Političen list za slovenski narod.
f* fvltl pre]ea*H velja: oelo leto predpUčan 15 fld.. poi let» 8 gld., a, eetrt let«
i fld., za en mesec 1 fld. 40 kr. ▼ aAmliilitnieiJi prejeman veljfl: Za celo leto I'.! fld., za pol leta 6 fld., za četrt leta I (14., li en meiee 1 fld. V Ljubljani na dom pošiljan velji 1 fld. -0 kr. ve« na leto.
Posamezne številke veljajo 7 kr. Hareinin* prejem* epravniitvo (administracija) in ekipedicija, Semeniške ulice št.'J, II., 30
Kaznanila (ineenitll le iprejemajo in velja trirtopna petit-vrsta r 8 kr., če le tiska enkrat: 12 kr če se tiska dvakrat; 15 kr., ue se tiska trikrat. Pri večiffatnem tiskanji se eena primerno zmanjša
Rokoplii se ne vrauajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
TrednHtvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17.
Iihaja vsak dan, iivzemši nedelje in praznike, ob ",6. uri popoludne.

7 Ljubljani, v soi)oto 27. septembra 1890.
LetiiiU XVIII.
Gabilo n^i naročbo._
S 1. oktobrom prične se nova na-ročba na zadnje četrtletje
»SLOVENCA",
h kateri najuljudneje vabi
opravništvo.
Hj^r* Cena naročnini razvidi se na g*lavi lista, a na naročnike, ki se oglašajo, pa ne dopošljejo naročnine, se ne ozira.
Slovenci in politični nradi.
Ko je pred meseci potekla desetletna doba, odkar stoji na delu naše deželne politične uprave visokorodni gospod baron Winkler, porabil je slovenski narod na Kranjskem to priliko, da mu je pokazal svojo hvaležnost za mnogobrojne zasluge, ki si jih jo stekel za kranjsko kronovino s pospeševanjem gmotnih interesov prebivalstva in svojim nepristranskim postopanjem nasproti slovenskemu narodu. Slovenca diči lastnost, da ne pozabi tako lahko hvaležnosti do onih mož, ki v težavnem bvojem položaju pospešujejo narodov razvoj v svojem delokrogu ter odstranjujejo mnoge in velike zapreke, ki mu jih stavijo vidni in nevidni nasprotniki v boju za narodne pravice, zajamčene mu v ustavnih zakouih.
Da so se razmere v narodnem oziru na Kranjskem za časa Taaffejeve vlado zboljšale in da se je šolstvo vsaj deloma postavilo na narodno podlago, pač ne gre hvala osrednji vladi, Slovencem od nekdaj itak ne posebno naklonjeni, temveč v veliki meri sedanjemu gosp. deželnemu predsedniku, ki je skušal,
v kolikor so mu dopuščali to oziri na merodajne kroge, odstraniti krivice, ki sa se dogodile in se deloma še gode slovenskemu življu. Radovoljno in odkritosrčno smo se zaradi tega pridružili povodom njegove desetletnice mnogoštevilnim njegovim če-stilcem ter v polni meri priznavali njegove zasluge, dasiravno že od nekdaj ne moremo odobravati njegovega postopanja pri nameščanju pulitično-uprav-nega osobja na Kranjskem. Molčali smo do sedaj o tej stvari, upajcč, da se morda razmere obrnejo na bolje; toda nameščenja v zadnjih mesecih kažejo, da smo se varali v svoji nadi. Radi tega je nastala za nas časnikarska in narodua dolžnost, da se s tem za našo narodno bodočnost velevažnim vprašanjem bavimo i.a tem mestu, in to temveč, ker smo dobili v tej zadevi že mnogo pritožb in dopisov.
Ko se je leta 1867. storil velevažen korak s strogo ločitvijo politične uprave od pravosodja, po-polnila so se mesta pri političnih oblastvih (pri deželni vladi in okrajnih glavarstvih) večinoma z uradniki, ki so kot domačini ali vsaj vsled mnogoletnega bivanja v deželi dobro poznali narod in znali jezik njegov. Akoravno vsled vzgoje svoje večinoma nasprotni slovenskim težnjam, imeli so vendar za prebivalstvo iu njega gmotno korist srce na pravem mestu. Trudili so se po svoji najboljši moči, da se je zboljšala občinska uprava, da so se zgradile nove šole, da so se napravile nove, zboljšale obstoječe ceste in da se je sploh ukrenilo to, kar je moglo pospeševati gmotno korist prebivalstva brez prevelikega obremenjenja davkoplačevalcev. Narod je tem možem hvaležen iu jih ima, v kolikor niso več v dejanjski službi, v dobrem spominu. A prišli so drugi časil
Po padcu grofa Hohenwarta nameščali so se slovenski pravniki po zvršenih študijah pri sodiščih in v drugih državnih uradih, dočim so bili Slovenci, ki so vstopili v politično službo, bele vrane. Vzrok tej prikazni moramo pač iskati v tedanjih političnih
razmerah, Slovanom neprijaznih. Saj slovenskemu uradniku ali profesorju tedaj ni preostajalo nič druzega, nego potujčiti se, če ni hotel, da ga premesti na skrajno periferijo države med trde Nemce ali Lahe. Ce se je godilo z gimnazijskimi profesorji ali poštnimi uradniki tako, kaj bi bili počeli s političnimi uradniki!
Pričakovati pa je bilo, da se bodo po nastopu grofa Taaffeja s premembo vladnega zistema tudi v tej zadevi stvari nekoliko zboljšale in da bodo skrbeli merodajni krogi za dober političen naraščaj, kar po našem mnenju ni bilo pretežavno, ker je ravno tekom zadnjega desetletja razmerno veliko slovenskih pravnikov zvršilo svoje študije. Žal, da se to ui zgodilo! Dočim so se sprejemali in se še sprejemajo v politično službo pravniki, ki ne znajo niti besedice slovenski, zavrnili so se — slučaji so nam znani — posredno ali neposredno slovenski pravniki, dasiravno so prebili izpite s prav dobrim vspehom. Tudi je istina, da se celo pri imenovanjih za uradniška mesta ne gleda na znanje slovenskega jezika. Taka nameščenja in imenovanja zde se nam tako nerazumljiva, da nam vsiljujejo misel, kakor da bi se vršila vsled nekakih vplivov.
Zahteva, da se le tisti nastavi kot uradnik med Slovenci, ki je vešč slovenščine vbesedi in pisavi, je tako naravna in umevna, da se moramo kar čuditi, ker se na-njo tako malo ozira ! Saj je ta zahteva tudi v interesu stvari same. Kak je ugled političnega uradnika, če vidi prebivalstvo dotičnega okraja, da ž njim v svojem jeziku še občevati ne more? Kje je potem njegov vpliv, kojega v korist dobri stvari tako mnogokrat potrebuje? Njegova naloga vendar ni edino le strogo kaznovanje političnih prestopkov in formalno zvrševanje danih zakonov!
A ne samo narodov jezik je treba poznati političnemu uradniku, temveč mora tudi imeti ljubezen do prebivalstva, imeti mora trdno voljo, da mu pomaga v okvirju svojega delokroga z dobrimi sveti
LISTEK.
Nočem I
(Vaška slika z Gorenjskega; spisal P. P. G . . r.)
I.
V nedeljo po cerkvenem nauku je bilo. Boječe je trkal nekdo na vrata, ki so vodila v župnijsko pisarno v vasi N.
»Naprej!" — zaklical je krepko gospod župnik, kojemu so sivi lasje že izpadali. Oni zunaj pa ni prišel noter, ampak zopet in zopet je na lahko potrkal in pokašljeval.
»Naprej!" — zakliče še glasneje župnik ter pristavi: »Saj je odprto vendar". Konečno se tedaj vrata odpro in v sobo se nerodno privije zastaven, brhek kmetski fant. Pri vratih obstoji.
»Dober dan!" _ pravi prijazno župnik ter ponudi došlecu mehak stol. »Veseli me, da me stričnik zopet jedenkrat obišče".
Mladi stričnik, še vedno pri vratih stoječ, vzdigne nekoliko svojo roko proti glavi, a se na polovici pota premisli. Menda ni vedel, ali se mora župniku, s katerim je v soroda, tudi odkriti ali ne.
„Le odkrij se, Martin, le," — reče mu smeje župnik, — »kaj bi se sramoval! — Pa kako si že velik!"
Martiu molči ter se zadovoljno smehlja. Odkril se je. A kaj sedaj s klobukom? Ali ga naj v roki obdrži ali odloži, da bi poljubil gospodu roko?
»Kako ti gre, Martin?" — vpraša župnik.
Fant še vedno ni zinil niti besedice. »Sedaj pa moram govoriti, naj bo že, kar hoče", — misli si Martin ter pravi:
»Dobro gotovo ne."
»Kaj si rekel, kaj? — Da bi mi Golobov edini sin tožil, tega bi se pa ne nadejal!"
»Je že spak", — meni Martin, sede na stol in položi svoj kastorec na tla. »Sitnost je, sama sitnost", pristavi, na to privleče od nekod tabačni mehur in lončeno pipico, katero začne z mazincem basati. Ničesar več se ni bal.
»Ali so Te morda vzeli k vojakom?"
»Ne. Ploskonog sem, je dejal dohtar. A moj oče mi je izročil gospodarstvo".
»I to Te pač ne bo žalilo!" — vsklikne župnik.
»Tega ne; a imeti moram koga. To je pa sitnost. Oženiti se bom moral!"
Stari gospod ga začudeno pogleda. »No, to ni nikaka nesreča", — reče potem.
»Nesreča sicer ne", — pritrdi v zadregi Martin.
»Skrbi Ti pa tudi ne bo prizadejalo ravno velicih".
»Pač, pač!" — pravi mladi kmet ter začne spuščati kolobarčke dima proti stropu.
»Martin", — m^ni sedaj stari gospod, »stori mi ljubav in odloži to smrdečo stvar".
»Ali gospod ne kade tudi sami?" — začudi se Martin in puši dalje.
»Ne. Veselilo me bode, če še Ti kajenje opustiš, vsaj tu v sobi".
»To pa to", — Martin pipo zopet ugasne ter jo položi poleg stola na tla.
»Bodeva pa rajši nekoliko nosljala", župnik mu ponudi svojo tobačuico.
»Ce smem", — reče Martin, vtakne palec in kazalec v tobačuico ter krepko noslja.
»Tako. Sedaj mi pa razloži svoje križe, stričnik", — začne župnik prejšnji pogovor. »Zakaj se Ti tedaj zdi ženitev zoperna?"
»Zoperna ravno ne", — odvrne stričnik; »vendar je tako — ah — ah — ahic!"
»Bog pomagaj!" — pravi župnik. A nekaj se je moralo vendar zgoditi, ker sicer bi flegmatični Martin tako ne zarudel.
»Nič hudega!" — tolaži ga gospod, »izvestno Ti je kje počila šiv. — Torej ženiti se hočeš?"
»Pa za nobeno ne vem", m^ni Martin ter si briše z rudečim robcem po nepotrebnem obraz. »Ce bi mi gospod župnik — katero nasvetovali?"
in navodili! Žal, da se ta lastnost pri uradnikih, ki niso iz naroda, vehkokrat pogreša!
Vzgledi zadnjih časov nam pričajo o tem. Bode h praktikant grof KOnigl, če se mu posreči, splezati po uradniški lestvici kviSkn, dober okrajni glavar za narod, ki mu je »Sauvolk* ? Bode li kot načelnik okrajnega šolskega sv^ta imel srce za narodno šolstvo? Pač težko!
Dolgo je trajalo in hud je bil napor, predno se je doseglo to, da se nameščajo pri sodiščih uradniki, zmožni slovenščine. Da se sedaj pri teh uradih slovensko uraduje, je posledica temu. Skrajni čas pa je, da z vso odločnostjo zahtevamo, da se tudi za politične urade nameščajo uradniki, ki ne bodo samo lomili slovenščino, temveč jo znali povoljno.
Ta članek sklenemo z željo, da gospod deželni predsednik dobrohotno uvažuje opravičeno našo zahtevo in da se pri sprejemanju političnih^uradnikov T prihodnje ozira le na take prosilce, od katerih je pričakovati, da bodo kos svoji nalogi, in kateri ne bodo, kakor grof Eiinigl ,et tutti quanti'' žahli narodovih svetinj!
Uriižbe sv. Cirila in Metoda
redna V. velika skupščina v Ljubljani dne 24. septembra 1890.
Kakor so poročali naši časniki, priredila je Narodna Čitalnica ljubljanska, katere slavni odbor je dozdaj vodstvu in družbi blagodušno prepuščal svoje prostore v porabo, že dne 23. septembra zabavni večer na čast skupščinarjem Ciril-Metodove družbe. Vsa krasna dvorana napolnila se je z odličnim občinstvom domačim in stranskim. Videti je bilo že ta večer podružnične zastopnike iz drage nam Koroške, iz zelene Štajarske, iz kršnega Primerja in osrednje Kranjske. Oddelek vojaške godbe sviral je izvrstne komade, tudi nekatere domačinke, ki jih je občinstvo poplatilo z živahno pohvalo. Istotako je slavni čitalniški pevski zbor pod vodstvom profesorja Gerbica z občudovanja vredno preciznostjo zapel več prekrasnih skladeb ter žel zasluženo pohvalo. Izmej prostih nagovorov naj lepši uspeh imel bode poziv dr. Tavčarja do navzočnega venca zavednih dam, da se kmalu zberejo slovenske matere in dekleta v svojo žensko podružnico ljubljansko, čemur je občinstvo burno priglaševalo.
Dne 24. septembra je bila po naznačenem vsporedu v mestnožupni cerkvi sv. Jakoba ob 10. uri slovesna sv. maša za žive in za mrtve družbenike, katero je v znani blagodušnosti račil darovati z obilno azistencijo p. n. g. stolni kanonik in družbeni pokrovitelj Andrej Zamejec, tudi član vodstva družbi sv. Cirila in Metoda. Službe božje se je vdeležilo v rezerviranih klopeh več članov društvenega vodstva, nadzorništva, razsodništva in podružničnih zastopnikov, sicer pa tudi mnogo pobožnega naroda. Občeznani cerkveni pevski zbor pod vodstvom ravnatelja Lavoslava Belarja je izvrstno izpolnil svojo nalogo ter dodal še lepo pesem o družbenih zavetnikih sv. Cirilu in Metodu.
Po 11. uri prične se v čitalnični dvorani
Običajno iborovanje.
1. Prvomestnik družbe sv. Cirila in Metoda prof. Tomo Zupan izpregovori primeroma tako-le:
Slavna velika skupščina!
Družba sv. Cirila in Metoda je praznovala svojo ustanovno ali prvo veliko skupščino 5. julija, prav v dan svojih sv. zavetnikov pred Bogom, 1886 tega leta v Ljubljani; in sicer tu, kot danes, v teh nam domačih prostorih. Tisti dan smo v prvo klicali za pomoč svoja priprošnjika pred Bogom — in nismo ju klicali zastonj. Kako smo v družbenem vodstvu hiševali do sedaj pod njunim svetim varstvom, da-jaU smo Vam, častiti, namreč v velikih skupščinah račun leto za letom: 1887 v Trstu, 1888 v Ptuji in vlani, 1889. leta, v Bledu. — Danes stopa to vodstvo zopet pred Vas, torej že drugi pot v središči Slovenstva, v beli Ljubljani. V podružničnih zastopnikih ali pa udih gleda to vodstvo danes zbrane krog sebe svoje 91 te podružnice; one, ki so doslej po slovenski zemlji klile na dan, prav kot cvetice ženejo iz zemlje takrat, kadar veje pomladanska sapa.
Vprašah bodete, častiti skupščinarji, po pravici: Kak duh pa je vodil to preteklo upravno leto družbo sv.Cirila in Metoda? Odgovor mi je: Taisti duh, kot do vlani osordj — duh miru. Stremi lastnostmi se je dičila namreč vselej in se diči danes družba sv, Cirila in Metoda — in te so: vernost, lojalnost in ljubezen do slovenske domovine, saj uprav v teh treh staroslovenskih svojostih uvida tudi družba sv. Cirila in Metoda pogoje svojega obstanka.
fluktuvacij, ona ima pred očmi le kulturni razvo/ našega naroda po dobrem šolstvu.
Družbi sv. Cirila in Metoda je na srci naše nedolžne dece dosleden šolski napredek; zato že — ko bi druzih vzrokov ne bilo — se bode v slovarju družbe sv. Cirila in Metoda beseda »razdor" tudi v naprej zvala ^sporazumljenje"; in beseda „prepir" se naši družbi glasi „mir". (Dobro! odobravanje!)
Tacega postopanja v naši družbi smo, dragi, dolžni svojemu Bogu; svojemu cesarju in svoji domovini: zato bo tudi — in tega smo si svesti vsak trenutek — blagrovala tdko dosedanje in tdko za-
naprenje delovanje družbe sv. Cirila in Metoda _
cerkev, država in domovina. (Splošno odobravanje! Živio-klici.)
Politični preg-led.
v Ljubljani, 27. septembra. ]Votran|« dežele.
Dr. Bieger, kakor piše „Politik", boče z ozirom na zadnje pojave pri volitvah in na nagibanje vlade na liberalno stran odložiti svoj mandat. Iz tega namena je vladi izročil svoje zadnje zahteve ter želi, da se o njih vlada odloči še pred začetkom deželnega zbora; ako vlada tega ne stori, umakniti se hoče vodja češkega naroda ia političnega življenja, kjer je toliko let tako vspešno in slavno deloval za svoj narod z nesebično, mladeniško navdušenostjo. Predno pa se poslovi kot vodja od svojega naroda, namerava izdati posebno pismo, v katerem bo pojasnil in opravičil svoje ravnanje. Pač morajo ^ti razmere na Češkem žalostne, da vodja naroda
ui u&ua Bv. \juiia lu uicuuuii uuguje a»ujcga uuai.<iiiiia. ^ ^^^	, , — ---' ------
In nobenega temu častitemu trojnemu programu	^^	političnem
sprotnega čina nam nikdo do danes očitati ni v stanu.
Vprašali bote nadalje:
Ali bo pač temu programu naše družbe ugodna tudi prihodnost? Kaj nam donese ta bodočnost, danes nikdo soditi ni v stanu. A donesi prihodnost, kar že rado; družbenemu načelništvu zvezde-vodnice ostanejo te, kot so danes; v družbenem vodstvu bodo delovali odborniki vsi za enega, eden za vse — nepremakljivej-šega poguma in nepremakljivejše volje od trde skale.
In ko bi se v prihodnjem našem upravnem letu po lepi naši domovini še hotel nadaljevati razdor — oprt morda le na golo osebna mrženja; — ko bi se med dobrim našim ljudstvom vzgojeval umetno nasnovani prepir — vodstvu naše šolske družbe bi bil tak razdvoj, tak prepir pogin: zato se vodstvo svojemu konservativnemu programu izneveriti nikdar ne more in ne sme.
In ko bi nekrščanska, nelojalna in neslovenska strast svoj prekucijski prapor vihteti jela širom vse ljube nam slovenske domovine — z doma družbe sv. Cirila in Metoda; z bivališč njenih podružnic od Drave doli do Kolpe in do jadranskega morja, od Soče tje do Sotle in do Mure — nikjer pri nas si sneti ne pustimo najmileje zastave, kar jih svet pozna: bele zastave miru. — In izdajalčeva tista roka, ki bi se drznila seči nam po tej nedolžni zastavi miru! Kajti naša družba je daleč proč od političnih
„Jaz? Kaj pa misliš, Martini Poročil Vaju bodem že, poiskati si jo pa moraš sam. Saj jih je dosti na izbero".
„To je ravno sitnost, ker jih je toliko! če bi bila samo jedna, no, potem bi bilo lahko izbirati."
»Nekoliko pomisli", — svetuje mu gospod župnik smej^, »jedna Ti bo že ljubša ko druge."
„So mi pač vse jednake. če bi me sicer vprašali, katera mi je najmanj všeč, povedal bi jo lažje."
»Katera pa je ta?"
»Pečnikova Angela!" — zakliče Martin, pri tem pa močno zarudi.
»Zakaj ravno ta? Saj je vendar Angela pridno in delavno dekle. Prinesla bi tudi nekaj k hiši."
»A njena prevzetnost, gospod! Grofica bi bila lahko, tako je prevzetna. V steklo naj se ukaže dejati!"
»Glej, glej, kaj se še vsega ne domisliš!" — župnik začno se glasno smejati. »Martin, kaj Te je pa Pečnikova tako užahla ? Gotovo si že popraševal o nji, pa si moral z dolgim nosom zopet oditi! Ali sem uganil?"
Martin vzame kastorec v roko ter ga začne vrteti. — Potem ga dene pod pazduho in zamrmra: »Dosti ne manjka."
.Dobro", — pravi sedaj stari gospod in skušen dušeslovec, — »jo že imamo, Martin."
»Jaz ne, jaz že ne", — ugovarja Martin. »Jedenkrat sem ji dal dobro besedo, ker pa ni hotela — pa nič. Da bi se pustil od Pečnikove grofičine voditi za nos, tega nočem in stokrat nočem." Zopet začne vrteti svoj klobuk ter ga ogledavati od vseb stranij.
»Hm, hm!" — pravi župnik ter bobna s prsti po mizi. »Kaj tedaj?"
»K gospodu župniku pridejo tako-le ljudje, pa bi dejal, da bi mi jedno pošteno zbrali za ženo in gospodinjo."
Župnik gleda nekaj trenotkov mladenču pazljivo v obraz, potrka ua tobačnico, noslja ter pravi: »Ti si mi pa pravi junak. Ti!"
»če ne, pa ne" — zajezi se nekoliko Martin in naglo vstane. »Bom vzel pa staro Kordeževo Mico za gospodinjstvo. Saj ni, da bi se moral ženiti!"
»Le nikar se precej ne jezi! Jaz bom skušal storiti, kar bo možno."
»Da, prosim lepo", — pravi mladi gospodar in stiska svoj kastorec med pestmi, kakor bi ga hotel ožmeti. »Saj veste, da sem bolj neroden ..."
»Da, da, že dobro!" — odgovori župnik ter mu potrka na ramo.
Martin jo sramežljiva pobaše skozi vrata.
Volitve v deželni zbor nižjeavstrijslti 80 se za kmetske občine vršile dne 25. t. m. Stranke, ki so se združile proti židovskim liberalcem, smejo biti z njimi zadovoljne; voljenih je namreč 15 anti-hberalcev, 4 liberalci in eden, ki se ne prišteva nobeni stranki. V združeni protiliberalni stranki je 6 konservativcev, med njimi je izvoljen tudi znani dr. Scheicher in 9 nemško-narodnih antisemitov. Med liberalnimi poslanci je zavoljo lepšega seveda tudi opat Kari iz Melka; gospod opat je že večkrat pokazal, da se prav dobro počuti v liberalni družbi. — Tudi sicer so antisemitje po mnogih krajih dosegli zdatne in častne manjšine, dasi letos s prvim naskokom še niso zmagali; vidi se pa, kako hitro se ruši židovsko-liberalna trdnjava. — Na Dunaju mestni očetje še vedno obravnavajo novi mestni statut. Predlog dr. Lueggerjev, da tudi v prihodnje mestni zbor sam voli župana, ne da bi ga vlada imenovala, je bil sprejet. Da bi se pa opustili trojni vohini razredi in da bi volilci skupno volih, v to, kakor poročajo hberalni listi, po izreku ces. namestnika ne bo vlada nikoli dovolila. — Umrl je na Dunaju znani učenjak in pisatelj o narodnem gospodarstvu dr. Stein, liberalcem nepriljubljena oseba.
V tiskovni pravdi Scudier contra »Vaterland' je bil pisatelj dotičnih člankov, kakor znano, obsojen. Baron Scudier je namreč enemu svojih »podložnih", kakor je sam rekel, posodil od eraričnega posestva 100.000 gld. Ker je bil baron tedaj v uradni službi, zdelo se je pisatelju »Vaterlauda", da se to ne da združiti z njegovo službo in ga je v listu napadel. Predsednik sodišču je rekel porotnikom, da dokaz o nespretnih ali breztaktnih činih še ne zadostuje, da bi opravičil kritiko, ker je bil morebiti tožitelj le bolj nepreviden pri varovanji svojih koristi, kakor bi bil kak skušen človek v denarnih in kupčijskih stvareh. Porotniki, pravi »Vaterland", niso presojali neprevidnosti neskušenega trgovalca ter so obsodili gra-jalca.
Tnanje driare.
Rim. Kakor pišejo listi, utegne se izvršiti neka izprememba v papeževem državnem tajništvu. Kardinal Bampolla baje namerava odložiti svojo službo, na katerega mesto pride bržkone kardinal Vannutelli. O vzrokih te izpremembe ne vedo listi še nič zanesljivega.
Rusija. »Graždanin" meni, da se evropski položaj v politiškem oziru ni nič izpremenil po shodu nemškega in avstrijskega cesarja v Rohn-stocku.
Ralija. Iz Rima se poroča: Baring in Gren-fell, katera je poslala angleška vlada sem k obravnavi z Italijo, da bi se vravnale meje med angleškim in italijanskim ozemljem v Afriki, došla sta semkaj. Ministerski predsednik ju je častno sprejel.
Francija. »Matin" je nedavno omenil v svojem članku, da je Rusija nagovarjala Spulierja, ko je bil ta minister vnanjih zadev, da naj se sklene pismena zveza mej Rusijo in Francijo. To poročilo zatrjuje zadnji čas tudi »France". Spulier je neki zavrnil predlog Rusije, ker je bil popolnoma izpremenil francosko vnanjo politiko ter se približal, kakor mu je svetoval Ferry, trodržavni zvezi. Za Spulierja so se, kakor pravi omenjeni list, razmere med Rusijo in Francijo zdatno poslabšale. »France"
(Dalje Y prilogi.)
Priloga 222. ž te v. »Slovenca" dii6 27. septembra 1890.
oporaui celo, da je dal Spuller vsa, gotovim diplomatom namenjena pisma, odpreti takozvanemu črnemu kabinetu. — Kako ogromno škodo je provzročila povodenj na južnem Francoskem, razvidi se lahko iz tega, da je odločila francoska vlada 300.000 frankov za podporo poplavljencem.
Švica. Kakor zatrjuje komisar Kilnzli, nameravajo zmerni in rogovileži pričeti zopet razgrajati, fe se le Respini povrne na svoje prejšnje mesto, zakaj povsod razven v Tesinu vlada zlata svoboda in zadovoljnost ljudstva. Ce se torej povrne Respini k vladi, navstala bo velika politiška nevarnost, na-vstali bodo fe večji domači nemiri. Še celo neuateri konservativci priznavajo, pravi nadalje Kilnzli, da je Respini sam mnogo zakrivil zadnje tesinske nemire. Vlada bi se mogla vzdržati le (I), dokler bi jo varovale posadke ali pa telesna straža (I I). Kake vrste mož je Kilnzli, razvidno je dovolj iz tega njegovega podatka, kateri je dovolj umeven brez vsakega ko-mentara. Temu nasproti se je pa oglasil Respini v nekem tesinskem časniku, rekoč: Jaz in moji tovariši smo pripravljeni na vse, na vsako žrtev v blagor in korist domovine. Radikalcem in puntarjem ne odstopim ničesar. V državni svet sem stopil v jako neugodnem položaji, ne meneč se za svoje interese in ugodnost. Zdaj, ko se je položaj še bolj poslabšal, je tem potrebneje, da ostanem na svojem mestu. In ostal bom, zakaj dobro vem, da je to v pravo m trajno blagostanje naroda. Dobro vem, da se smem zanašati pri tem na podporo ljudstva. Ne, nikakor ne, v takih časih ne odstopim, zakaj moja vest mi ničesar ne očita. V svesti sem si, da sem vedno deloval v mordlni in materijalni prospeh moje domovine, da sem se vedno bojeval za prostost in ljudovlado. V tem smislu delujem že 23 let in tudi v prihodnje bom tako deloval ter ne odstopim niti za korak nazaj pred nepostavnostjo in uporom!
—	Bržkone se ne bodo še tako kmalu polegli notranji viharji v Švici, vsaj iz podanega bi se tako sklepalo.
Španija. Revolucijonarno gibanje ua Portugalskem vznemirja še sosedno španjsko državo. Tudi tukaj je začela vstaja glavo vzdigovati, tako vsaj se poroča iz Madrida .Pol. Corr." Španjski pre-kucuhi so namreč nameravali javen razglas za portugalsko republiko in proti Angliji, toda eneržiji španj-skih oblastev se je posrečilo, zabraniti ga. Ker ne morejo javno, nameravajo neki v zasebnem krogu izvršiti nameravani razglas. Vse to je hujskanje nd roda, katero utegne imeti le žalostne posledice.
Portugal. Kakor se poroča iz Lisabone, zbrala se je 24. t. m. pred tamkajšnjo zastavnico mnogobrojna množica razburjenih duhov, ker se je bila raznesla novica, da namerava zastavnica posoditi portugalski vladi milijon funtov šterlingov.
Anglija. Povsod so jednaki zloglasni preku cuhi človeške družbe. Hujskati in slepiti ljudstvo, to je njihov obrt, kateri jih živi. Tako so preteklo nedeljo londonski socijalisti napovedali razglas praznujočih delavcev na posebnih listih, rekoč: .Zberite se na tisoče ter uveljavite svoje pravo; zahtevajte: ali delo, ali kruh! V stran z uboštvom in samo-trštvom! V stran s posestniki in kapitalisti! Smrt vsem trinogom !" Zbralo se je neki do 600 Ijudij, kateri so se uvrstili okrog rudeče zastave. Neki zloglasen socijalist je imel govor, proti kateremu so se čuli nepovoljni glasi. Ko je dovršil ta rogovilež svoj revolucijonarni govor, nastopil je delavec M' Gor-mak ter svaril svoje tovariše pred združenjem s socijalisti, katerim ni za ničesar druzega, kakor da delajo nemire med prebivalstvom ter si iz njih kujejo glavnico. Ta mož je tako prepričevalno delavcem govoril, da so planili razkačeni proti zgoraj omenjenemu socijalistu, iztrgali mu rudečo zastavo iz rok ter jo raztrgali na drobne koščke. Naposled so sprejeli tu navzoči delavci resolucijo, katera je ugovarjala socijalistiškim agitatorjem, da bi vodili za nos praznujoče delavce, ter opozorila vlado, naj stori kaj za tisoče in tisoče delavcev, ki so brez strehe in zaslužka.
Izvirni dopisi.
Iz Prage, dnš 24. septembra. (Deželni zbori,
—	Pomoč v nesreči in narodna meja. — Razno.) Oeški deželni zbor, ki je bil 27. maja t. 1. odložen, prične delovanje svoje isti dan, kakor drugi deželni zbori. Prečudni so čuti, s kojimi v tem trenotji zrš javnost tja na Malo stran, ko se znova odpro duri praške zbornice. Cesa pričakuje češki ljud v prvi vrsti od deželnega zbora? Grozna katastrofa, ki je početkom tega meseca zadela domovino našo, ter uničila ali poškodovala živobitje tisočerih rodbin, bode prvi predmet ljudskih zastopnikov, da se pomaga. Poškodovani okraji, občine, v prvi vrsti naša Praga, predložili bodo prošnje za podporo; dežela in država bodo prošeni za podporo glede zgradbe Karlovega mostu. Poleg te izredne akcije, s katero se ima baviti naš deželni zbor, je še cela kupa druzih zadev.
Med političnimi so predloge gledš na dunajske poravnave. Vprašanje, na k4ko stališče se bodo po-
stavili češki poslanci k spravnim predlogom, je že davno rešeno. Češki uradni jezik, občevalni in uradni, to je oni pogoj, od kojega je zavisno vse daljše pogajanje.
Političen položaj na Češkem najbolj označuje prihodnja volitev v dan 27. t. m. v Henrikovem Gradcu in Novi Bistrici, kjer kandidujejo Mladočehi dr. Jana Slavika, staročeška stranka pa še kandidata ni postavila, in sploh stoji tii nasproti sedanjemu gibanju zoper poravnavo v apatični resignaciji. Najbolj je to nestanovitnost in neodločnost staročeške stranke opažati v .Hlasu Naroda", ki dan za dnevom marno hoče zakrivati — desorganizacijo svoje stranke.
Pač jo je dobro pogodil prevzvišeni vladika Strossmajer, zahvaljevajoč dr. Riegra za vse te prelepe čestitke povodom štiridesetletnice iz Češke, ko pravi v pismu: .Tem povodom prejel sem, kakor i vselej prej, največ čestitek iz Češke, kar je srcu mojemu posebno všeč, ker češki narod že od prve svoje mladosti izredno ljubim iu čislam, ker ga smatram kot jednega izmed najslavnejših, najizdat-nejših, najmarljivejših iu najnaprednejših plemen slavnega slovanskega rodii. Karkoli svojemu narodu želim, isto želim iz cele duše iu celega srca tudi češkemu narodu ; želim mu osobito v notranjih razmerah vzajemno ljubezen in edinost, na katero je odkazan posebnim načinom vsak narod, kojemu se je boriti za samostalnost, za pravo, svobodo in srečnejšo bodočnost svojo."
Znana je istorija o dveh prepirljivih občinah, katerih sovraštva ni mogla ukrotiti ni nesreča. Ako je gorelo v jedni občini, niso prihiteli sosedje iz druge občine na pomoč, temveč postavili so se sredi vasi z rokami na hrbtu in škodoželjno zrli v divje plamene, ki uničujejo posestva sovraženih sosedov. Seveda so ti v nesreči svojim sosedom jednako vračali. Posledica temu bila je, da ste obe občini trpeli velikansko škodo, in to ju je napotilo gojiti vzajemno pomoč. .Danes meni, jutri tebi," ali „Roka roko umiva", to je pač staro reklo, ali resnično. Po živeljni katastnfi, ki je hudo zadela zlasti kraje, bogate in siromašneje, koder osobito prebivajo Cehi, našli so se fanatiki, ki so izdali geslo, naj se Nemec tako obnaša nasproti Cehu, kakor prej napominani občini. Zibelj tega gesla nemške nestrpnosti je — Liberec (Reichenberg). Tamošnji nemški narodni list kliče: .Pamtite, Nemci, in spominjajte se rojakov svojih, prizadetih po poslednji nesreči!" Razločno in umevno torej list pozivlje Nemce, naj prispevke svoje vpo-šiljajo izrečno za Nemce, oškodovane po povodnji. .Dežela budi razdeljena in ločena tudi v ljubezni do bližnjega in vzajemnosti v nesreči!" — tako slove torej poziv onega lista.
Vzlic vsem skušnjam, katere so čutili v nil-rodni borbi Cehi, dvojim, da bodo te besede našle odmev mej Nemci. Kaj bi bilo z nami, ko bi jedna narodnost tiščala žepe pred nesrečo sosedov druge narodnosti? čehi so pomagali v nesreči Nemcem, Nemci pa Cehom — dokazov je mnogo. Pri katastrofah, katere zapuščajo za seboj kot sledove: razvaline, glad in bedo, nihče ne vpraša po ndrodnosti. Glas liberškega lista je pa kurijoziteta za razi.skalca o človeški duši in opazovalca kulturnih iu narodnih odnošajev na Češkem.
V zadnji seji mestnih odbornikov naših je bilo ; skleneno, da bode Karolov most zopet zgrajen v svojem prvotnem veličastvu; dovolilo se je 30.000 gld. za predložna dela k popravi mostu. Tekom 10. let se je za popravljanje tega zgodovinskega mostu potrošilo 66.000 gld. Samo jednega stebra poprava stala je leto za letom po 5000 gld. Zveza mej Malo stranjo in Starim mestom priredila se bode bodi-si z začasnim mostom ali pa pontonovim, najbolj pa inženerji za zdaj priporočajo železno sostavo preko podrtih stebrov. Ta konstrukcija bila bi v 10. tednih izgotovljena in bi veljala 100.000 gld. Včeraj je pregledala komisija veščakov stebre ka-menenega mostu. Polovica stebrov se mora znova zgraditi. Soha sv. Frančiška Ksav. leži na tri kose razbita v vodi brez desne roke in umeteljnega križa, kojega je neki delavec že — prodal; istotako soha sv. Luidgarde; najkrasnejši sohi bili ste te dve izmej vseh 30 na mostu. To umeteljno delo Pro-kopovo je bila izborno izgotovljena skupina štirih ' orjaških orijentalov, zastopnikov azijatskih narodov, kojim je svetnik oznanoval sv. vero. često sem videl stati pred to skupino cele tolpe tujcev, občudu-
jočih prekrasne sohe, mej katerimi je umetnik sam upodobljen v sohi kneza, pred sv. Frančiškom klečečega. Izguba je tem večja, ker ui od te skupine nobenega odlitka, še manj pa kake — fotografije!
Pri deželnem podpornem odboru se je doslej nabralo 371.147 gld. 20 kr, razdalo že 21.700 gld., 39.447 gld. je na razpolaganje, 300.000 gld. so pa vložili v hranilnico Iz Veltave so pa potegnili od onih 20 utopljenih zakopnikov povsem 13 nesrečnežev.
Eminenca kardinal grof Schouborn, ki je takoj v početku povodnji izražal živo sočutje revežem in je sam poplavljene kraje in mestne uliee obiskal, jim pomagal, spominja se pri vsaki priliki te bede. V dokaz bodi njegov pastirski list, ki je bil minolo nedeljo čitan po vseh cerkvah praške nadškofije, potem so pa nabirali milodare. Brez dvojbe. da bodo imele lepe besede kardinalove za reveže najboljši vspeh.
Petrograjski tednik .Zapadnoslavjanski Vjestnik' govori v poslednji številki o nesreči, ki je zadela Češko, z najtoplejim sočutjem in s pravim ume-vanjem zgodovinskih spominov in novodobnih naporov češkega naroda. List pozivlje živo vse slo-vauske narode na pomoč nesrečnim bratom na Češkem.
Dnevne novice.
(Afera grofa Klinigl-a.) Kakor smo že poročali v našem listu, drznil se je pred kratkim praktikant tukajšnje c. kr deželne vlade grof Kiinigl v hotelu .pri Slonu" v Ljubljani, v krogu drugih vladnih uradnikov sramotiti javno ua nečuven način in brez vsacega povoda oaš slovenski narod. Vsled tega zavladala je po celem mestu, celo v pravičnih nemških krogih, opravičena indignacija. Občna razburjenost dala si je duška v tem, da se je zbral krog odličnih meščanov, ki je izročil depu taciji petorice, na čelu ji gosp. dr. Karol Bleiweis vitez Trsteniški — nalog, da se pokloni gospodu deželnemu predsedniku baronu Winklerju, da ga opozarja na omenjeni dogodek in ga prosi, da izvoli ukreniti potrebno, da se žaljenemu čutu narodnega prebivalstva d4 popolno zadoščenje. Ta deputacija predstavila se je danes gosp. deželnemu predsedniku, in izročeč mu pismeno spomenico, izrekla mirno indignacijo mirnega tukajšnjega prebivalstva proti takim javnim insultom od strani od drugod došlega mladega uradnika, in dostavila prošnjo, da se izpjsluje njega odstranjenje iz kronovine, v kateri je pri ogromni večini prebivalstva za prihodnjost izgubil zaupanje. Gospod deželni predsednik je deputacijo blagohotno sprejel in obljubil, — obžalovaje ta dogodek, — potrebno ukreniti. O rešitvi izročene spomenice poročali bodemo o svojem času.
(O naših političnih uradnikih.) Z Gorenjskega smo prejeli naslednje vrstice: .Nedavno je neki Dolenjec tožil v Vašem listu, da domačini zanemarjajo politično upravno stranko iu prepuščajo mesta pri politični upravi tujcem, ki ne poznajo narodovih razmer in niso zmožni njegovega jeziki. No, nam Gorenjcem ne godi se boljše. V našem kraju sedš trije žlahtni gospodje, ki se dobro zavedajo svojega stanu, pa tudi svojega dostojanstva. Uraduje se skoraj izključno le v nemščini. Kmet si ne upa visoki gospodi vračati nemške odloke, hodi rajši od Poncija du Pilata, da zve, kaj mu pišejo gospodje v nemščini. In če se kdo drzne vrniti nemški dopis, dobi sicer slovenski odgovor, toda v taki slovenščini, da se Bogu smili. Za dokaz Vam priložim nemški odlok in njega slovenski uradni prevod, ki pa ne obseza, kar se nam v nemščini naznanja."
(Ogenj.) Iz Rudnika se nam poroča: Minolo sredo zvečer okoli polu 8. ure je začelo goreti v Babni Gorici. Kako je ogenj nastal, ni še znano; toliko se lahko reče, da pogorelcev nobeden tega ni storil. Ker je bilo silno suho in so poslopja stala blizu vkupe, razširil se je ogenj tako hitro, da ljudje še živine niso mogli rešiti; zgorelo je namreč devet prašičev, dve teleti iu jedna krava. V četrt ure so bili štirje dobri posestniki skoro ob vse imetje. Le jednemu sta ostala skedenj in kozolec. Zgorela je tudi hišna oprava, obleka, žito, krma itd. Škode je do 20.000 gld. Pogorelci so bili zavarovani le za male svote. Gasit so prišli ljudje iz vseh bližnjih krajev, tudi Šmarčani so prihiteli s svojo brizgalnico. Prav vrlo se je obnašal med drugimi gasilci g. Karol Len če z Lavrice, ki je tudi vso
živiDO pogorelce? sprejel v svoje hleve, dokler si jih nesrečneži ne zgrade.
(Pri občinski volitvi) v Postojini je bil za župana izvoljen g. Friderik Vičič, v odbor pa gg.: Fr. K u 11 i n , trgovec ; P. 1} e z e 1 j a k , c. kr. notar; dr. Deu in trgovec A. D i t r i h.
(Kdo se ne smeje?) Opav.ski občinski urad je kar nenadno pričel proti mestni policiji in izgred-nikom povodom pouličnih dogodjajev z dn6 7. t. m. v Opavi pri sokolski slavnosti preiskovanje. Vsled poznate ljubezni in naklonjenosti mestnih očetov v Opavi do tamošnjih Slovanov ta zadeva |ni mogla priti v boljše roke! Ti ljudje, demonstrujoči zoper dovoljenje češke slavnosti s tem, da so in optima forma odklonili odgovornost za javni red pri slavnosti, ti ljudje — pravimo — hočejo biti pravični sodniki pouličnikov, njim služečih. To je istotako, kakor da bi postal kozel vrtnar ali pa volk sodnik jagnjetu.
(Kočevska nižja gimnazija) šteje nekda 91 učencev.
(Otroka so sršeni umorili) Iz Kamnika se poroča: V Prapretnu za Kalom sta minolo sredo zakonska Koštar pustila polletno hčerko pod varstvom sedemletnega dečka pod hruško na vrtu. Deček je razdražil v drevesu sršene, ki so tako opikali otroka, da je čez nekaj ur umrl.
(Podpornemu drnštvn za slovenske velikošolce na Dunaji) poslal je g. J o s i p Preveč, abiturijent v Kranji kot prvosednik dijaškega odbora v Kranji, 25 gld, reci pet in dvajset gold., čisti dohodek dijaške veselice v Kranji, prirejene 24. avg. t. 1. v korist ,podpornemu društvu." Srčna hvala!
Občni zbor „Zveze slovenskih posojilnic v Celji.) Gospodom, ki se bodo vdeleževali občnega zbora, naznanjamo, da se zbirajo v gostilni gosp. Košer-ja (H6tel „\Veisser Ochs"), kjer je tudi preskrbljeno za stanovanje.
(Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov) priredi jutri zvečer v svoji hiši domačo večerno zabavo 8 petjem, igro in tombolo. Upamo, da se bode zbralo v prijaznih prostorih obilo društvenih prijateljev.
(Prostevoljno gasilno drnštvo v Št. Vidn nad Ljabljano) priredi v nedeljo dnž 5. oktobra ob 3. uri popoldnč veselico z javno tombolo na vrtu dobroznane gostilne „pri Kraljiču". Ker ima društvo človekoljuben namen iu so dohodki namenjeni za napravo gasilnega orodja, pričakujemo, da se bode več gasilnih društev in ljubljanskih gostov vdeležilo veselice s tombolo. Imenovana gostilna bode skrbela za dobro pijačo in postrežbo.
(Staroslovenščina.) Kakor poroča „Zastava", tiskajo se za barsko škofijo liturgiške knjige v slovanskem jeziku, toda ne s ciriliškimi, temveč z glagolskimi črkami. Za to so dali dovoljenje sveti oče Leon vsled prizadevanja črnogorskega kneza in biskupov Milinkoviča in Strossmayerja.
(Dobava kruha in ovsa.) Za zagotovljenje kruha in ovsa za leto 1891 se bodo za preskrbovalne okraje: Gradec, Maribor, Ljubljana, Celovec, Trst in Gorica vršile obravnave, in sicer v c. in kr. preskrbovalnih magacinih v Ljubljani in Celovcu dn^ 1. oktobra, v Gradcu in Trstu dne 7. oktobra, v Gorici in Mariboru dne 14. oktobra t. 1. Pri obravnavah oziralo se bode samo na pismene ponudbe. Natančneji pogoji se lahko slednji dan od 8.—12. ure dopoldne in od 2.—4 ure popoldne pri c. in kr. vojaških preskrbovalnih magacinih ogledajo, dobe se pa tudi proti plačilu 4 kr. za tiskano pdlo pri vseh c. io kr. vojaških preskrbovalnih magacinih, na željo tudi po pošti. — Splošne pogoje in ponudbeni for-malar je pa tudi v pisarni trgovske in obrtnijske zbornice v Ljubljani lahko ogledati.
(Na sv. Višarje) odide zadnji letošnji posebni vlak z znižano ceno v soboto dne 4. oktobra zjutraj povodom sklepa letošnjih božjih potov ua rožni-venško nedeljo Cerkvena slavnost ta dan je na sv. Višarjih posebno ganljiva. Nddejati se je tudi ugodne vožnje na železnici, ker poneha ob tem času občno potovanje. Več o tem v današnjem inseratu.
(Načrt konjske dirke) dn6 5. oktobra 1800 I. ob 2. uri popoldne ua društvenem dirkališči v ^alci. AJ Pričetna dirka. — Državna darila Jednouprežno; enkrat dirkališčiu tir == 1 km. Za kobile in žrebce III. konjerejskega okoliša (savinjsko pleme), starost ne čez 4 leta. Posestnik mora dokazati, da je njegov Konj istiuito savinjskega plemena. Vloga 1. gld; z zgubo vloge. Najmanj 5 oglasil. I. darilo 50 gld., n. darilo 30 gld., III. darilo 20 gl., IV. darilo 10 gl. in vsakemu po eno zastavo. Ii) Dirka plemenjskih
konj. — Državna darila. Jednouprežno; dvakrat dirkališčiu tir = 2 km. Za kobile in liceuciraue žrebce
III.	konjerejskega okoliša (savinjsko pleme). Pri kobilah se mora dokazati, da so istiuito savinjskega plemena in da so v teku zadnjih dveh Itt žrebetile. Vloga 1 gl., katera se nikakor ne vrne. Najmanj 5 oglasil. I. darilo 60 gl., IL darilo 30 gl., III. darilo 20 gl., IV. darilo 10 gl. in vsakemu po eno zastavo. C) Društvena dirka. — Društvena darila. Jednouprežno; dvakrat dirkališčiu tir == 2 km. Za konje vseh dežel in neomejene starosti. Vloga 3 gld.; katera se nikakor ne povrne. Najmanj 5 oglasil. L darilo 40 gl., II. darilo 30 gl., III. darilo 20 gl.,
IV.	darilo 10 gld. in vsakemu po eno zastavo. — Pri dirki veljajo pravila dunajskega dirkarskega društva. Oglasila k dirki sprejemajo se najkasneje do 4. oktobra t. I. pri gospodu Franc Roble-ku v Zalci in so le takrat veljavne, ako se pri oglasilu tudi vloga plača. Posestniki morajo pri oglasilu konje natančno opisati, imenovati iu na dan dirke predpoldne ob 10. uri predstaviti komisiji v Žalskem trgu; ob enem se bode vršilo žrebanje in razdelitev trakov. Vsakakoršua pojasnila o dirki daje društveno tajništvo v 'Aiki. Listi za sedeže na tribiuah dobivajo so do opoldne 5. oktobra t. 1. pri gospodu Jusip Širci v Žalci; popoldne pa pri blagajnici na dirkališči.
T^^Iesrranui.
Dunaj, 27. septembra. Nemškemu cesarju so v častno službo prideljeni: podmaršal grof Griine, polkovnik Bcnko liuzar-skega polka, čegar imejitelj je nemški cesar, in korvetni kapitan Sacbs; v častno službo saksonskega kralja pa podmaršal grof Uexkuel, polkovnik Reinhold tretjega dragonskega polka in major baron Saar.
Pulj, 26. septembra. Cesar je poslal admiralu Sternecku telegi-am, v katerem pozdravlja z veseljem poročilo, da je oklopnica „cesarica Elizabeta" bila srečno spuščena v morje. Nadvojvoda Franc Salvator in nadvojvodinja Marija Valerija kakor podmaršal vojvoda Virtemberški so danes zjutraj odpotovali. Cesar.ski namestnik tržaški se je podal v Trst.
Beli Grad, 26. septembra. Volitve v skupščino so se pričele zjutraj ob šestih. Do zdaj je oddanih vže 2851 volilnih listkov, kolikor jih ni bilo še nikoli. Volitve bodo izvestno jako živahne. Kadikalci imajo večino povsod zagotovljeno. Sporazumljenje z ozirom na prevažanje prašičev je ugodno. Minister Tavšanovič se vtegne v tej zadevi osebno podati v Budimpešto.
Atene, 27. septembra. Kakor poroča „Beu-terjevo" izvestje, izvršila se bode zaroka grške princesinje Marije s carjevičem skoro gotovo pri obisku cesarjeviča v Atenah. — l'o poročilu lista „Ephimeris'' izvršila se bode v kratkem zaroka princa .lurija z drngo hčerjo vojvode Chartreškega.
Vokohama, 26. .septembra. Predsednik odboru vnanjih naselbin je dobil štiri pisma, v katerih se mu preti s usmrčenjem.
Vremensko N|>4»rof*ilo.
Duna)Nka borza.
(Telegratično poročilo.) 27. septembra.
Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16% d Srebrna „ 5'/, „ 100 „ „16% 5% avstr. zlata renta, davka prosta . Papirna renta, davka prosta ....
87 gld. 85 kr.
Kemike marke
88	■ „	25	n
. 107	1.	15	n
. 101		15	»
	n	—	fi
308		—	n
	^	95	r
	n	35	n
55	n	40	n
Št. 17.554.
1
m
f'
Cas
opazovanja
26
7. u. zjuf. 2. n. pop. 9. u. zveč
Stanje
zrakomera T mm
"744 8 745«J 745-9
toplomera po C«Jsiju
17 2 12 6
v »tur
kI. zvh. si. svzh
Vreme
de/, oblačno jasno
■Ih
-g^ S
S « a
2 40 de/,
Srednja tempuratuia 14 7", za 08" niid noniialoiii
Ako sem v Zužembergu v gostilni pri g. Požu zoper zavarovalno društvo banko ,,Slavijo" in gosp. Ivana Hribarja kako neresnične besede govoril, prokiicujeiii.
(1)
lilijo Ifiolilll.
Organist in mbmV
dobi takoj službo. Prednost ima oni, ki je zmožen voditi moške zbore.	(2_i)
Cerkveno predstojništvo v Št. Lambertu
po.šta Zagorje «b Savi. S Zadnji letošnji posebni vlak
: : : : :
v
Trbiž in na sv. Višarje
(2—2)	Z znizano eoiio
odide iz Ljubljane južni kolodvor
V soboto 4. oktobra 1890 ob 9 uri 15 m. dopoldne.
One in dni;»fi narodi)e so ko prej pri enakem vlaku in se razvidijo iz prilepljenih plakatov, kateri se, kakor tudi vožnji listki dobivajo pri odboru za potovanje v IJubljani, Marijin trg št. 1.
HETEL-ov izTimi carhlinem
Najcenejši, najboljši, preskušen, rujavi lesni pomaz
ffTI iU'
varuje trajno -JtJt (ifi—14) pomazane plotove, kolarnice. skladižča, vozove, gospodarsko orodje, tla itd. pred g^njllobo, glivami, oitorjenjem in žuželkami. V hlevih razkužuje.
1 kgr. zaJošča m B kvadratnih metrov. Trcglcil bieiplatno. Kakovo«! I ncpreikoiicno zajamčena. 6 kK-r. 1-50 gld., 100 kgr. 16 gld. z Dunaju.
Najcenejia karbolna kiallna, karbolno apno, kolomaz.
Mihael Barthel in drugovi,
kemijska tovarna v Ratiabcnl in na Dunaji, X. okraj, KepleTgasse Nr. 20.
(Istanovljcna 1781.)
Zaloga imata brata EberI v Ljubljani.
na TDrodai,
v četrtek dn6 9. oktobra 1890 dopoldne ob 10. uri 86 bode v mestni klavnioi postavljeni
plinovi motor dveli konjskili sil
zistem „()tto" prodal potom očitne dražbe
K tej dražbi, ki se bode vršila ol» določeni uri v mestni klavnici, vabijo se kupci z dostavkom, da podpisana mestna občina do dneva dražbe sprejema tudi pismeno kupne ponudlie.
i>Ie«tiia <>l>c-iiui ljiil>ljaii}-4Un,
dne 26. septembra J8'.t0.
MATIJA HORVAT,
čcTlJarskl mojster V ljtlbljani, sv. Petra cesta št. 32 priporoča se v obila naročanja raznovrstnega
za goipode, goapi in otroke,
w katera izvršuje ceno, poSteno, iz zanesljivo trpež-^ nega blaga in po zahtevi od najfinejše do najpro-^ stejSe oblike.	("

Pl
iiTlfic
C. kr. priv.
zavarovalnica
40,758.238-42 227,37l.63l-43
116,904.848-39
23,544.05322
.ASSICURAZIONI GENERALI'
(Občno zavarovalno druStvo v Trstu.)
(Ustanovljeno 1. 1831.)
Jamstveni zaklad družbe . . . gld. Izza ust. je plačala družba škod za > Zavarovalno stanje v oddelku zavarovanj življenja 31. dec. 1888 . Premijski listi in premije, ki se bodo v poznejših letih pobrale v odd. zavarovanja zoper požar . » Družba zavaruje:
1.	na človeško življenje v vseh mogočih sostavah.
2.	Zoper škode po požaru na cerkvena, graščinska in kmetska posestva, stanovanja in gospodarska poslopja in njihovo vsebino, raznovrstno blago, žetve, les in oglje na prostem, kakor tudi zoper škode vsled podiranja in spravljanja, vsled strele, plino-vega razpoka in onega pri parnih kotlih.
Občinam, cerkvam, samostanom, pobožnim ustanovam in graščinam dovoljuje Assicurazioni Generali 20"/,, odpust normalne premije.
3.	Zoper škode vsled prevažanja na blago, pridelke, ladije in druga prevaževalna sredstva mej prevažanjem na morji, rekah, prekopih, jezerih in po suhem s poštnimi vrednostnimi pošlljatvami vred.
4.	Zoper škode vsled razbitja zrcalnih oken in ogledal.
5.	Zoper telesne nezgode na račun prve splošnje zavarovalne družbe zoper nezgode na Dunaji.
6.	Zoper škodo po toči na poljske pridelke na račun »Ogerske zavarovalne družbe po toči in protizavaro-valne delniške družbe v Budapešti«.
B^ Pri zavarovalni stroki na življenje jamčijo zavarovalni pogoji zavarovancu razven drugih prednostij:
veljavnost polic v slučaji samoumora, dvoboja itd. po petletnem obstanku;
nezastavljene police ne morejo ugasniti po triletnem obstanku;
pravica do obnovljenja (tekom 3 mesecev) polic, ki so ugasnile zaradi neplačevanja zavarovalnin, popolnoma neodvisno od zdravja še živečega zavarovanca;
omejitev ničnostih razlogov za slučaj nameravane in dokazane goljufije;
brezplačno razširjenje zavarovalne veljavnosti do zneska 15.000 gld. za slučaj, ko bi bil zavarovanec poklican k črni vojski, in sicer po enoletnem obstanku;
zavarovanje ne preneha mej vojskinim službovanjem za zavarovance, ki so člani stalne vojne ali domo-branstva, ter se v tem slučaji priračunavajo najnižje dopolnilne premije.
Nevojniki na suhem (uradniki vojaške pošte in brzojava, vojaški zdravniki, vojaški živinozdravniki, vojaški lekarnarji, vojaški duhovniki, računski in inten-dančni uradniki) ali vojniki na suhem od feldveblja navzdol ne plačajo dopolnilnih premij, za vojskino zavarovanje do zneska 3.500 gld., ako je polica že tri leta veljavna.
Zavarovalni oddelek na življenje je popolnoma samostojen. Ima lastno premoženje in je od drugih strok tako ločen in neodvisen, da tudi slučajna zguba pri zavarovanju zoper požar ali škode pri prevažanju ne more vplivati na to stroko.
Družba jamči za olajšave, ki se strinjajo z zdravim trgovinskim poslovanjem, tako pri odmerjanji zavarovalnin, kakor tudi pri likvidaciji škod, katere vedno točno izplačuje.	(21)
Glavni zastop t Ljubljani: C. Tagliapietra,
Gradišče št. 4.
Prva kočevska doiiiaj^a obrt
npravitolj»t»o io prodajilnic* Je
s.unb«r»ov, y Llubliani
.uciT" v Ljubljani
se priporoča v izdelovanje najlepiih okvirov za fotogralje m slike. Velika in izborna zaloga kroinikov iz Javorovega leia z napisi (monogrami), grbi, znamenji Itd., tobačnih pip, cevi za smodke in cevi iz višnjevega lesa, palic, sezuvalnikov, pletenic in voz za otroke. Poatreiba točna, uljadna in cena. (3-3)

■t
št. 9,
pripravljena od lekarja GABR. PICCOLI-Ja v Idubljani, Je nplivno zdravilo, katero krepči želodec, mehča, čisti, odpravlja k zlato žilo in odganja gliate. B Sestavljena je iz zdravilnih, v rast-slinstvo spadajočih snovij ter ni nikako I drastično učinkujoče, marveč lahko, de-Elovanje organov urejajoče zdravilo, ka-stero organizmu kar nič ne škoduje, če
se prav delj časa rabi. H Esenco za želodec pošilja iz-Jldelovatelj proti poštnemu povzetju v škatljah po 12 stekleničic za gl. 1-36; po 24 za gld. 2-60; po 36 za gld. 3-84; po 44 za gld. 4 26; po 65 za gld. 5-26; po 110 za gl. 10-30; po 550 za 50 gld.
Dobiva se v steklenicah po 10 kr. le v Ljubljani v lekarni „Pri angeljn". Dunajska cesta, v steklenicah po 16 kr. pi odaja se skoro v vseh tii- in inozemskih lekarnah.	(GO—4)
\
kamnosek
v Ljubljani, Parne ulice
Ilijala tik mesarskega mostu,
se najuljudneje priporoča prečastiti duhovščini v izvršitev naročil vsakovrstnega
cerkvenega umetnega kamnoseškega dela,
slav. občinstvu pa svojo bogato zalogo uajrazno-vrstnejSIh po najnovejših uaCrtih prav lično in Iz različnih vrst marmorja izdelanih
ua^^robuih .spomenikov.
Vse tla tukajšnjem pokopališči stoječe in pri njem izgotovljene spomenike, kateri se vsled nedovoljenega zidanega temelja nagibajo, popravlja brezplačno dvakrat na teto in sicer pomladi in pred Vsemi svetimi.
Še posebej opozarja na krasen, od kajnabtal-skega, kararskega in črnega marmorja izgotovljen
iHr N I> o ni o 11 i u ,
katerega proda po primerno jako nizkej ceni.
Tudi p. n. stavbenim podjetnikom se priporoča v vsakovrstna
^^ starbinsJt a dela,
katera fino, trpežno in ceno izvrči.	(4i
Andr. Druskovič
trgovina z železnino na mestnem trgu 10,
pi-ipor-o^-a po xcl<> iiizl^i ceni
o/vove za okna in vrata, štorje za štokadoranje, saniokolnice, traverze in stare železniške šine za oboke, znano najboljši kamniški Portland- in Roman-ce-ment, sklejni papir (Bachpapite) in asfalt za tlak, kakor tudi
lopo in močno iinrojoiisi
Štedilna ognjišča
fm a|lb jpo^eimcMme del e«
Vodnjake za zabijati v zemljo, s katerimi je mogoče v malih urah iu majhnimi stroški na pravem mestu do vode priti; ravno tako se tudi dobivajo vsi deli za izkopane vodnjake, železne cevi in železoliti gornji stojali, Ukoi-
fr^F:
fmam

.....„,,,
mmM

tudi la lesene eevi iiiesingaste
trombe in ventile in železna okova.
vsake vrste orodja, kakor: lepo in močno nasajeni plugi in plužna, železne in lesene brane in zobove zanje, motike, lopate, rezovnice, krampe itd.
Tndi se dobiva zmirom sveži dorski mavec (Lengenfelder Ggps) za
gnojenje poljn.
Dunajske razstavna srečke
BKS

malo jih je še!
II mtl 14» Hi.
Glavni dobitek
30.0(1(1
gld vrednosti.
že IS®
po 1 j^Ul. pid p. O.	v T^jiil>ljaiii
(3)

11 tsip
brez telefona
le gld. 4*50 ill
Posamezni deli
za napeljavo
strelovodov, hiinili telegrafov
in
telefonov
so vedno na razpolago.
Za dobro, zanesljivo in točno delo jamči, eena je kar mogoče nizka.
Josip Rebek,!
(prej Karol Ahcin) Icljii^^Tirslii mojstei', 13 Francovo nabrežje Igubljana Francovo nabrežje 13.
priporoča svojo izborno zalogo lepo, natančno in trpežno izdelanih
Wir štedilnifo ogoajiSč
okov za okna In vrata; izdeluje tudi	(3)
g.	J^^ železne ograje
[■] v vsakovrstnih oblikah po poslanih vzorcih ali lastnem načrtu in sploh vsa ^ ključarska dela po najnižji cpni.
JdJ]	Sprejema naročila iz mesta in z dežele ter je izvisuje točno, poceni in
zanesljivo.
Posebno opozarja na svojo na Kranjskem največjo zalogo
cl<'ktroteliimiiili proizvodov
i
I i
katera omogočuje najzaneslj vejšo vpeljavo tele^afov in Minib telefonov v
JlJj poljubni dolgosti. Slednja priporo'a Se posebej cenjenim gg. trgovcem in tovar-	iwl
narjem v varstvo pred tatovi in strlio hitrega poslovanja.	V
A	Prečast. duhovščini, veleposestnikom, tovarnarjem in sploh hišnim posest-	»4
r||jj nikom se priporoča za napeljavo
V JUT" sti*elo vodo v,	M
^ katera napeljuje na stolpe, dimnike in poslopja po najnovcšom zane.sljivcm	^
M načinu; popravlja tudi že napeljane pohabljene strelovode, katerih	M [0] zanesljivost preizkuša z navlašč za to naročenim „elektrometrom". (.20-8)
eiiar
Ljubljana
Tržaška cesta štev. 29
priporoča prečast. duhovščini in slavnemu občinstvu
lepo, ukusno in solidno izdelane salonske in navadne lou-d-eue, belo, rujavo, zeleno in slonokoščeno osteklene, ognju prativne
v nairaznovrstaejših oblikah, kakor tudi v.«e v to stroko ! spadajoče izdelke po najnižjih cenah.
Cenilnike poHilfum na željo franko.
Zastopništvo
pri	(40-27)
Vidic & Comp.
Slonove ulice.
Važ;iio	iii l>oliie!
Najl)oljSe in priporočljivo sredstvo proti glavobola, boleznim v ielodou, v prsih, na pljučih, obistih, Jetrah, fl.ilje proti protinu in proti živčnim boleznim, proti kailju, hripavosti, vspeSno za otroke, dojence, prebolele, za ženske pred in po otročji postelji, bledične, krvi-revne sploh slabotne osebe je
T r II k 6 <• A J'j eva
hmelova slad:0feai tea^a,
katera ie najbolje dljetetično okrepčujoče in tečno sredstvo, od mnogih
idravnikov kot »izvrstno« priporočeno.	.
Zamotek kilo te?e velja 30 kr. Najcfne.ie se kupi v zavojih po 4 kile, v katerih so 4 zamotki. Dobiva .se pri izdelovalelju
Ubald pl. Trnk6czy-ju, lekagu v Ljubljani,
dalje v glavnih zalogah lekarjcv na Dunaji: V. pl. Tn^ozy-Ju, 5. okraj, HunUlfurmerstrasse št 113; dr. Otto pl. Trnkdow-Ju, 3. ot/^li tra St 17 ; Jul. pl. Tmk6czy-ju, 8. okraj. Josefstndterstrasse š . M; v Oradoi (Štajarsko): Vendelin pl. Trnk6ozy-Ju, •^"''''■j";/Jfljf
govcih, droguistih itd,, pristne le v zamotkih, ki imajo zgorajinjo oblastveno vknjiženo znamko.
Razprodajaicem dovolim znatni popust.	(7)
a
Premija na svetovni razstavi v Londonu 1862, Parli!nl867, Dnnaji 1873, ParlTO 1878.
Klavirji na obroke za na deželo
Mfdonski krilaNtl klavir, |iiaiiliio (52-32)
iz tovarne svetovno znane tvrdke (Gottfried Cramer) — Willi. Maver na Dunaji za 380 gld., 4(J0 gld., 450 gld., 500 gld., 650 gld., 600 gld., «50 gld., pianine za 350 gld. do 600 gld. Klavirji druzih tvrdk za 280 do 350 gld. IzpoiOjilo klavirjev za na deželo pod naj-ugodnejiimi pogoji.
Prodajainica in posojilnica klavirjev A. Thierfeider, Dunaj, Vil., Burggasse 71.
m

ces. in kralj.
v Dunajskem
dvorni zvonar Novem Mestu
priporoča zalogo zvonov za zvonike, lepo- in soglasne zvončke vsake velikosti in vsakovrstnega glasu.
Za določen glas, popolno in čisto ubranost in blago-glasje zvonov se jamči, kakor tudi z» lepo umetaljno litje in najboljšo rudnino.
Nadnljo priporoča jarme in druge reči za zvonove iz kovalnega železa in iz lesa po svojem najboljšem in pri-znatom sistemu za lahko zvo-njenie
Naročeni predmetje izvršujejo se naglo, cen6 in z najugodnejšo plačilno pogodbo.
L. 1838. ustanovljena tovarna je prodala že 4710/,vo-nov,kiso tehtali 1.272.800 A-j.
Odlike: Zlati križec za zaslufie k krono 1. 18S7., „(lve n-cfinji za napredek" dobljeni nn diinajnki ure-torni razstari 1873. 1. za
------____zconovc dunajske votirne
cerkve. Odlika zlate svetinje na dunajski ohrfnijski razstavi 1880.1, in častne diplome na obrtnijski razstavi lti89. t. v Budejevicah (BndKeis) itd itd. I c/nt tega mnogo priznanj za izvrstne izdelke.	((24—17)
Lepoglasne zvončkulje s štirimi zvončki za zakristije po 25 gld in višje. Lepoalasne altarne zvončkulje od alpalia s štirimi zvončki po 14 gld., s tremi po 11 gld ; od medi (mesinga) s štirimi zvon"ki iio 10 gld., s treim po b gld. Obrazci in ceniki .se j>o.ši/J«J'> brezplačno.

Ravnokar je izišla knjiga:
TAXIL:
Izpovedanja
18 [lol 8».
Iprostomisleca.
Cona 60 kr, po pošti 65 kr.
Dobiva se
V KfdolUki Buh vtinil v Ljubljani.
M
Trgovina z železnino
Albiii-a C. Aliciii-a |
v Ljubljani, Gledališke ulice št, 8,
priporoča svojo bogato zalogo poljedelske};-" po.sebno plugov, lepo in močno izdelanih po iiajiii/Ji ceni, plužnih delov, motik, lopat, amerikanskih gnojnih vil, prav lepo in lehko i/Alelanih, a poleg tega vendar trpežnih, zobov za brane, žag za na vodo, pil za žage, delov za vodnjake, mesingastih plošč za komate, potem rož, steselcev, os, zavomio za vozpve, okov za vpz6 itd., šin za kolesa, podkev, cokel, konjaJuh ^Ijev, slokih žag, kos, srpov, slamoreznih k^s, kli^alnega orodja, sekir, cepinov, železnih grabelj.	;^8-20)
Stiiro	uicsiiuf, hnkev, hosihtr, cink, ^
Mi inec Icupuje se veduo po najvišjih cenah, '^ff	^