gt. 26. V Gorici, v torek dne 31. umrea 1903. Letnik V. Izlutja vsi I'i'k i ii .so bo to uIj II. mi |ni'i!|Ki| I ,|. /.;i incstot'-r ui. H. uri pp. /a ili'AHn. Ako pa zvct-Vr. Stane popoštiprcJHMiuii iili v (iorici n;i dom poSiljan cclolt'tnoH '<. polh'lno \ Km cMrtk'tiio 2 K. |'nnl:ij:i si; v tiuru:i v tu- biikariiiui Sch war/, v Snlskili uli.-ah Jt'l lcrsitz V Nunskili uli<:;if> in L.-- buo na Verdijevem tokalisMu po H vin. GORICA (Zlutrftule i%» se račurnjo po petit- vrtitah in sic*t ako se tiskajo lkrat po \t vui . 2-krat po 10 vin.. 3-krat po b vui. Ako v večkrat tiskajo, raču- iiijo s* po pogüdbi. IzdniutHj in odfjovortn uredmk Josip Mai'uslc. I -ka ,,Narodna tlskarna" lodgov. J. Marusicj. / «I r /. <• I i- -J!) Ill.UCi l'JDii. Nenioralnost in neznacajnost v po- litiki je v naših dnch dospela «lo nekega vrhunca. tli«. vi.^<* skoro veu n<; more. V p o 1 i t i k i je vsi! g n j i I o ! Tako zanioreruo po pravici vzklikniti v očigl^d dogodkom na politicrwin obzorju nas li dnij in sram bi moralo biti sled- iiji-^ii, ki se peča s politiko, ako bi ne IhIu vi'iidar se častnih izjem, ki smatrajo politiko za to, kar v resnici je, natnree za manil'eslacijo lino racunajocena t'lo- veikc^'H duha in post e n o egoi-tic n« kombinacije. Kakor nas uec dogmlki. ni rloveAka prupalosl zares na nobcneui poljn takn napreilovala kakor v politiki Tuko dal»'<"' je prisin, du s<» politiko izrabljH v najbolj uinazane narnrn»*, kar sc jih v cloveski liru/.Iti liajti more \)& *o do tc^a pri- prauli ra/.i'ii n»'(.«-'lni dementi, ki so svoj iiiiiH/.Min sMi'itcr upnli doscči jedino .> s politiki», trtüi natn m trcba poudarjati svtijmi iituteljetn, ko iniaiiiD lias na G >- nskrin in v s'oven^kein inborn najpr.-t- nejH dukaz, kakr vr-ilf iti^11nki >o «¦* opriji-li politik«* v vr»'sniO»'iijf svojih i'ilj»*v Nu. dan«'s iliriio numo l'»kalmh u'1» ri^kili raziiHT, v kntenh jc v tcku zadnjih trch 1st /. izvr.^tn»' mtraui iia^rninadiMH'^ii toliku poliliviM'^a cUHiislva, da nas dhidt* žalo.st, ko o t«*111 inirtlinio, dan«?H sr poOajmo s [o vrsttj politikw na ^irjern poitiOncin obzorju. Prnl oč-ini mo nani do^odki v Bu- diuipesti — d(j^odki, ki tudi za nai .Slo- vane niho br*'z pomena. Na Madjarskt'iu j<* -tranka takozvanih Kosutovcev, t. j. pripadnikov unc^a slo- vari>kt'^}j rrnt'K'Hta Lajo.^a KoAut«*, ki }v sprt'iiicml s\djc sluvan-kd iiih« v mad- jar.sko rKus>ultr', a jt* svojo slovansko nurov'nost prenn-nil v niadjar.ikn. Kaj je tc^a Olovcka zupdjalo v narodno izdaj- stvo, ni ba.š ziiurio, all z'iano je, n čmi je pokazal svojc iziiajslvo. Dokler ni bilo za Avstrijo toliko nesreciu'K'a dualiz,ma, ki je delo Hismar- cko\o in katcri dualizem je bil ustanov- Ijen v nanien, da se zatrc in uniči v«*- lik del Avstriji zvestih Slovanov, tako dolgo so bill Ogri tudi vec ali inanj dobri Avstrijci. Ali nemška politika, ki je žo tedaj stegovala svoje dol^e prstc po nenemški posesti, ni mirovala, da iz- takne sredstvo, kako bi Avstrijo ud za udom priklemla k usredri|i NemOiji, ki jö bila .4e nekaj lot po Napoleonovem po- razu 5e vedno ubo^a kolonija v sredirii hivropo. Tcj nein^ki politiki ho bili od nekdaj trn v peti S I o v a n i. Na 0#er- ykem je v sedrnograSki pokrajini bilo že od davnih Oasov nasoljenih nokaj tija privandranih n<*m.4kib obrtnikov, katerih kolonija sc jc innožila od leta do lela takt? da je postala pola^oma rnočen •«*- staven del O^erske. I'riAel je Bismarck Njegov ojstori polled je takoj spr<*vid»'l. da Ms iz teh Hodriio«r«Akili nfMiiskih obrt- nikov, d;t ncknj posebrietfa uarediti za i vcliko m'miko ntvar A!i na poti ho inu bill o^cr.ski Slovani. a n*1 samo o^'-rski j Slovaki. niHrv»«c' lull sosedni llrvatje. Hitro jp spo/.nal. da je najbolje O^^rsko odct'[)jti öd Av-trijc in jo pTstaviti ^na lastfic no_'-'- Kaj pa je bilo dorniAljavim, i sanjavini in v -vnj»» „vitrAtvo" zaljublj»*nirti ! Madjarinn ijubsc^a. n»'^o slisati o nldoradu bujne [lolitun»' samo^tojnosti! lj*lo 1M4H jr tnrt'i [hiim.Mo t'Tiifij lein nudani in N-t't l.^tiT jib j'' upolnilo v polni rneri N: t > t a 1 j»* duttl:/.»'Mi O/JT^ka \i> bi IH lo^cna od Avstnj'v po^tala j*' ^arnostojna. — ti)ila priznat. morajo O,^ri, da v njih ' la^tiio n.'- v »• politik e, do one^a ra-a niso smt'li na O^'TskerM pridobivati zem- Iji^Oa 0-1 one^a ra^a sp j«> j»"la mno2iti žid"V«ka [losest. V komptMuacijo tp^a. da ; Madjari izdaio zakon, ki bi dovoljeval ' zidniii prid>>bivMti posest. so jirn ti zaj^o- tovljali popolno nacijonalno samostojno-tt , in tfOspodarsKo neodvinost od Avstrijf K" jc bil tak zakon dospžcn, rast!>"> je panmadjarsko po židih upeljano časopisje kakor ^bo po dcžju in v tern časopisju sc j«' na VM* prett'^e ^ČPK^talo madjar.-ko Nanioljubnost in zajedno huj-kaio zopcr Slovanc, dočim s»x proti Ncmroni ni črh- nilo Aal besedicc. V tcb casib j«' lastel inadjarski sovini/.«Mn do neb a vi>oko in Oez nur jp nastala ideja o veliki Mad- jarski, ki bi naj se^ala od karjia^skih snež- nikov do jadranskib obül. TVj id«*ji se je usunžilo vsi* karkoli je bilo pristopno — židovskernu denarju in najbrže tudi pruski marki. In tej ideji se je usužnil tudi Lajos Kossuth ter delal zs njo z dušo in telcsom. M <0- nobiti Slovaks in Hrvate, to najvecjo za- preko v.senem^ki politiki, a mej tern pu- atiti ivobodno roko in čaa «.edmogra.Tkim Nerncem. dn se na tibern in a k o r o neopaženi, razvijejo v močen političen laktor, ki bi naj po/.oeje postal nevaren celi Madjar^ki l)a jM Hnmarck zadel v črno, to se vidi danes, ko sc je ob nasilstvu mad- jarske^a kosutizma proti Slovanom, p a n- i> e r m a n i z e rn na O^erskem, tako močno razvil, da i^a vsi madjar-ki re^nični äovi- nisti ne r/ior^jo več iztrebiti in da resni možje ne morejo npoznati več, ali služijo Kosutovci vec madjarski, ali ve<5 Rermanski stvari. Kno pa ostaje resni^no. narareč to. da je stranka /ido-Madja;ov t.j. Ko- sutovcev. stranka, ki je z^ubiia ves sram in v«o poblid-no moralo. To je ta stranka najbilj pokazsla pri zadnjih dernonstra- cijab o pnliki obktnice Košutove smrti v Uudiinpešti. In kakor je in zndčilno za ono po- litiko, katere zastavonosa je vsikdar podlo židov»tvo. nastopila je tudi tu nahujskana ponnlovanja vredna in nepremisljena m 1 a d i n a v prvi vrsti dijastvo, da a hrupniini >lemon«tracijarni porazi na- 1 sprotnike fip^zicije Tej strnnki je šlo I najprt^ 7f nikdar prej ni tako ! odločn i nastopil pr>>ti revolacijonarcem, kakor sedaj Nemoralnost teh ljudij je sta celc tako dalec. Ja je simulirala pred ! javnostjo -inrt dvel. dijakov, ki bi naj i bila padla „kot žrtev policijske 3urovosti-, i dočim je dokazano. da je vse goia lal ter da omenjena dijaka hodita zdrava in vesela okro« in še dalje dernonstrujeta. Ali tndi v zbornici niso Kosutovci motfli proti Szellu doseči drugega nego da so i uprav ci^anskim hrupom prekri- ea.li njegov j;ovor. Ali tudi njih najnuj- nejši želji, da Szell odstopi, ne bode vetreženo, marvec državi in narodu ne- varna stranka prekucuhov bode v svoji propasti zapustila prepričanje, da je vsaka stranka nasilja zajedno tudi stranka k r i v i c e. Nas bi nemoralnost madjarskih Ko- šutovtev ne zanimala posebno, a jedno jt\ kar rnora obračati našo pozornost na to stranko in to je sovrastvo te stranke do Slovan ov. Baä te dni je jeden najodliönejäih Ko^utovcev, Koloman Thaly (kdo ve, ako ne prej kak nemski Thalrnannli v ogerski zbormei strastno poudarjal potrebo pri- klopljenja Ualmacije k Ugerski v Hrvatom sorražnem smislu Ta človek je dejal: ..Dalmacija v ekonomičnem smislu ne odvaga najboljSih hrvatskih okrajev, toda Madjari rnurajo delati na pomadjarjenje Dalmacije te iz jedino onih ozirov, da se Hrvatora jedenkrat za vselej prezenö sanje o trojedini kraljevini H r v a 18 k i"4. Besede tega KoSutovca so nam torej , jarestvo za to, da je stranka Košotovcev, kakor splob vsaka stranka, ki dela z na- ailstvom, stranka krivičnikov. Politiöni pregled. Proracunski odsek V petek si je proracunski odsek razdelil med seboj različne referate. Pro- račan«ki odsek je vzprejel tudi načrt zakona. po keterem se odpravijo urad- niške kaveije. Ta zakonski načrt bil je vzprejet s spremembo, katero je zahte- vala vlada. in se glasi zadnji para^raf tako. da stopi načrt v veljavo tisti dan, ko bo raztjlašen. Nemcl o Madjarih. Pretekli teden je v neškern državnern zboru Velikonemec Hasse hudo na- padel Madjare. Govoreč o položaju Nem- cev na Ogerskem je dejal, da se Madjarov v trojni zvezi ne sme precenjevaH Mad- jari sami pozabljajn, da so le mal. nft- ¦ znaten del narodnih mas v trozvezi. Mad- l jarov je samo borih 7 milijonov. dočina znaša stevilo prebivalstva trozveznih držav 133 milijonov. In vendar se Madjari po- našajo tako, kakor bi bila od njih od- visna trozveza. Mogoče je bilo tako dokler, so se stari Madjari zavedali, da je Ogerska vzrastla na podstavi nemške kulture. Danes pa teh Madjarov ni več in sedanji preganjajo Nemce in streme za tem, da poätane Ogrska nekaka nacijonalna država. i Socialist Ledebur: Piav kakor panger- mani!) To pa si mora Nemčija zapomniti za slačaj, da bodo Madjari potrebovali Nemčije. iKdaj pa. to bi pa*m i radi vedeli. Morda proti Avstriji, ali Kusiji? Op. ur.i Da bi besede tega pangermana nekoliko ublažil, je kancelar Bülow pri- pomnil, da ne gre tako govoriti o državi, ki je z Nemčijo skozi toliko let tako , tesno spojena, ker Nemci nimajo pravice ^sic!) kritikovati notranje odnašaje drugih držav, ko so tudi oni najodločneje za- branili tujo kritiko. Taka kritika da od- tujuje Nemcem simpatije onih krogov, i n a katere je mogla nemška politika dosedaj račanati. Ali sta ta dva Nemca s temi svojimi govori hote ali nehote povedala več, nego je dobro vedeti, o tem viri moltfe. L1STKK. i I Po üvinkih k pameti. j Ceäki: V. llliaku. j (L>alje.) Žli so po poljaki poti, prišli do glavne ceste in lu reče Gabič sam: „Vrnimo se, ženske bi si oči izjokale; to pa nič ne pomaga, saj no greste v smrt. Idi sein, sin, poljubi me pa idi z Bogom". Zdravko pristopi ter poljubi očeta. Mati mu ukaže, naj mu poljubi še roko. Ko je bil to storil, hotela je mati, naj ga oče se blagoslovi se sv. križem; ali to je pripustil materi, češ: da to njej bolj pristoja nego njemu. In blagoslovila ga je pobožno in go- reče. Tudi Sirkova je hotela to storiti avojemu sinu ; ali ta jej to zabrani, čeS: ,.Jaz sem že prevelik za to". Nagloma jo poljubi, se poslovi od Gabičevih in Htopa dalje po cesti. Zdravko se je vendar razjokal, ko mu je visela mati ob vratu in Ra je pri- ' poročala Gospodu Bogu. Poljubil jej je tudi roko, objel njo in sestri tor korakal za Ivanom. Doletel ga je. -- Ivanu se je mudilo in Zdravko ga je komaj do- hajal; neki človek je prihajal po sitezi, hotel ju je preteči. — Ivan bi se bil kmalu spustil v tek. To je bil bukoviški krčmar. Že od dalee je kričol: „Stoj, pobač pobalinski, saj mi ne utečes; na železnici te vendar dobnn, predno odide vlak, in tarn ti na- pravim lepo cast". Ivanu ni ostaln drugega, nego da ga je poeakal. Ta pride ter ga tirja, naj mu plača dolg, ter se ardi: „Potep, vče- raj si rekel, da odideä ob devetih in zjutraj da mi prineseä denar, zdaj pa utekaä le ob treh in äe loviti te rnoram". Ivan pa se je hotel postaviti; rekel je, da je ta dolg mati prevzela in da ga že plača. Urupil se je, da lahko plača, ter potegnil iz žepa dve listnici, vzel iz jedne desetak in še druge papirje, pa kričal: „To bi vam takoj dal, ko bi ne potreboval za pot; na Dunaju imam več denarja, ni se vam bati za to malenkost, če je ne da mati, za teden dni jo dobite po pošti od mene". „Mati nema ni<5, tebi ne verujem", srdil se je kremar in hotel vzeti Ivanu denar. Zdravko je poznal ono listnico, v kateri je bil denar , bila je njegova in tako tndi denar. Moral se je torej ogla- siti in dejal je: „To so mu dali oče in mati, da naj shrani, da nie bo vzdržaval na poti in da mi du nazaj na Dunaju, kar ostane. Tega mu ne smete vzeti, oče, naj plača iz svojega". „Ko bi imel kaj svojega", reče krč- mar in mu ukaže, naj da v zastavo uro. Dal mu je slabäo ; krčmar jo po- gleda, vidi, da ni toliko vredna, kolikor je bilo dolga, in hotel je imeti ono boljšo. Moral mu jo je dati. In krčmar ga je izpustil z besedami : „Zdaj pa le idi ; ali to ti povem, da tega dečka ne osle- pariä, kakor si hotel mene. Oče je po- grcäil, da ti ga je izročil, in pogresil je, da je tebi vročil, kar mu je dal na pot". Na to je opomnil se Zdravka, naj bode oprezen t njim in naj hrani svoj denar. Ivan je bil že nekoliko korakov naprej, mahal je s palico po zraku, obr- nil se ter kričal proti krčmarju : „Ali tega ne pustira tako, ko pridem spet v Bu- kovico, vam bo slaba pela". „Da, pobač", reče krčmar, ..po od- gonu te pripeljejo; za to sem porok in potem se ti bo slabo godilo". ,Jaz nisem več deček", zareži Sirek nanj, „prepovedujem si, tikati me; saj nisva pasla volov skupaj!" „Se ve da ne", smejal se je krčmar, „ti niti krave nisi pasel nikdar nego le kozo. Bodi vesel, da te tikam in te ne dam zapreti, in glej, da kmalu izplačaa svojo uro". Še le tedaj, ko ga krčmar ni veö 8lišal, je Ivan prav zmerjal. Hotel se je pokazati pred Zdravkom, mahal je s pa- lico po drevjn in grozil, da tega suro- veža že ubije. Prideta na zelezniäko postajo. Ivan plača za dve osebi, in Zdravko je videl, da je vzel iz njegove denarnice. In opo- Polltlöna potovanja. Te dni je odpotoval nemSki kanoelar Krof Bülcw v Italijo in se snide l ita- lijanskim ministrom za zunanje zadeve Prinettijem dne i aprila. Na svojem po- vratku v Berolin obiSče gröl Hülow tudi np' *a ministra za zunanje zadeve grofa Goiuhowskega. Ruttki car v Moskvl. Te dnt odpotuje carska dvojica v Moskvo, kjer ostane dva tedna. Car vz- prejel Lo pri ti pnliki deputacijo kmetov. kateri bode obrazložil veliki pomen reform v prid kmečkega stanu, ki vstopijo v kratkem času v veljavo. Rusija in v nji žlvečl tujci. Nemski listi se jeze., da je začela ruska policija gledati na prste tujcem, nahajajoci'n se na Ruskem. Posebno se jim zdi gnlo od ruske policije to, da s paznim očesom zacleduje tudi konzularne uradnike lujih vlastij in pa posebno čast- nike, prideljene tujim poslaništvom. Z ozirom na dobre prijatelje, katere ima Rusija posebno pa v Nemcih. mislima mi. da ima ruska policija popolnoma prav. Püloiaj v Start Srbijl. Srbski „Zastavi"* poročajo: Arnavti \7 Heke, Malasije, Rugava, Gusinija itd. so imeli te dni shode. Sklenili so, da kristjanov ni jemati v službo in da se ne sme snovati več ruskih konzulatov v Arnavtluku, Arnuvti se raj^i do ladnjp kaplje bijejo nego bi dnpustili ruski upliv ali da bi izročili orožje. Prisegii so pnpolno udanost sultanu. — \z teh »rnavtskih sklepov se mora sklepati, da le t^daj bi bil v stari Srbiji mir in red, ako bi se Arnavti razorožili. — Avstrijski konzulat v Mitrovici se u«tanovi v kratkem. Kongregaclj»ke »ole na Francoskem. Kongregacijske sole, ki se pečajo s poucevunjem postranskih predmetov. za- prejo se s 1 julijem t. 1. One pa. ki se pačajo z elementarnim poukom, zaprejo se šele po stirih in več mesecih Pesnik Coppee izda te dni v več miljonov iz- tisih manifest na francosko ljudstvo, v katerem bo hudo grajal vlado zaradi razpusta kongregacijskih žol. V predmestja Grenelle v Parizu je v petek 1000 delavcev demonstriralo za katoliške redovnico in proti namerava- nemu iztiranju istih. Francois Coppee izda oklic na francosko ljudstvo proti vladni nameri. Vladni krogi 3e boje, da se na mnogih krajih vzdigne ljudstvo v brambo zatir.uiih redovnic in pride do knavih bojev. Stališre vlade je z vsakim dnem bnjj omajano. Liudstvo ne mara brez- vf.Tskih vladnih šol. Čuje se, da vlada ne namerava takoj razpustiti in iztirati redov, ki imajo v rokah poduk, in je do- volila /a to daljši rok, kor se boji splošne revolucije. Katoliško dijaštvo v Parizu je v petek pred zbornico priredilo demon- stracijo v korist kat^liških redo?. Dogodkl v Macedonljl. Zadnje dni je prišlo zopet do raznib krvavih spopadov med ustaši in turžkimi vojaki, in sicer v kosovskem vilajetu pri vasi Karbinci ter v sandžakatu Seres pri vasi Demir-Hizar. Na obeh ßtraneh je bilo vpč oseb ranjenih in ubitih. Iz Beligrada se poroča, da so dobili reservisti prvih treh kategorij obvestilo, npj bodo pripravljeni, ker je mogoče, da se pokličejo pod orožje v najkrajäem ča.su. Da bi se rnacedonske ustaäke čete strože nadzirale, kakor tudi ?,ato, da bi se zabranila ustanovitev novih takih Oet, je odredil Hilmi paša, da ne srne biti nobena vas več kot tri ure oddaljfcna od okrajnih uradov. V ta namen je do- ločeno, da se osnuje po raznih vilajetih več novih okrajnih uradov. Priäli sD v vilajet Janine grški du- hovniki, ki so pobirali za bv/.ji grob. Ti (iuhovniki so pregovarjali arnavtske kri- stjane, naj se ne puntajo proti Turčiji, kakor delajo to Maeedonei, ker je sultan obljubil, da odstopi Kper Grski. Med Albanci je na^tala velika raz- burjenost, ko so izvedeli. da so bili al- banski prvaki, ki so se nahajali v zaporih, odpeljani v Malo A/Jjo, mesto da bi bili pomilosčeni. Pretekli teden so našli blizu Želez- niske postaje Dernir Hizar pretrgano br- zojavno črto in sicer kakih 200 metrov na dolgo. /ica je bila ovita okolo jed- nega brzojavnega stebra, ti na koncu žiee bilo je pripeto pismo naslovljeno na sultana. V pismu. ki je bilo podpisano od macedonskega odbora, je stalo, da hočejo ust:i^i uničiti vse z ognjerr in rnečem, ako se ne izvedö reforme na bolj svobodomiseln način in ako ne pre- neha Tnrčija s tran^portom svojih vo- jaškiti iol. V Ueligrad je že dospelo žest milijonov patron od onih deset milijonov, katere je Rusija podarila Srbiji. Patrone je izdelala neka virtember^ka tovarna. Domače in razne novice. ^ašim oenjeuini naro^- iiikoui. - Z daim^njo stevilko iino dokotičali prvo četrtletje. l.epo število ^ospodov naročnikov je storilo svojo doliinosl, poruvnavAi tiaručtiino: a vendar je se mno^u onih, ki su zaostali / naročiiino za tekoče in celo se za p r ej ž n ja I e t a. Te turej Liljudnu piosimo, da se v kratkem odzovejü. ter vse zaostalo poravnajo. Nndvojvod* Fraae Ferdinand. — Naž prestolonaslednik nadvojvoda Fran Ferdinand pripeljal *e je v soboto popoludne na parniku ..Wurmbrand- v Pulj s svojo soprogo kneginjo Hohenberg. Vzprejeli so ?a tarn predstojniki vojaJSke in civilne oblasti. Nadvojvoda Franc Fer- dinand prišel je iz Gruža ter je bil oblo- fien v admiralsko obleko. V mornarič- nem kazinu bili so mu predstavljeni visji častniki mornarice. Potem si je ogledal nadvojvodamornarični arsenal. Po obedu. h kateremu je bilo povßbljenih več od- ličnih oseb, se je nadvojvoda s svojo vi- soko soprogo odpeljal proti Dunaju Potrjen zakonski naert. — Nje govo Vel. cesar je potrdil zakonski načrt glede uravnave potoka Birsa (Versa), kat^rega je v svojem zadnjem zasedanju sklenil naš deželni zbor. Umirovljenje In imenovanje. — Podadmiral Berghofer je bil, kakor poroča „Wiener Zeitun)?", te dni umirovljen in je dobil pri ti priliki naslov tajnega svet- nika. Kontreadmiral grof Montecuccoli pa je po istem viru imenovan za načel- niškega naraestnika pri mornaričnem od- delku v vojnem ministerstvu. Za ,Šolskl Dom" je doälo našemu upravništvu: Omizje štirih oseb, oatanek računa K 101; „Zamorec" požrl je pri č. g. iv. Rurinčiču, kuratu v Medani, R 10. Srčna bvala! Mesto vstopuiiie k veneliri ,,Žen- ske podružnice družbe sv. (irilA in Metoda v Gorici" dne 22. t. m. so do- poslali g. dr. Andrej Lisjak b K; g. dr. Gregorčič 8 K; g. Humar 4 K; g. Hribar 2 K; g. Žagar 1 K; mesto vstop- nine k veselici dne 29. t. m. so poslali g. baron Winkler 10 K; g. pros. Berbuč 40 K; g. prof. Ivančič 4 K; g. Pies v De- vinu 5 K. Iskrena zahvala! ,,P«'P«»lka'*. — V nedeljo popoludne se je v dviirani goriske ritalnioe pc.no- vila vprizoritev „l'epelkc", ki je po mneuju mnogih, i^e skoro bolje vspela nfgo prvi krat. Žal. dn ni bila predstava bolje obi- skana. Za tak krasen užitek ni pač dana prilika vsak dan. Zato pa bode marsika- teremu žal. ila ni porabil te prilike. Sieer je res, da je prišla ponovitev ,,FVpelke" nenadoma i:i mnof;i so zh to zved<»li Se komaj v nedeljo zvecer. Naj si bo temu pa kakorkoli, bil je gmotni uspeh zabave venderle povoljen. /ahvala. — Podpisano načelništvo si žtcje v dolžnost, izreči svojo najiskre- nejšo zahvalo vsem spoštovanitn damam in ijospodoni, ki so se lako prijazno od- zvali njenemu klicu na sodclovanje, ter s tako požrtvovalnirn trudom pripomogli k sijajnemu uspehu zadnjih dveh prire- deb; in gotovo pritegnejo tej zahvali vsi udeležitelji teh dveh krasnih vecerov, ki sta jim nudila slasten užitek, prinesla znaten dohodek v narodno korist, in bila na čast goriškim Slovencem. lmenoma bodi zahvaljeno neumornemu pevovodju g. 1. Mercini in üastitim pevkam, met! njimi v prvi vrsti solistjnj>un gospej Irmi Fon, g.čnam M. Hafner, Kl. Hrovat n in M. Rupnik, kakor tudi spromljevalcu na kla- virju, g. VI. Premrou; g. prof. Gvai/.n /,a umetniäko pripomoč pri pripravali na oilru ter sestavljanju živih podob, gčni Bagnalasta za mimiena navodila; g. Krn. Klavžarju zn deklamovanje; gosp. Makucu za spretno izdelovanje tehničnih potreb- sčin in izvrAevanjc sprememb na odru ; gospodom Ürufovka in dr. za udeležilev pri živih podobah; konečno častitim pod- pirateljern stvari v gmotnem oziru, tako kupovalcem vstopnic in sedežev, nadpla- «evalcem in doposiljateljem prispevkov. Bog jim plati! V Gorici dne 29. marca 1903. Nučelništvo ženske podr. sv. C in M. Otroski vptec v Devinu. — Žu panstvo devinske občine odpre tekom tega meseca javen otroški vrt v lastni hi^i v Devinu. Upravo in oskrbovanje vrtca prevzame občina sarna. Troski se pokrijejo z radodarnimi doneski in even- tuvaln: primankljaj iz občinske b'agajne. Predsedništvo društva „^olski Dom*' v Gorici je. v to naprošeno, dalo občini na razpoiago drušLveno v Devinu nahajajočo se äolsko opravo in učila za otroski vrtec brezplačno. Vrhu tega prispeva družtvo letos k vzdrževanju tega vrtca z zneskom 100 krön. „Sooa" in uarodno izdajstvo. — „Slovenec" je dokazal z dokumentom, da je prodala kranjskn narodno-napredna stranka slovensko narodnost. Iz objav- ljen^ga pi-sma barona Schw^gla je narn- reč razvidno, da je obljubilo vodstvo sl )venske narodno-napredne stranke ba- ronu Schweglu, da se tržiški Slovenci vzdrže glasovanja pri občinskih volitvah s pogojem, da volijo tržiški Nemci dr. Ferjančiča v deželni zbor. Ta srarnotni slovensko-nemäki pakt se je tudi izvräil. Ferjančič je zmagal svojega slovenskega protikundidata tudi z glasovi nemäkih Tržičanov in pri zadnjih oböinskih vo- litvah v Tržiču niso Slovenci zmagali v prvem volilnem razredu prav zaradi tega, ker so se trije slovenski volilei vzdržali volitve Tako je izdala slovenska stranka slovensko občino v nemäke roke. Na- rodno izdajstvo je očividno, kajti Žrtvo- vala so je sloven^ka obmejna občina, da bi bila zinagala pri deželnozborskih vo- litvah oseba g. dr. Kerjnnčiča sloven- skega protikandidata župnika Žpendal-a. Po objavi Schvveglovega pisrna si ne upa niti „SI. N."' več tajiti sramotnega pakta kranjskih „naprednjakov1 z našimi naj- nevarnejsimi narodnimi naaprotniki; le „Soča", ki je nedavno obžalovala, da ni na Slovenskem tal za brezdomovinsko socijnlno demokraeijo, ne vidi narodnega izdajstva v tem nesramnem barantanju z narodnimi interesi ter drzno laze, da se ni pri zadnjih občinskih volitvah v Tržiiiu vzdržal noben «ilo^enski volilec volitve. Kdi) bi si mislil ^e pred potnajstimi leti, da se bo sirila po Slovenskem taka korupeija ob molku raznih alovenskih listov, da bo mogoOe v sreu Slovenije grdo narodno izdajstvo, katero skuäajo korumpirani slovenski listi že celo za- ;rovarjati! Kam pa / njiin ?! — Nekateri menijo, da bi bilo dobro, ako bi ga vz- prejeli v opazovalnico kake norišnice, dnigi pa pravijo, da bi bilo najbolje, ako bi ga poslali v Klavžol, katnor ga je nje- »ova mati že pred leti večkrat poiiljala. Brczovo olje, katero je njegov sedanji prijitelj dr. Tavčar svoječasno priporočal, bi danes pri njern ničesar več ne izdalo Tako zdravilo je danes zanj preäibko. Pa kaj si borno belili s tem glavo mi, tarn ga imajo kolovodje narodno napredne stranke in naj store ž njirn, kar se jim pitljubi, namreO l onim A. G k, ki je napolnil zadnji dve številki dr. Tumo- vega glasila „SoOe" z gradivom, ki do- kazuje, da je c'Iovck, ki je v stanu kaj takega napisati ¦- ali zrel za Klavžet ali pa, da je skrajni cas, da se mu preii5čejo inožgani. Tr^ovska /horuloa uoriSkn iu naii vinorcjci. ¦— Ni potreba, da pov- darjamo velikansko skodo, katero je pri- nesla zloglasna vinska klavzula nažitu vinogradnikom 0 torn govorilo in pisalo se je že toliko po listih, razpravljalo w. na shodih, v deželnih zborih in celo v paHamentu. Kakor je znHno, bliža se c'as, ko bode treba sklep»ti s tujimi državatni nove trgovinske pogodbe, in taka pogodba sklepala se bode tudi s sosedno Italijo. Halijani, prepricani o velikanski koristi, katPro jim donaša znana vinska kluvzu'a, trudili se bodo na vse kriplje, da bi sp ista zopet ponovila, ceravno je upanjp, da je prišla na^n vlada konečno vendarl« do prepričanja, d t se mora uvozna ca- rina na inozemska in posebno na itali- janska vina na vsak način povišati, ako se noče popolnoma uničiti obstanka pre- bivalcev istih dežel, v katerih je vinski pridelek glavni pogoj tega obstanka. Med te dežele pa spada neoporet-no tudi naSa gori.^ka dežela Vsakdo bi torej mislil, ih se ne bo med nami našel niti jeden pa- meten človek, kateremu je količkaj pri sreu blagostanjo svojih sodeželanov, ki bi zagovarjal ornonjeno zloglasno vinsko klavzulo, ki je rodila našim vinogradni- kom že toliko zla. Pa čujte in strrnite! Naäel se je pri nas ne le jeden človek. marveč našla se je cela korporaeija, ki bi rada spravila naše vinorejce v äe večjo nesrečo. Kakor čujemo namreč' \t prav verodostojnega vira, je sklenila go- riška trgovska zbornica v svoji zadnji seji, delati na to in sicer, da uvozna carina na tuja vina ne sme znaSati v bodoče nad 10 K na jeden kvintal vina ter da naj zloglasna vinska klavzula ne le ostane, marveč, da se dovolijo itali janskim vinom pri uvozu še večje olaj save, nego so obstajale dosedaj. Naša dol žnost nas veže, da opozorirno vse naše občinske znstope in drustva na ta sklep trgovske zbornice, proti kateremu naj brez odloga glasno in jasno protestujejo. V prvi vrsti pa je poklican naä deželni odbor, do katerega naj se starasin-tva obrnejo, da na pristojnem niestu sprego- vori odločno besedo ter da pravočas:*o opozori merodajne kroge na gotov go- zoril pa je na to ; ali on se je razsrdil, da ga «umniči, in zval ga je bedaka. Tr- dil je, da mu vse preračuni, kaj je dal zanj, niti krajearja da neče za-se; in če se jima denar kaj zmesia, da se to po- ravna na Dunaju. 0r'5el je nekam strani, in ko se je vrnil. dal je prinesti piva, kapil žemlje, klobase in smodke, pa plačal z denar- jem iz svoje denarnice. Zdravko je jedel in pil ž njim, tudi smodko je dobil in kadil, pa si mislil: „Denar je preložil in zopet je to iz mo- jega". Vlak odide in kjerkoli sejezadržal malo dalje, pa je pil Ivan se Zdravkom pivo, na Avstrijskem pa že vino, jedel gosi in klobase, in Zdravko je bil s tem zadovoljen. Zvečer sta bila res na Dunaju. Čez noč sta ostala v družbeni krčmi. Zjutraj je sei Ivan k svojemu mojstru oglasit se, da zopet nastopi svoje mesto in da bi priporočil Zdravka za ačenca. Še le o poludne ma priaeie Ivan iporo- čilo. da njegov mojster ne potrebuje zdaj ne pomagalca, ne učenca, in da si je po- iskal drugega mojatra, kjer bo manj de- lavcev in sta že dva učenca, in da ga popelje takoj po obedu k njemu. Ko sta bila poobedovala, ga res pelje tje. Mojster je sprejel Zdravka; Ivan je dejal, da mora takoj k svojemu mojstru. Obljubil pa je, da pride jutri spet in mu oddä njegov denar. Ali ni se prikazal ne drugi dan, ne poznejo. V. Ključavničarjevi doma so se zelo bali za sina Zdravka ; kajti krčtnar jim je bil povedal, kak potepub je Ivan Si- rek, kateremu so bili izročili sina in njegov denar. Mati je plakala ter očitala raožu, da ni pazil na to, dasi mu je rekla sama, da Sirek ni zanosljiv človek in da morda slepari in zapeljuje. Oče je hotel kar za njim na Dunaj, da bi izdal tarn Sirka podiäöu, če je sina kaj oäko- doval, in da bi aam pomagal sinu, če je T potrebi *Xi itiiki, Ali rekli so mu, da niti ne ve., kje poiskati tega ali onega. Svetovali so mu, naj počaka, da mu bode Zdravko pisal. Saj to stori takoj. Oe ga je pustil Ivan na Dunaju na suhem. VpraSajo Sirkovo mat^r, kje stanuje njen sin na Dunaju. Ona jim tega ni zatajila, da je bil že na mnogih krajih in da ni znano. kje je sedaj. Rekel je neki, da bode spet, kjer je bil ; ali kjer je bil zadnjič, tje da mu ni pisala äe ! nobenkrat, ker jej tega ni bil naznanil. Sirkova je bila aelo žalostna, ko je j izvedela, da je bil sin napravil dolg v kremi in da ima krčmar njegovo uro v zantavi. Rada bi bila plačala sama ta dolg, ko bi jej bilo to možno. Sram jo je bilo. Ali vendar je izgovarjala bina, da je mlad in se je hotel pokazati; kmalu \ žasluži spet denar, in če mu bo všeč, si labko kupi zopet äe eno ali tudi dve uri. Ali tega ni verjela, da bi bil raogel oalepariti Zdravka za denar, ali pu gu pustiti na suhem, ali ga slabo oskrbeti na Dunaju. „To je obrekovanje ; saj je bil Ivan doma vendar priden in tak da je ostal tudi na Dunaju". Žal, da je bilo to vendar res. Zdravko je pisal roditeljem, da sta prišla srečno na Dunaj; da mu je Ivan Sirek preskr- bel mesto, ali ne tam, kjer je bil oblju- bil doma in kjer dela zdaj sam, in da ne ve, kjo je in pri kom. Pravil da je, da pojde v delavnico, kjer dela dvajset po- magalcev, in da ga poseti takoj drugi dan ter mu prinese denar kar ga je bilo oslalo od potnine. Čakal da je en teden, ali Ivana äe ni bilo, in da mu ni ostalo niti Krajearja. Pa mojster da je obljubil, da naide Ivana in da mu vzame denar. Tu sta äe dva učenca razen njega, Ceh in Nemer in pa delavec Oger. Na Du- naju da mu ugaja, da so ima dobro in da je zadovoljen. Ucil se bo tri leta, tako dolgo, kakor je rekel Ivan; a prvo leto je le za postreäceka. (Dalje pride.) „odarski polom nnših vinogradnikov, ako jj Be hoteli ozirati na zgoraj omen.jpni jjlpp goriske trj»:»vskp zbornico. Sicor j aujeino, da so so našli tudi v trgov- sPki /bornici nek.deri rnozje, kateri so Odlnčno ugovarj' li profi takomu sklepu ter da rnisl'jo v.«i<*d toga sklepa celo od- jožiti svoje zborniškp mandate. Kakor čujemo. je pudülu tudi zbor- n;<5no predsedništvo svojo oslavko. IvOHp. Maiioin Ko^lj.iškc^a kluba v hotelu „Contra!"' se miznanja, da od- pado kptfljanjfi prihodnji dvo soboti (4. in 11. t. m.) rad'i vcseliei! ,.Kusketfa kružka-' in velikonoc'nih praznikov. Admiral Spniin. - Nekaleri lisli uoročajo, da pojde zapovednik avstro- ogerske mornarico admiral Spaun v najkrajsem casu v pokoj. Nnselil se bode baje v Gorici. kjer si jo ktipil vilo. Nfl^U' sinrli je urrirl v soboto noki Kihard Goldstickor iz Broslavje. Z'tdola on jo srčna kap. Moda!a v potok neku komisija v Kronberg tor si ogledala tarn noki izvirok. ki jo pit last grosa Cnronini.ja. Ta komisija so jo bajo prepričala. da dajo omonjoni izvirek zda| ko je susa, ;")70 h!. vodo na dan. dnC-ini dajpjo vsi oelali meslni izvirki 'h».'{2 hi. vodo. Gros Ornnini zahtova za ta izvi- rek baje 14.000 K in mestna upravu «e misli 1 njitn o ti zadevi po^HJati Vojaski itabor. — V snboto so bili na naboru inlrtdcnici iz Št Petra, z Vo^orskr^a, z BanjSic, iz Grxarja in iz Opfttjpgasela Predstavilo sojihjo 16f>. Fo- trjenih pa jo bilo 6i>. Stt'kel pos. — Vr potok zjutraj okolo sfdnio uro vidoli so na sprohaja- !išču bli/u kolodvora voliko^'a psa, ki jp izglodal jako cudno in katort-ruu so so iz gobca ccdilo slino. Spoznali so koj, dajo ta pos stokol. Opozorili so mimojjrodoče, naj se ne hližajo psu. Potoni pa jo prižol noki gospod s puAko in jo psa ustrolil. Kasnojo pa jo priAo) na lico inosta montni živinozdravnik s konjodorcom. Konje- deroc jo odpoljal psa. Odsekali so mu glavo ter jo poslali na Dunaj, da <-o tarn natančnoje prepričajo o bolozni. Vsled tegu je odredil tukajsnji maKi^trat, da morajo nositi vsi psi nagobčnike in da ni dovoljono voditi po mestu niti na vr- vic: psov brez nagobčnika. Konjederoc ima namreč' ukaz, da polovi vse pso, ka- tere bi vide! na prostom brez nagobcnika. Polejf tpga vabi magistrat vse ono, ki bi bili ubitega psa vidoli zadnje dni, da se je nnhajal v družbi drugih psov, da mu to naznanijo. Ob jednem je strogo pre- povedano jemati s soboj pse v javne lo- kale, na omnibuse in na tramvajo. OlovoSko okostje. — Pri kopanju temelja za novo poslopje tik južnoga ko- lodvora, ki je namenjeno za caririäki urad, zadeli so ob jako dobro ohranjono člo- veško okostje. Naäli so poleg okostja tudi neki sbri donar. Ustanovui »hod „Podružnice slovenskega planinskega dru^tva za sod- na okraja Vipava-Ajdovšsiina" bo 5. aprila 1903. ob 4. uri popoludne v dvorani društva ,.Edinost" v Ajdovščini. Rodo- Ijubne pnjateljice in prijatelje slovenske lunstike vabijo k mnogobrojni odeležbi Sklicatelji. Gozdni požar. — V četrtok proti večeru nastal je v gozdu nad Podgoro proti Jočniški strani ogenj, ki je napra- vil še precej skode. Najbrže so kxki otroci zažgali v gozdu se nahajajočo suhljad in so potem zbežali. Vbojstvo. — Nekega dne v pro- blem ^f1nu P'l je na Otlici v neki krčm, neki Krapež s svojim sinom. Ko je ritopil iz kpčme, napadli so ga nekateri vaščani ter ga a kamenjem in rezilnirn orodjem tako potepli, da je obležal kr- vavee in nezaveaten na tleh. Spravili so ga v knümo, kjer jo bila zdravniäka 'po- rnoč kmalu pri rokah, a zastonj, kajti Krapež podlogol jo dobljonim ranarn žp po kratkorn ča«u Arotirali in odgnali v zapor v AjduvSčino so pot osob. Otroftka ncprcvldnost. — Vr Vr- tojbi sta se igrala dva dočka in sicer 12- lotni Franco Gorkiö in lä-lotni Josip Na- nuteli s pat.r^nami. I'rance Gorkič zažgal jo jodno patrono v roki, ki rnu jo od- nosla tri prsto. Propeljali so t;a v tukaj- ^njo bolni^nico. Trfcnsko uioHtno volitvc in Slo- vj'iicl. Glod<* trža^kih mestnih volitev z ozirorn na Slovene« pise sobotna „Kdi- nost tako-lo: Iz poročil, ki nara pribajajo od raznib in zanfinljivih strani, dozna- j(;mo, da se loliko v obeh italijanskih taborih, kolikor tudi v vladnih krogih tudi dunaj^kih! v visoki rneri zanimajo za vprasanjp, kako bodo lotos glasovali slovenski volilci v ine.H^p tržaSkem. Cud no so mora zdfti to sedanje sploSno zanirnanje, ko vendar sicer to- liko vlada, kolikor Italijani vedno zatr- jajo v najlepiem so^'lasju, da Slovencev v moslu ni! Sosebno pa odgovarjajo tako na naSe zahteve po .slovenski äoii' Ali do^odki in dejstva jih slednjio vondar It* silijo, da se zanimajo za nas, in s torn pripoznavwjo naAo okzistonco To ono dobro to dragocono pripo- znanje naSo ekzistenco - so riam ven dar že {)rinosle to volitvo To bodi v pouk naSim volilcom, da vondar nisrno tako brez pornona, kakor inislijo vt'auih t;olo nokat^ri na^i rnalo- du^ni ljud|o /:tto pa jf tudi v dolžnost nasirn voliloom. da ho no vnžejo lnhko- nii.4ljeno fin nobono stran1 Pro» mo jih. naj bod'i iir-t'vidni in nuj ziupno čakajo tronutkü. da s*' jirn izda parola Kajti pre/tfodnj'' ^'«.»vorjonjo \>\ lo ^koiiovalo stvari. katf-ri bi fvcntuolno hotoli ku- rislili Obftru» nm! Potem so sp podali pred kolodvor državne že- leznice in začeli so tar1 zopet demon- strirati. Strgali so dva ogrska napisa ter ju razkosali. Od tam so se podali na Jelaeičev trg, kjer Re jim je pridružilo vse polno ljudstva. Od tod so jo udarili po drugih mestnih ulicah, pevajoč hr- vatsko „Lepa naäa domovina*' ter po- navljajoč klice: „Doli z Ogrsko, smrt Madjarom". Dijaki ustavili so vsakega, ki je govoril nemäki, ter mu to prepo- vedali. Naskočili so tudi več prodajalnic ter zahtevali od prodajalcev, da ne smejo nobenemu prodati ničesar, ki bi zahte- val blago v nemäkem ali v madjarskem jeziku. Množica pa je med tern vpila na i ulicah: „Živela neodvisna Hrvatska, doli s protihrvatskimi posianci". Policijaseje trudila, da bi demonstrante razgnala, a ni se ji posrečilo. Okoli 9. ure zvečer pričakovali so demonstrante, katerih äte- vilo je narastlo do takrat na več tisoč oseb, na trgu Fran Josipovem močni od- delki redarjev, a demonstranti napadli so jih s kamenjem. Ob jednem je uga- snila množica svetilke, ter razbila Sipe raznih hid. Vendar se je posrečilo re- darjem razgnati demnnstrante. Ali zbrali so se zopet na Hedervaryjevem trgu, kjer pa sta jim prisb nasproti dvo vojaški stotniji in joden oddelok orožnikov. De- monstranti pozdravili so tudi vojake z /.TiJgom tor jib začeli omotavati s kame- njem. PriSlo je do hud^ga spopada med vojaki in domonslrunti in ranj^no je bilo vso polno osob. Še le ob 11. uri naslal je mir; zaprli so vse polno oseb. Xajhujfio «io se obna.sali demonstran- tje pred uredni.štvom rnadjaronskega liHta „Narodne Novine"', kjer je oil tudi spo- pad mod vojaki in demonstranti naj- močnej^i. Tu so hudo pretepli nekega policijskoga komisarja in je jeden celo jjroti njemu ustrelil iz revolverja. V so- boto se je bilo bati še večjih izgredov iz za to je bila v«a policija po koncu. Vojaäke patrule hodile so po mestii, drago vojaštvo [ja je stalo pripravljeno v vojasnicah. Dijaki so sicor hodiIi dru^i dan po mestu ter so zahtevali od trgov- cev, ki ho irneli nernske napise, odstra- nitev istih, kar se je tudi zgodilo. Po- poludno pa so se zbrali v nekern javnem vrtu, kjer so imeli razne govore., v ka- tenh so povdarjali, da hočojo do>lati na to, da se ohrani mestu Zagrebu l'ihIo hrvaski značaj Do novih izgredov pa rn več pri^lo Odboi- _P«idporneua dru»t\a /.a slovenske visukoSolce v l*raftia ima letos mnogo skrbi, da ugodi vsem proSnjarn pro.siicev, katerib ^tevilo se je letos podvAjil.t Udttki I^to5njp^a lota že daleč prewegajo lanske. Odbor radi tega prosi vse p.-ijatelje slovenskega dija^tva, da so o venkonočnib praznikih ^pomnijo tudi na.4ega društva - piruhi. Slov. akadetu. drustvo „Ilirljft" \ Pra^i. Na II. rednem obenem zboru L dne 18 marc* in na I. odborovi seji L dtie 19 rnarca t. I. „Slov. akad. društva ,.llinja- v Pragi", je bil izvoljen naslednji odbor. C:ind. jur. Kgon Mare, predsed- nik. .-iud tech. V.-ko»lav Srnolc. podpred- aednik; stud iur. Jo^ip Marn. tajnik; stud toch. Viljem Kukee. blagajnik; stud, iur. Janko i'retaer. knjižničar: stud. iur. Jul'j Pavliček in ^tud. phil. Pavel Pe- -totnik. preulednika Društvu je dovol'lo c kr. nHtiiestništV') v Prayi da se sme imenovHti akaderničnn. kakor»no je bilo do tuutO Ae poprfje Z.imdi voliuustva rnprli so v Lvovu '• kr. tiriHiičn^ga nadkomisarja Oiobin-koga. Tomu vohunstvu. pravijo. j'4 pri-la na sled (lunajska policija ter je v ta namon poslala v Lvov poli- cijskpga komisarja Kleinerja in več dru- gih policijskih agpntov. Osoiinskega are- tirali so v pondeliek. & doznalo se je to še le v četrt^k. 0 0-oiinskem se govori. da si» jo nahajal v slab h denarnih raz- morah tor da jo bil zaradi nekaterih ne- pravilnosti pri svojem uradovanju celo suspendiran. Govori se tudi o njem, da je imel pri^top do visokih vojaških do- stojanstvenikov. ..Dzienik Polski" piše celo, da so zaprte zaradi tega tri osebe, pripadajoče k višjernu častnižtvu. Govori se, da so dokumenti, katere so rohuni izmaknili, velike^a pomena. Aretirall so v soboto v Trenta visjega železniškega kontrolorja Livadijo Josipa in to na akaz državnega pravd- ništva. Hotel je v Macedoiiijo. — Vr sredo zjuLraj prijel je policijski otioijal Schabl na juznem kolodvorn v Trstu 16 letnega Adolla R., ki se je po železnici pripeljal tja iz Češke, da pojde na po- moč Macedoncem. Mladenič je izpovedal, da je mehanični vajenec ter da je lo'O K, katere mu je izročil oče, da plača mojstra, hotel porabiti za potovanje v Macedonijo. Iz masiVvaujft je v Ottenthalu blizu Glognica zažgala petnajstletna ne- koliko slaboumna dekle sosedovo hiso. Ker jo pihal takrat mo^an voter, se je ogenj razsiril in z^orelo je 5e več drugih his. Zgnreli sta tudi dve osebi. Škoda je jako velika. StraSiia krvava družinski žalo- IgrA vsled bede. — V sredo zvečer se je ndigrala v družini deželnega kancelista Lötl'elmanna v Gradcu grozna krvava žaloigra. Osemintridesetletni Karol Löftel- mann je namreč na grozoviti način umoril svojo ženo in dva svoja otroka. Tretjega otroka pa j« nevarno ranil. Zgodilo se je to tako le: Ob 7. uri zveöer je poslal Lötfeimann svojega dvanajstletnega sina Otona, dijaka drugega gimnazijalnega razreda, po pivo. Ko se je vrnil s pivom, napade oče sina z nožem ter ga teäko rani na vratu. Vendar se je posrečilo dečku, da je ubežal in klical ljudi na pomoč. Kmalu so sosedje priklicali re- darje, ali bilo je že prepozno. Ko so namreč prišli redarji v stanovanje, našli so v &obi na tleh ležečo ženo, katero je LöÜelmann zadavil z vrvjo. istotako so na31i zadušena dva otroka, jednega v postelji, drugega pod posteljo. A poleg vseh teh naäli so redarji mrtvega tudi Lösselmanna. Da je Löffelmann storil vse to v zblazneloftti, o tern ni dvoma. V zblaznelost gnala ga je pa huda revščina, v kateri jo živel že delj časa. Ore ubil Hiiia. — T Stražnicah na Moravskern jo ubil oče svojega sina, ko ga je zasačil. da je hotel prodati do- mac'i voz, da bi si nabavil denara, ka- terega bi rabil na dan vojaškega nabora. Nova tajna okro>.nica vojnega ministra do vojaškib povelJHtev. — Dunajska „Arbeiter Zeitung"* priobčuje neko novo tajno okroinico, katero je bajo poslal vojni minister vsem voja?lkim poveljništvom. X ti okrožnici je rečeno, da je priSlo vojno ministerstvo do zna- nja. da si i.^pjo socijalni demokratje in radikalni naeijonabä tudi med vojaatvom Bvojih privržencev, ter da se trudijo. da bi dobili na svojo stran najprej reäer- viste. Ministerstvo je baje tudi doznalo, da se utihotapljajo v voja3nice socijali- 8ti(5ni in prekocuski listi in bro^ure z narnenom, da bi uničili s tern disciplino med TOjaätvom. V okrožnici se poziv- Ijajo vojaSka poveljniätva, da obrnejo vso pozornost na to, da se pride 3e pravo- öasno takirn nevarnim stremljenjem v okorn. V varstvu potujoöib otrok je izdalo žolezniiko ministerstro posebno odredbo. Povod temu je alucaj, da so malopridni popotniki neko dekletce fri- volnim govorjenjern pokvarjali. Italijanska kultura. — Med <5e- tami evropskih velevlasti, ki so bile po- slane nad barbarske Kitajce, da jim ubijejo v glavo evropsko civilizacijo. je bil tudi italijanski castnik Modugno. Ko ae je ta častnik vrnil v domovino, prinesel je seboj okoli J(X)0o0 trankov denarja in je začel zidati si lepo palačo. Vsakdo je vedel, da si na Kitaj-kih olicirjev nesrarnno nizka. Ljudje so začeli govoriti. od kod ima Modugno toliko denarja. Pr^d nekaterim'- tedni je ta Modugno tudi umoril svojo ženo baje iz Ijubosumnoäti -- s kratka ta eastipolni ..častnik" je prišel v proiskavo, na kateri se je tudi pretresovalo. oJ kod ima toliko denarja. K preiskavi so bili tudi poklicani vojaki. ki so pod njim na Kitajskem slu- žili. In ti vojaki so izpovedali, da je Modugnö ropal po Pekingu kakor naigräi ..siciljski razbojniku. Po noči je udrl v hiše bogatih Kitajcev in jih z revolverjem v roki prisilii, da mu ižroče svoje zlato in draeocenosti. Iz izpovedb vojakov se ;e dognalo. da Modugno teh lopovstev ni uganjal sam. marveč da je imel še več pomočnikov. Ko je bila laška ekspedicija na Kitajskem, so bili razni ital. listi, a v prvi vrsti tržaški „Piccolo'', polni frazaste hvale o „vel;ki civilizatorični misiji** ital. vojakov. In vendar, kakor kaže predstoječi alučaj, ceio ^barbarski"'. Kitajci äe niso videli večjih barbarov, nego so bili ti italijanski „civilizatorji". Ali ne bi hotel Benator Villari, ki zanaäa ital. kulturo na avstrijsko obal, malce ogledati se pod domačim krovom? Gotovo bi našel polne roke ^civiiizatoričnega* dela. Poljski „Oče uas" na Pru§kem. — Od pruske vlade silno zatirani Poljaki pomagajo si proti Prasom kakor morejo in znajo. Sestavljajo tudi molitve, t ka- terih izrazajo svoje goreče želje po re- äitvi iz pod pruskega jarraa. Med temi molitvarai se nahaja tudi ,,Oče naš**, ki se tako glasi: „Oče na5, ki si v nebesih, vrni nam poljsko kraljestvo. Reäi nas iz pruskega rohstva. Daj nam vsakdanji kruh, toda ne kruh zamesen z na3o krvijo in sovražnikovo zlobo. Oipusti nam naše grehe, ki so utisnjeni na čelu naših sovragov. Ne pelji nas v skušnjavo, da bi se kedaj odrekli poljski domovini in dragema jeziku in odreäi nas brezsrčnosti in trinoštva naJih du^manov !" — Proti temu poljskemu „oče nasu'4 je pruska vlada začela najstrožjo gonjo in, kar je za prusko omiko in človekoljubje zelo značilno, je pruski sin. minister ob hu- ronskem smehu c*le zbornice, te dni ta „oče naš'* v zbornici prebral. Xovi topovi. — Poskusi z novimi topovi bodo kmalu končani in zatrjuje se. da bode vlada že v letosnjih delega- cijah zahtevala poseben kredit za nabavo teh topov. 38.000 K je ukradel iz poštne ambulance med Pragerskem in Budim- pešto poätni sluga J. Pope. Šesttisoč hektolltrov pouareje- ne^a vina. — V Landauu je zasačila oblast pri nekein trgovcu Sesttisoč hek- tolitrov ponarejenega vina, katero je prodajal za pristno. Izpraznili so mu sode in izlili vse vino v ulični kanal. čudua ptica. — V Južni Ameriki so našli zopet nov velik p^rlvnosten gojzd. V tem gojzdu živi neka ptica, katero poznajo samo d^morodci in Bečnani in kateri pravijo „Korve". Možak te ptice je velik trinog. Ko si „ženska" napravi gnezdo, obzida „on" to gnezdo okrog in kroj» s palec debelo močno skorjo in ne- kega lepila ki postane trdo ko rog. V tako ,.utrjenow gnezdo prina^a starec hrano a ,.ona" ne more iz trdnjave do- kler niso mladiči popolnoma godni. Na to pa razbije rnožak otrdbo >? kljunom in ptiči izlete — v gotovo smrt Kajti Beč- nani že čakajo trenatka, ko ptice izlete in jih postrele. Meso te ptice je baje zelo uknsno. Da|q[/|! Spoininjajte sc o vsaki nUJCtlVI. priiiki „Solsketja doma". M->^_iiw->y^^-i i.ri^ -\_f u-"> u">rJ^*i1i'*'i.J*>i_ii^*m*~»J*t Loterijske številke. 28 iiiarra. DuiiKJ......53 t)2 7t 22 27 GraJee......70 43 86 10 39 Tržne cene. Za 100 kg. Kava: Santos. . . K 190— do 200 — Sandomingo „ 240— „ 260"— ., Java . . . „ 240 - ., 260 — Portorico . . „ 260— ., 280 — ., Ceylon..... 320— ,. 360 — Slakdor....... 88— ,. 89 — Špeh......„ 160- „ 180- Petrolij v sodu . . ,. 32— „ 33 — ,, ,, zaboju . ,, 10 50 „ 11 — Maslo surovo . . . „ 170— „ 190 kuhano . . „ 200— „ 220 — Otrobi debele . . „ 1040 „ 12 — drobne . . ., 10-40 ,. 11 — Tur^ica stara . . . „ 1640 ,. 17 — nova..... 15'— .. 16 60 Oves ........ 15— „ 18 — M o k a ogerska: St. 0 K 2rt-— St. 1 K 26-80 St. 2 R 26 20 „ 3 ., 25-80. ., 4 „ 25.-, ,. 5 „ 24 — St. 6 K 22-. 15°. pod navadno ceno razprodaja radi poznega zimskega časa J. Zornik Gorica. Gosposka ulica 7, i vse zimsko blago, kakor n. pr. , krasne volnene šerpe, rnte, podobleke, vsakovrstno Jaeger- (.orilo. rokavicp. nogavice, blu- sp, volno, kožuh)vino. zimske eevije itd. — Nikdo naj ne "txmndi te lepe prilike za ccni nakup! Podpi.sani priporoču slavnemu ob- činsivu v Gorici in na deželi svoj'o prodajalnico jestvin. V zalogi ima kave vseh vrst, raz- iične moke iz Majdičevpga mlina v Kranju, nadaije ima tudi raznovrstne pijače na primer: francoski Cognac, pristni kranjski brinjevec, domači tropinovec, fini rum, različna vina, goršice (Sensj Ciril-Metodovo kavo in Ciril-Metodove užigalice. — V zalogi se dobe tadi te- stenine tvrdke Žnideršič & Valenčič v Ilirski Bistrici, ter drugo v to stroko spadajoče blago. — Postrežba točna in po zmernih cenah. j Z odlicnim spoštovanjem i Josip Kutin, trg^ovec v Semeniäki ulici h. štv. 1. (v ln«tni hiSi ) Anton Kuštrin Gosposki ulici h. štev. 25, priporoča Oastiti dubovJOini in slavnernn občinstvu v mestu in na dii?.eli svojo trgovino jedilnega blaga n. pr. kavo : Santos, Sandomingo, Java. Cejlon, Porto- rico i. dr. Olje: Lucca, St. Angelo, Korfu istersko in dalmatinsko. Petrolej v zaboju Sladkor razne vrste. Moko št. 0, 1, 2, 3 4, 6. Več vrst riža. Miljsvece prve in druge vrste, namreč po V« kila in od 1 funta. Testenine iz tvornieo Žnideršiti & Valenc'ic v 11. Bistrici. Zveplenke družbe sv. Cirila in Metoda. Moka iz Majdičevga mlina v Kranju in z Jochmann-ovega v Ajdovačini. Vse blago prve vrste. Po pošti ae razpožilja v zabojčkih nHJmanje po 5 Kg. na vse kraje. Odlikovana delavnica! antTkrusič7 krojaški mojster v vrtni ulici 26. Priporoča se si. občin- stvn v mestu in na deželi, posebno cč. duhovščini. — Ima bogato zalogo blaga vsake vrste in za vsaki stan, ter opozarja na ravno došlo sveže pomladansko blago, 1 a s l n i izd elek gotovih oblek in površnih sukenj. Cene Prav solidne ! Fani Drašček zaloga šivalnih strojev Gorica, Stolna ulica hiš. št. 2. Prodaja stroje tudi na teden- ske ali mesečne obroke. Stroji so iz prvih tovarn ter najboljše, kakovosti Priporoca se slav. občinstvu. SiAw posojiloica" v Gorici, reglstrovana zadruga z omejeno zavozo, aprejema hranilne vloge( k at ore o- brestuje po Alj2 polutnesef no; nevzdigneric obresti pripisujo koncc Ma h glavnici. Rpntui davek plačuje poso- jilnica sama. Daje poBOjila udom na osebui kredit po 6u/0 i» ria vknjižbu po S1/»- ' Sprt'jema člane z g 1 a v n i m i d <¦- .' leži po 200 K in z o p r a v i I n i m i d o le ž i po 2 K. ¦ Otvarja {lanoru tpkoče raiJune, katere obrt'stujc pu dogovoru. Za naia- ganje in vračanje so na razpolago po- ložnice c. kr. poštne hratiilnice, takn da je laogoia poalati denar brcz poätnih »troäkov. UradneureäO vsak delavnik od8- 12. ure zjutraj In ob pondeljkih in četrtklh tudi popoludne od 2 4 v ulici Vetturlni 9. Anton Pečenko Vrtna ulica S <»OIU< A Via Giardin«» 8 uriooroca pristna bela . in 6rna vina / iz vipawskih, < furlanskih. briskih, dal- ¦> matinnkih in isterskih w i nogradov. Düstavlja n;i dom in nupoSilja pi) .'.I'li-z- .lici na vse krajc uvi.lro cgcrskc ihom.h hijt? Y soilin od f)ti litrov miprcj. Na zutitcvo poäilja tudi u/.i)rof. Cene zmerne. Postr«2ba poAtena. I Krojaška mojstra j Čufer & Bajt i v Gorici, ulica sv. Antona št. 7 f v W\i\ a, Jerneja K op a ča f izdelujeta J vsakovrstize obleke za mo^kc ) po meri, bodisi fine ali pa | priprosie. . Priporočata se svojim rojakow; f v Gorici in na deželi, poaebno pj k č. duhovSčini za obilna naročila Tomaž Seijak, sobni slikar in pleska] v Podmelcu na Tolmiiiskem, priporoča ?e slavnemu občin- stvu za vsa v to stroko spada- joča dela. kakor : slikanje sob, napravljanje različnih nadpisov, tudi z oljnatimi barvami na de- sko, vsa v pieskarsko stroke spadajoca dela itd. itd. Dele lepo in cene zmerne. Ivan Bednarik priporoča svojo knjigoveznico v (jlorici ulica Vetturini št. 3. f* TISKA: \ < k Časopise - - - - i Knjlge...... r Diplome..... ) Trgovske račune [ Cenlke..... k Vabila zaveselice [ Pisma 8 firmo - [ Razne etikete - - t 1.1. d. NARODNA = = TISKARNA v GORICI prevzema vsa v tiskarsko stroko spadajoca dela in izvršuje v moderni in okusni obiiki po tako nizkih cenah da se ne boj; nikake f konkurence. Ä f TISKA: ^ [ Tisk. za duhovnije t Plakate..... , Sprejemnice - - - f Računske sklepe- l Pobotnlce - - - - . Razne posetnlce ¦ [ Poročnice - - - - f Osmrtnlce - - - - \ 1.1. d. t ;i^ M^narodni panorama ; ^MT iz Berolina, odlik. na vseh svetovnih razstavah. K( stavracija „LA'BOHEME", tioricu, tekaliscc ¦ Josipa Vordija st. ;iS. ¦ Foto van je po svetu, fix \seli zaiiimivo. ; Vsak tcdeii nov program! ; Od 29. marca do 4. aprila ; I)(3ŽeJa in ljuclstvo v Algoriji. Pi'vo j>o- tovanje iz Algeni do Hiskre. \ NMo naj n zamnfli ocledati si let tail naravnih lepot. I Odprto vsak dan od 9. zj. do 9. zv. \ Vstopnina 40 vio., otroci in dijaii lo nareflnika 20 vie. „Krojaška*"* ** «zadruga" Gorica, I (Sfosposka ulica St. 7. Ravno došle so zadnje novosti raznega krojnega blaga za spomladansko in tetno sezono, kakor: Volne, perkal, Oksfort, Batist, satin, Zefir, svilo za prati, Tennis, Pique bele in barvane. — Moška sukna po ysaki ceni in veliki izberi. — Nada- lie ima bogato zalogo platna, Chif- fona in prtenine, hlačevine, volnens odeje, kovtrov, bombaievine, žepnih rut, robcev, ovratnikov, naprsnikov in raznih drobnin. l*repro#i», /aminjala in po- ^rlnjala i/ volne in homba- ŽeviiH*. Tudi se še naznjanja slavnciriii ulj('.iustvii, da so i'hk- proda vse oil preJHiijih HewAtn Kiioslalo b!aj;o pod lasliio ceno. 3»^ Na zahtevo stranke pošiljajo se uzorci poštnine prosti hitro in tocno. *w Kouečiio we nasRiianja Hlaviiemu obcinfttvw, da ho cene tudi vsemu no- veiim bla^u tako nixke, da se hi bati nikake konkurence! Cene so stalne! Zdaj se nudi rojakoin v mestu in n;i deželi prilika za posteno in solidno postrežbo ! gt. 26. V Gorici, v torek dne 31. niarca 1903. Letnik V. I/.haja vs i rck in solioto <>\> II hi j |H't>it|)i)l'1 i" /;i mt'sto ler ol '.). uri I ( p. /.;i ili'/.i'lo Ako pa

11;l ta dm \a pni/.nik i/.itlc il.i.i prcj (»Ij (i. y.veiVr. Slam1 jio jtnšti |>n'ji.'rn:iii ah v (iorici na dom poAiljan ci'lolotiio 8 \. pollt'lno 4 K in Octrtlt-'tiio L K. I'rodajasi; v Gorki V to- Imkarnan So li w a r/. v Solskili ulicali. ,1 (> I 1 0 rs i t /. v Nunskih ulicali in L<;- b a i» hü Verdij(*v(Mii tckališču po H vin. ItUIIUjA (Yufcerno izdanje.) .'___________________—— ¦— I'redniitvo in upravntštvo se nahrijata v •'¦iarodni tiskarni». ulica Vetturini h. 4t. 9. Dopise je naäloviti na urodniütvo, oglase in naročnmo pa ua upravniätvo »dories«. Offlasi s« račumjo po petit- vrstah in sicer ako se tiskajo 1-krat po 12 vn:., 2-krat po 10 vin., 3-kral po ! b vin. Ako se. večkrat tiskajo, raču- iiijo %>' po pogodhi. Izdajatolj in odgovorni urednik Josip Marušič. Tiska „Narodna tiskarna" lodgov. J. MaruAič). I /. d •'/..' I •¦ ->\). inarca I'iO.'i. J Nemoralno.st in neznutiajnost v po- j litiki je v naših (inch dospela do nekega i vrhunca, da vise skoro več ne more. ! V p o 1 i t i k i j e vse g n j i I o ! Tako zamoremo po pravici vzklikniti v očigled dogodkorn na političnem obzorju ; naäih dnij in sram bi inoralo biti sled- njega, ki se peča s politiko, ako bi ne biJo vendar se častnih izjem, Ki smatrajo politiko za to, kar v resnici j>, nainrec za manilestacijo lino računajočega člo- veskega duha in pošteno egoistične kombinacijo. Kakor nas uče dogodki. ni OluveSka propalost zares na nobenem polju tako napredovala kakor v politiki. Tako daleč jo prišlo, da se politiko izrablj« v najbolj umazane namone, kar se jib v človeški družbi riajti more. Üa so do tega pri- pravili razni neeedni elernenti, ki ho svoj umazani smöter upali doseči jedino še s politiko, tega nam ni treba poudarjati svojim citateljeni, ko iinaino bus na Go- riškem in v slovenskem taboru najprist- nejsi dokaz, kake vrste instinki so se oprijcli politike v vresničenje svojih ciljev. No, danes idimo mimo lokalnih go- riških razmer, v katerih je v teku zadnjih txeh let z izvestne strani nagromadenega toliko političnega ciganstva, da nas obide žalost, ko o tern mislimo, — danes se peöajmo a to vrsto politike na äirjem poliličnem obzorju. Pred očmi so nam dogodki v Bu- dimpešti — dogodki, ki tudi za nas Slo- vane niso brez pornena. Na Madjarskern je stranka takozvanih Košutovcev, t. j. pripadnikov onega slo- vanskega reoegata Lajoša Kosute, ki je spremenil svoje slovansko ime v mad- jarsko „Kossuih", a je svojo slovansko narodnost premenil v raadjarsko. Kaj je tega človeka zapeljalo v narüdno izdaj- stvo, ni baš znano, aii zaano je, a <5im je pokazal svoje izdajstvo. Dokler ni bilo za Avstrijo toliko nesrečnega dualizma, ki je delo Rismar- ekovo in kateri dualizem je bil ustanov- ljen v namen, da se zatre in imiči ve- lik del Avstriji zvestih Slovanov, Uko dolgo so bili Ogri tudi več ali manj dobri Avstrijci. Ali nemäka politika, ki je že tedaj stegovala svoje dolge prste po nenemški posesti, ni mirovala, da iz- takne sredstvo, kako bi Avstrijo ud za udom priklenila k osrednji Nemčiji, ki je bila so nekaj let po Napoleonovem po- razu še vedno uboga kolonija v aredini h>rope. T«'j nemäki politiki so bili od nekdaj trn v peti S 1 o v a n i. Na Oger- skem je v sedmogražki pokrajini bilo že od davnih časov naaeljenih nekaj tija privandranih nemäkih obrtnikov, katerih kolonija se je množila od leta do lei a tako, da je poitala polagoma močen aa- staven del Ogersko. Prišel je Bismarck. Njegov ojsteri pogled je takoj sprevidel, da se iz teh sedmograSkib nemäkih obrt- nikov, da nekflj posebnega narediti za j veliko nern^ko stvar. Ali na poti so mu ! bili ogerski älovani, a ne samo ogerski Slovaki, marveč tudi sosedni Urvatje. Hitro je spoznal, da je najbolje Ogersko odc^piti od Avstrije in jo pistaviti ,.na lastne no»e". Kaj pa je bilo domišljavim, nanjavirii in v svoje ..vite^tvo" zaljubljnnim ! Madjarom Ijub^cga, nego sližati n eldoradu j bujne politiOne samostojnosti! Leto 1848 ! je tore] položilo temelj tern nadarn in loto 18G7 jih je izpolnilo v polni rneri. \ Nastal je dunlizem O^erska je bila ločena ; od Avstrije, postala je samostojna, — : toda priznati morajo Ogri, da v njih | lastno nosrečo. | Židje, ti predpetniki Bis- , m a r c k o v e politike. dn nnega Oa«a niso smpli na Ugerskem pridobivati zem- | Iji^ča. Od onega časa se je j«Ma množiti židovska nosest. V kompenzacijo tega, da I Madjari izdajo zakon, ki bi dovoljeval ' židom pridobivati posest, so jim ti zago- tovljali popolno nacijonalno samosLojno^t : in gospodarsko neodvinost od Avstrije. Ko jo bil tak zakon dosežen, rastlo je panrnadjarsko po židih upeljano časopisje kakor gobe po dežju in v tem ča^opisju se je na vse pretoge ščegetalo madjarsko samoljubnost in zajedno hujskalo zop-'r SlovHne, dočim se proti Nemcem ni <5rb- nilo žal besedice. V teh časih je rastel rnadjarski sovinizern do neba visoko in čez not* je nastala ideja o veliki Mad- jarski, ki bi naj segala od karpa'skih snež- nikov do jadranskih obäl. Tej ideji se je [ usunžilo vso karkoli je bilo pristopno — židovskemu denarju in najbrže tudi pruski marki. In tej ideji se je usužiiil tudi Lajož Kopsutb ter delal za njo z du5o in telcsom. M >ž je saojal in delal s pomočjo ; zaslepljenib mas za veliko Madjarsko, a koristil — in morda ne da bi vedel sam za to — veliki Germaniji. V Kosata je videl Bismarck poosebljenje svoje ideje: 9 pomočjo madjarskega Sovinizma ugo- nobiti Slovake in Hrvate, to največjo za- preko vsenemäki politiki, a mej tem pu- stiti svobodno roko in čas ledrnogra^kim Nemcem. dn se na tihern in skoro neopaženi, razvijejo v rnočen političen salt Lor, ki bi naj por.iieje postal nevaren celi Madjarski. Üa je Bismarck zadel v črno, to se vidi danes, ko se je ob nasilatvu mad- jarskega koäutizrna proti Slovanorn, p a n- görmanizem na Ogerskom, tako močno razvil, da ga vsi madjarski resnični äovi- nisti ne morejo več iatiebiti in da resni raožje ne morejo spoznati več, ali služijo Ko^utovci \eč madjarski, ali več gerrnanski Ktvari Kno pa ostaje resnično. namreč I to, da je stranka Žido-Madjarov t.j. Ko- šutovcev. stranka, ki je zgubila ves sram in vso politično moralo. To je ta stranka j na.|bol| |)okaz!»la pri zadnjih demonstra- eijah o priliki oblf-tnice Koautove smrti v BudimpeSti. In kakor je 2e znadilno za ono po- litiko, kntere zastavonoSa je vsikdar podlo židr)vstvo, nastopüa je tudi tu nahujskana pomilovanja vredna in nepremišljena mladina - v prvi vrsti dija'tvo, da 3 hrupnimi demon«tracijami p^.razi na- «protnike opnzicijp. Tej «tranki je šlo i najprej za to. da vrže ministtrskega pred- ) seJnika Stella, ki sp nikdar prej ni tako i odločno nastopil pr<.Hi revolucijonarcem, kaknr sodaj. Nemoralnost teh ljudij je 5ia celt» tako daleč, da je simulirala pred javnostjo smrt dveh dijakov, ki bi naj bila padla ,.kot žrtev policijske surovosti"1, j dočim jo dokazano, da je vae gola laž | ter da omenjena dijnka hodita xdrava in vesela okrog in 5e aaije demonstrujeta. Ali tudi v zbornici niso Kosutovci j iMOgli proti Szellu doseči drngega nego i da so z uprav ciganskim hrupom prekri- čali njegov govor. Ali tudi njib najnuj- nejsi želji, da Szell odstopi, ne bode ! vetreženo, marveč državi in narodu ne- varna stranka prekucuhov bode v avoji propasti zapustila prepričanje, da je vsaka | stranka nasilja zajedno tudi stranka k r i v i c e. Nas bi nemoratnost madjarskih Ko- äutovcev ne zanimala posebno, a jedno je, kar mora obračati na5o posornost na to stranko in to je sovraätvo te stranke do Slovanov. Baä te dni je jeden najodliönejäih KoŠutovcev, Koloman Thaly (kdo ve, ako ne prej kak nemski Thalrnannli v ogerski zbornici strastno poudarjal potrebo pri- klopljenjt Dalmacije k Ogerski v Hrvatora 80Yraznem smislu Ta človek je dejal: ^Dalmacija t ekonomičnem smislu ne odvaga najbolj3ih hrvitskih okrajev, toda Madjari morajo delati na pomadjarjenje Dalmacije te iz jedino onih OBirov, da 9e Hrvatom jedenkrat za vselej preženo sanje o trojedini kraljevini H r vats ki". Besede tega KoSutovca so nam torej jamatvo za to, da je 9tranka KoSotovcev, ktkor splob vsaka atranka, ki dela z na- ailstvom, stranka kiivičnikov. Politiöni pregled. Proračunski odsek. V petek si je proračunski odsek razdelil med seboj različne referate. Pro- račun^ki odsek je vzprejel tudi načrt zakona. po katerem ?e odpravijo urad- niške kavcije. Ta zakonski načrt bil je vzprejet s spremembo. katero je zahte- vala vlada. in se glasi zadnji paragraf tako. da stnpi nacrt v veljavo tisti dan, ko bo razglašen. Ntmcl o Madjarlh. PrPt^kliJteden je v neškem državnem zboru Velikonemec Hasse hudo na- padel Madjt-e. Govoreč o položaju Xem- cev na OgersK^.'n je dejal, da se Madjarov v trojni?zvezi?ne sme precenjevati.'Mad- jari sami pozabljajr«. da 30 le mal. na- znaten del narodnih mas v trozvPzi. Mad- jarov je'samo borih 7 milijonov, dočira znaša Število prebivalstva trozveznih držav 133 milijonov. In vendar se Madjari po- naäajo tako. kakor bi bila od njih od- visna trozvpza. Mogočeje bilo tako dokler, so se atari Madjari zavedali, da je Ogeraka vzra9tla na pnd9tavi nemške kulture. Danes pa teh Madjarov ni več in'sedanji preganjajo Nemce in streme za tern, da postane Ogrska nekaka nacijonalna driava. iSocijalist Ledebur: Prav kakor panger- raani!) To pa si mora Nemčija zapomniti za ilačaj, da bodo Madjari potrebovali Nemčije. ^Kdaj pa. to bi pavmi radi vedeli. Morda proti Avstriji, ali Rusiji? Op. or.^ Da bi besede tega pangermana nekoliko ublažil, je kancelar Büiow pri- 1 pomnil, da ne gre tako govoriti o drž.avi, ki je z Nemčijo ekozi toliko let tako j tesno spojena, ker Nemci nimajo pravice j ^sic!) kritikovati notranje odnažaje drugih ! držav, ko so tudi oni najodločneje za- branili tujo kritiko. Taka kritika da od- tujuje Nemcem simpatije onih krogov, na katere je mogla nemška politika dosedaj računati. Ali sta ta dva Nemca s temi svojimi govori hote ali nehote povedala več, nego je dobro vedeti, o tem viri molče. LISTKK. i Po ovinkih k pamoti. Čcški: V.lilinka. j (Ualjo.) j ^H so po poljski poti, prišli do glavne I ceste in tu reče Gabič sam: „Vrnimo I se, ženske bi si oči izjokale; to pa nič ne pomaga, saj ne graste v smrt. Hi sem, ' sin, poljubi me pa idi z Bogom". Zdravko pristopi ter poljubi očeta. Mali mu ukažo, naj mu poljubi še roko. ; K° je bil to storil, hotela je mnti, naj ga oče še blagoslovi se sv. križem; ali to je pripustil materi, češ: da to njej bolj pristoja npgo njemu. In blagoslovila ga je pobožno in go- reöe. Tudi Sirkova je hotela to storiti svojemu sinu; ali ta jej to zabrani, češ: ,.Jaz sem že prevelik za to". Nagloma jo poljubi, se poslovi od Gabičevih in Htopa dalje po cesti. Zdravko se je vendar razjokal, ko mu je visela mnti ob vratu in ga je pri- poročala GosDodn ««..„ t>^i;.,u;i ;«; ;^ tudi roko, objel njo in sestri tor korakal za Ivanom. Dcletel ga je. — Ivanu sp je mudilo in Zdravko ga je komnj do- haja!; neki človek je prihajal po stezi, hotel ju je preteči. — Ivan bi se bil kmalu spustil v tek. To je bil bukoviški krčmar. Že od daleč je kričol: „Stoj, pobač pobalinski, saj mi ne utečeš; na želoznici te vendar dobim, predno odide vlak, in tam ti na- pravim lepo cast". ! Ivanu ni ostalo drugega, nego da ga je poeakal. Ta pride ter ga tirja, naj mu plača dolg, ter se srdi: „Potep, vče- raj si rekel, da odides ob devetih in zjutraj da mi prineseä denar; zdaj pa utekaš že ob Ireh in äe loviti te moram". Ivan pa se je hotel postaviti; rekel je, da je ta dolg mati prevzela in da ga že plača. Hrupil se jo, da lahko plača, ter potegnil iz žepa dve listnici, vzol iz jedne desetak in še druge papirje, pa kričal: „To bi vam takoj dal, ko bi ne potreboval za pot; na Dunaju imam več /^unanio x '• «^» nor« I»« I '. _ •. 1~___1___1____1 1 če je ne da mati, za teden dni jo dobite po pošti od mene". „Mati nema ni<5, tebi ne verujem*4. srdil se je krčmar in hotel vzeti Ivanu denar. Zdravko je poznal ono listnico, v katori je bil denar; bila je njegova in tako tudi denar. Moral se je torej ogla- siti in dejal je : „To so mu dali oče in mati, da naj shrani, da me bo vzdriaval na poti in da mi da nazaj na Dunaju, kar osfane. Toga mu ne smete vzeti, oče, naj plača iz svojega". „Ko bi imel kaj svojega", reče krč- mar in mu ukaže, naj da v zastavo uro. Dal mu je slabflo; krčmar jo po- gleda, vidi, da ni toliko vredna, kolikor je bilo dolga, in hotel je imeti ono boljäo. Moral mu jo je dati. In krčmar ga jo izpustil z besedami: „Zdaj pa le idi ; ali to ti povem, da tega dečka ne osle- pariš, kakor si hotel mene. Oče je po- grešil, da ti ga je izročil, in pogreäil je, da je tebi vročil, kar mu je dal na pot". bode oprezen ž njim in naj hrani svoj denar. Ivan je bil že nekoliko korakov naprej, mahal je s palico po zraku, obr- nil se ter kričal proti krčmarju : ,,Ali tega ne pustim tako, ko pridem spet v Bu- kovico, vam bo slaba pela". „Da. pobač14, reče krčmar, ,.po od- gonu te pripeljejo; za to sem porok in potem se ti bo slabo godilo". ,.Jaz nisem več deček", zareži Sirek nanj, „prepovedujem si, tikati me; saj nisva pasla volov skupaj!" „Se ve da ne", smejal se je krčmar, „ti niti krave nisi pasel nikdar. nego le kozo. Bodi vesel, da te tikam in te ne dam zapreti, in glej, da kmalu izplačaa svojo uro". Še le tedaj, ko ga krčmar ni veö 8lišal, je Ivan prav zmerjal. Hotel se je pokazati pred Zdravkom, mahal je s pa- lico po drevjn in grozil, da tega suro- veža äe ubije. Prideta na železniško poetajo. Ivan plača za dve osebi, in Zdravko je videl, Polltlöna petovinja. Te dni je odpotoval nemäki kancelar grof Bii\ow v Italijo in se anide z ita- liJBnskim ministrom za zunanje zadeve Prinettijem dne i aprila. Na avojera po- vratku v Eierolin obiäce gröl Bülovv tudi nasega ministra za zunanje zadeve grofa Goluhovvskega. Ruskl car v Moskvl. Te dni odpotoje oarska dvojica v Moskvo, kjer ostane dva tedna. Car vz- prejel bo pri ti priliki deputacijo kmetov, kateri bode obrazložil veliki pomen reform v prid kmeekega stanu, ki vstopijo v kratkem času v veljavo. Ruslja in v njl živečl tujel. NemSki listi se jeze, da je zacela ruska poücija gledati na prste tuicem, nahajajoeim se na Ruskem. Posebno se jim zdi grdo od ruske policije to, da s paznim očesom zaslpduje tadi konzularne uradnike tujih vlastij in pa posebno öast- nike, prideljene tujim poslanistvom. Z ozirom na dobre prijatelje, katere ima Rusija posebno pa v Nenicih, mislimo mi, da ima ruska poücija popolnoma prav. Položaj v Starl Srbijl. Srbski „Zastavi* poročajo: Arnavti ir Reke, Malasije, Rugava, Gusinija itd. go imeli te dni shode. Sklenili so, da kristjanov ni jetnati v službo in da se ne sme snovati več ruskih konzulatov v Arnavtluku. Arnnvti se raj^i do zadnje kaplje bijejo nego bi dopustili ruski upiiv aii da bi izročili orožje. Prisegli «o pnpolno udanost sultanu. — Iz teh arnavtskih sklepov se mora sklepati. da le t*»daj bi bil v atari Srbiji mir in red. ako bi se Arnavti razorožili. — Avstrijski konzulat v Mitrovici se astanovi v kratkem. Kjngregacijäke iole na Frtncoskem. Kongregacijske Sole, ki se pečajo s poučevanjem postranskih predmetov. za- prejo se s i. julijem t. 1. One pa, ki se p^čajo z elementarnim poukom, zaprejo se šele po štirih in več meaecih. Pesnik Coppee izda te dni v več rniljonov iz- tisih manifest na francosko ljudstvo, v katerem bo hudo grajal vlado zaradi razpasta kongregacijskih šol. V predmestjn Grenelle v Parizu je v pptek 1000 delavcev demonstriralo za katoliške redovnice in proti namerava- nemu iztiranju istih. Francois Coppee izda oklic na francosko ljudstvo proti vladni nameri. Vladni krogi se boje, da se na mnogih krajih vzdigne ljudstvo v brambo zatir.tnih redovnic in pride do knavih bojev. Stališče vlade je z vsakira dnem bolj omajano. Ljudstvo ne mara brpz- verskih vladnih šol. Čnje se, da vlada ne namerava takoj razpustiti in iztirati redov. ki imajo v rokah poduk, in je do- volila 7a to dališi rok, ker se boji gplošne revolucije. Katoliško dijaštvo v Pariza je v pf-tek pred zbornico priredilo deraon- stracijo v korist katnliäkib redo?. Oogodkl v Macedonljl. Z&dnje dni je priälo zopet do raznih krvavih spopadov med ustaäi in turäkimi vojaki, in sicer v kosovskem vilajetu pri vasi Karbinci ter «• sandžakatu Seres pri vasi Demir-Hizar. Na obeh straneh je bilo vpč oseb ranjenih in obitih. Iz Beligrada se poroča, da so dobili resprvisti prvih treb kategorij obveatilo, naj bodo pripravljeni, ker je mogoče, da se pokličejo pod orožje r najkrajäem ČftSU. Da bi ae macedonske ustaške čete strože nadzirale, kakor tndi ?ato, da bi se zabranüa ustanovitev novih takih čet, je odredil Hilmi paäa, da ne ame biti nobena vas več kot tri ure oddaljena od okrajnih uradov. V ta namen je do- ločeno, da se osnuje po raznih vilajetih več novih okrajnih nradov. Priäli S3 v vilajet Janine gräki du- hovniki, ki so pobirali za božji grob. Ti duhovniki so pregovarjali arnavtske kri- stjane, naj se ne puntajo proti Turčiji, kakor delajo to Maeedonci, ker je snltan obljubil, da odstopi Kper Gr$ki. Med Albanci je na^tala velika raz- burjenost, ko so izvedeli. da so bili al- banski prvaki, ki so se nahajali v zaporih, odpeljani v Malo A/.ijo, mesto da bi bili pomiloščeni. Pretekli teden so naäli blizu želez- niške postaje Dernir Hizar pretrgano br- zojavno črto in sicer kakih 200 metrov na dolgo. Žiea je bila ovita okolo jed- nega briojavnega stebra, a na koncu žice bilo je pripeto pismo naslovljeno na sultana. V pismu, ki je bilo podpisano od macodonskega odbora, je stalo, da hočejo ustaži uničiti vse z ognjem in mečem, ako se ne izvedö rel'orme na bolj svobodomiseln način in ako ne pre- neha Turčija s transportom svojih vo- jažkih čet. V Beligrad je že dospelo äest miiijonov patron od onih deset milijonov, katere je Rusija podarila Srbiji. Patrone je izdelala neka virtemberška tovarna. Domače in razne novice. ^nšiiu eenjeuiia naroč- nikoni. Z današnjo žtovilko sine dokončali prvo četrtletje. Lopo >tevilo gospodov naročnikov je storilo svojo dolžnuftt, poravnavM naročnino; a vendar je >ie nuiogo onih, ki su zaostali a naročnino za tekoče in celo 5e za prejšn.ja leta. Te torej LilJLidnu prosiniu, da se v kratkem odzovejo, ter vse zaostalo poravnajo. Nadvojvoda Franc Ferdinand. — Naä prestclonaslednik nadvojvoda Fran Ferdinand pripeljal «e je v soboto popoludne na parniku „Wurmbrand- v Pulj s svojo soprogo kneginjo Hohenberg. Vzprejeli so ga tam predstojniki voja^ke in civilne oblasti. Nadvojvoda Franc Fer- dinand prišel je iz Graža ter je bil oblo- ?en v admiralsko obleko. V mornarič- nem kazinu bili so mu predstavljeni višji častniki mornarice. Potern si je ogledal nadvojvoda mornarični arzenal. Po obedu, h kateremu je bilo povabljenih več od- ličnih oseb, se je nadvojvoda s svojo vi- soko soprogo odpeljal proti Dunaju Potrjen zakonski ua<5rt. — Nje- govo Vel. cesar je potrdil zakonski načrt glede uravnave potoka Birsa (Versa). katerega je v svojem zadnjem zasedanju sklenil naä deželni zbor. Umirovljenje In imenovanje. — Podadmiral Berghofer je bil, kakor poroča „Wiener Zeitungu, te dm umirovljen in je dobil pri ti priliki naslov tajnega svet- nika. Kontreadmiral grof Montecuccoli pa je po istsm viru imenovan za načel- niškega namestnika pri mornaričnem od- delku v vojnera ministerstvu. Za ,.Šolskl Domu jedoälo naäemu upravništvu: Ornizje štirih oseb, ostanek računa K 101; „Zamorec"' požrl je pri č. g. Iv. Kurinčiču, karata v Medani, K 10. Srčna bvala! Mesto vstopnine k veselici „Žeu- ske podružnice družbe sv. (iril/i in Metoda v Gorici" dne 22. t. m. so do- poslali g. dr. Andrej Lisjak o K; g. dr. Gregorčič 8 K; g. Homar 4 K; g. Hribar 2 K; g. Žagar 1 K; mesto vstop- nine k veselici dne 29. t. m. so poslali g. baron Winkler 10 K; g. prof. Berbnc" 40 K; g. prof. Ivančič 4 K; g. Pies v De- vinu b K. Iskrena zahvala! „IVpelka**. — V nedeljo popoludne se je v dvorani goriäke üitalnice poiio- vila vprizoritev „Pepelke", ki je po mnenju innogih, ie skoro bolje vspela nego prvi krat. Zal, da ni bila predstava bolje obi- skana. Za tak krasen užitek ni pač dana prilika vsak dan. Zato pa bodo marsika- teremu zal, da ni porabil te prilike. Sicer je res, da je prišla ponovitev „Pepelke*' nenadoma in innogi so za to zvedeli že komaj v nedeljo zvečer. Naj si bo tomu pa kakorkoli, bil je gmotni uapeh zabave venderle povoljen. /alivaln. -- Podpisano načelnižtvo si šleje v dolžnost, izreči svojo najiskre- nejšo zahvalo vaem spoštovanim damarn in i(ospodom, ki so se tnko prijazno od- zvali njenernu klicu na sodelovanje, ter s Uko požrtvovalnim trudom pripoinogli k sijajnemu uspehu zadnjih dveh prire- deb; in gotovo pritegnejo tej zahvali vsi udeležitelji teh dveh krasnih večeruv, ki sta jim nudila slasten užitek, prinesla znaten dohodek v narodno korist, in bila na cast goriškim Slovencem. lmenoma bodi zahvaljeno neumornemu pevovodju g. 1. Mercini in castitim pevkam, med njiini v prvi vrsti solistinjnm gospej Irmi Fon, g.čnam M. Hafner, Kl. Hrovatn in M. Hupnik, kakor tudi spromljevalcu na kla- virju, g. VI. Premrou; g. prof. Gvai/.u /.d umetni^ko pripornoč pri pripravah na odru ter sestavljanju živih podob, gčni Bagnalasta za mirni<}na navodila; g. Krn. Klavžarju za deklamovanje; gosp. Makucu za spretno izdelovanje tehničnih potreb- Sčin in izvr^evanje sprememb na odru ; gospodom Drufovka in dr. za udeležitev pri živih podobah; konetino castitim pod- pirateljem stvari v gmotnem dziru, tako kupovulcem vstopnic in sedežev, nadpla- • evalcem in dopoäiljateljem prispevkov. Bog jim plati! V G o r i c i dne 29. rnaroa 1903. Načelništvo ženske podr. sv C in M. Otro^iki vrtee v Devinii. — 2u panstvo devinske občine odpre tekom tega meseca javon otroški vrt v lastni hi^i v Devinu. LTpravo in oskrbovanje vrtca prevzame občina sama. Troski se pokrijejo z radodarnimi donpski in even- tuvaln: primankljaj iz obeinske b'agajne. Predsedništvo društva „Solski Dom" v Gorici je, v to naprošeno, dalo občini na razpclago druAtveno v Doviriu nahajajoco se äolsko opravo in učila za otroSki vrtec brezplačno. Vrhu tega prispeva društvo letos k vzdrževanju t^ga vrtca z zneskom 100 krön. „So(V in naroduo izdajstvo. ,.Slovenec>4 je dokazal /. dokumentom, da je prodala kranjska narodno-napredna stranka slovensko narodnost. Iz objav- ljenpga pi-^ma barona Schwgla je nam- reč razvidno, da je obljubilo vodstvo slavonske narodno-napredne stranke ba- ronu Schvveglu, da so tržiški Slovenci vzdrž6 glasovanja pri občinskih volitvah s pogojem, da volijo trziäki Nemci dr. Ferjančiča v deželni zbor. Ta sraraotni slovensko-nemSki pakt se je tudi izvršil. Ferjančič je zmagal svojega slovenskega protikandidata tudi z glasovi nemžkih Tržič-anov in pri zadnjih občinskih vo- litvah v Tržiču niso Slovenci zmagali v prvem volilnem razredu prav zaradi tega, ker so sp. trije slovenski volilci vzdržali volitve Tako je izdala slovenska stranka slovcnsko občino v nemške roke. Na- rodno izdajstvo je oöividno, kajti žrtvo- vala se je sloven*ka obmejna občina, da bi bila zmagala pri deželnozborskih vo- litvah oseba g. dr. Ferjunčiča sloven- skega protikandidata župnika Špendal-a. Po objavi Schweglovega pisma si ne upa niti „Sl. N/ več tajiti sramotnega pakta kranjskih „naprednjakov'1 z naäimi naj- nevarnejSimi narodnimi nasprotniki; le „Soča", ki jo nedavno obžalovala, da ni na Slovenskem lal za brezdomovinsko socijnlno demokracijo, ne vidi narodnega izdajstva v tem nesramnem barantanju z narodnimi interesi ter drzno laže, da se ni pri zadnjih oböinskih volitvah v Tržiču vzdržal noben slovenski volilec volitve. Kdo bi si mislil äe pred petnajstimi leti, da se bo äirila po ISIovenskem taka korupcija ob molku raznih slovenskih listov, da bo mogoče v srcu Slovenije grdo narodno izdajstvo, katero skuäajo korumpirani slovenski listi že celo za- j;ovarjati! Kam pa / njiiii ?! — Nekateri menijo, da bi bilo dobro, ako hi ga vz- prejeli v opazovalnico kake noriänice, drugi pa pravijo, da bi bilo najboljo, ako bi ga poslali v Klavžel, kamor ga je nje- gova mati že prod leti vočkrat po^iljala. Hrezovo olje, katero je njegov aedanji priJHtelj dr. Tavčar svoječasno priporočal, bi danes pri njom ničesar več ne izdalo. Tako zdravilo je danes zanj proäibko. Pa kaj si bomo belili s tem glavo mi, tarn ga imajo kolovodje narodno napredne stranke in naj store 1 njim, kar se jim poljubi, namreč z onim A. G —k, ki je napolnil zadnji dve ätevilki dr. Tumo- vega glasila „Soče" z «jradivom, ki do- kazuje, da je človek, ki je v atanu kaj l:ikega napisati -- ali zrel za Klavžot ali pa, da je skrajni cas, da se mu preisöejo možgani. Tr^ovNka /bornlca j;oriSka in na$i vinorcjci. — Ni potreba, da pov- darjarno velikansko ^kodo, kalero je pri- npsla zlnglasna vinska klavzula naäim vinogradnikom i) tem govorilo in pinalo se je že toliko po listih, razpravljalo se na shodih, v deželnili zborih in celo v parlamentu Kakor je znnno, bliža se čas, ko bode treba sklepnti s tujimi državami nove trgovinske pogodbe, in taka pogodba sklepala se bode tudi s sosedno Italijo. Italijani, prepričani o velikanski koristi, katero jim dona-ia znana vinska klavzula, trudili se bodo na vsp kriplje, da bi se ista zopK ponovila, čeravno je upanje, da je priSla na^H vlada konečno vendarle do prepričanja, du se mora uvozna ca rina na inozemska in posebno na itali- jansku vina na vsak naöiti povi.4ati, ako se noče popolnoma uničiti obstanka pre- bivalcev istih dežel, v katerih je vinski pridelek glavni pngoj tega obstanka. Med te deželfi pa spada neoporečno tudi naSa gori^ka dežela Vsakdo bi torej mislil, se- naSli tudi v trgov- gki zbornici nek uteri mozjp, kateri so odlnfino UROvarj'-li proli takemu nklppu ter da misl'jo vslpd tega nklepa celo od- ložiti svoje zborniske mandate. Kakor čujemo. je podalo tudi zbor- n'cno predse.dni.slvo svojo oshtvko. Gotjp. flammi kcKJj.'i&kfgA kluba vr hotelu „Central1' se naznanja, da od- pade kegljanje prihodnji dve soboti (4. in 11. t. m.) radi veseliet1 „Huskega kružku' in velikonočnih pruznikov. Admiral Spaiin. Nekateri listi poročajo, da pojdo zapovednik avstro- ogerske mornarice admiral Spaun v najkrajs>m času v pokoj. Nttselil se bode baje. v (jorici. kjer si jo kupil vi!o. Naf;l<' snirti je umrl v soboto npki Hihard Goldsticker iz Bre-lavjp. Zndela an je srčna kap. Hestnt' volitv<\ Imcnik volileev za prihodnji1 dop-'lnilne ni"slne volilve l)Oi)(» izložen v prostnrih magistratnega poslopja in sicPr riahajajodih se v drugem ruuMropju. zudcnši s prvim Hprilom t. I. ^kozi štiri tedne Toliko na znanje onirn, |(i si* liO'Yjo brigati za svojo volilno pra- vico. ali pa sploli za to. da hh prppričajo, du li se- naha;a inn'ink volilcev v redu ali |ia ne. Meklai»»nn|e, proti morcbitniin n^pravilnostirn ulo/ijo st* lahko pri tu kHJSnjcni magistratu v dobi osmih dtii, ki zafenja z 29. aprilom t. 1. I'omnnjkanjp vodc. Pomanjka njf vodc občuti se v iihäphi mpstu od dnc do dne vedno huje, tako da sp me^čani opraviceno it resno hudujejo nn mcstnp očetp, ki so do zdaj skrbeli le /:i dragorpm» načrtP, h niso nicesar stonli. da hi priskrbHi mesoanorn vod>*. Pri lem nirmranju in poM'bnn pa .'p za to, krr se bližajo dopolniln»* volitvf. jp umevno, da morajo na>i inc-lni očelji*. ki nidi sede v mestni hiSi. saj navidezno Kariiti ter pokazati, da so jim potrebt* inesYanov pri srcu Zato sp je pa podala v petfk neka komisija v KruiihcrK t'*r si o^lorlalh tnni noki izvirrk ki jc pa la-t grofa C^roninija. Ta kmni^ija sp jp bajp prepriiala, dn dajc omcnjcni »zvirek zdaj ko jc su.-:i. ."»70 hi voile na dan. doum ilajpjo vi nstali riH'stni izvirki 4-«t'ii? hi vodc. Gr< 1 (.loronini zahtfva za ta izvi- rek bujp Il.CKXj K in incstna uprava ip misli z njim o ti radpvi pn^ajati Vojaški nabor. ¦¦ - \' sulxtto ho Lili na nahuru miadenici iz bt. I'etra, z VonorskfRa, z Hanj^ic, iz Grgarja in iz Opatic^asela Predstaviio sp jib j»- IHf). Po- trjenih pa jp hi In »is>. Stt'kel pes. — V pctpk ziutraj oko!o spdmp urc vidpli so na »prrhaja- liSču bli/u kolodvora vHik« ^n p^a. ki jo iz^lcdal jako rudno in katcrciim ho sp iz Roboa cpdilp slin»». Spoznali so knj, da jp ta pps stpkpl. Opozorili so mimo^rpdočp, naj i ne bližajo psu. Potpm pa jp priäpl npki gOHpod s puÄko in jp psa ustr»*lil. Kasnpjc pa jp priSpl na lie»- mpsta mpstni živinozdravnik s konjedcrcpm. Konie- derfc jp odpeljal psa. Odsekali so mu ^lavo ter jo poslali na Dunaj, da «p tarn natančnpje propričajo o bfdpzni. Vslpd tPRH je odrpiül tukajAnji niagi-trat, da morajo nositi vai psi napobd-nike in da ni dovoljpno voditi po mpstu niti na vr- vici psov brpz nagobčnika. Konjedpppc ima namreč' uknz, da polovi vse p^f1, ka- torft hi vidpl iih prostpin br<4z nagobenika. Poleg fpga vabi niagistrat v.se one, ki bi bili uhitega psa vidpli zadnje dni, da se je nhhajal v drnžbi drugih psov, da mu to naznanijo. Ob jednem je strogo pre- povodano jpmati s spboj pse v javne lo- kalo, na omnibusp in na Iramvaje. (.¦loveÄko okostje. — Pri kopanju temelja za novo poslopje tik južnpga ko- Jodvora, ki je namenjeno za carinaki urad, ^adeli so ob jako dobro ohranjpno člo- vPško okostje. Našli so poleg okoslja tudi neki steri dpnar. Untanovni shod „Podružnice slovenskega planinskpga dru^tva za sod- na okraja Vipava-Ajdovščina" bo 5. aprila 1903. ob 4. nri popoludne v dvorani društva „Edinost" v Ajdovžčini. Rodo- •jubne prjjateljice in prijatelje slovenske turistike vabijo k mnogobrojni udeležbi Sklicatelji. ^ozdni požar. — V četrtpk proti vetferu nastal jp v gozdu nad Podgoro proti ločniški strani ogpnj, ki je napra- vil še precej škode. Najbrže so knki otroci zažgali v gozdu se nahajajočo suhljad in so potem zbežali. Ubojstvo. — Nekega dne v pro- teklem tednu pil je na Otliei v neki krčmi npki Krapež a svojim sinom. Ko je stopil iz kreme, napadli so ga nekateri vaščani ter ga s kamenjem in rezilnim ^djem tako potepli, da je obležal kr- ga v krčmo, kjer je bila zdravniäka 'po- inoč kmalu pri rokah, a zwstonj, kajti Krappž podlpgpl jo dohljenim ran am žp po kratkpm ča«u. Aretirali in odgnali v zapor v AjduVi5(5ino so pet oseb. (Mroftka iieprcvldnast. — V Vr- tojbi sta se igrala dva dečka in sicer 12- Iptni France Gorkič* in 15-lptni Josip Na- nuteli H patmnami. France Gorkič zažgal je jedno patrono v roki, ki mu je od- nesla tri prste. Prepeljali ho ga v tukaj- .^njo bolnišnico. Trža^ke mpHtin' volitv« in Slo- vcncl. -- Gledp trža^kib mestnih voliUiv L ozironi na Slovence pi^e sobotna „Kdi- nont tako-le: Iz poročil, ki nam pribajajo od raznib in zanesljivih strani, dozna- jemo, da se toliko v obeh italijanskih taborib, kolikor tudi v vladnih krogih tudi dunajskih! v visoki meri zanimajo za vpra^anjp, knko bodo letos glasovali slovenski volilci v mestu trža^kem. Cudno so rnora zdpti to sedanje sploflno zanimanje, ko vendar nicer to- liko vlada, kolikor Italijani vpdno zatr- jajo v na|ipp-«*rn «oglaHJu. da Slovpncpv v iiiphIu ni! Sosebno pa odgovarjajo tako na naS<; zahteve po slovenski Soli' Ali do^'odki in dojstva jih slednjič vpndar le nilijo, da h» zanimajo za na3, in s tern pripoznavnjo na3o »»kzistpneo To eno dobro to dragocpno pripo- znanje na^p. pkzistenco -— ho nam ven- dar že prinenle tp volitvcv To bodi v pouk naAim volilcem, da vendar nismo tako brez pornpria, kakor misli]o vt'a^ib n-lo npkat»*ri na-i mal¦>- duAni ljud|c Zato pa j»« tudi v dolznosl na^irn volilcem, <\h s?» r.>i vežejo lahko- miSljpnn na nobeno siran' Proximo jih. naj bod'» pr»'vidni in naj ,MUpno - jirn iz la parola Kujli pre/gr;ijnji' ^"Vorjpnjp bi Ip 3kodovalo s-tvan kut^ri bi pventuelno boteli ko- ristiti Obrtno sodhr«« v Trtitu. — Ju- "tiino mini«t<*r-tvo jh naroeilo viAjernu dežMlriernu sodiscu v Trstu. da stori po- trebne korak»« za astanovitev obrtnetza sodi^'a v Tr-tu, ki nni bi pricelo svoje delova'ije b' v tfku t»'u'a Ipta To obrtno k-"di;(',. s,. u-tMiiovi na p^dlagi postavn z dne J1;. rinypnibra I. 18(.'6 Imelo bode nalogfo re^evati in raz9ou»vati v«ia >porn» vprHianjH, ki na-tan*'jo rued delodajalci. nietj mojstri in med d»*lavt''-rokndp|i'i, glede vzprejpma v delo, nlelru4tva - piruhi Slov. akaderu. dru4t\o „Uirljn" v Prapi. Na II rednem obdnero zboru z dne 18 marca in na I. odborovi seji i dnc 19 marca t I. ..Slov akad. >Jru3tva ..Ilirijd- T Pragi", jp bil izvoljen na.slpdnji odbur: Cand lur. K^on Mare, predsed- nik. «tud inch Vekos.lav Smolf. podpred- aednik stul iur Josip Marn. tsjnik; stuii tech Viljenj KukPe. blagajnik. stud, iur. Janko Pr^tnpr, knjižničar. stud iur. Jul'j Paviiček in stud. phil. Pavel Pe- stotnik. prpglednika Druatvu je dovol.'lo c. kr naniMstni^tv ) v Pragi da se sme im^novati akaderiMOiK«, kakorino je bilo dp ! -iv t(> 2»' \,' Ztr.-tdi \ohunstvft znprii so v l.vovu <• kr iinancnega nadsomisarja U-iubin^k^ga Temu vobunstvu. pravijo, jp pri^la n:i sled dunajska policija ter jp v ta namen poslala v Lvov poli- cijskega komisnrja Kle'nerja in ved dru- gih policijskih agentov. Osolinskega are- tirali so v pondp.üek. a doznalo se je to sV Ip v Oetrtek. 0 0-olinskem se govori. dn se je nahajal v slalvh denarnih rax- m^rah tpr da jp bil zaradi nekaterih ne- pravilnnsti pri svojen uradovanju celo «uspendiran. Govori se tudi o njem, da je imel pristop do visokih vojaških do- ptojanstvenikov. „Dzienik Polski" piäe celo. da so zaprte zaradi tega tri osebe, pripadajočp k viSjemu ča?tni3tvu. Govori se. 1a so dokumenti, katere so vohuni izmaknili. velikega pomena. Art'tirall no v soboto y Trenta vi.ijpga železni^kega kontrolorja Livadijo Josipa in to na ukaz državnega pravd- ni^tva. Hotel je v Macedonijo. ~ V sredo zjutraj prijel je policijski oticijal Schabl na južnem kolodvoru v Tratu 16 lptnega Adolta R.. ki sp je po železnici prippljal tja iz Češke, da pojde na po- moč Macedonceiii. Mladpnič je izpovedal, da je mehaniOni vajenec ter da je 160 K, katere mu je izročil oče, da plača mojstra, hotel porabiti za potovanje v Macedonijo. Iz ma^evanj» je v Ottenthalu blizu Glognica zažgala petnajstletna ne- koliko slaboumna dekle sosedovo hišo. Ker je pihal takrat močan vpter, se je ogpnj razširil in zgorelo je äe vp^ drugih hi§. Zgoreli sta tudi dve osebi. Škoda je jako velika. Strašna krvava druzinska žalo- lg;rA vsled bede. — VT sredo zvečer se je odigrala v družini deželnega kancelista Löü'plmanna v Gradcu grozna krvava žaloigra. Osemintridesetletni Karol Löffel- mann je narnreč na grozoviti način umoril svojo ženo in dva svoja otroka. Tretjega otroka pa je nevarno ranil. Zgodilo se je to tako le: Ob 7. uri zvečer je poslal Löffelmann svojega dvanajstletnega sina Otona, dijaka drugega gimnaxijalnega razreda, po pivo. Ko se je vrnil s pivom, napade oče sina z nožom ter ga teäko rani na vratu. Vendar se je posrečilo dečku, da je ubežal in klical ljudi na pomoč. Kmalu so sosedje priklicali re- darje, ali bilo je že prepozno. Ko so namreč pri3li redarji v stanovanje, naäli so v sobi na tleh ležečo ženo, katero je Löffelmann T.adavil z vrvjo. Istotako so naäii zaduäena dva otroka, jednega v Löffelmanna. Da je LöfMmann storil ?ae to v zblaznelosti, o tern ni dvoma. V zhlaznelost gnala o vsaki nUjCllM. pi iiji^j „solski'sjadoma". Loterijske številke. •28 inumi. Diumj......ÖB t»2 7t 22 27 Gradec......70 -W 86 10 39 Tržne cene. Za 100 kg. Kava : Santos . . . K 190 - do 200 — Sa idomingo „ 240— „ 260'— .. h\\A......240- ., 260 — Portorico . . „ 260 - ., 280 — ,. Ceylon.....320— „ 360 — Slakdor.......88 — ' „ 89- Špeh......„ 160- „ 180- IVtrolij v sodu . . „ 32— ., 33 - „ zabcju . ., 10 50 ., 11 - Maslo surovo . . . „ 170— „ 190 ,. kuhano . . „ 200— „ 220- Otrobi debele . . ., 10 40 .. 12 — drobne . . .. 1040 .. II' Tur-iea stara..... l(V40 .. 171— nova..... 15"— ., 16 60 Ov.'s......,. If)— ,. 18 — M o k a ogerska: št. 0 K 2vs-— št. 1 K 26-80 St. 2 K 20 20 ,. 3 ,. 25-80. .. 4 .. 25.-, .. 5 „ 24 — St. 6 K 22-. 15° ! pod navadno ceno • ruzprodaja • radi pozneg-a zimskega časa . J. Zornik ! Gorica. Gosposka ulick 7, i vse zimsko Llago, kakor n. pr. , kr«?ne volnenp serpe, rate, podohleke, vsaknvrstno Jaeger- • i crilo. rokavic^. nogavice. blu- ' so, vf.lno, kožub »vino, zimske > (hvIip itd. — Xikdo naj ne i summit te lepe prilike za I ceni nakup! Podpisani priporoca slavnemu ob- činstvu v Gorici in na deželi svojo prodajalnico jestvin. V zalogi irna kave vseh vrst, raz- liune moke iz Majdičevpga mlina v Kranju, r.adalje ima tudi raznovrstne pijače na primer: francoski Cognac, pristni kranjski brinjevec, domači tropinovec, sini rum. različna vina, goršice (Sens) Cinl-Metodovo kavo in Ciril-Metodove ažigalice. — V zalogi se dobe tudi te- stenine tvrdke Žnideršič & Valencia v Ilirski Bistrici, ter drugo v to stroko spadajoče blago. — Postrežba točna in po zmerriih cenah. Z odličnirn spoätovanjem Josip Kutin, trpovec v St'ineuiski ulici h. štv. 1. (v Iw^tni hiSi I Anton Kuštrin Gosposki ulici h. štev. 25, priporoöa častiti duhovJcini in shivnema občinstvu v mestu in na de?.eli svojo trgovino jedilnega blaga n pr. kavo : Santos, Sandomin^o. Java. Cejlon, Forto- rico i. dr. Olje: Lucca, St. Angelo, Korfu istersko in dalmatin^ko. Petrolej v zaboju Sladkor razne vrste. Moko at. 0, 1, 2, 3 4, 5. Več vrst riža. Milj^veče prve in druge vrste, namrec po V» kila in od 1 stinta. Testenine iz tvornico Žnideršie & ValenOič v II. Bistrici. Zvt*plenke družbe sv. Cirila in Metoda. Mokn iz Majdičevga mlina v Kranju in z Jochmann-ovega v Ajdoväcini. Vse blago prve vrste. I*o pošti ae razpožilja v zabcjOkib nnjrnanje po o Kg. na vse kraj«. Odlikovana delavnica! ~ÄNIKRÜSld7 krojaški mojster v vrtni ulici 26. rnporoca se si. občin- atvn v ineslu in na deželi, posebno čč. duhovščini. — Ima bogato zalogo blaga vsake vrste in za vsaki stan, ter opozarja na ravno doälo svp/e pomladansko blago, IM st n i i zd elek gotovih oblek in puvršnih sukettj. Cene prav soliilne! Fani Drašcek I zaloga šivalnih strojev Gorica. Stolna ulica his. st. 2. Prodaja stroje tudi na teden- ske ali mesečne obroke. Stroji so iz prvih tovarn ter najboljže, kakovosti Priporoča se slav. občinstvu. „(Mak posijilia" v Gorici, reglstrovana zadruga z omejeno zavczo, sprejerna hranilne vloge, katore o- breatuje po 41/2 p o 1 u m cscüiio; nevzdigrieiu' ohreati pripisuje kotmc leta h glavnici. Rontui (iavok plaöuje poso- jilnica sama. Daje posojila udom na oschni kredit po 6% i" "a vknjižbo po 5'/j> Sprrjeina člane z gla v n i mi d <•- leži po 2LK) K in z o p r a v i I n i rn i : del.;2i po 2 K. Otvarja Članom toko Oi (» raöu no, katere obroatuje po rlogovoru. Za nala- ganje in vraöanje ho na razpola^o po- ložnico c. kr. poštne hranilnice, tako da ju mogoüf poalati denar brpz poätnih «troäkov. Uradne ure so vsak delavnik od8 12. ure zjutraj in ob pondeljkih in cetrtkih tudi popo'udnH od 2 4 v ulicl Vetturini 9. Anton Pečenko Vrtna ulica S (.OI!i(A Via (liardino 8 Driooroča pristna beta in črna vina iz vipavskih, furlanskih, briskih, dal- p matinskih in isterskih v i n n n w a H ft v. Uost;ivlja na tium in razposilja po ?.-\'-/.- .lici na vsi' krajtv avsLro-cgi'rski1 iutinrc hijc T Hcxiih oil f;t) litrov naprcj. Na ^-iliti'vo poSilja tudi iizorrc. Cene jrmerne. Postrežba poÄfena. Tomaž Seijak, sobni slikar in pleskar v Podmelcu na Tolminskem. priporoca so slavnemu ob^-in- stvu za vsa v to stmko spada- joča dela. kakor: slikanje sob, napravljanje različnih nadpisov. tudi z oljnatimi barvami na de- sko. vsa v pteskarsko stroko spadajoca dela itd. itd. Del<> lepo in cen(- zniorne. 1 Krojaška mojstra ( ; Čufei ri^a, tßkull^e f Joslpa Venlija st. $H. I Polo van je po sxetu. za vseh xanimivo. l \ siik teden nov program! l Od '2\). niarcjj (io 4-. ?i.prila • l)(iž(vla in Ijudstvo v Algvnji. Prvo po- | tovHiijo iz Al^err