Po pošti prejeman:
za
celo leto naprej 20 K — h pol leta , 18 „ - „ fietit „ „ <5,50, mesec , 2,20,,
V upravništvu prejeman:
za
celo leto naprej 20 K — h pol leta „ 10,-, četrt „ , 5 „ - „ mesec , 1 „ 70 ,
Za pošiljanje na dom 20 h na mesec.
Političen list za slovenski narod.
Štev. 13.
Naročnino in inserate sprejema upravništvo v
Katol. Tiskarni, Kopitarjeve ulice št. 2.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovaca pisma ne vsprejemajo.
Uredništvo je v Seme-uiških ulicah št. 2,1., 17.
Izhaja vsak dan, izv zemši nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
V Ljubljani, sredo 17. januvarja 1900.
Letnik XXVIII.
; Leon XIII. in delavci.
Iz Rima, 13. jan.
Papež Leon XIII. je znan kot velik prijatelj delavskih stanov. Znamenita in mero-davna je v tem pogleda njegova duhovita okrožnica o delavskem vprašanju. Leon XIII. pa svojo naklonjenost do delavcev kaže tudi dejanjski s tem, da leto za letom raznim italijanskim delavskim društvom razdeljuje obilne podpore. Ljubezen pa rodi hvaležnost. Zato pa delavci raznih narodov vsako leto pridejo k papežu poklonit se velikemu prijatelju delavcev. Znani voditelj krščanskih delavcev na Francoskem, Harmel, pripelje v Rim vsako leto na tisoče delavcev; minolo leto je prišlo v Rim tudi več sto angleških delavcev, čestokrat seveda obdajajo sv. očeta množice italijanskih delavcev. Ti zadnji so sklenili v delavskem društvu sv. Joahima v znak zahvalnosti izročiti papežu letos ob novem letu zlato kupo, s katero naj mašuje ter se spominja svojih hvaležnih sinov.
Dne 5. januvarija so se zastopniki imenovanega društva zbrali v Vatikanu ter izročili v imo krščanskih italijanskih delavcev papežu zlato kupo. Ob tej priliki so izrazili papežu neomejeno udanost in ljubezen. — Leon XIII. jih je razveselil s tem le krasnim pffovorom :
Hvaležno vsprejmemo zlato kupo, katero ste nam poklonili v imenu katoliških delavcev v Italiji. Razmere delavskih stanov so nas vedno napolnjevale z velikimi skrbmi, vzlasti odkar smo objavili svojo okrožnico Rerum novarum, okrožnico o delavskem vprašanju.
Že več nego deset let vživamo tolažilo skoro vsako leto, da spregovorimo množicam romarjev-delavcev, ki prihajajo nam izražat svojo udanost. Vsakikrat nas navdaja iskreno zadoščenje, kadar vidimo, kako so delavci udani rimskemu papežu in kako so poslušni naukom, ki izhajajo od te apostolske stolice. Tudi pričetkom novega leta nam da jejo katoliški delavci lep dokaz za to in to nas navdaja s posebno sladkimi natlami.
Da bi si pač vsi globoko vtisnili v srca navodila, katera jim podajamo, navodila, vzeta iz evangelija; da bi pač nikoli ne nastavljali svojih ušes slepečim razbobnovalcem razdirajočih načel. Ako bi trdno čuvali svoj značaj katoliških delavcev, da, potem bi gotovo vsikdar spremenili železo v zlato: skromno delo njih rok, izvrševano v krščanskem duhu in blagoslovljeno od Boga, bilo bi živ vir bogastva njih družinam, podlaga življenja za javni red ter duševni zaklad zaslug v blagor njih dušam.
Nato jim je papež obljubil, da njih kupo rabi drugi dan na praznik Treh kraljev, ter da bo opravil presveto daritev proseč miru in mejsebojne ljubezni za vse delavske stanove ; katoliškim bo prosil stanovitnosti, drugim pa, da se vrnejo nazaj k rešilnim načelom vere in sadonosnega dela. Dragocena je zlata kupa, tako je končal papež, in draga mi je, a nad vse draga so mi zlata srca delavcev, kateri ker najpotrebnejši imajo prvo mesto v mojem srcu.
Lepe besede, vredne očeta delavcev!
„Naša straža".
(Poročilo tajnika dr. J. 1J reje a.)
(Dalje.)
„Nasa Btraža« je torej začola svojo vzvišeno nalogo izvrševati.
Pri tej priliki moram omenjati, da se je
zacija »Naše straže« — namreč organizacija po oddelkih — gospodarski, pravni in informacijski oddelek, — kakor tudi organizacija po odborih — deželni, okrajni in krajevni odbori — iz tehničnih in stvarnih ozirov ni praktična, dk celo izvedljiva ni. Ta aparat je pretežak, preveč kompliciran. Že pri prvih pojavih društvenega delovanja se je pokazalo, da treba enotnosti, koncentracije, ker je dejansko venderle v vsakem slučaju posredovalo samo tajništvo. Omenjam to izkušnjo raditega, ker bi bilo v interesu razvoja »N. S.« po mojem mnenju želeti, da se pravočasno misli na primerno premembo pravil.
Načelstvo se je začetkom v svojih sejah, h katerim je včasih povabilo tudi gg. dra. Gregorina in Gabrščeka kot informatorja za Primorsko, bavilo v prvi vrsti z notranjo uredbo in potem s financiranjem društva.
V prvem oziru mi je omenjati, da si je društvo omislilo in uredilo posebno pisarno, jo primerno opravilo ter nastavilo pomožnega uradnika. Posebe mi je omenjati, da je bil g. dr. Gregorin tako prijazen, da je društvu prepustil za znižano ceno kopirko in pisalni stroj ter da je po posredovanju »Gospodar-zveze« neka dunajska tvrdka „Naši Straži" podarila lepo novo Wertheimovo blagajno. Mizarsko opravo nam je dobavil gosp. D o u-gan iz Ljubljane po znižanih cenah —- nekaj stvari nam je celo podaril —, dočim je gospod M a t h i a n zastonj zelo ukusno dekori-ral izložno okno društvene pisarne. Dalje so prispevali k pisarniški opravi tudi gospoda dr. K r i s p e r in prof. dr. J a n e % i č, ki sta društvu podarila vsak po eno krasno stensko podobo, in g. urar Čuden, ki je podaril lepo stensko uro. Vsem tem gospodom naj bo tem potom izrečena najiskre nejša zahvala.
Glede finančnega načrta za društvo je prišlo načelstvo po vsestranskem vestnem in resnem pretresovanju do soglasnega zaključka, da društvu treba popolnoma stanovitnih in stalnih gmotnih virov. Nabiranje podrobnih prispevkov je dobro, toda ne zadostuje. Stalne dohodke pa bo društvo imelo le tedaj, čo jo bodo podpirale dežela Kranjska, občine, posojilnice in društva sploh. Treba tedaj skrbeti za to, da vse slovenske občine, posojilnice in društva »N. Str.« pristopijo in vsaka svoj gotov če tudi majhen letni prispevek obljubi. Referent o finančnem načrtu g. podpredsednik dr. K r i s p e r je izračunal, da bi na ta način društvo smelo računati na okroglih 20000 kron rednih letnih dohodkov. V dosego tega namena je načelstvo sklenilo o primernem času izdati posebno okrožnico na slov. občine, posojilnice, društva itd. in tudi dež. zbor Kranjski prositi podpore.
Pripomnim pa, da se radi neljubih dogodkov, ki so se kmalu na to pojavili, nameravana okrožnica ni izdala, temveč to prepustilo ugodnejšim časom. Pač pa je društvo prosilo za podporo pri dež. zboru kranjskem ki jo dovolil samo 200 K. Vsled istih neljubih dogodkov je načelstvo bilo prepričanja, da v n a n j e društveno organizacije vzlasti na Kranjskem ne kaže izvesti, dokler bi ne bilo definitivno dognano, so bo li moglo opirati na obo slovenski kranjski stranki ali ne. Načelstvo jo bilo mnenja, da so do prihodnjega t. j. današnjega občnega zbora go tovo dožene to vprašanje. Raditega se je torej organizacija po kranjski deželi začasno
deželnim odborom za izvenkranjske deželo načelniki in sicer za Primorsko g. dr. Gustav Gregorin, za Štajersko g. dr. Ivan Dečko in za Koroško g. Josip Rozman ter je načelstvo te gospode naprosilo, da vsak v svoji deželi prično z društveno organizacijo.
Glede vnanje društvene organizacije mi jo šo pripomniti, da se je v načelstvu resno pretresavalo tudi vprašanje o teritorijalnem obsegu okrajnih odborov. Na prvi pogled je bilo namreč jasno, da se pri ustanavljanju okrajnih odborov z ozirom na raz-noličnost narodnih in drugih razmer ne bo mogoče po vsej Slovenji ravnati po enem merilu. Glede Kranjske, Štajerske, Trsta in Goriškega se je tedaj glede na to, da je na sedežih okrajnih sodnij zemljiška knjiga in največ narodne inteligence, sprejelo načelo organizacije po sodnjih okrajih. Glede Istre in Koroške pa se je od kompe-tentnib strani poudarjalo, da bi tam ta načrt z ozirom na posebne razmere v teh deželah ne bil vspešen. Vsled tega je načelstvo naprosilo gg. drž. poslanca Spinčiča in dež. poslanca Kompareta, da izdelata za Istro poseben organizacijski načrt, in g. Rozmana, da stori isto glede Koroške. Gosp. poslanec Spinčič je prošnji načelstva takoj ugodil in uposlal nadrobno izdelan načrt za Istro, ka-taremu se je g. poslanec KompaTe pridružil.
In sedaj preidem na delovanje društva. V smislu pravil sega društveno upravno leto od julija do julija prihodnjega leta. Moje poročilo sega tedaj samo do 31. julija leta 1899., obsega torej dobo dobrega pol leta. Vkljub temu kratkemu času in vkljub težavam, ki so neizogibno združene z vsakim začetkom in ki so se pri »Naši Straži« iz znanih vzrokov pojavilo v nenavadni meri in obliki, smem konstatovati, da zamoremo z društvenim delovanjem biti zadovoljni.
Smer in način tega delovanja sta bila dvojna: I. gmotna, denarna pomoč, 2. posredovanje.
Ob tej priliki naj mi bo dovoljeno konstatovati, da je slov. občinstvo ob meji, za katero je „Na ša Straža" v prvi vrsti namenjena, društveni namen takoj od početka pravilno tako tolmačilo, da naj bi bila »Naša Straža« v prvi vrsti občeslovenska, odnosno hrvatska posredovalnica in da ni nje glavni namen deliti denarne podpore. Načelstvo prišlo je vsled tega lo izjemoma v položaj reševati prošnje za denarno pomoč — in verjemite mi, da tega ni bil nihče bolj vesel, nego načelstvo samo, ki je v preteklem letu razpolagalo s primeroma majhnimi blagajničnimi sredstvi.
Nekaj denarnih podpor pa je društvo vendarle podelilo in sicer sledeče:
Nekemu obrtniku v nekem štajerskem mestu, ki so je tam še le pred kratkim na selil in so ima spočetka boriti z izrednimi težkočami, so jo podelilo 120 K podpore in 400 K obrestovanega posojila.
»Slov. izobraževalnemu in zabavnemu društvu Naprej« v Gradcu smo plačali stroške za natisk pravil v znesku 33 K 52 h. in mu v delno pokritje ustanovnih stroškov dali podpore 200 K.
Slovenskemu obrtniku, ki so je naselil v nekem istrskem mestu, so je dovolilo in izplačalo obrestovano poso|i!o C00 K.
Za napravo tehničnih načrtov za zadrugo v Sinčivasi na Koroškem je „Naša Straža" darovala 100 K.
neko mesto na Sp. Štajerskem, so se plačali stroški selitve v znesku 20 K.
Tudi neki drugi osebi, ki so je vsled društvenega posredovanja preselila na slov. mejo na Koroškem, se je dovolil prispevek k stroškom selitve v znesku 50 K.
Dijaški kuhinji v Pazinu se je podarilo 100 K, za gospodarske potrebe neki istrski občini darovalo 60 K.
V nekaterih slučajih pa načelstvu žal ni bilo mogoče ustreči prosilcem, ker so bile njihove zahteve previsoke.
(Konec sledi)
Politični pregled.
v Ljubljani, 17. januvarija.
Cesar o čeških zahtevah. V ponedeljek popoldne vršil se je drugi delega-cijski obed pri vladarju, ki je posebno dolgo konforiral s posl. in deleg. Ebenhochom in deleg. Zacekom o notranje političnih razmerah. Delegat Začek je, govoreč o prepo-trebni spravi, naglašal, da češki narod ničesar bolj ne želi, nego da se čim preje doseže sprava na podlagi popolne jednako-pravnosti. Boji se pa govornik, da so se jela pogajanja v sedanjem trenutku zopet tako razvijati, da niti Nemci, niti vlada ne bodo voljni postaviti so na stališče jednakega prava za oba naroda; dosega miru bi bila seveda v tem slučaju povsem nemogoča. Na to Začekovo pojasnilo je odgovoril vladar odločno nekako takole: Želim, da se na pravice češkega naroda popolno ozira; ne bom dopustil, da bi se češkemu narodu godila kakoršna koli krivica, absolutno pa ne dovolim, da bi bila prihodnja vlada levičarska , marveč biti mora popolno nepristranska, objektivna, ki bo jednako pravična napram vsem in vsakomur. Češki poslanci naj delujejo na to, da se pomiri javno mnenje mej češkim narodom. — Končno je naročil vladar, naj zastopniki previdno delujejo, ne zdvajajo nad vladarjevo dobro voljo, priznavajoč, kako težavno stališče zastopajo člani češkega kluba. — To vladarjevo besede bodo precej ublažile napetost na češki zemlji.
Mlnisterska kriza v Avstriji bo
toraj, ako nas vso ne vara, kmalu rešena. Pl. Korber jo dobil oficijelen nalog za so-stavo novega kabineta, katero nalogo je pa bržkone že do cela rešil, predno se mu je ista definitivno poverila. Nova vlada bo strogo uradniška, bajo popolno nepristranska ter bo kot taka neki imela vse dobre lastnosti, le definitivna ne bo. Naloga njena je znana, vspeh, ki ga bo imela pri reševanju te naloge, je večinoma tudi že znan, ker se bo bržkone popolno izjalovil. Sprava sicer mora priti a prisiliti se ne more nikogar, da bi jo sklenil, ako ne more pritrditi pogojem, ki jih stavi nasprotnik. Posebno malo upanja pa ima na kak vspeh prihodnja vlada, ki ne bo našla prijateljev mej desniškimi strankami, najmanj pa mej Slovani.
Češki listi o cesarjevem mnenju glede , Zde' vprašan ja. Pogovor, ki ga je imel vladar ob zadnjem delegacijskem obedu z delegatom Stranskim, so razni češki listi prvi dan samo ponatisnili brez vsakega dostavka. Kritika jo kajpada vsaka izključena, sicer pa v prvi sapi niso ničesar vedeli povedati. Drugače pa je v tem obziru drugi dan. Tudi sedaj seveda no kritiUujejo vladarjevih besed, tembolj so pa vznovolieni
dunajske Židinje »N. Fr. Pr.«, ki je frukti-ficirala cesarjeve besede za strankarsko politične namene. Tudi na državno upravo v obče hočejo jih raztegniti in nekako naravnost se zahteva preki sod za zastopnike češkega naroda kot upornike in uničevalce Avstrije. Tako, nesramnih psovk polno pisarenje je pa res prav umetna priprava na češko-nem-ška spravna pogajanja. »Cehi, tako sklepajo »Nar. Listv«, bodo pa vkljub temu tudi nadalje z isto neustrašenostjo in vztrajnostjo borili se za svoja narodna prava«. Taka pisava je res nečuvena in do skrajnosti žaleča za vse v svojih narodnih pravicah toliko prikračene avstrijske Slovane.
Zveza mej Avstrijo in Nemčijo je dala te dni povod češkim članom avstrijske delegacije, da so z jasnimi, odločnimi besedami označili stališče Ce.hov, kakor tudi vseh Slovanov ter vsega trezno mislečega avstrijskega prebivalstva. Razni govorniki so povedali, kako pogubno je, da se Nemčija vtika v naše notranje politične razmere, da se morajo zaradi trozveze odbijati premnoge upravičene zahteve Slovanov ter neprestano pomnoževati vojne moči. Kajpada je skušal grof Goluhovski ovreči vse te trditve, češ, da so to sama natolcevanja in pa poniževanje za »ohranjenje miru toli potrebne« zveze, a njegove besede niso prepričale menda prav nikogar o tem, da bi imela Avstrija od trozveze več koristi nego škode.
Napad na ruskega carja? Pariški »France Militaire« poroča iz Petrograda, da so tam 15. t. m. prijeli nekega Iv. Wolfa, ki je nameraval kakorkoli napasti in umoriti carja Nikolaja. Našli so pri njem razna orodja in pa več pisem, iz katerih se razvidi, da obstoji kar cela zarota proti carjevi osebi. Pričakuje se z vso gotovostjo, da bodo prišli na sled še drugim nevarnim osebam.
Angleški vojni stroški. Sedanja južno afriška vojska bo stala Anglijo, oziroma njene, večinoma vojski odločno nasprotujoče davkoplačevalce ogromne svote funtov. Spominja se Se vsak, da je angleški parlament pred pričetkom vojske dovolil 10 milijonov funtov vojnega kredita, ki pa je bil kmalu izredno prekoiačen. Govori se že o 100 milijonih funtov ali 12ti0 mil. gld., s katerimi se pa brezdvoma ne bo pokrila vsa potrebščina. Prvih deset milijonov je porabil vojni urad samo za prvo priprave ; samo za najem prvih prevoznih ladij je bilo treba plačati nad 3 milijone funtov. Angleži so sicer precej založeni z drobižem in so si posebno v zadnjih 15 letih dokaj opomogli, vendar ako bo trajala vojska več mesecev ali morda celo leto, pojemati bo jela celo potrpežljivost angleškega denarnega žaklja, ki ima konečno tudi svoje dno. Seveda bi kramarji žrtvovali radi še toliko svoto, ko bi jim ne bilo treba žrtvovati toliko ljudij in doživeti toliko sramotnih porazov.
Cerkveni letopis.
Blejska Kraljica.
(Konec.)
Presvetli si je pridobil srca vseh s prvimi besedami, ki jih je nato izpregovoril, in s svojim preljubeznivim obnašanjem zlasti do otrok, ki so Ga čakali, pa brez šolskega vodstva. To se, uradno povabljeno, sprejema ni udeležilo. V cerkev prišedši je nekoliko pomolil pred tabernakljem, kratko in srčno pozdravil navzoče vernike, podelil jim svoj višjepastirski blagoslov, potem pa takoj hitel v spovednico in do devetih v noč, drugo jutro pa zopet od štirih do devetih očiščeval duše. Ob desetih je imel pridigo in sv. mašo; slavnosti Marijinih družb je pa opravil po poldne na Jezeru. Vreme je bilo skrajno neugodno. Pač so igrali na jezeru vali, ali dobrovoljnega plesa niso imele ribce, marveč snežinke, ki so se usipale izpod neba, kakor bi hotele en dan nadomestiti vse, kar so zamudile nenavadno dolgo in lepo jesen. Drugim je upadel pogum, da bi se ob takem vremenu vozili po jezeru. Ali Presvetli je odločil: »K Materi Božji ob vsakem vremenu !« In sli smo popoldne ob dveh. Cela slovesnost z apostolskim govorom Premilost-nega je trajala skoraj do petih. Prihitele so k njej tudi sosedne Marijine družbe : iz Rib-nega, iz Gorij mladeniška in dekliška, z Bohinjske Bele in Breznice.
Te slavnosti pa navdušenja in ginje-
ker bi ji škodil z vsako besed.). Ivonštatiram samo to-le :
1.	Slišal sem na svoja ušesa te ljudsko sodbe — ne iz ženskih ust — o presvetlem knezu in škofu : »T o j e I a h k o v i d e 1 vsak, da nas radi imajo, zlasti otroke«. »Srečni duhovniki in verniki, daimamotakegaškofa!« »Boljše so š k o f n i s o mogli pokazati kakor so se«. Ostrejše ne more obsoditi nihče onih zlobnežev in zapeljanih rev, ki takemu škofu nasprotujejo. Da bi vsaj izpregledal tisti del slovenskega uči-teljstva ki ob vsaki priliki kaže svojo mrž-njo do tacega prijatelja mladine, kakor jo je pri nas pokazalo šolsko vodstvo na skrajno netakten način ob tej priliki — da bi vsaj izpregledal tisti del slovenskega učiteljstva, ko čuje sodbo : »To je lahko videl vsak, da nas radi imajo, zlasti otroke« iz ust ljudstva, ki bi ga učitelji tudi po sedanjih postavah morali versko-nravno vzgajati!
2.	Razvita je na Bledu zastava Kraljice nebes in zemlje. Brezmadežaspočeta je zavladala.
3.	Ustanovljena je Marijina družba m 1 a-d e n i š k a. Kar se je zdelo premnogim nemogoče tudi v sanjah, je resnica.
4.	Ta dan je bil najveselejši dan ne le za dekleta, marveč tudi za fante — priznali so to sami —; je bil prelep družinski praznik za vse tiste družine, ki so katerega izmej svojih ta dan darovale nebeški Materi; je bil nepozabljiv praznik, poln pravega veselja za celo faro.
In srečen in vesel bo ves narod slovenski, ako mu deloma vrnemo deloma ohranimo pa čedalje bolj v njem gojimo to troje : v živi veriutrjeno ljubezen do Božje Matere, spoštovanje in uda no ljubezen do avtoritete, zlasti cerkvene, ki je vsaki drugi podlaga, pa krepko organizacijo, pred vsem tudi cerkveno. Pač morata večkrat strokovna in gospodarska organizacija pripravljati cerkveni pot; ali nikdar nista brez te popolni in ne trdni. Namen je ta, oni dve sta sredstvi, večkrat neobhodno potrebni sredstvi. Dunaj n ora imeti P. Abel a in Luegerja. Zlasti češčenje Božje Matere, ki je pa tudi tako potrebno bilo, da se organizira, bo našemu narodu ohranilo oziroma vrnilo srečo ; zakaj ohranilo mu bo vero pa p o š t e n j e. Kdor namreč veruje, da je Marija Božja Mati, mora verovati, da je njen Sin pravi Bog, torej njegovi nauki božji nauki, njegova sv. cerkev božje kraljestvo. In kdor ljubi brezmadežno Devico, nujno sovraži greh, zlasti nečisti greh. Veren in pošten narod pa tako gotovo mora biti srečen, kakor gotovo Bog ne bo preklical svoje besede: »Srečen rod, ki je Bog njegov Gospod !«
In da ne bi kedo sodil, kakor je sodil liberalni blejski pisunček takrat, ko sem poročal o ustanovitvi dekliške Marijine družbe, da se zmage prezgodaj veselim, sem zdaj čakal s poročilom tako dolgo, da se je mladeniška Marijina družba izkazala kot dete ne mrtvorojeno, marveč polno življenja. V noči od starega na novo leto so prvič glasno molili fantje sv. Rešno Telo, in za uvrstitev mej vojake Marijine se je oglasilo doslej 7 novih, tako da je nas že 23. Ko sem vprašal enega izmej njih, ali se ne boji svojih tovarišev, mi veli : »Se nas bodo kmalu oni bali, ker bo nas v kratkem več nego njih«. Pa saj bi se nas bali, ko bi nas še tako malo bilo ; zakaj svet se ničesar bolj ne boji kakor celih katoličanov. To mora nam katoličanom biti jasno. — Na novega leta dan smo obhajali prvi slovesni shod mladeniške Marijine družbe. Radoved nost je še nekaj tacih spravila v cerkev, ki jo sicer le redko od znotraj vidijo. So mislili, da bomo kozolce prevračali; pa so videli, da jih — postavljamo.	Zoro.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 17. januvarija.
Slavnost desetletnega obstanka katoliškega političnega društva v Ljubljani se bode vršila v četrtek, dne 25. januarja 1900. v prostorih »Katoliškega doma« v Ljubljani po tem le vsporedu : 1. Ob 5. uri popoludne : Slavnostni
1. Katoliško politično društvo ia katoliška politika. Govor dr. Ivana Šusteršič-a; 2. Katoliško politično društvo in socijalno vprašanje. Govor dr. Jan. Ev. Kreka; 3. Slučajnosti. II. Ob 8. uri zvečer: Slavnostni banket z vojaško godbo v veliki dvorani; kuvert a 3 K. — Opozarjamo, da treba udeležbo pri banketu oglasiti pod naslovom »Katoliškega političnega društva« z istodobno dopošiljatvijo navedenega zneska 3 K. najkasneje do nedelje dne 21. januarja 1900 , ker bi sc na pozneje došle prijave ne mogli ozirati. Odbor katoliškega političnega društva v Ljubljani.
Državni zbor. Z Dunaja se poroča, da so utegne državni zbor zopet sniti koncem tekočega meseca in da hode bivši fin. minister dr. vitez Bilinski imenovan guvernerjem avstro-ogerske banke. Tako dunajska poročila, za katera pa ne prevzamemo nobene odgovornosti.
Premeščeni so : Č. g. Lavrencij T i c, kapelan v Sodražici, za ekspozita v Harije pri Trnovem na Notranjskem; č. g. Josip L a v r i č, kapelan v Višnji gori, v Sodra-žico, in čast g. Karol Č i k, kapelan v Le-skovcu, v Višnjo goro.
Iz Kamnika. Shod slovenskega katoliškega političnega društva, katerega ste svoje-časno objavili, vršil se je v nedeljo 14. t. m. v mestni dvorani ob obilnem številu poslušalcev, do mala samih meščanov. Gospod dr. V. Schweitzer nam je jasno pokazal nekdanje blagostanje obrtnega stanu vsled zdru ženja v »cehih« in propadanje istega vsled prosto konkurence. Pojasnil je versko in pravno stran življenja v »cehih« in nadalje v značilnih potezah zgodovino obrtnega za-konodajstva v Avstriji ter stališče, katero zavzema sedaj veljavni obrtni red v zadružnem vprašanji. Naposled.-je razpravljal o za obrtnike najvažnejših določilih novih davčnih zakonov.
Dr. Krek je pojasnoval politiške laz-mere, ki zahtevajo neomajno vzajemno delovanje vseh južnih slovenskih poslancev z desničinimi strankami. — Pojasnoval je gospodarske posledice v obrtu in trgovini vsled nemškega boja za nadvlado ; pri tem je v mnogih vzgledih kazal zanemarjene naše dežele. Slikal je gospodarski boj malih mest, ki so — nekedaj cvetoče postojanke narodne moči — sedaj vedno na slabšem. V ti zvezi je govoreč o Kamniku razpravljal železniško vprašanje tičoče se tega mesta. Skliceval se je pri tem že na svoj govor v Kamniku pred dvema letoma, med katerim časom se je že mnogo zamudilo. K sklepu se je dotaknil trgovskega vprašanja in konsumnih društev in s tem, da je označil nravno in politiško škodljivost slovenskega liberalstva, je završil svoj govor. Odgovoril je tudi par vprašanjem ; posebej omenjamo vprašanje g. Benkoviča, kaj naj se stori, da se plačilni obrok za državno potresno posojilo preloži. Poslanec je dejal, naj se — najbolje bi bilo, da pri tem posredujejo župani —, sestavi pregled gospodarskega stanja dotičnih posestnikov, ki so dobili podporo. Na ti podlagi pa se sestavi prošnja, ki jo bodo vsi državni poslanci najtopleje priporočali.
Glede kamniške železnice je polagal na srce poslancu tukajšnji trgovec A. Pintar v imenu meščanov, naj bi uvaževal mnenje in željo meščanov ter v istem smislu deloval. — Gospod poslanec se je razgovarjal potem še o nekaterih stvareh z zborovalci, na kar se je shod zaključil z živio-klici na cesarja in papeža. Slovensko katoliško politično društvo sme biti ponosno na ta shod! Bil je poljuden, zanimiv, ter reči smemo, v občno zadovoljnost meščanstva. Tu se je videlo, kolikega pomena je naše katoliško politično društvo tudi za kamniško mesto. Ko bi se bile m.sli, izražene pri našem shodu pred dvema letoma, vresničile, bi bilo bolje, nego je danes. A tedaj se meščani niso brigali za shod. V nedeljo jo bilo drugače I In tega smo veseli!
Imenovanje in odlikovanje, .Edinost' poroča: veseljem čujemo, da je dosedanji upravitelj vodstva pošte in brzojava v Trstu, g. vitez Felicetti, imenovan višjim ravnateljem in je dobil častni naslov dvornega svetovalca. S tem imenovanjem je hotelo ministerstvo nagraditi zasluge g. viteza Felicettija, ki si jih je pridobil z upravo zelo težavnega urada, ki ga upravlja na
Te njegove vrlino pravega uradnika naj bi posnemali vsi njemu podrejeni uradniki.«
Iz Št. Jurja pri Kranju se nam poroča, da se je ondi, kjer je pred kratkim začela poslovati mlekarska zadruga, v nedeljo 14. t. mes. ustanovila tudi posojilnica Raifteisnovcga sistema. Namen in načela posojilnice je navzočim možem v poljudnem govoru pojasnil pospod Pele, uradnik ljubljanske »Ljudske posojilnice«. V okoliš se je razun šentjurške župnije sprejelo tudi Ve-lesovo, Tupaliče in Čirčiče.
Iz Idrije 16 januvarija. Z današnjim dnem zaprli so za nedoločen čas tukajšnjo rudniško šolo, ker je okoli 150- 200 otrok bolnih na ošpicah Kakor pravijo, približuje se zopet huda očesna egiptovska bolezen. Sicer smo pa še precej srečni. 5200 prebivalcev šteje naša mestna fara, a do danes še nimamo v tekočem letu nobenega mrliča.
Iz Prevalj. (Naša k nj i žn i ca.) Kdor današnje zamotane čase pozna, ve tudi, da so temu vzrok večinoma slabi časniki in slabe knjige, katere zavijajo resnico in zapeljujejo ljudstvo. Naravno je toraj, da so dobri časniki in dobre knjige tudi dobra zdravila teh ran. Naše delavsko društvo, katero prav dobro vspeva in kojega vpliv tudi nasprotniki prezirati ne morejo, ima sicer knjižnico, ki je pa doslej zlasti glede slovenskih knj'g še jako omejena, da upravičenim zahtevam ne zadostuje. Obračamo se toraj do slovenskih rodoljubov, ter jih iskreno prosimo pomoči, denarja ali knjig vsakovrstne vsebine, posebno pa pripovedke ; zlasti glede novejših proizvodov smo v največji zadregi. Koliko lepih, izvrstnih knjig vendar leži okoli po omarah v farovžih in drugod, za katere se nihče ne zmeni, kajti knjiga enkrat prebrana — omari oddana, ostane tam pozabljena, med tem ko bi tukaj obilen sad obrodila. Prosimo toraj prav uljudno vse rodoljube pomoči, kajti naša kn|ižnica je jedina ljudska knjižnica na Koroškem, in s kakim zanimanjem ljudstvo sega po dobrih knjigah, videli smo že prvi dan, ko smo izposojevali knjige. Mars kdo bi morda rad dal kako knjigo, ko bi le sitnega pošiljanja ne bilo. Temu odgovarjamo, da imamo skoro vsak dan s pošto opraviti, potem pa je žo \se jedno, če k \sakdanji pošti priložimo še eno ali več knjig, saj ne stane veliko — vrh tega pa je taka, našemu zatiranemu ljudstvu skazana dobrota, vendar tudi dobro delo, katero bo Bog poplačai. Darove blagovolijo dobrotniki pošiljati z naslovom : K a to 1 iš ko delavsko društvo v Prevaljah na Koroškem.
Goriška „Soča° povodom volitev volilnih mož piše mej drugim : »Prav zanimivo in poučno je volilno gibanje ; kaže nam, v katerih občinah vladajo klerikalni gospodje in — kje bo treba zanaprej največ delati, da se klerikalizem v naši deželi zatre za vselej«. — Tako, zdaj poznate rožičke, katere je polž skrival več let!
Štajerski Nemci proti slovenskim zadrugam. Dne 15. t. m. se jo zbralo v Mariboru okolu 150 trgovcev iz mesta in okolice, da protestujejo proti slovenskim zadrugam, ki oproščajo slovensko ljudstvo od upliva nasprotnih trgovcev. »Narod« je zelo simpatizoval s tem shodom, zato bodi povedano, da je bil poročevalec na tem »pe-pelničnem shodu« celjski dr. Mravlag. Govorili so še ti le znameniti možje : Lamber-ger, posl. Reitter in Girstmaver, ki je zahteval, da lavantinski knezoškof prepove duhovnikom delovanje pri zadrugah, dalje Elsbacher, Grubitsch, ces. svetnik Traun, Stiger, Sup-panz in Pohčan, Ant. Mravlag, Schulfink iz Ptuja. Prijemali so ti možje tudi štajerski deželni odbor, ki zadruge podpira. Poslovodja zadruge v Ljubnem je zborovalcem povedal, da ne bodo opravili prav nič proti zadružnemu gibanju. Zborovalci se pa niso hoteli spuščati v take debate ter so poslovodjo vrgli na cesto. S tem shodom so se nemški štajerski trgovci zelo osmešili. Pokazali so, da se njihovo nemštvo boji slovenskih zadrug, zato bodo zadruge tem hitrejše rastle iz tal. Slovenski denar slovenskemu ljudstvu !
QiftaKi ŽJUB3iB bo ve(5 načelnik graški meščanski gardi. V petkovi seji občinskega sveta je prišla na vrsto prošnja godbe mešč. garde za podporo. O ti priliki so dali graški mestni očetje duška svojim
nasprotoval podpori, ker je zastopstvo meščanske garde prvo pozdravilo vladnega komisarja, ki je prišel v mestno hišo posle opravljat mesto razpuščenega obč. sveta 1. 1898. Obč. svet. Resel se ni mogel naču-diti, čemu še obstoje meščanske garde, ki so podrejene vojaškim oblastim. Vojakov je itak dosti, čemu naj se meščani prostovoljno igrajo vojake. Obč. svet. Fostl je povdarjal dejstvo, da je graški župan vrhovni načelnik meščanski gardi, in je izrazil željo, naj se župan ti časti odpove, kar bo gotovo vsem Gradčanom ugajalo Ta predlog je bil vsprejet, podpora godbi meščanske garde pa odklonjena z vsemi proti štirim glasovom.
Socijalni demokratje in lekarnarji v Gradcu. Graški soc. demokratje so gospodarji več delavskih bolniških blagajn. V petek, 12. t. m. so sklicali ljudski shod, na katerem so udrihali po zdravnikih, zlasti pa po lekarnarjih, ki baje odirajo bolniške blagajne in s tem delavsko ljudstvo, ker nočejo dajati večjega popusta nego doslej pri zdravilih. Lekarnarji so na te napade odgovorili v poslanici, v kateri se zagovarjajo in očitajo soc. demokratom, da more naravnost svojih blagajn bolnike, ker čevljarji in krojači predpisujejo zdravnikom, katere recepte naj rabijo pri članih bolniških blagajn, recepte, ki se rabijo še v živalskem zdravilstvu in ki imajo to lepo lastnost, da so zelo po ceni. Ako ne morejo bolniške blagajne v rokah soc. demokratov vspevati, niso krivi ne zdravniki ne lekarnarji, ampak blagajne same. ki imajo prevelike upravne stroške. »Tagblatt«, sicer zvest zaveznik rdečkarjev, je celo zlobno izračunil, kako malo so izdale graške bolniške blagajne za zdravila in koliko za upravo. Ker so soc. dem. voditelji činovniki teh blagajn, vprašuje »Tgbltt.«, v čegavo korist so prav za prav bolniške blagajne, ter pozivlje državo, naj spravi bolniške blagajne pod svoje nadzorstvo. — Nastal je hud prepir med rdečkarji in nacijonalci, dozdujnimi zvestimi sobojevniki, ki bržkone pokaže v kratkem času, kakšnih sredstev se ti in oni poslužujejo v osrečevanju ljudstva.
Pater Ferk, rodom Slovenec, bivši frančiškan, zdaj hud Nemec in starokatoliški duhovnik v Gradcu, je dobil od vlade poziv, da naj preneha z »dušnim pastirstvom«, ker treba imeti poleg drugih študij tudi vseh osem gimnazijalnih razredov. Zdaj rohni Ferk na klerikalce in žuga, da napravi izpit o osmem gimnazijskem razredu, ako najvišja instanca ugodno ne reši njegovega priziva.
Iz Puija se poroča, da je princ \Yrede na Dunaju od puljske občine dobil koncesijo za napravo električne železnice. Ako podjetnik dobi podporo od vojne mornarice, izvrši električno železnico do Fazane, kjer bodo napravili veliko kopališče. Obč. zastop je tudi dobil od neke tvrdke na Dunaju ponudbo za kanalizacijo in tlakanje.
Penzijski fond za trgovce in obrt nike. V Ljubljani namerava se osnovati odbor glede ustanovitve penzijskega fonda za trgovce in obrtnike — Dan shoda in kje se bode isti vršil, naznanil se bode natančneje tekom teh dni.
Delavska zavarovalnica za slučaj nezgod v Trstu. Čudne razmere morajo vladati pri vodstvu te zavarovalnice. Vže meseca junija 1. 1. poškodoval se je uslužbenec ljubljanskega vodovoda Anton Sotler. Vkljub temu, da je bila Sotlerju pri ljubljanski okrajni bolniški blagajni vže 15. novembra 1899 bolniščina vstavljena, ker je bila skozi postavno 20tedensko dobo izplačana, ni bil za delo popolnoma nezmožni Sotler od strani tržaške zavarovalnice še do danes obveščen o rentnini, ki mu gre. Tako postopa ta zavarovalnica s Slovenci. Toč-nejša je pri Lahih.
Prav tako! Tržaško namestništvo je zopet zabranilo prenos telesnih ostankov po kojnika irredentista Revere iz Kima v Trst. Lahom ta prepoved ni všeč, mi pa rečemo: Prav tako !
S ciganom Sim. Heldom se bo dne 24. t. m. pečalo najvišje sodišče na Dunaju. Dvakrat je bil že obsojen na smrt, kdo ve, ali bo potrjena druga obsodba. Obsojenec, ki je sedaj že nad eno leto v novomeški ječi, težko pričakuje odločitve.
»Zbirka ljudskih iger«. »Slovenska krščanskoBocijalna zveža« prosi one gospode,
niso poravnali naročnine, da to skoro store, ker ima že pripravljeno gradivo za 2. zvezek. Priporočamo to zbirko poštenih ljudskih iger v naročevanje vsem, ki žele ljudstvu poštene domače zabave.
Senzacijonelna odkritja priobčujc »Deutsche Wacht. V Celju se snuje katoliško žensko društvo. Senzacija za ,Deutsche \Vacht« obstoji v tem, da bi se tudi nekatere nemške žene združile s slovenskimi, da pomagajo — revežem. S takimi deli usmiljenja bi bilo i/.dano celjsko nemštvo, zato obljubuje celjska »\Vacht«, da bode z odkritji nadaljevala. Nemška zagrizenost pač nima meje.
Italijanska vina vsled nesrečne klav zule v trgovinski pogodbi z Italijo delajo avstrijskim vinorejcem mnogo konkurence in škode. Naša vina z italijanskimi ne morejo tekmovati, ker v Italiji je trtna us še jako redka in drugih trtnih boleznij skoro ne poznajo. Tako morejo Italijani čez mejo s carino vred pošiljati vina pod 10 gld. hekto. Zjato ni čudno, da se toliko italijanskega vina uvaža v našo državo. Pred klavzulo, to je pred letom 1892, se je iz Italije izvozilo vina le za 80.285 gld. Leta 1892 pa že 478 415 met. stotov za 4,734.150 gld., leta 1893 pa že 1,185.794 meterskih stotov v vrednosti 10 672.44(3 gld., leta 1898 pa 1,505.20-3 meterskih stotov v vrednosti 16,557.233 gld. In kaj imamo mi od Lahov ?
Pokojni grof Dragotin Druškovič, ki je dne 12. t. m. umrl na Dunaju ,je bil roj. 1. 1873. v Požunu. Kakor znano, ponesrečil se je bil mladi grof mir.olo leto na lovu. Po nesreči so mu je bila sprožila puška in naboj ga je zadel v čeljust. Zdravil se je na Dunaju, toda zdravniki niso mogli rešiti mladega življenja. Pokojni grof Druškovič je bil eden onih redkih hrvaških velikašev, ki je z dušo in telom bil udan hrvatskemu narodu in bi bil gotovo na ponos in korist hrvaški domovini. Srednješolske nauke je zvrsil z odličnim vspehom na zagrebški gimnaziji, učil se je prava na Dunaju in v Pešti. Bil j<; prijatelj lova ter kot amateur fotograf napravil več slik za hrvaške ilustrovane liste. Rad je občeval s priprostim narodom hrvaškim in se v obče mnogo zanimal za hrvaško stvar.
Nova iznajdba. G. Jos. Slavič iz Va-ljave pri Kaatvu je izumil električen aparat, ki naznanja ogenj v zalogi premoga, in sicer pri različnih stopinjah gorkote. Nekaj takih aparatov je kupil vojni erar za vojne ladije.
Napad na železniški vlak- »Ob-zoru« poročajo iz Podsuseda, da so neznani zlikovci v noči od 9. na 10. in od 11. na 12. t. m blizo Stenjevca prage nametali na tir, vsled česar se je vlak ustavil. Orožniki so že zasačili dva napadnika, a gotovo jih je več.
Rešilna postaja v Ljubljani se je
otvorila v »Mestnem Do m u«. Poskrb Ijeno je, da bo lahko rešilni voz v vseh slučajih hitro na mestu. Kadar se potrebuje pomoč, naj se telefonuje na policijsko stražnico v »Mestnem Domu«. Za službo pri rešilni postaji so prideljeni ognjegasci.
Okradeni pek. Tukajšnjemu peku Franu Grandi je danes njegov vajenec Fran Cerjak ukradel 430 kron in pobegnil z denarci v svet. Povedal ni nikomur, na katero stran se je obrnil.
Letošnji predpust bode trajal nič manj nego sedem tednov in tri dni ali — 52 nočij.
Znati se mora! Tudi za ometanje dimnikov je treba nekaj strokovnega znanja. Takega znanja ni imel mizarski vajenec pri Pečenku, Luka Šetina, ki je danes na Rimski cesti ometal neki dimnik. Raz strehe se je prekopicnil na tlak in obležal nezavesten. Sedaj leži v bolnici smrtno ranjen.
Ogenj pri Kordinu so danes po noči imeli v Lingarjevih ulicah. Vnele so se smeti
Izgred v gostilni. V Vegovih ulicah so včeraj neki vojaki zelo razbijali. Finančni sluga Lunder je pričel radi tega godrnjati, pa so ga vojaki pošteno naklestili.
Kloven iz Temešvara sedi danes v zaporih okrajne sodnije ljubljanske. Hotel si je br> z denarja ogledati regulacijo Ljubljane, da bi dobil za svoje nastope novih snovi. Ker ni imel denarja, pripeljal se jo v Ljubljano iz Trbiža brez železniškega vožnega listka in tako oškodoval državno železnico
zato gleda sedaj namestu regulacije komis. Premetenemu klovnu je ime Hlevek.
Prevesel se po ljubljanskih ulicah ne sme biti. Delavec Fran Zakotnik je bil včeraj tako vesel na Tržaški cesti. Vriskal je s tako silo, da je vse občudovalo njegovo krepko grlo. Da si v mrzlem zraku ne prehladi grla in no zgubi glasu, povabil ga je seboj policaj.
*
i- *
Češka ženska zveza na Dunaju
se namerava osnovati. Pripravljalna dela vodi češki noslanec Kurz.
Najstarejši stavec je 85letni Mont-velier v Colmaru. 70 let stavi že neprenehoma pri jednem gospodarju.
Telefonska in brsoj&vna poročite.
Duaaj__17. jan. V soboto predloži Korber cesarju imenik novih ministrov in isti dan dunajski uradni list objavi cesarska imenovanja. — Minister za Galicijo ne bo več Chledovski, marveč Pientak, morda zato, da opozicija dobi mesto prvega podpredsednika v zbornici. Sekoijski šef Režek prevzame ministerstvo za češko. Vsi drugi ministri so tudi že določeni, le za trgovinsko ministerstvo Korber še ni našel pravega moža: baje je za to mesto odločen dosedanji diplornatični agent v Sofiji, baron Call-Rosenburg, ki se prišteva konservativni stranki. — Minister kot zaupnik za nemško opozicijo ne bo imenovan, ker bo večina ministerstva nern-ško-liberalna. — Takoj po sestavi novega ministerstva se skljčejo spravne konference in na to državni zbor začetkom fehruvarija.
Dunaj, 17. januvarija. Ako se špr:mie~ Konference posrečijo, sklican bo državni zbor na kratko zasedanje, da reši najnujnejše vladne predloge, potem bodo na kratko dobo sklicani deželni zbori in na to zopet državni zbor, da reši državni proračun.
Dunaj. 17. januv. Parlamentarna komisija poljskega kluba je sklenila Kor-berjevo ministerstvo podpirati.
Dunaj, 17. jan. „Vaterland" poroča. da bo tudi Korberjevo ministerstvo le za poskus ter da je upanje, da se ta poskus vsaj za nekaj časa posreči. Ako se poganjanja mej zastopniki strank posrečijo, sklican bo državni zbor okoli 20. februvarija.
Dunaj, 17. januvarija. Delegacije so dovršile danes svoje delo.
Dunaj, 17. januvarija. Državno sodišče je izreklo, da društva razdružena po ministerstvu zaradi agitacije: Proč od Rima svojega delokroga niso prekoračila.
Vojsltsj v ifužni Afriki.
Vojni načrt, ki se je te dni pričel izvrševati na natalskem bojišču za osvobojenje Ladysmitha in "VVhitove posadke, je res veli kansk in Angležem ter njim prijaznim krogom se niti ne sanja, da bi jim moglo spod-leteti.
Iz glavnega angleškega tabora pri Frere se pomika s svojo armado general Buller naravnost proti Ladysmithu, kjer meni poslati jeden odde). na zali. del, na cesti mej Wee-nenom in Ladysmithom se pa pomika 11 O1 »0 mož generala \Varren, ki je baje že prekoračil Tugelo in bo potem zasedel postojanke vzhodno od obleganega mesta Poleg tega že prihajata od Queenstowna oziroma Molteno sem generala Gatacre in Freneh s svojima armadama, ki imata neki nalog zasesti severni del okolice mesta Ladysmith. Ta pot je pa seveda precej dolga in bržkone še no bodeta tako kmalu na svojem mestu. To je toraj za sedaj angleški načrt.
Toda tudi Buri se dobro gibljejo. Močna armada, kiobkoljuje mesto Ladysmith, vztraja sicer na svojem prvotnem mestu, isto tako dobro zavarovane čete ob levem bregu Tu-gele, nasprotno se pa ob jednem z generaloma Freneh in Gatacre na dosedanjih postojankah nepotrebni burski oddelki pomikajo v severni del Natala in je dovolj nade, da bodo ti prej in sigurneje na svojem mestu, kakor pa Angleži. Poleg t'.;ga sta pa onstran transvalske meje že zbrani dve novi armadi, ki se od leve in desne približujeta
Angleži se sicer sedaj neizmerno radu-jejo nad Bullerjevo premetenostjo, a ne bodo se smeljali, ko zvedo, kaj so ukrenili Buri. Okrog Ladysmitha bodo, ko so izvede ob«-stranski načrt, bojne vrste takole razvrščene: V mestu White s svojimi sestradanimi vojaki, okrog njega v neposredni bližini močni burski kordon s še močnejo predstražo ob Tugeli ; okolu teh armade štirih angleških generalov in slednjič drugi, kdove kako močni burski kordon. Bitka bo potem ljuta, a kdo bo na slabšem, ni težko uganiti, ako le Burom poprej kje ne izpodleti.
Londonski vojni urad se sicer tolaži z dosedaj nikjer potrjenimi poročili, da so se Buri jeli umikati proč od Ladysmitha, kjer je zanje prekislo grozdje, toda taka tolažba je zelo piškava, ker vendar vsakdo lahko ve, da Buri ne opuste prostovoljno obleganja, ki je izvršujejo že od 1. novembra minulega leta.
London, 16. januv. Reuterjev urad poroča iz Modder • Rivera 12. t. m.: Veliki topovi z ladij so včeraj popoldne streljali na Bure.
Bruselj, 17. jan. Tukaj se širi govorica. da je bil Buller pri Springtieldu poražen. Vest še ni potrjena. .lednako je nepotrjena govorica, da se Buri umikajo ter da zasedejo obmejne svoie gore.
London, 17. jan. V Durbanu vlada veliko razburjenje. Govori se o velikih bojih ob Tugeli. a cenzura v Buller-jevetn glavnem taborišču ne pusti nobenega poročila naprej. Baje je Buller-jev vojni načrt za bitko tak. da zmaga le tedaj, ako Buri zanj ne zvedo.
London, 17. jan. Reuterjev urad poroča iz Pretorije 13. t. ni.: Burski poročevalec poroča s zahodne meje, da so Angleži poskusili včeraj zasesti višave vzhodno od Mafekinga, a jih je poveljnik Delarev napadel in po vroči bitki zapodil v beg. Mej Buri je samo jeden ranjen. Buri so razdejali važno utrdbo.
London, 17. jan. Iz Kapstadta poročajo 13. t. in.: Poročilom iz Pieter-maritzburga o živahnem gibanju angleških čet mej Colensom in Ladysmithom smemo verjeti. V najkrajšem času pričakujemo važnega poročila. V Ladvs-mithu razsaja nalezljiva bolezen.
Pretorija, 17. jan. J z došlih nain poročil je posneti, da se v Ladvsmithu zelo slabo počutijo, vsled tega je umevna delavnost Biillerjeva. Trije tabori ob Tugeli se množe.
Rendsburg. 17. januv. Reuterjev urad poroča: Polkovnik Porter strelja z granati na sovražnika, ki je zasedel ugodne postojanke mej Colesbergom in Slingersfonteinom.
Zaročenca.
(I promessi sposi.)
Milanska povest iz sedemnajstega veka. — Laški spisat Alessandro Manzoni, prevel 1. 11—i.
(Dalje).
Tretj8 poglavje.
Lucia je vstopila v pritlično izbo, mej tem ko je Renzo o dogodku pripovedoval Agnesi, ki ga je bojazljivo poslušala. Oba sc obrneta proti deklici, ki je več vedela n tem, in pričakujeta razjasnjenja, ki pa jc moglo biti le mučno. Oba ob jednem bolestno in z različno ljubeznijo, katero je vsakdo imel do Lucie, kažeta svojo nejevoljo, da jima jc zamolčala kaj tacega. Čeprav je Ag-nese zeli) nestrpno čakala, da bi Lucia začela govoriti, vendar sc ni mogla premagati, da ji ne bi spočitnila: Svoji materi ne poveš kaj tacega!"
„Sedaj vam povem vse", odgovori Lucia, otirajoč si oči s predpasnikom.
Govori, govori! — Govori, govori!" silita mati in ženin ob jednem.
..Sveta Devica!" vzklikne Lucia, „kdo bi bil mislil, da bode tako daleč prišlo!"
In potem pripoveduje, večkrat pretrgana od joka, kako jo je pred par dnevi srečal don Rodrigo z nekim drugim gospodom, ko sc je vračala iz predilnice in jc zaostala za svojimi tovarišicami; da jo jc skušal zadržati z ne posebno lepimi čenčami, kakor sv; je izrazila; da pa sc jc ona, ne zmeneč se za njega, požurila in došla tovarišice; v tem
don Rodrigo pa je rekel: „Staviva!" Drugi dan sta bila onadva zopet na cesti, Lucia pa je šla sredi svojih tovarišic s povešenimi očmi. Drugi gospod se je zopet široko smejal, don Rodrigo pa je rekel: „Bomo videli, bomo videli." „Za božjo voljo", nadaljuje Lucia, „in to je bil zadnji dan, da sem šla v predilnico. Jaz sem precej povedala . .
„Komu si povedala?" vpraša Agnese, bližajoč se jej ne povse brez nevolje, da bi izvedela ime onega, kateremu je hči preje zaupala nčgo njej.
„Patru Cristoforu, pri spovedi, mati", odgovori Lucia mehko, da bi se opravičila. „Njemu sem povedala vse zadnjič, ko sve šli v samostansko cerkev. In ako se spominjate, sem se ono jutro z raznimi deli mudila par ur zapored, da bi prišlo kaj ljudij iz bližnje vasi in da bi ž njimi šla po cesti; kajti po onem srečanji se tako bojim cest..
Ko sliši Agnese častito ime patra Cri-stofora, poleže se njena nejevolja in reče: „Zakaj pa ne povedati vsega tudi svoji materi ?"
Lucia je imela dva dobra razloga: prvi, da ni razžalostila in pripravila v strah sv*je dobre matere, ki bi itak ne vedela nobenega pripomočka; drugi pa, ker ni marala, da bi ljudje po zobeh nosili dogodek, katerega bi bila ona rada kar zatajila tem bolj, ker je upala, da bode po njeni poroki takoj prenehalo ono ostudno zalezovanje. Od teh dveh razlogov pa je navedla sam6 prvega.
„In s tabo", obrne se Lucia k Renzu z glasom, kakor bi ga hotela kot svojega prijatelja prepričati, da nima prav, „in s tabo naj bi bila o tem govorila? Sedaj uže veš — preveč!"
„ In kaj ti je rekel pater ?" vpraša Agnese.
„Rekel mi je, da naj pospešim poroko, kolikor mogoče, da naj se pa mej tem časom skrivam; da naj molim k Bogu; da se po njegovem mnenji oni ne bode več zmenil za-me, ako me ne bode več videl. In radi tega sem takrat silila", obrne se znova k Renzu, ne pogledavši ga v oči in vsa zaru-dela, — „nisem se sramovala, prositi te, da se požuriš in se še pred določenim dnevom podvizaš s poroko. Bog ve, kaj si mislil o meni! Toda jaz sem to storila iz dobrega namena in sem se prej posvetovala, ter sem mislila, da gotovo .. . danes zjutraj pa mi ni prišlo niti na um ...". Tu preneha govoriti, ker jo posili hud jok.
^Hudobnež, malopridnež! lopov!" kriči Renzo in teka sem ter tja po izbi ter zgrabi večkrat za držaj svojega bodala.
„O kakšne zmešnjave, za Boga!" vsklikne Agnese. Mladenič se namah ustavi pred pla-kajočo Lucio; pogleda jo žalostno in srdito ter reče: „To je zadnja hudobija tega razbojnika!"
„Ah ne, Renzo, za božjo voljo, ne!" kliče Lucia. „Ne, za božjo voljo, ne! Bog pozna tudi ubožce! In kako te bode podpiral, ako grešimo?"
„Ne, ne, za božjo voljo!" ponavlja Agnese.
„Renzo", dč Lucia zaupljivo in z mirno odločnostjo, „ti si rokodelec in jaz znam delati. Pojdiva tako daleč od tod, da oni ne bode več čul o naju."
„Ah, Lucia! In potem? Nisva še mož in žena. Nama bode li kurat dal spričevalo, da sva samska? Človek, kakor on! Če bi bila poročena, o tedaj . . .!"
Lucia jame zopet plakati; vsi trije molče popolnoma potrti, kar se ni prav nič prilegalo k njihovi praznični obleki.
„Čujta otroka; poslušajta mene!" reče čez nekoliko trenotkov Agnese. „Jaz sem bila preje na svetu kot vidva. In jaz svet precej poznam. Saj se ni treba precej tak6 ustrašiti. Vrag ni vedno tako črn, kakor ga slikajo. Nam revčkom se zde mreže tako zapletene, ker ne znamo dobiti pravega konca. Toda svet, beseda moža, ki jc učen ... dobro vem, kar hočem povedati. Poslušaj me, Renzo, pojdi v LeCco; poišči doktorja Azzeeca-gar-buglia povej mu . .. Pa ne reci mu tako, za božjo voljo! To je le priimek, ki se ga je prijel. '*) Reči mu moraš: gospod doktor... Kakd mu je že ime, sedaj ? Na, ne vem pravega imena, pa tako ga imenuje vsakdo. Dovolj poišči tega visokega doktorja, suhega, plešastega, z rudečim nosom, z lici višnjevimi kot malinovec."
„ Poznam ga na videz'1, dč Renzo.
„Dobro", nadaljuje Agnese, „to je mož po božji volji. Videla sem že marsikoga, ki je bil zamotan, kakor piščanec v slakovje in ki ni vedel, kam se obrniti. Ako pa je bil le jedno uro mej štirimi očmi pri doktorju Azzecca-garbugli, (dobro pazi, da ga ne boš tak6 nazival!), videla sem ga zopet smejati se. Vzemi one štiri kopune, ubožce! katerim sem hotela zaviti vrat za nedeljsko pojedino, in nesi mu jih. Kajti k takim gospodom se ne sme priti s praznimi rokami. Povej mu ves dogodek in videl boš, da bo, kakor bi mignil, povedal, kar bi nam ne prišlo na um, če bi premišljevali celo leto". ______(Dalje prih.)
*) V duhu našega jezika bi „Azzecca-garbugli" pomenjal morda nekakega „Otrobevezca.'1
Umrli so:
14. janu arija. Jožef Stale, delavec, 45 let, Stre-liške ulice 2, plučni edem.
V bolnišnici: 13. januvarija. Elizabeta Kerž č, postrežaica, 67 let, plučni emfizem.
Gena žitu na dunajski borzi
dne 16. januvarija 1900.
Za 100 kilogramov.
Pšenica za pomlad . gl. 7 87	do gl.	7 88
Rž za pomlad . . »>	6-72	» »	6 73
Turšica za maj-junij »	5-23	» »	5-24
Oves za pomlad . »	5'34	» »	5-35
Meteorologično poročilo.
Višina uad morjem 306 2 m, srednji zračni tlak 736-0 mm.
Cas opa-	b tanje	Tempe-
	baro-	ratura ;
zevan ja	metra	po 1
	▼ mm.	Celziju
Vetrovi
Nebo oblačno
Ji
T3
a "
o*
2 i
lb| 9-zveč. | <-i3rl | —04 si j/ah. | ,7| 7. zjutr7TT31 2 1 +231 si. sTahTT
[2. popol.| 731-7 |+48| sr. Siah. | » | Srednja včerajšnja temperatura—2 8 , normale: —2'5°.
T~iffV1'P s katerimi more vsakdo barvati razno iJll! te, blago: sukni, platno, volneno blago., svilo, zastore itd. ima v raznih vzorcih v zalogi tvrdka BRATA EBERL v LJubljani, Frančiškanske ulice. Vnanja naročila proii povzetju. 228 12 11-9
2 križeva pota,
jeden 95 cm. visok, velja . . gld. 65'-, drugi 150 cm. visok, velja . » 250 —,
ima na prodaj 998 12-8 FR. TOMAN, podobar in pozlatar. Ljubljana. Valvazorjev trg.
Koncipijenta
)
tudi mlajšega, sprejmem takoj pod ugodnimi pogoji.	52 2-2
Dr. Valentisi Krisper,
odvetnik v Ljubljani.
Frane Zupan,
vlaMULljnr
v Ljubljani, Valvazorjev trg &t. 4,
priporočam se prečastiti duhovščini in si. občinstvu za
izdelovanje vsakovrstnih moških in ženskih vlasulj
do najfinejšega izdelka. — Nadalje vsa
umetna pletenja in kite iz lepih las.
Postrežba natančna. 49 48-1
veščo slovenskega in nemškega jezika,
sprejme s 1. februvarijem
Adolf Hanptmann
54 1-1 v LJubljani, Sv. Petra cesta.
PRAKIIS
Oglje n kadilnico
izdeluje
V. A. VVinding
v Bistrici ob Dravi,
Koroško.
Znano dobra poitrežba in najboljfio blago.
Na stotine spričal je na razpolago. Eno naj sledi:
Vaše blagorodje!
Oplje za kadilnico, od Vas poslano, smo porabili. Krasna in primerna iznajdba!
Prosim, pošljite zopet zabojček s tristo kosi t<$a oglja, ali po povzetji ali kakor je sicer navada na naslov:
Prečast. malteškega reda konvent v Pragi, III., Kopeljn*
ulice 4. Češko. 106 26—14 S posebnim spoštovanjem ves udani
Fra. F r. Em. Ybl,
t. č podprijor. V Pragi, 9. maja 1895.
Plača
se lahko tudi šele tedaj, ko se spozna dobrota blaga.
trdo kožo, žulje Itd. odpravi urno, brez bolečin in gotovo iz-
l.1uned0«glj,vl	Obličje dobiti v „Fran-
čiškovi lekarni^ na Dunaji, V.,2, Sohonbrunnerstrasse 107. Cena 60 kr., po pošti 6o kr., franko ter rekomandirano 80 kr. - po povzetji ali ce se denar (tudi v znamkah) naprej pošlje. Obliž za poskušnjo 35, po pošti 40 kr. - Učinek zajamčen! — Razpošilja se točno
V LJubljani je dobiti v lekarni Ubald pl. Trnk6czy-Ja na Glavnem trgu št. 4.	109 20-7
Št. 12168.
Razglas.
28 3-3
. Deželni odbor je namestil deželnega praktičnega učitelja za mlekarstvo in sirarstvo, ki ima nalog pospeševati napredek mlekarstva in sirarstva v naši deželi.
Ker se pogostoma slišijo pritožbe, da primanjkuje mlekarskim zadrugam, ki se v dežel, v tako lepem številu razvijajo, dobrega sirarskega veščaka, ki bi bil njim pri usta-ov vi ,ei ureditvi kakor tudi v nadaljnem delovanju v posvet in pomoč, razglaša s tem deželni odbor, da bo radevolje ugod.l prošnjam mlekarskih zadrug če bodo zahtevale, da se )im doposlje deželni sirarski veščak v posvet.
Prošnje za to so pošiljati podpisanemu deželnemu odboru.
Od deželnega odbora kranjskega
v Ljubljani, dne 3. januvarija 1900.
cTCdrodna jed
te"ten|ne >z Prve kranjske tovarne testenin Žnideržlč & Valenčič v •LUrsai Bistrici po njih izbornem okusu, obiinej redilnosti nizki ceni in jednostavnem pripravljanju.
Zahtevajte jih po vseh pr^dajalnicah jestvin.	954 7
Naznanilo.
Usojam si slavnemu občinstvu naznanti, da sem ot^ovil
na Tržaški cesti v hiši št. 14
S£ podružnico ^
s špecerijskim in kolonijalnim blagom
v udobnost mojim p. n. odjemalcem.
Založil sem na novo urejeno prodajalnico s svežim, dobrim blagom po nizkih cenah, ter bodem skušal svoje p. n. odjemalce kakor doslej tudi v bodoče točno in najvestneje postreči. Priporočam se z vso odličnostjo
Ivan Jebacin.
39 3-3


n n a j s Ii a l> o r z a. %
Dne 17. januvarija.
Skupci državni dolg v notah......99-45
Skupni državni dolg v srebru......99-80
Avstrijska zlata renta 4°/0 ..............98 80
Avstrijska kronska renta 4"/0, 200 kron . .	98-85
Ogerska zlata renta 4°/„ . .............98 45
Ogerska kronska renta 4U/„, 200 .....94 85
Avstro-ogerBke bančne delnice, 600 gld. . .	131-20
Kreditne delnice, 160 gld................234-15
London vista ..........."Hi 30
Nemški drž. bankovci za 100 m. nem drž veli	118-10
20 mark............
20 frankov (napoleondor) ......
Italijanski bankovci........
C. kr. cekini...........
Bn6 16 Januvarija
3-2'/o državne srečke 1. 1854, 250 gld.. . 6°/0 državne srečke l. 1860, 100 gld. . Državne srečke 1. 1864, 100 gld. . . , 4°/0 zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron
Tišine srečke 4°/„, 100 gld......
Dunavskc vravnavne srečke 5°/„
23-6-2 19 20 89-70 11-42
160 -159-25 201-50 98--137-70 2o8-—
Dunavsko vrnvnavno posojilo 1. 1878 .	107-50 Zastavna pisma av. osr.zem.-kred. banke 4°/0 . 96--
Frijoritetne obveznice državne železnice . .	88 50
»	» južne železnice 3°/0 .	70 60
»	» južne železnice 5°/0 .	100 20
»	> dolenjskih železnic 4°/0 ,	99 50
Kreditne srečke, 100 gld..............394 —
4°/0 srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld, .	350" — Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. . 43 —
Ogerskega » „ » 5 »	21-—
lludimpešt. bazilika-srečke, 5 gld.....13 20
Kudoltove srečke, 10 gld. .	.	55- —
Salmove srečke, 40 gld........_•.
St. Genois srečke. 40 gld. ....!!!	176-—
\Valdsteinove srečke, 20 gld.....! ]	180—
Ljubljanske srečke..........52 —
Akcije anglo avstrijske banke, 200 gld. . !	123-90
Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. st. v. .	286-80
Akcije tržaškega Lloyda. 500 gld. ....	78-50
Akcije južne železnice, 200 gld. sr..........25-60
Splošna avstrijska stavbinska družba . . . 100-—
Montanska družba avstr. pian............276 50
Trboveljska premogarska družba, 70 gld. .	299 —
Papirnih rubljev 100 ..................251-50
Af Nakup in prodaja
vsakovrstnih državnih papirjev, erečk. denarje sr itd. Zavarovanja za zguhe pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promeae za vsako žrebanjo. Kulaulna izvršitev naročil na borzi.
Menjat niona aelni&ka uruzda
jb c
L, Wollzeile 10 in 13, Dun«j, I.,

rtiW Pojasnila "itfc v vneli gospodarskih in flnnnčnih stvar«*., potem o kursnih vreduostih vseh špekulacijskih vrodnosinih papirjev in vestni sveti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti &fkJS~ « aložonih g 1 n v u i c. T»»