mehiška Domovina C><.NSP.WT =. imela drugih skrbi, kot da jim dovoli prihod v Ameriko, potem stvo o vojaškem in ekonomskem Thomas Dewey, je označil - bodo pa svojci skrbeli zanje, ali kdo drugi, ki je katerega pri volji položaju v Jugoslaviji z name- manovo tujezemsko po itiko sprejeti na delo ali v oskrbo. • ' nom, da pride do oborožene vsta- spremenlj.vo, nestalno in neza- Zato še enkrat apelira Liga katoliških Slovencev na vse ro-! je v Jugoslaviji, jake, ki se zanimajo za begunce, bodisi da imajo v begunstvu j Kandidat Dewey pravi, da Truman ne pozna tuiezemske politike Truman ali ni poznal namena Sovjetov, ali pa tega noče priznati Albany, N. Y. — Eden glavnih predsedniških kandidatov republikanske stranke, guverner •nega) odbora na Reki. Ta x>veduje, da niso na Reki po ‘osvoboditvi” zaprli niti ene ita-ijanske šole. Tega ni povedal, lil hodijo sedaj tudi Hrvatje v :e laške šole. Tudi druge kulturne težnje Italijanov na Reki, la Jugoslavija upošteva. Največji dokaz enakopravnosti pa je seveda on sam, ki je Lah pa vendar v jugoslovanskem mestu predsednik. Eden njegovih tovarišev pa hodi sedet celo v Zagreb, kadar tam zboruje “ljudska skupščina,” To enakopravnost Lahov sedaj jugoslovanski komunisti najbolj poudarjajo za italijanske volitve, da bi njih komunistični “tovariši” nalovili po Italiji čimveč BIVŠI MILLERJEV KABINET GA BO POČASTIL V petek večer bodo priredili večerjo v hotelu Hollenden v počast Ray T. Millerju njegovi kabinetni uradniki in komisarji iz časa, ko je bil Miller župan v Clevelandu. Pozneje isti večer bo Miller ur»dnood- landu za demokratsko homina- cijo za guvernerja. Prvič po 15 letih, odkar je bil Miller župan, bodo prišli zopet skupaj sledeči: sodnik Frank J. Merrick, ki je bil takrat varnostni direktor, Geo. Kerr, pravni direktor, Ray Lamb, finančni direktor, Thomas Carey, utilitetni direktor, Felix Matia, direktor parkov, Mrs. Bernice Pyke, direktorica dobrodelnosti, William Kennedy, postrežbeni direktor, David Hertz, komisar ulične železnice, Al Sutphin, direktor boksanja, Dan Duffy, direktor za razvedrilo, John Kalina, jake, Ki se zanimajo za Degunce, uuam ua uuaju v -------u—— svoje sorodnike, ali pa so voljni katerega sprejeti tukaj, da po-j jn imafial Sijejo na naslov: Liga Kat. Slovencev, 10316 Barrett Ave. Apt. j Jld»G!l JU . 6, Cleveland 8, Ohio, nemudoma sledeče podatke: 1 „ |Jnl>rarLj Taff ja Vsi tisti, ki so že poslali kaki begunski osebi affidavit, najj * HCIII (UMj IGII J® sporoče svoj lasten točen naslov in naslov tistega, v čjgar korist hU/iiIiia QAnArgl so affidavit poslali. Izjavijo naj ali morejo in so pripravljeni no- wKWIllV pvyvi vi siti prevozne stroške za dotično osebo v celoti ali deloma. Povedo naj ali imajo preskrbljeno stanovanje in zaposlitev za preživljanje dotične osebe. Pripišejo naj kje nameravajo novega priseljenca naseliti in kakšna zaposlitev mu je zagotovljena. Tisti, ki doslej še niso dali nikakega affidavits, pa imajo med begunci sorodnika ali znanca, oz. kako drugo osebo, ki bi ji radi pomagali, da se naseli v USA, naj sporoče svoj naslov in sedanji naslov dotične osebe ter naj navedejo kakšno pomoč morejo nu- g je p0gjaj stassen v očeh diti n. pr. stanovanje, zaposlitev ali morejo plačati vožnje stroške p^tikarjev eden prvih kandida-v celoti ali deloma. Stroški za prevoz ene osebe iz Evrope v USA tQv za pre(}Sedniško nominacijo republikanske stranke. Ker je Taft daleč za , Stassenom in Deweyem, je ob nominacijo Omaha, Neb. — Harold Stas-sen je tudi v Nebraski doživel sijajno zmago, kot v WiscOnsinu, S tem je postal Stassen v očeh so preračunani na okrog 200. Zelo prosimo, da bi se prijavili taki Amerikanci, ki lahko sprejmejo kakega begunca ali begunko v delo ali pod streho. Vedeti namreč moramo koliko ljudi bi moglo najti kakršenkoli način preživljanja med našimi ljudmi v Ameriki. Tisti, ki sami ne potrebujete nobenega uslužbenca ali delavca, prosimo, da poizveste v svoji naselbini ali v svoji župniji koliko ljudi raznih poklicev bi moglo dobiti delo pri njih. Liga bo poskrbela po svojih zastopnikih v raznih taboriščih in med skupinami beguncev, da bodo prišli res pridni delavci in izvežbani v tisti ****“"' hnda...š«fhfctMii » USA navedli, Newyorški guverner Dewey je bil na drugem mestu1, dočim je Taft ostal daleč zadej na tretjem mestu. Od 2024 precinktov jih je zdaj spremenljivo, nestalno in nezadostno. Obdolžil je Trumanovo administracijo, da je zameštrala palestinsko vprašanje in da bo to zmanjšalo prestiž Zed. držav po svetu. Dewey je izjavil, da ne verjame, da je vojna edini izhod iz teh problemov, toda da se jo prepreči, je treba ojačiti našo zračno silo in našo diplomatski aktivnost. “Trumanova a d ministracija ali ni sprevidela namena gibanja Sovjetov, ali pa je to videla, pa noče priznati svoje slabosti. Ameriški narod je upravičen, da izve vso zgodbo,” je rekel Dewey. “Naša pomoč Evropi in Daljnemu vzhodu ne sme biti sa mo relif, ampak tako realistična, da bo zares dvignila na noge narode, ki so nam tako potrebni za ohranitev miru. Prepričan sem, Stassen 63120 glasov Dewey rahirane diplomacije.” 51,448, Taft 17,276, drugi *> ^ njimi veliko v raznih poklicih zelo zmožnih ljudi. Hitite s prijavami, ker število sprejetih bo majhno in razne skupine v Ameriki se bodo tekmovale z vsemi silami, da spravijo svoje ljudi naprej. _________________ je med *«ftv Kongres pripravila postavo za omejitev akcije komunistov Napovedujejo, da bo dobil predlog podporo v kongresu Trt na dan Tisti, ki mu stari prijatelji •adi stisnejo roko, ne more biti slab človek. Kadar se pa obračajo od njega je znamenje, da so spoznali njegov pravi karakter. Kdor hoče vedno le po hrbtih drugi plezati kvišku, rad omahne in telebne na tla. * » * Torej se je vendar eden kandidatov spomnil tudi davkoplačevalcev v državi Ohio. Dozdaj smo bili navajeni samo slišati: daj in daj; državne in zvezne blagajne pa do vrha nakupiče-ne z denarjem, da se ga potem trosi kar z vilami. tor za razvedrilo, John Kalina.l Washington- Odsek poslan-mestni blagajnik, Louis Pet- ske zbornice' rash, komisar za licence in'amenSke akt vnost obl^ Bernard Orlici. k—■,-£*'™ *»n- “V,i .. ». vedno »kreni prf; “ ‘ ‘"'f J, jatelji in kot je izjav.l okrajm, P^er JioJriJte;o v zbornici pred sodnik Merrick se bodo v Pe-^l p dlogi in da bo na tek sestali, da izrazijo svoje-,urugimi preu * mu nekdanjemu “bossu” vso 6 ° 8Prej ’ srečo v kampanji in zmago v primarnih volitvah. V državi Illinois so delavske unije izgubile politično borbo Chicago. — Delavske unije v zapora, državi Illinois, ki so se trudile, | V splošnem Namen predloga je preprečiti komunistom delovati za odpravo sedanjega vladnega sistema v Zed. državah. Postava bo določala, če bo sprejeta, da se naloži voditeljem zarotnikov $10,000 globo in 10 let Polovica premogarjev še ni šla nazaj na delo Pittsburgh, Pa. — Od 400,000 premogarjev, ki so zastavkai pred štirimi tedni, se jih je dozdaj vrnila komaj polovica nazaj na delo. Predsednik John Lewis jim je sporočil, naj se vrnejo nazaj na delo ker pokojnina jim je zdaj zagotovljena, radi katere so šli na stavko. Toda Lewis se mora zagovarjati pred federalno sodnijo, ker smssenove ueimce ncnam/,,,*. t... ni ubogal sodnije, da bi ukazal skočile in stopil je v ospredje kot premogarjem nazaj na delo še'regen predsedniški kandidat, zadnji teden. Premogarji čaka-1 Stassen se bo poganjal za jo, kaj bo sodnija odločila glede pred8edniške delegate v državi njih predsednika. Sodijo, da se, ohio kjer se poganja zanje tudi jih je kakih 170,000 vrnilo na- Taft’ ki je doma iz Ohio. Pri-zaj na delo. Tudi 35,000 premo- j marae voiitve bodo 4. maja in če garjev iz okrajev trdep premo-j .jh Stas3€n ]e nekaj vzame Taf-ga, ki so vprizorili simpatični se bo močno poznalo na kon- Razne drobne norici fa| Clevelanda h ta ike Zernic iz 14514 Thames Ave. se nahaja v Huron Rd. bolnišnici. Upamo, da se mu bo zdravje kmalu povrnilo. Za 30-dnevnico— V petek ob 6:30 bo darovana v cerkvi Marije Vnebovzete maša! za pokojno Frances Vidmar ob priliki 30-dnevnice. njene smrti. Tekma prestavljena— Kegljaška tekma Slovenske moške zveze je bila prestavljena za en teden in se bo vršila 24. 25. aprila na Pozelnikovem kegljišču. Poceni svetilke— V Grdinovih prodajalnah za pohištvo dobite tri razne velikosti svetilke in vse .tri za $22.75. Vidite jih lahko v oglasu v današnjem listu. Poslužite se lepe prilike. Važna seja— Društvo sv. Cirila in Metoda št. 191 KSKJ ima nocoj ob 8 važno sejo v SDD na Recher Ave. Članstvo naj se udeleži v velikem številu. Nove vrste radio— Norwood Appliance & Furniture, 6202 St. Clair Ave. ima zdaj v zalogi najnovejši Phil-co radio, katerega lahko kupite na lahka mesečna odplačila. Natančneje lahko razvidite iz oglasa v današnjem bstu. Poroka Mr. in Mrs. Louis Zakrajšek Ave. haznanji ki mu lahko prepreči nominacijo za predsednika. Videti je, da Taft ne vpliva na splošno publiko. Dewey je še vedno močan, ker ima za seboj vsp delegate države New York, toda ker ni dobil ...... nobenega glasu v Wisconsinu in UNRRA). je ostal V Nebraski komaj na drugem mestu, tudi ne govori v njegov prilog za nominacijo. Obratno sta pa zmagi v Wis-consinu in Nebraski potisnili Stassena daleč v ospredje. Dozdaj so mu poMtikarji prisojali morda podpredsedniško mesto ali za predsedniško nominacijo, če ne bi mogel dobiti večine niti Dewey, niti Taft, zdaj so pa Stassenove delnice nenadoma po- koMr. in Mre Joe Ratk«j iz 463 E. 120. St. Poroka bo v so-boto 17. aprila ob 9 zjutraj v cerkvi sv. Pavla na 40. cesti. Sorodniki in prijatelji so prijazno vabljeni k poročni maši. No-voporočencema želimo vse najboljše v novem stanu. Prestala operacijo— mewey je mu. ._ Mrs. Caroline Krnc iz 1059 do, ki je dozdaj držala križem Addison Rd. je včeraj srečno roke, dočim so Sovjeti deževali Prestala operacijo v Glenville v Italijo svoje agente, orožje in vlada pustila, da so dobivale to pomoč komunistične dežele za železno zaveso in relif so razdeljevale od komunistov kontrolirane vlade (kot je bil slučaj v Jugoslaviji, kjer je ruski polko vnik razdeljeval pošijlke Dewey je' tudi kritiziral vla- denar, da bi dobili večino pri volitvah. Kandidat je rekel, da bo o tem še bolj natančno govoril v prihodnjih dveh mesecih, ko bo vršil kampanjo za predsed. niško nominacijo. bolnišnici. Obiski so že dovoljeni. bo zahteval arzavi uiinois, ki au »e uuuuc, * ------ da bi porazile kongresnike, ki so,predlog sledeče. Da se regis- glasovali za Taft-Harteyevo po- trirajo pri vladi vse orgamzaci- V Jugoslaviji, Romuniji, Ru siji in drugih “svobodnih in demokratskih” deželah se iznebe svojih političnih nasprotnikov s tem, da jih obdolže zarote proti državi in vtaknejo za omrežje, če jih mar ne “povišajo” na vislice. V Ameriki se jih pa iznebimo raje s tem, da jih enostavno porazimo pri volitvah. Tako se bomo tudi za vselej iznebili Wallaces, ki vodi komunistično ofenzivo proti Ameriki. stavo, so izgubile bitko na celi črti. Vseh 21 kongresnikov, ki so kandidirali za ponovno izvoli-' tev, je bilo nominiranih v primarnih volitvah. Delavske unije so vodile kampanjo proti njim. Guverner Green je bil brez opozicije na republikanski listi, dočim je bitna demokratski listi nominiran Adlai Stevenson. Obe stranki sta izvolili po 62 delegatov. Republikanski bodb pri prvem glasovanju oddali glasove za guv. Greena, demokratski pa najbrže za predsednika Trumana, čeprav je slišati, da ga bodo zapustili. stavko, se je vrnilo nazaj na delo. Iz raznih naselbin DULUTH, Minn. — V bolni trirajo pri viaui vse org»m*»u*- šnici St. Mary je prestal operate ki so znarte kot komunisti- cijo Anton Kočevar iz Eveletha, J ’ -»ti . i______T/Q1Z T V iaii V»nlrn5nir»i hp tu, se hp močno poznalo na konvenciji republikanske stranke. MM J* TUKAJ OOMtp. S« PRI VSAKI PRILIKI SPOMNI-MO NA BKOUNON_______________ NOVE RUSKE ČETE DOŠLE V BERLIN, POROČAJO Berlin. — Časopis Kurier po-roča, da so dospele k Berlinu nove ruske čete, v katerih so večinoma Mongolci. Novo došle čete so nastanjene v predmestju Schwanebeck, 15 milj severno od Berlina. Domačini so se morali umakniti iz hiš, katere so zasedli Mongolci. čna fronta. Noben komunist član KSKJ. V isti bolnišnici se ne bo dobil potenega lista in noben komunist ne more dobiti Razne najnovejše svetovne vesti _______ . m-r /\1 • T_ AVllrt Ort dim Vlil’ Tlfl vladne službe. Dovoljeno pa bo, da ljudje lahko izvolijo komunista v kongres, če hočejo in tak kongresnik potem lahko najame komunista za svoj urad. ------o—— Ljubezen je pridno na delu v Tokiu Tokio. — Od maja 1946 se je poročilo že 824 ameriških vojakov z Japonkami. Toda mnogo teh vojakov je japonskega poko-ljenja. CINCINNATI, Ohio — Iz doline reke Ohio so spravili na ždraviMrs Kobe iz Gilberts varno že 3,000 družin in sicer v Ohio, Kentucky in West Virginiji, zdravi Mrs. Kobe Gi . ^ ^ ^ z(Jaj zg te družine> ^tere je naraslo vodovje te LOWBER, Pa. — Po trimese- reke pog^ iz hiš. Reka se je razlila čez brego skoro povsod v čni bolezni je umrl .Frank Der- svojem teku, od Pittsburgha, Pa. do Mississippi. Nadaljne dru-mota. Star je bil 69 let, doma iz - — "isf“ v> Se holi Gorenjskega. Zapušča štiri si- nove, hčer in brata Matta Dermoto v Libraryju. PITTSBURGH, Pa. — Umrli so: John Jug, star 58 let, rodom Hrvat; Jos. Grasec, star 65 let, doma od Novega mesta; Alojz Roli, star 56 let, rojen v Zarečju pri Ilirski Bistrici ter zapušča ženo, pet otrok, vsi poročeni in šest vnukov in vnukinj. svojem teku, od Pittsburgha, Pa. do Mississippi, mauaijne uru-žine se pripravljajo, da odidejo na višje kraje, če bo reka še bolj narasla. AKRON, Ohio — Med mestno administracijo in Akron Transportation Co„ ki obratuje buse po mestu, je prišlo do sporazuma za višjo ceno prevoznine. Zdaj bodo šli vozniki najbrže nazaj na delo po dvotedenski stavki za višjo plačo. * * * PRAGA — Tukaj so včeraj prvič čitali novo ustavo, ki raz- . V 1 vannklilrA M TTatorO Tl rt PRAGA — vuKaj so včeraj prvič ciwm auvu uuwivv, a o*- so zaceu uawauttu «« gi,&, deželo za "ljudsko demokratsko republiko.” Ustava bo g ladij. To bo prva pošiljka za • 1 1____1----A, A XTahk iiofoira io UL. IAhvaiia M O rob ft 11 rtVPYYI DffU glasa aezeio 4» ijuuonu ------ -- uradno sprejeta od parlamenta na 9. maja. Nova ustava je sestavljena po komunističnem kopitu sovjetskih zvez. NOVI 0I0B0VI Joseph Godec Po daljši bolezni je umrl na svojem domu na 14410 Darwin Ave., dobro poznani Joseph Godec, star 62 let. Tukaj za-pušča žalujočo .soprogo Josephine, rojena Girapel ter 6 otrok: Mre. Helen Clipston, Mrs. Josephine Petrello, Mrs. Anna Liccardi, Anthony, Frank, Mrs. Victorija Lehman, 7 vnukov, brata Johna ter veliko sorodnikov. Rojen je bil v Draganjem selu, kjer zapušča več sorodnikov. Tukaj je bival 31 let in je poprej živel v Kanadi 10 let. Zaposlen je bil pri Illuminating elektrarni. Bil je član dr. Carniola Tent 1288 T. M. Pogreb se vrši v soboto zjutraj ob 10:15 uri iz Jos. Žele in Sinovi pogrebnega zavoda na 152. St. v cerkev Sv. Jeroma ob 11:00 uri in nato na Calvari-ja pokopališče. Pogreb J. Zlotny Pogreb za pok, Josephine Zlotny bo jutri zjutraj ob 9:30 iz Svetkovega pogrebnega zavoda na pokopališče Kalvarijo. Prvo pšenico nakladajo za Francijo Washington. — Za Francijo so začeli nakladati pšenico na Evropo po Marshallovem programu. 1 5|P§ teaiSM DOMOWM fPik\ M a »j IQ' [*I>VT SSTm, mJkmhrn -- (JAMES DEBEVEC, Editor) 1117 St CUlr An. HEndcnon 0628 Clcnlud 8. Ohio _________PublUhed daily except Sxturdeyi, Sunday« tnd Holld»yi NAROČNINA Za Zed. države $8.50 na leto; za pol leta $5.00; za četrt leta $3.00. Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $10.00 na leto. Za pol leta $6, za 3 mesece $3.50. APRIt i j r I 2 3 4 J « 1 • * » H 12 13 M IS K V U 19 20 21 22 23 24 25 26 27 2» 29 30 SUBSCRIPTION RATES United States $8.50 per year; $5 for 6 months; $3 for 3 months. Canada and all other countries outside United States $10 per year. $6 for 6 months, $3.50 for 3 months. Entered as second-class matter January 6th, 1908, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd, 1879. A No. 75 Thurs., April 15, 1948 V znamenju nove “ljudske svobode” IfHf °* In kdo so ti begunci? Med njimi je mnogo takih, ki s,o pripomogli, da je šla Jugoslavija ob strani Amerikancev in Angležev v vojno in ki so se bojevali proti Hitlerju že tedaj, ko sta bila Tito in Stalin ob strani Hitlerja. Kljub vsemu pa je Titova vlada tak,o drzna, da jih pred vsem svetom zahteva nazaj, da bi jih usmrtila. V svojih notah Zedinjenim državam je Tito priznal, da je bilo še celi dve leti po končanju vojne več kot stotisoč oseb na prisilnem delu v jugoslovanskih delavskih taboriščih. Tito označuje te ljudi seveda za naciste in fašiste, kot označujejo komunisti sploh vse svoje nasprotmke. Tito je tako vzel Jugoslovanom celo prav ico do življenja. V posesti Amerikancev je lista nad 500 natipkanih stia-ni imen Srbpv, ki so jih partizani pomorili. Vsak teh slučajev je podrobno opisan. Žrtve, so iz mnogih jugoslovanskih mest, trgov in vasi. Mnogo teh je bilo kmetov, mnogo delavcev, večina pa pripadnikov buržvazije. Mnogo je bilo učiteljev, malih trgovcev, odvetnikov, duhovnikov, rezer-vnhi oficirjev, sodnikov. OZNI, katere načelnik je sadistični in brutalni nekdanji krojač, sedanji “minister” Rankovič. (Dalje prihodnjič). O, presrečna domovina! V Titovih listih čitamo, kako je ljudstvo silno zadovoljno, kako zelo je srečno, ker ima svojo “ljudsko oblast.” Dalje čitamo, kak,o se na smrt obsojeni zahvaljujejo “ljudskemu sodišču” za pravično obsodbo. Čitamo zahvale delavcev radi zmanjšnja plače, in od časa do časa naletimo na zahteve upokojencev in invalidov, da se tudi njim omogoči s “prostovoljnim” delom doprinesti delež k izpolnitvi petletnega “plana.” Od vseh strani brzojavke, povsod'zastave, povsod konference in “mitingi," z eno besedo: vse se veseli in prepeva, čeprav ni moke, ki gre v Rusijo in soldaške magazine. Na drugi strani pa dobivamo pisma iz stare domovine: za božjo voljo, pošljite nam kaj! Ni moke ni zabele, ni čevljev, ni tega, ni onega! Zdaj prosijo predvsem za moko, da naj jo pošiljamo svojcem, po 100 funtov, ali kolikor kdo more. Moko v jugoslvijo, ki je pod “neljudskimi” režimi vedno izvažala pšenico! O, tudi danes jo še izvaža — v Albanjo, v Romunijo, v Rusijo, a za trpeče ljudstvo doma je ni. 4-H BESEDA IZ NARODA ♦H-H-H-H-l 11 I I H U-mU-H-H-l-l H-HWHI-H Ut Ljudje so videli, kako so partizani pod geslom: “Smrt fašizmu, svobodo narodu!” drveli od hiše do hiše, od vasi do vasi ter morili svoje lastne ljudi. Ta dejanja so dosegla svoj vrhunec, ko so Titove čete po zavezniški zmagi in po umiku Nemcev, vkorakale v Bel-grad in Zagreb. Mnogi Hrvatje trdijo, da je bilo takrat samp v Zagrebu in okolici pobitih in poklanih 100,000 oseb. Število masakriranih Srbov pa je še višje. Obe števili sta pretirani, toda toliko je gotovo, da so partizani proslavljali svoj triumf s pobijanjem ostalih državljanov na debelo. Blagor usmiljenim ... Cleveland, 0. — Na apel, ki sem ga bil podal v tem listu za pomoč beguncem, se naši rojaki prav pridno oglašalo in izročajo darove. Tako je prišel rojak Pav. Bizjak a Makomb Ave. in rekel: tu imaš $10,00 za begunce. Ob priliki me ustavi Mike Vrček starejši, poseže v žep in mi izroči $5.00 s pripombo, da naj bo v pomoč beguncem. In zo-pepet stopi k meni Frank Mulh iz 80. ceste in da $5.00 v isti namen. V nedeljo me pred cerkvijo ustavi Anton Valenčič iz 78. ceste in pravi: nekaj sem že dal za naše nesrečne rojake, ki se nahajajo po begunskih taboriščih in še dam $7.00 in ko John Peskar to vidi, pa še on dodene en dolar, češ, da bo prej skupaj tistih $25,000. Tako je prav, dobri rojaki! Niste bili siljeni, prostovoljno ste darovali. Vem pa tudi, da vsem svetu. Premajhen je bil njegov dom in pretrdo skorjo kruha mu je rezala skopa domača zemlja, zato se je odločil, da gre v svet kruha in sreče iskat. Ničesar drugega mu ni dala domovina s seboj kot verno srce in ljubezni polno dušo za stisko bljižnjega. Srečo in blagostanje, ki mu ga domovina ni mogla dati, je našel v novi ameriški zemlji. Pridne roke in pošteno delo z pomočjo njegove zveste in dobre živi jenske tovorišice gospe soproge mu je narastlo premoženje, ki ga z bratovsko ljubeznijo z vsemi potrebnimi deli. Čeprav že tolikp časa od doma, vendar še ni pozabil svojih rojakov, ki jih je podivjana komunistična druhal vrgla iz domovine in raztepla po vsem! svetu. Kljub najrazličnejšim propagandnim lažem, ki so krožile no Ameriki o čudoviti “jugoslovanski de zdravje, tako smo prosili, tako smo zanj molili. Pa dobri Bog mu ga je vrnil, saj je dobro vedel, kako se potrebuje takih delavcev prave krščanske ljubezni — dobrodelnosti, kot je naš prijatelj in rojak, Mr. Louis Ižanec. K njegovemu ozdravljenju mu vsi iz srca ča-stitamo z željo, naj mu Bog da trdnega zdravja in sreče in še obilno uspehov pri njegovi dobrodelnosti. Ligo katoliških Slovencev pa prosimo, da nas tudi v bodoče nikar re pozabi, ampak vedno misli na svoje brate in sestre, ki jih je zločinski komunizem odtrga' od njihovih domov in od rodne grude in v bedi in pomanjkanju čakajo, kdaj bo tudi nad njihovo zemljo zasijala zarja svobode, da jim bo tako spet odprta j>ot pod rodni krov. Bžancevi rojaki — begunci na Koroškem in Tirolskem. •o------ Od fare Marije Vnebovzete Cleveland (Collinwood), O.— Članstvu društva Naj sv. Imena v naši fari etm potom naznanjam, da se bo naša seja vršila kot navadno v nedeljo 18. aprila po molitveni uri. Pridite gotovo vsi, ker imamo še veliko pripraviti za glavno sejo, ki se bo vršila pri nas v nedeljo 25. aprila (to je skupna seje društev Najsv. Imena vseh petih slovenskih fara). Kakor veste, so glavne seje zelo velikega pomena za našo Zvezo. In ta seja je še posebno pomenljiva, ker se bo ob tej priliki uredilo vse potrebno za romanje v Lemont 3. 4. in 5. julija, kakor ste že čitali v poročilu iz Newburgha. Ker bo ta glavna seja zadnja pred našim romanjem, zato u-pam, da bomo na tej seji lahko dobili vsa pojasnila. Potem bomo vsi vedeli,, kako in kaj se raynati, kateri smo namenjeni se zopet letos udeležiti tega ro- ft 00$ AL PA NE ij inuiiri s puuijaiijcm usuum uiz,avij«nvv u« uvuviu. h« ha«*, v*«, ^ mm* idarle ostalo okoli 15 milijonov Jugoslovanov, moških n zatQ> ker se vam smjjjjo reve- mokraciji”, ni nasedel, .ampak manja k Materi božji in-jo pro-, je od vsega puijetka prav spo. siti milosti božje. Kot se otrok znal'zlpčjnsko 4pio komunistov | zaupno obrije »k svoji,zmeUski ' -v JugTsIšvfji, pt®1f Včeraj sem vas najbrže postavil v smrtne težave, ko sem koncu pripovedovanja zapisal, kako se je Herblanu pod noge zakotalila nekova črna pošast in to ravno v trenutku, ko je naš korajžni nočni varuh vihtel svojo helebardo in v slavnostnem govoru klical na auf-biks vso tisto peklensko sodrgo, vse brigade rogatih hudičev, od samega vrhovnega poglavarja Luciferja, pa do zadnjega postreščka v spodnjih žveplenih prostorih. Ne kliči vraga! bi bil naš Herblan lahko rekel, če bi poznal tisto igro, ki smo jo včasih videli na naših odrih. Pa je imel druge skrbi ravno takrat in se ni utegnil niti pokesati in si očitati, če ni morda nekoliko preveč zinil, ko je rohnel po vasi in se dušal, kako bi “ga,” če bi se mu prikazal in zakaj da se prav njemu nič ne zoperstavi, ki ima helebardo in vrhovno oblast ponoči na Menišiji čez vse, kar leze ino gre. Tam iz Jernejčega kota se mu je prikotalilo in privalilo ravno pred noge. Noč je bila ‘.emna in- Herblan ni mogel razločiti, kaj bi bilo. Samo to je raztolmačil, da je črno, da nima ne glave ne nog, pa da se premetava po cesti sem in tj e, ne da bi slišal kakšno stopicanje kopit ali parkljev, ki bi moral slišati, če je stvar sam nebodigatreba in bognasvaruj. Popravil si je kučmo na glavi, ki so mu jo lasje privzdignili in si mislil, da bi bilo morda še najbolj pametno v danih razmerah, če bi se umaknil kam v vendarle ostalo okoii n milijonov juSoa™yau«», ... žensk, katerih večino ni bilo mogoče spraviti v ječe ali koncentracijske tabpre. Toda Vsi ti niso zato nič manj v duševni ječi. Tito in njegova ljudska republika vzdržujeta največjo armado v mirnem času v jugoslovanski zgodovini. Njen uradni in resnični poglavar je Tito. Armada je pod v od-stvom komunističnih generalov in polkovnikov ter pod strove direktivo Sovjetov. Po petletnih bojih so postali njeni častniki goreči komunistični fanatiki. Po vseh kasarnah vise Stalinove in Titove slike, legije komisarjev vbijajo rekrutom v glavo komunistične doktrine ter neizprosno sovraštvo proti vsemu, kar ni komunistično. Skozi to šolo mora vsak sin jugoslovanske matere, da se ga pouči, da je vsak, ki ne' pozdravlja z dvignjeno pestjo, “sovražnik ljudstva!" ... Poleg redne armade so v Jugoslaviji še posebni komunistični “truparji," pripadajoči komunistični mladinski or-ganizacji. To so izbrani in favorizirani brambovci režima, odbrani zaradi svojega zdravega telesnega ustroja, gorečnosti in zvestobe. (Vse kakor pri Hitlerju!). Ti so posebno dobro in lepo uniformirani, dobro hranjeni in trenirani ter se poznajo po posebnih znakih. To je Titova “kraljeva garda,” kakor so bili Hitlerjevi veliki, fanatični SS truparji, katere je vodil zloglasni masni morliec Himmler, Hitlerjeva telesna straža. Najstrašnejša pa je tajna policija, znana s kraticami OZNA. Nihče ne ve, kolikšno je njeno število: ali 50,000 ali 150,000. Nobena policijska tajnost ni bolj tajna kot je tajno število te tajne policije. Toda, naj je njeno število kolikor hoče, toliko je gotovo, da je OZNA povsod pričujoča. Ona ima osebni rekord slehernega jugoslovanskega državljana, tako zvano “karakteristiko.” (Torej vse natančno tako kakor pod Himmlerjem in Hitlerjem! Fui in sramota! Ured.). Ta policija voha in nadzoruje vsak dom in vsak urad ter vleče skrbno na ušesa vsako besedico javnega mnenja. Ne pisma, ne telefonski pogov.ori, ne brzojavke ne iz-begnejo njenim povsod pričujočim ušesom in očem. Ta po- IC1VC1. 11CS,UJ„ ..... licija pazi na vsako kretanje železnic in avtobusov, zabele- ste se me usmilili. lilija u a ......~ ---------------- žuje imena vseh, ki bi se drznili govoriti z inozemci ter odloča, kaj se mora govoriti v javnih govorih. Od te policije.so odvisna vsa dela delaželjnih ljudi. Razdelitev živilskih kart je odvisna od priporočil OZNE. Vstop na univerze injiapredek na njih je odvisen od njenih tajnih poročil. Ona pripravlja ali pa zatira ljudske demonstracije ter si izmišlja vedno nova gesla, ki jih mora ljudstvo tuliti in kričati. OZNA poseda po restavracijah in gostilnah, politizira v kavarnah ter postopa po tržiščih, kjer išče svojih žrtev. Oznovec bo'prišel v osamljeno vas, kjer vas bo vprašal,.kaj iščete tam. OZNA se pomeša med množice na najbolj obljudenih cestah, kjer vas 'ma neprestane ured očmi. Ko zazvoni vaš hišni zvonec, ako se vam na v’aku hoče približati kak tujec ali ako se vaš mož ne vrne ob navadni uri, bodo vaše misli nemudoma pohitele k zloglasni zato, ker se vam smilijo reveži, ki domov ne morajo in tam živeti pa jim je težko. Bodi vam izrečena najlepša zahvala in Bog, ki vse dobro plačuje, vam za te dobrote ne bo ostal dolžan. Vem pa tudi, da vas je še veliko, ki Sočustvujete s temi nesrečnimi rojaki, zato še ponovno prosim: usmilite se jih in jim pomagajte! Saj ne prosimo veliko, vsak naj po svoji moči prispeva, da tem reši vsaj še nekatere. Med begunci, kakor poročajo, je več starih in bolnih ljudi, za te še posebno skrbi Liga katoliških Slovencev v Ameriki. In kako pa more Liga skrbeti če pa nima denarja in le z vašo po močjo more luga podpirati brezdomce. Liga dalje skrbi da se bo vsaj nekatere rešilo begustva, če že ne bo mogoče vseh in se jim pomaga do kruha. Saj nam je naš Odrešenik rekel, kar ste storili enemu izmed mojih, ste meni storili. Zato ponovno prosim, odločite se takoj in vsaj nekaj malega darujte v blagajno I.ige. Ve dite tudi, da iti od ‘hiše do hiše in prosit ni prav prijetno delo, zato storite, kot so storili prej omenjeni,dobrotniki. Vašega daru bodo veseli brezdomci in vesel ga bo tudi Bog. Najbolj pa boste veseli vi sami po smrti, ko vam bo večni Sodnik rekel: Preganjan sem bil, pa Blagor usmiljenim, ker njih je nebeško kraljestvo. Jacob Resnik. Zahvala iz begunstva Osttirol, Austria. — Pred mnogimi leti se je sredi dolenjskega gričevj a v dojini Temenice v fari sv. Vida na Dolenjskem, pod romantično primskovsko cerkvijo, pod vinogradi stare gore, rodil Louis Ižanec, veliki dobrotnik slovenskih beguncev, ki so danes razkropljeni po > w UgUDlttV *J puziiiMi, kdar doslej ni bila njegova 'domovina tako zasužnjena kot danes. Istočasno pa je iudi spoznal v kaki veliki potrebi in pomanjkanj u se nahajajo slovenski begunci, ki jih je krvava revolucija pognala V svet. Zato je vse svoje sile, svoje premoženje in svoj prosti čas daroval zato, da bi čimbolj pomagal ubogim beguncem. Kot odbornik Lige katoliških Amerikancev v Clevelandu že dolgo časa vrši karitativno delo za pomoč rojakom. Na stotine paketov so že odpremile njegove dobre roke zlasti na Koroško in tudi na Tirolsko, kjer'je največ njegovih rojakov beguncev. Koliko potrebnih sem mu priporočil in dosedaj je bila od njega in potom njega priporočena prošnja za podporo še vsaka uslišana. Tiho in skrito dela, noče hvale sveta, ampak samo deliti pod poro in pomagati tam in tistemu, za katerega je zvedel, da je v sili in potrebi. “Naj ne ve levica, kar daje desnica”, tako deja naš veliki dobrotnik Louis Ižanec. Skrito, noče hvale sveta, ampak dela samo iz ljubezni lo Boga in svojega bližnjega tako izpolnujoč eno največjih Gospodovih zapovedi. Ko šmo prejemali njegove pakete, se nam je zdelo, kot bi so domovina sklonila do nas in nam dala dar ljubezni. Mnogo nas je danes po njegovi dobroti oblečenih in obutih, zato se tem potom vsi prisrčno zahvaljujemo tako Ligi katoliških cloyencev, kakor požrtvovalnemu Mr. Louisu Ižancu, njegovi gospej soprogi, vsem odbornikom in karitativnim delavcem želeč jim še za naprej na tem polju obilo uspeha in blagoslova božjega. Kako smo lansko leto o božiču vsi trepetali za njegovo zdravje. Dvigale so se iz naših hvaležnih src molitve k nebu z prošnjo za njegovo zdravje. Marija! Zdravje bolnikov spro-si mu zdravje. Novo rojeno božje Dete prinesi- in vrhi Illfl njem obrnimo k naši nebeški Materi in nas bo govtoVo uslišala. Saj Ona še nikomur ni odrekla, kdor jo je s zaupanjem prosil pomoči. Torej pridite na sejo 18. aprila in potem zopet na glavno sejo v nedeljo 25: aprila, da bomo čim več koristnega lahko ukrenili v dobrobit nas in naše Zveze. Pozdravljeni in na svidenje! Joseph Hočevar, tajnik. -o la nekaj žvepla iz sebe ter jo pocedila ven iz vasi, je lepo zaplesala in se prikotalila še bližje Herblanu. .Na smrt se je prestrašil, ko je videl, da niti sladke besede nimajo moči do prikazni. Na misel mu pride, kaj pa, če ne zna po naše. Morda zna po madžarsko. Saj so Madžare zaplodili pasjeglavci, ki so v nekakšnem sorodstvu s peklensko silo, so nekaj o tem pravili tesači v šumah. “Nem tudum baratom, haj-dimo v Siget, Siget, Temešvar!” je Herblan izbruhnil iz sebe vse madžarske besede, ki so mu ravno iprišle v misel. Pošast se je - zakotalila na drugo stran ceste, pa zopet nazaj proti našemu hrabremu nočnemu varhu. Aha, si je rekel, od strani me bo naskočil peklenšček, nebodigatreba. Zviška bo skočil name, mi spil kri in odnesel mojo grešno dušo. Hotel je napraviti z desnico križ, najbrže zadnjič v življenju, pa ga pri tem dregne v nos helebarda, ki jo je še vedno krčevito držal v roki, pa ki je bil nanjo že čisto pozabil. Ko je začutil svoje strašno orožje v roki, je postal pa namah zopet bolj resast. Spregovoril je nekaj čudnih besed, ki si jih tukaj ne upam zapisati, ki so mu dale zavest, da je on prav za prav človek, ki mu „>e izročena v varstvo vsa vas. Kaj bi rekli Meniševci, če bi zvedeli, da se moz postave, ki ima oblast in ipravico, v roki pa silno helebardo, boji in umiče. N^Jti Her-blana ne boste! “Tok tako!” je zahreščal Herblan je bil namah trezen, kot bi ne imel na jeziku nobene kapljice od zadnjega žegnanja. Napravil je par korakov' ritensko, da dobi tako nekaj zaleta, Iiieiaii, VC Ui ae umaiwm v uut lujvu ; je i.aiuwvoi zaledje, Tistji Cencov vipavčan H^jbijan, ko je zbral v sebi vse, je bil že davno nehal kuhati in kar je bilastte“fic».|u|»i ‘»■"■»■»u. i. uboge duše se ti če! Čakaj no, kdo pa si ti, ki se me podstopiš. Pa se dajva malo poskusiti tukaj le. Boš vsaj okusil ostrino moj e helebarde, ki ti bo preme- potem se bo pa obrnil in si po- jštrala čreva, da te lastna mati magal nazaj k Cencovim, kjerizQ ... imaš ne hn noznala. Na Pri polni skledi niso zadovoljni so bili še fantje pri pijači. Ampak komaj je napravil par korakov, se je pognala pošast za njim. Po meni bo, je zahropel, zalezuje me in zdajle mi ho skočila za vrat. Ne u-tečem ji, vidim. Kaj pa, je pomislil, če bi se dalo s pravo.be- Strabane, Pa. — “Prišla je ljuba pomlad, pa bono šli so-latco in rožice sejat”, tako smo včasih peli vesele pesmice v prelepi slovenski deželi, katero so sedaj naprednjaki in komunisti spremenili v deželo trpljenja in siromaštva. Da je res tako, nam pričajo številna pisma, ki jih dobivamo od svojcev iz stare domovine. Saj vem, da jih ne dobivam samo jaz, ampak jih tudi drugi, če jih pa kateri ne in misli, da ni tako kot pišem, pa naj se kar pri meni oglasi in mu jih bom dala cel kup, da jih bo lahko bral. Sorodniki mi pišejo: “Pošlji nam kar koli moreč. Vsaka najslabša stvarca nam bo prav prišla. Pošlji nam kakšne čevlje, ki ste jih tam že zavrgli, da je le podobno obuvalu, nam bo vse prav prišlo in za vse ti bomo iz srca hvaležni . . .” Takih in podobnih pisem imam nič koliko. No, in sedaj pa se dobijo med nami ljudje tudi tukaj v Ameriki, ki niso zadovoljni pri polni skledi in bi radi, da bi tudi tukaj prišlo do stradanja in pomanjkanja kot je v starem kraju. Res žalostno je to, da še dobe taki tudi med nami Slovenci. Na vse kriplje se trudijo, da bi nam vsilili svojega “odrešni-^ka" Henry Wallace-a, 'katerega mu hočejo postaviti za predsednika če jo imaš, ne bo poznala. Na, tukaj imaš nekaj za spomin od Herblana.” Pri tem besedah je začel Herblan suvati s helebardo v tisto črno pošast, ki je odskakovala na vse strani, kot bi se hotela ubraniti silnemu napadu razsrjenega nočnega var-ha. Ta je pa suval in mlatil mršili, ce ui se uaiu & incivu.ue- na. ia je \>z sl-ca vzdihnila: “O, Marija s Kureščka, prosi za nas Jezusa! Varje naj nas vsega zla in človeka hudega!” “Bog te usliši! Drugače smo proč!’’ je vzdihnil stari in si podprl glavo, polno obupnih skrbi. V. Vse Skrilje so se vznemirile po tem dogodku. Gospodarji so sumili, da jih hoče graščina pripraviti ob gozdne pravice, ali jih pa iznriniti vsaj iz Mokrca, ki je menda graščini bolj všeč, kdovekam — morda vrh Kozlovih sten in v strme prepade ob Iški. Kaj bo vredem grunt v Skriljah brez lesa v Mokrcu? Gmajna še stelje ne da dovolj, drva v gmajni lahko pokurijo pastirji, kolikor jih vsako leto priraste, in tisti grčavi, zasmo-leni smrekovi repi, ki še životarijo na plitvih gmajnskih tleh, vendar niso za stavbe. O, ne bo drv, ne bo lesa, ako jih vrže graščina iz Mokrca in jih ogoljufa za stare pravice! To so bili skrbi in premišljevanaja. In tu in tam so vzeli v pretres ravnanje Glavanovo, ali je bilo pravo ali ne. In zdelo se jim je, dani bilo pravo. “Glavan, zakaj si odnehal?” Tako mu je očital ta in oni, kakor si je natihoma tudi sam. A ko je bila naposled tega mnenja že vsa vab, ko bo očitki padali od desne in leve, še je vendar postavit in jih zavrnil: “Strela božja! Ali naj bi se dal ustrelili?’ ’ “Pa bi ga bil ti počil, vraga zelenega! S&j sta bila dva!” “Kaj bi pa bil imel od tega!” “Vas bi imela mir! Eden ga bo tako moral, prej ne bo mi- FR. JAKLIČ To ti po- je nad njim. Pravico izpusti! Kaj bodo rekli? Glavan dvomi, če ima pravico do lesa! Zato je pustil. Nima pravice, zato je odnehal. Skriljam nimajo pravice do lesa v Mokrcu.” Tako je postala zadeva večja in večja, strah silnejši, nevarnost bolj grozeča. In ko so iskali izhoda iz stiske, ko so se ozirali za rešiteljem, je pa jek-nilo po vasi: “Zakaj imamo pa rihtarja! Žontar naj pokaže svojo moč!” “Kaj pa jaz morem, za pet ran božjih! Kaj pa sem jaz?” se je branil Žontar in zlezel skupaj kakor mehur, ki ga s šivanko vbodeš. “Rihtar si!” “Je že res! Ampak kdo me je kaj vprašal, graščina mi ni nič naročila! Kaj meni vse to mar!” “Za pravico nam gre. Za Mokre gre! Tudi za tvojo pravico gre! Geni se!” “Jaz nisem še ob nič!” “Ti? Kaj si samo ti v Skriljah? Ali te nismo mi izvolili za rihtarja in čuvarja naših pravic? Naših pravic, ki so tu di tvoje? Kaj čakaš?” “O, kako ste nepočakljivi!” “Le čakaj! Pa bomo ob vse! Zgeni se in pravdo naperi proti .graščini, če ne, bomo vse izgubili! Slišiš, Žontar!” “Saj sem vam povedal, da nič ne morem.” “Ce .graščini ni všeč! Haha-ha! O, saj se poznamo!” je zavrelo po vasi. “Boji se, da bi mu graščina ne preštevala snopov v kozolcu, drobnice v staji, kokoši na gnoju, živine v hlevu. O ,vemo! Desetinarja se boji v hišo, zato je tako majhen, zato se noče z graščino! In tlake se boji na graščinskih Issued Every Thursday for the Jugoslavs in Wisconsin e Tedenska priloga za Slovence ▼ Wisconsinu TBE WISCONSIN YUGOSLAV OBSERVER - AFFILIATED WITH THE “AMERICAN HOME” DAILY Address All Communications to OBZOR PUBLISHING COMPANY 830 So. 5th St Milwaukee t Wis. TeL Mitchell 4313 Volitve v Wiscoiuinu O izidu wisconsinških primarnih volitev za predsedniške delegate ste že čitali, dasi v prvih dneh nihče ni bil na jasnem — niti mi sami v Wis-' consinu ne — kakšen je v resnici točen izid. Pri zmešnjavi, kakor so bile uradne glasovnice sestavljene po krivdi naših “brihtnih” državnih zakonodajalcev v Madisonu, ko so morali biti vsi republikanski kandidati za delegate temeljito pomešani med seboj, da ja ne bi imel kdo “uradne” prednosti pred drugim, tudi ni mogel nihče pričakovati, da bomo za točne rezultate vedeli že takoj v sredo zjutraj po volitvah. Saj .ravno vsled te mešanice še celo volitve same niso mogle biti zaključene ob določeni 8. uri v torek zvečer, temveč so volivci stali v dolgih vrstah po nekaterih pre-cinktih še ob 11. uri zvečer, da so prišli na vrsto, kajti nekateri so iskali svoje kandidate na glasovnici po cele pol ure v volivni koči, dasi je bilo vsakemu določenih samo 5 minut časa. Naravno, da zato tudi s štetjem glasov potem ni moglo iti tako hitro ter smo zato za prilično točne rezultate izvedeli šele po dobrih treh dneh graš. ; mu jščinskih je, za proti koncu tedna. Ti rezultati torej kažejo, da je izmed vseh treh republikanskih predsedniških aspirantov (demokrati so imeli itak samo Trumana) najbolje odrezal minnesotski governer Harold E. Stassen, ki je dobil 20 delegatov, za njim, pa (na splošno presenečenje in proti vsakemu pričakovanju na tak izid) naš lasten “sin” general MacAr-thur ostalih 7 delegatov, do-čim newyorški governer Dewey ni dobil nobenega in je zato, kar se nas tiče, “out.” Sprva je izgledalo, da jih bo za Stassena 18, za MacArthurja 8 in za Deweya 1. MacArthur je izgubil vse podeželje in je imel precej solidno za seboj edino Milwaukee, kjer je njegov “dom,” kakor sam pravi. Drugi deli države pa očividno ne marajo generala za predsednika. (Amerikanci torej nismo taki militaristi kot so komunisti v Rusiji in v Jugoslaviji, kjer morajo imeti svojega “maršala,” če ne se pa ne počutijo dobro.) No, sicer pa naše volitve še ne pomenijo zadnje besede niti za Deweya, je pri nas “out,” niti za Stassena, ki Tun« in ■■-the to že naš drugi župan v osmih letih iz ene familije. Kakor smo že povedali, je on brat prejšnjega, še mlajšega, župana Karla Zeidlerja, ki pa je v vojski padel; oče obeh županov pa je milwauški brivec, ki še danes pridno striže in brije vsak dan v svoji brivnici na 513 N. 16th St. Naš dosedanji župan John L. Bohn je nasprotno že nad 80 let star in ni hotel več “ronati,” temveč gre raje v penzijon s $5,200 letne županske pokojnine. (Županska plača znaša pri nas $12,-300 na leto, kar je že prav čedna “peda,” kaj ne?) Tudi med mestnimi očeti — koncilmani ali aldermani, kot jim pravimo pri nas — smo dobili 12 novih obrazov. Štirje niso hoteli več “ronati,” osem pa se jih je moralo neprostovoljno posloviti. V kredit Slovencem v 5. vardi pa je s častno večino nad 1,200 glasov ostal še za nadaljna štiri leta v svojem uradu naš slovenski alderman Math Schimenz. Tudi med novimi aldermani smo doživeli precejšnje presenečenje v 18. vardi, ko je 26-letni mladenič Patrick Fass porazil svojega 50 let starejšega nasprotnika in veterana 16 let v mestni zbornici Davida H. Daviesa skoro z dvema proti enemu glasu. Fass je tako najmlajši milwauški alderman, ki je bil Nekateri kongresniki imajo namen vložiti predlog, da se ustanovi tuj inska legija, v kateri bi služili begunci iz raznih evropskih bojišč. Legija bi bila po vzorcu slavne francoske tuj inske legije. • • * Demokratje si tako žele generala Eisenhowerja za predsedniškega kandidata, da skušajo to gibanje utihniti, da ne bi generala predčasno politično “ubili”. Prepričani, da bi demokratje edino z Eisenhowerjem zmagali jeseni. 'Nekateri mislijo, da bi celo predsednik Truman pomagal, da bi bil Eisenhower nominiran soglasno že pri prvem glasovanju. » • * Kongres, ki je glasoval za znižanje davkov, je prepričan, da bo to samo začasno, ako se napeti položaj po svetu ne izboljša. Vendar je hotel kongres dati davkoplačevalcem vsaj nekoliko oddiha od težkega davčnega bremena. MacArthurja ali —, —|milwauški alderman, ki je dh sta pobrala vseh 27 delegatov, kda. izvoijen in je zdaj sploh in tako oba, Dewey in Mac Ar. Iprviž poskusil svoj0 srečo na thur pravita, da ne vržeta še politižnem poiju. puške v koruzo in da bo šel milwauikih predmestjih “fight” naprej na republikan- “Fant, saj te je' nekaj!” “Oče so uhraniii! Obležal bi bil na mestu, pa oče niso imeli poguma,” se je izgovarjal Janez, ki ga je bilo sram, da ga ni potolkel. , “Naj ga pa kdo drugi, če ni drugače!” S tem ugovorom je prišel Glavan do sape in lahko dokazoval, da je najbolje, ko ni bilo prišlo do krvi. “Pa take zgode ne bo več! Tedaj je bila ura!” Poslednji očitiki niso bili več tako glasni, da bi Glavana razburjali. i potih in košnje v gr senožetih. Za aržet jržett!” Tako so Skrilj ani križali svojega rihtarja in šele sedaj dali duška nevoščljivosti, ker je bil rihtar prost desetine in tlake kakor vsak njegov prednik in bo tudi naslednik. Graščina je pač vedela, zakaj je odpustila vaškim rihtarjem desetino in tlako. Skrilj ani niso vedeli, ne kako ne kam. Nevoščljivi so se prepirali vse vprek, gledali so drug drugega nezaupljivo, čakali, kdo bo kaj začel, kleli logarja in se ustili, da ne uide, kadar jim še pride tako na mu-hd. Glavanovemu kar niso odpustili, zakaj ga ni potolkel s cepinom, ki ga je bil že zavihtel. Tedaj pa jo je iztuhtal naj-modrejši. Pri Kocjanu so vasovali. Mimogrede so tudi nekoliko pili, da ni Kocjanova luč gorela zastonj, se kregali (SLOVENIAN) RADIO HOUR OF MILWAUKEE • . ■ A Program of Classical and Folk Music of Slovenia Every Sunday Morning 11 -.00 to C. 8. T. WEXT 12:00 NOON Wendell Willkie nenadoma udaril v konvencijo in odnesel imenovanje. Taft in Dewey bi i-mela rada torišče zase, naj zmaga ta ali oni, samo da kak vsiljivec ne bo, na pr. kak Wan-denberg ali MacArthur. * • » Najstarejše mesto, zgrajeno od Evropejcev na ameriškem kontinentu, je mesto Panama. Zgradil ga je Španec Pedrarias Davilla leta 1519. Leta 1671 je mesto razdejal angleški morski ropar Morgan. Leta 1673 so mesto nanovo pozidali. • * * Zveza zapadne Evrope se u-resničuje. Toliko je že gotovo,-da če bo Pariz izbran za glavni sedež organizirane zapadne Evrope, bo glavni tajnik Anglež. Ako pa bo London središče, bo glavni tajnik Francoz. Edino Belgiji bodo morali dati nekaj važnega pri tem, ker belgijskf premier Spaak je bil glavni arhitekt za to zvezo. V milwauških mestnih volit- ko tudi westaliiški Arnold H. vah pa smo izvolili za župana'Klentz. Enako ni bilo. dosti za enkrat spet socijalista, (ki'sprememb v okrajnih nadzor- Prvi avto je izumil Nikolaj Cugnot v Parizu leta 1769. Seveda, to ni bil v ničemer podoben današnjemu modernemu avtu. Bil je na treh kolesih, spredaj je bilo eno, zadaj pa dva. Prvo kolo je gnala para. Tisti avto je “drvel” po cesti z brono . ......... Vsakih marji tekom 1W terijcy oc jv. iiiuim JStaVlII, da je dobil novo paro za nadalj- ni pogon. Vladni ekonomisti so zdaj u-verjeni, da letos ne bo nič zastoja v trgovini. Letošnja dobra kupčija bo šla še v drugo leto in bo koncem tega leta še boljša kot je zdaj. Vladni poljedelski oddelek trdi, da bodo imeli ameriški far- leto, čeprav so v februarju cene nekaj padle. pa ni tako hud in ne grize, ka kor so naši čikaški “ajzenpo-narji”). Franka Zeidlerja. Dobil je 26,747 glasov večine nad svojim nasprotnikom Henry Reussom. Oba kandidata niških volitvah. Prodrl je tudi predlog za malenkostno zvišanje šolninskega davka (School Extension Fund), ki znaša 10c od vsakega tisoča cenilne vrednosti posestva. sta po letih še mlada petelina j Prodrli so tudi nekateri pred — oba sta v svojih 36 letih — logi za izdajo bondov v svrho in tako imamo spet enkrat! izboljšanja in razširjenja Taftov in Deweyev tabor, pravijo, se še nista sporazumela na strategiji, kako bi na republikanski narodni konvenciji imela mejdan zase, da se ne bi kdo drugi vsilil vmes in jima zmešal štrene. Nekaj takega se je namreč zgodilo leta 1940, ko j- nifa vojna. Trumanova administracija ur-gira kongres, naj ji podeli oblast kontrole cen in mezd. Kongres tega ne bo dovolil razen v slučaju, če bi Rusija še kaj bolj pritiskala proti zapadu v Evropi in bi res kazalo, da bo izbruh- 1430 Kilocycle« English and Slovene Announcements! mladega župana (edina razlika je, da ima novi župan že 6 otrok, njegov poraženi nasprotnik pa samo dva, če to v politiki kaj šteje), in kar je menda še bolj imenitno, da je katerih glavnejših prometnih cest in za sezidavo novih stanovanjskih stavb za vojne veterane, drugi, po mislih volivcev manj nujni in važni, so propadli. PROSPERITY Seveda se zamujen trenutek preudarjali, kaj bi se nare-ne da več ujeti in posledice za-jdilo> da bi Sg pravice Skrilja-mude in zmešnjave, ki nasta- nov na Mokrcu utrdile, f“1"' ',o nejo zaradi tega, se ne dajo kar bj držale za vegne dase. fd'VOU OIT INOUdH \VITAMIN*T Uk «•*$•« • h I trn V” * .ti»«ariMaw«Ukyw'ki Uir»A-l imim Eszsez*1 pSr, . trn ** «■*». * Y- om [atf «UU ytm ti **y. O— A' MattpU Vtak Mpmit W gem k M 3 Om-h-t*! (brand) MtMfU mm CnwnU *• Ud im tkuU Ti VnUUM CAPSULES uiomowk mc. čez noč poraviti. Kaj pa sedaj ? | Tedaj je pa rekel najmodrej-Kako naj se branijo? Igj. “Ti nesrečni Glavan! Navo-, «p0 Krivanoga pošljimo! zu je imel goli, pa se ti ustraši -pa znai Ta ve, kje se štemjpelj in odneha. Saj ni kradel. Pa pritisne. -Ta nam bo odprl pot ti pusti les, ko graščinec zavpL do pravice!” Vsem se je čudno zdelo, da e niso takoj spomnili na Kri-vanovega, ki so ga vendar vsi poznali in čislali. Tone Krivanoga — na pravi njegov priimek so bili ljudje popolnoma pozabili in morda se tudi ni tako prilegal kakor ta — je bil rojen v eni tistih vasi, ki se tišče Krima kakor piščeta koklje. Šel je v šolo, a jo je čez nekaj let obesil na kol in se posvetil opravkom in službi, ki je bolj ugajala njegovemu značaju. Zgodovina ni zabeležila tistih let, ki jih je Krivanoga preslužil v Ljubljani, pač pa ga je opazila takrat, ko se je s pohabljeno nogo pojavil na Ižanskem in nosil gosposko, preklano suknjo, hlače do peta, belo srajco in trd klobuk. (Dalje prihodnjič) Ni se naporno prizadevamo - ZA VEČJO IN BOLJŠO TELEFONSKO POSTREŽBO Velika naloga je ustreči vsem in s tako telefonsko postrežbo, kakršno ljudje hočejo in potrebujejo. še vedno je težko nabaviti si vse potrebne instrumente za telefonske zveze, žice in drugo opremo ali materijal za postavitev potrebnih stavb, ki naj bi služile temu namenu. Toda kljub tem težavam in pomanjkanju potrebščin smo bili v stanu dodati k našemu sedaniemu telefonskemu sistemu 130,000 novih telefonov v Wisconsinu od konoa vojne do danes. To pomeni največji narastek za katerokoli podobno kratko dobo v zgodovini telefonske družbe. In vendar morajo v nekaterih krajih ljudje še vedno čakati na instalacijo svojih telefono. Mi storimo vse, kar moremo, da ustrežemo tem zahtevam in bomo nadaljevali s temi napori, dokler ne dobi vsak, ki ga želi, svoj telefon in ž njim tudi vso postrežbo. WISCONSIN TELEPHONE COMPANY VESTI IZ SLOVENIJE (Nadaljevanje s 1. strani) Takrat so vsakega, kdor ni bil s partizani označili za “izdajalca” in tako ponekod ljudi čisto zmešali. Ko so pobijali nedolžne ljudi, so jih zmerjali po vrhu še z izdajalci. Kar se jim je takrat obneslo, to hočejo sedaj nadaljevati. Toda danes svet ve, da nobenemu slovenskemu komunistu ni nič za slovenstvo, ampak samo za zmago krvave komunistične revolucije. Komunist je breznaroden naj bo v Trstu ali v Ljubljani ali pa pri vas v Ameriki. KAKO MISLIJO DANKS V LJUBLJANI. — Naj vam podam izvleček iz “Demokracije” o tem, kako danes v Lji b jani mislijo. Nekdo, ki je prišel v Trst pripoveduje: “Navdušenje, Ki so ga bili deležni pred trem: leti titovci, ki so prijezdili na belih konjih v belo Ljubljano, okrašeno na vse mogoče načine, je do konca splahnelo. Kakor je bila Ljubljana.v zastavah, ko ro Titovi pristaši prišli, tako in še bolj bi bila zavita v zastave, če bi odšli. Naj izginejo po tihem ali s hrupom, Ljubljana bi praznovala njihov odhod s pijanim veseljem. Tako so se zasovražili, tako je razpoloženje proti njim. Stradajo vsi, zlasti pa natiskajo kmeta, da bi spravili iz njega zadnjo srago in zolmili njegov odpor. Visoki davki, ki jih nalagajo, so nezmogljivi. še zadnjim svojim pristašem bodo vzeli vsako veselje za delo. Pride čas, ko bodo morali spoznati, da se s silo ne da vsega doseči. Strašno je vprašanje mladine in družine. Mladino so ponekod tako odtujili družini, da moremo i so družine razbite. Oče i komunističnega sina, vas klali, kot smo mi nje. Ne ostane vam drugega, ko ste šli z nami, da držite z nami naprej. Ali skupaj zmagamo, ali skupaj pademo.” Tako skušajo držati svoje vrste skupaj s strahom reakcije. Ogromna večina pa si želi čim-prej spremembe, naj bi bila ka-koršna koli. Slabše ne more biti, si ljudje mislijo ... Tako pripoveduje ta Ljubljančan. RUSKI IN JUGOSLOVANSKI KOMUNIST. — Nekdo je bil zraven, ko sta govorila ruski jugoslovanski komunist v Ljubljani. Pa je rekel jugoslovanski komunist: “Mi v svobo-din Jugoslaviji” . . . Rus pa ga je ustavil: “Kakšno govorjenje je to? Vi niste ne v Jugoslaviji v svobodni. Jugoslavija je le ena izmed republik Sovjetske zveze. Svoboda pa je po komunističnih načelih nesmisel.” •Jugoslovanski komunist je debelo zazijal in čez nekaj časa z manjšim navdušenjem spregqvo--i!: “Saj je res tako.” Pravijo, da je dogodek resničen. Pa če bi bil, vsebina je žalibog strašno resnična. Komunizem ne pozna svobode človeka, ker ne priznava človekovih naravnih pravic. SRPENICA NA TOLMINSKEM. — Pravijo, da bo dalo mnogim tukajšnim domačinom zaposlitev pridobivanje krede. Krajevni odbor se je odločil, da organizira novo domače podjetje, ki bi kopalo kredo. Baje bi je v Jugoslaviji dovolj prodalo. Za organizacijo tega dela, -;o menda dobili pol milijona kredita v dinarjih. Trdijo, da je čreda dobre vrste. Bog daj tež-preiskušeni vasi shrečo, da ne bi bilo treba v tuje tovarne s trebuhom za kruhom- STRAH. — Režimovci hočejcf na vsak način držati tudi svoje ljudi v neprestanem strahu. Da drže nezadovoljne svoje “tovariše” v vedni napetosti so iznašli nov strah, to je reakcija. Takole jih strašijo: “Ce ne bo ste držali d<^ konca, pride reak cija, pridejo domov begunci. Ti se bodo maščevali nad vami in PILGRJIM: Pridigarski dremave! Še dandanes se dobe marljivi poslušalci pridig. Tem posveča Gospod v evangeliju na šestdesetnico (2. nredpostno nedeljo) zelo poučen sestavek: eni poslušajo in pozabijo, diugi sprejmejo, pa puste, da se posuši, mnogim pislušalcem pa pozobljejo setev vrabci, pri četrtih vse preraste trnje. Vsak poslušalec naj se uvrsti v sku- pino, kateri pripada. Neko vrsto pa je naš Gospod pohabil omeniti: pridigarske dremavce! Niso sicer tako številni kot poslušalci. Od radija smo se naučili poslušanja. Tam nas vedno nagovarjajo z “dragi poslušalci.” Ako bi pridigarji rabili ta nagovor, bi morali reči v začetku pridige "dragi krščanski poslušalci”— sredi pridige bi morali ponoviti: “dragi posluušal i — in pa manj dragi dremavei.” Toda ti bi itak ne slišali, zato pridigar- ji tegq ne uporabljajo. Razločujemo tri vrste pridigarskih dremavcev: prvič — “kronične:” ti spe ali dremljejo redno in se prebude točno pri: Amen, kakor bi jih bila budilka predramila. Večkrat pa tudi šele, ko orgle začno “Vero.” — Drugič: “kromatične:” ti spe v vseh tonovih načinih in zabavajo s svojim sladkim “ce-lo-glasom” in moškim basovskim brnenjem svoje budne sosede za tri klopi daleč. — Tretjič: “dresirane:” ti spe diplo- ,NI SKLEDI NISO PRI POL ZADOVOLJM (Nadaljevanje s 2. strani) manjkanju, čeprav nekateri ta-ko hvalijo Titov raj, a tja pa nočejo iti. Vsega imamo tukaj preveč in zato pa smo začeli, posebno nekateri, tako neumno skakati v svojo lastno škodo. Pade mi na misel, da ljudje začno počenjal take neumnosti samo tedaj, kadar imajo vsega preveč in ne vedo, kaj bi iz objestnosti počeli. Na misel mi je prišla dogodbica, ki je jako podobna sedanjemu življenju, posebno pa nam, ki smo prišli iz starega kraja. Naj vam jo povem: Na Dolenjskem pri Novem mestu je bila graščina, kamor smo hodili na dnino. Tja sem hodila tudi jaz in sem delala z i 40 kracarjev celi dan. Bilo je v jesenskem času in opravljali smo različna dela. Grajski pastir je v bližnjem gozdu pasel živino. Ker pa v gozdu ni bilo zadosti paše, je prignal živino na polje v otavo in nemško deteljo. Nekaj časa se je živina zadovoljno pasla, ko je bila že si,a, se je začela bosti'in z Iglavami trkati, da je marsika-j tero živinče zgubilo rogove in |celo poginilo. Zopet drugo pa je Idvignilo rep in pričelo divjati po polju sem in tja. Pas .. ni V BLAG SPOMIN SEDME OBLETNICE SMRTI SOPROGE IN MATERE a Rose Zalokar i 'V **■ — * “** ki nas je za vedno zapustila dne niogel pomiriti podivjane živine 15. aprila 1941. ---- ~ • :----:l J" Sedem let je že poteklo kar zapustilu si svoje drupe v naših srcih vlada žalost ko spomin mi Tebe budimo Večni Bog Ti daj plačilo spavaj v grobu zdaj sludku. žalujoči ostali: FRANK ZALOKAR, soprog; FRANK in EDWARD, sinova THERESA poročena hči. Cleveland, 0., 15. aprila 1948. in zato nas je naprosil, da mu I pomagamo kakor ven o in znamo. Res imeli smo vsake vrste 'orodje: lopaie, motike, grablje itd,, da smo izgledali kot prava kmečka vojska. Kar se nekaj zgodi. Nekaj tiste živine je na ; mestu poginilo in rekli so, da ! se je preobjedla . . Poklicali ■ so živinozdravnika. da je vsaj Inekaj glav tešil pogina. ;| Tako je menda vselej, kadar Buck'ey.jje nečesa preveč, tako pri ži-1 vini in prav tako tudi med ljudmi. Zato imamo vsepolno vzgledov ravno v sedanjem času tu v Ameriki. Naj bo za da-danes dovolj. Pozdravljeni, Rose Krall. Orožje za Turčijo. — Tanki in zaboji raznega vojaškega materiala set pripravljeni v pristanišču v Brookhjnu, N. Y., da jih nalože na ladje in odpeljejo v Turčijo. Turška tovorna ladja Yozgat že čaka na svoj tovor. Vsa oprema je bila kupljemi z ameriškimi dolarji, ki jih je dobila Turčija tukaj kot posojilo’ za opremljenje svoje armade. i g Newest 1948 PHILCO| \t RADIO-PHONOGRAPH f PAY AS LITTLE AS WEEKLY Big Record Storage Space! _ Philco’s master designers follow the Georgian period in this exquisite console radio-phonograph. And they’ve used rich, beautifully grained and matched mahogany veneers to create a piece of furniture fit for finest homes. A powerful radio-phonograph, with specially developed circuit for full, rich tone on both radio and records. New Philco Multiple Automatic Record Changer, with Featherweight Tone Arm and permanent jewel, glides out with the drop-panel mechanism. Play up to twelve records at one time. Exclusive Philco Electronic Scratch Eliminator! Plenty ol record storage space for a large collection. Regular broadcasting, EM and short wave radio, with super-power and sensitivity. AMAZING PERFORMANCE 19 s5 The Philco “200” ... the smali radio "buy" of the year! A.C.-D.C. superheterodyne circuit... fully powered... in a beautiful compact brown plastic cabinet. Also available in ivory plastic. Mi vam damo popust na vaš stari radio aparat. LAHKA MESEČNA ODPLAČILA NORWOOD APPLIANCE & FURNITURE (2(2 Sl. (lair Ave., tor. Norwood Od. JOHN SUSNIK matično, to je, z budnim očesom, da nihče ne zanazi, niti sami. Pri teh so oči in ušesa kot odprta skedenjska vrata; gre vse notri in ven, kakor zapiha veter. Zdi se mi, da bi našli taki pridigarski dremaivci vedno dober izgovor, ako bi jih kdo nahrulil. In dobri izgovori so eden izmed redkih predmetov, ki niso bili še načeti po končani vojski. Tem izgovor-nikom naj bi veljale tele besede: Samostanski hlapec, ki je vedno dremal. Nekoč je bil neki samostanski hlapec. Ime diši kruh in vendar ga moram vsaki dan j^sti. . . Jaz tudi že davno vem, 'kako smrdi vaš napuh, pa vam moram pridigati vseeno vsako nedeljo." Sveti župnik arški. On ni bil mož kake bahave učenosti in njegove pridige niso bile zabeljene z lepo donečimi besedami in šalami. In vendar je veljal za moža, ki je zgrabil srca z obema rokama. K pridigi tega suromnega vaškega župnika je prišel nekoč visok častnik iz Pariza, ki si je domišljal, da mora slišati vse najboljše francoske pridi- mu je bilo Pafnucij. Imel je garje (kot filatelist, ki zbira strašnega letanja z nakupova- znamke), njem, pripravljanjem zelenja- Po pridigi vpraša oficirja ve, s štihanjem na vrtu in po- neki njegov prijatelj: “No, ka-izvedovanjem. Zato navadno J ko je bilo?” — Kritikaster je ni hodil k pridigam, če pa je j malo pokašljal in rekel: “Mar-prišel, j*e že V FINISH y HEAVY REEDED TUBING LARGE GENUINE MOONEX INSERT FILIGREE DESIGNED CAST IRON BASE Ameriški Italijani za poraz komunistov pri valitvah v Italiji. — Nad 500 brzojavov je bilo odposlanih prvi dan kampanje Ameriških Italijanov v Schenectady, N. Y., v katerih poživljajo svojce v Italiji, da volijo pri volitvah 18. aprila proti komunistom. Za poštnino teh brzojavov so zbrali tudi nad $4,500. A. GRDINA & SONS FURNITURE DEALERS- FUNERAL DIRECTORS 6019 St. Clair Ave. - HE 2088 15307 Waterloo Road - KE 123« "Nadaljujte s hranjenjem odrabljenih maffob! ... To je navada, ki se izplača” “Moja vest mi ne dovoli zavreči ene same kaplje odrabljenih maščob, ko vem, da so še vedno zelo potrebne. Vlada pravi, da je današnje pomanjkanje maščob in olja še zelo resno. “Jaz sem vzhičena ko vidim koliko dodatne masti lahko shranim . . s pre- tapljanjem odrezkov, posnemanjem masti raz omak in z ostrganjem mastnih posod. Gotovo mast spet < " Uporabim, toda vedno’> še kaj ostane kar je vredno spraviti! “Ste li kdaj pomislili, da je odrabljena maščoba edina od kuhinjskih odpadkov, ki se lahko spremeni v gotovino? To si je vredno zapomniti v teh dneh visokih živežnih cen.” IZROČAJTE ODRAB-LJENE MAŠČOBE American Fai Salvage Coin., Inc. — 'Najboljša ivojna je tista, kadar se vojskuješ zoper svoje lastne slabosti. Nekaj o žepnem robcu "žepni robec” ni več kaj posrečeno ime. Ne pove nam namreč itstega cilja in namena, za katerega je tako imenovani žepni robec določen. Bolje bi zadeli, če bi ta kos blaga imenovali robec,” ali ne? ■ Kako dolgo je že zfian, žepni robec? Že pred 500 leti so ga nosile odlične, visoke dame kot zanimiv in imeniten luksus. — Kmalu pa je tako rekoč preplavi! svet. Danes spremlja vsakega kulturnega človeka in se je že tako udomačil, da si ob njem že nič posebnega ne moremo misliti. Tako čisto pozabljamo, da nam je včasih — celo zelo pogosto — kaj nevaren. Zakaj neki? Spada namreč med najnevarnejše prenašalce bolezenskih kali in bolezni sploh. Zkaj neki? Tudi če smo zdravi, se nabirajo na sluznicah v našem žrelu in prav tako v nosu razne bolezenske kali. Čeprav te bolezenske kali nas samih ne napadejo, so lahko zelo nevarne druge, posebno za otroke. In med temi kalmi niso le kali, ki povzročajo otroko mali odraslim prehlad ali kak nedolžen katar. Med temi kalmi so lahko tudi neva|ni zločinci ter sovražniki našega telesa in našega zdravja ali pa celo tudi našega življenja. Med n]e spadajo povzročitelji tuberkuloze, davice, pljučnice, hripe, vnetja možganske mrene, sklepnega revmatizma, otroške ohromelosti (paralize) in še cele vrste drugih bolezni. Ugotovljeno je, da so taki povzročitelji ravno na sluznicah nosa in žrela zdravih ljudi. Torej so čisto gotovo tudi v našem žepr nem robcu. Vse ugodnosti za čim uspešnejši razvoj imajo tam: toplo je, temno in vlažno v zavitem žepnem robcu. Zato lahko dolgo brezskrbno živijo in ostanejo nevarni. Iz tega bi že lahko sklepali na nekaj posledic. Človek, ki se le nekoliko zaveda, kako kotišče bolezenskih kali je lahko žepni robec, bo čim previdneje z njim ravnal. Po uporabi bo robec skrbno zganjen zopet spravil v žep, da tisti del, ki je vlažen, ne bo prišel v doti-ko z žepom ali žepno podlogo. Kadar bo potegnil robec iz žepa, ga ne bo javno stresal in razgrinjal. Pazil bo, da se vsebina robca ne bo raznesla k m okoli. Ce že iribramo pljuniti, je varneje, če pljphemo v robec kot pa po tleh. Toda robec potem skrbno zavijmo. Mnogo ljudi pljuj eokrog sebe po tleh samo zaradi grde razvade. Niso jim dovolj opomini po stenah v javnih lokalih, čakalnicah, vlakih:' “Ne pljuvaj po tleh!” Kljub temu pljujejo po tleh in kjerkoli. Ce bi se le malo zavedali, koliko nesreče lahko napravi en sam tak pljunk, bi vseh teh napisov ne bilo treba. Tako pa je zaradi žepni robec ni treba da je fin, biti pa mora snažen, opran in na soncu posušen ali vsaj z^ vročim likalnikm dobro zlikan. Niso redki primeri — zlasti pri nepoučenih ljudeh —, da en in isti robec uporablja ob enem več o-seb. Pri skupni uporabi robca zlasti grešijo starši in otroci, posebno matere. Odvadite se te neokusne, nezdrave in neprimerne navade! Majhni otroci so posebno občutljivi za vsako nalezljivo bolezn. In če se je nalezejo, se potem čudite, od kod je prišla bolezen v hišo. Ne pomislite pa na to, da ste jo sa mi povzročili s svojim nespametnim ravnanjem. Zato se za-, vedajte nevarnosti vsi očetje, matere, vzgojitelji in negovalke, in ne uporabljajte svojega robca, da bi otroku snažile nos ali usta! Nikdar naj se ne zgodi, da bi že itak nevarni žepni robec še posebej slinili in brisali njim otroka po obrazu, čeprav samo zaradi male pikice, ki jo i-ma otrok na nosu ali na licu. Uporabljajmo torej žepni robec le za nos, ne v druge namene. Eni namreč brišejo z robcem prah s čevljev in vtaknejo tak prašen robec v žep, bodisi v zunanji žep suknjiča ali pa v notranji žep. Nevarnost je ista. Naj si še tak kavalir, zapomni si, da je to grdo in nevarno. Drugi si pa umije roke in jih obriše z žepnim robcem ali isto stori otroku. Hvala lepa! Vsa nesnaga v žepnem robcu se je zdaj razmazala po rokah. Tretji brišejo svoji dami in sebi sedež v parku s svojim robcem. Tudi tem hvala lepa 'za tako uslugo! Čeprav je bil robec morda še neuporabljen, prenesemo š prahom tudi nesnago v žep. Nesnago prenašamo tudi v torbico, kateri hranimo svoj nosni robec. V torbici je vse polno stvari, ki jih s takim robcem onesnažimo. In naj tako torbico v resnici potem nosimo kot modni okras, če ni nič drugega kot nwraz> -1 Nekaj o Egiptu in piramidih Egipt je pač dežela, o kateri smo slišali praviti, še ko smo bili otroci. Sveto pismo ve lepe zgodbe o egiptovskem Jožefu, o treh kraljih, ki so prišli iz Egipta, in tako naprej. Dejstvo je, da je Egipt lepa, nadvse rodovitna pokrajina, ki jo reka Nil namaka in ji daje rodovitnost. Nil izvira visoko gori v Abesiniji, izliva pa se v Sredozemsko morje. Pokrajina ob njem je čudovito lepa. Podnebje v njegovi dolini, je brez snega in mraza, sinje nebo skoraj brez oblakov, sončna svetloba je svileno mehka, rastlinstvo nikdar ne preneha in polja rode poleti in pozimi. Prebivalst- To so egiptovski kralji iz staro- j bombažni nasadi. davnih časov. Že pred več tisoč leti so imeli svojo državo. Prvi faraon je vladal okrog 3500 let pred Kristusovim rojstvom. Faraoni so sicer že davno izumrli, njihova dela pa so ostala in to so vsakomur znane egiptovske piramide. Ker so faraoni živeli veri, da je zemeljska smrt le začasna, so hoteli telo obvarovati vplivov razdirajočega časa in so dali postaviti velikanske, kot koničasta gora ogromne stavbe iz oklesanega kamna. Piramide so- grobovi. Veliko je še danes ohranjenih in leže v bližini a-rabske vasi Gizeh, približno 15 kilometrov od egiptovskega gl. mesta Kahire (mi mu po italijanskem vzorcu pravimo Kairo). /Piramide pri Gizeh so stare najmanj 5000 let. Tudi danes vladajo v Egiptu kralji. Sedanji kralj Faruk je znal s pametno politiko izvoje-vati neodvisnost za svojo državo. Njena prestolica, milijonsko mesto Kahira, — Egipčani kajo. V notranjosti piramid mu pravijo “Masr el-Kahira”,:so labirinti hodnikov, v njih kar pomeni “ponosna Kahira”, je končalo že na stotine vnetih Iz Kahire do pira.nid, kot smo prej omenili, ni daleč. Kmalu jih zagledaš in čim bliže si, tem bolj ti rasto v oblake. Neizbrisen je vtis, ki ga na-pravjio tevkamenenite pošasti, dokaz, kaj''j e že nekdaj zmogla človeška podjetnost. Te piramide pa niso žele vedno le občudovanja, temveč* tudi sovraštvo. Mohamedanci so bili sklenili, da jih je treba razdreti, ker jih ni Alah postavil, Množice so se lotile dela, pa jim ni uspelo. Preogromne so bile. Pregoreči Alahovi verniki so morali svoj namen opusti ti in od takrat imenujemo piramide “gore strahu’ in sfingo, velikanskega kamenitega leva s človeško glavo, ki je velik kot naše cerkve s stolpom, so imenovali ‘‘očeta strahu”. Piramide skrivajo v svoji notranjosti velikanske starinske vrednosti. Nekatere se je posrečilo odkriti, druge še ča- ga, poprišče, kjer se še vedno raziskuje in kjer bo človeštvo doživelo še velika odkritja. -------------o- — Dober nauk Nek služabnik je zelo veliko trpel zaradi posebne in samoglave originalnosti svojega gospodarja. Ta gospod se je vrnil neki dan domov zelo slabe volje, se vsedel za mizo, da bo j jedel. Ker pa je dobil mrzlo juho, ga je popadla taka jeza, da je pograbil krožnik^ in ga vrgel skozi okno. Tedaj pa je padlo v glavo služabniku, da je šel in pometal z mize za juho še meso, ki ga je bil postavil na mizo, potem kruh, vino in nazadnje tudi servijeto. - Kaj vendar delaš, predrz-neš?, reče ves nevcljen gospodar in plane divje s svojega sedeža. Oprostite mi gospod!, odgovori resno služabnik, oko nisem dobro razumel vašega namena. leži ob vzhodnem robu večno zelene Nilske doline. Na za-padni strani se vali proti morju “reka rek”, čarobni Nil, katerega so nekdaj po bož j e častili. Na njegovih bregovih sanjajo palme, rasto akacije, poprovo drevo, banane, vinska tr- raziskovalcev. Vzroka vedno ni bilo mogoče ugotoviti in tako še danes kroži po deželi nešteto legend o skrivnostnih silah, ki vladaj o v n j ih notran j osti. Tudi sicer je Egipt posejan z ostanki iz starih, mogočnih časov, Množina starin je tako ta ter nasadi južnega sadja. Vjneizmerna, da jih najboljše pe-nilski dolini v smeri proti pu-|ro ne more opisati, egiptologi-ščavi Sahari so nepregledni ja je postala znanstvena pano- Mislil sem, da hočete danes jesti na dvorišču. Vreme je tako mirno in nebo tako jasno. Poglejte jablano. Kako je vsa v cvetju in s kako slastjo iščejo čebele svojo hrano na njej! Gospodar je uvidel svojo napako, se poboljšal in na tihem v svojem srcu zahvaljeval svojega služabnika za nauk, ki mu ga je bil ravnokar dal. ------o------- RE-NU AUTO BODY CO. Popravimo vaš avto in prebarvamo, da bo kot nov. Popravljamo body in fenderje. Welding. JOHN J. POZ NIK GLenville 38.10 982 East 152nd Street MAX’S AUTO BODY SHOP MAX ŽELODEC, lastnik 1109 E. 61st ST. TEL. UTah 1 - 3040 Se priporoča za popravila in barvanje vašega avtomobila. Delo točno in dobro. uimiiiiiiimiiiiiiiuiiiiiiiiimiiiiimiiiiitiiiiimiuiiiiiiuiiiimiiimimimiiiimiimPj 2 FARMA NAPRODAJ H Okrog 20 akrov sadnega drevja—1,100 breskev: 700—8 let starih, s = 400—4 leta starih. 600 jablan 8 let starih. Okrog 4,000 malin (rasp- = = berry). Velika moderna hiša z 11 sobami,, za 3 družine. Ima avto- S 2 matični thermostatic controlled furnez in vodni grelec. Hlev 40 x 60, Z H shramba za traktor in garaža 20 x 60. Vsa poslopja so nanovo barva* 2 = na. Je tudi nad S4000 vrednosti orodja. Skozi farmo teče potok,, ki se s 2 nikdar ne usuši, in je dosti vode za namakanje. 3 akra je gozda. Ta s 2 farma je bila prodana novembra 1947 za $27,000.00, ker je pa kupca z 2. zadel mrtvoud, se družina ni mogla seliti, zato sedaj dobite to vse z = skupaj za samo $20,000. Oglejte si jo. Najdete jo lahko, če vozite po -2 U. S. 20, 7 milj vzhodno od Painesville, Ohio, do Call’s.Rd. (Cahs 2 7 Nursery napis), obrnite desno, vozite južno do Davis Rd., obrnite 2 2 levo, to je 6. farma na levi. Za nadaljna pojasnila vprašajte LODI z 2 MANDEL, 15702 Waterloo Road, KE 0031. z TiiiMMniMiiiiimiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniMiiiiiiiiiiiiii? vo v egiptovski deželi je nadvse njihove malomarnosti in nebriž.'pisano: bele, rjave in črne polti, nosti nesrečnih na stotine ljudi. | Kdo še ni slišal o faraonih? >•’ 0 BRIGHTEN YOUR HOME WIT! , : ^ _ v " ■ - -v- BRIGHTEN YOUR HOME WITH THESE 3 BEAUTIFUL LAMPS All FOR THE PRICE OF I * ENJOY BETTER SIGHT WITH BETTER LIGHT COMPLETE ILLUMINATION FOR YOUR UVINO ROOM WITH THIS BEAUTIFUL MATCHEO ENSEMBLE 3-WAY TABLE LAMP OVERALL HEIGHT 22" COME IN AND PURCHASE THIS 3-PIECI ENSEMBLE IMMEDIATELY. TAKE ADVANTAGE OF THIS MONEY SAVING VALUE. AVAILABLE IN ANTIQUE IVORY A GOLD TRIM ' OR BRONZE A GOLD TRIM LIMITED QUANTITIES AVAILABLE iTLmmrmjmririJT^^ TetrinKa IVAN MATIČIČ [LTinJTJljrTriJljT--LrL"LT_"Ll-"L,"LT-rL"in]"L,"L.lj,T-rL'T- “Glej jo, glej, Rezuljo! Kam ne. pa, kam? Čokat brkač stoji tu, močan kakor bik. Reziko popade strah, kakor bi srečala Grabnarjevega bika. ničesar več ni, da bi popadel Jerač. Sinoči je razbil lonce, razlomil plot, in ko mu še ni bilo dosti, je odtrgal še kos strehe. Mati je ždela v — “V ogrado!” zavpije, kakor bajti, črhnila ni niti glasu, ker bi mu vrgla nekaj za uteho, pa je pač vajena. Ko si ie potešil hiti naprej. "Počakaj, Rezulja, boš dobila žgancev!” vpije bricač za dekletom. “No, kar beži, kleta baba, če mi prideš drevi mimo, te spečem za večerjo!” Potem se obrne k ženici: “Mati, žgance na mizo, ali pa šesujem bajto!” “Počakaj no, golt goltavi, potrpi,” ga zvrne mati. “Mati, jaz trpim že od rojstva, z žuljeveimi rokami sem prišel na svet in bom trpel do sodnega dne. Mati, zakaj me niste vrgli v brezno, ko ste me povili! Enega trpina bi bilo manj, vam bi se pa bolje godilo na svetu.” “Ah, bodi za duše v vicah, ti in jaz in tvoje trpljenje!” reče ženica vdano. On stoji tu in gleda, kje bi popadel še kako kost, ko tiger. To je Jerač, da, sin Jeruše. Bos, gologlav, umazan ko kovač, brke zmršene, grive zmrše-' mlatiče in za vse štiri opravil svoj srd, se je spravil po lestvi na svoje ležišče pa zasmrčal ko vol. Je lenuh, potepuh, razbojnik? Ne, Jerač je najpri-dnejši človek na Orehovju. Rezika Petrinova se ga prav nič ne boji in mati Jeruša natanko ve, da bo vso škodo popravil, brž ko ga mine bes. Kupil ji bo novih loncev pa še kave in belega kruha za priboljšek. Potem si bo obul swornje pa se vrgel na delo in bo delal kakor črna živina. Delal bo noč in dan, ponoči kosil, podnevi sušil in spravljal; da, Jeraču morata svetiti sonce in luna. On dela samo drugim, saj sam nima niti pedi zemlje; m vendar jim dela svetno in s čudovitim ognjem. Najrajši pa gruntar-jem, ker tam je največ dela in je kaj prijeti v roko. Kjer se je udinjal, tam je bil gospodar. Robantil je in klel, da se je vse kresalo, napodil lene kosce ali -AND THE WORST IS YET TO COME \ ^-in najhujše šele pride delo sam. Strast je bila v Jeraču, neugnana sila mu je tičala v zatilniku. Le čemu je Rezika tako bežala? Ker je vedela, da Jerač pije in da ga je obsedel bes. Dva, tri dni si je tešil tegobo z žganjem in vsa vas ga je bila polna. Šele sinoči si je izbili belcebuba, ko je polomil doma plot in razbil lonce, zdaj mu j bo pa kmalu odleglo. Rezika si nakosi zvrhan jerbas detelje za svinje pa jo daleč naokoli odnese proti domu. Na gmajni pa naleti na Ložanov« blago in vidi Nejčeta, kako tepe kravo po glavi. "Nječe, kaj pa počenjaš?” vpije Rezika že od daleč. Ker se pa bosec ne zmeni, pospeši dekle korak in prime fantina nekoliko trše; “Mulec, kaj počenjaš? Ložanovi te bodo spodili!” Fant je medtem odgnal kravo od nekih skal pa odvrnil sestri: “Ni dosti manjkalo, da je ni pičil gad!” Bosec se brž nato skloni v bližnji grm, kjer si ureže kratko palico — pa hajdi nazaj k skalam! Malo pobrska, dvakrat, trikrat poskoči okrog skal, zatem pa naglo zapiči palčico k tlom — in že ima gada precepu! Kar zasmeje se Nejce pa dvigne zvijajočo se kačo visoko, kakor bi mahal z bičem. Rezika si niti ne upa mimo, pobec ji nalašč nagaja ter se ponaša z nevarnim bičem. In Rezika vidi, ko gre dalje po gmajni, še več takih bičev, ki so jih pastirci zataknili v groblje. Negibni vise v strah blagu in ljudem. Tu nabira zdravilna zelišča strina Melisa. “Dobro jutro, strina Melisa!” reče Rezika pa vzeme z glave težek jerbas, ker jo že močno tišči. Ženica dvigne stare oči: “Glej jo, si mar v gozdu nakosila detelje, ka-li?” Avša avšasta, če^ mu pa, motaš tako daljo?” “Kaj ste pa nabrali dobrega, strina?” jo vpraša dekl^ pre- ELECT JOSEPH J. WINCEK DEMOCRATIC CANDIDATE FOR STATE REPRESENTATIVE “A FRIEND OF THE SLOVENIAN PEOPLE” | r* YOUR VOTES APPRECIATED I Primary Election Tuesday, May 4th ~ KNOWN BY HIS RECORD TESTED BY SERVICE Vote For LODY HIM FDR CONGRESS 21st DISTRICT Democratic Primary May 4th, 1948 “A FRIEND OF THE SLOVENIAN PEOPLE” iTiJiJnJTJTrirLTjTJijrLTjajTrLrirLXTJiJT-TnjTj'Lri FOR GOOD COUNTY GOVERNMENT ELECT JOHN E. O'DONNELL REPUBLICAN CANDIDATE FOR COUNTY COMMISSIONER WELL QUALIFIED “A FRIEND OF THE SLOVENIAN PEOPLE” Primary Election Tuesday, May 4th JOSEPH F. KRIZEK DEMOCRATIC FOR COUNTY CANDIDATE TREASURER vt^= TjmnrumjTnjmrijmriri^^ liko gluha. “Eh, nekaj lapuha in pre-slice, staro Kotovko lomi nekhj naduha,” se odreže žena s krepkim glasom, čeprav ji je lice nagubančeno kakor hrastovo ju-bje. Temno ruto ima njVglavi tesno zdaj zavelzano kakor dekle, izpod rute ji pa štrlijo čisto beli lasje. To je strina Melisa orehovska padarca in zakonska družica nočnega čuvaja Boštjana. Pri Šešaraovih osbenjkujeta: Melisa spi v čumnati, Boštjan pa v stali. “Strina, kaj je res lapuh dober proti gadjim vpikom?” “Kaj te ja mar vpičil?” “Me še ni, a če bi me, se reče.” “Na kvasaj ne, štrama! Gej te bo, priteči samo k meni. Ko je ob lanski košnji pičil Kute-ževega, se mu spirala gobec z] arniko. Ali kar ni pomagalo zelišče, je zalegla moja beseda. Če bi me že na mestu poklicali, bi tudi gada zagovorila. Si videla predlanskim Jerušo? Noga ji je otekla in je bila pisana ko gad, a sem jo rešila.” “Je vas žekdaj pičil gad, |j strina?” “Dozdaj me še ni, pa se ga tudi ne bojim.” “Babji strpanec je tudi proti vpiku, ne?” “Ne budali, deklina! NOMINATE WILLIAM J. MPP FOR l STATE REPRESENTATIVE REPUBLICAN TICKET Primary Election May 4th ) FORMER SPECIAL ASSISTANT TO THE ATTORNEY GENERAL OF OHIO 1934-1935 ASSISTANT POLICE PROSECUTOR 1935-1M1 MEMBER AND CHAIRMAN OF CLEVELAND POLICE RELIEF AND PENSION FUND NINE YEARS FORMER DEPUTY COUNTY TREASURER CITY COUNCILMAN ELECT LAURENCE W. MARLIN DEMOCRATIC CANDIDATE FOR STATE REPRESENTATIVE QUALIFIED — EXPERIENCED “A FRIEND OF THE SLOVENIAN PEOPLE” Primary Election Tuesday, May 4th M FOR GOOD COUNTY GOVERI ELECT JAMES P. MCDERM0TT| DEMOCRATIC CANDIDATE FOR COUNTY ENGINEER “A FRIEND OF THE SLOVENIAN PEOPLE” Primary Election Tuesday, May 4th FRANCES X. FEIGHAN, Sec’y. bom devtdeset,” se odreže žena in kar potrese iz glavo. “Kaj sem hotela reči: vaša Nežica bo pa snela možu hlače, kadar se Babji!omoži. To bo gospodinja, to; strpanec je za izganjanje ne-jsaj bo kmalu Sešariro ugnala čistega duha, pomaga pa tudi j za ognjiščem.” Ne pošlje nobenih, računov. — Dr. H. J. PeUey, star 83 let je edini zdravnik in lekarnar v Hanoverton, Ohio. On pravi, da se je marsikaj spremenilo odkar je on pred 56 Uti pričel s zdravniško prakso. Pravi pa, da te spremembe niso sama izboljšanja. On nikdar ne pošilja računov za svoje delo, ker pravi, da bodo njegovi Uijenti že plačali, kadar bodo imeli denar. Še danes obiskuje bolnike v okrožju 10 milj od svojega doma, pa naj bo klican podnevi ali ponoči. črni trn.” “Za kaj pa pomaga jelenov jezik?" “Jelenov jezik se postilja pod živino, kakdar je nadušljiva.” “Naša mati so pa zadnjič na-stalali drabutovine.” “Drabutovina se poklada pod krave, kadar nočejo dati mleka, melisa pa tedaj, kadar mleko zgubljajo. Melisa je sploh za vse bolezni, če se pravilno jemlje.” “Naša mati pa imajo šmarna jajca zelo v čislih.” “Da, gorita medšmarna jajca so zdrava za oči.” “Koliko ste pa stari, strina?” Rezika si zadene zopet jerbas na glavo pa pusti Meliso in njena ljuba zelišča. Pritisnila je vročina, muhe so postajale neznosne in živina je silila v goščo. Petrinov Nejce je pasel zdaj po gozdu. Ko zagnal blago k Žagarjevi živini za Kalužo, in to je bilo usodno. Pastirca sta se lepo po svoje zabavala, živina je pa po svoje Zalomastila po gošči. Pastirca namreč nista pomislila, da so Ložanovi in Žagarjevi voli na smrt sprti med sabo, morda zato, ker so si sosedje, ali pa jim je kalila soseščino kaka “Ravno za sveto Uršulo jih brhka junica, za katero so vsi zanimanjem opazujeta dvoboj. hkrati brenčali. Naj bo že kakor hoče, resnica je ta, da so voli zarenčali, brž ko so se uzrli, pa Se nemudoma spoprijeli. Rogje so pokali, odbijali, glava butala ob glavo, repi mahali, a noge rile, da se je vdirala zemlja. Najhujši je bil Ložanov lisec; ta je veljal sploh za največjega junaka v vasi in tudi danes se je hotel izkazati vpričo junic. Nemilostno se je zaril v Žagarjevega rjavca pa butal obenj, da je bilo grdo. Žagar- mu je nekoč postalo dolgčas, je jev kapin je popustil svojega nasprotnika pa jo drl svojemu bratu na pomoč. Od strani je butnil v Ložanovega lisca, ki ga je črtil kakor samega spaka, toda Ložanov sivec se je zagnal za kapinom in tako svojega brata razbremenil. Strahovita borba se je vnela. Junice in junci gledajo junaško borbo volov in tudi pastirca pritečeta in z VOTE FOR JOHN T. BRIGHTER DEMOCRATIC CANDIDATE FOR STATE REPRESENTATIVE 4 TERMS STATE REPRESENTATIVE “A Friemd of the Laboring Man” “A FRIEND OF THE SLOVENIAN PEOPLE” Democratic Primaries May 4th Lisec ima neprenehoma v kleščah rjavca, ta se mu upira, kolikor more, najrajši bi zbežal, a ne utegne ali pa ga je sram. Kdo ve, kakšne stare račune imata. Je pa tudi mogoče, da žene Ložanove v borbo zgolj objestnost. Rjavcu postaja slednjič že tesno, kajti nevarnost voha za sabo. Zato se na vse kriplje upira nasilnežu ter se mu skuša na sak način izmotati. Tudi pastircema se zdi borbe že do- volj pa priskočita in skušata razgnati boritelje vsaksebi. Ne, lisec ne mara premirja in nobena palica ga ne zavrne. Nje ga je popadel bes in brez mi losti tira borbo do kraja “Uu-uu!” Kakor lev tudi li see rogovje poka, rjavec grč in sope. Kar se mu vdere protje pod zadnjima nogama, in tedaj obupno pogleda pa poklekne na prednje noge. (Dalje prihodnjič) ---------o------, lllillllllllllllllllllll^^ mrLarirLnJinnrin^^ FOR GOOD COUNTY GOVERNMENT ELECT RE-ELECT GEORGE V. WOODLING Republican Candidate Republican Candidate Primary Election Tuesday, May 4th State Representative j County Commissioner “A FRIEND OF THE SLOVENIAN PEOPLE” Primary Election Tuesday, May 4th (niiiiiiiiiiiiiiiiminittttiiiuiiiiiiiiMiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiHimuiiiiHuiiiiiiiiiii! Primary Election Tues., May 4th FOR GOOD COUNTY GOVERNMENT ijmrijmrLriJTjmjinTiJTrijm^ VOTE FOR THOMAS E. HANN Primary Election QUALIFIED — EXPERIENCED ‘A FRIEND OF THE SLOVENIAN PEOPLE’ Primary Election Tuesday, May 4th Tuesday, May 4th CANDIDATE FOR “A FRIEND OF THE SLOVENIAN PEOPLE’ FOR GOOD COUNTY GOVERNMENT ELECT VINCENT C. FORNES REPUBLICAN CANDIDATE FOR COUNTY TREASURER QUALIFIED — EXPERIENCED s f “A FRIEND OF THE SLOVENIAN PEOPLE” Primary Election Tuesday, May 4th DEMOCRATIC TICKET Primary May 4„ 1948 ELECT Primary Election Tuesday, May 4th Primary Election Tuesday, May 4th FOR GOOD GOVERNMENT ELECT WILLIAM EL WEBBER REPUBLICAN CANDIDATE FOR STATE REPRESENTATIVE “A FRIEND OF THE SLOVENIAN PEOPLE” REPUBLICAN CANDIDATE. FOR STATE REPRESENTATIVE QUALIFIED — EXPERIENCED A FRIEND OF THE SLOVENIAN PEOPLE’ A FRIEND OF THE SLOVENIAN PEOPLE” Primary Election Tuesday, May 4th Primary Election Tuesday, May 4th ELECT ^ J SEYMOUR A. TERRELL j 5 DEMOCRATIC CANDIDATE \\ FOR STATE REPRESENTATIVE ^ QUALIFIED — EXPERIENCED % ^ "A FRIEND OF THE LABORING MAN” § S “A FRIEND OF THE SLOVENIAN PEOPLE” \ Primary Election Tuesday, May 4th State Representative Primary Election Tues., May 4th ELECT SHERWOOD 0 RE-ELECT JOHN A. CORLETT REPUBLICAN CANDIDATE FOR STATE REPRESENTATIVE CI cpT DAN F. SAMMON =e= T r ~ -J ELECT JOHN F. KUCERA REPUBLICAN CANDIDATE FOR STATE REPRESENTATIVE “A FRIEND OF THE SLOVENIAN PEOPLE” Primary Election Tuesday, May 4th ELECT EDWIN F. SAWICKI DEMOCRATIC CANDIDATE EOR STATE SENATOR “YOUR VOTES APPRECIATED” Primary Election Tuesday, May 4th is \ WILBUR H. BREWER REPUBLICAN CANDIDATE for STATE REPRESENTATIVE Primary Election Tuesday, May 4th ELECT GEORGE E. FEDOR REPUBLICAN CANDIDATE FOR STATE REPRESENTATIVE “A FRIEND OF THE SLOVENIAN PEOPLE” Primary Election Tuesday, May 4th COUNTY PROSECUTOR QUALIFIED EXPERIENCED DEMOCRATIC CANDIDATE FOR STATE REPRESENTATIVE “A FRIEND OF THE SLOVENIAN PEOPLE” Primary Election Tuesday, May 4th Elect ERMER L. WATSON REPUBLICAN CANDIDATE FOR STATE REPRESENTATIVE QUALIFIED-EXPERIENCED “A FRIEND OF THE SLOVENIAN PEOPLE” Primary Election Tuesday, May 4th lllllllll ELECT FRANK J. KUS DEMOCRATIC CANDIDATE FOR STATE SENATOR “A FRIEND OF THE SLOVENIAN PEOPLE” Primary Election Tuesday, May 4th llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllilllllllllllilll VETTER CUT GLASS COMPANY PLATE GLASS MIRRORS Made to Order and Re-Silvered Furniture Tops, Plateaus, Monograms, etc. Rock Crystal Cut Glass Goblets, Sherbets, Salad Plates Cut Glass, etc. Mfgd., Repaired and Matched HOTEL ROOMS AVAILABLE Singles—$2 up Doubles—f3 up Dining Room and Bar Free Parking IMPERIAL HOTEL F. H. WITTENBURG "WIT” TO YOU 1931 E. 79th Street GA. 7641 BODY AND FENDER.! REPAIRS - BAER FRAME AND AXLE SERVICE TRIMMING AND PAINTING SCHAEFER BODY, INC. Henry Krueger 5009 Superior Avenue ENdicott 0025 ELECT JOSEPH W. BARTUNEK DEMOCRATIC CANDIDATE FOR STATE SENATOR YOUR VOTES APPRECIATED Primary Election Tuesday, May 4th VOTE FOR... GEORGE MALE 2 and 3 ROOM APTS. DAILY and WEEKLY ROOMS FOR STATE REPRESENTATIVE YOUR VOTES APPRECIATED Democratic Primaries—May 4th REMEMBER MALE—WITHOUT FAIL AimriON LADIES! All Work Guaranteed. AC 'V U l Monday-Tuesday Special l Shampoo and Hair Style—$1.25 ^0 j Complete Beauty Service Call or Phone Today for Appointment Permanents—$5.50 up Cold Waves—$10 and up A .train wit bn lUt.d whnn "Malt Hn-Mondar." tb» nation-wfdn bookkMptag and tan unkn lot bud- nu< and praltulanal timi. tak« out. Nothing, ■hort at tha b«t Is goad tnoagb lor pngnulna linn, whon It »m« to rocard-kwplng and propan* lion ol all tan lanu. For dotail«, call: WHITTIER HOTEL "MAIL-ME-MONDAY” BOOKKEEPING AND TAX METHOD CALL, WRITE or PHONE “MAIL-ME-MONDAY” OF CLEVELAND 248 Old Arcade SU. 6036 uiiiiimiiiiiiiiiiiiiiliiliiiiliiililliliiillilillllllllllllllllllllimillllllllllllllllltlllllllllll^ A. PAUL TINCHER \ Handwriting Expert MARIE RICARD BEAUTY SALON 17216 Grovewood Ave. IV. 064$ PORTRAITS BABY PORTRAITS EXCLUSIVELY CHILDREN - ADULTS Taken in YoUr Home > No Deposit - No Obligation f ALL WORK DONE BY A VETERAN MIZDA STUDIO RA. 0395 WHY SUFFER from SINUS - NEURITIS Benko’s Service Garage ATTENTION MOTORISTS COMPLETE CAR REPAIR SERVICE ON ALL MAKES OF CARS Brakes—Clutches—Battery Service Expert Body & Pender Work PAINTING & WELDING MARTIN BENKO, Prop. EX 4241 — 6623 St. Clair arthritis-rheumatism: HAVE RELIEF NOW GET RESULTS HEALTH WITHOUT DRUGS Roche Health Service Hours 9 A.M. to 9 P.M. 10415 St. Clair Ave. GL. 4121 IMS WEEK Large Wie Eggs Large Brawn Ins WE WHOLESALE EGGS CHICKENS DUCKS All Kinds of Chicken Feed C0LLINW00D POULTRY 14801 Saranac Rd. Liberty 3866 1 Expert, AH Questions o# F*rgcriee ; UAycib, nn ^uww»vns os gg| ? Age of Inks. Paper, Typewriting, Court Photographs Night*—HE. 1622 MODERNIZE NOW PLASTIC & STEEL WALL TILE INSTALLED • BEAUTIFUL SELECTIONS • GUARANTEED WORK • REASONABLE PRICES • PROMPT SERVICE • FREE ESTIMATES JAMES E.B0YDEN SH. 2095 JEWELRY FOR EVERY OCCASION Priced to every purse . . . styled to every taste 9 WALTER F. MEYER QUALITY JEWELER 12509 St Clair Avenue Im—s————«— ATTENTION HOUSEWIVES WASHING MACHINES REPAIRS ALL WORK DONE BY EXPERTS ON ALL MAKES Guaranteed Workmanship Pick-up & Delivery MAYFIELD WASHING MACHINE REPAIR SHOP RA. 7064 12106 Mayfield Rd. u Night Number SW. 6359 .. T.TtTiymTTiTTiTmmrr] GREETINGS KELLERMAN GROCERY STORE 7033 Euclid Avenue ENdicott 9108 Business Opportunities AUTOMOBILE AGENCIES' WANTED. CONFECTIONERIES, GROCERiES-MEATS GAS STATIONS, ANY KIND OF BUSINESS Call us for appraisals; wc have plenty of cash customers TO BUY OR SELL CALL THAT IOVIAL IRISHMAN W. J. SHAH AN the man who knows and really sells businesses; ’23 years In Cleveland Tower Investment Co. MAIN 8174-8175 621 HIPPODROME BLDG. GUARDIAN BLDG. MAin 7696 siimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiinimmiiiiiiiiiiiiiii SERVICE Is Our Motto Sinclair Gas Lubrication • Washing Polishing - Simonizing Tires • Batteries Accessories Jos. C. Bycoskie 8 A.M. to 8 P.M. CLOSED SUNDAYS FAIRFIELD SERVICE STATION W. 14tli ft Fairfield CH. »457 BRAKE SERVICE Wheel Aligning ON ALL CARS TIME PAYMENTS By Experts Who Really Know How BRAKES & CLUTCHES FOR INDUSTRIAL & EARTH MOVING EQUIPMENT YEAGER RAYBESTOS 6615 CARNEGIE PHONE ENdicott 9182 • Specialists Since 1920 • For Good County Government FI F r T JAMES S. HUDEC REPUBLICAN CANDIDATE FOR COUNTY COMMISSIONER • FORMER COUNCILMAN • VETERAN OF WORLD WAR I Primary Election Tuesday, May 4th •I BILL THE MOVER & SONS Storage - - Packing Shipping • - Crating No Job Too Big or Small ANOTHER JOB WELL DONE Member of Veterans GA. 3312 1203 E. 108th St. THE EMPIRE PLATING COMPANY Polishing—Plating—Tinning—Japanning Wm. E. Oberg, President 8800 EVARTS RD. CEdar 1067 i gSSSSSSSSWSXSSSSSSSSSSSSSMMWMIMHSSMISISMt iff