Poštnini plačana v gotovini Maribor, sobota 23 marca 1935 Stev. 68 LOTO 1A /N. VIJ. MARIBORSKI Cena 1 Din VECERNIK MradniAtuo In uprava: Maribor, Ooapoaka ul. 11 / talalon uredništva 2440, uprava 246S lahaja razen nadalja in praznikov vsak dan 1®* “rl / Valja mesečno prajeman • upravi aD po poiti 10 Oin, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi p« ceniku / Oglase eprajema tudi oglasni oddelek J utre” v Ljubljani i Poštni čekovni račun it. 11.408 JUTRA” Novi red Jugoslavija stoji pred pomembnim prelomom v prerezu svoje družbe. Nedeljski govor kmetijskega ministra dr. Dragotina J a n k o v i 6 a je nakazal globoke družabne reforme, ki naj preosnujejo in preoblikujejo gospodarsko-družabni red in sestav v naši državi. Jugoslavija je prva država v Evropi, ki naj nudi primer svojevrstne in na organičnih osnovah izvedene gospodarske in družabne reorganizacije. Pomen tega reformnega načrta bo mogoče zajeti šele ob primerjavi z re-formno-gospodarskimi poizkusi v drugih državah. Težišče vseh teh reformnih zasnutkov ie v državni intervenciji in kontroli. V b o 1 j š e v i š k i Rusiji je vznikla petletka. Fašistična Italija je ustvarila sistem močne državne intervencije. Tudi Roosevelt je s svojim »možganskim trustom« krenil v to smer. V narodnoso-cialistični Nemčiji vrši danes že 25 uradov strogo kontrolo nad zunanjo trgovino. Med češkoslovaškimi vodilnimi političnimi krogi se ustvarjajo osnutki načrtnega gospodarstva, ki naj zasebno pod ietništvo 1e delno omejuje. In celo v Franciji, klasični deželi gospodarskega liberalizma, je Flandin moral izbegniti vse morebitne nevšečnosti s sijajno zasnovano formulo o »dirigirani svobodi« (li-berte dirigee). V to stavbo novih gospodarskih iniciativ je vstopil tudi 72-letni izraziti predstavnik angleškega liberalizma, »najgenialnejša glava« britanskega imperija, David Lloyd Oeorges, vodja nekoč vsemogočnih liberalov, in proglasil zveličavnost svojega »New Deala«, ki je v svojem bistvu kompilaciia ruske petletke in ameriškega roosveltizma. Pri vseb teh eksperimentih, ki se d o pa iaio sredi najraznovrstneiše družbene pla stike, ki prehaja od kolektivizma do stanovske države in po nainestrejših narod-no-gosnodarskih perspektivah, ki nihajo od rahlih državnih posegliajev do najdo-slednejše državne intervencije, gre za eno ter isto jedro: gospodarstvo »klanjati interesom dr/avne skupnosti pod razpe-tejšimi ali bolj zategnjenimi merili. V naši državi se Pripravljajo povsem nove reforme, ki so v najtesnejši zvezi z orga-rričnim razvoiem našega ljudskega, predvsem kmetskega gospodarstva. Vodilne smernice vsebuje v tem oziru že volilni proglas Jevticeve vlade, v nekaterih podrobnostih jih je konkretiziral kmetijski minister dr. Jankovič ob priliki svojega nedeljskega govora. Po popolnem polomu naše politične demokraHie naj bi se uveljavilo načelo ekonomske demokracije s preustrojem jugoslovanske družbe na temeliih zadružništva, ki je najvidnejši simbol gospodarske demokraciie. Zadružni red ie organič-no fundiran v tradicijah Širokih ljudskih slojev, predvsem našega kmetstva, pa tudi drugih stanov. V takšnem.redu je na najbolj posrečeni način zasidrana pametna in osibološka organizacija gospodarstva, kier se brišejo in izločujejo vsa tista nasprotia v interesih producentov in kon-zumenfov, ki ,?ih je prinesel s seboj kapitalistični družabni red. V zadru/nem e du so pa istočasno varovana načela Individualne akcije in nokretnosti, ki jib ie boljševiški kolektivizem s svojimi ko'hozi, sovbozi ter stoodstotno etatistično ureditvijo potlačil in poman-dral. Ko kmetijski minister proglaša to rcf -ganizacijo našega gospodarstva z vidika zadružnih principov, oznanja obenem tudi reformirano zakonodajo, ki naj na pravni podlagi vdihne temu novemu gospodarskemu redu konkretno obličje Malo zaupanja v nariškf sestanek Konferenca treh se le pričela danes ob 11. uri dopoldne - Velik razdor med stališčem Anglife ter Francije in Italiie — Konferenca v Comu in pakt štirih PARIZ, 23. marca. Angleški čuvar pečata minister lord Eden je prispel že včeraj z letalom v Pariz, italijanski zunanji podtajnik Suvich pa je prispel tekom noči. Danes ob 11. uri se je pričela konferenca lorda E (lepa, Lavala in Su-vicha, ki je bila sklicana zaradi določitev smernic pred odhodom angleškega zunanjega ministra sira Simona in ministra lorda Edena v Berlin in bo trajala verjetno do 17. ure. Sklepi konferen ce se pričakujejo tu z največjo napetostjo. Lord Eden bo jutri odletel s svojim letalom v Amsterdam, kjer se bo pridružil siru Simonu in odletel z njim skupaj v Berlin. Pariški listi se bavijo obširno z današnjimi posvetovanji, ki naj bi po splošni sodbi ustvarila skupno gledanje Francije, Anglije in Italije napram Nemčiji in položaja, ki ga je ustvaril njen sklep. Ta poizkus pa ima, kakor izgleda, zelo malo upanja, ker je Anglija, kot poroča »Le Jour«, trdno pripravljena pričeti z Nem čijo separatna pogajanja, ki naj bi pripravila Nemčijo do tega, da bi se udeležila razprave o apelu Francije pred Dru štvom narodov. Temu se pa Francija in Italija upirata in hočeta doseči skupen protest proti nemškim sklepom od 16. t. m. Zdi se, da Anglija iz taktičnih razlogov ni pripravljena vdatj se pritisku Francije in Italije. Angleška diplomacija hoče, se zdi, preizkusiti trdnost fran-cosko-italijanskega prijateljstva, da bi se v danem trenutku odločila za novo po-Itiko, ki se ji zdi potrebna po nemškem premiku sil v Evropi. Med diplomati se zlasti podčrtuje dejstvo, da v Pariz ni jjrišel sir Simon sam, ampak je poslal le Edena in se dela, ko da ga stališče Francije po apelu na Društvo narodov nič več ne briga. Pozornost vzbuja to zlasti zaradi dejstva, da je sir Simon ob drugih prilikah vedno sam pri bajal v Pariz. Vprašanje je zato, ali bo res mogoče najti srednjo bazo med različnimi stališči Anglije na eni ter Francije in Italije na drugi strani? Za Anglijo velja še dalje načelo, da se Nemčija ne sme še dalje izrivati, ampak pridobiti za vrnitev v Društvo narodov. V Angliji že zaradi tega ne odobravajo francoskega koraka, ker dejstva nemške oborožitve sploh ni mogoče spremeniti. Največji pomen se sedaj pripisuje kon fcrenci v Comu, ki se bo sešla po limonovi in Edenovi vrnitvi iz Berlina in se je bodo udeležili Mussolini, sir Simon, Laval in Flandin. Ta konferenca se snide prihodnji četrtek ali petek, zdi pa se, da bi Anglija pritegnila tja tudi Nemčijo, ker bi rada obnovila pakt štirih, ki ga tudi Italija še ni zavrgla, čemur sc pa Francija odločno upira in izjavlja, da potem konferenca v Comu sploh ne bi več imela nobenega smisla. Maurin o nemški obora*itwi »NARODI EVROPE SE TRESEJO OD STRAHU PRED NEMČIJO, KAKOR ŽIVALI PRED LEVOM.« PARIZ, 23. marca. V vojaškem parlamentarnem odboru je imel vojni minister general Maurin govor, v katerem je navedel zanimive podatke o moči in organizaciji nemške vojske, ko bo izvedena splošna vojaška obveznost. Napovedanih 36 divizij bo obstojalo iz 21 divizij pehote, treh divizij konjenice, ene divizije motoriziranih oddelkov, pa tudi ostalih 11 divizij bo motoriziranih. Skupna moč vseh divizij bo znašala okoli pol milijona vojakov, prišteti pa je treba še 9 divizij redarstva, ki je tudi popolnoma vojaško organizirano. Nadalje je minister dejal, da je trenutno zaposlenih 75 odstotkov nemške industrije s fabrikacijo vojnega materiala in skoraj vsa industrija dela v treh turnusih, zlasti pa tam, kjer se izdelujejo topovi, strojnice in municija. Mnogo delavcev je zaposlenih tudi v kemični industriji, zlasti pa pri dobivanju sintetičnega bencina. Razen tega zbira Nemčija ogromne količine življenjskih potrebščin, v prvi vrsti konserv in pozornost vzbuja zlasti velik uvoz portugalskih sardin in mesnih konserv iz Amerike. Nemške tovarne za letala izdelajo vsak dan 15 letal, tako da bo Nemčija imela že v treh mesecih 1500 lovskih, opazovalnih in bonibarder-skih letal. Ta letala razvijajo neizmerno brzino in imajo zelo velik akcijski radij. Nadalje se je minister bavil s predvo-jaško izobrazbo mladine, ki mora odslužiti enoletni rok v takozvani »delavski službi«, ki je popolnoma vojaškega značaja. V primeru napada na Francijo bi Nemčija lahko postavila na bojišče takoj najmanj 700.000 mož, Francija pa samo svoje efektive, ki bodo šele po uvedbi dveletne vojaške službe znašale 260.000 mož. Zaradi tega mora Francija storiti vse za okrepitev svoje obrambe, ker se evropski narodi tresejo od strahu pred Nemčijo, kakor živali v puščavi, kadar slišijo rjovenje leva. Treba pa je dovršiti tudi vojaške zveze s prijateljskimi narodi in z onimi, ki se hočejo tem zvezam priključiti. Francija proti vrnitvi Nemčije v Ženono LONDON, 23. marca. »Morning Post« trdi, da je Francija absolutno proti temu, da bi se Nemčija vrnila v Ženevo in ako bo Berlin samo skušal obnoviti svoje članstvo v tej ženevski instituciji, ter uniiicira In zedini vse naše kmetsko, pa tudi delavsko, obrtno in uradniško zadružništvo. Pri nas v Sloveniji je zadružništvo precej razvito, predvsem kmetsko in urad niško. Le žal, da so se v nekem delu zadružništva pojavili razni politični vplivi, zaradi katerih je zadružništvo močno trpelo. Ti politični vplivi niso prihajali v znaku nove dobe, marveč iz prejšnjih časov regionalnih ozkosrčnosti. Tukaj bo treba globoko zasekati, da se zacelijo rane našega z. uružništva, ki ga je treba uravnavati in usmerjati v duhu narodnopolitičnih in gospodarsko reformnih načel, ki jih je vzpostavil veliki kralj Ze-dinitelj, V tem leži tudi jedro tistega odstavka v volilnem proglasu Jevtideve vlade, kjer se proglaša: »Zadružništvo ie najboljša oblika kmečkega organizira- nega gospodarstva in življenja. Zagotoviti hočemo popoln razvoj kmečkega zadružništva, mora ostati politično, versko in plemensko nevtralno.« Realizaciji novega gospodarskega reda bo imela tudi v družabnem prerezu svoje odmeve in učin’ Jugoslavija bo nudila prvi primer globoke reforme v snieri ljudsko-zadružne ideje, ki jo je bil blagopokojni kralj vitez tako zelo vzljubi!. Enotna zadružna zakonodaja, izči-šuenje zadružništva od raznega političnega plevela ter zasedba vodilnih mest v zadružništvu, kjer se pokaže potreba, z novimi ljudmi, ki bodo dalj jamstvo uspeha in razvoja v liniji označene icieologije, so prva faza v snovanj nove jugoslovanske družbe ;n oblikovanju enotno ter zadružno organiziranega kmetskega gospodarstva. —c. jo bo Francija z nekaterimi svojimi zavezniki zapustila. List trdi, da je Francija napravila svoj korak v Ženevi šele tedaj, ko je Anglija ostala pri svojem ! sklepu, da potujeta njena ministra -Berlin. Stalila in Ju«90«fa^iia PARIZ, 23. marca. V zbornici je iz-i javil zunanji minister Laval, da hoče j Mussolini nadaljevati politiko zbli/anja j med Italijo in Jugoslavijo, brez katerega j ne more biti nič trajnega. Kakor je šel leta 1931., je dejal Laval, v Berlin, tako bo šel letos tudi v Moskvo. Njegova želja je, da postane Francija močna in varna pod egido Društva narodov. Francija bo izvršila svojo dolžnost in bo bedela nad mirom. Ni se mogoče odreči ide alom miru. Okoli Francije je vrsta prijateljev in zaveznikov. POLJSKI LIST ZA VRNITEV KOLONIJ NEMČIJI. VARŠAVA, 23. marca. >Kuryer Pn. ranny« razpravlja o brezposelnosti v Nemčiji in pravi, da je njen nagli padec v zadnjem času v tesni zvezi s povečanjem proizvodnje orožja in municije. Vrnitev Nemčije k politiki miru je mogoča samo tedaj, ako se Nemčiji proži možnost redne mirovne proizvodnje. Da doseže Nemčija to, je potrebno, da ne nudijo Francija, Anglija in Amerika Nemčiji samo potrebnih kreditov, ampak da ji zagotove tudi vrnitev dela kolonij. NEMŠKI ODGOVOR FRANCIJI. PARIZ, 23. marca. V tukajšnjih uradnih krogih se pričakuje, da bo na dan prihoda sira Simona v Berlin nemški poslanik v Parizu napravil demaršo pri francoski vladi in izročil zunanjemu ministru Lavalu noto, v kateri bo Nem* čija odgovorila na argumente, ki jib vsebuje francoska protestna nota. NEMŠKO OROŽJE ZA ABESINIJO> RIM. 23. marca. Italijanski listi poročajo, da je posebna deputacija zastopnikov nemške vojne industrije sklenila i abesinsko vlado v Adis Ahebi pogodbo za dobavo nemškega orožja in municije Abesiniji Dnevne vesti Mestni uslužbenci in meščanstvo svojemu županu PRISRČNE ČESTITKA VSEGA MESTA. SIJAJNO USPELA PODOKNICA. Skromnega, kakor je po svojem značaju, je srečal Abraham našega župana g. dr. Lipolda. Zato tudi ni želel, da bi se ob njegovem lepem življenjskem jubileju spravilo pokonci vse mesto. Meščani, ki so opazili sinoči, da se zbirajo na Glavnem trgu mestni uslužbenci, uradniki in delavci, da se zbirajo pevci in godbe ter naši gasilci, niso niti vedeli, zakaj in čemu, Naglo pa se je v. večernih urah raznesla po mestu vest, da slavi 50-letnico svojega plodonosnega življenja naš župan. Kaj kmalu se je na Glavnem trgu zbralo nad 2.000 ljudi, ki so se pridružili mestnim uslužbencem in se priključili mogočnemu sprevodu. Ob gorečih bakljali naših gasilcev je krenil sprevod z godbo magistratnih u-službencev na čelu po Gosposki in Slovenski ulici preko Trga svobode, pred slavljenčevo stanovanje v Ciril-Metodovi ulici. V sprevodu so šli pevski zbori lpav čeve župe, magistralni uslužbenci z direktorjem g. Rodoškom na čelu, prijatelji in častilci županovi, številno delavstvo mestne občine, pomešano z ostalimi nacionalnimi delavci, železničarska godba »Drava« in gasilci z olamenicami. Pri podoknici je zaigrala najprej železničarska godba »Drava« nato pa godba magi-stratnih uslužbencev. Zbori Ipavčeve župe so pod vodstvom pevovodje g. Albina Horvata zapeli slavljencu »Pozdrav«, Volaričevo »Čolničku« in Adamičevo »Zdra vico«. Ko se je pojavil na balkonu slavljenec, ga je zbrana množica burno pozdravljala. Deputacija magistratnih uslužbencev z direktorjem Rodoškom na čelu se je podala skupno z deputacijo nacionalnih železničarjev ter skupno z drugimi deputa-cijatni krajev, odborov JNS ter drugih nacionalnih organizacij v njegovo stanovanje, kjer so mu vsi izrekli najprisrčnejše čestitke in želeli, da bi dočakal še mnogo, mnogo zdravih let. Ko so se deputacije vrnile, sta obe godbi ponovno zaigrali in po njih taktih sc je množica razšla v toplih mislih na slavljenca. Pod vodstvom podžupana g. Golouha so se nato podali v stanovanje župana še občinski svetniki, ki so mu čestitali k njegovemu lepemu življenjskemu jubileju. Prisrčno se je slav ljenec zahvalil vsem za izraze pozornosti, ki mu jih je izkazalo njegovo mesto. 568 milijonov dinarjev za nove ceste Po uaredbi o finansiranju velikih javnih del za oživljanje narodnega gospodarstva, pobijanja brezposelnosti in pospe šitve tujskega prometa, je določenih 568 milijonov dinarjev za gradnje novih cest Od tega zneska odpado na ceste v okolici Beograda, Severni in Južni Srbiji ter v Banatu 3S3 .milijonov dinarjev, za nove ceste v okolici Zagreba, Sarajeva in za ceste v Dalmaciji 150 milijonov dinarjev, za nove cestne gradnje v Sloveniji pa 35 milijonov. Od teh 35 milijonov je predvidenih za gradnjo sodobnega cestišča za težki promet na državni cesti Ljubljana -Kranj 20 milijonov, za rekonstrukcijo državne ceste Ljubljana - Kočevje 10 milijo nov, za modernizacijo ceste Maribor - Št. Ilj državna meja pa 5 milijonov. Kredit za ceste v delu bivše mariborske oblasti 5 milijonov dinarjev je vsekakor premajhen v primeri s kreditom za ceste v bivši ljubljanski oblasti, ki znaša 30 milijonov dinarjev, ker je nesporno, da so ceste v bivši mariborski oblasti v veliko slabšem stanju, kakor so ceste v bivši ljubljanski oblasti. Srbsko platno po Din 4meter Trpinov bazar Občni zbor Protiiuberkulozne lige V sejni dvorani Mestne hranilnice je bil ic dni občni zbor mariborske Protituber-kulozne lige. Zborovanje je otvoril in vodit dolgoletni predsednik, upokojeni o-krajni glavar g. dr. Ipavic, ki se je uvodoma spomni! tragične smrti našega bla-gopokojnega kralja, nato pa podal obširno poročilo o uspešnem delovanju društva v preteklem poslovnem letu. Kljub hudi krizi, ki je zajela najširše plasti našega naroda, je Protituberkuiozna liga razvila tudi lani živahno človekoljubno delo. Akcija za gradnjo azila za. tuberkulozne bolnike v Mariboru uspešno napreduje. V svojem poročilu se je predsednik zahvalil zlasti mestni občini mariborski, ki ie tudi lani na društveno priporočilo poslala na Pohorje in na morje večje število bolehnih otrok. Gmoten položaj društva ni nepovoljen, vendar pa se je moralo društvo boriti lani z raznimi težko-čami. V ambulatoriju v Gregorčičevi ulici nudi zdravniško potpoč na pljučih bolnim zdravnik dr. Varl. Po podanih poročilih tajnika g. Ravter-ja in blagajnika g. Kasperja je poročal o akciji za gradnjo azila upravitelj okrožnega urada g. Stcnovec. Zbirka se je lani povečala /a 53.069 Din, tako, da znaša ob zaključku poslovnega leta 161.000 Din. Na predlog predsednika nadzornega odbora g. Stabeja je bila izrečena celokupnemu odboru razrešnica. Pri volitvah je bil ponovno izvoljen za predsednika upokojeni'okrajni glavar dr. Ipavic, za 1. podpredsednika upokojeni prvi državni pravdnih dr. Jančič, za II. podpredsednika šolski upravitelj Alt, za tajnika strokovni učitelj Ravter, za II. tajnico učiteljica Vizeljeva, za I. blagajnika glavni urednik Udo Kasper, za II. blagajnika upravitelj OUZD Stenovec; za odbornike pa: Ana Kukčeva, dr. Tominšek, mestni župnik Umek, dr. Korenčan, zdrav stveni inšpektor dr. .Turečko, mestni fizik dr. Novak, vodja Zdravstvenega doma dr. Vrtovec, glavni urednik R. Rehar, zdravnik dr. Varl, šolski upravitelj Grčar, ravnatelj Meglič, upokojeni postajenačelnik Mohorko, primarij dr. Dernovšek, posta-ienačelnik Perme in Milica Grčarjeva. V nadzorni odbor so bili izvoljeni: ravnatelj Stabej, upravitelj Stegnar, dr. Kac, dr. Leskovar in dr. Sernec. Zanimiva razsodba upravnega sodišča v Celju Upravno sodišče v Celju je izreklo te dni zanimivo razsodbo o kazenski stvari znanega mariborskega brivskega mojstra Radivoja Pirca, ki ga je zastopal odvetnik g. dr. Ravnik. Mestno predsedstvo v Mariboru je obsodilo Radivoja Pirca lani v septembru zaradi kršitve § 269 obrtne- Pevsko društvo »Grafika** Daši tvorijo to društvo stavci in uslužbenci tiskarn, ki tiskajo naše časnike in časopise, torej tiste organe, ki so ustvarjalci javnega mnenja, je vendar v širši javnosti znano manj kakor vsako drugo. In vendar je bilo ustanovljeno že leta 1928. in šteje sedaj 25 izvršujočih članov ter ima tudi svoj godbeni odsek »Grafika« goji narodno in moderno pe- 3utri v nedeljo 24. t. m. ob 15. uri na igrišču Svobode ob vsakem vremenu prvenstvena tekma ČAKOV1ČKI SK : SK SVOBODA Glavna tobačna zaloga sc preseli 25. marca v Slovensko ulico 13. Izdaja tobaka od 26. t. m. dalje v novih lokalih. ga zakona po § 397 obrtnega zakona na globo 150 Din, oziroma na 3 dni zapora z utemeljitvijo, da je svojega vajenca Er. Krautbergerja uporabljal za posle, ki niso v zvezi z njegovo stroko in mu neke noči v avgustu ni nudil dogovorjenega stanovanja ter ga je obenem izrabljal za nedeljsko delo in mu pridržal obleko. Zoper to razsodbo mestnega poglavarstva sc je Radivoj Pirc po svojem zastopniku pritožil na bansko upravo, ki pa njegovi pritožbi ni ugodila in je prvotno razsodbo mestne občine potrdila. Zoper to odločbo se je Radivoj Pirc pritožil na upravno sodišče v Celje in v svoji pritožbi navedel, da mestno poglavarstvo ni pravilno uporabilo zakona in da je predhodni postopek bil pomanjkljiv. Upravno sodišče je o njegovi pritožbi razmotrivalo in ugotovilo, da je bila po vsem osnovana Pirčeva trditev, da mestno poglavarstvo ni ugotovilo niti enega konkretnega primera za dejanski stan obdolžitve. da bi bil Pirc uporabljal svojega vajenca za posle, ki niso v zvezi z njegovo stroko. Prav tako mestno poglavarstvo ni izvedlo nobenega dokaza, da bi brivski mojster Pirc ne bil nudil svojemu vajencu dogovorjenega stanovanja in da je nasprotno res, da je vajenec po lastni krivdi ostal brez prenočišča eno noč zunaj. Ker bi le v zvezi s konkretnimi ugotovitvami bilo mogoče presoditi, če je briv ski mojster Radivoj Pirc zanemaril dolžnosti označene v § 269 in s tem zagrešil kaznjivo dejanje po S 397 obrtnega zakona, je upravno sodišče smatralo, da toženo oblastvo ni ugotovilo popolnoma dejstev v bistvenih točkah. Zaradi tega je upravno sodišče ugodilo pritožbi Radivoja Pirca in sporni upravni akt zaradi pomanjkljivega postopka r a z v e-1 ja v i 1 o po čl. 26. zak. o državnem svetu in upravnih sodiščih. sem, vodi pa jo naš znani glasbenik prof. Ubald Vrabec. V prvem času svojega obstoja se jc zbor društva posveti z vso vnemo delu, da pripravi podlago za javne nastope o priliki prireditev grafikov, pa tudi samostojno. Doslej je mariborska »Grafika«, ki je posestrkna ljub Ijanske, po svojih uspehih tudi v širši jav nosti dobro poznane, priredila že več nastopov, ki so pokazali, da sega ta pevski zbor precej nad povprečnost, ki jo prečesto kažejo taki stanovsko zaključeni zbori. Prav v zadnjem času so se stremljenja po izpopolnitvi in dvigu šc povečala in treba bo v našem mariborskem življenju z »Grafiko« računati bolj resno, kakor smo računali doslej. Treba jo bo všteti v vrsto naših prvih pevskih zborov. Moč pevovodje in inteligentna vztraj nost članov nas k temu resno sili in kliče. » Mariborski trgi Na š p e lra r s k e m trgu: govedina 4 do 10 Din. teletina 4 do 12 Din, svinjina s kostmi 7 do 8 Din, iziuščena 8 do 10 Din, riba 13 do 14 Din, zaje 10 do II Din, salo 12 do 13 Din, slanina 10 do 12 Din, pljuča s srcem 6 do 8 Din, jetra 7 do 8 Din, rebrca 9 do 10 Din, glavina 5 do 6 Din kg. Z e 1 e n j a v a in s o č i v j e: krompir 0.50 do 0.75 Din, čebula 1 do 2 Din, česen 8 do 10 Din, kisla repa 1.50 do 2 Din, kislo zelje 3 Din, hren 4 do 5 Din; glavnata sala-ta 16 Din, radič 12 Din kg; zeljnata glava 2 do 3 Din, cvetača 3 do 10 Din, ohrovt glava 2 do 3 Din, regrat, motovilc, špinača, korenje: kupček po 1 Din. Sadje: jabolka 5 do 6 Din, suhe slive 7 do 11 Din, orehi celi 6 do 7 Din, luščeni 24 Din. Ž i-to: pšenica 1.50, rž in ječmen 1.25 Din, koruza 1 do 1.25 Din, oves 0.75 Din, proso 1.50 Din, ajda 1 Din, ajdovo pšeno 2.50 do 3 Din, fižol 1.50 do 3 Din liter. Ribe: živi krapi 12 Din, morsko ribe od 12 do 26 Din kilogram. Mlečni izdelki: smetana 8 do 10 Din, mleko 1.50 do 1.75 Din liter, sirovo maslo 20 Din, čajno maslo 24 do 28 Din, kuhano maslo 24, domači sir 5 do 6 Din kg. Jajca 0.40 do 0.50 Din, apnena 0.25 do 0.30 Din. Perutnina: kokoši 20—30 Din, gosi 30 Din, purani 30—60 Din, race 18 do 20 Din, par piščancev 25 do 55 Din. Sejem za prašiče. Na včerajšnji sejem so pripeljali 272 prašičev. Kupčija je bila slaba in jih je bilo prodanih komaj 63. — Cene mladim prašičem so bile naslednje: 5 do 6 tednov stari 60—70 Din, 7—9 tednov 80 do 90 Din, 3 do 4 mesece stari 150—160 Din, 5 do 7 mesecev stari 200— 250 Din, 8 do 10 mesecev .300—330 Din. eto dni stari 400—500 Din. Kilogram žive teže so prodajali 4 do 5.50 Din, mrtve p? 7 do 9 Din kg. Narodno gledališče REPERTOAR. Sobota, 23. marca ob 20. uri: »Profesor Žič«. Red C. Nedelja, 24. marca ob 15. uri: »Blodni ognji«. Znižane cene. Ob 20. uri: »Veseli kmetič«. Znižane cene. Ponedeljek, 25. marca ob 15. uri: »Izgubljeni valček«. Nepreklicno zadnjič. Globoko znižane cene. Od 20 Din navzdol. Ob 20. uri: »Profesor Žič«. Znižane cene. Zadnjič. Šorlijev! »Blodni ognji« — popoldanska predstava. Okoliško in ono občinstvo, ki med tednom ne utegne posečati gledališča, opozarjamo na nedeljsko popoldansko predstavo. Uprizore »Blodnje ognje«, izredno uspelo dramo mariborskega notarja iri književnika dr. I, Šorlija, ki pomeni v novejši naši dramatiki razveseljivo pridobitev. Znižane cene. V nedeljo zvečer »Veseli kmetič« po znižanih cenah. To je najprivlačnpjša letošnja opereta ter s svojo prisrčno muziko ter ter ginljivim, mestoma pa prav zabavnem dejanjem splošno ugaja. Že za 5 Din dobiš sedež pri nepreklicno zadnji uprizoritvi Stolzove opereto »Izgubljeni valček«, ki bo na Marijin praznik, v ponedeljek, 25. t. m. popoldne. Kdor si še ni ogledal te živahne operete, kjer pridejo zlasti ljubitelji smeha v prvi vrsti na svoj račun, naj ne zamudite predstave! Zadnja uprizoritev Fcldmanovc tragikomedije »Proiesor Žič« bo v ponedeljek, 25. t. m. zvečer. Učinkovito pisano in zanimivo delo, ki govori za njegovo kvaliteto najzoovor-neje dejstvo, da jc na repertoarju mnogih tujih odrov, je ena najboljših letošnjih dramskih predstav. Pri tej zadnji uprizoritvi veljajo znižane cene. »Hoifmannove pripovedke«. Premiera le Oftenbachove opero bo v četrtek, dne 38. t. m. . KINO GRMSKHUNO Od danes sobote dalje največji, najdražji in najlepši film tega leta Bosanska rapsodija Brigita Horuey, Wil!y Eichberger, Atila Horbiger. Sledi zabavna opereta s Hermanom Thimingom-Kdo ugane naslov tega fiitna?_____ Kino Union. Danes najboljša veseloigra: »Sen zimske noči«, Magda Sohnei-der, Wolf Retty.__________________________________ Pri številnih nadlogah ženskega spola, povzroči »Franz Josefova« grenčica najboljše olajšanje. Spričevala klinike za bolne ženske potrjujejo, da se poslužujejo zelo milo odvajajoče »Fran/, Joseiovo« vode, zlasti pri otročnicah z najboljšim uspe hom. NAROČNIKOM IN ČITATELJEM! Zaradi praznika v ponedeljek izide prihodnja številka »Večcmika« šele v torek popoldne. Odvetniška vest. Odvetnik dr. Teodor Sbrizaj je preselil svojo pisarno iz Murske Sobote v Konjice. Napredovanje v učiteljski službi. V višjo položajno skupino so napredovale u-čiteljice: Elvira Hitijeva v Št. liju v Slov. goricah, Marija Horvatova v Krogu pr' Murski Soboti, Ljubica Grmovškova v Slovenjgradcu in Tončka Kubikova Negovi. Tekmovanje ra prvenstvo INP V ponedeljek ‘25. marca ob 15. uri na torišču SK Železničarja ob Tržaški cesti igrišču prvenstvena tekma SK ŽELEZNIČAR: ISSK MARIBOR Predtekma ob 13-30 rezerve Mariborski »V e č e r n i k« Jutra. -.:3ga«K3iSMa«EBffiwmn tauase&ijki-:..2 ?tran 3 ■SKSSUa£.22iJW« Stranke, ki so izročile davčni upravi] za mesto Maribor stare obveznice 2'/i% drž. loter. rente za vojno škodo v zameno v času od 18. februarja do 28. febr. 1935, se vabijo, da takoj dvignejo pri tej upravi nove obveznice osebno proti pri-znamici in oddaji ustreznih izvirnih rever-zov, in sicer v času od 8,—12. ure. Nočna lekarniška služba. Prihodnji teden imata nočno lekarniško službo Savo-stova lekarna »Pri Magdaleni« in Mina-rikova lekarna »Pri orlu« iia Glavnem trgu. Razstava Kola jugoslovanskih sester v počastitev spomina blagopokojnega kralja Aleksandra I. Svoječasno je tukajšnja pisarna »Putnik« obvestila vso javnost, da zbira slike, avtograme in druge spominske predmete za to razstavo. Ker bo razstava v Ljubljani otvorjena v prvih dneh. aprila t. L, prosimo vse korporacije, društva in posamez nike, ki so eventualno v posesti navedenih predmetov, da jih stavijo na razipolago zaradi razstavitve. »Putnik« v Mariboru, Aleksandrova c. 35, tel. 21-22, sprejema te predmete in jamči za nepoškodovano vrnitev. Redni letni občni zbor mariborske podružnice Sloveni' °ga planinskega društva bo v s re d o, 27. trn. ob 19.30 v lovski sobi pri »Orlu«. Na običajnem dnevnem redu bo tudi sprememba pravil. — članstvo se vabi, da se občnega zbora u-deleži v čim večjem Številu. Vabilo na redni občni zbor društva hišnih in zemljiških posestnikov za Studence in okolico, ki v nedeljo, dne 24. marca 1935 ob 14. uri v dvorani gosp. Spureja v St -lendh. Vstop je dovoljen vsem hišnim ii z mljiškim posestnikom in posestnicam. Ej, te naše gospodinje! Priznamo, da zna večina naših gospodinj ceniti izdelek naše domače tovarne »Pekatete«. »Jaj-nine« so pa vendar še med njimi, ki jih premalo rabijo, to pa zaradi tega, ker nanje pozabijo. Kolikokrat bi lahko postregle svoji družini s to izborno jedjo, če se bi pravočasno nanje spomnile. Zapišejo naj si tedaj večkrat na teden v svoj jedilni list: »Jajnine«. jutri v nedfii|o in poneddiek na praznik ob 9, uri JUTRANJI KONCERT priznane najboljše ciganske godbe,' — V SiedelgO Š!t na praznik po&eBdns POPOLDANSKI KOlSCSItT. Sveža jedila, prvovrstna pijača po nizkih cenah. Sprejemajo se abonenti. Dnevno zvečer od pol 21. ure dalje KONCERT. — Za obilen obisk se priporoča Jadranska straža priredi, kakor vsako leto, tudi letos svoje veliko propagandistično potovanje v bližnji orient z luksuznim parobrodom »Kraljica Marija«, ki odpotuje 30. junija t. 1. iz Splita z dotikom Dubrovnika in Budve v grško mesto Ka-talolon z izletom v Olimpio, od tu v Pirej — Atene potem na Kreto, kjer poseti mesto Megalokastron ” ;ossos. S Krete se nadaljuje pot v Port Said, z izletom v Kairo in k piramidam, vračajoč se v Aleksandrijo, kjer sp potniki vkr-;;'i za povratek v domovino. Z obplovenjeni naše divne Boke se vrača parobrod v Du-. brovnik i.n priplove 16. julija v Split. Prijave sprejema Jadranska stmža v ’"ari-boru, Gregorčičeva ul. 26. kakor tudi »Putnik«, kjer k . tudi vsak dobi vse podrobne rmacije. Občni zbor pevskega društva »Jadran« bo v nedeljo 24. t. m. ob 9. uri dopoldne v mali dvorani Narodnega doma. »Velika kavarna« v nedeljo popoldne predstava gospoda Sve-^alija, zvečer spomladanska veselica s plesno konkuren co. Tri nagrade. Brzojavno poročilo! Velika repatica! Kdor jo hoče videti naj pride v nedeljo 24. t. m. ob 15. (3.) uri k Zupanu na Brezje. Vabljen je vsakdo. Gostuje Sokol Ma ribor II. Pobrežje. Zdravo. Javna kuhinja na Slomškovem trgu dostavlja hrano v B in C razredu na dom. .. Restavracija na »Mariborskem otoku« v nedeljo in ponedeljc odprta. Odojki, liška jagnjeta pečena na ražnju. Solnčne kopeli. Vstop prost. Radio Ljubljana. Spored za nedeljo, 24. t. m. Ob 7.30: gospodarsko predavanje; 8: plošče; 8.20: poročila: 8-30: orgelski koncert; 9: radio-orkester; 9.40: versko predavanje; 10; prenos iz stolnice; 11:-predavanje; 11,40; otroška ura; 12: čas, radio-orkester; 15; plošče; 15.30: »Majda«, slovenska opereta; Ravnotako kakor gasilec požar, prepreči Wc' bonbon kaša!! Proizvod: „UNION“ Zagreb 17.30: plošče; 19.30: nacionalna ura; 20: čas, jedilni list, program za ponedeljek; 20.10: akademski pevski kvintet; 21.15: radio-orkester; 22.30: plošče. Spored za ponedeljek, 25. t. m. Ob 7.30: gospodarsko predavanje; 8: poročila; 8.20: radio-orkester; 9. versko predavanje; 9.15: prenos iz frančiškanske cerkve; 9.45: orgelski koncert na ploščah; 10: predavanje o pasji steklini; I0.?0: plošče; 10.40; radio-orkester; 12: čas, radio-orkester; 15; plošče po željah; 16; tamburaški orkester; 19.30: nacionalna ura; 20: prenos opere iz Zagreba. Spored za torek, 26. t. m Ob 11: šolska ura; 12: plošče: 12.50 potočila; 13: čas. plošče; 18: otroški kotiček; 18.20: predavanje; 18.40: nemščina; 19.10: pravna ura; 19.30: nacionalna ura: 2fl: čas, jedilni list, program za sredo; 20.10; klavirski koncert; 21: narodne pešini; 21-30: čas, poročila, radioorkester; 22.30: angleške plošče. Huda nesreča pri delti. V Rosenbergo-vem mlinu zaposlenemu 48-letneimi delavcu Francu Rincti je stroj odrezal desno roko v ramenu. Mariborski reševalci so hudo ponesrečenega delavca takoj prepeljali v bolnišnico, kjer so mu nudili zdravniki prvo pomoč. Dve hndi nezgodi. Ko so včeraj popoldne delavci mestnega elektriškega podjetja postavljali drogo- j za električni vod, je pri tem delu doletela 36-ietnega kovača Avgusta Jančiča huda nesreča. Po nesrečrum naključju je zdrkml delavcem iz rok težek drog in zgrmel na Jančiča. Zlomil mu j' levo nogo nad kolenom in levo roko v zapestju. Zaradi hudih bolečin je Jančič f '-oj omedlel in so ga poklicani reševalci prepeljali v bolnišnico. Tja so pripeljali iz ambulante drž. žel. tudi 36-letneg.; pomožnega delavca Franca Brumca. ki je padel z voza in s1 zlomil levo nogo. Vremensko poročilo mariborske meteorološke postaje. Davi ob 7. uri je kazal toplomer 12.8 stopinj C nad ničlo; minimalna temperatura je znašn'a 8.4 stopinj C nad ničlo: barometer je kazal pri 13.4 stopinjah 739, reduciran na ničlo pa 737; relativna vlaga 63; vreme je jasno in tiho; vremenska napoved pravi, da se bo vreme v nekaj dneh poslabšalo. / Mariboru, dn- 23. III. 1935, 1KEŠE53 ::r: 2fiK33S[a!HHBSS3E r’.n?£3Z5CSCS»5B5SBMBHH Pri utrujenosti, razdraženosti, tesnobno-, sti, iiespanju, srčnih nadlogah, tesnofii v prsih, poživi naravna »Franz Josefova« grenčica trajno obtok krvi v trebuhu in u-činkuje pomirjevalno na njeno valovanje. Profesorji za bolezni prebavil izjavljajo, da se »Franz Josefova« voda pri pojavih, ki imajo svoj iZT'or v zastrupljenju želodčnega čre /esnega kanala, obnese kot izborno odvajalno sredstvo. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogeriiah in špecerijskih trgovinah. Novi odbor Krajevnega odbora JS v Mariboru. Na svoji drugi redni odborovi seji dne 15. t. m. se je konstituiral novi društveni odbor sledeče; predsednik g. odv. dr. Vinko Rapotec, podpredsednik g. prof. Rudolf Saršon, -tajnik I. odv. prip. Odon Šorli, tajnik II. g. Andro Jug, blagajnik g. Silvester Rode. Nadalje so v odboru sledeči gospodje; garnizionar ppk. Marko Nikolič, poveljnik 32. art. polka, g. PPk. Radovanovič, ravnatelj trg. akad. g. Modic, prof. gg. Sevnik, Gorup, dr. Cer-nfek, Sila, Mirk. ravn: g: Edo Ivančič, Jug, Kralj, Španger in Jereb. V nadzornem odboru so; gg. ravn. Fran Kadunc, Karis., Ajdišek. Rozek in prof. Bevk. Ker se snuje tudi ženska sekcija, so -začasno rezervirana v odboru tudi tri mesta za dame. Novemu društvenemu odboru želimo veliko uspeha v njegovem letošnjem delo-' vanju! »Mariborski teden« 1935. Iz Beograda sporočajo, da je gospod prometni minister z odlokom G. D. br. 28.666/35, z ozirom tla veliko važnost v gospodarskem in tuj-sko-prometnem oziru, ki jo ima tradicionalni »Mariborski teden«, že odobril 50%ni popust na železnicah vsem udeležencem te velevažne prireditve. Na ta na čin bodo vsi obiskovalci »Mariborskega tedna«, ki se bo letos vršil od 2. do 13. avgusta, uživali brezplačno vožnjo pri povratku, na podlagi pri vožnji v Maribor kupljene vozne karte in potrdila o obisku >Mariborskega tedna«. 50-odstotni popust uživajo tudi vsi razstavljeni predmeti v zvezi z gornjo prireditvijo, ki se bodo eventuelno prevažali po železnici. Mojstrska izpitna predavanja. Pretekli teden se je pričel v Mariboru 13 tečaj moj strskih izpitnih predavanj, ki jiii prireja mariborska obrtno pospeševalna posloval nica zbornice za obrt pri TOI. V tečaj se je prijavilo že ob otvoritvi 56 udeležen-cev iz 24 rokodelskih strok ter se bo število še povečalo. Je to rekorden obisk in dokaz, kako veliko zanimanje je med o-brtniškim naraščajem za zboljšanje položaja m za spopolnjevatije strokovne uspo sobljenosti. Tečaji se vrše ob ponedeljkih. četrtkih in sobotah od pol 20. do pol 22. ure v deški meščanski šoli v Krekovi ulici. M. Kovačič: Prosvetar in njegovo delo Res je, da obstoji v velikih mestih — a- isto velja tudi za manjša mesta ter celo za večje podeželske kraje — zelo zapeljiva vaba. ki marsikoga odvede iz sokolskih vrst. Ta vaba je šport — ali bolje — »nazovi-sport«. In ravno radi tega ker vodilne osebe v Sokolstvu, najsi bodo to predniaki ali prosvetarji — tu sre za prosvetar je! —, ne znajo najti Pravega odnosa napram športu, so tudi vsi nanori za odvrnitev od športa največkrat zaman. Krivo je namreč, ves šport odbijati in zametovati. Treba je niarveč predočevati tistim, pri katerih obstoji nevarnost, da odpadejo od Sokolova ter zaidejo h gojenju samo neke tortne panoge — vsaka športna panoga saina zase ie itak že po sebi enostran- S^H! slabe strani športa ter pobijati n&tVc. ki padajo od strani športnikov !1r0ti Sokolstvu, češ; sokolski prinadniki v Sokolstvo zaljubljeni, sokolski pri-n"dniki imajo napram športu predsodke ter žive nekje v neki že davno pre-žagani atmosferi itd. Koristno bo, onim mladostnikom, ki se od Sokolstva odvračajo h kaki športni panogi, ter pre-n»vdnšenim športnikom — ali zopet bolje _ »nnzovi-soortnikom« pojasniti, da kar oni zovejo »šport«, ni nikak šport. nego zabloda in nesmotreno gojenje nečesa, kar ne more dovesti k nikakim fra.inim. solidnim rezultatom, da so vse to po večini le športni izrastki, ki dova- jajo samo tu in tam do kakega trenot-nega uspeha, morda tudi do kakega krajevnega ali pokrajinskega rekorda, da pa od tega narod kot tak nima prav ničesar, dasi je vendar bistvo vsake telesne vzgoje — torej tudi športne telesna (in ž njo v zvezi tudi duševna!) okrepitev čim večjega števila posameznikov, torej čim večjih ljudskih mas. In tu mora zopet zagrabiti prosvetar ter odpirati oči sokolskim pripadnikom, odpirati jih drugim, ki so zaverovani v šport, ter vsem pokazovati na veliko razliko med sokolovanjem in sportni-štvom ter na prednosti, ki jih ima Sokolstvo pred športom. Po teh izvajanjih o potrebi prilagoditve prosvetarjevega dela sredini, v kateri mu je delati, še nekoliko splošnih navodil o nekaterih sredstvih, ki se jih prosvetar pri svojem delu poslužuje. Kot glavno sredstvo prihajajo v poštev za članstvo, ki ne zahaja v telovadnico, predavanja. O njih to-le: Ako nimaš dobrega spomina in ce ne obvladuješ snovi, o kateri imaš predavati, do podrobnosti. potem je bolje, da si predavanje napišeš ter ga bereš. Najbolje in najučinkovitejše je vsekakor prosto govorjeno predavanje, za katero imaš morda na lističu zapisane le posamezne točke kot dispozicijo. Vendar je boljše dobro in smiselno čitano, ko pa z j e c -1 j a n o prosto izgovorjeno predavanje. — Ako imaš predavanje spisano, bodi napisano na n u m e r j r a n i h listih. Pri čitanju polagaj liste s kupa na drug. kup, n e p o d i s t i k' u p, s katerega jemlješ liste, ki jih bereš/sicer brez potrebe vznemirjaš poslušavca, ki ne posluša samo tvojega predavanja, ampak te pri tem tudi gleda. Ce polagaš prebrane liste p rof. ing. J. Boncelj o velikem pokojniku. Preden pa pridem k predavanju samemu, bi omenil sramoto, ki smo jo vsi čutili aied predavanjem; kajti od 25.000 Slovencev v Zagrebu, nas je bilo pri predavanju, ki ga je priredila »Narodna knjižnica in čitalnica«, komaj trideset. Čim dalje je predavatelj tolmačil pomen Mi-hajla Pupina, posebno za nas Slovcnce, tem težje nam je bilo. To je naša hvaležnost človeku, ki nam je rešil s svojim ugledom najlepši del naše ožje domovine Bled in okolico! Menda bo res, da smo Slovenci na koncu vse naše kulturne baharije vendar prav majhni, ne samo do številu. To je nepobitno in neopravičljivo dokazal obisk tega predavanja. Nasa nacionalna vzgoja je do temelja zavožena. Razne naše institucije pa kljub temu še vedno opozarjajo na grenlandske ribiče na svojih predavanjih, govorniki morajo na dolgo in široko predavati o južnoafriški nošnji, a da bi se nekoliko več povedalo iti napisalo o naši zem-‘ji, o našem kmetu, delavcu, o naših ve-'ikih ljudeh, o tem ni govora. Pregledal sem skoraj vse slovenske časopise, kaj pišejo o Pupinovi smrti. Sramota! Velik del slovenskega časopisja ga omenja med drugimi dnevnimi vestmi; tam kjer se poroča o tatvini raznih krav. biciklov, o oretepih in podobno. Predavanje ing. Bonclja bi lahko razdelili na tri dele. V prvem delu je predavatelj omenjal njegove glavne tehnične izume, ki so Pupina proslavili po vsem svetu. Dalje pa je opisal PuDina kol človeka iti velikega Jugoslovana. Zc kot slušatelj tehnične fakultete na Dunaju, pripoveduje ing. Bonccij, je slišal ime Mihajla Pupina. Bilo jc to pred uetindvajsetimi leti. Seveda ni nihče niti slutil, da je to Jugoslovan; znan je bil samo pod ameriškim imenom, ki se je tudi tako izgovarjalo. Toda ime Pupin je postajalo med tem od leta do leta bolj znano. Od prvih izumov o resonančnem krogu, ki še danes igrajo veliko vlogo v radiotehniki, pa do najrazličnejših nanog tehnike se je z dneva v dan množilo število njegovih izumov. Predavatelj omenja. da je bil Pupin prvi v Ameriki, ki je znal roentgenizirati in kako so k njemu vozili bolnike iz vse Amerike. Poentge-nov aparat pa je Puoin v marsičem izpopolnil. Eden največjih izumov pa je bilo njegovo rešenje problema, kako telefonirati na velike razdalje. Tu je pokazal Puoin vse svoje sposobnosti in temeliito izobrazbo. Prejšnje telegrafiranje ie bilo možno največ na razdaljo 50 kilome- trov. Razni učenjaki so sicer že prej slutili. da bo najbrže potrebno instalirati razne pomožne tuljave, vedeli pa niso kje. Pupin pa sc jc vsedel za mizo in to teoretično izračunal tako precizno, da še danes ni nikakih bistvenih dopolnitev. IaKo jc nastala ona znamenita Pupinova formula z roko, ki predstavlja edinstveni primer v tehničnem svetu, da je matematična formula — patent. Pupinu, ki se je med tem zelo zadolžil, ker je rabil denar za razne aparate, jc prinesla ta formula milijone, znanstvenikom pa rešila do tedaj pereče vprašanje telefoniranja na velike daljave. Danes se v tehničnem svetu uporablja za te podmorske kable samo izraz: pupinizirani kabli in pupini-zirane linije. Nadaljnje naštevanje Pupinovih izumov pa bi nas dovedlo predaleč. Pupin kot človek je tipičen reprezentant silne nadarjenosti ir. energije, ki se skriva v našem človeku. Bil je pastir, nato delavec na farmi, pleskar na ladji, delavec v tovarni keksov, iskal dela od enega konca Amerike do drugega, med tem se sam učil za srednje šole, upisal na univerzo, in končno sam postal univerzitetni profesor. Skratka: reprezentant naše vasi. ki nam je dala Karadži-ča, Miklošiča, Meštroviča, Teslo in toliko drugih. ki so se vzpeii do svetovne slave, in pokazali duhovno moč naše rase. Za poznavanje Pupina kot človeka, je zanimivo njegovo razmerje do žene. Oba sta močno zbolela' na hripi; Pupin je bolezen srečno prestal, žena pa mu je umrla. To ga jc tako potrlo, da je skoraj znorel. V takem stanju se jc nahajal nad dve leti! Kamorkoli je pogledal, je videl roentgenske fotografije in one čudne roke s kostmi. Zato tudi pozneje, ko je ozdravel, ni hotel niti slišati več o Roent-genu. Predavatelj je nadalje omenil zanimivo vest, ki mu jo je povedal naš poslanik v VVashingtonu dr. Pitamic, ko se je mudil to nedeljo v Zagrebu. —- da je Pupin zapustil zelo malo premoženja Skoraj vse. kar je imel, je razdal, kdor ga je prosil, mu ni mogel odreči. Ostalo je od vsega le toliko, da se bo lahko preživljala njegova edina hčerka. Bil je tudi kot človek velik. Kako velik Jugoslovan je bil — pa je dokazal na mirovni konferenci v Parizu-Da smo dobili Banat, Dalmacijo in gorenjsko, je edino njegova zasluga Italija je namreč na mirovni konferenci v Parizu zahtevala, da se določbe londonskega pakta natančno izvedejo. Temu pa se je upirala Amerika, ali bolje: Wilson, češ. da Amerika londonskega pakta n’ podpisala. Položaj je bil zaradi tega solo napet. Mi bi nied drugim izgubili Dalmacijo. V tem pa se spomni Nikola Pašič v Mariboru, Sile 23. III. 1935. Marifiorski »V e čer ni k« Jutra. stran 5. Mladina je večni vir narodne sile PROGRA,MATIČEN GOVOR MINISTRA ZA TELESNO VZGOJO g. dr. LJUDEVITA AUERJA. vi posamezniki in narodi. Mimo tega je telesna vzgoja se posebnega pomena za našo nacionalno vzgojo in našo notranjo konsolidacijo. Tu pa pred njači Sokolstvo in vsi njegovi uspehi, ki izvirajo iz najčistejših življenjskih idealov. Za telesno in moralno vzgojo naroda je prav Sokolstvo, ki je heroj narodnega edinstva, storilo zelo mnogo. Obvezno telesno vzgojo bo imelo v rokah naše Sokolstvo, ki postaja vse močnejši činitelj za prosvetno gospodarsko in zdravstveno izboljšanje, ne samo naših mest, marveč vsega našega podeželja. Naše nerazdeljivo Sokolstvo dela enako v mestih iti vaseh. Sokolstvo je organizacija za vse in za -vsakoga*. Kdor si želi ohraniti vero. okrepiti sile. razbistriti duh. ojačiti odpornost telesa ir. prosvetiti dušo, je pravi in iskreni pobor nik ideje: »Brat je mio. ko.ie vere bio!« Sokolstvo je že pognalo globoke korenine v narodnem življenju in delu. Zato ga moramo vsi ne samo varovati, marveč tudi podpirati pri njegovem delu z vztrajnim in požrtvovalnim sodelovanjem v blagor nas vseh. Ko je imel minister v mislih organizacijo našega gasilstva, ie- ljamrei naglasil, da naše gasilstvo ni in ne sme biti samo humanitarna, marveč tudi catriot-ska in nacionalna organizacija. Zakon o Pretekli četrtek zvečer je imel minister za telesno vzgojo g. dr. Auer velik Programatični govor, ki so ga prenašale tudi vse tri naše radio-oddajnice. Iz njegovega govora posnemamo, da je kraljev ska vlada v svoji deklaraciji naglasila, da bo posvetila posebno pozornost telesni vzgoji mladih pokolenj, zavedajoč se, da je najvišji zakon za vse in za vsakega: varovati Jugoslavijo, varovati edin stvo jugoslovanske nacionalne in državne celote. Bodočnost našega naroda in naše države je na ramenih naše mladine. S pomočjo telesne vzgoje naše mladine pa se bodo povečale vse narodne sile, podprlo se bo državno in narodno edinstvo. Naši mladini je treba posvetiti največjo pozornost in storiti za njo vse, da postane telesno odporna, zdrava in hrabra. Naš narod potrebuje telesno zdra vo, moralno krepko in nacionalno neoporečno mlado generacijo. Zdrava mladina odklanja skepso in s telesno vzgojo in z vzgojo v nacionalnem duhu bo dobila zdravo podlago in ljubezen do domovine 'n se bo zavedala svojih državljanskih dolžnosti. Nadalje je minister za telesno vzgojo govoril o vzgojnem pomenu športa. Delal je; da postane-ljubezen do domovine Prava le tedai, ko jo človek spozna. Spor ti nudijo priliko, da spoznamo domovino, da se seznanimo z njenimi krasotami, da vidimo lepoto pokrajin, morja, pristanišč, Tek in jezer, naših gora in goric. V svoji domovini se lahko bavimo z vsemi vrstami športa. Za vse športne panoge imamo pri nas najidealnejše pogoje. Ni nam potrebno nikamor po svetu, ne zaradi zimskih ne zaradi poletnih športov. Čudovita je naša zemlja, čudoviti so naši kraji. Športi omogočajo mladini, da spozna svojo domovino, da jo doživlja in da jo še globlje vzljubi. Mnogo je razlogov, ki opravičujejo sedanji pomen in važnost telesne vzgoje. Najširše množice je zajel val navdušenja, za vzgojo v zvezi s športi in telesno vzgojo. To pa ni samo posledica primerov ali mode. Vzroki te splošne volje so mnogo globlji, resnejši ali mnogostranski. Zanimanje telesno vzgojo je čisto prirodna reakcija na strahotno pestrost sodobnega življenjskega dela. Zato pa država ni smela ostati pasivna naprani vprašanju telesne vzgoje. marveč je morala prevzeti stvarno in urejevalno vlogo nad to vzgojo. Podrobne statistike so dokazale, čim več ustanov za sistematično telesno vzgojo ’>ma narod, tem manj je med njimi zločinov. kaznilnic, duševnih in telesnih bolnišnic. V sedanjem mednarodnem gospodarskem in kulturnem življenju lahko tekmuieio samo duševno in duhovno zdra gasilstvu predvideva sredstva, in le nekatere nejasnosti v določbah zakona niso dopuščale, da bi dobilo gasilstvo sredstva, ki so mu potrebna, da bo moglo izpolniti ono, kar od njega zahtevamo. Z novo uredbo pa se je dosegla tudi potrebna jasnost, da gasilske organizacije glede na današnje hude gospodarske razmere pridejo do potrebnih sredstev. Tudi je minister naglasil, da zahteva razvoj našega gasilstva nekatere spremembe v gasilskem zakonu. Končno je govoril tudi o zakonu o športu, o zakonskih predlogih in naglasil nujnost tega zakona. Zaključil pa je svoje izvajanje s sledečimi besedami: "Telesna vzgoja je velikega nacionalnega pomena, ne samo zato. ker naj vzporedno formira kvaliteto duha in telesa, da vse narodne sile služijo narodnemu in državnemu edinstvu, marveč tudi zato, ker nacionalne lastnosti formirajo šport. Kakor ima vsaka narodnost svojo karakteristiko v narodni noši. v narodni umetnosti, v pesmih in melodijah, tako ima tudi svojo karakteristiko v športu. Vse to izvira iz življenjske sile telesnega in duhovnega zdravja naroda. Nacionalna čustva dajejo športu nacionalno karakteristiko in šport mora učinkovati na učvrstitev vseli nacionalnih čustev. Športno odgojena narodna zavest naše mladine bo delala za blagor in napredek r.aroda. za moč in veličino Jugoslavije, -vzvišenega kralja in kraljevski dom. Materinski dan K PRAZNIKU MATERIN STVA 25. MARCA. Šele v preteklem desetletju je začutila evropska javnost bolest oskrunjenega materinstva in dala izraza svojemu spoštovanju do matere z današnjim Marijinim praznikom, ko sc v domovih, dvoranah in cerkvah bude spomini na mater. Mati je duhovnica svojih otrok, večna lučka, ki vso hišo razsvetljuje. Nikoli ji srce ne spi. Na sleherni drhtljaj otrokov je pripravljena, da mu ponudi vs<- svoje bitje. Dvakrat dve in tri in štiri, petkrat šest in sedem in osem: koliko je? Teža učenja pada, tlači. Materi sami je težko, v kuhinji dela in pere in šiva, s skrbmi se bori in na skrivaj se na otroka ozira: Kaj bo? Kako bo? Ali se iz knjig preseli učenje v glavo? Ali se v njegovem srcu razraste pomlad? Da črnih zvijač ne bi bilo vate, da teža nesreč ne skloni ti glave, da bil bi močan in velik in majhen, majhen in skromen kakor Gospod. Ti ga varui! In čelo se ji pri tej misli zvedri in roke hitijo. Hitijo od jutra do mraka in pozno v noč. Nič ne misli mati pri tem nase, telo se ji krči in glava sivi. Iz jutra v noč se giblje, snuje in tolaži. In še sredi noči vstaja in — Pupina. Telefonira v Ameriko in Pupin pride takoj v Pariz, kjer se je vrgel z učenjaško natančnostjo na upr-znava-nje položaja. Fnajst dni ie neorestann štu diral naše spise, predloge, mnenja. Wil-son je uvedel na pariški mirovni konferenci leta 1919. namreč popolnoma nov duh — neznan evropski diplomaciji. Neo-majno je vztrajal na svoji zahtevi, da naj določajo meje samo strokovnjaki in ne diplomacija. In kdo ni poznal med ameriškimi strokovnjaki Mihajla Pupina, ene-:Puoin nam je v dveh mesecih več pridobil, kot vse ju- goslovanske delegacije v petih letih.« Ko so naši delegatje zvedeli, da je Bled zopet naš, so dobesedno jokali od veselja. To je bil za nas Slovence Pupin. Znano pa je, da nam :<* tudi glede Prek murja in Medžimurja zelo pomagal. Tudi pol Koroške bi bilo danes naše, če bi zmagal Pupinov predlog, ki mu je nasprotovala nezrela narodna vlada za Slovenijo. Predavanje univerzitetnega profesorja Bonclja je bilo v vsakem oziru temeljito. Dodal je tudi neka.' diapozitivov in na koncu tudi Pupinov-, sliko. Original te slike visi na ameriških univerzah. Iz-med neštevunih odlikovanj, ki jih je dobil Pupin v svojem življenju iz vsega sveta — nosi na tej sliki samo dvojno: in to odlikovanje češkega Bslaga leva in jugoslovanskega^ Belega orla. S tem je pred vsem ameriškim svetom pokazal da je Slovan. Kakor sem že omenil, jc bilo pri predavanju okoli trideset Slovencev... Darujte za spomenik ViteSkega kralja Aleksandra I. Zedinitelja v Mariboru! je moli za moč naslednjega dne. Mati pravzaprav božji čudež. In prav zaradi svojih malone čezna-turnih odpovedi je srečna. ' Mati služi vsej hiši, je potrebna vsem. Njen dom je zmiraj svetel, poln vere, sloge in ljubezni. Vse stene jo čutijo, sleherni kot jo izraža. To je mati! In ta mati ni dala domovini le teles svojih otrok, marveč predvsem dušo. Vzbudila je v otroku vse sile ljubezni in vere, ter ga s tem priklenila na grudo iz katere je izšel. Slovenska kmetska mati jc tako ohranila našo zemljo, jezik in vero. Vseh tisoč let, ko je slovenski narod tujcu roboval in zgubljal zemljo kos za kosom, ko je meščanstvo sramotilo svoj jezik, je edino slovenska kmetska mati prelivala svoj jezik in sebe v otroka, iz stoletja v stoletje, ga čuvala kot najdražjo svetinjo in ga ohranila do današnjih dni. Brez naših kmetskih mater ne bi ostalo od slovenskega naroda ničesar. Samo poglejte našega velikega pisate- lja Meška, ki ga je rodila kmetska mati in njej se ima naš narod zahvaliti, da smo v njem dobili moža, ki nas z živo in pisano besedo uči prave življenjske modrosti. Naš veliki pisatelj Cankar jo bil prvi, ki je v svojih spisih pisal o materi, o svoji materi, ki je bila revna, saj je izšla iz delavske rodbine, ki je bila mati neštetih otrok. Pa tudi mladina sama, ki je že po prvih korakih v življenju največkrat kruto razočarana, hrepeni k materi in pri njej išče sveta. Mladina ne potrebuje le matere, ki opominja, zmerja, kaznuje, nič manj ji ni potrebna mati, ki se z ljubečim srcem skuša vživeti v viharje in bitje mladega srca. Mati, kaj bi bil brez Tebe ta naš svet? Življenje ne bi bilo življenje, sreča ne sreča, ljubezen ne ljubezen! Vse svetle besede, kar jih znamo, bile bi prazne, če bi ne bilo Tebe, ki si jih prva šepetala v naša usta — /lati! Kaj bi bilo naše verovanje v dobro, da nas nisi stiskala k svojemu srcu Ti, vsem najprvi, mnogim edini vzgled dobrote? Jutrnja sapa cvetkam ni mehkejša, nego je bila našim čelom Tvoja dlan, našim srcem Tvoja beseda, našim dušam Tvoja misel, milosti polna... Česa nam nisi dala, Mati? Meso naših teles in kri naših žil, je Tvoje meso in I voja kri: dih naših prs je posvečen z vonjem Tvojega diha; plamen naših življenj je iskra Tvojega ognja; in mnogo-zvočje našega bitja je Tvoj odmev, Mati, ki v nas vriskaš in jočeš in ne utihneš nit: v naši smrtni uri — Ti večna pesem vstajenja v uničujočem viharju usod! Česa nisi storila za nas, o mati? Česa nisi živela z nami? Kdaj ni bila naša radost Tvoje zveličanje? O sladke solze I vojih oči, kadar se Ti je srce tesnilo od naše sreče! O, svete solze Tvojih oči, kadar si z nami klonila pod težo gorja! Kdaj si nas zatajila, kjo si nas zapustila? Klečala si ob Križu Razpetega, molila si pred vratmi jetnišnic, ko so obešali Tvoje sinove, po krvavih bojiščih si tavala in pobirala njih drage kosti. Vse črne grehe si nam odpuščala, vse daljnje cilje si blagoslavljala zaradi ljubljenega hrepenenja svojih otrok... Mati: Reci kaj naj Ti damo za to? Vse kar imamo, je od vekomaj Tvoje. Naš: darovi na današnji dan so le majhna znamenja naše molitve k Tebi! Zatorej izrekamo danes, na god naše skupne nebeške matere, vsem slovenskim materam, ki žive v ljubečih odpovedih za svoje družine globoko hvaležnost. Vemo, da smo prejeli od njih sladki slovenski jezik in božje nauke za na pot v življenje! Povrnili jim bomo s tem. da danes slovesno obljubljamo, da ne bomo nikoli uiti za las odstopil; od njihovih izročil in božje vere, marveč bomo za Ti dve svetinii živelj in umrli. Pfuj Aretiran lažni eksekutor. Po Halozah se jc klatil že delj časa neki postopač, ki je od tamkajšnjega prebivalstva izsiljeval zneske in se izdajal za eksekutorja davčne uprave. Na ta način je opeharil davko plačevalce za večje in manjše zneske. Na sled so prišli sleparju na ta način, ker so prizadete stranke morale davke ponovno plačati pri davčni upravi. Orožnikom v Zavrču se je končno posrečilo izslediti pretkanega sleparja, ki je identičen z nekim Francem SlaČkom iz okolice Gornje Radgone. Izročili so ga sodišču. Tatvina kolesa. V Kicarju je bilo posestniku Ivanu Hameršaku ukradeno moško dvokolo, vredno 1000 Din, Uzmoviču so že na sledu. Novi grobovi. V Krčevini pri Ptuju je umrla Marija V.ičarjeva, vžitkarica, stara 65 let; v Spuhlju jo ugrabila smrt Marijo Brunčičevo, vdovo posestnico, staro 70 let; v Žabjaku pa je umrl Franc Gregorec, posestnik, star 66 let. Naj v miru počivajo! Poučno predavanje v prostorni dvorani v »Mladiki«, ki ga priredi odbor za splošno in strokovno naobrazbo trgovskega in obrtnega naraščaja, bo dne 30. marca ob 20. uri. Predava ravnatelj ptujske gim nazije dr. Kovačič, in sicer o generalu Maistru. Poljčane Lep društveni jubilej. Pretekla nedelja je bila za naš kraj lep praznik. Glasbeni odsek Sokolskega društva je proslavil 10 letnico svojega obstoja in priredil za to priliko svečan koncert, ki so se ga udeležili'v častnem števil udomačini, prišli so pa tudi gostje iz vseh bližnjih in oddaljenejših krajev. Bogat in odlično izveden spored je ugajal vsem. Pevci in orkester so se potrudili dat inajboljše. Obema zboroma je izrekel prisrčne čestitke starosta domačega društva br. France Lipovšek, njihovima voditeljema br. Janku Živku in dr. Hronovskemu pa je izročil za njuno požrtvovalno delo lični spomcnici, želeč obema zboroma še več jubilejev. V imenu Ipavčeve pevske župe je čestital glasbenemu odseku delegat g. Mordej iz Maribora. Po uspelem koncertu je bil prav tako v dobrem razpoloženju potekli družabni večer. Seveda. — Brr... Požvižgam se na vse moške! — Aha, pa že zopet nekdo ni hotel ple-sati po tvojem žvižgu. Pomota. Zobozdravnik: Čamu se derete, saj se vašega zoba sploh dotaknil nisem? Pacient: To je res, toda stojite mi na kurjem očesu. Alphonse Dawdet: GREH TEME ROMAN- 39 »Pojdi, pojdi, Richard, to vendar ni mo-j,oče«, je vzkliknila gospa Fčniganova, vsa smešna v svoji jezi. »Menda ti pač ni obrnil glave evangelij abbeja Ceresa?« Richard je molčal. Sodnik je uporabil to priložnost in pričel pripovedovati: »Bilo je v začetku mojega službovanja v nekem kraju, imenovanem Soauk Ahras . . .« A prekinil ga je neki glas: »Souk Ahras. na meji Tunizije, izvrstno zemljišče za alfo.'« »Dragi gospod Merivet, vi imate vaš Alžir v mezincu .. Prišel sem torej v Souk Ahras kot sodnik, odnosno kot državni pravdnik republike. Ko sem stopil na obalo, sem se že čez eno uro nastanil v pritličnem stanovanju svojega prednika. kier sem našel le malo železno posteljo. Solnce je že zahajalo. Naenkrat je prišel k meni moj uradni sluga, moj »čauš« ter mi dejal, da me kliče neki obsojenec. »Kakšen obsojenec?« Zamislite si moje vznemirjenje, ko sem izvedel, da ždi v mestni temnici neki nesrečnik, katerega bodo drugi dan usmrtili: po dolž nosti sodnika, sem moral prisostvovati usmrtitvi. Prav jaz sem imel tako smolo, da sem prišel k tej usmrtitvi!... V ječi sem našel nekega rdečkastočrnega Mal-težana ali Mahoriča, debelih ustnic, vsega obraslega in objokanega. Prosil me je, naj mu dovolim, da me objame. Pa je smrdel kakor žival! Ko sem videl, da mi ne ve povedati nič bolj pametnega, sem spet šel spat, ker sem bil ves zbit od dveh na potovanju pretrpljenih noči. Moralo je biti okoli treh zjutraj, ko me je moj sluga prebudil: »Ja didou, gospod sodnik!« »Kaj pa je spet?« Obsojenec je zopet hotel govoriti z menoj... Ta zverina je gotovo zlorabljala svoje pravice. Nu, vendar, kako naj odbijem prošnjo človeku, ki bo kmalu moral umreti? Vse osebje jetnišnice je bilo na nogah. »Nimamo duhovnika«, mi je dejal ravnatelj, opravičujoč se, »in morda ima obsojenec kakšno skrivnost, ki vam jo hoče zaupati.« Peliali so me k njemu, in čim me je zagledal, je pričel znova vzdihovati in prositi: »Ah. gosood Del-crous, gospod Delcrous!« Ni bilo drugače. moral sem mu snet dovoliti, da me objame; nič drugega si ni želel, kakor s svojimi debelimi ustnicami dotakniti se mojih lic, ki jih je vse omočil s svojimi ■solzami. »Ah, gospod Delcrous, tak nesrečnež, kakršen sem jaz ...« Ko je na morišču stopi! z voza, ob katerem sem ga spremljal na konju z orožniki, je spet žele! objem i npojjub iti moral serti mu' napraviti znova isto uslugo. Mogel bi bil misliti na kakšno mistifikacijo, ako trenutek ne bi bil tako tragičen in mi sodni spisi ne bi bili odkrili vzrokov njegove divje Simpatije. Pisal se je Juan Delcrous, imel je torej enako ime in enak priimek kakor jaz, dasi je bil iz Port Mahona, jaz pa sem iz Cahosa.« Ženski glas ga je vprašal: »Kakšen zločin je zagrešil ta vaš obsojenec? To menda smete povedati?« »O, zakaj ne, gospa ... Odsekal je glavo svoji ljubici, ki ga je varala.« »Ako bi bil ubil zakonito ženo. bi ga pa bili pomilostili!« je zamrmral Napoleon Merivet... »in vendar bi bil to enak zločin, prav za prav še podlejši, ker ko bi ga storil, bi vedel, da ne bo obsojen.« »Pri tem pa posreduje zelo pametno ločitev zakona«, je menil notar s svojim globokim glasom. Toda mali Napoleon je napravil tako kretnjo, da je zašla v resno nevarnost fino pečena riba, ki se je pravkar servirala. »Ah da. prav sijajen je ta vaš zakon o ločitvi! Kaj ima dobrega?« »To, da odstranjuje divji, barbarski običaj in rešuje brez prelivanja krvi moža žene, ki mu uničuje čast.« »Nu, kakor da mož, ki je varan in ubija, zares misli na svojo čast! V resnici ubija iz ljubosumne jeze, ker je • žaljen v svojem ponosu iti samoljubju, včasih pa tudi zaradi tega,' ker se boji, da' postane smešen ali ker ne ve, kako bi se si cer izvlekel iz neprilike; naposled mora še klati, ker so mu lažni moralisti prišepnili, da je ubijati treba. In vi si domišljate, da more ločitev zakona odstraniti vse te vzroke? Si li morete zamisliti Othella, ki pošilja Desdemoni zape čaten papir?« Delcrous, ki je hotel napraviti poklon Elši, je naštel nekaj žen, katerim je bil novi zakon o ločitvi prava rešitev. A stari Merivet ni hotel popustiti. Njemu je bila ločitev oslabitev in uničitev zakona. »Da, gospa, to ni nič drugega«, je ponavljal obračajoč se k gospe Feniganovi, ki je ugovarjala njegovim nazorom. »Nekoč, ko si vedel, da si vezan za vse življenje, si si uredil vse kakor si najbolje vedel in znal, kakor za kakšno dolgo potovanje: popuščal si in doprinašal male žrtve zaradi malih kapric svojega popotnega tovariša. Ta je molčal, drugemu pa je bilo malo nerodno. In danes?« Kulturne vesti Razstava Umetniškerra kluba „Brazde“ v Celju V mali dvorani Celjskega doma v Celju, bo jutri, v nedeljo ob 10.30 otvor-jena razstava slik in kipov članov mariborske »Brazde«. Razstavili bodo prof. Anton Gvajc, pTof. Karel Jirak, prof. Franjo Košir, prof. Ivan Kos, akad. slikar Dore Klemenčič, akad. slikar Zoran Mušič, prof. Albert Sirk in akad. kipar Vladimir Stoviček okoli 90 del. Razstava je aranžirana tako, da kaže poleg slik in kipov, ki so jih člani »Brazde« pokazali že na dosedanjih razstavah v Mariboru in Ljubljani, tudi nova dela. DaSi je naše starodavno Celje drugo središče severnovzhodnega dela Slovenije, je vendar ta razstava prva, na kateri stopajo naši likovni umetniki sami in neposredno pred javnost Celja in nje- Sedemdeset let Slovenske Matice Slovenska Matica je dosegla 70. leto svojega obstoja in stopa sedaj v 71. leto. V tem dolgem obstoju je dala slovenskemu narodu nad 250 knjig, večinoma obsežnih in tehtnih, ki spadajo med prve zaklade slovenskega izvirnega In prevodnega slovstva. Izdajala je in še izdaja znanstvene spise ter kvalitativne leposlovne umetnine. Vsaka knjiga izide v nakladi več tisoč. Njene izdaje izvirnih del so bistven del slovenske slovstvene zakladnice, v prevodih pa predstavlja slovenskemu bralcu dela tujih slovstev, brez katerih je kultura vsakega naroda nepopolna. Na leto izda S. M. v redni seriji 3 do 5 knjig, ki obsegajo 50 do 60 tiskovnih pol, to je 800 do 1000 strani. Mimo tega izdaja pa sedaj tudi izredne publikacije in izide v kratkem Melikovo znanstveno zemljepisno delo »Slovenija«, ki bo gotovo eno najpomembnejših zadnjega časa. V letošnjem letu bo izdala S. M. št»ri knjige v skupnem obsegu okoli 900 strani Pred vsem bo izšla knjiga, ki bo opisala nastanek S. M., njen razvoj in delo. Napisa! jo je Jaka Žigon pod naslovom »Veliko nismo slovenske duhovne združitve«. Obsegala bo okoli 150 strani. Potem izide 4. snopič Franceta Kidriča »Zgodovine slovenskega slovstva«. Prihodnje leto izide ". sno-p!č, s katerim bo zaključeno razdobje do 1. 1919. Prešernovo dobo bo pa obravnaval avtor potem v posebnem delu. Celotno de v. bo obsegalo okoli 700 strani. V domači kij<žnici izide’.'- Miška Kranjca »Tri nove'e«. Obsegale bodo okoli 200 strani. Četrto delo bo pa prvi tlel Cervantesovega »Dona Kihota«, ki izide v Prevodni knjižnici. V prihndniih letih pa izidejo še ostali deli. Prvi bo obsegal okoli-.300 strani »Dona Ktbota«, gove okolice. Namen kluba je, seznaniti z našo domačo sodobno sliko in kipom ne samo Maribor, ampak tudi vse podeželje, kjerkoli so dani pogoji za prirejanje razstav. Razstava v Celju je prvi poizkus uresničiti ta program, kateremu bodo sledili postopoma še drugi, tako v Ptuju in drugod. »Brazda« se je v zadnjem letu močno afirmirala z razstavami v Mariboru in v Ljubljani in postaja polagoma odličen faktor našega umetniškega ter sploh kulturnega ustvarjanja in udejstvovanja. Zato pozdravljamo njeno sedanjo razstavo v Celju, prepričani, da bo naše tretje slovensko središče pravilno razumelo pomen te prve take prireditve. prevaja Stanko Leben, ilustrira pa Niko Pirnat. Za Reymontovimi »Kmeti« in Tolstojevo »Vojno in mirom« bo »Don Kihot« spet novo grandiozno o-evji.io delo. Dr. Ivo Šorli: Izbrani soisi, III. knllga. Knjižna založba tiskarne »Merkur« v Ljub liani je poslala te dni v svet tretjo knjigo Šorliievih »Izbranih spisov«, ki obsega v grafično lepi opremi 230 strani in sledeče povesti, odnosno novele: Milan Mrak. Vešče, Vragov eksperiment, Iz dolgega časa. Barčica po morju plava, Onstran sveta in Prvi april. Škoda je da izhajajo Šorlijevi »Izbrani spisi« brez vsakega komentarja. Potrebni bi bili, če nc drugega, vsaj kratki podatki o nastanku in prvi objavi posameznih del. Morda bi se dali ti podatki priključiti zaključnemu zvezku? Ferdo Karis: Spomini Iz narodnega In sokolskega življenja. Maribor 1935. Strani 95. Ti spomini, ki so izhajali v listku »Večernika«, so izšli sedaj v ponatisu v Čedni brošurlci. ki se bo bolje ohranila In pripovedovala še dolgo o malih, a zanimi vih reminiscencah avtorja, ki so pripovedovane plastično in živahno, včasih celo s šegavim htrmoriem. Marsikdo stare tržaške in primorske garde bo našel v Ka-risovih spominih že pozabljene dogodke, drugi pa bo sooznal življenje iz tistih dni-ko smo se Slovenci na Primorskem s lakim uspehom borili za svoje pozicije, ^lužili pa bodo tudi kot vir onim. ki bodo še pisali o dogodkih časov, ki jih Karis tu obnavlja. Pozornost bodo vzbudili »Spomini« zlasti med Primorci. »Ljubljanski zvon«, 2—3. Dvojna Številka prinaša: F Kidrič »Pesniška sredstva v prvih Prešernovih umetninah«’ Stanko Vuk »Potepuh« (pesmi): V. Bartol »Koniski smeh« (I. novela): Fr. Onič. pesmi: K. Ozvald »Poglavje o ženski izobrazbi«; L. Mrzel »Iz cikla „Ceste”« (črtice); M. Jarc »Legenda o Kvirinu« (II.); S. Kosovel, pesmi; I. Bručič »Zagreb kot socialni kulturni problem«; Fr. Govekar »Pisma I. Cankarja meni«; A. Irgolič »Zemlja in ljudje« (roman); dr Fr. Zbašnik (nekrolog); Sodobni problemi, Književna poročila, Likovna umetnost, Glase, Obzornik- S to številko »L. Z.« Je odložil uredništvo dr. A. Ocvirk zaradi odhoda v Pariz, s prihodnio pa prevzame uredništvo pisatelj Juš Kozak, Pester nogometni spored ob praznikih NEDELJO SE BOSTA BORILA ČA KOVEČKI SK IN SK SVOBODA, V PONEDELJEK PA SK ŽELE ZNIČAR IN ISSK MARIBOR. Zopet bo imel Maribor priliko prisostvo vati napeti in ostri borbi za točke, v kateri se bosta jutri v nedeljo 24. t. m. ob 15. srečala na igrišču SK Svobode Čakovečki SK:SK Svoboda. O izvrstni formi Čakovečkega SK bi bilo skoraj odveč poročati, saj nam že njegovi uspehi v podzveznem tekmovanju jamčijo, da je moštvo brez dvoma najresnejši tekmec, oziroma aspirant za prvo mesto. Čakovečki SK je poleg tega edino moštvo naše lige, ki v jesenskem tekmovanju ni bilo poraženo. Njegovi odlični rezultati so nam dovoljno jamstvo, da je moštvo prvovrstno in odlično pripravljeno za borbo. Svoboda ima prav za to srečanje dokaj težko stališče. Dokazati mora, da je bil lanski poraz 9:1 v Čakovcu zares le naključje. Pokazati mora vse svoje znanje in odlične registre svoje rutine. Znano je, da je Svoboda na svojem igrišču težko premagljiva, zato pričakujemo ne le zanimive, marveč tudi ogorčene borbe za točke, ki bo na igrišču SK Svobode ob vsakem vremenu. SK Železničar :ISSK Maribor. Za ma'okatero prvenstveno tekmo je med športniki toliko zanimanja, kot prav za poTiedeljsko srečanje med starima rivaloma Železničarjem in ISSK Mariborom. Dejstvo, da sta oba kluba med našo športno publiko jako popularna in pa predvsem zanimanje za način in rezultat boja nam daje dovolj jamstva, da bo prav tekma na praznik 25. t. m. ena najzanimi- vejših našega podzveznega pomladanske ga tekmovanja. Skoraj neopaženo in skoraj v skromnem zatišju ter z neobičajno mirnostjo se oba kluba pripra. ljata na to važno srečanje. Srečanje med obema klubomiOe'bilo že od nekdaj prav posebne vrste športni dogodek. V ponedeljek bo imela mariborska športna publika na igrišču SK Železničarja zopet priliko motriti borbo dveh starih rivalov, ki bosta morala pokazati »višek« svojega znanja in s tem dokazati upravičenost sl /esa, ki ga uživata. V kakih postavah nastopita moštvi, nam še ni znano, brez dvoma pa z vsemi »stari« in kanoni največjega stila. Tekma se bo pričela ob 15. in se bo vršila ob vsak n vremenu. V predtekmi nastopita v prvenstvenem boju rezervi obeh moštev. Otvoritev lahkoatletske sezone v Mariboru. Jutri, v nedeljo dopoldne ob 10. otvori SK Železničar na svojem igrišču letošnjo lahkoatletsko sezono s cross-country prireditvijo za prvenstvo Maribora, in sicer za juniorje razreda C in B ter seniorje, pri katerih startajo vsi lahko atleti dolgoprogaši mariborskih klubov. Ker ima večina lahkoatletov dosedaj malo ali pa nima sploh nobenega treninga na terenu, bo na tem tekmovanju prišla zlasti do veljave kondicija, ki so si, jo pridobili atleti v zimskem treningu v telovadnici. Seniorska proga je dolga 5 km, za juniorje razreda C 3000 in, za juniorje r '' reda B pa 1500 m. Napredek gledanja na daljavo SENZACIONELNO SPOROČILO NA KONGRESU AMERIŠKIH ELEKTRO- INŽENJERJEV. Na kongresu ameriškega instituta ele-ktroinženjerjev so bili zborovalci obveščeni o novem izumu, ki pomeni v razvoju gledanja na daljavo velik uspeli. Gre za novo vrsto električne žice, po 'kateri doseže prenašanje slik na daljavo izredno jasnost. Nova žica ne odpira širokega polja razvoja samo gledanju na daljavo, temveč tudi prenašanju godbe in slik na velike razdalje, Z drugimi besedami rečeno, nova žica dovoljuje razširjenje frekvenčnih pasov tako, da je inogoč pre nos milijona tresljajev ali pa še več na velike daljave. Tako je omogočena večja jasnost na daljavo prenešene slike. Dosedanje žice so mogle prenašati valovanje do desettisočinke tresljajev, nova žica pa poveča to kapaciteto stokratno tako, da je mogoče prenašati po njej tresljaje od ničle do enega milijona tresljajev in še več. Ista tehnika nam lahko služi tudi pri telefoniranju tako, da bomo lahko po eni sami žici istočasno prenašali na velike daljave do 200 telefonskih pogovorov. Te'efonirali bomo lahko istočasno v obeh smereh. Kolikega pomena bo to za telefonski promet, ni treba posebej naglašati. Pri novem izumu gre prav za prav za žico v žici. Zunanja žica je cevka in prava žica je šele v nji- Gtaiski kina Film, ki naj si ga vsak ogieda! BOSANSKA RAPSODIJA je posnet od prve do zadnje scene v najlepših krajih Hercegovine . . » . . . prikazuje delo, čigar gradivo datira iz tradicijonalne preteklosti Bosne . , l . . . siže filma je prepleten z divnimi melodijami — sevdalinkami, prekrasnim biserom naše narodne poezije . . . . « . junaki filma so možje, pravi možje, polni elementarnih strasti, borbenosti, toda plemenitega značaja, katerih življenje je prava BOSANSKA RAPSODIJA V glavni vlogi: BR1GITTA HORNEV - WIUY EICHBERGER - ATTILA H0RBIGER Film predvaja GRAJSKI KINO od 22. do 27. marca Rezervirajte si pravočasno sedeže! Opravilna številka IX I 4784/34-11 Dražbeni oklic Dne 29. aprila 1935 ob 10. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 11 dražba nepremičnin. Zemljiška knjiga Bistrica pri Rušah vi. št. 185 Cenilna vrednost Din 82.782'20 Najmanjši ponudek Din 45.000-— Vrednost pritikline Din 5.160'—. katere so upoštevane že zgoraj pri cenilni vrednosti zemljišča. Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se jih ne moglo več uveljaviti glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča. Sreske sodišče v Mariboru, odd. IX., dne 27. februarja 1935. Mali o Razno POZOR! ALI ŽE VESTE, kie dobite zajamčeno pristna štajerska vina? V Plzenskem dvoru A. Senica. Taitcnba-ebova. Tam se toči le jeruzalemčan. ritoznojčan in jarc-iiinčan. Izborna kuhinja, vsak čas topla in mrzla jedila po zmerni ceni. 1135 HALO! Čitaj in povej drugim! Moške toplance Din 24 ženske Din 16.—, blago, prvovrstno, garantirano, postrežba točna in solidna. Samo Ciril Lovec, Glavni trg 4, dvorišče. 1201 BREZ BANAČANA naj bo naša klet založena in gosti le s pristnim štajerskim vinom postreženi. Pristna štajerska vina pa dobite le v rastavracijl A. Senica. Plzenski dvor. Tattenbachova ulica, tik glavnega trga. 1136 OTROŠKI VOZIČEK globok, poceni prodam. Meljska cesta 22. 1198 PREKLIC. Podpisana Uršula Dvoršak iz Rošpoha preklicujem in obžalujem neresnične besede, katere sem izrekla proti gospodu Karlu Šipeku iz Rošpoha in se zahvaljujem, da je odstopil od sodnega postopanja. Rošpoh, dne 23. marca 1935. Uršula Dvoršak- 1192 MOŠKE IN DEČJE OBLEKE. punperce, Trenchcoatplašči znamko »Pirnar« je najboljša in najcenejša konfekcija, ker je domači izdelek. Zaloga Sreč ko Pihlar. Gosposka 5. 1188 za uničevanje drevesnih škodljivcev izdelek , KOVINA* se dobe pri želez-ninah ter poljedelskih zadrugah. Darujte za Pomožno akcijo! POSOJILNCA R. Z. Z O. p. MARIBOR, NARODNI DOM USTANOVLJENA LETA 1882 Stanje hranilnih vlog 60 milijonov Din Rezervni sklad 9,668.000 Din * Sprejema hranilne yloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje najkulantneje Brezplačni Singerjev tečaj v krojenju šivanju in vezenju V času od 26. marca do 9. aprila 1935 v dvorani „ Union" se bodo poučevala do sedaj še neznana dela na Singer šivalnem štroju. — Prijave in pojasnila pri naših zastopnikih in v trgovini Glavni trg 24. 1109 Gostilna »BALKAN** v nedeljo pojedipa odojka ter pečenih piščancev, domačih klobas itd. Prvovrstno ljutomersko sortirano vino. — Za obilen obisk se priporoča gostilničar F. L. 5>ok!ar Edini slovenski dnevnik na ozemlju bivše mariborske oblasti je »Veternik". Ze to priproito dejstvo nalaga našemu mostu in vsemu slovenskemu Podravju očito nalogo poskrbeti za to, da bo mogel uspešno vršiti svoje nacionalno poslanstvo. To pa bo mogoče le tedaj, ako »Večernik“ izpopolni tudi svoje oglase, zlasti male oglase, ki so neverjetno pocenL Sedaj šal pogrešamo stotine Slovencev, trgovcev, obrtnikov, posestnikov, zasebnikov itd., ki bi, ko kaj prodajajo, kupujejo ali iščejo, morali oglaševati v »Ve-černikovih" malih oglasih. »Večernik* dela za Vas, delajte Vi sanj! JOS riCHY IN DRUG Konces. elektrotehnnično po djetje, Maribor. Slovenska ui. 16, tel. 27—56. izpeljuje elektroinstalacije stanovanjskih hiš. vil. gospodarskih objektov, zaloga motorjev, lestencev, svetilk, elektroin-stalacijskega blaga do kon kurečnih cenah SPREJMEM ABONENTE na domačo hrano. Razen drugih jedil nudim specijalitete: ribe, bržolo, ražnjiče, čevapčiče, vse vseže in pečeno na rešetki po zmernih cenah. Večkrat v tednu primorske »meneštre«. rižoto, makaroni s fižolom. Točim črno. pristno dalmatinsko vino do Din 8.— liter, dobro štajersko po Din 12.—. Gostilna »Rotovž«, A. Vicel, Rotovški trg 8. 501 TRI PARCELE po 500 m-, s studencem, m2 po Din 4.—, na prodaj, tudi na obroke. Studenci, Kraija Petra cesta 148. 1197 Posest DVE STAVBENI PARCEll na prodaj. Vprašati Cankarjeva ul. 18, Pobrežje. i 100 DRUŽINSKE HIŠE kakor posestva tik Maribora od Din 25.000 dalje. Mariborske večstanovanjske hiše, gostilne, pekarije, prodaja Posredovalnica. Maribor. Sloven ska ul. 26. 1207 PRODAM HIŠO precej zemljišča, vodnjak. Cena Din 22.000. Vprašati Franc Perc, Zg. Radvanje 40. 1210 POHIŠTVO lastnega izdelka dobavlja po skrajno zmernih cenah Zaloga pohištva združenih mizarjev, Vetrinjska ulica 22, nasproti tvrdke V. Weixl. 9-t. KUHINJSKIH OPREM spalnic, stolov, železnih postelj ugodno in najceneje pri No-vak-u, Koroška c. S Vetrinj-ska ul. 7.______________1156 KOMPOSTNO ZEMLJO za presajevanje cvetlic dobite vsako množino pri Jemecu, vrtnarstvo, Maribor, Prešernova ulica. 1216 ZELENJADNE SADIKE zanesljivih vrst: Salata majska kraljica, braziljanka; kar-fijola, zelje, ohrovt, kolerabe itd. Jemec, vrtnarstvo. Maribor, Prešernova ul. 12i.5 OTROŠKI SPORTNIoz|Cek dobro ohranjen, kupim. Ponudbe na upravo »Večernika« pod »Takoj«. Kupim DVOSTANOVANJSKA HIŠA na prodaj. Studenci, Gregorčičeva ul. 16. 1193 LEPO POSESTVO pri Mariboru pod ugodnimi pogoji prodam. Brus, Maribor, Mlinska ul. 9. dvorišče. 1194 PARCELE 1000 nr, na prodaj v magda-lenskem predmestju. Vprašati Košaki R ________ ' 196 NOVOZGRADBA 2 sobi, vrt, Din 26.000. — Trgovska hiša z vrtom, periferija, 65.000. — Lepo posestvo, 7 oralov, hiša in delavnica, Din 65.000. Posredovalnica ,.Ra-pid”. Gosposka 28. 1202 KRASNE spomladanske PLAŠČE BLUZE OBLEKE dobite sedaj ceneje V TRGOVSKEM DOMU V MARIBORU Prodam NIZKE VRTNICE holandski orjaški ribizel, ve-likoplodne vrtne jagode dobite pri Jemecu, vrtnarstvo, Maribor, Prešernova ul. 1217 PRISTEN AJDOV MED po Din 10,— za kg oddaja »Kmetijska družba«. Meljska cesta 12. Telefon 2083. 1005 NAPRODAJ MOTORNO KOLO s prikolico za Din 4000. Petna vska c. 1. 1153 DECIMALNO TEHTNICO (300 kg), trgovsko opremo, brusilni kamen in oleandre prodam. Naslov v upravi »Ve černika«. 1167 Kupim dobro ohranjeno motorno kolo. Vprašati Gniušek, trgovec. Glavni trg 6. llo-' V naiem LEPA VRTNA LOPA in nekaj trt žlahtnine za vrtni nasad na prodaj. Naslov v upravi »Večernika«. 3184 POMLADANSKO BLAGO za kakoršnokoli obleko kupite najcenejše pri Srečkotu Pihlarju. Gosposka 5 1189 KLEMATIS, modre barve, lepe močne sadike oddam. Naslov v upravi lista. 1191 TRGOVINO Z MEŠANIM BLAGOM vzame v najem takoj ali pozneje mlad. samski trgovec. Ponudbe z navedbo prometa in zaloge na upravo »Večernika« pod »Dober promet 30«. 1152 ’ ZEMLJO ddatn v najem poceni. Meljska c. 58. H51 Sobo odda LEPO, ZRAČNO SOBO oddam s 1. aprilom boljšemu gospodu. Poizve se v trgovini Kravos. Aleksandrova c. 13.____________________1150 SEPARIRANO SOBO oddam. Aleksandrova 10-1. 1155 OPREMLJENO ALI PRAZNO SOBO takoj oddam dvema osebama Betnavska c. 73. 1177 SOBO S ŠTEDILNIKOM oddam. Zrkovska c. 33, Pobrežje. 1178 OPREMLJENO SOBO oddam. Meljska c. 12-1. 1182 SOBO IN KUHINJO oddam. Pobrežje. Zrkovska c. 38. 1190 OPREMLJENO SOBO oddam. Pojasnila daje hišnik. Maistrova ul. 18. 120.3 Sobo išče _ I Velika izbira GOSPODIČNA išče sobo z vso oskrbo. Ponudbe na upravo »Večernika« pod »Mirno«. 1166 IŠČEM SOBO | v Meljskem okraju. Naslov 1 Erjavčeva ul. 14-1, levo. 1209 Stanovanje _ SOLNČNO STANOVANJE. sobo in kuhinjo, oddam s 1. ali 15. aprilom. Kamnica 21. 1158 Zakonski par brez otrok išče SOBO IN KUHINJO s i. majem. Ponudbe prosim1 na upravo »Večernika« pod »V. okraj«. 1159 GOSPODA SPREJMEM na stanovanje in hrano. Studenci. Sokolska ul. 95. 1195 DVA GOSPODA sprejmem na stanovanje m hrano. Frankopanova ulica 41 _ 1199__________________. LEPO SOBO IN KUHINJO za Din 180— ter sobo s štedilnikom oddam. Gosposvetska 33. Pobrežje. 1200 ODDAM SOBO in kuhinjo. Tržaška cesta 5, ogel Primorske. -*-0? NA STANOVANJE • sprejmem gospoda s stalno službo. Cena po dogovoru. — Pobreška cesta 11, dvorišče. 1205 ~SOLNČNO STANOVANJE oddam. Studenci, dr. Krekova ul. 6. 120S SPREJMEM GOSPODA na stanovanje in hrano. Vrba-nova ul. 28, pritličje, desno. 1212 Službo dobi IŠČEM VAJENCA za slikarsko in pleskarsko obrt. Vinarska ul. 33. 1149 PRIDNO, POŠTENO DEKLO se sprejme v trgovino. Mes. plača Din 300.—. Naslov v upravi lista. . 11 Službo išče SAMOSTOJNA KUHARICA išče mesto s 1. aprilom, najraje k gospodu. Naslov v upra -Večernika«. D 85 Natečaj za osnutek lepaka za letošnji »Mariborski teden** l Uprava »Mariborskega tedna« razpisuje natečaj za osnutek lepaka za letošnji »MARIBORSKI TEDEN«, ki bo trajal od 3. do 11. avgusta 1935 Osnutki morajo biti predloženi v naravni velikosti, t. j. 63X95 in v barvah prikladnih za tisk (največ sedem barv). Napis na lepaku naj se glasi: »MARIBORSKI TEDEN 3. do 11. avgusta 1935«, »VELIKA GOSPODARSKA IN KULTURNA REVIJA«, z opombo spodaj: 50°/o POPUSTA NA ŽELEZNICAH od t. do 15. avgusta 1935. Crke besedila morajo biti dobro čitljive. Vsak konkurent se lahko udeleži natečaja s poljubnim številom osnutka. Razpisane so sledeče nagrade: I. nagrada Din 1000.— II. nagrada Din 500.— III. nagrada Din 250.— IV. nagrada Din 250.— Natečajniki morajo poslati z geslom opremljene osnutke do 28. aprila t. 1. opoldne Upravi »Mariborskega tedna«, Maribor, Aleksandrova c. št. 35. Istočasno morajo poslati točen naslov v zapečateni kuverti, na kateri je navedeno geslo osnutka. 1173 Razsodišče tvorijo: gg. dr. Franjo Lipold, predsednik »M. T.« in predsednik mesta Maribora; Henrik Saboty, industrijalec, Maribor; ing. arh. Joža J el e ne c, Maribor; Josip I. L o o s, ravn. »Putnika«; ing. arh. Saša Dev, Maribor. Vsi nagrajeni osnutki preidejo v last »Mariborskega tedna«; osnutek, ocenjen s prvo nagrado bo izvršen. Nenagrajene in neodkupljene osnutke lahko dvignejo natečajniki med 10. in 15. majem 1935, sicer zapadejo v last »Mariborskega tedna«. Vsi osnutki bodo razstavljeni tudi širšemu občinstvu. .a *—■■ 1 r—' -. • i- MARIBOR, dne 15. marca 1935. '»'t***—i-—— ——‘ Ponos perice in gospodinje je lepo, belo perilo, ki ga da le (HtVtetCt- ietpentinovo mUe Zahtevajte ga povsod! Ude. ano na poulagi olivnega Oija. A i MADIDAD w lattni novi palail na o«yiu J Centrala: MARIpOK Cosposlte-Slovensiie ulice jg« j RANILNICA DRAVSKE BANOVINE MARIBOR la/bol/ varna naložba (Sonarja, ker jamii za »log« eflnt svojim premoženjem in x vso gf svojo davžno moijo Sn*a ! p m St vloge In knjižite na takoi) raiun pre I c llia po nafUg0dnejiem obrestovan/u NMMMMRM Hranilni ta i m v r i u i e vse v denarno stroko spadajoče posle t o i n o in k u l a n t n o . v » f \ im * a p nasproti po i t £« pras PodrUŽniCa: CELLJEi Južnoštajerska hranilnica Izdaja konzorcij .Jute. , Ljubljani: nredstzvnik Maiatelia - »..dnik: RADIVOJ ~REHAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., pradsta.mk STANKO DETELA v Mariboru