^«-K-
3UI
Jutranje
computers wan in lan vozlišča
061/123 32 32	Ethernet.
065/125 403	token ring. fddi. atm
062/223 703 REŠITVE ZA NAJZAHTEVNEJŠE
9 770350 752003
Samostojen časnik za samostojno Slovenijo
FOIKNA
kultura bivanja
RAZSTAVNO • PRODAJNI SALON
pohištvo visoke kvalitete
LASTNE PROIZVODNJE
Dunajska 115*1 OOP Ljubljana » 061 1 BB *43 1 ~7
Ljubljana, ponedeljek, 9. junija 1997 / leto XXXIX / št. 131 / Odgovorni urednik: Mitja Meršol / 2,60 DEM, 12 ATS, 2,50 CHF, 2000 ITL, 5,00 KN / Cena: 90 tolarjev
ODPRTE KARTE - Dvodnevni sestanek predsednikov v Piranu je bil nenavadno odprte in neformalne narave. (Foto: Joco Žnidaršič)
Po zbornici so si zdaj premislili še sindikati
Danes je po nekaterih ocenah možen podpis splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo, vendar brez tarifnega dela - Tako bi bil sporen tudi podpis socialnega sporazuma
LJUBLJANA, 8. junija - Za jutri je bil napovedan podpis tako splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo kakor tudi socialnega sporazuma. Po petkovem trdnem sporočilu GZS, da ne bodo podpisali novega socialnega sporazuma, dokler jim vlada ne bo poslala uradnih podatkov o proračunu in dokler o njem ne bo povedal svojega stališče upravni odbor zbornice, so si premislili še sindikalisti.
bo podpisala novega socialnega
Pogodba in sporazum sta namreč vezni posodi: ne morejo podpisati pogodbe, ki so jo sicer bili v četrtek uskladili z delodajalci, ko pa se ta v tarifnem delu sklicuje na eskalacijo iz sporazuma; temu pa naj bi se bili delodajalci, vsaj za zdaj, odpovedali.Tako ravnanje sindikatov je bilo pričakovati — saj so ves čas opozarjali, da bodo socialni sporazum podpisali le, če bo poprej podpisana splošna kolektivna pogodba. Seveda tako, da ne bi bilo nikakršnih dvomov o njenem prihodnjem uresničevanju. Po petkovi popoldanski neuradni informaciji, da GZS ne
sporazuma za 1997. in 1998. leto, je svoje spremenjeno stališče do podpisa pogodbe najprej sporočila sindikalna konfederacija Pergam.
V njem je sekretarka Vida Fras poudarila, da odločitev zbornice bistveno spreminja stališče njihove konfederacije do nove splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo oziroma do nove tarifne priloge k tej pogodbi. Predsedstvo Pergama je na korespondenčni seji pred dnevi, 6. junija, sprejelo naslednja sklepa: ni več razloga, da sindikati sprejmemo eskalacijsko lestvico, ki je manj ugodna kot v
Uspešno piransko srečanje
Predsedniki so razpravljali o prihodnosti Evrope — Prihodnje srečanje na Slovaškem ali v Italiji - V združeno Evropo sodijo vse evropske države
LJUBLJANA, 8. junija - V Piranu se je včeraj končalo četrto srečanje predsednikov osmih srednjevropskih držav (Nemčije, Avstrije, Italije, Poljske. Češke, Slovaške, Madžarske in Slovenije). Tema letošnjega srečanja je bilo razmerje med nacionalno državo in državo državljanov, o čemer so predsedniki razpravljali na okrogli mizi. Poleg tega je prišlo tudi do vrste bilateralnih srečanj in pogovorov.
Gostitelj, slovenski predsednik Milan Kučan, je sklepno oceno srečanja na skupni tiskovni konferenci povzel v treh točkah: »V združeno Evropo sodijo vse evropske države, kar je vprašanje zgodovinske pravičnosti. Varnost, tako notranja kot zunanja, je naravna želja, pričakovanje in pravica vseh evropskih narodov. Prepričani smo v ustvarjalnost srednjeevropske politične misli, neformalna in delovna srečanja predsednikov so koristna, zato jih bomo nadaljevali, prihodnje leto na Slovaškem ali v Italiji.
Madžarski predsednik Arpad Goncz se je zavzel za čim hi-
trejšo vključitev srednjeevropskih držav v EU. Italijanski predsednik Oscar Luigi Scal-faro je opozoril na vprašanje socialne varnosti in na velike socialne razlike v Evropi, tako znotraj držav kot med njimi. Predsednik Avstrije Thomas Klestil je opozoril, da Evropejci Evropsko unijo občutijo kot oddaljeno birokracijo, ki se zanje ne zmeni.
Češki predsednik Vaclav Havel se je spraševal o obstoju srednjeevropske identitete. Po njegovem je bila Evropa vedno ena entiteta, čeprav je bila zapleteno strukturirana. Havel meni, da ima Evropa zdaj veliko prilo-
Sklepni dokument SEP o krepitvi sodelovanja
V Sarajevu so s sprejetjem končnega dokumenta končali letno ministrsko konferenco Srednjeevropske pobude
OD NAŠEGA DOPISNIKA
SARAJEVO, 8. junija — Zunanji ministri Srednjeevropske pobude so v soboto v Sarajevu končali dvodnevno srečanje s sprejetjem in predstavitvijo končnega dokumenta, v katerem so določili prihodnje dejavnosti. Kot je izjavil bosanski zunanji minister dr. Jadranko Prlič, se bo SEP v prihodnosti posvetila predvsem krepitvi sodelovanja med članicami, na hitrejšo evropsko integracijo in krepitev gospodarskega preoblikovanja držav v tranziciji.
Na vprašanje, kako ocenjuje uresničevanje postavljenih strateških ciljev slovenske zunanje politike na dveh sestankih, ki sta bila skoraj hkrati - v Portorožu z osmimi predsedniki srednjeevropskih držav in v Sarajevu s 16 zunanjimi ministri članic SEP -je slovenski zunanji minister Zoran Thaler odgovoril, da Slovenija poudarja svojo srednjeevropsko identiteto. »Pri zunanji politiki imamo dve usmeritvi, to sta evroatlantski integraciji — Nato in Evropska unija, ter srednjeevropsko sodelovanje.« je rekel Thaler.
»V Portorožu, kjer se je sestalo osem predsednikov srednjeevropskih držav, in v Sarajevu, na ministrski konferenci SEP. smo naredili korake k uresničitvi naših interesov pri sodelovanju in utrjevanju položaja Slovenije v srednji Evropi. Menim, da smo dosegli veliko. Z ministri SEP sem imel več dvostranskih pogovorov.«
Thaler je še dejal, da so taki sestanki vedno dobra priložnost za medsebojne pogovore o težavah in vprašanjih, ki so pomembna za mednarodno skupnost, še posebno tisti del. ki zadeva srednjo Evropo in naše območje. »Sarajevska razprava je pokazala, da je treba krepiti sodelovanje med temi državami na vseh področjih - tako na
Uporniki zavzeli Brazzaville?
PARIZ, 8. junija (AFP) - Francija bo poslala še približno 500 vc jakov v prestolnico Konga Brazzaville. kjer se vladne enote bojujejo z milico nekdanjega predsenika Denisa Sossouja Nguessoja. Enote bodo odšle na pot v ponedeljek, pridružile pa se bodo 450 francoskim vojakom, ki so tja prišli že aprila za možno evakuacijo francoskih državljanov iz takratnega Zaira.Tudi ameriški State Department je pozval svoje državljane, naj zapustijo Kongo, kjer velja policijska ura. uporniki pa so danes zasedli že večji del središča mesta ter obkolili poslopje premiera in ministrstva za finance.
Vojaška hunta v Sierra Leoneju, ki je prevzela oblast pred dvema tednoma, pa je danes sporočila- da so znova odprli mejo. Uporniki, ki so povezani s hunto, so v petek prevzeli nadzor nad letališčem blizu Freetovvna. ki ga je uporabljala Nigerija za oskrbo svojega bližnjega vojaškega oporišča.
Več na 6. strani.
političnem kot na gospodarskem in infrastrukturnem. Hkrati menim. da je razprava v Sarajevu pomembna legitimacija za enotno BiH, podpora tej ideji, ki so jo dali vsi ministri. Glede na dobro organizacijo konference se je izkazalo, da je BiH sposobna organizirati tako visoka diplomatska srečanja,« je ocenil Thaler. Ko je govoril o novih stikih, je še posebno poudaril pogovore s predsednikom Izetbegovičem, avstrijskim ministrom Schusslom in italijanskim državnim sekretarjem Fassinom. Tudi tokrat so se pogovarjali o prizadevanjih Slovenije, da bi čimprej prišla v prvi krog širitve Nata, pa tudi o izboljšanju dvostranskega sodelovanja. Povedati je treba, da se je Thaler edini od 16 zunanjih ministrov ločeno sestal z Izetbegovičem. ZDRAVKO LATAL
Zelo dragi prostori za uradništvo
Državna uprava na leto plača več kot milijardo tolarjev za najem prostorov
LJUBLJANA, 8. junija - Širjenje slove.nske državne uprave je povzročilo tudi hudo pomanjkanje prostorov za nove uradnike; zaradi tega država najema drage poslovne prostore, med drugim tudi tiste v lasti posameznikov, ki so objekte dobili vrnjene v postopkih denacionalizacije. Skupaj državni organi za najem poslovnih prostorov plačujejo več kot milijardo tolarjev na leto, kar z drugimi besedami pomeni, da vrednost šestletnega tovrstnega najema zadošča za izgradnjo vseh objektov, ki jih ta uprava potrebuje. Kar pa sproža tudi vprašanje o smiselnosti tako širokega obsega najemanja prostorov.
Med posameznimi porabniki ima največ prostorov v najemu ministrstvo za notranje zadeve, in sicer več kot 25 tisoč kvadratnih metrov površin, za katere plačuje 19 milijonov tolarjev na mesec; med največjimi najemniki je tudi ministrstvo za finance, ki za 6.500 kvadratnih metrov površin plačuje 16 milijonov tolarjev (okrog 180 tisoč mark) na mesec.
Več na 2. strani.	D. V.
žnost, da to pomanjkljivost odpravi. Slovaški predsednik Mic-hal Kovač je opozoril na nevarnosti nacionalizma, predsednik Poljske Aleksander Kvvašnievv-ski pa je dejal, da se Poljaki po 50 letih Varšavskega pakta nikakor ne bojijo Nata. Na vprašanje o nemškem stališču do vstopa Slovenije v Nato je nemški predsednik Roman Herzog dejal, da bo Nemčija v odločilnem trenutku vedela, kako mora ravnati. Več na 6. strani.
GORAZD BOHTE
C oto
23.krog
3,4,22,24.29,35,36 in dodatna 16. INFORMACIJE O IGRAH NA SREČO: TELEFON 9862!
ODSLEJ VSA POROČILA O NAŠIH IGRAH NA SREČO V GLASILU LOTERIJE SLOVENIJE.
Franjo Tudman pri volivcih v Vukovarju
Hrvaški predsednik s številnim spremstvom z »vlakom miru v evropsko Hirošimo«
OD NAŠEGA DOPISNIKA
VUKOVAR, 8. junija - Vse hrvaške poti so danes peljale v »evropsko Hirošimo«, kot sta o hrvaškem mučeniškem mestu Vukovarju na Železniki postaji v Zagrebu in v Vukovarju govorila dr. Franjo Tudman in njegov premier Zlatko Mateša. Hrvaški predsednik je ob tem dodal, da je tako simbolično povezal vse dele Hrvaške in izpolnil svoje poslanstvo, premier Mateša pa je obljubil, da bodo pri obnovi Vukovarja sodelovalo vseh 21 hrvaških županij.
Tako imenovani vlak miru je imel 21 vagonov, v njih pa se je na zborovanje na porušeni vukovarski železniški postaji pripeljalo kakih 1000 povabljencev hrvaškega predsednika — od njegovih najbližjih sodelavcev, 47 diplomatskih predstavnikov tujih držav v Zagrebu. hrvaških umetnikov do vodstev hrvaških županij. Dr. Tudman je v Vukovarju obljubil tamkašnjim Srbom izpolnitev vseh njihovih nacionalnih in človekovih pravic.
PETER POTOČNIK
ZADNJA OVIRA

.A A K. o
Karikatura: Marko Kočevar
veljavni tarifni prilogi in manj ugodna od tiste, ki jo določa zakon o izvajanju socialnega sporazuma za 1996. leto.
Omenimo še en primer »vezno-sti posode«. Pogajalci so se s posebno deklaracijo, omenjeno v zapisniku zadnjih pogajanj, dogovorili, da bodo do konca novembra pripravili izhodišča za odpravo nesorazmerij med minimalno plačo (določeno s socialnim sporazumom) in izhodiščnimi plačami (po splošni kolektivni pogodbi), ki pa bi jih vgradili v tarifno prilogo za naslednje leto. Za letos pa bi
• Stavka železničarjev je zamrznjena do torka ob polnoči, ko naj bi železničarski sindikati v okvirih socialnega sporazuma podpisali novo tarifno prilogo h kolektivni pogodbi za železniško dejavnost. Če socialni sporazum do takrat ne bo podpisan oziroma če nova tarifna priloga ne bo sklenjena, bodo železničarski sindikati stavko nepreklicno odmrznili. (I. T.)
bila razmerja in zneski izhodiščnih plač taki kot doslej. Razlog je v tem, ker so v tem letu omejeni okviri za dvig plač, kar pomeni tudi izhodiščnih plač.
Premislili so si tudi v ZSSS. Po besedah člana predsedstva Braneta Mišiča bi nastale razmere pomenile, da bi veljala nova pogodba, vendar brez tarifnega dela. Ostali bi torej pri starem tarifnem delu, ki pa je glede eskalacijske lestvice, torej zaostajanja za inflacijo glede na rast življenjskih stroškov, ugodnejši. Minimalna plača bi tako ostala okrog 57.000 tolarjev, po novem socialnem sporazumu pa bi lahko znašala 59.150 tolarjev bruto.
Kot smo izvedeli, so na petkovi izredni seji sveta KNSS-Neodvi-snost po večurni burni razpravi z dvema glasovoma proti zavrnili podpis vseh omenjenih dokumentov v celoti, torej tako pogodbe in njenega tarifnega dela kakor tudi socialnega sporazuma. Ena temeljnih ugotovitev v razpravi je bila, češ da delodajalci niso hoteli upoštevati predlogov sindikatov o povišanju izhodiščnih plač.
JELENA GAČEŠA
Na Irskem je zmagala opozicija
DUBLIN, 8. junija (Reuter, AFP) - Na petkovih predčasnih parlamentarnih volitvah na Irskem je zmagala desnosredinska opozicijska zveza pod vodstvom Bertiea Aherna iz glavne sranke Fianna Fail, kažejo nocoj objavljeni uradni izidi volitev. Desnosredinska koalicija je od 166 sedežev dobila 81, od tega Fianna Fail 77 sedežev, njena zaveznica Zveza naprednih demokratov pa štiri. V prihodnjih petnajstih dneh naj bi oblikovala novo vlado ob podpori treh nod-visnih kandidatov, saj v parlamentu ni dosegla absolutne večine.
Radio RTE je tudi sporočil, daje levosredinska koalicija Mavrica premiera Johna Brutona na volitvah dobila 75 sedežev. Zdi se, da je ravnotežje moči v rokah neodvisnih strank — Zelenih, ki imajo dva sedeža, manjših lokalnih strank, ki so dobile šest sedežev, in Sinn Feina, političnega krila Ire, ki je prvič po 75 letih dobil sedež v parlamentu.
Petinštiridesetletni Bertie Ahern naj bi novo vlado oblikoval 26. junija.
Protievropska pobuda v koš
Volivci v Švici z veliko večino zavrnili predlog, s katerim bi vladi prepovedali pogajanja o članstvu v EU, če pred tem ne dobi privolitve državljanov
OD NAŠEGA DOPISNIKA
PARIZ, 8. junija - Švicarski volivci so z veliko večino zavrnili predlog dveh majhnih političnih strank, po katerem bi vlada v Bernu še pred pričetkom morebitnih pogajanj o vstopu alpske konfederacije v Evropsko unijo morala na referendumu dobiti odobritev volivcev. Proti pobudi, ki so jo predlagatelji — Liga iz Ticina (Lega) in švicarski demokrati - podkrepili z več kot sto tisoč podpisi, njen namen pa je bil spodsekati vsakršno možnost približevanja bruseljski petnajsterici, ki kljub nenaklonjenosti dela javnosti ostaja eden strateških ciljev vlade, se je izreklo 73,9 odstotka volilcev in vsi kantoni v konfederaciji.
unijo, ki jo je Švica vložila nekaj mesecev prej (18. maja 1992).
Da bi ublažila neugodne posledice ljudskega glasovanja za gospodarstvo konfederacije, ki ji je
Izid referenduma pomeni olajšanje za švicarsko vlado, ki bi se v primeru privolitve v pobudo pro-tievropskih strank znašla v nadvse neugodnem položaju. Odnosi med Bernom in Brusljem se zapletajo že od 6. decembra 1992, ko so volilci konfederacije na ljudskem glasovanju s 50,3 odstotki glasov zavrnili pristop Švice k evropskemu gospodarskemu prostoru (EEA), ki sta ga z januarjem 1993 vzpostavili Evropska unija in Efta, uveljavlja pa popolno liberalizacijo pretoka blaga, storitev, kapitala in ljudi. Referendumska odločitev ni zgolj zaprla vrat v ta integracijski projekt (za katerega so se odločile Norveška, Islandija in Liechtenstein), temveč je tudi zamrznila postopek obravnavanja prošnje za sprejem v Evropsko

Spopad med »kobro« in »mungom« nad Mursko Soboto
RAKIČAN, 8. junija - Danes so na murskosoboškem letališču v počastitev dneva slovenskih letalcev priredili velik letalski miting. Na njem je v bogatem programu nastopila vrsta padalcev, zmajarjev, jadralnih, akrobatskih in potniških letal iz vseh slovenskih letalskih klubov. Na mitingu je bilo prvič po več letih javno predstavljeno novo letalo domače konstrukcije Sinus. Švicarji so pokazali zmogljivosti lahkega transportnega letala Pilatus PC-6, medtem ko sta s svojimi letali oziroma helikopterji sodelovala tudi policija in slovenska vlada. Svoj delež je z atraktivnim nastopom šolskih bojnih letal Pilatus PC-6 prispevala tudi slovenska vojska. Vrhunec mitinga pa je predstavljal svojevrsten spopad med »kobro« in »mungom«. Tako se namreč imenujeta bojna helikopterja ameriške mornariške pehote in italijanske vojske, ki sta na povabilo ministrstva za obrambo na današnjem mitingu predstavila svoje vrhunske sposobnosti. Helikopterja Bell AH-1 XV Super Cobra in Agusta 129 Mangusta sta tokrat prvič v Sloveniji, njun obisk pa je predvsem promocijske narave, saj naj bi bila Slovenska vojska v prihodnosti oborožena tudi s tovrstnimi helikopterji. (B. Z., foto: Jože Pojbič)
Unija daleč najpomembnejši partner, se je vlada v Bernu leta 1995 lotila dialoga z bruseljsko komisijo. Odločilna etapa dolgih in napornih pogajanj o odpravljanju ovir na sedmih ključnih področjih (kmetijstvo, promet blaga, trg javnih del, raziskave, zračni in kopenski promet ter prost pretok ljudi) bi se morala pričeti konec letošnjega maja, vendar so v Bruslju tik pred zdajci odpovedali že dogovorjeno ministrsko zasedanje o transportu. Jabolko spora je namreč tovorni promet po švicarskih alpskih cestah, kjer so oblasti konfederacije nosilnost tovornjakov
omejile na 28 ton. Na pritisk bruseljske komisije, ki si je prizadevala doseči odpravo tega ukrepa, so v Bernu odgovorili s predložitvijo zapletenega sistema finančnih kompenzacij, ki bi močno podražile tovorni promet po Švici, zato so ga v EU zavrnili.
Pobuda nacionalistov ni imela možnosti za uspeh, kajti proti njej sta se izrekla tako parlament kot vlada. Proti predlogu so nastopile tudi skoraj vse politične stranke, sindikalni in gospodarski krogi ter celo vodja nacionalistične desnice Christoph Blocher, ki je 1992 torpediral članstvo Švice v EEA.
Na drugem današnjem referendumu so volivci zavrnili tudi pobudo o popolni prepovedi izvoza orožja in vojaškega materiala. Proti predlogu je glasovalo 77,3 odstotke volivcev in vsi kantoni, najbolj odločno pa so se mu zoperstavili v Nidwaldu, kjer je tovarna letal Pilatus. Volivci so očitno menili, da nova zakonodaja, ki zaostruje sistem izvoznih dovoljenj,pričela pa bo veljati leta 1998, popolnoma zadostuje. Povrh vsega pa bi morebitna prepoved izvoza ogrozila nekaj tisoč delovnih mest.
BOŽO MAŠANOVIČ
Tristotim naročnikom se danes izteka najmanj enoletna naročnina. Prav vsem smo poslali naš BONBON, s katerim so si izbrali ugodnost ali pa sodelovali pri žrebanju za veliki turistični BONBON turističnega podjetja
KOMPAS HOLIDAYS.
Sreča je odločila, da bo tokrat
7-dnevne počitnice "Pri Korošcu " v Čezsoči
izkoristila
Stanka Fras Korplje 4
2316 Zgornja Ložnica
Najemite apartma pri KOMPAS HOLIDAYS. Pokličite 061/212-013-
Danes podeljujemo še:
35 knjig,
7 naročnin in
10 kuponov za brezplačen mali oglas.
DELO
Pravica vedeli
TEMA DNEVA
Motnja v pogajanjih
Vlada je v četrtek silno pohitela s potrditvijo med tremi pogajalci usklajenega predloga socialnega sporazuma. A delodajalci se vendarle niso dali ugnati njenim »neuradnim« podatkom o javni porabi v prihodnjih letih; nista jih prepričali ne beseda premiera ne resornih ministrov. Vlada ima zdaj na voljo le še nekaj časa, da popravi zamujeno in ponudi delodajalcem v pretres prave podatke o racionalnem ravnanju s sredstvi iz javnega Žaklja.
Tako delodajalci kot sindikalisti so torej vlado doslej zaman opozarjali, da želijo pravočasen vpogled v načrtovano proračunsko porabo. Prvi bi se le tako lahko prepričali, koliko resno misli vlada z nadaljnjim razbremenjevanjem gospodarstva, predvsem v tistem delu, ki zadeva stroške dela, drugi pa bi zvedeli, s kakšno ceno dela sploh lahko računajo v prihodnjem dveletnem obdobju.
Resnici na ljubo so bili sindikalisti tik po sklenitvi pogajanj z delodajalci zadovoljni z doseženim. Ugotavljali so, da so vsaj ohranili delavski standard, če jim ga že ni uspelo bistveno zvišati. To pa je v trenutku, ko sindikaliste po evropskem zgledu -kjer pa imajo daljšo pogajalsko tradicijo in predvsem delujejo v ugodnejših gospodarskih razmerah - nekateri opozarjajo na njihove prevelike apetite, s katerimi naj bi pomagali potopiti gospodarstvo, zelo velik dosežek.
Vladi naj bi bil petkov pripetljaj z delodajalci v poduk, da naj ne podcenjuje socialnih partnerjev, ker tudi sama zamuja s sprejemom proračuna. Delodajalci bodo hočeš nočeš morali na hitro preračunati, kaj bi ponujeni dokumenti pomenili za razmah gospodarstva in zmanjšanje stroškov dela; sindikati pa zlasti umiriti nezadovoljne socialdemokratske ekstremiste v lastnih vrstah - leve in desne.	JELENA GAČEŠA
Še 0035 dn
leta
tooo
Danes bo spremenljivo oblačno, v notranjosti bodo čez dan krajevne plohe ali nevihte. Na Primorskem bo proti večeru zapihala zmerna burja. Najnižje jutranje temperature bodo od 11 do 16, najvišje dnevne od 21 do 26 stopinj Celzija.
V	Zasavju manj samomorov	2
V	zadnjih letih je nase položilo roko veliko več ljudi kot na začetku desetletja. Letos presenetljivo izboljšanje
Trgovci zavračajo karanto
To počnejo, ker so nezadovoljni s sedanjimi provizijami, ki jim jih ponujajo bankirji
Šolstvo
Izobraževanje učiteljev v tretjem tisočletju Pasti vzporednega študija Pravilnik za večji nered?
Poljaki ne ploskajo vedno papežu	6
Ogorčenje zaradi papeževih besed, da so Poljaki »barbarski narod«, ker so glasovali za zakon o prekinitvi nosečnosti
Globalni apartheid ali anglosaksonska zarota
Dramatični dogodki pretresajo afriško celino
Kronika	9
Tragedija v Radljah ob Dravi: ustrelil dekle, nato si je sodil sam
V	silovitem trku pri Loki umrl motorist Jadralni padalci ogrožajo sebe in naravo Napadla in oropala sta kurirja Nesreča na »gradbišču« avtoceste
V	Pivki sta iztirila vagona
'U'*L'±>U
na Internetu
http://www. delo. si
Danes v Delu špo^t
Ženska atletska reprezentanca v superligi 11
Evropski pokal skupine A v Dublinu se je za slovenske atletinje končal sanjsko. Po dvodnevnem dramatičnem dvoboju z reprezentanco Finske so se uvrstile v superligo, elitno evropsko reprezentačno tekmovanje. Slovenke so premagale Finke za 1,5 točke. V devetnajstih disciplinah so dosegle dve zmagi (Anja Valant in Alenka Bikar), šest drugih mest(Brigita Bukovec, Alenka Bikar, Helena Javornik, Maja Gorjup, Anja Valant in Britta Bilač) ter dve tretji (Nataša Erjavec in Helena Javornik). Veselju slovenskih atletinj, trenerjev in predstavnikov AZS seveda ni bilo konca, tako da je bila irska metropola v nedeljo zares slovenska.
Prvi Brazilec - zmagovalec Pariza
11 in 18
Pariški teniški turnir za grand slam se je končal presenetljivo. Potem ko je sobotni ženski finale prinesel zmago Hrvatici Ivi Majoli (na fotografiji) nad prvo favoritinjo Martino Hingis, je v nedeljo v moškem finalu šele 20-letni Brazilec Kiirten ugnal dvakratnega zmagovalca Roland Garrosa Španca Bruguero.
KOLIKO PORABI DRŽAVA ZA NAJEMNINE PROSTOROV
Z najemninami bi v šestih letih postavili vse objekte
Milijarda tolarjev na leto za najemnine prostorov, v katerih je državna uprava -Lastniki so večinoma dobili prostore vrnjene v denacionalizacijskih postopkih
LJUBLJANA, 8. junija - V slovenski prestolnici zasedajo državni organi skoraj 75.000 kvadratnih metrov prostorskih površin, od tega jih imajo četrtino (okrog 20.000 kvadratnih metrov) najetih, zanje pa plačujejo več kot pol milijarde tolarjev najemnine na leto. Vendar pa so v tej številki zajeti le podatki za prostore, za katere je najemne pogodbe sklenil Servis skupnih služb slovenske vlade; poleg omenjenih imajo namreč svoje (ločene) najemne pogodbe o najemu poslovnih prostorov še ministrstva za obrambo, notranje zadeve in pravosodje ter državne službe na lokalni ravni, torej upravne enote, iokalne izpostave davčne uprave, geodetske uprave, carina itd, česar je po nekaterih podatkih še za dodatnih približno 50.000 kvadratnih metrov.
Kot je mogoče izvedeti, se najemnine — te gredo večinoma v žep lastnikom, ki so objekte dobili vrnjene v denacionalizacijskih postopkih - gibljejo v raz-^ponu med 1368 do 2919 tolarjev za kvadratni meter, cena pa je odvisna od lokacije in kakovosti najetih poslovnih prostorov. V servisu skupnih služb vlade so izračunali, da bi znesek, ki ga na leto plačujejo (plačujemo) za najetje poslovnih prostorov - gre za natanko 573.547.118 tolarjev . - omogočil gradnjo 2300 kvadratnih metrov novih poslovnih prostorov na leto. to pa pomeni, da
tehnične knjižnice na Trgu republike 3 (gre za 2528,54 kvadratnega metra) pa stanejo davkoplačevalce vsak mesec 5,3 milijona tolarjev. Urad za verske skupnosti. ki ima sedež na Dalmatinovi 2, plačuje za 243 kvadratnih metrov 673.000 tolarjev najemnine na mesec, približno toliko pa vsak mesec za najemnino odštejejo tudi za najem prostorov, v katerih je služba za reformo lokalne samouprave. Urad vlade za informiranje, ki ima najetih 591 kvadratnih metrov v stavbi na Levstikovi 10, vsak mesec plačuje lastnikom stavbe 1,7 milijona to-
INSTITUCIJA	POVRŠINA (v ms)	CENA (v mio.SIT/mesec)
Ministrstvo za finance	6500	16,0
Ministrstvo za kmetijstvo	3000	10,0
Ministrstvo za znanost	2500	7,5
Centralna tehnična knjižnica	2500	5,3
Urad za verske skupnosti	243	0,7
Služba za lokalno samoupravo	250	0,7
Urad za informiranje	591	1,7
Družbeni pravobranilec	243	0,7
Ministrstvo za šport	1692	4,0
Ministrstvo za obrambo	13181	12,0
Ministrstvo za pravosodje	1800	4,5
Ministrstvo za notranje zadeve	25710	19,0
Mestna uprava Ljubljana	2500	3,6
bi z novogradnjami lahko v približno osmih letih nadomestili najete poslovne prostore.
Toda zaradi neodločanja za naložbe in novogradnje je takšno razmišljanje za zdaj nerealno. »Z reorganizacijo nekdanje republiške hprave ob osamosvojitvi, širjenjem pristojnosti posameznih organov ter ustanavljanjem novih zaradi prilagajanja novim zahtevam, zlasti ob približevanju Evropski uniji, se je število zaposlenih v državni upravi bistveno povečalo. S tem pa so se povečale tudi potrebe po dodatnih poslovnih prostorih. Zaradi omejenih naložb je večino teh zahtev mogoče rešiti z najemom poslovnih prostorov, ki pa je vezan na ponudbo na trgu. Zato je ta način reševanja manj racionalen kot investiranje v novo stavbo,saj se primerjalno gledano izkaže, da se naložba poplača z najemnino v manj kot šestih letih.« pravijo v servisu skupnih služb vlade republike Slovenije.
Kot kažejo podatki, je največji najemnik (ki ima sklenjeno najemno pogodbo preko servisa skupnih služb) poslovnih prostorov ministrstvo za finance, ki se »razprostira« na štirih lokacijah v skupni izmeri skoraj 6500 kvadratnih metrov, kar vsak mesec stane več kot 16 milijonov tolarjev, ki jih je treba lastnikom stavb na Beethovnovi 11, Jesenkovi 3, Slovenski 54 in na Trgu republike 3 plačati za najemnino. Tudi prostori, v katerih kraljujejo zaposleni na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (prostori so na Dunajski 56) niso poceni. Skoraj tri tisoč kvadratnih metrov najetih poslovnih prostorov stane namreč nekaj manj kot 10 milijonov tolarjev na mesec. Ministrstvo za znanost in tehnologijo. ki ima prostore na Slovenski 50, plačuje za poltretji tisoč najetih poslovnih prostorov 7,5 milijona tolarjev najemnine na mesec, najeti prostori Centralne
larjev najemnine.družbeni pravobranilec. ki »domuje« na Dalmatinovi 2. pa plačuje za 243 kvadratnih metrov 700.000 tolarjev na mesec. Ministrstvo za šport, ki je posejano na sedmih lokacijah po Ljubljani, zaseda skupno 1692 kvadratnih metrov najetih poslovnih površin, za katere plačujejo več kot štiri milijone tolarjev na mesec.
Ministrstvo za obrambo je bilo za svoje potrebe sklenilo 63 najemnih pogodb za najem poslovnih in skladiščnih prostorov, v skupni izmeri 13.180,69 kvadratnega metra, za kar plačujejo po 12 milijonov tolarjev najemnine na mesec oziroma 144.1 milijona tolarjev na leto. Ministrstvo za obrambo ima najetih tudi 1010 kvadratnih metrov dodatnih poslovnih ali skladiščnih prostorov, ki pa jim jih dobri ljudje ali dobre institucije oddajajo - brezplačno. Ničesar pa brezplačno nimajo najetega v ministrstvu za pravosodje. Za vse svoje »sodne poslovalnice«, razdrobljene po prestolnici, plačuje po 4,5 milijona tolarjev oziroma po približno 50.000 mark na mesec.
Ministrstvo, ki ima največ najetih poslovnih prostorov, pa je, kot kažejo podatki, ministrstvo za notranje zadeve. To ima namreč po vsej državi najetih kar 25.707 kvadratnih metrov poslovnih površin (vključno z prostori za pridržanje, boksi za konje in šestimi boksi za pse), za katere gre iz državnega proračuna vsak mesec po približno 211.000 mark oziroma 19 milijonov tolarjev. Najdražji je najem stavbe, v katerem so zaposleni na ministrstvu, in sicer na Štefanovi 4. Za 1025 kvadratnih metrov najetih poslovnih prostorov vsak mesec plačujejo lastniku hiše po 16.414 mark oziroma poldrugi milijon tolarjev. Približno toliko stane tudi najem osmega nadstropja (520 kvadratnih metrov) v stavbi na Dalmatinovi 8. V njej pa ima MNZ najeto tudi
Bogat dan izgnancev
BRESTANICA, SEVNICA, 8. junija - Ob včerajšnjem dnevu slovenskih izgnancev so se številne prireditve zvrstile tudi v Posavju. V KS Brestanica - iz njihovega gradu Rajhenburg je v neznano vodila pot desettisoče Slovencev — imajo zato svoj praznik in ob tem več prireditev; sinoči so na gradu odprli tudi razstavo 16 članov LD Oko, danes pa so na prireditvi Brestanica poje nastopili trije domači zbori, podelili pa so še krajevna priznanja. Več Sto izgnancev od 1576 še živečih pa se je danes popoldne zbralo tudi na tradicionalnem srečanju na sevniškem gradu. Kot je bilo slišati v pozdravnih nastopih, je sevniška upravna enota doslej rešila že 1422 vlog in so jo zato pohvalili, manj zadovoljni pa so z delom državne revizijske komisije. Sicer pa so v grajskih prostorih lani odprti stalni izgnanski zbirki dodali danes še 300 novih eksponatov, ves čas pa je tekel pester kulturni program. Izredno veliko prireditev je bilo letos tudi v občini Krško, kjer svoj praznik prav tako povezujejo z dnevom izgnancev. (V. R)
Igen na Nizozemskem
CELJE, 8. junija - Na evropskem otroškem festivalu Čas za prijateljstvo v Leerdamu in Amsterdamu na Nizozemskem, ki se je začel včeraj, bodo slovenske barve zastopali plesalci ^lesnega teatra Igen Studia za ples Celje. Predstavili se bodo s plesno slikanico Igorja Jelena Vidkova srajčica, z znano mednarodno koreografijo Pobegnimo v svetlejšo prihodnost in s krajšimi koreografijami iz letošnjega 5. Opusa. Na Nizozemsko je odpotovalo šestnajst plesalcev Plesnega teatra Igen, ki se bodo udeležili tudi tamkajšnjih ustvarjalnih delavnic. (V. E.)
Romom bodo ugodili
LENDAVA, 8. junija - Lendavski Romi, ki živijo v divjem naselju v bližini dolgovaškega odlagališča komulanih odpadkov, so s« naveličali kršenja zakonov pri urejanju stanovanjskih težav in problemov. Skupaj z vodstvom dolgovaške KS so predlagali len-ckgvskim občinskim svetnikom, naj čimprej sprejmejo ureditveni načrt za njihovo naselje. Predlog odloka je od konca maja že v javni obravnavi, svetniki pa ga bodo predvidoma sprejeli še v tem mesecu. Nato bo sledila izmera parcel v romskem naselju, v katerem že stoji blizu petindvajset hiš in petih parcel za novogradnje. Po besedah župana Jožefa Kocona bo občina poiskala lastnike vseh parcel in jih odkupila, nato pa jih dala v simbolični najem Romom. Občina bo naselje postopoma tudi komunalno uredila. (I. G.)
13. nadstropje, za katerega plačujejo prav tako približno poldrugi milijon tolarjev na mesec. Da gre za enega najdražjih naje-mov (za 1040 najetih kvadratnih metrov v stavbi, ki je v lasti enega od podjetij, ki so nastala z razpadom Metalke, znaša cena torej 30.160 mark) pa kaže primerjalni podatek. MNZ ima namreč v najemu tudi samski dom Jožeta Jame, v katerem je 3074 kvadra-
• Nekatere največje naložbe državne uprave v zadnjih letih pa so: gradnja slovenskega Pentagona (ministrstvo za obrambo), ki je do zdaj stala davkoplačevalce več kot dve milijardi tolarjev, stavba na Viču v Ljubljani, kamor so se vselili zaposleni na ministrstvu za promet in zveze in Centra vlade za informatiko (stala je 2,6 milijarde tolarjev), obnova spomeniško zaščitene stavbe Mladike, kjer naj bi bili šolsko in zunanje ministrstvo, in pa Bežigrajski dvor, kjer imata rezervirane prostore ministrstvo za notranje zadeve in za okolje in prostor.
tnih metrov površin, za katere plačuje 30.147 mark na mesec. Sicer pa med upravami za notranje zadeve najdražjo najemnino plačuje UNZ Novo mesto, in sicer za 1088 kvadratnih metrov približno 15.500 mark oziroma 1,4 milijona tolarjev. Zapišimo tudi podatek, da stane najem šestih boksov za policijske pse, ki jih imajo »zaposlene« v UNZ Maribor, 51.030 tolarjev na mesec.
V lasti MNZ pa je tudi največji najeti prostor; gre za strelišče Dobrovo, ki meri 9175 kvadratnih metrov, za to »razkošje« pa morajo (moramo) vsak mesec odšteti samo 875 mark oziroma skoraj 80 tisoč tolarjev.
Lastniških poslovnih prostorov pa ima premalo tudi približno 500 zaposlenih v ljubljanski mestni upravi. Zaradi tega mora za najem približno 2500 kvadratnih metrov najetih poslovnih prostorov na petih različnih lokacijah (Mestni trg 3, Trubarjeva 3, Tomšičeva 6, Novi trg 2 in Povšetova 6) plačevati po približno 40.000 mark na mesec. Lastniki stavb (gre za lastnike, ki so stavbe dobili vrnjene v denacionalizacijskih postopkih) pa so cene za kvadratni meter najetih površin določili med 10 in 22 markami za kvadratni meter.
DEJAN VODOVNIK
Prvi Fitfest odlično speljali
PORTOROŽ, 8. junija - Prvi mednarodni festival športa in zabave, ki so ga v treh dneh pripravili na območju portoroške marine in bližnjih športnih igrišč ter plaž, je uspel. Namen Fitfesta je bil predstaviti najnovejše trende in dosežke na področju fitnesa, druženje ljudi ob športu in zabavi in predsta vitev športne opreme in oblačil. Med številnimi dogodki so organizirali tudi košarkaško tekmo med slovenskimi politiki in slovenskimi medijskimi zvezdami. Tako so na eni strani igrali Jernej Šugman, Zoran Predin, Cavazza mlajši, na drugi pa Janez Podobnik, Aurelio Juri, Slokar, drža vni sekretar z ministrstva za okolje in prostor, in drugi. (Besedilo in foto: B.Š.)
V Zasavju manj samomorov
Nad letošnjim zmanjšanjem presenečeni tudi strokovnjaki - Od leta 1990 do 1993 pa se je število takih smrti povečalo za šestkrat - Projekt preprečevanje teče
ZASAVJE,8. junija-V prvih petih mesecih letošnjega leta se je zasa- moralne dileme, aii prijaviti po-vska regija v centralni register samomorov zapisala s petimi uspelimi sk,fs samomora ah ne, ali torej samomori in s približno trikrat toliko poskusi samomora. Te številke »ožigosati« človeka ali ne, saj so v primerjavi z nekaj leti nazaj po ocenah strokovnjakov nizke in v J® samomor ali pa samomoru-nasprotju s pričakovanji.
Toda prav zaradi zelo visokega koeficienta samomorov v Zasavju nasploh in nadpovprečnega odstotka prebivalcev, ki
• Leta 1993 je v Zasavju samomor naredilo 18 ljudi, leta 1991 14, leta 1990 pa trije; samomorilci so se v največ primerih odločili za smrt z obešenjem.
imajo duševne motnje ali bolezni, so se pri Centru za mentalno zdravje Ljubljana odločili, da bi na primeru treh zasavskih občin izpeljali poskusni, tri leta trajajoči projekt preprečevanja samomorov. Ta naj bi postal model za izdelavo slovenskega nacionalnega projekta.
Omenjeni projekt je koordinatorka Svetovne zdravstvene organizacije za preprečevanje samomorov docentka dr. Onja Grad širši zasavski javnosti predstavila lani s tezo, da je
edina najbolj uspešna preventiva zajeti tovrstno populacijo in ji pomagati. S 1. januarjem letos so tako v Zasavju začeli voditi lokalni register poskusov samomorov, že lansko jesen pa so za zainteresirane zasavske zdravstvene delavce in za srednješolske učitelje, za učitelje višjih razredov osnovnih šol ter za svetovalne delavce na šolah pripravili dva tridnevna izobraževalna seminarja. Tretjega, ki bo namenjen delavcem v zasavskem socialnem skrbstvu, načrtujejo za prihodnje leto.
Prav pri izdelavi lokalnega registra poskusov samomorov pa so se morali po besedah zasavske koordinatorke tega raziskovalnega projekta, psihologinje v zdravstvenem domu Trbovlje Nade Kus. spopasti z vrsto pomislekov. Gre zlasti za poklicno molčečnost, ki veže zdravnike, oziroma za njihove
ski poskus še vedno neke vrste
• Avtorji omenjenega projekta so v Trbovljah pri naključnem, računalniško izbranem vzorcu izvedli tudi posebno anketo o stališčih prebivalstva do samomora. Vrnjenih so dobili kar okoli 60 odstotkov vprašalnikov, ki jih bodo zdaj analizirali. Obljubili so, da bodo svoje izsledke in izvajanje projekta pa predstavili jeseni.
tabu, za mnoge pa celo sramotno in obsojanja vredno deja-nje.Na drugi strani pa je statistika, ki tudi precej pove: dve tretjini ljudi, ki so naredili samomor, sta se v zadnjem mesecu pred dejanjem oglasili pri splošnem zdravniku; poldrugi odstotek tistih, ki so samomor poskušali narediti, po v naslednjem letu zaradi samomora umrlo; 40 do 60 odstotkov tistih, ki jim je samomor uspel, ima za seboj vsaj en poskus.
POLONA MALOVRH
SLOVENSKA MESTA V NEDELJO: NOVA GORICA
Puščobo prežene šele ruleta
Nedelje tudi Novo Gorico običajno spremenijo v prazno in dolgočasno mesto - Užitek posebne vrste: parkiranje po mili volji - Zoprni vrvež na revni tržnici - Zvečer zažarijo luči in vabijo tiste, ki računajo na srečo
NOVA GORICA, 8. junija - Načrtujete, da boste obiskali primorsko mesto, ki so ga že dolgo tega poimenovali mesto vrtnic in mladosti? Nikoli v nedeljo, vam bi najraje rekla. Nikar se namreč ne odločite za izlet ali kratek obisk Nove Gorice kakšno nedeljo, če spadate med ljudi, ki jim ugaja živahen utrip mestnega življenja, ki uživajo v opazovanju vrveža po ulicah in trgih, ki so radi v množici, ki se želijo zabavati, videti kaj novega in zanimivega. Nova Gorica je ob nedeljah običajno prazna in dolgočasna. Očitno je podobna številnim drugim slovenskim mestom.
Ko sem se to nedeljsko dopoldne pripeljala v mestno središče, ki ga tako imenujem »po nemarnosti« (tako bi menilo kar precej Novogoričanov), sem spet pomislila, kako lepo je, da je nedelja. Seveda zato, ker lahko parkiram, kjerkoli hočem. Prazna parkirišča so ob nedeljah povsod vzdolž naše »magistrale«, novogoriške široke ulice, ki je brez pravega začetka in konca. Prazni prostori so tudi povsod okrog občine, kot pravimo mogočni pravokotni zgradbi, v kateri je sedež občinske uprave in še vrste drugih bolj in manj uradniških dejavnosti. Ob delovnikih je drugače; magistrala je na obeh straneh od Perle do občinske zgradbe in naprej do pošte povsem zatrpana z avtomobili. V tem nedeljskem dopoldnevu je bil mir okrog občine in tudi pred zgradbo Primorskega dramskega gledališča. Na tem koncu mesta se torej ni nič dogajalo.
Sla sem čez cesto v drugi del tako imenovanega mestnega središča, na Bevkov trg. Namreč, »tako imenovanega« pravim zato, ker je Nova Gorica pač mesto, ki nima pravega mestnega središča, kakršnega imajo ponavadi mesta, sploh pa mesta z dolgoletno zgodovino. Nova Gorica je mesto, ki še danes nima urbanističnega načrta, čeprav bo v kratkem praznovala petdesetletnico, kar za mesto seveda sploh ni dolga zgodovina. Pa to, da Nova Gorica nima urbanističnega načrta, niti ni pomembno. Kljub temu bi seveda lahko v njej zrasel prostor, ki bi ga vsi Novogoričani zaznavali kot mestno središče. Bevkov trg, že nekaj let obnovljen, urejen, zaprt za promet in namenjen sprehajanju, naj bi sicer bil središče, vendar se marsikateri Novogoričan ne strinja s takim mnenjem.
Kakor koli, tudi Bevkov trg je bil v tem nedeljskem dopoldnevu skorajda prazen, le nekaj mladih mamic se je sprehajalo s svojim naraščajem po ploščadi pred Kulturnim domom, kjer je v teh mesecih pravzaprav gradbišče. Ob Bevkovem trgu ali na njem, pravzaprav ne vem natančno, kako bi rekla, pač gradijo še en prizidek in krčijo njegov prostor.
Obrnila sem se na levo, kjer je, kot pravimo, trgovsko središče. Tam je namreč Trgovska hiša, vrsta drugih, manjših trgovin in go-
stinskih lokalov, barčkov pravzaprav. Ob nedeljah so vse trgovine zaprte, razen na skrajnem robu trgovskega središča, kjer je Mipova mesnica z delikateso. V njej je bilo tokrat pet, šest kupcev. Odprt pa je bil (saj je pravzaprav vedno) Press bar. lokalček z nekaj barskimi stolčki, ki pa ima zunaj na ploščadi nekajkrat več prostora in precej mizic. Okrog devetih dopoldne sicer ob mizicah še ni sedelo veliko gostov. Kasneje, tudi ob nedeljah, jih je običajno veliko več. Popoldne, ob 14. uri odpre svoja vrata »konkurenca«, sosednji Hitov Bacchus bar, ki ima tudi zunaj mizice, in takrat je nekoliko bolj živahno v trgovskem središču Nove Gorice.
Mimo zaprtih trgovin novogoriškega trgovskega središča sem se potem namenila proti nekaj sto metrov oddaljeni tržnici. Vendarle: tam je bila gneča. Gneča je sicer v zadnjih tednih in torej tudi ob nedeljah večja kot običajno zato, ker je tudi na tržnici nekakšno gradbišče. Obnavljanje ene izmed zgradb je novogoriško mestno tržnico naredilo še bolj bedno, kot je že sicer. Tako skromen prostor ji je namenjen in tako je stisnjena med stanovanjske bloke in druge zgradbe, da je prava sramota za mesto in vso Goriško. Težko je verjeti, da v desetletjih gradnje Nove Gorice ni bilo mogoče najti primernega prostora za tržnico, kjer naj bi se kar trlo branjevk s pridelki z gori-ških zelenjavnih vrtov, s spodnje-vipavskih njiv in polj, iz briških sadovnjakov in seveda kupcev, ki bi imeli kaj videti in kupovati. Nedeljska gneča na novogoriški tržnici bi bila lahko veliko prijaznejša in zanimivejša. Tako pa je zgolj gneča. Še za kratek nedeljski klepet z znanci, ki sem jih srečala, ni bilo prostora, ker smo se morali umikati prihajajočim in odhajajočim med cvetličnimi lončki na tleh, med »doma narejenimi« stojnicami (po primorsko se jim reče karjole).
Sprehod po drugih ulicah, in sicer po Erjavčevi, ki pelje do železniške postaje, po Cankarjevi mimo športnega parka in drugih pa je bil spet dolgčasen. Le z nekaj drugimi sprehajalci sem se srečala. Ob nedeljah pač ni mladih, številnih srednješolcev, ki ob odmorih in po pouku napolnijo te in sosednje ulice. Tokratno nede-
ljo so bile tudi popoldanske ure v tem delu Nove Gorice mirne in tihe. Iz športnega parka ni bilo slišati glasov. Nekatere nedelje so za nekatere Novogoričane namreč tudi močno vznemirljive. Tiste seveda, ko na stadionu igra nogometna enajsterica Hit Gorica. Zdaj je konec prvenstva in z njim konec glasnega vzklikanja, ki odmeva na vseh koncih mesta. Kar nekaj nedelj ga ne bo slišati.
Pozne popoldanske, predvsem pa večerne ure nedeljsko Novo Gorico le oživijo. Pa ne zato, ker bi Novogoričani odhajali v teater, na koncerte in podobne kulturne prireditve; teh običajno ob nedeljah ni. Nova Gorica je, saj veste, mali Las Vegas. Kot vsako nedeljo zvečer je torej tudi tokratno v številnih lučeh najprej zažarela Hitova Perla, pred njo
so se ustavljali avtomobil: z italijanskimi registracijami, iz njih so izstopale urejene mlade in manj mlade dame, mladi in manj mladi gospodje, nedeljsko opravljeni in pripravljeni, da bodo preživeli noč v iskanju sreče ali pa se zabavali le nekaj ur, odvisno pač od debeline denarnice, od globine igralske strasti, od vznemirljivosti programa na varietejskem odru igralnice in morda še od česa drugega. Podoben prizor je nedeljski večer ponujal tudi na drugem koncu Nove Gorice, pred Park hotelom. Zato seveda uvodne besede tega zapisa ne veljajo za vse tiste, ki jim je žvenketanje kovancev iz igralnih avtomatov ljuba glasba, in za tiste, ki jim roke zadrhtijo. ko se bližajo mizi z vrtečo se ruleto. SLAVICA CRNICA
REFORMA DRŽAVNE UPRAVE
Namesto skupnega dela več zapiranja za plotove
Dorečeno je le izvajanje zakonov v upravnih enotah, vse drugo samo na pol - Za naraščanje števila zaposlenih v državni upravi naj bi ne bile krive upravne enote
LJUBLJANA, 8. junija - Tezo, da reforma državne uprave ni končana in da tudi ni bila dovolj domišljena, so potrdili tudi letošnji dnevi slovenskih politologov, ki so se včeraj končali v Portorožu. Dvodnevni posvet, naslovljen Demokracija - vladanje in uprava v Sloveniji, je bil v eni od tematskih razprav posvečen predvsem preobrazbi slovenske javne uprave.
Dejanske razmere je prikazal referat prof. Darka Repenška.
načelnika upravne enote Mozirje. Upravne enote so začele delovati, ne da bi ljudje čutili spremembo, je dejal, zataknilo pa se je v vseh izpostavah ministrstev, razen v davčni upravi, kjer so že imeli nekaj izkušenj s centra-
• Na posvetu so s podatki zanikali, da bi bile za naraščanje števila zaposlenih v državni upravi krive upravne enote. Primerjava med letoma 1995 in 1996 pokaže, da se je število zaposlenih v upravnih enotah povečalo za 173 ljudi (od 2974 na 3147), vendar pa se je število upravnih postopkov samo v enem letu povečalo za 143.286 (leta 1995 jih je bilo 1.465.462, lani pal.608.748), pri čemer se je število prebivalcev Slovenije celo zmanjšalo za 953. Ob merjenju učinkovitosti dela uprave (za katerega nasploh ni meril), pa je treba, kot je navedla Dragica Purg Korade, upoštevati, da zdaj postopki potekajo v skladu s predpisi in stroko, ne več po zapovedih lokalnih ali celo zasebnih interesov, da je za vsak upravni postopek zahtevana popolna dokumentacija in da je treba marsikdaj v postopku odpravljati posledice preteklosti, ko zakoni in predpisi niso bili dosledno upoštevani.
liziranim delovanjem prek izpostav. Ključni problem je po njegovem koordinacija med upravno enoto in izpostavami ministrstev, kot so inšpekcije ali policija. Medsebojne komunikacije ni, vsakdo se zapira za svoje plotove, posledično je preveč nepotrebnega
Belokranjska pramenka osvajala
SEMIČ, 8. junija - Današnjo tretjo belokranjsko razstavo drobnice. ki jo je pripravilo belokranjsko društvo rejcev drobnice v sodelovanju s kmetijsko svetovalno službo iz Črnomlja, si je ogledalo več kot dva tisoč ljudi. Med okoli sedemdesetimi razstavljenimi živalmi je posebno pozornost pritegnila avtohtona belokranjska pasma ovc »belokranjska pramenka«, zanimive pa so bile tudi jezerske, solčavske in druge.
Belokranjci redijo tudi posebno vrsto kozlov brez rogov, pa je bilo škoda, da nista kot protiutež sodelovala na razstavi kozla-orjaka rejca iz Rožnega Dola, ki imata več kot meter dolge rogove.V sklopu razstave drobnice je bila tudi ko-njerejska razstava, aktiv kmečkih žena pa se je predstavi! s svojimi kulinaričnimi dobrotami.	M.D.
Popravek
V soboto, 6. junija 1997, se je v Delu na str. 3, v tedenskem pregledu, ki ga, kakor ponavadi, piše novinar V. Šlamberger, pojavila med izjavami tedna tudi meni pripisana izjava. To ni točno in ni korektno. Meni pripisani stavki so kvečjemu sorazmerno ohlapen in okrnjen novinarski povzetek mojih daljših izvajanj in odgovorov na vprašanja, ki so mi jih zastavljali poslušalci na tribuni SDS v torek, 3. junija, nikakor pa to ni dobeseden navedek in mi ga tudi nihče ni dal v avtorizacijo. Zato bi navedeni stavki nikakor ne smeli biti dani v narekovaj in predstavljeni kot dobesedno navedena izjava.
prof. dr. Anton Stres, Ljubljana
BEG IZ MESTA - Le redki Novogoričani se v nedeljskih dopoldanskih urah sprehajajo po svojem mestu.
uradnega dopisovanja, celo medsebojnega zaračunavanja storitev, čeprav bi morale biti aktivnosti skupne. Pred reformo denimo ni bilo nobenih težav strniti sil uprave kot izvajalca zakonodaje, inšpekcij in policije za preganjanje ilegalnih točilnic. Danes take akcije zaradi nedorečenosti zakonodaje sploh ni mogoče izvesti.
Dr. Gorazd Trpin, ki je v teh dneh prevzel funkcijo državnega sekretarja za državno upravo v notranjem ministrstvu, mu je pritrdil. Za zdaj je dobro normativno urejeno samo izvajanje zakonov v upravnih enotah, vse drugo, denimo sodelovanje z ministrstvi, ki nekatere državne pristojnosti
izvajajo neposredno, kot z lokalnimi skupnostmi, pa je nedorečeno ali urejeno samo na pol.
Dosedanja praksa pa je, kot so zatrjevali v referatih, vendar prinesla pozitivno izkušnjo v upravnih enotah, ki jim je kot državnemu organu določeno prvostopenjsko odločanje v upravnih postopkih. Dragica Korade Purg, direktorica upravnih enot v notranjem ministrstvu, je kot prednost poudarila dejstvo, da upravni postopki zdaj tečejo v vseh upravnih enotah enako in da se tako uresničuje ustavno načelo enakopravnosti občana v postopku. Še več, je dejal Milan Rman. načelnik upravne enote Trebnje, delo upravne enote je lažje, ker ni več vmešavanja politike v upravno delo, ki pred reformo, ko so upravne postopke izvajale občine, ni bila izključena.
JANATAŠKAR
NI RAZLOGA ZA PONOS - Neprijazna gneča na tržnici, kije v sramoto središču Goriške. (Foto: Leo Caharija/FPA )
BORIS ŠULIGOJ
Sezonska prijaznost
Hrvaški predsednik Franjo Tudman si kdaj pa kdaj še zmeraj privošči kakšno za lase privlečeno in trdo na račun Slovenije, čeprav na trenutke prepričljivo kaže, da so odnosi med Slovenijo in Hrvaško skoraj zgledni. Še posebno je to očitno pred turistično sezono, ko se Hrvaška že po tradiciji drugače obnaša do svoje zahodne sosede.
Ste se že vprašali, zakaj zadnji dve leti na morju ali kjerkoli na meji med obema državama ni več incidentov? Se je tistim, ki so jih povzročali, posvetilo, da se ne splačajo več? Ali pa so incidenti samo spremenili videz in formo po pregovoru, da volk dlako menja, nra vi pa nikoli? Nobenega dvoma skoraj ni, da je jezik obeh diplomacij v zadnjem času prijaznejši in - če drugega ne - bolj diplomatski. Vrhunec v seriji otoplitvenih dogodkov je bil prav gotovo pred dobrim mesecem podpisani sporazum o obmejnem sodelovanju med Slovenijo in Hrvaško, ki naj bi prinesel skoraj revolucionarne spremembe v odnosih med državama. Z njim naj bi pridobili kmetje, lovci, ribiči, turisti in turistična podjetja, meja naj bi bila kar najmanj moteča ... skratka, zgodilo naj bi se tisto, kar se med sodobnimi evropskimi državami prej ali slej mora zgoditi.
Toda v primeru hrvaško-slovenskega obmejnega sodelovanja obstojata vsaj dva »toda«. Prvi »toda« je skrit v očitku, da skuša južna soseda s tem sporazumom skozi zadnja vrata vzpostavljati svojo staro zamisel o nekakšnem kondominiju na širšem območju Piranskega zaliva, s katerim naj bi (na videz) največpridobila Slovenija, zaradi česar bi Hrvaška lažje vztrajala pri svojih teorijah o meji na morju in tem, da Sloveniji nikakor ni potreben neposreden dostop do mednarodnih vod. Drugi »toda« pa je v tem, da bo najbrže minilo še precej časa, preden bo ta sporazum začel veljati, in je zato razglašanje podpisa sporazuma bolj dogodek za medije, za ljudstvo in dokazovanje izpolnjevanja določenih mednarodnih političnih obveznosti. Javnost namreč še zmeraj »dobro prijemlje« na podpise sporazumov. Vendar bo tudi ta začel veljati šele po izmenjavi informacij, da sta ga državi ratificirali. V njem je ob vsem še toliko drobnih nejasnosti, da bo najbrže treba sprejemati dodatna navodila, kako uresničevati posamezna določila.
Sporazum o obmejnem sodelovanju je seveda le eden od mnogih, ki čakajo »v vicah«. Cela vrsta sklenjenih sporazumov s Hrvaško sploh ni stopila v veljavo ali pa so jih odpovedali: sporazum o plačilnem prometu s Hrvaško, sporazum o gospodarskem sodelovanju, protokol o sodelovanju na področju šolstva, izjava o oblikovanju območja svobodne trgovine, ali pa sporazum o morskem ribištvu, ki so ga podpisovali dvakrat, slovenski ribiči pa po njem niso ulovili niti ene ribe...
Človek se torej sme resno vprašati, čemu državi podpisujeta toliko lepo zvenečih sporazumov, ki v praksi ne veljajo, po drugi strani pa se po nobeni viži ne moreta dogovoriti glede Cimosa, na primer. Nihče na hrvaški strani ne oporeka utemeljenosti uspešno zastavljene sanacije koprskega (in istrskega) podjetja. Ne oporeka predvsem zato, ker sanacija zgolj s slovensko podporo omogoča, da normalno posluje tudi hrvaški del Cimosa. A dolgo ne more biti tako, ker je treba za dolgoročno urejanje razmer jasno povedati, kdo bo lastnik in kolikšen bo njegov lastniški delež. Hrvaški strani pa je po dosedanjem brezuspešnem prizadevanju vodilnih iz podjetja sodeč prav malo mar za usodo istrskega Cimosa. Oni bi radi uredili cel paket gospodarskih vprašanj s Slovenijo. In če bo to trajalo deset let in bosta v tem času livarna v Roču in tovarna v Buzetu propadli, je Zagrebu vseeno. Kakor mu je vseeno, da Kompas pripelje na Hrvaško več kot sto tisoč gostov in mu potem komaj (po precejšnjih mukah Kompasovih delavcev in izgubljeni predsezoni) dovoli, da vendarle sme četrtino svojih gostov voziti s katamaranom do Benetk.
V hrvaški Istri tudi to predsezono ni toliko turistov, kot so jih pričakovali, zato so predstavniki hrvaškega turizma in istrske županije že prišli v Portorož s sporočilom, da bi se radi povezovali, da bi radi prijateljsko sodelovali in da razmišljajo drugače kot v Zagrebu. Prijazni so bili in bodo, kot vsako pomlad, tudi na predstavitvi v Ljubljani. Jeseni pa bodo v glavnem spet pozabili na to. da bi prijaznost že zdavnaj, veliko prej kot podpisi nikoli uresničenih sporazumov in veliko prej kot incidenti, uredila vrsto vprašanj.
Papirne vrečke izvažajo tudi na zahod
KRŠKO, 8. junija - Pred tremi desetletji je bilo v Krškem ustanovljeno podjetje Papirkonfek-cija, ki se je v okviru sistema Videm preimenovalo v Papiroti, družbo pa je iz stečajne mase Vidma leta 1995 kupil celjski Aero. Odtlej z vlaganji vse bolj posodabljajo proizvodnjo, te dni pa so sklenili 1,3 milijona mark vredno naložbo v stroj za izdelovanje nosilnih vrečk z inline štiri-barvnim tiskom.
Dodatna proizvodnja bo 20.000.000 kosov letno, nove nosilne vrečke pa bodo skoraj v celoti namenjene za izvoz. Družba Aero Papiroti Krško sicer proizvaja papirne vrečke z ravnim in križnim dnom, papirne ovojnine in tiskovine ter kartonske cevi. Krško podjetje že zdaj ustvari dobro tretjino prihodka s prodajo na tujih trgih, predvsem v države Evropske unije. Seveda pričakujejo, da se bo poraba papirnih vrečk povečala tudi v Sloveniji. K temu naj bi prispevali zlasti spremenjeni davčni predpisi s spodbujanjem embalaže, izdelane iz materialov, ki jih je moč reciklirati ter so prijaznejši okolju.
V. P.
Direktor Dela, d. d.
TIT DOBERŠEK
Uprava:
JURE APIH IVO OMAN EMIL ŠUŠTAR
Odgovorni urednik Dela MITJA MERŠOL
Uredništvo:
MIŠO RENKO (centralna redakcija), MARKO PEČAUER (notranja politika), TONJA SLOKAR (gospodarstvo). RADOVAN KOZ-MOS (zunanja politika), PETER KOLŠEK (kultura). JANEZ ZADNIKAR (Književni listi), DARJA VERBIČ (slovensko dopisništvo, turizem), ŽELJKO ŠEPETAVO (ljubljansko dopisništvo), MIRAN KOREN (šport), UROŠ ŠOŠTARIČ (kronika), JOŽICA GRGIČ (publicistika), BORIS JEŽ (komentarji), JANKO LORENCI (Sobotna priloga), DARIJAN KOŠIR (aktualne teme), GREGOR PUCELJ (znanost), JOCO ŽNIDARŠIČ (fotografija), BOJAN ŠTEFANČIČ (dokumentacija). BOGI PRETNAR (Vikend magazin, šolstvo), HELENA KOS (Delo in dom), MATIJA DERMASTIA (Izložbeno okno), JANEZ KOVAČIČ (avtomobilizem). ALEŠ STERGAR (finance, Poslovno Delo), KAROLINA VR1AČNIK (Delova borza dela), ALENKA BRAJNIK (Pisma bralcev).
■e
v-
ŠTIRI LETA SOCIALNE ZBORNICE SLOVENIJE
Tenkočutnost v odzivanju na družbene spremembe
Skupščina socialne zbornice ocenila prehojeno pot kot uspešno - Država še vedno nima pregleda nad vsemi, ki se pri nas ukvarjajo s socialnovarstvenimi storitvami
uporabnikov morajo pooblastila, ki jih ima zbornica, veljati enako za vse izvajalce socialnovarstvenega programa v javnih socialnovarstvenih zavodih, pa tudi v nevladnih organizacijah in pri zasebnikih, ne glede na strokovni profil. Gre za usposabljanje, izobraževanje, supervizijo, pripravništvo in tudi za ugovore zoper opravljene socialnovarstvene storitve vseh izvajalcev.
Nadzor, ki ga uveljavlja zbornica v svojem programu oziroma usmeritvah dela v prihodnjem ob-
LJUBLJANA, 8. junija Po skoraj štirih letih delovanja Socialne zbornice Slovenije se je na zadnji skupščini pred jesensko, ki bo tudi volilna, izkazalo, daje pot, prehojena od ustanovitve do danes, izredno uspešna. Programske usmeritve, o katerih je razpravljalo članstvo, so trdne, članstvo in vodstvo zbornice je jasno začrtalo tudi novo vlogo, ki naj bi jo zbornica odigrala v družbi in, kar je morda najpomembnejše, državni organi vsaj zadnjem letu že upoštevajo njeno vlogo, morda celo zaradi spoznanja, da stroka vendarle lahko najhitreje najde dobre odločitve (za uporabnike in za državno blagajno) tudi v socialnem varstvu.
Štiriletno obdobje je dolga doba za razvoj nove organizacijske oblike, ki je bila zastavljena nekoliko drugače, kot jo je videti zdaj. pred jesensko zamenj avo vodstva. Vendar razvoj in uveljavljanje zbornice ne bi bil mogoča. če znotraj nje ne bi bilo stalnega dialoga različnih mnenj in pogledov, ki so z veliko občutljivostjo zaznavali spremembe v družbi in se znali nanje tudi odzvat: Članstvo zbornice, prej opredeljeno z zakonom kot obvezno za strokovne delavce, je na notranjo pobudo nekaterih članov postalo neobvezno, vendar kaže na notranji dialog tudi dejstvo, da je do spremembe prišlo šele ko je ustavno sodišče izdalo odločbo za tako spremembo. Vsekakor se v ozadju sedanjega poudarjanja enakopravnosti vseh (sedanjih in bodočih) članov in sektorjev zbornice skrivajo še stare tendence in seveda tudi pasti, ki jih bo morala zbornica premagati v naslednjem obdobju. Strokovno usposobljenim članom se bodo prej ali slej pridružili tudi številni »laiki«, ki opravljajo dela v socialnem varstvu, med njimi tudi zasebniki, ki brez strokovne podkovanosti, a z veliko volje in srca delujejo na tem področju. Med nalogami, ki si jih Socialna zbornica zastavlja za novo obdobje, je zaradi tega razumljiva tudi skrb za šolanje in strokovno usposobljenost izvajalcev.
Neobvezno članstvo in dejstvo, da država še vedno nima pregleda nad vsemi, ki se pri nas ukvarjajo s socialnovarstvenimi storitvami, nad številnimi zasebniki in institucijami. ki se zaradi potreb prebivalstva množijo tudi na dobrodelni ravni, pomeni za zbornico veliko nalogo. V prihodnjem obdobju bo na podlagi pooblastila prav zbornica tista, ki bo podeljevala licenco za nadzor oziroma supervizijo tistih, ki so pridobili pravico do opravljanja socialnovarstvenih storitev brez njenega mnenja. Po novem pa naj takega pooblastila ne bi bilo mogoče pridobiti brez mnenja zbornice. Kot so poudarili na skupščini, so mnenja o strokovni usposobljenosti posameznikov za opravljanje socialnovarstvenih storitev dokončna in pomenijo licenco za delo.
V	interesu razvoja področja, kakovosti storitev in seveda pravic
Veslaški praznik na Dravi
MARIBOR. 8. junija - Zagrebški osmerec je zmagal v tekmi treh univerz. Blejci pa so postali skupni zmagovalci regate mest na Veslaškem prazniku na Dravi, ki ga je že 6. pripravila tukajšnja univerza, sodelovali pa so še RC RTV Maribor. Veslaški klub Dravske elektrarne Branik in Mestna občina Maribor; pokrovitelj tekmovanja pa je bil predsednik države Milan Kučan.
Za pokal revije Mariborčan in nagrado Univerze v Mariboru so se pomerili osmerci ljubljanske zagrebške in mariborske univerze; najuspešnejši so bili zagrebški veslači.
Če povemo, da so imeli Blejci v svoji sestavi tudi Iztoka Čopa, potem njihov uspeh v skupnem seštevku v regati mest (Ljubljana.
Bled. Izola. Koper. Hrvaška in Maribor) še toliko manj preseneča; s prvim mestom so si prislužili pokalno vazo.
V	dvoboju univerzitetnih če-
tvercev so zmagali Ljubljančani in s stem dobili pokal RC RTV Maribor. Kot najboljši veslači v ran-cah pa so se izkazali člani študentske vlade v Mariboru. Tekmovalna proga pa za vse skupaj ni bila ravno naporna, bila je dolga 1 kilometer in je tekla od Studenškega mostu, do središča mesta; seveda pa je veslačem močno pomagal tudi tok Drave.	M. S.
Končal se je sejem » Vino 97«
LJUBLJANA, 8. junija - Na ljubljanskem Gospodarskem razstavišču se je v soboto končal letošnji mednarodni vinogradni-ško-vinarski sejem »Vino 97«, na katerem se je v petih dneh na 5000 kvadratnih metrih razstavnih površin predstavljalo obiskovalcem 162 razstavljalcev iz 12 držav. Tokratno, sicer že 43. po vrsti najpomembnejšo sejemsko prireditev za slovenske vinogradnike in vinarje, si je ogledalo manj kot 20.000 obiskovalcev.
Po prvih ocenah so bili letos razstavljalci in obiskovalci bolj zadovoljni z razmerami, v katerih je potekal sejem (ustreznejše temperature v razstavnih prostorih, k čemur je svoje prispevalo tudi hladnejše vreme). Postavitev stojnic je bila boljša kot kdajkoli doslej. kulturna raven obiskovalcev, ki jih je bilo manj. kot so si razstavljalci želeli, pa zelo dobra. Sicer pa bodo njihove odločitve v zvezi z ljubljanskim sejmom, ki se je tudi po zaslugi različnih želja domačih pridelovalcev vina znašel v krizi iskanja lastne identitete, slonele na rezultatih tokratnega sejma, za katere pa je za zdaj še prezgodaj govoriti.
M. Š.
dobju, naj bi bil enakovreden na primer tistemu, ki ga ima nad delom in usposobljenostjo svojih članov zdravniška zbornica. Razveseljiva pri vsem tem je misel na uporabnika in njegovo zaščito, ki jo je čutiti v ozadju smernic Socialne zbornice. Še bolj razveseljiva je načrtovana odprtost, ki na podlagi pluralizacije izvajalcev socialnovarstvenega programa pod svojim okriljem ne pozablja na razvoj, ki ni nujno zrasel le v raziskavah specializiranih strokovnjakov. ampak ga rojevajo potrebe ljudi oziroma družbe v spremenjenih razmerah. Zato program predvideva podporo inovacijam, novim pristopom in oblikam v izvajanju socialnih pravic in za doseganje socialnih ciljev. Posebno nalogo pa si zbornica zastavlja pri promociji in razvoju prostovoljnega socialnega dela kot enakovredne sestavine socialnovarstvene dejavnosti.
LADA ZEI
V hotelih na Obali že zdaj rekordi
KOPER, 8. junija - Lepe napovedi za obilno poletno turistično sezono se nadaljujejo. Malo na račun različnih srečanj in kongresov, malo pa tudi na račun novih gostov, ki prihajajo v naše kraje. V turistič-no-informativni pisarni portoroškega Turističnega društva so nam danes povedali, da so samo v hotelih včeraj imeli 4002 gosta (koliko je bilo spremstva predsednikov, ni moč ugotoviti) ali 82 odstotkov več kot ob enakem času lani. Razveseljivo. Malce manj razveseljivo po je to, da plaže, ki so bile ob tem času ponavadi že kar polne, še vedno niso tako obiskane, kot bi se za junij spodobilo. Morje z 18 do 19 stopinjami še vedno ni preveč vabljivo, čeprav je nekam soparno, v zadnjih dneh tudi vroče ozračje na plaže pregnalo kar nekaj ljudi. (Besedilo in foto: Dušan Grča)
Zasebna zidava narašča
Stanovanja, ki jih na novo dokončajo gradbena podjetja, so po številu le senca nekdanje slave, zidava v zasebni režiji pa ji je po podatkih upravnih enot že blizu
LJUBLJANA, 8. junija - Stanovanja, ki jih na ndvo dokončajo gradbena podjetja, so po številu le senca nekdanje slave, medtem ko se zidava v režiji zasebnih lastnikov počasi približuje vnemi, ki smo jo poznali pred desetletjem. Ta zasebna zidava je tudi razporejena po vseh upravnih enotah in ne le v peščici najpremožnejših.
LJUBLJANA, 8. junija - Stanovanja, ki jih na novo dokončajo gradbena podjetja, so po številu le senca nekdanje slave, medtem ko se zidava v režiji zasebnih lastnikov počasi približuje vnemi, ki smo jo poznali pred desetletjem. Ta zasebna zidava je tudi razporejena p'o vseh upravnih enotah in ne le v peščici najpremožnejših.
Zidava v lastni režiji občanov je dala lani v Slovenji 5721 novih stanovanj, kar je po podatkih slovenskega statističnega urada za devet odstotkov več kot leta 1995. Če izvzamemo leto 1993, ko se je prirastek stanovanj v zasebnih hišah poudarjeno povečal zaradi ureditve zaostalih knjiženj, lahko rečemo, da je lanska sezidava največja po letu 1989. Za primerjavo povejmo, da so pred desetletjem, leta 1987, v zasebni režiji dokončali 6249 novih stanovanj. Povprečni letni prirastek
tovrstnih hovih stanovanj za 80. leta pa je bil 6545 stanovanj.
Sicer pa je urad oziroma bolje občine, ki so mu to sporočile, naštel, da so gradbena dela zasebnikov lani potekala na skupaj 24.840 stavbah, kar je za odstotek manj, kot so jih bili našteli leta 1995. Od tega je bilo 17.058 stavb namenjenih samo za stanovanja, samo za kmetijstvo so postavljali 1682 stavb, za počitniške hiše 1571, hkrati za stanovanje in za poslovne prostore 1513, samo za obrt 1231. za garaže 440. samo za trgovino 431. samo za gostinstvo 358, samo za industrijo 42, za druge namene pa 514 stavb.
Pregled po upravnih enotah pokaže, da so lani v enoti Ljubljana občani v zasebni režiji dokončali 327 novih stanovanj, v enoti Slovenska Bistrica so dokončali 301, Grosuplje 286. Nova Gorica 269, Novo mesto 261, Šmarje pri Jelšah 244, Celje 238, Kranj 214, Žalec 199, Ptuj 180,
Karanta: kartica na papirju
Večina trgovcev je (še) ne sprejema - Bankirji sojo dali v promet, ne da bi se prej sporazumeli s trgovci - Ti zdaj od njih zahtevajo, naj znižajo provizijo
LJUBLJANA, 8. junija - Imetniki kartic Nove Ljubljanske banke, ki v teh dneh dobivajo nove plačilne kartice karanta, so nezadovoljni, saj večina trgovin nove kartice (še) ne sprejema. Trgovci pojasnjujejo, da z izdajateljem oziroma njegovim odborom še niso podpisali pogodbe oziroma aneksa k stari pogodbi, ki je veljala za kartico NLB. Skupina bank - prva prednost karante naj bi bilo poenotenje sistema slovenskih bančnih kartic - se je na novi projekt trženjsko sicer dobro pripravila, vendar je spregledala nekaj zelo bistvenega: z večino trgovcev še ni dosegla sporazuma. Pogodba je pač stvar obeh pogodbenih partnerjev.
O prednostih poenotenja bančnih plačilnih kartic ne gre izgubljati besed. V kartični sistem naj bi se vključile vse zainteresirane banke v Sloveniji, s tem pa se bo število prodajnih mest za isto kartico izjemno povečalo. Izdajatelj je imetnikom NLB kartice ponudil možnost, da svoj stari plastični denar zamenjajo za ka-ranto, pogoji zanje ostajajo enaki. Za stranko je torej to ugodna izbira, seveda če bo karanto lahko unovčevala na vsaj enakem če že ne večjem številu prodajnih mest. Tu pa prihaja do težav.
Odbor izdajateljev ponuja trgovcem v podpis zgolj anekse k prejšnjim pogodbam, pri čemer naj se vsebina za zdaj ne bi spreminjala. Zlasti veliki trgovci, ki precejšen del svojega blaga prodajo na kartice, pa že doslej niso bili zadovoljni s provizijo, ki so jo
plačevali izdajatelju, češ da je bila previsoka. Natančnih podatkov o njej ni, saj so banke sklepale s trgovci različne pogodbe, višino provizije pa so vezale na obseg prodaje oziroma velikost trgovca. V povprečju naj bi bile provizije od 3- do 5-odstotne, kar znaša kar okoli 15 do 20 odstotkov trgovske marže. Zato so ob uvajanju karante zahtevali nova pogajanja in znižanje provizije na raven, primerljivo s svetom (v ZDA so npr. provizije okoli 2-odstotne).
Trgovci načelno podpirajo potezo skupine izdajateljic, saj tudi sami vidijo v tem veliko racionalizacijo. V prid jim je tudi poenotenje procesiranja, vzdrževanja elektronskih blagajn (sistema POS), postopka avtorizacije, nenazadnje pa se bo število imetnikov kartic tudi močno povečalo: od prejšnjih približno 70.000
imetnikov LB naj bi po pričakovanju bančnikov prišli na okoli 150.000 imetnikov karante. Ekonomija obsega pač prinaša znižanje stroškov. In tega naj bi bili deležni tudi trgovci.
V svojem odgovoru odbor izdajateljev karante ponuja trgov-
• Ko takole - kot kupci - opazujemo nastalo zmedo, smo lahko upravičeno jezni. Prav nič nas ne zanima obračunavanje med bankirji, ki so očitno s svojo močjo in pritiskom poskušali postaviti trgovce pred dejstvo, in trgovci, ki jih skrbi rentabilnost poslovanja. To so zadeve, ki bi jih morala partnerja (ali partnerji) doreči že prej, preden so v obtok poslali prvo karanto. Nič ne koristi, če denar negibno zastane »pod palcem«.
cem, naj najprej podpišejo anekse, potem pa se bodo pogajali o morebitnih spremembah pogodb. Trgovci tega ne sprejemajo, saj želijo najprej dobiti na mizo številke in preračunati, ali se jim zadeva še splača. Predstavniki obeh strani so vendarle pokazali pripravljenost za dogovor, saj se bodo vnovič sestali prihodnji teden.
BOŽENA KRIŽNIK
Prekmurci se o trasi avtoceste
Potem ko je bilo že odločeno, da naj bi bila stična točka med našim in madžarskim avtocestnim omrežjem pri Pincah, se jim zdaj zdi, da to morda ni najboljša rešitev - Dobre in slabe strani za 15 kilometrov krajše trase
MURSKA SOBOTA, 8. junija - Ker je praktično že odločeno, da bo zaradi načrtovanih cestnih povezav na prometni osi Kijev-Barcelona stična točka med slovenskim in madžarskim avtocestnim omrežjem pri mejnem prehodu Pince - Tornvszentmiklos in ne v bližini Gente-rovcev, kar je bila naša enostranska odločitev, bi bilo smotrno ugotoviti, ali naj se pomurski del avtoceste med Cogetinci in Radmožanci zgradi prav do Radmožancev, ali pa naj pri Turnišču zavije južno p^oti Lendavi do bližine vasi Lakoš. V tem primeru bi traso bodoče avtoceste skrajšali skoraj za petnajst kilometrov, njeno gradnjo pa pocenili.
Takemu razmišljanju članov odbora za infrastrukturo pri območni gospodarski zbornici je Vlado Breščak iz družbe za avtoceste (DARS) dodal, da je po strokovni plati upravičeno in seveda racionalno, vendar da morajo Prekmurci tudi uradno predlagati morebitno spremembo dela odseka trase bodoče avtoceste med Cogetinci in Radmožanci. Dodal je še. da bi spremenjeni del trase avtoceste potekal po manj kakovostni zemlji kot načrtovani, zato pa bi se zelo približal varovanim naravovarstvenim območjem. Dodal je še. da obstaja realna možnost, da bo uredba o lokacijskem načrtu za avtocesto med Cogetinci in Radmožanci sprejeta prihodnjo pomlad, gradnja avtoceste pa naj bi
se začela jeseni prihodnje leto. Napoved cestnega ministra Antona Bergauerja, da bomo lahko gradnjo odseka avtoceste med Cogetinci in Radmožanci začeli že spomladi prihodnje leto, je preoptimistična in je najverjetneje posledica njegove preslabe informiranosti o trajanju vseh postopkov.
Za avtocestni odsek med Mariborom in Lenartom še ni odločeno, ali bo zgrajen po enkrat dražji severni varianti ali po južni trasi po dolini Ščavnice. Ministrstvo za okolje in prostor je lenarški občini že predlagalo, naj se odloči za t. i. južno različico. Proti koncu gre tudi usklajevanje trase za odsek avtoceste Cogetinci-Vu-čja vas v občini Sveti Jurij. V ta
namen je bila izdelana študija, v prizadeti občini pa bi imajo še dva tedna časa za sprejem dokončne odločitve. Tudi na odseku trase med Vučjo vasjo in Radmožanci je še nekaj nekaj nerešenih vprašanj (prečkanje
valo na zamudo pri izdelavi dokumentacije za avtocesto.
Tudi letošnji začetek gradnje lendavske obvoznice ni več vprašljiv, saj je bil potrjen tudi pri ponovnem usklajevanju letošnjega Darsovega investicij-
• Ljubo Žerak iz projektivnega podjetja Slovenskih železnic je povedal, da bi naj bila izvajalska pogodba o gradnji mednarodne železniške proge od Puconcev do madžarske meje podpisana konec tega leta, gradnja pa naj bi bila končana 1999. leta. Pojasnil je še način rekonstrukcije proge od Ormoža do Puconcev, predvidene možnosti križanja železniške proge in avtoceste v bližini Beltincev, in da naj bi imel drugi tir železnice funkcijo obvozne proge mimo Murske Sobote. Načrtovana proga med Lendavo in Bratonci bo Lendavo neposredno povezala s slovenskim železniškim omrežjem. Ideja je, da bi bila proga speljana med magistralko in regionalko med Mursko Soboto in Lendavo in naj bi rabila za tovorni in potniški promet. Železničarji neodvisno od gradnje te proge razmišljajo tudi o neposredni železniški povezavi Lendave za potrebe tovornega prometa z železniškim omrežjem v državi. Lendava je zdaj s slovenskim železniškim križem povezana posredno prek Hrvaške, zaradi česar ima lendavsko gospodarstvo (zaradi mednarodnih tarif) kljub 40-odstotnem hrvaškem popustu izredno velike stroške — do 300 milijonov tolaijev letno.
Mure, dela trase na letališču v Rakičanu in priključki na avtocesto v KS Bakovci in Krog, soboška priključna cesta na avtocesto in obvoznica), katerih sprotno reševanje pa po Brešč-kovem prepričanju ne bo vpli-
skega načrta, ki ga morata potrditi še vlada in parlament. Za gradnjo obvoznice, za katero je že sprejet lokacijski načrt, je letos namenjenih 640 milijonov tolarjev.
IVAN GERENČER
Maribor 176, Koper 172, Domžale 163, Ormož 136 Škofja Loka 134, Ljutomer 133, Črnomelj 112, Gornja Radgona 107,Tolmin 106, Krško 105, Trebnje 104, Lenart 102, Murska Sobota 99, Radlje ob Dravi 91, Ravne na Koroškem 89, Sežana 86, Pesnica 83, Slovenske
• Največ dokončanih stanovanj so zasebniki lani dogradili v stavbah, ki so namenjene zgolj za stanovanje, namreč 84 odstotkov, v počitniških hišah in v stavbah s stanovanji in s poslovnimi prostori pa stoji 16 odstotkov od teh lani dokončanih stanovanj.
Konjice 79, Velenje 78, Vrhnika 72, Metlika 67, Mozirje 62. Radovljica 62, Slovenj Gradec 60, Ilirska Bistrica 59, Postojna 58, Brežice 54, Jesenice 51, Ajdovščina 45, Litija 41, Logatec 41, Idrija 39, Ribnica 36, Izola 35, Lendava 33, Tržič 33, Ruše 33,Zagorje ob Savi 30, Kamnik 24, Kočevje 21, Laško 19, Dravograd 14, Cerknica 13, Šentjur pri Celju 11, Hrastnik 11, Sevnica 10, Trbovlje 7, v enoti Piran pa so lani zasebno dokončali 6 novih stanovanj.
ILJA POPIT
Trimesečni rok, preden bodo zaprli cesto
GORICA PRI SLIVNICI, 8. junija — Člani in privrženci LDS, ki so se včeraj zbrali v Gorici pri Slivnici, brezpogojno zahtevajo gradnjo in popravilo odsekov državne ceste na relaciji Šentjur, Črnolica, Gorica pri Slivnici, Pre-vorje in Lesično. Zahtevo je že podpisalo 33 Šentjurčanov, zbiranje podpisov pa bodo nadaljevali najprej v KS Slivnica in Prevorje. Pridružili naj bi se jim tudi krajani Črnolice in Nove vasi ter drugih južnih šentjurskih krajev, podporo pa pričakujejo tudi od sosednjih občin, ki gravitirajo na to cesto, in od krajanov Hru-šovca.
Zahtevo bodo poslali ministrstvu za promet in zveze in državnemu zboru, zahtevajo pa takojšnjo uvrstitev gradnje cestnega nadvoza prek železnice v Šentjurju proti Črnolici in začetek njegove gradnje, takojšnje popravilo povsem uničenega odseka ceste Črnolica-Gorica pri Slivnici in takojšnje dokončanje gradnje odseka ceste Prevorje-Le-sično. Če v treh mesecih njihove zahteve ne bodo naletele na ustrezen odziv, bodo cesto zaprli.
V. E.
Negotovost je slab gospodar vinogradov
Prenovo bistriškega vinogradništva ovirajo tudi enoletni najemi nasadov propadlega kombinata
SLOVENSKA BISTRICA, 8. junija - »Če ne bi obnove vinogradov ovirali denacionalizacijski postopki in enoletni najem vinogradov propadlega kombinata Ritoznojčan, bi se Bistričani letos zagotovo še bolj smelo lotili prenove. Kljub temu pa so letos z mlado trto nasadili že 16 hektarov, za dobre tri pa je že pripravljeno zemljišče«, nam je povedal Edvard Jug, za vinogradništvo pristojen član bistriške kmetijske svetovalne službe.
Zaradi povečanega obsega prenove se je tehtnica prevesila v korist nasadov na novih površinah. Doslej je bilo razmerje šest proti štiri v korist obnov sedanjih vinogradov, zdaj pa se je razmerje obrnilo in pri 20 hektarih enoletnih vihogradov gre za 12 hektarov vinogradov na novih površinah, preostalih osem pa je starih, prenovljenih. V občini Slovenska Bistrica je 689 hektarov vinogradov, imajo pa še vsaj 300 hektarov tako imenovanih idealnih vinogradniških leg.
Nekaj manj zadovoljni kot s prenovo v zadnjem času pa so poznavalci bistriškega vinogradništva s pridelavo grozdja na skoraj 200 hektarih vinogradov Ritoznojčana v stečaju, ki traja že nerazumljivo dolgo - tri leta. Najemniki imajo v rokah le enoletne najemne pogodbe, ki jih s skladom kmetijskih zemljišč si-
cer vsako leto brez posebnih zapletom podaljšujejo, ovirajo pa jih pri dolgoročnem načrtovanju izrabe vinograda. Tako mnogi najemniki vinograde prekomerno obremenjujejo, premalo gnojijo in opravljajo v njih res le najnujnejša dela. In ker gre v mnogih primerih za starejše vinograde, ki bi zahtevali skrbnejšo nego, se bo zagotovo primerilo, da bodo izrabljeni prej, kot bi bili sicer. Izguba nekaj letin pa zagotovo pomeni kar precej škode.
V. S.
Na Internetu
http://wuiw. delo. si

Srednjeevropska interesna skupina
GORAZD BOHTE
daj že tradicionalna vsakoletna sre-
*	Čanja srednjeevropskih predsednikov
krepijo identiteto srednjeevropske re-J gije, ki se ji doslej nekako ni uspelo zares oblikovati. Zelo se pozna, da je bila regija pol stoletja razdeljena na dva nasprotujoča si in sovražna politična, vojaška in gospodarska bloka. Zdaj je treba stara nasprotja in nezaupanja zgladiti in ustvariti primerne razmere za tvorno sodelovanje. V času globalizacije sveta, ki označuje konec evrocentrizma in nastajanje več centrov moči, med katerimi Evropa niti ne bo med najpomembnejšimi, Srednji Evropi kaj drugega tudi ne preostane. Združena Evropa se bo morala naučiti delovati kot celota, hkrati pa se bo zaradi njene pestrosti in raznolikosti znotraj nje oblikovalo nekaj interesnih skupin in skupin za pritisk. Južnoevropske, sredozemske države, poljudno imenovane Club Med, se tako že znajo potegniti za svoje interese, podobno pa velja tudi za severnjake.
Specifična teža Evrope v novi ureditvi sveta bo odvisna predvsem od tega. koliko bo enotna. Podobno bo tudi s pomenom Srednje Evrope na stari celini. Le Nemčija je velika sila sama po sebi. Druge srednjeevropske države, celo Italija in Poljska, pa vsaka zase ne pomenijo prav dosti. Evropa prihodnosti bo brez dvoma pripadla Evropski uniji. Zaradi popolnoma različnih zgodovinskih izhodišč verjetno nikoli ne bo postala Združene države Evrope po ameriškem vzorcu, vendar pa se bo bistveno bolj približala federalizmu, kot pa so evropski državniki danes to pripravljeni priznati. Skupna valuta bo delovala tako povezovalno, da bosta kmalu po njeni vpeljavi zaživela tudi drugi in tretji steber maastrichtske pogodbe (skupna zunanja in varnostna politika in sodelovanje na področju pravosodnih in notranjih zadev). Evropa bo končno začela delovati enotno, vendar pa bo odločanje znotraj nje zapleteno.
Vsaj v bližnji prihodnosti verjetno ne bo prave evropske vlade oziroma evropskega predsednika, pa tudi evropski parlament še dolgo ne bo dobil zakonodajne funkcije. Odločitve se bodo zato sprejemale s soglasjem ali s kvalificirano večino. najpomembnejša pa bodo pogajanja in usklajevanja, tudi vezana trgovina oziroma klasičen daj-dam. Koalicije se bodo sklepale na dva načina: ad hoc, za posamezne projekte, in pa trajno oziroma vsaj dolgoročno. Pri slednjem pa bo imel veliko vlogo geografski dejavnik. Države Srednje Evrope so si blizu civilizacijsko, kulturno in gospodarsko. V Evropi prihodnosti druga drugi pomenijo nara vnega za veznika.
Srečanja srednjeevropskih predsednikov so pomembna predvsem zaradi temeljev, ki jih danes polagamo prihodnosti. Med osmimi državami je danes
še vedno precej nezaupanja in sumničenj. Nemčija in Italija tekmujeta za vpliv na območju srednje in južne Evrope. Nemčija z nezaupanjem gleda na italijanska prizadevanja, da se že na začetku vključi v denarno unijo. Italija in Slovenija sta bili za časa Berlusconijeve vlade v sporu zaradi vprašanja optantov. Danes so odnosi bistveno boljši, a da prav vse še ni čisto tako, kot bi moralo biti, kaže dejstvo, da Italija Sloveniji še vedno ni sporočila številke računa, na katerega bi lahko nakazovala denar, ki ga dolguje po osimski pogodbi.
Nemčija in Češka sta šele pred kratkim podpisali memorandum o spravi, s katerim so uredili obreme-njajoča vprašanja preteklosti. Ozemlje Poljske je bilo po drugi svetovni vojni premaknjeno daleč na zahod, tja, kjer je bila prej Nemčija. Odnosi med Slovaško in Madžarsko so bili dolgo napeti, zaradi statusa manjšin in elektrarne Gabčikovo. Nad avstrijsko-slovenskimi odnosi visi senca potencialne zahteve po priznanju staroavstrijske manjšine v Sloveniji, Avstrija pa Sloveniji še vedno ni vrnila arhivov iz časa Avstro-ogrske. Italija in Avstrija sta nekako uredili vprašanje Južne Tirolske, vendar pa do napetosti občasno še prihaja, medtem ko so včasih celo pokale bombe. Tirolci se zelo težko sprijaznijo z dejstvom, da je južni del pokrajine zdaj v Italiji. Da je meja včasih potekala drugače, pričajo tudi takšni relikti preteklosti, kot je ta, da imajo na sodišču v Innsbrucku še vedno zaposlenega prevajalca za italijanski jezik. Pred prvo svetovno vojno namreč ni bilo avstrijske manjšine v Italiji, pač pa je bila italijanska v Avstro-ogrski.
Do težav prihaja včasih tudi v odnosih med Češko in Slovaško, čeprav sta se razšli mirno, »žametno«. Zanju je morda značilen odgovor češkega premiera Vaclava Klausa, pregovorno ciničnega in arogantnega, na vprašanje, ali ga skrbi politični položaj na Slovaškem. Dejal je, da ga prav nič ne skrbi, bi ga pa zelo skrbelo, če bi imeli takšno situacijo na Češkem. Slovaška ima veliko težavne le s sosedi, pač pa tudi sama s sabo, saj si njen »večni« premier Vladimir Mečiar demokracijo predstavlja na nekoliko poseben način. Za Madžarsko so odnosi s sosedi velika preizkušnja, saj jih toliko živi zunaj meja matične države: na Slovaškem, v Zvezni republiki Jugoslaviji in predvsem v Romuniji.
Srednjeevropske države so se še v tem stoletju med seboj vojskovale in premikale meje. Zato so polne starih zamer in nezaupanja. Vendar pa za to v Novi Evropi ne bo prostora, sicer bodo države regije pljuvale v lastno skledo. Srednjeevropski predsedniki so se na dosedanjih srečanjih med seboj spoznali in spoprijateljili. Kličejo se po imenih. S tem so prispevali sicer majhen, simboličen, a vendar pomemben korak k izgradnji srednjeevropske identitete.
Pretresi v sobanah bankirjev
MIHA JENKO
cije. Ce banki
lo venska monetarna oblast je na predlog agencije za sanacijo bank presodila, da sta Nova Ljubljanska banka in in Nova Kreditna banka Maribor po dobrih štirih letih zdravljenja kapitalsko in likvidno-______ st no ozdra vij eni in zreli za izhod iz sanacije. Ce banki presojamo še po nekaterih objektivnih kazalcih, recimo po donosnosti kapitala, je mogoče reči, da je bila sanacija razmeroma uspešna. Vendar ne kaže biti naiven: NLB ima, recimo, resda podobno donosnost kapitala (return on equity) kot ugledna Deutsche Bank, naj večja evropska banka, vendar sta banki poslovali v povsem drugačnih okoljih: prva večinoma v domači topli gredi, druga na neusmiljenem svetovnem prepihu. In zato nas ob formalno končani sanaciji zanima predvsem vprašanje, kako se bosta banki, navajeni državnih opornic in vajeti, znašli v neusmiljeno konkurenčnih in hitro spreminjajočih se razmerah v evropski in svetovni bančni industriji, ki bodo v dveh, treh letih zavele tudi k nam.
To bo odvisno tudi od ljudi, ki ju bodo strateško vodili. Pričakovati je, da bomo že v mesecu dni dobili nova nadzorna sveta in (stari ali novi) upravi prve in tretje največje slovenske banke, ki bosta, navzlic novi delniški organiziranosti, do svoje privatizacije še vedno inštrumenta v državnih rokah - brez ustrezno strogega nadzora, ki ga, taka je žal človeška narava, lahko zagotovi le presečišče med pohlepom in previdnostjo zasebnih delničarjev. Če sodimo po dogajanjih v zakulisju in nekaterih javnih potezah, denimo po tonu nedavnih izjav podpredsednika vlade, se zdi, da je politika le redko - izjema je morda le leto 1972, ki je pometlo z »liberalistično tehnokratskimi« odkloni tudi v takratni Ljubljanski banki — pokazala take želje po intervencijah v banke kot prav v zadnjem času. Tako obstajajo tudi namigi o delitvi bančnih interesnih sfer med koalicijskima strankama, tako da vpliv nad NLB obdrži LDS, nadzor nad NKBM pa bi bil prepuščen ljudski stranki, ki ima v štajerski prestolnici tudi pomembno politično zaledje. Med najresnejšimi kandidati za vodenje mariborske banke naj bi bil po naših informacijah nekdanji kmetijski minister Milan Kneže vič. Krščanski demokrati, ki so se pred volitvami hvalili v tujini, da jim je uspelo za vreti zaključek sanacije bank, tako da se ta ni končala še pred volitvami, po odhodu v opozicijo seveda naglo izgubljajo nekdanji vpliv.
Slovenija nima na pretek vrhunskih bančnih strokovnjakov. Med ljudi z bančnimi izkušnjami, ki bi utegnili dobiti večji vpliv na strokovno vodenje (denimo v nadzornem svetu ali upravah) saniranih bank, predvsem NLB, poznavalci uvrščajo zlasti nekdanjega namestnika guvernerja BS Bogomira Kosa in morda tudi dolgoletnega visokega uslužbenca Svetovne banke Borisa Škapina, med omenjanimi kandidati sta tudi nekdanji član najožjega vodstva LB Stane Valant, glavni ekonomist NLB Franjo Štiblar itd. Seveda pa bodo vsi v prihodnjem mesecu dni imenovani člani
nadzornih svetov in uprav, tudi Marko Voljč in Boris Zakrajšek, ki sta NLB prepeljala skozi najtežje obdobje sanacije, morali dobiti podporo v razgreti kadrovski kuhinji LDS in ljudske stranke, aktivirani pa so še nekateri drugi močni lobiji. Prav bi bilo, da bi krmila bank prevzeli ljudje, ki bi jih bili sposobni organizirati tako, da bi znižale zdajšnje obrestne mere, ki so na aktivni strani dvakrat višje od evropskih. Ob tem bodo vsaj kandidati za nove člane uprav morali še skozi sito Banke Slovenije, na katerem so doslej obtičali že štirje nesojeni kandidati za vodilna mesta v kakšni od slovenskih bank...
Če se zdaj politiki zgražajo nad dejstvom, da so vse slovenske banke lani ustvarile za 18 milijard tolarjev dobička (od tega NLB približno tretjino) ob tem. da je bilo v gospodarstvu za vsaj trikrat toliko izgub, gre v precejšnji meri za sprenevedanje, saj je država sanirani banki vseskozi držala v svojih rokah. In tudi za dejstvo, da NLB še ne izpolnjuje zadnjega pogoja za izhod iz sanacije, je »kriva« predvsem država, ker ji ne dovoli odprodati deležev v Revozu in vevški papirnici. Kaže. da gre le za začetek nekega obdobja, ki se bo neizogibno končalo z velikim finalom, »pošteno privatizacijo«, katere »pravičnost« bi nekateri utegnili meriti z deležem certifikatov v bančnem kapitalu. Da bo pri lastninjenju obeh bank treba upoštevati ne le ekonomsko logiko, temveč tudi »družbenoekonomske okoliščine« (kar pomeni, da bi denimo 10 do 15 odstotkov kapitala razdelili za certifikate) je nedavno v pogovoru za Delo dal vedeli celo finančni minister. Od dogovora vladajoče politike bo odvisno, ali bo (in v kolikšni meri) delnice obeh bank razdelila - ali pa jih bo prodala in tako zmanjšala ja vni dolg. Narodnogospodarsko bi bilo slednje seveda veliko bolj blagodejno.
Slovenija ima mogoče le še leto ali dve časa, da dobro usposobi banke za evropske razmere in okolje, ki tudi izkušenim tujim bankam prinaša veliko več vprašanj kot jasnih odgovorov. Pri tem bi se lahko izognili napakam, ki so jih storili Čehi in Madžari, vendar so ti naredili že precej globlje korake v reforme bančne zakonodaje in lastninjenje bank. Nova Ljubljanska banka je nekako že predestinirana za to, da bo s svojo bančno skupino in skupaj še s kakšno banko nekakšna »bančna in finančna hrbtenica slovenstva« v evropskem in svetovnem finančnogospodarskem spletu. Strateške napovedi, da utegne prav bančništvo postati »železarstvo 21. stoletja« in da bo naslednja velika svetovna gospodarska kriza prav bančna kriza, so dodatno svarilo pred populističnim taktiziranjem, tudi pri lastninjenju obeh zdajpodrža vljenih bank. Če pa bo koalicijska politika s formalno saniranima bankama preveč eksperimentirala in ju, še vedno podržavljeni. izrabljala predvsem za doseganje strankarskih ciljev, se utegne potrditi tudi večna aktualnost misli, da je »mogoče najti več časti v sobanah kurtizan kot pa bankirjev«, kot je nekoč zapisal Heinrich Heine...
Raj za turiste pod Pohorjem
V prenovljenem kompleksu Habakuka bodo klasično ponudbo obogatili z medicinskimi storitvami - Več možnosti za kongresno dejavnost - Grand hotel bo odprt že za Silvestrovo - Vse naložbe financirajo iz prihrankov
MARIBOR, 8. junija - Pod Pohorjem, v neposredni bližini spodnje postaje vzpenjače, že dobra tri leta delavci mariborskega Konstruktoma gradijo novi Grand hotel Habakuk. Investitor, v zadnjih letih naj večjega turističnega središča na Slovenskem, je Pohorje, podjetje za zdravstvo, turizem in rekreacijo, višina denarja, ki ga za ta vele-objekt namenjajo, pa je še kar naprej skrivnost. Krešimir Čabrijan, direktor Pohorja, jo bo morda razkril na Silvestrovo, ko naj bi hotel zaživel.
Nesporno pa Pohorje sodi med investicijsko najbolj živahna slovenska podjetja. Vrednost obnovljenega hotela Piramida, ki se ponaša tudi z manjšim kongresnim amfiteatrom in razstaviščem, pa novozgrajenih Term Fontana ter novega Habakuka, gotovo presega sto milijonov mark. Krešimir Ca-brijan pravi, da so se vsi zaposleni, teh je zdaj 520, odločili za varčevanje, seveda pa ni moč spregledati, da največ denarja prinašajo brezcarinske prodajalne na državni meji, nekaj pa tudi mariborska igralnica. Ob podatku, da podjetje graditev ne financira s krediti, je jasno, da ves zasluženi denar vlagajo v nove objekte in se pri tem zavedajo, da gre za naložbe, ki se lahko poplačajo le na dolgi rok.
Na gradbišču Grand hotela Habakuk je že nekaj časa nadvse živahno. Medtem ko gradbinci na eni strani še betonirajo, v četrtem hotelskem nadstropju po sobah že
lepijo tapete. Podatek, da novi Habakuk premore kar 44 tisoč kvadratnih metrov pokritih in odprtih površin, je osnova za nadaljnje naštevanje. Hotel bo imel 220 ležišč, šest ministrskih apartmajev, pa še posebnega, ki ga imajo za predsedniškega. V zgradbi bo več konferenčnih dvoran in salonov, dve restavraciji, podzemska garaža za 260 avtomobilov, teniška dvorana, več pokritih in odprtih bazenov in tudi pravo pristajališče za helikopterje. V bazenih bo seveda termalna voda, ki jo bodo vozili iz Stražunskega gozda, obiskovalcem hotela pa bodo na voljo še balneološki in fizioterapevtski kabineti.
Krešimir Čabrijan je prepričan, da je Habakuk, do preddverja katerega je speljano tudi smučišče, turistični objekt prihodnjega tisočletja. Gre za energetsko varčen objekt, v katerem bodo v največji možni meri izkoristili toplo ter-
malno vodo in povratno energijo, tudi s pomočjo računalniškega vodenja. Direktor je velik optimist, ko razmišlja o prihodnosti: »Turizma ni moč razvijati le s smučanjem, pohodništvom, z goricami in vinskimi cestami. V Mariboru ne bi smeli spregledati, da je mesto močno medicinsko središče. Zavestno smo se odločili poiskati termalno vodo, vendar pa ne bi bilo smiselno graditi še enega zdravilišča, ker jih je v naši neposredni okolici doma in v tujini že dovolj. Zato smo poslušali nasvete strokovnjakov in se lotili diagnostične lokomotorike. Z novim Grand hotelom Habakuk in obnovljeno Piramido bomo zaokrožili celovito ponudbo medicinskega turizma. Verjamem, da so bili številni gostje navezani na stari hotel Habakuk, ki pa s 35 sobami zagotovo ni mogel potešiti interesa lastnikov. Odločili smo se za nove programe in prepričani smo, da je tako ravnanje pravi pogled v prihodnost.«
Ob snovanju novega Habakuka so se pri Pohorju zavedali, da Maribor doslej zahtevnim gostom ni imel kaj nuditi. Prepričani so, da jim ne bo ušel tudi delček državniškega in kongresnega turizma, čeprav zaenkrat mariborski mestni
in državni oblastniki za njihova prizadevanja ne kažejo posebnega zanimanja. Na vprašanja, kako je mogoče, da v tako težkih časih zmorejo denar in moč za naložbe, hočejo odgovoriti z dejanji. Seveda se ob tem postavi tudi vprašanje, kako bodo načrtom kos po kadrovski plati. Simon Hvalec, di-
rektor Pohorjeve turistične dejavnosti. pove, da bo v novem hotelu skupno 60 zaposlenih. Nekatere šolajo doma in v tujini, za gostinski del pa bodo sprva skrbeli delavci hotela Orel, ki ga bodo začasno zaprli in mu z obnovo starega dela malce spremenili namembnost.
Dejavnost Pohorja Mariboru gotovo vliva nekaj več optimizma in načenjajo stereotipe, po katerih je v štajerski prestolnici vse zanič in brezupno. Res je, da je bila narava radodarna, ko jim je podarila termalno vodo, toda Fontano, Piramido in Habakuk so morali zgraditi ljudje. Očitno taki, ki vedo. kaj hočejo.
DANILO UTENKAR
HABAKUK 'ZA PRIHODNJE TISOČLETJE - Pod vznožjem Pohorja bo do konca leta nared novi Grand hotel Habakuk s pokritimi in odprtimi bazeni s termalno vodo. kongresnimi dvoranami, športnimi objekti in bogato ponudbo medicinskega turizma. V Mariboru torej ni vse na dnu. kar zbuja optimizem. (Foto: Danilo Utenkar)
PRAVILNIK ZA VEČJI NERED?
»Uvajati akademsko četrt za dijake je še prezgodaj«
S pravilnikom o šolskem redu so dijaki dobili izgovor za petnajstminutno zamujanje — Ministrstvo je razposlalo okrožnico z dodatnimi pojasnili
S prvim aprilom je v gimnazijah, poklicnih, srednjih tehniških in strokovnih šolah začel veljati novi pravilnik o šolskem redu, v katerem so opredeljene pravice in dolžnosti dijakov in vajencev, način uveljavljanja in izpolnjevanja šolskih pravil ter izrekanja ukrepov za kršitve, izdalo pa ga je ministrstvo za šolstvo in šport. Med novimi določili je nekaj takih, ki so razveselila dijake, učitelji in ravnatelji pa so jih sprejeli s precejšnjim začudenjem in nejevoljo.
Največ hude krvi je med učitelji povzročil 17. člen pravilnika, ki govori o neupravičeni odso-
tnosti. V njem je namreč zapisano. daje neupravičena tista odsotnost, »ki presega tretjino ure organiziranega izobraževalnega dela. in je dijak ne opraviči«. Bojazni učiteljev, da si bodo dijaki ta člen razlagali po svoje, namreč tako. da lahko vsako šolsko uro
terni pravilniki, ki jih poznajo in upoštevajo tako dijaki kot učitelji. in se jih v večini šol še držijo.
Kot je pokazala anketa po nekaterih slovenskih srednjih šolah. se doslej zamujanje še ni bistveno povečalo, ravnatelji pa se zavedajo, da bodo vsaj nekateri dijaki poskušali izkoriščati 17. člen, zlasti v poklicnih in strokovnih srednjih šolah v pri-
• Dijaška sekcija Slovenije zagovarja toleranco četrturne zamude zgolj pri prvi šolski uri in še to le kot začasno rešitev. Po mnenju vodje sekcije Roka Zbačnika pa bi morali problematiko neopravičenih izostankov rešiti »z globalno odločitvijo za ali proti uvedbi sankcioniranja izostankov od pouka, kot jo pozna program mednarodne mature«. Poenotenje pravil šolskega reda je vsekakor dobrodošlo, saj so doslej gimnazije in druge srednje šole zamujanje (pa tudi druge kršitve) sankcionirale z različnimi stopnjevanimi ukrepi, od neopravičenih ur do ukorov; pa naj je dijak manjkal pet ali petnajst minut oziroma celo šolsko uro. Vprašanje pa je, koliko bo novi pravilnik v taki obliki kot je zdaj, pripomogel k večjemu redu v šolah, saj zaradi nejasnih določil, nedodelanosti in pomanjkljive obveščenosti tik pred koncem šolskega leta povzroča zaplete v šolah in slabo voljo učiteljev. Navsezadnje je še vedno razrednik tisti, ki v posameznem primeru presodi, ali je zamuda opravičena ali ne, le da mora zdaj svoje ravnanje dijaku dodatno utemeljiti z razlago posameznih členov novega pravilnika. »Špricanje« pouka se tako ne bo zmanjšalo, prej nasprotno, saj se na to, da dijaki ne bi znali (ali hoteli) izkoristiti zanje ravno prav ohlapnih pravil, pač ne gre zanašati.
ško, državni sekretar za srednje šole. so šole dolžne pripraviti interne pravilnike o hišnem redu, v katerih določajo hišni red za svoje dijake.
Novi pravilnik naj bi le poenotil splošna pravila. Ker pa so na pravilnik očitno dobili precej pripomb, je ministrstvo za šolstvo po šolah razposlalo okrožnico, v kateri naknadno pojasnjuje nekatera določila pravih nika. tudi sporni 17. člen.
Pluško se zaveda, da bo treba pravilnik dodelati in upoštevati pripombe združenja ravnateljev in dijaške sekcije, zato bodo njegovo izvajanje po šolah skrbno spremljali. Poudarja pa, da določil pravilnika ne bi smeli brati površno, saj so v njem jasno opredeljeni tudi vzgojni ukrepi za pogosto ali ponavljajoče se zamujanje pouka, na kar dijake po šolah tudi opozarjajo.
ANITA ŽMAHAR
Kako izobraževati učitelje
Posvet Izobraževanje učiteljev ob vstopu v tretje tisočletje - Spodbuditi sodelovanje in partnerstvo med fakultetami, srednjimi in osnovnimi šolami
Posvet Izobraževanje učiteljev ob vstopu v tretje tisočletje: stanje - potrebe - rešitve, ki je bil v petek in soboto na Pedagoški fakulteti v Ljubljani, je prva prireditev v sklopu praznovanj ob 50-letnid te fakultete. Posvet so organizirali Pedagoška fakulteta in Filozofska fakulteta v Ljubljani, Pedagoška fakulteta v Mariboru in ministrstvo za šolstvo. Zbrane so pozdravili minister Slavko Gaber, Miran Čuk, dekan Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani, Amand Papotnik, prodekan mariborske Pedagoške fakultete, in Vinko Skalar, predsednik programskega odbora. V posebnem zborniku, ki so ga razdelili na posvetu, je objavljenih 65 prispevkov, ki obravnavajo različne vidike izobraževanja učiteljev.
Eden od pomembnih ciljev posveta je spodbuditi sodelovanje in partnerstvo pri izobraževanju učiteljev med različnimi fakultetami, srednjimi in osnovnimi šolami. Prišlo je več kot 250 udeležencev iz različnih fakultet, srednjih in osnovnih šol ter vrtcev in drugih ustanov, ki se ukvarjajo z izobraževanjem. Uvodne referate so pripravili Bariča Marentič -Požarnik. Cveta Razdevšek - Pučko. Janko Muršak, Pavle Zgaga, Martin Kramar in Vinko Skalar, delo pa se je nadaljevalo v naslednjih tematskih skupinah: za predšolsko vzgojo, razredni pouk v osnovni šoli, predmetni pouk, poklicno in strokovno izobraževanje, splošno srednje izobraževanje, vzgojo in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami in izobraževanje odraslih. Jeseni bo drugi del posveta, na katerem bodo pozornost posvetili predvsem možnim rešitvam in strategijam pri nadaljnjem razvoju izobraževanja učiteljev.
Sprejeli smo novo šolsko zakonodajo, prenova šolstva poteka. Bodo spremembe res zaživele? Usposobiti je treba učitelje, sicer bomo ostali vpeti v stare miselne vzorce in navade. Dr. Cveta Razdevšek - Pučko je poudarila: »Prenovljeno izobraževanje učiteljev ne more biti šele posledica sprememb v šoli, dogajati se mora vsaj vzporedno, to je kontinuiran proces in strategija s koraki, prioritetami, različnimi kombinacijami in alternativnimi rešitvami.« Razvoj zahteva učitelja, ki ni zgolj- strokovnjak na svojem področju, potrebuje tudi znanja iz pedagogike in psihologije. Minister dr. Slavko Gaber je v uvodnem govoru poudaril, da bi bilo posvetovanje nujno, četudi ne bi bilo nove zakonodaje. Velike spremembe v šolski praksi odpirajo številna vprašanja in ta posvet je priložnost za ponoven premislek o ustrezni usposobljenosti učiteljev. To ni edini, je pa odločujoči dejavnik kakovosti izobraževanja.
Izobraževanje prilagajamo novim zahtevam, ki jih pred nas postavlja prihodnost, zato ni naključje, da naslov posvetovanja vključuje besedi »tretje tisočletje«. Kako bo učitelj tretjega tisočletja komuniciral s svojimi r čenči? Vloga usmerjevalca, organizatorja dela ali svetovalca se še premalo uveljavlja. vemo pa. da je učitelj sposoben prenašati naprej predvsem metode, ki jih je sam doživel v času študija. Kako naj bosta v izobraževanju učiteljev povezani teorija in praksa? Dr. Bariča Marentič - Požarnik je predlagala, da bi morali na jesenskem delu posveta prav temu vprašanju posvetiti več pozornosti.
BARBARA HANUŠ
ŠTUDENTSKI STATUS NA VZPOREDNEM ŠTUDIJU
Pasti vzporednega študija kaznujejo pridne študente
Na vzporedni študij se lahko vpišejo samo dobri študentje (s povprečjem nad 8), ki so pred tem končali vsaj en letnik prvega študija - Tvegajo izgubo statusa
Veliki večini študentov se zdi verjetno še en sam študij več kot preveč naporen. Toda najdejo se tudi taki, ki ob svojem študiju vzporedno študirajo še nekaj drugega. Morda zato, ker so si tisto drugo od nekdaj želeli, pa so se prvotno, kdo ve zakaj, odločili drugače. Morda zato, ker so ugotovili, da jim bo drugi študij po diplomi povečal »tržno vrednost«. Morda so samo tako izjemno sposobni in ambiciozni, da jim je en sam študij premalo.
Toda slednje je seveda samo izjema. Dekle, ki je dalo povod za ta zapis, je sicer nadpovprečno sposobna in pridna študentka, a vendar ne tako genialna, da bi ji šla dva težavna študija brez težav. Po nekaj letnikih uspešnega študija jezikov na Filozofski fakulteti se je odločila še za študij umetnostne zgodovine. To ji je naložilo kup dodatnih študijskih obveznosti in zato ji pri prvem študiju ni uspelo diplomirati v absolventskem roku. S tem je avtomatsko izgubila študentski status kljub temu. da pri drugem študiju ni prav nič zaosta-
zamudijo petnajst minul pouka, pa jih učitelj ne sme kaznovati, so se izkazale za upravičene, saj ga dijaki na nekaterih šolah že s pridom izkoriščajo. Na eni od šol so fotokopirali pravilnik, ga obesili na najbolj vidno mesto v razredu in na debelo podčrtali besedilo 17. člena, na katerega se tudi pogosto sklicujejo.
Učitelji in ravnatelji srednjih šol. zlasti tisti, ki so za določila novega pravilnika izvedeli šele v začetku maja. se z omenjenim členom ne strinjajo. Najbolj jih moti. da pripravljalci novega pravilnika niso upoštevali njihovih pripomb v zvezi z neopravičeno odsotnostjo dijakov od pouka. Sprašujejo se tudi, zakaj ni pravilnik stopil v veljavo septembra, ko se začne novo šolsko leto; dobra dva meseca pred koncem pouka pa je v šole vnesel zmedo, namesto da bi pripomogel k večjemu redu. Do zdaj so v srednjih šolah namreč veljali in-
hodnjem šolskem letu. Po besedah ravnatelja Gimnazije Bežigrad Janeza Šušteršiča je v srednji šoli še prezgodaj uvajati akademsko četrt. V izjemnih primerih je zamudo mogoče tolerirati. v kolikor pa to preide v privilegij. lahko po njegovem mnenju pride do zlorab. Ravnatelj Srednje gradbene šole iz Kranja Ivan Stamber meni. da bodo morali pripravljalci pravilnika 17. člen spremeniti, saj bo zlasti v poklicnih šolah, kjer so dijaki manj motivirani za pouk, težko vzdrževati disciplino. Po mnenju ravnatelja Srednje strojno kovinarske šole z Raven na Koroškem Janeza Brgleza tega člena ne bi bilo treba dajati v pravilnik. pač pa bi moral učitelj za vsakega posameznika presoditi, kdaj je manjkal upravičeno in kdaj ne.
Podobno mnenje pa zagovarjajo tudi na ministrstvu za šolstvo. Kot je povedal Alojz Plu-
Najdejavnejšim slovenskim eko šolam so podelili priznanja
Ob svetovnem dnevu okolja so v petek na Zavodu RS za šolstvo v Ljubljani pripravili slavnostno sejo koordinatorjev in ravnateljev šol. ki so vključene v nacionalni projekt Eko šola kot način življenja. V tem projektu Združenja za okoljsko izobraževanje v Evropi (vključenih je IS držav) dejavno sodeluje 34 slovenskih šol. od tega pet srednjih. Šolarji se ukvarjajo predvsem z vodo, odpadki, energijo. Slovenski projekt je nastal ob podpori ministrstev za šolstvo in šport, okolje in prostor ter gospodarske dejavnosti, nacionalna koordinatorica pa je v imenu ZRSŠ prof. Nada Pavšer. Vsem šolam, ki so dejavno vključene v projekt, so podelili priznanja. Učenci 5. razredov OŠ Ob Dra vinji iz Slovenskih Konjic so pripra vili igrico Črno-beio (na fotografiji), ki govori o tem. kako skrb za okolje zmaga nad brezbrižnostjo zanj. V okviru omenjenega projekta so v Državnem zboru pripravili še delavnico Izobraževanje in okoljske vsebine, s katero soj poskušali poslance in nevladne okoljske organizacije vključiti v program, ki skrbi za varstvo okolja. (Š. R.. foto: Tina Deu)
Na OŠ Ob Dravinji ločeno zbirajo več vrst odpadkov
Šola je z lokalnimi oblastmi podpisala eko listino - Najbolj osveščen razred bo potoval na Dunaj
Osnovna šola Ob Dravinji v Slovenskih Konjicah, ena od 34 slovenskih eko šol, je 22. maja s predstavniki lokalnih oblasti in šolstva svečano podpisala eko listino. Učenci in učitelji te šole se že nekaj časa zavedajo, da so tudi oni tisti, ki lahko nekaj storijo za čistejše okolje, prijazno in lepo življenje. Kot so zapisali, bi vsi radi živeli v zdravem okolju, toda dolžnosti do narave prelagamo na druge. Vodja projekta na OŠ Ob Dravinji prof. Marinka Vovk poudarja, da se zavedajo, kako pomembno je, da se šola povezuje z lokalno skupnostjo, podjetji, katerih delo je neposredno povezano z okoljem ter vladnimi in nevladnimi organizacijami.
pri tehničnem pouku. V šolski kuhinji in učilnici za gospodinjstvo pa ločujejo biološke odpadke, steklo, plastenke, pločevinke, papir. itd. Sodelujejo s Komunalnim podjetjem in podjetjem Eko v Slovenskih Konjicah, ki šolar-
jala. Ostal ji je grenak občutek, da je njena prizadevnost kaznovana.
Ob takšni zgodbi se seveda vprašaš, če je v tem primeru fakulteta resnično upoštevala vse možnosti, ki bi prizadeti (in še drugim podobnim) omogočile, da obdržijo študentski status. Vendar pojasnilo, ki nam ga je dala nadvse prijazna tajnica oddelka za umetnostno zgodovino FF Blanka Lukič, žal, dovolj prepričljivo zavrača takšno možnost.
Po besedah Lukičeve se lahko na vzporedni študij vpišejo samo
dobri študenti (s povprečjem nad 8), ki so pred tem končali vsaj en letnik prvega študija, še raje dva ali tri. Trenutno imajo na oddelku skupno okrog 7 takih študentov, na leto pa bi jih lahko sprejeli največ 5 (zanimanje narašča). Ob vpisu jih seznanijo s pogoji in tudi s tem, da zanje ni nobenega popusta pri statusu - šele po diplomi prvega študija jim je priznan študentski status na račun drugega študija. To seveda tudi pomeni, da pravočasno izpolnjevanje obveznosti pri drugem študiju prav nič ne pomaga, če se pri prvem študiju zatakne.
»Umetnostna zgodovina se marsikomu zdi zelo »lušten« študij, kjer si bodo ogledovali umetnine, in zato ne razmišljajo dovolj o naporih, ki jih čakajo.« opozarja Lukičeva.
JASNA KONTLER - SALAMON
Eko listino so podpisali predstavnik učencev, nacionalna koordinatorica projekta v Sloveniji mag. Nada Pavšer, župan občine Slovenske Konjice Janez Jazbec, predstavnika lokalne oblasti in sveta staršev, šolski koordinator eko šole in ravnateljica. Razred, ki bo ob koncu šolskega leta na OŠ Ob Dravinji najbolj ekološko vzgojen in vzor ostalim, bo župan nagradil z izletom na Dunaj, kjer si bodo učenci ogledali sežigalnico odpadkov in pripravo sekundarnih surovin za reciklažo.
Šola se ukvarja predvsem z gospodarnim ravnanjem z odpadki. Za ločeno zbiranje papirja v razredih in vseh prostorih na šoli imajo lesene koše, ki so jih izdelali
jem pri zbiranju odpadkov pomagata z izkušnjami, denarjem in pri tehnični izvedbi projekta. Ob šoli imajo ekološki otok, od koder ločeno zbrane odpadke ločeno odpeljejo na odlagališče, kjer jih pripravijo za nadaljnji transport. V lokalnem časopisu imajo šolarji lastno rubriko z naslovom Okolju prijazno, zelo dejaven pa je tudi ekološki krožek, katerega člani so v aprilu sodelovali pri zbiranju posebnih odpadkov.	A. Z.
Evropsko partnerstvo med šolami Alpe-Jadran
Na pobudo Evropske hiše v Celovcu so pedagogi in šolarji iz 18 šol na Koroškem, v Sloveniji in Furlaniji-Julijski krajini razpravljali o tesnejšem sodelovanju. Hkrati so predstavili projekt Evropsko partnerstvo šol v prostoru Alpe-Jadran. Iz Slovenije so pri projektu sodelovali gimnazija Ravne na Koroškem, srednji šoli za gostinstvo in turizem v Mariboru in »Rudolfa Maistra« iz Kamnika, med sodelujočimi italijanskimi šolami pa tehnična šola »Ivan Cankar«. Od koroških šol sta sodelovali Slovenska gimnazija in Dvojezična trgovska akademija v Celovcu.
Uporaba računalnika pri pouku angleškega jezika
OŠ Savo Kladnik Sevnica je kot osrednja šola za uporabo računalnika pri pouku angleškega jezika predstavila spletno stran Computer Assisted Language Learning (učenje angleškega jezika s pomočjo računalnika).
Odvozlanke Dragice Kapko
Založba Rokus je izdala Odvozlanke Dragice Kapko. preglednice slovenske slovnice za osnovne in srednje šole. Avtorico je vodila želja, da bi v karseda preprosti in jasni obliki posredovala učencem zapleteno jezikovno gradivo. Med njenim poučevanjem materinščine so nastajale pregledne skice posameznih poglavij slovnice, ki so jih delno dopolnjevali učenci. V pomoč bodo tudi tistim, ki želijo osvežiti slovnični spomin.
Preglova priznanja
Zveza organizacij za tehnično kulturo Slovenije, Gibanje Znanost mladini je v petek podelila Preglova priznanja za najboljše dosežke osnovnošolcem v znanju kemije.
Srečanje mladih tehnikov
V soboto so na OŠ Frana Erjavca v Novi Gorici in v Tehniškem šolskem centru zagovarjali raziskovalne in tehnične naloge kandidati, ki so dosegli najboljše rezultate na 6. državnem tekmovanju mladih tehnikov.
Na podlagi točke C.3 Statuta delniške družbe GEP TIKA TRBOVLJE d.d. z dne 26.11.1996 sklicuje uprava družbe
1. zasedanje skupščine delniške družbe GRAFIČNO EMBALAŽNO PODJETJE TIKA d.d.,
ki bo na sedežu družbe v Trbovljah,
Cesta Tončke Čeč 44, 10.7.1997 ob 12. uri.
Dnevni red:
1.	Otvoritev skupščine, ugotovitev sklepčnosti in izpolnitev delovnih teles skupščine
Predlog sklepa: Potrdijo se predlagani organi skupščine.
2.	Potrditev predlaganega dnevnega reda skupščine Predlog sklepa: Potrdi se predlagani dnevni red skupščine.
3.	Obraimava poročila uprave o poslovanju družbe za leta 1994, 1995 in 1996
Predlog sklepa: Sprejme se poročilo uprave o poslovanju družbe za leta 1994, 1995 in 1996.
4.	Obravnava poročila uprave o uvedenem postopku prisilne poravnave nad družbo z obravnavo in sprejemom predloga načrta finančne reorganizacije družbe, ki ga je pripravila uprava družbe
Predlog sklepov:
•	Sprejme se poročilo uprave o uvedenem postopku prisilne poravnave.
•	Sprejme se revidirano poročilo o poslovanju družbe za leto 1996 in za obdobje od 1.1. do 31.3.1997.
•	Sprejme se predlog načrta finančne reorganizacije družbe v predloženi vsebini, vključno z vsemi v predlogu predlaganimi sklepi.
5.	Sprejem sprememb in dopolnitev Statuta, povezanih s sprejemom načrta finančne reorganizacije družbe Predlog sklepa: Sprejmejo se predlagane spremembe in dopolnitve statuta družbe.
6.	Razrešitev začasnega nadzornega sveta in imenovanje nadzornega sveta ter seznanitev s člani nadzornega sveta, ki so jih imenovali delavci
Predlog sklepa: Razreši se začasni nadzorni svet. Imenuje se nadzorni svet v predlagani sestavi.
7.	Določitev nagrade imenovanim članom nadzornega sveta Predlog sklepa: Sprejme se predlagana nagrada članom nadzornega sveta.
8.	Določitev revizorja družbe.
Predlog sklepa: Za poslovno leto 1997 se za revizorja družbe določi predlagani revizor.
Gradivo za skupščino s predlogi sklepov delničarjem je na vpogled delničarjem na sedežu družne v Trbovljah, Cesta Tončke Čeč 44, vsak delovni dan pet delovnih dni pred sklicem skupščine med 10. in 13. uro.
Skupščine se lahko udeležijo imetniki navadnih imenskih delnic ali njihovi pooblaščenci in zastopniki. Pooblastila morajo biti pisna in dostavljena družbi vsaj tri dni pred zasedanjem skupščine.
Če skupščina v prvem sklicu ne bo sklepčna, nastopi enourni odmor, po katerem se skupščina ponovi. Skupščina bo v drugem sklicu veljavno odločala ne glede na višino zastopanega osnovnega kapitala.
GEP TIKA Trbovlje, d.d. začasna uprava
KROKODIL CAFFEE d.o.o. Perovo 27, KAMNIK
OBJAVLJA
RAZPIS Z ZBIRANJEM PISNIH PONUDB
za oddajo gostinskega lokala KROKODIL CAFFEE BAR v PTC PEROVO, površine 200 m2, gostinskega vrta površine 60 m2 ter otroškega igrišča.
Lokal je v celoti opremljen ter obratuje.
RAZPISNI POGOJI
Pravne osebe se morajo izkazati z registracijo, iz katere je razvidno, da imajo sedež v RS, fizične osebe pa z originalnim potrdilom o slovenskem državljanstvu.
Poleg zgoraj navedenega mora pisna ponudba obsegati ponujeno ceno, plačilne pogoje ter dobo najema. Prednost pri najemu imajo ponudniki, ki bodo ponudili boljše pogoje. Pisne ponudbe morajo biti poslane s priporočeno pošiljko v 30 dneh po objavi na naslov:
KROKODIL CAFFEE d.o.o., Perovo 27,1240 KAMNIK.
Informacije lahko ponudniki dobijo po tel. 0609-631-209, Andrej Pavli.
Ogledi so mogoči po predhodnem dogovoru.
Krokodil caffee d.o.o. na podlagi tega razpisa ni zavezan skleniti pogodbe o najemu z najboljšim ali katerimkoli ponudnikom.
6046
LESNINA LGM trgovsko podjetje za les in gradbeni material, p.o., sporoča vsem zainteresiranim, da bo skladno s pozivom za vplačilo delnic, objavljenim v Delu 27.5.1997, od 9.6.1997 potekalo vpisovanje in vplačevanje delnic interne razdelitve in notranjega odkupa, razen na sedežu v Ljubljani, Parmova 53, tudi na vpisnem mestu v Prodajnem centru Levec, Levec 18, 3301 Petrovče.
Upravičenci (zaposleni, nekdaj zaposleni in upokojenci podjetja ter zaposleni, nekdaj zaposleni in upokojenci naslednjih družb: LESNINA LGM, Prodajni center Levec, d.o.o.; LESNINA LGM, Prodajni center Maribor, d.o.o.; LESNINA LGM, Prodajni center Ljubljana, d.o.o.; LESNINA LGM, Prodajni center Kranj, d.o.o.; kot nekdaj zaposlene šteje podjetje glede na statusne povezave tudi vse zaposlene in nekdaj zaposlene vseh organizacij in služb prejšnje delovne organizacije LESNINA) lahko vpišejo in vplačajo delnice interne razdelitve in notranjega odkupa v prodajnem centru Levec od ponedeljka do petka med 7. in 19. uro, ob sobotah pa med 7. in 12. uro, vse do izteka roka iz prvega poziva, to je do vključno 26.6.1997. Gotovinska vplačila sprejemamo na privatizacijski podračun podjetja št. 50102-698-000-0027216.
Podjetje hkrati poziva ožje družinske člane zaposlenih in ožje družinske člane zaposlenih v zgoraj navedenih družbah, da predložijo lastninske certifikate za preostanek delnic interne razdelitve. Ožji družinski člani lahko predložijo certifikate na sedežu v Ljubljani, na Parmovi 53 ali v Prodajnem centru Levec do konca meseca junija.
6163
Na podlagi 287. in 288. čl. ZG D sporoča
uprava družbe Svilanit d.d.
delničarjem
nasprotne predloge,
ki jih je vložil Slovenski odškodninski sklad d.d. Ljubljana na predloge sklepov, objavljenih za 2. sejo skupščine delničarjev Svilanit d.d., ki bo 24.6.1997 /objavljeno v Delu 23.5.1997/.
Nasprotni predlogi so naslednji:
4.	točka dnevnega reda: Sprejem sklepa o uporabi in delitvi dobička
Predlog sklepa:
Dobiček družbe Svilanit d.d. Kamnik, ki znaša za leto 1996 1.178.135,71 SIT, ostane nerazporejen.
5.	točka dnevnega reda: Oblikovanje sklada lastnih delnic družbe
Predlog sklepa:
Oblikuje se sklad lastnih delnic v višini 5% osnovnega kapitala družbe.
Družba oblikuje sklad lastnih delnic iz rezerv, ki presegajo 10% osnovnega kapitala.
Sklad lastnih delnic se uporablja za namene iz prve do tretje alinee 1. odstavka 240. čl. ZG D in za namen pridobivanja lastnih delnic na podlagi Sklepa skupščine o umiku delnic po določbah o zmanjšanju osnovnega kapitala.
Nadzorni svet v 60 dneh po sprejemu sklepa o oblikovanju sklada lastnih delnic sprejme pravila odkupa in prodaje lastnih delnic.
Kamnik, 6.6.1997 6212
Svilanit d.d. Uprava
. OBVESTILO Servis dobrote mladih (SPMI),
Černetova 17, Ljubljana, tel. 159-30-96
Brezplačno pomagamo ostarelim (pospravljanje, oskrba s kurjavo, živili, sprehodi, spremstva, manjše tehnične storitve in popravila, pogovori in informacije o vsakdanjem življenju...), mlocfini (v njihovih, stiskah, dvomih, iskanjih, pri študiju...), invalidom (spremstva, družabnosti, prevozi...). Dežurstva na CENTRU SDM, Černetova 17 (vhod iz Beljaške), Ljubljana-Šiška vsak ponedeljek in četrtek med 17. in 19. uro. Redno mesečno srečanje članov vsak zadnji torek v mesecu v dvorani Frančiškovega študentskega doma na Černetovi 17.
Dnevnik »Delo« izdaja Delo. d.d. naslov uredništva: Ljubljana. Dunajska c. 5, telefon n. c. 13-18-255. maloprodaja - kolportaža • SLO DELO 31-255 • poštni predal 29.1509 Ljubljana. • Tisk Delo Roto • Naročnina, telefon 13-18-255, 13-29-320. 13-14-226. 13-19-055. 13-15-315, faks 13-12-163: reklamacijski odd. dostave dnevnika »Delo« za Ljubljano tel. 061/318-880, Ljubljana. Dunajska c. 5, za obalo tel. 066/38-603, za celjsko tel. 063/481-706, za goriško tel. 065/25-323, za Zasavje tel. 061/884-527, za Dolenjsko tel. 068/23-298. za Gorenjsko tel. 064/226-533, za mariborsko tel. 062/26-245, za Prekmurje 069/32-566 • Posamična številka stane v ponedeljek, torek in sredo 90.00 tolarjev, v četrtek, petek in soboto pa 100,00 tolarjev, v nedeljo 120.00 tolarjev. • Naročnina za junij 1997 je 2.780.00 tolarjev, znižana naročnina za upokojence 2.502.00 tolarjev, mesečna naročnina za Delo od ponedeljka do sobote 2.280.00 tolarjev, znižana naročnina za Delo od ponedeljka do sobote za upokojence 2.052,00 tolarjev • za plačnike po banki (trajni nalogi) še 5% popust • Naročnina na časopis Delo vsebuje; časopis vsak dan. razen praznikov, dostavo na dom, enkrat na leto pa še Slovenski almanah. • Nakazila naročnine na tekoči račun: Delo. d.d., št. 50102-603-48909. • Letna naročnina za tujino je 858
DEM (za letalsko dostavo dodatno zaračunavamo po tarifi). • Plačila na deviz, račun pri LB, št. 50100-620-133-27620-27820/3. • Novo - za Ljubljano: mesečna naročnina večernega dela za junij je 2.304.00 SIT. • Naročila na dnevnik Delo sprejemamo vsak dan in zagotavljamo dostavo na dom v petih dneh od naročila. • Odpovedi lahko upoštevamo ob koncu meseca. • Delo Stik -Oglasno trženje, tel. 318-570, oglasna komerciala, tel. 13-33-317, faks. 302-414, Dunajska 5, VI. nadstr. prizidka. • Mali oglasi: sprejem po telefonu 13-36-266 ali osebno pri okencu na Dunajski 5, Šubičevi E • Osmrtnice: od ponedeljka do petka do 15. ure osebno pri okencu na Dunajski 5 in Šubičevi 1, telefaks 13-10-169, ob nedeljah in praznikih sprejema osmrtnice neposredno centralna redakcija. Dunajska 5, ali po tel. 13-18-255, 13-19-055,13-15-315. Elektronska pošta (E-mail): pisma@delo.si, oglasi@delo.si.
Na podlagi Zakona o prometnem davku (Ur. list RS, št. 4/92) in mnenja Ministrstva za informiranje (št. 23/92) z dne 30. 1. 1992 sodi časopis med proizvode informativne narave po 13. točki tarifne številke 3, za katere se plačuje 5-odstotni davek od prometa proizvodov. Prometni davek je vračunan v ceni časopisa. Nenaročenih rokopisov ne vračamo.
Telefon dežurnega urednika 318-252, teleks SLO Delo 31-255, telefaks 13-34-032.
Stikova vroča linija
Zvedeli včeraj — velja danes!
Naročila za objavo oglasov v Stikovi vroči liniji sprejemamo po telefonu 061 /1313 201, faks 302 414 in na naslov Delo Stik, Ljubljana, Dunajska 5, od 8.00 do 13.30 za objavo naslednji dan.	
PODČETRTEK, ATOMSKE TOPLICE	Spoštoivani starši, zaupajte nam svoje otroke! Program: ANGLEŠČINA ali NEMŠČINA, nato kopanje, jahanje, izleti, zabava. VITEZ A, tel. 061/574-979; 577-812,
RAČUNALNIŠKA	USPOSABLJANJA, ISA Teh. Park Instituta J. Stefan: 123-12-99.
KLIMA NAPRAVE STARCLIMA	Stenske z eno ali več notranjimi enotami, stropne, kasetne, kanalske, vodni hladilci, konvektorji vseh moči. Vrhunska kvaliteta. Garancija, servis, originalni nadomestni deli. K.K.L. d.o.o., Dunajska 156, Ljubljana, tel. 168-70-76, 168-70-77, fax 168-70-73
NOVI PEUGEOT 306	Ko vam dodatne opreme ni potrebno posebej naročiti. Posebna ponudba: 1.4-3 vrata in 1.6-5 vrat. Pogledate, preizkusite in lahko ga že kupite vsak dan do 18. ure, ob sobotah pa od 8. do 12. ure. Avtohiša d.d., V znamenju leva, Vodovodna 93, Ljubljana, tel. 061/18-91-410.
ČASOPES za prijatelje živali	Barvni ČASOPES - zanimive teme; MEŠANCI, NOSEČNOST, URGENCA, MODA, TURIZEM... V kioskih za 190 SIT! Inf. in naročnine; CONNECTA 061/1333-057
RAČUNALNIŠKI	TEČAJI za začetnike, programerje in administratorje. KOMPAS Xnet 061/305-270, 305-434
TEČAJI UPINA	AKTIVNI JEZIKOVNI TEČAJI V TUJINI. Inf.: Tel./fax 061/1272-083, 775-223
HI—PO PISARNIŠKO POHIŠTVO	NAJUGODNEJŠE CENE KVALITETNEGA PISARNIŠKEGA POHIŠTVA! PISARNIŠKI SKLOP Z OMARAMI ŽE ZA 129.000 SIT! Hi-PO d.o.o., OC BREZJE, GROSUPLJE, tel./fax 061/764-467, 762-100
RENAULT-RUFAC DOBAVA TAKOJ!	Tvvingo, Clio, Megane Alize, Megane Cabrio - dob.takoj. Krediti: Tvvingo, Clio od T+3%, Megane, Laguna od T+5%. RUFAC Kočevje, 061/854-042, 854-666
RENAULT AVTOHIŠA MALGAJ	CLIO, TVVINGO - VELIKA IZBIRA + KREDIT OD T-i-O dalje!!! Telefon: 0601/27-666, 27-525
UGODEN potrošniški kredit v TRGOVINI TAPRO	KREDIT NUDIMO ZA: belo tehniko BOSCH in GORENJE, mali gospodinjski stroji, material za vodovodno, centralno in elektro instalacije, kopalniško opremo (obresti do 2 leti T+0, do 4 let T+5). Tel. 061/159-9005, Celovška 280, Lj., odprto: 7-19 h, sobota 8-13 h.
LA PARFUMERIE	V La Parfumerie, Prečna ulica 6, Ljubljana vam v tednu od 9.6, do 15.6.97 ob nakupu dveh proizvodov iz programa Biotherm podarimo revolucionarno novost iz omenjenega programa - kremo za obraz HYDRA DETOX. Pridite in privoščite svojemu obrazu najboljše!
KALAN TRADE d.o.o. Vozila RENAULT 061/611 -022,611 -209	Bogata zaloga vozil MEGANE- ALIZE s klimo za 2.433.897 SIT in vozil CLIO od 1.375.080 SIT dalje! Ugodni krediti od T+5% dalje, leasing, plačilni pogoji za vsakogar! Pokličite nas čimprej!
Računalniški tečaji	za začetnike in poznavalce. B2 Lj., Tržaška 2, tel. 210-755, 1256-284
Nova DITA, revija za diabetike objavlja:	inzulinska črpalka namesto injekcij, počitnice, najlepša "kriza" v letu, z novim inzulinom manj hipoglikemij, nasvete diabetologa in prehranske strokovnjakinje, recepte in zanimivosti. Kupite jo lahko v kioskih ali naročite po telefonu 061/441-087.
Kako lahko CERTIFIKAT postane	ZLATO? Odgovore dobite na tel. številkah: 061/302-688, 133-10-13, 132-92-61, Denor.
SALON RATAN POHIŠTVA A K A J Cesta Ljublj.brigade 5	PRISPELA NOVA POŠILJKA! STOLI MAMASAN IN LEŽALNIKI ETO, POSEBNA PONUDBA STOLOV ZA GOSTINSTVO MONTPARNASSE SAMO 7.225 SIT + PD IN GARNITURE ULTRA Z 10% POPUSTOM DO RAZPRODAJE ZALOG. TEL.: 061/553-353, OD 9 DO 19 H (poleg restavracije Kitajski zid v Šiški),
SR.FRIZERSKA ŠOLA VITEZ A	Smo prva zasebna verificirana šola! VPISUJEMO za področje Ljubljane, Nove Gorice in Križevcev pri Ljutomeru. Informacije: 061/574-979 in 577-812. Pohitite, vpis je omejen!
	
Delova Borz?
i

Zaposlovanje, poslovna kariera, popoln pregled prostih delovnih mest po vsej Sloveniji ob torkih v Delu


r
Industrija
Obseg industrijske proizvodnje
(po dejavnostih, 1-4.97/1.-4.96)
Zaposleni v industriji
(po dejavnostih, 1 .-4.97/1 .-4.96)
e nergat, surov, rudnine in kamnine hrana, pijača, tobak tekstil in krzno usnje, usnjeni izd. obdel In pt£del lesa vlaknine, papir, založ. koks. naftni detiv. kemikalije, kam. izd.
guma, plast, mase nekov. mineral, izd. kovine in kov. izd. stroji In naprava elekt., o ptič. oprema vozila In plovila pohištvo, druga pred. dej.
elekt.. plin. voda
energet. surov, rudnine in kamnine hrana, pijača, tobak tekstil in krzno usnje, usnjeni izd. obdel In predel lesa vlaknine, papir, založ. koks, naftni deriv. kemikalije, kem. izd.
gume, plast, mase nekov. mineral, izd. kovine in kov. izd. stroji In naprave elekt^optič. oprema vozila In plovila pohištvo, druga pred. dej.
elekt., plin, voda 80	120	0	40	80	120
Produktivnost v industriji
(1996 = 100)
Lanska rast industrijske proizvodnje
(po dejavnostih, 1995 = 100)
NAREDIJO ŠE, LE PRODATI NE ZNAJO - Statistiki imajo še vedno težave z zbiranjem podatkov o industrijski proizvodnji. Napovedali so sicer, da bodo natančnejše podatke o letošnjem gibanju proizvodnje imeli Ž6 sredi maja. toda ker imajo številna podjetja še vedno velike težave z novo nomenklaturo izdelkov, še zdaj opozarjajo, da lahko posredujejo samo začasne podatke. Do konca letošnjega prvega polletja pa bodo s posebno analizo ugotovili, kako zanesljivi sploh so podatki, ki jih dobivajo iz podjetij. Nekaj pa je vendarle mogoče reči že zdaj: industrijska proizvodnja se počasi povečuje. Po skromnih prvih treh mesecih je aprii prinesel za dobrih sedem odstotkov večjo proizvodnjo od tiste, ki jo je industrija v povprečju dosegala iani. V primerja vi z lanskim aprilom pa so podjetja v istem letošnjem mesecu izdelala za 4.3 odstotka več. Letošnji april je resda imel en delovni dan več od lanskega, toda tolikšnega povečanja proizvodnje enemu samemu delovnemu dnevu pač ne moremo pripisati. Aprila so proizvodnjo, če jo primerjamo z lanskim povprečjem, povečali v skoraj vseh podpo-dročjih. Samo v petih od sedemnajstih, kolikor jih je. so letos naredili manj kot lani. Najbolj so proizvodnjo povečali izdelovalci usnja in usnjenih izdelkov, sledijo oskrbovalci z elektriko, izdelovalci strojev in naprav, izdelovalci električne in optične opreme, papirničarji.
predelovalci nafte in tako dalje. Manj uspešni kot lani pa so bili rudarji, izdelovalci pohištva, tekstilci, proizvajalci hrane in pijač in predelovalci lesa. Manj razveseljiva slika je, če letošnjo štirimesečno proizvodnjo primerjamo s tisto v istem lanskem obdobju. Pri taki primerjavi je bilo manj podpodročij boljših kot lani, pa tudi preseganje je manjše. Industrija torej naredi tako rekoč iz meseca v mesec več, in to s čedalje manj zaposlenimi. Aprila je bilo v industriji zaposlenih za 2.4 odstotka manj ljudi kot v povprečju lani. za štiri odstotke manj kot aprila lani in tudi za malenkost manj kot v letošnjem marcu. V industriji se število zaposlenih zmanjšuje že od oktobra 1994in predvsem zato očitno raste tudi produktivnost dela. Aprilska je bila v primerjavi z istim lanskim obdobjem večja za 5.4 odstotka. Jasno pa je. da je gibanje fizičnega obsega proizvodnje samo ena plat medalje. Na drugi je zapisano, s kakšnim uspehom je bilo narejeno tudi prodano. Po lanskih bilancah sodeč uspeh ni posebno velik. Razlika med prihodki in odhodki industrijskih podjetij se je lani povečala, drugi so prve presegli za slabih 40 milijard tolarjev. Samo v predelovalnih dejavnostih je čista izguba presegla čisti dobiček za 46 milijard tolarjev. Ce bo industrija s tako pičlim uspehom prodajala tudi letos, se bo le stežka izvlekla iz godlje, v katero drsi. VERA AVŠIČ. GV— Trgovina
INTEL
Ob novi konkurenci še slabši poslovni rezultati
Intel, vodilni izdelovalec računalniških čipov in znanilec novih tehno-logij, je VVall Street presenetil z napovedjo precej manjšega dobička v drugem četrtletju tega leta, kot je bil sprva napovedan. Nepričakovane novice so toliko bolj presenetljive, ker je Intel doslej dosegal iz četrtletja v četrtletje večje dobičke, ki so presegali napovedi strokovnjakov Wall Streeta. V drugem trimesečju naj bi bil dobiček predvidoma 5 do 10 odstotkov nižji od 6,4 milijarde dolarjev, kolikor so zaslužili v prvih treh mesecih tega leta, upad pa pripisujejo predvsem mlahavemu povpraševanju v Evropi. Tako bo nižja tudi bruto marža kot glavni kazalec dobička, saj naj bi se spustila pod raven 64 odstotkov, kolikor je znašala v prvem četrtletju.
Objava je na Wall Streetu in tudi med izdelovalci računalniške opreme sprožila pravi preplah, saj je pričakovati upad povpraševanja po osebnih računalnikih po vsem svetu, obenem pa zastoj tretje najmočnejše industrijske dejavnosti v svetovnem merilu. Posledica vsega je bil drastičen upad cen Intelovih delnic; te so izgubile kar 14 odstotkov vrednosti in so stale samo 137,875 dolarja,preden so si potem na Nasdaqu opomogle na 152,75 dolarja.Tudi druge tehnološke delnice so izgubile precej vrednosti, med njimi največ delnice družbe IBM. ki so se na borzi v New Yorku pocenile za 3,125 dolarja in padle na ceno 84,75 dolarja, delnice velikega Microsofta pa so na Nasdaqu izgubile kar 8,375 dolarja, tako da so bile vredne 117,50 dolarja. Razprodaji ni ubežal niti indeks Dow Jones, ki je v nekem trenutku upadel kar za 84 točk, na vrednost 7246 točk.
Predstavniki Intela pojasnjujejo, da je upad dobička zakrivilo nepričakovano skromno povpraševanje predvsem v Evropi, toda že kmalu naj bi se položaj popravil
MEGAMAX
Vse boljše poslovanje trgovine
Zanimanje za računalniško opremo je tudi v naših krajih vse večje. To dokazujejo tudi poslovni rezultati računalniške trgovine Megamax. ki je za zdaj le v Ljubljani, v načrtu pa imajo tudi širjenje na druge konce Slovenije.
Računalniški megamarket Me-gamax so odprli v začetku oktobra 1995. ko so združila kapital podjetja Gambit Trade. Hermes Plus in PBM. Na 350 kvadratnih metrih prodajnih površin je na voljo tako rekoč vsa oprema za delo z računalnikom, pa tudi sami osebni računalniki, tiskalniki in druga strojna oprema skupaj s programsko opremo in računalniško literaturo. Pri tem so se osredotočili predvsem na kupce s trga SOHO (Small Office Home Office). ki bi ga lahko prevedli tudi
• Kot zanimivost omenimo, da je Megamax zaščitena blagovna znamka računalniškega mega-marketa. za svojo zunanjo podobo. kot primer dobre označitve trgovine, pa so dobili tudi pohvalo revije Podjetnik.
kot DMP (domača mala pisarna).
Megamax je v tem času podpisal večje število pogodb o dobavah drobnega materiala (kot so diskete. iazne škatle, prazni cedeji, kabli, miške in podobno) različnim podjetjem in si s tem zagotovil zanesljivejše poslovanje. Sicer pa pravijo, da od opreme prodajo največ tiskalnikov, kar je razumljivo, saj smo v obdobju, ko uporabniki matrične tiskalnike zamenjujejo za črnilne. Po prodajnih številkah sledijo osebni računalniki (uveljavili so lastno blagovno znamko) in računalniški zasloni, precej kupcev pa se odloča tudi za nakup tipkovnic.
Z različnimi prodajnimi akcijami in. količinskimi popusti so v letošnjih prvih petih mesecih v primerjavi z istim lanskim obdobjem dosegli več kot petdesetodstotno rast. skupna vrednost prodaje pa je letos dosegla že skoraj sto milijonov tolarjev (lani v prvih petih mesecih nekaj čez šestdeset milijonov tolarjev). Očitno torej je. da Slovenci potrebujemo tudi velike računalniške trgovine, zato se bo Megamax razširil tudi na druge dele Slovenije, in sicer najprej v Celje in Novo Gorico.	B. O.
JEROVSEK COMPUTERS IN INTEL
Zdaj v ponudbi tudi strežniki
Domžalsko podjetje Jerovšek Computers je od lanskega leta partner OEM (Original Equipment Manufacturer), največjega izdelovalca mikroprocesorjev Intel. V tem času so poslali na trg številne konfiguracije z Intelovimi procesorji, pri tem pa so glavno skrb do zdaj namenjali širokemu trgu porabnikov. Na nedavni tiskovni konferenci pa so predstavniki obeh partnerjev napovedali tudi začetek sodelovanja na področju strežnikov z Intelovimi procesorji.
Intel je v januarju predstavil novo družino strežnikov z vgrajenim procesorjem Pentium Pro in lastno razvito arhitekturo. Za svoje partnerje OEM so pripravili osnovne gradnike (Intel Server Cubes), ki omogočajo hitro in preprosto izdelavo kakovostnih strežnikov. Zasnova je dovolj odprta, da jo je mogoče prilagajati zahtevam posameznega uporabnika. strežnik pa ima nameščeno tudi opremo za nadzor in upravlja-
nje na daljavo (po računalniškem omrežju ali modemu) Intel Lan-Desk Server Manager. Intel je s tem programom naredil korak naprej pri zniževanju stroškov lastništva strežnika, saj upravljanje na daljavo precej zniža stroške delovanja in vzdrževanja celotnega računalniškega sistema.
Trenutno Jerovšek na slovenskem trgu ponuja dve zasnovi Intelovih strežnikov. Rosewood. pri Jerovšku Server 1000. je osnovni
SIEMENS NIXDORF
Širitev partnerstva
Do nedavnega so bile posamezne panoge v industriji ločene, zdaj pa so na področju računalništva nekatere prisiljene, da združujejo svoje moči.To velja predvsem za elektroniko in telekomunikacije. Siemens Nixdorf širi svoje partnerstvo z različnimi podjetji po celem svetu, istočasno pa se usmerja na značilnosti posameznih področij.
Pri Siemens Nixdorfu. enem največjih ponudnikov informacijske tehnologije v Evropi, so izdelali nove prodajne strategije. Njihovi strokovnjaki pomagajo partnerjem pri načrtovanju telekomunikacijskega sistema in pri poslovanju. Pri tem upoštevajo posebnosti posameznega podjetja. Ponujajo jim zmogljive strežnike in primerno programsko opremo. Sodelujejo tudi z nekaterimi podjetji v Sloveniji, med njimi je Telekom, nekateri pa želijo ostati anonimni. Tem partnerjem pomagajo predvsem v začetku trženja strežnikov.
Njihova že tako široka ponudba se z leti širi in izpopolnjuje. Ponujajo modularne prenosne in osebne računalnike, ki dajejo nekatere možnosti izbire ohišja, klasične opreme in nadgradenj.
Kombinacija procesorja Intel Pentium Pro in operacijskega sistema Windows NT v novih delovnih postajah prinaša nekatere izboljšave. Njihova zmogljivost je večja, tridimenzionalni grafični sistem pa hitrejši. Mrežni strežniki so pripravljeni za naloge strežnika baz podatkov in programov v srednjih in velikih mrežah, z velikimi zahtevami izvajanja.
Sodobne informacije prihajajo do nas v različnih oblikah. Da bi jih ohranili v pristni obliki, so izdelali multimedijski računalnik, ki ima visoko ločljivost slike, kakovosten zvok. paket poslovnih programov in vgrajeni modem. Dodana pa je tudi televizijska kartica.
Sistemi RM podpirajo združevanje obstoječih in šele nastajajočih mrež osebnih računalnikov ali delovnih postaj. Preprosto se povezujejo z velikimi računalniki in podpirajo odprto komunikacijo. ne glede na sisteme različnih proizvajalcev. V različnih mrežah omogočajo uporabo vseh njenih podatkov.
ANJA HORVAT
strežnik, namenjen uporabi za preprosti podatkovni ali tiskalniški strežnik ali za izdelavo rezervnih kopij programov (backup). Vanj je vgrajen en procesor Pentium Pro, tako kot vsi strežniki pa ima na osnovni plošči tudi grafično kartico, mrežno kartico, diskovni krmilnik SCSI UW in EIDE ter posebno dodatno vezje ASIC (Advanced System Interrupt Control-ler), ki skrbi za nadzor delovanja celotnega strežnika, in sicer s temperaturnimi senzorji, nadzorom ohišja in hladilnega sistema in podobno.
Druga zasnova Intelovih strežnikov se imenuje Buckeye,pri Jerovšek Computers pa so mu nadeli oznako Server 2000. Gre za dvoprocesorski sistem, namenjen uporabi za spletni ali zmogljivejši podatkovni strežnik. Za večjo varnost podatkov so trdi diski zamenljivi med samim delovanjem in zaščiteni z različnimi nivoji RAID. V strežnik lahko vgradimo do deset trdih diskov, poleg tega pa ima tudi rezervni napajalnik, ki ga je ob okvari prav tako mogoče zamenjati med samim delom.
Ob koncu poletja pri Jerovšek Computers pripravljajo tudi Server 4000 (Intelova oznaka Al-der), katerega glavna značilnost so štirje procesorji Pentium Pro na osnovni plošči, zato je namenjen tudi za zahtevnejši aplikativni strežnik.
Z vsemi predstavljenimi novostmi želi Jerovšek Computers napraviti prvi korak na področje zmogljivejših osebnih računalnikov za poslovno uporabo, k ponudbi strežnikov pa nameravajo dodati še visoko zmogljive grafične delovne postaje in celotne rešitve računalniških omrežij.
BOŠTJAN OKORN
zaradi »odločnega povpraševanja« po novem procesorju Pentium II in procesorjih s tehnologijo MMX kot nosilcih multimedijske tehnologije. Vsemu navkljub nekateri analitiki poudarjajo, da Intel nima težav zaradi premajhnega povpraševanja, ampak zaradi premajhne proizvodnje novih čipov, vodilni proizvajalci računalniške opreme, kot je Compaq Computer, pa niso pretirano navdušeni naročniki Intelovih starih čipov.
Pri Intelu optimistično zatrjujejo. da je zaplet zgolj začasen in da v Evropi in Aziji upada povpraševanje, ker izdelovalci računalniške opreme ne segajo po Intelovih zmogljivejših čipih. Pri Compaqu pa se kljub temu veselijo rezultatov drugega četrtletja, ki so boljši od siceršnjega tržnega povprečja, in upajo, da se bo bikovsko razpoloženje nadaljevalo do konca poslovnega leta, pri tem pa računajo na nove Intelove čipe.
Kakorkoli že, Intel se bo moral prvič po dolgem času zamisliti nad morebitnimi tekmeci. Nedavno sta namreč Cyrix in IBM skupaj predstavila procesor, ki lahko uspešno
tekmuje z Intelovim Pentiumom II, pri tem pa je njegova cena le polovična v primerjavi z Intelom. Predstavniki družbe Cyrix iz teksaškega mesta Richardson so ob tem prepričani, da je »to leto alternativnega procesorja«, katerega cena bo 190 dolarjev za 166-megaherčno različico, 240 dolarjev za 200-megaherčno različico in 320 dolarjev za najhitrejši, to je 233-megaherčni procesor pri naročilu za skupno 1.000 kosov, za prihodnje četrtletje pa napovedujejo tudi predstavitev 266-mega-herčne različice. Tako bodo vsi nekoliko manj zmogljivi procesorji konkurenca Intelovim Pentiumom MMX. novi Cyrixov čip, združljiv s Pentiumovo različico, pa bo tržil IBM pod svojo blagovno znamko. Procesorji IBM 6x86MX so popolnoma združljivi z najnovejšo serijo Pentiumovih čipov in jih izdelujejo v treh različicah: PR166, PR200 in PR233, v vseh treh pa je vgrajena tehnologija MMX, multimedijski dodatek k siceršnji procesorski arhitekturi.
Kot posledica tega j e Intel že začel zniževati cene, s tem pa seveda okrnil bruto marže, ki se bodo namesto okoli 60 vrtele okoli 50 odstotkov, prav tako pa Intel po lanskem zaslužku 1,17 dolarja na delnico v letošnjem drugem četrtletju ne bo dosegel pričakovanj analitikov, ki so napovedali celo zaslužek 2,16 dolarja na delnico. Zato pa bo dobiček najbrž samo 7 do 9 odstotkov nad 1,3 milijarde dolarjev iz prvega četrtletja.
A. P. / Reuters
SIEMENS NIXDORF IN SRC COMPUTERS
Stalen prenos znanja
Podjetji SRC Computers in Siemens Nixdorf Informacijski sistemi (SNI) sta podpisali pogodbo o sodelovanju na področju visoko zmogljivih strežnikov. S tem je SNI še razširil seznam svojih partnerjev na različnih področjih, SRC Computers pa je široki ponudbi rešitev dodal še najbolj kakovostno strojno opremo.
Predmet dogovora o sodelovanju so predvsem strežniki iz družine RM, ki so zgrajeni okrog procesorja RISC in omogočajo delo tudi več kot 500 procesorjev istočasno. Namenjeni so delu v zahtevnih poslovnih okoljih, pri tem pa ni zanemarljivo, da je zmogljivost mogoče postopoma dodajati in tako zagotoviti ustrezno zaščito naložbe. To na drugi strani pomeni tudi dovolj čvrsto sodelovanje partnerjev, saj je SNI vodilni pri računalnikih z odprto arhitekturo.
Sodelovanje tako obsega vsa področja uporabe računalnika; od strojne in programske opreme do integracije in celovite podpore uporabniku. SNI je postavil visoke standarde, ki jih morajo partnerji izpolnjevati, za uporabnika pa so ti standardi zagotovilo, da vsak del deluje optimalno, predvsem pa, da sistem, ki ga v popolnosti prilagodijo naročnikovim potrebam, deluje povsem brezhibno.
Prav zato ima SNI številne partnerske odnose z industrijo informacijskih tehnologij po vsem svetu. Omenimo samo sodelovanje s podjetji, kot so Oracle, SAP in Microsoft, ter strateške pove-
povezave so prinesle tudi nekaj pomembnih prednosti, ki so naj bolj očitne pri domiselni integraciji mrežnih rešitev za izmenjavo, združevanje in obdelavo podatkov.
Sodelovanje s SRC Computers
Skupščina ZRI
• Približno sto predstavnikov slovenskih podjetij s področja računalništva in informatike seje minuli torek zbralo na letni skupščini, sprejelo programske smernice, naloge za leto 97/98 in izvolilo novo vodstvo. Združenje bo v prihodnje vodil 12-članski upravni odbor ZRI, člani skupščine pa so sprejeli še dolgoročno programsko usmeritev združenja ter naloge za leto 1997/98, od katerih bodo največ pozornosti namenili urejanju trga informacijske opreme in storitev, uveljavitvi združenja in dejavnosti, informiranju javnosti, sodelovanju s tujino in uskladitvi sejemske ponudbe v Sloveniji.
V razpravi so udeleženci opozorili na neurejeno zakonodajo, ki obravnava področje prometnih davkov in carin za računalniško opremo, na zaostajanje slovenskega gospodarstva in državne administracije pri vlaganju v informatiko, slabo in z EU neusklajeno zakonodajo, ki ureja področje telekomunikacij, skromno povpraševanje po storitvah in izobraževanju uporabnikov. (B. O.)
bo pokrilo vse tržne kanale in zahteve uporabnikov, saj imajo v tem podjetju dobro razvito skupino usposobljenih in specializiranih strokovnjakov za različna področja, poleg tega pa se ukvarjajo tudi z razvojem in uveljavljanjem programskih rešitev za posamezne uporabnike. Med SNI in SRC Computers se bo sčasoma razvil stalen prenos znanja, s čimer želijo zagotoviti dolgoročno vrhunsko usposobljenost in kakovost izdelkov, servisa in podpore.
BOŠTJAN OKORN
DOK SIS ’97
Trgovine z mešanim blagom
V Portorožu je bilo konec maja posvetovanje Do-k_sis ’97 z velikim podnaslovom Sistemi za upravljanje z dokumenti in nekoliko manjšim Informatika do leta 2001. Organiziralo ga je Društvo informatikov, dokumentalistov in mikrofilmarjev z imenom media.doc. Ob tem je v Piranu potekalo še posvetovanje o izobraževanju in usposabljanju.
Organizatorje v popotnico posvetovanju napisal naslednje: »Mednarodno posvetovanje Dok_sis se je s svojo kakovostjo in strokovnostjo ter vedno pestro udeležbo tujih in domačih predavateljev in sponzorjev uveljavilo kot prostor za izmenjavo mnenj, izkušenj, znanj in sklepanje novih poslov. Na letošnjem posvetovanju opozarjamo na velika pričakovanja ob prehodu v novo tisočletje, ki ga vsi pričakujemo kot veliko prelomnico. Na to in še druga vprašanja bomo skušali odgovoriti letos s sodelovanjem predavateljev iz osmih držav.« Tako organizatorji.
Posvetovanje Dok_sis naj bi bilo torej v prvi vrsti namenjeno upravljanju dokumentov. Tako je to najbrž razumela večina udeležencev srečanja, vendar pa bi lahko vsa predavanja o tej temi, tudi tista, ki so imela bolj značaj komercialnih predstavitev, uvrstili v delo enega dne. Na žalost so bili tudi vsi tuji predavatelji, z izjemo dveh islandskih gostov, le predstavniki tujih podjetij, in so jih s seboj pripeljali njihovi slovenski zastopniki, ki so sicer sodelovali na spremljevalni razstavi.
Začetek posvetovanja je deloval zelo sveže. Uvodnih govorov skoraj ni bilo, jutro pa je popestrila plesna skupina otrok, ki naj bi s svojimi naravnost akrobatskimi veščinami napovedala večplastnost tega posvetovanja. Udeleženci so jim delali veliko krivico, ko so, prihajajoč iz cele Slovenije, premalo
upoštevali danosti cestnega prometa in z zamudo kapljali eden po eden v veliko dvorano portoroškega Avditorija. Sproščenost je zamenjala tema o problemu računalniškega virusa Leto 2000, kot je povedal v svojem predavanju prvi predavatelj. Čeprav manjka do tega datuma že dosti manj od tisoč dni, nekatere raziskave kažejo, da se dobra tretjina odgovornih ne zaveda problema leta 2000 ali pa glede te teme ne namerava ukrepati.
Srž posvetovanja ih spremljevalne razstave je bilo obvladovanje dokumentacije. Ta zajema prenašanje papirnatih dokumentov v elektronsko obliko (imaging) in njihovo arhiviranje, prenašanje in sledenje takih dokumentov znotraj delovnih okolij ter upravljanje ustreznih poslovnih procesov (wor-kflow).To zadnje je še zlasti zanimivo za vse tiste, ki se ukvarjajo s pridobivanjem certifikatov kakovosti ISO 9001. Večino predavanj so pripravili predstavniki podjetij, ki so svoje izdelke tudi razstavljala in si jih je bilo mogoče v živo ogledati.
Podobno kot na Dnevih slovenske informatike mesec dni poprej v Bernardinu so tudi tokrat organizatorji predavanja tematsko razpršili na dva dneva in pol. V pozni pomladi, ko sta v Sloveniji eno do dve računalniški posvetovanji na teden, je vedno manj tistih, ki si lahko sredi tedna privoščijo tako časovno razkošje. Kakšna polovica predavanj z Dok_sisa bi tako ali tako spadala na Dneve slovenske informatike, saj z dokumentalistiko v širšem pomenu niso imela nobene zveze. Dokler se vsa mogoča združenja informatikov ne bodo mogla dogovoriti za skupno predstavitev pomembnih dognanj iz stroke, kjer gredo vsi prispevki skozi stroga sita recenzentov, bodo takšna posvetovanja žal še najbolj spominjala na trgovinice z mešanim blagom.
ANDREJ OREL
INTELEKTUALNA LASTNINA
Intel vrača udarec
Štirinajst dni potem, ko je Digital Equipment proti družbi Intel Corporation vložil tožbo zaradi kršenja patentnih pravic, mu ta prav tako odgovarja s tožbo, in sicer zaradi kršenja intelektualne lastnine, vložil pa jo je pri kalifornijskem okrožnem sodišču v San Joseju.
namenom izboljšati proizvodnjo procesorjev Pentium, meni. da je upravičen do poplačila škode, ki ne bo »majhna«, in izjavlja, da so vse nasprotne obtožbe neutemeljene, predvsem pa poskus zastraševanja in utišanja, čeprav Intel seveda zavrača vse obtožbe na svoj račun.
A. P. / AFP
Intel kot vodilni izdelovalec računalniških čipov v svetovnem merilu družbo Digital dolži nezakonite posesti zaupnih dokumentov, ki mu jih je Intel skladno z dogovorom o izmenjavi poslovnih informacij posredoval v preteklih letih. Pravzaprav je z Digitalom tako pogodbo sklenil že v zgodnjih sedemdesetih letih, toda eno izmed določil pogodbe daje Intelu pravico, da kadarkoli ustavi sodelovanje in zahteva vrnitev dokumentov.
Intel zdaj v tožbi navaja, da je Digital zavrnil vračilo dokumentov, ki se nanašajo na oblikovanje mikroprocesorjev v tekoči proizvodnji, vsebujejo pa tudi informacije o prihodnjih projektih. »Svojim delničarjem dolgujemo skrb za zavarovanje najbolj zaupnih dokumentov, še posebej če so v lasti družbe, ki nas toži,« poudarjajo pri Intelu in dodajajo, da se tožba nanaša zgolj na vračilo dokumentov, ne pa na kakršenkoli denarni odškodninski zahtevek.
Zato pa Digital, ki mu je baje Intel »speljal« deset patentov z
			
PoniKinik	O	#i		Spletni nseioe
ABM	AMIS.NET	061 125 03 25	www.abm.si
ACTUAl - IT	Slnet - EUnet	066 272 420	www.actuai-it.si
AGENDA	SloN	062 226 364	www.slon.net
AMADEJ	Amadej	061 1421240	www.amadej.si
ARCTUR	Slnet - EUnet	065 29 070	www.arctur.si
B2	Amadej	062 226 138	www.b2mb.si
EUROCOM	Slnet - EUnet	063 452 012	www.eurocom.si
IBM	IGN	061 176 36 88	www.si.ibm.com
ICSI	SloN	061 161 30 59	www.si.ibm.com
INETIA	Slnet - EUnet	063 452100	www.icsi.si
INFOTEHNA	Slnet - EUnet	068 323 127	www.infotehna.si
J IK3ERT	Zaslon	068 324 310	www.insert.si
IRTS	Amadej	066 272 031	www.irts.si	l|
0	AM1S.NET’	062 779151	www.kdm-ptuj.si
K2.NET	K2.net	061 133 82 51	www.k2.net
KIVI	Slnet - EUnet	0602 43 251	www.kivi.si
KRAJNIK	Slovenija Online	064 634 631	www.krajnik.si
MAIS	Slnet - EUnet	061 189 36 00	www.mais.si
MEDINET	AMIS.NET	062 307 455	www.medinet.si
1 ETICDM	-	065136 040	www.neticom.si
NEVTRON	-	061 13012 40	www.nevtron.si
NIL	Slnet - EUnet	061 14215 00	www.nil.si
ORPO	-	064 225 524	www.orpo.si
PERFTE0H	s5.net	064 741 561	www.s5.net
PRONET	Slnet - EUnet	062 221 880	www.pronet.si
RR	Zaslon	063 852 971	www.rr-vel.si	(
SGN 1	1 A:-- OUANTUM TELEKOM SLO	Arnadej Slnet - EUnet Ouark Slovenija Online	0602 501 150 0608 62 236 061 159 72 56 061 133 41 11	www.sgn.net www.eunet.si www.quantum.si www.siol.net
UNISTAR ZASLON	Zaslon	061 175 5516 ^6^59 34 25^	www.unistar.si www.zaslon.si
Novi izdaji imenikov
Slovenski Telekom je vsem registriranim uporabnikom telefonskega imenika Slovenije 96/97 v elektronski obliki začel brezplačno pošiljati še pomladansko različico. V njej je menda kar 60 tisoč sprememb. ki so se v telefonskem omrežju zgodile od izida zadnjega telefonskega imenika pred šestimi meseci. Pomlad 97 je mogoče uporabiti tudi samostojno, torej brez osnovne različice imenika. Za podobno posodobitev so se odločili tudi pri založbi Slovenska knjiga, saj so pripravili novo izdajo Poslovnega informatorja republike Slovenije (PIRŠ). Zanimivo je, da je oba imenika programsko pripravilo podjetje Adacta.	B. O.
LJUBLJANSKA
IJIBUAM STOtk EJCIUNGL INC.
SPOROČILO ZA JAVNOST
Totra Tekstil d.d.
Uprava Ljubljanske borze d.d. je 4. junija letos na podlagi določil 8. člena pravilnika o organizaciji poslovanja na izvenborznem trgu vrednostnih papirjev sprejela sklep o začetku trgovanja na odprtem trgu C (OTC) z rednimi delnicami družbe Totra Tekstil, podjetje pozamenterijskih izdelkov, d.d. Trpinčeva 39. Ljubljana. Sklep stopi v veljavo 13. junija letos.
Nosilna dejavnost družbe je proizvodnja drugih tekstilij. V sodni register vpisan osnovni kapital znaša 312.464.000 tolarjev (14. marca 1996). Kapital je sestavljen iz 312.464 navadnih delnic na ime z nominalno vrednostjo 1.000 tolarjev vsaka. Družba razpolaga z dovoljenjem Agencije za trg vrednostnih papirjev za javno prodajo. Delnice so bile 28. maja letos vknjižene v centralni register vrednostnih papirjev Centralne klirinško depotne družbe d.d. (KDD) in s tem izdane v nematerializirani obliki. Delnice se prenašajo v skladu s pravili Centralno klirinške depotne družbe d.d. V trgovanje na OTC se sprejmejo navadne delnice tistih oznak, pri katerih ni nobenih omejitev glede prenosljivosti.
En lot trgovanja je ena delnica, najmanjša enota trgovanja je en lot, skrajšana skupna oznaka je TOTG, prvi dan trgovanja prek BIS je petek, 13. junija 1997.
Tolar
6. junija 1997 Št. 109
Država	Šifra valute	1 Oznaka valute	Enota	Za devize nakupni	Za devize srednji	Za devize prodajni
						
Avstralija	036	AUD	i	119,8451	120,2057	120,5663
Avstrija	040	ATS	100	1287,4335	1291,3074	1295,1813
Belgija	056	BEF	100	439,1663	440,4878	441,8093
Kanada	124	CAD	1	114,0458	114,3890	114,7322
Hrvaška	191	HRK	100	2543,3063	2550,9592	2558,6121
Danska	208	DKK	100	2380,3203	2387,4827	2394,6451
Finska	246	FIM	100	3019,6875	3028,7738	3037,8601
Francija	250	FRF	100	2685,3245	2693,4047	2701,4849
Nemčija	280	DEM	100	9061,3278	9088,5936	9115,8594
Grčija	300	GRD	100		57,2309	57,4026
Irska	372	IEP	1		233,7495	234,4507
Italija	380	ITL	100	9,2226	9,2504	9,2782
Japonska	392	JPY	100	135,9018	136,3107	136,7196
Nizozemska	528	NLG	100	8054,8861	8079,1235	8103,3609
Norveška	578	NOK	100	2190,1230	2196,7131	2203,3032
Portugalska	620	PTE	100	89,7887	90,0589	90,3291
Slovaška	703	SKK	100	467,2746	468,6806	470,0866
Španija	724	ESP	100	107,3042	107,6271	107,9500
Švedska	752	SEK	100	2020,8573	2026,9381	2033,0189
Švica	756	CHF	100	10788,8700	10821,3340	10853,7980
V. Britanija	826	GBP	1	256,1184	256,8891	257,6598
ZDA	840	USD	1	157,3681	157,8416	158,3151
	954	XEU	1	176,7503	177,2821	177,8139
1. Povprečni ponderirani nakupni menjalniški tečaj bank v preteklem tednu (14. člen Zakona o poravnavanju obveznosti iz neizplačanih deviznih vlog - Ur. I. KS št. 7/93) je 8922,2909 SIT za 100 DEM.
Pokušnja vina: tehnika ali umetnost
0	Piše: dr. JULIJ N6MRNIČ
Kulturno izročilo civilizacije priznava samo vino za pijačo, s katero se nazdravlja. Zdravica je resen in slovesen obred in izbor vina mora biti v skladu z njeno pomembnostjo. Praviloma se nameni za zdravico samo vina vrhunskega razreda. Primerne so žlahtne starine iz arhiva, če je zdravica na koncu obroka. Pred njim pa je zagotovo najprimernejša penina, saj hkrati odigra vlogo aperitiva in svečanega vina. Lep obred zdravice naredi močan vtis na navzoče in sporočilo v nagovoru vpliva nanje, da ga pozorno poslušajo in ga ne pozabijo kmalu. Izbrane, kratke, doživeto povedane besede polepšajo dogodek in poudarijo njegov pomen. Govornik je dolžan izkazati pozornost s pogledom vsakemu v prostoru, če je slavje v intimni, ožji družbi. Površnost vodi v polomijo, to pa zdravici jemlje ves smisel in čar. Spoštljivo opravljena zdravica kaže govornikovo in poslušalčevo kulturo. V vseh jezikih se nagovor konča z; »Na zdravje!« Smisel teh besed nas opozori na veliko vrednoto, na naše zdravje. Vino ni kar tako izbrano za zdravico. Tudi njemu je v zdravici izkazan dobršen del pozornosti, kar vzgaja in oblikuje spoštljiv odnos do te žlahtne pijače, simbo'a zemlje, tradicije in veselja do življenja in druženja.
M. Gorki je zapisal: »V vinu je največ sonca. Naj žive ljudje, ki ga pridelujejo in z njim vnašajo sonce v naše duše.«
V vinorodnih krajih je doma gostoljubje, dobrodušnost, veselost. Gotovo postanejo obogateni s temi lastnostmi vsi resnični ljubitelji vina.
Zato širimo vinsko kulturo med ljudmi v naši domovini, da bi bilo čim več optimističnih ljudi svobodnega duha, dobrosrčnih in gostoljubnih. S tem se bodo uresničevali verzi velikega pesnika Franceta Prešerna: »Dokaj dni naj živi Bog, kar nas dobrih je ljudi.«
Šampanjci in peneča vina
Sproščanje ogljikovega dioksida v kozarcu penečega vina je lep prizorček. Gostota pene, ki nastaja, način, kako izginja, živahnost in dvigovanje mehurčkov - vse to so podatki za degustacijo. Pena ne sme biti predebela, smetanasta ali preveč stabilna kot pri pivu. Izpuhteti mora v nekaj sekundah, toda ne z vse površine v kozarcu. Ta koprenica se rahlo giblje zaradi dvigovanja vedno novih verižic, ki jih oblikujejo mehurčki, ki prihajajo z dna kozarca. Njihov premer se povečuje med potovanjem na površino, kjer naj bi mehurčki počili, toda ne takoj. Zato so za ocenjevanje penečih vin potrebni visoki in ozki kozarci, ki omogočajo dolgo pot mehurčkom, nam pa užitek in hkrati podatek za oceno.
Za sproščanje mehurčkov mora biti spodaj »aktivna površina« - ostro, raskavo dno. Kozarci s popolnoma gladkim dnom vplivajo na zadrževanje C02 v vinu. Imamo namensko narejene kozarce z »aktivnim« dnom. ki spodbuja nepre-nehno in obilno nastajanje mehurčkov. Na površini vina nastane zvezda iz drobnih mehurčkov, ki se v sredini potapljajo in potujejo k steni kozarca. kjer oblikujejo venček. Kakovost penečih
vin ocenjujemo tudi vizualno med sproščanjem mehurčkov. Ocena je tem višja, čim drobnejši so mehurčki, čim dlje se sproščajo in čim lepše je oblikovana biserna ogrlica ob steni kozarca.
Sestava pene je odvisna od osnovnega vina, vendar tudi od postopka predelave v peneče vino. Zorenje na kvasovkah v steklenici in ustrezna temperatura kleti močno vplivata na kakovost pene. S staranjem se izboljšuje kakovost penjenja.
Nekatera vina se penijo podobno kot mineralne vode. To je posledica prehitre alkoholne fermentacije.
Ta kategorija vina je sinonim za praznovanje. Veliko napako storimo, če to imenitno vino pijemo na dušek, ne da bi si vzeli čas za uživanje ob degustaciji. Postopek njegove degustacije smo že opisali, vendar ga začetnik težko obvlada oziroma ne zmore doživeti dovolj užitkov, ki jih ponuja dober šampanjec ali penina.
Penina je nesporno najprimernejši in najuglednejši aperitiv. Mehurčki vzdražijo brbončice na jeziku in poželenje po hrani je tu. Z njo lahko postrežemo tudi v zadovoljstvo gostov ob primerni začetni jedi, denimo obloženih kruhkih s sirom
Zdravica je resen in slovesen obred, zato mora biti izbor vina v skladu z njegovo pomembnostjo. Praviloma se nazdravlja samo z vrhunskimi vini.
(kanapejih). Gastronomi v domovini šampanjca, v Šampanji, so sposobni skombinirati celotno kosilo samo s šampanjci, seveda različne kakovosti. To je mojstrstvo, ki ga je rodila tradicija in je tudi ena od turističnih privlačnosti za petičnejše oblikovalce.
Različnost v kakovosti šampanjcev
Francozi opisujejo šampanjce precej romantično, toda našli so razlago, ki je razumljiva in sprejemljiva za vinski besednjak, saj naj bi bil spoštljiv do te edinstvene pijače. Po vtisih, občutkih in zaznavah, ki jih ponujajo posamezne kakovosti, jih delijo v štiri skupine:
-	šampanjci srca,
-	šampanjci telesa,
-	šampanjci idej,
-	šampanjci duha.
Šampanjci srca naj bi bili povezani z ženskostjo. Od teh žlahtnih kapljic se pričakuje nežnost, okusi so skrivnostni, toda želimo jih odkriti, v ustih je ravnotežje, vse je skladno nič nas ne moti.
Šampanjci te kakovosti so primerni za družinska in druga slavja, za aperitive, skratka, za srečne trenutke. To kakovost so oboževale znane dame v preteklosti, med njimi pisateljica Colette in igralka Marlene Dietrich, kar naj bi opravičevalo tako čustveno besedo, kot je srce.
Šampanjci telesa bolj asociirajo moški svet. Vina vsebujejo več ekstrakta, odlikujejo se po odkritem, krepkem okusu, ki daje vtis moči. Ta kakovost se priporoča ob močnejšem obroku, celo jedi iz divjačinskega mesa, ki jo uživa vesela in razpoložena, predvsem moška družba. Tak šampanjec je prava izbira po dobro sklenjenem poslu, skratka, za ovekovečenje pomembnega trenutka v življenju. Cenile so ga znane moške zgodovinske osebnosti, denimo ruski carji, Winston Churchill idr.
Šampanjci idej so vedno samo iz belega grozdja, z večjim deležem vina sorte chardonnay in praviloma mladi. Prednost jim dajejo umetni-
ške duše, ki so rade opažene, občudovane in jih ne motijo nepredvidljivi položaji. Jedi, ki se lepo družijo s temi vini, so lahka hrana, morski sadeži, kaviar, sadne solate. Ob takem vinu steče pogovor o literaturi, filozofiji, glasbi ipd.
Šampanjci duha so redka velika vina, ki jih povezujejo z daljno zgodovino. Omenjajo Ivano Orleansko, pohod Atile, skratka, zgodovina Šampanje se prepleta z zgodovino Francije. V to skupino uvrščajo najboljše, zrele šampanjce, ki jih je užitek doživeti maloštevilnim smrtnikom, že zaradi lepega spomina. Ob njih priporočajo solato iz svežih tartufov ali školjko jakobinko, torej težko dosegljiv zemeljski užitek.
Šampanjci so samo peneča vina, pridelana v francoski vinorodni pokrajini Šampanji, in to po klasičnem postopku, kar pomeni, da je druga fermentacija v steklenicah. Gotovo je vinskim ljubiteljem dobro vedeti, kako se lahko uživa ob različicah tega neponovljivega izdelka slavnega Dom Perignona. Toda tudi v Sloveniji imamo čudovita peneča vina, pridelana iz odbranega grozdja po postopku »vrenje v steklenicah«. Užitek ob naših peninah bo toliko večji, če vemo, kako gledati na žlahtne »mehurčke«.
Kakšen naj bo kozarec?
Da bi zaznali vso žlahtnost penine, je nujen ustrezen kozarec. Velikost in višina morata biti zadostna, da se mehurčki razvijejo, pridejo na površino, tu pa naj jih čim več ostane. Visoki kozarci so idealni in steklo mora biti čim tanjše, da se z ustnicami sprožijo v telesu občutki ugodja, ki povečajo našo zbranost pri degustaciji.
Kako se umiva kozarec?
Treba ga je potopiti v vročo vodo brez kemičnih dodatkov (pralnih sredstev), povezniti, da se osuši, in postaviti pokonci v prostoru, kjer ni prahu. Zelo pogosto se zaradi ostankov pralnih sredstev vino v kozarcu prešibko peni.
Katera je prava temperatura?
Peneča vina se pokušajo hladna, toda ne ledeno hladna. Cim mlajša so, tem bolj jim ustreza nizka temperatura (8°C). Zrelo peneče vino se tudi pri 10°C čudovito okuša, saj mu nižja temperatura ne omogoča razviti bogastva arom in okusov.
Kako ohladiti peneče vino?
Najbolje v posodi z mešanico vode in ledu, v kateri se v 15 do 20 minutah vino ohladi na potrebno temperaturo. Tudi hladilnik je primeren, toda steklenico je treba vložiti vodoravno tri do štiri ure pred postrežbo. Penečega vina ni priporočljivo ohlajati v zamrzovalniku, ker je to šok za kakovost vina, ki je sicer zelo »barvito« tako z aromami kot z okusi.
Kako odpreti steklenico?
Ko smo odstranili okrasno kapico in košarico, nagnemo steklenico pod kotom 45°, z eno roko odvijamo zamašek, z drugo jo držimo za dno. Izogibamo se glasnega poka. ker tak stres vino vznemiri in smo prikrajšani tudi pri estetiki postrežbe, ki jo ponuja pridušen zvok po odstranitvi zamaška. Kozarec se sme natočiti največ do dve tretjini višine.
Peneče vino v načeti steklenici lepo ohranimo nekaj ur, če steklenico zapremo s primernim zamaškom in jo imamo na optimalni servirni temperaturi.
Nekako zadnji dve leti lahko slišimo predloge, da ob nazdravljanju s peninami ne bi trkali s kozarci. Zaradi mehurčkov zven stekla ni tako čist in sledi lahko razočaranje. Odločitev prepuščam vsakemu posamezniku. Pravilna drža kozarca za pecelj tudi pri peninah prikliče lep kristalni zvok, gotovo pa je estetika pri nazdravljanju prijaznejša, če sodelujoči pozorno, z iskrenim pogledom in nasmeškom opazijo vsakega v družbi.
PIRANSKO SREČANJE PREDSEDNIŠKE OSMERICE
Diplomatski dogodek na Obali, kot ga zlepa ne bo
Strogi varnostni ukrepi - Predsedniški sprehod po Piranu - Gala koncert Marjane Lipovšek in ognjemet - S katamaranom po zalivu - Kaj so predsednikom ponudili na krožniku
PIRAN, PORTOROŽ,8. junija - Srečanje predsednikov osmih držav v Piranu minuli konec tedna je bil gotovo eden najpomembnejših diplomatskih dogodkov v Sloveniji nasploh. O tem, kaj je osmerica predsednikov s svojimi ogromnimi spremljevalnimi ekipami počela na slovenski Obali, pa v naslednji reportaži.
V četrtek zvečer so iz Pirana izginili avtomobili in tudi običajni vrvež se je umiril. Predsednik Kučan si je zvečer ogledal mesto in se želel iz prve roke prepričati, ali je za vse poskrbljeno. Zahteval je. da nekoliko omilijo sorazmerno strogi varovalni režim, a odgovorni za varnost visokih go-
nudili škampove repke, belušno juho, rezance s tartufi, srnin hrbet z brusnicami in malinov narastek z vanilijevim sladoledom, v Villi Mariji so imeli morske sadeže iz Piranskega zaliva, krompirjeve njoke po kraško. zobatca in brancina po primorsko ter jagode s smetano. V marinini resta-
OPOZORILO ALI POJASNILO? — Italijanski predsednik Scaifaro v »mediteranskem« slogu pogovora z avstrijskim kolegom Klestilom. (Foto: Joco Žnidaršič)
stov niso hoteli tvegati. Zato ni čudno, da so v petek in soboto zjutraj portoroški in piranski trgovci tarnali, da so razmere take. kot so bile med osamosvojitveno vojno.
Portorož, v katerem je bilo prepovedano parkiranje ob štiripasovnici. ni bil prav nič lepši, saj so vzdolž ceste postavili dolge vrste ograj, ki so ljudi prej odganjale kot vabile, da pozdravijo predsednike. Podobno je bilo v praznem Piranu. Varovalne ograje so spremenile Piran v nekakšen predsedniški geto. Predsedniki so šli mimo Židovskega kareja na prvomajski trg. kjer sta Havel in Goncz smuknila v Kantino na pivo in kozarček vina. mimogrede so vsi opazili, da imajo v Piranu še zmeraj Leninovo in tudi M^rxovo ulico, člani piranskega ribiškega društva Oradela pa so gostom ponudili cvrte sardelice z žara. tisto, kar v sredozemskih mestecih najbolj diši.
Predsednike, ki se jim je pridružil tudi Janez Drnovšek, je na koncertu v cerkvi sv. Frančiška dodobra ogrela in očarala mezzosopranistka Marjana Lipovšek. Po ogledu slik beneških mojstrov v novi pinakoteki minoritskega samostana in po koncertu, po prijaznem in toplem sprejemu na piranskih ulicah so se predsedniki sprostili. Odpeljali so jih na večerjo v Villo Marijo. Če drugega ne. so lahko okusili, koliko dobrot skrivata istrsko morje in zemlja. Na Bernardinu so jim po-
vraciji Laguna pa so lahko zbirali med desetinami jedi hladno-to-plega bifeja, od omake starega ribiča. prekajene rižanske postrvi, jegulje v terini do vseh dobrot iz morja (Jakobove pokrovače, rakovice, škampi, hobotnice, file morskega lista v omaki iz sladkega janeža...) do kozlička in jagenjčka. spečenih v krušni peči.
je vodil minorit provincial Janez Kurbus. Maša je trajala 35 minut, po njej se je italijanski predsednik zadržal pred prazno steno v obnovljeni in strogo zavarovani renesančni edikuli, kjer bi morala viseti obljubljena Carpacci-ova slika, in pojasnil, da ni v njegovi moči, da bi vplival na odločitve italijanskega zunanjega ministrstva. Kaj je vplivalo na tokratno zadržanje slike v Italiji, morda ne bo nikoli znano. Morda so res krivi nevoščljivi ezuli, morda še en italijanski odgovor na nespremenjeno slovensko ustavo, morda pa slike ne bodo nikoli vrnili, ker bi bila to prehuda izjema v današnji »prijateljski« in združeni Evropi. Minoriti vztrajajo, da hočejo vrniti sliko, ki je v zasebni lasti. Po maši se je Scaifaro srečal tudi s predstavniki italijanske manjšine v Tartinijevi hiši, kjer se jim je zahvalil za njihovo veliko poslanstvo, ker branijo italijansko kulturo tam, kjer je ta zmeraj bila. Medtem pa si je Kwašniew-ski kljub kratki noči privoščil partijo tenisa.
Vožnja s katamaranom je bila priložnost, da so predsedniki videli. kako majhno je slovensko morje, mejo na morju z Italijo in mejo. ki je na morju s Hrvaško še ni. Scaifaro je lahko z vrha Princa videl, kako blizu za Debelim rtičem je Trst, Klestil pa, kako veliko je tudi avstrijsko »okno v svet«. Čeprav so Scalfara vabili, naj pride na dvostranske pogovore v spodnje prostore, kjer so se v glavnem zadrževali predsedniki, je sam ves čas vožnje vztrajal na vrhu. Kljub temu, da je pihalo, je kratke dvostranske dogovore opravil z večino predsednikov kar na vrhnji palubi. S tem je morda tudi poudaril, da je najstarejši in so morali drugi k njemu. A se je izlet kljub vsemu končal
» VIHRAV« POGOVOR (Foto: Joco Žnidaršič).
in spet tartufi, ki si jih je najbolj privoščil Arpad Goncz.
Nato so si predsedniki s skrbno varovane plaže Hotelov Morje ogledali ognjemet in se nekaj pred polnočjo z avtobusom odpeljali k počitku. Drugo jutro je bil Scaifaro že ob sedmih v cerkvi sv. Frančiška pri maši. ki jo
Kwašniewski in Kučan na katamaranu
srečno in kot kaže za vse koristno, da bo prihodnje leto zagotovo tudi peto srečanje, najbrže prej v Italiji kot na Slovaškem, ker Kovač ne ve, če bodo takrat že imeli novega predsednika. Predsednik Kučan si je oddahnil, saj je težko biti gostitelj tako pomembnega dogodka. BORIS ŠULIGOJ
VEČ SPREMSTVA KOT OBČINSTVA — Predsednika Kučan in Goncz (v ospredju) na ogledu lepot Pirana. Fotografija tudi lepo kaže na obsedenost organizatorjev z varnostnimi ukrepi, tako da je bilo spremstva predsednikov vseskozi več kot piranskega občinstva. (Foto: Blaž Samec).
Vse Huangove mrtve duše
Pravosodno ministrstvo intenzivno brska po Clintonovi predvolilni kampanji - FBI sumi, da za sumljivimi donatorji tiči John Huang, visoki finančni uradnik demokratov
OD NAŠEGA DOPISNIKA
NEW YORK. 8. junija - Ameriško pravosodno ministrstvo že nekaj mesecev intenzivno raziskuje financiranje predvolilne kampanje demokratske stranke in predsednika Clintona, še posebno intenzivno pa potem, ko se je letos pozimi sprožil plaz kritik in obtožb, kako sta demokratska stranka in Bela hiša na sumljiv in včasih celo nezakonit način zbirali denarne prispevke za potrebe predvolilne kampanje.
Potem ko so odkrili, da je demokratska stranka dobila večjo vsoto sumljivega denarja od po-
slovnežev azijskega rodu - večji del tega denarja (1,6 milijona dolarjev) so morali vrniti, če so se hoteli izogniti nadaljnjemu sodnemu pregonu, kako so Bill Clinton, Al Gore in Hillarv Clinton uporabljali prostore v državni lasti za zbiranje denarnih prispevkov, da je vrsta uglednežev za ustrezno veliko donacijo lahko spala v Lincolnovi spalnici v Beli hiši. da je predsednik Clinton svoje bogate mecene peljal s predsedniškim letalom in podobno, je te dni v javnost prišla še ena zanimiva zgodba, ki malce spominja na Gogoljeve Mrtve duše.
Raziskovalci sumljivih donacij so namreč odkrili, da je demokratska stranka dobila približno 200.000 dolarjev od fiktivnih in nikoli delujočih podjetij,4000 dolarjev od osebe, ki je ne morejo izsle-
diti in 3000 dolarjev od gospe, kije že deset let v onostranstvu. Lani avgusta, ko je Bill Clinton v ne-wyorškem Radio City Hallu praznoval 50. rojstni dan. sta na naslov demokratske tranke prišla dva čeka. na katera so postali pozorni zvezni preiskovalci. Prvega, v višini 4000 dolarjev, je poslal neki Hong Jen Chiao. ki naj bi po naključju stanoval na istem naslovu, kjer je tudi sedež newyor-ške pisarne demokratske stranke. Preiskovalci pravosodnega ministrstva se že nekaj mesecev trudijo, da bi tega človeka odkrili, vendar jim do zdaj to še ni uspelo. Drugi ček, vreden 3000 dolarjev, pa naj bi poslala Newyorčanka Michele Lima, za katero se je potem izkazalo, da že deset let leži na enem izmed brooklynskih pokopališč. Njen sin Brian Lima, je te dni izjavil, da se njegova pokojna mati ni nikoli zanimala za politiko, kaj šele, da bi bila politična
mecenka, saj za časa življenja nikoli ni imela dovolj denarja, da bi ga lahko metala stran. Ček, ki naj bi ga poslala pokojna gospa, je bil napisan lani 18. avgusta v poslovalnici Chemical banke, kjer je imela Michele Lima včasih, ko je še živela, odprt bančni račun.
Uradniki demokratske stranke so poleg tega te dni priznali, da so prejeli vrsto čekov v skupni vrednosti 170.000 dolarjev, ki so jih na sedež stranke poslali posamezniki in podjetja. Zvezni preiskovalni urad (FBI) sumi, da sta ta načina zbiranja donacij organizirala John Huang, nekdanji uslužbenec trgovinskega ministrstva in visoki finančni uradnik demokratske stranke, z izjemno dobrimi indonezijskimi in kitajskimi zvezami, ter Yah Lin Trie, Clintonov prijatelj iz Little Rocka. V ospredju preiskave je predvsem Huang. ki je organiziral vrsto donatorskih srečanj in za predvolilno kampanjo sumljivo zbral več kot 3,5 milijona dolarjev (demokrati so od te vsote že vrnili 1,6 milijona dolarjev sumljivih prispevkov). Zaradi tega preiskovalci menijo, da Huang stoji tudi za mrtvimi dušami in fiktivnimi podjetji.	VESO STOJANOV
NA ZDRAVJE SREDNJI EVROPI - Predsedniki Avstrije (Klestil), Nemčije (Herzog), Poljske (Kwašni-ewski) in Slovenije (Kučan) so bili z izidi piranskega visokega srečanja in tudi z vožnjo s katamaranom očitno zadovoljni. (Foto: Blaž Samec)
DRAMATIČNI DOGODKI PRETRESAJO AFRIŠKO CELINO
Globalni apartheid ali anglosaksonska zarota
Evakuacija zahodnih državljanov iz Sierra Leoneja in sestanek vrha Organizacije afriških držav te dni polnita stolpce svetovnega tiska - Prepad med severom in jugom se poglablja
Zanesljivo ni mogoče govoriti o naključju, da so zahodna sredstva obveščanja v teh dneh glavno pozornost namenila evakuaciji zahodnih državljanov iz Sierra Leoneja, medtem ko so vrhunsko srečanje Organizacije afriških držav omenila le mimogrede, ali pa ga sploh niso, čeprav je v Harareju 53 članic te organizacije razpravljalo o dramatičnih in prelomnih dogodkih, ki pretresajo Afriko od Rdečega morja na vzhodu do Atlantika na zahodu.
Skrb za več kot tisoč zahodnih državljanov v zahodnoa-friškem Sierra Leoneju, ki je pred desetimi dnevi doživel tretji državni udar v dveh letih, je razumljiva in upravičena, a ni brez ciničnega podtona. Ne gre namreč pozabiti, da zahodne velesile že dolgo razkazujejo v Afriki hipokritično politiko dvojnih meril in nenačelnosti, kakor da na čelu z bivšimi kolonialnimi silami ne morejo doumeti, da ta celina ni več tisto, kar je bila po berlinskem kongresu leta 1885, ko so jo kolonialne metropole razkosale, upo-
Poljaki ne ploskajo vedno papežu
Ogorčenje zaradi papeževih besed, da so Poljaki »barbarski narod brez prihodnosti«, ker so glasovali za prekinitev nosečnosti - »Intelektualna plitkost« poljskega katolicizma - Papežev obisk ima tudi ekumenski pomen
OD NAŠEGA SODELAVCA
VARŠAVA, 8. junija - Papež Janez Pavel II. je na prvih srečanjih s sonarodnjaki vztrajal pri krepitvi duha narodne sprave in etičnih načel, zaradi česar so mu Poljaki navdušeni ploskali. Njegova pridiga v Kaliszu pa je naletela na prve negativne odzive, saj so jo razumeli kot dodatek h globoki razcepitvi Poljakov glede splava. Nekateri intelektualci so še posebno ogorčeni zaradi papeževega namiga, da so se Poljaki z glasovanjem za prekinitev nosečnosti uvrstili med »barbarske narode brez prihodnosti«.
Papež je z besedami matere Tereze iz Kalkute izjavil, da je abortus »največja nevarnost, ki ogroža mir«, nihče pa nima pravice uničiti človeškega ploda - niti oče, mati, niti zdravnik, nobena konferenca in nobena vlada. Močno je podprl poljsko
gibanje za prepoved splava in ponovil svojo trditev, da je »narod, ki ubija svoje otroke, narod brez prihodnosti«. Dodal je, da je barbarska vsaka civilizacija, ki zavrača nemočne, čeprav ima velike gospodarske, tehnične, umetniške in znastvene uspehe«.
»Ne vem, na katero državo je mislil Sveti oče, saj poljske matere ne smejo ubijati svojih otrok,« je izjavil znani zgodovinar, profesor Aleksander Kra-vvczuk in dodal, da je prekinitev nosečnosti dovoljena le v izrednih primerih. Z njim se je strinjal tudi predsednik Krščan-sko-družbene unije Kazimierz Morawski, ki meni, da je treba biti pri oblikovanju obtožb izredno previden, saj so socialne in osebne tragedije najpogostejši vzrok za prekinitev nosečnosti, ne glede na to, ali gre za vernike ali agnostike.
Podpredsednica senata, profesorica Zofia Kuratovvska noče komentirati besed cerkvenega poglavarja, vendar meni, da gre za zelo preprosto dogmo. Verniki je ne bi smeli kršiti, vendar je to nemogoče zaradi težkih razmer, v katerih živijo posamezni sloji ljudi. »Menim, da poljska Cerkev, ki se čvrsto oklepa teh dogem, ali nič ne naredi ali pa ji ne uspe prepričati vernikov. Vprašanje države in zakonov ni povezano z dogmami. Država ni Cerkev in Cerkev — država,« je izjavila Kuratowska.
»Cerkev si lahko misli, kar hoče, vendar tega ne bi smela z zakonskimi predpisi vsiljevati ljudem, ki menijo drugače,« pravi znana pedagoginja in filozofinja profesorica Hanna Šwi-da-Ziemba, ki jo moti predvsem to, da Cerkev veliko manj skrbijo že rojeni otroci in razmere, v katerih živijo. »Ne zanima je dilema matere, ki ima številno potomstvo in moža alkoholika, ali bo naslednjemu otroku lahko zagotovila ustrezne pogoje za razvoj. V takem
primeru je lahko bolj etično preprečiti razvoj ploda, ki bi bil sicer obsojen na nesrečo. S kakšno pravico Cerkev vsiljuje svoja moralna načela tistim, ki zagovarajo etiko, podobno tisti, ki jo reklamira papež?«
Če ne upoštevamo teh prvih kritičnih odzivov, v poljskih medijih do zdaj ni bilo nobenega odmeva na nekatere pogosto kontroverzne papeževe izjave. V komentarju Žalosten obisk v socialdemokratski Trybuni so zapisali, da sta »intelektualna in politična elita padli na kolena, iz sebe pa nista uspeli iztisniti niti enega razumnega stavka«. Poljski intelektualci se ne znajo pogovarjati s papežem niti se opredeliti do papeževih stališč.
Kot poudarja komentator, se
je papež že navadil, da v državah naleti na kritike in nasprotnike, vendar se je zdaj znašel v položaju, da se »v državi s 40 milijoni ljudi, v središču Evrope, ne more z nikomer pogovarjati«, saj »namesto odprtih glav srečuje le intelektualno paralizirane oboževalce«. Čeprav zelo ostro ocenjuje pasivnost levo usmerjenih intelektualcev, Trybuna meni. da gre za »intelektualno plitkost«
o skupnem življenju in zgodovini Poljakov in Židov. Pred papeževim obiskom je bilo kar nekaj protisemitskih izgredov in poskusov požiga varšavske sinagoge. V časnikih se je pojavilo tudi sporočilo policije o dogodku v vasi Uhnjin, kjer so poljski nacionalisti uničili 17 nagrobnih spomenikov na pravoslavnem pokopališču. V papeževih govorih pa vsaj za zdaj ne
• Deveti dan svoje bivanja na Poljskem je Sveti oče v Krakovu sprejel poljskega premijera VVIodzimierza Cimoszewicza. V petnajstminutnem pogovoru pa nista načela vprašanj, ki zadevajo odnose med državo in Cerkvijo niti ne vprašanj o ratifikaciji konkordata. Zato pa je papež izrekel priznanje poljski vladi za dosežene ekonomske uspehe in še posebej za povezovanje Poljske s svetom. Na današnji slovesni maši v Krakovu pa je papež Janez Pavel II razglasil za svetnico legendarno poljsko kraljico Jadvigo.
poljskega katolicizma, ki lahko tudi brez kritik sprejema teze svojega poglavarja, vendar jih tudi hitro pozabi.
Sedanje papeževo romanje ima ekumenski pomen, zaradi česar je v Kaliszu govoril tudi o verski strpnosti, o številnih židovskih pokopališčih, ki pričajo
najdemo obsodb tovrstnih barbarskih izgredov.
»Poljski papež« je imel v soboto prost dan, ki ga je preživel v okolici Zakopanov, kjer je obiskal kraje, ki jih je prehodil kot mlad duhovnik, kasneje pa kot krakovski nadškof.
ILIJA MARINKOVIČ
števaje samo svoje imperialne interese, začrtale absurdne umetne meje, zaradi česar je Afrika že doživljala krvave državljanske in medplemenske spopade, poleg tega pa se te kolonialne dediščine še dolgo ne bo mogla rešiti, če sploh kdaj.
Pomanjkanje občutka za afriške politične, gospodarske, socialne in druge probleme po drugi strani postavlja vprašanje, ali zahodne demokracije z legitimno zaščito svojih državljanov, s prepuščanjem Afričanov medsebojnemu pobijanju in z zanimanjem za celinske probleme pretežno skozi optiko lastnih sebičnih ekonomskih interesov niso nehote ali hote zabredle v fazo globalnega apartheida. Z njim so menda potegnjene ločnice med »brezupnostjo afriške kaotičnosti,« ki se naj rešuje, kakor ve in zna, ali pogreza v čedalje hujšo krizo, in med tako imenovanim civiliziranim demokratičnim svetom, ki naj bi se bolj ali manj odločil, da bo dvignil roke od »celine katastrof.«
Globalni apartheid, ki je drugi izraz za vedno globlji prepad med razvitim severom in nerazvitim jugom (v prvi vrsti gre za Afriko), je dobil dodatne prvine z obsedenostjo francoske politike, da njihove interese v Afriki ogroža domnevna anglosaksonska zarota. Ob tem vrsta francoskih analitikov ugotavlja, da Pariz pač plačuje ceno za zgrešene strateške poteze (med drugim slepa podpora genocidnemu režimu v Ruandi, zairskemu despotu Mobutuju itd.), za neupoštevanje sprememb v pokolonialnem obdobju in za »slepo pego« v tektonskih afriških premikih, v katerih se končuje dolgo obdobje avtoritarnih samodržcev, ki jih postopoma nadomeščajo ideološko neobremenjeni, prilagodljivi in pragmatični mlajši politiki z veliko večjim posluhom za državne in celinske probleme. To je malodane v diametralnem nasprotju z ravnanjem pokolonialnih afriških voditeljev, ki so se podrejali neokolonializmu bivših koloni-
alnih metropol, v obdobju hladne vojne pa interesom bodisi zahodnih ali vzhodnih pokroviteljev, skupaj z vojnami prek posrednikov, s katerimi sta oba bloka obračunavala na hrbtih afriških držav.
Res je, da afriški voditelji tudi na 33. vrhunskem sestanku v zimbabvejski prestolnici niso sprejeli nobenih usodnih bdloči-tev, ampak so se zavzeli le za pomoč Demokratični republiki Kongo samooklicanega predsednika Laurenta Kabile, obsodili državni udar v Sierri Leoneju in ne brez pomislekov podprli nigerijsko vojaško posredovanje za zatrtje upora in obnovitev oblasti zakonito izvoljenega predsednika Ahmeda Kabaha. Podpora nigerijski vojaški akciji vzbuja nemalo pridržkov, saj je močno dvomljivo, da bi lahko v zahodnoafriških državah vzpostavljala zakonitost in spoštovanje demokracije regionalna velesila, v kateri je na oblasti avtoritarni general Sani Abača, ki si je prigrabil oblast z državnim udarom, njegov režim pa velja za enega najbolj represivnih na celini. Ob dogodkih v Nigeriji v zadnjih letih smo bili priče hipokritskemu sprenevedanju zahodnih demokracij, ki ga je težko pojasniti zgolj z bojaznijo, da bi zahodnoafriška velikanka razpadla v krvavi državljanski vojni, če ji ne bi s trdo roko vladali generali.
Državniki v Harareju zastran Sierra Leoneja najbrž niso imeli druge izbire, kakor da so med slabimi opcijami s pridržki podprli nigerijsko vojaško akcijo, ki ni dobra tudi zato, ker se vojaško najmočnejša Nigerija (poleg Južne Afrike) spreminja v vprašljivega regionalnega varuha miru, a hkrati se. njene notranje napetosti nevarno zaostrujejo. V Afriki mrgoli starih in novih notranjih konfliktov, velikanskih socialnih, gospodarskih, medetničnih in drugih protislovij, ki se bodo najbrž poglabljala, kar kljub vsemu ne pomeni, da se je celina spremenila v »črno luknjo,« ki jo je najbolje odpisati. Tudi če bi jo hoteli, je ne bi mogli, čeprav bo njena »renesansa« dolga in boleča. Če bi se Zahod dejansko odločil za strategijo globalnega apartheida, ne bi škodil le Afriki, marveč tudi sebi.
AVGUST PUDGAR
PISMO IZ LONDONA
Robin Hood ni samo legenda
OD NAŠE SODELAVKE
LONDON, 8. junij — Minuli četrtek je bil svetovni dan okolja in namestnik premiera John Prescort je v posebnem govoru za to priložnost napovedal temeljito revizijo celotnega britanskega transportnega sistema, ki naj »zadosti potrebam vseh družbenih sektorjev«. Ekologi pravijo, daje bil to »najbolj zelen« govor, ki so ga slišali od političnega voditelja, vendar poudarjajo, da bodo končno sodbo izrekli šele, ko bodo videli dejanja. Medtem pa se oblasti z veliko potrpljenja in za velike denarje spopadajo z bataljonom odločnih državljanov, bojevnikov za okolje, ki so nekakšni moderni Robini Hoodi.
visoko v krošnjah dreves, ki jih z vrvmi povežejo med seboj, da se lahko obiskujejo, kopljejo tudi rove s skladišči za hrano in prebi-
Robin Hood je bil legendarni srednjeveški junak, ki je s tolpo privržencev živel v sherwoodskem gozdu in ropal bogate, da je lahko dajal revnim. Bilje dobrosrčen plemič - filantrop, zvest kralju Richardu, njegova sovražnika pa sta bila kralj John in šerif iz Nottinghama. Moderni Robini Hoodi so ekološki bojevniki, ki se s svojimi, tudi življenjsko nevarnimi protesti spopadajo s šerifom in policijo, glavni sovražniki pa so gradbena podjetja in družbe z veliko denarno oziroma gospodarsko mo-čjo.Moderni angleški Robini Hoodi prav tako živijo v gozdovih, za katere se bojujejo in jih poskušajo reševati pred gradnjo cest, letališč, velikih nakupovalnih centrov in podobnim. Ko se naselijo na ogroženih območjih, si najprej zgradijo primitivna taborišča na tleh. Najpogumnejši si zgradijo še bivališča
vališči pod zemljo. Tako se nad zemljo in pod njo upirajo graditeljem in oblastem, ko pridejo s prvimi buldožerji in žagami izganjat nezakonite prebivalce.
Že nekaj tednov je v središču pozornosti takšno »bojišče« pri letališču Manchester, kjer bodo zgradili drugo vzletno stezo. Projekt za gradnjo, ki naj bi v celoti stal 172 milijonov funtov in poskrbel za 50.000 novih delovnih mest, je odobren. Graditi naj bi začeli prejšnji mesec, toda policija že tri tedne poskuša izgnati demonstrante, ki so se zatekli v krošnje dreves in rove pod zemljo.
Letališče Manchester je po prometu 17. letališče na svetu in je zelo pomembno za pospeševanje
Od Tita do Alije
SARAJEVO, 8. junija - Reuterjeva fotografija kaže prvo in zadnjo stran satiričnega sarajevskega časopisa Polikita, ki pod geslom »Tito celo po Titu« kaže namišljeno - a vseeno zelo povedno - preobrazbo nekdanjega jugoslovanskega predsednika v sedanjega bosanskega voditelja Alijo Izetbegoviča in narobe. Bosanska policija je takoj po izidu zaplenila časopis, ki so ga z velikim uspehom prodajali po ulicah prestolnice.
ekonomske aktivnosti severovzhodnega dela Anglije. Zagovorniki projekta trdijo, da bo gospodarstvo področja stagniralo, če ne bodo zgradili druge vzletne steze.
Letališče zagotavlja 17 milijonov funtov za izboljšanje okolja in obljublja, da bodo za vsako posekano drevo posadili 6 novih in za vsak ribnik, ki ga bodo ob reki odstranili, zgradili dva nova. Obljubljajo, da bodo posadili ali obnovili 24 km žive meje in poskrbeli za nove.pašnike in gozdove.
Toda nasprotniki projekta trdijo, da gre za načrt, ki je v tem stoletju za severno-zahodno Anglijo najbolj škodljiv, uničil bo naravo in povečal število potnikov, ki bodo na letališče prihajali z avtomobili, kar bo imelo za posledico tudi zahteve za gradnjo novih cest. Letališče bo privabilo še različne nove gradnje okrog mesta in povečano onesnaženje okolja bo prispevala tudi k nadaljnjemu krčenju ozonske plasti. Ideja, da bo gradnja nove vzletne steze zagotovila 50.000 delovnih mest, pa ni dokazana, in vsa nova delovna mesta bodo verjetno manj plačana in kratkoročna, pravijo nasprotniki projekta.In tako se je pred tremi tedni na področju, kjer bodo gradili drugo vzletno stezo letališča
Manchester, »vkopalo« na zemlji, pod zemljo in nad zemljo v svojih šest taboriščih kakih 80 ekobojev-nikov. Obkolilo jih je približno 100 policistov s šerifom na čelu. Policija je onemogočila dostop novinarjem in tv kameram ter s pomočjo strokovnjakov različnih strok začela odstranjevati uporno mladino. Razglašali so, da bo vse opravljeno v enem tednu, toda po treh tednih gradbišče še vedno ni pripravljeno - demonstranti se upirajo visoko v drevesih in globoko pod zemljo. Prisilno odstranjevanje pa je počasno, nevarno in drago. Poročila trdijo, da je podobna akcija v Devonu (šlo je za razširitev cest) stala 200 funtov (približno 50.000 tolarjev) na minuto.
Do zdaj najbolj dramatično deložacijo je minuli teden pomenilo odstranjevanje 17-letnega dekleta iz 16 metrov visoke drevesne krošnje. Dekle je ležalo na trebuhu na deski, eno roko je imelo »zabetonirano« v naftnem sodu, ki naj bi zato tehtal več kot eno tono. Vse skupaj je bilo z dekletom vred privezano z vrmi na veje drevesa. Da so dekle lahko spravili na zemljo, so privlekli celo žerjav, zavedajoč se, da bi najmanjša napaka dekletu lahko zlomila roko. Ko je dekle končno pristalo na zemlji, so tri ure vrtali beton, da so ji osvobodili roko in jo nato aretirali. Na vprašanje, če bi šla še enkrat skozi podobno izkušnjo, pa je mladenka odgovorila: »Seveda in brez vsakih pomislekov«.Večina teh novih Robinov Hoodov je izobraženih, globoko prepričanih o pravilnosti in utemeljenosti svojega rav-
nanja. Zavedajo se, da na svojo stran pridobivajo javno mnenje, in tudi v Manchestru jim pomaga prizadeto okoliško prebivalstvo. Dobro situirane gospe iz bližnjih vil jim nosijo hrano in skrbijo za njihovo obleko. Zato je dnevnik Times zapisal, da zdaj srednji razred potrjuje staro pravilo, da je sovražnik mojega sovražnika moj prijatelj, ekološki spori pa vnovič odkrivajo puntarstvo med britanskim meščanstvom.
Gradnjo druge vzletne steze letališča Manchester je leta 1995 potrdila tudi posebna javna raziskava, ki je trajala kar 101 dan. Zato ima šerif zakon na svoji strani, ko izganja demonstrante, nima pa okoliškega prebivalstva. To prebivalstvo poudarja, da so rezultati javnih preiskav vnaprej predvidljivi, ker sami z omenjenimi sredstvi in amatersko kampanjo ne morejo tekmovati z bogatimi družbami in podjetji, ki imajo na voljo dovolj sredstev, da lahko najamejo tehnične in pravne strokovnjake za najboljšo predstavitev svojih stališč. Zato to miroljubno prebivalstvo, ki sicer sprašuje zakone, podpira demonstrante, čeprav ti dejansko kršijo pravne odločbe in predpise.
In ko bodo oblasti iz manche-sterskega bojišča izgnale zadnje ekološke bojevnike, se bodo ti preselili v sherwoodski gozd. Tam se bodo borili proti povečanju velikega rekreacijskega centra in, ko bo prišel čas za izgone, se bodo moderni Robini Hoodi dejansko spopadli s šerifom iz Nottinghama.	ALJA KOŠAK
Razpotja Vojske Jugoslavije
Podatki o moči in razmerah v Vojski Jugoslavije so sila skopi in v marsičem protislovni - Nezadovoljni častniki zaradi slabega gmotnega položaja - Vrh napoveduje reformo
OD NAŠEGA DOPISNIKA
PODGORICA, 8. junija - Podatki o jugoslovanski vojski, še posebno o njeni številčnosti, tehnični opremljenosti ter materialnem položaju oficirjev in vojakov, zelo redko pridejo v javnost, pa tudi v marsičem si
nasprotujejo. Takšna so tudi stališča o vključitvi ZRJ v Nato oziroma v Partnerstvo za mir. Kot je pred nedavnim izjavil zvezni obrambni minister Pavle Bulatovič, bi jugoslovanska federacija to lahko storila, celo ponudili so ji vstop, vendar ji to prav zdaj »ne ustreza«.
Podgoriški tednik Monitor spo-
minja, da seje Srbija v tem stoletju dvakrat »bojevala na strani Antante. predhodnice Severnoatlantske zveze«, kar nedvomno pomeni pomemben pedigre za vstop v Nato. Vendar so se po razpadu SFRJ stvari zelo spremenile, v zadnjih petih letih pa so jugoslovanska vojska in državni voditelji vseskozi obtoževali Nato, da ima »potuhnjene protisrbske cilje«. Uradna Srbija previdno opazuje to vojaško zvezo zaradi njene širitve proti srednji in vzhodni Evropi, še posebno, če bi katerakoli od sosednjih držav (Bolgarija, Makedonija ah Albanija) kmalu postala njena članica. Tako kot glede marsičesa se srbski in črnogorski državni oblastniki v dvočlanski federaciji ne strinjajo tudi glede vstopa v Nato. Iz Črne gore so se na primer večkrat slišali glasovi z najvišjih mest, da bi pristopili k tej
močni vojaški zvezi. Kaj takega se v Srbiji sliši le redko.
Ko je omenjeni dnevnik pisal o notranjih, še posebno gmotnih vprašanjih Vojske Jugoslavije, je sklenil, da so oficirji nezadovoljni zaradi slabega materialnega položaja, kakršna koli reorganizacija in usoda vojske pa jih ne zanima. Zaradi nizkih plač se morajo njihove družine prehranjevati v vojaških menzah. Državni proračun pa ni prekratek samo za višje osebne dohodke, ampak tudi za vse druge nakupe za vojsko. Vojska se je samo letos pri domačih dobaviteljih zadolžila za 700 milijonov dinarjev (približno 200 milijonov mark).
Kljub splošnemu nezadovoljstvu v vojski vojaški vrh napoveduje reforme in »svetlo prihodnost«, jugoslovansko vojsko pa vidi kot eno najmočnejših ne samo na Balkanu. Tako je vrhovni svet za obrambo sprejel dokument, ki
predvideva manj številčno, vendar profesionalno in učinkovitejšo vojsko. Njen osnovni del bo še naprej pehota. Srbija računa na približno pol milijona ljudi (redna vojska in rezervisti), Črna gora pa bi imela približno 50.000 ljudi. Eden od visokih predstavnikov vrhovnega poveljstva vojske VJ Ra-dosav Martinulovič trdi, da bo ta vojska oborožena po predpisih Nata. Še več, njegova vojska naj bi umaknila sedanje polavtomatske, avtomatske puške, puško-mitraljeze in vse sodobno orožje ter ga zamenjala za bolj učinkovitega. Predvidevajo, da bi domače tovarne orožja usposobili za proizvodnjo večnamenskega orožja z »usmerjeno energijo« .
Vendar pa Monitor ugotavlja, da je kljub lepim načrtom v vojski veliko zmede. Še posebno glede tega, kakšno vojsko Srbija inCma gora sploh potrebujeta. Načrt iz leta 1992, po katerem naj bi bilo v vojski 120.000 ljudi, se je izkazal za nerealnega. Zdaj se del generalov strinja, da je za dvočlansko federacijo dovolj od 70.000 do 80.000 ljudi, nekateri med njimi celo menijo, da je treba to številko še zmanjšati na polovico.
BRANKO JOKIČ
Evropski Mesec Kulture Ljubljana 1997
PETEK VEČER V CANKARJEVEM DOMU
Kleiberjeve mojstrovine
V zraku je bilo veliko pričakovanje. Čutili smo napetost, tišino, ki išče čistost. Nikogar ni bilo. ki bi ne slutil, da se bo zvok prerodil. ali pa. da se bo prelomil - na dvoje, na troje. Tveganje je gotovo čar vsakega umetniškega dogodka. Pred izhodom na oder je veliko ogledalo. »Poglej se v njem.« si domnevno reče vsak. ki v naslednjem trenutku stopi pred občinstvo. »Mar dvomiš?«, pomisli in si reče: »Naj se prebudi sa-moza vest!«—Maestro se odloči za oder. Na njem se spoštljivo, pa ne brez strahu, pripravlja orkester. To je naš orkester! Slišali bomo. kaj je v nekaj dneh napravil slaven mož. kije premislil in se odločil. da bo dirigiral simfoničnemu orkestru Slovenske filharmonije: Carlos Kleiber.
Na oder je prišel s hitrimi koraki. Pogled na orkester in že silovit zamah z roko, ki ne pozna usmiljenja. Takšen je moral biti Ludwig van Beethoven: z obrazom. ki ničesar ne skriva, s silovitim izrazom duše in srca, pameti in modrosti. Diktator, ki se zaveda svoje moči. Genij, ki jemlje
svojo moč iz spomina, iz znanja in izkušenj. Poslušali smo Beethovnovo uverturo v c-molu - Cori-olan. edino s tragičnim koncem. Orkester je igral vznemirjeno, z mešanico strahu in velikega spoštovanja. Godala. Kleiber jih je razporedil po svojem premisleku, so igrala intenzivno, z gnevom v očeh, z lokovno tehniko, ki je imela dramaturško ozadje. Koncertni mojster Primož Novšak je tudi to pot izčistil zvok in arti-kulacijo. Urejeno tonsko gibanje je v orkestru prebudilo neslutene izvajalske veščine. Glasba je našla svoj prvinski impulz. Nekaj napak ni moglo zmanjšati umetniškega razpoloženja, kije polnilo a vditorij Gallusove dvorane Cankarjevega doma.
Po Mozartu Beethoven: tokrat pa je bilo narobe - po Beethovnu Simfonija v B-duru K. 319 Wolfganga Amadeusa Mozarta. delo triindvajsetletnega skladatelja. Izstopajoče lep je drugi stavek, Andante moderato v Es-duru. Tu poslušamo Mozarta, ki ima moč pripovedovalca. Vse je zelo naravno, skoraj naivno.
KRST KOGOJEVE OPERE NA LUTKOVNEM ODRU
Nesporazum
LUTKOVNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA - Marij Kogoj, Leonid N. Andrejev, Karel Brišnik: Črne maske. Priredba in režija Karel Brišnik, glasba Marij Kogoj, dirigent Samo Hubad, likovna zasnova lutk in scene Jože Lašič. koreografija Janez Mejač, drama turgija Mojca Jan in Mojca Kreft, lektorstvo Jože Faganel. Na posnetku pojejo solisti ljubljanske SNG Opere Samo Smerkolj (Lorenzo. bariton), Vanda Gerlovič (Donna Francesca. sopran). Ljubo Kobal (Ecco, dvorni norec. tenor) in Rudolf Franci (Romualdo, pevec, tenor) ter Komorni zbor RTV Ljubljana pod vodstvom Lojzeta Lebiča ob spremljavi Simfoničnega orkestra RTV Ljubljana.
Igrajo: Robert Waltl (Lorenzo). Irena Zubalič (Donna Francesca). Blaž Vižintin (Ecco. dvorni norec) ter Iztok Jereb. Barbara Jakopič. Božidar Jokič. Andrej Slinkar. Matjaž Pompe. Nina Skrbinšek. Lučka Drolc in Sonja Kononenko (zbor mrtvih križarjev). Animirajo: Alenka Pirjevec (marioneta Lorenza, prva maska. Petruccio). Nina Skrbinšek (japonska lutka Lorenza idr.). Peter Dougan (marioneta Donne Fran-cesce. tretja maska, kelih idr.). Lučka Drolc (druga maska. Mario idr.). Iztok Jereb (četrta maska, glas Maria idr.). Božidar Jokič (peta maska idr.) in Sonja Kononenko (Pietro idr.). Praizvedba je bila 6. junija 1997na velikem odru LGL »v počastitev gostov festivala Lutke ’97«. Predstava traja približno uro.
učinkuje simbolno) vzpostavljala dvojnost notranjega in zunanjega sveta, realnega in fantastičnega, čutnega in sanjskega ter gradila na odprti in večpomenski simboliki zgodbe in glasbe (morda tudi na prepoznavnih prvinah izročila ekspresionizma v likovni umetnosti). je z razmeroma okornim in pretirano realistično posnemo-valskim načinom uprizarjanja dajala dokaj ljudsko naiven, pretežno statičen in mestoma nepregleden vtis. ki je izzvenel predvsem v nekaj bolj in manj vznemirljivih odrskih ilustracij izbranih opernih prizorov (»živalski« greh Lorenzove matere. Lorenzov obračun z lastno preteklostjo, njegovo neprepoznanje lastne žene - donne Francesce, vstajenje Lorenzove duše ob popolnem uničenju okolja), ne pa v dramaturško sklenjeno, stopnjevano in celostno odrsko doživetje.
Igralci in animatorji Lutkovnega gledališča (zRobertom Wal-tlom v nosilni vlogi Lorenza na čelu) so avtorju priredbe in režiserju sledili z zgledno privrženostjo. disciplino in požrtvovalnostjo ter si za svoj trud vsekakor pošteno zaslužili aplavz in spoštovanje premiernega občinstva. Očitno pa bomo morali na bolj domišljeno. vznemirljivejšo in umetniško prepričljivejšo lutkovno »prepesnitev« nadvse zahtevne in veličastne Kogojeve operne umetnine še počakati.
SLAVKO PEZDIR
Za zaključek letošnje sezone in svoj uvodni prispevek k mednarodnemu lutkovnemu festivalu Lutke '97je ljubljansko Lutkovno gledališče pripravilo nedvomno izjemno ambiciozen in drzen poskus lutkovne uprizoritve ekspresionistične opere Marija Kogoja (1892-1956) Črne maske (krstno uprizorjene leta 1929). Kot je znano, gre za najznačilnejšo in umetniško najprepričljivejšo glasbeno stvaritev iz obdobja ekspresionizma pri nas. s katero je Kogoj po lastni izja vi prikazal »razvoj vsakdanjega človeka v duhovnega« (njegovo notranjo razklanost in dvojnost je sklenil z zmago dobrega) ter po sodbi muzikologov ustvaril svoj izviren prispevek k evropski glasbi.
Avtor lutkovne priredbe in režiser Karel Brišnik je literarno in glasbeno zapleteno in večpomensko operno gradivo v dveh dejanjih oziroma petih slikah zgostil na uro odrskega dogajanja, kar ga je sililo v mnoge okrajšave in poenostavitve, ki so postavljale pred izvajalce dodatne interpretativne težave, občinstvu pa močno otežkočale komunikacijo (Opernim nepoznavalcem bi bil v koristno oporo vsaj povzetek vsebine iz Opernih zgodb Smiljana Samca, če že za uprizoritev prirejenega libreta ni bilo mogoče objaviti.) Iz njegove lapidarne izjave v gledališkem hstu. da je lutka najmočnejša prav v območju, kjer se Kogojeva glasbena drama dogaja: »na mejah zavesti, kjer se 'realnost ’ in 'fantastičnost ’ prepletata, podvojujeta. zamenjujeta«, je sicer mogoče razbrati uprizoritveni motiv in okvir. Brez pojasnila pa ostaja, zakaj se je (skupaj z avtorjem likovne zasnove Jožetom Lašičem ) odločil za marionete (in japonsko od zadaj vodeno lutko) človeške velikosti kot presenetljivo (in neportrebno) realistične posnetke živih protagonistov.
Namesto da bi uprizoritev z bolj svobodno in domišljeno izbiro sredstev sodobnega lutkovnega gledališča oziroma predmetne animacije (ki praviloma
Pisma bralcev
preprosto kot podobe iz sanj. Tempo ne sme zastati, gibanje je v skladu s tematiko violin; pari oboj, fagotov in rogov utemeljujejo harmonijo, ki je stalna spremljevalka in gospodarica glasbena dramaturgije. Zelo lepo zvenijo kontrabasi. Carlos Kleiber je orkestru dopovedal, kaj je Mozart, kakšen naj bo Mozart. Je bilo pozitivnih informacij preveč?
Zaslužili smo si nekaj odmora. S to glasbo bomo živeli še dolgo časa. V drugem delu koncerta nas čaka veliki Johannes Brahms.
Začetek je bil intenziven, kot posledica harmonije, ki jo je severni veter odvrgel. Brahms je bil mojster oblike; njegovo formalno preglednost prekriva vsebina. Znotraj je bogastvo, ki se ga splača odkriti.poiskati. Ta obli-kovno-vsebinski zaklad je izjemna mojstrovina duha. Carlos Kleiber je s simfoničnim orkestrom Slovenske filharmonije potrdil to izjemnost. Njegova interpretacija Brahmsove Četrte simfonije v e-molu je umetniški vrhunec orkestra Slovenske filharmonije, vsebina, ki nam dopoveduje. da je orkestrska dovzetnost na Slovenskem že primerljiva z največjimi tovrstnimi izkušnjami Evrope. Izkazalo se bo, in to se je nekaterim po petkovem slavnostnem koncertu v počastitev Evropskega meseca kulture moralo posvetiti, da je orkester Slovenske filharmonije investicija, ki se vrača.
V čem je skrivnost Kleiberjeve interpretacije? V branju, vparti-turnem zapisu, ki leži neprelistan na dirigentovem pultu. Ta zapis je tiha priča, je navzočnost in navdih. Iz partiture izvira vse. kar najde izjemen glasbenik, kakršen je, o tem ni nobenega dvoma. Carlos Kleiber. Njegovo razumevanje partiturnega zapisa je analitično in čustveno. Tam, kjer neha razum, kjer odpove pamet, deluje emocija. Iz te je nastala čustvena zasvojenost, iz te je prišel neizčrpen vir pripovedovanja o glasbi, ki se ne sme pretirano ukvarjati s tehniko. Ta je pričakovana. saj je tudi oblikovanje dolgega tona najprej tehnično vprašanja; šele potem pride na vrsto muzikalnost. Tehnika in muzikal-nost pa sta nerazdružljiv par. Če se ne moreta dopolnjevati, sta pogubljena.
Brahmsova Simfonija v e-molu je s svojimi štirimi stavki oblikovna in izpovedna mojstrovina. Filharmoniki so jo igrali ničkoli-kokrat. Kleiber pa je z našim orkestrom storil neke vrste zgodovinski premik. Uspelo mu je reči: dame in gospodje, dobri ste! Saj ne vem. če je res. a mislim si. da je bilo tako.
PAVEL MIHELČIČ
Marjana Lipovšek in Anthony
BANKET V NOVI GORICI
Erotična gastronomija
PRIMORSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE & DRUŠTVO B-Sl IZ LJUBLJANE: Banket (gastronomska instalacija).
Avtor koncepta in režiser Emil Hrvatin, scenograf Vadim Fi-skin, kostumografka Ivana Popovič, avtor glasbe Borut Kržišnik, violinist Vuk Krakovič, producent Damir Domitrovič Kos, kuharski svetovalec Marko Gabrijelčič. Nastopajo: Rossana Piano in Boris Mihalj kot (ak-terja(, Petra Govc kot (medijska akterka(. Premiera je bila na malem odru PDG v četrtek, 5. junija 1997. Malo več kot uro brez odmora.
Igra, pravzaprav odrska postavitev (»instalacija«) Banket, delo Emila Hrvatina, je zmontirana iz dveh, treh na videz povsem raznorodnih sesta vin.
Prva je v zvezi z »gastronomijo«, v njej odigra glavno vlogo občinstvo samo (zase). - Kakih štirideset gledalcev je glede na ceno vstopnic razvrščenih v pet »razredov«, v prvih štirih se med igro pije in je, sedeč za visokimi, vrtljivimi mizami okoli prizorišča;
V SOBOTO ZVEČER NA ODRU SLOVENSKE FILHARMONIJE -Spiri. (Foto: Igor Zaplatil)
MARJANA LIPOVŠEK V SLOVENSKI FILHARMONIJI
Vrhunec z Albanom Bergom
Evropskega meseca kulture v Ljubljani si skoraj ne bi mogli zamisliti brez recitala naše prve pevke, mezzosopranistke Marjane Lipovšek. Prišla je iz Pirana, kjer je pela osmim predsednikom, in z Dunaja, s premiere in dunajske praizvedbe Enescujeve opere Ojdip; vrača se na Dunaj (v tem tednu ima še tri operne predstave - Enescu, Wagner Somrak bogov in dobrodelni koncert) in Pariz (recital v Louvru).Taka je pot svetovne umetnice!
V veliki dvorani Slovenske filharmonije se je predstavila s samospevi Schuberta. Sedmimi zgodnjimi pesmimi Albana Berga in Nemškimi ljudskimi pesmimi Jo-hannesa Brahmsa. Umetniški vrhunec je bila njena odločitev za Berga in interpretacija teh malo znanih pesmi. Zal ni koncertni list ponudil niti najmanjših informacij ne o skladateljih ne o pesmih, niti ni bilo besedil ne v izvirniku ne v slovenskem prevodu. Zato ne preseneča odločitev Lipovškove. da bo Brahmsove pesmi sama z odra predstavila opisno, saj je začutila »pregrado« med njo in občinstvom, ki nemščine ne obvlada.
Sedem zgodnjih pesmi Albana Berga nadaljuje tradicijo nemškega samospeva, zlasti Richarda Straussa in Gustava Mahlerja, s katerim se je skladatelj spoprijateljil in rad zahajal v njegovo garderobo po predstavah v dunajski operi. Bil je med dvestotimi Dunajčani. ki so Mahlerja pospremili z zahodnega kolodvora na pot v New York. Berg se je takoj zatem začel orientirati drugam, k moder-
nejšemu glasbenemu izrazu v hitrem ustvarjalnem zorenju, v življenju pa v pričakovanju usodnega dogodka, srečanju svoje femme fatale (kot jo je poznal v Almi Mahler Schindler). Intuitivno jo je slutil in jo v jeseni 1906 ugledal na galeriji v operi -bila je Helena Karoline Nahowski (s katero se je kasneje poročil). Berg se je hitro razvijal, zlasti na področju samospeva. Če je zgodnje pesmi pisal bolj zase, med Schonbergovimi lekcijami in še ni mogel računati na skladanje kot poklic, je s Sedmimi zgodnjimi pesmimi dosegel svojo prvo zaokroženo celoto (kot cikel znano šele v orkestraciji 1928). Zgodnji Berg je še pod vplivom zlasti nemškega samospeva Richarda Straussa, v stilnem razvoju na prehodu iz po-znoromantičnega izraza v prvo fazo najzgodnješje poetike »dunajske šole« Schonberga in We-berna. Berg kot da se je na tem prehodu kot skladatelj debutant znašal na prelomni točki postma-hlerjanstva in pred revolucionarnimi dogodki na Dunaju nekaj let
zatem- koncert mladih skladateljev in prva izvedba Gurrelieder).
Lipovškova natanko pozna razvoj nemškega samospeva med Brahmsom, Wolfom. Mahlerjem, Straussom, Zemlinskim, Bergom, Webernom, Schonbergom, Mar-xom in Pfitznerjem. Še več, nemška in avstrijska glasbena kultura danes nimata pevke, ki bi pela tako velik repertoar in z njim aktualizirala njihovo preteklost, zlasti med 1880 in 1930. Lipovškova se zaveda zgodovinskega pomena tega obdobja, saj s svojimi nastopanji že dvajset let daje sintezo romantične, poznoroman-tične ali findesieclovske, nekoliko manj impresionistične ter bolj ekspresionistične stilne usmeritve kot interpretativno najtežje možnih. Ne gre le za glasbo ali za pevski glas, ampak za duhovni in filozofski preobrat v estetiki oziroma umetnosti v najširšem smislu. Lipovškova vzpostavlja v »svojem fin de sieclu« svoje videnje zgodovinskega fin de siecla; s svojim čutenjem preteklosti vzpostavlja dialog z najintimnejšimi prijatelji, s katerimi, kot paradoks, ne more vzpostaviti fizičnega dialoga. Če je kaj v glasbi sinteza 20. stoletja, so prav gotovo nastopi Lipovškove s programi teh samospevov na neštetih recitalih po vsej Evropi.
S Schubertom naša pevka izo-
zadnji, spodnji razred je brezkon-sumacije skrit nekje za stenami in gleda, najbrž stoje, skozi nekakšne line in svetleča se kukala -gleda seveda oboje, tako »igro« kot »banket«. Glavna pri vsem je ironija, banketna ponudba je asketska, najdražji jedilnik ni tudi najboljši (razen mogoče pijače), predvsem pa je daleč od kakršnekoli gastronomske izvirnosti, čeprav se predstava sklicuje celo na Marinettijev Manifest futuristične kuhinje; na mizo ne pride nobena npr. »hranljiva abeceda«, »tržaški zaliv«, »vznemirjeni prašič«, kaj šele »hudič v črni tuniki«, »pikantno letališče« ali »alkoholni vrtiljak«, le pohlevni jurčki v kisu, francoska solata, polenta, piškoti in navadna vina. -Podobno je v predstavi s socialnim vidikom stvari: slišimo sicer citate iz Engelsovega Položaja delavskega razreda v Angliji, vendar ostane deprivilegirani sloj občinstva (»class struggle«), čeprav brez hrane, do konca »neosve-ščen«, sprijaznjen s svojim položajem za tistimi voveurskimi kukali, brez kakršnekoli ideje npr. o razrednem boju...
Drugo, v igralskem smislu morda osrednjo sestavino Hrvatinove »gastronomske instalacije« predstavljajo odlomki iz besedil, zlasti iz Laclosovih Nevarnih razmerij, oz. Miillerjevega Kvarteta. Tu gre za bizarno preigravanje znanih erotičnih in seksualnih motivov, za subtilno in hkrati zmeraj znova spet ironi-zirano igro moško-ženskega zapeljevanja in odbijanja, nekakšnega nevzdržnega, toda nikdar do konca realiziranega medsebojnega poželenja. Hrvatin poveže to igro s starim Platonom in njegovo zgodbo o »vnanji obliki človeškega telesa in njenih premenah« iz Simpozija, pač s to melanholično resigniranopoanto, da
človek, odkar ga je Zevs prerezal na dvoje, ni in nikoli več ne bo »cel«, ženska in moški nikoli zares in do konca »združena«, naj si tega še tako želita. Igralca Rossana Piano in Boris Mihalj uprizarjata MUllerjeve dispute v sredi med mizami z vsakršno občutljivostjo in bravuroznostjo, vseskozi tudi z dvoumnostjo in distanco; zlasti natančno in duhovito učinkuje pri tem prepletanje slovenščine in italijanščine, menjave spolne identitete, enako tudi groteskna mizanscena, osvetlitev posamičnih situacij, njuna igra slačenja in oblačenja, mimikrije in seksizma ipd. - Vso to »živo« igro med akterjema gledamo podvojeno: obenem namreč še na televizijskih ekranih, na katerih simultana kamera prikazuje seveda tudi občinstvo, kaže tako torej ne le igre. ampak tudi gledanje samo.
Tako postane ena od tem Hrvatinove »instalacije« sam princip teatra, občinstvo pa ena od vlog v predsta vi - enako kot igra obeh »akterjev«, projiciranje vseh mogočih podob na stropu, glasba, dolgi verbalni citati (med drugim iz Rousseauja), ki jih v »offu« posreduje posebna »medijska akterka« - občinstvo je tako rekoč mimogrede in neboleče transformirano v spektakelsko podobo, v nujni sestavni del tehniško sofisticirane montaže avdio-vizual-nih zanimivosti.
In tu se. ne nazadnje, križata in povezujeta obe. na videz povsem različni temi Hrvatinovega Banketa: gastronomija, kjer je občinstvo glavno, in neznosni erotizem tistega na dvoje prerezanega Platonovega človeka, spričo katerega obstane (vsaj v teatru) v obstranski »voyeurski« vlogi. - Z eno besedo: duhovit, kratkočasen »konceptualizem«.
ANDREJ INKRET
blikuje intimnejši stik počasneje, morda previdneje in po odlomkih, začenši s samospevi na Goethejeva besedila (pred leti) in tokrat s še vedno zgodnejšimi pesmimi, v katerih je pri največjem mojstru romantičnega samospeva začutiti preobrat iz romantične refleksije v transcendenco oziroma transcendentalno mišljenje, a še vedno pred usodno osebno
dr^!hkcik(iov)lednjlh let m posle" Nemška deželna nagrada za Kačo Čelan
^ Z	*.n nje.g°.v|mj	Dramska ustvarjalka Kača Čelan iz Duerena. ki je pred časom delovala
Nemškimi ljudskimi pesmimi, kot na gledališkem in literarnem področju tudi v Sloveniji, je dobitnica glavne da bi se po Bergu »razbremenila«, nagrade za kulturo nemške zvezne dežele Severno Porenje/Vestfalije v kar je logtcna posledica koncepta vrednosti 20.000 nemških mark, je sporočilo ministrstvo za kulturo te recitala. Ne poslušalca totalno nemške zvezne dežele. Drugo nagrado v vrednosti 10.000 nemških mark »zavezati«, ampak mu dati prilo- bo prejela dramska ustvarjalka Lillv Axter iz Dunaja. (STA) žnost za čisto glasbeni užitek, v
razkošju prigodniške in narativne Dar Edvarda Renčelja Gornjemu Milanovcu
funkcije teh pesmi.	J
'*—------*  ----J- *----------- * Ugledni slovenski slikar Edvard Renčelj je poklonil Gornjemu Mila-
novcu risbe, ki jih je v letu 1941 risal kot izgnanec. Na risbah je požgano mesto, poroča časopis Politika. Na naslov muzeja tega srbskega mesta je prišlo pismo s petimi risbami, ki jih je narisal v začetku druge svetovne vojne, ko je bil skupaj z drugimi Slovenci pregnan in je našel zatočišče v Gornjem Milanovcu. Tedaj šestnajstletni Renčel je ob električarskem delu veliko risal s tušem. Na petih listih formata A3 je narisal porušeno in požgano mesto. Odslej bodo slike krasile stalno zbirko mestnega muzeja. (S. D.)
Marjana Lipovšek je fenomen, ker zmore vse te neštete preobrate in nianse poustvariti s tako lahkoto in sproščenostjo, z neizmerno gibkostjo glasu, muzi-kalnostjo in interpretativno inteligenco, s samozavestjo dramskega izraza (že njena razlaga vsebine Brahmsa je bila teater v malem), da poslušalca, četudi jo zelo dobro pozna, znova in znova očara. Pianist Anthony Spiri je svoj spremljevalni delež dodal neopazno, zavedajoč se dopolnjujoče se funkcije klavirja.
MARIJAN ZLOBEC
Iskanje ameriške desnice
Mirovni institut v Ljubljani bo imel v torek. 10. junija, ob 17. uri uglednega gosta. Profesor Henrv R. Huttenbach iz New Yorka bo šel iskat ameriško desnico, se pravi, predstavil bo nedemokratični desni ekstremizem v ZDA. Predavanje je odprto za vso zainteresirano javnost, in to v novih prostorih na Metelkovi 6 v Ljubljani.
LUTKE ’97
Od izročila k pustolovščinam
Dogajanje na mednarodnem lutkovnem festivalu Lutke '97 je nadvse bogato in pestro, saj se vrstijo izbrane lutkovne uprizoritve od ranega dopoldneva do prvih nočnih ur. Kljub ostri konkurenci najelitnejših kulturnih dogodkov, ki se v teh dneh vrstijo v okviru Evropskega meseca kulture, imajo tudi lutkarji svoje radovedno in hvaležno občinstvo, tako da njihove predstave niti minulo soboto in nedeljo, ko se Ljubljana po običaju precej izprazni, niso samevale. V nadaljevanju poročamo o predstavah, ki si jih je bilo mogoče ogledati v soboto.
Babičine zgodbe
Z zgodbami iz bolgarske ljudske slovstvene in glasbene dediščine pod gornjim naslovom se je predstavilo gledališče Teatr Tsvete režiserke Tsvete Yaneve iz Sofije. Skupina štirih temperamentnih mladih igralcev, animatorjev, pevcev in plesalcev je potrdila
Srečanje predstavnikov kinotek iz BiH,
Hrvaške, Makedonije in Slovenije
Po sobotnem srečanju z direktorjem ustanove Cineteca Nazionale iz Rima Angelom Libertinijem. Arhiv Republike Slovenije — Slovenski filmski arhiv skupaj s Slovensko kinoteko pripravlja danes srečanje predstavnikov kinotek z območja nekdanje Jugoslavije. V sejni sobi arhiva se bodo opoldne predstavniki slovenskega arhiva in kinoteke srečali s predstavniki kinotek iz Makedonije. BiH in Hrvaške — s predstavnico Makedonske kinoteke Vesno Maslovarič, direktorjem kinoteke BiH Vejsilom Kadičem ter direktorjem Hrvaške kinoteke Matom Kukuljico. Predstavili bodo stanje, probleme in perspektive, s katerimi se srečujejo filmski arhivi in kinoteke v mladih državah, ki so nastale po razpadu nekdanje SFRJ. Jutri zvečer pa se bo Slovenska kinoteka zahvalila Makedonski kinoteki, ki ji je podarila film Bolečine (Jad: 1975) Kirila Cenevskega. ob projekciji makedonskega filma Srečno novo leto 1949 (1986) Stoleta Popova. (STA)
pri nas že dobro znano bolgarsko šolo animacije predmetov, tokrat iz kmečkega doma (prtov, blazin, trakov, buč, sirkovih metel, volovskih jarmov ipd.). Ljudsko iskrivo in duhovito ter splošno razumljivo je kvartet odigral učinkovito predctavo o živahni deklici, ki nikakor noče zaspati, in treh starčkih, ki ji morajo pripovedovati (in z animacijami ilustrirati) uspavanke in zgodbe vse tja do jutranjega petelinjega napeva.
Devet in dva
Z duhovito igrico Svetlane Makarovič je Lutkovno gledališče Zoom iz Ljubljane v režiji Jožeta Zajca otroke nevsiljivo, a učinkovito (z zgodbo iz otrokom vedno privlačnega živalskega sveta in preprosto animacijo dobrodušnih in toplih lutk Danijela Demšarja) poučilo o policiji, ki se je ni treba bati. ampak se je treba nanjo vselej obrniti, kadar se znajdejo v stiski (na telefon 1131).
Yatar Yatar
Z avtorsko stvaritvijo pod tem naslovom se je predstavila avtorica zamisli in interpretka Sigrid Gassler z državne visoke lutkarske šole v Charleville-Mezieresu. S svojo celostno odrsko stvaritvijo, katere primarna izrazna prvina je bil gibljivi mehanizem kovinske konstrukcije (po zasnovi avtorice in Alaina Petitmangina) kot prispodoba železne mehanike moškega sveta, v katerega je protagonistka vrojena, je spregovorila o nekaterih značilno ženskih razmerjih do civilizacije, zgodovine, a tudi o odraščanju in življenjskem dozorevanju iz krhkega deklištva v spravljivo ženskost...
Zgodbe s panjskih končnic
S tremi od omenjenih zgodb Lojzeta Kovačiča je režiser Saša Jovanovič v Lutkovnem gledališču Jože Pengov kratkočasno in učinkovito spregovoril o večnem spopadu med bogom in hudičem za človeško dušo, o protagonistih (in žrtvah) tega dinamičnega in strastnega spopadanja ter njihovih opazovalcih in komentatorjih.
Pulcinella z morja
Avtor in izvajalec Gaspare Nasuto je pokazal mojstrstvo v svoji
različici o zgodah in nezgodah tradicionalnega italijanskega lutkovnega junaka Pulcinelle. Z dvema virtuoznima rokama in nekaj značilnimi ročnimi lutkami je v domišljeni dramaturgiji ter ob imenitni uporabi onomatopoetičnih glasov odigral široko paleto dinamičnih nasprotij med pogumom in strahom, življenjem in smrtjo, nežnostjo in nasiljem, zvitostjo in naivnostjo...
SLAVKO PEZDIR
Zgodba o Mariji
V cerkvi sv. Forijana se je v soboto zvečer predstavilo lutkovno gledališče iz Mostarja z Zgodbo o Mariji Željka Dugca v režiji Edija Majarona, ki jo je očitno pripravilo za praznovanje zadnjega božiča. Marija pričakuje Jezusa in -dobra, kakor je - brez omahovanja pokloni šivanko, sukanec in platno ljudem, ki to potrebujejo. Drugi seveda niso tako dobri do nje, razočarana dobi pomoč šele od (nedolžnih in nepokvarjenih) otrok, ki ji stketa oblačilo za novorojenčka. Zgodba je zelo preprosta, kar pa ne pomeni, da je ne bi mogli uprizoriti z več gledališkega žara in dinamike. Do gledalcev gostje niso uspeli posredovati niti najmanjše napetosti, poleg vsega pa jim je bila v škodo še cerkvena akustika, saj so se izgovorjene besede odbijale od sten in prihajale precej zmaličene do ušes.
Vihar
Veliko bolj profesionalno so nastopili študenti 3. letnika dram-
sko-lutkovnega studia mestnega lutkovnega gledališča iz Splita z zahtevno predstavo Vihar (po W. Shakespearu), prav tako v režiji Edija Majarona (scenografka, kostumografka in kreatorka lutk je bila Agata Freyer. glasbo pa je po Handlu oblikoval Lado Jakša), ki so jo v poznih večernih urah predstavili na velikem odru Lut-. kovnega gledališča Ljubljana. Pro-spero in Ariel sta glavna protagonista in skozi njuno pripoved spre-
mljamo zapletene dogodke, povezane z izdajstvom, pregonom, maščevanjem in odpuščanjem. Kar preveč bogata zgodba za drobne marionete, ki so jih animatorji sicer izvrstno vodili. Zračni duh Ariel in Kaliban, divjak in grdi suženj, sta kot »sanjski bitji« dodatno razgibala že sicer napeto zgodbo. Poseben učinek sta dosegla prav s svojo gledališko podobo, igrala sta ju sanjsko kostumirana igralca. Tako je prišlo do zanimivega razmerja
med igralcem, masko in lutko. Domiselna je bila tudi scena, s katero so gledalcem pričarali skrivnostnost otoka, kjer se zaplet po brodolomu začne in konča. Postavlja pa se vprašanje o smiselnosti tako doslednega uprizarjanja »čiste« zgodbe. Ta se je namreč na odru odvijala s tako hitrostjo in zgoščenostjo, da gledalcu ni pustila niti minute časa, da bi se lahko še sam potopil v ponujeni sanjski svet.
JELKA ŠUTEJ ADAMIČ
APOTEOZA UMETNOSTI ROČNIH LUTK - Na velikem odru LGL je včeraj Naivnidivadlo iz Liberca dvakrat odigralo »skoraj tragično orientalsko komedijo« Ive Perinove Ali Baba in štirideset razbojnikov. Uprizoritev režiserja Tomaša Dvoraka, snovalca likovne podobe Ivana Nesvadbe in snovalca glasbe Jirija Koptika je uspešno sodelovala na lanskoletnem svetovnem kongresu in festivalu Unime v Budimpešti. (Foto: Blaž Samec)
Sporočilo bralcem
Z začetkom veljave novega zakona o javnih glasilih (23. aprila 1994) uredništva ne zavezujejo več določila starega zakona o javnem obveščanju iz leta 1986. ki je predpisoval poseben postopek obravnavanja prispevkov bralcev. To pomeni, da si uredništvo poslej pridržuje vso pravico do njihove objave ali neobjave, do krajšanja, povzemanja ali delnega objavljanja, v skladu s svojo uredniško politiko in prostorskimi možnostmi. Ker želi omogočiti, da čimvečje število bralcev pove svoje mnenje, kritiko, predloge in pobude, se je odločilo te prispevke omejiti na največ 30 tipkanih vrstic in bo pri tej dolžini vztrajalo, daljše pa bo bodisi zavrnilo bodisi po lastni presoji skrajšalo. Vsi prispevki morajo biti opremljeni s polnim imenom in naslovom, po možnosti tudi s telefonsko številko, s katero bi bilo mogoče preveriti avtentičnost. Biti morajo originalno podpisani in poslani v tipkopisu, po telefaksu ali na računalniški disketi. Izbor pisem je samo v pristojnosti uredništva, v skladu z uredniško politiko, po kateri je Delo samostojen, zu-najstrankarski in politično uravnotežen časnik, v službi interesov javnosti oziroma civilne družbe.
Nemudoma v Evropo -da bo tudi živalim bolje
Kaj se pravi v balkanskem kotlu delati za dobro živali, lahko povem, ker imam izredno bogate izkušnje od 1. 1960, ko sem pričela ustanavljati slovensko Društvo proti mučenju živali. Pri svojem 20-letnem vodenju društva bi smela delovati zgolj po smernicah tedanjega režima, tj. podaljšane roke Udbe. tj. SZDL. Te smernice so bile politične, ne pa vsebinske. Zato je bilo moje vodenje do 1. 1981 prava kalvarija, saj sem namesto pomoči imela zvezane roke (šikaniranje na delovnem mestu.
grožnja z odvzemom potnega lista in še in še). Odgovorni v tedanjem času enoumja, ki so imeli v rokah škarje in platno, so se za zaprtimi vrati posmehovali, češ, kaj pa je to DPMŽ. Čemu potrebujemo zakon proti mučenju živali, azile za zavržene živali, saj imamo vendar »šintarje«. Tako je bilo društvo 1. 1981 uničeno.
V balkonskem loncu nismo našli zgleda, kakšen mora biti normalen. če že ne human odnos do živali. V 30 letih, kolikor delujem v Svetovni zvezi za varstvo živali (WSPA London) in v Eurogroupu. ugota vljam, da imajo pra vni sistem za varstvo živali pred mučenjem
(glede na Slovenijo) natanko urejen. Zato je v dobro živali, da vstopimo v Evropo (če nas sploh bodo hoteli sprejeti) in se začnemo prilagajati njihovim predpisom, kotje podpis/ratifikacija Evropske konvencije o humanem mednarodnem transportu živali (št. 65). ki je bila sprejeta 13.12.1968 v Parizu. Sledi ji Evropska k on vencija o zaščiti živali pri znanstvenih poizkusih (št. 123), sprejeta 18. 3. 1986 v Strasbourgu: Evropska konvencija o zaščiti domačih živali (št. 125). sprejeta 13. 11. 1987 v Strasbourgu, itd. Sledi še vrsta protokolov, zakonov. podpisov, na vodil, kako humano ravnati z živalmi. EU pravkar pripravlja stroge predpise, da bodo morale države članice namestiti v tovornjake za prevoz živine napajalnike, dvižne naprave in druge pripomočke, ki bodo olajšali napajanje, nakladanje in razkladanje živine. Potem: industrija v državah EU po letu 1998 ne bi smela več uporabljati živih živali za testiranje kozmetičnih izdelkov: šamponi, barve za lase. laki, kreme, parfemi itd.
Kako pa je pri nas? Ne gre prezreti nesramnega zavlačevanja sprejema zakona proti mučenju živali, vloženega že jeseni 1994 pri DZ. Kot njegova soavtorica ne prosim, ampak hočem odgovor, v katerem prašnem predalu se valja osnutek zakona: v predalih veterinarskega lobija ali v predalih eksperimentatorjev na živalih ali pa pri nekem tretjem, ki svojega dela z živalmi in na njih nočejo normalizirati. Zgrožena sem. ker je država sprejela prihod genetske
tehnologije, s čimer grozi zvišanje števila poizkusnih živali: za to je imela posluh, pred sprejetjem zakona ali za gradnjo azilov za za vržene živali pa si zatiska oči in noče videti problema. Ne zaradi sebe. ampak zaradi živali me je strah, da ostanemo še vedno v balkanskem kotlu, tj. zunaj meja kulturno napredne Evrope.
LEA EVA MULLER.
Slovenska c. 51.
Ljubljana
Odločitev ustavnih sodnikov
Prav nič nisem bil presenečen nad odločitvijo ustavnih sodnikov o ustavnosti referendumske pobude o reviziji ZDEN. Prav tak izhod glasovanja je bilo pričakovati glede na sestavo ustavnega sodišča. Gospodje sodniki so svojo odločitev še lep čas potem, ko je bila že sprejeta, hinavsko skrivali pred javnostjo, da bi hkrati zavlekli odločitev o moratoriju na vračanje cerkvenih gozdov, topa bi RKCpo desetem juliju omogočilo pobasati marsikaj, kar nikoli ni bilo njenega. Kakršno koli sklicevanje na nepolitičnost in nadstrankarstvo ustavnega sodišča je navadno filistrstvo, kar je jasno vsej slovenski javnosti, razen ustavnim sodnikom. To se je še posebno videlo, ko sta se dva njegova člana po naključju (kot občana) znašla na mitingu resnice velikega vodje. In to se dogaja vse prepogosto, da bi spoštovanim gospodom sploh še kdo verjel.
Glas enega sodnika je izničil voljo več kot 52.000 državljanov, ki
so morali premagati številne birokratske ovire, da bi s podpisom potrdili drugačnost svojega mnenja od mnenja »varuhov ustavnosti in zakonitosti«. Če ne verjamejo, da je to res avtentična ljudska volja, bi morali omogočiti referendum. Če ustava ne dopušča takega preverjanja, čeprav je očitno, da ga velika večina naše javnosti podpira. je treba spremeniti ustavo. Če to onemogoča ustavno sodišče, ker za kaj takega ni dobilo blagoslova nadškofije.je treba zamenjati njegove člane in jih obtožiti pro-tinarodnega delovanja. Gospodje ustavni sodniki, noben pravni strokovnjak nisem, a že vnaprej sem vedel, kako boste glasovali in katerih pet med vami bo proti pobudi ZLSD.
Nikar ne nakladajte o pravnih razlogih za takšno ali drugačno odločitev, ker je utemeljitev Mirana Potrča za ustavno upravičenost vsake od štirih točk referendumske pobude Ohranimo naše bogastvo pravno neprimerno dosti bolj dodelana od vseh vaših ločenih mnenj!
Vrla Civilna družba, ki vsakega toliko časa tako necivilizirano tuli pred parlamentom, na Prešernovem trgu ali kjer že, medtem ko protestira proti razprodaji svete slovenske zemlje, pozablja, da država z zakonom o denacionalizaciji. s sumljivo izdanimi odločbami o državljanstvu dobesedno podarja na tisoče hektarov zemlje in na stotine stavb. Pa je to vse skupaj nič ne moti. samo da je demokratično!
Končno pa, spoštovani podpisniki pobude za referendum o
ZDEN, nikar ne mislite, da je šel vaš podpis v nič, čeprav so prodane sodniške duše odločile drugače. Mogoče bo treba iti še enkrat skozi birokratska pravila, vendar tokrat zato, da bi odstranili one, ki preprečujejo, da bi izrazili svojo voljo o tem krivičnem in neumnem zakonu. Nikar ne vrzite puške v koruzo, kei bomo prej ali slej zmagali. Če pa bi se zgodilo, da bi pobuda na referendumu padla, Slovenci kot narod ne zaslužimo, da sploh obstajamo!
TUGOMER KUŠLAN, Laze 72, Logatec
Zmote Nade Blaško
Nimam navade, da se spuščam v polemiko med oglaševalci v Pismih bralcev. Ker pa se je tu dne 4. 6. v polemiko med g. Mevljo in ga. Blaško spustil neki g. Kindlhofer z Bleda, naj mi ta gospod dovoli, da se kot udeleženec NOB oglasim v imenu organizacije udeležencev NOB, ki jo tako grobo napada, čeprav ni bil izzvan.
G. Kindlhofer priporoča g. Me-vlji. naj izstopi iz komunistične organizacije ZB, ker bo sicer ta še enkrat pokopala demokracijo. Kakšna nizkotnost! Naj vam, g. Kindlhofer, povem, da je danes v organizacijo ZB Slovenije vključenih še vedno nad 67.000 udeležencev NOB. Samo v naši občinski organizaciji nas je nad 2600, v KO ZB pa okoli 400. Kot menda veste, je ZB nestrankarska. V njej so člani iz različnih strank — »komunisti«, verni, neverni, ateisti. Ne glede na narodnost. Res pa je, da ob volitvah
članom priporočamo, da glasujejo za tiste stranke in kandidate, ki v svojih programih ne poveličujejo kolaboracije in izdaje.
Vidite, g. Kindlhofer, to je tzv. »komunistična« zveza borcev. Kot veste, so bili člani te organizacije tisti, ki so pripomogli, da se je Jugoslavija oz. Slovenija uvrstila med zmagovalce v 2. sv. vojni. Ne smemo pa pozabiti, da je ta velika organizirana sila po vojni z drugimi delovnimi ljudmi ob strahovitem pomanjkanju gradila vse iz nič. z udarniškim delom. Tako. da danes lahko grabijo po našem bogastvu tuji veleposestniki. Cerkev in na novo nastali bogataši in povzpe-tneži.
Še nekaj, g. Kindlhofer. Pozabili ste povedati g. Mevlji, v katero organizacijo naj se vključi po izstopu iz ZB. Pa menda ne mislite, naj bi se vključil vnovo-staro domobransko zavezo, med zaprisežene vojščake okupatorja?
Toliko v kratkem o »komunistični« ZB. Priporočal bi vam, da prečitate vsaj statut in program neke organizacije, če že načenjate njeno tematiko.
MIRKO PIRC, Kolaričeva 1, Koper
Razočaranje
Oglašam se na odziv Mirka Pirca in Franka Blažine na moj prispevek glede boja »proti fašizmu«, ki ga (verjetno navede) ponavlja Blažina kot enega najzgodnejših vzklikov KPS. V tem vzkliku se skriva prastrah KPS, da bi se ljudstvo namesto za komunizem nav-
duševalo za fašizem. Ta strah je bil odveč: na Slovenskem ni bilo nikogar, ki bi se šel izpopolnjevat v tujino na fašistične akademije, kako se zaslepi in zasužnji neko ljudstvo. Nasilje na Primorskem in kasneje v okupirani Sloveniji je izvajala zakonita italijanska oblast. Če se je imenovala fašistična, je to njena in ne naša zadeva. Boj samo proti temu zlu bi bil družbeno in nacionalno zboljšanje (tudi za Slovence), vendar v okviru tedanjih italijanskih meja.
Tov. Pirc pa. namesto da bi pojasnil. zakaj je vojska OF izničila prvinsko, to je edino pravo NOB na Primorskem, ki jo je vodila organizacija TIGR in ni vsebovala revolucijskih zablod, se raje zateče v nezavzetno trdnjavo KPS. od koder so zmeraj prišvigale le partijske strele. Tam seveda ni sam: tu je kričavo članstvo ZB, tam je tudi revolucijsko sodstvo, ki še vedno kot leta ’45 obvladuje preteklost. Ne rečem, da tu vedri sedanje vodstvo ZB, ki je, čeprav stoji za istimi okopi kot tov. Pirc. očitno spoznalo, da je zmerjanje samo zmerjanje, ki ne pelje nikamor.
Pravzaprav pa ni toliko narobe, da se Pirc zateka v ta stolp, saj smo vajeni časov, ko je KPS tam ne samo vedrila, ampak tudi stalno prebivala. Kdor bi tedaj ločil partizanstvo od ljudske revolucije, bi ga pokončale partijske strele. Ker pa je v tistih časih kot pooblaščeni član posadke ukazoval, česa kdo ne sme brati, gre pozdraviti preobrat od ukaza k nasvetu, kaj naj kdo bere. Izkoristil bom to dopustnost in mu svetoval, naj si
najde kak skrit kotiček in prebere kako za ZB partijokletno branje, denimo Novo zavezo. Tam bo zvedel, da so imele nočne odstranitve strahotne posledice in niso bile le obroben pojav, kot jih prikazuje on sam in Fianko Blažina. pred njima pa v radijskem pogovoru še Saša Vuga. Zanimivo je. da ti poboji niso omenjeni v knjigah Silva Grgiča.
Kocbek omenja, da so jim akcije uspele (tudi odstranjevalne) le, kadar so pri njih sodelovali terenci. Ker nasprotna stran ni imela svoje mreže terencev, je bilo razumljivo teh žrtev na eni strani več. Ker torej vojska KPS. ki ji je z vso dušo pripadal in ji še pripada tov. Pirc. med vojno ni zagrešila hudodelstev, ne na začetku in ne na koncu, bi bilo prav, če bi opredelil, v čem so bile napake, ki jih tej vojski dopušča. Da mu malo pomagam: požig vasi in izgon prebivalstva v Suhi krajini proti koncu zime leta '45 je bila najbrž napaka. Vojska OF svojcem ni pustila, da bi onemoglega starca, priklenjenega na posteljo, rešili pred ognjem. To pa ni bila več napaka, to je bil zločin.
Revolucijskemu sodstvu v omenjeni trdnjavi je ta primer deveta briga. Dokler bo gluho za take nečednosti in ga ne vznemirjalo, da se storilci iz vrst ZB kopljejo v partijski slavi oziroma dokler bo Pirc imel za sosedo takšno druščino, se mu pač ne bo treba opravičevati, daje pristop v vrste KPS v času, ko je bila najbolj prepoznavna njena bestialnost.
FRANC BLA TNIK.
Soussenska 31.
Ljubljana
Canonov multifunkcijski aparat
MultiPASS C30
je prava rešitev za enostavno in poceni komunikacijo. Kombinacija lastnosti telefaksa z izpisom na navadni papir, barvnega tiskalnika, PC faksa, skenerja, kopirnega stroja in po želji tudi telefona v enem samem aparatu.
Prilagodljiv in vsestranski. Vznemirljive barve.
Kaj več bi si lahko še želeli?
k Ob nakupu fotokopirnih \	strojev TOSHIBA
*vam nudimo brezplačen ***1'	servis in potrošni
materijal, razen papirja, za prvih 40 000 fotokopij!
sekunde
Bilink-
MODEL 1550
15 kopij na minuto, A3, mesečni obseg 20 000 kopij, 500 listna kaseta, ...
cena za osnovni model:
293.000 SIT
* " ^
v.	__
ss.	' aUIBPIU..." _—
Mic za življenj<
BP37-D
NAJ HITREJŠI
BREZŠUMNI
KALKULATOR
BJC-4200
BARVNI
TISKALNIK
Bolečina v prsih, pospešen, nereden utrip, nemoč polnega vdiha in naraščajoča tesnoba...
I
So to opozorilni znaki? Doživljam infarkt? > Kako naj si pomagam?
Včasih o življenju odločajo sekunde, zato je pravočasna zdravniška pomoč neprecenljiva. Mobilink je posebna mobilna telefonska zveza, ki vam v takšnih primerih omogoča takojšnjo zdravniško pomoč.
Vse, kar morate storiti, je, da preko mobilnega telefona in žepnega transtelefonskega kardiografa sporočite svoj EKG v poseben diagnostični center. Zdravnik specialist bo takoj ugotovil stanje vašega srca in vam svetoval, kaj storiti.
j
NAJVEČJI POOBLAŠČENI PRODAJALCI: AVTOTEHNA CANON 061/18-18-201, AM MEDIC 068/321-610, AVBIRO 061/140-75-80; BILBAN 064/326-491, BIROBIT 063/37-501, BIROSISTEMI 061/752-212, BIROSTROJ COMPUTERS 062/26-992, BIROTEHNIKA BABIČ, 066/37-300; BIROX 061/576-259, CANKARJEVA ZALOŽBA, 061/123-56-12, COPIA 061/132-02-23, COPIS 061/168-80-88, KOSTEROV 061/715-623, LIST BIROOPREMA 061/131-22-07, MK BIROOPREMA 061/1271-657, MK TRCOVINA, 061/371-108, TELEKOM-TELETRGOVINE
CANON d.o.o. URADNI DISTRIBUTER
UŽITEK JE DELATI Z NJIM
Ne dovolite, da o vašem življenju odloča naključje. Ohranite prisebnost tudi v trenutkih strahu in negotovosti. Uporabite mobilink.
HERMES PLUS d.d., Šiandrova 2,
061 / 1895 200, fax 061 / 1895 203, www.hermes-plus.si
CHEMO d.d. LJUBLJANA Maistrova 10
mobitel
SLOVENSKI OPERATER NIN/IT S GSFVt
Mobitel d.d.. Dunajske 22, 1000 Ljubljana. Slovenija telefon 061 13 13 033, telefaks 061 13 21 144
Informacije in prodaja prodajnih mestih Mobi
Uprava družbe Chemo d.d. skladno z 286. členom Zakona o gospodarskih družbah objavlja
dopolnitev
dnevnega reda 2. seje skupščine , sklicane za 30.6.1997 ob 16. uri v poslovni stavbi na Maistrovi 10.
Dnevni red se dopolni s 6. točko, ki se glasi:
Razrešitev in izvolitev člana nadzornega sveta.
Predlog sklepa nadzornega sveta:
Skupščina razreši člana nadzornega sveta in izvoli novega člana nadzornega sveta.
UPRAVA "CHEMO”
6361
omunicirati s
vojimi
elničarji?
Književni glisti
Četrtkova srečanja s knjigami, pisatelji in založniki v Delu
090/42-89

Z omenjeno
težavo se	■ * ,.
ubadajo v	r	"
večini	&	9‘“
slovenskih
delniških družb.
Zato je nastal
Slovenski delničar, edini neodvisni časopis za komuniciranje z delničarji. Skrbi za informiranje in izobraževanje državljanov, ki so s pridobitvijo in naložbo lastninskega certifikata postali delničarji. Slovenski delničar je časopis z največjo naklado v Sloveniji (naklada vsake številke je 640.000 izvodov). Izhaja mesečno v velikosti polovičnega Delovega formata in v barvni tehniki. Slovenski delničarji ga dobijo na dom brezplačno.
Podrobnejše informacije:
Gospodarsko interesno združenje Delničar, 061/131 60 13 Trženje oglasnega prostora:
Delo Stik, 061/133 33 17, Eurodesign, 061/133 u 77
vam
ponuja
SPECTRUM
liiiV: INSERT1NG SYSTEM
popust
bi vam radi predstavili
sistem za zgibanje in kuvertiranje
v salonu AVTOTEHNE na Celovški 175 v Ljubljani
standardni enojni C zgib	zgib
dvojni
zgib
Sistem omogoča različne možnosti zgibanja enega ali več listov in kuvertiranje različnega materiala v kuverte do velikosti 264x163 mm,
Prikazali vam bomo tudi poštninske stroje in GSM telefone.
Prihranite vaš čas, to je denar.
Zagovorništvo društva Ozare, ki nudi brezplačno strokovno pomoč uporabnikom psihiatrije in ljudem v duševnih stiskah vabi k svojemu projektu prostovoljce socialne delavce, pravnike, psihologe, sociologe in študente prava. Če Vas delo z ljudmi veseli, pošljite pisno vlogo s kratkim življenjepisom na naslov: Zagovorništvo društva Ozare," Ul. heroja Šaranoviča 27/11. 2000 Maribor s pripisom - ZAGOVORNIK.
Učinkovit proti vsem vrstam insektov kot so mravlje, muhe, mušice, komarji, molji, pršice, pajki, bolhe, uši, klopi, sršeni, srebrne ribice, ščurki...
' I / UNIVERZALNI --1__I INSEKTICID
ELEKTRONIKA
Ljubljana, Celovška 175 Tel. 06118 18122 Faks: 061159 4112
hop fvied&tdutčtev-l
SLOVENIJA
brezplačen prevoz za nakup nad 100.000 SIT -organiziran servis in montaža -garancija 2 leti, za steklo 5 let - svetovanje
na daljnem vzhodu pozeleneli
Lesna industrija, d.d., ŠKOFJA LOKA,tel.:064/61 -30, fax:064/634-261
Na Internetu
http://www. delo. si
Ml
mV
HERMES PLUS
Omejena količina. Prihranek 45.000 SIT.
PRODAJNA MUTA: Škofja Loka. tel. 064/632-270. laks 064/632-761;
T' -164 211-232: L ji;hijana tel. laks 061 18 51-500: Celje tel./faks 063/451-088.
1 .Tis s > Ko iškem le', faks 0602 20-175: Maribor tel./laks 062 102-800:
,P:	„ .ir,e '>2-°21: Novo Mesto tel. (aktk.068'323-444: Brežice tel. taks 0608,'62-9/6
'Oks T? *. ''opeUel faks 066 37-029: Nova Gonca tel. faks 065'23-680.
tJ L ‘ ■ rn IjMI		■
M	J	jjo90/42-38|
8
oglasi
Delo ☆ ponedeljek, 9. junija 1997
»
V silovitem trku pri Loki umri motorist
MENGEŠ, 8. junija — Na regi-„ onalni cesti Trzin — Brnik se je v soboto, malo pred 19. uro. zgodila prometna nesreča, v kateri je umrl 36-letni motorist Dušan Pestotnik iz Mengša. Z veliko hitrostjo se je namreč zaletel v zadnji del osebnega avta. ki je pred njim prehiteval neznani avto.
Nesreča se je zgodila pri kraju Loka blizu Mengša, ko je voznik osebnega avtomobila. 20-le-tni Marcel Mesojedec iz Mengša, v križišču pred tem krajem začel prehitevati neznano osebno vozilo. Prav tedaj je za njim vozeči motorist z veliko hitrostjo že prehiteval tekočo kolono vozil. Motoristu 1000-kubične yamahe kljub zaviranju ni uspelo pravočasno ustaviti niti se izogniti trčenju.
Pestotnik je s prednjim kolesom motorja silovito treščil v zadnji levi del Mesojedčevega avta, nakar je motor po skoraj tridesetih metrih vrglo na nasprotni vozni pas. Yamaho je po cesti neslo še skoraj 70 metrov daleč, ustavila pa se je šele na njivi pod cesto. Le malo pred tem je motorista vrglo v obcestni prometni znak. kjer je obležal. Poškodbe so bile tako hude. da je umrl že na kraju nesreče.
J. P.
Nesreča na
gradbišču
avtoceste
SLOVENSKE KONJICE, 8. junija - Na avtomobilski cesti v bližini izstopne postaje Slovenske Konjice sta se v prometni nesreči sinoči ob 20.40 hudo ranili dve osebi, škode pa je za okoli 900 tisoč tolarjev.
Ko je hrvaški državljan, 28-le-tni Zrinko Andric, ki je vozil osebni avtomobil od Celja proti Mariboru, pripeljal mimo izvoza ceste za Slovenske Konjice, je pričel prehitevati avtobus. Ko je že zavil na levi prehitevalni pas, je pred seboj nenadoma zagledal osebni avtomobil znamke citroen viša. krem barve, ki mu je pripeljal nasproti po njegovem voznem pasu. Da bi preprečil trčenje, je Zrinko Andric' sunkovito zavil desno in zapeljal z vozišča. kjer se je vozilo prevrnilo. Neznani voznik osebnega avtomobila je odpeljal naprej, ne da bi se ustavil. Pri prevračanju sta se hudo ranila voznik Andrič in njegov sopotnik. 48-letni Drago Stroj anšek iz Šmartnega ob Paki. Z rešilcem so oba odpeljali v celjsko bolnišnico, kjer sta ostala na zdravljenju.
V. E.
Znova dopolnjena ovadba zoper direktorico Sofore
Ljubljančanka Aleksandra K. naj bi bila z goljufijami doslej »zaslužila« več kot 201 milijon tolarjev
LJUBLJANA, 8. junija - Kriminalisti so te dni že četrtič dopolnili kazensko ovadbo zoper 29-letno Ljubljančanko Aleksandro K., direktorico podjetja Sofora, d.o.o.
Direktorico Sofore so prvič ovadili v začetku lanskega decembra, saj so odkrili, da naj bi bila z lažnim prikazovanjem stanja svojega podjetja, to naj bi se ukvarjalo z raziskovanjem trga kapitala, s sedmimi oškodovanci sklenila posojilno pogodbo, v kateri se je obvezala, da bo na kapitalskem trgu sposojeni denar vložila s šestodstotnimi obrestmi, posojilodajalcem pa bo izplačevala štiriodstotne obresti. Za posojila je jamčila s svojim premoženjem, čeprav ga ni imela, saj je kapitalski vložek njenega podjetja znašal le nekaj več kot dva milijona tolarjev. Pridobila naj bi si bila nekaj manj kot 49 milijonov tolarjev.
Konec lanskega leta so kriminalisti dopolnili kazensko ovadbo, saj so ugotovili, da je Ljubljančanka podobno spravila v zmoto še dvanajst ljudi in si pridobila še dobrih 46 milijonov tolarjev. Ovadbo so vnovič dopolnili januarja letos. Odkrili so namreč, da naj bi bila Aleksandra K. ogoljufala še šestnajst ljudi in »zaslužila« še slabih 38 milijonov tolarjev. V zadnjem poročilu so kriminalisti zapisali, da naj bi bila podjetna Ljubljančanka sklenila pogodbe še s 43 ljudmi za več kot 63 milijonov tolarjev. Po teh podatkih naj bi bila torej lastnica Sofore. d.o.o.. oškodovala 78 ljudi za skupaj 196 milijonov 305.857 tolarjev.
Kriminalisti so te dni že tako zajetno ovadbo dopolnili z novimi podatki. Kot so zapisali, je 59 ljudi pri Sofori d.o.o., vzelo posojilo in kot garancijo za vračilo denarja dalo prazne, a podpisane čeke. Nekateri so posojilo že odplačali, čekov pa niso nikoli dobili nazaj, saj so bili že unovčeni. Lastnici Sofore naj bi tako izročili skupaj 384 čekov, od tega pa jih je doslej unovčenih za 5 milijonov 629.550 tolarjev, vendar ni mogoče ugotoviti, kdo jih je unovčil, saj je zvita podjetnica z njimi plačevala blago in storitve. Zgodba o Sofori in opeharjenih upnikih zagotovo še ni končana, saj kriminalisti sumijo, da je oškodovancev veliko več.
Napadla in oropala sta kurirja
LJUBLJANA, 8. junija - Pred dnevi sta neznanca v bližini Ja-kšičeve in Pleteršnikove ulice oropala kurirja ljubljanskega podjetja Dinos.
Ob 8.20 je šel iz agencije za plačilni promet na Dunajski cesti in s sabo nosil gotovino. Ko se je vračal proti avtu, ki ga je parkiral v bližini, sta nasilneža skočila nanj. Podrla sta ga na tla, ga onemogočila z razpršilcem in mu iz rok iztrgala poslovni kovček, v katerem je imel približno milijon in tristo tisoč tolarjev in poslovne listine. Nato sta pobrala šila in kopita in izginila v neznano.
Kovček, seveda je bil prazen, so naslednji dan našli v prostorih Planinske zveze Slovenije na Dvoržakovi ulici.
Napadalca sta visoka med 175 in 180 centimetri. Eden je star približno 30 let, je močnejše postave, krajših črnih in ravnih las. Drugi je star med 30 in 35 leti in srednje postave.
Policija prosi vse, ki kar koli vedo o dogodku ali napadalcih, naj pokličejo 113 ali zavrtijo številko anonimnega telefona 080-1200.
I.R.
Ogrožajo sebe in naravo
Lani 16 nesreč jadralnih padalcev, od tega dve smrtni - Padalci jadrajo povsod, čeprav ogrožajo naravo - Vlada hoče ohraniti orlovski par na Snežniku
LJUBLJANA, 8. junija - Eden od letošnjih vikendov je minil v znamenju nesreč jadralnih p adalcev. Tisti vikend so se zgodile kar tri nesreče, od katerih seje ena končala s hudimi telesnimi poškodbami.
Se slabše je bilo lani. Po podatkih ministrstva za notranje zadeve se je pripetilo kar 16 nesreč. Večina se je sicer končala s telesnimi poškodbami, v dveh primerih pa s smrtjo.
Jadralno padalstvo vendarle velja za drznejšo obliko športne rekreacije, pri kateri se nesrečam ni moč povsem izogniti. Kljub temu ta dejavnost v zadnjih letih postaja vse bolj množična. Država se temu naraščanju ni dovolj hitro prilagodila in (še) ni predpisala meril, kje vse se lahko jadra in kolikšno število jadralcev je še sprejemljivo na nekem prostoru. Odgovorni z ministrstva za okolje in prostor so nam povedali, da je to tudi eden od razlogov za množičen obisk jadralcev iz tujine, saj tam veljajo stroge omejitve. Na upravi RS za varstvo narave pa so jadralno padalstvo že uvrstili med dejavnike ogrožanja narave.
Marsikomu se morda zdi nenavadno. da bi »lebdeče rjuha« ogrožale, nemara celo uničevale naravo. Toda primer z notranjskega Snežnika nazorno razkrije način vznemirjanja in ogrožanja narave. Jadralci so za vzletišče izbrali kar mesto, kjer že desetletja gnezdi planinski orel. Orel slovi po domala prislovični previdnosti in se na daleč izogiba človeka, v tem primeru pa je človek — jadralni padalec vdrl v njegovo ožje življensko okolje. In to celo v zračni prostor, kjer se je orlovski par poprej počutil relativno varnega. Z nadlegovanjem na gnezdišču jadralni padalci lahko orlovski par celo preženejo.
Varstveniki narave in lovci so tokrat enotni in zahtevajo zava-
Dotrajana napeljava
ZIMICA, 8. junija - Požar, ki je opustošil starejšo hišo v Zimici 67, je lastniku Jožetu K. povzročil za 3 milijone tolarjev škode. Kot navajajo policisti, naj bi do požara prišlo zaradi dotrajane električne napeljave. Zgorelo je vso ostrešje in leseni stropi. (A. C.)
Našla granate
NOVA GORICA. 8. junija -Občan iz Nove Gorice je v soboto poklical policiste in jim povedal. da je med delom na vrtu ob svoji počitniški hišici Pod Škrabi-jelom našel granato. Policisti so tam naleteli na osemkilogramsko avstrijsko granato iz prve svetovne vojne. Pirotehnik je 80-mi-limetrsko granato, skupaj še s štirimi enakimi in 12-kilogram-skim šrapnelom iz prve svetovne vojne, najdenimi skoraj istočasno pri enem od sosedov prijavitelja nevarne najdbe, odstranil in poskrbel za uničenje. (J. P.)
rovanje območja, ki je sicer že vrsto let predvideno za naravni park. Pobudo je podprl tudi mag. Stane Prosen, župan Ilirske Bistrice. Odzvalo se je tudi ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo, ki je že lani z odredbo prepovedalo jadralno padalstvo na tem območju. A jadralni padalci ministrove odredbe niso spoštovali, ampak so nemoteno nadaljevali s svojo dejavnostjo. Organizirali so celo množično tekmovanje. Komandir policijske postaje Ilirska Bistrica Iztok Štucin nam je povedal. da bi organizatorji morali pridobiti dovoljenje, a ga niso. Kljub temu policija ni ukrepala. Komandir Štucin se je izgovarjal na odmaknjenost kraja in da jih ni nihče obvestil o prireditvi.
Februarja letos je kmetijski minister dr. Jože Osterc jadralno padalstvo na tem območju znova prepovedal. In to že pred začetkom gnezdenja (lani je to sto-
V Pivki sta se iztirila vagona
PIVKA. 8. junija - Na železniški postaji v Pivki sta se v soboto, približno ob 13.30. iztirila dva od štirih vagonov potniškega vlaka, ki je vozil na relaciji med Ljubljano in Sežano.
Policisti so ugotovili, da je vlak ustavil pri uvoznem signalu pred železniško postajo, pri tem pa se je iztirila ena od osovin zadnjega vagona. Ko je nadaljevala vožnjo, je lokomotiva iztirjeni vagon po pragovih vlekla do kretnice še 800 metrov, nakar se je pri kretnici iztirila še druga osovina zadnjega vagona. Kmalu se je iztirila še prednja osovina predzadnjega vagona, osovino zadnjega vagona pa je odtrgalo.
Zadnji vagon se je ob tem nagnil na desno, pri čemer so se pretrgale cevi za dovod zraka in vlak se je samodejno ustavil. V zadnjih dveh vagonih k sreči ni bilo potnikov, prav tako pa ni bil poškodovan nihče od dvajsetih potnikov v prvih dveh vagonih.
Promet so morali zaradi nesreče preusmeriti na drugi tir, gmotne škode pa za zdaj še niso ocenili.
J. P.
ril šele sredi gnezdenja). Predsednik jadralnega kluba Paljužin (to je lokalno ime za kragulja) Borut Jenko oporeka ministrovi odredbi, ministrstvu pa kratko-malo odreka pristojnost, češ da je za to področje izključno pristojna uprava RS za zračno plovbo. Zato je že lani sprožil spor na vrhovnem sodišču. Vendar pa imajo na upravi RS za zračno glede tega zelo jasno stališče. Takole so nam povedali: »Uprava in ministrstvo za promet vsekakor podpirata zavarovanje spornega območja in obvarovanje orlovskega para. Naše stališče jme, naj jadralni padalci svojo dejavnost izvajajo le tam, kjer ne bodo ogrožali narave.«
Orlovski par bo do razrešitve spora očitno lahko živel v miru. V zadovoljstvo varstvenikov narave in tudi lovcev. »Danes nič ne vemo, kaj bo z lovstvom jutri,« nam je začel pripovedovati eden od lovcev. »Četudi nam vzamejo ’jago\ se bomo s tem nekako sprijaznili. Želim si edinole to, da bo orel še naprej krožil nad našimi kraji. To je nekaj čudovitega.«
VIKTOR LUSKOVEC
Požar
v ajdovskem mlinu
AJDOVŠČINA, 8. junija -Na Goriški cesti v Ajdovščini je včeraj okoli 12. ure v zapuščenem starem mlinu, poslopju v lasti ajdovskega podjetja Mlinotest, izbruhnil hud požar. Iz zaenkrat še neznanega vzroka je začelo goreti v zgornjih prostorih, kasneje se je požar razširil še v tri nižja poslopja in jih skoraj popolnoma uničil. Požar je ogrožal tudi sosednje stanovanjske hiše in gospodarska poslopja, ker pa k sreči ni pihal veter, je gasilcem uspelo požar zatreti, še preden bi prišlo do hujših posledic.
Pri gašenju požara je sodelovalo 46 gasilcev, poklicnim in prostovoljnim gasilcem iz Ajdovščine pa so na pomoč priskočili še gasilci iz Vipave, Vrhpolja in Sela ter požar pogasili nekaj po 14. uri. Ker je poslopje zapuščeno, ni bil v požaru poškodovan noben civilist, vzroke požara pa še raziskujejo. Prav tako še niso ocenili materialne škode, ki pa glede na obseg požara verjetno ne bo prav majhna.
A. O.
Pri Smolniku umrla mlada voznica
SMOLNIK, 8. junija - Voznica osebnega avtomobila 25-le-tna Ivica Grilc iz Lovrenca na Pohorju je umrla v sinočnji prometni nesreči izven naselja Smolnik, 25-letni Iztok Jeranovič iz Bre-sternice je bil hudo ranjen, njegov sopotnik pa jo je odnesel le s sledjo poškodbe.
Ivica Grilč je ob 23.30 peljala po regionalni cesti 343/B iz Fale proti Rušam. Izven naselja Smolnik je zapeljala na levo stran ceste, po kateri pa je prav takrat pripeljal z osebnim avtomobilom Iztok Jeranovič. Prišlo je do tako silovitega trčenja, da je mlada voznica na kraju nesreče umrla, voznik v nasproti vozečem avtomobilu je bil hudo ranjen. (A. C.)
Vozil po nasprotni strani in pobegnil
CELJE, 8. junija - Ko je 25-letni Simon Ojsteršek iz Ojstrega, ki je vozil motorno kolo po regionalni cesti iz Dobrne proti Lambergu, sinoči ob 20.30 pripeljal v nepregledni desni ovinek, mu je nasproti po njegovem voznem pasu pripeljal neznani voznik osebnega avta citroen AX, krem barve. Simon se je trčenju izognil tako, da je zapeljal v levo in z vozišča. Po travi je vozil vse do potoka Dobrniča, kjer je izgubil oblast nad vozilom in padel. Pri padcu se je Ojsteršek laže ranil, neznani voznik osebnega avtomobila pa je z nezmanjšano hitrostjo odpeljal naprej proti Dobrni. (V. E.)
Zapeljal v Pako
VELENJE, 8. junija — Sinoči ob 21.30 je 18-letni Ambrož Rošar iz Šentlenarta, ki se je z osebnim avtomobilom peljal po magistralni cesti iz Slovenj Gradca proti Velenju. na peščenem delu odseka ceste, ki jo popravljaj o, izgubil oblast nad vozilom. Zapeljal je levo zunaj vozišča in v strugo reke Pake, kjer se je vozilo zaradi silovitega trčenja prevrnilo na streho. V nesreči se je hudo ranil Rošarjev sopotnik na prednjem desnem sedežu, 18-letni Simon Urbanci iz Straže. (V. E.)
Porezal se je z žago
DOBRNA, 8. junija — V petek okoli poldneva je 49-letni Franc Habe iz Lokovine odšel v gozd v bližini njegovega doma, kjer je nameraval podreti nekaj suhih dreves. Med podiranjem suhlice mu je žago izbilo iz rok, tako da se je z njo porezal po levi nogi. V celjski bolnišnici, kjer so mu nudili prvo pomoč, so ugotovili, da se je Habe hudo ranil. (V. E.)
Zmikavt odpeljal tri kosilnice
SLOVENSKE KONJICE, RADEČE, 8. junija — V noči na petek je neznanec vlomil v igralnico Domino v Slovenskih Konjicah. Lastniku Ivanu B. iz Oplo-
tnice je odnesel okoli 50 tisoč tolarjev.
V	času od petka popoldne do sobote zjutraj pa je neznani storilec vlomil v skladišče Kmetijske zadruge Laško, poslovna enota Radeče v Obrežju pri Zidanem Mostu. Iz skladišča je odpeljal tri kosilnice BCS in oškodoval zadrugo za približno milijon 325 tisoč tolarjev. (V. E.)
Avtomobilski tatvini
CELJE, VELENJE, 8. junija -V soboto med 9.45 in 10.20 je neznanec iz odklenjenega avtomobila, kije bil parkiran na Kolškovi ulici v Celjit, ukradel dve moški torbi z dokumenti, čeki in denarjem. Lastnika Srečka E. je oškodoval za okoli 80 tisoč tolarjev.
V	večernih urah pa je neznani dolgoprstnež vlomil v osebni avtomobil znamke zastava yugo, ki je bil parkiran na Šlandrovi cesti v Velenju. Odnesel je nekaj oblačil, dokumente, sončna očala in kovček. Lastnico Danijelo K. iz Kopra je oškodoval za okoli 50 tisoč tolarjev. (V. E.)
Žeja ga je mučila
ZIDANI MOST, 8. junija - Enkrat med četrtkom in soboto je neznanec vlomil v vikend Jožeta E v Obrežju pri Zidanem Mostu. Očitno ni našel ničesar uporabnega ali pa ga je mučila zgolj žeja, saj je ukradel le več steklenic alkoholnih pijač. (V. E.)
Trgovko je s solzilcem
MARIBOR, 8. junija - Dva mlajša moška sta si v petek popoldan v Klasovi trgovini skušala priskrbeti zastojnsko malico. Eden je ostal pri vhodu, drugi je stopil do hladilnika s pijačo in suhome-snimi izdelki. Pod majico sije stlačil zavitek kraškega zašinka. Ko je prodajalka to opazila, je hotela mladeniča zadržati, ta pa jo je s sprejem - solzivcem poškropil po obrazu. Nato sta tatova zbežala iz trgovine. (A. C.)
»Skočil« z rondoja
MARIBOR. 8. junija - Manjše nesreče v tako imenovanem pesniškem rondoju, izvozu z avtoceste Pesnica - Šentilj, so zelo pogoste, v soboto zgodaj zjutraj pa sta se tu hudo ranila 36-letni Zmago L. iz Maribora in njegov 26-letni sopotnik Simon H..
Nesreča se je zgodila ob 3.20. Zmago L. je z osebnim avtomobilom peljal po magistralni cesti številka 10 iz Pesnice proti Mariboru. Ko je pripeljal v križišče (rondo) v Dolnji Počehovi, hitrosti vožnje ni prilagodil prometnim razmeram in lastnostim vozišča. Kljub močnemu zaviranju je zapeljal po nasipu navzoč oziroma skočil prek nasipa na zelenico. Voznika in sopotnika so prepeljali v mariborsko bolnišnico. (A. C.)
Tovornjak s ceste
PTUJ,8. junija-Voznika tovornjaka 36-letnega Madžara San-dorjaT. so morali prepeljati v bol-
Ustrelil dekle, nato si je sodil sam
RADLJE, 8. junija - V stanovanjskem bloku na Partizanski 55 v Radljah se je danes zjutraj, približno ob 6.30,začela tragedija, ki se je nekaj ur kasneje končala pri mrliški vežici na radeljskem pokopališču. Policisti so tam namreč našli mrtvega 19-letnega Marka J. iz Radelj.
Kot smo zvedeli od slovenjgraških policistov, je Marko J. v za zdaj še ne pojasnjenih okoliščinah s pištolo v stanovanju v desno rame ustrelil prav tako 19-letno Tadejo F. (menda svoje dekle) z Raven na Koroškem. Policisti, ki so na Partizansko prišli le nekaj minut po streljanju, so v tam našli le hudo ranjeno Tadejo, Marko pa je še pred njihovim prihodom izginil neznano kam.
Tadejo so najprej odpeljali v slovenjgraško bolnišnico, nato pa s helikopterjem v ljubljanski Klinični center. Policisti so se obenem lotili iskanja pobeglega Marka. Našli so ga približno ob 11. uri. Ob mrliški vežici na radeljskem pokopališču si je s pištolo, s katero je prej ustrelil Tadejo, očitno sodil sam. Preiskava, ki naj bi pojasnila vzroke za tragedijo, je v teku.
J. P.
nišnico, ker je bil v nesreči v Spu-hlji hudo ranjen; škode na tovornjaku je za 530 tisoč tolarjev.
Madžarski voznik se je malo po pol četrti uri zjutraj s tovornim avtomobilom s priklopnikom peljal po magistralni cesti od Ormoža proti Ptuju. V naselju Spuhlja je v blagem desnem ovinku zapeljal v levo čez cesto, nato pa po nasipu navzdol in vozilo se je prevrnilo na levo bočno stran. (A. C.)
Kradli v zlatarni
MARIBOR, 8. junija - Neznani storilec, čisto možno pa je, da jih je bilo več, je danes zjutraj vlomil v zlatarno znanega mariborskega zlatarja R. de Monte v Vetrinjski ulici 17 v Mariboru. Z neznanim predmetom je razbil izložbeno okno in pokradel za 2 milijona tolarjev nakita. (A. C.)
Pešec čez cesto pri rdeči luči
MARIBOR, 8. junija - V soboto malo po polnoči je 22-letni pešec Drago A. prečkal Tržaško cesto, čeprav je na semaforju za pešce gorela rdeča luč. Prav takrat pa je po cesti z osebnim avtomobilom pripeljala 24-letna Petra A. V trčenju se je pešec hude ranil. (A. C.)
V kazino s
ponarejenim denarjem
NOVA GORICA, 8. junija - V novogoriških igralnicah Park in Perla so v soboto zalotili Italijana, ki sta ob skušala unovčiti ponarejen denar. V Parku je 43-letni italijanski državljan za žetone skušal zamenjati pet ponarejenih bankovcev za 200 mark. Blagajnik je ponaredke prepoznal in obvestil varnostno službo. Policisti so mu ob osebnem pregledu zaplenili še tri take bankovce in napisali kazensko ovadbo. Pri drugem goljufu iz sosednje države pa so uslužbenci igralnice Perla zasegli ponarejen bankovec za 10.000 lir. (J. P.)
Zaplenili so jim orožje
JELŠANE, 8. junija - Obmejni policisti so na mejnem prehodu Jelšane pri pregledu dveh hrvaških in enega nemškega državljana v soboto zaplenili nekaj kosov hladnega orožja. Pri 54-le-tnem hrvaškem državljanu B. C. so odkrili policijsko gumijevko, pri 33-letnemu N. E. vojaški bajonet, pri nemškem državljanu N. J. S. pa zložljivo palico. Trojica se bo srečala tudi s sodnikom za prekrške. (J. P.)
Pogrebi
ŽALE: Na ljubljanskih Žalah bodo v ponedeljek, 9. junija, pokopali 85-letno upokojenko Marcelo Toplak (ob 10. uri), 73-letno upokojenko Marijo Gavez (ob 11. uri). 91-letno upokojenko Angelo Ribič (ob 14. uri) in 26-letnega delavca Roberta Pintarja (ob 16. uri).
STOŽICE: Na pokopališču v Stožicah se bodo v ponedeljek ob 15. uri poslovili od 73-letne upokojenke Frančiške Brajer. (J. S.)
Zeleni čaj proti raku
Zeleni čaj preprečuje rakasta obolenja, ker vsebuje snov, ki ovira delovanje encima, ključnega za nastanek tumorjev. Jerzy Jankun z medicinske univerze Toledo v Ohiu je o tem objavil prispevek v časopisu Nature. Že dalj časa so znanstveniki vedeli za ta zdravilni učinek zelenega čaja, a so šele pred kratkim izolirali zdravilno snov cathec-hin. Črni čaj ne preprečuje raka, so še ugotovili. (Reuter)
Mesojeda znamenitost
Seymour je 15-letna orjaška žaba, znamenitost naravnega parka v južnoafriškem Transvaalu. Na fotografiji je s precej manjšo predstavnico svoje vrste. Gre za mesojede žabe, ki tehtajo skoraj en kilogram in so v naravnem okolju vse bolj ogrožene. Večino leta prespijo pod zemljo, predramijo pa so med deževnim obdobjem, takrat jih žal veliko konča pod kolesi avtomobilov. (Reuter)
Sterilizacija, priljubljena ameriška kontracepcija
Sterilizacija žensk je najpogostejša oblika preprečevanja nosečnosti v ZDA, sledita ji kontracepcijska tableta in kondom. Študija iz leta 1995, ki je zajela ženske v starosti od 15 do 44 let, je postregla z natančnimi podatki: 10,7 milijona Američank in 4,2 milijona Američanov je sterilizi-
ranih, 10,4 milijona žensk uporablja tabletko, 7,9 milijona moških pa kondom. Ženske, mlajše od 30 let, imajo rajši tabletko, za sterilizacijo pa se odločajo starejše (30 do 44 let).
Nove kontracepcijske metode niso zelo razširjene. Le dva odstotka žensk uporablja hormonske injekcije ali razne vsadke, manj kot en odstotek pa jih oozna ženski kondom.
Število nezaželenih nosečnosti se je v ZDA zmanjšalo z 12 odstotkov v osemdesetih letih na 10 v devetdesetih. Pred dvema letoma je imelo težave z zanositvijo okoli 6,1 milijona žensk, v osemdesetih letih pa 4,9 milijona. Američanke imajo povprečno 1,2 otroka, je še ugotovila študija CDC, središča za nadzor bolezni. (AFP)
Luč novega tisočletja
Prebivalci Gisborna na vzhodni novozelandski obali bodo prvi zagledali luč novega tisočletja, je s supermodernim računalniškim programom izračunal ljubiteljski astrolog Roger Handford, Novo-zelandčani že nekaj časa skušajo ugotoviti, koga bo obsijal prvi sončni žarek leta 2000. Pravijo, da je ta podatek neprecenljiv za njihov turizem in nacionalni ponos. (AFP)
Ločitve po kitajsko
Zadnja leta je na Kitajskem vse manj porok in vse več ločitev. Lani se jih je poročilo 9,34 milijona, 1,13 milijona pa ločilo. Povsod je manj porok, razen na Himalaji, v Tibetu in v južni pokrajini Hainan. V slednji poskrbijo zanje številni mladi delavci, ki se priseljujejo iz drugih krajev. Poroke s tujci niso več izjema, lani pa jih je bilo 47.000 več kot predlani. (Reuter)
Anekdota za danes
Na današnji dan leta 1672 se je rodil ruski car Peter 1. Veliki, ki je skušal Rusijo približati Evropi (umrl 1725).
Carju so vsak dan poročali o velikem številu tatvin, ki so se dogajate vsepovsod. Nekega dne se je zaradi tega strašno razsrdil in naročil svojemu tajniku:
»Napišite razglas, da bo vsak tat, pa če ukrade še tako majhno stvar, brez milosti obešen!«
»Če želi vaše veličanstvo ostati brez podanikov, potem bom razglas napisal,« je rekel tajnik spoštljivo.
Car se je nasmejal in vse je ostalo po starem.
•
Ko je bil car Peter Veliki nekaj časa na Nizozemskem, je videl dvorjana, ki je nosil vsak dan novo obleko.
»Takoj se vidi,« je dejal car, »da tistile gospod ni zadovoljen s svojim krojačem.«
9. junij
V senci mongolske vrhovne oblasti je nastala Moskovska kneževina in se v 15. stoletju uveljavila kot najvplivnejša ruska država. Postopoma si je priključila prej neodvisne kneževine, denimo novgorodsko, obenem pa je iz nje nastajala avtokratska, centralizirana ruska država. Ivan Grozni je bil prvi moskovski vladar, ki si je nadel naslov carja vse Rusije (1547). Med njegovo vladavino se je država najprej razširila na jug in v Sibirijo. Po Ivanovi smrti je sledilo obdobje zmede, v katerem so se bojarske družine upirale oblasti Fjodorja I. in Borisa Godunova. Med nemiri v težavnem obdobju (1604-13) se je za prestol potegovalo več kandidatov, vse skupaj pa se je končalo z močno vladavino Mihaela Romanova. Dinastija Romanov je še naprej ozemeljsko širila državo in uvedla podložništvo, svetu pa je Rusijo odprl Peter Veliki, ki je staro moskovsko državo moderniziral po zahodnem zgledu.
Peter I. Veliki, rojen 9. junija 1672 (umrl 8. februarja 1725) je postal z desetimi leti car skupaj s svojim slaboumnim polbratom Ivanom. Regentka je bila polsestra Sofija, dokler se ni Peter leta 1689 sam polastil oblasti. Rusijo (ali Moskovsko kneževino) so tedaj od Evrope ločevali Poljska, Švedska in turško cesarstvo, njeno edino pristanišče je bil Arhangelsk. Petra je od otroštva privlačilo morje in ladje, pa tudi tisto, kar je o zahodnih veščinah izvedel od tujcev, ki so obiskali
Nizozemski, Angliji in na Dunaj, zanimala ga je predvsem tehnika gradnje ladij, novačil pa je tudi tuje inženirje in rokodelce. Poskusi, da bi državo približal Evropi, so bili pogosto surovi in brezobzirni. Centraliziral je oblast, spravil cerkev pod državni nadzor in patriarha podredil sveti sinodi. Uvedel je uradništvo, visoke uradnike povzdignil v plemiški stan in v zameno zahteval lojalnost. Za prestolnico je po evropskih zgledih zgradil Sankt Peterburg. Osvojil je Azov na Črnem morju, v veliki severni vojni premagal Karla XII. in pridobil baltske obalne pokrajine Estonijo, Livonijo in Ingrijo. Njegove uspehe je deloma zasenčila barbarska krutost, med drugim je leta 1817 do smrti mučil celo lastnega sina.
Dogodki na današnji dan:
1508 Rodil se je slovenski pisatelj in reformator Primož Trubar, najpomembnejši slovenski protestantski pisec in utemeljitelj slovenskega knjižnega jezika (umrl leta 1586).
1781 Rodil se je angleški izumitelj, »oče« lokomotive George Stephenson (umrl leta 1848).
1891 Rodil se je ameriški skladatelj Cole Por-ter, ki je med sodobnimi skladatelji napisal največ evergreenov (umrl leta 1964).
1939 V Tacnu pri Ljubljani se je začelo dvodnevno državno posvetovanje KPJ, ki ga je vodil Josip Broz Tito.
1	2	3	;	5				6	7	8	9
10						11	12				
13				■	H						
15				■	16.						
17			■	18				■1	19	20	21
		22	23				■	24			
25	26						B	27			
28							M				
30							31				
VODORAVNO: 1. slovenska alpska smučarka (Nataša), 6. republika v Afriki z glavnim mestom Bamako, 10. letovišče v Švici, 11. brusni papir, 13. bleščeče se blago za ženske večerne obleke, 14. pisatelj kronik, 15. čuvarka zlatih jabolk v nordijski mitologiji, 16. risalno pero za okroglo pisavo, 17. eno od imen glas-
benika Colea, 18. učlovečeni bog Višnu v indijski mitologiji, 19. način gibanja, 22. prijeten vonj, 24. ime italijanskega filmskega igralca Venture, 25. starejši slovenski nogometaš (Srečko), 27. opojnost, 28. nasprotna toženčeva trditev, 29. predica življenja v grški mitologiji, 30. rdeči planet, 31. veter tropskih krajev.
NAVPIČNO: 1. najmanjša krogla pri balinanju, 2. okusna morska riba, 3. spreminjevalec smeri toka v elektromotorju, 4. ustanovitelj stare bolgarske dinastije, 5. kemijski znak za lantan, 6. moda kratkih kril, 7. grški filozof, utemeljitelj kirenajške šole, 8. bogastvo gozdov, 9. poudarek, naglas, 11. srbski komediograf (Stevan), 12. okusu časa primerna noša, 14. slovenski časnikar in politik (Albert. 1882-1943), 18. nekdanji kenijski tekač (Peter), 20. osnovna količina, s katero primerjamo merjeno količino, 21. prerijski volk iz Severne Amerike, 23. pretep, 24. nerodna ženska, 25. najvišji vrh v Posavskem hribovju, 26. nekdanji naslov turških dostojanstvenikov, 29. avtomobilska oznaka Kopra. (M. N.)
Rešitev prejšnje križanke
VODORAVNO: 1. lepra, 6. smodnik, 13. Orion, 14.Taviani, 15. Varda, 16. ar, 17. Mata, 18. Cetinje, 21. Ben, 22. O(ton) Ž(upančič), 24. OAS, 25. ato,27. R(omain) G(ary), 28. Sol. 30. skontro, 33. trep, 35. A(ssociated) P(ress). 36. okraj. 39. Agnelli, 41. Raina, 42. nastroj, 43. Ehsor.
NAVPIČNO: 8.0(leg) V(idov).
MICHAEL DIBDIN
Mrtva laguna
30. nadaljevanje
»Pridite gor!« je zadonelo nekje z vrha.
Zen je zaprl vrata in se začel vzpenjati po stopnicah. Ko je prišel v prvo nadstropje, ga je pričakal mršav osemdesetletnik, oblečen v ohlapno domačo haljo iz debelega rdečega blaga, ki se je opiral na palico z gumijasto konico. Njegov obraz s težkim podbradkom je bil utrujen, kot da so se iz njega izcedili vsi mladostni sokovi.
»Kaj ste mislili, ko ste rekli, da je Tommaso zvodnik?« gaje vprašal Zen. ker je čutil potrebo, da on prevzame pobudo.
Starec se je kislo zahehetal. »Poskušal me je prepričati. naj se pridružim temu političnemu gibanju, v katero je vpleten, tem ljudem, ki so pravkar kričali na trgu. Peljal je Zena skozi odprta vrata. »Vedno znova sem mu dopovedoval, da sem opravil z vsem tem. Enkrat so me povlekli za nos, a sem bil mlad in neumen, in Mussolini je bil vsaj nekaj stvarnega! Da bi me pa pri moji starosti znova pretentali, in to še s poceni ponaredbo, kot je ta Dal Maschio — ne, hvala lepa!«
Soba. v katero sta stopila, je bila tako velika kot podobna soba v Zenovi hiši, a tako natrpana z raznimi predmeti, da je bila videti dosti manjša. Ob vsakem centimetru razpoložljivega stenskega prostora so stali kosi pohištva ali police, na katerih je bila velika izbira vsakovrstnih spominkov: ladijski zvonec, kovanci in kolajne, raztrgani kosi zastave, okamenela riba. šesterozobi ferro s kljuna gondole, naključni kosi kipov, knjige v arabščini in grščini, medicinski in glasbeni instrumenti, zvit bič. dekliška lasnica iz slonove kosti...
»Od kod za vraga je prišlo vse to?« je vprašal Zen. ki se je z občudovanjem obračal.
»To je plen.«
»Kako, prosim?«
Andrea Dolfin gaje zlobno pogledal. »Kaj ne poznate svoje beneške zgodovine? Morali bi jo, saj se pišete Zen - če je to vaš priimek. Naša zgodovina je zgodovina ropanja in plenitve. Ko boste naslednjič prečkali Piazgo. se ozrite okoli sebe. Skoraj vse, kar vidite, je bilo ukradeno. Našim bratom kristjanom v Konstantinoplu smo iztrgali več plena, kot so ga kdaj koli Turki. In jaz na svoj skromni način nadaljujem to tradicijo.« Pomahal je Zenu. naj sede na pravokoten usnjen stol z visokim naslonjalom in nizkimi nogami. »Sedite prosim in mi povejte, kaj želite.«
»Policist sem.« je dejal. »Preiskujem zadevo, ki se tiče contesse Zulian. Tommaso misli, da bi mi morda lahko povedali, kaj se je zgodilo z njeno hčerjo Rosetto.«
Andrea Dolfin je stal in nekaj časa molče strmel vanj. »Rosetta Zulian.« Počasi in drsajoče se je prestopil. Na golih nogah je nosil obtolčene usnjene sandale. »To je Tommasovo maščevanje,« je tiho zamrmral. »Norčeval sem se iz njegovih napihnjenih govoranc in zato vas je poslal k meni s tovorom grozljivih spominov. Ali vsaj pijete?«
Zen je s kretnjo nakazal, da ga včasih malo srkne.
Starec je odprl kredenco in vzel iz nje temnorjavo steklenico in dva. ne preveč čista kozarca. »Recioto di Valpolicella.« je povedal, ko je odšepal nazaj proti Ženu. »Pridelal ga je moj sin kot hobi. Letnica 1983. Vino z letnico 1982 je bilo sanjsko, a ga ni več za kapljo. Temu bi koristilo še nekaj časa, a tudi zdaj ni slab.« Natočil je vino v oba kozarca. Zen je počasi pil rubinasto desertno vino. Okus je bil predvsem jagodast, poln umirjene sladkobe, blag, a vendar poln.
»Torej ste od policije?« je pripomnil Andrea Dolfin. Morda sem se prenaglil, ko sem vam pripovedoval o svojem plenu.«
Zen ga je opazoval čez vinski kozarec in molčal.
»Ljudje, ki sem jim odvzel te predmete, sicer niso ugovarjali,« je nadaljeval Dolfin. »Takrat so bili vzvišeni nad tem ali pa jim je bilo, denimo,
pod častjo. Skratka, bili so mrtvi.« Prav rahlo in izgubljeno se je nasmehnil. »Zanje nisem mogel nič narediti, toda včasih sem imel občutek, da lahko nekaterim njihovim predmetom priskrbim varen dom. Pozneje, ko je bilo vojne konec, sem nameraval poiskati nekatere njihove sorodnike, da bi jim vrnil te predmete, toda zaradi različnih vzrokov nisem nikoli prišel do tega.«
Zen je za hip molčal. »Pripovedujte mi o Rosetti Zulian.« je naposled spregovoril.
Dolfinov obraz je trznil. Potem je to izginilo, kot da se njegove poteze sploh niso spačile, in na obrazu se mu je pojavil sanjav in prazen izraz. »Kaj naj vam povem? Vse je zame tako davno in oddaljeno... Rosetta je bila nenavaden in osamljen otrok. Nikoli se ni igrala z drugimi otroki v soseščini. Rajši je ubirala svoja pota in si iskala prijateljev in prijateljic, kjer jih je našla. Njena najboljša prijateljica je bila deklica - ali bi verjeli? - iz geta. Lahko si mislite, kako je bilo pri srcu contessi z njenimi smešnimi vzvišenimi nazori!« Sklonil se je in nalil še vina v oba kozarca. »Prijateljica seje pisala Rosa, Rosa Coin. Takrat sem tudi jaz stanoval v tisti četrti, na Calle del Forno, tik ob Starem getu, in sem ju večkrat videval, ko sta prihajali in odhajali. Skupno jima ni bilo samo to, da sta imeli podobni imeni. Obe sta imeli kodraste rjave lase, enako bledikavo polt in temne oči, enaki koščeni, mršavi in trdi telesci. Skratka, bili sta dvojnici. In ne samo telesno. Obe sta se enako prizadeto vedli in se iz vznesenosti v hipu pogrezali v obup. Celo obe sta se zanimali za glasbo. Rosetta je igrala klavir. Rosa violino. Šalili sta se, da bosta ustanovili duet, ko bo vojna končana...« Starčev obraz se je pomračil. »Takrat je bilo tako lahko govoriti o tem. Vojna je seveda prinašala pomanjkanje, toda za večino nas je življenje teklo naprej po starem, dokler niso strmoglavili Mussolinija. Potem so Američani in Britanci naskočili z juga, Nemci pa s severa in v naslednjih dveh letih je bila Italija bojišče.« Na hitro je spil požirek vina. »Kljub temu smo jo takrat v Benetkah zvozili dovolj poceni, razen Židov. Dvesto, med njimi je bila družina Coin, so odpeljali v taborišča smrti.«
JOŽE HUDEČEK
Na počitnicah
34. nadaljevanje
Sicer pa - če sem rekel, da se mi je izmikala -to ni bilo čisto res: večkrat sem jo srečal na poti proti Glavnemu trgu in jo spremljal do prvih vrat, pa naj je šla v kako hišo ali trgovino. Potem pa sem brez cilja odtaval, saj mi je rekla, naj je ne čakam, ker bodo ljudje začeli kaj govoriti in potem sploh ne bi bilo več upanja, da se vidiva še kak večer. Ob večerih pa je bila dan za dnem zasedena. Bodisi da so bili v gradu obiski, ki jih je poznala in so - tega ni izrecno poudarjala, bilo pa je mogoče sklepati iz tistega, kar je bilo zraven mimogrede rečeno - mnogokrat prihajali prav zaradi nje. Prijatelji iz mesta, očetovi znanci, ki so se službeno mudili kje v bližini pa so prinašali novice od doma, ljudje iz glavnega mesta, z ministrstva, ki so vselej povpraševali po »tisti simpatični Katarini« - in kaj je hotela in mogla! Ne bom rekel, da meje tako spremljanje po poti do Glavnega trga zadovoljevalo in da nisem hrepenel po daljših srečanjih z dekletom, ki mi je zdaj že nekaj dni osmišljalo svet, ampak usodi sem bil hvaležen tudi za te drobce sreče, če mi že v večjih kosih še ni bila namenjena. Za nekaj dnevi potrpljenja mora priti plačilo, sem si govoril, ko sem vse večere postaval pod tistimi okni gradu, kjer sem slutil, da se ta čas zabava s kakimi gosti. Ali pa sem sanjaril pod oknoma, o katerih se mi je zdelo, da mi jih je tistikrat ko sva iz mesta šla proti gradu, pokazala kot okni svoje sobe - gori v drugem nadstropju.
Nič drugega ni bilo treba. Tam sem stal, sem že našel kaj, na kar sem se naslonil za tisto uro ali dve, ki sem ju prebil na ljubezenski straži, in sanjal kot
še nikdar do tedaj v življenju. Sicer pa sem to počel tudi, če sem sedel v Nadini kuhinji na »štokerlu« in tudi uro ali še dlje molčal. Zatopljen v svoje misli, da me je sestra z ženskim instinktom v trenutku prebrala kot odprto mašno knjižico - zlasti ona, ki je te molitvice že dolgo časa vse predobro poznala, da bi j'i mogel ugovarjati, če je veselo rekla: »Ja, saj ti si pa zaljubljen, da okrog tebe kar po rožicah diši!«
»Ven se mi spravi in pojdi ptičkom pripovedovat, kar jim imaš, potem boš pa še meni, morda ti lahko kaj pomagam.« Že spet tista stara lastnost moje Nade, ki je ne bo zapustila najbrž do smrti - da tako rada gleda, če se ljudje iščejo in najdejo pa da je potlej poštena ohcet in srečno življenje z mnogimi otroki »do konca svojih dni«. Da bi ji kaj pripovedoval, mi seveda niti na misel ni prihajalo in prej ko za Katarino, bi ji priznal za Ano, da nisem ravnodušen do nje, pa sem vseeno vse zanikal, ko me je vprašala, če je »tista« ona Ana, ki sva jo zadnjič srečala na Glavnem trgu.
Ob večerih sem pridno hodil sedet pred Planino, čeprav je postajalo že malce hladno, pa naj je tam sedela moja družba ali ne. Saj ni bilo razlike: tam sem sedel in molčal, čakajoč, da se od kod prikaže tenka postava moje Katarine (tudi Renata sem ji še vedno večkrat rekel, ko sem v mislih pozabil, kako ji je v resnici ime in ker se ji je tista Renata, staromodna kot je bila, tudi v resnici prilegala kot umerjena). Počasi sem opazil tudi to, da me namenoma ne vznemirjajo v tem mojem vase in v sanjarije zatopljenem molku in da čakajo, koliko časa bom zdržal, ne da bi kaj rekel. Celo tako daleč so se spustili, da so se pogovarjali o stvareh, o katerih so vedeli, da me zanimajo, in kar se da hrupno zagovarjali stališča, zoper katera bi jaz v normalnih okoliščinah nastopal z vsemi silami in z vsemi orožji, ki jih premorem, pa magari s pestmi, če bi bilo treba - tako pa nič. Še opazil nisem, o čem se pogovarjajo.
»Dobro,« je rekel nekega večera Janko, ki ni več zdržal te igre brez vidnega konca, »zdaj pa povej,
katera te je tako zavrtela - Ana ali Katarina. Jaz bi rekel, da Ana, ker te poznam. Lahko pa tudi, da poznam samo tisto, za kar vem, daje tvoja »krvna skupina«, ne pa tistega, kar ti manjka, česar doslej še nisi našel pa za tisto zato tudi jaz ne morem vedeti.«
»Ne bulazni,« sem rekel in uporabil izraz iz bistriškega gostilniškega žargona, v katerega so ga zanesli srbski vojaki in se je »prijel«. Janku se je zmračil obraz, ker takih reči, takih »uvoženih« izrazov ni maral, tudi če so bili dobri.
Na srečo je tisti hip od nekod pritekla Katarina in se zasopla ustavila samo toliko, da mi je rekla, če grem kaj domov. Drugi pa - ko da jih ni! Ko da jih ne vidi. Ampak tega nihče ni opazil, ker so vsi gledali vame in čakali, kaj bom storil.
Vstal sem, tiho rekel »adijo« in sklonjene glave, kot da grem delat pokoro, odšel za Katarino, ki je že opletala s svojimi tankimi nožicami okrog ogla, spretno izogibajoč se zabojčkom z oleandri. Nihče ni izustil niti besedice. Tako so bili zaprepadeni, tako jih je zmedla moja služabniška pokornost tisti neznatni pojaviti, da iz sebe niso spravili niti običajnega skupinskega tuljenja, ki naj bi izražalo vrhunsko presenečenje. To je bilo preveč.
Jaz sem odrepkljal za Katarino, ki se je kmalu, ko je zavila v Šolsko ulico, ustavila in me počakala. Ni mi bilo jasno, zakaj je ubrala to pot, če je hotela biti malo na samem z menoj, če je hotela biti z menoj tako, da bi bili pri tem vsi pričujoči odveč.
»Jutri imam obiske.« Tega sem bil že vajen. »Najbrž iz mesta.«
»Iz mesta. Ampak ostanejo le kratek čas, že zgodaj zvečer morajo nazaj, jaz pa lahko doma rečem, da gremo kam ven, recimo da celo z avtom, tako, da se vrnemo šele v trdi temi, proti polnoči, bom rekla. Kaj praviš? Kje boš zvečer?« Menije srce najprej zastalo, potem mi je utripalo, kot da me misli pustiti na cedilu, nato pa je ponorelo.
»Pred hotelom, če hočeš. Ali pa pri Avguštinu.«
10

LJUBLJANA
Kinoteka
Can. dom
Bežigrad
Dvor
Kompas
Komuna
Mojca
Šiika
Triglav
Union
Mini Union
Vič
Domžale
MARIBOR
Gledali*««
Partizan
Udarnik
Union
Union Mali Union
Metropol
Centar
Storži«
DRUGOD
Brežice O. Radgona
Jesenice Sl. Gradec Trbovlje Zagorje
Evropski mesec kulture v Kinoteki: velika retrospektiva evropskega filma Do zadnjega vala. Vsak dan do 6. 7.
Brazgotina (Blizna). Poljska. 1976. R: Krzysztof Kieslowski. I: Fraciszek Pieczka, Mariusz Domoc-howski. Mladi komunistični aktivist prevzame odgovornost za izgradnjo kemične tovarne v majhnem mestu, kjer je pred časom živel. Njegovo navdušenje trči ob nezadovoljstvo bivših someščanov. Ob 16.00.
Ogrlica za mojo drago (OžerePe dija moej ljubi-moj). Gruzija. 1971. R: Tengiz Abuladze. I: Ro-maz Giogobtani. Film poskuša združiti motive gruzijske folklore z obrazci akcijske komedije. Ob
18.00.
Srečno novo leto 1949 (Stekna nova ’49). Jugoslavija. 1986. R: Stole Popov. I: Svetozar Cvetkovič, Meto Jovanovski. Zgodba o dveh bitjih, ki imata različna prepričanja in usodo. Drama se odvija v atmosferi napetosti in strahu, v ozadju pa poteka spor med Komunistično Partijo Jugoslavije in stalinizmom v času informbiroja. Ob 1930.
Slučaj (Przypadek). Poljska. 1981. R: Krzysztof Kieslowski. I: Boguslavv Linda. Izkušnja generacije, ki je vstopila v javno življenje po letu 1968 je združena v filozofski pripovedi, v kateri junak pred obličjem katastrofe doživlja tri zaporedne različice svojega življenja. V vsaki od vlog - politični aktivist, opozicionist, ateist in religiozen človek - je zvest sebi, dela pošteno... in vsakič znova je nepravično obtožen izdajstva. Ob 22.00.
Metro. R: Thomas Carter. I: Eddie Murphy, Michael Rapaport, Carmen Ejogo, Michael Wincott. Akcijski thriller. Ob 17.00,19.15 in 21.30.
Metro. Glej kino Bežigrad. Ob 18.30 in 21.00.
Metro. Glej kino Bežigrad. Ob 18.00 in 20.30.
Michael. Glej LJ Union. Ob 1830 in 21.00. Svetnik. Glej LJ Komuna. Ob 1830 in 21.00.
Skrivnosti in laži. Glej LJ Kompas. Ob 19.00. Zadnji preživeli. Glej LJ Vič. Ob 21.30.
Kino Union zaprt do konca avgusta!
Metro. Glej LJ Bežigrad. Ob 18.00 in 20.30.
Svetnik. Glej LJ Komuna. Ob 18.45 in 21.00.
Metro. Glej LJ Bežigrad. Ob 18.00 in 20.15. Svetnik. Glej LJ Komuna. Ob 1830 in 21.00.
Metro. Ob 21.00.
Jedijeva vrnitev. Ob 18.00. Sijaj. Ob 20.15.
Michael. Ob 18.30 in 20.30.
Za vsako ceno. Ob 21.00. Za vsako ceno. Ob 20.00. Angleški pacient. Ob 19.00.
Retrospektiva evropskega filma. Vsak dan do 6. 7. Kinoteka.
13. mednarodni festival Druga godba. Do 13.6. Različne lokacije. Lutke *97. Festival lutk. Do 11.6. Različne lokacije.
Tretji šentviški teden. Do 15.6. Različne lokacije.
Albert & Friends. Predstave in cirkuške delavnice. Do 15. 6. KUD
Fran/ e Prešeren.
11.00	The Citv Waitex Popotovanja v glasbene skrivnosti. Koncert. Ljubljanski grad.
19.30 Mariinskj Teatri orkester, zbor in solisti Opere Kirov (Sankt Petersburg) - P. L Cajkovskk Jevgenij Onjegin. Koncertna izvedba opere. Cankarjev dom.
1930 Viktor Tretjakov (violina). Michail Erochin (klavir). Koncert. Slovenska filharmonija.
21.00	The City Waites: Tke Musitians of Grope Lane. Koncert. Ljubljanski grad.
22.00	Aleksandra Šaronjič. Modni projekt. Slovensko mladinsko gledališče.	W ..	-•k'
21.00	The City Waites: The Bmming Bask. Koncert. Ljubljanski grad
22.00	Zijah A. Sokolovič S. Lotita: Medved KUD France Prešeren. 10.6.-20.6. Kino uho. Ustanovitev Svetovnega centra za sinestezijo in harmo/odiko v scenskih umetnostih. Različne lokacije
10. 6.-25.6. Metelkova parafesttvaL Koncerti. Metelkova.
10. 6.-25. 6. Razstava mednarodnih otroških ekslibrisov. Filozofska fakulteta.
NMev<m>w
11. 6. ob 23JS. Koncerti Romov DGU& Slovenska glasba za violončelo. Koncert. Atrij Magistrata ali cerkev sv. Florijana.
11. 6. ob 2040. Simfoniki RTV Slovenija: V počastitev Solana -Evropske kmltnrrne prestolnice 1997. Koncert. Cankarjem dom.
hfanitli«
Prodaja vstopnic na prizoriščih posameznih prireditev. Informacijska pisarna je v K1C Križanke,Trg francoske revolucije 7.Tel: 126 14 49.
koncerti danes
.Ml
KLASIKA
Th« Cl«y W«IU»
J«»<»nl] Onjegin
Dežela in domovina (Land and Freedom). R: Ken Loach. I: lan Hart, Rosana Pastor, Iciar Bollian. Drama. Ob 2030.
Emma. R: Douglas McGrath. I: Gwynneth Pal-trow, Tony Collete, Alan Cumming, Jeremy Nort-ham, Ewan McGregor, Greta Scacchi, Polly Wal-ker. Oskar '97 za glasbo - zvrst komedija! Romantična komedija. Ob 18.00.
Angleški pacient (The English Patient). R: Ant-honv Minghella. I: Ralph Finnes, Kristin Scott Thomas, Willem Dafoe, Juliette Binoche, Jiirgen Prochnow. Ljubezenska drama. Letošnji zmagovalec z 9 oskarji! Ob 2030.
Glej Novosti. Cankarjev dom, Ljubljana. Nocoj ob 19.30. 3000,2000, 1000 sit.
Srebrni abonma
Glej Novosti. Slovenska filharmonija, Ljubljana. Nocoj ob 19.30. 1800,1500 sit.
Vačar Brahmsa
Nastopajo: Majda Švagan (alt), Hinko Haas (klavir), Robert Mra-csek (klavir). Društvo glasbenih umetnikov Maribora prireja koncert ob stoti obletnici smrti J. Brahmsa. Kazinska dvorana, Maribor. Nocoj ob 20.00.
Angleški glasbeniki so se poimenovali po profesionalnih mestnih glasbenikih iz sedemnajstega stoletja. Dopoldanska matineja ima prilagojen program za otroke in mladino - glasbeno popotovanje nazaj v čase jamskega človeka. Zvečer bo skupina izvedla koncert pocestnih, gledaliških in gostilniških angleških pesmi iz 17. stoletja. Ljubljanski grad. Otroška matineja danes ob 11.00. Vstop prost. Večer srednjeveških pesmi nocoj ob 21.00. 500 sit.
R N R, POP
K«pon«
ETNO. JAZZ
Gangster Band, Sakis Papadimitriou in Georgia Sylleou_________________
Glej Novosti. Preddverje Križank, Ljubljana. Nocoj ob 21.00.1700 sit. Druga godba ’97, glavni program.
Promocija tretje plošče. V glasbi ameriškega energičnega posthar-dcore tria je v ospredju punkcore, začinjen z elementi metala, folka, boogieja in bluesa. Predskupina M. I. L. K. (Ptuj). Gala Hala, Metelkova, Ljubljana. Nocoj ob 22.00.
Vlado Kraalin in anaambal Vali
Projekt Sevdalinke je nastal leta 1996. ko je ansambel Vali povabil Kreslina, da skupaj priredijo tri sevdalinke. Sedaj so zasedbi dodali nova glasbila, priredili nove pesmi in prearanžirali nekatere Kreslinove pesmi. Mladinsko gledališče, Ljubljana. Ob 20.00.
video predstavitev svetovno najboljših body art performeijev
najava programa Cankaije-vega doma
LEPOTA EKSTREMA
d.j. Nataša ob 22.00
azstave
v razstaviščih danes
Skrivnosti in laži (Secrets and Lies). R. Mike Le-igh. I: Brenda Blethyn, Timothy Spali, Phyllis Lo-gan, Mariane Jean-Baptiste, Elizabeth Berring-ton, Claire Rushbrook. Ron Cook. Drama. Zlati globus, 2 zlati palmi '96! Ob 16.30, 19.00 in 21.30. Zadnji teden!
LJUBLJANA
KUD France Prešeren
Atrij Magistrata
Svetnik (The Saint). R: Philip Noyce. I: Val Kil-mer, Elisabeth Shue, Rade Šerbedžija, Valerij Nikolajev. Romantični thriller. Ob 17.00, 19.15 in 21.30.
101 dalmatinec. R: Stephen Herek. I: Glenn Close. Jeff Daniels, Joely Richardson, Joan LJ Plowright. Hugh Laurie, Mark Williams. Komedija. Ob 16.00.
Space Jam. R. Joe Pytka. I: Michael Jordan. Bugs Bunny (Zajček Dolgouhec), Wayne Knight, The-resa Randle ter glas Dannyja DeVita. Risano-i-grana komedija. Ob 18.00.
Kako se je začela vojna na mojem otoku (Kako je počeo rat na mom otoku). R: Vinko Brešan. I: Vlatko Dulič, Ljubomir Kerekeš, Ivan Brkič, Predrag Vušovič-Predo. Božidar Oreškovič. Ivica Vidovič. Šenka Bulič. Komedija. Ob 18.00. Zverine (Fearce Creatures). R: Robert Young in Fred Schepis«*. I: John Cleese, Jamie Lee Curtis, Kevin Kline, Michael Palin. Ronnie Corbett, Ca-rey Lovvell, Robert Lindsay. Komedija. Ob 20.00. Predvidoma zadnjič!
Mestni trg 1.
Slovenija in Dunaj. Dokumentarna razstava, zasnovana na arhivskem gradivu, ki je dokaz številnih kulturnih vezi naše dežele s prestolnico avstro-ogrske monarhije. Pri tem je posebna pozornost posvečena cestni in železniški povezavi Dunaja s Slovenijo, podobi obeh glavnih mest, Dunaja in Ljubljane, in njunim medsebojnim vplivom, izobraževalnim ustanovam na Dunaju, ki so jih obiskovali številni Slovenci. Dunaju kot političnemu in administrativnemu središču ter kulturnozgodovinskim in gospodarskim povezavam. Razstavo sta pripravila Zgodovinski arhiv Ljubljana in Dunajski mestni in deželni arhiv v sodelovanju s kulturnim oddelkom Avstrijskega veleposlaništva v Ljubljani. Arhivska razstava. Otvoritev ob 18.00.
Karunova 14. Odprto: pon.-sob. 11.00-24.00, ned. 18.00-24.00.
Sašo Kovačič. Blatna igra. Na ogled bo fotozapis spontane igre v blatu. Fotografska razstava. Otvoritev nocoj ob 21.00. (Do 5. 7.)
|- HANCI T MtttUN-l
Pokrovitelj Novo Ljubljanska banka
Danes ob 21.00:
SAŠO KOVAČIČ Blatna igra. Otvoritev razstave fotografij.
Angleška artistična skupina Albert & Friends vabi na ustvarjalne delavnice za otroke in mladino, ki bodo v KUD-u od 9. do 25. junija. Udeležba je brezplačna. Vpis vsak delavnik med 10. in 14. uro na tel. 33 22 99.
Omogočil EMK.
Poletni kino Rio - pod zvezdami vabi na otvoritev 11. junija. Upamo na suho vreme! Držite pesti! Matineja: zaprta!
Michael. R: Nora Ephron. I: John Travolta, Andie MacDowell. William Hurt. Bob Hoskins, Robert
Pastorelli. Jean Stapleton. Teri Garr. Romantična
komedija. Ob 17.00,19.00 in 21.00.
Ljudstvo proti Lartyju Flyntu (The People Versus Larry Flint). R: Miloš Forman. I: Woody Harrel-son. Courtney Love, Edward Norton, Brett Ha-rrelson. Donna Hanover, James Cromvvell, Richard Paul. Drama. Ob 16.30,19.00 in 2130. Eden najboljših filmov letošnjega leta!
Zadnji preživeli (Last Man Standing). R: Walter Hill. I: Bruce Willis, Bruce Dern. William San-derson, Christopher Walken, Karina Lombard, Alexandra Powers. Kriminalka. Ob 17.00,19.00 in 21.00.
OBALNE GALERIJE PIRAN
t?\ i

mm * mm
| j
ANTONIO TAPIES, SLIKE
Mestna galerija Piran do 12. junija
ANDRE
MASSON
(iz ciklusa Avantgarde XX. stoletja) dela na papirju 1933-76
Galerija Loža Koper otvoritev 20. junija
m
0DERNA GALERIJA LJUBLJANA
XLVII. Beneški bienale
Slovenski paviljon
lili Ki \RI \/\\> \\S\M RS K) I t/l (K / S//DVN \IU)t / U//> l()(,l«)\\ \ I (»7 7 \ BI / S ...	Joži’ Rarši
Kako se je začela vojna na mojem otoku. Glej LJ Triglav. Ob 20.00.
Otvoritev v sredo, 11. junija 1997 ob 18. uri v Atencu San Basso, Piazzetta
dei Leoncini (Piazza San Marco). Vabljeni!
ljubljanska banka
redavanja
Kulturni spomeniki Slovensko Bistrico
Filmska dediščina
Strokovna ekskurzija po kulturnih spomenikih Slovenske Bistrice s kustosom Narodne galerije v Ljubljani Ferdinandom Ser-beljem. Slovenska Bistrica. Danes ob 7.00.
Sojaloc
Srečanje mladih literatov Gorenjske ter predstavitev nove številke literarne revije Sejalec. Martinova hiša na Mestnem trgu, Škofja Loka. Danes ob 20.00.
CANKARJEV DOM
EVROPSKI MESEC KULTURE V CANKARJEVEM DOMU
Ob 1930. Srebrni abonma. Mednarodni mojstrski ciklus. Nastopata: Viktor Tretjakov (violina), Michail Erochin (klavir). Spored: L. van Beethoven. J. Brahms. A. Dvorak, P. I. Čajkovski, S. Saint-Saens. Dvorana Slovenske filharmonije, 1800,1500 sit.
Ob 1930. Sankt Petersburško državno akademsko gledališče Mari-insky, opera Kirov. Koncertna izvedba opere Jevgenij Onjegin P. I. Čajkovskega. Organizator gostovanja je Sekretariat EMK Ljubljana 1997. G D, 3000, 2000. 1000 sit, popusti za študente in skupine.
Ob 20.30. Do pet. 13. 6. in od sre. 18. 6. do sob. 21. 6. Dežela in svoboda (Land and Freedom). Režija: Ken Loach. Felix za najboljši evropski film leta 1995! LD, KD, 600 sit.
NAPOVEDUJEMO
GLASBA
Od. pet. 27. 6. do ned. 29. 6. ob 19.00:38. Mednarodni jazz festival.
Pokrovitelj Nova Ljubljanska banka, d. d., Ljubljana. Križanke;komplet 4000 sit, 3600 ŠOU;posamezni večer 2500,1800 sit; 2000,1500 sit ŠOU; za skupine popust. Z nakupom kompleta vstopnice za tretjino cenejše!
INFORMACIJE
Blagajna je ob delavnikih odprta od 11.00 do 13.30 in od 16.00 do 20.00. ob sobotah od 10.00 do 13.00 in uro pred začetkom prireditev. Razstave so ob delavnikih odprte od 10.00 do 19.00, ob nedeljah in praznikih od 10.00 do 14.00, ob ponedeljkih so zaprte.
Jevgenij Onjegin
Evropski mesec kulture. Nastopajoči: Orkester Opere Kirov. Dirigent: Valery Gergiev. Solisti: Marina Shaguch, Zlata Bou-lytcheva, Olga Korjenskaia, Alexander Gergalov, Yuri Marusin, Nikolaj Okhotnikov, Evgenia Gorokhovskaia, Leonid Zakho-jaev, Viatcheslav Trofinov. Spored: Peter I. Čajkovski (Jevgenij Onjegin, koncertna izvedba opere). Klasični koncert. SPORED: Romantično 19. stoletje je prineslo prebujenje nacionalne zavesti. Poleg narodov, ki so obvladovali evropsko glasbeno življenje
od renesanse dalje - Italijani, Nemci, Francozi, so se razvile samo-šole v Rusiji, na Češkem, Poljskem, Madžarskem
stojne nacionalne in v skandinavskih deželah. Ruska skladateljska sredina 19. stoletja se je delila na moskovsko in petrograjsko šolo. Začetnik moskovske je bil Mihael Glinka, nadaljevali pa so jo skladatelji v ruski petorki (Rimski Korsakov, Musorgski, Borodin, Cui in Balakierev), ki so se zavzemali za integriranje ljudskih motivov v umetno glasbo. Snovi za svoje opere so izbirali med ljudskimi pripovedkami ter nacionalnimi miti. Tako so nastale opere Rus lan in Ljudmila (Glinka), Knez Igor (Borodin), in najpomembnejša Boris Godunov (Musorgski), ki je sloves ruske nacionalne opere ponesla v svet. Nasproti nacionalni moskovski stoji petrograjska šola, katere najvidnejši predstavnik je Peter Iljič Čajkovski. V nasprotju s petorko je Čajkovski izbiral snovi za opere v vsakdanjem življenju. Še posebej sta ga inspirirali Puškinovi deli Pikova dama in Jevgenij Onjegin. Zadnja je še danes ena najbolj izvajanih ruskih oper, v kateri je Čajkovski združil vplive italijanske in francoske opere v novo enoto, ki ima ruski značaj.
IZVAJALCI: Valery Gergiev slovi kot eden najbolj dinamičnih dirigentov svoje generacije. Še kot študentje prejel prvo nagrado na vseruskem tekmovanju dirigentov v Moskvi in prvo nagrado na prestižnem tekmovanju Herberta von Karajana v Berlinu. Leta 1988 je bil imenovan za umetniškega direktorja Mariinskega gledališča v St. Petersburgu. Opera Kirov, ki je del tega gledališča, je pod njegovim vodstvom predstavila serijo odmevnih koncertov, kjer so uprizarjali opere in simfonične koncerte, pri čemer so ob vsaki priložnosti izvajali samo dela enega ruskega skladatelja. Predstavili so dela Musorgskega (1989), Prokofjeva, Čajkovskega in drugih. Leta 1992 so gostovali v Metropolitanski operi v New Yorku in v sezoni 1994 po vsej Evropi (Belgija, Nizozemska, Španija, Švica). Valery Gergiev redno sodeluje tudi z orkestrom Berlinske filharmonije, Dresdensko filharmonijo, Londonskim filharmoničnim orkestrom, orkestrom Milanske Scale, z založbo Philips Classic pa ima ekskluzivno snemalno pogodbo od leta 1989. (N. C.)
Cankarjev dom, Ljubljana. Nocoj ob 19.30. 3000, 2000, 1000 sit.
Srebrni abonma
Evropski mesec kulture. Solista: Viktor Tretjakov (violina), Michail Erochin (klavir). Spored: L. van Beethoven (Sonata št. 3 v Es-duru, op. 12/3), J. Brahms (Sonata št. 1 v G-duru, op. 78), A. Dvorak (Štiri romantične skladbe), P. I. Čajkovski (Meditacija), C. Saint-Saens (Introdukcija in Rondo capriccioso). Klasični koncert.
Gangster Band, Sakis Papadimitriou & Georgia Sylleou
Lutke ‘97
Predstavniki Slovenske kinoteke in Arhiva RS se bodo srečali s predstavniki Makedonske kinoteke (Vesna Maslovaric), kinoteke Bosne in Hercegovine (Vejsil Ka-dič) in Hrvaške kinoteke (Mato Kukuljica). Predstavili bodo stanje, probleme in perspektive s katerimi se srečujejo filmski arhivi in kinoteke v mladih državah nekdanje SFRJ. Arhiv RS, Ljubljana. Danes ob 12.00.
na odrih danes
LJANA
SPORED: Beethovnovih deset violinskih sonat je zaradi svoje koncer-tantne zasnove preraslo okvire takratnih pogledov na komorno glasbo. To je značilnost že njegove zgodnje Sonate št. 3 v Es-duru op. 12 iz leta 1799. Brahmsova Sonata št.l v G-duru, op. 78, nastala leta 1878 in imenovana tudi »Regensonate«, je intimni razgovor dveh enakovrednih glasbenih partnerjev. Poleg obeh daljših del bosta na sporedu še miniaturi dveh slovanskih skladateljev - Dvoraka in Čajkovskega ki sta svoja dela napolnjevala predvsem z izrazito melodioznostjo.Tako je rahlo zasanjana slovanska duša odlično ujeta v Meditaciji Čajkovskega. Z virtuozno skladbo Introdukcija in Rondo capriccioso, ki jo večkrat slišimo v verziji za solista in orkester, Camilla Saint-Saensa bosta ruska glasbenika sklenila nocojšnji večer.
IZVAJALCA: Viktor Tretjakov sodi v sam vrh ruskih violinistov in je zmagovalec mednarodnega tekmovanja Čajkovski v Moskvi. Vsi največji svetovni dirigenti ga visoko cenijo, na koncerte pa ga vabijo pomembni orkestri. Od leta 1983 se umetnik ukvarja tudi z dirigiranjem in je vodja Državnega komornega orkestra iz Moskve. Tretjakov je glasbenik z izjemno poustvarjalno močjo in sijajno virtuoznostjo, po svetu ga uvrščajo med najboljše, v njegovo kvaliteto pa smo se lahko prepričali tudi letos na enem izmed koncertov Slovenske filharmonije. Ruski pianist Michail Erochin se ukvarja pretežno s pedagoško dejavnostjo. Pogosto nastopa tudi kot solist in izkušen komorni glasbenik -spremljevalec. Spremljal je že številne pomembne soliste. (G. P.) Slovenska filharmonija, Ljubljana. Nocoj ob 19.30.1800,1500 sit.
Mestno gledališče ljubljansko________
Drama SNG
Umor v katedrali.Thomas Stearns Eliot. Mestno gledališče ljubljansko, Ljubljana, 1997. Režija: Jernej Lorenci. Poetična drama. Ob 20.00 (abonma študentski b in izven). 2100-1700 sit.
Krajevna skupnost Tabor
Črna komedija. Peter Shaffer. Drama SNG Maribor, 1997. Režija: Želimir Oreškovič. komedija. Ob 19.30 (za abonente in izven). 2000,1000 sit.
Govor o malem človeku. W. Reich. Vlado Novak. Ob 21.00 (za abonente in izven). Mali oder.
Gospod Ajatutaja in Nečak pred sodiščem. Javni produkciji Dramske šole Bariče Blenkuš sta nastali po predlogi Giannija Rodarija in pod mentorskim vodstvom pedagoginje Bariče Blenkuš. V produkciji nastopa sedem slušateljev. Ob 19.00. Vstop prost.
Primorsko dramsko giodališčo__________
Slovensko mladinsko giodališčo____________
Banket. Primorsko dramsko gledališče, Nova Gorica, 1997. Koncept in režija: Emil Hrvatin. Gastronomska instalacija. Ob 20.30 (izven). 2500, 2000, 1500, 1000 in 500 sit.
Mesečina na vodi. Ideja in koncept: Aleksandra Šaronjič. Režija: Tomaž Štrucl. Koreografija: Sanja Neškovič. Izbira glasbe: Blaž Per-šin. Luč: Tomaž Štrucl. Make-up: Vanda Alibegovič. Pričeske: Meta Podkrajšek. Nastopajo: Sanja Neškovič. Tina Gorenjak, Brigita Ži-bert, Urša Božič, Juli Jovanovič, Maja Šuštaršič, Ditka Makovec, Urša Marolt, Silvija Osojnik. Prva samostojna predstavitev Aleksandre Šaronjič s 23 oblekami, narejenimi v zadnjem letu. Gledalci bodo na vrtljivih sedežih, ki jim bodo omogočali pogled na vse štiri strani, sedeli na odru. K popolni sliki jim bo pomagala luč, ki bo s prižiganjem in ugašanjem opozor-jala na posamezno obleko. Premiera modnega performansa nocoj ob 22.00. Vstop z vabili. Evropski mesec kulture.
Gl?J
rrmm
rmm
Za finale sezone, še zadnje ponovitve torek 10.6. ob 21.00 sreda 11.6.ob 21.00

INFORMACIJE IN REZERVACIJE Ifil I263 162 216 679
napovedujemo
4»
SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE
DRAMA
LJUBLJANA
MGL
MESTNO GLEDALIŠČE LJUBI JANŠKO
Druga godba ’97, glavni program. ZDA, Grčija. Zasedba Gangster Band: Zeena Parkins (sampler, klavir, električna harfa), Sara Parkins (violina), Maggie Parkins (vokal, čelo), Mark S te w art (kitara, čelo), Jim Pugliese (bobni, tolkala, vibrafon).
Koncert improvizirane in etno glasbe.
Zeena Parkins, vsestranska glasbenica in skladateljica, najbolj znana kot inovativna akustična in električna harfistka, je sodelovala s številnimi improvizatorskimi in novojazzovskimi glasbeniki (John Zorn, Butch Morris, Fred Frith, Anthony Braxton idr.) in z različnimi zasedbami posnela več kot dvajset plošč. V Ljubljani je že večkrat gostovala (z zasedbo Carbon Elliota Sharpa, nekajkrat s skupino No Safety in v triu Mori/Tenko/Parkins), sedaj pa prihaja z iastno zasedbo izkušenih glasbenikov, v kateri igrata tudi njeni sestri. Gangster Band bo izvajal dve njeni deli, Isabelle in Mouth=Maul=Betrayer, ki ju označujejo kot »auralna filma«. Prvo temelji na življenju raziskovalke in pisateljice Isabelle Eberhardt, drugo pa črpa navdih iz življenja židovskih gangsterjev in rot\velscha, starega jezika židovskih tatov. Glasbeni recital Sakisa Papadimitriouja in Georgie Sylleou temelji na grški ljudski glasbi. Pionir grške jazzovske scene, pesnik, publicist, skladatelj in pianist Sakis Papadimitriou je s klavirskim recitalom nastopil že na prvi in šesti Drugi godbi (leta 1985 oziroma 1990). V svoji glasbi se poslužuje grške glasbene zapuščine, ki jo v zadnjih nekaj letih uporablja tudi pri uglasbitvah gledaliških predstav in nemih filmov. Pri delu na teh projektih je spoznal Georgio Sylleou, šolano pevko, ki je nastopala s simfoničnimi orkestri in manjšimi zasedbami, leta 1994 pa je posnela zelo odmevno ploščo keltskih pesmi s Hebridov Trackers ofJura. Nastop Sakisa Papadimitriouja in Georgie Sylleou je podprlo Veleposlaništvo republike Grčije. (M. B.) Preddverje Križank, Ljubljana. Nocoj ob 21.00.1700 sit.
VPIS
ABONMAJEV
za sezono 97/98
*Dosedariji abonenti-od 9.do14. junija ♦Novi abonenti* od 16. do 21. junija
Vpisujemo od 9. do 13. ure in od 14. do 18. ure.
Brezplačne knjižice pri vratarju/blagajni. Informacije tel. 1264 305, 221 461 ali 22 I 493.

PLESNI TEATER LJUBLJANA
Prodaja in rezervacije vstopnic pri blagajni Drame Erjavčeva 1. vsak delavnih od 10.00 do 13.00 ure, telefon 221-511. Informacije na internetu: http://www.sitgdra-ma-lj.si
SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA
Mednarodni lutkovni festival. Ljubljana od petka, 6. 6. do srede,
11. 6.
SPORED DANES:
11.00	in 16.00 Djevicke divadlo in DAMU (Češka). Gledališče so leta 1992 ustanovili igralci, ki so končali umetniško akademijo DAMU. Leta 1996 so popolnoma spremenili igralsko zasedbo. Danes igrajo v njem izključno študenti DAMU - alternativni igralci. Vodi jih Miroslav Krobot. Njihova produkcija so šolske predstave. Dvanajst mesecev je po noveli Božene Nemčeve, režiral Miroslav Krobot. Scenografijo je pripravila Renata Pavličkova. Znana pravljica pripoveduje o dveh sestrah: dobri in zli Prvi pri nabiranju jagod v gozdu pomaga dvanajst modrih mesecev, drugo, ki odide v gozd zato, da bi ji meseci izponili želje, pa le-ti kaznujejo. Predstava je kombinacija lutk in igre (za otroke, 60 min.). LGL.
17.00	in 20.00 The School of Visual Theatre (Izrael). V šoli vizualnega gledališča v Jeruzalemu se študentje učijo skozi ustvarjanje predstav. Sola je pluralistična in odprta za sodobne ustvarjalne procese. Nekaj belih laži je diplomska predstava Ruth Kaplan in Sharon Goldberger navdihnjena z novelo Edgarja Allana Poeja. Začne se kot romantična drama ter se sprevrže v grozljivko s povezovanjem lutk z resničnimi deli teles. Govori o človeku, ki piše svojo življenjsko zgodbo, vendar ne more dokončati zadnje strani zaradi poskusa zamolčanja resnice (za mladino in odrasle, 30 min.). LGL.
17.00	Compagnia Degli Sbuffi (Italija). Pulcinella z morja. Avtor in izvajalec: Gaspare Nasuto. Ponovitev. (Za otroke in odrasle, 40 min.). Atrij gledališkega muzeja.
18.00	Lutkama. Otroške lutkovne delavnice. Nabrežje med Jurčičevim in Dvornim trgom.
18.00	in 21.00 Lutkovno gledališče Ljubljana (Slovenija). Gledališče, ki je zrastlo iz ljubiteljski vrst, bo naslednje leto praznovalo 50-letnico obstoja. Posebne lutkovne šole v Sloveniji ni, zato prihajajo vanj diplomanti ljubljanske gledališke šole. Svoj največji razmah so dosegli v 80. letih, ko so dobili tudi nove prostore. V prvih letih delovanja je gledališče dajalo prednost marionetam. Pozneje so dobili oder ročnih lutk, na katerem je dolgo vladal veseljak Pavliha. Danes goji na vseh svojih prizoriščih domala vse lutkovne zvrsti. Letno odigrajo doma in na gostovanjih več kot štiristo petdeset predstav. Dr. Fausta Milana Klemenčiča sta Priredila, režirala in glasbeno opremila Jelena Sitar in Igor Cvetko. Lutke in scena pa so dediščina Milana Klemenčiča. Predstava, uprizorjena leta 1938 v gledališču Miniaturne lutke, pomeni ustvarjalni vrh pionirja slovenskega lutkarstva, slikarja Milana Klemenčiča. Za številne gledališke strokovnjake in ljubitelje lutkovne umetnosti pomeni igra o mrakobnem učenjaku, ki je prodal svojo dušo hudiču, in o njegovem nasprotju, veseljaku in premetencu Gašperčku, pravo poslastico, saj jih vedno znova očara s presenetljivo gledališko iluzijo, ki na Klemenčičevem miniaturnem odru, z dobrih 10 cm velikimi marionetami, deluje še posebej čarobno (za mladino in odrasle,50 min.). LGL.
18.30 Granteatrino časa di Pulcinella (Italija). Pulcinella. Paolo Co-mentale. Ponovitev (za otroke in odrasle, 60 min.). Jurčičev trg.
19.00	Astra babegyiittes (Madžarska). Gledališče je bilo ustanovljeno leta 1954. Kljub temu, da ustvarjajo v različnih lutkovnih tehnikah, sta jim najljubši marionetna in senčna igra. Igrajo številne glasbene in operne priredbe. Ukvarjajo se tudi s pedagoškim delom. Tri svetopisemske prilike je po evangeliju sv. Luke režiral Laszlo Vizvari, likovno opremil Ivan Koos, glasbo pa napisal Zsolt Petho. Pri razlagi zgodbe o očetu je Jezus uporabljal prispodobe. Za predstavo so izbrali tri: o izgubljeni ovci, izgubljenem sinu in vrnitvi izgubljenega sina (za mladino in odrasle, 40. min.). Cerkev sv. Florijana.
22.00	Dramsko lutkarski studio gradskog kazališta lutaka Split (Hrvaška). Sveti Jurij. Režiser, kreator in izdelovalec mask in lutk: Zlatko Bo-urek. Asistent režije: Dunja Adam. Scenograf: Dinka Jeričevič. Glasba: Arsen Dedič. Zgodba o poganskem kralju, mladi kraljični, zmaju, ki ogroža mesto in junaku Juriju, ki ponudi kralju svojo pomoč, če sprejme krščanstvo. Kralj sprejme ponudbo, Jurij premaga zmaja, a zavrne kraljičino ljubezen, kajti zaobljubil se je bogu (za mladino in odrasle, 50 min.). LGL.
23.00	Klubski program. AkapeLca. jazz koncert. LGL, (M. V.)
OPERA V MESECU KULTURE:
Pon., 30. 6., ob 20.00:
V. Globokar LARMONIA DRAMMATICA Dirigent in režiser: Vinko Globokar, scenograf: Andrej Stražišar, kostumografka: Alenka Bartl.
ABONENTI IMAJO ZA VSE PREDSTAVE V OKVIRU EVROPSKEGA MESECA KULTURE PRI NAKUPU VSTOPNIC 25-ODSTOTNI POPUST.
VSE SE GIBLJE. VSE SE SNEMA.
Videoplesni projekt 8. - 22. 6.1997
Začenja se videoplesni projekt, namenjen ustvarjalcem, ki jih zanima prevajanje plesa v sliko in razširjanje jezika kamere s pomočjo gibanja. Projekt bo vodil MARK TOMPKINS, ameriški plesalec, koreograf in strokovnjak na področju video-dan-cea, ki živi in ustvarja v Franciji. 22. junij ob 20.00 javna predstavitev rezultatov projekta in plesna solo predstava Marka Tompkinsa WI-TNESS
Prizorišče: Plesni Teater Ljubljana, Prijateljeva 2 (Prule)
Program Evropskega meseca kulture - Ljubljana '91 Projekt sta podprla Francoski inštitut Charles Nodier in A.F.A.A.
institut irancais
gRm SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE MARIBOR
POLETNA SEZONA: Johann Strauss: CIGAN BARON
Dirigent: Loris Voltolini, režiser: Žarko Petan 11. 7. PREMIERA V PORTOROŽU - v avditoriju. 18. 7. NA STUDENCU PRI DOMŽALAH - v poletnem gledališču.
21. in 29. 7. V LJUBLJANI -na festivalu v Križankah. 26. 7. V CELJU - v Ledeni dvorani.
Blagajna: danes zaprta.
SLOVENSKO
HilADINSHO
GLEDALIŠČE
NAPOVEDUJEMO NIKOLI ME NE VIDIŠ TAM, KJER TE JAZ VIDIM
Režija: Matjaž Berger V jahalnici Srednje kmetijske šole v Novem mestu.
PREMIERA: Sreda, 11.6. ob
21.00
PONOVITVE: Četrtek, 12.6., nedelja, 15.6. in ponedeljek 16.6. ob 21.00
Heiner Miiller: KVARTET Režija: Gorgi Jolevski v izvedbi Neformalne gledališke skupine "Kvartet" iz Sko-Pja
Torek, 10. 6. ob 19.00 V okviru EMK
KONCERT
VLADO KRESLIN Danes ob 20.00 uri.
Prodaja in rezervacija vstopnic na Trgu franc, revolucije 5, med 10.00 in 12.00 uro ter med 15.30 in 17.30, tel. 125 33 12, uro pred predstavo pa pri blagajni SMG, Vilharjeva 11, tel. 301 286.
Pierre de Morivoux
Režiser Vito Taufer
PREDPREMIERA sreda, 11.6. ob 20.30
PREMIERA četrtek, 12.6. ob 20.30
Oglasi
Naročila sprejemamo najkasneje dva dni pred objavo.
vpis v sezono 1997/98
Primorsko dramsko gledališče Nova Gorica
Predvpis abonmajev
Dosedanje in nove abonente vabimo k predvpisu abonmajev za sezono 1997/98, ki bo potekal pri blagajni PDG od 12.5. do 30.
6. in sicer od ponedeljka do petka od 10.00 do 12.00 in od 15.00 do 20.00. Pri blagajni dobite tudi brezplačne programske zloženke.
V času predvpisa velja na vse cene abonmajev 10% popust. Možnost plačila z dvema čekoma.
Kulturni dom Španski borci
Vabi stalne in nove abonente za prvi vpis abonmajev KOMEDIJA II. in KOMEDIJA za sezono 1997/98.
Vpis bo od 9. do 13. junija od 10.00 do 12.00 in od 16.00 do 19.00 pri blagajni doma. Plačilo je možno na več čekov. Tel. (061) 140 41 83.
prireditve danes
LJUBLJANA
Lutkovno gledališče Ljubljana____________
Lutke ‘97. Glej Novosti. Mednarodni lutkovni festival. Od 11.00 do 23.00.
KUD France Prešeren
Albert & friends. Ustvarjalne delavnice v okviru Evropskega meseca kulture. Organizatorji so k sodelovanju povabili znamenito angleško artistično skupino Albert & friends, ki bo v juniju vodila gledališko artistične ustvarjalne delavnice. Udeleženci se bodo v petih dneh druženja seznanili z osnovami cirkuških veščin
(hoja na hoduljah, in žogi, žongliranje...), dramske igre (gledališke improvizacije, pantomima...), glasbe in giba. Osnovni namen delavnic je preko igre vspodbujati otroke k lastni kreativnosti, hkrati pa vspodbujati razvoj samozaupanja, samozavesti in samodiscipline. V ustvarjalne delavnice se lahko vključi posameznik ali skupina otrok od petega do šestnajstega leta. Program bo potekal skupno pet dni dopoldan ali popoldan na dvorišču KUD-a France Prešeren, na šolskem igrišču OŠ Trnovo in na otroškem igrišču VVZ Trnovo. Pričetek delavnic danes od 9.00-13.00 in 13.00-15.30. Vstop prost.
napovedujemo
Ponedeljek 9. 6. ob 20.00: UMOR V KATEDRALI; abonma ŠTUDENTSKI B in izven Torek 10. 6. ob 15.30: UMOR V KATEDRALI; abonma TOREK POPOLDANSKI in izven; ob 20.00: UMOR V KATEDRALI; abonma TOREK in izven Sreda 11. 6. ob 20.00: PO-
LITIKA, BOLEZEN MOJA;
abonma ŠTUDENTSKI A in
izven
Vstopnice so v prodaji od ponedeljka do petka od 14.00 do 17.00 ure ter od 17.30 do 19.30 ure in uro pred predstavo pri blagajni MGL. Tel.: 210 - 852.
*******
LUTKE ‘97
od petka, 6.6. do srede 11.6.
fr
Torek, 10.6.
15.00	S. Makarovič: TAKE ŽIVALSKE, SLO, LGL
16.00	S. Bar-Ezer: GJGA. FORSYTE, Izrael, LGL.
17.00	S. Makarovič: DEVET IN DVA. SLO, za otroke,
Atrij Gledališkega muzeja
18.00-19.30 LUTKARNA, Dvorni trg.
18.00	in 21.00 M. Klemenčič: DR. FAUST, LGL.
19.00	A. F. Dev-o J. Damaščana: BELIN, SLO, cerkev sv Florijana
20.30	po F. Prešernu: POVODNI MOŽ, SLO. Magistrat-Tromostovje
22.30	W. A. Mozart - A. Pachinger: DON GIOVANNI, Slovaška, LGL.
Gledališka blagajna: vsak dan od 10.00 do 12.00 in uro pred vsako predstavo. Inf. ob istem času po tel. 314-962, LUTKE‘97 tel. 131 64 04.
Evropski Mesec Kulture Eurogean C u I t u r a I M o n t h
Ljubljana
mb
SLOVITI
ANSAMBEL
SANKT
PETERSBURG
KIROV
Drama
Ponedeljek, 9.6. ob 19.30:
P. Shaffer: ČRNA KOMEDIJA.
Režiser: Želimir Oreškovič. Stara dvorana. Za abonente in izven. Ob 21.00:
W. Reich: GOVOR MALEMU ČLOVEKU - Vlado Novak.
Mali oder. Za abonente in izven. Pokrovitelja predstave: Opel - Av-tohiša Markovič (Studenci) in Av-tohiša Nissan Ferk. V okviru Borštnikovega srečanja.
Sreda, 11. 6. ob 20.30:
P. Shaffer: ČRNA KOMEDIJA. Režiser: Želimir Oreškovič. Stara dvorana. Za abonente in izven.
ORKESTER
ZBOR
SOLISTI
DIRIGENT
Opera in balet Torek, 10. 6. ob 19.30:
F. Lebar:	DEŽELA SME-
HLJAJA.
Dirigent: Simon Robinson. Režiser: Vlado Štefančič. Velika dvorana. Red Torek, abonenti in izven.
Sreda, 11. 6. ob 19.30:
WEST SIDE STORY - balet., Režiser: Janez Samec. Koreografa: Janez Samec in George Giraldo. Velika dvorana. Odkupljena. Za abonente in izven.
GERGIEV
ČAJKOVSKI
JEVGENIJ
ONJEGIN
KONCERTNA IZVEDBA
Koprodukcija Društva B-51 in PDG Nova Gorica: BANKET (gastronomska instalacija), režiser: Emil Hrvatin. Danes ob 20.30 v mali dvorani PDG. ZA IZVEN.
CANKARJEV D □ M GALLUSOVA DVORANA PONEDELJEK, 9. e. 1997 OB 19.30 PRODAJA VSTOPNIC BLAGAJNA CD CENA VSTOPNIC:
3.000 / Z.ODO / 1.000 SIT

Fakulteta za arhitekturo Univerze v Ljubljani sporoča, da bo Živa Deu, dipl.inž.arh., javno zagovarjala svojo doktorsko disertacijo pod naslovom:
STAVBNI ČLENI KOT SOOBLIKOVALCI IDENTITETE SLOVENSKEGA ZUNAJMESTNEGA PROSTORA.
Zagovor bo v sredo, 18. junija 1997. ob 13- uri v Plečnikovi sobi Fakultete za arhitekturo.
A
11
Podvig naših atletinj v evropskem pokalu
Slovenske atletinje so postale zmagovalke EP skupine A v Dublinu in napredovale v evropsko superligo - Dramatičen boj s Finsko prav do zadnje discipline
DUBLIN - Slovenski ženski atletski reprezentanci je na Irskem uspelo, kar si pred odhodom na evropski pokal skupine A nihče niti pomisliti ni upal. Uvrstila se je v elitno superligo, potem ko je v dramatičnem dvoboju, ki je bil negotov do zadnje discipline, premagala Finsko - za poldrugo točko razlike.
Vse slovenske atletinje si za izvrsten dosežek zalužijo pohvale, saj je navsezadnje o končni uvrstitvi odločala vsaka točka. V ospredju ekipnega uspeha pa sta bili nedvomno Alenka Bikar in Anja Valant. Izvrstna šprinterka iz Vrhnike je zmagala na 200 m. bila 2. na 100 m. s štafeto 4x100 m pa četrta in osvojila kar petino točk. »Nisem vetjela, da bomo premagale Finke in Portugalke, ki so na papirju močnejše tekmice. Zmaga v Dublinu je dokaz, da naša atletika v Evropi res nekaj pomeni. Tek na 200 m je bil bistveno težji, kot sem pričakovala. To je bila moja najtežja zmaga.« seje veselila Bikarjeva.
ALENKA BIKAR
Druga dama slovenske atletike na Irskem je bila Anja Valant, zmagovalka v troskoku in drugouvrščena v skoku v daljavo. »Hladno in vetrovno vreme je zakrivilo, da rezultati niso bili boljši. A to pa v tekmovanju, kjer štejejo točke, niti ni pomembno.« je povedala Celjanka.
Dobro je opravila tudi dolgo-progašica Helena Javornik s 3. mestom na 5.000 m in še zlasti z nedeljskim 2. mestom na 3.000 m. V tej disciplini je premagala celo Finko Annemari Sandell in odprla našim pot k zmagi.
V slovenskem taboru so o morebitni zmagi začeli razmišljati po presenetljivo dobrem prvem dnevu, ko so bila naša dekleta uvrščena tik za Finkami in Portugalkami. Temelje za zmago so v soboto postavila naša dekleta iz drugega kakvostnega razreda, piko na i pa so vendarle dodale naše najboljše. ki so imele tudi najbolj uveljavljene tekmice. Britto Bilač je premagala Hane Haugland, Brigito Bukovec pa Ljudmila Engqu-ist.
Prav spopad dveh zvezdnic svetovne atletike je bil osrednji dogodek dvodnevnega programa (pri moških so se v superligo uvrstili Finci). Enajsti dvoboj olimpijske šampionke in vicešampionke se je končal z deseto zmago Švedinje. ki je tudi tokrat pokazala precej boljši finiš. Veliki tekmici sta bili sicer zadovolnji s tekom, čeprav sta za pol sekunde zaostali za povprečjem iz pretekle sezone. Nasprotni veter (0.9 m/s) in hladno vreme (13" C) sta bila glavna krivca, da nista tekli pod trinajstimi sekundami.
Zanimiv pa je bil pogovor dvema velikima tekmicama. Obe formo tempirata za SP v Atenah Engquisto va pravi, da bi rada tekla okoli 12.50. Bukovčeva pa bi bila
zadovoljna z rezultatom 12,70. Brigita je dejala, da se ji Engquistova ne zdi tako močna kot je bila lani. in da jo bo letos zagotovo še premagala.
Svedinja. ki si je našo rekorderko pozorno ogledovala med ogrevanjem, je bila prepričana, da bo zmagala. »Brigita očitno še ni v polni formi. Tudi jaz še nisem na vrhuncu, saj sem imela aprila težave s hrbtenico, tako da tri tedne nisem trenirala. Tokrat je bilo zame pomembno, da premagam veliko tekmico predvsem zaradi psihološke prednosti, ki jo bom imela na prihodnjih tekmah,« seje veselila Engquistova.
Na koncu velja omeniti še štafeto 4x400 m, ki je imela pravzaprav najtežjo nalogo. Neizkušene in neuigrane Meta Mačus. Sonja Roman, Maja Gorjup in Brigita Langerholc so tekle pod zares velikim pristikom, saj so morale za vsako ceno prehiteti Finke. Slovenija je imela pred zadnjo disciplino namreč le pol točke prednosti. V drugi izmeni so imele Finke prednost in kazalo je, da našim ne bo uspelo. Toda Maja Gorjup je nadoknadila precejšen zaostanek in Brigiti Langerholc omogočila, da je dokončala dvodnevno delo.
Ko je pritekla v cilj. se je začelo veliko slovensko slavje v Dublinu. Na štadionu Morton je med častnim krogom Slovenk odmevalo Slovenija, Slovenija. Najbolj simpatična ekipa evropskega pokala si je zmago zares zaslužila, saj so dekleta, trenerji in predstavniki AZS tokrat dihali kot eden...
Rezultati, 1. dan - 100 m: L Jardim (Por) 12,12, 2. Bikar 12,28, 400 m: 1. Simasotchi (Švi) 54.98, 6. Langerholc 56,09. 800 m: 1. Ewerlof (Šve) 2:01,28, 5. Roman 2:04.83, 5.000 m: L Ribeiro (Por) 15:41,34, 3. Javornik 14:49,36, 400 m ovire: 1. Schenk (Švi) 56.99. 2. Gorjup 57,81, 4x100 m: 1. Švica 45,26. 4. Slovenija (Bikar, Bukovec, Matul, Prokofijev) 46,00, palica: 1. Auer (Avs) 385, 4. Medvešek 330, troskok: 1. Valant 13,49. disk: 1. Bergmann (Nor) 58,06, 8. Bandur 42.00, kopje: 1. Hattestad (Nor) 68,58,4. Štorga 54.24;
2. dan - 200 m: 1. Bikar 23,62,

SKB BANKA D.D.
glavni pokrovitelj Brigite Bukovec
• Škufca-Venturini druga na EP
SZOMBATHELY -Na evropskem pokalu v LA plesih je slovenski par Andrej Škufca-Katarina Venturini (PK Fredi) osvojil drugo mesto. Na tekmovanju ob Blatnem jezeru sta pokazala, da se tudi posamičnih plesih nezadržno vzpe njata v vrh. Venturinijeva in Škufca sta med najboljšimi evropskimi pari pokazala občuten napredek tako v interpretaciji kot v izraznosti, tako da so ju sodniki v vseh plesih postavili na 2. mesto.
Tekmovanja, ki se je začelo zgodnjih popoldanskih urah v izjemno lepi plesni dvorani, so se udeležili plesni pari iz 17 držav. Tekmovanje se je zaključilo pozno zvečer s predstavitvenim nastopom najboljših, kjer sta Katarina in Andrej gledalce navdušila z doživeto odple-sano sambo in nato še z rumbo in jivom, saj ju niso hoteli spustiti parketa.
Letošnja zmagovalca evropskega pokala v LA plesih sta Danca Charlotte Egstrand in Hol ger Nitsche, druga Katarina Ventu rini in Andrej Škufca, tretja Rusa Oksana Nikisorova in Torsten Wi-edmannn. četrta pa Nemca Petra Wasikovski in Carsten Krause.
Danijela Škofič Novak, njuna trenerka, je takole komentirala na stop na EP: »Ta uspeh je tako za naš trenerski tim kot za Katarino in Andreja priznanje, da smo na pravi poti. Glede na to. da v kombinaciji desetih plesov trenutno nimata prave konkurence, smo vse svoje moči usmerili v trening posamičnih disciplin in rezultati so že opazni.
1.500 m: 1. Ewerlof (Šve) 4:11,41, 6. Steblovnik-Čeplak 4:21,66,3.000 m: 1. Weyermann (Švi) 8:55,81, 2. Javornik 9:02,18, 100 m ovire: 1. Engquist (Šve) 13,02, 2. Bukovec 13.29, višina: 1. Haugland (Nor)' 192, 2. Bilač 189, daljava: L Johan-sson (Šve) 652, 2. Valant 620, krogla: 1. Sederholm (Fin) 17,26, 3. Erjavec 16,35. kladivo: 1. Strom-mer (Fin) 53.04. 6. Kozmos 45,66. 4x400 m: 1. Švica 3:33.80, 4. Slovenija (Mačus, Roman. Langerholc, Gorjup) 3:39,54.
Končni vrstni red: 1. Slovenija 103,5, 2. Finska 102, 3. Švica 97,5, 4. Portugalska 96, 5. Švedska 82,5, 6. Norveška 74, 7. Avstrija 60,5, 8. Belgija 60.
VITO DIVAC
Senzaciji se za konec: prvaka - Iva in Gustavo
Mednarodno teniško prvenstvo Francije 1997 je ohranilo pridih enkratnosti vse do zadnjega dne - Na seznamu finalistov tudi naš par Srebotnik-Matevžič
PARIZ - Mednarodno teniško prvenstvo Francije z letnico 1997 bo šlo v športno zgodovino kot eno najbolj nenavadnih doslej: med moškimi posamezno je postal prvak šele 20-letni Brazilec Gustavo Kiirten, ki doslej še ni osvojil nobenega turnirja poklicnih igralcev, med ženskami pa je slavila svojo prvo zmago za grand slam 19-letna Hrvatica Iva Majoli, ki je v zaključni tekmi povsem nadigrala prvo nosilko, št. 1. svetovne lestvice Martino Hingis. Ta je v svojem 38. letošnjem nastopu tako doživela sploh prvi poraz.
Med finalisti je bila letos po dolgem času spet zastopana tudi Slo-
PRIŠEL, VIDEL, ZMAGAL - Brazilec Gustavo Kiirten pred Parizom še ni osvojil nobenega turnirja poklicnih igralcev. (Foto: Reuter)
venija, saj sta se naši šestnajstletnici Katarina Srebotnik (Velenje) in Mateja Matevžič (Ljubljana) uvrstil: v finale dvojic mladink. Le korak jima je celo manjkal do naslova, saj sta odločilno srečanje proti dvojici Čara Black (Zimbabve) - Irina Seljutina (Kazakstan) izgubili tesno z 0:6, 7:5, 5:7, potem ko sta v
Slovo vzel z 10. mestom
Ivan Gotti je nepričakovani zmagovalec letošnjega Gira d’Italia - Zadnjo etapo je dobil Mario Cipollini, Martin Hvastija pa je bil odličen 10.
MILANO - Ivan Gotti je v nedeljo končal šest let trajajoče čakanje Italijanov na domačo zmago. Navijači so italijanske zastave v Milanu sicer razvijali že v soboto, vendar z veliko mero previdnosti. Še vedno je namreč živ spomin na smolo v obliki mačka, ki je v osmi etapi neprevidno prečkal cesto in njihov veliki up, Marca Pantanija, v trenutku spravil med gledalce.
Da je bilo zmagoslavje moštva Saeco popolno, je v zadnji, 22. preizkušnji (165 km) poskrbel Mario Cipollini, ki je v ciljnem šprintu premagal Šveda Glenna Magnus-sona in tako nanizal že peto etapno zmago na letošnjem Giru. V sklepni etapi je zadnje atome moči zbral tudi Martin Hvastija in ciljno črto prečkal odličen 10. Tako je v velikem slogu izpolnil svoj prvi cilj -končati 3.892 kilometrov dolg italijanski Krog.
Gotti, ki je rožnato majico Ton-kovu slekel po 14. etapi, je v zadnjih preizkušnjah ob podpori izvrstno pripravljenega moštva brez težav odbijal napade Rusa in njegovega Mapeija.Tako je bilo tudi v sobotni, z 238 kilometri najdaljši etapi, v kateri je nekaj tisoč gledalcev, zbranih vzdolž 16-kilometrskega vzpona na prelaz Mortirolo (1.852 m), upravičeno pričakovalo napet dvoboj »Gottina« in laskoletnega zmagovalca Gira. Tonkov je vztrajno napadal, Gotti pa mu je vračal milo za drago. »Mislil sem še napadati,
ZA VSAKO SRAGO ZNOJA KAPLJA ŠAMPANJCA - Ivan Gotti je v Milanu takole nazdravil veliki zmagi na letošnjem italijanskem Krogu. (Foto: Reuter)
pa sem se premislil. Morda zato, ker sva prijatelja,« je dejal Gotti potem, ko je v cilj pripeljal z enosekun-dnim zaostankom za Tonkovom. S sobotnim porazom se očitno le ni kar tako sprijaznil...
Enak čas kot Gotti je dosegel tudi njegov rojak Vladimir Belli. Slednji je tekmecema skušal celo ubežati, vendar je med spustom pri 70 km/h zadel ob zid. na srečo brez posledic.
Od Valterja Bonče boljši le kolesarji Mapeia
ZELTVVEG - Veselje Valterja Bonče po 4. mestu na dirki Po Avstriji ni bilo nič manjše kot v letih 1989 in 1991, ko je preizkušnjo sicer dobil, vendar v veliko skromnejši, izključno amaterski konkurenci. Letos je avstrijski tour najtežja dirka 5. kategorvje svetovnega pokala, v kateri skupaj nastopajo amaterji in profesionalci. V taboru Radenske Roga so zato, ob Bonči-nem uspehu, še toliko bolj veseli tudi zmage Andreja Hauptmana med kolesarji do 23 let.
Tako kot lani, so tudi tokrat skozi vso dirko tempo narekovali mladi upi moštva Mapei. ki naj bi čez nekaj let na največjih dirkah zamenjali Pavla Tonkova, Johana Museuutva in Andreo Tafija. Ker je lani zmagal Frank Vandenbrouck. ki ga imajo številn: strokovnjaki za naslednika Eddyja Merckxa, je bilo pričakovati, da bodo letos priložnost dobili drugi člani Mapeia. V najboljšem položaju se je že po prvi etapi znašel Daniele Nardello, ki se je ob pomoči V andenbroucka in Camenzinda zlahka povzpel na najvišjo stopničko.
»Na dirki Po Hrvaški sem nekoliko varčeval z močmi, saj sem se hotel na avstrijskem touru uvrstiti v najboljšo peterico. To je bilo celo težje, kot pred leti zmagati. Kolesarji Mapeia so bili pač razred zase,« je bil s svojim nastopom zadovoljen Bonča.
»Na dirki smo dosegli največ, kar je bilo mogoče. V primeru Andreja Hauptmana smo pričakovanja celo presegli, morda pa bi z nekoliko boljšim nastopom Borisa Premužiča v ekipni konkurenci namesto na 7. končal: na 4. ali 5. mestu,« je predstavo svojih varovancev ocenil trener Radenske Roga Gorazd Penko.
Giro dTtalia - 21. etapa (Male - Edolo, 238 km): 1. Tonkov (Rus, Mapei) 7;13:36, 2. Gotti (Ita, Saeco), 3. Belli (Ita, Brescialat) oba 0:01. 4. Rubiera (Špa. Kelme), 5. Noe (Ita, Asics),6. Miceli (Ita. Aki), 7. Guerini (Ita, Polti), 8. Di Grande (Ita, Mapei) vsi 1:33, 9. De Paoli (Ita, Ros Mary). 10 Gončar (Ukr, Aki) oba 2:00; 22. etapa (Boario Terme — Milano, 165 km): 1. Ci-
pollini (Ita, Saeco) 4 ;24:41, 2. Ma-gnusson (Šve, Amore & Vita). 3. Mazzanti (Ita, Refin), 4. Loda (Ita, Maglificio MG), 5. Wust (Nem, Fe-stina), 6. Piccoli (Ita, Brescialat), 7. Zanette (Ita, Aki), 8. Spruch (Pol, Mapei), 9. Sivakov (Rus, Roslotto), 10. Hvastija (Slo, Cantina Tollo) vsi v času zmagovalca; končni vrstni red: 1. Gotti 102:53:58, 2. Tonkov 1:27, 3. Guerini 7:40, 4. Miceli (Ita, Aki) 12:18,5. Gončar 12:44,6. Belli 12:48, 7. Di Grande 12:54, 8. Se-rrano (Špa, Kelme) 16:07, 9. Gar-zelli (Ita, Mercatone Uno) 18:08, 10. Rubiera 18:56.	,
Dirka po Avstriji - 9. etapa (Beljak - Zeltweg, 173 km): 1. Schattl (Svi) 4;04:27, 2. Hauptman (Slo), 3. Stoffel (Nem), 4. Wrolich (Avs), 5. Jorgensen (Dan) vsi v času zmagovalca; končni vrstni red: 1. Nardello (Ita) 37;36:42, 2. Vanderbro-ucke 2:44. 3. Camenzind 3:27, 4. Bonča 8:05,5. Van de Wouwer (Bel) 9:31, 6. Morscher (Avs) 9:39,7. Bo-uwmans (Bel) 9:50,8. Gabriel (Fra) 9:58. 9. Audehm (Nem) 10:00. 10. Gugganig (Avs) 10:14.... 17. Premužič 25:15, 32. Hauptman 38:20, 49. Melanšek 54:28, 51. Kranjec 57:21; ekipno: 1. Mapei 112;56:56, 2. Flandrija 2002 20:41, 3. Nuern-berger 40:12,... 7. Radenska Rog 1;04:51. (D. M.)
Dekleva je na Grgarju izbral primerno obutev
)rugo gorsko-hitrostno avtomobilistično dirko e na Goriškem po dežju odločila zadnja vožnja
GRGAR - Slavko Dekleva je bil najhitrejši na drugi dirki letošnjega državnega avtomobilističnega gorsko-hitrostnega prvenstva. Zmago si je pridirkal v zadnji, tretji vožnji, ko je izbral prave gume za suho cesto. Na Goriškem, na štiri kilometre dolgi gorski cesti od Grgarja na Grgarske ravne je bil drugi lanski državni prvak in zmagovalec prve letošnje dirke na Učko Martin Črtalič.
celica) 6:07,716, 5. Valant (Honda Amortizer, honda civic) 6:17,467;
• Igor Jerman dvakrat petnajsti
HOCKENHEIM - V Nemčiji so najboljši svetovni motociklisti v razredu superbike vozili sedmo in osmo od 24 dirk za svetovno prvenstvo. Slovenski dirkač Igor Jerman je na obeh preizkušnjah zasedel 15. mesto in osvojil po eno točko, s katerima seje utrdil na 17. mestu v skupni razvrstitvi SP.
Prvo dirko je dobil Novozelandec Andrew Slight (Honda) pred Američanoma Johnom Ko-cinskim in Scottom Russllom, na drugi progi pa je bil najhitrejši vodilni v skupnem seštevku, Britanec Carl Fogarty (Ducati), drugi je bil Japonec Akiro Yanagawa, tretji pa Britanec James Whitham.
Vrstni red SP: 1. Fogarty 148 točk, 2. Slight 124,3. Kocinski 118, 4. Crafar (N. Zel) 91,5. C. Edwards (ZDA) 79,6. Russell 77.
• Matjaž Čik z odličnimi dosežki
PODEBRADY - Na velikem mednarodnem turnirju v preskakovanju ovir CSI pri Pragi je med slovenskimi jahači sodeloval samo Matjaž Čik (Velenje) s konjema Robinom in Delanom.
Naš državni prvak se je uvrstil takole, parkurji: 1.30 m Robin 13 1.40 m: Delano 7., 1.30 m Robin 8., 1.40 m: Robin 5., Delano 18., 1.40 m: Delano 7., 1.50 m (Grand prix); Delano 12.
• Slovenski padalci tretji v Piši
PIŠA - Padalci so se minuli konec tedna pomerili na mednarodnem tekmovanju v Piši. Obračun 100 padalcev iz 8 držav je priredila italijanska vojska ob 40. obletnici svojega organiziranega delovanja. Tekmovali so le v skokih na cilj, slovenska ekipa pa je med 20 moštvi zasedla 3. mesto. Kot zanimivost kaže omeniti, da so naši odpovedali v 2. seriji, a so se v naslednjih osmih pobrali ter se z 12. mesta zavihteli na tretjo stopničko zmagovalnega odra. Rezultati — ekipno: 1. Italija I 29 kazenskih cm, 2. Italija II 54, Slovenija (Karun, Ban, Vodišek, T. Pristavec, Erjavec) 75; posamezno: l.Tedesco (Ita), 2. Jan Prom (Tajs), 3. Squadrone (Ita), 4. Ban, Karun po 10,... 30. Erjavec 25,46. Vodišek 40, 55. T. Pristavec (vsi Slo) 44. (S. U.)
• Speedwayistom tokrat ni uspelo
ST. JOHANN - Zmagovalec polfinalne dirke za svetovno prvenstvo posameznikov v speed-wayju je Poljak Robert Savvina. V kontinentalni finale so se uvrstili še: Kasper (ČR), Swist (Pol), Bossner (Avs), Adorjan (Madž), Kessler (Nem), Cacastagna (Ita) in Maida (Ita). Našim trem spee-dwayjistom podvig, žal, ni uspel. Šantej je končal na 10., Ferjan na 11. in Lekše na 16. mestu. (R. G.)
Šport po svetu
•	Hočevar šesti v Piši
PIŠA - Tekme v kratkem triatlonu, ki je štela za italijanski pokal, se je v soboto udeležil tudi slovenski reprezentant Grega Hočevar. Po 1500 metrih plavanja je bil v vodilni skupini, na 40 km dolgi kolesarski progi, kjer je bila dovoljena vožnja v zavetrju, pa sta si polminutno prednost pred zasledovalci pridobila Italijana Pertu-sati in Mela. Z odličnim tekom na 10 km si je v hudi vročini zmago izbojeval Stefano Belandi. Končna razvrstitev najboljših: 1. Belandi 1:52:48, 2. Calfapietra 1:53:35, 3. Mela (vsi Ita) 1:53:52, 6. Hočevar (Slo) 1:56:16. (N. P.)
•	Rovan 4. v finalu
BLOOMINGTON - V finalu ameriškega študentskega atletskega prvenstva (NCAA) je La-Tarsha Stroman s časom 50,60 na 400 m dosegla najboljši letošnji rezultat na svetu. To je uspelo tudi Sevathedi Fynes na 100 m (11,04). Slovenski rekorder v skoku ob palici Jure Rovan se je s 540 preskočenimi centimetri uvrstil na 4. mesto. Zmagal je Clark Humphreys. ki je preskočil 560 centimetrov.
Najboljši rezultati - moški, 100 m: Thompson (Bar) 10,13, 200 m: Thompson 20.03; 400 m: Martin (Jam) 44,77; 400 m ovire: Wo-ody (ZDA) 48.59; višina: Wagner (ZDA) 230 cm; daljava: Howard (ZDA) 821 cm; ženske, 100 m
ovire: Walker (Jam i 12,85; 200 m: Fynes (Bah) 22,61; 400 m ovire: Tolbert (ZDA) 54,54.
• Lothar Matthaus ni več kapetan
BONN — Lothrr Matthaus ne bo več kapetan nemškega prvaka Ba-yerna. Predsednik kluba Franz Be-ckenbauer ga je s Thomasom Hel-merjem zamenjal, ker je eden izmed časopisov objavil Matthausov dnevnik. Vanj je nekdanji kapetan zabeležil tudi podrobnosti o svoji 10.000 nemških mark vredni stavi z Bayernovim menedžerjem Ulijem Hoenessom. da Jih gen Klinsmann v tej sezoni ne bo dal 15 golov. Matthaus je stavo izgubil, Klinsmann pa je zaradi nje ves ogorčen. Da svojega nekdanjega klubskega tovariša ne jemlje več resno, je zatrdil.
• Keystone Herman zmagal na Dunaju
DUNAJ - Štiriletni črnorjavi žrebec Keystone Herman hleva Ilirija, lastnik Milan Lovrenčič (KK Komenda), je na kasaški dirki v okviru zelo obiskanega Dneva dunajskega gospodarstva dosegel imenitno, že drugo zmago nad dvanajstimi tekmeci na 1800 m/a s kilometrskim časom 1:20,4. V sulkyju je bil Finec A. Kaarlenkaski, ki je med tednom v Badnu vodil tudi Keystone Ivana na 1600 m/a in za-
T
sedel 3. mesto s časom 1:19.3. Na težki dirki za kasače vseh dežel z zaslužkom do 350.000 šilingov na 2300 m/a na Dunaju je bil Ex-press Bar Draga Horvata (KK Ljubljana) z Willijem Lodererjen ml. četrti s časom 1:18,8. (H. U.)
• Freudenau: zmaga Beaumana
DUNAJ - Da dunajskem galopskem hipodromu je Beauman, se demletni angleški rjavi konj Mar jana Dolinška, dosegel novo pre pričljivo zmago v handicapu IV za amaterje na 1500 m s časom 1:32,4. V sedlu je bila Claudia Supper. Beauman, ki je z zmago zaslužil 13.000 šilingov, je pustil za sabo najnevarnejšega tekmeca Sira Alfreda za dolžino, šest drugih pa še za več. (H. U.)
• McRae le pol ure
KAMENA VOURLA - Colin McRae letos ne bo ponovil lanskoletnega uspeha - zmage na eni najtežjih preizkušenj v okviru svetovnega prvenstva, rallyju Acopo lis. Škot je v drugi nedeljski hitrostni preizkušnji uvodne etape zletel s proge in si tako poškodoval kr milni mehanizem, da so mehaniki nemočno dvignili roke. Vrstni red po prvem dnevu: 1. Kankunnen (Fin, ford) 1:43,25, 2. Makinen (Fin, mit-subishi) in Burns (VB, mitsubishi) 1:43.52, 4. Sainz (Špa, ford) 1:44,47 5. Radstrom (Šve, toyota) 1:46,01.
Zelo zanimiv boj za zmago se je obetal že po prvi vožnji, saj so bile razlike med najhitrejšimi v posameznih razredih minimalne. V razredu superturizem je bila razlika med tedaj vodilnim Deklevo in Črtaličem manj kot desetinka sekunde, v razredu N je imel Boris Popovič pred Antonom Grumom tri desetinke prednosti, minimalna razlika je bila tudi v obeh pokalnih tekmovanjih - Clio in Peugeot. Še največja razlika je bila v razredu A, kjer je imel Samo Valant pred Slavkom Komelom dobro sekundo prednosti.
V	drugi vožnji so bili časi dirkačev zaradi dežja približno 20 sekund slabši. Daleč najhitrejši čas je imel Popovič, ki se je tako vmešal celo v boj za skupno zmago. Črtalič je prevzel skupno vodstvo, dobro sekundo pred Deklevo, ki je imel šele četrti čas druge vožnje. Pred njim je bil tudi Grum s tretjim časom. Mokro cesto je izvrstno izkoristil Grega Regvat. ki je imel v pokalu Peugeot pred zadnjo, tretjo vožnjo, pred drugouvrščenim Igorjem Deklevo dobrih devet sekund prednosti.
V	tretji vožnji so bili časi hitrejši kot v drugi, a vseeno počasnejši kot v prvi. Dež je prenehal, cesta pa je bila še vedno malce mokra. Daleč najhitrejši čas je dosegel Dekleva, ki je bil kar za 6 sekund hitrejši od Črtaliča.
»Zmago pred slovenskimi navijači sem potihoma pričakoval. Pravilno sem izbral gume v zadnji vožnji. Sicer pa sem bil v letošnji sezoni kar petkrat drugi in čas je že bil, da sem končno zmagal,« je po zmagi veselo povedal Dekleva.
V	razredu N je bil najhitrejši zmagovalec letošnjega opatijskega rallyja Koprčan Boris Popovič. »Skupaj z Grumom sva upala na dež, ki pa je padal le
drugi vožnji. V tem primeru bi imel možnosti tudi za skupno zmago, seveda pa sem zadovoljen tudi z zmago v skupini N.« je povedal Popovič. V pokalu Clio je bil boj za zmago odprt do konca, na koncu pa je bil kakor tudi na Učki najhitrejši Branko Belin-gar. V pokalu Peugeot je zmagal Grega Regvat, v skupini A pa Samo Valant.
Rezultati - generalni vrstni red: 1. Dekleva (Elektro ^Dekleva, bmw 318) 5:53,957,2. Črtalič (Martin Črtalič, peugeot 405) 5:59,716, 3. Popovič (AK Olimpija, mitsubishi lancer) 6:05,309, 4. Grum (SB racing team, toyota
razred ST: 1. Dekleva 5:53,957, 2. Črtalič 5:59,716; razred N: 1. Popovič 6:05,309, 2. Grum 6:07,716,
3.	J. Valant (Petrol Proton, opel astra) 6:31,857,4. Blažun (Kolmanič, opel astra) 6:39,850, 5. Terčič (ARC lizzy, opel astra) 6:42,239; razred A: 1. S. Valant 6:17,467, 2. Milosavljevič 6:39,917, 3. Smrdel (oba Slovenijaavto, lada sa-mara) 6:44,887; pokal Clio; 1. Belingar (ABC šport) 7:33,684, 2. Pavlič (Novo m.) 7:34,739, 3. Klančič (ABC šport) 7:37,963,
4.	Šimenc (Kamnik Stop team) 7:43,169, 5. Šabec (Elektro Dekleva) 7:44,602); pokal Peugeot 1. Regvat 6:59,283,2. Kumer (oba AK Lamko) 7:13,271, 3. I. Dekleva 7:13,585,4. Hace (oba Elektro Dekleva) 7:14,087.5. Jarc (AK Lamko) 7:14,838. (U. Š.)
odločilnem tretjem nizu že vodili s 5:2..
Že ta finale je pokazal na razpršenost teniške kvalitete po vsem svetu, saj so bili samo v tej tekmi za-
• Letošnji pariški finalni dvoboji — moški posamezno: Gustavo Kiirten (Bra) : Sergi Bruguera (Spa, 16) 6:3,6:4,6:2, ženske posamezno: Iva Majoli (Mr. 9): Martina Hingis (Švi, 1) 6:4, 6:2, moške dvojice: Jevgenij Kafeljnikov (Rus)-Daniel Vaček (Češ, 4) : Mark Woodforde-Tood VVoodbridge (Avs, 1) 7:6 (14:12),4:6 6:3, ženske dvojice: Gigi Fernan-dez (ZDA)-Nataša Zvereva (Blr, 1) : Mary Joe Femandez-Lisa Ra-ymond (ZDA, 5) 6:2, 6:3, mešane dvojice: Rika Hiraki (Jap)-Mahesh Bhupathi (Ind, 16) : Lisa Raymon-d-Patrick Galbraith (ZDA, i) 6:4, 6:1, mladinci posamezno: Daniel Elsner (Nem) : Luis Horna (Per) 6:4, 6:4, mladinke posamezno: Justine Henin (Bel) : Čara Black (Zim) 4:6,6:4,6:4, mladinci v dvoje: Jos De Armas (Ven)-Luis Horna (Per) : Arnaud Di Pasquale-Julien Jeanpierre (Fra) 6:4, 2:6, 7:5, mladinke v dvoje: Čara Black (Zim)-I-rina Seljutina (Kaz) : Maja Mate-vžič-Katarina Srebotnik (Slo) 6:0, 5:7,7:5.
stopane tri celine. Pa tudi sicer so v zaključnih bojih nastopali igralci in igralke z vseh kontinentov, najšibkejši - Aziji pa je tokrat v mešanih dvojicah celo pripadel naslov.
Oba posamična finala sta si bila nekako podobna. V obeh sta izzivalca (Majolijeva in Kiirten) imela
odličen dan in sta pravzaprav povsem onemogočila favorita (Hingisovo in Bruguero). Z odločno igro tekmecema nista dovolila razviti običajne igre. Oba finala sta bila tudi izjemno kratka. Majolijeva je potrebovala za zmago vsega 78 minut, Brazilec je opravil s tekmecem v eni uri in 49 minutah.
Zelo podobni sta bili tudi izjavi obeh končnih zmagovalcev. Zagrebčanka Iva Majoli je potrdila, da je v soboto odigrala svojo doslej najboljšo partijo sploh, Kur-ten pa po koncu finala še vedno ni mogel verjeti, da je zdaj pariški zmagovalec. »To je najsrečnejši dan v mojem življenju.« je svoja čustva razkril pred 15.000 gledalci na osrednjem igrišču Roland Garrosa in večmilijonskim televizijskim avditorijem. »To je neverjetno. Zmago posvečam svojemu umrlemu očetu in trenerju Larriju Passosu,« je med drugim dejal.
Brazilec je v finalu sicer napravil več neiizvanih napak kot poraženec (47:40), zato pa je dosegel mnogo več neposrednih točk — 4 ase s servisom, 29 točk s forehan-dom in 6 z backhandom, medtem ko so ustrezni podatki za Bruguero - 1, 9,4.
Če izvzamemo mešane pare, je bilo med dvojicami manj presenečenj. Rus Kafeljnikov in Čeh Vaček sta obranila naslov med moškimi, v finalu pa sta ugnala znamenita Avstralca Woodbridgeja in Woodforda, ki imata na pesku le nekaj težav. Med ženskami pa sta bili vnovič najboljši Gigi Fernan-dez (ZDA) in Zvereva (Belorusija), ki sta tako v Parizu zmagali že petič. Letos sicer nista nameravali igrati skupaj, vendar se je poškodovala Američanka Grath in se je Zvereva tako spet odločila za staro partnerko.
EVGEN BERGANT
lokaT.n1
analgetik
za športnike	/
1n rekreativce
Skubic in Malec med junaki prve grobniške dirke sezone
Zmagi slovenskih motoristov na preizkušnji za pokal A-A - Huda nesreča francoskega prikoličarja
GROBNIK - Croatia Open, ki je štel tako za slovensko, hrvaško in madžarsko prvenstvo v cestno-hitrostnem motociklizmu kot za pokal Alpe-Adria, je na grobniško progo privabil kar 217 dirkačev iz 11 držav. Med junake izjemno pestre konkurence pa so se vpisali tudi slovenski tekmovalci in dosegli dve zmagi. V razredu nad 600 SP je bil najboljši Ljubljančan Skubic, v superbiku pa Marjan Malec iz Domžal.
250 SP: 1. Pellizzon (Ita, aprila) 17:17,125; 125 GP: 1. Talmacsi
Največ uspeha so imeli italijanski motoristi, ki so dosegli kar štiri zmage, vendar pa je njihovo slavje pokvarila huda nesreča francoskega prikoličarja, ki se je med dirko za pokal Euro Istra prevrnil. Pri tem jo je slabše odnesel sovoznik, ki so ga morali najprej oživiti, zatem pa so ga odpeljali v reško bolnišnico, kjer je še vedno v življenjski nevarnosti.
Rezultati - pokal Honde; 1. Wohler (Avs) 16:34,857; pokal Euro Istra: 1 Galbiati-Sala (Ita, suzuki) 25:06,294; 250 GP: 1. Tuden (Hrv. honda) 17:40,114....
3.	Zupan (Dom, honda) 17:54,677,
4.	Hudovernik (lntherm, ya-maha) 18:06,087. 6. Živec (Kras, honda) 18:06,864; nad 600 SP: 1. Skubic (Zmajček, ducati) 19:59,048, 2. Babič (Zmajček, suzuki) 20:04,652,... 6. Kalšek (Ka-lšek, suzuki) 20:25,425, 12. Vilar (Zmajček, suzuki) 21:12,774;
(Mad. honda) 18:17,126,... 4. Samec (Gorica, yamaha) 18:58,224, 7. Kozole (Mig Team, honda) 19:04.146, 8. Judež (NM, honda) 20:04,987; 600 SS: 1. Spiazi (Ita, suzuki) 16:30,306.... 4. Deu (Kras, kawasaki) 16:33,672, 7. Mervar (Hrast, suzuki) 16:43.907, 9. Dule (Hrast, bimota) 16:48,652, 10. Božič (Dom, honda) 16:48,759, 14. Mihič (Gorica, suzuki) 17:08.670; superbike: 1. Malec (Dom, ka-wasaki) 24:02,298,...5. Camlek (lntherm, yamaha) 24:15.441. 7. Konjedic (Hit. šport, kavvasaki) 24:33,555, 21. Katrašnik (Žiri, suzuki) 24:31,632. 28. Lampe (Dom, yamaha) 24:07,881; 125 SP + 125 serija: 1. Valjan (Ita, apri-lia) 17:49,375,... 5. Štern (lntherm, aprilia) 18:25,609, 13. Šenk (Int-herm, aprila) 18:53,912, 19. Furlan (Dom, aprilia) 19:37,493.
DAVOR ŠARIC
Slovenska sobota v Riminiju, Italijani »potopljeni*
RIMINI - Krmarja Pjetro Dali in Stefano Rizzi in 14 elitnih italijanskih jadralskih profesionalcev, članov posadke Nafta Watch, 20-metr-ske Wort 60, niso mogli športno prenesti poraza s Puhom in Kosmino in slovensko deseterico na doslej še nikoli premagani 55-čeveljski Gaia Legent. V Riminiju, Gaia je v soboto šla v cilj ob 10. uri in 50 minut, tekmica pa 25 minut kasneje, namreč našim zmagovalcem niso bili sposobni športno stisniti rok.
Poražena Nafta Watch, razplet se je »zgodil« v brezvetrju 13 milj pred ciljem, se je na pomole pred jahtnim klubom Rimini privezala pol ure za slovenskimi zmagovalci. Popar-jenost, grobna tišina, besni obrazi italijanskih sponzorjev, ki so samo za nova jadra nekdanje udeleženke Whit Breada, 27000 dolge regate okoli Zemlje, zapravili skoraj 200 milijonov lir in na široko razpotegnjeni obrazi slovenske jadralske dvanajsterice, ki je pet dni 22 ur in 10 minut vodila vsega skupaj 1350 milj dolg dramatični match race od Riminija do Krfa in nazaj, v katerem so bili naši samo dvakrat v vodstvu. V sredo dopoldan, ko so kot prvi in uradno s samo 26 minutami prednosti obrnili bojo na vzhodni strani Krfa in zadnje tri ure v brezvetrju pred Riminijem, iz katerega so se mojstrsko izvlekli kot zmagovalci.
Pjetro Dali (nekdanji svetovni prvak v razredu 470) bo čez mesec dni krmar italijanske »ILC 40« na AdmiraPs Cup, Stefano Rizzi, krmar z oceanskim regatnim pedigrejem, in sedem izmed šestnajstih ja-
dralcev so bili ključni može italijanske Americas Cup posadke »Moro di Venezia«, vsi so leta 1991 zmagali med izzivalci in potem v velikem finalu izgubili z Američani, so bili v soboto potolčeni do nog.
Dušan Puh, Mitja Kosmina, Samo Potokar, Mitja Beltram. Janko Kosmina, Marjan Bauer, Miro Gantar, Želko Perovič, Zvonko Bezič. Dejan Vulič, Lucijan Safangel in Lino Vattovani so se v nedeljo zarana v Koper vrnili kot zmagovalci. Trinajsti mednarodni štart in 13. mednarodna zmaga! Gaia Legent, Istrabenz, Petrol, Krka, Mobitel, Slovenske novice in Urad vlade Republike Slovenije za informiranje jo gmotno podpirajo v njenem doslej le zmagovitem mozaiku, bo 20. in 21. junija
bolj za trening »zmagala« na Milje — Portorož - Milje, bolj zato. da se pokaže vse večjemu številu ljubiteljev jadranja na Obali.
Bleščeča zmaga na 14. Rimi-ni-Krf-Rimini se je namreč »sestavljala« (daleč od naših oči) na Jadranu in na Jonskem morju. Dramatični konec je bil samo krona vsega, kar je posadka brezhibno sestavljala v spremenljivih se vremenskih in vetrovnih razmerah od Starta do cilja.
»Finiš je bil res drama, 25 minut prednosti pred objektivno močnejšo, zagotovo pa sponzorsko bo-gateje podprto tekmico, smo ustvarjali vseskozi. Uro in 10 minut manj kot šest dni,« smo na veselem srečanju v marini Koper slišali v nedeljo popoldne od Dušana Puha in Mitje Kosmina. (F. S.)
PRVI V CILJU - Odločitev je padla 13 milj pred ciljem, ko je slovenska jadrnica (na fotografiji) favorizirane Italijane »povozila■ brezvetrju in jim ušla skoraj za pol ure. (Foto: Igor Mali)
Michael Doohan, kot da je z drugega
planeta...
LE CASTELLET - V zbirki 39 uspehov Michaela Doohana v motociklističnem svetovnem prvenstvu najdemo najrazličnejše podvige. Izbirčnosti navkljub pa bo slavnemu Avstralcu včerajšnja zmaga na dirki za VN Francije ostala v izjemno lepem spominu. Dosegel jo je namreč po hudem spodrsljaju na štartu, ko je s prvega zdrsnil celo na deveto mesto in tekmecem ponudil izdatno prednost. A ne zadostno, kajti trikratni svetovni prvak v razredu do 500 ccm je že do osmega kroga nadomestil zamujeno in s peto zmago v šestih preizkušnjah sezone povečal naskok pred moštvenim sotekmovalcem Alexom Crivillejem na 43 točk. »Michael dirja kot vesoljec
drugega planeta. Drugo mesto za njim je vredno vsaj toliko kot običajna zmaga,« je pojasnil Doo-hanov najbližji zasledovalec v Le Castelletu, Španec Carlos Checa.
Merjenje moči v kraljevski konkurenci je tokrat izjemoma ostalo v senci obračuna četrtlitrskih motorjev. Francozi so si namreč veliko obetali od nastopa Olivierja Ja-cquea, ki je pred tednom z zmago v Zeltwegu napovedal vzpon proti vrhu razpredelnice SP in dodobra segrel ozračje. Toda za domačega aduta, ki je štartal s prvega položaja, se je dirka končala sila neslavno - že v prvem krogu. Gledalci pa vendarle niso bili prikrajšani za pravi spektakel, saj sta si v lase skočila Testsuya Harada in Max Biaggi. Italijanski zvezdnik, še lani član Aprilie, je želel dokazati svojim nekdanjim šefom, da lahko zmaguje tudi na japonskem motorju, toda po ogorčenem boju. kjer je prišla do izraza apriliina hitrost v ravnih odsekih, ga je s pičlim kolesom naskoka ugnal - Japonec z italijanskim jeklenim konjičkom.
Rezultati - do 125 ccm: 1. Rossi (Ita. aprilia) 40:20,214 (povp. hit. 152,614 km/h). 2. Manako (Jap. honda) 40:23,175. 3. McCoy (Avs. aprilia) 40:32.676, 4. Ui (Jap, ya-maha) 40:37,895. 5. Petit (Fra. honda) 40:50,616,6. Kato (Jap, ya-maha) 40:58,378: vrstni red po 6. od 15 dirk SP: 1. Rossi 120, 2. Ueda (Jap, honda) 99, 3. Manako 71, 4. Sakata (Jap, aprilia) 69,5. Martinez (Špa. aprilia) 57.
Do 250 ccm: L Harada (Jap, aprilia) 40:58,961 (povp. hit. 161,336 km/h), 2. Biaggi (Ita, honda) 40:59.004. 3. Waldmann (Nem, honda) 40:59.185, 4. Ca-pirossi (Ita, aprilia) 41:07,348, 5. Ukawa (Jap, honda) 41:28,663, 6. H.Aoki (Jap. honda) 41:45.716; vrstni red SP: 1. Biaggi 111, 2. Wal-dmann 98, 3. Harada 81, 4. Jacque (Fra, honda) 61,5. Ukavva 52.
Do 500 ccm: 1. Doohan (Avs, honda) 42:38,064 (povp. hit. 165,781 km/h), 2. Checa (Špa, honda) 42:42,356, 3. Okada (Jap, honda) 42:43,779, 4. Criville (Špa, honda) 42:44,223, 5. T. Aoki (Jap, honda) 43:02,201, 6. Barros (Bra. honda) 43:19,501; vrstni red SP: L Doohan 145, 2. Criville 102, 3. Okada 74, 4. N. Aoki (Jap, honda) 67, 5. Cadalora (Ita, yamaha) 59. (B. E.)
Ogrodje reprezentance je bolj ali manj že jasno
Dobrodošlo merjenje moči med morebnitnimi tekmeci na EP v Španiji -Slovenski košarkarji so na trenutke zaigrali že zelo obetavno - Zdaj v Portorož
Nobeneg; smo imeli i
POSTOJNA — Trener slovenskih košarkarjev Andrej Urlep je moral po koncu postojnskega turnirja »odsloviti« prve tri kandidate, tako da bo priprave v Portorožu nadaljeval s 14 igralci. Odločitev ni bila najbolj lahka, saj je konkurenca za mesta v reprezentanci letos takšna, kot še nikdar, a kljub temu je »špansko jedro« bolj ali manj jasno.
dvoma ni o tem. da nobene), a to vseeno ni bilo dovolj za kakšno hujšo grožnjo domači trinajsterici. Ko je Zdovc s trojko izenačil na 22:22, se je tehtnica prevesila na našo stran in v drugem delu je razlika narastla na 19 točk. V drugem delu se je končno razigral tudi kapetan Alibegovič, ki je trikrat zadel tudi za tri točke.
Sicer pa je na vseh tekmah nadvse spodbudno igral Boris Gorenc, ki mu je sezona v tujini očitno nadvse koristila, posebno presenečenje pa je bil vsekakor Rado Trifunovič, ki je po odločni klubski sezoni tudi na reprezentančnih pripravah potrdil, da sodi med naše najboljše košarkarje.
»Manjka nam Duščak, ki bi ga v določenih situacijah zelo potrebovali. Res škoda, da ga je poškodba ustavila prav letu evropskega prvenstva,« je že pred postojnskimi spopadi dejal trener Urlep, ki se je sicer v Postojni na trenutke preveč razburjal nad sodniki, namesto da bi svojim »privoščil navijanje za nasprotnika«. kar tudi morajo trenirati za tekme na EP... (B. F., S.T.)
tem, da Postojni turnir, kakršnega v tem mestu še ni bilo, pa tudi sicer v Sloveniji takšno košarkarsko konkurenco le redko vidimo. Če sploh jo. Reprezentance Hrvaške, BiH. Poljske in Slovenije na bližnjem evropskem prvenstvu v Gi-roni, Badaloni in Barceloni sicer še ne naskakujejo kolajn, sodijo pa gotovo v evropski srednji razred, ki pa se na naskok na vodilne položaje gotovo pripravlja.
V	prvi tekmi turnirja je Hrvaška šele v zadnji minuti preprečila presenečenje, s katerim so grozili Poljaki. Našim južnim sosedom se pozna. da so bili na utrujajoči turneji po Avstraliji, toda hkrati je treba priznati. da Poljaki nikakor niso kakšni »levaki«, ki bi jih lahko kdorkoli podcenjeval.
Le malo manj zanimiva je bil tekma med Slovenijo in ekipo BiH. s katero se bodo naši morda pomerili v drugem krogu EP. če se vanj obe vrsti v Gironi uvrstita. Bosanci so začeli nadvse poletno in v prvi četrtini tekme večinoma vodili, z vstopom Daneva in Jurkoviča pa je stekla tudi naša igra in tekma je bila razmeroma hitro odločena. Toda Bosanci so tudi nekatere dele nadaljevanja odigrali sijajno in z agresivno obrambo naše prisilili k resni igri, kar jim je gotovo zelo koristilo.
Selekcija BiH ima predvsem težave s poškodbami. Ze tako številčno skromno moštvo, v katerem je le deset igralcev, skoraj vsak dan izgubi kakšnega novega igralca. Proti našim sploh ni igral Firič. zaradi poškodbe mišice je moral nekajkrat iz igrišča Bečiragič, precej težav pa je imel tudi nevarni Markovič. Tako je bil nosilec vse bosanske igre pravzaprav slovenski ligaški igralec Samir Lerič, ki je bil hkrati tudi najboljši strelec in skakalec svoje ekipe.
»Na trenutke smo že zaigrali kar dobro, v drugem delu pa je bilo seveda laže. ker so tekmecem pošle moči,« je ocenil nastop Jure Zdovc, ki v svoji igri niha enako kot sicer vsa naša vrsta, a je z vsem dosedanjim delom in pripravami zelo zadovoljen.
Drugi dan turnirja so z ekipo BiH precej časa imeli težave tudi Hrvati, ki so podobno, kot dan prej proti Poljakom, šele v zadnjih minutah dosegli odločilno prednost in zmagali.
V	drugi sobotni tekmi so naši povedli proti Poljakom s 6:0 ter 10:2 in videti je bilo, kot da pravega boja sploh ne bo. Toda takšna pričakovanja je majhni Pluta postavil na glavo in Poljaki so sredi prvega dela vodili z 22:17. Ta hitri branilec ki je zadel tudi tri trojke, je v prvem polčasu dosegel kar 24 točk (v drugem nato
Slovenija: BiH 82:61 (36:25)
Športna dvorana, gledalcev 500, sodnika Fekonja in Lovšin (oba Lj).
SLOVENIJA: Horvat 4. Tušek 6, Daneu 7, Nesterovic' 2, Zdovc 7 (4:5), Jeklin 2. Alibegovič' 6 (2:4), Jagodnik 7 (1:3). Gorenc 14. Jurkovič 15 (1:1), Trifunovič 12.
BIH: Markovič 10 (3:6). Lerid 17 (7:10), Korlatovič 5 (2:2), Bukva 4, Seleškovič 5. Avdič 8 (4:5), Alihodžic' 12 (2:2).
Hrvaška: Poljska 78:77 (36:35)
Za Hrvate so največ točk dosegli Marcelič 16, Kelečevič 14 in Mulao-merovič 11. za Poljake pa Zielinski 21, Bucik 11 in Wojcik 10.
Slovenija: Poljska 88:71 (52:44)
Športna dvorana, gledalcev 400, sodnika Pukl (Mrb) in Lindič ((Lj).
SLOVENIJA: Zaletel (0:2), Tušek 6 (2:3). Daneu 5, Nesterovič 6, Jagodnik 7 (1:4), Zdovc 3, Alibegovič 23 (4:4), Milič 9 (5:8), Gorenc 12 (6:6), Jurkovič 11 (3:4), Trifunovič 6 (0:3).
POLJSKA: Kosci uk 2, Pluta 24 (9:11), Tomczyk 18 (5:6), Zielinski 3 (1:2), Bigus 1 (1:2), Jankowski 9 (2:2),Szybilski 11 (l:5),Wilangowski (0:2), Bucik 2, Wojcik 1 (1:6).
Hrvaška: BiH 85:79 (46:43)
Pri Hrvatih so bili najučinkovitejši Mulaomerovič 26, Giriček 13 in Marcelič ter Kelečevič po 10; pri
poražencih pa izstopali Markovič 27, Alihodžič 14 in Lerič 13.
Slovenija : Hrvaška 82:72 (39:40)
POSTOJNA — Športna dvorana, gledalcev 800, sodnika Lovšin (Lj) in Potočnik (Sl. Konjice).
SLOVENIJA: Tušek 6, Nesterovič 8, Zdovc 21 (1:2), Alibegovič 19 (4:6), Jurkovič 7 (1:2). Trifunovič 3 (1:2), Milič 18 (4:4).
HRVAŠKA: Mulaomerovjc 18 (6:6), Giriček 2, Vujičič 8. Rimač 11 (4:4), Kovačič 7 (5:8), Kelečevič 8, Prkačin 18 (6:6).
Poljska : BiH 88:87 (42:47)
Za Poljsko so največ točk dosegli Zielinski 17 ter Bacik in Wojcik po 16, za BiH pa Markovič 25, Bukva 22 in Lerič 21.
Končni vrstni red: Slovenija 6, Hrvaška 4, Poljska 2, BiH 0.
Ob koncu turnirja so izbrali prvo peterko - Zdovc, Gorenc (oba Slo), Mulaomerovič, Prkačin (oba Hrv) in Zielinski (Pol).
ŽE V FORMI - Boris Gorenc je ves čas pripra v med najbolj zanesljivimi igralci naše reprezentance. (Foto: Igor Zapla til)
• Neporaženi le še Nemčija in Slovaška
ZALAEGERSZEG, PECS
-	Na Madžarskem se je začelo 26. evropsko prvenstvo za košarkarice, na katerem sodeluje 12 reprezentanc, razdeljenih v dve predtekmovalni skupini. Že uvodne tekme so pokazale, da so ekipe zelo izenačene; po dveh kolih sta neporaženi le še Nemčija in Slovaška.
Po 1. krogu tekmovanja se bodo po štiri najuspešnejše reprezentance iz obeh skupin uvrstile v četrtfinale, sklepni boji pa bodo v Budimpešti. Naslov evropskega prvaka brani Ukrajina, ki je pred dvema letoma v Brnu v finalu premagala Italijo s 77:66 (41:32).
Rezultati, skupina A (Zalae-gerszeg), 1. kolo - Nemčija : Španija 72:71 (40:34), Češka : Litva 82:89 (48:48), Jugoslavija : Ukrajina 67:81 (41:36); 2. kolo - Nem čija : Ukrajina 92:88 (49:46), Španija : Češka 82:78 (44:38), Litva : Jugoslavija 79:82 (35:38); vrstni red: Nemčija 4, Ukrajina, Litva, Španija in Jugoslavija po 3 in Češka 2
skupina B (Pecs), 1. kolo - Slovaška : Moldavija 70:55 (30:32), Madžarska : Italija 69:70 (45:35), BiH : Rusija 76:75 (39:37); 2. kolo
-	Italija : Slovaška 55:81 (27:44), Rusija : Madžarska 75:66 (34:39) Moldavija : BiH 79:75 (38:28); vrstni red: Slovaška 4, Rusija, BiH, Moldavija in Italija po 3 in Mad žarska 2.
Novosti: trener in dirigentka
Košarkarice Ježice okrepljene v EL 97/98 - Nosilke igre ostale, branilka reprezentance ZRJ Daniela Ilič že podpisala, selektor Slobodan Lukič sprejel ponudbo - Vesna Spalevič z Markom Miličem v ZDA?
LJUBLJANA - Prijaznost bogov sreče ob zaključnih bojih za obstanek v Evropski ligi je bila pravočasno opozorilo, zato košarkarice Ježice pred petim zaporednim nastopom v elitni druščini ne želijo ničesar prepustiti naključju. V novo sezono bodo vstopile primerno močnejše. Zasedbe slovenskih ekip jim ne nudijo pravih okrepitev, zato seje uprava kluba ozrla na tuje in se sporazumela z organizatorko igre jugoslovanske reprezentance Danijelo Ilič. Sledil je naslednji korak: osvežitev strokovnega štaba...
»Sergej Ravnikar sporazumno odhaja po desetih letih vodenja ekipe, prav tako pa se je umaknil njegov pomočnik Tone Corel. Za ta korak smo se odločili predvsem zaradi razumljive zasičenosti igralk, ki so se iz leta v leto srečevale z istimi vadbenimi in psihološkimi prijemi. Sprva smo želeli osvežiti ekipo s slovenskim trenerjem in se resno pogovorili z Borisom Zrinskim, ki pa je sklenil ostati na Polzeli. Zato smo se odločili za selektorja jugoslovanskih košarkaric Slobodana Lukiča. Sprejel je našo ponudbo za dveletno sodelovanje, v prihodnjih dneh bomo morali odpraviti le nekaj administrativnih ovir. Njegov pomočnik bo eden izmed mlajših slovenskih trenerjev,« je razkril direktor Ježice Mitja Hla-stec.
Če so v minulih tednih ne-
Med Jamo in športno dvorano
Urlep kaznovan s 3.000 DEM
V soboto se je slovenska košarkarska reprezentanca pokazala v povsem novi opremi. Nike, seveda. Celo ogrevalne majice so imeli naši reprezentanti. To je bil najbrž tudi vzrok, da je prisedel šef zastopstva Nike za Slovenijo Karlo Strouken. »Prejšnji teden ste zapisali izjavo trenerja Urlepa na Rogli, da reprezentanca še vedno nima dogovorjene opreme, o kateri je sklenjen sporazum z Nike jem. Resnica je takšna: KZSje bila pravočasno obveščena, da bo oprema zamujala, ker je pač tisti trenutek ni bilo mogoče zagotoviti. Pogodbe se vedno sklepajo z velja vnostjo 1. julija, mi smo sprejeli celo aneks, da velja s 1. junijem, da bi tako košarkarji že med pripravami imeli vse potrebno. 70 odstotkov opreme zdaj imajo, prihodnji teden bodo dobili še preostali del. Sicer pa opremljamo vseh sedem selekcij KZS, kar ni majhna obveznost. Pa še denar lahko dobi zveza, če bo reprezentanca dosegla pomembnejšo uvrstitev. Sicer pa se vedno najde kdo, ki se ne drži povsem dogovorjenega. Bodite tokrat priča: poglejte, trener Urlep vodi tekmo s puloverju Lacoste! Kazen bo 3.000 DEM,« je poudaril Karlo Strouken, okrog katerega je ves čas »oblak« menedžerjev, direktorjev klubov in drugih potencialnih Nikejevih »manekenov«.
Milovič v Postojni_________________________
Trener Predrag Milovič, ki je že vodil ligaše iz Kranja, Postojne, Domžal in nazadnje Idrije, je zdaj spet v Postojni. »Ne, nisem trener domačega Ugaša, le družino sem preselil v Postojno, ker morajo otroci pač v šolo. Zdaj bom pač skušal najti nov klub. tu ali v tujini«, je pojasnil trenutni položaj Milovič, ki pa ima v Postojni tudi svojega menedžerja. Vsaj tako se je predstavil nekdanji super šef ekipe Optimizma Vladimir Slejko, kije prepričano poudarjal, da bi Milovič skoraj »moral biti« trener naše reprezentance.
Čutura se je zamislil______________________
Direktor zagrebškega Zrinjevca, nekdanji jugoslovanski reprezentant in sostanovalec Jureta Zdovca, Zoran Čutura, je bil vse dni turnirja v Postojni. »Gledam in
iščem igralce, ki bi jih potreboval,« je pojasnil in se zdrznil, ko smo mu predlagali Marijana Kraljeviča, ki bi bil povrhu še domačin, saj ima tudi hrvaško državljanstvo. »Kaj ne bo ostal v Tivoliju ? Pa tudi če ne, je za nas najbrž predrag, je višji cenovni razred,«je sam sebe prepričeval Čutura.
Kraljevič pa še vedno resno razmišlja o tem, kje nadaljevati kariero. »Kar stresla me je izjava direktorja Smelta Olimpije Rada Lorbka, ki ste jo objavili pred dnevi, češ da sem zamudil rok, za pogovore o podaljšanju ali preno vi pogodbe. To ni res, kajti moj menedžerje že pred 1. junijem poslal v Tivoli sporočilo po telefaxu, a naj bi ga v klubu ne razumeli. Ne vem, zakaj je vse to potrebno. ČepravBosmanovega pravila še niso razširili na vse članice FIBA, še vedno iščem tudi možnost zaposlitve v tujini,« je pojasnil Mario Kraljevič, kina zadnjih tekmah reprezentance zaradi poškodovanega mezinca na le vi roki ni igral.
Miličeva poškodba ni hujša__________________
V prvi tekmi proti BiH je v »civilu« sedel na klopi tudi Marko Milič, ki je že dan prej začutil bolečine v kolenu. »Nič hujšega ni,« je trenerja Urlepa potolažil izkušeni traumatolog in ponovno zdravnik reprezentance dr. Slobodan Macura. »Gre le za manjšo težavo s kolensko ovojnico in Marko bo lahko normalno nadaljeval priprave.« In res je Milič v soboto že normalno igral proti Poljakom ter trenerja rešil skrbi.
Usluga Mariboru Braniku_____________________
Mnogo pogovorov v Postojni je bilo namenjenih ustanavljanju Olimpijinih »podružnic« po Sloveniji. Prva resna naj bi bila ekipa Maribor Ovni in mnogi Mariborčani so se že »opredelili« proti njej. Kot so povedali mariborski obiskovalci postojnskega turnirja, igralce Maribora Ovnov pc mestu ob Dravi že dražijo in sprašujejo, če so jim med prsti pognale plavalne kožice in ali se kot »močvirniki« počutijo bolje. Ob tem si seveda veselo manejo roke pri bivšem Satexu, zdaj Mariboru Braniku, saj so ostali »edini mariborski klub«, kar naj bi Mariborčani tudi pri podpori vseh vrst gotovo znali ceniti.	STANE TRBOVC
umorno krožile govorice o razsulu na Ježici, o zaključku kariere Sergeje Zupan in Nevenke To-palovič ali prestopu Sabine Felc v Celje, je zdaj dokončno jasno, da ogrodje ekipe ostaja praktično nespremenjeno. Zupanova, Topalovičeva in Felčeva so pred dnevi podpisale nove enoletne pogodbe, danes ali jutri pa bosta prišli na vrsto Žana Lelas in Ran-kica Šarenac. Za slednjo bo imel nov dveletni sporazum dodatne razsežnosti, saj naj bi prav kmalu skupaj z Arrielom McDonaldom dobila slovensko državljanstvo. S tem bo sprostila eno mesto za novo tujko. Danielo Ilič, ki prav te dni pod Lukičevo taktirko nastopa za izbrano vrsto ZRJ na EP v Žalaegerszegu. »Iličeva bo pri nas eno leto. seveda pa puščamo odprta vrata za nadaljnje sodelovanje. Po enem letu bomo videli,
kako se bo znašla v Ljubljani. Brez dvoma pa bo prvovrstna okrepitev. Je izjemno agresivna in prodorna košarkarica, zlahka prebija prvo obrambo vrsto in učinkovito podaja prostim soigralkam,« pravi Hlastec o 27-le-tni Iličevi, ki je nazadnje igrala za Hemofarm iz Vršca, pred tem pa za Vojvodino, Elemes, kjer je bila soigralka Žane Lelas, Crveno zvezdo in v Nišu.
Katja Krivič. Urša Žen in Monika Cedilnik bodo tudi v novi sezoni med nosilkami gre, 18-letni Katja Temnik in Tina Kvaternik sta podpisali prvi profesionalni pogodbi, iz Šentvida pa je prišla obetavna Špela Prevodnik. Ježi-ške vrste je začasno zapustila le Monika Tepina, ki se je podala na študij v ZDA in sporazumno zamrznila svojo dveletno pogodbo. Največ nejasnosti je okrog prihodnosti Vesne Spalevič. Tako kot njen fant Marko Milič nestrpno čaka na razplet letošnjega nabora NBA in če se bo »Air Milko« odločil za selitev čez Atlantik, bo z njin odpotovala tudi 21-letna reprezentančna branilka. Sicer pa...
»Ker ji je pogodba potekla, je
Atleti srednješolci rekordno na Poljanah
MARIBOR - Na posamičnem srednješolskem prvenstvu v atletiki - privlačno prireditev v organizaciji II. Gimnazije in mariborskih atletskih sodnikov si je ogledal tudi dr. Slavko Gaber, minister za šolstvo in šport - je postreglo s štirimi rekordi prvenstev: Matica Štušteršiča na 100 m (10,75). štafete 4 x 100 m z II. Gimnazije Maribor (43,13), Sonje Roman na 1000 m (2:48.54) in Milana Klemenčiča, ki je 5 kg težko orodje sunil 16,54 m. Vsekakor lepa bera za izjemno prijetno in kakovostno srednješolsko atletsko tekmo.
Nekaj dijakov pa je prav tukaj dobilo vstopnico za mladinsko evropsko prvenstvo v Ljubljani. Tega je bil najbolj vesel Boštjan Fridrih (II. Gim. Mb), ki je s skokom 743 cm v daljavo za tri centimetre preskočil psihološko prepreko. Ljubljančana Matica Šušteršiča (SŠELR Lj) pa dosežek na 100 m le za stotinko sekunde ločuje od norme za MEPA 97, medtem ko je Rožle Prezelj z 214 cm v višino samo potrdil normo. Zanimivih razpletov pa je bilo še več.
Ob kopcu se kaže ponovno vrniti k organizaciji in sodelovanju med šolo in mariborskimi atletskimi delavci. Prot Ljubo Novak, atletski delavec in pedagog, je uspešno izpeljal sodniški seminar za več kot 30 dijakov in dijakinj, ki so prav na šolskem prvenstvu dobili prvo sodniško licenco. Tako je na osnovnošolskem prvenstvu ravnal tudi Zdravko Peternelj, športni pedagog in ravnatelj z Osnovne šole
Dravlje, in zagotovo se bo tako Mariborčanom kot Ljubljančanom obrestovala vzgoja mladih sodnikov.
Rezultati, dijaki, 100 m: 1. Šušteršič (SŠELR Lj) 10,75. 2. Horvat (SZŠ MS) 10,92, 3. Voglar (ŠC Ce) 10,99: 400 m: 1. Osovnikar (G Š.Loka) 49,63,2. Planinšec (G Rav) 49.65, 3. Stopinšek (ŠC Ce) 49,75; 1.000 m: 1. Pie vel (SGTŠ Iz) 2:32,31, 2. Krajnčič (II.G Mb) 2:32.92,3. Kastelec (G Šen Lj) 2:33,83: 2.000 m: 1. Avbelj (SZŠG Lj) 5:40,98,2. Rihtarič (SERŠ Mb) 5:45,76. 3. Voglar (El Pt) 5:50,98; 4x100 m: 1. II. Gim. (Mb) 43,13, 2. ŠC Celje 43,46, 3. Gim. Ljubljana Šiška 43,62; višina: 1. Prezelj (GLŠ) 214 cm, 2. Planinc (G Brež) 200. 3. Siur (SŠFZ Lj) 195: daljava: 1. Fridrih (II.G Mb) 743 cm, 2. Rovan (SEŠ Nm) 702, 3. Major (SPŠ Lj) 676; krogla: 1. Klemenčič (Trg Mb) 16,54 m, 2. Kolenc (SŠTPLj) 15,65,3. Grilanc (SŠ NG) 15,20; dijakinje, 100 m: 1. Križman-čič (G Kp) 12.20, 2. Pugelj (SFT-SPŠ Ce) 12,27, 3. Vauče (G Rav) 12,28: 400 m: 1. Komac (G Vič Lj) 57,41, 2. Kobal (GLŠ Lj) 58,52, 3. Gačnik (Kmet Pt) 59,16; 1.000 m: 1. Roman (II. G Mb) 2:48,54, 2. Jankovič (GLŠ Lj) 2:55,82, 3. Zagrajšek (GEŠ Brež) 2:56,22: 4x100 m:
I.	G. Ljubljana Šiška I (Lj) 49,85,2.
II.	Gim. (Mb) 50,46, 3. SŠ Postojna 50,68; višina: 1. Berden 180,2. Cimperman (obe GLŠ) 168, 3. Miladinovič (ŠC Nm) 168; daljava: 1. Žumer (G Bež Lj) 543.2. Hostej (II. G Mb) 527,3. Jugovec (II. G Mb) 523; krogla: 1. Dražnik (G Ljut) 14,15,2.
Andolšek (GLŠ Lj) 13,02, 3. Hoh-njec (ŠC Nm) 12.56.
V pokalnem točkovanju so v obeh konkurencah zbrali največ točk dijaki in dijakinje Gimnazija Ljubljana Šiška (213), sledita II. Gimnazija Maribor 135 in Gimnazija Brežice 114.
NIKO SLANA
Vrsta novih rekordov AŠPS
LJUBLJANA — Letošnji finale malega (za 5. in 6. razrede) in velikega »Atletskega šolskega pokala Slovenije« (za 7. in 8. razrede osnovnih šol) je ob solidni organizaciji Osnovne šole Dravlje (pod vodstvom prizadevnega ravnatelja Zdravka Peternelja) ter pomoči Zavoda za šolstvo RS in sodnikov ZASL prinesel vrsto odličnih rezultatov ter 6 novih rekordov AŠPS (3 v starejši in 3 v mlajši kategoriji), enega pa so izenačili
Pomožni stadion ŽŠD Ljubljane v Šiški (zaradi obnove steze in ska-kališč za MEPA '97 so na glavnem stadionu izvedli le tekmovanje starejših učencev in učenk v suvanju krogle) je bil prizorišče zanimivih bojev slovenskega atletskega naraščaja, ki se je tudi tokrat izkazal. Med 634 finalisti iz 211 osnovnih šol Slovenije smo lahko opazili vrsto zelo nadarjenih mladih atletov in atletinj, ki veliko obetajo. Zato za prihodnost slovenske atletike ni potrebno skrbeti, seveda če bo v šolah in klubih na voljo dovolj sredstev za vadbo naraščaja.
Med številnimi perspektivnimi učenci in učenkami smo lahko videli »pri delu« tudi mlade iz atletsko manj razvitih občin, ki so se
Peterka z zmago v poletno sezono
TRŽIČ - Konec tedna so se v skakalnem centru v Sebenjah zvrstila skakalna tekmovanja za 8. pokal Tržiča v vseh starostnih kategorijah. Tradicionalna uvodna prireditev poletne sezone pri nas je bila pravi praznik skakalcev, domači pa so s tremi zmagami v pionirskih kategorijah - Matej Jovan (do 9 let). Domen Ropret (do 11) in Jan Tomazin (do 15) - potrdili veliko pozornost, ki jo SK Tr-žič-skakalna sekcija Trifix izkazuje skakalnemu naraščaju. Med pionirji do 13 let je bil najboljši Kranjčan Jure Bogataj. Prireditev so včeraj pred 1000 gledalci končali s tekmo mladincev in članov na največji napravi (K-53 m). V absolutni konkurenci je zmago požel zmagovalec svetovnega pokala Primož Peterka, ki je dosegel največjo daljavo (53 m) tudi v dodatnem ekshibicijskem nastopu po tekmi. Med kombinatorci, ki so se po skokih pomerili še v krosu na 5 km. je bil najboljši član kluba prireditelja, mladinski svetovni prvak Roman Perko pred Igorjem Cuznarjem (Triglav) in Velenjčanom Igorjem Jelenom.
Rrezultati (K-53 m): mladinci -do 16 let: 1. Bilban (Dolomiti) 202,3 (48. 45.5). 2. M. Šimic (Tr) 197.4 (45.5, 47.5). 3. Žnidaršič (Trž.-Trif) 189,3 (44.44.5); do 18 let: 1. P. Delavec (Tr) 214,3 (48.5,50),2. Vrhovnik (Il-Ce) 213,4 (49.5, 48.5), 3. Lang (Trž.-Trif) 208.8 (48.5,47.5). (N. A.)
izkazali z novimi rekordi AŠPS: pri starejših kaže opozoriti na 15-le-tnega Marka Pusta iz Trebnjega, ki je na 300 m postavil nov rekord 36,67 (prej 36,77), prav tako pa tudi na enako staro Majo Nose iz Šentjerneja, ki je na 60 m dosegla nov rekordni čas 7,84. Tretji rekord je dosegla štafeta OŠ Krško 4 x 100 m - 46.43. Pri mlajših je v skoku v višino blestela 13-letna Alenka Žnidaršič iz Šentjerneja, kije popravila prejšnji rekord (155 cm) za 6 cm -na 161 cm. Tudi 13-letni skakalec v višino Gregor Mali (OŠ Borovnica) je izboljšal rekord na 174 cm, Mitja Žitnik iz OŠ Trebnje pa je žogico vrgel kar 76.84 m in rekord izboljšal za več kot 2 metra. Tudi edini izenačeni rekord (585 cm v skoku v daljavo) je dosegel učenec iz manjše šole. ki pa se v atletiki vedno bolj uveljavlja - iz Šentjerneja - Matej Kralj.
Rezultati finala AŠPS: st. učenci (7. -8. raz. OŠ), ekipno: 1. OŠ Krško 51 točk, 2. OŠ Trebnje 36. 3. OŠ Grm N. mesto 36, 4. OŠ Radovljica 32. 5. OŠ Livada Velenje 32, 6. OŠ Nove Fužine (Lj) 26 itd; st. učenke (7.-8. r.), ekipno: 1. OŠ Šentjernej 79 točk. 2. OŠ Sl. Bistrica 59, 3. OŠ Grm N. mesto 57.4. OŠ Tolmin 34,5. OŠ D. Kumar Lj. 33 točk: ml. učenci (5.-6. r.), ekipno: 1. OŠ Brežice 36 točk. 2. OŠ Rim. Toplice 26, 3. OŠ Šentjernej 23, 4. OS Lucija Piran
23.5.	-6. OŠ Borovnica in OŠ Ajdovščina po 21 itd; ml. učenke (5. -6. r.), ekipno: 1. OŠ Dol. Toplice 38 točk, 2. OŠ M. Vilhar Postojna 32, 3. OŠ Grm Novo mesto 30, 4. OŠ Železniki 26, 5. OŠ Brezovica (Lj)
25.6.	OŠ Livada Velenje 21 itd.
FRANC MIKEC
Mladi danes z Italijo
LJUBLJANA - Mlada slovenska košarkarska reprezentanca bo drevi imela svojo premiero na letošnjih sredozemskih igrali. Ob 19. uri se bo v Brindisiju, 124 km južno od Barija, v 1. kolu košarkarskega turnirja pomerila z Italijo. Ker so nastop odpovedali Tunizijci, naši nadaljujejo v torek ob 17. uri s Hrvaško in v četrtek ob 17. uri s Španijo.
Triglavu novi naslov
KRANJ - Domača vaterpolska sezona se je končala v kamniškem bazenu Pod skalco s pokalnim prvenstvom za mladince. Kamničani so se ponovno izkazali, saj so tekmovanje zelo dobro pripravili, »presenetili« pa so jih Koprčani, ki so svojo ueležbo odpovedali le 12 ur pred začetkom turnirja. Po pričakovanju je bila kakovost prikazane igre zelo dobra, saj večina mladincev igra v prvih ekipah svojih klubov. Vaterpolisti Triglava so pozimi osvojenemu naslovu državnih prvakov dodali še prvo mesto v pokalu.
Rezultati: Kokra : Probanka Le-asing Maribor 7:2, Kokra : Kamnik 13:4. Kamnik : Triglav 4:17. Probanka Leasing : Triglav 2:13, Kamnik : Probanka Leasing 8:13. Triglav : Kokra 12:9; vrstni red: 1. Triglav 6,2. Kokra 4.3. Probanka Leasing Maribor 2,4. Kamnik 0. (G. K., J. M.)
Svetovni pokal v Celje
GORLITZ - Prva zmagovalca svetovnega pokala v kegljanju za kadete sta naša Polona Koštomaj in Dariusz Donke iz Poljske. V Nemčiji so bili zbrani mladi iz kar 16 držav, še ne 18-letna Celjanka pa je celo prva igralka Miroteksa z zmago v svetovnem pokalu in tudi prva s posamično zlato kolajno za kadetinje. V moškem delu prvenstva je Slovenijo zastopal Milan Založnik (Brest) in zasedel 5. mesto. Mešane dvojice - finale: 1. Slovenija (Založnik, Koštomaj) 440, 2. Nemčija 436.3. Hrvaška 422. (O. E.)
Slovenija pred Tuzlo
RAVNE — Moška reprezentanca Slovenije je zmagovalec tradicionalnega turnirja Alpe-Jadran v sedeči odbojki, ki gaje na Ravnah pripravilo IŠD Samorastnik. Na turnirju je nastopilo 8 ekip iz petih držav. Naša izbrana vrsta je v finalni igri ugnala odbojkarje iz Tuzle z 2:1 (12, -9, 5), v tekmi za 3. mesto pa je ekipa iz madžarske Tatabanye premagala Osijek z 2:1. (I. M.)
Štravs novi prvak
BLED — Na 3. mednarodnem seniorskem amaterskem državnem prvenstvu v golfu je sodelovalo 48 igralcev in igralk iz Avstrije. Nemčije, Hrvaške, Češke, Švedske in Slovenije. V seštevni igri je novi prvak postal Blejec Marjan Štravs, tudi predsednik seniorskega društva za golf Slovenije in glavni organizator. med dekleti pa je drugo zmago slavila Valentina Jakopič, prav tako članica blejskega kluba. Izmed tujcev je bil najboljši Avstrijec Hans Schiffer, ki je prvi dan tekmovanja končal z 72 udarci, kar je pod parom igrišča (73), med tujkami pa je bila najbolj natančna Nemka Utte Kamp. (D. K.)
prosta igralka, a trenira z našo ekipo. Počakali bomo torej do 25. t.m. in poskušali najti čim boljšo rešitev,« trdi Mitja Hlastec, ob tem pa ne prikriva zadovoljstva, ker je klubu uspelo poravnati vse stare dolgove do igralk in dela načrte za novo sezono s čistimi računi.
Ježičanke se na EL 1997/98 pravzaprav že pripravljajo. Ker doslej niso slovele po vrhunskih telesnih sposobnostih, bodo do konca meseca trikrat tedensko pridobivale moč in hitrost pod vodstvom znanega atletskega trenerja Srdjana Djordjeviča. Dvakrat na teden vadijo še v fitnesu z Danilom Emberšičem, prav tolikokrat pa si dajo duška v košarkarski dvorani. Prvega julija bodo imele na voljo tri tedne aktivnega počitka, ki ga bodo izkoristile po Djordjevičevem programu, 23. julija pa bo že šlo zares. Ekipi se bosta tedaj pridružili Iličeva in Lela-sova, novi trener bo začel spoznavati sposobnosti svojih varovank, znan pa bo tudi razplet žrebanja obeh skupin EL. In že se bo začel nov evropski ples...
EDUARDO BROZOVIČ
• Triglav open v Velenju - velik izziv tudi za naše
VELENJE - Zavarovalnica Triglav je imenski sponzor ženskega turnirja z nagradnim skladom 10.000 dolarjev, ki ga Teniška zveza Slovenije prireja v sodelovanju s ŠTK na igriščih ob Jezeru. To je ena izmed prireditev ob 100-letnici tenisa v Sloveniji in našim igralkam pisana takorekoč na kožo.
»Vse se je izšlo optimalno«, je ob včerajšnjem začetku kvalifikacij menil velenjski teniški zanesenjak Ivan Druks, ki je pristojen za tehnično izvedbo tekmovanja.« Naval na kvalifikacije ni bil prevelik, tako da je med 19 nastopajočimi kar 13 slovenskih igralk. S tem so se povečale možnosti, da se katera izmed njih uvrsti med četverico, ki si bo priigrala pravico nastopa na glavnem tekmovanju. V njem pa je med 28 že deset naših igralk, in sicer Barbara Mulej kot 1. nosilka. Nena Vukasovič kot šesta in Katarina Srebotnik kot osma. ob njih pa še Katja Kovač, Tina Pisnik, Špela Rajh in Vida Mulec ter s povabilom Tina Hojnik, Tina Hergold in Maja Matevžič.
Triglav open. kakršen je uradni naziv turnirja, bo v prihodnje prerasel v tekmovanje z nagradnim skladom 25.000 dolarjev inbo tako seveda še bolj mikaven. Že letošnja izvedba pa bo gotovo zelo kvalitetna, saj mladi teniški rod hitro napreduje, naša na svetovni lestvici najviše uvrščena igralka Barbara Mulej (ta čas št. 119) pa je že sama zagotovilo za vrhunsko raven.
Žreb za glavni turnir bo v torek zvečer, prvo kolo pa v sredo ob 10. uri. Na seznamu prijavljenih so izmed tujk najbolj znane Avstrijka Priller (št. 308 na svetu). Nemki Schneider (363) in Frohlich (495), Romunka Golimbioschi (386) ter Madžarki Hegeduš (459) in Folde-nyi (554).
Nekateri rezultati kvalifikacij, kijih bodo končali v torek -1. kolo - Mlakar : Memič 6:3,2:6,6:3, Žlender : Sevšek 2:6, 6:3, 7:5, Ogrizek : Jurič 7:6. 6:2, 2. kolo - Kovačevič (Hrv, 1): Vlachynska (Češ) 6:1,6:1, A. Škafar (Slo) : Knezovič (Hrv, 4) 4:6,6:0,6:0, Čulum (Slo) : Petruška (ZDA. 3) 6:0. 6:3, Žnidar (Slo) : Joksovič (Slo) 6:0,7:6, (8:6), Davi-dovič (Jug) : Mayer (Av) 6:3, 6:1. (E. B.)
Zdaj v Umag
UMAG - Vrsta mladih slovenskih igralcev bo ta teden igrala na turnirju za lestvico ITF 3. kategorije v Umagu, na katerem imajo pravico nastopa na glavnem turnirju Gorišek (M-P), Slavinec in Ogrino (oba Dom). Kračman (Merkur-Pro-tenex) pa si je z nedavno zmago na turnirju 2. kategorije ETA do 16 let v Umagu (v finalu je premagal Jovanoviča z Jurmanom pa je bil najboljši tudi v dvoje) pridobil pravico do povabila za kvalifikacijski turnir.
Če gre soditi po jutru, bo plavalni dan lep...
Spodbudni dosežki plavalnih reprezentantov na šprinterskem DP pred odhodom na sredozemske igre - Mankoč si je na jasnem, kako bo plaval v Bariju
KRANJ — Natanko 381 tekmovalcev iz 16 slovenskih klubov je ta konec tedna v pokritem olimpijskem bazenu postreglo s sila spodbudnim videzom slovenskega plavanja. Dosežki na šprinterskem DP so namreč tako pri plavalcih kot tudi trenerjih zapustili dober vtis, posebej pa so odmevali absolutni državni rekordi ter obetavni nastopi reprezentantov, ki bodo v četrtek odpotovali na letošnje sredozemske igre.
»Res sem lahko zelo zadovoljna in zdaj si želim le, da bi se v Bariju še bolje odrezala,« je razmišljala junakinja prvega dneva Nataša Kejžar, ki je svoj tri leta star rekord, in hkrati državni na 50 m prsno najprej izboljšala v dopoldanskem delu tekmovanja po kategorijah (33,71), nato pa še v finalu absolutne konkurence (33,67). »Tudi naša štafeta, v kateri bom plavala skupaj s Metko Sparavec, Urško Slapšak ter Tanjo Blatnik, bi lahko v Bariju dosegla precej. Zdi se mi. da imamo več možnosti v prosti kot v mešani štafeti,« je še pristavila Radovljičanka.
Sicer pa je bilo od naših reprezentantov sprintersko prvenstvo zelo pomebno za Mariborčanko Sparavčevo, saj bo na sredozemskih igrah barve slovenske reprezentance branila prav na kratkih progah. »Ni kaj, prav med sredozemskimi igrami načrtujem vrhunec svoje letošnje pripravljenosti. Na 50 in 100 m prosto si želim plavati državna rekorda in tudi o kolajni ali dveh odkrito razmišljam,« ne skriva optimizma varovanka trenerja Dimitrija Manceviča. ki bo skupaj z Gregorjem Kitom in Cirilom Globočnikom vodil slovenske plavalce v Bariju. Slednji je tako ocenil: »Imamo še čas za 'piljenje’ zadnjih podrobnosti in zato se bo ženski del reprezentance od jutri naprej pripravljal v Radovljici Jer nato skupaj odpotoval v Italijo. Želeli bi se namreč izkazati tudi s štafeto, tokrat brez Alenke Kejžar, kije zavoljo mature letošnji junij tokrat namenila knjigam, saj se prav pri tej disciplini najbolje odseva moč ekipe.«
A tudi moški del naše reprezentance ne namerava stati križem rok, kar potrjujejo besede plavalca Petra Mankoča: »Upam le, da se ne bom spopadal s ponovljenim startom, ki mi tudi na tem DP resnično ni ustrezal. Zato sem tudi na 50 m prosto plaval pod pričakovanji, obenem pa se mi še redkejše zajemanje zraka ni obrestovalo. Prav pri štafeti sem spoznal, kako je povsem drugače, če diham pogosteje, zato bom na podoben način plaval tudi v Bariju ter si skušal zagotoviti kar najboljšo odskočno desko za avgustovsko EP.«
Rezultati - absolutno: moški - 50 m prosto: 1. Mankoč (IL) 24,10, 2. Blatnik (RPB) 24,56, 3. Melon (IL) 24,80;50 m prsno: 1. Tahirovič 30,04,
2.	Velikonja (oba LL) 31,73. 3. Pogačar (RPB) 31,77: 4 x 50 prosto: 1. Ilirija 1:38,51 (abs. rek. RS). 2. Ljubljana I 1:42,33 (mlad. rek. RS),
3.	Kamnik 1:44,68; ženske — 50 m prosto: 1. Sparavec (BM) 26,37, 2.
Slapšak (OL) 27,91,3. Omejec (TK) 28,42; 50 m prsno: 1. N. Kejžar 33,67 (abs. rek. RS), 2. Kovač 36,08, 3. Merkan (BM) 36,52; 4 x 50 prosto: 1. Radovljica P. H. Bled 1:53.28 (abs. RS), 2. Olimpija I 1:53,39,3. Branik Maribor 1:53,80.
Prvaki po kategorijah: 50 m prosto - dečki: Bola (RT) 27,06; kadeti: Velikonja (LL) 25,38; mladinci: Blatnik (RPB) 24,89; člani: Mankoč (IL) 24,56; deklice: T. Pandža (VV) 29,16 (dekl. rek. RS); kadetinje: Godec (IL) 28,70; mladinke: Zečevič (BM) 28,65; članice: Sparavec (BM) 26,54; 50 m prsno — dečki: Markič (KK) 33,12; kadeti: Velikonja 31,07; mladinci: Tahirovič (LL) 30,04 (mlad. rek. RS); člani: Jazbec 33,85;deklice: Ankerst (RPB) 37.54; kadetinje: Breznikar (FR) 36,63; mladinke: Merkan (BM) 35,58; članice: N. Kejžar 33,71.
2. dan — absolutno: moški - 50 m delfin: 1. Fain (BM) 25,66, 2.
Tahirovič 26,45, 3. Jončeski (Ka) 27,20; 50 m hrbtno: 1. Fain 28,80. 2. Hribar (TK) 29,86, 3. Tokrat (OL) 30,04; 4 x 50 m mešano: 1. Ilirija Lj 1:48,82 (abs. rek. RS). 2. Radovlji-ca-Park hotel Bled 1:54,84, 3. Ljubljana 1:55,20; ženske — 50 m delfin:
1.	Omejec (TK) 30,24, 2. Roš (NC) 30,53, 3. Pahor (BP) 31,05; 50 m hrbtno: 1. Valcl (NC) 31.90,2. Jančar (OL) 32.58, 3. Marentič (Ka) 33,01; 4 x 50 m mešano: Radovljica-Park hotel Bled 2:05,70 (abs. rek. RS),
2.	Olimpija Ljubljana I. 2:07,29, 3. Branik Maribor 2:11,63.
Prvaki po kategorijah: 50 m delfin - dečki: Vrhovšek (LL) 29,46; kadeti: Prodnik (Ka) 27,04; mladinci: Fain 25,79; člani: Melon (IL) 27,22; deklice: Pandža 33,16 (dekl. rek. RS); kadetinje: Brežnik (OL) 31,05; mladinke: Roš 30,45; članice: Omejec (TK) 30,03; 50 m hrbtno - dečki: Bohorič (IL) 30,91; kadeti: Hribar (TK) 29.66; mladinci: Fain 28.36; člani: Torkar (OL) 29.91; deklice: Pandža 32,14 (dekl. rek. RS); kadetinje: Marentič (Ka) 32,65; mladinke: Valcl 31,58; članice: Jordan (RT) 34.74.
SINIŠA UROŠEVIČ JOŽE MARINČEK
UPRAVIČEN OPTIMIZEM PRED ODHODOM V BARI-Metka. Sparavec (v sredini, prva zgornja slika) in Nataša Kejžar (zgoraj) sta v Kranju potrdili dobro formo pred SI. (Foto: Gregor Pohleven)
Naši fantje in Švedinje
Na tradicionalnem Bergantovem memorialu teniške mladine v Mariboru so bili v kategoriji do 16. leta izidi neugodni za prve nosilce - Mihalič med mlajšimi
MARIBOR — Teniški klub Branik je v Ljudskem vrtu priredil tradicionalni turnir mladih (do 14. in 16. leta) za Bergantov memorial, kije tako doživel že 36. izvedbo in 16. v mednarodnih razsežnostih. Zagnani mariborski teniški delavec Evgen Bergant, od katerega smrti letos mineva že 35 let, bi bil gotovo vesel, ko bi videl, kako seje razmahnilo to tekmovanje, saj je bil eden prvih pri nas, ki je spodbujal načrtno delo z mladim teniškim rodom.
Tokrat so Mariborčani privabili v mesto pod Pohorjem kar 250 privržencev tenisa iz 14 držav, ki so igrali na turnirjih za lestvice Evropske teniške zveze ETA. pri čemer je bilo tekmovanje štirinajstletnikov najnižje kategorije (tako imenovane promo-tion), šestnajstletnikov pa naslednje - drugo (obstajata še ranga 1 in A). To za klub tudi ni bil majhen zalogaj, ki pa so ga ob pomoči sponzorjev le rešili, saj je treba udeležencem v glavnem turnirju (po 32 v vsaki od 4 kategorij) plačati bivanje in hrano. Delavci TK Branik s predsednikom Dragom Cotarjem in direktorjem Bojanom Banom na čelu so izkoristili tudi dobre stike z drugimi v mestu in namestili mladež v hotelu
LUKA BERNARD
Bellevue na Pohorju, za kar je bilo seveda treba ustrezno organizirati tudi prevoz, in tako omogočili gostom še turistično atrakcijo.
Tokrat je bilo slovensko zastopstvo uspešnejše med fanti, kjer sta ostala doma oba naslova (Mihalič in Bernard), medtem ko so pri dekletih prevladovale igralke iz tujine. Med mlajšimi se je učinkovito predstavila mala Mateja Me-zak (letnik 1985), ki utegne postati nova obetajoča hrvaška igralka, med starejšimi pa so prevladovale Švedinje, ki jih je pripeljal v Maribor coach Peter Englund. Igralkam iz Stockholma (2), Malmoja in Fal-kenberga, je bilo ob Dravi in na Pohorju izredno všeč, na igriščih pa so pokazale vso svojo moč, saj so tudi nepostavljene (doslej na teh tekmovanjih niso igrale) prevladovale. Imele so tri polfinalistinje posamezno in dosegle zmago tudi v dvoje.
Rezultati - posamezno, fantje do 14. leta: polfinale - Mihalič (Slo, 1) : Ilievski (Mak) brez boja, An-dreev (Rus, 6) : Despot (Hrv, 8) 6:4, 6:3, finale - Mihalič : Andreev 1:6, 6:4, 7:6 (7:2), do 16. leta: polfinale - Bernard (Slo, 3) : Turk (Slo) 6:3, 6:2, Mišin (Rus) : Slavinec (Sio, 6) 5:7, 7:5, 6:2, finale -
Bernard : Mišin 7:6 (7:3), 6:0, dekleta do 14. leta: polfinale - Magas (Mad. 6) : Jeremič (Jug) 6:3, 6:0, Mezak (Hrv) : Šibila (Slo, 2) 6:2, 6:3, finale - Mezak : Magas 6:4, 6:2, do 16. leta: polfinale - Zac-hrisson (Šve) : Župančič (Slo, 3) 6:1, 6:2, Lindstrom (Šve) : Anders-son (Šve) 6:2, 5:7, 7:6 (7:2), finale
-	Lindstrom : Zachrisson 6:3, 6:2, dvojice, fantje do 14. leta: polfinale
-	Borko-Zgaga (Slo, 1) : Ilievski
-	Račič (Mak-Jug, 3) brez boja, Andreev-Dorogutin (Rus): Koko-1-Kuhar (Slo) 6:2. 6:0, finale - Andreev-Dorogutin b.b., do 16. leta: polfinale - Bernard-Slavinec (Slo. 1) : Florea-Vaghele (Rom) 6:3,4:6, 6:3, Brosolo-Sequeira (Ita-Por) : Laznik-Pipenbaher (Slo 2) 6:3, 7:6 (7:4), finale - Bernard-Slavinec : Brosolo-Sequeira 3:6,6:3,7:6 (7:3), dekleta do 14. leta: polfinale - Čalj-kušič-Magas (Hrv, Mad) : Lemna-ru-Virsa (Rom) brez boja, Kneže-
vič-Šibila (Slo, 2) : Tibuleac-Tudor (Rom) 7:5, w.o., finale - Čaljkuši-č—Magas : Kneževič-Šibila 6:1, 6:3, do 16. leta: polfinale — Jurič-M.
• Po turnirju so povedali:
Miha Mihalič: »To je letos že moja druga zmaga na turnirjih ETA do 14 let. Tekmec v finalu je bil zelo dober, zmagovalca pa je odločila večja želja po uspehu.«
Mateja Mezak: »Vesela sem prve zmage na turnirju ETA. Zadovoljna sem z igro, organizatorjem pa čestitam za odlično izpeljan turnir.«
Luka Bernard: »Z igro na turnirju in tudi v finalu nisem najbolj zadovoljen. Mišin je bil trd tekmec le v prvem nizu. ko pa sem zaigral bolj preudarno, sem zlahka zmagal.« Jenny Lindstrom: »To je eden mojih večjih uspehov. Sedaj sem bom podala v profesionalni tenis. Vse čestitke organizatorjem.«
Mlakar (Slo) : Andersson-Lind-strom (Šve) 6:4, 1:6, 6:1, Serndo-vič-Zachrisson (Šve) : Grašič-T. Mlakar 6:4, 7:4), finale - Serndo-vič-Zachrisson : Jurič-M. Mlakar 6:4,6:4. EVGEN BERGANT ZMAGO GOMZI
Merkur-Protenex prvoligaš
ŠENČUR - Igralci Merkur-ja-Protenex so zmagali v play offu obeh skupin II. slovenske lige in tako postali prvoligaši, poražena ekipa TA Žalec pa ima tudi še možnost za napredovanje, saj bo igrala v play outu prve lige.
Posamični rezultati: Merkur -Protenex: Žalec 6:3 (Rupar: Šporn 6:0, 5:1 predaja Ruparja zaradi poškodbe, Pirc : Bobovnik 6:3, 6:1, Milojčič : Grame 6:0,6:2, Gorišek : Reberšak 6:3,6:3, Kračman : Hrma 6:1, 1:1 predaja Hrme zaradi poškodbe, Jurman : Privšek 6:4, 6:1, Pirc-Lenar : Šporn-Granič 6:4, 4:6, 1:6, Milojčič-Pristovnik : Bobovni-k-Reberšak 5:7, 6:7, Kračman-Jur-man : Hrma-Privšek 6:4,6:2.
mobitel
V play offu zmagovalcev v šti-rih skupinah tretje lige pa je Nova Gorica v sobotnem srečanju v Ljubljani ugnala Hit s 3:2, Ljubljančani pa so nato predali nedeljsko povratno tekmo v Novi Gorici. IGM Hoče je v soboto doma premagal Mladost iz Rečice s 4:1, v nedeljo pa v Rečici izgubil z enakim izidom, nizi pa so bili v korist Mladosti.
J. Gorišek zmagal v Beljaku
BELJAK - Slovenski mladinski teniški reprezentant Jaka Gorišek je osvojil prvo mesto na turnirju ITF četrte kategorije na Ko-
roškem. 16-letni Radovljičan, član Merkurja - Protenexa iz Šenčurja je v finalu ugnal Čeha Hajeka s 6:4, 4:6, 6:4. Z osvojenimi točkami se bo uvrstil med prvo stoterico na svetovni mladinski lestvici do 18. leta.
Na glavnem turnirju je izmed igralcev iz Slovenije igral le še Ljubljančan Urban Ljubič, a je izpadel v 1. kolu. Med dekleti je zmagala Čehinja Novotnikova, Kranjčanka Žnidar se je uvrstila v četrtfinale, Tržičanka Globočnikova pa je izpadla v 1. kolu glavnega turnirja.
V Ten-tenu: Škafarjeva in Jovanovič
DOMŽALE - Na odprtem prvenstvu za igralce in igralke do 18. leta, ki so ga pripravili v teniškem centru Ten-ten sta zmagala Ljubljančana Ana Škafar (Hit) in Andraž Jovanovič (TC Bombač). Rezultati: dekleta, četrtfinale - Škafar (Hit, 1) : Zuccato (Kon, 7) 6:0, 6:1, Janžekovič (Krka, 3) : Dvoršek (Bum) 6:2, 6:0, Božičnik (Gra. 4)
: Debevec (Hit, 5) 7:6, 7:5. Kavec (Svo) : Bonača (Bit, 2) 6:2, 2:6, 6:3, polfinale - Škafar : Janžekovič 6:1, 6:1, Kavec : Božičnik 5:7, 6:0, 7:5, finale - Škafar : Kavec 6:2,6:0. fantje, četrtfinale - Jovanovič (Bom) : Žigman (Pt,7) 6:3.6:l,Cej (Gal,5) : Ljubič (Slo, 3) 7:6,3:6,6:4, Slavinec (Dom) : Rojnik (Svo) 4:6, 6:3, 6:2, Jesenko (Tr, 2) : Jerič (Dom, 8) 6:7, 7:6, 1:0 w. o., polfinale - Jovanovič : Cej 6:3, 3:6,6:4, Slavinec : Jesenko 6:7,7:6,6:0, finale - Jovanovič : Slavinec 6:3,6:7,6:2. (T. P.)
4,
4
4
t
Po končanem nogometnem prvenstvu (1)
Finančne krize in odhodi so osiromašili prvenstvo
Mariboru je uspel podvig, za katerega je veliko zaslužnih - Primorje senzacija, Zupanova HIT Gorica zelo solidna - Publikum uveljavil mlade, Olimpija pač ne
LJUBLJANA - Šesto slovensko nogometno DP je bilo po splošnem mnenju doslej najmanj kakovostno. Drugo prvenstvo z desetimi klubi je po kvaliteti bistveno zaostalo za prvim, razloga pa sta predvsem dva: zaostrena finančna kriza in odhodi najboljših igralcev (Siljak, Novak,
Englaro, Simundža, Galič, Valentinčič, Bakula, Nejman, Benedejčič,
Cimerotič...). Potekalo je v znamenju velikega preobrata, po katerem so »vijoličasti« nadoknadili osem točk zaostanka za Primoijem in za SCT Olimpijo in HIT Gorico prvič postali prvaki.
MARIBOR BRANIK: »Vijoličasti« so jeseni igrali silno spremenljivo, pa tudi ob spomladanskem štartu niso bili prav prepričljivi. Po debaklu na Prevaljah je celo kazalo, da bo Maribor ob hudi krizi doživel polom, toda takoj zatem se je začel preobrat, ki ga je pravzaprav težko razložiti. Finiš »vijoličastih« je bil zares fantastičen, zasluge zanj pa je kar težko ovrednotiti. Akterjev je bilo namreč veliko, najbolj na očeh je bila temperamentna publika, zelo vidno vlogo je s koristnim konfliktom in avtoritativnim vodenjem odigral trener Bojan Prašnikar, preporojeni igralci so prekosili lastne sposobnosti... Še najtežje je pravzaprav ovrednotiti vlogo uprave, igralci jo namreč ostro napadajo zaradi neizpolnjevanja obveznosti, pozabljajo pa morda na njeno vlogo v zakulisju, ki jim je morda omogočila več kot si lahko sploh zamišljajo. Zadnje izredno uspešne igre ob evforičnem vzdušju so prikrile mnoge slabosti »vijoličastih«, ki so pred štartom po kadru vidno zaostajali za HIT Gorico, bržkone pa tudi za Muro.
PRIMORJE: Ajdovci so bili nedvomno prva senzacija prvenstva. štartali so na 5. mesto, naslov pa jim je ušel le zaradi »naivnosti«. Usodno napako so bržkone napravili pozimi, ko niso angažirali vsaj enega kakovostnega zveznega igralca ali napadalca. Njihova zasedba je kar kakovostna, a maloštevilna. Uspeh Primoija lahko najprej pripišemu racionalnemu trenerju Marinu Kovačiču, ki je znal najti pravo mero v obremenitvah starejših igralcev. Če bi še »navil« ritem - kar bi bila voda na mlin mladih - bi se najbrž »opekel«, toda to delo ga čaka v prihodnji sezoni, ko Lučič in Vrabac ne bosta več tako ključna moža. Pomembno je bilo tudi to, da se je v tem prvenstvu prvič aktivno angažiral predsednik Dušan Črnigoj, ter uvodna kriza HIT Gorice, ob kateri so Ajdovci razširili krog navijačev. Kovačič je v tem prvenstvu na novo uveljavil tudi vrsto igralcev (Vulič, Žlogar, Gunjač, Strajnar), seveda pa bo v tem majhnem mestu s šibko »produkcijo« v prihodnosti silno težko vzdrževati zdajšnjo visoko nogometno raven.
HIT GORICA: Goričani bi morali - sodeč po potencialih - še drugič osvojiti prvenstvo. To je potrdilo tudi spomladansko nadaljevanje, v katerem so bili celo pred Mariborom. Zanimivo je, da je bila HIT Gorica spomladi že dvakrat najboljša, vmes pa je osvojila naslov prvaka, ko je bila v drugem delu SCT Olimpija uspešnejša. Trener Branko Zaupan, ki še ni preverjen in dovolj izkušen, je napravil velik posel, za »nagrado« pa je dobil odpoved. Takšne nelogične poteze se klubom navadno maščujejo. Zupanova zasluga pri HIT Gorici je dvojna: moštvo je bilo tekmovalno uspešno, začelo pa je - v nasprotju z Miklavičevim obdobjem - tudi igrati. Zdaj že nekdanji trener je imel še nekaj rezerve, nekateri nadpovprečni igralci (Osterc, Marušič, Srebrnič...) bi lahko prispevali še več. Zupan je menda »padel« zaradi slabih medsebojnih odnosov, tako so mu namreč očitali, toda naslov ni bil pravi: zanje so bili krivi tisti, ki so kupili preveč kakovostnih igralcev in tekmecev za igralna mesta, potem pa jih seveda niso zmogli plačevati. Tudi veliko bolj avtoritativni trenerji bi težko vzdrževali dobre odnose, če bi imeli več* kot 20 silno enakovrednih igralcev.
PUBLIKUM: Celjani so ponovili doslej najvišjo uvrstitev, toda razmere so se medtem bistveno spremenile. Tokrat niso imeli več N'Toka. Nikčeviča. Bajraktareviča, Pevnika, Žilnika. Pranjiča, Čeliča, Bulajiča. pri Publikumu so z njihovimi odhodi predvsem bistveno pocenili zadevo. Publikum je bil v tem prvenstvu za Koprom drugi najcenejši klub, Celjani so s to razsežnostjo - s koliko denarja do določenega cilja — predstavili novo razsežnost klubskega delovanja, ki pa pri nas žal nima veliko posne-malcev, ker ima večina klubov vendarle najraje, da se »vrti« razmeroma veliko denarja (ter tudi kaj izgubi). Rezultati so bili zanesljivo krepko nad pričakovanji (zadaj so
Japonci premagali Hrvate
TOKIO - Na mednarodnem nogometnem turnirju treh narodov; Hrvaške, Turčije in Japonske sta se v uvodni tekmi pomerila Japonska in Hrvaška. Gostitelji so oslabljeno selekcijo Hrvatov, ki je nastopila brez Bo-kšiča, Šukerja. Bobana in Staniča, premagala s 4:3 (1:0). Mi-ura 2 ter Hirtano in Morishima so bili strelci za Japonsko ter Asanovič 2 in Vlaovič za Hrvaško.
V soboto že petič za Frančeškinov memorial
LJUBLJANA - Na štadionu na Kodeljevem in v Vevčah bo to soboto tradicionalni mednarodni nogometni memorialni turnir Franja Frančeškina za mlajše pionirje (do 12 let), ki ga združena kluba Slovan in Slavija letos pripravljata že petič. Nastopili bodo nogometni upi Slova-na-Slavije, Ljubljanska reprezentanca, Jarenina, Dravograd, Var-teks, Izola, Brežice in Ježica. Med drugim pripravljajo tudi revialne tekme najmlajšim in članov, novih slovenskih prvoligašev, veselico z bogatim srečolovom in nastopom ansambla Agropop. Tiskovna konferenca bo jutri, v torek, ob 11. uri v posebnem prostoru bifeja ZŠD Slovan. (K. B.)
namreč ostali igralsko in finančno veliko močnejši Mura, SCT Olimpija in Rudar), igra pa vendarle ne tako prepričljiva in privlačna, da bi na Skalno klet pripeljala širši krog gledalcev. Celjani so tudi uveljavili celo vrsto mladih igralcev, ki so že ali pa bodo v kratkem zasenčili še zadnje stare klubske ase. Publikum je s to sezono napovedal štart na najvišje položaje, jasno pa je, da se bo moral z »vložkom« vsaj približati najdražjim klubom.
SCT OLIMPIJA: Za štirikratne prvake je bila to sezona, za katero so mnogi menili, da je sploh ne bodo preživeli. Zaključili so jo —
glede na razmere - uspešno. In z veliko iluzijo, da bi lahko »novi val«, ki ni šel skozi kako resnejšo selekcijo, v bližnji prihodnosti Olimpiji povrnil izgubljeni sijaj. To se seveda ne bo zgodilo, mladi (večina niti ni tako rosno mlada) Olimpijini igralci niso kaka posebna perspektiva, niti za enega namreč ni mogoče »podpisati«, da bo postal profesionalni nogometaš, njihove »uspehe« pa je treba pripisati igram ob boku izkušenih igralcev (Zu-lič, Pejkovič, Hadžič, Djuranovič, Knavs), ki so za slovenski prostor vendarle še »pojem«. SCT Olimpija je v tem prvenstvu predstavila nekatere »preživetvene« sposobnosti, ni pa predstavila možnosti za perspektivo. Ker že med prvenstvom ni zastavila nikakršnega resnejšega projekta je pričakovati, da se bo v novem prvenstvu zgodilo to, kar naj bi se že v pravkar končanem: mrknila bo.
FRANCI BOŽIČ
• Prvoligaški nogomet v številkah
LJUBLJANA - Prvoligaške tekme si je ogledalo kar 312.200 gledalcev ali v povprečju 8.673 na krog in 1.735 na tekmo. Spomladanski obisk je bil malo manjši od jesenskega: skupno 161.300, na krog 8.961 in 1792 na tekmo. Rekorder po obisku je Maribor Branik, saj je bilo na domačih tekmah kar 98.500 gledalcev ali v povprečju 5.473 na tekmo.
Sicer pa je bilanca v zvezi s klubskim obiskom naslednja - Maribor: skupaj 134.300, doma 98.500, v gosteh 35.800, povprečno doma 5.473; 2. Mura: skupaj 65.900, doma 32.400, v gosteh 33.500, povprečno doma 1.800; 3.-4. HIT Gorica: skupaj 65.200, doma 31.800, v gosteh 33.400, povprečno doma 1.767; Beltinci: skupaj 65.200, doma
26.200,	v gosteh 39.000. povprečno doma 1.456; 5. Primoije: skupaj 62.700. doma 29.700, v gosteh 33.000, povprečno doma 1.650; 6. SCT Olimpija: skupaj 49.350, doma 14.350, v gosteh 35.000, povprečno doma 789; 7. Korotan: skupaj 48.800, doma 22.100, v gosteh 26.700, povprečno doma 1.228; 8. Koper: skupaj 47.400, doma 26.900, v gosteh 20.500, povprečno doma 1.495; 9. Rudar skupaj 44.900, doma
18.200,	v gosteh 26.700, povprečno doma 1.012; 10. Publikum: skupaj 40.650, doma 12.050, v gosteh 28.600, povprečno doma 670.
Prvoligaški strelci so v 36. krogih dosegli 472 golov ali povprečno 13,11 na krog in 2,62 na tekmo. Jeseni je bila učinkovitost večja. Povprečno so zadeli 13,44 golov na krog in 2,69 na tekmo.
Na prvenstvenih tekmah je bilo 55 izključitev (jeseni 31) ali povprečno 1,53 na krog in 0,3 na tekmo. Rumenih kartonov je bilo skupno 893 (jeseni 449) ali popvprečno 24,8 na krog in 4,96 na tekmo.
Deseterica prvoligašev je skupaj streljala 51 enajstmetrovk (jeseni 27) ali povprečno 1,42 na tekmo. Strelci so jih realizirali 38 ali 74,51 odstotkov.
Na domačem igrišču je bil spomladi najuspešnejši prvak Maribor Branik s 24 točkami (jeseni Primorje 25). Mariborčani so tri točke oddali le Muri. V gosteh so bili bili najboljši Novogoričani, ki so osvojili kar 15 točk (jeseni Rudar 14). Vrstni red - doma: Maribor Branik 24, Primorje in HIT Gorica po 23, Korotan 21, Koper 16, Publikum 14, Mura in Beltinci po 12, SCT Olimpija 11, Rudar 9. V gosteh: HIT Gorica 15, Maribor Branik 12, SCT Olimpija in Mura po 8. Publikum, Korotan in Rudar po 7, Primorje 6, Koper 3, Beltinci 2.
Rekorderja po številu osvojenih točk v v enem krogu sta Maribor Branik in HIT Gorica, ki sta zbrala po 20 točk. »Hitovci« v prvem delu pomladi, Mariborčani pa v drugem. (G. N.)
ZMAGA ZA NASLOV - »Vijoličasti« so briljirali v finišu prvenstva, na posnetku njihova akcija pred vrati zadnjega nasprotnika Beltincev. (Foto: Dragiša Modrinjak)
Beltinci na povratno tekmo na Ptuj le z golom prednosti
BELTINCI - Nogometaši devetouvrščenega prvoligaša Beltinec so prvo kvalifikacijsko tekmo za 1. SNL z drugouvrščenim drugoligašem Dravo dobili le z golom prednosti, tako da bo v povratni tekmi v četrtek na Ptuju zelo razburljivo.
Beltinci: Drava 1:0 (0:0)
Igrišče v športnem parku, gledalcev 1.500, sodnik Govedarevič (Lj)
6.5.
STRELEC: 1:0 - Džafič (81).
BELTINCI: Kuzma 7, Tratnjek
6.5,	Damiš 6,5, Hadžič 6 (Gajser 6), Vickovič 7, Šarkezi 6, Črnko 6,5, D. Baranja 6,5, Cvikl 6 (Gutalj 6,5), Franko 6 (S. Baranja 6,5), Džafič 7.
DRAVA: Sraga 7, Volk 6, A. Vršič 6,5, Hotko 6 (Koren -), Karanovič 6,5, T. Vršič 6,5, Bloudek 6, Zec 7, Emeršič 6 (Fanedl 6), Mlakar 6, Vesenjak 6 (Pučko -).
V prvi kvalifikacijski tekmi za popolnitev 1. SNL so Beltinci z velikimi težavami ugnali ptujsko Dravo. V prvem polčasu je bila igra bleda, raztrgana in brez domiselnih akcij. Beltinčani so sicer ves čas igrali na polovici gostov, vendar so bili njihovi napadi jalovi, tako da so Ptujčani vse poskuse domačih igralcev brez večjih težav ubranili. Najlepšo in edino priložnost v prvem delu so gostitelji zamudili v 17. minuti, potem ko je Črnko nevarno streljal z roba kazenskega prostora, žoga pa je oplazila zunanji del vratnice.
Gostom seje ponudila prva priložnost za gol v začetku drugega polčasa, vendar jo Bloudek ni izkoristil. V nadaljevanju so imeli pobudo Beltinčani, ki so si ustvarili nekaj lepih priložnosti. Najlepšo je v 71. minuti spet zapravil Črnko, ki je z osmih metrov streljal prek vrat. Ko je že kazalo, da se bo tekma končala z remijem, se je devet minut pred koncem v kazenskem prostoru najbolje znašel Džafič in dosegel edini gol. V zadnjih minutah so gostitelji sicer silovito napadli, vendar do spremembe rezultata ni prišlo.
JANKO IRGOLIČ, trener Beltincev: »Pred tekmo sem si želel le zmago in da ne bi prejeli gola. To nam je uspelo, žal pa mi je, da nismo izkoristili še nekaterih lepih priložnosti. Nič še ni odločeno, na Ptuju nas čaka izjemno težka tekma.«
MARIJAN BLOUDEK, trener Drave: »Beltinčanom čestitam za športno igro in zmago. Mi smo se jim poskušali upirati z obrambno taktiko, kar nam je uspevalo vse do 81. minute. Gostitelji so bili boljše moštvo in imeli več priložnosti za zmago. Upam, da bomo na Ptuju igrali bolje.«
FERI MAUČEC
• Španci tesno ugnali evropske podprvake
LJUBLJANA - Ta konec tedna so igrali veliko tekem v kvalifikacijah za nogometno SP 1998.
Rezultati, skupina 1 - Danska : Bosna 2:0 (1:0 - Rieper, Molnar). Vrstni red: Danska 13, Grčija 10, Hrvaška 9. BIH 3, Slovenija I; skupina 2 - Gruzija: Moldavija 2:0 (1:0
-	Arveladze in Kinkladze). Vrstni red: Italija 16, Anglija 15, Poljska
4,	Gruzija 3 in Moldavija 0; skupina 3 - Finska : Azerbajdžan 3:0 (1:0 - Vanhala, Litmanen, Sumi-ala),Madžarska :Norveška 1:1 (1:1
-	Kovacs in Rudi). Vrstni red: Norveška 11, Finska in Madžarska po 7, Švica 6, Azerbajdžan 3; skupina 4
-	Belgija : Škotska 0:1 (0:0 - McA-lister), Estonija : Švedska 2:3 (0:1 -Oper in Kristal za Azerbajdžan ter Dahlin, Zetterberg in Andersson za Švedsko). Latvija : Avstrija 1:3 (0:1 - Astafejev za Latvijo in Pol-ster. Heraf in Stoger za Avstrijo); vrstni red: Škotska 17, Avstrija 13, Švedska 12, Latvija 7, Estonija in Belorusija po 4; skupina 5 - Bolgarija : Luksemburg 4:0 (1:0- Sto-ičkov. Kostadinov, Balakov in Leč-kov), Rusija : Izrael 2:0 (0:0 - Ra-dimov in Kosolapov); vrstni red: Rusija 14. Izrael 13, Bolgarija 12, Ciper 4. Luksemburg 1: skupina 6
-	Ferski otoki : Malta 2:1 (1:0 -Arge in Jonsson za Ferske otoke in Agius za Malto), Jugoslavija : Slovaška 2:0 (1:0- Savičevič in Mi-jatovič), Španija : Češka 1:0 (1:0
-	Hierro); vrstni red: Španija 20. Jugoslavija 19 Slovaška 12, Ferski otoki 6, Češka 4, Malta 0; skupina
7	- Belgija : San Marino 6:0 (5:0
-	Staelens in Mapenza po 2, Van Meir in Oliveira); vrstni red: Nizozemska in Belgija po 15,Turčija in Wales po 7, San Marino 0: skupina
8	- Makedonija: Islandija 1:0 (0:0 -Hristov); vrstni red: Romunija 18, Makedonija 13, Irska 10, Litva 9, Islandija 2 in Liechtenstein 0; skupina 9 - Portugalska : Albanija 2:0 (1:0 - J. Pinto in Figo), Ukrajina : Nemčija 0:0; vrstni red: Ukrajina 14. Nemčija in Portugalska po 12,
5.	Irska 7, Armenija 5 in Albanija
1.
Na turnirju v Franciji sta se po zelo lepi tekmi reprezentanci Italije in Brazilije razšli s 3:3 (2:1). Za Italijane sta zadela Del Piero 2 ter Albertini, za Brazilijo pa Ronaldo, Romario in Lombardo (a.g.). Vrstni red: Anglija 6, Brazilija 2, Francija in Italija po L Preostali tekmi -Anglija : Brazilija (jutri ob 20.30), Francija : Italija (sreda 20.45).
Derbi brez zmagovalca
LJUBLJANA - Dvoboj spomladi neporaženih ekip Telmonta Šmarja in Radia Krke se je v 25. krogu 3. SNL zahod končal z remijem.
Rezultati - Bilje : Brda 0:2, Ilirija : Naklo Triglav 0:3 b.b.. Tabor : II. Bistrica 5:0, Telmont Šmarje : Radio Krka 0:0, Litija : Idrija 2:1, Avtoplus Korte : Mengeš 3:0, Kolpa: Lesce 3:1, Svoboda prosta; vrstni red: Radio Krka 63, Tabor 59, Telmont Šmarje 56, Kolpa 37, Svoboda 35, Idrija in Bilje po 34, Naklo Triglav 33, Mengeš 30, Litija in II. Bistrica po 29, Avtoplus Korte 26, Lesce 14, Ilirija 11. (S. K.)
Nov rekord v Komendi
Na kasaških dirkah je Soulman z Jankom Makoterjem kasal 1:17,6 — Tudi spominska dirka v Ljutomer — Na štartu i več uspešnih voznic
KOMENDA - Manj gledalcev kot po navadi se je ogledalo nedeljske kasaške dirke na hipodromu v Komendi, kjer pa so bili doseženi dobri rezultati. Tako je Soulman z Jankom Makoteijem iz Ljutomra izboljšal rekord dirkališča s kilometrskim časom 1:17,6, odlične čase pa so dosegli še Alija II in Very Best, medtem ko je zmagovalka iz Lenarta v Slovenskih goricah Somebody Lied prevozila dobršen del poti s prazno zračnico, potem ko je trčila z Durasom.
Osrednja dirka je bila v spomin dolgoletnega predsednika KK Komenda Janka Juhanta, v kateri je zmagala Anihila z Jožetom Sagajem ml. iz Ključarovcev, potem ko je prevzela vodstvo na nasprotni strani tribun.
Največ uspehov na dirkah so imeli nasploh Ljutomerčani, ki so pospravili kar pet zmag, po dve pa domačini in Brdo, ena zmaga pa je odšla v Zagreb.
Rezultati, 1. dirka - avtoštart za dveletne kasače, 1600 m: 1. Playboy (R Crnkovič, Komenda) 1:29,0, 2. Lurado B (L. Gorjanc, Brdo) 1:29,1, 3. Vitalis (D. Heric, Ljut.) 1:29,2; drugi diskvalificirani; 2. dirka - avtoštart za 3-12 1. z zaslužkom do 100.000 tolarjev, 1700 m: 1. Filda (M. Seršen, Ljut.) 1:24,5, 2. Vicky Crown (J. Orel, Vrhnika) 1:24,5, 3. Agar (J. Boc, Ljublj.)l:24,9, 4. Serka (M. Gregorc, Brdo) 1:25,1, 5. Clif (I.
Dovžan, Visoko) 1:25,7; 3. dirka -avtoštart za 3 - 12 1., do 150.000 tolarjev, 1700 m: 1. Liktor Lobell (B. Seršen ml., Ljut.) 1:23,4, 2. Natty (M. Cvetko, Mbr.) 1:24,5, 3. Dream of Victory (J. Horvat, Vrhnika) 1:25,1,4. Forma Hill (T. Jagodic, Brdo) 1:26,6, 5. Šarita (Meta Cedilnik, Šentj.) 1:26,8; 4. dirka - avtoštart za 3 - 12 1. , do 250.000 tolarjev, 1700 m: 1. Jo-vanka B (J. Šubic, Brdo) 1:23,5, 2. Profesor (I. Rezač, Komenda) 1:23,7, 3. Vister II (J. Sagaj, Ljut. 1:23,8, 4. Bonny Brisk B (Z. Vidic, Brdo) 1:23,9, 5. Senna (M. Žan, Ljublj.) 1:23,9;5.dirka - avtoštart za 3-12 1., do 350.000 tolarjev, 1700m: 1. Lui B (Z. Vidic, Brdo) 1:21,2, 2. Agil (B. Antončič, Šent..) 1:21,5, 3. Patricija Lobell (F. Jureš, Ljut.) 1:24,3, drugi so bili diskvalificirani; 6. dirka -avtoštart za 3- 12 1., do 550.000 tolarjev, 1700m: 1. Eskimo Vela
Na Kramperku jahači drugič čez ovire za pokal Slovenije
Jahač turnirja Sandija Smolnikarja (Knunperk),med mladinci zmagala Sabina Rajh, med člani pa prva Maja Novak
KRUMPERK - Konjeniški klub Krumperk je bil včeraj organizator medklubskega tekmovanja v preskakovanju ovir. Med štirimi tekmami sta dve šteli za pokal Slovenije za mladince z višino ovir 1.20 m in za člane z višino ovir 1.30 m.
V uvodni tekmi z višino ovir 1.00 m je kar 27 jahačev in jahačic osvojilo častno nagrado - rozeto za opravljeno nalogo brez napak.
Drugo dopoldansko tekmo z višino ovir 1.10 m (ameriški baraž) je dobil domači zastopnik Sandi Smolnikar, ki je slavil celo dvojno zmago.
Popoldanski tekmi sta veljali kot druga tekma za pokal Slovenije.
Ovire so bile visoke 1.20 m. Tekmo je dobila Maja Laufer iz Maribora, v konkurenci za pokal Slovenije pa je bila prva Sabina Rajh, članica Piramide, tudi iz Maribora. Celodnevni
Deset pravilnih
Castel di Sangro : Pescara	1'
Empoli: Cesena	1
Foggia : Bari	0
Lecce : Torino	1
Lucchese : Cremonese	1
Padova : Cosenza	0
Palermo : Chievo	1
Ravenna : Genoa	0
Reggina : Brescia	0
Venezia : Salernitana	0
spored so končali člani s tekmo za pokal Slovenije z višino ovir 1.30 m.
Vrstni red, tekma z višino ovir 1.10 m: 1. Sandi Smolnikar (Wild Willy, Krumperk), 2. Sandi Smolnikar (Gumi Bearchen, Krumperk), 3. Aleš Pevec (Felis Rhapsody, Velenje), 4. Aleksander Pevec (Dia-volo, Velenje), 5. Barbara Lorber (Poeme, Celje); tekma z višino ovir 1.20 m: 1. Maja Laufer (Cordano, Piramida Mbr.), 2. Sandi Smolnikar (Prebenel, Krumperk), 3. Andrej Kučer (Felis Patricia, Gotovlje), 4. Sabina Rajh (Satelit. Piramida), 5. Peček (Cagor, Prestranek); za pokal Slovenije, mladinci: 1. Sabina Rajh (Satelit, Piramida), 2. Maja Vohar (Fjurfretter, Grad Rakičan), 3. M. Krajnc (Lucky Boy, Slovenj Gradec). 4. Maja Hrup (Fedra, Podčetrtek. Rog.), 5. David Koderman (Remus, Ptuj Turnišče); člani (1.30 m): 1. Maja Novak (Okser Grece, Velenje), 2. Andrej Kučer (Felis Patricia, Gotovlje), 3. Lovro Blatnik (Saturn,Vel.), 4. Zoltan Kiss (Bec-kie Boy, Podčetrt.), 5. Irena Drobnič (Krim, Lombart). (V. A.)
(M. Kukolj, Ljut.) 1:23,0, 2. L E-sjrrit (A. Pavšič, Bled) 1:23,3, 3. Žiga (Mojca Tušak, Komenda) 1:23,6, 4. Anomis (Simona Jureš, Ljut.) 1:23,8, 5. Sadam (Ja. Hrovat, Ljubljana) 1:23,8; 7. dirka -avtoštart za 3- 12 1., do 1.200.000 tolarjev, 1700 m:l. Anihila (J. Sagaj ml.) 1:15,5,2. Ira MS (M. Slavič ml., oba Ljut.) 1:19,7,3. Aste-riks (I. Kosec, Kom.) 1:20,8,4. Pe-lizona (V. Maletič, Šentj.) 1:20,9, 5. Lenta (Nina Lovrenčič, Mbr.) 1:21,1; 8. dirka - avoštart za 3 - 12 1., do 850.000 tolarjev, 1700 m: 1. Lucky Star (D. Kostanjšek, Zgb) 1:21,2,2. Firos (M. Kovačič, Posavje Krško) 1:21,5,3. Stella II (M. Žan, Ljub.) 1:22,1,4. Fena (S. Šeršen, Ljut.) 1:22,3, 5.. Armena (An. Marinšek, Brdo) 1: 22,5; 9. dirka - avtoštart za 3 - 12 1. domače, uvožene in tuje, 1600m:
1.	Soulman (J. Makoter, Ljut.) 1:17,6 (nov rekord hipodroma),
2.	Alija II (M. Skube, Visoko) 1:17,8, 3. Very Best (K. Lučič, Zgb.) 1:17,9, 4. Somebody Lied (I. Žan, Ljub.) 1:22,1.10. dirka -avtoštart za mlade voznike na 1600 m: 1. Asteriks (Materj Osolnik, Komenda). (F. M.)
• Izmed naših le Brod
PORTOROŽ - Prvi veliki mednarodni judo turnir za pokal »Slovenske Istre ’97«, ki sta ga skupaj organizirala judo kluba Portorož in Koper je kljub temu, da so se ga nekateri domači, tudi najboljši slovenski klubi presenetljivo ognili, povsem uspel. Portorož je privabil 132 judoistov iz 12 držav, ki so v večini tekmovali s svojimi najboljšimi tekmovalci.
Med udeleženci so bili tudi olimpijci, evropski prvaki in udeleženci svetovnih pokalov. Največ uspeha so imeli judoisti slovaške Dukle, ki so v ekipni konkurenci zmagali pred poljsko Wislo, jugoslovanskim Partizanom iz Beograda, Slovenj Gradcem in romunskim Libertom.
Rezultati, do 60 kg: 1. Nagy (Rom), 1. Pokrynka (Sik), 3. Mata-jurič (Jug) in Baumgartner (Avs) , 5. Harter (Sl. Gradec) in Mišmaš (Šiška); do 65 kg: 1. Mijalkovič (JUg), 2. Biro (Rom), 3. Reiman (Pol) in Vukovič (Bežigrad); do 71 kg: 1. Brod (Bežigrad), 2. Rudko-vsky, 3. Vojdan in Zareba (vsi Pol); do 78 kg: L Vajdan (Pol), 2. Bevc (Branik), 3. Alagič (Jug) in Lampe (Impol); do 86 kg: 1. Jan (Sik), 2. Mandič (Jug), 5. Plaznik (Koper) in Sadžak (Ivo Reya); do 95 kg: 1. Stočenko (Ukr), 2. Lokovšek (Sl. Gradec), 3. Slabi (Sik) in Travin-ček (Češ); nad 95 kg: 1. Pepič, 2. Filkor (oba Češ), 3. Bodziazki in Weise (oba Pol), 5. Janovvski (Pol) in Kramberger (Drava Ptuj).
JOŽE KREFT
Naše mladinke iz Žalca na Slonokoščeno obalo
Mlade rokometašice Slovenije so s 5 točkami zmagale v kvalifikacijski skupini in se uvrstile na SP
ŽALEC - V organizaciji ŽRK Juteks Žalec in RZS so se v dvorani žalske osnovne šole na kvalifikacijskem turnirju skupine C za uvrstitev na svetovno žensko mladinsko rokometno prvenstvo pomerile ekipe Slovenije, Madžarske, Nizozemske in Cipra.
Velik podvig je uspel mladim
igralkam Slovenije, ki so si z dvema zmagama in enim neodločenim rezultatom zagotovile prvo mesto in vozovnico na SP, ki bo od 19. julija do 10. avgusta na Slonokoščeni obali. Poleg slovenske reprezentance seje iz Žalca v Afriko uvrstila tudi drugouvrščena ekipa Madžarske.
Najtrši oreh za našo reprezentanco sta bili tekmi proti Madžarski, ki so jo varovanke Aleša Filipčiča dobile s 25:23 in proti Nizozemski, kjer ni bilo zmagovalca (22:22). Proti Madžarkam se je v 19. minuti poškodovala Stevanovi-čeva, kar se je v nadaljevanju zelo poznalo, vseeno pa so naše zabeležile najbolj pomembno zmago, ki jih je že popeljala na SP.
Ob koncu turnirja trener Filipčič ni skrival veselja: »Srečen in vesel sem. Turnir je bil zelo kakovosten in zaslužimo si pot na SP,« vodja reprezentance Marjan Golob pa je dodal: »Naše sanje so se uresničile. Dekleta so se zelo
• Zadnji treningi Iveziča in Bonove
ZREČE — Turistično naselje Zreče v teh dneh diha zelo športno, saj sta med drugimi našimi udeleženci sredozemskih iger na zadnjih pripravah pred odhodom v B ari tudi obe rokometni reprezentanci. Izbranci trenerja Slavka Iveziča so prvi del treningov končali, po dnevu počitka se bodo danes znova zbrali v Čatežu. Za konec so odigrali tekmo proti Gorenju in po povprečni igri zmagali z 32:26 (13:11). Za Slovenijo so bili strelci: Vugrinec in Ocvirk po 5, Likavec in Pajovič po 4, Papež 3, Šafarič, Šerbec, Kastelic, Tomšič in Begovič po 2 ter Cvijič 1, za Gorenje pa sta največkrat zadela Plaskan (6) in Rozman (5).
Ivezič je bil zadovoljen s šestimi dnevi treniranja, čeprav se je Jelčič z gostovanja v Sarajevu vrnil s šivi na glavi, kapetan Šerbec pa je dobil odprt žulj na peti.
Od petka so v Zrečah tudi rokometašice, pri katerih zaradi poškodbe manjka le vratarka Brezo-varjeva, katere nastop v Bariju je še vedno vprašljiv. Varovanke Marte Bon bodo na pripravah do jutri zjutraj, ko bodo odigrale še drugo tekmo z mladinsko ekipo Gorenja, nato pa bodo v sredo proste, v četrtek zjutraj pa iz Ljubljane preko Trsta odpotujejo v Bari. Bonova časa za dobro pripravo na SI torej ni imela prav veliko, našim pa gre še najbolj na roko razpored tekem, saj bo bržčas odločilna tekma za vstop v polfinale proti Hrvaticam šele v 3. kolu. (O. E., R. Š.)
borila, lahko bi rekel, da so igrala kar sto deset odstotno. Čestitam vsem, tudi izvrstnemu organizatorju.« Žalsko športno dvorano so ljubitelji rokometa vse tri dni dobro obiskali. Največ gledalcev pa je bilo seveda na tekmah naše reprezentance, proti Madžarski denimo kar 500.
Ob koncu so izbrali najboljšo sedmerko, ki jo sestaljajo Grudni-kova, Randlova, Nadižarjeva (Slovenija) ter Madžarki Kenyeresova in Beczova in Nizozemki Assin-kova ter Overbeekova. Najboljša strelka turnirja je bila z 29 zadetki Brigovaczeva (Madžarska), za slovensko reprezentanco pa je 17 golov dosegla Randlova.
Rezultati: Slovenija : Ciper 42:8 (22:2), Nizozemska : Madžarska 22:27 (4:14),Madžarska : Slovenija 23:25 (12:11), Ciper : Nizozemska 11:47 (4:24), Slovenija : Nizozemska 22:22 (11:10), Ciper : Madžarska 7:52 (3:24); končni vrstni red: Slovenija 5, Madžarska 4, Nizozemska 3, Ciper 0.
TONE TAVČAR
• Dodatnega prestopnega roka ne bo
ŽALEC - Med kvalifikacijskim turnirjem mladink za SP je zasedala tudi skupščina Rokometne zveze Slovenije. Več kot polovica delegatov se je zbrala v Juteksovi dvorani v Žalcu, kjer jih je najprej pozdravil direktor Juteksa Milan Dolar, potem pa je poročilo podal predsednik zveze Žoran Jankovič. Z zadovoljstvom je ugotovil, da je bila pretekla sezona uspešna, saj so realizirali večino načrtovanih projektov, vzpostavili dober stik z mediji in uspešno organizirali prvi pokalni »final four«.
V poročilih sta tudi oba selektorja Ivezič in Bonova izrazila zadovoljstvo s trenutnim stanjem moške in ženske reprezentance, edini neuspeh je bila neuvrstitev moške reprezentance na SP. Pohvalili so obetavne nastope mlajših kategorij, ki se jim nasmihajo možnosti za nastope na evropskih in svetovnih prvenstvih. Delegat Robita Olimpije se ni strinjal s trženjem TV pravic, delegati pa so sprejeli tudi dodatke k nagrajevanju rokometašev, trenerjev in funkcionarjev. Najbolj burna razprava se je razvila ob dopolnitvah registracijskega pravilnika, vendar so sklenili, da drugega prestopnega roka za rokometaše zaenkrat še ne bo, pač pa imajo igralci, ki potujejo na sredozemske igre, nato še pet dni časa za zamenjavo kluba. Razpravljali so še o tekmovalnem sistemu, finančnem načrtu za letošnje leto in predlogu za strukture rokometnih trenerjev v Sloveniji. (T. T.)
V Bari po (zlato) kolajno, šele nato o nadaljni usodi
Kapetanka slovenske rokometne reprezentance Tanja Polajnar si s sredozemskih iger želi kar zlato odličje
ZREČE - Sredozemske igre so še zadnja velika preizkušnja naših najboljših rokometašic, ki imajo za seboj zelo naporno, a tudi uspešno sezono. Ena izmed tistih, ki je v zadnjem času zelo »na tapeti«, je kapetanka Tanja Polajnar, »motor« ekipe, ki je pri 30. letih pred novimi velikimi odločitvami.
-	Časa za priprave na SI niste imele veliko, toda ambicije še vedno segajo do kolajne.
»Vsekakor. Celo več. Nekatere potihem razmišljamo kar o zlatu, v vsakem primeru pa bi bil nastop brez odličja neuspeh. V skupini s Turčijo, Italijo in Hrvaško moramo osvojiti najmanj drugo mesto, ki vodi v polfinale. Odločilna bo tekma zadnjega kola s Hrvaško, nato pa računamo na obračun z Jugoslovankami ali Francozinjami. Nihče ni nepremagljiv.«
-	Nato po Bariju po dolgem času pričakujete zaslužen dopust. In potem...
»Zdaj razmišljam le o SI, glava še ni usmerjena k prihodnji sezoni. S predsednikom Jankovičem sva dogovorjena, da sem v primeru odhoda v tujino popolnoma prosta, drugam v Sloveniji pa iz Krima Electe tako ali tako nima pomena odhajati. Novembrsko svetovno prvenstvo je
SPOMINSKA DIRKA - Anihila z Jožetom Sagajem ml. (desni) se je za zmago hudo spopadla z Iro MS (št. 7). (Foto: Aleš Černivec)
zame dodaten izziv, zaradi katerega bom še bolj premislila, ali končati ali nadaljevati s kariero.
Ne bo pa nastop v Nemčiji odločilnega pomena, saj konec koncev že imam kolajno s SP.«
- Bo vaša usoda odvisna tudi od morebitnega odhoda vašega fanta Željka Vešligaja v Innsbruck?
»Željko gre danes z Nikom Markovičem v Innsbruck, kjer se bo odločil. Osebno res priznam, da mi njegov odhod ne ustreza, toda o svoji karieri odloča sam.«
— Na skupščini RZS sta v Žalcu z Dušanom Andrejičem zastopala interese igralcev v domači ligi. Sestanek ste zapustili dobre volje...
»Dosegli smo pomemben korak za zaščito igralcev v domačih klubih. Do konca meseca bo RZS sprejela predlog, v kako dolgem roku mora klub, ki zamuja z obveznostmi, do igralca poravnati vse dolgove. V primeru nesoglasij in krivic do igralcev bodo klubi kaznovani. Če ne bodo do roka uskladili vseh interesov in poravnali obveznosti, bo vsak igralec povsem prost in brez odškodnine. Tako ne bo več prihajalo do absurdnih situacij, ko so vodstva klubov obljubljala ’raj\ na koncu pa so krajši konec ponavadi potegnili igralci.«
ROK ŠINKOVC
Wiederer v Mariboru
MARIBOR - Pred dnevi se je na Štajerskem mudila delegacija Evropske rokometne zveze pod vodstvom generalnega sekretarja Michaela Wiedererja, ki se je z vodstvom RZS pogovarjala o možnostih Slovenije za organizacijo evropskega rokometnega prvenstva leta 2000. EHF bo med desetimi kandidati gostitelja EP določila marca prihodnje leto v Budimpešti, Wiederer pa je predsedniku RZS Jankoviču in generalnemu sekretarju Kalinu namenil nekaj obetavnih besed in koristnih informacij za pripravo na EP.
VLipid spopad rodo v za 13. svetovni pokal Volvo
Ob uveljavljenih dresurnih jahačih iz enajstih držav v Lipici od 13. do 15. t.m. tudijutrišnji šampioni
LJUBLJANA - Na tekmovanju za svetovni pokal Volvo v dresuri, v prostem programu z glasbo, od 13. do 15. t.m. v Lipici bo grozdje - beri: kolajne - viselo visoko, saj je v 2. tekmi centralnoevropske lige pričakovati hudo konkurenco. 44 tujih jahačev s 64 konji iz Avstrije, Belorusije, Madžarske, Nemčije, Poljske, Portugalske, Švice, prvič Grčije, Italije in Nizozemske in 5 domačih jahačev s 7 konji je na štartnem seznamu.
Med prijavljenci so znana in nova imena. Vsekakor najslavnejše ime je Christine Stiickelberger; Švicarka je dosegla vse, kar je bilo na voljo: evropski, svetovni in olimpijski naslov, dvakrat pa je bila tudi že zmagovalka pokala. Madžar Gyula Dallos je prav v Lipici 1993 na evropske prvenstvu osvojil bronasto kolajno. Belorusinji Julia Švabovska (s Poli-
Spored v Lipici: Petek, 13. t. m.: ob 15. uri St. Georg, ob 14. uri Intermediaire II, ob 15. uri predstava klasične šole jahanja v pokriti jahalnici, ob 20. uri odprtje slikarske razstave slikarke Renate Blank v galeriji Kos.
Sobota, 14.!. m.: ob 14, uri Grand pri*, ob 19. uri koncert kvarteta Tartini v poročni dvorani
Nedelja, 15. t m.: ob 8. uri Intermediaire I, ob 14.nri nastop mažorctk in godbe na pihala pivovarne Laško na hipodromu, ob 14.20 tekma za svetovni pokal Volvo v prostem programu z glasbo, ob 15. uri predstava klasične šole jahanja na hipodromu.
gonom) in Tatjana Želobkovič ( z Goboyem) sta bili prva in druga na 1. tekmi v tej konkurenci nedavno v Minsku, po Lipici pa nameravata osvajati točke še v Ksiazu (Poljska), Moskvi (Rusija) in Kaposvaru (Madžarska), saj se iz te lige uvrsti v finale od 2. do 5. aprila 1998 v Gftteborgu samo zmagovalec. Poljakinja Anna Bienias je znano ime, v Lipici je bila že večkrat Nemka Juha Westphal, njen rojak Heiko Munzmaier namerava predstaviti konja, vredna po milijon mark St. Ludwigs Concord in Donnerschlag). Od nagradnega sklada 15.000 švicarskih frankov si nekaj cvenka obetajo tudi naši; nastopili bodo Alojz Lah, Ladislav Fabris, Pavel Štemberger, Boris Placer in Blaž Kalan.	HENRIK UBELEIS
• Trata s prednostjo šestih točk
LJUBLJANA — Potem ko so konec tedna superligaši odigrali dvojni spored, je Trata M. C. Sara z zmago v Sežani povečala prednost na lestvici, pred Brdom, ki je v dveh tekmah dosegel poln izkupiček.
Izidi - superliga, VI. krog: Balinček : Planinc — Topole 14:10, Brdo : Sloga 18:6, Trata M. C. Sara : Polje 14:10, TIB Terminal : Šiška 14:10; VIL krog: Šiška : Balinček 12:12, Polje : TIB Terminal 17:7, Skala Euro-servis :Trata M. C. Sara 8:16, Planinc -Topole : Brdo 8:16; vrstni red:Trata M. C. Sara 18, Brdo 12, Šiška, Balinček 10. Polje, Skala Euvroservis,TIB Terminal 9, Sloga 6, Planinc - Topole 0.
1.	liga: Huje : Jesenice 10:14, Železničar : Jadran I. 13:11, Jadran H. K. : Virtus 20:4, Velenje premogovnik : Javor Pivka 14:10, Hrast : SGP Gorica 10:14; vrstni red: Železničar 22, Jadran H. K. 19, Jesenice 14, Huje, Jadran I., SGP Gorica 12, Velenje premogovnik 10, Hrast 8, Javor Pivka 4, Virtus 3.
2.	liga, vzhod: Fužine : Center 14:2, Zarja : Megrad 12:4, Bistrica : Tržič 10:6, Plešivica : Svoboda 10:6, Radovljica Alpetour : Primskovo 8:8; vrstni red: Bistrica, Plešivica 21, Svoboda, Radovljica Alpetour, Fužine 12. Center 10, Primskovo, Žarja 7, Tržič, Megrad 6.
2. liga, zahod: Soča : Metrel Horjul 12:4, Košana : Jezero 16:0, Antena Hausbrandt: Secom Draga 9:7, Oljka : Zabiče 10:6; vrstni red: Košana, Šampionka 16, Antena Hausbrandt, Soča 13, Oljka 10, Jezero, Zabiče 9, Metrel Horjul 7, Secom Draga 5. (A. P.)
• Žalčani najuspešnejši na DP
NOVA GORICA - Na ekipnem državnem prvenstvu v karateju je med 22 ekipami iz 14 klubov največ uspeha poželo zastopstvo KK Žalec, ki je sjcer izgubil članski dvoboj s KK Shotokan Ljubljana, vendar pa so bili Žalčani kar trikrat finalisti, med starejšimi mladinci pa so osvojili tudi naslov prvakov. Povrh je bil mladinski reprezentant, Žalčan Matjaž Končina tudi najboljši tekmovalec prvenstva, na katerem niso nastopili Klemen Stanovnik, Uroš Rozman Polona Vilar (vsi KK Lj), Darja Kramar (Emona) in Damir Vrbanič (Žalec), ki se pripravljajo na bližnje sredozemske igre v Bariju.
Vrstni red najboljšihi ekip na DP - st. deklice: 1. Kovinar Maribor (V. Djekič, A. Nakičevič, M. Fekonja); mladinke: 1. Ptuj (L. Cafuta, K. Beber, E. Karahasanovič, B. Škrila); st. dečki: l.Tika Trbovlje (M. Kovač, N. Resnik. J. Simerl), 2. Sevnica, 3. Postojna in Forum (Lj)’ ml. mladinci: 1. Sevnica (U. Božičnik, M. Stopar, D. Orač, D. Tabak), 2. Žalec, 3. Tika Trbovlje; st. mladinci: 1. Žalec (M. Končina, R. Gajšek, G. Jančič), 2. Forum Ljubljana, 3. Tiger Velenje; člani: 1. Shotokan Ljubljana (D. Lavrič, G. Horvat, K. Kondič in S. Tosič), 2. Žalec, 3. Tika Trbovlje in KK Šiška. SILVESTER MARIČ
Močna odprava karateistov na SP
GORNJA RADGONA - Na 6. svetovnem prvenstvu v shotokan karateju v Milanu (od 20. do 22. t.m.) bo Slovenijo v mladinski, članski in veteranski konkurenci zastopala 21-članska odprava. Strokovni svet Shotokan karate-do zveze Slovenije je izbral naslednje tekmovalce in tekmovalke - mladinsko zastopstvo: Peter Kaštrun, Matej Škandali, Mateja Recek, Kristina Vrečič (vsi M. Sobota), Vesna Luthar (Br. Mb), Tine Vuga (Radlje), Tanja Novak, Daniela Dobrina (obe Kozjansko. Bist. ob S.), Matic Rues, Mojca Hiša (obe G. Radg.); člansko zastopstvo: Mladen Vračarič (Br, Mb). Anto Lučič (Ruše), Darjan Rošker, Dani Žmavc (oba A. Besednjak, Mb). Alan Maher (Radlje), Dejan Skotnik (Radenci), Matej Breznik (Ruše), Nina Gaber, Vesna Zadravec (Obe M. Sob.), Gordana Janžekovič (Br, Mb); veterani: Zdravko Romih (Kozj.). Romih bo hkrati vodja reperezentance, s katero bodo tudi zdravnik dr. Sašo Tonejc in sodniki Ivan Čerič, Franc Konig in Zdenko Miklavc. (O. B.)
Vnovič na SP
LJUBLJANA - Zveza tradicionalnega karateja Slovenije se bo s prenovljeno reprezentanco po enoletnem premoru spet vrnila na mednarodno tekmovalno sceno. To je pomembno zlasti zato, ker se mednarodni federaciji tradicionalnega (ITKF) in športnega (WUKO) karateja medtem združujeta v enotno svetovno zvezo (WKF). Na EP v Davosu (Švi) bo nastopila 7-član-ska slovenska reprezentanca v naslednjih disciplinah - kate posamezno in sinhronizirano, boji posameznikov, Enbu - dogovorjeni prosti spoaring, in karate biatlon (kate in boji). Vzporedno se bo slovensko zastopstvo udeležilo tudi kongresa ETKF. (O. G.)
ft
14
»Rdeča krila« končno le dobila Stanleyjev pokal
Mike Vernon, vratar Detroita, z 1,76 gola na tekmo najboljši igralec končnice NHL - Kapetan Steve Yzerman po 14 letih le s šampionskim prstanom
DETROIT - Hokejisti moštva Detroit Red Wings so dobili tudi četrto finalno tekmo končnice NHL proti ekipi Philadelphia Flyers, tokrat z 2:1 (IH), IH),(ki), in so dobili veliki dvoboj s 4H) v zmagah. Tako so po 42 sušnih letih osvojili Stanlevjev pokal, najdragocenejšo lovoriko v severnoameriškem hokeju. V mestu z naj večjo avtomobilsko industrijo v ZDA so tako zasluženo slavili še dolgo v noč. »Žezlo« najmanj uspešnega kluba so predali moštvu Chicago Blackhavvks, ki že 36 let ni osvojil naslova. Malo manj zaostaja Toronto Maple Leafs, ki je Stanleyjev pokal zadnjič dobil pred 32 leti.
Tudi na 4. tekmi so »rdeča krila« izkoristila vse svoje prednosti. Za Detroit sta zadela Niklas Lidstrom in Darren McCarthy. za Philadelphio pa Erič Lindros.
Tako kot v vseh tekmah končnice je spet odlično branil Mike Vernon. vratar Detroita, ki je dobil v povprečju le 1.76 gola na tekmo. Postal je najboljši igralec končnice ter hkrati novi rekorder NHL med vratarji. »Branil sem v sijajni formi,
POKAL V PRAVIH ROKAH - Steve Yzerman. kapetan ekipe Detroit Red Wings.
levji delež pa so nedvomno naredili branilci, ki so pred mojimi vrati igrali fenomenalno. V rednem delu je bil prvi vratar Chris Osgood. sam pa sem se za finale dobro odpočil. Pri 34 letih je to zelo pomebno. Po letu 1989. ko sem z moštvom Cal-garv Flames osvojil lovoriko, je to
• Vrstni red strelcev v končnici: Lindros (Phi) 26 (12+14). Sakic 25 (8+17), C. Lemieux 23 (13+10), Ramenski (vsi Col) 22 (8+14), BrincTAmour 21 (13+8), LeClair (oba Phi) 21 (9+12), Fedorov 20 (8+12), Shanahan (oba Det) 17 (9+8). Forsberg 17 (5+12). Ozolinš (oba Col) 17 (4+13) itn.
moj drugi naslov,« je dejal Vernon. dobitnik nagrade Conn Smvthe za najboljšega hokejista končnice.
Scottv Bowman. trener moštva iz Detroita, ki ima v lasti zdaj že sedem naslovov NHL in edini, ki je dobil več kot 1.000 tekem, je pred sezono v ekipo pripeljal Brendana Shana-hana. Darrena McCarthyja in Rusa Igorja Larjonova. S prvima dvema je pridobil ostrost, ki je moštvu Detroita manjkala, z Larjonovom pa popolno rusko peterko, ki je gotovo najbolj zaslužna za uspeh. Ruski hokejisti so se vpisali med strelce v 15 tekmah, v treh. ko se niso - razen na zadnji finalni tekmi - pa je ekipa izgubila.
Legendarni Wayne Gretzky
meni, da boljše peterke v NHL še ni bilo, kar gotovo pove vse. »Hokej igram že 30 let, v lasti imam naslov olimpijskega in svetovnega prvaka, vendar je danes prav gotovo najsrečnejši dan v moji karieri,« je dejal Igor Larjonov, sicer nekdaj vzornik F^dorova.
Philadelphiški »letalci«, ki so v prejšnjih dvobojih končnice zmleli svoje tekmece, moštva Pittsburgh Penguins, Buffalo Sabres in New York Rangers, so tudi to pot zabili le en gol. Skupno so v finalu tako dosegli le 6 golov, kar je za njihovo švedsko-kanadsko navezo Renber-g-Lindros-LeClair, ki jim zaradi izjemnih strelskih sposobnosti pravijo kar legija pogube, prav gotovo veliko razočaranje.
Pred finalom so stavili na svojo
agresivnost, ar so se kljub povprečni višini 189 cm in teži skoraj 100 kg ušteli, saj se je Bowman na to odlično pripravil. Izkoristil je zlasti njihove velike luknje v obrambi, ki se je izkazala kot njihova slabša
• Detroit je na poti do finala premagal St. Louis Blues, Anaheim Mighty Ducks, Colorado Avalanche in Philadelphio. Finalni izidi- Detroit Red Wings: Philadelphia Flyers 4:0 v zmagah (4:2,4:2,6:1,2:1).
stran. Detroit je tako v štirih tekmah skupno zmagal s 16:6, gole pa je doseglo kar 13 igralcev.
»To je neverjeten občutek. Dvakrat smo bili že zelo blizu naslova, letos pa nam* je končno le uspelo. Vse je delovalo kot namazano, zato tokrat res nisem dvomil o našem uspehu. V Detroitu igram že 14 let in končno sem dočakal Stanleyjev pokal,« je presrečen povedal Steve Yzerman, kapetan »rdečih kril«. Po letih 1995 in 1996, ko je New Jersey ugnal Detroit, Colorado pa Florido, se je že tretji finale zapored končal s 4:0. (B. B.)
VESELJU ZMAGOVALCEV NI BILO KONCA -Mike Vernon (v ospredju), vratar moštva Detroit Red Wings, in njegovo soigralci so si po zmagoslavju po stari navadi prižgali cigare. Hokejisti iz Detroita sO prvič po 42 letih osvojili Stanleyjev pokal, Vernon pa je dobil lovoriko Con Smythe za MVP, najkoristnejšega oziroma najboljšega igralca končnice NHL. (Foto: Reuter)
Slovenski odbojkarji so na dobri poti uveljavitve
S pogumnejšim pristopom bi evropske kvalifikacije lahko zaključili še bolje - Gregor Hribar uspešno prestal selektorski krst - Danes s Tunizijo
LJUBLJANA - Moška odbojkarska reprezentanca Slovenije je v kvalifikacijah za EP, ki bodo jeseni na Nizozemskem, zbrala v predtekmovalni skupini E 11 točk (od možnih 16) in zasedla 4. mesto za velesilami, kot so Češka, Finska in Španija, a pred BiH. Uvrstitev Slovenije na skupno 22. mesto v Evropi je realna, čeprav bi naši odbojkarji ob pogumnejših nastopih zlasti na prvi tekmi na Finskem, na obeh srečanjih s Španijo in s Češko doma lahko iztržili še več.
Reprezentanco, ki jo je na Pomladnem pokalu kot selektor uspešno vodil dr. Vladimir Jankovič, je med kvalifikacijami za EP doživela več krepkih zaušnic. Najprej sta morala k vojakom Gregor Jerončič in Samo Miklavc, potem je dr. Jankovič (čeprav mu pogodba tedaj še ni potekla) naše najboljše odbojkarje prepustil pomočniku Gregorju Hribarju, za nameček pa si je hrbtno mišico poškodoval naš najboljši Andrej Urnaut, ki bo žal manjkal v reprezentanci tudi za sredozemske igre.
Naj omenimo še, da zgoščen, pravzaprav »turnirski« sistem nastopov v kvalifikacijah za EP, za katerega so se opredelili pri OZS, ni bila voda na naš mlin. Naša reprezentanca v mesecu dni odigrala 8 tekem in prepotovala skoraj 20.000 km (v Tampere na Finskem, Salamanco v
Blejska hokejska uganka
Pri Sportini naj bi se po neuspelem kranjskem poskusu sestali z blejskim županom - Terglav in R. Hiti stavita na mlade - Bo P. Kavčič res odšel?
BLED - Julij '91. Le nekaj tednov po slovenski osamosvojitvi so na Bledu sestavili močan hokejski klub, ki naj bi se prav kmalu povsem enakovredno kosal z dotlej pri nas nedotakljivima moštvoma Jesenic in Olimpije. Začetek je bil naravnost sanjski, številni gledalci in »skalpi« proti domačim ter tujim moštvom so napovedali bleščečo prihodnost. Zdaj, šest let pozneje, pa je blejski hokej na razpotju. Korak naprej, »status quo« ali pot v propad?
nom HDK Bled oživlja tradicijo nekdanjega moštva: to je izključno z domačim jedrom igralcev, ki naj bi nastopalo v drugoligaški konkurenci.
Ponujena priložnost igralcem, med katerimi so nekoč veliki upi
Prav vse tri možnosti so odprte, ker pa so pred bližnjo sezono pri Sportini že prižgali alarmno sireno, so se pri vodstvu kluba odločili sestati z blejskim županom Vinkom Golcem, s katerim naj bi v prihodnjih dneh razgrnili načrte blejske hokejske prihodnosti. Še zlasti po ustanovitvi Hokejsko-drsal-nega kluba Bled, ki naj bi pod svojo streho vključeval zgolj 22 mladih hokejistov ter jim pod vodstvom dvojca Brane Terglav-Rudi Hiti nudil priložnost za merjenje moči s konkurenco.
»Imamo ustrezne razmere za vadbo in če lahko z mladimi tekmujejo Celjani in Mariborčani, zakaj ne bi tudi mi? S Sportino nimamo nič skupnega, zato ne kaže mešati jabolk in hrušk. Eno je tržni pristop k športu, nekaj povsem drugega pa klub.ki temelji zlasti na vadbi mladih igralcev,« razmišlja Terglav, operativni vodja mladega blejskega kluba, ki sicer pod ime-
že obesili drsalke na klin (Matjaž Horvat), je nedvomno vredna pohvale, a zdaj bo na Bledu treba odgovoriti še na eno vprašanje: kaj bo s Sportino?
Klub. pri katerem so v zadnjih letih imeli le malo skupnega s krajem, kjer so sicer igrali domače tekme, zlasti v prejšnji sezoni ni izpolnil poglavitnega tekmovalnega cilja -uvrstitve v finale DP. »Moramo se znebiti negativnega duha v kraju, kjer je Sportina v zadnjih mesecih doživela nekaj grenkih porazov in zato bi kazalo poskusiti kje drugje.« je bilo pred tedni slišati od Pavleta Kavčiča, izvrstnega hokejskega trenerja in psihologa, ki naj bi pri Sportini prevzel menedžersko mesto.
• Hrvaški velemojster Zdenko Kožul je zmagovalec Fišerjevega memoriala
MARIBOR - Mariborčani so ob visokem jubileju, ob 70-letnici Piramide in v spomin na dolgoletnega predsednika Jožeta Fišerja priredili močan in izredno zanimiv turnir v pospešenem šahu. Igrali so po izločilnem sistemu, kar se je pokazalo kot poln zadetek. Tak način igre ne pozna hitrih in dogovorjenih remijev, najbolj pa ustreza brezkompromisnim igralcem, te pa imajo gledalci tudi najraje.
Gledano v tej luči in upoštevajoč ratinške točke prvo mesto hrvaškega »mariborskega« velemojstra Zdenka Kožula ni presenetljivo. Zlahka je preskakoval oviro za oviro. Na celotnem tekmovanju ni izgubil niti ene partije! Uvodoma je ugnal Simiča ter Pavasoviča, le slednji se je enkrat izvlekel v remi. Še najtežje delo je imel v polfinalu - ukrajinski velemojster Mihaljčišin se je iz štirih težkih položajev vselej izvlekel. Odločila je hitropotezna partija. Hrvat pa je bil le uspešnejši.
Gledalci so nestrpno pričakovali finale, v katerem sta se pomerila prva nosilca. Slovenski velemojster Dražen Sermek je imel lažjo pot. Toda v finalnem dvoboju ni imel prave možnosti. En poraz in trije poskusi presenetiti
favorita je sicer zadovoljiv rezultat, toda ovacije na takšnih turnirjih gredo predvsem zmagovalcu.
Turnir je sicer potekal brez velikih presenečenj. Prvo kolo so prestali vsi ratinški favoriti razen Grosarja, ki je pri vodstvu 2:1 izgubil naslednji dve partiji s Tratarjem.
Enako se je pripetilo domačinu Mohru v drugem kolu. Favoriziranega Madžara Saxa je že imel na kolenih, a se je velemojster vseeno izvlekel.
Organizator ŠK Piramida je tako dostojno proslavil visok jubilej in le upati je, da bo podobnih prireditev še več. Klasični turnirji namreč prihajajo iz mode. Za popularizacijo kraljevske igre so takšne prireditve, kot je bila mariborska. prava osvežitev.
Rezultati: 1. kolo: Kožul: Simič 3:0. Sermek : Veličkovič 2,5:0,5, Sax : Mazi 3:0, Cebalo : Osman-begovič 3:0, Mihaljčišin : Zupe 3:1, Mohr : Supančič 2,5:1,5, Tratar : Grosar 3:2, Pavasovič : Barle 2,5:1,5; 2. kolo: Kožul : Pavasovič 2,5:0,5, Sermek : Tratar 2,5:0,5, Sax : Mohr 3:2, Mihaljčišin : Cebalo 2,5:0,5; 3. kolo: Kožul : Mihaljčišin 3:2, Sermek : Sax 2,5:0,5; finale: Kožul : Sermek 2,5:1,5. (G. M.)
KOMENTAR TEDNA
Lausanne pomemben korak do velikega cilja
Zgradba posamičnega svetovnega prvenska po izločilnem sistemu je dobrih šest mesecev pred začetkom dobila malodane dokončno podobo. Predtekmovanje bodo izpeljali na Nizozemskem, polfinale bo v Elisti, glavnem mestu Kalmikije, domovini predsednika FIDE Kirsana Iljumžinova, ki je tudi idejni cče projekta, zaključni spopad pa bo v La-usanni pod pokroviteljstvom predsednika Mednarodnega olimpijskega komiteja Juana Samarancha. Ves čas je že znan tudi nagradni sklad, ki je domala neverjetnih 5 milijona dolarjev.
Vsota je vsekakor previsoka, saj se šah tako postavlja z ramo ob rami s športi, ki uživajo popolno medijsko podporo, kraljevska igra pa je še zelo daleč od tega. Ob tem je popolnoma na dlani, da lahko ta otrok Ilju-mžinova živi le pod neposrednim skrbništvom predsednika V trenutku, ko bi predsedniški fotelj Svetovne šahovske federacije (FIDE) zasedla nova osebnost, bi bilo, kajpak zaradi denarja, konec tega šampionata.
Organizacijski komite svetovnega prvenstva je na zadnjem sestanku dokaj sreči o ušel čeri, ki bi lahko tudi potopila ves projekt. Po senzacionalnem uspehu računalnika Deep Blue proti Gariju Kasparovu jih ni bilo tako malo, ki so bili za lepe denarce pripravljeni izprazniti sedež računalniku, računajoč da bodo na ta način izjemno povečali odmevnost svetovnega prvenstva.
Vsekakor so imeli prav, niso pa upoštevali negativnih učinkov, ki bi na koncu zanesljivo pretehtali. Tako imamo zdaj šampionat samo živih bitij in zelo živega Samarancha, ki je šahu ponudil veliko roko, saj naj bi bilo pokroviteljstvo le prvi korak k boljšem spoznavanju in sporazumevanju.
Naslednji skupni cilj je zelo jasen: včlanitev šaha v olimpijsko družino. Kajpak ni nobenega dvoma, so v Mednarodnem olimpijskem komiteju ta hip še odpori in nerazumevanja in da so tudi na šahovski st: ani takšni, ki v omenjenem povezovanju vidijo več slabega kot dobrega. Toda z dobro voljo, ki je ne manjka, bi relativno hitro odpravili dvome in naredili dobro delo tako za šah kot za olimpijsko gibanje. Čisto nepomembno je, če bo to trajalo leto ali dve, če bo šah takoj po sprejemu v MOK dobil vstopnico za olimpijski program, kajti preveč želez je v ognju, da bi takšno priložnost smeli zapraviti.
BORIS KUTIN
Velemojster Bruno Parma pripravlja za vas:
a b c d e f g h
Kombinacija: beli zmaga.
m
*JP

a b c d e f g h
Zaključek študije A. Gurviča 1928. Beli remizira.
f
mutm mn m m as ■ ,
....la m
rm
m
abcdefgh
Averbach — Goldenov, Minsk 1952. Črni zmaga.
Zadnje rešitve: Bagirov - Ni-kolajevski: 1. ... Th3 2. gh3 Le4, 0:1.
Havin - Gufeljd: l.Tcl Del 2. Le6 Kh8 3. Lg7(!).l:0.
Problem: l.Le5 Kd3(l....Kd5 2. Dd4) 2. Lg4.
Tabor bo v Kr. Gori
LJUBLJANA - Društvo šahovskih mentorjev ljubljanske regije prireja 2. šahovski tabor za mlade šahiste ljubljanske regije. Tabor bo od 16. do 22. avgusta v počitniškem domu ZPM Ljubljana Moste-Po lje v Kranjski Gori. Cena je 230 mark v tolarjih. V ceno je vključenih 6 polnih penzionov in 30-urni tečaj šaha. Predavali bodo mednarodni mojster Igor Jelen, mojster FIDE Miha Furlan in mojstrski kandidat Stevan Kecič. Na taboru bodo tudi druge aktivnosti. Informacije dobite pri Društvu šahovskih mentorjev ljubljanske regije. Nusdorferjeva 11, Ljubljana, tel. (061) 444-860. Rok prijave je do 10 t. m. (M. D.)
Toda poskus s Kranjem - na Gorenjskem sejmu pač bolj stavijo na sejemske prireditve ter množično rekreacijsko drsanje - se ni obnesel in zdaj ni prav veliko drugih možnosti kot povratek na Bled. •Treba je delati v interesu slovenskega hokeja in razmišljati o naših reprezentantih, ki jih je prav pri Sportini precej. Doma imamo SP. zunanjih nasprotnikov pa očitno ne potrebujemo, saj jih je tu kar precej,« je včeraj razočarano ugotavljal naš hokejski selektor, ki je načrtoval učinkovito dopolnjevanje svojih vlog pri delu z reprezentanco ter s Sportino. »Lovimo resnično zadnji vlak. Na Bledu je treba dokončno doreči, kako in kaj, pri delu reprezentanc pa dokončno sestavit temeljit načrt priprav,« meni trener, ki je hokejiste Olimpije Hertza tri leta zapored popeljal do naslova, reprezentanco pa v dolgo pričakovano skupino B. Zdaj pa vse pogosteje razmišlja tudi o odhodu iz Slovenije, čeprav je prav tu načrtoval svojo hokejsko prihodnost. Na Finskem, kjer se je mudil med letošnjim SP skupine A, ter v Italiji pa so mu številna vrata odprta na stežaj...
SINIŠA UROŠF.VIČ
• Horjulci najboljši
HORJUL - Igralci na rolerjih so prekrižali palice že na petem letošnjem turnirju za državno prvenstvo v hokeju in line. Pred številnimi gledalcev je presenetljivo zmagala domača ekipa Horjul Dinamiti, ki je v finalu gladko odpravila Naklance. Čeprav je v Portorožu sočasno potekal še en turnir, so v Horjulu nastopili vsi najboljši, z bratoma Vnukoma na čelu.
Najboljši strelec turnirja je bil tokrat Boštjan Kos, sicer član zmagovitega moštva, kije dosegel 6 točk (za 3 gole in 3 podaje).
Naslednji turnir bo 14. junija v Opatiji na Hrvaškem, turnirji pa bodo še na Jesenicah (21. t. m.), Mariboru (28. t. m.), Trstu-Obči-nah (5. julija), Portorožu (12. julija) in Ljubljani (26. julija).
Rezultati do 15 let, polfinale — Bledoličniki : Mighty Ducks 9:0, Roces Asa Naklo : Maribor 4:3; finale - Bledoličniki : Roces Asa Naklo 4:3.
Vrstni red po 5. turnirju: Bledoličniki 46. Maribor 40, Roces Asa Naklo 35, Kengo Kings 29, Rdeča krila 28 itn.
Rezultati nad 15 let, polfinale - Horjul Dolomiti : Foto Claudia 2:1, Hyper Asa Naklo : Piranha Piran 3:2; finale: Horjul Dinamiti : Hyper Asa Naklo 4:1.
Vrstni red po 5. turnirju: Piran 40, Triglav 35, Foto Claudia 27, Casino Troha 26, Gostišče Rojc 25 itd. (B. B.)
Leskovec: Strakušek pred Korbarjem in Debevcem
Vsi trije strelci so z zračno puško dosegli 592 krogov - A. Hohkraut izboljšal ekipni rekord
LESKOVEC - Na nedeljskem tekmovanju v počastitev praznika občine Krško so se na strelišču v Leskovcu pomerili najboljši slovenski strelci z zračno puško. Ekipno je zmagala ekipa strelska družina Alojza Hohkrauta iz Trbovelj, ki je z 1768 krogi izboljšalo klubski državni rekord. Drugo mesto je pripadlo domači Kanji, tretje pa so bili strelci Slogoldu iz Ljubljane. V posamični konkurenci je tokrat zmagal Oto Strakušek, član Alojza Hohkrauta.
žem Dovč (Tabor Ježica) 379. (J. A.)
Zanimivo je, da so trije tekmovalci dosegli visok rezultat 592 krogov, kar se doslej na slovenskih tekmovanjih doslej še ni zgodilo. To so bili Oto Strakušek, Sašo Korbar in Rajmond Debevec. Zmagal pa je Strakušek, saj je zadnji seriji je zadel 99 krogov, en krog več kot njegov klubski sotekmovalec Sašo Korbar, ki se je zato moral sprijazniti z drugim mestom. Korbar pa je v predzadnji seriji dosegel 100 krogov, Debevec pa je v zadnjih dveh serijah zadel po 98 krogov in tako pristal na tretjem mestu.
V soboto so se v Leskovcu ob krajevnem prazniku pomerili z zračno puško tudi mladinci. Zmagali so državni prvaki, strelci Kanje iz Leskovca s 1149 krogi pred T. Ježico in NUMIP Krško. Med posamezniki je bil najboljši Gorazd Zorič 386 pred Petrom Fridlom 383 (oba Kanja) in Andra-
Hočevar odločno na vrh
Na 1. slalomu Corona Extra Challenge ljubljanski kanuist dosegel že sedmo zaporedno zmago - Vehovar s 6. mesta mesta na 2. in dobil 2.500 mark
TRNOVO OB SOČI - »To je bila prava tekma,« je po prihodu zadnjega slalomista, ki se je potegoval za privlačne denarne nagrade na prvi tekmi Corona Extra Challenga na Soči, vzkliknil eden od novinarjev in pri tem je imel še kako prav. Kajti tudi najboljša, kajakaš Pierpaolo Ferrazzi in Simon Hočevar, sta se morala ob koncu krepko potruditi, saj so jima tekmeci prav neprijetno dihali za »ovratnik«.
Ferrazzi, olimpijski zmagovalec iz leta 1992, si je že v prvem nastopu nabral za razmeroma kratko progo z osmimi vratci neverjetno prednost poldruge sekunde. S tem je le še bolj podžgal boj slovitih tekmecev. Najboljše izhodišče za napad sta imela zmagovalec lanske krstne preizkušnje Fedja Marušič in nosilec bronaste kolajne z olimpijskih iger v Atlanti, Thomas Becker. na najboljše tri pa sta iz ozadja prežala tudi evropski prvak lan Wi-ley in Andraž Vehovar. Naš srebrni olimpijec. 6. na prvi progi, je v drugo krenil nadvse odločno in si s prefinjenim občutkom za veslanje zagotovil vodstvo. Temperatura je nato vse bolj naraščala, tekmovalci za njim pa so drug za drugim delali napake. Becker si je celo privoščil pribitek dveh kazenskih sekund, Marušiču pa je že na oko manjkalo zanesljivosti, ki smo je bili vajeni pri njem v zadnjem času. Nenadkri-ljivi Italijan, ki bržkone tudi zaradi serije zmag tako rad zahaja na slo-
venske reke, pa je ob koncu ponovil samozavestni nastop in si prislužil 5000 mark nagrade.
Na sprintersko postavljeni progi se je odlično znašel tudi slovenski kanuist Simon Hočevar. Slast zmage, ki mu je prinesla tudi 3000 DEM, sta mu sicer z veslanjem na vse ali nič poskušala zagreniti hrvaški as Danko Her-ceg in evropski podprvak Soren Kauffmann, toda Ljubljančanovi odločni zavesljaji so bili pretrd oreh za slovita tekmeca. »Postavitev vratič mi ni povzročala preglavic, obenem pa je bila tudi dovolj privlačna za gledalce. Takšne prireditve so res prijetna osvežitev sezone,« je bil z uspehom zadovoljen lanski evropski prvak v razredu C-l, ki je dosegel že sedmo zaporedno zmago v novi sezoni. Dodobra pa je njegovo zmagoslavje začinil tudi Dejan Stevanovič, ki se je po dobrem drugem nastopu zavihtel na četrto mesto in pospravil 500 mark.
Dirke ob Letališki cesti so odločala tudi trčenja
Kartisti so se v Ljubljani v soboto pomerili za točke DP, v nedeljo pa z gosti iz tujine za nagrado mesta
LJUBLJANA - V soboto se je 49 slovenskih kartistov v petih različnih kategorijah pomerilo za naslov državnega prvaka, v nedeljo pa 31 kartistov iz petih držav, Italije, Nemčije, Avstrije, Hrvaške in Slovenije, na 35. jubilejni mednarodni dirki za nagrado mesta Ljubljane. Prireditelji so imeli tokrat srečo z vremenom, saj je takoj po koncu tekmovanja že začelo deževati.
Sobotni ogorčeni boji za državno prvenstvo so bili dobra napoved za nedeljo, kjer je že v prvem finalnem nastopu prišlo do prekinitve, ko je Gregor Hudobivnik v tretjem zavoju petega kroga zletel s proge. Tekmovalca so takoj odpeljali v ljubljanski klinični center, kjer so na srečo ugotovili le lažje poškodbe. Dirko so prekinili in ponovili štart.
Tudi v dirki članov do 100 ccm je razplet odločil manjši trk. Tedaj vodilna Aleš Prek in Tom Nemarnik sta se v 8 krogu zapletla, kar je izkoristil Domen Jerančič, prevzel vodstvo in ga obdržal do konca tekme. V najmočnejši kategoriji do 125 ku-
Dva zmagovalca
IZOLA - Na 6. klubskem hitropoteznem turnirju sta bila med 13 šahisti najuspešnejša Petrina in Bre-čevič po 10 pred Todorovičem in Lekom po 9 itd. Po prvem polletju vodita Sirotič in Petrina po 46,5 pred Todorovičem 45.5. Turnirje bodo nadaljevali septembra. (V. K.)
bikov je premočno zmagal Avstrijec Hannes Jagarinec, ki je potegnil že takoj na začetku in prednost z rutinirano vožnjo obdržal do konca.
Rezultati DP v kartingu, mladinci N-60: 1. Sofronievski (Kranj), 2. Kerman (Moste), 3. Lisjak (Por); mladinci A-100-J: 1. Stojšič (Moste), 2. Pevec (Šlander), 3. Podlesnik (Moste); slokart: 1. Pitako (Šlander), 2. Božič, 3. Nemarnik (oba Por); člani FA-100:1. Prek (Moste), 2. Paj (Šlander), 3. Kerin (Moste); člani FC-125: 1. Pevec (Šlander), 2. Dominko (Ptuj), 3. Ogrinc (Moste); ekipno: 1. AMD Šlander 179, 2. AMD Moste 176,3. KK Portorož 157,4. AMD Ptuj 90.
Rezultati 35. mednarodne dirke za nagrado Ljubljane, mladinci ICA- 100: 1. Stojšič, 2. Grabner, 3. Dodič (vsi Slo); člani ICA-100: 1. Jerančič, 2. Pitako (oba Slo), 3. Citron (Ita); člani FC-125:1. Jagarinec (Avs), 2. Ogrinc, 3. Repič (oba Slo); ekipno: 1. Slovenija 116.
BORUT BOHINC
Čeprav na tekmi ni bilo napovedanih francoskih kajakašev in kanuistov, so boji na soških brzicah ohranili svoj mik, kar je zadovoljilo tudi organizatorje: »Prisotnost zvezd, ki so v zadnjih sezonah blestela na OI in SP, je pač porok za vrhunske nastope,« je ocenil idejni vodja projekta Corona Extra Challenge Marjan Štrukelj. Novo priložnost za dokazovanje in polnjenje denarnic bodo imeli najboljši že v soboto, ko bo v tacenskem kanalu druga preizkušnja, na kateri bo nastopil tudi olimpijski zmagovalec v kanuju. slovaški čudežni deček Mic-hal Martikan.
Rezultati - K-l: 1. Ferrazzi (Ita) 112,29, 2. Vehovar 115,06, 3. Marušič (oba Slo) 115,28, 4. Becker (Nem) 115,79 (2), 5. Wiley (Irs) 116,67, 6. Glticks (Hrv) 117,32, 8. Abramič 117,84, 9. Kodelja (oba Slo) 117,93 (2); C-l: 1. Hočevar (Slo) 118,14,2. Kauffmann (Nem) 119,34, 3. Herceg (Hrv) 120,95, 4. Stevanovič (Slo) 122,07, 5. Husek (Nem) 123,27, 6. Corcoran (Irs) 125,22 (2). 9. Globokar 131,15 (4), 10. J. Korenjak (oba Slo) 131,83 (2).
TANJA VOLARIČ
L. Dvojmoč in Ljubljana
CERKLJE OB KRKI - Na vojaškem strelišču v Cerkljah se je končalo 3. DP v praktičnem streljanju. Na 8 strelskih progah se je pomerilo 65 tekmovalcev iz vseh slovenskih klubov za praktično streljanje. Prvo mesto je osvojil Ludwig Dvojmoč iz Šentjerneja pred Andrejem Fegušem in Brunom Lebanom (oba Ljubljana). V ekipni razvrstitvi je prvo mesto pripadlo Ljubljani I, pred Dvojmočem in Ljubljano II. Tekmovanje je bilo tudi priprava na 1. mednarodno prvenstvo Slovenije v praktičnem streljanju, ki bo od 20. do 22. t. m. v peskokopu Cerovi Log pri Šentjerneju, na katerem bo so delovalo približno 200 vrhunskih tekmovalcev iz 14 držav. (D. V.)
Španijo, Plzen na Češko in Catanio na Sicilijo), kar je bilo zelo naporno. Domače tekme so najboljši slovenski odbojkarji - zaradi popularizacije odbojke - odigrali v 4 različnih krajih (v Murski Soboti, Novi Gorici, Ljubljani in Mariboru), kar jim pred tekmeci pravzaprav ni dajalo prednosti domačega igrišča.
Ne glede na vse te nedorečenosti pa so igralci pokazali viden napredek. Zlasti v obrambi so dokazali večjo zanesljivost ter v napadu - predvsem po zaslugi mladega Davida Sla-tinška - precejšno udarnost. Izbranci so potrdili nesporno nadarjenost, ki
• Slovenija bo danes ob 16.30 igrala v Zrečah tekmo za trening s Tunizijo. Matjaž Urnaut in Andrej Ter-zer sta se priključila reprezentanci, vojakov Grege Jerončiča in Sama Miklavca še ni, poškodovani Jasmin Čuturič pa bo danes prišel na zdravniški pregled v Zreče. (O. E.)
jo bodo ob ustreznem strokovnem delu prav gotovo že v bližnji prihodnosti še bolj vnovčili.
Žal se Slovenija zaradi administrativne napake prejšnjega vodstva OZS ni prijavila za kvalifikacije na SP. ki bo prihodnje leto na Japonskem. Tako bo ostala brez vrste prepotrebnih mednarodnih težkih tekem, ki jih ta rod še kako potrebuje.
Bližnje sredozemske igre bodo za slovenske odbojkarje prav zato še pomembnejše. Slovenci bodo morali v izredno zahtevni konkurenci potrditi napredek in se uvrstiti najmanj na 3. mesto v skupini, kar bi reprezentanci zagotovilo povrnitev stroškov na nastop.
Naši odbojkarji so bolj optimistično razpoloženi, saj napovedujejo naskok na 2. mesto v predtekmovanju SI in celo boj za kolajne. V skupini, kjer bo igrala Slovenija, so še Grčija, Italija, Albanija, Tunizija in Hrvaška. Italija bo nastopila z drugo ekipo (prva namreč nastopa v svetovni ligi), vendar bo kljub temu prvi favorit, saj lahko vsak trenutek sestavi skorajda tri enakovredne vrhunske reprezentance. Hrvaška bo skušala nadomestiti spodrsljaj iz evropskih kvalifikacij, kjer je v skupini D (prav tako kot Slovenija) le trikrat zmagala, zato bo pod vodstvom novega trenerja iz ZDA še toliko nevarnejša. Grki bodo nastopili
z najmočnejšo postavo, s tisto, ki je v evropskih kvalifikacijah osvojila 1. mesto v predtekmovalni skupini B, lani pa igrala v svetovni ligi. Bolj ali manj sta neznani Tunizija in Albanija, prav gotovo pa ne bosta out-siderja.
Slovenija je po kvalifikacijah za EP pristala na 22. mestu v Evropi (le dve mesti za našimi hokejisti), med drugim pa pred Švedsko. Dansko, Latvijo, Belorusijo, Makedonijo in BiH. Ko bi vodstvo naše reprezentance pridobilo še blokerja Matjaža Šiftarja in Miša Pušnika, ki sta se zaradi delovnih oziroma študijskih obveznosti odrekla nastopanju v dresu s slovenskih grbom na prsih, bi bila še Slovenija odbojkarsko še uspešnejša.
Za novega selektorja Gregorja Hribarja je bila zmaga na zadnji kvalifikacijski tekmi za EP v Cataniji nad BiH zelo pomembna, saj je med tekmo povsem na novo sestavil prvo šesterko, kar se mu je obrestovalo. Z zmago sije utrdil selektorski položaj, pridobil pa tudi samozavest.
Skupina A
Slovaška	6	5	1	16: 9	11
Poljska	6	3	3	14: 11	9
Izrael	633	11: 12	9
Latvija	6	15	8: 17	7
Skupina B
Grčija	6	5	1	15: 4	11
Belgija	6	4	2	12: 7	10
Romunija	6	3	3	9: 10	9
Makedonija	6	0	6	3: 18	6
Skupina C
Francija	8	7	1	22: 6	15
Nemčija	8	5	3	18: 11	13
Turčija	8	5	3	18: 12	13
Švedska	8	2	6	9: 21	10
Belorusija	8	17	4: 21	9
Skupina D
Ukrajina	8	8	0	24: 2	16
Portugalska	8	5	3	16: 15	13
Madžarska	8	4	4	15: 17	12
Hrvaška	8	3	5	11: 17	11
Danska	8	0	8	9: 24	8
Skupina E
Češka	8	7	1	22: 7	15
Finska	85	3	18: 11	13
Španija	8	5	3	18: 12	13
Slovenija	8	3	5	11: 19	11
BiH	8	0	8	4: 24	8
Pred Slovenijo so na evropskem ratinškem seznamu še neposredni udeleženci EP: Italija. Nizozemska. ZRJ, Rusija in Bolgarija, za našo reprezentanco pa: Švedska, Danska, Latvija, Belorusija. Makedonija in BiH ter vse reprezentance, ki v kvalifikacijah za EP niso sodelovale.
BOJAN KAVČIČ
Zavarovani za zmage
|jgs zavarovalnica trigiav, d.d.
i? ODLOČNOSTJO PRED TUJO ELITO - Simon Hočevar (zgoraj) in Andraž Vehovar (spodaj) sta si na Soči zagotovila prestižni uvrstitvi in lepi nagradi. Hočevar 3000 mark za 1. mesto med kanuisti, Vehovar pa 2.500 DEM kot drugi kajakaš. (Foto: Aleš Černivec)
• Soboški rokoborci na sredozemske igre
MURSKA SOBOTA-Jutri dopoldne bo na sredozemske igre. ki bodo od 13. do 25. t. m. v Bariju, odpotovala tudi 5-članska skupina rokoborcev, ki jo sestavljajo tekmovalca Rade Bačič in Mitko Nasevski, mednarodna sodnika Stanko Šernek in Vitomir Kranjc ter generalni sekretar RZS Boris Barač. Vsi so člani RK Murska Sobota, zato so pred odhodom pripravili tiskovno konferenco, na kateri so novinarje seznanili z možnostmi in željami na največjem letošnjem tekmovanju.
Na sredozemskih igrah bo v obeh slogih nastopilo kar 147 rokoborcev. Bačič (do 69 kg) in Nasevski (do 63 kg) se bosta predstavila v grško-rimskem slogu in v primeru ugodnega žreba računata na uvrstitev med prvih šest. Sobočani so posebej zadovoljni, ker bosta na SI sodelovala njihova mlada sodnika, ki sta se v zelo kratkem času uveljavila v mednarodnih arenah. Na igrah bosta polagala izpita za sodnika prve kategorije, kar je predzadnja najvišja stopnja. Tudi sicer soboški rokoborci razumejo uvrstitev na seznam potnikov za SI kot veliko priznanje vodilnemu slovenskemu klubu. Sobočani so napovedali še, da se bodo leta 1999 potegovali za organizacijo mladinskega svetovnega prvenstva skupaj z rokoborskima kluboma v Ljutomeru in Lenartu.
FERI MAUČEC
Madžari so najmočnejši, za našimi le San Marino
S tekmovanjem v dviganju uteži za pokal Alpe Adria so Velenjčani počastili praznik rudarjev
VELENJE - Na 33. tekmovanju v dviganju uteži za pokal Alpe Adria so se predstavili tekmovalci iz Italije (VenetotFurIanija-Ju-lijska krajina), Avstrije (Štajerska), Madžarske (Železna županija), Hrvaške, Slovenije in San Marina. Prireditev je odlično pripravil TAK Rudar in dostojno počastil praznik rudarjev. Dvigalci so Se namreč potegovali za tradicionalno lovoriko, rudarsko svetilko, dekleta, ki so letos prvič nastopila, pa za pokal svete Barbare, zaveznice rudarjev.
Najboljši so bili dvigalci iz Madžarske, ki so z veliko prednostjo osvojili prvo mesto med ekipami in v razvrstitvi posameznikov. V svoji vrsti so imeli odličnega Petra Pappa (do 59 kg), četrtega z nedavnega EP, izvrsten je bil tudi Zoltan Dejcsics.
Slovenski tekmovalci so doslej desetkrat zmagali na turnirjih AA, nazadnje leta 1978 v Vidmu, tokrat pa se niso dobro odrezali. Slabši so bili le dvigalci San Marina. Trener Jože Uranker je imel precej težav, saj se je pred 14 dnevi poškodoval njegov sin Marko, nastop pa je odpovedal tudi Damjan Čanžek. Namesto njiju je v ekipo uvrstil Jožeta Klopčiča in veterana. 39-letnega Velenjčana Justina Vanovška.
»Uvrstitev je vsekakor slabša, kot smo pričakovali, toda veliko bolje bi se razpletlo, če bi lahko nastopila Marko in Damjan. Seveda sem hvaležen Vanovšku, saj je vskočil, čeprav ni povsem pripravljen. Pogum je pokazala tudi Brigita Girandon ob prvem nastopu na takšnem tekmovanju. Zelo sem zadovoljen s 3. mestom Tomaža Bevca,« je dejal Jože Uranker. Manj zadovoljen je bil Jože Klopčič, ki je v sunku dvakrat poskušal dvigniti 160 kg.
Rezultati - ekipno: 1. Železna Županija 1078 točk, 2. Furlanija-Ju-lijska krajina 876, 3. Hrvaška 871. 4. Veneto 798, 5. Štajerska 766. 6. Slovenija 669,7. San Marino 465 točk; mladinci: 1. Szabolcs (ŽŽ) 272, 2. Jacuzzo (FJK) 231,3. Bevc (Slo) 224. ženske: 1. Krutzler (ŽŽ) 169,2. Menda (Šta) 152,3. Guiotto (Ven) 121,... 6. Girandon (Slo) 46; člani: 1. Papp 325, 2. Dejcsics (oba ŽŽ) 312, 3. Šebeščen (Hrv) 306,... 10. Klopčič 222,13. Vanovšek (oba Slo)177. (N. E.)
• Med mladinci Bojan Tokič uspešnejši od Uroša Slatinška
MURSKA SOBOTA - V odlični organizaciji NTK Sobota je bil drugi namiznoteniški turnir TOP 12 za mladince, ki je hkrati štel za sestavo državne mladinske reprezentance za evropsko prvenstvo, ki bo od 18. do 27. julija v Topolčanih na Slovaškem. Šodelo-valo je vseh 24 poklicanih igralcev. Po pričakovanju sta o prvem mestu odločala najboljša mladinca Bojan Toidč in Uroš Slatinšek. Boljši je bil Tokič, ki je v finalu premagal Slatinška z 2:1. Preseneča četrto mesto Tvrtkoviča, medtem ko je bilo od Sobočanov Solarja in Kocuvana pričakovati več. V drugi skupini sta največ pokazala Bojanič in Koščak. Medsebojno srečanje je dobil Bojanič z 2:0.
Končni vrstni red - I. skupina: L Tomič (Ol). 2. Slatinšek (Radlje), 3. Kogoj (Ol). 4. Tvrtkovič, 5. Solar, 6. Kocuvan (vsi MT Sobota), 7. Petelin (Preš.), 8. Nišavič (Kaj.). 9. Vodušek (Era), 10. Jager (II ), 11. Hosta (Ol). 12. Celcer (Ol); II. skupina: 1. Bojanič (Šk.), 2. Koščak (MTS), 3. Doler (Ol), 4. Žepič (Križe). 5. Smrekar (Gr), 6. Šbiil (MTS), 7. Malič (Log). 8. Kravanja (Ol), 9. Rakun (Gr), 10. Janžekovič (Pet). 11. Jarc (Ol), 12. Novak (II). (F. M.)
Med mladinkami Martina Safran
NOVA GORICA - Martina Safran, kadetska prvakinja Evrope in
državna mladinska podprvakinja, je zmagala tudi na drugem letošnjem TOP 12 turnirju mladink v namiznem tenisu, čeprav je tokrat nastopila tudi Petra Dermastija. ena najboljših evropskih mladink. Toda spet se je potrdilo nekakšno nenapisano pravilo, da ta na domačih tekmovanjih ne igra najboljše in jo je klubska kolegica Safran izločila že v polfinalu, ko jo je premagala z 2:0.Turnir je odlično pripravila NTK Šampionka. Vse pot-finalistke bodo nastopile na MEP. Zraven bodo gotovo tudi Špela Lukner, Špela Pečkaj. Ajda Mrzel in Špela Burgar, ki bodo tvorile kadetsko reprezentanco. Sicer pa je v drugi jakostni skupini prvo mesto pripadlo Romini Umer. ki je v finalu premagala Ajdo Mrzel.
Končni vrstni red, 1. skupina: L Safran (II. Meditrade), 2. Sivec (Šampionka), 3. Dermastija (II. Meditrade), 4. Rahotin (Arrigoni Izola), 5. Lukner (Petovia), 6. Steblovnik (Fužinar). 7. Pavlič, 8. Stro-hsack, 9. Pečkaj (vse Rakek), 10. Lazič (II. Meditrade), 11. Rozman (Križe), 12. S. Petrovčič (Šk. Loka); 2. skupina: 1. Umer (Arrigoni), 2. Mrzel (Vektor Olimpija), 3. N. Petrovčič (Šk. Loka), 4. Petrič (Merkur Kr). 5. Grum (Križe), 6. Knuplež (II. Meditrade). 7. Ludvik, 8. Jaušovec (obe Arrigoni), 8. Radinja (Šk. Loka), 10. Muzik (Križe), 11. Švigelj (Rakek), 12. Burgar (Edigs Mengeš). (O. B.)
Rašo Nesterovič trdno odločen nadaljevati kariero pri Kinderju
Zapletov zaradi njegovega grškega potnega lista ne pričakuje več - Pogovoril seje že z novim trenerjem Messino - Zdaj razmišlja samo o delu in preboju v državni reprezentanci - V Italijo v začetku avgusta
Vseh skrivnosti, ugibanj, namigovanj, dvomov ali trditev okrog prihodnosti nadarjenega košarkarskega reprezentanta Rasa Nesterovica je bilo pred dnevi konec. Bivši igralec Slovana in nazadnje Smelta Olimpije bo kariero nadaljeval pri Kinderju v Bologni. Ža dobrih 500 tisoč mark na sezono. Cena je ugodna, ker ima Rašo pač tudi grški potni list in zanj torej velja Bosmanovo pravilo prostega pretoka igralcev med državami Evropske unije.
»Seveda sem zadovoljen, da sem podpisal pogodbo s Kinder-jem. Tudi s pogoji, saj se sicer ne bi odločil za podpis,« pravi Rašo Nesterovič. ki je včeraj končal reprezentančne priprave v Postojni in se zdaj skupaj z drugimi 13 kandidati za nastop na EP seli v Portorož. »Več ponudb sem imel, z večimi klubi se je pogovarjal moj menedžer, nazadnje pa sem se odločil sam. Izbral sem Kinder in vseh napetosti in živčnosti je konec.«
Nesterovič se je v minuli sezoni izkazal predvsem v reprezentančnih nastopih, kajti pri Smeltu Olimpiji je dobil le malo priložnosti. da bi pokazal, kaj pravzaprav zna. Klub pač ni hotel posebej
»vlagati« v igralca, ki se je pripravljal na odhod, zato je Rašo večinoma le treniral, za tekme pa ostajal tisti 13. igralec, ki je tudi tekme v Tivoliju večinoma gledal s severne tribune. Zato je njegovo sedanje zadovoljstvo toliko večje, seveda pa tudi upanje, da bo lahko v tujini dokazal svojo pravo vrednost. Z*njegovim odhodom v Italijo pa je malce v nevarnosti tudi njegov nastop v slovenski reprezentanci do 22 let, ki jo po članskem EP čakajo v Latviji odločilne kvalifikacije za nastop na EP do 22 let prihodnje leto.
Pred dnevi je bilo še nekaj nejasnosti okrog tega. ali Nestero-vičev grški potni list še velja ali ne in ali ga bo FIBA priznala.
KOŠI IN SKOKI - Rašo Nesterovič (desno, med metom) bo odslej s svojimi koši in skoki navduševal Italijane. Na sliki: v soboto je enega izmed košev dosegel prek Poljaka Szvbilskega (12), levo še Tušek. (Foto: Igor Zaplatil)
»Kot zdaj kaže, ne bi smelo biti kakšnih zapletov. Ve smo preverili pri FIBA in pri grški košarkarski federaciji. Videti je, da je v redu. Moj grški potni list je veljaven še leto dni, torej sezona 1997/98 ni v nevarnosti. Jaz pa imam s Kinderjem pogodbo za dve leti, zato zdaj urejamo še nekatere podrobnosti. Obstajala je namreč nevarnost, da me prihodnje leto Grki pokličejo v vojsko. Ker imam seveda dvojno državljanstvo, slovensko in grško, je bolje, da služim v Sloveniji, kjer sem vpisan v šolo in zato lahko služenje vojaškega roka preložim do 27. leta. Prav te različice zdaj preučujemo, da ne bi res prišlo do kakšnega zapleta.«
Čeprav je Rašo z mislimi zdaj predvsem pri reprezentanci in obveznostih v njej, ki se jim z rešenim statusom in pogodbo v žepu lahko povsem posveti, pa je že jasno, da okrog 1. avgusta odhaja v Bologno, kjer bo zbor in začetek priprav prenovljene ekipe Kinderja, ki je v minuli sezoni zaostal za pričakovanji.
»Govoril sem že po telefonu s trenerjem Ettorejem Messino, ki se kot reprezentančni trener vrača v bolonjski klub,« je povedal Rašo. »Zelo mi ustreza ekipa, ki jo je zbral, pa tudi ambicije, ki jih klub kaže. Hoče samo vrhunske rezultate, mesto v vrhu, zaradi česar bo gotovo tudi delo resno in strokovno, ambicije vseh pa velike. Centri v Kinderju bodo še Savič, Binelli in Frosini, torej bo konkurenca ostra, a upam, da se bom prebil. Načeloma bom igral klasično petico, morda pa tudi kakšno drugačno vlogo, odvisno od tega, skorn bom pod košema v paru. Že na EP pa bom skušal dokazati in potrditi, da sodim v takšno ekipo Kinderja.«
Seveda pa je možnost, da se Nesteroviču še kaj zaplete. Ta možnost je sicer zelo majhna, a z Murphyjevim zakonom je vedno dobro računati. Kaj tedaj? Ena izmed različic v Rašovem nadaljevanju kariere je bil tudi prestop k berlinski Albi. ki jo vodi Sveti-slav Pešič. Če pa v tujino sploh ne bi mogel, naj bi igral na Polzeli. kjer so prepričani, da bi se z Nesterovičem zlahka dokončno sporazumeli. Precej zanimanja so zanj kazali tudi v Laškem, a niti do pravih razgovorov še niso prišli.
»Ne verjamem, da me bo doletel kakšen izmed teh črnih scenarijev. Odločil sem se pač za Kinder in pri tem ostajam. Alba bo med tem gotovo že sestavila ekipo, s kakršno si želi Pe-
šič uspeti v Evropski ligi, o nastopanju doma pa sploh ne razmišljam. Zato tudi ne morem čisto nič reči o Polzeli ali kakšnem drugem kraju ali klubu. Sicer pa je zdaj glavno, da si priborim primemo minutažo v reprezentanci na evropskem prvenstvu. Vse drugo bo počakalo na čas po 7. juliju, ko se vrnemo iz Barcelone,« pravi Rašo Nesterovič, gotovo eden izmed najbolj nadarjenih mladih centrov v evropski košarki.
Rašo ne razmišlja in ne govori o minuli sezoni, ki je bila zanj gotovo ena najtežjih in najbolj neprijetnih doslej. Ne očita nikomur ničesar, ne ogovarja, ne »vrača udarcev«, ki niso bili vselej nad pasom. Poskuša biti pravi profesionalec, kar mu bo, sodeč po dosedanjem delu, vedenju odnosih s soigralci in vsem drugem, kar sodi k vrhunskemu športu, nedvomno tudi uspelo.
STANETRBOVC
DOBRA ŠOLA - Olimpijsko razočaranje v Atlanti kljub vsega spoštovanja vrednemu četrtemu mestu je Iztoka Čopa opozorilo, da ima tudi njegov jekleni organizem svoje meje. (Foto: Tomi Lombar)
Pariz nagrada za zmago v Bariju
Egipčan Ibrahim Ali se po Miinchnu spet bolj spoštljivo obnaša do veslaškega svetovnega prvaka Iztoka Čopa - Blejec kritičen do mednarodne organizacije FISA pa tudi do svojega kluba - Poskus s Špikom veliko obeta
Poraz v Piedelucu je vse osupnil, zmaga v Miinchnu, prva slovenska zmaga na tekmah veslaškega svetovnega pokala, je stvari spet postavila na svoje mesto. Iztok Cop je vsekakor na pravi poti v sezoni, v kateri bo branil naslov svetovnega prvaka, ki gaje osvojil pred slabima dvema letoma v Tampereju kot prvi slovenski reprezentant v kateri od olimpijskih panog po osamosvojitvi.
»Posledica tistega poraza v Pi-edilucu je bila, da sem moral potem jaz prvi pozdravljati Alija, kajti sicer me sploh opazil ni. Po Miinchnu se je spet začel obnašati normalno,« smeje pripoveduje Iztok Čop, ki je v Egipčanu Ibrahimu Aliju dobil zelo nevarnega tekmeca. Resnici na ljubo je sicer treba povedati, da je Čop že dalj časa opozarjal na visokoraslega Egipčana, česar pa nihče ni prav resno jemal, pač zaradi pičle tradicije te afriške države, ne le v veslaškem športu, temveč v vzdržljivostnih panogah nasploh. A po krivici, trdi Čop, ki se je lansko jesen z nekaj klubskimi tovariši odzval vabilu egipčanskih veslačev. »V rokavu Nila pri Kairu je na nekaj kilometrih dolžine cela kopica klubov, ki imajo tam dobre razmere za trening, še zlasti pozimi. Ibrahim Ali je član policijskega kluba, tako da ima na
Knjiga plemenitosti za Fogdoeja
V humanitarni akciji Športniki za športnike se bo v nedeljo, 15. t. m. v Begunjah zbrala Elanova mednarodna druščina, ki bo nekdanjemu zmagovalcu slalomske razvrstitve svetovnega pokala skušala polepšati dan
Tistega dne januarja 1995 je ob tragični novici marsikomu zastalo srce: švedski slalomski šampion Thomas Fogdoe je med smučanjem na slalomskem treningu v Areju tako nesrečno padel, da si je hudo poškodoval hrbtenico. Nesrečnega športnika, ki ga je nenadni zasuk usode prikoval na invalidski voziček in ga s tem oropal prav tistega, kar mu je prej največ pomenilo, bodo prihodnjo nedeljo skušali razvedriti njegovi slovenski prijatelji iz begunjskega Elana skupaj s svojo mednarodno družino vrhunskih športnikov, sedanjih in nekdanjih, in mu skušali dokazati, da v nesreči ni ostal sam. To srečanje in humanitarna akcija bosta v enaki meri namenjena tudi Fogdoejevim slovenskim sotrpinom.
Vse do lanske jeseni je Thomas Fogdoe na tihem gojil upanje, da mu sreča vendarle ni povsem obrnila hrbta. Toda obisk pri nekaj najbolj znanih specialistih, ki mu tega upanja niso mogli potrditi. ga je povsem dotolkel. Bolj ali manj se je zaprj v svojo hišo v Upsali. ki sta jo s prijateljico prilagodila njegovim potrebam. Ja-nuarja'letos se je petkratni zmagovalec tekem svetovnega pokala in zmagovalec slalomske razvrstitve v sezoni 1992/93 odzval vabilu iz Kitzbiihla. kjer se je znova srečal tudi s predstavniki Elana, s čigar smučmi je ves čas tekmoval. Ni jim bilo težko .spregledati, da nekdanji šampion, s pomočjo katerega je Elan kot eden redkih lahko kljuboval francoskemu gigantu Ros-signolu in njegovemu velezvez-dniku Albertu Tombi. zelo težko prenaša svojo sedanjo usodo. Nastala je zamisel, da bi z nekakšno dobrodelno akcijo pokazali svojemu bivšemu tekmovalcu, da niso pozabili nanj.
Thomas Fogdoe denarja niti ne potrebuje, saj je bil za primer nesreče dobro zavarovan. Na Švedskem se od njegove nesreče vsako leto enkrat zberejo švedski športniki iz najrazličnejših panog na humanitarni akciji, katere prihodek potem namenijo invalidskim organizacijam. Pri Elanu so najprej razmišljali, da bi na dražbi prodali tekmovalne smuči, s katerimi je osvojil slalomski globus, z denarjem pa bi mu kupili invalidski voziček slovenskega izumitelja Vladimirja Markoviča. Ta voziček je svetovna novost, saj s posebnim sistemom menjalnikov in reduktorjev zelo olajša gibanje invalidom tudi na precej neugodnih terenih. Toda Markovič je voziček rade volje daroval, saj mu je Elan v svojem najbolj kriznem obdobju, v letih 1990 in 1991. nudil gostoljubje v svojih delavnicah, da je lahko izdelal prototipe.
Po tej lepi gesti so snovalci humanitarne akcije za Fogdoeja sklenili, da bodo zbrali denar še za en voziček, ki bi ga namenili enemu od slovenskih invalidov. Tudi ta voziček je Markovič podaril. Zveza za šport invalidov Slovenije pa je predlagala, naj bi ga predali Marku Severju, atletu invalidu, ki so ga evidentirali za nastop na paralimpijskih igrah v Svdnevju 2000. Hkrati pa bodo
denar, ki ga bodo zbrali s prostovoljnimi prispevki ljudi, namenili za športni tekmovalni voziček. kakršnega bo potreboval na tekmovanjih (Markovičev izum tam ne pride v poštev), stane pa od 5.000 do 7.000 mark. drugi del zbranega denarja pa bodo prek humanitarnega zavoda Vid namenili velenjski šoli s prilagojenim programom. Donatorje bodo zapisali v takoimenovano Knjigo plemenitosti, le z imenom in priimkom, brez prispevane vsote, saj gre predvsem za lep namen. Med njimi bodo na koncu izžrebali srečneža, ki bo dobil posebne vrsto nagrado - zadnje tekmovalne smuči Thomasa Fogdoeja. Knjiga plemenitosti je že odprta v Elanovi športni trgovini v Begunjah.
kjer je mogoče tudi vplačati prispevke.
Vrhunec akcije, ki so jo poimenovali Športniki za športnike, bo 15. t.m., ko se bodo v Begunjah zbrala številna Elanova mednarodna družina. Prišla bo kompletna japonska skakalna reprezentanca, smukaški kralj Franz Klammer. ki resda nikoli ni bil Elanov tekmovalec, zato pa tembolj sočustvuje s Fogdoejem, saj je podobno nesrečno usodo doživel njegov brat, prišli bodo še Thomas Ringbrand, Mario Rei-ter, Thomas Sykora, Primož Peterka, Andreas Goldberger, Paolo de Chiesa, Hans Hinterseer, Toni Sailer, Ivo Daneu, Andraž Vehovar, Davo Karničar, Primož Čerin, Mateja Svet, Miran Stanovnik, Alenka Kejžar, Boris Strel, Mitja Kunc, Jernej Koblar, Matej Jovan, Mojca Suhadolc, Nataša Bokal, Alenka Dovžan, Špela Bračun, Roman Perko, \Verner Grissman. Ingrid Saiven-moser, Dejan Varl, Elvis Bešla-gič, Peter Rožič, mnogi rekreativni športniki in seveda Thomas Fogdoe.
Nato bodo skupaj tekli, neka-
PILI TEŽJE PRVINE - Dejanu Ločnikarju je nov gimnastični pravilnik prinese! dodatne obveznosti.
OB VRHUNCU KARIERE -Thomas Fogdoe.
teri si bodo omislili kolesa, nekateri rolerje, do blejskega igrišča za golf, kjer bo tisti dan na sporedu Elanov turnir, tretji v sklopu proslav 60-letnice tega igrišča. Zbrana druščina bo skušala Thomasu Fogdoeju dokazati, da v svoji tragediji ni osamljen in pozabljen.
BORUT ŠAUTA
voljo prvovrstne čolne in vso potrebno opremo,« pravi svetovni prvak. »Ce je že ta čas tako dobro pripravljen, potem to najbrž pomeni predvsem to, da se posebej pripravlja na sredozemske igre. To bi lahko bila dobra novica zame, ker bo sicer trd tekmec v Bariju, a se bo kasneje najbrž izgubil.«
Miinchen je stvari postavil na svoje mesto, čeravno Blejec opozarja, da bosta kasneje Norvežan Bekken in Nemec Willms, ki sta imela tokrat zaradi vetra in valov zelo neugodni progi, precej nevarnejša tekmeca. Zmaga na prvi od treh preizkušenj svetovnega pokala ga postavlja v vlogo prvega favorita, a seveda le v primeru, če se bo udeležil tudi druge regate v Parizu, kije trener Miloša Janša vsega nekaj dni po sredozemskih igrah ni predvidel v prvotnem načrtu. »Kar dolgo sem ga moral pregovarjati, pa ne le jaz, da je navsezadnje vsaj delno popustil: če bom zmagal v Bariju, bom lahko šel v Pariz. To pa prav zaradi Alija ne bo lahko,« opozarja Čop, ki se še dobro spomni sredozemske avanture izpred štirih let v Montpellierju v Franciji, ko sta z Zvegljem veljala za prva favorita v dvojcu, a sta ju, nevajenih veslanja le na en kilometer, presenetila Francoza, za katera prej še nikoli nista slišala. Tokrat se reprezentantje posebej pripravljajo na taktično in tehnično drugačno veslanje, kar jim bo kot trening hitrosti že še prav prišlo tudi kasneje med sezono. »Čakata nas le dve tekmi, predtekmovanje in finale, tako da ne bo hujših posledic, dovolj moči bo ostalo za Pariz. Seveda pa se tudi tam ne mislim raztrgati, ker bi lahko pregorel za cela dva tedna, tega pa si ne morem privoščiti že zaradi Luzerna, kjer bi rad vsaj poskusil zmagati. Svetovni pokal je mikaven cilj, saj bi lahko bil obliž za sezono, če se mi bo izpridilo svetovno prvenstvo,« razmišlja Čop. Ne skriva pa razočaranja nad tridelno serijo, za katero je FISA lani obljubljala vrsto sprememb, tudi denarne nagrade, a je na koncu vse požrla.
Glavni cilj sezone je svetovno prvenstvo na jezeru Aiguebelette v Savoji, kjer sta pred sedmimi leti z Denisom Žvegljem končala mladinsko kariero še z drugo zlato kolajno. Tokrat bi rad vsaj kar najbolj drago prodal svojo kožo tekmecem, med katerimi bo kot kaže manjkal le olimpijski pr-
vak Xeno Miiller, ki se je v pričakovanju naraščaja precej zredil in menda tudi ne trenira. Atlanta je bila vsekakor dovolj dobra šola: »Pretiraval sem, preveč sem se gnal in se uničil. Skozi celo sezono sem se vlekel kot kak turist, ko enostavno nisem našel energije, da bi napadel. V Atlanti sem se sicer nekoliko spočil in potem od tekme do tekme veslal bolje, toda za kolajne v finalu to ni bilo dovolj. Letos sem sklenil, da moram bolj prisluhniti svojemu telesu, čeravno je to lahko tudi nevarno, da se poleniš. Ko gledam svoje lanske dnevnike, vidim, da sem imel lani večjo kilometražo, pa tudi izgovoril sem si nekaj prostih dni. Tako sem si pred vsakim težkim obdobjem privoščil nekaj oddiha, kakšno pot na tuje, da sem potem vse skupaj lažje prestajal. Mislim, da je bil to dober recept, vsaj testi na ergometru so precej boljši kot lani. Ne bi pa rekel, da sem lani zaman pretiraval. To je pač tak šport, da se mi bo nakopičeno letos gotovo obrestovalo.«
Še vedno je izjemno ambiciozen, čeravno je pri 25 letih za
njim že zelo dolga kariera. Najbrž pa ga prav zato nekatere stvari začenjajo bolj motiti, kot so ga prej, tako da je postal kritičen tudi do razmer v svojem klubu, sicer najuspešnejšem pri nas. Kot pravi, bi se morali čimprej kadrovsko okrepiti, saj dva človeka, ki sta sicer najzaslužnejša za vzpon celotnega slovenskega veslanja, sama ne zmoreta več vsega. Ce se bo predčasno poslovil, pravi, bo to predvsem zato, ker vidi, da so v nekaterih drugih športih za manjše uspehe in manj truda bolje nagrajeni. »A brez športa si ne predstavljam življenja. Rad bi se preizkusil med smučarskimi tekači, prepričan sem, da bi se lahko v letu dni prebil v reprezentanco,« trdi Iztok Čop. Še prej pa se bo bržkone preizkusil v dvojnem dvojcu z Luko Špikom, kajti njun letošnji poskus v Pie-dilucu je bil tako uspešen, da je misel nadvse mikavna. In če bi že razmišljal o slovesu, potem bi se pač spodobilo, da bi pomagal čez krizno obdobje ob koncu mladinske kariere svojemu najverjetnejšemu nasledniku.
BORUT ŠAUTA
Simeunoviču osma lovorika? »Možnosti so 60:40za nas«
Mariborski vratarje osvojil pet prvenstev in dva pokala, v sredo v LV starta na tretjega
Vratarja Maribora Marka Simeunoviča vsekakor ni treba posebej predstavljati. Doslej si je priigral pet naslovov državnega prvaka in dva pokalna, po številu lovorik je slovenski nogometaš številka 1. V sredo, ko bo v Mariboru povratna tekma finala za slovesnki pokal, pa lahko vratar »vijoličastih« bilanco še izboljša. Tako kot v Ajdovščini bo tudi v Ljudskem vrtu zadnja ovira za napadalce Primorja, ki ga v Mariboru še niso premagali.
-	Prvi »polčas« v Ajdovščini seje sicer iztekel po »vijoličasti« računici, toda zdi se, da so bile razmere na igrišču - razmočeno in mehko igrišče — vaš zaveznik. Kakšna je vaša ocena?
»Bistvene prednosti nismo imeli. Če bi sodili po prvenstveni tekmi, ki smo jo odigrali v normalnih razmerah, bi se lahko strinjal s to tezo. A tedaj smo v odprtem boju imeli nekaj velikih priložnosti tudi mi. Prav lahko bi se končalo drugače. V pokalni tekmi je bilo podobno, ampak na koncu je vendarle odločala kakovost, ki je na naši strani. Ajdovci se sicer lahko pritožujejo na razmere, toda tudi mi smo morali po prvenstvenem slavju spet napolniti akumulatorje.«
-	V sredo potem ne bi smelo biti težav. Pred polnim Ljudskim vrtom v Sloveniji pač ni tekmeca, ki bi vas lahko ogrozil...
»Ne pozabite, da štartamo z 0:0. Vse se lahko obrne. Medsebojni spopadi so se v Mariboru razpletli s tesnima zmagama, toda položaj je tokrat drugačen. Ajdovci imajo dovolj kakovostno in izkušeno zasedbo, da si priigrajo pokalno lovoriko. V prvenstvu so stavili na točko, zdaj so motivi precej večji. Po verjetnostnem računu se nam lahko dogodi tudi črni scenarij. Če je bil prvenstveni finiš sanjski, je lahko pokalni klavrn. Publika je res naš dvanajsti igralec, toda lahko se zgodi, da se igralci prepričani v zmago, ‘razletijo*. Vsekakor ne smemo biti zaletavi, pač pa nadvse previdni.«
-	Kakšen razplet potem napovedujete?
»Enak kot doslej z Ajdovci v Ljudskem vrtu; zmaga z 1:0. V odstotkih pa 60:40 za nas.«
-	Kako bi ocenili prvenstvo?
»Predvsem je preveč tekem.
Ob tem kar se je dogajalo ob koncu - ritem sreda, nedelja -je nemogoče pričakovati bistven kakovostni premik. Na vrhu so moštva, ki so tudi realno najboljša, vsa druga pa so bolj ali manj razočarala. Morda v ta krog ne sodi Olimpija, ki ima povsem drugačne probleme. Nekateri pravijo, da je razočaranje, jaz sodim drugače. Ob takih razmerah in z nekaterimi mladinci je opravila več kot je bilo realno. Zdi se, da so na vrhu moštva z največ denarja, a ne bo držalo. V Mariboru smo igrali za publiko in zase, ne pa zaradi denarja. Uprava je samo oblju-
bljala, medtem ko so bili naši žepi prazni.«
- Bili ste priča Olimpijine dominacije, pokopa, zdaj pa novega rojstva Maribora. Lahko primerjate nekdanje ljubljanske razmere in mariborske?
»Vsaj v nečem sta si moštvi podobni. Na vrh smo prišli z nogometaši z izkušnjami še iz časov nekdanje jugoslovanske lige. Židan, Fricelj, Kek, Žur-man in jaz tvorimo tisti starejši del, potem lahko dodamo še igralce s slovenskimi izkušnjami Križana, Milinoviča, Gajserja in tujce ter obetavne mlajše igralce in dobiš zmagovito zasedbo. Dejstvo je, da je bila ekipa Olimpije kakovostnejša, a žal ni izkoristila vsega potenciala. S kakšno zvenečo okrepitvijo bi lahko tedaj morda izvlekli tudi več, toda če pogledam realno, več ni bilo mogoče iztisniti. Predvsem je manjkalo srce nogometa: publika. Olimpija, s podporo, kakršno ima sedaj Maribor, bi zanesljivo preživela vse probleme in tudi podvi-
gov ne bi manjkalo. Nato so prišle še neumne poteze, ki so pač pripeljale do tega položaja.«
- Napoved za naslednjo sezono bi lahko izgledala takole: Maribor prvak, klub končno stabilen in organiziran ter morda še odmeven rezultat v Evropi. Predvsem pa z zdravo politiko in jasnimi cilji...
»Najmanjši problem je sestaviti igralski mozaik, težave nastopijo. ko je treba klub voditi. Če ni mogoče vspostaviti razmer, ki so vsaj malo podobne evropskim, organizacijsko in poslovno, potem je vse zaman. In prav v tem bo morala uprava še pristaviti svoj delež.«
GORAZD NEJEDLY
Zavrnil milijon in vzel 24.000 $
Narobe svet: B. Williams zavrnil bogato ponudbo Utaha in za drobiž okrepil Chicago, Foster za 17 tekem v dresu Bikov natresel nekdanjim soigralcem prav toliko točk - Malonu prijala vožnja s harley davidsonom
Po dveh porazih v uvodnih tekmah finala 51. prvenstva NBA so bili vsi kazalci uperjeni v Karla Malona. Seveda, saj je rojeni poraženec, so si celo prikimavali dvomljivi vsevedi. Ti pač vidijo vzroke razočaranj košarkarjev Utaha v minulih letih predvsem v Poštarjevi psihični trhlosti. Ob tretjem soočenju s chicaškimi Biki pa je Malone le pokazal, da mu nihče ni podaril naslova najboljšega igralca rednega dela sezone. In ko je zaigral »Poštar«, so zazveneli najbolj prijetni zvoki Jazza.
Salt Lake City je polnih 23 let čakal na prvo tekmo finala končnice NBA, zato si je ob prihodu najboljših košarkarskih moštev na svetu dal pošteno duška. Zdolgočasene ulice glavnega mesta Utaha je zajel mrzlični vrvež, saj se je tudi hladnokrvnim Mormonom, ki nadvse prezirajo hrup in blišč drugih ameriških velemest, dvignil pritisk ob misli na prvi šampionski prstan njihovih ljubljencev. V prepolni dvorani Delta Center so tako pred 3. tekmo med Utahom in Chicagom pripravili pravcati ognjemet, ob katerem so si moral igralci zaščititi bobniče z obema rokama. Huronski trušč pa je očitno poživil visoke igralce obeh moštev. Poleg Karla Malona se je namreč predramil tudi center Greg Foster, pri Chicagu pa je bil izjemno živahen Brian Williams.
»Bil je čas, da smo se veliki fantje nehali skrivati za našimi šibkejšimi soigralci,« je Karl Malone
mirno komentiral razplet dvoboja, ki je Jazzu prinesel že 22. zaporedno zmago na domačem igrišču. Ko je opravil svoje običajne formalnosti kraljevsko plačanega velezvez-dnika.je sedel na svojega harley da-vidsona in se odpeljal proti domu. »V dvorano sem se pripeljal z motorjem, da bi si zbistril misli. Mislil sem vzeti nekoliko mirnejšega, toda sinu Karlu mlajšemu je bolj pri srcu športni model. K temu kajpak sodi primerna oprava, zato sem bil na tiskovni konferenci po tekmi kar nekoliko zadregi. Scottie Pippen in Michael Jordan sta sedela ob meni v pražnjih oblekah po 5.000 dolarjev, jaz pa v kavbojkah in navadni majici. Nisem vraževeren, toda v naslednjih dneh ne bo prav nič drugače,« se je pridušal »Poštar«, ki bolj kot razkošne avtomobile ljubi tovornjake in težke motorje.
Letos so vezi med finalistoma precej bolj prepletene kot v minu-
Prišel je čas, da stopi iz sence
Dejan Ločnikar je letos z uvrstitvijo v finale na drogu v Cottbusu in z naslovom državnega prvaka v mnogoboju že opozoril nase, naslednja priložnost bi lahko bile sredozemske igre, če bo v Bari sploh odpotoval...
Dejan Ločnikar nekako že ves čas živi v senci klubskega kolega in dobrega prijatelja Aljaža Pegana. V 16-letni karieri je dosegel že kopico vidnih rezultatov, letos pa je bil finalist na drogu v Cottbusu, sicer največjem tekmovanju za grand priv v sezoni. Tudi nedavni naslov državnega prvaka v mnogoboju je pokazal, da končno prihaja njegov čas.
Njegova paradna orodja sta konj z ročaji in drog, kjer je dosegel skoraj vse večje mednarodne dosežke. Na drogu je bil 16. na SP leta 1994 v Brisbanu, 3. na evropskem pokalu v Moskvi leta 1995, letos pa finalist Cottbusa, z drugo najvišjo oceno kvalifikacij. Na konju z ročaji je bil 20. na lanskem SP. Da pa je Ločnikar tudi na drugih štirih orodjih dober, dokazujejo številni državni naslovi v mnogoboju in 9. mesto na MEP leta 1993 na preskoku.
Letos so v ospredju sredozemske igre in svetovno prvenstvo. »Na SI bi se rad najprej uvrstil v finale na drogu, konju z ročaji in v mnogoboju. Ko bom že v finalu, pa bo mogoče marsikaj,« pravi Ločnikar.
Nov gimnastični pravilnik je prinesel dodatne obveznosti. Ločnikar je moral tako kot večina drugih telovadcev spremeniti svoje vaje, ki morajo biti
precej težje, skorajda na meji zmožnosti. »Najtežji vaji imam na konju z ročaji in drogu. Na prvem imam izhodiščno oceno 10, na drogu pa mi manjkata še dve desetinki,« je dejal 22-letni izredni študent Ekonomsko-po-slovne fakultete, ki živi s svojim dekletom Katjo. V dvorani trenira šest do sedem ur dnevno, prosto ima le ob sredah popoldne, ko se poda v Tivoli na masažo k Olgi Davidovi, in ob nedeljah dopoldne. Največ težav mu je in mu še povzroča vaja na drogu. »Trenutno imam težave s kovačem (dvojni skrčeni salto čez drog s ponovnim prijemom). Predvsem zato, ker nisem preveč eksploziven telovadec. To pomeni, da se ne odprem dovolj hitro in zato ne ujamem droga,« o težavah pravi Ločnikar in dodaja: »Dolgo se učim določene prvine, ko pa jih osvojim, jih hitro utrdim. Pri kovaču je prisotna
psihična blokada, a upam, da se jo bom kmalu znebil.«
Zaradi bolezni je manjkal na dvoboju med Slovenijo in Hrvaško. Štirinajst dni kasneje je prišel na DP, kjer je suvereno zmagal v mnogoboju. Ob zmagi je Ločnikar dejal: »Dokazal sem, da sem najboljši mnogobojec. Moti me, da sem nenehno na prepihu. Vedno se najde nekdo, za katerega se govori, da je boljši. Najprej je bil to Blaž Puljič, sedaj pa Mitja Petkovšek. Vedno sem jih premagoval, pa me še vedno zapostavljajo. To se vidi tudi iz razporeda telovadcev na SI.« Ob tem je potrebno povedati, da je vse potrebno za SI pripravil strokovni odbor moške športne gimnastike. Ločnikar je imel smolo, da je pred dvobojem Slo-venija-Hrvaška zbolel, tako da so se mu štele le ocene iz DP. Zapleti pa so nastali tudi pri Peganu, zaradi česar je še vedno vprašljiv njun nastop v Bariju.
Ločnikar ne pričakuje, da bi se razmere kar čez noč izboljšale: »Ko se enkrat dokažeš v tujini, si tam, kjer imaš mesto. Pri nas ni tako. Nič ne moreš narediti, le čakaš lahko na nasle-
dnjo tekmo. Ne krivim telovadcev. krivi so drugi. Svoje mesto si zaslužijo tudi naši sodniki. To se je dobro videlo na DP. Naj za primer omenim le vajo na bradlji. Petkovšku so za izvedbo cele vaje odbili le 3,5 desetinke, pri tem pa je naredil napako pri doskoku. Meni je doskok uspel in tudi vaja, pa so mi odbili 6 desetink. Zato sem še toliko bolj vesel skupne zmage.«
V dvorani ŠD Trnovo trenira z Aljažem Peganom in trenerjem Jožetom Mešlom. Dvorana je majhna, zato je trening na preskoku in parterju skoraj nemogoč. Želi si tudi, da bi doskok z droga in krogov izvajal v jamo, ne le v kup pene. Toda kljub vsemu se s Peganom nista pridružila enotedenskim reprezentančnim pripravam. Glavno besedo pri tej odločitvi je imel trener Mešl: »Zaletišče za preskok v dvorani gimnastičnega centra Slovenije drsi, parterja pa 10 dni pred tekmo ne smeta vaditi na trdih tleh. Druga štiri orodja lahko kakovostno trenirata tudi v Trnovem.«
UROŠ ŠEMROV
lih sezonah. Ne le zaradi trenerja Utaha Jerryja Sloana. ki se je z desetletnim igranjem za Chicago in triletnim vodenjem Bikov globoko zarezal v zgodovino branilcev naslova. Tudi junak petkovega srečanja Greg Foster je pred tremi leti nosil chicaški dres - polnih 17 tekem. Ko je Phil Jackson ugotovil, da ni iz pravega testa, je danes 29-letni center, visok 210 cm. 35. izbranec nabora 1990, kot prava ptica selivka vzel pot pod noge in menjaval ekipe kot srajce. Pravzaprav je le nadaljeval v ritmu iz študentskih dni, ko je najprej igral za UCLA z Reggiejem Millerjem, zatem pa se prešolal v Texas-El Paso, kjer se je pridružil Timu Har-
GREG FOSTER
dawayu in Antoniu Davisu. V sedemletni poklicni karieri je igral že za šest klubov ter poleg Chi-cagovega zbral odpovedna sporočila Washingtona, Atlante. Milvva-ukeeja in Minnesote. Za njim ni nihče potočil solze, saj je v povprečju dosegal 4 točke na tekmo. Zablestel pa je pravem trenutku: proti nekdanjim soigralcem in ko je Utahu po zaostanku z 0:2 v zmagah začela teči voda v grlo. S 17 točkami, po eno za vsako odigrano
tekmo za Chicago, je izenačil svoj pet let star rekord kariere, s 15 točkami pa je v prvem polčasu prekosil tudi velikega Michaela Jordana.
Nekoliko drugačna je zgodba centra Chicaga Briana Williamsa. Konec letošnjega februarja ga je kot brezposelnega poklical lastnik Jazza Larry Miller in mu ponudil milijon dolarjev za pičla dva meseca dela. VVjlliamsje vabilo zavrnil in raje pridružil Bikom za - 27.000 dolarjev. Narobe svet? Ne, le združil je prijetno s koristnim. Ocenil je namreč, da se lahko v ekipi prvakov uresniči svoje življenjske načrte in si z novim podvigom Bikov dvigne ceno do nebeških višav. A to še ni vse. »Utah je čudovita dežela, toda sovražim Salt Lake City. Nadvse dolgočasno mesto je, v njem je praktično nemogoče najti točilnico s pivom. Sicer pa, le kako naj bo živahno milijonsko naselje, ki svoje ulice poimenuje po oddaljenosti od mormonskega svetišča?« pravi 28-letni Williams, ki si je pred tem služil kruh pri Orlandu, Den-verju in LA Clippersih.
Med velikim finalom NBA je le nekoliko drugače, predvsem pa manj spokojno. V boj za naslov prvaka se je namreč vključila lokalna radijska postaja. Pod okna hotela, v katerem med gostovanjem v Salt Lake Cityju prebivajo košarkarji Chicaga, je postavila zvočnike in jim na vse zgodaj začela predvajati koračnice. A tudi pri tem domačini niso bili pretirano pronicljivi, je po slabo prespani noči dejal Williams. Zamisel je namreč chicaška. V tamkajšnjem radiu so po etru objavili telefonske številke igralcev Jazza v hotelskih sobah in prijazno povabili poslušalce, naj jih pokličejo. Po možnosti sredi noči...
Utah : Chicago 104:93 (77:60. 61:45, 31:22) - 1:2 (K. Malone 37 točk in 10 skokov. Stockton 17 točk in 12 asistenc, Foster 17; Pippen 27 - trojke 7:11, Jordan 26. B. Williams 16, Kukoč 8 točk - za dve 3:4, trojke 0:4, prosti meti 2:2, 5 skokov. 4 asistence in 3 izgubljene žoge v 25 minutah). (B. E.)
ORJAKI PREVZELI POBUDO Williams. (Foto: Reuter)
Karl Malone (levo) in Brian
Temelje verodostojnosti kaže kar najbolje utrditi
Članarina je izraz poistovetenja ljudi s športnimi organizacijami in prvina njihove avtonomije
LJUBLJANA - Tako kot za vse druge tudi za športne organizacije velja, da jim verodostojnost in družbeno težo zagotavlja članstvo. Pri nas smo, žal, to načelo precej zanemarili. Častni izjemi sta Avto moto zveza in Planinska zveza Slovenije, obe res ne povsem tipični, temveč le po nekaterih vidikih tudi športni organizaciji. V manjši meri to velja tudi za Smučarsko zvezo Slovenije, ki je vsaj tekmovalno smučanje in strokovne kadre kolikor toliko dosledno strnila z enotno člansko izkaznico: okoli 6000 članov v skoraj 100 klubih.
Glede na povsem drugačen položaj, v katerem se je znašla društvena športna sfera po letu 1989, ko je nove čase in vrnitev k proračunskemu (so)financiranju s strani države in lokalnih skupnosti napovedala ukinitev telesnokulturnih skupnosti, bi bilo pričakovati, da bo tudi šport sam posegel po nekaterih klasičnih metodah utrjevanja avtonomije. Ne samo zaradi evropskih zgledov, temveč zato, ker je (bil) zgodovinski spomin na čase, ko v tem pogledu nismo bili prav nič drugačni od drugih, še živ, ne nazadnje tudi v podobi omenjenih primerov.
Ne nazadnje je članarina v večini športnih društev uveljavljeno dejstvo, ni pa tudi vir, na katerem bi bilo zgrajeno vertikalno ali (in) horizontalno povezovanje osnovnih organizacij v panožne ali (in) lokalne (občinske) športne zveze. Pričakovanja, da bo v tej smeri zastavljen projekt olimpijske kartice, ki ga je letos začel uresničevati odbor športa za vse OKS-ZŠZ, so se izjalovila. Avtorji se niso potrudili, da bi vanj integrirali, na primer športno kartico Športne zveze Ljubljana, ki je v bistvu že kar uspešen zametek enotne izkaznice članstva vseh društev, povezanih v njej.
Kritični zadržki do tega projekta OKS-ZŠZ ne spodbijajo dobronamernosti te pobude niti ne omalovažujejo spremljajoče zamisli, ki naj bi olimpijsko kartico napravile privlačno. Izvirna napaka pa je gotovo v tem, da imetniki olimpijske kartice v izhodišču niso identificirani z društvi in njihovimi zvezami. torej ustanovitelji oziroma članicami OKS. Nemudoma bi bilo treba napraviti odločen zasuk v tej smeri - k panožnim in lokalnim športnim zvezam, prek njih pa k društvom.
Nasploh je pri nas intenzivnost istovetenja ljudi s športnimi organizacijami, ki se najbolj preprosto in nedvoumno izraža prav s članarino, z redkimi že omenjenimi izjemami razmeroma šibka. Iz tega zornega kota je tudi projekt olimpijske kartice v opreki sam s seboj. Morda zato ne bo odveč predstaviti enega izmed mnogih tujih zgledov, ki je povrh izrazito integrativen, saj v sicer izrazito množični organizaciji večino, ki »pripada« kajpak športu za vse, povezuje z maloštevilno športno elito.
Švicarska telovadna zveza (STV) je (506.259 članov leta 1996) največja športna federacija v tej državi. Otroci, mladina in pasivni člani prispevajo prek društev oziroma kantonalnih zvez v blagajno STV po šest oziroma tri franke letno, aktivno odraslo članstvo pa kar po 20 frankov, s katerimi financirajo programe vrhunskih telovadcev in telovadk v športni gimnastiki, športni ritmični gimnastiki in skokih na prožni ponjavi.
Za naše razmere prav gotovo presenetljivo sožitje športa za vse in vrhunskega športa, čeprav ima tudi pri nas množično športno gibanje korenine v gimnastični tradiciji. Seveda ne kaže na tem mestu razpredati, zakaj se je športna gimnastika izločila iz množične baze nekdanjih društev Partizan in se zreducirala na peščico klubov.Tudi ne gre za to, da bi v članarini iskali zgolj rešitev za finančne probleme panožnih športnih zvez. četudi ne gre zanemarjati igre velikih številk, ki ob razmeroma zanemarljivem »davku« dajejo oprijemljive gmotne rezultate.
Predvsem gre za identifikacijske učinke, ki bi se prav hitro pokazali tudi v metodah demokratičnega odločanja v športnih zvezah samih, pa tudi v avtonomni drži športnih zvez in njihovih funkcionarjev v partnerskih odnosih z državo in lokalnimi skupnostmi.
OTO GIACOMELLI
Smučanje zadeva na vse bolj zapletene probleme
V Mariboru je bilo minuli petek redno letno zasedanje skupščine Smučarske zveze Slovenije - Mnogi klubi se bojujejo le še za golo preživetje
MARIBOR - Slovenska smučanje, od katerega številni privrženci iz sezone v sezono pričakujejo vsaj nenehno ponavljanje vrhunskih dosežkov, če že ne kar stopnjevanja odmevnih rezultatov, se je znašlo pred domala nerešljivimi problemi. Zlasti mnogi klubi se tako rekoč bojujejo le še za golo preživetje. To je temeljno sporočilo s petkovega zasedanja skupščine Smučarske zveze Slovenije v hotelu Arena pod Pohorjem, kjer jo je gostil SK Branik.
Ko je predsednik SZS Stane Valant v grobih obrisih predstavil podrobno pripravljeno poročilo, se je razvila živahna razprava, ki je v marsičem razgalila razmere v naši »paradni« sporni panogi. Resda rezultati alpskih smučarjev minulo zimo niso bili v skladu s pričakovanji, četudi ne gre podcenjevati šestega mesta moških in osmega smučark v pokalu narodov.
Ponosni so zlasti na dosežke mladih. Na mladinskem SP se je z naslovom svetovnega prvaka v slalomu okitil Mitja Dragšič, medtem ko je Dalia Lorbek (oba Branik) osvojila bronasto kolajno v kombinaciji. Za izpeljavo programa priprav in nastopov so porabili 3.246.000 mark in prekoračili prihodke za 32.000 mark. Tako zdaj dolg alpskih reprezentanc skupaj s tistim ob koncu sezone 1995/96 znaša blizu 200.000 mark. medtem ko za olimpijsko zimo 1997/98 potrebujejo okroglo 3.000.000 mark.
Tudi najbolj optimistična pričakovanja pa je kajpak minulo zimo presegel zmagovalec svetovnega pokala v skokih Primož Peterka. nikakor pa ne gre prezreti tudi ekipnega naslova mladinskih svetovnih prvakov a skokih, ki so ga osvojili Peter Žonta, Blaž Vrhovnik, Grega Lang in Miha Rihtar. ter zmagoslavja Romana Perka v nordijski kombinaciji na mladinskem SP v Kanadi in njegovega petega mesta na nordijskem SP v Trondheimu. Čeprav so ga zmanjšali, tudi nordijce še vedno pesti primanjkljaj 371.730 mark, medtem ko predračun stroškov priprav in nastopov v prihodnji olimpijski sezoni znaša 1.408.000 mark.
Delegate pa je bolj kot omenjena dejstva razburjal vtis. da SZS kaže premalo posluha za številne probleme, ki tarejo smučarske klube, zlasti tiste na obrobju, ki nimajo denarja niti za najnujnejše potrebe. Od SZS pričakujejo predvsem pomoč profesionalnih trenerjev. Nasploh so društva razdvojena ob vprašanju, kako naj plodno povežejo profesionalno strokovno delo in prostovoljno dejavnost amaterskih športnih delavcev. Pomoč države slovenskemu smučanju je po njihovem mnenju prej-kone piškava.
Delegati so si bili enotni, da je slovenski šport s smučanjem na čelu v razmerah tranzicije v hudem precepu, česar pa se tako Olimpijski komite Slovenije (OKS-ZSZ) kot tudi Ministrstvo za šolstvo in
šport (MŠŠ) daleč premalo zavedata. Številne kritike so naslovili na navzočega Marka Trškana, državnega podsekretarja v sektorju za šport MŠŠ, ki pa s svojo razlago razmer ni prepričal delegatov. Najbolj ostro mu je nasprotoval direktor alpskih reprezentanc Tone Vogrinec, ki je ob kritikah na račun MŠŠ menil, da bi tudi OKS-ZŠZ šest let po ustanovitvi moral reči bobu bob in premakniti voz naprej.
Mnenje so z njim delili tudi številni delegati, na primer Janez Gorišek, ki je prisegal na našo Planico, pa Bojan Križaj, novopečeni predsednik SK Tržič, ki z zaprtjem smučarskega centra Zelenica izgublja svoj življenjski prostor. Zelo kritično je nanizal probleme pred-
sednik celjskega SK Unior Janko Šopar. ki je tudi po končani seji spravljal v slabo voljo predstavnika MŠŠ. Dušan Senčar, Branko Dolhar, Janez Frelih, Andrej Klinar, Igor Zajec ter nekateri predstavniki iz savinjsko-šaleške in koroške regije in drugi so obelodanili skoraj nerešljive probleme.
Če ne bi delegatov močno priganjal čas. ker so hotel Areno morali prej ali slej zapustiti zaradi drugih gostov, bi se debata zagotovo vlekla še pozno v petkov večer. Ponujal se je namreč vtis, da je še mnogo nedorečenega. Predsednik SZS je zato razpravo strnil v ugotovitve in sklepe, ki naj bi bili izhodišče za posebno jesensko zasedanje skupščine SZS, na katerem naj bi izoblikovali konkretne predloge. Te bodo posredovali OKS in državi. Poudaril je še, da mora ostati Planica še naprej eno izmed tekmovališč in vadbenih središč najvišjega svetovnega razreda, da bomo lahko nanjo upravičeno ponosni.
BORIVOJ FERŠ
ŠPORTNA KULTURA ZA VSAKOGAR
Društvo Za srce opozarja, a tudi daje možnosti
Tudi letos so se (minulo soboto) zbrali prijatelji društva Za srce (več kot 400 jih je bilo) in se napotili na kolesih proti Polhovem Gradcu (17 km), nato peš do zaselka Setnica in po isti poti nazaj do Vrhovcev. Bili so mladi in stari, prijatelji narave. Zanje je značilno, da niso tekmovali, šport jim pomeni veselje, sprostitev in gibalno aktivnost za zdravje.
Na mizah na štartnem mestu smo videli knjige »Vse o srcu in žilah«, v katerih so prispevki uglednih slovenskih strokovnjakov o zdravem načinu življenja. Kdor knjigo prebere, dobi dragocene informacije o dejavnikih tveganja (o pretiranem pitju alkoholnih pijač, preveliki telesni teži, kajenju,pomanjkanju telesnega gibanja in podobnem).
Veliko zanimanja je bilo pred letom za skrbno pripravljeno razstavo o zdravem načinu življenja, ki je bila poučna tudi za športnike. Zdravniki, ki vodijo društvo Za srce si prizadevajo, da bi z literaturo, predavanji in priložnostnimi prireditvami prispevali k preventivi na področju zdravja in k novemu slogu življenja, pri katerem bodo telesna nega, hoja, kolesarjenje, planinstvo itd. navada slehernega in ne samo izobražencev.
Predvsem gre za redno aerobno vadbo, ki je velikega pomena za zdravje srca in ožilja. Splošno geslo zdravnikov in športnih pedagogov je »vsak dan na sprehod, vendar ne do utrujenosti!« To bi bila minimalna zdravstvena obveznost. Za tiste, ki so pripravljeni skrbeti za višjo stopnjo kondicije pa veljajo napotki aerobne vadbe v vseh letnih časih. Ne samo hoja, tekanje in kolesarjenje, temveč tudi plavanje in tek na smučeh.
Upoštevanja vredna so navodila dr. K. Cooperja za vadbo štirikrat na teden po izbiri: kolesarjenje 11 km v 30 min: hoja 5 km v 45 min; tek 2,4 km v 12 min; plavanje 800 m v 20 min. Približno ista priporočila z napotki za uvodno ogrevanje itd. so tudi v slovenski knjigi Vse o srcu in žilah.	DRAGO ULAGA
Jensterle in Sovinčeva uspešna v skali
Sabina Sovine (30), članica AO Žiri, se je s plezanjem začela ukvarjati razmeroma pozno - pri 22 letih. Posvetila se je samo plezanju v skali, saj po osemletnih tekmovalnih izkušnjah kot ritmičarka meni, da ni tip tekmovalke. Ves prosti čas, ki ga nima v izobilju, saj je že pet let redno zaposlena kot profesorica športne vzgoje,,zadnji dve leti na gimnaziji Bežigrad, posveti plezanju.
Brdavs je po Pokraculji (8a), Ekosistemu (8a) in Sončku (8a+) njena četrta smer v težavnostni stopnji 8a, 8a+. Smer je naštudirala lansko leto, po prvem neuspelem poskusu preplezati smer od spodaj, pa ji je smer zamočilo. Letos ji je uspelo drugi dan v tretjem poskusu. To je tretja ženska ponovitev Brdavsa za Metko Lukančič in Martino Čufar. Sovinčeva je isti dan na fleš preplezala tudi Besnega mureka (7b).
V plezališču Ceredo pri Veroni, ki sta ga z Jensterletom obiskala med prvomajskimi prazniki, je na pogled preplezala več kot 50 smeri do težavnosti 7b.
Franci Jensterle (30), član AO Žiri, se s plezanjem ukvarja že 15 let. V tem času se je potrdil kot zelo dober plezalec v skali in izjemno borben tekmovalec. Njegova najboljša uvrstitev je 26. mesto na tekmi svetovnega pokala in osvojitev vicepr-vaka na lanskem državnem prvenstvu.
Tako kot Sabina je tudi on že pet let profesor športne vzgoje in poučuje na SLŠ Škofja Loka. To ga ne ovira, da ne bi v zadnjih letih opravil nekaj zelo dobrih vzponov na pogled (od 7c+ do 8a) in vzponov z rdečo piko v težavnosti 8b, 8b+. Njegov za-
dnji uspeh je smer Kaj ti je deklica (8b+), ki jo je preplezal v sedmem poskusu, ne da bi smer prej naštudiral z varovanjem od zgoraj (Top Rope). Sam pravi, da mu je to poleg Palačinke najboljši vzpon.
SABINA SOVINC
V Ceredu je na pogled preplezal več kot 50 smeri do težavnosti 7c+.
Franci Jensterle in Sabina Sovine sta 25. maja preplezala tudi več raztežajev dolgo smer Črna burja (7c) v Ospu. Jensterle je za Aljošo Gromom drugi, ki mu je smer uspelo preplezati na pogled, Sovinčeva pa je kot druga v navezi nekajkrat počivala viseč v klinih. Na enak način je pred dvema letoma preplezala tudi Gobo z enim počitkom v najtežjem raztežaju. Jensterle opozarja, da se bo v smeri nekaj oprimkov verjetno odlomilo.
Ljubezen, plezanje in poklic so tri stvari, ki združujejo ta uspešen plezalni par.
Alpinistične novice
Vrnitev himalajcev
Slovenski del alpinistične odprave na najvišjo goro sveta Mt. Everest se bo vrnil danes ob 11.30 na letališče Brnik. Naši alpinisti so sodelovali na mednarodni odpravi, ki jo je organizirala Planinska zveza Hrvaške pod vodstvom Darka Berljaka. Aco Pe-pevnik je po severnem grebenu priplezal na najvišjo goro sveta 22. maja, dan kasneje pa je brez uporabe dodatnega kisika na vrh prišel tudi Pavle Kozjek. (M. P.)
Spominsko srečanje za Siavca
V spomin na velikega slovenskega alpinista Slavca Svetičiča, ki je pred dvema letoma izginil na Gašebrumu
IV	v Karakorumu, njegovi prijatelji organizirajo spominski tabor na planini Zapotok. Od 4. do 6. julija so vabljeni vsi, tudi tisti, ki ga morda niso poznali. Za hrano, pijačo in spalno vrečo poskrbi vsak sam. Zaželene so prijave, ki jih do 26. junija sprejema Tina Horvat Mihelič (tel. 061 742 288). (M. P.)
Tehnične smeri v Ospu
Čeprav je vse več smeri v Veliki Osapski steni opremljenih s svedrovci, ki omogočajo varne proste ponovitve, pa je v njej še vedno veliko »alpinističnih« smeri. Jure Juhas in Andrej Markovič (Alp šport, AO Novo mesto) sta ponovila Peščene katakombe (VI, A3/A2, 60 m, 5h). V prvem raztežaju je dovolj starih klinov, zgornja dva pa sta neopremljena.
V	smeri je kar nekaj mest, ki jih je treba preplezati prosto.
M. Čufar ponovno, T. Valjavec pa prvič
Na drugi tekmi državnega prvenstva v Pivki pri ženskah še druga zmaga za Mojstrančanko
PIVKA - Več kot 40 plezalcev iz vse Slovenije se je v soboto zbralo ob pivški umetni steni, kjer je bila druga tekma državnega prvenstva v športnem plezanju. Medtem ko je pri ženskah vse potekalo po pričakovanjih, je pri moških presenetil 15-letni Tomaž Valjavec iz Tržiča. Ugnal je vso slovensko plezalsko elito.
Ista naveza je ponovila še dva raztežaja dolgo tehnično smer Senca dvoma. Prvi raztežaj, ki poteka po previsni poči, je Markovič preplezal prosto (VIII). Drugi raztežaj sta, tako kot vsi njuni predhodniki, preplezala tehnično (A2+).
Markovič je mimogrede preplezal še včasih zelo obiskano, sedaj pa zapuščeno Žago (VI, 80 m, 15 minut) in sestopil po Medotu (prav tako 15 minut). (M. P.)
Dirka okrog kola
V okviru memoriala VTK je Akademski AO tudi letos 31. maja pripravil Dirko okrog kola iz Tamarja na Kotovo sedlo in nazaj. Progo je najhitreje prehodil in presmučal Igor Puhan, sledila pa sta mu Luka Lenart in Uroš Mesarič. Med ženskami je bila prva Sabina Povhe. Nagrade za najboljše so prispevale ljubljanske trgovine z alpinistično opremo Iglu šport, Turne in Anapurna. (M. P.)
Spodnja deseta stopnja
Andrej Sotelšek (PAK Krško) je v plezališčih preplezal več smeri, ocenjenih s francosko oceno 8a in 8a+, kar ustreza spodnji deseti stopnji po lestvici UIAA. V Kotečniku je preplezal Specialista za življenje (8a+) in Guernico (8a), V Mišji peči pa Sama-saro (8a+) in Oktoberfest (8a).
Med prvomajskimi prazniki je plezal v pokrajini Ardeche v južni Franciji, kjer je na zelo majhnem področju več kot 1500 smeri. V tretjem poskusu je ponovil L’Art des choix (8a), v drugem pa Paradise of the Bytes (7c). (M. p)
Žensk je tako kot v Kranju nastopilo samo sedem in za vstop v finale ni bilo potrebno veliko. Moških je bilo na štartni listi precej več in za večerni obračun najboljših je bilo treba preplezati precej visoko. Mladi so se zelo dobro držali. Štirje so si zagotovili finalni nastop. Valje-vec je presenetljivo vodil, tretje mesto pa si je z Gučkom delil 16-letni Potočnik. Poleg njiju sta od mladincev dobro plezala še Žitnik in Sova.
Finale so kot običajno začele ženske in vsaka od tekmovalk na štartni listi je prihajala višje v steni. Na koncu je piko na i postavila Martina Čufar (Inntal, Zavarovalnica Triglav, Five Ten), ki je tako kot v kvalifikacijah tudi finalno smer splezala do vrha.
V moški konkurenci so bile razlike med najboljšimi mnogo
Svedrovci v Paklenici
Aljaž Anderle je s Katjo Špehar dvakrat obiskal Paklenico in prosto ponovil Klin (VIII-) v Anica kuku ter večino smeri v Stupu, med njimi tudi Brid za mali čekič (VIII-) in Sonja Meu (VIII-). Vse omenjene smeri so Avstrijci v zadnjih mesecih opremili s svedrovci, poleg tega pa so navrtali tudi nekaj lažjih smeri, npr. Mosora-ško, Šaleško in Centralne kamine. (M.
p)
Andi Tineta Miheliča
Radovljiška založba Didakta je izdala knjigo Tineta Miheliča z enostavnim naslovom Andi; podnaslov je Beli vrhovi zelene celine. »To knjigo sem že dolgo nosil v sebi«, je zapisal. Leta 1964 se je prvič podal v Ande, v nadaljevanju pa: »Obiski Andov so postali del mojega življenja. Potrebujem jih kot zrak in vodo.Tako sem se prvič v življenju lotil doživljajskega pisanja, ki pa naj bi bilo tudi nekakšna kronika slovenskega andi-nizma«. Kdor pozna Tinetovo pisanje v Planinskem vestniku, ve, da zna pisati. To je dokazal tudi v vodnikih: ni jih napisal ravno malo, v njih pa je kljub šablonam in zahtevam strokovnega pisanja, našel svojstven stil, ki pritegne.
Knjiga klasičnega formata s 175 stranmi, ima precej fotografij, od dokumentarnih črno-belih do lepih barvnih. Na koncu pa je tudi oris Cordillere Blance z vsemi našimi pomembnejšimi alpinističnimi dosežki, ki ne manjkajo tudi za Cordillero Real, obisk katere je opisal v prvem poglavju. (F. S.)
manjše in za razporeditev na zmagovalnih stopnicah so pravzaprav odločali rezultati iz kvalifikacij. Najprej je že kot prvi visoko splezal Primož Žitnik, potem se je nekaj plezalcem zataknilo nekje rra polovici smeri. Potem je Aljoša Grom svoj nastop opravil zelo dobro, kazalo je že, da bo smer zaključil z vrhom, vendar je na koncu napravil napako pri zaporedju gibov. Vili Guček je za razliko od Kranja, kjer je zaradi zdrsa končal zelo nizko, še enkrat plezal odlično, dosegel isti rezultat kot Grom, a je bil zaradi dopoldanskega boljšega nastopa pred Vrhničanom. Vsi so čakali še Goloba in Valjavca. Prvemu ni uspelo, mladi Tržičan pa je plezal zelo lahkotno, neobremenjen, dosegel isto višino kot Guček in Grom, kar pa je zaradi boljšega rezultata kvalifikacij vendarle pomenilo, da gre zmaga na Gorenjsko.
Rezultati iz Pivke - ženske: 1. Martina Čufar (AO Mojstrana), 2. Katarina Štremfelj (PK Škofja Loka), 3. Saša Truden (ŠPO Tržič), 4. Blaža Klemenčič (PK Škofja Loka), 5. Romana Savič (AO Lj-Matica); moški: 1. Tomaž Valjavec (ŠPO Tržič), 2. Vili Guček (AO Trbovlje), 3. Aljoša Grom (AO Vrhnika), 4. Primož Žitnik (PK Škofja Loka), 5. Jure Golob (AO Rašica).
TOMO ČESEN
Nova odkritja
LJUBLJANA - V soboto in nedeljo, 26. in 27. aprila, je v Predjami raziskovala ekipa jamskih potapljačev ljubljanskega potapljaškega društva Noricsub. Ob potoku Lokvi so se spustili do sifonov, ki jih je že Leta 1963 preplaval angleški potapljač Mike Boone. Po 689 m znanih rovov so preplavali še dva sifona (dolžine 20 in 30 m, globina okoli 5 m), tretjega (globina 17 m) se da obiti, ustavili so se šele pred četrtim na koncu velike, okoli 100 m dolge, do 40 m visoke in pol toliko široke dvorane. Od točke, ki jo je dosegel M. Boone, so namerili skozi sifone in po obhodnih rovih 820 m poligona, veliko stranskih rovov pa je ostalo še neizmerjenih.
Doslej znani deli so večinoma precej tesni, novi pa prostorni (preseki rovov so tudi do 100 kvadratnih metrov). Novo odkriti deli so usmerjeni proti severozahodu, pod Fahtije. Dolžina izmerjenih rovov v Predjamskem spletu je sedaj 8.900 metrov, dolžina znanih rovov pa preko 9 kilometrov.
Raziskovali so Tomo in Igor Vrhovec ter Matej Mihailovski.
ALEŠ LAJOVIC
Industrija kovinskih izdelkov in opreme, d.d.
Ul. Leona Dobrotinška 2, 3230 Šentjur
Skladno z 287. in 288. členom Zakona o gospodarskih družbah začasna uprava družbe Alpos d.d. sporoča
nasprotne predloge delničarjev
k dnevnemu redu 1. skupščine Alpos d.d., ki je sklicana 24.6.1997, ob 10. uri v hotelu Alpos Šentjur, Ul. Valentina Orožna 4, Šentjur.
Nasprotne predloge je posredovala Krekova pooblaščena družba za upravljanje d.o.o. PID Skala in sporočila, da bo na skupščini ugovarjala predmetnemu predlogu sklepa ter da bo druge delničarje pripravila do tega, da bodo glasovali za nasprotne predloge.
Nasprotni predlog
k 3. točki dnevnega reda
Ne sprejme se poslovnik o delu skupščine v predlaganem besedilu, temveč se sprejme poslovnik o delu skupščine po predlogu Krekove PID SKALA.
Utemeljitev nasprotnega predloga
Predlagano vsebino poslovnika o delu skupščine, ki ga je predlagala začasna uprava, delničar Krekova PID SKALA spreminja in dopolnjuje le v smislu uskladitve z ZGD in racionalizacijo glede na določila, ki jih tako ureja že zakon (konkretni predlog sprememb in dopolnitev je priložen -priloga 1).
Stališče začasne uprave
Začasna uprava nasprotnemu predlogu ne nasprotuje.
Nasprotni predlog
k 8. točki dnevnega reda:
Skupščina ne sprejme predlaganih sprememb in dopolnitev statuta, temveč sprejme predlagane spremembe in dopolnitve, kot jih predlaga Krekova PID SKALA.
Utemeljitev nasprotnega predloga
Delničar Krekova PID SKALA se strinja z vsebino predloga, ki ga podaja začasna uprava, vendar predlog sprememb in dopolnitev statuta dopolnjuje še s predlaganimi spremembami in dopolnitvami, kot so navedene in konkretizirane v prilogi 2.
Stališče začasne uprave
Začasna uprava se strinja z nasprotnim predlogom, saj ne predstavlja sprememb dosedanjega predloga. Hkrati pojasnjuje, da se je pri predlaganju sprememb statuta osredotočila na osrednjo točko skupščine, to je povečanje osnovnega kapitala in temu primerno predlagala spremembe statuta. Tudi začasna uprava ima še več predlogov za spremembe statuta, ki pa jih iz prej navedenih razlogov ni podala. Vse svoje predloge je nameravala usklajene z večino delničarjev predlagati na naslednji skupščini Alpos d.d.
V primeru, kjer nasprotni predlog ni konkretiziran oz. zahteva usklajevanje, bo uprava usklajen predlog posredovala na skupščini.
Prilogi 1. in 2. kot nadaljevanje utemeljitve, vsaka zase presegata 100 besed, zato sta delničarjem na vpogled na upravi družbe Alpos d.d., Šentjur, Ul. Leona Dobrotinška 2, vsak dan od 12. do 13. ure od dneva objave nasprotnih predlogov.
ALPOS d.d. Začasna uprava 6067
Cestno podjetje Murska Sobota, d.d.
Družba za vzdrževani e in gradnjo cest
Murska Sobota, Lendavska ut. 64
OBJAVLJA JAVNO LICITACIJO
za prodajo ASFALTNE BAZE, strojni del na lokaciji LIPOVCI
•	tip: asfaltna baza WKM 130
•	leto izdelave: 1980
•	izklicna cena: 255.000 DEM v tolarski protivrednosti po srednjem tečaju Banke Slovenije
•	posebni pogoj: AB se mora demontirati in preseliti zunaj območja Pomurja
Licitacija bo 20.6.1997 ob 10. uri na sedežu podjetja v Murski Soboti, Lendavska 64. Ogled je mogoč od 16. do 19.6.1997 v delovnem času od 7.-15. ure.
Kontaktna oseba za oglede je inž. Bogdan HARI, CP Murska Sobota, tel.: 069 37-230.
Udeleženci licitacije morajo pred licitacijo plačati 5% varščino na žiro račun št. 51900-601-11389. fJa licitaciji lahko sodeluje le udeleženec, ki s fotokopijo virmanskega naloga dokaže, da je plačal varščino. Varščina bo kupcu poračunana v ceni asfaltne baze, drugim udeležencem pa vrnjena, najpozneje v 5 dneh po licitaciji.
Prometni davek plača kupec pred prevzemom. Rok plačila je 15 dni po licitaciji; po tem roku kavcija zapade.
Asfaltna baza je naprodaj po klavzuli »ogledano-kupljeno«.	559g
♦	SOF 97: Šestič je prvič
•	Maratonci so tekli šesti krog
♦	Janez Rakušček, dve zlati uri MM za eno roko
♦	Stojan Pelko, trženje intelekta
♦	Jani Bavčer, najdaljše so poti, ki vodijo naravnost
♦	Poslovna darila, medij in sporočilo hkrati
•	Lani je bila uspešnica idrijska čipka
•	Osebni pristop k poslovnim darilom
•	Pregled ponudbe poslovnih in promocijskih daril
♦	Kaj pripravlja devetnajst slovenskih agencij
♦	Predstavitve: Žare Kerin, Matjaž Prešeren, Vojko Pogačar
♦	Slovenci med najboljšimi poslovnimi komunikatorji v Evropi
♦	Bo Pepsijin poskus pustil grenak priokus?
♦	Evropski mesec kulture Ljubljana 1997
Iz
nove
številke
MM
MM Ljubljana Dunajska 5 telefon: 318 593 faks: 302 574
KIK Kemijska industrija Kamnik, d.d.,
FUŽINE 9, KAMNIK
Na podlagi 42. člena statuta družbe KIK Kemijske industrije Kamnik, d.d., začasna uprava sklicuje skupščino, ki bo 10.7.1997 ob 12. uri v sejni sobi uprave KIK Kemijske industrije Kamnik, d.d., Fužine 9, Kamnik z naslednjim
DNEVNIM REDOM:
1.	Otvoritev skupščine in izvolitev delovnih teles skupščine
Predlog sklepa uprave:
Ugotovi se sklepčnost skupščine, izvoli predsedujočega skupščine in verifikacijsko komisijo v sestavi predsednika in dveh preštevalcev glasov.
Seji bo prisostvoval vabljeni notar.
2.	Sprejem poslovnika o delu skupščine
Predlog sklepa uprave:
Sprejme se poslovnik o delu skupščine družbe v predloženem besedilu.
3.	Sprejem letnega poročila za leto 1996
Ob pozitivnem mnenju nadzornega sveta je predlog sklepa uprave:
Sprejme se predlagano letno poročilo o poslovanju za leto 1996.
4.	Skupščina sprejme sklep o ugotovitvi in pokrivanju izgube v letih 1993, 1994 in 1995 in razporeditvi dobička za leto 1996.
Predlog sklepa:
Na predlog uprave in ob pozitivnem mnenju začasnega nadzornega sveta se sprejme sklep o ugotovitvi in pokrivanju izgube v letih 1993,1994 in 1995 ter sklep o ugotovitvi in razporeditvi dobička za 1610^1996.
5.	Razrešitev začasnega nadzornega sveta in izvolitev članov nadzornega sveta, predstavnikov delničarjev in seznanitev s člani nadzornega sveta, ki jih je izvolil organ soupravljanja
Predlog sklepa začasnega nadzornega sveta:
Skupščina razreši člane začasnega nadzornega sveta in izvoli člane nadzornega sveta, predstavnike delničarjev.
6.	Sprejem sprememb in dopolnitev statuta:
Predlog sklepa začasne uprave:
Sprejmejo se predlagane spremembe in dopolnitve statuta družbe.
7.	Določitev sejnine članom nadzornega sveta
Predlog sklepa uprave:
Sprejme se predlagano sejnino za člane nadzornega sveta v višini 30.000,00 SIT neto za člana in 50.000,00 SIT neto za predsednika.
8.	Imenovanje revizijske družbe za leto 1997
Predlog sklepa nadzornega sveta:
Za pooblaščeno revizijsko družbo za leto 1997 se imenuje revizijska hiša P0DB0RŠEK, k.d., Ljubljana.
9.	Vprašanja in predlogi delničarjev
K letnemu poročilu sta dala mnenje nadzorni svet in izbrani revizor v svojem poročilu.
Gradivo za skupščino s predlogi sklepov delničarjem je na vpogled v tajništvu uprave na sedežu družbe vsak delavnik od 9. do 12. ure v času od dneva sklica skupščine do vključno dneva zasedanja skupščine.
V navedenem gradivu so tudi predlagane spremembe in dopolnitve statuta.
Na skupščini delničarjev se odloča o objavljenih predlogih po posameznih točkah dnevnega reda.
Nasprotni predlogi delničarjev k posameznim točkam dnevnega reda morajo biti v pisni obliki obrazloženi in oddani v 7 dneh po objavi tega sklica v tajništvu uprave delniške družbe.
Skupščine se lahko udeležijo imetniki navadnih delnic, njihovi pooblaščenci ali zastopniki. Pooblastilo mora biti pisno.
Pogoj za udeležbo na skupščini in glasovalno pravico lahko uresničujejo delničarji, njihovi zastopniki ali pooblaščenci, ki tri dni pred zasedanjem skupščine v tajništvu uprave na sedežu družbe pisno prijavijo svojo udeležbo.
Delničarje naprošamo, da pridejo na skupščino 45 minut pred zasedanjem zaradi evidence in morebitnega prevzema glasovnic za glasovanje na skupščini.
Delničarji oziroma njihovi pooblaščenci se izkažejo z osebnim dokumentom, pisnim pooblastilom, zakoniti zastopnik pa tudi z izpisom iz sodnega registra.
Sejna soba bo odprta 60 minut pred začetkom zasedanja skupščine. Če skupščina ne bo sklepčna, bo ponovno zasedanje eno uro kasneje v istih prostorih. Skupščina bo takrat odločala ne glede na višino zastopanega osnovnega kapitala.
Vljudno vabljeni!
KIK Kemijska industrija Kamnik, d.d. Začasna uprava
5628
17
TELEVIZIJA+RADIO
pop tv	<
mmtv. tele 59. tv robin
k^rf\T
Slovenija 1
07.30
08.30 09.20 09.25 09.55
10.20
12.20
12.30 12.45
13.00
13.05
13.35 13.50
15.05
15.35 16.20
17.00 17.10
1725
17.40
18.00
18.30
18.35
19.05 19.15 19.30 19.57
20.05
21.05
21.20
22.00
22.35 22.45
01.05
01.35
02.05
VREMENSKA PANORAMA EURONEWS VČERAJ. DANES. JUTRI VIDEORING TEDENSKI IZBOR POPOLNA TUJCA.
22.. ZADNJA EPIZODA AMERIŠKE NANIZANKE CIKLUS FILMOV B. TAVERNIERA: SODNIK IN MORILEC FRANCOSKI FILM ZA TV KAMERO UTRIP
ZRCALO TEDNA POROČILA
HUGO. PONOVITEV TV IGRICE VIDEOSTRANI TEDENSKI IZBOR ZOOM
LJUDJE IN ZEMLJA INTERVJU
DOBER DAN. KOROŠKA OBZORNIK OTROŠKI PROGRAM RADOVEDNI TAČEK: RITEM MEJNIKI. NEMŠKA DOK. NANIZANKA, 2/50 ŽIČKA
PO SLOVENIJI O NARAVI IN OKOLJU TOKRAT NEKOLIKO DRUGAČE LINGO.TV IGRICA RISANKA ŽREBANJE 3X3 DNEVNIK. VREME ŠPORT
PRO ET CONTRA (VPS 20.05)
HOMO TURISTICUS. ODDAJA O TURIZMU OSMI DAN (VPS 21.20) ODMEVI. VREME (VPS 22.00)
ŠPORT
NO SMOKING. FRANCOSKI FILM (VPS 23.10)
OSMI DAN.
PONOVITEV
VIDEORING
VIDEOSTRANI
Slovenija 2
09.00	EURONEWS
09.50	NA POTEP PO SPOMINU. ODDAJE IZ ARHIVA OTROŠKEGA IN MLADINSKEGA PROGRAMA
11.00	TEDENSKI IZBOR HUMANISTIKA
11.30	ŠPORT V NEDELJO
12.00	Ml SMO PA V SELAH DOMA. 1. DEL
12.30	MESTA PRIHODNOSTI. 3.. ZADNJI DEL ANGLEŠKE DOKUMENTARNE SERIJE
13.10 OBZORJA DUHA 13.40 BALET TROCKADERO IZ MONTE CARLA
14.35 BRAMWELL. 7.. ZADNJI DEL ANGLEŠKE NADALJEVANKE
15.30	IZZIVALCI. FRANCOSKA NANIZANKA. 38/52
16.00	JAKE IN DEBELUH. AMERIŠKA NANIZANKA. 10/23 (VPS 17.25)
16.50	KOŠARKA N3A. 4. TEKMA FINALA: UTAH - CHICAGO. POSNETEK
18.20 SEDMA STEZA 19.05 RECFPT ZA ZDRAVO ŽIVLJENJE (VPS 19.00)
19.30	IZZIVALCI. FRAN JOŠKA NANIZANKA. 39 52 (VPS 19.30)
20.00	KOMISAR REX. 15.. ZADNJA EPIZODA NEMŠKE NANIZANKE (VPS 20.00)
20.50	VRATA NEBEŠKEGA MIRU. AMERIŠKA
DOKUMENTARNA SERIJA. 1/3 (VPS 20.50)
21.55	POMP (VPS 21.55)
22.55	BRANE RONČEL IZZA ODRA (VPS 22.55)
00.15 RECEPT ZA ZDRAVO
ŽIVLJENJE. PONOVITEV (DO 00.40)
06.00	VIDEOSTRANI
07.00	DOBRO JUTRO. SLOVENIJA, jutranji program na MMTV.Tele 59. TV Robin
10.00	SANTA BARBARA, ponovitev
10.50	TOP SHOP. tv prodaja
11.00	DETEKTIVKA LEA SOMMER. pon. 2. dela nemške naniz.
12.00	POP KVIZ. ponovitev
12.30	NA SEVER. 12. del kan. naniz.
13.30	MORSKA DEKLICA, ponovitev 1. dela avstral. mladin. serije
14.00	NA JUG. ponovitev 11. dela kanadske naniz.
15.00	POP 30
15.30	DIAGNOZA: UMOR. 17. del am. naniz.
16.20	TOP SHOP. tv prodaja
16.30	SANTA BARBARA, am. nad.
17.30	MAMICE. 2. del hum. naniz.
18.00	P.OP KVIZ
18.30	UMOR. JE NAPISALA. 17. del am. naniz.
19.20	VREME
19.30	24 UR
20.00	POSLASTICA TEDNA: JAPONCI SO BOLJŠI LJUBIMCI, nemška komedija
21.45	ŠPORTNA SCENA
22.45	REŠEVALCI. 51. del avstralske naniznake
23.30	ACAPULCO H.E.A.T.. 14. del am. naniznake
00.30 24 UR. ponovitev
01.00	POP 30. ponovitev
01.30	VIDEOSTRANI
kmm b
08.00	KOMERCIALNE PREDSTAVITVE
13.00	TV PRODAJA
13.15	VIDEOKOLAŽ
15.30	UTRINEK
16.00	TV PRODAJA
16.15	Z GLASBO V SRCU
16.45	TEČAJ FRANCOŠČINE - pon.
17.15	TV PRODAJA
17.30	SANDOKAN - ponovitev 13. dela risane serije
18.00	POT V AVONLEO -ponovitev 91. zadnjega dela nadalj.
18.50	TV PRODAJA
19.00	TV DNEVNIK
19.30	UTRINEK
20.00	SANDOKAN - 14. del risane serije
20.30	SIRENE - L del nadaljevanke
21.30	REZERVA V IGRI-film
23.05 UTRINEK
23.35 TV PRODAJA
00.50 DNEVNIK
00.00 KOMERCIALNE PREDSTAVITVE
vtv kanal 52
09.00	DOBRO JUTRO, informat.-razvedrilna oddaja
09.45 EPP / Vabimo k ogledu 09.50 589. VTV MAGAZIN, pon. 10.20 TV IZLOŽBA
12.00	Videostrani
18.55	NAJ SPOT DNEVA
19.00	REGIONALNE NOVICE
19.05	OTROŠKI PROGRAM: Risanke
19.30 TV IZLOŽBA
19.35	Videostrani
20.00	EPP / VABIMO K OGLEDU
20.05	Iz produkcije ZLTV Slovenije
20.35	POT V AVONLEA. 63. del nad. 21.25 GOST ODDAJE DOBRO
JUTRO
21.55	NAJ SPOT DNEVA
22.00	REGIONALNE NOVICE
22.05	HOROSKOP 22.10 TV IZLOŽBA
22.15 VIDEOSTRANI do 00.00
kanal A
07.00
08.00 08.20
09.00 09.20
10.15
10.35
11.05
11.50
12.45
13.10
14.00
15.00
16.00
16.50
17.15
17.45
18.10 18.40
19.05
19.35
20.00
20.30
21.00
22.45
23.10
00.05
01.05
01.25
18.30 GROZNO PRIJAZNA DRUŽINA 19.00 KAROLINA V MESTU 19.30 ČAS V SLIKI 20.02 ŠPORT 20.15 VELIKI POSEL. am. kom. 22.00 ENKRAT V ŽIVLJENJU. am. f. 23.25 ČAS V SLIKI 23.30 ZADNJA POT V SANTA CRUZ, avstrij.-nem. vest. 01.05 ČLOVEK. KI JE UBIL KENNEDYJA, film 04.15 ENKRAT V ŽIVLJENJU, pon. 05.45 MINI ZIB 05.50 ČEBELICA MAJA
koper
15.00	EURONEWS
16.20	LETEČI ZDRAVNIKI - tv naniz.
17.10 DOKUMENTARNA ODDAJA
17.30	GLOBUS
18.00	PROGRAM V SLOVENSKEM JEZIKU STUDIO 2 ŠPORT
18.45 PRIMORSKA KRONIKA
19.00	VSE DANES-AKTUALNO
20.05	BEYOND - dok. oddaja
20.30	OROŽNIKOVE ZGODBE - tv nanizanka 5/6
21.25 UMETNIKI V SVET-dok. odd.
205 ALIČA
22.05	VSEDANES - TV DNEVNIK
22.20	PROGRAM V SLOVENSKEM JEZIKU ŠPORTEL - oddaja o zamejskem športu in športnikih STUDIO 2 ŠPORT
hrvaška 1
10.00 POROČILA 10.05 IZOBRAŽEVALNI PROGRAM 11.30 PROGRAM ZA OTROKE IN MLADINO 14.05 IZOBRAŽEVALNI PROGRAM 15.05 PROGRAM ZA OTROKE IN MLADINO 16.15 NADŠKOFOVSKA GIMNAZIJA, izobraževalna oddaja 16.45 GLAS DOMOVINE 17.15 HRVAŠKA DANES 18.05 KOLO SREČE 18.35 HRVAŠKA IN FEDERACIJA BiH 19.05 HRVAŠKI POMNIKI 19.30 DNEVNIK 20.15 HRVAŠKA IN SVET 20.45 PREDSEDNIŠKA VOLITVE 97 21.50 PEROJ - HRVAŠKA VAS. dok. oddaja 22.25 OPAZOVALNICE 23.00 FILMSKA NOČ Z ALFREDOM HITCHCOCKOM: Sever - Severozahod 01.10 POROČILA
hrvaška 2

TER 17.25 SIMPSONOVI 17.55 VSI POD ISTO STREHO 18.25 RO-SEANNE 18.55 STRAŠNO PRIJAZNA DRUŽINA 19.30 POROČILA 19.45 TAFF, magazin 20.15 REŠITE. MOJEGA OTROKA!, am. drama 22.10 TOVARNA HUMORJA 22.40 ČVEK KLUB 23.15 DUO PALM BEACH 00.15 POROČILA 00.25 PACIFIC BLUE, pon. 01.15 BUGS, pon. 02.10 POROČILA 02.20 MA-TLOCK, pon. 03.10 MAcGYVER. pon. 03.55 SVET ČUDES, pon. 04.15 ARABELLA KIESBAUER, pon.
VIDEOSTRANI
TV' PRODAJA
VIDEOSTRANI
TV PRODAJA
VIDEOSTRANI
PIKSI IN DIKSI. risana serija
RAJSKA OBALA, ponovitev
OPRAH SHOW. ponovitev
DAKTARI. ponovitev
SUPER SAMURAJ, ponovitev
KUNG FU. ponovitev
MANTIS, ponovitev
DANNYJEVE ZVEZDE.
vedeževanje v živo
OPRAH SHOW: ANGELI MED
NAMI
DRZNI IN LEPI. ponovitev DRZNI IN LEPI. nadaljevanka RAJSKA OBALA, nadalj. OČKA MAJOR, nanizanka NORA HIŠA. nanizanka DRUŽINSKE ZADEVE, naniz. COOPERJEVA DRUŠČINA, nanizanka
PRINC Z BEL AIRA. nanizanka SAM SVOJ MOJSTER, nanizanka
PONEDELJKOVA FILMSKA USPEŠNICA: TRIJE MOŠKI IN ZIBELKA
'ALO. ’ALO. nanizanka TIHOTAPCI, nadaljevanka DANNYJEVE ZVEZDE, pon. TV PRODAJA VIDEOSTRANI
13.15	TV KOLEDAR 13.25 ZLATA PLOŠČA, ameriški film 15.00 APLAVZ. PROSIM 15.55 MESTECE PEYTON. serija 16.50 ACAPULCO Z DUŠO IN TELESOM
17.15	REŠEVALCI, serija 18.05 POL URE KULTURE 18.35 HUGO. tv igra 19.00 ŽUPANIJSKA PANORAMA 19.30 DNEVNIK 20.25 PRIJATELJI, humor, serija 20.50 V DIVJINI, dok. serija 21.50 BELGIJSKA ŽALOST, serija 22.50 PSIHOLOGIJE LAŽI. dok. film
hrvaška 3
11.00	3 PLUS 15.15 MARISOL, serija 16.00 SANTA BARBARA, serija 16.45 VIDIKON 18.05 ROŽNATI CADDILAC 18.45 MASH. humor, serija 19.10 RISANKA 19.20 GLASBENI KVIZ 19.30 GLASBENI PROGRAM 20.15 POLICIJA. serija 20.40 TRANSFER, oddaja o kulturi 21.10 CIKLUS FILMOV BRATOV TAVIANI: Fiorile
23.00	NEPRIKLJUČENO 23.40 REŠEVALCI
09.00 ČAS V SLIKI 09.05 MA-RIANDL. ponovitev 10.30 BOGAT IN LEP 11.15 KONFLIKTI 11.45 VREME 12.00 ČAS V SLIKI
12.05	ORIENTACIJA 12.35 SLIKA AVSTRIJE 13.00 ČAS V SLIKI 13.10 LJUBA DRUŽINA 13.55 DR. STEFAN FRANK - ZDRAVNIK. KI MU ŽENSKE ZAUPAJO 14.45 LIPOVA ULICA 15.15 BOGAT IN LEP 16.00 SCHIEJOK VSAK DAN 17.00 ČAS V SLIKI 17.05 DOBRODOŠLA, AVSTRIJA! 18.59 AVSTRIJA DANES 19.30 ČAS V SLIKI 20.02 NEPRISTRANSKI POGLEDI 20.15 GOZDARSKA HIŠA FALKENAU 21.05 TEMA 22.00 ČAS V SLIKI 22.30 KULTURNO SREČANJE 01.30 NEPRISTRANSKI POGLEDI 01.35 ČAS V SLIKI
02.05	SCHIEJOK VSAK DAN 03.05 DOBRODOŠLA, AVSTRIJA! 04.50 LIPOVA ULICA 05.20 ČAS ZA KULTURO
madžarska 1
05.40 VAŠKA TV 06.00 SONČNI VZHOD 09.00 DOPOLDNE, vmes ob 09.05 MARIENHOF 11.00 DI-SNEYJEVE RISANKE, pon. 12.00 POROČILA 12.05 POSEL 12.25 TE-LEPAKK 13.40 NARODNOSTNE ODDAJE 14.30 REPETA 15.00 POROČILA 16.25 SKRIVNOSTI PESKA 17.00 GOZDARSKO- LOVSKI MAGAZIN 17.25 VKLOPI, za otroke 17.55 TV-DOKTOR 18.05 O VERI ZA OTROKE 18.10 BEGAVČKI 18.15 POSEL 18.30 KOLO SREČE 19.00 PRAVLJICA 19.15 KULTURNA PANORAMA 19.30 DNEVNIK, ŠPORT 20.00 MC 20.15 DOSJEJI X, tajni posli FBI 21.05 TISKOVNA KONFERENCA Gy. Horna 21.50 DEKLAMACIJA 22.00 SEDMA SOBA, koprodukcijski film 23.50 DNEVNIK
madžarska 2
14.00	PRENOS ZASEDANJA PARLAMENTA 17.05 DOBROSO-SEDSTVO, serija 17.55 VREME
18.00	REGIONALNI DNEVNIKI 18.15 ZNANSTVENI POROČEVALEC 18.45 SVET KNJIGE 19.00 TE-LEŠPORT. vaterpolo 20.15 MADŽARSKA DANES 21.00 RAČUNAL- NIŠTVO 21.20 POLICIJSKA POROČILA 21.30 TELESREČA. igra na srečo 22.15 AKTUALNO 22.50 KENO 22.45 NA PRAGU USPEHA, koncert mladih umetnikov 23.35 MC
£ RAIUNO
07.00-08.00-09.00 POROČILA 09.55 PRAH IN KRI (1996) 11.30 POROČILA 11.35 ZELENO JUTRO 12.25 VREME 12.30 FLASH 12.35 UMOR JE NAPISALA, naniz. 13.30 TV DNEVNIK 14.30 PREHOD NA SEVEROZAHOD 15.25 SEDEM DNI V PARLAMENTU 16.00 RISANKE 17.30 HIGHLANDER, naniz. 17.50 DANES V PARLAMENTU 18.00 POROČILA 18.10 ITALIJA ZVEČER 18.45 LUNAPARK 19.20 VREME 20.00 TV DNEVNIK 20.30 ŠPORT 20.35 CIGANKA 20.50 DRAGA, POVEČAL SEM OTROKA (1992), kom. 22.30 POROČILA 22.35 KREMELJSKI ARHIVI, 1. oddaja 00.00 POROČILA 00.25 AGENDA, HOROSKOP, VREME 01.00 POTIHOMA 01.15 NOČNI SPORED
^ PAIDUE
10.35 KADAR SE LJUBI 11.00 SANTA BARBARA, soap 11.45 POROČILA 13.00 TV DNEVNIK, ZDRAVJE 14.00 VIDIMO SE NA TV 15.25 TI SI MOJA DRUŽINA (1994), komedija 17.15 FLASH 17.20 ZDRAVNIK MED MEDVEDI 18.10 VREME. FLASH, 19.00 HUNTER. naniz. 19.50 STAN IN OLIO 20.30 TV DNEVNIK 20.50 INŠPEKTOR DERRICK. naniz. 23.05 MACAO 23.30 POROČILA 00.05 DANES V PARLAMENTU 00.15 VREME 00.20 ŠPORT 00.50 JAZ PIŠEM, TI PIŠEŠ 01.15 DOBIMO SE V KINU 01.20 NOČNI SPORED

SAT.1
05.30 NEMČIJA DANES ZJUTRAJ
09.00	CHARLIEJEVI ANGELČKI
10.00	UGANI, kviz 10.30 FANT, DAMA, POSLUŠNOST 11.00 KER-NER 12.00 VERA.opoldanski show
13.00	SONJA, magazin 14.00 STEZOSLEDEC JOH, M.D. 15.00 VESOLJSKA LADJA ENTERPRISE - PRIHODNJE STOLETJE 16.00 OBALNA STRAŽA 17.00 VSAK PROTI VSAKOMUR 17.30 REGIONALNA REPORTAŽA 18.00 BLISK!, magazin 18.30 POROČILA
19.00	ŠPORTNA ODDAJA 19.10 SESTRE, nem. naniz. 19.40 KOLO SREČE 20.15 SOFIJA - PAMETNEJŠA OD POLICIJE: Vrabček nič več ne poje, nem. film, 1995 21.15 KATRIN JE NAJBOLJŠA 22.05 DOSJE 97/24 23.00 NOVICE IN ZGODBE 23.50 KANAL 4 "TIPKA" 00.20 KANAL4 "TWIST” 00.50 VESOLJSKA LADJA ENTERPRISE 01.40 FANT, DAMA, POSLUŠNOST 02.05 URA FILMSKIH USTVARJALCEV 02.25 SONJA 03.20 VERA. opoldanski shovv 04.10 KERNER 05.00 BLISK
06.00	POROČILA 06.05 PETER GUNN 06.35 EKSPLOZIVNO 07.00 TOČNO OB SEDMIH 07.35 MED NAMI 08.05 DOBRI ČASI, SLABI ČASI 08.45 SPRINGFIELD STORY 09.35 KALIFORNIJSKI KLAN
10.30	BOGAT IN LEP 11.00 NAGRADA JE VROČA 11.30 POTOVALNI DVOBOJ 12.00 TOČNO OB DVANAJSTIH 12.30 MAGNUM
13.30	POSLUŠAJ. KDO TAM RAZBIJA! 14.00 BARBEL SCHAFER
15.00	ILONA CHRISTEN 16.00 HANS MEISER 17.00 JEOPARDY!
17.30	MED NAMI 18.00 DOBER VEČER 18.30 ZVEZDNIŠKI MAGAZIN 18.45 POROČILA 19.10 EKSPLOZIVNO 19.40 DOBRI ČASI, SLABI ČASI 20.15 COLUMBO. am. krim. 21.50 EX-TRA 23.00 DESET PRED ENAJSTO 23.30 ODDAJA O KINU 00.00 NOČNI DNEVNIK 00.30 NA ZDRAVJE! 01.00 LJUBEZEN IN VOJNA 01.30 POSLUŠAJ, KDO TAM RAZBIJA! 02.00 MAGNUM 02.50 NOČNI DNEVNIK 03.20 HANS MEISER 04.10 ILONA CHRISTEN 05.00 BARBEL SCHAFER
12.00 MATT HOUSTON 13.00 TRD. A PRISRČEN, naniz. 14.00 MED NAMI 14.30 DOBRI ČASI, SLABI ČASI 15.00 POT V NEBESA 16.00 MATT HOUSTON, naniz. 17.00 KOLT ZA VSE PRIMERE, naniz. 18.00 POROČILA
18.15	TRD. A PRISRČEN, naniz.
19.15	HIGHLANDER 20.15 JU-LIE LESCAUT. naniz. 22.10 METROPOLA OD SPODAJ. Dunaj-sko podzemlje, dok. 23.00 SPIEGEL TV magazin 23.55 POROČILA 00.10 DEKLE IZ NEW YORKA. am. film 01.45 VOZNIK TAXIJA 03.35 RAVE OKROG SVETA
j(g)ZDF
05.00	SKUPNI PROGRAM Z ARD
09.00	DANES 09.03 MONA LIZA
10.00	POROČILA 10.03 NOVO PO SVETU 10.45 NEMŠKO PRAVO. VSAK IMA SVOJO PRAVICO 11.10 TENIS, ATP TURNIR FRANCOSKO ODPRTO PRVENSTVO
16.30	DANES 16.30 POLICIJSKA AKADEMIJA. AM. KOMEDIJA
18.00	701. SHOW S POSEBNIMI GOSTI, TER S STEFANIE IN MARKUSOM 18.57 LJUDJE DANES 19.00 DANES 19.10 POROČILA 19.20 VREME 19.30 WISO, DOK. ODDAJA 20.05 POROČILA 20.15 ČASTNO PRED SODIŠČE, DRAMA 21.50 DANES
22.30	MAŠČEVANJE, FRANCOSKI FILM 00.00 DANES ZVEČER 00.35 NOČNI EKSPRES 02.10 DANES ZVEČER 02.55 CESTNI POMETAČ 03.15 NOČNI MAGAZIN
03.30	PRED 30 LETI
kabel 1
italia 1
12.20 ŠPORTNI STUDIO 12.25 ODPRTI STUDIO 12.50 DELA IN HUDODELSTVA 12.55 HA-PPY DAYS 13.30 RISANKE 15.00 PLIMA 16.00 RISANKE 17.30 PRVI POLJUBI 18.00 HELENA IN PRIJATELJI 18.30 ODPRTI STUDIO 18.50 ŠPORTNI STUDIO 19.00 OBALNA STRAŽA 20.00 POSEBNA IZDAJA, zab. oddaja 20.30 ODPRTI STUDIO 20.45 CELOVEČERNI FILM 22.45 NAREDIMO KABARET 00.15 DELA IN HUDODELSTVA 00.25 ITALIA 1 ŠPORT 01.30 NOČNI PROGRAM
11.30 DOPISNIKI POROČAJO IZ TUJINE 12.00 POGOVOR V BADEN - BADNU 13.30 ARD - EKSKLUZIVNO 14.00 NEDELJSKI KONCERT 14.45 KLUB ZA STAREJŠE 15.30 NASVETI IN MODNE SMERI 15.55 MODA STROGO ZASEBNO 16.00 KULTURNI OTOK MALTA 16.45 ZDRAVILSTVO DALJNEGA VZHODA 17.15 HOBITEKA 17.45 UMETNOST IN KRAMA 18.15 SLIKE IZ AVSTRIJE 19.20 ČAS ZA KUD TURO 20.00 DNEVNIK 20.15 POLICAJI NA AVTOCESTI 21.00 NA PRIZORIŠČU 21.30 NOVO 22.00 ČAS V SLIKI 22.25 ČRNA OVCA, dok. f. 23.10 SANJE O ZAKOLU SVETE KRAVE 00.00 SLEDOVI ČASA 00.35 HALO AVSTRIJA, HALO DUNAJ 01.00 DESET PRED DESETO
discovery	|f *
20.00 ONSTRAN LETA 2000 20.30 KATASTROFA: NESREČA V WA-LESU 21.00 VELIKE ZGODOVINSKE SPREMEMBE: FRANCOSKA REVOLUCIJA 21.30 LOVCI NA KROKODILE 22.00 OSAMLJENI PLANET 23.00 DISCO-VERY SIGNATURE 00.00 ELITNA RAF ENOTA 01.00 PRVI POLETI 01.30 VOJNE V MIRU: LIBANON 02.00 KATASTROFA 02.30 ONSTRAN LETA 2000
ItUttC TELI VISION *
06.00	ZBUDI SE 10.00 JUTRANJI MIKS 13.00 AMERIŠKI TOP 20
14.00	MTV V STIKU 15.00 HITI NON STOP 16.00 IZBERI MTV
18.00	MLETJE 18.30 VROČI MTV 19.30 VROČA GLASBA 20.00 BRITANSKA HIT LISTA 21.00 NAJBOLJŠE Z MTV 22.00 SINGLED OUT 22.30 MTV LJUBEZEN 23.30 BEAVIS IN BUTTHEAD 00.00 NOVA ROCKOVSKA ODDAJA
02.00	NOČNI VIDEO
super rti
15.55 DOGODIVŠČINE MIKIJA IN DONALDA 16.15 DISNEY-EVO SREČANJE OB ROJSTNEM DNEVU 17.05 BUMPETY BOO 17.30 DOGODIVŠČINE WINNIE PUUJA 18.00 CHIP IN CHAP 18.25 KAPETAN BALU IN NJEGOVA POSADKA 18.55 GOOFY IN MAX 19.20 DINOZAVRI 19.45 MOJ OČE JE ZUNAJZEMELJSKI... 20.15 DISNEY SPECIAL: DI-SNEYEVI GOVOREČI PSI 21.05 DIVJE ŽIVLJENJE . DOKUM. ODDAJA O ŽIVALIH 22.00 DOGODIVŠČINE MIKIJA IN DONALDA 22.25 ŠTIRI ZA HERMANA, AM. NADALJ.22.50 DI-SNEYEV SPECIAL 23.40 RO-BINSOV KLUB, AM. NAD. 00.25 DOBRO PREMISLITE 01.20 INFORMACIJE 01.45 NOČNI PROGRAM, SANJSKA DEŽELA
06.30	TINYTOON 07.00 ENA. DVA ALI TRI 07.25 G ARFIELD IN NJEGOVI PRIJATELJI 08.00 DISNE-YJEV FESTIVAL 08.55 ALF, nanizanka 09.20 KALIFORNIJSKA GIMNAZIJA 09.40 SREČNI LUKA
10.30	KAKO SEM PRIŠEL NA KOLIDŽ, pon. 11.50 ČEBELICA MAJA 12.15 SAILORMOON. nan. 12.40 SMRKCI 12.55 AM DAM DES 13.10 TOM IN JERRY 13.35 TRDNJAVA UGANK 14.10 ARTEFIX 14.20 POPAJ 14.50 NAŠA MALA KMETIJA 15.40 EARTH 2 16.25 AIRWOLF 17.15 PRIJATELJI ZA VSE ŽIVLJENJE 18.05 ALF 18.05 POSLUŠAJ, KDO TAM RAZBIJA!
pro 7
05.10 TAFF, magazin 05.30 SAM, magazin 05.55 MAČEK EREK, pon. 06.20 MASKA. pon. 06.40 PALČKI, pon. 07.10 TINY TOON IN PUSTOLOVŠČINE 07.30 VIERSTEIN OVI 08.00 VSI POD ISTO STREHO, pon. 08.25 ROSEANNE, pon. 08.55 SUPERMAN. angl. znan.-fant. film 11.30 ŠEF POLICIJE 12.30 MA-TLOCK 13.30 SAM, magazin 14.00 ARABELLA KIESBAUER 15.05 MAcGYVER 16.10 PALČKI 16.35 RUGRATS 17.05 ROŽNATI PAN-
eurosport
05.05 BONANZA. ponovitev 05.50 SRČEV FANT Z DVEMA DAMAMA. ponovitev 06.20 RISANKE 08.50 HEJ. OČKA!, nanizanka 09.15 SRČNI FANT Z DVEMA DAMAMA. nanizanka 09.45 ZALJUBLJEN V ČAROVNICO, naniz. 10.15 VELIKI POTRES V LOS ANGELESU, ponovitev 13.25 LETEČI ZDRAVNIKI, ponovitev 14.20 MANNIX. nanizanka 15.20 HAVAJI 5-0, naniz. 16.15 BONANZA. nanizanka 17.05 NAŠA MALA KMETIJA, nanizanka 18.05 NAŠ GLASNI DOM, nanizanka 18.30 KLETKA POLNA JUNAKOV, nanizanka 19.00 M.A.S.H.. nanizanka
19.30	KDO JE TUKAJ GOSPODAR?, nanizanka 20.15 ZAROTNIKI, naniz. 21.10 HUNTER. nanizanka 22.10 NEWYORŠKI POLICAJI, nanizanka 23.15 T. J. HO-OKER. nanizanka 00.15 ZAKON ULICE, naniz. 01.10 POLICIJSKI ŠEF, ponovitev 02.05 BLAGOSLOVLJENI PAR, ponovitev 03.40 KLETKA POLNA JUNAKOV, ponovitev 04.05 M.A.S.H. ponovitev
04.30	LETEČI ZDRAVNIKI, ponovitev
TEMA: MEŠANO 22.00 RUMENI ROLLS ROYCE, ameriški film iz leta 1964, v glavni vlogi: Shir-ley MacLaine 00.15 ALFRED VELIKI, ameriški zgodovinski film, 1969, v glavni vlogi: David Hem-mings 02.30 FANTOM IZ HOLLY-WOODA, ameriški film iz leta 1974, v glavni vlogi: Jack Cassidy 03.45 RUMENI ROLLS ROYCE, ameriški film iz leta 1964, v glavni vlogi: Shirley MacLaine
bbc vvorld
06.00	JUTRANJI PROGRAM 12.35 FRANCOSKI DNEVNIK 13.00 PARIŠKE LUČI 13.30 PRAZNUJTE 15.30 PIRAMIDA 16.00 DNEVNIK TV 5 16.15 FA SI LA 16.45 BUS IN DRUŽBA 17.30 STUDIO GABRIEL 18.00 VPRAŠANJA ZA ŠAMPIONA 18.30 DNEVNIK TV 5 19.00 PARIŠKE LUČI 19.25 VREME 19.30 ŠVICARSKI DNEVNIK 20.00 THALASS A 21.00 STAVA, TOČKA 21.55 VREME
22.00	FRANCOSKI DNEVNIK 22.35 SVET JE VAŠ 00.00 FRAN-COFOLIES 01.00 NOČNI PROGRAM
__**
/mh/sponr
I v* *
08.30 NOGOMET, legende SP 09.30 MOTOCIKLIZEM, VN Francije v Le Castelletu 11.00 NOGOMET; kvalifikacije za SP 13.00 ATLETIKA. miting v Padovi, posnetki
14.00	TRIATLON, posnetki iz Nice
15.00	NOGOMET, legende SP 16.00 NOGOMET, turnir Francije 18.00 SVET HITROSTI, magazin 20.00 NOGOMET, turnir Francije 22.00 NOGOMET, kvalifikacije za SP 00.00 BILJARD, snooker
03.00	AMERIŠKI GLADIATORJI
03.45	VRHUNCI DSF 04.00 AC-TION 05.00 MOTO ŠPORT
06.00	ŠPORTNA DOKUMENTACIJA 07.00 ZGODOVINA OLIMPIJSKIH IGER 08.00 DOMINION. reklame 08.30 NOGOMETNI KVIZ 09.15 NEMŠKO PRVENSTVO V KARTINGU 10.15 IDOLI, dok. 11.15 OLDTIMER MAGAZIN 12.15 ZNOTRAJ NBA, košarka
13.15	NOGOMETNI KVIZ 14.00 NEMŠKO PRVENSTVO V KARTINGU 15.00 NORMALNO, magazin delovne skupnosti za prizadete v medijih 15.30 HATTRICK! 16.30 HOKEJ NA LEDU 17.00 RITMIČNO ŠPORTNA GIMNASTIKA
18.00	NOGOMETNI KVIZ 18.45 ZNOGRAJ NBA 19.45 NOGOMETNI MUNDIAL 20.15 HATTRICK!
21.15	OFENZIVNO! INTERVJU
22.15	LOTHAR MATTHAEUS -MOJ DNEVNIK 22.20 ŠPORTNA POROČILA 22.35 STUNT TEAM
23.15	TOUCHDOWN 97 - AMERIŠKI NOGOMET 00.15 OFENZIVNO! intervju 01.15 NEPOSREDNO, reklame 01.45 HOKEJ NA LEDU. povzetek finala 02.15 GILLETTE WORLD ŠPORT SPECIAL
02.45	VRHUNCI DSF
mmm
VVORLD
bbc prime
06.05 RISANKE 09.25 DR. QUIN-NOVA 10.15 SAVANA, pon. 11.10 RISANKE 15.50 WENDY, naniz. 16.20 ČUDOVITA LETA, nanizanka 16.50 JUMP STRET 21 17.55 BEVERLY HILLS 90210. nanizanka 18.55 VSI SKUPAJ, VSAK POSEBEJ 19.30 SMEJTE SE, PROSIM! 20.15 WALKER, TEKSAŠKI RAN-GER, naniz. 21.15 WALKER. TEKSAŠKI RANGER. naniz. 22.20 NASH BRIDGES, nanizanka 23.20 UMAZANI TRIKI, am.-kan. f. 01.00 BIG EASY. nani. 02.15 VVALKER, TEKSAŠKI RANGER. ponovitev
;ong in tv kamilica
prvi program
(Na frekvencah: 88,0; 88,5; 89,0; 89,8; 90,0; 90,9; 91,8; 92,0; 92,9; 96,4; 100,1 MHz in na ostalih UKV frekvencah) 00.00-05.00 NOČNI PROGRAM (na UKV omrežju I. in II. programa)- vmes: 00.15 Nočni obisk
04.45	Dnevni koledar 05.00-08.00 JUTRANJI PROGRAM 05.05 Danes godujejo 05.15 Poročilo sinoptikov (v živo!) 05.20 Obvestila 05.25 Biovreme 05.30 Prva jutranja kronika + vreme + promet 05.45 Temperature po Sloveniji in Evropi 05.50 Skodelica klasike 05.55 Iz naših sporedov
06.05	Debro jutro, rojaki 06.10 Rekreacija 06.15 112, 113 - nočna kronika 06.25 Vremenska napoved 06.30 Poročila + vreme + promet 06.35 Temperature po Sloveniji ob šestih 06.40 Ponedeljkov zajtrk 06.45 Dobro jutro, otroci 06.55 O čem poročajo tuji medij 07.00 Druga jutranja kronika in kronika EMK + šport + vreme + promet 07.40 Kultura je... in koledar EMK 07.55 Iz naših sporedov 08.05-09.45 Radio plus - vmes:
08.05	Obvestila 09.45 Ringaraja (v živo) 10.00-19.00 PROGRAM A-l: 10.30 Pregled slovenskega tiska 11.45 Pregled tujega tiska 12.05 Na današnji dan 12.30 Kmetijski nasveti 13.00 Danes do 13-ih + vreme + promet in Iz naših sporedov 13.20 Obvestila in osmrtnice 14.30 Varnostna kultura
15.00	Radio danes, radio jutri 15.30 DIO-osrednja popoldanska informativna oddaja + šport + vreme + promet 16.15 Obvestila 17.05 Studio ob
17.00	18.00 Poročila 18.25 Pet minut za kulturo 18.30 Glasbene minute za slovenske umetnike 18.50 Iz naših sporedov 19.00 Radijski dnevnik + vreme + promet 19.30 Obvestila
19.45	Lahko noč, otroci 20.00 Sotočja 21.05 Zaplešite z nami 22.00 Zrcalo dneva + vreme + promet 22.20 Iz naših sporedov 22.30 Informativna oddaja v angleščini in nemščini 22.40 Etnoglasba sveta 23.05 Literarni nokturno - Stanko Majcen: Plesalka 23.15 Za prijeten konec dneva
14.30 WORLD FOCUS: DOPISNIŠTVO 15.00 DNEVNE novice 15.15 POSLOVNE novice 15.30 BBC NOVICE IZ AZIJE 16.30 FILM '97. voditelj Barry Norman 17.00 BBC WORLD novice 17.30TRDI POGOVORI. oddaja z gosti 18.00 BBC WORLD novice 18.30 JUTRIŠNJI SVET, poljudno znanstvena oddaja 19.00 SVET DANES, poročila 20.30 TRDI POGOVORI, oddaja z gosti 21.00 DNEVNE novice 21.30 VVORLD FOCUS: EVROPSKI RAZGLEDI 22.00 BBC VVORLD novice 22.30 POČITNICE, turistična oddaja 23.00 BBC VVORLD poročila 00.00 BBC poročila 01.00 BBC VVORLD novice, vreme
Barbara Drnač
Parada plesa, TVS 2, petek, č.junij ob 21.45
drugi program
(Na frekvencah: 87,8; 91,6; 92,2; 92,4; 93,5; 94,1; 95,3; 96,9; 97,6; 98,9; 99,9 MHz UKV stereo RDS)
08.00	- enako kot I.program od 08.00 do 19.00 - ob uri (08.30, 09.30,...)
05.00-	08.00 JUTRO: Pregled sporeda radijskih in TV programov Pregled dnevnega časopisja Hidrometeoroški zavod (v živo!) Podatki o temperaturah Podatki o onesnaženosti zraka
05.30	Prva jutranja kronika + vreme + promet 06.30 Poročila + vreme + promet 06.40 Nočna kronika /Poročilo OKC UNZ/ 07.00 Druga jutranja kronika in kronika EMK + šport + vreme + promet 07.30 Zvezdni pregled 08.00-13.00 DOPOLDNE NA VALU 202: 08.05 Poslovne zanimivosti 08.30 Koledar kulturnih prireditev in koledar EMK 09.35 Popevki tedna 10.00 Strokovnjak svetuje 11.35 Obvestila 13.00-19.00 VAL 202 POPOLDAN: 13.00 Danes do 13-ih + vreme + promet in Iz naših sporedov 13.40 Obvestila 13.45 Gost izbira glasbo Drobtinice 14.40 Modne novosti 15.30 DIO-osednja popoldanska informativna oddaja + šport + vreme + promet 17.00 Glasba ob petih: Evropop 17.35 Obvestila
18.00	Vroči stol 18.45 Pregled večernega sporeda 18.50 Črna kronika
19.00-	24.00 VEČER NA II. PROGRAMU: 19.00 Radijski dnevnik + vreme + promet 19.30 Popularnih 40
21.00	Telstar 22.00 Zrcalo dneva + vreme + promet in Iz naših sporedov
22.30	V soju žarometov 23.15 Mala nočna filmska
Jmlmlct
PRIME'
12.45 STILSKI IZZIVI 13.10 PESMI HVALNICE 13.45 KILROY 14.30 PEDIATRIČNA BOLNIŠNICA 15.00 STRATHBLAIR, nad. 16.00 STILSKI IZZIVI 16.25 JULIA JEKYLL IN HARRIET HYDE. serija 16.40 MODRI PETER 17.05 GRANGE HILL. nad. 17.30 TOP OFTHE POPS 18.00 BBC WORLD novice 18.30 PRIPRAVLJENI. POZOR. KUHAJTE! 19.00 PEDIATRIČNA BOLNIŠNICA 19.30 ITALIJANSKI PRAZNIK ANTONIA CARLUCCIA 20.00 STE ŽE POSTREŽENI?, humor, serija 20.30 BRITTASOV IMPERIJ, humor, serija 21.00 LOVEJOY 22.00 BBC novice, vreme 22.30 BEATING REA-TREAT 23.30 CRUFS 1997 00.00 GOSTEJŠI OD VODE, psihološki triler
Še pred nekaj leti je bilo na TV razmeroma veliko oddaj in prispevkov, ki so delvoali, kot da so narejeni za radio - statična slika ni imela opazne funkcije - v današnji programski ponudbi pa je na splošno veliko bolje izkoriščena prednost televizije, da deluje hkrati in enakopravno na dvoje čutil.
Gotovo so področja, kjer je to lažje doseči kot na drugih. Parada plesa, oddaja Barbare Drnač, je že ena takšnih, kjer je paša za oči zagotovljena. Toda manj enostavno se zdi s tem vidnim delom oddaje uravnotežiti tudi njeno sporočilnost - od plesalcev, ki "govorijo z gibi " čovek pač ne pričakuje velike zgovornosti.
Morda je takšna domneva hudo zgrešena, morda pa je Barbara Drnač taka mojstrica v "odpiranju " sogovornikov - naj bo karkoli že, govorni del njenih parad plesa prav nič ne zaostaja za atraktivnimi posnetki. Dobrih sogovornikov je bilo tudi tokrat veliko, med njimi denimo simpatični črni plesalec Hank Green, član angleške plesne skupine na drsalkah, Ice Show, ki je Barbari temperamentno razkrival svojo velikansko zaljubljenost v klasični balet, ki bo, kot je dejal, edini preživel vse modne plese.
Ali pa nepozabna velika slovenska plesna umetnica Lidija Sotlar, letošnja dobitnica prvič podeljene nagrade Društva baletnih umetnikov Slovenije, ki je v pogovoru razkrila svojo življenjsko dramo, ki bi skoraj vsakemu ustavila pot na odrske deske - prebolela je otroško paralizo in se, za današnje razmere
neverjetno pozno, pri 15. letih, podala na plesno pot.
Veliko bolj zgodaj so začele tiste cvetoče deklice in redki dečki iz srednjih baletnih šol Maribora in Ljubljane, ki smo jih lahko občudovali v insertih iz nastopa ob koncu šolskega leta - vendar ob tem niso bila zamolčana tudi manj lepa dejstva, kot denimo skoraj onemogočeno zaposlovanje domačih baletnih talentov v slovenskih gledališčih. Gledalci lahko veliko izvedeli tudi o koreografiji, predstavili so se domači in tudi tuji koreografski mojstri, pri čemer je bil tudi za nepoznavalca pravi posladek Ravelov Bolero, predstavljen v treh silno različnih koreogra fijah. Po toliko plesa je nemara marsikoga zamikala tista poletna plesna šola. ki jo je med novicami omenila Drnačeva.
JASNA KONTLER - SALAMON
Brez zavor
TVS 1, sobota, 7.j unij ob 21.10
Nova oddaja Povej naprej, napovedana kot štiri-najstdnevnica veliko obeta tako po svoji vsebinski pestrosti, dinamičnosti in tudi pridihu nežaljive ironije. Kljub nesporni originalnosti je prvenec občasno vsaj na trenutke vzbudil občutek, kot da smo sredi druge, že znane oddaje. Čeprav je po zasnovi oddaje jasno, da bo to nekakšna televizijska enačica rumenega tiska, torej brskanje po družabni sceni, bi lahko bil denimo prispevek o nekadilskem zakonu objavljen tudi v oddaji Studio City, tudi razkrivanje afer v zvezi z uvodno prireditvijo evropskega meseca kul-
ture v Ljubljani bi lahko brez pridržkov objavili tudi kje drugje.
Toda to ni očitek, temveč samo dokaz, da avtorji oddaje (med katerimi kljub najbolj opaznemu deležu voditeljev vsaj za prvič ne kaže nobenega prezreti) očitno ne nameravajo samo prikupno beležiti družabno dogajanje v Sloveniji, čeprav je tudi tovrstni prispevek o dvojnem praznovanju Anke Senčar (50 let in izid knjige Moja Afrika) pokazal, kakšno vrednost imajo spontano izrečene izjave, med njimi denimo izjava novinarke Maga Špele Predan, ki je na vprašanje, če je Anka povezana z udbomafijo vprašala, kaj pa je udbomafija...
V spominu bodo ostale tudi izjave ob spornem "satanističnem" govoru Petra Mlakarja v Cankarjevem domu - od tiste župana Križmana. da je Mlakar zasenčil Ruplov govor, do odgovora slednjega.
da mariborskega kolega le daje zavist, ker v Mariboru ne premorejo tkašnih prireditev, do Zlobčevega mnenja, da bi morali zaradi Mlakarja - ta ga je spra vil vpredinfark-tno stanje - obiskovalce opozoriti, da so prišli na lastno odgovornost.
Še en Štajerc v Ljubljani, Zoran Predin, je javno izjavil, da mu je v prestolnici lepo. jadralec Jure šterk je ob svoji radoživosti razkril tudi. zakaj se na pot nikoli ne bi podal s politiki, ker bi ti "za majhen denar bi prodali mene in barko", direktor borze Draško Veselinovič pa je teniško rokavico vrgel premierju Drnovšku.
Ob tolikšnem številu omenjenih osebnosti ostaja le bojazen, da bi v majhni Sloveniji lahko tovrstna oddaja prehitro izgubila sapo preprosto zato. ker se bodo v njej ljudje začeli prepogosto ponavljati.
JASNA KONTLER - SALAMON
tretji program
(Na frekvencah: 93,8; 94,7; 96,5; 100,6; 101,4; 102,0; 103,9; 105,3; 105,7 in na ostalih UKV pretvornikih) 06.05-09.55 Glasbena jutranjica -vmes: 06.30 Jutranja misel 07.00 Druga jutranja kronika in kronika EMK + šport + vreme + promet 09.55 Koledar EMK 10.00 Poročila + SPOT 10.05 Kulturna panorama /ponovitev/11.05-13.00 Čas in glasba 13.05 Baročni koncert 13.30 Zborovske pesmi Paula Hindemitha - poje zbor danskega nacionalnega radia, dirigent U.Gronostay 14.05 Izobraževalni program 15.00 Pihalne godbe na koncertnem odru 15.30 DIO-osrednja popoldanska informativna oddaja 16.00 Vreme in prometne informacije ter napoved popoldanskega in večernega sporeda 16.05 Ponedeljkov divertimento 16.45 Ekonomska politika 17.00 Nove glasbene gene-
racije 18.05 Kulturni globus 18.15 Iz slovenske glasbene ustvarjalnosti 19.30-23.00 Prenos iz Cankarjevega doma Peter Iljič Čajkovski: Jevgenij Onjegin /koncertna izvedba opere/ Izvajalci: Mariinski Teatr, Orkester, zbor in solisti Opere Kirov Dirigent: Valerij Gergiev 23.00 Komorni studio 23.50 Napoved sporeda za torek 23.55 Lirični utrinek 24.00 Konec III. programa in vključitev v nočni program Radia Slovenija
radio glas ljubljana
(KRIM:	100,2 MHz-ŠANCE:
99,5 MHz-LJUBLJANA:	105,1
MHz-BOČ: 104,8 MHz)
06.00	Dobro jutro z Jeleno Stepanovič; 06.15 Novice: 06.30 AMZS; 06.50 Vreme; 07.00 2. jutranja kronika: 08.00 Skriti mikrofon; 08.30 Jutro je lahko tudi takšno: 09.30 Vaše mnenje o...; 10.00 Dopoldanski pogovor; 10.15 Novice; 10.30 Kontaktni program; 11.15 Novice; 11.25 Skriti mikrofon; 12.00 BBC novice v slovenščini; 12.15 Ponedeljkov šport: 12.45 Dnevnikov odmev: 13.15 Novice; 13.50 Pasji radio; 14.00 Dober dan vam želi RGL; 14.30 Zvezdni prah; 15.00 RGL obvešča - komentira, informativna oddaja: 15.30 Svetovna hit lestvica; 16.20 Spoznajmo se z uganko za poslušalce; 16.40 Modni bla, bla; 18.30 Skriti mikrofon;
19.00	Radijski dnevnik; 19.25 Vreme;
20.00	Labirint znanja; 21.00 Sršenovo gnezdo; 23.00 Nočni program RGL
radio študent
(89,3 MMHz)
12.00	Društvo prijateljev Afrike / Ignacio; 14.00 Kulturci (recenzije & napovedi); 15.00 OF (24 ur-info);
17.00	Sto decibelov (nove domače diskotečne atrakcije); 19.00 TB: D’Gary - Mbo Loža (indigo-label bleu); 20.00-01.00 Altermozaik, Gar-bage/Mig 31/Trta-Mrta/ Picko
radio maribor
(UKV 93,1 in 90,4 MHz, SV 558 KHz)
05.40 Jutranji program; 05.50 Radio danes: 06.00 Poročila: 06.05 Kmetijski nasveti; 06.15 Horoskop; 06.45 Pregled tiska; 07.00 Druga jutranja kronika; 07.15 Dobro jutro; 08.00 Poročila, osmrtnice, obvestila: 09.00 Poročila; 09.05 Štajerske miniature; 10.00 Poročila; 10.05 Šport v ponedeljek;
11.00	Poročila; 11.30 Borzna kronika: 11.45 Info servis; 12.00 Poročila; 12.10 Mali oglasi; 13.00 Poročila; 13.05 Popoldne pod Pekrsko gorco; 14.00 Poročila, osmrtnice, obvestila; 14.10 Rezervirano za EP; 15.00 Poročila; 15.10 Kmetijski nasveti; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Želeli ste, poslušajte;
17.00	Dnevnik Radia Maribor; 18.00 Pokličite 101 55; 19.00 Večerni radijski dnevnik; 19.30 Minute za glasbo;
20.00	Sotočje; 21.00 Rock klub; 22.00 Zrcalo dneva; 22.15 Glasba; 23.15 Nočni program
radio ognjišče
(104,5; 105,9; 107,3; 107,5; 91,2 Mhz) 05.00 Jutranji program; 06.45 Duhovna misel, Svetnik dneva; 07.30 Poročila: 08.00 Jutranja tema - možnost tudi za komercialno predstavitev podjetij,..; 08.30 Dopoldanska informativna oddaja; 09.00 Ponovitev: Naš gost: 12.00 Zvonjenje; 13.00 Glasbeni odmor: 15.00 Popoldanska informativna oddaja; 16.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 17.30 Izbiramo Vašo pesem - glasbena oddaja s predlogi pesmi za vašo
pesem tedna: 18.30 Večerna informativna oddaja; 19.00 Radio Glas Amerike; 19.40 Otroška pesem tedna in Pravljica; 20.35 Prijatelji radia Ognjišče - oddaja za poslušalce, člane PRO (podnorni člani radia); 22.00 Poročila; 22.10 Poezija za lahko noč: 22.30 Nočni glasbeni program
pop tv - 20.00
Poslastica tedna:
Japonci so boljši ljubimci
(Japaner sind die besseren Liebhaber)
nemška komedija, 1955 Režija: Philipp Weinges Igrajo: Thomas Heinze, Katha-rina Schubert, Katharina Muller Elmau, Akihiro Hamano
vljenjskemu uživaštvu? Na vsa ta vprašanja boste našli odgovor, če si ogledate duhovito komedijo, o kateri kroži nekoliko grozljiva zgodba: ko Jackova mama obišče Mary. lahko v ozadju vidite malega dečka, ki stoji pri vratih: krožijo govorice, da gre za duha dečka, ki je umrl v stanovanju, kjer so snemali film. Toda to ne drži. saj so cel film posneli v studiu, »duh« pa je le iz lesa izrezana Jackova podoba, ki se poja vi v filmu kasneje - ko Maryjina mama pride po svojo hčerko.
pop tv - 17.30
Mamice
ameriška humoristična nanizanka
Režija: Terry Hughes
Igrajo: Marilyn Kentz, Caryl Kristensen, David Dukes. Robin Thomas, Ashley Peldon
Film je posrečena komedija dogodkov ob trčenju dveh kultur in nam bo dala marsikatero igrivo misel, kako se ljubiti z Japonci, hkrati pa z njimi skleniti donosen posel. Če te z Japonci seznani posla željni soprog in poleg stalno omenja neko Marianne. ki bo pomagala pri pridobitvi japonskih investitorjev, ti ne preostane drugega, kot da se ozreš po Japoncih. Tn medtem, ko se mož slini pri uglednemu gospodu Takahashiju in dela kdovekaj z Marianne, se ti pozabavaš z gospodom Takahas-hijem mlajšim.
kanal A - 21.00
Ponedeljkova filmska uspešnica:
Trije moški in zibelka
(Three Men and a Baby)
ameriška komedija, 1987 Režija: Leonard Nimoy Igrajo: Tom Selleck, Steve Gut-tenberg, Ted Danson
Marilyn Kentz, Caryl Kristensen
Caryl in Marilyn nestrpno čakata, da bosta pred šolo pobrali svoje otroke in jih odpeljali domov. Po dolgem čakanju zgroženi ugotovita vzrok zamude. Dolgoletnega varnostnika pred šolo Mila je hiter a vtomobil povozil do smrti. Zvečer doma premlevajo o nesrečnem varnostniku, ko Carvl zaskrbi, ker se njen sin Dannv na Milovo nesrečo ne odzove z nobenim čustvom.
rsl 2 - 21.00 in 22.30
Telstar in Mala nočna filmska
Jure Longyka in Miha Zadnikar bosta z združenimi močmi predstavila skladatelja Bojana Adamiča, predvsem skozi prizmo filmskega ustvarjanja. Povod za to je ustanovitev Svetovnega centra za sinestezijo in har-molodiko v scenskih umetnostih. V nedeljo, 15. junija, jo bo pospremil koncert Orkestra slovenske policije v dvorani Union -glavni del sporeda bodo Adamičeve filmske skladbe. Ob tej priložnosti bo družina Bojana Adamiča vso njegovo filmsko zapuščino predala arhivu Slovenske kinoteke.
Tom Selleck, Steve Guttenberg, Ted Danson
Gre za ameriško različico francoske filmske uspešnice z istim naslovom, ki jo je režiral Co-line Serreau. Kaj bodo naredili trije moški - arhitekt Peter, umetnik Michael in igralec Jack -ko pred vrati svojega stanovanja najdejo dojenčka? Čigav je otrok? Kje je njegova mama? Se bodo lahko odrekli svojemu ži-
PONEDELJKOV POGOVOR: JANI DVORŠAK
Brez poskusnih zajcev v Bari
Štiri leta so naokoli in 10 mesecev po olimpijski Atlanti je napočil čas za 13. sredozemske igre. Cilji 175 slovenskih športnikov so visoki - poglavitno je preseči 19 kolajn z zadnjih iger v Franciji, a do teh ne bo lahko priti. Slovenija pa seje morala tudi organizacijsko ustrezno pripraviti, zato je Jani Dvoršak, sekretar za vrhunski šport OKS ter namestnik vodje slovenske delegacije, že ta konec tedna odpotoval na prizorišče iger, ki se bodo sicer s košarkarskim turnirjem začele že danes, uvodna slovesnost pa bo v petek.
— Je v slovenskem taboru nekaj dni pred uradnim štartom vse tako. kot ste načrtovali?
»Priprav na Bari '91 smo se lotili zelo resno in ko smo člane naše reprezentance, med katere ne štejemo le športnikov, temveč tudi njihove trenerje, zdravniško službo, organizacijsko vodstvo, sredi prejšnjega tedna zbrali na tiskovni konferenci, smo postavili še piko na »i«. Ne bi rad slepil privržencev slovenskega športa, toda stanje v našem taboru bi lahko označil kot tistega na naj-višji stopnji bojne pripravljenosti. Torej, doma se mi’ zdi vse v najlepšem redu in upam. da bo tako tudi v Bariju. Zato potujem v Italijo, kjer si želim zdaj v miru pregledati vse podrobnosti — od namestitve do tekmovališč. Obenem pa sem se tako priklonil želji članov organizacijskega komiteja. ki so povabili vsaj enega od vodstva sleherne reprezentance že en teden pred otvoritveno slovesnostjo.«
— Znano je, da naši zahodni sosedje resno nameravajo s kandidaturo za poletne olimpijske igre leta 2004 in tudi zato jim bržkone za celoten vtis udeležencev letošnjih iger v Bariju ni vseeno. Je tako, tudi po tem omenjenem vabilu sodeč, že moč oceniti, da so se na sredozemske igre pripravili, kot bi šlo za kakšno prireditev še širših razsežnosti?
»Prav lahko bi tako ocenil, seveda pa bo na pravi vtis treba še počakati. A videti je. da jim ni vseeno, že zavoljo svojega tradicionalnega sredozemskega prestiža s Francozi pa bi radi prekosili prireditelje zadnjih iger. In tudi želja po pridobitvi olimpijskih iger je pri Italijanih zelo močna, zato jih bo prav gotovo spremljala tudi naslednje dni v Bariju. Sam protokol sredozemskih iger pa je sila podoben tistemu z olimpijskih in če se spomnimo podatka, da bo v naslednjih dneh ob vzhodni italijanski obali tekmovalo več kot 3.000 športnikov, potem te igre že kaže resno primerjati z olimpijskimi. To zlasti velja za slovensko vrsto, ki jo je v Atlanti zastopalo 37 športnikov, zdaj pa dobrih štirikrat več.«
- Kako pa je s kriteriji za tak nastop, saj ni nikakršna skrivnost, da je priti na OI občutno težje zaradi neizprosnih kvalifikacij in zahtevnih norm?
»Pri odločitvah za tako pomembne nastope je treba biti nadvse previden. Prav zaradi različnih tolmačenj in vrednotenj nastopa na prireditvah.- kot so olimpijske igre, sredozemske igre
ter olimpijske igre mladih, smo se takoj po koncu lanske Atlante pri OKS nekajkrat posvetovali s panožnimi zvezami in ovrednotili nastope športnikov na velikih mednarodnih tekmovanjih. Tako kot OI tudi sredozemske igre preprosto ne smejo biti poligon za preizkušanje kogarkoli! Poskusnih zajčkov ne bo. Olimpijski komite ni dobrodelna ustanova, da bi kar tako pošiljal vsakogar na tekmovanje, kjer nastopa dobršen del evropskih športnih velesil. Dobro, pred košarkarji je bližnje EP. zato bodo tako naši kot tudi drugi igrali z .mlajšimi ekipami in tako kot na OI bodo tudi na nogometnem turnirju SI nastopale reprezentace do 23 let. Povsod drugje pa se bo sloven-
ska vrsta predstavila z najmočnejšimi razpoložljivimi aduti. In nenazadnje smo zato sklenili dogovor s panožnimi zvezami o delitvi stroškov. Kdor se bo uvrstil višje od 5. mesta ali pa med prvo polovico udeležencev, bo zanj kril stroške OKS. Drugače bodo plačale panožne zveze. Te kriterije smo malce spremenili le pri nekaterih ekipnih panogah, saj bi bili za košarkarje, odbojkarje, vaterpoliste in nogometaše zelo lepo uvrstitvi že na 6. ali 7. mesto.«
- Koliko pa sicer stane slovenski projekt sredozemskih iger ’97?
»Ko smo se lotili tega projekta, smo načrtovali predračun okoli 60 milijonov tolarjev in zdi se mi. da bo ta znesek kar realen. Kaže pa ga razdeliti na štiri dele in prav pri tej razporeditvi moram poudariti, da je prišlo do plodnega sodelovanja z ministrstvom za šolstvom in športom, s katerim v preteklosti nismo vedno našli skupnega jezika. Tako gre četrtina stroškov na račun enotedenskih priprav za slehernega od naših športnikov, kar znaša 65.000 tolarjev na posameznika in to vsoto krije zgolj mi-nistrsvo za šolstvo in šport. Pri-
bližno 15 milijonov tolarjev sodi stroškom opreme, za katero smo hvaležni Elanu, Muri in Adidasu. A da ne bi bilo kakšnih napačnih tolmačenj, bi rad poudaril, da so to zgolj opremljevalci, glavni pokrovitelj naše reprezentance pa je SKB banka. Druga polovica od omenjenih 60 milijonov gre na račun bivanja med SI ter prevozov in tu se stroški delijo med ministrstvom za šolstvo in šport, OKS ter panožnimi zvezami glede na že prej omenjeno uspešnost. Zlasti prevoz in bivanje nista mačji kašelj, saj ju je treba poravnati že takoj ob štartu.«
-	A nekaj polemik glede pričakovanih dosežkov naših športnikov je bilo že pred odhodom. Zlasti odhodov nekaterih iz vrst atletov, plavalcev, jadralcev, tudi odbojkarjev in vaterpolistov pri OKS niste načrtovali, po zagotovilih panožnih zvez glede kritja stroškov pa ste jim nato vendarle omogočili udeležbo. Kako zdaj gledate na to odločitev?
»Nihče pri vodstvu slovenske sredozemske delegacije ne skriva želja po odmevnih dosežkih ter še kakšnem odličju več od 19, kolikor smo jih osvojili pred štirimi leti. In kot sem že poudaril SI niso poligon za negotove preizkuse! Zato se preprosto ne sme zgoditi, da bi avgusta na atletskem SP nastopili z 12 tekmovalci, zdaj pa, denimo, kar s 24. Atletika pa je bila s 7 kolajnami naša paradna disciplina na prejšnjih igrah in zakaj ne bi bilo tako tudi letos? Torej, treba je nastopiti res s tistimi, ki se lahko realno s svojimi rezultati uvrstijo med elito. Podobno velja tudi za plavalce, jadralce, kolesarje, pa še koga. Malce drugače je pri ekipnih športnih panogah. Tudi bolj površni spremljevalci športa se najbrž zavedajo, da naši vaterpolisti v družbi Italije, Španije, Hrvaške. Jugoslavije, Grčije - ekip, ki krojijo vrh na vseh velikih tekmovanjih — niso med favoriti. In najbrž bodo le stežka kdaj nastopili na OI. Zato se jim tu ponuja enkratna priložnost za stik z najboljšimi.«
— Tako slovenska ekipna favorita ostajata rokometni selekciji, kajne?
»Prav gotovo. Zlasti za žensko reprezentanco bi dal roko v ogenj, da se ji bo posrečila odmevna uvrstitev.«
-	Se bo Italijanom posrečila uspešna generalka morebitnih OI v Rimu?
»Bom diplomatski, pa bom dejal. da se malce bojim. Zlasti zaradi slabega in sila redkega sodelovanja med prireditelji in posameznimi vodstvi reprezentanc v minulih mesecih ter morda že kar stereotipne sredozemske ležernosti. Toda OI so mikaven izziv in v teh dneh je, kot sem poudaril ob uvodu, že opaziti, da Italijanom vendarle ni vseeno...«
SINIŠA UROŠEVIČ
ŽIVCI TOKRAT ZDRŽALI -svojo varovanko na finale Roland Garrosa. (Foto: Reuter)
- Trener Goran Prpič je dobro pripra vil
Bo nazadnje Hrvatica Iva Majoli le odrešila svetovni ženski tenis?
S senzacionalno sobotno zmago v finalu Roland Garrosa nad Martino Hingis je 19-letna Zagrebčanka ne le dosegla svoj doslej največji uspeh, marveč tudi napovedala pohod na zdaj »sterilni« svetovni vrh
Nepričakovana zmaga Ive Majoli na jubilejnem stotem Roland Ga-rrosu ni razveselila zgolj privržencev hrvaške teniške igralke, temveč tudi zanesenjake, ki so ob slabih pariških predstavah mladega vala (Ana Kurnikova, Venus Williams ali domačinka Amelie Mauresmo) trpko ugotavljali, da Martina Hingis je in ostaja edino novo ime ženskega tenisa. Ze zavoljo nihanj v igri in rezultatih, ki jih naslednicam Steffi Graf, Monike Seleš ali Arantxe Sanchez povzročajo šibki živci (Iva Majoli) ali tavanje med športom in slavo (Mary Pierce).
Rezultati največjih turnirjev v zadnjih letih potrjujejo prepričanje o vladavini stare garde v ženskem tenisu. Trojica Graf-Sele-š-Sanchez je na 28 turnirjih za veliki slam v obdobju 1990-97 osvojila nič manj kot 24 pokalov, največ kajpak igralka iz Briihla (13), za njo naturalizirana Američanka (9), ki se je šele lani v Avstraliji po treh izgubljenih sezonah znova stopila na zmagovalni oder, Španka pa je blestela le v letu 1994, ko je osvojila odprti prvenstvi ZDA in Francije. Zgolj poredkoma, kot Mary Pierce leta 1995 v Melbournu, kjer pa ni bilo niti Grafove ne Sele-ševe, ali Conchita Martinez leto
Račun brez Ivana Gottija
Organizatorji Gira kasnejšega zmagovalca sploh niso povabili na predstavitev letošnjih favoritov - Do zmage pod taktirko Franca Chiocciolija
Prizor na cilju 80. Gira d’Italia na milanskem trgu Cannone je bil več kot simboličen. Po več kot 3.900 km poti in številnih preizkušnjah sta se v objemu znašla Franco Chioccioli, zmagovalec Kroga leta 1991 in Ivan Gotti, novi italijanski šampion najbolj spoštovane dirke v deželi kolesarstva. Razlog za slavje pa ni bila le predaja štafetne palice domačega šampiona. Osemindvajsetletni Lombardijec je namreč rožnato majico osvojil pod taktirko nekdanjega šampiona.
Gotti in Chiocciolli imata tudi
sicer veliko skupnega. Sodita med povprečne šampione oziroma tiste kolesarje, ki jim javnost ni bila naklonjena vse do največje zmage. Oba sta Giro dobila dokaj nepričakovano, a na zelo podoben način. Oba sta do zmage na Giru veljala za izrazita specialista za gorske preizkušnje. Gottija organizatorji letošnjega Kroga, denimo, niso povabili na predstavitev dirke, le dva izmed velikih šampionov — Miguel Indurain in Felice Gimondi - pa sta napovedala, da prav Gotti utegne presenetiti. Seveda pa sta oba, tako kot vsi drugi, stavila na Pavla Tonkova in Jevge-nija Berzina.
Ko je v 14. etapi oblekel rožnato majico, Gotti ni ostal dolžan organizatorjem in ni skrival velike zamere, ki pa ga je očitno le še bolj spodbudila k zmagovitemu vrtenju pedal. Zmaga na Cervi-
Rokometna žoga se vali v Nemčijo
Za najboljše rokometaše sveta je Nemčija vse bolj obljubljena dežela - V bundesligi bo v novi sezoni igralo kar 9 svetovnih prvakov Rusov — Kirgizijec Talant Dušebajev novi rekorder
Zbor najboljših rokometašev sveta, ki se je minuli teden končal na Japonskem, je bil poleg boja za kolajne zelo zanimiv tudi zaradi dveh drugih, na videz sicer bolj postranskih »borz«. Kumamoto je bil idealna priložnost za ogledovanje in kupovanje rokometnih zvezdnikov in res jih je kar nekaj že pristalo na nove vabljive ponudbe, hkrati pa so se - morda z odločilnimi koraki - zdramili tudi odgovorni pri IHF, ki v prihodnje želijo rokomet precej popestriti.
Vse se je vrtelo okrog najboljših. Rusi niso postali zgolj prepričljivi svetovni prvaki, marsikateri izmed izbrancev Vladimirja Maksimova si je namrrč z odličnimi igrami zagotovil rol'. metni kruh v prihodnjih sezonah. In znova
Nov svetovni rekorder med rokometnimi »prestopniki« je po SP v Kumamotu postal legendarni Kirgizijec s španskim državljanstvom Talant Dušebajev. Iz Teke se je preselil v nemški Nettel-stedt, kjer je za petletno pogodbo dobil 1,7 milijona mark ter seveda plačo, hišo in dva avtomobila po izbiri. Najboljši igralec lanskega leta ni veliko okleval — vzel je mercedesa in porscheja.
se je izkazalo, da je rokometna Meka le ena - Nemčija. Po zadnjih prestopih in govoricah je vse bolj na dlani, da celo Španija s svojimi paradnimi klubskimi konji Barcelono. Teko in Elgorri-ago ne sledi nemškim prvoligašem. ki kupujejo vse. kar se kupiti sploh še da. Barcelona bo sicer še dostojno branila evropsko klubsko krono, medtem ko bo Teka že precej osiromašena (odšli so Dušebajev. Olsson. Jorgensen). Elgorriaga pa še bolj (zapustili so jo glavni sponzor ter Peruni-čič. Butulija. Villareal. Nunez). S
podobnimi težavami se srečujejo francoski klubi, ki prav tako ne morejo zdržati finančnega pritiska Nemcev. Tako bodo imeli po imenih sodeč v prihodnji sezoni Nemci doma skorajda že klubsko svetovno prvenstvo. In prav Rusi so najlepši primer imigracije tja. kjer je mogoče z rokometom zaslužiti tudi za kasnejša, ne več aktivna leta.
V bundesligi so navdušeni. Kljub temu. da na SP ni bilo Nemcev. je v njihovih klubih pristalo kar 9 zlatih kolajn! Najmočnejši kolektiv sveta igra po znanih notah - danes bi vsi radi v Nemčijo, vstop pa imajo le najboljši, torej predvsem nepremagljivi Rusi. Konkurenca bo prav zaradi nemških klubov v prihodnji evropski sezoni strašanska. Maksimov torej ni imel prav težkega dela. zbrati je moral le »Nemce« in peščico najboljših domačih. V vratih ima odličnega Andreja Lavrova, novega »Nemca«, ki se iz Ivryja seli v Niederwiirzbach. Njegova rezerva ni nič slabši Suicosjan, prav tako »Nemec«, član drugo-ligaša VVeretala. Na krilih sta kraljevala Gopin in Voronin, včasih je vskočil še Krivošljikov — torej še najbolj ruska igralna mesta, saj sta Voronin (Astrahan) in Krivošljikov (CSKA) v domačih klubih, le Gopin je v Nemčiji.
NEMCI IN CELJANI ŠE PREKRATKI - Rokometni mladinski svetovni, evropski in zdaj še članski svetovni prvak Oleg Kulešov (na sliki s finalne tekme proti Švedom) kljub lepim ponudbam ostaja v domačem Kaustiku. Zainteresirani nemški prvoligaši in naša Pivovarna Laško se namreč za odličnega Rusa niso dovolj »potrudili«... (Foto: Reuter)
pri Gummersbachu. Svojevrstna fenomena svetovnih prvakov sta mlada Kulešov in Pogorelov. Še predlani mladinska svetovna prvaka zaradi astronomskih odškodnin ostajata zvesta matičnemu
igralec Wallaua. Trije obrambni srebri Rusije so prav tako iz bun-deslige. Neprebojni trio Atavin (Magdeburg), Gorpišin (Erlan-gen), Grebnjev (Dtisseldorf) ima skupaj šest metrov in v Kuma-
• Mednarodna rokometna zveza (IHF) je po mnenju mnogih še vedno polna senilnih in neprilagodljivih ljudi, ki (pre)počasi sledijo razvoju rokometa. Vseeno so v Kumamotu omenjali spremembe, ki pa morajo še meso postati. Predlogov je precej. Časovna omejitev napada bi prispevala k bolj dinamični in gledljivi igri, prav tako bi bila bržčas dobrodošla osvežitev sprememba igralnega časa z zdajšnjih 2x30 minut na »košarkarske« četrtine, 4x15 minut. Strokovnjaki se še najbolj zavzemajo za pravilo sredine, da namreč po doseženem golu igralcem ne bi bilo treba štartati s sredine, temveč od kjerkoli — protinapad bi postal prvo rokometno orožje. IHF pa bo v kratkem odločal tudi o prihodnjih SP; na dve ali štiri leta, s 24 ali 32 reprezentancami?
klubu. Kaustiku iz Volgograda. Pri srednjem in desnem zunanjem so se opekli mnogi - v svojih vrstah bi Kulešova radi videli tudi Celjani, toda ne za vsako ceno, to bi lahko sklepali po zadnjih stikih z Janijem Likavcem. Levi zunanji Kudinov je še eden izmed nemške falange Rusov, saj je francoski Ivry zamenjal za Hameln. kjer bo sodelavec Jugoslovanov Škrbiča in Butulije. Na črti je naslov prvakov prinesel sijajni Torgovanov,
motu ni bilo napada, ki bi prelisičil ruske dvometraše. Zadnji člen nemške verige je Kuličenko, član drugoligaša Rostocka. In zgodba o ruskem uspehu se tako enostavno konča. 16 igralcev, od tega 9 iz Nemčije ter 7 iz Rusije. Naslednje SP bo čez dve leti v Egiptu... in naslov prvakov bodo branili Rusi. bržčas z manj kot 7 igralci iz domačih logov, zelo verjetno le še s kakšnim več iz obljubljene Nemčije. (R. Š.)
nii je dvignila tudi nekaj prahu, saj so mnogi menili, da je Ton-kov nalašč prepustil Italijanu pobudo, zavedajoč se, da kolesarjenje v rožnati majici pomeni veliko psihološko obremenitev. »To ni res. Na vzponih sem bil letos ves čas boljši od Tonkova. Nositi majico je zelo velika obveznost, predvsem pa psihična obremenitev. Ko sem jo oblekel, sem sprejel veliko odgovornost do moštva, ki se je izkazalo za zelo močno. To se je najbolje videlo v zadnjih štirih etapah, ko je Tonkov v odločilnih vzponih ostajal sam.« je govorice ovrgel Gotti. Svoje besede je potrdil v kraljevski etapi, ko je na veliko presenečenje vseh ves čas napadal.
• Življenjska zgodba Ivana Gottija je za italijansko kolesarstvo bolj ali manj klasična. Potem ko sta mu oče in stric pri 12 letih kupila kolo, se je, tudi zaradi nežne telesne zgradbe, odpovedal nogometu. Po prvih korakih v sloviti šoli Paladina Maffio-letti v Bergamu je začel zmagovati pri mladincih. Kolesar, ki sta mu velika vzornika petkratna zmagovalca Toura Bernard Hinault in Miguel Indurain, je nadarjenost pokazal leta 1990, ko je bil na amaterskem »baby« Giru od njega hitrejši le Vladimir Belli.
Gotti je večji del profesionalne kariere prekolesaril v senci šampionov. Ob prihodu med poklicne kolesarje leta 1990 je dobil vlogo pomagača, ki se je ni znebil vse do prestopa v Saeco, kjer je končno dobil priložnost, da pokaže, koliko dejansko velja. V Gatoradu je garal za kolesarskega idola Italije v devetdesetih letih - Gian-nija Bugna. Mimogrede: domača športna javnost dvakratnega svetovnega prvaka kljub temu, da zadnja leta ni več v vrhunski formi in da se otepa z dopinškimi aferami, ni snela s piedestala, na katerega se je skušal povzpeti Gotti.
Slednji je nato kolesaril v senci Marca »slončka« Pantanija ter Rusov Pavla Tonkova in Jevgenija Berzina. ki sta se po zmagah na Giru usedla v srce Italijanov. Na Giru in Touru je pomagal Bezinu. »Moral sem se žrtvovati in ostajati v zaledju ter čakati na svoj veliki trenutek. Delo za druge mi ni bilo pod častjo, saj sem vedel, da bom slej ko prej prišel na vrsto. Takšne so pač zakonitosti poklicnega kolesarstva,« je o vajeniškem obdobja povedal Gotti, ki ga zdaj. ko je na vrhu. Italijani prijazno in celo nekoliko priliznjeno kličejo Got-tino.
V tem času pa je dosegel tudi nekaj, kar kolesarjem z Apeninskega polotoka uspe le redko - na Tour de Francu leta 1995 je dva dni
• Ivan Gotti seje rodil 28. marca 1969 v termah San Pellegrino pri Bergamu, kjer tudi živi z ženo Francesco. Visok je 173 cm, težak pa 60 kg. Njegove telesne sposobnosti so na ravni povprečnega profesionalca, odlikuje pa ga izjemna borbenost. V mirovanju ima utrip 48, pri največjih naporih pa 175, pri vrtenju pedal pa razivje moč 420 vatov.
nosil najbolj spoštovano majico na svetu. »Potenje v rumeni majici mi je sicer pomenilo veliko, vendar še zdaleč ne toliko, kot letos v rožnati. Sem pač Italijan.« ne more iz svoje kože Gotti. Pred največjim uspehom v karieri je dobil razmeroma malo dirk — 27. Od teh se najraje spominja dvakratnega slavja na dirki Po Aosti in lovorike »Hribolazec«. Na Giru je zmagal le na dveh etapah: lani na gorski s ciljem v Aprici, letos pa je bil najhitrejši v 14.. ki se je končala z vzponom na Cervinio.
VITO DIVAC
prej v Wimbiedonu, ko je Steffi izpadla v prvem kolu, Monika pa se tedaj še ni vrnila na igrišča, je na kakem od štirih največjih turnirjev na svetu zmagala igralka izven ozkega kroga treh favoritinj. Martina Hingis, ki je šele predlani pričela igrati na tekmovanjih za veliki slam, je doslej veljala za edino osvežitev v eliti svetovnega tenisa, kjer se celo v četrtfinalnih ali polfinalnih obračunih vselej pojavljajo ista imena, kot je 29-letna Jana Novotna ali tri pomladi mlajša Amanda Coetzer.
Tudi letošnji Roland Garros ne napoveduje večjih sprememb v hierarhiji ženskega tenisa, saj
prinaša zgolj spoznanje, da Martina Hingis ni neranljiva niti nepremagljiva. Regis de Camaret, ki trenira Nathalie Tauziat, s tridesetimi leti veteranko velikih tekmovanj, se priduša, da še nikoli ni videl igralke s tolikšnim samozaupanjem. »Martina daje vtis, da bi lahko igrala miže, stil nasprotnic je sploh ne moti, saj se jim pri priči prilagodi.« Tudi Fra-ngoise Durr, zadnja Francozinja, ki je (leta 1967) zmagala na Roland Garrosu, ni mogla prehvaliti švicarske najstnice, češ da »zna vse, predvsem pa v nasprotju z drugimi igralkami ne daje vtisa, da mora forsirati igro, temveč se celo zabava.« Če ne drugega, je finale Hingis-Majoli pokazal, da so se strokovnjaki krepko zmotili pri tehtanju psihološke trdnosti obeh igralk. Majolijeva, ki velja za igralko šibkih živcev, saj se hitro dekoncentrira, posledica pa so številne neizzvane napake, je med finalom pokazala, da je spo-
PROTI CILJU - Ivan Gotti je v naporni vožnji na kronometer v 18. etapi uspešno ubranil rožnato majico. Pred najbolj nevarnim tekmecem Pavlom Tonkovom je tedaj izgubil 14 sekund, ki pa si jih je, z obrestmi, povrnil že naslednji dan na kralje vski etapi. (Foto: Reuter)
sobna prenesti pritisk tekmice in celo njene muhe. Ko je Hingisova po izgubljenem servisu pri rezultatu 2:3 za nasprotnico v spremstvu sodnice odkorakala v prostore za igralce, je Majolijeva po lastnem pripovedovanju skušala
TOKRAT NEMOČNA - Martina Hingis.
narediti vse, da bi ostala mirna in sproščena. A podobno kot večina gledalcev na pariškem teniškem stadionu, si je tudi Zagrebčanka, ki jo je na Roland Garrosu znova spremljal trener Goran Prpič, s katerim se je po komaj šestih mesecih uspešnih nastopov pred časom razšla, postavljala vprašanje, ali je tekmica morala prav v tistem trenutku zapustiti igrišče ali pa je zgolj hotela razbiti ritem srečanja in v kritičnem trenutku preobrniti rezultat.
Ker mladi rod še vedno ostaja y ozadju, veteranke pa polagoma drsijo proti zatonu, kot je pokazal ekspresni poraz Arantxe Sanchez proti novi partnerki v parih Hingisovi, ali pa težave Monike Seleš pri premikih ob osnovi črti in - ne nazadnje -malodušnost Steffi Graf. ki proti Amandi Coetzer ni znala spremeniti taktike, je Iva Majoli po Roland Garrosu edina osvežitev ženskega tenisa. Če se le ne bo zadovoljila z doseženim, kot daje slutiti njena pariška izjava: »Ni pomembno, ali bom zmagala še na kakem turnirju, vedno sem si želela dobiti Roland Garros.«
BOŽO MAŠANOVIČ
Devetica rezervirana za Pedrosa
Razočaranje z olimpijskih iger v Atlanti je kubanski atlet preganjal z rumom in rumbo, novinarji pa so ga skupaj s Sotomayorjem dobesedno raztrgali - Skakalec z idealno tehniko je prepričan, da bo novi rekorder
Ivan Pedroso, ki je predlani na treningu in dveh tekmovanjih (Sestri-eru in Indianapolisu) menda preskočil 9 m, se je po lanski poškodbi letos vrnil v atletske arene v zastrašujoči formi. Na uvodnem mitingu sezone za Grand Prix v Rimu gaje sicer premagal James Beckkford, a ga ni preskočil, saj sta oba končala tekmovanje pri 848 cm. Kubanec po porazu niti ni bil slabe volje, kar je vsekakor presenetljivo, saj po porazih ponavadi noče ničesar povedati. Razlog za kolikor toliko dobro voljo pa sta bila začuda malenkostna prestopa v prvi in drugi seriji. Že na prvi pogled je bilo namreč videti, da je v teh dveh pokusih krepko preskočil 850 cm.
»V Rimu sem pričakoval zmago. Na koncu se ni izteklo tako, kar pa niti ni tako slabo. Prepričal sem se, da sem na pravi poti in da sem že zdaj v formi, ki mi obeta vrhunske rezultate v nadaljevanju sezone.« je začel pogovor Kubanec, ki je prišel v večno mesto iz Španije, z zaključnega treninga, kjer je očitno zelo trdo treniral, saj ni imel časa, da bi se uredil. Ob prihodu v Rim je bil videti kot kakšen Robinzon. Za nastop na olimpijskem štadionu se je nato obril in uredil brčice, tako da je bil videti celo še bolj aroganten in nedostopen, kot smo ga vajeni. Izkazalo pa seje nasprotno. Španski novinar, ki je sodeloval v pogovoru, je povedal, da je Pe-
droso prišel navzkriž z novinarji po lanskih olimpijskih igrah v Atlanti, ko so ga s Xavierjem Sotomavorjem raztrgali, češ, da sta prikrivala poškodbi in javnost zavajala z neresničnimi dejstvi in zgodbami. Ivan o Atlanti 96 noče ničesar več slišati. Pravi, da je to črna luknja v njegovi karieri in da letos začenja z ničle. Polom na OI je bil za samozavestnega Pedrosa zelo hud udarec, ker je verjel, da mu bo uspel čudež. Na kolajno je tako močno računal, da je imel pravo preganjavico. Čeprav je v Atlanto prišel telesno dobro pripravljen, je v finalu ostal daleč za svojim povprečjem. Dvanajsto mesto je bilo njegova najslabša uvrstitev v karieri.
Polom v Atlanti ga je tako potrl, da je tolažbo iskal v nočnih klubih v Havani. Tisti, ki so ga videli na delu v klubu Pa-lacio de la Salsa na sloviti havanski aveniji El Malecon, pravijo, da je plesal cele noči. Razočaranje pa ni trajalo dolgo. V družbi prikupnih Kubank, ki so se lepile tudi na njegov zeleni športni mercedes, je na Atlanto hitro pozabil ter se vrnil na trening. O poškodbi, zaradi katere je izgubil najpomembnejšo sezono, zelo rad govori, saj se mu zdi, da je spremenila nekatere njegove poglede na skok v daljavo in šport nasploh.
»Pred operacijo sem verjel, da je vsa skrivnost mojega uspeha v talentu. Zelo rad sem goljufal pri ogrevanju. Po poškodbi sem postal bolj vesten, tako da danes ne izpustim prav nobene vaje več, ker se zavedam, da nisem več tako ranljiv, kot sem bil prej,« pravi Pedroso, ki je preteklo zimo vadil kot še nikoli doslej. Doma je nabiral kondicijo na plaži, ker sta s trenerjem Matosom prepričana, da s tekom po
SP0RTZASEBN0
Biseri minulega tedna:__
•Nogometni klub Barcelona bo v domačem mestu kmalu začel graditi tematski zabavni park. Posvečen bo kinu, nakupovanju - in. seveda, nogometu.
•Predsednik nogometnega kluba v mestu Ewo na zahodu afriške države Kongo je tako navdušen nad francoskim nogometnim klubom Nantes, da si je mirno sposodil ime in v Nantes prekrstil še svoj klub.
V *,
..%r
•Zanimivo je, da si je največji japonski borec sumo Yasokichi Konishiki (na fotografiji) za ljubljenčka izbral enega najmanjših medvedkov na svetu. S svojimi desetimi kilogrami se je koala Kimbi na 275 kg težkemu orjaku - na fotografiji pred turnirjem v Melbournu - počutil udobno in varno.
•Eden najbolj slavnih plavalcev na svetu. Dan Frazer. je pred kratkim nastopil v najbolj priljubljeni avstralski seriji Bullpit.
•Linford Christie, najmlajši dedek atletskega sveta, skrbi, da njegov rod ne bo izumrl. Ne le vnuka, Christie bo kmalu spet lahko pestoval tudi še enega (svojega) potomca.
•Poročevalci, ki bodo spremljali naslednje svetovno prvenstvo v nogometu, so si oddahnili. V kvalifikacijah je namreč izpadlo moštvo Samoe in z njim njihov napadalec z imenom, ki je za komentatorje prava nočna mora - Tapunuu Tamaaleaitu-maletapote.
•Tonyja Popoviča so na Japonskem izbrali za najboljšega nogometaša sezone. Nagrada je bila primerja kulturni tradiciji - dobil je video kamero, uro in 38 litrov sakeja.
Erving začenja novo kariero
Nekdanji košarkar moštva NBA Julius Er-ving. ki je zaslovel v mo- I štvu Philadelphia 76-ers E in je navdihoval otro-ška sanjarjenja Michaela Jordana, se ja navdušil
nad hitrimi avtomobili. Bt	^B
Ne bodi ga len si je orni-
slil tudi svojo lastno mo- Hhb
štvo na tekmovanjih se- I
J. kot so ga imenovali
za časa njegove kariere I
pod košarkarskimi koši.
je za družabnika vzel
tudi Joeja VVashingtona
nekdanjega profesional-
nega igralca ameriškega
nogometa.	1^
Tomba podpisal dve filmskipogodbi
Dve novici iz filmskega sveta: italijanski smučarski as Alberto Tomba je podpisal pogodbo za snemanje dveh koprodukcijskih televizijskih filmov. Še približno leto dni ima časa, da izpili svojo angle-
ščino, saj bo to »uradni jezik« obeh filmov. Snemati naj bi začeli aprila prihodnje leto, trajalo pa naj bi dva meseca, kar bi Tombi omogočilo, da se pripravi na OI v Naganu.
Hollywoodska »cehovska« revija Variety je objavila novico, da so igralcu Willu Smithu ponudili vlogo boksarja Mohameda Alija v biografskem filmu, ki ga bodo začeli snemati v mestu sanj. Formula boksarskih filmov se je očitno prijela. Odlični dokumentarec When we were kings je dobil Oskarja, vendar pa je slavje nekoliko zbledelo ob tožbi, ki jo je producentom naprtila neka angleška firma, ki trdi, da je dokumentarni material uporabljen v filmu, njihov.
Z avti čez slapove in puščavo
V Vzhodni Aziji vse bolj narašča pričakovanje pred priključitvijo Hong Konga Kitajski, izkazuje pa se včasih na zelo nenavadne načine. Tako je
tam pa se preveša v drugi najvišji slap na Kitajskem. Drzne podvige z avtomobili pa so izvajali tudi v južni Jordaniji. Pilot RAF Andy Green
tajvanski kaskader Ke Shouliand od razburjenja s športno prirejenim avtomobilom skočil čez Rumeno reko. Avto je poganjalo letalsko gorivo -pa ne zaradi lepšega. Ke je namreč Rumeno reko preskočil na mestu, kjer je široka 55 metrov - ravno
se namreč pripravlja porušiti hitrostni rekord na suhem. To naj bi jim uspelo z vozilom Thurst, ki ga poganja letalski motor.
Žrtve mode v NBA__________________________
Trenerji moštev liga NBA so od nekdaj sloveli po prefinjenem okusu za oblačenje. Pat Riley (Miami Heat) se ne zadovolji z ničemer, kar ne nosi podpisa slavnega modnega kreatorja Giorgia Armanija, George Karl (Seattle Supersonics) pa prisega na modne zapovedi Josepha Abbouda. Pravi ekstremist je Rudy Tomjanovich (Houston Rockets), ki nosi izključno kravate, ki jih oblikuje sam in jih poznavalci prepoznajo pod imenom Rudy T.
Selitev atletskih narodov_________________
Bob Kersee se je iz Los Angelesa preselil v Saint Louis. Znameniti atletski trener je s seboj vzel tudi svetovno rekorderko v peteroboju, svojo ženo Jackie Joyner-Kersee, kmalu pa se jima bo pridružila še Gail Devers. Olimpijska prvakinja je ugotovila, da se raje preseli, kot išče nadomestilo za nasvete svojega trenerja.
pesku pridobiva na moči. Veliko časa je preživel tudi na štadionu, kjer po dveh urah specifičnega treninga skoka v daljvo, ponavadi pili še Sprintersko tehniko na 200,100 in 60 m.
In kaj ima kubanska bol-hica, kot pravijo 176 cm visokemu in 65 kg težkemu Pedrosu, tako izvenserijskega, da je pred vsemi. Z atletsko poj avo namreč ne vzbuja prevelike pozornosti, saj je v nekaterih prvinah (hitrosti in telesni moči) slabši od tek-jnecev. Slovenski strokovnjak Srdjan Djordjevič, ki se je že nekajkrat poglobil v Pedrosovo skakanje, pravi da je Ivanova prednost prehod iz teka v skok. »Ni ekstremno hiter kot Lewis, niti tako močan, kot je Povvell. Zato pa je njegov kot odriva sanjski,saj pri njem ne izgubi veliko hitrosti,« pravi Djordjevič.
• Ivan Pedroso seje rodil 17. decembra 1972 v Havani. Debitiral je leta 1988, ko je skočil 743 cm. Dve leti kasneje je prvič v karieri preskočil osmico. Leta 1992 je v Barceloni zasedel 4. mesto na OI in zmagal v tekmovanju za Grand Prix. Leta 1993 je osvojil naslov svetovnega prvaka v dvorani, v Stuttgartu pa zaradi poškodbe ni nastopil. Letos je še drugič zapored osvojil naslov svetovnega dvoranskega prvaka. Najdlje je skočil pred dvema letoma v Sestrieru. Svetovnega rekorda 896 cm mu niso priznali. Trenira ga Milan Matos. Sicer pa izhaja iz športne družine. Njegova sestrična je Aljuska Lopez, tekačica čez ovire in dolgoletna tekmica naše Brigite Bukovec.
Nobenega dvoma ni, da je Pe-drosov seštevek hitrosti, moči in tehnike boljši od katerega koli skakalca doslej. Kubanec pravi, da pri skoku vrhunsko uravnoteži roke in dobro dvigne kolena. V tej zadnji prvini pa naj bi imel še nekaj rezerve, prav tiste, ki mu manjka do svetovnega rekorda. »O devetih metrih ne razmišljam, ker vem, da sem sposoben skočiti nov svetovni rekord. To sem dokazal že v Sesterieru, kjer so mi zaradi »fantomskega« sodnika odvzeli rekord. Ko bom skakal v idela-nih razmerah in vrhunsko razpoložen. bo rezultat prišel sam po sebi. Potem, ko sem v Parizu ubranil naslov svetovnega dvoranskega prvaka, bi rad naslov ubranil tudi v Atenah. To je moj prvi cilj sezone,« je ob koncu polnočnega pogovora v Rimu povedal Ivan Pedroso, za katerega so strokovnjaki prepričani, da bo prvi človek, ki bo premagal devetico.
VITO DIVAC
oglasi & osmrtnice
MINISTRSTVO
ZA ŠOLSTVO IN ŠPORT
REPUBLIKA SLOVENIIA
Župančičeva 6, Ljubljana
Na podlagi 17. člena Pravilnika o pogojih in merilih za sprejem študentov v študentske domove (Ur. I. RS, št. 29/96, 57/96 in 26/97) objavljajo:
ŠTUDENTSKI DOMOVI V LJUBLJANI, ŠTUDENTSKI DOMOVI V MARIBORU,
DIJAŠKI IN ŠTUDENTSKI DOM KRANJ, VISOKOŠOLSKO SREDIŠČE V KOPRU
RAZPIS
za sprejem in podaljšanje bivanja študentov za študijsko leto 1997/98
I. Sprejem
1.	Prošnjo za sprejem študentje vložijo Komisiji za sprejem študentov v študentski dom, ki deluje v posameznem visokošolskem središču, najkasneje do 10. avgusta 1997, priporočeno po pošti.
2.	Študent, ki je brez staršev oziroma skrbnikov, najmanj 80% invalid, težak bolnik, živi v težkih socialnih razmerah ali ima nazaposlene starše oziroma skrbnike, lahko kadarkoli v študijskem letu 1997/98, ko se take razmere pojavijo, vloži prošnjo za sprejem v študentske domove Komisiji za sprejem študentov v študentski dom, priporočeno po pošti.
3.	Prošnja za sprejem se vloži na obrazcu št. 1 (rdeče barve - tiskovina DZS, 1,70)
Priloge, ki jih je treba priložiti prošnji za sprejem, so:
■	fotokopija potrdila o državljanstvu Republike Slovenije,
■	potrdilo o vpisu na visokošolski zavod za študijsko leto 1997/98 ali fotokopija študentske izkaznice
(Dokazilo o statusu mora študent poslati s priporočeno pošto komisiji za sprejem v treh dneh po tem, ko se je vpisal, najkasneje pa do 30. septembra oziroma do 10. oktobra, če se je za vpis prijavil v podaljšanem prijavnem roku. Študent, ki se iz upravičenih razlogov ni mogel vpisati v višji letnik, pošlje potrdilo visokošolskega zavoda o roku za naknadni vpis najkasneje do 30. septembra, dokazilo o statusu pa v treh dneh po izteku roka za naknadni vpis. Študent, ki opravlja maturo ali zaključni izpit v jesenskem roku, mora to dokazati s potrdilom srednje šole, spričevalo pa mora poslati najkasneje do 30. septembra. Če bodo strokovne službe za sprejem lahko pridobile podatke iz evidence vpisanih študentov od visokošolskih zavodov, bodo to objavile na oglasni deski komisije za sprejem, visokošolskih zavodov in študentskih domov visokošolskega središča do 10. avgusta. V tem primeru dokazil o statusu študenta ni treba pošiljati),
■	potrdilo o vseh opravljenih izpitih oziroma fotokopije spričeval o maturi ali zaključnem izpitu ali zadnjem oziroma zadnjih dveh letnikih srednje šole
(Študent, vpisan v prvi letnik visokošolskega zavoda, naj predloži fotokopijo spričevala o maturi ali zaključnem izpitu in fotokopijo spričevala o zadnjem letniku srednje šole. Študent, ki se je vpisal na visokošolski zavod brez mature ali zaključnega izpita, naj predloži fotokopijo spričeval zadnjih dveh opravljenih letnikov srednje šole),
■	dokazila o izjemnem uspehu in obštudijskih dejavnostih (Študent naj predloži bodisi dokazilo o nagradi na državnem tekmovanju ali o mednarodni nagradi za umetniške dosežke bodisi dokazilo o statusu kategoriziranega vrhunskega športnika in dokazilo o uvrstitvi do 8. mesta na evropskem ali svetovnem prvenstvu, univerziadi ali olimpiadi bodisi dokazilo o državni nagradi ali nagradi na mednarodni olimpiadi znanja),
■	potrdilo o stalnem prebivališču,
■	potrdilo o številu družinskih članov,
■	potrdilo o vzdrževanih družinskih članih,
■	dokazila o materialnem položaju študenta in njegove družine,
■	študent, ki se izobražuje po študijskih programih, ki se izvajajo kot izredni študij najmanj tri dni v tednu, prošnji priloži potrdilo Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije o nezaposlenosti in potrdilo Zavoda za zaposlovanje o tem, da ni iskalec zaposlitve,
■	dokazila pristojnih organov oziroma organizacij, če za sprejem prosi študent, čigar stalno prebivališče je od kraja študija oddaljeno manj kot 25 km, do najbližjega postajališča javnega prevoznega sredstva pa ima najmanj 4 km, ali nima več kot dvakratne možnosti prevoza z javnimi prevoznimi sredstvi dnevno, ali živi v posebno težkih socialnih in zdravstvenih razmerah,
■	dokazila pristojnih organov oziroma organizacij, če za sprejem prosi študent, ki je brez staršev oziroma skrbnikov, najmanj 80% invalid, težak bolnik, živi v težkih socialnih razmerah, ima nezaposlene starše oziroma skrbnike ali ima stalno prebivališče od kraja študija oddaljeno več kot 25 km in nima več kot dvakratne možnosti prevoza z javnimi prevoznimi sredstvi dnevno.
4.	Študentka mati oziroma študent oče v prošnji posebej navede, da bo imela (imel) otroka pri sebi ter ime in priimek študenta očeta oziroma študentke matere, s kater-im(o) želi živeti v skupni sobi, in priloži otrokov rojstni list.
5.	Študent invalid s spremljevalcem prošnji priloži potrdilo pristojnega organa, da je do njega upravičen.
II. Podaljšanje
1 .Prošnjo za podaljšanje bivanja študentje vložijo Komisiji za sprejem študentov v študentski dom, ki deluje v posameznem visokošolskem središču, najkasneje do 20. avgusta 1997, priporočeno po pošti. Študent, ki mu status študenta poteče med študijskim letom in želi podaljšati bivanje v študentskem domu, pošlje prošnjo najkasneje trideset dni pred potekom statusa študenta.
2.Prošnja za podaljšanje bivanja se vloži na obrazcu št. 2 ( modre barve - tiskovina DZS 1,70a )
Priloge, ki jih je treba priložiti prošnji za podaljšanje bivanja, so:
■	potrdilo o vpisu na visokošolski zavod za študijsko leto 1997/98 ali fotokopijo študentske izkaznice
(Dokazilo o statusu mora študent poslati s priporočeno pošto komisiji za sprejem v treh dneh po tem, ko se je vpisal, najkasneje pa do 30. septembra. Študent, ki se iz upravičenih razlogov ni mogel do 1. oktobra vpisati v višji letnik, pošlje potrdilo visokošolskega zavoda o roku za naknadni vpis najkasneje do 30. septembra, dokazilo o statusu pa v treh dneh po izteku roka za naknadni vpis.
Če bodo strokovne službe za sprejem lahko pridobile podatke iz evidence vpisanih študentov od visokošolskih zavodov, bodo to objavile na oglasni deski komisije za sprejem, visokošolskih zavodov in študentskih domov visokošolskega središča do 10. avgusta. V tem primeru dokazil o statusu študenta ni treba pošiljati),
■	potrdilo Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije o nezaposlenosti in potrdilo Zavoda za zaposlovanje o tem, da ni iskalec zaposlitve, če je študent vpisan v študijski
program, ki se izvaja kot izredni študij najmanj tri dni v tednu.
III. Obveščanje študentov
Sklepi komisije za sprejem, komisije za pritožbe in obvestila strokovne službe, ki se nanašajo na reševanje prošenj za sprejemi oziroma podaljšanje bivanja v študentskem domu, se študentu pošljejo s povratnico na naslov stalnega prebivališča.
1 .Študentski domovi v Ljubljani razpisujejo za študijsko leto 1997/98 - 5.942 ležišč, od tega je: predvideno število prostih mest za sprejem 1.500 (čez celo študijsko leto), predvideno število prostih mest za podaljšanje 4.442.
2.Naslov Komisije za sprejem za ljubljansko visokošolsko središče je:
Komisija za sprejem študentov v študentski dom Univerza v Ljubljani Kongresni trg 12 1000, Ljubljana
Tel. 061/12-50-451 061/12-50-452
061/12-50-454	______
1 .Študentski domovi v Mariboru razpisujejo za študijsko leto 1997/98 - 2.088 ležišč, od tega je: predvideno število prostih mest za sprejem 250, predvideno število prostih mest za podaljšanje 1.838.
2.Naslov Komisije za sprejem za mariborsko visokošolsko središče je:
Komisija za sprejem študentov v študentske domove v Mariboru Študentski domovi v Mariboru Gosposvetska 83 2000, Maribor
Tel. 062/29-861	___________
1 .Dijaški in študentski dom Kranj razpisuje za študijsko leto 1997/98 - 326 ležišč, od tega je: predvideno število prostih mest za sprejem 110, predvideno število prostih mest za podaljšanje 216.
2.Naslov Komisije za sprejem za kranjsko visokošolsko središče je:
Komisija za sprejem študentov v študentski dom Dijaški in študentski dom Kranj Kidričeva 53 4000, Kranj
Tel. 064/225-560
1.	Visokošolsko središče v Kopru razpisuje v študijskem letu 1997/98 - 108 ležišč v Študentskem domu Korotan, Portorož, od tega je:
predvideno število prostih mest za sprejem 8, predvideno število prostih mest za podaljšanje 100.
2.	Naslov Komisije za sprejem za koprsko visokošolsko središče je:
Komisija za sprejem študentov v študentski dom Visokošolsko središče v Kopru Cankarjeva 5 6000, Koper
Tel. 066/272-006
Dijaški domovi v Republiki Sloveniji razpisujejo za študijsko leto 1997/98 za študente naslednje število prostih mest:
Dijaški dom Vič
Predvideno število prostih mest za sprejem in za podaljšanje je 200 (prošnje sprejema Komisija za sprejem za ljubljansko visokošolsko središče).
Srednja šola tehniških strok Šiška Predvideno število prostih mest za sprejem in za podaljšanje je 72 ( prošnje sprejema Komisija za sprejem za ljubljansko visokošolsko središče).
Dijaški dom Koper
Predvideno število prostih mest za sprejem je 34 ( prošnje sprejema Komisija za sprejem za koprsko visokošolsko središče).
DEŽURNI ZDRAVNIK
1.	Nujna ambulantno-medi-cinska pomoč v Ljubljani za
odrasle neprekinjeno v Urgentnem bloku Univerzitetnega kliničnega centra (vhod iz Bohoričeve ulice): za otroke in mladino do 15. leta starosti - ob delavnikih čez dan v otroških in šolskih dispanzerjih Zdravstvenega doma Ljubljana; - ponoči od 19. do 7. ure, ob nedeljah in praznikih v pediatrični dežurni ambulanti - dispanzer za otroke Center, Metelkova 9, tel. 1310-232.
2.	Za nujno zdravniško pomoč v zdravstveni ali življenjski ogroženosti na domu, v prometni nesreči idr. kličite po tel. 323-060. Za otroke in mladino do 18. leta starosti se ob delavnikih od 7. do 19. ure obračajte na otroške in šolske dispanzerje Zdravstvenega doma Ljubljana. Pediatrična dežurna ambulanta od 19. do 7. ure, ob nedeljah in praznikih pa bo zagotavljala le v izjemnih primerih prevoz otrok z reševalnim vozilom v ambulanto. V takem primeru kličite po tel. 1310-232.
3.	Prebivalci občine Grosuplje - Ivančna Gorica naj kličejo za nujno zdravniško pomoč na domu podnevi v redne ambulante. Ponoči od 19. do 7. ure zjutraj in ob nedeljah ter praznikih ves dan pa na telefonsko številko 777-039, 0609-624-071. Če se zdravnik ne javi, ker je na terenu, naročite obisk na Reševalno postajo Ljubljana, telefonska številka 94, ki ga bo preko ra-dio-zveze posredovala zdravniku na teren.
4.	Nujna zobozdravstvena pomoč je ob nedeljah in praznikih v prostorih Zdravstvenega doma Ljubljana - enota Center, Metelkova 9, pritličje, soba št. 50.
Ambulanta nudi pomoč v nujnih primerih in sicer ob nedeljah in praznikih od 7. do 19. ure.
Ob delr mikih med 7. in 19. uro nudijo zobozdravstveno prvo pomoč dispanzerji za zobozdravstveno varstvo Zdravstvenega doma Ljubljana. »Klic v duševni stiski« deluje od 19. do 7. ure naslednjega dne. Kličite po tel. (061) 313-715.
- Sestrska oskrba in nega bolnika na domu. Inf. na tel.: 0609/613-139
Za hišni obisk na območju Mesta Ljubljana, kadar bolnikovo življenje ni v neposredni nevarnosti, ima Zdravstveni zavod Zdravje vsak dan 24 ur na voljo zdravnika. Kličite 0609/614-721.
Obisk plača naročnik.
DEŽURNA LEKARNA
Lekarna Miklošič, Miklošičeva 24. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne.
Nočna in nedeljska dežurna lekarna: Lekarna Glavni trg 29.
OSEBNA VOZILA, STANOVANJSKA, GOSPODINJSKA IN OTROŠKA OPREMA
Mali oglas plačate le prvič (2.500 SIT do 10 besed),
nato vam ga bomo v dveh mesecih lahko 24 krat brezplačno ponovili.
časopis za tržno uspešnost
Marketing Magazin
MALI OGLASI

ŽALNA FLORI STIKA tel.: 061 21-1 38-1 Šopki • aranžmaji • venci
I*ltialo .< kiirticif • hrczfhicnti
Telefon: 061/133 62 66 ali na okencih Dela, Šubičeva 1 in Dunajska 5 v Ljubljani
Mali oglasi z jamstvom ne vključujejo ugodnosti posebne ponudbe s popusti.
MALI OGLASI Z JAMSTV
mm
Pogrešali te bomo
MATJAŽ RUGELJ
Tomo, Sašo, Andro in Dejan z družinami
TRGOVINA
Avtom arkeL
LEASING
Človek ni nikoli dovolj pameten, preveč pa tudi ne. Kaj torej?
Nič.
Naročite se na tako rekoč intelektualni tabloid.
Pokličite na telefon 061 132 93 20 ali pošljite izpolnjeno naročilnico na naslov Delo d. d., 1509 Ljubljana (naročniška služba).
Naročilnica ________________________________
ime in priimek alt podjetje oz ustanova _
IZBERITE VOZILO IZ NASE PESTRE PONUDBE!!
HONDA ClVIC 1.4M6V SSEDAN MPC: 26.990 DEM DO RED.
SUZUKI BALEN0 1.6i 16V GL HB 4WD klima MPC: 25.990 DEM DO REG.
LADA NIVA1.7i E 4WD MPC: 1.611.000 SIT 00 REG. T0Y0TA PICNIC 2.0i 16V
abs, klima, 6 sedežev MPC: 46.598 DEM 00 RED.
RENAULT CLI0 1.2 RL 5 VRAT MPC: 1.375.080 SIT DO REG. + prevoz IZKORISTITE NAKUP ŠE BREZ DODATNEGA DAVKA
NE POZABITEII PRI NAS VAM NUDIMO TUDI AVTOMOBILE ZNAMK SUBARU OPEL FORD CHRYSLER PROTON
AVTOMARKET TRGOVINA LEASING DUNAJSKA 421, LJUBLJANA ČRNUČE
Anonimni alkoholiki!
Vas zanimajo naše izkušnje?
Pokličite nas:
061 451 022
061 714 238
061 301 883
061 13 20 139
NON STOP obvestila:
061 133 82 25 Ali nam pišite:
1001 Ljubljana p.p. 35 12
Umrl je moj tati
JOŽE HRIBAR
Od njega se bomo poslovili v sredo, 11. junija 1997., ob 11. uri iz sedemnajste mrliške vežice na ljubljanskih Zalah.
Polona
Ljubljana, 6. junija 1997.
501200
Ulica, htšna številka
Poštna številka, kraj. država
V
TEL. 061/16-13-525,16-13-585, FAX: 371-851
POIŠČITE NAS TUDI NA INTERNETU NA STRANI www.amadeJ.si/avtomarket
J
Umrla je naša draga sestra in teta
MALČI KUMP
Od nje smo se bomo poslovili v ponedeljek, 9. junija 1997., ob 9. uri iz kapelice Sv. Krištofa
na Plečnikovih Zalah.
Sestra Marija in nečaka Jelka ter Andrej z družino in ostalo sorodstvo.
501204
Sporočamo žalostno vest, da je preminil naš dolgoletni član kolektiva
ČAMIL SALEŠEVIČ
Ohranili ga bomo v trajnem spominu.
Kolektiv SŽ - Železniško gradbeno podjetje Ljubljana
Sporočamo žalostno vest, da je umrl naš dragi
DUŠAN KRASOVIC
Od njega se bomo poslovili v torek, 10. junija 1997, ob 15. uri na mestnem pokopališču v Celju.
Žalujoči: žena Marinka, sinova Uroš in Jaka, mama Ana, oče Srečko, sestri Ana in Tatjana z družinama ter ostali sorodniki
V 87. letu nas je zapustil naš ata, tast in dedek
STANKO PAVLIN
upokojenec
Od njega se bomo poslovili v ponedeljek, 9. junija 1997., ob 16.30 uri na pokopališču ' Črnučah.Na dan pogreba bo žara v tamkajšnji mrliški vežici.
Sin Stane z družino.
Umrla je naša mama
ANTONIJA REČNIK
Pogreb bo v sredo, 11. junija 1997., ob 16. uri na ljubljanskih Žalah. Na dan pogreba bo žara v šestnajsti mrliški vežici.
Žalujoči: sinova Roman in Boris z družinama
Ljubljana, 5. junija 1997.
501202
Sporočamo žalostno vest, da nas je po hudi bolezni mnogo prezgodaj zapustil naš dragi
ALEKSANDER ŠTRANCAR SAŠO
Od njega se bomo poslovili sorodniki in ožji prijatelji v sredo, 11. junija 1997., ob 12. uri iz vežice Sv. Krištofa na Plečnikovih Žalah.
Žalujoči: žena Mara, mama Hilda, sestra Jani, nečakinja Tina in drugo sorodstvo.
Ljubljana, 6. junijal997.
501207
Ni smrt tisto, kar nas loči in življenje ni, kar druži nas, so vezi močnejše, brez pomena so razdalje, kraj in čas. (M. Kačič)
V 88. letu nas je za vedno zapustila naša ljuba mama, stara mama, prababica, sestra in teta
ANA CEROVŠEK
roj. Jelovčan iz Žalca
Na njeno poslednjo pot jo bomo pospremili v torek, 10. junija 1997., ob 11. uri iz mrliške vežice na pokopališču v Žalcu.
Žalujoči: sin Jože ter hčerke Majda, Ivanka in Milica z družinami, sestra Ivanka ter ostalo sorodstvo. .
501206
Ustavilo se je utrujeno srce našega dobrega, ljubljenega moža,
očeta in dedka
Umrl je
MILOŠ VERK
dipl. ing. gradbeništva
Od njega se bomo poslovili, v sredo, 11. junija 1997 ob 13. uri na ljubljanskih Žalah.Na dan pogreba bo žara v vežici Sv. Nikolaja na Plečnikovih Žalah
Za njim žalujemo: žena Janja-Nena, sinova Tomaž in Grega z družinama, sesta Marta Pavlič in ostalo sorodstvo.
Ljubljana, Oplotnica, 6. junija 1997
501205
V 89. letu starosti je umrla naša draga teta
MILENA BUČAR
roj. Furlan
Od nje se bomo poslovili v torek, 10. junija 1997., ob 15. uri na novomeškem pokopališču v Ločni.
Družine: Furlan, Planinšič, Juriševič
♦	Novo mesto, Ljubljana
501203
Najmanj tri žrtve nevihte na Nizozemskem
IJMUIDEN. 8. junija (dpa) - V hudi nevihti, ki je včeraj zajela Nizozemsko, so po zadnjih podatkih umrle najmanj tri osebe, več kot 40 pa je ranjenih. Na nekega moškega je padlo drevo, dve osebi pa sta padli z jadrnice in se utopili. Poleg tega pogrešajo še štiri ljudi. Veter, ki je pihal s hitrostjo do 120 kilometrov na uro. je podiral drevesa, prevračal avtomobile in odkrival strehe. Nevihta je povzročila veliko škodo tudi v Belgiji. Na fotografiji: prodajalci na rotterdamski tržnici odstranjuje razdejanje, ki ga je povzročila huda nevihta. (Foto: EPA)
WATTSOV PREDLOG DELILNE BILANCE
Watts prilagaja rešitve državi z močnimi aduti
Sir Arthur Watts je sestavil zajeten in zapleten seznam delitvenih razmerij, ki pa po stališču slovenske delegacije zelo upošteva pričakovanja ZRJ
OD NAŠEGA DOPISNIKA
BRUSELJ, 8. junija - Sir Arthur Watts pričakuje pisne odgovore petih držav na svoj osnutek »memoranduma o soglasju« do srede, tako da bi lahko z dopolnjenim besedilom v začetku julija opravil nov krog dvostranskih pogovorov z vsemi delegacijami o delitvi premoženja bivše SFRJ. Kdaj naj bi bilo novo plenarno zasedanje pogajanj o nasledstvu nekdanje Jugoslavije, še ni znano, kot kaže, pa se bo Watts o tem odločil po pogovorih.
Na osnutek memoranduma so delegacije predlagale precej dopolnil. Kot je znano, je največ pozornosti pritegnilo to, da je mednarodni posrednik zapisal, da se pogaja pet držav, nič pa o tem, da gre za enakopravne naslednice. To bo očitno tudi najtrši oreh prihodnjih pogajanj. V tem primeru gre namreč za nepomirljivo nasprotje med stališči ZRJ in drugih štirih naslednic.
Na drugi strani kaže opozoriti, da Wattsov dokument, ki ga sam naslavlja kot »neformalni osebni ne-dokument«, prinaša jasnejšo zasnovo prihodnjih delitvenih razmerij. Gre za popravljeno in dopolnjeno različico osnutka memoran-
Več strank, kot je volivcev
SARAJEVO, 8. junija - V prostorih misije OVSE v Sarajevu so za jesenske volitve že izžrebali 100 prijavljenih političnih strank in 155 neodvisnih kandidatov. Zanimivo je. da so za to izbrali loterijski boben, v tej »igri na srečo« pa so ostale brez nje prav tri vladajoče nacionalne stranke v Bosni. Koalicija za celovito in demokratično Bosno, ki jo vodi SDA, bo na glasovnicah zadnja, stota, SDA kot samostojna stranka bo 98.. HDZ 92.. SDS pa 59. Tudi to žrebanje, ki ga je organizirala draga administracija OVSE. ni minilo brez zapletov, saj je bilo v bobnu več kroglic kot je strank in neodvisnih kandidatov. Ugotovili so, da gre za »tehnično napako«, saj so v OVSE pozabili pripisati 14 neodvisnih kandidatov. (Z. L.)
Indonezijski predsednik praznuje
DŽAKARTA, 8. junija (Reuter) - Indonezijski predsednik Suharto, ki je takoj za kubanskim predsednikom Fidelom Castrom najdlje na oblasti, danes praznuje svoj 76. rojstni dan. Upokojeni general je prišel na oblast leta 1968, ko je nasledil umrlega predsednika Sukama. Marca prihodnjega leta. ko bo ljudska skupščina izbirala novega predsednika, se bo najverjetneje znova potegoval za to mesto. Suharto namreč še ni imenoval svojega naslednika, vse pa zanima, koga bo postavil na podpredsedniško mesto. Leta 1996 so ga v Nemčiji temeljiti zdravstveno pregledali,zdravniki pa so zagotovili, da je odličnega zdravja za človeka njegovih let.
Vendarle izraelsko-palestinska pogajanja
KAIRO, 8. junija (AFP) - V egiptovski prestolnici so se danes vendarle začela pogajanja med Izraelci in Palestinci, na katerih naj bi se sporazumeli o nadaljevanju mirovnega procesa, ki je zamrznjen že skoraj tri mesece. Kazalo je že, da do današnjih pogovorov ne bo prišlo, potem ko je tiskovni predstavnik palestinske delegacije izjavil, da so z Izraelom dosegli sporazum o zamrznitvi gradnje židovskih naselij: izraelska delegacija je zaradi te domnevno neresnične izjave preložila odhod v Kairo, ko pa je glavni palestinski pogajalec Saeb Erkart zanikal, da so z Izraelom dosegli sporazum, so Izraelci vendarle odpotovali v Kairo.
V osrčju Kitajske je v nevihti umrlo 20 ljudi
PEKING. 8. junija - V osrednji kitajski provinci Hunan je v petek kar deset ur divjala nevihta, ki je zahtevala 20 življenj, osem ljudi pogrešajo, uničenih pa je več kot 66.000 zgradb. V mestu Changsha je voda dosegla tretja nadstropja nekaterih zgradb. Nekatera območja v provinci so brez elektrike, železniški promet do Pekinga je bil zaprt do nedelje. Kot so danes sporočile kitajske oblasti, ocenjujejo škodo na 1,3 milijarde juanov (156 milijonov ameriških dolarjev), meteorologi pa napovedujejo nove nevihte v naslednjih dveh dnevih.
Vranitzky na obisku v Tirani
TIRANA. 8. junija (AFP) - Vodja albanske misije Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) Franz Vranitzky je danes zjutraj prispel na enodnevni obisk v Tirano. Sestal se je z albanskim predsednikom države Salijem Berisho in premierom Bashkimom Fi-nom. pogovarjali pa so se o pripravah na izredne parlamentarne volitve, ki bodo konec tega meseca. Srečal naj bi se še z opazovalci OVSE in italijanskim poveljnikom mednarodnih zaščitnih sil za Albanijo. OVSE je namreč pristojna za nadzor in pripravo predčasnih volitev, ki so jih razpisali, da bi obnovili mir v tej državi.
Požar v hindujskem templju zahetval 40 žrtev
MADRAS, 8. junija (Reuter) - V južni indijski provinci Madras je včeraj zagorelo v hindujskem templju Brihadeesvvara. Kot je danes sporočila policija iz mesta Thanjavur, so na pogorišču našli 39 trupel, 84 ljudi je ranjenih. Žrtev je najverjetneje veliko več, saj nekateri omenjajo celo številko 60. 50 ranjencev pa naj bi bilo v smrtni nevarnosti. Lokalni mediji poročajo, da je bila večina žrtev poteptanih, ko je na tisoče vernikov bežalo iz templja, da bi se rešili pred plameni. Kljub množici vernikov je bil v templju le en izhod, pred zgradbo pa so iz varnostnih razlogov postavili barikade, ki so prav tako ovirale beg iz goreče zgradbe. Kaj je povzročilo požar, še raziskujejo. Nekateri pravijo, da je v olje, ki ga uporabljajo za sveti ogenj, padel del petarde, ki so jih v znamenje hindujskega verskega praznika metali verniki. Indijski radio pa poroča, da je prišlo do kratkega stika v električni napeljavi. Tempelj je v 11. stoletju dal zgraditi hindujski kralj Rajaraja Chola. Unesco pa gaje uvrstil med arhitekturne spomenike. V templju je bil največji falus, hindujski simbol mladosti, stolp pa je bil s 66 metri najvišji v Aziji.
Kinkel: Glede Slovenije še ni končne odločitve
Nemški Siiddeutsche Zeitung pa trdi, da sta se Kohl in Clinton dogovorila o »samo treh« novih članicah Nata
OD NAŠEGA DOPISNIKA
BONN, 8. junija - Kljub vztrajnemu zagotavljanju nemškega zunanjega ministra Klausa Kinkla, da pred madridskim vrhom Nata 8. in 9. julija poimensko ne bo govora o kandidatkah, ki naj bi do leta 1999 vstopile v severnoatlantsko zvezo, je v Nemčiji zadnje čase opaziti vse več časopisnih ugibanj o tem, katere države bi lahko prišle v poštev. Pisanje in poskuse napovedovanja madridskega izida je zagotovo spodbudil nedavni sestanek Nata na Portugalskem, med katerim se je pokazalo, da zveza niti približno ni enotna o tem, ali naj vzame tri ali pet kandidatk.
Če bi sodili po pisanju časopisov, se je v Nemčiji za konec tedna zgodilo čudno protislovje. Medtem ko je večina vodilnih dnevnikov (Die Welt, Frankfurter Allgemeine...) ob piranskem srečanju voditeljev srednjevropskih držav, ki se ga je udeležil tudi nemški predsednik Roman Herzog, pisala o izjavah državnega sekretarja v slovenskem zunanjem ministrstvu Iva Vajgla, češ da je po njegovem obisku v Washing-tonu možna tudi inačica »štiri« (tri »najresnejše« plus Slovenija), je mtinchenski Siiddeutsche Ze-itung izpod peresa washington-skega poročevalca objavil, da naj bi se predsednik Clinton in kancler Kohl menda že sporazumela o samo treh kandidatkah (Češka. Poljska in Madžarska), Welt am Sonntag pa je drugače kot drugi ob velikem forumu, ki ga je organiziral na temo »Sodelovanje in stabilnost za Evropo in v Evropi«, danes objavil obširne govore Klausa Kinkla in obrambnega ministra Ruheja, iz katerih je mogoče razbrati, da so zadeve še zelo nedorečene in odprte.
Toda ugibanja se predvsem zaradi zadržanosti vodilnih politikov in zaradi opazne neenotnosti med članicami Nata seveda nadaljujejo. Pravzaprav se šele dobro začenjajo, kajti vsak izmed časopisov se po svojih možnostih trudi, da bi pred drugimi zadel in čim bolje »utemeljil« izid madridskega širitvenega vrha. Včerajšnji Siiddeutsche Zeitung na primer v članku po kratkem obisku kanclerja Helmuta Kohla pri ameriškem predsedniku Billu Clintonu (namenjen je bil polstoletnici Marshallovega načrta) trdi, da naj bi Kohl »popustil« Clintonu in privolil v tri kandidatke. Po trditvah was-hingtonskega poročevalca miinc-henskega časopisa, ki se sklicuje na informacije iz krogov nemške delegacije, naj bi se Clinton in Kohl med pogovorom strinjala, da bi bil sprejem Slovenije v tem trenutku napačen signal za Balkan, in da naj bi bilo pri Romuniji pametno počakati, dokler demokratični razvoj v državi ne bo dovolj ustaljen.Tako Sloveniji kot Romuniji naj bi kljub temu med madridskim sprejemanjem »dogovorjene trojice« nakazali »jasne perspektive za bodoče član-
RUSKA ZVEZA NAPREDNIH SIL
Naš dom Rusija - komunalka
OD NAŠEGA DOPISNIKA
MOSKVA, 8. junija - »Zdaj smo trikrat močnejši«, je simbolično vzkliknil ruski premier Viktor Černomirdin, ko je v imenu svoje stranke Naš dom Rusija podpisal koalicijski sporazum z dvema manjšima strankama, kiju vodita nekoliko obledeli zvezdi ruske politične scene Sergej Filatov in Vladimir Šumejko. Tudi zato je ruski tisk zbadljivo zapisal, da se je Čemomirdinov Naš dom Rusija zdaj spremenil v komunalko, v nekakšno skupno stanovanje, kjer se pod eno streho stiska več družin. Viktor Černomirdin je desno-
sredinski Naš dom Rusija ustanovil leta 1995 pred parlamentarnimi volitvami. Stranka naj bi združila vse demokratične in reformistične sile v državi, toda reformisti Je-gorja Gajdarja in Grigorija Javlin-skega niso uspeli najti skupnega jezika s Čemomirdinom. Njegova ekonomska politika je bila preveč konzervativna in zato tudi neučinkovita, poleg tega pa Gajdar in Ja-vlinski nista hotela biti zgolj drugi violini v Čemomirdinovem reformističnem orkestru. Naš dom Rusija je v bitki za poslanske sedeže ostal brez zaveznikov, volilni rezultati pa so bili zato slabši, kot so sprva računali v Černomirdino-vem taboru.
Slednji je večkrat opozarjal na nesmiselno tekmovanje med ruskimi demokrati, ki slabi reformistično gibanje. Zato je tokrat poiskal nove zaveznike, toda zdi se, da tudi pri tem paktu ni imel posebej srečne roke. Šumejkova reformistična Nova smer in pa Vseru-
sko združenje Sergeja Filatova sta namreč stranki, ki nimata veliko privržencev. Dnevnik Sevodnja je zapisal, da je Nova 'mer fantomska stranka, ki obstaja samo na papirju. Zato naj bi bila nova koalicija z zvenečim imenom Zveza naprednih sil v bistvu kot otrok, ki nima veliko možnosti, da bi se kdaj dovolj trdno in odločno postavilo na noge.
Černomirdinova nova politična zaveznika namreč ne kotirata visoko. Filatov je bil do januarja lani šef Jelcinove administracije, odstavljen pa naj bi bil prav zaradi volilnega poloma Našega doma Rusije. Kasneje je delal v Jelcinovem volilnem štabu, toda kljub lojalnosti predsedniku se po odhodu iz Kremlja politično ni več uspel pobrati s tal. Celo Černomirdin ga ni nikoli povabil v svojo vlado. Nekaj podobnega velja za politično kariero Vladimirja Šumejka. ki je bil svojčas predsednik zgornjega doma ruskega parlamenta. Kaj je ruski premier potemtakem dobil
z novima »fantomskima« zaveznikoma? Nekateri politični komentatorji menijo, da je tovrstno Čer-nomirdinovo politično manevriranje odgovor na scenarije, po katerih naj bi predsednik Jelcin razpustil dumo in razpisal nove parlamentarne volitve, na kar je pred dnevi namigoval Šumejko. Toda Černomirdin. ki je zdaj na tritedenskem dopustu, je ob ustanovi-
• Zveza naprednih sil bo na predsedniških volitvah leta 2000 nastopila s svojim kandidatom, zatrjujejo v koaliciji. Funkcija predsednika države po Jelcinovem odhodu (čez tri leta se mu namreč izteče drugi in zadnji mandat) po njihovem mnenju nikakor ne sme pasti v roke opozicije. Tudi zato so voditelji koalicije znova pozvali vse ruske reformiste, naj strnejo vrste, saj je njihova razdrobljenost le voda na mlin opoziciji.
tvi nove koalicije odločno zavrnil tovrstna namigovanja. »Refomisti ne zahtevamo novih volitev. Bi to mar koristilo našemu gospodarstvu?« je odvrnil in v isti sapi dodal, da duma marsikdaj zelo zavlačuje s sprejemanjem pomembnih dokumentov in zakonov, tako da z »neproduktivnim delom« zavira tok reform. BRANKO SOBAN
stvo«, trdi SZ. Ta časopis zatem dodaja, da naj bi kancler Kohl, ki glede števila novih članic Nata do zdaj ni bil tako odločen kot Clinton, menda popustil ameriškemu predsedniku tudi zato, da bi ga podprl v nesporazumih s Francijo. Znano je namreč, da se Francozi zavzemajo za več članic, in da imajo svoje načrte tudi z južnim poveljstvom Nata, med drugim piše Siiddeutsche Zeitung ter pojasnjuje, da naj bi bili Clintonovi argumenti za tri kandidatke podkrepljeni predvsem s stroški za sprejem. Preveč novih članic in previsoki stroški s širitvijo bi namreč lahko pripravili ameriški senat do tega, da širitev zavrne, iz Washingtona v nepodpisanem »lastnem poročilu« piše SZ.
O tem, iz katerih »krogov nemške delegacije« je dnevnik dobil informacije, ki jih ob Kohlovem obisku v Washingtonu ni bilo zaslediti v nobenem drugem nemškem časopisu ali tiskovni agenciji, je seveda mogoče ugibati, toda povsem zagotovo je, da uradno nemško stališče o neime-novanju kandidatk pred madridskim vrhom še vedno ostaja isto. Za konec tedna sta ga posredno potrdila tako zunanji minister Klaus Kinkel kot obrambni minister Volker Riihe, ki sta na posebnem forumu tednika Welt am Sonntag celo v najbolj vročih razpravah vztrajala, da proces z Madridom ne bo zaključen, in da je nesmiselno vnaprej govoriti o imenih držav. Kinkel je na primer na eno izmed vprašanj, ali ne bo Madžarska v primeru nespre-jema Slovenije ostala brez ozemeljskih povezav z ostalimi članicami Nata, celo izrecno zagotovil, da »v primeru Slovenije ni padla še nobena odločitev«, in da je veliko pametneje govoriti o procesih in ključnih poroblemih, kako v razširjenem Natu spraviti na skupni imenovalec dvajset ali še več različnih stališč, kot pa pred Madridom neproduktivno špekulirati z imeni.
DAMIJAN SLABE
r ISKRICE---------------
Čas ni zanesljiv zaveznik: nikdar ni mogoče vedeti, za koga dejansko dela.
ALBERTO MORAVIA
duma, ki jim ga je sicer dostavil že lanskega julija. Za zdajšnji osnutek memoranduma sir Watts priznava, da gotovo še ne izpolnjuje njihovih »najvišjih« pričakovanj. Toda po njegovem mnenju teh ne bo izpolnila nobena rešitev, s katero bi morale soglašati vse pogajalske strani. »Vse strani bodo morale privoliti v kompromise, če želijo sporazumno urediti nerešena vprašanja nasledstva,« meni Watts.
Iz osnutka memoranduma sledi, da naj bi opredelili in določili pravično medsebojno razdelitev pravic, obveznosti, sredstev in dolgov bivše SFRJ in njenih zveznih ustanov. Pri tem naj bi po upoštevali lastninske pravice, kot so bile določene v zadnji zvezni ustavi iz leta 1974 ih z nekaterimi drugimi
depozitar je bila SFRJ, nanašajo pa se na nekdanje republike. V podrobnejši opredelitvi tega poglavja je zapisano, da bodo izvirno besedilo Osimske pogodbe in Osimskega sporazuma iz leta 1975 in vsi sporazumi na tej podlagi ter arhivsko gradivo o pogajanjih vrnjeni Hrvaški in Sloveniji. V nekaterih primerih bi arhive seveda lahko še naprej hranili kot skupno dediščino pod skupnim nadzorom držav, do njih pa bodo imele neoviran dostop, lahko pa jih bodo tudi prekopirale. Tak sistem naj bi veljal za arhivsko gradivo, kije nastalo pred 31. decembrom 1990.
Po memorandumu naj bi si države razdelile tudi premičnine in nepremičnine SFRJ - ne glede na to, kje so zdaj. Pri določitvi takega premoženja naj bi izhajali iz treh meril: da je imela SFRJ zanj lastninske pravice in obveznosti, da se je uporabljalo pri opravljanju javnih funkcij, predvsem pa, da so se stroški začetnega nakupa premoženja financirali iz zveznega proračuna ali drugega osrednjega sklada SFRJ. Mednarodni posre-
• Kot poudarja dr. Miran Mejak, vodja slovenske pogajalske delegacije, memorandum ne upošteva mnenj arbitražne komisije konference o nekdanji Jugoslaviji kot vsebinske podlage za pogajanja. Gre predvsem za njeni stališči o razpadu SFRJ in o reševanju nasledstvenih vprašanj. Zato se lahko izogne omembi razpada SFRJ kot pomembnega dejstva za nasledstvo, na novo pa definira odnos do državne lastnine in do tujega dolga. Težava je tudi v tem, ker memorandum ne sprejema današnjega stanja kot izhodiščno dejstvo, pač pa dosedanje rešitve nekaterih problemov priznava kot začasne in podvržene spremembam v končnem obračunu. Rešitve torej prilagaja zahtevam tiste države naslednice, ki ima v rokah večino pomembne aktive.
zakoni. Kot referenčni datum za opredelitev premoženjskega stanja naj bi služil 31. december 1990. Dokument našteva številne stvari, ki jih bo treba razdeliti med države, pri čemer začenja z arhivi, nadaljuje z državnim premoženjem SFRJ, nepremičninami in premičninami, nekaterimi nepremičninami v tujini, finančnimi obveznostmi in obveznostmi, v drugem delu pa opredeljuje postopke v zvezi z državljanstvom, pokojninami. vse do članstva v mednarodnih organizacijah.
Kot kaže, so doslej v razpravi največ pozornosti namenili razdelitvi arhivov, povzeti pa je mogoče nekaj osnovnih predlogov: razdelitev arhivov naj bi opravili na podlagi mednarodnega prava in pri tem upoštevali »celostni značaj« skupin državnih arhivov. Deli državnih arhivov SFRJ, ki so sicer potrebni za normalno upravljanje ozemlja ene ali več držav, naj bi prešli na te države tudi, če se zdaj nahajajo kje drugje. Isto velja za tiste dele državnega arhiva SFRJ, ki so sestavljeni iz pogodb, katerih
dnik Watts predlaga, naj bi ZRJ v enem mesecu po podpisu memoranduma predložila seznam osmih nepremičnin (mišljena so veleposlaništva ali rezidence), od katerih bi bile štiri v Evropi. To naj bi bil del tako imenovane pragmatične ureditve problema, ki sicer ne bi vplival na urejanje celote.
Med stvarmi, ki zadevajo predvsem ljudi, naj bi stekli tudi pogovori o državljanstvih; zagotovili naj bi, da noben državljan SFRJ ne bo ostal brez državljanstva. Vsaka država naj bi prevzela odgovornost za pokojnine, do katerih so upravičeni njeni državljani (ne glede na to, kje imajo začasno ali stalno prebivališče), ki so se financirale iz zveznega proračuna ali drugih nekdanjih zveznih virov. Države naj bi prav tako priznavale in ščitile pravico do nepremičnin in premičnin (in njihovo uporabo), ki so bile do določenega dne v lasti zdaj tujih pravnih in fizičnih oseb. Kot neveljavne bi šteli prenose nepremičnin, ki bi bili po tem datumu sklenjeni pod pritiskom.
STOJAN ŽITKO
V bicamerali so se o vsem dogovorili, zdaj pa znova
Pol stoletja po sprejetju prve ustave skušajo Italijani zbrati toliko volje, da bi ustavo posodobili
OD NAŠEGA DOPISNIKA
RIM, 8. junija - Italijani so si izmislili komisijo za spremembo ustave in za politične reforme z očitnim namenom, da bi vse ostalo po starem in se ne bi bilo treba prilagajati trdim političnim sistemom, v katerih je vse jasno in se ne da brskati pod mizo, vlado pa zamenjaš kot srajco, ugotavljajo tukajšnji komentatorji. Po radiu in televiziji in na straneh časnikov je nenehno slišati in videti čarobno besedo »bicamerale«, ankete pa so ta konec tedna pokazale, da 57 odstotkov državljanov ne ve, kaj bi lahko pomenila ta beseda in za kakšne reforme in spremembe gre. Večina meni, da se tako ali tako ne bo nič spremenilo.
Pol stoletja po sprejemu prve republikanske ustave, ki jo je pripravilo sedemdeset modrecev iz vrst antifašistov vseh barv, skušajo Italijani zbrati toliko politične volje, toliko moči in toliko modrosti, da bi prvotno ustavo spremenili in jo posodobili. Spet so izbrali sedemdeset politikov iz vrst poslancev in senatorjev in spet pripravljajo osnutek ustavnih dopolnil. Časa imajo samo še tii tedne, potem pa morajo svoje predloge predstaviti obema parlamentarnima domovoma.
Ker teče voda v grlo, so minulih nekaj dni zares pohiteli in se zmenili, da bo poslej država federativna, vladal pa ji bo od ljudstva izvoljeni predsednik re-
Kdo in zakaj »razprodaja sveto madžarsko zemljo«?
OD NAŠEGA SODELAVCA
BUDIMPEŠTA, 8. junija - Predlog zakona socialliberalne madžarske koalicijske vlade o kmetijskih zemljiščih, po katerem bi omogočili mešanim podjetjem, registriranim na Madžarskem, ki se ukvarjajo s kmetijstvom, nakup obdelovalne zemlje, je povzročil ostre razprave in nasprotovanje opozicijskih strank.
Po predlogu zakona, ki ga je vlada v začetni obliki sprejela pred nekaj dnevi, lahko pridejo do kmetijskega zemljišča vsa mešana podjetja, ki imajo vsaj enega tujega člana. Če podjetje neha poslovati ali iz njega izstopi tuji državljan, mu morajo njegov delež pri nepremičnini izplačati v denarju in ne more postati lastnik zemlje. Tako tujci še vedno ne bi mogli kupovati zemlje. Po predlogu vlade nobeno podjetje ne more kupiti zemlje, če se v zadnjih treh do petih letih ni ukvarjalo s kmetijsko dejavnostjo. Kmetijsko ministrstvo je za zgornjo mejo velikosti zemljišča za nakup postavilo 300 hektarjev.
Kot menijo na finančnem ministrstvu, bo ta novost ugodno vplivala na kmetijski trg. Strokovnjaki pravijo, da skušata premier Gyula Horn in koalicijska vlada s tem pritegniti svež denar in nove, močne vlagatelje v kmetijstvo. S tujci hočejo končno »ozdraviti« to gospodarsko vejo, ki se že deset let otepa z revščino. Vendar jih bodo spustili le v bližino. O tem bodo do 30. junija razpravljali na okrogli mizi, če pa bo vlada sprejela njihova stališča, se bo predlog znašel pred parlamentom, kjer ga bodo izglasovali, saj ima koalicija večino.
Opozicija z Jozsefom Torgyanom, predsednikom Stranke malih posestnikov (FKGP) na čelu, ki se že vidi na mestu premiera v novi vladi po volitvah naslednje leto, temu predlogu najostreje nasprotuje. Z njim naj bi potiho izročili madžarsko zemljo tujcem, kar je po zakonu iz leta 1994 prepovedano. Madžarski demokratski forum (MDF), vodilna politična sila v prejšnjem sklicu parlamenta, zameri premieru Homu, ker bo tujcem omogočil, da pridejo do zemlje.
Čeprav cena madžarskih obdelovalnih površin vsako leto raste (hektar stane zdaj od 80.000 do 160.000 forintov oziroma 420 do 842 dolarjev), je v primerjavi s cenami zemljišč članic Evropske unije še vedno zelo nizka, zaradi česar trgovci z nepremičninami pozorno spremljajo dogodke v državi.	JOZSEF SZABO
publike. Predvideni novi sistem so poimenovali polpredsedniški, čeprav gre za kopijo francoskega predsedniškega sistema. Vladni večini, ki je predlagala nemški kanclerski sistem, je pri glasovanju spodrsnilo in je izgubila, ampak to nekaj dni kasneje sploh ni več pomembno. Zapletlo se je že pri razpravi o volilnem sistemu. Svojemu večinskemu volilnemu sistemu Italijani pravijo polvečin-ski, v komisiji »bicamerale« pa bi se morali dogovoriti, ali bodo predsednika republike poslej volili v enem ali v dveh volilnih krogih. Glede na število političnih strank bi verjetno prišel v poštev sistem z dvema krogoma, saj v prvem krogu nihče ne bi mogel dobiti omembe vrednega števila glasov. Tega pa noče skoraj nihče.
Nihče se ni več strinjal z nikomer, tudi sami s seboj ne in s svojim glasovanjem kak dan prej. Prav mogoče je, da so res skoraj vsi ugotovili, kaj se skriva za dejstvom, da je oljčni koalicijski prvak Massimo D‘Alema svoj poraz na glasovanju v komisiji razložil kot zmago. Z nekdanjim tožilcem »čistih rok«, kasnejšim ministrom in sedanjim odvetnikom Di Pi-etrom sta se menda dogovorila, da bosta izpeljala predsedniški sistem tako, da bo Di Pietro, ki je še vedno zelo popularen, predsednik republike, D‘Alema pa bo prvi minister. Nihče ne more potrditi, ali je to res, vsekakor pa je menda res, da levičar DAlema in desničar Di Pietro sodelujeta in da sta sposobna ustvariti široko sredinsko koalicijo brez neoko-munistov na levi in brez neofaši-stov na desni strani.
Ker se je vse zapletlo, je D‘A-lemov podpredsednik v stranki Demokratične levice in Prodijev podpredsednik v oljčni vladi Wal-ter Veltroni skušal presekati vozel in je predlagal, da bi bilo najbolje razpravo v komisiji »bicamerale« začeti znova. Voditelj neofašističnega Nacionalnega zavezništva Gianfranco Fini je že napovedal, da njegovi poslanci ne bodo več sodelovali v komisiji.
TONE HOČEVAR
Panasonic
OS O - 1 390 ""[[telefon trade
NAPOVED ZA SLOVENIJO
Danes bo spremenljivo oblačno, v notranjosti bodo čez
zapihala zmerna burja. Najnižje jutranje temperature bodo od 11 do 16, najvišje dnevne od 21 do 26 stopinj Celzija.
NAPOVED ZA SOSEDNJE POKRAJINE
V sosednjih pokrajinah bo spremenljivo oblačno, v Alpah in v severni Italiji bodo čez dan krajevne plohe ali nevihte.
VREMENSKA SLIKA
Nad srednjo Evropo je območje enakomernega zračnega pritiska. Frontalni val se zadržuje nad zahodno Evropo in se le počasi pomika proti vzhodu. S severozahodnimi vetrovi doteka v višinah nad naše kraje vlažen zrak.
V torek in sredo bo pretežno jasno, v vzhodnih krajih občasno zmerno oblačno.
BIOVREMENSKA
NAPOVED
Večini ljudi vreme ne bo povzročalo opaznejših težav, sredi dneva in popoldne se bo pojavljal občutek soparnosti.
TEMPERATURE
MORJA
Koper 20, Rab 20, Komiža 20, Hvar 18, Poreč 20
		Sli	'"1	
	ff		M	rC-')
jasno	pretežno jasno	delno oblačno	pretežno oblačno	oblačno
~Č;P,P:	0!			A
megla	dež	nevihta	sneg	smer vetra
	y		-jy	C	A
topla fronta	hladna fronta	okluzija	središče ciklona	,S£,
				
	T m			•: • •
Hillaryjln sindrom
V sovjetskih časih se žena političnih voditeljev ni ne videlo ne slišalo. Te stereotipno zanemarjene ženske so se pokazale javnosti le na državnem pogrebu svojih mož. To je spremenila RAISA GORBAČpV. Ko je njen mož Mihail Gorbačov leta 1985 stopil na čelo Sovjetske zveze, ni postala le njegova najožja svetovalka - dotlej nekaj nezaslišanega! -, ampak je s svojo vitkostjo in eleganco pometla z lažno predstavo o matronasti babuški. Desetletje zatem so njen
ugled in očitki na njen račun vplivali na novi rod inteligentnih, prefinjenih prvih dam v državah nekdanjega sovjetskega bloka. Na primer na Poljskem in v Bolgariji. Te ženske sicer ne hodijo več tri korake za možem, od Raise in druge znamenite prve dame Hillary Clinton pa so dobile nauk o mejah, ki jim jih postavljajo družbe, še vedno opetajoče okoli enakosti spolov: bodite vidne, privlačne partnerice oblastnikov, vendar ne glede na svoje kvalifikacije - roke stran od politike. Vprašanje je, ali te ženske namesto koraka naprej niso naredile dveh nazaj.
ANTONINA STOJANOV je na primer v marsičem primernejša za bolgarsko predsednico kot njen mož Peter, ki je bil odvetnik za ločitve, preden je šel leta 1996 v politiko. Takrat je Antonina delala kot prva sekretarka na bolgarskem veleposlaništvu v Londonu. »Kot prva dama imam celo vrsto dolžnosti in mi prejšnje diplomatske izkušnje pridejo zelo prav. Skrbno
pa pazi, da se ne zapleta v politiko. Ve, da bi si sicer nakopala očitke in ogrozila moževo kariero. »Naloga prve dame je ustvariti možu za delo primerno okolje.« Kljub temu da nerada govori o politiki, velja za eno od moževih najožjih zaupnikov.
Podobno kot Antonina Stojanov je tudi JOLANTA KWAŠNIEWSKI (na fotografiji) imela bleščečo poklicno kariero, preden je bil njen mož Aleksander leta 1995 izvoljen za poljskega predsednika. Kot diplomirana pravnica je postala uspešna poslovna ženska, po moževi izvolitvi pa presedlala na vsesplošno sprejemljivi opravek vseh prvih dam: dobrodelnost. »Ljudje glasujejo za predsednika, ne za njegovo ženo,« trezno ponavlja. »Ona je le partnerica, četudi pomembna.« Ta nauk je krepko plačala. Sprva so ji očitali, da hoče z zbiranjem denarja v dobrodelne namene zasenčiti moža ali priti v politiko. Poljaki še niso bili pripravljeni na vidno prvo damo. Na državnih sprejemih je ugotovila, da je imela večina predsedniških žena pred moževim imenovanjem uspešno poklicno življenje.
Po izvolitvi so pri priči pustile poklic in se odrekle karieri.
Antonina Stojanov in Jolanta Kvvasnievvski sta se bržkone še največ naučili iz nepriljubljenega poskusa Hillary Clinton, da bi dejavno sodelovala v ameriški politiki. Neizrečeno je dejstvo. da čas za politično dejavne prve dame še ni napočil, ne v ZDA in še manj v vzhodni Evropi. Od konca komunizma se tukajšnje ženske bojujejo s krizo identitete. Podobe traktoristke in delavke v tovarni so zamenjale lepotne kraljice in gospodinje. Odnos je zanihal iz ene skrajnosti do druge in od vzhodnjakinj zdaj pričakujejo stremljenje k razkošju in sijaju. Večina člankov o Antonini in Jolanti se posveča predvsem obleki in videzu. Antonina Stojanov zbuja pozornost z naklonjenostjo nakitu in klobukom, Jolanta Kwasniewski pa z dolžino kril.
Obe prvi dami zdaj kot vrvohodki skušata ujeti ravnotežje: biti vidni, a ne ambiciozni, sijajni, a ne lahkoživi in predvsem biti blizu politični moči, a nepolitični. Alternativno pot je ubrala NADIA CONSTANTINESCU, žena romunskega predsednika, odvetnica, ki dela v evropskem svetu v Strasbourgu. Pokazala se je tisto noč, ko je bil mož izvoljen, se pustila poslikati, potem pa izginila javnosti z oči. Jasno, za kakšno ceno. Vsaj za zdaj niti enakopravna partnerja ne moreta imeti vsega.
Na tisoče morilcev na prostosti g
V Nemčiji je zaradi malomarnega pregledovanja trupel na prostosti na tisoče morilcev, pravijo strokovnjaki. Sodeč po študiji inštituta za sodno medicino na miinstrski univerzi, pri obdukcijah spregledajo 1200 do 2400 primerov nasilne smrti. Kot pravi vodja sodne medicine prof. BERND BRINKMANN, spregledajo v mrtvaških listih kakih 4000 napak zdravnikov. Miinstrski sodni medicinci so od leta 1993 do 1995 naredili 13.000 obdukcij in ugotovili, da se podatki v mrtvaških listih ne ujemajo z ugotovitvami pri obdukciji v kar 2183 primerih. Napake pripisuje malomarnemu delu zdravnikov, ki razglasijo naravno smrt celo, če so na truplu vidni sledovi rezov z nožem in krogel.
ZADNJA VEST - (NE)PRIČAKOVANA PODPORA DRNOVŠKU - Iz kabineta Direkcije Roianja po sceni smo tik red zaključkom redakcije sprejeli naslednje sporočilo: »Nadstrankarska, provladna organizacija Rolanje po sceni bo v naslednjih dneh sprejela na krajši razgovor dr. Janeza Drnovška in mu zagotovila vso podporo v prizadevanjih Slovenije za vstop v Nato. Rolanje bo izkoristilo ves svoj ugled in vpliv v domači in mednarodnijavnosti za ugoden zaključek slovenske kandidature v Natu.«
/I
^■-K_
computers
061/123 32 32 065/125 403 062/223 703
33
Večerno
WAN IN LAN VOZLIŠČA
TOKEN RINC REŠITVE ZA NAJZA,
ETHERNET.
FODI. ATM iTEVNEJŠE
9 770350 752003
☆ ☆ ☆ ☆ ☆
Samostojen časnik za samostojno Slovenijo
FINIMA
kultura bivanja
RAZSTAVNO • PRODAJNI SALON
pohištvo visoke kvalitete
LASTNE PROIZVODNJE
Dunajska 115*1 OOP Ljubljana » DB1 1 BB *43 1 ~7
Ljubljana, ponedeljek, 9. junija 1997 / leto XXXIX / št. 131 / Odgovorni urednik: Mitja Meršol / 2,60 DEM, 12 ATS, 2,50 CHF, 2000 ITL, 5,00 KN / Cena: 90 tolarjev
Po zbornici so si zdaj premislili še sindikati
Danes je po nekaterih ocenah možen podpis splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo, vendar brez tarifnega dela - Tako bi bil sporen tudi podpis socialnega sporazuma
LJUBLJANA, 8. junija - Za jutri je bil napovedan podpis tako splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo kakor tudi socialnega sporazuma. Po petkovem trdnem sporočilu GZS, da ne bodo podpisali novega socialnega sporazuma, dokler jim vlada ne bo poslala uradnih podatkov o proračunu in dokler o njem ne bo povedal svojega stališče upravni odbor zbornice, so si premislili še sindikalisti.
Pogodba in sporazum sta na- bo podpisala novega socialnega
ODPRTE KARTE - Dvodnevni sestanek predsednikov v Piranu je bil nenavadno odprte in neformalne narave. (Foto: Joco Žnidaršič)
mreč vezni posodi: ne morejo podpisati pogodbe, ki so jo sicer bili v četrtek uskladili z delodajalci, ko pa se ta v tarifnem delu sklicuje na eskalacijo iz sporazuma; temu pa naj bi se bili delodajalci, vsaj za zdaj, odpovedali.Tako ravnanje sindikatov je bilo pričakovati - saj so ves čas opozarjali, da bodo socialni sporazum podpisali le, če bo poprej podpisana splošna kolektivna pogodba. Seveda tako, da ne bi bilo nikakršnih dvomov o njenem prihodnjem uresničevanju. Po petkovi popoldanski neuradni informaciji, da GZS ne
sporazuma za 1997. in 1998. leto, je svoje spremenjeno stališče do podpisa pogodbe najprej sporočila sindikalna konfederacija Pergam.
V njem je sekretarka Vida Fras poudarila, da odločitev zbornice bistveno spreminja stališče njihove konfederacije do nove splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo oziroma do nove tarifne priloge k tej pogodbi. Predsedstvo Pergama je na korespondenčni seji pred dnevi, 6. junija, sprejelo
lestvico, ki je manj ugodna kot v
Uspešno piransko srečanje
Predsedniki so razpravljali o prihodnosti Evrope — Prihodnje srečanje na Slovaškem ali v Italiji - V združeno Evropo sodijo vse evropske države
LJUBLJANA, 8. junija - V Piranu seje včeraj končalo četrto srečanje predsednikov osmih srednjevropskih držav (Nemčije, Avstrije, Italije, Poljske, Češke, Slovaške, Madžarske in Slovenije). Tema letošnjega srečanja je bilo razmerje med nacionalno državo in državo državljanov, o čemer so predsedniki razpravljali na okrogli mizi. Poleg tega je prišlo tudi do vrste bilateralnih srečanj in pogovorov.
Gostitelj, slovenski predsednik Milan Kučan, je sklepno oceno srečanja na skupni tiskovni konferenci povzel v treh točkah: »V združeno Evropo sodijo vse evropske države, kar je vprašanje zgodovinske pravičnosti. Varnost, tako notranja kot zunanja, je naravna želja, pričakovanje in pravica vseh evropskih narodov. Prepričani smo v ustvarjalnost srednjeevropske politične misli, neformalna in delovna srečanja predsednikov so koristna, zato jih bomo nadaljevali, prihodnje leto na Slovaškem ali v Italiji.
Madžarski predsednice Arpad Goncz se je zavzel za čim hi-
trejšo vključitev srednjeevropskih držav v EU. Italijanski predsednik Oscar Luigi Scal-faro je opozoril na vprašanje socialne varnosti in na velike socialne razlike v Evropi, tako znotraj držav kot med njimi. Predsednik Avstrije Thomas Klestil je opozoril, da Evropejci Evropsko unijo občutijo kot oddaljeno birokracijo, ki se zanje ne zmeni.
Češki predsednik Vaclav Havel se je spraševal o obstoju srednjeevropske identitete. Po njegovem je bila Evropa vedno ena entiteta, čeprav je bila zapleteno strukturirana. 1 i avci^Hcm, da ima Evropa zdaj veliko prilo-
žnost, da to pomanjkljivost odpravi. Slovaški predsednik Mic-hal Kovač je opozoril na nevarnosti nacionalizma, predsednik Poljske Aleksander Kwašniew-ski pa je dejal, da se Poljaki po 50 letih Varšavskega pakta nikakor ne bojijo Nata. Na vprašanje o nemškem stališču do vstopa Slovenije v Nato je nemški predsednik Roman Herzog dejal, da bo Nemčija v odločilnem trenutku vedela, kako mora ravnati. Več na 6. strani.
GORAZD BOHTE
(oto
23. krog
3,4.22,24,29,35,36 in dodatna 16. INFORMACIJE O IGRAH NA SREČO: TELEFON 9862!
ODSLEJ VSA POROČILA O NA--ŠIH-1GRAH NA SREČO V GLASILU LOTERIJE SLOVENIJE.
Sklepni dokument SEP o krepitvi sodelovanja
V Sarajevu so s sprejetjem končnega dokumenta končali letno ministrsko konferenco Srednjeevropske pobude
OD NAŠEGA DOPISNIKA
SARAJEVO, 8. junija — Zunanji ministri Srednjeevropske pobude so v soboto v Sarajevu končali dvodnevno srečanje s sprejetjem in predstavitvijo končnega dokumenta, v katerem so določili prihodnje dejavnosti. Kot je izjavil bosanski zunanji minister dr. Jadranko Prlič, se bo SEP v prihodnosti posvetila predvsem krepitvi sodelovanja med članicami, na hitrejšo evropsko integracijo in krepitev gospodarskega preoblikovanja držav v tranziciji.
Na vprašanje, kako ocenjuje uresničevanje postavljenih strateških ciljev slovenske zunanje politike na dveh sestankih, ki sta bila skoraj hkrati - v Portorožu z osmimi predsedniki srednjeevropskih držav in v Sarajevu s 16 zunanjimi ministri članic SEP -je slovenski zunanji minister Zoran Thaler odgovoril, da Slovenija poudarja svojo srednjeevropsko identiteto. »Pri zunanji politiki imamo dve usmeritvi, to sta evroatlantski integraciji - Nato in Evropska unija, ter srednjeevropsko sodelovanje.« je rekel Thaler.
»V Portorožu, kjer se je sestalo osem predsednikov srednjeevropskih držav, in v Sarajevu, na ministrski konferenci SEP, smo naredili korake k uresničitvi naših interesov pri sodelovanju in utrjevanju položaja Slovenije v srednji Evropi. Menim, da smo dosegli veliko. Z ministri SEP sem imel več dvostranskih pogovorov.«
Thaler je še dejal, da so taki sestanki vedno dobra priložnost za medsebojne pogovore o težavah in vprašanjih, ki so pomembna za mednarodno skupnost, še posebno tisti del. ki zadeva srednjo Evropo in naše območje. »Sarajevska razprava je pokazala, da je treba krepiti sodelovanje med temi državami na vseh področjih — tako na
Uporniki zavzeli Brazzaville?
PARIZ. 8. junija (AFP) - Francija bo poslala še približno 500 vojakov v prestolnico Konga Brazzaville. kjer se vladne enote bojujejo z milico nekdanjega predsenika Denisa Sossouja Nguessoja. Enote bodo odšle na pot v ponedeljek, pridružile pa se bodo 450 francoskim vojakom, ki so tja prišli že aprila za možno evakuacijo francoskih državljanov iz takratnega Zaira. Tudi ameriški State Department je pozval svoje državljane, naj zapustijo Kongo, kjer velja policijska ura, uporniki pa so danes zasedli že večji del središča mesta ter obkolili poslopje premiera in ministrstva za finance.
Vojaška hunta v Sierra Leoneju, ki je prevzela oblast pred dvema tednoma, pa je danes sporočila, da so znova odprli mejo. Uporniki, ki so povezani s hunto, so v petek prevzeli nadzor nad letališčem blizu Freetowna. ki ga je uporabljala Nigerija za oskrbo svojega bližnjega vojaškega oporišča.
Več na 6. strani.
političnem kot na gospodarskem in infrastrukturnem. Hkrati menim. da je razprava v Sarajevu pomembna legitimacija za enotno BiH. podpora tej ideji, ki so jo dali vsi ministri. Glede na dobro organizacijo konference se je izkazalo, da je BiH sposobna organizirati tako visoka diplomatska srečanja.« je ocenil Thaler. Ko je govoril o novih stikih, je še posebno poudaril pogovore s predsednikom Izetbegovičem, avstrijskim ministrom Schiisslom in italijanskim državnim sekretarjem Fassinom. Tudi tokrat so se pogovarjali o prizadevanjih Slovenije, da bi čimprej prišla v prvi krog širitve Nata, pa tudi o izboljšanju dvostranskega sodelovanja. Povedati je treba, da se je Thaler edini od 16 zunanjih ministrov ločeno sestal z Izetbegovičem. ZDRAVKO LATAL
Zelo dragi prostori za uradništvo
Državna uprava na leto plača več kot milijardo tolarjev za najem prostorov
LJUBLJANA. 8. junija - Širjenje slovenske državne uprave je povzročilo tudi hudo pomanjkanje prostorov za nove uradnike; zaradi tega država najema drage poslovne prostore, med drugim tudi tiste v lasti posameznikov, ki so objekte dobili vrnjene v postopkih denacionalizacije. Skupaj državni organi za najem poslovnih prostorov plačujejo več kot milijardo tolaijev na leto, kar z drugimi besedami pomeni, da vrednost šestletnega tovrstnega najema zadošča za izgradnjo vseh objektov, ki jih ta uprava potrebuje. Kar pa'sproža tudi vprašanje o smiselnosti tako širokega obsega najemanja prostorov.
Med posameznimi porabniki ima največ prostorov v najemu ministrstvo za notranje zadeve, in sicer več kot 25 tisoč kvadratnih metrov površin, za katere plačuje 19 milijonov tolarjev na mesec; med največjimi najemniki je tudi ministrstvo za finance, ki za 6.500 kvadratnih metrov površin plačuje 16 milijonov tolarjev (okrog 180 tisoč mark) na mesec.
Več na 2. strani.	D. V.
Franjo Tudman pri volivcih v Vukovarju
Hrvaški predsednik s številnim spremstvom z »vlakom miru v evropsko Hirošimo«
OD NAŠEGA DOPISNIKA
VUKOVAR, 8. junija - Vse hrvaške poti so danes peljale v »evropsko Hirošimo«, kot sta o hrvaškem mučeniškem mestu Vukovarju na Železniki postaji v Zagrebu in v Vukovarju govorila dr. Franjo Tudman in njegov premier Zlatko Mateša. Hrvaški predsednik je ob tem dodal, da je tako simbolično povezal vse dele Hrvaške in izpolnil svoje poslanstvo, premier Mateša pa je obljubil, da bodo pri obnovi Vukovarja sodelovalo vseh 21 hrvaških županij.
Tako imenovani vlak miru je imel 21 vagonov, v njih pa se je na zborovanje na porušeni vukovar ski železniški postaji pripeljalo ka kih 1000 povabljencev hrvaškega predsednika — od njegovih najbližjih sodelavcev, 47 diplomatskih predstavnikov tujih držav v Zagrebu, hrvaških umetnikov do vodstev hrvaških županij. Dr. Tudman je v Vukovarju obljubil tamkašnjim Srbom izpolnitev vseh njihovih na cionalnih in človekovih pravic.
PETER POTOČNIK
ZADNJA OVIRA
Karikatura: Marko Kočevar
veljavni tarifni prilogi in manj ugodna od tiste, ki jo določa zakon o izvajanju socialnega sporazuma za 1996. leto.
Omenimo še en primer »vezno-sti posode«. Pogajalci so se s posebno deklaracijo, omenjeno v zapisniku zadnjih pogajanj, dogovorili, da bodo do konca novembra pripravili izhodišča za odpravo nesorazmerij med minimalno plačo (določeno s socialnim sporazumom) in izhodiščnimi plačami (po splošni kolektivni pogodbi), ki pa bi jih vgradili v tarifno prilogo za naslednje leto. Za letos pa bi
• Stavka železničarjev je zamrznjena do torka ob polnoči, ko naj bi železničarski sindikati v okvirih socialnega sporazuma podpisali novo tarifno prilogo h kolektivni pogodbi za železniško dejavnost. Če socialni sporazum do takrat ne bo podpisan oziroma če nova tarifna priloga ne bo sklenjena, bodo železničarski sindikati stavko nepreklicno odmrznili. (I. T.)
bila razmerja in zneski izhodiščnih plač taki kot doslej. Razlog je v tem, ker so v tem letu omejeni okviri za dvig plač, kar pomeni tudi izhodiščnih plač.
Premislili so si tudi v ZSSS. Po besedah člana predsedstva Braneta Mišiča bi nastale razmere pomenile, da bi veljala nova pogodba, vendar brez tarifnega dela. Ostali bi torej pri starem tarifnem delu, ki pa je glede eskalacijske lestvice, torej zaostajanja za inflacijo glede na rast življenjskih stroškov, ugodnejši. Minimalna plača bi tako ostala okrog 57.000 tolarjev, po novem socialnem sporazumu pa bi lahko znašala 59.150 tolarjev bruto.
Kot smo izvedeli, so na petkovi izredni seji sveta KNSS-Neodvi-snost po večurni burni razpravi z dvema glasovoma proti zavrnili podpis vseh omenjenih dokumentov v celoti, torej tako pogodbe in njenega tarifnega dela kakor tudi socialnega sporazuma. Ena temeljnih ugotovitev v razpravi je bila, češ da delodajalci niso hoteli upoštevati predlogov sindikatov o povišanju izhodiščnih plač.
JELENA GAČEŠA
Volilna zmaga se nasmiha zvezi Bertieja Aherna
DUBLIN, 8. junija (Reuter) - Po nedeljskem štetju glasov na irskih parlamentarnih volitvah se zdi, da bo tesno zmagala desnosredinska opozicijska zveza, ki jo vodi Bertie Ahern, sicer iz stranke Fianna Fail. Tudi sedanji ministrski predsednik John Bru-ton pa je prepričan, da bo dobila njegova levosredinska koalicijska Mavrica v 166-članskem parlamentu dovolj sedežev za zmago.
Zdi se, da je ravnotežje moči v rokah neodvisnih strank - Zelenih, ki imajo dva sedeža, manjših lokalnih strank, ki so dobile šest sedežev, in Sinn Feina, političnega krila Ire, ki je prvič po 75 letih dobil sedež v parlamentu. Neodvisne stranke, ki imajo v svojih programih predvsem lokalne cilje, so na petkovih volitvah dobile kar desetino glasov.
Štetje so končali v 34 od 41 volilnih okrožij. Fianna Fail je dobila 72 sedežev, njena koalicijska partnerica Zveza naprednih demokratov pa je na teh volitvah razočarala in jo po zadnjih podatkih čakata le dva sedeža. Kot napovedujejo, naj bi bili končni izidi znani danes pozno zvečer.
Protievropska pobuda v koš
Volivci v Švici z veliko večino zavrnili predlog, s katerim bi vladi prepovedali pogajanja o članstvu v EU, če pred tem ne dobi privolitve državljanov
OD NAŠEGA DOPISNIKA
PARIZ, 8. junija - Švicarski volivci so z veliko večino zavrnili predlog dveh majhnih političnih strank, po katerem bi vlada v Bernu še pred pričetkom morebitnih pogajanj o vstopu alpske konfederacije v Evropsko unijo morala na referendumu dobiti odobritev volivcev. Proti pobudi, ki so jo predlagatelji -Liga iz Ticina (Lega) in švicarski demokrati - podkrepili z več kot sto tisoč podpisi, njen namen pa je bil spodsekati vsakršno možnost približevanja bruseljski petnajsterici, ki kljub nenaklonjenosti dela javnosti ostaja eden strateških ciljev vlade, se je izreklo 73,9 odstotka volilcev in vsi kantoni v konfederaciji.
unijo, ki jo je Švica vložila nekaj mesecev prej (18. maja 1992).
Da bi ublažila neugodne posledice ljudskega glasovanja za gospodarstvo konfederacije, ki ji je
Izid referenduma pomeni olajšanje za švicarsko vlado, ki bi se v primeru privolitve v pobudo pro-tievropskih strank znašla v nadvse neugodnem položaju. Odnosi med Bernom in Brusljem se zapletajo že od 6. decembra 1992, ko so volilci konfederacije na ljudskem glasovanju s 50,3 odstotki glasov zavrnili pristop Švice k evropskemu gospodarskemu prostoru (EEA), ki sta ga z januarjem 1993 vzpostavili Evropska unija in Efta, uveljavlja pa popolno liberalizacijo pretoka blaga, storitev, kapitala in ljudi. Referendumska odločitev ni zgolj zaprla vrat v ta integracijski projekt (za katerega so se odločile Norveška, Islandija in Liechtenstein), temveč je tudi zamrznila postopek obravnavanja prošnje za sprejem v Evropsko
--L
Spopad med »kobro« in »mungom« nad Mursko Soboto
RAKIČAN, 8. junija - Danes so na murskosoboškem letališču v počastitev dneva slovenskih letalcev priredili velik letalski miting. Na njem je v bogatem programu nastopila vrsta padalcev, zmajarjev, jadralnih, akrobatskih in potniških letal iz vseh slovenskih letalskih klubov. Na mitingu je bilo prvič po več letih javno predstavljeno novo letalo domače konstrukcije Sinus, Švicarji so pokazali zmogljivosti lahkega transportnega letala Pilatus PC-6, medtem ko sta s svojimi letali oziroma helikopterji sodelovala tudi policija in slovenska vlada. Svoj delež je z atraktivnim nastopom šolskih bojnih letal Pilatus PC-6 prispevala tudi slovenska vojska. Vrhunec mitinga pa je predstavljal svojevrsten spopad med »kobro« in »mungom«. Tako se namreč imenujeta bojna helikopterja ameriške mornariške pehote in italijanske vojske, ki sta na povabilo ministrstva za obrambo na današnjem mitingu predstavila svoje vrhunske sposobnosti. Helikopterja BellAH-1 W Super Cobra in Agusta 129 Mangusta sta tokrat prvič v Sloveniji, njun obisk pa je predvsem promocijske narave, saj naj bi bila Slovenska vojska v prihodnosti oborožena tudi s tovrstnimi helikopterji. (B. Z., foto: Jože Pojbič)
Unija daleč najpomembnejši par tner, se je vlada v Bernu leta 1995 lotila dialoga z bruseljsko komisijo. Odločilna etapa dolgih in napornih pogajanj o odpravljanju ovir na sedmih ključnih področjih (kmetijstvo, promet blaga, trg javnih del, raziskave, zračni in kopenski promet ter prost pretok ljudi) bi se morala pričeti konec letošnjega maja, vendar so v Bruslju tik pred zdajci odpovedali že dogovorjeno ministrsko zasedanje o transportu. Jabolko spora je namreč tovorni promet po švicarskih alpskih cestah, kjer so oblasti konfederacije nosilnost tovornjakov
omejile na 28 ton. Na pritisk bruseljske komisije, ki si je prizadevala doseči odpravo tega ukrepa, so v Bernu odgovorili s predložitvijo zapletenega sistema financ nih kompenzacij, ki bi močno podražile tovorni promet po Švici zato so ga v EU zavrnili.
Pobuda nacionalistov ni imela možnosti za uspeh, kajti proti njej sta se izrekla tako parlament kot vlada. Proti predlogu so nastopile tudi skoraj vse politične stranke sindikalni in gospodarski krogi ter celo vodja nacionalistične desnice Christoph Blocher, ki je 1992 torpediral članstvo Švice v EEA.
Na drugem današnjem referendumu so volivci zavrnili tudi po budo o popolni prepovedi izvoza orožja in vojaškega materiala. Proti predlogu je glasovalo 77,3 odstotke volivcev in vsi kantoni najbolj odločno pa so se mu zo perstavili v Nidwaldu, kjer je to varna letal Pilatus. Volivci so oči tno menili, da nova zakonodaja, ki zaostruje sistem izvoznih dovoljenj, pričela pa bo veljati leta 1998, popolnoma zadostuje. Povrh vsega pa bi morebitna prepoved izvoza ogrozila nekaj tisoč delovnih mest.
BOŽO MAŠANOVIČ
Tristotim naročnikom se danes izteka najmanj enoletna naročnina. Prav vsem smo poslali naš BONBON, s katerim so si izbrali ugodnost ali pa sodelovali pri žrebanju za veliki turistični BONBON turističnega podjetja
KOMPAS HOLIDAVS
Sreča je odločila, da bo tokrat
7-dnevne počitnice "Pri Korošcu " v Čezsoči
izkoristila
Stanka Fras Korplje 4
2316 Zgornja Ložnica
Najemite apartma pri KOMPAS HOLIDAVS. Pokličite 061/212-013-
Danes podeljujemo še:
35 knjig,
7 naročnin in
10 kuponov za brezplačen mali oglas.
DELO
TEMA DNEVA
Motnja v pogajanjih
Vlada je v četrtek silno pohitela s potrditvijo med tremi pogajalci usklajenega predloga socialnega sporazuma. A delodajalci se vendarle niso dali ugnati njenim »neuradnim« podatkom o javni porabi v prihodnjih letih; nista jih prepričali ne beseda premiera ne resornih ministrov. Vlada ima zdaj na voljo le še nekaj časa, da popravi zamujeno in ponudi delodajalcem v pretres prave podatke o racionalnem ra vnanju s sredstvi iz javnega Žaklja.
Tako delodajalci kot sindikalisti so torej vlado doslej zaman opozarjali, da želijo pravočasen vpogled v načrtovano proračunsko porabo. Prvi bi še le tako lahko prepričali, koliko resno misli vlada z nadaljnjim razbremenjevanjem gospodarstva, predvsem v tistem delu, ki zadeva stroške dela, drugi pa bi zvedeli, s kakšno ceno dela sploh lahko računajo v prihodnjem dveletnem obdobju.
Resnici na ljubo so bili sindikalisti tik po sklenitvi pogajanj z delodajalci zadovoljni z doseženim. Ugota vijali so, da so vsaj ohranili delavski standard, če jim ga že ni uspelo bistveno zvišati. Topa je v trenutku, ko sindikaliste po evropskem zgledu -kjer pa imajo daljšo pogajalsko tradicijo in predvsem delujejo v ugodnejših gospodarskih razmerah - nekateri opozarjajo na njihove prevelike apetite, s katerimi naj bi pomagali potopiti gospodarstvo, zelo velik dosežek.
Vladi naj bi bil petkov pripetljaj z delodajalci v poduk, da naj ne podcenjuje socialnih partnerjev, ker tudi sama zamuja s sprejemom proračuna. Delodajalci bodo hočeš nočeš morali na hitro preračunati, kaj bi ponujeni dokumenti pomenili za razmah gospodarstva in zmanjšanje stroškov dela: sindikati pa zlasti umiriti nezadovoljne socialdemokratske ekstremiste v lastnih vrstah - leve in desne.	JELENA GAČEŠA
Še 0935 drv
IBoo
Danes bo spremenljivo oblačno, v notranjosti bodo čez dan krajevne plohe ali nevihte. Na Primorskem bo proti večeru zapihala zmerna burja. Najnižje jutranje temperature bodo od 11 do 16, najvišje dnevne od 21 do 26 stopinj Celzija.
V	Zasavju manj samomorov	2
V	zadnjih letih je nase položilo roko veliko več ljudi kot na začetku desetletja. Letos presenetljivo izboljšanje
Trgovci zavračajo karanto
To počnejo, ker so nezadovoljni s sedanjimi provizijami, ki jim jih ponujajo bankirji
Šolstvo
Izobraževanje učiteljev v tretjem tisočletju Pasti vzporednega študija Pravilnik za večji nered?
Poljaki ne ploskajo vedno papežu	6
Ogorčenje zaradi papeževih besed, da so Poljaki bdrbarski narod«, ker so glasovali za zakon o prekinitvi nosečnosti
Globalni apartheid ali anglosaksonska zarota
Dramatični dogodki pretresajo afriško celino
Kronika	9
Tragedija v Radljah ob Dravi: ustrelil dekle, nato si je sodil sam
V	silovitem trku pri Loki umrl motorist Jadralni padalci ogrožajo sebe in naravo Napadla in oropala sta kurirja Nesreča na »gradbišču« avtoceste
V	Pivki sta iztirila vagona
DELO
na Internetu
http://www. delo. si
Danes v Delu šport
Ženska atletska reprezentanca v superligi 11
Evropski pokal skupine A v Dublinu se je za slovenske atletinje končal sanjsko. Po dvodnevnem dramatičnem dvoboju z reprezentanco Finske so se uvrstile v superligo, elitno evropsko reprezentočno tekmovanje. Slovenke so premagale Finke za 1,5 točke. V devetnajstih disciplinah so dosegle dve zmagi (Anja Valant in Alenka Bikar), šest drugih mest(Brigita Bukovec, Alenka Bikar, Helena Javornik, Maja Gorjup, Anja Valant in Britta Bilač) ter dve tretji (Nataša Erjavec in Helena Javornik). Veselju slovenskih atletinj, trenerjev in predstavnikov AZS seveda ni bilo konca, tako da je bila irska metropola v nedeljo zares slovenska.
Prvi Brazilec - zmagovalec Pariza
11 in 18
Pariški teniški turnir za grand slam se je končal presenetljivo. Potem ko je sobotni ženski finale prinesel zmago Hrvatici Ivi Majoli (na fotografiji) nad prvo favoritinjo Martino Hingis, je v nedeljo v moškem finalu šele 20-letni Brazilec Kiirten ugnal dvakratnega zmagovalca Roland Garrosa Španca Bruguero.
f	>
L
-
,4
k
•4	4