M Z50. O Ljubljani, v petek, dne 30. oktobra 1908. t, Velja po poŠti s sa celo leto naprej K 26 — >ol leta „ „ 13-— 650 220 B sa četrt leta „ sa en mesec „ V upravnIStvu: sa celo leto naprej K 22.40 sa pol leta „ „ 11.20 < sa četrt leta „ „ 5.6O I sa cn mesec „ „ 1.90 Za poSIIJ. na dom 20 h na mesec. Posamezne Stev. 10 h. SLOVENEC Leto XXXVI. Inserati: Enostop. petitvrsta (72 mm): za enkrat za dvakrat za trikrat • • • • • • • • 13 h 11. za več ko trikrat . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta i 26 h. Pri večkratnem ob-Javljenju primeren popust. Izhaja vsak dan, IzvzemSI nedelje In praznike, ob pol 6. url popoldne. i Uredništvo I« » Kopitarjevih ulicah Si 2 (vhod Čez -- dvorISče nad tiskarno). — Rokopisi se (B® Vračajo; nefrankirana pisma sc nc sprejemajo. Uredniškega telefona Stev. 74 Političen Ust za slovenski narod Upravništvo Je v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. — -- Vsprejema naročnino, Inserate In reklamacije. UpravnISkcga telefona Stev. 188. Današnja Številka obsega 6 strani. "•C Košut in Srbi. (Senzačna odkritja.) Čedne reči prihajajo na dan. Ze več časa so si za kulisami šepetali na ušesa o spletkah in tajnih zvezah Košutovcev s srbskimi voditelji tu- in onostran Save. Dunajski tednik »Gross - Oesterreich« in Danzerjeva »Armee - Ztg.« sta že nekaj mesecev namigavala, da višji krogi ne vedo vsega, kar se plete in kuje za njihovim hrbtom. Sedaj pa je skrajni čas, da kovar-jem potegnejo krinke s prihuljenih Obrazov. Pred štirimi leti sta Pašič in Simič, zaupnika kralja Petra, izdelala načrt za Veliko Srbijo. Glavne točke tega načrta so 1. Zveza s Crnogoro po navodilih iz Belgrada. 2. Sporazum z Bolgarijo o skupnem carinskem ozemlju in organizaciji vstaje v Makedoniji. Tedanja naša odkritja te točke so v ministrstvu za zunanje zadeve vzbudila senzacijo in iz spanja zbudila celo grofa Goluchovskega. .3. Dogovor z merodajnimi politiki v Italiji o adrijanskem vprašanju in prosti luki v južni Dalmaciji. 4. Gospodarska osvoboditev od Avstrije in trgovinske zveze z drugimi državami. 5. Vstaja v Bosni in Hercegovini proti Avstriji. 6. Zveza z neodvisno Košutovo stranko proti Avstriji. 7. Jugoslovanski odbor, ki naj zbira zaveznike in vodi vso akcijo. Pašič je bil tedaj v tesni zvezi z znanim Po!onyjem in Košutom, ki sta stala v prvih vrstah proti Fejervaryjevi vladi in Avstriji. To pojasni tudi postanek reške resolucije, katere duševna očeta sta Supi-Io in Košut. Ce povemo, da je Košut sam odobril reško resolucijo, pojasni se tudi namen. In ta je bil, pridobiti Hrvate proti Dunaju. To idejo so pospeševali tudi znani mažarski politiki Justh, Apponyi, Lova-szy in Kovacs. Zatrjuje se tudi z vso gotovostjo, da je bil Košut v Belgradu šest dni pred svojim imenovanjem za ministra. Z vstajo v Bosni in nemiri na Balkanu je hotel Košut od krone izsiliti razne koncesije za ogrsko armado. Tedaj so se Mažari dičili s »tulipanom« in iz bogatih prispevkov so Ko-šutovci podpirali velesrbsko propagando. Po novih volitvah meseca junija 1906 so bili Košutovci na konju. Vrtoglavi zma-goslavlja so Lengyel, Hok in Rakosy pohiteli v Srbijo, da se pobratijo z Velitni-rovičem, Gruičem in Geršičem proti »dunajski kamarili«. Tedaj je Lengyel rotil Srbe, naj ne kupijo Škodovih topov v Avstriji, rekoč: »Oborožite se, da morete biti močni naši zavezniki. Avstrija hoče pomnožiti armado za veliko akcijo na Balkanu. Temu se je uprla neodvisna stranka, kakor svoj čas okupaciji Bosne in Hercegovine.« Da Lengyel ni govoril samo v svojem imenu, dokazuje njegov govor meseca grudna lanskega leta v ogrski zbornici. Med drugim je govoril: »Nočem izdati, kako in v čem so se Košutovi pooblaščenci pogajali s Srbi. Nočem povzročiti mednarodnega spora in ministrske krize. Ko bi to izdal, nastati bi morala kriza. To nagla-šam, četudi bode vlada to zanikala. Ob času boja proti Dunaju smo sklenili to prijateljstvo s Srbi, to politiko smo delali in vodili v dogovoru z vlado in po njenem naročilu. Naglašatn, da je bila med Srbi in Mažari prava, odkrita ljubezen in da bi bili mogli postaviti na noge močno armado, s katero bi bili premagali Avstrijo in dosegli svoje politične namene . . .« Seveda tega govora tedaj v celoti niso objavili ne avstrijski, ne ogrski vladni in od vlade podpirani listi. Tajne zveze med Belgradom in Košutovci pa niso prenehale. Lani je po naročilu srbske vlade znani dr. Spalajkovič sklenil dogovor s hrvaškim državnim poslancem Pribičevičem. Tretja točka tega dogovora se glasi: »Sedanje politične, vojaške in gospodarske razmere silijo Srbijo, da ne podpira velesrbske ideje in napravi z Avstrijo »modus vivendi«; načelo pa velja, da bi škodilo srbskim težnjam, ko bi se hrvaško - srbska koalicija udala dunajskemu vplivu, in da je treba vzdržati zvezo z merodajnimi osebami v Budimpešti.« V dogovoru zagotavlja Srbija tudi denarno podporo hrvaško - srbski koaliciji za nove volitve. Koalicija naj bi podpirala Košutovce, ti pa velesrbsko propagando. Še začetkom tekočega leta je, kakor se zatrjuje, srbski lisjak Pasič poslal knjižničarja Torniča v Zagreb, da pridobi poslance Barčiča, Magdiča, Mažuraniča, Modrušana, Tuškana in Babiča za zvezo z mažarsko neodvisno stranko proti Dunaju. Poučna je tudi pljuska, ki so jo voditelji opozicijskih Srbov v Bosni in Hercegovini dne 16. oktobra 1908 vrgli Ko-šutu v obraz. Brzojavka se glasi: »Gospod minister! V klu'bu neodvisne stranke ste, kakor poročajo listi, naglašali, da je aneksija .posledica velesrbske propagande, v katero so zapletene odlične in premožne osebe. V imenu bosanskih in hercegovskih Srbov poživljamo vas kot bivšega »veleizdajavca«, kateremu so Srbi kot zavezniki pomogli do ministrskega stola, da objavite vsa imena onih odličnih oseb, ki so bile zapletene v protizakonito akcijo. Upamo, da ste od svojega očeta podedovali vsaj resnicoljubnost in da ustrežete naši želji.« Košut seveda ne bode odgovarjal, ker ne sme, sicer »zavezniki« odkrijejo druge njegove spletke. Res, daleč smo prišli. Popustljivost ni imela meje. Zadoščenje imamo vsaj to, da so dogodki v zadnjem in opasnent trenotku Košutovcein potegnili krinke z lisičjih obrazov. Zato z veseljem pozdravljamo poročilo, da je krona odklonila načrt volivne reforme s pluralno volivno pravico, ki bi še bolj utrdila nadvlado Košutovcem. Proti tej kliki, ki živi še vedno v zarotah, je najboljše sredstvo splošna, enaka in tajna vo-livna pravica in močna roka. Dobro zn no;. Ponesrečene srbske in črnogorske misije v inozemstvu. — Srbija se oborožuje. — Turčija nezaupna in nemirna. Današnji splošni položaj je v kratkih besedah izražen sledeče: Akcije Srbije in Crnogore in njunih odkritih in prikritih zaščitnikov padajo, v isti meri pa raste ugled naše monarhije. Okrog tega mini-» mum- in maksimum-termometra se grupirajo ostale žive podobe: pomnoženje turških čet na bolgarski meji, anarhija v Arabiji, angleška zlata mošnja, srbski topovi na Dunaju itd. Da se vpliv avstrijske diplomacije zares dviga, nam kaže vprašanje o konferenci, ki se je sedaj prelevilo v jako nedolžno obliko. Pariški »Matin« namreč ' poroča, da je ruski veleposlanik dobil j ukaz, naj naznani vladam, da jih Rusija j vabi h konferenci, ki bi se bavila z nekaterimi važnimi točkami berolinske pogodbe, katere točke so zadnji čas doživele bistvene izpremembe. Gre da se pred vsem za to, da se dožene, ali so vse velesile voljne, udeležiti se konference ali ne. Torej nobenih diktatov več glede dnevnega reda; le ponižno trkanje na vrata zunanjih ministrov. Aehrenthal je lahko zadovoljen. Pomilovanja vreden pa je dr. Milovanovič. Kjer je še bil, se je moral posloviti z zavestjo, da imajo velesile nujnej-. šili skrbi, nego buditi v Srbih zlate upe. To je seveda dr. Milovanovič kot dober diplomat že vnaprej vedel. Vendar je mogoče, da je tudi on pričakoval vsaj nekaj, in da ga je gola resnica vendarle nekoliko presenetila. V Berolinu nič, v Londonu pa tudi ne bogvekaj. Ja, ti Angleži! Turkom ponujajo svoje zlate vreče, za Srbijo nimajo niti denarja, kajti na Srbskem njim tudi dosedaj ni cvetela kupčija. Spomnimo se samo milijonov, ki so jih Angleži izgubili pri srbski klavnici, Francozi pa pri državni železnici. In taki spomini so neprijetni. Vsaka stvar se prej ali slej maščuje. To občutijo zdaj Srbi prav bridko. Nenadovič je v Carigradu že dovršil svojo misijo, to je ni opravil ničesar. Kra-. ljeviča Jurija so v Peterburgu tudi že ohladili. Sprejem je vlada prepovedala. Danes je stopil kraljevič pred carja in v tem ko to pišemo, je morda že slišal iz najkompetentnejšega vira, da Rusija Srbije ne bo nikdar nodpirala v prizadevanju, da bi dosegla kakšnih teritorialnih kompenzacij. Vprašanje je zdaj, kakih misli postane princ Jurij, ko se vrne, in kaj bo napravil dr. Milovanovič. Pravijo, da bo podal demisijo. Sicer pa so v Peterburgu precej nepreračunijivi in negotovi; boljše da se počakajo pozitivnejše vesti. Kolikor temnejše pa postaja obzorje okrog srbskega dvora, toliko živahnejše je v Srbiji, ki se resno bavi z mobilizacijo. Vsi vojaški obvezanci, bivajoči v tujini, so že dobili poziv, da se nemudoma vrnejo domov. Mobilizacija prve kategorije je že v teku. Približno v treh tednih bo pripravljenih 100.000 mož, to je 96 bataljonov, 33% eskadronov, 56 baterij in tehniških formacij, razdeljenih v pet pehotnih, eno rezervno in eno konjeniško divizijo. Oboroževanje dela Srbom velike težave, odkar je Avstrija prepovedala prevoz vojnega materiala. Pri Schneiderju na Francoskem je bilo naročenili 66 brzo-strelnih topov; polovico jih je tvrdka odposlala, toda na Dunaju so jih ustavili, in francoski poslanik na Dunaju je posredoval, da jih vrnejo na Francosko, odkoder bodo jih poslali po morski pošti v Srbijo. Ako Srbi teh modernih topov ne dobe, morali bodo rabiti stare »Bange«-tope in pa sestav »La Histe«, staro šaro, ki se baše od spredaj in bi bila komaj dobra za streljanje zoper točo. Ako pa pojde vse .gladko, bo imela Srbija po mnenju vešča-kov do pomladi vendar 180.000 dobro oboroženih mož na razpolago. V kratkem prično mobilizirati drugo kategorijo. — Z mobilizacijo v zvezi so drugi ukrepi. V Kragujevcu delajo utrjen tabor. Iz bel-gradskih skladišč so pričeli voziti v razne posadke velike množice vojnega materiala. Sploh se zdi, kakor da bi se hotelo vojaštvo in vsa državna uprava iz Belgrada umakniti v notranjost; računajo pač s tem, da se Belgrad napadu z Zemuna ne more protiviti niti dva dni. Banke so baje svoje zaloge premestile iz Belgrada. Gojenci belgradske vojne šole so dobili popolno vojno oborožbo. Njim se poveri služba pri strojnih puškah. Kralj ie že inspiciral štiri stotnije gojencev vojne šole. Isti so dobili tudi vojaško godbo. Sploh veljajo isti za elitno četo, ki ima igrati veliko vlogo. Srbska vlada je prepovedala izvoz krme, s čemer pa trgovci niso zadovoljni. Nič bolje se na polju politike ne god; Črni gori. Minis;rsk" predsednik Tomano-• ic ni dosegel v R:mu nobenega vsoeha. Svetovali so mu le naj sc Črna gora ne spušča v pmvm iovščine, ker bi je pri istih T' a 1: j a ne mogla podpirati. To je približno i;*javil italijanski zmianji minister Tittoiii, cegar mnenje ,'e toliko mer>>dajnejš*, ker danes ni več dvoma, da bo zbornica njegovo, Avstriji prijazno politiko odobrila. Kakor Srbija, tako mora tudi črno-g< rska vlada plačati tribut javnemu nine-niu ter mobi'«z;:a. Blizu Nikšiča je že zor? ni h 8000 mož črnogorske milice k \aiam, ki druga leta ob tem času niso bila v navadi. Opomniti treba, da vodi iz Nikšiča pot k hercegovski trdnjavi Bilek. — Črnogorska vlada se je pritožila pri av-stroogrskem posianiku, ker da so avstrijski čete prekoračile mejo 111 stopile na 'nogorsko zemTščr Vojn; minister Mar-tinovič je izjavil, da sc to ni zgodilo pivt-Krat. Ce je te. >-t.Si potem je le znam-nje u-ogorske nervoznosti, da se vlada zbog tega baš seda; pritožuje. Tudi Tačva zbira svoje čete ob bolgarski meji. Vse sVategiško važne točke o..ičuje. Dan r\ dneu dohajajo nove C-tf. Pravijo tudi, da so pojavljajo na turškem ozemlju bolgarske čete, ki jih vodijo bolgarski častn-ki. v?led česar je položai na meji precej tesen. Z druge strani pa tajijo da bi bili dosedaj turški vojaki trčili s kake oolgarsk.) četo, ko je hotela črez meio. Se prekernejše stal.šče pa .ma rurčija v /•rabiji, kjer je zavladala popolna ana.-hiia. Novega enrn.< \ Meki, Avnullaha, n.hče ne uboga. Najhrabrejše arabsko plen,.* Montefikov se punta proti kalifu in hoče lasten kalifat. Lmir % Nedžu ob Perzij-?.l>em zalivu o.oglasil neodvisr.csi. Porta je-poslal. prot: njemu nekaj ladij, ki j -valjne dospejo c'o cilja. Tudi Kre:o Turčija končno izgubi. Nota velesil-za^čitmc (Fiancija, Ang'uaf l!.'lija, Rusi\t> su< r naznanja kretski v!.i-di. da je združ-tev Ktete z Grčijo odvisna <. d pritrditve velesil, vendar pa da imenovane države mi;, pretivi e, da bi to vnra-šanje s Turčijo razpravljale prijateljsko. To je jasno dovolj. Nekoliko sc I'urč ja, oziroma mhdo-turki. ki se jim v mladem gospodarstvi hiša na vseh ^hh podi.a, lahko toiažvo s tern, da ima anpleški trgovec še vedno za nje odprte Angleški niii.NKik! sve+ je sklenil, da Anglija garantu a vur. č':i podpis dveh milijard, kakor h;tr > so snide turški parlament, med tem pa so pooblastili findiiJncg.i tainiKa da da> Tur-čiji pod običajnimi oogoii bardna oroiii . na gornji račun. Tudi bo Anglija skrbela za to, da dosti.-; Ti^čija o 1 Avstro-r5.:rske in Bolgarije prevzeta razrnernih del v ('ržavnih duU >" — Bojkr'tno gibanje na Tur*kem poJ':t;.r.. ke- je oupisati večinoma energij: 1 u• št- ^hde. ki kamilic b ».'kotu udeležene ,-vMe uradnike ter je ravnokar zaradi tega odstavila curinari:i v - koplju. Kar smo dosedaj našteli, je jasno. Edina nerazumljivo nejasna točka na političnem obzorju je ruska politika vobče in posebej Izvolskij. V Peterburgu se zdaj borita dve struji: anglcfilska in tista, ki Angliji ne zaupa. Car niha semtertja. kakor ponavadi. Bosno. Aretacije v Hercegovini. Iz Trebinja se poroča, da je vojaška patrulja zasegla in aretirala v srbskem samostanu Ouzina pri Trebinju sedem tujezemskih agitatorjev, ki so preoblečeni v hercegovsko nošo skušali hujskati ljudstvo. Aretirance so spravili v vojaško ječo. Srbski kmetje proti begom in agam. V zeniškem okraju so srbski kmetje svojim gospodarjem turškim begom in agam zadnji čas grozili s smrtjo, ako v agrarnem vprašanju ne bodo sklepali v korist kmetom. Takim grožnjam so bili turški posestniki vedno vajeni in se niso posebno vznemirjali. Toda 28 t. m. je srbski kmet Marko Curič svojega gospodarja ago Su-leimana Ljuboviča napadel z nožem in ga večkrat smrtnonevarno zabodel. Napadalca so takoj zaprli. Ljubovič je bil jako ugleden in priljubljen v svojem okraju. Napredni muslimani v Tešanju so sklicali plenarno sejo krajevne organizacije napredne bosanske stranke, v kateri so razpravljali vprašanje glede odposlatve udanostne deputacije na Dunaj. Sklenili so, da se pridružijo tozadevnim sklepom sarajevskih muslimanskih naprednjakov in da pošljejo primerno število svojih članov iz tešanjskega okraja pod vodstvom sarajevskega župana Kuloviča na Dunaj. Angleški časnikarji v Bosni. Londonski časnik »Daily Telegr.« je poslal svojega posebnega poročevalca Bennet Bur-leigha v Bosno, da bi mu pošiljal neposredna poročila o tamkajšnjem ustanku. Ko je gospod Burleigh prišel v Sarajevo in izvedel, da v Bosni ni nikakega ustanka ter so vsa dotična poročila navadna far-barija, je takoj zopet odpotoval z lakonič-no opazko: »Tu ni nobenega »kšefta«!« Avjtro-OjrsKo. Delegacijsko zasedanje. Dne 29. t. m. govori v seji avstrijske delegacije poslanec Baerenreither, ki pravi, da se strinja z načinom zastopstva v Bosni in v Hercegovini. Državna in avtonomna uprava delujeta skupno. Vlada naj predloži bosanskemu deželnemu zboru kmalu svoj program. Agrarno vprašanje, ljudska izobrazba in prometna vprašanja so glavne stvari, prezreti se ne sme delavsko vprašanje. Manjka ljudske šole, potov z morjem. Sarajevo mora samostojno odločevati o železnicah. Monarhija mora dokazati, da zna vzdržati mir in red in razširjati prosveto. Biankini želi, naj bi bila volitev izvedena demokratiško. Pete-lenz predlaga, naj se ozira vlada na uradniške želje. Burjan polemizira popoldne s Kramarem. Mirno je sprejelo prebivalstvo aneksijo. Srbija bi čez Bosno le po Dalmaciji prišla do morja. Nernceve pritožbe bo minister natančno preiskal. Baerenrei-therju pritrjuje malone v vseh točkah. Proračun Bosne in Hercegovine so nato odobrili. Pričeli so nato razpravljati o armadnem rednem proračunu. Kršč. soc. Axmann predlaga, naj se dovoli naknadni kredit za izvišanje plače moštvu in izboljšanje hrane. Za to naj se določi 10,000.000 kron. Predlog ni naperjen proti Ogrski. Orot* Clam-Martinic naglaša potrebo moderne armade. Izjavlja se proti vsaki koncesiji Mažarski. Knez Schonburg pravi, da spada naša armada med najboljše armade sveta. Preprečijo naj se vsi spori z Ogrsko. Vojni minister Schonaich se strinja z Axmannom, da se proračun sestavi po pogajanjih treh vlad. Upa, da doseže več prihodnje leto. Popoldanske seje delegacije se je udeležil tudi Beck. Starostno in invalidno zavarovanje. Popolnoma izdelana predloga o starostnem in invalidnem delavskem in o zavarovanju vrnostojnih oseb, ki ne zaslužijo na leto nad 2400 K. je že izdelana. Zavarovalne nrcmije, ki znašajo zdaj pri bolnikih blagajnah in nezgodnih zavarovalnicah 105 milijonov kron, se pomnože na milijonov kron. Starostni in invalidi-tetni zavarovalnici samostojnikov bo k naravnim stroškom prispevala država 2,000.000 kroti. Država bo prispevala vsaki starostni renti 90 kron, kai se pričetko-ma ne bo po/nalo, ker se prično izplačevati rente šele čez pet let in se bo znesek le počasi dvigal tako, da prispeva država črez 40 let približno 100,000.000 kron. Sodijo, da zbornica nakaže predlog brez prvega branja socialno-politiškemu odseku, ki bo moral ostati permanenten. Cesar odklonil predsankcijo ogrski volivni preosnovi. Glasilo zunanjega ministra »Wiener Allgemeine Zeitung« potrjuje, da cesar ni dal predsankcije Andrassyjevi volivni preosnovi. Cesar želi, naj Andrassy predela načrt. Grof Atidrassy z mrzlično naglico dela s svoiimi tajniki doma, da napravi tako volivno reformo, ki bi ji dal vladar predsankcijo. Sicer pa Mažari še vedno upajo, dase jim posreči dobiti od vladarja predsankciio volivni preosnovi. Govori se tudi, da Andrassy odstopi, če se predsank-cija volivni reformi dolgo zavleče. Sploh so pa Mažari zdaj precej tiho, ker dvor ve, kako so razni ministri zapleteni v zadeve, ki jim niso kar nič v čast. Srbsko-muslimanska opozicija proti združitvi Bosne s Hrvatsko. »Musavat« se lniduje nad srbskimi samostalci, ker so glede bosenskega vprašanja edini z ostalimi strankami koalicije ter bi radi, da se Bosna in Hercegovina čim prej združita z »mamico«. Imenovani list izjavlja da muslimani in pravoslavni ne bodo nikdar dovolili, da bi se ta želja Srbov na Hrvatskem uresničila. Nočejo poslati, kakur so Hrvati, »hlapci hlapca hlapcev«. — No, »Musavat« nima za se-boi stranke, ampak le nekai nezadovolj-nežev. KOŠUT DEMENTIRA ! Košut je poslal »N. Wi. Tagblattu« glede na razna očitanja izjavo, da ni bil niti posredno niti neposredno v zvezi z velesrbsko propagando in da ni bil nikdar v Belgradu iu ni dal nikdar vinarja veliko-,srbski propagandi. Morebiti še Košut kdaj dementira, da ni bil nikdar v Italiji. Največji revolucionarji, ko postanejo eksce-lc:ice, navadno pozabijo, da so bili kdaj revolucijonarji. Razumno. Dnevne novice. + Idrijski občinski odbor — raz-puščen. Deželna vlada je razpustila občinski odbor idrijskega mesta. Za gerenta je postavila gosp. Jos. Zazula, c. kr. davč. kontrolorja v p., za svetovalce pa mu je dala zaupnike vseh treh strank in sicer za S. L. S. g. trgovca Golija, za socialne demokrate g. Štravsa m za liberalce g. nad-svetnika Svoboda. Ti morajo poskrbeti, da se uredi zavoženo občinsko gospodarstvo v Idriji. + Ces.tr in slovenski delegati. Pr. Uelegacijskem dineju je 28. t. m. v Budimpešti cesar nagovoril tudi delegata dr. Ko-lošca. Cesar ga ie vprašal, če je letos prvikrat v delegaciji, in ko je dr. Korošec pritrdil in imenoval svoje ime, je dejal: >Torej Slovenec?« Ko je dr. Korošec temu pritrdil, ga je cesar vprašal, ali je v dušnem pasti<"stvu. Dr. Korošec je odgovoril, da je časnikar, nakar se je cesar z njim najprisrčneje pogovarjal o osebnih zadevah. + Silvij Kranjčevič. »Slovenska Marica« je prejela brzojavno vest, da je včeraj v Sarajevu po dolgotrajni bolezni umrl Silvij Kranjčevič, profesor tamošnje-ga učiteljišča, najznamenitejši današnji hrvatski pesnik :n eden najznamenitejših jugoslovansk'!i pesnikov sploh. + Mohorjani stolne župnije so darovali: za 'slovenske šole čč. šolskih sester v Trstu 20 K; za delavski dom Podljube-lom na Koroškem 5 K; za »Narodni dom« v Št. 11 ju v Slovenskih goricah 5 K. + Izobraževalno delo na Goriškem. V Črničah so ustanovili slovensko katoliško izobraževalno društvo. Na ustanovnem shodu je govoril g. Fr. Kremžar. Tudi v Anhovem so ustanovili izobraževalno društvo. Na ustanovnem shodu je govoril g. dr. Dermastia iz Gorice. — V Cerknem je s skioptiškimi slikami predaval g. dr. Brecelj o alkoholizmu. V nedeljo 1. novembra predava dr. Brecelj v Podbrdu. + Imenovan je deželnovladni koncipist g. Rajko Svetek za okrajnega komisarja in deželnovladni konceptni prakti-kant g. Ludovik Šitnek za deželnovlad-nega koncipista. — Nesreča. V Kostanjevici na Krasu je 27. t. m. 631etni kmet And. Mulič sto-pivši iz svoje hiše čez prag tako nesrečno padel, da je takoj mrtev obležal. Nagle in neprevidne smrti, reši nas o Gospod. — Cesarjev jubilej dne 2. decembra. Cesar namerava prebiti dan 2. decembra, ob 601etnici nastopa vlade v Schonbrunnu pri Dunaju. Isti dan bo tam zbrana cela cesarska rodbina. — Anarhist. V Gorici so aretirali nekega mladeniča, ki je na sumu, da je pristaš laške anarhistične stranke. — Električna razsvetljava v Kandiji prav izvrstno napreduje. Polagajo se že v rove žice. Kandija je sedaj z rovi vsa preprežena. Potreba bo z dinamitom raz-gnati skalnati svet. Razsvetljava bo segala do bolnišnice. — Skrajna predrznost. Antonius pivovarna v Feldkirchen na Koroškem je poslala nekemu odjemalcu slovensko pismo z opombo nazaj: »Da wir Slovenisch nicht verstehen, bitten wir um deutsche Corespodenz«. Naj si slovenski gostilničarji zapomnijo — da tam ne razumejo slovensko. — Palec na roki odtrgalo. Dne 18. t. m. vdelaval je pri tvrdki Franc Kastelic v Kandiji pri mostu na razložna okna železne, dva metra velike, težke rolete. Da bi ložje se premikale, pritrdil je peresa g. J. Straus, ključavničarski mojster. Eno privil je premočno; pero se je odtrgalo, železna roleta je viškoma navpično padla in mu odsekala pol palca desne roke. — Ujeti markonigrami? Črnogorski ministrski predsednik Tomanovič je poslal te dni svoji vladi dve brzojavki o svojem pogovoru z italijanskim zunanjim ministrom Tittonijem. Brzojavki je imela poslati radio - telegrafiška postaja S. Catal-do pri Bari na Italijanskem v Bar, toda črnogorska vlada ni prejela nobene teh brzojavk. Nastala je govorica, da so avstrijske vojne ladje brzojavki ujele. Zastopnik Marconijeve družbe, marki Solari pa je izjavil, da je ujetje radiotelegrafiških brzojavk po tujih ladjah nemogoče. Pogrešek mora tičati torej kje drugod, bržkone so telegrafiške postaje slabo urejene. — V Št. Vidu nad Ljubljano je predaval preteklo nedeljo g. Fr. Trseglav o Bos- ni in dogodkih v Srbiji. Podal nam je zelo zanimivo sliko o vzrokih, ki so ustvarili v Srbiji sedanji položaj. Ljudstvo ki z zanimanjem zasleduje novice iz Srbije, je pozorno sledilo g. predavatelju. Poslušalcev je bilo do 150. Večino je tvorila naša uka-žeijna mladina, ki je imela pri predavanju mnogo užitka. Pokazalo se je ob tej priliki, da bi taka predavanja bila mnogo bolj obiskana, ko bi se vršila takoj po krščanskem nauku. Sicer pa čujemo, da priredita naša »Blaž-Potočnikova« čitalnica in njen telovadni odsek, poleg nedeljskih miadeniških sestankov, vsake 14 dni tako splošno predavanje. — Redek sestanek. Dne 26. t. m. so bili slučajno v novomeški proštiji zbrani štirje zlatomašniki in eden biserni maš-nik, in sicer preč. gg.: monsignore Jožef Buh, župnik in generalni vikar iz Elyja v Minnesoti v severni Ameriki; stolni kanonik Kajdiž, novomeški kanonik Franc Povše, monsignore Peterlin, župnik Šmi-lielski, in biserni mašnik Jožef Hočevar, kanonik novomeški in starosta ljubljanske škofije. Gospod Buh se je podal v Belo-krajino; v soboto se zopet vrne in bo imel v nedeljo, na praznik vseh svetnikov jutranjo slovesno službo Božjo v kapiteljski cerkvi. Sivolasi starček je še popolnoma zdrav in krepak. Bil je tudi nekoliko časa kaplan v Št. Petru pri Novem mestu; ker bi bil tedanji kaplan, ranjki Jernej Jarc pa rad še tam ostal, ga je škof poslal v Loški potok. V Ameriki deluje že nad 44 let. Prihodnji teden se bo podal na Vipavsko in Goriško, odtod v Rim, da bo prisostvoval zlati maši sv. Očeta, iz Rima pa zopet nazaj v Ameriko. — Utonil je v morju pri Miljah 17 let stari mehanik Josip Prašič iz Trsta. Ponoči se je vračal s tremi tovariši z nekega shoda v Miljah in padel pri stramarskem mostu v vodo. Tovariši so ga skušali rešiti, a valovje ga je odneslo in našli so ga že Irtvega. Nesrečnež se je bil krčevito lovil za strmo, golo obal iii je imel vse nohte krvave. — Poizkus samoumora vojaškega novinca. V Osjeku se je novinec 38. topni-čarskega polka, David Marks, vrgel skozi okno drugega nadstropja. Ostal je brez-zavesten na mestu; zlomil si je roko in nogo. Težko ranjenega so ga prenesli v tamkajšno vojaško bolnišnico. — Radi velikosrbske propagande so zaprli v Okučanih učitelja Vaza Vukdra-goviča. — Nesreča pri delu. Pri razkladanju Lloydovega parnika »Graz« se je dninarju Jakobu oakaršič, ko je nesel težko vrečo, spodrsnilo ob odprtini v notranjost parnika Padel je z vrečo vred po stopnicah ter se tako težko poškodoval, da je vsled ran umrl v tržaški bolnišnici. — Kdo so hercegovski emigranti? Pod tem naslovom piše »Hrv. Dnevnik«: Listi pišejo o nekem sestanku hercegovskih emigrantov v Nikšiču in Cetinju. Kdo so ti emigranti? Nekoliko razbojnikov iz južne Hercegovine, ki jim je bilo po okupaciji onemogočeno, da bi tudi zanaprej izvrševali svoj obrt, namreč kradli po Hercegovini ovce, vole in drugo živino. Te podle lopove in malovredneže sprejema Nj. Visokost knez Danilo ter pozdravlja z »Živeli Hercegovci!« Zares sramota za Črnogoro, če ima nekoliko tolovajev tako moč na cetinjskem dvoru. Ponosni Hercegovci ne bodo nikdar dovolili, da bi jih kjerkoli zastopalo nekaj bileških tatov in roparjev tujega imetja. — Sledi še par gorkih na rovaš kralja Petra. — Poneverjenje pri bosanski deželni banki v Sarajevu je zakrivil komtorist Iv. Maršalek in bil aretovan. — Peš-pošta med Dolenjo Košano in Št. Petrom na Krasu se bo preuredila s l.nov. t. 1. v vsalkdanjo, enovprežno poštno vožnjo z naslednjim voznim redom: Iz Dol. Košane bode odhajala pošta zjutraj ob 6. uri, prihajala na Kal, kjer je poštni nabiralnik, ob 6. uri 30 minut, v Št. Peter okolu 7. ure. Vračala se bode iz Št. Petra ob 9. uri, prihajala na Kal ob 6. uri 25 minut, v Dol. Košano okolu 10. ure. — Don Lorenzo Perosi je prejel za svoj god od sv. očeta krasno zlato pero. Veliki skladatelj se je podal te dni na otok Sardinijo, kjer si hoče nabrati motivov za novo skladbo. Na Sardiniji še živi stara, priprosta narodna pesem. — Nesreča na železnici. 23-letni železniški zavirač Franc Tepina je prišel med dva železniška voza, ki sta mu zlo-mila več reber. — Bankirja VVinkleria, ki je v Celovcu napovedal konkurz, so aretirali in oddali deželnemu sodišču v Celovcu. Štajerske noulce. š Kompromis. Z neverjetno naglostjo se je udomačila v liberalni stranki na Štajerskem želja po »kompromisu« s »Kmečko zvezo« za prihodnje deželnozborski volitve. O kompromisu je sicer težko go voriti, ker liberalna stranka nima ničesar, (ar bi tvorilo predmet 'kompromisu, raz-ven par kandidatov. Nam v Celju je namreč dobro znano, da bi radi postali dr. Božič, dr. Kukovec in drugovi deželni poslanci. To pa jim je mogoče samo tedaj, ako jih »Kmečka zveza« pusti pri miru. Liberalni voditelji morejo le potom kompromisa doseči ona mesta, zaradi katerih so ustanovili svojo stranko. Rodoljubno delo naj živi! + Shod zaupnikov »Slovenske kmečke zveze«. V četrtek dne 29. oktobra so se v Mariboru zbrali zaupniki »S. K. Z.« Prišlo jih je nepričakovano veliko število od vseh strani Spodnjega Štajerskega. Bil je res zaupni shod kmečke stranke, ker so se ga udeležili v več nego dvetretjin-ski večini sami kmetje, kalerim se je tudi pridružilo precejšnje število naših vrlih mladeničev. Z radostnim upom boljše bodočnosti za naš narod nas je napolnila tista čista navdušenost in odločna značaj-nost, s katero so se naši kmetje zavzemali za obrambo svoje stanovske organizacije, pa tudi za narodne pravice slovenskega spodnještajerskega ljudstva. Z ozirom na bližajoče se deželnozborske volitve se je sprejela naslednja resolucija: -Odbor »S. K. Z.« se pooblašča, da stopi, če se mu to zdi potrebno in primerno, zaradi prihodnjih deželnozborskih volitev z nasprotno stranko v dotiko.« š Ptujski župan Ornig vabi in na vse mogoče načine lovi v gimnazijsko pripravnico slovenske dijake, potem pa se ne sramuje jim odtegniti vsako tudi najmanjšo podporo! Slovensko ljudstvo, zapomni si tudi to! š »Cvetoče šulferajnske šole«, piše zadnja »Marburgerica« ter poroča iz Velenja, da je na tamošnji nemški šoli 60 slovenskih otrok. Zelo dobro baje napreduje tudi šola v Šoštanju. Slovenski starši, ali res nimate več nobene ljubezni do svojih otrok, da jih pošiljate v te poneumnjeval-nice, iz katerih bodo po preteku šestih šolskih let izstopili bolj zabiti, kot so vstopili. Sramota za slovenskega očeta, slovensko mater, ki da svojega otroka v nemško šolo! š Aretacije v Mariboru. Mariborski Nemci so .sedaj napravili jako zvito omrežje okolu onih prič, ki so se iz njihovih vrst na 30-kronske lepake oglasile in povedale pred sodiščem, kaj so videle pri demonstracijah. Tako je »Marburger Zei-tung« predvčerajšnjim pisala, da je priča Felser v neki prodajalni pred pričami izjavil, da je k demonstracijam prišel, ko so bile že končane, da mu je pa priča Nemec, ki se je tudi oglasil na lepake za pričo, dejal. naj kar kaj pove, samo da zasluži 30 kron. Polici ia le včeraj Felserja hotela aretirati, a ga še ni dobila. Včeraj so aretirali Nemca ter ga oddali v preiskovalni zapor. Bo pač pri tej zadevi mnogo nemške časnikarske zlobe in fantazije. Druga vest poroča, tla so aretirali za pričo zaslišanega Krois-a, ki je snažil okna na posestvu g. dr. Pcvaleja, pri tem pa ukradel brilantni prs:a:i, vreden 300 do 400 kron. š Veleposestvo se proda. V neposredni bližini Celja, 15 minut od kolodvora, v smeri proti Žalcu, je na prodaj veleposestvo, ki meri 90 oralov večinoma travnikov. Hiša in gospodarska poslopja so v dobrem stanju. Posestvo se da tudi lahko razprodati, velik del kot stavbeni prostor. Posestvo je v slovenskih rokah, pa je nevarnost, da preide v nemške roke. Prodajalna cena za posestvo in inventar znaša nekaj čez 200.000 K. Kupci naj pridejo osebno gledat. Za posestvo zvedo v hotelu »pri belem volu« v Celiu. ^ š Dečka je ubila truga za gramoz. Štiri leta stari Miroslav But v Rogatcu se je igral na domačem dvorišču, splezal na voz in trugo, ki se je prevrnila in otroku zmečkala glavo. š Umrl je v Studenicah pri Poljča-nah, posestnik in tržan Jožef Brecl. š Utopljenko zasebnico Marijo Pola-ček, ki je v Mariboru skočila v Dravo, je te dni Drava vrgla na suho. š Veseli se in prepevaj, bela Ljubljana! Zakaj doletela te je velika čast, biti v najbolj klafarskem spodnještajerskem nemškem listu na uvodnem mestu. »Marburger Zeitung« je prinesla v zadnji številki lažnjiv dopis z naslovom »Laibach«. Ali je temu vzrok »grozna« razburjenost, ki so jo povzročile nedolžne razglednice ljubljanskih žrtev v WeiksIovi izložbi, vsled katerih je polovico mariborskih vsenem-cev bolnih, nam ni znano. š Pozor! Pod tem naslovom je prinesel naš list pred časom notico, v kateri je bilo povedano, da je nek Rudolf Šega v Rajheiiburgu brez legitimacije nabiral inserate in predujme za koledar družbe sv. Mohorja in da je pri tem več strank opeharil. Zdaj smo izvedeli iz verodostojnega vira in z dokazili, da gospod Rudolf Šega ni vzel nobenega predujma, da nima nikakoršnega dolga in da ni nikogar opeharil v Rajheiiburgu. Dotične liste, ki so ponatisnili ono našo notico, prosimo, da ponatisnijo tudi ta popravek. š Gornja Radgona. Končano je pre-novljenje župne cerkve sv. Petra. Venec vsega dela je veliki zvon, katerega so darovali župljani v spomin letošnjega trojnega jubileja. Stajercijanci so se grozili, — ker je Bračko (!) načelnik cerkvenega konkurenčnega odbora — da bo zvon visel na trati pred cerkvijo, pa ne v zvoniku. Toda zvon že poje iz stolpovih lin. Prevzvišeni gospod knez in škof dr. Na-potnik ga je prišel sam blagoslovit. Dne 10. oktobra ga je pri prihodu pozdravil tudi župan in občinski zastop gornjerad-gonski. Zvečer mu je isti priredil bakljado z godbo. Tudi g. župan Kurbus je bil pri bakljadi. Dne 11. oktobra je opravil prevzvišeni vladika blagoslov zvona, slovesno sv. mašo in propoved. Pri celi slovesnosti je bil navzoč okrajni glavar ljutomerski, g. Skrlec sen. in drugi. š Učiteljstvo na mariborski obrtniški šoli pozivl.a slovenske vajence, naj pristopijo k nemškemu »Turnvereinu«. Tudi slovensko govorjenje zabranjuje. š Umrl je v Mariboru bivši lekarnar Valentin Koban. — Istotam je umrl zasebnik Filip Jarčič, star 79 let. š Belo lisico ie ustrelil v Pamečah pri Slovenjem Gradcu Ernst vitez Latzl. Dubl mnske novice. lj Tri žalostinke na grobu narodnih mučenikov z dne 20. septembra 1908 za-pojo v »Zvezi slovenskih pevskih društev« stoječa ljubljanska pevska društva in sicer pevski zbor »Glasbene Matice«, »Ljubljana«, »Ljubljanski Zvon«, »Merkur« in »Slavec« na Vseh svetnikov dan ob pol 4. popoludne. Častiti člani vseh gori navedenih pevskih društev se uljudno naprošajo, da pridejo polnoštevilno k skupni skušnji, ki bode v soboto, dne 31. t. m. ob osmi uri zvečer v pevski dvorani »Glasbene Matice«. Narodna dolžnost je za vsakega zavednega slovenskega pevca, da se odzove vabilu upravnega odbora »Zveze« in s tem počasti spomin nedolžnih narodnih žrtev! lj Zabavni klub telovadnega odseka S. K. S. Z. ima vsako soboto ob 8. uri zvečer svoje sestanke na kegljišču hotela »Union«. lj Telovadba starejših gospodov bo odslej vsak petek ob 8. uri zvečer. Danes se telovadba prične. Vhod mimo »Uniono-ve« kuhinje in mimo meščanske sobice. lj Državni pravdnik g. Trenz je, kakor čujemo, vsled posredovanja justične-ga ministrstva umaknil svojo prošnjo za vpokojitev in je zopet nastopil službo ter vodstvo ljubljanskega državnega pravdništva. Ij Prijateljski sestanek slovenskih trgovskih sotrudnikov se vrši v soboto, dne 31. t. m. ob pol deveti tri zvečer v salonu hotela »Ilirija«. Udeležite se ga zanesljivo. lj Mestni občini ljubljanski je Kranjska hranilnica odpovedala posojilo. Ij Obravnava radi protinemških demonstracij se p'ičn? prihodnji ponedeljek. lj Novo mitniško poslopje so zgradili ob Dolenjski cesti in sicer nasproti Auro-vemu posestvu. Ondi prestavijo vsled tega tudi mitnice. Poslopje je pritlično, s pisarno, predsobo ter s sprejemnikovim stanovanjem, slično onemu na Marije Terezije cesti. lj Črnovojniki, ki so vsled kakega res tehtnega in važnega vzroka zamudili predpisano zglasitev ob določenih dnevih, morajo do konca tega meseca brezpogojno opraviti to svojo dolžnost in sicer od 8. do 12. ure predpoldne v mestnem vojaškem oddelku, Mestni dom, prvo nadstropje, vrata št. 1. Kdor se kasneje ali pa sploh ne zglasi, bo po tozadevnih predpisih kaznovan z občutno denarno globo. lj Izžrebani porotniki. Dne 29. t. m. bili so pri tukajšnjem deželnem sodišču za IV. porotniško dobo, katera se prične z dne 30. novembra t. 1. izžrebani sledeči glavni porotniki: Babič Franjo, trgovec, krčmar in posestnik; Bizil Tomaž, gostilničar; Breskvar Franjo, knjigovez, vsi trije v Ljubljani; Brodnik Franjo, posestnik na Glincah; Cuhljati Jožef, posestnik v Št. Gotardu; Čepon Adolf, krojač in posestnik; Češnovar Herman, gostilničar in posestnik, oba v Ljubljani; Čop Ivan, trgovec v Mostah; Drelse Avguštin, tovarnar in posestnik v Ljubljani; Engelsber-ger Ivan, trgovec v Tržiču; Fock Ignacij, posestnik in mlinar v Kranju; Hribar Franjo, posestnik in prodajalec usnja v Litiji; Jakelj Franjo, posestnik na Dovjem; Jesili Jožef, mesar in posestnik na Preski; Ko-renčati Ivan, trgovec v Ljubljani; Ko-stevc Ivan, trgovec v Ljubljani; Kržišnik Anton, posestnik v Žirovnici; Lavrič Anton, posestnik in gostilničar v Planini; Lebinger Henrik, trgovec in posestnik v Litiji; Legat Ivan, restavrater in posestnik v Lescah; Mally Franjo, tovarnar in posestnik v Ljubljani; Majdič Jožef, trgo- vec v Kranju; Mally Rihard, posestnik v Tržiču; Perles Adolf, pivovarnar in posestnik v Ljubljani; Rechbach, graščak v Zaborštu; Suša Anton, trgovec v Senožečah; Tavčar Franjo, posestnik in trgovec v Selcah; Terpinc Ivan, posestnik in gostilničar na Šutni Tratnik Leopold, posestnik in pasar v Ljubljani; Urbane Feliks, trgovec; Verovšek Jurij, trgovec in posestnik; Zanoškar Franjo, kolar in posestnik; Zore Anton, mokar in posestnik ter Zabkar Avguštin, tovarnar in posestnik vsi v Ljubljani. — Nadomestni porotniki: Černič Ivan, posestnik; Janežič Iv., klavec; Kessler Ignacij, trgovec, Mihelič Franjo, gostilničar in posestnik; Rechber-ger Urban, prodajalec premoga; Taškar Andrej, krznar in posestnik; Verbič Anton, posestnik; Wider Ivan, vrtnar in posestnik ter Zabukovec Anton, gostilničar, vsi v Ljubljani. lj V Križankah je služil slovesno sv. opravilo za zlatomašnika sv. očeta milostni gospod n. v. r. opatprijor opavski P. Maksimilijan, ki vrši te dni v tukajšnjem konventu redovno vizitacijo. lj Izredni občni zbor slovenske filharmonije. V petek dne 6. novembra ob 6. uri zvečer se vrši v prostorih »Glasbene Matice« izredni občni zbor slovenske filharmonije. Dnevni red: Dopolnilna volitev enega odbornika. lj Solo - točke za nedeljski koncert: Geissl: »Idila in Allegro«, solo kontrabas s spremljevanjem glasovirja; Svendsen in Beer: »Romanca« in dva ogrska plesa, solo za vijolinčelo; Sarasate: »Ciganske melodije«, vijolin-solo s spremljevanjem orkestra; Lebeda: »Mazurka«, solo za ksilofon. Izven teh točk seveda proizvaja tudi celotni orkester zanimive komade, katerih važnejši del priobčimo jutri. ij V pojasnilo. V št. 250. »Slovenca« od 26. oktobra naznanjam v pojasnilo vod-matskim gostilničarjem, da kdor mi more dokazati, da sem komu le četrt litra vina, oziroma piva prodal, zavežem se mu plačati 100 K in še 100 K za obmejne Slovence. — Alojzij Pire, hišnik pri Andret-totu v stari tovarni salam. lj Zagrizen Vsenemec je profesor dr. Puschnig na c. kr. realki v Ljubljani. V svojo predsobo je obesil ta-le napis: »Selbst der Teufel raumt das Feld, wo deutsche Treue Schildvvach steht.« Čestitamo renegatu Junowiczu in Vsenemcu Binderju na pridobitvi takega tovariša. Da se po žilah Puschnigovih pretaka pristna nemška kri. kaže njegovo ime. Zaradi igre »edenindvajset«. V iz-kuhu Andreja Mezeta na sv. Petra cesti je igral delavec Anton Ocepek iz Blagovice, nestalnega bivališča, z Leopoldom Šuler-jem in Antonom Mezetom prepovedano hazardno igro »edenindvajset«. Pri tej igri se je vnel med Andrejem Mezetom in Ocepekom prepir. Slednji je zahteval od Mezeta eno krono, in ker mu je ta ni hotel dati, prijel ga je Ocepek za nadlekti in ga stresal, potem ga ugriznil v desni palec, končno je pa potegnil iz police bodalo, in kakor Meze trdi, trikrat sunil proti njegovim prsim, ne da bi ga bil zadel; naposled ga pa dregnil v levi bok. Gotovo bi ga bil težko poškodoval, da ni kost ustavila sunka. Kmalu nato mu je napovedal mestni redar aretacijo. Obdolženec pa je začel okoli sebe tolči z rokama lako, da ga je bilo treba ukleniti. Na cesti se je pa Ocepek vrgel na tla in tako zbijal in suval okol' sebe z rokama in nogama, da sta ga dva stražnika komaj ukrotila. Morali so ga ukleniti za nogi in ga naložiti na voz. Obdolženec je z voza na stražnike pljuval. Ocepek se zagovarja, da je bil popolnoma pijan, kar so zaslišane priče zanikale. Obsojen je bil na 13 mesecev težke ječe in na 40 K denarne globe. lj Več vagonov želoda se je letošnjo jesen nabralo in prodalo za Nemčijo v kranjskem okraiu (Trbojah, Mavčah in bližnjih vaseh). Tudi ježic se je mnogo nabralo in prodalo. S tem so zlasti ubožnejše rodbine zaslužile nekaj kron. lj Umrl je g. Ivan Kozjek, svetnik deželnega odbora. — Umrl je abiturijent g. Leopold Sterlekar. — Na Mestnem trgu št. 12 je umrla g. Neža Bergant. Ij Aretovanih je bilo danes ponoči 6 osebju sicer I zaradi nedostojnega vedenja, 1 brez sredstev, 3 zaradi pijanost', razgrajanja in ležanja na cesti, 1 pa radi sumljivega nočnega stikanja. Ij V Ljubljano se je zatekla Marija Kresetova, false Mauserjeva iz Sela pri Dolenjskih Toplicah, katero sumijo, da ie izvršila neko tatvino, potem pa pobegnila z doma v Ljubljano, kjer jo je zadela včeraj usoda. Oddali so jo tukajšnjemu sodišču. lj Vpeljava tramvajskega prometa po zaključku gledaliških predstav. Vodstvo električne cestne železnice nas naproša objaviti, da bo počenši z dnem 1. novembra t. 1. ob neugodnem vremenu po zaključku gledaliških predstav vozil en voz električne železnice skozi 14 dni za po-skušnjo, in sicer v smeri: Pošta Sv. Ja- koba trg in od tod v Vodmat. V slučaju | povoljnega prometa se bo ta vožnja za čas cele gledališke sezone nadaljevala._ lz slouansueso sveta. sl Mažarske šole. Devet novih šol se je odprlo na Hrvaškem za vlade barona Raucha tekom treh mesecev. Mažari postopajo tako predrzno, da pričenjajo že zahtevati, naj se zapirajo hrvaške šole. To se je zgodilo v Kreštelovcu, kjer so Mažari naredili na vlado prošnjo, naj zapre hrvaško šolo. sl Pruske šikane. Pruske šikane proti Poljakom postajajo vedno neznosnejše in neumnejše. Tu nekaj primerov, katerih bi lahko prinesli na tisoče. V Kartuskem ni mogel Vojteh Vilčevski z Baninja nikakor dobiti dovoljenja, da si postavi hišo. To je ena najnavadnejših šikan, da Poljakom ne dovolijo zidati. V barako, v kateri je stanoval, sta prišla župan in občinski sluga, vzela ven in odnesli okna in vrata, — V vasi Mihalovo nad Vislo nasproti mestu Grudencu je prosil Valentin Bettin, da bi mu dovolili popraviti pogorelo hišo. Dolgo časa mu niso hoteli dovoliti, slednjič je pa dobil dovoljenje, a pod pogojem, da ne bo nič bolje naredil, kot je bila pred požarom. — V Zninu je policija v neki železni trgovini konfiscirala kose z varstveno marko »Kosciuszko«, katere ideluje nemška tvornica U. T. Kuhlmann Soline v Schlenbuschu, okraj Solingen. (Kosciuszko je bil namreč nek poljski junak.) — V vasi Brenkovicah je policija z zidanega znamenja ob cesti, katero so postavili Poljaki, iztrgala poljski napis in imena ustanoviteljev. — Nedavno se je končala pravda Andreja Wožniaka v Holsterhau-senu, ki je pred letom dal napraviti križ z poljskim napisom na grob svojemu otroku. Policija je križ konfiscirala radi poljskega napisa. Wožniak se je pritožil, pravda se je vlekla celo leto po vseh inštantah in se je slednjič končala s tem, da je Wožniaku policija naznanila, da umakne konfiskal-cijo. — Nekemu Poljaku, ki je napravil neko ulogo na vlado, je dotični uradnik v vseh dokumentih svojevoljno popravil ime »Boleslav« »Schmerzreich«. Kljub temu ne ginemo, odgovarjajo Poljaki. sl Za časa ruske konstitucije. Glavni jetniški urad je preračuni!, da je 1. sušca t. 1. 176.8.30 jetnikov moralo se zadovoljiti s 107.138 prostori. Pri posameznih ječah se še bolj jasno vidi to prenapolnjetiie. V kijevski ječi n. pr. je preračunano prostora za 690 oseb, a jih je zaprtih 2207, v Odesi sedi na 804 prostorih 1610 jetnikov. sl Z zanimivo zadevo se je pečalo najvišje rusko sodišče — senat. V maju 1905 se je sklenilo na gubernialnem zemskem shodu v Kostromi, naj se izda brošura za kmete, v kateri se jim bo pojasnjevalo, kaj je konstitucija. Gubernator pa je ta sklep prečrtal. Toda odbor je vseeno izdal brošuro. Na vprašanje gubernatorja je odgovoril, da je hotel pomiriti ljudstvo. Cel odbor je dobil pravdo radi zlorabe oblasti po S 341. Moskovsko sodišče je odbor obsodilo po § 343 in jim dalo ukor. Toda senat je rešil apelacijo pravdnika tako. da so krivi zoper § 341, za kar je kazen odpust iz službe. Abstinenca švedske mjladine. Absti-nentna zveza švedskih študentov ima 11 tisoč 650 članov v 215 odborih. Zveza se je sedaj združila z zvezo abstinentnih učiteljev in dobiva 2000 K državne podpore. Za žrtve. 22. izkaj prispevkov za spomenik in žrtve 20. septembra 1908. Dne 28. in 29. oktobra 1908 došli so podpisanemu blagajniku »Zadružnega narodnega odbora« sledeči prispevki: Anton Nabergoj, gostilničar v Ric-manjih 5 K 60 v. — Zupni urad stolne cerkve sv. Miklavža v Ljubljani za žrtve potom mestnega magistrata ljubljanskega za pogreb mučenikov Adamiča in Lundra cerkvi in duhovnikom pripadajoče pristojbine. 49 K 60 v. — Vida Velkovrh iz Ljubljane, Sv. Jakoba trg št. 8 iz nabiralnika v trafiki ravnotam za žrtve brez razlike znesek 25 K 54 v, h kateremu so prispevale kramarice na potu v Mengeš 3 K 40 v. — Upravništvo »Slovenca« v »Slovencu« že izkazani prispevki za bedne družine zaprtih 25 K 60 v. — Ana Lajovic iz Litije nabrala v veseli družbi pri »Lajovi-cu« v Gradcu pri Litiji za žrtve 8 K 20 v, (darovali so: Avgust Groboljšek 2 K. neimenovan 1 K 20 v ter po 1 K Alojzij Notar, Štefan Rančan, Karol Preželj, Marija Lajovic in Ana Lajovic.) — »Slovensko podporno društvo sv. Jožefa« v Brock-lynu 65 K. — Dr. Anton Švigelj. odvetnik v Ljubljani s soprogo, prepuščajoč pri razdelitvi proste roke odboru, za žrtve brez razlike 10 K. — Vsem darovalcem najis-krenejša zahvala, osobito našim ameri-kanskim bratom, ki so s svojim izdatnim darom sijajno dokazali, da so v teh tež- kih časih edini z nami. Ker se žrtve dan na dan množe, prosi se novih prispevkov. — V Ljubljani, dne 30. oktobra 1908. Dr. Alojzij Kokalj s. r., blagajnik. Znanost In umetnost. * Izšle nove muzikalije. Pri »Glasbeni Matici« v Ljubljani so ravnokar izšle za društveno leto 1907—8 sledeče skladbe: 1. P. Hugolin Sattner: Štirje mešani zbori na besede Simona Gregorčiča« (O nevihti, Lastovkam, Naš narodni dom, Oj z Bogom Ti planinski svet!) — 2. Oskar Dev: »Slovenske koroške narodne pesmi.« — Člani dobivajo oboje za 4 krone, dočim stanejo v trgovini 6 kron. * Ohne Grenzen und Enden. Gedan-ker. iiber den unendlichen Gott. Den uebil-deten dargelegt. Otto Zimmermann S. J. 1908. Knjige, ki jih izdajo sotrudniki lepe revije »Stimmen aus Maria Laach«, z veseljem pozdravlja, kdorkoli se za znanstveno življenje katoličanov zanimlje. Tudi pričujoče delo je te vrste; ne preveč obsežno, toda jasno in razumljivo, obenem pa s tisto veščostjo, ki odlikuje modro-slovce jezuite. Zimmermann obravnava o Bogu, zlasti o njega neskončnosti in podaja zanj neovržne dokaze, obenem pa vseskozi pobija nazore modroslovcev Kantove šole, pesimistov in monistov. Kar daje knjigi prav posebno vrednost, je pozitivni del, ki nam tako živo predočuje lepoto božjo. Knjigo priporočamo bogo-slovcem, katoliškim laikom in zlasti dijakom višjih razredov. Stane 2 K 16 vin., vezana 3 K. Dobi se v »Katoliški Bukvar-ni« v Ljubljani. * Julija Verne-ja dela v sedanji sezoni toplo priporočamo mladini, oziroma staršem, da jih nabavijo svoji zrelejši de-ci. Jules Vernova dela imajo to posebnost, da domišljije ne kvarijo, ampak nasprotno z ostroumnimi problemi podžigajo k zdravi podjetnosti in razglabljanju neštetih vprašanj in uganjk, katere nam stavlja prebogata natora. Ljubezen do stvarstva, naravoslovnih ved, zemljepisja, fizike itd., to vse Jules Vernova dela vzbujajo v mladi duši in tudi odraščeni segajo po delih duhovitega Francoza. Najlepši romani J. Vernovi so: »Dvajsettisoč milj pod morjem«. — »Od zemlje do lune«. — »Pot okoli lune«. — »Pot okoli zemlje v 80 dneh«. — »Potovanje do sredine zemlje«. — »Pet tednov v balonu«. — »Otroci kapitana Granta«. — »Skrivnostni otok«. — »Carjev kurir«. — »Črna Indija«. — »Ar-hipel v ognju« itd. — Vsak zvezek stane broširan 1 K, vezan 1 K 30 vin. Zviezke cele kolekcije se dobi v »Katoliški Bukvami« v Ljubljani. * Hermann Schell und der fortschritt-liche Katholizismus. Pralat Dr. Commer. 1908. O pomembnosti te knjige govoriti na široko, bi bilo preveč, ker je katoliškemu bogosloven in modroslovcu znano, kako zelo je vplivala ravno ta knjiga, da se je spoznala nevarnost takozvanega katoliškega modernizma. Commer obširno analizuje dela Schellova do najmanjših podrobnosti in dokazuje necerkvenost mnogo njegovih naukov; knjiga nuja vpogled v liberalno-katoliško gibanje sploh, v Ameriki, Franciji, Angliji, Nemčiji in Italiji. Cena knjigi je 8 K, seveda je jako obširna. Dobiva se v »Katoliški Bukvami« v Ljubljani. Razne stvari. Nova država v južni Afriki. V Dur-t banu se vrše posvetovanja glede ustanovitve enotne vlade v angleških kolonijah v Južni Afriki. Ustanoviti se ima zveza držav, kakor obstoji v Avstraliji; na čelu bodo stali 30 delegatje, po 6 iz vsake zvezne države. Inkove dragocenosti. Bavarska država je za svoio arheološko zbirko kupila več predmetov, ki so bili last Inkov, nekdanjih vladarjev Peru-a. Po stari tradiciji je zadnji Inka potopil v gorsko jezero Gua-iahita silno množino dragocenosti v vrednosti nad štiri milijarde, samo da bi ne prišle v roke belim ljudem. Neko angleško društvo sc ie odločilo, da osuši in preišče jezero ter dvigne s 400-letnim blatom pokrite dragulje starih Inkov. Doslej se je društvu posrečilo znižati vodo jezera (14 metrov) za eno šestino in dvigniti iz dna zlate krone, zapestnice, dokolenkc, čaše ter razne druge, krasno ornamentirane predmete v «;tor\ec se je sam javil orožni -šivu. Rosenkraz si je pa nesreča tako vzJ srcu, da se je ustrelil. Avstralija dobi lastno mornarico. Odkar je prišlo na obisk ameriško brodovje, se Avstralci zavzemajo za misel lastne vojne mornarice. Med avstralsko in angleško vlado so se vršili tozadevni pogovori, ki so sedaj zaključeni. Avstralija dobi šest torpednih rušilcev za podmorske čolne in dve skladiščni ladji s skupaj 1000 možmi posadke. Za vzdržavanje te mornarice se porabi dosedanji znesek Avstralije za angleško vojno mornarico. Javna predavanja S. K. S. Z. + Svobodna znanost, umetnost in šola v pravi luči. Torkovo predavanje g. dr. E. Lampeta v S. K. S. Z. je lahko naj-nevernejšega Tomaža uverilo, da krščansko prepričanje nikakor ni nasprotno vedi in umetnosti, marveč da daje obema šele pravo smer, pravi polet, ker stavi obe v službo splošnega blagra človeške družbe. Svobodna znanost, tako je izvajal govornik, je sploh nesmisel; svobodno je le raz-iskavanje — pot do resnice. Kakor hitro pa je resnica dognana, najdena, potem je ni več svobode: resnica je le ena in isto treba priznati, pa naj je komu ljuba ali ne. Tako delajo resni, pošteni znanstveniki in taka znanost more versko prepričanje le poglobiti, ne pa ga uničiti, kakor to trdijo »svobodni« znanstveniki Haecklovega kalibra. Dosedaj dognane znanstvene resnice — ne prazna domnevanja — niso niti za las izpodmaknile tal nobeni krščanski verski resnici. Potem se je govornik bavil z umetnostjo in izvajal, da more umetnik brez ozira na ljudsko mnenje in čutenje, brez ozira na resničnost in dobroto izbranega predmeta ustvarjati umotvore po svoji lastni volji le tedaj, ako jih ustvarja sam zase; kakor hitro pa svoje proizvode postavi v javnost, se mora zahtevati od njega, da so ti proizvodi taki, da ne žalijo čuta občinstva, da v nobenem oziru ne podirajo splošnih družabnih načel. Nazadnje se ie govornik pečal s šolstvom in dokazoval, da svoboda na naših vseučiliščih danes ni drugega, nego gospodovanje židovske klike, ki izključuje vsakega res svobodno mislečega učenjaka. Govornik je rekel, da je boj za svobodo naših vseučilišč pereča potreba in židovsko-liberalna klika naj bo prepričana, da si bo ljudstvo to svobodo tudi izvojevalo. — Reforme potrebne so tudi naše srednje šole, če pa je reformiranje, ki ga je ministrstvo izvedlo lani in letos bilo ravno pravo — govornik dvomi. Potem se dr. Lampe ozre na ljudskošol-in dokazuje, kako nespametno je, da so v Avstriji vse ljudske šole ustvarjene po enem in istem kopitu: enako za generalovega in uradnikovega sina, kakor za sina obrtnika in kmeta. V tem tiči tudi vsa mizerija našega učiteljstva. Za duhovito predavanje so bili g. doktorju gotovo hvaležni vsi poslušavci, ki so bili do zadnjega kotička napolnili dvorano. Ko je dr. Lampe končal, stopil je na oder g. dr. Krek ter opozoril občinstvo na važnost krasne zmage krščanske misli pri volitvah v deželni zbor nižjeavstrijski, ob katerih volitvah je dobil bojeviti general svobodomi-slecev, Hock, tako malo glasov, da bi jih več dobil celo naš zunanji minister baron Aehrenthal v — Belgradu. — Prihodnji torek predava g. dr. V. Pegan: »Iz življenja hudodelcev.« Telefonska In brzojavna poročila LJUBLJANSKI DOGODKI V DELEGACIJI. Budimpšeta, 30. oktobra. Dr. Šusteršič izjavlja danes v delegaciji glede na ljubljanske dogodke, da take in enake izgrede, naj pohajajo od slovenske ali nemške strani, ali katerekoli druge, najostrej-še in brezpogojno obsoja. On je ljubljanske izgrede tudi takoj obsodil in jih ne zagovarja, kajti tako izražanje narodnih čustev ne okreplja narodnega čustvovanja, marveč le kompromitujete in poteguje v blato. Nekaj drugega pa je postopanje vojakov, kajti strašno jc, če se puške vojakov sprožijo proti državljanom iste države. Gotovo je, da se mora javni mir in red pod vsakim pogoiem vzdržat', toda, ako ie zato potreba ljudi ustreliti, je drugo šanje. Poročnik Mayer je stieljal na bežeče ljudi in že dejstvo, da se izgovarja, da je samo »SchieBeri« aviziral, ne pa »Feuer« komandiral, dokazuje, da ni bilo za streljanje zadostnega razloga. Govornik natančno razloži, kako so vojaki streljali. Govornik nato naglaša, da so bili slovenski delegati v težavnem položa u, kaj bi ukrenili spričo čustev, ki so nastala vsled krutega postopanja vojaštva in ves slovenski narod ogorčila. Naša delegacija pa stoji v znamenju dovinskih dejstev za celo monarhijo in je aneksija Bosne jugoslovanski problem v državi spravila na dnevni red ter je mednarodni položaj resen. Z ozirom na to Slovenci ne bodo državi odrekli potrebnih sredstev v zgodovinsko tako resnem momentu. (Odobravanje.) Vojni minister je takoj odgovoril delegatu dr. Susteršiču, da liubljanske dogodke jako obžaluje, da zdaj še ne more odgovarjati na vse podrobnosti glede postopanja vojaštva in da bo zato na podlagi dr. Susteršičevih izvajanj odredil nove preiskave. NOVA PODPORA POGORELCEM NA BLEDU. Podnart, 30. oktobra. Gospod ministrski predsednik poroča, da je notranje ministrstvo vnovič nakazalo 8000 K za po-gorelce na Bledu. SLOVESEN SPREJEM CESARJEV NA DUNAJU. Dunaj, 30. oktobra. Jutri ob 4. uri popoldne se vrne cesar iz Budimpešte na Dunaj. Povodom aneksije Bosne in Hercegovine mu bo prirejen sijajen sprejem. Na državnem kolodvoru ga sprejme ves občinski svet z županom na čelu. Vse ceste, po katerih se bo cesar vozil, bodo okrašene z zastavami. KOŠUT DEMENTIRA. (Glej članek.) Budimpešta, 30. oktobra. Ogrski ko-respondenčni urad izjavlja, da so vsa odkritja lista »Reichspost«, kakor da bi bil Košut v zvezi z velesrbsko zaroto, od »konča do kraja izmišljena« in imajo samo namen, sedanje koalicijsko ministrstvo strmoglaviti. (Zdaj ima besedo »Reichspost«, ki bo pač jasno odgovorila. Kolikor je nam znano, imajo gotovi krogi na Dunaju v rokah dokumente, ki Košuta globoko kompromitirajo.) BOSANSKA DEPUTACIJA PRI CESARJU. Budimpešta, 30. oktobra. Jutri dopoldne sprejme cesar osemnajst oseb broje-čo bosansko deputacijo, ki je že došla sem. NAJNOVEJŠA POROČILA IZ SRBIJE. Belgrad, 30. oktobra. Včeraj zvečer so bile tu velike manifestacije na čast ruski dumi. Več tisoč meščanov je nosilo baklje pred rusko poslaništvo. Profesor Popovič je nagovoril poslanika, ki se je zahvalil, češ, da je rusko srce polno simpatij napram Srbom. Pred dvorom so bile velike ovacije kralju. V gledališču so se ponovile bučne demonstracije proti Avstriji. Črnogorska misija v Parizu je imela uspeh. ŠTRAJK Z GLADOM V ZAGREBU. Zagreb, 30. oktobra. Sedem zaprtih Srbov nadaljuje stavko z gladom. Ljudje so obupani, ker so vsled aretacije gospodarsko uničeni. Ostale zaprte osebe prično jutri na tisti način stavkati, ako ne bodo dotlej zaslišane. ZAPIRANJE SRBOV SE NADALJUJE. Zagreb, 30. oktobra. V Rakovici so zaprli trgovca Mušulina, v Sudilovcu (slunjsko okrožje) kmeta Vaso Počuča. Zaprt je tudi učitelj Marko Weiner. Aretacije so sad preiskav komisije, ki je bila v Javornico odposlana že 20. t. m. RUSKI POSLANIK USTAVLJEN V ZEMUNU. Zeinun, 30. oktobra. Tukajšnja policija je ustavila in preiskala ruskega poslanika v Belgradu, Sergjeva, in njegovo ženo. Sploh vlada v Zemunu skoro izjemno stanje. Zaprli so med drugimi ženo nekega uradnika parobrodskega društva, ko se je vračala iz Belgrada. TURŠKA HUJSKANJA. Carigrad, 30. oktobra. Po mestu so nabili lepake, ki pozivajo na klanje kristjanov. TURČIJA IN BOLGARIJA. Sofija, 30. oktobra. Turški poslanik je naznanil bolgarskemu ministrskemu predsedniku, da je Turčija pripravljena se zopet z Bolgarijo direktno pogajati. Bolgarska še danes naznani svoje zastopnike. NAVDUŠENJE ZA RUSKO DUMO. Zemun, 30. oktobra. Vsled vesti iz Rusije, da se bo ruska duma izrekla proti aneksiji Bosne in Hercegovine, je v Belgradu nastalo veliko navdušenje za Rusijo. IZVOLSKIJ POROČA DUMI. Peterburg, 30. oktobra. Car je Izvol-skemu dovolil, da poroča dumi o položaju. ROP V BUDIMPEŠTANSKI BANKI. Budimpešta, 30. oktobra. Ropar Josip Piaskovsky, aretiran na postaji Kiss-Tere-nye, je Rus in je šest mesecev delal v neki tukajšnji livarni. Našli so pri njem 150 K in 2 rublja ter naboje primerne za revolverje, najdene v banki. PiaskovsKy ]e povedal stanovanje svojega tovariša Anto-sieviča, ki so ga aretirali v nekem javnem prenočišču. Ta je priznal rop ter povedal, da je denar skrit v kerepškem gozdu. Pokazal je mesto, kjer je bil denar zakopan. V Godolo so našli orožje, ki so ga roparji rabili. Meteoroiogično poročilo. Višina n. mor e.n 306 2 m. sred. zračni tlak 73b'0 mm 1, g Cm opata zovanja St>n|e barometra v mm Temperatura po Celziju Vetrovi Nebo m JI » 3 g 29 9. zveč. i 7448 6 3 | sl. szah. jasno 00 ™ 7. zjutr. 30 2. pop 43 5 41 7 00 115 brezvetr. sl. jvzh megla jasno Srednja včerajšnja temp. 9 7°, norm. 7 8'. V globoki žalosti naznanjamo vsem znancem in prijateljem, da je naša blaga mati, gospa v Ana Zeleznikar vdova urednika „Slov. Nar". •! po dolgi mučni bolezni, previdena s sv. zakramenti, včeraj ob '/< 0 dopo-ludne mirno v Gospodu zaspala. Pogrib predrage ranjcebo vsoboto ob '/j4 iz Škofjih ulic št. 4. Sv. maša zadušnica se bo brala v farni cerkv sv Petra. Ljubljana, 30 vinotoka 1908. Žalujoči ostali. Dober pofutek in telesna živahno? ter veselje do dela 2547 5-4 krilti mnogim edinole pomanjkanje teka ir» nerednost v prebavi.V takih sl učajih je najboljši pripomoček ,,Roga6ki templjev vrelec" (sam ali zmešan z vinom, - konjakom, mlekom in sadnimi sokovi). - TRŽNE CENE. Cene veljajo za 50 kg. Budimpešta 30. oktobra Pšenica za april , ... 12 42 Pšenicama oktober I. 1909. . . . 1092 Rž za april....... . 10-31 Oves u, april . . . . 8'47 Koruza za maj 1. 1909 . ... 7'52 Efektiv: 10 dražje. Nove skladbe Iz zaloge: Katoliške bnkvarne v Ljubljani. Laharnar Ivan: Op. 5. Pomladanski odmevi. Pesmi za sopran, alt, tenor, bas. II. natis. 2 zvezka po K t "30. Laharnar Ivan: Op. 8. Gorski odmevi. Zbirka moških zborov in četverospevov. II. natis. 2 zvezka po K 1 50. Laharnar Ivan: Op. 10. Planinke. Za sopran, alt, tenor, bas II natis. 2. zvezka po K 120. Laharnar Ivan: Gorske oetlice. Slovenski na-pevi za četvero in petero mešanih glasov. II. natis P. K 1-50. Laharnar Ivan: Slovenska sv. ma&a. Za mešani zbor s spremljavo orgel. II. natis P. K 120. Laharnar Ivan: Šmarnične pesmi. Za sopran. alt, tenor, bas. II. natis. P. K 120 Laharnar Ivan: Velikonočne pesmi. Za mešan zbor. II. natis P. 1 30. Sattner P. Hugolin: Op. 10. Slava Bogu. Mašne pesmi za mtšanl zbor Tretji pomnoženi natis. P6 K .-56., po gl. - 40. Foerster Anton: Op. 82. Slovenska sv. mait v čast sv. Cecilije. Za mešani zbor in samospeve z orglami. II. pomnoženi natis. P. K 120. Foerster Anton: Op. 100. 6 Marijinih pesmi-Za tri ženske ali moške glasove >ena za dva, štiri tudi za en glas). Prva zbirka Marijinih pesmi. P. K 1-80., gl. po K -'40. Foerster Anton: Op. 105 Praeludium et post«-ludium na avstrijsko himno za orgle. V proslavo 60 letnega vladanja Njega Veličanstva ce« sarja Franca Jožefa I. P. K — 60. Aljaž Jakob; Me&ani in mo&ki zbori. Dosedaj; so izšli 4. zvezki po K — '60. Vsebina IV. zvezka: a Mešani zbori: 1. Ujetega ptiča tožba; 2. Za-kipl duša. b' Moški zbori: 3. Dneva nam pripelji« žar; 4. Pri pogrebu Vsebina drugih zvezkov, je na ovitku IV. zvezke, naznanjena. Dalje priporočamo: Zbirka ljudskih iger 7. in 8. zvezek. Vsebina: Za moške vloge: 1. Sinovo ma£čev»nje ali Spoituj očeta* Igrokaz v treh dejanjih. 2. Za letovi&če! Burka enodejanka. 3. Občinski tepček. Veseloigra v treh dejanjlth Za ženske vloge: 4. Dve materi. Igrokaz s petjem v štirih deianjih 5. Nežka z Bleda. Narodna igra v petih dejanjih* 6. Najden« hči. Igra v treh dejanjih. Cena K 1'60., s poštnino K 1'80. Vsebina 5. in 6. zvezka je označena na ovitku> Nove razglednice v večbarvnem tisku na en$ strani prostor za naslov in dopis na drugi strani pa; Podoba lur&ke Matere božje, ki se prikaže Bernardki. Cena za vsak izvod 6 vin., 100 izvodov K 5 -. Podoba zlatoma&nika papeža Pija X. Izvod b vin., 100 izvodov K 5'—. Podoba Nj. Vel. ces. Franca Jožefa I. ob 60-letnici. Vsak izvod 8 vin., 100 izvoduv K61—. Podoba vnanjega lica ^ Katoli&ke bukvarne"! ,a razglednica se oddaja stalnim odjemalcem brezplačno. Vse štiri razglednice je založila: Katoliška bukvama v Ljubljani. Globoko izpod cene prodojam radi pomanjkanja prostora obleke in površnike, zimske suknje in dežne plašče za gospode in dečke kakor najmodernejšo konfekcijo za dame in deklice. Konfekcijska trgovina F»r*-<1 Alf« iijo šte%. 19. 2811 3 Podružnica - v Spljetu - - Delniška glavnica - K 2,000.000. Ljnbljanska kreditna banka v Ljubljani Stritarjeve ulice 2 Žrebanje : priporoča promese na dunajske komunalne srečke ž K 15-50. Pj^1400000b* 2. novembra sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun proti 4'/2°> minimal. obrestim Podružnica - v Celovcu ■ Rezervni fond K 200.000. T Priloga 250. itev. »Slovenca" d nč 30. oktobra 1908. [Demonstrodle no Češkem. Včerajšnji dan je bil v Pragi primerno miren. Sicer se je zbralo na Pfikopib do ?D00 oseb in je vladala grozna gnječa, a 3umla 150 nemških buršov niso motili. Se-eda je stražila burše cela armada policistov in orožnikov. Bumel se je končal ob polu 12. Policija je prijela in zaprla 20 oseb, ker se niso pokorile njenim ukazom, sla Prikope je došlo tudi več čeških poslancev, ki so pri policiji posredovali, naj izpusti prijete osebe. Okolu 1. popddne so zadobile Prikope navadno lice. Češki mestni gospodarski urad je pozvalr neki nemški otroški vrtec, naj odstrani nemški napis, če tega ne store, ga odstranijo občinski sluge. Nemški dijaški odbor objav-ja, da je dobilo več gospodarjev, pri katerih stanujejo nemški burši, grozilna pisma, ki jim groze s silo, če takoj ne odpo-edo buršom hrane in stanovanja. Burši pripravljajo nova junaštva na nedeljo. Pozvali so vse stare gospode na shod, ki se vrši v nedeljo. Orožnikov so zbrali v ragi toliko, da ne bodo več potrebovali vojaške pomoči. V Pragi ostane orožništvo do 8. novembra, ker pričakujejo, da se ob obletnici bitke pri Beli gori obnove v velikem obsegu izgredi. V nedeljo zborujejo v Pragi nemški poslanci, ki zavza-nejo stališče glede na praške dogodke. Najbrže tudi pozovejo prebivalstvo nemških mest, naj ne prirejajo demonstracij proti Čehom. Ponoči so bili pretepeni trije nemški burši. Po nemških poročilih je en burš nevarno ranjen. Češke meščanske stranke vplivajo na svoje pristaše, naj se ne udeležujejo izgredov, da ne izzovejo izjemnega stanja v Pragi. Sodišča že deiujejo. Nekaj čeških demonstrantov so obsodili v zaporne kazni do enega tedna. Neznanci so poškodovali kip sv. Janeza Nepomuka na Vaclovem mostu. Protičeški izgredi po nemških mestih. Nemci po nemških mestih demonstrirajo proti Čehom naprej, ne da bi nemško Časopisje obsojalo divjanje nemškega prebivalstva na Češkem. V Libercih je mestni svet pozval prebivalstvo, naj bo mirno. V Trutnovem so pobili Nemci 28. t. m. šipe na »Narodnem domu«, nekemu Nemcu in nekemu Čehu ter češki cerkvi. Nemški kamni so zadeli tudi politiškega urad-lika in policijskega komisarja. Nemci trde, Ja se je iz »Narodnega doma« streljalo iz evolverja. Policija in orožniki so preprečili, da Nemci niso napadli čeških obrtnikov. V Ustju so se stepli Nemci in so« dalni demokrati. Dva Nemca sta ranjena, eden s palico, drugi z nožem. V Podmo-kiih so Čehi pretepli nekega Nemca. Po-icija in orožniki so preprečili nemški napad na »Narodni dom«. V Teplicah je demonstriralo proti Čehom 2000 oseb. Nosili so velike razsvetljene napise »Ljubljana!« »Praga!« »Zadnji opomin Nemcem!« Vun z razdelitvijo Češke!« Peli so »Die Wacht am Rhein«. Pred okrajnim glavarstvom so kričali »pfuj«. Pobili so šipe v nekem gradiču, hotelu »Pri avstrijskem cesarju« in hotelu »Elizabeta«, neki češki šoli, dvema češkima trgovcema so odstranili napise. V Mostu so Nemci najbolj raz-rajali. Dne 28. zvečer so razbili šipe neki češki šoli, nato pa »Narodnemu domu«, olicija je mirno gledala, ko so razbijali ^emci šipe »Narodnemu domu«. Nastopila e proti demonstrantom kavalerija. Are-•ali so tri Nemce. V notranjem mestu so pričeli demonstrirati ob polu 8. zvečer, a e večje izgrede preprečilo vojaštvo in orožništvo, ki je zaprlo trg. Tudi v oko-ici so bili veliki izgredi. V Hopicah in iavšu so se stepli rudarji. Nekega nevarno ranjenega delavca so pripeljali v bolnišnico. V Kopicah so delavci streljali na )olicijo, ki jih je razganjala in zagnala v )eg. Zanrli so 13 oseb. Ob 11. uri zvečer ie nastal mir. Včeraj zvečer so se nadaljevale v Mostu demonstracije. Ob 7. zvečer so že prisilili trgovce, da so zaprli trgovine in tudi nekaj gostiln. Demonstrante so razganjali dragonci. Nemci so raz-arjeni' na okrajnega glavarja Siegla in na vojaštvo. demonstracije na Češkem in ministrska kriza. — Stališče češkega namestnika omajano. — Nemški bumel v Pragi se ne prepove. Beck poroča cesarju v Budimpešti o praškem položaju, kakor tudi o splošnem ?o!itiškem razpoloženju strank. Sodijo, da e dobil Beck vtis, da sicer duhovi v Pragi še niso pomirjeni, a da skupni vladi ne laže poseči vmes. Najnovejša praška po-očila so Becka prepričala, da ponehava Protinemško gibanje v Pragi. Nemški nacionalni listi sodijo, da se ne da več za-vleči rešitev krize. Stranke zahtevajo, naj se odstranijo nasilstva med narodi. Po-rebna je narodna sprava, bodisi po zako-iih, bodisi po odredbah. Zavzemajo se za nadniško minstrstvo, ki naj začasno vre- di nekaj stvari za vzdrževanje reda. Narodnega vprašanja ne more rešiti uradniško ministrstvo. Neki minister je izjavil: Izjemno stanje se v Pragi ne proglasi, ker je namestnik izjavil, da zaduši brez izjemnega stanja nemire. Vlada ne bo prepovedala bumla in nošenja barv. Opominjal je Nemce, naj bodo mirni in naj ne delajo težav nemškim ministrom, ki so zahtevali proti Pragi najstrožje odredbe, medtem ko so se vršile tudi po drugih mestih protičeške demonstracije. O preosnovi vlade se ne more nič gotovega trditi, ker odstopni prošnji Fiedlerja in Praška še nista rešeni. Prih. teden se bosta Fiedler in Prašek posvetovala o položaju s češkimi strankinimi voditelji. Prašek gotovo odstopi. Češki poslanci so imeli v Pragi strogo zaupno posvetovanje glede na praške in na dogodke po nemškim mestih. V nedeljo pa zborujejo v Pragi nemški poslanci. Češki krogi sodijo, da je omajano stališče češkega namestnika, ker je zahteval, naj ministrski predsednik proglasi v Pragi izjemno stanje. Splošno se sodi, da vlada ne bo prepovedala nemškim buršom bumla v Pragi. Vinska kriza in odporno!!. Resnica je, ako bo produkcija vina tako napredovala, kakor zadnji dve leti, da bo tudi pri nas nastala vinska kriza, ker ne bodo ljudje mogli vina spečati. Temu se mora na vsak način odpo-moči, in prepričan sem, ako se bodo vinogradniki sami ganili, da jim bode vlada in dežela šli na roko, ker je tudi gotovo v njunem interesu, da niso zavržene ogromne svote, ki ste jih žrtvovali v povzdigo vinogradništva. Ležeče je torej na vinogradnikih samih, da se v svojo lastno korist organizirajo in združeni kličejo merodajne faktorje na pomoč. V povzdigo prometa z vinom bi se dalo marsikaj storiti in sem že večkrat imel priliko o tem razpravljati, zlasti predlanskim o priliki kletarsk. tečaja v Pod-brjah pri Št. Vidu na Vipavskem in v svojih strokovnih spisih v »Kmetovalcu« št. 12 in 17. t. 1. Danes hočem še enkrat ponoviti svoje nazore, kako bi se dal promet z vinom, zlasti pa tudi z vipavskim vinom, povzdigniti. Po mojem mnenju je to mogoče, ako se izboljšajo razmere v trojnem oziru in sicer, 1. da se konsum (zauživanje) vina povzdigne, 2. da se povzdigne izvoz vina v nevinorodne dežele naše države in 3. da se povzdigne izdelovanje raznih vinskih pridelkov ter da se bolje uporabljajo vinski odpadki. 1. Da se povzdigne konsum vina, upam, pripomore vsaj deloma nov vinski zakon, ki ima s strogim izvrševanjem skrbeti za to, da se odpravi nezaupljivost konsumenta do vina, ker mu jamči, da se od sedaj naprej sme prodajati samo naravno vino. Delati pa bo treba na to, da se tudi drugače pospešuje konsum vina. Zlasti bo treba vplivati na to, da se konsumentu ponudi pravilno pripravljeno, čisto, stanovitno in dobro vino po primerni ceni. Prvo je skrb vinogradnika, ki vino prideluje, drugo pa skrb vinskega trgovca in gostilničarja. Prvi pogoj je, da morata biti oba poštena in da imata za svojo obrt zadostno znanje v kletarstvu, ki pa je pri nas še pomanjkljivo. Dalje ne smem pozabiti pri tej priliki, apelovati na vinske trgovce in gostilničarje, ki imajo dostikrat tendenco ceno kupiti in drago prodajati, da naj ne iščejo pri vinu nezmernega dobička. Poznam gostilničarje,ki kupujejo vino po 30—36 h liter, prodajajo ga pa na dro-no po 80—90 h liter. S takim izsesavanjem konsumenta se seveda konsum vina ne more povzdigniti in proti takemu odiranju bi morali v prvi vrsti vinogradniki sami in seveda tudi konsumenti nastopiti, zlasti z ustanavljanjem lastnih pivnic. Če je vina veliko, pomeni to navadno za vinogradnike škodo, le za vinskega trgovca in gostilničarja velik dobiček. Dalje bi morali gostilničarji s pravilnim konserviranjem, hlajenjem in točenjem vina (glej članek v 12. številki »Kmetovalca«), zlasti po leti skrbeti tudi za to, da se gostu ponudi osvežujoča, dobra pijača, da ne seže raje po pivu ali drugih hladnih pijačah. Končno bi bilo seveda delati tudi na to, da se pri pivu uvede enak davek kakor pri vinu, ali pa, da se pri vinu zniža davek za toliko, kolikor je manjši pri pivu, oziroma, da se pri nas glede piva vpelje enaka deželna naklada, kakor se pobira v nekaterih nevinorodnih deželah pri vinu, kajti vsak logično misleč človek bo pripoznal, da s težkim, mučnim delom pridelan pridelek vinogradnika glede dav- ka zasluži vsaj gotovo toliko ugodnost, kakor tovarniško izdelano pivo. Tudi če bi šel zaradi tega konsum piva, ki vedno napreduje, nekoliko nazaj, pomeni to za narodno gospodarstvo pri nas le majhno škodo, gotovo veliko manjšo, kakor če bo materielno uničenih na tisoče vinogradnikov. Tudi davek na čist konsumni špirit, iz katerega izdelujejo zlasti v nevinorodnih krajih opojne pijače, bi bilo primerno zvišati. 2. Kako je povzdigniti izvoz vina. — Kranjska je po statističnih podatkih leta 1907 pridelala 280.000 hI vina, letos pa gotovo vsaj za 50.000 hI več kakor lani. Olede vinske produkcije je stala torej Kranjska 1. 1907 med dvanajstimi vinorodnimi avstrijskimi deželami na sedmem mestu, in sicer takoj za Nižjo Avstrijo. Umljivo je, da Kranjska, tudi če se še tako konsum vina v deželi povzdigne, ne bode mogla vsega doma pridelanega vina porabiti in da je torej navezana na eks-port v nevinorodne kraje, zlasti na Koroško, Solnograško, Češko, Moravsko, Šle-zijo in Galicijo. Zlasti je podpisani tega mnenja, da bi se dal češki trg za našo deželo pridobiti in je v svojem spisu v 17. številki »Kmetovalca« pojasnil, v katerem oziru bi bilo na to delovati, da se naše vino na Češkem udomači. Doslej se poleg izbornega domačega melniškega vina, katerega je pa jako malo (češka je pridelala 1. 1907 le 5050 hI vina) in poleg dalmatinskih vin, prodaja na Češkem večinoma le mažarsko in nižjeav-strijsko vino, največ pa se proda neke mednarodne židovske mešanice. Velika vinska trgovina je v večji meri v rokah Židov. Vino se na Češkem pije belo in temnordeče. Zahteva se že zrelo, popolnoma čisto in stanovitno, torej vsaj eno leto staro vino. Belo vino mora biti pripravljeno brez kipenja na tropinah. Brezdvomno je, da bi se dalo na Češkem naše vino vpeljati, kajti zavedni češki konsumenti bi dali gotovo prednost slovenskemu pridelku pred mažarskim in židovskim, treba se je le vpeljati in ponuditi konsumentu in prekupcu tako kapljico, kakoršno on zahteva. Tega posamezni vinogradniki ne zmorejo, to more storiti le veliki vinski trgovec, ki je lahko privatna oseba, društvo ali zadruga. Da le zadružnim potom pripade vinogradniku največji dobiček, je umevno, kajti kakor hitro rabi vinogradnik za spe-čavanje svojega pridelka posredovanje velikega vinskega trgovca, naj je prepričan, da vtakne ta — glavni dobiček v žep. Ako torej hočemo Češko in druge, severne, zlasti slovanske dežele za naše vino pridobiti, moramo se pred vsem doma po celi deželi zadružno organizirati, vse zadruge pa naj bi tvorile zvezo, ki bi blizu Prage in pozneje tudi v drugih krajih ustanovila veliko vinsko trgovino, od koder bi razpošiljala po celem Češkem itd. taka vina, kakoršnih tam zahtevajo. To je po mojem mnenju delo bodočnosti, s katerim pa treba takoj pričeti. Leta 1910 bo v Pragi razstava, na kateri nam bo treba obilo dobrega, stanovitnega vina razstaviti in ponuditi, da se tako seznanimo s češkimi odjemalci. Za letos pa priporočam, da v čeških in drugih listih in-serirajo zlasti večji odjemalci in že obstoječe zadruge. Za zadruge se neobhodno priporoča, nabaviti si češkega jezika veščega potnika, ki bi skušal na Češkem trgovanje z našimi vini vpeljati. Z jadiko-vanjem doma ne dosežemo nič, mi moramo sami priti k odjemalcu, če hočemo vino prodati. Tudi velikim vinskim trgovcem se lahko pošljejo vzorci in se jim stavi ponudba. Ni dvoma, da bi se tudi tem potom dalo dosti vina, čeprav po nekoliko nižji ceni, prodati. Naslove takih trgovcev preskrbi podpisani. Posebno priporočljivo pa bi bilo, vprizoriti v Pragi meseca maja vinski trg za naša vina. Do tega časa bi bilo treba gledati na to, da se vina pravilno šolajo, zlasti pretakajo in filtrirajo, tako, da so do tega časa sposobna za konsum. Tudi se namerava prirediti državna vinska po-skušnja na Dunaju, od katere pa nimamo v trgovskem oziru veliko pričakovati, ker tam, kakor kažejo izkušnje, naša vina nasproti domačim vedno zapostavljajo. Mi moramo iskati tla v deželah, ki konsumirajo in ki ne producirajo! Vinorejske organizacije in poklicani faktorji bi se pa v korist prometa z vinom imeli zavzeti: 1. za znižanje voznine od vina in praznih sodov vsaj na državnih železnicah; 2. za stroge odredbe, s katerimi bi se dalo preprečiti kvarjenje in tatvina vina na železnicah; 3. za to, da se vpelje prisilna frankatura za prazno posodo na železnicah; 4. da se mesto deželnega vinskega in sadjarskega komisarja zasede z zadružnim organizatorjem, katerega izključna naloga bi bila vino- in sa-djerejce organizirati, poučevati in voditi. 3. Naprava drugih izdelkov iz vina oziroma mošta in vporaba vinskih odpadkov. — Kjer je vino po ceni, tam se zelo priporoča izdelovati tudi druge pijače iz vina in grozdia oziroma mošta. Tako bi se na Češkem in drugod zelo dobro prodajalo sladko vino, n. pr. takozvani pelinovec.pikolit itd. Zelo dobro bi se lahko prodajal konjak. Največ konjaka se prodaja na Češkem poleg francoskega zopet le ogrskega (grofa Keglevich Ist-van). Seveda še več se prodaja nizkega konjaka, izdelanega mrzlim potom. Za to bi se moralo sploh prodajo mrzlim potom izdelanega žganja, zlasti konjaka, slivovice itd. postavno prepovedati. Ze z zvišanjem davka na fini špirit bi se v tem oziru veliko izboljšalo. Ker tudi pri nas ni nobenega izdelovalca konjaka, bi se tako podjetje zlasti v Vipavski dolini moralo dobro izplačati. Vinogradnikom bi bilo delati na to, da se zniža ali popolnoma odpravi davek na kuhanje (žganje) vinskih odpadkov, kakor tropin, drož itd., da se na ta način tudi vinske odpadke bolje izkoristi. Tudi z izdelovanjem pristnega, finega vinskega kisa, zlasti iz slabejih ali cika-stih vin (glej članek v 23. številki lanskega »Kmetovalca«), bi se dalo pri nas zlasti na Vipavskem dosti zaslužiti. c. kr. vinarski nadzornik za Kranjsko. Bohuslav Skalicky, * Praktisches Geschaftsbuch fiir den Kurat-Klerus Osterreichs (P. W. Danner-bauer; izdal »Korrespondenzblatt f. d. kath. Klerus Osterr.«), je izšel v 3. izdaji in je zadnji (35.) zvezek ravnokar izšel. (1908.) Opozoriti na važnost tega dela je nepotrebno, ker je itak postalo že za vsak župni urad neobhodna potreba. Saj drugega obsežnega in sistematičnega poslovnika za dušno pastirstvo ni kot je ravno tale. Vse cerkveno pravo in teoretiška pastorala je v tem delu praktiško izvedena vedno z ozirom na avstrijske razmere, avstrijsko pravo in upravno prakso. Ker je zdaj večinoma v rabi izdaja od 1896., je pač potrebno, da si vsak nabavi čim-preje sedanjo (1907/1908), ker se je v teku 12 let silno veliko izpremenilo, tako glede na državna upravna določila ter zakonodajo, kakor tudi na cerkveno, zlasti v zakonskih, jurisdikcijskih in drugih zadevah. Cena celotnemu delu je 26 K. — Dobi se v »Katoliški Bukvami« v Ljubljani. * Janežič - Hubadov »Slovensko -nemški slovar« je izšel ravnokar v četrtem pomnoženem natisu. Cena je ostala kakor pri prejšnjih natisih 6 kron za broširan, in 7 K 20 v za vezan izvod. Dobi se v »Katoliški Bukvami v Ljubljani«, kjer je tudi nemško - slovenski del za isto ceno na razpolago. Gostilniška ? baraka (6 m dolga, 4 m široka, 3 m visoka) v Lattermannovem drevoredu sa proda. Več se izve pri I. Kenda, švioarija. čev Ijarskega 2836 l-i pomočnika dobro izurjenega, sprejme takoj v trajno delo Jan. Gačnik čevljar, mojster Udje, po&ta Grosuplje. Prva slovenska modno : trgovino zn gospode: Enjelbert Jtaušek Ljubljano, Mestni trs št. 19 se naltoplele priporoča samo 4 K! CUDEZ! Posebni oddelek poln jesenskih in zimskih jopic, paletotov in pelerin za dame in deklice po H 4"—, Angleško skladišče oblek, 0. Bernafov!t, Ljubljana, Mestni trg 5. mm I ii r m ■4 ii H M m* l »N tt C. <** m e a (0 B |5 o <0 Pozor! Za prevažanje vsakovrstnega blaga, bodisi na postaje železnic ali z njih, se gg. trgovcem, obrtnikom ter slavnemu občinstvu sploh najtopleje priporoča domača tvrdka Telefon št. 262. 2526 12—9 Josip Škerlj špediter, Ljubljana, Kongresni trg Hi. Telefon št. 262. 646 N r «5 O (D S IS InsKi sladek, pristni beli in rudeč Dm NAISNSrAllf^ se t0(^ Sodnii" domači pridelek tvrdke Ph llPVlIflOVEt in na Rimski cesti št. 5. ===== ske ulk;e št. 4 Dve postelji dve nočni omarici in umivalnik z Črnim marmorjem se takoj ceno proda na Sv. Petra nasipu št. 67 1. nadstropje, desno. 2843 1—1 Lepa s Iftče — DELAVNICA pripravna za kakega obrtnika, in se oddaati* v najem v Prulah. Poizve se pri g. Al. Vadniku, kamnoseku v Ljubljani. 2664 4 ?,lfct« Bfirii«, Pariz, Hira itd. primerna za v %7 Naslov pove upravništvo. 2844 3—i mTifflMiffi^tiHKlIttiriBjllilllffit Vf.t/ooi/. ,*»:<»». zoba- iJsth- 3 f ia- 1 i v izdelovatelj Ii.;i m TjirliM. sM J J S) 2245 Zaradi prevelike produkcije se c. ne je proda, j okrog 1000 k najboljših rjuh 150|200 cm velikih, šest kosov 14 kron 30 h. Če blago ne ugaja vrnemo denar. „ Vzorci barhenta, ctfirja in vsega bombažastega in platnenega blaga zastonj samo v tfetUmoi BR. KREJCAR, Dobruška št. 9117, Češko. Izvršene oblekle z neveste. tlalbsUša in noj*wie]sii p i «ue. iHK m Denarni promet L1907 čez 64 milijonov kron. Lastna glavnica K 354.f^ - ii Ki Stanje vlog 30. jnn. 1908 čez 14 milijonov kron. Sedaj: Kongresni trg štev. 2, 3. maidetr. k i ^fi&eva ceste štev. B od novembra leta 1908 naprej v lastnem domu (za frančiškansko cerkvijo) POSO sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. ure zjutraj do 1. popoldan ter jih obrestuje po brez kakega odbitka, tako, da sprejme vložnik od vsacih vloženih 100 kron čistih 4 krone 50 h, na leto. Stanje m dne 30. lunlio 1908: K 14,225,902*59. - Denarni proms>t v letu 1905: ti 64,81260392. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje kaj prekinilo. Za nala- - ganje po pošti so poštno hranilne položnice na razpolago. :----------:-----... V Ljubljani, dne 30. junija 1908. 2633 K) D,. Ivan S««.-*.*, -"»"P ' predsednik. _ .. . Odborniki e An«on Belec, posestnik, podjetnik in trgovec v Št. Vidu nad Ljubljano. - F*m vodja, grašCak. deželni odbornik, državni in djžolni poslanec fd - Anton Kobi, posestnik in trgovec, Breg p. B. Koral Kausch;«gs veleposestnik v Ljubljani. Maiija Kolar, stolm dekan v Ljubljatn — Ivan Kreaar, svetnik trgovske in obrtne zbornic,> v Ljubljani. - Fraafciš-ok Lesk^nio, hišni posestnik in blaga,n:k Ljudske posojiln.ee, -Ivan Pallak m!.; tovarnar. — Karol Pollak, tovarnar in posestnik v Ljubljani. - Gregor Slikar, župnik na Rudniku. ujm hH fm i s m & H \\»em ju m M! vm MmmmMpn** m m o m s sm iS JH|