EDVARD KARDELJ
med ameriškimi
Jugoslovani
Maršal Tito delavcu Anti Mrkonjiču
Delavec osiješke livarne železa Ante ‘Mrkonjič je izpolnil ob koncu prejšnjega meseca svoje naloge v petletnem planu in poslal maršalu Titu tole brzojavko:
Dragi tov. Tito! Sporočam Ti najveselejšo vest svojega življenja, da sem se odzval Tvojemu pozivu in naše Komunistične partije za visoko delovno storilnost in izpolnil petletno plansko nalogo v 2 letih, 9 mesecih in 25 dneh. Med vsem svojim delom sem imel pred očmi, da pomeni izpolnitev petletnega plana za naše narode boljšo in srečnejšo prihodnost in da gradimo v naši državi socializem. Nobena obrekovanja naših sovražnikov nas ne bodo odvrnila s poti, ki sta jo izbrala Ti in Partija in na kateri Te slede sto tisoči delovnih ljudi naše države.
Obljubljam, tovariš Tito, da bom še nadalje dajal vse sile za izpolnitev nalog, ki nam jih Ti postavljaš.
Da bi nam še dolgo živel tov. Tito v srečo jugoslovanskih narodov!
Živel delavski razred s svojo avantgardo Komunistično partijo Jugoslavije na čelu.
Tovariš Tito mu je poslal ročno uro in brzojavko, ki se glasi:
Tov. Mrkonjič! Razveselil sem se, ko sem prebral Tvojo brzojavko, v kateri mi sporočaš svoje velike uspehe, ki si jih dosegel pri izpolnitvi svojega petletnega piana v osiješki livarni železa. Izpolnitev plana v dveh letih, devetih mesecih in 25 dneh je v resnici velik uspeh, zato Ti prisrčno čestitam. Kot 13kratni udarnik daješ s svojim delom krasen zgled neutrudnega graditelja
kričali: Glejte jih, končno so prešli v imperialistični tabor, postali so vojni hujskači in so celo dovolili kot ameriški agenti, da bi bili izvoljeni v Varnostni svet, da bi v njem onemogočali sporazum med ZSSR in Ameriko. Tako paradokse ste lahko dobesedno brali zadnji čas v nekem tisku.
Toda, za kaj gre? Gre samo za to, da nova Jugoslavija ni pripravljena, da bi se na zahtevo kogar koli odpovedala svoji mednarodno-politični akciji za utrditev svoje neodvisnosti. Bile so težnje, da bi pokazali odnose med Jugoslavijo in ZSSR kot stvar, ki se tiče samo ZSSR. Toda s takimi -težnju#, ki se - v resnici omejujejo na poizkuse, da bi blokado Jugoslavije po socialističnih državah razširili tudi na kapitalistične države, se nismo mogli sprijaznit). Vseeno je, kdo ogroža jugoslovansko neodvisnost, kajti to ogražanje je kot tako mednarodni problem. Prav zaradi tega menimo, da je izvolitev Jugoslavije v Varnostni svet resen prispevek za utrditev svetovnega miru. Nihče ne bo mogel zadušiti prizadevanja po ustvarjalnih prispevkih k napredku in kultun človeštva, ki se močneje ali slabe je pojavlja v vsakem narodu. Razumljivo je, «»a se to v še večjem obsegu nanaša na take narode, kakršni so jugoslovanski, pri katerih je družbeni preobrat osvobodil nesiu-tene energije, ki so bile prej zadušene. .
Ne skrivamo obličja nove Jugoslavije in naše politike. Nova Jugoslavija je socialistična država in sicer demokratična socialistična država, ki se bo dosledno še nadalje razvijala v tej smeri. Morda so ljudje v nekaterih državah, ki mislijo, da lahko izkoristijo današnje težave Jugoslavije za to, da bi se pritisk z vzhoda izpopolnil s pritiskom z zahoda. Vendar so to kratkovidne špekulacije zelo maloštevilnih krogov. Tudi ti se bodo lahko hitro prepričali, da nimajo nikakega upanja v uspeh. Toda na drugi strani ne mislimo, da bi se po volji kakršne koli obrekovalne gonje odpovedali najširšemu konstruktivnemu mednarodnemu sodelovanju tako na gospodarskem področju kakor tudi na področju borbe za krepitev miru, za enakopravne odnose med narodi In za utrditev neodvisnosti svoje lastne države. Nobena obrekovanja nas ne bodo ovirala, da ne bi v tem smislu razvili svojih odnosov z vsemi državami. Takega sodelovanja ne ovira razlika v družbenih sistemih, kolikor ni povezana s težnjami za zasužnjen je drugih narodov. Na jugoslovanski strani takih stremljenj
Haianovič premagat Rabaela
Tovariš
New York, 6. nov. (Tanjug). Jugoslovanski izseljenci v ZDA so priredili v petek 4. novembra v New Yorku slavnostni banket na čast jugoslovanske delegacije, ki se udeležuje zasedanja generalne skupščine Združenih narodov. Banketa, ki je bil v hotelu »Edison«, so se udeležili člani jugoslovanske delegacije z Edvardom Kardeljem in Milovanom Djilasom na čelu ter nad 600 Američanov jugoslovanskega rodu, med njimi Louis Adamič, Zlatko Balokovič in mnoge druge pomembne osebnosti. Velika dvorana hotela »Edison« je bila polna izseljencev iz različnih krajev Amerike. Zidovi dvorane so bili okrašeni z gesli: »Živel maršal Tito!«, »Živelo bratstvo in enotnost jugoslovanskih narodov!«, »Živela FLRJ« in »Borimo se za enakopravne odnose med narodi!«.
Slavnostni banket je začel znani umetnik Zlatko Balokovič. Pozdravil je jugoslovansko delegacijo in ji čestital k pravilnemu ter uspešnemu naštevanju v Generalni skupščini Združenih narodov za obrambo pravic Ju-g-slavije ter utrditev svetovnega miru.
Prisrčno pozdravljen in čestokrat prekinjen z viharnim ploskanjem je imel tov. Edvard Kardelj pred jugoslovanskimi izseljenci tale govor:
Dragi prijatelji! Srečen sem, ker vas morem tukaj pozdraviti v svojem imenu in v imenu naše delegacije, ki je prišla sem, da bi na četrtem zasedanju Generalne skupščine Združenih narodov zastopala FLRJ, kakor tudi v imenu vsega našega ljudstva. Veseli nas, ker občutimo v stiku z vami, ki ste že zdavnaj zapustili naše kraje, nekateri izmed vas pa morda tam še uikoli niso bili, kako iskreno in toplo se zanimate za vse, kar se pri nas dogaja, kako vas veseli napredek naših narodov in kako vas boli vse tisto, kar škoduje našim narodom. Pravico imate, da se zanimate in poveste svoje mnenje, ne samo zaradi tega, ker ste po rodu od tam, temveč tudi zato, ker ste naši državi toliko pomagali tako med vojno kakor tudi v napornih dneh po osvoboditvi. Naši narodi so to pomoč vedno visoko cenili — ne samo po njeni materialni strani — temveč predvsem po tem, ker izraža vaša topla čustva do stare domovine, ki so jo številni delovni ljudje morali zapustiti v času, ko jim zatirana ter izkoriščana od tujih in domačih krvosesov ni mogla dati kruha, prav tako kot ga ni mogla dati tudi milijonom drugih naših delovnih ijudi, ki so ostali doma. In četudi je bila ta vaša stara domovina zaostala, izkoriščana in ponižana, plen v rokah sovražnikov ljudstva, je vendar niste prenehali ljubiti, čeprav ste si ustvarili tukaj v Ameriki novo ognjišče. Tudi vi ste, tako kot vsi delovni ljudje v naši državi, verovali, da morajo tudi za to državo nekoč priti lepši časi.
Prav zaradi tega ste lahko uitreje in globlje razumeli bistvo in pomen velikih sprememb, ki so začele nastajati v naši iržavi med narodnoosvobodilno vojno in po njej.
Vedeli ste, kakšna je bila stara Jugoslavija. Vedeli ste, kakšni najrazličnejši politični špekulanti so jo vladali, kakšne izdaje so bile storjene nad njenimi narodi, in zato ste lahko hitro razumeli, zakaj je ljudstvo s tov. Titom na čelu prijelo za orožje — ne samo da bi izgnalo okupatorja iz države, temveč da bi pregnalo z oblasti njegove sluge vseh vrst in da bi samo postalo gospodar v svoji državi. Ljudska revolucija v Jugoslaviji ni bila torej neko tuje delo, kot to danes trdijo
•'oar delovne sile. Kjer koli so planske naloge prevelike, da bi jih zmogli stalni delavci priskoči, na pomoč Fronta. Za izpolnitev gozdarskega plana ;? odšlo letos v poletju na tisoče članov Fromte v gozdarske brigade, fron-tovci pomagajo na gradbiščih, v tovarnah. pri melioracijah ... Plan premogovnikov je bil letos povišan, kajti naše tovarne potrebujejo vsak dan več energije in terjajo od premogovnikov na milijone ton premoga. Zato so se naši rudarski kolektivi obvezali, da bodo povečani plan ne samo izpolnili, temveč tudi presegli. Njihovim velikim naporom pa so se v preteklem mesecu pridružili tudi prostovoljci iz vrst komunistov, frontovcev in članov sindikatov.
V Sloveniji imajo največje planske naloge Zasavski rudokopi Trbovlje, Hrastnik in Zagorje. V njih dela že nad 500 članov in kandidatov Partije, sindikatov in frontovcev iz vseh naših okrajev. Največ prostovoljcev so dah goriški okraj, Maribor-mesto in Ljubljana-mesto. Čeprav je delo v rudnikih težko in naporno, da prostovoljci že v prvem mesecu dosegli vidne uspehe. V rudokopih bodo ostali po dva., tri ali štiri mesece, kakor so podpisali delovne pogodbe. Nekateri bodo v rudnikih ostali za stalna
neki obrekovalci naše države, temveč rezultat dolgotrajne muke in srdite, toda zelo prepričljive politične šole, ki so jo napravili naši narodi pod peto tujih in domačih zatiralcev. V tej šoli so se naši delavci in delovni kmetje, ljudska inteligenca in vsi iskreni patrioti naše države ne samo naučili spoznati izvore zla, ki je držalo našo državo v suženjstvu in zaostalosti, temveč tudi boriti se proti njemu in samostojno krčiti pot k svoji lepši bodočnosti. V tej šoli so se prekalili številni kadri ne samo za borbo, temveč tudi za ustvarjalno graditev. V tej šoli so se vzgojili in zrasli tudi tov. Tito ter deset tisoči naših vodilnih ljudi, ki jih je ljudstvo postavilo na čelo fronte vsestranske socialistične graditve države. Ne smete nozabiti, da socializem za nas ni samo osvoboditev delovnega človeka, temveč tudi pot, da se reši naša država zaostalosti, ki smo jo podedovali. Zato so pri nas tudi specifične oblike te graditve, izredna enotnost ljudstva v obrambi svoje velike revolucionarne stvari in njegova neomajna podpora vodstvu države s tov. Titom na čelu. Prav zaradi teh razlogov je nova Jugoslavija tudi dobila tisti mednarodni pomen, ki ga ima dunes. Izredna širina, s katero so se ljudske množice naše države udeležile narodnoosvobodilne borbe, je morala prinesti na površje velikanske ustvarjalne energije ljudstva in pobudo vsakega posameznika. Zato je nova Jugoslavija v povojnih letih tudi lahko napravila tako velik korak naprej v svojem političnem in gospodarskem Vazvoju.
Seveda niso bili domači in tuji reakcionarni krogi, ki so izgubili bitko, s tem zadovoljni, pa tudi ne pripravljeni hitro odložiti orožje. Nihče tega tudi ni mogel pričakovati. V začetku smo imeli s te strani precejšnje težave, toda zaradi enotnosti velikanske večine ljudstva smo te težave razmeroma hitro premagali. Sicer ste pa sami .dobra spremljali ves ta razvoj, zato mi danes ni treba govoriti o teh stvareh.
Toda y začetku preteklega »eta smo se znašli pred novimi težavami, ki jih sploh nismo mogli pričakovati — pred težavami, ki jih povzroča ZSSR. Idejno jedro spora, ki je nastal med ZSSR in jugoslovanskimi narodi, je mogoče omejiti na vprašanje, kakšni morajo biti odnosi med socialističnimi državami. Toda njegova konkretna politična stran se kaže v dejstvu, da morajo jugoslovanski narodi danes znova braniti pravico do svoje neodvisnosti, pravico, da samostojno grade svojo državo v oblikah, ki ustrezajo njihovim razmeram, da jih ne bi izkoriščale ne kapitalistične, ne socialistične države. Dovolite mi, da se te stvari nekoliko bolj dotaknem. Prosim vas vnaprej, da mi oprostite, če bom načel tudi nekatera vprašanja, ki vas manj zanimajo, za nas Jugoslovane pa so bistvenega pomena.
Odnos ZSSR do Jugoslavije priča o tem, da zavzema vodstvo ZSSR glede enakopravnih odnosov med socialističnimi državami protidemokratično stališče, ki zelo škoduje fronti miru in demokracije, pa tudi sicer ustvarja številne nevarnosti za stvar človeškega napredka v splošnem.
Priznati moram, da smo bili tudi mi tako kakor milijoni naprednih ljudi
V Trbovljah je blizu 100 prostovoljcev, največ kmetov iz Primorske. Mnogi so člani obdelovalnih zadrug. Obiskali smo jih v menzi, na domo-vtih in pri delu. Vsi so pohvalili svoj začasni poklic.
»Nič nam ne manjka,« je zatrjeval Ljubljančan Jože Vrhovec. »Hrana je odlična, tudi stanovanja niso slaba. Delo je sicer težko, pa smo se mu že privadili. Zaposleni smo na najrazličnejših krajih: prenašamo les, nalagamo vozičke in podobno.«
Frontovec Jože Požar se je pritožil čez svoj okraj. »Iz postojnskega okraja smo samo trije, čeprav bi nas mo-rabo biti mnogo več. Okraj je slabo pridobival prostovoljce. V Postojni sem samo s čakanjem zgubil nekaj dni. Kar pa se tiče tukajšnjega dela in preskrbe, smo vsi zadovoljni. Le politično delo nekoliko šepa.«
Postojnčan Jože Požar je imel prav; politično delo med novimi delavci je slabo. Po petnajstih dneh še vedno niso vključeni v sindikalno organizacijo. Pri delu pa so že dosegli prve uspehe. Nekateri so se taiko dobro izkazali, da so jih delovodje vključili v rudarske brigade. Dva prostovoljca delata celo v Zagoriškovi brigadi. Primorska skupina pa pripravlja za 27. novembra posebno tekmovanje svojih členov.
Nekaj prostovoljcev se je že prlja-
na svetu prepričani, da morajo z zmago socialistične družbene ureditve v neki državi pn taki državi izginili tudi vse hegemonistične težnje in težnje po izkoriščanju drugih manjših, oziroma slabše razvitih držav. Toda, izkaz > se je, da so možne v luči socialističnih odnosov različne politične oblike, izpolnjene z več ali manj demokratizma in da se lahko razvijejo v njihovem okviru tudi hegemonistične težnje do drugih narodov. V okviru socialističnega družbenega sistema so se pojavili činitelji, ki zavirajo nadaljnji razvoj socialističnega demokratizma in so v tem smislu reakcionarni ter izredno škodljivi in nevarni za razvoj socializma in napredek človeštva.
Spor med ZSSR in FLRJ jasno dokazuje, da se začrtujeta danes v socialističnem ekonomskem sistemu dve poti: pot centralistične hegemonije, stališče »vodilnega naroda« in pot krepitve socialistične demokratične samouprave tako v državi kakor tudi v odnosih med posameznimi narodi. Jugoslovanski narodi, ki so s svojimi lastnimi silami in izredno težkimi žrtvami izvojevan v drugi svetovni vojni narodno in socialno osvoboditev, so pristaši te druge poti. Oni tudi žele, da na svojih tleh sami odločajo, ker so prepričani, da ni to samo v njihovo lastno korist, temveč tudi v korist enakopravnega sodelovanja med narodi, v korist miru in človeškega napredka, Tako je z načelnim bistvom spora med FLRJ in ZSSR, o katerem se je zadnji čas po pravici veliko pisalo, kajti ta spor pomeni v resnici važen zgodovinski preobrat.
Braneč svojo neodvisnost in boreč se za enakopravne odnose med narodi ne beže jugoslovanski narodi niti pred svojimi mednarodnimi obveznostmi niti pred demokratičnimi in sporazumno določenimi oblikami mednarodnega sodelovanja. Braneč svojo neodvisnost se v resnici bore za nujni pogoj človeškega napredka, namreč za pravice vsakega naroda, da neovirano razvija svoje ustvarjalne sile z edino omejitvijo, da s tem ne ograža svobode in napredka drugih 'narodov. Vsako omejevanje te pravice, vsako prilaščanje monopola, bodi v gospodarskem, bodi v idejnopolitičnem življenju, vodi neizbežno — kakor nam kaže vsa zgodovina — k stagnaciji in reakcionarnemu zaviranju človeškega napredka, bkrati pa ustvarja številne nevarnosti za mir med narodi. Kar zadeva Jugoslovanske narode, se ti bore proti takim težnjam ne glede na to, v kakšni ideološki obliki se pojavljajo. Pri tem ne izhajajo od sebičnega ozkega nacionalizma, od nekega pomanjkanja želje po sodelovanju z drugimi narodi, pa tudi ne od neke absolutne prepričanosti, da lahko kateri koli narod živi ločeno od drugega človeštva, temveč od zavesti, da človeštvo ne more napredovati po drugi poti kakor z vedno širšim osvobajanjem ustvarjalnih energij vseh narodov in vseh ljudi. To pa Je mogoče doseči samo z osvoboditvijo naroda izpod vsake vrste zatiranja, gospodarskega izkoriščanja aii političnega pritiska. To je hkrati tudi edina pot k
vilo za stalne rudarje. Prvi od njih je bil Fikjak, iz goriške oblasti, ki je pretekli teden že pozval v Trbovlje svojo družino. Isto bo storil njegov rojak Saksida in še nekaj drugih. Vsi ti so mali kmetje, ki so uvideli nesmiselnost životarenja na skopi kraški zemlji.
Mnogo več prostovoljcev zaposluje hrastniški rudnik. Hrastniški prostovoljci so organizirani v brigadah: mariborski, ki je največja, prekmurski, lendavski, slovenjgraški, primorski in jeseniški. V zadnji so vključeni pro-' stovoljci iz jeseniškega in kranjskega okraja in mesta Ljubljane. V brigadah je čez 350 brigadirjev. Brigade so sprejele tudi obveznosti, ki jih bodo izpolnile do 29. novembra. Najlepše obveznosti sta postavili mariborska in prek-murska brigada. Mariborčani bodo napravili 2400 delovnih nadur, Prekmurci pa 1600. Na enega Mariborčana odpade 16 delovnih nadur. V vsej brigadi pa so jih do sedaj napravili že 440.
V hrastniških brigadah je politično delo dobro organizirano, zato je tudi delovni polet na višini. Brigade imajo tedensko posvete in večkrat brigadne konference. Mnogo slabša kot v Trbovljah pa so stanovanja, v katera so šele sedaj postavili peči. Vsekakor uprava rudnika premalo skrbi za pro-stovoijcfc	B, V,
resnično enakop'tvnemu medu odne-mu sodelovanju m trajnemu miru.
Tako je stališče FLRJ, ki ga branimo pred obličjem v. ega demokratičnega človeštva.
Toda vodstvo ZSSR se ni ustavilo pri razpravljanju, ko je izbruhnil spor. Bilo bi naravno, da bi si miroljubne socialistične države prizadevale prav gotovo še v primerih mednarodnega spora, ta spor prijateljsko rešiti, še posebno, če gre samo za idejno nasprotstvo, kajti v začetku so spor kazali prav samo kot tak.
Ce bi se sovjetsko vodstvo v resnici iskreno lotilo načelnega reševanja spora, bi lahko reklo: Dobro je, vi imate neko svoje naziranje o nekih oblikab socialističnega razvoja svoje države. Mislimo, da grešite, toda pustimo času, da bo pokazal, kdo ima prav.
Vodstvo ZSSR pa tega ni storilo, temveč se je odločilo za drugo pot. Organiziralo je nepojmljivo obrekovalno gonjo proti Jugoslaviji, poteptalo gospodarske pogodbe in organiziralo nato gospodarsko blokado Jugoslavije, organiziralo odpoved vseb pogodb o medsebojni pomoči vzhodnoevropskih držav z Jugoslavijo, dokler se niso končno pojavile bkrati tudi vojne grožnje in vojnohujskaške vojaške demonstracije ter številni incidenti na jugoslovanski meji. Z eno besedo, vse to, kar se imenuje hladna vojna oziroma živčna vojna.
Vse to ravnanje je najjasneje pokazalo, da ne gre za to, kar so nam v začetku očitali, namreč, da nimajo nekateri Jugoslovani pravilnega odnosa do sovjetskih strokovnjakov, ali da drugi klevetajo politiko ZSSR, ali da v Jugoslaviji prepočasi kolektivizirajo in prehitro nacionalizirajo itd., temveč enostavno za to, da vodstvo ZSSR ne jemlje vodilne vloge ZSSR kot vlogo prvega med enakopravnimi, temveč kot pravico do političnega in gospodarskega podrejanja drugih socialističnih držav.
Danes govore sovjetski predstavniki v odnosu do naše države s predrznim jezikom močnega, vendar takega močnega, ki so mu zmanjkali dokazi resnice in se zato zateka h grožnji. Mislijo, da je s častjo in ugledom 200 milijonske Sovjetske zveze popolnoma združljivo, da obsipajo z žalitvami in grožnjami majhno socialistično državo, ki je komaj včeraj izšla — porušena in opustošena — iz vojne, v kateri je bila zvesta zaveznica ZSSR. Toda pri nas, kjer hrabrost spoštujemo kot dragoceno vrlino, se ljudstvo zgraža, če kdo zlorablja svojo silo proti slabšemu. Morda je prav to dejstvo eden izmed važnih vzrokov, da tudi grožnja z uporabo sile v mednarodnih odnosih pri našem ljudstvu v nobenem primeru ne vliva spoštovanja, temveč samo odpor in odločnost. Zaman pripovedujejo danes o »Titovi kliki«. Danes je bolj kakor kdaj koli prej vse ljudstvo »Titova klika« in obstoje samo zelo redke izjeme, ki so prav za prav važne samo toliko, ker dokazujejo vso revščino politike Informbiroja proti naši državi.
Veste, da so skoraj vse Dfudi, ki zavzemajo kak važnejši položaj v Jugoslaviji, razglasili za angloameriške vohune, samo vlado in sistem v Jugoslaviji pa za gestapovsko-fašistični. Veste, da Je načelno bistvo spora v resnici prav v tem, da zavzemamo demokratično stališče tako glede notranje graditve kakor tudi glede odnosov med državami, medtem ko za* vzema prav vodstvo ZSSR protidemokratično stališče do Jugoslavije. Toda stvar je enostavna. Zato, ker Izvaja ZSSR protidemokratični pritisk na socialistično državo, — in ker se ve, da taka akcija mora naleteti na odpor vseh demokratičnih ljudi, — Je treba to državo enostavno razglasiti za gestapovsko, fašistično, s čimer bodo našli formalno moralno-politič-no opravičilo za vsako grdobija
Na nas take obrekovalne »ocene« našega notranjega reda niti malo ne vplivajo. Znano Je, da Je družbena ureditev neke države zelo tipična in Ima svoje objektivne značilnosti, kajti določajo Jo proizvodni odnosi, tako da ne zavisi od številnosti obrekovanj, ki Jih širijo proti tej državi, ne glede na to, s čigave strani prihajajo.
Na nas te »ocene«, kakor sem rekel, ne vplivajo in prepuščamo Jih znanstveni vesti njihovih avtorjev, ki se z znanostjo zelo lahko Igrajo. Toda mi postavljamo vprašanje drugače. Zahtevamo od sovjetske vlade, da prepusti Jugoslovanskim narodom, da sami razvijajo oblike svojega notranjega socialističnega in demokratičnega življenja. Ne gre za našo notranjo ureditev, temveč za to, kakšen odnos ima vodstvo ZSSR do volje Jugoslovanskih narodov, do njihove svobode in neodvisnosti, do suverenosti naše države in do svetovnega miru. To Je trenutno bistvo vprašanja.
Seveda smo ta vprašanja odkrito navedli v razpravah pred Združenimi narodi. Obrekovalci «p takoj s»
Na šahovskem prvenstvu v Zagrebu so v nedeljo in včeraj igrali VII. in Vlil. kolo. Borbe so bile izredno ostre in so se končale z nekaterimi presenečenji.
V VII. kolu je bila najvažnejša partija med Pircem in Gligoričemt Pirc je nadigral svojega nasprotnika in je imel ob prekinitvi upanje na zmago. V nadaljevanju ni najbolje izkoristil svoje prednosti vendar ima ob ponovni prekinitvi še vedno kmeta več.
Karaklajič in Germek sta prav tako prekinila partijo, v nadaljevanju pa je Germek spretno izkoristil svojo prednost in prisilil Karaklajiča, da se je vdal.
Puc in Simonovič sta partijo iz VII. kola včeraj ponovno prekinila v docela nejasnem položaju.
Izidi ostalih iger so naslednji: Fu-derer : Jamoševič 0:1, Avtrovič : Iv-kov 0:1, Tot : Kostič 0:1, Tomovič : Matanovnč 0:1, Rabar : Vukovič remi, Božič ; Nedeljkov» 1:0. Partija
socializma, na katerega je lahko delavski razred naše države ponosen.
Prisrčno Te pozdravlja in Ti želi veliko uspehov — Tito.
Čestitka dr. Iv. Ribarja ob obletnici Oktobrske revolucije
Ob obletnici Velike oktobrske revolucije je poslal predsednik Prezidija Ljudske skupščine FLRJ dr. Ivan Ribar predsedniku Prezidija Vrhovnega sovjeta ZSSR a. N. Sverniku pozdravno brzojavko, v kateri mu v imenu Prezidija Ljudske skupščine Federativne Ljudske republike Jugoslavije izraža iiskrena čestitke in največje želje za srečo narodov Sovjetske zveze.
Ob 32. obletnici Oktobrske revolucije
V	proslavo 32. obletnice Oktobrske revolucije je bila v Narodnem gledališču v Beogradu slavnostna akademija, katere so se udeležili predstavniki zvezne vlade, vlade LE Srbije, CK KP Jugoslavije, CK KP Srbije Jugoslovanske armade, množičnih organizacij, javni in kulturni delavci Beograda in člani mestnega komiteja KP za Beograd. Na akademiji je govorila Milka Minic, članica Ck KP Srbije.
V	Ljubljani je bila slavnostna akademija v veliki dvorani Uniona. Govoril je kandidat za člana CK KPS Matija Maležič o zgodovinskem pomenu Oktobrske socialistične revolucije, s katero se je začela nova doba človeštva.
ni. Iz teh razlogov gojimo simpatije do vseh svobodoljubnih resnično demokratičnih in socialističnih gibanj na svetu. Vendar ne vsiljujemo nikomur svoje oblike socializma in zato odločno odklanjamo vsak poizkus, da bi drugi vsilili nam svoje oblike notranje ureditve. Na tej podlagi menimo, da se mora razvijati miroljubno sodelovanje jugoslovanskih narodov z drugimi narodi, torej tudi z ameriškim.
Dovolite mi, da povem ob koncu še nekaj. Jugoslovanski narodi cenijo in upoštevajo ameriški narod, cenijo in upoštevajo vas zaradi njegove demokratične tradicije in zaradi prispevka, ki ga je dal v splošno zakladnico človeštva • na področju dviganja produktivne sile človeštva.
Mi Jugoslovani, t. j. Srbi, Hrvati, Slovenci, Makedonci in Črnogorci smo se splob med našo ljudsko revolucijo vzgajali v duhu upoštevanja drugih narodov ne glede na njihovo sedanjo notranjo ureditev, ne po danu šovinističnega nacionalizma. V resnici zahtevamo z isto doslednostjo, da tudi vsi drugi narodi upoštevajo naše pravice in neodvisnost. Torej nismo nacionalisti temveč patrioti sv:je države. Ni nacionalizem, če zahteva kdo pravico za svoj narod, njegovo neodvisnost in svoboden razvoj. Nacionalizem je, če zahteva kdo privilegije za svoj narod ali za njegov vladajoči del, ali pa, če hoče kdo vsiliti drugemu narodji tujo hegemonijo. Toda ml ne zahtevamo nikakih privilegijev, pa tudi ne nikake hegemonije. Prav zaradi tega verujemo v možnost in pomembnost našega sodelovanja z drugimi miroljubnimi narodi, sodelovanja na podlagi enakopravnosti in medsebojnega upoštevanja.
Dragi prijatelji! Tu v Ameriki ste prav vi pomemben činitelj tega sodelovanja. Ze dos'ej ste veliko storili v tej smeri in prosimo vas, da to še nadalje delate. Kiiikor bolj se narodi med seboj poznajo, toliko bolj se bodo upoštevali in toliko dosledneje se bodo borili za ohrai; te v svetovnega mira._________________
Izpolnili so letni plan
Zadnji dan oktobra je izpolnil svoj letni proizvodni plan delovni kolektiv tovarne likerjev in sadnih izdelkov v Ajdovščini, ki mu je letos uspelo v primeri z lanskim letom povečati proizvodnjo za 82% in razširiti asortiment likerjev od 7 na 15 vrst.
Rudniku antimona v Zajačji, ki je izpolnil svoj letni plan že v oktobru, se je sedaj pridružil tudi rudnik antimona v Bujanovcu, ki je svojo plansko nalogo izvršil 2. novembra.
Trifunovič : Milič je bila odgođena.
Najvažnejša partija VIII. kola je bila med Trifunovičem in Pircem. V Nimcovičevi indijski obrambi sta se nasprotnika že v 17. potezi zedinila za remi,
Puc in Vukovič sta igrala Albinov protigambit. Po živahni igri sta se v časovni stiski sporazumela za remi.
Germek je prekinil partijo z Miličem s kmetom manj.
Največje presenečenje tega kola je bila zmaga mladinca Matanoviča nad Rabarjem, enim izmed kandidatov za prvo mesto. Ostali rezultati: Janoše-več : Nedeljkov» 0:1, Simonovič : Božič remi, Ivkov : Karaklajič remi, Fuderer : Avirovič remi. Prekinjena’ je partija Gligorfč : Tot, odložena pa Kostič : Tomovič.
Stanje po Vin. kolu: Matanovič 6 točk, Vukovič 5, Trifunovič 4 in pol (2), Puc, Germek 4 in pol «), Ivkov, Rabar 4 In pol, Gligorič 4 (3), Tot 4 (I), Božič 4, Kostič 3 in pol (2) Piro 3 to pol (1) itdk
Pomoč našemu rudarstvu
komunistov in frontovcev
dela že * zasavskem premogovnem bazenu
Ljudska fronta je neizčrpen rezer-
Naš socializem bo dvignil na naivišio raven svobodo in «,
razvoj iioveka
Tovariš Boris Kidrič je sprejel skupino italijanskih Sevih socialistov
Predsednik Gospodarskega sveta pri vladi FLRJ tov. Boris Kidrič je v Beogradu sprejel skupino italijanskih levih socialistov, ki jo je v našo državo povabil centralni odbor Zveze sindikatov Jugoslavije.
Italijanskim gostom je razložil več vprašanj naše gospodarske ureditve, kakor materialno podlago graditve na-, še države, organizacijo delavskih svetov, delavsko vodstvo v proizvodnji, organizacijo znanstveno-raziskovalnega dela, vprašanje kadrov našega gospodarstva, mehanizem statistike in evidence itd. Potem je uvrgel trditve, da teži Jugoslavija k avtarkiji ter označil vplive mednarodnih trgovinskih pogodb na naš petletni plan. V zvezi z italijansko-jugoslovanskimi gospodarskimi odnosi je tov. Kidrič dejal:
»Docela se strinjam, da gospodarstvi naših dveh držav nista nasprotni drugo drugemu, celo ne v razmerah socialističnega sistema pri nas in kapitalističnega v Italiji, marveč se prav glede na svojo strukturo dopolnjujeta. Ugotovim lahko, da se zadnji čas precej dobro razvijajo gospodarski odnosi. Lahko pa bi se razvijali še bolje. Na naši strani so vsi pogoji, tako fja je to odvisno le od italijanskih pou-tičiiih razmer. Tukaj ne mislim, da postavljamo Italiji nekakšne politične zahteve, marveč da italijanski odločujoči krogi iz političnih razlogov ne tcxio nasprotovali še oZjemu sodelovanju. Vsenakor Želimo dobre gospodarske odnose ne le iz ekonomskih razlogov, marveč tudi zato, ker pomenijo dobri gospodarski odnosi z Italijo na tem delu zemeljske oble prispevek k utrditvi miru.«
V imenu italijanske delegacije je govoril Tara Massimo:
Bom zelo kratek in iskren. Pred odhodom v Jugoslavijo so nas mučili še nekateri dvomi in smo zato toyarlsu predsedniku zastavili vprašanja avtarkije jugoslovanskega gospodarstva, možnosti izpolnitve plana itd. Sedaj pa smo se prepričali, da vi kot socialisti, ki ste odpravili izkoriščanje človeka po človeku, ne dovoljujete, da bi država izkoriščala državo. Tudi to nas je zadovoljilo, da ni v odgovorih tovariša predsednika nobene demagogije. Kadar se ljudje vključijo v neki sistem, jih prevzame splošno navdušenje in težko jim je biti objektivni in priznati svoje napake in pomanjkljivosti. Oogovori tovariša predsednika pa nam dokazujejo, da je ta plan zelo resna stvar.
Predsednik Gospodarskega sveta tov. Boris Kidrič je vodji italijanske delegacije odgovoril takole:
Zahvaljujem se vam za vaše besede. Verujte, da so nam besede demokratičnih ljudi iz tujine, ki so iskreni in zaajc ceniti napore in ideale naših narodov, dragocena moralna pomoč. Za takšno moralno pomoč smo hvaležni tembcij, ker smo prepričani, da borba naših narodov ni ie stvar naših narodov, marveč da gre tu za veiike stvari človeštva, za načela odnosov med ljudmi, med narodi, za človečanska načela.
Nam ni vselej lahko v tej borbi. Naleteli smo na težave, ki Jih poprej nismo mogli slutiti. Toda trdno smo prepričani, da bomo v tej borbi vzdržali. Zato nam Jamči naša volja, zato nam jamči dejstvo, da Je graditev so-
cializma bolj kot kdaj koli stvar vsega
našega delovnega ljudstva.
Dovolite mi, aa povem še sekaj besed v zvezi z našimi napori m našimi načeli. Nikdar ne trdimo in iiikoli. ne bomo trdili, da smo v posameznih vprašanjih našli končno resnico. Takšne čiste resnice ni na svetu. Ce bi takšna končna resnica bila, tedaj bi prenehal razvoj človeštva. Prav 'tako ne trdimo, da je vse, kar se je pri nas sedaj izkazalo za dobro, da je to dobro za vse narode ali da mora iti razvoj socializma v drugih državah prav po naši jugoslovanski poti. Sleherni narod mora najti tisto, kar je značilno za njegovo pot. Tako bo' največ prispeval k temu, kar je skupno za socializem.
Kar zadeva vprašanje iskrenega priznavanja naših napak, pomanjkljivosti itd., je povsem jasno, da brez tega ni demokracije. Moramo biti iskreni ob svojih uspehih in pomanjkljivostih nasproti našemu ljudstvu, ki se bori, in nasproti občečlovečanskim načelom, ki so končni smisel naše borbe.
Naša temeljna linija je sedaj zgra-
diti socializem, toda ne kakšen kasar-
niški socializem, ne nekakšen sivi socializem, kjer ni več človeške individualnosti, marveč socializem, ki je dvignil na najvišjo raven svobodo in razvoj človeka. Ni socializma brez skrbi za človeka. Najboljši moralni smisel socializma je prav v odpjravi slehernega nasprotstva med kolektivom in individujem. Uničevati posameznika s kolektivom bi bila potemtakem nesmiselna protivrednost. To bi bilo nečloveško, to bi utegnilo ogrožati sam socializem.	•
Seveda smo v težkih razmerah. Naša borba je zato sem in tja robata. Mi še ne moremo dati našim deiovnim ijudem vsega, kar bi želeli, gre pa za to, ali obstoja načelo, da se našemu človeku nudi vse, kar Je možno, in nenehna težnja, da dobi vse, ali je stalni napredek v tem, da se človeška svoboda izgrajuje.
Vidite, to je na kratko najgloblji smisel naše borbe. V tem je tudi najgloblji smisel — če hočete — naše gospodarske borbe, ki je sestavni del naše splošne borbe.c
Borimo te tudi Z it BRHTSTVO VSEH NMROD&V
Naši rojaki iz Amerike pri zveznem ministru za znanost in kulturo Radoijuli» čolakoviču
si mednarodnega delavskega gibanja in nihče nima pravice, da splošne interese revolucije podreja svojim državnim interesom, pa čeprav bi to bila tudi Sovjetska zveza.
V Beogradu so naši rojaki iz Amerike obiskali tudi zveznega ministra za znanost in kulturo Rodoljuba Colako-viča ter imeli z njim daljši razggvor o kulturnem napredku in delovnih uspehih naših narodov. Zlasti so občudovali akcije, s katerimi se odpravlja kulturna zaostalost kot dediščina stare Jugoslavije, ter kulturni napredek, ki so ga deležne tudi vse narodne manjšine.
»V Jugoslaviji ne raste samo industrija, temveč rastejo tudi novi ljudje«, je menil član uredništva »Prosvete« Milan Medvešček. »Vi imate preveč braicev, a premalo knjig, pri nas v Ameriki pa je narobe. Za nas je problem vsaka kulturna prireditev, ker zanjo ni ljudi. Dobro bi bilo, če bi poslali kak zbor na turnejo po Ameriki.«
Izseljenec Djuro Gugič je omenil laži o izdaji delavskega razreda in zvezni minister Colakovič mu je odgovoril:
»Odločilno za zgraditev socializma v naši državi je to, v čigavih rokah je oblast in v čigavih rokah so proizvajalna sredstva. Naša oblast se ni niti najmanj spremenila in vse tisto, kar informbirojevci lažejo v svojih propagandnih sredstvih, vse to je obramba globok breznačelne politike, ki jo zasledujejo ZSSR in države ljudske demokracije nasproti naši državi. Ni tu samo vprašanje morale, kar razburja ljudi, temveč vprašoanje revizije revolucionarnih marksistično - leninističnih načel po komunističnih partijah teh držav. Ne moremo se sprijazniti s tem, da vlada v odnosih med socialističnimi državami pravilo: »Tisti, ki je močnejši, ta diktira.« Mi, komunisti', smo se borili in se bomo borili za uničenje izkoriščanja človeka po človeku, toda borimo se tudi za to, da bi bili naši narodi enakopravni čiani velike bratske družine narodov. Interesi neke socialistične države ne smejo biti intere-
Pri nas ni in ne more biti nikakega internacionalističnega odklona. To je navadno obrekovanje. Svoje ljudi vzgajamo v duhu jugoslovanskega sociali stičnega patriotizma, ki uči, da moramo ljubiti ne le svojo državo in naše narode, temveč da je treba spoštovati in ceniti tisto, kar so drugi narodi položili v zakladnico splošne človeške .kulture Ne moremo Jih vzgajati v duhu jugoslovanskega patriotizma, ne da bi jih hkrati učili, da cbčbtijo, da je naša borba za socializem povezana z borbo delavskega razreda vsega sveta. Pravilno pojmovani interesi posameznih držav v splošnem sklopu borbe za socializem tvorijo tudi osnovo našega patriotizma.«
»Prepričali smo se, da ste uresničili pravo bratstvo in prijateljstvo med narodi v Jugoslaviji,« je ob slovesu na^ glasil izseljenec Milan Biga. Pozneje je delegacija obiskala tudi centralni odbor Zveze sindikatov Jugoslavije.
Nove frontne brigade iz Srbije na avtomobilski cesti
Za izvršitev dela na avtomobilski cesti je izvršilni odbor Ljudske fronte Srbije poslal na razne sektorje ceste osem posebnih frontnih brigad, v katerih je nad 800 članov. Člani teh novih brigad so iz vseh oblasti Srbije, velik del delovnih moči pa je prispeval tudi sam Beograd. Nove frontne brigade so začele delati na avtomobilski cesti 4. t. m.
Jugoslavija za amnestijo, svobodne volitve, umik tujih čet iz Grčije in ukinitev „balkanske komisije“
Jugoslovanska delegacija se ie v političnem odboru OZN izrekla za to, da se pošljejo grški otroci-begunci v dežele, kjer žive njihovi starši
New York, 5. nov. (Tanjug). Na včerajšnji seji političnega odbora je pri razpravi o vprašanju pobeglih grških otrok avstralski predstavnik predlagal, naj bi v resolucijo o pobeglih grških otrokih tisti del, ki govori o potrebi vrnitve teh otrok domov, formulirali tako, da je treba to razumeti kot njihovo vrnitev k staršem.
Jugoslovanski delegat Aleš Bebler je podprl predlog avstralskega delegata in opozoril na pomen potrebe pravilnega formuliranja pojma »vrnitve domov«. »V Jugoslaviji« — je nadaljeval Bebler — »je več sto pobeglih grških otrok, katerih roditelji bivajo v Češkoslovaški, Romuniji in Madžarski. Ti starši so zahtevali svoje otroke in je treba vsekakor tisti stavek v resoluciji, ki govori o vrnitvi domov, v tem konkretnem primeru, razumeti ne kot vrnitev teh otrok v Grčijo, temveč kot izročitev teh otrok njihovim staršem v Češkoslovaški, Romuniji in Madžarski. Na drugi strani je mnogo pobeglih grških otrok v omenjenih državah, predvsem v Češkoslovaški, medtem ko bivajo njihovi roditelji v Jugoslaviji. Ta primer je zelo važen za nas, ker gre večinoma za starše makedonske narodnosti, ki so pobegnili v Jugoslavijo pred nasiljem grških monarhofašistov ter so se verjetno za stalno naselili v LR Makedoniji, ker se zaradi nasilja, ki ga izvajajo nad makedonsko narodno manjšino v Grčiji, ne morejo vrniti v Gr-
čijo. Potemtakem Je zahteva teh staršev, tia se jim vrnejo otroci, ki zaenkrat bivajo v Madžarski, Romuniji in Češkoslovaški, a največ v Češkoslovaški, za nas velike važnosti.«
Pri razpravi se je odbor zedinil, da je treba postavko o vrnitvi pobeglih grških otrok, na njihove domove tolmačiti kot izročitev teh otrok njihovim staršem.
V zvezi z brzojavko, ki jo je poslalo političnemu odboru 29 grških mornarjev, katere se ameriške oblasti internirale na otoku Elis in jim grozi nevarnost, da bodo izročeni atenskim oblastem, je Bebler vprašal, ali bo vlada ZDA omenjeni člen resolucije interpretirala kot svojo dolžnost, da nudi zatočišče tem ljudem in jim omogoči, da se iz ZDA preselijo kamor žele, ali pa jih misli s silo poslati v Grčijo. Predstavnik ZDA Coen je odgovoril, da ameriška delegacija interpretira omenjeni člen tako, da je treba vsem, ki to žele, omogočiti vrnitev v Grčijo ali pa izselitev v države po svoji izbiri.
Ker je bila s tem zaključena razprava, so prešli h glasovanju o predloženih resolucijah. Z večino glasov je bila sprejeta resolucija o grškem vprašanju, ki so jo skupno predložile delegacije ZDA, Velike Britanije, Kitajske in Avstralije. Po tej resoluciji se delo tako imenovane posebne komisije OZN za Balkan nadaljuje. Štiri prizadete balkanske vlade se pozivajo,
naj mirno rešijo svoja nasprotja in ne pošiljajo nobenega vojaškega materiala Albaniji in Bolgariji. Vrh tega se v resoluciji obtožujeta Bolgarija in Albanija, da izkazujeta vojaško pomoč grškim partizanom.
Delegacija FLRJ je glasovala proti tej resoluciji.
Nato so pričeli glasovati o resoluciji sovjetske delegacije in sicer zaporedoma po posameznih členih. Jugoslavija je glasovala za vse člene iz sovjetske resolucije, izvzemši proti tistemu členu sovjetske resolucije, v katerem se zahteva upostavltev mejne komisije velesil, ki bi nadzorovala meje med Grčijo in njenimi severnimi sosedami. Delegacija FLRJ je glas» vala proti upostavitvi te komisije, prav tako kot proti nadaljnjemu delu tako imenovane posebne komisije za Balkan, ker je načelno proti taki komisiji. Jugoslovanska delegacija je glasovala za amnestijo v Grčiji, za razpis svobodnih volitev, za mednarodno nadzorstvo nad njimi, za umik tujih čet in vojaških misij iz Grčije ter za prenehanje tako imenovane posebne komisije OZN.
Ker so za člene osnutka sovjetske
resolucije glasovale samo vzhodnoevropske države, je bila zavrnjena brez glasovanja o resoluciji kot celoti. Tako imenovano grško vprašanje pride sedaj pred plenum Generalne skupščine OZN.
Nova verolomna odpoved
Madžarska vlada je odpovedala subotiški sporazum, ker hoče imeli nevezane roke pri prirejanju neredov na jugoslovanski meji
denlea. To potvorbo je uporabil celo sovjetski predstavnik Malik na seji političnega odbora Združenih narodov, ko je trdil, da »razpolaga z avtentičnimi podatki«, da madžarske obmejne oblasti niso izvedle izzivanja na jugoslovanski meji.
Toda obenem z omenjenim uradnim poročilom so madžarske oblasti odpovedale sporazum o osnovanju posebnih komisij za preiskovanje in ugotavljanje vzrokov obmejnih incidentov na, madžarsko-jugoslovanski meji, ki je bil na željo jugoslovanske vlade podpisan letos 3. avgusta v Subotici. Ta odpoved jasno kaže, da madžarske oblasti niso hotele, da se ugotovi dejansko stanje in izsledijo krivci incidenta pri Dolnjem Miholjcu.
Poročali smo že, kako so v noči med
27.	in 23. oktobrom madžarske obmejne straže izvršile doslej najbolj drzno provokacijo na madžarsko-jugoslovanski meji. Naše ministrstvo za zunanje zadeve je že naslednji dan vložilo oster protest pri madžarskem poslaništvu v Beogradu. O tem incidentu pa je naše zastopstvo v Organizaciji Združenih narodov obvestilo tudi politični odbor Združenih narodov.
Madžarska vlada je objavila svoje uradno poročilo o incidentu v bližini Dolnjega Miholjca šele po omenjenih ukrepih jugoslovanske vlade. Madžarsko poročilo je le ponavljanje neresničnih obtožb Jugoslavije, saj je v njem napisano, da »spada incident med običajne jugoslovanske obmejne inci-
Oaude Bourđet zahteva
debato o Rafkovem procesu
Javno
V nedeljo so na Erjavčevi cesti v Ljubljani kljub dežju prostovoljno delali naši vojaki
Pariz, 6. nov. (Tanjug). V zvezi z zborovanjem, ki so ga priredili voditelji KP Francije dne 2. novembra v Parizu, da bi Raikov proces pokazali množicam kot sodni dokaz za zaroto Jugoslavije proti državam ljudske demokracije, je objavil Claude Bourdet včeraj v časopisu »Combat« članek, v katerem kritično analizira potek procesa in dokazuje, da Raikova »priznanja« ne ustrezajo materialni resnici. Bourdet omenja zborovanje v dvorani »Pleyel« in piše:
»Zdi se mi, da so si govorniki zlasti prizadevali dokazati, da je Raik normalno priznaval. Zdi se mi, da se razprava ni dotaknila bistva vprašanja, mnogo važnejših vprašanj — ali se, vse, kar je Raik »priznal«, ujema ali ne ujema z znano in očitno materialno resnico. Kajti, če Raikova »priznanja« ne ustrezajo tej resnici, tedaj vzroki, zaradi katerih je dal ta priznanja, prehajajo dejansko v drugi načrt.«
Bourdet navaja primere očitnih na-sprotstev, ki kar mrgolijo v obtožnici in v Raikovih izpovedbah, in pravi: »Lahko trdimo, da se je Raik zmotil v nekaterih imenih Jugoslovanov, ki so bili v Španiji in v francoskih taboriščih; vsekakor pa je čudno, da razlike med imeni, ki so bila navedena v obtožnici, in imeni, omenjenimi med procesom, ustrezajo popravkom, ki so bili objavljeni v jugoslovanskem tisku po objavi omenjene obtožnice. Podo-da je, da so Raiku rekli: »Potrebno je spremeniti imena.« Kako je mogoče opravičiti dejstvo, da Raik večkrat omenja in ponavlja kot enega svojih soudeležencev v taborišču Verne in
kot človeka, ki mu je baje poslal »prijateljsko darilo« leta 1946 oziroma leta 1947 — bivšega španskega borca, jugoslovanskega ministra Vukmanoviča-Tempa, ko vendar ta nikdar ni bil v Španiji in seveda tudi ne v internaciji v taborišču Verne. Zmota v imenu — sprašuje Bourdet. Domnevajmo to. Toda, ali se je mogoče zmotiti o imenu Rankoviča. Medtem pa izjavlja Raik, da je prav tako sprejel leta 1946 »prijateljski spomin« od bivšega španskega borca Rankoviča, ki pa prav tako ni bil nikdar v Španiji in ni mogel poslati takšnega pisma niti ga ni mogel Raik sprejeti.
V nadaljevanju članka navaja Bourdet več raznih Raikovih »priznanj«, ki so v popolnem nasprotju z dejstvi, in pravi na koncu, da zaradi takšnih problematičnih in lažnivih »priznanj« stoji na stališču, da je nujno potrebno organizirati resno in javno diskusijo o budimpeštanskem procesu.
De Gasperi izpopolnil mesta saragatovcev s krščanskimi demokrati
Rim, 7. nov. (Taniug). Prizadevanje predsednika italijanske vlade De Ga-sperija, da bi rešil vladno krizo z začasno dodelitvijo resorov, ki so iih imeli Saragatovi ministri, seaanjim krščanskodemokratskim ministrom, je povzročilo razkol v liberalni stranki ki se je sinoči razcepila pri glasovanju o nadaljnjem sodelovanju v vladi. Po viharni seji vodstva stranke je bil z 11 glasovi proti 9 sprejet predlog De Gasperija, da se dodele začasno ministrstva za trgovinsko mornarico, trgovino in industrijo ter evropsko gospodarsko sodelovanje (Marshallov načrt) krščanskodemokratskim ministrom Corbelinu, Bertonu in Pelll. Trije vplivni člani vodstva liberalne stranke so odstopili.
Po glasovanju v vodstvu liberalne stranke je De Gasperi sklenil sprejeti ostavke Saragatovih ministrov.
Češkoslovaški motorji za italijanska letala
Praga, 6. nov. (Tanjug). Kakor poroča vestnik češkoslovaškega ministrstva za zunanjo trgovino, je v načrtu italijanskega ministrstva za letalstvo določeno izdelovanje dvomotornih letal »Caproni-K 193«, ki bodo opremljena s češkoslovaškimi motorji znamke »Walter-Minor«.
Nova izzivanja tržaških inf ormbiro j cev
Trst, 6. nov. (Tanjug). Skupina VI-dalijevih frakcionašev je napadla včeraj v Skednju političnega sekretarja glavnega odbora Osvobodilne fronte Franca Stoko, da bi preprečila sestanek krajevnega aktiva OF, ki bt se ga
moral Stoka udeležiti__Sestanek je
kljub napa du uspel.
. Isti dan so vidalijevci vdrli na ustanovno skupščino kultumoprosvetnega društva »Oton Zupančič« ter poskušali razbiti slovesnost. Ob tej priložnosti so med drugim napadli tudi delegate iz Slovenske Koroške in Beneške Slovenije, ki so bili tudi navzoči na skupščini.
Slovenci v ZDA pozdravljajo izvolitev Jugoslavije v Varnostni svet
New York, 6. nov. (Tanjug). Ob izvolitvi FLRJ v Varnostni svet je tajnik Slovensko-ameriškega narodnega sveta Mirko Kuhelj poslal šefu jugoslovanske delegacije na Generalni skupščini OZN Edvardu Kardelju pismo, v katerem čestita jugoslovanski vladi in narodom k veličastni zmagi.
Velikanska večina zavednih Slovencev v ZDA — pravi v pismu — je docela prepričana, da bo Jugoslavija kot članica Varnostnega sveta napravila vse, kar je v njeni moči, da se ohrani svetovni mir in bratska solidarnost
med narodi sveta ter odstranijo napetosti, grožnje in škoda, ki jo je povzročila neupravičena obrekovalna gonja nekdanjih zaveznikov Jugoslavije v Vzhodni Evropi proti narodom Jugoslavije in njihovi ljudski vladi.
Vam; tovariš Kardelj, in drugim članom delegacije, želimo mnogo uspeha na tem zasedanju Organizacije Združenih narodov, uspeha, ki bo pomagal narodom Jugoslavije v njihovi pravični borbi za politično in gospodarsko svobodo, neodvisnost in demokracijo ter za zgraditev socializma
P©ffi?©ge8i?sovo „vznemirljivo pismo“
Forfirogeni», pravosodni minister v začasni grški demokratični vladi, je nedavno poslal iz Prage Jeanu Cas-souju »vznemirljivo pismo«, v kaft-rem navaja »dejstva o Titovi izdaji« herojske Grčije in njene borbe za rvodobo, neodvisnost In mir«, da bi Cassouja omajal v njegovem znanem stališču nasproti maršalu Titu in novi Jugoslaviji.
V	pismu pravi Porffrogenis. da Je Tito izda] Grke »v najodločllnejšem trenutku njihove borbe, v trenutku, ko se je pred njimi odprla perspektiva srečnega izhoda iz te borbe«. Porfirogenis govori nadalje v pismu o tem, da Makedonci iz Jugoslavije ilegalno hodijo v svobodno Grčijo in tam prepričujejo »siovansko-makedon-*ki živelj v svobodni Grčiji, da je njihova borba zaman in da je njihova dolžnost, zbežati v jugoslovansko Makedonijo, kjer bodo imeli možnost svobodno in brez nevarnosti živeti.« S to propagando, tako pravi Porfirogenis, je tem agentom uspelo določeno število prebivalstva pripraviti đo tega, da so se iz borbe umaknili tn se zatekli v Jugoslavijo. Med temi begunci so bili tudi liudie. ki so zbežali pred vojno mobilizacijo, ki jo ie razglasila grška demokratična vlada.
V	pismu Porfirogenis dalje pripo-
veduje, kako Je moral »zapustiti Gra-mos in oditi na Češkoslovaško, da bi dočakal grške begunce iz Jugoslavije, ki so bežali pred pritiskom in nasiljem Rarikovičeve policije, da bi se nastanili v gostoljubni zemlji« Dalje pravi, da so bili voditelji KP Grčije končno primorani odkrito obsoditi Titovo politiko: za povračilo pa so v Jugoslaviji podvzeli ukrepe proti onim, ki so bili leia 1945 v Buljkesu. Povest o zločinih, izvršenih proti tem ubogim beguncem od junija 1949 do konca avgusta 1949. dokler jim Tito pod pritiskom mednarodnega javnega mnenja ni dovolil, da so odšli na Češkoslovaško, bi bila dolga, izjavlja Porfirogenis. ki nato v pismu potvarja dejstva ob svoji poti v Skoplje, nato pa v Beograd kjer »naj bi pred odgovornimi vodstvi in makedonskimi osebnostmi obsodil sovražni značaj njihovega stališča proti našemu gibanju in zahteval od njih, da se to stališče spremeni.«
Te in podobne laži in neslanosti piše Porfirogenis v svojem pismu Jeanu Cassouju. V odgovor na to pismo je v beograjski »Borbi« Moma Markovič napisal članek, v katerem poudarja med drugim:
V teh Porrirogenisovih, »dejstvih« ni nič novega, marveč prežvekujejo
mo one laži, ki so Jih Radio »Svobodna Grčija« in radio ter tisk dežel ljudske demokracije s Sovjetsko zvezo na čelu na razne načine publicirali. Te laži srao demantirali z dejstva, ki nam Jih do danes Se nihče ni izpodbil.
Resnica o krivdi za likvidacijo državljanske vojne in o grških beguncih
Oborožena borba v Grčiji je bila na žalost in sramoto tistih, ki so to zakrivili, likvidirana tudi formalno z razglasom'začasne demokratične vlade Grčije, ki je bil prebran 16. oktobra 1949 ob 6.45 po radijski postaji »Svobodna Grčija« v grškem jeziku. Krivci pa so v OK KP Grčije in oni, ki so jih pripravili do tega, ker so imeli svoje načrte z Grčijo in so hoteli vso krivdo za poraz demokratične armade naprtiti Jugoslaviji.
In kako je z grškimi begunci? Jugoslavija je nudila zatočišče in vso pomoč grškim beguncem, ki so biil po večini neborci, ženske in otroci borcev demokratične armade Grčije. Jugoslovanske ljudske oblasti so s pomočjo neodvisnih organizacij in Rdečega križa organizirale namestitev, prehrano in celotno skrb za begunce, pri čemer niso varčevale z nobenimi sredstvi. Jugoslavija je sprejela okoli
30.000	beguncev iz, Grčije. Denarni prispevki za prvo pomoč beguncem znašajo 300 milijonov din. Sedaj j« v Ju-
goslaviji okoli 20.000 beguncev, ki so jim zagotovljeni vsi pogoji za življenje.
Kar se tiče dozdevnih nasilstev nad grškimi begunci v Buljkesu, razpolagajo naše ljudske oblasti s številnimi dokumenti, iz katerih je jasno razvidno, kdo je prav za prav izvrševal nasilje nad grškimi begunci, o katerem govori Porfirogenis. Konec avgusta je vodstvo Buljkesa po navodilih KP Grčije zahtevalo, naj se beguncem v Buljkesu omogoči odhod na Češkoslovaško. Naše oblasti so takoj privolile v to, vendar se je odhod zakasnil, ker Madžari niso dali ob pravem času dovoljenja. 30. avgusta 1949 je odšel prvi transport iz Buljkesa, v drugi polovici septembra pa še trije transporti na Češkoslovaško. Laž je torej, da je Jugoslavija šele na pritisk mednarodnega javnega mnenja dovolila grškim beguncem, da odidejo na Češkoslovaško.
Skrb za grške ranjence in otroke
Od 1. junija 1947 do avgusta 1949 je Jugoslavija sprejela 6317 ranjencev in bolnikov, ki jim je po mednarodnih predpisih nudila zatočišče. V istem času je bilo izvršenih 2333 težjih kirurških posegov, za vzdrževanje ranjencev pa je potrošila naša država nad 80 milijonov din. Ker je bil po bitki na Viciju dotok ranjencev vedno večji, je bila ob vznožju Babune planine zgrajena velika bolnišnica, ki je mo-
gla sprejeti 800 ranjencev in je bila opremljena z vsemi potrebnimi sredstvi. Grški ranjenci so se najugodneje izražali o naši skrbi zanje. Porfirogenis sam je februarja 1949, ko je pose-til grške ranjence, na skupnem sestanku Jugoslovanov in Grkov izjavil: »V imenu demokratične vlade in v svojem imenu se zahvaljujem Jugoslaviji za skrb za naše ranjence.« Grški komisar bolnišnice je prav tako priznal, da so narodi Jugoslavije mnogo storili za grške ranjence, vendar pa te svoje izjave ni hotel podpisati, češ da je discipliniran član Partije in kot tak pripravljen podpisati, da je belo — črno, ako bi to Partija od njega zahtevala.
Vso skrb je posvečala Jugoslavija tudi grškim otrokom, ki so pribežali popolnoma onemogli in preslabo hranjeni v našo državo. Na prošnjo Rdečega križa Jugoslavije so 12.455 grških otrok sprejele tudi Češkoslovaška, Madžarska in Romunija, v Jugoslaviji pa je ostalo še 11.000 grških otrok. Rdeči križ je potrošil za vzdrževanje grških otrok 66 milijonov din. Velike materialne izdatke pa so imele še razne druge jugoslovanske ustanove.
Res je končno, da CK KP Grčije dolgo časa ni zavzel svojega 6tališča do resolucije Informbiroja, to pa predvsem zaradi tega, ker je maršal Tito pokazal svojo naklonjenost nasproti narodnoosvobodilnemu gibanju Grči-
je, in zaradi tega, ker je bila osvobodilni armadi potrebna pomoč Jugosla-V^?L Liudske množice demokratične Grčije so dobro vedele, da je jugoslovanska pomoč stvarnost In bi zato z gnusom odklonile vsako govoričenje, da Jugoslavija podpira monarhofaši-ste. Sele potem, ko pomoč Jugoslavije ni bila več potrebna, ker je prišel ukaz od zunaj, da je treba grško osvobodilno gibanje likvidirati, se je CK KP Grčije izrekel za resolucijo Informbiroja in hkrati razglasil Jugoslavijo za krivca za »izdajo« G.čije.
Kako je bilo z obiskom Porfirogenisa v Beogradu
Končno Porfirogenis piše, da je ob svojem bivanju v Skopiju in Beogradu v februarju 1949 postavil Komunistični partiji Jugoslavije razna vprašanja in da so namesto odgovora zahtevali od njega, da naj KP Grčije zavzame stališče proti resoluciji Informbiroja. Točno je, da je Porfirogenis dejansko bil v Centralnem komiteju KPJ, kjer pa so mu izjavili, da ne morejo z njim razpravljati, ker ne pozna razmer in ker tudi ni kompetenten, da razpravlja z nami o teh vprašanjih. Naša rezerviranost nasproti njemu ni bil» brez razloga. Porfirogenis naj se glede tega rajši obrne na Centralni komite KP Grčije, kajti mi nismo pristojni! da bi mu dajali pojasnila.
30	let slovenske tehnike
Ustanovitev tehniškega visokošolskega študija v Ljubljani se zarisuje V slovensko kulturno zgodovino z dvema značilnima črtama.
V vsem dolgem boju Slovencev za univerzo v Ljubljani od leta 1848. do 1918. se tehniški študij nikoli ne omenja. Najmanjša zahteva slovenskega naroda v tem razdobju se omejuje na ustanovitev pravne fakultete Najbolj drzna resolucija Slovencev hoče doseči univerzo s tremi fakultetami. Slovenska znanost je takrat gojila pretežno le abstraktni in teoretične vede in je praktične uporabne vede popolnoma zanemarjala. Tudi gospodarski razvoj Slovencev je bil tako počasen, da se niso pokazale potrebe, da bi vzgajali doma tudi tehniške strokovnjake. Neznatna industrijska dejavnost je bila v rokah tujega kapitaia in ta je raje Ecposljevai samo tuje moči.
Druga značilnost kulturnega raz voja Slovencev je v načinu ustano vitve tehniške fakultete v Ljubljani. Vseučiliška komisija je bila sicer ustanovljena že 23. novembra 1. 1918. v začetku 1. 1919 pa vprašanje odprtja slovenske univerze še daleč n bilo rešeno. Del slovenskih znanstve nikov je takrat še odločno ugovarjal nagli ustanovitvi univerze s tem da nimamo še zadosti sposobnih do centov in je zato z ustanovitvijo tre ba počakati vsaj še nekaj let. V politični sferi je tej ustanovitvi načelno nasprotovala močna politična struja tej mučni, nerazčiščeni situacij so priprave za delo tehniške fakultete '' ahno napredovale. Na seji vse-ke komisije 30. januarja 1. 1910 jc bilo sklenjeno, da se ustanovita
bi univerza v Ljubljani zaživela takoj po prvi svetovni vojni, bi slovenski narod mogel upati na njeno ustanovitev šele po drugi svetovni vojni Mogoče pa je. da bi kulturni in po litični razvoj Slovencev v predapril ski Jugoslaviji šel še druga pota in bi imelo celo univerzitetno vprašanji leta 1943. popolnoma drugačen odraz kot ga gledamo danes.
Razvojna pot tehniške fakultete je šla skozi iste težave in boje kot vsa ostala univerza. Ponovno so se sprožile grožnje za njeno ukinitev, denarne dotacije so bile izredno skrom ne, učno osebje je bilo zelo skrčeno in razpoložljivi prostor je bil tako majhen, da je stiskanje laboratorije\ jx> realčni kleti, postalo javni kulturn škandal.
Tehniška fakulteta ni enotna Šola ampak se praktično deli na sedem različnih šol - oddelkov, ki vzgajajo inženirje različnih strok Danes _ se deli tehniška fakulteta na: elektriški strojni, gradbeni, arhitektski, kemijski, rudarsko-metalurški in geodetski iddelek.
Vsi oddelki imajo podoben učni program v prvih dveh letih študija. V tej dobi se vsak tehnik izobražuje v splošnih tehniških osnovah. V viš-ijh letnikih se pa slušatelji na vsakem oddelku izpopolnjujejo v svoji vosebni stroki. Za to izobraževanje potrebne risalnice, posebni laboratoriji in instituti, v katerih si tehnik pridobi praktično znanje.
Za vse te namene je imela tehnika irovizorno stavbo na Aškerčevi cesti, k; je bila v naglici dozidana 1. 1921. Poleg tega je del kemijskih laboratorijev gostoval v kleti realne gimnazije V enonadstropni začasni sfnvb:
Vodogradbem Institut
prva dva letnika tehnike in maja je res že začel z rednim delom Tehni-ško-visokošolski tečaj kot prvi letnik tehniške fakultete. Namah so bile pretrgane vse diskusije in prerekanja. Visokošolski tečaj je deloval docenti so začeli predavati in za dostno število slušateljev je dokazovalo živjjensko sposobnost nove usta nove. Nikogar ni bilo več v Sloveniji ki bi si upa! temu delu nasprotovati Tako je iz tehnike pognala kal uni verze in njene rasti ni mogel nikih več ustaviti.
Danes jasno razumemo tole: če ni-
še je dušilo obširno delo posameznih xiclelkov. Vsak razvoj laboratorijev ie bil nemogoč. Tehniška fakulteta je bila namreč po številu slušateljev najmočnejša na univerzi.
Vsa ta revščina je tiščala tehniko vse io vojne. Sicer sta Akademska akci-ia in pritisk vse javnosti izbojevala, da so bili po letu 1936 nakazani krediti za prve stavbe fakultete, nabena začetih stavb pa do 1941 ni bila končana.
Po osvoboditvi šele je bila tehniki iriznana njena polna važnost. Razumevanja ljudske oblasti zanjo «e ka-
Ustanovna skupščina
sindikalnega odbora za
ljubljansko obast
re, ter tam rovarili proti ljudski oblasti
Referatu predsednika je sledil referat tajnika začasnega oblastnega odbora in kulturno-prosvetnega referenta.
V času zasedanja so prišle lz vseh delov ljubljanske oblasti delegacije delavskih kolektivov, ki so skupščini prinesle pozdrave in sporočile, da njihovi kolektivi v čast skupščine tekmujejo in dosegajo velike uspehe. Tako mladinska brigada rudnika Hrastnik, ki je prinesla pozdrave vseh hrastni-ških rudarjev, posebej pa brigade Martina Kmeta, ki je v čast skupščine tekmovala in presegla normo za 100%. Skupščino so pozdravili še hrastniški steklarji, pionirji ter trboveljski in velenjski rudarji.
Včeraj je skupščina nadaljevala svoje delo.
V nedeljo je začela zasedati v dvorani Doma sindikatov ustanovna skupit;;.:, oblastnega odbora Zveze sindikatov za ljubljansko oblast. Skupščino je pozdravil član Politbiroja CK KPS in predsednik ljudskega odbora za ljubljansko oblast tov. Janez Hribar, navzočni pa so bili tudi predsednik glavnega odbora Zveze sindikatov Slovenije tov. Janko Rudolf, predstavniki sindikatov mariborske in goriške oblasti, republiških odborov, sindikatov in množičnih organizacij ljubljanske oblasti in tudi 10 večkratnih udarnikov — prvoborcev za visoko storilnost dela iz rudnikov, železarn in drugih panog industrije v ljubljanski oblasti.
Tov. P.udolf Ganziti, predsednik začasnega oblastnega odbora je poudaril kot najvažnejše za dvig in razvoj sindikalnih organizacij: okrepiti in povečati borbo za zvišanje proizvodnje po Sirotanovičevem načinu, povečati skrb za delovnega človeka in dvigniti ideološko raven našega delavstva.
Tekmovanja, ki so prinesla do sedaj vräto dragocenih Izkušenj, morajo postati nova stalna oblika dela delovnih množic. Dejstvo, da je prva polovica petletnega pfana v celoti izpolnjena. je dok3z velike moči našega delovnega človeka. Število delavstva stalno raste in se je v primeri s predvojnim poavojilo. V ljubljanski oblasti je samo še 45.31% kmečkega prebivalstva, ker se čedalje več prebivalstva vključuje v proizvodnjo. Vprašanje delovne 3ile pa je še vedno zelo važno, ker fluktuacija delavstva še vedno ni vidno padla Temu je mnogokrat vzrok nepravilno ravnanje odgovornih ljudi do delavstva V celjski cinkarni pa se še vedno poslužujejo starih, kapitalističnih metod sprejemanja novih delavcev, saj mora vsak novodošlec najprej v preizkusno skupino. Tudi slabe preskrbe delavstva so mnogokrat krivi nepravilni odnosi uprav raznih podjetij.
.Ljudska tehnika mora zajeti čim več delavstva, saj je prav ona porok za vzgojo novih kadrov — racionalizator-jev, novatorjev in udarnikov, kajti dober delavec je lahko samo tisti, ki dobro pozna vse tehnične elemente Iti vplivajo na njegovo delo.
Predsednik je ob zaključku referata poudaril, da morajo tudi pri volitvah V krajevne ljudske odbore aktivno sodelovati delavci ki bodo prinesli v nove odbore tisti delovni polet, ki je lasten delavskemu razredu 3 tern bo onemogočen vpliv kulakov, ki so se ponekod vgnezdili v dosedanje odbo-
Aparat za čiščenje rud (dar ameriških Slovencev)
že v tem, da so se nakazani kredit! podesetorili. število slušateljev se je skoraj potrojilo in tehniška fakulteta ima danes blizu polovice vseh sluša teljev univerze. Število učnega osebja, ki je bilo skrčeno prej po stalnih redukcijah, se je moglo po vojni skoro podvojiti.
Notranja organizacija fakultete se je razširila na študij novih strok, ki se prej niso mogli uveljaviti. Tako se je strojna stroka od prejšnjih štirih semestrov razvila v celotni študij strojništva. Izpopolnil se je tudi študij metalurgije in na novo je bil ustanovljen samostojen geodetski od delek.
Še sredi obnove po vojni razrušenega gospodarstva je ljudska oblast skrbela, da se za tehniko izgradij« potrebni prostori. Za učilnice splošnih predmetov je bila adaptirana prejšnja šola na Grabnu. V tej stavbi je dobil svoj prostor tudi arhitektski od ilelek' Dograjen je bil v kratkem času novi strojni institut z modernimi risalnicami, učilnicami in moder uimi laboratoriji, ki se lahko kosaj-s prvimi zavodi te vrste.
Novi praznik je slavila tehnika ob slovesnem odprtju vodogradbenega instituta, ki je bil zgrajen v rekord no hitrem času in že več kakor lete dni rešuje v vzornih laboratorijih težke probleme pri graditvi vodnih central v vsej Jugoslaviji.
Letos v septembru je vabil goste k začetku dela v novi dvonadstropni stavbi Rudarski oddelek. Med tem časom zori v dovršitev že tudi novi Metalurški institut. Ta velika stavba zavzema ploskev 1800 m’ in bo imela velike laboratorije in preskuševa-lišča za reševanje nalog, ki so pred našo metalurgijo železa in drugih ko-
vin.	Poleg te velike stavbe so že zidani temelji za glavno šolsko poslopje metalurškega študija.
Tako se širijo v novi svobodi materialni temelji tehniške fakultete i/ leta v leto. Njeno delovanje ni več omejeno na same šolske prostore. V njenih laboratorijih in.risalnjcah pro fesorji in študenti dnevno rešujeje praktične gospodarske naloge. Vsi njeno delo je vključeno v ritem moč nega razmaha vsega gospodarstva, ki si ga narod razvija na novih družbe nih osnovah.
Tridesetletno delo tehniške fakul tete moremo zajeti kot pripravo se menja, ki je vzkalilo in rodilo v go spodarskih pogojih nove Jugoslavije Obe področji njenih nalog znanstveno-raziskovalno in vzgojno se moreta ponašati z velikimi uspe hi. Kljub stisnjenosti in ozkosti pro štorov in pomanjkanju osebja, je -institutih v prvih tridesetih letih do zorela dolga vrsta znanstvenih del posebno s področja kemije in elek trotehnike. S temi uspehi je tehniška fakulteta pridala dostojen delež uve Ijavitvi slovenske univerze v vsem znanstvenem svetu.
V tem razdobju je podelila blizu tisoč inženirskih diplom vseh teh niških strok. Njeni absolventi delu iejo na važnih in odgovornih mestih po vsej državi in tvorijo trdno hrbte iico industrializacije v našem gospo larstvu.
Prodekan dr ing. Žumer Matija
y. blok na Ambroževem trgu bo dobil prve stanovalce
iV S. bdok na Ambroževem trsu, ki
je že skoraj dograjen, se bo že ta teden vselila prva družina.
Do 29. novembra — Dneva republike pa bo, kakor predvidevajo, 5. blok že v celoti pripravljen za vselitev. Tudi v drugih blokih dela hitro napredujejo. V 3. bloku že slikajo in pleskajo, instalacijska dela pa so tudi že v grobem gotova. Vsi ostali bloki bodo dodelani čez zimo in bodo na pomlad sprejeli prve stanovalce, če ne bo večjih zadržkov zaradi materiala, posebno pa še, če bodo frontne in sindikalne organizacije gradbišče podprle s prostovoljnim delom, ki je v zadnjem času precej opešala
Delavci so preprečili razširitev požara
Včeraj dopoldne okrog 9. ure se je vnel požar v galvanizacij ski delavnici tovarne električnega materiala »Elma« na Karlovški cesti. Nesreča se je zgodila zaradi nepazljivosti in malomarnega dela električarja, ki je prišel v delavnico izmenjati električni števec. Pri demontaži števca se je močno zaiskrilo In iskra je padla v posodo z bencinom, ki se je vžgal.
Delavci so sami takoj preprečili razširitev ognja in zadušili požar ter tako preprečili večjo škodo, ki pa jo kljub temu cenijo na okrog 10.000 dinarjev.
Podjetje bi moralo v večji meri skrbeti za varnost pred požarom ter bi ne smelo dopustiti, da delavci hranijo bencin v delavnici, kjer je peč razžarjena od vročine. Bencinski hlapi bi se lahko vneli in bi nastala večja eksplozija, ki bi zahtevala tudi človeška življenja.
Železniška industrijska šola v Ljubljani ima že 360 učencev
Meseca maja leta 1947. so bili -prejeti prvi učenci v šolo kurilniške delavnice v Šiški. Bilo jih je 20, a ker ni bilo prostorov, kjer bi se lahko praktično in teoretično usposabljali, so se priključili delovnemu mladinskemu gibanju ter odšli na progo šamae—Sarajevo. Medtem se je v Ljubljani uredila šola in delavnica ■ n z onimi učenci vred, ki so se vrnili s proge, je bilo v prvem letniku 75 učencev. Po končanem prvem letu -e je šola preimenovala v železniško -ndustrijsko šolo. Učenci so sami gradili nove prostore in z novim šolskim letom je bilo v šoli že 200 učencev.
Letos je v ljubljanski železniški industrijski šoli že 360 učencev Šola ima 4 učilnice, 4 nove učilnice pa bodo kmalu dovršene. Šola ima strojno in ključavničarsko delavnico, stru-irarno, kovačnico, varilnico in elektro-delavnico.


SS
n
Čudna mera v prodajalni kmečke zadruge
Dne 27. oktobra se je v Murski Soboti dogodil v kmečki zadrugi nenavaden primer uslužnosti in postrežlji-vosti. Kakor sicer so tudi ta dan prišli kmetje z boni v trgovino, da si nakupijo potrebnega industrijskega blaga. Med drugimi je prišla tudi tov Emilija Lebar in se je postavila v vrsto kot vsj ostali ter čakala. V zadrugi, je uslužben tudi Jožef Varga, ki opravlja posel nekakega »odrejevalca« kdo in koliko blaga dobi ta ali drugi kupec. Ko je «odrejevalec« Varga med drugimi opazil tudi Emilijo Lebarjevo, ji je vpričo vseh čakajočih ljudi nevljudno in surovo zabrusil v obraz »Tebi bom določil toliko blaga, kolikor si ga ti določila moji družini, ko si bila še pred menoj na tem mestu!« Ta nevljudnost pa je tem bolj vredna obsojanja, ker se je Varga v svojem napadu na Lebarjevo poslužil neresnice, saj je znano, da Lebarjeva sploh nikoli ni bila na tem mestu in ni nikomur delila ali odrejala blaga. Pač pa Je znano, da Varga po svoji volji odreja, koliko kdo dobi blaga, temu 6 metrov, drugemu samo 2 metra Itd., kakor je Vargova volja. Tov. Lebarjeva je žrtev fašstlčnega terorja, oba njena sinova sta v Dachau izgubila življenje, medtem ko pa je bilo obnašanje Jožefa Varge med okupacijo popolnoma drugačno. — Žrtev fašističnega terorja.
V začaranem krogu...
Na kočevskem okrajnem odboru sedi tovariš, ki odgovarja za zadružne grad. nje in si beli glavo: trije zadružni domovi, v Jurjeviči eden, v Ribnici drugi in trije v Kočevski reki, nujno terjajo opeko. Kakih 200.000 zidakov in nekaj strešnikov bi zadostovalo, da se zaključi na teh gradbiščih najvažnejša dela in se jih še za čas spravi pod streho. »Zidaki torej I Za prvo silo bomo zvozili z nakazanimi količinami, od katerih nam jih bo vrhniška opekama dobavila 50.000, viška pa 170.000,« se razveseli tovariš. »Počakajmo torej še teh par dni, da pridejo prvi vagoni!« — Zunaj topel avgust že začenja plaho barvati listje dreves. Obeta se lepa jesen, ugodna za zidanje.
Iz kočevskega premogovnika pa železna kača sleherni dan odvaža črno zlato v naše tovarne. Ropot koles prihaja tudi do ušes tovariša, ki odgovarja za zadružne gradnje.
Avgust se prevesi v september ln listje žari v zrelih jesenskih barvah. Toda tovariš z okraja čaka zaman. Opeke ni od nikoder. Na gradbiščih treh zadružnih domov se ljudje jeze. Tovariš, ki ima na skrbi zadružne gradnje se jezi še huje. »Mi smo predvsem živinorejci. Od naših zadrug delavci upravičeno pričakujejo mesa, maščob... Toda krava ni kakor jazbec. Ne prezimi v brlogu. V Livoldu, v Kočevski reki, po drugih zadrugah potrebujemo opeke, da dokončamo hleve. Čakati ne moremo več!« — Stvar postaja pereča. Tovariš napiše, intervencijo: Zakaj ni opeke?! Napiše prvo, napiše drugo, tretjo... Opeke ni! — Oktoberski veter že nosi listje z dreves, jesen pa je lepa, nalašč za zidanje.
Dan na dan odvaža železna kača premog iz rudnika. Njeno drdranje in sopihanje postaja ušesom tovariša z okraja na moč neprijetno. Odpravi se k rudniku. Povprašuje rudniške ljudi to, povprašuje ono. Potem odide na postajo. Prav takrat prihrope v Kočevje tovorni hlapon, ki odvaža premog iz rudnika. Radoveden pogleda tovariš na tovorne vagone. Lica mu zarde, oči se mu zaiskrijo, tovariš zakolne. Vaga ni so prišli po premog prazni!... Tovariš ve: vagoni so prišli iz Ljubljane, spominja se, da so mu na njegove pismene intervencije odgovarjali iz ope-kamiške direkcije: opeke vam ne moremo poslati zato, ker nam železnica ne da vagonov. Zakolne še poslednjič in odide. Toda poslej vsak dan, vse do konca oktobra oprezuje za tovornimi vagoni. Večina teh vagonov, dobrih 90 odstotkov, prihaja praznih I
Ko niso pisanja, intervencije, pritožbe zmogle streti birokracije trdna vra_ ta, se odgovorni za zadružne gradnje sam na poti v Ljubljano »razbit led« še pred prihodom zime, ki zavre gradbena dela. Najprej se oglasi v viških opekarnah. Prvo, kar zaslišijo njegova ušesa, ko v premoru med razlaganjem svoje zadeve zajame sapo, je zatrdilo: »Mi nismo dobavitelj, mi smo zgolj proizvajalec- Nismo .kompetentni’, mi ne vemo, ni nam treba vedeti, kako stoji ta stvar. Tovariš, svetujemo vam, da se zglasite pri glavni direkciji industrije gradbenega materiala na Marmontov! 2 in uredite svojo zadevo.« Potem pa začne tovariš sam poslušati tožbe opekarjev. Tožbe so upravičene. Na viških opikarnah so skladišča pre-napolnjeia z opeko, obratom pa primanjkuje gotovine. Zgodili so se celo primeri, da niso smeli napolniti z opeko niti tistih vagonov, ki so obratom pripeljali premog. — Vagoni pa prihajajo iz Ljubljane na postaji v Ribnico in Kočevje v pretežni večini prazni, je pomislil okrajni funkcionar in pred njegoviim duševnimi očmi so se zvrstile slike: suha, topla jesen — številnim čredam živine bi bilo treba postaviti strehe nad glavami — tekmujmo z ljutomerskim okrajem...
Zgrabi klobuk in odhiti na železniško direkcijo.
Naposled najde sobo štev. toliko in toliko in v njej tovariša tega ln tega. Med njima se razplete zanimiv pogovor:
—	Tovariš, za zadružne zgradnje na našem okraju nujno potrebujemo gradbeni material. Treba je pokriti zadružne domove in dozidati hleve še preden pritisne mraz. Vse pa zavisi samo od vas...
—	Kako menite to; zavist samo od vasi?
—	V vrhniški ln viških opekarnah stoji opeka, ki je določena za zidove
Nočejo biti več lačni in raztrgani
V Bell Krajini živi okrog 300 ciganov, ki »o naseljeni v krajih Kanižarica, okrog Vinice in Metlike. V te kraje so prišli v 16. stol., kamor jih je privedla na svojih pohodih turška vojska, ki je bila takrat stalni nepoklicani gost Bele Krajine. Od takrat naprej se preživlja izgubljeni rod v naših krajih, kjer je vedno živel brez pravic in dolžnosti svoje svobodno, divje, ali vendar do kraja revno življenje.
Prejšnja kapitalistična družbena ureditev je bila ciganom kruta mačeha, saj niso imeli niti najosnovnejših pravic ter so bili povsem prepuščeni sami sebi. Tako so bili prisiljeni preživljati se po svoje. Današnji čas poganja cigane v novo življenje. V naši socialistični družbeni ureditvi so tudi cigani prišli do človeških pravic. Nalagajo pa se jim seveda enake dolžnosti, kakor ostalim državljanom Pri vključevanju v novo življenje prednjačijo posebno tisti, ki so sodelovali v osvobodilni vojni.
Ko Je mladina Iz našega okraja odhajala na velike zvezne delovne akcije, sta se ji pridružila tudi cigana Mirko In Zora Hudorovac. Ko sta se Vrnila iz ene akcije, sta se že prijavila za drugo. Uvrstila sta se med najboljše mladince. Na akcijah sta se naučila tudi pisati in citati. Mirko Hudorovac je kmalu postal aktven član
množičnih organizacij. Ko je Imela šolska mladina na Vinici ob neki priliki kulturno prireditev, so pionirji peli na odru pesem »Bežimo, tecimo, cigani gredo...« Mirko se je globoko užaljen zaradi tega odstranil. Ce bi bil vedel, kateri od učiteljev je pionirje te pesmi naučil, bi ga bil prav gotovo vprašal, če ni znal izbrati nobene bolj primerne. V brigadi je Mirko slišal toliko lepih novih mladinskih pesmi in mnoge med njimi se je tudi naučil. Ob tisti pesmi pa ga je bilo sram.
»Kaj bi se ne mogel pisati kako drugače, kakor Hudorovac? Sram me je, ker sem cigan...« je vprašal prijatelja. Ta ga je potolažil- »Saj ni Ime vzrok tvojemu prejšnjemu življenju. Mirko. Stari red vam ni dal dostoj-nejšega položaja v družbi. Koliko je ljudi z zvenečimi imeni, pa so vendar po načinu življenja ln po poštenju slabši od ciganov.«
Mirko je prikimal. Ob prvi priliki pa se je javil kot stalna delovna sila.
Tudi Janko in Ruda Hudorovac sts po končani vojn) premišljevala,, kam naj se deneta. Osvobodilna volna je zdravo vplivala nanju In sta sklenila da bosta prenehala s ciganskim življe njem. Toda kam naj gresta? Mikalo ju je v kanižarski rudnik, vend: t sta se dolgo bala, da ju ne bedo sprejeli, ker v stari Jugoslaviji cigani v rudniku niso smeli delati. Ruda se je prvi opo-
gumil in povprašal v direkciji rudnika:
»Rad bi prišel na delo v rudnik.«
Naprej ni mogel govoriti in je začel nervozno mencati na mestu, Vsak čat je pričakoval, da se mu bo kdo posmehljivo zasmejal v obraz. Pa nel Direktor rudnika ga je popolnoma resno premeril in vprašal:
»Kaj, delal bi rad7 Dobro, lahko prideš.«
Ruda sam ni vedel, kaj bi od sreče. Odšel je z žarečimi očmi. Tega pa ni vedel, da ga v upravi niso hoteli vnesti v kartoteko rudarjev, ker so pričakovali, da na delu ne bo - vzdržal. Vendar so se motili. Ruda je postal dober rudar. Vestno in redno prihaja na delo. Postal je član sindikata in hodi na sestanke. Zdaj koplje že tri leta v rudniku in Ima v tem času med vsemi najmanj Izostankov.
Tudi Janko je šel za Rudom. Takoj, ko je odslužil rok, kjer je bil mlajši vodnik, je postal rudar v kanižarskem rudniku. Prav te dni so ga zaradi njegovega vestnega dela sprejeli kot najboljšega rudarja v brigado dvanajstih, ki delajo po novem načinu dela. Janko stanuje v rudniški koloniji, kjer Imata z ženo Danico lepo urejen ln prijeten dom. V rudniku zasluži dovolj, da ne trpita pomanjkanja. Janko je srečen, ker ga tudi ostali rudarji cenijo in spoštujejo.
Tudi drugi Janko Hudorovac Je danes nov človek. Bil it partizan XV.
brigade. Poznali pa so ga tudi v drugih brigadah po tem, da je vedno korakal na čelu svoje brigade s harmoniko ter tako ustvarjal veselo tn borbeno razpoloženje med borci. Poznal je vse partizanske pesmi, ljubil pa je najbolj koračnico svoje brigade »Hiti brigada petnajsta...! Najbolj ponosen pa je bil takrat, ko si ga je Gubčeva brigada izposodila, da je na čelu vseh brigad s harmoniko korakal v prvem slavnostnem pohodu skozi osvobojeno Kočevje.
Danes dela Janko pri gradbenem podjetju kot stalen delavce. Delaven je in podjetje je z njim zadovoljno. Tudi Janko Je zadovoljen s svojim novim življenjem, le včasih ga je sram, ker se njegova žena kar ne more prilagoditi novim razmeram. Cesto napravi še kakšno nerodnost, posebno težko pa jo je Janko odvadil prosjačenja.
Tudi drugi cigani delajo. Nekaj jih je pri cestni bazi v Črnomlju, največ pa jih je zaposlenih pri gozdnem gospodarstvu v Srednji vasi. Delajo in ne prosjačijo več, kajti njihov zaslužek jim zadošča za življenje. Malo jih je, ki še sanjajo o ciganskem potepuškem življenju. Spoznali so, da je vse lepše pošteno delati ln biti vreden član človeške družbe. Nočejo biti več lačni in raztrgani, zasramovani in preganjani — nočejo več biti cigani.
J. V.
naših zadružnih domov in hlevov. Na-mesto postavljanja zidov pa vlada na naših gradbiščih nezadovoljstvo, jeza, ki ste jo, po mojem mnenju, zakrivili..
—	Tovariš, jaz nisem pooblaščen, da vam razkazujem plan naših prevozov — mu preseka besedo uradnik.
—	Kdo pa je, za hudiča, pooblaščen, da prihaja večina vagonov iz Ljubljane v Ribnico ln Kočevje praznih?!
Uradniku postane neprijetno. Od ne. kod privleče na dan šope papirjev in začne govoriti v številkah.
Okrajni funkcionar pa postaja med tem vedno bolj zaripel v obraz. Posluša, posluša, razume nič, v njem pa vedno bolj raste občutek: tukaj nekaj ni v redul V drugič zagrabi klobuk in odhiti. Tokrat na Marmontovo 2, k dobavitelju.
Tam ne zve ničesar novega. Opeke ne dobe iz preprostega razloga, ker jim železnica ne da vagonov. Tovariš tretjič seže po klobuku in se počasi napoti proti svoji najvišji »inštanci« — upravi za zadružne gradnje. Okrajni funkcionar je izgubil zadnjo troho razboritosti, pomiril se je in začel razmišljati. Doumel je: Zelenica je »republika« zase. Toda — »Nekaj je gnilega v republiki...« Potem: pisarniški ljudje so težko umljivi. Sede za mizami in se podpisujejo. V teh podpisih je neka teža. In če človek vztraja pri pravični stvari in kaže na napake, pa k temu priloži še svoj podpis, potem, ni vrane, da se vse drugače zasuka. Toda...
Na republiški upravi za zadružne gradnje še enkrat potoži svoje gorje, sede tudi on za mizo in popiše vso zadevo ter na koncu doda tudi svoj podpis. Ko dobi zagotovilo, da bodo stvar preverili, do bi dobil opeko, seže četrtič in zadnjič po klobuku, se poslovi in se napoti na postajo.
Po zraku začno plesati prve snežinke...
Vzgoja kmetijskega strokovnega kadra v Slovenskem Primorju
Oblastni ljudski odbor za Goriško je organiziral v letošnjem letu celo vrsto kmetijskih šol in tečajev z namenom, da bi vsaj delno kril potrebe po strokovnem kadru, ki s stalnim naraščanjem državnega in zadružnega sektorja postajajo vedno bolj pereče. Trenutno sta dva šestmesečna tečaja za brigadirje kmečkih obdelovalnih zadrug v Ložah pri Vipavi in sicer eden sadjarsko-vinarski, drugi pa poljedelski. Skupno število tečajnikov je 32, dasiravno je bilo določeno za vsak tečaj najmanj 40 gojencev. Krivdo za tako slabo udeležbo nosijo okraji, ki niso poskrbeli za zadostno udeležbo, izvzemši Idrije, ki je plan tečajnikov presegla. Zelo slaba pa sta okraja Sežana in Gorica.
V	mesecu septembru je zaključilo z dobrim uspehom 25 tečajnikov iz kmečkih obdelovalnih zadrug in državnih posestev normirski tečaj. Danei že vsi delajo na tem področju.
V	najkrajšem času se bo začel tečaj za polkvalificirane in kvalificirane delavce z republiških in oblastnih posestev in državnih ekonomij. Tako ja določenih 255 tečajnikov za polkvalificirane in 81 tečajnikov za kvalificirane delavce.
Nadalje bo v prihodnjem letu začela z delom dvoletna živinorejska šola. V St. Petru pri Gorici pa se že obnavlja vrtnarska šola, ki bo delovala v sklopu državne vrtnarije.
S.	B.
Festival na Kočevskem
Kočevsko državno posestvo je v nedeljo priredilo festival, katerega so se udeležili delavci vseh uprav. Uopoldne je bil najprej sprevod, nato so se pa zbrali k zborovanju pred Seškovim domom. Na zborovanju so govorili tovariši z okrajnega komiteja, podano pa je bilo tudi obširno poročilo o uspehih, ki jih je letos doseglo državno posestvo. Končno so sprejeli resolucije, ki so jih poslali tovarišu Titu in Centralnemu komiteju.
Kočevsko državno posestvo je leto* preseglo že plan novih ornih površin za 46%, plan konjev za 12%, goveda za 11%, prašičev za 20%, kokoši za 138% in čebel za 12%, čeprav plansko leto ni končano. Le v pianu vzreje ovc ja nekoliko zaostanka (82%). V oddaji klavne živine je preseglo plan za 80%. Niso pa še izpolnjeni plani oddaje pitanih prašičev (67%), plemenske živine (78%) mleka (80%), jajc (90%) in poljskih pridelkov (70%). Plan kapitalne graditve je doslej izpolnjen l 76%.
Postopek c najdenimi stvarmi
Zvezna vlada je na predlog ministra za notranje zadeve izdala navodila o postopku z najdenimi stvarmi. Kdor najde izgubljeno stvar, mora to priglasiti in stvar izročiti krajevnemu oziroma mestnemu (rajonskemu) ljudskemu odboru ali pa naj bližji postaji narodne milice. O najdbi se sestavi zapisnik, najditelj pa dobi potrdila Ce se tisti, ki je stvar izgubil, zglasi, mu ljudski odbor oziroma postaja narodne milice stvar izroči po plačilu stroškov za hrambo in nagrade najditelju. Ljudski odbor razglasi najdbo z oglasom na deski ali na drug način, če pa gre za večjo stvar, objavi najdbo v dnevnem tisku. Pokvarljive stvari proda in shrani denar, prav tako živino, če se tisti, ki jo je izgubil, ne zglasi v 15 dneh.
Po enem letu od dneva najdbe postane najdena stvar splošno državno premoženje v upravi ljudskega odbora. če se tisti, ki jo je izgubil, ne zglasi. Najditelj izgubljene stvari ima pravico do nagrade, ki znaša 15% t redno» sti stvari.
Navodilo ne spreminja predpisov d postopku z najdenimi stvarmi na že» leznici, na ladjah ali drugih prevoznih sredstvih ali v prostorih, ki so na» menjeni za splošno rabo. Za take pri» mere predpišejo postopek pristojni om gani posebej.	i
\
SVETOVNO PRVENSTVO V STRELJANJU
Franc Planinc je doslej med najboljšimi strelci
V	Buenos Airesu (Argentina) se Je začelo tekmovanje za svetovno prvenstvo v streljanju, na katerem sodelujejo med drugimi tudi Jugoslovanski strelci.
Po nepopolnih poročilih tujih časopisnih agencij, so prvi dan tekmovali v streljanju s precizno malokalibrsko puško. Pogoji streljanja v tej disciplini Je 30 strelov z razdalje 100 metrov iz ležečega položaja. Prvi dan je v prvem krogu dosegel najboljše rezultate naš strelec Franc Planinc z 295 točkami. Za njim sta se uveljavila Brazilec Imareas (292 točk) in Švicar Salzmann. Vsi tekmovalci še niso streljali.
V	streljanju za posameznike z vojaško puško za medaljo so bili doseženi nasled-
295 od 300 dosegljivih toik
nji rezultati:	Arthur Cook (ZDA —
prejšnji olimpijski prvak v streljanju z malokalibrsko puško — s 554 točk) 191 točk iz ležečega, 178 točk iz klečečega in 17« iz stoječega položaja, Arthur Jackson (ZDA) s 535 točkami (183, 178, 174 točk) in Juan Laterga (Argentinija) 491, 142, 171 in 185 točk. Vsi tekmovalci še niso streljali. Pogoji v tej disciplini so tile: strelja se dvakrat ter se računa najboljših 69 strelov: tri serije po 29 strelov iz vsakega položaja.
V tekmovanju za ekipni plasman v hitrem Streljanju z vojaško pištolo Jo dosegla najboljše rezultate Argentina 2625 točk, nato Švedska 2619, Švica 2612 točk itd.
Leta 1947 Je osvojila prvo mesto v tej disiciplini Argentina z 2666 točkami.
HOKEJ NA TRAVI
LJUBLJANA : ZAGREB i : I
Na novem nogometnem igrišču ob Vodovodni cesti v Ljubljani je bila še ena zanimiva športna prireditev. Ljubljanski igralci hokeja na travi, ki so šele pred nedavnim začeli gojiti to lepo športno pa-uogo, so se v nedeljo pomerili z moštvom Zagreba in dosegli nepričakovano lep uspeh. Po borbeni io požrtvovalni igri se j» tekma končala neodločeno 1:1 (1:0), kar je za mlado moštvo Ljubljančanov, ki je bilo sestavljeno iz covineev članov SO Enotnosti in SO Ljubljane, vsekakor pomemben uspeh-
Prsi polčas je pripadal Ljubljančanom, ki so igrali izredno požrtvovalno in borbeno in po kombinacijskih potezah prišli v vodstvo. Po odmora pa so prevzeli pobudo tehnično boljši in rutiniranejši Zagrebčani. ki so v 18. minuti rezultat izenačili.
Najboljši del domačega moštva je bila obrambna vrsta, ki je uspešno razdirala premišljene napadalne akcije Zagrebčanov.
Smučarji pred fiavlmi nalagam!
Na plenumu upravnega odbora Smučarje zveze Slovenije, ki je bil združen s posvetom smučarskih sekcij in klubov, se jc preteklo nedeljo zbralo v Ljubljani 84 delegatov, ki so zastopali 60 sekcij in kl u Ivov.
Zasedanje je začel predsednik Smučarske zveze Slovenije tov. Primožič Franc. Organizacijsko poročilo je podal dr. Pavlin, ki je poudaril, da morajo društva in klubi izvesti do 5. decembra letne skupščine. kjer naj kritično analizirajo dosedanji delo in sprejmejo delovne plane za leto 5950. Prav tako naj na teh skup-ščin-b izvolijo delegate za ustanovne skupščine oblastnih smučarskih odborov. V svojem referatu se jo dotaknil vrste nezdravih pojavov kot nediscipliniranosti, neodgovornosti itd- Vzbuditi zavest v vsakem smučarju, da je prostovoljno delo v korist delovnih množic, je naloga vseh odgovornih funkcionarjev. Organizacije naj rešujejo finančna vprašanja in vprašanja opreme samoiniciativno in črpajo potrebe iz lokalnih virov.
Tehnični sekretar dr. Dečman je poudaril. da je treba vključiti v smučarske organizacije pionirje in mladino obeh spolov. Zato bosta SZS in TZ organizirali tridnevni tečaj. Na smučarski dan. 15. januarja 1950, bo SZS odkrila na Pokljuki spominsko ploščo padlim smučarjem-partizanom.
Plenum je sprejel predlog izvršilnega Jdbora SZS in imenoval v iniciativne oblastne smučarske odbore naslednje tovariše: v odbor ljubljanske oblasti — Turk Polde. Plečko Martin. Šramel Bogo, Bervar Tone in Dular Tone; v mariborski oblastni odbor: Fišer Ivan, Räuber Jože, Cop Franci, Subic Janko in Kožuh Marijan: za goriško oblast pa: Bal-derman Rudi, Hojak Valdi, Namar Kazimir. Podgorišek Anton in Bajžel Pavel. Volitve oblastnih smučarskih odborov se morajo opravit- do 31. decembra.
Med ostalimi smernicami za nadaljnje delo je plenum še določil, da morajo vsa društva in sekcije obvestiti SZS o datumih svojih letnih skupščin, kamor bo Skušala SZS poslati čim več delegatov.
Ko se je Kump dotaknil vprašanja množičnosti w smučarskih organizacijah. Je poudaril neločljivo zvezo zlasti r OF, sindikati in mladinskimi organizacijami ter AFÄ, ki naj bodo neizčrpen rezervoar vseh društev in sekcij.
V Beogradu je bil ustanovljen smučarski klub Crvena zvezda, ki je prvi
smučarski kini’ v Srbiji.
Mednarodna nogometna tekma Poljska : Albanija, ki je bila v Varšavi, se je končala z zmago poljske reprezentance
2:1^ (1:0).
Na mednarodni kolesarski dirki po Evropi, ki bo prihodnje leto. bo sodelovalo 7 držav. Dirk« bo ali od 20. avgusta do
3.	septembra, od 1. do 10. septembra, ali pa od 8. do 17 septembra.
MEDNARODNA ROKOMETNA TEKMA V ZAGREBU
ZAGREB PREMAGAL PARIZ 12:1
V prvem letošnjem mednarodnem tekmovanju so zagrebški rokometaši dosegli preteklo nedeljo v Zagrebn pomemben uspeh z zmago nad reprezentanco Pariza 12:1 (7:1) Reprezentanca Zagreba Je igrala zelo dobro. Posebno se Je izkazala ožja obramba, ki Je s pravilno taktiko onemogočila nasprotnikovim igralcem, da bi streljali na gol.
Zagrebčani so igrali po sistemu »človek na človeka«, Francozi pa so po začetnem uspehu domačinov izbrali sistem »conske obrambe«. Igrali ,o tehnično zelo
dobro, vendar hitre prodorne akcije razpoloženih igralcev Zagreba niso mogli uspešneje zaustavljati. Gole za Zagreb SO dali Jaklinovič in Marolt po 5 ter Hnm-Ijak in Dvornik po enega.
Tekmo je sodil pred 3000 gledalci Vu-narič.
Predsednik franooske rokometne zveze je po tekmi izjavil, da je zmaga Zagrebčanov popolnoma zaslužena, ker so bili mnogo boljši. Rekel je, da se ekipa Zagreba lahko meri z vsakim francoskim moštvom
TEKMOVANJE ZA POKAL JUGOSLAVIJE V NOGOMETU
Sarajevo in Dinamo (Z) izložena iz fakmovanja
Preteklo nedeljo Je bilo odigranih 5 tekem tretjega in dve zaostali tekmi iz II, kola zaključnega tekmovanja za pokal Jugoslavije v nogometu.
Nedeljske borbe so bile doslej najlepše in najrazburljivejše. Največje presenečenje je nedvomno poraz člana I. zvezne lige Sarajeva, katerega je na lastnem igrišču premagalo rezervno moštvo beograjskega Partizana, ki si Je zagotovilo zmago že v prvih minutah igre. Drugo presenečenje Je tudi zmaga beograjskega Metalca nad zagrebškim Dinamom, ki je izgubil tekmo v podaljšku igre. Najtežje delo je imel državni prvak Partizan v tekmi z Napredkom iz Kruševca. Kljub temu, da je Partizan vodil že z 2:0, so gostje z enostavnimi in hitrimi prodornimi akcijami rezultat izenačili. V zadnji minuti pa Je nspelo Simonovskemn, da je dosegel zmagoviti gol. Bndučnost iz Titograda. Sloga, Milicionar iz Zagreba in Hajduk so nepričakovano zmagali nad svojimi nasprotniki in se poleg Crvene zvezde, Partizana I. in II., Metalca kvalificirali za nadaljnje tekmovanje.
Ostre borbe in večinoma tesni rezultati nedeljskih tekem dokazujejo napredek društev, posebne iz republiških lig. ki so nudila hud odpor in enakovredno igro vodilnim moštvom. — Rezultati tekem so naslednji:
Beograd: Partizan ■ Napredak 3:2 (1:0) Beograd:	Metalac (B)	:	Dinamo (Z)
2:1 (0:1)
Cross Slovana
primer dobrega tekmovanja
Pretekli četrtek in petek je sindikaL no športno društvo Slovan v Ljubljani priredilo svoj društveni cross, ki je zajel veliko število tekmovalcev in tekmovalk. 300 udeležencev teka čez drn ln strn Je v primeri s spomladanskim crossom, ko je nastopilo 100 tek. movalcev, prav gotovo velik naprej dek. Od posameznih sekcij društva se je najbolj odlikovala smučarska sekcija. ki Je poslala na tekmovanje nad 150 članov Najboljši rezultati so naslednji :
med pionirji (300 m) je zmagal Jenko v času 1:16,2 min., med mladin, kami (800m) Frandolič 3:28,0 in Mil-harič 3 :15,0, med mladinci nad 18 let (1500 m) Siegel 4:45.0, med mladinci od 16 do 18 let (1000 m) Bakan 8:10,0, med mladinci do 16 let (800 m) Skoric 2:30,0, med člani (1500 m) pa je bil prvi Herbst 4 :32,0 minute.
Cross srednješolcev bo 12. t. m.
Komisiia za fizkultoro dH MLO ter MK LMS v Liubljani razpisujeta prvenstvo gimnazij, srednjih strokovnih šol ter šol nčencev v gospodarstvu v jesenskem crossn. ki bo v soboto 12. novembra ob 15. nrl v Tivoliju.
Zavodi pošljejo na to tekmovanje za vsako kategorijo po 3 tekmovalce. Prijave je treba oddati eno nro pred tekmovanjem v Narodnem domn v pisarni Mestnega telovadnega odbora.
Vojnopatrolno tekmovanje kolesarjev
Kolesarske zveze Slovenije bo priredila prihodnjo nedeljo vojnopatrolno tekmovanje za prvenstvo Slovenije. Tekmovale bodo ekipe 6 vozačev in vodja (skupno 7 tekmovalcev). Vsi tekmovalci bodo vozili na turističnih kolesih s Torpedo zavoro. Vsak član ekipe bo nosil nahrbtnik z deset kilogramsko obtežitvijo. Start in cilj bosta pred Narodnim domom. Na progi 60 km bosta dva odmore po 10 minut. Na vojaškem strelišču ob Dolenjski cesti bo vsak tekmovalec oddal po 6 strelov iz različnih položajev.
Po določenih tablicah bo ekipa ocenjena po času, zadržanju med vožnjo ln od rezultatu streljanja.
Zbor tekmovalcev ln sodnikov bo ob 7,
pred Narodnim domomč
Sarajevo: Partizan II ; Sarajevo 1:0 (1:0) Split: Hajduk : 6. oktober 7:3 (4:2)
Novi Sad: Sloga : Radnik 2:0 (1:0) Čakovec: Budućnost : Jedinstvo 2:1 (1:0) Zagreb: Milicionar : Srem 4:1 (1:1)
Odred : Jadran 5:0
Zaradi odpovedi uouometne reprezentance Trs», ki bi morala nastopiti v Ljubljani, je bila na stadionu ob Tyr-ševi cesti v nedeljo prijateljska nogometna tekma med Odredom in Jadranom iz Ljubljane. Zmagalo je zasluženo boljše moštvo Odreda z rezultatom 5:0 (3:0).
Zaradi blatnega terena se igra ni mogla pričakovano razviti. Igralci Odreda, posebno napadalna vrsta, je tokrat pokazala učinkovito igro z lepimi kombinacijskimi potezami, ki so se v nasprotnikovem kazenskem prostoru ' uspešno zaključevale. Napadalec Kumar je s tremi doseženimi goli ponovno dokazal svoje reaiizatorske sposobnosti, medtem ko sta se Kržan in Razbornik II odlikovala po tehnično lepši igri. Obrambna vrst« Odreda ni imela težkega dela.
Oslabljeno moštvo Jadrana se ni moglo uspešno zoperstavljati boljšemu nasprotniku. Med najboljšimi igralci je bil vratar Slavec, ki je rešil svoje društvo še večjega poraza.
Pred nekaj sto gledalci je sodil Erlih iz Ljubljane.
V predtekmi je rezervno moštvo Odreda premagalo Bračiča iz Kočevja z rezultatom 7:2.
Alpinistični tečaj na Prenju
Planinska zveza Jugoslavije je org a-nizirala v oktobru 14-dnevni alpinistični tečaj, ki so se ga udeležili alpinisti iz Bosne in Hercegovine, Srbije in Hrvatske. Vodstvo tečaja, ki so ga imeli tov. Perko. Vavken, Kočevar, Jezeršek in Slavec, je s predavanji in praktičnimi vajami seznanilo tečajnike z razvojem in zgodovino alpinistike, tehniko plezanja, prvo pomočjo, orientacijo itd. Tečajniki so prejeli tudi navodila za organiziranje alpinističnih odsekov v svojih republikah. V praktičnem delu so dobili tečajniki bogate izkušnje v prvenstvenih vzponih,
Ker v Bosni in Hercegovini doslej še ni bilo alpinističnih odsekov, je tečaj dal nedvomno pobudo za njihovo organizacijo.
Švedsko nogometno moštvo Helsing-borg pojde na daljšo turnejo po Azili ln Vzhodu. Od 19. t. m. do 18. decem. bra bo nastopilo v Salgonu, Hongkon. gu, Kalkuti. Rangoonu. Aleksandriji in Kairu.
Spored za torek
Poročila: 6-15, 7-00. 12.30, 15.00, 19-00,
22.00	in 23.30. — Ob 6 30 Jutranja telovadb«.
6-00 Množične pesmi; 6.30 Jutranja telo-vadba; 6.40 Igrajo mali orkestri; 7.10 do
8.00	Veder jutranji koncert; 10.30 Šolska
ura za osnovne šole: O Veliki Oktobrski revoluciji; 12-00 lahek opoldanski spored; 12-40 Vedri napevi; 13-00 Slovenske narodne in umetne pesmi; 13.30 Gospodarska reportaža;, 13.40 Pojo in igrajo slovenski solisti; 14-00 Skladbe jugoslovanskih avtorjev izvaja orkester Radia Ljubljana p. v. Filipa Bernarda; 14.30 Kulturni pregled; 14.40 Gabriel Faure: Peleas in Meli-sanda in Pavana; 15-10 Dvajset iminut skladb za cembalo; 15.30 Trideset 'minut komorne glasbe; 16-00 Šolska ura za osnovne šole: O Veliki Oktobrski revoluciji:	18.00 Igra Mali ansambl Radi«
Ljubljana p. v. Alberta Jermola; 18-30 Radio o filmu; 18.45 Rnske in češke narodne pesmi; 19-15 Drobne skladbe velikih mojstrov; 19.30 Pojo Fantje na vasi; 20-00 Giuseppe Verdi: Othello, opera v 4 dejanjih: 22.30 Lahek spored.

VESTI
KOLEDAR
Torek, 8. novembra: Mirko, Bogomir, Sreda, 9. novembra: Sebislav, Božidar.
SPOMINSKI DNEVI
8.	XI. 1620- — Bitka ua Beli gori-
8.	XL 1817. — Bojen narodni voditelj Davorin Trstenjak.
DEŽURNA LEKARNA Centralna lekarna, Tromostje, Trg Franceta Prešerna 6.
•
Slovansko zdravniško društvo v Ljubljani nadaljuje ciklus predavanj Bolezen in delazmožnost. V petek 11. novembra bo predavala ob 19 v predavalnici Interne klinike tov. dr. Zlatica Hribar o na-glušnosti in delazmožnosti. Slovensko zdravniško društvo vabi na predavanje vse tovariše zdravnike in medicince. 2731-n Promocija. Na medicinski fakulteti v Ljubljani je bil promoviran za doktorja celokupne medfcdne tov. Silo Milan iz Ljubljane. — Čestitamo!	2734-n
Študentje matematike in lizike I!.. III. in IV. letnik, delamo na študentskem naselju- Ta teden od 7. do 12. novembra-V torek in sredo delamo popoldne, konec tedna pa dopoldne. Udeležimo se del« vsil
2733-n
V Slavističnem društvu bo jutri, v sredo 9. novembra, ob oemih zvečer predaval univ. prof. dr. Ocvirk o »Razkroju romantike in začetkih realizma v Evropi«.	2729-n
Radioamaterji! V torek 8. nov. bo izredna skupščin» društva z naslednjim dnevnim redom: 1. plan za lete 1949 , 2. diskusija. 3. podelitev nagrad. — Pričetek skupščine bo ob pol osmih zvečer v prostorih društva. — Udeležb« za člane obvezna!	2728-n
Studentom ljubljanske univerze! — ŠKUD »Tone Tomšič« obvešča, da bosta vaja in sestanek dramatske sekcije danes ob 7-30 na Ekonomski fakulteti. 2739-n Izvršilni odbor OLO Kamnik sklicuje VIII. redno zasedanje OLO Kamnik za soboto 12. novembra ob 9 dopoldne v Godbenem domn v Domžalah z običajnim dnevnim redom. — Vabimo predstavnike množičnih organizacij in ostalo prebivalstvo, da prisostvuje zasedanju OLO. - OLO Kamnik.	4426-1
Uprava delavnice državnih železnic v Mariboru obvešča vsa podjetja, ustanov* in zasebnike, da je odslej dostop v delavnico dovoljen le od 11. do 12. ure, in sicer samo pri glavnem vhodu v Leningrajski ulici. Obiske v drugem času bomo brezpogojno in brezizjemno zavračali.
Ustavitev avtobusne proge. Zaradi nastopa slabega vremena in zapadlega snega se sezonska avtobusna proga Bohinjska Bistrica Zlatorog s 7. novembrom ustavi. — Slovenija avtopromet odsek za eksploatacijo. Ljubljana.	2732-n
Padalci, člani LDMH, pozor! V torek 8. novembra ob 8 bo množični sestanek padalcev v Cekinovem gradu. — Pridite vsi!	2717-n
Drama Ljubljana
Torek. 8., ob 20.: Cankar: Hlapel. Izven.
Gostovanje v Mariboru.
Petqk. U., ob 194)0: Shakespeare: Kralj Lear. I. repriza Izven.
Sobota, 12, ob 20.: Cankar: Za narodov blagor. Zaključena predstava za Oblastni odbor.
Nedelja, 13., ob 20: Potrč: Lacko ln Kref-
li.	Izven.
Opera
Sreda, 9-, ob 20., Musorgskl: Soročinski sejem. Zaključena predstava za sindikate. Četrtek. 10., ob 20.: Musorgskl: Boris Godunov. Zaključena predstava z» LSM. Petek, 1L, ob 20-: Mneorgski: Soročinski sejem. Ob 30-letniei Univerze. Zaključena predstava.
Sobota, 12-, ob 20.: Verdi: Travlata. Zaključna predstava za sindikate.
Nedelja. !3.. ob 20.: Hristič: Ohridska legenda. Zaključena predstava za Oblastni odbor.
Za sindikalno predstavo Musorgskl: So-ročinski sejem, ki bo v sredo dne 9. t. m. ob 20. uri v opernem gledališču, pridejo na vrsto naslednje sindikalne podružnice: Gostinci št 1. 2. 3, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13. 14, 17. 18. 20; — Lesni 1, lb, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9. 10, 11, 14. — Bone za nakup vstopnic dvignite obvezno v torek 8. nov. med 17. in 18. nro na kult. prosv. oddelku KSS-a. soba št 16. Podružnice okozarjamo. da dvignejo bone za nakup vstopnio med določenim časom, ker jim sicer zapadejo. Vstopnice na izdane bone dvignite obvezno v sredo med 8. in 10. uro na upravi SNG, Gradišče 4-1.
šentjakobsko gledališče
Mestni dom
Sreda, 9. nov. ob 20:	Lillian Heilman:
Kobilice.
Sobota, 13. nov. ob 20: Lillian Heilman: Kobilice, gostovanje v Litiji.
Nedelja, 13. nov. ob 18: Lillian Heilman: Kobilice, gostovanje v Trbovljah.
Za jutrišnjo predstava so vstopnice v predprodaji pri Državni založbi, oddelek za muzikalije, Kongresni trg 18 od 10 do 12 in 15 do 17 ter eno nro pred začetkom pri večerni blagajni v Mestnem domn.
PREŠERNOVO GLEDALIŠČE Kranj
Sreda, 9. nov. ob 20: Kolar »Sedmorica v kleti«.
Petek, 11. nov. ob 20: Kotor »Sedmorica v kleti« — v korist Rdečega križa. 2727-n
Danes je žrebanje!
Ali imaš srečko?
Danes jo še lahko kupiš!
LJUBLJANA UNION:	ameriški barvni
film »Ali-Baba in 40 razbojnikov«, Ob zomik 37. — Predstave ob 16-15. 18-15 in. 20-15. — MOSKVA: amer. barv. film »Ali Baba in 40 razbojnikov, Ptuj zgodovinsko mesto. Predstave ob 15-45, 17.45 in 19.45- — SLOGA: sovjetski film »Maska« in »Sovjetska Ukrajina« (barvni). Predstave ob 16.15, 18.15 in 2015 uri. — TRIGLAV: poljski film »Prepovedane pesmi«, tednik. Predstave ob 18. in 20. uri- — ŠIŠKA: zaprto.
MARIBOR PARTIZAN:	danski film
»Sirota Stina«, Srbski mes- 19.	—
UDARNIK: ameriški film »Bumerang«, Ustanak u Srbiji.
CELJE METROPOL: ameriški film »Bruca v Oksfordn«, teednik. — DOM: avstrijski film »Proces«, tednik. KAMNIK: avstrijski film »Dunajske melodije«, tednik.
KRANJ STORŽIČ: sovjet film »Volga-Volga«, tednik.
JESENICE MESTNI: Sovj. film »Tri-najstorioa«. tednik. Predstave ob 18. in
20.	uri.
Obvestila
ODŠKODNINSKA RAZPRAVA.
Ker Je modernizirana zvezna cesta Ljubljana—Vrhnika dograjena, razpisuje ministrstvo za lokalni promet zaključno odškodninsko razpravo po naslednjem sporedu:
1.	v ponedeljek 14. novembra:
а)	ob 7 pri razcepu Tržaške in Polhov-grajske ceste na Viču . (zadnja postaja cestne električne železnice) za interesente kat. obč. Vič-
б)	ob 11 na Tržaški cesti pri dolgem mostu za interesente kat. obč. Dobrova in Podsmreka,
2.	v torek 15. novembra: ob 7 na Brezovici pri Velkavrhu
interesente kat. obč. Brezovica,
3.	v sredo 10. novembra: ob 7 v Dragomeru pri Čudnu za interesente kat. obč. Log;
4č v četrtek 17. novembra:
a)	ob 7 pri železniškem nadvožnjaku pri Drenovem griču za interesente kat obč-Ligojna,
b)	ob 13 pri Samotorčanu v Sinji gorici za interesente kat. obč. Blatna Brezovica,
5.	v petek 18- novembra: ob 7 v pisarni Krajevnega ljudskega odbora Vrhnika za interesente kat obč. Vrhnika.
Kasnejši odškodninski zahtevki se poslej ne bodo uvaže vali.
Ministrstvo za lokalni promet LRS
4433-1
OBVESTILO
Mestni komitet Ljudske mladine Slovenije je dne 28. septembra 1J49 razpisal enomesečni Nagradni natečaj za najboljše črtice iz življenja mladinskih aktivistov. Natečaj je bil razpisan v čast 30. obletnice ustanovitve SKOJ-*.
Ker jo bil za uspešen zaključek natečaja rok prekratek in ker je mladina Ljubljane sprejela novo tekmovanj« v čast 29. novembra — dnevu republike Mestni komite LMS podaljšuje rok natečaja nepreklicno do 29. novembra- — Ostali zakasneli dopisi B® pri ocenjevanju ne bodo upoštevali. —
Mestni komite LMS Ljubljana 4429-1
NAŠE NAROČNIKE;
KI ŠE NISO PORAVNALI NAROČNINE ZA MESEC OKTOBER OBVEŠČAMO, DA JIM OD 10. T. M. DALJE DNEVNIKA NE MOREMO VE C POŠILJATI. UPRAVA »SLOV. POROCEVALCAn.
KUPIMO
vse knjige s področja gradbeništva, arhitekture, urbanizma in industrije gradbenega materiala. Ponudbe osebno ali pismeno na ■Gradbeni materiala, Ljubljana, Dalmatinova 2.
mztlaü oglasi
KOLESARJI! Podloge ln vlaga vam uničujejo poškodovane kolesne plašče. Popravite jih pri Rajonski vulkanizer ski delavnici Moste v Ljubljani, Zaloška cesta 20.	18 ,
DNE 2. novembra sem v centru lzgu. bil usnjeno zelenkasto levo rokavico. Vrniti jo proti nagradi v of1.“"» oddelek.	*	186,2-14
DNE 4. novembra sem na postaji v Kranju izgubil več ključev. Pošte» nega najditelja prosim, da jih proti nagradi vrne postajni milici
18689-14
ZAMENJAM dvo- in polsobno kom. fortno stanovanje v I. nadstropju z vrtom v Mariboru, za dvo- ali eno-In polsobnim v Ljubljani- V poštev pride tudi severna periferija. Ponudbe poslati ali vprašati: žagar Jo. žica, Maribor, Kneza Koclja ulica št. 19.ni.	18691-14
IZGUBIL s« jo pes čuvaj, precej ve-lik, širokogruden, mešan ovčar, sliši na ime Lori. Kdor bi ga našel, dobi lepo nagrado. Jenič, Hradecke-ga cesta 35, Ljubljana. 18690-14 PREKLICUJEM neresnične trditve, ki sem jih izrekel na dvorišču hiše Vižmarje št. 195 proti tov, Furlanu Josipu in njegovemu sinu dne 3. septembra. — Kirn Jožo. 1 ižmarje štev. 194.	15 692-14
DNE 2. novembra se je Izgubil mlad, visok pes volčjak, ki sliši na ime Valdi. Kdor ve kaj, naj sporoči proti nagradi na: Valentin Gostinčar -Kleče 4, Dol pri Ljubljani. 18676-14 KDOR JE NAŠEL dalmatinsko torbi, co v kavarni Emona, prosim, naj Jo vrne v oglasnem oddelku. Denar naj obdrži.	18695-14
NAŠLA se je listnica na Ime Kne Jože. Naslov v oglasnem odd. 18646-14 DNE 28. oktobra je bilo na progi Kranj—Radovljica izgubljeno veliko novo avtomobilsko krilo (cerada). — Poštenega najditelja prosim, da se proti dobri nagradi javi na naslov: Vojno trgovsko podjetje, Ljubljana-Gosposka 3.	18705-14
IZGUBIL SEM v četrtek 8. novembra v kinu Domžale listnico z dokumenti na im« Tavčar Anton. Prosim poštenega najditelja, da ml vrne dokumente. denar pa obdrži kot nagrado.	18708-14
DNE- 6. novembra zvečer sem Izgubila pred pošto ali na tramvaju Moste usnjeno desno rjavo rokavico, podloženo z zelenim. Najditelja prosim, naj vrne proti nagradi: Suhadolnik, Pregljeva 15.	18696-14
IZGUBILA SEM novembersko živilsko nakaznico G. Prosim najditelja, da mi vrne proti nagradi vsaj potrošniško potrdilo. Recko Angela. Sa» lendrova 4-1.	18697-14
DNE 31. oktobra sem izgubila sivo listnico z dokumenti In slikami. Poštenega najditelja prosim, da vrne na ogl. oddelek dokumente in slike, ker so mi drag spomin na umrlega otroka.	18698-14
DRAG SPOMIN, ročna ura, je bila Izgubljena v predprodaji vstopnic kina Union v soboto 5. novembra od
3.	do 4. Pošten najditelj naj jo vrne proti dobri nagradi v upravi kina Union.	18694-14
PRESKRBA
DELITEV MESA
Poverjeništvo za trgovino in preskrbo MLO v Ljubljani obvešča potrošnike, da si lahko nabavijo meso ali drobovino od torka dne 8- do sobote dne 12. novembra 1949 na odrezke živilskih nakaznic za me-seo november.
Meso si lahko nabavijo tudi bolniki, noseče žene. dajalci krvi in udarniki.
V	torek, sredo in .četrtek bodo delile meso od 6. do 12. in od 14. do 17. ure
poslovalnioe: Wolfova ulica, Gajeva — ►nsaža. Gosposvetska 6, Zaloška 22. Tržaška 81, Celovška 24. Miklošičev« 17 in na trgu.
V	petek bodo delile meso od 6. do 12-in od 14. do 17. nre poslovalnice, ki so določene za delitev mesa bolnikom.
V	soboto pa bodo delile meso nepretrgano od 6. do 17. nre vse prodajalne mesa.
ZAKLJUČEK DELITVE MOKE ZA ME§EC OKTOBER 1949
Poverjeništvo za trgovino in preskrbo MLO v Ljubljani obvešča potrošnike, da dobe mlevske izdelke na živilske in dodatne nakaznice za mesec oktober 1949 samo še do vključno II. novembra. — Potrošniki, ki si molke še niso nabavili, si jo lahko nabavijo v poslovalnicah: »Koloniale«. Einspilerjeva 21, št. Vid; »Hrana«, Tržaška 91. Napoleonov trg 8, Gosposvetska 6; »Preskrba«, Krekov trg 11; Potrošniške zadruge — Zaloška 101, Vižmarje, Polje 1, Polje 2, ter v ostalih poslovalnicah, ki imajo moko še n« zalogi
V	primeru, da razdeljevalci živil nimajo na zalogi zadostnih količin koruznih izdelkov, naj dele namesto dodatka koruznega zdroba na živilske nakaznice Ria jam. Ela. Rži .Rib. Rž2, R2a rženo moko.
Umrli so 8
Sorodnikom in znancem sporočam žalostno vest, da je umrl moj dobri mož Franc Trost, učitelj v pokoju. Pogreb predragega rajnega bo v sredo
9.	novembra ob pol 15. iz hiše žalosti. Lepi pot 15, na pokopališče na Viču. Nežika Trost, žena; Angela, sestra; Mirko, Tone, Ivan, bratje. 4436.1 Sporočam vsem sorodnikom in znan. cem žalostno vest, da me je za vedno zapustil v cvetu mladosti 20 let, moj ljubljeni sin FRANC MAHNE, flnanč-ni revizor. Pogreb dragega pokojnika bo v torek 8. novembra. OP 16.30 te mrliške vežice sv. Andreja na poko.
Sališče. Globoko žalujoča mati Faru [ahne.	4430-1
Po kratki bolezni nas Je za vedno zapustila moja žena ln hčerka KATARINA BREZAR rojena MUNAR, šivilja. Pogreb bo 8. novembra ob 16. iz hiše žalosti. Primskovo št. 23. Kranj,
7.	novembra 1949. žalujoči: mož Janez, mati Neža ln ostalo sorodstvo.
4435-1
V neizmerni žalosti sporočamo, da je umrla danes moja nadvse ljubljena žena, naša zlata mama. stara mama, tašča in teta Jožica Prešeren. Pogreb nepozabne pokojnice bo v sredo, dne
9.	novembra 1949 ob 15.30 iz mrliške vežic« sv. Jožefa na Žalah na pokopališče. Ljubljana, 7. novembra 1949. žalujoči mož Andrej, sin Dolef, hčerki Olga ln Mirijam por. Dular, zet Bert el j, snaha Vida, vnuka Peter in Breda in ostalo sorodstvo.
V 82. letu starosti nas je zapustil naš dobri skrbni oče, stari atek in strlo Jože Žabkar, upok. drž. železnic Pogreb dragega nam rajnega bo v torek 8. nov. ob 15.30 izpred mrtvašnice na pokopališče. Rodbine Žabkar, Korbar, Porekar. Maribor, 5. novembra 1949.
VREMENSKO POROČILO hidrometeorološke službe Stanje dne 7. novembra: Globoka dolina nizkega zračnega tlaka, ki se razteza od Islanda do severne obale Afrike, se polagoma premika proti vzhodu. V Genovskem zalivu še nadalje stagnira področje nizkega zračnega tlaka, dočim se je drago ciklonalno jedro premaknilo proti severovzhodu. Danes je snežilo v centralni Franciji in v Alpah, v Sloveniji pa v Planici in na Jezerskem.
VREMENSKA NAPOVED za torek 8. novembra:
Pretežno oblačno z rahlimi prej.. ;:nil krajevnimi padavinami. Nad 1980 m sneg. Temperatura od —3 do 5 ■ C.
NUNA
Denis Diderot
J
3 L
—	Ne.
—	Mislila sem.
—	Nedolžnica! Ah, draga nedolžnica! Kako mi Je
všeč!
Ob teb besedah se je privzdignila in popravila na stolu, me prijela čez pas in me krepko poljubila; nato me je vprašala;
—	Koliko ste stari?
—	Ni mi še dvajset tet.
—	Nerazumljivo.
—	Nič ni bolj res, draga mati.
—	Vedeii hočem vse vaše življenje; mi ga opišete?
—	Bom, draga mati.
—	Vse?
—	Vse.
—	Zdaj utegne kdo priti; sediva za klavir; vadite me. Sli sva tja, a nič ne vera, kako to; tresle so se mi
roke, papir mi je kazal samo zmešano kopico not; kar igrati nisem mogla. Povedala sem ji, ona se je zasmejala ia zavzela moj prostor: in pri njej ie bilo še slabše. le s silo je dvigala roke
—	Otrok moj mi Je dejala, — vidim, da mi v takem
stanju ne moreš nič pokazati in me naučiti; nekoliko sem tudi utrujena in -;e moram odpočiti; zbogom. Jutri želim brez odlašanja izvedeti vse. kar se je godilo v tvoji dragi
dušici, zbogom.
Kadar sem druge krati odhajala, me je spremljala do vrat in naprej e o: mi po vsem hodniku vse do mojih vrat; pošiljala mi je z roko poljubček in se ni vrnila v svojo sobo dokler nisem bila jaz v svoji Tokrat toliko
da je vstala; vse, kar Je mogla storiti, je bilo, da se je privlekla do naslanjača kraj postelje; sedla je, naslonila glavo na podzglavnik In mi poslala z rokami poljub; oči so se ji zaprle in sem odšla.
Moja celica je bila skoraj nasproti celice sestre Terezije; njena je bila odprta; čakala me je, me ustavila in rekla;
—	Aha, sestra Suzana, prihajate od naše matere?
—	Da.
—	Ste bili dolgo tam?
—	Kolikor je hotela.
—	To ni tisto, kar ste ml obljubili.
—	Ničesar vam nisem obljubila.
—	Si upate povedati, kaj ste tam delali?...
Dasi mi ni vest ničesar očitala, vam, gospod markiz, vendar priznam, da me je vprašanje zmedlo. Opazila je to, silila vame in odgovorila sem ji:
—	Morda bi mi ne verjeli, draga sestra; vsekakor boste pa verjeli naši dragi materi in prosila jo bom, da vam ona pove.
—	Draga sestra Suzana, me Je živahno posvarila, nl-karte tega storiti; saj me ne nameravate onesrečiti; nikdar bi mi tega ne odpustila; ne poznate je; ona vam preskoči iz največje čustvenosti naravnost v krutost; kdo ve, kaj bi bilo z menoj. Obljubite ml, da ji niti ne črhnete?
—	Ali to želite?
—	Na kolenih vas prosim. Obupana sem; nvidevam, da se mi bo treba odločiti; odločim se. Obljubite mi, da 1i ne zinete besede ..
Vzdignila sem jo in ji dala besedo; verjela mi je in se ni prevarila; zaklenili sva se vsaka v svojo celico.
Vrnivši se v celico, sem bila zasanjana; hotela sem moliti, a nisem mogla; lotila sem se dela, ga pustila in prijela v roke drugega in še drugega; roki sta se mi sami od sebe ustavljali in bila sem 'kakor bebasta; nikoli nisem občutila kaj sličnega. Oči so se mi same zapirale; čeprav
podnevi ne spim, sem zadremala. Prebujena sem se vpraševala, kaj se je bilo zgodilo med prednico in menoj; pozorno sem se preiskovala; in ko sem le še ugibala, se mi Je zazdelo, da slutim..., a bila je tako nejasna, trapasta, smešna misel, da sem jo odvrgla daleč od sebe. Prišla sem končno na to, da Je to morda bolezen, kateri Je podvržena; nato mi Je prišla druga misel, da je namreč ta bolezen nalezljiva, da se Je je sestra Terezija nabrala in se je tudi jaz nalezem.
Drugi dan, po jutrnjici, mi Je rekla prednica:
—	Sestra Suzana, upam, da izvem danes vse, kar se vam Je dogodilo; pridite...
Sla sem. Posadila me je v naslanjač poleg postelje, ona pa Je sedla na nekoliko nižji stol; ker sem večja in sem sedela više, sem jo imela točno pod očmi. Bila mi je tako blizu, da so se moja kolena prepletala z njenimi; s komolci se te naslanjala na posteljo. Po kratki tišini sem začela;
—	Čeprav sem še zelo mlada, sem že mnogo pretrpela; kmalu bo dvajset let, odkar sem na svetu in dvajset let, odkar trpim. Ne vem, ali vam bom mogla povedati vse in ali me boste z veseljem poslušali; trpela sem pri starših, trpela v samostanu Svete Marije, trpela v longchamp-skem samostanu, trpela povsod; s čim naj začnem, draga mati?
—	Kar od začetka.
—	AH, draga mati, sem ugovarjala, predolgo bo in prežalostno; ne bi vas hotela tako dolgo žalostiti.
— Nič se ne boj, rada jočem; točiti solze je prelestoo stanje za nežno dušo. Vzljubi še ti ta plač; ti boš meni brisala solze in jaz tebi; ln tako bova morda sredi pripovedovanja o tvojih mukah srečni; kdo ve, kam naju lahko ganjenje privede?...
Izgovarjale te besede me je gledala z že vlažnimi očmi od vrha do tal; prijela me je za obe roki; primaknila se Je še bliže k meni, tako da sva se dotikali.
—	Pripoveduj, otrok moj. Je dejala; — čakam in ču-
tim v sebi najnujnejše hotenje, da se raznežim; mislim, da nisem imela v življenju sočutnejšega in toplejšega dneva...
Pričela sem torej svojo zgodbo približno tako, kakor sem Jo vam zdaj opisala. Ne mogla bi vam opisati učinka ki ga je naredila nanjo, njenih vzdihljajev, solza, znakov ogorčenja, ki jih je kazala do mojih krutih staršev, proti strašnim svetomarijskim dekletom in proti onim v Long-champu; zelo hudo bi mi bilo, ko bi jih zadel najmanjši del zla, katerega Jim je želela; sama bi ne hotela skriviti niti najhujšemu sovražniku lasu.
Zdaj pa zdaj me Je prekinila, vstala, bodila po sobi in sedla nazaj; druge krati je dvignila oči proti nebu nato pa si je skrila glavo med moji koleni. Ko sem ji opisovala prizor v ječi, kako so mi izganjali hudiča, kako sem morala javno prositi odpuščanja, toliko da ni kričala; ko sem bila pri kraju in sem umolknila, Je ostala nekaj časa nagnjena na posteljo, skrivala obraz v odejo iD iztezala roke nad glavo. Rekla sem Ji:
Draga mati, prosim vas odpuščanja za trpljenje, ki sem vam ga povzročila; naprej sem vam povedala, a vi ste hoteli...
Odgovorila mi Je samo s temi besedami:
—	Zli stvori! Zli stvori! Edino v samostanih lahko ugasne človečnost do te mere. Kadar se pridruži običajni čemernosti še sovraštvo, se res ne ve, kam to lahko vodi. Na srečo sem blaga; vse svoje redovnice imam rada; navzele so se — ene več, druge manj — mojega značaja in se vse ljubijo med seboj. Le kako se Je moglo upirati to šibko zdravje tolikim mukam? Kako, da se niso vsi ti drobčkani ndkl polomili? da se ni ta nežni strojček pokvaril? da ni ugasnil lesk teh oči v solzah? Okrutnice! te ročice so zadrgnile z vrvmi!...
Prijela me je za roke in Jih je poljubljala.
—	Te očke so se topile v solzah!... in jih fe poljubljala.
Urejuje uredniški odbor, Ljubljana, Knalljeva ulica štev. 5/II. — Telefon uredništva in uprave štev. 55-22 do 55-25, telefon uprave za ljubljanske naročnike štev. 38-96, — Tiskarna Slovenskega poročevalca — Odgovorni
urednik Cene Kranjc