Po$trttna olačana v gotovini U!) LXI1 l'm 6. u Lludlioni. u loreli 8. Jonuorla 1929. Csno Din l— laliaja vsalc dan popoldne, izvzemši nedelje in praznike. — Inserati do 30 petit a Din 2—, do 100 vrst Din 2-50. večji inserati petit vrsta Din 4.—, Popust po dogovoru Tnseratni davefc pos,-Sej. »Slovenski Varod* v.elja letno v Jugoslaviji 144.— Din, za inozemstvo 300 Din. RokopM se ne vraćalo. Naše telefonske Stevttk« so 3122. 3123. 312-4, 3125, in 3126. Naše telefonske Stevilfcc so 3122, 3123, 3124. 3125. :n 3126. Inozemski listi o spremembah v Jugoslaviji Vse inozemstvo spretnija z veliko pozornostjo dogodke v Jugoslaviji — Liunaj, 8. jaiiuarja. Duna^ki listi zoU) obzirnu komentirajo dugođke v Jugoslaviji. »Montagszeitung« < smatra, da /i...0i razvoj đogodkov v Jugoslaviji zniu&o Zagreba ter da bc je kralj po zaslišanju voditeljev Hrvatov odločil za radikalno rešiiev težkc državne krize. Miza je sedai Cista in Jugoslavija lahko neoviran-o začne z zgradbo nove ustave. Energični ton kraljevega inan-ife^ia daje spoznati, da je kralj Aleksander odločen utrditi po-polno zmago interesov države in ukre-niti vse, da premosti politične težkoče. Jugoslavija je stopila v novo razdobje svojega državnega življenja. Die St urade« označuje novo vlado za * režim sprave«. Berlin, & januarja. borsen-Cour-rier povdarja. da ni brez pomena. da je član nove vlade tuđi zunanji mini-Mer dr. Marircković, ki je za mir z Ita-Iijo doprine>el mnogo žrtev. Iz vsega se da >klepati. da gre kralj Aleksander za tem. da doseže noiranji rnir v državi, ki ga tuđi Nemčija želi Jugoslaviji iz polnega srca Tuđi vsi drugi berlinski listi izra-iajo Jugoslaviji >voje simpatije. — P*rL?f 8. januarja. Vsi listi se bavijo | a dogodki v Jugoslaviji. Iz vseh koiuen-iarjev od ševa želja za ohranitev narolne-sja edinstva, ki je eden bistvcnili pogojev za ohranitev miru v tem delu Evrope. Glavna teza vseh Us tov o preokretu v Ju goslaviji je, da kralj Aleksander ni mogel postopati drugače, Če je hotel rediti edin-stvo naroda in države. -Echo Je Paris> zlasti povdarja. da jo kralj izroeil vlado nevtralcem in s tem dokaza!, da se ne da voditi od beograjskih politikerv*. *Temps^> jia^la^a, da /ali tova inter^- .^etovnpn;! miru. da se ohrani edinstvena država SHS — Praga, S. ian. b. Rešit^-v krize v Ju-^oskiviji so o 5I\i li^ti v >plo5nem simpatično sprejcli. Dobra volja, ki se vidi v tej rešitvi, jV akcentuirana po dejstvu, ij ne ustvarijo nove podlage za edins-tven^ državo. On->Lran mej Jugoslavije, zlasti v prijateljskih državah, se zasleduje ta veliki politični fireokret v Jugoslaviji z največjim zanimanjem in z željo, da bi ?e Jugoslavija eim fi-rej konsolidirala m poetala tem trdnejža vez evropske demokracije in evropske mirovne organizacije. Izpopolnitev vlade generala Živkovića Dr. Spaho, ki je bil nujno pozvan v Beograd, bo imenovan za ministra trgovine, general Kalafatović pa za pomoćnika zuna-njega ministra. — Dr. Marinkovic gre na daljši dopust. — Beograd, 8. januarja. Kakor se i/-ve, je bil predsednk IMO in bivši mi-nister trgovine dr. Spaho, ki se je tako] po izbruhu zadnje vlađne krize uJpe-ijal v Sarajevo, brzojavno pozvan v Beograd. Dočim se je prvotno domne-valo, da «2rc za razpust njegove stranke v smislu določb novega zakona o zašči* ti države, ki predvideva razpust vseh plemenskih in verskih strank, se sedaj zatrjujc, da gre nasprotno za imenovanje dr. Spaha v njegovem bivšem resoru. Sodelovanje dr. Spaha je bilo baje 7c od vsega začetka nameravano. vciu uar t>a se pri imenovanju iiovl viade ni upoštevalo, ker dr. Spaho ni bil navzoč v Beogradu in se torej ni mogel udele? žiti tozadevnih razgovorov in posveto^ vanj. Zato je bil dr. Drinkovič, ki mu je poverjen resor ministrstva socijalne politike, le začasno imenovan za za-stopnika ministra trgovine. Istočasno bo podpisan tuđi ukaz, s katerim se imenuje general Danilo Kalafatovič za pomoćnika zunanjega ministra. Zdrav« stveno stanje dr. Marinkoviča se je po zatrjevanju poučenih krogov tako po= slabšalo, da bo moral na daljši dopust. Praznično zatišje v Beogradu Dopoldnc je radi praznikov počivalo vse delo. — Ministrski predsedaik v avdijenci. — Popoldne izidtjo Službene Novine» z važnimi ukazi. — Beograd, t>. januarja. V Beogru-du je vladalo tuđi se danes dopoldne praznično raspoloženje. Ministri so se večinoma razšli na svoje domove. V ^vojem kabinetu se je mudil dopoldne sumo ministrski predsednik general Živković, ki je nato ob 11.30 udšel na dvor v avdijenco, ki ob 12. še traje. V /umanjeni ministrstvu je bi! zapažen poset madžarskega poslanika barona Porsterja, doćim je angleški po-lanik Kenard ob 12.15 odšel na dvor. Ni znano, ali se je mudil samo T>ri ministru dvora ali pa je bil rnorda v avdijenci pri kralju. Ker je Beograd radi božičnih praz- nikov bre/: listo\-, je obeinstvo s teni večjim zanimanjem poseglo po zagreb-skih listih, ki so do>peli davi v Beograd. Pisava zagrebškega tiska, ki je povsom zadovoljen s spremembami, je bila tuđi v Beogradu sprejeta simpatično. Danes popoldne iziđe prihodnja številka Službenih Novin:<, ki bo, kakor se zatrjuje, vsebovala večje števi-lo važnih ukazov, med drugim ukaz o spremembi zakona o sodnikih, s katerim bo ukinjena sodniška stalnost, nadalje ukaz o glavni kontroli, o držav-nem svetu in o imenovanju vladnih ko-misarjev v Beogradu. Zagrebu rn Ljubljani. Upravne spremembe na Hrvatskem Včeraj je bila razpuščena zagrebška oblastna skupščina, danes pa oblastni odbor. — Za komisarja je imenovan banski svetnik Uzorinac, ki je že prevzel posle. Zagreb, s. januarja. Na poUiu^i novciJ zjkoiui o občinah in oblastnih samoupTa-\ah so včeraj upravne oblasti iaz.justil« zagrcbško oblastno sku'PŠćino ni ob'astui rKibor. Poslopie sabornice je bilo /x \cera blokirano od policije in žandarmerije in ic vstnp v poslopje dovoljen samo rrad-nikom. Uradni predstojnici oblastn-ega od-frora so pravtako suspendiirani od s'užbt. Vodstvo HSS se je zaradi tc^- prcsciilo v Hrvatski seljački dom. Mestni .>bč»nski svet še ni razpuščen. Pri velikeai r-tiP^nu gene-ru!u Maksimoviću se vrše ne-prcsiana p*> svetovan.ia /. npravnimi uraJniki. Sedaj ert za to, kdo bo imenovan za koir/sarja v za-virebski rnestni občini in v oblastnem odboru. Nj še znano, ali bodo i renovari ko-misaricm tud? pom-ožni sisvei. Kot naj-resnejij kandidat za ko-nisaria na »n^stni obćini se omenia biv^i župan Vekosl-rv Heinz!. Ta kombinacija se zdi t^-T? bolj ver-ietna. ker ?c imel arh. Heinzc; danes dal>«o konferenco z velikim €itpano ii Maksimovi-ćem. Zagreb, 8. januarja. DopMdiie ob !>. je prispel v prostore zagrebškcjcj ohlastne. ga odbora v sabornici banski svetnlk Mla- den Uzorinac ter izročil najstart^entu urad-niku odlok veUkega župana «cneralj Ma-kslmovi^a. s» katerim se razpuž^a oblastni odbor in imenuje Uzorinac za vladnega ko-misarja. Uzorinac je nato takoj prevzel po-sle cblastnega odbora v nav/rćnosti predstojnikov posamcznili oddelkov in pred-sednika Predavca pregleda! knjige ter pre-vzc'l denar. Formalni prevzem ;e bil op^'dne zaiključen, podrobnejši prevzem pa bo tra-]al \*«č dni. — Zagreb, 8. jarmarja. O včerajšnii verziji srlede zasedbe komisarijatskegra mesta na zagrebški občini, je bila danes razširjena druga vest, da bi mogel biti postavljen za komisarja sedanji župan dr. Stjepan Srkulj, -- Karlovac, 8. jamiarja. Včerai po-poldne se je vriil pri velikem županu posvet Sefo\ velikožupanskih uradov. Razpravlja'i sr^ ft izvevih ob-čins-kih in oblastnih komisariev. Veliki ?npan je izjavit, da bo počakal ša na podrobna navodila za izvedbo ten zakciov. 150 ur nepretrgoma v zraku — Ua&hingtoo, S. ianuaria. Po vesteh u Los Angelesa je aeroplan »Ouesrion Mare* startal na novega leta dan eh 2. zjutraj (po našem času ob 6. zjinraj) ter ostal 126 ur brez pristanka v zraku. Proti kraju poleta sra oba leralca signalizirala, tla urna kurivr. iz pojema in da niotorja It popuščata. Po 150 urnem poletu s>ta davi oh 2A2 pristala na MetTO{>ol tan-lctaKščv. Prve Ijubezenske težave Jackie Coogana — Berlia, S. jarruarja. Znani jmerišk' fMinski zvezdmk in mlrdostni igralec Jack^ Coogan do-živlia svojo prvo ijubezen. 5edai mu je 16 let, zal'ubi! pa se je v mnogo sta. rejšo plesalko Dorothes Smiles. Coosan je Izjavil svo;im roditeljciTs. da se boce oženiti in je zapret1'! s samomor^ir. će rmi teza ne dovolijo. Roditelji so ga komai po-minli z obi ubo, da mu dovoliio ženltev po dokon-čanern ?'"*. letu. 11 smrtnih obsodb — London, s. januar)a. Iz MexiwO Ciivja poročajo, da je tamošnje vojno sodišče ob-sodilo na smrt 11 revoluc'jonarcev, ki so bili obloženi, da so izvršili več atentato-v na želczn:škc vlake. Obsojenci so bi'i lakoj ustrel"eni. Pdava Tifaera — Rim S. i:i;i. Reka Fibera, ki :c bih nareasla na 14.85 m, je pričela naglo opadati. Škoda, povzrnčena od poplave, zlasti nia donjem teku Ti-bere, je ojrromna. Rooarski napad v Splitu Split* 7 jan. č. Sinoči je hil irvršen ra.x^ bojniški napad ni delavca Ivana Prlja, ki se je vračal iz ^ostiine domov. NTa nekem ovinku ga je napadel neki neznanec, ga Z£»rabil za vrat in obstrelH \ trebuh. Po napadu je ne/nanee zbežal v temno noč. Težko ranjeni Prlja je bil prer*eljaT» v bol* nico. K resitvi fužnoameriskega spora VVashlnetofl, 7. :anua.r:'a fbe.) Za žastonaika Zedinjenih držav v kcmLsf;'; za rešjtev bolivij- đko-rttTazvaijskega k.) V ofcraiu Mouot-cri«atsact so iztbrohnili veliki soodnj j>oeh stroievodii ni moee! opaziti /na-men,la. Ki je bilo oči vidno postavljeno »a «s*oj». Mosoče ie twil da *e b?la kretnlca napaćno postavljena. Radi nesreće ie seveda /elezniški promet neM?ko trpcl, ker so morali vlaki ćakati, dokier nišo oćistili projje, kar se te zgodilo £e tekom dopoldncva. tako da se ^edai razvlia promet zopet normalno. — Ljubljana. <. januara. Rad' žc-lezniike nesreće na projtl pri Vidmu ^ta Imela dana*nia dopold-n^ka vlaka »i sicer beosrajski brzov|akt ki priha-ia v LjuMjano normalno ob fc.10 in pot-ni^ki vlak iz 7a»rreba. kl prlhaja v L jifb-liano normalno ob 0^Q. veliko /amudo. Brzovlak je zapuMil Zidani most ob 11.10 in je prispel okoll 12.1: v Uuh. Uam», doćim ic prisp^i ZacrebĆan i#-le okoti II. Dolen jski vlak za vozil v voz lesa Nesreća tik pred dolenjskim kolodvorom. — Natovopen voz je radi snega obtičal na tračnicah, ravno ko je prihajaJ vlak. Ljubljanu, &. januarja. Včeraj po* poldne se je pnpttila na dulenjski pro« gi, nedaleč od dolenjskega kolodvora, lažja železniška nesreća. Okoli 13.15 je vozil hiapec Josip Zakrajšek z dvo= vprežnim vozom tramc po Orlovi ulici proti dolenjskemu kolodvoru. Voz je bil zelo težak in konji so jedva zmogli težki tovor. Ko je Zakrajšek pnpcljal do ždezniškega prelaza v Orlovi ulici, so konji, ki jim je na poledeneli cesti drselo, z vozom zavili v stran in obti* eali v globokem snegu. Ves Zakraj^ škov napor, da spravi voz naprej, je ostal brezuspešen. Konji voza i/ sneca in blata nišo mo^li potegniti. Nesreća je hotela, da sta konja / vozom vred stala skoraj sredi proge, ko je vozil v smeri proti dolenjskemu kolodvoru osebni vlak °217. Hlapcc je opazil pretečo nevarnost in je konja naglo izprt'gcl. Ze v naslednjem hipu je pridrvel vlak. Radi ostrega ovinka strujtvodja ni opazil nn icltzniikem prdazu stojećega voza in se je vlak / vso mIo /alete) v voz. Lokomotiva ga je zgrabila, ga vlekla već metrov s sc» boj. nato pa je voz z vseni tovorom vred odletel čez železni&ki nasip. Stro-jevodja je z vso silo zavri vlak in ga kmalu ustavil. Pri karambolu je bii voz skoraj po* polnoma strt in ima lastnik Suštar, tr« govec z lesom, okoli 4000 Din škode, PrectJ pa je bila tuđi poškodovana lo* komotiva. Na stroju je poškodovan desni odbijač. razbit« desna svetiljka in /verižene stopnice na disnj itrani. Preiskava ie ugotovila, da krivda na nesreći ne zadene nikogar in Crc le za nesrečno nakljućje. \rsekakor so pa v Orlovi ulici pri železniskem prelazu po* trebne zapornice, kajti v nasprotnem primf ru bode e r>cni*il letalski hnngar. fbitih je bilo 5 delavcev in 8 tako tezko ranjenih, da je njihovo stanje bre7upn~i. Tehnika ameriških novin Veliki ameriškl listi izdaja.io svoje slavne številke v soboto, kajti izkur^i-ček od sobotnih oglasov mora kriti dve tretiini ali ćelo tr" četrtine stroškov vsega tedna. Sobotrr večerniki veljajo za nedeljske liste. Tako izhajajo nc-del-j^ke številke na 300 straneh velike-sa formata. 60 do 65 odstotkov prostora zavzemajo oglasi. Tako velikih ste-\"ilk seveda ne more;o sestavti v zadnjem hi>pu .marvec i:li tiskajo nekai dni prej. Samo ena stran se napo-lni z naj-novejšimi poročili. Posl-edica te^a je. da zavze»ma na pr. sporrni del nedeVske števirke 30 stran ivelikega formata, da t>a ni v njem nobenih posebnih poročil. Poročilo o iziđu zadnjih tekem ie pri-občeno koi brzojavka na strani, ki se tiska zadTfja. Na 30 straneh sportnesra dela je feljtorrstično in senzacijonalno obdelan materiial o prejšnjih jrportnih dojrodkfh, ofrenem pa napovedi o \z~ :dih prihodnjih tekem. Strogo poročevalsko službo so v Ameriki zeio omejili, ker so spoznali, da je v oglasu povedano vse, kar se smatra v rTvropi za poročevateko slu?bo kot tako. V zadnj'h 1S lefih so se skr-čib pnročila v urednškem delu ameriških listov od 48 na 21 odstotkov. Po- ročila zavzemaK> tud; v velikih nedelj-skih Številkah komaj S odsofkov prostora. In če pom slimo Ai je od teh 8 oJ-«:ro-tko\ komai ena desetina nosvečeria Evropi, vidimo, da se američke novine za Fvropo presneto malo z?Ttenijo. Zai^ ni čuda. da je američka iivnost o cv-ropsk'h razmerah zc'n s^'^^•^ rv)nfenn. Borzna poročila. UUMJ4NSKA BOtZA Curih 10M.1 - 1097.1 (in».«) h«n. j 7.90ti—S.O2C (8jO1I), Lon Um ::\.t&-. 276.48 (276.06), N>myork 5*.7—*Aii (5f Pra^a 168^0-168.55, Tnt W7- 2W f2f»N). Efekti: C>l}»ka 158_u. Ljublj. kreditna 125—0, PraJtMiofjJi 93T«— 0, Kr#1iini lavod 175-0, \>vče 114-0 Rtift* *.HirV— '2H*K Stavbna 56—0. Šešir KI6—0# Les: Tend^ni'a nefipretnen;♦*•».•. Zaključenih j> bilo 5 vag. firv. ZV(.tF!^KA BOR/A. Devize: Am»ter«iarn ?2M>, Duh.iJ S01.10, Berlin 13.55, Milin 29«. Loo-ion 276X)K \ewyork 56.50. Pariz *!22.*"» Pi Ti 168.55^ Cunh 1<»96.6. Efekti : \'ojna *koi. 444 I\OZ£*SKE R(»R/r:. Cufifc: Be<»gra-1 9125, Ihinaj fUrj, Bt-rlin 123.55, London 2519, Ne»yr»rk 519.3(1. Pariz 20.30, Milan 27,185, Pn^a 15 375. Inserirajte v „Slov. Narodu"! Stran 2. SLOVENSKI NAROD,, dne 8. januarja 1929. ^tev 6 Zagrebški listi pozdravljajo vladar je v korak V pncakovanju ukrepov, ki bodo zadovoljili vse Srbe, Hrvate in Slovence. Našo javnost bo gotovo zanimalo, kako je sprejelo vest o ukinitvi ustave hrvatsko časopisje in hrvatska javnost. Zato navajamo v naslednjem nekatere odlomke iz člankov, ki so jili z ozirorn na kraljev ukrep velikega zgodovin-tskega pometu objavili neka ten zagrebški listi. Tako piše »Jutarnji list« med drugim: »Gotovo ni nikogar v naši državi, ki bi bil proti parlamentu in parlament tarizniu proti iskrenemu in pravemu parlamentu Tuđi ni poštenega in če-stitega v naši državi, ki bi mogel za-govarjati tak parlament, kakršen je bila beograjska Narodna skupščina. ki je bila vse prej kakor pa narodno predstavništvo. Ni nobenega poštenega in Čestitega v tei državi, ki bi se zavze-mal za parlamentarizem. ki se je iz-vajal v tej državi skozi deset let, ker to ni bil parlamentarizem, temveč diktatura najslabših elementov in par-tizanov, korapcijonistov, pliačkašev, nekvalificiranih ljudi, parazitov itd. Ničesar ni bilo bolj naravnega, kakor da se napravi konec takemu delu, ki je trajalo že deset let in kj je dovedlo državo v tako stanje. NiČ ni bilo tako potrebno, kakor da se ukine ustava, ki je služila kot krinka za vsa zla in slaba dela. za katerimi so se vsi skrivali. Zato rnoremo danes svobodno reci: Hvala bogu, da je izginila ustava! Se-dai se more pričeti z ureditvijo države. Ni ustave in ni se treba truditi z njeno revizijo. Ni treba iskati podlage za sporazum med strankami. Ima se izdelati nova ustava, po kateri se bo uredila država. Imajo se uveljaviti novi zaikoni o državnern ustroju. Smatramo, da je to korak uaprej, ker je ustvanena podlaga, na kateri se more delati za ustvaritev hrvatskih zahtev in v duhu politike KDK. Od I. 1918 do danes nismo imeli nikdar toliko upa-nja na uspeh in uresničenje naših zahtev in nismo bili nikdar tako blizu cilja, kakor sedaj. Upamo, da bo hrvatski narod sedaj dosesel svoj cilj in da bo živei v državi SHS, ki bo urejena tako, da bodo vsi narodi svobodni in da se bodo svobodno razvijali tako Srbi, kakor Hrvati in Slovenci. Zato imamo zauipanje v odločni korak Nj. V. kralja.« »Hrvat«, glasilo HFSS, piše: »Ne-običajna važnost tega dogoka je očit-na. Ne more se tolmačiti po teoretič-nih pravilih, temveč po fakiičnib raz-merah. kakor se bo sodba o njem tuđi mogla izreci samo kasneje, ko bo za to čas z ozirom na posledice, ki bodo iz njega izhaiale in z ozirom na rezultate, ki jih bo prinesel. Kralj Ale- ksander, ki je podpisal proklamacijo, je prevzel odkrito odgovornost pred narodom in zgodovino, prepričan, da so mu to odgovornost vsilile težke raz-mere in etični razlogi, kakor sta lju-bezeti do domovine in pijeteta do ne-stetih dragocenih žrtev, ki so padle za narodni ideal Glede na to je ta akt izreden ukrep, diteriran od sile abnormalnih političnih razmer. Važno je po-vdariti dejstvo, da se kralj obrača direktno na narod in da se trdi v proklamaciji, da med narodom in kraljem ne more in ne sme biti posrednika To Sipominja na vzklik St. Radića, ko je še ranjen v beograjski bolnici rekel, da po 20. juniju v tei državi ne obstoji ničesar drugega nego narod in kralj, in na kar je dr. Maček osnovno posta-vil svoj znani predlog kralju v avdijen-ci 4. t. m. Mi Hrvati ne moremo žalo-vati za ustanovami. ki jih je proklamacija postavila izven veljave, in to je vi-dovdanska ustava, ki ie bila hrvat ske-mu narodu vsiliena, ter njen parlamentarizem ker smo od tega zla naj-vec trpeli Po odločnem koraku so zdaj obrnieni na kralja pogled' domaćega in tujega sveta ki pričakuie ureditve razmer v naši državi da poštare kar do-sle.i ni bila dežela Drava, nanredka in civilizacije, ter aktiven in korišten so-trudnik v medna rodnem življen.ju.« »Novosti« pišeio- »Iz vladne krize je bil edini parlamentarni izhod volil-ni mandat In kai bi bilo do volitvah? KDK ali vsai HSS bi ne mogla iti v skupščino dokler bi ne bila dogovor-jena reviziia ustave, do reviziie ustave bi pa ne mosrlo pri ti, ker bi tesra ne dopustile hegemonistične stranke, kakor doslei nišo dopustile Bili bi torei tam. kjer smo bili do^lej pred ukinje-njem vidovdanske ustave, t j. v Dolni državni krizi Z ozirom na to ni preostalo drujrega. nego ukinitev vidov-danske ustave in imenovanje izven-narlamen-tarne vlade, kaknr je to kralju predlagal dr Maček To ie bil edini izhod iz položaja da se na eni strani obvaruje in zagotovi državna ćelo-ta. na drusi strani pa napravi in skraj-ša pot k raki ustavi ki bo zadovoljila Hrvate in Slovence enako kakor *>rbe Da so ukimene z ustavo tuđi ustanove, ki so bile na njej osnovane ie logična potreba Upamo, da bo to traialo samo kratek čas. toliko, kolikor te potrebno da se kakor ie krali rekel v svoiem manifestu hrvat^kemu srh^ke-mu in ^loven^kemu narodu doseže ustvaritev one državne uprave in one državne ureditve ki bo naiboHe odjjo-varjala splošnim narodnim no re^arn in državnim interesom«. In to bo, ako bog da. kmalu.« Usodno pismo Marka Ožanića prijatelju Osumijeni Ožanić je pisal svojemu prijatelju Miloradoviću pismo, iz katerega policija sklepa, da je on atentator na policij skega agenta Grauerja. kukur smo i<£ poroci li. je preiskava v zadevi atentata na agenta notranjega mini« strstva Alt reda (Jrauerja končana m policija je izručila osumljenega natakarja Mar* ka Ožanića ^odiieu. Istočusno z Ožanićem so iz ročili sodišču tuđi Mito Milor ado vica, pri katereru je Ožanić prebil božični vtčer, ko je bil izvršen na Grauerja atentat v ka--varni Corso«. Na podlagi policijske pre* iskavc je odredilo državno pravdmšvo pro* ti Ožaniću sodno preiskavo in preiskovalni zapor. Preiskava proti Ožaniću na sodniji še ni začela, ker je službeno odsoten dr Puškaš. ki mu je bila preiskava poverjena. Ko se ta vrnc v Zagreb, se prične sodna preiska* va proti Ožaniču Ožanić ie vedno odklanja vsako krivdo in se sklicuje na neke priče, predvsem na natakarje in blagajmčarko v kavarni »Ja* dran«, ki naj bi potrdiii, da je bil v kavar* ni »Jadran« v easu, ko je neznani atentator streljal na agenta Grauerja v kavarm »Cor* so«. Policija je proučila ta Ožaničev alibi in ugotovila. da je bil Ožanić ob 19 15 v Gunduličvi ulici. Atentato-r je streljal na Graurja okoli pol osme. Ožanić je pa trdil. da je bi! v kavarni »Jadran« od 19. do 20 ure. Zaslišali so tuđi osobje kavarnc »Jadran«, ki je izjavilo, dn je bil ta večer Ožanić res v kavarni, toda nihče ni mogel točno povedati, ob kateri uri. Potem takem se Ožaniću ni posrećilo dokazati alibija Ražen tega ga obremenju« jejo še druge okolnosti in zato ga je poli* čija izročila sodisču. Na podlagi preiskavc zagrebške policije je državni pravdtiik od= redil proti Ožaniću preiskovalni zapor iti sodno preiskavo. Včeraj je v preiskavi proti Ožaniću na* Stal preokret, ki mu pa nikakor ni v prid Kakor znano, je Ožanić izpovcdal, da je bil na božični večer pri prijatelju Milorado vicu in da je v njegovem stanovanju pisal pisma. Navedel je imena raznih svojih pri* jateljev, ki jim je pisal pisma ta večer Med temi je bil tuđi neki Ivan Škrinjar iz Beo» grada. Na prošnjo zagrebške policije je beo? grajska policija i/vriila v Skrinjarjevem sanovanju nenadno preiskavo in zaplenila pismo, ki mu ga je pisal Ožanić pred aten* tatom To pismo itna sedaj zagTebška poli* čija in je bilo oddano z drugim obteži!nim materijalom državnemu pravdniku. V tem pismu, ki je bilo pisano dne 24. decembra, torej na dan atentata na detek« tiva Grauerja, piše Ožanić svojemu prija* toljui Ko ti to pišem, pričakujern aretacijo, vse drugo boš izvedel \z zagrebških :asopiso\ Vem. da se bos čudil, toda ne razmišljaj mnogo, temveč vedi. da je meni toieno. da me vlačijo po celicah dokler ne hc> hrvat ski narod osvobojen. Ti veš, kakšen *em in kako sem Žejen krvi Policija meni da je to nepohiten dokaz da je Olanić pravi atentator na detektiva Grauerja in da je bila tajinstvena roka k1 se je pokazala na božični večer izza zavest v kavarni »Corso« in je streljala na Grau* erja. njegova roka Ožanić ie vedel da ga bodo aretirali že na večer r>red božičem Pismo je dospelo v Beograd na hožič Kdo ve, kako bo Ožanić zagovarjal to svoie pismo pred preiskovamim sodnikom Poli^ čija meni ćelo. da je Ožanićev mokresom pri vaškem znamenju zunaj vaši. Renc se je v zadnjem trenutku skesal Vr* nil s« je v Vetrovac ter obvestil policijske oblasti, da nameravata razbojnika naslednjo noć oropati oba najbogatejša posestnika v vaši Policija je ukrenila vse, da zasači ro« par ja pri poslu. Orožniška postaja v Starem Sivcu je po* slala v Vetrovac več orožnikov, ki so se skrili v hišo. ki sta jo nameravala Žarko in Blagoje oropati. Čakali nišo zastonj. — Okoli polnoči se je hiši približala temna moška postava, ter se splazila do okna Ro> par je prižgal električno svetiljko in začei mazati okno z blatom, da bi lahko neslišao razbil ši{x>. Takoj nato se je neznancu pri* bližala ie druga postava Orožniki so pla* nili in ujeli oba ruparja. Bila sta 2arko in Blagoje. 2arko je vrgel nož proč in skušai pobegniti, kar ^e mu pa ni posrećilo, ker so ga ujeli drugi orožniki, ki so bili skriti v veži. Oba razbojnika sta bila ztslišana in sta priznala, da sta nam era val oropati posest* nika Urbana in Erharta Zato je orožniška postaja uvedla proti njima preiskmvo. 2ar* ko Pejini je doma iz bogate hiše m je sam precej premožen Zato je hotel podkupiti poveljnika orožniške postaje v Starem Siv» cu narednika Belobrka Ponudil mu je več tisoč dinar je v, če ga izpusti iz zapora Na* rednik je seveda odbil ponudbo in o tem obvestil takoj svoje predstojnike. Oba ro= parja so izročili sodišču v Somboru. Proti njima je uvedena preiskava. Izpred sodišča Stari prijateljici. — O ti Krista, dušica čista, a!i si spet v LjubHani. — je nagovorila suhliata blon-dinka mavhno temn-olasko — Ali Ie mogt>če V Angetca tukai —. je vzkliknila ogovorje-na in kar ob'ela svojo priateliico PrijeH sta se pod roko in živahno kramPaioc' od^ti v n-eko knvarn-o: saj sta si imeli teliko nove ga povedati — Veš. ?e hitela Krista ki i-c prst na Irubljanska sraica — Veš. ^tiC-ek vedno hrepeni v kraj. kjer se je zlescel. zato tud! jaz brez L'uhliane ne morem biti; pa tud! •kšefr^ se tu na-bžie dobi Sicer pa še ne veš. da sem bila izsrnana? — Tzsjiana iz Ljubliane? — se ie začudila Angelca — Oa Izgnana sai nisem sem pristojna neka.i sem se zamerila sro«;r>odu parasrr-ifu fr vedno opreza na vse srani. — je odgovorila Krista Napn<š!ed sta >>j iovari?fci domenili. do sresti molit v franč'škansko cerkev Ntu-na rrhMitev ie pa imela slab narnen sai ie Aneelca ki ie spretnei^a sVlentla. da v cerkvi poizkusi priti do denaria Obe DttSkt sta namreč ugotovili, da sta skoro popolno-ma suhi Krista ie poklekrrila pred oltar hi moiila a Angelca Vrai nje Ko fe Anscelca nehat? moliti ie ^la po cerVv? oorleđovat podoe pristo-pil detektiv in se n'iudno odkril: — Oprostite cenieni da-rri! Na'ceneišs kavama ie ^e Dri nas: pri ćakuiemo vaiu že izvolite kar z meroj! — GnspfKi kavalir pre:;uneznivi ste, -ie denlb Angelca se nasrrehnH3 in hotel.-zn hrbtom spustiti torbeo na tla — Du gospodična uliuden sem pa res tule vam pa »oo en tuv'i u r'nco kai» rt ne smete izgubili sicer bi se še lahko zgodilo da bi s kavarno nič ne Hilo. — je odgovori] detektiv ;n se znova pnklonil. Angelca fe b;la <>bsojena na mesec dni Krista pa na 14 uni Ob desetlstnici akademskeaa društva „Triglav" v Zagrebu Sveiovna vojna je rarbi'la v svojem ric-nasitnem iTrperiializmu mnogo lepih idei it tmtčlla premnogo mladih 'dealnih živTjenj Tuđi v »Slov akad ciruštvr Triglav« ki ie od svoi* ustamrvT-tve leta 1875 pa do leta 1914 viSilo p'odonosno svoto misijo, tuđi vanj ie pnsegla mena kruta roko in mu raz-deiala ngnti^če Ko pa smo si zaradili svoj narodni dom so se znova razživele mlade moči Obnovile so se zveze s Hrvati in v Zagreb je prihaialo vse pol no slovenskh akademikov Impulzivna doba po vomi doka1 boli materiialistična od predvoine ie unesla v vrste akademikov svoj duh Mnogo k bitlo akademikov, ki so izgubili z voino več let; to ie dal<~. konglomerat različnih nazo-rov in teženj Materijalno slahši se i? po-svetil študiiu in osigurani eksistence Vpraša-rrie menze Akademskeea doma pod-pore je prevzela stanovska organizacija slovenskih akademiko-v brez o»zira na ver- j sko. kulturno in politično naziranje. Slovenci so se morali znajri v sklopu že prej obstoječih rbičaiev akademstva na zagret)-šk: unrverzi. Politična druStva so ni"kla iz nuj-ne potrebe politične ori.ientaci'e :n slo. venski akademici so po svojem polittČnem nazoru prešili v tabore braukLi 'n sorodnih ;im po-h'tićnih društev. Iti tako se ie trujno rodilo >Akademsko društvo Triglav« v Zagrebu, ki }e zbralo napredne slovenske akademije Dod svojtrr praporom Prvi in tekom 10 let najagilnejši predsednik Joža Slander (sč i^; inž for.) se ie smotreno in tremo lofiJ svojega dela Ustanovilo se je pevsko društvo, dramska sekciia: knjižmca ie izda jala ktijige: aka-demiki so dobili prostore, kier so se lahko ! nemoteno družili Na univerzi sami se ie društvo udeleževalo volitev v pndporno društvo S'edile so prvreditve v Zagrebu in rrmogth krarMb Slovenije. V tem okvim so na.ruitvo pa je prestalo trdo preizkušnjo in raslo na ugledu, moči in vplivu. Vse važnejle e zasledovalo z rrriadostnim navdu-šen-jem in s pozitivnim delonv Udcležik) se je in javno nastopilo na \ seb slovenskih in važ-oe>šJh hrvatskih prireditvah v Zagrebu ter ie bilo sploh nekak mos< med slovensko m hrvatsko intelijenco In da bo nie-govo ddovanje plodonosnejše. se ie porodila misel. da se ustanovi fond za zzTadbc »Trtglavanskega doma< v Zagrebu. Na-črt je tzvedljiv. samo treba več vol« s strani akademikov in javnosti. Dne 12 januarja bo lOletnica društvenoga delovanja v Zagrebii. 5 ponosom gledamo v lOletno preteklost. V n&s ie dovoU moa za težko nalogo; polni nailepših nad gledamo v bodočnost Zato pa hočemo, da čim lepše proslavimo svok> lOletmco ki nai bo sveta! pomnik idealnega proslava vrSila dne 12 januarja v Cc Iju ob priliki Trislavanskega plesa. Spom-nite se nas mladih, ki hodhno po poti-h k' ste »rh nam pokazali vi starejši. in poidiTno vsi v Celje! Lađo Jerše. 30letnica radija V oficijelni matriki je zabeležen 2b. dtcember 1898 kot rojstni dan radija Tega dne sta zakonca Curie obvestila pariško Akademijo znanosti o svojem odkritju. Če pa pomislimo, koliko do* breg? je že storil radij človeštvu, se nam zdi, da ie radij mnogo starejši. Matrika franeoske akademije pa nikoli ne taji let. dasi je odkritie radiia zdru* ženo z ženskim imenom ge. Curie» Sklodowske Fakt pa ie da lahko srna* tramo 24 februar 1806 za datum od kritja radila, kaiti tega dne je franco^ ski fizik Becqueret sporoČil Akademici znanosti, da se mu ie posrećilo odkriti nove zagonetne žarke. Učenja, ki so se začeli takoi zanimati za telo. ki i7?are\" neznare žarke. Ofikritjc se je posrećilo v privat* nem laHoratoriiu v ulici l.bomond bli zu Pantheona, kier ie eksperementiral franco^k: fizik P^erre Curie s svoio že no. hčerko profesoria varšavske uni= verze. znan^an Koktatt B Pe<«k. U. jao.: Prireditev Rd«£e*a kriia. Sobota. 12 lan.: ob 15 un. Stitoan-dska iupaii DijaSka predstava pri £H>bo4to ruiiaarti ceoaJi Opera: Začetek ot> pol ?0 uri rvever. Torek, S. jao.: \ida. D. Srcda, 9 jan.: Pri treb miac dan^s v torek. *ne 8 t. m rvečer o©ert»o predstavo ra svot dbonma. wi *fcer s# po)t Ver-điieva oi>era ».»da i jaspo VHfan-KjiiCevo v našlo vtM vlofci V ostalih vk>zah sadefukVo: ca rhierry-KavCaiu>va, ta. Ribičeva ter g*. Bc- :ct:j. Fthdouc. Kov^ć. Rum* j m Hot4» k: Opftro i r^ira kar>elnii Nefta! Abonent, red* A pa »ka svo^o o^crTio predstavo v pi:ik dti« 11. t. : Uprava prosu da «.zxni«>o p. a *bo- PrcnUer^ ottertt* »Pri treh niiadvakaii« bc vrii v liaMjaadG op#ri v ^redo, doc 4 : dtja4u iiat«re j« ustvari n«sinrt«i mmtmm Schuben Koe ta4t« te d«k> tuđi «>U ino pri-znaoo mi avrjul so za » Uiukj »livik)imi repertoar v pribk: Sch ibertov:b sLivno^ti oa Du-najs. I*vedb so dek) z v*$mxn iui}«ta lo glavno :>enorsko p«rt\k) \t ve\ »vec sve:ve-ij. >]«vni tenor Ptecaver Z*»edbc đela *?no ž« jav?4i. Opereto At\z 'a kaprtirM Ba'a-ka. rc-lija ua j< v Pok*b rcžjs^ria j Povhe'a DIJaika predstava v ||iihtian»ki drami. V sob ore dne 12 t rn. po»idne ob 15 urt *c uprtrori v [>iW>JJa«iki drami »Župan Stalm :^k1-sJu* pri znižarvh dramskih cenah Na predstava o«ar1amo tako drja*rvx> ka-k-n tuđ! vse ostalo o4>ć-"nsn'o. Tolstega dnuao *2hri airtvac« *e u?H- ion ■/ rei>ji r^vnate^a Ootec v tlubiiaa^; drami v sredo, dne 9 t. m. za i*»nww redd C. Reprizi izvr&tne komedije *Bunbury" na Šentiakobskein odr«. V soboto U. n v nede-t)o 13. mu. prnavlja ^enrjakot*ski ..d«.r krasan« komedoto »Bi*nt>ary«, 'm ie prefi»)««ra in re-?riai tako izvt*mio tis^cia Posetn^ci so 5c te-mesljito nasme^ati. — Vstocraice to od perka da-IN I>ri Z Mšk* KarnitnAt! aa Starem trm v r-'«drodait žBeiežmca KOLEDAR l>*ne>: Torek. js. januarja 1929; Katolifta-ai: Severin; pravoslavni: 2C. decembra 1928, Sav. Boaor. DANAŠNJE PR1REDITVE. (»pera: >Aida^. B. Kiuo MaticA: >Na robu ivctMc. Kiuo Itleai; »Pekel ljubavi^. Jakova rai*tava v Jaivopi&eveni pa\i- IjGUU. Razsta^a Karte Buloreeve v Narodi ga-U-riji. GE2URNE LEKARNE. Diiiie-; Bahovec, Kongresni trg. U#tar. Sv. Petra cesta. Hofcevar, Sp. ?i5ka — Službeno iz LNi*. Seja epravnega odbora LNP se vrši v S"eJj 9. t. m ob 20. uri v damskem salonu **varae Cm ona. Sokol — Sokolsko društvo v Bo& Dublci pri* redi 8. t. m. telovadno akademijo, pri ka- 'eri nasiopiio s telovadnimi toč^atni vsi dmSrv odd-.lki Pred začetkom akademije bo predaval brat Hrvoje MacanoviĆ, eden laiasilne^ih čianov Sokola II v Zajrebu o em! Jus^slovenski Sokoli na IX. olimpi- jdi v Amsterdamu. — Češkoslovtikl Sokoli za Tabor. Ak-j:ja bezobrestnega posojila če^koslovaike-Zd. Sokolstva za dom sokolskega druStva 'Jubliana I. na Taboru je donesla približio 760 0O0 Kč. — Prosvetni odbor ĆOS rabine izdata-:i nov sok( lski časop s »Sokolski vz£O.»i-re\u. Izriafal bo kot mesečnik — Sokolski dobrotnlkL Pokorni brat Ivan Peklenk, ki se sa je spomnilo vse na-^e napredno časopisje ob njegovi smrti. )• bi! vzor moža in Sokola Bil ie dolgoletni fian Ltifbljanskega Sokola in te zameti! nekoliko Sokolskim društvom 2S.0M Din. Koi državni uradnik je moral živeti iako skromno da & zbral takino vsoto v korist naših drušfev. — V Šabcu (v Srbiji) ie imtitI rdravnik dr. M. Petrović, šef oddelka iabačke okraj-ie bolnice, ki ie lapu&til sokolske mu dm« '-T\u v Sabcu S(MM> Din ?a »SikoUki dom*. Podjeten pustolovec Nedavno je bil v Tunnu pnjet Tu-rek Rešid paša in šieer v trenutku ko je hotel Dn blagajni neke banke vnov-čiti ponareien ček. Toda v turin^kih iaporih ni osta! dolgo časa Nckega dne je pobegnil Rašid pasa je na iz-prehodu opazil da Sahko odvetniki nemoteno hoduo >koži vrata jemi^nice. Stopil je k vratom in dejal pazruku da je advokat. Tako je srečno prišel iz jetnišnice Na cesti je poklical Soterja avtotakbe in mu naročih naj ga nelje v Milan. toda skozi Turm ga ie moral voziti križem kražem po ulicah Tako je Turek zaNledovalcetii zmešal sled. V Milanu se je šofer ustavil pred nekim hotelom Opazil je takoj, da se Furek sumljivo muza in da mu denar za vožnjo nikakor ne ere iz rok Zato ie na rajca opozoril d^a Pred hotelom >toječa agenta. Ra5id paša ic Ukonstil to priliko in jo neopažefio pobnsaL V grueči in vr\'enju se je nasrlo izgubil in tzffinil presenećenima agentoma izpred oCi. V Milanu *e Ralid paša seveda ni počutil vamega in popihal jo je v Trst. Brez voznega listka je sreĆno prispel v Trst. Oitla>il se je takoj rva lurškem konzulatu in prosil, naj mu izstavuo potni U^t, češ, da je svojega iZKubil. Na konzulatu je v listih slučajno čiial o svojem drznem begu tn zato je silil v konzula, naj mu rx>tni list čimpreje ir>tavi. toda konzul mu ie odgovori!, nai se javi drugega dne Pu>tolovcu na ni bik) treba ponovno hoditi na konzulat zakaj še isti večer ie bil pri-let v aeki kavarni Zaprli so ga v pro-^kulo jezuitsko ietnišnico kjer je pa sedel samo 12 ur Tuđi ru se mu je po->rečil beg TržaSke oblasti so prepričane, da io hoče Turck pobnsati na naše ozemlje in zato so mejo strogo zastražile. ^tev ft »SLOVENSKI NAROD« dne 8. januarja 1929. Stran 5. Dnevne vesti. — Pojasnilo. Iz pisar ne velikega župana ljubljanske oblasti smo prejeli: Na razna vprašanju se uradno razjlaša. da čl. 5 zakona o izprernenibi zakonov o občinah m obtastnih samoupravah, razzlašen v »Službenih Novinah-* z dne 6. t. rru ki zavori o razrešitvi občinskih beležnikov. za lju-b-lanskn r>b!asr ne prthaia v poštev. — Ra/pisane sodne službe. Pri okrajntin sodiSCu v Litiji se odda mesto pisariTSkesja u-radmka v !I ali II! kategoriji Prošnje je treba vložiti do 10 februarja Pri okrajnem Nodisču na Brdu se odda mesto sodnega sluge Pratnje ie treba vložiti do 20. t. m. Pri okrainem sod:Sču v Konjicah se odda sodniSko mesto Prošnie je treba vložiti do 31 t m Pri okrožnem sodišču v Celju se odda mesto pisarniškega uradnika. Prošnje fe treba vložiri do 31 t. m. — Otvorltev brzojava !n telefona Sava pri LltlJl. Dne 29 decembra 1928 ie bila pri pošti Sava pri Liti-ji otv-orieua brzojavna in telefonska sluiba. — Otvorite* telefona Dravograd. Dne 22 decemtbro 1928 Je bla pri pošti Dravo-grad otvoriena telefonska centrala za kra-ievni in rn/emski medkraievni t>rr>met — Spomenica lOletnlce naših železnlc. Oblastne d rekcije in oddelki caneralne di-rekdie državnih železnic moraio zbrati podatke o svojem delu od ujedinjenja do da-nes Ti pođatki bodo rbrani v posebni knji-ji, v spomenici lOetnice naSib železnic \h njih bo razvi-den razvoi oblastrvh dtrekcij, povečanje železniškejja oirrežia in poslovanje naše železniSke uprave v desetih le-rih od ujedimjenia Radi pomanjkanja grnot-nih sredstev se naše železnice sicer nišo mogle v tehmčn-em pogledu razviti tako, kakoT bi bilo /e!eri, vendar pa je bilo njihovo efektivno delo od leta do leta vecje Stevilo natovorjenih vagonov ie znašalo do konca lanskesra leta skoro poldrugi milijon Poslovanje naših že-ieznic sicer ne od v našo državo in iščejo zaslužka ne da bi fin kdo ovfral človek bi mislil, da velja isto za naše državljane v ftaliii terrrhvrti ker ie v nettun. skih konvencijah v rem pogledu določba o reciprociteti Toda Italija se nettunskih konvenc'i ne drži O tem priča primeT ne-kega delavca iz Krka, ki ie hotel te dni na Reko odnosno v Trst in dalie v Italijo » trebuhom za kruhom Dolgo ie moral prositi in moledovati. da so mu dali na itali-tanskj konzulam>f agenciji vizum toda ita-lijanska oblast mu ie na potni list napisala, da ne stne nikjer v Ftalifi iska-ti dela niti mu ga ne smeio '"talijanska podietja dati Ta-kih primerov bo še mnogo in italrianske oblasti bodo nedvomno v vse-h enako r>o-stopale — Iz odvetntške službe. V imenik odvet-niske zbornice za Slovenije sta bila vpisana dr. Srećko G o 1 j a r in dr Jos^p K r a • pez, oba s sedežem v L'ubliani — Iz zdravnlike službe. Kraicvna pravica zdravniške prakse za Celje se ie podelib zasebnemu zdravniVii v Čelni dr Josipa C e r i n u — Nalezljtve bolezni v ljubljanski in mariborski oblast!. Od 15 do 21 decembra je bilo v Mithlianski oblasti 32 ^l-učaiev tifuz-nih bnlezni. 2 grize. 56 Škrlarinke 24 ošpic 23 davice 2 kaplja 8 šena 2 krčevite odre-venelosti in I vrani^nega prisada V mariborski o-blasti >e bilo v istem času 40 siku čaiev mumpsa. 22 tifuznih bolezni 60 škr-latinke. 154 ospic. 37 davice. 6 šena in krčevite odrevenelosti — Prodaja taksnrti vrednostnic. Pinančna direkcija v Ljubljani opozarja vse malopTO-dajalce kolkov menic tov listov m osta-lega taksnega materiiala ki so doslej pre-jemali taksne vrednostnice pri b!ag3*ni de-kgaciie ministrstva financ. da sta od 1 ia-nuaria 1925 poverjeni z zalaganjem trafika n tov itd davčna u»prava za mesto Ljubljana (bivši davčni urad za mesto Ljubljana) in pa davčna uprava za Lkibljano -okolica (bivši davčni urad za Li-ubljan-o -okolico) — Zivalske kužne bolezni v ljubljanski In mariborski oblasti. Od 24 do 30 decem. bra je bilo v Ijublsianski oblasti 5 slučaiev svinjske kuge 1 konjskih garij m 1 ćebelms kuge. V mariborski o-blasti ie bilo 31 decembra 16 slučafev svinjske kuge. 2 vra-ničnega pri sa da in i koniskih ga-rij. — Predavanje o Triglavskem pogorju v Zagrebu. Hrvatsko plani »sk<. druš^vD -Sljeme« priredi iutri zve^er ?ir,tmivo predavanje »Na srrručeh preko Trg^vsk-^a pcrgor. ja< Predavanje bo pojasnjevalo nad 100 skioptičnih siik Predavai bc ^iiani alptivst in eden naiboliših avstr'tskili aTieteur - fo-tografov Karlo Kora"iwvk. — Vreme Vremenska napoved n\-n ^be-ta lepo. suh-o in mrzlo vreme Vćeraj je bilo lepo v Ljubljani in v Splitu, drugoj pa oblačno, odnosno megleno Snežil i ie v Ma. riboru, Zagrebu in Beogradu v Dalmaci^ imajo Še vedno dokaj t->n|o vrenrs. v ?p!;. tu je bilo vćeraj 10, v Zasrebu 3, v Ljuhlja ni 1.7. v Sko-plju 1. v Beograda 0.5. v Mari. boru —.2 stopinii Danes z'm*r3ii ie karal barometer v Ljubljani 779 m*n. tempera-tura ie znašala -.10 stopinj To sta dva vremenska rekorda, kaj ti nkt visnko baTO-meter letos Se ni stal m fjdi tako nizfce temperature §e nismo meli. — Sloveiiri * \meriki V kraju Illinois je 6. decembra umri Jožef Kaplan. Pokojni j« bil doma iz DoberniSke vafii, fara Ver-bovet-- Podlesel je pljučnici Star je bil Jele 46 let. V Ameriki je rapuMtl ženo, v starem kraju pn žnluip;o zn niim rolitelfi. — Jakoba Pluta v Partervillu, Kalifornija, so pred božičnim i praznik i posotilj tatovi in mu od-nesli 75 puranov. Toda to jirn ni bilo rio-volj. zakaj drugi dan 30 mu ukradli §e « stalih 45 puranov. — V kraju Oakdale je 18. d^'cembra umri Janez Mivec. pokojci, ki je bil star 42 let, je zapustil v Ameriki ženo in p«t nepreskrbljenih otročičev, v domovini ixi žal uje za njim 80 )ei star oče. — V Los Angeloftu je umri Sloveoec Jakob Jernuui. — V Nonvalku >e je pripetila tež-ka avtomobiltika ne«rečaf čije trtev jje po-stal Josip Tifair. Avtoznobil. k\ sa je upravljala Elsie Ma© Cansenova, ga je vrgel s ta-■•<> ~ lf> • b ;'loĆ!nU. if;i si ie ?iromak prebil tobanjo. zlomil d«sno roko, izbil veJE zob in pri padeu odgrizni koe jezika. Prepe-ljali 60 ga takoj v bolnica, vendar ni a panja, da bi okreval. doferko je polieiJB ispustila, ker je vodila raaneroma počaai in je Tifar po laatni n«previdno«li za*el pod ■ voi. I — UkirHtev internati v Ptstearfcvem zi-I vodo v Celja. Z odk>kom ministrstva narod-nega rdravja se trkinja v Ceifti Pasteurjev zavod kot internat Na steklirri obolde m od stefclih psov težje poSkodovane osebe se bodo odslej zdtavile v obiastrrrh bolfricah. tf«««rir»i ^ ftalfeoij ras tanani cdltii pooold«tt«lc» tfit«»fiilc v vsej Sloveniji „Slovenski Narod" Og •** « na •»! listu tmaio na vncji uioeh * — Atentat na čeiko - slova&keta konzula v Dubrovniku. Pred tedni ie neznan atentator streljal v okno stanovan-ia češko-slo-tvaškega hono»rarnega konzula v Dubrovniku g. dr Birimiša Policija je uvedla pre-iskavo in aretirala neko gospo, pri kateri je konzul svoječasno stanoval Policija je uveriena. da ie na sledu pravemu atentator ju Podrobnih informaeij pa policija v interesu prefskave nnte dati. — Drzen roparskf napad v Kru§evcu. Te drri je bi fzvrše-n v tTjpovirio Vilisava Radosavl-evića drzen roparski napad Ne-znani moški so vdrli v trgovino in nato v sobo. kier so naleteli na rnater trgovca Ra-dosavlievića Starko so vtjcK na posteljo j<» povezali z rruho ter jo neusmilieno pre-tepali in zahtevali naj pove kje je shra-nien denar Starka te narx>slez siedo Dobejrnili — Taitasrven samotnor v Somboru. Iz Subotice poročajo. da ?e včerai irvrSila v Som-boTu sa-nomoT uradnica srezkega poglavarstva v Baski Topoli ^jub'ca Masić stara koma? 21 let. PrexrvČeraj5n,Hm ie Ma-sićeva prisjela v Su-botico ter si kupita samokres Tako? na+o Je odpo-tovala v 5om-bor tn se ustre'ila Ko Ie izstotrtla !z vlaka ie takoj hitela pred poslopje biv^esa oblast, nega odbora V bližim' poslopfa stoji zna-menie Tu je nesrečn'ca pokleknila in §c nekai časa morila Potem si ie pognalf-krog'o v srce in je obležala na mestu mrtva Zakaj se je prav za prav ustrelila. nih će ne ve VpraŠali so njeno -nater če }i je znan vzrok hčerkinega samomora Mati ie P3 odgovorila da o tem nima poima Opa-zHa ie Ie. da je bila Ljubica zadnje Čaše rotrta in nesretna Sodi se. da Ie šio deklt v smrt zara-di nesrečne ljubezni. G^edališke odre opozanamo na ljudsko tgro Rokovnači spisal Fr Oovekar III iz dara Bro§irana kniiea velja Din 30.— Knjigama Tiskovne zadruge v Ljubljani — Družba &▼ Cirila in Metoda w Ljubljani ie prejela meseca decembra 1928. I sledeče prispevke: I. Pođruitiice: Sredisče 451 Din; Krško, i 312 Din; St Pavel—Pre bold 500 Din; Trbovlje. m. S16 Din; Kam nik, m. 386 Din; Bl^d 600 Din; Novo mesto. i 1400 Din, Novo mesto, m 567 Din; Ptuj. m 3750 Din; ptuj. i 3750 Din; Triič 500 Din, Cerknica 665 Din, Grahovo 159 Din; Begunje 210 Din, skupaj 1034 Din; Mokro-uog 235 Din, Ribnica na Pohorju 135 Din; Scvnica 10 Din; Dol pri Hrastniku 290 Din. Hibnica, m. 197 50 Din, Ribnica, i 217.50 Din, SiŠka, i. 500 Din; Kostanjevica 12 Din. \rhnika 960 Din; Ormo! m. 810 Din; Jese-nice 1174 Din; Ljubljana: ientpeter. m. 4262 Din, šentpeterska, i 1124 Din; skvpaj 24093 Din. II. Nabir&lniki: Ribnica na Pohorju 69.20 Din; Iv. Mohorko, RaČje 45.65 Din; Učiteljska tiskanja, Ljubljana, 650 Din; skupaj 121-35 Dm. HL Raiai prisp«T-ki: J. Potočnik, Ljubljana, 100 Din; I. Ru-dei, Tolsti vrh 100 Din; R. Smielovski, Ljubljana, 100 Din; I. Zalaznik Ljubljana, 50 Din; M. Ogoretec, Skofljica. zbirka, 25 Din; M. Strukelj, Čakovec, 100 Din; F. Kri-§per, Crnomelj, 100 Din; A. Vodnik, Ljubljana, 100 Din; M. Janeii?, Stara vas, 100 Din; Kaliaska tovarna, Ljubljana, 250 Din; M Bergant, Ljubljana, 100 Din; »tepaj 1125 Din. — V»«ta Tseb prisporkor 25.339 Dio 35 p. — Urejeno preoavo Hi iđrt^o kri će sele. nx> z vsakdanjo rabo Pol kupice Drirodne grenčice »Franz-JoseN. StrokovrH zdravni-ki za motenje prehranjevanja hvalijo vodo ^Fra»nz-Josef<, ker vzpodbuja delovanje žc-lodca in črevesa Dobi se v vsch 'ekarnah. drogerijah in Specerijskih trgovinah. Iz Ljubljane —i i Na roj srni dan Nj. VeL naše kraljice Marije bo razobesila mestna občina na vseh svojih poslopjih narodne in državne zastave in prosi ostalo mešvanstvo da rudi ono sto-ri isto. * —U Pri javni borzi dela v Ljubljani je v ćasu od 1. do 5. januaria 1929 iskalo dela 834 moških in 377 žensk skupai 1211 brez-poselnih Prostih mest Ie bilo 57 moš'ah in 16 ženskih, skupaj 73. Posredovani se je izvršilo 46 moških in 13 ženskih, okupaj 59 Odpotovalo >e 2$ moskih in 1 ženska, sku-paj 29 brezposelnih — Delo Hče: mošklh: 2 manhptrian-ta za lesn-o stroko. 1 ekonom. 12 steklarjev, 12 kovačev. 24 stavbrvti kliučav-ničariev. 5 klepariev 9 želozoHvar^ev -stniKarjev. 2 zlatarja 29 strojnih ključav-mčarjev, 21 rrrizarje^, 2 urar.ia, 2 elektro-monterja 3 koJarju 1 puškar. 3 žagarji. 2 sodarra, 3 tapetniki. 19 krojačev. 5 usnjar-\e\, I brivec, 5 sedlarjev. 4 knjigoveža 2fl čevijarjev. 7 mesarjev. 27 pekov. 3 mlinarji 12 natakarjev. 1 laborant kemije. 32 zklar-jev, 5 soboslikariev 1 dimnikar 1 stavbni risar. 29 ?tro>nikov kurjačev šoferiev. 22 pisarniških slug. 27 trgovskih rx>m<^nikov 19 tesarjev. 2 knjigovodje. 33 zaseb urad-nfftov, 1 časnfkar 1 slikar - karikateur. 5 slikarjev. 2 boJniSka strežnika. 1 rudar. ?*> hlapcev. 220 pomožniri delavcev. 9H đni-nar»ev. 4 vaienci — Ženske: 10 pisarniških moči, 1 !o>jigovodki^^•ešča da ie razt>05tr?! članom novo uredbo o odp:ranfu in zapiraniv tr^ovin ki ie stopi'a 1 ^anuarte t. 1. v ve-liavo Kdor uredbe ne ^re^"-*** '<■> lahkn d^-bi v gremiialni pisarni — Na^el^tvo. —li Števtln eksekncH v DubUanl Od leta do leta se rrm-ože r>o vsei Sloveniji ekse-kucije Pri lri>blianskem o^rainem sodi^ču je bilo leta 1928 vloženih 8430 ekskuciiskih Dred'grov in 1195 predlo^ov več kot leta 1927 TzvrSitni organi so z delom preoblo-ženi :n ie eksekuc:"ski oddelek r>rinioraT. iskati poroci pri deželnem sodiSču. ki dare od časa do Časa pomožno osobje od-de?lrvotno naznanieno Vstopnice se dobe v Maičrrf kniizami na ^ongresneir rrsru —H Lov^lrf ples ki »e znan že s.kozi več •et kot ena naiDriliub!renei^ih pređnustn-'b nrireditev <;e vrši na Svečnico 2 febni. iria na T^b^ru 23n —b ZkuMI *e Ie Sop kHučev pred hi§f ^tev 1 v Tavčarievi ulici Nakliteli nai '•ih prinese v omenien-o h:šo. 4. nadstropie vrrata 2 Droti naeradi —li Sokol 1 - Tabor obveSČa svoie članstvo da ie preminut braT Lađo H a r t m a n večletni društveni revizor Pnkomeea brata spreme-no na n'eeoa^ zadnil poti v sređf 9 t m ob 4 uri popoldne 'z mrtvačnice deželne tolnice k Sv Krfu Kroi civilni 7 znakom Udeležite se pogreba po1nos>vilno' —!j CM. kole^nv*»nfe v Naro*inem rio«"-sta priredili v soboto z\'ečer mes^ni rrK^ka m ženska podružnica v korist Družbe ?v Cirila in Meroda Prireditev ie bila r>rav epa iti so hi počasnli t>rav odlični funkcijo narji Tako smo opazili di vizi fona rja ^e.ie rala z " -inila Nediča brigadneza geneza!? 2 A Vukovića. velikega ?npana g dr Fr Vodopivca. župana dr D Puca zastopn?-ka Sokolsrva in lepo §tevilo drugih xH:č.iin gospodov in dam Nastopili so sv Trije kra-lji in i« vsak o sebi povedal z narodno pe-smijo. kdo in kai je Spremliali so iih pa-stirci iz Betlehema Med priredirviio je prav pridno svirala gođba dravske divizije V občo pohvalo moramo omeniati vrli t>ev-ski zbor pod vodstvom učitelja g Alojzija Potočnika Mladina se ie pridno vrte.a in ie prišla na svoj račun Za dotom ppačo ir> jedačo so skrbele naredne dame PohvRin'-moramo omenitf tuđi nesebično oomoč N3-rodne^a gledali^Ča in posebne zasluge g Rn-rHa Navinška za brezplačno ;z->\%^*r>t vlasulje Ne moretno si pa kaj. da ne bi gra-jati iodoletnost onih krogov. ki bi «->ra;t ravno pri takih prfredirvah s svojo ?risr»t-nostjo pokazati s\'ok) narodno zavest. —U PevcI In pevke »Sloge«. V sredo ob T)! 2*\ 7veče» važen x^sranek \v obvezna pevska vaia. Pozivam, da se je vsi pevd in —U Zaključili venčelt plesne sole »Dru-imbmtza odseka privatnih namešćence* Z P. N. J.« se vrši v četrtek dne 10 i rn ob 30 uri v veliki dvorani UtVona. Vsi obisko-vald plesne sole se vljuiio. P'.)go.i' kot pri plesnih vajah. 22r\ Narobite so na na'cene*; dnevnik v »aS držav SLOVENSKI NAROD M«M*na narociiiiiA 12 Oln —lj Pravljice z* deco pripoveduje ga. Po-lonica Juvanova, članica Narodnega ^leda-!i$ća, v sredo ob 17 v beli dvorani hotela Uraona.. Vhod. FranćiŠkanska ulica 2, ččz dvoriiće _ »Atena«. 20» —lj Zanimanje za III. obrtnfškj ples Obrt. niske*a društva v Ljubljani i. vseobče Ta dan se bodo sešli v prijateljski družbi vsi znanci in tovariš: da se meri-sil^ena zabava. Zato nasvfdenle v soboto 12 L m ob 8. z^ ečer v Kazini — Maske dobrodošle. 2\ n —li Planinsko predavanje SPD. V perek 11 t. m bo predavai g. Capt P:nch o Mr>unt Cverestu. ki je najv?S;a gora sveta in đo-sedaj §c nepremagana. M Everest ali Tschomo - Ltmga, kafcor ga domačini ime-nuiejo. je najviSji vrh Himalaje ki se raz-prostira v dolžirri 28^0 km i*n v 5irMi od $0 do 100 krt* Ođlcrt *e bil ^ele leta 1S49 Tri leta pozneje so ga zmerili ifi so mu privodili SJMO m«trov Voditelj dotične komisije sir Andrew Wantrrt i< da! gor' ime Mount Everest, na čast geodeta Oorga Pveresta Ođ takTat so si nafboTisi planine'. seveda AngleŽi na vse načine prizadevaM doseči vrti tega eorskejca velikana Hj«eriie-l in ustavil. —lj Velika tatvfna. Vpokoieni pisarnišk! sodni ravnareP Karl š;-nkovec ie danes na policiH priiavil dve večH tatvini ki sta bili v 7adn;em Času izvr^e-^i pri tvrdki »Obnova«, odnosno pri ge Min* VVeisb^cherjc vi na Ounajski cesti Tz stroinice tvrdke •Obnova« ie b:l pred ted-nj ukraden velik senilni iermen težak nad 100 kc in vreden ikoli lO.fkOTl Din Včerai ponoči pa 5e neznan tat isotam snel iz ^tipe. ki le test se Mirni \Veisbacherjeve dve okni in napravi 200 Din čemu v Slom^kovi ulici 21. leno napisno tablo in mu napraviti ?0O Dm terr deficit, ki je neizogjben ako hiša ne bo razprodana U-pati ie torei. da se cel'sko »■bćins^-^ ^d70ve in napoinf hr5o do zadnie-g:a koti-čka, kat ta komedija tuđi v polrri •neri zasluži. —c Triclavanskl pfet se vrši v soboto 12 t. m. zvečer v Celjskem dotmi Priredi-tev bo ena najlepših v letoSnJi sezoni Prostori CHiskeea doma bodo tepo dokorirani —c »Badnfak« so vozili v nedelio na s!o-vesen način po celiskih ulicah vojaki v vo-;as"nico Kral;a Petra I Spremlial iih je od-đeJek voja$ke godt)e odposlanstvo častni-kov, podčastnfkorv in voiakov ter nekaterl Člani cel:ske pravoslavne obč*'ne z £. pro» tom čudićem na Čelu. —c Poroćll se Je v soboto v Petrovcah mani na5 kulturni delavec. profesor r*a celjski realni sdmnazij. g. Janko Orofen, x gdčno Sabino Kmecl. . Narodnemu paru ■skrene častitke —c Mestna knlfintca te izpo^odila v tne-sectj decembru 165A knh!g V celem mina-lem letu pa ie izposodila 17.^00 krtfie torei pribl:žno 7000 več kakor v letu 1927. Knjižnica §te}e danes 3405 knjig. —c V Itkvldactio !e pre§?a Produktivna ĆLvljarska zadruga v CeUu —<; ObČnl zbor Sokolskejca društva v Ce-Ijo se vr*; v četrtek 10 januaria ob 30. uri v mali dvorani Narodnejra doma. —c Samomor. V soboto znitrai se fe v Oosiposki ulid St 0 ooesM v nekf mizarski delavn;c: 471etni mizarski »notste-r Konrad Baumnartner i? Teharfev B a u *n partner je ' bi1 vdan a'Voh^ln in "e z^snođirsVo ?_q po- ! polno^a propadei, kat *a je pofnalo rudi v smrt i Ali je bila angleška kraljica Elizabeta moški? Angleška kral ca i. izabeta. una najmarkantnejših političnih )sebn-sti angleske zgodovin«. ie drlaia žc nni"-ffim zgodovinanem hudt pregiavice. ker ne morejo točno ugotoviti vscii jmj-darkov iz njeneira ži vjerna. Naj'Mjlj originalna ic oaj debata ki «e k ra/vila zdaj med univerzama v Oxfordu in Cambrid^u in v katero •• rviki. V času. ko se ic krali G*or*; VIII. kratkočasil s tem. da je obelavlja' \wd\ ki mu nišo bili rv> vo'?i z^^ti ^vo'e zakonske ;n n-rzaVnn^kf fen* se ie rolln An, Boleyn vGreenwich Courtu hčtrka. Komaj ie krah Oeorg zvede! za rojstvo svoje nezakonske hčerke \ Hamoton Courtu, je novorojenćek naravne siti rt i umri. Zdravnik: so se ha'i za svoie e'a-ve in so napeli vse sile. da naideio za novoroienčka nadomestilo, preden r»ri-spe kralj, ki je hotel hčerko . ideti Toda ed ni novorn xek ki se tim ea }t tK>sreči'o v najflici najti. ie W deček. Oblekli so ?a kot deklico in dvorni zdravniki so morali z nekaterimi dvor-mm: damamt priseči, da bodo novoro-jenčkovo skrivnost hranili do smrti. In tako se je zgodilo, da je imela kra jica Elizabeta sicer mnr^o kavalirjev, ki so ji poklanjali ce!e kni'^e o ljubazni, dragulje. Šopke. /late ril>e. dm<7 cenc oble-ke itd., toda kraliica n^ nobenecra 'juhila. Energična kraliica ie bila visoka kakor grenadir in po svojem temperamentu se je bistveno razlikovala od /seh dvor-nih dam. Bila je zelo energična in često se ie -<-:oetik>. da ie temu aH onemii dvorne-mu funkcijonarju prisoliln zauš-nico. Rabila ie zelo grobe izraz-, pre-klnjala ie in kadila n-vn c^crircto, ki jo ie prinesel v Anglijo sir Ra'eivjh. Imela ie mo§ki glas in zelo rada je pila rum. Tako vsa.i piše John nmnn. ki j>r*vi. da lahko vse to z dohumenti dokaze. 100letnica Chicaga Ameriško mesto Chicago proslavi svojo stoletnico sele 1. 1935., toda 2e zdai se vrše velike priprave za ta po-membm jubilej. Med drug m Lx> v pro-slavo stoletnice otvorjena ena največjih razstav v ogromnern nebotičniku. Nai-večja senzacija bodo pa nedvoinno umetni otoki na jezeru. Na Unihiganu zgrade pet umetnili otokov s skupno površino nad 10 kvadratnih milj. Kn otok bo imel obliko zemljevida Zedinje-nih držav. Na njem bo 4{S poslopij, od-govarjajočih enakemu številu ameriških drzav Poslopja bodo tuđi analogno raz-vrščena po zem!}episni legi poedmili držav Drugi otok bo tvoril ogromno ie-tališče. na tretjem bo krasen stadion za vse panocre sporta. V okviru iubilejnili svečanosti lio postavljen spomenik znamenitemu fran-coskemu raziskovalcu Ln jezuitu Mar-quettu. ki vra smatrajo za ustanovitelja Chicaga. Marqute ic prvi plul po reki Mississippi, ki jo je točno označi! v zemljevidsli Indijanci so ga pripeljali na breg jezera Michigan, kjer se je nastani' in umri !. 1675. Na kraju, kjer je stalj Marquettova koliba, je nasta'o mesto milijonarjev Chcago v državi Illinois, prvo katoliško mesto v Zedinjenih dr-žavah. Do zadnjega je bilo Chicago drugo najboja:atejše mesto v Ameriki, zdaj pa že usr>ešno tekmuje z Neu-\or-kom. kajti mnoga velika industrijvka in finančna podjetja se selijo iz Ne\k-yorka v Chicago. Originalna tožba O originalni toibi je nedavnu raz-pravljalo dunaisko obrtno sodišče. Stro-jepiska Klara B. je tožila svojega šefa in zahtevala odSkodnino, češ da je po-stala za delo nesposobna ln da je tudt verjetnost. da bi se mogla omožiti, minimalna. Klara je v toibi navaiala, da je btfa kot strojepiska zaposlena v pisarni. ki ni odgovariala vsem h gijenskim pred-pisorn. V pisarni je bilo vedno temno in delati je morala pri električni raz-svetliavi. Druga slaba stran lokala je bila. da ie bila vedno izpostav+jena prepihu n posledica tega je bila huda revma. Pa ne samo to! Sčasoma n je tako močn-o opeial vid. da je morala nositi očala. Ker mora ^edaj nositi oča-1a in ker je vsa revmatična. ne more dobiti primerne službe m radi očal trpi tuđi niena lepota. Naravno, da ie postala s te-rn verjetnost možitve manjtša. Tr>?en' 5ef je zanikal, da j« lokal pretemen in ie v obramho navajil, da je bll lokal zadostno razsvetljen. da pa Klara ni hotela delati r>ri umetni raz-svetljavi. Njena revma oa je bila po njegovem mneniu starejšeifa izvora Da bi pa dekle radi očal izgubilo na svoji privlačnosti, to š-efu nikakor ni lio v glavo. Nas-protno. bil te mnenja. da so dekleta z očal? še boli dražestna in da lahko najdejo rnoža. Sodišče je napravio v pisarni lokalni ogled in sodniki $0 bili mnenja, da lokal odgovarja vsem higijenskim predpisom. Zato so tožbo podjetne strojepiske zavrnili. Dekle se na ni dalo ugnat' in je viožilo priziv Dcželno civilno sodišče je kot vzJclicno sodišče ^^trdilo razsodbo prve instance. Ktrcufte! Čitajte! ,Princesko Zvezdano' Stran 4. «S L O VENSKI N A ROD, dne 8. januarja 1020. Stev tiljiai \Vallace: č»j Kdo je morilecl Roma n l>oixu jt* iskulu vžigulice, predno ic pri/^aia luč. Poieni je udški providno po stopniculi v klet. Kupati je morala zelo oprezno. Udarila je s k rani poni po zidu m po ćeli hiši je /adonelo. Sele ćcz lickaj minut je udarila UrujjiC. Ko je slednjič s krampom odstranila nekuj opek, .se je >tena porušila. Mollv se je \>u tresla od strahu. Hamova je morala res trdno spati, da ni ^lišala bob-nenja. Nekaj ćasa je Mollv oklevala. porern je pa planila \z kleti in odSla po prštili \ svojo sobo. Tiho je zaprla vrata in slišala. kako je Bumova stopila iz sobe. Kmalu so se odpriu vrata Mollyne sobe in na pragu su je j>ojavila fatrtiastična pos:a-va /ene v rdečtsn plašOu in s svečo v roki. Kaj se je zgodilo? — je zagodr-ii jal a. Mol!y je bila pokrita s perino do brade in debelo je pogledala Barnovo. kakor da jo je /budila iz sladke.^a sna. - Kaj hi radi? -- je vprašaia začuđeno. - - Ste slišali ropot? — je vprašaia Hamova. - - Ne. Hamova nicnda / odgovorom ni bila zadovoljna, kajti Mollv je slišala. kako je stopicala v klet. K sreč; Hamova ni pogledala v klet. Vrnila se j-e ta-ko.i v svojo sobo. Molly je slišala njeno godrnjanje in je nestrp-no ča kala. da znova zaspi, i^eitr čez dobro uro je /nova zapustila svojo sobo. Hamova je trdno spala. Šmrcala je se bolj in Moily je odsla drugič v klet. | V veži se je ustavila. Ćelo v vežo ; se je sliša!o smrčanjc. Z v/igalico si je posvetila postopniah v klet. Priznala je luč in začela previdno kopati. Gledala ic v odprtino, pa ni videla. da-li se rov nadaljujc. Ual se }e, da je nasla samo zazidano votlino. Prali in uranio/ je pokrival nekaj belevia in podolgovatega. Ker ni dobro vide a. kaj je. je malo iH>*:akala z ogledom, da bi razširila odprtino in zlezla skoz: njo. Konćuo je dvignila lite fn pogledala, kaj leži v rovu. Napeti je morala vse sile. da ni za-knčala. Luč se ji je tresla v roki iu v očeli se ii ie tcmnilo. — Ne onćsvesti se. ne unesvesti se! — je nirmrala vsa i/, sebe. Lahko si lisPino njeno gro/o, ko je zagledala pred seboj ćloveški okostniale. Prazne očesne kotanje so /r:e na njo in ble-stfOi zo'bje so bili porogljivo stisnieni. XXII. Mož v podstreš.iti. /- lučjo \' drhteći roki je planila na-za i k vratom. Nazaj, nazaj! Vedno se ji je zdelo. da so v praznih kotaniah oč:, ki jo srepo gledak>. Zalete-Ia se je v vrata in h:te!a na v>o iiioć po stopnicali. Koma i je stopi'a v vežo. k njkai zaro-potalo. H-trv> se je zavedla, da ji preti ne-varnost. Upihnila je luč in obstala v temi. v kateri se je videl samo (»bok nad vežiiiuii vrati. Kdo je bil to? Hamova ni mogla biti. Saj je dobro siišal 11K110 smrčanje. Ne, bil je nekdo drugi. Razločno je sli-sala korake. Senca sence je šla skoz: vrata in izginila. Ali je imela halucinacijo, ali pa se je !Job Stone vrnil? Misel na Boba ji ]č bila tako strašna, da je pozabila na okostnjak \' kleti. Ca-kal je še nekaj časa. poteni *e pa odšia po prstih v svojo sobo. zakleniia ie vrata in legla drhteč po vsetu telesu na posteljo. Kakšna grozna tajna je bila pokopana v te i hiši? Kakšni strašni duhovi stanujejo v zaprasenih sobah, iz katerih se reži strahovita tragedijo? S!edovi krvi na t'eh. Spomnila se je. da je Barnova rekla, da so to sledovi crnila, toda Molly je dobro vedela. da je kri. Ta misel jo ie spravila iz ravnotežja. Čudno, da jo je misel na krvavo tragedijo prestrašila boli. nego pogled na okostnjak in zagonetna senca. blodeea po hiši. Solnce je bilo /e davno \ /šio. ko jo je obje! nerniren spanec. ;z katerega jo je /budila. Barnova. —- Vstanite, mlada gospa, v stanite. Prinesla sem vam skodelioo čaja. toda n;kar ne mislit*;, da vam ga bom vedno nosila. Sami si morate skuhati čaj. to povem vašemu možu. Sedla je in jo radovedno gledala. — Kai se fcodi? — ie vprasala in se ozrla po sobi. Molly je bila skoro vesela, da je videla zgii'bano lice hudobne žene. Bila je vsaj živa in lahko jo je otipala. — Oprostite, gospa Barnova. je zajecliaia in vzela čaj. — Oprostite, roda spala sem zelo slabo. — Roka se vani trese. Kai vam je? — je vprašaia Barnova začuđeno. To bosu* lepi, ko priđe danes vaš mož. Njen mož! Tore i noćno strašilo ni bil Bob Stone. Za hip ie upala, da je bil Jetheroe. skrivnostni letheroe, ki je oJ časa do časa posegel v njeno življenje. Toda nočni gost je bil mantši. videla sa je dobro, dasi ie hitro izgini!. — Ali se smem kopati? ie vprašaia in Barnova »e iv>Či!a \" smeli. — Smeli bi se žet če b: bila tu ! o-pjlniea. Sieer pa. čemu bi se kopali, saj niste Lima7ani. Umi.it-e si obraz in poi-dite doli. Voda v umivalniku ie bila mrzla. Mo-ly si je umlla obraz in znova jo x oblila rdečica. Bila ie sicer še zaspana inv si ud je so io boleli. vendar je pa od-šla v jedilnico in bila je \'ese^a, da lahko sedi z Barnovo za mizo. Ni vpra- šakt, ud kod dobiva Barno\a živila. 1 (Jčividijo jih je nekdo prinaSal iz mesta. O tem'so pričala jajea, mrzla pašteta, kondenzirano mieko in druge jestvine. Samo kruh ni bii svež. A vendar ni nihčc prišel, je pomislila Molly. 1 oda to put. se je zmotiUr. Ob enajstih je nekdo potrkal na vrata. Barnova ji je ta-koj velela. naj ostane v iedilnici in za-klene vrata. Sama je odšfa na dvorišče. i Skozi okno jedi niče ie Mo!ly videla. j kako sprejema Barnova od nekoga j jestvine. Videlu je pa samo roko in j kt/šaro v uji. i Barnova je prinesla košaro v jedii-nico in položila dva velika hlebca kruha na mizo. — Zdai #se nama ni treba bati lako-te. Kaj nameravatc dines dopoMne de-lati? Kopat, v kleti? — je vprašaia :;e-prieakovano. -- Ne. ne. — je odgovorila Mollv prestrašeno. — Hvala Iepa. tam je prohladno. Sede'a bom na vrtu. Barnova jo je škodoželjno pogledala. — Znate kuhati? — Ne, ie priznala Molly. — No torej. se boste morali pač učiti. — je zamrmrala. Odnesla je živila v kuhinjo in sedla \ nas.onjač k jutranjemu počitku, kakor prejsnji dan. Molly ni hotela ostati sam v sobi. Hodila je okrog hiše in razmišljala o njeni burni pretekiosti. ćegava je bila prej? V kakšuih nadah je bila zgrajena ni kakšne tragedije je videla? Nedvoni-iio je bila zgrajena v easu Napoleono-\ ih \ ojn, ko so fraucoski vojni ujetm-ki obnovili Dartrnoor. Morda so /gra-d:ii tuđi to hišo. Ko je šla Moliy iretjič okrog hiše, jc Bumova vsta'a in odšla v hišo. Kmaiu je Molly slišala, kako je zaklicala: — Gospa, pojdite sem. 9 Molly je odš a skozi vežo v kulunjo. Barnova je stala sred: kuhinje in str-mela v košaro. — Koliko hiebce\ sem prinesia? — Dva. — je odgovorila Moily presenećeno. — Zakai \rprašujete? — No torej. kje je drugi? Pokazala je na hlebec. iežeč na miz;. Kn hlebec je bil izginil. — Ali veste dobro, da sem prinesla dva? -- Da, prisegla bi. je odgovorila .\\olly. Barnova se je ozrla po kuhinji. — Podgan tu menda ni. pa tuđi če bi bile. bi ne mogle požreti celega hlebea. Molly je začelo srce moćno utripati. Spomnila se je postave v temi. Solze so ji silile v oči. obenem bi se bila pa naj-raje zasmejala. Njeni živci so bili napeti in malo je manjkalo, da ni dobila hi-sterlčneffa napada. K sreči je pravo-časno spoznala nevarnost in se pre-magala. Organizacija spiritistov, okultistov in magneo- patov v Berlinu Berlinska policija je odkrila tajno organi^aciio« ki je prirejala spiritistične seanse, katerih se je udeleževala berlinska elita. — Kako sta sleparila glavna junaka famozne organizacije. — V zvezi z zagonetno Mnrtju berlinske filmske zvezde Klge Brinkove in njenek'a režiserja je prišlo do senzad-jonalnega odkritja delovanja tajne družbe ek-pcrimema:orjev, ki m» znali ubrali okros >ebc velik kros naivne-žev, verujočili v tajne sile. Bcrlin>ka policija je razkrinkala (irsranizaciio okuhistov. ki so že dol^o nemoteno poslovali in izkoriščah svoje /rt\e. Zastrupijenje filmske dive Urinko-ve in njenega režiserja .lacobija je bilo odkrito na ta način, da je policija iz^Iedila mnogo okultistov, Ki tankih iii ;)reja\anjili o okultizmu, hipnozi in drugih mističnih vedah takt> zvana odlična družba. V tein krožku berlinske elite se je z uspehom uveHavljal zdravnik - inagne-opat dr. Hans Miiller, ka'eremu je po-magal mag - manager Orosche. Oba sta imela iivaležno polje, na katerern Ma se uspesno uveljavliala. Miiiler, ki se je dal titulirati za docenta, ie i/vr-ševal v prostorih Kzotcrčinega dnisrva obsežno prakso kot rnag - magneopat in homeopat. Dolsa vrsta avtomobilov, ki je stala često po ćele ure pred njegovo hišo. je najboljši dokaz, koliko pacijentov je imel čudodelni berlinski zdravnik. Po > napomeni < dnevneiti deiu je sledilo vsak večer družabno življneje v klubskih prostorih. Predavalniea, v kateri se je zbralo navadno do 100 po-slušalcev, je bila napol razsvetljena tako, da je vladalo v nji primerno raz-poioženje. Sredi dvorane je stala tniza za poizkuse. za katere so si okuhisti in spiritisti najraje izposojali mlada ekscentrična dekleta. Za divanom ie stal pult podjetnega docenta, okrog njega so pa sedeli poslušalci. Poizkusi so se pričenjali navadno takoj, ko so se poslušalci zbrali. Mas Grosche tr-di, da ima tako veliko magično silo, da lahko iz-premeni ćelo konstrukcijo človeškega relesa. Groschc ie pozval medija, naj leže na preprogo K^ se je to zgodilo, je pozvat medija, naj sl odpove svoii volji in pripravi sj>rejeinati višjo silo. \ato je pogladil na tleh ležečega po čelu. sencih in telesu in čez nekaj minut je na^topii lazcijcn« učinek. Vs4 udje -o otrpnili in medu k hil i>odvržen ma^u-vi vulji. Kokc ir iu>2e hipnotiziraneia medija je mag poljubno premikal, da dokaže gledalcecn ;ik)č svoje volje. Koncilu je gla>no zaklival in zdramil medija iz omotice. Medit se je za\edel m eksperimen;a:or za je vpraJal, kako se počuti. Odgovor ie bil navadiK) /e vnaprej dogovorjen,. Medij je odzovar-ja!, da mu je bilo topK). da je čutil pn-jetno inrujenost, kon^no se je pa vse njegovo telo osvežilo. To ic hila prva ^leparija. \ išek ck^crimcutov m» tvorili ia ;>o»>el>r.o svečanih prireditvah plesi \ zamakn.jenju. Ple^alka je na sto pila \ svilenem plaiču. zaplesala je divji ples iu končno se je /.arudila k nojtam inafa Groscha, da mu i/kaže >voje spo&tova-uje. Kmalu za prvo se je pojavila druga hipnotizirana T>lesalka, pred kateru je stal Ionček /. žerjavico in kadilotfii. Plesalka se je i.agibala nad lončck rn vdihavala nekat časa omarnnc vonjavc. potem je pa začela plesati. Sledii ji je magneopat Miiller v belem plašču. po-dobeu pnkazni. ki zasledujc plesalko. Na višku ekstaze, ku se že pripravlja objeti jo, >c plesalka zgrudi in oblcž\ nepremično na fleh. Me4 tem prizorom je mag Orosche glasilo izgo\arjal neke nerazumljive formule, njegov pomoćnik ie pa na vso moč raibi.tal p^> gongu. Končno je stopi! k plesalki. .io pogladi! in zdramil iz omotice. Tako so se vršile vsak teden večer-ne priredirve Czoreričnega študijskega društva, za katerim stoii kot vrhovna oblax finančno zelo dobro stoječa okultna lold. Dolgo je poslovalo društvo v Berlinu neopaženo. ka.iti članom je bilo strogo prepovedan-o govoriti rt s-piritističnih eksperiment ih. ti © C A v c c flCOH KIJIJČ Naiboljšc, naitrajnciic, zato oaicenejše! -----— ' - ---- ' T^^—^---------■ ' - ---------------= — : /f*l in razred. Uje I. razred se bo vršilo dne 15. januarja in ne, kakor je bilo pomotoma javljeno, dne 7. januarja Ziniati:i naručniki. kakor tuđi tukajšnji interesent1 imajo torej še priliko, si nakupiti teh srečonosnih papirjev. Naše srećke se dobijo: v Ljubljani: v Mariboru: užasni oddelek »Jutra. , podružnica »Jutra* Prcscrnova ulica 4 Aleksandrova c. 1^ v Celju: in ekspozitura »Jutra« podružnica .Jutra, v §i§ki. 43 Kocenova uL 2 Makulaturni papir kg a Din 4*-orodaia uoravs „Slov. Naroda" KLIŠEJE V SBH VRST, ĆRTNE IN AVTO TiPIIB, IZDELUJE PO PRED-LOŽEN1H RISBAU« PEROP1S1H IN SLIKAH ZA N AVADEN TISK AU ZA FINElSO IZVEDBO V BNl AU VEĆ BARVAB TOČNO PO NAROČILU IN V NAfKRAf. ŠBH CA3U PO raZIOH CENAH IUGOGRAFIHA, tiustiANA TISKOVNA INT.Ali>*N» »RViKA IO 1 IV »ETRA «ftft i* 2 Stanovanje dveli sob kuhinji in pritikln išće mirna, snažna uradniška družina. Vselttev febru arja. Ponudr>e na upravo lista pod „C'STOST" Puškar F. K. KAISER LJUBLJANA, Kongresni trg štev. y kupu c n prodaja s are puške, ^amokuse ter prevzame iste v komisis^o prodajo. Plesne toalete prvov r>iiiv» i/>itvlivaui i»o 70 Din, ko^tume, phišče |k) 1U*> Din ter porilo. Vidovrianskn 12 56 Stanovanje lveli >ob. kuhinji1 iu i'ritikliii šfem v stari ali novi hiši. Plavim event. za pol leta v naprej. Ponudbe na upr. teea lista po«I Februar 53-. Stanovanje , >ob in kuhinja i^če niirnn [i ruži na (4 odrasle osebe) v lnt'Stu ali v blizini. Vselitev s t. februarjem. Ponudbe mi upr. teja li>ta i**\ Snažna -trunka' 35 •-. Poceni naprodaj: . ...;,,, . ., i-: i iiiotni- 14 i-. ^« (Sau^asmotor), polnojaremnik iVollgattor) a*> rm SiroU. oljne :!yJrauliene Miskalnice. razlie * Avon za obvi^lovanje les;!. ;:■ \'.jaki o-S matice in se 'rutri preflnw*ti. Ivau Sirak. Mr-ribor. Pobreška fes. 13. ol Klavirjiv piauini Bastn^crf r Hilz^ A Heit*n»aon so nesporno najeoljš ! Dobite j h ?a najman še Obro!io tr^uvino. Bl'/u jx>5taje i |ii državni cesti. Janko Melo rc. Zabre^nica St. 3ti. p. 2i-* vniea, 0oren>^«». 40 MORSKE RIBE Operna klet, Oledališka ulica št. 2 Dnevno velika izivri Jaa^i ardom, kaUiran birani, or«4c, svoljc itd. CcneBira goslom io ta razpolagu tuđi šorove ribe Toć»jo se izbrana dalmatinska vina. posebni« op»lo in bel« viško rutica specia! samov !D let &Ur. S7 Soomiiiitljilll PROMETrtl ZAVOD ZA PREHOG O.D. LJUBLJANA prodaja po naiugodnejšib cenah in samo ft« debelo: nnCnM Aft domaći n uozemsk; za domaći l^tCCI^I^U kurjavo u- ndustri'sVe svrbe KOVAŠKI PREMOG -• - KOKS varni^ki. plavžarski in ptinsk BRIKETE Prometni zavod za premog d. d. V Ljublidni. Miklošičeva cesta žtev. 15/1. đ^mmmm KZA A9LV ~TMT 1 ^ ^L^» M^I Jr^k ^nrn^ j GrašRd lvoiBiia vaooDov n ^iio^ Jeln. družba prei JOH. WEITZ£» DiGseloui motorji s kompresorjem ah brC2 njega, oć 30__3000 HP. Majhni obratni stroiki Mnogo priznam. Brezplačna po asnila in nonudbe potom nasiti zastopsiev v Beogradu: Ing. O. Meinhard, Kne2 Mitiailova 49 v Zagrebu : ,VS n t* p" Hrvitskai ' G >spo4arsko - Prometna lidmga. Gaeva , ,L t f. •, f1, ^ ulica i2 Urejuje; Jt*ip ZvpuL&^ -« 2a »Narodno tiskamo; Fraa Jezertek. — Za upravo In insera m del iiita: Otua Chru*tut. — Vii s Ljubljani. *