uuiua piaLcuia v gUtUVUli m « «# ______ __ v Abb. postale I gruppo - Cena 50 lir TRST, nedelja, 16. oktobra 1966 Leto XXII. - St. 238 (6525) Bilo je pred sto leti ¥jilo je pred sto leti — toč-JU no prihodnjo sredo bo obletnica — ko so tudi prebivalci Beneške Slovenije strnjeno glasovali proti reakcionarni Avstriji, ki jim je vzela ■večstoletne avtonomne pravice v prepričanju, da jim jih bo konstitucijska Italija vrnila, da bodo v novi zedinjeni Italiji u-*ivali politično in narodnostno svobodo. Ta pomemben dogodek bo letos ob stoletnici pod-crtai s svojim obiskom v Fur-janiji in še posebej v Vidmu bi Čedadu sam predsednik republike. In tudi potomci tiste-Sa slovenskega prebivalstva, ki Je glasovalo pred sto leti za dr-Zavo, katere poglavar je sedaj Predsednik republike, ga bodo °b tej slovesni priliki pozdravili. yendar pa se bodo njihove hiisli in čustva v marsičem razlikovala od misli in čustev Prebivalstva ostalih krajev, ki So se takrat otresli reakcionarne Avstrije in njenega zahodnega dela tako imenovane «Lombardsko-beneške kraljevine« / jn avstrijskega cesarstva. Nič novega ne bomo povedali, Ce tudi ob tej priložnosti zapišemo, da je vzrok teh različnih misli in čustev, grenka Ugotovitev, da beneškim Slo-Vencem nova Italija ni vrnila tistih pravic, ki jih je Beneška Slovenija več stoletij uživala, temveč je odpravila še zadnje dedove, ki bi lahko pričali o Politično upravni avtonomiji uežele in o narodnem in jezikovnem značaju njenih prebivalcev. Tako se je zgodilo, da so že takoj po priključitvi v Špetru Slovenov, ki je bilo starodavno naravno središče bližnjih slovenskih občin, ukinili tamkaj š-nJi komisariat in druge uprav-ne urade in pustili le — davč-ni urad. že naslednje leto pa s° kraj prekrstili iz «San Pie-tro degli Schiavoni« v «San Pietro al Natisane«. Beneški lovenci so zaman zahtevali sole v materinem jeziku; tudi zahteva, da bi se slovenščina Poučevala vsaj poleg italijanščine ali da bi se slovenski o-troci učili italijanščine s po-hjočjo slovenskega jezika, je bila zavrnjena, čeprav so posa-hiezni učitelji (na pr. v Reziji) to metodo začeli uporabljati na lastno pobudo zaradi nemogočega stanja v šoli, toda ob-ast jih je strogo posvarila in obtožila, da širijo separatizem, pitanj e polj udno - znanstvenih ln leposlovnih knjig Mohorje-ve družbe pa je del videmskega in celo florentinskega tiska Proglasil za «protidržavno agi-acijo«. Pozneje, proti koncu Prejšnjega stoletja, pa je neki kraljevi komisar zahteval od vlade posebna navodila, ko je Zvedel, da se v njegovem kra-Jh uporabljajo slovenski katekizmi. Tako se je celo zgodilo kot piše Carlo Podrecca v ®v°ji knjigi «Slavia Italiana« eta 1884 — da je sodnik za-Rrozi-i slovenski stranki z za-P°rom, ker se ni znala izraža-1 v italijanščini. Odkar je prišla Beneška Slovenija pod Italijo, je bil tako slovenski jezik potisnjen iz vse-javnega življenja. Ohranil SeJe samo okoli domačega og-Pjišča in v cerkvi. V cerkvi so eneški Slovenci slišali pridi-in evangelij v svojem jezi-fP in tudi skupne molitve so ll® slovenske. Toda jezik, ki ®o ga slišali v cerkvi, je bil velikokrat močno pokvarjen. Kaj-J nastavljali so v slovenskih župnijah in kaplanijah tuje duhovnike, ki so se le za silo na-Pčili slovenščine, tako da je bil njihov jezik čudna mešanica Slovenščine, italijanščine in fur-lanščine, ki je domačini niso hrugli razumeti. Manjkalo jim Je tudi potrebnih knjig in vsak duhovnik si je sam po svoje Priredil svoj prevod. Toda to Je bil samo prehodni korak, ki naj bi pripravljal odpravo slovenskega jezika tudi v cerkvi sploh. Postopek je bil dokaj Preprost. Umaknili so postopo-nia. slovenske duhovnike ali duhovnike, ki so se bili kolikor oliko naučili slovenščine, in jih nadomestili s takimi, ki ni-sc znali in tudi se niso hoteli haučiti jezika svojih vernikov. Zaradi tega so že leta 1866 pre- nehale slovenske pridige v Praprotnem, Romandolu, Cemeji, Teru, Podbrdu, šteli in Flejpa-nu, leta 1870 pa v Zavrhu in Brdu, deset let pozneje tudi v Malini in čez nadaljnjih pet let v Brezjah, Tajpani in Krnicah. Sledili sta leta 1890 cer kvi v Viskorši in Viventu in le ta 1900 cerkve v Bregu, Pod vrati, Porčinju, Subidu in Ra venci. Enako je utihnila slo venska beseda pri pridigah le ta 1910 v Solbici in 1919 v Kodermacih in na Stari gori. Kar je ostalo, je uničil fašizem v času med prvo in drugo svetovno vojno. Vendar so se vsi raznarodovalni poskusi izjalovili. Leta 1901 je narodno štetje, ki je bilo tudi po sodbi nekaterih ita lijanskih piscev nepravično, u gotovilo, da govori slovenski je zdk 5776 družin ali 36.176 oseb Po prvi svetovni vojni je na stopil fašizem in pač ni potreb no tudi tokrat navajati posle dic njegovega raznarodovalnega terorja. Vendar pa je prav, da omenimo vsaj en dogodek. V avgustu leta 1933 je videm ski prefekt ukazal vsem duhovnikom v Beneški Sloveniji, da morajo prenehati s pridigami, petjem in molitvami in čita-njem evangelija v slovenskem .eziku. Duhovniki so se najprej zaman obrnili na videmskega nadškofa, pozneje pa na Vatikan, ki je dal tak odgovor, da je nadškof izdal navodila, da ne smejo biti več pridige v drugem jeziku kakor v italijanskem in da tem ne sme slediti niti kratek izvleček v slovenskem jeziku, ki so ga dovolile fašistične oblasti. Edino glede verskega pouka najmlajših o-trok je dopuščal še do neke mere rabo slovenščine. Duhovnike pa, ki so se obrnili na Vatikan, je pokaral. Toda oblasti in nadškof so šli celo preko teh ostrih odredb: najprej s preiskavami po hišah in z «o-pomini«, ki ga je bil deležen celo 70-letni msgr. Ivan Trin-ko, potem pa so prepovedali tudi slovensko cerkveno petje. Leto pozneje — v februarju 1934 — se je zgodilo, da so fašisti na sestanku v Sv. Lenartu prisilili šest slovenskih du- (Nadaljevanje na 2. strani) liiiiiliiiiliiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiillliiililliiiiiiiniiiiiiiiiiililillliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii,ii,i,,ii,,IM,i,1,1!,l,i,,lllll„llllimi|l|||M|||1|1||||||||Imll|1(1||1|1|ll|1|I|||1||||1111)llw||I11|||||||||111|||1II|UI|1|1|I|1|I||I1|111||11|111|||1(|11|lm||(llnll|I|1|||UII|nl|(I1|(llll|11(nll(1I1)|1|1|1|1|| OB STOLETNICI PRQSLAV_PR1KLJUČITVE BENEČIJE^ ITALIJI Predsednik republike Saragat obišče od 19. do 22. videmsko in goriško pokrajino 27. novembra bo na upravnih volitvah glasovalo 1.546.452 volivcev - Funkcionarji ministrstva za predstave obtoženi goljufij - Ustanovljena «marksistično-leninistična» prokitajska stranka RIM, 15. — Predsednik republike Saragat bo ob zaključku letošnjih svečanosti ob stoletnici priključitve Benečije k Italiji uradno obiskal od 19. do 22. oktobra Furlanijo. Predsednik republike je marca že obiskal druge beneške pokrajine in Mantovo. Saragat bo odpotoval iz Rima z letalom v sredo, 19. oktobra popoldne in bo prispel na letališče Rivolto pri Vidmu. še isti večer se bo sestal s prvo skupino deželnih oblasti, pokrajine in mesta. V četrtek zjutraj bo sprejel predstavnike oblasti in župane iz Furlanije, nato pa si bo ogledal razstavo furlanskega slikarstva iz 17. stoletja. Po položitvi venca na spomenik padlih bo svečanost na videmskem gradu. Popoldne bo predsednik republike obiskal Osoppo, kasneje pa Tolmeč, glavno mesto Kami je. Od tam se bo odpeljal v Čedad, kjer bo ostal eno uro in kjer se bo sestal s predstavniki krajevnih oblasti in kjer bo poslušal pozdrav prebivalstva. Zvečer se bo Saragat vrnil v Videm, od koder se bo v petek zjutraj odpeljal v Pordenon, kjer si bo med drugim ogledal znano veliko podjetje gospodinjskih strojev. Popoldne bo v Torvisco-si, nato pa si bo ogledal Oglej. V soboto zjutraj bo v Tržiču in kasneje se bo odpeljal mimo o kostnice sredipolja v Gorico. Na prefekturi se bo Saragat sestal z župani in s predstavniki krajevnega gospodarstva, po o- gledu razstave v občinskem muzeju pa bo na gradu svečan sprejem. Popoldne se bo Saragat poklonil spominu padlih vojakov, nato pa bo odkril v Krminu ploščo na hiši Tomadoni. Predsednik republike bo zapustil Furlanijo v soboto pozno popoldne, in se bo vrnil v Rim. Po zadnjih uradnih podatkih bo v nedeljo, 27. novembra odšlo na upravne volitve milijono 546.452 volivcev, ki bodo izvolili 323 občinskih in dva pokrajinska sveta. Volili bodo na 2.794 volilnih sedežih. Med občinskimi sveti so trije večji: Massa, Ra-venna in Trst, od ostalih pa gre za 24 občin z več kot 5000 prebivalci. Nove pokrajinske svete bodo izvolili v Massi Carrari in v Trstu. Namestnik javnega tožilca Antonio Lojacono je po dveh letih zaključil proti skupini uslužbencev ministrstva za turizem preiskavo in predal spise v nadaljnji postopek sodišču, kjer nadaljuje preiskavo sodnik Marco de Marco, od katere je odvisna končna odločitev o obtožbah. Dr. Lojacono je obdolžil 24 o-seb zaradi goljufanja države ln falzifikatov. Med obtoženci je 11 uslužbencev ali bivših uslužbencev ministrstva za turizem in za predstave. Obtoženci so naslednji: Attllio Brasielo, generalni ravnatelj ministrstva, Tito Chelaz-zi, bivši generalni inšpektor generalnega ravnateljstva za pred- V Gorici januarja srečanje med SKGZ in Unijo Italijanov Pred dnevi so se sestali v Kopru predstavniki Italijanske unije za Istro in Reko in Slovenske kulturno gospodarske zveze, ki so se dogovorili, da bo tretje zasedanje izvršnih odborov obeh organizacij v januarju prihodnjega leta v Gorici. Posvečeno bo analizi sedanjega položaja obeh manjšin v luči zaključkov dveh prejšnjih zasedanj. Prvo zasedanje je bilo v Trstu; na njem se je razpravljalo o splošnem položaju in o vseh nerešenih vprašanjih, drugo pa je bilo na Reki, posvečeno šolskim vprašanjem. Zasedanje se bo pričelo v soboto, 14. januarja dopoldne in zvečer bo tudi kulturni program; nastopila bosta po dva pevska zbora za vsako manjšino. Naslednjega dne, v nedeljo bo sledila razprava in sprejem skupnih zaključkov. stave, Franz De Biase, generalni ravnatelj. za. predstave, Nicola de Pirro, predhodnik De Biaseja, Luigi Geremia, načelnik sekcije ministrstva za predstave, Emanuele Papparela, uradnik generalnega ravnateljstva za predstave, Alfredo Pennacchia, uradnik generalnega ravnateljstva za predstave, Francesco Pitolli, bivši načelnik oddelka za predstave, Ser-gio Ruf fini, načelnik sekcije generalnega ravnateljstva za predstave, in Francesco Zarbano, knjigovodja generalnega ravnateljstva za predstave. Obtožnica pravi, da so funkcionarji ministrstva dovoljevali subvencije gledališkim podjetnikom, ki za to niso imeli pravice, in so izplačevali tudi subvencije za predstave, katerih nikoli ni bilo, ali ki so bile na-pravljene v nasprotju z zakonskimi določili, V Livornu so menda že sklenili ustanoviti novo •komunistično marksistično-leninistično stranko* na kongresu, ki se je pričel včeraj in se bo jutri zaključil. Uradno bodo sporočili to ustanovitev jutri na tiskovni konferenci. Mnogo se govori, da kongresu prisostvuje ataše za kulturo albanskega veleposlaništva dr. Nuri, kar je verjetno, saj je kongresu poslal pozdrav tajnik albanske partije Hodža. Govori se tudi o izvolitvi centralnega komiteja, katerega tajnik bo baje Fosco Dinucci. F ranči j a-B olgar i j a PARIZ, 15. — Ob zaključku obiska predsednika bolgarske vlade Živkova v Parizu so objavili skupno poročilo, ki. poudarja, da je glavni smoter politike Francije in Bolgarije pomirjenje med zahodnoevropskimi in vzhodnoevropskimi državami. Sporočilo pravi, da sta obe strani priznali, da je ustvaritev ozračja pomirjenja v odnosih med vzhodom in zahodom na evropski celini bistveni smoter politike obeh držav. Z bolgarske strani so poudarili zanimanje za razvoj politike dobrega sosedstva med balkanskimi državami in ugodne perspektive, ki jih daje nedavni razvoj. Francoska vlada je sprejela to na znanje in je priznala veliko važnost teh problemov. Obe strani sta izrazili zaskrbljenost zaradi vojne v Vietnamu Nato ugotavlja poročilo, da se odnosi med Francijo in Bolgarijo stalno razvijajo, in dodaja, da so v zadnjih letih znatno napredovali na gospodarskem sektorju. Predsednik bolgarske vlade je poudaril, da je za Bolgarijo važen nadaljnji razvoj njenega izvoza kmetijskih pridelkov in manufak-tumih izdelkov. Pripomnil je, da bi Bolgarijo lahko v precejšnji meri kupovala material za razne naprave. Italijanska šola na Koprskem Na Koprskem se je pričelo šolsko leto že v začetku prejšnjega meseca in torej nekaj prej kot v slovenskih šolah v Italiji. Istočasno s slovenskimi na koprskem, odnosno hrvaškimi šolami r.a bujskem področju so se otvorile tudi tamkajšnje šole za italijansko narodnostno manjšino. O položaju in o nekaterih vprašanjih italijanskih šol smo prosili za informacije svetovalca za šolstvo za italijanske šole pri Zavodu za prosvetno in pedagoško službo, pripadnika italijanske manjšine, prof. Lea Fu-sillija. Rad je odgovoril na naša vprašanja. Vpr.: Kakšen je letošnji vpis na italijanske šole na kopr skem področju? Odg.: Šolsko leto se je redno pričelo 5. septembra. Vpis je presegel vsa naša pričakovanja, saj se je v osnovne šole letos vpisalo 20 učencev več kot jih je bilo lani, v srednjih Nova sezona Slovenskega gledališča se je pričela v četrtek z dramo Maksima Gorkega Na dnu. Včeraj zvečer je bila prva repriza, danes popoldne pa bo tretja. Predstava je gledalce nadvse prijetno presenetila. Prepričani smo, da bodo vse predstave privabile mnogo obiskovalcev. (Na sliki sta Leli Na-krstova kot Ana in Jožko Lukeš kot Luka.) — Slovensko gledališče odpotuje ta teden v Maribor, kjer bo v četrtek nastopilo z dvema predstavama Tavčarjevega Mrtvega kanarčka v okviru tedna slovenskih gledališč. — Kot posebno novost pa sporočamo, da bo v petek nastopilo v Kulturnem domu beograjsko gledališče Atelje 212, ko se bo vračalo iz Firenc z nastopa na II. mednarodnem festivalu stalnih gledališč. (Več o tem berite na 6. strani.) šolah pa je število vpisanih dijakov narastlo za 46. Vpr.: Koliko je sedaj vseh vpisanih dijakov in učencev v italijanskih šolah? Odg.: Odgovor se nanaša samo na področje Koprščine, to se pravi treh občin: Izole, Kopra in Pirana, kjer je sedaj vpisanih v devetih osnovnih šolah 446 učencev, v štirih srednjih šolah 103 dijaki, v štirih otroških vrtcih pa je 34 otrok. Vpr.: Kako je z učnim osebjem, odgovarja število, je zadovoljiva strokovna in pedagoška raven, kakšen je status? Odg.: Treba je razlikovati položaj na osnovnih in na srednjih šolah, ki je različen. V nižjih razredih osnovnih šol so vsa mesta zasedena s strokovno usposobljenimi učnimi močmi, pripadniki italijanske manjšine, ki so dobili u-strezno kvalifikacijo na učiteljiščih ali na višjih pedagoških zavodih. Na višjih razredih o-snovnih šol, ki odgovarjajo vaši nižji enotni srednji šoli, pa še štirje pedagogi sedaj dokončujejo študije na višji pedagoški akademiji, tako da bo čez tri leta to vprašanje dokončno rešeno. Za 103 dijake italijanskih srednjih šol je 14 stalno zaposlenih profesorjev, poleg tega pa 20 honorarnih. Tukaj obstajajo resne težave, katere ne bomo mogli tako naglo rešiti in bo potrebnih več let. Predvsem zelo težko dobimo profesorje italijanske narodnosti, ker je število manjšine omejeno in se še med njo redki odločijo za pedagoški poklic. Istočasno imamo tudi težave z nekaterimi predmeti: s poukom glasbe in umetnosti, nekaterimi znanstvenimi predmeti, kot so biologija in kemija ter podobno. Zato se moramo za pouk nekaterih predmetov še vedno posluževati honorarnih moči, pa tudi nekaterih profesorjev slovenske narodnosti, ki so kon. čali italijanske šole in popolnoma obvladajo italijanski jezik. Vpr.: Kaj pa učni pripomočki, didaktični material in zlasti učne knjige, Odg,.- Najbolj pereče in še vedno nerešeno vprašanje predstavljajo učne knjige za osnovne šole. Že pr-d nekaj leti smo čutili potrebo, da uvozimo iz matične dežele nekatere učne knjige za višje razrede osnovnih šol, ki bi takrat lahko bistveno pripomogle k širjenju obzorja in utrjevanju znanja. Zato smo se obrnili na mešano komisijo za izvajanje londonskega sporazuma, da bi zadosti-li tej potrebi. Komisija je rešila to vprašanje in — sicer nekoliko pozno, vendar pa pravočasno — smo lani v februarju in torej v pričetku drugega semestra, prejeli učne knjige. Mešana komtrija nam je za letošnje šolsko leto obljubila, da bo poskrbela učne knjige pravočasno in torej do 5. septembra. žal pa iz nerazumljivih razlogov do sedaj knjig še nismo prejeli, kar pomeni, da že mesec in pol dijaki obiskujejo šolo in nimajo nujnih učnih knjig. Lahko še dodam, da se učenci, starši in učitelji stat no obračajo na Zavod za prosvetno pedagoško službo, zahtevajo pojasnila in izražajo nerazpoložen j e zaradi tega stanja. Naš zavod je naredil vse korake, žal pa je nemočen in je že večkrat interveniral pri odoovornih oblasteh. Omenjene knjige se nanašajo predvsem na pouk materinega jezika in zemljepisa ter nekaterih drugih tehničnih predmetov. Za ostale predmete pa knjige tiska Založba ERIT iz Reke in zadovoljuje potrebe naših šol. Tako je EDIT izdala za nižje razrede osnovnih šol vse učne knjige, ki pedagoško in didaktično odgovarjajo učnim načrtom in potrebam. Prej sem rekel, da «zadovoljujejo> potrebam, ker niti mi prosvetni delavci nismo s temi knjigami povsem zadovoljni, zlasti glede njih grafične opreme. Na. ša založba bo morala narediti še večje napore, da bo izboljšala te knjige. Naše šole uporabljajo učila, ki so jih izdelale naše tovarne in v tej zvezi ni vprašanj. Težave pa obstajajo, kjer je v ospredju italijanski jezik: pri diafilmih, pri ploščah, geografskih kartah in podobnih učnih pripomočkih, ki so nujno vezani na materini jezik. Tudi tukaj je treba omeniti potrebo doslednega izvajanja sporazuma o kulturni izmenjavi, ki predvideva izmenjavo audio-vizivnih sredstev. Vpr.: Je letos prišlo do kakšnih izprememb v okviru šolske mreže? Odg.: V Dujščini v Novi Vasi smo na posredovanje Italijanske unije za Istro in Reko otvorili rovo osnovno šolo, ki pa ne spada v mojo pristojnost, temveč v pristojnost mojega kolega iz Pule. V to šolo je za sedaj vpisanih devet učencev, predvidevamo pa, da bo prihodnje leto število višje. Poleg tega so letos uvedli nalašč za italijanske dijake avtobusno zvezo med Bujščino in gimnazijo v Piranu ter strokovnimi šolami v Izoli. Da smo točnejši: gimnazijo v Piranu posečajo štirje dijaki iz Bujšči-ne, ekonomsko srednjo šolo v Izoli šest, vajeniško šolo 14 in oddelek za šivilje pa sedem. Torej gre za štiri dijake gimnazije in za 27 učencev strokovnih šol iz Bujščine, ki se poslužujejo te ugodnosti. Vpr.; S tem smo že prešli na vprašanje šolske mreže in r.a nujno izpopolnitev z ustreznimi strokovnimi šolami, kar zanima pripadnike slovenske skupnosti v Italiji, saj se trudimo, da bi bili otvorjeni u-strezr.i strokovni zavodi. Kakšen je položaj strokovnega šolstva italijanske manjšine v Jugoslaviji tako na koprskem pod. ročju, kot na celotnem področju. kjer ta manjšina prebiva? Odg.: Stalni razvoj industrije zahteva, da se pripadniki i-talijanske skupnosti vključijo v ta tehnični razvoj. To potrebo globoko občutijo pripadniki italijanske skupnosti, da bi se lažje vključili v družbeno življenje. Zato bi bilo prav, če bi se v večjih centrih (Pula, Reka) ustanovili manjšinski strokovni šoli z različno usmeritvijo. Na obstoječi vajeniški šoli v Izoli pa se že pripravlja reorganizacija, ki bo omogočala poklicno izobraževanje v več smereh. V ostalih krajih, kjer obstajajo ustrezne strokovne večinske šole (slovenske ali hrvaške), pa predlagamo, da se osnovni predmeti poučujejo v materinem jeziku, BOGO SAMSA IG. o!:tobra 1C66 PnjSorslcTdnevnSk — 2 — OB STOLETNICI ■v Cas dela za nas 7\fi hotel, da bi omenili nje- 1 ▼ govo ime. Niti kraj, kjer smo ga obiskali. Vendar nam je dovolil, da zabeležimo nje gove besede in jih tudi objavimo. Kajti, tako je menil, trenutno ie vedno ni čas za to, da bi stopil v javnost v polni Vendar, čas dela za nas, je med razgovorom večkrat o-menil in tudi poudaril. Sedeli smo v veliki sobi njegove nove župnije, kjer je pred kratkim postal nadžupnik. Iz uboge in revne slovenske beneške župnije so ga premestili v bogatejšo, večjo župnijo, vendar v Furlanijo. In tudi povišali so ga. Postal je nadžupnik, monsignor. Vendar je ostal človek. Zvest in pošten, neuklonljiv in preudaren. Skratka, osebnost. Ko je odhajal iz svoje slovenske fare v Benečiji, je svojim zupljanom zapustil pisano slovensko brošurico, v kateri je v uvodu zapisal: Mojim prednikom v spomin in mojim naslednikom v opomin. V uvodni opombi pa je dodal: «Ta bro-iurica noče biti en molitvenik ampak samo ena skromna zbirka ljudskih nabožnih običajev.» Od svojih slovenskih faranov pa se je poslovil v poslovilni, natisnjeni besedi, ki tako lepo zveni v beneški slovenščini. Zato jo navajamo v celoti: ♦Dragi moji farani! Najparvo novjem vam. de pišem po vašim zak’ pišem za vas. Prosim, nič naj mi na za-mjerejo tisti ki so bli željel’ mlet adne bukve pisane po go-sponsko. Potiš vam porečem de me je nudila pisat jubezan do vaših ljepih pobožnih navad. Pru za pru jest na pišem, samuo prepišem kar an kakuo ste me vi druz’ naučili. Sadale r*> ko se parbliža cajt moje li-čitve z te mene drage fare, ju-bežen še buj me sili r.a pisanje. Zdi se mi kukar de b’ se odmevale okuole menč besjede ki (ih Je Jau Ježuš apostolnam potem ko je s čudežam nasitu pet taužent ljudi u puščavi: ♦Poberite koščiče ki so ostali da se ne verderbajo.» Kaj dragih an svetih starin Jih je nardilo že konac tle par nas, ali skuoze prešernost ali skuoze nemarnost! Ce se zgubi še kar je ostalo od tistega svetega zaklada ki smo ga pouer-bali od naših tih rančih, smo sami krivi. Zatuo jest sam prepisu an dau tiskat tole devetico. Ko pa jo boste molili zmislitese na use tiste ki so jo zložli an ki so nam izročili.* In zdaj je bil ta neslovenski duhovnik pred menoj, človek, ki so ga v dvajsetih letih po vojni preganjali, blatili in obrekovali po časnikih samo zato, ker je vztrajno svojim ovčicam pridigal in maševal v slovenščini, ki je živel in delal samo za svoje farane. Ki jim je ob odhodu zapustil natisnjeno slovensko knjigo in ki je v svoji uvodni, oziroma poslovilni besedi 2. februarja letos morda največ in vse povedal o sebi. Predvsem je bil duhovnik, in, ne glede na narodnost, se je v svojem poklicu globoko zavedal, da mora s svojimi farani govoriti v njihovem jeziku, da jim mora v njihovem jeziku stati ob strani in jim pomagati. Tako je že zdavnaj pred sklepi drugega vatikanskega koncila po svoji vesti in prepričanju govoril in delal s svojimi fara ni v domačem jeziku, kar je še mnogo bolj povečalo sovraštvo in gonjo njegovih nasprotnikov, ki nikakor niso mogli razumeti, kako more duhovnik, kt ni slovenskega rodu, biti ta Ijenih mož v Benečiji, ki že sluti zmago svojega poslanstva, kajti res ni zaman večkrat poudaril, da čas dela zanj, za nas, Za beneške Slovence in sploh za vse ljudi, ki jasno spoznavajo, da pomeni danes priznanje slehernemu človeku njegove osebne pravice hkrati priznanje lastnega človeškega dostojanstva. Vstali smo, da bi se poslovili od rnonsignorja, toda ta nas je zadržal še za hip in poprosil, naj malce počakamo. Kmalu se je vrnil in slehernemu izročil v kuverti svoje štiri publikacije, ki spet po svoje pričajo o njegovi res vsestranski dejav-noti. In med njimi je bilo tudi delce izpod njegovega peresa, ki smo ga navedli v uvodu našega pisanja. Skozi mogočno vežo, v kateri vise slike njegovih prednikov, med katerimi so nekateri postali tudi škofje, nam je pokazal portret furlanskega škofa Ca-sasole, ki je bil nekoč župnik v tej fari. «Vidite,» in pokazal je podobo na steni. *bil je furlanski škof, vendar ie dal vred petdesetimi leti natisniti prvi molitvenik v beneški sloven-ščfzri.« Monsignor nas je pospremil do praga. Zunaj je lilo vendar pa smo odhajali od njega z zavestjo, da smo srečali in spoznali resnično velikega moža, ki je znal premagati vse nacionalne in podobne predsodke. In to vsekakor m malo. Resnično vredno velikega moža. d ž Bilo je pred sto leti (Nadaljevanje s 1. strani) hovnikov, da so naslovili na samega Mussolinija zahvalno pismo, ker je odpravil rabo slovenskega jezika v cerkvi. Prišla je druga svetovna voj na. Tudi beneški Slovenci so se pridružili odporniškemu gi banju, tako da so jih nacifaši sti pobijali in jim požgali ne šteto vasi. Prišel pa je po kon ou vojne tudi trikoloristioni te ror s tolikerimi človeškimi žrtvami. Toda zgodilo se je, ko je pred več kot sedmimi leti rimski parlament razpravljal o zakonskem predlogu, v katerem je bilo zapisano, da morajo tudi beneški Slovenci, imeti slovenske šole, da je čedadski demo-kristjanski senator in član vlade sklical župane slovenskih beneških občin, da so podpisali izjavo, naslovljeno na predsednika republike, da slovenskih šol ne potrebujejo. Ta senator — kot je včeraj poročal tržaški radio med deželnimi novicami — tudi v teh dneh motovili po slovenskih občinah čedadskega okraja. Verjetno pripravlja nekaj podobnega kot pred sedmimi leti. Če je temu tako, se samo ob sebi postavlja vprašanje: v čem je bistvena razlika med zahvalo šestih slovenskih duhovnikov pred 32 leti tedanjemu predsedniku vlade in izjavo slovenskih beneških županov pred sedmimi leti tedanjemu predsedniku italijanske republike? In kakšna bi bila razlika letos, če se bo zgodilo nekaj podobnega? Toda upajmo, da bo takih komedij vsaj za stoletnico enkrat za vselej konec. Kajti prisotnost poglavarja države, ki mu je prva in naj višja dolžnost spoštovanje republiške u- domačega, konkretno slovenskega jezika v cerkvi. In ko smo tako sedeli v njegovi nadžupniji sredi furlanske ravnine, nam je mogočno, za mišljeno in skoraj svetopisemsko, v dolgem monologu govoril, ne toliko o sebi, kot o svojem dosedanjem, pa tudi prihodnjem delu. tDosledno sem za uporabo jezikam domačih prebivalcev v njihovi cerkvi. To danes po vrhu tudi ni v nasprotju z zna nimi sklepi vatikanskega kon Čila, kajti to je, vsaj zame vpra sanje vesti in človeškega poštenja. Tudi tukaj, V Furlaniji, imamo podobne probleme kot v Benečiji. Morda sem kot Furlan bolje razumel probleme slovenskih beneških vasi in želje preb talcev po domači be sedi v šoli in ce koi In to sem tudi dosledno izvajal ves čas čepi av sem imel veliko nasprotnikov in sem zavoljo tega mo ral marsikaj prestati, čas in razmere niso še povsem naklonjene dokončni legalni zmagi domačega jezika, vendar čas dela za nas. Poudarjam čas dela za nas, čeprav cerkvene oblasti še niso povsem prekinile s staro prakso in so še tukaj določene težave. Toda z zaupanjem v čas in razvoj lahko mirilo gledamo v prihodnost in n-gotavljamo da naša borba in naša zavzetost za to nista bile zaman V tem smislu z zaupa njem gledam v prihodnost in prepričan sem. da ne bo daleč čas, ko bodo ljudje lahko go vorili, molili pisali in se učili tudi pri nas vsak v svojem materinem jeziku.» Monsignor je vstal in nas s tem opozoril, da je pogovor končan. Sicer pa to ni bil niti intervju, niti dialog, temveč monolog enega redkih, osam- ZBOROVANJE V KREMLJU Brežnjev: Za razvoj sovjetsko-ameriških odnosov mora prenehati bombardiranje Sev. Vietnama Ostra obsodba kitajskega razbijaštva - Tudi Gomulka obsodil kitajsko politiko in nemški revanšizein - Napovedan prihod Kadarja in Novotnega v Moskvo MOSKVA, 15. — Centralni komite KP SZ in sovjetska vla da sta povabila Gomulkc in Cyrankiewicza, nai ostaneta še nekaj dni v Moskvi. Drugi člani poljske delegacije pa so danes odpotovali iz Moskve. V kongresni palači v Kremlju Je bilo danes zborovanje sovjelsko- poljskega prijateljstva. Ob tej priložnosti sta govorila Brežnjev in Gomulka. Brežnjev je poudaril, da je sedaj poglavitna naloga komunistov okrepiti enotnost in strnjenost svetovne socialistične skupnosti in mednarodnega komunističnega gibanja v boju proti napadalnim silam. Govoril je zatem o sovjet-sko-poljskih odnosih in poudaril, da se stalno razvijajo. Zlasti je poudaril gospodarsko sodelovanje med socialističnimi državami in dejal, da je treba uresničiti mednarodno delitev dela, specializacijo in sodelovanje v proizvodnji. Omenil je sovjetsko proizvodnjo v prvih letošnjih devetih mesecih in je izjavil, da je letošnji pridelek rekorden pridelek za vseh 49 let sovjetske oblasti. Nato je ugotovil, da v Evropi živi polovica prebivalstva v socialističnih državah. Z uveljavitvijo socializma v Evropi so se možnosti miru povečale. Poudaril je, da sedanje meje ne smejo biti prepadi, ki delijo, temveč morajo služiti miroljubnemu sožitju. Evropski narodi imajo mnogo skupnih koristi. Dejal je, da so s poljskimi delegati ugotovili popolno enakost pogledov o glavnih mednarodnih vprašanjih. Med drugim je tudi ugotovil, da so nedavno napredovali, kar se tiče prizadevanj proti širjenju jedrskega orožja, in je pripomnil, da se bo sovjetska vlada še dalje trudila, da se sklene mednarodna pogodba v interesu vseh narodov, vseh držav, jedrskih in nejedrskih. V zvezi z nedavnim Johnsonovim govorom je z grenkobo ugotovil, da v Washingtonu ne izvajajo logičnih zaključkov v zvezi s spremembami, ki so nastale po drugi svetovni vojni. «Cudno je ravnanje ameriških voditeljev, je izjavil Brežnjev, ki hočejo imeti dobre odnose s Sovjetsko zvezo in z drugimi evropskimi socialističnimi državami, kakor da se ne bi razvijala vojna v Vietnamu in kakor da se ne bi nadaljevalo ameriško vmešavanje v notranje zadeve drugih držav. Za razvoj sovjetsko-ame-riških odnosov, ki jih hočemo tudi mi razviti, je poudaril Brežnjev, mo. ra prenehati bombardiranje Severnega Vietnama, ameriško vmešavanje v Južni Vietnam, umakniti se morajo vse čete ZDA in satelitov s tega podrpčja, zato da bo vietnamsko ljudstvo moglo samo odločati o svoji prihodnosti. Da bo v Evropi zajamčen mir, je treba priznata sedanje..tneje. Izkoriščam priložnost, da zagotovim Poljski in vsem drugim socialističnim državam, da je za Sovjetsko zvezo o-bramba njihovih meja mednarodna dolžnost. Nesmiselne so trditve Bonna, da govori v imenu vsega nemškega ljudstva. Pridobitve socializma v Nemški demokratični republiki dobro brani sila socialističnega tabora. Evropska varnost pomeni svetovni mir.n Brežnjev je nato izjavil, da bo Sovjetska zveza še dalje dajala vso pomoč Vietnamu, in je dodal, da nameravajo vse države •'lanice varšavskega pakta vedno bolj razširiti fronto solidarnosti z Vietna-momo, ter je nadaljeval: ((Zaradi tega je edina grenkoba, ki povzroča brezpogojno prenehanje bombardiranja Severnega Vietnama prvi pogoj za iskanje rešitve. V ta namen je potrebno spoštovati ženevske sporazume. Obsodil je Kitajce, ker so odklonili predloge za koordinirano pomoč socialističnih držav Vietnamu. Obtožil je dalje Kitajce, da razbijajo socialistično enotnost v boju proti imperializmu, kar gre v korist ZDA in njihovi napadalni vojni v Vietnamu. Ugotovil je, da predstavlja zahodno-nemška politika glavno nevarnost za mir v Evropi in je pripomnil, da nemške zahteve po reviziji meje na Odri in Nisi ne uživajo niti ustne podpore zahodnonemških zaveznikov. Na koncu je izjavil, da se nemška združitev ne bo nikoli ures. ničila z likvidacijo vzhodnonemške republike. V Budimpešti so sporočili, da je danes odpotoval v Moskvo na prijateljski obisk prvi tajnik madžarske komunistične stranke Janoš Kadar na vabilo centralnega komiteja KP SZ. Spremljajo ga še drugi člani partijskega vodstva. V Moskvi se je zvedelo, da bo v ponedeljek prišel v Moskvo tudi češkoslovaški predsednik Novotony, ki ga bodo spremljali predsednik vlade Lenart in drugi voditelji. Zahodne agencije zatrjujejo, da bo prihodnji teden v Moskvi sestanek najvišjih predstavnikov držav članic varšavskega pakta. Te domneve pokrepljajo z dejstvom, da so poljski voditelji odložili odhod iz Moskve, ter da je napovedan prihod Kadarja in Novotnega. SEJA VARNOSTNEGA SVETA OZN Poziv Portugalski NEW YORK, 15. — Varnostni I na od privolitve Sirije, ker Je ne-svet Združenih narodov je zaklju- preklicna)). čil razpravo o kongoški obtožbi pro- Sirski delegat Tomeh Je izjavil, ti Portugalski, da dovoljuje plačan- da Je sedanje stanje zelo podobno cem delovanje na angolskem ozem- stanju leta 1956 ob napadu na Suez. lju, da bi zrušili sed&njo kongoško Zanikal je, da Ima stiska vlada ............ ... - ... . . vlado in pripeljali na oblast Com-beja. Portugalska Je vse te obtožbe zavrnila. Sprejeli so resolucijo, ki ugotavlja kongoške obtožbe in portugalsko zanikanje Hv poziva portugalsko vlado, naj ne dovoli tujim plačancem, da bi uporabljali Angolo kot oporišče za delovanje z namenom vmešavanja v notranje zadeve Konga. Vse države poziva, naj se ne vmešavajo v notranje zadeve Konga, ali pa naj ustavijo to vmešavanje. Zatem poziva glavnega tajnika, naj od blizu sledi izvajanju te resolucije. Pri glasovanju, ki poziva Portugalsko, naj ne dovoli tujim plačancem, da bi uporabljali Angolo za svoje delovanje, so se ZDA, Francija. Velika Britanija ln Nova Zelandija vzdržale; ko so glasovali o celotni resoluciji, pa je bila sprejeta soglasno. Na včerajšnji nočni seji je varnostni svet razpravljal o pritožbi Izraela proti Siriji »zaradi napadalnih dejanj«. Izraelski delegat Aba Eban je govoril o «slrski teroristični dejavnosti« na izraelskem ozemlju in Je poudaril, da je neodvisnost in suverenost Izraela ((zgodovinska stvarnost, ki ni odvis- kakršno koli odgovornost pri incidentih, ki jih omenja Izrael. Med drugim Je Tomeh izjavil, da je Izrael kolonialistična država, ki brani Interese imperialističnih monopolov z namenom uničenja slehernega gospodarskega in socialnega napredka na tem področju. Dodal je, da je Izrael Izvršil vrsto napadov in stalno kršil svoje mednarodne obveznosti. Ameriški delegat Goldberg, francoski delegat Seydoux in britanski delegat Caradon so odločno podprli Izrael. Sovjetski delegat Fedoren-ko pa je izjavil, da je «blla hitra izraelska pritožba na varnostni svet zvijača, ki naj prikrije vojaške namene izraelskih ekstremističnih krogov proti Siriji«. Poudaril je, da so izraelske obtožbe proti Siriji neutemeljene, ker ni dokazano, da so atentatorji prihajali s sirskega ozemlja. Fedorenko je nato ugotovil, da Izrael zbira vojake na meji s Sirijo ter pripravlja letalski napad na Sirijo in globok vdor na sirsko ozemlje. Novozelandski delegat Je izjavil, da bi moral varnostni svet najprej izreči zaskrbljenost ter pozvati obe strani, naj spoštujeta obveznosti, ki izhajajo iz premirja v Palestini. niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiimiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii VČERAJ V IGRI MED DVEMA OCNJEMA» ZA SSI Zmaga mladink Skamperla A in Nabrežincev Sokola B Tekmovanje v igri med dvema ognjema, ki je bilo včeraj v okviru' 9. slovenskih športnih ig^r, se je zaključilo z zmago nabrežinske ekipe Sokola B med mladinci in A ekipe svetoivanskega Pd Škamperle med mladinkami. Vse borbe so bile zelo ostre in razburljive ____ . stave, mora biti Jamstvo, da ko goreč pristaš in zagovornik | jj0 ljudstvo, med katero je pri- ____ J __ I______— nlrtK/)'»-l šel v tako slovesnem trenutku, končno začelo uživati z ustavo zajamčene pravice, med katerimi je v prvi vrsti šolska vzgoja v lastnem materinem jeziku, na katero že sto let zaman čaka. Etiopski cesar v Kairu KAIRO, 15 — Etiopski cesar Haile Selasie je prišel davi na tridnevni uraden obisk v Kairo v o-kviru svojega dvotedentskega potovanja po nekaterih državah Bližnje, ga arabskega vzhoda. Do sedaj je že obiskal Kuvajt, Bejrut in Aman, odpovedal pa je svoj obisk v Bagdadu. Na letališču v Kairu so ga sprejeli oredsednik Naser in glavni voditelji ZAR, predstavniki koptsko-pravoslavne cerkve in velika množica. V Kairu so skupine Eritrejcev demonstrirale pred etiopskim poslaništvom Vzklikali so proti cesarju. Policija je aretirala 37 demonstrantov Tem je uspelo vdreti v garažo poslaništva, kjer so zažgali en avtomobil. Večina osebja je tedaj bila na letališču, da sprejme cesarja. Demonstranti so člani skupine Eritrejcev, ki hočejo združitev z eritrejsko republiko. bolj, ker je Kitajska cialistična država, ki ima skupne meje z Vietnamom. Kitajci delajo s svojim ravnanjem velike usluge imperialistom. Kar se sedaj dogaja na Kitajskem, skrbi komuniste vsega sveta in ne bi bili zvesti do samih sebe, če ne bi rekli, da kitajsko razkolništvo nima nič opraviti z marksizmom in leninizmom. Kitajci samo škodujejo marksizmu in leninizmu. Govoril je nato Gomulka, ki je poudaril, da so med razgovori ugotovili popolno enotnost stališč obeh strani o vprašanjih, ki so jih o-bravnavall. Poudaril je važnost pogodbe o prijateljstvu, zavezništvu in vzajemni pomoči s Sovjetsko zvezo in Izjavil, da se Je trgovinska izmenjava med obema državama povečala. Tudi Gomulka Je Izjavil, da je ter so potekale ob bučnem navijanju številnih mladih grl. Izidi so naslednji (prva navedena ekipa je zmagala, druga pa Je bila Izločena): MLADINKE CANKAR B - Breg B BREG C — Cankar A ŠKAMPERLE A - Škamperle C CANKAR B — Sokol A BREG C — Škamperle B KRAS — Sokol B ŠKAMPERLE A - Breg A Četrtfinale CANKAR B — Breg C ŠKAMPERLE A — Kras Za 3. in 4. mesto BREG C — Kras Za 1. in 2. mesto ŠKAMPERLE A — Cankar B LESTVICA 1. ŠKAMPERLE A (Julka Bezeljak, Milena Bogateč, Gabrijela Čandek, Nadja Fonda, Marta Kocjančič, Tatjana Prašelj, Nadja Križ-mančič, Nadja Lozej, Ivana Placer). 2. CANKAR B (Nacija Deponte, Laura Tul, Klavdija Korošec, Eli-de Poropat, Branka Bandi, Vesna Purgar, Mara Stefančič). 3. BREG C 4. KRAS MLADINCI BARKOVLJE — Sokol A SOKOL B — Breg A ŠKAMPERLE A — Škamperle B BARKOVLJE — Kras B KRAS A — BREG B SOKOL B — Cankar A ŠKAMPERLE A — Breg B Četrtfinale BARKOVLJE — Kras A SOKOL B — Škamperle A Za 3. in 4 mesto KRAS A — Škamperle A Za 1. in 2. mesto SOKOL B — Barkovlje LESTVICA 1. SOKOL B (Peter Caharija, Sergij Cah, Franko Blažič, Peter Ukmar, Boris Fabjan, Marko Kalan, Igor Zadnik, Peter Opatti, Savino Trepiat, Lucijan Pieri). 2. BARKOVLJE (Andrej Prašelj, Sandi Pertot, Ermes Žnidaršič, Bogdan Milič,Sergij Zivic, Silvan Scheimer, Savino Vodopivec, Vladimir Cunja, Janko Furlan, Edi Starc, Peter Starc). 3. KRAS A 4. ŠKAMPERLE A im iiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii||||||l|||IIIIIU|„,m,|llll|miin|||||||||||||||||||)I|||||||(((||) NOGOMET DANES Danes ob 14.45 Triestina - Como Danes bo v gosteh Triestine nevarni Como, ki spada med tiste, ki stremijo k promociji. Zal ima trener Triestine Caciagli precejšnje skrbi s sestavo enajsterice, ki bo ob odsotnosti Ferrare in Beorchie zelo verjetno naslednja: Colovatti,.................................... Martinem, D’Eri, Kuk, Sadar, Pal-1 KIN6ASA, 15. — Splošna zveza kongošklh študentov (UGEC) je ob svojem letnem vsedržavnem kongresu poudarila odločenost, da napravi iz Konga socialistično državo Na kongresu so delegati tudi poudarili, da se bo zveza študentov postavila v službo kongoškega ljudstva, da mu pomaga pri osamosvojitvi in pri borbi proti vsem oblikam zatiranja, diktature in kapitalističnega monopola. V zvezi so včlanjeni vsi kongoški univerzitetni študenti, ki študirajo doma ln I v tujini. Sedanji kongres združuje predstavnike študentov v Kon; ‘ DANES na Opčinah planinsko orientacijski pohod SŠ!_ Zbor ob 8. uri - Ne pozabite na specialko, kompas in pisalo UJC | igU, fci, I Belgiji, Franciji, SZ, CSSR, Švici, in v drugih državah. Udeležence POP opozarjamo, da se morajo zbrati danes najkasneje ob 8.00 uri zjutraj v prostorih Prosvetnega doma na Opčinah. Zamudniki ne bodo pri-puščeni k tekmovanju. Vsaka ekipa naj prinese s seboj seznam tekmovalcev z označenim kapetanom moštva. V kolikor ima društvo več ekip naj bo poleg društvenega imena oznaka ekipe s črko (A, B, C itd.). Vsaka ekipa mora imeti zemljevid - specialko področja «Pog-gioreale del Carso« Fo. 40A II S.O. 1:25.000. Brez te specialke ni mogoče tekmovati. V veliko pomoč bo tekmovalcem tudi zanesljiv kompas. Ekipa naj ima tudi pisalo, da si bo pred startom začrtala na specialki progo in nato pisala rešene naloge. Vsak tekmovalec naj ima dobro obuvalo, ker precejšen del proge poteka po brezpotnem zemljišču. po gmajnah in gozdu. Tekmovalce tudi prosimo, naj oblečejo po možnosti oblačila, ki ne padajo v oči (zelenkasta, rjavkasta. temnejša) in ne živih barv svetla, rdeča, rumena itd.), ker sicer olajšajo nasprotnikovi ekipi, ki ji sledi iskanje poti, kajti upadljivo oblečene ekipe so da- leč vidne. V primeru deževnega vremena naj vsakdo prinese s seboj dežni plašč in perilo, ter obutev, da Se po tekmovanju preobleče ln preobuje. Vse udeležence opozarjamo, da ne bo smel noben tekmovalec zapustiti Prosvetnega doma, dokler ne pride na cilj zadnja ekipa. Ker bo tekmovanje trajalo (na progi) približno 3 do 4 ure, starti (predvidoma v petminutnih presledkih) pa bodo trajali približno dve uri ln pol, se tekmovanje ne bo zaključilo pred tretjo ali četrto uro popoldne. Vsi udeleženci naj zato vzamejo s seboj zajetno malico, pijača pa bo na razpolago na startnem mestu. Ker tekmovanje V' POP sloni na strogem spoštovanju pravil ln tekmovalnih oznak ob progi, sporoča prireditelj, da bo vsako ugotovljeno malverzacijo kaznoval z diskvalifikacijo celotnega društva in ne samo prizadete ekipe. Ekipa, ki bi med tekmovanjem odstopila, se bo morala po najkrajši poti vrniti na startno mesto in to v najkrajšem času. Vsa ostala navodila bodo dobili tekmovalci pred startom. PRIREDITELJ cini, Ridolfi, Scala, Ive, Canzian in Gentili. Tekmo, ki se bo začela ob 14.45, bo sodil Cantelll. Spored današnjih tekem je naslednji: GA (5. kolo) ATALANTA — NAPOLI BRESCIA - L. VICENZA FIORENTINA — MANTOVA POGGIA — VENEZIA LECCO — INTER MILAN — LAZIO ROMA — CAGUARI SPAL — BOLOGNA TORINO — JUVENTUS DOMAČI NOGOMKT JUNIORJI Ob 8. na Igrišču Pončane Ponziana — Breg * • * NARAŠČAJNIKI Ob 12. na Igrišču Pončane Ponziana — Breg * * * PRVO MOŠTVO Ob 15. uri v Boljuncu Breg — Primorje • * * Ob 12.45 v Boljuncu UNION . VESNA (6. kolo) AREZZO — ALESSANDRIA CATANIA — VERONA CATANZARO — SAVONA MODENA — POTENZA PIŠA — MESSINA REGGIANA — NOVARA REGGINA — LIVORNO SALERNITANA — PALERMO SAMPDORIA — GENOA VARESE - PADOVA A SKUPINA CLi TRIESTINA — COMO BIELLESE — CRDA LEGNANO — PRO PATRIA MARZOTTO — CREMONESE MESTRINA — ENTELLA MONZA - UDINESE PIACENZA — TREVIGLIESE RAPALLO — TREVISO VERBANA — SOLBIATESE HOKEJ Včeraj Je bilo na stadionu srečanje v hokeju na travi med Ju-niorskima in članskima reprezentancama Furlanije - Julijske krajine in Slovenije. Medtem ko se Je tekma članskih ekip zaključila neodločeno brez gola, so domači ju-niorji premagali slovenske tekmece 2:0 (1:0). Gola sta za domače moštvo dosegla Deschman in Mervini. *U NEDELJA 16. OKTOBRA Radio Trst A 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 — Poročila: 8.00 Koledar; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Maša; 9.50 Godalni orkestri; 10.15 Poslušali boste; 10.45 V prazničnem tonu; 11.15 «Petnajstletni kapitan«; 12.00 Nabožna glasba; 12.30 in 13.30 Glasba po željah; 13.00 Kdo, kdaj, zakaj; 14.45 Klarinetist A. Shaw; 15.00 S pesmijo naokrog; 15.30 Pregelj: «Tolminci»: «čudna velika noč«; 16.00 J. Slavenski: Lirski kvartet; 16.20 Revija orkestrov; 17.15 Obisk v diskoteki: 18.00 Koncert v miniaturi; 18.25 Glasba za dobro voljo; 19.15 Nedeljski vestnik'; 19.30 Napevi; 20.00 Šport; 20.30 Bednarik: «Pratika»; 21.00 Kromatična fantazija; 22.00 Nedelja v športu; 22.10 Samospevi; 22,30 Pesmi brez besed; PONEDil EK, 17. OKTOBRA Rado Trst 4 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 — Poročila: 7.00 Koledar; 7.30 Jutranja glasba; 11.30 Šopek slovenskih; 11.45 Trije ansambli; 12.15 Brali smo za vas; 12.30 Za vsakogar nekaj; 13.30 Melodije, 17.00 Orkester C. Pacchiorija; 17.20 Zabavali vas bodo; 18.00 Ne vse, toda o vsem; 13.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Grieg: Koncert za klavir in orkester; 19.00 Kvartet «The Satisfiers«; 19.15 Iz zgodovine slov. književnosti; 19.30 F. Bon-gusto, E. Calvert in F. Hardy; 20.00 Šport; 20.35 Ital. pentagram; 21.00 S. Janežič: «Otok življenja in Smrti«; 21.10 Tamburaški an sambli VČERAJ NA FESTIVALU EVROPSKE KOŠARKE Olimpija 92 Simmenthal 83 Sinoči je ljubljanska Olimpija zabeležila izreden uspeh: v tretjem dnevu Festivala evropske košarke so Ljubljančani s presenetljivo in zelo učinkovito igro premagali bolj kvotirane italijanske in evropske prvake milanskega Simmenthala. Zaradi nenadne okvare na tele fonskem omrežju nismo dobili poročila našega dopisnika, zaradi česar se ne moremo spuščati v podrobnosti. V vrstah Olimpije Je nastopil tudi Korač, medtem ko je Simmen thal igral brez Bradleya, ki je takoj po zmagoviti tekmi z Evropo odpotoval v Oxford. Olimpija je odlično zaigrala predvsem po zaslugi Bassina, ki je dal celotni ekipi ritem. Zaradi tega so Ljubljančani zaključili že prvi pol čas v vodstvu. V drugem se je igra še bolj razživela in čeprav so Milančani skušali nadoknaditi razliko, jih Ljubljančani, ki so bili zelo učinkoviti, niso puščali do svojega koša. Izid Olimplja-Simmenthal 92:83 (44:34). * • • Sinočnja prijateljska tekma v košarki med peterkama Lloyda A-driatica in beneško Noalex se je zaključila z 80:47 v korist gostov. 9.30 Kmetijska oddaja; 9.45 Nabožna oddaja: 12.15 Sedem dni športa; 14.00 «E1 Campanon«. Koper 7.30, 12.30, 14.30, 19.15 — Poročila; 7.15 jutranja glasba; 8.00 Prenos RL; 9.05 Zabavni zvoki; 9.30 Nedeljsko srečanje; 9.45 Zabavni orkester; 10.00 Prenos RL; 10.30 Popevke; 10.45 Glasbeni zmenek; 11.00 Dogodki in odmevi; 11.15 Zbor in orkester; 11.30 Današnji pevci; 11.50 in 13.05 Glasba po željah; 12.35 Zunanjepolitični pregled; 13.30 Sosedni kraji in ljudje: 14.00 in 14.45 Glasba po željah; 15.30 Domače pesmi in melodije; 16.00 Prenos RL; 18.30 Nedelja na športnih igriščih; 19.00 Športne vesti; 19.30 Prenos RL. Nacionalni program 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 - Poročila; 7.15 jutranja glasba; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Skladbe za godala; 9.15 Nabožna oddaja; 10.35 Nove plošče; 11.40 Roditeljski kro žek; 13.30 Filmska in odrska glasba; 14.00 Veliki orkestri in slavni solisti; 14.30 Koncert na trgu; 16.00 Nogomet od minute do mi nute; 17.00 Simf. koncert; 18.25 Plesna glasba; 19. Športna ne delja: rezultati, kronike in komentarji; 20.25 Ital. orkestri: 21.00 Saksofonist Gourdet in pianist Mellinger; 21.40 Pesmi; 22.15 Ples. II. program 7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 19.30 -Poročila; 7.35 Jutranja glasba; 8.45 Oddaja za ženske; 9.35 in 10.35 Veliki variete; 11.00 Zbori z vsega sveta; 11.35 Pevci na. odru; 12,'0(J Športna prognoza; 13.45 Revijski spored; 14.30 Teden aktualnosti; 15.00 Oddajali smo; 16.15 Klakson; 17.00 Giasba in šport; 18.35 Vaši izbraici; 20.00 Glasba ro željah; 21.00 Jazz; 21.40 šport; 21.50 Glasbeno-govorni spored. III. program 12.05 Plošče; 12.25 Tretja stran; 13.15 Duo Russo-Safred; 13.30 Domače pesmi; 13.45 Miglia: «Sličice iz življenja v Istri«. Koper 6.30, 7.30, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.15 - Poročila; 7.15 Jutranja glasba; 8.00 Prenos RL; 10.15 Skladbe za orkester; 10.35 Od opere do opere; 11.00 Otroški kotiček; 11.15 Plošče; 11.30 Današnji pevci; 11.45 Glasbeni zmenek; 12.00 in 13.00 Glasba po željah; 13.40 Mala prodajalna plošč; 14.00 Medjimurske pesmi; 15.00 Popevke; 15.45 Godba na pihala; 16.00 Iz športnega življenja; 16.20 Športni ponedeljek; 16.30 Pevci lahke glasbe; 17.00 Jugoslavija v svetu; 17.10 Duo «CoIlegium musi cum«; 17.40 Lahka glasba; 18.00 in 19.30 Prenos RL; 19.00 Alpert; Nacionalni program 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 -Poročila; 8.30 Jutranji pozdrav; 8.45 Neapeljska pesem,■ 9.00 Ope retni motivi; 9.20 Chopin in Al beniz. 9.35 Orkester; 9.55 Zdravnikovo mnenje, 10.05 Operna an tologija; 11.00 Popevke; 11-30 Jazz: 11.45 Pesmi, ki so' v modi; 13.30 Novi umetniki; 15.10 Solisti. 16.00 Spored za najmlajše; 16.30 Faurejeve skladbe; 17.10 Veliki variete; 18.30 Filmska glasba 19.05 Delovna Italija; 19.15 Glas beno popotovanje- II. program 8.30, 13.30, 14.30, 19.30 - Poročila; 7.35 Jutranja glasba; 8.45 Poje G. Morandi; 9.10 Saksofonist S. Austin; 9.20 Dva glasova, dva stila; 9.40 Orkester Reisman; 9.55 Vesela glasba; 10.35 Izbrane plošče; 11.40 Skladbe za orkester; 14:05 Pevci: 14.45 Glasbena paleta; 15.00 Ital. akvareli; 15.34 Kon cert v miniaturi; 16.00 Rapsodija 16,3!! Godala; 16.50 Sopranistka A. Cerquetti in tenorist C. Bergonzi; 17.35 E- About: «11 nasd di un notaio«; 18.35 Enotni razred; 18.50 Vaši izbranci; 20.00 Osebnost; 21.00 Nove francoske plošče; 18.30 Bach; 18.45 Pregled francoske kulture; 19.00 Tartini; 19.15 Koncert; 20.30 Revija; 20.40 Holz-bauerjeve skladbe; 21.25 Radijski operi «I,a signora Paulatin« in «Crescendo». Slovenija 6.00, 7.00, 13.00, 19.30, 22.00 -Poročila; 7.30 Kmetijska oddaja; 8.05 Radijska igra: A. Marodič: Nenavaden pes; 8.39 Glasbena oddaja; 9.05 Naši poslušalci čestitajo; 10.00 Še pomnite, tovariši...; 10.25 Pesmi borbe; 10.45 Koncert lahke glasbe; 11.00 Turistični napotki; 12.05 Naši poslušalci čestitajo; 13.30 Reportaža; 14.00 Športno popoldne; 15.30 Humoreska: J. Weinheber: Moč besede; 17.05 Zabavni orkestri; Radijska igra: G. Rentzsch: Babje leto; 18.37 Klavirske skladbe; 19.00 Lahko noč, otroci!; 19.15 Glasbene razglednice; 20.00 «Potujoča glasbena skrinja«; 21.00 «Naši pevci na Poljskem«; 22.10 Jazz. 22.50 Literarni nokturno; 23.05 Alban Berg. Ital. televizija 10.15 Kmetijska oddaja; 11.00 Nabožna oddaja; 14.25 Neposredni prenos športnega dogodka; 18.00 Spored za najmlajše; 19.00 Dnevnik; 19.15 Registriran športni dogodek; 19.55 Šport in ital. kronike: 20.30 Dnevnik; 21.00 G Greene: «Quinta colonna«; 22.15 Športna nedelja, ob koncu dnevnik. II. kanal 18.00 A. Schoenberg; 21.00 Dnevnik; 21.15 TV zgodba «Otok brez bodočnosti«; 22.05 Glasbeni program: «Spettaco!o ovunque«. Slovenija 6.00, 7.00, 10.00, 13.00, 15.00, 19.30 — Poročila; 8.05 Glasbena matineja; 8.55 Za mlade radovedneže; 9.10 Orkestralna glasba; 9.45 Ples v otroškem vrtcu; 10.15 Iz domače koncertantne literature; 10.35 A. Soubiran: Otok norcev; 11.00 Turistični napotki; 11.15 So dobna lahka glasba; 12.00 Na da našnji dan: 12.05 Slov. melodije 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Pi halni orkestri; 13.30 Priporočajo vam...; 14.05 Jug. solistična in ansambelska glasba; 14.35 Naši poslušalci čestitajo; 15.30 Zbor «S. Žagar«; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Operni koncert; 18.00 Aktualnosti: 18.15 Zvočni razgledi; 18.45 Ing L Levstik: Magnetna resonanca; 19.(K) Lahko noč, otroci!; 19.15 Glasbene razglednice; 20.00 Beethoven; 21.50 Searlatti; 22.10 Melodije; 22 50 F. Gestrin: Pesmi. III. program 18.30 Mahlerjeve skladbe; 18.40 Delovna sila iz Commonvvealtha na Angleškem; 19.15 Koncert; 19.30 Revija; 20.30 Grečaninov in Ravel; 21.25 V Alfieri• «Mirra»: Ital. televizija 17.30 Dnevnik. 17.4.) Spored za najtnlajše; 18.45 TV priredba: De dinja; 19.15 Knjižne novosti; 19.45 Šport in ital. kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 «20 let republike«; 22.00 Detektivka «Kratki valovi«; 22.30 Sledovi na obali; 2300 Dnevnik. II. kanal 21.00 Dnevnik; 21.15 Film «Or det«, režija C. Th. Greyer. SPORED JUG. TELEVIZIJE OD 10. DO 22. - X. NEDELJA, 16. oktobra 9.05 Poročila; 9.10 Skozi deželo pustolovščin — film; 10.00 Kmetijska oddaja; 10.45 Tatvina v zbornici — Pionirsko gledališče; 11.30 Brez usmiljenja — film; 12.00 Nedeljska TV konferenca; 18.20 Poročila, 18.25 Človeka nikar — kulturni film; 18.50 G. Ni-hič: Kako se je imenoval; 19.35 Ko sem bil še majhen; 20.00 Dnevnik; 20.30 Festival košarke: Olimpija Evropa; 21.55 Človek miru — film; 22.20 Poročila. PONEDELJEK, 17. oktobra 9.40, 11.40 in 14.50 TV v šoli; 10.40 Ruščina; 12.05 Izdelajmo sa- mi hidrogliser; 15.50 Ruščina; 16.30 Poročila; 16.55 Angleščina; 17.25 Puščica nad gladino — slov. film; 17.35 Počitnice za moža copato -risanka; 18.25 Obzornik; 18.45 Zobozdravstvena preventiva; 19.05 Za danes in jutri; 19.15 Športni pregled: 19.40 TV pošta; 20.00 Dnevnik; 20.30 Hiindl: Julij Cezar — Opera SNG: 22.10 Poezija B. Petroviča; 22.30 Poročila. TOREK, 18. oktobra 18.40 Hotuljci, med njimi Prežih; 19.00 Svet na zaslonu; 19.40 Obzornik; 20.00 Gospod predsednik, stop! — ital. film; 21.50 Najboljše ni dovolj dobro o mladinski knjigi; 22.30 Poročila. SREDA, 19. oktobra 9.40 in 14.50 TV v šoli; 10.35 in 15.45 Angleščina; 11.00 in 16.10 Osnove splošne izobrazbe; 16.55 Glasbeni pouk; 17.35 Poročila; 17.40 Sanjica - del pravljice; 17.55 Slike sveta otroški žurnal; 18 45 Obzornik; 18.45 Reportaža, 1905 Zabav, glasbena oddaja; 19.3: Ob mednarodnem festivalu šport turizem; 20.00 Dnevnik; 20.35 Dr Celestin: Roza; 21.10 Michelange lo, II del; 22.10 Poročila. ČETRTEK, 20. oktobra 9.40, 11.50 in 16.10 TV v šoli 11.00 Angleščina; 11.30 Glasben' pouk; 16 35 Izdelajmo hidrogliser 17.35 Poročila; 17.40 Tisočkrat za kaj: 18.25 Obzornik: 13 45 Oddaja o prometu: 19 10 Uvertura za di skoteko; 20.00 Dnevnik: 20.30 Ak tualni pogovori; 21.15 Večni ples — baletni film 22 45 Poročila. PETEK, 21. oktobra 9.4(1 in 14.50 TV v šoli; 10.40 in 15.50 Angleščina; 11 00 Velika šol ska ura - prenos iz Kragujevca 12.20 Poezija »Plavi čuoerak« 13.00 hi 16 10 Osnove splošne iz obrazbe: 17 55 Poročila: 18.00 Orl daja za otroke; 18.25 Obzornik 18.45 Buster Keaton, 19.30 Šport na oddaja: 20 00 Dnevnik; 20.35 Na Zahodu nič novega — amer film; 22.15 Poročila. SOBOTA, 22. oktobra 9.40 in 14.50 TV v šoli; 17.10 Po ročila; 17.15 Zviti Pejo - lutke, 17.35 Kje je, kaj je: 17.50 Studio Titograd; 18.10 Vsako soboto: 18.25 Obzornik, 18.45 S kamero po svetu; 19.10 Operna scena; 20.00 Dnevnik: 20.30 človek zavzema gore — film: 21.00 Humoristična oddaja: 22.00 Iz del Iva Andriča 22 15 Stanlio in Olio - film; 23.05 Poročila. henry JAMES Se se je oglasil, vendar ni mogel uprizoriti zadnjega slovesa; in prihajal je še in še in sploh ni ugotovil, da mu je gospa Pennima-nova pot za umik že precej posula z rožami. Bilo je vražje nerodno, kakor je dejal, zato je čutil strupeno sovraštvo do Catherinine tete, ki ga je bila, kakor se je zdaj že navadil ponavljati sam pri sebi, potegnila v to kolobocijo, zato je bila preprosta dolžnost krščanskega usmiljenja, da ga potegne iz vode. Če naj po pravici Povemo, je gospa Fennimanova tned štirimi stenami svoje sobe ~ in lahko dodamo, tudi med štirimi stenami sugestivne Cahteri-nine sobe, ki je bila v teh dneh podobna sobi mlade dame, ki si Pripravlja balo — je gospa Pen-nimanova pretehtala svojo odgovornost in se ustrašila njene dalj-nosežnosti. Naloga, naj bi pripravila Catherine na slovo in omogočila Morrisu odhod, je skrivala v sebi težave, ki so se ob uresničevanju še povečale in še celo impulzivno Lavinijo pripeljale tako daleč, da se je začela spraševati, a'i je tole srečen domislek, ko tnladi moški poskuša spremeniti svoj prvotni načrt. Bleščeča prihodnost, kariera z večjim razmahom, vest, rešena vsakršnih očitkov, da se je vsilil med mlado damo in njene naravne pravice — vse te čudovite stvari so nemara te predrago odkupljene. Catherine sama ni v ničemer priskočila na Pomoč gospe Pennimanovi; ubogo dekle očitno ni niti malo slutilo, kakšna nevarnost ji grozi. Gledala je svojega ljubega in v očeh ji je sijalo nezmanjšano zaupanje; in čeprav se je manj zanesla na teto kakor na mladega fanta, s katerim sta si izzmenjala toliko ljubečih priseg, ji vendar ni dala nobene priložnosti, da bi ji razložila in se ji izpovedala. Gospa Pennimanova je jecljaje in neodločno rekla, da je Catherine ne- Verjetno je še marsikateremu °biskovalcu predstav Slovenskemu gledališča v spominu krasna Predstava »Dedinje«, ki jo je v Babičevi režiji gledališče upri-zoriio V sezoni 1951-52 s Štefko Bralčevo v glavni vlogi. Roman *Bedinja» je napisal Henry Ja-za oder pa sta delo prire-ada Ruth in Augustus Goetz. G.ahko bi navedli, da so v naši Uprizoritvi poleg Drolčeve nasto-Pdi še Nakrst, Gabrijelčičeva, Barbičeva, Kobal, Tea in Ema starčeva, Starešinič in Rodoško-ua\- Premiera v je bila v Avdi-°ziju 19. marca 1952. Dan prej je naš list v informativnem c}anku o Jamesu napisal: «Ver-letno bo v bližnji prihodnosti *scl v eni izmed slovenskih za-ozb prevod njegovega romana.« bližnja prihodnost je kar Precej časa trajala in sedaj smo zares dobili prevod ((Dedinje«. zšel je pri založbi Mladinska niiga, ki ga je uvrstila v zbirko Žepna knjiga Zenit. Prevod le oskrbel Janko Moder (med-ko je dramo prevedla Mira Miheličeva, ki urejuje zbirko Ze-d). Za roman «Dedinja» (Wa-*hington Squgre (1880) je James ?’c v Uubezni se (r ,UJ i ] brez potrebe muči-1 r-—* ‘ te. Stvari se bodo te dni popravile in mir se bo zopet naselil v vašem srcu. Na delu boste dosegli zaželeni smoter in vse bo postalo laže. Kar se zdravja tiče, se morate odpovedati nezmernemu zauživanju hrane. Bodite pogumni. kogar ne ČUDEN POJAV V GORIŠKIH BRDIH v Češnje usihajo na posledicah doslej še nedognane bolezni Bolezen napada tako mlada kot stara drevesa že nekaj let smo v goriških Br-jjjh priča dokaj čudnemu pojavu, ® si ga niti domačini niti strokovnjaki ne znajo razložiti: češnje, to niorda najbolj razširjeno sadno drevje, usihajo. Med njimi skoraj- števano sadno drevje. j slimo v prvi vrsti na poskusno ke- V povojnih letih se je zanimanje : mično-kmetijsko ustanovo, o kateri za češnje poleglo predvsem zavoljo i se izražajo želje, da bi se z dežel-prevelikih stroškov, ki se pojav- ' nim prispevkom okrepila, ter slu-ljajo pri obiranju, zakaj delovna žila potrebam vsega našega kme-sila je v Brdih zelo draga, ker je tijstva. Goriška pokrajina bi zlahka postala, prav zavoljo svoje središčne lege in tudi obstoja nekaterih specializiranih ustanov, koristen element v deželnem kmetijstvu, cilj, ki je bil ob nekaterih prilikah že nakazan in za katerega dosego bi kazalo bolj napeti naše yrsto sadik kje v Ameriki, kjer ifnajo zdravo drevje. . O bolezni češenj smo se pogovar-Mi tudi z gospodom Perinom, u Pravnikom posestva Tacco v Šte-^erjanu. Povedal nam je, da je ,dl on ugotovil spremembe na češ-Pjah ter se odločil stvar raziskati. °nesel je nekaj vej v urad za ugotavljanje bolezni na drevju v (jorici, kjer so ugotovili, da gre za v,rusno obolenje drevja, vendar na recepta za njegovo zdravljenje niso Pasli. tako da se bo bolezen prej slej še nadalje širila po Brdih, r;r sejala uničenje med češnjami, “ SQ bile pred leti najbolj upo- da ni izjeme, zakaj napadena so j primanjkuje. S tem pa ne trdimo, ta“° stara, kakor tudi mlada dre- , da za gojenje češenj ni več zani-Ve?a- | manja. Ravno nasprotno. Zgodnje “ojav še ni raziskan in se zato sorte so zelo upoštevane, ker ro-Pojavljajo najrazličnejše utemeljit- | dijo sad, ki ima na trgu takšno '■e. zakaj je do njega prišlo, kakor 1 ceno, da se ga izplača pobrati in tudi razni predlogi, kako bi ga od- j prodati. Slabše je s poznejšipii vr-Pfavili Najpogostejša je ugotovitev, ■ stami, na katerih sad dozori raz-aa je drevje napadel rak. Sadjarji j meroma pozno ter se zaradi toplote Pripominjajo, da je bolezen sorod- i kaj radi zaredijo črvi. Znanost je na tisti, ki se je razširila na ko- I v zadnjih letih priskrbela sadjar-stanju, kjer se poznajo približno jem uspešna sreastva za zatiranje enaki znaki, kot na češnjah. Listje j črvov, tako da so nečrvivi tudi ti-začne najprej rumeneti, potem pa j sti sadeži, ki dozorijo razmeroma ®e posuši: vzporedno s tem se pri- kasno. Ceoja sušiti tudi deblo. j Podoben pojav kot pri češnjah se Na bolezen češnjevih dreves nas ! opaža tudi na nekaterih trtah, le t® opozoril gospod Franc Makuc iz : da ne povzroča tako hudih posle-Pevme, ki je dejal, da bi morali j dic. Gre namreč za rumenenje trt-pričeti sadiarii razmišMati, kako bi | nih listov, ki pa ni posledica bo Prišli do novih sadik, ki ne bi bile le i, ampak slabega prehranjeva- okužene z boleznijo. Morda bi ka- j nja. Najbolj verjetno povzroča ru- Za'°i je predlagal, poiskati takšno menico žveplo, če ga posipajo v ' preveliki količini ali morda ob nepravem času, se pravi med hudo vročino. Kakor smo že prej rekli, ne moremo rumenice na trtnih listih primerjati z boleznijo na češnjah, ker trte zaradi omenjenih motenj ne usihajo. Ob zaključku ugotavljamo, da se pojavljajo v1 našem sadjarstvu pogoste bolezni, nekatere izmed njih, kot je na primer bolezen češenj, tudi zelo resne, ki bi jih kazalo sistematično spremljati ter iskati primerna zdravila zanje. To nam ne bi bilo niti tako težko, če bi usposobili vse tiste instrumente, ki j’h imamo na voljo. Med temi mi- itilltltillillil,l|lllll|,lll)1ililllllln, urnim,, i(l min i n M i Mil mn, in, li It, M mn Ludviku Vodopivcu v spomin zavnih uradov v druga mesta tržaškega zaledja. Tako je že leta 11119 pokojnik nastopil službo v Ljubljani pozneje pa v Mariboru. K,jer je služboval do svoje upokojitve. Že kot upokojenec je preživel dolgo let na Sušaku, nakar se je preselil k hčerki v Izolo. Z Ludvikom Vodopivcem je le gel v grob moz, ki je malo govoril o sebi in se ni stavil v ospredje, pač pa je skrbel V' prvi vrsti za svojega bližnjega. Bil je človek trdnega značaja, zaveden Slovenec, vzgleden in skrben družinski oče ter vesten in dosleden na svojem sluz benem mestu. Trda življenjska pot brezpravno sti našega življa na tukajšnjem ozemlju je grenila življenje našemu pokojniku ves čas njegovega bivanja v tujini. Kljub raznim težavam, ki so ga spremljale v tujini, ni nikdar klonil usodi in je prenašal vsako gorje z Jobovo potrpežljivostjo. Razpredel je mreže naprednega duha po vseh društvih in organizacijah, v katerih je sodeloval. V zadnjih letih je vodil društvo upokojencev in pustil za seboj pečat svoje aktivnosti. Kljub temu, da je pokojnik preživel dobri dve tretjini svojega življenja v tujini, je bil vedno v duhu v svojem rojstnem kraju in je ob vsakokratnem obisku obujal spomine na svoja otroška leta, ko je hodil čez most in se vzpenjal po stopnicah proti svoji rojstni hiši pri Gašperjih. Vsakikrat je mislil, da ima opravka prav s listo robido, ki ga je bosega neštetokrat zbodla. Kakor mnogim Barkovljanom tako ni bilo tudi njemu usojeno, da bi počival v svoji rodni zemlji, ki jo je neizmerno ljubil. Pred hišo žalosti so mu pevci zapeli Vigred. Nato je sledil sprevod na pokopališče Pri odprtem grobu se je poslovil od dragega pokojnika, v kratkih in jedrnatih besedah, v imenu upokojencev tov. škrjanc, nato so mu pevci zapeli Doberdob. Številna udeležba pri njegovem pogrebu, je bila jasen dokaz, kako je bil Ludvik Vodopivec priljubljen v IzoH. Vsi, ki smo ga poznali, mu bomo ohranili trajen spomin. Naj mu bo lahko istrska zemlja. R. P. sile. G. • Razne kmetijske stroje in potrebščine dobite po ugodnih cenah in z najbolj 'imi pogoji pri Kmetijski zadrugi « Trstu — Ul. Foscolo 1 in njenih podruž- nicah v Ul Fiavia ter v Miljah. VESTI IZ BENEŠKE SLOVENIJE Slovenske otroke bi morali poučevati v njihovem jeziku Struktura špetrskega učiteljišča se spreminja V Ricmanjih je začela obratovati domača žganjarna IIHIIIIIIIIIIIIlllllllllMIIIIIIIMIlUUIIHIIIIIfllllllHlimimi||||||MI||lllll|llllllllllll>>vhinjami, Prečniku in Šempolaju, bi bil tujski promet neprimerno bolj živahen. Žal pa je s to zadevo tako, da lahko rečemo, da se hrib umaja, a poti se ne zganejo. Popravljanje poti z gramozom pomeni v našin razmerah dvojno prevaro: za občinsko blagajno in voznike. Tudi naši klanci, ki smo jih nekoč popravili «z roboto», obstajajo le še v mapi. Nam pa še koristijo, ker se še držimo matere zemlje in jo pravilno vrednoti tudi mladina: vrednoti njo in kar je tekom stoletij iz nje pognalo, torej tudi našo kulturno imovino. Zato imamo «Frante izpod grmade*, ki so se javnosti že predstavili. Seveda nas kot takšne zanima tudi vprašanje letine. Gleae tega bi za letos veljala ocena «srednja reč*. Nakosili smo precej krme (sena, detelje, otave), kar je v naših razmerah, ko se ukvarjamo z živinorejo, velikega gospodarskega pomena. Dober hlev igra v umni živinoreji veliko i vlogo, vendar ni vse, ker ima živina svoje prirodne zahteve. Vidimo, da je paša zanjo pol življenja in to glede na hrano in zdravje. Na špetrskem učiteljišču je v jesenskem roku diplomiralo 25 dijakov, in sicer: Paolo Bonamigo, Letizia Cappanera, Elfi Coren, E-manuela De Candia, Stefano De Luca, Orlando De Luca, Carletto Dolso, Tedolinda Genero, Luciana Iussa, Bruna Iussa, Gabriella Pe-pč, Giannina Petricig, Anna Platta, Albina Coren, Ivano Zanuttig, Lu-cia De Marco, Lugia Maggio, Leda Pagnossin, Maria Carla Pavoni, An-tonietta Prata, Anna Sacchi, Atti-lio Scocco, Giovanni Zampese. Od teh jih je kar 17 dijakov izven na-diških dolin in samo 8 domačinov. Učiteljišče v Spetru Je torej doživelo globoko spremembo glede porekla svojih dijakov, ki niso v večini iz Nadiških dolin in za katere so pred 90 leti ustanovili učiteljišče prav v sredi med beneškimi Slovenci, v sredi same «Slavije», kakor so uradno imenovali takrat Beneško Slovenijo. Dijaki prihajajo torej iz notranjosti Italije v Sp eter, kamor jih pošiljajo njihove italijanske družine, de tu diplomirajo za učitelje. Beneški Slovenci že obračajo hrbet temu učiteljišču, ker ne daje učiteljska diploma na tej šoli prav nobenega jamstva, da se bodo mlade učiteljske moči zaposlile. Učiteljišče pa tudi ni v 90 letih izpolnilo svojo nalogo, da bi poitalijančilo Nadiške doline. Čemu so potemtakem ustanovili to učiteljišče in s čim je opravičen njegov obstoj, ko ni izpolnilo nobene izmed svojih nalog, ki so jih vanj polagali nacionalistični in nekoliko tudi ustanovitelji na visokih mestih v državnem aparatu. Sovodenjska občina je za 21 svojih hribovskih vasi s pomočjo deželne podpore organizirala avtobusno službo za prevoz v dolino v srednje in strokovne šole mladine iz teh vasi. Vsako jutro odhajajo dijaki v obvezno srednjo šolo v Sv. Lenart, v strokovno šolo v Speter in še v druge srednje Letošnji vinski pridelek na Tržaškem Naj k članku «Ob zaključku trga- i vadno najbolj primanjkuje fosforna tve na Tržaškem* (nedeljska štev. hrana. Te je razmeroma več v stra- Prim. dn. od 2. okt.) dodamo še to poročilo: Letošnja trgatev se je končala mnogo prej kot prejšnja leta; koncem septembra se je že zaključila. Mogoče je ponekod izostal refošk, ker so dotični gospodarji želeli čim boljšo črnino, torej čimbolj zrelo grozdje. Sicer ni lahko navesti točno sliko o letini, ker je bila krajevno različna, kar je odvisno od mnogih okoliščin — razen vremena od nastavka (zaroda), sorte, bolezni itd., vendar velja glede količine ocena srednje letine. Da ne bo letos «šume» so vinogradniki vedeli že ko se je pokazal zarod, bil je bolj redek kot prejšnja leta. Vreme je bilo za trto v splošnem primerno, a v času cvetenja se je zarod ponekod osul. Sicer je to pri nas pogost pojav. Najbrž pa ni temu vedno vzrok neprimerno vreme, ampak še prej nepravilno razmerje hranil v zemlji. To je vinogradnikom premalo znano, če ne celo neznano. Gre za vprašanje, ki ga je treba seveda po možnosti reševati že sedaj — v jeseni, ko s kopom trto tudi gnojimo. Našemu hlevskemu gnoju na- niščniku in kokošjem in sploh v gnoju perutnine. Zato je dobro z njim mešati hlevski gnoj. Fosfor pa damo trti v obliki rudninskega gnojila: s Tomaževo žlindro ali s superfatom, prvo sedaj (ker je težko topljiv), drugo na pomlad. Takšno gnojenje pripomore k boljšemu cvetenju in oploditvi. Mošta torej ni bilo dosti, in to reforme v smislu italijanske ustave za te učence z materinim slovenskim narečjem, a tudi dajal potrebna navodila podrejenim didaktičnim ravnateljem, da opuste nekdanjo odklonilno stališče do materinega slovenskega narečja, vsaj v prvih dveh razredih ter da ga upo. rahljajo zato, da bi se učenci s pomočjo materinščine naučili bolj. še italijanščine in drugih predmetov kot pa dosedaj, ko so oili prav zaradi svojega nižjega šolskega znanja diskriminirani v »L, Jen ju. Je že tako, da tudi tu nestrpni nacionalizem rodi zlo prebivalstvu in neprijetnosti državi. * * * Šolsko skrbništvo v Vidmu je priobčilo vrstni seznam 306 učnih moči na osnovnih šolah svojega območja, ki še niso stalni učitelji. Med njimi jih je nekaj tudi iz Beneške Slovenije. Marina Qualiz-za, Gabriela Paussa, Pauletig, Maria Luisa Zufferli, Ginliana PoMru. go, Dina Bergnach, Francesca Flo-reani, Luigina Blasich, Clelia Venturini, Clives Osgnach, Lida Perto, Isma Sellan, Luciana Crisetig, G. Maria Obalia, Valeria Gubana, Trusnach, Liliana Osnagh, Paola Iussa, Silvana Chiabai, Luciana Blasuttig, Vilma Marseu, Maria Čedermac, Giacomina Osgnach, Lo-redana Sabot, Raimondo Domenig, Dina Bergnach, Rosa Iussig, Gina Felettig, Floreancig, Franca Toma- setig. Mnogo več pa je diplomiranih učiteljskih moči po dolinah Beneške Slovenije, ki sploh niso na nobenem seznamu in tudi nimajo nobene možnosti, da bi sploh mogle kdaj vršiti svoj učiteljski poklic. Ker bodo tudi letos zaprli nekaj šol, ali pa razredov zaradi pomanjkanja otrok, bo še teže priti tudi do začasne zaposlitve * Vasici Laze in Trinko ležita nad 700 m visoko v občini Dreka. V takih vaseh rado zmanjka vode ob susnili dnevih, ker voda v prodnem svetu hitro odteče ali pa ker velike vode ob močnih poletnih nalivih pokvarijo kmečke vodovode. Vse to se je zgodilo domačemu vodovodu. ki je mščal vodo. tako da ni priteklo ničesar iz pip. Občina Dreka je kljub kroničnemu primanjkljaju svojega proračuna la našla sredstva za popravilo vodovoda. Od velikega vodovoda Poja-na, ki napaja pol Furlanije, so poklicali delavce strokovnjake, ki so kmalu popravili vodovod, tako da so ljudje v jesenskem času spet oskrbljeni s potrebno vodo. iiiiiiiMiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiniuiiiiiiiiJiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiniiMtiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Sivilhil n (Nadaljevanje s 3. strani) odrezavo, kakor je še nikoli ni slišal, in ga pri tem z obema rokama držala za laket. «Pa si mi obljubila, da ne boš delala neumnih scen,» je zaklical Morris. «Po mojem je tole neumna scena.« «Ti sam delaš neumne scene. Do zdaj te še nisem ničesar pro-šole" 7 Čedadu 7n ' Spetru “raiake I slla- 2e tako predolgo odkiadava v Matajurju in Strmici odpeljejo že ob sedmih zjutraj in jih pripeljejo do Sovodenj. Prav tako vozijo dijake iz Mašer in Trčmuna, ki pa jih pripeljejo do Ceplesišč. Iz Ceplesišč in Sovodenj pa vse skupaj vozijo v dolino. Ti avtobusi s šolsko mladino se srečujejo z avtobusi, ki prevažajo delavce iz raznih, vasi sovodenjske občine od Ceplesišč pa do doline, ki hodijo delat vnManzano, Sv, Ivan ob Nadiži, Como di Rosazzo in še v razne druge kraje v > Furlaniji, kjer imajo tovarne s pohištvom, noži in drugimi redkimi izdelki furlanske industrije. Tako bo tudi v drugih občinan Beneške Slovenije, če bodo kdaj deželni poslanci uspeli ustanoviti industrijske cone v neposredni bližini naših krajev. Za sedaj teh delavcev ni mnogo in mora hoditi večina še vedno v Nemčijo, Švico in drugam v tujino na delo. V čedadskem šolskem okrožju je prevzel službo šolskega nadzornika dr. Agostino Picot. To bo spet šolski nadzornik v čedadskem o-kraju, kjer govori večina orobival-stva materino slovensko narečje, italijanske narodnosti, Čeprav bi moral biti po moderrUi šolskih metodah učni jezik materini jezik prebivalstva. To vedo posamezni nadzorniki, didaktični i-avniteni m vsi učitelji. Uspehi s sedanjim učnim jezikom, ki ni materin, so zelo bedni in ne morejo doseči niti približno uspehov pri učencih z italijanskim materinim jezikom, ne samo zaradi redkega zaroda, am-1 Zato ne morejo naučiti slovenskih pak tudi zaradi majhne sočnosti grozdja. Vinogradniki se temu pojavu — ki mu rečejo mesnato ne-sočno grozdje — čudijo in se presenečeni, češ da je trta imela dovolj vlage. Grozdje je bilo na splošno zdravo in je tudi dobro dozorelo. To pa sta dva krepka pogoja za kakovost vinskega pridelka. V kolikor bi naleteli na nekakovosten pridelek, bi krivda padla na dotičnega vinogradnika, kot kletarja. Upajmo, da takih primerov ne bo in da bomo po naših osmicah pili zelo prijetno tipično kraško belo vino in tam, na pomlad, še bolj prijetno in osvežilno kraško črnino (refošk). učencev niti toliko italijan>činp, da bi jim to koristilo v življenju na delu v Italiji Nekdanji nacionalistični zanos na utopist,Pnih te meljih je napravil mnogo zla slo-venskemu prebivalstvu, Kei niso mogli z. dosedanjim nepedagoškim sistemom doseči od učencev tistih rezultatov, ki bi jih lahko z uporabo materinega jezika V politih nih strankah in v javnem mnenju se Je že toliko spremenil položai, da se v Interesu prebivalstva preneha s sedanjim načinom. Dr. Picot bo kot novi šolski nadzornik tu na meji napravil veliko dobrega v korist ureditve šolskih razmer, če bo obveščal oblasti o potrebi poroko.« In bilo ji je v slast, ker je lahko ugotovila, da ga je do zdaj tako malo prosila; imela je občutek, da ji to zdaj daje pravico, da lahko toliko trdneje vztraja. Morris je malo pomislil. «No, naj bo; se pravi, da ne bova več govorila o tem. Kupčijo bom torej uredil pismeno.« In začel je gladiti svoj klobuk, kakor bi se mislil posloviti. «Torej ne pojdeš?« Spet se je postavila predenj in se zagledala vanj. Morris pa se še zmeraj ni mogel odreči misli na to, da bi se sporekel z njo; potlej bi bilo vse skupaj še najbolj preprosto. Uprl ji je pogled v privzdignjeni obraz in kolikor je le mogel grdo nagrbančil čelo. «Nič nisi obzirna; menda me ne boš tiranizirala.« Vendar je popustila v vsem, kakor je bila njena navada. «Res je, nisem obzirna; dobro vem, da sem preveč nadležna. Pa ni mogoče to naravno? Saj gre vendar samo za hip.» «Tudi v kratkem trenutku lahko napraviš nepopravljivo škodo. Ko prihodnjič pridem, se potrudi in bodi mirnejša.« «In kdaj prideš?« «Menda mi ne misliš postavljati pogojev?« je vprašal Morris. «Pridem prihodnjo soboto « «Pridi jutri,« je poprosila Ca-therine «Tako rada bi videla, da prideš jutri. Cisto mirna bom,« je dodala; in pri tem je bila njena vznemirjenost tolikšna, da za gotavljanje ni bilo brez podlage. Nepričakovan strah jo je popadel; bilo je, kakor da se je v nji trdno združilo ducat, sproščenih dvomov, in njena domišljija je z -nim samim skokom premagala velikansko razdaljo Za hip se je z vserp svojim bistvom spojila v željo, da bi ga obdržala pri sebi v sobi. Morris je sklonil glavo in jo pa si nasilna, te sploh ni mogoče spoznati.« Catherine si je vroče želela, da bi v nji ne bilo nobene nasilnosti, razen v srcu, ki ji je razbijalo in si ni mogla nič pomagati pri tem; in nadaljevala Je, kolikor je mogla ljubeznivo: «Mi obljubiš, da jutri spet prideš?« «Rekel sem v soboto!« je odgovoril Morris in se nasmehni). Za hip je poskusil nabrati čelo v gube, potlej pa se spet nasmejati; spm ni vedel, kaj naj stori «Ja, tudi v soboto,« je odgovorila in se poskusila nasmehniti. «A še prej jutri.« Odšel je proti vratom in Catherine je hitro stopila za njim Z ramo se je naslonila na vrata; zazdelo se ji Je, da bo storila ne vem kaj, samo da ga bo zadržala. «Ce Jutri ne bom mogel priti, boš gotovo rekla, da te varam,« je dejal. «Kaj pa bi te moglo zadržati? Lahko prideš, če le hočeš.« «Imam vendar svoje delo — nisem postopač!« je ostro zaklical Morris. Njegov glas je bil tako oster in nenaraven, da se je obrnila stran in ga nebogljeno pogledala; in potlej je hitro položil roko na kljuko. Imel je občutek, kakor da dobesedno beži pred njo. V hipu pa je bila že spet tik ob njem in mu zašepetala z glasom, ki ni bil nič manj prediren, čeprav je bil tih; ((Morris, zapustiti me misliš.« «Ja, za nekaj časa.« ((Za kako dolgo?« «Dokler se ne spametuješ.« «Tako ne bom nikoli pametna.« In poskusila ga je še dlje zadržati; skoraj sta se že ruvala: «Ne pozabi, kaj sem naredila!« je zavpila. ((Morris, zaradi tebe sem zapustila vse drugo.« «Pa boš spei vse dobila nazaj.« «Ne bi tako govoril, če ne bi imel kaj za bregom. In kaj je to? Kaj se Je zgodilo? Kaj sem ti storila? Zakaj si se tako spremenil?« ((Pisal ti bom — tako bo najbolje,« je zajecljal Morris «0, ne bo te več nazaj!« Je zaklicala in planila v jok. ((Draga Catherine,« je rekel, ((nikar ne verjemi tega. Obljubim ti, iia se bova še videla « In posrečilo se mu je, da se ji Je izmuz- poljubil na čelo. ((Kadar si mirna, si čudovita,« je rekel, «kadar j nil in zaprl vrata za seboj mmmimHii!«! W- SOMERSET MAUGHAM ČUDOVITA ZENSKA , “Strahovito sem žejem. Dovolite mi, da popijem kozarec Sarhpanjca.« , Julija je za trenutek obmolknila. Končno je to njegov , UP® in prav tako je njegov šampanjec. Navadno je tako, kaciar nekomu ponudiš mezinec.. “Prosim lepo.« Natočil si je kozarec, prižgal cigareto in sedel na rob Postelje. Julija se mu je hočeš nočeš umaknila, da bi lahko udobneje sedel. Spanec se je primaknil, kar je bilo povsem Sumljivo “Tam v nobenem primeru ne bi mogel zaspati,« je dejal. * ekdo neverjetno nadušljivo sope. Ljubše bi mi bilo, če bi mrčal. Ce smrči, ga imaš pravico prebuditi.« “Zares, zelo mi je žal.» “Oh, zame ni važno. Če bom močno zaspan, bom legel Pred vašimi vrati na hodniku.« . “Bržkone pričakuje, da ga bom povabila, naj spi kar tu,» J® Pomislila Juliia. «Sumim, da je to juho vnaprej pripravil. jje> iz tega ne bo nič, dragi moj.» Potem je rekla: «Zelo °mantično, toda neudobno.« “Vi ste izredno privlačna ženska » ®ila je srečna, da ima svileno spalno srajco ter da se še j bi>a namazalo s kremo. To še tembolj, ker si še ni bila zmila prejšnje šminke Ustnice je še zmeraj imela živordeče n bila je več kot prepričana, da s to svetilko nad vzglavjem ni videti ravno grda. Odvrnila mu je malce ironično; «če mislite, da vam bom dovolila spati pri meni, zato ker ste mi odstopili svoj kupe, živite v hudi zmoti.« «Kakor želite, seveda. Sicer pa, zakaj ne?« «Zato, ker jaz nisem izredno privlačna ženska v tem smislu.« «Sicer pa, kakšna ženska pa ste?« «Zvesta žena in nežna mati.« Nalahno je zavzdihnil. «Tedaj mi ne preostane • drugega, kakor da vam želim lahko noč.» Ogorek cigarete Je potlačil v pepelnik, jo prijel za roko ter poljubil, Juliji Je to povzročilo zelo čuden, dražljiv občutek. Brada jo je ščegetala in dražila. Tedaj se je Spanec sunkoma sklanil nad njo ter jo poljubil na usta. Od brade mu je vel nenavaden, zadušljiv vonj; ni si bila na jasnem, če jo privlači ali odbija. Toda vse skupaj se ji je zdelo nenavadno čudno: še nikoli se ni poljubljala z bradatim moškim. Hkrati se ji je zdelo vse to silno nedostojno. Spanec je ugasil luč. Od nje je odšel, ko so skozi spuščene zavese sončni žarki naznanjali novi dan. Julija je bila uničena duševno in telesno. «Ko pridem v Cannes, bom prava pravcata razvalina.« In kako strašno Je tvegala. Utegnil bi jo bil umoriti ter ji ukrasti bisere. Vroče in hladno ji je postalo obenem, ko se je spomnila na vse nevarnosti, ki so ji pretile Vendar tudi on baje potuje v Cannes. Kaj, če se ji bo spet pridružil ter jo nadlegoval? Kako bo to znanstvo pojasnila svojim prijateljem? Dolly ga verjetno ne bo trpela. To je dobro čutila. Verjetno jo bo spet poskusil izsiljevati. In kaj bo napravila, če bo morebiti vztrajal na tem, da se pustolovščina ponovi? Bil je hudo strasten in vprašal je, kje bo stanovala. Tega mu ni povedala, a če se bo le količkaj potrudil, o čemer ni dvoma, jo bo v mestecu, kakršno je Cannes, zlahka srečal. Izključeno ni, da se ne bi kje srečala. Utegnil bi jo zasledovati. Ce je zares vanjo tako zaljubljen, kakor Je zatrjeval, je popolnoma neverjetno, da bi jo pustil v miru. še več, ti JulUi je znenada postalo jasno, da je njemu bilo prav toliko tujci so tako nezadržni in utegnili bi ji uprizoriti celo stra- do tega srečanja kot njej. Dama in dekletce sta bili očitno hovite scene. Tolažilo jo je edino to, da bo ostal v Cannesu njegova žena m hči in prišel je v Cannes, da z njima preživi samo za velikonočne praznike. Seveda, Julija bo rekla Dolly, da je zelo utrujena in se bo prve dni počitnic raje zadrževala doma in na vrtu. «ICako sem sploh mogla biti tako nespametna,« se je Julija jezila nase. Dolly jo bo pričakala na postaji in če bo Spanec tako nepremišljen, da se bo hotel od nje posloviti, bo pojasnila Doily, da ji je odstopil svoj prostor v spalnem vagonu. Na tem ne bi bilo nič sumljivega. Lepo je, če se človek drži resnice, čimbolj je mogoče. Toda v Cannesu je izstopila velika množica ljudi in Julija je prišla do Dollynega avtomobila, ne da bi bila Španca sploh opazila. «Za danes nisem ničesar pripravila,« je rekla Dolly. «Bila sem prepričana, da boste utrujeni, razen tega sem vas želela imeti štiriindvajset ur popolnoma zase.« Julija Ji je ljubeznivo stisnila roko. ((Čudovito, sedeli bova doma. Obraz si bova namazali s kremo, se sončili in klepetali.« Dolly je že naslednjega dne prejela vabilo za kosilo in bila je z gostiteljem dogovorjena, da se sestaneta v restavraciji na Croisette, kjer bosta popola coctail. Bil je čudovit veder, topel in sončen dan. Ko sta Dolly in Julija izstopili iz avtomobila in se je prva pogovarjala s šoferjem ter mu naročala, kje in kdaj ju počaka, je Juliji znenada začelo srce močnoneje biti. Proti njej je prihajal Spanec z neko žensko pod roko, medtem ko je na njegovi drugi strani poskakovalo dekletce in se ga držalo za roko. Julija ni imela časa, da bi se obrnila. V tem trenutku je pristopila Dolly, da bi odšli dalje po polčniku. Španec je šel mimo in ji vrgel tako neprizadet pogled, kot da je ni še nikdar videl. £iyo se je pogovarjal z damo, ki se ga je oklepala. praznike. To je bilo za Julijo veliko olajšanje. Zdaj bo svoje počitnice lahko uživala brez strahu Hkrati se je zgrozila, kako nesramni so moški. Več kot nesramno je, da se kak moški, ki ima tako ljubko ženo in sladko hčerkico, spusti v vlaku kar tjavdan v pustolovščino s popolnoma tujo žensko. Človek bi od moških pričakoval večjo mero dostojnosti. Sčasoma se je Julijina jeza potolažila in polagoma je obujala spomine na to pustolovščino z zadovoljstvom Pravzaprav je bila srečna, ko se je kdaj pa kdaj prepuščala sanjarjenju in se zamislila v vse podrobnosti tiste neobičajne noči. Da, Španec je bil zelo prijeten ljubimec. Ko bo ostarela, se bo nedvomno imela česa spominjati. Brada je bila pravzaprav vsega kriva, brada, ki jo je dražila in vzbujala občutek nedoločnega, tisto smešno ščegetanje po obrazu in nalahno zadušljiv vonj, ki jo je obenem odbijal in privlačil, vendar čudežno vzburkal njene strasti. Še dolga leta pozneje je opazovala bradate moške in vselej je pomislila, da ne bi imela moči, upreti se jim, če bi se ji kdo približal s pohotnimi nameni. Na njeno srečo ni bilo veliko moških z brado — zakaj ob srečanju z njimi bi ji klecnila kolena — in niti eden od njih ni skušal navezati z njo ljubezensko razmerje. Čedalje bolj jo je razvnemala radovednost, kdo je pravzaprav tisti Španec. Dan ali dva pozneje ga je videla igrati v kazini chemin de fer in vprašala nekaj gostov, če ga poznajo. Toda poznal ga ni nihče; v njenih spominih in v njeni krvi je ostal brezimen. Bilo je naravnost čudovito, da tudi to pot ni vedela za ime mladeniča, ki jo je tega popoldneva tako nepričakovano ponižal. Toda ko se je tega domislila, se je morala nasmehniti. «Ce bi vnaprej vedela, kaj ti moški nameravajo, bi jib zaprosila vsaj za vizitko.« V teh mislih je vsa srečna zaspala. (Nadaljevanje sledi) Vreme včeraj: najvišja temperatura 22, najnižja 17.3, ob 19, uri 20.6; zračni tlak 1013.2 stalen, vlaga 75 odst., veter 5 km jugovzhod-nik, nebo pooblačeno, morje skoro mirno, temperatura morja 21.3 stopinje. Tržaški dnevnik Danes, NEDELJA, 16. oktobra Jadviga Sonce vzide ob 6.22 in zatone ob 17,19. Dolžina dneva 10.57. Luna vzide ob 9.10 in zatone ob 18.35 Jutri, PONEDELJEK, 17. oktobra Mira ODBOR TRGOVINSKE ZBORNICE 0 SKLEPIH CIPE GLEDE LADJEDELNIŠTVA Potrebno je uresničiti infrastrukture za zagotovitev polne zaposlenosti v Trstu Proučevanje ukrepov za rešitev trgovinskega sektorja iz krize - Poudarjena važnost operacij v okviru avtonomnega računa in v okviru sejma Alpe-Adria za tržaško zunanjo trgovino Beograjsko gledališče «Atelje 212» v petek zvečer v Kulturnem domu V včerajšnji številki našega lista je bil objavljen članek o programu festivala stalnih gledališč v Firencah, članek je tudi omenjal, da nastopi poleg gledališč iz Berna, Duesseldor-fa, Budimpešte, Varšave, Berlina in Turina tudi beograjsko gledališče «Atelje 212». Danes pa lahko javimo, da bo to beograjsko gledališče na svojem povratku s festivala nastopilo tudi v Trstu, in sicer v petek zvečer. Gledališče «Atelje 212» je ko-mo mo gledališče, ustanovljeno leta 1956. V devetih letih svojega obstoja je preigralo obširen mednaroden in domač repertoar. Lani se je preselilo v svojo novo stavbo, za katero je napravil načrt znani režiser in arhitekt Bojan Stupica. V Trstu bo gledališče «Atelje 212» nastopilo z delom Aleksandra Popoviča «Prašičji dir» (Krmeči kas), sodobno farso v dveh delih, ki se dogaja «tu in povsod». S tem delom, ki je i-melo doslej vsepovsod izreden uspeh, bo gledališče «Atelje 212» nastopilo 20. t.m. tudi v Firencah. V delu nastopajo Ružiča Sokič, Miodrag Petrovič-Čkalja, Bora Todorovič in Branka Ferendino. Posebej velja podčrtati nastop Petroviča-Oka-Ije, ki je poznan kot velik beograjski humorist. Občinstvo opozarjamo na e-dino predstavo v petek zvečer. Vstopnice bo mogoče rezervirati od torka dalje. •tiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiimiuimuiiiiiiiniminiiiiiniiiiiimiiiimiiimiiiiHiiiiMiHmiMiuiimimmimiiiminiiiiiimiiiiiiiiiMi IZREDNI POKRAJINSKI KONGRES SOCIALISTIČNE STRANKE Kongres PSI se je formalno izreke! za socialistično združitev s PSDI Za združitev je glasovalo 46 delegatov, proti pa eden - Resolucije o zunanji politiki, o sindikalnih vprašanjih in o vprašanjih Na svojem sestanku 14. t. m. je odbor tržaške trgovinske zbornice proučil sklepe CIPE glede preosno-ve ladjedelniške industrije in ukrepov v korist tržaškega gospodarstva. Odbor je pri tem ugotovil, da Je CIPE sprejel velik del zahtev, ki jih je zbornica navedla v svoji resoluciji z dne 24. avgusta. Ta resolucija je bila zaključni izraz prizadevanj zbornice še iz leta 1960. 61, ki se je v zadnjih dveh letih odrazila zlasti v vrsti srečanj in raziskav, študij in poročil, katerih rezultatov so se obširno posluževale tudi oblasti. Trgovinska zbornica je preko svojih organov in svojih uradov že leta 1960, ko so se začeli kazati znaki nevarnosti zmanjšanja ladjedelniške dejavnosti v Trstu, na potrebo modernizacije in racionalizacije ladjedelnice Sv. Marka, že v juliju in avgustu 1960 je podvzela zbornica odločno akcijo proti sklepom Fincantieri, katerih namen je bil preseliti v Genovo urad za izdelavo načrtov CRDA, da bi ga združili z sličnim uradom Ansaldo in Navalmecca-nica. V letu 1961 Je zbornica večkrat posredovala v obrambo celovitosti delavnice mostov in žerjavov ladjedelnice Sv. Marka in da se ji vrne proizvodnja pomožnih ladijskih naprav, kakor tudi proti nameravani izločitvi Tovarne strojev Sv. Andreja iz kompleksa CRDA. V Istem letu je zbornica dala tudi predloge za umnejše izkoriščanje ladjedelnice Sv. Roka v Miljah in zahteva po primernih nadomestil-nih pobudah za bivše delavnice železniškega in letalskega materiala CRDA v Tržiču. Leta 1965 je zbornica poskrbela za publiciranje dokumentirane študije o ladjedelnici Sv. Marka, ki je bila potem naslovljena na pristojne oblasti skupno z elaboratom o proizvodnih cenah ladjedelnice iz katerega je bilo lahko razvidno: tradicionalno nagnjenje Trsta k ladijskim gradnjam, h glavnim realizacijam in tehničnim novostim; prevladujoči pomen ladjedelnic v tržaškem gospodarstvu in njih neposredna in posredna pobudniška vloga za celo vrsto specializiranih dejavnosti kakor tudi za tretje dejavnosti (banke, zavarovalnice, prevozi, itd.) Tedaj so bili izrecno poudarjeni tudi številni negativni ukrepi za zmanjšanje in osredotočenje, ki so bili izvršeni na škodo CRDA, prav tako pa je bila izpodbita trditev o «obrobnosti» ladjedelnice Sv. Marka s površinskimi in proizvodnimi primerjavami z ostalimi ladjedelnicami v državi. Prav tako je bilo načeto tudi vprašanje povprečnih operativnih cen ladjedelnice Sv. Marka v primerjavi z odgovarjajočimi cenami v zasebnih ladjedelnicah, in vprašanje celotnega problema u-pravljanja v okviru državnih udeležb. Zagovarjane so bile možnosti državnih intervencij v podporo tržaškim ladjedelnicam spričo zaostalosti našega področja. Končno so bile v tej publikaciji poudarjene tudi perspektive pomorskih gradenj tako v državnem kot mednarodnem okviru, upoštevajoč letno naraščanje prometa in "seveda očitno nujnost modernizacije italijan- siovenske manjšine Tržaška federacija PSI sporoča, da se je sinoči zaključil izredni pokrajinski kongres PSI, ki je odločal o socialistični združitvi. Kongresa se je udeležilo 47 delegatov, od katerih je bilo 46 izvoljenih v raznih sekcijah na osnovi resolucije, ki podpira združitev, en delegat pa je bil proti združitvi. Kongres je začel pokrajinski tajnik Pit toni, ki je v svojem poročilu poudaril, da je ta kongres zad-n1e dejanje dolgega procesa združevanja, ki bo dokončno zapečateno koncem tega meseca v Rimu. Pittoni je še posebno poudaril, da so tržaški socialisti skoraj soglasno sprejeli združitev in je vztrajal na potrebi, da mora Združena socialistična stranka stremeti za tem, da se postavi na čelo delavskega gibanja in vodstva države. V sporočilu Je nadalje rečeno, da je Pittoni dejal, da se bo morala združena stranka po eni strani upreti zmerni in-voluciji Krščanske demokracije, no drugi strani pa protislovni politiki Komunistične partije. Pittoni je nato izjavil, da bo morala Združena socialistična stranka prevzeti v Trstu odločujoče stališče v politični razporeditvi ter se postaviti na čelo borbe za gospo- «Zmerno zadovoljstvo» s sklepi CIPE darsko obnovo mesta in s tem uve- komunistov. nadaljevati z borbo, Je dejal Pittoni, zavračajoč hkrati vsako konservativno težnjo in volilna ter dema-goška stališča republikancev, katerih sedanje polemično ravnanje ne zasluži več nobenega odgovora. Nato Je poseglo v razpravo mno go delegatov. Sabina Benedetti, ki odgovarja za žensko gibanje PSI, je izjavila, da bo morala združitev pospešiti -postopek civilizirane ln demokratične preobrazbe Italijanske družbe, ki prepočasi napreduje. Dr. Buffalini pa je poudaril, da se bo dokončna politična linija nove združene stranke odločila v prihodnjih mesecih, vsled česar so nekateri pridržki neosnovanl. Poleg tega Je govoril tudi o prisotnosti socialistov v sindikatih. O tem vprašanju je govoril tudi Mayer, ki je zavrnil demagoška stališča komunistov In republikancev v zvezi z vprašanjem ladjedelnic. Poudaril je tudi, da mora postati združitev velik ljudski dogodek. Delegat Picot je govoril o vprašanjih okrepitve socialističnega tiska. Baxa je zavzel kritično stališče do socialistične združitve, medtem ko sta Glacchetti in Ghersi kritizirala predvsem stališče nove stranke do sindikatov in zunanje politike, ter o odnosih do Ijaviti politiko leve sredine na vedno bolj naprednih stališčih tudi v pogledu vprašanj slovenske manjšine. Glede ladjedelskega vprašanja pa je dejal, da je PSI zmerno zadovoljna s sklepi CIPE, ki predstavljajo prvi korak naprej na poti reševanja osnovnih tržaških gospodarskih vprašanj. Potrebno bo Za socialistično združitev sta se nato izrekla tudi občinski odbornik Hreščak in prof .Romano. V razpravo so posegli še Dreossi, Gerll, Pečenko, Kervin, Varin in Mislei. Za socialistično združitev je glasovalo 46 delegatov, eden pa je bil proti. Z večino glasov so delegati sprejeli tudi listino o združitvi, sta- liiiiiniiiiiuiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiMniHiiiiiiiiMiiiiiiiiriiiiiKiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinimiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiMiiiiii PRIPRAVE ZA SESTAVO DEŽELNEGA NAČRTA Jutri sestanek odbora za deželno načrtovanje V Rimu pa bodo sindikalisti nadaljevali razgovore z ministrom Pieraccmijem o ladjedelstvu Deželni odbornik Stopper je sklical za Jutri zjutraj stalni posvetovalni odbor za načrtovanje, ki se bo moral izreči o zasnovi proučevanj za sestavo deželnega gospodarskega načrta. Ta proučevanja uskla-ja dr. Archibugi, ki je že pripravil tudi poseben dokument o smotrih, katere naj bi dosegli z deželnim razvojnim načrtom. Priprave za deželni načrt so važne in nujne tudi zato, ker je pred kratkim minister za proračun Pie-racdnl dejal, da bo treba čimprej pripraviti deželne načrte, da se uskladijo z vsedržavnim. Kot je znano, je minister izjavil, da ni pripravljen le na sestanke s sindikati v zvezi s sklepi CIPE o ladjedelstvu, marveč da je treba vse to uokviriti v širše področje načrtovanja. Gre namreč za to, da se določi, katere gospodarske pobude so za deželo najbolj nujne, da se uresniči njen skladen gospodarski razvoj. Pri tem gre za tako imenovane infrastrukture (ceste, želez, niče itd.) industrializacijo, razvoj kmetijstva, obrti, turizma itd. Na jutrišnjem sestanku v Trstu bodo razni strokovnjaki podali poročila o pripravah za načrtovanje, medtem ko bo dr. Archibugi, kot usklajevalec potegnil iz njih zaključke. Jutri pa bo v Rimu drugi sestanek ministra Pieraccinija z osrednjimi sindikalnimi organizacijami glede sklepov CIPE o ladjedelstvu. Sestanka se bodo udeležili tudi tržaški sindikalisti. Novo DZ-CG1L bosta zastopala glavni tajnik Ar-turo Calabria in tajnik FIOM Giuseppe Burlo. V torek seja deželnega sveta Deželni svet se bo zopet sestal prihodnji torek ob 9.30 uri. Na dnevnem redu je nadaljevanje razprave o zakonskem osnutku o sta-ležu osebja deželne ustanove za razvoj obrti. Splošna razprava o tem zakonskem načrtu se je začela v petek. V začetku seje bodo na vrsti vprašanja in interpelacije. Stavka zdravnikov Včeraj je bil prvi dan stavke zdravnikov v vseh bolnišnicah, ki protestirajo, ker ne dobivajo redno svojih prejemkov zaradi bolniških blagajn, katere ne izpolnjujejo redno svojih plačilnih obveznosti nasproti bolnišnicam. Stavka je popolnoma uspela In Je redno delovala le nujna pomoč, ki je bila zagotovljena v vseh primerih z minimalnim številom zdravnikov. Popolnoma pa so opustili vse upravne posle. Stavka se nadaljuje še danes in jutri. Vlit hove šliariie in prehodna do-1 ločila. Za delegata na vsedržavnem kongresu je bil izvoljen Fernando Dreossi, Pittoni pa se bo udeležil kongresa kot tajnik federacije. Končno so bile odobrene resolucije o zunanji politiki, sindikalnih vprašanjih in o vprašanjih etnične manjšine. Na sestanku sekcije PSDI pri Sv. Soboti pa Je sinoči tudi namestnik pokrajinskega tajnika Di Gioia govoril o vprašanjih socialistične združitve in o nedavnih sklepih CIPE o ladjedelski preureditvi. Člani sekcije, med katerimi je tudi precej delavcev Sv. Marka, so odobrili delovanje pokrajinskega vodstva ter so izrazili pohvalo delegaciji strank levega centra, ki se je v Rimu zavzela za potrebe Trsta. Rešitve, ki izhajajo iz sklepov CIPE, so prisotni pozitivno ocenili. V torek na prefekturi sestanek odbora za volilno premirje Volilni ustroj zadobiva vedno bolj jasno obliko. Potem ko je bil odprt na tržaškem županstvu u-rad za predložitev kandidatnih list, ko na prizivnem sodišču pripravljajo urad za predložitev kan. didatnih list za pokrajinske volitve, ko so občinske volilne komisije napravile zadnje revizije volilnih seznamov, se bo v torek na prefekturi sestal odbor za volilno premirje. Sestanku bo predsedoval prefekt dr. Cappellini, z njim pa bosta tudi načelnik kabineta dr. Mella-ro in podprefekit dr. Miceli. Sestanka se bodo udeležili vsi župani tržaške pokrajine in prefektur-ni pokrajinski komisar podprefekt dr. Pasino. Na sestanek so povabljeni tudi časnikarji. Liberalci začeli volilno kampanjo Malagodi v kinu Nazionale Snoči je glavni tajnik Italijanske liberalne stranke Malagodi v kinu «Nazicmale» odprl volilno kam-panju v Trstu. Uvodne besede je spregovoril odv. Morpurgo in iz njih je bilo že jasno videti, v kakšni smeri bo potekala ta propaganda zlasti glede občinskih volitev. Zato je pač nujno privlekel na dan «titoista» v občinskem odboru z izdajo nacionalnih interesov ter slavnega mačka, ki ga župan dr. Franzil ni požrl živega. Seveda je bil Malagodi bolj resen. V glavnem je kritiziral vladne ukrepe za Trst in dejal, da ni dovolj, da se nadomestijo morebitne Izgube, pač pa je treba dati mnogo več, da se zagotovi Trstu nemoten gospodarski razvoj. Pri tem je zlasti omenil avto ceste, železnico, okrepitev pristanišča, znižanje raznih tarif itd. Zanimivo pa je pri tem, da je tudi poudaril, da bi moral Trst prevzeti važno vlogo v gospodarskih odnosih ne le s Srednjo Evropo marveč tudi z vsemi vzhodnoevropskimi državami ter ne zapirati oči pred novimi možnostmi gospodarskega razvoja v teh državah. Orisal je tudi resolucijo PLI glede ukrepov, ki jih je treba sprejeti v korist Trstu in ki jo je stranka predložila v parlamentu. Ostro je napadal politiko levega centra, še zlasti pa poudaril, da vlada v Italiji še vedno močna gospodarska kriza. Prav tako je tudi poudarjal, da je italijanski državni ustroj «zarjavel», kar je pokazal zlasti primer Agrigenta. skega in inozemskega pomorskega brodovja. Trgovinska zbornica je izvedla tudi raziskavo o dopolnilnih zasebnih dejavnostih in pomožnih dejavnostih v funkciji ladjedelnice. Preko svojih predstavnikov in v krajevnih delegacijah, ki so ponovno in ponovno odhajale v Rim, je trgovinska zbornica aktivno sodelovala pri zagovarjanju potreb tržaškega gospodarstva ter se tako v Italiji kot v inozemstvu zanimala za iskanje dela tako za CRDA kot za Tržaški arzenal. Zlasti se je zbornica zavzemala za ustanovitev konzorcija med javnimi ustanovami za realizacijo velikega suhega doka za ladje do 200.000 ton, kar je sedaj vključeno tudi v program CIPE. Poleg tega je zbornica vodila tudi intenzivno informativno akcijo v inozemskem in italijanskem tisku o vprašanjih ladjedelništva in tržaškega gospodarstva. Odbor se je nato zadržal tudi pri vprašanju, ki zadeva izvedbo infrastruktur, ki bodo predmet bodočih sklepov CIPE. Vzeto je bilo na znanje povabilo ministra Pieraccinija deželnemu odboru za načrtovanje, naj do konca leta Izpopolni osnutek načrta za deželni razvoj, da se določijo prednosti in usmeritve pri investicijah v okviru državnega načrtovanja. V tem načrtu bodo lahko vključeni tisti ukrepi, ki bodo lahko zagotovili postopno izboljšanje pogojev za razvoj gospodarstva in zaposlitve. Vendar ua je odbor opozoril, da morajo biti tudi drugi ukrepi, ki jih že jredvi-devajo državni zakoni in Katerih uresničitev se je zakasnila zaradi številnih vzrokov, uresničeni čimprej s tem, da se odstranijo ovire finančnega in birokratičnega značaja. Poudarjeno Je bilo tudi vprašanje zaposlitve in pri tem je bilo treba ugotoviti, da se ni računalo s posle, dicami ukrepov CIPE za tržaška podjetja, ki so povezana z ladjedel-niško industrijo. Čeprav to vprašanje ne bo aktualno pred letom 1970. je bila poudarjena nujnost, da se poleg pobud, ki jih predvideva program IRI, uresničijo s posredovanjem deželnih oblasti tudi vse tiste infrastrukturne pobude, ki lahko resnično služijo vzponu tržaškega gospodarstva in zagotovijo takim industrijam nove vire zaslužka in dela. ’ Odbor se je obvezal, da bo še -naprej skrbno spremljal uresničevanje načrta IRI in sodeloval)* deželnimi oblastmi, da bo Trst čimprej postal središče državnega ladjedelništva, tako da bo zagotovljena zaposlitev tistim strokovnjakom, ki so bili doslej prisiljeni emigri-rati iz Trsta in si iskati drugje pri. merne zaposlitve. Na predlog oddelka za notranjo trgovino in turizem pokrajinske go. spodarske konzulte je odbor trgovinske zbornice nato proučil položaj tržaškega gospodarstva s posebnim ozirom na krizo, v kateri se nahaja trgovinski sektor. Odbor je menil, da je potrebno globlje proučiti nekatere gospodarske aspekte tega področja in je v ta namen sklenil ustanoviti odbor, ki bo nadzoroval raziskave in študije, katere so uradi že začeli. Ko bo to delo opravljeno, bo odbor poskrbel, da bo na sestankih z zainteresiranimi kategorijami obširno prikazal ukrepe, ki so potrebni za razvojno politiko trgovinskega področja. Dr. Caidassi je nato poročal o svojih potovanjih in razgovorih v zadnjem času, zlasti o razgovoru s predsednikom Finsider, s katerim je med drugim razpravljal tudi o izdelovanju «containerjev», kakor tudi s predsednikom ESSO dr. Caz-zanigo s katerimi Je razpravljal o predvideni gradnji metanovoda v Tržaškem zalivu. Glede vprašanja «containerjev» je bil odbor obveščen o ustanovitvi posebnega študijskega odbora v okviru zbornice, ki bo proučil posebne aspekte teh moder, nih prevoznih sredstev. Dr. Vatta je podal poročilo o vprašanjih zunanje trgovine in odbor je izrazil željo, da bi bili čimprej proučeni predlogi zbornice ministru za zunanjo trgovino glede operacij v okviru avtonomnega obmejnega računa in glede sejma «A1-pe-Adria». Te trgovske operacije so se namreč zaradi raznih razlogov zaustavile, vendar bi jih morali pristojni vladni organi skrbno podpirati zaradi važnosti, ki jih predstavljajo za področje tržaške zunanje trgovine. 31. oktobra bo minister za gospodarstvo in prevoz« deželne vlade Bavarske predaval v veliki dvorani trgovinske zbornice o medsebojnih odnosih med Bavarsko in področjem zgornjega Jadrana. Za 21. in 22. oktober je bil najavljen prihod skupine industrijcev in trgovinskih operaterjev Rotary Cluba iz Celovca v Trst. Skupina bo obiskovala tržaške pristaniške naprave in industrijsko cono. 10. t m. se je mudil v Trstu odvetnik Freybom avstrijske družbe za načrtovanje in gradnjo predora pod pogorjem Ture. Srečanje je bilo koristno, ker so razpravljali o finansiranju tega pomembnega dela, ki v veliki meri zanima naše pristanišče. Na urešnjo italijanske zveze trgovinskih zbornic v Rimu je odbor določil Carla Martinollija za svojega zastopnika pri študijskem odboru za pristaniško delo in plovbo, dr. Nestora Illinija pa za člana odbora za pomorske operacije in za okuženje voda. V dve študijski skupini za «containerje» pri ministrstvu za trgovsko mornarico pa so bila kot zastopnika zbornice imenovana inž. Renzo Colautti in dr. Adriano Migliani. ZBOROVANJA KPI Ob 10.15 v Ul. A. Grandi, ob 10.15 v Ul. Bo veto 45, ob 11. url v Ul. Zo-rotti, ob 11. uri v Gabrovcu, ob 11. uri v Ul. SchiaparelU 66, ob 11.30 v Ul. Fort! nasproti športnemu igrišču, ob 11.30 na Konkonelski rebri 63. Med KD in KPI javna debata o ladjedelništvu Tiskovni urad Krščanske demokracije Je sporočil, da bodo zaključki medministrskega odbora za gospodarsko načrtovanje (CIPE) o ladjedelništvu predmet javne debate med demokristjanskiml in komunističnimi voditelji. V sporočilu je rečeno, da je tržaška komunistična partija reagirala na načrt, ki ga je pripravil CIPE, negativno in z ostrimi demonstracijami. Da bi spravili razpravljanje o ladjedelstvu v okvir korektne demokratične dialektike — pravi poročilo — je pokrajinski tajnik KD Botteri že prejšnji teden na seji pokrajinskega odbora KD pri Sv. Jakobu pozval komuniste na javno debato (sicer Je prav tak poziv demokristjanom naslovil tudi tajnik tržaške federacije KPI dr. Šema na javnem zborovanju pri Sv. Jakobu). Botteri je tudi predlagal, naj bi na tej javni debati zastopala KD in KPI politična tajnika Botteri in Šema ter parlamentarca, ki sta se udeležila diskusije v poslanski zbornici o dogodkih 8. oktobra v Trstu, Belci za KD in Marina Bernetlč za KPI. Vsedržavni svetnik KD Rinaldl Je včeraj zvečer med svojo intervencijo na sedežu sekcije KD na Opčinah potrdil, da bo do te debate prišlo čimprej in da Je KPI že sporočila vodstvu KD, da pristaja nanjo. V sredo se bodo sestali demo-kristjanski in komunistični predstavniki, lil bodo pripravili debato, za katero vlada seveda veliko zanimanje. Na tem pripravljalnem sestanku bosta KD zastopala podtajnik Colonl In vsedržavni svetnik Rlnaldi, KPI pa Crevatin ln Jelka Gerbec. iiimiiiiiiiimiHimiiiiiimiiiimmiiiniiimiiiitiimmiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiumiiiiimiiiiiiiiiiiiimtitiiiMimiii Včeraj-danes Slovensko gledališče v Trstu Kulturni dom XXII. sezona 1966-1967 OTVORITVENA PREDSTAVA MAKSIM GORKI NA DNU drama v štirih dejanjih Prevod- PAVEL GOLIA Scena: NIKO MATUL Kostumi ANJA DOLENČEVA Glasbena oprema: MARJAN VODOPIVEC Režija JOŽE BABIC Danes, 16. t. m. ob 16. uri (abonma nedeljski popoldanski) V soboto, 22. t. m. ob 21. uri (sindikalni abonma) V nedeljo, 23. t. m ob 16. uri (okoliški abonma) V sredo, 26. t. m. ob 20. uri (študentski abonma) ZARADI TEHNIČNO ORGANIZACIJSKIH OVIR JE OKOLIŠKI ABONMA PRENESEN NA NEDELJO, 23. t. m. (Prvotno je bilo javljeno, da bo 16. t. m.) ABONMAJI ZA SEZONO 1966-1967 so na razpolago v Kulturnem domu vsak dan od 12. do 14. ure. Prodaja vstopnic od 12. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma. Tei. 734265. SLOVENSKI DIJAŠKI DOM V TRSTU obvešča vse interesente, da se prične baletna šola v torek, dne 18. oktobra t.l. ob 17. uri. Kdor se želi na novo vpisati, prosimo da se javi istega dne v upravi Dijaškega doma. Ob 20-letnici obnovitve društva priredi SPDT 23. oktobra članski izlet v Rakov Škocjan s skupnim jubilejnim kosilom ter vabi vse stare in nove člane, posebno pa bivše odbornike, da se izleta udeleže. Izletnike bo vodil po Rakovem Škocjanu prof. Franc Habe iz Postojne. Vpisovanje in rezervacija kosila do četrtka zvečer v Tržaški knjigarni. Glasbena Matica Trst Orkester Slovenske filharmonije z dirigentom Samom Hubadom in violinistom Dejanom Bravničarjem bo nastopil v Kulturnem domu v petek, 28. oktobra. Gledališča mm _ IN PRODAJA TRIESTE - PRST UL. S FRANCESCO 44 TEL 28-940 Takojšnja izročitev ali dostava vseh novih modelov skuterjev VESPA In trikolesnih tovornih vozil A P E v ksv teri kod kra1 v Jugoslaviji. Ekskluzivna prodala vseh originalnih rezervnih delov in pribora • P 1 A G G I O i Šolske vesti Sola Glasbene matice. Prva vaja otroškega pevskega zbora v Trstu bo v petek 21. oktobra ob 18. uri v šolski dvorani v Ul. R. Manna 29. Otroški pevski zbor na Opčinah pa bo pričel z vajami v sredo, 19. oktobra ob 15. uri v običajnem prostoru. Vljudno vabimo k čim številnejši udeležbi tudi otroke, ki niso gojenci glasbene šole. Razna obvestila Danes v novi dvorani v Ul. Ma-donnina 10 od 16. do 22. ure ples z orkestroma »The man mistry» ln «The jaguars«. Tržaški filatelistični klub (L. Ko. šini — v sredo, 19. i.m. od 19. do 20. ure, bo redni sestanek v prostorih kluba, Ul. del Montecchl 6. Do preklica so nedeljski sestanki ukinjeni iz tehničnih razlogov. Vsi člani, ki še niso prevzeli zadnjih novosti, naj to store na prihodnjem sestanku. Dobrodošli slovenski filatelisti, ki še niso člani kluba. VERDI Danes ob 16. uri zadnja ponovitev glasbene komedije «Rinaldo in Čampo« z Domenicom Modugnom in De. lio Scalo. Pri blagajni gledališča se nadaljuje prodaja vstopnic. Pri blagajni gledališča Verdi se sprejemajo novi abonmaji in potrditve starih za bližnjo operno sezono. Starim abonentom bo v mejah možnosti dovoljena potrditev prejšnjih abonmajev do 22. t.m, Po tem datumu bodo razpoložljivi prostori lahko oddani novim prosilcem. Vse Informacije daje blagajna gledališča (tel. 23-988). • * * V četrtek, 20. t.m. ob 21. url bo v gledališču Verdi simfonični koncert, ki ga bo vodil dirigent Anto. nino Votto. Koncert bo na čast dolgoletnemu ravnatelju gledališča dirigentu Giuseppu Antonicelliju. Program obsega skladbe: Vivaldi — koncert za godala in čembal; Bee thovveri — Osma simfonija; Ravel — «Le valce«, koreografska poema; Verdi — Simfonija iz »Sicilijanskih večernic«. Izvaja orkester gledališča Verdi. Vstop z vabili. Abonenti iz prejšnje sezone lahko dobijo vabilo s potrditvijo sedeža do 17. t.m. pri blagaj. ni gledališča. Po tem dnevu bodo prosti sedeži oddani novim prosilcem. AVDITORIJ Pri centralni prodajalni vstopnic v galeriji Protti se bo nadaljevala pro. daja vstopnic za tretji in zadnji sim. fon čni koncert po ljudskih cenah, ki bo danes ob 17. uri v Avditoriju v Ul. Tor Bandena. Orkester gledališča Verdi bo vodil dirigent Klaro Miserit, kot solista pa bosta nastopila sopranistka Erni Šantl in flavtist Mtloš Pahor. Na programu so skladbe: Britten — «Stmple Symphony» za godalni orkester; Peruzzi — »Die gestundete Zeit« za sopran/ flavto in orkester; Dvorak — Osma simfonija. moilcllina calzaiure klasični tn najnovejši modeli čevl jev naj boljših znamk VELIKA IZBIRA ZA MOŠKE ŽENSKE OTROKE Ul F. Filzi 3, TRST, tel 37-797 (vogal Ul Machiavelli) Kino fotografski material SE C Ul /N Trst, Ul Mazzini 53 Telefon /33-361 vabi prijatelje tn znance naj ga obiščejo TRGOVINA S POHIŠTVOM PUP1S S E S L J A N TEL. 20269 Velika izbira SODOBNEGA POHIŠTVA - Lastna proizvodnja — Cene konkurenčne Ugodni plačilni pogoji. Odprto tudi ob nedeljah. Prisrčno se vsem, ki so se zahvaljujem na katerikoli način spomnili moje 50-letni-ce ter mi poslali darila in čestitke. Mario Magajna ^ ' It ŠIVALNI JTj •[ STROJI novi in rabljeni »SINGER«, «NAUMANN», avtomatični zig-zag. omarice, nadomestni deli pri COSULLl, Via Manzoni, 4 ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 15. oktobra se Je v Trstu rodilo 13 otrok, umrlo pa je 12 oseb. UMRLI SO: 80-letna Luigia Senika vd. Ghenmettl, 81-letna Margherlta Peresson, 75-letni Luclano Selva, 41-letnl Salvatore Colarich, 70Jetnl Ste-fano Macorig, 59-1 e tni Leo Plesen, 85-letna Maria Lissiak, 80-letna Maria Petruzzii vd. Busechian, 63Jletna Ned-da Vezzu por. CordeUa, 68-letnl Vin-cenzo Forleo, 6NG» Bežna vrata »ROLLPl >RT», beneške zavese (tende veneziane) Hitra uredi tev s specializiranim osebjem A. R. P IIALPLAST, Trst Trg Ospedale št. 6 Tel 95-919 Mali oglasi THGOVINA pohištva Bruno — opre ma za kuhinje m dnevne sobe iz tor mike. Lastna izdelava Fonderla št ’ (blizu bolnice). • CITROENI — Samaritani in Mlceu — Servis v Ulici Klttmayer 4-a Razstava In prodaja avto potrebščin v Ulici Glulla 41. KOMBINIRKA za 4 obdelave lesa, stroj za strganje podov «Mignon», prenosna električna žaga, skobelni-ki, žaga na trak 400 iri pokončni vrtalni stroj po ugodnih cenah proda Bevllacqua, Ul. della Tesa 12. PRODAM rejo CINCILLA 50 komadov — popolna oprema. Naslov na upravi lista, Ul. S. Francesco 20. PRVORAZREDNI krojaški, salon išče vajenke, poldelavke, delavke m ženske šivilje. Predstaviti se v delovnih urah v Ulici Mazzini 22-Ip. Filotram-vajski abonma v breme delodajalca. TRŽAŠKI GEOMETER Išče Izkušene, ga učitelja ali učiteljico za lekcije slovenščine. Tel, 31-943. PRODAM ali oddam v najem po u-godmi ceni kovaško elektromehanično delavnico v centru. Pismene ponudbe na upravo «Prim. dnevnika« pod «De-lavnlca«. Trst, Ul. S. Francesco 20. V MILANU to »’ vrorian £ri ČASI KOM — Piazza Dunmo 31 tel 811 66 74 PRIMORSKI DNEVNIK D E l O Politika VJestiiU Borba Tovariš Pavliha Darovi In prispevki V počastitev spomina pok. Pinotu Cuka darujeta Lucijan m Marija Cuk iz SepulJ 2000 lir za Glasbeno mati' co. V spomin preminulega brata Ludvika Vodopivca daruje sestra Ana 2000 lir za Športno združenje Bor. ZAHVALA Prisrčno se zahvaljujemo vsem-ki so z nami sočustvovali, ko nas je za vedno zapustil naš dragi Jožef (Pino) Čuk Posebna zahvala č. g. župnikoma, godbi, darovalcem vencev in cvetja ter vsem, ki so na kateri koli način počastili spomin pokojnika in ga spremili na zadnji poti. žena Valerija, bratje, sestre, svak, vnuki in drugo sorodstvo Trebče, 16. oktobra 1966. PFImoršTc7"ffnpvn!lc 16. oktobra 1966 PO DOKONČNIH PODATKIH TRGOVINSKE ZBORNICE V prvih osmih mesecih dosegel promet po morju 4.173.956 ton Ta promet je za okrog 278.000 višji od lanskega v enakem razdobju ■ Poveča! se je tudi promet po železnici TržaSka trgovinska zbornica je °bjavila dokončne uradne podatke 0 pomorskem in železniškem blagovnem prometu na našem področ-JU v preteklem avgustu. Iz teh podatkov je razvidno, da je blagov-“> promet po morju dosegel v pr-osmih mesecih letošnjega leta “.173.956 ton (k čemur prištevajo 8e 111.559 ton goriva, ki so ga vkr-na ladje, ter 12.577 ton živil drugih potrebščin za njihove Posadke in potnike). V primerjavi ? Prometom v ustreznem razdobju ‘šnskega leta, ko so v pristanišču ‘Obeležili 3,896.949 ton, smo letos Pridobili okoli 278.000 ton novega Prometa . dovozu so letos zabeležili “■038.905 ton prometa (lani je ta Postavka znašala 2,810.383 (t), v od-vozu pa 1,135.051 (lani 1,086.111) °n. Po vsem tem gre pripisati le-tošnji prirastek predvsem povečanemu dovozu blaga, medtem ko se •je odvoz povečal le za nekaj ton. «»jvečj° postavko v dovozu so Predstavljali surovi petrolej in de- *ELEZNI6KI PROMET Avstrija Italija češkoslovaška Zahodna Nemčija Jugoslavija Švica Madžarska Druge države V železniškem prometu v smeri proti Trstu se je letos znatno povečal dovoz premoga, železarskih izdelkov, papirja in umetnih gnojil, medtem ko se je nasprotno skrčil dovoz magnezita, lesa in železa v palicah; ostale postavke so letos dosegle približno isto višino kakor lani. V smeri iz Trsta se je letos povezal zlasti promet s koruzo (lani 492, letos pa 62.917 ton), bencinom, manganom, steklarskimi izdelki, juto in nekaterimi drugimi blagovnimi vrstami; zabeležili 1,269.637 ton blaga v obeh smereh, medtem ko je znašal promet v ustreznem razdobju lanskega leta 1,065.160 ton. Na tein področju smo po vsem tem pridobili okoi 200.000 ton novega prometa. V dovozu je promet narastel s 475.309 na 504.952 ton, v odvozu pa s 589.851 na 764.685 ton. Glede porazdelitve prometa med posamezne zaledne države pa kažejo statistični podatki za prvih osem mesecev naslednji razvoj; Skupaj 1 V RAZDOBJU (v tonah) JANUAR ■ AVGUST 1966 Dovoz Odvoz Skupaj 222.541 230.508 453.049 141.471 142 153 283.624 25.906 236.379 262.285 45.431 65.792 111.223 29.059 27.218 56.277 15.643 23.555 39.198 9.498 29.486 38.984 504 952 764.685 1,269.637 Trgovsko podjetje «MANUFAKTURA» Nova Gorica Priredi danes S sodelovanjem NAJBOLJŠIH KONFEKCIJSKIH PODJETIJ v S E 2 A N 1 na vrtu hotela «TR I G L A V » °b 19.30 uri O Po reviji ples # igra domači orkester V primeru slabega vremena bo revija v notranjih prostorih hotela «TRIGLAV» . ; iu un£. GORILNIKI ! pri Agenciji v Trstu GORILNIKI NA NAFTO - T"** ORO P. I. OTELLO IN Ulica F. Severe 30 Tel. 61-786 r KLIMATSKE NAPRAVE KlUiO «1 KIS. 1»KO*K14 Predvaja danes, 16. t. m. ob 16. uri Cinemascope barvni film: Due mafiosi contro Goldfinger (DVA MAFIJCA PROTI GOLDFINGERJU) Briljantna komedija Igrajo; FRANCO FRANCHI, CICCIO INGRASSIA, GLORIA PAUL, ANDREA BOSI C in DAKAR il Coreano rivati (1,186.770 ton), drugo mesto pa so zavzele železne rude (480.588 ton), tretje gorilno olje in derivati (280.130 ton), dalje je bil razmeroma močan dovoz koruze, medtem ko je dovoz lesa dosegel 23.981 ton, dovoz kave 44.136 ton, itd. V odvozu so v prvih osmih mesecih prevladovali proizvodi čistllniške industrije, lesa, papirja, strojev, umetnih gnojil in nekatere druge blagovne vrste. V železniškem prometu so v pr- _ ________ _________ vih osmih mesecih letošnjega leta j nasprotno pa se Je znatno zmanj-..ii.i.Ai! , ncn am t ui .. šaI promet z 0ijVnim oljem, suhim grozdjem, lešniki, itd. Promet z lesom je ostal praktično neizpreme-njen (lani 14.677, letos 14.736 ton). Pn še neuradnih podatkih za prvih devet mesecev letošnjega le. ta pa je blagovni promet skozi Javna skladišča narasel za okoli 9.6 odst. v primerjavi z ustreznim razdobjem lanskega leta. Dosegel je namreč 1.585.000 ton, kar predstavlja napredek za približno 140 tisoč ton. Struktura letošnjega prometa pa ni povsem zadovoljiva; tako je manipulacija lesa nazadovala za 11.2 odst., to je z 89.000 na 79.000 ton; tudi promet z rudninami in premogom je nazadoval za okoli 14.6 odst. Nasprotno pa se je letos povečal promet z žitaricami (z lanskih 100.000 na približno 195 tisoč ton) in pa promet z »raznim blagom«, ki je narasel z 811.000 na 960.000 ton, ali v relativni vrednosti. za 18.4 odstotka Fantiček pod avtom Včeraj zjutraj se je v Ul. Forti blizu stavbe št. 54 pripetila prometna nesreča, ki jo je treba pripisati neprevidnosti 8-letnega u-čenca Maura Gomisela iz Ulice Buozzi 6. Fantiček je izven zebra, stega prehoda prečkal cesto, ne da bi se prej prepričal, če prihajajo avtomobili. Prečkanje je bilo za Gomisela usodno. Komaj se je znašel sredi cestišča, je v smeri proti Ul. Flavia z avtom TS 86384 privozil 30-letni Nereo Capanni iz Ul. Grandi 22 in dečka podrl. Pri padcu se je Gomisel pobil in laže ranil po levem sencu in kolenih. Ponesrečenca so z rešilnim avtom odneliali v bolnišnico, kjer se bo moral na nevrokirurškem oddelku zdraviti 8 dni. S tramvaja je padla in si prebila teme Na nevrokirurški oddelek bolniš. niče, kamor so. ja—cxepeljali z rešilnim avtom, so včeraj zjutraj sprejeli 53-letnQ_flpsnodiaiio Mimico ffrckič vd«i*fiEman iz ul. delle Cšve 22, ki se je pobila po zatilju in levem komolcu. Ker so pone-srečenki zdravniki ugotovili, da si je verjetno prebila teme, so si pridržali prognozo Krekičeva je povedala, da se je malo prej pripeljala v tramvaju proge št. 9 do zadnjega postajališča Obrežja To-maso Gulli. Izstopila je. toda v tistem trenutku se je tramvaj premaknil, zato je Krekičeva izgubila raznotežje, padla na obraz in pri tem z glavo udarila v železni drog cestnega prometnega znaka ter se pobila. O zadevi so bili obveščeni karabinjerji s postaje v Ul. Hermet, ki so uvedli preiskavo. feJSISjMs f>ilm,Va*a danes’ 18- *• m- nb 18■ uri Eastmancolor dyallscope Angelica alta corte del re (ANGELICA NA KRALJEVEM DVORU) I^fajo: MICHELE MERCIER, JEAN LUIS TRINTIGNAUT in GIULIANO GEMMA OJ N O PROSEK-KONTOVEL Predvaja danes, 16. t. m. ob 16. uri barvni film: MADAME X Najbolj pretresljiv film v tem letu IgraJ°: LANA TURNER, JOHN FORSYTHE in RICCARDO MONTALBAN Predvaja danes, 16. t. m. ob 15.30 uri Technicolor Technlscope Western fiim: IL RITORNO Dl RINRO (RINGOV POVRATEK) IgraJQ: GIULIANO GEMMA, FERNANDO SANCHO. HALLY HAMMOND, NIEVES NAVARRO ln GEORGE MARTIN Ponedeljek, 17. t. m. ob 18. uri ponovitev filma: IL RITORNO Dl RING« (RINGOV POVRATEK) Tovornjak so ukradli Tokrat se tatovi niso zadovoljili samo z zasebnim avtom, odpeljali so kar tovornjak TS 32039, ki ga je 32-letni šofer Aldo Candu. sio iz Milj, Ul. De Bernardis 32 pustil v Ul. Roma v Miljah, blizu stavbe št. 12. Predvčerajšnjim zjutraj se je Candusio hotel odpeljati s tovornjakom na delo, toda veliko je bilo njegovo presenečenje, ko ga ni več našel na mestu, kjer ga je bil pustil. Odhitel je na komisariat v Miljah, kjer je tatvino prijavil. Povedal je, da ie bil tovornjak vreden 730.000 lir. Smrtne posledice padca v stanovanju Na ortopedskem oddelku bolnišnice je včeraj zjutraj okrog 3. ure izdihnila 80-letna upokojenka Maria Petruzzi vd. Busechian iz Ul. Toti 14. Petruzzijeva se je 22. septembra dopoldne ponesrečila doma, kjer je nerodno padla v kuhinji. Tedaj so jo z rešilnim avtom prepeljali v bolnišnico in jo sprejeli na ortopedski oddelek s prognozo okrevanja v dveh mesecih zaradj verjetnega zloma leve stegnenice. Žal pa so bile vse zdravniške nege zaman, nastopile so komplikacije in včeraj je nesrečnica podlegla poškodbam. Pri delu se je ponesrečil Ko je včeraj popoldne 55-letnt delavec Milan Micheluzzi Iz Ul. del-lo Scoglio 201 v skladišču podjetja «AUegretto« v Drev. R. Sanzio, kjer je zaposlen, čistil zunanjost tovornjaka ln stal na neki deski, se je ta nenadoma prelomila, zaradi česar je padel vznak. Pri padcu se je pobil po zatilju in hrbtu ter sl zlomil desni mezinec. Na ortopedskem oddelku bolnišnice se bo moral zdraviti 30 dni. Med igro je padel Na stadionu «Pino Grezar» med hokejsko tekmo med tržaško reprezentanco in slovensko reprezentan-oo Iz Ljubljane, se Je včeraj ponesrečil 25-letni livar Guerrino Scoz-zari iz Ul. del Prato 8, ki je igral v vrstah tržaškega moštva. Med Igro je nerodno padel ter se pobil po desni rami in si verjetno zlomil ključnico. Odpeljali so ga v bolnišnico ln ga s prognozo okrevanja v 40 dneh sprejeli na ortopedski oddelek. Z vespe se je prevrnil Včeraj popoldne se je na začetku Ul. Commerciale 55-letni zidar Ago-stino Germani iz Ul. delle Lodole 7 prevrnil z vespe TS 35586 in sl pri padcu verjetno zlomil desno ramo. Ponesrečenca so odpeljali v bolnišnico In se bo moral na ortoped-j skem oddelku zdraviti od 10 do 40 dni. IZDELAN JE PROGRAM OBISKA DRŽAVNEGA POGLAVARJA Predsednik Saragat 22. oktobra na Goriškem 0b 11.15 sprejme predstavnike oblasti na prefekturi Zupan Martina bo pozdravil visokega gosta na Gradu Predsednik bo verjetno govoril delavcem CRDA Na goriški prefekturi so na sestankih, ki so jih imeli s funkcionarji urada za ceremonial pri predsedstvu republike, izdelali program obiska predsednika repu. blike Saragata na Goriškem, ki ga je prefekt dr. Pftncivalle poslal predsedstvu vlade v Rim. Predsednik Saragat je s pomočjo podtajnika za notranje zadeve dr. Ceccherinija pregledal te pred. loge in odobril naslednji program: V soboto 22. oktobra ob 9.10 bo predsednik Saragat odpotoval iz Vidma v Tržič, kamor bo predvidoma prišel ob 10. uri. Ogledal si bo ladjedelnico im po vsej verjetnosti bo govoril tamkajšnjim delavcem, ki so izrazili željo v tem smislu. Nato se bo predsednik republike ustavil mimogrede v Redipu-glii ter nadaljeval pot v Gorico, kjer ga pričakujejo ob 11.15 na prefekturi za sprejem predstavnikov oblasti. Nato bo predsednik s spremstvom odšel na goriški Grad, kjer ga bo pozdravil goriški župan im se mu bodo poklonili vsi župani z. Goriškega. Ob 16. uri se bo Saragat poklonil padlim pri kostnici na Oslavju, od koder bo odšel v Krmin, kjer bo prisostvoval spominski svečanosti za premirje z Avstrijo, ki je bilo sklenjeno pred 100 leti. Ob 16.50 bo obiskal Verso in Rivolto, kjer bo sedel v letalo in se vrnil Rim. Manifestacija za mir Prihodnjo nedeljo 23. oktobra bo pokrajinsko zborovanje za mir, ki ga prirejata odbora za mir v Vietnamu iz Tržiča in Gorice. Karavana avtov bo odpotovala iz Gradiške ob 9.30 ter bo obšla Krmin in Gorico ter prispela tudi v Tržič. V vseh krajih bodo zborovanja. V Gorici bo govoril dr. Battello, v Tržiču pa prof. Rublno. Skupen sestanek mestnih predstavnikov PSDI in PSI Pretekli četrtek zvečer je bil na sedežu PSDI v Gorici skupen sestanek predstavnikov PSI in PSDI, na katerem so se pogovorili o postopku za ustanovitev enotne socialistične stranke v Gorici, Zlasti so proučili nadaljnje u-krepe, da bi združili vse sociali- ste v eno samo stranko, z enim sedežem, enim zastopstvom, enot. no organizacijo in samo enim skup nim glasilom. Govora je bilo tudi o ideološki, politični in upravni funkciji nove stranke glede na go-riške probleme njenih krajevnih ustanov. V tem smislu so poverili skupinam občinskih svetovalcev obeh strank, naj se združita in si porazdelita delovna mesta. Ob koncu so sklenili, da bodo sklicali skupni občni zbor članov PSI in PSDI, da bi s tem uradno potrdili te važne sklepe za skupno delo goriških socialistov. Volitve notranjih komisij Za obnovitev notranjih komisij v tržiških obratih so bile predložene nekatere kandidatne liste. Na listi FIOM-CGIL za CRDA je Karel Černič. V OKVIRU DEŽELNEGA PROGRAMA Petletni načrt za ceste in potrebe slovenskih vasi Slovenski predstavniki v krajevnih upravah so že dosegli konkretne uspehe Na eni izmed prihodnjih sej bo pokrajinski svet razpravljal o petletnem načrtu za ureditev turističnih cest v goriški pokrajini. Gre za uresničevanje deželnega zakona štev 32 iz leta 1965, po katerem bo deželna uprava prispevala nekaj milijard za ureditev turističnih cest na celotnem ozemlju dežele. Zakon, prvi te vrste v deželni zakonodaji v Italiji, je dobil obširna priznanja In ostale dežele ga nameravajo posnemati. Poteguje se za ureditev (beri asfaltiranje) že obstoječih cest turističnega značaja (v zakonu so podrobno naštete turistične «vrline» teh cest) in deželna uprava bo lahko prispevala do 80 odstotkov vsote, potrebne za ureditev teh cest. Ostalo bo morala dati ob. čina ali pokrajina, to je upravna enota, ki je lastnik ceste. Oba deželna odbornika za turizem, najprej socialdemokrat Dulci, nato sedanji socialist dr. Giacomet. ti ,sta obljubila, da bo goriška pokrajina dobila v petih letih določe- '»*".......lililllilllll.....it.......milimi, S SEJE POKRAJINSKEGA SVETA Pri izvedbi načrtov CIPE upoštevati potrebe SAFOG Združitev socialistov v pokrajinskem svetu Glavni del sinočnje seje pokrajinskega sveta je bil posvečen debati o ladjedelništvu in mehanični industriji v zvezi z dogodki v Trstu in z resolucijo, ki so jo v zadevi predložili pred nekaj dnevi komunistični svetovalci. Resolucijo in njeno ozadje je orisal svetovalec KPI Menichino. Predstavnik KD Cosani je nato predložil drugo resolucijo, ki navaja stališče levega centra ter citiral nekaj podatkov o ukrepih CIPE. Za njim je govoril Macoratti za no vsoto denarja od deželne uprave, s katerim bo moč urediti dober del cest turističnega značaja v naši pokrajini. Razumljivo je, da bodo na novo urejene ceste slutile domačinom, ki se še danes morajo voziti po prašnih in luknjastih cestah. Lani je pokrajinski odbor odobril načrte za tri ceste: pokrajinsko cesto z Oslavja v Steverjan ter občinski cesti od državne meje v števerjanu do Bukovja ter iz Sovodenj do Rupe skozi Peč. Načrte in finansiranje teh cest so nato odobrili pokrajinski svet ter občinska sveta v Števerjanu in Sovod-njah. Te dni je končno prišlo denarno nakazilo za dve cesti v Brdih. Pri cesti Sovodnje - Peč pa je treba nekoliko dopolniti načrt, ker je ce. sta pri izhodu na državno cesto pri Rupi preveč ozka zaradi tamkajšnje gramozne jame in ker zahtevajo ustrezni predpisi tako razširitev ceste. Zaradi tega bo potreben nekoliko večji strošek od predvidenega. Na vsak način bo tudi za to cesto kmalu prišel denar. Naj še tu omenim, da je denar, ki je bil nakazan za cesto Oslavje - Steverjan, le prvi obrok: s tem denarjem bodo namreč uredili oporne zidove in bodo cesto nekoliko razširili; šele z drugim nakazilom, ki ga morajo ustrezni organi šele odobriti, bo poskrbljeno za asfaltiranje. Ni bilo čisto slučajno, da so vse tri ceste, ki jih je pokrajinski odbor lani uvrstil med prve, na ozemlju, kjer prebiva slovensko prebivalstvo. Sedaj se postavlja pred di goriško kovinarsko p idjetje! nas nujnost, da v petletni načrt SAFOG, za katero je treba tudi j uvrstimo tudi druge ceste, ki te- pe čimprej uresničili. Obenem pa priporočajo pristojnim organom tu sprejeti učinkovite ukrepe, ki jih narekuje gospodarski položaj Gorice in pokrajine. Na začetku seje je predsednik čejo po ozemlju naseljenim s slovenskim prebivalstvom. Naši ljudje vedo, da so ceste v naši pokrajini po dolgem in počez Chientaroli sporočil združitev ( skoro vse asfaltirane in da so slo- svetovalskih skupin PSI in PSDI v eno samo, katere načelnik je postal svetovalec Macoratti. psi-psdi, ki je izjavil, da se| Preselitev ambiilatorijev nja z drugo resoluciio. K besedi J nja z drugo resolucijo. K besedi Z&SSZ2 srssu ™ v UL Vi|f,?rio V^elo Za eno ali drugo resolucijo Predsednik dr. Chientaroli je na to dal najprej na glasovanje resolucijo KPI, ki je dobila 7 glasov KPI ln PSIUP Nato je šla na glasovanje druga resolucija, za katero jo glasovalo 12 svetovalcev KD, PSI-PSDI in SDZ V tej resoluciji ugotavljajo, da pomenijo sklepi CIPE uresničenje večine zahtev krajevnih ustanov na tem področju in izražajo željo, da bi te skle- .......................milim,.....mn..m............ VESTI IZ DOBERDOBA Urnik na županstvu za poslovanje s strankami Prijava vina - cepljenje živine • pobiranje davkov Občinska uprava iz Doberdoba sporoča, da bo od jutri 17. oktobra dalje veljal za poslovanje s strankami v občinskih uradih na slednji urnik: ob delavnikih od 7. do 8- in od 10.30 do 12 ure. Ob nedeljah in praznikih so uradi zaprti. Izven navedenega urnika strank ne bodo sprejemali. Prijava vina. Na osnovi obstoječih predpisov je goriška prefektura izdala odlok, po katerem so dolžni vsi pridelovalci vina prijaviti vse staro in novo vino, ki ga imajo na zalogi, in sicer po stanju dne 30. novembra. Prijavo je treba napraviti na pristojnem uradu v Ronkah. Potrebne obrazce za prijavo dobijo prizadeti na sedežu Kmečke zveze v Gorici, kakor pomoč pri sestavi prijave same, ki jo je treba napraviti do 10. decembra. Cepljenje proti slinavki je že od 1. oktobra v teku tudi za vso govejo živino doberdobske občine. Cepljenje bodo zaključili do 31. decembra. V poštev pride goveja živina od štirih mesecev starosti dalje. Cepivo je dalo pristojno ministrstvo brezplačno; živinorejci bodo plačali le po 200 lir na žival za stroške zdravnika, ki opravlja cepljenje. Zapadli obrok davkov bodo pobirali jutri na županstvu v Doberdobu od 8.30 do 12. ure. Kdor si želi prihraniti pot na davkarijo lahko izkoristi to priliko. udeležcev, takrat bomo javili še druge podrobnosti o tem družinskem izletu. SPD bo priredilo martinovanje v Kobaridu Na zadnji odborov! seji Slovenskega planinskega društva v Gorici so se pogovorili tudi o letošnjem martinovanju, s katerim zaključi društvo vsako leto svojo poletno sezono. Sklenili -so, da bodo kot lani tudi letos imeli martinovanje v Kobaridu, v dvorani hotela «Zvezda», kjer je dovolj prostora za vse ude ležence, ki jih ni malo, ker se ta ko člani kot prijatelji radi udele žijo te zabavno prireditve. Tudi le tos bo na programu tombola z le pimi dobitki, skupna večerja In za bava ob zvokih harmonike. Že v ne. kaj dneh bodo začeli z vpisovanjem Trčenje v Podgori Pri trčenju dven motociklov včeraj popoldne pri cestnem podvozu Baruzzi v Podgori so se ranile tri osebe, ki so jih z rešilnim avtomobilom Zelenega križa odpeljali v civilno bolnišnico, kjer so jih pridržali na zdravljenju. Ponesrečeni so: 50-letni Giuseppe Corte iz Zdrav, ščlne, ki se bo zaradi zloma stegnenice in ran po rokah zdravil 40 dni, nadalje 29-letni Ferruccio Bernardis Iz Ul. Trapani 15, ki si je zlomil levo koleno in se bo zdravil 15 dni ter njegova mati 53-letna Abellna Cudt iz Ul. Trapani 15, ki se je udarila v glavo in se bo zdravila 10 dni. Corte je v bolnišnici izjavil, da se je z motociklom peljal z dela v podgorski tekstilni tovarni. Ko se je pripeljal do podvoza, je prišel z nasprotne strani Bernardis, namenjen v Pod-goro ter se zaletel vanj. Zenski povoženi na prehodu za pešce Delavec Lulgi Ciculini, star 52 let, doma Iz Ronk, Ul. S. Loren-zo 66 Je včeraj povozil na prehodu za pešce v Drevoredu Verdi v Tržiču 72-letno Adele Antonutti in 64-letno Mario Bissaga, obe iz Tržiča. Odpeljali so ju v bolnišnico, kjer se bo prva zdravila 20, druga pa 15 dni zaradi številnih ran. VOZNI RED VLAKOV Z GORIŠKE POSTAJE ODHODI Z GORIŠKE POSTAJE PROTI TRSTU: 0,19 (A), 6,42 (A), 7,39 (D), 8,07 (A), 8.31 (D), 11,07 (A), 14,02 (A), 16,31 (A). 18,14 (DD), 18,42 (A), 20,04 (A), 21,37 (A), 21,59 (D), 23,04 (DD)* PROTI VIDMU: 4,28 (A), 6,25 (A). 7,26 (A), 8,06 (D), 11,52 (A), 18,00 (D). 13,43 (A), 14,16 (DD)*, 15.36 (A), 17,42 (A), 19.01 (A), 20,03 (D), 21,01 (A), 21,36 (D), 23,03 (A). ZA NOVO GORICO; 8.59 (A), 14.07 (A), 20.05 (A). Pokrajinsko vodstvo INAM sporoča. da so preselili iz Ul. Leopardi na novi sedež v Ul. Vitto rio Veneto, vogal Ul. della Bona naslednje urade in specialistične ambulante: sekcijske urade za goriško področje; ambulante za kardiologijo, urologijo, ortopedijo, dermatologi, jo, otorinolaringoiatrijo, okulisti-ko, kirurgijo, zobno ambulanto, nevrologijo, ginekologijo in laboratorije za analizo. 9d jutri, 17. t.m dalje bodo torej navedeni uradi in ambulante poslovali na novem sedežu z obi-čajnim urnikom. Lekarna pa bo še naprej ostala v sedanjih prostorih v Ul. Leo pardi, dokler ne bodo tudi zanjo uredili prostorov na novem sedežu. Skupina Celovčanov obiskala Gorico Včeraj je prišlo na obisk v Gorico okoli 60 Celovčanov, ki sta jih vodila predsednik «Dante Alighie-ri» dr. Schatz in člani «Veselih svetovalcev mesta Celovec pod vodstvom dr. Eduarda Tratnika — Frankla in predstavnika celovškega radia g. Petumiga. Na Gradu jih je sprejel podžupan Candussi. Celovški gostje so povabili predstavnike Gorice na prireditve, ki bodo prihodnje leto na pustni torek v Celovcu. Danes v «Stclla Matutina> predavanje o narodnih manjšinah Krožek za politične, gospodarske in socialne študije «Rizzatti» bo v okviru predavanj in študijev, ki Jih prireja vsako leto, organiziral danes ob 18. url v konferenčni dvorani «Stella Matutinaii v Gorici predavanje o »Motivi in izkušnje manjšinske politike«. Predavala bo dr. Ličila Menapace Brisca, ki je pokrajinska odbornica v Bocnu in deželna svetovalka v Trentu. Trčenje brez poškodb V Ul. Čampi sta trčila fiat 1300 Borisa Fabbra iz Ul. Cappella 20 in fiat 850 Giuseppa Michieluttija iz Ul. Gibelli; nastala je samo materialna škoda. Na Placuti sta trčila fiat 1100 Franca Collenza Iz Ul. Rocca 9 in fiat 500 Giuseppa Collelle iz Ul. I. Brass 34; materialna škoda je malenkostna. V Ul. Duca D'Aosta Je 11-letna Mara Bassello neprevidno skušala prečkati cesto s kolesom ter se je vanjo zaletel motociklist iz Villess z ženo; vsi so padli na tla, vendar se niso ranili. Na makadamski cesti na Prista vi pri Rdeči hiši je včeraj popoldne padel z motociklom 58-letni Romano Rodaro s Tržaške ceste 20 v Gorici. Pobil se je po obrazu in si zlomil desno zapestje. V bolnišnici se bo zdravil 10 dni. venske vasi v tem pomenu na zadnjem mestu. Prejšnje oblasti so se kaj malo brigale za potrebe sloven. skih vasi. Aktiven problem reševanja upravnih problemov v slovenskih vaseh se je pričel z levim centrom tako v Rimu kot pri nas in to sem naglasil že v članku, ki ga je Primorski dnevnik objavil v letošnji novoletni številki. Asfaltiranje vaških cest v doberdobski in sovodenjskl občini je sad prizadevanja goriških socialistov pri u-streznem ministrstvu v Rimu. Prav tako je zasluga socialistov asfaltiranje ceste iz Rubij na Vrh. In končno tudi uvrstitev treh cest po slovenskem ozemlju Je sad vključitve socialistov v krajevne organe oblasti. Slovenci smo prav zaradi socialistične zahteve lani ob pogajanjih za levi center, da morajo biti tudi slovenski sooialisti zastopani v krajevnih organih oblasti, dobili ustrezno pomoč in oporo znotraj teh oblastvenih organov. Dejal sem, da bo pokrajinski svet na eni izmed svojih prihodnjih sej razpravljal o turističnih cestah Pokrajinski odbor je prav te dni pričel razpravo o tem načrtu. Pokrajinska uprava je pred meseci zaprosila občine, naj Ji sporočijo svoje zahteve. Pokrajina mora namreč po zakonu pripraviti pred nostno lestvico, po kateri bodo a-rejevali turistične ceste. Od občin je prišla cela vrsta zahtev; lete namreč upajo, da bo s tem zakonom zadoščeno njihovim potrebam. Ceste, ki tečejo po slovenskem ozemlju m ki so potrebne ureditve, so številne. Ne vem, če bodo vse prišle v poštev v teh petih letih (v deželnih krogih se že govori. da bo zakon podaljšan po prvih petih letih, tako da bodo tudi zamudniki prišli v poštev). Na vsak način je nujno potrebno, da se dosežejo v petih letih poleg že odobrenih treh cest še sledeče: dokončna ureditev in asfaltiranje ceste Oslavje - Steverjan, cesta Pev-ma - Št Maver, ceste, ki vežejo Vrh z Martinščino in Vrh s spomenikom, tako da bodo Vrhovci ustrezno povezani z vsemi asfaltiranimi cestami, ki vodijo v nižino, cesta iz Doberdoba v Jamlje ob jezeru V poštev bo prišla še cesta, ki vodi z Bukovja v Jazbine in dalje ter nekatere ceste za Krminsko goro. Obstaja še nujnost povezave Doberdoba z Redipugldo in Folja- nom. To so v grobih obrisih po-trebe slovenskih vasi. Ce še povem, da Je nujna ureditev briškega področja, kraškega področja in področja ob morju, Je jasno razvidno, da bodo ceste po slovenskem ozemlju prišle precej hitro v poštev. Lahko jamčim, da bo socialistična skupina, ki je že danes podvojena zaradi združitve socialističnih in socialdemokratskih svetovalcev, odločno branila prvenstveno klasifikacijo turističnih cest, ki tečejo po ozemlju slovenskih vasi. Ureditev teh cest bo zadovoljila nedeljske turiste, kar pa je najvažnejše, zadovoljila bo prebivalce naših vasi, ki so bile doslej zapostavljene, MARKO VVALTRITSCH pokrajinski odbornik Cirkus Darix lojni v Gorici Cirkus Darix Togni, ki je razpel svojo veliko streho na Rojcah pri Standrežu, bo imel danes še dve predstavi, in sicer ob 16. in ob 21. uri. Cirkus ima tudi velik zooio. ški vrt, ki je stalno odprt. Danes v Standrežu Juventina-Percolo Danes bo tretji dan tekmovanja goriških nogometašev druge kategorije pokrajinskih diletantov. Na igrišču v Standrežu se bo ob 15. uri pomerila domača Juventina z ekipo Percoto Trener Juventine vabi naslednje igralce, da se javijo na igrišču ob 14. uri: Faganel, Močilnik, Rosolen, Ožbot, Ferfolja, Tabaj E., 2ezlin, Braidot, Klavčič, Tabaj M., Pete-jan, Collini, Montlco in Nanut. f .or/ca VERDI. 15.15: «Infemo a Caracas*, G. Ardissen ln L Angelino, v kinemaskopu m barvah. CORSO. 15—22: «11 papavero š anche un flore«, Yul Brynner in A. Dickinson; ameriški barvni film. MODERNISSIMO. 14.30—22.30: »Se tutte le donne del mondo*, R. Vallone In M. Lee Italijanski kinemaskope v barvah VITTORIA 15-21.30: «Posta gro«-sa a Dodge City», Henry Fonda in Joane Woodward, ameriški film v barvah CENTRALE. 15—21.30: «T due sanculotti«, F. Franchi in C. In-grassia. Italijanski kinemaskope v barvah. Iršič AZZURRO. 14—22: «Viba Gringo*, G. Madison, v kinemaskopu in barvah EXOEI.SIOR. 14—22: «A caccia dl spie«, D Niven Kinemaskopski film v barvah PRINCIPE. 14—22: «Texas ad- dio«, Franco Neri, v kinemaskopu in barvah. MARCELLIANA. 14—22: «1 due ser. genti del generale Custer«, Franchi in Ingrassia, v barvah. S. MICHELE. 14—22: «Agente SO 3 — operazione Atlantide«, J. Erik-son, v kinemaskopu in barvah. It on ke EXCELSIOR. 15—22: «4 dollari di vendetta«, R. Woods Barvni film. RIO. 15—22: »Judith«, S. Loren in P. Finch. Kinemaskopski film v barvah DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan ln ponoči Je odprta v. Gorici lekarna SORANZO, Verdijev korzo 57, tel. 28-79 DEŽURNA ( VE HrC*RNA Danes, 16. t. m. je v Gorici odprta cvetličarna RENATO GORIAN, Ul. Garibaldi 9, tel. 26-28. TEMPERATURA VČERAJ Najvišja 22,2 stopinje ob 15.10, najnižja 12,6 ob 6.50; povprečne vlage 81 od sto. ..................................................................iiiiiiiiiiiiiiiiiiminii,m,,,, Vceraj-danes ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Od 9. do 15. oktobra se je v goriški občini rodilo 21 otrok, umrlo je 11 oseb, porok je bilo 10 in oklicev 6. ROJSTVA: Antonella Sciottd, Pa-trizia Gasser, Paolo Biason, Barbara Nanut, Marco Puntar, Cristina Zuppel, Massimo Cravich, Giorgio Milovan, Mariacristina Scannicchio, Marina Culot, Rita Testone, Aurelic Sellan, Mauro Raffaelli, David Cor si, Paolo Medeot, Maria Romina Co-rolli, Fabio Pagnutti, Marco Toso-lin, Enzo Zonch, Carmelo Rogolino, Manuela Pomo. SMRTI: Industrijec 73-letnl Oscar Sehanbel, 79-letni Simone Millotti, upokojenec 80-letni Giuseppe Fere-sin, gostilničar 72-letni Giuseppe Lutman, upokojenec 59-letni Giovan. ni Rocchetti, upokojenka 58-letna Giuseppina Maraž, vd. Bregant; u-pokojenec 66-letni Giovanni Della-go, gospodinja 78-letna Caterina Spessot, vd. Furlan, 86-letna Maria Mosetig, vd. Michelus, 43-letni Ar-mando Quinto Calligaris, 10 minut stara Maria Romina Corolli. POROKE: parketar Giuseppe Rus-sian in gospodinja Anna Cadamu-ro, uradnik Giovanni Deganutti in uradnica Magda Podrecca, električar Stelio Micheluzzi in slaščičarka Luisa Dermit, šofer Renzo Blasig in računovodkinja Isidora Loszach, mehanik Giorgio Roiz in uradnica Nadja Zavadlav, mehanik Grazia-no Macuz in uradnica Carmela Tab-bone, električar Giampaolo Paulin in trgovska pomočnica Anna Ma-russi, trgovec Vittorio Salva in gospodinja Darinka Pintar, uradnik Giuseppe Pisciulin in gospodinja Novella Alessi, hidravlik Nevio Dean in gospodinja Nerina Giotti. OKLICI: mesar Ladislao Kogoj in uradnica Miranda de Savorgna-ni, uradnik Ettore Romoli in gospodinja Anita Corva, karosir Ita-lo Brusa in tekstilna delavka Anna Giallorenzi, poštni agent Elio Perini in gospodinja Sandra Mauro, podoficir karabinjerjev Alvaro Pettierre in delavka Annamaria Ser-gio, ooboslikar Giorgio Musina in frizerka Ada Scoleri. «Hotel Mantova* Vrhnika in restavracija Močilnik vam lepo ln poceni postrežeta ' %5\ftvrac\ja Is LJUBLJANA Privoz St. U Pristna domača ln mednarodna kuhinja ln pijače. Strežejo učenci gostinske šole v narodnih nošah. HOTKI, Sl.ON LUIRL1/INA TITOVA UL. 10 • TEL. 20641-43 HOTEL 2 MODERNIM K0NF0RT0M • PRIZNANA MEDNARODNA IN NARODNA RESTAVRACIJA • NOČNI BAR Z MEDNARODNIM ARTISTIČNIM PROGRAMOM • KAVARNA • SLAŠČIČARNA • KLUBSKI IN {ANKETNI PROSTORI PARK HOTEL GORICA NOVA GORICA * Tel. 21-442, 21-462 s svojimi obrati: restavracijo, kavarno In gostilna <*Pri hrastu: Prvorazredna kuhinja ■ Ples vsak večer ir gostilna «lveidat-razen ponedeljka in barski program telefon 21-239 ^ —— ■ -m* ALP 1IOTUL HOTEL KANIN H O T E L G O L O B A R nudijo vse hotelske usluge. Priznana domača ln inozemska kuhinja. Tele! 21 ln 51 Priporočamo tudi obisk hotela »Planinski orel« v Trenti ln gostišče v Soči ln Logu pod Mangrtom B O V E C Hotel GALEB Restavracija RIBA Koper Nudimo vse hotelske usluge. — ll)°/o popust za restavracijske usluge razen ob sobotah ln nedeljah. KADAR OBIŠČETE SLOVENSKO PRIMORJE, ISTRO A U KVARNERSKO RIVIERO vam nudi vse vrste turističnih uslug KOMPAS KOPER - ŠKOFIJE - PORTOROŽ - IZOLA — POREČ - ROVINJ - PULA — RABAC IN OPATIJA V vseh poslovalnicah lahko kupite tudi kvalitetne turistične spominke, izdelke ljudske obrti ter cigarete in alkoholne pijače svetovnoznanih inozemskih proizvajalcev. V poslovalnicah na obmejnih prehodih pa lahko kupite tudi bencinske bone. KOMPAS bo vedno najboljši svetovalec na potovanju. Zato se z zaupanjem obrnite na KOMPAS. rpCT Viale XX Settembre 16 tel 96018 NABREŽINA (center) SESUAN (center) ZLA TI IN SR EUR M OKRASNI PREDMETI “CENTRAL-RIVIERA PORTOROŽ Moderne sobe, mednarodna kuhinja, «GRIL BAR» z mednarodnim programom odprt vsako noč razen ob sredah. Hotel «S0ČA» MOST NA SOČI tel. 7 Moderno urejeni hotel £ Pristna kuhinja s specialitetami na žaru — goriška postrv Z Lep vrt C Vsak dan glasba ln ples Z Ribolov celo teto Z Lastna čolnarna Restavracija «LIPA» ŠEMPETER (Nova Gorica) tel. 21458 A Vedno izbrane jedi in pijače, cene zmerne ^ ŠTERK ..................S v-.-'V VSAK DAN RAKI - POSTRVI - SPECIALITETE NA ŽARU hotel Poldanovec LOKVE PRI NOVI I10RICI - Tel. Čepovan :i Odlična pestra hrana Z Divjačina Z Dobra primorska vina Z Moderne sobe Z Izposojevalnica rekvizitov za vse športe Z Balinišča C Mimgoll igrišče Z Izposojevanje konj lipicancev za jahanje Z Izleti v naravo. Ne samo pozimi, na LOKVAH je lepo tudi poleti! TRGOVSKO PODJETJE MANUFAKTURA NOVA GORICA Vam nudi v svojih specializiranih trgovinah: • MODNI DOM V NOVI GORICI • MODA IN DOM V SEŽANI KONFEKCIJO: bombažno, volneno, usnjeno in krzneno, prvovrstno KRZNO in raznovrstno PERILO IN PLETENINE. • Narodna umetnost — Darila stolpnica NOVA GORICA — Izdelke domače in umetniške obrti, ročno izdelane tepihe, idrijske čipke, pletarske izdelke iz šibja, ličja in drugih naravnih materialov Trgovina NARODNA UMETNOST posluje vsak dan tudi ob nedeljah od 8. do 20 ure. Hotel BELLEVUE LJUBLJANA - Telefon 313133 priporoča cemenlm gostom domačo in mednarodno kuhinjo Z Terasa Z Vrt Z S terase lep razgled na Ljubljano. Hotel ADRIA ANKARAN (bivši S. Nicolo) NOVA GORICA - tel. 41 UH opravlja kvalitetne, hitre in varne prevoze potnikov in tovora doma Ln v inozemstvu. TURISTIČNI URADI V: Novi Gorici, Tolminu, Bovcu, Ajdovščini, Postojni ln Sežani vam nudijo vse potrebne informacije in vam hitro ln solidno organizirajo tzlete po Jugoslaviji in inozemstvu ter nudijo vse ostale turistične usluge. HOTEL LEV LJUBLJANA H \/ VOŠNJAKOVA I -*—1J—1 V TELEF. 310-555 Telegram LEVHOTEL Telex 31350 KATEGORIJA «A» Sodobno opremljene sobe • Apartmaji • Restavracije -Restavracijske terase . Dan-clng kavarna • Zabavni in artistični program . plesna glasba - Aperitiv bar . Razgledna terasa - Terasa za sončenje • Banketne in konferenčne dvorane • Čitalnica . Frizerski salon -Menjalnica - Taksi služba Lasten parkirni prostor • Pristajališče za helikopterje - Boksi za pse - Hladilnica za divjačino. Hotel «TRI(!LAV» KOPER - Tel. štev. 16 Prvorazredna restavracija, udobne sobe, terasa, zimski vrt, nočni bar s programom. Priporočamo svoje obrate «GIUSTERNO» z olimpijskim bazenom ter restavracijo «RIŽANA» s specialitetami, postrvmi ln rečnimi raki. nnjnovejsi izum moderne tehnike SUPERAUTOMATIC s 57 rubini it s 88 rubini Efl " V 'jr- 6V H najtanjša ura na svetu h j Generalno zastopstvo «LA CLESSIDRA* I'rst - Piazza S. Antonio Niiovo N. 4-1 nadstropje Imporl Export Prodaja na veliko in drobno Velika izbira zlatnine po tovarniških cenah! Izredni popusti • Garaneije ŠVICARSKA SUPERMARKA MEBLO MEBLO TRGOVINA S POHIŠTVOM NA OROBNT NOVA GORICA - KIDRIČEVA ULICA 18 PROIZVAJAMO VSE VRSTE POHIŠTVA ZA IZVOZ V NEMČIJO, FRANCIJO, (TALIJO IN DRUGE DRŽAVE NUDIMO: spalne sobe. dnevne sobe. omare za garderobo divane, naslanjače in znane žimnice na vzmeti «JOGI» več lipov IZKORISTITE l()“/o PUPUS'1 PRI VSAKEM NAKUPU V TUJI VALUTI Z PREVOZNI IN CARINSKI STROSK1 SO V BREME KUPCA PO PREDPISIH NJEGOVE DR ZAVE Z ŠPEDICIJKKE OPERACIJE IZVRŠIMO SAMI z KUPCEM IZ OBMEJNEGA PASU JAMČIMO DO STAVO NA DOM fN MONTAŽO Ob nakupu pri nas boste prihranili Uei so naše cene ZNATNO NIZ.IE KOI INOZEMSKE RESTAVRACIJA S PRENOČIŠČI «S( )CA» KA^AL - Tel h G. P. SIDRO •*">(. «349 nudi odlične specialitete in izbrane pi.lače v svojih obratih: • Restavracija »POD ARKADAMI« • «PRI TREH VDOVAH« • Restavracija »SIDRO« ln kavarna — nočni bar • «TRI PAPIGE« z Internacionalnim programom. AVTOMEHANIKI -AVTOMOBILISTI! Dobite pri ZANCHI TRST Via Coroneo 4, telefon. 29684 Velika izbira nadomestnih delov za KAROSERIJO odbijači — nezlomljiva stekla «VIS» polst za oblogo stekla — okviri in gume za tesnitev avtomobilskih šip — pokrivala za avtomobilska kolesa — kromi-rane maske — prtljažniki — prevleke — preproge in vse pločevinaste dele za avtomobil. POSEBNE CENE za grosistično prodajo! Pojasnila tudi v slovenščini in srbohrvaščini! ZLATO 18 KAR. po najnižjih cenah v mestu. ZLATO ZA ZOBE 22 KAR. URE najboljših znamk od Lit. 2.500 dalje. VELIKA IZBIRA zlatih in srebrnih okrasnih predmetov. ZLATARNA IN URARNA AVALA TRST. VIA ROMA št. 22 SPLOSNA PLOVBA PIRAN vzdržuje s svojimi lovornu uuiniški mi ladjami: redno linijo okoli sveta redno linijo z Južno Ameriko redno linijo z zahodno Afriko ter nudi prevoze po vsem svetu z modernimi transportnimi ladjami od 8.000 do 18.000 ton nosilnosti. Za vse informacije se obrnite na upravo podjetja: »SPLOŠNA PLOVBA«, Piran Zupančičeva ul. 24 in na naše agente po vsem svetu. Tetexi: 035-22, 035-23 Telegrami: Plovba Piran Telefoni: 73-470 do 73-477 F' w>m 3 MARKET Turisti, izletniki - največjo izbiro blaga za vaše izlete imajo P MARKETI v KOPRU • SEŽANI • NOVI GORICI F E R N f IlCn »,0,“ v ,o„. PREHRAMBENO BLAGO BLAGO ŠIROKE POTROŠNJE SPOMINKI TRAVEL PAKETI BIFE MENJALNICA 10% POPUST PRI NAKUPU NEPREHRAM BENEGA BLAGA S TUJO VALUTO ODPRTO NEPREKINJENO OD 7. DO 20. URE, OB NEDELJ; PA OD 7. DO 11. URE REHRANA Trieste MARCIH /B FONDATA NEL 1912 Velika zaloga gumenega in plastičnega blaga Via deila Zonta 9, tel 23-019 Via Valdirivo 33, tel 31-559 Via Torrebianca 30, tel 31-559 Avto : Šport: Industrija : Za dom : Igrače: Sanitarije : Pnevmatike Continental Seiberling, Michelin, Pirelli; po. pravljamo orodje tn pritikline; preproge: olja, manometri itd šotori; čolni: zunanji motorji; boje; sklopne postelje; posode za led, napihljive ležalne blazine; ležalniki obleke za podvodni lov. Transportni trakovi; Jermeni; cevi; tasonski kosi posode vseh mer; škornji; potapljaške obleke; gumijaste plošče; plastične mase in iipleiaglas« (poliakrtlno steklo); «molto-pren«; surovine za izdelavo polisttrenskih predmetov, po-livinil; amoplen«; polietilen; najlon itd Vsi predmeti za hišo: preproge; tlaki; pohištvo; lekarna; zavese; ležalne blazine itd. Obširen sortiment. Predmeti za laboratorije in bolnice. Uvoz - Izvoz Če> štirinajst tisoč artiklov vam ie n? voljo Ob nedeljah in ponedeljkih zjutraj je trgovina zaprta UREDNIŠTVO: TRST - UL. MONTECCHI 8, II, TELEFON 93-808 in 94-638 - Poštni predal 559 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica Silvio Pellico 1, II, Telefon 33-82 — UPRAVA: TRST — UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 — Telefon 37-338, 95-823 — NAROČNINA: mesečna 800 lir - vnapr^’ četrtletna 2.250 lir, polletna 4.400 Ur. celoletna 7 700 lir - SFRJ posamezna številka v tednu ln nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (1.000 starih dinarjev), letno 100 din (10.000 starih dinarjev) — Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 - 2* SFRJ: AD1T, DŽS,’ Ljubljana, Stari trg 3/1, telefon 22-207, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani - 503-3 85 - OGLASI: Cena oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150, finančno-upravnl 250, osmrtnice 150 lir. — Mali oglasi 40 Ur beseda — Oglasi tržaške 15 gorlške pokrajne se naročajo pri upravi. — Iz vseh drugih pokrajin Italije pri «Societ& Pubblicitk ItaUana« — Odgovorni urednlkž STANISLAV RENKO — Izdaja ln tiska Založništvo tržaškega tiska Trst