55. številka. Ljubljana, v ponedeljek 9. marca. XVIII. leto, 1885. Uhaja vsak dan »večer, izim i nedelj« in praznik*, ter velja po pošti prejemali z» iVitrlJsko-Ogortke dežele za \8e leto lf> gtd., IN pol leta 8 ((Id., ia fletrt leta l (CldM za jed u mesec 1 gUI. 40 kr. — Za Ljubljano l>rez pošiljanja na .lom za v*« leto lii ^Id. za četrt leta o gld. 80 kr., aa jeden mesec i Ifld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računaa« po 10 kr. za mesec, po 0 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko već, kolikor poltnina znala. Za oznanila plačuje ne od četiiistopne petit-vrBte po ti kr.. če se osuanilo jedeokrat tiska, po 5 kr., če «e dvakrat, in po 4 kr., če ho trikrat ali veokrat tiska. Dopisi naj bo izvole frai. kovati. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvi* in u p ra v n i s t vo je V Prana Kolmana hiši, „Gledallika stolba'-1. Upravništvu naj bo blagovolijo lošiijiiti naročnine, reklamacij«-, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Dolenjska naj se oglaša! Pritoževali so se odlični domoljubi dolenjski o tem, tla se mej kandidate za kupeijsko in obrtno zbornico ni postavil niti jeden „ Dolenjec", dočitn se je na Gorenjsko in Notranjsko vsaj malo oziralo. Že so hoteli nekateri na svojo pest nekaj „dolenjskih" kandidatov postaviti in za-nje agitovati, ko se spomnijo, da se nijeden Dolenjcev pri volilnem shodu za specijelne dolenjske kandidate oglasil ni. Torej bi bilo to „post festum" nasvetovanje zoper narodno disciplino« katere domoljubni Dolenjci rušiti nečejo, če tudi se jim zdi, da so njih interesi na škodi. Iz tega malostnega dogodka pa izvira za Dolenjce \elik nauk, da se morajo sami oglašati. Dolenjska je skoro skozi in skozi produktivna, a veiuliT 86 je do zdaj na njo vse premalo oziralo, premalo, ker hi bila sicer njena produktivnost veliko večji hasek prinašala Dolenjcem samim, pa tudi skupni deželi. Pa tudi v narodnem oziru bila je naša pokrajina zaspana. Kako bi bila sicer večkrat po neinškutarjih zastopana v deželnem in državnem zboru ! Vsaj ni še toliko let temu, ko so bili zastopniki dolenjskih krajev znani nemškutarji: Dežman, Suppan, Hočevar, Dollhofl Saj je še pred G leti trda predla dolenjskim mostom, da ni prodrl pri volitvah v državni zbor zagrizen nemčur Kromer proti mirnemu konservativcu grofu Margheri-ju. V narodnem oziru giblje se Dolenjska (razen Belokrajine) še le kacih 5 let prav odločno. Z do/i danjem „Narodnoga doma" in vrlim Slovenskim županom dobili so Novomeščani precejšnjo narodno srčnost, Krča ni osnovali so si narodno bralno društvo, jednako Žuženiherčani in drugi. Spi le še vse v Radečah; Mokronog in Kostanjevica se bosta pa že še kolikor toliko prebudila. »Dolenjske Novice" bodo širile pouk v sleharnem oziru, in narodnost jim nikakor ne bo deveta briga Na narodni podlagi osnovane posojilnice v Metliki, Crnomlji in Krškem skrbele bodo za zboljšanje materijalnoga blagostanja; da bi se tem 2a4rugam le še druge pridružile, čin; prej tem boljše. Kmetijskih razstav imeli smo do sedaj le še dve, jedno v Novem mestu in lani drugo v Krškem. Obe sta pokazali, zlasti pa poslednja, za kakošne lepe pridelke je Dolenjska po svojem ugodnem podnebji pripravna. Po malem se Dolenjska oglasa in giblje. Za Dolenjce prepotrebno kmetijsko šolo smo menda izprosili, vsaj smo se dostokrat za-njo oglašali. Novomeška kmetijska podružnica je v 12 letih za-njo 12 krat prosila. — Kmetijska družba je lepo živino do zdaj največ le Gorenjcem prodajata, letos je ven-der obljubila, da bode živino muriškega plemena tudi v Rudolfovem po dražbi prodajala. Za boljšo komunikacijo se je v najnovejšem času nekaj storilo, omenjam naj cesto in poštno zvezo iz Kočevja v Črnomelj. Strma cesta čez Gorjance v Metliko začela se bode polagoma prelagati. — Kar Dolenjci neobhodno potrebujemo, je: 1. Dolenjska železnica, za katero se vsa dolenjska stran brez izjeme tako živo zanima. (Da bi le tudi naši zastopniki v Beča za-njo še več storili!) 2. Vinarska in sadjarska šola, brez katero si izboljšanje našega vinarstva in sadjarstva misliti ne moremo. Ako nam naši poslanci te kmalu ne izposlujej , bode narod razjarjen do skrajne meje. Najboljše vinograde po desnem bregu Krke nam trsna uš razjeda; posestniki poprašujejo že jo amerikanskih trtah, a tega jim človek še pove lati ne more, kje bi se dobile. Tukaj je treba pomoči od strani kmetijske družbe. Poleg denarnih zadrug posojilnic, nam je treba i gospodarskih zadrug, ki bi so pečale zlasti z eksportom naših najimenitnejših pridelkov, vina in sadja. Kmetijske razstave nekaj koristijo, to se ne da tajiti. Zato naj se osnujejo še po drugih krajih Dolenjske, v Metliki, v Radečah, v Mokronogu in drugod. Mnogo nas še dela čaka, in ljudstvo v obče j hvaležno pomaga, da bi se to in ono zvršilo. Le ! težko je dobiti domoljubnih mož, ki bi se požrto-i valno na Celo postavili temu in onemu podjetju. Tu j pa tam še sicer tiči domoljub, a oglasi so no. j Nadejamo se, da se pri bodočih državnih volitvah j javijo delavni možje prave iu čiste slovenske krvi, j katerim naj hi narod prej zaupal, n go takim, ki ! le v obče simpatizujejo s Slovencem in Dolenjcem, ! v posamičnih in posebnih slučajih pa za nas vendar j le premalo store Tukaj mora obveljati načelo,: ! »Boljše sovraži dobro." |j. j Program slovanskega praznika v Rusiji. Za praznovanje tisočnioe smrti moravskoga I nadškofa Metoda i/delala jo program posebna „Metodovska komisija", katero je bilo sestavilo slo vansko blagotvoriteljno društvo in katera ima voditi to praznovanje. Ta program odobrilo je slovansko blagotvoriteljno društvo in sinoda v Petcrburgu. V Petcrburgu. Na predvečer 6. aprila, v petek, bode v Iza-kovi katedrali in v vseh cerkvah vršila se slovesna večerna božja služba. V dan 6. aprila, v soboto, bodo opravljali v Izakovi katedrali slovesno božjo službo člani sinode, v drugih cerkvah pa farno duhovenstvo. Po službi božji bode slovesna zahvalnica svetemu Cirilu in Metodu. Mej božjo službo bodo prtnerne propovedi. Ko bode božja služba končana, bodo ravno tako 5. kakor 6. aprila delili mej narod člani slovanskega društva životopis prvoučiteljev slovanskih Cirila in Metoda z tijijino podobo. Ta knjižica se že tiska, — obsegala bode tri tiskane pole, na zavitku bodo naslikana slovanska plemena, čitajoča jedno knjigo svetega pisma. Knjiga bode odprta pri prvi kitici evangelija .-v. Janeza, tiskanega s staro-sloveuskim pismom: ..Iskoni bje slovo'; nad slovanskimi plemeni hode razprostrt angelj, držeč v jednoj roki križ v drugo) svitek papirja s stamslo-venskimi črkami, V brošuri samej bode pa lepo izdelana kromolitografovana podoba sv. Cirila in Metoda, pod njimi nogami bode napisano: „Prvoiičifelje slovenskie". To podobo je narisal umeteljnik Mi-kešin. 6. aprila učenci iu učenke raznih šol ne bodo imeli šole, da se morejo udeležiti cerkvene slovesnosti. V vseh zavodih moških in ženskih bode se v slovesnem govoru razkladalo življenje sv. Cirila iu Metoda, in kjer bode mogoče, priredili so bodo koncerti. 7. aprila, v nedeljo, po dnevu priredi blagotvoriteljno društvo na Mihajlovskem jahališči koncert z godbo in petjem. K temu koncertu bode VSftCemu ustop prost. Godba bode vojaška. Zvečer bode slovesna soja tega društva. Daš ta čas priredila se bodo na več krajih javna predavanja z meglenimi podobami, ki bodo objasnjevala pomen svetnikov, katera se slavita. 8. aprila, v ponedeljek, bode duhovni koncert, pri katerem bodo sodelovali učenci konservatorija in LISTEK. Pariz v Ameriki. (Francoski spisal Ruuć Lef livre. Poslovenil * * * ^tilt nomiliis lunina) Daljo Četrto poglavje. A t home. Zapustil sem kopel, a v njej nesem našel za-željenega miru; ves zamišljen sem šel doli po malih Btopnjicah, ki so v pritličje držale. Kaj se je zgodilo z mojo hišo? V kaki krinki bodem pač našel svojo rodovino? Stopil sem v jedilnico, nikogar ni bilo v njej; šel sem dalje v govorilnico (parloir); tudi tukaj nikogar. Zato sem natanko ogledoval obe Bobi, da bi se privadil novemu bivališču. V jedilnici z lično prestiro je stala kot jedina gizdava oprava stara težka skrinja iz malaškega oreha, polna kitajskih čaš, čajnic in tajnikov iz britanske kovine, svetlejše od srebra. Nad tem po-stavcem pijačnim viseli so trije bakrorezi sredn,e vrednosti. Sredi Penn, ki se pogaja z Indijani pod brstom Shakamaxonskim ; na desni Washington, stoječ s konjem in zamorcem svojim; na levi pa podoba sedanjega [vladnika, poštenega starega abea, z drugimi besedami, častivrednega Abrahama Lin-colna, nekdanjega drvarja, dandenašnjega predsednika Zjedinjenim državam. To so tedaj, vzkliknil sem, čuvalni duhovi mojemu novemu ognjišču, meni Francozu, odgojenomu za češčenje sile in uspeha Miroljuben kvaker (quaker), general, ki bi bil lahko cesar novemu svetu, ter se je zadovoljil ostati prvi uradnik svobodnega naroda, delavec, ki je po trudapolnem delu postal odvetnik, po slučaji pa predsednik svojej deželi: to so junaki amerikanski! V tej na pol divji zem|ji je naravstvenost velikih mož še zmerom ista, kakor naravstvenost navadnih meščanov. Kaj se sme pričakovati od naroda s takimi predsodki? Sveta gotovo ne bode osrečil z novim Caesarjem! V govorilnici je stal glasovir iz palisandrovega lesa, pisna miza polna papirja in omara polna knjig. Tu so bile tri ali štiri izdaje sv. pisma sredi del Francis Quarlesovih, Bunvanovih, Jeremv Tavlorovih, Lawovih, Jonathan Edvvardsovih, Channingovih, ne- Bumneno kaj častnih mož, kat rib imena pa .sem prvikrat čital. Meni so zadostovali že naslovi, ker mi bogoslovstvo le malo dopada celo one večere, ko zaspati ne morem. Za temi so se vrstili nekateri zgodopisci in nravstveniki (moralisti), Franklin, Emerson, Marshall, Washington-Irving, Prescott, Bancroft, Lothrop*Motley, Ticknor; za temi nekaj resnobnih povestij in cel kup pesnikov angleških, amerikanskih, nemških in celo Spanjskih. In Francija, kje je ostala Francija V Žalibog! Mojo domovino je tu zastopal jedini Telenuupie z zaznamovano, prav za prav spakedrano angleško izreko. In misliti, da bode neki dan, morebiti v praznik rojstve-nega dne svojega očeta, moja hči, ljubka moja Suzana z nežnimi ustni glasno čitala: „Culepso ne p o v a i t se c o n s o 1 e r e d i o u d e p a r t e d' J o u-lis!" Razdražen sem vrgel knjigo v stran ter Sel na vrt: mali ko.s zemlje mej štirimi zidi, ki so so za br.šlinom in kozjimi parkljici skrivali; puvsodi vijolice, rozine in cvetoče cvetlice; v ozadji mal rastlinjak in kitajska lopica (kiosk), kaj ugoden kraj, kjer se pije čaj, puši cigaro ali pa ogleduje /ve/de. in zbor ruske opere, cerkveni zbori Aleksandra Nevskega samostana, Izakove in družili cerkev. Petje bode vodil kak znan ru»ki skladatelj. (Komade primernega znač ji za ta koncert bosta zložila ruska skladatelja Uubinstein in Čajkovski, katerima je to naročilo slovansko blagotvoriteljno društvo. Govore in primerne pesni za slovesno sejo so povabljeni spisati profesorji Bestužev-Hjumin, Koja-lovič, Lamanskij, Oiest, Miiller in pesniki: Majkov. Roseusteiu in Slučevskij V drugih krajih Rusije. V vseh mestih in pravoslavnih cerkvah opravljala se bode na predvečer in v dan tega praznika slovesna služba božja z zahvalno pesnijo in s po sebno slavnimi cerkvenimi govori Posebno slavno se bode praznoval (J. dan aprila v Kijevu in v Kazanu, kjer bodo slovesni cerkveni sprevodi in služba božja na javnih trgih. Predsednik Metodovske komisije se je obrnil do nadškofov v Hersonesu in Astrahanu, kjer so je najprej razlegla božja beseda sv. Cirila in Metoda, da se tam ta dan odlično praznuje. Predlaga se slovesni cerkveni sprevod iz Seba>topolja v Ilerso-neški samostan. Nadalje je svet slovanskega društva poprosil sinodo, če bi mogla sporazumeti se s Carigradskim patrijarhom, da bi grško duhovenstvo vzajemno z ruskim na Atoški gori priredilo slovesno službo božjo v domovini sv. prvoučiteljev, v Solunu. Politični razgled, Notranje dežele. V Ljubljani 9, marca. Poslednji govor finančnega ministra napravil je kaj dober upliv na večino držav^oun zn ini. Zjedinil jo je, ko jej je pretila desorganizacija ter že ovirala vsako vspešno delovanje. Vlada in desnica sta mislili, da ni druge pomoči, kakor da se kakor hitro mogoče zasedanje zaključi. Vse važnejše predloge bile bi počakale prihodnjega državnega zbora. Sedaj se je pa vse na bolje obrnilo. Zategadelj pa tudi ne bode zborovanje taki hitro še zaključeno. Skoraj gotovo je že, da se zbor še snide po Veliki noči. Rešil bode razen budgeta še carinsko novelo, zakon o zavarovanji delavcev proti nezgodam, dinamitni zakon, pogodbo s severno železnico, morda tudi še predlogo o regulovanji galiških rek. Budgetna debata bode končana še ta teden, kajti skoro vsak dan imel bode zbor po dve seji. itloi ,-»v«Ui Cehi hočejo vse sile napeti, da si pribore' jednakopravnost Soli. Njih zastopniki hočejo se neprestano za to potegovati v deželnem šolskem sovetu. Pred vsem pa bodo priganjali, da se kmalu otvori še jedna češka ljudska šola v Brnu. ftitofoviuit for« nen je baje tudi sklenila prositi vlado, da poviša plačo profesorjem v semeniščih. Ali bode vlada ustregla tej želji ie dvomljivo, ko se še brani prihodnje leto urediti du-hovehske plače, če tudi bi to znatno ne povišalo državnih stroškov. Vitanje dr/a ve. Generalu Komarovu dala je ruska vlada Strog ukaz. da se ima izogibati vsacib bojev z Af-gani in da ne sme s svojo vojno na afgansko zemljo. To hi kazalo, da Rusija ne želi nikakor trčiti skup z Anglijo v Aziji. Nek poljski list pa ve povedati, da se Rusija pripravlja na večjo ekspedicijo v osrednjo Azijo. K dotičnim posvetovanjem generalnega štaba povabili so bili v Petrograd tudi kavkaskoga generalnega gubernatorja Dondukova-Kor- zakova. Sklenilo se je baje odposlali v osrednjo Azijo voj broječ 35.000 vojakov z mnogimi pogor-skimi topovi. Poveljnikom tej ekspediciji imenovali bodo neki kneza farhan-Muravova, generala Jol-šina pa načelnikom njegovega štaba. Generalu Le-vaševu dali bodo tudi neko višje poveljništvo. Ta ekspedicija odpeljala bi se iz Baku-a čez Hvalinsko morje v Azijo. Ta vest se nikakor ne strinja z izjavami ruske vlade in tudi ni verojetna, ker v ta-cib stvareh poljski listi nese vselej zanesljivi. — Omenili smo že v našem listu, da Rusija hoče pove kšati svoj upliv v orijentu. To se pa ne bode z odilo samo na Balkanu, temveč tudi v Egiptu. Nedavno pridobila je svojega zastopnika pri blagajnici egiptovskega dolga. Sedaj je pa baje koptskemu patrijarha v Kajiri podelila nek red. Zategadelj je pa patrijarh opravljal jako slovesno zahvalno božjo službo, katere se je udeležil ruski generalni konzul z vsem svojim osobjem. Imel je tudi dolg govor, v katerem se je jako prijazno izražal o Rusiji. Ta govor bode generalni konzul sporočil carju. Ta dogodek ni brez vsega pomena, temveč s tem si je Rusija pridobila zaupanje pri egiptovskem kristijan-skem prebivalstvu. IfalHoiiMUa zbornica končala je posvetovanje o železniških konvencijah. Debata o tem tre« bova'a je 65 sej. Pri poslednjem glasovanji imela jo vlada samo 32 glasov večine. Sedaj pride ta predloga pred senat, ki jo bode najbrž vsprejel. Po več švicarskih mestih bila so poslednja leta preiskovanja po hišah, kjer bivajo aii.»rlii*. i. ■. Zopet so jih več zaprli. Zatrli so tudi v Genfu iz- ' lmjajoč anarhistični list „Revolte*, kojega je usta- j novil knez Krapotkin. Misli se, da hode preiskava ki se je začela proti zaprtim anarhistom, obeloda- ! nila marsikatere zlodejske nakane njihove. Namer;1.- j vani atentat, na poslopje zveznega soveta je ovadil j nek anarhist snu. Kakor so iz pisem razvidi, koje i so dobili pri anarhistih, ko so }e zaprli, hoteli so ' poprej zažgati neko Bernsko predmestje, da bi po- ; zornost ljudstva obrnili na požar, ter tako ložje iz- ! veli svoje zlodejstvo pred palačo zveznega soveta. j 'G' riUa vlada neče potrditi bolgarskega metropolita, katerega je imenoval bolgarski eksarh za Ohrldo iti Skoplje. Iz Makedonije prihajajo nova porofiila o zatiranji Bolgarov. Več premožnih in j veljavnih Bolgarov so turška oblastva dejala v '/,<-por in jih zakovala v Železje, češ da ščujejo k UStaji. Ker ni noben Bolgar varen v Solunu, ost.a- j vilo je več, bolgarskih dijakov tamošnje zgornjo j gimnazijo in odšlo svoje Učenje nadaljevat na srednjo šole v Bolgarijo in Vzhodnjo Rumelijo. — Na poziv turško vlade poročil je Solunski vali v Carigrad, da so poročila o poslednjih grozodejstvih v Makedoniji v angleških listih pretirana in da se bolgarsko prebivalstvo ne izseljuje. Nadalje v tem poročilu govori vali o bolgarskih in panslavističnih ; agitatorjih. — Kakor se iz Prištine javlja, bil je 28. m. m. pri Ljumanskl Nabiji boj mej Albanci in Turki, ter so prvi v neke.j soteski ujeli 240 ) Turkov in skoraj vse poklali. Ta vest, se nam ne zdi I verjel na, vsekuko je pa pretirana. Poslednja izjava Granvilla v aiifrloikoj i zgornjej zbornici je popolnem zadovoljila Nemčijo. Razmere mej Anglijo in Nemčijo so se zdalno zbolj-I šale. Knez Bbmarck pa tudi najbrž ni hotel nika-j koga resnega razpora mej Anglijo in Nemčijo, zato j je tudi bil poslal svojega sina Heiberta v London, I da malo nesporazumi jen je hitro poravna. Konser-I vativci sklepajo iz Nemčiji prijaznega govora angleškega ministra vnanjih zadev, da hoče Anglija sedaj zavrniti jo na pota, po katerih je hodil lord Beacons-field. Liberalci so pa tega mnenja, da se vlada hoče le izogibati vsacih konfliktov v vuanji poitiki, dokler ne bodo vse priprave gotove, da se nove volitve morejo vršiti po novem volilnem zakonu. Potem je vlada gotova, da je ne vržejo konservativci, ako bi jo pa poprej opozicija prisilila razpustiti parlament, bil bi izid volitev jako dvomljiv. V Kajiri narašča sovraštvo mej domačim pre bivalstvom proti Angležem. Nevspehi angleški v Sudanu povekšali so predrznost mej vsem «'jrl-i>( o volilni prebivalstvom. Pretepi mej vojaki in domačini so pogosti. Angleškemu generalu Stephen-sonu so že večkrat na ulici pretili s smrtjo. Ker se je bati resnih izgredov, bode se angleška garnizija v Kajiri pomnožila. Angleške policaje so pa že oboi ožili z revolverji. Položaj angleških čet v Sudanu, je jako kritičen. Wolseley se je moral s svojimi petami vrniti do \Vady-Halfe. Wolseley izdal je dnevno povelje v kojem omenja, da bodo še pred koncem tega leta angleške čete prišle v Kartum. Sedaj pa še vojska za daljno prodiranje ni organizovana. Treba je počakati jeseni, da pridejo pomoči in da se zboljšajo klimatične razmere. Dopisi. Iz Trata 6. marca. [Izv. dopis.] Znano je, da jo politično društvo „Edinost" poslalo na mini-sterstvo za uk in bogočastje prošnjo, da n ij se pomnožijo tečaji slovenski na c. kr. državni gimnaziji. Kolikor se spominjamo, navajala je prošnja, da se na imenovanem zavodu nahajajo trije kursi s slovenskim, in za dijake nemške in italijanske jeden kurs z nemškim poučnim jezikom. Tudi nekaj Slovencev neki zahaja v ta kurs; zakaj, nam ni jasno. Za dijake slovenske iz 1. in 2. gimn. razreda obstoji II. tečaj, za dijake iz 3., 4., 5. in 6, razreda III. tečaj, za d jake 7. in 8. razreda IV. tečaj; v treh zadnjih tečajih se poučuje slovenski, kakor je peticija omenjala. Prosilo se je, naj se drugi tečaj, oziroma iretji tečaj še letos razdeli v dva oddelka in da se od prihodnjega leta naprej naj uči slovenščina v vsakem razredu po dve uri obligatno. Mislimo vsekakor, da se to glede na število učencev in na jasne določbe organizacijskega statuta za gimnazije vse pre po h le v ne prošnje. In kaj se je doseglo ? »Edinost" v svojej 7. štev. od 7. februvarja, poročajo o občnem zboru političnega društva „Edi-nosta piše tako-le: „Na prošnjo glede pomnoženja kursov na tukajšnjej c. kr. nemškej gimnaziji je odbor uprav danes dobil rešitev, da vlada še ne vidi potrebe pomnoženja kursov za slovenščino, a da se bode rada ozirala na prošnjo našega društva, kakor hitro se pomnoži število učencev tako zdatno, da se pokaže ta potreba. Za zdaj pa je že zaukazala, da se ima prvi kurs razdeliti na dva oddelka. Vlada tedaj ni popolnem negativno odgovori'a in prav zato bo treba, da se za to stvar še nadalje dela, nov odbor naj ne zamudi nobene prilike, in najboljše bode, da se v tej zadevi obrne tudi na naše poslance na Dunaji, da tudi oni ministru stvar razlože." Po teh besedah sodeč bi človek moral misliti, da se je res kaj doseglo in da je na gimnaziji zdaj jeden kurs (kako velikanski napredek!) več. Kdor se pa hoče prepričati o resnici, lahko zve, da je vse pri starem. Spominjamo se, da je „Triester Zeitung" je-denkrat omenila, da je vlada na predlog gimnazijskega vodje prvi tečaj razklala na dvoje; pri tej priliki so Nemci in Italijani ulovili svoj poseben kurs z nemškim učnim jezikom, in tistega neki zdaj imenujejo „1. slovenischer Curs"; nemško blago tedaj jadra pod slovansko firmo, in Slovenci so pri- V vrtu ni bilo nikogar razven Zaniha, ki je kot kip iz brona raztegnen ležal na mizi iz belega marmorja. Obraz je imel k solncu obrnen in od muh zakrit, smrčal je ter se tako oddahnil od strahovite neprijetnosti, ki sem mu jo jaz storil. Malopridnež je službo pri meni le porabljeval, da je le-nuhal in spaval, kakor se mu je zljubilo. Ta samši sprehod po bivališči začarane kraljičine začel me je dolgočasiti: nameroval sem ravno vzbuditi Zamba, da bi se vsaj ua svoje veselje prepiral z živim krstom, kar zaslišim neke glasove; prihajali so iz pritličja hišnega ali kot to Fraucozje v Ameriki v svojem jeziku imenujejo, iz baso-menta, beseda, ki, nadejam se, še dolgo ne bode stala v besednjaku slavne akademije. Sel sem par stopnic niže ter sem nazadnje v veliki kuhinji zapazil dve ženski, ki sta si dali toliko opravila, da celo mene stopati neste slišali. Prva kazala mi je hrbet, a izpoznal sem jo na njenem glasu, da je bila moja draga Jennv, mati mojih otrok; druga, katero sem moral kmalu prav ceniti se učiti, bila je rudečk sta stvar velikanske postave, pet črevljev in 8 paleev visoka, ter je bila podob-niša kakemu škotskemu grenadiiju nego hčeri Evi- nini. Bila je Marta, kuharica, rodom Pensilvanka po veri pa dunkerianka ali dunkeristka, nekaj takega kot kvakerca; bila je kaj izvrstna služkinja, ki je celi dan godla ter imela le jedino to napako, da je za malikovalca in čolnarja imela vsakega, ki je na suknji nosil gumbke. Tej prenapeti duši ni bil križ znamenje kristijanstva, ampak zaponka. Ko bi sodili po resnosti obeli žensk in po živahnosti njih pogovora, izvrševal se je ta trenotek imeniten izdelek kuharske umetnosti Jennv (ali je res bila gospa Lefebvre?) je gnetla v beli rutici nikomur ne podobno testo ter je skrbno dela v lonec poln vode. Potem je Marta dragoceno posodo pogreznila v veliko peč iz litega železa, ki je zastavljala celo stran kuhinje. Peč je bila zares spomina vredna stavba z neštevilnimi cevmi in predali, iz katerih je par puhtel. Peč za peko, kotel za perilo, raženj za pečenko, peč za kuharje, vrela voda in razgreta sapa, vse to je bilo v tej velikanski peči, ki je kakor kak slavolok nosila napis: G. CIIILSON'S COOKING RANGE, BOSTON. Dvomim, da bi bil Satan sam z vsemi svojimi pomočki kedaj iznašel boljše kurjeno peč. Ko je bilo vse vrejeno ter neštevilna množica loncev in ponev vrstoma postavljenih, obrnila se jo moja žena ter je zagledavši mene veselja vzkliknila. Dobro jutro, dragi moj, rekla mi je; upam, da si dobro spal. Ti opazuješ naše pripravljanje: vlečena po-tvica (pudding) bode, taka kot ti je zadnjič toli dišala. Jaz sama sem jo umesila in potresla, kajti jaz vem bolje nego Marta, kaj tebi posebno diši. Upam, da bodeš zadovoljen z menoj ter me obdaril za ves trud ali temveč za vse veselje, katero imam, ko tebi morem postreči. Tako govoreč se mi je približala ter mi ponudila čelo Čudno! Bila je moja žena — in ven-der zopet ni bila. Isti obraz isto lice kot v starem svetu ne glede na malo porudečen konec nosa; bila je nekako mirnih in svetlih očij, nekako milo je govorila ter se nekako ljubko obnašala, kar v starem Parizu nikdar nesem zapazoval: videl sem, kako me ljubi in zame skrbi; to me jo močno razveselilo. Objel sem tudi kaj prisrčno mada m o Lefebvre ali bolje rečeno mistriss Smith ter se še zmenil nesem za navzočno Marto in za svoj dvajsetletni zakonski stan. Ne zamerite mi, zakonski možje pariški, jas sem pač bil v Ameriki! (Daljo prih.) kračoni n jeden tečaj. Ministerstvo je gotovo moralo to razklanje v mislih imeti; to pa je že bilo meseca oktobra lanskega leta fact ac ompli Po poročilu „Edinosti" bi pa človek moral soditi, da smo res kaj dobili vsled prošnje političnega društva „Edinosti". Kakor se iz Raičevega govora v državnem zboru razvidi, je tudi on tako sodil. Gospod redaktor papirnate Edinosti neki včasih poluka v namestnijo; ob priliki tam lahko pozve, v koliko je na bolje glede slovenščine na omenjenem zavodu; za prazne obljube pa ne damo niti počenega groša. Iz lioUarlria 5. marca. [Izvren dopis.] (f Josip Pagliaruzzi.) Pre ekel je komaj peti mesec, odkar sino spremili k večnemu počitku | pokojnega gospoda Izidorja Pagliaruzzi-ja, veleza- I Blaznega deželnega poslanca, mnogoletnega našega \ župana, iskrenega rodoljuba, v svojih blagih naklepih jeklenega moža. Ob smrti njegovej pa smo Ko-baridci britko čutili, kaj nam je bil, in koliko smo ž njim izgubili. Za mrtvaško krsto sledil je tedaj umrlemu očetu nadepolni sin Josip; tuga nad izgubo ljubljenega roditelja poznala se mu je na obledelem lici, in vsi smo se iskrenim sožalenjom ozirali po priljubljenem mladeniči. V naših prsih pa se je rodila i srčna želja: naj bi ostal ta naš ljubljenec dolgo, J dolgo vrsto let v našej sredi, da bi nas poučeval, nauduševal, vodil. Nam Kobaridcem, in z nami vred celej Soškej dolini m brez pomisleka celej našej niilej Sloveniji zasijala je v njegovej osebi nova, svitla zvezda, ki bi nas poučevala, navduševala nas za svete narodne namene, ki bi utegnila voditi ljubljeni nam narodič k boljšej, tolizaželjenej bodočnosti. Porok za vse to bile so nam izvanredne njegove zmožnosti, katere si je vedno in vedno ne-utrudljivo nabiral. Poleg veleuma njegovega bilo mu je v prsih čednosti polno srce, nadahnjeno s toliko ljubavjo do mile a toliko zatirane domovine. V njegovem srci pa je čutil, da bi tej svojoj domovini lehko veliko koristil. Popustil je lepo bodočnost, ki bi mu je utegnile donesti državne službe, prevzel zapuščena posestva in pošto ter stopil tako v privatno živenje. Kaka radost na Kobaridskem ! Videli smo v njem našega bodočega, dosmrtnega župana, da! videli smo v njem prvoboritelja slovenskega naroda! In /.daj še ti! -- Slovenou nima sreću. Kar da um, hitro spet mu v/.amo čas, Za tabo zrn nam zdaj oči roseče Ki »\ tako prerano Sol ud n:is. Neusmiljena osoda nas preganja! Naša naj-blažja želja, da! lepa prihodnost naša pokopana je z umrlim Josipom. Ugasnila je ona svitla zvezda, ki nam je že pri vzhodu tako milo, tako ljubko sijala Njega, kojega smo tako visoko spoštovali, tako neizmerno ljubili, njega — ni več! Naše nade, naše upanje — vse je proč, krije jih črne zemlje odeja, in mi smo bili priče osodepolnega, neusmiljenega njih konca. Naše solze teko, a ljubljenca našega ne izkličejo iz groba. Kako je bil narodu priljubljen, dokazal je velikanski prekrasni pogreb. V torek so ga pripeljali iz Gorice. Spremili so ga do Kobarida vis. g. vitez Klodič, prečastiti g. Simon Gregorčič, gg. J. Gruntar in Fr. Kodrič. Oveselili smo se v tej priliki, da smo zopet ugledali milo obličje gorskega pevca, preč. g. S. Gregorčiča. O! da bi ga v tako žalostnih prilikah ne ugledali nikdar več! Nedeljsko polna cerkev, nad 15 prekrasnih in dragocenih vencev, pričalo je, kako priljubljen da je bil. Prihiteli so njegovi prijatelji, občudovalci in čestilci od blizu in od daleč, da mu izkažejo tako zadnjo čast. In ob njegovem grobu? Videli smo može, ki so se solzili kakor mali otroci, a slednji, kdor je solze vzdrževal, ni jim mogel ubraniti toka, ko je vergel kamenček na krsto niegovo. Ob grobu stoje predočila se nam je bodočnost, ki bi nam jo rajni podaril — in tembolj smo čutili britko izgubo. Pota neskončne previdnosti božje so nam ne-umljiva in zastonj bi bilo, da bi se božjim sklepom upirali. Tolažimo se s Preširnom: Da ni nesrečen, kdor v grobu lež! in da: Ena se tebi je želja spolnila-, V zemlji domači da truplo leži. In ti, ljubljenec naš, počivaj sladko poleg blagih tvojih roditeljev, poleg milih tvojih bratov Albina in Alfonza, ki sta se v cvetočej mladosti, jed- naka tebi, ločila od drazih sorodnikov, milih prijateljev in znancev. Duh tvoj pa naj uživa nebeško plačilo za tvoje lepe čednosti, za neomadeževana tvoja dejanja, za tvoje blage namene in naklepe. Krasne cvetke pesniškega tvojega duha bodo poznim rodovom oznanjale, kako izvanredno si bil umom obdarovan. O! koliko lepih cvetk bi podal še narodu, da ti ni prestrigla življenja nit neusmiljena Morana! Mi pa, Kobaridska mladež, ob tvojem grobu prisegamo, da te bomo vsekdar in v vsem posnemali, da se bodemo neomahljivo držali gasla, ki si nam ga z odra narekoval, da: DolJan ni parno, kar veleva mu stan, Kur moro, to mož j« storiti dolžan. Sedaj pa z Bogom! Krilan naš, z Bogom! — dokler se tudi mi ne snidemo s teboj tam gori nad zvezdicami. Gorski. Domače stvari. — (f Vinko Potočin.) Z Zidanega mosta se nam piše 8. marca. Danes je umrl gosp. Vinko Potočin v 85. letu svoje dobe po dolgej mu-čnej plučnej bolezni. Ž njim izgubila je znana domoljubna Potočinova-Zoretova rodbina slednjega moškega uda; pošteno to ime izumre. Kdor pozna tužne razmere Slovenstva na dolenjem Štajerskem, ve kako je vsak borilec za domačo stvar tu velike vrednosti, posebno pa družina, kakor Po-točinova, kojo je tudi nasprotstvo čislalo. Danes umrli Vinko Potočin bil je drug Tomšičev ter Jurčičev za njihovega bivanja v Mariboru. Jurčič je rad pohojeval svojega prijatelja Potočina na svojem domu. Bil je ta Vinko Potočin nadarjen, omikan mlad mož, ki je bil plemenite energije, kadar je šlo za pravo narodovo. Žal, da nam je neizprosna ! smrt vzela to ndado moč. Gmotno dobro podstav-! [jen, redek značaj — inteligenten, ki se ni bal nikako dijalektike, bil bi Vinko Potočin našej stvari ob Savinji in dolenjej Savi neprecenljiv bojevnik ' postal, ako bi mu ona strašna morilka, tuberkuloza, ne zatisnila tako zgodaj očij. - - Tako je ta . občespoštovana rodbina Potočinova izgubila tekom ■ 4 let očeta ter dva v najlepšej starosti stoječa sina. Za okolico je to nezgoda, ker na prijaznem Zoreto-i vem domu dobil je ubožec jesti, dobil je kmet denarne pomoči v sili. — Pogreb Vinko Potočina bode v torek 10. t. m. ob "1 uri popoludne na pokopališči v Loki. — Lahka mu zemlja domača. (Presvetli cesar) je z Najvišim odlo-čilom z dne 27. februvarja t. 1. deželne sodnijc svetniku g. Ivanu Stuhecu povodom njegavega I stalnega umirovljenja določil letno mirovnino na j 2400 gld. in pravosodno ministerstvo je potem do-• volilo v g. Stuheca stalno umirovljenje. Ker je gosp. Stuhec več nego 40 let služboval in je bilo njegovo delovanje izredno zaslužno, kar priznava celo „Deutsche Wacht", ki ni Slovencem baš prijazna — ker sta obe prvi instanci toplo priporočali, da se mu podeli naslov in značaj nadsodnijskega svet nika, kar bi eventuvalno njegovej gospej soprogi utegnilo biti na korisi,, bi se smelo kaj tacega tudi po vsej pravici pričakovati. A Slovanom naklo-1 njeni minister Pražak, kateremu se očitajo tako vroče simpatije do Slovanov, ni tega na Najvišem mestu predlagal, kar moramo mi kakor tudi vsakdo, ki pozna g. Stuheca zaslužno in izvrstno delo-j vanje le obžalovati. — (Dnevni red mestnega odbora I javni seji,) katera bode v torek 10. dan marca 1885. 1. ob G. uri zvečer v mestni dvorani. I. Naznanila prvosedstva. II. Vis. c. kr. deželnega predsedstva dopis zaradi izvolitve zastopnika Ljubljanskega mestnega odbora v deželnem šolskem svetu. III. Finančnega odseka poročilo a) o proračunu za 1 1885. leto (konec); b) o občem škontriranji mest-i nili blagajnic, vršivšem sov 25. dan januvarja 1885. leta; c) o vis. c. kr. deželne vlade odloku glede priloga upravnim troškom za ustanove, s katerimi upravlja mestna občina; č) o povračilu troškov za stavbinsko održavanje poslopja c. kr. velike realke, spadajočih na 1884. leto; d) o uradniške sirote Ivane Pollakove prošnji za miloščino. IV. Šolskega odseka poročilo a) o I. in II. mestne deške ljudske šole letnem računu o dotacijonu za preteklo šolsko leto; b) o mestne občine doneskih za obrtni pripravljalni učilnici na m. deških ljudskih šolah za prvo polovico šolskega leta 1884/5. V. Odseka za olepšavo mesta predlog o razširjenji parka pod Tivoli. Tajna seja. Poročila finančnega in šolskega odseka. — i Društvena beseda v čitalnici Ljubljanski.) Včerajšnje besede vspored bil je tako srečno sestavljen in izvajal se je tako izborno, da je bilo vse soglasno v živahnej pohvali. Moški zbor pod g. Valente vodstvom pel je dve točki: Zajcev .Pozdrav brodara" (bariton-solo g. P u ci h a r j a) in Bazinovo skladbo: „Križari na moru". Oba zbora pela sta se s posebno preciznostjo. — Gospića Jo-sipina Vernikova deklamovalaje dva samogovora iz „Device Orleanske", to pa tako vrlo, da jej moramo na lepem vspehu čestitati. G. Vernikova ima pa tudi vse lastnosti za dobro deklamovalko: brdko vnanjost, lep in čist glas, fin razum, dramatičen talent, vrhu tega pa dobro in pravilno naglasa in izreka. Dvofakovo „Zaupanje" pela sta gg. Valenta in Razinger. Ker sta oba znana izvrstna pevca, ker se njijina glasa po značaii in krepkosti jako dobro ujemata, bil je dvospev polu krasote in miline. — Jednak užitek smo imeli pri dvospevu za sopran in tenor iz Beethovenove prelepe opere „Fidelio". Gospa A. S ve t kova in g. drd H u d ni k, katera je na klavirji spremljal gosp. vitez Ohm-Janušovski pela sta tako blagoglasno, da jima je donela hutna pohvala. Kot nova moč nastopila je mlada gospica M. K h amo v a. Svirala je na glaso-virji Raflovo fantasijo o motivih iz Wagnerjeve opere „Tannhauser" in pokazala jako dober razum in prav lepo tehniko Vse točke bile so vsprejete z ohilim priznanjem 'in vsa „Beseda napravila je najboljši utis. — (Slovstveni zabavni večer.) Pre-• teklo soboto sešlo se je 38 članov, katerim je pred-l sedoval gosp. dr. Gre goric. Berilo je imel gospod j Križaj. Čital je o kranjskoj čebeli. Berilo je bilo i pohvalno vsprejeto in bode v kratkem priobčeno v 1 našem listu. Razen drugih razprav določilo se je : tudi, da bode posebna deputacija, obstoječa iz j gg dra. Tavčarja, I. Hribarja in Lenarčiča I pesniku S. Gregorčiču izročila častno darilo: j sreberni črnilnik in zlato pero. — (Jour fixe Sokolov) združil je pre-! teklo soboto nad 70 članov v pivarni na sv. Petra predmestji. Spored izvajal so je dobro, zabava bila ; je izvrstna Posebno omeniti je ubranega in krepkega petja „pevskega društva „Slavec" in pa gg. Schvveigorja in F ore g a, ki sta si s svojim sviranjem na citre stekla obilo pohvale. . — (Umrl) je včeraj dopoludne ob 10. uri i gosp. Viktor Smole, hišni posestnik v Ljubljani, v ; 42. letu svoje dobe. Pokojnik bil je jako imovit, zelo prijazen in izobražen mož, tudi našej narod« I nosti naklonjen. 'A njim izumre ime obitelji, katerej . je Proširen v svojej krasnej pesni Andreju Smoletu , postavil jako lep spomenik. Bodi pokojniku zemljica j lahka! —■ (Gosp. E. Kramar), potovalni učitelj za I Primorsko, napravil je te dn! profesorski izpit za višje kmetijsko šole in sicer iz f 1 z i j o logi j 6 in agrikultur ne kemije. Višjih kmetijskih šol pri nas sicer nemamo, a gotovo je vse hvale in vsega priznanja vredno, da imamo strokovnjaka, ki je diplomovan profesor, torej v svojej stroki mej Slovenci najodličniši. — („Slovensko delavsko pevsko dru-! št v o „Slavec") vabi vse redne člane k izrednemu j občnemu zboru, ki bode jutri v torek 10. t. m. točno ob 8. uri zvečer, v društveni sobi Spored: Imenovanje častnega člana. — Razni nasveti. Odbor. i — (K n a f I j' e v a u s t a n o v a.) Piše se nam ' z Dunaja- „V tem šolskem letu neso še bile napisane ustanove KnaHjeve. Druga leta zgodilo seje to začetkom zimskega somestra, novembra meseca Sedaj pa je že tega poluletja skoro konec, a o razpisu Knalija ni ne duha ne sluha. Kdor ve, kako težko se pričakuje oddaja Knatijeve ustanove, tisti unieje, da kranjski dijak letošnje zadržavanja Knall-jevega razpisa jako trdo občuti. Deset do dvanajst dijakov potrebnih, ki so se lefcos smeli nadejati Knatijeve podpore kliče: „panem!" Nič se ne pričaka. Kje je ovira? Iz neke strani se čuje, da jo temu uprava ustanove kriva. Razjasnilo bi ne bilo odveč. Najbolje pa bi bilo, Knnhja hitro razpisati in hitro razdeliti. Bis dat, qui cito dat! — (Nemška časnikarstvo.) Poslanec pl. Plener z levice trdil je v svojem budgetnem govoru, da v Ljubljani ni nobene ljudske šole za Nemce, potem pa da je našo mesto poslovenjeno za sedanje vlade. Te budalosti so prešle z govorom vred v nemške naše časopise in Nemci so jih seveda posrebali „cum omni causa". Gosp. dr. Voš- ujak ovrgel jih je v parlamentu z govorom, kije bil pri-občen v listu našem. Sam pl. 1'lener je rekel da seje zmotil, drugo mislil, drugo izustil. Človek bi bil kmalu tako naj i ven ter bi mislil, da bodo nemški časopisi rekli sedaj tudi „Ba, ker so poprej bili rekli „A", da bodo resnici za ljubo popravili Plenerjeve neresnice. Kaj še! Tega ne nahajamo v nohenem časopisu nemškem iu nemško prebivalstvo sedaj „veu, da so nemški otroci v Ljubljani brez šole, tisti namreč, kolikor jih je še ostalo od „ poslovenjenega nemštva Ljubljanskega", tako „vedo" Nemci! — (Smrtna obsodba.) Vred porotnim sodiščem v Celo\ci bila je 6. t. m. neomo/ena dekla Marija Thaler zaradi detomora jednoglasno proglašena krivim in obsojena na smrt na vislicah. Ha/iiie vesti. * (Nesrečna igra.) Nek Levovsk list poroča, da je gališk magnat zadnje dni v Monaku zaigral ogromno vsoto 1,300.000 gld. ter tako sebe in vso svojo družino spravil na beraško palico. * (Štrajk k a z n e n c e v.) Iz Brna so brzo-javlja; 115 kaznencev ustavilo je delo, ker so čitali na stenah nabiti novi ministerski ukaz, kateri veleva, da dobe kazneuci zanaprej le 16, namestu dosedaj običajnih o8°/0 svojega zaslužka. Glede na svoje v „Slovensketn Narodu" (št. 233 ex 1884) dne 7. oktobra 1884 priobčeno poslano izrekam, da sem se v prvi, po svojem prepričanji opravičeni razburjenosti prenaglil, in da obžalujem neprimerne izraze, koje sem rabil proti gospodu profesorju \Viesthaler-ju. V Loki, dne 7. marca 1885. Dragotin Triller, stud. jur. Meleorolotfično poročilo. 9 B ćas 2* barometra ZUViU,J!l, v mm. Tl!u3-peratttra Vetrovi Nebo Mokri na v uj m. 8 b a s 7. z, j nt r:i j 2. pop. 9. Kveoei 726*29 asi. 7S19 r)7mm. 789*47 am. 84« C 16-8" t: IbG (' sl.jz. z. zali. «1. ziih. obl. d. |as. j... 0-00 um.. 8. marca 7. sjutraj 9. pop, 9. sveflei 788-88 m. 7.'i8 18 to. 73«9t.uni. 4 8" C 94' r 5-6" 0 b1. v/.h. si. v/.h. breiv. obl d. |as. jas. 0-00 mm. Srednja temperatura 11-9' in GG0, za 9 3° in 40° nad normaloua. ZDvLZiajslsa, Tooiza dne 9. marca t. 1. (IsvimO telegraficno poročilo.) Papirna lenta.......... Snhrna renta.......... Zlata renta........... 6°/0 marčna lvnta . . . . •..... Akcijo narodne banke....... Kn ditoe akcije......... London ............ Napol .......... 0 kr cekini ........ Nemške ni.irke . . . 4°/0 driavne ireoke iz I i h -t 950 jrM Driavne sr< fike It l i«<>) luo gkl ■» nvstr zlata renta, davka pr.-sta Ogrska zlata renta fl°/, ... ... c n » f /o • • • ' ' • „ papirna renta 5°/, • ... o*/„ štajerske zeniljiše. odvez obllg . Dunava' reg srn'kč .'>u/„ 100 gld Zemlj obe avatr 41,' „ dati v.ast listi Prior M\is Elizabetint) sapad ieleanloe Prior oblig Ferdinaodove sev. želeanlce Kreditno sreeke ... 100 gld Rudolfove srečke ... 10 r Akcije anglp*a"str banke 120 . Trammway-ilruit vel j 170 gld h v . . e:i gld. ho kr. 84 _ 20 n 109 n 40 n 99 n 20 n 869 * 809 n 76 p 124 30 n 9 n 79 n 5 n bi n 60 » 16 » 12 • n 60 „ 171 n 76 n ion n 20 n 99 n n 20 d n 91 n 95 n 101 n — n 116 75 n 12:i • — n 113 n 26 1» IO.') 9 75 17-i n 7f> 1 19 n — n 109 1 — n 215 9 75 n POđplaaal oznanjajo s tem vsem sorodnikom in prijateljem pn žalostno vest, daje njih iskreno ljubljeni sin, oziroma brat in svak, gospod CENKO POTOČIN, d;ines ob poln 5. uri rano v 36 letu dobe .svoje po dolgih in mučnih bolestih, prejeinši sv. Bakra-uieute za umirajoče, bl.iženo v (lospodu zaspal. Pogreb bode v torek dnć 10. marca t. 1. oh 2. uri popolndnu v Loki pri Zidanem Mostu. Sv. maše zadušnice sltiž'le so bodo v sredo dne 11. t. m. ob polu 9 uri dupoludno v župni cerkvi Loški. Dragi pokojnik bodi priporočen pobožnemu spornimi. St. Peter pri Zidanem Mostu, dne 8. marca 1883. Marija Potočin, roj. Košmelj. Marija Ghon. Josipina Srebro. Ana Slane. Betty Weingorl. Dr. Gvido Srebre. Dr. Josip Weingerl. Dr. Karol Slane. (133) Zahvala. I gospod dr Anton I'nn, tuk* Šnji ;>!ije pri nauiroi ulueiii dril l \ is l.o iduiiu za znatno svoto meui v Moj pokojni m odvotnik. bil ie z:i It' IIII. I.ItlMIATI v prid zavarovan. Glavni zastop ik tega drušrva v Ljubljani, gospod 6fl4o BtMbfcoi tsplaeal mije Daito6nejieomen|ttio - loto. S tem izrekam ja\no zahvalo zato ter priporočaj« po svojej sol dnosti znano zavarovalno društvo, vsacega opozarjam na veliko vredi ost zavarovanja. V Aonjicah, d,e f). marca (vmj Josipina Prus. Prva zaloga. kilo zavoj gld. I Pesek za zidarje in debela šuta za posipanje cest dobi Mi po n i-/.!.«'I vvni pri ledenici g. A u o rja tik nove cerkve Jezusovega srca. — Vpraša so pri gospodu Jo»i|» Tou.eku, na mestu. (134) Suhi Klani ki . . za SurcklluiKlern . . ,, loBUBilanikl . . ., „ okajene jf.ulje „ , jegolJa iiilmla . . ,, „ jegulj.' on Uebe . „ „ rihj.i mlada . . „ „ kron ne .sardine . „ ., puhli slamki . . „ „ k iHj.tr, uralski Perl „ „ kavijiu", m n »Vi kavijar, „ „ „ D/« Cene se razum jo za prostu voKiijiue.. (131—1) ('ar mi za Avstrijo plača prejemnik. Hamburg. Max Kreimeyer 80 kr. 2.10 „ 916 „ 0.30 „ 450 „ 3 72 „ 2 28 „ 1.68 „ 1.80 „ 810 „ 4.38 „ 2 40 „ h Trsta v Novi-Jork naravnost. Oznanilo. like Na Loku, mej ljubi Jano in Vrhniko, poleg ve« eeste se da Z posestnice Marije Petrie, sposobno za vsako kupčijo ali obranijo, takoj ali o Sv. Juriji 1 85 v nitjem. (132 — 1) Več o tem se izve pri Fran Ogriuu na Vrhniki« Vabilo na naročbo Jurčičevih zbranih spisov. Jurčičevih „Zbranib spisov stoji: 1. zvezek, nevezan po......... 1*— kr. elegantno vezan po......... 160 „ II. zvezek, nevezan po.......... 70 „ elegantno vezan po......... 1*20 „ lil. BVeaek, nevezan po.......... 70 „ elegantno vezan po Ako pa tudi od- Vehki prvorazi edni parniki te linije vozijo redno v Novi Jork in vsprejemajo blago in potnike po najnižjih cenah in z najbolj8u postrežbo. V NOVI-JORK. — Odhod iz TRSTA. Parntk „Teutonia", odhod okoln 96. dne marca 1885. Kajuta za potnike 200 golil. — Vmesni krov OO gold. Potniki naj se obrnejo na (117—7) J.TERKUILE, generalnega pasažnega agenta, Via deli' Arsenale Nr. 18, Teatro Coiiiunale, v Trstu. Zaradi vožnje blaga obrne naj se d* Ani. i'«»gltij-«'ii. generalnega agenta v na Kinillnno TlNtll. dajemo vsak po* mi Cen zvezek, vender se priporoča) pošiljati nar oru ino za več B V OZko V skupaj. Naročnina znaša za L, II. in III. nevezani zvezek 9 gld. 40 kr. Za vse tri lepo vezane zvezki; 4 gld. .....120 „ Naročnina za zvezek 1, II., 111, IV. In V. stoji 8 gld. 60 kr., za elegantno vtzuiiili prvih 6 zvezkov 6 gld. Naročnina pošilja so riHJprikladneje s poštnimi nakaznicami pod naslovom: g. Jo s. Stare v Lj ubijan i, Marje Terezije cesta 5. Naročniki dobivajo krjige franco, Ilijiiki dobivajo Jurčičeve „Zlirane spise" po 60 kr. izvod, ako si narore skupno po 10 izvodov ter zanje pošljejo gosp. dni. Jos. S t u r c t u v Ljubljanu naročiliio svoto 6 golđ. (22-H) Odbor za Jurčičev spomenik. Čudovite I Sv. Antona Padovanskega. To priprosto in naravno zdravilo je prava dobro-delna pomoč In ni treba mnogih besedij, da se dokaže njihova čudovita moč. Ce se le rabijo nekoliko (lnij, olajšajo in pr.'ženejo prav kmalu najtrdovrat-nejfie lelodceve bolesti. I'rav Izvrstno ustrezajo zoper bemorojlde, proti boleznim na jelrah iu na vranici, proti Črevesnim boleznim In proti glistam, pri žensk h mlečnih nauležnostih, zoper beli tok, boiJHSt, zoper ikropok ter čistijo pokvarjeno kri. One ne preganjajo HKino omenjenih boleznij, ampak nas obvaruj, jo tudi pred \ sako boleztiljo. Prodajejo se v vseh glavnih lekarnah n» s\etu; za naročbo iu poilljatve pa jedino v lekarni i Vi.sto-folelli v iiorlvl. V I.Jiibljuni jedina zalogi v lekarni .lul. pl. Ti iikuc/j, na Mestnem trgu št. 4. Steklenica Ltane 30 kr. (102-3) 'Jtf' Varovati se je pokvarjenih posnetkov, s katerimi se zaradi dobičkaželjnosti tu pa tam ljudstvo goljufa, dasi nemaj o nobone moč: in vrednosti. s ID t. ZBelir-OTT živčni ekstrakt izdeluje se po zdiavniškeui predpisu iz lokarakih zelišč, ter se že dolgo vrsto let obiifiSu kot izvrstno sredstvo proti živčn m boleznim, kakor proti i olcfiiuam na živcih, migreni, iseli bolečimi m v križi iu hrbtnem mozgu, božjastl, oLrpneuju, i slabljenju iu poTuoijatn. Na dalje se dr. liehr-ov 'Žne:ii ekstrakt z najbo j.ini Uspehom rabi preti: piotinu in trg.mju. o ti pm-losti mišic, trganju v členkih »n mišica :, nervoznemu glavobolju i šumenju v ušesih. Dr. ilelir-ov živčni ekstra a se uporablja le zvuuanje. (Jena . tekleniei s točnim navodom upo-I rabe 70 Ur. n. v. NH. Pri nakupa teb prepa.atov blagovoli p. n. občinstvo \>dno zahtevati IJittnerjeve izdelke in samo one za piave priznati, kateri imaju polno firmo: „Jiilius'Bittners'H Apolbeke in Gloggnlts", in vsake druge podobi,e izdelke kot nevredne za\ miti. (461—21) Glavna razpošiljalo« zaloga: GlOggnlt«* Nižjc-Avslr j*ko, lekarna J. lliltnvr-ju. Dr. Nrliuiidt-ovr prilepkr /.» kur,u olfoM in dr. ilflir-ov llvinl ekNtraki prodajata v I.jubljuui lekarnarja: J. Svoboda In J. pl. Trukoeaj. Dr. Schmidt-ovl uspešni Brilejti zakurjaocesa uporabljajo se la mnogo desetletij kot, brez bolečine in zaiu-sljivo delajoče sredstvo V popolno oilutninitev kuijih očes. Uspeh teh dr. Seli i Idt-ovih prilop kov za kurja očesa je skoro osupljiv, kajti po opetovane] rabi teh prilepaov se'odprav i vsako kurje oko broz vsako operacije. Cena škatljiei s 15 prilepiti in z roženim dletoem za Izdiranje kurjih očes '£i\ kr. a. t. FRAN Z JOSEF BITTER QUELLE „pri je ten in priročen lok za sčiščenje." Prof. VA LENTA, Ljubljana. ,,ne pron rera nohenih težav." Prof. plIUMBEimEK, Dunaj. „je uspešneje, kakor druge grenčice." Profc LEIDESDORF, Dunaj, Zahtevaj se vedno izrecno: „FltAN-JOSITOVA GfRENČIOA". Srflf Zaloge povsod, "^affi (194—1) Vodstvo razpošiljatve v Budapestl. zavarovalno društvo Filijala za Avstrijo: m iivljsnje v Londonu. Filijala za O gorsko: w Danaj, &iselastrasse IL1, i Pešta, Frauz - Josersplatz j št. 5 iu G, v hiši društva. hiši društva. frank. 8:i,780.0H)-90 10,002.^67-70 Društvena aktiva.................. Letni dohodki na premijah in obrestih dne ■"(). junija 1883 . . . Izplaćitve zavarovalnin in rent iu zakupnin itd. za obstanka društva (1848) več kot............. . V slednjej dvanajatiuosečuej poslov, ilnej perij odi uložilo se je pri društvu za .................. ponudb, vsleil česar zruišti skupni znesek v slednjih 25 letih na uloženih ponudbah več kot........ . . . Prospekte in draga razjasnila dajo Glavna ageninra v Ljubljani, na Tržuškej cesti St, 8, II. nadstropje 139,950.000 — 05,7.6.176*— 1.200,7 7 7.854-55 pri "Val. X<»sselil*:otu.. (809—11)- Izdatelj in odgovorni urednik: Ivan Železni k ar. Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne".