Poitnh.a plalana v gotovini LJUBLJANA, 16. AVGUSTA 1934 __LETO 47 -- Štev. 33 noMocjifn Dopise in spise sprejema uredništvo »Domoljuba«. - Telefon 25-49. Prostor ene drobne vrstice v inseratnem delu stane tO Din. - Naročnino Stane Vi Din za celo leto. zg Inozemstvo 60 Din. Posamezna Številka I Din inserate in reklamacije sprejema uprava »Domoljuba«. - Telefon 29-91 V nedeljo smo v Ljubljani položili k večnemu počitku moža, ob čigar smrti je zajokal cel narod. Bivšega ministra in poslanca prof. Antona Sušnika ni več med živimi. Težka bolezen, ki je več let glodaia njegovo močrto postavo, je dosegla svoj cilj. Prezgodaj se je zrušil mož, ki bi ga narod danes potreboval bolj, kol kadarkoli. Pokojnik je bil v resnici last celega naroda. Iz preproste kmečke hiše je vzrastel, iz srede svojega ljudstva — in v neprestanem delu za svoje ljudstvo se je žrtvoval ves in popolnoma. Tfjžko je narodu, kadar vidi, kako se rušijo stebri, na katerih je slonela njegova usoda Eden lakih vidnih slebrov našega naroda /'» bil pokojni Tone Sušnik. Po pokiicu je bil profesor. Koliko dobrega lahko stori človek v leni odgovornem poklicu, ki vzgaja cvet naroda, bodočo inteligenco, bodoče voditelje. Tu je bil pokojni mož na svojem mestu. Se za rede v izpričevali!, ampak za življenje je vzgajal mladino, ki je v njegovem poštenem, praktično katoliškem življenju videla svoj vzor. Vendai o hi ni dolgo ostala glavno torišče njegoveg tela za narod. Kmalu je posegel tudi v ja\no življenje na socialnem in političnem polju. Že pred vojsko je kandidira! v kuriji gorenjskih mest za deželni zbor. Po deželi je imel celo vrsto shodov, še več pa predavanj na raznih prosvetnih prireditvah. Svetovna vojna je tudi njega iztrgala iz kroga mlade družinice. Vsi se Se dobro spominjamo razburkanih in zrevolucijoniranih pogojnih časov. Množice so bile vsled strahotnih let razdvojene same v sebi in so nemirno iskale novih potov za bodočnost. Demagogi in hujskači so imeli one ' dni bogato žetev. Treba je bilo silnih naporov in jeklenih živcev pri onih, ki so bili poklicani, da to nemirno valovanje obrnžjo v pravo smer. Med temi možmi je bil tudi pokojni Tone Sušnik. Slovensko katoliško ljudstvo mu je dalo nalogo, da ga zastopa pri ureditvi naše mlade države. Nalogo je vzel in jo |e možato vršil. Osem let je bil poslanec krškega okraja. Kaj je bil on krškemu okraju, to V(- najbolje ljudstvo samo. Neštetokrat ga je Prepotoval do zadnje vasi, nešteto shodov, Predavanj, sestankov in pomenkov je imel s svojimi volilc.i. Beračil je za podpore pri oblasteh, interveniral, delal pritožbe, svetoval, sam iz svojega dajal... Ko so se poslanci starega parlamenta razšli, on ni prenehal z delom. Ker je poli- tično delo' zastalo, se je posvetil kftiečko-stro-kovnemu. Dobro je vedel, da hb naš kmet, čeprav tako močen po Številu, vedno pastorek v družini drugih stanov, ako ne bo imel močne stanovske organizacije. V tei smeri je Slo sedaj pokojnikovo delo. Izdelal je podlago za močno kmečko stanovsko organizacijo, ki je obetala lepe uspehe. Zal mu ni bilo mogoče dovršiti teh za kmeta koristnih načrtov. Prav do zadnjega je bil kljub temu na delu za narod. Njegova hiša je bila tisočem njegovih prijateljev, ki so tako radi iskali tam nasvetov in pojasnil v vseh mogočih zadevah. Pokojni Anton Sušnik je bil vzor slovenskega katoliškega politika in javnega delavca. Njemu delo za narod ni bila le prazna fraza, tudi ne osebna zadeva, ampak dolžnost. Bil je kot zvest vojak, ki je do zadnjega diha vztrajal na mestu, katerega niu je odka-zalo ljudstvo. Med tovariši v ,!u ,'osslovau-skem klubu je veljal za enega najbolj pridnih delavcev. Vsako nalogo je vzel kot nekaj resnega, važnega. Vsako stvar je dognal do dna, predno je v parlamentu ali pri ministrih javno dvignil svoj glas za praviee ljudstva. Ko je nekaj časa vodil železniško ministrstvo, je presedel v svojem uradu cele noči ob kupih aktov, da je bil v najkrajšem času točno poučen o razmerah, v katerih mu je bilo vršiti težko in odgovorno službo. Pokojnik je bil nesebičen politik. Saj vemo, kako lahko se skozabi človek, ki ima opraviti s tujim premoženjem, da ne zna več ločiti med tem kar je njegovega in kar je narodovega. Zapustil je solzno dolino dolino brez vseh sredstev in njegova družina je navezana le na skromno profesorsko pokojnino. Pokojnik je bil pošten politik in ne demagog. Kakor so bile včasih politične borbe v naši deželi ostre, zlasti v povojnih časih, vendar se je on znal vedne vzdržati na dostojanstveni višini dostojnega in resnega politika. Kadar se jo njegova mogočna in impozantna postava pokazala na . govorniškem odru, mu je vse prisluhnilo. ■ Čolo taki, ki so prišli poslušat z nečednimi f nameni, so obmirovali. Zakaj, njegova beseda je bila beseda moža. Ni hujskal, ni blatil vse-naokrog, ni obljubljal zlatih gradov, ampak povedal je tako, kakor je in kakor bi moralo biti. Njegovi, tudi politični shodi so bili kakor šola za poslušalce. Zato so se pa tako rade zgrinjale mfnožice okrog njegovega govorniškega odra in odhajale polnih src na svoje domove. Pokojnik je bil vedno dosleden katoličan. Že kot dijak je bil v katoliških vrstah. V kat. akademskem starešinstvu je bil ugledna osebnost. Kadar je bilo treba v parlamentu braniti pravice Cerkve, zlasti glede vzgoje mladine, takrat je bil on vedno med prvimi, ki je dvignil svoj glas v obrambo. Tudi »Domoljub« je s smrtjo pokojnikovo zadela težka izguba. Marsikak članek, ki je bil natiskan v našem listu, je bil delo njegovega peresa. Vedno se je dobro zavedal, kaj je časopisje in kakšno moč ima oni, ki ima časopisje v rokah. Pokojni Anton Sušnik je legel v grob. Taka je volja božja. Eden gre prej po račun in plačilo, eden malo pozneje. Pokojnik je med zgodnjimi. Niti 55 let ni učakal. Marsikak načrt je odnesel s s^boj v večnost, marsikdaj ga bomo pogrešali. Vendar rečemo: Zgodi se Tvoja volja! On je svojo odkazano naloM) dovršil. On je pokazal pot, ki jo mora hoditi oni, kateri hoče biti pravi učitelj in voditelj svojega naroda. Bog nam daj novih mož. ki bodo hodili pokojnikova pota pri delu za narod, lil narod bo šel za njimi. RAZGLED PO SVETU Na evropskem odru Svet je podoben velikemu gledališču, na katerega odru se neprestano vrstijo vedno novi prizori. Življenje narodov hiti >preko desk<, vedno nove slike se pojavljajo, pestre in zanimive, vedno nove osebe nastopajo — vse to dotlej, da nekoč pade zastor in zaključi dramo življenja človeštva. Treba dobrih oči in dobrega posluha za vse dogajanje na svetovnem odru, da ne izgubiš posameznih slik in s tem one vezi, po kateri so nujno dosledno povezane. Sicer gre življenje lahko mimo tebe in se v njem le še težko znajdeš. Kako je na evropskem odru danes, šestnajst let po onem strašnem prizoru, ki ga mu ni v tisočletjih para na svetovni pozornici? Tista slavna svoboda, ki jo je Evropa stoletja proslavljala iu se je v njej razbohotelo evropsko politično in gospodarsko življenje do skrajnih meja, tista svoboda poedineevega mišljenja in delovanja je v zatonu. Včeraj še so ji peli slavospeve pisatelji, državniki in gospodarstveniki, danes že se umika novim oblikam komunizma, fašizma in podobnim. Po desetletjih se zna iz novih pretiranj življenjskega načina stvoriti nov gospodarski in politični red, ki bo sličil staremu liberalnemu kot pač za-inore sličiti očetu sin. Zakaj življenje narodov se ne vrši v skokih, le v nepretrganem, p >stop-nem razvoju. Pa tudi zunanje lice prizora na evropskem odru zadobiva novo barvo. Kdo bi si zamogel pred leti misliti, da se 1» nekoč v Ženevi prijateljsko pomenkoval zunanji sovjetski komisar l.itvinov z evropskimi državniki in pripravlja! vstop Rusije v mednarodno organizacijo? Kdo bi si pred leti drznil misliti, da bo v Berlinu izrekal načelnik štaba napadalnih hitler-jevskih čet in član nemške vlade napitnice na čast jugoslovanskemu kralju in govori! o iskrenosti prijateljstva Nemčije do Jugoslavije? V Sragi snuje zunanji minister Beueš nove načrte za Podouavje, da z njimi premosti vstajajoči razdor med državnimi skupinami Srednje Evrope. Na jugovzhodu kuje minister Jevtič prijateljstvo balkanskih držav in poverja Jugoslaviji častno nalogo,.da ohrani mir in red med balkanskimi narodi. Razberi, kdor more, iz te slike prizore, ki se vršijo in spreminjajo iz dneva v dan na evropskem odrti. Kaj vse svet doživi? Nemci, nekdaj zakleti sovragi, naglašajo napitnice Jugoslaviji! Turki in Balkanci se objemajo in poljubljajo na sestankih! Čudno politične kolo-bocije so to in čim starejši je kdo, tem bolj se naveliča gledati na take čudne pojave. (>Ame-rikanski Slovenec«.) VINA vseh vrst kupite najugodneje pri Centralni vlmrnl v Ljcklju) ITALIJA s So se že začeli med seboj. Kakor med vladinovci v Nemčiji, jc nastal tudi v Musso-linijevi fašistični stranki upor nekaterih članov stranke. Prvi mah tega upora je bila odstavitev veljaka Arpinatija, ki je bil te dni obsojen na petleten zapor na Liparske otoke. Kmalu za njim so zaprli še 20 vidnejših fašističnih mož, V vsem so zaprli 350 fašistov. Baje se tudi Balbo, minister za letalstvo, Mus-soliniju nekaj punta. BOLGARIJA s Kako hočejo pomagati zasebnim dolžnikom. Po novem vladnem zakonu se znižajo zasebni dolgovi v višini do 300.000 levov trgovcem za 20%, obrtnikom za 30% in kmetovalcem za 40%. Enaka določila veljajo tudi za ureditev pogojnih dolgov. Na ta način nastalo izgubo bodo krile avtonomne blagajne, katerim bo država odstopila dohodke nekaterih davkov v skupni višini 220 milijonov levov BANKA BARUCH 15, ftue Laiagene, Parss Odpremlja denar v |ugoslavl|o najhitreje m po najboljšem dnevnem kurau Vrši vse bančno poale oajkulantneje Poštni uradi v Belgiji, Franciji. Hoiandiji in LuUsen,. burgu sprejemajo plačila na naše čekovne račune' BUA: St t468.MKd,WČastiuio te!«. Nekaj nepopisnega so ti mogočni zvoki ljudskega petja, ki vro v silni mogočnosti pred prestol Najvišjega! Grobna tišina jc zavladala, ko je zadonela po prostranem trgu nadpa.stir-jeva slavnostna beseda. Beseda o modernem človeku, ki išče rešitve iz svoje reve, kakor jo je iskal svetopisemski Izgubljeni sin, katero rešitev bo mogel najti le tam, kjer jo je našel .oni: v naročju"dobrega Očeta... Govoru je sledila sveta daritev, ki jo je spremljalo mogočno ljudsko petje por! vodstvom domačega g. organ ista in spremljano a godbo. Komaj se je po sv maši začela v na.ilep-š»m redu pomikati ogromna procesija, so pričele padati prve kaplje. Vse se je s strahom ozrlo na črne oblake, ki niso obetali nič dobrega. Ker ni bilo upanja, da bi prevedrilo, je odšla duhovščina z Najsvetejšim v cerkev, (a čas se je pa tudi začetek procesije približal cerkvi, ki je bila kmalu polna do zadnjega kotička. Otroke so morali zaradi gn.ječ« spraviti kar v prezbiterij. Medtem, ko se je cerkev polnila, je vsa množica prepevala Marijine pesmi. Po govoru g. stolnega vikarja Košička se je zbrana množica posvetila presv. Srcu Jezusovemu. Po blagoslovu z Najsvetejšim so se množice pričele razhajati. Po malem jo vedno rosilo, vendar so bližnji lahko prišli pravočasno domov, daljni pa so dobili primerno streho, prodno je prišla prava ploha, ki jc ceste kar preplavila. Hudo je bilo marsikomu, ker se vsa slovesnost ni mogla zaključiti lako, kakor bi veliki dan zaslužil. Vendar ni bilo jeze v naših srcih. Če smo bili prikrajšani na zunaj, so bila pa naša sjva toliko bolj polna. Iu to .ie bil vendar glavni namen, zaradi katerega smo >e zbral'. Ta namen smo popolnoma dosegli. KAJ JE NOVEGA iimuMi'i naa—tmm^m*—«—'— ' »mim^ Saša fwnfodna cerkev Ziivtišlc. amfifajt-^nnniiaiik >ir -kuiei Supaac pes/al ';«n>kum sa^paflštt« iltuiri*-siedečc cissi.-: Ti izj. 3«rcii»ftm: -i lagjrija .iiTjj,« pc tri<> »ta-ji kraiico j Sim*saLi***p* »a »-3» a e*£-ptst- iSiošicf Jo«p Jirij Strc«»flt o naroča; «hsii. ašeci s^cboci as edinstve. Govor nadškofa J. J. Strossmaverja 3» cerkvenem zboru v Rimu o nezmotljivosti pap«ža. Ker je namen te brošure, da čimbolj omrzi rimskokatoliško Cerkev in privede čimveč vernikov v zmoto ia morebiten odpad od katoliške Cerkve, v smislu cerkvenega zakona opozarjam vse katoličane, da jim jc prepovedano omenjeno knjižico kupovati, citati, prodajati. ali sploh hraniti brez dovoljenja OSEBNE VEST!_ d Naše izseljence v Nemčiji je obiskal rja praznik Vnebovzetja lavantinski' Škot' g. dr. Ivan Tomažič. Pojde v istem poslu tudi v Belgijo in Holandijo. d Za kanonika kolegiatnega kapitlja v Novem mestn je imenovan g. Kek Franc, ondotni kapiteljski vikar. Čestitamo! d Na dušnopastirsko službovanje v jur.no Srbijo se je odpeljal 13. avgusta g. kaplan Viktor Zakrajšek iz Tržiča. Bog čuvaj vnetega duhovnika na njegovem misijonskem pohodu! d 4» let je minule, odkar je bil sprejet v delavnico bivše južne železnic« v Mariboru kovač Martin Medvešek. Čast in priznanje prvoboritelju katoliškega delavskega po-kreta! Pri vsaki prirodni mineralni vodi je glavno, koliko ima raza h zdravil-nih sestavin: čim več jih ima. Yež velja! Radenski Zdravilni vrelec jih ima preko K!, poleg t^kih kovin, ki , . so bile v Bjem ugotovljene lansko leto m katerih nima nobena druga mineralna voda v Jugoslaviji. Zalo pa je Radenski Zdravilni vrelec « zdravje tako koristen in tako u bornega okusa Primerjajte analijo drugih mineralnih vod z Ra-deusko, pa se boste takoj odločili ter odslej vedno in povsod zahtevali izrecno Radenski Zdravilni vrelec. Zahtevajte ob-irno brošuro o Radenski pri opravi Zdravili«*« Slatina R»'ienti. 4' JCunKijsa. cerkev, kakor jo zamišlja pisec , (MMffiMOe Isrt^are, naj bo daleč od vseh ka-vernikov. Kakor ni posebnega narodnega. Roga za Angleže, posebnega za Špance, pc*ebcega za Hrvate, ampak je za vse en Bog, Oče vseh ljudi, tako tudi ne more biti posebne oarodne Cerkve. Ia kakor v računstvu enkrat eden i« eden velja za vse narode in ni posebne matematike za Nemce, posebne za Francoze in posebne za Hrvate, tako je Kristus ustanovitve* vse narode eno Cerkev. Naša narodna Cerkev, če že hočete govoriti o narodni cerkvi, je tista, ki deii z našim narodom žalost in veselje že skozi dvanajst stoletij, to je od dneva prihoda Hrvatov v današnjo domovino do danes. A to je rimskokatoliška Cerkev.« d 4* let ie služi pri ptujskem veletrgoveu Ornigu trgovca sotrudnica Katarina Kova-eič. Zvestobi in delu čast! d letnico je obhajal 10. avgusta Anton Andolšek bivši večletni župan v Malih Lip-Ijenih. Bog ohrani znaeajnega moža se mnogo let! DOMAČE NOVICE d 4U55 letnih žrtev jetike ima Jugoslavija, je izjavil minister za narodno zdravje dr. Novak. G minister je pravilno povdaril, da bo treba stopiti v boj z jetiko, ne samo kot z boleznijo, ampak tudi kot s socialnim pojavom Torej bo treba pri glavi začeti, z zdravljenjem. Da bi se le res zgodilo. d Se nekaj o zdravniškem spričevalu w» poroko. Zdraviiški preiskavi je podvržen samo ženin, ne pa nevesta. Zdravniško spri-i«valo na dan poroke ne sine biti starejše kot 10 dni. To bo dalo povod mnogim nepri-hkam, ker se oklici morajo izvršiti 15 dni pred poroko. Tako sta ženin in nevesta prisiljena, da se dasta najprej oklieati, potem še te gre zenin po zdravniško .spričevalo. Ce izpade pregled zan j neugodno, je poroka sredi OTheev razdrta. NViostatek jc tudi v tem, ker zdravnik s svojim spričevalom lahko Prepreči poroko, „c more pa preprečiti pri-leznmtva. Bati se je, da se bodo divji zakoni še bolj pomnožili kot sedaj, ako ne bcje ))0_ segel vmes poseben zakon. Za zdravniško trdilo mora ž*nin plačati 20 Din državne iii 5 Din banovinske takse v kolkih; tega ni oproščen nihče, če »udi spričevalo ,aino dajejo državni in samoupravni zdravniki si-rouia.šnim brezplačno. Poleg leg« ft irc|)a plačati za preiskavo krvi 50 Din, za zdrav-niško potrdilo pa pristojbino 60 Din. Ce prinese ženin nbožno spričevalo, plača občina takso za preiskavo krvi in tudi pristojbino za zdravniško spričevalo. — Pri boter« ia srca ia pocpae*jn žil, šarjenja k krvavenju v možganih ter napadom mrtvo-uda zagotavlja naravna »Franz-Josei- grenčica lahno odvajanje brez napora. Znanstvena opazovanja na klinikah za bolezni krvnih žilic so dognala, da »Fra«*-Jo»«i* voda posebno starejiim ljudem zelo dobro služi. d I SAM* ljudi na ev^ari&tieaejn kongresu. Evharistični kongres v Velikem Bet-kereku v Vojvodini se je pretvoril v veličastno versko manifestacijo. Poiilifikalne maše .-« je udeležilo okoli 150.00G vernikov. Po maši .te je razvil po mestu veličasten s prevrni, ki se je kouča! zopet na Trgu Kralja Petra. Tu se je nato vršilo zborovanje, na katerem n-To je veljalo le za prvovrstno meso pitanil) volov, med tein ko je vse drugo goveje meso, enako pa tudi telečje, svinjsko in koštrunje obdržalo stare cene. Veterinarski nadzornik ljubljanskega trga je z odločnim nastopom preprečil jiodražitev tudi drugega mesa. d Mariborsko harmonikarji na Krku P" škofu Srebrnien. Mali harmonikarji Iz M": ribora so sc mudili te dni na Krku in so hib Čudežno rešen otroešček Oni dan so sc- igrali otroci gostilničarja Steblovnika iz Podvina pri Polzeli. Na vrtu so bili vsi otroci, razen 17 mesecev stare Tilke. ki je jokala v sobi. Ko je slišal jokanje njen starejši brat, jo je prenesel iz sobe v kuhinjo, kamor bi sc vsak čas morala vrniti mati. Ko je dečko odšel, se je mala Tilka skobacala iz kuhinje skozi vežo na dvorišče in odtod po klancu navzdol. Tik pod klancem pa je železniška proga, sredi katere se je Tilk« vsedla. Ni minulo več kot nekaj minut, ko pride izza ovinka vlak, za katerega se seveda otrok ni zmenil. Sele ko je bil vlak tik pred njo. se je otroče od strahu vlegio. Strojevodja je šele v zadnjem hipu opazil otroka, preden je zdrčal vlak nad njo, a že ni mogel vlaka ustaviti. | Medtem pa se je mati vrnila v kuhinjo in I takoj pogrešila Tilko. Isti čas pa se je začel ! vlak ustavljati. Z zlo slutnjo je tekla k želez-! niškemu tiru. Toda strojevodja ji je že nasproti ' prinesel jokajočega, toda popolnoma nepoškodovanega otroka. Mala Tilka je namreč k sreči, ko je vlak šel nad njo popolnoma negibno obležala sredi proge. Saj bi Ie en gib zadostoval in kolesje vlaka bi jo bilo popolnoma zdrobilo. Kljub temu, da ni bilo na otroku videti nobene poškodbe, je mati nesla otroka takoj k zdravniku, ker se je bala, da ji bo strah škodoval, toda tudi zdravnik ni našel niti telesne niti duševne posledice. Tilko je res varoval njen angel varuh! Kako prijazno je miza I pogrnjena« Vse se sveti: noži, vilice, žlice, leske-čejo se krožniki, podstavki, sklede. Ampak potem tisto pomivanje! KAJ STORITI! wm vi/ UluMJ ZA ČIŠČENJE BOLJŠIH IN NAVADNIH PREDMETOV Malo Vima na vlažno krpo, pa malo podrgniti: in vse se zopet svetil zelo veseli, ko je krški škof dr. Srolmlič povabil k sobi dooo In starše. Dva dečka sta se mu s primernim pozdravnim nagovorom poklonila v Imenu vseh, nakar jo prevzvi-šeni nagovoril mlade Slovence z iskreno!ju-bečini srcem in jim vsojal zlata zrna ljubezni do svojega naroda in do svojo cerkve, pa j« še njih starše potrdi! v pruvllni+kr-šeansko-domovinski vzgoji otrok. Njegova 1 juboznivost, prisrčnost, domačnost in prijeten izraz njegove vzvišene besede je vse toplo objel, da so se počutili kakor doma. Razkazal jim je svoj znameniti vrt s Frankopa novo knlo, a višek otroško radosti je bil, ko se je dal z deco slikati. »Veselo, vesolo!« Ko so mii otroci še zaigrali iu zapeli par veselih najlepših komadov, jih je peljal v svojo kapelico in podelil vsem svoj blagoslov. Vsakemu otroku pa je podaril malo spominčico z najlepšimi Marijinimi pozdravi in s svojim lastnoročnim podpisom. d Lonec polu zlatega in srebrnega denarja iz leta 1729. v vrednosti SO.OtHI Din jc našel delavec Novak v Čakovcu na Hrvatskem. d Največ radia na svetu ima v sobi voda v kopališču Topunsko pri Sisku, Tako trdi belgrajski vseučiliški profesor dr. Jovanovič. d Predrzni tatovi so vlomili v litijsko sodni jo, okrajno glavarstvo in davkarijo in napravili nekaj škode. d 7 milijonov Din za javna dela ima na razpolago zagrebška občina. Javn« dela se prično še to leto. Večino denarja bodo uporabili za izpopolnitev kanalizacije. d \ovo sajenje šnsarnice In i zabele ..ie pod strogimi kaznimi prepovedauo. Samo za lastno hišno uporabo sme vinogradnik obdržati od starih nasadov 500 trsov samorod-nie. Banska uprava bo tudi lotos podpirala zaliran.je šmarnic s tem, da bo dajala po on trs za 2 iskrčena samorodnjc. d Število trgovin v Sloveniji je padi« v zadnjih dveh in po! letih za 2233. Ker so javne dajatje narasle v velikem obsegu, je ogrožen obstoj eelo vrste novih podjetij. V kratkem se zbero trgovci na velikem zborovanju v Konjicah, da dajo duška svojemu razpoloženju. — Nič ji ne pomaga, če se še bolj drži in ikriva — umazanost v perilu. Bela in gosta pena Zlatorog-ovega mila jo gotovo najde, raztopi in odplavi. Zato vse vpitie nič ne pomaga: Kdor hoče poceni prati in imeti belo in duhteče perilo, mura prati z Zlatorogomi V Zlatorogu tiči vsa tajna in umetnost imeti snežno belo iu trdno perilo. Gospa, poskusite tudi Vi prati z Zlato-rogovim milom in kmalu bosta nerazdružljiva prijatelja. Zlatorog-ovo jnilo je res dobro in — domače Zato zahtevajte pri svojem trgovcu vedno izrecno le Zlatorog-ovo milo! • d Pravilnik o obveznem KSvai-ovanjn itvlobusnih potnikov je izdalo ministrstvo. Najvišja zavarovalnina za smrt enega potnika znaša 25.000 Din. Vsa zavarovanja morajo biti sklenjena pri domačih zavarovalnicah, ki morajo nakazati trgovinskemu ministrstvu 10 odstotkov vseh prejetih pre-"'ij. katere bo ministrstvo uporabilo za pospeševanje turizma. d 4273 občinskih nameščencev je bilo koncem leta 1933 v Belgradu. Občino so veljali 101 milijon dinarjev. d Ali nam bo še delal krivico? Med avstrijskimi hitlerjanci, ki so pribežali v Jugoslavijo, je tudi znani pliberški slovcnožer d''. Herbat ki sc .ie zlasti Proslavil s svojim psovanjem Jugoslavije in Slovencev »a časa usodnega Ijudskegu glasovanja. Je tndi nekaj pravice v tem, če mora dr. Herbst sedaj prositi za zaščito »Windische Fluntfe« in »Serbincho Schwolne«. (»Slovenske jwe« in »srbske prašiče«.) d Na predvečer glavnega »okolskega nastopa v Zagrebu, ki sc je vršil ono ncdoljo se je nudetei na sodišču peklenski »troj, ki ni zahteval človeških žrtev. Policija je našla razstreljivo tudi v nekem stranišču, a je nevarno snov pravočasno odstranila. 20.000 Din dobi, kdor pripomore, da oblast storilca izsledi in zapre. d Zveza srbskih kmetskib zadrug je prevzela zaprešičko Industrijo za predelavo mesa, ki že deset let ni poslovala. Nekoč je šlo iz Zaprešič zelo mnogo blnga v Avstrijo, Nemčijo in Češkoslovaško Sedaj bo ta tvornica zoi>et začela delovati, njen ravnatelj pn bo prejšnji njen solastnik g. Zlatarič, d Sedanja oblika naših novcev je neprimerna tudi zato, ker sc silno radi zamenjujejo. Nepriljubljenost novca po 25 par pa izhaja baš iz tega, ker ga je tako lahko zamenjati za 1 ali oelo za 10 dinarski novec. SOparski novec pa je skoraj premajhen. Pri tej priliki bi bilo tudi dobro, če bi poskrbeli, da ne bi primanjkovalo novcev po 10 in 20 Din, dočim je onih po 50 Din preveč, seveda ne v kmetskib in delavskih žepih. Dr. Ivan Drobnšč specialist za pljučne bolezni zopet redno ordlnlra. k Praktična knjiga! Sadno vino ali sadjevec, »j»isal M. Hiimek, založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani; cena izvodu je 10 Din. lvnjigu je prirejena po najnovejših virih iu lastnih izkušnjaji. Nudi bogata navodila, kako sadjevec izdelujemo, kako z njim ravnajmo, da dobimo okusno, zdravo in stanovitno pijačo. Kujijja gc peča tudi z izdelavo kisa in uporabo sadnih tropin, da ne pridejo v nič; opremljena je z 42 podobami. Vsem sadjarjem to izvrstno brošuro na j topleje priporočamo. — Ko se sačno rev! poapnjevati, delajo uporaba naravne iFranz josefove« grenčice na redno izpraznjenje črevesa in zmanjša naval krvi NESREČE d Pogorelo je •' m dolgo poslopje v Six>dnji Šiški, seda, last Petra Hartmana s Celovške oeste. V poslopju so imeli trije obrtniki svoje delavnice trpe precejšnjo škodo. Na Dunaju je umrl general Kfismaaek, bra-nitelj Przemisla. d V okolici Ptuja sta bila zopet dva požara: uničena je viničarija posestnika Ignacija Murka iz Podleknika ter stanovanjsko in gospodasko poslopje posestnika Alojzija Perčuha iz Štražgovcev. d Več kot 36.000 Din vredna šupa je iMl-gorela posetsniku Gtrušovniku Jakobu v'Dobroti j« v mariborski okolici. Vzrok: strela. il Mlatilnlca je šla čez njega. Na Dobrovi nud Ljubljano se je pripetila liuda nesreča. Posestnikov sin Mihael Babnik z Dobrove, star 37 let, jo peljal z voli mlatilnico, ki si jo tamkajšnji posestniki med seboj izmenjujejo. Med vožnjo pa so so voli splaštli, podrli pod seboj Babnika, nakar so šla kolesa voza Čezenj. Ilabuik je dobil hude poškodbe po hrbtu, glavi, rokuh in nogah. Zb prvih petkih in ob raznih pobožnostih je poskrbela za /ielje Zelo jo bomo pogrešali ludi radi tega. V ierek je g. upravitelj pri sv. utaši Se enkrat 6edel k harmoniju — ogle so potrte — gospa, sin Slavko in hčerka Marica, eo pa vneto med sv. mašo prepevali. Tako so so najlepše poslovili od Prečne. Za vse — Bog plačaj celi družini! — V Prečni do- bimo veliko opekarno. Košir, Tomšič in Sedej so že kupili stroje. Zdaj delajo peč, ki l>o najmodernejše urejena in bo prva te vrste v Jugoslaviji. — Naš novomašnik g. Turk Alojzij jo že odšel pa-stirovat v skopljaneko škofijo v južno Srbijo. Mi bi ga bili najraje kar tu obdržali, pa ga nam Bog ne pusti. — Tabora Marijinih vrtcev na Trški gori, s katerim 6ino bili vsi zadovoljni, se je udeležilo 143 naših Marijinih otrok. Vseh udeležencev je bilo pa nad 1100. — Ker je od 703 volile,ev nove obfiine volilo le 73, mnogi še ne vedo, da je iavolijen g. Drenik za župana. Iz zagrebške torlie. (Zagreb) Vse brca! Nogomet, tek, skok ... Kdo ve kaj vse ima v svojem programu šport. Pa niso imeli Zagrebčani v teh stvareh dobre sreče. Kar sram jih je bilo, da so jih ljubhanski nabrisali. Ej, kaj si pa mislite! Zagrebčane pa »ljubljanske srajce«. Pa kaj ae hoče. Taka je bila ugotovitev sodnikov ... pa tega je že nekaj tednov. Kar vedno in vedno so se domislili in ugibali kako je bilo kaj tega mogoče. No pa so se potolažili s tem: vsak kmet pozna najbolie svoj zevnik ... Ljubljančani pa svoje igrišče. Tudi na Dunaju so doživeli letos grd poraz. Pa nič zato. Sedaj zvemo, da so odne-sle evropsko prvenstvo azgrebške hazenašicc in to je j tisto, kar je še več: v Londonu. Lahko se bodo fiedai pomirili. Te dni se pa vrše v Zagrebu balkanske igre. Iz vseh balkanskih držav so prišli sem številni skakalci in tekači in športaši.., Samo da je občinstvo že precej naveličano vsega tega, tako da gledalcev kar ni v tistih množicah, kot bi jih hoteli tekmovalci. — Bata bo postavil nebotičnik. Za dve nadstropji bo višji od ljubljanskega. So se že veselili v Zagrebu, bomo zopet dela dobili! Pa lih je ta Bata ukanil. Pravijo, da bo kar gori na Češkem napravil železno hišo, pa jo bo pripeljal v Zagreb — seveda razstavljeno in tu jo bodo samo zložili, malo pofrajhali, pa bo dobra za čcvlj« in za ljudi. — V Mariboru »e hvalijo z Mariborskimi dnevi. Zagrebčani pa že napovedujejo jesenski velesejem, ki pravijo, da bo »nekaj lepega«. Sa< tako je vedno rečeno. No, nekaj bo kar gotovo lepega, in upamo da tudi dovolj, da ®e KRIŽEV POT (Nadatievanie.) Podal se je za Dunstanom v svoje stanovanje in razmišljal o čudnih do-giHlIjajih svojega življenja; iz dna duše je bil vesel, da niti kruta useda ni usodila, da bi omadeževal svoj meč. posvečen križu, s tako zlobno krvjo in z lastno roko usmrtil očeta ženske, ki jo je ljubil. Ko se je nekoliko umiril, je prišel do zaključka, da mora tudi Beatrika biti v Jeruzalemu; Curboil jo je bil gotovo pripeljal iz An-ijnhije, da mu ne bi pobegnila; nobenega Ivoma ni bilo, da je nameraval usmrtiti njega, svojega sovražnika, preden bi se vrnil nazaj na Angleško. Prišedši domov, je našel malega Alrika, je sedel na nizkem pragu; njegov čvrsti saksonski obraz je bil rdečkast od svežega ju-tranjega zraka, debele roke so mu visele preko kolen, modre oči pa so zrle na ulico. Ko se '»u je Gilbert približal, je vstal in snel vol-nato čepico z glave. fJrav si storil, Alrik,« je rekel Gilbert; >topot si mi drugikrat rešil življenje.« i Dobra pušica je bila tisto,« je odgovoril Alrik pomenljivo. »Dve leti sem jo nosil se-H v tulu in jo močno zostril. Zal mi je samo, *a jo je tisti človek zlomil z glavo, ko se je '■Rriidil po tleh; hoiel sem odrezati jekleno os', da bi jo že enkrat uporabil; kar sem slišal O V S N I stopinje za seboj in odhitel, da bi me ne zgrabili kot tatu.« Izvrsten je bil strel,« je rekel Gilbert in odšel v hišo. XII. poglavje. Zgodaj v jutro jebilo, ko so našli mrtvega Arnolda; in večerilo se je, ko sta Gilbert in Dunstan hodila z nekim mladim Judom proti vratam sirijske hiše, ki je stala na vrtu v starem delu mesta blizu Sijonskih vrat. Ves dan sta križem Jeruzalema iskala ter vi-epo-vsed povpraševala po vitezu, ki je pred kratkim dospel s svojo hčerjo; ampak nikdo jima ni vedel ničesar povedati; Arnold je bil namreč potrošil mnogo denarja, samo da je našel samotno hišo, kjer bi iahko dobro in varno čuval Beatriko, on pa bi šel in poiskal Gilberta ter ga umoril; tam bi se tudi sam lahko skrival, ako bi ga zasledovali Tako sta dolgo vse zaman povpraševala po ineslu, kar sta uzrla dečka, ki je sedel ob cesti ter jokal in tarnal po jutrovskem načinu. Vodnik, ki je bil tudi Jud, ga je vprašal, kaj da mu je; de-čak je povedal, da je njegov oče odšel na pot ter puslil njega, svojega edinega mladega sina in njegovo mater sama doma. Kmalu nato je prišel krščanski vitez s svojo hčerjo in nekoliko služabniki, ki bi rad najel hišo za nekaj časa, ker mu je ugajala; ker je po tolmaču obljubil dobro plačilo, smo mu hišo prepustili, a doslej še ni ničesar plačal. Davi pa je videl kristjane, ki so nesli mrtvo truplo tega viteza, da ga pokopljejo; hotel je v do- bo splačalo pogledati. Prav tisle dni namerava prirediti »Varstvo- iz Ljubljane romanje v Rajhcn-burg in Zagreb. Saj bi se lo romanje imelo vršiti že sedaj, pa bo še bolj umestno pozneje o Mali maši, 8, in 9. septembra, ko bodo romarji lahko ogledali ludi zagrebški vele.se|em. — Mi iz Zagreba jo pa mahnemo v nedeljo, dne iy. avgusta, na Svete Gore na Bizeliskem, da i-oromamo tja k Mariji in rla vidimo, kako letino je Bog dal onemu lepemu kotičku slovenske zemlje. Mladi umirajo... (Drenov grič pri Vrhniki) V cvctii mladosti je nebeška Vrtnarica utrgalo Marijo jelovškovo in jo presadila na rajske gredice. Pridna in priljubi jena je bila rajna .Vlici. To je pokazala nedelja, ko so jo iz bližnjih in ori daljnih vasi v trumah prihajali kropit. Bila je posula s cvetjem, ki so ga še vedno iu ve«l.no donaša-li. Na zadnji po!i so jo spremljale Marijine diužbenice z zastavo in ena se je poslovila od nje. Rajna je bila vneta prosvetna delavka, zalo so jo gasilci spremili v kroju in ji za|ifili ob grobu. Kakršno življenji', taka smrt! Otroiki tabor na Triki gori (Št. Peter pri Novem mestu) Kai takega še ni bilo na prijazni Trški gorit Nad 1100 otrok iz Marijinih vrtcev novomeške okolice se je-v torek 7. avgusta zbralo s svojimi voditelji na gori. Cele procesije voz, okrašenih z rožami in venci, so se pomikale proti gori. Pelje in vrisk mladih grl je donelo iz polja in vinograde. Na gori je slovesno pritrkovalo in nihče skoraj se ni mogei premagati, da bi doma ostal. Nekaterim, ki se za otroke boje in jim ni prav, da plavajo po božjih vodah, ta slovesnost ni bila po godu. Ob 10 se ie velika cerkev napolnila do zadnjega kotička z mladimi romarji; mnogi so morali ostati zunaj. Šmihelški župnik g. Viktor Turk je govoril otrokom nad vse prisrčno o ljubezni do Marije. Pri sv. maši so vsi otroci lepo peli. To je bilo zares ljudsko petje. Kaj podobnega ne doživiš zlepa. Po končanem svetem opravilu so olroci zborovali pod lipami. S kako korajžo so nastopali ti mali pridigarji in govorniki. Deklamirali so in peli, da je bilo veseljel Slavnosti so sc udeležili tudi saleziianski kolonisti iz Otočca. Njihov kuhar je otrokom zapel nekaj lepih kupletov in napravil veliko dobre voije in smeha. Popoldne po odmoru se je vsa množica uredila v lepo procesijo in Sla za Marijo, ki so jo nesli štiri fantje. Po procesiji mačo hišo, toda služabniki ga niso pustili noter ter mu zagrozili, da ga pretepejo. Zdaj je v velikem strahu, da ne bi oče prišel naenkrat domov ter kaznoval njega in mater zaradi tega, ker sla dovolila, da so v hiši nastanili tujci, ne da bi bili količkaj plačali. Ko je Gelbert spoznal, da je našel pravo sled, je brž dal fantu denarja, da bi bil bolj korajžen; potem je pa prosil tolmača, da naj veli dečku, da jih pelje do svojega doma, rekoč da se bo sam Gilbert podal v hišo in četudi bi so mu vsi služabniki postavili po robu. Deček je spravil denar in ko je z objokanimi očmi premeril Gilberta od glave do nog, je šel z njimi in ni več jokal; vitezove stopinje so bile hitre in lahke; saj mu je zopet zasijalo upanje, ko je že začel dvomiti, ali je Beatrika sploh bila v Jeruzalemu. Hiša je bila nizka, bela in je stala na koncu majhnega vrta, na katerem so v ravnih vrstah med obsekanimi kamni rastle palme in pomladanske cvetlice. Pot je bila dobra in trda ter pred kratkim pometena, in je peljala do hišnih vrat, na katerih je bilo uekaj napisano s hebrejskimi črkami. Gilbert je z držajem svojega bodala potrkal na vrata; nikdo se ni oglasil; nato je potrkal še enkrat in glasneje; zopet ni bilo no-benega glasu. Tedaj je atresel vrata ter poskusil, ali jih ne bi mogel s silo odpreti; bila so pa zelo močna; tudi okia, ki so bila na obeh straneh vrat, so bila zapahnjena. > Možje znotraj mislijo, da je velika obo« «o bile v cerkvi pele litanije, blagoslov otrok m zahvalna pesem. S tem je bila slovesnost zaključena. Pri vseh se je opažala dobra, zidana volja; smeh mladih grl je odmeval daleč po vinogradih v dolino. Otroci raznih krajev so se takoj sprija-teljiii, saj je vezula vse ista vez: ljubezen do Marije, zvestoba do Cerkve. Takih dni nam je še treba. Novice (Podzemelj) V torek 31. julija so imeli otroci Marijinih vrtcev pri nas svoj dan. Prišli so iz. devetih župnij, celo iz daljnega Starega trga in Vinice. Vseh otrok je bilo 1100. Ta dam je bila slovesna blagoslovitev zastave podzemeljskega Marijinega vrtca, ki je tudi prva v Beli Krajini. — Odšel je naš gospod kaplan Anton Smolič v drugo župnijo. Bil je |X>ldrugo leto pri nas in si je osvojil srca vseli faranov. Pogrešali ga bodo otroci, katerim je bil iskren prijatelj, pogrešali fantje, ki jim je bi! voditelj. Bog plačaj Vam. gospod kaplan, kar -ste dobrega storili v naši župniji! Novi gospod Pahulje Franc pa dobrodošli! — Pri nas je veliko veselic, vse seveda s plesom: štiri gasilna društva, dve -okokki društvi in tri dni- j šiva kmečkih fantov in deklet. Pa pravijo, da jc kriza. Sod«' po tolikih veselicah ni krize... : — Umrl je ta teden Martin Žugelj iz Dobravic. ! najstarejši mož dobravške soseske. Bil j,- star 61 let. Bil jc dober gospodar. sv»j čas jc Iii! 12 let občinski odbornik iu svetovalec. — Preselil sc je s tega sveta 70 led star štrukelj t.o-vro iz Gradaca. Oba innža sta umrla isti d in. Svetila jim večna luč! Nevihta in toča (Grosuplje) V sredo ob 9 zvečer so sc izza Magdah uske gore pri valili črni oblaki. Hudemu grmenju ie med silnim viharjem sledila kot oreli debela toča, ki jc v polovici stare občine Grosuplje uničila skoro v,c jesenske pridelke. Popolnoma vse jc uničeno v vaseh Perovo. Stranska \a„ in jerova vas. občutno prizadete so pa še nekatere sosednje vasi. V naštetih vaseh je še prihodnji dan ležala toča pod kopom v kupili. Ljudstvo je že vsled slabe letine obupano. Fdini up so bili jesenski pridelki, katere je pa toča uničila. Nujno |K>treJ)UO jc. da oblast pomaga prizadetim Ker dobi občina Grosuplje semensko pšenico, naj to razdeli kmetom iz prizadetih vasi. Županstvo naj tudi zaprosi za ,Kxf|H>ro v semenih, da bodo mogli kmetovalci v jeseni pravočasno posejali ozimu«). Ilkrntu naj poskrbi tudi za živež, ker m žila za kruli, denarja pa niti za sol. Povejmo že enkrat resnico, da prebivalstvo grosupeljske občine. naj l.o ze stare ali nove, ni bogato, ce pa ze hočete, da mora bili bogato, jc pa bogato le - na dolgovih. Danes dobro vemo. da ni vse zlato, kar se sveti. Smrtna kosa (Polhov Gradec) V ponedeljek, dne (i. avgusta smo položili k večnemu počitku Marjano Trobec, daleč na okoli znana Gug-Ijevo mater. Ufisrkaln je skoraj 88 let. Četudi je bil delavnik, jo je veliko ljudi spremilo na zadnji poli. N'je-no življenje je opisano dvema besedama: Moli in delaj! Ho? ji je dal tudi veliko družino 10 otrok, pa ji je dal tudi blagoslova, da je vse oskrbeki in dva sinova, Ivana in Joiiita, darovala v služba ev. Cerkvi, ki zdaj kol župnika delujeta v Ameriki. Ikw daj vzorni materi obiio plačila v nebesih! Žabi jočini sorodnikom izrekamo naše najUkrpnejfe* sožaljel ■ Kraljestvo božje (Višnja gornl (uden naslov iu vendar resničen. Nedavno sta dva človeka Vi.šjanom ponujala Kraljes-lvo božje«. Pravijo, da so ga kupili celo laki. ki za kraljestvo božje v resnici ne marajo. It; kako poceni prodajajo in kupujejo •Kraljestvo božje«. Dobiš ga za 1 Diu '>0 pur. Mi navadni Zemljani moramo moliti hoditi k spovedi iu še marsikaj, da bi dosegli kraljestvo božje, tu se lahko brc/ vsega lega kupi za nekaj par. Pametni ljudje krivoverske brošure, ki tako poceni jwntija »Kraljestvo božje«, ne marajo. Kavo neki. saj piše take neumnosti, da jih za-pazf navaden solarček. Adveiitisti« — tako sc imenu jejo ljudje, ki take brošure pišejo in prodajajo — pišejo, da je Kristus že prijel sodil svet in ustanovit kraljestvo božje na zemlji in sicer leta I 'M t, ko so jc začela svetom, nn. Vendar /duj se še skriva in j,, "'i-pokazati ljudem, pa se bo prikazal ,v ,.e krajšem času« in takrat bo, čujte - J" sodil iMipeža in vse duhovnike, ker kristjanu-'" cerkev« je satanovu organizacija, ki pod.;'1 kapitaliste in vso sedanje krivične vlade lake budnlosti smejo danes tiskati iic«)viraii~ 1'udi ministre nam naSteva brošura, ki L„|'' vladali s »Kristusom«. Ti so Abraham. |,J° Samson, ki bodo vstali iz. grobov , ' krajšem« času. Ali niso torej oznanjevanj nove vere Žid je, ki jim ui za uovo vero ampak /a denar, ki jim ga donašn brošura' -.' Pri Sv. Duhu mul Višnjo goro |K>-.tavijaio smučarski dom ixi velikosti enak \ii;, žcvenm domu pivi Triglavom. Da bi delavci iič bili žejni, sc je v bližini odprla nova gostilna Pravijo, da ob sobotah ponoči nekateri ondi zapijejo, kar so zaslužili čez teden seveda pijača in cigarete morajo biti. za tak, • „: nobene krize. Nesreče (Dragntuš) Zakasnelo dajemo v svel novioo, l.i IU. lija zjutraj strela ubila na paši fcvgenu tiuršolu t Obrhu kar troje goved: vola in dve kravi. |> gospodar v času neareče slučajno ocihitel iJohkiv po dežnik, bi bil najbrž, tudi on mrtev. Tiv.ka je l»ka izguba z-a malega kiuelskega giMpidarja in potrebno je ,da mu priskočijo na pomoč iz javnih zakladov. Kaši suitili na Vinici so utrpeli hudo točo, nam pa prav močno o Ipada !>,-„/ Ijc |iaf vsled deževja! - f."e še dcttlaviino, da smo j:iko malo namlatili, ž.e lahko rc-nimo, da letina » splošnem ne bo dobra /.hita maša (št. Jerne j na Dol.) Radostno se je pripravljal št. Jernej /a dan zlate maše Dne V avgusta je g. /lalomašnik opravil /laloinašno duritev v svojemu rojstnem kraju v Stični, med svojim ljudstvom, med fa-rani pa jc /apel svoj jubilejni hvalospev v nedelj« 5. avgust«. Cerkev se jc odela \ liogato cvetje iu vence, ki so jih napletle pridne roke deklet Marijine družbe, zunaj pa so sc dvignili ponosni mlaji, dar Maharovčanov. Na predvečer so stovesno pritrknvali zvonovi, bengalični ogenj je razsvetljeval žnnniščc, cerkev in veliko množico. ki je jirišla, da prisostvuje podoknici pevskega zltora iu godbe. Višek s lav n ost i je bila nedelja. Pred /ii|i- rožena sila z nami zunaj in se nas boje.c je dejal judovski deček. Govorite vi z, njimi, gospod, ne razumejo mojega jezika.« Tolmač mu je raztomačil dečkove besede. Tedaj se je oglasil Gilbert in govoril angleško; mislil je, da so Curboilovi spremljevalci Angleži; judovski deček pa mu je pojasnil, da govore drugače. >Grsko, gospod! Govorite z. njimi grško, sami Grki so, To je tudi vzrok, zakaj se boje. Grki so bojazljivci.« Ker Gilbert ui znal grško, je tolmač govoril v gršem jeziku; še vedno se ni nikdo oglasil. Ko pa je Gilbert pritisnil uho ob vrata, se mu je zazdelo kakor bi čul bolestno ječanje. Ti glasovi so bili bolestni; kri je vzkipela v njem ob misli, da se je moralo šibkemu bitju kaj žalega zgoditi. Vzel je us-njati pas malega Alrika, si ga ovil okoli roke. da bi si jih varoval; udaril je nekolikokrat po sredi vrat, da so se nekoliko odprle, in so lahko videli znotraj napol zakrivljeni železni zapah. Brez obotavljanja se je uprl vanje z močnimi rameni s tako silo, da je zapah od-jenjal in vrata so se cdprla. Znotraj je bilo majhno dvorišče, okoli katerega je bila zidana hiša, r sredi pa je bil vodnjak z deževnico. Gilbert ie stopil ua dvorišče ter ukazal ostalim, da so I iii liho; da bi lahko slišal, odkod prihaja ječanje; zdaj p bilo namreč glasnejše in ražločnejše, in zdelo se mu je, da prihaja iz vodnjaka; stopil je. tja ter pogledal vanj; ko pa je ugledni, leni 6' je bilo v njem, je prestrašen na glas zavpil. X' vodnjaku je namreč videl navzgor obrnjen, na pol mrtev obraz, ki je imel usta zavezana z neko belo rečjo; tudi roke so bile zvezane in skušale udarjati po vodi. In la obraz, v globini dveh sežnjev je bi! obraz Beatrike! Na obeh straneh znotraj v vodnjaku so bile luknje, po katerih se je lahko splezalo v vodnjak; Gilbert se niti za trenutek ni pornišljal; neutegoma je začel plezati nizdol. Preden je pa mogel v svojem nevarnem po-ložaju prijeti za zvezani roki, se je obraz potopil. Z vso močjo je uprl noge v luknje znotraj vodnjaka ter vzdignil deklico. Dasi je bila tako šibka, je bilo to delo vendar zelo težavno, kajti njena obleka je bila prepojena z vodo, on pa je bil v zelo nerodnem in nevarnem položaju; tega mu njegovi spremljevalci y tej globini niso mogli pomagati; najprej jo je dvignil tako visoko, da jo je lahko oprl na koleno. Med tem so .še drugi splezali v vodnjak in s pomočjo pasov se jim je naposled posrečilo, da so jo polegnili iz vodnjaka, kjer so jo položili na tlak. Neutegoma so poslali judovskega dečka, da pripelje mater iz hiše njene sestre, h kateri se je tačas podala stanovat; Beatrika je nujno potrebovala ženske pomoči. Gilbert je pokleknil, položil njeno glavo na zloženi Dunsianov plašč ter jo pokril s svojim; nepremično je zrl v drobni, bledi, nezavestni obraz in se spomnil, kako ga je poslednjikrat videl v Antijohiji razsrjenega in nesrečnega, da se je bi! obrnil in zapustil tislo, kii" je ljubil, prav v onem trenutku, ko ji je pretilo zlo, Beatrika se ni zganila; ležala ji- kakor mrtva, tako, da je Gilbertu izneuada prišlo na misel, da utegne res biti mrtva. Hotel jc nagovoriti Dunstana, toda ni imel glasu; jezik in grlo sta mu bila naenkrat kakor mrtva, da v svoji veliki žalosti ui mogel spregovorili niti besedice. Prijel je njene, od vrvice zvezane roke, jili sklenil na prsih, vzel bodal« s križastim ročajem, ga mesto križa položil v roke, in ji skušal na rahlo zatisnili napol odprle oči. Ko je Dunstan videl, kaj je na misel prišlo gospodarju, se ga je dotaknil za ramo. »Saj ni mrtva,«: je rekel. Gilbert se je zdrznil, ozrl vanj in videl, da je mladenič resno mislil, dasi mu je 1»' obraz skrben. »Gospod,« je rekel Dunstan, dovolite, da se jaz. dotaknem gospice Beatrike? - Vitezovo čelo se je pomračilo; nekaj ne-zaslišaiega, protinaravnega se mu je zdelo-da bi se roka preprostega človeka dotaknila obraza visoltorodne ženske. Ampak v tem tre* nutku je na nekaj pozabil. >Mrtva je,< je skuša! reči. Tedajci pa je Dunstan pokleknil p»leg nje in žalostno dejal: »Ta gospica je moja polsestra. Vem nekoliko, kako je ravnati z utopljenci. Dovolile, niščc so pozdravili g. zlatojnašnika fantovska Marijino družba, dekliška Marijina družba in Marijin vrtec. V cerkvi jc mil. g. opat samostana stiškega v krnsncjn govoru pred učil življenjsko pot in delo jubilantovo. Ob obilni asistenci in s krepkim glasom jc nato g. svetnik opravil sveto daritev. Po končanem opravilu v cerkvi je jubilant sprejemal častitke. Zanimivo jc tudi to, da jc občinski odbor v svoji seji 5 avgusta gospodu zlatoniašnikii sklenil dati častno diplomo za častnega občana, čeprav ju g. jubilant častni občan žc od 21. januarja !9I2, ko jc prazjiova! desetletnico žai-pnikovnnja v št. Jerneju. Po slovesnih titanijah jc bila v cerkveni dvorani prireditev v proslavo g. zlatom ašnika. Pesmi iu deklamaciji je sledila lepa igrica, ki s« jo deklice Marijinega vrtca prav lepo in prisrčno igrale. Resnično lep in redek je tak jubilej, zoto pn ni čuda, da so vse čestitke jubilantu izzvenele v srečo in blagoslov z željo. <1.1 dočaka zlatoinašnik še biserno slavlje. Polteiška nedelja. (PoKoik) V nedeljo, dne 19. avgusta, ima Polinik svoj dan: blagoslovitev novega gasilnega ioma in 30-letnieo iarnc cerkve. Ob te| priliki bo iudi odkritje spominske plošče rajnemu g. župniku Ivanu Glo-belniku. Ob 10 bo sv. maša z nagovorom, po maši pa odkritje spominske plošde. Pri odkrili« spominske plošče poje moiki pevski zbor. Po tej svečanosti sc začne povorka k gasilnemu domu. Ce! čas bode svirala zagorska rudniška godba. Vljudno vabimo vse prijatelje, da poletite našo lepo pokrajino in se udeležite naše slavuosti. Vabimo iudi vsa sosedna gasilna društva za obilen obisk. Na veselo svidenje. Gasilska četa na Polšniku. Sa-rliia nasreia v tujini (Su4bury) Naj bo s tem javtjeno domačim, znancem in prijateljem, da se je v našem rudniku, 20. julija, smrtno ponesrečil Alojz Gregorič. Doma je bil iz vasi Retje št. 50, pošta Loški potok. Pri delu ie padel 160 čevljev globoko, kj«r je obležal aa mestu mrtev. V starem kraju zapušča starše, brata ter 5 sestra. Pogreb je bit v nedeljo, 22. julija, ob V vsako hišo »Domoljuba«! da jo režim, sicer nam umrje pred očmi. Ciganka me je naučila tega.« Gilberlov obraz se je nekoliko razjasnil, a še vedno ni verjel. Za božjo voljo, stori kar moreš, poskusi, kar veš in znaš, in sieer hitrok je rekel. ^Pomagajte mi torej, je rekel Dunstan. In začel je opravljati oo rešilno delo, ki ga zna dandanes malone sleherni človek, (lasi so v onih časih znale to samo ciganke. Obrnili so ji telo iarahlo na stran, da ji je voda tekla iz ust, jo položili zopet nazaj, vzeli njene roke, jih potegnila preko glave, iztegnili in jih prinesli zopet nazaj na prejšnje mesto; to se je ponavljalo toliko časa, dokler ni začela dihati, kar se je poznalo na penah, ki so se ji prikazale iz ust. Gilbert že vedno ni verjel, in dasi je ves obupan pomagal oprodi, se mu je vse zdelo *ot nekako onečažčenje njenega mrtvega tru-r'a, in več kot enkrat je hotel izpustiti drobno roko, ki jo je premikal, kakor je Dunstan I 'Irugo. Mrtva, prav mrtva je,« je rekel zopet. -Živi,« je odgovoril Duistan; zdaj ne pre- bhno'6 Za lrenllteIi> sicer res Obraz mu je žarel in njegove nepremične ««ii so pozorno zrle v njen obraz, Ako vam je življenje drago, nadaljujte! Saj živi! Glejte! Poglejtel« In baš, ko je Gilbert žalostno in neverjetno zmajal z glavo, so se ji očesno vejice in trepalnice zganile in zopet stresle; in 2ez nekoliko časa so se odprle oči. Vse telo se je skoraj krčevito streslo, šibke roke so nenavadno zadobile moč ter se upirale krepkim rokam obeh možakov in dušeč kašelj je privabil rahlo udečico na bleda lica. Tedaj jo je Gilbert dvignil ter naslonil ob kamenito vodnjakovo orgajo, da bi mogla lažje dihati; takoj je prenehala kaši jati in je popolnoma mirno ležala v njegovih rokah. Vendar še ni izpregovorila. Od veselja je Gil-bertu utripalo srce in mu zopet zastajalo od strahu, da se ne bi najhujše ponovilo, dasi v resnici ni bilo nobene nevarnosti več; Dunstan in Alrik sta v tem hitro odšla v hišo, da bi dobila vina. Baš, ko je vse kazalo, da deklica iznova omedleva, sta prinesla v Ion ceneni vrču nekoliko sirijskega vina; mali Alrik sicer ni bil posebnp prebrisan, našel bi pa vino sredi peščevite puščave; prišedši v Jesenski ljubljanski velesejem Spet bo oživela naša beta in lepa Ljubljana med 1. in 10, septembrom. Gospodarsko in kulturno središče Dravske banovine bodo posetili deset tisoči gostov iz vseh krajev naše prostrane države in inozemstva, da si ogledajo bogato založeno iu pestro razstavo »Ljubljane v jeseni«. Na razstavišču od 40.000 m5 bodo nameščene v desetih velikih razstavnih zgradbah sledeče razstave: I. Gtasbena razstava. II. Umetnostna razstava »Slovenska pokrajina«. III. Higijenska razstava »Mati in dete«, IV, Izseljeniška razstava. V, Ribarska razstava. VI. Razstava malih živali ter razstava koz. in ovac domačih pasem (3. do 10. sept.). VII. Mednarodna razstava psov vseh pasem (1, do 2. sept). VIII. Arhitektonska razstava. X. Hranilniika razstava. XI. Pohištvo, stanovanjska oprema. Radio. XII, Industrijski in obrtni oddelek. XIII. 8. septembra tekmovanje jugoslovanskih harmonikarjev na velesejmu. — 50% popust na železnicah. Vozne olajšave so priznane tudi na parnikih. Za polovično vozninc na velesefem zahtevajte na odhodni postaji železniško izkaznico, ki jo dobite za 5 Din. »Ljubljana v jeseni« bo prirejena vestno in z ljubeznijo. Oglejte si to razstavo! NAZNANILA n šmihel pri Novem mestu. Zavod Šolskih »ester dc Notre Dam« naznanja, da se bo v šol. letu 193-4-35 na tukajšnjem zavodu otvoril privatni nemški razred za šoliodrasla dekleta, ki «e žele do dobra priučiti nemščine. Poleg tega se jhn bo nudila prilika, da izdelujejo razna ročna dela in perilo. Istotako jim bo dana možnost učiti se francoščine, tesnoplsja in strojepisja. n Gospodinjska iola v zavodu Šolskih sestei de Notrc Dame v šmibelu pri Novem mestu se prične 1. oktobra. Prošnje se vlagajo do 25. septembra. n Vič. V soboto in nedeljo, dne 18, in 19. avgusta se bo vršila pred viško cerkvijo na prostem predstava »Slehernik«, misterij. Predstava bo vsakokrat ob 8 zvečer in obeta biti nekaj izrednega. Vabimo vse okoliško prebivalstvo, da se te lepe predstave udeleži. Konec okoli 10 zvečer. — Pri revmatizmn v glavi, ledjih, plečih, živčnih bolečinah v kolkih, usedu (Hezenschuss) *e uporablja naravna »Fraaz Josefova* voda z velikim pridom pri vsakdanjem izpiranja prebavnega kanala. hišo se je podal naravnost v neki kot, kjer je na hladnem prostoru visela usnjata steklenica z lesenim zamaškom. Beatrika je pila in zopet oživela ter pogledala Giiberta. »Vedela sem, da prideš,« je" rekla s slabim glasom ter se nasmehnila; Gilbert pa kar ni mogel govoriti. Medtem je judovski deček pripeljal mater; nesli so deklico v sobo, kjer se je ženska skrbno zavzela za njo; sicer se je bala, da ne bi kristjana umrla v hiši njenega moža in tudi, da ne bi dobila najeniščine, vendar ji je z žensko nežnostjo in skrbnostjo stregla, jo zavila v neka oblačila, ki so bila njena last ter jo potem položila na posteljo. Služabniki Arnolda de Curboil so bili sami Grki; ko so bili izvedeli, da je bil njihov gospodar ponoči umorjen, so zaklenili in za-pahnili vrata, zvezali Beatriko in njeno nor-niansko strežnico ter jima zamašili usta, da bi brez skrbi odnesli bogati plen; vendar iz-početka niso nameravali usmrtiti žensk. Nameravali so se drug za drugim neopaženo ia-muzati iz hiše; večina njih so je izrekla za to, da vržejo ženski v vodnjak; sicer bi se znalo zgoditi, da bi si pomagale druga drugi, se oprostile vezi ter tako povzročile, da bi jih xa-sle-dovali. Zaradi tega so vrgli v vodnjak najprej norinansko strežnico in ko so videli, da je uloniia, so vrgli »a njo Beatriko. V vsako hišo Domolfubal i' RDEČA NEVARNOST (Nadaljevanje.) Toda vsa industrijska proitvoduja Je začela pod norimi gospodarji hitro šepati. Dokler je vodila tovarne budna skrb lastnikov ta njih rentabilnost ua podlagi točnih gospodarskih računov in smotrene organi-»arije, so vkljub težkim zunanjim okolščinam uspevale, ko so pa dotedanji voditelji deloma pobegnili, deloma so jih novi gospodarji, to je »obratni sveti< pregnali ali pa kratko malo pobili, se je začelo naglo propadanje. V nekaj mesecih je »»stopilo namesto obljubljenega komunističnega raja razsulo, kajti razbrzdani delavci so raje veseljačilk lenarili ali pa politi-airal: neg« delali. Boljševikom je bilo vsaj izprvs t# malo mar. še podpirali so to splošno uničevanje. saj je bila s tem razdejana predvsem gospodarska moč njih nasprotnikov. V to svrho so celo proglasili za neveljavne sploh vse zakone, ki bi tako početje kakorkoli ovirati. Vse je bilo podrejeno le geslu: »Vso oblast zastopnikom delavskih množic, sovjetomU Ker so prevzeli boljševiki od meščanstva ogromna imetja, ne pa le razvalin«, kakor radi trdijo, da hi opravičili svojo popolno nesposobnost prvih tet. st- to razsulo ni »okataio tts stinaj takoj, toda čim bolj so kopnele stare zaloge, tem temnejši je bil pogled v bodočnost. To jo končno napotilo boljševike. da so morali že 1. 191!» zafeti napenjati v a j e I i. Dočiin je poprej Lenin ponovno trdil, da bo |«i uvedbi komunistične diktature proletarijata država sama od sebe izumrla, je pn se-.taj uvklel. da m.vrs še povečati njeno vsenio-(točno oblast. Cv hoče preprečiti popoln propad vsega. Takoj po prvi revolucionarni vihri je izjavil, da prole-tarsks dr?s»a ne more obstojati brez železne discipline. zato je začet polagoma vnovič uvajati velik del tistih »meščanskih; in kapitalističnih uredb«, proti katerim je poprej tako strastno hujsk.il. Zatajiti je moral ninosrv svojih nekdanjih gesel ter uvajati vedno strožje sadnvrstvo nad delavstvom samim To je poveril n* eni strani boljšev iškim strankarskim organizacijam. ki so j prevzele poveiistvo » obratnih svetih, na drugi strani P ' sii-.v«vm državnemu uradništvu. ki se je moralo zalo ved;:o bolj pomnoievati. Tako je iaiV!s polagoma umiti i oblv.tMjana svoboda delavstva, s diktatura prehajati »d i pr»iei»rijau h* straak«. dočira so postajale delavske nrvvice le njeno orodje Toda tudi !■' ni ruact^o zaleglo. Zato so tekom i t9>8 in i.o' • »rprstan* p»sk«šali nii sredstva iu itpremi-nja'i ter invpotajevali orsaaiiarijo sociahzirane »ndu- i *iri>\* proirv je. dokler ni bilo v taiSelku leta 193> usivarjenih v okviru • Vrtsovnega soispoda r mi «t> sveta« j ie c-lih W d r u e i h upravnih r £ s r> i t s c i j za v.vJeK ta njih »taotreac obratovanje Obsegala i je ta ^rgaivsarija 4JT* s..v »liri ranih tovarn t nad i r.ii- j lij.»t: sv, delsvrev, dofia j«? ostalo anecialaimuh še > ve-.'-- 4 drism Tako sta biLs istnrjNU načrt ia »s vso koaiu-.isti-fc-o iadestrijslE« |p>sp..*izrsJvj _r ,-"•."■-.> • dovaVi kNMrin* po vwj Evropi *> srasiaTtiaii 1 « vw*®a ia smascnta. T.xU od papinsata -i-rr-:-tuvgničeaj* je v »ivljesja fe sžast: bi tčrti trasi*- sto preairaja v* siravne cakoce. Ooveški ejrari je aamreč lastna korist v e d b o pred k o. r: s t; »elokupsosti. zato tod: ciM uls»x>.» ta : TsajesaK»> dekv ki tuj bt unš.veešeate t.jwV;>- st Hov i roispoiarf ruskih ttrvarr 5>iJi $cr>>t,j* •oba i t* svo-je velike eaku?. a se fatšE » podjetjih ne le varne, temveč v urAIu komunističnih «e*el tudi za njih prave lastnike. Ker so Jim bile vse vsakdanje potrebščine itak zagotovljene, je polagoma skopnel sploh vsak zniisel za vestno delo. Vse industrijske proizvodnje se je polaščala vednc večja anarhija, v kateri ni nihJe vedel, kdo pije in kdo plača. Obsežna, z&pieteiia in okorna državna gospodarska organizacija je bila nesposobna za vršitev svojih nalog, čeprav je stala za njo vsa drž. moč. delavstvo pa brez z m i s 1 a za rosno delo. Smotreuo vodstvo je bilo pa na strogo komunističnih načelih tudi nemogoče, saj niso poznala podjetja nobenega rizika več, s čemer je moralo od past i tudi uspešno gospodarsko nadzorstvo, a gola diktatur* gospodarstvu ne more zadoščati. Ko so bile porabljene še zadnje pred bol jševiške zaloge, je mora! nujno slediti polom in leta 1920 je producirala ruska industrija komaj še 10" svoje predvojne proizvodnje. V nekaterih najvažnejših panogah je producirala v prvem polletju 1. liTJO v primeri z zadnjim predvojnim letom le se naslednje množine: ..reiiioga 25S. nafte 33V želez, rude 12%, suro.. železa 2.4%. papirja 13.2"«. bombaža 30%. sladkorja 4.5%, sukanca 3.3V mila 2.8V. nilevskih izdelkov itd Toda še li izdelki nis* prišli v rake prebivalstva. Uprava industrije je bila namreč organizirana tako. da naj bi jo centrale zalagale z vsemi potrebščinami, na drugi strani so morale pa tovarne oddajati vse izdelke centralam, ki jih pa niso bile sposobne prinesti v roke prebivalstvu, temveč so ležali po skladiščih in se večkrat kvarili. Tako je zavladalo v vsej Rusiji največje pomanjkanje najnujnejših potrebščin. Povzročila je lo pomanjkanje industrijskih izdelkov deloma že omenjena »komunistična' anarhija v podjetjih. deloma pa demagoška socialna politika. za katero ni bilo nobenih pogojev. Ker so bolj-ieviki poprej leta in leta obljulnivali delavstvu pravi raj i v komunističnem družabnem redu. so bili sedaj prisi-j tjem vsaj del svojih gesel tudi uresničiti. V to svrho so ; itdali od meseca novembra 1. 1917 pa do konca L 1948 ! celo vrsto nsredb. s kslerimi so skušali ustvariti vzorno ! socislno >kr'«stvo. To je bilo ns papirju sicer jako lepo, ; a je imelo edino lo napako, da je bilo — neitved-! I j i v o Že pet dni po boljševiškem prev ratu so izdali itakon. ki je odre>a! pcpoluo zavarovanje vseh delavcev brer izjeme proti kakršnikoli izcubi de-■ lovne zmožnosti (bolezni, nezgodi, invalidnosti, starosti, materinstvu, osirotelosti in brezposelnosti), a vse stroške naj bi nosili le delodajalci. Takoj v naslednjih tednih se- organizirali obsežno zavarovalno upravo, toda tedai se je izkazalo, da dohodkov ni. ker je bila večina podjetij s/vializirana. Vsa naprava je morala o b v i s e t i v traku, zato «»:> jo v novembru I. 1918 vnovič preuredili v tem tmislu. da imajo odslej praviro uživati Sivialno skrHstvo le oni delovni sloji, ki res ne morejo več delali. Vse stroške zanje je prevzela država, a samostojni poklici (kmetje, obrtniki itd.l naj bi nosili nanje pripadajoče dele sami. Ker je velika množina de-k-nis nasprotujočih si predpisov rodila le veliko zmedo. so na lil. sovjetskem kongresu L 1919 vso socialno skrbstvo vnovič preuredili. Izdali so poseben »Kodeks d e i a Po tem je bila ia vse prebivalstvo od šft. do 50. uvedena dolžnost in piarira do dela in do pr«?skrbe. Vsi delojemaki so bili razdeljeni v po-s^č-e skupioe in zanje d o toče ci meada v denarju ter v livilifc. avedea je bil osaem urr.i delavnik, urejene do-!>?N= ^Je^e odpustov, dopustov, najmanjše količine dela Nadurab-1 saj bs vse to strokovne organizacije in v-^j^ai catfjoniaki del*, a stroške bi nosila driava. Toda • s; biii take ogromnL da jih ie od pofetka ni zmogla, iajži Rastja j» postala v nekaj mesecih — irrablje-valfa t vri mtiihsts* skrbstva Z velikim naporom in bila rgrsjens organizacija, toda vse d.v m ->šJatj urad; poeaanjkanja sredstev le ^ K« i1" preskrba itak zagotovljena, s-:- deiati. kajti o kakem rmisln ia ^fen.-«-. .-uprai« ni bilo nobenih sledov razno pM, avgust« je mi. auk) 10 let. odkar e u tisnil svoje oci neuhotioi organizator kršč sojr' nega delavstva Mih, Mo[ SKerc. Slava mu! Odposlanstvo vtlnjskik rudarjev je predložili k" banski upravi sporneaico! ki podrobno opisuje niih bedo. Leta 1023 je bilo' v premogovniku v Vtlenjah zaposlenih še 1000 deliv cev, danes jih je jamo it nekaj nad 400 V kratkem pa naj pride do novih od. pustov in zaposlenih m) bi bilo samo 27i delavec".'. ki pa bi delali samo 12 dni na mesec Kakšne bi bile posledice teh od-gusiov. kažejo te številke, /j oskrbo delavskih rod-!>in z najnujnejšimi iiv. Ijenjskimi potrebščinami je potrebnih '200000 Din na mesec. Pe odpustih ps bi vsi velenjski rudarji zj. služili um 150ono Din v avgustu in le t20.(XI0 Din v septembru Rudarji zato predlagajo, da se jim primanjkljaj naka/e v obliki živil, da se narofi samoupravnim uradom, da v »eiji men uporabljajo velenjski pre-oog ter da se poskrbi za usjišno obratovanje povečane \e-leiijske električne centrale. .tM radar'i m trbovelj-sto premogotopno drii-bo je prišlo iJo »ledečetja sporazuma: t S 15 av?u-«om stopi fo v veha-.o sle-deče najnižje dopusine mejje: za I skupino TI Din. za i! T225. za III. 27.75, za IV.a 23 in ti IV. b 18.50 ^cJa veljavne pnemi^ke in ak«rdne postavke se mižijo za 1 odstotke 2 Brezplačni premog se od V oktobri dalie določi za Jt" lav« ki so £ra bi'; dose: daj unraviiVr prtiemali in ii dobe oJ^; po o K* ni >rc. dmr t»J o" ,n tone 3 Trboveliska rr* mogokopna drjrba opus« »voto zahtev: po «>« razdelitvi delavstvu 1,1 skupine Ta doeovor se '»matra kol del koMfiiv« (skucae) poeodbe z J* 27 julija 1031 lini iMovsi cas » uvedli nekateri bubifl* ski srgovc: za svoi« ob"-:e ser pričeli odpira« u-sovine v popoiJritvh s"« ob ?r»h Zakai ne sle* tem vsi? Za uvedbo 40 ursika « zavzema v svo:ih čiankin po rojih ItMih Mussolom-feje bi bilo, Ja b: umik kar uvede! v Hal ] • SeiteotMnesi v se je po»«čata -bfMtx»ehuh ie n^10,. Anpllji koBCOT ;uiu« .Jv« miiijoaa torti » 31674 kakor P-« «»!«> «*«««: ' l' L tisoč on manj. kakor i» Hto brezposelnih v !"' lipi t« OJN ttodsfc nj«o«' nesmeost tonja naglica, človeka pi 1 •>r»c-- K^M«fe pri ah. ki ogte^o r Bems-ljmbm! - V „ako krioMko ko«, Ust! TIIONIN 'M sa zdravljenje vsob vrat rasi, hrast lisafev, turov mmm mitml Preprečuje infekcijo, uaiavlja krvavenje in hitro »celi raso. Steklenica 20 Din v lekarnah. Po poSti.em povzetju 2stoki. 50Din. Poučno knjižico St. 17 pošlje brezplačno »Fiton« dr.zo.z., Zagreb 1-78. Rej. pod Sp.br. Metod a). Vil. M33 Romanje dekanije Cerknice na Bledi in Brezje Vsled povpraševanja iri na željo vernikov so sklenili župniki, da naj se tudi letos da prilika za skupno romanje številnim vernikom, ki žele obiskati Marijo v najlepših gorenjskih krajih Bled in Brezje. Upoštevajoč razne možnosti in okoliščine so določili sledeči spored: V ponedeljek 3. septembra zjutraj 6,40 odhod posebnega vlaka z Rakeka, prihod v Lesce 9.45, peš na Bled, s čolni na Otok, tam sv, maša, ogled Bledu, kopanje. Iz Lcsec v Otoče 17.55, Drugi dan odhod z Otoč 10.20, v Ljubljani skoro pet ur, odhod iz Ljubljane ob 16, na Rakeku ob 37.19. Na Brezjah spovedovarije, sv. maše. Zjutraj v torek imajo dobri pešci priliko obiskat; tudi Marijo v Ljubnem in v Kropi, v ponedeljek pa v Lescah. Za vožnjo na železnici, mostnino, eolnino i. dr, skupne stroške plača vsak ob priglasi! 45 Oin svojemu župnerau uradu v teku tega ledna (do 20. avgusta). Gg. župniki pa sporoče število priglašenih takoj voditelju župniku Hafnerju v Stari trg. Podrobna navodila slede. Kako bodo pomagali smrčaoom. Angleškemu patentnemu uradu v Londonu jc bil urila v no prijavljen patent priprave proti smrčanju. Nad posteljo sniičuuu se »besi mikrofon in če smrčanje presež mero znosljivosti, začne snirčečegn človeka pikati električna igln. Aparat deluje, dokler sc zaspanec ne zdrami. Angleški listi sprašujejo, kdo bo tako bedast, dn si l><> nabavil tako mučilo. DROBTINE Čudovita rastlina. Poznamo rastlino, ki ji je domovina na Himalaji, a znanstveno jo imenujemo »seuromntum gutatum«, katera ruste brez zemlje in vde. Ako je obešena ena zastavica ali po dve, tri, štiri — je lo vedno druačno znamenje, katerih je skupno 375.076, a katera razlaga posebna knjiga. C [»meni 11 pr, »da«, D pomeni j ne«, YZ kliče 7x)ravnika, ZPH vošči »srečno pot«. Kako se je medved maščeval. V neposredni bližini glavnega me6ta je povozil te dni avtomobil nekega potnika. Voznik je naravno takoj ustavil svoje vozilo in prestrašen zagledal veliko nesrečo. Hip za tem se približa medved-plesalec, ki je bil oči vidno last ubitega človeka. 1C0 zcgled.t svjjegi. gospodarja v <.171, plani,- na šoferja in ga zmečka. Ukročena žival je zdivjala ob maščevalni želji in kruto nastopila za svojega gospodarja. Ji- ski:. Ob dvajseiietmci svetovne morije Prvi mobilizacijski dan. Ko sem tisto usodno nedeljo — 26. julija iyu — stopil pred šolo, da bi šel k deseti sv. maši, sem zagledal nedaleč od učilnice gručo ljudi, ki so bulili v dva velika rumena lepaka. I ribližam se. Sosed Rozman reče: »Vojna bo«. Pogledam na lepak in že opazim, da je poklican pod zastavo tudi moj letnik 17. pešpolka. Ta slovenski polk ima zn seboj častno zgodovino, zakaj njegovi pripadniki so se že v prejšnjem stoletju izkazali nn bojni poljani. »Kranjski Janezi« tudi v svetovni vojni niso bili med zadnjimi. Prav gotovo pa bi izgubili svoj stari sloves, ako bi se borili v njihovih vrstah samo vojaki moje kakovosti. Drugače tudi ni moglo biti, zakaj ni vsak fanl zn čevljarja in ne more biti vsak dijak za profesorja. Ites je, dn smo vsi dolžni pomagati državi in žrtvovati za njeno obrambo in »a njen blagor in napredek vse, tudi življenje, vendar vsak na določenem mestu iu po svojih zmožnostih, ki nam jih jc Bog naklonil. Go-jovo pa nc more biti dober čuvar domovine na »ojnem polju nihče, ki mu da država površno vojaško izobrazbo, kakor mi jo je dala pokojna Avstrija, Ko se je bližalo 21. leto rojstva, sem učiteljeva] na Čoln, v Vipavo pa sem bil vojaško pristojen in tam bi moral v gotovem roku osebno javiti, da sem še živ. Po starem običaju pa So nam fantom v tistih letih brenčale n° -'»' Muhe in veseli smo bili na vso juoc. Med drugimi pesmicami smo radi pre-Ju '» narodno »Al* mc boš kaj rada imela«, ■rugaee pa smo se presneto malo navduševali lnlf S'1C0 PriPHSnDO in puškico nabasano«. In »ko se je zgodilo, da se nisem javil županu. K J"e Je ,kot gostilničar in trški politikon do-Poznal, vsaj tako dobro, da bi me bil lahko pravoeasno uvrstil v dotični spisek. Za svojo 'le/driznogt sem prejel od okrajnega glavarja "Jatcv, naj plačam navedeno vsoto. Ker sem tudi to prezrl, jc nekega dne žp na vse zgodaj vipavski eksekutor izvršil na eolski šoli ru-bežen, seveda brez uspeha in po starem geslu »kjer nič ni. še cesar pravico izgubi«. Cela moja plača z vsem premičnim in nepremičnim je namreč znašala tedaj mesečnih 06 kron in 66 vinarjev. — Pozneje je moj nepozabni pokojni oče globo poravnal in me s tem reši! prvo skrbi, združene z. vojaško obveznostjo. Nekega dne sem bil na vojaškem Uradu pregledan. Želel sem sevedo, da ne bi bil potrjen. Toda komisija je bila drugega mnenja, nemalo tudi zato, ker so takratnemu županu ob pogledu mi mojega rojstva težke kosti, rceimo iz snmc dobrohotnosti »ušle« nemške besede: »Postaven mladenič, ta bo pa izvrsten vojak,« Prišle so glavne počitnice in hnjdi nn štiritedensko vojaško vežbnnje! — In ko je nastopil sledeče leto zopet veliki počitniški odmor, sem pred ljubljansko šentpetersko kasarno po blatu in prahu vnovič zbiral »duševne in telesne sile zn uspešno vzgojno delo v bodočem šolskem letu.« Bilo nas jc kakih dvajset učiteljev. Dopoldne smo marširali in tokli s puškami po ramah in po tleh, popoldne so nas zaposlili v pisarni, zvečer smo pa tupatam in v večji ali manjši meri pokrokali, seveda »nn temelju žepnega razpoloženja«, zakaj »puf« v tisti dobi še ni bil moderen. Večkrat je bil navzoč podčastnik, ki nam je bil prideljen zn vaditelja in varuha. Njegova prisotnost v gostilni nam je biln običajno nujno potrebna, ne toliko za kontrolo lepega vedenja, kakor zn vsnj na pol človeško »funkcioniranje« vojaških vežb v naslednjih dneh. Neko nedeljo smo hoteli biti sami in starešine nismo povabili. Joj nam sledeči ponedeljek! Tolkli smo »maršajns«, ojišč.e.« Oba sva mislila, da se bo vse jiovoljno izteklo, zato sw si v slovo komaj roko pžji, in ie scw nn postaji (Daljo sledi) 2' Naznanilo ottorltic Podpisani vljudno naznanjam. da sem o t v o r i I vJokata sto. U trgovin« i barvami »Orieutc d z t, z na Tvrievi (Dunajski c.) 14. poieg trgovine Sčbneider k Varoviek TRGOVINO Z BARVAMI. Kot dolgoletni poslovodju barvarske stroke pri tvrdki »OBlENTt sem trgovino piuiotnorne preuredit, ter bom imel stalno v zalogi vse vrste kemičnih m oljnaim barv firnežev. lakov, steklarski in mizarski klej ter lužila svetovne znamke >Artt«. Vse vrste Maka in denat špirita. Dalje, največjo izbiro vedno svežih solskiti in umetniških barv. pasle! tušev in slikarskem platna, vseh svetovnoznamh tovarn Veliko zalogo vseh vrat čopieev is krtač, ter sploh vse slikarske in pleskarske potrebščine Na zaiogi pa bom imel tudi vedno sveže vse vrste mavca Potrudil se bom zadovoljiti svoje cenj. odjemalce z najnižjimi cenami in najboljšo poaTežfeo. ter se najtopleje priporočam IVAN ROZINA, trgovina barv in lakov. Ljubljana, ?yršewa c 14 1 Mali oglasnik vaata droniu vrstica ali nje prostoi vetja za enkrat Din V Naročniki .Domoljuba" plačajo samo polovico ako kupujejo kmetijske po trebSrioe ali prodajajo svoje pridelke ali iščeir noslo. oriroma obrtniki pomnfnifco« »h va.ieneei ir narobe. inmm Z S vseh kmetskiti del in kuhe. veščo v svinje-reii in molži, nadalje starejšega kiapra. veščega kmetijstva, živinoreje sadjarstva in po možnosti fcebeli.r-stva se išče za takojšnji usstop. — Ponudbe na upravo Domoljuba pod >stalna služba« o;67. ia stiBBrasijr meta 2 dijaka inje z vso oskrbo — Mnjre. Ljtibliai.a. Zalokarjera ulica Iti s 4 sobami in pritiklinam na kr ž šču rest |>oleg cerkve in šote. pri pravna za obrt najirodtj. — Vprašati [ir Celici Nev. Ijak, Litija 5v fillil pmtfm re,o približno dveh do treh giav živin** in par prašičev Najraje blizu Lut.ljane, Kranja ali škofje Loke. — Točen opi? n« naslov: Frant-tišilij Mrli vrh št 0. p. Žiri Mi hmtmks isis i. 2 letno nrakso išče nhmeščenja t,ot oskrbnik - Naslov v uprav. Domoljuba "100. ¥s!Hii im)m% brej lastnega kapitala nudimo vsakomur. (>o-sebno na dežel;, tlopiae z znamko za odeovor nasloviti na: Pers-mn Ljubljana. |,oštni predal 307, Dšfaka " t;8varn01 ■KRM vso oskrbo, sprejmem Ye>e! Miklošičeve 10 Ljubljana. lia B BSjES ugodno prodam mlin. posestvo in žago. - Naslov v uprav: Domoljuba ood št, 905(1 MuiSina VarB m majtien BCSine aen« r dobra oblatila. A P res ker. Sv. Petra cesta M F«firii dobreBa ■ miifa, ja. koj. .lakob Kenk. Notranje Gorice t»S. Brezovica SRpgfesK stepa letošrie kupujem Ponudbe na naslov: Saša j Stare. Mengeš. j POšNE.MAL\'IIL dobro ohranjen, prodam Rozina M.. Črni poiok. pošra Šmartno pri Litiji Zgubil u j« vetik: pet. voičtak. dne 6. avgii-193« v Rimekm Toplicah, kateri eKši na ime Butidei id ima znamko občine Radeče. Vsakemu, kateri istega izsledi in gelike Zgodovine tobaka v Evropi«, je po obisku v USA objavil dodatek k svojemu delu. k.ier poskuša ugotoviti vzroke sedan.ie-ea razširjenja kajenja. Pustolovci, ki so podvrgli Južno Ameriko, so posegli po tobaku kot edinem dostopnem mamila, ki jim je nekoliko lajšalo stalne napore in nevarnosti. Naraščanje prodaje tobaka je »lejkoprej dokaz nestalnih težavnih razmer in se nahaja v zvezi z živčno zdelanostjo posameznega IKikolenja. Vse evropske vojne so povzročile to naraščanje, ki je pozneje jiojemalo v teku mirnejših, urejenih let. Tudi nekadilci, ki so odrinil: na fronto leta 1914, so s<> kmalu navadili tobaka, ker jim .ie dozdevno krajšal _ dolgčas, lakoto in obup. Pred vojno .ie prišlo letno na vsakega prebivalca USA po 142 cigaret. Le I a 1B81 je narasti« ta številka na Mtl. Med vojski, ki so se povrnili iz Francoske. ni več nol«enega nekadilca. Posnemali so drug druirega na fronti, dokler se niso oprijeli poprej nepoznane razvade. V sestra-oanih evropskih deželah .ie bil ta pojav še izdatnejši. Tobak je bil rej ko, drago plačano blago. Ne Kadilci, ki so gledali, kako se mučijo kadilci s suhim listjem ali zelišči, so domrievali. da pomeni pravi tobak velik užitek m ga hiteli pri prvi priliki poskusiti. £ato je mea sedanjo mladino zopet vedno vec kadilcev. VABIMO VAS! LJUBLJANSKI VELESEJEM 1.—10. IX. 1934 Železniške izkszoica r,n MP;, popust nt let«, nicah »e dobi na vseh posta ah |>o Pia js 40.000 m- — 15 razstav: Glasbena — umetniška — higijenska - jj. seljenska — ribaiv.Un — j«-mtnine kot, ovtt, psov — arhitektonska — >Weekend< - bra-iiilniška — pohištvo — radio - živila Festival Slovanskih piesov Tekoievamje h»rn>*nikarjr> VelikomeHta« sabanšee Zena zobozdravnika: >Kaj naj damo os-teri za god?- Zobozdravnik: iRoci ji, da ji boni bret platno zobe populil.« MANUFAKTUH0 za 1lM0St Stari Sivac komisijska take, Ljubljana, Janežičev« >3. — Zahtevajte pomnik Oče: *Kako to, da te vedno zalotim pri branju romanov, mesto da bi ~e nčilt Sin: >Zato. ker imate gum; na pftak-' .. Podpisani Kocijančič Jože, Dobrunj« ,Vi i ™ ko1 neresnične in obžalujem vse žalitve, katere sem izreke! dne 19. julij, 1934 Pr^lfL T, prcd *h,io v Dobnmjah proti ».^siassasjtjr irs s™ Urednik-. Jofa, Koilčct Bolni na pljučih! Tisoči te osdravijenil £»bleviijtf i»vn. b-nfiftti n moji at*?l mmetnem prcfirimlcfanl* ki F n »arf ikogn rriiU. Dna ntart po.ci. vsnkeg« čin» iivljenja th &c hcAeitr. hitro prfm«g»- it) kaSe!] nrfneHsia. tri? i«-lc*» * /viis trr poapnenju bol"« praichs. M e s enI moži^ /dravp.iJk-i nolrmjcp prednos.5 «f moje mr!^ J" radi pj;porotijc činprt, rain«-tf ?. moiin*. rtarinoff prehranvacjn. Icir lwai?t Popolnoma »astonf dohttf mojo knjigo, t7 k«teri bcmie trp«l« n^0?0 kori&tatga. Ker ima mo zalornil. stnic laOftO komadov im hrezpis^no fa*poiilfanff. pjftit* w bost< mopl' v' ori^Jfvuti tttfii oiw srečntžf Zbtrnlnics m pošto MK0R« F U L C\KR, 8eriiii-S>akfiH» Riaghabnstrasse 34. Abt. 4Ss Za Ju«osloraaskc tiskarno C