r s v & Za pol leta ... Za New York celo leto - $7.00 L n Največji ikmnald dnevnik v Združenih državah Veti* za fie leto . $6.00 . $3.00 Za inaimirtro celo leto $7.00 j GLAS NARODA list ^slovenskih delavcev v Ameriki« TELEFON: CBelsea S—3S78 d Class Matter, September 21. 1991, at the rott Office at New York, N. T., under Act of Congress of March 3, 1879 The largest Slovenian Daily in • the United States. b Iseoed every day except Sundays a and legal Holiday«. I 78,000 Readers. / NO. 153. — ŠTEV. 153. NEW YORK, WEDNESDAY, JULY 1. 1931. — SREDA, L JULIJA 1931 VOLUME Illll. LAŠKA VLADA JE PRVA UVELJAVILA MORATORIJ ZARADI TRDOVRATNOSTI FRANCIJE SE JE POLOŽAJ VČERAJ SKRAJNO POOSTRIL Francoski senat je odobril Lavalova pogajanja z* Združenimi državami. — Po ostrih napadih na Hooverjev načrt mu je bila iziečena zaupnica s 197 glasovi proti petim. — Senator Lenery je odločno obsojal Ameriko. — Italija se je z vso odločnostjo zavzela za Hooverjev načrt. — Vztrajala bo pri njem, četudi ga ne odobri nobena druga država. RIM, Italija, 30. junija. — Ne da bi čakala konca pariških pogajanj, je Italija < danes vdejstvila Hooverjev n^črt. Vse svoje dolžnike je obvestila, da jim ni treba plačati obveznosti, ki bi jutri zapadle. O tem sta bili obveščeni tudi vladi Združenih držav in Velike Britanije, katerima dolguje Italija precejšnje vsote. Italijanski zunanji minister Dino Grandi je obvestil Ameriko in Anglijo, da bo Italija zadostila vsem svojim obveznostim, v slučaju, da bi se Hooverjev načrt izjalovil. Italijanski vladni uradniki pravijo, da se je Italija z vso odločnostjo zavzela za Hooverjev načrt in bo vztrajala pri njem tudi v slučaju, da bi bil le deloma uveljavljen. To se seveda tiče v prvi vrsti! primera, če bi Francija ne odobrila načrta v njegovi sedanji obliki. USPESNA AVIJATIKA New York nestrpno pričakuje drznih letalcev, ki sta odletela iz Ed-monta proti vzhodu. EDMONTOI, Kanada, 30. junija. Danes sta pristala tukaj letalca Wiley Post in Harold Gatty. Dospela sta iz Fairbanks, Alaska. Pristaila sa v gldbokeun blatu, iz kro/terega so aeroplan izvlekli s pomočjo traktorja. Prebivalstvo ju je navdušeno pozdravilo. Letela sta z naglico 130 milj na uro. Willey je rekel, da bosta že jutri dospela y New York ter s tem zaključila polet okclu sveta. V New Yorku je vse pripravljeno za sprejem pogumnih letalce*. FROTESTNE DEMONSTRACIJE PREM0GARJEV National Miners unija bo priredila "gladovni pohod". — Baje se bo vse-mirno zavrsilo. W00DC0CK0VA PREROKOVANJA SPOR ZARADI GRENLANDIJE BRUSELJ, Belgija, 30. junija. — Belgijska vlada je danes odgovorila, da se v principu strinja z Hooverjevim načrtom, stavlja pa nekaj pridržkov glede uporabe načrta napram Belgiji. — V belgijskem odgovoru je med drugim rečeno: — — Velike težave, ki se momentano pojavijo, je mogoče premagati edinole na ta način, če začno narodi spoznavati skupnost svojih interesov ter se i posvete skupnemu delu in skušajo drug drugemu pomagati. LONDON, Anglija, 30. junija. — Sir Josiah Stam, znani angleški narodni ekonom in ravnatelj Angleške Banke, je rekel: — Ce bi se zgodilo karkoli, kar bo onemogočilo Hooverjev načrt, bi bilo dosti slabše kot če bi ne bil. načrt nikdar predložen. Načrt je vzbudil v nas vseh veliko upanje. — Položaj bi se zn^ntno poslabšal, če bi to upanje nenadoma izginilo. PARIZ, Francija, 30. junija. — Francoski senat je danes izrekel ministrskemu predsedniku La-valu zaupnico s 1 97 proti 5 glasovom. Zdaj ima Laval prosto roko, da se pogaja glede Hooverje-vega načrta z državnim zakladničarjem Mellonom in drugimi zastopniki Amerike. Glasovanje glede zaupnice se je zavrsilo po iz-vanredno vroči debati. Senatorji so vse križem napadali Ameriko. Posebno ognjevit govor je imel senator Lemery, ki je rekel: — — Pred dvema letoma nas je Amerika zgrabila za vrat ter izsilila iz nas denar za vojne dolgove. Zdaj nas zopet grabi za vrat in nam skuša onemogočiti, da bi dobili od Nemčije reparacije. Senator je zatrjeval, da bo Nemčija, denar, ki bo prihranila potom moratorija, uporabila za oboroževanje oziroma za gradnjo takih križark, kot je 'Deutschland'\ Po njegovem mnenju je enolet-^torij dosti prekratek. Vsak daljši moratorji izvršen na stroške Francije. , Henry de Jouenel jev rekel, da sedanje SLIKA IZ __VELEMESTA Toni de Mario je bil takoj aretiran kot osumljen umora. — Posledica otroškega prepira. Veliko razburjenje je vhudalo v pondeljek zvečer na vogalu 41. ceste in tretje Avenue v Brooklynu, ko se je naenkrat zabelo močno streljanje. Ko se je dom razkadil, je ležal mrtev na tleh Jožef Zucherelo, star 34 let. Njegovega tovariša Italia Mar-cia, so odvedli v norveško bolnico, a je umrl že pred operacijo. Policija je prijela Tonia de Maria, pred kojega hišo se je pripetilo streljanje. Policija je kmalu izvedela, da je bila tragedija posledica nedolžnega prepira med otorci. Otroci so se zmerjali, in posledica je bili, da je Zachereli hitro potegnil (revolver ter streljal na nasprotnika. PITTSBURG, Pa., 30. junija. — Danes so -bili pozvvjii v službo pj-ssbni policijski oddelki, da preprečijo možne nemire, ki bi se utegnili za vršiti .tekom takcaivanega gladovnega pohoda, ki ga pripravlja National Miner Union. Gladovni po- j hid bo nekak izraz zahtev Slavku-' jočih majnerjev, nuj jim plačajo delodajalci boljše mezde in naj izboljšajo delovne pogoje. Jutri bo minilo leto dni, odkar je Woodcock su-haški ravnatelj, in možak pravi, da je prohibi-cija na pravi poti. WASHINGTON, D. C., 30. junija. Prohihicijski ravnatelj Amos W. W. Woode-^k se s ponosom ozira na prvo leto svoje službe. Pravi, da je prepričan, da je prohibicija na pravi poti in da se doloibe suhaških postav pravilno izvajajo. Jutri bo minilo dvanajst mesecev, odkar je odstopil kot državni prav- dnik v Baltimore ter postal na Hoo-verjevo prošnjo prohibicijskn ravnatelj. Medtem čaka 17,00 majnerjev v1 1>anes je Woadcock Prepričan, da Charleston, w. Va., ofieijelnega po-'Ee prjhibicija dobro in roeila glede glasovanja, če naj nedolžni pri pogonih in racijah ni štrajkajo ali ne. Mr.ijnerji skušajo prisiliti delodajalce, da bi se posvetovali ž njimi glede mezd. so prizadeti. N jejo v cilj je, poloviti in pozo-pretii buUegarje, ki kupiujejo na debelo, in pustiti deloma v miru o-V splošnem prevladuje mnenje,'ne ljudi, ki le sempatam, toda v da se tekom gladovnega pohoda. ne j mah meri, prekršijo postavo, bodo vršili nikaki nemiri. j — sila, s katero se izvaja proh'lbd- Pohoda se bo baje udeležilo pet-j^0!^^ ^_:dne dne deset tisoč moških in žensk. Polici- ja bo skrbela, da bodo korakali po določeni poti. STRELJANJE PREPOVEDANO V PHILADELPHIJI. PHILADELPHIA, Pa., 30. junija. Policijski načelnik je izjavil, da bo aretiran vsak. kogar bodo zasačili pri streljumju ob priliki praznovanja Dne neodvisnosti. Prodaja eksplozivnih snovi je strogo prepovedana. TUDI PREVEČ VODENIDOBRO Znani philadelphi jski zdravnik pravi, da povzroča pitje vode prezgodnjo ostarelost i n mehčanje možgan. Dr. Temple Pay, ki predava o nevrologi j i na Temple veučilišču v Philadelphi j i, pravi, da je že marsiko-gtj- pognalo v prerani grob preobilo pitje vode. Po dolgotrajnih poskusih je dognal, da se ljudje, ki pijejo preveč vode, prenaglo postarajo in da se jim zaično v gotovih slučajih tudi mehčati možgani. Preobilo pitje vode požene pre- in med uradniki je vedno manj k-rupcije, — pravi Woodcock. V Kodanju ne smatrajo novice za resno, a Grenlandija je baje navzlic temu dansko ozemlje. OSLO, Norveška, 30.'junija, — Soglasno s kabelskim poročilom, so Norvežani pri nekem lovskem izletu razobesili v iztočni Grenlandiji norveško zastavo ter s tem zasedli del iztočne Grenland je. Norveška vlada bo kmalu zavzela svoje stališče proti temu z-xsedenju. Norveška kot Danska sta se dolgo prepirali glede tega. a na Norveškem so smatrali ozemlje za neke vrste "no man's land". KODANJ, Danska, 29. junija. — panski ministrski predsednik Stau-nung je izju-v^l da pričakuje v kratkem iajave norveške vlade glede posesti dela Grenlandije od strani Norveške. Minister Munch je izjavil, da ni treba pripisovati nikake važnosti luzobešenju norveške zastave. KDO BO BODOČI PREDSEDNIK NEMČIJE? Nemčija se je začela resno pečati z mislijo, kdo bo postal naslednik sedanjega predsedni k a Hindenbur ga. BERLIN, Nemčija', 30. junija. — Nemci so se začeli intenzivna pečati z vprašanjem, kdo .bo bodoči predsednik nemške republike. Termin sedanjega starega predsednika, feld-maršala Paula Hindenburga, poteče namreč dne 12. maja leta 1922. Hindenburg je v Nemčiji jaJro priljubljen. Skoro vsi mu pivuvijo "naš Hinderfburg". Toda iniižak bo star meseca oktobra že 84 let, ter je že USPEH SUHAŠKIH AGENTOV. več vode v možgane, ki so že itak ob-ivečferat izra2iI želj°- da bi preživel dani s tekočo snovjo. V tem slučaju kri ne more pravilno cirkulirati. Tudi ledice morajo prevseč delovati in sčasoma popolnoma odpovedo. Zmerno pitje _vc.de je priporočljivo, nikakor pa ne preobilo pitje. V tem primeru postane tek> sled-Suhaški agenti so ^pi^nili včeraj "j*1- vse prepojeno z vodo. v "New Turn Hall" .v Union City,| _ Pravijo, da se z vodo izplak-N. J. petintrideset sodčkov dobrega n€jo ledice ^ 2 i^cami vred tudi piva. Pivo je bilo zlito v kanal pred ves štetem. Ta trditev je zmotna. Očmi žejnega in radovednega občin- Marsikdo si je z vodo že življenje stva. Aretirali so točaja Wiflliaana p-jpiaknil. Kvart, aslroma poldrugi Momcuro, -ki je bil stavljen pod jaim-' j^t ^^ na popolnoma aa-Ščino tisoč dolarjev. fdostuje. Vse, teur je več, je pj-eveč. nemške krize niso vzrok reparacijske obveznosti, pač pa nacijonalistično gibanje in hitlerizem. — Ako pomislimo na Hooverjevo velikodušnost in njegovo delovanje 'tekom vojne, se nam zdi naravnost presenetljivo, da pozablja vojne žrtve in škodo, ki jo je povzročil vsiljivec. Bivši predsednik Millerand je izjavil: — Ce sprejmemo Hooverjev načrt, se zaobljubimo, da bomo pomagali Nemčiji in vsledtega so potrebna pogajanja z Nemčijo. Dve vprašanji nam povzročata največje skrbi: jpoljska meja in predlagana združitev Nemčije in Avstrije. Zadnji je govoril ministrski predsednik Laval. Njegova izvajanja so bila sprejeta z navdušenim ploskanjem. večer svojega življenja v Neudecku v Vzhodnji Prusiji. Pri prihodnjih volitvah bo najbrž zapet kandidiral komunistični kandidat Ernst Thaelman. Nekajteri omenjajo tudi Hitlerja, voditelja nemških narodnih socija-listov. Bivši nemški k ran princ Viljem Ima več prilike, da bo izvoljen, kot bi kdo domneval. Kot bodočega nemškega predsednika so si nekateri želeli tudi generala Groenerja, ki je velik Hinden-burgov prijatelj. Simpatije do njega so se pa lani ohkjxiile. Poročil se je namreč z neko žensko, ki je trideset let mlajša od njega. HELEN KELLER V JUGOSLAVIJI. BEOGRAD, Jugoslavija, 30. junija. — Sem je dospela pisateljica Helen Keller, ki je od rojstva slepa in gduha. V avdijcnci jo je sprejel minister za sodjalno skrb. Po Jugoslaviji bo priredila več predavanj o vzgoji slepcev "GRAF ZEPPELIN" ODLETEL NA ISLANDIJO. FRIEDRICHHAFEN, Nemčija, 30. junija. — Danes je odletol proti Islandiji Ogormen nemški vodljivi balon "Grai Zeppelin". Poveljuje mu dr. Hugo Bakener. Na sefol Ima dvanajst potnikov. ALF0NZ0 JE IZGUBIL ____UPANJE Le pet monarhistov je bilo izvoljenih na Španskem. — Deset ljudi u-bitih pri kravalih ob priliki volitev. MADRID, Španska, 30. junija. — V ogromnih množinah prihajajo poročila; glede včerajšnjih volitev. Iz poročil je jasno, da so konservativni republikanci s sociialisti dobili naravnost presenetljivo večino. V več kot 350 okraj ih je bilo izvoljenih le pet monarhistov in noben kcanunist. Parlamentarne volitve so zahtevale življenje desetih ljudi. Kravali so se pripetili v M-alagi, Sevilli in Prieve. V Malagi je bilo mrtvih dosti ljudi, in ljudje so rajali ob proglasitvi zmage. Ramon Franko, najboljši letalec Španske, je bil radi svoje soudeležbe iajnan iz španske -armade. Franco je bil izvoljen pri parlamentarnih volitvah. VEDNO VEČ JIH ODHAJA KOT __PA PRIHAJA Še nikdar v zgodovini delavskega department a ni bilo tako čudnega razmerja med izseljevanjem in priseljevanjem. WASHINGTON, D. C., 30. junija. Prvič v zgodovini delavskega departments zapušča letos to deželo več tujerodoev kot jih pa prihaja sem. V prvih petih mesecih jih je odelo 25,000 več kot jih je pa dospelo. W. W. Husband, drugi pomožni delavski tajjnik, pi\wi, da. bo do konca leta naraslo to število na 50 tisce. Meseca aprila jih je odšlo 5647, dočim jih je dospelo sem samo 3470. V tem številu ni vključenih 1897 deportirancev. Vzrok tega nazadovanja so izredno strogi predpisi zu izdajanje vizejev. Vsled strogih odredb delavskega tajnika bo deportiranih .vsako leto najmanj osemnajst tisoč oseb. Dosti ljudi odpluje iz te dežele vsled nezaposlenosti. Posebno ra
  • gozapadnih držav se vsak mesec izseli najmanj tisoč Mehikancev. Izza ičasa, ko se je pričela depresija jih je odšlo nad šestdeset tisoč. Tekom auidnjih desetih mesecev se je izselilo iz Združenih držav tudi skoro tri tisoč Mehikancev. Kot namigujejo v delavskem depart men tu, bodo priseljeniške določbe še znatno poostrene. SMRTNA KOSA V Pittsburghu je umrl v starosti 63 let plošno znani in priljubljeni rojak VTNCENT VOLK Bolehal je več kot dve leti. Zapušča vdovo in šest otrok: Louiso, Anno, Carolyne, Matildo, Alberta in Josepha. Vsem prizadetim Izrekamo svoje iskreno sožalje. Naročite se n» "Glas Naroda" _ največji slovenski dnevnik ▼ Zdrn-fenih Mtnh. (Meglede kje živite, | v Kanadi ali Združenih Državah i I je zanesljivo varno in zato koristno za vas, ako se poslu, žujete naše banke za obrestonosno nalaganje in pošilja, janje denarja v staro domovino. Pri nas naloženi zneski prinašajo obresti po 4°/o *e 8 prvim dnem vsakega meseca. Naša nakazila se izplačujejo na zadnjih poŠtah naslovljene«? točna v polnih zneskih, kakor so izkazani na l2danlh potrdilih. Naslovljene! prejmejo toraj denar doma, kroa —mfr kM nadaljnih potov in stroškov. Posebne vrednosti so tudi povratnice, ld to oprani)me • podrtem naslovljen cev in iigom zadnjih pott, katere daitri]^ teljem v dokaz pravilnega izphtAlla. Enake povratnice so selo potrebne *a trmmtm^tt r slntet« sreče pri dela radi kompenzacije, kakor mnogokrat v rasnih čajih tudi na sodnljl v stari domovini. Sakser State Bank 82 Cortlandt Street » Telephone BArclaj Hew York, H. Yf *n om ■ \ SEW YOU, WEDNESDAY, JULY 1, 1931 iiinm notnaduuna&ft ^Qu Naroda" by rQ COMPANY (A Corporation). L. Benedik, Treas. of tbe corporation and addressee of above officers: •Y WMtnVh, new ftt city. If. Y. QLAfl NAKODA CYelee «f thm reepta) DM9 Bnwpt Soadan and Bo9Mm ISZ. New YOrk City, N. Y. K petnajstletnici slovenske cerkve in žujtoije Sv. Cirifci v Ntew Yor-ku, ki smo jo praznovali dne 7. junija, sem poleg mnogih društev povabil tudi slovensko -pevsko društvo "Slovan" v Brooklynu k udeležbi sliši *maj ▼ naravi kakor v zaprtih dvoranah. Upam, da ste UM deležni najboljše zabave in razvedrila, na zgoraj označenem pikniku. Glede prihodnjih prireditev našega pevskega Ameriko.Za New York m odo leto sna. -sate pol leta Subscription Yearly tfl.00. on Naroda"^ Mhsja vsMfl dim isvaam* nedelj In praMfflWr. POLOŽAJ* V STAVKABSKEM OKROŽJU __in sodelovan ju na karu. Društvo mi r.oo je pismeno odgovorilo, da se proslava pOl Isto -i______£1.50 j ve iz tehtnih nalogov ne udeleži. celo leto-»7.00 & verodostojnih i* .virov sem ....43.60 ijye^ (is, praviia ne dovoljujejo, da bi se društvo oficijelno udeleževalo bodisi cerkvenih in verskih, bcwflsi drugih .prireditev izven društva, da pa tudi ne branijo članom zasebno se udeleževati ali sodelovati pri izvendraštvenih sl&vnostih. Posluživši se te ugodnosti, oziroma prostosti, so prišli nekateri člani imemyvanejga društva kot zasebniki k slavnosfci in so na koru z lepo slovensko pesmijo zelo .povzdignili nato cerkveno in versko manifestacijo v največjo zadovoljnost vseh udeležencev. M ne prtobčnjejo. Denar naj se bla-Pri spremembi kraja naročhikov, tadi prejšnje bivali*« naznani. da hitreje najde- JT, Sli W. 1Mb Street. New Yeek. K. Y. Telephone: CHetaea 3-317« župnije Sv. Cirila v New Yorku. ki , se je praznovala dne 7. junija, iz ^^» "Stovan" bo tudi pravočas- tehtnih razlogov .pismeno odklonilo. no poro6ano- Iz moje javne zahvale v Glasu Naroda z dne 12. junija ni razvid- NaJ omenim, da nam je naš "Trio Jadran" obljubil, da bo pri vseh no, du bi se bil jaz zahvalil društvu naižlh Prireditvah drage volje sode- "Stovan" , ki se udeležilo. petnajstletnice ni loval. Dia so to izbrani godbeniki, je lahko vsak .prepričan, kateri jih je sMšal zadnjič na našem pikniku. \ III. , : Kot rečeno, je v premogovnem okrožju* še druga unija, namreč National Miners Union. Med obema organizacijama vlada trpko sovraštvo. Prvi spopadi med pristaši United Mine Workers in National Miners Union so se završili v Coverdale v bližini Pfttsburgha. Voditelji National Miners Union so izjavili, da bodo postavili svoje pikete pred vsako maj no, ki je podpisala pogodbo z United Mine Workers. National Miners Union je precej napredovala v petih Vapadnik pennsylvanskib okrajih, v vzhodnem delu Ohia ter v gotovih delih West Virginije. Najbolj odločna in agilna je v vzhodnem Oliiu, kjer so imHi svoječasno United Mine Workers odločilno besedo. z • r . Ko so začeli šerifi goniti njene voditelje iz okrajev, ozirom jiil zapirati zaradi kriminalnega sindikalizma, se ja javnost zaVzela zanje, i 1 • 1 - Politika National Miners Union je naslednja: zbere naj se čimveč članov, ki naj prirejajo obhode po pittsbur-škem premogovnem okrožju. Pred vsako majno naj bo o-gromno število njenih piketov. S tem naj bi organizacija pokazala svojo moč in vpliv. United Mine Workers pa delujejo bolj mirno, toda dosti ix>lj i uspešno v omejenem ozemlju. National Miners so ohromeli obratovanje marsikatere majne v bližini Pittsburgh*. Nekatere teh maju so bile last Pittsburgh Coal Company ter Vesta Coal Company. • Voditelji United Mine Workers delujejo mirno in .čakajo ugodne prilike, da se poladte kontrole. Vsledtega jfc tudi njihov napredek dosti bolj uspešen. National Mine Workers niso toliko napredovali, predvsem zaradi stališča, ki so ga zavzele ofblasti napram njim. Politika, ki jo zasleduje državna policija pod Pin-chotovim vodstvom, se povsem razlikuje od politike, ki jo je zasledovala pod Fisherjevo administracijo tekom štrajka leta 1927. Pennsylvanski govemer Pinchot je odredil, naj državna policija dovoli mirno piketiranje ter naj bo njen poglaviten smoter vzdržanje miru. Majorju Adamsu, poveljniku državnih konštabler-jev, je naročil, naj obišče pet premogovnih okrajev. Njegovi posebni preiskovalci so večkrat označili borbo v premogovnem okrožu kot "gladovno stavko". Deset tisoč štrajkarjev, članov National Miners Union, je povsem neovirano demonstriralo po glavnem mestu Washington okraja ter prosilo oblasti za podporo' in pomoč. Govemer je rekel*, da bo s 1. julijem odpravil Coal and policijo. 1 Ta policija ima na svoji vesti toliko grehov in toliko nepostavnosti, da jo nekateri z vso pravico označajo kot sramoten madež države Pennsylvanije. Par dni po lepo uspeli petnajstletnici začnem pisati zahvale na vse rStrani t strahu, da ja ne bi koga prezrl in zapadel kakšni krvni o-oveti. MislM pa sem si tudi: hvaležnost je lepa čednost in čez sedem let pride vse prav enemu kakor drugemu. Pa sem napisal .tudi javno zahvalo v Glasu Naroda, da bo celi svet vedel, kako znam biti hvaležen. Tudi nekaterih članov* društva "Slovan" v svoji zahvali nisem prezrl, seveda samo tistih, ki so se (udeležili sla vnos ti, se tiče moja zahvala. V odgovor na mojo zahvalo "nekaterim članom" pevskega društva •Stovan' pa dobim od društva sledeči dopis, ki ga dobesedno priobčujem v svrho boljšega razumevanja od strani čitateljev. Slovensko Pevsko Društvo "Slovan" v Brooklynu, N. Y-, dne 26. junija 1931. Rev. Hijadnt Podgoršek, župnik, 02 St. Macks Place, New York City. - Častiti:— Sklicujoč se na naš ofi-cijelni poslani Vam dopis, z oziram vašega banketa, od-nosno proslave 15-letnice dne 7. t. m. S tem se Vas naproša, da pomtoto v zahvali v listu Glas Naroda z dne 12. t. m. tikajočo se našega pevskega društva "Slovan" javnim potom v istem listu popravite. Ker kot znano, se je nekaj naših članov udeležilo Vaše zgorajšnje proslave itd. le na lastno pest in prostovoljnost. V nadi, da boste čimprej štorih to, v tem pa Vas bratsko pozdravljamo in ostajamo s spoštovanjem: Pečat in tajnikov podpis. •Da se razumemo, mi je pojasniti sledeče: 1. Slovensko pevsko društvo "Slovan" v Brofelyriu je povabilo k ofl-cdjekli udeležbi in sodelovanju pri petnajstletnici slovenske cerkve in Toraj še enkrat vsem iskrena hvala za udeležbo. Bratski pozdrav! Anthony Svet, tajnik Slov. penr. društva skupaj 'Slovan' 2. Iz zgoraj dobesedno citiranega I dopisa Slov. pevskega društva "Slo- -van" je nevidno, da se je petnajstletnice udeležilo "nekaj naših (t. j. društvenih) članov". Iz moje zahvale v listu Glas Naroda je razvidno, da sem se zahvalil "nekaterim članom" društva Skovan" za njihovo sodelovanje na koru (torej za delo izven društva); razume se, da samo onim, ki so sodelovali kot zasebniki. Iz tega sledi: 1. Ako bi se bil zahvalil za sodelovanje društvu "Slovan", ki ni so-1 rikoli drugi visoki šoli v državi. Miss delovalo, bi bil storil — naj milejše Keržič si je namreč priborila leta rečeno — pomoto. Akx> bi se ne bil j 1931 10 takozvanih "units", kar zahvalil "nekaj članom" društva I odgovarja 50 "counts". Miss Keržič, •Slovan" — kakor pravi dopis, ali1 stanujoča na 233 Flint Ave., je re-"nekaterim »članom" društva "Slo-1 gistirtrasna bolniška strežnica ter je little Falls, N. Y. Na St. Mary's Academy je gra-duirala Mjiss Mary Keržič, ki je prestala vse skušnje z idbornim uspehom. S podobnim rekordom, kot ga je dosegla ona, se najbrž ne more postavljati nobena učenka na kate- van" — kakor sem jaz izrazil (je eno in isto) — za njihovo sodelovanje, bi storil pomoto, oczaroma krivico. Nisem storil ne ene pomote, niti druge. Društvo "Slovan" se ni udeležilo sta/vnosti in jaz se nisem zahvalil. "Nekaj članov" pa je sodelovalo, in jaz sem se zahvalil članom, ne pa društvu. O kaki pomoti z moje strani torej ne more biti govora; še manj o kaki krivici. Ako pa se mi dokaže eno ali drugo, sem vselej .pripravljen popraviti tudi javno v listih. Mora pa se mi dokazati, ne samo trditi. Jaz lahko trdim, da je dvakrat dve sto; pa zato še to ni resnica; treba je dokazati, če je res. Da pa jaz ne bom dajal pod kako nelogično kolobacijo svojega podpisa v listu, (ki ga ne bere samo newyorški ali amerikanski slovenski delavec, aanipak tudi inteligenca v starem kraju, je več kot jasno. Pa še nekaj naj pribijem: "Nekaj članov" ali "nekateri člani" Slovanskega pevskega društva "Slovan" so s svojim sodelovanjem pri cerkveni slavnosti napravili društvu lepo reklamo. . lato smem misliti o svoji javni zahvali tem "nekaterim članom". Vidi se, da hočejo tudi s svojim izven društvenim delom društvu le koristiti, za kar je lahko društvo na nje ponosno. Resnica pa je in ostane, da še Bog ne more vsem ustreči. Jaz tudi ne. Rev. Hijacint Podgoršek, župnik. New York City, N. Y. D asi že malo pozno, ne smem pozabiti se na tem mestu prav lepo zahvaliti vsem rojakom in rojakinjam, v imenu pevskega društva "Slovan", ki so se udeležiti našega piknika dne 14. junija pri "Revnem hudiču". Udeležba je bila posebno za sedanje raamere velika, kar je dokaz, da naši rojaki in rojakinje ljubijo naše zabave, ker pri tem tudi slišijo zapeti našo krasno slovensko pesem,, katera se še dosti lepše žrtvovala celo leto svoje službe, da se je vrnila v šolo ter dobila diplomo. Njeno vztrajnost in ambicijo je vse občudovalo. Rojena Je bDa v tem mestu, njeni stariši so se pa pred leti preselili v Cherry Valley. Dasi je vršila službo 'bolniške strež- nice, so jo študije neprestano mikale. Prihranila si je nekaj denarja 'tor se vrnila v šolo. S požrtvovalnostjo in necbičajno pridnostjo je premagala vse zapreke ter si priborila najsijajnejši uspeh. Nadalje so tudi gratduirale z dobrim uspehom sledeče gospodične: dvojčici Vida in Vera Gregor ka, Rati MrzLikar in Rosie Gorup. Učenke se vsem sorodnikom in prijateljem zahvaljujejo za darove in čestitke. Joseph' Mrzlikar, poročevalec. Mollenaner, Pa. Prosim vas, potrpite nekoliko z naročnino, ker nimam denarja. Tukaj smo namreč na štrajku. Pred kratkim ste poročali, da je James Brooks izjavil, da se je vrnilo tisoč premogarjev na delo. Mtož ni govoril resnice. Dne 22. tega meseca jih je šlo delat od vseh štirih majn okoli dvesto; pri nas na Mollenauer pa samo devetindvajset. Zdaj jih dela pri vseh majnah 225. Kakor hitro gredo notri, tako hitro pridejo ven, ker ne morejo nič zaslužiti. Konferenca, ki jo je sklical Pinchot, je bila lahko uspešna, ker so jo podpisali brez nas majnarjev. Predno smo šli na štrajk, so nam plačevali 45 centov od tone, zdaj pa po 42 centov. Ali je to povišanje mezd? Unija je samo na papirju, v rovih je ni. Pozdrav! • George Chervan. (Sporočite še kaj. — Uredništvo.) I Peter Zgpga •feMMUMMMl* ZANIMIVI in KORISTNI PODATKI FOREIGN LANGUAGE INFORMATION SERVICE—Jugoslav VLADA PROTI INOZEMSKIM LOTERIJAM. Iz Slovenije. Železniški stroj ubil 3-letno ftrfclrtoe. fta enotirni progi Maribor-Prevu-ije kronika že dolgo ni beOežOa nesreč. Proga teče skoro čisto ob bregu Drave, večinoma mimo mani obljudenih krajev. Danes pa je nesreča na progi zahtevala na žrtev življenje triletnega dekiefea. Novi grobovi. i — V Ce|ju je umrla Ema J ur kova, soproga šolskega nadzornika v p.. rtana 70 Jet. — V Radovljici je umrla Lucija Golmarjeva, za katero žaluje ugledna rodbina Homcuonva. ORHIDEJE PREDSEDNIKA FRANCOSKE REPUBLIKE. V Janševem vrhu se je v bližini žage pri progi igralo več otrok, med njimi tudi triletna žagarjeva hčerkica Amalija Sm/oiarjeoa, ki Je bila zelo živahna. Ko Je popoldne okoli pol 14. privoli is Maribora osebni vlak. so otroci tik ob progi mM! ▼laku kt potnikom. Amalija se Je vendarle preveč približala tiru. 8tro-jevodjatfe sicer opcrt, da je nesreča nefeugfbna, toda zaradi premajhne raJadatje f«^ ni lustwf1itt. etroj (je zadel dekletce <*> ter tokhideje spadajo med niatflepše cvetlice, najlepše orhideje pa go je zopet v hiksemburški palači v Parizu. \ Hamošriji vrtnar si je namreč vtepe! v glavo, da vzgoji za vsakokratnega .predsednika francosko republike notao vrsto orhidej, ki dobe ime po imenu predseckiika. Ta gojitev Je toliko lažja, ker potrebujejo orhšdele 7 let za odgoj, tore^ ravno toliko dolgo kakor traja uradna do-te predsednika francoske republike. Prvo "predsednico" KktyhJfeQo so vsptfli pred tat* rm čast pred sednlloii Lsafasfeu, ki so Jo tudi po njem imenovali. Ortiideja, ki jo Je m* rein Je dobila Da ustavi naval loterij, srečk za konjske dirke (swepstakes) in drugih iger na> srečo, ki prihajajo po pošto iz inozemstva in preplavljajo vso deželo, je poštna uprava izdala veliko število tiralnic (fraud orders). Nekatera srečkanja so naravnost goljufije in imejitelji srečk ne slišijo nikoli več o podjetju, ki je prodalo srečke. V drugih slučajih se zares izplačujejo obljubljeni dobitki, ako imej i tel j srečke doma na kak način, da je 'bila njegova številka izrežbana. Čim se izda "fraud oder s" proti inozemskemu prodajalcu srečk, ki se poshttuje ameriške pošte za svoje posle, pisma, poslana k njemu iz te dežele, se ne odpravljajo in po vrača jo pošiljatelju. Razne metode se uporabljajo s strani agentov, ki skušajo prodajati srečke po pošti. Dasi jih poštna uprava večinoma ustavlja, predno so se posli predobro raavili, vendarle ti poskusi se stalno ponavljajo, tiskovine se pošiljajo po pošti, v inadi da se napravi nekaj posla, dokler poštna uprava ne poseže vmes. Dostikrat se inoeemški prodajalci poslužujejo agentov, ki prodajajo srečke, nabirajo denar in stojijo s sedežem podjetja v zvezi. Po ameriškem zakonu, kdor pošilja denar no pošti v rabo za loterije in enaka podetja, Je sokriv. Poštarji ne smejo dostavljati (časopisov in tiskovin, ki vsebujejo imena dobitnikov ali druga poročila o lo- teriji. Kdor po pošti pošilja sezname dobitkov ali ponujajo dobitke iz loterije, so podvrženi globi od največ $1000 ali zaporu od največ dveh let. Loterije, proti katerim Je poštna uprava izdala nedavno tiralnico, imajo svoje središče v Newfoundland, Kanadi, Mehiki, Cubi ki raznih evropskih deželah. ČLOVEŠKO TELO IN BOLEZEN Nemški zdravnik za živčne bolezni doktor Kretschner v Marbur-gu (Nemčija) je s temeljitimi poskusi dokazal, da obstoji neka tesna zveza med nekaterimi duševnimi boleznimi in med to ali ono obliko človeškega "telesa. Dokazal je med drugim, da se slokih in vitkih ljudi lotevajo druge duševne bolezni kakor pa majhnih in debelušnih. Doktor Venzmer pa je poskusil dokazati v neki svoji knjižici (Koer-pergestalt und Seelenanlage), ki je nedavno izšla, da razsaja j etika mnogo bolj med ljudmi sloke postave, ki imajo &abo razvito mišičev je in malo masti, kakor pa med lepo okroglimi debeluharji, Id pa jih zopet prijema revmatizem in pro-tin, sladkorna bolezen in pa apne-nenje žil. Zato pa se morajo visoki in suhi ljudje zelo varovati pred prehladom, debeluharji pa ne smejo jesti vsega, kar bi radi, če nočejo biti vedno bolni. imajo velik uspeh ♦ i M 8 WWW M -T Ti >17 t F _:__________ "I ........Illtfif A — V Afriki so našb pierpe, ki na pozna nobenega bojnega orožja. To je res čudno! Človek bi ne verjel, da so na svetu še tako neizobraženi ljudje. * — Stavim, glavo, da imam prav. «1 — Jaz pa mošnjo, da je moje t. prav. Al — Saj je prazna. ,se — Tvoje gfcnve je vredna. za * pa-Kmet ae trudi, da bi z volmi spe- ie- Ijal težak tovor navkreber. tč- Vottiki pa nočejo in nočejo. a-Pa pride mimo gospod in pravi: n — Pustite še mene, da poskusim '1 svojo srečo. . In začne cmokljatl. Pa glej. voli so res potegnili. Kmet je kar gledal, potem pa. vprašal gospoda: — Kdo pa ste vi? — Jaz sem strankarski voditelj! * — Poglej, dragi moj prijatelj, jas sem že 23 let poročen in ves ta čas sem ostal vsak večer doma pri svoji ženki.... — Ja, to je pa že res prava, ljubezen. — Ljubezen? Revmatizem imam. * Peter in Pavel sta se srečala na ulici. Pavel je vlekel kozo na vrvici za seboj. — Odkod ta koea, — je vprašal Peter, — in kaj hočeš z njo? — Zadel sem jo na tomboli in sedaj jo peljem domov. — In kje bo spala? — V moji spalnici. — Kaj pa smrad? — Se bo že privadila. * — Vi pišete ves dan? — Da, pisatelj sem. — Kaj pa pišete? — Roman. — Smešno, saj si lahko takle roman kupLte za par dajmo v že v vsaki knjigarni. * Sodnik: — Ali je bil obtoženec pijan, ko ste ga videli zvečer >v parku? Priča: — Seveda je bil, sa»j je letal za kresnicami in jih prosil za ogenj. * Motor je odpovedal, letalo se je nagnilo, in letalec je padel v gosto vejevje velikega drevesa. Ko je s težavo splezal na zemljo, je začel dopovedovati ljudem; ki so mu prihiteli na pomaič: — Hotel sem doseči rekord, pa mi ni uspelo. — Saj ste ga dosegli , — mu je rekel župan. — Sevetovni rekord-ste dosegli. Vi ste prvi človek, ki je splezal z drevesa, ne da bi prej splezal nanj. * Kot sem žfe zadnjič omenil, imajo v Little Fails navado krstiti slehernega, Od še poda prvič na ribji lov. Krst obstoji v tem, da ga prav pošteno v vodo potunkajo ali pa tako narede, da sam pade vanjo. Potunkan biti ni nič prijetnega. Še dosti slabše je pa, če je človek v vodo potunkan. Toda biti v Little Falls v vodo potunkan, je nesreča vseh nesreč. Little Falls in voda — sto, si namreč dva tako nasprotna pojma kot noč ki dan. Eden izmed največjih (če ne naj-večjih, pa nadbot| ytfenih) ribiSev, ki so ribiči po božji* vodji, je moj prijatelj Matija. Bttrtči po božji volji so namreč taki, ki samo takrat kaj ujamejo, 'kadar je božja volja, ne pa takrat, , kadar bi sami hoteli. Ribari že deset let, pa v vsej tej i dobi ni menda ujel niti ene ribe na trnek. Toliko boij jih pa zna z jezikom loviti. Z jezikom lovi po tri do štiri čevlje dolge in po petnajst funtov težke. Da bi kdaj'tudi na trnek kaj ujel, to ga te dni že vdsqgtt krsti*. Zadnjič sem vkled -njegovo nsg-motvejšo sliko. Ves premražen in mo- « ker stoji kot velik kup nesreče poleg rib, katere so seveda drugi na- % ioviii. o d (presnete hvače! ' Če me bo še kdaj zanesla pot v Little OTalto, bom M * Matijem na ribolov. Na tem medu nn obljubljam, da bom vse ribe pojedel, kar bo on ujel. .. t«... NEW YORK, WEDNESDAY, JULY 1/1931 largest novim IMAt In < * ====> mi '»i M. ZOSČENKO: SOC1JALNA SKRB plen ta j, vselej sem na to pozabil. In ker čas ne stoji, je od tistega dogodka že kar pol leta. Okolišči-v katerih so zalotili fanta, niso bile nič kaj prijetne: Imel je meščanske težnje, hotel je izpodkopati komunistično misel. A dovolite mi, da osvetlim zadevo z vseh strani. Kolikor mi je znano, se Je to odigralo v Moskvi. Mogoče tudi ne v MOskvi; na Moskvo sklepam samo po slogu dogodka. Stvar ima namreč moskovski polet. Vendar pa ne morem priseči, če se je res tam zgodilo. "Rdeči list" je poročal samo, da se je to primerilo v celici tovariša 8evjarova. Takole je bilo: Ta nebodlgatreba Orisa Stepa -ničkov je bil včlanjen v Sevjaxov-Ijevi celici. Nekega lepega dne je izgubil tri zobe. Kako je prišlo do tega, zopet ni znano. Mogoče i« pripomogla prekipevajoča športna kultura. Mogoče pa se je samo zaletel v drevo, ali pa je jedel preveč fladkorja v svojih mladih letih. Nu, gotovo je le toliko, da n: izgubil t« h zob v pijanosti. Kaj takega je prj Oriši izključeno. Tako Je torej živel Griša brez tieh 7ob. Vsi drugi so bili na rvo-jem mestu. Ti trije pa so mu — ItDkor v sramoto — manjkali. Pri tem ne smemo pozabiti, da je bil a mlad fante in zelo vsestranski mladenič. Brez treh zob, ki so mu manjkali, mu je bilo življenje docela nezanimivo. Kaj pa pomeni življenje s takšnim defektom? — Žvižgati ni mogoče, tudi cigarete ni mogoče spodobno držati v ustih. tie«=ede se izgubljajo v žvižg' j an ju, caj se zliva po ustnicah in bradi. *I>eba si je bilo torej pomagati In Gnša si Je skušal pomagati. Najprej je skušal zamašiti vrzel z volkom — brez uspeha, seveda. Slednjič si je toliko prihranil, da je mogel k zobnemu zdravniku. Kfkel mu je: — Če že ne gre drugače, prosim, vstavite ml tri umetne zobe. Zdravnik se ni dal dvakrat prositi. Vstavil mu je tri zlate zobe Kakšen je bil Griša potem, se skoro ne da povedati. Napravljal je vtis Jako imovitega človeka. Kadar Je odprl usta, je bil — naravnost rečeno, podoba. Ljudje se ga niso mogli nikoli nagledati. V celici stranke pa so ga prav zaradi tega začeli gledali po strani. Dovolj je bilo, da je odprl usta — še so vsi zijali vanj. Tudi kadar m Bratci, že davno sem vam hotel govoril, se mu ni godilo boljše. In pripovedovati o mladem komuni-; nastale so malenkostne besede, ne -stu Oriši Stepančikovu, ali bes me važna vprašanja: Kje je dobil Orisa te tri zlate zobe? Kdaj so se v njem porodile kapitalistične težnje po zlatu v ustih? Odkod te meščanske navade? Ali ne more, so spraševali, ali ne nj°re dober komunisti jesti tudi z vrzeljo v zobeh? Pri prihodnjem sestanku je bilo na dnevnem redu vprašanje, če je takšna reč sploh dopustna? Zborovalci so sklenili: Zlati zobje pomenijo, da je človek obrnil komunizmu in njegovim idealom hrbet. Zato so pristaši stranke sklenili napovedati zlatim zobem boj. ; sednik in povzel besedo. Nakapal je Oriši v kelih mnogo grenkobe, ko je dejal: — Čeprav sem predsednik, mi takšne reči še nikoli niso prišle na um. Dovolite, tovariši, da vam povem, da tudi jaz nimam več kotnikov, ampak samo še škrbine. In vendar živim. Žvečim, kakor morem, sam Bog si ga vedi, kako. Časih si moram celo s prsti pomagati, glavno je, da gre. Še nikoli se me niso lotile tako prešerne misli. Grišo Stepančikova je začelo pa teh besedah resno skrbeti. Rekel si je: Kaj, brezposelnim da bom moral darovati svoje zlate zobe? In je Zlati zobje, je bilo sklenjeno, se. zaplakal. Izjavil je, da mu je zdrav- morajo takoj izročiti strankarskemu fondu, kjer pa se to ne izvede, se je treba posvetovati s strankar skim svetom. Ko je bilo zborovanje končano in resolucija sprejeta, je vstal pred- nik zobe žalil z neko tekočino in da se ne dajo izdreti. Nikakor ga niso mogli pregovoriti, da bi si jih bil izdrl. Kaj se je potem zgodilo z njim, ni znano. Verjetno pa je, da je sfrčal iz sti-anke. SENZAC1J0NALNA TATVINA V GLEDALIŠČU Novo življenje za oslabele živce C Ako mo vali ti vri ali mUir* oilabele 11 ao vaši tlvlj*lijaki organi zgubili po-Uno mo£. tedaj vuralt« Nuga-Tone nI bodite mi/nl, zdrav! In polni življenja. N us*Tone J* napravi AudeAa U milijon« ljudi V va^h delih aveta. On prri*n« buh>i tnake glivic*, ki povzroča-jo bolezen In oalabeloat organov. VI lahko dobite Nuga-Tone v lekarni. Ako lekarnar tega nima, vpraftajte ga naj to uruft za vaa od trgovca na debelo. —AdVt. Te dni je bil na izredno prebrisan naijin v nekem londonskem gledališču okraden znani lord Burn-ham. Angleški listi poročajo, da podobnega primera angleška kriminalna kronika še ni zabeleila. Nedavno so v gledališču igrali dramo "Zagonetna pota gospoda lorda'*. Drama je bila vedno dobro ctotskana, skoraj pri vsaki predstavi je bilo gledališče razprodano. Nekega večera se je udeležil predstave tudi bankir lord Burnham. Ker so bile vse lože razprodane, je kupil sedež v prvih vrstah parterja. Sedel je na stol in opazil, da je sosednji sedež prazen. Ko so začeli igrati, je poleg njega sedla neka mlada in lepa ženska. Med predstavo se je ženska neprestana obraiala; videti je bilo, da nekoga Lše:, da jenervozna in razburjena. Lord se je naveličal njene nervossnosti, obrnil se je"k njej in jo galantno vprašal: "Oprostite, mogoče vam lahko pomagam; sem vam na razpolago". Neznanka, ki očividno ni čakala take ponudbe, je blila za hip v zadregi, nato pa je dejala: "Prosim vos, gospod, zdi se mi, da gre za pomoto. To irajbrže ni ivaš sedež". Lord se je nasmehnil, pokazal ji je vstopnico, na kateri je bila številka njegovega sedeža. "Tega ne razumem", je dejala dama. Tiho je nadaljevala: "Jaz sem gledališka igralka. V sporazumu z gledališko upravo se moram vsak večer med prizorom samomora na odru onesvestiti. Poleg mene vedno sedi moj kolega. To delamo za/to, da povečamo efekt komada. Danes pa mojeiga partnerja ni tu". Lord s je zasmejal, bil pa je takoj pripravljen mladi dami pomagati iz zadrege, če njen partner slučajno ne M prišel. Ugajala mu je strast mlade igralke, njena razbur- jenost, razen tega pa je bila ne-zrrajnka tudi izredno lepa. Zato ji je pričel dvoriti. V drugem dejanju, ko je bil na vrsti prizor samomora, je neznanka nenadoma kriknila in se nezavestna zgrudila na lordov sedež. Lord jo je dvignil in jo s pomočjo gledaliških slug odnesel iz gledališča. Smeje se je nato vrnil v gledališče. Po predstavi je presenečen opazil, da mu je izginila listnica, v kateri je imel 10,000 funtov. Prijavil je zadevo policiji, ki je ugotovila, da dama ni bila članica gledališča in da uprava niti ,pojma ni imela o dogovorjenem "padanju" v nezavest". DVA NOVA FRANCOSKA NESMRTNKA I Vsled sedanje nizke obrestne mere za vrednostne papirje bomo obrestovali do nadalj-nega po 4% le one vloge na "Special Interest Deposits", ki ostanejo vložene celo koledarsko četrtletje. L Vloge, ki jih prejmemo do 1 3. julija, se bodo obrestovale že od 1. julija naprej*. Sakser State Bank 82 Cortlandt Street NEW YORK, N. Y. RUSI SO BILI VEDNO KAVAURJI Biti hotelski -vratar v Monte Car- Vsi Rusi so bili veliki kavalirji ln hi, kjer se shaja ves bogati ah pa pustolovski svet, ni kar tako. TI ljudje so večinoma zelo izobraženi, imajo najfinejše manire (mnogo jiih je, ki so bili prej-častniki itd.), imajo pa dostikrat tutii precej več denarja kot pa razni "imenitni" goiti, ki jim strežejo z globokimi peklom. Nekega takega vratarja je :!>iskal podjeten in radoveden časnikar to|Iffra! je vsa,^ darii dokler oba gospoda sta bila kmalu v najlepšem pogovoru. Vratar je,pripovedoval med drujjim tudi o navadah in razvadah različnih gostov in je rekel: če se je kdaj -pripetilo, da je kakšnemu Rusu zmanjkalo denarja in se je v zadregi moral obrniti na koga izmed nas, je vedno dobil denarja kolikor ga hotel, ker smo vedeli, da bomo dobili svoj denar nazaj in pa še bogato nagrado. Najslabše manire imajo povprečni Amerikanci. Enkrat je stanoval pri nas neki goepod iz Chtcaga. mu ni zmanjkalo denarja. Ko je bil suh, se je cibrnil na našega ravnatelja za posojilo, toda toliko, kakor je zahteval, rmu nismo mogli dati. Ame-rikanec je zato kar podivjal; konč- •Človek na našem mestu mara no Pa sem mu dal še jaz 400 fran- RAKETE NA LUNO ljudi silno debro poznati, če se hoče ct>dr«.ati na površju. Neverjetno je namreč, na kakšne načine hočejo ljudje priti do denarja. Jaz sem tukaj v službi že 29 let in se še dobro spominjam na tiste čase, ko je bilo največ gostov iz Rusije. To so bili lepi časi. Danes pa Rusov ni več. Znano je, da namerava ameriški učenjak Godard poslati na luno raketo in da se za ta esksperimen t pripravil j a že več let. S slieno zadevo se peča tudi ameriški profesor Darwin O. Lycn, znamenit učenjak na Columbia univerzi. Mož je te dni odpotoval iz Geneve iv-Hripolis. kjer hoče Iz puščave izstreliti raketo v doslej nedoseženo višino. Darwin je v razgovoru s poročevalcem nekega lista izjavil, da nikoli ni imel namena izstreliti iz o-gromnega topa projektila, v katerega bi se zaprl s psom, mačko in kanarčkom. Tako je sanjaril Jules Verne. Izstreljeval bo rakete brez pilotov v vedno večje višine. Rakete bodo polnjene z razsfcreljiivom, ki ima nenavadno eksplozivno mož in je izum profesrja Lyona samega. Raastreljivo Rx> raketo avtomatično poganjalo v višino. V raketo bo vzdi-dal samo kaseto z raznimi znanstvenimi instrumenti, ki naj beležijo temperaturo, gostota, zlasti pa takozvaaie kozmične žarke, katerih vpliv je meril tudi profesor Piccard pri poletu »v stratosfero. Zanimivo je, kako si prof. Lyon predst-avlja, kako bo dobil kaseto iz nezmerne višine nazaj. To je popol-nami enostavno. Prvi poizkus je napravil že leta 1929, ko je dosegel višino 9500 m. Seveda mu to ni za - Število članov .pariške Akademije se je nedavno .pomnožilo za dva ne-smrtnika. Namesto pokojnega maršala Joffreja je bil izvoljen enoglasno vrhovni poveljnik francoske vojske general Weygand. Mesto umrlega pisatelja Porto-Richea pa je zasedel romanopisec Pierre Benoit. Prodrl je šele v drugem glasovanju z 18 glasovi (vseh je bilo 34). DoCfan je bila izvolitev generala Weyganda zasigurana že takoj od začetka, ker uživa Weygand kot bivši šef generalnega štaba maršala Focha popolno zaupanje, se je moral boriti Benoit z velikim odporom. Nekateri so ga smatrali za premladega za tvdtop v peščico nesmrtnikov, v resnici pa so bili proti njemu zaradi njegove velike priljubljenosti. Francoska Akademija namreč nima rada priznanih pisateljev, Benoit pa je postal slaven že s svojim prvim romanom "Atlantis". doščalo, eksperimentiral je naprej, imel pa je smolo, da mu je ena raketa eksplodirala, pri čemur je bilo več oseb ubitih, sam pa ranjen. Sedaj gradi raketo, ki je razdeljena v sektorje. Ti sektorji ®e avtomatično vžiga jo drug za drugim, vsak da raketi gotovo hitrost in razdaljo. Če na pr. prvi sektor z neznano hitrostjo doseže višino 10,000 m, odpade sam, nato se pa že avtomatično vžge drugi sektor in požene raketo naprej itd. Pri višini 70 km bi bil izčrpan zadnji sektor, od rakete ne bi ostalo pravazprav niče sar. Tedaj se (bo odprlo avtoma-točno malo padalo, v kaiterem bo kaseta z instrumenti. Kase ta bi padla nazaj na zemljo in na ta način bi dobili dragoceno gradivo o sestavi zračnih -plasti. Ta poizkus bo napravil prof. Lyon v prušiavi, 2000 km daleč od mesta TripolLsa^ Mnenja je, da je puščava najbolj pripravna za tak eksperiment, ne sicer toliko zaradi dviga raket, pač pa zato, da bi se kaseta bolj gotovo našla. Pozneje bo učenjak konstruiral raketo, ki bo dosegla 100 km zračne višine. Lyon je mnenja, da (bo mogoče sčasoma poslati tudi raketo na luno, toda* za- to je potrebno sistematično in počasno delo. DRUŠTVA B NAMERAVATE PfHftEDBl VESELICE, ZABAVE oglašujte "GLAS NARODA" pa2 p* vsi nk v »aH ufaiBii. M KLASE SO ZMERNI ZA DOM SLEPIH V LJUBLJANI. Mary Jerman, 617 No. Bonie Beach, Los Angeles, Gal. $1.00. Denar sprejeli in ga bomo poslali na pristojno mesto. Uprava. RAZNE VESTI NADARJENI NORCI UNIČUJTE MUKE! KNJIGE VODNIKOVE DRUŽBE . SO RAZPRODANE Sprejemamo pa članari-nino za bodoče leto. Članarina znaša fl— Člani dobe potem knjige po poŠti naravnost iz Ljubljane. Upr*v* "Q. NV Stara prislovica pravi, da sta ženi j alnost in umobotnost zelo blizu skupaj; ženijalnost in umobolnost namreč nista nič "normalnega", ampak nekaj posebnega, nekaj izrednega. O tem, kako se dotika ženijalnost blaznosti, beremo v angleškem listu "Lancet" tole: Umobolnih, ki kažejo poleg svoje bolezni tudi še izredne sposobnosti so štiri vrste. V prvo vrsta spadajo bolniki, ki kažejo veliko nadarjenost za glasbo ali pa za kakšno tehnično spretnost. Neki 15-letni deček, n. pr., ki je bil duševno komaj toliko razvit kot kakšen 8-let-ni otrok, je znal na pamet vse prihode in odhode vlakov na angleški Južni železnici. Neki bolni* druge skupine je znal na pamet vse velikonočne datume od 1. 1000 pr. Kr. pa do 1. 2000 po Kristusu; ravno tako je vedel, katerega svetnika čas te ljudje vsak dan. Neki drugI bolnik zopet je atial zapeti takoj vsako cerkveno pesem, če so mu le povedali številko strani v pesmarici, kjer je bila pesem tiskana. Bo pa tudi bolniki, ki znajo računati tudi najtežje račune, čeprav ne poznajo niti osnovnih pojmov računovodstva. KOMUNISTIČNA POSLANCA OBSOJENA. - BERLIN, Nemčija, 30. junija. — Danes sta bila obsojena na osem mcacacerv Jcfte člana državnega shorn Grete fci MVkk»i*»ug. Bade sta pri katerih Je bi- lo namočenih ve*č oseb. Oba sta čla- Zakaj? Tako pač ni treba vprašati nikogar, kogar so kedaj muhe pošteno pikale; saj niti sami starogrški bogovi, ki so kraljevali m vladali na gori Olimp, niso imeli miru pred to sitno živalijo in kdor je hotel želeti svojemu sosedu kaj neprijetnega ali hudega, mu je rekel s pesnikom: "....in nikdar naj ti ne dajo miru te muhe nesramne!" Tudi že stari Kitajci so dolžili muhe, da so one krive širjenja raznih nalezljivih bolezni čeprav tega še niso mogli dokazati. Tudi zdravnik Mirtall je že leta 1498. učil, da muhe prenašajo bolezni, celo kugo. Leta 1880. pa je dokazal učeni Laveran, da prenašajo mube bacile malarije, leta 18'8., pa so za časa špamsko-ameriSke vojne dokazali, da širijo muhe kolero. Kolikor bolj so učenjaki proučevali življenje muh, tottiko bolj so spoznavali nevarnost in škodljivost te živali. Žive pa muhe povsod, kjer žive ljudje. Žive na severu med Eskimi in v najbolj vročih krajih Afrike. Posebno v hlevih žive rade, ker so živalski odpadki najbolj pripravna legla za mušjo zalego. Najbolj nevarna za širjenje bolezni pa je muha zato, ker leta. Na ta način za-trosl ta žival različne bacile in bolezenske kali daleč naokrog. Zato pa je treba muhe povsod kolikor mogoče uničevati, zlasti pa v hlevih. V SV ft HO URAVNAVE ZAPUŠČINE SE PRODA FARMA 186 akrov, skoro vse v ravnini, datora zenttja, » akrov Qoxda, sadovnjak, poslopja, vredno nod »10,000. Elok. lug In slak. motorji v hlil In bornu. SVuddnct. 19 krav. por konj, vso orddje. 1 milja do traovlno, tovarno in *ole.— Cena M,800. 92,400 v gotovihT. — Druge razprodajo. — ELLI» BROS. »NC., SPRINQVILLE. N. Y. (tx Š.26) SAKSER STATE BANK 82 CORTLANDT STREET NEW YORK, N. Y. posluje vsak delavnik od 8.30 dop. do 6. popoldne. Za večjo udobnost svojih klijentov, vsak pondeljek do 7. ure zvečer. Poslnžujmo se vsi brez Izjeme te stare *n stanovitne domače banke. kov. Zaigral je še ta denar, potem pa je izginil, ne da bi poravnal račun. Pustil pa nam je svoje stvari in m l smo bili bogato o Oškodovani. Kake 3 ali 4 leta pozneje pa se je ustavil pred našim hotelom anr-tomcfoil, iz avtomobila pa je izstopil — Amerikanec, ki je stopil pred mene, me pogledal, nato pa mi položil na mizo 5000 frankov. Rekel pa ni niti besedice in je tudi molče odšel. Najbolj sitni gosti so po mojih izkušnjah Nemci; Francozi so "no-bel", ravno tako tudi Angleži. Največji kavalirji pa so bili vedno Rusi...." POZIV ! Vsi naročniki katerim je, oziroma bo v kratkem j pošla naročnina za listt so naprošeni, da jo po možnosti čimprej obnove. — Uprava *'G. N." Ta GLOBUS kaže v pravem razmerju vodovje in suho zemljo. Na njem so vse izpremembe, ki so posledica zadnjih razkritij. Ta globus bo odgovoril na vsako zemljepisno vprašanje, bodisi odraslim, bodisi učeči se mladini. S tem globusom vam je pri rokah svet vzgoje in zabave. KRASNO BARVAN TRPEŽNO IZDELAN V premeru meri globus 6 inčev. — Visok je 10 inčev. MODERN VZOREC KRASEN PREDMET, KI JE KULTURNE VREDNOSTI ZA VSAK DOM CENA S POŠTNINO VRED $2.50 ONI, KI IMAJO PLAČANO NAROČNINO ZA "GLAS NARODA", OZIROMA SE NAROCE, GA DOBE ZA — 75 Vf "GLAS NARODA 216 West 18 Street Hew York, H. ¥. 1. ESS v <1 NEW YORK,. WEDNESDAY, JULY 1, 19S1 LARGEST SLOVENE DAILY trn V. S. X. LENA mmm roman iz življenja, on Za Glas Naroda priredil G. P. J 24 (Nadaljevanje.) — To dedaš le, kot da si izvršil junaško deejanje! — To je bilo prvič, ko sem te čul smejati se! — je reken ginjen. Ona ga je zopet pogledala s solznimi očmi. — In temu se smeješ, ti dobri tčiovek? — je rekla ona. — Srečnega me dela, Lenka, povsem srečnega! Prišla sta domov v najboljšem rasi, okrašeni s cvetjem. sporazumu ter našla očeta na te- — Pričela sem novo življenje. On se je stresel ter stopil bled par korakov bližje. — Lena kako ste mogli storiti kaj takega? Ona je povesila glavo polna krivde. — Mislila sem le nato. da ne morem več prenašati življenja! Hotela sem ga vreči proč! To je bila velika krivica, to vem, in velik greh. Bilo pa je pretežko, kar so zahtevali od mene! On se je naslonil na drevo ter jo tužno pogledal. — In sedaj, Lena, kako je sedaj? — Dolžnost. Popraviti moram. Tako dober je moj mož. Teko nepopisno dober! Zopet ga bi vpoštevali, Heinz. Dosti je bilo slabo od mene, da se mu nisem zahvalila. — Vas vpliv, Lena! — Da, jaz imam veliko moč nad njim in ne smem tega zlorabiti. — Kaj bi storili, če bi mene tako dobro poznali? Zopet sta molčala in se spogledala. Česar niso govorile besede, so izdajali pogledi. Konečno je Lena vstala. — Jaz moium nazaj. Ker sem se enkrat sestala z vami, bi vas rada nekaj prosila. — Govorite! — Obiščite naju enkrat, predno od potujete. Moj mož se še čudi, da vas ni blizu, ki ste bili tako dober prijatelj! Sum je že odložil, ko smo se sestali s princem Ludovikom pri jezeru. Nočem, da bi se ta sum iz-nova redil. Radi tega vas prosim vašega obiska. On se je priklonil. — Prišel bom —* jutri! — Hvala. Svojemu možu bom povedala ter ga opomnila na prijateljske dolžnosti. Zopet se je priklonil. Podala mu je svojo drhtečo roko. — Zdravstvu j te, Heinz Rom in ten! Stisnil je iskreno njeno roko ter pritisnil poljub nanjo. Ona je odšla počasi. On je še dolgo stal ter gledal za njo. Nato se je ozrla še enkrat in pogleda sta se srečala. Zatem mu je izginila izpred odi. Vrgel se je ter se krčevito oprijemal tal. Tako je ostal dolgo časa, dokler se ni pomiril. Lena je medtem korakala počasnih korakov ter težkega srca proti gradu. fie predno je dospela v park, ji je prišel nasproti Franc Borken-hagen. Nehate je primerjala njegovo težko postavo z vitkim Heinaom Ro-mintenom. — Čas je, da odideva! — si je mislila ter se prisilila k prijaznemu smehljaju. — No, Lenka ali si se zelo utrudila? — Ne, počivala sem na poti. Veš, koga sem srečala? — je vprašala navidez brezbrižno. — No, koga? — Heinza Romintena! On ji je pezomo gledal v obraz. Vedela je to, čeprav ni gledala vanj in napravila Je brezbrižen obraz. — Tako, Romintena? No, zakaj naju ne obišče? — To sem mu tudi rekla. Rekel je, da pride jutri. * — Zakaj ni prej prišel? — Ker ni vedel, če bi bil dobrodošel. Prane je nekaj 'časa molčal. Lahka senca je ležala na njegovem obrazu. k V Leni se je zbudilo sočutje. — TI si molčeč, Prane! Prane se je vzravnal ter se nasmehnil nekoliko v zadregi. — Mislil sem na Romintena. Ali ves, da si ga precej rada imela? — Zakaj ne? — je vprašala ona pritajeno. — Jaz sem se čutil nekoliko majhnega poleg njega, in to je bilo preveč za bogatega Franca von Borkenhagena! Položila je svojo roko na njegovo ramo. — Sedaj nisi več nestrpen Franc. Kaj ima dobri Franc v on Bor-kenhagen proti Heinzu Romintenu? Pogledala ga je hvaležno. — Ali sem v resnici tako ljiibeznjiv, Lenka? Ona se mu je nasmehnila. — Zelo! — je odvrnila. — On ji je stisnil roko. — Lenka, — ti si moja. Zdi se mi, da me zelo ljubiš! Ona je molčala ter povesila glavo. Pogledala ga je ljubeenjivo. — Lenka, če bi te sedaj vprašal, če me imaš v resnici tako rada, kaj bi odgovorila? Pogledala ga je z velikim, resnim pogledom. — Če me vprašaš povsem neprisiljeno, ti moram povedati resnico. Rada bi ti povedala, a morava oba potrpeti. Ti si dober napram meni. Ne muči me z vprašanji te vrste! On Je globoko vzdihnil. — Ah, Lenka, Če me pogledaš ti, se mi zdi cela večnost. Kaj bi storila, če bi ti rekel: — Pojdi, kamor te srce vleče. Ti si prosta! Kaj bi storila? Lena je postala zelo bleda, a je rekla mirno: — Ostala bom pri tebi, Franc, kajti v smrt ne grem še enkrat. Druge poti ni za Leno Borkenhagen, če .bi jo zapustil njen mož. On ji je poljubil roko z zatrtim n a vd vršenjem. — Moja Lenka, tisočkrat hvala za te besede! Sedaj lahko pride Ro-m in ten, jaz se ga več ne bojim! — Teti bi nikdar ne bilo treba bati se ga, kajti on je poštenjak! — To vem, Lenka! — In jutri boš ljtibeznjiv ž njim, če pride, kaj ne? On ae je nasmehnil. \ — Hočeš pokazati, kako si ukrotila svojega medveda? — Ne, hočem le pokazati, da si dosti boljši kot je tvoj sloves! * — Ali Je tako slab? — Je vprašal tožno. Poreden smehljaj Je zaigral krog njenih usten. — Za ponižne želje je dosti slab! On ji Je pogleda očaran v poredni obraz. — O, Lenka. Če bi sopet popravila moj sloves! Ona se je smehljaja po tihem. — Bom ikofcria. j On 'je naenkrat obstal ter jo z veselim izrazom objel. — ti rt se smejala! vzklika se je morala še bolj smejati. Zuužili so skupaj čaj, in Franc je pripovedoval o nameravanem potovanju. ' Warnstebten je gledal vedno le v obraz Lene. Videti je bilo na njej, da jo veseli potovanje. V noči, ki je sledila temu cbisku. je Warnstetten zopet spal, ne da bi se mu sanjalo o njegovi mrtvi ženi. Naslednjega dne je Heinz Rominten vendar prišel v Berkenhagen ter bil pozdravljen zelo prijazno od hišnega gospodarja. Lena se je prav tako debro obnašala kot Rominten. it 99 KNJIGARNA GLAS NARODA 216 West 18th Street New York, N. Y. (Dalje prihodnjič.) VREDNOST PLEMSTVA Visokodoneči plemiški naslovi i-majo na ljudi še vedno neko magično moč. Plemstvo je sicer že skoro povsod odpravljeno, vsaj uradno, nekdanji plemenitaši pa vendar še dandanes zvesto varujejo svoje naslove vsaj kot zasebniki in to ne brez uspeha. Tako vemo, da imajo n. pr. v republikanski Franciji stari plamenitaši še vedno jako velik družabni ugled. INDIJA KOROMANDIJA imajo nič drugega več kakor le sv o- ' * je zgodovinske naslove. V deželah pa, kjer je plemstvo odpravljeno, J ni vsaj uradno, šele nekaj let, cenijo j ljudje plemenitaške naslove še to- | liko višje. Spoštovanje in strah ljudi pred j plemenitaši pa znajo razni pustolovci in sleparji prav spretno izkoriščati in v Nemčiji in v Avstriji skoro ne mine dan, da ne bi časopis poročali o kakem pustolovcu, ki se je izdajal za grofa ali barona in s svojim naslovom sleparil lahkoverne ljudi. Sleparjem pa ne nasedajo samo priprosti obrtniki, kmetje ali dekle, ampak tudi ljudje, ki bi jih ^lovek imel za nekoliko bolj pametne. Tako poročajo iz Berlina o nekem lopovu, ki se je izdaj za "barona Edgar j a v on Altena-" in za komornik_a bivšega pruskega princa Friderika Viljema. Ta "baron" si je znal pridobfti vstop v rodbino spoštovanega berlinskega veleindu-strijalca in je industari^alca in njegovo soprogo s svojimi res lepimi in čednimi manirami tako omamil, da mu je hotel izročiti nadzorstvo nad svojimi podjetij in mu dati svojo hčer za ženo. Vse bi se bilo za "gospoda barona" prav lepo in gladko končalo, če ne bi bil pro kurist industrijskega podjetja nekaj previdnejši kot njegov gospodar. Prokurist si je. namreč poiskal privatnega detektiva, ki je kmalu ugotovil, da "gospod baron" ni ni-kak baron, ampak 42-letni priprosti pekovski pomočnik, Oton Laake. ki je bil zaradi podobnih sleparij že večkrat kaznovan. "Gospod baron" je pa nekaj časa le prav udobno živel na račun premožnega, a neprevidnega fabri-kanta in njegove žene. Žena je kupila "'gospodu baronu" eleganten avtomobil za več tisočakov, fabri-kant pa. je posodil lopovu "na njegova posestva", ki so pa bila menda nekje na luni, približno dvajset tisoč. Sleparske "baronije" bo sedaj konec v ječi. Angleški učenjak, filozof dr. Inge je pred kratkim predaval o svetu čez tisoč let. Njegova zgodba Indije Koromandije je takšna: Armad in mornaric ni več. Tudi davki se več ne pobirajo. Parlamenti se sestane j o po enkrat na leto, in sicer h kratkemu, jedva štiri-njast dni trajajočemu zasedanju. Ideal sveta je postala telesna popol-čepra/jn03t človeka. Zakoni se klasificirajo po poseibni razpredelnici. Pripad-niš-vo k takoavani skupini. Ia se ce-mnogo višje kakor bogastvo in naslovi. Na višku družabne piramide stoje ljudje, čijih predniki so že ves čas pripadali skupini Ia. Če bi se bcflgševiški vladi posrečilo ostati na krmilu, je dejal prof. Inge, ibi se tekom 500 let pojavil tip mehaniziranega človeka. Družba, kjer je izključena zasebna pobuda m kjer se pritiska k tlom sleherni poskus po izoblikovanju individualnosti,-vzdrži primero z državo čebel ali mravelj, kjer se vsi trudijo za občno blaginjo. Tam izgine v življenju skupnosti posameznik kakor zrno v puščavi. To materijeiistično, svobodi sovražno, človeka nevredno fazo bo duh premagal. Šele potem •bo postalo človeštvo vredno svojega dostojanstva. 1 t , j Kretan je Parnikov Shipping Newa — m 1 * > i __ RAZNE POVESTI in BOMANI: Ana Karenina Ciowtoj) zanimivi roman <2 zvezka)..$5.56 Amerika, pevsod dobro, doma najbolje ..................... M Agitator (Kersnik) bro«. ...... .8« Andrej Hofer................... JI Beneška vedeievalka ........... .55 Beigrajski biser ................ J5 Beli meeeoen ....................4t Bele noli, mall junak...........60 Balkansko.Turftka vojska .......80 Balkanska vojska, ■ slikami.....25 Boj in zmaga, poti.............. .20 Blagajna Velikega vojvode.......60 Belfegor .............................................80 Boy, roman .....................65 Barska vojska...................40 Beatin dnevnik ................ .60 Božični darovi...................35 Boija pot na Bledu.............20 Božja pot na Šmarni gori ........ .20 Cankar: Grečnlk Lenard. broš... .70 Mimo življenja _______ JI Mrtvo mesto .........15 Romantične duSe......60 Cvetke ........................ .25 Cesar Joie( IL ................ .SI Cveti na Borograjska.............50 Čebelica.........................23 Črtice iz življenja am kmetih____ Jto Drobiž, In razne povesti spisal Mll&Dskl .............. .M 2. julija: Stuttgart, Bremen 3. Julija: Homeric, Cherbourg Republic, Cherbourg, Rotterdam, Boulogne terdam v Augustus, Xapoll, Genova Hamburg Sur Mer, Rot- 4. Julija: Anuitania, Leviathan. Cherbourg Cherbourg 6. julija: France, Uurojia, Havre Cherbourg, Bremen 8. Julija: Majestic, Cherbourg President Harding, Cherbourg, Hamburg Albert Ballin, Cherbourg, I/amburg 9. Ju'ija: Saturnia. Trst. General von Steuben, men Cherbourg, Bre- 10. Julija: Columbus, Voleridam, dam Cherbourg. Bremen Boulogne .Sur Mer; Rotter- 11. julija: lie de France, St. Louis, 15. Julija: Hamburg, Havre Cherbourg, Hamburg Cherbourg, Hamburg JLONDONSKA GLEDALIŠČA BREZ ZVEZDNIKOV. 'Evening Post" poroča, da so londonska gledališča uvedla novo prakso. Začela so dajati predstave brez zvezdnikov, ki so se svojimi visokimi plačami naravnost ovirali obstoj in delovanje mnogih gledaliških ustanov ter ogražali njih eksistenco. Po tem skrčenju plač znašajo naijvečje povprečne gaže pevcev in pevk od 2000—4000 dolarjev tedensko. Naben pevec in igralec, ki je se nedavno prejemal tako visoko tedensko plačo, ne more dobiti zaposlitve proti tolikšnemu honorarju. BERNARD SHAW IN ČASNIKARSTVO. . . Bernard Shaw je rekel na pojedini, ki jo je priredil angleški časnikarski institift v Londonu, 7. maja, o časnikarstvu tole: "Tisk bi ibil lahko preprečil voj no. Tega časnikarstvo ni storilo. Tudi "cesar* (Viljem) bi jo lahko preprečil. On tega ni storil. Zakaj ne? Angleško časopisje in časopisje drugih dežel je prežeto istih mislih kakor jih je imel "cesar". On je toil slabo vzgojen in slabo vzgojeni smo tudi mi. Mji smo Vsi skupaj civilizacijo domalega uničili. Rečemo pa lahko, da smo se vsi skupaj IbHami-rali. Vsi znanstveni poklici s parlamentom vred so'se blaimirali. Kakšno veliko nalogo pa ima časopisje danes? Časopis ustvarja velik del javnega mnenja. Večina ljudi nima trdnih nazorov oziroma jih sploh nima. V glavaih večine ljudi se nahaja Je to, kar časnikarji noter nabašejo. Težava vsega vprašanja je v tem, da moramo dohitevati čas. Naša sreča je .počasnost javnega mnenja. Dolžnost časnikarjev je, da logično razvoj pospešujejo in da poučujejo Itjudi, da nima nobenega, smirila viseti na idejah, td so že zastarele, še predno so se prav rodile". Darovana, zgodovinska povest .. .5* Dekle Eliza .....................4« Dalmatinske povesti ............ .33 Dolga roka .................... M Do Ohrida In Bitolja ...........70 Doli z orožjem ......................5® Don KiSot Iz La Manfae...........4« Dve sliki. — Njiva, Starta — (MeSko) ...TI............. 16. Julija: • I)r«?sd<-r, Cherbourg, Bremen Kerenguria, Cherbourg Olympic, Cherbourg America, Cherbourg, Hamburg 17. julija: Bremen, Cherbourg, Bremen Statendam, Bolugne Sur Mer, Rotter dam 18. Julija: Paris, Havre 22. julija: Europa, Cherbourg, Bremen Mauretanla, Cherbourg President Roosevelt. Cherbourg, Hamburg L>eutschland, Cherbourg, Hamburg 23. julija: Bertln, Boulogne Sur Mer, Bremen Homeric, Cherbourg 24. julija: New Amsterdam, Boulogne Sur Mer, Rotterdum Roma, Napoll, Genova 25. Julija: France, Havre Milwaukee, Cherbourg, Hamburg 28. Julija: Aquitania. Cherbourg 29. julija: George Washington, bourg. Hamburg New York, Cherbourg, 30. Jurija: Vulcanla, Trat Cherbourg, Ham-Hamburg 31. ulija: Majestic, Cherbourg PARNIKI Z ZNAKOM Izlet v Jugoslavijo. •, označi skupni Devica Orleanska Duhovni boj .... VSILJIVE GOSENICE. Iz mesta Lausanne v Švici poročajo o strašnih goseničnih procesijah, ki se pojavljajo v Cullyju, kjer oblega na miligone d?o 2 cm dolgih gosenic drevesa in sili celo v hiše. Ljudje so poevali na pomeč gasilce, ki brizgaj na strehe in zidove strupene tekočine. Gosenice so se pojavile v tako velikem, številu, da so zamašeoii vsi prekopi. ...........ci ........... JC ........... jo Dedek je pravil; Marinka In ikra* teijčkl........................4« Elizabeta ...................... J6 Fabijola ali cerkev v Katakombah .45 Fran Baron Trenk..............35 Filozofska zgodba ...............60 Fra Diavolo.................... .5« Gozdovnik (2 zrezka) ...........1.20 Gospodarica sveta..................40 Godtevskl katekizem.............25 Gostilne v stari Ljubljani.......6« G rti a Mytologija .............. L— Gusarji .........................7» Gusar v oblakih .............................80 Hadži Murat (Tolstoj) ...................40 Hči papeža, vez. ............................1.— broš. ............................ .75 Hektorjev me£....."............. J>0 Hedvika ...........................................40 Hudi časi, Blase dude, veseloigra -75 Helena (Kmetova) .............40 Hudo Brezdno (II. >v.j ........ JS Humoreske, Groteske In Satire, vezano ..................... .80 brofilrano .................. .M Izlet g. Brončka................. 1.20 (zbrani spisi dr. H. Dolenca.....60 Iz tajnosti prirode.............. .58 Iz modernega sveta, trdo vez. 1.G0 Izbrani spisi dr. Ivan Mencinger: 2 zvezka ........................................1.50 (grafke- broširano ............. .80 Igralec .........................75 -lagnje ....••••...........«.... JI Janko In Metka (za otroke) .... .S« lernač Zmagoval. Med plazov!.. J» .75 JM .40 .35 .70 .25 BRADA ZOFET MODERNA? Volitve za predsednika francoske republike utegnejo imeti tudi neke posledice za moško modo. Novi predsednik francoske republike Doumer nosi namreč lepo brado jn poznavalci razmer trdijo, da se bo sedaj zopet razširila moda brade. Kdor ne bo nosil brade, ne bo več zrel za "družbo". CENA DR. KERKOVEGA BERILA JE ZNIŽANA Angieško-slovenskc Berilo tIKGUIB SLOVENS MAD K) RanMM pa pel KNJIGARNI 'GLAS NARODA 11« W«ft 1» M Jutri (Strug) broš. .... trd. v. .75 Jurčičevi spisi: Popolna Izdala raeh it> areskov, lepo vezanih..................H._ Sosedov sin. broft. ...............4« 6. avezek: Dr. Zob«*- — Tugaaaer broSlrano ...............6.. .75 Juan Miserija (Povesti la fipnaskega življenja .................... .<• Kako aem ae Jaz likal (AleSovec) L svesek ........ M Kako sem se jaz likal (AleSovec) II. av. ........... .«« Kako sem se Jaz likal (AleSovec) III. sveaek........ M Korejska brata, povest la misijo* nov v Koreji ............................Ji Krvna osveta.....................................je Kuhinja pri kraljici gosji a«ilel .50 Kaj se Je Markaru sanjala............JK Kazakt- ................................................jf K rižev pot patra KupIJenlka .7r Kaj m Je Izmislil dr. Oka.......4f Levstikovi shrani si psi ..................Jf L *v. Pesmi — Ode In elegije — SonrtJ* — Romance, balade In legende — Tolmal (Levstik) ...7» S. zv. Bilka Lev rftika In njegove kritike In polemike............ .7« Trdo vezanj..........L— Ljubljanske alike, Hlftnl lastnik. Trgovec, Kcpčijskl stražnik. U-radnlk. Jezični doktor. Gostilničar, Klepetulje, Natakarca, Duhovnik. Itd. .............. jM Lov na ieno (roman) .......... .80 Lucifer ..............................................h— Marjetica ...................... JI Materina žrtev __________________________ .50 MoJe življenja ...................78 Mali Lord *,»••..*•■,»■,•,«,•,, «60 Miljonar brez denarja Malo življenj« ...... .75 krSčanakl deCek la Liba- Mtadih zanlkernežov lastni Živo-topiš ..••••**................ Mlinarjev Janez ................ Mu solino ...................... Mrtvi liostai .................. Mali Klatež ..••................ Mesija ••..•••..*............... Malenkosti (Ivan Albrecbt) .... Mladim srcem. Zbirka povesti za slovenska mladino .............25 Misterija. roman ................1.— Morski razbojnik .............................40 Možje ................................................1-25 Na različnih potih .............40 Notarjv nos, humoreska ...35 Narod, ki izmira ...............40 Naša vas, II. del. 0 povesti.....90 Nova Erotika, trdo vez..........?§ Naša leta, trda vez .........................70 broš................................50 Na Indijskih otokih ............ M Naši ljudje .....................40 Nekaj iz ruske zgodovin.......35 Na krvavih poljanah. Trpljenje In strahote z bojnih pohodov blvSe-ga slovenskega polka ........1.50 Ob 50 letnici Dr. Janeza L. Kreka .29 Onkraj pragozda ..............................JS% Odkritje Amerike, trdo vezano .. .60 mehko vezana.............50 Praprečanove zgodbe ................. 35 Pasti ln zanki ................ .25 Pater Kajetan ..................L— Pingvinski otok ................ .60 Povest o sedmih obešenih ...... .50 Pravica kladiva .............. .50 Pabirki iz Roia (Albrecht) .... .25 Pariški zlatar ...................35 Prihajat, oovest ...............60 Poiigalee ..................... .25 Povesti, pesmi v proil (Baudelaire) trdo vezano.................. 1.— flat zvona .................... .46 Pri stricu ..................6* Prst boijl .................... .30 Patrla, povest lz Irske Jnnaffke dodo be ........................ JI Po gorah ln dolinah.............8* Pol litra vipavea ...............61 Poslednji Mehikanec .......... JI Pravljice H. Maj ar ..........r. .M Predtrianl, Preftern In drugI mL. nikl r gramofona .............21 Prigodbe čebelice Maje, trda ve«...1.— Ptice selivke, trda ves .......... 7f Pred nevihto .................. Jf Prva ljubezen ...................................5f Popotniki .......................«* Poznava Boga...................3« Pirhi .......................... J# PovodenJ ...................... J6 Praikl Judek .................. JU Prisega Huronskega glavarja . . .J* Pravljice In pripovedke (Koftutnlk) 1. zvezek .....................Hi 2. svesek ...................4* Prvi« med Indijanci ............ J* Preganjanje Indijanskih atlsjonar- Jev .......................... il Razkrinkani Hansburianl ...... JO Roman treh src ............................1.20 Roman zadnjega cesarja Habs- buržana......................................lJO Robinzon .............................................50 Robinzon Crusoe ...............................60 Kevolucija na Portugalskem u.. JI Rdeča In bela vrtnica, opveat .. M Rdeča megla ______________________ .70 Rdeča kokarda..................1.25 Slovenski Slovenski Robinzon, trd. vea. .....76 Sueški invalid ..................35 Solnee in senee................s .65 Skrivnost najdenke ......................35 Skozi Širno Indijo ............. JI Sanjska knjiga, mala ...........M Sanjska knjiga, največja .............90 Sanjska knjiga, Arabska ............1.50 Spomini Jugoslovanskega dobro-voljea 1914.18...............1J5 6 DNI PREKO OCEANA Najkrajša In najbolj ugodna pot ca ootovinj« na ogromnih oarnllclh* FRANCE 6. julija; 25. julija (10 P. M.) (6 P. M.) Ile de France 11. julija; 1. aug. (4.30 P. M.) (11 A. M.) PARIS 18. julija; 16. aug. (8 P. M.) (1 A. M.) Najkrajia pot po ?elezntcl. Vsakdo Je v pnaebnl kabini z vsemi modernimi udobnostmi. — PlJaCa ln slavna francoska kuhinja. Jsredno nizke cene. Vprafiajte kateregakoli pooblaščenega agenta FRENCH LINE 1» STATE STREET NEW YORK, N. Y. S POZOR Nekateri nam še vedno pisarijo na naš stari naslov — 82 Cortlandt Street, česar posledica so zamude in včasi se tudi kako pismo izgubi. Naš sedanji naslov je: "GLAS NARODA 216 West 18th St., New York, N. Y. kar naj blagovolijo vsi vpoštevati. Kdor ima še stare zalepkef naj na nji popravi naslov, predno pismo odpošlje. Uprava. Sredozlmcl, trd. ves..............M Strahote vojno ................................M Štiri smrti. 4. sv ..............................M Smrt pred hi 60 ................................M Stanley v Afriki ..........................JI Spomin znanega potovalea .... LM Stritarjeva Anthotogija broA .. JSm SI sto Šesto, povest ls Abrncev .. JI Siti medvedjega lovca. Potopisni roman .................-............-M študent naj bo, V. sr........... J5 Sveta Notburga .................U Spisje. male povesti ............ JS Stezosledec ..................... J| Šopek Samotarke ............... JS Sveta net ..................... JI Svetlobe In sence.............. UQ Slike (Mefiko).................. .M Seržant Diavolo, vez...................1.60 Sveta tienovefa ................ JI Spake, humoreske, trda vea .... JI HAKES. CARET A DELA t Machbet, trdo bro&rano .... Othelo ........... Sen Kresne noil Knjige pobijamo poštnine pro tie "GLAS NARODA" »16 W. 18. Bi., New York