., VIM fco Postojna tranz. 175 bi.: koruza času primerna suha, fco Postojna tranz 157 bi.; koruza in/.ulan-ka, fco vng. Čakovec 162 bi; koruza bosanska, par. Ljubljana 165 bi.: oves slav., zdrav, suh. re-šetan, par. Vinkovci 1S5 bi ; oves bački, fco vag. nakl. post. 185 bi.: oves bučki, par Ljubljana 217.50 bi.; ječmen 63 kg, par. Ljubljana 195 bi.; proso prekm., fco Ljubljana 225 bi.; ajda prekm., fco Ljubljana 270 bi.; rž medjim., fco vag. Ljubljana 200 bi; rž 72-73 kg, vlastel., fco vag. Ljubljana 225 bi.; otrobi drobni, fco vag. slav p. 115 61. pred sodišča Nesreča na ljubljanskem Rlavrem kolodvoru. Svoječasno smo poročali, da so je ponesrečil nn f lavnem kolodvoru železniški delavec Jože Ahlin. lož je stal na strehi zadnjpga voza neke garniture za brz.ovlak in je snažil vodovodne cevi in nalival vodo v umivalnik. Med tem je pripeljal na garnituro od druge strani stroj, da bi sestavil vlak. Dasi je pritisnil stroj prav na lahko na garnituro, se je la vendarle toliko premaknila, da je padel Ahlin z voz.a, pri čemer si je zlomil levo pod-laklnico in črevesnico. Moža so prepeljali v bolnico, kjer je po kratkem zdravljenju popolnoma in brez posledic okreval. Državno pravdnišlvo pa je tožilo vodjo pre-nikačev M .lina Klančarja, češ da jo on zakrivil nesrečo in sicer s tem, da ni po predpisu s piščalko in zastavico opozoril Ahlina, kdaj pripelje stroj na garnituro. Mož so je zagovarjal, da jo en znak gotovo dal. za oba pa se ne spominja, ker da na dan toliko signalov. Pogledi pa je okrog garniture, če je kak delavec na progi. Ahlina na s'rehi pa ni mogel videti, posebno Če je bil sklonjen nad strešno odprtino. Senat je vpošleval ta zagovor in je Klančarja oprostil. jKaščeranjo gospodinje je to, gospodje sodniki, in jaz sem žrtev gospodinje, s katero sva so sprla, dasi sva bila delj časa prav dobra prija- Otroka kapitana Granta. 206 (Potovanje okoli sveta.) tfcancoskl spisal Jules Verne. «— Poslovenil A. B. Kaj bi govorili na dolgo in široko o enakomernem in malo zanimivem popotovanju. Samo dvoje ali troje važnejših dogodkov se je pripetilo na poti od jezer do morja. Ves dan so hodili po gozdovih in planjavah. John se je ravnal podnevi po solncu, ponoči pa po zvezdah. Nebo je bilo še dosti usmiljeno in jim je prizanašalo tako z vročino kakor z dežjem. Utrujenost tako trdo preskušanih popotnikov je naraščala od dne do dne. Mudilo se jim je, da si čim preje odpočijejo v misijonski postaji. Še vedno so se razgovarjali in kram-, ljali, pa ne tako vsi križem kakor po navadi. Četica se je razdelila na posamezne gruče, ki jih ni stvorilo večje ali manjše prijateljstvo, ampak skupnost sorod-nejlih misli. Najčešče je hodil Glenarvan sam. Čimbolj se je bližal obali, tem pogosteje so mu uhajale misli k Duncanu in njegovi nesrečni posadki. Pozabil je na nevarnosti, ki so mu še grozile na potu do Auck-landa, in mislil samo na pomorjene mornarje. Ta strašna slika mu ni hotela iz glave. O IIaryju Grantu niso več govorili. Pa čemu tudi, saj niso mogli ničesar več storiti zanj? Če se je kapi-tanovo ime še imenovalo, se je to zgodilo v pogovorih med gospodično Marijo in kapitanom Johnom. John Mangles ni hotel niti z besedico namigniti na tisto, kar mu je bilo dekle dejalo zadnjo noč v Vare-Atui. Bil je tako dober, da ni hotel izrabiti besede, ki jo je narekoval trenotek najbolj črnega obupa. Če je John govoril o Haryju Orantu, je vedno na-migaval na svoje načrte glede nadaljnega iskanja. Zatrjeval je Mariji, da bo lord Glenarvan začel od kraja, če se mu topot ni posrečilo. Ponavljal je zaupljivemu dekletu, da še vedno ne more biti nobenega dvoma o verodostojnosti listine. Torej je Hary Grant prav gotovo nekje. Treba ga jo torej najti;'pa naj jim je preiskati ves svet. Mary se je opajala ob teh tolažilnih besedah. Z Johnom sta bila istih misli, kaj čuda, saj ju je družilo tudi isto upanje! Tudi lady Helena se je včasih vmešala v njune pogovore. Preveč je bila izkušena, da bi se tudi sama vdajala praznim, varljivim upom, toda mlademu paru ni hotela podirati zlatih gradov v oblakih. Medtem so Mac Nabbs, Robert, Wilson in Mul-rady lovili, ne da bi se preveč oddaljili od četice. Vsakdo od njih je prispeval kaj dobrega za zobe. Paganel je bil vedno resen in zamišljen, vedno zavit v svoj plašč iz formija. Postal je nekako otožen in boječ. Vendar pa, -- in to je ireba poudariti — kljub naravnemu zakonu, ki povzroči, da postanejo sredi preskušenj, nevarnosti, naporov in pomanjkanja najboljši značaji nestrpni in ostri, kljub temu, pravim, so ostali vsi naši popotniki prijatelji, pripravljeni, da se vsak trenutek žrtvujejo za prijatelja. Dno 25. februarja jim je zastavila pot rečica, ki je morala biti reka Vajkari na Paganelovem zemljevidu. Mogli so jo prebresti. Dva dni so hodili neprenehoma po samih planjavah, porastlih z grmovjem. Doslej so prehodili polovico pota med taupskim jezerom in obalo, sicer ne brez naporov, pa brez neljubega srečanja. Teda so »e pojavili neizmerni, neskončni gozdovi, podobni onim, ki so jih videli v Avstraliji; toda tukaj so bila mesto evkaliplovih kavrijeva drevesa. Čeprav so na stirimesečnem popotovanju že imeli priliko načnditi se marsičem, vendar niso mogli zadržati vzklikov ob pogledu na orjaške smreke, vredne tovarišice libanonskih ceder in kalifornijskih ma- muter. Ta kavrijeva drevesa so merila že sto čevljev, predno so se odcepile prve veje. Kastle so v posameznih gručah, in gozd ni bil skupnost posameznih dreves, ampak posameznih drevesnih skupin, ki so dvigale košate vrhove dvesto čevljev visoko. Mlajše od teh kavrij, to se pravi tisle, ki so bile stare komaj sto let, so bile podobne rdečim smrekam evropskih krajev. Nosile so temnozelen vrh, ki se je ostril v koničast stožec. Njihove starejše sestre pa, ki so videle že pet do šest stoletij, so bile podobno šatorom iz zelenja, ki jih nosijo zavite in zapletene veje. Taki očaki novozelandskega gozda imajo včasih do petdeset čevljev v obsegu. Sklenjene roke vseh popotnikov niso mogle objeti njihovega debla. Cele tri dni je tavala četa v varstvu košatih velikanov po ilovnati zemlji, na katero še ni stopila človeška noga. Pog kavrijami si videl velike množine smolnatega gumija, ki bi ga vsi Maori dolgo vrsto let ne mogli porabiti. Lovci so naleteli na številne jate kivijev, ki so sicer redki v krajih, kjer stanujejo Maori. Uboge živali, ki jih posebno zalezujejo maorski psi, so se umeknile v nedostopne gozdove. Popotniki so torej imeli dovolj in zdrave hrane. Paganelu se je celo pripetilo, da je opazil od daleč v neprodirni goščavi par velikanskih ptičev. Njegov prirodopisni nagon se je hipoma prebudil. Poklical je majorja in Roberta. Čeprav sta bila oba lovca že zelo upehana, sta se vendar nemudoma odpravila na lov na čudno ptico. Ne boste se Čudili zemljepiščevi radovednosti, če pomislite, da je spoznal ali menil spoznati v teh pticah »moe«, ki spadajo k rodu »dinarmis« in ki jih mnogi učenjaki že prištevajo It izumrlim vrstam. To srečanje pa bi potrdilo mnenje gospoda pl. Hoch-stelieria in drugih raziskovalcev, da žive ti brezkrilni orjaki še na Novi Zelandiji, iiliEl i«i 11« a: ž o C rr> C o « ~ "O i ris Q5-s >. .2 _ T. o d 'i - B "> ® n t-« i H K) B J K O - ^ ® .9 Q O M H i* M .pJ rt — V £ if ^<3 n :z? S ■<= V N V •• u S - — >, ■— a a ri >N a c 00 •i o — cj ,n > s = ! d T M ° «• o. — C 5 2 > I n ii in"n ni irniriiTiir.....- »it tri--------r Francoščino ln nernšMnoj Čevljar, VAJENEC poučuje temeljito diplom. pridcn in pošten, išče učiteljica. - Ponudbe na . mor,ta pr; drugem moj-upravo pod: »Bouvard«. I stru v Ljubljani s preskrbo zaradi opustitve dosedanje ufne delavnice. Naslov pove uprava sla večkrat pomagala in jima je on rekel sledečo značilne besede: »Pred mano ne smela loviti, za mano pa lahko!« To pa sta divja ribiča napačno tolmačila, kajti s tem jima je ribič prav lepo povedal, da naj pazita, da jih ne zasači. Obsojena sla bila vsak na 14 dni strogega zapora. Ker pa sta bila uverjena, da se jima godi krivica, sta se pritožila na deželno sodišče. Toda tudi vzklieni te 'al je pretodil zadevo lako kot prvi sodnik in je potrdil njegovo obsodbo. KROVSTVO ~~~ Franc Fujan LJUBLJANA Galjevica štev, 19 (pri dolenjskem kolodvoru), izvršuje vsakovr tna nova krovska dela s škri-Ijein, škalco, opeko itd. Sprejema popravila raznih starih streh. - Zaloga azbestnega škiilja. kabsjmbbms ishi Vremensko poroCllo Meteorološki zavod v Ljubijani, dne 24. februarja 1926, višina baromeira 308"8 m Opazovania Baro meier loploto v C' Kel vlage » /ll Velet ln brzino v m Oblač-nosi 0-10 Padavin ■ trni | 'es vsie iB-iožiiia v t>. .o do 7'> 7 772-9 2-0 86 SSE 0-1 8 megleno 0 Ljnbljao;i (dvorec) 8 773-3 3-0 85 SVV 0-1 10 »» 14 770-7 10-1 57 NEE 0-1 8 21 <7o-G 8-1 67 mirno 9 Zrrjjr«b 771-9 7-0 8! E 1-5 10 0 Be-strad 772-2 5-0 83 mirno 3 0 Sarajevo 8 772-6 2-0. 92 » 10 0 Si