leto XXIII.
Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 din (za inozemstvo: 210 din), za ‘/t leta 90 din, za l/» leta 45 din, mesečno 15 din. Tedenska
TRGOVSKI LIST
Številka 100.
O.ednlštvo: Ljubljana, Gregorčičeva ulica 23. Tel. 25-52. Uprava: Gregorčičeva ul 27. Tel. 47-flL Rokopisov ne vračamo.
KAKiS Časopis za	trgovino.	industriio	prl ao"H
nici v Ljubljani St. 11.853.
Izhaiavsak p®nedel^ek’
sredo in petek
Liubliana, sreda 4. septembra 1940
fjma posamezni %.VWW€» številki din ■ Ol/
Doma prezrti predlogi
Če ne gre pri nas vse tako, kakor bi želeli, se pri nas po navadi meče krivda na Beograd. Da je beograjski centralizem bil v resnici kriv zelo mnogih nevšečnosti, o tem ni dvoma in o tem smo tudi že mi za časa vseh režimov mnogo napisali. Ni pa kriv vedno Beograd, temveč dostikrat smo krivi tudi mi sami. In krivi smo tudi v takšnih stvareh, ko odločamo samo mi in ko pada vsa krivda le na nas Slovence.
Kolikokrat se je n. pr. nagla-šala potreba složnega sodelovanja vseh Slovencev. Niti enkrat ni bil ta predlog izveden, pa če smo bili v že tako resnih časih in če je šlo za še tako velike stvari. Tisti, ki so bili na vrhu, niso nikdar imeli smisla za resnično sodelovanje in vse kaže, da ga še danes nimajo. Vsaj tako moramo sklepati, če gledamo, kako silno malo se stori za aprovizacijo Slovenije z živili, zlasti z moko, in industrijskimi surovinami. Če kdaj, bi bilo sedaj, ko gre za prehrano ljudi, resnično sodelovanje vseh slovenskih gospodarskih in političnih organizacij nujno potrebno. Kakor pa kažejo zadnji dogodki, tudi sedaj tega sodelovanja ne bomo dosegli.
Ni pa to edini predlog, ki je bil prezrt doma, temveč takšnih prezrtih predlogov je cela kopa. Še pred nedavnim smo predlagali, naj se ljubljanska občina zanima za novo dvorano na velesejmu in s svojim sodelovanjem omogoči, da dobi Ljubljana v resnici veliko in moderno dvorano, ki jo tako nujno potrebuje. Naš predlog je bil docela prezrt in novo preurejeni velesejem ne bo imel nameravane dvorane, ker se mu ne nudi v ta namen prav nobena pomoč. A Ljubljana hoče biti mesto z živahnim tujskim prometom, ki bo privabljalo tujce tudi z lepimi glasbenimi festivali in drugimi prireditvami. Kako pa se naj tvegajo te prireditve, če nima Ljubljana velike dvorane, kjer bi bile v primeru slabega vremena takšne prireditve edino mogoče? In tudi za lastno kulturno in družabno življenje Ljubljana take dvorane ne more pogrešati. A vendar jo mora, ker se bo zamudila ugodna prilika.
Koliko predlogov je bilo pri nas že predlaganih, da se pospešuje industrializacija dežele. Ponovno je bilo dokazano, da se Slovenija brez močne industrije ne more prehraniti, da se mora prebivalstvo izseljevati. Navedli so se konkretni predlogi, kako se naj industrializacija pospešuje, a vsi ti predlogi so bili temeljito prezrti. Niso se znižale niti občinske niti druge samoupravne davščine industrijskim podjetjem, ni se odpravila obdačitev pogonskih sredstev, skratka po vrsti vsi predlogi so bili prezrti. In tako smo v stalni nevarnosti, da se še nove tovarne preselijo na jug.
Kakšna množina drugih koristnih predlogov se je že predlagala, tako ustanovitev obrtno-tehnolo-škega muzeja, zoološkega vrta, zgraditve cenenih delavskih stanovanj, ustanovitve hotelske družbe, ustanovitve slovenskega čekov-nega zavoda itd., a vsi ti predlogi so bili tako temeljito prezrti, da se o njih ni niti razpravljalo. Zato pa so se izvedli drugi predlogi, ki so prinašali večinoma le eno-
stransko korist in čeprav so zahtevali silne denarne žrtve. Za takšne predloge je bil vedno denar, ne pa tudi za druge.
Posledica vsega tega pa je, da imamo danes polno vprašanj neurejenih le po lastni krivdi in da je Beograd v tem oziru čisto brez vsake krivde. Saj je celo to res, da so bili dostikrat naši ljudje, ki so znali zasukati razne odločbe iz Beograda, da so učinkovale čim bolj centralistično. Kdor objektivno presoja ves naš raz-
voj po vojni, ta pač ne bi mogel izreči nam posebnega priznanja za način, kakor smo reševali svoje lastne zadeve.
To dosledno preziranje in omalovaževanje tudi v najboljšem namenu izrečenih predlogov je moralo ohladiti dobro voljo ljudi in zato se v našem javnem življenju tudi zasebna iniciativa vedno manj opaža. Zato tudi živimo vedno bolj tjavdan, zato pada čut odgovornosti, zato delamo manj in zato se manjša naša požrtvoval-
nost. Namesto da bi drug drugemu krepili nacionalno moralo in si s sodelovanjem lajšali delo, da bi v vsakem pogledu napredovali, si delamo še naprej drug drugemu ovire in še naprej vlečemo vsak na svojo stran. V srečnih mirnih časih je to še šlo, sedaj pa je že čas, da krenemo na drugo pot in da tudi uredimo doma svoje življenje kakor treba, da ne bodo ostali najboljši predlogi prezrti in neupoštevani.
Novo breme za industrijo
Načrt	uredbe	o	nadzors
inšpekcij I
Pri sedanjem velikem skoku cen, ko je postalo zlasti za revnejše sloje in tudi nekdaj dobro situirane uradniške sloje vprašanje ) prehrane že eksistenčno vprašanje, bi morali pač vsi gledati na to, da se cene že le mogoče znižajo. To je med drugim mogoče doseči tudi s pocenitvijo proizvodnje. Zato pa je tudi iz temelja napačno z novimi bremeni podraževati industrijsko proizvodnjo, zlasti z bremeni, ki niso ne-obhodno potrebna. Med takšne spadajo tudi stroški za odpravo nedostatkov pri naših socialnih institucijah, tako tudi pri inšpekciji dela. Nikakor ne pravimo, da teh nedostatkov ne bi bilo treba odpraviti, toda vse ob svojem času in pa na račun tistega, ki v vseh teh institucijah tudi odločuje. Inšpekcija dela pa je javna ustanova in zato se morajo kriti njeni stroški iz javnih sredstev. Industrija mora itak že zmagovati izredna visoka bremena zaradi silno zvišanih davščin, zaradi višjih mezd in višjih socialnih dajatev. Sedaj pa se napoveduje še zvišanje minimalne mezde. Vrhu tega pa mora industrija premagovati silne težkoče pri nabavi surovin. Vse to pač opominja, da mora zahtevati industrija čim večjo obzirnost ali pa bo morala pod pezo bremen omagati in reducirati svoje obratovanje. Est modus in rebus — in to mora veljati tudi za obremenitev industrije!
*
V naslednjem objavljamo glavne določbe načrta uredbe o nadzorstvu podjetij po inšpekciji dela.
§ 1. Inšpekcije dela pri banskih upravah nadzirajo izvajanje delavske zaščitne zakonodaje v industrijskih, obrtniških in trgovinskih podjetjih po predpisih zakona o inšpekciji dela.
§ 2. Inšpekcije so kot strokovne ustanove podrejene neposredno banu. Imajo svoj arhiv s svojimi delovodji. Na čelu inšpekcije je diplomiran inženir iz stalnega osebja inšpekcije.
§ 3. Kvalificirano osebje s fakultetno naobrazbo imenuje minister za socialno politiko, v primeru nujne potrebe pa more po predhodnem soglasju ministra za socialno politiko dodeliti to osebje tudi ban. Drugo osebje imenuje ban iz vrst svojega osebja.
§ 4. Zaradi zagotovitve rednega nadzorstva nad podjetji ter pospeševanja tehnične in higienske zaščite pred nezgodami, se predpisuje posebna doklada v višini 1 % predpisanega prispevka za primer bolezni, nesreče in dodatnega prispevka za nesrečo pri
krajevnih organih SUZOR-ja. Ta doklada se ne bo pobirala od podjetij, ki niso zavezana k prijavam po § 9. zakona o zavarovanju delavcev.
Predpisana doklada pada v celoti v breme delodajalcev ter veljajo zanjo predpisi 8. poglavja zakona o zavarovanju delavcev.
§ 5. Doklado pobirajo krajevni organi SUZOR-ja ter dostavljajo po odbitku 5% za stroške pobiranja 10 odstotkov ministrstvu za socialno politiko, oddelku inšpekcije dela, ostanek pa inšpekcijam dela pri banskih upravah, po teritorialni pristojnosti posameznih podjetij.
§ 6. Iz teh sredstev se krijejo naslednji stroški: za nabavo aparatov, instrumentov in strokovne literature, za tečaje in tiskanje strokovne literature, poročil, statistike in propagandnega materiala, ki se tiče zaščitne tehnike in obratne higiene, za predavanja in tečaje, za uradna' potovanja organov inšpekcije dela zaradi nadziranja podjetij, izdajanje dovoljenj za zgraditev in delo podjetij ter reševanje sporov, za izplačilo terenskih dodatkov organom inšpekcije — za odkup letnih železhiških kart za organe inšpekcije, za pisarniške in materialne potrebe inšpekcije, za zaščitno organizacijo tehničnih zbirk in razstav, za proučevanje zaščitnih naprav in izdelavo modelov novih naprav, za psihotehnične preizkušnje.
Ne more pa se nastavljati na breme teh dohodkov novo osebje niti dohodki uporabljati za namene, ki ne spadajo v delokrog inšpekcije.
Dovoljen je virman z računi ministrstva za soc. politiko, oddelek za inšpekcijo dela z računi inšpekcije pri banskih upravah. 0 tem odloča minister za soc. politiko.
§ 7.-8. Sredstva oddelka pri min. za soc. politiko upravlja mi-
nister, z računi inšpekcije pri banskih upravah pa ban.
§ 8. Krajevni organi SUZOR-ja morajo takoj nakazati plačane doklade lastnikom računov ali pa plačajo obresti, ki veljajo za vloge pri Poštni hranilnici (ker se pri tej nalagajo vsa vplačila).
§ 9. Do konca leta ne potrošene vsote sc nakažejo gl. državni blagajni kot izreden državni dohodek.
Višino dodatka organom inšpekcije predpiše minister za socialno politiko v soglasju s finančnim ministrom. Isto velja za potne stroške organom.
§ 12. Z dnem uveljavljenja te uredbe prenehajo vsa potovanja organov inšpekcije dela na stroške zasebne stranke (podjetij, zbornice, korporacije, zasebnika in pod.).
*
Pripomniti je treba, da pričakuje ministrstvo za soc. politiko in ljudsko zdravje, da bodo industrialci ugodno sprejeli ta načrt, ker so v svojih resolucijah večkrat naglasili potrebo, da se zagotovi boljše funkcioniranje inšpekcije dela. To pa se bo po mnenju ministrstva s predlagano uredbo doseglo.
To optimistično mnenje ministrstva pa je čisto neutemeljeno, ker niso podjetniki nikdar zahtevali, da bi oni, kakor smo zadostno omenili že z uvodnimi besedami, predlagali, da sami vzdržujejo inšpekcijo dela. Sicer pa je treba prebrati samo § 0. načrta, za katere namene naj bi se uporabljala nova doklada, pa je takoj jasno, da sedaj ni denarja za takšne stvari. Iz birokratičnega stališča so morda ti izdatki zelo potrebni, delavcem pa ne bi prinesli nobenega zboljšanja, pač pa občutno obremenili podjetja, kar za delavce na vse zadnje le ni egalno.
Zato pa mislimo, da je najboljše, če se ta načrt lepo umakne in z njim ne dela industriji novih težav. Saj ima teh itak že več ko zadosti.
ujetnikov. Računajo, da je teh zaposlenih v kmetijstvu okoli 600 do 700 tisoč. V obrtnem gospodarstvu dela okoli 400.000 tujih najetih delavcev ter 200.000 vojnih ujetnikov. Število vojnih ujetnikov pa se je najbrže v zadnjem času zmanjšalo, ker so bili norveški in nizozemski vojni ujetniki izpuščeni. Deloma so bili izpuščeni tudi ujetniki iz Poljske. Večina pa je ostala v Nemčiji, ker pač doma nima nobene možnosti za zaposlitev.
Brezposelnost v Nemčiji je znašala v pretekli zimi samo približno četrt milijona ljudi. Nato je še zelo padla ter znašala koncem junija samo še 39.000. Od teh pa je bilo za delo sposobnih samo nekaj nad 3500, Mnogi so za delo namreč že prestari.
Če se šteje, da dosega efektivno stanje nemške vojske 10 milijonov mož, bi znašalo število vseh zaposlenih moških in žen danes v Nemčiji 14,66 milijona ljudi. K tem treba prišteti še približno en milijon tujih delavcev ter en milijon vojnih ujetnikov, da bi bilo vseh delovnih sil okoli 16 in pol milijona.
NemSki	del
Pred izbruhom vojne je bilo v Veliki Nemčiji brez vzhodnih pokrajin 24,46 milijona zaposlenih delavcev, od teh 16,33 milijona moških in 8,13 milijona žensk. Mobilizacija je povzročila na delovnem trgu velike spremembe. Ob koncu junija je bilo že 200.000 žensk zaposlenih. Z delovno obveznostjo je bilo mobiliziranih 1,75 milijona delovnih sil. Ker pa je delovna doba za obveznike časovno omejena, ni celotno število tako zaposlenih ljudi nikdar dose-
glo te največje številke. Trenutno se računa, da je po delovni dolžnosti zaposlenih okoli 350.000 ljudi. Misli se pa na to, da bi se delovna dolžnost razširila tudi na žene, predvsem na neporočene in ev. tudi na žene brez otrok. Ta dolžnost bi veljala za žene v starosti od 18 do 50 let.
Za kmetijstvo je bilo najetih okoli pol milijona tujih delavcev, predvsem iz Poljske, Italije in Nizozemske. Malo večji je kontingent poljskih delavcev iz vrst vojnih
Gradnja kolodvorskega poslopja v Kamniku
Gradnja novega postajnega poslopja dobro napreduje, dasi bi bila stavba že lahko davno končana, če bi prevzel to delo kakšen gradbeni podjetnik. Železniška uprava pa dela v lastni režiji ter ji vedno manjka zidarjev; menda radi tega, ker jih preslabo plača. No, pa upamo, da bo v jeseni novo kolodvorsko poslopje že pod streho!
Tudi tako dolgo zaželjeni slepi tir proti čuvajnici je že pripravljen, ki smo ga prav krvavo potrebovali!
Potreben bi bil samo še valjar, da bi se teren, ki je nasut z debelo plastjo gramoza, povaljal, da bf bil končno ta prostor in tir upd-raben za nakladanje in razkladanje! Upamo pa, da bo tudi to žel. uprava še dokončala do zime!
Že meseca maja smo kritizirali v tem listu upravo, ker ne vpelje električnega toka na postajališču Kamnik! Čudno je, da v današnjih časih sveti še vedno s petro>-lejem, dasi gre električni tok tik postajališča in bi bilo treba le kakih 60—100 metrov žice in par žarnic! Ne glede na to, da je skrajno nazadnjaško, da se sveti še vedno s petrolejem, je tudi prav gotovo, da bi bila električna razsvetljava mnogo cenejša! Ali res nima železniška uprava prav nobenega smisla za napredek in ugodnost, saj bi gotovo ne veljala napeljava voda niti din 1000’—! Pravijo, da je kamniška železnica ena najbolj aktivnih železnic v državi!
Pa ji vsaj tako malenkostno udobnost privoščite v zahvalo in priznanje za njen čisti dobiček L
Pogajanja z Italijo zaradi bombažnega prediva
Napovedujejo se nova pogajanja z Italijo zaradi italijanske dobave bombažnega prediva, ki ga nam' je Italija v posebnem sporazumu odobrila. Naša delegacija je odpotovala že v Benetke. Na čelu delegacije je Vlada Ilič iz Beograda,, člani delegacije pa so: gg. Horo-witz, dr. Adolf Golia, Ivančič, To-bolski in Franjo Sire iz Kranja. Za direkcijo za zunanjo trgovino bo navzoč pri pogajanjih dr. Kristi«, načelnik uvoz. odd. direkcije.
Zasedanje davčnega odbora
za mesto Ljubljana od 9. do 16. septembra.
Dne 9. septembra: moda, manu-faktura-konfekcija.
Dne 10. sept.: železnina-posoda, urarji, zlatarji, pasarji, optiki, foto, les, časopisi, kino, graverji, puškarji, krznarji, razni.
Ali bo	obveljala ve/iava
Samo še tri zlate velesile
Švicarska »Weltwoche« je objavila o tem zanimiv članek, iz katerega posnemamo:
Po polomu Francije se je začela
Dne 11. sept.: galanterija, alko- v dnevnem tisku tako živahna pole-
holne pijače, slaščice.
Dne 12. sept.: steklo, barve, olje, keramika, bencin, razni, glasbila, perutnina, ribe, konji, živina.
Dne 13. sept.: mešana trgovina od A do Ž.
Dne 14. sept.: mešana trgovina drugi del od A do Ž.
Dne 16. sept.: knjigaši po § 53.a, tovarne večje in manjše.
člani davčnega odbora gg.: Anton Verbič, Franjo Novak, Stane Vidmar in Kristijan Čermelj bodo sprejemali davkoplačevalce v četrtek in soboto, t. j. dne 5. in 7. t. m. od 10. do 12. ure dopoldne v pisarni Združenja, Trgovski dom.
Šola za trgovino in dekorativno umetnost v Novem Sadu
Zbornica za TOI v Novem Sadu je z dovoljenjem trgovinskega ministrstva ustanovila šolo za trgovino in dekorativno umetnost, v kateri naj se vzgoji kader naprednih trgovcev, spretnih aranžerjev, reklamnih strokovnjakov in trgovinskih organizatorjev. Šola je organizirana po vzorcu podobnih tujih šol, ki so se izkazale kot zelo uspešne. Absolventom šole se priznava popolna naobrazba za otvarjanje in opravljanje trgovinskih obratov.
Učenci so redni in izredni. Redni morajo imeti dovršeno nižjo •srednjo šolo, meščansko, strokov-
mika, če bo zlata veljava ostala ali ne, da bi človek skoraj mislil, da je vojna izbruhnila samo zaradi tega vprašanja. To je seveda pretirano, kajti vojna nastane vedno iz cele vrste vzrokov.
Zlato se je pred tisočletji uveljavilo kot kovina, ki je merilo za vrednost blaga. To pozicijo si je tudi ohranilo zaradi svojih izrednih lastnosti. Predvsem je mnogo redkejše od drugih kovin, v normalnih razmerah je skoraj nedostopno za kemične vezave, more se deliti v najmanjše dele, zaradi svoje velike specifične teže pa je tudi varno pred ponarejanjem. Zato je zlato doslej premagalo tudi vse atake, povodenj bankovcev Johna Lawa prav tako ko konkurenco srebra. Nasprotniki zlate veljave navadno ugovarjajo, zakaj bi bilo baš zlato merilo za blago, ko pa je čisto neužitno in ko se prav za prav ne more drugače porabiti ko za okraske. Pa ravno tudi zaradi tega, ker se zlato ne more pojesti, ker je brezkoristno, se je uveljavilo zlato, ker je zato tudi neodvisno od kolebanja cen, ker ima svojo stalno vrednost.
Seveda je zlato doživelo v zgodovini razne peripetije. »Zlata revolucija« je nastala v 19. stoletju, ko so bila odkrita velikanska nova zlata ležišča v Kaliforniji, Aljaski, Kanadi, Južni Afriki in Avstraliji. Zlata proizvodnja je zara di tega skokoma narasla, da se je zlata zaloga rapidno povečavala. Zaradi tega je bila omajana ena osnov za stabilnost veljave zlata,
ni ameriška vera v zlato še prav nič omajana. Ko so ameriškemu finančnemu ministru svetovali, naj ustavi uvoz zlata ali pa zniža ceno zlatu, je odgovoril, da smatra suho zlato še vedno za več vredno ko vse papirnate plačilne obljube.
Ker imajo USA največji zlati zaklad, določajo tudi ceno zlata. Amerika je s tem izvila Angliji važno pozicijo, ker je prej londonska borza določala ceno zlata. 54 odstotkov vse svetovne zlate proizvodnje je namreč kontroliral London. Ta kontrola pa ni bila v rokah angleške države, temveč ve-lebankirja barona Jamesa Rothschilda.
Ta hiša obvlada skoraj vso svetovno proizvodnjo neželeznih kovin. Srebro in živo srebro sta se jej sicer izmuznila, glede platine, niklja in kositra mora deliti kontrolo z Rusi, Amerikanci in Boli-
no ali njim enako ali pa eno leto pomočniške zaposlitve v trgovini,	g^^l^le^^ 5^1
Izredni učenci se sprejemajo brez , .	,_________________'___L
Izredni učenci se sprejemajo teh pogojev.
Šola nudi učencem popolno teoretično in praktično naobrazbo za samostojno vodstvo trgovine. Posebna pozornost pa se bo posvečala aranžiranju izložb ter izučitvi reklame.
Šola traja eno leto. I. semester
dat obseg mednarodne zunanje trgovine. Cena zlatu je zato tudi padla, padec pa je povzročil debato o stabilnosti zlate veljave.
Ni pa res, da se v prejšnjih stoletjih ne bi vodila ostra borba zaradi zlate veljave, temveč je bila ta takrat le bolj skrita. Pri tem pa
vijancem Patonom, toda zlato, baker, svinec, cink, jeklo utrdujoče kovine ko krom, vvolfram, vanadij itd., spadajo čisto v domeno banke Rothschild.
Rothschildi so s svojo vlado nad zlato proizvodnjo Južne Afrike, zlate dežele št. 1, nadalje Avstralije, Kanade, Nigerije, s svojo soudeležbo pri ameriški zlati proizvodnji pravi zmagovalci v boju za združitev vse zlate proizvodnje v močnem trustu. Ta zmaga se vidno izraža s tem, da se dnevna cena zlata notira v poslovnih prostorih londonske banke Rothschild,.	  ,	„
n P n n n n w7i	monstrantom pridružili tudi vojaki
ne pa na oorzi	_ in da je prišlo tudi že do spopadov
Zlata vlada Rothschildov je da- med romunsko in madžarsko voj-nes ogrožena od treh strani: veli- sko, ki je zasedla nekatere kraje kanske ameriške zaloge, da dolo- I pred terminom, kakor je bil do-
privatna dvorazredna
TRGOVSKA ŠOLA
ZBORNICE ZA TRGOVINO OBRT IN INDOSTRIJO
LJUBIJANA, Gregortiteva 27
(TRGOVSKI DOM)
ŠOLA IMA PRAVICO IAVN0STI
SPREJEMA DIJAKE Z MALO MATURO ALI
ZAVRŠNIM IZPITOM
VPISOVANJE”VSAK DAN OD 10. DQ 12. URE
ZAtETEK POUKA 10. SEPTEMBRA.
TELEFON 31.40.
ča ceno Amerika, od atake na zlatu revnih držav proti zlati veljavi in končno od skokoma rastoče ruske zlate proizvodnje.
Zlato v Sovjet Rusiji
-	.	ni	šlo za uporabo zlata, temveč za
se začne 1. oktobra, II. pa 1. fe-| .__________ ,______t___n; ca
bruarja.
Učni načrt vsebuje te predmete: praktično aranžiranje, dekorativna pisava, risanje plakatov, uporaba grafike, strokovno risanje, figuralno risanje, harmonija barv, razsvetljava izložb, nauk o
njegovo koncentracijo, da bi se vsa zlata proizvodnja zbrala v velikem trustu. Boji so se vodili v ta namen za zaprtimi vrati na sejah upravnih in nadzorstvenih svetov družb. Samo strokovni tisk je kratko zabeležil poraze in zrna
barv, razsvetljava iziozd nauu o“ Poraženi so kasneje skušali na trgovini, gospodarska zakonodaja, | ^ načine zagreniti zmagovalcem
zmago in zato se je dostikrat zgo-
trgovsko računstvo, knjigovodstvo, korespondenca, nauk o reklami, umetnost prodaje, poznavanje bla
dilo, da so nekatere mednarodne
uinei,.uSl	—	I	[inan{ne Skupine začele pakti-
ga, organizacija trgovine^ steno- | ^ ^ nagprotniki lastnih vlad ter
se družiti z na zlatu revnimi državami, ki so skušale baš zaradi pomanjkanja zlata voditi ofenzivo proti zlatu.
Težke motnje svetovne trgovine
Učenci, ki stanujejo v interna-1««* vojne,. evolucij ter velikih m p sečno za šolnino, odjemnih kriz so povzroči e ne
grafija, pisanje na stroj, srbohrvaščina in tuji jeziki, telovadba.
Na šoli poučujejo profesorji trgovske akademije.
Selški prostori so zelo lepi in veliki.
Carska Rusija, a tudi bo-ljševiki so v prvih letih svoje vlade videli zlatu le sredstvo za izravnavo plačilne bilance. Pomen zlata za SSSR je odkril šele Stalin, ki je videl v zlati proizvodnji Sibirije sredstvo, da se dvignejo1 zapuščeni kraji Sibirije. Tako se je začela 1. 1927. sovjetska zlata bitka. Amerika je dala stroje in inženirje in v 10 letih je bila Rusija druga največja zlato proizvajajoča država. Da bi se povečala zasebna iniciativa in odkrila nova ležišča, je sovjetska vlada uvedla za iskalce zlata čisto nekomunistično visoke nagrade, ki jih je plačeval sovjetski zlati trust. Uvedeni so bili zlati certifikati, ki jih je dajal zlati trust svojim delavcem in nameščencem, svojim dobaviteljem in iskalcem zlata in ki so v kratkem napolnili skladišča zlatega trusla z vsem mogočim blagom. Nastalo je nasprotje med novim zlatim na-ziranjem in starimi komunističnimi gospodarskimi teorijami, ki so bile stari boljševiški gardi važnejše ko zlato. V tem notranjem bo-u v stranki pa je zmagalo zlato. V tem boju je, sicer padel vodja zlatega trusta genialni inženir Se-rebrjakov, kar je povzročilo, da so Amerikanci jadrno odšli iz Rusije ter da je zaradi njih odhoda zlata proizvodnja padla, vendar pa so bili civilizacijski cilji v Sibiriji doseženi v velikem obsegu. ^ Bo, zaradi zlata v stranki pa je imel tudi zunanje-politično velike posledice, ker je omogočil naslonitev Rusije na državi osi. Zlato pa narekuje tudi nove imperialistične ci-
tu, plačajo mesečno za šolnino, stanovanjsko oskrbo in za uporabo učil 900 din mesečno, učenci, ki niso v internatu plačajo 100'— šolnine mesečno in 400 din seme-stralno. Prispevek za porabo učil znaša zanje 50 din mesečno.
lje SSSR v osrednji Aziji, kjer so sovjetski geologi že raziskali kraje glede njih zlatih ležišč.
Sovjetska Rusija noče povedati, kako velika je njena zlata podloga. Strokovnjaki jo cenijo na eno petino ameriške. Nihče ne ve, kako bodo sovjeti to svoje zlato uporabili. Spomladi 1939. sta Majski
govorjen. Posebno nevarno je razpoloženje v Cluju, kamor je prišel tudi Maniu, ki je bil takoj izvoljen za predsednika odbora za odpor.
V Budapešti priznavajo, da ima romunska vlada dobro voljo, da izpolni vse svoje obveznosti, da pa je njen položaj zelo težaven.
»Ass. Press« iz Bukarešte poroča, da se v diplomatskih krogih govori, da je sovjetska vlada vprašala nemško vlado za pojasnilo o nemško-italijanskem jamstvu za novo romunsko mejo.
Italijanski in nemški poslanik sta zaradi demonstracij in izgredov v Transilvaniji in stari Romunski proti Italiji in Nemčiji takoj protestirala. Zlasti sta še protestirala proti napadu na nem-
in Chamberlain mnogo razpravlja-1 šk^T^.°^zula;t_ la tudi o problemu zlata in ker se tu nista mogla sporazumeti, je bil I Anglija*' odstopi”za~99 let Združe-v tem eden vzrokov, da so se po- nim državam brez vsake pristojbi-znejša vojaška pogajanja ponesre- n® oporišča v Novi Fundlandiji, na x.. J J a & j j e	Bermudih in Bahamskih otokih,
čila.	na Jamaiki, Malih Antilih, otoku
Ni še danes pozicija Rusije na Trinidad ter v angleški Gvajani, svetovnem zlatem trgu tako moč- Združene države pa izroče Angliji
na, da bi se anglosaški svetovni	501^.ilcfv’,¥	■so	^rplnn
.,!	,.	“________  ..	t.To	ni leta 1920. m ki imajo po 1200
sili morali z njo sporazumeti. Na- ton sporazum je bil objavljen v
sprotno pa tudi Rusija ne smatra obliki pisem med angleškim vele-
atake nasprotnikov zlata za tako | poslanikom v Washlngtonu lordom
nevarno, da bi morala zaradi re- Lothianom ter ameriškim zun. mi-
šitve svojih novih zakladov skleni- rom . om" .
...	,	••	I	Lord Lothian pravi, da odstopa
ti sporazum s starimi gospodarji yej Britanija ta oporišča iz prija-
zlata. Če danes Nemčija v svoji teljstva in zaradi varnosti Združe-
propaerandi za evropsko nadvalu- nih držav ter v zameno za moma-
tn moročn Hn bo ori tem zlatu riško in vojaško opremo, ki jo bo to sporoča, da oo pri tem z a I dobila od Združenih držav. Mini-
ohranjeno vazno mesto, je v tem ster Hull pa pravi) da je Amerika
tudi namen, da pomiri Rusijo gle- z veseljem sprejela angleške pred-
de bodoče usode zlata.	log« ter je pripravljena izročiti
Ro! ™ ,Wa sklade sveta ne Angliji 50 rušilcev. Novi anglesko-Boj za zlate zaklade sveta, n arnerišk:i sporazum sta lord Lothian
pa boj za detronizacijo zlata, jena in minister Hull že podpisala. Po-
vsak način eden vzrokov sedanje roča se, da je pri pogajanjih Ame-
svetovne borbe. Klic po demoneti-1 rika zahtevala od Anglije zagoto-
»ciji zlata pa la la trenutno	gj
ki bo takoj pozabljeno, kadar bo- drugi državi. Lord Lothian Je se-do njegovi klicarji mogli vzeti su- veda to zagotovilo prav rad dal ho zlato namesto papirnatih pla- Predsednik Roosevelt je o odsto-čilnih obljub. Vsa mnogo razprav- P“ ameriških rušilcev ter angle
liana vprašanja novega evropske- ^taTpofLiSS V SSTavi ga gospodarstva pa se ne bodo da je bila velikodušna gesta Angli-mogla urediti', dokler se ta osnov- je o odstopu ofiorišč sprejeta z vena vprašanja zlata ne rešijo. I Ukim veseljem. Sporazum je naj
večje važnosti za Združene države zaradi nevarnosti, pred katero se
Politiin vesti
varno enostransko kopičenje zlata. Na zlatu bogate in na zlatu revne države so si stale sovražno nasproti. Strah pred vojno je nato še pospeševal beg kapitala, da se je enostransko kopičenje zlata še stopnjevalo. Poleti leta 1939. so bile samo še štiri velesile, ki so ime-
Prijave za vpis v šolo naj se
vlože do 30. septembra Zbornici.-—-	.. . n H
za	TOI	v	Novem Sadu. Bulevar le zlato: Vel. Britanija m Rusija,
Kraljice	Mariie	3	oba vellka producenta zlata, Zdru-
žene države Sev. Amerike, ki tudi sama proizvaja velike količine zlata ter Francija, ki je iz sreč-[ nejših časov rešila še znaten zlati zaklad. Danes, ko je pobegnilo | zlato Francije ter mnogih evropskih malih držav v USA, so na
Donos oljaric se presoja zelo ugodno
»Jugoslovanski Kurir« poroča, da bo letošnji pridelek oljaric odličen. Pri sončnicah se more raču-.	.,	-johvnv
nati na tako velik pridelek, ki bo svetu le se tri velesile ton^ samo v velikih tovarnah dal nad Vel. Britanija, USA m SSS1L 2000 vagonov olja, kar je znatno Kontinentalna Evropa je skoraj več od naše letne potrošnje, ki se brez plemenite rumene kovine, giblje med 1600 in 1700 vagoni. V USA počiva skoraj 80 odstot-Poleg tega se računa letos na naj- kov vsega zlata na svetu. To zlat® manj 500 do 600 vagonov bučnih dobesedno počiva, ker voditelji pešk. Na podlagi tega se more re- ameriške finančne politike vedo, či, da smo glede preskrbe z jedil- da zlata podloga države ni v no-nim oljem za novo gospodarsko le- benem razmerju z njenim gospo-
to popolnoma zavarovani.
darskim obsegom. Zaradi tega pa
roča »British United Press« iz Bu- nahajajo. Sporazum je najvažnejši karešte, so madžarske čete že vko- ukrep Za varnost Združenih držav, rakale v odstopljeno ozemlje	Združene	države	kupile
utemeljitvijo da morajo zaščititi Napoleona Louisiano, madžarske manjšine.	Vest o doseženem sporazumu je
Romunska vlada je prepovedala napravila v vsem anglosaškem sve-vse demonstracije proti odcepitvi tu zelo velik vtis Amer rušilci bo-transilvansldh krajev Madžarski, do prepeljani v Kamado kjer jih Romunska vlada je trdno odloče- bodo prevzele angleške posadke, na, da izvrši vse svoje obveznosti Za obletnico vojne so tako Nem-iz razsodbe. Mnogo ljudi je are ti- ci ko Angleži navedli izgube so-rala, ker so še nadalje demonstri- I vražnika. Nemci pravijo, da so rali Vendar pa se demonstracije nemška letala zmetala 5 milijonov še vedno nadaljujejo. Poroča se, bomb s skupno težo 75.000 ton. da so kmetje zasedli strelske jarke Potopili so 500 vojnih in trgovskih ob madžarski meji in da se bodo ladij s skupno tonažo 2 milijonov borili proti madžarski vo jski. K™*-’'; I ton. Vsi sovražniki Nemčije so izje se boje, da bodo izgubili vso gubili 7000 letal in 150 zapornih zemllo ki so io dobili po agrarni balonov. V avgustu so izgubili An-reformi če pridejo pod Madžarsko, gleži 1365 letal in 175 zapornih ba-Maniu ie poslal Hitlerju in Mus- Ionov. Nemci pa le 406 letal. Angle-soiinHu brzojavko, v kateri opisu- ška vojna mornarica pa je izgu-ie razpoloženje, ki je nastalo za- bila 99 ladij s 397.000 tonami, radi dunajske razsodbe v Romuniji. Angleško vojno ministrstvo pa Iz romunskih uradnih krogov se sporoča, da je Nemčija izgubila poroča, da bodo nemško-italijan- 3. septembra 1939 do konca »vgliske čete zasedle del romunsko-sov- sta 1940. 3914 letal, injjjf “ jetske meje v Bukovini, romunske v Franciji, Belgiji in ^^mski, čete pa da se bodo umaknile na 1414 nad Anghjo, 27 ^ Nemcjjo, drugo obrambno črto. Na madžar- 22 nad Severnim	m	78	nad
sko-romunsko mejo so prišle že I Norveško.
nemške motorizirane čete. če Ro- ških letal yni b RM9, od J*h munija ne bi izročila Transilvani- 458 v Fwnc'Ji	™
ie bi nemške čet<» zasedle vso Ro- I bojih nad Anglijo, ostala pa nad muniio	severnim morjem in Norveško. Sa-
Dogodki v Romuniji se razvijajo mo v avgustu da so Nemci izgubili 6 v ivuiiiua j*  I nad Aneliio 1097 letal. V tednu od
da so Angleži
Iz Rima se demantira vest, da bi
nameraval italijanski zunanji minister grof Ciano odpotovati v Tirano ter imeti tam govor v albanski skupščini. Nadalje se iz istega vira sporoča, da j® mogoče, da bodo italijanske čete znova zasedle ob grški meji pas, iz katerega so se na podlagi italijansko-grškega sporazuma umaknile, število italijanskih čet v Albaniji je popolnoma normalno in daleč za tendencioznimi številkami, ki jih navaja tuji tisk.
Bolgari bodo zasedli Dobrudžo 21. septembra, kakor se sedaj poroča. Gre za to, ali bo žetev v Do-brudži pripadla Romuniji ali Bolgarski. Glede finančne odškodnine, ki jo zahteva Romunija za svoje investicije v Dobrudži, še ni prišlo do soglasja.
Iz Bukarešte se poroča, da sta nemški in italijanski poslanik obiskala Molotova ter mu izjavila, da smatrata državi osi Romunijo za svojo interesno sfero.
Madžarsko - romunska komisija je sprejela naslednje sklepe: Madžarska vojska prestopi romunsko mejo 5. septembra ter bo do dne 13. septembra zasedla vse odstopljene romunske kraje. Za vsako
S£iL,dv5S. KaSpaT 2ua“So.^-Wwnek»dde-| l><»nbnlhlew,
zelV nevarno ker ie odpor proti nad Anglijo 1097 letal. V tednu od odstoou Transilvanije zelo velik ter 25. do 31. avgusta da so Angleži DrihaJalo vSino novi prostovoljci sestrelili 293 nemških letal, sami SHSjeTki^jTod& Poro- pa izgubili samo 113 lovskih ter 13
Denarstvo
Uradni tečaji za september
Minister za finance je predpisal za mesec september naslednje uradne tečaje:
1 napoleondor . . -	din 350-—
1 zlata turška lira .	„ 398-30
1 angleški funt . .	„ 221—
1 ameriški dolar . .	„ 55 —
1 kanadski dolar . .	„ 54—
1 nemška marka . .	„ 1480
1 belga		
1 pengo 		8-65
1 brazilski milreis .	2-90
1 egiptovski funt . .	„ 220—
1 palestinski funt .	„ 219—
1 urugvajski pezos .	„ 18.60
1 argentinski pezos .	„ 11-60
1 čilski pezos . - •	1 25
1 turška papir, lira .	„ 34—
100 francoskih frankov	„ 100—
100 švicarskih frankov.	„ 1253-40
100 italijanskih lir . .	„ 22880
100 nizozem. goldinarjev	„ 2700—
100 bolgarskih levov	„ 45—
100 romunskih lejev .	„ 28-50
100 danskih kron . .	„ 720—
100 švedskih kron . .	„ 1313—
100 norveških kron . .	„ 840—
100 pezet 		„ 505—
100 drahem		
100 čeških kron . . .	„ 150-50
100 finskih mark . .	„ 112—
100 letonskih lat . . .	„ 690—
100 iranskih (perz.) rialov	„ 100—
Tem tečajem je že prištet pribitek (»prim«),
580 milijonov lir bo dala Italija za izredna javna dela v Albaniji,
kakor je bilo te dni objavljeno v italijanskem uradnem listu.
Zunanja trgovina
Žetev pšenice na Bolgarskem je
končana. Oene pšenice so se zvišale od 350 na 430, cene rži pa od 300 na 375 levov. Vendar pa se cena kruhu ne bo zvišala.
Vrhovni bolgarski gospodarski svet je te dni razpravljal o načrtu bolgarske štiriletke za kmetijstvo, kakor ga je izdelalo bolgarsko kmetijsko ministrstvo. Načrt predvideva okoli 100 raznih zakonov in uredb.
Na Bolgarskem se propagira mi
sel da bi država prevzela vso lesno industrijo in trgovino, da bi se preprečila špekulacija z lesnimi cenami.
Državni bolgarski premogovnik »Pernik« je mogel letos izkoristiti svojo polno kapaciteto. Delavci so delali v treh izmenjavah. Bolgarski premog se je v znatni meri izvažal v tujino, tudi v Sirijo in Palestino.
Turška državna Siimer banka bo zgradila po eno tovarno za žvepleno kislino, za superfosfate in za ribje konserve.
Letošnji pridelek krompirja na Madžarskem se ceni na 34-4 milijona stotov, to je za skoraj 12 milijonov stotov več kakor lani. Večji pridelek je bil dosežen tudi zato, ker se je znatno povečala s krompirjem zasajena ploskev.
Madžarska vlada je sklenila, da bo poleg dosedanjih 600 ton bombaža nakupila v Turčiji še 300 ton
Kultura industrijskih rastlin se na Madžarskem stalno veča. Tako se je lani povečala površina z lanom posejane zemlje za 7%, konoplje za 19%, soje za 6% in rici-nusa celo za 117%.
Po ravnokar objavljenih statističnih podatkih je bilo stanje madžarske živinoreje letošnjo spomlad naslednje; Madžarska je Imela 4,64 milijona svinj 0,98 milijona konj, 1,75 ovc, 0,087 koz in 2,6 milijona goved, štiri petine svinj je bilo mastnic.
Podpisana je bila trgovinska pogodba med Madžarsko in Sovjetsko Rusijo. Pogodba določa višino prometa med obema državama na 7 milijonov pengov. Madžarska bo izvažala v Rusijo premog, tovorne ladje, vagonska kolesa in železniške osi, Rusija pa manganovo ru-do, azbest in gradbeni material.
Obnova belgijskega gospodarstva hitro napreduje, kakor poročajo nemški listi. Tako je v Gentu in okolici začelo zopet obratovati 20 Podjetij, ki zaposlujejo okoli 4000 delavcev. V bližini Namurja je za-^l delati velik plavž, pričakujejo pa, da bodo v kratkem začeli obratovati tudi drugi.
Južna Afrika je zaradi vojne
znatno povečala svoj izvoz volne, sadja, mlečnih proizvodov, kože in drugih proizvodov, ker sl je osvojila nove trge. Bivši nemški uvoz v Južno Afriko je sedaj popolnoma nadomeščen z britanskim in ameriškim. Tudi zlata proizvodnja s® je povečala.
t^tpaiji pridelek bombaža v Aaruzenih državah Sev. Amerike t^J^J00;000 bal večji od lanskega. Proizvajalci zahtevajo, da se jim prizna subvencija, da bi mogli konkurirati s tujimi proizvajalci.
Tekoča	goriva
gospodarska	o
Referat	tainika	dr.	I.	Pustiš
Zveze	trgovskih
L. 1939. V tem letu je treba omeniti zlasti spremembe in dopolnitve uredbe o tekočem g >rivu (»Sl. list«, kos 72 iz 1. 1939.). Najvažnejše je določilo, da morajo imeti novi uvozniki tekočega goriva v prvem letu le Vi„ obvezne rezerve. Dalje je izšlo »Navodilo za oskrbo države s tekočim gorivom v miru, pripravnem, mobilnem in vojnem stanju« (»Sl. list«, kos 25 iz leta 1939.). V členih 5. in 22. so predvideni ukrepi za primer, da uvozniki in (domače) rafinerije v primeru vojne odpovedo. Vso preskrbo države s tekočimi gorivi prevzame v tem primeru uprava državnih monopolov.. Omenili smo že pravilnik za shranišča tekočega goriva. (»Sl. novine«, štev. 206 iz leta 1939.). V členu 1. razlikuje ta pravilnik shranišča za uvoznike tekočih goriv in shranišča tekočega goriva, ki se doma predela. Po čl. 5. se shranišča uvoznikov dele po kapaciteti na shranišča pod 100.000 kilogrami in na shranišča nad 100.000 kg. Za prva so dane razne olajšave.
S spremembami in dopolnitvami pravilnika o sredstvu za de-naturiranje dehidriranega špirita itd. se je povišala stopnja metilo-vega alkohola od prejšnjih 0'6 na 1 2, tako da je na 100 delov mešanice le še 78*8 bencina. (»Sl. list«, kos 102 iz 1. 1939.).
Ce trdimo, da je uredba o tekočem gorivu zatrla uvoz tekočih goriv po domačih uvoznikih, je treba reči, da so naredbe o omejitvi prometa z motornimi vozili v zvezi s spremembo car. post. 171 ustavile domačo trgovino s tekočimi gorivi.
Zaradi svetovnih vojnih dogodkov ter zaradi potrebe ustvarjanja rezerv za našo vojsko smo septembra meseca začeli misliti tudi pri nas — kljub sicer silno skromni potrošnji 132.000 ton nafte v letu 1938.
na omejitev prodaje tekočih goriv.
Dne 13. novembra je bila objavljena uredba o omejitvi prodaje tekočega goriva in prometa z motornimi vozili, ki je pooblastila ministrstvo za trgovino in industrijo in ministrstvo za finance, da izdajata uredbe, ki omejujejo promet z motornim vozili na pogon s tekočimi gorivi.
Naredba št. 1 o omejitvi prometa z motornimi vozili s pogonom na tekoče gorivo je izšla 28. novembra (»Sl. list«, kos 97 iz leta 1939.). Prepovedala je uporabo vseh zasebnih potniških avtomobilov in tovornih avtomobilov v relacijah, ki so vzporedne z železniško progo. Od te prepovedi se je izvzel promet v radiju 30 km okrog posameznih krajev.
Že decembra je izšla naredba št. 2 o omejitvi prometa z motornimi vozili (»si. list«, kos 103 iz eta 1939.), ki je prepovedala še uporabo zasebnih potniških avtomobilov in motociklov v medkrajevnem prometu, ki je vzporeden z železniško ali avtobusno progo, in pa uporabo zasebnih potniških avtomobilov in motociklov v kra-;evnem prometu od 21. ure zvečer do 7. ure zjutraj. Prepovedala je tudi uporabo potniških avtomobi-*ov in avtobusov za prirejanje iz-etniških voženj, in to tudi po tistih podjetjih, ki imajo za to po zakonu dovolitev.
Organizacije, katerih člani so bili z omenjenima naredbama prizadeti, so storile vse, da se ukineta. še pred njuno izdajo je sklical Osrednji odsek trgovcev s tekočimi gorivi na dan 22. novembra javno zborovanje proti ome-
jitvi potrošnje tekočih goriv. Na predlog odseka se je v Ljubljani ustanovil akcijski odbor za tekoča goriva, ki je po izdaji teh na-redb interveniral na mnogih mestih, da doseže njih spremembo, oziroma ukinitev.
Vse gospodarske organizacije v državi so s "vojimi predstavkami dosegle, da se je izdala 21. februarja 1940 naredba št. 3 o omejitvi prodaje tekočega goriva (»Sl. list«, kos 18 iz leta 1940.). Ta naredba je razveljavila naredbi št. 1 in 2 ter s tem odpravila razne časovne in krajevne prepovedi uporabe motornih vozil. Posegla je pa zelo globoko v organizacijo prodaje bencina in bencinske mešanice. Prodajalci bencina in bencinske mešanice smejo namreč prodajati ta goriva samo osebam, ki imajo karte ali dovolila za nakup teh goriv.
Zaradi prehoda na preskrbo po kartah so se po členu 2. vsa motorna vozila razdelila po vrsti vozila, po namenu vozila in jakosti motorja. Vsega skupaj je 25 vrst vozil.
Vsako vozilo prejme posebej označeno karto, ki velja za vse leto in ima 48 kuponov. Ti kuponi so datirani in tako razporejeni, da ima vsak mesec štiri kupone.
Po barvi in številu črt ter po črki, ki je natisnjena na vsakem kuponu, prejme lastnik motornega vozila bencinsko mešanico. Količino na posamezen kupon določa odbor, v katerem so zastopniki raznih ministrstev in ustanov. Prve količine so bile določene z odločbo M. s. št. 7130/VI z dne 24. februarja 1940 (»Služb, list«, kos 18 iz leta 1940.),- ker pa te niso bile zadostne, so se po mnogih pritožbah določile nove količine z odločbo M.* štev. 10.751/VI z dne 25. marca. 1940 (»Sl. list«, kos 28 iz leta 1940.). Te količine so primerne za avtomobiliste.
Obrtnim in industrijskim podjetjem, ki potrebujejo bencinsko mešanico kot pomožno sredstvo pri svojem delu, ne pa za pogon, izdajo dovolila za nabavo bencinske mešanice obrtne oziroma industrijske zbornice. V zvezi s temi dovolili so izšle spremembe in dopolnitve naredbe št. 3 o omejitvi prodaje tekočega goriva. (»Sl. list«, kos 61 iz leta 1940.). V določenih primerih pa izdaja dovolitve za nakup uprava državnih monopolov, kar je zlasti določeno v dopolnitvi naredbe št. 3 z dne 11. marca 1940 (»Sl. list«, kos 28 iz leta 1940.).
Po naredbi štev. 3 mora prodajalec obdržati kupone ali dovolitev, na katero je bil tekoče gorivo oddal. Po čl. 20. sme voditi natančno mesečno poročilo o vsem prometu z bencinom in* bencinsko mešanico. Za vsak pretekli me^ sec mora to poročilo do tretjega dne v mesecu predložiti finančni kontroli.
Velike olajšave za tuje petrolejske družbe
V čl. 22. so si znale pridobiti olajšave petrolejske družbe, ker je tu določeno, da podjetje, ki ima več prodajalen po vsej državi, zbere vsa ta poročila samo skupaj in jih samo predloži upravi državnih monopolov v potrditev. S tem je seveda krajevna kontrola precej oslabela.
Omenili bi še, da je čas prodaje omejen s čl. 18. v zimskih mesecih do 17. ure in v letnih mesecih pa do 19. ure.
Da bo pregled zakonodaje o tekočih gorivih v 1. 1940. popoln, je treba navesti še dopolnitev pravilnika o kontroliranju in ureja-
nju prodajnih cen mešanice bencina z alkoholom. (»Sl. list«, kos 20 iz 1. 1940.). To je že druga dopolnitev, prva je bila že v letu 1939. (»Sl. list«, kos 57 iz 1. 1939.). Obe dopolnitvi sta v tem, da se je pomnožilo število zastopnikov, ki so v odboru za določanje cene bencinske mešanice. Odbor sestavljajo sedaj: načelnik oddelka za carine, načelnik oddelka za davke, predstavnik uprave državnih monopolov, predstavnik ministrstva za notranje posle, predstavnik ministrstva za trgovino in industrijo, dva predstavnika banovine Hvrvatske, predstavnik Avtomobilskega kluba kraljevine Jugoslavije, predstavnik Jugoslovanskega Touring-kluba, predstavnik Zveze avtobusnih podjetij kraljevine Jugoslavije, dva predstavnika industrijskih rafinerij oziroma njihove zajednice in predstavnik domačih predelovalcev nafte. Samo Osrednji odsek trgovcev s tekočimi gorivi ne more nikakor priti v ta odbor, kljub temu, da je pač zadostno zainteresiran na
vprašanju cen bencinske mešanice in kljub temu, da predstavlja vse domače neodvisne trgovce s tekočimi gorivi vse Slovenije.
Zanimive so tudi letošnje spremembe carinske tarife št. 171 in 177. Ministrski svet je za dobo 6 mesecev odločil, da se pobira na blago iz št. 171 in 177 uvozne carinske tarife, če prispe v železnih sodih, carina, kakor da je prispelo v cisternah ali tankih, in to tako, da se oceni bruto za neto po stopnji za blago. (M. s. št. 121 z dne 2. II. 1940 — »Sl. list«, kos 33 iz 1. 1940.). Gre tu za razliko dveh zlatih dinarjev pri nafti pod št. 171, a pri bencinu pod 177 celo za 13 zlatih dinarjev na 100 kg.
Treba je vedeti, da država ci-sternskih voz takorckoč nima in da je vozni park petrolejskih družb star in maloštevilen. Zaradi velike potrebe po tekočih gorivih so se torej morale za nekaj časa opustiti velike razlike v carini na blago v cisternah in na blago v sodih, kar je sicer služilo v zaščito petrolejskih družb.
Po zaključku pregleda dosedanje dobe zakonodaje o tekočih gorivih ponavljamo, da sta v tretji dobi zaradi državnega posega prost uvoz in prosta trgovina tekočih goriv prenehala. Ta sprememba pa je do sedaj samo v škodo naši gospodarski osamosvojitvi v tej panogi. (Dalje prih.)
Zivienje le vsak dan dražie
Sprehod po mariborskem živiltkem trgu
Maribor ima daleč naokrog sloves, da jo »zelo poceni mesto«, ker leži naravnost v enem samem velikem zelenjadnem vrtu, sloviti Špeharji pa baje že izza Marije Terezije skrbe s svojimi cenenimi mesninami, da ni treba prebivalstvu pregloboko seči v žep. Kako je v resnici s to bajko o cenenem Mariboru, naj pokažejo naslednje številke: (Številke smo posneli deloma iz lastnega opazovanja, deloma pa iz uradnih podatkov, ki pa nikakor niso zanesljivi in gredo marsikdaj precej pod povprečje resničnih cen.)
Meso je maksimirano, kar se tiče mesarjev na stojnicah. Okoliški kmetje, takozvani Špeharji, so prodajali zadnji tržni dan govedino po 14, teletino po 14—16, svinjino po 16—18 in izluščeno (brez kosti) po 18—20 dinarjev za kilogram. Nadalje stane sedaj pri Špeharjih riba 20—22, salo 20, slanina 18—20, pljuča s srcem 10, jetra 12, reberca 16—17 in glava z jezikom 10—12 dinarjev za kilogram, ledvice 2—3 in noge 2—3 din kos.
Perutnina, s katero je trg precej dobro založen; piščanci 20 do 65 dinarjev za par, kokoši 22—35, gosi 35 45, race 15—20 in kunci 10—35 din za žival.
Ribe: mrene 14—15, belice 9 do 10, ščuke 20, morske ribe 12—38 in morski raki 28—30 din za kg.
Mlečni izdelki: mleko 2—2-50 in
smetana 10—12*50 dinarjev za liter, maslo 30—32, čajno maslo 36 do 40, kuhano maslo 40 in domači sir 10—12 din za kg, jajca 0-80 do 1-25 din za kos.
Zelenjava: krompir 1-25—1-50 din za kg ali merica po 7 kilogramov 10—12 din, čebula 3—4, česen 6—10, kislo zelje 5, hren 7 do 9 in paradižniki 3—5 din za kg, kumarce 0'25—-1-50, karfiola 2—10, ohrovt 0-50—2-50, zelena 0'50—3, buče 0*50—4, glavnata solata 0"5O—1-50, endivija 0-50—1-50, por 0*50—1 in redkev 0-25—0*50 din za kos, zelena paprika 4—6, koleraba 2—4 in kumarce za vlaganje 5—7 kosov za en dinar, peteršilj 0-50—1 in majaron 0*50 do
1 din za šopek, radič 1, špinača 1, grah v stročju 1 in pesa 1 din za kupček, fižol v stročju 2—4 dinarje za kg, grah luščen 7-50—10 din za liter.
Sadje; jabolka 4—8, hruške 8 do 16, slive 8—12, breskve 10—20, grozdje 12—16, orehi celi 8—9 in luščeni 24 — 28, ringlo 6 dinarjev za kilogram, ringlo tudi 3 din za liter, nadalje črnice 2-50—3, maline 4—5 in brusnico 9—10 dinarjev za liter.
Žito: pšenica 3—3-50, rž 2—2-50, ječmen 2—2-25, koruza 3*50—4, oves 1-75—.2, proso 3—3-50, ajda 1*75—2, proseno pšeno 5—6, ajdovo pšeno 5—6 in fižol 3—5 dinarjev za liter.	A.	B.
Dobave - licitacije
DOBAVE 2. Hidroplanska komanda v Di-vuljah sprejema do 13. septembra
ponudbe za dobavo elektromotorjev ter tropolnih preklopk.
Štab mornarice kr. Jugoslavije v Zemunu sprejema do 10. septembra ponudbe za dobavo razne žice, radio in telefonskih potrebščin; 12. septembra elektrotehničnega materiala; 16- septembra elektromotorja, radio-cevi, transformatorske pločevine idr.
Komanda podvodnega orožja v Kumboru sprejema do 14. septembra ponudbe za dobavo jeklene vrvice, verig za sidro, svinca, betonskega železa, manesmanovih cevi, bakrenih cevi, ventilov, cevi iz konoplje, železne pločevine, plavljenega jekla, plošnatega železa, jesenovih desk in letvic, svinčenega minija, sive barve idr.
Hidrografski institut mornarice v Splitu sprejema do 10. septembra ponudbe za dobavo raznega grafičnega in fotografskega materiala, kemikalij in tiskarskega papirja.
LICITACIJE
Dne 17. septembra bo pri Vojno-samtetskem zavodu v Zemunu 11-citacija za dobavo raznega platna.
Dne 14. septembra bo pri štabu zrakoplovstva vojske v Zemunu licitacija za dobavo razne pločevine; 17. septembra za dobavo raznih stekel.
Dne 15. oktobra bo pri »Privile-govanom a. d. za silose v Beogradu« licitacija za izdelavo strojnih naprav žitnih silosov.
Dne 10. septembra bo pri Okrožnem uradu za zavarovanje delavcev v Petrovgradu ofertna licitacija za oddajo gradbenih in obrtniških del za dograditev okrožnega urada v Petrovgradu.
(Predmetni oglasi so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani na vpogled.)
Koruza dobro kaže
Iz Beograda se poroča, da je stanje letošnje koruze zadovoljivo. Kakovost bo precej dobra. Po mnenju strokovnjakov bo letošnja žetev mnogo boljša od lanske. Strokovnjaki trde, da bo letošnji pridelek dal skoraj 150.000 vagonov koruze več ko lanski, ki je dal 370.000 vagonov. Seveda pa je končni uspeh odvisen še od vremena. Čim toplejše bo vreme, tem boljša bo tudi letošnja koruzna letina.
Ker se letošnji pridelek koruze ugodno presoja, se tudi že čuti na koruznem trgu slabotna tendenca. Nova koruza se v terminskih kupčijah že sklepa po ceni 180 din za 100 kg, kar pomeni, da bo nova koruza znatno cenejša od stare. Ze koncem septembra bomo najbrže imeli na trgu umetno sušeno koruzo, ker se sušilnice že pripravljajo na sušenje koruze. Zato je pričakovati, da bo cena koruze v kratkem padla, ker je sedanja cena mnogo previsoka.
Konkurzi in prisilne poravnave
Razglašen je konkurz o premoženju Ivana Belcarja, trgovca z mešanim blagom v Celju. Kon-kurzni komisar dr. Farkaš, upravnik mase odvetnik Mirko Hočevar. P.rvi zbor upnikov dne 11. septembra ob 9., ugotovitveni narok 7. oktobra ob 9., oglasitveni rok do 7. oktobra. (Poravnalno postopanje se je namreč po § 56. toč. 6, poravnalnega zakona ustavilo.)
Živahno vrvenje na velesejmu
Velik kupiiitki uspeh veleieima
Okrožni urad za zavarova nje delavcev v Ljubljani opozarja delodajalce
da so v prejšnjem mesecu dostavljeni plačilni nalogi zapadli v plačilo. Prispevki morajo biti poravnani v osmih dneh po prejemu plačilnega naloga!
Za čuvanje pravice zavarovancev do pokojnine je potrebno, da so zavarovani prispevki dejansko plačani!
To opozorilo je smatrati kot opomin! Proti delodajalcem, ki ne bodo poravnali prispevkov, mora urad uvesti prisilno izterjavo brez predhodnega opomina. Urad izr vršuje važne socialne dolžnosti, ki ne dopuščajo odlašanja.
w	barva, plesira in
Ze v 24 urah ee\£2!
itd. Skrobi in svetlolika srajce, ovratnike in manšete. Pere, suši, monga in lika domače perilo
tovarna JO S. REICH
Poljanski nasip 4-6. Šelenburgova uL B Teleton št. 22-72.
Letošnji velesejem sicer nima mednarodnih razstavljalcev v večjem številu, ker je prišlo dovoljenje prekasno, vendar pa se zunanja slika letošnjega velesejma nič ne razlikuje od njegove običajne. Vrvenje na velesejmu je vseskozi živahno, obisk odličen, paviljoni polni samega lepega in zanimivega blaga, da je tudi zadovoljnost obiskovalcev splošna. Seveda pa k temu mnogo pripomore tudi lepo vreme, ki je kar idealno.
Letos pa se more jesenski velesejem pohvaliti tudi z izredno dobrimi kupčijami. Posebno kmetijskih strojev je bilo prodanih zelo mnogo, da bodo nekatere zaloge čisto izpraznjene. Vidi se, da ima kmet danes denar in samo razveseljivo je, če ga nalaga v kmetijske stroje. Želeti bi bilo, da bi ga porabili nekaj tudi za umetna gnojila, da bi se donos našega kmetijstva dvignil.
A tudi druge stroke morejo biti zadovoljne z doseženimi kupčijami. Tako je bilo prodanih mnogo radijskih aparatov, šivalnih, računskih in pisalnih strojev, lepe uspehe je dosegla tudi naša odlična pohištvena stroka.
Značilno za današnje čase je tudi to, da je bilo prodanih zelo mnogo plemenskih malih živali.
Seveda pa je stalno živo zanimanje obiskovalcev tudi za vse posebne 'razstave. Tu treba v prvi vrsti omeniti razstavo civilne zaščite proti zračnim napadom in jadralno razstavo.
Vedno ima mnogo obiskovalcev tudi zobna razstava, ki je v resnici odlično prirejena.
Zelo je obiskana tudi razstava likovne umetnosti.
Na tujsko-premetni razstavi pa doživlja posebno priznanje lepi barvni film o Sloveniji, ki se predvaja vsak dan ob 17.50.
Da ima tudi razstava naših gospodinj vedno veliko obiskovalk, se razume samo po sebi.
Kakor rečeno je obisk na velesejmu zelo dober, čeprav letos iz znanih razlogov tujih obiskovalcev udi
Od prominentnih obiskov je omeniti predvsem obisk predsednika vlade Dragiše Cvetkoviča, ki
si je podrobno ogledal vse razstave in tudi mnogo stvari kupil. Med drugim je kupil oljnato sliko »Metlika« akad. slikarjaSaše Šantlja.
Vse kaže, da bo tudi letošnji ljubljanski jesenski velesejem na vzlic neugodnim časom popoln uspeh.
Doma in po svetu
»Službeni list«
kr. banske uprave dravske banovine z dne 31. avgusta objavlja Uredbo o ukrepih za preskrbo prebivalstva in vojske s kruhom — Uredbo o izvozu konj — Spremembe in dopolnitve pravilnika za izvrševanje uredbe o vojnih invalidih in ostalih vojnih žrtvah — Pravilnik o cenitvi poginulih in ubitih živali in uničenih predmetov po določbah čl. 98. zakona o odvračanju in zatiranju živalskih kužnih bolezni — Razveljavitev odločbe o cenah kruha v dravski banovini.
155 hemijskih reccpata,
odličnih, isprobanih (lakovi, mast za obuču, mastilo, pida, parfimenja itd. itd.) šaljemo Lnteresentima za din 96'— pouzečem. Izrada jedmostavna. Potreban kapital minimalen. Idealna egzistencija. Iteceptima je priloženo uputstvo za vodjenje hemijakog pred-uzeda. Poručite zbirku recepala od He-mijekog zavoda, Pašidevo 2, Dun. ban.
Za »Toti teater«
vlada vedno večje zanimanje. Vse dosedanje predstave so bile razprodane. Ker je v prihodnjih dneh pričakovati še večji naval, se bodo priredile še dodatne predstave s polnim sporedom. Tako bodo na praznik 6. t. m. in v nedeljo 8. tri predstave: prva ob pol 4. uri pri znižanih cenah, ob pol 6. uri in ob pol 9. uri pa večerni predstavi z Običajno vstopnino. Popoldanska predstava z znižano vstopnino bo tudi še v soboto 7. t. m. poleg večerne ob pol 9. uri. Blagajna posluje vsak dan od 3. ure dalje. Priskrbite si pravočasno vstopnice! Telefonska naročila sprejema velesejmska pisarna.
Patentirane novosti na velesejmu
Vsak velesejem prinaša polno novosti, tako tudi letošnji. Med temi novostmi so nekatere posebno zanimive in zato jih na kratko omenjamo;
Moderna kopalnica s »Standard« opremo je nekaj posebnega1. Ka-dunja je iz litega železa in tehta 300 kg. Razstavljeni so še bidet, kloset, umivalnik, prijetne široke in globoke oblike. Vse v prijetni slonokoščeni ali modri in pravijo
da drugo leto tudi v črni barvi, seveda pološčeno.
Za gospodinje je vse' polno prijetnih presenečenj. Patentni lijak jim bo odvzel vsak strah, da bi razlile tekočine pri pretakanju. Lijak se avtomatično zapre, ko je steklenica polna. Preostanek v lijaku predeneš kar v drugo steklenico itd.
Patentna črpalka iz posod s težkim odlivom je tudi novost. Inhalator za eterična olja na navadno električno baterijo ozdravi vsako novo in staro bolezen sopil. Kdor se hoče odvaditi cigaretam, pipi in cigaram, naj si kupi Nikotinol.
Vremenske hišice so bile dose-daj importirane in zelo iskan produkt, danes pa izdeluje Zalokar slovenske vremenske hišice z go-renskim Janezom in Micko, ki zanesljivo napovedujeta ves čas velesejma lepo vreme. Tudi lesene majolke so novost in poceni so.
Električni stroj za sneg stepe v 1 minuti brez truda najlepši sneg, stroj za rezance, špagete, valjanje testa in polžkov na ročni pogon pa prihrani gospodinjam mnogo dela.
Likanje z Roengler-jevim elek-tro-parnim likalnikom je danes malenkost, ker likalnik sproti li-kani predmet sam ovlaži in seveda z likanjem posuši.
Edina tvrdka v pisarniškem pohištvu razstavlja najnovejšo pisalno mizo, kjer je izrabljen vsak centimeter. Ta pisalna miza je res produkt bistrega praktika — organizatorja, ni amerikanska, čisto domače delo je. Razstavljajoča tvrdka razkazuje najnovejše pridobitve na polju dobro premišljene kartoteke.
Limi Car razstavlja svoje najnovejše avtomatične bruse Za polno-jarmeniške žage in cirkularke.
»Svetla« reklama je tudi najnovejša na tem polju in izum naše ga človeka. Uporabi se lahko povsod in za vse in vsakogar.
Harmonike t devetimi registri še tudi niste videli vsi harmonikarji. Razstavlja jo Meinel & He-rold. Ker pravijo nekateri, da so polnilna peresa predraga, si lahko omislijo na letošnji jesenski razstavi amerikansko pozlačeno navadno pero, ki po enkratnem po-makanju brez vsega napiše 150 besed in stane par dinarjev.
Med kolesi je pa prav gotovo novost italijansko vojaško kolo tvrdke Bianchi. Razstavlja tvrdka Vok.
Domača iznajdba, ki bo zanima la naše mlinarje brez vode je Je lenc-Tomažinov umetni mlin »Jel-tom« na motorni pogon, ki melje 4 Vrste moke in seveda tudi zdrob. Za ta mlin je veliko zanimanje.
Avtomat za kuhanje kave >Ba varia« skuha v 1 do 3 minutah % do 2 litra kave. Prihrani na kavi, ker jo popolnoma izrabi in daje izredno aromatično okusno pijačo. Aparati se dobijo za električno kuhanje in za kuhanje na štedilniku, plinu, špiritu itd. — Cena je zmagljiva.
Karborundum material za brušenje in poliranje marmorja, gra nita, prirodnega in umetnega kamenja, keramike, brusni kamni za brušenje nožev itd. je letos na velesejmu prvič razstavljen.
»Stewc« je najnovejše pralno sredstvo za svilene nogavice in pravijo, da apretira, učvrščuje niti, nogavica se po pranju tesno oklene noge.
Oglejte si to sami in videli boste še druge praktične novosti
Vojni minister je izdal 1. septembra naredbo, v kateri se zahvaljuje vojnim obveznikom, da so tako vestno in disciplinirano opravljali vojno službo, na katero so bili poklicani pred enim letom.
Trgovinski minister dr. Andres je imel po dunajskem radiu govor, v katerem je govoril o gospodarskih odnošajih med Nemčijo in Jugoslavijo ter o veliki posredniški vlogi, ki jo ima pri tem Dunaj in še posebej dunajski velesejem.
V Beograd je prišel novi francoski poslanik Emile Maugras.
Naš poslanik v Sofiji je bil sprejet od bolgarskega zunanjega ministra Popova, s katerim je imel krajši razgovor. Nato je odpotoval v Beograd.
Kmetijski minister je lizdal v sporazumu s trgovinskim ministrom pravilnik za Izvajanje uredbe o hmelju.
Prizad je iz svojih sredstev dodelil banovinskim semenskim fondom 5 milijonov dinarjev.
V Beogradu se je ustanovila delniška družba Jagodinska tekstilna industrija z osnovnim kapitalom 2 milijonov din; upravni odbor more zvišati glavnico na 12 milijonov din. Obratni predmet družbe je: ustanavljanje tekstilnih tovarn, izdelava, nakup in prodaja tekstilnih predelav in surovin vseh vrst.
Centrala kartela cementne in dustrije se v kratkem preseli iz Beograda v Zagreb. Istočasno se bo preselilo v Zagreb tudi njeno administrativno uradništvo.
Trgovsko učilišče »Christofov uč ni zavod« Ljubljana, Domobranska cesta 15. Ravnateljstvo razglaša: Redno vpisovanje v Enoletni trgov, tečaj se vrši sedaj vsak dan dopoldne in popoldne. Pravica javnosti! (Rodbinske doklade, vozne olajšave, veljavnost izpričeval.) Podrobna pojasnila daje vodstvo osebno in pismeno. Na razpolago brezplačno novi ilustrirani prospekti. Največji trgovski učni zavod te vrste! Lastno moderno novo šolsko poslopje. Šolnina zmerna.
Na poziv nemške vlade se bodo v kratkem sestali na Dunaju strokovnjaki za mednarodna vprašanja plovbe po Donavi iz vseh podonavskih držav.
Uprava Dunajskega jesenskega velesejma sporoča, da razstavlja na letošnjem sejmu 2150 razstavljalcev, dočim jih je bilo na spomladanskem samo 1600, na lanskem jesenskem pa 1900. Ves razstavni prostor na dunajskem velesejmu obsega letos približno 200 tisoč kv. metrov.
Gen. tajnik Zveze narodov Ave-nol je prenehal izvrševati svoje posle. Začasno vodi posle gen. tajnika pomočnik gen. tajnika Lester.
Italijani poročajo, da so zasedli važno karavansko središče Buno, ki je 90 km oddaljeno od Mojale v Keniji.
Madžarska vlada uradno sporo ča, da se je začela demobilizacija madžarske vojske.
Po švicarskih vesteh so Turki pripravljeni dovoliti sovjetskim vojnim ladjam svoboden prehod skozi Dardanele. Sovjetska Rusija pa bo jamčila za nedotakljivost Turčije proti vsakomur.
Glavni poveljnik nemške okupacijske oblasti v Belgiji je ukazal, da se morajo prijaviti vsa podjet-. a in vse podružnice, katerih centrale so v državah, s katerimi je Nemčija v vojni. Prijaviti se morajo tudi vse delnice družb, katerih lastniki so državljani Nemčiji sovražnih držav.
Pariški tednik »Marianne«, ki je bil pred vojno zelo blizu ljudski fronti, je bil sedaj zaradi nekega članka prepovedan za tri mesece.
Bej v Tunisu je prepovedal vse prostozidarske lože. Premoženje lož se zapleni v korist socialnih ustanov.
Med nemško in sovjetsko vlado
,e bil podpisan sporazum o prav-nh vprašanjih v zvezi z novo severno mejo. Pogajanja za sklenitev sporazuma so se vodila v prijateljskem duhu.
Sovjetski manevri v »posebnem zapadnem vojaškem okrožju« so bili končani. Pri manevrih sta sodelovala tudi vojni komisar maršal Timošenko ter šef generalnega štaba Merežkov.
V Sovjetski Rusiji nameravajo zgraditi veliko tovarno za umetna gnojila v Uzbekistanu. Nadalje bodo zgradili tovarno za izdelavo strojev, ki so potrebni pri cestnih delih.
Po vesteh nekega japonskega lista bo skušalo japonsko prometno ministrstvo ustanoviti neke vrste poštno unijo med vzhodno-azijski-mi državami. K tej uniji naj bi po japonskem mnenju pristopile naslednje države: Japonska, Mandžu-kuo, Kitajska, francoska Indokina, Nizozemska Indija ter Filipini.
Japonci so izročili francoski In-dokini ultimat, v katerem zahtevajo prost prehod japonskih čet skozi Indokino. Francoske oblasti so ultimat odklonile.
Na kmetijski razstavi v Moskvi je bil razstavljen nov kosilni stroj, ki v eni uri pokosi pet hektarjev zemljišča. Novi stroj je izdelala tovarna za kmetijske stroje v Rostovu na Donu.
V španski municijski tvomief blizu Ovieda je nastala velikanska eksplozija, ki je bila tako silna, da se Je zemlja še 10 kilometrov daleč tresla, kakor da bi bil potres. V uradnem poročilu pa se pravi, da so bile od eksplozij ubite samo štiri osebe.
Prizad bo imel monopol za uvoz riža
Kakor se je že poročalo, bo imel monopol za uvoz italijanskega riža Prizad. Sedaj je Prizad predlagal pristojni italijanski ustanovi, da se začiio pogajanja za sklenitev definitivnega sporazuma o dobavah italijanskega riža. Z italijanske strani še ni bil dan odgovor, kdaj bi se mogla ta pogajanja pričeti.
Koliko trgovcev gre na letni dopust in odmor?!
1—2°/o 11 Vs) drugi pa se mučilo in delalo brez ozira na zdravjel Zato vsaj doma pijte
RADENSKI ZDRAVILNI VRELEC
tistega as rdeClml srci,
našo naibolišo prlrodno mineralno vodo. Zdravje in uMtekl
i Direkcija pošte v Ljubljani razpisuje drugo pismeno licitacijo za dobavo 667 ton premoga. Licitacija bo dne 16. septembra 1.1. ob 11. uri v plsami ekonomskega odseka, I Sv. Jakoba trg št. 2. Pogoji po 20 | dinarjev v pisarni imenovane direkcije.
V vseh prostorih Beograjskega velesejma bo
BEOGRAJSKI JESENSKI VZORČNI VELESEJEM
od 7. do 17. teptembra 1940.
Na velesejmu bodo zastopane naslednje stroke: tekstilno blago, usnje, papir, pohištvo, glasbeni instrumenti, kovine, stroji, motorji, aparati, elektrotehnika, optika, radio, kmetijski stroji, stavbarstvo, kemija, steklo, P0*106 dn> galanterijsko blago, prehrana, alkoholne pijače, knjige, propaganda in rek ama.
50%ne ugodnosti na železnicah in ladjah
Pri odhodu je treba kupiti celo karto z rumenim blanketom za ugod-nostno vožnjo, ki potrjena na velesejmu daje prav.co za brezplačen povratek z isto karto, ki se mora zato shraniti.
 ___________________________________________________________________ ■	1	'	"	h	h	nlen	predstavnik	Otmar	Mlhalek,	vsi	v	Ljubljani.
izdajatelj »Konzorcij Trgovskega lista«, njegov predstavnik dr. Ivan Plees, urednik Aleksander Železnikar, tiska