Nemčija la I za k h ranili Sklh SržaV, hrti« hrltet iiSÊÊ 1 p^kUla iMoad dally «zotpt Sun-' days rad Holidays. LETO—YEAR m^mmmmß Un. lut. SESTBESET KOKRESNIKOV ZAMLO KLOFUTO SOKU V SENATNI PREISKAVI GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Chfcago, Hl„ sobota, 17. aprila (April 17), 1926. provMad for fr *~tioa 11SZ. Act »! Oct. 1. ItlT. a«Uocl»»d pu Jw> 14. lllg. 8, OfflM ■ „. Juunnr «». m», mi tW PMt-ottlM M OkioMW. UiinoU. .»to,» AH t» Onhm *f Maral. ». Ilffc Subscriptlo« $A.H _Y—rly STEV^-NUMBER ArcrpUnr« for m.lUng at hprci«! r.U of Mokrači so a SO kongresniki, ki ho naštevali pomanjkljivosti suhe poatave, končali pred senatnim odsekom. — Predsednik Carnegiejevega zavoda Je povedal o strašnem vplivu 'munšajn^' na mladino. — 8u-hači in ntokračl ao si hudo v laseh. , V / Washington, D. C., 15. april«. — Današnji — deseti — dan za-«lišavanja pred senatnim prohi-bicijskim odsekom Je bil izmed vseh dosedanjih najbolj zanimiv. Na noben dan, odkar je to zasliševanje v teku, ni bilo zaslišanih toliko oseb in Še noben-krat ni bilo v ietem času podano toliko in tako važnih in neovrg-Ijivih izpoved^, kakor danes. To je bil zadnji dan za mokrače, in Ibaš na ta zadnji dan so zadali Ko je profesor Church pripovedoval vse to, je senator Reed kar kipel od srda. Senator Reed vzplamti vsakokrat, kadar selio-ie kršiti kaka osebna svobodšči-ta ali kadar kdorkoli prestopi meje najenostavnejših moralnih principov In dr. Church je pripovedoval, kako prohibicija tudi v drugem oziru strašno vpliva na dijaštvo. V prejšnjih časih, to je pred Volsteadom, študenti in študentke na avojih plesih in drugih zabavah niso nikdar pili Ukerjk in sploh nobenemu kaj takega na misel ni prišlo. Danes pa ai ni mogbče predstavljati študenta, ki bi prišel na kakršnokoli zabavo brez stekleničke — seveda ne prazne. Študenti qp danes izpostavljeni mnogo tečjim in resnejšim skušnjavam. Dekle v^fl- prohibiciji najhujše udarce, ki -«tih stsrih časih ne bi hotela ple- jo bodo gotovo znatno okrnili, če ne dokraja pobili. Mokrači so danes navalili na senatni odsek s pravo povodnjijo prič in zapriseženih izpovedi, in ko se je dan bližal koncu, so z zadovoljstvom izjavili, da so končali. Od sedsj naprej bodo mokrači .stali ob strani in poslušali suhače, edino na zadnji dan zasliševanja bo njih legalni zastopnik nastopil z zadnjim argumentom. Mokrači ho seveda po pravici zadovoljni, kajti svojo stvar so podprli z dokazi, ki jih ne more nihče ovreči. Šestdeset — ena sedmina vseh — članov poslanske zbornice se je naglo vratik) pred senatnim odborom. Vsak je s par kratki mi jadunnlimi beseda Rvoje mnenje o prohibiciji in nato odseku izročil zapriseženo izjavo, v kateri so natančno popisane razmere v njegovem okrožju, v kolikor so te zadeve v zvezi s prohibicijo. Kot prva je bila danes zaslišana kongresnica Mary Teresa Norton, ki je prva zastopnica nežnega spola, ki jo je kedaj demokratična stranka poslala v kongres. Ona je ¿loma iz Jersey Cityja, kjer deluje ie petnajst let med revnejšimi sloji. • Iz svojih bogatih izkušenj je povedala, da je prohibicija pokvarila ljudsko nravnoet. Opisovala je, kako jemljejo sedaj mo-razna omamna sredstva, do-čim «o prej piM pivo in vino. Tk-ko imajo sedaj Žene takih mož v his i polblazne ljudi, dočim ao 1-meie prej kvefijemu tupatam pijanca. Prečitala je neko pismo, iz katerega je razvidno, da so v neki vcterapski bolnici pohabije; nim vojakom prodajali razne večal imanj strupene pijače. In od-ločno je povdarila, da ona ne bi mik« 1500 atavkarjev Je iborovalo kljub obsednemu stanju la po-Udje Je mirovala. Paasaic, N. J— Šerif Nimmo, ki je sagrozil, da bo dal vaako-gar aretirati, ki se predrzne zborovati v mejah Okraja Bergen, dokler je od njega razglašeno obsedno etapje v moči. je v četrtek zatisnil obe očesi, ko so stavkarji zopet zborovali v Wallirigtonu. Okrog 1600 delavcev je bilo na ahodu. Šerif je spoznal, da ne more streti navdušenja stavkar-jev za nadaljevanje boja. Poihi hamliti odaaali WHOPS V^MMPMIi 37 tiati Msrjsv ■■so u bežali v avtu. — 8 sabo ao odvedli tudi poštnega uelalbenca— Šerifov pooblaščenec ustreljen. Število duhovnov v Mehiki ae krči. Mexico City, IS. apr. — Domača zbornica v Puebli, najvčč-ji katoliški državi v Mehiki, je včeraj aklenila z veliko večino, da se število duhovnov reducira tako, da bo eden na vsakih 4000 prebivalcev. Mesto Puebla, ki I-ma več sto duhovnov,, jih bo poslej imelo le 20. MUSSOLINI luaui Senator Heed iz /.««*>% ar jal natos bo braniti I ja. Tenne ver Jal H sv Ivani Je je inija. — Se-čutil potre-kra-McKellar is dobro od go- Washington, I* C. — Senator McKellar Iz Tenliaseeja je slikal Mussollnija, i tatorja kot m riimi rokami da ~ itall 1/em, v razna hudod dilo, ko ae je Ujanakih dol Ha 1.1. ^ Ko je sylvanije, seja pogajal pogodbe, 'i početje sa darjev opra lo senator nije, ki Jo nec. Reed Je anskega dik-Z okrvivlje-pota, ki via-udstvo z naai-so vključena vTo se je zgo-a debata o ita-dne 18. apri- "lowa aim matorfa," pravi Brookhart Sedanja eenatorja ne zastopata ljudstva. ' Waahiagton, la« Smith W. Brookhart je v četrtek ob po-vratku Iz Washingtons, kjer je v pondeljek izgubil eedeš v senatu, dejal 400 prijateljem, ki ¿o ga aprejel! na poataji: - , "Iowa je danea brez senatorja. Wall street ima enega in Daug-herty ter MeNider imata drugega, ampak ljudstvo Iowe nima nobenega. Ako ljudstvo hoče senatorja, sem pripravljen kandidirati." . Wii Reed is Psnn* ik Mêlions, ki e italijanske Mussolinijevo snje prostozi-ga je oštel ce-dgeiz Kalifor-1 republika-ročal McKel- lar j h, da pogleda v enciklopedijo, da ao itaHjanskf in francoski prostozidarji proti veri, torej H ar bor, Iad. — To1 predmestje se nahaja pred pra gom Chicaga, v katerem se shaja ves cvet iz človeških niftln. V zasedi sta čakala do zob oborožena bandita že bliso poŠte, ko je mimo prfvozil tovorni poštni avto. Kot Mišk sta bila bandita pri poštnsm avtu in potegnila z njega vosnika in dve poštni vreči. V eni poštni vreči je bilo $97,600, v drugi je bilo 29 poštnih komadov, katerih vrednost ni znana. Vosnika sta pahnila na svoj avto in mu zagrozilo, da se mora za'drtati mirno, če ne, mu potoneta'kroglo v glavo. Po Izvršenem ropu sta se bandita uino odpe Ijala. ^ i ; - J Policija sodi, da sta tolovaja odpeljala plen in svojega jetni _ ka Frank Wat#ona v Chlcago. cijo, ki Jč protltesks Jn atei- mjili |VMAJ| kis«. o t)Ms osa eeata» Iti sMčna in skuša škodovati vladi W drugačni kot ridge mu je pa stozidarjl po v mejo v neumr, je Ignoriral da so italij prostozidarji kot ameriški, McKellarja, Sriški. Short vorll, da pro-avetu verja st duše. Heed idgevo izjavo, in francoski o tako verni. je vprašsl on ny>re kriti ziratl ministrskelra predsednika prijateljskega nàroda. ki je veren in sebe brani pred organisa vodijo v Chicago, toda bandita sta odnesla "plsi* Policija sodi, ds sta bandita prežala, da odnesete mezdo Inland Steel kom penije. Ta mezda je znašala $360,000. Ampak denar je dospčl prejšnji dan in bandita sta se zadovoljila z manjšim plenom. Orland, III. — Avtobanditi so ustrelili na Stotri in štirideseti cesti v Chicagu in bllzo Orlands, 111., dfputijevega pooblsSčenca Walter Fisherja, ko jtti Je hotel prijeti. __ v volilni Organizirani rudarji atona, kl so šli boj, ao Izvoljsnl. v Uvlag-oetojno v Uvingaton, IB. — Seat rudarjev, članov svoje unije, in eden člen unije trgovakih pomočnikov je bilo izvoljenih pri volitvah u-rsdnikov zs tukajšnji township. Izvoljeni so sledeči: Frsnk O-cvirk. Robert Windiach, LeoSaf-ko, Frank Martolina, Louis Gore, Frank Petscbe in Joe Soens. Rudarji so kandidirali na Far-mer-Labor listini. INDIJANCI ZOPET T02UO INDUASSKEGA KOMISARJA Umrljivost Je v primeri ¡ poltaikl selo velika med Indi-Jaaci. — Umrljivost granare-vaS iadijanekega biroja, ki ne skrbi pravilne sa Indijance. „ D. C. — Ameriško indijansko obrambno društvo, InkJ obtotuje komisarja Chas. H. Burka, načelnika indijanskega biroja, nezmožnosti in da ravna krivično z Indijanci. John Collier, društveni tajnik. J« podal poeebno izjevo. V tej izjavi pravi, da Je umrljivost med Indijanci redu Pitne v Arizoni v primeri z bek»poltnlkl ^elo velika. Lestvica o umrljivosti kaže, de umre v primeri z enakim Številom-belopolt. 69 Indljenrev „ leto, medtem ko ««re »e dve-nejst belopolto i kov. Indijanci u- mirajo od stradanja in žalosti,-ker vidijo, da so izgubili vodo za umetno namakanje svojih sem IjISč. Po izjavi je vse to zakrivi Is malomarnost Burka. Pred dve-ma letoma Je kongres Se sklenil, da se vode napelje na njih zemljišča. storilo ee pe ni še aičeear Collier dslJs bere levite Bur ku. ker on taji, da Je podpiral predlogo, ki oprošča oijne kom penije dsvka od produkcije, i krči pa dohodke Indljeaeom. Dalje Burku oč|tajo, da preganjajo Indijance, ker ae drže vere avojih prednikov. Ceftier dalje očita, da Indijancem jemljejo civilne pravice in Jih silijo v neprostovoljno hlapčeetvo. On zahteva. da • Vlrgiatklh otokih Ja spat oilvala Vzroki sa to oživitev ao miateri Jozal. — Predlog za odletenje predloge do decembra se zopet uvašuje. JUGOSLOVANSKA VLADA JE ZOPET PADLAn VSTALA BREZ RSBIŠA ■■ ' lu * \ ' Uzunovlč Jc reorganiziral kabinet, ko so RacHéu dali brco is vlade. Radič Je obdolžil vse ministra korupcije. . Zda) bodo najbri volitve ss novo skuplčlno, ki nt) pokažejo, če Hrvatje le kaj marajo sa Radiča. Waahlngton, D.C. —- V miste- rijl so bili sakopani vzroki, ko je, dne 7. aprila senator Willis, pred sednik senatnega odseks sa teritorije in otoško posest, Izjavil, da se predloga sa civilno vlado na Virginskem otočju odloŠI do meseca decembra na polico. Zdaj se pa ta predloga znova uvaftuJs v sonetnem odseku. 8enator Wtl-lis pa molči o vzrokih zs ošlvljo-nje te predloge, kakor je molčal, ko Je videl potrebo, da se odlotl na polico. Ampak drugi senatorji menijo, da je bil sklep prehitro storjen, da je treba poalatl letošnje poletje komisijo na o*< toč je, da as na mostu prepriča o razmerah na nJem. Dunaj. 16. apr. — (A; R. i)*c-ker. Chicago Daily News.) — Nova jugoalovanaka vlada je včeraj Mala oatavko, toda Uzunovlč jo je takoj reorganiziral. Vsi ministri so oatall, samo Stjepan Radič je šel. Radič, miniater prosvete, js včeraj predpoldne dobil ultimat, ds nsj zapusti vlado, drugače kriza ne bo končana, ker noben prejšnji miniater, rszen radičev-cev, noče več biti z njim v vladi. Tako se je Pašič iznebll Radiča, ki mu js bil velik trn v pet). Radič ae je sadnje čase sameril vsem radlkalskim miniatrom. Nasval jih Je idijote in neto js vsskegs posebej obdolšil korup- predlof i dokaze, bet jih je pred-lotilo Ameriško indijanske ob-nUbbao druátvo. na vsak način. McKellar je citiral Mussdllni-jevo Izjavo za sasmehovsnjo nazorov glede politične svobode, demokracije In mednarodnega bratatva. Naslikal je Mussollnija kot človeka, katerega preteklost je polna zločinov in katerega prizadevanja so proti najboljšim aeplracijam njegovega naroda. Ako se temu banditu podari poldruga mllijsrda dolarjev, ki je bila izžeta iz ameriških davko-plačevalcev, tedaj to pomeni, da so mu vsI SIsčIni pred vsem svetom odpuflSeni. To pomeni še več. Teko izravnan je dolgov z Muz-solinljem bj povzročilo, da bi Mussolini sapletel Evropo v novo vojno, da zadosti svoji slsvo-hlepnostl in svoji bedasti domišljiji. Reed je nato vprašal McKellarja, ako mu ni znano, da je Mussolini rešil Italijo prod ko-munismom. McKellar mu je pa hitro odgovoril: "Mesto ds js rešil Italijo, je pa Italiji naprtal bolj sirovo vlado, kot Je katera druga na svetu." Reed Je na to trdil, da ao faši-sti povzročili, da Jo v Napolju bolj varno živeti, kot v ksterem drugem mestu v Ameriki. Nato Je odgovoril McKellar. da Je bil v Moskvi in da je našel mir v mestu, toda on misli, ds postoj« v Moskvi in Napolju enskl vzroki za mir — val, ki ne podpirajo vladajočega režima, so bili ubiti. Izjavil Je. da tajne policija, ki jo Je petanovil Mussolini, šteje 290,000. Ona gospodari nsome-jenoij - Senator Copelsnd Je govoril z velikim spOttovsnJem o "njegs veličsnstvu Italijanskemu kralju", ko ga je branil proti McKel larjevl trditvi, po kateri ga Je Muaaolinl kupil za tyno plačo $8.200,000. Copolend Je citiral pismo italijanskega poslaništva, da dokaioie kralj Viktor Brna nuei prejema na 'eto Samo $460.-000 plače t Njegov starejši sin se pa prežMja a »120,000 ne leto. Cepeland in Beed sta grozile z ekaekutivaimi sejami, ako bo McKellar ie i sdeJJe oltrval MuMoliniJa Toda MeKellar Je njima rekeV di. - on m- l.nga i« kaj ona dva kajti tu- poselnlh na Poljskem lire/posteči ao opleniH prodajal-nico z orožjem, ko Jih Je policija terorizirala. Varšava, Poljska, IS. Demonatrscijs brezposel poselnlh delavcev In spopadi « policijo as ponavljdjo v Varšavi. Včersj je večje množica bresposlsesv udr-la v neko prodajalnico s orožjem in odnesla vso sslogo. cije In rasnih stl, 2elesnll dolžll, daje moga, fii I »odpiral Hocialne at densrin je obdolšil, da lavne atraške. Premljer Ui javil, da bli Radič ne kdar več Ims bodo kmalu novo akupščlno «*prsylJo Pašlčeva st vetje Se s| Uljs Imajo ln gaga na FrtMlli h odriva n s s o 11 n 11 a X Italija vlsle Kumunljo aa svojo stran, toda male entente So nima. Jngoslavlja oatane nevtralna. Dunaj, 16. apr. — (Chicago Daily Newa.) — Diplomatična tekma med Francijo ln Italijo la vodatvo mals entente In centreing držav Se vedno drli Mussollnija v ozadju. Italija ima največ sreče v RumunlJI. kjsr^s trenutno ns krmilu Averesou. velik prijatelj fašizma. Msd rumunsko in itslijsnsko vlsdo so zdsj v teku pogsjsnja sa trgovske in druge pakte. Mussolini bi rad dobil defenzivno alijanco S Poljsko, Ogrsko in Cehoslovakljo, sploh s malo entento. Vladi v Pragi in Varšavi ps nista nič kaj naklonjeni; zaenkrat se zadovoljujeta s Francijo. Jugoslsvijs želi biti nevtrslns; / VRANKNI PRISAD MED STROJNIŠKIMI DELAVCI Ta strašna bolesen ss prenese s goveda na človeka« — ftest-naJtfJetai deček žrtev kaplta* ' llsma. — Htavkokaštvo pone arečllo v tovarni sa asgsvlce. H a ve rh III, Maee. S5letnl strojarski delavec pri Lonnoz In Brlggs kompanijl in neka ženska. pri kateri je omenjeni delavec na hrani la atanovanju sta zbolela na vraničnem prisadu. Ta atrašna bolesen, kateri pravijo tudi črmnlca se prenose s goveda sli drobnice tudi na Človeka. Strojarski delavec, ki js o-bolel ze to boleznijo Je Imel o-praviti z Živalskimi kožami, ki so prihajale Iz Indije la Afrike. 2ena se Je nejbrž nalezla ie bolezni, ker Je bile malo *pre»nj<-na na roki in Je prišla v tfotiko s perilom delavca, ki Je bil pri nji ne hrani in stanovanju. Zdrsv-niki upajo, da Ju ozdravijo s pomočjo seruma. Ta bolesen je Kje končala navadno s smrt*» nika. Bolnik je umrl v strsš-nih bolečinah. , Ta dogodek pokazuje, v kakšni nevernosti se nahajajo strojsr-ski delavci, ker prihsjsjo v us-njsrns kole |z Afrike, Azije In Indije, ne ds bi bde preje razkužene. Heraaten, Pa. — Šestnajst let star deček Je padel v stroj, ki od naša premog strojnemu drobilcu. Drug delavec Je na ta način preprečil veMko nesrečo, da Je hitro vrgel Jermen s kolesa in tako u stavil stroj. Ampak dečkova le va roka Js bile le zlomljena. Na sreča ae Je dogodila pri Penn-sy I ven la Coal kompanijl v Old Korge premogovniku. Readtss» Ps — V Chapman-novo tovarno v Quakertownu. Pa., so privedli nekaj stavkoks-zev. Na stavkarje nI U poteza naprsvila nobenega vplive. Stav karjl ao Isjavlli. da se ne vrnejo na delo, dokler ne zmagajo. Kom-penija je na to poizkusila stopiti v stike s posemssnlml stavkarji pa sreče ni Im^la. V Uj tovarni irddujsjo nogavic«. zorrr dva obbíbna. Chicago, — Raymond Cosflj lo ia Charles Hobbs sU bUe vče- P nrt Ar IS H rononini Itaspoalall ss ri aahtevajo Dela vat vo otok loči Waahl kanaks nacij< Je Izdala mani glsša neodvi manifest je kongresnlkom Datiran,Js zdi Manifesta nI nllo, ki hI pa fo Šele zdaj Manifest narodni, moralni Interesi govoi Nato ss sklici Jsvo nsodt ds nI pravi meriks gosi ManlfuHt obira strank ker n rodno neodvli IJs, ds nt res rszvil industl otoku. Msnlf« Imsjo PortoTi a^oje obraml industrije in svojsgs nsroda, ga siMtems, ki i španskega Jesika Koncum pa odklsnjs vsak pod mssko pod ksterim gledr MM tO, k bodomiseln je ts Orgsnizirsno Portoriku ps ssht<«vah nscij« ke, Vedno so i rscljsm naclj« k«, ker so lavstvo veliko je zahteve, ako z Ameriško deli In Združenimi stvo pač (»zal iskoriščev ulee/ki boji, koti Lokarntkl Frank pedaMn Pariz. 16. apr. — Vrednoat franka Je včeraj padla na naj-nit)<> točko v zgodovlai frfcnso» raj zjutraj obešene V okrajni Je-faks valute. Danes je 29.61 frea-či. Oba. zadnji Je bil zamorec, sta kav za dolar, bila ekeekutirana redi gmora - tenske. Kreela eperiraa. i i , i — Nire, Francija. 16. apr. -- U- «aveiHa, de koptačeveleev. Argumentiral Je. wid Kraste, aovjeUkl poslanik V druga prdU da aekoSe podariti ena milijard« Angliji, i» bM tukaj včeraj epe- SSSgs.rana k«i«e m M biznia. ki ae tiče v» dolerjev. Poljedelci v Amerik^ pe r Iran Hovjeteki dn4ometsena.Urim Uiti STfitij^r IT iti jen-1 da - njim po- H^siabem ^oUju. Muč, ga^a monla u Berila. 16. med Nemčijo republik rapellski priznana, so mati v Herlin Pomčs se. da bo v n*aniei s v katerem ae stendarda ameriških dav- deH federacijo Dela v- ...Jillli i vsllko sls- PROSVE CLAMio -,(,\LNS|£B NARODNE PODPORNI LASTNINA SIXJVKNSKE NARODNE PODPORNE Ohm* OK 1ÄKJV po Naročnin*' M:njme drŠSffl Itta h) fl.25 J* tr» messaej $1.66 ta tri **««*<*. I» Naslov sa vi* ( ixvon Chicago) ufi cnwoBNira #nvm wfvnmvfi ■a n. p. 1 fil "PBOSVITA" 2657 St So. La "THE ENLICHTE Orç.n of flia »l>»W||*aa—I >NM Chicago, lUlaek. * üiü Data si t oklepaju n. pr nami 4a va* i«s ta« U ss fa« a* mUtI list KAK6N0 JE PA PRAVO LICE PREDLOGE ZA KONSKRIPCIJO V VOJNEM ČASU? Pred senatnim odsekom za vojaške zadeve Je splošna konskripcijska predloga Ameriške legije. Dobro je, da se ta predloga ogleda in n*pram nji precizira stališče preden postane zakon. Po tod zvoniti je prepozno. Tisti, ki so predlogo pazno študirali, pravijo* da bo po tej predlogi zasužnjena moška moč v vojnem času, medtem ko ne zabcanjuje profitov privatnega kapitala. N. pr. nekdo dela pri veliki tvrdki ali v velikem podjetju kot preddelavec. On prejema pet tisoč dolarjev plato na leto. Po tej predldfi bo podjetje V vojnam času mi-litarizirano. Preddelavec ne bo prejemal več piezde po pet tisoč dolarjev na leto, ampak kvečjem bo prejemal mezdo, ki je določena za desetnika, četovodjo ali pa sar-šenta. Tistim delničarjem, ki lastujejo podjetje, bodo tekli profiti v njih žeje, kakor preje. Za omejitsv profita ni nobenih določb. Milijonar, ki lastuje iovarno,'bo prejemal profite kakor v mirnem času, njegovi inženirji, preddelavd in delavci se bodo pa morali zadovoljiti s tisto mezdo, ki je določena za vojake. To pa pomeni, da se bodo milijonar jevi profiti potrojili ali početforili, medtem ko bo moralo tovarniško osobje delati skoraj zastonj. In to je krivica I Kršen je s tem prvi in glavni princip, to je princip enakopravnosti. Nihče ne more trditi, da je tak zakon enakopraven in ni razreden, ako sili delavce, da delajo za trideset dolarjev na mesec, profiti, Id prihajajo zaradi gniiane mezde, pa gredo v žep lastniku tovarne. Zadnja vojna je napravila 20,000 milijonarjev. Tako se sliši in govori. Prihodnja vojna bo iz teh milijonarjev ustvarila milijarderje. ' h* Taka predloga ne služi tudi povspeševanju miru, temveč učinkuje vprav narobe. Taka predloga podžiga k vojni. Ustniki produktivnih in distributivnih sredstev in naravnih bogastev ne bodo klicali k miru in delali zanj, ako so prepričani, da jim vojna neizmerno pomnoži njih bogastvo. O kakšni enakopravnosti ni govora v tej predlogi. Preprdsto ljudstvo bo moralo na fronto. Njegovi krepki in mladi sinovi bodo služili kot navadni vojaki. Med njimi bo največ žrtev. Sinovi premožnejših starišev bodo le imeli izbiro in postali bodo oficirji. Njih služba ne bo tako težka, kot preprostega vojaka. Ljudstvo bo ¿a fronto garalo v tovarnah, rudnikih, premogovnikih, ni železnicah, pri plaviih, v jeklarnah in železarnah in še v raznih drugih podjetjih za mezdo, ki je določena za vojaštvo. Ko ho vojna končana, bo to ljudstvo veHko ubož-nejše, kakor je bilo preden je vojna začela. Posedujoči «loj se bo nahajal v popolnoma drugem položaju. Njegovo premoženje se bo neizmerno pomnožilo, iz milijonov bodo postale milijarde. Konsk ribi rani delavci se ne bodo mogli nikamor pritožiti zaradi mezde. Kar bo odločil predsednik, to ostane. Predloga pravi, da predaednik lahko v vojnem ali mirnem času. kadar on misli, da zaradi njegove politik* ali dru» gih, nastane vojna, lahko prevsatoe diktatorstvo čez plače in mezde. Ta predloga daje predsedniku Združenih držav tako diktatorsko moč, kakerftne še Mussolinl nima. Predalnik }><, tudi določil cene aa potrtbAčiiai in proti njegovemu odlokujie >0 priziva.Hfl To pomeni, da bodo oni, ki delajo in producirajo in vrte razdelitev blaga, nauinjeni, medtem ko bodd kapitalisti Ži li neomejenijlobiike, kadar bo iadan tak progiaa. Tinti, ki trdijo, da ta predloga konUkrlbira tudi kapital, ne vmIo kaj govore, ali pa varajo ljudstvo, da ne spozna nevarnosti, Id tiči V tem zakonu za ljudstvo. ¿dor ho& konakribirat i kapital v vojnem času, mora red: "V trene^^Hpri*m' V0Jn*» poetanejo vsa pro-dukti\ n.i in kpga«t\a rjdošna «produkcije in niki dohe za in vire nara mejo delavci ToVl bila nekakšna enakopravnost Vprašajte bankirje v Wall Streets, ako so zadovoljni s takim aakonom, pa'bodo vsi hkratu zavpili, da niao. Tak zakon bi pospeševal tudi svetovni mir! i sredstva in vsi viri naravnega last. Ves dobiček od blagovne ostane ljudatvu. Prejšnji last-i v na In diatributivna v tako odškodnino, kot Jo prej-ki so bili konskribirani." DOPIS S POTA. (Koneč) Prva mosta od San Francisca so Roljsks predmestja, to so: Bayshore, i. San Francisco in San Brttoo. Ta mesta so indu-»tr usina, apapak krasna. Potem pride Mttibrae; na desno, ako greste proti jugu, so perceleaev-ke. na levo so veliki pašniki in moderno mlekarstvo. Od tu naprej do Palo Alto ni nié drugega kakor nama predmestja, v katerih živijo večinoma milijonarji. Povsod krasne palače s parki, vmes todi igrišča "golf klubov" s vsem razkoéjem opremljena. Palo A|to na deano, Palm Drive v smeri Leland Stanfordove univerze z devet tisoč .ikrov zemlje. Na detno so moderne trgovine i križišče P. A it. železnice, katera vosi do Los Al toes in Los Gatosa. Mesto Mayfield ima križišča na več strani. Proti Santa Crnz je pot obdana z velikanskimi drevesi, največ z živim hrastom (ki ni skoro nič podoben navadnemu hrastu in je zelen poleti in pozimi). Mesto Mountain View ima hladilnice na,levo, ni desno velikanske nasade sliv, breakev, marelic in črešenj. Iz mesta Sunnyvale, kjer so velika skladišča pošiljajo sadje in druge pridelke na vse "strani U-nljfcj Potem pride mesto Santa Clara, kakor tudi dolina Santa Clara. Ma desno Santa Clare je misijonska postaja ustanovljena leta 1777. UstanovUi so jo španski misijonarji. Danes že vse posloma razpada. Na levo vidiš velikanske tovarne, v katerih preservirajo različno sadje. San Jose, največje masto v dolini Santai Clara. Ustanovljeno je bilo leta 1777. Na levo vidiš dr-iavno vseučilišče in na desno Lickovo zvezdoglednico ns temenu Mt. Hamiltona. Coyot je mesto obdano od vseh strani z nasadi sliv, breskev, marelic in vinogradov. Gilray je centrala te doline, ima velika skladišča in tovarne za konzervirano sadje. Sargent: na levo vidiš misijonsko postajo San Juan Bautista, ustanovljenq leta 1707, na desno iitno polje, sladkorno peso in sadne vrtove. Chittenflen: mineralni vrelci. Pajaro: na levo In na desno Pajaro reka, sadno drevje vse povsod. Watsonville Junction, od vseh strani obdan od jabolčnih nasadov, jagodnih in seliščnih polj. Del Monte: kriftišče. Del Monte je bil prvi lutftol Kalifornije. Mesto Del Monte je bilo ustanovljeno leta 1770 in je bilo glavno mesto Kalifornije do leta 1840. Na desne ima lep razgled rodovitnega pqlja, na levo' misijonsko posta-j<*ll oa je alikovltei, i lepimi griči i ozadju, katerih se poslužujejo filmske družbe sa scenerijo. Dolina San Berpardino je znana radi oranž in dobre vinake kap-Ijur Zflzak: Na deano San Bernardino dolina, na levo Ver-dugo hoimi In Sierra Madre Ranch. Burbank je križišče že-l leznice v Sao Yoaquin dolini in manufakturna centrala. Glan-dale; Vidiš še vedno* Verdugo holme na levo In od druge strani Hollywood tar Ffcaadeno. Po 26 minutah si v Los Angelesu na S. P. železnici postaji. Los AnjHee je bU ustanovljen leta 17S1 kakor tržna jcentrala te okolice. Dana* j« eno najznamenitejših meat v južni Kaliforniji kakor tu . sveta radi lege, podnebja in fllmake Industrije. Mi sto danes šteje o-krog 1.000.000 prebivalcev in je poznam» kot New York na Pacifiku. Na postal sta me ob 7:46 že čakala brat Jacob s svojo soprogo in me z avtomobilom od peljala na fvoj dom v Holly-woodu, katerega sta si zadnje leto kupila. Prvi večer sva ei gotovo imela veliko povedati ker se že dve leti nisva videla. Vsaki Čas sva tudi skočila v klet, v kateri ima lepo privatno zalogo. Celi teden sva obiskovala naselbine po ofcoHri Los Angeiaaa, ki jih radi krasote le človeško oko lahko presodi in občuduje. Nikjer v Ameriki ni kaj takega mogoče, ker ni podhebja za to-Večinoma so frfantne hiše in vsaka v dragem slogu, nekatere po nemškem, itaHjenakem, druge po kitajskem, švicarskem, zopet japonskem (Slogu, kakor pagode, turške tnošeje in starodavni gradovi na slovenskih hribih. Vso hiše so obdane citrusovimi nasadil palmami, duhtečiml juksttpti, kakor tudi različnim^ bujnimi tropičnkni cvetlicami. J :" <> • Neke nedelje emo šli tudi pogledat novo slovensko naselbino "Fontana". Tukaj je naseljenih že precejšnje število etoven-skih sadjerejcev in kokošjerej-cev. Največ teh naseljencev se bavi z oranžami, limonami, "grape fruitom" in kokošjerejo. Zadnje je dobičkanosno, Iter tu kokoši nesejo po zimi kakor poleti, in jajca se lahko prodajo po doda sadje, posebno citrusovo. Nekateri slovenski naaefalki imajo že od pet eto do tisoč kokoši. Ravno ko sem bil jas pri njih v Fontani, so si ustanovili svoje društvo in ga priklopi» S. N. P. J., kateremu so dali ime "Oranžni cvet". Se Je ena slovenska naselbina v Fresnu, Ca!., katera je pa preveč oddaljena, d* ^i jo šel kor tudi v okolici Fontane so o-gromni vinogradi; na tisoče in tisoče ton sladkega grozdja pri de od tod tudi v Chicago in po vsej Ameriki. Od tod torej kali-fornijčan. Moram omeniti, da i-ma v Fontani tudi čitatel jem* A merikansbega Slovenca doUro-znani father Trunk okrog dva naj at akrov oranžnih nksadov, katere bi gotovo ne prodal m tisoč dolarjev aker. Ker je to resnici pisano ipolje z vsakovrstnim sadjem in cvetjem, bo bržkone odtod ime njegovi'koleni v A. S. "Pisano poljev. I Opisal sem od postaje do po» staje med San Franciscan in o-kolico Los Angeless, kar sem najbolj mogel resnično in nepri stransko. Posebno s premislekom naj čitajo ta dopis oni 81ovenci, kateri se mislijo v Kaliforniji naseliti na farme. V vseh omenjenih okrajih je nekoliko Slovencev naseljenih na farmah, ali premisliti je treba, da eo.ei nekateri ti naseljenci kupili tO zemljo že pred veliko leti in so tako-rekoč pijonirji d/Žave Kaliforni je. Takrat je bila zemjla še veliko cenejša kakor Je danes. Ee disnes se da tukaj zemlja ku-iti. ali cene so — čitajte dobro — od pet sto do pet tisoč dolarjev za en sam aker. Toraj sodite vsak po svojih finančnih razmerah, preden ei boste prišli zem ljo ogledovat. Le toliko vas še opozarjam, da ne kupujte zemlje v Kaliforniji od goljufivih agentov aa dištan ee. Oglejte si zemljo -poprej, kakor boste izdali en sam cent zanjo. V vseh omenjenih naselbi nah je zemlja jako dobra in rodovitna, ampak so cene tudi take. Omeniti moram še, da v Kaliforniji pade jako mtfo dežja, celo poletno dobo skoro nič. Vsa ta zemlja je povečini namakana umetnim potom. Voda pride od sto in več milj oddaljenih ressr varjev v hribih po ceveh v doline, kjer imajo zopet irigadjske postojanke. Drugi moj dopis bo is Los An| gelesa čez Arizono, New Mexico In Colorado. — I jih vidite po ki izgledajo tri dežele pošteno pijane Te dni sem čiial, da delajo "liker" tudi iz tekočine, ki ae rabi za mazanje mriičev. Visoki gofo spod Grdma bo še vedel, kak vrag je to. Kako se "Boobus A-mericanus" (Menckenov izraz, Bog mu odpusti debele grehe!) počuti, ka4ar se nalere mrliške pijače, ni moja briga. Vsak človek, tudi bedak, je «bsolutni gospodar svojega želodca, Volstead roralidol. Vsakdo ima svobodo, da Žre Žeblje in biks ter pije čorbo iz kutarskega liata povrhu, če hoče. V tem oziru dam vsakemu "Boobusu" absolutno svobodo, dasiravno pravijo, da ni absolutne svobode, absolutne resnice in abtfblutne pravice. Kar je pri vsem tem vredno' omeniti, je to, da Tone iz dšve-landa ne dela takih likerjev. Nihče ne sme misliti, da je on kaj prizadet. Kar pa'še delajo čorbo iz vsakega alodja, mi je prišla v glavo vražja misel (pro-hibicija je kriva!), da M kateri podjeten rojak morda utilizlral do ¿sa izpušča iz svoje žive vik-trole, kadar jo navijejo oo. |ran* čiikani. Če se kdojpti tega ne-poatavnega -posla, mu rad prepustim patent zastorij. • • * S peta. ; . . | In Hornlag, Pa. — Tukaj je društvo št 62 S. N. P. J. Je zelo velika siovenaka naselbina na lepem ^ribčku. kakor skoraj povsod, kjer ni ravnine. Vedno, ko pridem v slovensko naselbino, kj« r še nisem nikdar bil, obatanem in gledam, kje je hribček. Ravno tam ao naši rojaki, tam ee gotovo najdemo, ako-ravno ne vsi. Kraj je še preoej prijazen in prometen. Postaja je Bruce B. A Oh i o šelceaice. kakih 20 minut oddaljena od Broujrhtona. V mestu nimajo poulične železnice, pač pa Imajo buse, IU se lahko odpeljejo vsak čas na vse strani. SOBOTA. 17. APRILA Vhšje prababici ja! Oprostite, ker vas večkrat oelieffujem z neumno prohibici-jo. Ne morem pomagati. Óe pi* m o Italiji, moram omeniti Mussolinija, če o Jugoslaviji, ne uram ore ko Pašiča. Kar je Mussolini za Italijo in Pašič tu milo domovino, je .prohibicija za ki ^ N ' ¿ Ameriko. Trojica zn^i, da so v^ se začne novo življenje! Plitki res ni — smrti ni! Pa "kaj bi govorili o tem? Go. vorimo rsJii o "culcertku" in konjičku, ki odzad piska! Kutar-ski editor je nekoč zapisal, da konjiček, ki odzad piska, ni šala • • • Kaj je greh? Cenjeni fcaricomet! Nadi kato liški prijatelji so res čudni Ijud-VUsa mene stanuj« neka po- —^^Msvoii hčeri pogledat, če svero in ii laampmsr-her to je velik greh. Kadar pa gre U ženska v kakšno trgovino, pa ukrade vse, kar more. To pa ni greh. — Go-renjka, Chicago. Gash — mirnega počitka nI! 'Kadar kdo umrè, pravimo po stari navedi: Naj mirno počiva. Brisbane piše, da je to prevara. Nihče ne počiva mirno I Krsta neprenehoma potuje — kakor kaka škatla v vlaku — y grobom, svetom in solncem vred nekam —- zdaj še ne vemo, kam — proti ozvezdju Vege. Modri Brisbane bi làhko še to "pogruntai", da solnce z zemljo in krstami vred potuje v velikanskem orbi-tu ali morda krogu in bo poto. valo toliko časa, da se ohladi in končno razsuje, nakar se naj prah s krstami vred "izkrca" na novem svetu — nebuH. In tedaj ■ "I H ■ ■■ ........ ■! M I. ................. I ♦ ♦ * Se male ee poigrajte! Mr. Grdina piše, da bo evha-ristični kongres "sifen udarec ' za naa. Radi bi vedeli, zakaj, v Chicagu je vsak mesec kak cirkus — in mi še ne vemo nit o tem.-.' - .*S* • * a a a Zopet je na mlsi stara "rihta". frvalica, dušica in živalska morala so klobkalce, )ti jih peri-jodično kuha in servira moj faj-moiter z davnega zapada. Ker sem izbirčen, da je kaj, mu vrečam klobeeioe. (Imam rajši Ls-skovarjeve kakor Trunkove.) Fajmošter je še stotič povs-dal, da "brez posmrtne odgovornosti se podere podlaga prsvi morali in ostane samo še živalska morala." Če bi mi Trunk rekel, da 52 odstotkov Američs nov — več kot polovica prebi vaJstva — ki ne pripadajo nobe ni veroizpovedi, torej ne pozna jo posmrtne odgovornosti, šivi po živalsko, vsi drugi ps po boi-je, in de bi dokazal, da je res tako, bi ga peelufenil takoj prvič. Res je pa tp, da morala, ki bazira na bejkah iz starega veka — in na barbarskem lastninskem pravu is iste dobe — je še slabša kot "živalska", ako sploh je kje "živalska morala." # a « i ♦ Nije novaca! Martinček ! No, sedaj si pa po-vedal resnico, ko praviš, da ne boš odgovarjal iarkomeUrju, ker '*nije novaca u tom poslu." Da, da, "gospud" ne storijo nié î'bez novaca" — edino takrat šdprejo usta zastonj, kadar jim komad mesa zdrkne z vilic. -Mica iz Gilberta.7 Wm K. T. B Je ni skoraj minute na križišča, da bi bus ne križal. V bližini je Horning, kjer se nahaja premo-gorov, last Pittsburgh Terminal Coal Co. št. 4, v katerem je bila eksplozija dne 8. februarja t. )., ki je ubH* 4 člane«. N. P. 1. in sicer 8 Slovence: Lužinar Johna, ki zapušča Ženo in 8 nedorasle otroke; Antona Hrena, Alojzija Kristana, ki zapušča ženo in o-troka; ter John Geca, #Sna S. N. P. J. in sina, ki pa ni Ml član. U* bilo je 19 oseb, 12 delavcev i» 7 rasnih preddelavcev. Hoteli so zadušiti ogenj, ko je pričelo goreti že ob 10. dopoldne. Ušgalo se je od kopalnega stroja. Kakor so mi tukajšnji rojaki pripovedovali, so stroj pokrili s -plahtami in tako hoteli pustiti ter javili bo-su, da je preveč plina, neto je jim bos ukazal delo dovršiti. Ko so dali elektriko na etroj, se je od nje vnel plin pod "tin kenve-som'*, pa vseeno še ni bilo eksplozije, pač pa ae je plin vnel. Postali eo bolj pozorni, prišli so bosi In delavci in pričeli zaaidava-ti, da bi s tem zadušili ogenj. Parkrat jim je .podrlo zid in še vodno ao imeli upanje, da ogenj preprečijo. Skozi to je pa nastala eksplozija, dobro (M še nikdo ne ve ravno kako Je eksplodiralo. Mrtvi delavci in drugi so 10 dni počivali v rovu, ki jih niso mogli dobiti ns dan. *Rov je zopet prišel obratovati vsaki dan. V njem dela največ naših rojakov. Dalo se zelo težko dobi tukaj, zato ne priporočam nobenemu rojaku hoditi sem za delom, ker to je edini rov tukaj, Id o-bratuje. Kbv je last Pittsburgh Coal Co. ter je spojen z rovom Library Montour St. 10. kateri pa dela pod odprto delavnico, kakor sem * že zadnjič opisal. Na Broughtonu so postavili velik slovenski dom sezidan s cementnimi bloki. Imajo vse zelo moderno izdelano, velik klub. jedilnica. posebna aObe za Obleko, kopalna soba itd. Slovenci tukaj največ lastujejo svoje domove. V politiko se preteč ne mešajo, ker Imajo doeti opravka z delom. da sevpreživijo. Tukajšnji Slovenci so nsjveč socialisti, zelo prijazni ter prijatelji med^seboj. Spadajo skoraj vsi v podporno organizacijo S. N. P. J. Končno se prav Jepo zahvalim za neumorno potovanje z menoj na agitaciji za nove»' naročnike Johnu Frelijiu In mrs. Šinkovec ter Mattu Fajdigu za postrežbo in tajniku Johnu Dolinarju za nasvete. Obnoviteljem in novim nšrpčnikom Prosvete ps želim mnogo sreče in napredka ter jim čestitam in jih pozdravljam v i-»enu vseh naročnikov in členov S.N.P.J. * Na svidenje! — frank Ls-kančtf, zastopnik Prosvete. 7n kratak its sni aiai^i JV** /v Fant raste. "Dedek, prosim te. dsj mi ni-kel," je poprosil šestletni Jožek. "Kako to, Jožek," gs je zsvr-nil ded. "Ti si vendar že prevelik, da bi prosil nikel." "Dobro, dedek, pa naredivs u dajmM > • Brezupne Želje.. Prvi sosed iz predmestji: "Kaj je tvoji največ*» želja? Drugir"Da bi pridelal tako debele paradižnike,, kakor *o jft naslikali vremenski cenik. ..i-, :•• t-: m . m*' Rad bi ae priženil. Oče: "Kdo je pravzy»v u človek, ki si z nilm zisročena ? Hči: "No, vedno ml prsvi. «Ji si želi svojega doma." Oče: To se že lepo sliši. Hči: "In naš dom ima pow*e» ran. o Precej edkritcerčen Policaj: "Mislil sem. ^J? pustil pohajkovanje okoli c^ nih vogalov ob večerih in ** poiskal delo." • ^ I Bum (ki ravno ixxU' ^ ^ draguljarne, medtem ko «trsW draguljarno od zadaj varišOi -Wen, vidite. policaj! Imam imenitne aJBJ da dobim kaj ravno v Uernl. kakor hitro bo tevr dvor- ■r Tj _■ f SOBOTA« Yl> (Federated Preaa.) Hioo radarjev saatavkalo. Wilkesbarre, Pa. — Tisoč rudarjev, uposlenih pri Lehigh & Wilkesbarre Coal Co. v Sugar Notchu, je zasUvkalo 14. t. m.'v tnak protesU, ker je družba pošiljala zavržen premog v drobil pico v rednem delovnem času. stavka 3000 priataUlfiiarjev v ■New Yerku. New York. -— Tritispč priata-niičnih delavcev, upoalenih na vlačilnih ladjah, je v četrtek zvečer stopilo v žtrajk. Newyorika luka je vsled tega deloma para-lizirana. v H m I Zaposlenost rast«, pravi delavski department. Washington, D. C. — Delavski department poroča, da so ae delovne razmere po deželi v splošnem izboljšale v marcu- Brezposelnost je precej padi*. Največ fibanja je opaziti v stavbinakih itrokah. t Večina tekstilnih tovaren — izvzemši tam, kjer je stavka — obratuje normalno. Zaposlenost v okrožjih antracitnega premoga je narastla zadnji mesec, toda v okrožjih mehkega premoga je padla. j , ^ ■ Severni to&sj |6 sovjetiziran! ■ i Ur • *L I'WWb^K e «»j Centralni izvrtal odbor, ki zboruje v Moskvi, je oklenil, da vsa ozemlja na severu od Be-ringske ožine do Norveške spadajo sovjetom. Moskva; 16. apr. — Sovjetski centralni izvrŠai odbor, ki zboruje v Kremlu že od pondeljka, je včeraj zaključil, da Unija socialističnih sovjetskih republik obsega vse teritorije in otoke, odkrite in še neodkrite od Be-rinjjrskc ožine do Norveške uklju-iivši severni tečaj. A Mvssoliai j* tptt ' j namignil na vojno ObodhodiTlz Afrike Je dejal ofi-cirjem, naj bodo pripravljeni, ker "zgodovina ne čaka/' Tripolis, 16. apr. — Premijer Muasolini je včeraj zaključil svoj afriški obisk. Pred odhodom je še imel dva kratka govora. Na agrarnem kongresu je rekel, da Italija bo odslej orala in sejala, ne pa lenarila v Rimu in drugih mestih. V vojaškem klubu pred fašiatovskimi oficirji je pa de-jah "Bodite pripravljeai, ker nihče ne ve, kda| pride moment, Id vas bo potreboval. »Zgodovina ne Čaka." Mussolini se je ukrcal na bojno ladjo med veliko nevihto z grmenjem in nalivom dešja, ki je pošteno namočil vse one, ki so spremili diktatorja na ladjo. tel »MI Milwaukee, Wie. — Vincente Di Piazza ni nikdar slišal povesti George VVsshingtonu in čreš-nji, sli ko jS izpraševalec natu-ralizacijskega biroja vprašal njega. če je kdaj kuhal "munšajn", je spregovoril kot prvi predsednik Združenih držav: "Jaz ha morem lagati." bolj tesne kot lani. Philadelphia, Pa. — Tukajšnje modistinje naznanjajo, da vse, kar bodo letos Ženske nosile na sebi poleti, bo imelo največ 16 unč teže. London, Anglija. — Ko-je Campbell Hunter stopil na parnik, s katerim potuje v Ameriko, je opazil, da je pozabil doma zobno krtačico. Brž je obvestil fceno doma in ta je poslala krtačico po eroplanu na parnik, ki je že )il na morju. iTrenton, N. J. — William L. Dill, ki tukaj izdaja licence za Ivte, je že izdal 8,600,000 licenc, toda zase je še ni vzel. DIH pravi, la on bo zadnji mož v Ameriki, ti kupi avto. kuomincun izpraznjuje peking.' Peking, 16. apr. — Peking je v «•varnosti, da ga Meodšnrci o-«upirajo vsako uro. Mandžurske |ete" so Včeraj zlomile obrambno rto ljudske armade na severovzhodu in velike mase vojaštva prihajajo v Peking, dočim na druKi strani odhajajo kuomin-unske čete proti Kalganu. V mle» »tu vlada velika napetost. |.Nekateri sUri bivši ministri n drutri polltičarji so včeraj or-gani/.irali odbor, ki posluje kot ^a na vlada in posreduje med kvojevaniml strankami. *Ur« ruska špijonka pred eodi- JMo.skv^, 16. apr. — Ana Jego-i Serebrakova. 72 letna P**». ki je bila pred oemimi »>< M d aretirana kot nekdanja W»ci i*ka vohunka med revolucionarji, *e zdaj zagovarja pred p kim sodiščem v Moskvi. Jrideaet let j« U ženeks igraU »vojno vlogo: bda je članica re-i jonarne organizacije la rn"™ J- bila v službi Ujne ponj« Mnogo revolucionarjev je f i"' "m-m ovadbi poelanih v P« aH v Sibirijo. Sedanji vo- ■ »"IjAeviki so biti tudi med ' " *mi. Ko je prišla re- <*• SarSbrakeva -____ P» kot r< volucljonarka ¡n ee-» «*dem let is nekaj mesecev L/ tU PoMnino od sovjet- ■ Viadr Tedaj jo je Mal neki r" Mar< tovariš, ki je bil ¿ran. Generalna stavka it-lezaičarjov na Knbi Mnvci v solidarnostni akciji, ker družba noče obnoviti po- «odfc. ~ Ha vana' Kuba, 16. apr. — Za danes zvečer je napovedana generalna stavka po vseh železnicah, parnih in električnih na Kubi. Juan Arevalo, predsednik organizacije železničarjev, je obvestil kubanskega predsednika Machada, da stavka prične točno ob šestih, ako do tega časa železničarji Cuba Railroad Co., ki stavkajo, ne dobe obnovljene pogodbe, ki jo zahtetajo. Vlada je pripravila vojaštvo. Vam« razstava zMnk Irrens! de Bradi: SANTINA Gospodinjski kotiink SlovenskaJiarodna ODKRITOSRČEN "MUNŠAJ-NAR" NI DOBIL DRZAV-UANSKIH PAPIRJEV. London, Anglija. — Letošnje4 kopalne obleke sa ženske v An giji bodo beločmo progasU in j vam hočem vse povedati, sodnik," je rekel Dl Piazza. "Munšajn sem skuhal enkrat in zdaj imam ravno 1,800 galon na-makedoma.". Di Piazza je prejel zahvalo sa svojo resnicoljubnost in je bil odveden v okrajno ječo. Sodnik mu,je odklonil prošnjo za državljanstvo. LADJA JE NASEDLA PRED PANAMO. Miami. Fia. — Tropical Radie kompanija je vlovlla sporočilo, da je parnik "Steel Sclentlst" nasedel zunaj Paname v vodi, ki meri dvajset čevljev. Na pomoč mu je prišel oljni parnik "F. P. Hillman" in dve vlačilni ladji. I-me ponesrečenega parnika nI pravo, kajti nihče ni mogel tukaj dognati, kdo je njegov lastnik. Neprijetna dogodivščina rojal?. Chicago. — OseVn inštirideaet-letnl Filip Kapla, a 2008 S. Loo-mis at., najbrže ne bo nikdar pozabil te srede. V sredo je namreč vlael med življenjem In smrtjo cele pol ure. In alcer je M jansko in dobesedno viselna velikem kavlju, na katerem se je ujela nfapva suknja. Kfpla je—pravljo-H-lbolovec. Pa se je usodnega dne'malo preveč približal ClkaŠkl reki pri S. Throop streetu. Jo» Pacefl, čuvaj v bližnji elektrarni Edison družbe, je slišal, kako je nekaj štrbunkniio v vodo. Bil je prepričan, da je Kapla utonil, ampak ko je pogledal preko mostne ograje, je zapazil, da visi Kapla na nekem dolgem klinu, na katerem seiek sreči ujela njegova suknja Pecell je hitro poklical policijo, in par minut nato je bil na liro mesta oddelek policij«-, stotoija gasilcev z leatvo in m gssdnl čoln. Gesflskl Vro^nik Hajras ae je na vrvi spustil a čolna ter je privezal napol premra-ženega Ksplo, ki /k> gs nsto po-hSM.ns krov in takoj prepeljali v okrajno bolnieo. kj«ln drugim fundamentallstom — se j^moškl spol razložil v mnogo več skupin kot pa ženski. To Je pronašel dr. Adoiph H. Schultz, profesor fizične antropologije na John Hopkins zdravniški visoki ŠoH. Profesor Schultz je toza» devno raziskoval moške in ^ženske od Baltlmore pa do džungel v Nikaragui. Slavni angleški antropolog Kari Pearson je še pred dvajsetimi leti postavil teorijo, da ako sploh poatoji kaka razvojna razlika med obema epotoma, ds ja ta ražlika v prilog šenakemu spolu. Dr. SchuKz pa a svojimi najdbami in ugotovitvami pobija to teorijo. ) Profesor Schultz poudarja, da njegova odkritja nikakor ne pomenijo, da je Šensks manj vred na kot moški. To smatra sa potrebno povdaritl, da pomiri nežnejšo polovico sveta. V razvoj-i poteku . Je po njegovem mnenju igrala šenska baš tako vsžno ulogo kot moški. One Je kot konservativni element držala ravnotežje njemu — progre» slveu/ - ■ • PREDAL ZA INFORMACUE — Obrnite na Centralni organ eoc stranke v Mariboru, Ruška cesta št. 6., Jugoslavija. Trinajst laborltev vrženih U London, 16. apr. — Angleška zbornica js včeraj suapendirsla trinajst dsiavskib poslancev i>od pretvezo, da nalašč ovirajo dnevni red. Dunaj, 16. apr, — Poročilo Iz «Budepešta^sc glasi, da js bilo tam 27 samomorov v zadnjih 24 urah. Mnogo mladih I Judi je med žrtvami. Brdzpdselnoit Je glsvnl vzrok. Peoria, lil. — Pon caja Willi am Fitch In Ed Levi», sta bile te dni aretirana v zvezi z drugimi šestimi moškimi as «btožfto, de eo vsi skupaj kradli ia prodajali MMMbile. Fine družbe je e-kradta 1 n avtov,ko )l prišli na rente, ki je evetevni t*i.lk komu-nisasa. To je prvi slu/a j, da se je. ... —. ^ rabil esperanto aa po*t*tti znam tem. Na presunljive Ike so pritekli Ijadje. V Um starem mestecu, kamor se že dolgo lete nisem povrnil, sem M-t^al dene Grazia. pi ijato-Ua Iz deških let. Ker eva se V polnem solncu k a t- dušila na tr-gu, obdaaem s hišami, ki so se pražile kot na šerjevki, me ja hotel odvesti k sebi domov. Sledil sem mu po ozki, začrneli. s kamenčki tlakovani, aaudarjajo-čl ulici. Tam šive ljudje Njih bivališča so tako razpadi ji val Pročelja se skoro dotikajo. Zdi se, da se bodo adaj zdaj zrušila. Sam bog ve, kako ao jih sidell, Okna eo okrašena s nageljni in krvomočnkami. Včasih ae nagi» raz nje lepa, temnoriava glava. OtroČajl kakucajo pred nosom mimoidočih. Glasovi žensk so visoki In pojo: «O zla I ... O sta!..." Drug prijatelj is deških let na pragu neke krčme prespa-va svojo pijanoet.,. Opazil sem nekega dekleta. Kako je lepa I aem dajal. Temne lase je nosila kot Madona. Njena oči so bile «črne ped črnimi trepalnicami. V motnem obrazu so sijala temnordeča usta. Pod pt» sanlm jopičem ao ee bočile opojne grudi. In celo njeno telo je izražalo hrepenenje. — To je Sentina, ml Je rekel don Grado. Ustavila m je pred nekim zelo bledim mladim možem, ki ae je upiral na debelo grčavko. Slišal aem, da mu je dajala mlmogrei» de: "NIČ na svetu me ne bo ode trgalo od tšbe.N Potem ja odšla. Nisem se mogel zadršatli da se ne bi oari za njo. Ohole je nosila glavo ia nalajuio ee je posibava» la. Mladi moš jo je nepremično gledal s plamenečimi očmi. Vspela eva sa po leaenlh stop» nicah, ki ae hraščale pod najini mi koraki. Nato ao me v neki ao-bi, kjer je bilo pohištvo že napol podrto, posadili v vegast, skoro preluknjan naalanjal. Mati mojega prljeteija je bila v črno o-pravljona. Njen obraz je bil samo še kot a črno avilo okvirjen pergament. Ponudila ml Je kolačke In mirtov liker. A kolački ao bili žaltavl In liker grenek. Toda to atare, majavo okrošje me je očarovalo. Ce amo molčali, amo čuli, kako črvi gledajo pohištvo in bruna. Vdihaval aem vonj, ki je vanj vaak red pustil svojega. Koliko Čfvivih portretov! Pod stekleno oblo na mlslcl ob kaminu je stala plramidasts ura . ., Vendar sem mislil ns SanUno, Ali nI bila sijajna «oža sredi struge posušenega hudournika? Don Grazlo je alekel suknjič. Odprl ja okno na ozko u-Ijco, odkoder ja prihajal duh po odpadkih,.. — Govori mi o Santini, sem ga proail. — Sentina, Je dejal don Grazlo, Živi z bratom, Imenovanim Blrbo, prlga'hjavcem mezg, Ga boš še videl; obras irfa zagorel, krog ledij rdeč pas, jopič široko razpet, bič obešen na modnem vratu, med ustaml člk. Satan ne kolne tako kot on. Val ae ga boje zbog njegove nasllnoetl. Kadar se v nedeljah napije, a nošam v reki*izzive ljudf. Ure in ei« včasih gode na gosli. — NI ml treba zatrjevati, da je Sentina lapa. Prikupijivejšsfe dekleta nI v tem mestecu. Zato jo vse aoši u-spavajo a serenademi. Toda med vsemi zaljubljenimi fanti je ns Idonjena samo Roku. fleJ al ga videl, kako ae ves pohabljen s grčavko kom*) drži pokonci. On In njega* poklic ugajate Saetín 1. Toda Blrbo ne mera tapeti Roka Ta mrzost izvira že ix deških let. Miur je trezen, a mezgar sovra žl vse, ki na pppivajo tako, 4a bi ae zvalili pod mizo. Potem *ek poje kot Škrjanček. Blrbo pa i-me vsa hripsv glas. Kako bi šive la v zgledni harmoniji? .,. K" je mesgsr Isvedel, de je njefpvs lepa sestra naklonjena mlsarju, Je strašno besnel, Preklinjal Jt Kantino. Ta pa ja samo zmlgals z rameni. Ko je kričal nanjo /fUbll bom tvojega Roka," mu je odgovorila: *Ce le on ne bo te be!" Ilirbo, ki Je toverS premog v oddaljenih gozdih, je čeato cele Ud n»* izostal od doma. Bog v« ali sta zaljubljenca Izrabila nje govo odsotno«! I Rok je omam (jen živel življenje In vae dolg« dni ob delu samo prepevel. Neke noči, ko mezgerje ni b< U» doma. j« mizar prišel klan' nI. Toda Blrbo »e je neprtfak veno povrnit In ju IzneeadJI. V gel »e Je na nedborflteaegs I j« blmce in udrihal po nJem z no kri ni glavni stan. aesr.ee aa lawndalx avk, chicago, iluno* Iz vrše vein i odbor: 1 UPRAVNIOOeBKi , Hreisedaik Via^st ( «tskar; poCpraMaik Aašre« VišrU. B. a T, Bas 1M. Juhnatu»n. Pa.I al Uislk Mai?k«w Turk; Ujnii botaUk»*» ediallui Novaki si. blaga)slk Jskn Vagrlch; ur«4a|k glsails Ješe SsvsrtslW. sera vitel) gUalla Kihp GoSiaa. pohotni onsRKt Martin l^raalkar, sr^daik. Box m, BarWrtea, Ohlei fVaiirsa A. . SMI t KM|.«.r Ass., CMcage, IN.) Mm KrišSMaMI. Ulll u=r- Mar, id«,uk, MIS I. RMaeeay Av^. Chi- eaas, ill.; Joka TsrfeU. Box U, «trabsao, P. . I—■ If BOLNIŠKI ODHJtK i oskkdnjk okhotjk: UU. Novak. prrd.o4aik. Mil49 ft. Uwsdsle Ara. __Cklcaz«, Ul. VZHODNO OKROŽJK: Jacob A«brožl#. Hoa tSC, Mesa Jooepb Korku, HKU, 1, lloa II KAPADNO OKHOŽJK: Aston Aular. Hoi 104. Oroaa, Kraak Klas, Boa ibs, Jaka GeMk Boa 144. Nadzorni odbor: Paul Boesor, proCaoCalb MH Be. Uwakb Ave. CMsi ak. Mil B. HUM Ava.1 Praak Ufr IUI W. MB www Združitveni odbori Prodaodaik i Praak AM, IIŠ4 Be. Crawford Avo.. Ovoa. ZSSS W. tStb St., Ckicafo, Ilia Isfcn OUs, MM I ■tr m. ^CMNsa park iw" VBHOVNl XUBAVNIKi Dr. F. J. K ora, «Ml It. dale POSOBI — Ksrsspesdeaes a fUvnlwl odhoralkl. PRODA «»—čletllnlee In her-vanje obleke, likanje In v zvezi i itdelovsnjem novih oblek. Vsi potrabni stroji in vse oprsvs. Nlzks cena. Oglasite se ošabno »a laoe W. iBth Street, Chicago. III.—(Adv.) NA PRODAJ JC akrov zemlje v Washington County, Tenne., bllzo Uci heln postaje, ob tfWlerol električni želetnlcl. Na lahke obroke Oglasita se sa po-jasnfl* pri J R w Dusenberry. ¡004 Columbls Bani Btdg, Pltto-iburgh. Pa. Tel. CJouit IYA tAdv.) VBA PI8MA, ki as esasšsio na poolo Nl. ____ esdaišlra B. N. P. J. MT4I Ba. Uvadale Ara. CMsage, VB8 ZAOBVK BOLNIŠKI PODPOBB BB NASLOVIM Itvo B. N. P. J.. SŠŠM» Be. Ueašsls A»,, Ckhage, lil. # ÜKNAKNK pošiuatvb in mtv ahí. U as Ušeje gi Mbara is Maate veMs ao asalsvoi Tainlltvo b. n. P. J„ BSSV šale Ave.. Cklsege, III. VNK XADBVB V IVBil I BLAGAJNIŠKIMI ea4svt BlasalaiAtea B. N» P. K BIT4I Be. Ves srltolbs glašs seolsvaala v gL 9 mms evra^v« JBa (p^^MIMBl HNROTRIBI Vsi prtilvi ns d porotal ašask sa asi (MŠB|b|s Tsaebar, tU7 Ba. BMcaw.y Ato. Cbka.«, UL Val šopial la 4ve«t apial. aaaaaslla. orisal, i« v svssl s ffkallaai loCnote, naj ae poSills aatMt Ba. Lawaials Ave. Chitase, Ul. IB —, umrl je, kakor pl ga preje videl, ■amo še sanca samega sabe. Birba ni ovadil. Rekel je na po-lidji, da ni prepoanal maskira-nega napadalca, brca dvoma tekf meca. Zakaj neki tako ravnal? Splošno domnevajo, da ae mu je protlvilo, da |>i dal ahstiratl Iju-blčlnega bratf . ,. Prljateljevs mati je prlatavl* la: "Nekaj Al pravi, da ta ia-deva še ni končana." ,f * h ii»4épí v *i fj Povrnil sem se šele dve leti poeneje. Bilo je zvečer in po tr. gu so prihajali in odhajali »ljudje, med njimi tudi don Qraaio, Seveda sem ga vprAal za novice o Santini. , — Mrtva jel Brat Jo Je u-bili... — Ah, tako lepega dekleta I Videl sem Jo bil samo enkrat, a vendar mo žalostlla njena smrt. — Kljub Birbi, Je dejal don Grazlo, se je Sentina odločtts vzeti Roke za moža. Zapustila je brata. Toda ta nI odnehal a grožnjami. Mizar Ja bM popolnoma okreval In ee oprijel apet svoja obrti. In njegova paaem se je od Jutra do večera razlegala po tišini naše ulice« Ko se js pri-Mižal ženitovsnjsk! dan, ae Bir-bo ni vrnil Is goada, kjer Je delal. Bilo Je v sobote ob desetih zju-trs j. Saatiaa. vae lepša kot kdaj K J, v poročni tančici, je bila f blesteča kot rože, pod katerimi Je izginjal oltar . ,, Rok je hotel cvetličnega raakošja . . , Nenadoma a#( je prikazal Blrbo. Priplazil ae je bU kot maček. Dišal Je po dlvJem gozdu In vihtel dolg nož, kemrega Je zaplčil sestri med rame. Padla Je. Toda urnejši od Mlaka, se Je Rok z bo-delcem v roki vrgel na mezgar-Ja In ga podrt na tla. Ljudje so plsntli. Brat In aeatra ata hrope-la v krvi, ki Ja tekla vzdolž oltarje. (Jbogl mizar je kričaJ in sto-kal.,, Odnekli so Ju ,,. Umrla »ta med tranaportom v bolni- m»** y Rok, ki je (bil oproščen, Ja ne- utolažljlv. pel vojlh M Poživlja na grobu Bantine, kjer ne-prsnehomacveto roča, P. Kr*. leU J» Ina bi O prometu v šču lanskega točni podatki. U 448 ten, izvoza rej skupnega UU im je b meta aemo 1918 ja bilo 250,000 ton. Lan doaešena trat promdfe Is ae raividl, da alovenaka država Še z velikim delom Iz Protažns količina voznih predmetov šla po sušsškl luhl» a merodajne strani paanosti. odkar Je goslaviji nova leanlška tarifa, Je ke narestel. pg na Jtaroa Juks na no padel na naj ifbBtapetve a gosi a vi Je ae ne d* vaej paznoatl kov. Te dni so nekega tlhotapan» kolaja Južniča, ffl Htelvlo In Pradi tekle predslska Uro | niI sir s Trat nost toliko upevf trudijo sedaj pe proti Monakov da korlaiib» tudi milansko-monakoeska sveaa bi bila tfl stu. Zato pa se poklloanl ki«.gi gibljejo, da bi rlmako vlado e zgradlie predelal» laški inženirji pra nI nameravaal lukeus, vitalna pradelsks želeanlaiC leanlškl odbor al je prevzete naloge In v dobrsvajo na mei Trat Je radi tega v skvbeh, ker je nea tek, ds ne bo, Izpolni se ve. Potem pa Benetke tudi. V nove prlsUne In krasno priftaaišše v su. Vlada troel c ne za (Senovo In oeUJe d» atranl. mmmmmrn LIBTNICA ,1-MI------I » «OIH" """ ____ nismo m<«gli priebČRI. sadnjl ursdni IzdsJI Vam je s temi «I rs v t Jošet "Alije kosi poročen r Tom-: "Heveig kosil po «i cam pripravim e V imnnmv M* n f -,ÍíÉl . ' • «ira se bal A. P. Cehov: Strašna noČ Ivan Petrovič je poeUl čisto bled. pri vil j? «\etllko Id pričel s tresočim Klasom pripovedova- "Velika tema je letala nad zemljo \ pred Božičem leta ko s *p> i je duri In je ekočil; beial je mimo ol-tsrja h »honjeno glavo in se ni ozrl, odpahnll je hrupoma duri v anlU"i«tljo. kjer je visel na kriiu m/| m-11 Krietns, In je beial na cesto kakor Jud«-* Ukarljotf ko je bil ladsl <>dr*šenlka in je pobelil u uvetiAČa: II anett pred cerkvijo mu je prišel na- proti cerkovnik* "Pozno ai svenil Ksj p* go tam gori F* Tone ae je šel hitro i in se je ¿udil. t počel tako dol- . ni odgovoril nič ln ik je gledal za njim | Zakaj Pie je vprašal? — si je mislil Tone. — Horde ie kaj sluti, morda je kaj slišal. Prav lahko je slišal, saj je odmevalo v cerkvi, tam skozi durce se Je glasilo na klanec in *o cesti navzdol. Pred hišami so stali, na pragiji in so poslušali, kako je cvililo, prosilo in kako je butalo tla. Vse so slišali in vse so videli. — Vpralal je samo tako, nalašč, in se je smejal na tihem; zdaj stoji tam in gleda za njim. Ni se ozrl, ali videl je, kako atoji tam, in čutil je na Stoiku, na hrbtu njsfov porogljivi.nasmeh in iegov hudobni, mellkavi pogled. — Samo nalašč je vprašal noeoj, le mimogrede, jutri pa itopi preden j in vpraša naravnost. — t, Jssnils se je noč, zakaj zvezde so že zaai-jsle in ca hribom je evetil mesec. • Kako lepa je noč! — je pomislil Tone. Nikoli še ni vider noči, ne zvezd, ki so sijale mirno« in ne velikega neba, ki mu ni kraja nikjer in ki je človeku tako čudno pri srcu, če strmi v njegovo neskončnost in ne misli nič. Hiše so bile ob potu in svetile eo se belo; tudi hiše so se mu zdele prijaane in lepe kakor nikoli, in ljudje, ki eo stali na pragu, so bili prijaeni in brez sla. On pa je šel mimo truden in upognjen, zakaj teško breme mu je letalo na srcu. * v Pod klancem so se križala pota In tam je stala pred štacuno debela branjevka; njen obraz je bil širok in prijazen in se je smejal neprestano. Kadar je šel Tone mimo, mu je dala bonbonov« zato ker je bil ministrant. Ugledal jo je pred štacuno in te se je okrenil, da bi se ji ognil, pobegnil preko polja, po akritih stezah. "Tone! Hej 1" Zdaj is it vse izgubljeno! si je mislil Tone. Dokler ni bil ugledal branjevke pred štacuno, se nt apontail, da je bila mačka njena, lepa bela mlada matice z rdečo pentljo na vratu. "Kam parTone?" Bližal se je pOČesl; sam je čutil, kako so se mu kolena treela. "Zvonil sem!" je odgovoril predrzno, ker si ie mislil na tihem: če je vse izgubljeno, čenfu bi "In potem eem bil na podstrešju!" Gotovo je čula vse tudi ona, zakaj bi se sdaj lagal ln itgovarjal? Jutri zjutraj Še pride na dan. fttaeuna je bila prav pod klancem, videlo ae je odtod naravnost na fasado, na durce sa velikim kameaftm križem in tako ae je tudi n!t*| šalo vse. Slišalo se je. Če je potrkal s prstom na < zvon. zazvenelo je daleč po klancu, po dolini. Ka-| ko bi ae torej ae bilo slišalo, ko je krišakin ko je cvililo ln stokalo ln butalo, ko je odmevalo po eerkvl In v tramovju? % Branjevka ee je smehljala, ali Tone nI verjet prijaznemu emehljaju; mežikala je dobrodušno kakor zmerom, ali tudi njenim očem ni verjet . , ■ ■ ' —- Samo Igra ae t mano. kakor eem ae' jas t' njeno mačko, ko sem jo bil po očeh. Jutri pe stopi predme in me vpraša naravnost. — V "Ne, Čakaj. ¡Tone Stopila je v Atscuno, Tone pa je pomtalil. če hi /daj brt ne skočil-ter pobegnil, wedno bi nlla branjevl la bonbc Viol nI rekel ai* In je hitel dalje. Braajevka je vrnila branjevka. Toda le ee je vrnila ter mu dala bonbonov, lepo v papir zavitih. Tone je tel nič In gledala za njim In se Je čudila; tako majhen In ubog se Ji je sdel kakor nikoli. "Bolan je fanti" el Je miallla ter ee je napravila, da bi zaprla štacuno. ker je bilo še poemo in je občinski sluga te prižigal petrolejno ivetlljko na oglu. — — Vsi že vedo! — j« mislil Tone. ko je hitel po ulici. Tam ni bilo več HIŠ ln ne svetlih o-ken; noč je bila tišja in mirnejša, samo zvesde so svetile. Ne deeni ie bilo odprto polje daleč v temo. do nribov; tudi na levi so bile lehe ia ob poti. ob jarku Je bila visoka Alva meja. Tone ae je domislil In je aelučil bonbone preko meje na PoUcu "Kdor jih aejde. njegovi so P - ^t- Cl^Jt prihaiajtt.) le ia m tiči < Vrata so bila med odsotnostjo zaprta in zaklenjena, in kraj, kjer ae je na-hajal ključ, je bil znan le mojim prijateljem. Toda prijatelji mi vendar niso prinesli krste? Dtaovi so mi napovedali smrt, sem mislil. Morebiti so se vrhu-tega potrudili in mi prinesli krsto, da bi je ne bilo treba meni m i. 11 ^i) «i preskrbeti. nisem pristaš spiri-tak slučaj bi celo filozofa prestrašil, da bi postal lahkovesen. ., 'To ja vse skupaj neumnost, strahopeten sem kakor šolar-ček," sem rekel končno sam sebi "To je tfrtična prikazen in nič i Na poti proti domu dobro razpoložen, da sem videl krsto, ici ni bilo ... Goto-zmotiL" . je psdal v obraz in ve-zaleteval v suknjo, in Zmmoval sem, ker močen do kože. Mo-kam . toda kam? jge stanovanje? izpostavil nevarao-idel krsto še enkrat; alo moje moči. Ako nobenega ne 01 slišal nika-in bi ostal krati, v fa» ko mrtvec, potem bi m .., Toda ostati na ju in mrazu, je bilo dru sem da ni Dež terse čepico sem bi ne sam, Sem kega' jatelju Kakor je iakal pil. je zelo iti k svojemu pri-u in tam prenočiti, se ja pozneje ustre-imd v nalemu le-išl trgovca 8chael Nemec." valeč si je obrisal s t in nadaljeval: nisem našel doma. trksl na vrata fn ee ni doma, sem po-odprl vrata in vs^o-»em mokro suknjo in temi zofo, na katero da bi se odpočil. Bilo ino v sobi. V bližnjj cerkvi je vabilo k polnočni^. Prižgal eem žyeplenkp. Toda luč me i osvobodila strahu: nasprotnof iepopisljiya groza me je objela tnoviČ Zakričal. sem, skočil in skoraj prez zavesti bežal is sobe V tovariševem ^ stanovanju sem naihreč zagledal leto kakor v svojem: krsto! Prijateljeva krtta je bila večja kakor moja in še bolj strašna. Kako je prifla tja? Da je.btta optična prikazen, nisem mogel dvomiti nifc več ... V vsakem stanovanju vendar ne more biti krste! Bolezen na živcih imam, halucinacije! Naj pridem kamorkoli, povsod ugledam strašni obisk smrti* ■"Stolaznel bom!" sem pomislil prestrašen in se prijel za glavo. Moj Bog! Kaj naj storimr Glava ml je hotela počiti; kolena eo se ml šibila ... Stal sem na cesti; dež je 111 kakor lz škafa, vihar pa bi toe bil kmalu odnesel, a jaz nisem Imel niti suknje, niti čepice. Vrniti se na stanovanje prijateljevo, mi ni prišlo niti na misel, kajti to bi presegalo moje moči. Bojnen me je tesno objemala kakor v naročju. Lasje so se ml jetili, mrzel pot ml je stopal na čela, čeprav aem veroval V halucinacije. Kaj sem hotel storiti? Bil sem čisto brez uma in v nevarnosti, da ee prehladim. Slučajno aem se domislil, da stanuje na Nikolajlvi cesti dober prijatelj — slučajno zdravnik. Tudi on je bil pri spiritistični seji. K temu sem hitel . . . Bi vil je v nekem hotelu v petem nedstrop-Ju. • | Pri n jet* eem moral sopet pre-stati veliko muko. Ko sem sto-pel proti ffctemu nadstropju, za-ališim naenkrat etrašen ropot Nekdo je tekal semintja In močno zapisal vrata. . ■ Nato ae Je raslegel etrašen krt*: "Pomoč! Pomoč! Hlapci, kje ste?" ■ Nekaj trenutkov pozneje je pritekla po stopnieah temna postava (r kožuhu in s raztrganim cilindrom. "Vasiliji" sem zaklical, ko sem spoznal, da ml teče nasproti pri Jatelj- "Alf alti: Kaj U je?" Vsailij je obstal in me zgrabil sa roke. Bil je Wed, dihal je tetko In ¡f trepetal. Gledal je divje ia imorUno okoli aebe. "Ali al ti. Ivanr me je vprašal z zamolklim glasom. "Ali si ali si MoJBqJl je obličje . » "Toda kaj je s teboj? Tvoj obraz jd čisto ispremenjen J" "Oh, dragec, pusti me, da se oddahnem ... Veseli me, da sem te dobfl, če si nisi le vizija. Prokleta stična seja .,. Tako je razburila moje živce, da sem, prišadŠi domov, vide| v sobi krsto!" Sam svojim ušesom m sem verjel in sem ga prosil, naj pove še enkrat. > v*- : "Krsto,' resnično krsto!" je rekel doktor in utrujen sedel na stopnico. "Nisem strahopetec toda živ zlodej bi ae prestrašil ako bi se zadel, prišedši od spin-tistične seje, ob krsto K Zmešan in jecljaje sem pripovedoval doktorju o krstah, ki sem jih videl tudi sam. v .Z odprtimi očmi in ustmi sva se gledala nekaj časa. Potem pa sva sklenila prepričati se, če ni sve le fantazirala. "Najbrže so krste, tvoje in moje, resnične In se ne motiva. Kaj storiva?" je rekel doktor. Stala sva celo uro na mrzlih stopnicah in zmrzovala. Naposled sva sklenila Otresti se strahu, zbuditi natakarja in iti i njim v zdravnikovo sobo. To sva tudi izvršila. 'Tfri vstopu v sobo smo prižgali svečo in ogledali resnično dragoceno, črno krsto. Natakar se je pobožno prekrižal. "Sedaj moramo dttočiti," je rekel bledi doktor, trepetajoč na vsem telesu, "je li krsta prazna, ali pa . . . skriva mrtveca." Po flolgep obotavljanju se je doktor sklonil in odtrgal s tresočo roko pokiov od krste. Pogledali smo v krsto in . . . Kreta je bila ¿razna. * , Mrtveca ni bilo v njej; toda namesto njega smb našli pismo sledeče vsebine: "Dragi Vasiliji Veš, da so naše premoženjske razmere v strašno slabem stanju. Tičimo do vratu v dolgovih. Jutri ali po-jutranjim nam bo vse prodano. Zadnj$ pa ,smo aklenili skriti vse dragocene reči. Kakor veš, obstoja vse naše premoženje v krstah, in zato am6 se odločili skriti najdragocenejše izmed njih. Obračam se na Te, kot na prijatelja: pomagaj mi in reši naše premoženje! V nadi, da nam pomoreš, ti pošiljamo krsto, ki jo skrij, dokler je ne bomo zahtevali. Brez pomoči znancev in prijateljev propademo popolnoma. Upam, da nam ne odbiješ prošnje. Vsem mojim pravim prijateljem sem poslal krste, ker zaupam v Vašo pomoč. Tvoj prijatelj Ivan čeljustin." Po tem dogodku eem bil tri mesece v zdravniški oekrbi, ker sem bil hudo zbolel. Naš prijatelj-pe si je rešfl premoženje. Sedaj dela nagrobne spomenike in tudi krste.' Njegova obrt ne uspeva posebno dobro; zato se bojim vsak večer, kadar pridem domov, da ugledam ob postelji marmornat spomenik ali pa krsto." • ?, 'V- Jasno In hladnejše. Oče: "Kaj pa to. sinko? Kako da imaš številko Šestdeset na šolskem spričevalu?" Sinko:,"Ne vem, oče, morda pa številka označuje temperaturo šotake sobe." šsMraJt» za"Prosv»t0"! kSMlj. «lMh „ , ue. Potk^a JIMUVJU, da Ji doma pri w Tedeo la aajboljii U ¡¿J _____ , Sladiaearjsm |q . M dajalna šateaba damo prim«^ post PH vsčjik aaroéilih. inform arijah na: 9 FRANK OGLAR, 6401 Sapsriar Avsaas. Clsrelasd t Krasen spomin je & N. P. J. knjiga "AIERIŠIU SLOVENCI" '.v lalfa» -'" Knjiga ie flustrovana a nad.200 alikaml obsega 682 strani, je krasno trdo vezana v plavih platnicah in ima črke besedilo na hrbtu, ter krasen zlat znak S. N. P. J. na sprednji platnicL Sobratje in sestre 8. N. f. J., ter drugi rojaki, knjiga je prvovrstno delo in na finem Star Engliah papirju tiskana. Naročite takoj I Cena Je $5.00 Naročnino pofljtto na upcamištro Prometa, 2667 So. Lawndale CMágo, ID. Naroate lahko tudi ZAPISNIK 8. BEDNE KONVENCIJE 8NPJ, mehko venu^ cena 50c I n aasi " ' I II m ■ ■ SPREJEMA ONT V TISKARSKO DELA Tlaka vabila za reaelice in abode, vizitnice, m časnike, knjige, koledaj-je, letake itd. v sloven-a tkem, hrvatskem, slovaškem, čeikem, nemškem, VOKTVO TISKARNE APELIRA S. N. P. J, DA NAROČA V SVOJI ■■p; cene zmerne. unusko delo prve :' " vrste., 1 'lv^-vsa pojasnila daje vodstvo TI- ■ SKARNE. Pišite po informacije n« naslov: S. N. " P. J. Printery, 2657-59 South Uvmdak Avenue, , Chicago, BI. 2 tam se dobe na 2eu0 tudi .vsa ust-mena pojasnila. a mmmmmmmmmmmmmmmmmm AU ieliš znati pravilno pisat in «tat angleško? Nsro^j "Slovenako-angleško slovnico", katera je izdata in Ima na Književna matica S. iN. P. J. V JUGOSLAVIJO vas odpravimo a največjim parnikom. Mi vam preskrbimo P* visnm, izkaz o naplačanjn davka na vale dohodke in dovolM sa povratek nazaj v Ameriko. Na« zastopniki skrbijo u potovanju. Mi zastopamo vse parobrodniike dražbe in vas * pravimo s katerimkoli parnikom sami ieUto. DENAK V JUGOSLAVIJO pošiljamo po najcenejši ceni in vsaka pošiljatev je izro^^ najkrajšem času. Prepričajte ae! KASPAR AMERICAf) STATE BANK II. d« CHICAGO. ^ VARNA BANKA ZA VLOŽITEV VASlH PRIHRANKOV.