AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER CLEVELAND, 0., FRIDAY MORNING, AUGUST /23, 1940 LETO XLIII. — VOL. XLIIL 'fcr je odprl topovski ogenj ^ morje v Rokavskem prelivu % 4 Je najbrže, da počisti morje angleških ladij Pred invazijo. — Zračna vojna je nekoliko podala. - V Srednjem Vzhodu se pričakuje b°Jni ples. Non Ni an^eške ladje em Prelivu. da 22. avg. — Nemci so °ostreljavati z "debelimi v Ro-Morda je to se počisti morje !2jem ■ -"< in angleškim Vseh ladij, predno za-a 6r nemške arraa- ^."Klesko otočje. Nemški We' °Vi' ki jih imajo po" i0uj lla francoskem obrežju ij0 ^ne;do Calaisa, obstre-an8leške ladje v angle-lstanišču Dover. Bliski ' Se v'idijo lahko L^oskim !Hitie e^ke ,1U1J0 JartKo prav z ■■ Sa obrežja. 1 ZVil° ladij se je bliža- Ni Vom Dovru> k0 so topovi s fran- ' SO stleŽ,ja nanje- štifiba" i s, Peljale hkrati. Z an- U U(Jaaili so lahko Videli, ka- kj ,Soarjal? krogle v morje. ' a1gleške bojne ladje, ,^Uale trgovsko bro- 0liu krožariti okrog njih "jih neprodiren dim ' je • . i /j an^leškega obre-4 le^'i tel Pilot proti nem-.j U| ki je krožarilo nad t'a-'al0 cilj nemškim rft0),Udarjale topovske kro- 'X so h 100 se dvigali curki čevljev visoko, kar lci'o, d« i Ucl so nemški topovi SO bra- W vse umaknile ladje z ^§0 Snmskih topovskih kro-Planili nanje nemški So lina e bat ^fio. jJterije streljale samo °rda so res, ker nobe- začeli vsipati poroča, da so a © tdi^^leži s Ui iit' 3 H» V] il1* i II zadeli, i so nekoliko po-si to razlagajo viharjem. HJA ^VoRIPRAVUA Pred °few 86 kalija priprav-N8taJ!Vo Proti angleške- Hde-.'SČU Aden Pred vh°-m°rje, ali na Egipt, Oali pa na vse tri SK Italiji je zlasti in dobi v roke Sueški Pot- k° odreže Angliji rebšči S lcakuje večje akcije v lik w p°vedai angleški po-!HlubaVeU. ki je rekel: easm° Imeli polne roke 1« p0vn'karskim poročevalko ' da bodo dobili Važ«e novice. (no Aden iz an Ptelto 0e bo2flVa kakih 60 milj aska armada udari- Jn iz Indije. YjJf naibrže udarila na ra ^ anišče Aden * ^j^lilanda, ki ga je Par dnevi. Aden o i -iv? iti:* roti se bo pognala iz Li- m i O*« in iz Etijopije % odkoder imajo la- ^Cd POt' °dkar Je Pa" ca, le še vedno piše Ji«* l H t,a^Proti Grčiji, zato se '•'■PiG^ava Italija napa-a t0 s tem bi rada iz-'^jatu angleškim boj-v vzhodnem Sredo- ANGLIJA BO POMAGALA GRŠKI Atene, 22. avg. — Nek angleški državnik je danes obljubil, da bo šla Anglija takoj na pomoč Grški z brodovjem in zračno silo, če se bo Grška uprla sovražnemu napadu. (Na otoku Kreti so grški demonstrati napadli in razdejali italijanski konzulat, ko je narod zvedel, da je bila italijanska podmornica, ki je torpedirala in potopila grško križarko Helle. Italijani so zanikali torpediranje, toda preiskava je zdaj dognala, da je bil torpedo italijanskega izdelka). Italija sicer še ni uradno napravila zahteve za odstopitev teritorija na Grško, toda časopisje zahteva polotok Ciamuria za Albanijo in otok Krf zase. Grčija je pripravljena, da brani vsak košček svoje zemlje. -o- 78 angleških otrok je dospelo v Canton, 0. Canton, O.—Včeraj je po 3,800 milj vožnji dospelo v to mesto 78 veselih fantkov in deklic iz Anglije. Tukaj bodo ostali, dokler ne bo evropska vojna končana. Šest jih je bilo zadržanih na Ellis Islandu radi obolelosti. Otroci so hčere in sinovi delavcev Hoover Co., izdelovalcev električnih čistilcev v Londonu. Družba je poskrbela za ves prevoz. Tukaj bodo našli zavetišče pri družinah, Ju so zaposlene pri tukajšnji Hoover Co. Dokler se ne uredi vse potrebno za stanovanje teh be-gunčkov, bodo dečki nastanjeni v taborišču Hoover in deklice v Hoover Inn, ki sta last te kom-panije. -o- Smrtna kosa Včeraj zjutraj ob osmih je preminul na svojem domu, 1433 E. 53rd St. Edward Možek, star 52 let. Bolehal je zadnjih štiri in pol let. Doma je bil od fare Rob pri Velikih Laščah, odkoder je prišel v Cleveland pred 28 leti. Zaposlen je bil 15 let pri C§nfield Oil Co.. Tukaj zapušča žalujočo soprogo Angelo, rojena Zeleznikar, doma od Že-limlja pri Igu in hčerko Eleanor, ter več drugih sorodnikov. Brat Andrej je umrl pred štirimi leti. V stari domovini pa zapušča mater, brata Antona, sestre Lojzo, Rozi, Ano in Marijo. Bil je član društva Cleveland-ski Slovenci, št. 14 SDZ. Pogreb ranjkega se bo vršil v pon-deljek zjutraj ob desetih iz Frank Zakrajšek pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida in na pokopališče Calvary. Bodi mu lah^a ameriška zemlja, preostalim pa naše sožalje! Strelska tekma Narod je prijazno vabljen, da pride gledat zanimivo strelsko tekmo, ki se vrši v nedeljo popoldne ob eni na Goriškovih prostorih na Green Rd. V tekmi bodo: Euclid Rifle klub, Rainbow Hunting klub in Barberton-ski lovski klub. Tekma se vrši pod avspico newburškega kluba ki bo pripravil dovolj dobrega okrepčila za vse. NAJNOVEJŠEVESTI LONDON, 23. avg,—Danes zgodaj zjutraj, ko je bila še tema, so nemški bombniki na padli London, mesto z 9,000,-000' prebivalci. Tri četrt ure je trajal napad. Škode niso napravili dosti in poroča se le o par smrtnih slučajih. ATENE, 23. avg,—Grški kralj Jurij II. je danes zjutraj ob 2:30 poklical k izvanredni seji ministre. Vzrok: vedno večja napetost med Italijo in Grčijo. LONDON, 23. avg,—Iz Belgra-da se poroča, da je Italija izročila Grški ultimat, da se odpove angleški garanciji, da ji pride na pomoč v slučaju napada. Angleška bojna mornarica je pripravljena, da zasede grška otoka Kreto in Corfu, čim zaprosi Grčija za pomoč proti Italiji. WASHINGTON, 22. avg,— Predsednik Roosevelt je imenoval newyorškega župana La Guardio za načelnika ob-rambene komisije Zedinjenih držav, ki bo skupno z enako komisijo sosedne Kanade izdelala načrt za skupno obrambo obrežja obeh dežel. LOS ANGELES, 22. avg.—. Največje letalo, ki se ga je še zgradilo, je tukaj skoro dogotovljeno. Poletelo bo lahko od New Yorka v Evropo in zopet nazaj do Los-Ange-lese, ne cla bi se spotoma kje ustavilo. To bo vojaško bojno letalo in se ga jig gradilo v največji tajnosti v tovarni Douglas v Santa Monica. Letalo bo imelo štiri motorje, vsak po 2,000 konjskih sil ter bo lahko vzelo 11,000 galon gazolina. WASHINGTON, 22. avg,— Predsednik Roosevelt bo na Delavski praznik navzoč pri otvoritvi Chickamauga jezu v dolini Tennessee. Ob tej priliki bo imel prvi kampanjski govor, ko bo udaril po nasprotnem kandidatu Willkieu. NEW YORK, 22. avg, —Wendell L. Willkie se je odločil, da bo napravil kampanjski obhod, ki bo obsegal 18 držav. Kampanjska tura bo 3,800 milj dolga. Govoril bo največ v srednjem in daljnem zapadu. LONDON, 23. avg,—Zrakoplov-no ministrstvo poroča, da ima v rezervi skupino najhitrejših letal, kar jih je še plulo pod oblaki. Ta letala bodo šla v boj z Nemci, kadar bo sila največja. Njih tip je vojaška tajnost. Se ji ni dopadlo! Omaha, Neb. — Mrs. Ji tiki Meyer se ni dopadel tlačili, kako jo je n jen ljubeznivi moziček zjutraj zbudil. Ali ni imel denarja, da bi kupil budilko, ali je pa ženica tako trdno spala, da je ni moael zbuditi iz sladkih spanj, da se je moral posluževati. bolj učinkovitega načina. Vzel je namreč vsako jutro kozarec mrzle vode in ga treščil svoji boljši in najbrže tudi lepši zakonski polovici v obraz. Možu se je to dopadlo, ženi pa ne, in sodniku tudi ne, ker dovolil ji je ločitev. -o---;- Nemška armada ne more Rusi dvomijo, da bi Nemci zavzeli Anglijo Moskva. — Ruski mornariški in armadni strokovnjaki dvomijo, da bi mogla Nemčija kdaj okupirati angleško otočje z invazijo. Možno je, pravijo Rusi, da bo Anglija sčasoma izčrpana radi neprestanih zračnih napadov, toda nemška armada otočja ne more zasesti. * "Niti ni izgleda, da bi Nemci zlomili odpor Angležev v bližnji bodočnosti, ker so njih izgube v letalih prav tako velike kot angleške," piše armadno glasilo "Rdeča zvezda." "Ce bi pa ,hotela Nemčija zavzeti Anglijo z vojaštvom, bi morala peljati na otočje najmanj 100 do 120 divizij, to je trikrat""toliko', kot .fin ima Anglija, drugače se invazija ne bo posrečila," pravijo Rusi. -.o-- Obisk iz Colorade Pri družini Mr. in Mrs. Frank Rus, 1304 E. 168th St. so na obisku sorodniki iz Colorado Springs, Colo., namreč Mrs. Frances Marolt in hčerka Hed-wiga. Tukaj ostaneta več časa. Prijatelji in znanci ju lahko obiščejo. Mrs. Marolt je doma iz želimlja pri Ljubljani. Nova mesnica Poznani in splošno priljubljeni slovenski trgovec, Mr. Joe šetina, je odprl danes novo mesnico v svojih lastnih prostorih na 777 E. 185th St. Poslopje je zgrajeno v lepem slogu in mesnica je opremljena kar najmo-derneje. Za priliko odprtije, bodo danes in jutri izjemno znižane cene. Našim gospodinjam toplo priporočamo to novo podjetje. Važna seja Nocoj ob osmih se vrši redna mesečna seja dramskega društva Naša zvezda. Seja se vrši *Ne pozabite priti nocoj na v Slovenskem društvenem domu zabavo v dvorano pod cerkvijo! na Recher Ave. Vsi člani in čla-sv. Vida. ' nice so prošeni, da se udeleže. Ameriška armada mora imeti 4,000,000 mož za dovolj uspešno obrambo W a s h i n g t o n. — Obramba ameriškega obrežja proti dobro pripravljenemu sovražniku, bi zahtevala armado najmanj 4,-000,000 dobro treniranih mož. Tako se je izjavil ameriški generalni štab. Načelnik generalnega štaba, general Marshall, je pričal pred senatnim odborom za dajatve, da nimajo Zed. države v načrtu za sedaj nič drugega ko t obrambo severno polovico ameriškega kontinenta in Kari-cejsko morje, iz katerega je vhcd v Panamski prekop. Senatni odbor je namreč poklical načelnika' genialnega štaba na pričevanje, zakaj da potrebuje vlada nadaljnih $5,000,000 za obrambo, ■ katera vsota se zdaj zahteva od kongresa. General Marshall je tudi rekel, da za enkrat ne moremo opremiti Večje armade kot kakih 1,200,000 mož, poleg zračne sile in mornarice, ker nismo pripravljeni za to. Toda to število še davno ne zadostuje za uspešno obrambo, je rekel general, šele, ko bomo imeli pod orožjem armado 4,000,000 mož, bomo lahko brez skrbi. ■ - Sloviti ameriški vojni poročevalec dvomi, da bi mogel Hitler poslati svojo armado na angleško otočje. Za to bi potreboval v prvi vrsti oklop-no divizijo. Peter Rhodes, ki je poročal vojne vesti iz zapadne fronte, iz rusko finske vojne, iz Norveške in Daljnega Vzhoda, je včeraj izjavil, da je direktna invazija pripravljena, imela je izdajalce med samim narodom in pa radi slabih zvez za prevoz vojaštva. Vse to je v Angliji drugače. Prvič je dobro pripravljena, nemške armfede na Anglijo sko-! drugič je počistila .in zaprla v> ro nemogoča. Kljub temu pa ima Nemčija pripravljeno armado za pohod in celo na Norveškem čaka 150,000 mož povelja za odhod na Anglijo. Vendar, je rekel Rhodes, če more spraviti Hitler samo eno oklopno divizijo na angleška tla, bi bilo to slabo za Anglijo. Toda spraviti mehanizirane čete v Anglijo je skoro nemogoče, brez teh pa Nemčija ne bo nikdar dobila trdnih tal na angleškem otočju. Rhodes je primerjal okupacijo Norveške z enako možnostjo na Angleškem in rekel, da je bilo na Norveškem kaj takega pač mogoče, ker Norveška ni bila /se tajne elemente, ki bi pomagali sovražniku in tretjič je pa prometna mreža tako dobro razpeljana, da se vojaštvo lahko giblje sem in tja brez ovire. Nemčija je na Norveško vozila tudi parašutarje, ki so lahko pristali v neobljudenih krajih. Kaj takega na malem in gosto naseljenem angleškem otočju ni mogoče. Transporti z nemškim vojaštvom so lahko pristali na norveškem obrežju, ker jih ni nihče pričakoval. V Angliji so pa noč in dan na preži za njimi. Zato je skoro nemogoče, da bi mogel Hitler izkrcati svojo armado na angleškem otočju, ker jo Angleži lahko sproti pobijejo. Senatorji, ki nasprotujejo obvezni vojaški službi, so Ijuto napadali Roosevelta m armado Washington, D. C. — Cele tri ure so senatorji napadali Roosevelta in njegovo inozemsko iirobrambeno politiko ter obdolžili armadno poveljstvo "sleparskega prikrivanja faktov." Se- Papež naročil poslancu tajne važnosti Rim. — Ko se je poslovil od papeža Pija Rooseveltov posla-' natorji so napadali poslanika za nec za Vatikan, Myron S. Taylor Francijo, Bullitta, češ, da je ne-pred odhodom v Zed. države, ga postavno rabil vladni denar v naje ta pridržal v avdijenci enoj menu, da bi vplival na glasove v uro in deset minut. Papež je na- kongresu. Bullitt je namreč ja ročil poslancu, naj izroči predsedniku Rooseveltu njegove osebne pozdrave in voščila. Obenem mu je pa dal za Roosevelta nekaj važnih naročil, ki pa niso prišla v javnost. Najbrže se pa tičejo vojne in stališče Zed. držav glede evropskega, položaja. -o—-- Dodatno o pok. John Kure Pomotoma se nam je poročalo, da zapušča pokojni John Kure v stari domovini mater, v resnici pa zapušča očeta, ker mati mu je že umrla. Truplo leži v pogrebni kapeli A. Grdina in Sinovi, 1053 E. C2nd St. Pobiranje asesmenta Ker pride ta mesec 25. na nedeljo, bodo tajniki pobirali ases-ment v soboto. Ne pozabite plačat asesmenta pri svojem društvu, da boste zavarovani za vsak slučaj. vno pozival narod, naj piše ali brzojavi senatorjem, da bi glasovali za obvezno vojaško službo in da bi se dalo Angliji ameriške bojne ladje. Ta govor se je razdajal kot vladni dokument. Dalje so senatorji obdolžili vojnega tajnika Stimsona, da je iz armadnega poročila iztrgal stran 13 in 14, kjer se je čestitalo rekrutnim častnikom na uspešnem delu. Obdolžilo se je armadno in mornariško poveljstvo "prikrivanja in zavijanja taktov," ker še rii kongresu povedalo, zakaj je bil zastoj v gradnji bojnih ladij. Nadalje se je obdolžilo vlado, da je zakrivala javnosti pravo količino vojnega materiala, last Zed. držav, ki se ga je poslalo Angliji. Vlada je baje poslala Angliji za $37,000,000 orožja in municije iz vladnega skladišča. Obdolžilo se je vlado, da nalašč zadržuje rek ruti ran je prostovoljcev, samo da bi se napravil pritisk za prisilno vojaško vežbo. Vlada je nalašč slepila narod o "strašni nepripravljenosti," ter da je "tragično pomanjkanje bojnih letal in proti-žračnih topov, ker armada do zadnjih časov ni hotela priznati vrednost zračne sile." Mussolini se boji poslati ladje v boj London. — Angleška bojna mbornarica je prizadela Musso-liniju precej veliko klofuto, ko je bombardirala laške postojanke v Libiji, v bližini egiptovske meje. Da so mogli Angleži izvesti z uspehom ta napad, je pripisovati sledečemu dejstvu: Ko je odplula angleška bojna mornarica iz Aleksandrije proti Libiji, je o tem pohodu kmalu izvedelo tudi laško mornariško poveljstvo. Takoj je ukazalo svojim Idajam v Tarantu, da dvignejo sidra in gredo za Angleži. Toda predno so laške ladje odplule iz pristanišča,, je prišel ukaz od samega Mussolinija, da mora ostati bojna mornarica v pristanišču ves čas, ko so Angleži razbijali Bardio in trdnjavo Capuzzo v Libiji. Kot se je doznalo pozneje, je prišel ukaz od Mussolinija, da morajo ostati ladje v pristanišču takoj zatem, ko je izdala admi-raliteta ukaz za odhod. Morali so ubogati Mussolinija. Namen angleških bojnih ladij pa ni bil razbiti mesto Bardio in trdnjavo Capuzzo, ampak da razbijejo vojaško postojanko, ki je bila skrita dlje v notranjosti v neki gorski zarezi- Tukaj so imeli Italijani skrito ogromno zalogo vojnega materiala za pohod na Egipt. Angleži so zvedeli za to skla- SMRTNA KAZEN V NORVEŠKI T r o n d h e i m, Norveška. — Smrtna kazen, ki so jo na Norveškem odpravili pred pet in šestdesetimi leti, je zopet vpeljana po nemški vladi. Usmrtili so namreč nekega Carlos Santlja, norveškega državljana italijanskega rodu, ki je v svoji hiši ubil nekega nemškega vojaka v prepiru. --—o- 10. obletnica V nedeljo ob sedmih se bo brala v cerkvi sv. Vida zadušni-ca za pokojnim Antonom Ko-stanjšek v spomin 10. obletnice njegove smrti. Sorodniki in prijatelji so prijazno vabljeni. Nick Herak umrl Preminil je poznani Hrvat Nick .Herak, stanujoč na 1034 E. 169th St. Truplo bo ležalo v Ferfolievem pogrebnem zavodu, 3515 E. 81st St. Čas pogreba in drugp poročamo jutri. Važna seja V nedeljo ob dveh popoldne se vrši v stari šoli sv. Vida seja podružnice št. 6 SMZ. Kdor ni- dišče in ga z bombardiranjem z bojnih ladij razbili in zažgali. Kakor se govori s onapravili Angleži tukaj tako škodo Italijanom, da so morali radi tega odložiti svoj nameravani pohod na Egipt. Kakor se sodi, je Mussolini samo zato prepovedal svojim ladjam, da bi šle za Angleži, ker se boji poraza. On namreč ne sme tvegati svojih bojnih ladij, ker če bi jih Angleži razbili, bi se narod obrnil proti, Mussoliniju in konec bi bilo fašistične vlade v Italiji. Zato je Mussolini raje trpel, da, so mu Angleži razbijali dragoceno zalogo vojnega mate-jma še police, naj pride ponjo. riala, samo da so ostale bojne! Asesment se bo pobiral od dveh ladje nedotaknjene. . j naprej. 128 LET STARE JABLANE RODE Fort Ross, Cal. — Tukaj je nekaj jablan, ki so jih še leta 1812 zasadili Rusi, pa še vedno vsako leto rodijo, čeprav se nihče ne briga zanje. Med ljudmi se pripoveduje legenda, da je takrat ruski pop, ko so sadili drevesa, istim prepovedal, da bi kdaj nehale roditi. Vabilo na vrtno veselico Članice vežbalnega krožka društva sv. Helena KSKJ prire-de jutri večer vrtno veselico na prostorih Mrs. Obranovich, na 266. St. in Lake Shore Blvd. Kdor se hoče peljati s trukom, naj pride ob sedmih zvečer pred slovensko cerkev na Holmes Ave. V slučaju slabega vremena se pa vrši veselica pri Mrs. Jerman, na 17912 Hillgrove Ave. Vrtni koncert Nocoj ob osmih se prične na vrtu Slovenskega društvenega doma v Euclidu koncert, katerega priredi WPA glasbeni projekt. Narod je prijazno vabljen. Seja delničarjev V soboto 24. avgusta ob osmih zvečer se vrši seja delničarjev Doma zapadnih Slovencev v domovih prostorih. a AMERIŠKA DOMOVINA, AUGUST 23, 1940 "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER 6117 St. Clair Avenue Published daily except Sundays and Holidays Cleveland, Ohio NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.oO Za Cleveland, po raznašalcih: celo leto $5.50; pol leta $3 00 Za Evropo, celo leto, $7.00 Posamezna številka, 3c __________ SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mail. $7.00 per year U S and Canada, $3 00 for 6 months; Cleveland, by mail, $3,50 for 6 months Cleveland and Euclid, by carrier $5.50 per year, $3.00 for 6 months European subscription, $7.00 per year Single copies, 3c Entered as second-class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878.____________________ No. 199 Fri., Aug. 23, 1940 Friderik Baraga Dolga vojna se obeta Zračna vojna med Anglijo in Nemčijo se bije z vso silo. Nad Rokavskim prelivom brenčijo letala sem in tje, noseč pod svojimi krili smrtonosne bombe, nemška proti Angliji, angleška proti Nemčiji. Drug drugemu razbijajo, kar pač dosežejo, ne glede kam pade bomba: na ljudi, na poslopja, na zgradbe, nad zrakoplovna in ladijska pristanišča. Smrt in razdejanje tu in tam, ponoči in podnevi, vsako uro, vsako minuto. I Koliko časa bo to še trajalo in kak bo izid vojne? Nihče ne more soditi še danes, ker sta obe stranki prilično enaki, dasi ima Nemčija več letal, pa ima Anglija boljša letala in spretnejše pilote. Letala se zaganjajo drug v drugega, uničena padajo na tla, največkrat noseč s seboj v smrt posadko. Pa kdo se briga, saj delajo tovarne noč in dan nova letala in vedno novi piloti se vežbajo, da ponesejo smrt v sosedno deželo in morda i sami ostanejo tam. Kakor vsa znamenja kažejo, bo to dolga in krvava vojna. Vse tudi kaže, da Nemčija ne bo mogla več izpolniti svoje grožnje, da bo v blitzkriegu spravila Anglijo na kolena. Zdi se, da je angleška obramba prejaka za to. Brez dvoma je, da ima danes Nemčija vso prednost. Toda čas, na katerega računa Anglija, bo nazadnje rešitelj angleškega otočja. Če se ne bodo zagnali Nemci v prihodnjih štirih petih tednih s kako posebno silo na Anglijo in če bodo pustili količkaj dihati angleškim brambovcem, bo prišlo jesensko vreme, za tem zima in tedaj bo Anglija rešena. Anglija se oteplje kot star izkušen borec, ki si zakriva vitalna mesta na telesu, dokler sam ne dobi prilike za udar. Zdaj se Anglija povečini samo brani in izvija upajoč, da se bo ubranila," dokler" ne nastopi v oktobru in novembru znana angleška megla. Tedaj nemški letalci ne bodo videli tarč in ne bodo lahko našli ciljev ter bodo odnehali, vsaj z masnimi napadi. Nastopila bo zima in Anglija bo imela priliko do spomladi, da se pripravi. Preko zime si bodo tudi odpočili trudni piloti. Ladje se bodo lažje izmuznile skozi nemška blokado v megli in temi. Iz Amerike se bo vsipal nov vojni material v ogromni količini in ojačil angleško obrambo za spomlad. Da Nemci zdaj najbolj razbijajo angleška pristanišča, je znamenje, da i sami vidijo dolgo vojno. Če bi nameravali invazijo, ne bi razbijali pristanišč. Celo nemška radijska propaganda je zdaj ponehala kričati o invaziji. Če bo Anglija preživela zimo, potem se bo morala pripraviti za izpad na Nemčijo. Vedno ne bo mogla ostati samo na obrambi. Če bo samo čakala, da se bo Nemčija dan za dnem zaganjala vanjo, jo bo sčasoma izkljuvala do samega srca. Zračna sila je kot polip, ki ima svoje dolge tipalni-ce, katerih vsaka ima še svojo moč, četudi ji streš ali odrežeš druge. Treba ji je streti glavo, telo. Tako je treba tudi pri zračni sili uničiti produktna središča in pa oljne zaloge, da se zračni sili izruje strupene zobe. Sedanja vojna je brez primere v zgodovini. To je prvi tak spopad v takem obsegu, kjer je armada in bojna mornarica skoro samo za avdijenco. Naciji napadajo praktično. Zaletijo se in z vso silo napadejo, pa zopet odnehajo, da pogledajo, če je bila ta taktika pravilna in če so napravili kaj škode. Če se način napada ni obnesel, poskušajo z drugim. Branitelji se morajo vedno iznova učiti prestreči sunke in se učiti novih metod bolj uspešne obrambe. Vedno iznova morajo biti pripravljeni na kako presenečenje. Take vrste bojevanje mora nazadnje utruditi najbolj pripravljenega branitelja. 'Kakor je govorila nemška propaganda in kakor je obetal Hitler, smo čakali, da se bo nemška zračna sila zagnala proti Angliji v masi kakih 5,000 ali celo 10,000 bombnikov obenem. To je sicer uspešno strašilo in dobra propaganda, v praksi je pa težko izpeljiva. Število napadalnih letal od-visi od tarče, katero nameravajo napasti. Na stolu, ki je napravljen za enega človeka, ne moreta sedeti dva. Eden sedi komod. če sta dva, sta drug drugemu napoti. Tako je tudi z napadalnimi letali. Gotove objekte more napasti samo gotovo število letal naenkrat. Če jih je več, nimajo kam metati bomb. Vojaške naprave, za katerimi se najbolj zaganjajo letala in ki so navadno v majhnem obsegu, se lažje razbije-jo z intenzivnimi napadi, kakor pa če bi priletelo nadnjo toliko letal, da bi kar oblake zakrili. Tudi za Zed. države je zračna vojna med Anglijo in Nemčijo dobra šola. Ne smemo biti samo nevtralni opazovalci, ki bi se divili zmagi enega ali drugega in ploskali, kadar zadevajo bombe. Kakor je danes razvita avijatika si ne smemo misliti, da je razdalja preko Atlantika bogve kaka zapreka za bojna letala. Sčasoma bodo letala prav tako lahko priletela v celih trumah nad nas preko Atlantika, kot po-letavajo danes preko Rokavskega preliva. Kadar bomo v tehniki tako napredovali, da bodo bojna letala lahko preletela Atlantik, vrgla tukaj bombe in se zopet vrnila nazaj, bo Atlantik prav tako važen za obrambno črto, kot je danes Rokav«ki preliv in nič bolj. In kot angleška bojna mornarica danes, bo tudi naša bojna mornarica takrat samo za avdijenco, dokler se ne bo odločila zmaga v zraku. (Nadaljevanje) Ko je pred svojimi rdečekož-ci, katere je bil skoro vse on krstil, prvič stal v škofovski obleki s škofovsko palico, se je zjokal ganjenosti. Še bolj pa so bili ganjeni verniki, ki so pač že videli kat. škofa, a v sladki materinščini jim še noben ni bil spregovoril napastirskih besed kot jim jih je Baraga. Ko se je vrnil domov, je nadaljeval potovanje po svoji škof j i. Mesec za mesecem, leto za letom je bil na poti, dokler se ni od popolne izčrpanosti zgrudil. Njegova obširna škofija je zahtevala mnogo duhovnikov. Vsem Indijancem je moral ostati redni dušni pastir, ker se razen slovenskih duhovnikov noben ni hotel zlepa naučiti težke indijanščine. Nekoč je Baraga ves dan spovedoval, na Bobrovem otoku pa je bil v spovednici skoro tri dni neprestano. Misijonar Lautižar omenja v svojem pismu: "Ubogi škof je bil pozimi leta 1855-56 tukaj in ni imel niti enega dolarja." Vse velikanske zneske, katere je nabral v Evropi, je torej v dobrem letu porabil, ker je v svojem vikarijatu res imel kričeče potrebe. Mnogi so ga pa tudi brezvestno izkoriščali, ker je menil, da ima vsak tako blage namene kot on — samo zve-ličanje duš. Kako skromen je bil Baraga se lahko vidi že iz tega, ko piše Amaliji: "Zvedel sem, da ima po moji smrti iziti moj življenjepis. Še tega se manjka. Ali bi radi podaljšali in še pomnožili moje trpljenje v vicah? Rotim te pri svetem Imenu Jezusovem, da vsa pisma sežgeš in vse kar bi utegnilo služiti v to.'' Ko je bil Baraga tri leta apostolski vikar, je sporočil v Rim kako se razmere v vikarijatu hitro urejajo. Dobil je obvestilo, da je šveta"'Sfoiica povzdignila Gornji Michigan v redno škofijo. Baraga bi jbil lahko sedaj, ko je postal pravi škof odložil skrb za dele sosednjih škofij. A bridkosti so se vedno znova valile nanj. "Zares ima škof težko breme ter mora piti iz grenke čaše bridkosti," je pisal Lautižar ju. Cincinnatski nadškof je začetkom maja, leta 1858 sklical 2. pokrajinski cerkveni zbor. Baraga se ga je moral udeležiti. Na potu v Cincinnati je stanoval po revnih kočah med, zapuščenimi indijanskimi plemeni. Še spotoma si ni dal miru, ampak je učil krščeval, birma] in spovedoval. V Dolnjem Michiganu se je bilo razpaslo med Indijanci pi' jančevanje, ki ga pa z vsemi opomini ni mogel zajeziti. Zato je žalosten zapisal 1. nov. 1858 v dnevnik: "Peta Obletnica mojega posvečenja. Žalostna je. Preteklost me žalosti, sedanjost muči, bodočnost vznemirja. Neskončno rajši bi bil indijanski misijonar." Če-stokrat ga je navdajala misel, da bi se bil odpovedal škofovskemu sedežu, pa je vedno vzdihnil: zgodi naj se Njegova volja. Dne 13. oktobra 1859 pa je bil vesel dan za Baraga. Prišel je k njemu naš rojak Janez Čebul j, ki mu je z otroško ponižnostjo delal veliko veselje. Dne 20. novembra 1859 je Baraga postavil Mraka za generalnega vikanja indijanskih misij ono v. V Saultu je zapisal v svoj dnevnik: "Velika duhovna nesreča se je pripetila to jutro! Namesto, da bi bil vstal ob treh, pa sem šele ob petih. Dve uri popolnoma izgubljeni za iz-veličanje." Baraga se je dejansko pokazal kakšen delavec je, ko je za cerkev na Sugar Island lastnoročno izdelal okvirje za slike, stojalce za mašne knjige ter okvirje za križev pot. V sporočilu, ki ga je Baraga poslal 30. avgusta 1862 na Du- naj toži o draginji, ki jo je povzročila vojska. Poroča tudi, da ga je do zadnjega leta trla naduha. Prosil sem Boga naj mi da vsaj še toliko moči, da bi obiskal še nekaj svojih mi-sijonov. Skoraj nisem imel upanja, a kmalu se je pokazala moč božje besede. Sedaj zopet >misijonarim kljub vsem težavam,"ki mi jih nalaga moja starost. Še ena naloga je čakala Barago in to je, da poišče svoji škofiji bolj ugodno središče kot je bil Sault Ste. Marie. To misel so sprožili duhovniki ob Gornjem jezeru, ki so bili zelo oddaljeni od škofa. Eni so svetovali Negani, drugi Hancock, naposled se je odločil za Marquette. Saultska cerkvica je bila majhna in borna, v Marquette so pa prav takrat gradili novo prostorno cerkev, ki je postala leta 1866 ponos škofije. Posvečena je bila sv. Petru. Baraga je leta 1865 blagoslovil njen vogelni kamen. Njen dolg pa ga je trdo smrti. Baragovo življenje se je nagibalo k kontu. Ko se je leta 1866 v Čebulovem spremstvu peljal na ladji iz LaPointa v Marquette, se mu je začela tresti roka, da že jesti ni mogel več sam. V septembru 1866 je moral v Hancocku neki dan štirikrat pridigati. Tedaj mu je začel pojemati glas in le s težavo je povedal ljudstvu, da jim ne bo mogel več oznanjati božje besede. Usodni udarec pa ga je čakal na cerkvenem zboru v Baltimore, katerega je bil sklical primas Spalding 19. marca 1866. Med 47 cerkvenimi knezi je z velikim naporom stal v svečanem sprevodu. Tresel se je in bil utrujen do smrti. Ko je pa naslednji dan nadškof Spalding otvoril cerkveni zbor, je takoj pozval zbrano ljudstvo naj moli za škofa Baraga, ki je težko obolel' in leži v bolnišnici sv. Neže. Tisto jutro pa .so ga dobili na hodniku škofijske palače. Zadela ga je bila kap in je zdrknil po stopnicah. Ko pa si je nekoliko oporno gel, so mu škofje svetovali naj si vzame pomožnega škofa. V naglici je imenoval tri duhovnike Mraka, Čebula in o. Kohler-ja. Naslednji dan pa se je napotil domov. Vožna ga je tako utrudila, da je njegov spremljevalec že mislil, da mu bo na poti umrl. Doma je našel vse narobe. Eden izmed duhovnikov, kate rega je Baraga najbolj cenil, je v pohujšanje ljudstva in sramoto škofa zapustil službe no mesto. Baraga je ta novica tako vznemirila, da ga je ponovno zadela kap. Kmalu je tako oslabel od napora, da ni bil za nobeno delo več, celo jesti in piti ni mogel več sam in tudi maševati ni mogel več. Udano je, trpel, celo molitev je moral spisati njegov pomoč nik, katero mu je narekoval: "Zahvalim se Ti, o najdobrot-ljivejši in najmodrejši Oče za vse križe i h težave, katere mi pošiljaš in mi daješ priložnost biti podoben Tvojemu sinu. Po njih me ponižuješ in opominjaš na vso ničevnost tega sveta." Kako svetniško je znal trpeti mož, iz čigar razbolelega srca je kipela taka molitev. Pismo, ki ga je mesto njega pisal njegov pomočnik Jacker v njegovem imenu Leopoldovi družbi, je pretresljiv klic trpeče duše. "Brez denarja sem. Brez brevirja, ki ga ne morem več opravljati in še komaj govorim. Premestitev škofijskega sedeže je veliko stala; na marquettski stolnici pa ogromen dolg; dohodkov od škofije nobenih; bolezen me tare, upniki silijo vame, da naj plačam kar sem dolžan. Rotim vas torej, da mi pomagate iz stiske." Dne 11. novembra 1867 se je zgodilo nekaj nezaslišanega. Baraga se je dal utrujen in bolan do smrti, v snegu in mrazu nesti v štiri ure oddaljeni Negaunes, da je blagoslovil temeljni kamen za novo cerkev. Ko je s tresočima se rokama sedeč klesal križe v kamen in s slabotnim glasom klical blagoslov božji, je med množico zavladala sveta tišina. Pogrebni govornik je o Baragu govoril, da je sedel na stolu in s sklonjeno glavo razmišljal o minulih duhovskih letih. Dejal je, da je nevreden služabnik Gospodov, ki nima ničesar, na kar bi se mogel opreti za večnost kakor na veliko usmiljenje Odrešenikov in pa moč odpuščanja grehov, katero je Kristus podelil svoji Cerkvi. Dan pred svojo smrtjo je Baraga izročil slugi Schulterju svojo oporoko z naročilom, da naj pazi na vse škofijske listine ter jih izroči nasledniku. Ob smrti je bil pri njem samo njegov sluga, ki mu je zatisnil njegove trudne oči. Truplo so po-ožili na mrtvaški oder v stolnici. Silna zima je vladala takrat in zato so čakali celih 12 dni s pogrebom, da je prišel zadnji pričakovanih duhovnikov. Le šest jih je bilo navzočih in med njimi tudi njegov naslednik Vertin. Dne 31. januarja 1868 je bil pogreb. Verniki vseh narodnosti so napolnili škofijsko cerkev. Tudi protestanti so prišli počastit odličnega moža in kulturnega delavca. V Mar-quettu je isti dan počivalo vse delo. Baragovi duhovniki so se bridko zavedali kaj so izgubili z njim. Leto pozneje je Mrak zapisal: "Zdaj torej morem tu nastopiti mesto prednika, ki je bil kakor svetnik. Saj si poprej nisem mislil, da ga ima ljudstvo tako rado in v toliki časti." V septembru leta 1897 so izkopali .Baragovo truplo, čeprav je bilo izsušeno, je vendar ostalo celo. Zemske ostanke svetniškega Barage So da'li v jekleno krsto in položili v škofijsko grobnico. Priče tega prizora so bili: škof Vertin, čč. gg. duhovniki Bourin, Eis in bogosl. A. I. Režek. Istega leta so mu udani farani dobrniške župnije postavili v cerkvi sv. Jurija spomenik, v spomin stoletnice njegovega rojstva. Verno ljudstvo iz vseh sosednjih župnij je prihitelo v Do-brnič. Te proslave so se bili udeležili tudi Baragovi sorodniki. V globoki molitvi so ob spomeniku molili sami zase. Ljudje so jih blagrovali, ker so tako srečni, da je iz njih rodo-vine izšel svenik, kajti splošno ljudsko mnenje je bilo, da bi bil Baraga prištet svetnikom, če bi ne bilo še toliko živečih sorodnikov. Tako vidite dragi či-tatelji, da če bi ljudstvo odločalo pri svetniškem procesu, bi bil Baraga dosegel čast oltarja. Ker pa mora življenjepis vsakega, kdor je proglašen svetnikom iti skozi strogo znanstveno sodni j o, nam ne bo še tako kmalu mogoče častiti Baraga kot svetnika. Priporočajmo se Bogu, da. naj bi se po njegovi vsemogočnosti kmalu izpolnila želja, da bi smeli častiti Baraga kot božjega poslanca Slovencev v nebesih. Kadar nosi članek, ki je vsebinsko bolj jedrnat kot vabilo na ples, podpis priprostega delavca, se takoj pri ljudeh vzbudi sum, da je podpisatelj posodil kakemu izobražencu svoje ime, ali pa da je imel pri sestavi članka kakšno boljšo moč. To pa sklepam iz tega, ker je bil moj iskren prijatelj obdol-žen tega početja. On se je drznil vprašati urednika nekega naprednega lista, da naj mu odgovori na nekatera vprašanja. Urednik pa se je izgovarjal, da on (moj prijatelj) ni zmožen pisati takih člankov, ki sličijo izobrazbi osmošoflca, v resnici pa ima dotičnik le ljud-skošolsko izobrazbo, a se je vsled svoje trdne volje izobra- zil toliko, da se poda v polemiko tudi z urednikom. Mogoče bo katerega skrbelo ali zanimalo, kje sem vse to o Baragi pobral, če bi bil bolj dobrega spomina in vsaj malo slutil, da bom kdaj živel v deželi, kjer je deloval Baraga do zadnje diha za izveličanje človeških duš, bi lahko napisal o njem še več kot to. Toliko lepega so vedeli povedati o Baragi moja pokojna mati. Kar mi je ostalo v spominu, sem vključil v ta spis. Važnejše dogodke in podatke, ki nosijo natančen datum pa sem povzel iz knjige "Friderik Baraga," izdala Mohorjeva družba leta 1931, spisal Franc Jaklič. Frank Kovačič, član dr. Najsv. Imena pri sv. Kristini. ttttj Godba fare sv. Lovrenca Sedaj je cerkev sv. Lovrenca blagoslovljena,'nova maša Rev. Rusa je minila. Vse se je vršilo dostojno in v vseh ozirih zadovoljno. Da pa ne bo zadržka sedaj v poznem letnem času, prihaja pa godba fare sv. Lovrenca pred vas cenjeno občinstvo in vas najvljudneje vabi na svojo jesensko prireditev, ko priredi vrtno veselico 1. septembra na vrtu Narodnega doma na Denison Ave. Mogoče bo kateri izmed či-tateljev napravil opazko: "Že zopet!" Ako pa pomislimo, da ce ne bomo podpirali enake slovenske ustanove, bomo videli, da bi to ne bilo prav. Posebno pa še, če pomislimo na starše godbenikov, koliko so žrtvovali za inštrumente, stroške za učitelja godbe že več let, pa pridemo do prepričanja, da je treba pomoči tudi pri godbi. Vsled tega so se godbeniki fare sv. Lovrenca pripravili, da vam bodo kar najbolje postregli na svoji vrtni veselici. Obetajo vsem ljubiteljem in podpornikom godbe izvrstno zabavo na tej veselici. Poiega tega pa bodo na tej veselici oddane lepe nagrade. Posebno pa se bo postavilo prvih pet nagrad, bo jih še več, a prvih pet bo glavnih. Prostor, kjer so bo vršila ta veselica odgovarja v vsakem vremenu, pa naj si je sonce ali pada dež, kajti tam je za vse prav dobro preskrbljeno. Za ples pa bo igrala posebna god ba in bo tudi za ljubitelje plesa vse urejeno. Kakor že omenjeno, se veselica vrši v nedeljo 1. septembra, ravno dan pred delavskim praznikom in bo vsem ustreženo, ker se vam ne bo mudilo domov, ko bo drugi dan praznik Vabljeno je vse cenjeno občin stvo iz širnega Clevelanda. Pri. dite in napolnimo omenjeni prostor in s tem pokažimo, da se zanimamo za kulturno udej-stvovanje naše mladine. Torej na svidenje 1. septembra na vrtu Narodnega doma na Denison Ave. A.K.T veliko odprtijo mesnice^ ta dan nudil izredno $ ne vsemu mesu in niesr; delkom. Njegova mesr,: res nekaj izrednega v1 ni. Vsa oprema je Pre'", ne prevlečena s po^1 ?te ! osobito je kras opreme' a, j dernejši hladilnik za ^ U ozadju, ki sliči moderno' Javi: ni hiši. Porcelanaste j ze r vdelane v zidu in iz'°T M oknu je posebnost, ki ^ čistote, dobrega okusa i! * z dne snage. Veseli sm '*ei kar premorejo izdelatiz 'J t jem dobro založene drl1 etli s tvrdke, da to zmore sW tov di naš človek in naš ol>; .Svo boljšo postrežbo odjer»>: \ n Mr. Joseph Setina j«! Cet Bučni vasi, fara Prečil laH lenjskem. V Ameriko j( 0 vi leta 1906 ter že 22 let u k mostojno obrt. Leta J eH, vzel v zakon pridno in $ pfos kle Josephine, katere J Uu ime je bilo Učjak. R0^11 v Stari vasi pri Št. JfT'' Dolenjskem ter pris! ikai Ameriko leta 1913. J 8tre so bili rojeni in še inoi otroci, sin in dve hčerk1, H. nje jima poteka lepo >ai'a Srečen zakon jima je ak blagoslov 'zakonske ^ ri)o in zdravja. Ob priliki"1 jima iskreno časti ta#i>; mo še mnogo sreče v ^ ;ak: >8či _u_ el škorpijoni v P*8* ^ Po velikanskem šte,l; pijonov in proti kateri obupen boj slovi mest° isti v Turčiji. Mesto leži ^ in vlažnem ozemlju, t" toi te nezaželjene živali t! fo dobro počutijo. VdirSj !te. še ter gnezdijo v k®1 un hišni opravi, celo v P°s,. °V( žejo, kar ima zelo 1,11' 0! lestne posledice. . et Strah pred škorpii0.e tako velik, da se je oS| bor, kateremu je kil3|| ec na naloga, da začne J1® st< boj proti tem živali111' zbirko so nabrali že P, ^ vsoto denarja, s ka^ ^ prostovoljnim unič® i škorpijonov plačeval' ^ in pol piastra za vsak8- s ga škorpijona. Uspel1' h 1 so še precej majhni, * prinašajo odboru ko*11, . v" .. t« 1 ct( škorpijonov na dan, r ^ ta nadloga še popi110"' ^ zmanjšala. i iai 1 Oglasi v <4A4 Domovini" iffiap dober vspeh. immiimiiiiiiui verjamete al' pa ne imiiiiiiiiiiiiiiiii Kakor veste svojim dobrim in ub° jakom, da ne smejo * lega kruha. Boji se, Napredek slovenskega trgovca Na vzhodni prometni 185. cesti in vogalu Arrowhead Ave. je dokončana trgovska stavba s pročeljem 50 čevljev širine. Lastnika te lepe in moderno zgrajene stavbe sta Mr. in Mrs. Joseph Setina poznana in spoštovana trgovec in trgovka v slovenskem naselju mesta Clevelanda. Delo zgradbe je moj-stersko dovršil s pomočjo slovenskih in hrvatskih obrtnikov gradbenih, Mr. John Robich. Tgovski prostor je deljen na dva oddelka in sicer: vogelni v izmeri 27x28 čevljev je odmerjen za delikatesno trgovino in poleg njega po obsegu 22 x 45 čevljev pa je namenjen za mesnico. Oba prostora sta opremljena z najmodernejšo opremo lično oblikovana in 'očem do-padljiva. Mr. Setina bo imel v soboto mehkužili, ali kaj menda vzrok, da so I »lei JfHtc H so bili Črno obrobljen1' po Berlinu razstrese'11'. j j) vadno mrtvaška nazjl f ^ letakih je bilo zapis3",; ^ "Globoko potrti ^ je danes zjutraj ob ^ po daljšem bolehanJ1'' debri, en kilogram > e j v starosti komaj 2 bomo pozabili prezg0 • ga in se ga bomo zme zni spominjali, žalujoči starši: Fric Lak° * roj. * »ki 'o J i, Se Je QS ^kj o ] lii 0c te al Tniček je zjutraj lo. Učitelj ga nahrul1: pa zopet potepal, da s ko pozno v šolo?" Tinček se pa "Prosim odpuščanj0, učitelj. Ravnokar . naši ulici policaji • ' tatu, pa so me matt10 gledat, če niso mor^ šega očeta." ih k, 3d <;MMT m * •<•< rn^immmimmm %> mami.......................................... IIUU i.L J JI''1,1 ...................... MI DAMO IN ZAMENJAMO EAGLE ZNAMKE be ze vrnili s poizvedo sir?" me je nagovoril. ljudje so vas videli pa so rnofavili, da prihajate_ Moje Ze Poznate. Colonel Rudge WINNET0U K. Mara ogo zahvale sem vam Mn !" zahvalo je še čas, colo-Sem odgovoril. "Zaenkrat da oddaste dogo-ki bo opozoril na-naj se vrne. ljudem morate nase skrijejo. Kajti ure bodo ogledniki *mle na višini. Ne da je več ljudi v običajno." bo zgodilo! Pojdi-! Naročil idi strela in da Koj pridem za m'nut pozneje je zagr-Mogočno je odmeval Walker ga je goto-^elavci pa so se poda-in hiše, le malo jih zunaj. Na videz maso opravljali običajna pr°gi. Postaja je ka-e lice. sva na colonela v ellt"Kmalu se ]e vrni1, •' je dejal. "Povejte sir, kaj ste opa- °gellall » s° ogledniki?' Poskrbeli bomo, da opazili. • Veliko uslugo ste nam 2ahvalo smo vam dolž-kako naj vam po-t ®v°3'o hvaležnost!" „ ' ^a o zahvali vobče borite, si: sir! moj listič?" nemudoma vrnili?" Sicer bi še lie zdi se, da sem pri-0 pravem času. Ke-(Tlslite, da pridejo go-geUali, le in railtrouble- Zvečer nas bodo na- , s'e '?pa spoznamo!" se je °jdite! Pa vzemite r Iiii(tiitiir3iiiiiii(itiic3iiitiiitiiiic3iiiiiiiiirtir3(ji.iiiii)iiicafititiiiiiiic3tiiitritiiiic3it(tttiiitiic3iiinriffii>caiiiiicriiiiJE3iiiitifiiiiic Lahko si misliš, sedaj' uvide-r vam, da so tudi drugi ljudje grešniki, ne samo midva. — Dokler sem bila še doma, mi ni šlo' v glavo, kako more kakšna reč dobiti tako oblast nad človekovim srcem, da pozabi strah pred grehom; zdaj pa sem toliko videla, da mora po mojih mislih biti v nebesih pusto in prazno, ako človek ne more popraviti grehov, ki jih je storil iz hrepenenja ali srda. — Saj celo o tebi govorijo, da si v jezi nekoč udaril človeka —." "To je res," je rekel menih, "le božjemu usmiljenju sem dolžan hvalo, da se ne imenujem morivec. Dokaj let je že tega — bil sem mlad in zdelo se mi je, da ne morem prene sti krivice, ki nam jo je ubogim bratom hotel prizadeti škof. Kralj Haakon, tedaj še vojvoda, nam je bil podaril 'zemljo za našo stavbo, ker pa nismo bili bogati, smo kar sa mi zidali cerkev — z nekaj de lavci, ki so nam pomagali bolj zato, da si zaslužijo nebesa, kot za tisto borno plačo. Morda je bilo kaj napuha za nas meni he prosjake v tem, da smo si hoteli zgraditi1 tako krasno cerkev — toda bili smo veseli kot otroci na trati in ko smo klesali, zidali in gladili, smo prepevali hvalnice. Bog blagoslovi brata Rannulva, bil je naš stavbenik in poleg tega ročen kamnosek, mislim, da mu je sam Bog podelil dar za vse znanosti in umetnosti. Jaz sem klesal podobe .v kamen, pravkar sem eno dogotovil, bila je sveta Klara, ki jo med polnoč-nico angeli vodijo v cerkev sv. Frančiška — lepo se mi je bila posrečila in vsi smo se tega veselili — tedaj pa so ti hudičevi malopridneži podrli zidove, z njih se je zrušilo kamenje in strlo moje plošče — zamahnil sem s kladivom po enem izmed mož, nisem se mogel obvladati —." "No, zdaj ti gre pa na smeh, ' Kristina. Toda pomisli vendar, kam si zabredla, saj veliko rajši slišiš o slabostih svojih bližnjih kakor pa o dejanju in ne-hanju dobrih ljudi, ki bi ti mogli biti za zgled." "Tukaj svet ni lahek," ji je rekel pred odhodom. "Zakaj, če bi storila tisto, kar je najbolj prav, bi bila v žalost svojih staršev in v sramoto vsega svojega rodu. Skušaj pa doseči, da te odvežejo besede, dane Simonu Andressonu — potem pa moraš potrpežljivo čakati na srečo, ki ti jo pošlje Bog, v srcu pa se moraš kar moči spokoriti. Ne daj pa, da bi te ta Erlend še večkrat zapeljal v greh, temveč ga presrčno prosi, naj se spravi s tvojimi sorodniki in z Bogom —." "Odzevati greha te ne morem," je rekel brat Edvin na razstanku, "molil pa bom zate iz vsega svojega srca —." Nato ji je položil svoje sta-re, drobne roke na teme ter za slovo odmoli nad njo več prošenj za blagoslov in mir. VI Kesneje se Kristina niti približno ni spominjala vsega, kar ji je bil rekel brat Edvin. Vendar je odhajala od njega s čudovito vedrim in spokojnim mirom v duši. Dotlej se je borila z neko zamolklo in tajno bojaznijo ter skušala kljubovati, češ, saj se ni tako hudo pregrešila. Zdaj pa se ji je dozdevalo, da ji je Edvin točno in jasno pokazal, da je vendarle grešila: taki in taki so njeni grehi, vzame naj jih ..nase in naj jih skuša potr- žičnimi prazniki hodila med nunami, in med krasnimi božjimi, v radosti in miru je sicer čutila svojo nevrednost, vendar se je tolažila s tem, da kmalu pride čas, ko bo zopet mogla odgovarjati za svoje dejanje in nehanje. Na dan po novem letu pa se je čisto nepričakovano prikazal v samostanu gospod Andres Darre s soprogo in vsemi petimi otroki. Želeli so prebiti zadnje dni božičnih praznikov v mestu sredi prijateljev in sorodnikov; prišli so pa zato, da bi vzeli Kristino za nekaj dni s seboj v gostišče. "Mislim; hčerka, da se zdaj ne boš branila videti krog sebe nove obraze," je rekla gospa Angred. Dyfrinski so stanovali v lepi hiši, ki je spadala k nekemu dvoru v bližini škofjega gradu: bila je last nečaka gospoda An-dresa. Bila je tamkaj velika soba, kjer je spala služinčad, in krasna podstrešna izba. z zidanim ognjiščem in tremi dobrimi posteljami. V eni sta ležala gospod Andres in gospa Angred z najmlajšim sinom Gudmunom, ki je bil še majhen, v drugi je spala Kristina z obema hčerama Astrido in Si- grido, v tretji pa Simon z najstarejšim bratom Gyrdom An-dressonom. Vsi otroci gospoda Andresa so bili lepi, Simon najmanj izmed njih, vendar .so ljudje smatrali, da je tudi on čedne vnanjosti. Kristina je še bolj kot leto poprej na Dyfrinu o-pazila, da tako oče in mati kot vsi štirje bratje in sestre v vsem poslušajo Simona in vse store po njegovi želji. Vsi rodbinski člani so se med seboj presrčno ljubili in brez zavisti složno dajali Simonu prvo mesto med seboj. Sedaj so ti ljudje živeli v radosti in veselju, obiskovali cerkve in sleherni dan polagali darove na oltar, se shajali vsak večer na prijateljskih gostijah in popivali, mladi pa so se smeli igrati in plesati. Vsi so izkazovali Kristini največjo prijaznost in nihče ni, se je zdelo, opazil, kako malo je vesela. Ko je zvečer ugasnila luč na izbi in so vsi polegli k počitku, je Simon po navadi vstal in šel k dekliškemu ležišču. Rad je posedel trenotek na posteljni stranici; z besedami se je obračal večidel na sestri, vendar mu je v temi roka rada smuknila na Kristinine grudi in mu tamkaj oblflžala. Kristino je kar pot oblival od nejevolje. dri^R AMERICA'S BIGGEST NICKEL'S WORTH... ' PEPST-rm.ft bottling co. of Cleveland, na« East 30th si.. A KO gledate za delom, se izplača imeti telefon doma, da vas delodajalec lahko najde. Marsikateri delavec, ki je bil prvi na listi, je izgubil lepo priliko, ker je imel prihodnji mož telefon in se ga je lahko dobilo brez odloga. Telefon se sam izplača tudi na mnogo drugih načinov. Prinese hitro pomoč v bolezni, podnevi ali ponoči. Njegova udobna in družabna raba je v pomoč in razvedrilo vsakemu članu družine. V Clevelandu imate lahko telefon za tako malo kot $2.50 na mesec, %amo8-1/3 centa na dan. Ker stane tako malo, zakaj bi ga ne imeli? POSLUŠAJTE "TELEFONSKO URO" Vsak pcndel.nk ob 7 zvečer (chi.jski čas) WTAM • WSPD • WLW NAZNANILO iN ZAHVALA Potrtega srca naznanjamo sorodnikom, prijateljem in znancem bridko da se je v cvetu mladeniške dobe smrtno ponesrečil naš nadvse ljubi jeni sin in RAYMOND MIVSEK KOI M vi, Čase Ntvai Mjo K,, flina. Wei] veS!e trle b^ikon tem li Po razj »ištvt Blagopokojni je bil rojen dne 23. januarja, leta 1923 v Clevelandu. Smi't:'lpAV se je ponesrečil dne.16. julija ter bil pokopan iz August F. Svetkove pogrebne ^Nadi pele po opravljeni zadušnici v cerkvi Marije Vnebovzete na Holmes Ave. dne ^»da julija ob 9. uri dopoldne na sv. Pavla pokopališče. ^ elia Pokojni je bil član društva katoliških Borštnarjev, št. 1640 M. P. H., $ %tr društva sv. Jožefa, št. 169 KSKJ, član mladinskega odelka društva sv. JaJ^Pot 'Krstnika, št. 71 JSKJ in član Holy Name Junior fare Marije Vnebovzete " Je n if* «o i .f° Sa; V globoki hvaležnosti se želimo najlepše zahvaliti vsem onim, ki so vence ob krsti našega blagopokojnega in nezabnega sinkota in brata. Našo zahvalo naj prejmejo sledeči: Družina John Lukanc, Mrs. Mary Ws * la ter, družina Leo Kaušek, sestra Mary in družina, družina A. Zaman, Mr. in M'f^il, Louis Izanc, družina Cerjak, Ann in Joe Manning, Mr. in Mrs. John Zust ^ Manager of Wright Dept. Store, društvo sv. Jožefa, št. 169 KSKJ, društvo 1 Janeza Krstnika, št. 71 JSKJ, društvo Catholic Order of Foresters, No. 1640' Holmes Ave. Tukaj zapušča poleg žalujočih staršev, dveh bratov in štirih sester bližnjih sorodnikov. i 1; Našo iskreno in najlepšo zahvalo naj prejmejo številni darovalci za sV' maše, katere se bodo brale v mirni pokoj blage duše. Najlepšo zahvalo prejmejo sledeči: Mr. Joseph Zaman in Johnny Lukanc, sošolci in sošo"t prijatelji in prijateljice iz 160. ceste, Mr. in Mrs. Barbis in družina, Mrs. S. V gan, Mr. in Mrs. Robert "Saccone, družina Gaetano Saccone, družina Kerzich Frank Martich Sr., Mrs. Mary Ziegler, Mr. in Mrs. Jeraj, Mrs. Pizmoht, M*-! Mjrs. Cerjak, Mr. in Mrs. M. Pa.ulin, Mrs. Glavac, Mr. Mark Zivoder, družina s mene,' Mr. Frank Trepal, Mr. Frank in Rose Tomasic, Mr. in Mrs. J. Zust 't Mr. in Mrs. Urbanic, Mr. in Mrs. J. Zust Sr., Mr. Joe Cerjak Jr., Mrs. KogovS in sinovi, Mr. Frank Jeran, Mrs. Lustig, Mr. Louis Zust, Mrs. Malovrh, M«. Bradač, Mr. in Mrs. F. Jurecic, Mr. in Mrs. Salmich, Mr. in Mrs. F. Cerne Ufe; /društvo sv. Jožefa, št. 169 KSKJ, Mrs. Agnes Novinc, Mrs. Anna Krantz, • ■Toe Krainc, Mrs. Zabukovec in sin, Mrs. Hrastar, Mrs. Angela Fink, Mr. in ^ '^d Kastelic, Mr. in Mrs- J- Chervan, Mr. in Mrs. Pavšel. . zad Mr. in Mrs. A. Zust, Mrs. Julia Struna, Mr. in Mrs. Laurich, Mr. Luka cek, Mr. in Mrs. Thomas Mayer Jr., Mr. Jos'. Dermasa, Mrs. M. Sustarcic: Perme, Mr. John Grill, Mrs. Sustarcic, Mrs. Ilgunas, Mr. John Kausek, ----J ----- ------ ----,-----------------' ------- - -o--------, ----- ------ ----------' , . Louis in Mrs. Mary Izanc,, Mr. V. Bernot Sr., Mrs. Mrzlikar,, Mr. in Mrs. Tr° Mr. Marn, Mr. in Mrs. Assegg, Mr. John Zust, Mr. in Mrs. Felix Korošec, • Mrs. A. J. Sajovec, Mr. John Zaller, Mr. in Mrs. Schultz, Mr. Joe Chervan Mrs. Dusa, Mrs. Teresa Sedej, Mrs. Narobe, Mr. in Mrs. Metzdorf, Mrs. Spe11(* | Miss Mary Smrekar, Miss Frances Krainc, družina Matt Dolenc, družina Mrs. Mary Princ, Mrs. Martich, Mrs. Mary Simoncic, Mr. in Mrs. Smerdel, ' Frank Baraga, Mr. Ernest Trpin, Mrs. Pirc in Henry Juvan. Najlepšo in iskreno zahvalo naj prejmejo vsi tisti, ki so dali svoje avto^o bile za prevoz spremljevalcev na pokopališče brezplačno na razpolago. NajleI'. zahvala naj velja sledečim: Mrs. Helen Urbanic, Mr. J. Manning, Mr. Leo ^ sek, Mr. Anthony Perme, Mrs. Joseph Novak, Mr. in Mrs. Smerdel, Mr. A^'j, Salmich, Mr. Luka Tercek, Mr. Frank Jamnik, Mr. Anthony Zust, Mr. josf? Ferra, Mr. Louis Šimenc, Mr. Rudolf Kastelic, Mr. F. Zagar, Mr. Joe Barbis-J John Zust Jr., Mr. Joseph Cerjak, Mr. John Assegg in Mr. Louis Kastelic. Iskrena hvala častiti duhovščini fare Marije Vnebovzete na Holmes V velikodušno tolažbo, spremstvo iz pogrebne kapele v cerkev in pokopališče opravljeno zadušnico in cerkvene pogrebne obrede. Najlepšo zahvalo naj prejmeta Mr. in Mrs. Joseph Manning za veliko in datno pomoč in tolažbo ob času nesreče in smrti našega blagopokojnega sin in bratca. Hvala lepa vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za tolažbo in naklo'1^ nost ob času največje žalosti v družini. '»i vPf 'ci h 'lo h olj Iskrena hvala pogrebnemu zavodu August F. Svetku za najboljšo postre^ med časom, ko je pokojni ležal v pogrebni kapeli ter za najboljšo postrežbo lepo urejen pogreb. • i. s1 Najprisrčnejše se zahvaljujemu vsem onim, ki so prišli pokojnega kropir:,.( pri njem čuli, nas tolažili, ob njegovi krsti molili, ali ga spremili na pokopa'151 k večnemu počitku. Hvala vsem za vse, kar ste nam ali pokojniku dobrega stor^ Dragi in ljubljeni sinko ter dober in nezaben bratec. Tužno, jadno in žal0', no je v družini, odkar Te ni več ob naši strani. Tvoja blaga duša je splava^ v višave in se za vedno združila z dušama v detinstvu umrlih Tvojih dveh Tam na njivi božji, kraju večnega počitka, so trije grobovi—gomile treh slll{> in treh bratov. Nad njimi klone izjokana mati, od žalosti strti oče, jadna bf® i in užaloščene sestre ter Vam v tugi kličejo: Vsemogočni, daj jim mirni P0^1 v rodni zemlji do svidenja nad zvezdami! Žalujoči ostali: FRANK in MARY MIVSEK, starši. JOSEPH in HENRY, brata. MARY, poročena URBANCIC; FRANCES, poročena SACCONE; JOSEPH in HELENA, sestre. Cleveland, 23. avgusta, 1940. AMERIŠKA DOMOVINA, AUGtTST 23, 1940