Tiskovna konferenca ministra Frleca Izvirni greh: napačni zapis Za nesporazume o pogovorih s Kitajci naj bi bil odgovoren sodelavec veleposlaništva Ljubljana - Zunanji minister Boris Frlec je na včerajšnji novinarski konferenci zavrnil ocene njegovega nedavnega obiska na Kitajskem kot povsem zgrešene. Odnose z Avstrijo je komentiral kot nekoliko spodbudnejše (trenutno je manj znamenj, ki lahko povzročajo skrbi, pravi), iztekajoče članstvo v varnostnem svetu ZN pa kot izrazito tvorno. Omenil je še diplomatsko pozornost, ki jo Ljubljana posveča reševanju nasledstvenih vprašanj. Po Frlečevih besedah je Slovenija na zunanjepolitičnem področju dejavna, dosledna in načelna in zato deležna zaupanja in visokih priznanj iz tujine. Ocene novembrskega obiska v Pekingu je minister označil za napačne in izrazil obžalovanje, ker je bilten ministrstva za zunanje zadeve Analize objavil delovni osnutek njegovih uradnih pogovorov na Kitajskem. Frlec pravi, da je bil obisk najskrbneje pripravljen in uspešnejši, kot so bili pričakovali, za problematičen zapis izjav pa da je odgovoren sodelavec slovenskega veleposlaništva v Pekingu, ki bo za napako tudi odgovarjal. Na vprašanje Pop TV, ali so objavljene izjave resnične ali ne, je odgovoril, da je zabeležka nestrokovna, očitki na račun neposluha za človekove pravice pa zanj osebno nesprejemljivi. Na Delovo vprašanje, ali je zapis torej potvorjen, je Frlec odvrnil, da tega ne trdi, izjavlja, da je slab. Slovenija z zanimanjem spremlja pogajanja za sestavo nove vlade v Avstriji, je zatem povedal zunanji minister in glede dvostranskih odnosov dejal, da je zdaj opaziti manj znamenj, ki bi Ljubljani lahko povzročali skrbi. Omenil je, da se je Dunaj odrekel prvotnim zahtevam glede Jedrske elektrarne Krško in da Haiderjeva stališča do Slovenije postajajo ugodnejša; pred kratkim je celo prvič podprl čimprejšnjo vključitev Slovenije v EU. Glede t. i. kulturnega sporazuma je dejal, da je še vedno sporen izraz 'nemško govoreča etnična skupina’, ki je v avstrijskem prevodu opredeljena kot 'manjšina’. Po Frlečevih zagotovilih Slovenija dejavno sodeluje v okviru Pakta stabilnosti za jugovzhodno Evropo, kar je v njenem gospodarskem interesu. Med drugim diplomatskim udejstvovanjem je omenil prizadevanje za rešitev vprašanja nasledstva nekdanje Jugoslavije. Štiri države naslednice v sodelovanju z drugimi dokončujejo osnutek resolucije, ki bi potrdila stališče Ba-dinterjeve komisije o razpadu SFRJ na pet enakopravnih naslednic. Ta pobuda bi omogočila ZRJ, ki v Organizaciji zdru Ženih narodov ne more prevzeti sedeža nekdanje skupne države, regularno pot v ZN, je pojasnil zunanji minister. Saša Vidmajer Tema dneva Preveč sladko-gladko o približno dveh mesecih je na tiskovni konferenci o slovenskem diplomatskem stanju spregovoril zu-™ nanji minister Boris Frlec. To stori bolj poredkoma. Zaradi obiskov v tujini je večkrat kot ne daleč stran in zunanjepolitične aktualnosti že zatonejo v pozabo, preden jih utegne razložiti. Mi o vojni med ministrom Frlecem in ambasadorjem Ruplom, prvi diplomat pa na Kitajskem. Mi o domnevno spornih izjavah slovenskega prvega diplomata v Pekingu, on spet kjer že koli. Nekoliko z zamudo je zunanji minister včeraj le pojasnil, da je javnost v zmoti. Medijske ocene uradnega obiska na Kitajskem so bile popolnoma zgrešene, pravi Frlec. Ni res, da bi bila slovenska drža glede človekovih pravic nedostojna. Sam da je bil v pogovoru z gostiteljem Tang Jiaxuanom, sicer v diplomatski maniri, tako nedvoumen, da se je slednji ob izrečenem ostro odzval, češ, o človekovih pravicah ne želim govoriti. Edina podrobnost, ki še ni pojasnjena, je vsebina zabeležke iz biltena zunanjega ministrstva, ki je pomotoma postala javna. Minister z obžalovanjem ugotavlja, da je bil objavljen neavtorizirani, delovni osnutek besedila, izjave, iztrgane iz konteksta uradnega pogovora. Ob vprašanju pa, ali tiči problem v birokratski nemarnosti, ker je v javnost sploh pricurljal interni, neobdelani zapis, ali pa so napake vsebinske, torej je besedilo potvorjeno, prvi diplomat ostaja diplomatski. Pa saj končno niti ne gre več za to, ali je bilo izrečenega več, kot bi bilo politično okusno, oziroma gre za običajni pragmatizem, ki je obvezna politična prtljaga. Slej ko prej ta primer niti ni tisti, ob katerem naj bi se bila prvič spotaknila slovenska načelnost. Le malce utrujeni smo ob teh sladko-gladkih izjav, ko pa se zunanjepolitični teren tako rekoč na vsakem koraku udira. Saša Vidmajer NOV PEUGEOT POL LETA BREZPLAČNO. s?*; R V a\ c še dni 0022 do leta 2000 Vsota tolarskih vezanih hranilnih vlog v poslovnih bankah v Sloveniji, v milijardah tolarjev september '99: september '98: razlika: 870 774 12,4 odstotka evrofon 080 2002 SLOvemja Doma v Evropi. Danes od 11. do 13. ure bo na vaša vprašanja o problematiki slovenskega kmetijstva pri vključevanju v Evropsko unijo odgovarjal državni sekretar, mag. Franc But. Ljubljana, četrtek, 9. decembra 1999 / leto XLI / št. 286 / odgovorni urednik: Mitja Meršol / cena: 1,35 EUR, 8,50 HRK, 110 SIT Proti (pre)močni Evropi in zanjo Rdeča nit pred bližnjim vrhom EU v Helsinkih so še vedno velika pričakovanja kandidatk in ščitenje lastnih nacionalnih interesov svet/8 Rivers spet grobar Olimpije? Danes Ljubljančani s Tofašem »Moka« ostala budna Mojca Suhadolc 7. na superveleslalomu šport/12-13 Silvestrovanje na prostem Kje po Sloveniji pripravljajo množična slavja? turizem/15-18 Draga noviteta Iz antikvariata Zlate dčpuške pripovedke Brede Smolnikar s pripovedjo, ki je pisateljico pripeljala na sodišče književni listi/19-22 Zimski vrt Ko dodatek postane središče doma Praznični pogrinjki Bolj slastno je, če je prijetno za oči Skrivnost ličenja Niste zadovoljni? Pa popravite! Delo & Dom/25-56 Vreme V severovzhodnih krajih bo del dneva še delno jasno, drugod bo pretežno oblačno. Pihal bo jugozahodnik. Najnižje jutranje temperature bodo -3 do 3, v zatišnih legah do -7, najvišje dnevne od 4 do 10 °C. jutranje ☆ 9 "7 70350"752041 Sporazum med Moskvo in Minskom Po osmih letih nova zveza Seja sveta LDS Na »tapeti« je bil volilni sistem ruskem vodstvu - ob novici, da bo Jelcin kljub »bolezni« sprejel ukrajinskega predsednika Leonida Kučmo - povzročili pravi vihar, upravičeni. Kremelj pač ni smel hiteti s sporazumom, kajti najmanj tri ruske republike (Tatarstan, Ba-škirija, Ingušetija) so zagrozile z enostranskim preklicem zveznih sporazumov z Moskvo. Predsedniki Mintimer Šajmijev, Mur-taza Rahimov in Ruslan Au-šev so namreč resno opozorili, da bodo njihove republike vstopile v rusko-beloruski »Sojuz« le pod enakimi pogoji in ravno takšnimi pravicami, kot jih bo v tej novi zvezi imel Minsk. Kremelj zato ni smel tvegati. Pred podpisom sporazuma je bilo treba na hitro urediti probleme z »uporniškimi« republikami, ki se upravičeno bojijo podrejenega položaja v novi »soju-zni« državi. Sporazum, ki bo začel veljati šele, ko ga bosta ratificirala oba parlamenta (duma naj bi to storila 13. decembra), je med belorusko opozicijo povzročil silovite proteste. Nekaj sto aktivistov je sredi dneva blokiralo glavno ulico v Minsku, toda policija jih je že čez kakšnih deset minut razgnala. Opozicijski voditelj Semjon Šarecki, ki se je pred Lukašenkovim režimom zatekel v sosedni Vilnius, primerja dokument s sporazumom Molotov-Ribbentrop. Tokratni bo po njegovih besedah razve- Veleposlanik ZRJ v Moskvi Boristav Miloševič, brat jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševiča, je včeraj vnovič podal prošnjo ZRJ o pridružitvi uniji Rusija-Belorusija. Dejal je, da o tem vprašanju redno razpravljajo parlamentarci treh držav. Skupna parlamentarna komisija naj bi se sešla 22. decembra v Moskvi. STA bilo treba ženo in oba otroka čečenskega predsednika preseliti na drug, varnejši kraj v eni od ruskih regij. Zdaj skrbijo zanje agenti FSB in jih varujejo pred čečenskimi skrajneži. Kje so Mashadovi, ruska stran noče izdati. Po čečenskih trditvah so ruske izvidnice medtem že vkorakale v Grozni. Ruske vojake so opazili na Staropromislovski cesti, ki povezuje četrti Butenko, Ivanov in tovarno električnih naprav Elektropribor, ruska letala pa medtem neusmiljeno sejejo smrt po vaseh na jugu republike. Po čečenskih trditvah uporabljajo tudi fosforne bombe, ki povzročajo strahotne požare. Proruske enote prostovoljcev, ki jih vodi Bislan Ganta-mirov, nekdanji proruski župan Groznega, naj bi bile v sredo vkorakale v Urus-Martan, kjer že nekaj dni divjajo siloviti boji. Toda rusko obrambno ministrstvo teh vesti ni potrdilo. Branko Soban Ljubljana — Včeraj zvečer se je sestal najvišji organ liberalne demokracije, svet stranke. Seja je bila namenjena predvsem razpravi o spremembi volilnega sistema, na dnevnem redu pa je bila tudi informacija o spremembah spornega sporazuma med Slovenijo in Svetim sedežem, ki jo je podal predsednik Drnovšek. Izvolili pa so tudi novega predsednika. Prva točka je bilo imenovanje novega predsednika sveta stranke. Z odstopom z ministrskega položaja je dosedanji predsednik Slavko Gaber namreč izgubil mandat člana sveta stranke, ta pa je zato ostala brez predsednika sveta. Pred tremi tedni se je sestal izvršilni odbor stranke in pripravil predlog, da se za predsednika sveta stranke imenuje Pavleta Gantarja. Slednji je na tajnem glasovanju dobil podporo in postal predsednik sveta. Druga točka, ki jo je obravnaval svet stranke, je bil sporazum med republiko Slovenijo in Svetim sedežem. Drnovšek je članom ponovil, da vlada že pripravlja popravke, zavrnil možnost, da bi popravljeni sporazum pred podpisom pregledali člani sveta ter pozval člane sveta k umirja- Brez točk - Tomas Globočnik (na fotografiji) je bil od naših še najbolj zadovoljen. Na Pokljuki zmagoslavje Norvežanov Naši »zimski lovci« slabo izkoristili domačo premiero svetovnega pokala Pokljuka - Sonce, soliden obisk 1000 navijačev in trda proga, nad katero se je pritoževalo precej tekmovalcev, so značilnosti štarta petdnevnega pokljuškega tekmovanja za svetovni pokal v biatlonu. V zahtevnih razmerah so se najbolje znašli ta čas najboljši — Norvežani. Prvi favorit Ole Einar Bjpmda-len se je sicer moral zadovoljiti s 3. mestom, zmagal pa je njegov rojak Frode Andresen. Naši niso izpolnili pričakovanj glede uvrstitev med 25 dobitnikov točk svetovnega pokala. Še najbolje sta se odrezala Janez Ožbolt (34.) in Tomas Globočnik (35.). Poleg njiju sta se na jutrišnjo zasledovalno tekmo uvrstila še Marko Dolenc in Matjaž Poklukar, Saša Grajfa pa ni med 60 udeleženci zasledovanja. Na Pokljuki se bo svetovni pokal nadaljeval danes z ženskim Sprintom ob 13.30. Več na 12. strani. S. V. nju. Znotraj te razprave je največ kritik izrekla ljubljanska županja Vika Potočnik, ki pa se je omejila na pomanjkljivo komunikacijo znotraj stranke. Po obravnavi informacije o sporazumu je svet preše! k volilni zakonodaji in postopkom, povezanim s pripravami na volitve v državni zbor. Tako so se najprej seznanili s sestavo volilnega štaba (vodil ga bo generalni sekretar stranke Gregor Golobič), nato pa sprejeli pravilnik o evidentiranju kandidatov za volitve. Tej točki je sledila razprava o spremembah volilnega sistema, ki jo je s svojim nastopom odprl Drnovšek, sledili pa so mu tudi nekateri drugi (Tone Anderlič, Bogdan Biščak), ki so predvsem opozarjali na pasti večinskega volilnega sistema Zadnja obravnavana točka pa je bila pritožba zoper izključitev iz stranke, ki jo je vložil Janez Sodržnik, sicer nekdanji funkcionar v mestni občini Ljubljana. Sodržnikova izključitev je bila predlagana zaradi politične škode, ki naj bi jo povzročil s svojim delovanjem in katere vrh je bila obstrukcija na eni izmed sej ljubljanskega sveta, s katero naj bi bil Sodržnik izsiljeval stranko, naj ga imenuje na pod-županski položaj. Kljub deljenim mnenjem sveta pa je na koncu večina članov sveta glasovalo za Sodržnikovo izključitev. Slednji po seji ni želel komentirati odločitve sveta. Več na 2. strani. Grega Repovž Agonija čedalje bliže koncu Predvsem začetek gospodarskega sodelovanja - Jelcin odpotoval na Kitajsko Moskva — Zgodovina je v Georgijevi dvorani kremeljskega dvorca v sredo visela v zraku. Predsednika Boris Jelcin in Aleksander Lukašenko sta namreč sporazum o ustanovitvi zveze med Rusijo in Belorusijo podpisala prav na dan, ko je bila pred osmimi leti (8. decembra 1991) z beloveškimi sporazumi odpravljena SZ. In kaj lahko se zgodi, da bo tokratni dokument že v bližnji prihodnosti eden tehtnih razlogov tudi za razpad Ruske federacije. Od našega dopisnika Moskva in Minsk sta v minulih letih podpisala že veliko dokumentov, a so se potem težko prebijali v življenje. Podobno usodo utegne doživeti tokratni sporazum, ki držav še vedno ne združuje v celoto, ampak za zdaj govori le o začetku gospodarskega povezovanja (enoten trgovinski prostor, enotne cene in skupna denarna enota ruski rubelj, ki naj bi začela veljati leta 2005). Sporazum bi morali podpisati že 26. novembra, toda tik pred tem »zgodovinskim« datumom je ruski predsednik nenadoma zbolel. V Minsku in v nekremelj-skih moskovskih krogih so po objavi te novice posumili, da gre za »diplomatsko« bolezen, s katero naj bi se Moskva začasno izognila podpisu dokumenta, ki je veliko pomenil Lukašenku. Kasneje se je izkazalo, da so bili tovrstni sumi, ki so v belo- Boris Jelcin, ki je med slovesnostjo v Kremlju enkrat nevarno izgubil ravnotežje, je zvečer - kljub odločnemu nasprotovanju zdravnikov — odpotoval na Kitajsko, na neuradni vrh s kitajskim predsednikom Jiang Zeminom. Ta se bo začel v četrtek zjutraj. V petek bo Jelcin znova v Moskvi. (javljen tisti hip, ko bo v Belorusiji zmagala demokracija. Zdajšnji režim - Lukašenku se je mandat uradno iztekel leta 1996, vendar si ga je z ustavnimi spremembami potem sam podaljšal do leta 2001 — namreč ne omogoča demokratične in poštene razprave o združevanju z Rusijo, meni Šarecki. Sicer pa je v Moskvi ena glavnih tem včerajšnjega dne tudi vprašanje, kje je zdaj družina čečenskega predsednika Aslana Mashadova. Ruska stran o tem noče govoriti, Mashadov pa se ob presenetljivih novicah iz Moskve tudi ni oglasil. Po ruskih virih so žena Kusama, sin Anzor in hči Fatima zdaj pod nadzorom zvezne varnostne službe FSB. Novico, da je družina Aslana Mashadova nekje na varnem v Rusiji, je prvi oznanil ruski premier Vladimir Putin, njegovo izjavo pa je nekoliko podrobneje pojasnil še tiskovni predstavnik FSB general Aleksander Zda-novič. Čečenski predsednik naj bi bil družino še pred blokado Groznega poslal v Ingušetijo, da bi zanje poskrbel predsednik republike Ruslan Aušev, sicer osebni prijatelj Aslana Mashadova. »Toda njegova družina se tam ni počutila preveč varno. Še več. Aušev jih med bivanjem v Ingušetiji sploh ni obiskal,« je razložil general FSB. Zato je Foto Reuters Znova bratje - Dejstvo, da gre pri podpisu belorusko-ruskega sporazuma o »soj u« predvsem za začetek gospodarskega združevanja, je v slavnostnem nagovoru v Kremlju poudaril tudi predsednik Boris Jelcin, ki je dejal, da bosta državi še naprej ohranili suverenost in neodvisnost. Ta skupnost ne bo usmerjena proti nikomur, tudi proti Billu Clintonu ne, je pomenljivo dodal ruski predsednik. Beloruski predsednik Lukašenko, največji dobitnik pri tem sporazumu, pa seje v glavnem le zadovoljno nasmihal. , Sanjač Vse je nared za žalne slovesnosti ob Tudmanovi smrti - Prisluškovalna afera Zagreb - V sredo dopoldne je zdravniški konzilij hrvaškega predsednika Franja Tudmana, ki ga 38. dan zdravijo na kliniki Dubrava, posredoval doslej najbolj dramatično sporočilo. Predsednikovo splošno zdravstveno stanje je tako kritično, da zdravniki uporabljajo skrajne metode intenzivnega zdravljenja. V. d. predsednika republike Vlatko Pavletič je zategadelj odpovedal četrtkovo sejo vlade, ki jo je sklical kot začasni državni poglavar. Od našega dopisnika Dobro obveščeni pravijo, da so predsedniku Tudmanu že pred dnevi odpovedali vsi vitalni organi, pljuča, ledvica, jetra in prebavila; do prve kritične noči s ponedeljka na torek je zdravnikom še uspelo z zdravili vzdrževati kolikor toliko normalno delovanje srca, tedaj pa je začelo odpovedovati. Čeprav je v torek zvečer, po seji vodstva stranke, podpredsednica HDZ dr. Ljerka Mintas-Hodak izjavila, da se v stranki še niso odločili, kaj storiti s Tudmanovim imenom kot nosilcem vseh hadezejevskih list na novoletnih volitvah, ker imajo za to čas do sobote, so v državnem vrhu pripravljeni na zadnje sporočilo s klinike Dubrava. Scenarij za dneve žalovanja in pogrebne slovesnosti je menda izdelan do najmanjše podrobnosti, ni pa še znano, ali bodo zaradi njih prestavili parlamentarne volitve, jih izvedli posebej ali skupaj s predsedniškimi. V zakulisju hrvaške politike pa so se razvneli najrazličnejši boji za oblast v obdobju po Tudmanu; ti so ob drugem zakuhali prisluškovalno afero v saboru, kjer predsednik sabora Vlatko Pavletič od 25. novembra deluje tudi kot začasni državni poglavar. Pavletič se je sestal z vsemi hadezejevskimi kandidati sedme volilne enote, v kateri je njegovo ime na prvem mestu hadezejevske liste. Posebej se je pogovarjal z notranjim ministrom Ivanom Peničem in od njega uradno zahteval temeljito preiskavo domnevnega prisluškovanja telefonskim pogovorom v Pavle-tičevem kabinetu na Markovem trgu. O aferi se je v torek razpisal tednik Nacional, notranji minister Penič je po tem odkritju izjavil, da »tednik ostudno laže«, čemur pa očitno ne verjame v. d. predsednika republike, ki zadevi hoče priti do dna. Več na 8. strani. Peter Potočnik Vlatko Pavletič Karikatura Marko Kočevar Zadeva GLS godna za sprejetje Po mnenju ministra Ropa ni smiselno čakati še na uskladitev najemne pogodbe z Luko Ljubljana - Pogodba o združitvi Luke Koper in Intereurope v Globalni logistični servis (GLS) in statut GLS sta usklajena. Vodja vladne pogajalske skupine Anton Rop je za Delo povedal, da bo danes na seji vlade ministrom zato predlagal, naj ju potrdijo. Če se bo to zgodilo, bodo po njegovih besedah izpolnjeni vsi pogoji za sklic združitvenih skupščin. Po Ropovem mnenju z njuno potrditvijo zato tudi ni smiselno čakati na uskladitev najemne pogodbe. Za to pogodbo, v kateri bodo opredeljena najemna razmerja za Lukine objekte in zemljišča, namerava Rop danes predlagati vladi, naj naloži ministrstvu za promet in zveze, da jo mora predložiti v sprejetje pred objavo sklicev združitvenih skupščin, torej najkasneje v pri- hodnjih 14 dneh. Prometni minister Anton Bergauer bo moral v tem času, če bo vlada predlog potrdila, urediti predvsem tehnične zadeve, denimo številke parcel, potem kaj se s čim menja, vrednost posameznih komunalno neurejenih zemljišč in podobno. Najbrž bo treba opra- viti tudi nekaj cenitev, a to naj ne bi bila ovira. Medtem ko najemna pogodba za združitev Luke in Intereurope ni ključnega pomena, jo potrebuje urad za varstvo konkurence, ki pre soja o združevanju s stališča konkurence. Njegov direktor Andrej Plahutnik pravi, da je od razmerja med državo in Luko glede uporabe pristaniške infrastrukture odvisno, ali bo urad izdal soglasje ali pogojno soglasje za združitev. »Zato moramo videti vsaj osnutek pogodbe. Pri odločanju namreč ne smemo pozabiti, da se z združitvijo lahko izključi del konkurence,« razlaga Plahutnik. V pogodbi o združitvi je menjalno razmerje med delnico Luke Koper (prednostno in navadno) in delnico novega pod jetja GLS enako 1,0605 ter del nico Intereurope in GLS 0,8825, kot je predlagala vladna pogajalska skupina. Glede zlatega deleža države v Luki d. o. o. je vladna pogajalska skupina z upravama Luke in Intereurope po Ropovih besedah dogovorila, da bo država imela pri nekaterih odločitvah pravico do veta. Darja Kocbek v V dnevne novice Na kratko Kovačič »izvedenec nadzornega sveta« Hita? Nova Gorica - Na današnji seji nadzornega sveta delniške družbe Hit naj bi razpravljali tudi o morebitnem imenovanju nekdanjega direktorja Danila Kovačiča za (strokovnega) »izvedenca nadzornega sveta«. Kot je znano, je Kovačič leta 1996 »iz zdravstvenih razlogov« odstopil s položaja direktorja Hita in je bil do letos na položaju svetovalca predsednika uprave. Letos, ko se je menjalo vodstvo uprave, se je celo šušljalo, da naj bi se na vodilni položaj znova zavihtel Kovačič. Razpletlo pa se je povsem drugače. Predsednik uprave je postal Brane Tomažič, dosedanji član uprave, Hit pa je Danilu Kovačiču (»zaradi kršitve delovnih obveznosti«) prekinil delovno razmerje. V. L. Najsodobnejša učilnica za strojno fakulteto Foto Igor Zaplatil Ljubljana - Katedra za energetiko Fakultete za strojništvo v Ljubljani je včeraj predstavila novo učilnico, v kateri se bodo študentje višjih letnikov in podiplomski študentje urili v energetskih meritvah. Za najsodobnejšo opremo v skupni vrednosti okrog 20 miljonov, ki si je sama fakulteta nikdar ne bi mogla privoščiti, je več kot polovico denarja prispeval koncem ABB, prispevek pa so dale še vse slovenske termoelektrarne in ministrstvi za znanost in tehnologijo ter za šolstvo in šport. Razlog za velikodušno donacijo švicarskega koncema je - po besedah direktorja ABB Slovenija Andreja Božiča — zavest, da so dobri kadri in znanje odločilna prednost v poslovnem svetu. Rektor prof. dr. Jože Mencinger, ki je na včerjašnji slovesnosti učilnico predal namenu, pa je izrazil zadovoljstvo, da je ta dogodek obogatil praznovanje 80-letnice ljubljanske univerze, kjer so bili od vsega začetka tudi tehniški študiji. J. K. - S. Kam in Prehod 2000: pomoč mladim pri vpisu Foto Marko Feist Ljubljana - V teh mesecih se zlasti mladi v osmih razredih sprašujejo, katero šolo bodo zgodaj spomladi napisali na svojo prijavnico, da bodo v njej uspešni in da bo ustrezala tudi njihovim poznejšim poklicnim ciljem, ki so pri večini ta hip še zaviti v meglo. Zato bodo starši in svetovalni delavci zadovoljni, da je včeraj izšel napovedani priročnik Kam 2000, v katerem so predstavljene vse slovenske srednje šole s svojimi specifičnimi prostorskimi in programskimi danostmi, vsi dveinpolletni, tri- in štiriletni srednješolski programi in številne še malo znane novosti, kot so denimo različne strokovne gimnazije. Samo Pavlin in Matevž Zgaga s sodelavci pa sta hkrati tudi avtorja podobnega pripomočka Prehod 2000, ki so ga prav tako predstavili včeraj in je namenjen generacijam, ki se bodo že odločale za pripravo na poklic, zato je vsebina okoli 500 strani namenjena predstavitvi posameznih poklicev. Obe publikaciji sta ob pomoči šolskega ministrstva, zavoda za zaposlovanje, gospodarske in obrtne zbornice in nekaterih sponzorjev, ki se zavedajo pomena dobro izobraženih mladih generacij, izšli pri Delu in so jih starši večinoma naročali po prednaročniškem sistemu po zelo dostopni ceni, ki ni dosegala niti tisočaka. Informacije so na voljo na telefonski številki 061/17 37 620. B. P. Prvi oglaševalski vlak na slovenskih tirih Foto Ljubo Vukelič Ljubljana - Na železniški postaji je od včeraj na ogled prvi vlak siovensKin železnic (SŽ), ki bo poleg prevozne vloge opravljal še oglaševalsko, so sporočili iz SZ. Garnituro priljubljenega »kanarčka« - dizelski motorni vlak bele, oranžne, rumene in rdeče barve - so oblikovalci obdali z oglasom na posebej pripravljeni in obarvani foliji, ki ne poškoduje temeljne barvne poslikave. Prvi vlak - oglaševalski medij bo vozil med Ljubljano in Kamnikom ter Ljubljano in Novim mestom. SŽ načrtujejo razširitev takšne, oglasne ponudbe še na nekatere pri- in medmestne vlake, oglasne^ površine pa bodo na voljo tudi v njihovi notranjosti. STA Izšla je najbolj provokativna knjiga desetletja. P« uspešnici Kučanov klan Potnkovo poročio, avtorja Dania Slivnika. Kppga je že v prodap. Z ld-odsietniui popustom jo iafcka dobite pri založnim Kanate jo lahko po Mefoun 1/18 1275 Foto Jure Eržen Zadnji svetovni dan človekovih pravic v stoletju, ki sta ga zaznamovali dve svetovni vojni - Varuh človekovih pravic Ivo Bizjak. Deseti december — svetovni dan človekovih pravic In vendar se premika, čeprav ponekod počasi Posebna izjava varuha človekovih pravic Iva Bizjaka — O konvenciji o otrokovih pravicah, skrbi za starejše in delu urada v petih letih Ljubljana — »Svetovni dan človekovih pravic letos zadnjič obeležujemo v stoletju, ki sta ga še posebej zaznamovali dve svetovni vojni ter z njima in različnimi totalitarizmi povezana človeka nevredna dejanja. Pomen in namen vsakoletnega obeleževanja dneva človekovih pravic je predvsem v tem, da premislimo, ali pri vsakdanjem delu izpričujemo ustrezno zavezanost pomembnim vprašanjem pravic vsakega posameznika,« je pred 10. decembrom, svetovnim dnevom človekovih pravic, v posebni izjavi povedal varuh človekovih pravic Ivan Bizjak. Tiskovno konferenco ob tej priložnosti je sicer namenil tudi 10. obletnici sprejetja konvencije o otrokovih pravicah, posebni skrbi za starejše, na kratko pa je ocenil še delo urada varuha človekovih pravic v preteklih petih letih. Ko je govoril o spoštovanju konvencije o otrokovih pravicah v naši državi, je poudaril, da gre tudi uradu pripisati zasluge za to, da državni in upravni organi v Sloveniji v zadnjem obdobju vse bolj upoštevajo določbe te konvencije. Ob tem je povedal, da je urad spodbudil zelo pomemben proces spoštovanja ustave, iz katere izhaja, da so določbe mendarodnih konvencij nad domačo zakonodajo. Po njegovih besedah se je konvencija izkazala za zelo koristno predvsem v primerih, ko domača zakonodaja še ni usklajena z evropskimi in svetovnimi normami na tem področju ali pa je preprosto še ni. Spregovoril je tudi o novih mehanizmih za varovanje pravic otrok in omenil pobude za oblikovanje posebnega varuha otrokovih pravic ter ustanovitev posebnega vladnega urada za ta namen. Kot je razložil, pri teh prizadevanjih urad tesno sodeluje z zvezo prijateljev mladine in ministrstvom za delo. Kot novo obliko približevanja instituta varovanja otrokovih pravic je Bizjak omenil tudi pred kratkim uvedeno posebno stran na internetu, preko katere se lahko otroci in mladi seznanijo tako s svojimi pravicami kot tudi z metodami njihovega zagotavljanja in uresničevanja. Ko je govoril o varovanju pravic starejših, je Bizjak povedal, da so predstavniki urada v zadnjem obdobju obiskali nekaj domov za ostarele in pri tem naleteli na stalno ponavljajoče se težave. Gre predvsem za zelo dolge čakalne dobe za sprejem v domove in ponekod tudi za neustrezne bivalne razmere, ki se kažejo predvsem v nezmožnosti spoštovanja posameznikove za- sebnosti. Kot je povedal, je temeljna usmertitev urada za prihodnost zagotovitev spoštovanja avtonomije odločitev posameznika, torej omogočiti vsakemu, da se sam odloči o pogojih in okoliščinah svojega življenja na stara leta. Na koncu je varuh spregovoril še o delovanju urada v preteklih petih letih in splošno oceno strnil v izjavo, »in vendar se premika, čeprav ponekod prepočasi«. Kot je poudaril so se v teh letih kot največja težava pokazali ogromni zaostanki v postopkih na sodiščih in pri upravnih organih, ki so, kot je dejal, posledica slabega delovanja države. Kot posebej problematično je označil ponavljajoče se kršenje zakonskih ro- kov, ki si jih privoščijo tako državni kot upravni organi, vidnejših prizadevaj za izboljšanje teh razmer pa nikakor ni zaznati. Urad sije ves čas močno prizadeval, da bi se zadeve spremenile, a je bil uspeh mešan. Bizjak je poudaril, da v vsakdanji praksi še vedno prihaja do nerazumljivih birokratskih ovir za uresničevanje pravic posameznika. Povsem na koncu je povedal, da pa je urad v preteklih petih letih vendarle pripravil dobesedno na stotine različnih predlogov, mnenj in priporočil, ki so v veliki večini odločilno pripomogli k uresničitvi pravic, ki bi, sklicujoč se na odzive pobudnikov, sicer ostale neuresničene. Marko Jakopec Delavske pravice so tudi človekove pravice Vodstvo Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) se je odločilo, da bo danes — dan pred mednarodnim dnevom človekovih pravic — sklicalo konferenco z eno samo točko dnevnega reda. Namenili jo bodo opozorilu, da so delavske pravice tudi človekove pravice. Po konferenci se bodo zastopniki sindikatov dejavnosti in območnih sindikalnih organizacij v koloni napotili pred poslopje državnega zbora, »da bi tako sporočili javnosti smisel svojega shoda«. Predsednik Dušan Semolič je na včerajšnji tiskovni konferenci poudaril, da je deklaracija OZN o človekovih pravicah iz leta 1948 v marsičem še vedno aktualna. Sindikati so še zlasti pozorni na tiste njene dele, ki govorijo o socialnih pravicah, pravici do dela, prosti izbiri zaposlitve, enakega plačila za enako delo, počitka in prostega časa. Pozval je, da bi še več storili na področju solidarnosti med zaposlenimi in brezposelnimi, mlajšimi in starejšimi, tistimi, ki žive od dela, in tistimi, ki žive od kapitala. Potem ko je Semolič opozoril, da razmere niso naklonjene krepitvi vloge in vpliva sindikatov v družbi, je svetovalka Lučka Bbhm to pojasnila na konkretnih primerih. Prejšnji teden so se na parlamentarnem odboru za zdravstvo, delo in socialno politiko odločili, da bodo zaradi obilice dela, eno leto pred volitvami, glasovali zgolj še o tistih sindikalnih predlogih, ki jih bo pred tem za svoje povzel vsaj eden od poslancev. Nadalje, v ZSSS so bili primorani izraziti svoje nestrinjanje s predlogom zakona, po katerem bi odločanje o odstotku za obvezno zdravstveno zavarovanje s skupščine zavoda za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) preložili na ministrstvo za zdravstvo. O tem naj bi se na predlog ZSSS opredelila ekonomsko-socialni svet in skupščina ZZZS. Jelena Gačeša Tri javne obravnave na ustavnem sodišču Zakon o DDV v nasprotju z ustavo? Tudi o odloku o organiziranju Gasilske brigade Ljubljana in odloku o gospodarskih javnih službah — Posebna soba za novinarje Ljubljana — Javne obravnave na ustavnem sodišču niso pogoste — izvedene so predvsem zaradi dodatne osvetlitve ustavnih sporov toda včeraj so se zvrstile kar tri. Za dopoldan je predsednik ustavnega sodišča Franc Testen sklical dve javni obravnavi v postopku za presojo ustavnosti in zakonitosti dveh členov pravilnika o in nj zakona o davku na dodano vrednost in o ustavnosti, prav tako dveh členov, samega zakona. Na javni obravnavi so osvetlili še ustavni spor o odloku o organiziranju Gasilske brigade Ljubljana in odlok o gospodarskih javnih službah. Ustavno sodišče bo, kot je pravilo, o vseh treh zadevah odločilo na za javnost zaprti seji. Pred začetkom obravnav je novinarje, ki spremljajo delo ustavnega sodišča, direktor ustavnega sodišča Janko Koren povabil v poslej njim namenjeno sobo na ustavnem sodišču. Pri adaptaciji ustavnega sodišča, ki so ga letos končali — tako je zdaj po avtentični zamisli arhitekta Jožeta Plečnika obnovljena tudi razpravna dvorana, so v kleti uredili snemalno sobo. V njej je prostora za dvanajst novinarjev, ki .lahko javno obravnavo spremljajo prek ekrana (kamere v razpravni dvorani so gibljive) oziroma jo posnamejo, saj so nameščeni ustrezni priključki za neposredno snemanje. Skupaj z davkom je investicija, ki naj bi novinarjem olajšala delo, stala 6,5 milijona tolaijev. Pobudnik prvega ustavnega spora je nepremičninska družba Poteza, ki spodbija 120. člen pravilnika o izvajanju zakona o davku na dodano vrednost, posredno pa tudi 71. člen zakona o davku na dodano vrednost, ki določa ukrepe za prehod iz starega na nov način obračunavanja davka. Veljal naj bi tudi za nepremičnine, za katere je že bila sklenjena pogodba in poravnan davek po starih zakonih, četudi nepremičnine (recimo stanovanja) še ni bilo mogoče prevzeti, po zakonu o davku na dodano vrednost pa se davek obračuna šele s prevzemom nepremičnine. Ureditev naj bi po navedbah pobudnika ustavnega spora povzročila nove obveznosti, ki bi jih moral plačati bodisi kupec bodisi prodajalec. V drugem sporu sta napadena 72. člen zakona o davku na dodano vrednost (ureja končni obračun davka) in 34. člen pravilnika za njegovo izvajanje. Pobudniki, davčni svetovalci in dve družbi, menijo, da je zakonska ureditev protiustavna, ker ima retroaktivni učinek. Spodbijana rešitev v pravilniku pa naj bi bila v neskladju s tistim členom zakona, ki pravi, da je mogoče davčno osnovo zmanjšati na račun neizterljivih terjatev; pravilnik namreč teija dodaten pogoj, stečaj dolžnika ali pa neuspešno izteijavo prek sodišča. Jana Taškar DELO Na Internetu http://www. delo. si Seja sveta liberalne demokracije Od volilnega sistema do sporazuma s Svetim sedežem Seja sveta Liberalne demokracije Slovenije, ki je bila po več mesecih premora in so jo v političnem prostoru nestrpno pričakovali, minila brez pretresov Ljubljana — Po več mesecih premora se je včeraj sestal svet največje parlamentarne stranke, liberalne demokracije. Glavna točka seje sveta, razprava o spremebah volilnega sistema, je minila brez novosti in v senci razprave o sporazumu republike Slovenije s Svetim sedežem. Ta točka je bila šele včeraj uvrščena na sejo - in sicer kot informacija. Kljub temu so tudi o tej temi nekateri člani sveta razpravljali, malce pa tudi kritično ocenili dosedanje ravnanje in pa predvsem pomanjkljivo komunikacijo v stranki in tudi med ministri LDS v vladi. Predsednik LDS in predsednik vlade Janez Drnovšek je v zvezi z volilnim sistemom članom sveta včeraj pojasnil sicer že znano stališče, da je najbolj naklonjen kompromisnemu predlogu, tako imenovanemu nemškemu modelu. Če zanj ne bo mogoče doseči dvotretjinske večine, pa se predsednik vlade med drugima dvema možnostima, to je med obstoječim proporcionalnim in dvokrožnim večinskim sistemom, zavzema za slednjega, s katerim bi se izognili političnim zaostrovanjem in ki ima podporo tudi v referendumu in ustavnemu sodišču. Kot je po seji dejal Drnovšek, svet LDS včeraj še ni sprejel odločitve o tem, kakšen volilni sistem bo LDS podprla, vendar pa naj bi se po njegovih napovedih stranka v roku enega ali dveh mesecev odločila, ali bo podprla večinski sistem ali ne. Stranke pri iskanju volilnega modela že celo leto iščejo rešitve, od katerih nobena nima dvotretjinske podpore. A Drnovšek noče prehitevati z napovedmi, kako se bo ta razprava zaključila; »Neko vmesno rešitev zdaj poskuša najti ustavna komisija in če se bo po kakšnem mesecu izkazalo, da izhoda ni, se bo morala LDS odločiti, ali bo podprla večinski sistem ali ne,« je poudaril Drnovšek. Premier pa je že spomladi napovedal, da bo stranki predlagal, naj podpre dvokrožni večinski volilni sistem, če stranke kompromisa ne bodo dosegle. Člani sveta LDS so razpravljali tudi o tem, kakšen koncept naj bi imela stranka na prihodnjih volitvah. Po Drnovškovi oceni naj bi bila to bolj sredinska usmerjenost, ki bi zajela širšo bazo državljanov. Svet LDS se je seznanil tudi z informacijo o sporazumu s Svetim sedežem, ki je zaradi nekaterih domnevno spornih določil med delom članstva LDS sprožil številne kritike. Na vprašanje, ali so v stranki pomirili strasti glede tega sporazuma, je Drnovšek odgovoril: »Mislim, da je prevladalo neko racionalno stališče in da se zadeve ne bodo več toliko problematizirale.« Izrazil je tudi upanje, da se skrajna tolmačenja tega sporazuma ne bodo več nadaljevala. Vlada je že pripravila nekatera tolmačenja, ki naj bi odpravila nejasnosti. Večina razpravljalcev, ki je pri tej točki nastopila za Drnovškom, je kritizirala predvsem pomanjkljivo komunikacijo tako znotraj stranke kot tudi med ministri liberalne demokracije. Nekateri naj bi predsednika stranke opozorili tudi, da ta sporazum ni zgolj pravno vprašanje, ampak da je pri vseh korakih, povezanih s Cerkvijo, treba upoštevati senzibilnosti volilv-cev glede tega vprašanja. Grega Repovž Foto Blaž Samec Svet LOS ima novega predsednika - Pavle Gantar (levo) je bil izvoljen na ta položaj, potem ko se je prejšnji predsednik Slavko Gaber odrekel ministrski funkciji. Na fotografiji še (z leve) Darja Lavtižar - Bebler in Vera Kozmik ter Janez Drnovšek, vsi prešerno razpoloženi. Ljubljana - V državnem zboru je sedem delovnih teles (odbori za obrambo; za gospodarstvo; za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in za kulturo, šolstvo in šport; komisije za politiko enakih možnosti; za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu ter za lokalno samoupravo) odločalo o dopolnilih k predlogu državne blagajne za leto 2000. Na seji odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano so poslanci sorazmerno hitro opravili z obravnavo 30 amandmajev k predlogu proračuna za leto 2000. Potem ko je kmetijski minister Ciril Smrkolj že v uvodu k omenjeni obravnavi predlagal, »da se vsi ti amandmaji zavrnejo«, saj je po njegovem nesprejemljivo prerazporejanje sredstev, tudi tistih znotraj kmetijstva, ko naj bi z denarjem za veterino, denimo, pomagali izboljšati dohodkovni položaj kmetov. Člane odbora je tudi podučil, da je napačno govoriti o velikem povečanju deleža proračunskega denarja za kmetijstvo, saj je l',l odstotek BDP, kolikor naj bi Slovenija s tem proračunom namenila kmetijstvu več kot dvainpolkrat manj, kot znaša delež proračunskih sredstev, ki jih EU namenja kmetijstvu, in da ta namenja kmetijstvu 1,45 odstotka BDP Unije, »ta pa je dvainpolkrat višji, kot je naš.« Poslanci vladajočih strank so upoštevali ministrovo priporočilo in so bili proti amandmajem, s katerimi naj bi izdatneje pomagali kmetom pri kunčereji, reji nojev, v trsničarstvu, hmeljarstvu, novogradnjah ipd. z denarjem, ki naj bi ga vzeli obrambnemu ministrstvu, direkciji RS za železnice, ministrstvu za okolje in prostor, ministrstvu za šolstvo, vladnim službam ipd. Sprejeli so le amandma Geze Džubana (LDS), po katerem naj bi s prerazporeditvijo dela denarja iz sredstev za neposredna plačila v kmetijstvu zagotovili denar za nujno vzdrževanje melioracijskih jarkov. Komisija za lokalno samoupravo je oblikovala predlog, s katerim bi glede na zadnje zaplete okrog odločbe ustavnega sodišča in razveljavitve člena zakona o financiranju občin v zvezi z javnimi kulturnimi zavodi z zakonom o izvrševanju proračuna prerazporedili skoraj 13 milijard tolarjev, namenjenih občinam. Slabo polovico (kakšnih 3,5 milijarde) naj bi dobilo ministrstvo za kulturo za financiranje omenjenih kulturnih zavodov, dobrih 5 milijard naj bi namenili finančni izravnavi proračunov občin, preostala sredstva pa bi dodali sredstvom za dokončanje gradenj in obnov šol in bolnišnic. Komisija za politiko enakih možnosti je podprla dve dopolnili poslancev Romana Jakiča (LDS) in Darinke Mravljak (SLS). Po prvem naj bi v proračunu za prihodnje leto namenili dodatna sredstva za mladinska prenočišča, po drugem pa povišali predvidena sredstva za materinske domove ter zavetišča za otroke in ženske žrtve nasilja. Člani komisije so podprli tudi amandmaja, s katerima bi v proračunu vladnemu uradu za žensko politiko za plače ter za materialne stroške namenili več sredstev, kot jih v ta namen predvideva predlog proračuna. Odbor za kulturo, šolstvo in šport je po večurni razpravi sklenil, da bo o dopolnilih k predlogu proračuna odločal šele danes, če mu bo vlada poslala pisni odgovor, kako namerava reševati vprašanje, ali občinam vzeti pet odstotkov dohodnine in ta sredstva v višini 12,8 milijarde tolarjev razdeliti drugače. Člani komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu so se strinjali, da bi bilo treba v proračunu nameniti več denarja za skrb za Slovence v zamejstvu in po svetu. Komisija predlaga povečanje obsega sredstev za proračunskega porabnika urad za Slovence v zamejstvu in po svetu za 113,9 milijona tolaijev, za ta znesek pa se sorazmerno povečata skupini postavk ustavne obveznosti in sofinanci- ranje organizacij za izseljence in zamejce. Odbor za gospodarstvo se je opredelil do dopolnil k predlogu proračuna za leto 2000, ki se nanašajo na tri ministrstva: za ekonomske odnose in razvoj, za gospodarske dejavnosti ter za malo gospodarstvo in turizem. Od skupno 21 dopolnil jih je devet dobilo podporo članov odbora. Odbor je med drugim potrdil dopolnilo o povečanju sredstev ministrstvu za malo gospodarstvo in turizem, in sicer za sofinanciranja dualnega sistema izobraževanja za 100 milijonov tolarjev. Prav tako pa tudi dopolnilo o dokapitalizaciji sklada za razvoj malega gospodarstva oziroma o povečanju kapitalskih deležev v javnih podjetjih za 1,6 milijarde tolaijev. Člani so podprli še dopolnilo, po katerem se ministrstvu za ekonomske odnose in razvoj poveča postavka za regionalne razvojne investicije za 200 milijonov tolarjev. Odbor za obrambo pa je zavrnil vseh 14 dopolnil, ki so predvidevala zmanjšanje t. i. obrambnega tolarja v skupni vrednosti za dobre 5,3 milijarde, in podprli amandmaja, ki predvidevata povečanje sredstev za obrambni resor za dobrih 59 milijonov in prerazporeditev 20 milijonov znotraj obrambnega resorja v korist zdravstvenopreventivne dejavnosti. C. R., M. Š. in STA Moc informacij e je kot moč skalpela ■ . Drugo srečanje Evropske zdravstvene komunikacijske mreže - Etična pravila Kobenhavn - V svetu danes moč dobre, kakovostne informacije primerjajo z močjo skalpela, ki se znajde v roki izkušenega kirurga. In ker se v evropskem uradu Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) zavedajo vse bolj naraščajočega vpliva množičnih medijev na ozaveščenost in vedenje ljudi - še zlasti pri tako subtilnih temah, kot sta zdravje in zdravstvo so oblikovali Evropsko zdravstveno komunikacijsko mrežo. Drugo srečanje v sklopu te mreže, tokrat posvečeno vprašanju Poročanje o zdravstvu 2000, seje v Kobenhavnu začelo včeraj, končalo pa se bo v petek zvečer. V tem času se bo z vprašanji, kako izoblikovati čim boljše smernice za komunikacijo v oziroma o zdravstvu 21. stoletja, ukvarjalo več kot 180 strokovnjakov za to področje, predstavnikov 47 držav — v glavnem novinarjev, urednikov in tudi zdravnikov, predstavnikov zdravstvene politike, nevladnih organizacij. Kot je uvodoma poudaril Franklin Apfel, ki v evropskem uradu WHO skrbi za komunikacijo in za stike z javnostjo, je treba vedeti, da se je Evropa v zdravstvu, tako pri zagotavljanju zdravstvenih storitev kot promocije zdravja, znašla na občutlji- vem razpotju, na katerem bo v dobro vseh treba poskrbeti za dobro informacijo. Da bi komunikacija potekala predvsem »v dobro zdravja«, naj bi udeleženci ne le pometli z odvečnimi stereotipi, ki zadevajo zdravstvo, ampak tudi opozorili na ključne zdravstvene teme v letu 2000, poiskali najboljše poti za odpiranje prostora za čim bolj zdrave odločitve. Ob tem velja posebej omeniti enega glavnih ciljev letošnje konference: izdelali naj bi namreč etična pravila, ki naj bi v prihodnje postala vodilo pri komuniciranju predstavnikov zdravstva z novinarji. Diana Zajec Preblisk Janez Drnovšek, predsednik vlade in liberalne demokracije, v Televizijski konferenci na TV Slovenija, v torek, 7. decembra, na vprašanje novinarke Tanje Starič o možnostih, cJa bo na volitvah leta 2000 ponovno kandidiral; »Težko vprašanje za začetek pogovora ... Priznati moram, da o tem veliko razmišljam. In še danes vam ne morem povedati svoje dokončne odločitve. Gre za težko odločitev. Veliko vprašanj imam sam pri sebi, ki so povezana s kandidaturo, tako da tudi dvomim ... Kljub temu pa bom stvar do konca domislil verjetno kar kmalu.« Staričeva: »Gre za osebna vprašanja, osebne razloge?« »Dobrih osem let je precej dolga doba za predsednika vlade. Ne vem, če se sploh kdo od aktivnih predsednikov v Evropi lahko po stažu primerja z mano. Že samo to dejstvo je dovolj za premislek. Je pa seveda težko reči v določenem trenutku, zdaj je pravi čas za prenehanje opravljanja te funkcije. Če ti to povedo volivci sami na volitvah, je politiku seveda najlaže, ker tako ali tako nima druge izbire. Dokler pa ima politik veliko podporo in dobre možnosti na volitvah, je ta odločitev težja - kar pa še vedno ne pomeni, da ni potreben zelo zelo resen razmislek o tem.« t/ k u HK Nov direktor v Palomi Andreja Kokalja je Srd zamenjala z Alešem Mikelnom — Kokalj ne ve, zakaj so ga zamenjali, saj je bilo delo ocenjeno za uspešno Sladki Vrh - Na svoj zadnji delovni dan je včeraj Andrej Kokalj, direktor Palome, Sladkogorske tovarne papiija, na pogovor povabil novinaije in poskušal pojasniti, zakaj gaje Slovenska razvojna družba, ki je lastnica Palome, zamenjala z njegovim dosedanjim sodelavcem Alešem Mikelnom. Kokalj je povedal, da so včeraj, ko je njemu in prokuristoma Dušanu Mežnaiju ter Miroslavu Zemljiču potekel dveletni mandat, prejeli sklepe o razrešitvi in o imenovanju Mikelna za novega direktorja. Danes je že prevzel vodenje Palome. Kokalj je poudaril, da mu niso znani vzroki za DELO zamenjavo, saj je bilo dosedanje delo ocenjeno za uspešno, o čemer govorijo tudi rezultati. Palomi je lani uspelo pridobiti trge za 35 milijonov mark vredno proizvodnjo, mesečno ustvari po 10 milijonov mark, zmogljivosti proizvodnje pa so zasedene 110-od-stotno. Bankam so letos odplačali 7 milijonov mark, dolgujejo pa jim je 20 milijonov. Osem milijonov mark so porabili za posodobitev proizvodnje, pred dnevi pa so zaključili postopek za pridobitev certifikata ISO 9001. Letos bodo prodali za 114 milijonov mark izdelkov, v devetih mesecih pa so ustvarili 503 milijone tolarjev presežka. Vse to ni bilo dovolj za podporo vodstva razvojne družbe, ki je po Kokaljevem mnenju uporabila podoben scenarij kot pred meseci v papirnici v Goričanah. Meni, da so sedanje vodstvo Palome razrešili, ker je delo zastavilo dobro, doseglo spodbudne rezultate in imelo stališče o lastninjenju. Prav to naj bi bil kamen spotike, kar se je pred dvemaJetoma zgodilo že Zvezdo-dragu Žlebniku, njegovemu pred- hodniku. Z veliko grenkobe je povedal, da razvojna družba na predloge, ki sojih pošiljali s Sladkega Vrha, ni odgovarjala, praktično pa se v Ljubljani ni bilo moč pogovarjati z nikomer. Majda Šantl, članica uprave, naj bi zatrjevala, da je bila zadnja dva meseca odrinjena od dogajanj v Palomi, vendar pa je gladko podprla zamenjavo vodstva. Na Novoimenovani direktor Palome Aleš Mikeln je, tako kot Andrej Kokalj in Dušan Mežnar, doma iz Mežice, v Palomo pa ga je iz Oplotnice, kjer je v družbi Kovinotehna Les vodil prodajo, pripeljal prav dosedanji direktor. Pred tem je bil nekaj časa brez službe, delal pa je tudi v zasebni lesni industriji Gašper v Radljah ob Dravi. Je diplomirani strojni inženir, ima šolo MBA na Brdu, v Palomi pa je bil doslej komercialni direktor. novinarsko vprašanje, kaj se dogaja pri lastninjenju, je Kokalj odgovoril, da si menda nekateri prizadevajo za slovaškega strateškega partnerja, za katerega pa so v Palomi ocenili, da ni primeren. Dokaj očitno je tudi, daje Paloma spet vmešana v strankarske igre, za katere Kokalj pravi, da enostavno nima posluha, predvsem pa mu je pri reševanju zapletenih razmer enostavno zmanjkalo časa za gnila lobiranja v Ljubljani. Po- vedal je, da je bil tri mesece po prihodu v Palomo poklican k podpredsedniku Podobniku na nekakšno zaslišanje, njegov »zasliševa-lec« pa je bil arhitekt Edo Ravnikar. To naj bi zgovorno pričalo, kdo ima posebne interese s Palomo. Sicer pa sta Kokalj in dosedanji prokurist Mežnar včeraj povedala, daje Paloma, ki daje na Sladkem vrhu, Ceršaku in na Prevaljah kruh 1600 delavcem, v hudem razvojnem krču, ki ga doslej nihče ni pomagal prav zdraviti. Za posodobitev proizvodnje bi takoj morali vložiti 20 milijonov mark, v naslednjih letih pa še vsaj dvakrat toliko. ‘ Stanko Nerad, predsednik Palominega sindikata Pergam, je novinarjem povedal, da so delavci začudeni nad odločitvijo lastnika, saj da je poslovodstvo delalo zelo dobro in do delavcev poravnavalo vse dogovorjene obveznosti. »Pri nas na kmetih dobrega vlečnega konja ne menjamo, zato sumimo, da so v ozadju politične igre,< je povedal sindikalni predsednik. Pergam je ministra Antona Ropa prosil za budno spremljanje dogodkov, saj se kaj hitro lahko pripeti, da bo postalo vprašljivih več sto delovnih mest, kar bi za ta nerazviti del Slovenskih goric pomenilo katastrofo. Nepodpisani delavci Palome so nam izročili še odprto pismo, naslovljeno na Marjana Podobnika, podpredsednika vlade. Danilo Utenkar Orožarska zgodba J. J. Novinar Rok Praprotnik je svoj komentar (Delo, 7. decembra) začel z vprašanjem: »Kaj bo še povedal Janez Janša?« in potem navedel vrsto ocen in špekulacij, ki jih zadnje tedne naokrog razlaga Jelko Kacin. Janez Janša lahko sicer pove še veliko. Vprašanje je, če lahko vse pove javno, ker bi ga potem spet takoj obtožili, da je škodil državi. Zagotovo pa to lahko pove parlamentarni preiskovalni komisiji z ustreznimi pristojnostmi. Ta pa se otepa njegovega pričanja kot hudič križa. Zadeva je za pravno državo farsična. Poslanec LDS (predsednik komisije) prosi predsednika LDS (hkrati predsednika vlade), naj bivšega ministra za obrambo odveže molčečnosti. Ta se izgovarja, da tega ne more. Vendar je ta isti bivši minister ob isti zakonodaji pred enako parlamentarno komisijo pred leti že pričal. In takrat ni nihče omenjal kake molčečnosti. Mnoge zadeve, ki jih odpira Praprotnik v komentarju, sem že večkrat tudi javno pojasnil, večino ponovno v zadnjem tednu dni. Kot da bi človek odgovarjal gluhim. Ministrstvo za obrambo ni imelo nobenih računov v tujini, kjer bi hranilo kak denar. Orožje pa se je seveda plačevalo tudi preko računov v tujini, večinoma preko izpostav slovenskih podjetij, ki po Slivnikovi klasifikaciji sodijo v Kučanov klan. Ne takrat ne danes si ne delam iluzij, da vrhovni član klana ni bil o vseh transakcijah sproti obveščen. Celovito poročilo o orožju, ki je za Kacina enkrat »noripaper«, drugič pa najvišja državna tajnost, ki lahko ogrozi celo naš vstop v Nato, je bilo narejeno že leta 1993. Nekatere manjše zadeve, ki v času izdelave poročila še niso bile zaključene, v poročilu niso omenjene, vendar je bil Kacin o njih obveščen ob primopredaji marca 1994. O njej je podpisan zapisnik, potekala pa je tudi pred pričami. Kaj se je dogajalo s predano dokumentacijo kasneje, bodo povedali drugi. Nadalje je Praprotnik zapisal: »Šibka točka LDS je zagotovo čas, ko je bil obrambni minister Jelko Kacin. Pred leti je Janez Janša nepričakovano odpotoval v Izrael in mnogi namigujejo, da je tam dobil podatke o provizijah pri orožarskih poslih v Kacinovem času.« Prva ugotovitev zagotovo drži in tega se zavedajo tudi v LDS, saj Kacin nazadnje ni bil izvoljen niti za predsednika mestnega odbora LDS v Kranju. Kot je zapisalo Delo, ga je premagal popolnoma neznan kandidat. Za topovsko hrano pa je seveda še uporaben. Druga trditev pa seveda ne drži- Nikoli v življenju še nisem bil v Izraelu, kar je najbrž mogoče preveriti. Da je bilo z vojaškimi nabavami v času Kacinovega ministrovanja veliko narobe, pa je ugotovilo kar slovensko računsko sodišče. Izrael ni bil niti potreben. S VE Tl Media Glasbeni stolp SHARP CD-C 605 - izhodna moč 2 x 30 W - 3xCD - kompletno daljinsko upravljanje - dvojni kasetofon TV GRUNDIG 51 - teletekst - visoki S kanalnik (S20-S40) - t vtičnica 732 mmam Pravica vedeti Mitja Meršol, odgovorni urednik Dela Mišo Renko, izvršni urednik / Daruan Košir, centralna redakcija / Marko Pečauer. notranja politika / Vojko Flegar. gospodarstvo / Radovan Kozmos, zunanja politika / Ženja Leiler, kultura / Darja Verbič, slovensko dopisništvo, turizem Željko Šepetavc. ljubljansko dopisništvo / Miran Koren, šport/ Uroš Šoštarič, kronika / Jožica Grgič, reportaže, podlistki Boris Jež. komentarji / Janko Lorenci. Sobotna priloga / Tomi Lombar, fotografija / Romana Dobnikar Šeruga. Medelo Marjeta Novak Kajzer. Književni listi / Gregor Pucelj, znanost / Bojan Štefančič, dokumentacija / Bogi Pretnar. Vikend magazin / Helena Kos. Delo in dom / Janez Kovačič, avtomobilizem / Karolina Vrtačnik. Delova borza dela Silvestra Rogelj Petrič, šolstvo / Alenka Brajnik, pisma bralcev / Lada Zei. Delofax / Ranko Novak, likovni urednik Tit Doberšek, direktor Dela, d. d., predsednik uprave Jure Apih. direktor trženja, namestnik predsednika uprave / Ivo Oman, tehnični direktor, član uprave Emil Šuštar, poslovni direktor, član uprave Kokakola v čudežni deželi Brane Piano Praprotnik tudi kliče na pomoč tožilstvo in policijo. Seveda bo uslišan. Njegov in podobni komentarji so le priprava terena zanje. In Kučan menda ravno zato vztraja pri tožilcu Ribnikarju. Kriminalistična služba pod vodstvom Draga Kosa in tožilstva so se tudi doslej zganila pred vsakimi volitvami. Pred lokalnimi leta 1994 so se vrstila zaslišanja in padale so ovadbe. Med drugim so tudi mene ovadili zaradi brniškega orožja, ki ga je v državo ilegalno pripeljalo ministrstvo za notranje zadeve. To isto ministrstvo pa je potem za ta kriminal ovadilo mene! Jasno, da so takšne ovadbe lahko samo zavržene. Toda o zavržbi ovadb ne piše nihče, o vložitvi pa vsi. Posamezniki, ki so v zvezi z orožjem doslej bili ali so še v sodnih postopkih, ali pa njihovi advokati, so deležni istega nasveta: »Bremenite Janšo, pa bo vse v redu!« Pred državnozborskimi leta 1996 so prav tako padale ovadbe in se vrstila zaslišanja. Toda po volitvah je vedno vse potihnilo, noben postopek ni tekel dalje — do naslednjih volitev. Tokrat je orkestrirana gonja prišla na vrsto malo prej, saj nomenklaturo bolj kot volitve same tokrat skrbi volilni sistem. Ve se, koga je treba diskreditirati in onemogočiti, preden se preide na poskus izigravanja referendumske volje in odločbe ustavnega sodišča. Janez Janša predsednik SDS, Ljubljana oli mene za tehnološke presežke v pi-sarnah, zdaj gre za mojo službo, vse bom povedal,« se je slišalo iz telefon-ske slušalke. Na drugi strani je bil razjarjeni delavec Coca Cole Beverages Slovenija, ki je ta teden zvedel, da ga pri sladki -vodici ne bodo več potrebovali. Polnilnico in vse, kar imajo za razvažanje pijač, bodo preselili v Sarajevo. Je že tako. Kapital se seli za priložnostmi. Slovenija želi postati njegova priložnost, pa je namesto tega priložnost vse manj. Že prav, če nam nekateri makroekono-misti to že dolgo dopovedujejo, a kaj, ko si ljudje zapomnimo le tisto, kar nam je pogodu, pozabimo pa vse neprijetnosti. Trg je majhen, prebivalstvo ne premore zavidanja vredne kupne moči. Pa kaj, porečemo. Imamo prelepe gore in hribe, gozdove, da je v njih še medvedov preveč, morje, no, morje tudi imamo, vsaj to bi lahko o njem dejali. Pa ljudi imamo prijazne, kadar jih to nič ne stane, za skromno plačilo so pripravljeni hliniti pohlevnost in zvestobo. Še politike in oblast imamo takšne kot predsednika, njega nižjega po postavi, druge manjše po pameti. Slovenija se je malo po rojstvu najprej odločila postati zgodba o uspehu. Tega v pričakovanih količinah v razumnem času ni bilo na pretek. Zato se je odločila oditi v prevzgojni zavod EU. Tam zanjo ni bilo ne žlice ne krožnika, še vzglavnika, kamor bi položila utrujeno glavo, ne. So pa imeli v EU na voljo nekaj prostih zmogljivosti pri uvajanju vzgojnih metod. Pa je Slovenija ostala bosonoga na livadi, v logu je naprej uganjala pastirske vragolije in poslušala evropske nauke. Odprla je ograde, popisala krave, z umitimi rokami v nečkah stepala maslo in čakala daril. Daril ni bilo od nikoder, zato pa je lahko na našem drevesu zobal češnje vsakdo, in ko se je naveličal, je odšel v Bosnijo nad slive. Coca Cola Beverages je že pričela seliti v Sarajevo svojo edino polnilnico v Sloveniji. Za njo bo poslala tja še vej slovenski vozni park rdeče-belih avtomobilov in tovornjakov. V stečaj ni mogla. Čeprav ji gre slabše kot pred leti, ji tako slabo vendarle ne gre, povrhu pa bi ji še sodišče zaseglo vse premoženje in ga prodalo na dražbi. Zato se je po z Dunaja ali iz Zagreba prejetem nalogu multinacionalkino slovensko podjetje odločilo, da svojo proizvodno in prevozno dejavnost v Sloveniji preprosto opusti. Ob tem niti ni pomembno, ali je Slovenije vsaj toliko v njenih kratkih hlačah, da bo za izvoženo opremo zahtevala tudi izvozne carine ali pa bo po takšnih ali drugačnih zvezah oblast Coca Coli tudi selitev proizvodnje kakor koli že dovolila kar brez plačila davkov. Ne nazadnje bi se lahko celo pohvalili, da smo Bosancem poslali tehnično pomoč. Na cesti in v breme državi bodo ostali Cocacolini delavci. Kakor nezakonski otroci, kot ptički brez gnezda. V iskanju svojega imidža kot dežele priložnosti je namreč Slovenija pozabila, da ni dovolj - po mnenju mnogih preveč obotavljivo - ustvarjati možnosti, ki bodo privabile tuje vlagatelje. Treba je tuj denar znati tudi zadržati. Če ne drugače, z davki na zapiranje proizvodnje in dejavnosti, še zlasti, če ne gre za kakšne povsem obubožane družbe in je davke mogoče tudi izterjati. Iz dežele s čudežno nespametnimi zakoni se Coca Cola seli v deželo večjih priložnosti. Iz Slovenije v Bosno. Tja za določen čas vabi kot zdomce tudi nekaj svojih odvečnih delavcev v Sloveniji. Bo vsaj kdo zardel? Marsovček in trije Andreji Žarko Hojnik Slovenčeva ulica 24 v Ljubljani, teL 061/160 41 57 Količina je omejena. Cena velja do odprodaje zalog. ■ J o zadnje kadrovske zamenjave v vrhu slovenske policije res politični boj za prevlado v policiji? Generalni direk-H tor policije Andrej Podvršič očitno ni izpolnil vseh pričakovanj največje stranke, zato mu je minister Borut Šuklje izbral preverjenega in v interpelaciji proti bivšemu ministru Mirku Bandlju slednjemu zelo naklonjenega doktorja politologije Andreja An-žiča. Njegovo imenovanje za namestnika generalnemu direktorju policije je v strokovni javnosti zbudilo, milo rečeno, pomisleke o dobronamernosti reševanja nakopičenih problemov. Še posebno v slabem spominu je ostal koroškim osamosvojitvenikom, saj je javno podvomil o verodostojnosti tako imenovanega Gričarjevega poročila. Čisto nekaj drugega pa je vprašanje, kako je mogoče, da je minister ponudil namestništvo nekdanjemu upokojencu, saj je znano, da se je Anžič sredi leta upokojil le za dva dni (in iz proračuna menda dobil znatno odpravnino). Ker je novi namestnik operativno neizkušen in ima zgolj akademske ambicije, je težko verjeti, da gre za strokovno okrepitev mlademu direktorju. Bolj verjetno je, da gre za zakulisno igro, v kateri igra Anžič vlogo veznega igralca med vodstvom policije in ministrom. Zato, ker je Andrej Podvršič političnemu vodstvu ministrstva zmanjšal dotok operativnih informacij. To je v ministrovem kabinetu povzročilo nejevoljo, zlasti ko je Podvršič začel iskati podporo tako imenovane notranje strokovne javnosti, torej strokovnjake v policiji. Skrb zbujajoče odnose med generalnim direktorjem policije in njegovimi političnimi botri je bržkone povzročila tudi vse večja naklonjenost pomladnikov Podvršiču. To in zamere ob njegovi prvi tiskovni konferenci, na kateri je javno pokazal na akterje, vpletene v afero Vič-Holmec, so spodbudili hitro ukrepanje LDS. Nepojasnjeno je ' še vprašanje, zakaj je predsednik vlade Janez Drnovšek svetovalca Darka Škrlja, znanega po tem, da je »pozabil« posneti sejo sveta za nacionalno varnost, in Andreja Podvršiča kot nekakšni kukavičji jajci podtaknil ministru Šukljetu. Znano je namreč, da sta oba še zmeraj medsebojna tekmeca z mnogimi zamerami. Zdi se, da je predsednik vlade na mah »ubil dve muhi«, Z Anžičevim imenovanjem pa dobil novega informatorja. Ne gre spregledati tudi skrbno izbranega trenutka imenovanja Podvršičevega namestnika, saj je generalni direktor policije domala hkrati z ministrom odleteI v ZDA. In to za dlje časa. Hkrati je Šuklje vodstvu policije poslal spremenjeni predlog organizacije te službe, ki so ga pripravili v uradu policije pod vodstvom svetovalca generalnega direktorja Andreja Rupnika. Ob vsem zapisanem bi res težko verjeli, da je sosledje sedanjega dogajanja zgolj naključno. Novopečeni Podvršičev namestnik že napoveduje javne nastope, s katerimi bi, kot vse kaže, želel prepričati širšo javnost o potrebi vse večjega uveljavljanja upokojenega policijskega osebja. Ali gre morebiti pri vsem zgolj za medgeneracijski spor? Spomnimo naj, da so vodenje policije po osamosvojitvi prevzeli mladi ljudje iz kadetskih vrst, zbrani okrog ministra Igorja Bavčarja. Kadrovske zamenjave so se potem vrstile od afere do afere, ki so jih sprožili motivirani posamezniki v policiji. Množično upokojevanje pod Bandljevim ministrovanjem je vplivnost starega osebja iz vrst milice le še oslabilo. Z odstavitvijo prvega generalnega direktorja policije Boruta Likarja pa so stare policijske strukture dobesedno izgubile vpliv na dogajanje v policiji. Javna skrivnost je, da je nekdanji generalni direktor hodil na redne konzultacije k Andreju Šturmu (zdaj je upokojen, prej pa je biI visok policijski funkcionar), pri katerem je na tedanji UJV Ljubljana začel policijsko kariero tudi zdaj novopečeni namestnik Andrej Anžič. Ta ima po zakonu o policiji enaka pooblastila kot generalni direktor in jih kani kar najhitreje uporabiti, saj se je naselil kar v pisarno generalnega direktorja. Kdo bo torej prva violina v sicer razglašenem policijskem »orkestru«? O tem ne more in ne sme odločati nobena politična usmeritev, tudi upokojenci ne, temveč zgolj policijski strokovnjaki. Zdajšnje razmere v ministrstvu in policiji precej spominjajo na znano Pečjakovo otroško pripoved. Vendar v njej nastopajo Drejček in trije Marsovčki, dogajanje v policiji in notranjem ministrstvu nasploh pa je bolj »zgodba« o treh (ali več) Andrejih in Marsovčku ... So strahovi pred računalniškim hroščem prazni? Letališča pripravljena na prehod v leto 2000 Marsikje so že bolj ali manj uspešno simulirali »silvestrsko-novoletne« lete - Pri Adrii Airways so mirni Ljubljana - Na prihod leta 2000 in s tem povezanimi računalniškimi težavami se intenzivno pripravljajo tudi letalski prevozniki, predvsem pa letališča. Marsikje so »silvestrsko-novoletne« lete že bolj ali manj uspešno simulirali. Res pa je, da so zaradi manjšega povpraševanja nekatere lete že tudi odpovedali. Mednarodno združenje zračnih prevoznikov (IATA), ki združuje 265 članov — posameznih letalskih družb — je v torek sporočilo, da so letališča in sistemi zračne kontrole pripravljeni na prihod leta 2000. Na več kot 1600 letališčih po vsem svetu - na katerih je 97 odstotkov mednarodnega prometa - in v dvesto centrih za nadzor prometa je po Iatinih zatrdilih vse pripravljeno na prehod. Kritične sisteme in opremo so pregledali, obiskali so na stotine letališč in vsi so pripravljeni. Preverili so vsa letališča, kjer bodo pristajala poslovna letala. Priznavajo, da nekaterih dežel in letališč niso obiskali - toda tam v kritičnem trenutku niti ne bo prometa. Tudi posamezne letalske oblasti - med njimi ameriške in britanske - poročajo, da je na leto 2000 vse pripravljeno. Po Iatinih podatkih so letalske družbe za preverjanje reševanja problema odštele lati in ameriškemu združenju zračnih prevoznikov (ATA) okrog 45 milijonov dolarjev. Sicer pa bodo pri- hod leta 2000 pazljivo spremljali po vseh časovnih mejah in vsako morebitno težavo takoj sporočili vsem članicam. Pri našem letalskem prevozniku težav ne pričakujejo. Razloga sta najmanj dva: v letalih naprav, ki bi jih računalniški hrošč lahko ogrozil, pravzaprav sploh nimajo, poleg tega pa že v prejšnjih letih med silvestrskim dopoldnevom in popoldnevom prvega dne novega leta sploh niso leteli in tako bo tudi letos. Ljerka Zupančič, ki na Adrii Ai-rways skrbi za stike z javnostmi, pravi, da so se s težavami, ki bi lahko nastopile ob prehodu v leto 2000. začeli ukvarjati že v začetku lanskega leta in da so na prehod že nekaj časa povsem pripravljeni. Po poročanju agencij se tako rekoč vse letalske družbe na prehod temeljito pripravljajo. Britanske oblasti civilnega letalstva so tako na svetovnem spletu odprle posebno stran, hkrati pa so tudi že sporočile, da je britanska letalska industrija na problem Y2K povsem pripravljena. V ponedeljek je test prehoda v leto 2000 uspešno prestalo letalo (ai- rbus A 320) ciprske nacionalne letalske družbe, ki so ga brez potnikov vodili trije piloti. Da pa vsa stvar ni povsem nedolžna. so pokazali torkovi testi v Moskvi. Tam so več skupin novinarjev, ki so jim želeli dokazati, da ob prehodu ne bo težav, posadili v simulatorje in jih preko usodne polnoči »peljali« v različne konce sveta: skoraj vsa letala so srečno pristala, do nesreče pa je prišlo pri »pristanku« v Manili. Aeroflotovi predstavniki so sicer pojasnili, da je med simulacijo cela stavba ostala brez elektrike in da do napake ni prišlo zaradi hrošča, toda ... Vsemu navkljub je generalni direktor zatrdil, da bodo med 31. decembrom 1999 in 1. januarjem 2000 leteli in da so v priprave vložili 12 milijonov dolarjev. Hkrati pa je povedal, da tako daleč kot pri Air China, kjer bo vse vodstvo novo leto pričakalo v zraku, le ne bodo šli. Na problem leta 2000 so stoodstotno pripravljeni tudi na letališču Šeremetjevo, zatrjuje generalni direktor tega največjega moskovskega civilnega letališča. A. S. in agencije tretja stran Kaos v zraku Zamude letal na evropskih letih so v tretjem letošnjem četrtletju dosegle kritične meje - Premajhna zmogljivost zračne kontrole Ljubljana - Zamude pri odhodih letal vseh letalskih družb na notranjih evropskih letih so se tudi v tretjem letošnjem četrtletju še povečevale in dosegle kritične meje. Kar dobrih 30 odstotkov vseh tovrstnih letov je imelo ob odhodu več kot petnajst minut zamude, kar je bil doslej drugi najslabši rezultat: takoj za tistim, doseženim v letošnjem drugem četrtletju, ko je zamujalo kar 35,1 odstotka letov, in pred onim iz prvega letošnjega četrtletja z 28,5 odstotka zamujenih letov. Glavni vzrok za oba najslabša rezultata je znan — letalski napadi na Jugoslavijo. Ni pa niti približno edini. Vzroki za zamude so po podatkih združenja evropskih letalskih prevoznikov (AEA) -njegova članica je tudi Adria Ai-rways — sicer različni, najpogostejši pa v premajhni zmogljivosti zračne kontrole. Delno torej v gostoti zračnega prometa. Zaradi vremena prihaja do opaznejših zamud zgolj v dveh zimskih mesecih, nekaj malega »vremenskih« zamud pa je pripisanih letališki oziroma zračni kontroli zaradi načina zbiranja podatkov. Vsekakor je na zuriškem letališču prišlo kar do več kot 90 odstotkov zamud zaradi zračne kontrole, na letališčih Milano — Linate, Lizbona. Diisseldorf, Ženeva, Pariz - Orly in Barcelona pa je delež enakega vzroka višji od 80 odstotkov. Na ne dovolj zmogljivo zračno kontrolo v AEA opozarjajo že celo leto, sedaj so pripravili tudi strategijo odpravljanja problema. Evropski sistem zračne kontrole je mozaik 32 nacionalnih sistemov, zračni promet pa kontrolirajo iz 49 centrov. Stopnja sodelovanja in koordinacije je dosegla skrajno mejo in generalni sekretar AEA Karl-He-inz Neumeister je ob koncu prejšnjega meseca evropski komisiji poslal nedvoumno sporočilo: spremembe so nujne, saj tako ne gre več naprej. Najbolj problematična je zračna kontrola v pasu med deželami Beneluksa, vzhodno Francijo, Švico in severno Italijo, kjer so nabrali kar Po številu zamujenih letov je bilo v letošnjem tretjem četrtletju na vrhu letališče v Barceloni (55,9 odstotka zamujenih letov), ki je na neslavnem mestu zamenjalo milansko letališče Malpensa (52,0). Seznam se nadaljuje z Madridom, Carigradom, Atenami, Lizbono, Rimom, Brusljem, Frankfurtom in pariškim Charles de Gaullom na desetem mestu. Miinchen je na enajstem, Ziirich na petnajstem in Dunaj na enaindvajsetem mestu. Na dnu lestvice so štiri velika skandinavska letališča, s 13,6 do 16,0 odstotka zamujenimi poleti. polovico zaradi zračne kontrole povzročenih zamud, je pisal generalni direktor mednarodnega združenja letalskih prevoznikov IATA Pierre J. Jeanniot evropski komisiji, ki naj bi na ministrskem srečanju v Bruslju o zamudah in reševanju problematike zračne kontrole govorila danes in jutri. Na zamude, do katerih prihaja zaradi zračne kontrole, posamezni prevozniki ne morejo vplivati. In ko zamuja en let, se pri nadaljnjih povezavah zamude le še povečujejo. V našem prostoru je kosovska kriza seveda zamude dodatno povečevala, saj so se posamezni leti proti jugu podaljševali tudi za dve uri! Kakorkoli že, po podatkih AEA je bil med tremi meseci letošnjega tretjega četrtletja najslabši julij, ko je zamujala točno tretjina vseh letov. Avgusta je bil položaj boljši (zamujalo je 27,8 odstotka letov), septembra pa se je položaj spet poslabšal: zamujalo je 30,6 odstotka medevropskih letov. Po letu 1992 so bili ti mesečni rezultati — v primerjavi med posameznimi meseci - najslabši doslej. Pa tudi absolutno so čisto na vrhu. Doslej največ letov je zamujalo junija letos (37,5 odstotka), nato maja letos (34,8), pred letošnjim marcem (33,1) pa je na tretjem mestu že omenjeni julij (33,3). Vsi podatki so seveda daleč nad doslej največjim letnim povprečjem zamujenih letov: lanskim, ko je bilo takih 22,8 odstotka evropskih letov. Aleš Stergar Svoje delo je odlično opravil. Pridite v naše prodajne salone in se prepričajte. UM RUTOCOMMCRCC. ± ®> skupaj Apoen £5 fflj 16.3.2000 98 102,6677 105,4095 104,0386 1.900.000 975.343 1.001.3901.976.733 __________________________________________________190.000 97.534 100.139 197.673 12. emisija 1. serija: datum izdaje 31-05.1999; obr. mera A: TOM+2,5%; obr. mera B: 2,0%_ Upoštevan je veljavni tečaj Banke Slovenije za DEM. Blagajniške zapise Banke Slovenije prodajajo in izplačujejo za druge pravne in fizične osebe pooblaščene banke. Banka Slovenije objavlja finančne podatke tudi na spletni strani http://www.bsi.si/html/financni_podatki/index.html Svetovne borze Končni indeksi delnic na nekaterih pomembnejših borzah in njihova dnevna sprememba — sreda, 8. decembra. Nikkei 18401,20 točke -192,76 točke FTSE 6619,40 točke -41,50 točke DAX 6115,59 točke -43,18 točke Dow Jones* 11125,00 točke +17,74 točke : Opoldne po newyorškem času. Podjetniški tečaji Tečajna lista za odkup in prodajo deviz podjetij 9. decembra 1999 od 00.00 ure Banka Nemška marka (tečaj za 1 DEM) EMU (tečaj za 1 EUR) Nakupni Prodajni Nakupni Prodajni Bank Austria Creditanstalt 100,7800 101,0800 197,1000 197,7000 Banka Celje 100,7603 101,0415 197,0700 197,6200 Banka Koper 100,7501 101,0057 197,0500 197,5500 Banka Vipa 100,7756 101,0313 197,1000 197,6000 Dolenjska banka 100,7500 101,0200 197,0499 197,5779 Hypo Alpe Adria banka 100,6989 100,9801 196,9500 197,5000 Krekova banka, Maribor 100,6222 100,9495 196,8000 197,4400 Probanka d.d. 100,7501 101,0313 197,0500 197,6000 SIB banka d.d., Ljubljana 100,7500 100,9800 197,0500 197,5000 SZKB 100,7092 100,9750 196,9700 197,4900 Volksbank - Ljudska banka 100,8268 101,0824 197,2000 197,7000 Zaradi velikih sprememb v tečajih, na katere banke ne moremo vplivati, se v bankah ne moremo obvezati prodajati valuto po objavljenih tečajih. Zaradi tega prosimo, da trenutni tečaj preverite pri pristojnih službah. Devizni tečaji za DEM. ATS, fTL in CHF so določeni na podlagi srednjih tečajev po trenutni veljavni tečajnici Banke Slovenije, pri drugih valutah pa je razmerje Banke Slovenije povečano oziroma pomanjšano za 0,25 odstotne točke. Abanka, d. d., Ljubljana Nakup in prodaja deviz podjetjem na dan 9. decembra 1999 Nakupni Prodajni Redni tečaj za DEM 100,9290 101,0415 ___________________EUR_________________________________197,4000 197,6200 Tečaji so okvirni. Odvisni so od poslovnega sodelovanja komitentov z banko in od sprememb na trgu deviz. Podrobnejše informacije: tel. 17-18-453, 302-326 in 17-18-450. Nova KBM, d. d., Maribor Nakup in prodaja deviz podjetjem na dan 9. decembra 1999_________________________ Nakupni Prodajni EUR 197,08 197,63 DEM_______________________________________________________100,765 101,047 Tečaji so okvirni. Banka jih lahko sproti oblikuje glede na razmere na deviznem trgu Informacije o tečajih so vam na voljo na telefonski števtliki 062/ 229-2056 in 065/127-330 in na Internetu http//wvwv nkbm si SKB BANKA. d. d„ Ljubljana Tečajna lista za obračun deviznih prilivov in odlivov podjetij, št. 239 veljavna od dne 9. decembra 1999 od 00.00 ure Valuta Enota Nakupni Prodajni DEM 1 100,760291 101,0031276 ______________________EUR______________1________197,070000_________197,600000 Tečaji so okvirni, pri konkretnih poslih so možna odstopanja. Informadje o tečajih drugih valut dobite na brezplačnem telefonu SKB banke d.d., tel. št. 080-15-14 ali v deviznem trgu SKB BANKE d. d., tel. št. 171-5917, 171-5915, 171-5912 in 171-5913. Dobite jih tudi na internetu: http://www.skb. si/, tečaje pa vam pošljemo tudi po elektronski pošti. Nova Ljubljanska banka, d. d. Tečajna lista za obračun deviznih prilivov in odlivov podjetij, 9. decembra 1999 (00.00 - 24.00), št. 239/99 Država Šifra valute Valuta Enota Za devize nakupni Za devize prodajni EMU EUR 978 1 197,1200 197,6700 Avstrija ATS 040 1 14,3252 14,3652 Belgija BEF 056 1 4,8864 4,9001 Francija FRF 250 1 30,0507 30,1345 Nemčija DEM 276 1 100,7858 101,0670 Italija ITL 380 100 10,1803 10,2088 Nizozemska NLG 528 1 89,4491 89,6987 Španija ESP 724 1 1,1847 1,1880 Švica CHF 756 1 123,1076 123,4511 V. Britanija GBP 826 1 312,8392 313,7121 ZDA USD 840 1 192,6693 193,2069 Tečaji so okvirni. Možna so odstopanja glede na trenutne tečaje na trgu deviz. OFOZORILO: Za odkup deviz (zneski nad 150.000,00 EUR) iz naslova najetih finančnih posojil banka zaračunava do 7 % nižji odkupni podjetniški tečaj. Najnovejše informacije o deviznih tečajih dobite na tel. št. 1769-100 Povprečje v Delu objavljenih podjetniških tečajev Valuta Enota Nakupni Prodajni EUR 1 197,0354 197,5707 ____________________________________DEM______________1 100,7430 101,0161 Spletna poslovalnica Iklik? klik.n-lb.si Menjalniški tečaji 9. decembra 1999 Nemška marka Avstrijski šiling Italjanska lira (tečaj za 1 DEM) (tečaj za 1 ATS) (tečaj za 100 ITL) Menjalnica Nakupni Prodajni Nakupni Prodajni Nakupni Prodajni Abanka, Ljubljana-2* 100,73 100,97 14,29 14,35 10,15 10,20 Ažur, Poljanska 11, Ljubljana 100,85 101,00 14,30 14,33 10,17 10,20 Bank Austria Creditanstalt, Lj. 100,40 101,00 14,26 14,41 10,13 10,24 Banka Celje 100,00 100,95 14,21 14,35 10,10 10,20 Banka Domžale 100,60 101,25 14,30 14,39 10,16 10.22 Banka Koper* 100,40 101,00 14.23 14,35 10,14 10,20 Banka Velenje, bančna sk. NLB 100,30 100,90 14,26 14,34 10,13 10,19 Banka Vipa, N. Gorica 100,47 100,99 14,24 14,35 10,14 10,20 Banka Zasavje, Trbovlje 100,32 101,08 14,26 14,37 10,13 10,21 Dolenjska banka, N. mesto 100,45 101.10 14,28 14,37 10,15 10,21 Eros, Ljubljana 100,82 100,95 14,28 14,30 10,16 10,19 Gorenjska banka, Kranj 100,16 101,08 14,24 14,37 10,12 10,21 Hranilnica Lon, Kranj 100.70 101,10 14,27 14,36 10,15 10,20 Hypo Alpe Adria banka 100,75 101,10 14,28 14,38 10,16 10,21 Ilirika, Breg 22, WTC, Sl. c 51, U 100,80 100,96 14,29 14,31 10,19 10,21 Koroška banka, SL Gradec 100,43 101,05 14,27 14,36 10,14 10,21 Krekova banka, Ljubljana-2 100,00 101,00 14,21 14,36 10,10 10,20 Nova KBM, Maribor* 100,04 101,15 14,21 14,38 10,10 10,22 Nova KBM, podr. N. Gorica 100,45 100,97 14,22 14,36 10,14 10,20 Nova ljubljanska banka, U 100,46 101,11 14,28 14,37 10,15 10,21 Pomurska banka, M. Sobota 100,20 101,20 14,24 14,38 10,12 10,22 Poštna banka Slovenije* 100,00 101,30 13,40 14,40 9,60 10.24 Probanka d.d. 100,39 101,08 14,27 14,37 10,14 10,21 Publikum, Ljubljana 100,80 100,96 14,28 14.33 10,19 10,21 SKB banka, Ljubljana 100,37 101,17 14,24 14.41 10,12 10,24 SIB banka d. d., Ljubljana* 100,50 101,17 14,22 14,34 10,10 10,23 Sl. zadr. kmet banka, U Volksbank - Ljudska banka, U-2 100,64 100,99 14,27 14,35 10,14 10,22 Povprečni tečaj 100,45 101,06 14,23 14.36 10,12 10,21 •-danes; 1 - velja za vrednostne papirje; 2 - tečaji po poslovnih enotah banke so lahko različni Opozorilo: Objavljeni tečaji so okvirni. Banke in menjalnice jih spreminjajo v skladu s ponudbo in povpraševanjem. Menjalnica______________ Ažur, Lj, Gros., Trebnje Burin-dub, Lj. - Moste Eros, Ljubljana Hida, pokrita tržnica Lj. Ilirika, Ljubljana Publikum, Miklošičeva 34 Lj. Sonce, Slovenska c 27, lj. Upimo, Ljubljana Wilfan, Ljubljana-Kranj Telefon______________________________________________________ g.: 061/130-32-50; Gros.: 061/762-260; Treb.: 068/45-730 061/140-33-13,061/140-33-14 Železniška postaja gubljana: 139-47-50 in 139-47-55 061/133-33-33; Hida, Čopova 42. g., 061/219-707 Slovenska 51:13-13-139; Breg 22:125-10-95; WTC1688-204 ali 1688-267 061/133-8444; Gril Metodov trg 15:061/133-73-85 061/1250-161,061/215-582 Kongresni trg 13: 061/12-64-292; Šubičeva 1: 061/12-51-060 Kino Šiška: 155-17-10, Celovška: 558-380, Kranj: 360-260 V nekaterih zasebnih menjalnicah namesto tekočih tečajev objavljajo svoje telefonske številke, na katerih posredujejo informacije o tečajih. Borza Predpraznična razprodaja Mercatorja in Petrola Posli s svežnji, v katerih so prednjačile obveznice, so skupni promet na borzi vrednostnih papirjev včeraj spet potisnili nad milijardo tolarjev. Obsežnejše kot minule dni je bilo tudi tekoče trgovanje v obeh borznih kotacijah in na prostem trgu. Delniški indeks SBI, ki odraža gibanje tečajev najpomembnješih delnic, je zdrsnil za 0,4 odstotka na 1.813,03 točke. Med prometnejšimi delnicami sta upadla predvsem tečaja Mercatorja in Petrola. Borzni posredniki so ta premik pojasnili s povečanim prodajanjem malih delničarjev, ki bodo izkupiček od prodanih delnic porabili za predpraznične izdatke. Enotni tečaj Mercatorja je zdrsnil za slab odstotek na 13.644 tolarjev, Petrol pa se je pocenil za 0,3 odstotka na 25.260 tolarjev. Še bolj, vendar ob manjšem prometu, sta se pocenili tudi delnici Aerodroma in Kolinske. Prva je izgubila slaba dva odstotka vrednosti, druga pa seje pocenila za 1,7 odstotka. Na borznem trgu seje podražilo le šest delnic, večina med njimi za nekaj simboličnih stotnik odstotka. Najbolj opazen je bil 0,4-odsotni poskok delnice Emone Obale, ki se je podražila na 2.089 tolarjev. Na prostem trguje bilo največ prometa z delnicami Potrošnika, kjer je lastnika zamenjalo za 60,9 milijona tolarjev vrednostnih papirjev. Enotni tečaj delnice, kije običajno zelo nelikvidna, je poskočil kar za 59 odstotkov na 1.455 tolarjev. Pooblaščene investicijske družbe so se v povprečju pocenile za 0,6 odstotka, tako da je indeks PIX zdrsnil na 1.412 tolarjev. D. Vi. Borzni indeks delnic LB13 Indeks pidov Lj. borze Pix Slovenski borzni indeks SBI Vrednost 8. 12. 1999: 990,03 Zadnja sprememba: -3,03 % Vrednost 8. 12. 1999: 1.412,44 Sprem, v točkah: -9,01 (-0,64%) Vrednost 8. 12. 1999: 1.813,03 Sprem, v točkah: -6,53 (-0,36%) 3. 1. 1994: 1.000 1.1. 1999: 1.000 3. 1. 1994: 1.000/31. 1. 1997: 1.573,48 1600 1900 ^ : 1550 ^ s k 1500 ^V 1450 — — VVr \ 1400 1820 V>y» 4.10. 14.10. 26.10. 9.11. 19.11. 8.12. 13"25.10. 3.11. 11.11 19.11. 29.11. 8.12. 12.10 21.10. 2.11. 11.11.22.11. 8.12. Vir: Investicijsko bančništvo. NLB Vir: Ljubljanska borza d.d. Vir Ljubljanska borza d.d. Pub-OTC Borzni indeks obveznic BIO Vrednost 8. 12. 1999: 1.082,84 Vrednost 8. 12. 1999: 107,48 Sprem, v točkah: 0,21 (0,19%) ral) ^ tfo petka la r w\ -j 1.10. 15.10. 29.10. 15.11. 8.12. 1°C'25.10. 8.11. 18.11. 30.11. 8.12. Vir Publikum, borzno posredovanje Vir: Ljubljanska borza d.d. Tečajnica Ljubljanske borze 8. decembra 1999 / št. 238/99 Oznaka Vrednost Sprememba v točkah Sprememba v odstotkih Slovenski borzni indeks SBI 1.813,03 -6,53 -0,36 Borzni indeks obveznic BIO 107,48 0,21 0,19 Indeks delnic pooblaščenih investicijskih družb PIX 1.412,44 -9,01 ' -0,64 Borzna kotacija vrednostni obr. m. ex. kupon papir div št. dat (3) enotni % spr. datum povpraš. ponudba max. min. I tečaj promet v promet 1000 SIT BAS# v lOOO SIT Borzna kotacija A - redne delnice Aerodrom Lj. 120 (24.6.99) 3.131,17 -1,93 08.12 3.120 3.240 3.200 3.120 1.596 BTC 350 (2.6.99) 14.863,76 0,11 08.12 14.701 14.880 14.890 14.700 2.860 Comet Zreče 40 (22.6.99) 1.450,00 07.12 1.422 1.470 Delo, Ljubljana 268 (26.7.99) 15.278,81 -0,07 08.12 14.901 15.300 15.280 14.902 13.962 Dol. banka im. 1 000 (25.6.99) 20.000,00 07.12 19.000 20.200 Droga Portorož 1 350 (31.5.99) 35.470,00 0,11 08.12 35.000 35.674 35.500 35.450 41.655 Emona Obala Kp 88 (20.7.99) 2.089,39 0,39 08.12 2.031 2.130 2.090 2.076 974 Etol Celje 844 (11.5.99) 20.059,23 0,03 08.12 20.062 20.149 20.100 19.125 62.043 Intereuropa 80 (9.7.99) 2.529,18 -0,8 08.12 2.520 2.548 2.541 2.520 13.940 Istrabenz Koper 65 (5.7.99) 2.830,00 -0,27 08.12 2.802 2.840 2.830 2.801 15.501 Kolinska 77 (29.6.99) 2.158,79 -1,7 08.12 2.130 2.150 2.195 2.121 3.354 Krka Novo mesto 450 (30.7.99) 26.077,39 -0,44 08.12 25.815 26.150 26.200 25.815 23.615 Lek A (7) 34.069,23 0,09 08.12 34.036 34.900 34.100 34.036 13.083 Luka Koper 120 (2.7.99) 3.124,37 -0,61 08.12 3.113 3.130 3.140 3.100 15.984 Mercator redne (4) 13.643,99 -0,94 08.12 13.452 13.600 13.800 13.452 30.320 Merkur Kranj 450 (5.7.99) 18.000,00 08.12 18.000 18.160 18.000 18.000 58.680 NIKA 180 (4) 1.080,00 22.09 1.040 Petrol 600 (12.7.99) 25.259,67 -0,29 08.12 25.205 25.480 25.500 25.203 23.113 Probanka Maribor 1 484 (9.6.99) 27.700,00 06.12 27.700 28.000 Radenska 48,22 (29.6.99) 2.154,14 0,09 08.12 2.156 2.195 2.165 2.152 2.638 Salus Ljubljana 2 300 (5)(9)(7.5.99) 32.000,00 03.12 30.200 31.900 SKB redne 55 (31.5.99) 2.061,87 06.12 1.951 2.049 Tehnounion 2 000 (16.7.99) 26.601,00 02.12 26.500 29.000 Ter. Čatež 350 (16.7.99) 13.007,06 0,05 08.12 12.811 13.050 13.050 12.990 884 Zdravil. Mor. top. 26,84 (7)(28.8.98) 1.360,00 07.12 1.360 1.400 626 1.858 10.237 1.951 476 782 3.743 14.492 2.541 16.324 11.652 13.232 28.571 9.000 7.300 323 Borzna kotacija A Lek B Borzna kotacija A Abanka 1 Abanka 2. izdaja Abanka 3. izdaja Banka Celje2 LB banka Zasavje BTC hipote. obv. Faktor banka Hoteli Bernardin Krekova b. -1. izd Krekova b. - 2. izd LB SB Velenje 1 Nika zamenljive Nova LB devizne Nova LB tolarske Nova KBM 1 RSL11 Probanka 1 R SL 10 RSL12 R SL 13 R SL2 RSL4 RSL8 RSL9 RS serija I R SL8(0) R SL2(0) SKB1 Slov. razvojna dru. Stan. sklad RS 2. iz. Borzna kotacija B GP Grosuplje Kovinotehna Celje | Borzna kotacija B Kovinotehna Celje I B. Vipa Borzna kotacija B Banka Vipa 2. izd. Banka Vipa 3. izd. Banka Vipa 4. izd. Banka Vipa 5. izd. Dolenjska b. 2. izd. Dolenjska b. 1. izd. Factor banka 3.izd Poštna b. Slov. 1 Probanka obv. 2. SKB obv. 3. izdaja Sl. zadr. kmet. b. 1 Sl. zadr. kmet. b. 2 Stan. sklad RS 1. iz. - prednostne delnice 132.006,561 -4,16108.12| - obveznice 32.010| 33.8001 32.010| 32.0001 7361 736 10% 8.(1.10.99) 104,60 0,02 08.12 101 105 105 2.632 7%+T 6.(1.5.99) 101,50 19.10 101 5% 1.(1.5.99) 100,10 02.12 7,5% 6.(15.9.98) 102,50 22.07 95 103 7,5% 6.(30.9.99) 96,00 29.10 10,5% 4.(1.7.99) 114,00 06.12 114 120 9,5% 3.(31.3.99) 102,10 0,09 08.12 100 102 102 5.103 8,5% 101,45 06.12 110 7,5% 6.(1.7.99) 100,50 18.11 99 103 7,0% 4.(15.10.99) 100,00 03.12 98 102 7,5%+T 5.(1.8.99) 101,51 21.10 102 110 7,25+T 1.(1.12.98) 99,49 26.10 100 7% 4.(1.6.99) 100,10 25.11 100 6,75+T 4.(1.6.99) 103,01 25.11 100 6% 2.(1.6.99) 101,00 02.12 101 7,0% 13.(15.7.98) 99,50 19.08 6%+T 4.(1.8.99 101,00 06.12 100 103 4,5%+T 2.(31.5.99) 100,80 -0,19 08.12 100 101 101 101 293 4,5%+T 2.(29.5.99) 100,75 -0,36 08.12 101 103 103 97 77.303 5,55% 2.(29.6.99) 100,00 22.11 9,5% 18.(1.10.99) 103,77 0,62 08.12 100 104 104 103 5.526 8% 7.(11.5.99) 107,00 0,29 08.12 107 107 107 107 7.956 5% 12.(31.5.99) 100,00 08.12 100 100 37 6%+T 4.(23.7.99) 101,49 07.12 101 102 5,7%+T 9.(15.10.99) 111,50 07.12 112 5% 12.(31.5.99) 95,00 03.12 95 9,5% 17.(1.4.99) 101,01 01.12 98 101 10% 9.(1.11.98) 102,00 09.07 101 104 5% 11.(30.6.99) 85,00 -1.15 08.12 85 87 85 85 342 7,2%+T 2.(15.5.99) 106,51 19.10 107 1.358 969 37 redne delnice (4)! 5.980,001 9,96 108.121 | 810,001 -0,63 108.121 - prednostne delnice I 810,00| -3,57 |08.12| 1 600 | (14.5.99)|55.000,001 |21.10| obveznice 5.900 5.9801 5.980J 5.980 810 810 49.500 839| 810| 810 | 810| 6 236 171 182 10% 10.(1.10.99) 101,00 02.12 100 7,5 7.(16.8.99) 101,00 03.02 100 7% 4.(1.8.99) 100,00 17.11 6% 2.(15.7.99) 100,00 08.12 100 100 6,8% 1.(15.1.99) 100,00 24.11 99 101 7%+T 5.(13.99) 100,00 12.10 100 5% 99,00 25.11 7,5% 6.(1.9.99) 100,50 04.02 8% 4.(29.12.98) 101,00 17.11 105 7,5% 6.(15.9.99) 100,00 08.12 102 100 100 10% 10.(15.9.99) 104,00 11.06 10,0% 9.(1.10.99) 104,00 29.06 6% 7.(4.5.99) 91,50 06.12 85 Kratkoročni vrednostni papirji Blagajniški zapisi 120 - dnevni blag. zap. BS z nak. bonom 13 Nakupni boni del nakup, bona BZ13(v SIT) NB13 Zakladne menice šestmesečne zakl. menice 1. izd. trimesečne zakl. menice 17. izd. trimesečne zakl. menice 18. izd. trimesečne zakl. menice 19. izd. (v SIT)| 99,20 | j 03.12J | 1.951,571-21,93| 08.12| 910| 2.950| 2.940| 920| Tečaj n ica trgovanja s svežnji Vrednostni papir Minimalno Maksimalno Promet v lotih Promet v mio SIT Število poslov Etol Celje 19.125.00 19.125,00 3.200 61 2 Probanka 3. izdaja 100,58 100,58 3.546 178 1 RS12 97,00 97,00 7.506 75 1 SKB 3. izdaja 100,00 100,00 375 30 1 Triglav Steber 1 60,00 60,00 520.000 31 1 SKUPAJ 534.627 376 6 Obveznice z anuitetnim odplačilom < sklacM -2,' Autocornmerce., Mesto gubljana? Občina Laško 6'bčina Šmarje, Slovenski odškodninski skfad 2, UEftc kovertibilne. V SBI so vključene delnice Aerodrom, BTC, Delo, Droga, Emona Obala, Etol, Intereuropa, Istrabenz, Kolinska, Kovinotehna, Krka. Lek, Luka Koper. Merkur, Mercator, Petrol, Radenska, SKB in Moravci. V PIX so vključene naslednje investicijske družbe: Aktiva Avant, Arkada 1, Atena 1-Ž-3. KBM Infond, Kmečka družba. Kompas sklad1-2, Mercata, Mercata 1, Maksima 1, NFD 1, Pomurska 1, Krona _________________užba. Komi, Senior, Triglav 1, Vipa Nanos, Vizi BTC 1, RS 0z-04, Slovenska razvoji ex kupon - številka kupona in datui Vzajemni skladi 8. decembra 1999 Prodaji cer Sprememba VEP v odstotkih Sklad enote premoženja v tolarjih enote premoženja v tolarjih enote glede na premoženja prejšnji v tolarjih dan tekočem mesecu v prejšnjem mesecu v tekočem letu št. enot v obtoku Abančna DZU / Polžek 3.728,59 3.784,52 3.672,66 0,09 0,17 0,47 10,76 113.221 Abančna DZU / Zajček 4.032,99 4.093,48 3.972,50 0,11 0,18 0,24 10,45 82.536 Avip / Vipek 32.805,38 33.133,43 32.149,27 -0,29 -0,04 -0,23 13,20 15.859 KBM Infond / Hrast 2.652,01 2.731,57 2.652,01 0,47 0,40 -0,02 11,24 88.495,4016 KBM Infond / Miha 250,19 253,19 245,69 0,34 1,07 -0,56 11,37 184.258,9070 KBM Infond / Nika S.P.D. 170,43 172,48 167,36 0,36 1,23 -0,12 20,38 233.434,2975 KBM Infond / Nika - delniški 155,28 157,14 152,48 0,43 1,24 -0,27 17,70 357.584,3285 Kmečka družba / Galileo 8.582,91 8.840,40 8.582,91 -0,33 -0,15 -0,54 17,31 544.601,7241 Kmečka družba / KD Bond 1.639,60 1.672,39 1.639,60 0,03 0,61 0,69 12,43 52.188,2677 Kmečka družba / Rastko 2.024,15 2.084,15 2.024,15 -0,28 m -0,31 21,55 368.525,5823 LB Maksima / LBM Piramida Primorski skladi / Pika 2.493,04 2.530,44 2.455,64 -0,14 0,27 -0,50 16,52 92.912 Primorski skladi / Živa 975,54 990,17 960,91 -0,14 -0,78 64.033 Probanka / Alfa 3.359,21 3.459,99 3.359,21 0,12 1,39 3,83 17,19 50.736 Rdeča pika / Modra Kombinacija 269,50 273,54 265,46 -0,13 0,48 -0,09 12,96 691.339 Vizija / Dolenjski vzajemni sklad 225,42 228,80 222,04 -0,06 -0,16 0,39 9,32 439.861 Prosti trg vredno papir n. promet v promet 10OO SIT BAS# __________v 1000 SIT oz. gosp. Postojna radis GP Ljubljana Za resničnost in popolnost navedenih podatkov ter njihova istovetnost odgovarjajo družbe za upravljanje. # - VEP + (0,6 % - 2,0 %); ** - VEP + (0.5 do 1 %); * - podatki veljajo danes; Prosti trg - redne delnice Agrokombinat Maribor Avto Celje Avtop. in ser. Vel. Bohor Šentjur Butan plin Ljubljana Capita Ljubljana Cetis Celje 412 Cinkarna Celje 300 Color Medvode 175 Dadas Dana Mirna Dolina Velenje Dom smreka DZS Ljubljana Egoles Škofja Loka Fructal Ajdovščina Gea College GEA tovarna olja 69,75 Gorenje Velenje Gorenjski tisk Kr. Goriške Opekarne Go; G ra« Gradis SPO Lj. Grosist Gorica 60 Helios Domžale 770 Hidrotehnik Hipot. b. Brežice Hoteli Palače Port. IMP Črpalke Inles Ribnica Intara Ljubljana Integral Jesenice Intertrade ITA Intertrade ITS Jadran Sežana Jata Lj. 500 Jata Reja Lj. 400 Jelen Juteks Kerna Puconci red. Klasje Celje Kmečka družba Kmet. kom. Ptuj Koloniale Maribor Kompas hoteli KG Košaki TMI Maribor Kovintrade Celje Kruh Pecivo Maribor Kruh Koper Lesnina Emmi Lisca Sevnica Liv Postojna Liz inženiring, Lj. Marina Portorož Medaljon Medvešek Pušnik Lj. 250 Melamin Kočevje 80 Mercator Gorenjska 24 Mitol Sežana 88 MK Tiskarna Ljubljana Niko Železniki Novolit Nova vas Oljarica Kranj Pinus Rače Plam-Pur Podgrad Posavje trg. Brežice Potrošnik Celje PPC Gorenjski sejem Razvojna RTC Krvavec - im. Rudis Trbovlje Rudnik Mežica Saturnus avtoop. Lj Saturnus embalaža Savinja Mozirje Sijaj Hrastnik Slovenijales STC Celje Svila Maribor Svilanit Kamnik Špecerija Bled Teksti na Ajdovšč. Toplice Dobrna Tosama Domžale Totra plastika Lj. Totra tekstil Lj. Tov. krmil Žalec Tov. slad. Ormož TP Rožca Jesenice Tub Swaty Mb Unitas Ljubljana Upimo Group Lj. Valkarton Logatec Veletrg. Potrošnik Zdravilišče Rogaška Zlatorog Maribor ŽR - Monter Dravograd Prosti trg - prednostne delnice HB Brežice Primofin Zdravilišče Rogaška Prosti trg - obveznice Autocornmerce 1 (22.6.98) (7.7.98) (30.6.99) (29.6.98) (4) (22.7.99) (15.7.99) (4) (23.6.99) (2.8.99) (27.6.97) (17.6.97) (10)(13.5.99) (12.7.99) (4) (24.6.99) (29.7.99) (30.6.99) (D (22.7.99) (10)09.5.99) (10)(19.5.99) (10)(29.10.98) (16.6.97) (28.5.99) (21.7.97) (10.7.98) (17.6.98) (23.7.99) (4) (2.7.99) 0) (21.5.99) 820,00 1.060,50 271.00 800.00 4.000,00 654.00 13.000,00 8.700,00 4.417,09 301.00 1 450,00 9,68 -0,31 -0,81 690.00 851.00 3.351.50 800.00 2.006,17 1.600,00 2.360.00 2.308,71 1.311.00 1.751.00 800,00 3.732.00 949,30 1.999.00 37.900.00 611,00 3.999.00 1.010.00 525.00 500.00 6.000,00 505.00 14.990.00 1.526,78 2.254,47 24.616,03 8.700,30 2.000,00 3.500.00 730.00 41.100.00 397,36 1.800.00 5.000. 00 9.188.51 1.940.00 491.10 2.010.00 799,95 1.475.00 8.100.00 851.10 8.000. 00 800,58 5.499,90 1.360.00 1.544.10 2.300.00 3.600.00 26.600.00 1.300.00 18.127.00 16.500.00 2.800.00 1.200,00 1.455,32 650.10 1.205.00 5.500.10 544,46 1.321.10 5.200.00 1.576,50 2.900,20 3.600.00 1.299,68 177,83 1.000,00 3.100.00 365.10 800.00 7.110.00 1.700.00 1.000,00 2.850.00 3.331.00 4.500.00 1.910.00 1.999.00 2.727,40 2.172,72 207.00 4.500.00 501.00 4.000,00 130.00 599,90 -0,27 -0,97 0,84 -5,07 2,89 1.11 -4,01 0,01 0,05 -0,05 0,36 Banka Koper 2. izd. Kmečka družba 1 Mesto L! O.Laško O.Šmarje Probanka obv. 3. Simobil Slov.odšk.skl. 2 UBK b. konvert. Banka Vipa 8% LIB.+0.5 10 % 10% 10% 10% 7%+T 6% 6% 8,5% 10% 4.(15.9.99) 9. (31.8.99) 7.(15.9.99) 10. (1.4.99) 9.(1.10.99) 8.(1.9.99) 3.(1.8.98) 1(1.9.99) 6.(1.6.99) 11. (15.10.99) 12.(1.10.99) 102,20 100.50 101.50 102,00 100.50 100,00 69.00 98.00 100,50 08.12 470 780 820 820 41 41 06.12 1.020 1.140 08.12 271 310 271 271 107 107 08.12 730 890 800 800 277 42 07.12 4.000 08.12 655 700 654 654 186 186 08.12 13.000 13.490 13.000 13.000 429 429 08.12 8.250 8.950 8.700 8.700 609 08.12 4.401 4.500 4.500 4.400 1.938 1.029 08.07 200 1.500 08.12 1.324 1.450 1.450 1.450 1 1 06.12 680 910 06.12 561 1.100 08.12 3.261 3.450 3.450 3.200 44.161 43.921 410 08.12 2.000 2.100 2.100 2.000 2.710 2.008 04.11 605 1.590 03.12 2.011 2.390 08.12 2.310 2.330 2.322 2.300 11.906 7.732 08.12 1.311 1.500 1.311 1.311 454 454 07.12 1.751 2.000 06.12 800 900 07.12 3.732 08.12 900 950 809 19.081 01.12 1.999 2.000 08.12 37.551 38.000 37.900 37.900 720 23.11 616 1.000 22.01 1 3.999 08.12 1.010 1.100 1.020 1.010 1.148 200 08.12 525 1.000 525 525 28 12 465 550 03.12 3.000 01.12 360 505 22.11 10.000 08.12 1.501 1.550 1.540 1.500 1.159 866 07.12 2.103 3.000 08.12 20.500 24.880 24.880 24.000 790 492 03.12 9.202 11.000 300 07.12 2.001 2.560 24.11 3.065 3.500 08.12 704 798 730 730 632 303 01.12 41.000 50.000 08.12 400 435 435 397 193 193 07.12 1.720 1.850 22.11 4.100 5.500 08.12 9.150 9.500 9.500 9.100 1.539 799 03.12 1.655 1.900 06.12 501 570 26.11 1.300 4.000 08.12 756 800 800 799 3.702 3.702 06.12 1.460 1.550 08.12 8.008 8.100 8.100 57 08.12 851 851 851 183 183 08.12 7.700 8.000 8.000 8.000 8.064 08.12 801 802 801 800 3.454 874 06.12 3.010 6.500 24.11 1.251 1.460 08.12 1.544 1.600 1.544 1.544 48 08.12 2.273 2.600 2.300 2.300 11.500 06.12 3.450 4.000 08.12 26.100 27.000 26.600 26.600 266 266 19.11 1.200 1.600 01.12 14.530 19.990 08.12 16.000 16.900 16.500 16.500 1.650 1.650 08.12 2.000 3.200 2.800 2.800 560 560 01.12 800 08.12 880 1.500 1.500 999 60.867 55.621 08.12 660 950 660 650 46 17 04.05 1.225 3.500 06.12 5.500 7.500 08.12 537 570 550 540 122 122 1.211 25.11 1.350 1.698 03.12 4.810 7.000 23.11 600 4.000 08.12 2.900 3.500 2.900 2.900 78 78 08.12 3.600 3.899 3.600 3.600 378 378 03.12 601 1.400 08.12 174 190 181 174 246 86 08.12 701 1.050 1.000 1.000 35 35 08.12 3.100 3.800 3.100 3.100 146 08.12 365 381 365 365 73 73 08.12 702 830 800 800 626 38 08.12 6.530 7.200 7.110 7.110 50 50 22.11 1.000 3.000 11.11 561 3.000 03.12 1.400 2.900 08.12 3.330 1.000 3.800 3.331 3.331 133 133 03.12 4.061 4.499 08.12 1.900 1.910 1.910 73 73 03.12 1.200 1.850 08.12 2.700 2.838 2.800 2.650 1.364 1.364 08.12 2.000 2.400 2.420 2.000 20.635 4.169 08.12 195 210 207 207 104 17.11 3.900 4.300 26.11 400 950 09.04 1 4.000 I 08.07 140 590 01.12 300 520 I 9E 06.10 8C 18.11 07.07 08.07 08.07 08.12 07.1 C 1C 105 101 10 178.325 08.12 6S 65 65 65 12.53‘ 9.620 07.01 21 10C 01.12 10 Prosti trg - pokojninski boni Pokojninski boni Prosti trg - Investicijske družbe | 50,92 |0,11 | 08.12| 511 511 51l 10.2101 9.940 Vrednostni Obr. m. papir div. Ex kupon Enotni tečaj »p% Datum Povpra- ševanje Ponud- ba Max. Min. Promet Pr v 1000 v SIT BAS 1000 SIT Vred. 1 Vred. 2 % izk. Aktiva Avant 37,54 -3,17 08.12 38 39 38 37 3.020 1.298 183,69 77,58 45,41 Arkada ena 47,80 0,07 08.12 48 50 48 48 208 181 186,16 106,78 58,06 Arkada dva 46,90 -0,84 08.12 47 50 47 47 374 192 178,46 104,22 58,6 Arkada tri 30,86 -3 08.12 30 32 31 31 420 200 183,24 56,07 30,81 Atena ena 50,08 -0,56 08.12 50 51 50 50 5.501 3.905 172,71 94,19 54,95 Atena dva 49,03 -0,08 08.12 49 50 49 49 3.939 3.385 170,75 95,15 55,97 Atena tri 48,99 -1,69 08.12 49 50 49 49 3.534 2.777 169,75 89,95 53,24 Capinvest 2 PID Certius 1 PID 38,31 0,22 08.12 39 45 39 38 172 172 192,22 74,41 38,8 49,63 0,6 08.12 50 53 50 50 1.229 316 191,13 128,4 67,22 Trgatev, Ljubljana 31,22 0,33 08.12 31 35 31 31 761 761 186,83 63,29 41,15 Infond Zlat PID 48,58 -0,97 08.12 48 49 49 48 16.331 15.613 169,61 83,56 50,21 PID Kmečka družba 40,07 -1,41 08.12 40 41 41 40 15.818 8.852 181,93 79,9 44,76 Krona Krona 48,00 0,02 08.12 48 53 48 47 917 616 139,63 106,17 77,17 Kompas sklad 1 34,40 -0,01 08.12 34 35 35 34 1.192 1.081 193,87 96,6 49,89 Kompas sklad 2 33,80 0,3 08.12 34 35 34 34 568 472 192,45 94,4 49,12 Kompas sklad 4 26,86 -6,33 08.12 27 30 29 27 683 477 203,32 20,27 10,15 Modra linija Modra linija 2 66,86 -0,79 08.12 66 68 67 50 1.941 492 185,57 138,75 75,22 45,30 -0,22 08.12 45 49 45 45 70 70 188,4 81,3 44 Modra linija 3 5,30 (12.11.99) 38,31 0,01 08.12 38 38 38 175 195,18 41,32 21,75 Mercata 45,01 -2,24 08.12 45 49 45 44 1.435 1.435 177,43 83,01 47,23 Mercata 1 45,11 -1,92 08.12 46 48 46 43 1.442 1.319 168,39 67,4 40,56 Maksima 1 50,88 -1,45 08.12 51 52 51 50 2.471 2.451 184,85 90,43 49,02 Maksima 2 44,92 -2,19 08.12 45 47 46 44 4.482 4.056 181,83 86,22 47,49 Maksima 3 45,50 -0,15 08.12 46 49 46 45 2.286 2.286 182,74 75,98 41,63 NFD1 80,36 -0,02 08.12 80 81 81 80 V3.029 7.638 181,48 181,48 100 NFD2 28,73 -2,05 08.12 29 29 29 28 14.227 12.876 188,99 24,36 13,05 Nika PID 32,50 -1,9 08.12 32 35 33 32 756 438 187,59 128,67 68,65 Nika PID 1 28,39 -0,27 08.12 28 30 29 28 703 472 187.86 99,93 53,27 Nika PID 2 28,68 -2,89 08.12 29 30 29 29 332 285 198,19 77,33 39,11 Plod, Ljubljana 35,64 0,4 08.12 36 40 36 35 237 237 132,44 97,32 82,97 Pulsar, Ljubljana Pomurska inv. druž.1 35,20 07.12 35 37 132,09 85,33 65,17 89,32 -0,75 08.12 90 91 90 89 2.614 2.614 168,05 168,05 100 Pomurska inv. druž.2 28,98 -2,55 08.12 29 30 30 29 4.014 3.524 191,53 17,41 21,05 Krona Senior 39,41 -0,38 08.12 39 41 40 39 1.796 1.094 179,44 95,14 53,11 Setev, Ljubljana 33,52 -0,94 08.12 33 43 35 31 248 248 160,72 106,57 73,94 Triglav Steber I 3,50 (15.7.99) 91,69 -0,17 08.12 92 93 92 60 48.992 8.505 203,49 203,49 100 Triglav Steber II Trdnjava 30,12 -1,4 08.12 30 31 31 30 9.703 7.942 194,35 20,28 10,6 42,08 0,12 08.12 42 44 44 41 1.372 1.077 165,53 90,91 56,24 Trdnjava 1 42,31 0,24 08.12 43 44 44 42 975 693 163,71 39,99 25,35 Vipa Nanos 4,30 (18.5.99) 80,50 08.12 81 84 81 81 552 198,25 198,25 100 Vipa Soča Vizija PID 33,00 -0,13 08.12 33 36 33 33 1.257 189,43 44,67 23,58 55,90 -1,44 08.12 57 60 57 52 2.638 2.201 176,49 105,25 59,64 Zlata Moneta I 70,97 -0,09 08.12 71 72 71 70 3.577 2.732 167,84 167,84 100 Zlata Moneta II 28,46 -3,16 08.12 28 29 30 28 2.854 2.171 172,97 172,97 PID Zvon ENA 76,43 08.12 76 77 77 76 20.440 19.429 171,16 171,16 100 PID Zvon DVA 28,92 -2,4 08.12 29 30 30 29 3.600 3.188 150,31 16,23 8,52 Investicijske družbe: vrednost 1 - vrednost delnice investicijske družbe z upoštevanjem izkoriščenosti certifikatov; vrednost 2 - vrednost delnice investicijske družbe brez upoštevanja izkoriščenosti certifikatov; datum, za katerega velja izračun vrednosti 1 in 2 je vedno en trgovalni dan pred datumom pošiljanja sporočil; NP - podatki ali del podatkov ni bli pravočasno posredovan borzi; , , , % izkoriščenosti - odstotek lastninskih cerifikatov, ki jih je investicijska družba, do dneva izračuna vrednosti delnic, porabila za nakupe delnic podjetij Slovenija Razširjanje signala za mobilno telefonijo Kaj dela Miša? Na čmo gradi bazne postaje Vlada od Simobila zahteva pokrivanje prostora s signalom, postopki za dovoljenja pa se vlečejo, zato postaje rastejo na čmo Podlehnik v Halozah - Na Strajni pri Podlehniku v Halozah je gradnja radijske bazne postaje za GSM mobilno telefonijo podjetja Simobil razkačila krajane, njihovo reagiranje pa razkriva veliko zakonske in praktične nedorečenosti pri pletenju mreže mobilne telefonije po Sloveniji. Iskratel iz Kranja, ki za Simobil načrtuje omrežje, išče in pridobiva lokacije za postavljanje baznih postaj, pripravlja projektno dokumentacijo, pridobiva soglasja in dovoljenja in objekte s podizvajalci tudi gradi, se je znašel med kladivom in nakovalom nedorečenosti. V koncesijski pogodbi s slovensko vlado se je Simobil obvezal tudi za to, da bo v razmeroma kratkem času določen del slovenskega ozemlja pokril s svojim signalom. v praksi pa vseh zahtevanih administrativnih postopkov za postavitev sleherne postaje ni mogoče tako hitro izpeljati. V Iskratelu ne skrivajo, da nekatere bazne postaje, ki tudi že delujejo, še nimajo gradbenih ali uporabnih dovoljenj. Strajna pri Podlehniku je samo ena od sedemdesetih lokacij, ki so jih po Sloveniji izbrali za postavljanje postaj v drugi fazi. V prvem zamahu je Iskratel za Simobil izbral in postavil 117 takšnih postaj, in ker delujejo tudi že nekatere iz te druge faze, je tačas na slovenskem ozemlju aktivnih že 173 radijskih baznih postaj Simobila. Za sleherno so morali pripraviti kompletno dokumentacijo, da bi pridobili gradbeno dovoljenje, vendar operativni vodja projekta v Iskratelu Uroš Pivk razkriva. da mnogo teh papirjev še leži na mizah odgovornih. Z ministrstvom za okolje in prostor so se načelno dogovorili, da bi za vse postaje pridobili enotno gradbeno dovoljenje, dokumentacija pa je pripravljena za vsako posebej. Tako tudi potijuje, da so se gradnje na Strajni, pa ne samo tam, lotili brez gradbenega dovoljenja in brez soglasja občine ali bližnjih krajanov. Na Strajni so ti reagirali in dosegli, da je inšpektorat za okolje in prostor prepovedal nadaljnjo gradnjo, a so jo pozneje vseeno nadaljevali in zdaj je postaja zgrajena. Na občino Podlehnik so se obrnili po soglasje zanjo, če bi ga občina po veljavnih prostorsko ureditvenih pogojih morala izdati. V marsikaterem primeru to sploh ni potrebno, s takšnimi dopisi pač potrebo le preverjajo. Podlehniški odbor za okolje in prostor je zaplet na Strajni že obravnaval in povedali so nam, da bodo soglasje za postajo izdali, če bi jim Simobil asfaltiral kilometer ceste na Strajni. Na razplet na Strajni je torej treba še počakati. Še dolgo pa bo treba čakati na dokončni raz- plet, ko bo mogoče reči, da so omrežja mobilne telefonije v celoti legalno zgrajena in da imajo uporabna dovoljenja za vsako svojo postajo. Toda v tej državi deluje celo jedrska elektrarna, ki nima vseh zakonsko predpisanih dovoljenj. V večini primerov se krajani upirajo takšnim postajam zaradi elektromagnetnega sevanja. Iskratel je za svoje razmeroma šibke naprave pridobil dve strokovni mnenji o sevalnih obremenitvah. Elektroinšti-tut Milan Vidmar iz Ljubljane in Slovenski inštitut za kakovost in meroslovje sta ugotovila, da so sevalne obremenitve pod dopustnimi mejami. Zagotovo pa drži, da marsikatere novosti ljudem nihče ne razloži dovolj preprosto in dovolj strokovno. Na podlagi konkretnih podatkov bi si večina laže ustvarila mnenje. Tako na primer za zdaj nihče ne govori o tem, kako šibke ali močne so postaje mobilne telefonije. Tista na Strajni bo imela 470 vatov, v strnjenih naseljih postavljajo močnejše tja do 1500 vatov. Marsikatero postajo so doslej že postavili, ne da bi ljudje okoli nje ali pod njo sploh vedeli, da že stoji in deluje. Tako ima na primer Simobil na Ptuju zdaj dve svoji bazni radijski postaji - ena je na upravni stavbi Perutnine Ptuj na Potrčevi cesti, druga pa na silosu Perutninine tovarne krmil. Na Upravni stavbi Perutnine ima svojo postajo tudi Mobitel. Franc Milošič Alternativna medicina H kiropraktikom hodijo tudi zdravniki Drago Smiljanič je izdal poljudno knjigo o naravnem zdravljenju Nepriznanost naravnih metod kriva za nered in zaslužkarstvo Šmarjeta — Čeprav v Sloveniji v nasprotju z mnogimi zahodnimi državami alternativne metode zdravljenja niso priznane, pri nas deluje precej naravnih zdravilcev. Vsakdo ve za kakšnega, o tem, koliko jih je, kaj delajo (v svetu poznajo 109 različnih metod naravnega zdravljenja) in kako, pa ni uradnih podatkov. »Pri nas vlada na področju alternativne medicine velik nered, ki ga razni tuji tako imenovani strokovnjaki ob tihi podpori zdravnikov s pridom izkoriščajo,« meni dr. Drago Smiljanič, kiropraktik in bioenergetik, ki zadnja štiri leta živi in dela v Smarjeti na Dolenjskem, pred kratkim pa je izdal tudi knjigo o naravnem zdravljenju. Dr. Smiljanič je eden tistih (redkih) pri nas, ki si prizadevajo za vzpostavitev reda na tem področju. Pod redom je mišljenih več stvari: priznanje tistih alternativnih metod, ki so priznane v svetu, zakonska ureditev področja alternativnega zdravljenja in njegova vključitev v javni zdravstveni sistem in nenazadnje vpeljava alternativnega medicinskega študija. »Potem Slovenija ne bi bila tako privlačna za razne tuje strokovnjake, ki niso nikjer poznani, ki delajo brez diplom in ljudem le pobirajo denar, saj jih obdelajo po 25 na uro. Znano je, da traja kiroprak-tična obravnava 20 minut, ki-ropraktična masaža pa 50 minut in v ZDA bi kiropraktiku, ki bi se ukvarjal z bolnikom 2 ali 3 minute, hitro vzeli licenco,« pravi dr. Smiljanič. Doda, da kiropraktik (ali naravni zdravitelj za kakšno drugo metodo) ne more biti vsak, da je za to potrebno znanje in da je v svetu že uveljavljena praksa, ko je kiropraktik član zdravstvenega tima, obisk pri njem pa plača zdravstveno zavarovanje. To vidi svoj interes v krajšem in cenejšem zdravljenju. Dr. Smiljanič sicer pou-daija, da imata šolska in alternativna medicina isti cilj: pomagati človeku do zdravja. Le njuna pota in sredstva so različna, sodelovanje obeh in uporaba vseh znanih načinov v boju proti bolezni oziroma za zdravje pa bila po njegovem učinkovitejša. Da bi pripomogel k razbijanju stereotipov o alternativni medicini ter jo približal tako ljudem, bolnikom kot uradni medicini, je pred kratkim izdal knjigo o kiropraktiki in bioenergiji (naprodaj je le v njegovi ordinaciji v Smarjeti), načrtuje pa jih še več. Knjiga na karseda poljuden način predstavlja obe področji in poskuša razložiti tudi nekoliko teže razložljive stvari. »Verjamem v bioenergijo in v odvisnost zdravja od neoviranega pretoka življenjske energije po vsem telesu. To energijo imamo vsi, eni celo toliko, da lahko z njo pomagamo tistim, ki jim je manjka zaradi neprimernega načina življenja, prehrane itd. Ko sta dvojčka, ki so ju pred tremi leti pri dveh letih prvič nepo-kretna prinesli v mojo ordinacijo, shodila (zdaj se razvijata normalno), so zdravniki rekli, da je to čudež. Tudi prav,« pravi dr. Smiljanič, ki je z bioenergijo in s kiropraktiko -gre za naravni način ročnega odpravljanja mehaničnih motenj predvsem v hrbtenici in sklepih, ki so s porušenjem žilnega, živčnega in sklepnega ravnotežja pripeljali do funkcionalnih motenj, bolečin in bolezni — pomagal že desetti-sočim pri nas in po svetu. Dr. Smiljanič, ki je prišel v Slovenijo z Reke pred četrt stoletja, si je znanja in diplomo za svoje delo pridobil v svetovno znani šoli za kiropraktiko in akupunkturo v Šrilanki (kjer je bil osebni terapevt predsednice Sirimavo Bandaranaike), izpopolnjeval pa se je tudi v Indiji, na Kitajskem, Nemčiji, Italiji. »Zaradi nepriznanosti alternativnih načinov zdravljenja pri nas sem vseeno po svoje šarlatan,« pravi. Verjame pa, da bodo prizadevanja za priznanje in ureditev tega področja rodila uspeh, kot so ga že v večini držav razvitega sveta, kjer je za alternativno medicino kljub visoko razviti uradni vse več zanimanja, njeno pomoč pa išče tretjina prebivalstva. Zdenka Lindič-Dragaš Foto Voranc Vogel Ko čarovnije postanejo znanost Ljubljana-Včeraj je po nekajletnem gostovanju v različnih začasnih prostorih dobila Hiša eksperimentov, katere obiskovalci bodo na zanimiv in zabaven način spoznali številne znanstvene zakonitosti, svoje stalne prostore na Trubarjevi 39 v Ljubljani. Tako bo prvi slovenski center znanosti odslej deloval na 700 kvadratnih metrih površine, ki jih je zagotovila mestna občina Ljubljana. Ustanovitelji Hiše eksperimentov so med drugim ministrstvo za šolstvo in šport, ministrstvo za okolje in prostor, Univerza v Ljubljani, Gospodarska zbornica Slovenije, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Slovenska znanstvena fondacija, Inštitut Jožefa Stefana in Kemijski inštitut. Hiša eksperimentov je odprta od ponedeljka do petka, dopoldne za napovedane skupine, popoldne od 15. ure do 17.30, v soboto pa od 13. do 19. ure. Na fotografiji pojasnjuje direktor Hiše eksperimentov dr. Miha Kos, zakaj se prozorne ribice svetijo. Z. M. Mlekarstvo Letos rekorden odkup mleka na Gorenjskem V Gorenjsko mlekarno bodo pripeljali skoraj 44 milijonov litrov mleka - Kar 95 odstotkov ga ustreza standardom EU Kranj — V Gorenjski mlekarni bodo zadnje leto svojega samostojnega delovanja pred predvideno vključitvijo v Ljubljanske mlekarne končali z rekordnim odkupom mleka. Vendar pa jim to ne bo prineslo tudi večjega dohodka, marveč bo ta celo precej manjši kot prejšnja leta. Veliko mleka, predelanega v izdelke, so morali namreč letos poceni prodati na tujem. Na Gorenjskem se prireja mleka zadnja leta vztrajno povečuje. Pred štirimi leti ga je Gorenjska mlekarna od kmetov in farm odkupila 33 milijonov litrov, letos pa toliko že v devetih mesecih. Ocenjujejo, da bo ta količina do konca leta narasla na blizu 44 milijonov litrov, kar bo za skoraj šest odstotkov več kot lani. Kar zadeva kakovost odkupljenega mleka, gorenjsko presega povprečje v državi. Ivanka Valjavec, direktorica Gorenjske mlekarne, pravi, da ga je kar 95 odstotkov v ekstra in prvem kakovostnem razredu, kar pomeni, da vsebuje manj kot 100.000 mikroorganizmov na mililiter, kolikor dopušča standard v Evropski uniji. Pet odstotkov slabšega mleka odkupijo od kakih sto kmetov, predvsem manjših. Ker bodo ti težko izboljšali kakovost mleka, jih bodo morali bržkone izločiti. V Gorenjski mlekarni so morali letos predelati v mlečne izdelke precej večji delež surovega mleka kot lani. Zaradi tega so najbolj povečali proizvodnjo mleka v prahu in surovega masla, ki ju je bilo mogoče izvoziti. Največ mleka v prahu so prodali na Nizozemskem in v Nemčiji, surovega masla pa v Rusiji in ZDA. Izvoz bo letos rekorden, saj bo dosegel okoli 30 odstotkov proizvodnje. Pri izvozu se finančna uspešnost poslovanja Gorenjske mlekarne žal konča, zanjo pa krivijo državo. Direktorica je povedala, da od junija iz državnega proračuna še niso dobili niti tolarja na račun izvoznih spodbud. Teh se je do decembra nabralo že za 450 milijonov tolaijev, do konca leta pa se bo vsota povečala na okoli pol milijarde tolaijev. Če do konca leta ne bodo dobili tega de-naija, bodo pri šestih milijardah celotnega prihodka namesto dobička imeli celo izgubo. Lado Stružnik 80 let soboške gimnazije Murska Sobota - Soboška gimnazija je bila ustanovljena 30. septembra leta 1919. le dva meseca zatem, ko se je z odločitvijo pariške mirovne konference o priključitvi Prekmurja k slovenskemu ozemlju začela pisati novejša zgodovina krajev ob Muri. Pri tem je imela ves čas pomembno vlogo tudi gimnazija, ki je vzgojila številne rodove prekmurskih, prleških in štajerskih izobražencev, med njimi blizu dvesto doktorjev znanosti, pisatelje in pesnike. Kot je na včerajšnji svečani akademiji povedal predsednik države Milan Kučan, je ena redkih primerjalnih prednosti, kijih ima Slovenija in jih lahko po svoji volji razvija, znanje, odličnost znanja njenih ljudi, za kar je pogoj dobra šola. » Samo z odličnostjo našega dela, proizvodov in in storitev se Slovenci lahko merimo z vsemi narodi na svetu,« je povedal Kučan. Minister za šolstvo in šport dr. Pavle Zgaga je povedal, da bo Murska Sobota v naslednjem letu dobila tudi program višješolskega študija. I. G. Foto Zdenka Lindič-D ragaš »Bioenergijo imamo vsi, nekateri celo toliko, da lahko z njo pomagamo drugim,« je prepričan dr. Smiljanič Ropanje rudnih bogastev (5) Ustavno sodišče prezrla celo lokalna oblast Nihče ne spoštuje njegove odločbe o nezakonitosti deponij odpadnega materiala z gradbišča savinjske avtoceste - Vprašanja vladi Žalec, Ljubljana - Sredijnovembra je ustavno sodišče objavilo odločbo, s katero je odpravilo odlok nekdanje občine Žalec iz leta 1996, s katerim je bila omogočena izdaja 11 gradbenih dovoljenj za odlagališča odpadnega materiala z gradbišča avtoceste v Spodnji Savinjski dolini. To je preprosto pomenilo, da z deponij, za zdaj je sicer aktivna le tista v Orli vasi, ne smejo več odvažati proda in dovažati odpadne zemlje z gradbišča avtoceste med Vranskim in Blagovico. Toda odločbe ne upošteva nihče, še državna uprava v zvezi z njo doslej ni ukrenila ničesar. Kot nam je pojasnil načelnik žalske upravne enote Marjan Žohar, so menili, da ni treba, da bi investitorju posega v Orli vasi, družbi Ekoplan-A, izdala kakršnokoli odločbo o razveljavitvi gradbenega dovoljenj a. Žohar je dodal, da primer proučujejo v pravni službi ministrstva za okolje in prostor. Kaže tudi, da del, ki so se v Orli vasi ob otoplitvi pred nekaj dnevi spet začela, niso opazili niti inšpektorji. Območje Orle vasi in tamkajšnje deponije sodi dandanes pod občino Braslovče. Zato je občina Žalec, ko je prejela odločbo ustavnega sodišča, to razmnožila in dostavila vsem občinam v dolini, svojim oravnini naslednicam. Župan Žalca Lojze Posedel nam je včeraj potrdil, da je na sestanku županov v zvezi z delitveno bilanco sprožil tudi vprašanje, kako ravnati po odločitvi ustavnega sodišča. To je nenazadnje za deponije, ki so še odprte, lokalnim skupnostim namreč naložilo, da jih morajo na lastne stroške sanirati oziroma vzpostaviti prvotno stanje. Posedel ni naletel na razumevanje in zato je včeraj povedal, da sumi, da želijo nekateri krajevni veljaki iz občine Braslovče, ki imajo od prodaje proda graditeljem avtoceste koristi, vso reč zavleči in s tem doseči, da bo deponija izkoriščena do konca. Včeraj pa se je z javnim vprašanjem v zvezi s tem na vlado RS obrnilo tudi Društvo ekologov Slovenije, ki je tudi sprožilo presojo žalskega odloka pred ustavnim sodiščem. Predsednica društva Olga Urbanc-Benčič v pismu prosi vlado, da javnosti pojasni, zakaj lokacije deponij odvečnega materiala niso bile vključene v lokacijski načrt avtocestnega odseka Arja vas—Vransko, kot bi morale biti po mnenju ustavnega sodišča. Ob tem naj pojasnimo, da je ustavno sodišče žalski odlok razveljavilo predvsem zato, ker so bile vanj deponije kot pripombe Darsa vnesene po zaključeni javni razpravi. Urbanc-Benčičeva vlado sprašuje tudi, zakaj se je v javno- V Casinoju niso stavkali Ustanovili pa so stavkovni odbor, ki se bo pogajal z upravo Portorož - Pred časom so v Igralnici Casino Portorož za osmi december predvideli stavko, vendar te včeraj ni bilo in je še nekaj časa ne bo. So pa člani portoroške enote Sindikata igralniških delavcev Slovenije ustanovili stavkovni odbor (ta je še brez predsednika), ki se bo v prihodnjih dneh začel pogajati z upravo. Iz vrst sindikata smo zvedeli, da stavke ni bilo, ker je uprava portoroške igralnice pokazala precejšnjo pripravljenost sodelovanja pri urejanju nekaterih spornih vprašanj. Na prvem mestu so seveda spet plače, ki so jih pred časom sicer dvignili, v zadnjih mesecih pa so z njimi spet nezadovoljni. Krupjeji so nezadovoljni še z nekaterimi drugimi delovnimi razmerami. O vsem naj bi se dogovorili v približno desetih do 14 dneh in potem tudi sprejeli dogovor in način urgjanja medsebojnih zahtev. B. S. sti in z gradbenimi dovoljenji za deponije prikazovalo, da gre za odlaganje odvečnega materiala z gradbišč avtocest, v resnici pa so vsaj s treh deponij, gre za Brije, Prekopo in Malo Prekopo, na gradbišča odvažali oziroma tja prodajali prod. Zanima jo tudi, ali je kdo za izrabo gramoza izdal kakršnakoli dovoljenja. Vlada bi morala tudi pojasniti, koliko materiala je bilo z »deponij« odpeljanega in kako bodo ti posegi vplivali na režim podtalnice v Spodnji Savinjski dolini. Pa tudi, ali se je na deponije res odlagal mulj iz spo-dnjesavinjske čistilne naprave v Kasazah ter ali so bile pred tem opravljene analize mulja v zvezi s težkimi kovinami. V primeru spodnjesavinjskih deponij oziroma razveljavljenega odloka nekdanje občine Žalec je očitno, da pri nas niti odločb ustavnega sodišča ne znamo več spoštovati. Še večjo skrb pa zbuja, da v tem primeru ne gre za pomembna politična vprašanja in razhajanje mnenj pravne stroke, temveč zgolj za ozke finančne interese lokalnih pomembnežev. Po domače bi dejali, da lahko pri nas voljo in mnenje ustavnega sodišča prezre že vsak občan. Brane Piano V Se sreča, da so poginile ptice Boris Šuligoj dkritja v Škocjanskem zatoku dolgoročno predsta-M vljajo hazard in tveganje ne le za živali, ampak tudi za ljudi. Stavek, ki ga je povedal minister dr. Pavel Gantar na tiskovni konferenci o ugotovitvah številnih opravljenih analiz in meritev po množičnem poginu ptic v naravnem parku ob robu Kopra, daje misliti. Če ne bi poginilo toliko ptic ali pa če se o tem pojavu mediji ne bi toliko razpisali, bi bile danes v Škocjanskem zatoku razmere še zmeraj podobno, kot so bile. Potemtakem lahko glede na ministrovo izjavo malce cinično zapišem, da je pravzaprav še sreča, da so poginile ptice in ne ljudje. Saj ne, da se pristojne službe ne bi vseeno (brez množičnega pogina) trudile in po svojih močeh skušale vzpostaviti reda. Doslej jim to nikakor ni kaj prida uspevalo. Ob vsem, kar se je primerilo, bi jim moralo biti vsaj malce laže. Ne samo zato, ker so zdaj družno ugotovili vrsto pomanjkljivosti (tudi organizacijskih), ki so prispevale h katastrofalnim razmeram v Zatoku, in ne le zato, ker sta splošna zavest in javna pozornost tvorneje naravnani k urejanju razmer. Pač pa tudi zato, ker so opravili toliko meritev, kolikor jih zlepa ne bi v tako kratkem času. Opravljene analize (zanje je država odštela le 3,5 milijona tolarjev) so hkrati koristen prerez obstoječega stanja, ki ga po besedah državnega sekretarja Markd Slokarja ob razglasitvi Škocjanskega zatoka niti niso poznali. V vzorcih iz Zatoka, ki so jih pregledali v laboratorijih, so strokovnjaki odkrili vse, kar se pri onesnaženju da odkriti: veliko preveč fekalnih odplak z vsemi mikroorganizmi vred (tudi salmonelami), mikroelemente, kot so svinec, nikelj, arzen, barij, cink, pa tudi krom, baker, kobalt, živo srebro in še kaj, organske spojine, ogljikovodike in naftne derivate, cianobak-terije, ki opozarjajo na navzočnost strupov, in navsezadnje tudi pesticide, celo ostanke iz skupine DDT, katerih uporaba je prepovedana že več deset let. Primer je konkretno opozoril, da so si v koprski občini v sodelovanju z neučinkovito državo dovolili preveč zanemariti okolje, vredno naravnega rezervata. Pri natančnejših pregledih starih inšpekcijskih odločb so odkrili vrsto podjetij, ki ne izpolnjujejo vseh predpisov za varovanje okolja. Nekatera od teh podjetij pa javnosti v obraz lažejo, ko zatrjujejo, da izpolnjujejo vse ekološke standarde. Morda ne bi bilo slabo, če bi zanje zahtevali zagotovitev standardov ISO 14001. Inšpektorji za okolje in prostor so upravni enoti predlagali, naj ne izdaja dovoljenj, vendar upravna enota njihovih priporočil ni spoštovala. Kar država počne na eni strani, poruši na drugi. To velja tudi za sodišča. Ekoloških prekrškov sodišča sploh ne obravnavajo prednostno, kot si to nekateri prizadevajo pri prometnih prekrških. Polovica primerov zato kar zastara. Občina in država bosta zdaj z roko v roki pripravili program ukrepov sanacije. Zagotovili so tudi že nekaj denarja in možnih virov financiranja iz razvojnih skladov Evropske unije. Zaprosili bodo za dodatno, tudi nepovratno pomoč. Je s tem primer Škocjanski zatok rešen? Če hkrati država izdatno ne poskrbi za učinkovit nadzor in ne bodo odločneje pritisnili na vse tiste, ki onesnažujejo, bo večina truda zaman. Slišali smo namreč že lahko pripombo, da je bila razglasitev naravnega rezervata na industrijskem, prometnem in drugače obremenjenem območju nesmiselna, saj naj bi bila »industrija močnejša od narave«. S tem se nikakor ne morem strinjati. Vsemu nujnemu razvoju navkljub si človek mora postaviti nekje mejo. Najbolje, da je kar najbližje viru onesnaževanja. Zato bo zdravje Škocjanskega zatoka (rib in ptic na prvem mestu) najučinkovitejši meter skrbi za zdravo okolje v eni najhitreje razvijajočih se slovenskih občin. A vsak razvoj nekaj stane, predvsem in vse bolj na področju varovanja okolja. Poslov@nje s hitrostjo misli i6 B šolskem okolišu Western Heights v m Oklahoma Cityju so učitelji presenetili upravo z veliko udeležbo na računalni-ških tečajih, ki so jih pripravili pred namestitvijo računalnikov v šole. Prijavilo se jih je več kot 200 od 230, zato so morali določiti celo dodatne termine, da so lahko sprejeli vse. Tečajniki so bili navdušeni nad novimi možnostmi poučevanja, niso pa želeli, da bi jih vrgli v nekaj novega nepripravljene. Westem Heights je majhen šolski okoliš s komaj sedmimi šolami. Tam živijo predvsem delavci z razmeroma skromnimi prihodki. Med učenci so predstavniki vseh mogočih etničnih skupnosti in ras in kar 65 odstotkov jih je upravičenih do socialne pomoči. To vsekakor ni okolje, od katerega bi pričakovali, da bo v prvih vrstah korakalo v informacijsko dobo. Pa vendar so v lokalni upravi že tri leta zapored glasovali za to, da za računalniško podprto izobraževanje namenijo iz svojih proračunov skoraj sedem milijonov dolarjev. Kot so menili, je to edina pot, da rešijo otroke iz revščine in jih usposobijo za vstop v digitalni svet. Za učitelje so osebni računalniki zelo učinkovito nadomestilo za stare črne table in krede. Program PovverPoint jim omogoča, da spodbudijo učenčevo zanimanje z dodatnimi ilustracijami, videovložki in s povezavami na internetske strani. Eden izmed učiteljev začenja vsako šolsko uro z novicami z interneta. Najprej pregledajo najnovejšo znanstveno spletno stran vesoljske agencije Nasa, potem spletne videonovice televizijske mreže ABC in nato poiščejo kako stran, ki je primeren uvod v temo tiste šolske ure. Tako je osebni računalnik postal nepogrešljivo delovno sredstvo za učitelje. Po elektronski poti komunicirajo med seboj in se posvetujejo o skupnih zadevah, zato jim ni treba več čakati na sestanke šolskega okoliša, ki so sicer le nekajkrat na leto. Namesto tega pošljejo kolegom vprašanja in lahko takoj dobijo njihove odgovore oziroma mnenje. Prvič imajo možnost, da stopijo iz zaprtih okvirov učilnic. Ljudje se niti ne zavedajo, kako osamljen je učitelj v razredu, pravi okrožni nadzornik Joe Kitchens. Večina jih je ves dan zaprta v njem in ima zelo malo možnosti za izmenjavo izkušenj in stike s kolegi. Doslej so se srečevali le nekajkrat na leto. Z elektronsko pošto pa so končno stopili iz osame. Nekoliko v šali Kitchens ugotavlja, da so se zdaj učitelji veliko bolj kot prej spravili tudi nadenj. Včasih so imeli z nadzornikom le omejene stike, zdaj mu pošljejo elektronsko pošto in takoj pričakujejo odgovor. Njihovo računalniško omrežje povezuje okrog 30 kilometrov optičnega kabla, ki je speljan, med vsemi šolami in šolsko upravo. Vsaka od 230 učilnic ima vsaj dva osebna računalnika — enega za učitelja in enega za učence - in priključke še za tri mrežne računalnike, v šoli pa je tudi računalniški laboratorij. V vsakem razredu je velik monitor, na katerem učitelji prikazujejo snov, ki jo jemljejo, filme z osrednjega videoserveija ali obravnavo snovi v drugih razredih. Na univerzi v Oklahomi pripravljajo posamezna predavanja na daljavo. Vremenoslovec z lokalne televizijske postaje je imel denimo za študente predavanje o tornadih, študentje pa so se iz svoje predavalnice vključili v neposreden televizijski prenos in za javnost pripravili vremensko napoved. Največje lokalno podjetje Dayton Tire je prirejalo videokonference, na katerih so s študenti obravnavali teme, kot so kemični inženirig ali postopek sprejemanja novih kandidatov za delovna mesta. Televizijska postaja in podjetje za proizvodnjo gum sta pridružena šolskemu optičnemu omrežju prav zato, da se po elektronski poti lahko vključujeta v izobraževalne programe. Študentje se z videokonferenčnim sistemom odpravljajo na virtualna potepanja po vzhodni ameriški obali, po Evropi, obiskujejo razne muzeje ali se srečujejo s kolegi z drugih šol. Na svojih , osebnih računalnikih so leta 1998 v živo spremljali izstrelitev vesoljskega plovila z najstarejšim astro- navtom Johnom Glennom. Nekaj predavalnic je opremljenih posebej za učenje na daljavo. V njih so za dijake organizirali spremljanje predavanj iz višje matematike, ki so v živo potekala na visoki šoli. To sicer ni najboljša rešitev, a vsekakor boljša, kot da predavanja sploh ne bi bilo. Učenje na daljavo pomaga tudi mladim, ki morajo zaradi poškodb ali bolezni ostati doma. Neki učenec je bil zaradi ran, ki jih je dobil, ko je zaščitil mamo pred oboroženim napadalcem, doma več mesecev. Včasih je morala šola v takih primerih trikrat na teden po eno uro pošiljati na dom učitelja, ki je z učencem predelal najnujnejši program. Zdaj pa v otrokovo sobo postavijo osebni računalnik in videokamero ter vzpostavijo zvezo s šolo. Sprva niso vedeli, kako bo interaktivna zveza delovala, zato so tega učenca najprej povezali le za eno šolsko uro. A ker so se sošolci glasno pritoževali, ko ga pri naslednji uri ni bilo zraven, so nemudoma podaljšali povezavo na celoten urnik. Za ranjenega učenca je bilo še posebno zabavno pri uri biologije, ko so secirali živali in so mu sošolci nastavljali pred kamero dele mrčesa in tudi sicer ustvarjali ozračje, daje imel občutek, kot da je med njimi. Tovrstna povezava je cenejša, kot če bi mu pošiljali učitelja, in še veliko učinkovitejša je. Učenec je bil ves čas na tekočem s snovjo, še bolj pomembno pa je, da ni izgubil občutka pripadnosti razredu. Tako lahko tudi učitelji pomagajo kolegom, kadar morajo zaradi bolezni ostati doma. Povezava med starši in šolo Podobno naložbo pripravlja tudi šola v Hig-downu južno od Londona. Mesto je središče britanske silicijeve doline. V bližnji okolici ima sedež množica podjetij, ki se ukvarjajo z visoko tehnologijo. Projekt povezane učeče se skupnosti je eden izmed triindvajsetih, kijih je država podprla v okviru načrta vzpostavljanja visoko zmogljivih digitalnih povezav. V Highdownu so se odločili, da bodo s tehnologijo opravili velik izobraževalni eksperiment: celotno skupnost, z vsemi muzeji, knjižnicami in državnimi uradi vred, nameravajo povezati s šolami. Šolska uprava želi zgraditi model, ki bo vzdržal in spodbujal k izobraževanju, tudi ko bo minilo začetno navdušenje. Cilj je izboljšati kakovost izobraževanja in spodbuditi prebivalce, da bi se učili vse življenje. Omrežje v Highdownu povezuje več kot sto računalnikov v šolah z interaktivnimi programi ter s filtriranim dostopom do internetskih vsebin. Ko so po preizkusnem obdobju prešli na dolgoročni program, je projekt podprla tudi lokalna oblast in omogočila razširitev omrežja na vseh šestinštirideset šol v okrožju. Vsak študent ima svoj dostop do omrežja, zato lahko tudi z domačega računalnika uporablja skupne programe, elektronsko pošto in internet. Za uspeh projekta je bila odločilna podpora staršev. V začetni fazi jih je sodelovalo trideset; po šolskem intranetu so lahko preverjali, kaj njihovi otroci počno med poukom. Prav tako je bilo v omrežje prek domačih računalnikov vključenih trideset učiteljev. Zdaj se šole pripravljajo, da bodo v svoje omrežje vključile vse starše, učno gradivo pa bodo prilagodile tako, da bodo učenci tudi doma, ob utrjevanju snovi, dobili računalniško podporo. Na intranetskih straneh so vse informacije o dogajanju v šoli. Starši lahko spremljajo, kakšne so obveznosti učencev in kakšen pristop imajo posamezni učitelji. Intranet odgovarja tudi na večno vprašanje staršev, kaj imajo otroci za nalogo, saj imajo neposreden vpogled v njihove domače obveznosti. Prav tako imajo po elektronski pošti neposreden stik z učitelji in niso več vezani na nekaj sestankov z njimi na leto. Kot v Westem Heightsu tudi v Highdovvnu vključujejo novo tehnologijo v učni proces v razredu. Spletne strani ponujajo posebne izobraževalne programe, ki sicer ne bi bili možni, na primer obisk najpomembnejših muzejev na svetu. Učitelji pa s pomočjo tehnologije med drugim lažje prilagajajo učne programe sposobnostim posameznih učencev. Enajstletni navdušenec nad umetnostjo si lahko denimo izbere poseben, njegovi starosti prilagojen program, ki dopolnjuje snov, ki jo učitelj obravnava pri rednem pouku. Neodvisna vladna komisija, ki je ocenjevala poskus v Heighdovvnu, je v poročilu zapisala šest glavnih pridobitev izobraževanja ob podpori tehnologije: izboljšano dojemanje posamezne učne snovi: boljša računalniška pismenost oziroma sposobnost uporabe računalnika in interneta pri učenju; boljša priprava na bodoči poklic; večja motivacija za učenje; večja sposobnost samostojnega učenja in raziskovanja; boljši socialni razvoj otrok. Konec Objavljamo le del knjige, ki bo izšla sredi decembra pri založbi Orbis, Ljubljana. Naprodaj bo v vseh knjigarnah po ceni 9.459 tolarjev. Naročite jo lahko po telefonu (061) 136-23-34 ali internetu ogl@orbis-ljubljana.si. Jutri nov podlistek: David Šalamun Dobrodošli v dializiju Potovanje na lastno odgovornost iz naših krajev Ljubljanski klošarji pozimi Oblek ni nikoli dovolj Brezdomci pozimi potrebujejo poleg obroka hrane predvsem obleko, obutev in odeje — Cukrama je spet obljudena Ljubljana — Pozimi je težko biti klošar, zato sta topla obleka in obrok v tem času brezdomcem nadvse dobrodošla. Približno 60 obrokov razdelijo vsak dan v ljubljanskem zavetišču za brezdomce na Poljanski 45b, obleka, ki jo podaijajo občani, pa je sproti razgrabljena. Med brezdomci, ki se okrog poldneva nagnetejo v razde-lilnici hrane, je približno polovica stanovalcev zavetišča na Poljanski cesti, drugi pridejo »z ulice«. Število tistih, ki iščejo pomoč, se pozimi bistveno ne poveča, vendar so njihove potrebe takrat neprimerno večje, podarjena obleka in odeje pa še bolj dobrodošle, je povedal Vlado Maček, socialni delavec in pomočnik upravnika zavetišča za brezdomce. V mestu umre vsako zimo zaradi podhladitve od tri do pet klošarjev, zato je pomembno, da dobijo v tem času vsaj toplo obleko, obutev in odeje. Ogroženi niso brezdomci, ki prebivajo v zavetišču - zanje je dokaj dobro poskrbljeno - ampak tisti, ki se ponoči zavlečejo v kleti ali pod klopi v parkih. V zadnjem času je spet čedalje bolj živahno v neposredni soseščini zavetišča. Cukrarna je bila še pred kakšnim letom povsem zapuščena, zdaj se vanjo spet naseljujejo brezdomci. Nekaj več kot dvajset jih je to zimo našli zatočišče v njej, medtem ko so v zavetišču, kjer je prostora za 28 ljudi (24 moških in štiri ženske) štiri postelje prazne. V njem se je namreč mogoče namestiti le z odločbo centra za socialno delo, vendar vsi, ki nimajo domov, ne izpolnjujejo pogojev za vstop. Najpogostejša ovira sta tuje državljanstvo ali to, da so imeli zadnje stalno bivališče zunaj MOL. Nekateri klošarji pa si po besedah Vlada Mačka niti ne želijo v zavetišče. Ker težko upoštevajo strog hišni red, se raje odločijo za dobrih 20.000 tolarjev, kolikor dobijo na mesec denarne pomoči, kot za toplo posteljo. Ljudje, ki ostanejo brez zaposlitve in strehe nad glavo, namreč med bivanjem v zavetišču ne dobijo niti tolarja, zato jih več kot polovica berači. Nekateri si najdejo priložnostne zaposlitve, drugi za delo niti niso zmožni. Po Mačkovih besedah se ni bati, da bi prazne postelje v zavetišču ostale dolgo nezasedene, saj se tragične življenjske zgodbe, pri katerih je uvod najpogosteje alkohol, nenehno dogajajo. Helena Kocmur Odločitev po dolgem obotavljanju Lekarniški zavod za štiri občine Litija je le sprejela odlok o skupnem zavodu z občinami Kamnik, Domžale in Mengeš Litija - Litijski občinski svetniki so končno sprejeli predlog odloka o ustanovitvi javnega zavoda Mestne lekarne, ki ga sestavljata dve kamniški in dve litijski enoti ter enota lekarne v Domžalah in Mengšu. Občinski sveti Kamnika, Domžal in Mengša so odlok o ustanovitvi sprejeli že lani spomladi, litijski svetniki pa so s sprejemom odloka zaradi teženj po odcepitvi iz Lekarne Kamnik odlašali kar poldrugo leto. Foto Igor Zaplatll Čakajoč na hrano in priložnostno delo — Med ljubljanskimi klošarji to zimo ni še nihče umrl zaradi pod-hladitve, a zato nič manj ne drži, da so brezdomci v zimskih mesecih posebno ogroženi. To dokazuje tudi primer z začetka leta, ko je pri petih stopinjah Celzija zaradi podhladitve umrl en človek. V zavetišču za brezdomce, kjer ta čas biva 24 ljudi (med njimi tri ženske), vsak dan pa jih pride po hrano (na fotografiji) ali drugačno pomoč približno 60, so pozimi najbolj veseli podarjene obleke, perila, obutve in odej, nekateri tudi priložnostnega dela. Javni zavod Lekarne Kamnik je bil ustanovljen leta 1968. Z uveljavitvijo zakona o javnih zavodih pa so morali vsi občinski sveti sprejeti odlok o ustanovitvi in delovanju zavoda z imenom Mestne lekarne. Ker so litijski svetniki v prejšnjem mandatu zahtevali ustanovitev samostojnega javnega zavoda Lekarne Litija, je posredovala tudi Lekarniška zbornica Slovenije ter občini na podlagi strokovnih analiz odsvetovala odcepitev. Izločitev obeh litijskih lekarn bi namreč povečala režijske stroške, težave bi nastale pri nadomeščanju delavk v primeru daljše bolniške odsotnosti, slaba stran litijskega zavoda pa bi tudi bilo, da bi morali z občinskim proračunskim denarjem pokriti morebitno izgubo zavoda. Lekarniška zbornica je občino med drugim tudi opozorila, da večji javni zavod zagotavlja finančno stabilnost in večjo socialno varnost vseh zaposlenih. Ker so svetniki na nedavni seji sprejeli odlok, je zdaj na vrsti imenovanje direktorja in članov sveta zavoda. Vseh članov sveta bo devet, od tega bodo štirje predstavniki občin, štirje predstavniki delavcev in en predstavnik zavarovancev. Bojan Rajšek Pobuda za reorganizacijo krajevnih uradov Po zgledu medvoškega modela V priljubljanskih občinah želijo približati državo občanom - V upravni enoti predlagajo združevanje krajevnih uradov — Pozitivne izkušnje Medvod Ljubljana — Država in občina sta že več let formalno ločeni, v zavesti ljudi pa se ta ločnica še vedno ni zasidrala. Zato so prebivalci mlajših in manjših občin na obrobju Ljubljane vselej razočarani, ker lahko »na občini« uredijo zelo malo formalnosti. V devetih od deset krajevnih uradov, kolikor jih deluje na območju ljubljanske uprave enote, v Horjulu, Preseijah, Polhovem Gradcu, Brezovici, Velikih Laščah, Dobrovi, na Igu, Škofljici in v Vodicah, vodijo le matične knjige, po osebne dokumente in različna potrdila pa pošiljajo ljudi v Ljubljano na Kresijo ali v Moste. Zato iz priljubljanskih občin vedno znova prihajajo pobude za povečanje števila uradnih ur in razširitev pristojnosti krajevnih uradov. Nazadnje so se o tem pogovarjali na nedavni seji sosveta načelnice Upravne enote Ljubljana Nine Jevšnik. posvetovalnem organu, ki ga sestavljajo župani oziroma predstavniki občin s tega območja. Dogovorili so se, da bodo uradne ure krajevnih uradov za zdaj nespremenjene, čeprav je načelnica načrtovala nekatere spremembe. Državno upravo bodo skušali približati ljudem drugače, z reorganizacijo in združevanjem krajevnih uradov. Upravna enota se bo pri ministrstvu za notranje zadeve za začetek pozanimala o morebitnih novih usmeritvah. v občinah pa bodo preve- rili finančne in prostorske možnosti. »V upravni enoti smo za tesnejše sodelovanje z občinami, vendar smo pri tem omejeni zaradi kadrov, prostorov in opreme. Zato ne moremo slediti željam županov, da bi uradne ure krajevnih uradov povsem prilagodili občinskim. Naši podatki kažejo, da občani krajevne uradne s sedanjim obsegom nalog razmeroma redko potrebujejo, saj opravijo povprečno od ene do šest zadev na dan. zato predlagamo kompromis — združevanje in razširitev nalog krajevnih uradov. Izkušnje iz Medvod, kjer že več kot dve leti deluje naš odsek sektorja za upravne notranje zadeve, so za nas in za občane pozitivne,« pravi Nina Jevšnik. Po načelu »vse na enem mestu« je v pritličju medvoške občine namreč mogoče urediti vse v zvezi z osebnimi dokumenti, registrirati motorna vozila, vlagati pritožbe zoper odločbe in sklepe. Vsi z območja ljubljanske upravne enote, ne le Medvoščani, lahko tam uredijo vse upravno-no-tranje zadeve, razen vlog za prijavo javnih prireditev, poroke, vlog za orožni list in spremembo osebnega imena ter zadev v zvezi s tujci. Matične knjige pa vodijo samo za Medvoščane. Po besedah mag. Vladimfija Tomažiča, vodje sektorja za upravne notranje zadeve pri upravni enoti, število strank še narašča. Lani jih je bilo 11 tisoč, letos pa pričakujejo, da jih bo od 12.500 do 13 tisoč. Kmalu bodo dosegli predvideni obseg dela. Ob začetku projekta so namreč načrtovali, da bo medvoški odsek prevzel 16 odstotkov dela, ki so ga za vso Ljubljano v glavnem opravijo na Kresiji. Glede na to, da upravna enota »skrbi« za več kot 300 tisoč občanov ih da zanje vsako leto opravijo dobrih milijon zadev, razbremenitev ni zanemarljiva. Model Medvod, ki so ga prvi poskusno uvedli v Ljubljani, se uspešno uveljavlja tudi tudi drugod po Sloveniji, vprašanje pa je, kakšno prihodnost ima na ljubljanskem območju. Stroka meni, da bi bilo na tem območju smotrno organizirati še tri do štiri razširjene urade. Tako srečnega spleta okoliščin kot v primeru Medvod, ki so lahko ponudile ustrezen prostor in drugo podporo, verjetno še dolgo ne bo. Če se ne bo ustavilo pri denarju — samo za opremo je treba zagotoviti najmanj 20 milijonov tolarjev - pa se bo zataknilo pri določanju lokacij, ki bodo za župane prestižno vprašanje. Nevenka Žolnir Videokaseta o vrhniški občim Predstavitev znanih osebnosti, zgodovine in znamenitosti Vrhnika - Jutri bo ob 19. uri v vrhniškem Cankarjevem domu predstavitev videokasete Tam je Vrhnika, s podnaslovom Sprehod skozi pokrajino, mesto in čas. Videokaseto v nakladi tisoč izvodov je naročila in financirala občina, njen namen je predvsem promocijski, saj jo bodo med drugim delili gostom ob različnih uradnih obiskih. Videokaseto so po zamisli in v organizaciji Marte Rijavec ustvarjali tri leta. Besedilo je napisal dr. Peter Habič, brala sta ga Julka Vahen in Dani Šmon, režiser pa je bil Andrej Stojan. Predstavitev videokasete o Vrhniki bo potekala v okviru prireditev od obletnici smrti pisatelja Ivana Cankarja. V soboto, 11. decembra, na Cankarjev spominski dan, pa bodo za obiskovalce ves dan odprta vrata njegove spominske hiše na Klancu. Z. M. Ljubljana Odlok o gospodarskih javnih službah na ustavnem sodišču Občina Dol pri Ljubljani bo vztrajala Župan A. Jemec: S spremembami odloka o gospodarskih javnih službah so ustanoviteljske in premoženjske pravice še bolj kršene Ljubljana — Občina Dol pri Ljubljani bo vztrajala pri zahtevi za presojo ustavnosti in zakonitosti odloka o organiziranju Gasilske brigade Ljubljana ter 16. in 18. člena ljubljanskega odloka o gospodarskih javnih službah, sprejetega leta 1996. Kot je na včerajšnji javni obravnavi na ustavnem sodišču dejal Anton Jemec, župan občine Dol pri Ljubljani, so z omenjenimi členi »kršene ustanoviteljske in premoženjske pravice v javnih podjetjih«, še bolj pa so kršene s spremembami in dopolnitvami odloka o gospodarskih javnih službah, ki jih je nedavno sprejel ljubljanski mestni svet. Ustavno sodišče je pobudo občinskega sveta Dol pri Ljubljani za presojo ustavnosti in zakonitosti odloka o organiziranju Gasilske brigade Ljubljana in posameznih določb ljubljanskega odloka o gospodarskih javnih službah že enkrat obravnavalo, vendar je moralo obravnavo včeraj, zaradi sprememb v sestavi sodišča, ponoviti. Včerajšnje javne obravnave se kljub vabilu ni odzval nihče iz mestne občine Ljubljana. Dejan Vodovnik Najprej je s predlogom občinskega sveta Dol pri Ljubljani (ene od desetih pravnih naslednic nekdanjih ljubljanskih občin, in mesta ljubljane, op. D. V.) za presojo ustavnosti in zakonitosti sodišče seznanil sodnik Zvonko Fišer. Kot je dejal, je predlagatelj prepričan, »da mestna občina Ljubljana z odlokom krši ustanoviteljske in upravljalske pravice občine kot pravne naslednice«. Sodnike je seznanil tudi z mnenjem mestne občine Ljubljana, da z odlokom ne posega v pravice drugih občin. Ustavno sodišče je sredi letošnjega oktobra razveljavilo tri določbe odloka o gospodarskih javnih službah in določilo rok za usklajevanje. Ljubljanski mestni svet je zato sredi novembra sprejel popravljen odlok, ki bo bržkone objavljen v prihodnjem Uradnem listu. Kot je ugotovilo sodišče, so s tem nastale nove razmere, ki pa po besedah zagovornice občine Dol pri Ljubljani, odvetnice Tanje Medvešček, »še bolj prizadenejo ustanoviteljske in premoženjske pravice nad gospodarskimi javnimi službami«. Pokličite nas! Ob prebiranju lokalne strani v časniku se vam je najbrž večkrat zazdelo, da novinarjem ni uspelo zvedeti vsega. Kaj, ko bi nas poklicali in nam sporočili svoje pripombe in predloge? Zavrtite številko ljubljanskega dopisništva: 06117 37 160 Vaš klic pričakujemo vsako dopoldne med 10. in 11. uro, od ponedeljka do petka. Koncert Partizanskega pevskega zbora Ljubljana - Danes ob 19. uri bo v Kulturnem domu Španski borci koncert Partizanskega pevskega zbora ob 55-letnici njegovega delovanja. Z. M. Danes razglasitev naj trgovin Ljubljana - Najbolje ocenjene prodajalne v središču Ljubljane bodo danes na družabni prireditvi Podjetniškega centra na Ljubljanskem gradu prejele priznanja za urejenost in kakovostno ponudbo. Petčlanska komisija je ocenila 70 prodajaln, priznanja Moja trgovina ’99 pa jih bo dobilo petindvajset. To je že četrti izbor, vsak član komisije za prihodnje leto predlaga največ pet novih trgovin, zato je izbira vsako leto obsežnejša. Med prireditvijo bo na Gradu razstavljal unikatne mizarske izdelke mladi oblikovalec Dejan Uroš Šujdo-vič. Njegovi izdelki približujejo narodovo zapuščino, vendar so prilagojeni sodobnemu času. V okviru dneva ljubljanskih podjetnikov pa bo danes v prostorih Kresije studio GAO arhitekti predstavil atipske projekte montažnih hiš. B. T. Foto Voranc Vogel Dih morja v Šolskem epicentru Ljubljana - Gojenci Centra za usposabljanje Elvire Vatovec iz Strunjana so včeraj v prostorih Šolskega epicentra Državne založbe Slovenije na Mestnem trgu 23 predstavili projekt Strunjan skozi čas. Odkrivali so preteklost in sedanjost kraja, ljudi in narave. Zbrano je pravo bogastvo spoznanj o zgodovini in kulturni dediščini, solinarstvu, življenju v morju, strunjanskem klifu, oljkarstvu, rastlinstvu in turizmu. Razstava, na kateri je prikazana tudi maketa Strunjana, bo odprta do novega leta. Na otvoritvi so postregli s figovim kruhom, pincami, pletenkami in drugimi dobrotami iz nonine kuhinje, ki sojih pripravili sami. S seboj so prinesli tudi rastline, ki uspevajo v okolici njihovega centra in sojih vso zgodnjo jesen pripravljali za razstavo. D. Ve. Zaplet pri pripravah na gradnjo zavetišča za živali Zemljišče ni mestno Parcelo, na kateri bi radi postavili azil, mora MOL še kupiti od Sklada kmetijskih zemljišč RS - Pričakujejo prispevek države Ljubljana - Pri pripravi lokacijske dokumentacije oziroma med zbiranjem gradiva, ki ga je treba priložiti prošnji za lokacijsko in gradbeno dovoljenje, so pri mestni občini Ljubljana ugotovili, da zemljišče, ki so ga predvideli za postavitev zavetišča za zapuščene živali, sploh ni v njihovi lasti. Kljub temu še zdaj zagotavljajo, da bodo začeli zidati spomladi, kot so napovedali. »Pri izbiri primernega kraja so bila v ospredju bivanjska merila, koliko je zemljišče oddaljeno od naselja in kakšen je dostop do njega. Med trinajstimi je bilo zemljišče na saniranem delu deponije na Barju najbolj ustrezno. Ni pa se zastavljalo vprašanja, čigavo je,« je razložil Boris Jagodič iz mestnega oddelka za gospodarske javne službe in promet. Ta del zemljišča ob južni obvoznici je sicer nekoč bil v lasti mesta, leta 1993 pa ga je dobil Sklad kmetijskih zemljišč RS. »Za zidavo zavetišča potrebujemo približno 6300 kvadratnih metrov. Ker je to zemljišče najnižje kategorije, pričakujemo, da ne bo težav z odkupom. Najbrž pa njem ni velikega povpra- ševanja,« je še povedal Jagodič. Cena kvadratnega metra na tej lokaciji je po njegovih besedah od 3500 do 4500 tolarjev. Toda tega dodatnega stroška pri izračunu izdatkov za azil niso predvideli. Iz letošnjega mestnega proračuna so za njegovo postavitev namenili šestdeset milijonov tolarjev, enako vsoto naj bi dali tudi prihodnje leto. »Doslej smo porabili le dobrih deset milijonov, in sicer za izdelavo projektne dokumentacije, ki zajema idejno rešitev, tehnološki projekt, poročilo o vplivu na okolje in geotehnično poročilo o pogojih temeljenja, načrt za zunanjo ureditev ter priključke na zunanje vode,« je opisal Jagodič. Odkup zemljišča bo torej podražil naložbo za najmanj dva- indvajset milijonov tolaijev. A utegne se zgoditi, da tega denarja ne bo moralo dati mesto, ampak ga bo prispevala država. Pred nekaj tedni so namreč poslanci v parlamentu sprejeli zakon o zaščiti živali, ki bo začel veljati še pred koncem meseca in med drugim govori tudi o zavetiščih. Lokalne skupnosti so jih dolžne imeti, za pomoč pri njihovi postavitvi in nakupu opreme pa lahko zaprosijo državo, ki naj bi prispevala do petdeset odstotkov sredstev. »Takoj ko bo zakon začel veljati, bomo zaprosili za pomoč pri odkupu zemljišča. Domnevamo, da to ne bo premaknilo datuma začetka gradnje na poznejši čas,« je sklenil Jagodič. Barbara Hočevar Nel Do konca tedna pester program na prostem Ljubljana - V sklopu decembrskega dogajanja na prostem bo danes ob 17. uri v parku Zvezda s pesmimi in čarovnijami otroke zabaval čarodej Marko Čarko. Ob 18. uri bodo na Plečnikovem trgu Jani Kovačič in Oberkrainer Bitlsbend obudili spomine na rok iz sedemdesetih let, ob 20. uri pa bo na Čevljarskem mostu mogoče prisluhniti jazz ritmom tria Pečenko. Na Ljubljanskem gradu, kjer se do 30. decembra, vsak dan med 16.30 in 19.30, otroci lahko kratkočasijo ob veliki maketi z električno železnico, v ustvarjalnih delavnicah in čitalnicah ter ob glasbenih in gledaliških predstavah, bodo danes ob 17.30 lahko odprli Skrinjico želja. Jutri ob 16. uri se bo na Pogačarjevem trgu z glasbo in kulinariko predstavila občina Kranjska Gora, ob 17. uri pa bosta tam prepevala Korado in Brendi. Tedaj bo v parku Zvezda nastopila plesna skupina Mojce Horvat s predstavo Sneguljčica. Ob 17.30 bodo na Gradu učenci OŠ Nove Jarše pripravili otroško igro Kosmata žaba, ob 18. uri pa bosta obiskovalce skušala spraviti v smeh Spidi in Go-gi. Takrat bo na Levstikovem trgu Ljubljanski oktet zapel božične pesmi; ob istem času jih bo mogoče poslušati tudi pred Ma-ximarketom, kjer stoji pojoča jelka. Ob 19. uri, ko bo teater Torpedo iz Murske Sobote na Čevljarskem mostu uprizoril poulično gledališko predstavo, bo v parku Zvezda gostovala pop skupina Nude. T. G. Potopisno predavanje o Indoneziji Ljubljana - Danes ob 19. uri bo v Vodnikovi domačiji v Šiški potopisno predavanje o Indoneziji. Ob diapozitivih bo mogoče prisluhniti popotniku Igorju Fabjanu. Vstopnina je petsto tolarjev. T. G. Od jutri bodo na ogled jaslice v Križevniški cerkvi Ljubljana - V Križevniški cerkvi v Križankah bodo jutri odprli razstavo jaslic. Ogledati si jih bo mogoče do 23. decembra, vsak dan med 10. in 17. uro. Vsakokrat ob 17. uri bodo v Križankah na božičnih koncertih nastopili tudi učenci Glasbene šole Ljubljana Moste - Polje. T. G. Pogrebi Žale: Na ljubljanskih Žalah bodo v četrtek, 9. decembra, pokopali 62-letnega upokojenca Metoda Izlakaija (ob 9. uri), 48-letno upokojenko Dragico Marič (ob 10. uri), 81-letno upokojenko Marijo Jenko (ob 12. uri) in 97-letno upokojenko Gizelo Madari (ob 13. uri). Dravlje: Na draveljskem pokopališču se bodo ob 11. uri poslovili od 92-letne upokojenke Jožefe Hočevar. Vič- Na viškem pokopališču bodo ob 14. uri pokopali 70-letnega upokojenca Emila Pogačarja. Stolice: Na pokopališču v Stožicah bodo ob 15. uri pospremili na zadnjo pot 78-letnega upokojenca Antona Jakopiča. J. S. Dvojna morala Na račun sklenjene pogodbe med državo in cerkvijo se je vsul plaz kritik. Nekateri so celo prepričani, da je protiustavna. Zanimivo pa je, da nihče ne ve točnega člena ustave, s katerim bi naj bila pogodba v nasprotju. Kje so le bili ti strokovnjaki ob podpisu pridružitvene pogodbe s španskim kompromisom, zaradi katerega so poslanci morali spremeniti celo ustave ? Nobenega strokovnjaka ni slišati tudi ob zahtevah po regionalizaciji Slovenije. Naspromo, brez pomislekov celo zagovarjajo delitev Slovenije na regije in nekateri člani ZLSD že ustanavljajo evropsko regijo Istro. Gospodje, kje je vaša morala? Se zavedate, da nas bo Evropa regij asimilirala in izničila našo identiteto, in to zaradi vašega pohlepa po evropskem denarju, ki »naj bi« začel pritekati po ustanovitvi takšnih regij. V evropskih regijah bomo Slovenci v manjšini, slovenski jezik pa bo izginil z mest sporazumevanja. Nadomestile ga bodo germanske in romanske jezikovne skupine, katerih vpliv se že čuti, čeprav še nismo v EU in še dolgo ne bomo. Če jim bo uspelo Slovenijo pokupiti (to bo pa tudi edini denar, ki bo prišel) in jo razdeliti na regije, pa takšna potreba odpade. Ob ljudeh dvojne morale se takšni črni napovedi ne moremo izogniti. Prepričan pa sem, da je cerkev edini prostor, iz katerega slovenski jezik še dolgo ne bo izginil. Ne smemo pozabiti, da je slovenski jezik izrinil latinskega iz cerkvenih obredov, čeprav je bilo v Vatikanu veliko zagovornikov maševanja v latinščini. Se zavedate, da se moramo predvsem cerkvi zahvaliti za obstoj naroda in negovanje našega jezika kljub tisočletni germanski nadvladi? Franc Majcen Kocljeva 9, Gomja Radgona Praznoverje nas stane preveč Kolikor revnejši in manj pro-svetleni so ljudje, toliko bolj so dovzetni za vse mogoče praznoverje in so ga pripravljeni celo plačevati. Saj človek v stiski in nemoči išče rešitve iz zagate tudi tam, kjer vidi najmanjšo možnost rešitve. Tako je bilo na primer v stari Jugoslaviji v času kraljeve diktature in splošne lakote vse več cerkvenih in drugih čudežev, ki so jim posebno vsestransko priza- deti ljudje dokaj verjeli. Pojavljali so se novi in novi čudodelniki in nekateri mežnarji so postali zveličavni žonglerji. Ko je prišlo sedaj do obnove kapitalizma ter s tem do še večje socialne diferenciacije in z njo do vse večje revščine, so se zopet uveljavili razni čarodeji, napovedovalci sreče, vseh vrst žreci in drugi prevaranti, ki imajo celo dostop na RTV, ne da bi jim tam zaračunavali minutažo. To jim seveda hočemo ali nočemo plačujemo naročniki in v obliki dotacij, obenem pa država ne more sestaviti svojega proračuna brez permanentne prodaje imovine, ki je bila ustvarjena v socializmu, in brez rapidnega večanja tujih kreditov. Industrijski, pa tudi drugi delavci so vse bolj razčlovečeni in za delodajalce vredni le toliko, kolikor je učinkovita njihova delovna sposobnost — delovna sila, s sprostitvijo uvoza in cen kmetijskih pridelkov pa bodo pričeli propadati manjši in tržno manj uspešni kmetje ter postajati kmečki proletariat. S povečanjem revščine bo manj šolanja, več splošne zaostalosti in dušebrižništvo se bo razmahnilo še bolj, kot protiutež socialno-revolucionamim gibanjem. Mar bo sedanje domala neomejeno podpiranje in plačevanje vsega mogočega praznoverja osnova za »uspešno reševanje« bodočih družbenih problemov? Rudi Rogelj Goriška 13, Maribor Kaj pa inšpekcije? Spoštovana gospa Ivica! V svojih prispevkih v nadaljevanjih se z veliko vztrajnostjo hudujete na neučinkovito inšpekcijo oziroma na njeno nedelavnost in nezainteresiranost za probleme ljudi, ki se jim množično kršijo njihove zakonske pravice, o čemer že vrabci čivkajo na strehi. Pri tem se sklicujete na razne prispevke v medijih, ki so po Vašem mnenju v vsakem primeru verodostojni, »ker so gotovo ta dejstva preverili«. Ali ste se kdaj vprašali ali to v celoti in vedno drži? Včasih ugotovljeno enostavno ne ustreza konceptu prispevka, ki ima le zelo zelo redko cilj hvaliti državo in njene represivne organe. Ne glede na povedano, Vam zagotavljam, da v vseh primerih, ko smo na kakršenkoli način obveščeni, zelo pogosto pa tudi po lastni iniciativi, glede na možnosti, ki nam jih daje zakonodaja, ukrepamo. Če Vas naše delo pobliže zanima, Vas vabim, da se oglasite na sedežu Inšpektorata RS za delo v Ljubljani, kjer boste spoznali drugo plat medalje, čemur bo morda sledil nam prijaznejši prispevek z Vaše strani. Borut Brezovar, univ. dipl. pravnik glavni inšpektor RS za delo Parmova 33, Ljubljana Trženje zdravja Čeprav je ameriški zdravnik D. D. Palmer, kiropraktik, že umrl, so ponudili njegov način zdravljenja tudi po vplivnem slovenskem valu 202. Tema kaj hitro zresni poslušalca, ko ponudnik na radiu v nedeljo po 16. uri sprašuje po telefonu 20-letni-co in še drugo mlado damo po zdravju, navrže ameriški izvor metode zdravljenja skeleta, kar je zanj in za mnoge Slovence, za vsakega na svoj način, gotovo vrednota izrednega pomena. Ni mi bilo popolnoma jasno, ali gre pri tem za obrtno ali organizirano zdravstveno dejavnost Z državnim blagoslovom. Gotovo so v igri dani pogoji in licenca, saj se z zdravljenjem danes v 20. stoletju ne sme igrati. Spomnimo se, kako postanejo odnosi ohlapni, če se držimo rekla naših izvoljencev v zdra- vstvu, da naj vsak sam skrbi za svoje zdravje. Seveda pri tem niso mislili na njihov vpliv na čudno zdravstveno zakonodajo, priporočila SZO, cepljenje, omejevanje z negativnim seznamom zdravil, vodo, mleko, meso, bolezni odvisnosti, promet in nasilje. Na teh področjih še ni zaznati pravega lastnika civilne družbe, njegove moči in samo-odgovomosti. Mene je pri tem zmotila zgolj slaba literarna predstavitev nastopajočega in uporaba 1. osebe množine, plurala modestiae, ki s tem poudarja familiarnost, pa tudi svojo reprezentativno oholost do mladih sobesednic. Hiropraktiki in drugi sodelujoči v zdravstvu bi gotovo pri nas rabili še nekaj evropske kulture grško-rimskega izvora, česar jim ni dala šola v domačem okolju, in naj bi si strokovno poleg običajnih slik skeleta v pomoč in oporo želeli še CT, UZ in UM resonančne slike hrbtenice z novimi dognanji, kajti v zdravilstvu velja zlato pravilo, ki ga še nihče ni odpravil: ko je bolezen prav spoznana, čeprav z dragimi metodami, z zdravljenjem ni težav, postane enostavno, cenejše, uspešno in pravo. Zato je še vedno nerešeno osnovno vprašanje, kako naj bi naš hiropraktik bolezen/diagnozo res sam spoznal in uskladil ameriško hiropraktiko s tem spoznanjem. Ali je to res vse? Sam bi slike pri dolgotrajnih težavah v hrbtenici po nekem času premišljeno obnovil. Ali bi jih sploh lahko glede na varčevanje? Predvsem pa naj se v takih primerih uveljavi pravica timske obravnave bolnikov na konziliju zdravnikov, kot je zapisano v pravicah zavarovancev pri ZZZS. Informacije po radiu pa naj bi bile le informativne, vzgojne in usmerjene k pravim ciljem. Saj vsi vse vedo, česar sleherniki ne morejo. Pavel Z. Lapanja Marice Kovačeve 8, Ljubljana Tretje tisočletje Slovenci smo Slovenci. Toda nikoli enotni. Kar nas zgodovina pomni, smo vedno razdvojeni. Toda pustimo zgodovino. Res je mati modrosti, toda pri nas bo ostala vedno dvojna. Tako je bilo, tako je in tako bo ostalo. Med seboj se bomo žrli tako dolgo, da se bomo požrli. Pa da ne boste mislili, da smo mi preprosti Slovenci takšni. Ne. Takšni so tisti, ki nas vodijo. Oni nas razdvajajo, namesto da bi nas združevali. Res je, vse bi radi razdelili na dva tabora. In sedaj so se pojavili še strokovnjaki, ki bi tudi matematiko razdelili na dvoje. Toda to se ne da. Jaz trdim, da je 5 x 5 = 25. Ni ne 24 in ne 26, vedno je le 25. V Pismih bralcev v Delu berem in ugotavljam, da bomo kar dvakrat praznovali začetek novega tritisočletja. Kdor hoče, naj ga praznuje, ne dvakrat, tudi trikrat ali pa morda še večkrat. Res pa je le naslednje štetje let. Štetje časa ali let je le enkratno. Ne more biti dvojno. Šteje se od začetka proti koncu. Začetek pa je le enkraten. In če so se nekoč odločili, od kdaj in po kom bodo šteli leta, je bil to le en trenutek ali moment. Res je bil ta trenutek. Določili so ga vsi. Vsi so uradno začeli šteti leta od tega trenutka. S tem so se strinjali rimokatoliki, muslimani, hindujci, budisti in mnoge druge vere. Odločili so, da se uradno štejejo leta od Kristusovega rojstva. To je določeno, to se izvaja in se šteje. Vem, da poleg tega štetja Židje štejejo tudi svoja leta, muslimani svoja in drugi tudi svoja leta. Svetovno pa je štetje let urejeno. Začetek let je določen s Kristusovim rojstvom, to pa je tisti trenutek, ko je Kristus zagledal svet. To je tre- nutek, ki ga označimo z 0 (ničlo). Po pretekli sekundi je bil mlad »že eno sekundo«. Matematika nas uči, da tu ni dvojnosti. Resnica je naslednja: od Kristusovega rojstva do konca leta 1 oziroma do 31. decembra opolnoči je preteklo eno leto. Leta 1 pa se začenja 1. sekunda 2. leta. Dokaz štetja let od Kristusovega rojstva od 0-1, 1-2, 2-3, 3-4, 4-5, 5-6, 6-7, 7-8, 8-9, 9-10. Torej do 10 let je minilo 10 let. Trenutek nato je že naslednja sekunda naslednjega, drugega desetletja. Primer matematike pa še v tisočletju. Rojstvo Kristusa je trenutek. Končni sklep je zato naslednji: od 0-1000 let in od 1000-2000je preteklo točno 2000 let. Torej, ko se bo zapisal 1. januar 2000, bo po preteku 1 sekunde že pretekla prva sekunda naslednjega tisočletja. Ko se bo pa pisalo 31. decembra 2001 opolnoči, bo preteklo že kar eno leto naslednjega tritisočletja. Da pa ja ne boste prikrajšani za dvojno praznovanje, pa praznujte še 25. december, rojstni dan Kristusa, kot nas uči RKC, in nato še prvi dan meseca januarja leta 2000, ki je prvi dan novega tisočletja. Ciril Plut Rostoharjeva ul. 1, Krško 8 svet Vohunska afera v hrvaški politiki Zakaj seje razburil akademik Pavletič? So tajne službe v politični kuhinji za Pavletiča pripravile zvarek, ki se jim lahko vrne kot bumerang? - Zadoščenje za šesterico Zagreb - Slabe tri tedne pred volitvami v spodnji dom hrvaškega parlamenta je postala glavna politična tema domnevna prisluškovalna afera v kabinetu v. d. predsednika republike Vlatka Pavletiča. Ta se očitno ni zadovoljil s torkovim uradnim pojasnilom notranjega ministra Ivana Peniča, da tednik Nacional v zgodbi o prisluškovanju telefonskim pogovorom akademika Pavletiča in zunanjega ministra Graniča »gnusno laže«. Od našega dopisnika Začasni predsednik Vlatko Pavletič ni reagiral tako kot Mate Granič. ki je brez komentarja le zamahnil z roko in se kislo nasmehnil. Dobro obveščeni pravijo, da ga tako vznemirjenega še niso videli od vrnitve s polletnega bolniškega dopusta, med katerim je prestal operaciji na srcu in ožilju in bi se po nasvetih zdravnikov moral izogibati že dosti lažjim sporom kot je zloraba tajnih služb v politiki. »Nimam nikakršnih dokazov o navedbah v tedniku Nacional. saj navsezadnje nisem strokovnjak za te zadeve. Tudi Tito ni mogel nikoli dokazati, da so mu prisluškovali. Toda če se bom lahko prepričal, da je tednik zapisal resnico, bom zagnal vik in krik. kakršnega si je težko predstavljati.« je za Jutarnji list izjavil akademik Pavletič. Pomenljive so zlasti naslednje besede za zagrebški dnevnik, ki jih je Pavletič potrdil tudi za HTV: »Ker verjetno najinemu pogovoru [med časnikarjem Ju-tamjega lista in Pavletičem] nekateri prisluškujejo, jim sporočam, da jih bo to drago stalo. Sporočam jim, da bom uporabil vsa sredstva, ki mi jih da- Korak več k miru na Severnem Irskem Belfast- Ulstrski borci za svobodo (UFF). ena glavnih protestantskih gverilskih skupin na Severnem Irskem, so na sredini tiskovni konferenci povedali, da so se pripravljeni pogovarjati o razorožitvi. Z njihovo izjavo so se možnosti za resnični mir na Severnem Irskem še nekoliko povečale. Predstavniki UFF so dejali, da so se pripravljeni srečati z upokojenim kanadskim generalom Johnom de Chastelainom. ki predseduje komisiji, pristojni za razorožitev severnoirskih gverilskih skupin. Vendar pa UFF opozarja, da bo o razorožitvi resno razmišljala šele. ko bo Irska republikanska armada že začela oddajati orožje. Ira je že imenovala svojega pogajalca za razorožitev, vendar njegovo identiteto skrivajo. Reuters Srečanje južnoameriških predsednikov Montevideo - V urugvajski prestolnici se je v sredo začel sestanek šefov držav južnoameriškega gospodarskega združenja Mercosur, posvečen aktualnim gospodarskim zadevam in oceni vrha WTO v Seattlu. Srečanja se udeležujejo odhajajoči argentinski predsednik Carlos Menem. brazilski predsednik Femando Henrique Cardoso, paragvajski predsednik Luis Gonzalez Mačehi in prav tako odhajajoči urugvajski predsednik Julio Maria Sanguinetti. ki se mu bo pridružil njegov naslednik Jorge Batlle. Novoizvoljenega argentinskega predsednika Femanda de la Rue v Montevideo ne bo, kot tudi ne bolivijskega predsednika Huga Banzerja. ki ga bo zastopal zunanji minister Javier Murillo. Pridružil se jim bo še čilski predsednik Eduardo Frei. Čile in Bolivija sta pridruženi članici Mercosurja. AFP Nekdanji pakistanski premier obtožen izdaje jejo ustava in zakoni, tako da jim bo na koncu zelo žal, ker so se lotili takšnega početja. To bom storil ne zavoljo sebe, ampak predvsem za zaščito države, njene ustavne ureditve in vseh državljanov, ki jim ustava zagotavlja svobodo govora in jih varuje pred nezakonitimi posegi v zasebnost.« To vsekakor niso mačje solze; na to je že pred meseci zaman opozarjala opozicijska šesterice, ko si je prizadevala spraviti delovanje tajnih služb iz predsedniških dvorov pod nadzor parlamenta. Morda je akademika Pavletiča vznemirila ugotovitev, da v zadnjih dneh nekateri sode lavci v njegovem kabinetu bolj »govorijo« z rokami kot z jezikom. zato je napovedal, da bo dal pregledati svoje prostore na sedežu parlamenta, kijih uporablja tudi kot začasni predsednik republike. Iz Dubrovnika pa poročajo, da je tamkajšnji državni tožilec Anto Ruskovič dobil kazenske prijave zoper nekdanje in sedanje sodelavce službe za zaščito ustavne ureditve SZUP, ki naj bi prisluškovala Pavle tiču in Graniču, zaradi nepooblaščenega prisluškovanja bivšemu direktorju Dubrovniške banke Nevenu Baraču in njegovemu namestniku Mirku Obr-vanu. Nacional je objavil tudi pismo, ki ga je predsedniku 29. marca lani poslal njegov sin Miroslav Tudman. V njem med drugim navaja, da Ivic Pašalič ne skriva ambicij, da bi prevzel nadzor nad službo HIS, nekakšno hrvaško Cio, ki jo vodi prav Miroslav Tudman. Franjo Tudman tedaj očitno ni jemal dovolj resno opozoril svojegi sina o pogubnem delovanju ha-dezejevskih jastrebov, zato se je slednji za eno leto umaknil iz politike. Kakor koli se bo prisluškovalna afera v začasnih predsedniških dvorih razpletala ali zapletala, ji je Vlatko Pavletič že zdaj dal posebni pečat. Zaradi vznemirjenosti in napovedi obračuna z zlorabami v tajnih službah. Peter Potočnik Karači — Protiteroristično sodišče v Pakistanu je odstavljenega premierja Navaza Šarifa obtožilo izdaje in zarote pri pripravi umora, zaradi česar ga lahko doleti tudi smrtna kazen. Enaka obtožba je doletela tudi šest Šarifovih tesnih sodelavcev, med katerimi je tudi njegov brat Šabaz Šarif. Sojenje se bo začelo v ponedeljek, 13. decembra, ko bo tožilstvo prebralo obtožnico. Navaz Šaril naj bi bil 12. oktobra poskušal preprečiti pristanek letala iz Srilanke, v katerem je bil med skoraj 200 potniki tudi sedanji pakistanski predsednik general Pervez Mušaraf. Kmalu zatem je vojska prevzela oblast in letalu omogočila pristanek. Šarifa pa so aretirali. Njegov odvetnik Sultan Kavaja obtožbe zavrača kot nesmiselne, kot rezultat izmišljene zgodbe. AFP Pred. helsinškim vrhom EU Tudi tokrat v ospredju širitev Poslej 12 kandidatk in nova strategija Najtrši oreh obdavčitev varčevanja Bruselj - Podobno kot luksemburški vrh pred dvema letoma, na katerem je Evropska unija določila kandidatke za sprejem, bi tudi zadnji letošnji posvet najvišjih državnikov petnajsterice načeloma moral dobiti označbo »širitveni«: dosedanjim šestim prvokategornicam (Slovenija, Poljska, Češka, Madžarska, Estonija in Ciper) se bodo pridružile še države, ki so doslej ždele v čakalnici pristopnega procesa (Litva, Latvija, Slovaška, Bolgarija, Romunija in Malta). obrambni politiki, ki bi Uniji Karikatura Sebastijan Čamagajevac Večno odločna ’Železna lady’ Proti (pre)močni Evropi Cilj samostojne evropske vojske je nastanek evropske superdržave, je v New Yorku tik pred helsinškim vrhom EU grmela Thatcherjeva London - Nekdanja britanska konservativna premierka Margaret Thatcher je na predavanju v Nen Yorku napadla načrte britanske laburistične vlade za tesnejše evropsko povezovanje na področju obrambe. Britansko vlado po njenem mnenju žene na propad obsojena želja, da bi vodila Evropo, končni cilj povezovanja pa je nastanek utopične evropske superdržave, ki bi bila na svetovnem prizorišču tekmica Združenim državam in bi ogrozila čezatlantsko obrambno sodelovanje, tudi zvezo Nato. Od naše sodelavke 'Železna lady’ si je za najnovejši napad na Evropsko unijo in vse, kar diši po tesnejšem povezovanju v njenih okvirih, izbrala English Speaking Union - neprofitno, nepolitično organizacijo, katere deklarirani cilj je širjenje znanja in povezovanje ljudi z angleškim jezikom. Tako je ponovno združila obe svoji ljubezni — že v začetku oktobra je na letni konferenci konservativne stranke v Blackpoolu odmevno izjavila, da so. odkar pomni. vse težave prišle z evropske celine, vse rešitve pa iz angleško govorečih držav sveta. Tokrat so jo še najbolj zbodle napovedi Evropske unije, da bodo voditelji držav članic ko- nec tedna na zasedanju v Helsinkih potrdili načrte o ustanovitvi samostojnih evropskih sil za hitro posredovanje v mednarodnih krizah do leta 2003 - ki sta jih pripravili ravno britanska in francoska vlada. Tako bi ogrozili čezatlantsko obrambno sodelovanje, je prepričana Thatcherjeva, njihov končni in utopični cilj pa je evropska superdržava, ki bo na vseh področjih tekmica Ameriki; za to si Francija prizadeva že zelo dolgo, je dodala. ZDA in vse angleško govoreče države bi morale biti zaskrbljene nad dejstvom, da je britanska vlada opustila tradicionalno nasprotovanje takšnim zamislim. Ta je ob vsem zavzemanju za oblikovanje nekakšne enotne evropske obrambne strukture previdno poudarjala, da ne nameravajo ustanoviti evropske vojske in da bodo posamezne vlade ohranile nadzor nad svojimi oboroženimi silami. Nikakor ne gre za tekmovanje z Natom ali poskus, da bi ga zamenjali - gre preprosto za dopolnjevanje, je poudaril britanski premier Tony Blair. Vedno odločna gospa Thatcher se s tem ne strinja. Na prvi pogled se zdi čudovito, pravi, da so se Evropejci zdaj pripravljeni bolj ukvarjati z obrambo celine, toda dejstvo je, da evropske obrambne sposobnosti nevarno zaostajajo za ameriškimi. Želja po razvoju nove evropske obrambe in ločenih evropskih obrambnih sil ima le malo opraviti s tem, da Evropa krči obrambne sile in proračune, Amerika pa svoje povečuje. Thatcherjeva ima tudi tokrat za seboj torijsko vodstvo. Član konservativne vlade v senci, pristojen za obrambo, Iain Dun-‘can Smith je prepričan, da govorjenje 'Železne lady’ o nacionalnih vprašanjih v tujini kaže na to, da nobeno vprašanje ni pomembnejše od obrambe Britanije. V zadnjih 12 mesecih je laburistična vlada britansko zunanjo politiko postavila na glavo in utegne tako na koncu povzročiti propad zveze Nato in ošibiti obrambne sposobnosti lastne države, je napovedal. Newyorški napad Margaret Thatcher se je zgodil v zelo neugodnem trenutku za britanskega premiera Blaira, ki mu tukajšnji komentatorji obetajo pravi spopad z evropskimi kolegi v Helsinkih. Če kaže, da bo napovedani spor glede davka na vlaganje tujcev v britanske finančne ustanove rešen s popuščanjem na eni (in najbrž tudi drugi) strani, pa je še vedno odprto zdaj že tradicionalno vprašanje evra. Britanski evroskep-tiki so namreč v torek dobili še en dober argument za vztrajanje pri ohranitvi funta: guverner britanske centralne banke Eddie George je izjavil, da najpomembnejši dejavnik v vsem zapletanju okrog evropskih davkov in evropske skupne valute - londonska finančna četrt City — zaradi zavračanja evra ni imel škode. Metka Čeligoj Od našega dopisnika Poleg tega nameravajo v Helsinkih razglasiti novo strategijo: prosilke, ki bi prej prevzele — predvsem pa uveljavile - skupno zakonodajo, bodo hitreje napredovale na poti v Bruselj. Finski prireditelji so razpravo o novi širitveni strategiji, ki jo bo razgrelo zgolj vprašanje, ali Turčiji dodeliti status kandidatke, a brez omembe datuma začetka pogajanj, uvrstili na dnevni red kot prvo točko, torej že v petek dopoldne. Sledila bo razprava o sklicu medvladne konference, ki jo po srednji in vzhodni Evropi pričakujejo z nič manjšim zanimanjem. Potem ko so od Unije zaman poskušali izsiliti odločitev o možnem datumu prve širitve, se bodo zadovoljili vsaj z namigom, kdaj naj bi bili v Bruslju pripravljeni na sprejem novink. Če bo medvladna konferenca o reformi institucij, ki naj bi se po predsedniku komisije Romanu Prodiju začela v prvi polovici februarja 2000 in sklenila do konca leta, potekala po načrtih, bi postopek ratifikacije spremembe pogodbe o EU lahko končali do 31. decembra 2002, po tem datumu, torej v letu 2003, pa bi najuspešnejše kandidatke lahko upale, da jim bo uspelo podpisati pristopne sporazume. V Uniji se povečini strinjajo, da je na medvladni konferenci treba doseči predvsem soglasje o sestavi komisije, razširitvi tem, o katerih ministrski svet odloča z večinskim glasovanjem, in o prerazporeditvi glasov v tem organu, tako da bi večje države dobile ustreznejši vpliv, medtem ko bi o drugih vprašanjih razpravljali šele tik pred koncem pogajanj o reformi in le, če bodo stališča članic bolj ali manj usklajena. Med petkovim kosilom bodo državniki, kot je v uradnem povabilu zapisal gostitelj Paavo Lipponen, razpravljali o skupni omogočila preprečevanje ali gašenje kriz, samostojne humanitarne akcije in celo operacije vzpostavljanja miru, pri katerih je bila EU doslej vselej odvisna od Nata in dobre volje ZDA. Z najtršim orehom se bodo spopadli v petek popoldne, ko naj bi v okviru razprave o gospodarskih vprašanjih in še zlasti o zaposlovanju, poskušali doseči kompromis o minimalni obdavčitvi varčevanja; tega že nekaj tednov blokira zahteva Britanije, da obveznice v evrih izvzamejo iz nove evropske direktive. Premier Tony Blair želi za vsako ceno zaščititi londonski trg kapitala pred »pogubnimi posledicami obdavčitve«, ki bi povzročila »beg« investitorjev iz Cityja. Večina članic Unije sodi, da ni mogoče obdavčiti le hranilnih vlog, obveznic pa ne. Kupčevanje z evro-obveznicami obsega komaj tri do pet odstotkov poslov na londonskem trgu kapitala, nevarnost prenosa teh dejavnosti na druge svetovne borze pa je minimalna, ugovarja francoski finančni minister Christian Sautter. Toda možnosti za soglasje so majhne, zato na Finskem že napovedujejo, da bodo v primeru neuspeha odgovornost preložili na pleča Portugalcev. Tudi med večerjo ne bo manjkalo zanimivih tem, kajti državniki bodo govorili predvsem o Balkanu in o Rusiji, nad katero po najnovejših izjavah akterjev vrha visi celo meč sankcij zaradi uporabe sile v Čečeniji. Podobno kot v Luksemburg so tudi na Finsko povabili državnike kandidatk, med njimi je slovenski premier Drnovšek. Na helsinškem sejmišču se bodo zbrali v soboto opoldne, torej potem ko bo petnajsterica uskladila sklepni dokument, nato pa se bodo udeležili delovnega kosila, ki ga za slovo od predsedniškega stolčka v EU prireja Paavo Lipponen. Božo Mašanovič Albrightova na Bližnjem vzhodu Stari In novi poudarki Uresničevanje izraelsko-palestinskega sporazuma zastalo zaradi spornih naselij in izraelskega umika — Saudci posredujejo v Siriji? — Novi posrednik Mandela Ameriška zunanja ministrica Madeleine Albright je po treh mesecih spet na turneji po Bližnjem vzhodu. Izraelci in Palestinci pričakujejo, da bo dala nov zagon opešanemu mirovnemu procesu, ki se je zataknil pri palestinskih zamerah zaradi gradnje židovskih naselij na zasedenih ozemljih in pri vztrajanju Izraela, da ne odstopi od umika z načrtovanih petih odstotkov Zahodnega brega. Medsebojno izraelsko-pale-stinsko obtoževanje je ustaljen običaj pred visokimi ameriškimi obiski, ki potrjuje, da poletna optimistična predvidevanja Washingtona, češ da po zamenjavi nepopustljive desničarske vlade Benjamina Netanja-huja z zmernejšo Barakovo njihovo posredovanje ne bo več potrebno, niso dolgo zdržala. Palestinci in Izraelci so v časovni stiski, kajti mirovni proces ne poteka z obljubljeno dinamiko; sredina februarja, ko naj bi bil pripravljen okvirni izra-elsko-palestinski mirovni sporazum o vseh pomembnih točkah, se hitro približuje. Tudi Američani se zavedajo, da je zastoj skrb zbujajoč, čeprav ga je bilo mogoče vnaprej predvideti. Med sedanjo turnejo Made- leine Albright je novo pravzaprav samo to, da je med pogovori s saudskim kraljem Fahdom in prestolonaslednikom Abdulahom poskušala prepričati Sa-udee, naj se zavzeteje vključijo v bližnjevzhodni mirovni proces in zlasti izkoristijo dobre odnose s Sirijo. Izraelsko-sirska pogajanja bodo februarja zamrznjena štiri leta, od poletnih napovedi iz Tel Aviva in Damaska, da jih bodo obnovili v nekaj tednih, so ostale le besede. Saudska Arabija (kralj Fahd) je poleg tega v začetku 80. let sestavila mirovni načrt iz Feza (umik Izraelcev za meje izpred junijske vojne leta 1967 v zameno za brezpogojno arabsko priznanje židovske države in ustanovitev palestinske države s prestolnico Vzhodni Jeruzalem), spre- jemljiv za ves arabski svet in vsaj delno za Izrael. Saudska zmernost je dobrodošla tudi tokrat, ko so napovedi izraelskega premiera Ehuda Baraka o sklenitvi končnega mirovnega sporazuma s Palestinci, umiku z juga Libanona in obnovitvi dialoga s Sirijo čedalje bolj dvomljive. Zanimivo je, da se je v oživljanje bližnjevzhodnega mirovnega procesa po poletni upokojitvi vključil nekdanji južnoafriški predsednik Nelson Mandela, ki se je te dni odpravil v ZDA na pogovore s Clintonom. Mandela je po upokojitvi ohranil stike z vsemi najvplivnejšimi svetovnimi politiki, oktobra je bil na bližnjevzhodni turneji, ki so jo ponekod sumničavo opazovali, kakor se je zgodilo v začetku njegovega posredovanja v Libiji pri polkovniku Gadafiju, ki je naposled le dalo rezultate. Mandela ima poleg nespornega mednarodnega ugleda dobre odnose tako z arabskimi državami kot z Izraelom, ki bi se jih dalo pametno uporabiti, če se bodo drugi, zlasti ameriški bližnjevzhodni posredniki zmogli upreti ljubosumju in sebičnosti. Združene države bi lahko na drugi strani izrabile Mandelovo prijateljstvo s kubanskim voditeljem Fidelom Castrom, če bi hotele urediti ameriško-kuban-sko odnose, a očitno še niso tako daleč. Južnoafriški državnik je objavil strategijo za pospešitev bližnjevzhodnega mirovnega procesa v treh točkah: izraelski umik na meje izpred leta 1967, arabske sosede naj priznajo Izrael, mednarodna komisija pa naj spremlja napredek v pogajanjih. Zavrnil je ni nihče, kar ni zanemarljivo, vprašanje je le, kako jo uresničiti. Avgust Pudgar Foto Reuters Optimistično, v duhu tradicije - Ameriška državna sekretarka Madeleine Albright (levo) je v sredo na tiskovni konferenci v Jeruzalemu po srečanju z izraelskim premieram Ehudom Barakom (desno) izjavila da se obeta obnovitev izraelsko-sirskih mirovnih pogajanj, zamrznjenih že skoraj štiri leta. Več ni hotela povedati, češ da se »podrobnosti pogajanj, tako kot gobe, bolje razvijajo daleč od svetlobe«. Francija: z zakonom do večje navzočnosti žensk v politiki Ženske in demokracija Moški so zakon zvečine pozdravili, novi predsednici golistov pa se ne zdi le absurden, temveč za ženske naravnost poniževalen Pariz - Francija se je odločila, da bo poskusila svojo izrazito moško podobo,_ki jo v posmeh vsem načelom o enakopravnosti med spoloma še vedno razkazuje v posvečenem prostoru politike in urejanja javnih zadev, spremeniti z zakonsko prisilo. To je storila po dolgi in polemični razpravi o tem, zakaj je žensk v politiki še vedno komaj za vzorec, iz česa vse je stkana nevidna bariera, ki ženskam preprečuje prevzem odgovornih mest v javnem življenju in družbi nasploh; v Franciji je neravnotežje med spoloma celo večje kot v večini evropskih držav. Od naše dopisnice Svet ministrov je v navzočnosti predsednika države Jacqu-esa Chiraca predlog zakona, naravnanega v spremembo neravnotežja med spoloma v politiki, ki so mu morali Francozi pot v življenje utreti celo s spremembo ustave, na četrtkovem zasedanju že odobril. Soglasno. Predsednik države je kot izrazit zagovornik večje navzočnosti žensk v političnem in javnem življenju kritično pripomnil le. da bi lahko vlada zdaj, ko ima »ustavno dovoljenje«, da pomaga to ravnotežje vzpostavljati tudi z zakonsko prisilo, šla nemara še dlje. Zakonski dokument, ki političnim strankam celo z grožnjo finančnih sankcij ukazuje, da imajo na kandidatnih listah za vse prihodnje volitve - lokalne, regijske, nacionalne in evropske - prav toliko žensk kot moških, je v francoski javnosti v hipu sprožil živahne komentarje. Mnenja o tem, ali se je nad stanje duha, ki naj bi bilo glavni razlog za skromno navzočnost žensk v politiki, pametno spraviti z obveznimi kvotami, pa so hudo deljena zlasti med redkimi predstavnicami ženskega spola v francoskem parlamentu. Moški so ne glede na svojo siceršnjo politično naravnanost predlog zakona, ki naj bi stopil veljavo že z volitvami župa- nov in mestnih svetov leta 2001, zvečine pozdravili. Mnogi, tako z levega kot z desnega pola, celo z navdušenjem, češ da zakon ne dela nobene posebne usluge ženskam, temveč sami demokraciji. Pač pa je, paradoksalno, zakonski predlog sesula Michele Alliot-Marie, ki zdaj ni več zgolj poslanka golistov v nacionalnem parlamentu, marveč Chiracova naslednica na čelu stranke. Novoizvoljena predsednica Združenja za republiko (RPR) - ki, mimogrede, nasprotuje tudi feminizaciji nazivov za politične funkcije in raje sliši, da jo naslavljajo z »gospa predsednik« - je prepričana, da dela zakon slabo uslugo demokraciji. Michele Alliot-Marie Zahteva, da mora biti na kandidatnih listah prav toliko žensk kot moških, se ji ne zdi le absurdna, marveč za ženske prav ponižujoča. »Seveda sem ogorčena, če vidim, da je v tekmi za katero koli vodilno mesto kompetentno žensko premagal nekompetentni moški. Toda nič manj ne bom ogorčena, ko bodo v prihodnje nekompetentne ženske premagovale moške. Zakon, ki ga ponuja vlada, pa nam namreč obeta ravno to,« meni predsednica golistov, »gospa predsednik« Michele Alliot-Marie. Slava Partlič Kitajska-ZDA Komu Panamski prekop Ameriški strah pred kitajskim nadzorom nad prekopom se krepi, Peking pa modro molči o možnosti panamskega priznanja Peking - Na seznam vprašanj, ki veljajo za vir nezaupanja v kitajsko-ameriških odnosih, se je te dni uvrstil še ameriški sum, da ima LR Kitajska fiamen prevzeti nadzor nad Panamskim prekopom, potem ko se bo 31. decembra končala 22-letna ameriška koncesija. Bivši obrambni sekretar Casper VVeinberger je v torek obtožil predsednika Clintona, da je prezrl možnost krepitve kitajskega vpliva na območju, kije zelo pomembno za ameriško varnost in strateške interese, in tako še okrepil strah pred Kitajsko, ki je že v začetka leta zajel ameriški kongres. dnosti prekopa. Takrat je imel kitajski poziv k bojkotu sestanka, ker so nanj povabili tudi tajvanskega predsednika Lee Teng-huija, za posledico množično odpovedovanje udeležbe predsednikov večine povabljenih držav. Tudi ameriški predsednik Bill Clinton je na sestanek poslal sekretarja za promet Federica Pena. Takoj so začele krožiti govorice, da Panama omahuje in da utegne priznati LR Kitajsko - kljub obilni finančni pomoči, ki jo dobiva od Tajvana. Tak razvoj dogodkov bi gotovo le še okrepil ameriško strahove. Za zdaj se lahko v kongresu argumentirano sprašujejo le to, kako se je lahko zgodilo, da so ameriške družbe izgubile mednarodni tender, ki je nepričakovano prešel v roke Lee Ka-s-hinga. Zorana Bakovič Od naše dopisnice Poročila o tem, da Panama omahuje med Tajvanom, ki ga trenutno priznava, in LR Kitajsko, so s panamske strani že nekajkrat zanikali, vodstvo v Pekingu pa za zdaj molči in se izogiba vsakršnim izjavam o svojih namenih in ambicijah v zvezi s to srednjeameriško državo. Povod za preplah v nekaterih ameriških političnih krogih je bil podpis sporazuma o 20-letni pravici do upravljanja vhodov z obeh strani ožine, ki so ga pred nekaj leti podpisale panamske oblasti in hongkonško podjetje Hutchison Whampoa Ltd., ki ga ima v lasti najmočnejši magnat s tega območja Lee Ka-shing. Tisto, kar v ozadju tega posla zbuja najgloblje sume, je dejstvo, da je Lee izjemno blizu kitajskemu vodstvu; to se je v minulih nekaj desetletjih potrdilo ne le z njegovimi ogromnimi naložbami v kitajsko gospodarstvo, temveč tudi z vzajemnimi uslugami politične narave med Pekingom in hong-konškim magnatom. Lee Ka-s-hing je prejšnji teden zanikal, da stoji za sporazumom, ki ga je njegova družba podpisala s Panamo, toda po Weinberger-jevem mnenju kljub temu ni logično pričakovati, da LR Kitajska ne bi izrabila priložnosti za krepitev svoje navzočnosti in nadzora nad tako pomembno točko, zlasti še, če se ji ponuja možnost, da to izpelje brez večjega tveganja. Ameriška vojska bo morala po 31. decembru zapustiti Panamski prekop, v Washingtonu pa vseeno upajo, da bodo obdržali vpliv nad to svetovno prometno potjo. Skozi ta prekop plovejo kar štirje odstotki svetovne trgovine; po njem opravijo kar 14 odstotkov ameriškega pomorskega komercialnega prometa. Res pa je, da je Kitajska peti največji uporabnik prekopa. Vodstvo v Pekingu si je najpomembnejšo politično točko pridobilo pred dvema letoma, ko je bila v Panami mednarodna konferenca na ravni predsednikov držav, govorili pa so o priho- kultura 9 Financiranje zavodov po 1. januarju Denar menda bo, a kako do njega? Kako »preživeti« odločbo, s katero je ustavno sodišče razrešilo občine financiranja 38 kulturnih ustanov, še ni znano Na včerajšnji seji odbora državnega zbora za kulturo, šolstvo in šport se poslanci kljub dolgotrajni razpravi, sodelovanju ministra za kulturo Jožefa Školča, državnega sekretarja z ministrstva za finance Milana M, Cvikla in gostov niso dokopali do odgovora na vprašanje, kako bo po 1, januarju prihodnjega leta potekalo redno financiranje tistih javnih zavodov v kulturi, katerih neprogramske stroške so letos po razveljavljenem 27. členu zakona o financiranju občin pokrivale sedežne občine (so)ustanoviteljice. V poslanskih in vladnih krogih sta ta čas v ospredju dve različici začasne rešitve. Prvo je predlagal s svojim amandmajem poslanec Vili Trofenik, sicer tudi predlagatelj delno razveljavljenih sprememb zakona o financiranju občin. Po njegovem naj bi vrnili stanje za leto nazaj, kar bi pomenilo, da bi država zadržala 12,8 milijarde tolarjev od dohodnine, s katero so letos razpolagale občine. Ministrstvo za kulturo naj bi iz tega denarja s 3,5 milijarde tolarjev pokrilo vse neprogramske stroške redne dejavnosti omenje- nih 38 zavodov, 5,4 milijarde bi ostalo za finančno izravnavo občinskih proračunov, preostanek pa bi namenili za dokončanje gradenj in obnov šol, bolnišnic ipd. Minister Jožef Školč in državni sekretar Milan Cvikl sta se zavzela za drugo različico, po kateri naj bi občinam, ki bi se v določenem roku prostovoljno zavezale, da bodo (še naprej ali šele poslej) (so)fi-nancirale omenjene ustanove, katerih (so)ustanoviteljice so, še naprej pustili 5-odstotni delež dohodnine. Z jasno zavezo bi si občine ohranile ves dosedanji denar iz dohodnine, sicer pa naj bi (v ostalih primerih) iz njihovega denarja in za njihov račun prevzelo financiranje kulturnih ustanov ministrstvo za kulturo. Člani odbora so v svojem edinem sklepu zahtevali od vlade, da do današnje 14. ure, ko se bodo spet sestali, da bi obravnavali amandmaje k predlogu proračuna, pisno pojasni, kako namerava razjasniti zadrego, ki je nastala po odločitvi ustavnega sodišča. Slavko Pezdir Suhy v dunajski Albertini Znani slovenski akademski slikar in grafik, profesor na Akademiji za likovno umetnost Branko Suhy, je dočakal enega največjih uspehov. Avstrijska Albertina, najbolj znan muzej svetovne grafike, ga je povabila na samostojno razstavo. Suhy je zanjo izbral grafične liste iz let med 1973 in 1999, kar pomeni pravo retrospektivo. Kot je na otvoritvi ljubljanske razstave Hundertwasseijevih del povedal avstrijski veleposlanik v Sloveniji dr. Gerhard Wa-gner, pomeni Albertina umetniško Meko in si vsi avstrijski slikarji še kako prizadevajo, da bi imeli tam razstavo (a do nje ne pridejo). Suhyju je uspelo spričo nekdanjega študija na Dunaju in v Parizu ter zelo dobrih in dolgoletnih stikov z vodstvom Albertine, ne nazadnje pri organizaciji razstav v okviru grafičnega bienala v Novem mestu. Na otvoritvi danes ob 18. uri bo z Improvizacijo na Tartinija Alojza Srebotnjaka nastopila violinistka Vic-toria Martino. M. Z. Chopin s sijajnim pianistom klasični koncert srebrni abonma Frangois-Reni Duchable, klavir velika dvorana SF 7. 12. 1999 Obletnice velikih mojstrov, slavnih skladateljev, so dober izgovor za reklamne poteze, ki jih koncertne agencije in založniki glasbenih del oblikujejo kot »nujni« prispevek k potrošniški obsedenosti. Frederic Chopin takšnih vzpodbud ne potrebuje. Domala vsa njegova dela so ostala živa, na odrih stalno navzoča, in tako se ob 150. obletnici skladateljeve smrti ni zgodilo nič posebnega. Spomnili smo se nanj in pomislili, kako hitro se je obrnil čas, ne da bi se v tem obdobju kaj spremenilo. Gre namreč za Chopina, za glasbo, ki jo nekateri razumejo kot »salonsko«, kot nanizanko enostavčnih kompozicij, ki se oklepajo klavirja kot krovnega inštrumenta romantične glasbe; drugi pa v njem vidijo čudežno odkritje pravega klavirskega zvoka, ki je — dramatičnim ostrinam navkljub — ostal v liričnem okrožju. Ta Chopin, ki je neponovljiv, po načinu in obliki poseben, sa- Pavel Mihelčič mosvoj, je ob prelomu stoletij dobil klavirsko nadaljevanje z glasbo Clauda Debussyja; Chopin in Debussy pa sta neprimerljiva, čeprav je res, da sta v svojem času podoben prelom s tra- Pravi mojster dicijo klavirske glasbe napravila oba, in to v Parizu. In zdaj je k nam prišel pravi mojster — Frangois-Rene Duchable, ki se je priklonil Chopinovemu spominu, ne da bi poudaril čas, ki je minil od Chopinovih pariških let, marveč da bi dokazal, da zna biti Chopin pravi romantik, pa tudi skladatelj, ki je lahko našemu - umetnosti manj naklonjenemu času - vzor neumrljive glasbe. Duchable je večer oblikoval zelo premišljeno. Tako kot je v programskem listu zapisal avtor komentarja Ivo Petrič: »Ob vseh štirih baladah in obeh sonatah (prva, mladostna, je skoraj pozabljena) sta dva nokturna lirični oddih med najtehtnejšimi skladateljevimi deli.« Balada št. 1 v g-molu, op. 23 je bila v pianistovi interpretaciji pretresljiva, izjemno kompak-ma, oblikovno čista, tehnično sijajna. Njeno nasprotje - Balada št. 2 v F-duru, op. 38 je udejanjala kontrast tematike. Nokturno v cis-molu, op. 27, št. 1 je bil lirična sprememba, zelo intimen, občutljivo senzibilen. Sonata št. 2 v b-molu, op. 35 je z vsakim stavkom ovrgla nekatere kritične misli, ki bi hotele oporekati sonatni formi. Celo žalna koračnica (Marche funčbre), ki je zaradi številnih priredb in priložnostnih izvedb na škodo (so-natne) celote preveč razvpita, je bila v izvedbi francoskega pianista manj žalobna, pa zato bolj kruto opominjajoča glasba. V nadaljevanju koncerta smo poslušali tretjo in četrto balado v As-duru, op. 47 in v f-molu, op. 52, Nokturno v Des-duru, op. 27, št. 2 in znamenito Sonato št. 3 v h-molu, op. 58, ki nakazuje skladateljevo tretjo, nikoli prehojeno pot. Frangois-Rene Duchable je mojster klaviature, velik umetnik, ki mu ni treba misliti na tehniko, ker je tako popolna, da mu pusti eno samo možnost: igrati in poustvarjati ustvarjeno. Simpozij o historizmu Danes začetek mednarodnega simpozija Obdobja 18 Historizem v raziskovanju slovenskega jezika, literature, kulture Sedemdeset slavistov, iz Slovenije in tujine, bo do sobote sodelovalo na simpoziju Obdobja 18, ki ga prireja Oddelek za slovanske jezike in književnosti na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Tema je letos Historizem v raziskovanju slovenskega jezika, literature in kulture, s simpozijem pa bo oddelek delovno počastil 80-letnico ustanovitve slovenske slavistike pod okriljem ljubljanske univerze in 150-letnico ustanovitve stolice za slovansko filologijo na dunajski univerzi. Tako se letos začenja nov vsebinski krog Obdobij, ki želijo zaporedoma obravnavati različne metode in zvrsti v slovenistični in slavistični znanosti. Historizem je bil v 19. stoletju razširjen nazor, ki je poskušal pojave kulturnega življenja razumeti iz njihovih zgodovinskih danosti. V tem duhovnem okviru so se izoblikovale različne znanstvene metode za določanje jezikovnih sorodstev in zgodovino jezikov. Iz trdno in zanesljivo postavljenih historičnih temeljev je slovenistika v drugi polovici našega stoletja prenesla večje težišče na vprašanja. ki izvirajo iz sodobnosti. Referati bodo osredotočeni na raznovrstne vidike histo-rizma. Okoli 70 udeležencev (dvajset iz Slovenije, drugi iz Hrvaške, Italije, Avstrije, Madžarske, Makedonije, Jugoslavije, Albanije, Bolgarije, Nemčije, Francije, Velike Britanije, Češke, Slovaške, Poljske, Rusije, Belorusije, Ukrajine in referentka iz Japonske) bo razpravljalo o dosežkih historičnih metod v jezikoslovju in literarni vedi, njenem razvoju in soočanju z novejšimi metodami. Več predavanj bo posvečenih vidikom Miklošičevega dela, obravnavanju povezave med dosežki historično utemeljene in usmerjene slavistične in slovenistične znanosti ter oblikovanjem slovenskega knjižnega jezika. Nekatera predavanja bodo obravnavala vzporedne vidike pri oblikovanju drugih slovanskih jezikov. Kul-turologija bo zastopana s pre- davanji umetnostne zgodovine, muzikologije in zgodovine. Simpozij nadaljuje dolgoletno tradicijo slovenističnih simpozijev, ki so zrasli iz seminarja slovenskega jezika, literature in kulture, kjer so avtentična spoznanja domačih vrhunskih strokovnjakov predstavljena tujim znanstvenikom in študentom. K delu simpozija so bili povabljeni mnogi tuji slavisti, ki so prvo informacijo o slovenskem jeziku dobili prav na seminarju. Vsebinska črta dosedanjih Obdobij se razteza od posameznih obdobij (razsvetljenstva, realizma, baroka, 16. stoletja...) do simpozijev, posvečenih velikim slavistom, Franu Ramovšu, Franu Miklošiču, Jerneju Kopitarju in Vatroslavu Oblaku. Tanja Jaklič Gostovanje koroških Slovencev V ljubljanskem Šentjakobskem gledališču bo danes ob 17. uri gostovala gledališka skupina Slovenske prosvetne zveze iz Celovca, ki se bo predstavila z muzikalom Ericha Kastnerja (v prevodu Sonje Wakounig), avtorja libreta Borisa A. Novaka in skladatelja Gabriela Lipuša Konferenca živalj, v režiji Mirana Herzoga. Za uprizoritev s protivojnim poslanstvom, ki je že doživela naklonjene ocene pri nemški in slovenski kritiki, je likovno plat zasnovala Eka Vogelnik, gib Mira Mijačevič, svetovalec za govor pa je bil Polde Bibič. Prireditve ob Kronosu 2000 V Kulturno-informacijskem centru Mestnega muzeja Ljubljana je na ogled razstava o dvatisočletni zgodovini glavnega mesta z naslovom Kronos 2000 - Ljubljana, ljudje in dogodki. V sklopu spremljevalnih prireditev bo danes ob 18. uri enolog Radgonskih goric Alojz Filipič spregovori o kulturi pitja vina in predstavil radgonske penine. Otroci pa bodo štiri dni v decembru (14., 16., 21. in 23.) v Kiču Mestnega muzeja Ljubljana izdelovali novoletne voščilnice, okraske in koledar za leto 2000. STA Vse o svetu v atlasu Pri DZS so v sodelovanju z založbo De Agostini pripravili Veliki atlas svetovne zgodovine — Dodatek o območju Slovenije Izid Velikega atlasa svetovne zgodovine je lep založniški dogodek ob koncu tisočletja; gre za prevod aktualne italijanske knjige pri založbi De Agostini in za slovenski dodatek, ki v samostojnem poglavju, a v enaki vsebinski zasnovi, obravnava območje današnje Slovenije skozi čas. Slovenska izdaja ima tudi dodane preglednice in indeks imen (12 tisoč), s čimer je knjiga pridobila praktično vrednost. Veliki atlas svetovne zgodovine je, kot je poudaril urednik Aleš Pogačnik, prvi pri nas, ki enakovredno upošteva celotni planet, ne le Evropo. Atlas je spričo velikega formata (27 x 36 cm) tip močno razširjenih geografskih atlasov, a omogoča poleg kartografskih prikazov zgodovinskega dogajanja in področij ali tem še objavo množice fotografij (zlasti bogat je prikaz stare umetnosti in njenih spomenikov), potem je veliko dokumentov o razvoju in Siljenju krščanstva ter političnih ustrojev sveta po dobah. Atlas je razdeljen na pet poglavij: Prazgodovina in stari vek, Srednji vek, Novi vek, Spremembe v sodobnem svetu (17., 18. in 19. stoletje) ter 20. stoletje. V njem je zbranih kar 600 fotografij in 200 zemljevidov. Kot so povedali na včerajšnji predstavitvi (prevajalka Veronika Simoniti, strokovni sodelavec Miha Kosi, avtor imenskega kazala Zmago Drole, urednik Aleš Pogačnik), je založba Instituto Geografko De Agostini iz Novare, ko so se pogovatjali o tem, kako predstaviti Slovenijo, predlagala, da bi namesto opisa Italije vnesli slovensko zgodovino. A so se potem zedinili, češ da bi bila knjiga v tem primeru siroma-šnejša, saj gre pri Italiji za zgodovinsko in kulturno bogato deželo. Založba se je na srečo strinjala s tem, da pri DZS dodajo posebno poglavje in sestavijo indeks. Posebna dragocenost je slovenjenje latinskih in grških imen, prav tako je dragoceno dosledno navajanje zgodovinskih sprememb v po- imenovanju krajev in držav. Glede poimenovanja krajev na zemljevidih, pa, kot je povedal dr. Milan Orožen Adamič z Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU, je obveljal princip izvirnih imen, to je tako, kot jih uporabljajo države same. Problem je namreč tudi prostor zapisa na zemljevidu (če bi kraje slovenili). V indeksu pa je uporabljenih več verzij, tako da tam poiščemo in razrešimo nejasnosti. Veliki atlas svetovne zgodovine je markantna izdaja, reprodukcije so odlične, mnoge fotografije dobro izbrane, nazorne, kompozicijsko pa vsaka stran zadiha v dinamični podobi. Tako so pri DZS spretno izkoristili odličnost italijanskega dizajna in možnost slovenske ak tualizacije teme. Marijan Zlobec Novosti instituta za slovenski jezik Pri založbi ZRC SAZU so izšle tri nove publikacije z jezikoslovnega področja Pri Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša, založbe ZRC SAZU, so včeraj predstavili tri nove publikacije z jezikoslovnega področja. To so delo Alenke Šivic Dular Besedna družina iz korena *god- v slovanskih jezikih, Vodnik po zbirki narečnega gradiva za slovenski lingvistični atlas (SLA) avtorice Francke Benedik in zbornik inštituta Jezikoslovni zapiski 5, ki vsebuje devetnajst prispevkov petnajstih avtorjev, delavcev inštituta. Albuma stripa Zorana Smiljaniča Zdrave sile in ljudje posebnega kova Tednik Mladina izdal Smiljaničeva albuma Hardfuckers ter 1991 in Zadnja vojna V 80. letih v tedanji ožji domovini za mladeniče kova Zorana Smiljaniča, Iva Štandekeija in Maxa Modica ni bilo stripov, ki bi jih zadovoljili. Oblikovalec Zoran Smiljanič alias Vittorio de la Croce je sam poprijel za svinčnik in tuš ter leta 1987 v Katedri objavil prvi dolgometražni stripovski serijal 1945. Tedanji Mladinin novinar, pokojni Ivo Štandenker, je bil nad vsebino in žanru ustrezno količino krvi in nasilja navdušen, in je Smiljaniča povabil k Mladini. Leta 1987 se je komunizem iztekal, česar avtorji tedaj še niso vedeli, so pa predvidevali. Postelja - zrcalo družbe Knjige o Stalinu kot celostni umetnini, spanju, ekonomiki kamene dobe in prihajajočih spremembah pri založbi /*cf. Prednovoletna pošiljka knjig Založbe /*cf. je pestra. Vsaj dve od njih, ki se ukvarjata z glo-balistično-ekonomističnim pogledom na svet, pa je urednica Zoja Skušek posebej priporočila v branje tudi nekaterim novinarjem in urednikom pričujočega časopisa, in sicer v povezavi s pisanjem o nedavno končani konferenci WTO v Seattlu. Album Hardfuckers in drugi, ki vsebuje osamosvojitveno zgodbo z naslovom 1991 in fik-cijsko Zadnja vojna, sta prva dva od štirih albumov, s kate-rima Mladina nadaljuje izdaje del hišnih avtorjev. Hardfuckers je zgodba o ljudeh posebnega kova in zdravih silah v treh nadaljevanjih. Dramaturgija prvega dela je takšna, kot se spodobi za zgodbe, ki jih piše zgodovina: poskus spremembe sveta z bombaškim terorizmom, osvetlitev lika brezkompromisnega komunista Ostermana in vojaški udar. Drugi del je posvečen junaku Zokiju, tretji pa združi pre- O duhovni klimi mesta Letošnjo bero so v mariborski Založbi Obzorja zaključili s petimi novostmi, Andrej Brvar pa je uredil tudi Mariborsko knjigo Hedonistična letargija, tako označuje duhovno klimo Maribora v tem stoletju urednik Založbe Obzorja Andrej Brvar v spremni besedi Mariborske knjige, ki je izšla v izdaji Slovenske matice. Poleg tega obsežnega, več kot štiristo strani obsegajočega dela, so včeraj predstavili se pet novitet mariborske založbe, kamor sodita dve knjigi poezije, sinološka študija, mladinski rnman in kniira aforizmov. roman in knjiga aforizmov. Mariborska knjiga je nadaljevanje projekta orisa zgodovine in značaja slovenskih mest, le da so v včeraj predstavljeno knjigo poleg proznih in esejističnih prispevkov uvrstili tudi poezijo. Po Brvaijevih besedah je usodo Maribora v tem stoletju vitalno prizadela trikratna menjava identitete - najprej se je po razpadu avstro-ogrske monarhije iz mesta umaknil velik del meščanov nemške narodnosti, druga svetovna vojna in povojni čas sta povzročila izbris domače politične in gospodarske elite, s tranzicijskimi procesi pa je prišel do izraza negativni lumpenproletarski značaj mesta. V knjigi ne gre za antologijo mariborskih avtorjev, temveč za zgodovino mesta od srede 19. stoletja do danes skozi prizmo štiridesetih pisateljev, pesnikov in esejistov, poleg tega pa ponuja tudi kratko retrospektivo mariborskih likovnih motivov in vedut od baroka do postmoderne. Ob 150. obletnici smrti enega največjih evropskih pesnikov romantike Sandoija Petofija smo Slovenci dobili prvi pregledni izbor njegove lirike. Prevodov v slovenščino je bilo doslej relativno malo, šlo pa je predvsem za posamezne prevode iz nemščine ali srbohrvaščine; tokrat sta poznavanje »obrtnega pesniškega znanja« in jezika združila Kajetan Kovič in Jože Hradil. Izbor obsega značilen prerez Petofijeve poezije, vendar daje prednost osebni pred družbeno tematiko, čeprav sta obe pogosto prepleteni. Ponatis pesniške zbirke Drevo na samem Ceneta Vipo- tnika je v tokratni izdaji dopolnjen z osebnim spremnim zapisom njegovega mladostnega prijatelja Jožeta Kastelica in obsežnim fotografskim gradivom, nova pa je seveda tudi knjižna oprema pesnikovega sina Matjaža Vipotnika. Taoistično in budistično simboliko kitajskega pesnika Wang Weija analizira v svojem delu Onkraj belih oblakov Maja Lavrač, knjiga pa predstavlja temeljni prispevek k razvoju slovenske sinologije, ki je dobila svoj študijski program šele pred petimi leti. Letošnjo bero knjižnih izdaj zaključuje mariborska založba z avtobiografsko obarvanim mladinskim romanom Junaki Olge Paušič, profesorice na lendavski osnovni šoli, in z zbirko aforizmov Milana Fridaueija Fredi] Peter Rak živele akterje prvih dveh delov. Drugi album vsebuje dva dolgo-metražca. Zgodba 1991 je pripoved o vojaku JLA, ki zamudi umik armade in odisejsko tava po nekdaj skupni domovini, a odtlej tujini. V Zadnji vojni pa se slovenski domoljubi hipotetično tolčejo s sovražnikom po ulicah prestolnice. Februarja bosta sledili izdaji še dveh Smiljani-čevih del: simulacija ljubezenskih vikend romanov v Družinskih zgodbah in vojni album z zgodbama 1945 in 1943. - Na sliki: prizor iz Zadnje vojne po apokaliptičnih napovedih Zorana Smiljaniča. Mojca Kumerdej Delavnica o interaktivnih zgodbah V štiridnevni delavnici Multi-medijskega centra Kibla, Kneza Koclja 9, Narodni dom Maribor, bodo od 13. do 16. decembra vsak dan od 16. ure dalje obravnavali strukturo interaktivnih zgodb in razvoj lika v njih. V primerih se bodo ozirali na klasične in interaktivne pripovedi, videoigre in umetno inteligenco. Druga polovica delavnice pa bo namenjena kreativni uporabi tehnologije, kjer bo predstavljena Wellsova Vojna svetov. Vabljeni vsi, ki se ukvarjajte s pisanjem in upodobitvami zgodb, internetom, novimi in starimi mediji, programiranjem, sociologijo medijev in še čim. Vstopnine ni. Ob 250. obletnici Bachove smrti Leipzig bo prihodnje leto zaznamoval 250. obletnico smrti skladatelja Johanna Sebastiana Bacha, ki je prav v tem mestu ustvaril nekatera svoja najbolj znana dela, od leta 1723 pa je bil kantor tamkajšnje Tomaževe cerkve. Prihodnje leto se bo zvrstilo 87 slovesnosti, njihov vrhunec pa bo od 21. do 30. julija. Med nastopajoče so povabili tudi amsterdamski baročni orkester. Prireditev naj bi mesto stala 1,5 milijona dolarjev. STAJAFP To ne pomeni, da brez povezave s sedanjostjo niso tudi druge nove cefejevske knjige. Odmevna knjiga Celostna umetnina Stalin Borisa Groysa je po besedah pisca spremne besede Igorja Zabela odpravila nepremostljivi prepad med sovjetsko avantgardno umetnostjo revolucionarnega in porevolucio-namega obdobja ter socrealizmom Stalinovega časa in dokazala, da stalinski kult izhaja iz predpostavk avantgardne umetnosti. Hkrati brez navezave na omenjeno umetnostno tradicijo tudi ni mogoče razumeti pojava ruskega socarta, ki se je v 80. letih prebil na svetovni umetnostni trg kot »eksotična« umetnost. Delo je prevedel Samo Krušič. Etnologija spalnice je delo francoskega etnologa Pascala Dibieja, ki v »vertikalnem« delu lepo berljive študije raziskuje zgodovino spanja in spalnice ter vzpostavi posteljo kot zrcalo družbe, v »horizontalnem« delu pa preišče načine spanja drugih družb. Na vprašanje, kako ljudje spimo (in živimo), odgovarja v spremni študiji tudi Andrej Studen, ki se je ukvarjal s spanjem Slovencev v 19. in 20. stoletju z vidika socialne neenakosti. Knjigo je prevedel Gregor Moder. Ekonomika kamene dobe ameriškega antropologa Marshalla Sahlinsa je klasično delo antropološke ekonomike, vsebuje pa šest esejev, od katerih, po besedah pisca spremne besede Predraga Novakoviča, vsak predstavlja analizo ene plati delovanja ekonomik v predtržnih družbah. Avtor obdobje kamene dobe razume širše, njegovo delo pa je knjiga o morali, saj je bila prvotna menjava tudi prva oblika kulture. Prevod je delo Boruta Cajnka. Najmlajše delo v zbirki je knjiga, sestavljena iz esejev Uto-pistike in Dediščina sociologije ameriškega avtorja Imma-nuela Wallersteina. Knjigo je v odsotnosti pisca spremne be sede Milana Popoviča predstavil Rastko Močnik, in sicer kot kombinacijo teorije in aktivizma oziroma kot povze tek teorije svetovnega sistema. Knjiga govori o treh iztekih, ki se dogajajo: o koncu dolgega obdobja kapitalizma, stoletja ameriške prevlade v svetovnih odnosih in kratkega ciklusa krize kapitalizma. Delo z značilnima podnaslovoma (»izbira zgodovinskih možnosti 21. stoletja« oz. »obljuba družbenih ved«) je napotilo k obnovi razmisleka o prihodnosti, v kateri je pričakovati dramatične spremembe, prevedla pa ga je Polona Mesec. B. L. Namen knjižne razprave Alenke Šivic Dular je poglobiti vpogled v mehanizem pomensko razvejane besedne družine. Središčna pozornost je dana razčlembi pomenske mreže za vsak slovanski jezik posebej. Delo, ki je namenjeno zlasti jezikoslovcem, je nastalo kot doktorska disertacija avtorice, ki se ukvarja z etimologijo, zgodovinskim pomenoslovjem in s posameznimi glasoslovnimi, naglasnimi in oblikoslovnimi vprašanji v slovanskih jezikih. Je izredna profesorica na katedri za primerjalno slovansko jezikoslovje na Filozofski fakulteti. Vodnik po zbirki narečnega gradiva je rezultat petindvajsetletnega dela pri nastajanju Slovenskega lingvističnega atlasa, ki pa še ni izšel. Francka Benedik je v uvodnih poglavjih predstavila več kot polstoletno zgodovino nastajanja gra-divske zbirke, osrednja pozornost pa je namenjena začetnemu obdobju, zasnovi atlasa in vsem metodološkim vprašanjem - ustroju vprašalnice, gostoti raziskovalne mreže ter načinu ureditve zbranega gradiva. V prilogah so zbrana vsa pomagala za hiter pregled nad podatki: od abecednega seznama vprašanj, zapisovalcev, krajev in zapisov. Tanja Jaklič Bolnišnica Franja na seznani Unesca Na seznam svetovne kulturne in naravne dediščine jo predlaga poslanec Samo Bevk Prejšnji konec tedna je Samo Bevk podal poslansko pobudo Vladi Republike Slovenije, da predlaga uvrstitev partizanske bolnišnice Franja na seznam svetovne kulturne in naravne dediščine pri Unescu. Razlog? »Zaradi izjemne humane note in človeške plemenitosti v času največjega svetovnega spopada v zgodovini naše civilizacije ima Franja vse možnosti za uvrstitev na omenjeni seznam,« je zapisal Bevk in dodal, da se svetovna dediščina loči od znamenitosti narodne dediščine tudi po izjemni splošni vrednosti. Sporazum o zaščiti svetovne kulturne in naravne dediščine iz leta 1972 je doslej podpisalo 158 držav. Seznam obsega 582 znamenitosti izredne svetovne vrednosti iz 114 držav članic. Nekdanja Jugoslavija je nanj prispevala devet znamenitosti, od tega slovenske Škocjanske jame. V zadnjih letih je Avstrija dosegla štiri nove vpise, Češka osem, Finska štiri, Italija celo trinajst. Samo Bevk poudarja, da sta na dosedanjem seznamu le dva objekta iz druge svetovne vojne - koncentracijsko taborišče Auschwitz na Poljskem in Hirošima na Japonskem. Bolni- šnica Franja pa je najbolj celovito in avtentično ohranjen objekt, ki simbolizira partizansko zdravstvo med vojno. Med 120 tajnimi bolnišnicami, v katerih se je zdravilo več kot 15 tisoč ranjenih in bolnih partizanov, je bila Franja ustanovljena leta 1943 in je delovala vse do 5. maja 1945. Bila je ena najbolje opremljenih bolnišnic, celotni kompleks pa je sestavljalo dvanajst objektov. Vlada jo je letos razglasila za kulturni spomenik državnega pomena, leta 1989 pa je bila v celoti restavrirana. Tanja Jaklič Ionescov Makbet v CD V okviru mednarodnega gledališkega abonmaja ljubljanskega Cankarjevega doma si bo nocoj ob 20. uri mogoče v Linhartovi dvorani ogledati gostovanje Drame SNG iz Maribora z edino slovensko uprizoritvijo v tem izboru - Makbetom Eu-gena Ionesca v prevodu Primoža Viteza in režiji Sebastijana Horvata. Na jesenskem Borštnikovem srečanju je dobil režiser za to stvaritev posebno nagrado žirije, na spomladanskem kranjskem Tednu slovenske drame pa je dobila prvo veliko nagrado njegova prejšnja uprizoritev Ion (prav tako po Ionescu). Vizualni koncept Makbeta je zasnovala Petra Veber, kostumografijo Jasna Bajlo, skladatelj je bil Drago Ivanuša, koreografka Valentina Čabro ... Nastopili bodo Nenad .Tokalič (v naslovni vlogi), Vlado Novak, Nataša Matjašec, Petra Rojnik, Kristijan Ostanek, Peter Boštjančič, Peter Ternovšek, Borut Veselko, Jure Ivanušič, Zvonko Funda, Iztok Bevk, Ivica Knez, Irena Varga idr. S. Pe. Foto Marcandrea kronika Sodba bo razglašena v ponedeljek Kristijan Kamenik niha med zaporom in prostostjo Obramba trdi, da obtoženi Kristijan Kamenik sploh ni bil v Tekačevem in tla ni nikogar umoril, državni tožilec pa je prepričan, da je štirikratni umor zagrešil Kamenik in nihče drug izvedenci na njej odkrili tudi individualne značilnosti. Nosanova je še menila, da so vsi štirje umorjeni poznali morilca in da Štefan Poharc ni bil ustreljen v nogo v kuhinji, pač pa takrat, ko se je vzpenjal na podstrešje ali pa spuščal z njega. Za Kamenika je zahtevala oprostitev, obtoženec pa ni dovolil, da bi imel zaključno besedo tudi njegov zagovornik po uradni dolžnosti Niko Praznik. Kamenik je še izjavil, da so vse obtožbe nesmiselne, ker ni bil nikoli v Tekačevem in ni nikogar umoril. Poudaril je še, da pokojnih sploh ni poznal in da je bil na dan umora pri svojih sorodnikih v Brezju pri Ločah. Praznik se je skliceval na odvetniško etiko in se odločil, da bo spoštoval voljo stranke, čeprav mu je senat dal besedo. Vili Einspieler Celje - Kristijan Kamenik, ki naj bi bil moril v Tekačevem, bo oproščen ali pa obsojen na naj-strožjo kazen. Dvajsetletno zaporno kazen je namreč zahteval okrožni državni tožilec Milan Birsa, za oprostilno sodbo pa se je zavzela Kamenikova zagovornica Marjetica Nosan. Kamenik je zanikal očitana kazniva dejanja, na hodniku sodne palače pa se je v sredo prvič pojavila Petra Matkovič iz Kranja. Zainteresirana občanka je obtoženčevim sorodnikom in novinarjem zagotavljala, daje bila usodnega dne v Tekačevem in da Kamenik ni kriv. Iz njene zmedene pripovedi ni bilo mogoče razbrati, kako seje sploh znašla na kraju zločina. Zato je ne gre jemati resno. Petčlanski senat celjskega okrožnega sodišča pod predsedstvom Ingrid Lešnik bo izrekel sodbo v ponedeljek, 13. decembra. Milan Birsa je najprej pojasnil, daje modificiral obtožnico, ker je ugotovil, daje bil sostorilec prisoten le pri umoru Frančiške Poharc. medtem ko ga ni bilo zraven. ko naj bi Kamenik umoril Štefana Poharca, Viktorijo Kro-šlin in Heleno Krošlin. Do tega zaključka je prišel, ker so našli sled obuvala znamke Vibran le na hodniku stanovanjske hiše, kjer je bila umorjena Frančiška Poharc. Na podlagi video posnetka o ogledu kraja zločina pa je Birsa še sklepal, da sta si storilca delo razdelila, ker je bilo v vseh prostorih stanovanjske hiše in na podstrešju vse razmetano. Iz tega sledi, je zaključil Birsa, da je sostorilec hišo temeljito pregledal, Kamenik pa moril. V zaključni besedi je Birsa ugotovil, da sta bila tarči morilca Štefan in Frančiška Poharc. pri čemer je opozoril, da se je pokojni Poharc družil s problematičnimi osebami, ki so delovale v kri-* minalnih združbah. Birsa trdi, da je Kamenik srečal Poharca že pred umorom, »vezna« oseba pa naj bi bil Franc Škrabi, ki je že drugič priprt zaradi trgovine z orožjem. V tem kontekstu je opozoril. da je z orožjem trgoval tudi Kamenik, ki je zaradi tega v postopku skupaj z Adolfom Štormanom. Da je bil Kamenik pri Škrablu. pa je izpovedal tudi Krešo Leskovar, ki je hrvaški državljan in je priprt zaradi trgovanja z mamili. Priprt je tudi Alojz Založnik. ki je prav tako Kamenikov znanec, pri Škrablu pa naj bi obtoženca videl tudi Bogomir Poharc. Birsa je še menil, da so se vsi umori zgodili med 18. uro in 19.25. Ker so na podstrešju pokojnega Poharca odkrili pravo skladišče orožja, je Birsa še prepričan. da je pokojnik sam pripeljal morilca v hišo. Za Birso je ključni materialni dokaz sled obuvala pod Poharče-vim truplom, ki je bila zamavčena in za katero so izvedenci ugotovili. da pripada športnemu copatu, ki je bil zasežen v hišni preiskavi pri obtožencu. V tem kontekstu je poudaril, da je kriminalistični tehnik Zvone Cirkulan fotografiral in zamavčil to sled prej, kot je bil znan osumljenec, pri čemer se ni zavedal njenega pomena. Iz pričevanja preiskovalne sodnice Jasne Podrgajs, skice sledi, ki jo je narisal kriminalist Igor Tauzes, in kriminalistično tehničnega zapisnika pa je razvidno, daje sled dejansko obstajala. Po njegovem mnenju so tako strokovnjaki centra za kriminalistično-tehnične preiskave (CKTP) in izvedenci mag. Ervin Drašler, Peter Novak in Marjan Stanislav Puc kakor tudi švicarska izvedenca Pierre Margot in Christophe Champod nedvoumno ugotovili, daje ključno sled pustil prav Kamenikov športni copat. Glede obtoženčevega alibija je Birsa poudaril, da se je začel Kamenik sklicevati nanj šele potem, ko je v zaporu dobil poduk sorodnikov. Za tožilca je tudi zgovoren podatek, da Kamenika ni nihče klical na mobilni telefon nekaj po 18. uri in vse tja do 19.42, kar si razlaga z dejstvom, da Tekačevo ni bilo pokrito z GSM signalom. V zvezi z morilskim orožjem pa je Birsa opozoril, da je Kamenik pri hrastniškem podjetniku Stanislavu Abramu naročil izdelavo laserskih merkov za štiri pištole makarov. Iz tega sklepa, da je imel obtoženec vsaj pol leta pred zločinom v rokah samokres makarov. ki je bil enakega kalibra kot morilčevo orožje. Da gre za laserske merke, ki ustrezajo samokresu makarov, pa so potrdili kar trije izvedenci balistične stroke. Birsa se je skliceval tudi na izvedenca za rekonstrukcijo, Franca Sabliča, ki je subjektivno ocenil, da je v Tekačevem moril Kamenik. Po njegovem mnenju pa bo moralo sodišče upoštevati tudi pričevanje Jožeta Kobaleta, ki je med drugim povedal preiskovalni sodnici, da se mu je Kamenik pohvalil, da je dejanje storil on. Birsa je končal zaključno besedo z ugotovitvijo, da je Kamenik bil v Tekačevem in da je iz koristoljubja umoril štiri ljudi. Da je vse umoril Kamenik, je tožilec sklepal iz dejstva, da so bili vsi umorjeni z istim orožjem, pri čemer je poudaril, da ni v navadi, da bi si morilci na svojih morilskih pohodih podajali orožje. Za Kamenika je zahteval najstrožjo kazen. Kamenikova zagovornica Marjetica Nosan je poudarila, da njen varovanec ni bil nikoli v Tekačevem in da ni nikogar umoril. Sodišče je opozorila, da v dokaznem postopku ni bilo dokazano niti to, ali so športni copati, ki so jih prvi izvedeničili na CKTP, res Kamenikovi. Po njenem mnenju še vedno tudi ni dokazano, da se odtis športnih copat, ki so bili zaseženi pri Kameniku, dejansko ujema s sledjo, kije bila zamavčena v Tekačevem. Brez odgovora je ostalo vprašanje, kdaj je bila narejena fotografija ključne sledi in kje se je sploh nahajala. V tem kontekstu je opozorila, da so kriminalistični tehnik Zvone Cirkulan, kriminalist Igor Tauzes, preiskovalna sodnica Jasna Podrgajs in izvedenec mag. Ervin Drašler navajali sodišču različna mesta, kjer naj bi se nahajala sled. Nosanova je tudi menila, da še vedno ni jasno, kdaj in kje je nastal mavčni odlitek. Če bi sodišče uspelo odgovoriti na ta vprašanja, pa bi na ta način dobilo le odgovor na to, ali so bili zaseženi športni copati sploh v Tekačevem ali ne. Nosanova je opozorila, da niti Birsa, kije bil na ogledu kraja zločina, ni določil, kje je bila najdena ključna sled. Dodala je še, da je tudi Drašler pritrdil Švicarjem, ki so na podlagi pregleda negativov ugotovili, da ni nobene fotografije sledi, ki naj bi jo na kraju zločina zapustil inkriminirani športni copat. Nosanova je poudarila, da Drašler ni pojasnil, zakaj Švicarji trdijo, da ena izmed sledi pripada desnemu obuvalu, medtem ko sta z Novakom trdila, da pripada levemu obuvalu. Opozorila je tudi, da so Švicarji ugotovili, da je na eni izmed fotografij mogoče opredeliti le splošne značilnosti obuvala, medtem ko so slovenski »Preobrat« na hodniku sodišča - Petra Matkovič zagotavlja, da je bila usodnega dne v Tekačevem in da Kamenik ni kriv. Kakšna bo sodba? - Kristijan Kamenik odhaja iz celjske sodne palače. Vozniški prepir, nato še strelski obračun Ilaz Shehi, ki je 30. maja s pištolo ranil Esada Veliča, se zagovarja zaradi poskusa umora in povzročitve splošne nevarnosti Ljubljana - Navidez nedolžen prepir dveh voznikov pred semaforjem 30. maja letos v Ljubljani seje po navedbah obtožbe sprevrgel v strelski obračun. Okrog 14. ure je v Novih Jaršah odjeknilo več strelov, štiri krogle so zadele 40-letnega Esada Veliča, pod obtožbo, da ga je poskusil umoriti, pa se zdaj na ljubljanskem okrožnem sodišču zagovarja 43-letni pripornik Ilaz Shehi. Veliki kazenski senat je včeraj prisluhnil zagovoru obtoženca, zaslišal je štiri priče, glavno obravnavo pa bodo nadaljevali čez dober mesec. Ilazu Shehiju obtožba očita, da je tistega nedeljskega popoldneva okrog 14. ure po prepiru z devetmilimetrsko beretto ustrelil Esada Veliča, ki je takrat dobil štiri strelne rane, in le hitri in strokovni zdravniški pomoči se lahko zahvali, daje preživel. Vse naj bi se začelo na križišču Celovške in Šišenske ceste, kjer sta si voznika okrog poldneva skočila v lase. »Zame se je vse začelo približno mesec dni pred tragičnim dogodkom, ko sem v Teuta baru, kamor redno zahajam že 20 let, prvič videl oškodovanca. Najino srečanje ni bilo nič posebnega, teden dni pred dogodkom pa sem ga tam ponovno srečal. Premeril me je od glave Poskušal je zabrisati sledi Ptuj - S tem ko je poskušal preslepiti policiste glede svoje udeležbe v prometni nesreči, katere žrtev je bila 76-letna peška Marija Kirič iz Velike Nedelje, se je 46-letni Božidar Mavrin iz Ba-bincev očitno sam izdal. Kot smo že poročali, se je nesreča zgodila v ponedeljek, malo pred 22. uro v naselju Mihovci. Voznik temnega golfa pa je s kraja nesreče pobegnil. Ptujskim policistom se je tako rekoč javil sam, a s pretvezo, da mu je bil avtomobil ukraden. Kot so kasneje ugotovili, je takoj po nesreči v Mihovcih odpeljal v Hajndl k 40-letnemu znancu Stanku S. Poškodovano vozilo sta skrila v gozd, nato sta se odpeljala v Celje, v nočni lokal k znancu, da bi si zagotovil alibi. Malo po 4. uri je Mavrin prijavil krajo avtomobila. Policisti bodo Božidarja Ma-vrina ovadili zaradi povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti in zaradi zapustitve poškodovanega brez pomoči, obravnaval pa ga bo tudi sodnik za prekrške. Zaradi pomoči storilcu kaznivega dejanja pa bodo ovadili tudi Stanka S. A. C. do peta, jaz pa sem mu vrnil pogled,« je pripovedoval obtoženi. Ko se je 30. maja peljal po Šiški, ga je pri kopališču Ilirija dohitel in prehitel modri ford mondeo, ki je dvakrat izsilil prednost pred njim, »voznik pa me je ves čas 'fiksiral’ s pogledom v vzvratnem ogledalu«. Ker voznik forda mondea -šlo je za Veliča - ni speljal kljub zeleni luči na semaforju, mu je obtoženi, ki je stal za njim, potrobil. »Naenkrat so se na fordu odprla vrata, iz avta je izstopil oškodovanec in se napotil proti meni.« Namenil naj bi mu bil sočno kletvico, na katero je obtoženi odgovoril s »hvala, enako«, nato pa ga je, tako obtoženi, brez opozorila dvakrat udaril po ustih tako, da mu je zlomil zob in presekal ustnico. »Obto-ženčeve navedbe, da sem ga udaril pred semaforjem, niso resnične,« je odvrnil oškodovanec, čigar izpoved se precej razlikuje od obtoženčeve. Po njegovem je bilo ravno obratno: obtoženec je sočno zaklel, on pa je odvrnil »hvala, enako«, prav tako pa ni res, da bi izstopil iz avta in šel proti Shehiju. Voznika sta se vnovič srečala okrog dveh popoldne pred lokalom Teuta v Novih Jaršah. »Esad Velič je hotel vstopiti v avto. Ko me je zagledal, me je spet opsoval, hkrati pa zakorakal proti meni. Ko sem videl, da se mi približuje, sem se ustrašil in potegnil pištolo. Repetiral sem in rekel: 'Pucat ču!’ Ko seje približal na meter, sem sprožil,« je opisoval Shehi, ki je dejanje obžaloval in se zanj, kot je dejal sodišču, kesa, kasnejšega dogajanja pa se ne spominja. »Spominjam se, da sem se takoj po dogodku pritisnil pištolo na sence in se hotel ustreliti, a ni bilo več nabojev.« Ob poltretji uri se je predal na moščanski policijski postaji. Oškodovanec, ki so ga včeraj zaslišali kot pričo, na sodišče, pa je prišel v spremstvu prijateljev, ki so se na sodišču pojavljali med sojenjem tako imenovanim strelcem z Zaloške, je drugače opisoval tudi dogajanje pred lokalom Teuta. »Nihče ni tako nor, da bi šel proti repetirani pištoli,« je dejal. »Šel sem proti svojemu avtu. Odprl sem vrata, nakar sem od zadaj slišal pok. Obtoženca pred tem nisem videl, samo naenkrat je počilo. Zatem sem se obrnil in dobil še en strel od spredaj,« nato je stekel v Teuto, obtoženec pa za njim skozi druga vrata. »Ko sem ga zagledal, sem zbežal v picerijo Napoli. Prejel sem za vrata, da ne bi mogel za menoj, ko sem čepel za vrati, pa je dvakrat ali trikrat ustrelil skozi vrata«. Po oškodovančevem pripovedovanju je obtoženec nato vstopil in še enkrat ustrelil tako, da ga je zadel v levo podlaht, nakar ga je pograbil za pištolo in ga (s prestreljeno podlahtjo in obstreljenim kazalcem desne roke ter še dvema strelnima ranama od prej) udaril s pestjo in padel po tleh. Obtoženi naj bi bil, preden je pobegnil, še enkrat repetiral orožje, a ni mogel ustreliti ... Ker je Shehi takrat dvakrat ustrelil v zaprta vrata picerije, ko so bili v njej tudi drugi ljudje, mu tožilstvo poleg poskusa umora Esada Veliča očita še kaznivo dejanje povzročitve splošne nevarnosti. Sodišče je po zaslišanju prič ugodilo dokaznim predlogom tožilstva in obrambe, da zaslišijo tudi izvedenca medicinske stroke in balistike, po uradni dolžnosti pa se je odločilo, da bo postavilo tudi izvedenca psihiatra, ki bo pojasnil obtoženčevo psihično stanje med streljanjem. Iva Ropac Mož zadavil bolehno ženo Senovo — Očitno zaradi ljubosumja in pogostih prepirov, je 74-letni Zdravko K. iz Senovega včeraj zjutraj zadavil svojo 12 let mlajšo ženo Mileno. Osumljenca so policisti pridržali in ga bodo s kazensko ovadbo izročili preiskovalnemu sodniku. Zaradi ženine bolezni sta se zakonca večkrat prepirala. Kaj je moža v sredo zjutraj tako razhudilo, da se je žene lotil kar z golimi rokami, bo pokazala policijska preiskava. Ž. H. Domiselnost pa taka Vzela posojilo in odpeljala varščino Devetindvajsetletna Hrastničanka je nanizala tri kazniva dejanja Škofja Loka - Škofjeloški kriminalisti so napisali kazensko ovadbo zoper 29-letno S. K. iz Hrastnika, kije osumljena kaznivega dejanja ponarejanja listin, goljufije in oškodovanja tujib pravic. Hrastničanka naj bi bila med 25. avgustom in 1. septembrom letos v svojem prometnem dovoljenju za osebni avto znamke kia pride z neznano snovjo oziroma tekočino pod opombami na zadnji strani zbrisala zapis o prepovedi prodaje oziroma odtujitve avta do avgusta leta 2002. Lastnik avta je namreč do tega datuma podjetje iz Maribora, pri katerem je S. K. avto kupila na lizing. Tako predrugačeni dokument je menda uporabila za najem 6.851 mark posojila, ki ga je 1. septembra najela pri nekem škofjeloškem podjetju. Kot piše v kazenski ovadbi, naj bi bila Hrastničanka z la- žnim prikazovanjem in prikrivanjem dejanskih okoliščin škofjeloško podjetje spravila v zmoto, saj naj bi pri sestavljanju pogodbe za posojilo jamčila z osebnim avtomobilom, čeprav je vedela, da vozila ne sme odtujiti. Lastniku škofjeloškega podjetja je tako izročila avto, kontaktne ključe in popravljeno prometno dovoljenje, potem pa jeklenega konjička, kije kot jamstvo, da bo posojilo plačano, stal na oškodovančevem dvorišču v Škofji Loki, v noči na 9. november, odpeljala. Hrastničanka menda posojila še ni vrnila oškodovancu. J. S. M. Amidžic je na koncu z živci Celje - Senat peterice celjskega okrožnega sodišča je v sredo preložil nadaljevanje sojenja domnevni heroinski združbi, ki je obdolžena neupravičene proizvodnje in prometa z mamili. Obdolženi Miran Rep je namreč preklical pooblastilo svojemu zagovorniku Jerneju Kokalju. Sodišče je za zagovornika po uradni dolžnosti imenovalo odvetnika Primoža Koščaka, ki je zahteval 30 dni za pripravo na obrambo. Predsednik senata Branko Aubreht je sklenil, da se bo glavna obravnava kljub temu nadaljevala prihodnji ponedeljek in torek, saj bodo takrat zaslišali priče, ki ne obremenjujejo Repa. Senat je še odločil, da bodo morali vse stroške, ki so nastali zaradi preložitve sojenja, nositi obdolženi. Ni pa še znano, ali bo ugodil zahtevi prvoobtoženega Muhe Amidžiča, da naj ga pregleda izvedenec psihiatrične stroke, ki naj bi ugotovil, ah je še sposoben sodelovati na sojenju. Amidžič je zahteval zdravniški pregled, ker je v priporu shujšal kar za 40 kilogramov in ker je na koncu z živci. V. E. Sopotnik na traktoiju umrl Litija — V torek okrog poldneva je 49-letni Janez Kotar iz Ja-voija pri Gabrovki peljal traktor po regionalni cesti od Javorškega Pila proti Moravčam pri Gabrovki. Ko je peljal po klancu navzdol, je v levem preglednem ovinku izgubil oblast nad traktorjem ter zapeljal desno s ceste. Traktor se je skupaj s prikolico prevrnil po strmem pobočju travnika, pri tem pa je 70-letni Franc Kolenc s Sela pri Mimi, ki je sedel na pomožnem sedežu, padel in obležal pod traktoijem. Zaradi hudih poškodb je na kraju nesreče umrl. J. S. Izzival nesrečo Postojna — Postojnske policiste so v torek okrog 22.30 obvestili, da na avtocesti neki voznik vozi v nasprotno smer. Čez nekaj minut jih je spet poklical voznik iz okolice Postojne in povedal, da je voznik nekje na avtocesti obrnil in po pravilni strani pripeljal na izstop v Postojni, potem pa peljal proti Hraščam. Policisti so pohiteli za njim in 46-letnega D. D. iz Lucije ustavili ter ga odpeljali na strokovni pregled. J. S Alarm ga je pregnal Črnomelj - H gostinskemu lokalu v Svibniku pri Črnomlju je v torek ob pol polnoči prineslo neznanca. Po vlomu je hotel na silo odpreti registrsko blagajno, a se je vključila alarmna naprava in nepridiprav je pobegnil. Lastniku je naredil za približno 50 tisoč tolarjev škode. J. S. Rane so bile prehude Ljubljana - V torek je v Kliničnem centra za posledicami prometne nesreče, ki se je zgodila 11. oktobra, umrl 24-letni Izidor Premrl iz Brezovice. Tistega dne seje Premrl s kolesom peljal po Brezovici. Ko je nenadoma zavil levo, je za njim z osebnim avtom pripeljala 38-letna Karmen Jankovec iz Črnega Vrha pri Ljubljani in treščila vanj. Kolesarja so hudo poškodovanega odpeljali v Klinični center. J. S. Iščejo voznika tovornjaka Celje - Po Opekamiški ulici se jev torek dopoldne proti Dečkovi cesti na kolesu peljala 27-letna Darinka K. iz Celja. Za njo je pripeljal tovorni avtomobil s polpri-klopnikom in jo med prehitevanjem oplazil. Voznik je ustavil in kolesarki, ki se je laže ranila, nudil pomoč, potem pa je odpeljal naprej. Policisti iščejo očividce prometne nesreče. P. B. Železničarje premetavalo Grobelno — V torek, dvajset minut pred poldnevom, je 42-le-tni Srečko Kancler s Pragerskega na železniški postaji v Grobel-nem zapeljal vzdrževalno tirno vozilo na stranski tir. Tam se je zaletel v stoječi vlak. V trčenju, ki ni bilo tako silovito, so se poškodovali trije delavci Slovenskih železnic, ki so sedeli v vzdrževalnem vozilu: 38-letni Miran Kelc iz Maribora, 34-letni Ernest Povalej iz Grobelnega in 39-letni Viktor Cesar s Pragerskega. P. B. Zamaščena Savinja Mozirje — Na gladini Savinje v Spodnji Rečici so ljudje v torek popoldan opazili mastne madeže. Pristojni so ugotovili, da je za onesnaženje krivo podjetje Kovinoplastika Benda. Tam je menda delavec v kanalizacijski jašek pomotoma zlil nekaj litrov hidravličnega olja — in to je odteklo v Savinjo. Nazarski gasilci so večji del olja posneli z reke in ga nevtralizirali, pri izpustu v Savinjo pa so namestili lovilno rebro. O poginu rib zaenkrat ne poročajo. P. B. V tretje gre rado Celje - Neznanec je v noči na sredo želel ukrasti lado samaro. Poskušal je že v Nušičevi ulici in v Okrogaijevi ulici, vendar se mu ni posrečilo. Bolj spreten je bil šele v tretje. Odprl in pognal je lado samaro, ki je bila parkirana v Pohorski ulici. Siv avtomobil z makedonskimi registrskimi oznakami SR 554AB je ukradel Toniju N. P. B. Vlom v novogradnjo Podova — Neznani vlomilec je naredil Damijanu L. za pol mili jona tolarjev škode, ko je vlomil v njegovo novogradnjo v Podobi. Odnesel je gradbeni in sanitarni material. A. C. Otrok izza avtobusa Laporje — V torek, malo po 13. uri, se je 28-letna Dragica Mesarič iz Studenic z renaultom R5 campus peljala iz Laporja proti Poljčanam. Na avtobusni postaji v Lapoiju se je prav takrat ustavil avtobus in izpred avtobusa je pred osebni avtomobil stopil 13-letni David Gradič iz Zgornje Brežnice. Mesaričeva vozila ni mogla pravočasno ustaviti, zato je zadela otroka, kije pri tem dobil tako hude poškodbe, da so ga morali prepeljati v mariborsko bolnišnico. A. C. Tovornjak v passata Dravograd — V prometni nesreči, ki se je zgodila v ponede- ljek ob 11. uri pri Bukovski vasi, se je huje ranila 60-letna Cvetka Muc iz Dravograda. Mucova se je s passatom peljala iz Slovenj Gradca proti Dravogradu. Ko je pri Bukovski vasi ustavila, ker je nameravala zaviti levo, in čakala na prosto pot, se je vanjo od zadaj zaletel 25-letni voznik tovornjaka Emir Grabus iz Slovenj Gradca. Tovornjakar se kljub močnemu zaviranju nesreči ni mogel izogniti, saj je očitno imel prekratko varnostno razdaljo. Cvetko Muc, ki se je pri trku od zadaj hudo ranila, so z reševalnim vozilom odpeljali v slovenjgraško bolnišnico, kjer je ostala na zdravljenju. Na passatu in tovornjaku je za okrog 250 tisoč tolarjev škode. I. P. Pregreto olje zanetilo požar Štrihovec - Za 2 milijona to-larjev škode je povzročil požar, ki se je razplamtel v kuhinji gostinskega lokala Januš v Štrihov-cu. Požar je zanetilo pregreto olje v fritezi, ki je brizgalo po pregreti napi nad fritezo, zato je prišlo do samovžiga. A. C. Izginilo hidravlično kladivo Litija - Med 3. in 7. decembrom je neznanec s parkirnega prostora na Savski cesti v Litiji ukradel hidravlično kladivo, vredno približno milijon tolarjev. J. S. Orožje sta imela doma Kočevje — Kočevski policisti so v torek popoldne na podlagi odredbe opravili hišno preiskavo pri 39-letnem F. Š. iz okolice Kočevja. Našli so samokres znamke beretta, kalibra 9 milimetrov, puško neznane znamke, predelano pištolo, razstavljen revolver neznane znamke ter več različnih nabojev. Orožje so policisti zasegli, F. Š. in njegovo ženo B. H. pa bodo prijavili sodniku za prekrške. J. S. Požar na gospodarskem poslopju Grosuplje — Grosupeljske policiste so v torek ob 5.25 napotili v Češnjice pri Zagradcu, kjer je zagorelo gospodarsko poslopje. Ugotovili so, da je lastnik, 59-le-tni A. H., zvečer zakuril ogenj v kotlu, kjer pripravljajo hrano za živali. Zraven kotla so bila zložena suha drva, ki so se zaradi močnega in nenadzorovanega ognja vnela. Ogenj je uničil podstrešje, prašiče pa se je lastniku posrečilo še pravi čas umakniti na varno. Požar so pogasili gasilci iz Zagradca in Krke. Škode je za približno dva milijona tolarjev. J. S. Arunčdhati Qoy Dog majhnih stvari 47 Dr. John s. marr a John baldvvin ENAJSTA NADLOGA 158 ogove imajo, in luskasto kožo,« je sarkastično rekel Čako. »Slišal sem tudi, da se njihovi otroci izvalijo iz jajc.« Rahel je imela na čelu dve buški, o katerih je Estha izjavil, da bosta zrasli v rogova. Vsaj ena od njiju pa zagotovo, kajti Rahel je na pol hin-dujka. Ni se ji pravočasno posvetilo, da bi ga povprašala po njegovih rogovih. Karkoli je bila Ona, je bil namreč tudi On. Vlak je pod stebrom gostega črnega dima od-drdral mimo. Imel je dvaintrideset nizkih vagonov in v okvirih vrat polno mladih, na čelado ostriženih moških, namenjenih pogledat na Rob sveta, kaj se je zgodilo z ljudmi, ki so omahnili z njega. Tisti izmed njih, ki se bodo preveč stegovali čez rob, bodo sami omahnili čezenj. V plahutajočo temo. Vlak je tako hitro izginil, daje bilo kar nedoumljivo, kako dolgo so vsi čakali za takšno malenkost. Jamovo listje je še dolgo zatem, ko o vlaku ni bilo več ne duha ne sluha, vztrajno kimalo, kakor da se brez pridržka in brez najmanjšega dvoma strinja z njim. V zraku je kot umazan blagoslov lebdela paj-čevinasta koprena premogovega prahu in nežno obsula vozila. Čako je vžgal plymouth. Baby Kočamma se je trudila, da bi bila Židane volje. Začela je peti. Zavela je avtomobilska sapica. Zelena drevesa in telefonski drogovi so švigali mimo oken. Negibne ptice na premikajočih se žicah so drsele mimo kot letališka prtljaga na tekočem traku, ki je nihče ni dvignil. Bleda dnevna luna je orjaško visela na nebu in šla tja, kamor so šli oni. Velika kot trebuh moškega, ki se rad naliva s pivom. Velik mož Laltain, majhen mož Mombatti Umazanija je obkolila ajemenemsko hišo kot oblega srednjeveška vojska sovražni grad. Zasitila se je v vseh razpokah in se oprijela okenskih stekel. V čajnikih so brenčale mušice. V praznih vazah so ležali mrtvi insekti. Tla so bila lepljiva. Beli zidovi so postali lisasto sivi. Medeninasti tečaji in kljuke so bili motni in mastni, če si se jih dotaknil. Redko uporabljane vtičnice so bile zamešene s sajami. Žarnice prevlečene s slojem maščobe. Edine bleščeče stvarce so bili orjaški ščurki, ki so drobneli naokrog kot kakšni polakirani tekači pri filmskih kulisah. Baby Kočamma že zdavnaj ni več opazila teh reči. Koču Maria, ki je opazila vse, se je prenehala brigati zanje. V oddaji Najboljše pri Donahueju je studijsko občinstvo gledalo izsek iz filma, v katerem je čr-nopolt potujoč glasbenik pel Somewhere Over the Rainbovv na postaji podzemske železnice. Pel je iskreno, kakor da je besedilo pesmi zanj suho zlato. Baby Kočamma mu je pripevala, njen tanki, tresoči glas je bil golten zaradi kikirikijevega namaza. Nasmihala se je, ko so ji verzi sproti oživljali v spominu. Koču Maria je Baby Kočammo gledala, kakor da bi se ji skisalo. Pevec je vrgel glavo nazaj, ko je prešel na visoke tone (where pri somewhere) in rebrasto, rožnato nebo njegovih ustje prekrilo televizijski ekran. Bilje razmr-šen kot kakšna rockovska zvezda, vendar so škrbine med njegovimi zobmi in njegova nezdravo bleda polt zgovorno pričali o življenju sredi pomanjkanja in obupa. Vsakič ko je pripeljal ali pa odpeljal vlak, kar je bilo pogosto, je moral svoje petje prekiniti. © 1997 The Marsh Agency, London © 1999 za slovensko izdajo Prešernova družba d. d., Ljubljana Roman Bog majhnih stvari bo izšel marca 2000 v zbirki »Za lahko noč«. Lahko ga naročite po prednaročniški ceni 2.900 SIT, po telefonu: (061) 33 88 01 ali internetu: http://www.prdr.com. ostavljen je bil temelj, pravzaprav le veli-UW ka kovinska kocka, na katerega je bil pri-trjen vitek stolp z rešetkastimi stopnicami, usmerjen v nebo. Videti je bil kakor prava mala cerkev. V nedeljo bo otvoritev. Nedelja, 4. oktober, Metropolitanski muzej umetnosti, Manhattan ob 17. uri Visoki ovratnik je drgnil dr. Kamerona v vrat, kadar koli je obrnil glavo. Rad se je oblačil v božja oblačila in ko so se obleke, ki jih ni bil vajen, premikale ob njegovem telesu, mu je bilo žal, da jih ni nosil že prej, za vajo. Že samo mitra, težka najmanj poldrug kilogram, zlato izvezena, prepredena z drobnimi nitkami in spletenimi trakovi, je bila visoka več kakor tri decimetre. Vse se mu je odlično prilegalo, zlate mrežaste rokavice, kožuhovinasti visoki čevlji iz Benetk, komorna nabožna glasba, osebje. Dr. Kameron je nosil debelo zakrivljeno palico iz čistega mahagonija, na sredini povito s srebrnim trakom. Zgornji del palice je bil prekrit s srebrnim ovojem, ki se je na vrhu razpiral in vihal nazaj kakor mikroskopska glivica Aspergillus. Generično ime glivice je izpeljano iz imena eklektičnega instrumenta, aspergilluma. Varnostnik pred Metropolitanskim muzejem umetnosti je dr. Kameronu pomagal iz limuzine. Varnostni ukrepi so bili strogi, a njegova ponarejena poverilnica je bila brezhibna. Ko je povedal varnostniku, daje škof Lansing in daje prišel bolj zgodaj, da bo blagoslovil kruh, mu je ta pomagal z največjo spoštljivostjo. Stražniki so ga usmerjali na vsakem koraku proti dvorani. Poiskal je Dendurjevo svetišče in se pomaknil bliže k spokojni vodi v fontani, gladki kakor Nil in se ustavil pod luninim sijem, ki je proseval skozi velikansko stekleno zgradbo okrog svetišča. Svetišče napačnim bogovom ... Bil je pripravljen. Desetič je zaslišal GOSPODA in vedel je, da je nepremagljiv. GOSPOD je Teddyju povedal, da morajo prvorojenci vseh faraonovih ljudstev plačati. Ne le prvorojenci. Tudi prvorojenci. Teddy je pokleknil in z rokami prijel težek ročaj, nato je vstal, vzel svojo palico in si jo namestil poševno čez svoje telo. Odšel je proti svetišču faraonov, proč od propada Rima in današnje vsestranske hinavščine. Odšel je mimo boginje smrti - Mul - gor v svetišče samo, kjer je bil razstavljen kruh. Videl je mize, na katerih so bili pripravljeni obredni hlebci, se ustavil, globoko zajel sapo in jih občudoval vse po vrsti. Iztegnil je roke in dvignil svojo palico ter počakal, da se je soba umirila. Tistih nekaj stražnikov je mimo stalo. Nekateri so se priklonili. Kruh, polnozrnati, z orehi, rižev, z rozinami - različne vrste kruha, naložene druga vrh druge. Vse jih je blagoslovil in zdaj je bil skoraj gotov. Vendar je bil še vedno nekdo, ki ga je moral srečati. Oblačilo njegove vere in sij na njegovem obrazu sta odpirala vsa vrata. Povzpel se je v sodobno svetišče učinkovitosti. Ogromne cevi so dovajale primeren zrak za ohranjanje neštetih starin. Šel je mimo zaklenjenih skladiščnih prostorov, računalniške sobe, zavarovanih laboratorijev. Bil je miren, čeprav poln energije, saj ga je vo- dil GOSPOD. © 1998 Frog City, Ltd in Greenwich Studios, Inc. © za slovensko izdajo Založništvo literature DZS Roman Enajsta nadloga je pravkar izšel v zbirki Prvinski nagon in stane 3990 SIT. V tej zbirki so med drugim izšle tudi naslednje knjige: Nadarjeni gospod Ripley, Strah in groza v Las Vegasu, Jedci mrtvih, Trainspotting, Mesarček ... Romani so na voljo v vseh knjigarnah, lahko pa jih naročite tudi po telefonu (061) 140-5-140 ali internetu: http://www.dzs.si kronika 11 Nekdanji novinar ni kriv Duševnih bolečin, žalitev in škode ni bilo Koprsko okrožno sodišče se ni strinjalo z Emilom Grižonom, ki je skupaj s svojim podjetjem zahteval od Borisa Vuka odškodnino Koper — Boris Vuk, nekdanji novinar (nekdanje) Republike ni kriv, saj je koprsko sodišče v primeru tožbe Emila Grižona in njegovega podjetja Finali proti Vuku zavrnilo kot neutemeljen tožbeni zahtevek, po katerem bi moral nekdanji novinar obema tožnikoma plačati 3,1 milijona tolarjev odškodnine zaradi članka, ki je bil v Republiki objavljen 19. septembra 1993 z naslovom Čuden vzpon in vse bolj sumljiv požig piranskega gradbenega podjetja Finali. Gri-žon in finali morata Borisu Vuku vrniti stroške postopka v višini 355.630 tolarjev. Emil Grižon, tedanji in sedanji občinski svetnik ter direktor in lastnik podjetja Finali Portorož, je v tožbi trdil, daje novinar Republike naklepno razžalil njegovo dobro ime in čast. S tem naj bi mu prizadejal duševne bolečine v višini milijona tolarjev, saj je bil »ogorčen, osramočen pred poslovnimi strankami in sodelavci, člani kluba, sovaščani in prijatelji«, hkrati pa naj bi mu povzročil za 600 tisoč tolarjev gmotne škode in povrhu vsega še za 1,5 milijona tolarjev gmotne škode podjetju Finali. Novinarju je očital, da je pretirano pisal o reklamacijah glede parketa, ki Deček ni preživel trčenja Koper - V včerajšnjem Delu smo poročali, da so se v sredo popoldne v pičli uri, med 16. in 17. uro, pripetile kar štiri prometne nesreče. Najhujša s tremi poškodovanimi se je zgodila ob 16.04 na Piranski cesti, ko je 20-letni Amir N. iz Kopra s fordom fiesto vozil iz Kopra proti Semedeli. Kot so povedali očividci, je vozil po pasu za zavijanje v desno proti Izoli in se z neprimerno hitrostjo zadnji hip premislil. zavil na levo in trčil v yu-ga. ki ga je vozil Mijo Šokič in, gledano iz izolske smeri, že speljeval v križišče proti Kopru. Yuga je odbilo prek ceste, ford fiesta pa je presekal še pot voznici, ki se je iz semedelske smeri pripeljala s škodo favorit. V izolsko bolnišnico so odpeljali oba voznika in otroka, ki je bil v vugu, in je bil najhuje ranjen. Včeraj ob 16. uri je petletni Aljoša Šokič zaradi hudih poškodb umrl. D. G. Sovražijo keramiko Slovenj Gradec — Policisti iz Slovenj Gradca so zbrali dokaze in obvestila, na podlagi katerih so prišli do zlikovcev, ki so v začetku novembra razbili več keramičnih ploščic na fasadi trgovsko poslovnega centra Katica na Ronkovi ulici v Slovenj Gradcu. Kaznivega dejanja poškodovanja tuje stvari je osumljena peterica mladoletnikov iz Slovenj Gradca. To so 18-letni D. G., 17-letni E. E., 16-letni J. G. ter 15-letna Š. T. in O. B. Policisti so ugotovili, da so fantje z nogami razbijali ploščice. To so storili v nedeljo, 7. novembra, med 1. in 3. uro zjutraj. Policisti bodo mlade objestneže ovadili okrožnemu tožilstvu v Slovenj Gradcu. I. P. gaje moral zamenjati v eni od piranskih stavb, da naj bi imel na zalogi črviv parket in končno, da je možno iz članka razumeti vnaprejšnjo obsodbo, da bi lahko bil Grižon (ali njegov brat) sam požigalec svojega skladišča v Luciji (skladišče je pogorelo in storilca še niso odkrili). Ob vsem tem naj bi novinar postavil še domnevo, da je šlo pri tej zadevi za zavarovalniško afero. O primeru je sodišče že odločalo. Najprej je delno ugodilo zahtevku Emila Grižona in za nematerialno škodo priznalo milijon tolarjev odškodnine, zavrnilo pa je zahtevek za materialno Usklajene »jadranske« policije Ljubljana - Na srečanje policijskih šefov držav z območja Jadrana, je včeraj v italijanski Bari odpotovala tudi slovenska policijska delegacija. Skupino, ki se bo udeležila dvodnevnega srečanja, vodi direktor uprave kriminalistične policije Matjan Pogačnik. V njej so še Ljubo Jovanovič, vodja sektorja za organizirani kriminal. Rajko Komat, vodja sektorja za mejne zadeve in tujce, in višji inšpektor v tem sektorju Bogdan Stare. Na srečanju naj bi se pogovarjali o policijskem sodelovanju pri preprečevanju ilegalnih migracij, trgovine z mamili in orožjem. Več pozornosti bodo namenili tudi preprečevanju mednarodne trgovine z ukradenimi avtomobili in pranju tako imenovanega umazanega denarja, saj so ga tujci v zadnjih treh letih v naši državi »oprali« za približno 17 milijonov mark. Znano je, da čez našo državo potekajo ilegalne poti za tihotapljenje ljudi in mamil. Nič manj skrb zbujajoče niso kraje avtomobilov. Vse to pa zahteva okrepljen policijski nadzor, še zlasti na južni meji s Hrvaško. Ž. H. Avto se je prevrnil in zgorel Gornja Radgona - V torek malo pred 22. uro se je Marjan Zoegling iz okolice Gornje Radgone z osebnim avtom peljal od Ihove proti Spodnji Ščavnici. Zaradi prehitre vožnje je izgubil oblast nad vozilom, zapeljal na zasneženo bankino in treščil v nasip obcestnega jarka. Avto se je prevrnil na streho in zgorel, voznik pa je še pred tem padel iz njega in se hudo ranil. J. P. To bo glasno in veselo ... Murska Sobota - Nekdo je v ponedeljek čez dan vlomil v diskoteko v hotelu Diana v Murski Soboti in ukradel za okrog 350.000 tolaijev glasbene opre- Zločin iz ljubosumja Belgijca Remya Lecrenietja obsodili zaradi štirikratnega umora na dosmrtno ječo Bruselj — »Philippe, oprosti za vse, kar sem ti hudega storil, tega ni mogoče oprostiti,« je obtoženi Remy Lecrenier nekaj hipov, preden ga je porota na sodišču v Liegeu spoznala za krivega štirih umorov in dveh posilstev, dejal v črno odetemu Philippu Tellieiju, kije 7. julija 1997 izgubil ženo Genevieve Tellier ter hčere Laurence, Vanesso in Vinciane, stare od 19 do 23 let. vske ljubezni, kajti očeta je izgubil pri devetih letih, kljub uradni razlagi, da je storil samomor, pa je ostal prepričan, da je šlo za uboj. V času štirikratnega umora obtoženi ni bil psihično sposoben načrtovati svojega dejanja, je nadaljeval drugi branilec Xa-vier Mercier, saj je bil povsem iz sebe, v strahu in paničen. Po dveumi razpravi je porota pritrdilno odgovorila na ključni vprašanji, ali je Remy Lecrenier kriv štirikratnega umora in dveh posilstev, zato gaje sodišče obsodilo na dosmrtno ječo, kljub prizadevanjem obrambe, da kazen zaradi olajševalnih okoliščin omejijo na 25 let zapora. A še preden se je Rčmy Lecrenier vrnil v kaznilnico, se je med pravniki vnela razprava, ali lahko obsojeni upa v pogojno izpustitev, potem ko bo deset let presedel za rešetkami. Po novem belgijskem kazenskem zakoniku lahko sodnik pred odločitvijo povabi tožilstvo in družino žrtev, da pojasnijo svoja mnenja. Prav zaradi slednjega, pristavljajo odvetniki obsojenca, je težko razmišljati o možnosti predčasne pogojne izpustitve Remyja Le-crenierja, ki je izrazil željo, da v jetniški govorilnici pojasni Philippu Tellieiju ozadje svojega dejanja. Boto Mašanovič Od našega dopisnika V zaključnih besedah sta se tožilka Mariane Lejeune in obto-ženčeva branilca strinjala le v ugotovitvi, da je dramo v kraju Bas-Oha zanetilo ljubosumje, kajti Lecrenier očitno ni mogel preboleti zadnjega odhoda najstarejše Tellieijeve hčere Vinciane, s katero se je kar štirikrat razšel in vsakič znova pobotal. Lecrenier je odgovoren za svoje dejanje, saj ga je načrtoval od začet ka do konca, je vztrajala tožilka, kije sodni poroti obudila ključna dejstva; štiri ženske so bile umorjene s šestimi kroglami, izstreljenimi z razdalje desetih centimetrov, zločin pa je bil dokončan s samostrelom. »Vi ste perverzno, narcisoidno in egoistično bitje, ki do sočloveka občuti le prezir,« je tožilka navrgla Lecrenietju, ki ga je poleg štirikratnega umora bremenilo tudi posilstvo Tellierjevih hčera Vinciane in Laurence. Obramba je skušala dokazati prav nasprotno. Dramo je resda zakrivilo ljubosumje, je zadnjega dne sojenja v Ličgeu dejal odvetnik Vander Eecken, ki je zatrjeval, daje njegov klient enega najtežjih zločinov zadnjih let v Belgiji zagrešil brez naklepa, iz strasti in v času neodgovornosti za svoja dejanja. Lecrenier naj bi trpel zaradi pomanjkanja starše- škodo. Višje sodišče je Grižonu znižalo odškodnino z enega milijona na 700 tisoč tolaijev. Vendar pa se je na drugostopenjsko sodbo Boris Vuk z odvetnikom Ervinom Dokičem pritožil na vrhovno sodišče, ki je sodbi okrožnega in višjega sodišča razveljavilo z napotkom, naj sodišče ugotovi, ali navedbe v spornem članku temeljijo na resničnih dejstvih in ali je novinar z njimi obravnaval vprašanja, pomembna za javnost. Okrožni sodnik Bogomir Horvat je tokrat med drugim ugotovil: »Kdor javno deluje, je izpostavljen javni kritiki. Toliko bolj, če gre za funkcionarja, saj je javna kritika njegovega ravnanja, ki je kakor koli povezano z njegovim statusom, celo nujna.« Sodnik je ugotovil, da Borisu Vuku ni mogoče očitati lažnega prikazovanja okoliščin in tudi to, daje imel razlog verjeti spisu temeljnega javnega tožilstva, na katerega je oprl (skoraj dobesedno prepisal) pomemben del svojega prispevka. Sodišče v novinarjevem pisanju tudi ni zasledilo žaljivega namena, zato ni podana protipravnost novinarjevega pisanja. Grižonu je verjelo, da je imel nevšečnosti zaradi članka, vendar to »ne more biti podlaga za odškodninski zahtevek. Za javno osebo je izpostavljanje kritiki neizogiben del njene funkcije.« Nastale materialne škode pa Emil Grižon na sodišču ni uspel dokazati. Boris Šuligoj Avto obstal v potoku Pernica — Marko Glogovac, 19-letni Mariborčan, je v ponedeljek dopoldne vozil po magistralni cesti od Lenarta proti Mariboru. Izven Pernice je najprej zapeljal na desno bankino, nekaj časa vozil po njej, ko pa je zapeljal nazaj na cesto, se je osebni avtomobil VW 1200 obrnil, bočno oddrsel na levo bankino in se zvrnil v potok. Njegova sopotnica, 19-letna Romana Novak iz Maribora, se je poškodovala tako, da so ji morali nuditi pomoč v mariborski bolnišnici. A. C. me. Glasbo si bo prav naglas. J. P. lahko vrtel Foto Iztok Umor Organizirano tihotapili ilegalce v Italijo Nova Gorica - Novogoriški kriminalisti so skupaj s kolegi iz Ljubljane, policisti iz Ajdovščine in Nove Gorice ter italijanskimi mejnimi policisti že več mesecev spremljali organizirano združbo, ki seje ukvarjala z ilegalnim tihotapljenjem ljudi iz Slovenije v Italijo. Akcijo so končali 3. decembra zvečer, ko so v Podnanosu prijeli osem prebežnikov, ki so se peljali iz Ljubljane proti Italiji. Omenjeno združbo so menda vodili 46-letni B. S. iz Nove Gorice, 45-letni D. S. iz Suhadol pri Kamniku in 26-letna A. N. iz Moldavije, ki je ilegalno bivala v Ljubljani. Ilegalce naj bi bili iz Ljubljane do Goriških Brd vozili 31-letni Z. M., 21-letna B. M., 22-letni H. M., 32-letni S. A., vsi so iz Nove Gorice, ter Ljubljančani, 27-letni A. A., 44-letni H. L, 48-letni Ž. V. in 41-letni D. F. V Goriških Brdih je menda prebežnike prevzemal 26-letni G. I. in jih peš vodil do Števerjana v Italiji, tam pa jih je izročil 34-letnemu R. B. in 57-letnemu F. B. iz Nove Gorice in nekemu italijanskemu državljanu. Ti so potem tujce vozili v Videm (Udine), enkrat pa v Bologno. Šest osumljencev, med njimi so bili »vodje« prevoznikov, so policisti odpeljali k preiskovalnemu sodniku, ki je zoper slednje tri odredil pripor. Ugotovili so, da naj bi se Moldavka ukvarjala predvsem s tihotapljenjem deklet iz svoje dežele, ki sojih potem v Italiji vpeljali v prostitucijo. Kriminalisti, ki so napisali skupaj 15 kazenskih ovadb, so zasegli sedem avtomobilov, 14 mobilnih telefonov in približno 15 tisoč mark. Pri hišni preiskavi stanovanja v Ljubljani so našli še tri Turke, ki so čakali na odhod v Italijo, in pištolo. Na fotografiji z dvorišča novogoriške policijske uprave je sedem avtomobilov, ki sojih uprabljali pri tihotapljenju prebežnikov do meje z Italijo. Jelka Simončič Nenavadni zločini na Hrvaškem Stric ubil svoja nečaka v odvetniški pisarni Med sestavljanjem zapisnika je Stjepan Jurič s pištolo ustrelil Mirka in Marka Batkoviča, katerima je dolgoval 350 tisoč mark Od našega dopisnika Zagreb — Zagrebško jesen je zaznamoval trojni umor na občinskem sodišču, umor v osnovni šoli, nazadnje je tekla kri v odvetniški pisarni Džinič. nemških mark. Zločinski stric je po dejanju najprej pobegnil, potem pa seje predal policiji. »Sele sedaj mi nekako postaja jasno, v kakšnem šoku sem bil med zločinom. V svoji dolgoletni odvetniški karieri sem doživel marsikaj, nikoli pa nisem bil priča zlo- Pretreseni odvetnik Hamdija Džinič pravi, da je do usodnih strelov vse potekalo v najlepšem redu. Velik dolžnik 42-letnega Mirka in 35-letnega Marka Batkoviča je privolil, da njegova hiša, vredna okoli 350.000 nemških mark, postane njuna last. Toda, ko je odvetnik začel sestavljati zapisnik, je 51-letni Stjepan Jurič iz žepa potegnil pištolo in začel streljati. Mirka Batkoviča so streli takoj pokončali, njegovemu bratu Marku, ki je 18 let delal v Nemčiji, pa ni pomagala niti hitra zdravniška pomoč. Žrtvi sta nečaka morilca, nekdanjega lastnika nočnega kluba Dallas, ki sta mu izdatno pomagala, da se izkoplje iz finančnih težav. Toda dolg je samo naraščal in sedaj znaša že 350.000 mnogo denarja, ki ga je veliko pognal tudi pri kartanju in igrah na srečo, tako da ni bil sposoben svojima nečakoma vrniti niti desetine dolga. Družina Batkovic' izhaja iz Petričevca pri Banjaluki, pred petimi leti pa se je preselila v Po nedavnem trojnem umoru na občinskem sodišču v Zagrebu so na vseh hrvaških sodiščih poostrili nadzor, o tem pa razmišljajo tudi v odvetniški zbornici, saj so odvetniki enako izpostavljeni kot drugi delavci hrvaškega pravosodja. Konec koncev so streli na zagrebškem občinskem sodišču pokopali sodnico, tožnico in njeno odvetnico. činu, ki je trajal le nekaj sekund,« pravi odvetnik Džinič, ki mu je policija zapečatila pisarno. Za Stjepana Juriča pravijo, da je bil po naravi »dobrosrčen človek«. Ko je imel denar je prijateljem rad pomagal iz stisk, res pa naj bi bilo tudi, daje tako izgubil Blagorodovac pri Daruvarju. Mirko Batkovic je zapustil soprogo in tri otroke, stare 10 do 15 let, Marko Batkovic' pa soprogo in dva otroka, stara 10 in 7 let, oba pa tudi materi, ki se bosta morali poslej sami prebijati skozi življenje. Peter Potočnik Najbolj iskani madžarski kriminalec je vnovič za zapahi »Lopov z viskijem« Attila Ambrus je po pobegu iz najbolj zastraženega budimpeštanskega zapora postal medijska zvezda Budimpešta — Po tri in polmesečnem velikem lovu je madžarska policija pred dnevi v Budimpešti prijela najslovitejšega kriminalca v državi, Attilo Ambrusa, v javnosti znanega kot »lopov z viskijem«. Od našega sodelavca Attila Ambrus je že 10. julija pobegnil iz najbolj zastraženega budimpeštanskega zapora, kamor so ga zaprli v začetku leta zaradi 27 oboroženih ropov v bankah, poštnih poslovalnicah in agencijah, iz katerih je s svojim sodelavcem Gaborjem Or-b; oni v letih med 1993 in 1999 odnesel skoraj milijon ameriških dolarjev. Po begu seje skrival na različnih koncih in domnevajo, da je »obiskal« še nekaj bank, iz katerih nikoli ni odšel praznih rok. Attila Ambrus je medtem postal prava medijska zvezda in hkrati mora za vsakega policista in tajnega agenta, ki so mu bili od bega nenehno za petami. V iskanje pobeglega lopova je bilo vključenih okoli 800 policistov in tajnih agentov, več kot za katerim koli kriminalcem na Madžarskem v zadnjih desetih letih. Njegova aretacija je zasenčila vse druge novice. Ambrus je znova v središču pozornosti in je glavna tema vseh pogovorov Madžarov na delovnih mestih in ulicah, v restavracijah in medijih. Ta 32-letni mladenič je v svoji lopovski karieri povzročil toliko težav organom pregona kot še nihče iz skupine ljudi na drugi strani zakona. Z ropi je popolnoma uničil ugled madžarske policije, ki je te dni, ko so posu- S tujim potnim listom na Zahod Dobova — Na mejni prehod Dobova se je v torek ob enih ponoči z vlakom pripeljal 30-letni romunski državljan. Romun, ki je hotel v Italijo, je pokazal madžarski potni list, ki se je glasil na drugo ime. Policisti so ugotovili, da je Romun v madžarski potni list preprosto vstavil svojo fotografijo, zato bodo zoper njega napisali kazensko ovadbo. J. S. Ukradel avtoradio Novo mesto — Na parkirnem prostoru pred trgovino KZ Krka v Vavpotiče vi ulici v Novem mestu je v začetku tedna neznanec vlomil v osebni avto. Ukradel je avtoradio ter tako A. P. iz Stopič oškodoval za pet tisoč tolarjev. J. S. Dolgo se bo lahko vozil Murska Sobota - V noči s ponedeljka na torek je nekdo iz parkiranega gradbenega stroja na gradbišču železniške proge v Dankovcih ukradel 240 litrov dizelskega goriva in jekleno vrv. Lastnika je oškodoval za 60.000 tolaijev. J. P. Rekreativci ob denarnice Murska Sobota - Nekaterim nič hudega slutečim rekreativcem, ki so bili v torek popoldne na treningu v telovadnici tovarne Mura, je nekdo iz garderobe ukradel denarnice in si tako finančno opomogel za okrog 60.000 tolarjev. J. P. Na prehodu zbila deklico Limbuš — Devetletno Uršo Gomboc iz Laznice so morali v ponedeljek zjutraj prepeljati v mariborsko bolnišnico, saj je deklica v nesreči na Limbuški cesti dobila tako hude rane, daje potrebovala zdravniško pomoč. Ko je v Limbušu prečkala cesto po prehodu za pešce pri osnovni šoli, je vanjo trčila z lado nivo 28-letna Silvija Hleb iz Bezene. A. C. Pištolo in naboje je imel Kočevje — Kočevski policisti so v petek na podlagi zbranih obvestil ugotovili, da ima 35-le-tni R. K. iz Kočevja doma neprijavljeno orožje. Ko so se z njim pogovorili, so pri njem dobili pištolo kalibra 8 milimetrov s šestimi naboji in jo zasegli. Prijavili ga bodo sodniku za prekrške. J. S. Ko tihotapljenje prinaša vsaj polovico nacionalnega dohodka ... Črnogorski minister pred neapeljskimi sodniki Branku Peroviču očitajo, da je pred prihodom med politike kot J atov uslužbenec tihotapil cigarete iz Jugoslavije v Italijo Rim — Neapeljsko tožilstvo je sprožilo sodni postopek proti sedemindvajsetim članom mafijske družine Mazzarella in njihovim sodelavcem med velikimi podjetniki, najbolj zanimivo ime na seznamu obtoženih pa je črnogorski zunanji minister Branko Perovič, ki menda sodi med vrhove nedovoljene trgovine, ki vse bolj cveti med organizacijami podzemlja v jadranskem prostoru. mili, da je znova »olajšal« neko banko, ponudila doslej največjo denarno nagrado (pet milijonov forintov oziroma okoli 20.000 dolarjev) za kakršno koli uporabno informacijo v zvezi z njim. Po najnovejših policijskih informacijah so Ambrusa odkrili po zaslugi uniformiranih policistov. Po prvem prijetju januarja letos je Ambrus priznal vse brez ovinkarjenja. Zaradi takšne iskrenosti si je takoj pridobil Attila Ambrus je bi! vratar budimpeštanskega prvoligaškega hokejskega kluba UTE. Zaradi njegovega izrednega sloga ropanja ga je javnost poimenovala »lopov z viskijem«, ker je v lokalu v bližini oropanega kraja obvezno popil čašico viskija. Ko je šel v akcijo (vedno s pištolo v roki), je bil z bančnimi ali poštnimi uslužbenci vedno ljubezniv, zato so ga imeli policisti za »najbolj prefinjenega« in »najbolj inteligentnega oboroženega roparja«. Od našega dopisnika Perovič je bil svojčas uslužbenec družbe Jat, jugoslovanskega letalskega prevoznika, in je, sodeč po obtožnici, dejavno sodeloval z neapeljsko camorro pri prekupčevanju s cigaretami. Sedanjemu ministru očitajo, daje vsak mesec priskrbel druščini na zahodni strani Jadrana po petdeset zabojnikov cigaret, to pa je pomenilo čisti mesečni zaslužek približno šest milijard lir. V vsakem zabojniku je bilo namreč po 950 škatel s po 50 zavoji cigaret, v vsakem zavoju pa deset škatlic. Novico, da je pred neapeljske sodnike poklican tudi črnogorski minister, so tukajšnji časniki objavili komaj opazno, saj je Perovič samo eden izmed mnogih črnogorskih funkcionarjev, ki jih v Italiji povezujejo s camorro, združeno sveto krono in drugimi mafijskimi organizacijami. Lani so med drugim v Bariju aretirali šefa policije iz Podgorice, ki je kar osebno skrbel za nadzor nad prevozom prepovedanega blaga in se je v ta namen pripeljal na pogovore z italijanskimi sodelavci. Prekupčevalska mreža, ki je svojčas vodila čez Albanijo, potem pa se je preselila v Črno goro, postaja za italijanske oblasti V Rimu ocenjujejo, da vrednost tihotapskega posla, ki vodi iz Črne gore na apulijsko obalo, dosega sedem tisoč milijard lir, najbolj priljubljeno blago pa so cigarete in orožje. Ugibajo, da dobiček od tihotapljenja prinaša črnogorski vladi vsaj polovico nacionalnega dohodka. Italijanom gre zlasti v nos, da neapeljski in apulijski mafijski botri v Črni gori živijo kot kralji, se igrajo dobrotnike črnogorskega ljudstva, črnogorska policija pa jih ščiti bolj kot svoje voditelje. celo bolj zapletena od ilegalnega prevažanja beguncev. Tihotapci so namreč zelo dobro opremljeni in do zob oboroženi, zato se jim policisti, karabinjerji in financarji ne upajo vedno postaviti po robu. Vsak tovornjak z zabojniki, ki jih izkrcajo ob italijanski obali, namreč na suhem spremljajo oklepni terenski avtomobili, ki se zaletavajo v policijske avtomobile in praviloma preprečijo zaseganje plena. Pretihotapljeno blago potem preložijo na manjša vozila, cigarete in drugo blago pa razpošljejo po vsej Italiji, verjetno pa tudi drugam v Evropski uniji. Tudi ta teden so ob jadranski obali že odkrili ladjo z zabojniki cigaret, pošiljko pa so spremljali samo še navadni ladijski delavci, en Albanec in štirje Grki, medtem ko so šefi pobegnili, preden so do ladje prišli financarji. Tone Hočevar simpatije malih ljudi, ki so zadnja leta navajeni zlasti na sojenja, v katerih se obtoženi pogosto izognejo kazni zaradi zvez in manipulacij najboljših odvetnikov. Tako je Ambrus postal sinonim za »poštenega lopova«, za katerega je nemalo Madžarov želelo, da ga ne bi ujeli. Medtem so se pojavile tudi majice z napisi, kot denimo, Mi smo s teboj ali Rad imam lopova z viskijem. Neka ameriška producentska hiša je želela že poleti od Am-brusovega odvetnika odkupiti pravico za snemanje filma o begu njegovega klienta iz zapora. Kaže, da bodo morali Američani znova seči v malho, a tokrat zaradi informacij o vnovični aretaciji. Za policijo je imela ta predstava »srečen konec«. Jozsef Szabo Oborožen čez mejo Brežice — Na mejni prehod Orešje se je v soboto okrog desetih zvečer z osebnim avtom pripeljal 33-letni hrvaški državljan. Policist je v avtu našel nož na vzmet, zato bodo tujca prijavili sodniku za prekrške. J. S. Da, naročam knjigo ^J7\4artin Krpan z Vrha po prednaročniški ceni2.945 SIT (DDVje vključen). 12 šport Matineja ljubljanskih košarkarjev v 9. kolu EL Nov Riversov »show« za konec lepih sanj? Union Olimpija danes že ob 15.30 s Tofašem - Sagadin: »Začetek sezone nas je zavedelrealno je 4. ali 5. mesto v skupini B!« Bursa - Na veliko žalost navijačev košarkarjev Uniona Olimpije med »PepeUuuni« evropske lige najdemo tudi njihove ljubljence. V zadnjih šestih kolih so ugnali le Žalgiris, s čimer prekašajo samo tri od 24 moštev — Crveno zvezdo, Žalgiris in Pau-Orthez (vsi Ch6). Pred današnjim gostovanjem pri Tofašu zato med zeleno-belimi ni bilo slišati običajnih poskočnic pred silovitim jurišem. Prej pobožno željo, da bi se le končal niz porazov in poškodb, ki je dodobra omajal načrte o uvrstitvi med prva tri moštva skupine B in pozneje še v osmino finala EL. Od našega poročevalca Previdnost je povsem razumljiva. Matineja v Bursi, ki se bo začela ob sila nenavadni uri, 15.30 po slovenskem Času, bo namreč pravaprelomnica za Union Olimpijo. Ce se danes ne bo oddolžila turškemu prvaku za poraz v Tivoliju s 87:92, se bo lahko tudi teoretično poslovila od lažjega razporeda v drugem krogu EL in se že začela pripravljati na pono-voletno nadaljevanje tekmovanja z najboljšimi moštvi skupine A: Barcelono ter PAOK, Benetto-nom ali CSKA. Resda z odmevno okrepitvijo Walteijem Berryjem, a tudi z dvema do tremi točkami zaostanka za tekmeci, ki jih bo v šestih kolih sila težko nadomestiti. »Tretje mesto je zelo daleč. V marsičem bomo odvisni od razpleta drugih tekem, denimo že tiste med Realom in Panathinaiko-som. Bolj realno je pričakovati, da bomo po prvem delu zasedli 4. ali 5. mesto. Po tem nas čaka boj za uvrstitev v končnico, ki pa ne bo težji od dosedanjih srečanj. Skupina B je namreč daleč najmočnejša v EL. Febraaija ali marca bomo že ujeli načrtovani igralni ritem. Dosedanji rezultati ne nudijo prave slike. Začetek sezone je bil že kar prelep, da bi bil resničen in nas je zavedel. Pozneje bi lahko resda iztržili še kakšno zmago več, pokazalo pa se je, da naši mladi igralci, Golemac, Brezec in Bečirovič, še ne morejo prinašati uspehov v EL. Tudi Jasi-kevičius nima potrebnega znanja in izkušenj za dvoboje s starimi mački, kot so David Rivers in podobni,« pravi trener Union Olimpije Zmago Sagadin, ki ni naključno uporabil Tofaševega organizatorja igre za prispodobo. Svež je namreč na Riversov »show« s prve tekme v Tivoliju, ko je dosegel 28 točk in ob napotkih Jasmina Repeše velemojstrsko popeljal Slavena Rimca, Stevena Rogersa, Asima Parsa in Rasharda Griffitha do uspeha. Čeprav so domači vodili kar s 17 točkami razlike! Zato Sagadin poudarja, da si Union Olimpija danes nikakor ne sme dovoliti, da bi pričakala zadnje minute tekme v Bursi brez naskoka. »V izenačeni končnici praviloma odločata River-sovo znanje in njegov rating pri sodnikih. Tofaš je močnejši v pozicijski igri, zato bomo morali vztrajati pri čvrsti igri in naspro- tnih napadih,« dodaja ljubljanski strateg. Njegov načrt ima kajpada manjšo »lepotno« napako«: Olimpija ima letos najskromnejšo obrambo v EL s povprečjem 81,6 točke; več kot 80 točk na tekmo je prejela le še Pivovarna Laško (803)- Skrb vzbuja tudi poškodba gležnja Primoža Brezca. Če ne bo povsem okreval, bo glavno breme nosil veteran Slavko Kotnik, pomagal pa mu bo Miloš Paravinja. Novopečeni slovenski reprezentant, a tudi popoln debitant med evropsko elito. Eduardo Brozovič PIVOVARNA UNION www.pivo-union.si 'fjjfi/čftt '/ji'/ Obramba, ključ do uspeha Ljubljana - Andrej Urlep je s prihodom na Ježico vnesel v ekipo slovenskih košarkarskih prvakinj precej optimizma. Zato so v vodstvu pred današnjim gostovanjem v 9. kolu evropske lige na Madžarskem z Gysevom Sopronom (ob 18. uri) optimistični. Na Madžarsko sicer ni odšla Tima Džebo, ki jo muči stegenska mišica, poškodba kolena Katje Temnik pa je resnejša, kot je kazalo. »Želje po uspehu v ekipi ne manjka. Zavedam se, da v preostalih šestih kolih ne bomo dobili vseh tekem, a bomo vedno igrali na zmago. Madžarske prvakinje igrajo zelo agresivno v napadu. To pomeni, da se bo treba osredotočiti na igro v obrambi. Pomembno bo, da zaustavimo Jugoslovanki Laro Mandič in Daliborko Vilipič, neugodna pa je tudi Avstralka Alicia Poto,« meni novi ježiški trener. Simona Jurše pa je dejala: »Prepričana sem, da smo sposobne več, kot smo pokazale doslej. Pred tekmo z Gysevom Sopronom sem optimistična.« Se bodo torej Saveljčanke maščevale Madžarkam za septembrski poraz s tremi točkami razlike? Š. U. Teličkom se Grizliji že niso dali ugnati! Košarkarji Vancouverja po 30 porazih zmagali v gosteh — Jezerniki z obrambo na vrhu New York — Grizliji iz Vancouverja so vendarle prekinili črno serijo tridesetih zaporednih porazov na gostovanjih, s katero so si prislužili naslov najbolj prijaznih gostov v NBA. Takšne »prijaznosti«, Id sojo Grizliji naklanjali drugim tekmecem že od 16. februarja, ko so na tujem nazadnje po dveh podaljških premagali LA Cltpperse, tokrat niso doživeli Telički iz Dallasa. zemikom iz Los Angelesa. Tudi s pomočjo Vročice iz Miamija, ki je premagala Pionirje iz Portlanda, imajo sedaj najboljši izkupiček v ligi - 15 zmag in 4 poraze. Tudi na tekmi proti Čarovnikom iz Washingtona, proti katerim so dosegli sedmo zaporedno zmago, je varovancem Phila Jacksona uspeh prinesla trdna obramba. Že šestič v zadnjih 7 tekmah je njihov nasprotnik dosegel manj kot 85 točk! Rezultati - Toronto : Cleveland 101:98 (Carter 32, D. Brown 17; Knight 20 točk in 11 asistenc), Nev York : Golden State 89:83 (Sprewell 21, Houston 15; Jamison 25 točk in 17 skokov), Indiana : San Antonio 83:77 (Miller 23, Smits 18; Duncan 30 točk in 12 skokov), \lilwaukee : Detroit 112:116 (G. Robinson 30; G. Hill 31 točk in 12 asistenc, Stackhouse 26), Dallas : Vancouver 95:104 (Nowitzki 31; Abdur-Rahim 26 točk in 15 skokov, Dickerson 21), Phoenbc : Orlando 110:107 (Kidd 29 točk in 11 asistenc, Day 19; D. Armstrong 16), Portland : Miami 7 šport 13 Pred plavalnim EP v Lizboni Ponoviti dosežke iz Sheffielda ’98 Od danes do nedelje deset naših v kratkih bazenih in družbi tekmecev iz 44 držav Ljubljana - »Pred natanko enim letom smo se vrnili z EP v Sheffieldu s srebrno kolajno,« je pred odhodom slovenskih plavalcev na letošnje prvenstvo dejal Vlado Dimoski, predsednik PZS, najbrž pa si je mislil, da ne bi bilo slabo, če bi se kaj podobnega ponovilo tudi letos. Sicer pa v slovenski vrsti ne skrivajo visokih ciljev, malce jim jo le zagodla odsotnost obolele Metke Sparavec, tako da se Slovenija to pot ne bo predstavila z žensko štafeto. »Tokrat nismo prijavili vseh razpoložljivih moči, tudi zavoljo nadvse dolge in naporne sezone, katere krona bodo olimpijske igre. A sodeč po zadnjih pripravah v ZDA ter nato doma v Celju kot tudi uvodnih tekmah svetovnega pokala mimo pričakujemo nastope v Lizboni. Radi bi se spet odrezali s kakšno odmevno uvrstitvijo, nastopi v finalu ter državnimi rekordi. A tudi, če se kateremu od tekmovalcev ne bi izpolnile vse želje, ne bo nič hudega,« napoveduje selektor Ciril Globočnik, ki pa je tudi pred Slovenska reprezentanca v LizboniTanja Blatnik (200 in 400 m prosto), Alenka Kejžar (50, 100 in 200 m hrbtno, 100 in 200 m mešano), Nataša Kejžar (50 in 100 m prsno, 100 in 200 m mešano), Pia Prosen (50, 100 in 200 m prsno), Urška Roš (400 in 800 m prosto, 100 in 200 m delfin), Urška Slapšak (50 in 100 m prosto, 50 m hrbtno, 50 m delfin), Peter Mankoč (50 in 100 m prosto, 100 in 200 m mešano), Blaž Medvešek (50, 100 in 200 m hrbtno), Matic Lipovž (50, 100 in 200 m prsno), Emil Tahirovič (50 in 100 m prsno, 50 in 200 m delfin). EP pohvalil fakulteto za šport glede zglednega sodelovanja s plavalno reprezentanco, poleg napovedanih posameznih nastopov pa napovedal možnost štarta slovenske moške štafete na 4 x 50 m mešano. Sodeč po razmerjih moči v svetovnem plavanju kot tudi zadnjih preskusih v naši reprezentanci precej pričakujejo zlasti od Nataše Kejžar in Petra Mankoča, a tudi njiju ne bo čakala prav lahka naloga v skupni konkurenci 450 tekmovalcev iz 44 držav. »Zagotovo ne, toda vsak se bo moral zelo potruditi, če me bo hotel prehiteti. Nazadnje sem v svetovnem pokalu zmagal in tudi tu se zlepa ne bom vdal,« napoveduje Mankoč, tokrat po lastnem prepričanju tudi psihično bolj trden kot na poletnem EP v Istanbulu, ko ni docela izpolnil svojih načrtov. Starejša od sester Kejžar, Nataša, je v Turčiji plavala sijajne, tudi zdaj je optimistična. »Že zato ker sem zdrava, pa tudi ameriške priprave so mi dobro dele,« bolj kot ubranitev kolajne na 100 m mešano pa bi bila vesela novega rekorda: »Pa četudi bi bila četrta ...« Siniša Uroševič Dvakrat v prazno mrežo New York - Hokejisti moštva New York Islanders so v zadnjih sekundah tekme skušali izenačiti izid proti ekipi Washington Ca-pitals, ki je vodila s 3:2. Zato so Newyorčani na klop za rezervne igralce posadili vratarja in ga nadomestili s šestim igralcem v polju. Toda tekmeci so se dokopali plošča in tik pred koncem zadeli prazno mrežo Otočanov ter zmagali s 4:2. Podoba seje ponovila v St. Louisu, kjer so hokejisti Carolina Hurricanes zmagali s 4:2. Najboljši je bil Jeff 0’Neal, napadalec gostov, ki je dosegel dva gola, drugega 4 sekunde pred koncem tekme na prazna vrata. Odličen je bil tudi Ron Francis z dvema podajama in se na lestvici najboljših podajalcev vseh časov NHL le za eno podajo približal četrtouvrščenemu Marku Messi-etju, ki jih je doslej zbral 1057. Izidi: Washington Capitals : New York Islanders 4:2, St. Louis Blues : Carolina Hurricanes 2:4, New Jersey Devils : Pittsburgh Penguins 2:1, Montreal Canadiens : Calgary Flames 3:3. K. B. Priprave slovenskih rokometašev pred EP Las Palmas: s Spanci, Nemci in Portugalci Pod taktirko Leopolda Jerasa bodo naši 20. t.m. začeli v Kopru, od 7. do 9. januarja pa nastopili na močnem turnirju v Španiji Ljubljana — Odpoved tekme Slovenija: Svet 20. t.m. v Tivoliju ob jubileju KZS je selektorju slovenske rokometne reprezentance Leopoldu Jerasu povzročila nekaj skrbi, a ne preveč. Slavje mesec pred pomembnim nastopom na EP na Hrvaškem — potem ko Slovenije ni bilo kar na treh zadnjih prvenstvih — bi po njegovem mnenju zmotilo ritem priprav, katerih vrhunec bo nastop na turnirju za lovoriko Španije od 7. do 9. januarja v Las Palmasu. »Jubilej zveze je z odpovedjo tekme res osiromašen, toda na drugi strani nam bodo priprave, ki se bodo začele 20. t.m. v Kopru še bolj koristile, predvsem igralec. Na drugi strani pa se je vodstvo zveze stežka sprijaznilo z odpovedjo spektakla v Tivoliju, vodstvu IHF je že napisalo protestno pismo, zdaj pa Slovensko zastopstvo za nastop na EP na Reki in v Zagrebu: Rolando Pušnik (Jambo Metkovič), Beno Lapajne (Prule 67), David Imperl, Andrej Kastelic (oba Slovan), Zoran Lubej, Iztok Puc (oba Prule 67), Zoran Jovičič (Prevent), Aleš Pajovič, Branko Bedekovič, Tomaž Tomšič, Uroš Šerbec, Renato Vugrinec, Roman Pungartnik, Tettey Banfro (vsi Pivovarna Laško), Jani Likavec, Roman Šavrič (oba Trebnje), Gregor Cvijič (Valencia). bo tekma 1. aprila ob dnevu slovenskega rokometa, pa bodo manjkali le trije igralci Barcelone (Quijosa, Ortega in Barru-fet). Priprave v dveh delih bodo potekale le na Obali, vmes pa bodo Jerasovi izbranci odigrali nekaj prijateljskih tekem, med drugim v Dalmaciji tudi dve srečanji z reprezentanco Hrvaške. V ogenj še nordijski kombinatorci Ljubljana - Potem, ko so novo sezono svetovnega pokala že začeli smučarski skakalci in tekači, bodo nordijski kombinatorci danes štartali v Vuokat-tiju na Finskem za svetovni pokal A v Sprintu. Slovenske barve bo branil mladinec Andrej Jezeršek, ki si je z 12. mestom na MSP ’99 zagotovil mesto v elitni konkurenci v prvem ciklusu tega niza. »Jezeršek lahko računa z uvrstitvijo okoli 35. mesta. Vendar uvrstitev glede na njegovo mladost in športno zrelost ni bistvena. Z njo se ne obremenjujem. Fant naj si nabere le čimveč izkušenj,« meni trener mladinske reprezentance Peter Jošt. V petek se bo v Taivalko-skiju, prav tako na Finskem, začel tudi svetovni pokal B. Nastopili bodo Roman Perko in Gorazd Robnik ter mladinca Jure Kosmač in Marko Šimic. »Zadovoljen bi bil, če bi se Perko, ki je najbolje pripravljen, prebil med prve tri, še dva pa med dobitnike točk,« je pričakovanja naših razkril Danilo Pudgar, glavni trener slovenskih kombinatorcev. ML Š. V Lozani pred pomembnimi olimpijskimi odločitvami Zelena luč za reforme? Lozana - V mestu, v katerem je sedež Mednarodnega olimpijskega komiteja, je te dni nenavadno živahno. V njem je vse več športnih delavcev z vsega sveta, čedalje več pa tudi novinarjev, kajti pred vrati so bržčas zgodovinske odločitve za delovanje te osrednje športne organizacije v prihodnje. Sestanki se vrstijo v različnih zasedbah, najbolj na očeh pa je tridnevna seja izvršnega odbora MOK, ki pripravlja zasedanje Mednarodnega olimpijskega komiteja, sklicano za to soboto in nedeljo. Poglavitna točka dnevnega reda je rešetanje priporočil, ki jih je za spremembe v MOK pripravila posebna komisija za reforme. Ta ima naziv MOK 2000. V njej so tudi številni vplivni in ugledni ljudje zunaj športnih vrst. O novostih bodo sklepali na zasedanju MOK, večina pa jih ima podporo predsednika J. A. Samarancha. Ta se celo zavzema za najbolj »radikalne« variante, vprašanje pa je seveda, ali ga bodo podprli člani MOK, ki bodo z njimi v mnogočem pristrigli svoje dosedanje pristojnosti. Ze na zasedanju MOK marca je s prvimi koraki k reformam povezal svojo usodo tudi predsednik MOK, katerega mandat sicer traja do leta 2001. »Če tedanje glasovanje ne bi izpadlo tako. Foto I ra ;ole so se za odbiti plošček pognali Dmitri Mironov (15), napadalec ats Lindgren (10), branilec ekipe New York Islanders, in njuni soigralci, vratar Otočanov, ujel v lastno mrežo. Po nnemmotne zaradi tega, ker si bodo igralci lahko ob odmoru vsaj malo odpočili,« pravi Leopold Jeras, ki je že izbral zasedbo za EP, s katerega bo odpadel le en sam si prizadeva, da bi prihodnje leto v Ljubljani gostovala se--lekcija Evrope. Že zdaj je jasno, da bodo v njej v glavnem igralci iz Nemčije in Španije, če kot je (86 zanj, 2 proti, 1 vzdržani), bi se bil umaknil, tako pa imam namen zadevo speljati do konca,« je povedal J. A. Samaranch. Tokrat se je teže kot nekoč približati članom IO MOK, vendar so vsak dan novinarske konference, na katerih vodilni možje MOK poročajo o svojem delu. Priporočila komisije MOK 2000 pa tako niso več nikakršna skrivnost, skorajda tudi ni dvoma, da jih bodo člani MOK sprejeli. Velika debata pa bo bržčas o prehodnem obdobju oziroma terminu, ko naj bi novo strukturo začeli uveljavljati. Novosti naj bi bile naslednje: MOK naj bi štel največ 115 članov. Med njimi bi bilo 15 zastopnikov športnikov, 15 predsednikov svetovnih panožnih zvez, 15 predsednikov nacionalnih olimpijskih komitejev in 70 individualnih članov. Člani bodo morali vsakih 8 let na reelekcijo, najvišja starost pa bi bila omejena s 70 leti starosti. Izvršni odbor bi povečali od 11 mest na 15, mandat bi bil štiriletni, z možnostjo ponovne izvolitve. Predsednika MOK bi volih za dobo 8 let, drugi mandat pa bi lahko trajal 4 ali 8 let. Vsak tekmovalec na OI bi moral imeti posebno medicinsko izkaznico z zaznambami o kontrolah dopinga. Vsi prijavljeni za igre bi morali biti stalno na voljo za kontrolo dopinga tudi zunaj tekmovanj. Izbiro olimpijskih prizorišč bi opravljali v dveh krogih. Članom MOK bi bilo prepovedano obiskovati mesta - kandidate ali pa kot druga možnost: obiski bi bili le v »režiji« in na stroške MOK. »Upam, da bodo člani MOK z razumevanjem sprejeli predloge za čisto delo v prihodnje,« je optimističen predsednik MOK, nekateri člani pa mu nasprotujejo, češ da nova pravila vse v MOK izenačujejo s tistimi, ki so jih zaradi dokazanih prestopkov izločili iz svoje sredine. Evgen Bergant Po nogometnem žrebu za SP Strah pred Rusijo Kapetan slovenske nogometne reprezentance Darko Milanič ter Džoni Novak, Mile Ačimovič in Ermin Šiljak o žrebu za SP Ljubljana - Mnenja slovenskih nogometnih reprezentantov o razpletu žreba kvalifikacijskih skupin za SP ‘20002 na Japonskem in v Južni Koreji so bolj ali manj enotna: možnosti za podvig so, toda pot do SP bo precej težja kot do EP. O tekmecih in možnostih pa Džoni Novak, Darko Milanič, Mile Ačimovič in Ermin Šiljak. Džoni Novak: »Pregovor kruha in iger velja za ta žreb le deloma. Kruha ne bo, iger pa veliko. S kruhom pač ne mislim tega, da nimamo možnosti, temveč, da tekmeci niso atraktivni. Favorita sta znana, toda dejstvo je, da smo lahko zmerni optimisti. Rusi so izjemno močni. Ogledali smo si jih Ermin Šiljak Na obisku v Avstraliji Veslači na olimpijskih ogledih Svetovna prvaka Čop in Špik ter njuni kolegi tri tedne vadili na olimpijskih prizoriščih v Avstraliji — Gostitelji dobro organizirani ob številnih obiskih športnikov Ljubljana — Nekako tako, kot smučaiji poleti rinejo na sneg južne poloble, so v minulih zimskih dneh najboljši slovenski veslači poiskali poletje na drugem koncu sveta. Ne le zato, da po velikih uspehih minule sezone ne bi zaspali na lovorikah, temveč tudi zato, da so si ogledali tekmovališče, na katerem bodo skušali prihodnje leto na sydneyjskih olimpijskih igrah osvojiti prvo slovensko olimpijsko zlato od nastanka samostojne države. Blejci Iztok Čop, Luka Špik, Miha Pirih in Gregor Sračnjek ter Mariborčana Rok Kolander in Matej Prelog so s selektorjem in glavnim trenerjem reprezentance Milošem Janšo ter njegovim prvim pomočnikom Dušanom Juršetom dva tedna trenirali na olimpijski progi v Penrithu, potem pa še teden dni pri tamkajšnjem veslaškem klubu Nepean na istoimenski reki. Pred njimi so si veslaško progo v Penrithu ogledali že tisti med njihovimi tekmeci, ki so se udeležili predolimpijske regate, za njimi so se napovedali Francozi, del nemške reprezentance, Poljaki in Italijani. Se nikoli si najboljši veslači sveta niso tako množično ogledovali olimpijsko tekmovališče. »Gre predvsem zato, da je to lepa priložnost za podaljšan jesenski trening. Doma vadba na vodi sredi novembra že precej trpi zaradi mraza, snega in kratkega dneva, tu pa so bile razmere naravnost idealne. Ta trening nam bo pomagal pospešiti začetek priprav na novo sezono, na njem pa smo se ob veliki kilometraži, ki smo si jo nabrali, lahko posvetili tudi osnovam tehnike, za kar kasneje nikoli ni dovolj časa,« je raložil Miloš Janša, ki je prepričan, da je jesenski trening v takih razmerah pomembna rezerva v dosedanjem načinu dela. In to je bila tudi lepa priložnost za spoznavanje tamkajšnjih razmer. »Lahko rečem, da imamo sedaj kar dobro predstavo o tem, kakšne klimatske razmere nas čakajo prihodnje leto na olimpijskih igrah, tedaj bo v bistvu le nekaj hladneje, kot je bilo sedaj, ko imajo tam pravzaprav poletje. Dodobra pa smo preizkusili tekmovališče, saj smo v tistem času le mi trenirali na njem,« je dejal naš glavni trener, na pripombo, da se nekateri bojijo vetra, pa je le odmahnil z roko: »Tam nič bolj ne piha kot denimo v Miinchnu. Res je, da velikokrat vleče z boka, zaradi česar bi lahko prišlo do tega, da vse proge ne bi bile enako pravične, toda FISA ima sedaj izdelano posebno pravilo, po katerem lahko v takih razmerah boljšim posadkam dodeli tudi boljše proge.« Povedal je, da bi bil primernejši teren za progo na območju veslaškega kluba Nepean Rowing, o čemer so med načrtovanjem iger tudi razmišljali, vendar je nabrežje reke tam tako poseljeno in zazidano, da enostavno ni prostora za tribune, sodniški stolp in hangar. Obisk je bil tudi lepa priložnost za prve logistične priprave. Čeprav je reprezentanca med igrami v Atlanti bivali v bližini proge in se s tem izognila vsesplošnim prometnim zagatam, se tokrat Miloš Janša bolj nagiba k temu, da bi v Sydneyju raje živeli v olimpij- ski vasi. Tako bi se izognili reševanju marsikatere malenkosti, ki so v olimpijski vasi same po sebi urejene. Bodo pa o tem še temeljito premislili, kajti tekmovališče je od vasi oddaljeno približno 40 km, kar sicer ni veliko, bi se pa lahko pošteno zapletlo ob prometnih zamaških. Slovenski veslači so se lahko prepričali, da v Sydneyju še veliko gradijo, prepričali pa so se tudi, da so zelo dobro organizirani. Športnike z vsega sveta, ki si prihajajo ogledovat teren, sprejemajo predstavniki avstralskega olimpijskega komiteja, ki jim pomagajo urediti prenekatero podrobnost in jim tako prihranijo veliko časa. Za vse tisto, za kar bi običajno potrebovali kakšna dva dneva, so tokrat naši reprezentantje z avstralsko pomočjo uredili v vsega dveh urah. Seveda pa je za nekatere predolimpijsko leto že priložnost za dober posel. Tako so naši reprezentantje za najem petih čolnov plačali približno 800.000 tolarjev, kar je bilo veliko dražje kot najem avtomobila. K sreči je bilo vsaj siceršnje bivanje bolj poceni. Borut Šauta v tekmi z Ukrajinci in lahko zatrdim, da so iz bojev za uvrstitev na EP izpadli nesrečno. Švicarji niso posebej nevarni, toda lahko presenetijo, Jugoslovani pa so vselej v krogu favoritov. Poznam jih precej dobro, predvsem njihovo mentaliteto, ki je navkljub številnim igralcem v tujini, še vedno šibka točka. Najraje bi se z njimi pomeril čim prej, približno tako kot z Grki. Verjamem, da bodo po EP psihično in telesno precej izčrpani, verjetno pa bodo spremenili zasedbo. Toda podobno velja tudi za nas, saj na EP ne gremo le sodelovat, temveč zmagovat.« Darko Milanič: »Spet skupina za apetite. Pomembno je, da nismo dobili Skandinavcev, ki nasprotnika meljejo s telesno močjo, medtem ko Rusi in Jugoslovani 'igrajo’. Tak način nam ustreza. Tudi Švicarjev ne kaže pozabiti, toda prepričan sem, da so Rusi Športniki leta ’99: razglasitev 22. decembra Ljubljana — Prireditev »Športniki Slovenije ’99«, prenašala jo bo tudi TV Slovenija, bo 22. decembra v Festivalni dvorani v Ljubljani, je sporočilo Društvo športnih novinarjev Slovenije na včerajšnji konferenci za novinarje. DSNS in Olimpijski komite Slovenije, ki je skupaj s TVS soorganizator prireditve, še nimata zagotovljenega denarja za pokritje stroškov po vseh plateh zelo zahtevne prireditve. Zaradi podpore pokroviteljev iz vrst olimpijskih sponzorjev (Telekom Slovenije, AJFP, Elan, Gorenjski tisk. Športna loterija, Kolinska) ter Fundacije za financiranje športnih organizacij in raznovrstne pomoči drugih (Pivovarna Laško, Kmečka zadruga Krško-Vinska klet Kostanjevica, MIP, Mesarija Lajči, Eurest in Jordantisk) so se partnerji vseeno odločili za poskus, da bi slovesno razglasitev najboljših - športnice in športnika ter ekip - v letu 1999 vrnili tudi na male zaslone. Aktivi in IO DŠNS so že opravili izbor nominirancev (objavili jih bomo jutri), izmed katerih bodo izbrali dobitnike letošnjih novinarskih priznanj. Nekateri med njimi in njihovi trenerji bodo obenem deležni tudi visokih odličij OKS. O. G. najmočnejši. Igrajo zares silovito, z Ukrajinci so uprizorili nogomet, kakršnega v zadnjem času še nisem videl. Vsekakor so moj tip za prvo mesto, medtem ko so Jugoslovani še vedno v 'svojem filmu’. Še vedno se zanašajo na posamezne vložke, manj pa na kolektiv.« Mile Ačimovič: »V kvalifikaci- Džonl Novak jah za EP smo si pridobili izkušnje in ime. Nihče več nas ne bo imel za outsiderje, zato nam bo precej težje. Če se nam bo ponudila priložnost, je ne bomo izpustili. Realno sta Jugoslavija in Rusija velika favorita, s Švicarji pa se bomo kosah za tretje mesto in v ozadju, nabiti kot puške, čakali na priložnost.« Ermin Šiljak: »Premagljivi so vsi. Računica je jasna: 12 točk dobimo v dvobojih z Luksemburgom in Ferskimi otoki, 3 s Švicarji doma in 3 z Rusi ah Jugoslovani. Na gostovanjih pa se lahko nadejamo še nekaj točkam. To bi nam zadostovalo vsaj za drugo mesto. Favoriti so Jugoslovani in Rusi, predvsem slednji, Švicarji pa so v krizi. Nimajo enakovrednih zamenjav za Chapuisata in Turkyil-maza, vprašanje je, ali bo še igral Sforza. Menim, da so nekako v podobnem položaju kot mi, pri čemer pa nimajo Zlatka Zahoviča. Toda reprezentance, ki računajo na vrnitev med elito, utegnejo presenetiti.« Gorazd Nejedly Leopold Jeras Četrto EP na Reki in v Zagrebu (Slovenija igra v skupini B, skupaj z Rusijo, Švedsko, Portugalsko, Dansko in Islandijo) se bo začelo 21. januarja, končalo pa 30. januarja s finalom v Zagrebu. Vabilo španske zveze, s katero odlično sodeluje Polde Kalin, generalni sekretar RZS, je s povabilom slovenski reprezentanci Leopoldu Jerasu napravilo veliko uslugo, saj bo lahko tik pred prvenstvom v igrah z najmočnejšimi tekmeci preveril formo reprezentantov. Slovenija je na tem turnirju igrala že leta 1994 v Granadi, tokrat naj bi turnir potekal v sosednji Cordobi, a so ga premestili v Las Palmas. Poleg Špancev, Nemcev in Slovencev naj bi igrali še svetovni prvaki Švedi, vendar so ti udeležbo odpovedali, namesto njih pa bodo vskočili Portugalci - naši nasprotniki na EP. Selektorju Leopoldu Jerasu bo med pripravami pomagal Matjaž Tominec, evropsko široko razgledani trener v Švici. Franci Božič SZS podelila priznanja najboljši strelcem Cilj je kolajna na OI Na slovesnosti so bili v središču pozornosti nominirani olimpijski strelci Rajmond Debevec, Natalija Prednik in Andraž Lipolt Ljubljana - »Še nikoli v dosedanji bogati strelski zgodovini nismo imeli treh nominirancev za nastop na olimpijskih igrah. Zato minulo sezono lahko označimo za eno doslej najuspešnejših, če že ne najuspešnejšo,« je med drugim poudaril Savo Strmole, generalni sekretar Strelske zveze Slovenije, na torkovi slovesnosti v restavraciji Urška, ko so proglasili najboljše tekmovalce, ekipe in najzaslužnejše organizatorje tekmovanj in jim podelili plakete. Med nagrajenci so bili tudi Lipolta, ki je v trapu osvojil tretjo slovensko olimpijsko vsi trije kandidati za nastop na olimpijskih igrah, ki bodo prihodnje leto v Sydneyju: najboljši strelec Rajmond Debevec, najboljša strelka Natalija Prednik in Andraž Lipolt, zmagovalec v trapu. Rajmond Debevec, kije Sloveniji v minulih dveh sezonah zagotovil dve olimpijski kvoti, lani z zmago za svetovni pokal z MK puško trojnem položaju v Milanu in letos z zračno puško na istem strelišču, je dobil priznanje za najboljšega strelca že devetnajstič zapored, torej vsakič od leta 1981, ko so nagrado uvedli. Natalijo Prednik so proglasili za najboljšo članico četrtič, Andraža Zgodba o šahovski senzaciji Slovenci bi si zaslužili kolajno Bat umi - Po (ne)prespani noči se ni nič spremenilo. Slovenska šahovska pravljica nima srečnega in veselega konca. Reprezentanca je sicer na moč ponosna, daje dosegla nemogoče, nekaj, kar ne bi zraslo v še tako drzni domišljiji, toda grenak priokus, da je bila kolajna takorekoč v žepu, je močnejši od vsega drugega. Od našega poročevalca Jasno, da nihče niti ne pomisli. da bi obdolžil Pavasoviča, ki je po besedi Beljavskega pokazal največ med vsemi. Šah je pač tudi šport in sreča je dostikrat tisti dejavnik, ki odloča med enakimi. V Batumiju nam šahovska boginja Caissa res ni bila naklonjena. Vse, kar smo dobili, smo si zaslužili, prigarali. Sploh ne gre samo za omenjeno partijo. V zadnjih dveh kolih je imel denimo Mihaljčišin skupaj kar tri kmete več, pa je iztržil le dva remija ... Vsekakor nobenega dvoma ni, da bi si naša reprezentanca zaslužila odličje. Bucholz, to je sistem, ki kaže, s kakšnimi tekmeci Generalni sponzor reprezentanc smo igrali, je točno tak, kot ga imajo zmagoviti Armenci. Drugouvrščeni Madžari so po tej poti zbrali pol točke več. Ah pa če to povemo drugače: naš najslabši nasprotnik je zbral polovico možnih točk. In še ta, to je bila Litva, samo zato, ker v dveh kolih ni mogla nadoknaditi štirice oziroma ničle z našo reprezentanco. Da bo zgodba bolj razumljiva (ali pa sploh nič) naj se spomnimo, da na prejšnjih dveh evropskih ekipnih prvenstvih Sloveniji ni uspelo zbrati polovičnega izkupička. In to kljub temu, da je igrala z veliko slabšimi tekmeci. V Gruziji pa smo se na ekipnem evropskem prvenstvu takorekoč po tekočem traku spoprijemali z velesilami ah pa zelo močnimi šahovskimi državami. Kdor pozna švicarski sistem, mu je jasno, kako zelo težko se je obdržati v vrhu. Kaj se je na primer zgodilo Poljakom? Igrah so izjemno, prav navduševah, na koncu pa jih je Zanesljiv - Slovenski velemojster Georg Mohr. zmanjkalo. V zadnjih dveh kohh so izgubili in od njihove dobre uvrstitve ni ostalo nič. Čisto nič. Vzdušje v ekipi je bilo še pomembnejše od trenutne forme. Tudi v najbolj kritičnem trenutku, ko je Anglija precej po- ceni prišla do visoke zmage, morala naših ni padla. Vedeli so, da zmorejo, da bodo to pač nadoknadili v enein izmed naslednjih dvobojev. Je Slovenija zdaj šahovska velesila? Je in ni. Glede na to, kako se je uvrstila in na kakšen način je to dosegla, potem ni dileme. Čisto zasluženo smo med najboljšimi. Ampak velesile se nenehno dokazujejo. No, ponovitve takšnega rezultata pač ni mogoče pričakovati, še manj zahtevati. Rezultat iz Batumija pa je vsekakor dokaz, da smo sposobni vehko, zelo veliko in da smo na pravi poti. Ker je bila to šolska predstava homogene ekipe, bi bilo napak izdvajati posameznike. Vsak je prispeval svoje, vsak je dal vse od sebe. Uvrstitev deklet pa je zelo slaba. Toda treba je povedati, da so imela ves čas zdravstvene težave. Tako rezultat ni odsev njihove prave moči in sposobnosti. Več kot svetel žarek v tem nastopu, ki ga je treba čim prej pozabiti, pa je bronasta kolajna Jane Krivec na tretji šahovnici, naša prva ženska kolajna sploh. Boris Kutin Šport po svetu Conner boljši od Young Americe Auckland - V zalivu Hauruki pred Aucklan-dom so včeraj opravili le dva dvoboja tretjega predtekmovalnega kroga jadralne regate za Pokal Amerike, ki so ju v torek odpovedali zaradi brezvetrja. Najbolj zanimiv je bil plov med ameriškim jadrnicama Stars&Stripes iz San Francisca in Young Americo iz New Yorka, ki ga je s 27 sekundami prednosti dobila posadka Stars&Stripes z Dennisom Connerjem za krmilom. Eden najbolj izkušenih krmarjev se je tako z zmago v zelo zahtevnih razmerah - spremenljivem vetru - povzpel na 5. mesto (najboljših šest jadrnic se bo uvrstilo v polfinale). Druga jadrnica iz San Francisa, America True, pa je z zmago nad Young Australio italijansko jadrnico Luna Rossa, ki je vodila večino regate, potisnila na 4. mesto. Moskovski Dinamo izpadel iz EHL! Moskva - Moskovski Dinamo, evropski hokejski podprvak, se je presenetljivo poslovil od letošnje EL že ob koncu uvodnega kroga. Za Moskovčane je bil usoden nepričakovan remi v zadnjem kolu na domačem ledu z Nemci. Liga se bo nadaljevala po novem letu, igrali bodo četrtfinale na dve tekmi. Derbija sta finski obračun moštev iz Turkuja in Helsinkov ter rusko-švedski dvoboj evropskega prvaka Metalurga in ekipe iz Gavleja. Rezultati 6. kola; skupina B: HIFK (Fin): Manchester (VB) 6:3 (2:1,2:1,2:1), Sparta (Češ): Brynas (Šve) 4:1 (1:0,1:0,2:1); vrstni red: HIFK 15, Sparta 12, Brynas 7, Manchester 2; skupina D: Dinamo Četrtfinalni pari EHL (4. in 11. januarja 2000): TPS (Fin) - HIFK, Metalurg (Rus) - MoDo (Šve), Lugano - Slovan (Svk), Sparta - Niimberg. S. U. Kanadski veterani tudi drugič uspešni Moskva - V drugem srečanju med nekdanjimi kanadskimi in ruskimi hokejskimi zvezdniki, ki so se med seboj v dveh serijah pomerili že leta 1972 in 1974, so Kanadčani zmagah s 4:3 in tako po zmagi z 11:6 v prvi tekmi vodijo že z 2:0 v seriji štirih srečanj. Tokrat je bil za Ruse usoden šestkratni prvak NHL Frank Mahovlich, naše gore list, ki je Kanadi prinesel zmago z golom v zaključku tekme. Ewing & Co mafijski gosti New York - Na sodni obravnavi proti Ste-venu Kaplanu, lastniku zloglasnega nočnega lokala Gold Club, ki naj bi deloval pod okriljem ene najbolj slovitih mafijskih družin v New Yorku, Gambino, je na dan prišlo, da se je v tem lokalu nekajkrat brezplačno zabavalo tudi nekaj košarkarskih zvezdnikov. Kaplan, ki je med drugim obtožen prostitucije in pranja denarja, je omenil, da so aprila lani nekaj noči zapored lokal obiskali Patrick Evving, Charles Oakley in Dennis Rod-man. Račun za njihovo zabavo, v katero so bile vključene pijača in striptizete, je znašal dobrih 2.000 dolarjev, a jim ga kot drugim »posebnim« gostom ni bilo treba plačati. Zaradi obiskov v lo- Moskva (Rus) : Niimberg (Nem) 1:1 (0:1,0:0,1:0), kalu jim sicer ne grozi kazenski pregon, proces pa ' ugano (Svi) 0:6 (0:2, 0:1, 0:3); sedaj spremlja tudi vodstvo NBA, ki bi košarkarje Amiens (Fra) : Lugano (; vrstni red: Niimberg 15, Lugano 11, Dinamo 10, Amiens 0. lahko kaznovalo zaradi omadeževanja dobrega imena lige. kvoto, pa doslej tretjič. »Vesel sem priznanja, ki me bo še bolj podžgal, da si bom na olimpijskih igrah na vso moč prizadeval osvojiti kolajno, ki mi še edina manjka z največjih tekmovanj,« je dejal Rajmond Debevec, član ljubljanske Olimpije. Nataliji Prednik sta se, kot kaže, uresničila oba za zdaj najpomembnejša življenska cilja. Končala je študij na pedagoški fakulteti, le še diplomo mora zagovarjati, in bo na olimpijskih igrah - tudi po Debevčevi zaslugi — branila barve Slovenije. »Upam, da me bodo v kratkem uvrstili v športno četo SV in da bom potem lahko pospešeno trenirala. Rada streljam, zato sem prepričana, da bom do olimpijskih iger vzorno pripravljena,« je dejala članica I. pohorskega bataljona iz Ruš. »Minula sezona je bila zame nadvse uspešna,« je dejal Andraž Lipolt, ki si je z 8. mestom na EP v trapu zagotovil olimpijsko kvoto. Absolvent strojništva iz Sl. Bistrice si želi tudi v olimpijski sezoni nove uspehe, o čemer pa ne gre dvomiti, saj je izredno prizadeven športnik, znan po izvrstni zbra- nosti v odločilnih trenutkih. In kdo so najboljši slovenski strelci leta 1999? Najboljša strelka: Natalija Prednik (I. pohorski bataljon, Ruše), strelec: Rajmond Debevec (Olimpija), strelec v trapu: Andraž Lipolt (II. Bistrica), mladinka: Zdenka Stolnik (Olimpija), mladinec: Peter Marinček (Olimpija), ml. mladinka: Vojka Matek (Dušan Poženel, Rečica), ml. mladinec Valter Pajič (Kolo-man Flisar, Tišina), pionirka: Natalija Bukovec, pionir: Simon Matek (oba D. Poženel), najboljše strelsko društvo: Dušan Poženel (Rečica), strelsko društvo, ki je doseglo največji napredek: Dušan Poženel (Rečica). Plakete SZS so dobili — zlato: SD Triglav Javornik, Koroška Bela (ob 50-letnici društva), srebrne: Robert Markoja, Matjaž Šuligoj, Damjan Kandare in Izidor Hreščak (za ekipno 2. mesto s samostrelom na 30 m in 3. mesto s samostrelom na 10 m na SP); Rajmond Debevec (za 3. mesto v finalu svetovnega pokala z zračno puško) in Jadran Zadnik (za 40-letno delovanje v strelstvu), podelili pa so še 17 bronastih plaket. Bojan Kavčič Foto Igor Zaplatil Najzaslužnejši za razcvet slovenskega strelstva - Od leve: Niko Mejaš, trener tekmovalcev v trapu, Andraž Lipolt, Natalija Prednik, Rajmond Debevec, Lojze Mikolič, trener strelcev s puškami, in Savo Strmole, generalni sekretar SZS. » plačilni pogoji kratil ta Ml T+0 DaHlo za omejeno količino vozil 4 x pfattta la 4 limte |M« Ugodne cene x hph mpi i Dunoiskc ■ 91 juDlicnc LLJ_ cLlJLi^CUiJ L]_ (Li_ 11L T_1 O L' "L 06! 168-40-22 Kdor ima televizor, zdaj res ne more brez Vikend magazina Naselje hiš zbiljski gaj je na klancu, v neposredni bližini Medvod, na jasi, ki se dotika gozda. Hiše bodo zgrajene iz naravnih materialov, velikosti od 169 m2 do 257 m2, na parcelah od 550 m2 do 1100 m2. Vse dodatne informacije vam bomo z veseljem posredovali po telefonu 061168 43 60, najbolj pa bomo veseli vašega obiska. » 1. OBJAVA O ZAKLJUČENI JAVNI PONUDBI NOVOIZDANIH OBVEZNIC BANKE CELJE d.d. 3. EMISIJE NA PODLAGI DOVOLJENJA AGENCIJE ZA TRG VREDNOSTNIH PAPIRJEV ST. 11/224/AG-99 Z DNE 01. 09. 1999 2. IZDAJATELJ OBVEZNIC Banka Celje d.d., Vodnikova 2, 3000 CELJE 3. SKUPNA NOMINALNA VREDNOST CELOTNE IZDAJE OBVEZNIC 10.000.000 EUR v tolarski protivrednosti po srednjem tečaju Banke Slovenije za EUR. 4. PRODAJNA CENA OBVEZNIC Dnevna teoretična vrednost obveznice, preračunana v SIT po srednjem tečaju Banke Slovenije za EUR na dan vplačila. Teoretična vrednost obveznice je enaka nominalni vrednosti obveznice 100 EUR in natečenih obresti od 01. 09- 1999 dalje do dneva vplačila. Kupca obveznic niso bremenili nobeni dodatni stroški. 5. ZAČETEK IN KONEC VPISOVANJA IN VPLAČEVANJA OBVEZNIC Začetek vpisovanja in vplačevanja obveznic: 13. 09. 1999 Konec vpisovanja in vplačevanja obveznic: 08. 11. 1999 6. ŠTEVILO IN ODSTOTEK VPISANIH IN VPLAČANIH OBVEZNIC V času javne ponudbe je bilo vpisanih in vplačanih 100.000 obveznic po 100 EUR, kar je 100 odstotkov emisije. JAVNA PONUDBA JE BILA USPEŠNO ZAKLJUČENA. 7. POOBLAŠČENI UDELEŽENCI, KI SO ODKUPILI OBVEZNICE BANKE CELJE d.d. Z NAMENOM NJIHOVE NADALJNJE PRODAJE OZIROMA KI ORGANIZIRAJO, PRIPRAVLJAJO IN IZVAJAJO PRODAJO 3. EMISIJE OBVEZNIC BANKE CELJE d.d. Banka Celje d.d. je sama organizirala, pripravila in izvedla javno ponudbo in prodajo obveznic. banka celje V varnem zavetju tradicije Skupina mladih za osebnostno rast in zdravo življenje, ki je namenjena mladim v starosti od 14 do 22 let. Tel: (061) 9332 185 (Tina), (061) 152 38 65 (Tone). Naslov: Skupina mladih, Masa-rykova 23,1000 Ljubljana. Pridružite se nam! Paradoks - klub in krizni center Za uporabnike psihiatrije in ljudi v duševni stiski - vsak dan od 15.00 do 21.00, ob delavnikih tudi od 9.00 do 15.00. Razvedrilo, izobraževanje, umetnost, pomoč, zagovomištvo, načrtovanje samostojnega življenja, samopomočne skupine za ženske, moške in skupaj, program za otroke in mladostnike. Novi naslov je: Postonjska 12a, Ljubljana (blizu ZD Vič), telefon (061) 125 98 29. TOK- Telefon Odvisnosti Kranj (064) 326 928. Pokli- češ lahko anonimno vsako sredo od 17.00 do 19.00, če te karkoli zanima o odvisnostih. Krizni center za mlade Smo na Ravbarjevi 11/a, k nam lahko prideš vsak dan med 8. in 21. uro ali pa nas pokličeš po telefonu 136-92-47. Če si v stiski in ne veš, kako naprej, ti ponujamo pogovor, informacije, lahko pa ostaneš tudi čez noč ali dlje. 061 140 31 74 (vsak pon., tor., sre. od 12. do 13. ure). Informacije za zasvojene z drogami in njihove svojce ter naročanje na pogovor za terapevtski program »Človek«. Glukofon - 080 1232 je brezplačna telefonska številka namenjena diabetikom, vsak dan od 9.00 do 15.30. ANONIMNI ALKOHOLIKI! AA, p.p. 3512, 1001 Ljubljana Želite nehati piti? Pokličite tel.; 061/133-82-25 Tvoj telefon Za otroke, mladostnike in odrasle v stiski deluje v okviru projekta Sopotnik vsak dan 24 ur na brezplačni številki 080 22 23. PRISPEVKI V KORIST BOJA PROTI RAKU IN ZA GRADNJO ONKOLOŠKEGA INŠTITUTA V LJUBLJANI Ljubljansko društvo za boj proti raku se zahvaljuje za nakazane prispevke. V počastitev spomina umrlih in namesto cvetja ob smrti so darovali: • sodelavke Darinke Perko, namesto cvetja na grob pok. očeta, 11.000; • KOTO, d.d., namesto cvetja na grob pok. Dušana Durinija, 30.000; • ožji sodelavci KOTO, namesto cvetja na grob pok. Dušana Durinija, 50.000; • OŠ Miroslava Vilharja, Postojna, namesto cvetja na grob pok. Marjana Filipčiča, 15.000; Prispevki v korist boja proti raku: • Helena Kranjc, 2.503; • ALUMINIJ OPREMA, d.d. (september, oktober, november), 7.715,30; • Družina KOMAR, Ljubljana, 1.000; Ljubljansko društvo za boj proti raku, Ljubljana, Metelkova 9, tel. 172-38-39, ŽR 50101-678-49189. Sklad za gradnjo in opremo Onkološkega inštituta v Ljubljani se zahval|uje za nakazane prispevke. V počastitev spomina umrlih In namesto cvetja ob smrti so darovali: Miro Brzin, Ljubljana, 10.000; Klara in Lojze Dežman, Ljubljana, 5.000; Sostanovalci Celovške 149, Ljubljana, za pok. Hinka Urbanca, 22.000; Darko Rusjan, v spomin na sestro, 10.000; Zlata Zajec, Ljubljana, za pok Dušana Durinija, 10.000; Vrtec Pedenjped, Ljubljana, ob smrti Dušana Durinija, moža sodelavke, 10.000; Marija Simšič, Ljubljana, ob smrti Dušana Durinija, 10.000; Sosedje pok. Dušana Durinija, Polje, 17.000 Marko Kobe, Ljubljana, za pok. Dušana Durinija, 15.000 Prijatelji iz Šmarjeških toplic in Malenc pri Kostanjevici, ob smrti Staneta Urbančiča, 54.000; Prispevki za gradnjo In opremo Onkološkega Inštituta: KMN FLUP, Idrija pri Bači, 10.000; Dr. Marjeta Povše, Ljubljana, 20.000; Andragoški center Rep. Slovenije, 20.000; Marija Kurat, Kranj, 50.000 Sklad za gradnjo In opremo Onkološkega inštituta Ljubljana, Zaloška c. 2, tel. 132-00-68, ŽR 50103-603-45793. 150». DeBERNARDI CONSULTING, d.o.o., Ferrarska 14, 6000 Koper, po pooblastilu družbe HOTELI PIRAN, d.d., s sedežem v Piranu, Kidričevo nabrežje 4, ponovno objavlja javni razpis za prodajo nepremičnine z zbiranjem ponudb Predmet prodaje je hotel GIUSEPPE TARTINI, ki je v središču Pirana, ob glavni cesti v bližini morja. Obsega pet nadstropij s pritličjem, v katerem so recepcija, restavracija in kavama ter vsi potrebni servisni prostori s hotelsko kuhinjo. V hotelu so sodobno urejene hotelske sobe z vsem pripadajočim standardom. Objekt bo prodan bremen prosto. Navedena nepremičnina leži na parcelah št. 1131, 1134, 1130, 1132 in 1133, k.o. Piran in obsega 2.111,35 m2 neto koristne površine objekta, stavbno zemljišče velikosti 878 m2 ter 178 m2 površine zunanje ureditve. Prodaja bo potekala po načelu "videno-kupljeno", pri čemer se kasnejše reklamacije ne bodo upoštevale. Pogoji za oblikovanje ponudbe: • Rok za zbiranje ponudb se izteče v torek, 21. 12.1999, ob 12. uri. • Ponudniki lahko pošljejo ponudbe priporočeno po pošti na naslov družbe HOTELI PIRAN, d.d., Kidričevo nabrežje 4. 6330 Piran, ali jih neposredno dostavijo na sedež družbe HOTELI PIRAN, d.d., vsak delovni dan med 9. in 13. uro z oznako -Javno zbiranje ponudb - ne odpiraj«. Pri predmetnem razpisu za zbiranje ponudb lahko sodelujejo vse pravne in fizične osebe, skladno z veljavno zakonodajo RS. Pravne osebe morajo predložiti aktualni izpisek iz sodnega registra, fizične osebe pa potrdilo o državljanstvu. • Davek na promet nepremičnin, notarske in druge stroške prodaje ter stroške prepisa prenosa lastništva v zemljiški knjigi nosi kupec. • Vsak ponudnik mora pred iztekom roka za oddajo ponudbe plačati varščino v znesku 33,000.000 SIT oz. ponudbi priložiti prvovrstno bančno poroštvo s klavzulo o plačilu na prvi poziv. Varščino je treba nakazati na žiroračun družbe DeBERNARDI CONSULTING, d.o.o., št. 51400601-53617 pri Agenciji za plačilni promet RS, podružnica Koper, ter fotokopijo potrdila o plačilu priložiti ponudbi. • Varščina se bo uspelemu oziroma izbranemu ponudniku vračunala v kupnino, neuspelim oziroma neizbranim ponudnikom pa bo vrnjena brez obresti v 8 dneh po sprejemu odločitve, da se njihova ponudba ne sprejme. • Prispele ponudbe bo ocenila komisija. Na predlog komisije bo z najugodnejšim ponudnikom, sklenjena kupoprodajna pogodba. Ta pogodba postane veljavna s pravnomočnim aktom sodišča v okviru izvršilnega postopka ali po predhodnem soglasju Nadzornega sveta družbe Hoteli Piran, d.d. • Ponudnike bomo o izidu javnega razpisa pisno obvestili v 20 dneh po izteku roka za zbiranje ponudb. • Ponudnik, ki bo uspel na razpisu, mora skleniti pogodbo najkasneje v 14 dneh po sprejemu obvestila s strani prodajalca. Če se pogodba ne bo sklenila v predvidenem roku, bo prodajni postopek ustavljen oziroma razveljavljen, vplačano varščino pa bo zadržal prodajalec. • Kupec dobi nepremičnino v last in posest po plačilu celotne kupnine. • Ogled nepremičnine in načrtov objekta ter podatkov in rezultatov poslovanja hotela (št. gostov in nočitev ter drugo) je mogoč na podlagi predhodnega dogovora s kontaktno osebo prodajalca, g. Daria Bartoleta, na telefonski številki 041/676-500. Pri isti osebi lahko na sedežu prodajalca ali po telefonu 066/742-568 dobite vse informacije in dokumentacijo. Prodajalec na podlagi tega razpisa ni zavezan skleniti kupoprodajne pogodbe z nikomer, niti z najboljšim ponudnikom. ___________________________________________________150379 Fino«'... Svetovanje in opravljanje finančnih poslov Koper, Pristaniška 14 objavlja JAVNI RAZPIS ZA ZBIRANJE PISNIH PONUDB ZA PRODAJO OPREME I. Predmet prodaje Je naslednje oprema: 1. Proizvodna linija za žitne grižljajčke. Leto izdelave osnovnega postrojenja je 1992. Linija je v mirovanju. 2. Naprava za vakuumsko ali atmosfersko pakiranje semen. Naprava je v mirovanju. Leto izdelave je 1995. 3. Avtomatska linija iz nerjavečega jekla za proizvodnjo pokovke. Linija je v mirovanju. Leto izdelave je 1995. 4. Sklop za avtomatsko pakiranje (s tehtnico). Naprava je v mirovanju. Leto izdelave je 1992. 5. Igralni sistem Virtuality video igre za razvedrilno dejavnost (2 kosa). 6. Vrtalni stroj Ingersol Rand (goseničar). Stroj je v mirovanju. II. Razpisni pogoji: Na razpisu lahko sodelujejo fizične in pravne osebe. Pisna ponudba mora vsebovati: predmet ponudbe in ponujeno ceno plačilne pogoje potrdilo o vplačilu varščine Oprema je naprodaj po načelu "videno-kupljeno". Uspešni ponudnik mora skleniti prodajno pogodbo v 15 dneh po uspešno zaključenem razpisu in poravnati celotno kupnino v mesecu dni po dnevu podpisa pogodbe. Davek na promet blaga plača kupec. 0 odpiranju ponudb in o izboru bo sestavljen zapisnik. Prednost pri izbiri bo imel ponudnik, ki bo ponudil višjo ceno in boljše plačilne pogoje. Prispele ponudbe bodo ocenjene v treh dneh po izteku roka za zbiranje ponudb. Rok za zbiranje ponudb je 15 dni po objavi. Ponudbe morajo biti poslane na naslov; Finor, d.o.o.. Koper, Pristaniška 14, 6000 Koper, v ovojnici z oznako -ZA RAZPIS«. Vse informacije o opremi in možnih terminih ogleda v času trajanja razpisa lahko zainteresirani dobijo po telefonu 066 38 361 ali 066 38 362. Ta objava ne zavezuje prodajalca, da z najboljšim ali katerimkoli ponudnikom sklene pogodbo o prodaji. 150432 Klic v duševni stiski Celje tel. 063/9781, vsak dan od 15.00 do 22.00. POLJANSKA CESTA 31 1000 UUILIM4A TELEFON 0 FAKSMMLEO V včerajšnjem Delu je pri objavi dolgoročnih stanovanjskih posojil Stanovanjskega sklada Republike Slovenije za nakupe stanovanj prišlo do napake pri objavi razpredelnice o višini posojil, za kar se opravičujemo in jo ponovno objavljamo: 4 061 1710 500 £ 061 1710 503 Najvišje posojilo, ki ga lahko dobi upravičenec, je tako: višina posojila SIT višina posojila SIT višina posojila SIT odplačilna doba obrestna mera odplačilna doba obrestna mera odplačilna doba obrestna mera število družinskih članov do 10 let Tom + 1,75% nad 10 do15 let Tom + 1,95% nad 15 do 20 let Tom + 2,25% 1 ali 2 3.500.000,00 3.000.000,00 1.500.000,00 3 ali 4 4.500.000,00 4.000.000,00 2.500.000,00 5 ali več 5.500.000,00 5.000.000,00 3.500.000,00 Združenje proti spolnemu zlorabljanju deluje na Masarykovi 23 v Ljubljani vsak torek od 9. do 13. ure in vsako sredo od 9. do 13. in od 16. do 17. ure. Sestanke imajo vsako sredo ob 17. uri. Vabijo tudi v novo skupino za samopomoč za preživele žrtve spolnih zlorab. Podrobnejše informacije dobite na telefonski številki (061) 13 13 341 in 9780 ter osebno ob navedenih dnevih. K sodelovanju vabijo tudi nove prostovoljke in prostovoljce. Vaša izkušnja lahko pomaga tudi drugim! AmoiitodiIi PROTON AVTO D.O.O. UuUkra 061158-12-41 I AVTO MOTO TEAM Manje 063864-369 METRO AVTO SERVIS Ljubijana-šenMd 06115641-42 AVT0CENTER KOREN Pragersko 062837-670 AVT0MARKET UuMarc; 061161-35-25 AVT0TACER avl 060273-174 FORTUNA AVTO Ce* 063473-992 ALP0 Kranj 064324-818 AVTOSERVIS V1NK0VIC Murska Sobota 06946-727 AVTOHAFNER Kranj 064 211-325 AVTOUKMAR Vipava 065640011 AVT0P0INT MMa« 062691-600 AVT0UKMAR Nova Gorica 066134-096 AVTO M&C0. MARKELJ Brezje 064738-233 AVT0SEŽANA Izola 066647-206 AVTOSERVIS KREVS Novo Maslo 068 89-233 B0RA-CAR POTOČNIK SIMON S.P. Bre&ce Maribor 060862-267 062 22-96-380 AVTOSERVIS ČUFAR Jesenica 064871-074 Osnovna sola Brozoviča pri Ljubljani razpisuje prosto delovno mesto snažilke - za nedoločen čas (končana osnovna šol Nastop službe 15. 2. 2000. Prijave sprejemamo osem dni po objavi. Kandidate bomo o izbiri obvestili v zakonitem roku. 150530 www.lisac-Usac.si BREZPLAČNI marketinški nasveti, priročnik, audiokaseta, šale telefon; 080 1509 Telefon ZA-l t Zaupni telefon za otroke, ženske, moške, družino in vse nemočne, 97 83, vsak dan od 16.00 do 22.00, in pravno svetovanje ob četrtkih od 10.00 do 14.00. Da, sprejemamo tudi klice v sili! To si lahko privoščimo. Ker imamo stalno na zalogi 6 različnih pisarniških programov različnih cenovnih nivojev, ki so dobavljivi takoj. Ker imamo izkušnje in znanje pri opremljanju prostorov. Ker je kupec - tudi tisti v stiski -za nas kralj. Dobesedno. Pokličite in se prepričajte: (061) 159 46 50 ■ □ M A RC ■ Interieri MARC Interieri d.o.o., notranja oprema, inženiring, Celovška 73 (V. etaža), 1000 Ljubljana, tel.: (061) 159 46 50, fax: (061) 159 46 44 J Delo četrtek, 9. decembra 1998 airtours AlfBAS DOMINIKANSKA REPUBLIKA ali inclusive HAMMAMET DJERBA HRVAŠKA FAKKERSEE GERLITZEN Prijave: PREDSTAVNIŠTVO: KANARSKI OTOKI superfortuna 12.12., 7 dni, od 75.000 SIT polni penzion, od 89.000 SIT /l/^ZZZ/J 19.12., 7 polpenz. fortuna*'* 97.800 SIT • superfortuna"** 125.900 SIT Puerto Plata, 4.12., 7 dni, od 107.700 SIT 4. in 8.12., 14. dni, od 138.500 SIT Punta Cana, 15.12., 14 dni, od 231.900 SIT 29.12., 14 dni, od 347.900 SIT 27.12. do 3.1., od 116.300 SIT 27.12. do 3.1., od 128.500 SIT od 29.12. do 1.1. letalo + polpenz. + silvestrska večerja DUBROVNIK h Splendid, 66.000 SIT H Vis 60.500 SIT HVAR h Amfora, 50.300 SIT od 30.12. do_2.1., polpenz. + silvestrska večerja POREČ - H. Laguna Park, 44.600 SIT Apt. Dorf Seeleitn, od 26.12. do 2.1., od 166.700 SIT na apartma MADRID • LONDON * PARIZ • ISTANBUL od 30.12. do 2.1., od 89.000 SIT v vseh p**bl*iiMih agencijah! ATLAS AMIASSAMI, LJUBLJANA 150414 LINES, BRIT1SH AIRINAVS, DELTA AIRLINES, GARUDA, KLM, LUP, ^AIRPASS~«Š£< SPECIALIZIRANA AGENCIJA ZA LETALSKE VOZOVNICE IN TUI POTOVANJA Vsi letalski prevozniki na enem mestu! I SNIO SPECIALISTI ZA LETALSKE VOZOVNICE-POKUČfTE IN NAŠLI VAM BOMO i NAJUGODNEJŠE POLETE: New Yorfc - 65.000 SIT, Los Angeles, San Francisco - 78.000 SIT, Menico -102.000 SIT ... TUI - ponudba v zadnjem hipu v mesecu decembru: I KENUA: Diani Sea Resort****, polperuJon, 14 dni, 196.800 SIT; ~ " rep.: Hotel Carlbbean VHage Decameron* * *, ali inclusive, 13 SIT; MEHIKA: hoteli Carlbbean VUiage Ptayacar***, 201.900 SIT; VENEZUELA: Hotel Miragua Vlltage***, a« inclusive, dni, 193.700 ali Inclusive, 14 (M, I 140.700 SIT: MALDIVI; Hotel Ari Beach Resort* igv , mm* HivnMirv, i hbh, *, polpenzion, 7 dni, 167.700 SIT; ŠRI LANKA. Hotel Rivertna****, polpenzion, 7 dni, 158.000 SIT; ion, 7 dni, 158.000 SIT; , 7 dni, 57.900 SIT; EGIP ___________________________ , nzion, 7 dni, 63~100 Sl NOVOLETNI ARANŽMAJI - odhod tz Ljubljane!!! Hotel Riu Concortfla* **, polpenzion, Hurghada, Hotel Ramenco Beach****, polpenzion, MEHIKA - 25.12., 13 dni S SLOVENSKIM VODSTVOM: Menico City, Oanaca, I Monta Altan. Mttia. ViUahermosa. , Merida (Silvestrovanje), Unmal, CMtzen Itza Playa del Carmen, odhod zagotovljen - 452.000 SIT INTERNET: www. AIRPASS, Vošnjakova 16, Ljubljana, tel. 061 130 7000, faks 061 130 7100 'J3NVUJ HIV 'SAVM8IV VIHdV SAVMHIV IVHi HIVSSIMS V\'i QUO VADB Tudi v sedmo leto s kakovostjo! Lj., Vodnikova 130. tel. 061/159-74-59, 571-803 - DUNAJ - 18. decembra • SILVESTRSKA NOČ V DOBRI DOMAČI GOSTILNI NA MIRNI NA DOLENJSKEM (avtobusni prevoz) • IZRAEL od 19. do 27. februarja __________________150446y /kSIov&uka Prva slovenska turistična agencija z uradno licenco za opravljanje dejavnosti. TIS AjdovičJns 1 - Cit, Center, ljubljene Tet. 061.138-12-90, 138-12-95, 319 140, e-mell: at,alovenfce»eunet4l KATALOG VIA SMUČARJA 2000- Snočmevliancv, Ita^.AvsliJ.Švid.KanaSinStorem AVTOBUSNI PREVOZI Z NAJMODERNEJŠIMI AVTOBUSI*'”* V FRANCIJO NA NAJVEČJA POVEZANA SMUČIŠČA NA SVETU. EKSKLUZIVNO • VAL THORENS EJCPRESS: V 9 URAH Z BUSOM NA SMUČIŠČA VAL THORENSA, 00 JANUARJA DO MAJA. CENA PREVOZA IZ LJUBLJANE IN CEUA-16.500 SIT. ODHODI TUDI IZ MARIBORA "... La Joue du Loup: aop-ski+bus, že za 7 x 5.360 SIT. Otvoritev smučareAe setom: 16.12.-19.12., Pampeago (Italija). 3 dni. app+ski. že za 16.800 SIT na esebo. POSEBNA SILVESTRSKA PONUDBA: AŽURNA OBALA - ZADNJI HIP, 5-flnevni najem apartmaja za 5 asea. že za 12.500 SIT na osebo: SMUČANJE V FRANCU!: LA JOUE DU LOUP ■ 7 dm. app+ski+bus. že za 7 x 9.700 SIT na oseoo; VAL THORENS - 7-dre.-i -.a;em apartmaja za 5 oseb, že za 38.900: SIT na osebo. PLAČU) SMUČARJE S ČEKI NA SEDEM MESEČNIH OBROKOV BREZ OBRESTI! [ DOMINIKANSKA R. -18. dec., 3*. ali talci., 8 dni, 205.000; j MEHIKA -15. dec., 4*, ali Ine., 9 dni, 142.000; VENEZUELA -i 15. jan., 3*, a« incl., 8 dni, 190.500; HURGADA -16. dec., 4*, poip., 8 dni, 57.860; MADEIRA -17. dec., 4*, N Z, 8 dni, 101350 ZMAVUSČE MNMHE TPPUCE BOGAT BOŽIČNI PROGRAM ZA VSO DRUŽINO V ZDRAVILIŠČU MORAVSKE TOPLICE 5-dnevni program že od 42.850 SIT naprej • Otroci do 12 let - v sobi s starši - brezplačno • Upokojenci 15% popusta • Plačilo na obroke Informacije in rezervacije: Moravske toplice d.d. Kranjčeva 12,9226 Moravske TopliceTelefon 069/12-280,122-810 ŠJ LJ _ f Tr »** R O V A L TURISTIČNA AGENCIJA Na snegu in ob molju - z Atlas A rtoursom v letu 2000 Novo tisočletje bi zagotovo radi dočakali in začeli zelo veselo. Silvestrsko slavje doma, v restavraciji, na mestnih ulicah bodo letos mnogi zamenjali s kakšnim bolj ekskluzivnim krajem. Zakaj si ob novoletnem veseljačenju ne bi privoščili še pravih smučarskih počitnic. Družinam in družbam navdušenih smučarjev priporočamo nekaj prijetnega in ugodnega. Turistično naselje Seeleitn ob Baškem jezeru je prav v mestu Faak. Zgrajeno je po stari koroški vaški tradiciji - z lesenimi nadstropnimi hišami, v katerih so sodobno opremljeni apartmaji za dve do šest oseb. Atlasov klub v naselju vodijo animatorji in izkušeni smučarski vaditelji, ki so pripravili ustrezen program za veliko in malo: za dobrodošlico pijačo pri recepciji, prijetno okrašene apartmaje, vino in mineralno vodo, svečano silvestrovanje na osrednjem trgu v naselju, glasbeni program, ki ga bo vodil didžej, ob polnočnem ognjemetu steklenico šampanjca, pijačo za otroke, novoletno tombolo. Vsak večer bo organiziran zabavni program v klubskih prostorih naselja. Za vaše najmlajše bo odprt miniklub, kjer bodo lahko preživeli prijetne urice v igrah z vrstniki. Smučarjem in začetnikom je zagotovljen vsako- /HSi dnevni prevoz do gondolske žičnice (Kanzelbahn), smučišče Gerlitzen/Golica (1500 -1911 m), 22 kilometrov odlično urejenih prog, 6 vlečnic, 3 štirisedežnice, 2 dvosedežnici in 1 enosedežnica; najdaljša proga je dolga 6 km (Klosterle); vadbišče in steza za snowboard, halfpipe. Ob začetku smučišča so restavracija in snack bar, smučarska šola in vrtec na snegu, trgovina športne opreme ter turističnih potrebščin, ski servis; ob smučarskih žičnicah so bistroji in gostilnice. Gena za udobno bivanje v apartmajih od 26. decembra do 2. januarja je na osebo tolikšna kot povprečna cena za silvestrsko noč. Še imate čas za pravilno odločitev... Atlas Airtours vam poleg prazničnih počitnic ponuja tudi pestro izbiro slovenskih, avstrijskih, italijanskih in francoskih smučišč ter bogato ponudbo apartmajev, hotelov in penzionov vse do maja. Novo leto pri 25 stopinjah Celzija - zakaj ne? V egiptovski Hurgadi ob obali Rdečega morja boste sedem dni uživali v blagostanju tropskega morja. Hoteli so zelo udobni, gostitelji prijazni in vsak trenutek pripravljeni na to, da vas zabavajo in razvajajo; tako v tuniškem Hammametu in Djerbi kot v turški Antalyji. Z Atlas Airtoursom se do toplega moija lahko iz Ljubljane pripeljete vsak teden. Kanarski otoki, španska ali year round destinacija vas ne bo razočarala, če si boste želeli jadrati, igrati golf, tenis, uživati na soncu z brezhibno postrežbo na otokih Tenerife, Gran Canaria ali Lanzarote. Vse skupaj pa boste lahko dopolnili tudi z ugodnimi nakupi. Egiptovska Hurgada in križarjenje po Nilu je na voljo do marca, aprila pa vas že vabita tuniška riviera in safari po saharskih oazah. Počitnice v turškem letovišču Antalyja lahko kombinirate s turo od Carigrada skozi čudežne kraje Anatolije vsak teden do konca marca. Če vam je Sredozemsko morje preblizu, lahko poletite do karibskih letovišč Puerto Plata ali Punta Cana v Dominikanski republiki. Atlas Airtoursovi programi so na voljo v vseh dobro vodenih potovalnih agencijah. Prepoznali jih boste po tem, da poleg zajamčene kakovosti storitev ponujajo tudi natančne informacije o izbranem aranžmaju, skrb izobraženih in izkušenih predstavnikov in vodnikov, ugodnosti za otroke in starše, mladoporočence, starejše goste ... Z Atlas Airtoursom vedno dobite več! GRAN CANARIA - 12.12., hotel***/polp. + letalo, 79.900 SIT + Jo l. 19.12. hotel** */polp.+letalo, 139.900 SIT + dopl. (božična večerja že vključena) EGIPT-Hurgada - 19.12., hotel/polp. + letalo, 99.900 SIT + dopl. /križarjenje + Hurgada IB. L3 189.000 SIT + dopl. ZIMA 1999/2000: Otvoritev smučarske sezone v HI (17.-19.12.); Vikend v Kranjski Gori - (10.-12. 12.) - cena dnevne smučarske karte samo 1.000 SIT)! Bohinj/JOKER -10% popust za vse še proste kapacitete za novo leto; Terme Zreče/htl. Dobrava In Dobrava 2000 - KAPLJICE ZDRAVJA^ <*fl9» 2. 2000 (7 dni, od 49.500 SIT); ALL INCLUSIVE v Bad Kleinkirchheima tona lit v I januarju (5 dni, od 42.590 SIT); t u r i s t i c rsj /\ /\c, rrvi c i j/\ CZ /\\/ /\ l L O v»/XK’inc,.č t T R /\ \/ E VI . .. . STROKOVNA potovanja HEIMTEJCtlL / Frankfurt (tekstil za notranjo opremo) 2, 3, 4 ali 5 dni/letalo, odhodi od 11.1. 2000 PRET * P0HTER / Pariz (modni sejem), 3,4 ali 5 dni /letalo, odhodi 28.1. 2000 PREMIERE / Frankfurt (papir, pisarniški pribor, parfumerija, dekoracija); 3 dni, letalo, odhod 29.1. 2000 SWISS8AU / Basel (gradbeništvo), 3 dni/letalo ali avtobus, odhod 31.1. 2000 MOŠKA MODA / Koln (modni sejem), 3 dni, letalo, odhod 4.2. 2000 CP0 / DusseMort (ženska moda), 3 dni, letalo, odhod 5. 2. 2000 KIND-vJUGEND / Koln (vse za otroka), 3 dni, letalo, odhod 11. 2. 2000 ZIMSKE POČITNICE (december/januar) UGODNE CBi MOŽNOST ODPLAČILA NA 6 OBROKOV (ČEKI / BREZ OBRESTI!) TURČUA/ANTALYA, letalo, hotel 4», 7 polpenzionov, že od 28.900 SIT TUNIZUA, letalo, hotel 3*, 7 polpenzionov, že od 28.900 SIT KANARSKI OTON, letalo, namestitev 2*. 14 nočitev, že od 86.900 SIT ” . MEHIKA, tetdo, hotel 5*. 7 dni, ALL INCLUSIVE. že od 115.900 SIT DOMINIKANSKA REP., letalo, hotel 3*. 14 dni, ALL INCLUSIVE, že od 114,900 SIT MALDIVI, letalo, hotel 3*. 7 polpenzionov, že od 160.000 SIT UGODNE CENE LETALSKIH VOZOVNIC ADRIA AIRWAYS, ALITALIA, AIR CANADA, AIR FRANCE, AUSTRIAN AIRLINES, BRITISH AIRWAYS, EVA AIR, IBERIA, KLM, LAUDA AIR, LUFTHANSA, MALAYSIA AIRLINES, SAS. SINGAPUR AIRLINES. SWISSAIR ... SILVESTROVANJE 2000 (Bližnji vzhod -Ubanon, Sirija, Jordanija, Izrael) - 26.12., Krakov - 28.12., Benetke - 30.12. Mehika - 15. 2., Brazilija - 9. 3., Šrilanka -12. 3., Južna Afrika - 20. 3., Maroko - 25. 3., Uzbekistan - 3.4., Biseri Bližnjega vzhoda -11.4., Avstralija - 24. 4., Izrael in Jordanija - 7. 5., Kitajska -13. 5. « Perico ;i 1.3. I . jnl»l j;»n;i (16 1 / 1 .»6 30 MS MARJETA BRAJIČ VABI IN PRIPOROČA * Predbožični DUNAJ: 2 dni, 11. dec. (večerja ob Straussovih valčkih) in 18. dec. * Novoletni IZRAEL, bogat program: 26. dec.-2. jan. (odhod zagotovljen - odlično vodstvo) * Tradicionalno silvestrovanje v ISTANBULU: 29. dec. 2. jan. * Ponudba Iz katalogov skoraj vseh slovenskih agencij In nemške agencije NECKERMANN! M&M TURIST, LJUBLJANA, TRG AJDOVŠČINA A, Hz tel.: 1326 226 in 133 52 57 I Oskar 'TraveCCer's CCu6 Kranj, tel. 064/35 1-33 1, 064/3 5 1 -333 NOVO LETO » K* 'sinji (25. IZ, 9 Jmi) m : m (29. IZ, 5 dni), Egipt tu Sinnj (22. in 29. J. - S, 15 dni), Zim breeiK Tnr&ji (19., 26. feb., ta..ti, I- (17. /M. (d lot m (16. Z, 13 Smlamni (25. Z, 22 dni), Stran m Libanon (17. 3., 11 Jmi). Knbmtnttnn m ngoJnoU! I5M17 ....še nekaj prostih mest za silvestrovanje 2000 (odhodi: 29 In 30. 12) - Praga 5 dni, Švica 4 dni, Rim 6 dni, Rimini 3 dni, Balaton 3 dni, Amsterdam 5 dni.... Turistična Agsncljs Orna ...zaupanja vradan sopotniki Tel.; 061/344-061 Tel.: 063/897-1700 Tnrtoan NA OBROKE! A&B PLAČILO EGIPT - ko: urt prt ptremldeh - 2 .12. 8 dni: 118.730 - tl BUDIMPEŠTA - 4 dri - 30.12.: 19.900 SIT - SILVESTROVANJE VKUUfcNO!; PARIZ t DISNEVUND -6 dni -28.12.: 55.900SIT-še ndoj mest EGIPT -1 btramov-Krihrjenje po Nii-8dri-» »2000: 159.900 SIT; ZIMA V TOPUH KRAJIH: Kanadi otota, MNm, Mdia, Kilti, Ddniiamla rcpdia,... orad tc iw m sirene simma www.»4>.aaencBa^il PE ROGAŠKA SLCTMA, tal, it.: /063/ 819 03 30 in 819 03 31 •< II PT (KAIRO IN KRIŽARJENJE PO NILU), 8 dni, odhodi: 28. 1., 18. 2., 25. 2. ••• SKOK V PEKIH«, 9 dni, odhod: 25. 2. USODNI PLAČILNI POCOJII ZDRAVILIŠČE LAŠKO ZDRAVJE POČITEK SPROSTITEV BOŽIČ V Zdravilišču Laško Hotel Vrelec / Zdraviliški dom 4 dni 33.600 SIT 5 dni 41.500 SIT 6 dni 49.200 SIT Cene paketov veljajo za eno osebo in vključujejo: * nastanitev v dvoposteljni sobi, dobrodošlico * 4, S ali 6 polnih penzionov, božično večerjo * polnočnice v hotelu - kopanje v zunanjem in notranjem termalnem bazenu * 1 termalna kopel v Dianini ali Apolonovi kabini U600N0 - v času od 25.11. do 29.12. ponujamo 15* popust za vse (5-, 7-, 10-, 14- in 21-dnevne) počitniške programe Takso in druga doplačila obračunamo po uradnem ceniku! Gornja meja vseh popustov je 25%. Informacije: ZDRAVILIŠČE LAŠKO Zdraviliška c. 4,3270 LAŠKO p; Telefon: 063/73 45 122, faks 063/73 45 298 § / «0 * TERME ČATEŽ TERME ČATEŽ 2000 ^•a'ja/Oz. tri in petdnevni božični in novoletni paketi ZIMSKI ODDIH V TERMAH ČATEŽ ......za vse, ki želite preživeti prijeten jesenski oddih v objemu termalnih voda za vse, ki želite s pomočjo zdraviliških storitev ublažiti zdravstvene težave UGODNA PONUDBA: - v različnih nastanitvenih objektih • 5-dnevni paketi - 25.300 SIT in več • 7-dnevni paketi - 33.900 SIT in več • Najem apartmaja *** - 8.900-9.900 SIT Hotel TERME **** • podaljšani vikend paket (3 polpenzioni, hotelski bazen, savna, fitnes studio, kopanje v zimski Termalni rivieri) - 21.000 SIT • POSEBNA PONUDBA ZA UPOKOJENCE Terme Čatež, d-d., Topliška c. 35, 8250 Brežice I tel. 0608 / 35 000, faks 0608 / 62 721 Internet: http://www.terme-catez.si E-pošta: terme.catez@terme-catez.si Ikažipot tours Čopova 5a, 1000 Ljubljana 061/ 125 4491 lnternet://www.kazipottours.sl SILVESTROVANJA! RIMINI - OD 28.900 SIT, RIM - 54900 SIT, CARIGRAD - 73-900 SIT. DUBROVNIK - OD 32.000 SIT, TUNIZIJA - OD 116.300 SIT. KANARSKI 1-134.800 SIT. EGIPT. NAJBOg VROČE "LAST MINUTE" PONUDBEI 14.12., TUNIZIJA, 42.900 SIT; 12.12., GRAN CANARIA. 57.300 SIT; 10.12., TENERIFE, 57.300 SIT; 11.12., ANTALYA, 42.900 SIT; 13.12., MEHIKA, 129.000 SIT; 12.12. ŠRILANKA, 172.000 SIT; 12.12., MALDIVI, 186.400 SIT; 12.12., KUBA, 14 DNI, 258.200 SIT; PLAČILO MAVEC [ TVViP 2. : jubiV.ir' ) ] Božični izleti: tel OM :? Se -190. 1 / OP IV 40,17-11- 4-dnevra WwrhRBgwifhMM>»4Mw PROGRAME POŠLJEMO NA DOM! 15 m KOM PAS HOLIDAYS INFORMACIJE & REZERVACIJE 061 2006 111 http://www.kompas-holy.si (24 ur dnevno) bi 2401 LETALSKE VOZOVNICE 061 2006 230. 132 12 47 SODOBNI TURISTIČNI AVTOBUSI IN IZLETI PO SLOVENIJI IN ZAMEJSTVU 061 323 496 NOVA POSLOVALNICA: BTC-HALA A. LJUBLJANA PODALJŠAJMO POLETJE SLOVENIJA-HRVAŠKA: JESEN '99 (slov. primorje, planine, zdravilišča; Istra, Kvamer); B0ŽIČN0-N0V0LETNI PRAZNIKI (Slov., Hrv.), od 3 dni naprej; UMAG - dep. PARK, KOMPASOVO SREČANJE, 3 dni, od 28.900 SIT; Z LETALOM ZA NOVO LETO v DUBROVNIK, CAVTAT, na HVAR in BOL; ugodno, 4 dni; MEDITERAN: Novoletne počitnice v TUNIZUI: Hamamet, Djerba, Zatzte - 27. XII -3. I., že od 119.800 SIT; vsako nedeljo posebno letalo iz Ljubljano; odhod 19. XII., že od 89.900 SIT; nekaj prostih mest tudi v novoletnem terminu; PONOVNO MOŽEN NAKUP LETALSKIH VOZOVNIC V ZADNJEM HIPU NA LETALIŠČU BRNIK PO IZREDNO UGODNIH CENAH! EGIPT; HURGADA - počitnice in križarjenja - vsako nedeljo posebno letalo Iz Ljubljane, že od 84.300 SIT; nekaj prostih most tudi v novoletnem terminu; OTVORITEV SMUČARSKE SEZONE BOHINJ-NOVO LETO: v hotelih še nekaj prostih sob! TERME ZREČE-h. DOBRAVA 2000****, v času 15. 1.-19. II., 7 poip., SAMO 48.700 SIT; POTOVANJA Z AVTOBUSOM: PREDBOŽIČNI: GRAZ - 11. XII.., 1 dan, 6.400 SIT; DUNAJ -18. XII., 2 dni; 17. XII., 3 dni; MUNCHEN - 11., 18. XII., 1 dan, 7.600 SIT; NURNBERG - 17. XII., 2 dni; Božični RIM - 23. XII., 4 dni; BARCELONA - 16., 23. XII., 4 dni; SILVESTROVANJE '99/2000: DOMINIKANSKA R. (ALL INCL.) - 15., 29. XII., 15 dni, od 239.900 SIT; KENIJA-MOMBASA - 18., 20. XII., poip., hotel ***, 15 dni, od 210.000 SIT; jMMMggMEMMMMM- 24. XII.. 14 dni; ZAKLA« TAJSKE ^-^^ld^^ill^KA^tAUHVI dnk JMBsŽŽf-H'26. XII., 8 dni; KAPADOKIJA 226X'xil^ KOBENHAVN - 29. XII., 4 dni; RIM - 29. XII., 5 dni; 30. XII., 4 dni; SICILIJA - 29. XII., 5 dni; AVSTRALIJA - 29. XII., 16 dni; LONDON - 29. in 31. XII., 5 dni; BENETKE - 30. XII., 5 dni; FIRENCE - 30. XII., 3 dni; NICA - 30. XII., 4 dni; MMiHHi- 30. XII., 6 dni; ISTANBUL - 30. XII.; programi BUDIMPEŠTA (30. XII., 4 dni), DUNAJ (30. XII., 4 dni), MUNCHEN (30. XII., 3 dni) ... Kraljevska silvestrovanja v Sloveniji malo drugače - 31. XII., 1 dan; Dvorec VOGERSKO - 24.000 SIT; TERME ČATEŽ/Klub Termopolis, 12.500 SIT; NAJUGODNEJE TA HIP Na koline v BOŠTANJ/Sevnica - 8. I. 2000, 1 dan, 6.700 SIT; LONDON - 3 dni: 17. XII.; 7., 28. I., od 64.300 SIT; 5 dni: 21. I., od 85.600 SIT; PARIZ-DISNEYLAND - 22. XII., 5 dni, 29.900 SIT; PARIZ - 3 dni: 28. I., 65.900 SIT; 5 dni: 19. L; IG -10 dni, od 269.900 SIT; BAU -15 dni, od 193.100 SIT; J. AFRIKA - 8 dni, od 204.517 SIT; GAMBIJA - 8 dni, od 93.800 SIT; MEHIKA -14 dni, od 213.800 SIT; SONČEN VIKEND/RIO - od 132.670 SIT; DOMINIKANSKA R. - 11. XII., 14 noči, hotel 3*. od 105.000 SIT. 150327 sgg»«riassfBg; POKLIČITE NAS! JEREB, d.o.o., teL 064/631-773,657-110,683-563 | ♦ ZDRAVILIŠČE ATOMSKE TOPLICE d.6 igral ansambel Gamsi, potem pa Lojze Slak. Kot smo že omenili, bo osrednje silvestrsko prizorišče Prešernov trg. Olga Butinar z ljubljanske občine nam je razkrila, da so na velik oder na trgu povabili številne glasbene skupine in znane Slovence; kdo od njih se bo odzval, za zdaj še ni znano. Nosilec programa bo Val 202, njegov moderator pa »domači« Andrej Karoly. Peli pa bodo Anja Rupel s svojim bendom pa skupini Nude in Flirt, Milan Pečovnik Pidži, Janez Zmazek Band — do polnoči, potem bo zaigrala in zapela skupina Califomia. Nekje do dveh naj bi trajal program, seveda ga bodo na željo večine nekoliko podaljšali. Na Prešernovem trgu in v parku Zvezda bosta postavljeni veliki videosteni, s katerih bodo lahko ljudje spremljali silvestrsko dogajanje v Mariboru in Kopru ter program prvega in drugega programa TV Slovenija. Kakšno minuto pred polnočjo bosta navzoče nagovorila ljubljanska županja Vika Potočnik in (predvidoma) predsednik države Milan Kučan. Skupaj bodo odštevali zadnje sekunde. Nekje v tem času bo nebo nad Ljubljano razsvetlil ognjemet - trajal bo petnajst minut. Za hrano in pijačo bodo poskrbeli na stojnicah ter bližnji gostinci. Dodatne informacije lahko dobite v TIC Ljubljana. Domžale. Silvestrovanje v središču Domžal se bo začelo okoli 22. ure. Igrali in prepevali bosta skupini Pop Design in Kantor, predvidoma do druge ure zjutraj, morebiti tudi dlje. Vstop v novo leto ho oznanil veliki ognjemet, največji v tem stoletju, kot je dejala Vera Vojska z občine, navzoče bo nagovorila županja Cveta Zalokar Oražen. Hrana in pijača bosta na voljo tako na stojnicah kot v bližnjih lokalih. Za metanje petard so letos namenili poseben prostor. Karikatura Andrej Bajt je za silvestrsko noč do neba navilo cene. bi ji marsikdo odgovoril. Toda tudi šivilje so ob posel pa frizerke, kozmetičarke, še na bencinskih črpalkah se pozna, ker gredo silvestrovalci praznovat peš. Morda je ob nekaj zaslužka še država, ker je vprašanje, kako se obračunajo in plačujejo davki. Izjava Marije Deu Vrečer zagotovo marsikomu ni všeč. A bi se pod njo podpisal še kdo, ki mu ni vseeno, kaj ostane po takšni noči na prostem. Še najbolj so zadovoljni organizatorji in izvajalci programa (ti služijo) ter Župani; z denarjem iz občinskega proračuna bodo kupili nekaj steklenic penine in si zagotovili nekaj glasov na prihodnjih volitvah. Slovenski turizem pa od tovrstnih prireditev nima /i/c. I ujci, ki si želijo tovrstnih praznovanj, ne bodo prišli v Zreče ali pa v Sv. Jurij ob Ščavnici — v New York, Pariz, Rim, London Že. Tam tudi ne poka tako kot doma. Darja Verbič Koper ,1998/99 Organizator silvestrovanja v Domžalah je Radio Hit, kjer so na voljo za dodatne informacije. Kamnik. Na Glavnem trgu v Kamniku bo ob 22. uri zaigral ansambel Nagelj in napovedal uradni začetek silvestrovanja. Rajanje bo na prostem, le okoliški gostinci, ki bodo stregli hrano in pijačo, bodo zbrani v »kozolcu«, posebej v ta nameft postavljenem objektu (stojnic ta dan ne bo več). Program bo povezoval Podokničar v značilni noši Velike Planine, malce pred polnočjo bo ljudi nagovoril kamniški župan Tone Smolnikar in nazdravil z njimi. Novo leto bo bučno oznanil ognjemet. Kot se spodobi za vstop v novo tisočletje, so organizatorji za zbrane pripravili presenečenje. Ansambel bo sicer godel do enih. pol dveh zjutraj, mogoče malce dlje. Ža dodatne informacije so na voljo v TIC Kamnik na številki 061/ 831 - 470. Grosuplje. Silvestrovanja na prostem v Grosupljem najverjetneje ne bo, je povedal župan Janez Lesjak. A ker zadeva še ni dorečena, lahko vsi. ki bi jih zanimalo, ali se bo v Grosupljem na Silvestra vendarle rajalo na prostem, pokličejo potencialnega organizatorja, lokalni radio Zeleni val, na telefonsko številko 061/ 764 - 242. Vrhnika. Silvestrovanje se bo v Vrhniki začelo nekje okoli 29. ure. Takrat bodo ubrali strune in prijeli za mikrofone člani skupine Hazard. Kraj dogajanja: prostor pred PTC Loka. Poleg igranja in. petja Hazarda bodo imeli tudi program s povezovalcema, organizirali pa bodo tudi bodo žrebanje z izjemno privlačno glavhonagrado: štirinajst dni za dve osebi v eksotičnih krajih! Za hrano in pijačo bo skrbela Mogota iz Bistre. Organizatorji (tamkajšnje turistično društvo Blagajana in vrhniška občina) pričakujejo, da bo rajanje trajalo do druge ure zjutraj, morebiti nekoliko dlje. Za dodatne informacije so sicer na voljo v TD Blagajana na številki 061/ 751 -431. Štajerska Maribor. Mariborčani že nekaj let pričakajo novo leto na Trgu svobode. Program bo stekel okoli 20. ure z razpoloženjsko glasbo iz zvočnikov. Štajerska godba pa bo začela igrati okoli 21.30. Pol ure pozneje se jim bo pridružil ansambel Allegro. Med programom bodo lahko Mariborčani prek videostene večkrat podoživeli dogajanja v drugih slovenskih mestih in na Snežnem stadionu pod Pohorjem. Po 23. uri bodo v slovo stoletju zapeli nekaj »večno naših«: Edvin Flisar, Natalija Kolšek, Jože Kobler in Samir Kobler. Deset minut pred polnočjo bo Mariborčane nagovoril župan Boris Sovič, natanko ob polnoči pa naj bi po vklopu Ljubljane ob besedah predsednika države skupaj odštevali zadnje minute. Mariborčani bodo novemu letu v pozdrav videli veličasten ognjemet, godbe in pevci pa bodo zabavali množico vse do jutra. Policija in organizatorji napovedujejo strožji nadzor nad uporabo pirotehničnih sredstev na prizorišču. Ptuj. Ptujčani bodo na Silvestrov večer ob 21. uri imeli še zadnjo možnost za gledališko predstavo v tem tisočletju: ogledali si bodo lahko Triko Milana Jesiha. Silvestrovanje se bo na Mestnem trgu pred ptujsko mestno hišo začelo že ob 21. uri, ko bodo začele odmevati slovenske in svetovne glasbene uspešnice iztekajočega se stoletja. Zadnji hip pa bo mesto, ki je središče vinske Kje po Sloveniji pripravljajo množična slavja Tri, dve, ena, srečno 2000! Glasbene skupine, odštevanje z župani oziroma županjami, silvestrska presenečenja ... — Skoraj povsod bo vstop v novo leto naznanil velik ognjemet Čeravno so se za letošnje Silvestrovo napovedovale množične selitve zavoljo dramatičnega prestopa v novo. tisočletje (naj bo to res ali ne — ga bomo pa prihodnje leto spet slavili, komu mar), se je na koncu marsikje izkazalo, da bodo ljudje ostali kar doma in ne bodo efvorično rinili v svet. Tudi Slovenci. Skoraj tri četrtine vprašanih v nedavni telefonski anketi, ki jo je za Nedelo opravil Delo Stik, je dejalo, da bodo ostali za novo leto doma, v krogu najbližjih. Med njimi je gotovo precej takih, ki se bodo vsaj za kratek čas odpravili slavit na prosto, med ljudi. V prilogi tako objavljamo nekatere slovenske kraje, v katerih bo organizirano silvestrovanje na prostem. Eno je skupno vsem: silvestrovanjea bodo, pa čeprav bodo padale prekle! Foto Dušan Grča formacije na telefonu 062/ 771 - 569 in 779 - 601. Ormož. Pred ormoškim gradom bo ormoški župan Vili Trofenik tudi na prelomu tisočletij udaril pipo v leseni sod, iz katerega bodo lahko pili vsi. Tistim, ki bodo prišli silvestrovat pred grad, bo občina zagotovila tople napitke. Prehod v novo leto bo označil ognjemet, še vedno pa Ormožanci niso našli primernega ansambla, ki bi jim igral, ali gledališke predstave, ki bi jo poklonili svojim občanom. A do konca decembra bo občina uredila tudi to. Celje. Prizorišče velikega silvestrovanja pod milim nebom bo na Trgu celjskih knezov pred Narodnim domom, kjer bodo za zabavo skrbeli Tip-top Štajerci, Journal in humoristična skupina Alkotest. Za mlajše bodo zabavo pripravili na parkirišču za Zamorcem in v Klubu študentov celjske regije, kjer bodo ob mnogih drugih nastopili tudi skupini Tabu in Lara Baruca. Silvestrovalce, ki se bodo zbrali pred Narodnim domom, bo pozdravil župan Bojan Šrot, nebo nad Celjem pa bo ožaril mogočen ognjemet. Laško. Silvestrovanje na prostem, ki ga organizira tamkajšnje turistično društvo, se bo začelo ob 21. uri, za zabavo pa bosta skrbeli skupini Mlade frajle in Nude. Laščanom bo ob polnoči voščil laški župan Jože Rajh, ki bo navzočim podaril tudi 50 litrov županovega vina. Organizatorji pričakujejo, da bo zbrane navdušilo tudi zabavno predstavljanje laške kronologije, ki bo zajela vse pomembne dogodke od leta 1227, ko se Laško prvič omenja kot trg, pa vse do današnjih dni. Ker so sklenili, da se bodo letos odrekli ognjemetu, bodo poskrbeli, da bodo na Aškerčevem trgu ob polnoči ugasnile vse luči, obiskovalci pa si bodo lahko svetili z iskricami, ki jim jih bodo podarili. Šentjur. Silvestrovanje bo na mestni tržnici. Za zabavo bo skrbel ansambel Hot line, vstop je seveda prost, le sedeže za mizami je treba poprej rezervirati. Slovenske Konjice. Veliko silvestrovanje bodo pripravili v šotoru pred kulturnim domom na Mestnem trgu. Za zabavo bo skrbel ansambel Rogla, silvestrovalci bodo dobili silvestrsko darilce, otroci brezplačno torto, seveda pa bo poskrbljeno tudi za jedačo in dobro pijačo. Opolnoči bo ljudi pozdravil župan Janez Jazbec, nad Konjicami pa bo zažarel ognjemet. Dobrna in Vojnik. Bistveno: silvestrovanje na prostem bo! Občina Zreče. V Zrečah bo silvestrovanje pred športno dvorano, na prostem pa bodo silvestrovali še na Stranicah in na Gorenju. V vseh treh krajih bodo tudi ognjemeti: v Zrečah petnajst minut čez polnoč, na Stranicah dvajset minut pred eno in na Gorenju ob enih in petnajst minut. Na vseh treh prizoriščih bo silvestrovalce nagovoril zreški župan Jože Košir. Velenje. Silvestrovanje bo na Titovem trgu. Velenjčani so letos pripravili tudi program za otroke, za zabavo odraslih pa bodo poskrbeli Šaleški fantje. Organizatorji bodo zbranim postregli tudi s kronologijo najzanimivejših dogodkov v iztekajočem se letu, razglasili bodo naj osebnost leta, ki jo bodo izbrali bralci Našega časa, nagovoril pa jih bo tudi velenjski župan Srečko Meh. Letos se bodo še posebej potrudili za vizualni vtis, ki ga boder pričarali z okrasitvijo trga, laserskim šovom in ognjemetom. Mozirje. Silvestrovanje se bo začelo ob osmih zvečer na trgu, kjer Mozirjani pripravljajo vse množične prireditve. Po besedah Mojce Fingšt s turističnega društva se bodo obiskovalci lahko zabavali ob živi glasbi, hrane in pijače bo dovolj, nekaj pa bo tudi brezplačnih pokušin, za katere bodo poskrbeli pokrovitelji. Silvestrovanje na prostem pripravljajo tudi v bližnjih Nazarjah in Gornjem Gradu. Žalec. Silvestrovanje se bo začelo ob 22. uri na Mestnem trgu pred blagovnico in avtobusno postajo. Igral bo ansambel Braneta Klavžarja, vsem bodo brezplačno delili kuhano vino, Žalčane pa bosta obiskala tudi Božiček in dedek Mraz, ki bosta s seboj prinesla nekaj daril. S strehe Hotela Žalec bodo opolnoči spustili ognjemet. Orla vas. Tukaj se je organizacije lotila kar domača agrarna skupnost. Za glasbo bo skrbel duo s Polzele, za želodce pa bo poskrbljeno s pečenimi odojki, piščanci in purani. Opolnoči bo zbrane nagovorila taborska županja. Vransko. Skupno silvestrovanje na prostem pripravili že osmič zapovrstjo. Seveda ne bo šlo brez žive glasbe, primernih količin hrane in pijače, omislili pa so si tudi priložnostne kozarce. Ob prehodu starega v novo leto bosta zbrane nagovorila župan in župnik. Prekmurje in Prlekija Murska Sobota. Tradicionalno silvestrovanje na prostem v središču mesta se bo začelo ob 20. uri, končalo pa bi ga naj bi se naslednje leto ob štirih zjutraj. Osrednji prireditveni oder bo na Trgu zmage, točneje tja parkirišču pred Pomursko banko. Za mlade, ki se bodo želeli zabavati ločeno od starejših someščanov, pa bosta organizatorja - turistično društvo in mesta občina — rezervirala prostor med galerijo in tržnico na Kocljevi ulici. Oba prireditvena prostora sta drug od drugega oddaljena manj kot sto metrov. Na Trgu zmage bo igral domači ansambel Arizona, mlade pa bosta zabavala ansambla Valter brani Sarajevo in Spoons. Za gostinsko ponudbo bo skrbelo podjetje Zvezda-Diana. Ob vstopu v leto 2000 bo Sobočane nagovoril župan Anton Slavic, vsi, ki bodo prišli pravočasno, pa bodo nazdravili z zastonj šampanjcem in si ogledali tradicionalni ognjemet. Informacije o soboškem silvestrovanju na prostem daje sekretarka soboškega turističnega društva Darja Pintarič na telefonski številki 069/ 31 - 000. Gornja Radgona. Silvestrovanje bo na prostem na tržnici za kulturnim domom. Tam bo postavljen prireditveni šotor, kjer bosta izmenično v živo igrali dve glasbeni skupini, ena narodnozabavna in ena zabavna. Pred tem bodo na ploščadi pri Marketu cel dan prireditve za otroke, proti večeru za mlade, zvečer pa se bo začel program pod geslom »2000 penin za leto 2000«, ki ga bosta povezovala Dušan Zagorc in Samo Tuš. Za tiste, ki ne morejo brez petard, bo postavljen zaboj s peskom, opolnoči bo ognjemet, vmes tudi nagovor župana Mihe Vodenika. Domači vinogradniki in Mesna industrija Radgona bodo poskrbeli za pijačo in jedačo. Radenci. Občina bo pripravila silvestrovanje na avtobusni postaji, kjer bo glasba v živo in predvsem ponudba pijače, tako da obiskovalcem priporočajo, da pridejo na prireditev po večerji. Opolnoči bo pripravljeno presenečenje, vse skupaj pa naj bi trajalo do tretje ali četrte ure zjutraj. Ljutomer Lokalna turistična organizacija Prlekija bo pripravila silvestrovanje na Glavhem trgu na Silvestrov večer. Manjkalo ne bo ne pijače ne jedače niti glasbe v živo, opolnoči pa bo zapokal ognjemet. Sveti Jurij ob Ščavnici. Silvestrovanje bo na trgu Videm v občinskem središču, pripravilo pa ga bo Turistično društvo Sveti Jurij ob Ščavnici. Program še ni natanko znan, seveda pa ne bo manjkalo pijače, jedače in glasbe. Lendava. Silvestrovanje na prostem bo pri Pomurski banki na Mlinski ulici. Organizator prireditve bo Bar West iz Pinc. Program se bo začel ob 20. uri: igral bo ansambel Stari prijatelji, nastopil bo humorist, ob prestopu v novo leto bo velik ognjemet. Obiskovalci se deželice, izkoristilo, da prvič v bodo lahko okrepčali pri šestih stojnicah. Opolnoči bodo postregli s svoji dvatisočletni vinski zgodo- Šampanjcem iz lendavske kleti. Pri nakupu vsake pijače bo obisko-vini predstavi tudi svoje peneče valeč prejel srečko za srečelov, ki se bo začel ob 1 uri zjutraj. Glavna nagrada bo živi prašiček (odojek). DobrovtBk. Prehod v leto 2000 bodo na prostem pričakali tudi' v Dobrovniku. Društvo mladih bo pripravilo zabavo v kulturnem domu, ki se bo med enajsto zvečer in eno uro zjutraj preselila na prostor pred kulturnim domom, kamor vabijo vse krajane. Foto DragUM Modrinjak Maribor 1998/99 se vino - v kleti kmetijskega kombinata Ptuj je namreč posebej za prehod v novo tisočletje nastala penina Petoviona in predstavili jo bodo že poldrugo uro pred slovesnim nazdravljanjem. Zadnjo uro tisočletja bo Ptujčanom prepeval in brundal Pero Lovšin. Opolnoči se bo začel četrturni ognjemet s ptujskega gradu, zatem ’pa bo . praznovalce pozdravil ptujski župan Miroslav Luci. Za njim pa bo oder spet dobil Pero Lovšin. Silvestrovanje organizira GIZ za turizem Poetovio vivat, kjer je mogoče dobiti tudi dodatne in- Koroška Slovenj Gradec. Silvestrovanje na dvorišču graščine Rotentum V starem mestnem jedru se bo začelo ob 20. uri in bo trajalo do zgodnjih jutranjih ur. Za hrano in pijačo bodo poskrbeli v bližnjem gostišču Pri grofu, za zabavo na zadnjo noč v letu pa ansambel The Drinkers. Ob enih zjutraj bo velik ognjemet. Za dodatne informacije so na voljo v Okti, d. o. o., na številki 0602/ 511 - 640. Črna na Koroškem. Pred hotelom Krnes bodo novo leto na prostem dočakali že četrto leto zapored. Praznovanje se bo začelo Foto Juro Eržen Ljubljana 1998/99 Trbovlje. Silvestrovanje se bo začelo ob 20. uri. V avli delavskega doma bodo igrali Kristali, v spodnji avli bo odprt bar z videoglasbo, karte po 3000 tolarjev (vstopnina in aperitiv) pa so že razprodane. Za jedačo bo poskrbela restavracija L. Cena za porcijo se giblje od 900 do 1500 tolarjev. Sicer pa bo za gostinsko ponudbo poskrbljeno tudi pred delavskim domom, kjer bodo lahko zunanji obiskovalci obenem spremljali glasbo s prireditvenega prostora prek velikega ekrana. Cez cesto, v pokritem delu tržnice, bo od 22. ure dalje potekalo silvestrovanje na prostem. Igrali bodo Jantarji, mladi Trboveljčani pa se bodo lahko brez vstopnine udeležili silvestrovanja, ki ga zanje ob 20. uri v domu Svobode prireja društvo Trbovlje Hard-Čore. Ob 15 minut čez polnoč bodo pred delavskim domom prižgali ognjemet. Za vse dodatne informacije kličite Branka Kre-vla, telefon 0601/ 26 - 255. Hrastnik. Hrastničani bodo novo leto 2000 od 20. ure dalje lahko čakali v športni dvorani na Logu. Igrali bodo Faraoni. Za vstopnino in aperitiv bodo morali odšteti 6000 tolarjev, za večerjo, kdor jo bo naročil, pa še dodatnih 2500 tolarjev. V prostorih zimskega bazena bo goste čakal bar, opolnoči pa se bo v dvorani zasvetil ognjemet. Izžrebali bodo tri vstopnice. Prva nagrada bo sedemdnevni polpenzion za dve osebi v Umagu, druga zlati nakit in tretja celoletna vstopnica za hrastniški bazen. Kakšnih dvajset miz od 120 je še prostih, dodatne informacije pa daje kultumo-rekreacijski center na Logu, telefon 0601/ 44 - 038 ali 41 - 731. Dolenjska Novo mesto. Letos bodo novoletne prireditve v Novem mestu na dveh lokacijah. Na novomeškem Glavnem trgu bo v organizaciji mestne občine in trebanjskega radia Max že od božiča živahno v velikem ogrevanem šotoru za 1500 do 2000 obiskovalcev. V novo leto bodo obiskovalce poleg velikega ognjemeta pospremili Bratje z Oplotnice z narodnozabavnim in pop programom. Prvega prvega 2000 zvečer bo v šotoru še novoletni ples z Davorjem Radolfijem in Ritmo Locom. Vstop v šotor bo brezplačen. Za gostinsko ponudbo bo skrbel preizkušen gostinec. Šentjemgj. Ogrevan šotor, ki bo sprejel okoli 1700 obiskovalcev, bo stal tudi sredi Šentjerneja, gostinsko ponudbo v njem pa so zaupali gostincu iz Lenarta, saj se nihče od domačih ni upal lotiti posla. Na Silvestra se bo začelo praznovanje že popoldne, opolnoči ' pa lahko obiskovalci računajo tudi na velik ognjemet in županovo voščilo. Zvečer prvega dne novega leta pa bo tudi v Šentjerneju pod šotorom velik novoletni ples. Vstopnine ne bo. Kočevsko Kočevje. Številne prireditve Veselega decembra se bodo iztekle s silvestrovanjem na Mestni ploščadi. To se bo začelo v popoldanskih urah s programom za otroke, nadaljevalo se bo z ansambloma Tonija Verderbeija in Selekcijo. Za hrano in pijačo bo poskrbljeno na stojnicah, opolnoči pa bo po županovem voščilu še mali ognjemet, ki ga pripravljajo gasilci in taborniki Roda ijavega medveda. Ribnica. Silvestrovanje na prostem se bo začelo ob 21. uri na Škrabčevem trgu. Središče dogajanja bo pod velikim šotorom. V njem bo poskrbljeno tudi za hrano in pijačo ter zabavo z ansamblom Ribnčan in skupino Nori mački. Ob enajstih zvečer bo v ribniški cerkvi predpolnočna maša, po polnoči in županovem nagovoru pa v Ribnici obljubljajo spektakularni ognjemet. Sodražica. V Sodražici pripravljata silvestrovanje na prostem občina in smučarski klub, saj bodo novo tisočletje pričakali na smučišču Izbir. Prireditev se bo začela ob 20. uri, poleg žive glasbe pa se bo mogoče pomeriti v različnih igrah na snegu. Za hrano in pijačo bo poskrbljeno v šotoru in stojnicah ob izteku smučišča. Ob polnoči bo ognjemet. Hrib-Loški Potok. Tako kot zadnji dve leti bodo tudi v Loškem Potoku Silvestrovo praznovali na prostem, na igrišču pred šolo. Poskrbljeno bo za glasbo, hrano in pijačo, praznovanje pa se bo začelo okrog 21. ure. ob 22. uri. Nastopili bodo rudniška godba na pihala in drugi glasbeni gostje. Sicer se bo mogoče pogreti še ob velikem ognju in skodelici kuhanega vina. Nekaj minut pred polnočjo bo ognjemet. Za dodatne informacije so na voljo v hotelu Krnes na številki 0602/ 38 - 114. Ravne na Koroškem. Na ploščadi pred Namo se bo zabava na prostem začela ob 21. uri. Za dobro razpoloženje bodo poskrbeli Koroški jeklarji, Milan Kamnik in Maijana Mlinar. Na voljo bo dovolj jedače in pijače. Opolnoči bo velik, desetminutni ognjemet, zabava pa bo trajala tako dolgo, dokler bodo želeli ljudje. Posavje Krško. Silvestrovanje na trgu Matija Gubca se bo začelo ob 18. uri z nastopi več domačih glasbenih skupin. Od 20. ure do zgodnjih jutranjih ur bosta za dobro razpoloženje skrbela glasbena skupina Happy Hour z Nušo Derenda in mladinski ansambel. Poskrbljeno bo za vse lačne in žejne. Prehod v novo leto bodo popestrile fanfare in ognjemet, sledila bosta slavnostna koračnica Pihalnega orkestra Videm in govor krškega župana. Program bo vodila Bernarda Žara. Dodatne informacije lahko dobite pri Mateju Drobniču na telefonski številki občine Krško. Sevnica. Ob 22. uri se bo začelo silvestrovanje na Trgu Svobode v središču Sevnice. Obiskovalce bo zabaval ansambel Globus, poskrbljeno bo za hrano in pijačo. Veliki dogodek bo obarval dvajsetminutni ognjemet s sevniškega gradu, vsak obiskovalec pa bo lahko nazdravil s kozarcem penine, ki ga bo podarila občina Sevnica. Dodatne informacije lahko dobite na telefonski številki Zveze kulturnih društev Sevnica. Brežice. Na glavnih brežiških ulicah se bo rajanje začelo že v dopoldanskih urah. Osrednji program silvestrovanja bo potekal pri cerkvi sv. Lovrenca od 20. ure naprej. Za dobro zabavo bodo skrbeli razni ansambli in didžeji, nastopila bo tudi godba na pihala iz Loč. Poleg družabnih iger bodo zanimive stojnice z raznimi dobrotami. Vinorodna dežela podarja vsakemu obiskovalcu steklenico šampanjca, s katerim bo mogoče nazdraviti ob ognjemetu s Svetega Vida, ki bo po zagotovilih organizatoija viden po vsej občini. Dodatne informacije so na voljo na telefonski številki Ropot marketing studia Brežice. Zasavje Zagorje. V šotoru ob Mediji se bo na Silvestrovo ob 20. uri začela prireditev V novo tisočletje s Čuki, nekoliko stran, v tamkajšnjem delavskem domu, pa se bodo lahko Zagorjani za vstopnino 2500 tolarjev zabavali še ob zvokih Obvezne smeri ter Igorja in zlatih zvokov. Pijačo in jedačo bodo morali prinesti s seboj, v delavskem domu pa jih bodo čakali slavnostni pogrinjki ter drobna presenečenja, ki jih bo pripravil organizator, zagorsko hortikulturno društvo. Pijačo bo mogoče tudi kupiti. Vse dodatne informacije je moč dobiti pri Nevenki Kobilšek, tajnici društva, na telefonskih številkah 0601/ 55 - 031 ali 62 - 295. Ob enih zjutraj bodo Zagorjani v pozdrav novemu letu prižgali še ognjemet. Gorenjska Kranj. V Kranju bodo silvestrovali na prostem na Glavnem trgu v starem delu mesta. Tam bo ob 21. uri najprej tradicionalni silvestrski tek po mestnih ulicah, ki ga pripravlja kranjsko turistično društvo. Nadaljevali bodo z veselim druženjem ljudi ob zabavni glasbi. Opolnoči bo zbrane nagovoril kranjski župan Mohor Bogataj in jim voščil srečo v zadnjem letu tega tisočletja. Nato pa bodo staro mestno jedro in nebo nad njim razsvetlili z ognjemetom. Žiri. Dopoldne bo na vrsti kulturni program s karaokami, popoldne pa bo pročelje zadružnega doma rabilo kot platno, na katerem bodo predvajali komedijo. V šotoru bodo stregli hrano in pijačo, po polnoči, ko bo nebo razsvetlil ognjemet, bodo točili šampanjec in vsak bo za darilo dobil poseben novoletni kozarec. Po ponoči bo najbrž mnogim prijala enolončnica. Prireditev v središču Žirov, ki jo bo organiziralo turistično društvo s finančno podporo občine, bo popestril ansambel Maj. Škofja Loka. Škofjeločane bo letos prvič v novo leto pospremil ognjemet. Spremljali ga bodo lahko tudi z Mestnega trga, na katerem bodo stojnice s ponudbo hrane in pijače. V okviru Veselega decembra se bodo v starem mestnem središču zvrstile številne prireditve in koncerti. Jesenice. Jeseničani bodo tudi tu letos številne prednovoletne prireditve sklenili s silvestrsko zabavo v šotoru na Čufarjevem trgu. Začela se bo ob 21. uri, za glasbo pa bosta skrbela ansambel Supernova in narodni trio. Opolnoči bo svojim občankam in občanom voščil župan Boris Bregant, pet minut pozneje pa bo ognjemet. Za hrano in pijačo bo poskrbljeno. Dodatne informacije so na voljo na številki 064/ 863 - 178 ali 041/ 582 - 433. Dovje. Silvestrovanje na prostem bo na Dovjem pred obnovljeno kovačnico. Igral bo narodnozabavni ansambel, ponudili pa bodo tudi žgance, kislo zelje, koline, obaro in potico. Dodatne informacije dobite na številki 064/ 891 - 184. Radovljica. Radovljičani bodo lahko silvestrovali v šotoru na osrednjem mestnem parkirišču. Za hrano in pijačo bo poskrbljeno. Za dobro razpoloženje bodo skrbeli Braco Koren in člani ansambla bratov Svetlin, opolnoči pa bo ognjemet. Dodatne informacije so na voljo na številki 064/ 714 - 805. Bled. Blejci bodo imeli silvestrovanje na prostem na promenadi ob Blejskem jezeru. Organizirala ga bo blejska Direkcija za turizem, program pa še ni v celoti izdelan. Ob glasbi pa bo poskrbljeno tudi za pijačo in hrano. Več informacij je mogoče dobiti na 064/ 74 - 80 -130 ali 041/ 694-931. Bohinj. Silvestrovanje bo v novem prireditvenem prostoru v avtokampu Danica. Medtem ko bo v prednovoletnem času in dan po novem letu v Bohinju nastopilo več znanih glasbenikov, bosta za Silvestrovo nastopila Agropop in Tereza Kesovija. Opolnoči bo ognjemet na Dobravi. Za več informacij so na voljo na številkah 064/ 721 - 861 in 721 - 221 ter 041/ 583 - 033. Primorska Bovec. Silvestrovanje bo na igrišču pred osnovno šolo. Ob 19. uri bo tam začel igrati v Posočju zelo priljubljeni Duble Truble. Za razpoloženje bo skrbel didžej Vaško. Opolnoči bo ognjemet. Log pod Mangartom. Ložani bodo na Silvestrovo popoldne v kulturnem domu vrteli športne filme. Kasneje, ob 17. uri, se bo po taktih glasbe s plošč začelo rajanje po središču vasi. Za hrano in pijačo bodo poskrbeli domači gostinci. Ob 21. uri bo začel nastopati italijanski rock band Wind, ob polnoči bodo zakurili kres. Več informacij o prireditvi dobite pri Marku Vidiču na telefonu 065/ 841- 910. Kobarid. Rajanje bo pod obličjem bronastega Gregorčiča na Plaču. Ta bo od 19. ure zaprt za ves promet. Na njem bodo postavili stojnice s pijačo. Kobaridci imajo namreč navado, da hrano in pijačo prinesejo od doma. Pod kostanjem bo igral ansambel Modri dirkač. V novo tisočletje bodo stopili pod krošnjo ognjemeta. V Kobaridu se z organizacijo silvestrovanja ukvarja Jana Fratina, ki se oglasi na številki 065/ 191 - 920. Tolmin. Tu si bodo za letošnje silvestrovanje prvič omislili razkošje velikega šotora. Postavili ga bodo okoli fontane na Trgu 1. maja. Noč bo povezoval Julijan Drago. Igral bo ansambel razdalja. Stregli bodo s hrano in pijačo. Ko bo ura odbila dvanajst, bodo uprizorili tudi ognjemet. Silvestrovo v Tolminu bo turistično društvo popestrilo s srečelovom in razglasitvijo rezultatov tekmovanja za najlepše okrašeno izložbo. Zmagovalec bo namesto prehodnega pokala dobil repliko starinske Pieronijeve slike gradu na Kozlovem robu. Več o tem vam bo povedala Anka Kavčič, ki je dosegljiva na številki 065/ 81 052. Cerkno. Z organizacijo silvestrovanja se ukvaija župan Jurij Kavčič. Dobite ga na številki 065/ 73 - 320. Cerkljani bodo novo leto pričakali pod platneno streho ogrevanega in slavnostno opremljenega šotora. Postavili ga bodo na glavnem trgu. Animacijo z besedo in glasbo so prepustili didžejem iz Škofje Loke. Za izvirnost gostinske ponudbe bo poskrbel izbranec med cerkljanskimi gostinci. Komu bo zaupana, še ne vedo. Gostilničarji pa so se zaobljubili, da lokalov v Cerknem na Silvestrovo ne bodo zaprli. Ognjemet bo, če bo. Idrija. Ljudje bodo silvestrovali kar po domovih. Na piano pa naj bi vendarle stopili, ko bo opolnoči z gradu Gewerkenegg brizgnil ognjemet. Tako so povedali v idrijskem turistično informativnem centru TIC na številki 065/ 73 - 898. Pač pa si bodo razkošno silvestrovanje omislili v Spodnji Idriji. Na trgu poslovno-trgovskega centra na bregu Idrijce bo od 21. ure dalje igral ansambel Ex posadka, pela pa bo Tinkara Kovač. Neznano je še ime diskdžokeija, ki bo prireditev povezoval. Stojnice bodo, polnočni ognjemet pa tudi. Podrobnosti vam bo razložil Slavijo Hladnik, do katerega lahko pridete tudi s pomočjo telefona s številko 065/1760. Ajdovščina. Ajdovci bodo prehod v leto 2000 lahko doživeli v središču mesta z zabavnoglasbeno skupino Kingston in ansamblom Slapovi. Organizatorji, in sicer ajdovska občina, Klub ajdovskih študentov, ajdovska krajevna skupnost, Turistični informacijski center Ajdika, Zavod za kulturo, izobraževanje in šport in radio Nova pa v programu poleg ognjemeta obljubljajo vrsto presenečenj, ki bodo poživila pričakovanje novega leta. Nova Gorica. Bevkov trg in Kidričeva ulica bosta glavni prizorišči novogoriškega poslavljanja od leta 1999, od sredine silvestrskega popoldneva do jutranjih ur novega leta pa bodo odprta tudi vrata kulturnih hramov, in sicer Kulturnega doma in Primorskega dramskega gledališča. Od 22. ure naprej bo glavno dogajanje na prostem z ansambloma Gamsi in Baballu ter s humoristično skupino, v kateri bosta Vesna Malalan in Lara Jankovič z gosti. Po voščilu novogoriškega župana bo novogoriško nebo kar dvajset minut osvetljeval ognjemet. Program se bo nadaljeval do 3. ure in 30 minut. Koper. Slvestrovanje bo na dveh trgih: na Titovem ter Carpac-cijevem trgu. Na prvem bosta igrala dva ansambla, dve pevski garnituri bosta tudi na Carpaccijevem trgu. Na obeh trgih bodo namestili velika video panoja, da bi lahko ljudje z enega opazovali, kaj se dogaja na drugem trgu. Dogajanje bo mogoče spremljati še na lokalni kabelski TV, Radio Capris pa se bo večkrat vključil v neposreden prenos dogajanja. Na obeh trgih bodo postregli z brezplačno polnočno čašo šampanjca, poskrbeli pa bo tudi za gostinsko ponudbo hrane in pijače. Ognjemeta ne bo. Piran. Silvestrovanje bo na Tartinijevem trgu. Ob 19. uri bo otroško silvestrovanje, z animacijo, igrami, obiskom dedka Mraza, obdaritvijo otrok in zdravico z mlečnimi koktajli. Ob 21. uri se bo začelo pravo silvestrovanje za odrasle. Igrala bo skupina Čudežna polja, zvrstile se bodo animacijske igrice, priredili bodo srečelov in podelili nagrade odraslim. Ognjemet bo (tudi v Portorožu, čeprav tu ni predvideno organizirano silvestrovanje na prostem). Srečno 2000 bo voščila županja Vojka Štular. Tartinijev trg bodo spraznili in na njem ne bo avtomobilov. Gostinci bodo imeli klopi in mize. Vso noč bo brezplačno vozil avtobus I in I na progi med Piranom in Lucijo. Izola. V Izoli bodo začeli silvestrovati ob 21. uri na Velikem trgu. Sprva predvidenega ognjemeta ne bo, bodo pa zato humoristi, dedek Mraz in ansambel Istrski vinogradniki gotovo ogreli občinstvo. Pripravili so tudi posebno presenečenje. Novo leto bo voščila županja Breda Pečan. Dopisniki Dela 4. 1 .4 turizem Del arabskega vsakdanjika - Največ sproščenosti je med moškimi, čeprav se je težko odločiti, ali gre pri dveh, ki se držita za roke, za sorodnika, morda za očeta in sina, za prijatelja, ki sta vesela, da se po dolgem času srečata, ali pa za zaljubljenca, ki sta našla uteho v'svetu zastrtih žensk. Od Hurgade do Luksorja Dolar za kvadratni meter peska Hurgada je zrasla iz skromne ribiške vasi v puščavi — Karavani, ki potuje proti Luksoiju, daje tempo prvo vozilo, vojaški tovornjak, ki je oboroženo spremstvo Blizu ekvatorja je prehod iz noči v dan in nazaj zelo kratek. Samo kakšnih deset, petnajst minut mine, da se popolna tema spremeni v svetel jasen dan in obratno. Nekaj pred šesto zjutraj, ko se je noč začela poslavljati, se je na robu Hurgade, pred cestno zaporo, zbrala kolona vozil, namenjenih proti Luksorja. Na obronkih sipin ob cesti so prvi jutranji žarki obsijali silhuete do zob oborožene turistične policije, kije varovala postojanko in parkirišče, od koder se vsako jutro ob isti uri odpravi karavana avtobusov, tovornjakov in osebnih vozil proti enemu najbolj obiskanih turističnih krajev Egipta. Vojaki na straži so prijazni, odgovarjajo na nasmehe in pozdrave, dovolijo, da jih slikamo, hkrati pa pozorno opazujejo razgibano pustinjo, ki se širi na vse strani okoli mesta. Ob šestih se karavana premakne; vozila speljejo prek cestnih grbin, ki omejujejo hitrost ,in se zapeljejo v puščavo proti suhim, skalnatim gričem, ki se dvigajo v daljavi. Čeprav se cesta ves čas vije med griči, vozila pridobivajo hitrost in kazalec na brzino-meru se ustavi šele na prepreki, precej čez zadnjo številko, ki kaže hitrost sto dvajset na uro. Tempo daje prvo vozilo, vojaški tovornjak, ki je naše oboroženo spremstvo, prav takšno, kot vozi tudi na koncu kolone. Karavane in vojaško spremstvo Karavane in vojaško spremstvo so od leta 1997 naprej obvezni za vozila, ki prevažajo tujce, potem ko so muslimanski skrajneži streljali na turiste pred templjem kraljice Hačepsut v Lu-ksorju. Od takrat so postavljena tudi strojnična gnezda in stražarji na obronkih gričev, ki obkrožajo tempelj; močno zastražen je bil tudi prostor sredi poti med Hurgado in Luksorjem. kar Rut 85 so mu rekli, kjer je bil za sodobne avtobusne karavane predviden polurni odmor. Po dve hiši na vsaki strani ceste s pokritim prostorom pred tistima, v katerih je bilo gostišče. Spredaj vhod za goste, zadaj, nekoliko stran, koliba, v kateri je stranišče, dokaj čisto po takšnem številu ljudi, ki ga obiščejo med postankom. Domačini, šoferji in spremljevalci so se odpravili skozi stranska vrata v slabo osvetljen prostor z golimi stenami, v katerem je bilo le nekaj miz in stolov, v steni pa odprtina, skozi katero so prihajali plastični krožniki z jajčnimi omletami, kuhanim fižolom v zrnju in nizkim, nekvašenim kruhom, ki si ga še dandanašnji beduini v puščavi pečejo na vročem ploščatem kamnu ... Omleto in fižol je bilo treba pojesti z rokami in kruhom, saj so vilice služile le za to, da si je vsak z njimi zmečkal s pekočo papriko začinjen fižol. Vse skupaj, na koncu še s čajem ali kavo ter šišo (vodno pipo) vred zunaj pod nadstreškom, je bilo darilo lastnika gostilne šoferjem, ker so se ustavili pri njem, in ne pri sosedu na drugi strani ceste. Dolar za kvadratni meter peska Dolina Nila zraste iz puščavskega peska in skal skoraj v trenutku in zelenja je toliko, da zabolijo oči. V predmestju so, tako kot povsod, prašne ulice, vase zazrte hiše z majhnimi okni, ob vodnjakih otroci napajajo drobnico, v namakalnih kanalih se bleščita voda in zelenje, zelenje ... Vse skupaj je pravo nasprotje Hurgade, ki je zrasla iz skromne ribiške vasi v puščavi, na obali Rdečega morja. Pred dvajsetimi leti so kraj obiskovali samo potapljači, ki so prebivali v turističnem kampu in žrtvovali udobje klimatiziranih sob za prekrasne potope v eksotičen podvodni svet, poln koralnih grebenov in pisanih rib. Pa je ob kampu nastal prvi hotel, za njim drugi, tretji in tako naprej. Kvadratni meter peska je bilo mogoče kupiti za dolar in vsi tereni ob obali so že prodani. Kupci so večinoma poslovneži iz Kaira in veleposestniki s severa dežele. Na vsaki drugi parceli že stoji hotel visoke kategorije, vmes pa je gradbišče, kjer iz zemlje skoraj vidno rastejo novi. Lastniki so Egipčani, upravljanje hotelov pa je zaupano Evropejcem, in to se pozna. Prostorne sobe, hotelska plaža in Egipčan, ki ti odpira vrata, eden za leva in drugi za desna, vseeno, skozi katera se odpraviš na ulico. V starem središču je še vse po starem. Zjutraj okoli sedmih pridejo delavci, večinoma zidarji, s svojim orodjem na glavno ulico in počakajo na delodajalce. Ti odberejo, koga potrebujejo, in ga s tovornjačkom odpeljejo na gradbišče. Za zdaj še ni bojazni, da bi ostali brez dela in družina brez kruha, saj le malokdo odide domov s svojim orodjem brez zaslužka. Plača je skromna, kakšnih sto petdeset do dvesto petdeset egiptovskih funtov na mesec ni hudo veliko; če znaš kupovati, pa se skupaj z napitninami, ki so obvezne povsod in za vse, le da preživeti. Kakšno uro pozneje začno trgovci odpirati svoje lokale in prednje zlagati svoje blago. V starem središču Hurgade se še da pošteno barantati in Evropejec lahko presenečen ugotovi, da trgovci niti niso tako vsiljivi kot »drugje po arabskem svetu. Pri kupovanju se je treba sprijazniti z dejstvom, da je na tretjino zbita cena še vedno enkrat večja od vrednosti blaga, ki si se ga namenil kupiti. V novem, modernem središču mesta pa romantike Orienta ni več. Cene so napisane na etiketah, že za polovico višje, in fiksne. Pravijo, da so za ta napredek krivi ruski turisti, ki ne barantajo - plačajo brez komentarja in za povrh kupijo dvojno. Dovolj in preveč za en dan Štiri ure so ravno prav za dvesto osemdeset kilometrov ceste skozi sivkastorjavo puščavo od Hurgade do Luksorja. Slednje mesto je pravo nasprotje prvega. Ko stopiš iz puščave, najprej srečaš podeželsko predme- stje sredi zelenih polj in nato moderno poslovno središče s spomeniki stare kulture, za katere, potem ko si jih ogledaš v naravi, ugotoviš, da je v literaturi samo bleda senca resnice. Tukaj tudi ljudje, navajeni svetovnih čudes, spoštljivo onemijo. Povsod med starimi spomeniki mesta in okolice je enako: najsi bo to v dolini kraljev, ki po pobočjih okoliških gričev skriva neštete grobnice egipčanskih vladarjev in plemstva starega sveta, ali v spominskem templju ene izmed najbolj ambicioznih žensk starega Egipta - kraljice Hačepsut, ki je začela vladati v imenu pastorka in nadaljevala kot samostojna vladarska osebnost, ali pa v ostankih tempeljskega kompleksa boga Amona v Kamaku, ki je v najboljših časih 18. dinastije obsegal površino 166.000 kvadratnih metrov - povsod ima človek občutek, da je nekdo legendo utelesil v kamen in nekje zadaj, v podzavesti, se mu porodi občutek nelagodja in strahu. Dovolj in preveč za en dan. Zapuščamo Luksor in se vračamo v Hurdago. Arabska puščava med Nilom in obalo Rdečega morja je bolj skalnata kot peščena, sicer razgibana, z griči, a kljub temu dolgočasna v svoji vedujejo, da so njihovi ognji, ki jih včasih zakurijo po vrhovih gričev, marsikomu v hladnih puščavskih močeh rešili življenje. Na enem mestu ostanejo leto ali dve in se nato preselijo, čez čas pa na isto mesto pridejo drugi. Kmečki turizem na egipčanski način Nekaj deset kilometrov južno od mesta oziroma uro vožnje s terenskimi vozili čez dm in stm živi družina Višari, ena od treh nomadskih družin v tem delu puščave. Nekaj kolib iz protja, pokritih s koci (v eni je spalnica, v drugi kuhinja, v tretji se zadržujejo moški, v četrti pečejo kruh in tako naprej), za nizkim gričem vodnjak, izkopan trideset metrov globoko, na dnu pa tudi v največji vročini dovolj sladke vode za ljudi in živino. Moški skrbijo za živino, kamele in drobnico, ženska za gospodinjstvo, to je za hrano in otroke. Ta družina pa skrbi tudi za turiste - nekakšen kmečki turizem na egipčanski način. Obiskovalcev je večinoma preveč, da bi se posameznik lahko počutil kot popotnik, ki odkriva neznano. Kljub temu pa se je mogoče izogniti množici, ki se seli od zanimivosti do zanimivosti, počepniti ob ognju in gledati, kako stara beduinka razvalja nekvašeno testo in nato na vroči pločevini nad ognjem peče kruh in ne nasprotuje, če jo fotografiraš, niti ne zahteva za to napitnine. Zanimivo je sesti med moške domačine in spiti skodelico močnega čaja ter poslušati Puščava, del Zahodne Sahare, skale in pesek - Pravijo, da puščavo vsakih nekaj let namoči dež in takrat ozeleni. Sezona je kratka in sonce kmalu opravi svoje. Sahara se spet potuhne in potrpežljivo čaka na ponovnih »pet minut«. Vmes zagotavlja veselje evropskim turistom, ki skušajo v modernih japonskih štirikolesnikih ujeti čar prostranosti. Fotografije Janez Resnik Staro In mlado, skupaj in povezano - Dva otroka sta v plemenu in zanju skrbijo vsi. Vsak se mu posveti za trenutek, mu da »košček« igrače, mu pomaga vstati ali pa sesti. Tako kot pri vseh otrocih sveta pa je najboljša stara mati. Danes gradbišče, jutri sodoben hotel s petimi zvezdicami - Res je, da so zvezdice egipčanske in se v evropskih očeh takoj ena utrne, druge štiri pa sijejo svetlo. Stavbe rasejo iz tal skoraj vidno in gradbišča že naslednji dan ne motijo nikogar več. Nikjer kupov peska, odvrženega orodja in luž, z vrvjo zvezani zidarski odri pa dobijo kar nekako eksotičen videz. Slovenski turizem na Hrvaškem - Te dni je Center za promocijo turizma Slovenije predstavil na Hrvaškem, v Zagrebu, slovensko zimsko oziroma smučarsko ponudbo ter novosti v naši turistični ponudbi nasploh. Hrvaški trg je za slovenski turizem izjemno pomemben - hrvaški turisti namreč sodijo med naše najmnožičnejše goste, za Nemci, Italijani in Avstrijci. Julija je Center odprl v Zagrebu svoj informativni urad, s pomočjo katerega naj bi zagotovil slovenskemu turizmu bolj neposredno in aktivnejšo navzočnost na hrvaškem trgu. Prihodnje leto naj bi Center še okrepil promocijo na Hrvaškem. Slovenijo je v prvih desetih mesecih letošnjega leta obiskalo skoraj 69 tisoč hrvaških turistov, za odstotek več kot lani v enakem obdobju, prenočitev pa so ustvarili za dva odstotka več, in sicer malce čez 187 tisoč. Samo oktobra se je število prenočitev v primerjavi z lanskim oktobrom povečalo kar za osem odstotkov. Hrvaški turisti najraje obiskujejo slovenska zdravilišča, pozimi smučarska središča in turistične kmetije. T. R. Izobraževanje v turizmu -Konec novembra je minilo eno leto, odkar je v Mednarodnem inštitutu za turizem pri Nacionalnem turističnem združenju (NTZ) začel delovati Center za usposabljanje v turizmu (CUT). Njegovo ustanovitev je podprlo več ministrstev (za delo, družino in socialne zadeve, za malo gospodarstvo in turizem, za šolstvo in šport in za znanost in tehnologijo). Center je naprej oblikoval strokovne programe za področja splošnega menedžmenta, hotelskega menedžmenta, vodenja strežbe in kuhinje, marketinga v turizmu, animacije in odnosov z gosti v hotelirstvu, kontrolinga v hotelirstvu in gostinstvu itn., pozneje pa se je lotil tudi priprave metodološko-pedago-škega programa usposabljanja za nacionalne inštruktorje in trenerje. Kot so povedali na včerajšnji tiskovni konferenci na NTZ. se je v prvem letu delovanja dvanajstih dvo- do petdnevnih seminarjev CUT udeležilo skupaj 184 slušateljev iz 35 podjetij iz slovenskega turističnega gospodarstva. Med njimi se jih bo 20 usposobilo za trenerje Centra za usposabljanje v turizmu ali za interne inštruktorje v turističnih podjetjih. Povpraševanje po seminarjih CUT narašča tudi med študenti slovenskih turističnih in hotelirskih šol, so še povedali. Za zdaj slednjih še ni bilo med slušatelji. CUT sodeluje z mnogimi tujimi izobraževalnimi organizacijami in ustanovami. T. R. enoličnosti, celo neprijazna, če se dovolj dolgo potikaš po njej. Kljub temu pa je to življenjski prostor in zavetje za nomadske beduine, ki si ob globokih vodnjakih postavijo svoje šotore in kolibe. Zagrizeni nomadi so, ki hočejo živeti samo v puščavi in samo od nje. Ta jim daje vodo, hrano, zdravje in smrt. V njej se rojevajo brez pomoči sodobne medicine in tako tudi umirajo. Ne marajo se prilagoditi ničemur drugemu in zato je nad njimi obupala tudi egiptovska vojaška oblast. Ljudje pa pripo- I Vsako nedeljo v Hurgado I | Informacije: 061/1 grleno govorico, ko se pogovarjajo med seboj in se ne menijo zate in ne sprašujejo, od kod si, kako ti je ime in ali ti je tu všeč. Zanimivo se je povzpeti na grič ob taboru in opazovati okolico, ki se zaradi igre sence in svetlobe zdi, kot da bi bila sestavljena iz velikih gledaliških kulis, na koncu pa uživati v sončnem zahodu in doživljati črnino neba, prebodeno s številnimi zvezdami. In na koncu, ko se s »terenci«, katerih luči prebadajo temo in osvetljujejo vedno enako sliko peska in skal, pelješ nazaj proti mestu, lahko olajšano ugotoviš, da si iz izleta, z nekaj volje, izluščil več, kot samo sliko za turista. Janez Resnik r turizem Na bosanskih olimpijskih smučiščih Jahorino In Bjelašnico je že pokril sneg Na progah Jahorine in Bjelašnice so že prvi smučarji, čeprav se zimska sezona uradno začne šele 21. decembra Olimpijska smučišča okoli Sarajeva je prekril sneg, zlasti na J ah o rini, kjer je snežna odeja debela okoli 35 centimetrov, in na progi za smuk na Bjelašnici, kjer ga je v zgornjem in srednjem delu zapadlo tudi do 60 centimetrov. Sezona smučanja se je začela, najbolj goreči že smučajo, na Jahorini pa je bila tudi prva ekipa tristotih gostov, ki so prišli organizirano iz Novega Sada, čeprav je uradni začetek smučarske sezone v primeru, da bo zapadlo kaj novega snega, predviden za 21. december. Smučarji morajo vedeti, da so bila znana olimpijska tekmovalna prizorišča iz leta 1984 v središču hudih vojaških spopadov. Posledice bosanskih delitev so se poznale tudi na olimpijskih planinah; Jahorina in Pale so pripadle Republiki srbski, hotelski objekti in žičniška infrastruktura na tej pla- Na Jahorini deluje šest žičnic in šest vlečnic s skupno zmogljivostjo 8000 smučarjev na uro. Dnevna smučarska vozovnica stane 15 mark, sedemdnevni aranžma 85 in poldnevni deset mark. Za zdaj se za smučarijo najbolj zanimajo tradicionalni gosti iz Novega Sada in Beograda. nini pa niso bili poškodovani. Na Malem polju na Igmanu sta hudo poškodovani obe skakal-nici in v delovni organizaciji ZOI '84 so prepričani, da se bodo njune obnove lotili domači inženirji in strokovnjaki. Vsi hoteli so uničeni, požgani. Do novega leta naj bi bil obnovljen večji v Babinem dolu, ob progi za smuk. Tudi na vrhu Bjelašnice, kjer se začenja proga za smuk in kjer se končuje trisedežnica, je prav tako vse uničeno. Steza za bob na Trebeviču je tako uničena, da bi jo bilo poleg miniranega območja veliko dražje popravljati kot zgraditi novo. Za Jahorino in Bjelašnico z Igmanom skrbita dve podjetji, na kateri se lahko obrnejo vsi, ki bi hoteli tu zimovati, čeprav ni nobenih težav, če se odločimo in se napotimo iz Sarajeva na vzhod in jug oziroma na Jahorino in Bjelašnico. Direktor zimskošportnega središča na Jahorini Dragan Petkovič nam je posredoval glavne podatke o možnosti zimova-nja. Najrazkošnejši hotel Bistrica ima 400 postelj, polpenzion v polni sezoni stane do 21. januarja 60 mark, pozneje pa se cena zmanjša. Cenejši so aranžmaji v hotelih Rajski dol, ki ima dvesto postelj, Košuta s 170 posteljami in v penzionu Poljice z 20posteljami. V zasebnih vikendih in apartmajih stane postelja od 12 do 20 mark. Na Bjelašnici in na Igmanu bodo to sezono kot novost v solastništvu z Avstrijci odprli nekaj gostinskih objektov v alpskem slogu, skupaj z Benettonom pa so zgradili servis za izposojo vse smučarske opreme. Direktor Petkovič pravi, da se mu ni oglasila še nobenega agencija iz Slovenije, niti samo informativno, kljub individualnemu povpraševanju. Letos pričakujejo, da bo na Jahorini zaradi razmer v srbskih smučarskih središčih organiziranih tudi več nacionalnih smučarskih tekmovanj. Direktor ZOI ’84 Enes Terzič pravi, da bo smučarsko sezono na Bjelašnici 21. decem- bra odprl diplomatski zbor v Sarajevu, v katerem je okoli štirideset veleposlanikov, odpravnikov poslov, konzulov in vodij misij mednarodnih organizacij. Diplomatski zbor in častniki Nata se zelo zanimajo za smučanje. Toda tisti, ki bi radi to zimo videli, kakšni sta olimpijski planini Bjelašnica in Igman po vojni, se bodo morali odločiti za bivanje v Sarajevu in za vsakodnevno pot v planine. Z avtomobilom traja potovanje pol ure, z avtobusi pa do uro. Bjelašnica in Igman imata popolnoma nove žičnice, saj so bile bil tiste iz časa olimpiade uničen. Celotna zmogljivost znaša 3500 smučaijev na uro. Na planinah imajo najnovejšo mehanizacijo za ureditev prog, manjkata pa jim še najmanj dva snežna topova. Dnevna smučarska vozovnica stane 15 in petdnevna 60 mark, dnevna vozovnica za otroško sedežnico pa sedem mark. Bivanje v sarajevskih hotelih stane z zajtrkom okoli 150 mark na dan, kar je nedvomno predrago, toda agencije bi to ceno zanesljivo lahko zmanjšale za več kot polovico. Občutno cenejše, okoli 40 mark, je prenočevanje z zajtrkom v majhnih, a prijetnih penzionih — Sarajevo jih premore deset — pri zasebnikih pa je mogoče za deset dni najeti stanovanje tudi za 250 mark. Zdravko Latal Spanje kot v pravljici Gost želi - dobro spati Hoteli tekmujejo med seboj, kdo bo gostu ponudil pravo sanjsko posteljo - Italijani za kraljevsko širino in dolžino ležišč Zadnja moda v turističnem poslu je - udobna postelja. Veliki hoteli se kosajo med seboj, kje lahko ponudijo najbolj sladko spanje. Posebnost je blazina, polna najfinejšega gosjega petja, s platneno prevleko, ki diši po kamilicah. Drugi se hvalijo z anatomsko blazino, pa takšno proti alergiji ali napolnjeno s konjsko žimo, četrta je menda najboljša proti potenju. In ko se za gostom zapro predvsem - dobro spati. To so vrata sobe. ne prodre vanjo no- pravzaprav prvi spoznali Ame-ben šum več, kot tudi ne naj- ričani, ki so se stvari temeljito manjši žarek svetlobe, zvonje- lotili. Izprašali so goste v naj-nje telefona potihne. Nič ne bolj obiskovanih hotelih. Re-sme zmotiti popolnega miru, zultat je bil, da so Hilton, She-»sleep-tight room«, soba za raton, Ritz-Carlton počasi za-trden spanec, je morda že menjali vse stare postelje z no-malce klavstrofobična. Vendar vimi, udobnejšimi. Ritz je po- ! talija je lani izvozila za 900.783 lir spalnične opreme, za 95.800 milijonov železnih postelj in za 99.977 milijonov vzmetnic. V zadnjem letu so naredili pet milijonov žimnic; če bi jih položili drugo k drugi, bi bila vrsta dolga 10.000 kilometrov: za četrt ekvatorja zdravega spanja! Italijanska posteljnina je na svetovnem trgu med najbolj cenjenimi Toda moda se je spremenila, zdaj so najbolj iskane bele rjuhe. Nič več cvetličnih vzorcev, ki po hotelskih sobah skrijejo vse vrste madeže, od hrane do sledov čiščenja čevljev. ne smemo pozabiti, da človek v postelji prebije tretjino svojega življenja, pravi Mauro Mancia, direktor inštituta za fiziologijo, ki je za mednarodno komisijo pripravil študijo o umetnosti spanja. »Spanec je nepogrešljiva življenjska potreba, tako kot hrana.« Če obstaja kultura prehranjevanja, bi morali enako pozornost namenjati kulturi spanja. Na milijarde lir so Italijani že zapravili za čokoladne bonbone, vesoljske antene, telefone, napeljane celo do kopalnih kadi, cvetje, jacuzzi, preden je hotelska industrija doumela. da si njihovi gostje želijo nudil tudi bogato izbiro blazin in rjuh, najboljših seveda — italijanskih. Hilton, ki v tekmi ni hotel zaostajati, se je domislil »slee-p-tight room«, v kateri sta gostom prihranjena hrup in svetloba. Ameriški hoteli so za začetek naročili 40.000 novih velikih vzmetnic in še več ijuh in odej, ki naj bi zagotavljale najbolj prijetno spanje. Italijani, znani po velikih, udobnih posteljah ter po vsem svetu cenjeni posteljnini, so tudi pohiteli. »Hotelirji smo prodajalci spanja, zato moramo ponuditi najboljše sobe,« je povedal Ser-gio Rovazzani, direktor rim- skega hotela Regina. Resda italijanski hoteli ne pretiravajo tako kot ameriški, vendar so prisluhnili novi kulturi počitka. V rimskem Hil-tonu so razširili in za četrt metra podaljšali žimnice, saj so jim ostale v spominu neprijetne izkušnje torinskega lastnika hotela Genio z ameriškimi športniki: košarkaši so morali spati zgrbljeni v prekratkih posteljah. V hotelih Jolly so povečali vse enoposteljne sobe, ker v ozkih, otroških posteljah noče več nihče spati. Italijani so vajeni udobja, dobrih in prostornih, večinoma zakonskih postelj, zato na potovanju niso pripravljeni spreminjati navad, opozarja predsednik zveze torinskih hotelov Bernardino Garetto. Poslovneži in vodilni ljudje, ki potujejo zaradi dela, ne morejo biti čez dan uspešni, če se ponoči ne naspijo. Američani so izračunali, da nespečnost povzroči vsako leto za 70 milijard dolaijev škode. »Tehnološki napredek, nočno delo pri računalniku sta zmotila naš biološki ritem,« opozarja nevrolog Luigi Ferini Strambi, ki se ukvarja z nespečnostjo. Zato smo za boljše spanje pripravljeni dati vedno več. Majda Jeglič Na miinchenskem d%rienplatzu je tudi mestna hiša Foto Unda Volk Po evropskih mestih Kot da ne bi bil v Nemčiji Tujci prihajajo radi v Miinchen iskat delo, saj je tu na voljo več služb kot v drugih nemških pokrajinah Čeprav je Miinchen glavno mesto Bavarske, pokrajine na jugu Nemčije, se obiskovalcu ob pogledu na domačine lahko hitro zazdi, da je na čisto drugem koncu sveta. Le nekoliko stran od glavne železniške postaje se po ulici razlega muslimanska molitev, temni možje se zbirajo pred trgovinami, obloženimi s turškimi dobrotami, v središču pritegne pogled napis Opatija nad vhodom v restavracijo, v eni izmed miinchenskih četrti se na zvoncih ob vhodnih vratih namesto nemških priimkov vrstijo Pavlovič, Miklič, Nguyen, Novvak Ni naključje, da je Miinchen tako privlačen za številne tujce, ki pridejo na zahod iskat boljšega življenja, saj je brezposelnost prav v tem mestu veliko manjša kot drugje v Nemčiji. Bavarska prestolnica pa s številnimi trgovinami, Oktoberfestom in mestnimi znamenitostmi vsako leto privabi tudi veliko turistov. Mestno jedro, ki skriva veliko lepot, je dovolj majhno, da se lahko obiskovalci po njem sprehodijo. Na trgu Marienplatz sta dve pomembni cerkvi - Peterski-rhe in Heiliggeistkirche — nedaleč stran pa še ostanki srednjeveških mestnih vrat. Obvezen je tudi ogled stare in nove pinakoteke, kjer so razstavljene slike in skulpture evropskih umetnikov (vstopnina je za vsako sedem mark). V bližini Mttnchna je tudi nekdanje koncentracijsko taborišče Dachau (vstop je brezplačen), kamor so med drugo svetovno vojno pripeljali več kot 200.000 ujetnikov. Prenočišč je v mestu veliko, težave bodo imeli le starejši od 26 let, ki bi želeli posteljo v mladinskem hotelu. Na Bavarskem jih namreč v tiste, ki sodijo v treba v hotelu za dvoposteljno sobo odšteti najmanj 80 mark. V toplejših mesecih je najugodnejše prenočevati v kampu - par s šotorom bo tam plačal približno 28 mark. Obiskovalcem Miinchna je na voljo tudi posebna karta, ki velja dan ali tri in s katero se lahko brezplačno vozijo po mestu ter Iz Ljubljane vozi do Miinchna vlak - enosmerna vozovnica stane 10.988 tolarjev, mlajši od 26. let pa bodo morali zanjo odšteti 9.269 tolarjev. V bavarsko glavno mesto leti tudi Adria Airways, ki ponuja povratno karto za 28.000 tolarjev, če potnik preživi v Nemčiji noč s sobote na nedeljo. mrežo Hostelling International, ne bodo sprejeli, v drugih, ki so precej redki, pa bodo morali plačati višjo ceno. Postelja v mladinskem hotelu stane tako od 20 do 40 nemških mark, medtem ko je imajo tudi do 50 odstotkov nižje cene pri vodenih ogledih, najemu kolesa, v kinih, muzejih in gradovih. Enodnevna stane 12 mark, tridnevna 29. Linda Volk Balearsko otočje: temna stran turizma Najprej paradiž, potem vice, na koncu pa pekel Horde prišlekov uničujejo naravo — Obdavčevanje turistov je ena od poti, da se popravi škoda, prizadejana okolju Edini zvok, ki gaje slišati, je dihanje skozi dihalko za potapljanje. Pod gladino moija so ribe edini igralci v nemem filmu. Platno: belo peščeno dno. Le nekaj ljudi je na obali. Da pridete do severne strani otoka Menorce, balearske skupine otokov na vzhodni obali Španije, se morate voziti po umazani cesti skozi kmetijske predele, avto pustiti tam, kjer ozek zaliv zapira pot, potem pa še 15 minut hoditi po skalnati poti. Ni znakov, ni asfalta, ni trgovin, ni hrupa. Paradiž. Kdor plava naprej, zagleda na dnu morja nenavadno rjavo skalo. Če se potopi nekaj metrov pod površino, ugotovi, da je to zarjavel ladijski motor. Nenadoma nekaj zadene ob steklo maske. Prestrašeni plavalec si sname z maske velik kos prozorne plastike. Še nekaj zamahov in — barvita vreča iz veleblagovnice negibno visi meter pod vodo. Meduza z ročaji. Za školjko se izkaže, da je bel trak z damskega vložka. Tistemu, ki leži na plaži, se paradiž kmalu zagnusi. Tam, kjer je ločnica plime, je v morski travi pravo skladišče: prazen vžigalnik za cigarete, sandal, zamašek od steklenice šampanjca, plastične vrvi, steklen lonček kreme za sončenje s faktorjem 20. Daleč od hotelskih naselij, barov in getov utrujenih tujcev, ki prihajajo na Menorcino prijazno južno obalo. Turisti, novi zavojevalci Več kot 40 milijonov turistov obišče Španijo, več kot en guiri, kot jih imenujejo domačini, na vsakega Španca. Skoraj četrtina se jih odloči za Balearske otoke: Mallorco, Menorco, Ibizo, For-mentero, Cabrero in še ducat manjših. Stoletja se je skupina otokov upirala Kartažanom, Rimljanom, Vandalom, Arabcem, Britancem in Špancem, zdaj pa popuščajo neoboroženim zavojevalcem — legiji navadnih ljudi, predvsem Angležev in Nemcev, ki si želijo sonca. To je sodobna verzija pravljice o goski, ki nese zlata jajca. Največji otok je Mallorca. Ladje jo oskrbujejo z vodo iz španskega zaledja, ker naprave za razsoljevanje vode ne morejo zadovoljiti poletnega povpraševanja. Te naprave porabijo zelo veliko električne energije. Otok se trudi prevzemati in predelati odpadke, ki jih odlagajo turisti. Večino prelepe obale pokriva beton, morski vetrovi pogosto smrdijo po avtobusnih izpuhih, olju za sončenje ali prežganem olju od ocvrtega krompirja. Me-norci grozi, da postane velik ho- Ob polnoči bodo obstali vsi vlaki v Nemčiji in nekateri v Franciji — Nemške železnice bodo tik pred začetkom leta 2000 ustavile vse svoje vlake, da bi preprečile pretiran strah potnikov, ki se bojijo, da bi morebitni računalniški spodrsljaji povzročili nesreče. Zgledu bodo sledili tudi Francozi, ki nameravajo iz enakih razlogov pred polnočjo prav tako prenehati voziti. Kot pravijo predstavniki Deutsche Bahn, bodo vlaki obstali na katerikoli postaji, ki se ji bodo približevali, in ponovno začeli voziti nekaj trenutkov po polnoči. Tako bo v določenem trenutku obstalo okoli 370 vlakov, ki povezujejo regije, 50 vlakov na dolge proge in 50 tovornih vlakov. Kljub odločitvi Francozov pa do prekinitve vožnje ne bo prišlo na pariški podzemni železnici, kjer se bodo potniki po odločitvi francoskega ministrstva za promet med novoletnim vikendom lahko vozili zastonj, poleg tega pa bodo lahko za potovanja po Franciji izkoristili ugodne popuste, ki za potovanja iz Pariza kamorkoli po Franciji ne bodo presegale 15 evrov. Pariške oblasti se nekoliko bojijo turističnega navala na prestolnico, kar bodo skušale omiliti s sistemom podzemne železnice, ki bo vozil vso noč. O popustih za vožnjo z vlakom pa razmišljajo tudi druga večja francoska mesta. A. P./ WSJE tel, Ibiza se bo spremenila v diskoteko, prepojeno z alkoholom in preglašeno z decibeli glasbe. Davek za uporabo okolja Oblasti na otočju pa so po desetletjih zasičenosti končno rekle: »Bosta!« Gradnja hotelov in apartmajev je bila nedavno omejena. Slišati je tudi nasprotne informacije, vendar so že pripravljeni predlogi za ekološki davek, ki naj bi ga plačevali turisti; vključen bi bil v ceno letalskih ali ladijskih vozovnic. Zamislili so si, da bi turisti v vrhu sezone — v tem času jih pride sem okrog osem milijonov - plačali enajst dolaijev davka, približno dva milijona turistov, ki otok obiščejo zunaj glavne sezone, pa nekaj več kot polovico tega zneska. Tako bi zbrali sto milijonov dolarjev na leto, s čimer bi popravili škodo, ki so jo turisti vede ali nevede povzročili otoku. Prizadevanja za ozdravitev okolja bi prinesla tisoče novih delovnih mest zunaj glavne sezone. En od primerov je tako imenovani esponjamiento, kar pomeni kupovanje in rušenje grdih hotelov, ki kazijo obalo in jih nikoli ne bi smeli graditi. Županja mesta Calvia na otoku Mal- lorca, Margarita Najera, je pred kratkim pisala o podpori davkom. Meni, da bi imela akcija, če bi jo turistom pravilno razložili, predvsem pozitivne posledice, in to bi povečalo zvestobo tistih, ki že dolga leta obiskujejo otok. In prav ima. Ravno ti gui-riji so pripravljeni plačati davek - celo za nazaj, ker so izkoriščali Menorco v letošnjem poletju. Turiste lahko nedvomno označimo za uporabnike. Če ne polnijo plaž z odpadki, pa trošijo vodo, energijo in proizvajajo odpadle vode, smeti, izpuhe in hrup. Okoli 20 milijonov nog, ki hodi po otoku, bi moralo poznati ceno. Tisti, ki onesnažuje, naj za to tudi plača. Doslej je to veljalo le za težko industrijo, moralo pa bi tudi za popotnike. Vedeti je treba, da ni mogoče samo črpati zaslužka iz turizma, ne da bi kaj vračali. In tisti, ki turista izkoristi, se bo moral naučiti, da je prevelika lakomnost za gotovino kot bumerang, ali kot temu pravijo Španci, pan para hoy, hambre para mauana - kruh za danes, lakota za jutri. Morda bo tako razmišljanje rešilo Balearske otoke pred tem, da bi v 21. stoletju postali odlagališče za jedrske odpadke! I. N. / Time Ibiza - Od paradiža do pekla? Solidno avstrijsko poletje Le domači gostje niso rešitev Število prenočitev tujih gostov je bilo letos za 1,7 odstotka manjše kot poleti 1998 \ minuli poletni sezoni, med majem in septembrom 1999, so v avstrijskih turističnih objektih zabeležili skupaj 55,9 milijona prenočitev. To je za okoli 168 tisoč oziroma 0,3 odstotka manj kot v enakem obdobju lani. Padec razlagajo z vojnimi dogodki na Kosovu, pa tudi s slabimi vremenskimi razmerami avgusta v Avstriji. povečalo za 3,5 odstotka oziroma na 16,3 milijona. Od povečanja števila domačih gostov sta imela največ koristi Dunaj in Gradiščansko (Burgenland). Dunaj je imel skupaj nekaj manjši obisk kot lani (- 2,7 odstotka), je pa zabeležil drugo najboljše turistično poletje v zgodovini in je imel 9,9 odstotka več prenočitev domačih gostov kot lani. Na Gradiščanskem se je število prenočitev minulo poletje povečalo za 4,5 odstotka in je doseglo 1,7 milijona. Večji poletni obisk gostov so imele tudi avstrijske zvezne dežele Štajerska, Salzburg, Zgornja Avstrija in Vorarlberg, manj turistov pa je bilo na avstrijskem Koroškem, Tirolskem in v Spodnji Avstriji. Milan Ilič Večina gostov je tujih; če upade njihovo zanimanje za Avstrijo, samo večje število domačih turistov ne more popraviti uspehov avstrijskega hotelirstva in drugih ponudnikov turističnih storitev. V Avstriji so tuji gostje letos prenočili 39,6-milijon-krat, kar je za 1,7 odstotka manj kot poleti 1998. Število prenočitev Nemcev, ki so sicer najbolj številni gostje v Avstriji, je bilo lani za dva odstotka manjše; skupaj jih je bilo 25,3 milijona. Znatno manj je bilo tudi Francozov (— 9,9 odstotka) in Američanov (-4(6 odstotka), medtem ko je bilo več Italijanov (+ 4,3 odstotka), Nizozemcev (+ 3,1 odstotka) in Britancev (+ 0,8 odstotka). Hkrati se je število prenočitev Avstrijcev, ki so letovali doma. Kitajski zid, državni simbol V deželi nasprotujočih si mnenj (1) Dvojnih cen ni več Skoraj povsod na Kitajskem se je mogoče pogajati za ceno Z avtobusi, vlaki, ladjami in letali lahko pridete v vsako kitajsko vas Kitajska. Največ prebivalcev na svetu. Še nobena država doslej ni bila tako velika uganka, s toliko nasprotujočimi si mnenji in pripombami iz različnih virov. Po dveh mesecih potovanja po Kitajski bi lahko takole strnil vtise: ljudje so neverjetno pošteni in prijazni, ideje komunizma so zanje preteklost, pestra narava, modema mesta in nekaj inovacij, ki popotniku olajšajo potovanje. Velik vtis sta name naredila še raznovrstna hrana ter težavno sporazumevanje. Ena od značilnosti Kitajske je, da so vse stvari velike: dobra milijarda prebivalcev, tretja največja država na svetu, velike železniške oziroma avtobusne postaje in bogata zgodovina. Od številnih dinastij, ki so vladale Kitajski in so bolj ali manj uspešno širile njena ozemlja, gre omeniti predvsem dinastije Han (206 pr. n. št.—220 n. št.), Yuan (1271-1368), Ming (1368-1644) in Qing (1644—1911). Po razglasitvi republike in državljanski vojni med komunisti ter Čan-kajškovo vojsko je 1. oktobra 1949 Mao Zedong svečano razglasil Ljudsko republiko Kitajsko. Na začetku je k bliskovitemu napredku pripomogel komunistični sistem, a so ga velike Maove napake in kulturna revolucija (1966-1970) pripeljale v recesijo. Deng Xiaopingove eko- nomske reforme so Kitajsko v osemdesetih in devetdesetih letih tega stoletja popeljale v ekonomski razcvet, medtem ko je njen položaj na političnem področju ostal skoraj nespremenjen. Zaradi velikega ozemlja in raznolikega podnebja je skoraj nemogoče izbrati idealen čas za obisk te dežele. Še najprimernejša je verjetno jesen, ko vročina na jugu postane znosnejša, na severu pa je manj padavin. Pokrajini Tibet in Xinjiang sta poleti nekoliko manj hladni, sicer so velike vremenske spremembe vsakodnevni pojav. Turistična sezona je na vrhuncu julija in avgusta, Kitajci pa veliko potujejo tudi ob praznikih in v času kitajskega novega leta, ko je skorajda nemogoče dobiti prazno sobo v hotelu. Kitajci so pošteni V preteklosti je bila Kitajska znana po dvojnih cenah. Ene so veljale za domačine, od dva- do petkrat višje pa za tujce. Zadnje leto se položaj izboljšuje v korist turistov: pri vstopninah ponavadi ni razlik, cene avtobusov ali vlakov so enake za vse. Vedno več poceni hotelov odpira vrata tujim turistom, na tržnicah pa je cena odvisna od pogajalskih sposobnosti kupca, ne glede na to, od kod prihaja. V primerjavi z drugimi azijskimi državami je Kitajska malce dražja - vstopnine za templje, narodne parke ali druge ogleda vredne zanimivosti so razmeroma visoke, poleg tega so razdalje velike. Cene hotelskih sob se gibljejo od tri dolarje naprej, odlično se da najesti že za dva dolarja. Skorajda povsod se je treba pogajati za ceno. Tudi v nekaterih hotelih, ki so na zunaj videti kot birokratske ustanove, so pripravljeni znižati cene storitev. Le vztrajen je treba biti. Načeloma so Kitajci izredno pošteni. Kjer cene niso napisane, ne goljufajo kot na primer na Tajskem ali v Indoneziji. Kitajska valuta juan (na ulici * večkrat imenovan kuej) je stabilna, njena vrednost se v primerjavi z najpomembnejšo vzporedno, dolarjem, zelo malo spreminja. Najboljše menjalno razmerje velja za potovalne čeke. Podobno kot gotovino jih je mogoče zamenjati v vseh poslovnih enotah Bank of China. Tu lahko dvigneš gotovino z uveljavljenimi kreditnimi karticami ob plačilu štiriodstotne provizije. Ker je v obtoku ponarejen denar, trgovci ob sprejemu bankovcev po 50 in 100 juanov preverijo njihovo pristnost. Samo trdih sedežev ne! Za 9,5 milijona kvadratnih kilometrov veliko državo je treba še kako dobro načrtovati potovanje, če želiš videti veliko v kratkem času. Peking in Yangs-hou se zdaleč nista edini mesti, vredni ogleda. Z avtobusi, vlaki, ladjami in letali je mogoče priti v vsako kitajsko vas. Vsa velika mesta na Kitajskem imajo letališča, zelo pogosti so leti v Peking ali Šan- gaj. Priporočljivo se je pozanimati za povezavo s Tibetom: let iz Chengduja v Lhaso, denimo, ni bistveno dražji od neudobne in dolgotrajne avtobusne vožnje iz Golmuda. Železniška mreža je razpredena po vseh provincah, z izjemo Tibeta, in deluje brezhibno. Na vlakih je mogoče izbrati med štirimi potovalnimi razredi: s trdimi sedeži (poceni, neudoben, včasih prepoln), mehkimi sedeži (samo na nekaterih vlakih, večkrat s klimatsko napravo), s trdimi posteljami (šest postelj v kupeju, poceni, udobno) in mehkimi posteljami (štiri postelje v kupeju, klimatska naprava, razkošno opremljen, cenovno blizu letalu). Za daljše razdalje je vsekakor idealna trda postelja, vendar je treba kupiti karte velikokrat nekaj dni vnaprej. Uslužbenke, skrite za okenci, so me kar prevečkrat spravile v obup z besedami »mei you« (nimamo), ko sem želel kupiti karto za za zadnje tri razrede. Postaje so velikanske in precej kaotične, prodajalci s pestro izbiro živil na njih pa poskrbijo, da so tržnice v malem. Prihodi in odhodi vlakov so načrtovani do minute natančno, potovalna hitrost je večja kot pri avtobusih. Postelje na avtobusih Prav zaradi težav pri nakupu kart se marsikdo odloči za potovanje z avtobusi. Tudi ceste so dobre. Avtobusne postaje so vselej za odtenek manj kaotične, vozovnice so vedno na voljo, ljudje pa bolj ustrežljivi. Za daljše razdalje so primerni avtobusi s posteljami v dveh nadstropjih. Res so razmeroma kratke, a so udobnejše od najbolj udobnih sedežev. Voznik in pomočniki so praviloma ponosni, da prevažajo tujca, in so do njega zelo pozorni. Cene avtobusov so primerljive s ceno trdega sedeža na vlaku. Posebno opozorilo velja za pokrajino Gansu (samostani v Xiahe); tujci se morajo tukaj dodatno zavarovati (PICC), sicer načeloma ne smejo potovati z avtobusi. Nakupu PICC sem se uspel izogniti: pokazal sem mednarodno študentsko izkaznico (ISIC), ki je na prodajalce vozovnic magično delovala.Obra-čali so jo, si jo ogledovali in mi jo brez večjih pripomb vrnili. Njena vrednost je bila enaka vrednosti PICC. A simbol Kitajske je bilo in ostaja kolo. Na vsakem koraku naletiš na velika parkirišča, polna različnih koles: od starih okornih, črno pobarvanih, do najnovejših gorskih z amortizerji. Izposoja je priporočljiva v Yangshouju z naravnimi lepotami v okolici in v velemestih, v katerih se je težko znajti med mestnimi avtobusi. Prihodnjič: TUrizem ohranja bisere Rok Robič-Rocky Književni Listi Pogovor z nemškim pisateljem Radekom Knappom Dvom spada k iskanju, tako kot pribor k jedi Slavo Šerc Mladi nemški pisatelj poljskega rodu Radek Knapp, rojen 3. avgusta 1964, je leta 1994 presenetil z zbirko kratke proze z naslovom Franio. Zanjo je dobil pomembno nagrado aspekte in hipoma postal eden največjih upov na nemški literarni sceni. Zbirka Franio je v prevodu V. Ošlaka leta 1997 izšla pri Mohorjevi založbi tudi v slovenščini. Prav tako je zgodba Komet uvrščena v antologijo sodobne nemške kratke proze To ni vsa moja zgodba, ki je pred kratkim izšla pri Mladinski knjigi. Septembra letos je pri renomirani založbi Piper izšel Knappov roman Herrn Kukaš Empfehlungen (Nasveti gopoda Kuke, predstavljen v prejšnji številki K L), ki velja za eno največjih presenečenj letošnje knjižne jeseni v Nemčiji. Tako Radek Knapp zdaj ne študira več filozofije in se ne preživlja s priložnostnimi deli, ampak je največkrat na poti med Dunajem in Nemčijo in bere iz svojega romana. D. _ „„ leta ste živeli pri stari mami na Poljskem, potem pa ste se preselili k materi na Dunaj. Kako se spominjate časa, ko ste se znenada morali učiti tujega jezika in kako ste takrat doživljali povsem novo okolje? Moja mati me je na Dunaj spravila z zvijačo. Pri njej naj bi preživel samo počitnice. Vendar mi je takoj naslednji dan odvzela potni list in nekaj dni kasneje sem že bil v nemški šoli. Moja stara starša, pri katerih sem dotlej stanoval, sta bila čisto iz sebe. Da o sebi ne govorim. Osem let kasneje sem se materi maščeval s tem, da sem ji rekel: Požvižgam se na maturo in postal bom pisatelj. Pogledala me je, kakor da bi pravkar izvedela, da imam neozdravljivo bolezen. No, medtem smo se vsi — tudi moja mati -, naučili živeti s to boleznijo. Kdaj in kako ste začeli pisati? Po poljsko ali nemško? So bile to zgodbe iz zbirke Franio (1994)? Že od nekdaj sem hotel pisati. Samo da s pisanjem nisem hotel služiti denarja. Preprosto po načelu, ne napravi poklica iz svoje strasti. Na žalost nisem sin milijonarja, ki bi si lahko privoščil takšno razkošje, torej sem si nekega dne moral poiskati založnika. Še dandanes mi je žal, da ne pišem v materinščini, temveč »germansko«. Prav gotovo bi potem pisal drugače. Ne boljše, temveč drugače. Prednost pisanja v tujem jeziku je paradoksalno v dejstvu, da se v njem ne počutiš povsem domače. To lahko tu in tam privede do nehotene izvirnosti. Moja prva objava niso bile zgodbe iz zbirke Franio, temveč kratka zgodba z naslovom D er Bericht (Poročilo) za neko Suhr-kampovo antologijo (1987). Paradni primer za nekoga, ki se v jeziku, v katerem piše, ne počuti povsem domače. Kakšne izkušnje ste imeli z vašim prvim rokopisom? Ali je res, da ga nekateri uredniki sploh niso prebrali? Nabiral sem si najobičajnejše izkušnje. In to pomeni, da rokopisa nihče ni hotel. Zmeraj, preden sem rokopis odposlal, sem zlepil nekaj strani, da bi videl, ali je kdo rokopis sploh prebral. Vrnil se je s pismom, da naj bi bil rokopis povsem sprejemljiv itn., da pa ga trenutno ne potrebujejo. Strani pa so bile še zmeraj zlepljene ... Po dvajseti založbi sem si rekel, zdaj je pa dovolj. Šel sem k nekemu dunajskemu založniku za vogalom in tam ostal tako dolgo, da so mi rokopis objavili. Dokaj trmast sem bil takrat, da ne rečem obupan. S svojo prvo knjigo ste navdušili bralce kot tudi kritike. Je bil za vas tak uspeh nepričakovan? Nepričakovano to vse skupaj ni bilo. Ko je knjiga izšla, je bilo prodanih približno dvesto izvodov, od tega je že moja mati kupila polovico. In potem je kot strela z jasnega prišla nagrada aspekte. Naslednji dan so prodali 5000 izvodov. Celo moj založnik je bil presenečen. Mislim, da si od tega presenečenja še do dandanes ni povsem opomogel. Nekje sem prebral, da vam je znani poljski pisatelj Stanislav Lem po svoji vrnitvi na Poljsko podaril pisalno mizo. Kakšno vlogo igra S. Lem v vašem ustvarjanju? K zbirki Franio je napisal kratko spremno besedo. Lema sem spoznal pred desetimi leti na Dunaju. Priznal sem mu, da tudi jaz pišem. Nakar je požugal s prstom in mi začel groziti in govoriti, kako nesmiseln poklic da je pisateljevanje in da naj si poiščem kaj bolj pametnega. Za njim pa je stala hiša, ki si jo je kupil z nesmiselnim pisateljevanjem. Pomislil sem: tako slabo pa tudi ne more biti. Danes vem, da je Lem s tem mislil povsem nekaj drugega. Nekaj mesecev kasneje sem mu predložil zgodbo Der Bericht. To je bil najpomembnejši trenutek v mojem literarnem življenju.Pokazala naj bi se resnica ... Test sem dobro prestal, Lem je zgodbo predlagal svoji založbi in ni več govoril o nesmiselnem početju. Ko je zapustil Dunaj, mi je podaril svojo pisalno mizo. Ampak ne zato, da bi na njej pisal genialne stvari, temveč zato, ker za mizo na tovornjaku, ki je peljal pohištvo na Poljsko, ni bilo več prostora. Medtem sem ugotovil, da ne pomaga niti zlata miza, če nimaš dobre ideje za pisanje. Lem je bil idealen mentor za začetnika. Privoščil bi ga vsakomur. Po uspehu vašega prvenca so vas preprosto zasuli s ponudbami. Končno ste se odločili za založbo Piper iz Miinchna. Zakaj? S ponudbami nisem bil zasut jaz, temveč nagrajenec R. K. in njegova nagrajena knjiga. V prej zavračani knjigi se ni spremenila niti besedica. Med mnogimi založbami, ki so hotele tiskati mojo naslednjo knjigo, je bilo veliko takih, ki so mi vrnile zalepljen rokopis. Take izkušnje z založbo Piper nisem imel. Morda sem se ravno zato odločil zanjo. Dejstvo pa je, da je pri tej založbi prav zdaj čutiti nekakšno »prelomno« ozračje in da so v njej dobri uredniki. Takšna kot se založba kaže danes, je prav gotovo ena treh od najboljših založb v nemško govorečem prostoru. V vašem novem romanu Herrn Kukaš Empfehlungen (1999) potuje protagonist Waldemar oz. Waldi s Poljske na Dunaj. Gospod Kuka, ki daje Walde-marju pred potovanjem nasvete, pravi, da ni pomembno, kam potuješ, temveč kako se vrneš. Kako naj se vrne Walde-mar? Zares s kaviarjem, kot mu pravi neki prijatelj, potem ko na Dunaj potuje s polnim nahrbtnikom konzerv s tunino? Waldemar je poseben primer. Njegova mladost ni samo biološko dejstvo, temveč tudi življenjska drža. Prav tako njegova naivnost. Doživlja eno avanturo za drugo in vseh mu pri najboljši volji ne gre zavidati. Kljub temu ohrani svojo nedolžnost (čeprav jo v 18. poglavju v erotičnem smislu izgubi). Njegovo srce je in ostane čisto. To je nekoliko staromodna oznaka. Je pač najstnik s staromodnimi značajskimi potezami. In ko se končno želi vrniti, ima v nahrbtniku sicer kaviar namesto ribjih konserv, vendar je v njegovem srcu še zmeraj toliko nedolžnosti in veselja do življenja kot prej. Pri branju romana sem imel občutek, da je eden najpomembnejših motivov v romanu motiv hrepenenja Ta vtis se je na koncu romana še okrepil, ko dobi potovanje vendarle nekakšen smisel, in :: :u ■■I v- 7 © Thomas Lehmann Radek Knapp sicer v osebni zvezi med Waldemarjem in deklico Irino. Nekdo je rekel: Hudobija se začne tam, kjer se konča hrepenenje. Hrepenenje je eno tistih stanj zavesti, za katere velja, da so vredne našega največjega prizadevanja. Ne pisati in ne premišljevati o tem, bi bil greh. Razen tega je hrepenenje pogonsko gorivo in čim več ga imamo, tem dlje uspemo priti. Ali je ta cilj dekle, bogastvo ali osebno razsvetljenje — to ostane prepuščeno vsakemu posebej. Tu bi rad opozoril na Isaaca B. Singerja. Malo pred smrtjo so ga vprašali, kaj je najpomembnejše na svetu, odgovoril pa je: dekle. Prav tako bi lahko rekel: večna mladost ali človeška lepota. Zanimivo je, da ima njegova izjava samo v določeni meri nekaj skupnega z erotiko. Gre za globoko filozofsko izjavo. Med drugim sem študiral Hegla, Kanta in Heideggerja. Tudi ti fantje bi to priznali, če bi se le spodobilo. V vašem romanu se zastavlja tudi vprašuje, zakaj ptice ne morejo leteti vzvratno in zakaj zapuščamo lastno gnezdece. Zakaj je tako? Dobro vprašanje. Če nas Slovane kaj odlikuje (in vesel sem, da sem tega porekla), potem je to ljubezen do lastnega gnezda, ki smo ga zapustili. S tem ni mišljeno samo otroštvo, temveč vsa naša preteklost, vključno z včerajšnjim dnem. Na žalost se ne moremo popeljati v življenju kot v kakšnem vlaku nazaj in izstopiti tam, kjer je bilo najlepše. Torej smo kot ptice, ki nikdar ne bodo letele vzvratno. Vendar lahko pisatelj stvari na papirju ponovi. Zato sem napisal Herrn Kukaš Empfehlungen in z romanom ustvaril junaka, ki znova doživlja vse tisto, kar sem doživljal sam, in ki se v nasprotju z mano nikdar ne bo postaral. Waldemarpotuje na Dunaj, da bi odkril razliko med Zahodom in Vzhodom. Kje je razlika med Zahodom in Vzhodom danes, saj dobro poznate tako Vzhod kot tudi Zahod? Paradoksalno je, da je Vzhod dandanes postal bolj kapitalističen, kot pa njegov največji idol — Zahod. Je tako, kakor da bi neki stari svet, ki ga poznam še odprej, pokopali pred mojimi očmi. Če nekega dne ne bo več razlike med Vzhodom in Zahodom, potem bi rad, da ta razlika obstaja naprej vsaj v meni. Pripravljen sem, da bom postal muzej, in da bosta v mojih prsih prebivali dve duši. Zahodna in vzhodna. Ne bo lahko. Kajti sta dve povsem nasprotni duši. Ampak kaj hočem. Bolje dve duši kot pa nobene. Pred in med študijem filozofije ste se preživljali s priložnostnimi deli. Kako danes gledate na tisti čas? Zadnjič ste mi rekli, da je bila to vaša pisateljska izobrazba. Zares sem si pridobil široko pisateljsko izobrazbo kot delavec na tekočem traku, odčitalec plina ali teniški učitelj. Brez tega bi bil drugačen človek in prav gotovo slabši avtor. Vendar to ne pomeni, da bi spet rad delal na tekočem traku. Verjemite mi, kaj takega je romantično samo tedaj, če je že zdavnaj za tabo. Ob najinem prvem srečanju ob vaši bralni turneji po Nemčiji sem bil presenečen, kako dobro poznate sodobno nemško literaturo. Katere avtorje oz filozofe berete najraje in s katerimi ste osebno v stiku? Osebno poznam skoraj vse avtorje mlajše in srednje generacije. Med njimi je zares nekaj velikih talentov in lahko se že veselimo novih pripovedovalcev v nemškem jeziku. Vendar moje srce bije za mrtve avtorje nemške romantike in klasike. Takrat so bili čudoviti časi in čudoviti časi prinašajo čudovite literate. V zadnjih štiridesetih letih je veliko avtorjev v Evropi pisalo precej v senci druge svetovne vojne in totalitarnih sistemov. In takšna je tudi literatura. Nova generacija bo prav gotovo ubrala nove smeri, vprašanje je samo, kam? Na žalost je pa res, da E.T.A. Hoffmanna, Goetheja ali Tiecka ne bomo več doživeli. Ali obstajajo trenutki, ko dvomite v svoje ustvarjanje in kaj vam pomaga, da pišete kljub temu naprej? Dvom spada k iskanju, tako kot pribor k jedi. Končno je pisanje odgovorno in naporno delo. Če bi pred leti vedel, v kaj se spuščam, bi postal lekarnar ali kaj podobnega. Po drugi strani pa je treba priznati, da komajda se v kakšnem drugem poklicu zgodi, da se iz teme prikaže skrivnostna temnolaska, pride k tebi in ti prizna, daje obsedena od hudiča. Mislim, da pišem zato, da bi doživel stvari, o katerih bi potem spet lahko pisal. Napovedi založniških dosežkov v letu 2000 (8) Prešeren v vseh oblikah in podobah Prešernova družba se bo v prihodnjem letu s številnimi knjižnimi pozornostmi do Prešerna pestro »oddolžila« za svoje ime in hkrati širše odpira vrata tudi za poezijo. Pomurska založba pa še bolj poudarjeno nadaljuje svojo pozornost do likovne ustvarjalnosti. Z monografijo o prvem prekmurskem slikarju Ludviku Vrečiču bo še obogatila zbirko Monumenta pannonica, v kateri so med drugimi deli monografsko pozornost namenili že več avtorjem, ki izhajajo s slovenskega severovzhoda (gradbenik in freskant Janez Akvila, slikarji Ante Trstenjak, Štefan Galič, Franc Mesarič...). Prešernova družba V PD napovedujejo, da bo leto 2000 za njihov program v marsičem prelomno. Doslej ni bilo pesniško ustvarjanje v tej hiši deležno posebne pozornosti - v Prešernovem letu pa bo, po besedah direktorja Matjaža Bizjaka, izšlo kar nekaj pesniških zbirk: stalno bodo na voljo Prešernove Poezije v Slodnjakov! redakciji. »Že marca bodo izšle nove pesmi Cirila Zlobca v zbirki Samo ta dan imam, ki so nastale med pomembnima obletnicama pesnikovega rojstva, med sedemdesetim in petinsedemdesetim letom, a ne izpovedujejo samo letom primerne modrosti, ampak tudi neusahljivo lirično svežino. Povsem svojska in tržno pogumna je počastitev velikega poeta z izdajo najboljše slovenske mladinske poezije v darilnem paketu Sedmerica velikih, kjer bodo izšle - z vinjetami naših vrhunskih ilustratorjev - pesniške zbirke Frana Levstika, Otona Zupančiča, Nika Grafenauerja. Kajetana Koviča, Borisa A. Novaka, Toneta Pavčka in Daneta Zajca. PD ta trenutek še nekoliko skrivnostno napoveduje tudi zanjo ne tipičen poseg na področje otroške literature z novo knjižno zbirko Draguljčki. Tudi redna Prešernova koledarska zbirka bo zakoračila v novo tisočletje s Prešernom. V letu 2000 bo mladim bralcem na voljo Prešernov Povodni mož. kot ga je predvsem zanje grozljivo prikupnega naslikala slikarka Jelka Reichman. Tudi odraslim bralcem, celo sladokuscem, bodo postregli s knjižno noviteto o Prešernu. Matjaž Kmecl in Branko Šomen sta za PD, v bolj povestni obliki, napisala svoj scenarij za televizijsko nadaljevanko in za celovečerni film. Branje knjige Poet bo zanimivo tudi zaradi možnosti primerjanja z videnim in slišanim na zaslonu. Pri svojih dvesto letih bo torej Prešeren ostal v naši zavesti in našem čustvovanju tak pesnik, kakršnega smo si izoblikovali v poldrugem stoletju toda pred nami bo tokrat zaživel v bolj preprosti in vsakdanji človeški podobi.« Prešernov koledar 2001 bo v zbirko tokrat povezal še štiri knjige: Vitan Mal je najbrž napisal novo uspešnico, mladinsko povest Junaški trio M, pri kateri sta spet pisateljsko botrovala dva osnovnošolca. Vinko Modemdorfer je prispeval v zbirki Total osemnajst pripovedi, ki jim ne manjka zabavnosti in resnosti, humorja in ironije. Feri Lainšček nas pelje skozi normalno, psihološko zelo živo ljubezensko zgodbo v romanu Trik z vrvjo, ki se dogaja danes in tukaj, predvsem pa v vzporednem svetu, ki je Zemljanom tuj, kakor je naša Zemlja tuja Atlantidi. V zbirki ilustriranih priročnikov Sto slovenskih izide že devetnajsta knjiga in sicer Slavice Pavlič Sto znamenitih osebnosti v šolstvu na Slovenskem od Trubarja do skoraj današnjih dni, od preprostega, a plemenitega učitelja do znanstvenika na področju šolstva in pedagogike. Poleg navedenih knjig bo izšlo še nekaj pomembnih domačih in prevedenih romanov ter koristnih - predvsem zdravstvenih - priročnikov, med njimi tudi izvirno, bogato ilustrirano delo Lili Car-sten Lepota skozi letne čase.« Pomurska založba Naslednje leto bo minilo 100 let od rojstva prvega prekmurskega akademskega slikarja Ludvika Vrečiča (rojen 1900 v Skakovcih. umrl pod streli ruskega vojaka 1945 v Budimpešti). Prepoznavanje njegove umetniške vloge je, kot poudar- Foto Boris Orešnik Ludvik Vrečič: Gorički motiv, 30. leta 20. stoletja, ol., pl., 50 x 70; Fototeka Pokrajinskega muzeja Murska Sobota jajo pri PZ, izjemnega pomena, tako iz pokrajinske kakor tudi iz širše, slovenske in srednjeevropske perspektive: Vrečič je zaznamoval začetek intenzivne rasti prekmurskega slikarstva, njegov opus pa kaže na zanimivo slogovno naravnanost. V dosedanjih strokovnih obravnavah ni spregledano njegovo oziranje po vzorih tradicionalnih madžarskih slikarskih šol, vendar pa njegove slike iz tridesetih let zaznamuje izreden socialno-realistični naboj, prežet z ekspresionističnim patosom. Mnenja kritikov so pri tem nedvoumna enotna: to je najpomembnejše Vrečiče-vevo ustvarjalno obdobje, v katerem je na platno ujel »vso čarnost panonskega sveta« (umet. zgodovinar Janez Balažič). PZ bo v letu 2000 Vrečičevemu delu posvetila dvojno pozornost. V likovni monografiji - avtorica študije je Meta Gabršek Prosenc - bo prikazana vsa razsežnost slikarjevega dela, ponazorjena z blokom barvnih reprodukcij slik; seveda so dodani bio- in bibliografskimi podatki o avtorji. Monografija bo izšla v zbirki Monumenta Pannonica. Vrečičevo viharno življenje, razpeto v trikotniku med rodnim Prekmurjem, Budimpešto in Ljubljano, je pritegnilo tudi romanopisca Zdenka Kodriča (spomnimo se, da je za dramo Vlak čez jezero z isto tematiko Kodrič prejel letošnjo Grumovo nagrado). Pisec v romanu Barva dežja izrisuje vročično iskanje slikarjeve samopodobe, pripoveduje o dvo- mih in ustvarjalnih krizah, o razpetosti med domom in tujino, o nasprotjih med obrobjem in središčem. Posebnost Kodričevega ustvarjalnega postopka je nizanje podob in dogodkov zgolj skozi dialoge v osrednji zgodbi in kontrastno prefinjena deskripcija ob oblikovanju vzporedne zgodbe družbenega fantasta Šan-dorja. Franc Obal se je v delu Historicistična arhitektura v Prekmurju, ki bo tudi med pomembnimi izidi prihodnjega leta, lotil pregledne analize arhitekturnega ustvarjanja v Prekmurju od 18. stol. do prvih desetletij 20. stoletja. Avtorjeva temeljna pozornost je namenjena sakralni arhitekturi. Opozori na prezidave, kakršne so v 19. stoletju doživeli tudi taki biseri, kot je selanska rotunda, ter na pravcate gradbene »podvige«, kar so v tem okolju predstavljali gradnja izraelitske sinagoge, neogotskega evangeličanskega kompleksa in župnijske cerkve sv. Nikolaja v M. Soboti, župnijske cerkve Marije pod logom v Turnišču ter drugih. V drugem delu avtor natančno analizira značaj profane arhitekture 19. in 20. stoletja (Banke, šole, sodišča, lekarne in bolnišnice, hoteli ...). Med meščansko arhitekturo najde zanimive zgradbe predvsem v Murski Soboti in Lendavi. Delo, opremljeno z bogatim ilustrativnim gradivom, je prvi poskus sistematičnega in celovitega pregleda ustvarjalnosti na področju arhitekture v Prekmurju. Kdo piše Pattersonove romane? ames Patterson, ameriški pisec srhljivk, v katerih nastopa priljubljeni detektiv Alex Cross, se je z novim romanom iz serije o washingtonskemu detektivu Pop Goes the Weasel (Hop, in že je tu Podlasica) pred kratkim povzpel na drugo mesto seznama najbolje prodajanih romanov v trdi vezavi revije Publishers Weekly. Na 432 straneh ga je izdala založba Little Brown & Company, stane pa 26,95 dolarjev (5100 tolarjev). Detektiv Alex Cross, voznik porscheja in ponovno zaljubljeni, sicer pa ovdoveli oče dveh otrok, je v življenju videl veliko izprijenih in okrutnih morilcev. V romanu Cat and Mouse (Mačka in miš) - prav v njem se je seznanil s svojo novo ljubeznijo Christine - se je spopadel s krvoločnim »mesarjem«, ki se je hotel maščevati Crossovi družini, v Kiss the Girls (Poljubi dekleta) pa s podivjanima morilcema, ki sta sejala smrt po vsej državi. Nasprotnike jena koncu vedno premagal - dokler ni naletel na Podlasico. Serija brutalnih umorov v washington-skem jugovzhodnem kvadrantu, znanem črnskem getu, spodbudi Crossa in nje- Zaradi izgubljene stave na šolsko streho Neka učiteljica v Hondurasu je morala na strehi šole, v kateri uči, preživeti kar 10 ur, potem ko je s svojimi učenci izgubila stavo o tem, koliko knjig lahko preberejo. Elcenora Martinez (41), učiteljica dvojezične ameriške šole, je namreč učencem obljubila, da se bo povzpela na šolsko streho, če bo 300 učencev v mesecu dni prebralo več kot 2693 knjig, kar pomeni, da bi moral vsak učenec prebrati skoraj devet knjig. Učenci so stavo dobili več kot gladko, saj so prebrali kar 4050 knjig, kar so dokazali s kratkim povzetkom vsakega prebranega dela. Profesorica na strehi ni bila sama. »Spremljali« so jo še kateder in stol ter ostalo učno gradivo, saj je med »kaznijo« nemoteno nadaljevala z delom. Na tablo si je celo napisala »Uspelo vam je!!! — 4050«. »Dokler bom živa, bom pri učencih zbujala željo po branju,« je ob tem dejala »poraženka«. STAJAFP govega partnerja Johna Sampsona, da začneta raziskovati, kdo je umoril neznanko, imenovano Jane Doe. Tiranski in rasistični šef George Pitman ni navdušen nad njunim početjem in ju raje preusmeri na preiskovanje umora bogatega belca. Cross sumi, da sta primera povezana. Ko najdejo truplo nekdanje Sampsonove ljubice, ki sojo zlikovci zbrcali do smrti, se partnerja odločita, da bosta nadaljevala preiskavo kljub izrecni šefovi prepovedi. Čeprav za ceno življenja njunih bližnjih. Kritiki pravijo, da si Patterson ni vzel dovolj časa za temeljito izoblikovanje' junakov ali poglobljeno razmišljanje o morali, vendar dodajajo, da to niti ni bilo potrebno, saj uspeh njegovih romanov tiči v hitrem ritmu zgodbe. Vsako poglavje ima povprečno tri strani. Privlačnost Pattersonovega pisanja, ki je sicer za svoje romane že prejel Edgarja, prestižno nagrado za avtorje kriminalk, naj bi bila tudi v brutalnosti opisov. Najnovejši roman o detektivu Alexu Crossu pa ni navdušil bralcev, čeprav so ga že dolgo pričakovali - ocenili so, da je preveč dolgočasen in predvidljiv. Nekateri so se spraševali, ali ni morda avtor sicer priljubljenih kriminalk nehal pisati, ime pa posodil neznanemu piscu, ki po kakovosti ne more dosegati prejšnjih srhljivk. S. M. Ivan Volarič Feo Antofagasta -Poslednji Tour de Siecle Matej Bogataj c e se bralec še tako trudi, do zadnjega, pravzaprav do tistega post festum, do spremne besede, kjer se zadeva pojasni z geografskim pojmom, ne more razumeti naslova te prve prozne zbirke Ivana Volariča Fea. Prozne - najbolj skeptični smo glede uvrstitve v uvodnem fragmentu - pravzaprav bolj pogojno, saj gre bolj kot za pripoved za precej radikalno predajanje asociacijam; za mejni, komaj še prozni nadrealizem, ki je morda še najbliže brezverzno zapisani poeziji, kjer se v kratkem zamahu pomešajo voditelji vsega sveta in beduini prijahajo k Soči in se sploh zdi, da bo ta tour de siecle z enim hlastnim zamahom združil ravni in čase in svetove v preskakujoč, razsekan, hermetičen, gost in nabit konglomerat. Nadaljevanje je bolj umirjeno; sledijo poglavja ali prozni izseki, ki se fragmentarno, z montažami faktičnega in ponarejenega gradiva, opremljeni s komentarji in z besednimi analizami, ukvarjajo z usodami posameznikov, ki se končajo presenetljivo - fantastično, da bi razbili morebitna moraliziranja, Z nalaščnim in lažnim moraliziranjem, ki sprevrže in preobleče, do konca zrelativizira vse prej povedano. Antofagasta je zbirka proznih fragmentov, urejenih kot enaindvajset etap s podetapami tega toura, ki potekajo na relacijah po Franciji in se končajo v Parizu. Čeprav nas na to napotujejo pojasnila nad naslovi sicer bolj ali manj raznorodnih, prelomljenih in skoraj dosledno odprtih, nesklenjenih zgodb oziroma poglavij, pa dogajanje v fragmentih s tem — recimo mu kolesarskim — okvirom do konca nima zveze, razen če ne gre za navezavo na kraje in občutja, ki so inicirali asociacije ali pa so bili v tem okolju zapisani. Nasprotno, motivi in teme so bolj kot ne domačijski, domači in blizu celo takrat, ko se dogajajo v širnem svetu, na primer deratizacijska sovjetska epizoda; prepoznavne primorske vasice z deklinami, ki jih spridi veliko mesto, fantje, ki se odpravijo popivat čez mejo, provincialna srhljivka, zmrznjeni, že za zajtrk naliti gozdarji. Takšni so Feovi tipični junaki, ki jih njihova lastna usoda, tako kot nas bralce, ob prelomu nekako zafrkne, preseneti, odbije ven iz zgodbe — in zaradi teh prelomov je ta proza tako fragmentarna, okrušena, saj kažejo, da ni pisana iz slasti pripovedovanja, da je ne poganja predvsem užitek ob priklicevanju in sprevračanju poznanega in priznanega, čeprav nezgrešljivo sodi zraven pisanja pripadnikov nove proze oziroma ludizma, kamor Feo generacijsko sodi. Z vso specifiko, ki je tokrat predvsem obrobnost, zanimanje za drobne usode, postavljene v provinco, v neurbano okolje, na margino. Vendar je to socialno obrobje, mali ljudje, predvsem jezikovno razgibano gojišče in poligon za preverjanje bohotnih proznih strategij. Najprej stilizacije, ki je pri Feu za stopnjo bolj avtorska, kot smo navajeni pri najbolj radikalnih priklicevaleih iz literarne tradicije povzorčenih stilov; bližje so mu povzemanje in prevzemanje fraz iz banalne govorice, zapisi dialekta, oponašanje in parazitiranje tipičnih pogovornih korpusov, pri čemer je ves čas v ozadju primorščina, pa tudi srbohrvaščine se, predvsem v vojašniških epizodah, ne izogiba. Občutek imamo, da gre bolj kot za rekonstrukcijo pomnoženih svetov in za poetiko prebliska, ki bo po notranji logiki med pripovednim balastom in jalovino slej ko prej izbruhnil in zažarel. Duhovitemu komentarju, nenavadni in odštekani besedni zvezi je avtor pripravljen žrtvovati karkoli, vzpostavljen pripovedni ritem in patos, vzvišenost in avtentičnost, fantastično atmosfero in daljne kraje. Kar seveda ne zmanjšuje učinkovitosti domislic, kakršne poznamo iz njegove poezije, vprašanje je le, ali se niso tokrat naselile v preveliko stanovanje. Založba Branko/Založništvo Jutro, spremna beseda Marko Trobevšek, Nova Gorica in Ljubljana, 1999, 150 str., 1999 SIT. književni listi Draga noviteta O preteklosti z ljubeznijo Igor Bratož Breda Smolnikar: Zlate depuške pripovedke, samozaložba, Depala vas, 1999; spremna beseda Evgen Bavčar, ilustracije Andrej Brumen-Čop in Marija Flegar, 577 str. B reda Smolnikar, nekdanja Gospa, še prej avtorica uspešnih mladinskih del, je s svojima zadnjima knjižnima naslovoma - Ko se tam gori olistajo breze in Zlate depuške pripovedke - dokazala tako svojo literarno moč kot tudi zmožnost razburiti vsaj del javnosti in iz povsem nedolžnega opravila, kakršno je izdati novo knjigo, napraviti »primer«, po mnenju nekaterih celo »sramoto in škandal«. Je pa hkrati zelo res, da pravzaprav nič z njeno zadnjo samozaloženo knjigo, obsežnimi Zlatimi depuškimi pripovedkami ni navadno, od cene do zgodbe, ki premore že prej samostojno objavljeno (in kriminalizirano) zgodbo. Kar zadeva ceno, so zadeve srednje preproste: če sodite med avtoričine prijatelje, ste si jo lahko privoščili za sedem tisoč tolarjev (študentje so si jo lahko kupili s polovičnim popustom), knjižnice so morale — kot je povedala Breda Smolnikar - zanjo odšteti devetnajst tisoč tolarjev, obnašala se je torej socialno, vsi drugi pa si jo lahko kupimo edino v ljubljanskem Trubarjevem antikvariatu. Zakaj? Zlate depuške pripovedke so namreč bibliofilska izdaja slovenske moderne proze v dvesto oštevilčenih izvodih z avtoričinim podpisom. No, cena knjige je tudi bibliofilska - okroglih sto tisoč tolarjev je treba odšteti zanjo. To nikakor ni malo. a kot pravi avtorica, računa na take kupce, ki so pripravljeni za dobro blago odšteti malo več, poleg tega pa je cena tudi nekakšno varovalo, ki utegne odvrniti vse nepoklicane in nekorektne bralce. Vse to so zunanje zadeve, a podobno nenavadne so zlate pripovedke tudi po literarni plati. Avtorica je namreč v delo uvrstila več enot, ki bi v drugačnem kontekstu oziroma samostojno lahko učinkovale kot dokaj sklenjene pripovedi, tako združene oziroma nanizane pa dajejo občutek, da so le delci še nesestavljenega velikega mozaika in da bi avtorica z dodajanjem še drugih zgodb njihov učinek in pomen lahko še bistveno spremenila. Vsekakor vse raznorodne dele v celoto povezuje avtoričina značilna pisava, s katero je zmožna z elegantno lahkotnostjo zaobjeti različne človeške lege, od najnižjih blodenj ruralnih čudakov prek vsakršne dostojnosti in uravnovešenosti marljivega podjetniškega duha do tako rekoč herojskih dejanj izjemnih posameznikov. Iz zasledovanja in natančnega popisovanja usode izbranih članov nekega ne tako daljnega rodu se v Zla- llustracija iz Zlatih depuških pripovedk, ki uvaja oziroma varuje inkriminirano in na sodišču ubranjeno pripovedko Ko se tam gori olistajo breze. tih depuških pripovedkah nenehno svetli posameznikov boj s časom, preigravanje vseh posameznosti brez prestanka govori o splošnem, o človekovi temeljni negotovosti, upanjih in strahovih, a tudi o veliki moči. To je po mojem bistveni učinek gostega proznega tkanja Brede Smolnikar, in po tej plati je v risu sodobne slovenske proze brez dvoma ne-spregledljiv kuriozum. Zlate pripovedke so v enem samem stavku izpisana zgodba o trdoživosti in vztrajanju, o vitalizmu kot načinu bivanja, še posebej je taka zgodba Ko se tam gori olistajo breze o močni, podjetni in iznajdljivi ženski, svojeglavi in nezlomljivi »kšeftarki«, tako drugačni od nekdanjih, a pogosto vračajočih se tukajšnjih stereotipov. Pa ni edina, ki ji vehementna avtoričina karakterizacija priskrbi tako rekoč romaneskno prepričljivost, takih likov je Breda Smolnikar na- nizala v svojih pripovedkah več, njihovo prebijanje skoz življenje pa je predstavljeno s posebno strastjo, pravzaprav -na to opozarja tudi pisec spremnega besedila Evgen Bavčar - opisovani liki v zgodbah zaživijo kot fenomeni, njihove posamezne usode pa razkrivajo posebno logiko, značilno za svet tistih, ki si upajo in drznejo. Kronikalno utripanje-družine v času, boj za preživetje in uveljavitev čisto svojega pogleda na svet, vse to in še marsikaj avtorica razgrinja z nenavadno akribijo: za njen slog je značilna nostalgičnost oziroma bolj poseben tip nostalgije, ki si preteklost ogleduje z neprikrito ljubeznijo, a je pri tem še zmeraj skoraj pikolovsko natančna. Odtod tudi dolgi in izredno poznavalski opisi spretnosti posameznih protagonistov, ki jih avtorica kot mimogrede vpleta v zgodbe. Tu pa je tudi morda največja zagata, s katero se je morala soočiti Breda Smolnikar po objavi dela z naslovom Ko se tam gori olistajo breze, ki je v knjigi pripovedk opremljen s simbolično ključavnico. S knjižno izdajo omenjenega dela si je namreč pred časom priborila tako tožbo kot nagrado. O tej zunajli-terami zadevi, ki govori o današnjem slovenstvu in njegovi starosvetni mentaliteti, najbrž ni odveč zabeležiti besedo, dve, ker je pikantna. V ospredju norosti, ki je avtorico literarnega dela spravilo na zatožno klop ljubljanskega okrožnega sodišča, je seveda specifično dojemanje kvazibiografskosti, dokumentarnosti in pesniške svoboščine, nemara bi bilo natančneje reči nerazumevanje osnovnih zadev, povezanih s samim obstojem literature, še posebej zabavno pa je v tem primeru soočenje pravniškega uma, branečega prej omenjeno mentaliteto, z literaturo in njeno resničnostjo. Tako je mogoče iz natisnjenih pravdnih dokumentov izvedeti, da je skupina petih tožnic v zgodbi prepoznala resnično življenjsko zgodbo svoje matere in očeta, ki da ju je pot usode združila v Ameriki. Dikcija tožbe na nekaterih mestih spominja na popreproščeni tip večemiških povesti: po mnenju tožnic je opisovana junakinja »spoštovala tradicionalne krščanske vrednote, ki so še vedno zakoreninjene v vaškem okolju. V družini Nakrstovih je bil tipičen patriarhat, kjer je bil oča glava družine in mati srce. Zgledno je skrbela za svojega soproga ter vzgajala svoje hčerke v skromnosti ter jim skoz vzgojo vcepljala spoštovanje do staršev in poštenega dela«. Lepo. In kako je s spolnostjo na današnjem slovenskem podeželju? Bolj slabo kaže, sodeč po komentarju iz tožbe, ki nenadoma preide v nenavadno ednino: »Kako otroci in vnuki sprejemajo komentarje sosedov in znancev, ki so brali te vrstice, se ne da opisati. Sramuješ se, obračaš glavo v stran in povešaš pogled, a v isti sapi bi zakričal vsemu svetu, da temu ni tako. Pa saj ne veš. Tu skorajda ni pomembno vprašanje resnice ali neresnice, poglavitno je, da so to intimne, za vrati spalnice skrite stvari, skrivnosti dveh - moškega in ženske, ki se čuvajo pred vsemi. V ruralnem katoliškem okolju zaznamovane kot izvirni greh, v katerem se ne sme uživati. A sedaj prostaško vržene vsem v kratkočasno branje ter v posmeh potomcem.« Si lahko zamislite krajši tekst, ki bi razgrinjal toliko slovenskega? Pa se ne neha kar tako, avtorji besedila pokažejo tudi nepričakovano kozmopolitstvo in v ljubimcih iz pripovedke uzrejo nič manj kot »seksualna prenapeteža, predvsem njega in njo kot slovensko Matahari, ki je preko postelje dosegala svoje podjetniške cilje«. Ogorčenje nad knjigo je morda še najbolj pomenljivo v ugotovitvi iz tožbe, da je nebrzdana oziroma bujna domišljija nič drugega kot nedopustna. Na srečo tukajšnje domišljije je sodišče predlog, da avtorica tožečim odšteje lep kupček denarja in umakne iz prodaje vse izvode knjige, maja letos zavrnilo. Za vsem prahom ostaja dvoje: slab okus ob soočenju s tradicionalno slovensko mentaliteto in pa dve zanimivi knjigi o strasti. Zbornik z uglednimi imeni v čast Kseniji Rozman Zanimiv presek sodobne umetnostne zgodovine Lev Menaše Razprave iz evropske umetnosti: za Ksenijo Rozman, zbrala in uredila Barbara Jaki, Knjižnica Narodne galerije, Ljubljana, 1999, 358 str., 4000 SIT. V s e največ zbornikov, posvečenih pomembnim slovenskim umetnostnim zgodovinarjem, je izšlo v okviru društvenega Zbornika za umetnostno zgodovino, med njimi tudi (še vedno) najobsežnejši, tisti, ki so ga leta 1959 sestavili v čast Franceta Steleta. Drugod izdani primerki so pri nas izjemni, mednje pa sodi tudi ta, ki ga je Narodna galerija posvetila svoji dolgoletni sodelavki in eni ključnih osebnosti sodobne slovenske umetnostne zgodovine, Kseniji Rozman. Njen zbornik je s Steletovim vsekakor zanimivo primerjati. Jedro občil seveda sestavljajo prispevki vodilnih avtorjev svetovne, slovenske ter v prvem primeru tudi jugoslovanske umetnostne zgodovine. Pred temi najdemo v prvem teme- Elza Obereigner Kasti, Rihard Jakopič, perorisba, papir, 21 x 13,2 cm (po fotografskem posnetku Mihe Maleša), zasebna last ljito - in še vedno temeljno - študijo Steletovega življenja in dela, ki jo je napisal Emilijan Cevc, tej pa sledi slavljenčeva Umetnostnozgodovinska bibliografija, ki jo je, kakor običajno, sestavilo več avtorjev. Drugi zbornik uvaja dvostransko Posvetilo in nič več - Andreja Smrekarja, bibliografije pa ni nikjer: za to zvrst strokovne literature že kar nerazumljiva pomanjkljivost, ki žal ni edina. Med drugimi je poleg raznovrstnih napak (tiste v kazalu so popravili vsaj na dodatnem listu) še najbolj opazno pomanjkanje povzetkov in še zlasti njihovih prevodov; madžarskemu članku je sicer dodan kratek slovenski povzetek in nizozemskemu nekoliko daljši angleški, slovenski avtorji pa so ostali brez njih. Morda v Narodni galeriji menijo, da slovenščino razume ves svet; upajmo, da imajo prav, posebno verjetno pa se to ne zdi. Takšnih šal si slavljenka nikoli ni privoščila in tudi to je eden od razlogov, zaradi katerih so ji svoje članke posvetili avtorji, ki sestavljajo vrh sodobne umetnostne zgodovine. Njihovi prispevki segajo od srednjeveške do modeme likovne umetnosti, pri tem pa je značilno, da se je večina najpomembnejših usmerila na obdobje, ki ji je najbližje, na prelom iz osemnajstega v devetnajsto stoletje in na umetnike, ki so si - kakor Franc Kavčič iskali poti v tem čudnem (in zato nadvse zanimivem) času, v katerem je staro nezadržno izginjalo, novo, moderno, pa je šele bilo treba izoblikovati. Med takšnimi članki, ki seveda pomenijo resnično in hkrati najbolj elegantno poklonitev slavljenkinemu opusu, je verjetno najbolj značilen prispevek Roberta Rosenbluma, ki se je posvetil primerjavi Goye in Davida in še posebej problematiki »smrti kraljevskega portreta«. Ali so nadrealisti na Rosenbluma dejansko vplivali ali ne, mi ni znano, vsekakor pa so vsa njegova najboljša dela zasnovana na principu »nepričakovanega srečanja«, ki mu - znova podobno kakor v primeru večine nadrealističnih del - sledi logična razlaga. V konkretnem primeru je zaplet še posebej zanimiv, saj umetniku, ki je propadanje starega slikal na navidez tradicionalen, a dejansko modernistično brezobziren način, postavlja nasproti drugega, ki je vzpon novega sicer upodabljal z ustrezno novimi likovnimi formulami, vendar te zgolj prikrivajo tra- Giovanni Righetti, Vila sv. Lovrenca, Portorož, porušena v začetku sedemdesetih let: fotografija iz knjige Razprave iz evropske umetnosti dicionalne patetične obrazce. Stari svet in enega njegovih najbolj vidnih simbolov sta uspešno spodnesla oba, le da je prvi vpliven še danes, drugi pa je izzvenel z devetnajstim stoletjem; seveda pa to še ne pomeni, da se položaj ne bo spremenil, morda celo v kratkem. Rosenblu-movi širini se je seveda težko približati; med drugimi pisci je to še najbolje uspelo Tomažu Brejcu, ki je. temeljito prein-terpretiral Poletje, eno najbolj priljubljenih slik Ivane Kobilce, ter jo prestavil v ne posebno laskavo, a nedvomno realno okolje sodobnega modnega slikarstva; s tem je mimogrede tudi učinkovito pojasnil, zakaj je še vedno tako priljubljena - čeprav še bistveno bolj malomeščanske Kofetarice v tem smislu zlepa ne bo dosegla. Večina drugih piscev je prispevala klasične strokovne študije. Nekatere od teh so v bistvu zgolj komentirani seznami takšnih ali drugačnih del; med njimi Pe-yronu posvečeni članek Pierra Rosen-berga dokazuje, da je tudi takšen tip članka mogoče napisati na eleganten in končno skoraj zabaven način, seveda pa je Rosenberg izjema, ki potrjuje pravilo. Med drugimi je nekaj ikonografskih, med katerimi pa vsaj zame obeh tematsko najbolj zanimivih, madžarskega (ki ga je napisal IstvAn Nemeth) in nizozemskega (Fred G. Meijer) seveda ne morem pre- Vaclav Havel, državljan in dramatik Razkrinkovalec hinavščine sojati, drugi pa so posvečeni posameznim umetnikom. Med takšnimi članki prevladujejo avstrijski, ki so, kakor običajno, nedvomno solidno, a ne posebej zabavno branje — gotovo tudi zato, ker govorijo o nedvomno solidnih, a ne posebno zanimivih umetnikih. S podobnimi problemi se ubadajo tudi tovrstni slovenski prispevki, pri čemer pa je le treba opozoriti, da sta študiji Vesne Bučič in Ceneta Avguština posvečena dvema doslej praktično neznanima slovenskima ustvarjalkama: v prvi, obsežnejši in nedvomno temeljni, je predstavljena »naša poslednja miniaturistka«, Elza Obereigner Kasti, v drugi, krajši, pa kiparka Liza Hribar. Tako je najkrajši možni pregled zbornika, ki je kljub nekaterim nepotrebnim problemom zanimiv presek sodobne umetnostne zgodovine, tako svetovne kakor slovenske. Čeprav takšen, kakršen je, slavljenke ni najbolj osrečil, ji je seznam avtorjev in trud, ki soji ga posvetili, nedvomno v čast, in na to čast bi lahko opozorili tudi tako, da bi njeno ime poudarili še na ovitku in ne samo v notranjosti zbornika. Tega seveda niso storili, je pa zato na ovitku mogoče videti logotip Narodne galerije, ki se, ustrezno tako ključni tčmi zbornika kakor ustanovi, ki ga je izdala, tudi otepa na prelomu, na katerem je staro že izginilo, novega pa še ni. Ob ljubljanski razstavi Vaclav Havel, državljan in dramatik (v okviru mednarodnega združenja gledaliških muzejev in knjižnic — SIBMAS sta jo pripravila Slovenski gledališki muzej iz Ljubljane in Gledališki inštitut iz Prage) je v uredništvu Francke Slivnik in Iva Svetine naš muzej izdal tudi zajeten slovensko-angleški katalog. V svojem uvodu Vaclav Havel v muzeju direktor SGM Ivo Svetina med drugim poudarja, da je dramatikovo in državnikovo življenje in delo »paradigmatična podoba razumnika in umetnika 20. stoletja. Številnost uprizoritev njegovih dramskih del po vsem svetu priča o tem, da je vedno govoril tisti človeški jezik, kije bil razumljiv tako oblastnikom kot zatiranim in ponižanim: prvi so se ga bali in so avtorja zapirali, drugi pa so se prepoznavali v njegovem Vanku, paradigmatičnem junaku evropskega gledališča druge polovice 20. stoletja.«. Pisatelj in dramatik Drago Jančar obja- Slavko Pezdir vlja v nadaljevanju razmišljanje Laterna magica Vaclava Havla. Na presenečenje avtorja drame Zalezujoč Godota se je absurdna situacija iz te njegove parafraze Becketta ponovila prav v Pragi, kjer sta v nekem stolpu ob Vltavi dva pripadnika komunistične tajne policije opazovala Havlovo hišo. V dnevnik sta skrbno beležila njegove prihode in odhode, opisovala njegove obiskovalce ... Na slovenskih odrih so bila doslej uprizorjena naslednja Havlova dela: Obvestilo (1969 v Ljubljani, 1984 v Celju), Avdienca (1982 v Kranju, 1984 v Ljubljani), Protest (1981 v Ljubljani), Skušnjava (1990 v Novi Gorici) in Sanacija (1990 v Ljubljani). - in to v času, ko je bil »nadzirani« že predsednik republike, le da je še vedno stanoval v starem domu in hodil na pivo v »svojo« pivnico čez cesto. Ob slovenski praizvedbi Havlovega Obvestila 1969. leta v ljubljanski Drami opozarja Jančar na Vidmarjevo uničujočo kritiko. Josip Vidmar je po njegovem skozi kritiško interpretacijo Ha-vlove igre in njenega družbenega konteksta razkril svoj položaj in avtentični kontekst slovenske hipokrizije - »naravo duha slovenske in jugoslovanske liberalnejše oblike socializma«. Havlova »policijsko birokratska mafija« je bila tedaj dejavna tudi v deželi, kjer je Vidmar pisal kritike. Češka igra je torej »tudi v slovenskem kontekstu odigrala vlogo tiste socialnosti, ki jo prinaša gledališče v sleherni trenutek. Na posreden način je razkrila tudi v Sloveniji kolektivno dušo neke čisto posebne človeške in družbene hipokrizije.« Prevajalec nekaterih Havlovih iger v slovenščino Jaroslav Skrušny je prispeval spis Faustov paradoks ali dvoje srečanj z Vaclavom Havlom. V njem najprej izčrpno opisuje svoje prvo srečanje (junija 1988) s tedaj še skrbno opazovanim in sodno preganjanim disidentom. Od skromnega dramatika je tedaj dobil dragocen »tihotapski material« - knjižne izvirnike Skušnjave, Larga desolata in Sanacije (izdane v češčini ob avtorjevi petdesetletnici 1986. leta pri miinchen-ski založbi Obrys/Kontur). Drugič sta se sogovornika srečala novembra 1993 v novih družbenih vlogah. Pred Havlovim prvim obiskom v vlogi predsednika Češke republike v Sloveniji seje prevajalec pogovarjal z njim v rezidenci na Hradča-nih za program TV Slovenija (kot eden njenih odgovornih urednikov). Zdenek Horinek je v luči razmerij med posameznikom in sistemom razvrstil Ha-vlove drame v troje obdobij: pred avgustom 1968 (Vrtna veselica, Obvestilo in Zmanjšana možnost koncentracije), enodejanke iz sedemdesetih let (Avdienca, Zasebni pogled in Protest) ter igre osemdesetih let, ko se je vse bolj osredotočal na človeka zunaj sistema (Largo deso-lato. Skušnjava in Sanacija). Razstavo na štiridesetih panojih - Rojstvo dramatika (1960-69), Rojstvo oporečnika (1970-79), Državljan in dramatik (1980-89) in Predsednik - zgoščeno ter z izbranimi fotografijami, pismi, scenskimi in kostumskimi osnutki bralcu predstavlja njena avtorica Helena Albertova. Cvetnik slovenske parodije Več veš, več dobiš Prosto po ... Cvetnik slovenske parodije, izbral Marko Juvan, Založba Mladinska knjiga, zbirka Kondor, Ljubljana, 1999, 375 str., 4600 SIT. H ____ odil po zemlji sem naši in dobil čir na želodcu. Znameniti Šalamunov verz, ki ne skriva navezave na Župančičevo predlogo (gre seveda za kanonizirano pesem Duma /1964/, dobro nam znano iz srednješolskih učbenikov), je po eni strani lahko izhodišče za razmislek o naravi parodičnih obračunavanj, po drugi pa za razmislek o mnogih težavah, ki se porajajo iz vsakega »antologi-ziranja« tega tolikokrat kritiziranega, a človeškemu duhu vendar tako blizkega in že kar neobhodnega postopka. Prosto po ... prinaša triindevetdesetih besedil, »cvetober« parodij iz slovenske literarne zapuščine zadnjih dveh stoletij, ki jih je izbral Marko Juvan, med drugim tudi avtor knjige Domači Parnas v narekovajih: parodija in slovenska književnost (1997), prvega resnega teoretičnega spoprijema s parodijo pri nas. Kaj je pravzaprav parodija? Ta teoretični koncept v našem prostoru še ni dovolj izčiščen - v vsakdanji rabi ga mnogi mešajo z ironijo, satiro, travestijo ... Kljub kompleksni zgodovini pojma se danes zdi smiselno parodijo v literaturi pojmovati kot besedilo ali del besedila, ki se nanaša, pogosto v polemičnem in komičnem tonu, na neki predhoden (literarni) tekst, predlogo, ki jo je bralec - pač v skladu s svojo bralsko razgledanostjo - sposoben identificirati in dojeti novo besedilo v odnosu do nje. V tem Marijan Dovič smislu je (ustrezno) branje parodičnih tekstov zahtevno početje, parodija pa, če bralec ni dovolj podkovan ali paro-dizirano besedilo ni več razpoznavno, mimogrede izzveni v prazno. Parodija lahko rabi neposredno za smešenje nekega teksta kot sredstvo literarno-ideo-loškega boja med različnimi kulturnimi skupinami - bodisi kot obramba uveljavljene in kanonizirane literarne konvencije (Tavčarjevo feljtonistično smešenje Himne o carju mavričnih kač, kjer afirmirani pisatelj in politik v svoje časopisno kramljanje vloži do absurda hiper-trofirano »kopijo« Podbevškove pesmi, govori o sporu poetike romantičnega realizma in zgodovinske avantgarde) ali kot smešenje preživelih literarnih form (številne parodije na pesmi in slog J. V. Koseskega, literarnega »junaka« Ble-ivveisovega kroga). Še pogosteje pa je parodizirani tekst v »para-odi« le izrabljen kot predloga, s katero se učinkovito izraža nova, nasprotna vsebina. Tako Šalamunova Duma ni naperjena neposredno proti Župančiču in njegovi pesnitvi, temveč raje proti konkretnim slovenskim razmeram ali kar splošnemu stanju (slovenskega) duha; pač radikalen prelom nove avantgardne generacije z vsem tradicionalnim. V tem smislu se parodija, sploh v njenih sodobnejših teoretičnih dojemanjih, pogosto kaže tudi kot sredstvo literarne evolucije, gibalo razvoja. In koliko ponuja »cvetnik slovenske parodije« bralcu? V zadnjih dveh stoletjih se je nabralo kar precej besedil, mnoga izpod peres sicer manj znanih ali pozabljenih avtorjev. Osnovni problem vsake take selekcije je seveda vedno, katera besedila in po kakšnih merilih jih izbirati. Tu najdemo humorna, »nizka«, a tudi skrajno resna besedila; nekatera imajo jasno določeno, razpoznavno predlogo, npr. Ruplov Levji delež, ki parodira Krst pri Savici, ali parodije Ivana Roba z začetka stoletja; spet druga imajo zelo splošno predlogo, določen literarni slog ali žanr, denimo Erjavčev potopis Pot iz Ljubljane v Šiško, ki parodira sočasno revijalno potopisje, ter Ježkove »parodije« na slog in klišeje kriminalk -včasih je predloga tako splošna, da jo je zelo težko identificirati ... Nekatera besedila predlogo smešijo, spet druga jo le izrabljajo - bodisi za roganje aktualnim razmeram ali za novo kvaliteto literarnega sporočila. V tem smislu »cvetnik« pušča razcepljene vtise. Ta nehomogenost, ki jo selektor - po mojem prepričanju uspešno - skuša pojasniti v precej obsežni študiji, pa je verjetno tudi posledica dejstva, da tristo strani »šolskih« primerov parodije naša literarna tradicija niti ne premore. Teksti v »cvetniku« se ne glede na to, kako parodijo definiramo, umeščajo v kontekst medbesedilnosti (parodija pogosto niti ne stoji kot samostojna literarna tvorba in parazitira na predlogi). Vsaka medbesedilnost pa tudi še ne more biti parodija, zato je koristno uvesti še eno merilo, ki bi parodijo ločevalo od drugih medbesedilnih strategij (te posebno literatura postmodernizma tako zelo ljubi). Ta kategorija bi lahko bila smeh. In res je marsikaj duhovitega zraslo celo na slovenskem parodičnem travniku. Zato za konec okusimo kanček smeha ob Menartovem Antisongu, pesmi, ki morda ni vzorčen primer parodije (ne parodira teksta, temveč ideologijo in slogovne prijeme sočasnih neoavant-gard), a bi znala privabiti nasmešek tudi na ustnice kakšnega Duchampa: ... An-ti-film norce brije / pa dobi cel kup nagrad, / ker ob njem žirijo zvije, / da potem gre laže srat. // Anti-pesem je potiskan / (malo trd) klozet papir. / Anti-glasbo rit nam piska, /če zdravnik nam da klistir. // Anti-kip je, kar razstaviš: / čevelj, guma, drek, mravtjinc. / Anti-sliko pa napraviš, če v okviru kažeš kline ...« Prosto po ... je za literarne sladokusce zelo prijetno branje, vsekakor pa daje več tistemu, ki več že ima. Nova revija 210—211 Dvojno številko Nove revije uvajata besedili Vaška Simonitija (še en pogled na totalitarizem prejšnjega slovenskega režima) in Iva Svetine (esejistično poročilo o pesniškem poletju in premislek o zborniku Sproščena Slovenija). Poezijo v tokratni številki revije objavljajo Dean Komel, Matjaž Kocbek, Danica Križani Miiller, Barbara Korun in Ciril Bergles, prozo Jože Snoj in Franjo Frančič. Boris A. Novak je pripravil obsežen pogovor z nekdanjim članom uredništva Nove revije Tarasom Kermaunerjem. Sledi prav tako obsežen prevodni blok besedil: Simon Dobravec je prevedel vrsto krajših tekstov Mihaila Bulgakova z začetka dvajsetih let, dodal pa jim še izredno informativen spominski zapis V. Petelina, V. Lakšina in S. Jermolinskega. V rubriki Ljubezen in nasilje Tine Hribar objavlja razpravo Agape, ljubezen brez ljubezni, sledijo še teksti Tomaža Akvinskega, Fmmanuela Levinasa in Katarine Mejerhold. V Etiki tujstva so objavljeni prevodi Rudolfa Bemeta in Bemharda VValdenfelsa, v razdelku Polis, politika, skupnost besedilo Johna Sallisa, v Politiki in sub-politiki Scenariji možne prihodnosti Elricha Becka. Številko kot običajno končuje priloga Ampak, v klubski kroniki, ki jo sklepa, pa kronist J. S. ob peti obletnici delovanja Kluba Nove revije znova utemeljuje temeljno intoniranost kluba, ki da je kljubovati »metafizično-nihilistični dediščini komunizma in njeni rezistentnosti, kar pomeni, njenim prenoviteljskim in kvaziliberalističnim metamorfozam«. Dialogi 9-10 Dvojna številka mariborskih Dialogov se začenja z izredno obsežno anketo oziroma okroglo mizo Stanje duha v mestu - Intelektualna tradicija Maribora, v kateri so sodelovali vidni predstavniki mariborske kulture, od Andreja Brvaija, Franceta Forstneriča in Vlada S ruka do Petra Tomaža Do-brile, Emice Antončič, Andreja Fištravca, Dragice Korade, Darinka Kores-Jacksa, Jožeta Kosa in Francija Pivca. Osrednji bralni del številke zazvema prevodni blok nove hrvaške proze, v katerem so objavljeni odlomki iz del devetih avtorjev, katerih minimalni skupni imenovalec je to, da so prvo knjigo objavili v devetdesetih letih. To so Žoran Ferič, Miljenko Jergovič, Senko Karuza, Marino Mjedenjak, Juriča Pavičič, Andrej Puplin, Borivoj Radakovič, Ante Tomič in Robert Perišič. Otrok in knjiga 48 Izšli sta dve novi številki revije Otrok in knjiga, številka 48 in posebna izdaja revije, v kateri so objavljeni prispevki s simpozija Perspektive v mladinski književnosti, ki gaje revija pripravila ob 50-letnici Mariborske knjižnice, na njem pa so sodelovali najvidnejši slovenski strokovnjaki s področja mladinske književnosti. Poleg teoretičnih prispevkov so pomembni tudi praktični, saj so svoje izkušnje predstavili knjižničarji in ustvarjalci. Avtor naslovnice posebne številke revije je Matjaž Schmidt. Oseminštirideseta številka revije uvodoma prinaša nadaljevanje razprave Marjane Kobe Sodobna pravljica. Milan Dolgan piše o Valjavčevem Pastirju. Lilijana Burcar predstavlja junakinji dela Dese Muck Pod milim nebom. Igor Saksida in Tilka Jamnik sta se novembra v Teheranu udeležila mednarodne konference Otroška literatura in sodobni svet. Na simpoziju Svet svetega, svet otrok sta sodelovala z referatom. Oba referata lahko preberemo v reviji Otrok in knjiga. Goranka Kreačič objavlja prispevek Numinozno v mladinski knjižni ilustraciji in literaturi. Njen članek dopolnjujejo reprodukcije ilustracij. V rubriki Pogled na svojo delo se razkriva Janja Vidmar. Tanja Pogačar je pripravila IBBY novice, Maruša Avguštin pa opisuje vtise z letošnjega sejma otroških knjig v Bologni in razstave ilustracij v Bratislavi. V Bratislavi je otroška žirija nagrado podelila slovenski ilustratorki Alenki Sottler. Njena ilustracija pesmi Barbare Gregorič je na naslovnici revije. Med ocenami in poročili sta poročili o nagradi večernica za leto 1998 in o Levstikovi nagradi za leto 1998 in zapis ob petdesetletnici Mednarodne mladinske knjižnice v MUnchnu. B. H. književni listi 21 Giinterju Grassu bodo Nobelovo nagrado izročili jutri Heinrich, kaj praviš na to? Nobelove nagrajence vsako leto razglasijo v prvi polovici oktobra, slovesno pa so nagrade z vsem bliščem podeljene 10. decembra v Stockholmu, na obletnico smrti Alfreda Nobela. Pred jutrišnjo slovesnostjo objavljamo še kratek pogovor z letošnjim Nobelovim nagrajencem za literaturo Gunterjem Grassom v prevodu Slava Šerca. Z Grassom se je pogovarjal Jobst-Ulrich Brand. Intervju je bil ob razglasitvi nagrade objavljen v reviji Focus. G ospod Grass, dvajset let ste bili večni kandidat za Nobelovo nagrado. Ste jo sploh še pričakovali? Nanjo nisem čakal in z njo sploh nisem računal. Za kaj takega sem bil zmeraj preveč zaposlen s knjigami, z rokopisi. Celo vesel sem. da nagrade nisem dobil pri štiridesetih, kajti za avtorja v tej starosti bi bila prav gotovo obremenitev. Zdaj, ko sem že čez sedemdeset, jo lahko sprejmem z veliko veselja, pa tudi s kančkom ironije. Kakšen je bil vaš prvi odziv? Pomislil sem na svojo mater. Ko bi to še doživela! Spremljala je le moje pisateljske začetke in zmeraj zelo skrbela za mojo prihodnost. Veliko tega, kar me danes odlikuje, sem podedoval po Gunter Grass njej. In potem sem pomislil na Heinricha Bolla, ki je nagrado dobil pred sedemindvajsetimi leti. Heinrich, kaj praviš ti na to? Prepričan sem, da bi se veselil. Nagrada je znak velikega priznanja, ki ga uživate v tujini. V Nemčiji pa vas je del literarne kritike ostro napadel. Kako si razlagate to protislovje? Na to vam ne morem odgovoriti. Prej, ko so bili še yredni zaupanja, so me kritiki zaposlovali. Dandanes veliko kritikov knjige, o kateri pišejo, sploh ne prebere zares. Z mojim delom se ne ukvarjajo več, temveč jim gre samo za zadnjo politično izjavo; pomembno je, kdo od mene zahteva, naj umolknem. Sekundarno se je prerinilo pred primarno, in to me dolgočasi. V drugih državah to ni tako izrazito. Ali zdaj v odnosu do kritikov občutite tudi nekakšno zadoščenje? Ja. prav gotovo, tudi to ima določen pomen. Večina kritikov se strinja, da ste si nagrado zaslužili za Gdansko trilogijo, da pa je vse, kar ste napisali pozneje, neprimerno slabše. Tudi to stališče me dolgočasi. Pravkar slavimo Goethejevo leto: Goetheju so nekateri bedaki do pozne starosti očitali, da kakovosti Trpljenja mladega Wert-herja nikdar ni več dosegel. Na to me spominjajo take pripombe. Ali naj bi napisal dvojnik Pločevinastega bobna? Potem bi me upravičeno lahko raztrgali. Ali so bila vaša dela v 80. in 90. letih - Pokazati jezik, Podganka, Prostrano polje — več kot ilustracija vašega političnega angažmaja? To je vendar nesmisel. Zmeraj znova slišim trditev, da Prostrano polje ni pripoved, temveč traktat. Saj to ne drži: v celoti je pripoved. Seveda z zapleteno snovjo, kot izziv. In kljub temu so se je bralci lotili. Razumeli so jo. Kakšen pomen je pri dodelitvi nagrade imel vaš politični angažma? Božjih sklepov Akademije v Stockholmu ne poznam. Moje ustvarjalnosti pa ni mogoče razumeti brez moje politične angažiranosti. Akademija je politični vidik poudarila in prav je tako. Nagrada poudarja vaš položaj edinega živečega nemškega pisatelja s svetovno slavo. Kakšne posledice ima to lahko za nemško literaturo? Ne mislim, da sem »edini«. Verjetno je postal že običaj, da kritika sodobnim nemškim avtorjem očita pomanjkanje pripovedne moči. Prav nasprotno. Predvsem na območju nekdanje NDR je vrsta imenitnih pripovednikov, Ingo Schulze na primer. Veliko se jih še razvija, nekateri so se že dokazali. Ali pa denimo Švicar Gerold Spath ali Gerhard Kopf, oba sta izredna prozaista. A neke vrste uničujoči feljtonizem ni pripravljen tega priznati. Rekli ste, da bi Nobelovo nagrado radi tudi delili ... Ja, s Christo Wolf. Ker obstaja dosežek obeh nemških literatur, prisilno nastanjenih v dveh državah, v tem, da ni moglo priti do dokončne delitve. Zmeraj sem izhajal iz skupne nemške literature. Zato mi je prišlo na misel, da bi nagrado delil. Vaš način pripovedovanja je v tujini našel učence — Salmana Rushdieja ali Johna Irvinga -, v Nemčiji pa ne. Zakaj? Rushdie in Irving se imata za moja naslednika, tako kot se imam jaz za naslednika Alfreda Doblina. Zdi se mi prav, da komu slediš, kajti nič ne pade z neba. Ta drža je morda skrita v dejstvu, da sem kot izučen kipar rokodelec in da imam zato naravni odnos do svojih mojstrov. Zame je samoumevno, da se učim od drugih. Mlajši vidijo to v Nemčiji pogosto drugače. To pa gre vštric z novo modo, da se imaš za genija. Ali pogrešate politični angažma pri mlajših avtorjih? Ja. To družbi manjka. Imeli smo angažirane avtorje, Heineja, Freiligratha, in to tradicijo je po neuspešnosti intelektualcev v vveimarski republiki prevzela moja generacija. Zdaj nam preti nevarnost, da bo zaradi vzdržnosti avtorjev ta tradicija izgubljena. Vsak pisatelj je tudi egoman, vendar če to postane osnovna drža, nastane proza popkovine. Nagrada vam ne prinaša le slave, temveč tudi 1,8 milijona mark. Kaj boste z denarjem? Že prej sem ustanovil tri sklade: Sklad Alfreda Doblina, Sklad Chodowieckega za dotiranje poljskih grafikov in Sklad za narod Romov in te bom zdaj ystrez.no povečal. Svojega življenjskega sloga pa prav gotovo ne bom spremenil. Založba DZS bo prav jutri - ob 11. uri v Plečnikovi knjigami DZS na Šubičevi la v Ljubljani - predstavila novo izdajo Grassovega naj znamenitejšega dela, romana Pločevinasti boben v prevodu profesorja Janka Modra. Zgodovina smrti na Slovenskem Andrej Rahten Množične smrti na Slovenskem: zbornik referatov z 29. zborovanja slovenskih zgodovinarjev v Izoli 22 in 24. oktobra 1998; uredila Stane Granda in Barbara Šatej; Zveza Zgodovinskih društev Slovenije, Ljubljana, 1999, 320 str. od leta 1848 do 1866, ko so Slovenci krvaveli in umirali za cesarja predvsem v vojnih spopadih z Italijani, s Francozi in Prusi. P. Svoljšak pa poskuša oceniti število slovenskih žrtev med prvo svetovno vojno. Priznava sicer, da bi bilo na tem področju treba sprožiti natančnejše raziskave, vendar so tudi podatki, ki jih navaja, zelo poučni. Tako npr. izvemo, daje imela Slovenija oz. njen del v Kraljevini SHS ob koncu prve svetovne ‘vojne kar 14.000 vojnih invalidov, 8000 vojnih vdov in 17.000 vojnih sirot. Tu je zlasti zanimiva primerjava s podatki iz obsežne razprave Jožeta Dežmana, ki za obdobje druge svetovne vojne ugotavlja med Slovenci od 70.000 do 80.000 vojnih žrtev - okoli 5% slovenske populacije. Vendar bodo za obe vojni potrebne natančnejše raziskave, pri čemer si velja zlasti zapomniti Dežmanovo opozorilo, da »pot do resnice ni zgolj zbiranje podatkov«. V zanimivem prispevku Marte Vergi- G lavna naloga zgodovinarja je, da proučuje življenje ljudi v preteklosti. Ker pa je smrt naša stalna spremljevalka, je tudi ta (lahko) predmet historičnih raziskav. »Zgodovina je predvsem pripoved o vseh oblikah življenja.« S temi besedami je urednik S. Granda pospremil na pot delo Množične smrti na Slovenskem, v katerem je dvajset referatov. Knjiga obravnava zelo široko obdobje, ki sega od antike pa vse do današnjih dni. Vzroki za množične smrti prebivalstva na Slovenskem so bili v preteklosti različni. Rajko Bratož, ki kot izvrsten poznavalec opisuje razmere v antični dobi. ugotavlja, da v tem času »daleč največ primerov množične smrti izhaja iz vojaških dogodkov«. Bratoževa razprava nazorno prikazuje, da je bil današnji slovenski prostor v rimskem obdobju kot stično območje med Italijo in Ilirikom večkrat prizorišče spopadov rimskih legij z različnimi »barbarskimi« ljudstvi -zato tudi številne smrtne žrtve. Po propadu rimskega imperija naj bi po mnenju predstavnikov starejše slovenske histo-riografije Slovani konec 6. stoletja na današnjem slovenskem ozemlju izvršili nad staroselskim prebivalstvom genocid. Toda ali je bilo takrat resnično »vse pobito«, se sprašuje v zelo zanimivi študiji eden vodilnih slovenskih medievi-stov Peter Štih. Odgovor na to vprašanje je po njegovem mnenju negativen. Novejše raziskave kažejo, »da so etnoge-neze procesi, ki so v neprestanem teku in ki se pravzaprav nikoli ne končajo, saj vedno znova nastajajo nova ljudstva in izginjajo stara«. Prav tako je mogoče tudi ugotoviti, »da ljudstva (etnične skupnosti) niso biološko-objektivno, ampak subjektivno določljiva in s tem spremenljiva«. Gledano iz te perspektive, pride Stih v razpravi do sklepa, »da so tisti staroselci, ki so ostali na svojih domovih, v relativno kratkem času prevzeli novo identiteto, to je slovansko ime in z njim zvezano tradicijo ter način življenja, in tako postali Slovani«. V knjigi so predstavljeni vsi »jezdeci apokalipse«, ki so vzbujali strah slovenskega prebivalstva skozi stoletja. Ovrednotene so tako posledice epidemij in lakote kot tudi naravnih nesreč in številnih vojn, ki so usodno posegale v vsakdanjik slovenskega človeka. Članek Vaška Simonitija nam kaže. kakšno je bilo doživljanje vojne v zgodnjem novem veku v slovenskem in širšem evropskem prostoru. Pri tem se avtor kritično sooča tudi s problematiko tvorbe slovenskih nacionalnih mitov, kar bi bilo dobrodošlo predstaviti v obliki samostojne študije. Vojne iz časa habsburške monarhije osvetljujeta iz slovenskega zornega kota tudi Branko Marušič in Petra Svoljšak. Marušičev sestavek je posvečen obdobju Hrabal na Hrazi Deset let po geslu Havel na Hrad, s katerim so Čehi pomagali svojemu najslavnejšemu dramatiku na Hradčane, se je v Pragi ponovilo malo modificirano geslo: Hrabal na Hrazi\ Znamenitemu literatu, ki je četrt stoletja živel v praški četrti Liben, na ulici, imenovani Na hrazi (na nasipu), dokler niso hiše podrli, so postavili zanimiv spomenik. To je velikanska poslikava slepe stene na postaji podzemske železnice, s katere bo odslej zrl malo zamišljeni in negotovi Bohumil Hrabal. Za družbo ima svojo senco, dve črtasti mački, pisalni stroj in pa lasten citat: »Tady stojim ...« Stensko podobo je izdelala slikarka Tatiana Svatoškova. Hrabal je umrl 3. februarja 1997, domiselni spomenik pa sodi med priprave na leto 2000, ko bo Praga kulturna prestolnica Evrope. A. P. Države sveta 2000 Priročnik za vsakdanjo rabo in domišljijske pobege Tomaž Švagelj Daljne dežele in ljudje že dolgo niso več neskončno daleč. Ti ljudje so med nami na ulicah naših mest, njihovi izdelki so v naših trgovinah, novice o njih in njihova kultura so nam vsem dosegljive v medijih, z njimi imamo najrazličnejše poslovne in prijateljske stike pa telekomunikacijske, prometne in druge povezave. B nelle, ki je podrobno proučila spremembe občutja smrti na Slovenskem v 19. in začetku 20. stoletja, lahko preberemo, da je v zahodnoevropski histo-riografiji fenomen smrti že kar nekaj desetletij tema intenzivnih raziskav. Ž zbornikom Množične smrti na Slovenskem so slovenski zgodovinarji v veliki meri nadoknadili zamujeno. Predstavljena knjiga pa ni samo temeljno delo na to temo, ampak tudi odlična vzpodbuda za nadaljnje raziskave. ližajočemu se letu, zadnjemu v tem tisočletju, stoletju in desetletju, se morajo zaradi njegove okrogle letnice nekako prilagoditi tudi založbe. Mladinska knjiga je pohitela z obsežnim priročnikom Države sveta 2000 (okoli 700 strani velikega formata, 18.900 SIT) v katerem sta avtorja Karel in Marjeta Natek predstavila poglavitne naravne, kulturne, zgodovinske, gospodarske in druge značilnosti vseh držav sveta, odvisnih in zunanjih ozemelj, Antarktike in pomembnejših mednarodnih organizacij. Kot sta povedala na predstavitvi knjige, je bil njun cilj postaviti enovit okvir, v katerega bo lahko »vsak uporabnik sam naprej vgrajeval in razvrščal informacije, ki jih dobiva ob spremljanju dnevnega gospodarskega, političnega in kulturna dogajanja, pri branju, šolanju in na potovanjih po svetu«. O Sloveniji in sosedah podrobneje Vse samostojne države in druga ozemlja so predstavljene po celinah, in sicer po običajnem vrstnem redu: najprej vse tri celine starega sveta - Evropa, Azija, Afrika -, nato preostale štiri celine (obe Ameriki, Avstralija z Oceanijo in na koncu Antarktika). Kot prve so po abecednem redu predstavljene vse neodvisne države, ki jim sledijo še opisi odvisnih in zunanjih ozemelj, razvrščenih po matičnih državah. V nekaterih primerih se je bilo treba odločiti, kaj sodi kam - denimo Rusija je uvrščena k Evropi, čeprav je večinoma v Aziji, Turčija k Aziji, Azori k Evropi, Madeira in Kanarski otoki k Afriki, Bermudi k Severni in Srednji Ameriki itd. Vsaka država je opisana po enotni shemi. Ker so vse predstavljene enakomerno poglobljeno (nekoliko podrobneje Slovenija, njene sosede in evropske države), je dolžina opisa premo sorazmerna z velikostjo države oziroma z njeno gospodarsko močjo. Nekaj »žepnih« je tako opisanih na eni sami strani (npr. San Marino, Nauru, Palau), največjim pa je namenjenih celo deset ali več strani (denimo Kitajski, Nemčiji, Rusiji, Združenim državam). Tudi odvisna in zunanja ozemlja so, razen nekaj najmanjših, prikazana po podobni, malce prilagojeni shemi. V zadnjem delu knjige je na kratko predstavljenih 68 pomembnejših mednarodnih organizacij, poleg osnovnih podatkov na kratko še namen, načini delovanja in organiziranost. Na koncu sta seznama uporabljene strokovne literature in spletnih naslovov (URL). Kip sedečega Bude v Anuradhapuri, Šrilanka; iz knjige Države sveta 2000. Posamezna država je prikazana v dveh delih - v prvem je njena »osebna izkaznica«, to so osnovni podatki o površini, številu prebivalcev, glavnem mestu, državni ureditvi, uradnem jeziku ali jezikih, BDP itd. Sem spadata še zemljevid države in državna zastava. Avtorja sta nedvomno ravnala prav, da sta v ta del za imena držav in za valute uvrstila tudi kode Mednarodne organizacije za standardizacijo (ISO). V drugem deluje opis države, razdeljen na šest poglavij, s prikazom najpomembnejših naravnih, prebivalstvenih, zgodovinskih in gospodarskih značilnosti. Pri nekaterih manjših so opisi zelo kratki, pri Sloveniji in večjih državah pa so to malodane manjše študije. Geografska razporeditev dejavnosti Za ilustracijo si oglejmo še nekaj drobcev iz tega dela, od katerih je v Sloveniji marsikaj sploh prvič objavljeno v eni knjigi. Sem spada kakih 300 »klimo-gramov«, ki v grafični obliki prikazujejo mesečni potek temperatur in padavin za -ves svet, od Ljubljane do Honoluluja in južnega tečaja. Ali pa starostne piramide za okoli 120 držav, na katerih je po petletnih starostnih skupinah prikazano število žensk in moških. Tudi poglavja o zgodovini so kar precej obsežna, saj imajo nekatere države zelo zapleteno. Izjemno zanimive kulturne zgodovine v knjigi žal skorajda ni, ker je zaradi prostorske omejitve nista mogla vključiti, to poglavje pa je »namenoma zasnovano tako, da zgodovina neopazno prehaja v sedanjost, vendar brez zapletanja v dnevnopolitično dogajanje, tako da se opisi končujejo z dogodki, ki bodo pomembni tudi v prihodnjih letih«. Poglavja o gospodarstvu so zlasti pri razvitih državah precej obsežna, vendar je bilo v knjigo mogoče vključiti le glavne proizvodne dejavnosti pa turizem in promet, vse druge storitvene dejavnosti pa je bilo treba zaradi omejenega prostora izpustiti. Začno se s splošnim orisom gospodarskih razmer, prednosti in težav, nato pa sledijo opisi kmetijstva, ribištva, gozdarstva, rudarstva in energetike, industrije, turizma in prometa. Tu med drugim najdemo številne navedbe o geografski razporeditvi dejavnosti, glavnih gospodarskih središčih, vplivih globalizacije, o negativnih vplivih gospodarjenja na okolje itd. Avtorja pri tem nava- jata tudi nekaj statističnih podatkov o proizvodnji, ki sicer hitro zastarijo, vendar si uporabnik lahko z njimi ustvari bistveno boljšo predstavo, kot če bi govorila le o »veliko premoga, precej nafte, malo riža itd.«. Spodbuda za načrtovanje potovanj V delu o naravnih in kulturnih znamenitosti je kar 1929 kratkih opisov z vsega sveta, med drugim skoraj celotna svetovna dediščina Unesca. Poglavje sicer »ni zasnovano kot svetovni turistični vodnik«, temveč le kot spodbuda za načrtovanje pravih ali namišljenih potovanj do najbolj oddaljenih koščkov sveta. Ob Kolikšne so danes razlike med bogatimi in revnimi državami? Na primer Švica kot najbogatejša po BDP/preb. (44.360 dolarjev), Slovenija nekje v prvi polovici držav s petino švicarskega BDP/preb. (9240 dolarjev), najrevnejši med najrevnejšimi pa Mozambik s komaj enim odstotkom slovenskega BDP/preb. (96 dolarjev). klasičnih ciljih turističnih potovanj (Pariz, Dunaj. Giza, Tadž Mahal, kitajski zid) poskušata uporabnika opozoriti še na množico drugih znamenitosti, muzejev, kraških jam. slapov, narodnih parkov itd., tudi v turistično »manj zanimivih državah«. V knjigi je zaradi nazornejše predstavitve naravnih in kulturnih značilnosti držav več kot tisoč barvnih fotografij, kar pomeni, da pri večini držav niso predstavljene samo njihove lepote, temveč tudi vsakdanje življenje, prebivalci, zaradi človeka prizadeto okolje in revščina. Knjiga je lepo opremljena in oblikovana. Na zgornji in spodnji strani vsake strani je ozek barvni trak, ki nam pove, za katero celino gre. Takole med prvim listanjem in nesistematičnim prebiranjem nismo opazili nobene bistvene vsebinske ali oblikovne pomanjkljivosti, kar velja tudi za jezik, le datumi so dosledno natisnjeni v nasprotju s pravopisom skupaj, kot bi šlo za ure in minute, na primer »8.12.1998«, kar pa najbrž sploh ni lektorska odločitev. Skratka, izid priročnika Države sveta 2000 je za Slovence nedvomno zelo pomemben dogodek. Slovenski izseljenci v Avstraliji v Flanaganovem romanu Igor Maver Roman avstralskega pisatelja Richarda Flanagana The Sound of One Hand Clapping (Tlesk ene roke), ki je izšel leta 1998 in po katerem je avtor posnel tudi film (pri nas naslovljen Klofuta), prikazan na lanskoletnem filmskem festivalu v Berlinu, je doživel ugoden sprejem tako pri kritiki kot tudi pri avstralianistih iz vse Evrope; ti so se nedavno zbrali na tradicionalni dvoletni konferenci Evropske zveze zn avstralske študije (EASA), tokrat organizirani na Univerzi Toulouse-Le Mirail v Franciji. R oman The Sound of One Hand Clapping je za Slovence še posebno zanimiv, ker v njem nastopajo slovenski izseljenci v Avstraliji in ker na subtilen umetniški način ubeseduje življenjsko izkušnjo slovenske izseljenske družine Bulohovih. Večinoma se dogaja na Tasmaniji, ki je bila na konferenci kot regija (oz. njena regionalna literatura) predmet obravnave posebne literarne delavnice. Slovenski pogled na to delo v tematskem sklopu o literaturi s Tasmanije je predstavil referat prof. Mirka Juraka z ljubljanske Filozofske fakultete. Odzivi na roman so bili v živahni razpravi na konferenci izredno pozitivni. Kot je v analizi zapisal M. Jurak, je delo zaradi estetske vrednosti med najboljšimi dosežki avstralske proze zadnjih nekaj desetletij. Po trdi vezavi je knjiga zdaj na voljo tudi v cenejši, mehki vezavi in jo je mogoče videti na mnogih prestižnih knjigarniških policah po svetu, v angleško govorečih deželah. Knjiga obravnava (družinsko) življenjsko zgodbo treh protagonistov, ki so prišli v Avstralijo iz Slovenije leta 1954, Marije in Bojana Buloha in njune hčerke Sonje (Flanaganova žena Sonja je prav tako slovenskega rodu). Zelo zanimiva je pripovedna tehnika, za katero, kot je zapisal Mirko Jurak, so značilni številni časovni preskoki, Čeprav je večina dogajanja postavljena v leti 1989 in 1990. Avtor je namreč v nasprotju z vsevedno pripovedjo želel predstaviti različne vidike posameznih dogodkov, razmišljanj in občutij svojih junakov. Tema prvega poglavja, ko Marija Buloh poje slovensko uspavanko triletni hčerki Sonji, in njen nočni odhod v snežni vihar, se v romanu velikokrat ponovi v različnih verzijah in prav ta slovenska uspavanka sklene knjigo ob rojstvu Sonjine hčerke šestintrideset let kasneje. Kot mnoge druge priseljenske družine so tudi Bulohovi iz Evrope prinesli posledice trpljenja in krutosti, ki so se zgodile njim ali njihovim svojcem med drugo svetovno vojno. Po Marijinem samomoru in izginotju v viharju se Bojan Buloh vda pijači in postopoma spozna, da žene in tudi hčerke Sonje v resnici nikoli ni poznal. Proces Bojanove transformacije, ki vsebuje zavrnitev negativistične ideje, da v življenju prevladuje zgolj zlo, se konča ž njegovo pomiritvijo in spravo s hčerko Sonjo po dvaindvajsetih letih ločitve. V mnogih ozirih je prav Sonja tista, ki v knjigi najbolj trpi. Ima le malo prijetnih spominov na otroštvo in mladost na Tasmaniji. Njen odnos do življenja se začenja spreminjati predvsem v letih odsotnosti s Tasmanije, ko preneha biti ujetnica preteklosti in začne doživljati čas kot pozitivno, samostojno vrednoto življenja. Tega se ..zave v letu 1989, ko se pojavijo spremembe ne samo na ravni Sonjine osebne življenjske izkušnje, ampak je to tudi čas tektonskih zgodovin- skih sprememb mnogih evropskih narodov. Flanagan ne pove mnogo o njenem življenju v Sydneyju v letih od 1967 do 1989, vseeno pa izvemo, da je razočarana nad moškimi, ki so jo le izkoriščali, ter da je noseča in namerava splaviti. Po nasvetu prijateljev se vendarle odloči ostati na Tasmaniji in obdržati otroka. Po dolgoletni vrnitvi na otok zasliši zvok ploskanja ene roke, čustveno praznino in odtujitev vseh, ki so nekoč bili sposobni čutiti, drug za drugega, drug ob drugem. Sprava z očetom in ljubezen ter odgovornost do novorojenega otroka so najpomembnejši razlogi za njen novi pozitiven odnos do življenja, ko njena čustva in občutja niso več zatrta in ko lahko svobodneje zaživi. Roman je poln podob in mnogih literarnih, zgodovinskih, političnih in religioznih asociacij. Tako sta Marija in Bojan opredeljena z dvema izrazitima podobama, s čipkami in z lesom: Sonjina mati, na primer, odide v noč v obleki, obrobljeni s čipkami, in te se Sonji vseskozi prikazujejo v sanjah v povezavi z materjo. Flanaganova dikcija in slog sta zelo bogata in raznolika in segata od vulgarnega jezika prek vsakodnevnega do privzdignjenega, poetičnega izrazja, pri čemer je ritmična struktura stavkov nekajkrat zelo blizu bibličnemu slogu izražanja. Avtor je v knjigo vključil tudi slovensko pesem, uspavanko, ki pred- stavlja nekakšen leitmotiv, kakor tudi številne slovenske besede, uporabljene v kontekstu, ki omogoča njihovo lažje razumevanje. Flanagan opozarja, da sta imela avstralsko prebivalstvo in državna administracija precej negativen odnos do priseljencev v Avstralijo - vsaj do prve generacije - iz dežel, kjer niso govorili angleško, saj jih obravnavali kot ljudi v podrejenem položaju. Šele druga generacija priseljencev, kamor sodi tudi junakinja romana Sonja Buloh, postane izenačena z drugimi Avstralci. Njena pot je boleča ne le spričo družbenih in rasnih predsodkov, ampak tudi zaradi nesrečnih osebnih in družinskih okoliščin, v katerih je odraščala. Richard Flanagan je v nedavnem intervjuju na TV Slovenija povedal, da mu je žena Majda, ki je slovenskega rodu, pripovedovala o družinskih prizadevanjih za preživetje v Avstraliji, kamor so prišli njeni starši po drugi svetovni vojni. Mirko Jurak o enigmatičnem naslovu knjige domneva, da je Flanagan poznal tudi knjigo razmišljanj indijskega filozofa Oshoja (= B. Rajneesh, 1931-1990), ki so bila leta 1981 objavljena v knjigi z enakim naslovom kot ga ima Flana-ganov roman - Tlesk ene roke. Najpomembnejše Oshojeve misli o novi religiozni zavesti je mogoče povezati z duševnim stanjem Sonje Buloh proti koncu Flanaganovega romana. Oshojeve meditacije vodijo bralca k spoznanju nujnosti večjega samozavedanja, kar je tudi točka, ki jo Sonja doseže na koncu svoje duhovne poti. Osho trdi, da šele, ko v sebi zaslišimo zvok ploskanja ene roke, pesem srca, lahko najdemo popolno srečo in lepoto obstoja v okviru lastnega jaza. To pa lahko dosežemo le z izkušnjo najgloblje osamljenosti. Roman Richarda Flanagana The Sound of One Hand Clapping bomo kmalu dobili tudi v slovenskem prevodu. Letošnjo jesen je pisatelj kot eden od tujih gostov sodeloval tudi na mednarodnem pisateljskem srečanju Vilenica. Madžarska revija o Kovičevem romanu Pravkar je izšla številka 9-10 letošnjega letnika madžarske revije Nagyvilag, v kateri je Mladen Pavičič objavil recenzijo romana Kajetana Koviča Pot v Trento (kot smo v KL že poročali, je preveden v madžarščino) in v njej nekaj več prostora namenil tudi drugim delom enega najuglednejših slovenskih pesnikov in pisateljev. književni listi Novi svet enciklopedij Encyclopaedia Britannica zastonj za vsakogar Prvenec Tomaža Pavšiča Ob nekdanji rapalski meji Tri gigantske francoske enciklopedije na digitalnem mediju — na cederomu in zadnje čase tudi na DVD-ROM-u — se na domačem trgu borijo za kupce. Konkurenca pa jim grozi tudi iz tujine: do slovite Britannice je mogoče priti zastonj, ameriški Microsoft pa svojo Encarto v Franciji trži Že od leta 1996 in je presegel mejo 400.000 izvodov. Zaradi tako ostre konkurence in tudi bojazni pred nasičenostjo trga francoski založniki zdaj že resno razmišljajo o prilagoditvi svojih strategij. L etos so v samem vrhu tri impozantne enciklopedije na cedero-mih. namenjene predvsem družinam in srednješolcem. To so L'Encyclopedie 2000 založbe Hachette, Microsoftova Encarta in novost Kleio, za katero sta poskrbela Larousse in Havas interac-tive. Vse tri enciklopedije stanejo okoli 700 frankov. (Za podobne enciklopedije v knjižni obliki si moral pred dvajsetimi leti odšteti kar približno 2000 frankov in še več, da ne govorimo o policah, ki jih je bilo treba postaviti v stanovanju.) »Sprašujemo se, ali ne bo ponudba kar naenkrat večja od povpraševanje,« pravijo pri založbi Hachette. »Mi smo doslej pokrivali trideset odstotkov trga, ki ni velikanski, saj so vsi založniki leta 1998 skupaj prodali 300.000 multimedij-skih enciklopedij.« Dvakrat dražja je stara znanka Encyclo-poedia universalis. kar ne preseneča, saj je prava velikanka: 50 milijonov besed (trikrat do petkrat več kot pri konkurentih), 28.000 člankov, pod katerimi je podpisano 4000 avtorjev, da omenimo samo glavne vsebinske prednosti. Toda tudi prvotno ceno te enciklopedije so spustili za 500 frankov, poleg tega pa jo je moč kupiti tudi zunaj specializiranih knjigam. »Trg še kar raste,« so bolj kot pri konkurenci optimistični v vodstvu založbe. »Družina si kaj lahko privošči nakup ene od treh enciklopedij ... povrh pa še našo.« Optimizem vzbuja tudi uspeh Microsoftove Encarte. Založniška vprega Hava-s/Larousse, ki je v Kleio investirala 60 milijonov frankov, računa na prodajo 200.000 primerkov. Prav v tem prazničnem obdobju teče velika oglasna akcija, za katero je bilo namenjenih 20 milijonov frankov. V televizijskih spotih, ki so tudi malce spotikljivi, predvsem poudarjajo, da Kleio v stari grščini pomeni »ključ« in da nova enciklopedija torej odpira vsa vrata do podatkov in znanja — pa tudi reševanja posteljnih težav. Konkurenti so se trženja lotili bolj premišljeno in s ciljnimi skupinami pred očmi. Universalis bo razposlal 1,8 milijona naročilnic. Microsoft Encarto predstavlja predvsem v revijalnem tisku. Hachette je namenil 10 milijonov frankov za podrobne in nazorne opise na radiu, v revijah in na prodajnih mestih. Povrh se je založba povezala z ameriškim Applom, da bi skupaj poudarila kompatibilnost L’Encyclopedie 2000 z računalnikom macintosh. Vsaka od omenjenih enciklopedij je shranjena na več cederomih (animacije, video posnetki, glasba ipd. pač tahte-vajo veliko prostora), poskrbljeno pa je tudi za tiste, ki že imajo naslednika klasičnega televizijskega video predvajalnika, torej DVD. Toda še zelo malo Francozov se je oskrbelo s to periferno enoto: sredi letošnjega poletja jih je bilo okoli 230.000. Pri Hachette so zato skušali modernizacijo pospešiti š tipično ameriško metodo, imenovano »bundle«: paketni nakup - trem cedero-mom navržejo še disk za DVD. Vse štiri enciklopedije seveda omogočajo povezavo s svetovnim spletom: za ažuriranje podatkov, za razširitev dokumentarnih virov, za vhod skozi t. i. »izobraževalne portale«. Universalis in Hachette sta poskrbela tudi za dodatno programsko opremo, ki olajša deskanje po njunih enciklopedijah. Nečesa pa francoski založniki še niso uresničili: ponuditi na internetu popolno vsebino svojih enciklopedij (razen animacije in videa, ki bi od gledalca terjala preveč časa). Toda k temu koraku jih bo gotovo spodbudila nedavna odločitev kolegov onkraj Rokavskega preliva, da bo Encyclopaedia Britannica poslej zastonj na voljo vsakomur, ki odtipka njen spletni naslov (www.britan-nica.com) - to pa pomeni 44 milijonov Umrl kolumbijski pisatelj German Arciniegas V Kolumbiji je 30. novembra v 99. letu zaradi odpovedi pljuč umrl kolumbijski pisec zgodovinskih romanov in esejist German Arciniegas. Napisal je več kot 50 knjig, zadnja leta življenja pa je v vodilnem kolumbijskem časniku El Tiempo objavljal tudi kolumne. Kot je povedal v nekem pogovoru, je bila njegova največja želja, da bi dočakal leto 2000. Bil je zelo radikalen študent pod močnim vplivom levičarskih intelektualcev, pozneje pa je postal kritik latinskoameriških vojaških diktatorjev. V knjigi Med svobodo in strahom, ki jo je izdal leta 1952, je obsodil avtoritarne voditelje. Od izida knjige dalje so mu prepovedali vstop v nekatere države Južne Amerike. Zaprt je bil tudi na newyorškem Ellis Islandu, ker ga je kolumbijska vlada obsodila komunizma. Po besedah svojih kolegov je bil Arciniegas velik nasprotnik komunizma, saj je velikokrat kritiziral režim kubanskega voditelja Fidela Castra. Med njegova najboljša dela sodijo Biografija Karibov (1942) in Amerika v Evropi (1975). Napisal pa je tudi roman Vitez El Dorada. zgodbo o Špancu Gonzalu Jimenezu de Quesadi, ki je osvojil Kolumbijo. Arciniegas je bil tudi diplomat in politik ter ustanovitelj kolumbijskih kulturnih revij ter soustanovitelj kolumbijskega narodnega muzeja in muzeja umetnosti. STA/AP besed, ki so bile doslej zbrane v 32 zajetnih zvezkih. Strežniki, ki posredujejo dostop do te enciklopedije, že niso več povsem kos svoji nalogi, takšno je namreč povpraševanje. Pri iskanju rešitve oziroma posodobitve so Francozi v zadregi. »Sploh ne pride v poštev, da bi mi to počeli zastonj,« pravi šef Universalisa. »V Franciji, kjer se trg multimedijskih enciklopedij šele razvija, bi si s takšno potezo spodžagali vejo, na kateri sedimo.« Ameriški trg je res zelo težko primerjati z evropskim. Zaradi močne konkurence med multimedijskimi enciklopedijami in »paketne prodaje«, ki je tam nekaj vsakdanjega (na francoskem trgu jo poznajo samo ponudniki slovarjev), so cene strmoglavile in Britannici se ni nikoli posrečilo, da bi si tam odrezala dovolj velik kos pogače in pokazala, da je v svetu enciklopedij vendar nekaj posebnega. Encyclopaedia universalis je v Franciji vsaj do danes ohranila svoj imidž. Britannica pa je izgubljala teren in je morala pač poseči po drugačni strategiji. Vrgla je na mizo tako rekoč svoj zadnji adut in je odprla brezplačni »portal«, kot pravijo v žargonu dostopu do interneta. Anglosaški založnik sicer trdi, da sploh ne gre za »portal«, kajti na tem spletnem naslovu ni razgrnjena le vsebina enciklopedije, temveč taisti založnik ponuja svoje druge knjige, avtorske pravice in cederome, posreduje povezave z mnogimi drugimi naslovi v spletu, usmerja deskarje k partnerjem, ki tudi ponujajo zanimive knjige. V Franciji so založniki za zdaj sklenili, da bodo družbe in ustanove spodbujali, naj sklepajo abonmajske pogodbe na temelju števila uporabnikov. Založba Universalis je v zadnjih šestih mesecih odprla spletno mesto (universalis-e-du.com), katerega naj bi preskusili v kakih 200 šolskih ustanovah. Hachette stavi na prodajo krajevnim distributerjem programov in numeričnih storitev ponuja predvsem L’Encyclopedie 2000. Tandem Havas/Larousse je sklenil, da bo tvegal in uvedel prvo plačljivo enciklopedično linijsko omrežno ponudbo za širše občinstvo. To naj bi bil na pomlad 2000 kleio.net. P.s. Malo za šalo, malo zares, s kraticama spodaj podpisani kompilator teh novic s francoskega trga podobnih težav s cenami multimedijskih enciklopedij nima. Britannico je recimo dobil za borih 30 nemških mark - z bolšjega trga v Beogradu. Pa celo dela ...V. N. Digitalna izkaznica naj večjih v Franciji Kleio, Larousse Multimedia 3 cederomi ali DVD-ROM Računalnik PC, maloprodajna cena 790 frankov 25 milijonov besed, 13.000 medijev (npr. 14 satelitskih posnetkov največjih mest na svetu, 200 2D ali 3D didaktičnih animacij) Preverjanje pravopisa in slovnice Kviz s 4000 vprašanji 3500 referenčnih spletnih mest, nekaterih izbranih po tematiki in šolski stopnji Atlas; metodološka pomoč za uporabnike; horizontalen prikaz besedil Encyclopedie Hachette 2000 3 cederomi ali en DVD-ROM Računalnik PC/mac, maloprodajna cena 690 frankov, ažuriranje 290 frankov 23,3 milijona besed, 17.000 medijev, 800.000 povezav med članki Atlas; mesečno ažuriranje člankov na internetu Interaktivna kronologija: 1100 dogodkov Kviz z 2000 vprašanji Brskanje po internetu prek hachette.net; hipertekst uporaben tudi za najdene spletne strani 2500 referenčnih internetnih strani Možnost oblikovanja lastnih datotek Microsoft Encarta 2000 Standardna izdaja (1 cederom, 490 frankov) in luksuzna izdaja (3 cederomi, 790 frankov) Računalnik PC, DVD-ROM (990 frankov), ažuriranje 299 frankov 13 milijonov besed, 18.000 medijev, od tega 73 panoramskih vedut Atlas na posebnem cederomu Šolski vodnik po uradnih učnih programih Možnost oblikovanja lastnih datotek 4300 internetnih povezav Encyclopoedia universalis Multimedia, verzija 5 Računalnik PC/mac, 3 cederomi ali 1 DVD-ROM Maloprodajna cena 1497 frankov, ažuriranje 350 frankov 50 milijonov besed v 28.000 člankih 4000 avtoijev Atlas; 1500 medijev (med drugim 3 ure animacije in videa na vsem zaslonu) Muzej s 1200 eksponati; laboratorij s 64 manipulacijami in poskusi Koncertna dvorana: 70 minut glasbenih odlomkov »Virtualna Agora« Internet v povezavi z avtomatskim prevajanjem iz angleščine Peter Svetik V založbi Bogataj iz Idrije je pred kratkim izšla knjiga, prvenec prof. Tomaža Pavšiča Ob stari meji, pričevanja in spomini (dobrih 180 str., 4800 SIT). avtor po geografskem načelu porazdelil pripovedi, pričevanja, lastne izkušnje, listine, fotografije in zemljevide. Zapisi obsegajo čas od prvih mesecev italijanske okupacije do konca druge svetovne vojne (le nekaj dogodkov sega tudi dlje). Ker se je pisec odločil za lokacijski (geografski) opis, dogodki niso razporejeni kronološko. njiga ni niti leposlovno niti zgodovinsko ali znanstveno delo, je pa pripoved, izjemno sporočilo o neuničljivi volji naših ljudi, o njihovi solidarnosti in hotenju po narodni identiteti, kar je dvigalo njihovo samozavest. V njej so zbrani predvsem spomini z mnogimi pričevanji še živečih ljudi ob nekdanji rapalski meji, ki je tako krivično, za mnoge usodno, za vse ob meji pa boleče za 25 let ločila velik del Slovencev od matice. V njej avtor ne opisuje celotne rapalske meje, temveč le del od Porezna do Hotedršice. Kot je v uvodu zapisal Janez Podobnik, Tomaž Pavšič z njemu lastno neposrednostjo spregovori o meji, ki je tako usodno zaznamovala življenje več generacij. V knjigi je prvič zapisanih in iztrganih pozabi več pretresljivih pričevanj predvsem preprostih ljudi. V štirih poglavjih (Črne sence, Od Porezna do Laniš, Od Kocjana do Vrsnika in Od Žirovnice do Novega sveta) je Kjer je meja, je običajno tudi tihotapstvo ali kontrabant. Prav kontrabantu (skrivnim potem, vrsti blaga, prigodam, zlasti tragedijam pri tem početju) in ljudem, ki so se z njim ukvarjali, je T. Pavšič v knjigi namenil največ pozornosti. Nedvomno /je bilo s tem poslom povezanih .največ pretežno nesrečnih, za mnoge usodnih dogodkov, predvsem z italijanske strani meje. Avtor precej pozornosti namenja tudi preganjanju zavednih Slovencev (Ciril Kosmač, Zorko Jelinčič, Aleš Bebler in drugi) in njihovim prebegom v prvo Jugoslavijo. Žanimivi so opisi in ravnanja jugoslovanskih graničarjev in italijanskih financov, predstavitev italijanskih utrdb (kaverne, stražnice, bunkerji, karavle), ki so jih gradili, da bi dokazovali svojo moč, nepremagljivost države in dokončnost te meje. V knjigi je T. Pavšič zbral tudi nekaj zanimivih zapisov o meji drugih avtorjev (France Bevk, Ciril Kosmač, Marija Vogrič, Ivanka Čadež, Igo Gruden, Miha Naglič in drugi), predstavil več ustreznih listin in zapisal več besed idrijsko-cerkljanskega narečja z nekaterimi zapisi v tem dialektu. Morda bo bralec pogrešal podrobnejšo obravnavo tihotapljenja slovenske literature, ki je bila za ohranjanje narodne zavesti zelo pomembna. Tudi krutosti italijanske šole in poitalijančevanju je namenjeno le malo prostora. Le bežno se avtor dotakne številnih gradbenih posegov italijanskih oblasti, med katerimi so še za današnji čas uporabne številne ceste, ki so jih gradili do svojih vojaških objektov. Pri teh delih je bilo zaposlenih kar nekaj domačinov, Slovencev. Tudi spreminjanju, poitalijančevanju zemljepisnih imen (naselij, vrhov, rek itd.) bi veljalo nameniti več pozornosti. Vsekakor pa so številne pripovedi in pričevanja neprecenljive vrednosti, in skrajni čas je že bil, da se ohranijo pred pozabo. Ljudi, ki jim dogodki ostajajo v živem spominu, je čedalje manj, zato jih je toliko bolj treba zapisati. Knjige bodo veseli predvsem prebivalci predela ob meji, saj ima avtor prefinjen občutek za trpljenje ljudi, za njihova hotenja, solidarnost, samozavest ... Knjiga pa bo dobrodošla tudi za druge Slovence, saj bodo iz nje spoznali, kako težko je bilo živeti pod fašistično Italijo, kako kruto je takratni režim hotel v čim krajšem času izbrisati narodno identiteto, vse, kar naj bi spominjalo na Slovence. Zapisana pričevanja in spomini tako ostajajo trajna priča krutega 25-letnega obdobja zatiranja Slovencev pod italijansko okupacijo. VRANC, Danilo 15 lutkovnih igric/ Danilo Vrane; [fotografije Danilo Vrane]. — Maribor: Mariborska literarna družba, 1999. - (Zbirka Gledališka besedila; 1) 821.163.6- 252.5 792.97 MLAKAR, Peter Hribi in doline/ Peter Mlakar; [izdajatelj] Oddelek za čisto in praktično filozofijo pri NSK. — Ljubljana: Založba NSK, 1999 ISBN 961-90789-0-X 316.723(497.4) "19” 821.163.6- 4 821.163.6- 5 DARKE, Diana Turčija/ Diana Darke; [prevedel Jože Plešej]. — Ljubljana: Mladinska knjiga, 2000. — (Svetovni popotnik) Prevod dela: Turkey ISBN 86-11-15753-2 913(560)(036) ZORKO, Daniela Ljubljana/ Daniela Zorko. — Ljubljana: Mladinska knjiga, 2000. - (Mesto na dlani) ISBN 86-ll-15651-X 913(497.4 Ljubljana)(036) BUTALA, Vincenc Plinasta goriva in naprave za ogrevanje prostorov in vode/ Vincenc Butala, Jani Turk. -Ljubljana: Femopet, 1999 ISBN 961-6238-29-9 (Fakulteta za strojništvo) 662.76 697.24 LEZAMA Lima, Jose Paradiso/ Jose Lezama Lima; [prevedla Vesna Velkovrh-Bukilica]. — Ljubljana: Študentska organizacija Univerze, Študentska založba, 1999. - (Knjižna zbirka Beletrina) ISBN 961-6211-87-0 821.134.2(729.1)-31 821.134.2(729.1).09 Lezama Lima J. KOLAR, Vitka Pokrij me mami/ Vitka Kolar. — V Ljubljani: Naša žena, 1999 ISBN 961-90203-1-6 821.163.6- 31 MIKUŽEV zbornik / uredil Zdenko Čepič, Dušan Nečak, Miroslav Stiplovšek. -Ljubljana: Oddelek za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani; 4) ISBN 961-227-046-5 94(497.4) "19” (082) 930.1 (497.4):929 Mikuž M. VAG.ANOVA, Agrippina Jakovlevna Osnove klasičnega plesa/ Agrippina Jakovlevna Vaganova; [prevedla Iko Otrin, Breda Pugelj]. — Ljubljana: Debora, 1999. - (Zbirka Razvoj plesa in baleta) Prevod dela: Osnovy klassičeskogo tanza ISBN 961-6122-46-0 792.8(035) ŠPACAPAN, Lojzka Darilo matere kače/ Lojzka Špacapan; [ilustrirala Erika Omerzel Vujič]. — Ljubljana: Mladika, 1999. — (Knjižna zbirka Trepetlika; št. 29) ISBN 961-205-086-4 821.163.6-93-34 VSE je mogoče: zbirka zanimivosti/ zbral in uredil Zmago Rafolt. - Maribor: Dru-mac, 1999. — (Zbirka Od srca do srca; knj. 33) 500 izv. ISBN 961-6189-65-4 001.9 B ARNES, Jonathan Aristotel; dodatek: Metafizika/Jonathan Bar-nes; [prevod [prvega dela] Dušan Merhar, [drugega dela] Boris Vezjak]. - Šentilj: Ari-stej, 1999. - (Dialogi: humanistična in družboslovna zbirka; let. 2, knj. 1) Prevod del: Aristotle; Metaphysics ISBN 961-220-023-8 1:929 Aristoteles 111.1 POŽARNIK, Hubert Prihodnost napredka: politična ekologija za začetnike/ Hubert Požarnik; [ilustrirala Aljana Žnidaršič]. - Celje: Mohorjeva družba, 1999 ISBN 961-218-302-3 504.03 SLUH: naglušnost in gluhost/ [uredil Stane Košir]. - Ljubljana: Zveza gluhih in naglušnih Slovenije, 1999 616.28-008.13/. 14 TOMŠIČ, Marjan Katka in Bunkec/ Marjan Tomšič; [ilustrirala Suzana Briselj]. - Ljubljana: Mladinska knjiga, 2000. — (Zbirka Pisanice) ISBN 86-11-15166-6 821.163.6- 93-32 SKUBIC, Andrej Grenki med/ Andrej Skubic. - Ljubljana: DZS, 1999. — (Zbirka Drzni znanilci sprememb) ISBN 86-341-2349-9 821.163.6- 31 VAŠTE, Uka Roman o Prešernu/ Uka Vašte; [ilustracije Elko Justin; spremna beseda Igor Grdina; pojasnilo k ilustracijam Milček Komelj]. — Ljubljana: Mladinska knjiga, 2000 ISBN 86-11-15822-9 821.163.6- 312.6 929 Prešeren F. ŠTEFAN, Anja Lešniki, lešniki/ napisala Anja Štefan; ilustrirala Jelka Reichman. - Ljubljana: Mladinska knjiga, 2000. - (Cicibanova zbirka) ISBN 86-11-15356-1 821.163.6- 93-32 769.81 KLADNIK, Bogdan Vipavska dolina/ fotografija Bogdan Kladnik; besedilo Daniel Rojšek. - Ljubljana: Zaklad. 1999 ISBN 961-6266-07-1 908(497.4-15)(084.12) 77.047.1(497.4-15) SLODNJAK, Anton Pogledi na slovensko književnost: razprave in študije/ Anton Slodnjak; [izbral, uredil in spremno besedo napisal Jože Pogačnik]. — Ljubljana : Nova revija, 1999. - (Zbirka Paradigme) ISBN 961-6017-99-3 821.163.6.09(081) 929 Slodnjak A. 82.09 Slodnjak A. BERGER, Peter L. Modernost, pluralizem in kriza smisla: orientacija modernega človeka/ Peter L. Berger, Thomas Luckmann; [prevedla Suzana Cergol; spremno besedo napisal Frane Adam[. - Ljubljana: Nova revija, 1999. - (Zbirka Paradigme) ISBN 961-6352-00-8 316.752 316.3:316.75 Geografija današnjega religijskega sveta Joanne 0’Brien in Martin Palmer: Atlas verstev sodobnega sveta, prevedel Drago Ocvirk, Družina, Ljubljana, 1999, 124 str., 3780 SIT. T eta 1993 sta Angleža J. O Brien in M. Palmer izdala knjigo, ki izredno pregledno in strnjeno predstavlja pestrost današnjega religijskega sveta. Gre za atlas — nekakšno zbirko zemljevidov, ki domiselno razlagajo položaj in vlogo glavnih svetovnih religij in odnose med njimi, prav tako pa osvetljujejo odnos velikih svetovnih religijskih sistemov do nekaterih pomembnih vprašanj, s katerimi se srečujemo ob koncu tisočletja. Nedavno smo to zanimivo knjigo, ki je s kreativnimi shematskimi ponazoritvami pomembna novost na področju primeijalnega študija religij. dobili tudi v slovenščini - v prevodu D. Ocvirka, predavatelja živih verstev na Teološki fakulteti v Ljubljani dobili tudi v slovenščini. Knjiga je sestavljena iz treh večjih razdelkov. V prvem predstavlja glavna svetovna verstva, njihove korenine in razdelitev na skupine ter podskupine. Največ pozornosti nameni glavnim religijskim sistemom: hinduizmu, budizmu, judaizmu. krščanstvu, islamu, sikhizmu in t. i. tradicionalnim verstvom kot enotni skupini. V prvem delu najdemo tudi analizo novih religijskih gibanj in nekaterih nereligijskih svetovnih nazorov, ki jih avtorja v grobem razdelita na agnosticizem, ateizem in humanizem. V drugem delu knjige so tri skupine zemljevidov. Najprej je skozi misijonsko gibanje, svetovno mrežo Rimskokatoliške cerkve in pomembnejše usta- nove krščanske dobrodelnosti (Karitas) predstavljen krščanski svet, sledi oris islamske organizacije medsebojne pomoči ter islamskega bančnega sistema. Druga skupina zemljevidov se ukvarja z analizo odnosov med religijami in družbenimi strukturami oz. državo. Tu najdemo podrobnejšo analizo odnosa posameznih držav do religij, povezave posameznih religij in političnih strank, predstavitev različnih načinov organiziranosti religijskega izobraževanja v javnih šolah, oris raznih oblik državne finančne podpore verskim skupnostim, predstavitev različne formalizacije in institucio-nalizacije islamske postave - šarije - v večinsko muslimanskih državah ter pregled aktualnih vojn, v katerih ima določeno vlogo tudi religija. Zadnja skupina zemljevidov v drugem dela knjige nazorno prikazuje nekatere izzive, pred katere so postavljena svetovna verstva v sodobnem globalno povezanem svetu. Gre za oris prerojenih pojavov antisemitizma v devetdesetih letih, prikaz medverskega sodelovanja in ekumenskega gibanja, analizo položaja žensk v večjih religijah, skico odnosa posameznih verstev do ekologije ter projekcijo razvoja verovanj in religioznosti v prihodnosti. V tretjem delu pa se knjiga osredotoči na svete kraje velikih svetovnih religioznih sistemov. Tako se seznanimo s prostori, z datumi in relevantnimi osebami, povezanimi z začetki velikih religij, pa tudi z velikimi razkoli znotraj le-teh, s svetimi mesti in z naravnimi svetimi kraji. Vseh štiriintrideset zemljevidov je opremljenih s pripadajočimi komentarji, ki so zbrani v zadnjem delu knjige. Predstavljeni atlas je torej pregledna in izvirna primerjalna predstavitev dogajanja na sodobnem svetovnem religijskem področju. Ni pa knjiga popolnoma brez poman-kljivosti in napak. Že prva shematična ponazoritev, ki prikazuje najbolj prakticirana svetovna verstva, vsebuje tudi Atlas verstev sodobnega r. SVeta Masti« PaiESter zemljevid z naslovom »Prazne klopi«. Le-ta po posameznih evropskih državah predstavlja delež prebivalcev, ki se deklarativno izrekajo za kristjane, vendar se cerkvenih obredov ne udeležujejo redno (»ne gredo v cerkev vsak teden«). Na tem zemljevidu je celoten vzho-dno-evropski del, vključno s Slovenijo, označen z »ni podatkov«. To je težko razumljivo, saj kontinuirana raziskava Slovensko javno mnenje (SJM), ki jo izvaja Center za preučevanje javnega mnenja, redno meri tudi pogostnost udeležbe cerkvenih obredov. Prav tako je Slovenija (skupaj s še nekaterimi državami bivšega vzhodnega bloka kot so Madžarska, Bolgarija, Poljska, Rusija in Češka) polnopravna članica elitnega mednarodnega raziskovalnega projekta International Social Survey Project (ISSP), ki prav tako redno meri tovrstne spremenljivke. Ravno tako so nekateri zemljevidi preveč posplošeni, saj upoštevajo predvsem ali izključno države kot celote, ne pa nekaterih velikih in specifičnih področij Aleš Črnič znotraj njih. Tako je na že omenjeni grafični ponazoritvi večjih svetovnih verstev na primer Kitajska označena kot velikanski monolit, v katerem naj bi prevladovala tradicionalna verstva, čeprav je znotraj Kitajske kar nekaj velikih območij z večinskim muslimanskim prebivalstvom, prav tako pa ni posebej poudarjeno vsem dobro znano budistično področje Tibeta. Ravno tako ne najdemo budistične Mongolije, Nepal je kljub izjemno velikemu deležu budističnega prebivalstva označen kot enotno hindujsko območje, znotraj muslimanske Indonezije ni zaslediti otoka Bali z izrazito večinskim hindujskim prebivalstvom ipd. Pri ponazoritvi svetovne razširjenosti budizma (zemljevid 6 na str. 25) bi pri ilustraciji razširjenosti budističnih središč zunaj Azije pričakovali večji zemljevid Evrope, saj je v dveh kvadratnih centimetrih nemogoče prikazati razcvet tega verovanja v evropskih državah, ki smo mu priča v zadnjih trideset in več letih (v Evropi je namreč preko 500 budističnih središč). Pomankljivosti najdemo tudi pri analizi različnega odnosa med državami in religijami (zemljevid št. 20 na str 54-55): težko je namreč verjeti, da je Jugoslavija (Srbija in Črna gora) »nasprotnica vseh religij«, saj poznamo njene močne povezave s pravoslavno Cerkvijo; podobno velja za večinsko muslimanski Kazahstan. Površen je tudi zemljevid 34 (str. 84-85), ki prikazuje naravne svete kraje večjih verstev. Tako je npr. vzhodni del Kitajske prikazan izjemno izčrpno, z devetimi za daoizem in budizem svetimi gorami, hkrati pa v celotni Afriki, v obeh Amerikah, vsej kontinentalni zahodni Evropi, ogromni Rusiji, Avstraliji itd. zaman iščemo en sam označen sveti kraj. Pričakovali bi vsaj tiste, ki so na Zahodu bolj znani, kot so npr. sveta gora avstralskih staroselcev Urulu ali budistična in hindujska sveta gora Kailash v zahodnem Tibetu ipd. Tako se le težko znebimo vtisa, da sta avtorja črpala iz zelo omejenih virov (pod mapo sta navedena le dva: »Romanja in sveti kraji na Kitajskem« in »Romanje v Sveto deželo«), kar se zelo očitno vidi tudi na pomankljivem zemljevidu. Nove šibkosti odkrijemo, ko slovenski prevod primerjamo z angleškim izvirnikom. Najprej naravnost zbode nerazumljivo dejstvo, da v prevodu manjka cel razdelek Osnove verstev (Fundamentals of the Faiths), ki ga v izvirniku najdemo v posebnem sklopu takoj za zemljevidi in pred komentarji. Gre za izjemno strnjeno in zelo koristno primerjavo osnovnih pojmov (narava boga, nastanek sveta, dojemanje časa, življenje po smrti, sveti teksti, preroki in utemeljitelji verstev, obredi ob rojstvu in smrti ter verski festivali), kot jih poznajo v budizmu, krščanstvu, hinduizmu, islamu, judaizmu, sikhizmu in daoizmu. Žal pa se je skladna, lepo pregledna in lahko razumljiva primerjalna analiza verstev v slovenskem prevodu preprosto izgubila. Neznano kam izgine tudi del drugega zemljevida na str. 16-17, ki prikazuje prihod velikih svetovnih religij na ozemlja, kjer prevladujejo še danes. V izvirniku je zemljevid namreč dopolnjen s prikazom držav, v katerih so bila pred letom 1450 lokalna verstva v večini, kasneje pa so jih izpodrinila druga verstva. Mestoma precej okoren prevod komentarjev pa pri neposredni primerjavi z izvirnikom razkrije nove slabosti. Nekateri krajši odstavki so v prevodu preprosto izpuščeni (npr. na str. 108, 110, 111,113 ipd.), vrsta izrazov pa je nespretno prevedenih. Tako npr. najbolj goreči džainisti, da ne bi po nesreči pogoltnili kakšne žuželke, preko ust ne nosijo obližev, ampak posebne maske iz gaze (ga-uze mask) (str. 93.), ravno tako Buddha ne pomeni Moder, ampak Prebujeni ali Razsvetljeni (Enlightened One) (str. 93), mahajana budizem naj bi pomenil »veliki splav«, čeprav se običajno prevaja kot »veliki voz« (tudi v izvirniku Great Vehicle), za genocid nad Židi prevajalec uporablja izraz šoa, v izvirniku upora- bljenega izraza holokaust pa ne omeni nikjer, izraz sekularizacija prevaja z neustreznim izrazom laizacija, močno uveljavljen sekularizem (well established se-kularism) pa kar z »laična tradicija« itd. Novo nerodnost si prevajalec privošči na str. 92, kjer zapiše, da: »... imata krščanstvo in islam jasno izraženo misijonsko poslanstvo ... in sta ti dve verstvi ustvarili strukture in oblike financiranja za širjenje sporočila drugim ... druge religije pa v ta namen uporabljajo prozeliti-zem, ki se izraža predvsem v osebnih stikih in prijateljstvih«. Od uglednega teologa in predstojnika religiološkega inštituta na Teološki fakulteti bi pričakovali, da izraz prozelitizem, ki ga v izvirniku knjige sploh ne najdemo, uporablja bolj korektno. Ta izraz namreč izhaja iz grške besede proselytos, ki pomeni prišlec oz. spreobrnjenec - prozelitizem tako danes označuje aktivno spreobračanje pripadnikov drugih ver ali strank. V preučevanje religij je ta termin prvi uvedel nemški sociolog Max Weber in ga pripisal izključno t. i. profetskim, preroškim religijam, med katere seveda sodi tudi krščanstvo. Pri nekaterih drugih sklopih pa se pri prevodu spremeni celo pomen. Tako npr. v komentaijih k zemljevidu, ki analizira nova religijska gibanja, poleg drugih neskladij z izvirnikom tisti sklop, ki pravi, da »Starih odnosov med cerkvami in državo ne moremo in ne smemo ponovno uvesti« (The old churcfl/state rela-tionship cannot and should not be reere-atedl) prevajalec preprosto prevede z: »Starega odnosa med Cerkvijo in državo ni več« (str. 98). Prevajalec in založnik knjigo namenjata »vsem, ki jim je pri srcu rodovitno sožitje v dialogu ... in ki bodo z njeno pomočjo bolj sproščeno in z manj predsodkov sodelovali v demokratični razpravi, ki bo obogatena s spoštljivo in kritično izmenjavo z drugače verujočimi laže vodila k skupnemu cilju: miru v različnosti in blaginji«, kot je zapisano v uvodu. Ven- dar pa je naše zaupanje v njuno iskrenost postavljeno pred preizkušnjo tudi pri prevajalčevem načinu zapisovanja letnic. V slovenščini je namreč običajno v rabi zapisovanje letnic pr. n. št. (pred našim štetjem) in n. št. (našega štetja), prevajalec pa v nasprotju z izvirnikom, kjer je uporabljen način zapisovanja b.c.e. (before common era - pred našo dobo) in c.e. (common era - naše dobe) na vseh zemljevidih in v vseh komentarjih vztrajno uporablja način zapisovanja pred Kristusom (pr. Kr) in po Kristusu (po Kr.). Tako prevajalec implicitno v simbolno središče postavi krščansfvo. S tem doseže ravno nasproten učinek od avtorjev izvirnika, ki sta se, očitno v skrbi za čimbolj nepristransko in k dialogu usmerjeno obravnavanje religijske problematike, odločila za v angleščini manj običajen način zapisovanja letnic. Vsem zgoraj omenjenim - in ne preveč tragičnim - pomankljivostim navkljub pa si založba in prevajalec zaslužita tudi pohvalo. Z Atlasom verstev sodobnega sveta smo namreč na tistem precej siromašnem delu slovenskega knjižnega trga, ki se ukvarja s primerjalnim študijem religij, dobili uporabno delo, ki lahko vsem zainteresiranim rabi kot dober pripomoček pri razumevanju sodobnega religijskega sveta. Če jo bodo le uporabljali po načelu cum grano salis, z zrnom soli. Izumi 20. stoletja, nepogrešljivi za vsakdanje življenje Milijoni prodanih najlonk v štirih dneh Prav vse stvari, izumljene v zadnjem stoletju, nam najbrž ne bogatijo življenja — Dediščina, ki jo prenašamo v 21. stoletje Večina prebivalcev razvitih držav se je v tem stoletju priključila na električno omrežje. Opazna je bila emancipacija žensk. Druga svetovna vojna je naredila veliko škode, prinesla pa je tudi pomembna odkritja, ki so hitro našla prostor v vsakdanjem življenju. Življenjski ritem se zadnja desetletja pospešuje in hkrati z njim se hitro spreminjajo tudi potrošniške, navade. »Težko je reči, ali nam stvari, izumljene v zadnjem stoletju, res bogatijo življenje, vsekakor pa sodijo v dediščino, ki jo prenašamo v 21. stoletje,« pravita Britanca David Hillman in David Gibbs. Čeprav se bo 20. stoletje končalo šele z iztekom leta 2000, so številni pisatelji že pred časom napisali knjige o tem, kar se je dogajalo zadnjih sto let. Med njimi sta tudi Hillman in Gibbs, avtorja dela Century Ma-kers (Weidenfeld & Nicholson, London). Ko gledam njun seznam izumov, sem prepričan, da bi vanj uvrstila tudi viagro in morda še katerega, če ne bi bila končala besedila pred iztekom stoletja. Druga pomanjkljivost seznama je prav vnaprej določena okrogla številka, ki je avtorja nemalokrat prisilila v mučne kompromise. Prenatrpana ropotarnica Na prehodu iz 19. v 20. stoletje je Norvežan Johann Vaa-ler iz kosa žice izdelal sponko. Tista leta si je King C. Gillette izmislil mokro britje s spremenljivimi tankimi rezili. V prvem desetletju 20. stoletja je nastala množica danes povsod znanih predmetov, kot so avtomati za čaj ali sesalnik. V trgovine je prišel plišasti medvedek, škotski znanstvenik sir James De-war pa je izumil termos. Ameriški inženir Ava J. Fisher je skonstruiral prvi električni stroj za pranje perila in tovarna Hen-kel sredstvo za pranje v prahu. Hugh Moore je v ZDA iz papirja naredil kozarec za enkratno uporabo. V tistih letih je nastal še nedrček in francoski fizik George Claude je prvič predstavil neonsko razsvetljavo. Inženir Leo Baakeland, izumitelj bakelita, je leta 1911 izumil la-niat. Časopisi so začeli objavljati križanke, podobne današnjim. Pred prvo svetovno vojno so nastale tudi gobice za pomivanje iz jeklene žice, ki si jih je omislil ameriški odvetnik Milton B. Loeb. V Sheffieldu je Harry Brearley »izmislil« nerjaveče jeklo. Šved Gideon Sun-dback je v ZDA patentiral zadrgo. Prvi semafor je bil postavljen v Clevelandu 1914.. leto pozneje seje na newyorških ulicah pojavil »avtoped«. predhodnik mopeda. V tistem času se je začela tudi proizvodnja sodobnega rdečila za ustnice v kovinski cevki. Zidni vložki za vijake so nastali 1919. na zahtevo Britanskega muzeja, ker njegovo vodstvo ni hotelo preveč poškodovati sten med obnovo zgradbe. Za gospodinjstvo V dveh desetletjih med svetovnima vojnama so bili izumljeni filterske vrečke za čaj, električni mešalec, električni sušilnik za lase, parni likalnik. opekač za kruh, električne naprave za rezanje kruha in drugih živil. Drvarji so dobili motorne žage. Na trg je prišla tudi globoko zamrznjena hrana, med drugim ribe. ki so bile takrat dražje od svežih. Earle E. Dickinson je sočustvoval z ženo, ki se je v kuhinji pogosto opekla ali porezala. zato je izumil obliž. V družbi 3M so začeli izdelovati prozorne lepilne trakove. Takrat so nastali papirnati robčki, tamponi, vatirane paličice za čiščenje ušes, razpršilci, kreme za sončenje in električni brivski aparati. Britanska družba L. Robinson je začela izdelovati prijemke za gumijaste in podobne cevi - doslej so jih na svetu naredili več kot dve milijardi. Franku Eppersonu iz Ka- lifornije se lahko zahvalimo za zamisel o sladoledu na paličici. Britanski inženir George Ca-rvvadine je prvi naredil »arhitektonsko luč«, svetilko, katere položaj se lahko spreminja s stojalom z zglobi in vzmetmi. Polietilen, snov, ki je povzročila revolucijo v pakiranju, je bil izumljen v tridesetih letih tega stoletja, tako kot fluorescentna razsvetljava in družabna igra Monopoli. Elisabeth Philips iz Virginie si je leta 1924 izmislila Veleposestniško igro (Landslord’s Game), inženir Clarence Darrow iz Penn-sylvanije pa jo je izpopolnil, jo poimenoval Monopoly in začel bogateti z njo. Doslej so je prodali več kot 150 milijonov kompletov. Voznikom so olajšale vožnjo odbojne »mačje oči«, žep pa parkirne ure. Nestle je poslal na trg instant kavo v prahu. V Oklahoma Cityju so lahko kupci v nekem supermarketu že leta 1937 dajali nakupljeno blago v nakupovalne vozičke. Močna korporacija DuPont je konec tridesetih let odkrila ne samo najlon, temveč tudi teflon. Madžar L. J. Biro pa je 1938. patentiral kemični svinčnik. ZDA, raj za praktične stvari ZDA med drugo svetovno vojno niso utrpele velike škode. Tamkajšnje gospodarstvo je bilo že prej in je še danes odlično okolje za tiste, ki trgu ponujajo praktične stvari. Prve majice, slovite T-shirts, je naročila ameriška mornarica med drugo svetovno vojno. Nogavice iz najlona, prvega sintetičnega tekstilnega materiala na svetu, so se v ameriških trgovinah pojavile natanko teden dni po kapitulaciji nacistične Nemčije. V samo štirih dneh so jih prodali milijon parov. V ekspanzivnem povojnem ameriškem gospodarstvu so kmalu začeli uporabljati kreditne kartice kot negotovinsko plačilno sredstvo. Edwin H. Land je kmalu po vojni vpeljal na trg polaroidni fotoaparat. Uporabno električno kitaro z ojačevalcem je naredil Paul Bi-gsby 1947. Istega leta je družba Reynolds Metals začela tržiti aluminijsko folijo, Raytheon pa je ponudil prve komercialne modele mikrovalovne pečice. Visoka je bila več kot poldrugi meter, tehtala je več kot 350 kilogramov in stala pet tisoč takratnih dolarjev. Ameriško podjetje Kiquinet je 1949. poslalo na trg lak za lase v razpršilcu. Že tri leta pozneje se je prodaja povzpela na 25 milijonov doz na leto. Obogatel s tetrapakom V Italiji je kmalu po vojni Achille Gaggia izumil napravo za kavo espresso. Sredi stoletja je J. Allen, britanska tovarna gumijevih izdelkov, začela izdelovati rokavice iz lateksa, upogljivega, vodoodpor-nega in težko uničljivega materiala. Švedskemu industrijalcu Rubenu Rausingu je tetrapak, embalaža za tekoče proizvode, prinesel milijarde. Injekcije za enkratno uporabo je korporacija Becton Dickinson pričela izdelovati v petdesetih. Prvi modeli so bili iz stekla. Kontracepcijske tablete so olajšale načrtovanje družine in napovedale »seksualno revo- lucijo« v začetku 70. let. Švicar George de Mestral je 1956. patentiral »velcro«, zapirač, ki zlepi dve površini kot bodič. Beseda je nastala s kombinacijo francoskega izraza za žamet (velour) in kljukice (croc-het). Tržni preboj plenic za enkratno uporabo se je začel pred štirimi desetletji in danes prevladujejo na trgih razvitih držav. Loctite, lepilo, ki se hitro suši in izjemno dobro drži, je izumil ameriški profesor Ver-non Cribble. Švicarski kemik Jacques Bamdenberg je že 1908. izmislil celofan, folijo za pakiranje, izdelano iz celuloze. Pol stoletja kasneje je prišla na trg tanka folija iz PVC (polivinilklorida). Leto dni zatem, 1959., so kupcem ponudili tudi tekstilne izdelke z elastičnim materialom, imenovanim lycra, ki je prav tako nastal v laboratorijih Du-Ponta. Volvo PV544 je bil prvi avtomobil, v katerega je bil kot del standardne opreme vgrajen varnostni pas, pritrjen na treh mestih. To je bilo 1959. Deset let pozneje je Češkoslovaška kot prva država na svetu z zakonom predpisala obvezno pripenjanje z varnostnim pasom v avtomobilu. Odpirač za pločevinke Pivo v pločevinki so začeli prodajati že v 50. letih, a je šlo slabo v promet, saj so kupci potrebovali odpirač. Ameriško podjetje Alcoa je izumilo preprost odpirač, ki se enostavno odpira z enim prstom. Ameriške pivovarne so ga sprejele v prvi polovici šestdesetih. Takrat se je začelo tudi vsaja-nje silikonskih implantantov v ženske prsi, kar je izum podjetja Dow Čoming. Fizik Robert Maclaren je leta 1965 prijavil patent za buggy oziroma zložljiv otroški voziček s kolesi, podobnimi letalskim. V začetku 70. let so se v žepih moških suknjičev in v ženskih torbicah znašli plastični vžigalniki in mini kalkulatorji. Tudi zaslone iz tekočih kristalov danes najdemo povsod. To tehnologijo je leta 1970 patentirala švicarska kemijsko-farma-cevtska korporacija Hoffman La Roche. V supermarketu podjetja Marsh v mestu Troy v ameriški zvezni državi Ohio je 26. junija 1974 elektronska naprava odčitala linijsko kodo z embalaže Wrigleyjevih žvečilnih gumijev. To je bil prvi proizvod, pri katerem je bila uporabljena ta tehnologija. Četrt stoletja kasneje samo v trgovinah v ZDA in Kanadi vsak dan odčitajo več kot štiri milijarde kod. V 80. letih je ameriška korporacija 3M ustvarila velikanski promet s samolepilnimi listki post-it-notes, francoski gigant Lilly pa s proza-com, zdravilom proti depresiji. Hillman in Gibbs sta med izume 20. stoletja, brez katerih si ne moremo zamisliti vsakodnevnega življenja, uvrstila tudi hamburger, Marsove čokolade, umetne trepalnice, mehki toaletni papir, športno obutev (su-perge), deodorant z vrtečo se kroglico, ribje meso v rezinah in še nekaj proizvodov in storitev. Mnogi bralci se bodo upravičeno vprašali, zakaj je bil kak izum uvrščen v izbor, drugi pa ne, kot denimo PC in mobilni telefon, toda to je povsem običajna težava pri tovrstnih popisih. Milan Ilič Foto Routoro Predpraznični vrvež v Singapurju Nakupovalna četrt Orchard v središču Singapurja je takole pisana: ulice in stolpnice so osvetlili z lučkami in jih okrasili, na nakupovalce pa stresajo umetni sneg. V Singapurju upajo, da bodo ob iztekajočem se letu tako privabili čim več ljudi. Nemalo jih iz strahu pred hroščem 2000 namreč napoveduje, da bodo rajši ostali doma. reportaže in zanimivosti Foto Reuters Nadarjena, ambiciozna, domoljubna - VVeimarska žirija je nenavadni Slovar vetrov Ivete Gersimčuk izbrala za najboljši esej izmed 2481 prispevkov iz 123 držav, ne da bi vedela za spol, starost in narodnost avtorja. Senzacionalna zmagovalka Napisala najboljši esej Dvajsetletna Rusinja je zmagala na svetovnem tekmovanju za najboljši esej - Po načinu pisanja spominja na Umberta Eca Dvajsetletna Rusinja Iveta Gerasimčuk iz Samare, 900 kilometrov jugovzhodno od Moskve, je senzacionalna zmagovalka svetovnega tekmovanja za najboljši esej z naslovom Osvoboditi prihodnost preteklosti? Osvoboditi preteklost prihodnosti? Žirija v VVeimarju jo je izbrala med 2481 kandidati iz 123 držav, ne da bi vedela za njen spol, starost in narodnost. Eseji so bili namreč označeni zgolj s številkami. Vitka, srnjeoka študentka je dobila 50.000 mark nagrade in šestmesečno štipendijo Goethejevega inštituta za študij nemščine. Zamisel o razpisu tekmovanja v eseju se je porodila v berlinski redakciji časnika Lettre international, ki izhaja v več jezikih. Hans Ma-gnus Enzensberger ga je imenoval »pismo evropski prihodnosti«, ki se navezuje na izročilo razsvetljenstva. Že v 18. in 19. stoletju so namreč razpisovali javne natečaje za najboljši odgovor na filozofska vprašanja. Organizator sedanjega tekmovanja je poleg Lettre International in trenutne kulturne prestolnice Evrope We- Ne spite skupaj z novorojenčkom Raziskava več kot 325 nesrečnih primerov nenadne smrti dojenčkov je opozorila na škodljivo navado, katere nevarnosti se mnogi starši ne zavedajo. Ugotovili so, da je kar nekaj malčkov, starih od enega do štirih mesecev, umrlo, ko je spalo na istem ležišču z enim izmed staršev. Posebno ogroženi so otroci mater kadilk. Profesor Peter Fleming iz pediatrične bolnišnice v Bri-stolu pravi, da zlasti dojenčki, mlajši od štirih mesecev, ne smejo spati v postelji skupaj s starši. Domnevajo, da bližina odraslega človeka dvigne otrokovo telesno temperaturo in to lahko povzroči nenaden zastoj dihanja in smrt. Če pa malčki spijo v svoji posteljici v isti sobi kot starši, je to zanje dobro. Prof. Fleming opozarja kadilke, bodoče matere, naj vsaj med nosečnostjo opustijo svojo razvado: nenadna smrt med spanjem je pri njihovih otrocih petkrat pogostejša kot pri otrocih nekadilk. Reuters imarja še svetovna mreža Goethejevih inštitutov. Dela so bila napisana v nemščini in šestih drugih jezikih: arabščini, kitajščini, angleščini, francoščini, ruščini in španščini. Zmaga je bolj kot Iveto presenetila člane žirije. Mlado dekle pa je vajeno zmagovati. Že kot šolarka je pobirala prve nagrade na znanstvenih in literarnih tekmovanjih. Za maturo je v rodni Samari pred tremi leti prejela zlato medaljo za izjemne dosežke. Njen oče je bil inženir in je umrl, ko ji je bilo 14 let, mati, zdaj brezposelna prevajalka, pa edinki ni mogla zagotoviti dragega izobraževanja. Leta 1996 se je Iveta še enkrat udeležila šolskega tekmovanja v zgodovini, literaturi, ruščini in tujih jezikih, ki ga je razpisala televizija. Prva nagrada ji je prinesla sprejem na »ruski Harvard«, ugledno moskovsko državno univerzo za mednarodne odnose. Tu se je specializirala za Južno Afriko, zato poleg angleščine obvlada tudi afrikanarščino. Zanimajo še mednarodna politika za ohranjanje okolja. Mladenka, ki je do pred kratkim v študentskem domu delila sobico z drugo študentko, že dela v raziskovalni skupini akademije znanosti. Sprejeli so jo, ko je na akademijo poslala svoja dela, »da bi videla, ali so zrela za objavo«. Od devetih do treh je na predavanjih, popoldne pa se ukvarja z raziskavami ali inštruira angleščino. Visoka šola, na kateri študira, sodi pod okrilje ruskega zunanjega ministrstva, ki tam novači mlade diplomate. Iveta ima za seboj šest semestrov in bi rada po študiju delala za kako neodvisno državno organizacijo. Ne vleče je v hierarhične institucije. Želi si delati samostojno in ustvarjalno, neomejeno objavljati in izsledke raziskav tudi uresničevati. Ima se za patriotko, pri čemer domoljubje razume kot postavljanje interesov domovine pred interese politikov. Besedilo, s katerim je zmagala, je zamišljeno nadvse domiselno: kot leksikon z naslovom Slovar vetrov, ki si ga je izposodila iz ruskega meteorološkega slovarja. Njeno pisanje spominja na besedila učenjaškega italijanskega pisatelja Umberta Eca, čigar romana V imenu rože in Fou-caultovo nihalo visoko ceni. Skoraj enako virtuozno kot Eco meša zgodovino in filozofijo z ironijo in literarno mistifikacijo. Lakoto po znanju klasičnega razsvetljenstva povezuje s skepso in postmoderno igrivostjo, tako kot znameniti Italijan. »Tema je tako resna,« pravi, »da bi bil moj esej brez ironije dolgočasen.« Osnovna zamisel njenega prispevka je tako preprosta, kot je zapletena izvedba: Slovar vetrov odseva prastari spor med (fiktivnimi) filozofskimi šolami: ene občudujejo prihodnost, druge preteklost. Veter, metafora za spremembo, je vtisnjen v ime v prihodnost verujočih anemofilov (grško ane-mos: veter, phileo: ljubim), prijateljev vetra. Njihovi nasprotniki, kronisti, zaupajo le preteklemu, kronološko izmerjenemu času. Enainšest-deset variacij v Slovarju vetrov je lepo urejenih po abecedi. Hrupu okoli konca tisočletja pa se avtorica izogne z enim samim spominskim datumom: novim letom, »obletnico začetka časa«. Sama se seveda ne prišteva ne k privržencem preteklosti ne k privržencem čiste prihodnosti. Kot intelektualna svetovljanka gleda na čas in svet iz brezmejne ptičje perspektive. Hkrati se popolnoma zaveda svojih ruskih korenin in v tem pogledu je prava domoljubka. Ravno v Rusiji, pravi, je bil trk med kronistič-nimi fanatiki preteklosti in viharnimi fanatiki prihodnosti ekstremen. Zato upa, da bo možno doseči politično sintezo, piše Spiegel. Galaktične nepremičnine Zemljišče na Luni Vrtimo globus Umreti zaradi napake Zaradi napak, ki jih zagrešijo zdravniki, v ameriških bolnišnicah vsako leto umre več kot 98.000 ljudi. Po pisanju tamkajšnjega tednika Time je teh smrti veliko več kot jih povzročijo nesreče pri delu. Zakonske tegobe Verjetnost, da bo sanjski poroki sledil uspešen zakon, je danes kar štirikrat manjša kot pred štiridesetimi leti. Kot piše francoski tednik Le Po-int, tako pravijo ženitni svetovalci iz združenja Aimer et vivre en couple (Ljubiti se in živeti v paru). Potem ko so se pogovarjali z več kot tisoč poročenimi pari, katerih zakon počasi razpada, so naredili seznam najpogostejših razlogov za to. Kar 39 jih je, izstopajo pa trije: možem se toži po nekdanji svobodi, propad in izguba vrednot ter neustavljiva želja žensk po prevladi. Strokovnjaki so nato probleme sodobnih zakoncev primerjali s težavami, ki so pred štirimi desetletji pestile njihove stare starše. Mnogi Francozi se ob tem sprašujejo, kakšen je smisel take statistike in primerjave s preteklim časom. Če ne drugega, dobljeni rezultati povedo nezadovoljnim in nesrečnim zakoncem, da življenje v dvoje nikakor ni preprosto. Skomercializirani Božiček Kar 91 odstotkov Američanov meni, da postaja Božiček čedalje bolj in celo preveč sko-mercializiran. Nekdanja skromna darila so izpodrinila vrtoglavo draga, še piše ameriški Trme, ki povzema izsledke nedavne raziskave. Svetovni splet in Francozi Po svetovnem spletu deska že 5,66 milijona Francozov, starih več kot 15 let, ali 12 odstotkov vsega prebivalstva Francije. Dobrih 57 odstotkov jih uporablja internet doma, 45 odstotkov na delovnem mestu in 15 odstotkov v šoli. Podatke, ki jih je objavila agencija Mediangles, je povzel tednik Le Point. Led se tali Na Arktiki se vsako leto stali dobrih 37.000 kvadratnih kilometrov ledenih ploskev, to je več kot meri denimo Wales. Od leta 1978 je izginilo že toliko ledu, da bi lahko z njim pokrili ameriško zvezno državo Teksas. Tednik Time, ki je objavil te podatke, še piše, da zbuja skrb tudi število golobov in ledenih viharnikov, ki vsako leto končajo v Severnem moiju. V zanke norveških ribičev se zaplete in utopi več kot 20.000 ptic. Poplave ne prizanašajo kulturnim spomenikom Foto EPA Ta konec tedna poplave spet niso prizanesle vietnamskemu mesu Hoi An (v osrednji pokrajini Kuang Nam), ki ga je Unesco pred mesecem razglasil za svetovno kulturno dediščino. Hudo je bilo prizadeto že pred tremi tedni. Hoi An je eno izmed turistično najbolj zanimivih in obiskanih krajev v Vietnamu. Voščilnica tisočletja Foto EPA Dobrih 180 šolarjev iz osnovne šole v francoskem Villers-sur-Meru se je prijelo za roke in stopilo k robu največje voščilnice na svetu. Voščilnica, ki so jo razgrnili na obali Senskega zaliva, je velika 2000 kvadratnih metrov, narejena pa je iz risb in slik več kot 3000 otrok. Samske matere V Veliki Britaniji je več samskih mater kot v kateri koli drugi evropski državi, so pokazali izsledki mednarodne raziskave, ki so jo opravili na londonski šoli za ekonomijo in politične znanosti. Kot so ugotovili, je verjetnost, da bodo tudi pet let po rojstvu otroka ostali skupaj, pri poročenih parih precej večja kot pri tistih, ki živijo v zunajzakonski skupnosti. To velja za vso Evropo, čeravno je v južni Evropi še vedno precej visok delež tistih, ki si želijo, da bi se otrok rodil v zakonski zvezi. Na severu je podoba drugačna. V Veliki Britaniji, kjer je največ najstniških nosečnic, samo 57 odstotkov neporočenih parov, ki ob rojstvu prvega otroka živijo skupaj, ostane pod isto streho tudi pet let pozneje. Med poročenimi pa jih »petletni preizkus« prestane 92 odstotkov. Rezultati študije so še pokazali, da se več kot tretjina britanskih dojenčkov rodi v zunajzakonski zvezi in kar petnajst odstotkov prvorojencev joka v naročju mater, ki nikoli niso živele v skupnem gospodinjstvu. Njihovo število se je v zadnjih dveh letih podvojilo. Nasprotno je na Švedskem samo šest in v Franciji devet odstotkov mater, ki so ostale same z otrokom. »Samske mamice na Otoku so nekaj povsem drugega kot v kateri koli drugi evropski državi,« meni Kathleen Kiernan, vodja raziskave. »V Veliki Britaniji so ponavadi zelo mlade in jih okolje izloči, drugod v Evropi so nekoliko starejše.« Vsako leto zanosi okrog 94.000 britanskih najstnic, med njimi jih 9000 ne šteje niti 16 let. V Franciji in Nemčiji jih je dvakrat manj. AFP Evropejci porabijo veliko papirja Finci porabijo največ papirja v Evropi - 240 kilogramov na leto. Sledijo jim Belgijci (161 kilogramov), Danci in Švedi (115), Švicarji (110), Britanci (105), Nemi (86) in Francozi (71). Med najmanjše porabnike pa sodijo Grki s 25 kilogrami, Portugalci s 37 in Islandci z 42 kilogrami papirja na leto. Anekdota za danes Na današnji dan leta 1843 se je rodil češki violončelist in skladatelj David Popper (umrl leta 1913), od leta 1868 solist v Dunajski dvorni operi. Nekoč je kramljal s kolegom, ki seje hvalil, da je v tujini mnogo zaslužil s svojimi koncerti. »Uganite, koliko sem zaslužil,« je rekel. »Polovico,« je brž odgovoril Popper. »Polovico česa?« je začudeno vprašal kolega. »Oh,« je rekel Popper, »polovico tistega, kar mi boste povedali.« 1 2 3 4 5 6 u 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 rJ 21 22 23 24 25 1 26 27 28 ! 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 n 39 Vodoravno: 1. mostovž, pomol, 7. posladek po glavni jedi, 13. ime in priimek člana nekdanje skupine Beatles, 15. avstrijsko mesto in istoimenska reka, ki ji Slovenci pravimo Aniža, 16. gospodarica morja v nordijski mitologiji, .17. želatina iz alg, 18. kratica za klinični center, 19. stojalo za goreče trske, 21. slovenska pesnica (Maksa; Bleščeče prevare), 24. mesto v severni Italiji, izhodišče za gorska prelaza Veliki in Mali sveti Bernard, 26. usedlina organskega izvora na dnu stoječih vod, iz katere nastaja nafta, 30. začetnici avtorja Cvetja v jeseni, 31. mesto med Teramom in Pescaro, 32. sodobni slovenski igralec (Ivo), 33. divja raca, 35. ime in priimek angleškega pop pevca, bivšega člana dueta Wham, 38. Albanec, Šiptar, 39. majhna vdolbina. Navpično: 1. smer, v katero se giblje Sonce glede na obdajajočega zvezde, 2. leta 1994 umrli ameriški filmski igralec (Burt), 3. gospodarsko pomembna morska riba iz družine skuš, 4. danski otok v Malem Beltu, 5. avtomobilska oznaka središča Dolenjske, 6. najzahodnejša brazilska zvezna država z glavnim mestom Rio Branco, 7. ime našega pesnika Zajca, 8. kemijski znak za erbij. 9. ime pesnika in publicista Kosovela, Srečkovega brata, 10. belgijski kraj blizu Liega, kjer so leta 1830 našli ostanke neandertalca. 11. reaktivno letalo, 12. germanski bog vojne, 14. Steinbeckov literarni junak iz romana Vzhodno od raja, 19. privlačnost, mik, 20. ovratna ruta, 22. debeli sad kostanja, 23. literarni junak Ste-vana Sremca (Pop Čira in pop ?), 25. roman francoskega pisatelja Chateaubrianda. 27. obljuba, 28. krajša oblika imena Pamela, 29. eden najstarejših latinskih pesnikov (Anali), 31. nekdanji naslov za turške častnike in uradnike, 33. enota električne upornosti, 34. plitvo jezero na vzhodu Kitajske, 36. začetnici italijanskega skladatelja Verdija, 37. kemijski znak za kalcij. S. B. Rešitev prejšnje križanke Vodoravno: 1. kostanj, 8. odpis. 13. Imperia, 14. Morse, 15. neon, 16. Arbogast, 18. grm, 19. Agde, 20. Ava, 21. Etna, 23. Reni, 25. Kne, 26. ranč, 28. Lao, 31. pristava, 33. Enns. 34. eocen, 35. tr-stika, 37. akant, 38. Odoaker. Navpično: 19. A(nton) N(ova-čan), 36. S(lavko) O(sterc). V nekaterih budimpeštanskih trgovinah je poleg žemljic mogoče kupiti še dele Lune - Izvirna poslovna domislica Poleg žemljic, salame in sladkarij so v nekaj budimpeštanskih trgovinah v najožjem mestnem središču naprodaj tudi zemljišča na Luni. Lastnik cele mreže prodajaln Imre Dobos je pred kratkim začel po ameriški licenci prodajati različno velike površine na Zemljinem satelitu. V prodajalnah njegovega podjetja Oktogon Plus Kft. se vse pogosteje dogaja, da kupec poleg denimo dveh zavojčkov cigaret in kavkaškega kefirja zahteva še parcelo na Luni, denimo na območju G-2, v vrsti številka 9 kvadranta Alpha. Košček Lune stane na Madžarskem 200 dolaijev. V ceno je vračunanih tudi nekaj pomembnih dokumentov in znanstvenih navodil, kot so uokvirjeni statut Lune, zemljiška knjiga, zemljevid in dva cedeja, s katerima lahko prepotujete vse vesolje in si ogledate vesoljska plovila, se pozanimate o raziskavah na Marsu itd. Ta sistem prodaje parcel na Luni je na zemeljski trg nepremičnin uvedel Američan Den- nis M. Hope, ki je prepričan, da je naš planet prenaseljen in da je končno napočil čas za drastične spremembe kraja bivališča. Za čim boljši poslovni uspeh je prvim 150 tisoč kupcem zemljišča na Mesecu obljubil tudi pravico do izkoriščanja rud na svojem posestvu v vesolju. Imre Dobos, direktor podjetja, ki se na Madžarskem ukvarja s prodajo zemljišč na Luni, pravi, da posel cveti. Med strankami je veliko takih, za katere cena (ki znaša dve tretjini povprečne madžarske plače) ni nobena ovira, zato kupujejo parcele za šalo, da bi se lahko postavljali pred prijatelji. A največ je vendarle takih kupcev, ki nimajo nikakršnih možnosti, da bi si na Zemlji kupili vsaj parcelico. Še bolj za- nimivo je, da ljudje čedalje pogosteje kupujejo košček Lune namesto cvetja ali drugih daril najbližjim. Računati pa morajo z »majhno« težavo: čeprav je cena dostopna, Madžari za zdaj ne morejo odhajati na svoja galaktična posestva. Toda poslovnež Imre Dobos ne vidi razlogov za črnogledost. Prepričan je, da bo že čez nekaj let zagotovljen redni prevoz na Zemljin naravni satelit. Do takrat njegovim rojakom ne preostane drugega, kot da nabavijo rudarski pribor in svetilke, da bi lahko, ko bo napočil čas, začeli izkoriščati dragoceno rudno bogastvo, ki se skriva pod površino svojih nepremičnin na Luni... Jozsef Szabo 9. december Auerspergi, tudi Turjačani, so bili ena najpomembnejših kranjskih plemiških rodbin. Po poreklu so bili verjetno iz Švabske ali z Bavarskega, na Kranjskem so dobili posest v 2. polovici 11. stoletja. Ti prvotni Turjačani, ki so spadali med visoko plemstvo, so sredi 13. stoletja izumrli. Rod, ki se od takrat imenuje po gradu Turjak, izvira iz vrst nesvobodnih ministerialov koroških vojvod. V zvezi z vedno pogostejšimi turškimi napadi v začetku 15. stoletja in z obrambo pred njimi je začel njegov pomen naraščati. Vsaj 5 Turjačanov je bilo kranjskih deželnih glavaijev, še več pa vodilnih častnikov Vojne krajine. Leta 1463 so dobili bratje Janez, Viljem in Jurij od cesarja Friderika III. zaradi pomoči cesarju proti njegovemu bratu vojvodi Albrehtu na Dunaju čast dednega maršala, Engelbert Turjaški pa je postal pred 1455 vrhovni dedni deželni komornik na Kranjskem in v Slovenski marki. Iz vitezov so Turjačani 1550. postali baroni in 1630. grofje. Iz te rodbine je izšlo mnogo vojakov ter upravnih in političnih funkcionarjev. Najbolj je znan Herfoart Vlil. Turjaški (rojen junija 1528), vrhovni general hrvaške in slovenske Vojne krajine. V otroških letih je živel s starši na Dunaju ter na vojvodskem dvoru v Kleveju v severni Nemčiji. Tu se je izuril v viteških veščinah. Okoli leta 1546 se je vrnil na Kranjsko in se aktivno vključil v protiturško obrambo. Imenovan je bil za glavarja mesta Senj in kmalu povišan v namestnika poveljnika hrvatske Vojne krajine. Pozneje je postal vrhovni poveljnik obeh krajin in se posvetil njuni vojaški organizaciji. Odločno je podpiral protestantizem na Slovenskem, zlasti na Bledu. Ubit je bil septembra 1575 v bitki s Turki pri Budačkem. Zmagovalec bitke Ferhad paša se je 9. decembra 1575 zmagoslavno vrnil v Carigrad. V sprevodu so Turki na dolgih drogovih nosili glavi Her-barta Turjaškega in Friderika Višnjegorskega. Po dolgotrajnih pogajanjih se je družinama obeh pozneje posrečilo, da sta ju odkupili. Ferhad paša je zanju dobil 20.000 tolarjev in s tem denarjem v Banjaluki zgradil džamijo Ferhadijo. Dogodki na današnji dan: 1608 Rodil se je John Milton, največji angleški pesnik po Shakespearu (umrl leta 1674). 1717 Rodil se je utemeljitelj nove arheološke znanosti in moderne primerjalne umetnostne zgodovine Johann Joachlm Wlnckel-mann (umrl leta 1768). 1871 Rodil se je slovenski pripovednik, dramatik in publicist Fran Govekar (umrl leta 1949). Napisal je prvi slovenski naturalistični roman V krvi. kažipot /danes ' Ljubljana Kinoteka 18.00 20.00 22.00 Britanski Hitchcock: Čednost (Easy Virtue). VB. 1927. R: Alfred Hitchcock. I: Isabel Jeans, Fran-klyn Dyall, Erič Bransby Williams. kino-uho: rezidenca / Britanski Hitchcock: Mož z otoka Mana (The Manxman). VB. 1929. R: Alfred Hitchcock. I: Carl Brisson, Malcolm Keen. Anny Ondra. Glasbena spremljava v živo: Andrej Goričar. klavir Najvidnejši filmi 90-ih: Izgubljena cesta (Lost Hig-hway). Francija - ZDA. 1997 (sp). R: David Lynch. I: Bill Pullman. Patricia Arquette. Balthazar Getty. Bežigrad 17.00, 19.00. 21.00 13. bojevnik (13th Warrior). R: John McTieman. I: Antonio Banderas. Diane Venora, Dennis Storhli. Zgodovinski akcijski triler. Dvor 16.30. 18.30 20.30 Prvi poljub (Never Been Kissed). R: Raja Gosnell. I: Drew Barrvmore. David Arquette. Michael Var-tan. Romantična komedija. Kocka (Cube). R: Vincenzo Natali. I: Maurice Dean Wint, Nicole DeBoer, Nicky Guadagni. Znanstvenofantastična srhljivka. Kompas 17.00. 19.00, 21.00 Izgubljena prtljaga (Left Luggage). R: Jeroen Krabbe. I: Laura Fraser. Isabella Rossellini. Maxi-milian Schell. Drama. Komuna 16.15, 18.00. 20.00 Tarzan. Glej Novosti. Premiera. Predprodaja vstopnic vsak dan (razen nedelje in praznikov) od 9.00 do 15.30. Vstopnice za silvestrsko predstavo v kinu Komuna Sibirski brivec in kinu Vič Austin Powers: Vohun, ki me je nategnil, že v predprodaji, 900 sit. Mojca 17.00 Babe: pujsek v mestu (Babe: Pig in the City). R: George Miller. I: Magda Szubanski, James Cro-mwell. Mary Stein. Pustolovska komedija. Šiška 17.00, 19.15, 21.30 Asterix in Obelix proti Cezaijn (Asterix & Obelix contre Cesar). R: Claude Židi. I: Christian Clavier, Gerard Depardieu. Roberto Benigni. Komedija. Triglav 18.30 20.30 Afera Thomasa Crowna (The Thomas Crown Af-fair). R: John McTiernan. I: Pierce Brosnan. Rene Russo. Denis Leary. Erotična kriminalka. Generalova hči (The GeneraPs Daughter). R: Simon West. I: John Travolta, Madeleine Stowe. James Cromwell. Akcijski triler. Union 16.30, 18.15. 20.00 Tarzan. Glej Novosti. Premiera. Mini Union 16.30, 19.00. 21.30 Tista druga sestra (The Other Sister). R: Garry Marshall. I: Juliette Lewis, Diane Keaton. Tom Skerritt. Romantična komedija. Vič 16.30, 19.00. 21.30 Hiša strahov (The Haunting). R: Jan De Bont. 1: Liam Neeson. Catherine Zeta-Jones, Owen Wil-son. Grozljivka. Domžale 16.00, 18.00. 20.00 Tarzan. Glej Novosti. Premiera. Maribor Partizan 16.00, 18.30. 21.00 Prvi poljub. Glej LJ Dvor. Udarnik 17.00 19.30, 22.00 Hiša strahov. Glej LJ Vič. Tista druga sestra. Glej LJ Mini Union. Gledališče 15.30. 17.30. 19.30 21.30 Tarzan. Glej Novosti. Premiera. 13. bojevnik. Glej LJ Bežigrad. Celje Union 16.00. 18.00. 20.00 Tarzan. Glej Novosti. Premiera. Mali Union 20.30 Sibirski brivec (Sibiskij tsiryulnik). R: Nikita Mi- j halkov. I: Julia Ormond, Oleg Menšikov. Richard Harris. Zgodovinska romanca. Metropol 16.30 19.00. 21.00 Vojna zvezd: Epizoda 1 - Grozeča prikazen (Star Wars: Episode I - The Phantom Menace). R: George Lucas. I: Liam Neeson. Ewan McGregor, Na-talie Portman. Znanstvenofantastični film. 13. bojevnik. Glej LJ Bežigrad. Kranj Center 16.00, 18.00 20.00 Tarzan. Glej Novosti. Premiera. Vse o moji materi (Todo sobre mi madre). Španija - Francija. 1999. R: Pedro Almodovar. I: Cecilia Roth. Eloy Azorin, Marisa Paredes. Storžič 17.00, 21.00 19.00 Kocka. Glej LJ Dvor. Karieristke (Career Girls). R: Mike Leigh. I: Katrin Cartlidge. Lvnda Steadman, Kate Byers. Komična drama. drugod Brežice 18.00 20.00 Inšpektor Gadget. Hi-Lo ranč. Hrastnik 19.00 Divji, divji zahod. Iv. Gorica 19.00 Dragulj z Mississippija. Jesenice 18.00, 20.00 Hiša strahov. Koper 16.00, 18.00. 20.00 Tarzan. M. Sobota 17.00 19.00 Afera Thomasa Crowna. Medeni mož. N. Gorica 18.00 20.00 Asterix in Obelix proti Cezaiju. 13. bojevnik. N. mesto 16.30, 18.15 20.00 Tarzan. Prvi poljub. Ptuj 18.00, 20.00 Generalova hči. Radovljica 20.00 Beneška kurtizana. Šempeter 20.00 Zbornica. Šk. Loka 20.00 Asterix in Obelix proti Cezaiju. Tolmin 20.00 Mumija. Trbovlje 16.00 Inšpektor Gadget. Velenje 17.30 20.00 Srčne igre. (Velika dvorana). Hiša strahov. (Velika dvorana). Vrhnika 20.00 Značaj. - , i, Ljubljana Kongresni trg 17.00 Čarovnik Grega. Animacija otrok s pesmimi in iluzionističnim nastopom čarovnika Grega. Narodni muzej Slovenije 18.00 Arheozabava: Leonardo za najmlajše. Ob razstavi Leonardo bo vzporedno z vodstvom po razstavi za odrasle tudi arheozabava za otroke. Na prireditvi bodo predstavljena tista področja razstave, ki se dotikajo Leonardovih številnih zanimanj s področij geometrije, botanike, anatomije ter slikarstva. Slovenski etnografski muzej 17.00 Izdelovanje jaslh: iz slanega testa. Muzejska delavnica pod vodst^m muzejske pedagoginje Sonje Kogej Rus. 150 sit. Šentjakobsko gledališče 17.00 Konferenca živali. L. Kastner. Otroški muzikal v izvedbi gledališke skupine Slovenske prosvetne zveze iz Celovca. Radovljica Knjižnica A. T. Linharta 17.00 Čas je velika smetanova torta. Svojo novo pravljico in slikanico bo otrokom, starejšim od 4 let, predstavil avtor Miha Mazzini. Žalec Dom II. slovenskega tabora 11.00, 16.00 Sadna opera. Režija, koreografija: Goga Stefano-vič-Erjavec. Scenarij in glasbena podoba: Cvetka Bevc. Vizualizacija: Franc Purg. Plešejo, pojejo in igrajo: plesalci Plesnega foruma Celje. Glasbe-no-plesno-gledališka predstava. ŠENT - Slovensko združenje za duševno zdravje Vilharjeva 22, telefon (061) 131 94 08. Dnevni center je odprt od 9.00 do 18.00. glasba klasika Cankarjev dom 19.30 Slovenska filharmonija 19.30 Oranža! abonma - Glej Novosti. 3000, 2500, 2000, 1000 sit (dijaki, študenti). Oranžni abonma I in izven. Ponovitev: pet., 10. 11. ob 19.30, oranžni abonma II in izven. Studio za tolkala - Zasedba: Jernej Šurbek (vibrafon; solist), Andraž Poljanec (marimba; solist), Franci Krevh, Matija Šmalcelj, Martin Konjajev, Gregor Gorenšek, Boris Šurbek (umetniški vodja). Spored: D. Samuels, Č. Sojar Voglar, P. Šavli, T. Vulc, M. Miki, J. Gregorc. Na koncertu bodo podelili nagrado skladatelju Črtu Sojarju Voglarju za skladbo Tri bagatele za tolkala, ki je zmagala na natečaju Studia za tolkala. V okviru Koncertnega ateljeja DSS Ljubljana. Vstop prost. etno, jazz, šanson Timjlndy - Glej Novosti. Vstop prost. Maribor, MMC Kibla 21.00 Brežice, Romano Drom - Glej Novosti. 500 sit. Mladinski center Ponovitev: sob., 11. 12. ob 21.00, Kud France Pre-20.00 šeren, Ljubljana. r’n’r, pop Nova Gorica, Hit hotel casino Perta, Arena 22.30 Lndo Dalla - Eden najbolj priznanih italijanskih kantavtorjev je kariero začel v šestdesetih, že v začetku sedemdesetih pa je požel velik uspeh s pesmijo Gesu Bambino. Sledile so uspešnice, kot so Piazza Grande, II gigante e la bambina ter Itaca. Med letoma 1974 in 1977 je sodeloval s pesnikom Robertom Roversijem; skupaj sta posnela albume II giomo aveva cinque teste, Anidride solforossa in Automobili ter soustvarila številne gledališke predstave, v katerih sta sodelovala Dario Fo in Gior-gio Gaber. Leta 1986 je napisal pesem Caruso, ki je doživela največji uspeh v interpretaciji tenorista Luciana Pavarottija. Dalla, znan tudi kot skladatelj filmske glasbe in avtor televizijskih oddaj ter pesnik, je pred kratkim objavil album 11 Cielo. 5000 sit. : _________________________ Ljubljana Cankarjev dom, Klub Uli Novy 18.00 Dvoranica KS Brod-Vtžmarje 20.00 Metelkova, Lovci, Klub SOT 24 20.00 Slovenski gledališki muzej 19.00 Vodnikova domačija 19.00 Maribor Cankar skozi stoletje. Okrogla miza ob obletnici Cankarjeve smrti. Vstop prost. Utrinki s Pacifika. Potopisno predavanje Tadeje in Matjaža Nemaniča, spremljano z diapozitivi. Predstavila bosta potapljanje in potovanje po Cookovih otokih, Fijiju in Novi Kaledoniji. 400 sit. Naslov: Na gmajni 1. Muslimanske ženske v Jordaniji. Maja Lomberger bo ob diapozitivih in arabski glasbi predavala o islamski družbi ter položaju in vlogi žensk, ki se je izoblikoval znotraj tega sistema. Naslov: Masarykova 24. Kundun. Filmska projekcija. Režiser Martin Scor-sese je v filmu Kundun uporabil biografsko zgodbo 14. Dalai Lame od njegovega drugega leta starosti do odhoda v izgnanstvo. Projekcija bo v angleškem jeziku brez slovenskih podnapisov. V okviru prireditev, ki jih ob 10-letnici podelitve Nobelove nagrade za mir N. S. Tenzin Gyatsu, XIV. Dalai Lami, organizira Slovensko Društvo za podporo Tibetu. Naslov: Mestni trg 17. Indonezija. Potopisno predavanje Igorja Fabjana, spremljano z diapozitivi. 500 sit. Naslov: Vodnikova 65. Infopeka 17.00 Ozarina čajnica 18.30 Celje Alternativno prekinjanje odvisnosti. Javna debata v organizaciji Iboga. V okviru Anti dope festivala. Društvo proti mučenju živali. Eva Miiller bo predstavila delo azila in Društva proti mučenju živali. Naslov: Heroja Šaranoviča 27. Osrednja knjižnica Celje 18.00 Izola Povojni sodni procesi v Sloveniji. V organizaciji Zgodovinskega društva Celje bo dr. Milko Mikola predaval na temo povojnih sodnih procesov v Sloveniji. Hkrati nam bo predstavil novo izdajo Malega tiska Zgodovinskega arhiva Celje z naslovom Dokumenti o kulaških procesih na Celjskem. Večer bo povezoval mag. Aleksander Žižek. Vstop prost. Kulturni dom 19.00 Kamnik Ezulski skrbniki. Avtor Sandi Volk bo predstavil svoje delo, v katerem je obdelal vlogo in pomen begunskih organizacij ter urejanje vprašanj istrskih beguncev v Italiji v luči begunskega časopisja. Naslov: Oktobrske revolucije 1. Zavod za Humanistični december. V Zavodu za usposablja- usposabljanje nje invalidne mladine v Kamniku bodo novembr-invalidne mladine ske in decembrske spominske dneve (Dan boja 15.30-22.00 proti fašizmu, Dan boja proti AIDS-u, Dan invali- dov idr.) počastili z današnjim dnem humanističnih predavanj, ogledom filma in pogovori. Fašizem, hendikep in istospolna usmerjenost bodo tematike dneva, ki se bo začel s predavanjem Dušana Rutarja ob 15.30. Sledila bodo predavanja Klavdije Poropat, Andreja J. Juga, Braneta Mozetiča, Suzane Tratnik in Aleša Pečnika ter Tatjane Graif. Ob 20.45 bo filmska projekcija filma Sebastian, kateri bo sledil pogovor. Naslov: Novi trg 43 a. Novo mesto Knjižnica Mirana Svetlobni križi in drugi čudeži. Knjižno noviteto Jarca bosta predstavila avtorja Tatjana Gros in Primož 18.00 Škoberne. Velenje Knjižnica Velenje Moje življenje z Ježkom. Pogovor z Jano Milčin-19.00 ski, soprogo legendarnega pisca in izvajalca songov Frana Milčinskega Ježka ter pogovor o njeni knjigi Spomin na Frana Milčinskega Ježka. Pogovor bo vodila Marijana Novak, nekaj Ježkovih songov pa bosta zapela Aleš Hodalin in Joži Šalej. vsako sredo tedenski kažipot napoved kulturnih in družabnih novosti Informacije pošljite najkasneje do ponedeljka po pošti (Kažipot, Dunajska 5,1509 Ljubljana), po telefaksu (061 1737 545), ali e-mailu (kazipot@delo.si). Društvo SOS telefon za ženske in otroke — žrtve nasilja nasilje. Vsakdo ima pravico do življenja brez nasilja. Pravno-informacijski center - PIC Brezplačna pravna pomoč in svetovanje nevladnim org; in socialno ogroženim posameznikom. Metelkova 6, Ljub (061) 13 23 364, 13 23 358, žiro račun: Fond za človeko' 50101-603-404368, E-pošta: pic@pic.si, http://www.pic.si. psihiatričnih uslug, invalidom in naglušnim osebam. Informacije delovanju projekta zagovorništvo so dosegljive vsak dan od 9.00 d 17.00, po tel.: (061) 13 23 364 ali (061) 13 23 358. Legebitra Skupina za istospolno usmerjene mlade do 26. leta. Namenjena j fantom, ki so jim všeč fantje, dekletom, ki se zaljubljajo v dekleta, i tistim, ki so jim všeč oboji ali pa jim še ni čisto jasno. Pogovarjamo se o stvareh, ki so za nas pomembne, kot so medsebojni odnosi, soočanje s seboj in drugimi, kako povedati prijateljem, staršem, drugim. Hodimo na izlete, v kino in še kam. Naš cilj je ustvariti varno okolje za pogovor, izmenjavo izkušenj in različne dejavnosti. Pišite nam na E-mail: Minus26@hotmail.com ali naslov: skupina Legebitra, p. p. 106, 1001 Ljubljana. Odgovorili vam bomo v navadni, nevtralni kuverti. razstave Ljubljana Galerija Avta 19.00 Borat Šulin in Franci Virant. Razstava modnih kre- ! acij Boruta Šulina, kakor jih je skozi fotografsko optiko ujel znani fotograf Franci Virant. Gre za računalniške fotografije, ki jih je avtor povečal v 2 izjemno razsežne formate. Fotografska razstava. ( Naslov: Trg republike 2. Odprto: pon.-pet. 8.00-17.00, sob. 9.00-12.00. (Do 8. 1. 2000) Galerija Kralj 12.30 Litografije iz ateljeja Sqart. na ogled bodo dela 17 slikaijev in grafikov, ki so nastala v sodelovanju s koprskim ateljejem, ki ga vodita Janez Matelič in Ljerka Kovač. Ob galeriji Kralj bodo grafike na ogled še v Viteški dvorani Križank, kjer bodo razstavo odprli ob 13.00. Likovna razstava. Galerija na Dvornem trgu 19.00 Zvest Apollonio. Primorski slikar in grafik, pa tudi likovni pedagog in oblikovalec (rojen je leta 1935 v Bertokih pri Kopru, na ljubljanski likovni akademiji je doštudiral leta 1960, slikarsko specialko je opravil pri Gabirjelu Stupici, kasneje je na isti ustanovi tudi sam poučeval in bil predstojnik grafičnega oddelka) sodi med tiste, ki so svoje interpretacije primorske atmosfere, krajine, živali in človeške figure razvili v izrazito koloristično likovno govorico. Tokrat bo razstavil nova slikarska dela, na katerih je stopnjeval abstrakten pristop in vlogo barve. Likovna razstava. Naslov: Dvorni trg 2. Odprto: pon.-pet. 10.00-13.00 in 16.00-19.00, sob. 10.00-12.00. 5 KIC Mestnega muzeja 18.00 Kultura pitja. Ob razstavi Kronos 2000 bo enolog j Alojz Filipič predstavil radgonske penine in spregovoril o kulturi pitja vin. Naslov: Trg francoske revolucije 7. J Kresija 12.00, 18.00 Studio GAO arhitekti. V Kresiji bodo danes pred- s stavili projekte ekonomičnih, sestavljivih, predna- -rejenih hiš, ki so jih zasnovali v arhitekturnem studiu GAO, v katerem se je zbralo sedem arhitektk. [ Arhitekturna predstavitev. Naslov: Mačkova 1. < Narodni muzej Slovenije 18.00 Leonardo da Vinci. Znanstvenik, izumitelj, umetnik. V okviru razstave bodo danes pripravili javno 1 vodstvo. Vodstvo. i Naslov: Muzejska 1. Odprto: pon.-ned. 9.00-19.00, \ čet. 9.00-21.00. (Do 5. 3. 2000) t Prirodoslovni muzej Slovenije 12.00, 17.00, 17.30 Projekcija mineralov. Stereoskopska projekcija 1 mineralov (3D) ob razstavi Skrita bogastva Make- i donije (ob 12.00 in 17.00). Ob 17.30 bo po razstavi ] vodil dr. Mirjan Žorž. Projekcija in vodstvo. \ Naslov: Muzejska 1. ] Zavod sv. Stanislava 17.00 Peter Abram. Razstava kraškega slikarja in ki- ' patja, ki se je po osnovnem študiju na beneški i Akademiji lepih umetnosti odločil za specialko na < ljubljanski Akademiji za likovno umetnost. Pri svo- c jem delu se osredotoča na kraško krajino, najraje pa ustvarja v akvarelu, lesorezu in kamnu. Odprtju razstave bo sledila predstavitev knjige Duhovna I govorica pravljic Janeza Svetine. Likovna razstava. i Naslov: Stula 23. Odprto: pon.-pet. 8.00-18.00, so- 1 b.-ned. po dogovoru (tel. 061 15 21 112). j Brežice Posavski muzej Brežice 19.00 Rudi Stopar. Razstava skulptur, risb in grafik. Na t otvoritvi bodo nastopili še Karolina Vegelj-Stopar. Branimir Biliško ter Ana in Eva Stopar. Likovna razstava. \ Naslov: Cesta prvih borcev 1. Odprto: pon.-sob. 8.00-13.00, ned. 9.00-12.00 ali po dogovoru (tel. 0608 / 61 271). (Do 9. 1. 2000) Celje Galerija sodobne umetnosti 19.00 Plakat. Komunikacija je svoboda, komuniciramo, če smo svobodni. Glej Novosti. Razstava grafičnega oblikovanja. Naslov: Trg celjskih knezov 8. Odprto: tor.-pet. 10.00-13.00 in 16.00-19.00, sob. 10.00-13.00. (Do 15. 1.2000) Kranj Grad Khislstein 18.00 Dekleta in šola. Ob razstavi o zgodovini izobraževanja deklet od antike do 50. let tega stoletja bodo danes organizirali srečanje z Vero Kozmik, direktorico Urada za žensko politiko pri vladi RS. Pogovor na temo Položaj žensk danes in tukaj bo vodila Tjaša Mrgole Jukič. Pogovor. Naslov: Tomšičeva 44. Ptuj Galerija Drava 18.00 Božič na grafičnih listih. Razstavo so na Ptuju pripravili v sodelovanju z Grafičnim muzejem iz Rogaške Slatine. Likovna razstava. Naslov: Vošnjakova 2. Odprto: pon.-pet. 17.00-19.00 in po dogovoru (tel. 062 779 769). Sežana KC Srečka Kosovela 18.00 Slovenija, odprta za umetnost. Tradicionalna likovna delavnica, ki je že od svojih začetkov usmerjena v mednarodno udeležbo, je ena osrednjih med množico najrazličnejših poletnih srečanj likovnikov v Sloveniji. Poteka na Sinjem vrhu nad Ajdovščino (letos v drugi polovici junija), tokrat pa so na njem ustvaijali avtorice in avtorji iz Argentine, Avstrije, Čila, Hrvaške, Italije, Japonske, Makedonije, Nemčije, Nizozemske, Španije, Velike Britanije in Slovenije. Novonastala dela bodo v Sežani prvič na ogled. Likovna razstava. Naslov: Kosovelova 4b. Odprto: pon.-sob. 10.00-12.00 in 14.00-17.00. Slovenske Konjice Galerija Riemer 19.00 Razstava slovenskih slikarjev. Likovna razstava. Naslov: Stari trg 15. Odprto: pon.-pet. 10.00-12.00 in 16.00-20.00, sob. 9.30-12.30. Ljubljana Cankarjev dom 20.00 Makbet. Eugene Ionesco. Drama SNG Maribor, 1999. Režija: Sebastijan Horvat. Prevod: Primož Vitez. Vizualni koncept: Petra Veber. Kostumografija: Jasna Bajlo. Glasba: Drago Ivanuša. Koreografija: Valentina Čabro. Igrajo: Nenad To-kalič, Vlado Novak, Nataša Matjašec, Peter Ternovšek, Peter Boštjančič, Petra Rojnik, Kristijan Ostanek, Borut Veselko. Irena Varga, Jure Ivanušič, Zvone Funda, Ivica Knez, Iztok Bevk. Drama. Za Gledališki abonma in izven. Linhartova dvo-rana.1500-1000 sit. SNG Drama 19.30 Po dežju. Sergi Belbel. Prevod: Primož Vitez. Režija: Barbara Hieng Samobor. Dramaturgija: Darja Dominkuš. Scenografija: Marko Japelj. Kostumografija: Barbara Stupica. Lektura: Tatjana Stanič. Izbor glasbe in zvočnih efektov: Darja Hlavka. Igrajo: Branko Šturbej, Igor Samobor, Nataša Barbara Gračner, Maša Derganc, Saša Pavček, Zvezdana Mlakar, Uroš Fiirst, Maja Sever. Drama. Predpremiera. Za abonma Dijaški 9 večerni. SNG Drama 20.00 Trainspotting. Irvine Welsh, Harry Gibson. SNG Drama Ljubljana in forum stadtpark theater Graz, 1999. Režija in priredba: Ernst M. Binder. Drama. Za izven in konto. 2000 sit. Slovensko mladinsko gledališče 18.00 Hrza. Damir Zlatar-Frey. Primorski poletni festival, Slovensko mladinsko gledališče, Ljubljana 1997. Režija: Matjaž Pograjc. Plesno-gledališka predstava. Za izven. 2000-1200 sit. I Murska Sobota Grajska dvorana » 14.00 Sex, Drags & Rockn‘Roll. Erič Bogosian. Gledališče Glej, 1999. Režija: Valter Dragan. Igrata: Valter Dragan in Matjaž Javšnik. Gledališka predstava. Po predstavi bo pogovor z ustvarjalci. Razprodano. ; Mengeš Kulturni dom 18.00 i Balkanski špijon. Dušan Kovačevič. Špas teater, Mengeš, 1999. Režija: Branko Durič - Duro. Komedija. Razprodano. » Trst Kulturni dom 16.00 » Zgodbe iz danajskega gozda. Odon von Horvath. Slovensko stalno gledališče. Trst, 1999. Režija: Mario Uršič. Ljudska igra. novosti Tarzan v džungli zasliši nov zvok - strel iz ki skrivoma načrtuje, da bo ujel nekaj goril in jih Oranžni abonma 2. abonmajski koncert Simfoničnega orkestra Slovenske filharmonije. Dirigent: Theodor Guschlbauer. Solista: Radovan Vlat-kovič (rog), Ana Pusar Jerič (sopran). Spored: N. Firšt (Lovci sanj), R. Strauss (Koncert za rog in ro kes ter št. 2 v Es-duru, Pesmi za glas in orkester op.27), C. Nielsen (Simfonija št. 4 op.29 »Neugasljiva«). Klasični koncert. Spored: Noviteta glasbenega pedagoga, dirigenta in predsednika Glasbene mladine Slovenije Nenada Firsta Lovci sanj je dvodelna skladba za veliki orkester. Prvi mirni in drugi ritmično razgiban del ne opisujeta izvenglasbenega programa, temveč poizkušata ujeti čarobno stanje med globinami sanj in realnostjo življenja. Richarda Straussa lahko štejemo med poslednje predstavnike glasbene romantike, saj je svoje zadnje skladbe napisal še po drugi svetovni vojni. Med vojno je tako nastal Koncert za rog in orkester št. 2, v katerem se zrcalita žalost ob opustošenju in nostalgija ostarelega umetnika za preteklim časom. Štiri pesmi op.27 pa so iz skladateljevega mladostnega obdobja, ko je glasbene občudovalce očaral s svojimi simfoničnimi pesnitvami. Pesmi so nastale leta 1894 kot poročno darilo ženi Pauline, ki je bila tudi prva izvajalka občutenih in nežnih liričnih pesmi. Danski skladatelj Carl Nielsen je bil širšemu evropskemu občinstvu dalj časa neznan, vendar pa so izvedbe njegovih šestih simfonij potrdile, da gre za vrhunskega umetnika. Četrta simfonija je nastala v času prve svetovne vojne. Tako odslikavajo temni in ostri orkestrski zvoki grozljivost takratnega časa, ki pa se na koncu skladbe umakne svetlim tonom optimistične teme trobil. Prav zato je dal skladatelj svoji simfoniji podnaslov »Neugasljiva«. plavanju Johnny Weissmuller. Od leta 1932 do 1970 so v različnih verzij, ki se neposredno nanašajo na zgodbo o irzanu, in več kot 100 filmov, v katerih se v eni izmed vlog »javi junak z imenom Tarzan. S tem je Tarzan za Drakulo Tim Brady Kitara, elektronski učinki. Koncert eksperimentalne glasbe. Kanadski kitarist Tun Brady. ki se bo na mariborskem koncertu prvič predstavil slovenskemu občinstvu, ustvaija znotraj različnih glasbenih polj od komornih in orkestralnih skladb prek elektroakustične glasbe ter skladb za ples in glasbeno gledališče do svobodne improvizacije in sodobnega jazza. Njegove skladbe so naročali pri Canadian Broadcasting Corporation, kot gost pa je igral z zasedbami, kot so Canadian Electronic Ensemble, Espace Musique ter Pittsburgh New Musič Ensemble. Leta 1989 je ustanovil skupino Bradyworks. katere namen je bil prav promoviranje njegovega dojemanja električne kitare. Skupina je nastopala v Kanadi in ZDA ter objavila albuma Inventions (1994) in Revolutionary Songs (1996). Kanadski kitarist, katerega prvi diskografski izdelki segajo še v začetek osemdesetih, je nastopil na vrsti festivalov jazzovske in nove glasbe, mdr. na ameriškem Bang On A Can ter mednarodnem jazzovskem festivalu v Montrealu, pred dvema letoma pa je bil umetniški vodja mednarodnega festivala posvečenega novi glasbi za električno kitaro The Body Electric/Guitarevolution (potekal je v sedmih krajih severne Amerike). Brady je mdr. sodeloval z Gilom Evansom, Johnom Surmanom, Kennyjem Wheclerjem in Johnom Abecrombie-jem, pri kanadski založbi Justin Time pa je objavil sedem zelo odmevnih albumov (ploščo lmaginary Guitars iz leta 1992 so v reviji Guitar Player Magazine uvrstili med najboljše plošče leta). Predstavil bo skladbe z zadnjega albuma Strange Attractors (1997), ki se gibljejo od solističnih kitarskih skladb do večslojnih zvočnih tekstur, ki združujejo nasnete zvoke številnih kitar (v eni skladbi celo 22 električnih, akustičnih in basovskih) z elektroniko in trakovi. M. B. MMC Kibla, Maribor. Ob 21.00. Vstop prost. Romano Drom Zasedba: Jdnos Lakatos (vokalni bas, tolkala), Antal Kovacs st. (vokal, vokalni bas, tolkala), Antal Kovacs ml. (solo in ritem kitara, vokal, tolkala), Mihaly Rostas (ritem kitara, vokal, vokalni bas). Koncert romske glasbe. Vabimo vas k sodelovanju v skupini za samopomoč ženskam, ki doživljajo nasilje v družini. Informacije: Ženska svetovalnica, tel.: (061) 133 05 89. Društvo za večjo rodnost in plodnost Slovencev, tel.: (061) 127 53 68, Skrbinškova 34, Ljubljana, žiro račun: 50100-678-710915. Informiranje in svetovanje. Trije člani madžarske skupine Romano Drom so prej igrali pri letos razpadli skupini Ando Drom. Slednja, ki je pri nas že nastopila (nazadnje lani na festivalih Kontrada in Mediteran), je obstajala 15 let in se je ravno v zadnjih letih začela uveljavljati v zahodni Evropi, njen album Phari Mamo iz leta 1997 pa so v več državah uvrstili med najboljše etno plošče leta. Monika Mitsou Mitsura, pevka Ando Droma, se je odločila za samostojno pot, Janos Lakatos, Antal Kovacs st. in Antal Kovacs ml. iz zasedbe pa so skupaj z Mihalyjem Rostasom ustanovili novo zasedbo in septembra že objavili prvenec Deta Devla... Romano Drom gojijo tradicionalno podeželsko romsko glasbo, zato v njej ni najti violine, cimbal in kontrabasa, to je glasbil, ki jih ponavadi povezujemo z romskimi glasbeniki. Posebnost romske glasbe, kakršno igrajo Romano Drom, je poudarek na vokalnih zmožnostih glasbenikov, saj ob spremljavi minimalnega števila glasbil (poleg kitare uporabljajo kot ritmične pripomočke še lončeni vrč in lesene kuhinjske žlice) z glasom oponašajo kontrabas (angleški izraz je oral bass oz. vokalni bas) ter z usti in tleskanjem jezika ustvarjajo druge drobcene ritmične in melodične dodatke. Na prvencu Deta Devla..., na katerem so se skupini pridružili še nekateri gostujoči glasbeniki, skupina preigrava večinoma tradicionalne romske pesmi, ki izvirajo iz ljudstva Collar (oče in sin Kovacs sta pripadnika Collšrjev), ritmično raznolik in zvočno pester prikaz te samosvoje romske glasbe pa zaokroži nekaj avtorskih pesmi. Ljubljanski nastop bo hkrati zadnji letošnji koncert iz cikla Balkanodrom!. M. B. Mladinski center, Breiice. Ob 20.00. 500 sit. Sob., 11. 12. ob 21.00, Kud France Prešeren, Ljubljana. Theodor Guschlbauer Foto Gabriel Leichtentritt Izvajalci: Po dveh letih premora bo orkestru Slovenske filharmonije zopet dirigiral Theodor Guschlbauer, ki je najprej študiral klavir in violončelo, kasneje pa še dirigiranje pri H. Swarowskem. Izpopolnjeval se je tudi pri L. Matačiču in H. von Karajanu. Bilje glasbeni direktor dunajske Ljudske opere, salzburškega Deželnega gledališča ter opernih hiš v Lyonu in Linzu. Leta 1983 je postal glavni dirigent filharmoničnega orkestra iz Strasbourga, septembra 1997 pa je bil imenovan za glasbenega direktorja Deželne filharmonije Rheinland-Pfalz. Guschlbauer je sodeloval z mnogimi najboljšimi orkestri (Dunajski filharmoniki, Londonski simfonični orkester, Kraljevi filharmonični orkester, z orkestrom Gewandhaus iz Leipziga in Izraelskim filharmoničnim orkestrom), pogosto pa je tudi gost največjih opernih hiš v Hamburgu, Kolnu, na Dunaju, v Ženevi, Bruslju in Parizu. Posnel je že več kot šestdeset plošč in prejel več nagrad. Radovan Vlatkovič se je svojega inštrumenta začel učiti že pri šestih letih. Diplomiral je na Zagrebški glasbeni akademiji, študij pa je nadaljeval pri M. Hltzlu v Detmoldu. Že med študijem je zmagal na mnogih tekmovanjih (Liege, Premio Ancona, Miinchen), kar mu je odprlo pot na koncertne odre v vseh evropskih državah, v ZDA in na Japonskem. Med letoma 1982 in 1990 je bil prvi hornist orkestra RSO Berlin, leta 1992 pa je prevzel mesto profesorja na Visoki šoli za glasbeno umetnost v Stuttgartu. V komornih zasedbah muzicira z mnogimi največjimi glasbeniki našega časa (H. Holliger, A. Schiff, G. Kremer), za založbo EMI pa je posnel vse koncerte za rog W. A. Mozarta in R. Straussa. Posnetki Mozatovih koncertov so prejeli prvo nagrado nemških diskografskih kritikov. Sopranistka Ana Pusar Jerič je končala študij solopetja v Ljubljani in kmalu postala članica ljubljanske opere. Kasneje se je posvetila mednarodni karieri in tako je nastopila v mnogih opernih hišah po Evropi (Dunaj, Hamburg, Mnchen, Benetke, Ženeva, Ziirich, Bern, Milano, Rim, Moskva) in sodelovala s priznanimi dirigenti (Savvallisch, Pretre, Chailly, Hamoncourt, Maazel). Posnela je že tudi več zgoščenk, kot zadnja je izšla plošča z Verdijevimi arijami. G. P. Cankarjev dom, Ljubljana. Ob 19.30. Čet., 9. 12., oranžni abonma I in izven. Pet., 10. 12., oranžni abonma II in izven. 3000, 2500, 2000, 1000 sit (dijaki, študenti). Plakat Komunikacija je svoboda, komuniciramo, če smo svobodni. Razstava grafičnega oblikovanja. Pri Študiju za vizualne komunikacije Triartes so zasnovali koledar Cetis 2000, oblikovalsko nalogo na temo svobode komunikacije, h kateri so pritegnili 12 mednarodno uveljavljenih likovnikov in oblikovalcev iz najrazličnejših okolij. Tudi razstava, ki jo pripravljajo v celjski Galeriji sodobne umetnosti, sodi v sklop predstavitve projekta in bo ob koledarju zajela še dva načina sodobne komunikacije: plakat kot eno najbolj uveljavljenih oblik vizualnega komuniciranja, ki se mu posvečajo tudi mnogi mojstri slikarstva in kiparstva, in nove spletne strani interneta (http://www.zkp-celje.si). Sodelujejo Michele Bouvet (Francija), Niklaus Troxler (Švica), Lex Drewinski (Nemčija), Stasys Eidrigevicius (Poljska), Vladimir Chaika (Rusija), Boris Ljubičič (Hrvaška), Lanny Sommese (Združene države Amerike), Andrea Rauch (Italija), Peter Pocs (Madžarska), Kari Piippo (Finska), Kazumasa Nagai (Japonska) in Jože Domjan (Slovenija, tudi selektor izbora). Ob razstavi bo izšel katalog, v katerem bodo poleg dokumentacije o avtorjih dostopni še zapisi Alenke Domjan, Marine Gržinič in Jerneje Kolar. V. U. Galerija sodobne umetnosti, Celje. Otvoritev ob 19.00. Kažipot Delo - Stik, Dunajska 5,1509 Ljubljana, tel.: 061 17 37 540 Maja Megla, 1737 540 Vojko Urbančič, 17 37 541 Simon Razložnik, 17 37542 Mario Batelič, 17 37 543 Mirka Velikonja 17 37 544 Brigita Cajhen, faks: 061 17 37 545, e-mail: kazipot@delo.si Za predstavitvena besedila v rubriki Novosti pošljite gradivo najkasneje tri dni pred objavo oz. do četrtka za prireditve med vikendom. Nenaročenih fotografij ne vračamo. S porod Informacije, ki morajo vsebovati naslov prireditve, kratko predstavitev, kraj dogajanja (točen naslov), čas (dan, uro) in vstopnino, sprejemamo najkasneje dva dni pred objavo oz. do četrtka za prireditve med vikendom. OgtaMi Naročilo z besedilom oglasa ali izdelanim oglasom po- šljite najkasneje dva dni pred objavo oz. do četrtka za izide med vikendom. glej kažipot na 58. strani! l televizija in radio 57 televizija Slovenija 1 09-30 Risanka 0935 Pod klobukom. Pon. 1035 Zgodbe iz školjke 11-00 Tedenski izbor. National Geographic. Am. dok. serija. 4/11 1135 Domače obrti na Slovenskem: Suhorobarji. 1. in 2. odd. 13.00 Poročila. Vreme. Šport 13.15 Vremenska panorama 1330 Tedenski izbor. Večerni gost: Tanja Pliberšek 1440 Zoom 16-25 Osmi dan 17.00 Tedi. Oddaja za mularijo 1735 Mladi geniji. Mladi ustvaijalci: Robotika (Vps 1735) 18.00 Obzornik. Vreme. Šport 18.15 Spoznavanje narave in družbe. Ljubljana-Maribor 1830 Humanistika (Vps 18.30) 19.10 Risanka (Vps 19.15) 1930 Tv dnevnik (Vps 1930) 1950 Vreme 1955 Šport 20.05 Tednik (Vps 20.05) 21.05 Tv poper. Odd. tv Koper-Capodistria (Vps 21.00) 2L40 Homo turisticus 22.10 Odmevi (Vps 22.05) 22.40 Kultura 2245 Vreme 2250 Šport 23.05 Ne/znani oder (Vps 22.55) 2335 Temna stran meseca: Ideologija proti umetnosti - glasba in totalitarna država (Ivan Klemenčič) (Vps 23.25) 0035 Spoznavanje narave in družbe. Ljubljana-Maribor. Pon. 0050 Humanistika. Pon. koper 1355 Dnevni program 1400 Čezmejna tv. Poskusne odd. t3. Deželne vesti 1420 Euronews 1430 Slovenski magazin 15.00 Gugalnica. Otr. odd. 1530 Nogomet: Champions league. Manchester United - Valencia 17.10 Na naslovni strani: Osebnosti našega časa 18.00 Program v slov. jeziku. Med valovi 1830 Minute za ... 18.45 Primorska kronika 19.00 Vse danes. Tv dnevnik 1930 Gugalnica. Otr. odd. 20.00 Četrtkova športna odd. 2035 Košarka: Evroliga. Tofas Bursa - Union Olimpija. Neposredni prenos 22.00 Vse danes. Tv dnevnik 2230 Program v slov. jeziku. Naj igralec 23.15 Primorska kronika 2330 Čezmejna tv. Poskusne odd. t3. Tv dnevnik v slov. jeziku 16.00 Na današnji dan 16.05 Napovednik 15.10 Dvojna prednost. Am. film 1640 Trgovci. 6. del serije 1730 Juke box. Kontaktni program po željah 1845 Avto šou. Odd. o avtomobilizmu 1930 Risanke 20.00 Puška. Am. film 2135 Aktualno. Pregled tedenskih dogodkov 22.10 Šale. Am. film 23.45 Juke box. Kontaktni program po željah Slovenija 2 0850 Videoring s Tino. Pon. 0930 Val d'Isere: Svetovni pokal v alpskem smučanju. Veleslalom (ž), 1. vožnja. Prenos 10.40 Tedenski izbor. Ženska v belem. Fran. nad. 12.. zadnji del 1130 Gospa s Pustega brega. Ang. nad. 1/3 1230 Val d’Isere: Svetovni pokal v alpskem smučanju. Veleslalom (ž), 2. vožnja. Prenos 1330 Pokljuka: Svetovni pokal v biatlonu. Sprint (ž). Prenos 1455 Tabaluga. Ris. Nan. 26., zadnja epizoda (Vps 1435) 1535 Bursa: Evropska liga v košarki (m), Tofas — Union Olimpija. Prenos (Vps 19.25) 174)5 Videoring s Tanjo (Vps 19.30) 1730 Po Sloveniji (Vps 17.30) 184)5 Dr. Ouinnova. Am. nan. 19/27 19.05 Nikoli v dvoje brez tebe. Francoska nad. 36/60 1930 Svetovni pokal v alpskem smučanju. Veleslalom (ž), posnetek iz Val dTsera 20.15 Na robu. Kanad. šport, serija. 11/22 (Vps 20.15) 20.40 Filmski triki. Zvezdniki iz sveta živali (Vps 20.40) 2L00 Harrv Connick Jr. v Parizu: Večer romanc. Ang. glas. odd. (Vps 21.05) 22.00 Poseben pogled: Razbito steklo. Ang.-am. film (Vps 22.00) 2335 Belle epoque. Fran. nad. 6., zadnji del (Vps 2335) 0035 EP v plavanju. Posnetek iz Lizbone (Vps 21.00) 06.00 Dobro j utro. Slovenij a. Jutranj i program 09.00 Top shop. Televizijska prodaja 0930 Umazane laži. Pon. 78. dela meh. nad. 1030 Divji angel. Pon. 65. dela arg. nad. 1130 Moč ljubezni. Pon. 96. dela meh. nad. 1230 Newyorška policija. Pon. 16. dela am. nan. 1330 Življenje teče dalje. 7. del am. nan. 1430 Vse v družini. 14. del am. hum. nan. 154)5 Družina za umret. 23. del am. hum. nan. 15.40 Varuška. 23. del am. hum. nan. 16.15 Umazane laži. 79. del meh. nad. 17.10 Divji angel. 66. del arg. nad. 18.05 Nagradno žrebanje 'Najljubši naše družine' 18.10 Moč ljubezni. 97. del meh. nad. 19.15 24 ur 20.00 Raztresena Allv. 16. del am. nan. 2055 Niki ta. 16. del am. nan. 2150 Prijatelji. 16. del am. hum. nan. 2230 Brez zapor z Jonasom 23.15 Zlata krila. 12. del am. nan. 00.10 M. A.S.H. 98. del am. hum. nan. 00.45 Krila. 12. del am. hum. nan. 0L15 Columbo: Kopija umora. Am. film 03.00 24 ur. Pon. gajba tv 09.00 24 ur. Pon. 09.45 Borzni monitor 15.00 Živa. Magazin, Pon. reg, programa 164)0 Sinbadove pustolovščine. 19. del am. nan. 17.00 Zvezdne steze: Nova generacija. 5. del am. nan. 18.00 Kobra 11. Zadnji del nem. nan. 19.00 Živa. Novice. Reg. program 19.15 Gorski zdravnik. 2. del nem. nan. 20.00 Sestrina pomoč. Am. film 22.00 Živa. Magazin. Reg. program 234)0 Od maja do decembra. 38. del ang. hum. nan. 2330 George in Leo. 19. del am. hum. nan. 00.00 Južni Brooklyn. 5. del am. nan. kanal a 0X30 Srečni časi. Hum. nan. 09.00 Maria Isabel. Nad. Pon. 09JO Vse za ljubezen. Nad. Pon. 10.30 Uboga Maria. Nad. Pon. 1L00 Oprah Show. Pon. 1100 Adrenalina. Interaktivna šp. odd. Pon. 1A00 Tv prodaja 13J0 Macgvver. Akc. nan. 1430 Čudna znanost. Hum. nan. 1X00 Ne mi težit’. Hum. nan. 1X30 Sodnica Judy. Nan. 1X55 Oprah Show: Čas velikih sprememb 1X45 Uboga Maria. Nad. 17.10 Maria Isabel. Nad. 17.40 Vse za ljubezen. Nad. 1X30 Nora hiša. Hum. nan. 19310 Pa me ustreli! Hum nan. 19.30 Princ z Bel Aira. Hum. nan. 203)0 Življenjske zgodbe: Beli zmaj. Film 2X40 Grehi preteklosti. Nad. 2X30 Samo bedaki in konji. Hum nan. 2X10 Filmi stoletja: Dnevnik Ane Frank. Film 02.10 Dannyjeve zvezde. Vedeževanje. Pon. ne prezrite v tv sporedu tvs 1 -17.35 Mladi geniji, mladi ustvaijalci Robotika. Na obisku pri robotih!? Tanja bo imela torkat posebnega sogovornika. To bo Aleš, mladi robotik in tehnični zanesenjak, računalniški navdušenec in vizionar v eni osebi Za tako natančne izumitelje kot je Aleš je pravo področje prav robotika! Iz Centra za računalniško izobraževanje v Ljubljani vam prinašamo nadvse zanimivo zgodbo o pravih robotih. gajba tv - 20.00 Sestrina pomoč Victim OfBeautv. ZDA, 1991. R: Paul Lynch. /; Jennifer Rubin, Peter Outerbridge, Stephen Shellen, Sally Kellerman. Triler. Lepo Allie Grey, bivšo učiteljico, opazi modni fotograf in kmalu ji vsi napovedujejo, da bo postala najbolj vroč fotomodel. Preseli se v mesto in postane uspešna. V svetu blišča, bogastva, sebičnežev, izkoriščevalcev in plehkih oseb, ima toliko snubcev, da se jih mora otepati Vendar pa ne mine dolgo, ko jih nekdo začne pobijati. Seznam osumljencev je vse daljši trupel je vse več, Allie pa ne ve več, komu sploh lahko zaupa... I Jennifer Rubin tvs 1 - 20.05 tevepika 1L00 Ro-Colos. Izobraževanje na daljavo. Vodi: prof.dr. Saša Divjak. Pon. 1130 Brez šminke. Pon. 12.00 Govorim, govoriš, govori. Pon. 1750 Nekaj o medu. Produkcija Primorka tv 1830 Odkrito. Pon. inf. odd. 19.00 Aerofit ŠKL 1930 Glasbena lestvica 20.00 Odkrito. Inf. odd. v živo 2030 Ajd dijo. Zabavna odd o internetu. V živo 2L00 Nepremičninski nasveti. Oze-lot. Odd. o nepremičninah 2135 Cerkev Sveti Martin pri Svetem Martinu 21.40 Razmišljajmo pozitivno z Milenko Trkov-nik 22.00 New York. 4.del. Produkcija Gorenjska TV 2230 Odkrito. Pon. inf. odd. 23.00 Spolno nadlegovanje na delovnem mestu. Produkcija A tv Signal tv ljubljana 17.00 Beli oblak: Strokovnjaki vam svetujejo 18.15 Predvajanje glasbenih videospotov po željah gledalcev 18.40 Zgodovinske in turistične značilnosti Egipta 20.00 Beli oblak: Astro-bio-altemativa. V živo 2L45 Srednje šole se predstavljajo 22.15 Glasbeni tunel. Glasb. odd. z gosti iz sveta glasbe. V živo Drago Balažič pop tv - 20.55 Tednik Voditelj Drago Balažič bo tokrat v tekmi z odmerjenim časom poskušal predstaviti kar šest prispevkov, od katerih se jih že kar nekaj poigrava bodisi z novoletnim časom bodisi z iztekajočim se obdobjem: Računalniškega hrošča je pripravil Esad Babačič, kakšna novoletna vročica se kuha po svetu, je zbirala Lidija Predovič, o tem, kaj je človek storil sebi in svojemu okolju, ponazarja Kir Clar, o religijah v novem tisočletju bo govoril prispevek Polone Pivk in Jožeta Brusa, o tehnološki plati razvoja človeštva Martin Škafar, socialno temo pa bo tokrat odslikala osamljenost v zabojniku novinarke Irene Pan. Če bo kateri od prispevkov zaradi dolžine odpadel, ga bomo videli prihodnjič. tv primorka 09.00 Planinski pozdrav 0950 Spoznavajmo zamejstvo. Štandrež 1050 Med Sočo in Nadižo. Odd. za zamejce v Italiji 1630 Zdravje iz narave 17.10 Zdravniški kotiček 17.40 Postaja Go. Glasb, odd. 19.00 Risanka: Mladi Einstein. Čarobni avto. l.del 20.00 Dnevnik Tv Primorka. Vreme 2035 Iz tiska 20.40 Črka-rija. Kviz 21.40 Bog daj zdravje. Slomšek, zdravstveni vzgojitelj. Pogovor z... dr. Anton Prijatelj 2230 Kako biti zdrav in zmagovati? Rudi Klarič 23.00 Dnevnik Tv Primorka. Pon. 09.00 Naj spot dneva 09.05 Naj spot. Glasb. odd. Gost: Marijan Smode 1855 Naj spot dneva 19.00 Regionalne novice 19.05 Otroški program: Skratek in princeska. 3. del ris. filma 20.00 Klepet na kvadrat. Gost: Rudi Križanič 21.00 Regionalne novice 21.05 Naj viža stoletja. Kontaktna odd. 2150 Gremo v kino 2230 Motor Šport Mundial. 3. odd. 2250 Kako biti zdrav in zmagovati? S.e.m. 100. odd. 2330 Naj spot dneva vaš kanal 13.00 Če boste danes z nami 13.05 Ste sinoči spregledali? Pon. novic 17.00 Črni tulipan 17.15 Iz združenja lokalnih televizij: Impulz Nol. Kamnik 18.15 Vroča kolesa 18.45 Predstavitve 19.00 Poročila, vreme 19.15 Tedenski kulturni pregled 1930 24 ur (POP tv) 20.00 Kontaktna oddaja. Tel. 068/342 290 20.40 Nas poznate? 21.00 Poročila. vreme 2L15 Tedenski kulturni pregled 2135 Oder občutkov: Tomaž Humar in Dušan Puh 18.40 Viža tedna 18.45 Dogodki dneva. Celjski inf. program 19.00 Kinomanija. Pon. 1930 Ko karte govorijo. Pon. 1950 Glasbeni spoti 20.00 Sumijo gozdovi domači. Nz tv Shovv v živo 2135 S.e.m. Kako biti zdrav in zmagovati? Odd. Rudija Klariča. 55. odd. 22.10 Viža tedna 22.15 Dogodki dneva. Pon. Nikita La Femme Nikita, ZDA. I: Peta Wilson, Roy Dupuis, Don Francks, Matlhew Fergusort, Eugene Robert Glazer, Alberta Watson. Nanizanka. Ko iz Bele sobe pobegne terorist iz organizacije Steklena zavesa, mu, še preden ga spet primejo, uspe dobiti podatkovno bazo Sekcije. Ta je sicer kodirana, ni pa kodiran podatek, kje se Sekcija nahaja Operations nemudoma izda ukaz za samouničenje in Sekcija se mora preseliti na novo lokacijo. Poleg tega je treba uničiti celotno Stekleno zaveso, še preden jim uspe dekodirati Sekcijino bazo podatkov. tvs 2 -22,00 Peta VVilson Mandy Patinkln gorenjska tv 1850 Gorenjska televizija danes 19.00 Poročila Gorenjske 19.15 Iz tiska: Gorenjski glas jutri 1930 Aktualno. Na tapeti! 1930 Konjeniški klub PIP. Reportaža. Pon. 20.00 Rock tv. Glasb. odd. Vodi Sladan. Sodelujte na 064/33-11-56 2050 Aktualno. Na tapeti! 20512L00 Kako biti zdrav in zmagovati? Nan. Rudija Klariča 2130 Aktualno. Na tapeti! 2L45 Poročila Gorenjske 21.46 22.00 Zvezdni okruški... z astrologinjo Rožo Kačič. Pon. 23.00 Poročila Gorenjske 2330 Gorenjska televizija jutri htv i 08.00 Dobro jutro. Hrvaška 10.00 Poročila 10.05 Izobraževalni program 12.00 Dnevnik 1230 Hrvaški pomniki 1235 Prevare. Serija 1330 Trenutek za domači kotiček 1355 Guldenbergovi. Serija 14.40 Poročila 1450 Cody: Družinska zadeva. Am. film 1630 Alpe-Donava-Jadran 17.00 Hrvaška danes 17.45 Naš vsakdanji kruh 1830 Kolo sreče 1855 Candy Candy. Ris. serija 1930 Dnevnik 20.10 Odprto. Dok. oddaja 2130 Kvizi 22.05 Slačilnica 2255 Pol ure kulture 2330 Dnevnik 2350Težave z agentom. Fr. film 0135 Seznam za umor. Am. film htv 2 10.05 Zadnji zlati medved II. Am. film 11.40 Ponovitve 12.15 Skrinja: Ura 1250 Poslovni klub 1330 M magazin 1430 Spomin naroda 154)0 Cesarstvo divjine: Levja domovina. Poljudnoznanstvena serija. 1535 Glasbena duša Hrvatov 164)0 Znanstveni album 1730 Hugo. Tv igrica 18.00 Veseli dvorec. Otr. serija 1830 Iz jezikovne zakladnice 19.00 Županijska panorama 1930 Dnevnik 20.10 Kviz 2030 Seinfeld Am. hum. serija 2L00 Urgenca. Ameriška serija 2155 Opazovalnice 2230 To bi se ti moralo zgoditi. Am. film 2355 Ponovitve htv 3 08.00 Bel ami. Nemški film 1035 Seinfeld. Hum. serija 1L00 Hamiltonovo maščevanje. Serija 12.00 Alpsko smučanje, veleslalom (Ž). Prenos iz Val d'lsera 1330 Ris. serija 1410 Vse o sebi 15.10 Čas je za jazz 16.00 Plavanje. EP na Portugalskem 18.00 Evrogol 1845 Bolnišnica na koncu mesta. Serija 1930 Hrvaški glasbeni program 20.00 Zabavni program 2035 Košarka. Evroliga: Čaja San Femando - G-bona 22.00 Šport danes 22.10 Ograje našega mesta. Serija 2255 In zdaj, svet zabave 2335 3 plus 0235 Športni program Ne/znani oder V današnji oddaji bo prva dekanica Akademije za gledališče, radio, film in televizijo Meta Hočevar spregovorila o tem, v kakšnem položaju je ta naša akademija, ki jo občuduje ves svet. Poleg sprotnih gledaliških novic bo Uršula Cetinski spregovorila o novi sezoni gledališkega abonmaja v Cankarjevem domu, igralec Brane Šturbej pa o vlogi kneza Miškina v Idiotu, ki jo kot edini slovenski igralec doslej oblikuje že drugič. Oddajo pripravljata Majda Knap Šembera in režiser Šlavko Hren. Meta Hočevar kanal A - 23.10 Ana Frank svojega bivanja v utesnjenem podstrešju in občutke mlade odraščajoče deklice Z nenavadnim vpogledom in modrostjo mnogo starejše osebe. pop tv - 1.15 Columbo: Kopija umora Columbo: Blueprint For Murder. ZDA, 1972. it Peter Falk. h Peter Falk, Forrest Tucker, Janis Paige, Patrick 0’NeaL TV kriminalni film. Goldie Williamson sumi, da je bil njen bivši mož Beau umorjen, čeprav njegova zdajšnja žena in njegov sodelavec trdita, da to ni res. Zdaj se mora Columbo dokopati do resnice, pot do tja pa bo dolga in zapletena. Kot zanimivost naj še povemo, da je nocojšnjo epizodo zrežiral kar gospod Columbo osebno, torej Peter Falk. satelitska tv cartoon/tcm 08.00 Scooby-Doo 0830 Krava in Piščanec 09.00 Smešne risanke 0930 Tom in Jerry otroci 10.00 Yo Yogi 1030 Psiček Scooby-Doo 1L00 Plimovanja 1130 Jamski otroci 12.00 Tabaluga 1230 Meži-kec Bill 13.00 Tom in Jerry 1330 Smešne risanke 1400 Popaj 1430 Droopy 15.00 Animaniaki 1530 2 neumna psa 16.00 Leteči dinozaver Junior 1630 Skrivnosti s Sylvestrom in Tweety 17.00 Majhne risane pustolovščine 1730 Dexteijev laboratorij 18.00 Ed. Edd in Eddy 1830 Jaz sem Podlasica 19.00 Rozko in Možgančki 1930 Kremenčkovi 20.00 Tom in Jerry 2030 Smešne risanke 21.00 Naj risanke 2130 Vesoljski Duh od obale do obale 22.00 Bataan. Am. vojni film 2350 Telefon. Am. srh. 0135 Vozijo ponoči. Am. drama 03.10 Jasna pot. Am. drama 0435 Strongroom. Am. krim. film 09.00 Skrivnostno vesolje Arthurja G Garka 0930 Pleše z volkovi 1035 Strast za volanom 1050 Preživetje v divjini 1130 Po letu 2000 11.45 Goli v sedlu 12.40 Naslednji korak 13.10 Poklon Fangiu 1405 Hitler diktator 15.15 Starodavni vojščaki 15.40 Prvi poleti 16.10 Smer letenja 1635 Svet ribolova Rexa Hunta 17.00 Izpovedi 1738 Raziskovanje 18.00 Časovna ekipa 19.00 Jura 1930 Candamo 2030 Novice o raziskovanjih 21.00 Senca morilca 22.00 Drzni faloti 23.00 Zgodbe iz črnega muzeja 2330 Medicinski detektivi 00.00 Bojišče 01.00 Superzgradbe 02.00 Novice o raziskovanjih 0230 Dežela avtomobilov 07.00 Živali Krattovih 0755 V divjino z Jeffom Convinom 0850 Lassie 09.45 Zgodba iz živalskega vrta 10.40 Živalski zdravnik 12.05 Skrivnostni svet morskih psov in raž 13.00 Reševanja v divjini 1400 Ptičja TV 15.00 Bobtail; Afganistanski hrt 16.00 Živalsko sodišče sodnika Wa-pnerja 17.00 Živalski zdravnik 18.00 V divjino z Jeffom Convinom 19.00 Reševanja v divjini 20.00 Lovec na krokodile 2030 Nadnaravno 21.00 Divji, divji plazilci 22.00 Živalska srečanja 23.00 Veterinarska urgenca 0030 Veterinaiji na deželi 06.00 Program CNBC 12.00 Poniglavi lemurji 13.00 Route 66 1330 Sijajni otok 1400 Preživeli z obale okostij 15.00 Afriška odiseja 17.00 Veterinarji v divjini 18.00 Nove kravarske vojne 19.00 Stalinova arktična katastrofa 20.00 Potopi s tjulnji 2030 Urbana gorila 2L00 Borneo 2130 Miti in orjaki 22.00 V deželi tigra 23.00 Vietnam 00.00 Potopi s tjulnji 0030 Kot ni bilo na začetku 01.00 Borneo 0130 Miti in orjaki 02.00 V deželi tigra 03.00 Vietnam 0400 Potopi s tjulnji 0430 Kot ni bilo na začetku 05.00 Borneo 0530 Miti in orjaki Razbito steklo Broken Glass. VB/ZDA, 1996. Rt David Thacker. I: Mandy Patinkin, Henry Goodman, Margot Leicester, Elizabeth McGovem in drugi. Drama. Film Razbito steklo je nastal po istoimenski drami Arthurja Millerja. Slavni ameriški dramatik je znan po svojih psihološko natančnih upodobitvah stisk sodobnega slehernika. Miller, znan predvsem kot dramatik, manj pa kot pisatelj, je tudi kritičen opazovalec družbenih sprememb. V svojem edinem romanu - V žarišču -je opisal rastoči antisemitizem v ameriški družbi poznih štiridesetih letih. Film Razbito steklo je nastal po manj znani Millerjevi drami, ki pa vsebuje vse značilnosti in odlike avtorjevih bolj znanih in često uprizarjanih del. Razbito steklo je pretanjena podoba paralize telesa in duha. Gospo Sylvio Gellburg nenadoma prizadene paraliza in gospa srednjih let nemočna obsedi Zdravniki in specialisti ne najdejo nobene fiziološke razlage za njeno stanje, zato je njen mož Philip Gellburg še toliko bolj zbegan. Zdravniki mu svetujejo psihološko pomoč in zaskrbljeni Gellburg se obme na dr. Harveya Hymana. Razlika med obema moškima je kmalu vidna. Gellburg je zadržan, krčevit, poln dvomov in zadržkov, nasprotno pa dr. Hyman živi polno in srečno življenje. Psiholog presenti soproga z vrsto vprašanj in opažanj o njegovem zakonu. Predvsem pa je trdno prepričan, da obolela gospa preživlja hudo stisko. Kmalu odkrije, da zelo prizadeto spremlja porast nacističnega gibanja v Nemčiji poznih tridesetih let in da jo zelo skrbi usoda nemških Judov. Še nekaj, dosti bolj šokantnega odkrije dr. Flyman: zakonca Gellburg srn povsem odtujena... Zdaj je zdravnik trdno prepričan, da so njene težave psihosomatskega izvora in naredi vse, da bi se zakonca ponovno odprla drug drugemu... Znani in priljubljeni ameriški igralec Mandy Patinkin je kot zmeraj odličen v vlogi zrelega in razumevajočega dr. Hvmana. Film Razbito steklo je subtilna študija pohabe in samopohabe v krčevitih medčloveških odnosih. tvs 1 - 23.05 M dvorec 1445 Nenavadni športi 15.15 Pošastni tovornjaki 15.45 Žabavni športi 1630 Takeshijev dvorec 17.15 Moto šport 1745 Rokomet. Ženske 1930 Poročila 19.45 Nogomet 20.15 Nogomet. Bayer Leverkusen - Udinese Calcio 22.05 Nogomet. Poročila 23.15 Znotraj NBA Seattle - Minnesota 2345 Normalno 00.15 Rokoborba 014)0 Nenavadni športi 0130 Reklame 02.00 Moto šport 02.15 Rokoborba 03.00 Moto šport 04.00 Merjenje moči 09.00 Počitnikar 0930 Pogled po Avstraliji 10.00 Divja Irska 1030 Planet počitnic 11.00 Onkraj moje obale 12.00 Nekje po reki 1230 Debeluh v Wilitzu 13.00 Nad oblaki 1330 Zgodbe leteče zofe 1400 Počitnikar 1430 Bogata tradicija 15.00 Vodnik po Avstraliji za ljubitelje hrane 1530 Čudoviti Tomov svet 16.00 Cilji 17.00 Turist 1730 Divja Irska 18.00 Pogled po Avstraliji 1830 Resnični svet 19.00 Bogata tradicija 1930 Planet počitnic 20.00 Z vlakom po Evropi 21.00 Počitnikar 2130 Capricina potovanja 22.00 Potepanja 23.00 Divja Irska 2330 Med plemeni 00.00 Floyd po Afriki 0030 Na pot Dnevnik Ane Frank Diary OfAnne Ftank. ZDA, 1995. /fc George Stevens. I: Millie Perkins, Joseph Schildkraut, Shelley Winters, Diane Baker. Drama. Julija leta 1942 so se zakonca Frank s svojima mladoletnima hčerkama Margot in Anno ter Vandaanova in njun šestnajstletni sin Peter zatekli na podstrešje neke hiše v Amsterdamu, kjer so se več let skrivali pred Nemci Družini sta živeli v nemogočih razmerah, saj so morali dolge dneve preživeti v tišini, brez svežega zraka in kančka svobode. Mlada Arina se je v hudih časih zatekala k pisanju dnevnika, ki mu je zaupala tegobe eurosport VSL. (ž). 2. tek. Biatlon 15.00 Danes. Šport 16.15 Risiko 17.40 Ljudje danes 1750 Primer za dva. Krim. nad. 19.00 Danes. Vreme 1935 Stembergovi. Nem. nad. 20.15 Andrea Bocelli. Italijanske sanje 21.00 Novice iz tujine 2130 Nogomet: UEFA pokal. Atletico Madrid - Vfl Wolfsburg 2345 Zabava z Johannes B. Kemer 0030 Danes ponoči 0045 Ščiti svoje pravice. Šv.-fr. film 02.05 Zabava z: Johannes B. Kemer0250 Stembergovi 0335 Novice iz tujine 0350 Cestni pome- tač 0545 Otroški program. Pon. 0735 Nora i ^ 1030 Eastendeiji 11.00 Antika 12.00 Ozmo angleška zabava 1230 Ne znam kuhati, nočem kuhati 13.00 Za eno pesem 1330 Prave sobe 1400 Divjina 1430 Eastendeiji 15.00 Vrtnarska sila 1530 Divjina. Od zore do mraka 1630 Prebrisano! 17.00 Zvoki osemdesetih 1730 Samo bedaki in konji 18.00 Zadnje poletno vino 1830 Ne znam kuhati, nočem kuhati 19.00 Eastendeiji 1930 Hotel 20.00 Oče 2030 Kako me želite? 21.00 Poškodovanci 2230 Zabava z Benom Eltonom Poročila so vsako polno uro. 12.00 Svet danes 1330 Oddaja o denarju 1415 Svetovno poslovanje 1430 Svet danes 1530 V naj višji prestavi 1630 Razprava 1730 Oddaja o denaiju 18.15 Svetovno poslovanje 1830 Govorimo o filmih 19.00 Svet danes 2030 Razprava 2130 Konec rdečega režima. Brez razloga 22.10 Svetovno poslovanje 2230 Poročilo o Zemlji 2330 Neposredno iz Evrope 1130 Novice iz sveta 1230 Denar 1530 Vaš klic 1730 Novice iz sveta 18.00 V živo ob petih 2130 Poslovna poročila 2230 Moda na TV 23.00 Poročila ob desetih 2330 Športna linija 0130 CBS večerna poročila 0230 Vaš klic 0330 Poslovna poročila 0430 Moda na TV 0530 S knjižnih polic 0630 CBS večerna poročila 05.00 Hiti non stop 12.00 Data video 13.00 Bytesize 15.00 Britanska hitlista 17.00 Izberi MTV 18.00 MTV: Novo 19.00 Bytesize 21.00 Premiera: Down-town 2130 Bytesize 00.00 Alternativna nacija 02.00 Nočni video 06.00 VIVA budilka 09.00 VTVA Ener-giza 10.00 VTVA Push-Up 1L00 VTVA Sunshine 12.00 VTVA upešnice 13.00 Oddaja o filmu. Pon. 1400 Magazin za prosti čas 15.00 Interaktivno 17.00 Lam-mermannov show 18.00 kEwL 19.00 Planet VTVA 20.00 Arniča TV 21.00 Lestvice 22.00 Hip Hop magazin. Pon. 23.00 Posebna oddaja. Pon. 00.00 Nočni ekspres 01.00 Nočni videospoti hiša. Pon. 0830 Močna družina. Pon. 08.45 Vsi pod eno streho. Nan. 09.15 Princ z Bel Aira. Pon. 09.40 Herkul. Pon. 1035 Otroški program 1445 Skavt v Chicagu. Nan. 1530 Sliders. Nan. 1630 Herkul. Nan. 17.05 Nora hiša. Nan. 1735 Vsi pod eno streho. Nan. 18.05 Močna družna. Nan. 1830 Varuška. Nan. 19.00 Ellen. Nan. 1930 Čas v sliki 20.00 Šport 20.15 Kaisermiihlen Blues. Nan. 2L05 Alarm za Cobro 11. Nan. 2155 Bolani bratje in njihove sestre 2230 Popolnoma v živo 2255 Spotshot 2330 Umetnine 0135 Topnjača na Dolgi reki. Pon. 0440 Zakon borbe. Pon. 0535 V hiši. Pon. orf 2 06.00 Jutranji program 09.00 Čas v sliki 09.05 Sveže pripravljeno je že polovica opravljenega dela 0930 Drzni in lepi. Pon. 10.10 Zvonar iz Tirolske. Pon. 1L45 Vreme 12.00 Čas v sliki 12.05 Milijonsko kolo. Pon. 1230 Alpe-Donava-Jadran. Pon. 13.00 Čas v sliki 13.15 Sveže pripravljeno je že polovica opravljenega dela 13.40 Dva Munchenčana v Hamburgu. Nan. 1425 Quincy. Nan. 15.15 Drzni in lepi. Nan. 16.00 Show Barbare Kar-lich 17.00 Čas v sliki 17.05 Dobrodošla, Avstrija! 19.00 Avstrija danes 1930 Čas v sliki 20.00 Pogledi od strani 20.15 Islandija - grad bogov 21.05 Vera 22.00 Čas v sliki 2230 Avstrija v Evropi 23.00 Primer za dva. Nan. 00.00 Čas v sliki 0030 Ellen. Nan. 0055 V hiši. Pon. 0130 Quincy. Pon. 02.05 Pogledi od strani. Pon. 02.10 Beg v troje. Pon. 0235 Moja sestrična Rachel. Ang. Krim. 0355 Dobrodošla, Avstrija! Pon. 05.45 Raj za živali 09.00 Jake in McCabe 10.00 Wolffov revir 11.00 Jorg Pilawa 12.00 Vera opoldne 13.00 Sonja 1400 Ricky! 15.00 Zvezdne steze 16.00 Obalna straža 17.00 Vsak proti vsakomur 1730 Magazin 18.00 Sodnica Barbara Salesch 1830 Poročila, vreme in šport 19.00 Blisk 19.40 Resnično! 20.15 Otroški zdravnik 2115 Za vse primere Stefanie 22.15 Alpha team 23.15 Shovv Haralda Schmidta 00.15 Javna morala 00.45 Nastajanje 01.15 Ponovitve 0430 Sodnica B. Salesch 0455 Blisk. Pon. 0635 Jutranji program 1245 Sevemo-nemška parada uspešnic 1330 Železnica 14.00 Slike iz Švice 1430 15 let 3sat-a 1530 Pogled iz drugega zornega kota 16.00 Vampirski projekt 1645 Borza 17.15 Deželni magazin 17.45 Kronika preobrata 18.00 Žena na drevesu 1830 Nano 19.00 Danes 1930 Čas za kulturo 20.00 Dnevnik 20.15 Druga zmaga. VB-nem. film 2150 Nasvet za kino 22.00 Čas v sliki 2235 Prepir o slikah 2335 Sumo 2355 Pogledi od strani 00.01 Deset pred deseto. 0035 Ponovitve 0555 Srečni dnevi. Nan. 0630 Polna kletka junakov. Nan. 0645 Pojdi na vse! Pon. 0735 Kolo sreče. Pon. 08.05 T. J. Hooker. Pon. 09.05 Perry Mason. Nan. 10.05 Naša mala kmetija. Pon. 11.10 Fant iz Kalabrije. It./fr. kom. 13.10 FBI. Nan. 1415 Vegas. Nan. 15.15 Havaji 5-0. Nan. 16.10 T. J. Hooker. Nan. 17.10 Naša mala kmetija. Nan. 1830 Polna kletka junakov. Nan. 1850 Pojdi na vse! 1930 Kolo sreče 20.15 Matlock. Nan. 22.10 KI reportaža 23.05 KI magazin 2335 KI. Reportaža 0030 Diagnoza: umor. Nan. 0230 Matlock. Pon. 0420 Posebna enota. Nan. 09.00 Danes 09.03 Prepovedana ljubezen 0938 ARD jutranji bife 10.15 Nevesta. Pon. 12.15 ARD bife 12.00 Opoldanski magazin 1403 Skrinjica želja: Alpentrio Tirol 15.15 Pustolovska divjina 16.00 Tal-kshovv z J. Fliegejem: Ženske, o katerih se govori 17.00 Danes 17.15 Brisant 17.40 Nogomet: UEFA pokal. FC Kaiserslau-tem - FC Lens 20.00 Dnevni pregled 20.15 Živalski vrt 2X00 Kontrasti 2X45 Helmut Lotti Goes Gassic III. Portret 2230 Teme dneva 2330 City Express 01.00 Nočni magazin 0135 Sence. Am. drama 0255 Nočni magazin 03.15 Železniške relacije 0415 Kontrasti 06.00 Točno ob šestih 0630 Dobro jutro, Nemčija! 07.00 Točno ob sedmih 0730 Drzni in lepi. Pon. 0755 Med nami. Pon. 0835 Dobri časi, slabi časi. Pon. 09.00 Moje jutro 1030 Sabrina 1130 Družinski dvoboj 12.00 Točno ob dvanajstih 13.00 Show Oliverja Geissena 1400 Birte Karalus 15.00 Barbel Schafer 16.00 Hans Meiser 17.00 Varuška. Nan. 1730 Med nami. Nan. 18.00 Dober večer 1830 Ekskluzivno 1845 Poročila 19.10 Eksplozivno 1940 Dobri časi, slabi časi. Nan. 20.15 Puma - borec s srcem. Nem. akc. film 22.15 Udaren in brez kompromisov 23.15 Tretji polčas. Nan. 00.00 Nočni dnevnik 0030 Zlata dekleta. Nan. 01.00 Mary Tyler Moore. Nan. 0530 Otroški program 08.05 Zvezdna vrata. Pon. 0955 Popolna hiša. Pon. 1035 Grozno lepa hiša. Nan. 1055 Princ z Bel Aira. Pon. 1135 Sam svoj mojster. Nan. 1155 Otroški program 16.00 Be-verly Hills 90210. Nan. 17.00 Srečne črke. Show. 1730 Močna družina. Nan. 18.00 Popolna hiša. Nan. 1830 Grozno lepa hiša. Nan. 19.00 Princ z Bel Aira. Nan. 1930 Sam svoj mojster. Nan. 20.15 Očka umira - Kdo ima oporoko? Am. kom. 22.10 Redakcija 23.15 Orgazmija. Madž. pom. film 0050 Electric Blue 01.40 Duc-kman. Nan. 0235 Smrtonosni pogledi. Am. erot. srh. 0435 Pokončni. Pon. 09.00 St. Tropez 10.00 Nebeška družina 11.00 Remington Steele 1155 Kuharski dvoboj 1155 Šopek hčera 1350 Med nami 1420 Dobri časi, slabi časi 1450 St. Tropez 1550 Nebeška družina 1645 Remington Steele 1745 Poročila 18.10 Kuharski dvoboj 19.15 Clever 1940 Glasbeni kviz 20.15 Vesoljci med nami 21.10 Highlander 22.05 Spiegel TV ekstra 23.00 Resnična ljubezen 00.05 Poročila 00.15 Noč kune. Nem. drama 0155 Homicide 0255 Ponovitve pro 7 08.15 Malorca 0850 Plameni upora. Am. polit, drama 1L00 Diagnoza. Umor 12.00 Matlock 13.00 Sam 1400 Arabella Kies-bauer 15.00 Andreas Turek 16.00 Nicole 17.00 Taff 1735 Simpsonovi 1755 Zakonske vode 1830 Bill Cosby Show 19.00 Malorca 1930 Poročila, šport in vreme 1950 Galileo 20.15 Družina Brady. Am. kom. 22.05 Switch 2235 Reporterji 2335 Bojni izobčenec. Am. karate akc. film 01.00 Ponovitve 0245 Arabella Kiesba-uer 0335 Ponovitve Peter Falk 0830 Smučarski skoki. Posnetki iz Pre-dazza 0930 Alpsko smučanje. Slalom (Ž). Prenos iz Val dTsera 1045 Nordijska kombinacija. Sv. pokal v Vuokattiju 1145 Snowboard 12.15 Alpsko smučanje. Slalom (Ž). Prenos iz Val dTsera 1330 Biatlon. Sv. pokal v Pokljuki. Prenos 15.00 Nordijska kombinacija. Sv. pokal v Vuokattiju 15.45 Alpsko smučanje. Slalom (Ž). Posnetki iz Val dTsera 1630 Plavanje. EP na kratke proge. Prenos 18.00 Curling. EP v Chamonim Prenos 20.00 Nogomet. Pokal UEFA: Prenosi 22.00 Nogomet. Posnetki srečanj pokala UEFA 00.00 Sabljanje 0L00 Snowboard. Sv. pokal na Kaprunu 0945 Oldtimer 1045 Ameriški svetovni nogomet 11.15 Reportaža 1145 Reklame UM Moto šport 1230 Moto šport 13.00 Ameriški gladiatorji 1400 Takeshijev 19.00 Potovanja, potovanja 1950 Arte Info 20.15 Tristo šestdeset stopinj. Fr. reportaža 20.45 Tema večera: Kaj nas tako moti? 20.45 Pasje življenje. Fr. dok. odd. 2140 Pogovor v studiu 2230 Boj za pitbulla 23.10 Pogovor v studiu 2355 Ben Hur. Am. epos 0230 Max Linder 06.40 Jutranji program 0945 Zelena črta 10.05 Amy in Yeti. Am. pust. film 1130 Poročila 1135 Na stari kmetiji 1235 Vreme 1230 Poročila 1235 Umor, je napisala 1330 TV dnevnik 14.10 Ob dveh na Raiuno 16.00 Solletico 1745 Danes v parlamentu 18.00 Poročila 18.10 Naj-prej! 1835 Srečno! 1935 Vreme 20.00 TV dnevnik 2035 Enzo Biagi: dejstvo 20.40 Srečno! Horoskop 2050 Matere. It. drama 2245 Poročila 2250 Od vrat do vrat 00.05 Poročila 0035 Pregled tiska 00.40 Španska državljanska vojna 0L10 Potihoma 0155 Golden Gate. Am. krim. 07.00 Jutranji go-cart 09.45 Paradise 1035 Svet v barvah 1050 Medicina 33 11.10 Vreme 1L15 Poročila 12.00 Vaše zadeve 13.00 Poročila 1330 Običaji in družba 1345 Zdravje 1405 Dva obraza pravice 15.10 Jagode in mambo 16.05 Resnično življenje 1755 Pokal Uefa. Gala-tasaray : Bologna 20.00 Loto ob osmih 2030 Poročila 2L10 Pokal Uefa. Newca-stle : Roma 23.15 Poročila 2350 Danes v parlamentu 00.10 Ameriški pokal v jadranju. Prenos iz Aucklanda 0L10 Italija sprašuje 0245 Kaj se je zgodilo v direktorjevi sobi? 08.15 Pregled tiska 0835 Opravljanje 0840 Celeste 09.45 Svobodna za ljube zen 10.45 Ljubezenska vročica 1130 Poročila 11.40 Forum 1330 Poročila 1400 Kolo sreče 15.00 Steze 16.00 Moški imajo raje plavolaske. Am. kom. 18.00 Ok -cena je prava 1855 Poročila 1930 Ulice San Francisca 2035 Časovni stroj 22.40 Posnetek zločina. Am. krim. film 01.10 Pregled tiska 0130 Indija Koromandija. It. kom. 03.15 Opravljanje 0330 Pregled tiska 0340 Svet pripada ženskam. Am. kom. 05.10 Nedelja na deželi canale S 0X00 Jutro 0X45 Hiša duše 0X55 Živeti zdravo 10.05 Show Maurizia Costanza 1130 Detektiv na sledi 1230 Robinsonovi 13.00 Poročila 13.40 Beautiful 1410 Živeti 1440Moški in ženske 16.00 Ljubezenske sanje. Am. drama 18.00 Resnično 18.40 Povej naprej 20.00 Poročila 2030 To je novica 21.60 Prvi vitez. Am. pust. film 23.25 Shovv Maurizia Costanza 01.00 Poročila 0130 To je novica 02.00 Hiša duše 0230 Misija: nemogoče 03.10 Živeti zdravo 0415 Poročila 0445 Resnično 0645 Otroški program z risankami 0835 A-team 0935 Svetovni pokal v smučanju. Veleslalom za ženske 1035 Ma-gnum 1130 Odpadnik 1235 Odprti studio 1250 Dela in hudodelstva 1245 Svetovni pokal v smučanju. Veleslalom za ženske. Druga vožnja 1330 Dragon Bali 1400 Simpsonovi 1430 Skrita kamera 15.00 Fuego 1530 Sabrina, mala čarovnica 16.00 Risanke 1730 Pacific Blue 1830 Nash Bridges 1930 Odprti studio 1955 Športni studio 20.00 Sarabanda 20.45 Na silo skupaj. Am. krim. film 2255 Hijene. Zab. odd. 00.00 Bilo je dvakrat 0030 Odprti studio 0045 Športni studio 0L10 Fuego 0140 Noro zaljubljena madžarska 1 05.45 Vaška TV 06.00 Informativni program 09.00 Zabavno dopoldne 12.00 Zvon. Magazin novic 1230 Kolesje časa 1258 Poročila 13.00 Skupaj 1358 Poročila 1405 Dogodivščine 1435 Kalifornijske sanje 1458 Poročila 15.00 Skrivnosti peska 1535 Za otroke 1558 Poročila 16.05 Letalska družba Piavo nebo 1658 Poročila 17.00 Sladki Zauner, 3. del 1730 Priče: Sestra Julia 1750 Regionalni dnevniki 18.00 Dnevnik 18.15 Tema 1830 Kviz 19.00 Vse za ljubezen. Nan. 1930 Dnevnik. Šport 20.00 Malo mesto 2030 Ni pravomočno 21.00 Show program 22.00 Dnevnik. Aktualno 2230 SP v ž. rokometu 2245 Panorama 2330 Twin Peaks. Nan., pon. 00.05 Bančna ulica super rti 0X55 Informacije 0930 Šlager klub s Frankom 1X45 Noahjevi otroci 1X45 Otroški program 1X45 Božiček 1X45 Rakunovi 1X15 Pocket Dragoon 1X50 Jaka Racman 14.15 OZ Kids 14.45 Go-ofy&Max 1X10 Doug 1530 Kangoos 1X25 Družina za šest milijonov dolarjev 16X5 Ekstremni dinozavri 17X5 My-stic Knights 17X0 Arnold 1X20 Božiček 1X50 Jaka Racman 19X0 Doug 19.45 Go-o(y&Max 2X15 Zabava z Dirck Bachom 2X15 Beverly Hills 90210 2X10 Melrose Plače 2X05 Sunset Beach 2X55 Mistic Knights 0X20 Na krilih pravičnosti 0X45 Informacije 0X55 Nočni program 09.00 Danes 09.03 Novosti s Susanne 09X5 SP v alpskem smučanju. VSL (ž). 1. tek 1X15 Simfonija severa 1X00 Vse od začetka 1X00 SP v alpskem smučanju. madžarska 2 0545 Vaška TV 06.00 Informativni program 09.05 Randevu v studiu IV. 0930 Narodne vrednote 10.00 Thalassa 11.00 Show P. Szeremija 1130 Krimi magazin 12.00 Vino in oblast 13.10 Magazin novic 1340 Aktualno 1400 Delta 1430 Svet Evrope 1445 PoliTour 15.10 Mreža 1540 Plesna glasba 16.00 Šolska ulica 1730 Madžarska hiša 18.00 Telešport 1940 Pravljica 20.00 Dnevnik. Šport 2030 Hali uka '99. Praznični program 2130 Zakaj zvonijo? Rom. film 2330 Zaključek 06.00 Jutranji program 12.05100% vprašanja 13.05 V imenu zakona 1400 Dnevnik TV5 1415 Telefilm: Zadnji sin 16.00 Dnevnik TV516.15 Vprašanja TV51630 Teleturizem 17.00 Novice 17.05 Piramida 1730 Vprašanja za šampiona 18.00 Dnevnik TV5 18.15 Telefilm: Zadnji sin 2040 Švicarski dnevnik 2030 Francoski dnevnik 21.05 Naše stoletje 22.15 Nogomet. Pokal UEFA 00.00 Belgijski dnevnik 0030 Nočni program prvi program Poročila: ob uri 00.00-05.00 NOČNI PROGRAM - studio Maribor(na UKV omrežju I. in II. programa ter na SV 918 KHz) - vmes: 00.10 Nočni obisk 0445 Dnevni koledar 05.00-08.00 JUTRANJI PROGRAM: Četrtkova anketa 06.05 Zelena posvetovalnica 06.10 Rekreacija 06.15 112, 113 - nočna kronika 0635 Temperature po Sloveniji ob šestih 0645 Dobro jutro, otroci 0730 Radodarni december 08.05-0930 Dobrodošli 09.45 Ringaraja 10.05-19.00 PROGRAM A - 1: 1030 Pregled slovenskega in tujega tiska 12.05 Na današnji dan 1230 Kmetijski nasveti 13.00 Danes do 13-ih 15.00 Radio danes, radio jutri 1530 DIO - osrednja popoldanska informativna oddaja 17.05 Studio ob 17-ih 1835 Pet minut za kulturo 19.00 Radijski dnevnik 1945 Lahko noč, otroci 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov 21.05 Literarni večer 2145 Lepe melodije 22.00 Zrcalo dneva 2230 Informativna oddaja v angleščini in nemščini 22.40 Stari gramofon 23.05 Literarni nokturno 23.15 Za prijeten konec dneva Poročila: do 08.00 - enako kot I. program od 0830 do 19.00 - ob uri (0830. 0930...) 05.00-0830 JUTRO: Hidrome-teoroški zavod (živo!) 0630 Nočna kronika 0735 Na pomoč 08.00 Detonator 0830-13.00 DOPOLDNE NA VALU 202: 08.40 Koledar kulturnih prireditev 0935 Popevki tedna 0930 Val dTsere, veleslalom za ženske, 1. vožnja 12.00 Glasbene novosti 1230 Val dTsere, veleslalom za ženske, 2. vožnja 13.00-19.00 VAL 202 POPOLDAN: 13.00 Danes do 13-ih 13.45 Gost izbira glasbo 1400 Kulturne drobtinice 1445 Kdo ve ... 1530 DIO - Osrednja popoldanska informativna oddaja 16.15 Popevki tedna 17.00 Glasbena regata 18.00 Pogovor z ... 18.45 Črna kronika 1830 Pregled večernega sporeda 19.00 Radijski dnevnik 1930 Sence adolescence pribl.1930 Košarka, EL, Tofas: Olimpija 20.00 Od jazza do jazza 2L00 Ameriška country lestvica 22.00 Zrcalo dneva 2230 Proti etru - Spet ta jazz Poročila ob: 08.00, 10.00, 11.00, 12.00. 13.00, 1400, 22.00, 2400 00.00-06.00 Evropski klasični nokturno - vmes: 01.00 Lirični utrinek 02.00 Koncert 06.00 Napoved programa Ars 06.05-10.00 Glasbena jutranjica - vmes: 0630 Jutranja misel 0830 Minute za opero 10.05 Gymna-sium 11.05 Lahka glasba 12.05 Igramo in pojemo 13.05 Posebna oddaja 1330 Iz dela Glasbene mladine 1405 Izobraževalni program - vmes: 1430 Kiber novice 15.00 Na ljudsko temo 1530 DIO - osrednja popoldanska informativna oddaja 16.15 Z našimi opernimi pevci 17.00 Trojna spirala 17.20 Banchetto musicale 1830 Komorni koncert 19.00 Radijski dnevnik 1930 Simfonična predigra 20.00 Prenos koncerta Studia za tolkala iz SF 2130 Iz arhiva Simfonikov RTV Slovenija 22.05 Kratka radijska igra 2230 Zvočni zapisi od nekoč 23.00 Izbrali smo ... slovenske skladatelje 06.00 Dobro jutro 06.15 Novice, ceste, vreme 0630 Nočna kronika 06.57 Izbranka tedna 07.00 Horoskop 0735 Vreme 0730 Anketa 08.05. Štajerski dogodki 0830 Jutro je lahko 0830 Glasbena želja 09.00 Gospodarstvo 0930 Vaše mnenje o 10.00 Kam danes v Ljubljani 1030 Tema RGL 1130 Uganka RGL 12.00 BBC novice 1230 Šport in rekreacija 1330 Odgovori poslušalcem 1237 Izbranka tedna 13.00 Turizem 1400 Pasji radio 1430 Iz tujega tiska 15.00 RGL obvešča, komentira 1530 Kulturni utrip 15.45 Črna kronika 16.00 Odprt mikrofon 1640 Gospodarske novice 1730 Šport 18.00 Jugonostalgija 19.00 Izbranka tedna 1930 Vreme 20.00 Kultura 2030 Z Mariem Galuni čem 0145 Horoskop 0930 Ponovitev: Tu pa Tam 11.00 Preklop 1130 Prva obvestila 12.00 Odprti termin za recenzije 1400 Dnevni informativni OFF program 15.00 Altra 16.00 Odprti termin za komentaije 1630 (V)mes(t)na obvestila 17.00 Tolpa Bu-mov 1830 Druga obvestila 20.00 RŠ tretji program 00.05 Radio Kloaka 06.00 Otvoritev programa 06.15 Glasbeni utrinek 0630 Poročila 06.45 Radijska kronika 07.00 Jutranjik 0730 Noč in dan 08.00 Pregled tiska 0830 Poročila 0830 Kulturni koledar 0930 Poročila 0945 Z asfalta v eter 1030 Poročila 11.00 Dopoldan in pol 1230 Opoldnevnik Radia Koper 13.00 Aktualnosti 1330 Poročila 1430 Poročila 15.00 Borzno poročilo 1530 Dogodki in odmevi - prenos 16.15 Glasba po željah 17.00 Poslovne informacije Primorske 1730 Primorski dnevnik 18.00 Pregled prireditev 19.00 Radijski dnevnik - prenos 19.40 Svežih 20 modrih 1930 Pesem tedna 20.00 Glasbeni navigator 22.00 Zrcalo dneva - prenos 2400 Nočni program Radia Slovenija 05.00 Jutranji program 05.15 Radio in TV danes 0535 Servisne informacije 0530 Prva jutranja kronika 05.45 Kmetijski nasveti 06.00 Poročila 06.15 Horoskop 0635 Na današnji dan 06.45 Pregled tiska 07.00 Druga jutranja kronika 0730 Večer 08.00 Poročila 09.00 Poročila 09.05 Štajerske miniature 10.00 Poročila 10.05 Radijska delavnica znancev 11.00 Poročila 1145 Infoservis 12.00 Poročila 12.15 Mali oglasi 1230 Glasbeni jukebox 13.00 Poročila 1400 Poročila 15.00 Poročila 15.10 Kmetijski nasveti 15.15 Popevka tedna 1530 Dogodki in odmevi 16.10 Želeli ste, poslušajte 17.00 Dnevnik Radia Maribor 1730 Obvestila 17.40 Glasba 19.00 Večerni radijski dnevnik 1930 Najnovejši posnetki učencev in dijakov SGŠ Maribor 20.00 Komentirani posnetki drugega komornega koncerta sezone 22.00 Zrcalo dneva ne preslišite v radijskih sporedih rsl ± -17.05 Studio ob 17.00 Lastninjenje zavarovalnic se vleče kot jara kača. Vlada je poleti pripravila zakon za zadnje branje v parlamentu. V zavarovalnicah nad vladnimi rešitvami niso navdušeni, ker pa je odprtje zavarovalnega trga tako rekoč pred vrati, bi bilo smiselno čim prej urediti tudi vprašanje nenominiranega kapitala v zavarovalnicah. Pripravlja: Zdenka Bakalar. Literarni večer Ob 65-letnici Saše Vegri Saša Vegri V petdesetih in šestdesetih letih se je Saša Vegri uveljavila kot izrazito intimistična pesnica, pozneje se je nagibala tudi v rahel modernizem. Jubilej Saše Vegri bodo počastili z izborom pesmi iz njene zadnje zbirke za odrasle Konstelacije. rsl 1 - 24.00 Nočni program Maruča Nekoč je živela kraljična. Njene oči so se bleščale kot dva diamanta, srce pa je imela iz kamna. Kamni in kristali pa ne sodijo le v pravljice. Tudi danes jih mnogi radi nosijo kot znamenje moči, oblasti, z njimi zapeljujejo in zdravijo bolezni. Maruča, gostja Mojce Blažej Cirej, je poznavalka notranjega življenja kristalov. Pridružite se jima lahko tudi vi, in sicer na telefonski številki 1752222. val 202 - 8.00-19.00 Dogodek leta Telefonsko glasovanje: 175 30 00 Tudi danes nekoga od tistih, ki boste glasovali, čaka radijski sprejemnik. Izžrebali ga bodo ob 12.45. Ob koncu akcije pa sledi še glavna nagrada -sanjsko potovanje za dve osebi. val 202 - 9.3 Šport Zdenko Fajdiga V Val d'Iseru bo v veleslalomu nastopila šesterica naših alpskih smučark. Bo Mojca Suhadolc, letos je v izvrstni formi, ponovila dosežek izpred štirih let, ko je bila druga? Obe vožnji (9.30 in 12.30) bo spremljal Boris Ljubič. Pokljuka že drugi dan gosti svetovni pokal v biatlonu. Danes bodo na 7,5 kilometra dolgi progi nastopila dekleta. Reporter: Zdenko Fajdiga. Neposredno bodo prenašali tudi drugi del košarke iz Burse v Turčiji (od približno 16.10 dalje). Tekmo med domačim Tofašem in našo Olimpijo bo komentiral Franci Pavšer mlajši. rsl 3 - 16.15 Z našimi opernimi umetniki radio ognjišče 05.00 Dobro jutro 0530 Poročila 0530 Stanje na cestah 06.10 Slomšek nas uči 0620 Koledar prireditev 0630 Poročila 0645 Današnjemu dnevu na pot 07.10 Bim-bam-bom 0730 Vremenska napoved 07.40 Kmetijski nasvet 08.00 Poročila 08.15 Četrtkova aktualna tema 09.15 Doživetja gora in narave 10.00 Poročila 10.15 Odkrivajmo domovino in svet 1L00 Poročila 11.05 Vaša pesem 1L15 Turistični pehar 11.40 Naravoslovne zanimivosti 12.00 Zvonjenje 13.00 Ognjišče -Ognjišče 1400 Poročila 15.00 Informativna oddaja 1545 Novice z Ljubljanske borze 1530 Koledar prireditev 16.00 Čestitke 17.00 Poročila 17.15 Maestral 18.09 Poročila 18.15 Predstavljamo glasbene goste 19.00 Radio Glas Amerike 1935 Otroška pesem tedna 20.10 Napovednik programa za jutri 20.15 Radio Vatikan 2035 Iz Mohoijeve skrinje 21.15 Oddaja o klasični glasbi 22.00 Poročila 22304)5.00 Nočni glasbeni program Jernej Plahuta Tenorist Jernej Plahuta je pred kratkim praznoval visok življenjski jubilej. Pevec je bil angažiran v mariborski operi, veliko pa je nastopal tudi v tujini (Wiesbaden, Augsburg, Salzburg, Heidelberg...). Leta 1966 se je vrnil v Maribor. Izrazit lirski tenorist je pogosto pel tudi v operetah. Oddajo je pripravila Lela Berkopec. rsl 3 - 19.30 Koncert Studia za tolkala Prenos iz SF Osrednji dogodek koncerta bo podelitev nagrade Studia za tolkala mlademu skladatelju Črtu Voglarju Sojarju za skladbo Tri bagatele za tolkala. To delo bo na sporedu kot druga skladba v prvem delu koncerta. Koncert bo uvedla jazzovsko obarvana skladba ameriškega skladatelja Davida Samuelsa, v drugem delu pa bodo na sporedu skladbe Petra Šavlija (krstna izvedba), Tadeje Vulc, japonskega skladatelja Minoruja Mikija in Janeza Gregorca. Urednik prenosa: Bor Turel. napovedi ijem o gledališče Ljubljana o SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE DRAMA . JUBLJANA Pripravljamo: Sergl Bel bel in nr*7 utiuu III REŽISERKA BARBARA HIENG SAMOBOR PREMIERA V SOBOTO, 11. DECEMBRA, OB 20.00 S. Belbel: PO DEŽJU Predpremieri bosta: - v četrtek, 9. dec ob 19.30 -za DIJAŠKI 9 VEČERNI - v petek, 10. dec., ob 19.30 -za ŠTUDENTSKI DRUGI SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA in sobota, 11.12. ob 18.00: Damir Zlatar-Frey: T1RZA. Za IZVEN. Režija: Matjaž Pograjc. »(...) Matjaž Pograjc s pomočjo izvrstnih sodelavcev drzno raziskuje meje gledališke umetnosti«. (D. Vrgoč, Vjesnik) Torek, 14.12. ob 19.00: A. Lindgren - A. Rozman-Doukštumf: PIKA. Za IZVEN. Režija: Vito Taufer. Četrtek, 16.12. ob 19.00: Ivan Peternelj: ZVONAR. (ODPRTO MLADINSKO). Za IZVEN. Torek, 21.12. ob 19.00: A. P. Čehov: UTVA. Za IZVEN. Režija: Tomi Janežič. v_ MGL mfstno Gledališče ljubljansko Četrtek, 9.12. ob 10.00: PIGMA-LION, ZAKLJUČENA Četrtek, 9. 12. ob 14.00: PIGMA-LION, ZAKLJUČENA Petek, 10. 12. ob 19.30: SLUGA DVEH GOSPODARJEV. ZAKLJUČENA Sobota, 11. 12. ob 19.30: MODRA SOBA, abonma SOBOTA Sobota, 18.12. ob 12.00 OTROŠKA PREDSTAVA TRIJE SNEŽAKI Predstavo SONČNE PEGE bo v četrtek, 16.12. ob 19.30 obiskal Božiček. Blagajna je odprta vsak delavnik od 14.00 do 17.00, ter od 17.30 do 19.30. Informacije na telefonski številki 1061)210 852. šentjakobsko GLEDALIŠČE LJUBLJANA. KREKOV TRG 2 Četrtek, 9.12.1999 ob 17.00: L. Kastner: KONFERENCA ŽIVALI (otroški musical) - gostovanje gledališke skupine Slovenske prosvetne zveze iz Celovca - IZVEN. Petek, 10.12.1999 ob 19.30: V. G. Zupančič: HLEBČEK GUSPE LIZE (komedija) -IZVEN. Sobota, 11.12.1999 ob 19.30: A. Prochšzka: S TVOJO HČERJO PA NE (komedija) - IZVEN. Nedelja. 12.12.1999 ob 17.00: A. Prochšzka: S TVOJO HČERJO PA NE (komedija) -RED NEDEUA IN IZVEN. Prodaja vstopnic en dan pred predstavo od 9.00 do 17.00 ter dve uri pred predstavo. Informacije in rezervacije: 312 860, www.sentjakobsko-gledalisce.si/ MUADRIMI. Četrtek, 9. dec., ob 20.00:1. Welsh & H. Gibson: TRAINSPOTTING. IZVEN (KONTO), igrajo GORAZD LOGAR, MARKO MANDIČ, PIA ZEMLJIČ in MATIJA VASTL. Petek, 10. dec., ob 20.00: K. Muck: PORTIMAO. IZVEN (KONTO). V portugalski kraj Portimao se v začetku devetdesetih zateče nekdo, ki noče več imeti opravka s svetom, v kakršnem živimo... Nedelja, 12. dec., ob 20.00 in 22.00: O. Wilde - J. Kovačič: SLAVEC IN VRTNICA. Gostovanje Koreodrame. IZVEN (KONTO). Prodaja in rezervacije vstopnic od 14.00 do 17.00 ter od 18.00 do začetka predstav, ob sobotah od 18.00 do začetka predstav. Informacije: telefon 221 511, http://www.sngdrama-lj.si. 10.12. ob 22.00: Andrej Rozmart-Roza: RIGOLETA (muzical) - PREMIERA 11. 12. ob 22.00: Zijah A. Sokolovič: CABAres, CABArei, ca bare (monokomedija) Prodaja vstopnic v četrtek in petek med 15.00 in 19.00 po tel. 216 390; E-mail: cafe.teater@siol.net Generalni pokrovitelj Cafe teatra je Grand hotel Union. KULTURNI HRAM MOSTE Sob., 11. 12., ob 19.00: VVolfgang Amadeus Mozart: F1GAROVA SVATBA Abonma Sobota, izven in konto Blagajna: odprta od 11.00 do 13.00 ter uro pred predstavo (tel.: 125 48 40). Domača stran: http://www2.ar- nes.si/opera/ Petek, 10. decembra ob 20.00: ___ Otto Schenk: REKVIZITER -monokomedija. Režija: Iztok Valič. Nastopa: BOGOMIR VERAS - premiera. Sobota. 11.12. ob 17.00: ZAKLJUČNA SLOVESNOST IN PODELITEV ZLATIH PALIČIC ZA LETO 1999. V programu sodeluje ROMANA KRAJNČAN. Petek, 31. decembra ob 19.00-S1LVESTRSKA PREDSTAVA: Miro Gavran: LJUBIMEC NAJINE ŽENE - komedija. Prodaja vstopnic ob delavnikih od 16.00 do 19.00, ob sobotah od 10.00 do 12.00. Informacije v času prodaje tel.: 1404 183. Mengeš reATeTt 9.12. ob 18.00 RAZPRODANO 12.12. ob 17.30 RAZPRODANO 14.12. ob 20.00 RAZPRODANO Dušan Kovačevič BALKANSKI ŠPIJON komedija Režija: BRANKO OURIČ - 0URO Jutri prodaja za 18.12.ter20.12. Ponedeljek, 13.12. ob 20.00 komedija Režija: BRANKO DURIČ - DURO Kulturni dom Mengeš, (061)737 101 Možnost prevzema vstopnic v Ljubljani. Nova Gorica Vpis članov kluba ter predprodaja vstopnic v Prodajni galeriji SMG, Trg franc, revolucije 5, tel.: 125 33 12, med 10.00 in 12.00 ter 15.30 in 17.30, uro pred predstavo pa pri blagajni gledališča, tel.: 301 286. /www.mladinsko-gl.si/ Sobota, 11.12. ob 20.30 - Gostovanje Špas teatra iz Mengša s komedijo D. Kovačeviča: BALKANSKI ŠPIJON. Režiser: Branko Durič - Duro. Igrajo: Boris Cavazza, Marijana Brecelj, Mustafa Nadarevič, Janez Hočevar - Rifle in Nina Ivanič. Za IZVEN. MALA SCENA Torek, 14. 12. ob 18.00: OD JUTRI DO VČERAJ satirični kabaret z aforizmi Žarka Petana, IZVEN IN KONTO glasba - ' D C Danes, 9.12. ob 20.00 v mali dvorani: VEČER Z IZTOKOM MLAKARJEM. Za IZVEN. umni. 22.00 Študentski žur rezident DJ Čeki & DJ Zheega © Kulturni dom Franca Bernika Domžale CARMINA SLOVENKA koncert zborovodkinja: Kamnina Šileč petek, 10. decembra ob 19.30 za abonma MODRI in IZVEN VEČER PESMI PAVLETA KERNJAKA koncert zborovske glaabe sobota, 11. decembra ob 19.30 za IZVEN Rezervacija vstopnic: 725 050 (od 10.00 do 12.00 ter od 16.00 do 19.00) ti ti ! S * k E S Ft4 t S DANES PREMIERA Z DISNEYEVO TORTO BOŽIČNI KONCERT CARMINA SLOVENICA z gosti cerkev sv. Martina v Stražišču pri Kranju, sobota, 11.12.1999 ob 20.00 Predprodaja vstopnic: Klub študentov Kranj, Glavni trg 20. Tel: (064) 365 411. Vabljeni! Društvo za nenasilno komunikacijo Telefonska številka za vse, ki čutite, da v odnosu do sočloveka uporabljate agresiven pristop. O tem se lahko pogovorite z njihovimi posebej usposobljenimi prostovoljkami in prostovoljci, če pokličete po telefonu (061) 13 44 822, vsak ponedeljek, torek ali četrtek med 16. in 19.00. Sana Vita zavod Individualno svetovanje in terapevtske skupine, ki delujejo po posebnem celovitem programu pomoči za mladostnike in njihove starše v različnih psihosocialnih stiskah; partnersko urejanje odnosov; vključevanje posameznikov, ki želijo izboljšati kakovost življenja. Info: Sana Vita zavod, Masarykova 23, Ljubljana, tel.: (061) 325 565 vsak delavnik od 9.00 do 14.00. © Kulturni dom Franca Bernika Domicile Vandot, Strte, Gašperšič KEKEC IN PEHTA lutkovna predstava gostuje Teater za vse, Jesenice. sobota, 11. decembra 1999 ob 10.00 za IZVEN. Rezervacija vstopnic: 725050(od 10.00 do 12.00 ter od 16.00do 19.00) PETEK, 10.12., ob 17.00 Polonca Kovač: PALČKI NA SMOVSKEM GRIČU, za IZVEN. SOBOTA, 11.12., ob 10.00 Polonca Kovač: PALČKI NA SMOVSKEM GRIČU, za IZVEN in ob 16.00 Renate —1' Shupp RUMENO ČUDO, za IZVEN. NEDEUA. 12.12.. ob 11.30 Renate Shupp: RUMENO ČUDO, za IZVEN in ob 18.00 Polonca Kovač: PALČKI NA SMOVSKEM GRIČU, za IZVEN. Gledališka blagajna: danes od 11.00 do 12.00, v petek od 11.00 do 12.00 in od 15.00 do 17.00, v soboto od 9.00 do 12.00 ter od 15.00 do 17.00. Rezervacij ni. Inf. ob istem času po tel. 314 962 in 300 09 82, mobitel 0609 633-073. NARODNA GALERIJA V novem krilu na Puharjevi 9 je na ogled pregledna razstava ZAKLADI SLOVENSKIH CERKVA Danes ob 17.00 vabljeni k ogledu filma o Plečnikovih kelihih. Ob bližajočih novoletnih praznikih so vam v galerijski trgovini na voljo voščilnice z izbranimi motivi ter galerijske publikacije za otroke in odrasle. Prirodoslovni muzej Slovenije vljudno vabi ob razstavi Bf. Skrita bogastva Makedonije na stereoskopsko projekcijo mineralov (3 D). Danes, 9.12. ob 12.00 in 17.00. Ob 17.30 sledi javno vodstvo. Vodil bo dr. Mirjan Žorž. Muzej na Muzejski 1 je odprt od torka do nedelje med 10.00 in 18.00, v četrtek med 10.00 in 20.00, v ponedeljek zaprto. Vabljeni! Sezam Združenje staršev in otrok, Vegova 6, Ljubljana, tel. 061 125 41 11, 125 61 53.Helpfon - za starše, ki so radovedni, za vse, ki bi radi izmenjali vzgojne izkušnje z drugimi starši, in za tiste, ki so v določenih zadregah ter jim te lahko pomagajo rešiti poklicni skrbniki in vzgojitelji otrok - vsak ponedeljek od 9. do 18. ure.Posvetovalnica - za tiste, ki bi se radi pogovorili osebno - vsak drugi ponedeljek od 15. do 18. ure.Zagovorništvo - za tiste starše in otroke, ki se jim je zgodila krivica in potrebujejo pomoč. Telefon »Za zdrav dih« Osebe, ki potrebujejo nasvete, lahko kličejo vsak torek med 14. in 16. uro na telefonsko številko (061) 200 45 08. Pogovorili se bodo z višjo medicinsko sestro, ki ima dolgoletne izkušnje na področju dela s pljučnimi bolniki in je tudi članica Društva pljučnih bolnikov Slovenije. Vsak ponedeljek in četrtek med 12. in 13. uro pa bo na isti številki svetoval tudi zdravnik. Zdravnik - pediater pulmolog z otroške klinike je na voljo vsak drugi in četrti petek v mesecu med 12. in 13. uro na naslednjih telefonskih številkah: (061) 132 41 24 in 130 27 40. CANKARJEV DOM Ob 16.00: KENJIRO 3S KI: ikido v vsakdanjem življenju, delavnica. E7, 1500 sit. Ob 17.00: Mala filmska šola: EVROPA. Režija: Lars von Trier. Zvonka Makuc in Berta Meglič: Delo filmskega kostumografa in maskerja. KD, 800 sit, ob nakupu dveh ali več vstopnic za različne abonmajske dime 500 sit. Ob 18.00: CANKAR SKOZ) STOLETJE, okrogla miza ob obletnici Cankarjeve smrti. Sodelujejo: dr. France Bernik, Tone Partljič in Radko Polič. KLN, prost vstop. Ob 19.30; pet., 10.12., ob 19.30: Oranžni abonma I in II r| ter za izven: ORKESTER SLOVENSKE FILHARMONIJE. Dirigent THEODOR GUSCHLBAUER. Solista RADOVAN VLATKOVIC (rog); ANA PUSAR-JERIČ (sopran). Program: N. Firšt, Lovci sanj (novostj, R. Strauss, Koncert za rog in orkester v Es-duru, št. 2, R. Strauss, Pesmi za glas in orkester, št. 1~4, op.27, C. Nielsen, Simfonija št. 4, op.29, Neugasljiva. GD, 3000, 2500. 2000, 1000 sit (za dijake in študente). Ob 20.00 (za gledališki abonma in izven): Eugšne Ionesco: MAKBET. Režija Sebastijan Horvat, igrajo Nenad Tokalič, Vlado Novak, Nataša Matjašec Režiser Sebastijan Horvat je na Borštnikovem srečanju prejel posebno nagrado žirije. LD, 1500, 1000 sit (za dijake in študente). Glavni pokrovitelj abonmaja: NAPOVEDUJEMO GLASBA Gala koncert z glasbo obeh Amerik in svetovnimi virtuozi Ned., 12. 12., ob 20.00: SIMFONIČNI ORKESTER MARIBORSKE FILHARMONIJE: V novo tisočletje z glasbo novega svata. Dirigent in pianist PABLO ER, solista PAOUITO D’RIVERA (klarinet), GUSTAVO TAVARES (violončelo). Program: S. Barber, J. Beal, A. Piazzolla, H. Villa Lobos. GD, 3000, 2500, 2000 sit. ■HiaiT-dimj •^ torm/na/ Pet., 10., sob., 11.12., ob 20.00: Matjaž mr mn Idi Farič: TERMINAL, plesna predstava. Nastopa FLOTA. Glasba v živo PSYCHO-PATH »To seka!« (Mladina). Muzej novejše zgodovine, 1700, 1000 sit (za dijake in študente); vstopnice pri blagajni CD in uro pred začetkom na prizorišču. mnhitnl Glavni pokrovitelj predstave: iliHiii1”1. 10., 12., 13. in 14.12. ob 18.00 in 20.30: SONČNI ZAHOD V SIAMU, komedija. Režija: John Polson. Avstralija, 1999. KD. 700 sit. 12. - 24.12. PRAVLJIČNI SVET CANKARJEVEGA DOMA Igralnice, delavnica, razstava, predstave, obiski dedka Mraza... PREDSTAVE V KD: M. Osojnik: TAKE MAČJE, TAKE MIŠJE * M. Lizzi: ČAROVNIŠKI SHOW MARUZZ * M. Horvat: SNEGULJČICA, plesna predstava * Lutkovno gledališče Fru-fru: I ECA KAPICA * Lutkovno gledališče Miniteater: DOGODIVŠČINE VAJENCA H LA PICA * Lutkovni studio Drvarnica: HOM HOP! * Lutkovno gledališče Kinetikon: DUŠICA MAJCENA Predstave ob 9.00, 10.15, 17.00, 18.30 (v soboto in nedeljo ob 11.00, 12.30, 17.00, 18.30); vstopnice 600 sit, pri nakupu treh ali več vstopnic 550 sit, za skupine nad 20 otrok 500 sit. PROGRAM PRI BLAGAJNI CD! Prost vstop v delavnice In Igralnice (skupine je treba napovedati: (061) 1767 165,1767 162. INFORMACIJE: tel.: (061) 222-815. BLAGAJNA: delavnik 10.-14. in 16.30-20., sob. 10.-13. ter uro pred začetkom prireditev. RAZSTAVE: delavnik 10.-19., ned. 10.-14., ob pon. in praznikih zaprto. VEČ NA: TTX TV Slovenija str. 284, internet http://www.cd-cc.si/ glej kažipot na 24. strani! JUBLJftNH ESTO I četrtek, 9. december i PARK ZVEZDA ob 17. uri: Čarovnik Grega, pesmi in čaranje i PREŠERNOV TRG ob 19. uri: Jani Kovačič predstavlja Oberkrainer Bitlsbend Ifesscr ■ ČEVLJARSKI MOST ob 20. uri: Pečenko trio, jazz koncert Pokrovitelji prireditev na Ljubljanskem gradu so - Slovenske železnice Založba Mladinska knjiga ___ ?arAu~iTa~us! i LJUBLJANSKI GRAD Studio Anima: Skrinjica želja, nastopa Sten Vilar OA - overeaters anonymous je skupina za samopomoč, namenjena vsem, ki imajo težave s prehranjevanjem (prenajedanje, bruhanje, zavračanje hrane). Pišite na naslov: Overeaters Anonymous, OA Slovenska skupnost, pp 4244, 1001 Ljubljana. Projekt Načrtovanje skrbi za celostno podporo in pomoč uporabnikom psihiatričnih uslug: pomoč pri organizaciji vsakodnevnega življenja pri odpustu iz zavoda ali bolnice, podporo pri reševanju stanovanjskega vprašanja, denarnih pomoči, premagovanju osamljenosti, nudi spremstva na institucije in druge organizacije, podporo pri reševanju vaših želja in potreb. Informacije o delovanju projekta dobite vsak dan od 9.00 do 14.00, po tel.: (061) 142 55 62 ali (061) 142 55 54 in naslovu: Društvo Altra, Grablovičeva 28, Ljubljana. Projekt vabi k sodelovanju tudi prostovoljce. Altra Pomoč v duševni stiski. Naročanje in pogovori po telefonu vsak delavnik med 10.00 in 14.00, ob sredah tudi med 16.00 in 18.00 po telefonu (061) 142 55 62. ŠTIRINAJST DOBRIH RAZLOGOV /vjnj, .jnže/tte nasvet, pogovor, pogled v karte priznanih _________vedeževalcev ali v svetle PREROK Zuezde astrologov ? 090-41-83 LEKARNA MOZIRJE Hribernikova 4 3330 MOZIRJE Na podlagi 35. člena Zakona o zavodih (Ur. I. RS 12/91) in Odloka o ustanovitvi Javnega zavoda za lekarniško dejavnost Zgornjesavinjske doline Svet zavoda razpisuje delovno mesto DIREKTORJA Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: visoka izobrazba farmacevtske smeri opravljen strokovni izpit za dipl. inž. farmacije najmanj 5 let delovnih izkušenj v lekarniški dejavnosti ustrezne organizacijske sposobnosti in osebnostne lastnosti, ki omogočajo timsko delo Izbrani kandidat bo imenovan za štiri leta. Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dot žili o izpolnjevanju pogojev v osmih dneh po objavi oglasa na naslov: LEKARNA MOZIRJE, Hribernikova 4,3330 MOZIRJE, z oznako na ovojnici “za razpis". Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po sklepu Sveta zavoda. 150523 1. ZANESLJIV: kakovostno in zmogljivo omrežje. 2. HITER: do konca leta bo s signalom 040 pokritih že. devet desetin prebivalstva. 3. ODPRT: gostovanje v mnogih omrežjih tujih operaterjev po vsem svetu. 4 UDOBEN; številne dodatne storitve vključene v svežnjih brez doplačila. 5. DOM1SEIEH: naročniška svežnja za vsakogar. 6. PRESTIŽEN: večjo porabo nagradi z nižjo ceno pogovora. 7. PARTNERSKI; omogoča klicanje po ugodni ceni. 8. PRIJATELJSKI: z 040.prijatelji še za 40% nižje cene pogovorov. 9. ZABAVEN: predplačilni sistem HALO. 10. POZOREN: 080 40 40 - prijazna naročniška služba. It, AŽUREN; www.simobil.si - vedno dostopne ažurne informacije. 12. POSLOVEN: kakovostno svetovanje podjetjem. 13. DOSTOPEN; pooblaščeni prodajalci po vsej Sloveniji. 14 TOLARJEV - znotraj omrežja 040 lahko vsi naročniki kličejo po enotni ceni, 14 tolarjev na minuto, ves dan. Sveženj PARTNER v času nižje tarife omogoča klicanje po ceni 14 tolarjev tudi v druga omrežja v Sloveniji. Do 20% smo znižali tudi cene ostalih klicev. Če izberete svoje 040.prijatelje, boste lahko klicali še 40% ceneje. V omrežju 040 je minuta pogovora tako le 8,40 tolarjev. Vse zgoraj navedene cene že vključujejo DDV. gsht dmd Pokličite nas: 080 40 40 Obiščite nas: www.simobil.si SI.MOBIL MIC Mladinsko-informacijski center, Mirje 7, 1000 Ljubljana. Brezplačna svetovalnica za študente, srednješolce in druge mlade. Mladi, ponujamo vam možnosti za pogovor z različnimi strokovnjaki. Nanje se lahko obrnete, ko ste v stiski ali pa že prej, če želite kaj vprašati, dobiti nasvet ali se zgolj pogovoriti. Prisluhnili in pomagali vam bodo: klinični psiholog in psihoterapevt (vsak ponedeljek od 10.00 do 11.00), duhovnik in svetovalec (vsak torek od 8.00 do 12.00 - potreben je dogovor!), psihologinja (vsako sredo od 18.00 do 19.00), pravnica (vsak 1. in 3. torek v mesecu od 17.00 do 18.00), ginekologinja (vsak 2. in 4. torek v mesecu od 17.00 do 18.00), zdravnica (vsako 1. in 3. sredo v mesecu od 17.00 do 18.00). Oglasite se osebno ali pa pokličite na tel.: 126 22 86,126 22 84. UP Društvo za pomoč zasvojencem in njihovim svojcem Slovenije, Miklošičeva 16, Ljubljana. Osnovne-prve informacije, napotki za zdravljenje in sprejemi v mednarodno terapevtsko skupnost "DIANOVA" (LE PATRIARCUE). Uradne ure od ponedeljka do četrtka od 10. do 16. ure. Tel. 061 132-10-55. Redna srečanja svojcev vsak torek ob 19. uri v prostorih društva. DAJMO NAŠI! ^ dokazali, da so najboljši. Stojimo jim ob strani in držimo pesti. Ji CITROEf -i, : ' #S !::■ . .. . ■■ j-,1 jf. n. . . ,.. ..- Citroen Slovenija je ekskluzivni dobavitelj avtomobilov prvi ekipi košarkarskega kluba N OLIMPIJA Epitel (061) 132 93 93 Vsak četrtek od 16.00 do 19.00 deluje svetovalni telefon za otroke in mladostnike z epilepsijo. Svojo življenjsko pot je sklenil naš zaslužni dolgoletni upokojeni sodelavec dr. VLADO VALENČIČ Od njega se bomo poslovili v petek, 10. decembra 1999, ob 14.30 iz. vežice sv. Frančiška na ljubljanskih Žalah. Dolgoletnega sodelavca in prijatelja bomo ohranili v najlepšem spominu. Zgodovinski arhiv Ljubljana Ljubljana, 8. decembra 1999 Kruto se je iztekla življenjska pot naše dolgoletne sodelavke NADE TODOROVIČ delavke v proizvodnji Zadnje slovo bo v petek, 10. decembra 1999, ob 15. uri na pokopališču v Šmartnem pri Litiji. Delavci Predilnice Litija, d.d. Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil častni član Arhivskega društva Slovenije VLADO VALENČIČ Od njega se bomo poslovili v petek, 10. decembra 1999, ob 14.30 iz vežice sv. Frančiška na Žalah v Ljubljani. Arhivsko društvo Slovenije Ljubljana, 8. decembra 1999 Umrla je naša dolgoletna sodelavka v pokoju POLDKA PEZDIR Ohranili jo bomo v lepem spominu. DELAVCI TOBAČNE LJUBLJANA Za mlade med ■ 15. in 18. letom, ki ne hodijo v šolo: PRODUKCIJSKA ŠOLA pri Mladinskem domu Jarše, Jarška 44, Ljubljana tel.: 14 19 100, fax: 14 19 104 e-mail: produkcijska-sola.pm-d@guest.ames.si http://www.z-mdj .lj .edus.si/ Hospic Hospic je mednarodni program celostne oskrbe umirajočega bolnika in njegovih svojcev. V Sloveniji program' hospica izvaja Slovensko društvo hospic, ki je nevladna, neprofitna, humanitarna organizacija. Sestavljajo ga zdravstveno osebje in številni prostovoljci. Brezplačno nudimo: spre- mljanje hudo bolnih in umirajočih bolnikov in njihovih svojcev, individualna svetovanja v času umiranja in žalovanja ter organiziramo skupine za samopomoč žalujočim. Uradne ure so od ponedeljka do petka med 8.00 in 13.00. Telefon: (061) 131 53 99. Sporočamo žalostno vest, da je zaspala naša draga mama, babica in prababica JOŽEFA US rojena ŽGANJAR Od nje se bomo poslovili v petek, 10. decembra 1999, ob 15.30 iz vežice sv. Jožefa na Plečnikovih Žalah. Žalujoči: hčerka Jožica z družino, vnuk Božidar z družino ter drugo sorodstvo Ljubljana, Maribor, New York, 6. decembra 1999 Iz naših vrst odhaja prijatelj in prvi vizionar slovenskih kabelskih sistemov, spoštovani g- ALBIN ARNUŠ Na zadnji poti ga bomo pospremili danes, v četrtek, 9. decembra 1999, ob 15. uri na pokopališču Selnica ob Dravi. —=- ZDRUŽENJE KABELSKIH OPERATERJEV SLOVENIJE V 83. letu starosti je sklenil svojo ustvarjalno življenjsko pot naš upokojeni predstojnik prof. dr. IVAN F. LENART dr. med. dolgoletni visokošolski učitelj, častni član Združenja za patologijo in sodno medicino SZD, pobudnik in častni predsednik Memorialnih sestankov profesoija Janeza Plečnika Zadnje slovo bo v petek, 10. decembra 1999, ob 13.30 iz vežice sv. Antona na Plečnikovih Žalah. Ob boleči izgubi ostajajo trajni dragoceni spomini. Sodelavci Inštituta in Katedre za patologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani SPREJEM OSMRTNIC od ponedeljka do petka do 15. ure za objavo naslednji dan Pri okencu: Dunajska 5, faks 06117 37 558 Za naročnike zunaj Ljubljane: tel. 06117 37 500 Ob nedeljah in na zadnji praznični dan sprejemamo osmrtnice v oddelku MALIH OGLASOV, Ljubljana Dunajska 5, tel. 06117 37 500, faks 06117 37 558, od 8. do 13. ure Sprejemamo tudi kartico Diners (možnost telefonskega plačila) Stikova vroča linija Zvedeli včeraj — velja danes! Naročila za objavo oglasov v Stikovi vroči Uniji sprojomamo po tdofonu 081 /17 37 500, faks 17 3? 558 in na naskwDek>$tiiL Ljubljana, Dunajska 5, od do 1&30 za ol|jan/D naslednji dan. itaitk* preproge TUL: 1254-152 POPUST*P0*30°<%5 KuUjjre KVMLISTSl^^ IUPU»S Priložnost tisočletja XEROX P8ex XEROX 5815 MHM* «Lo.o. Laserski tiskalnik 8/min. 1200 dpi, 4MB. 150 Ust. kaseta 04.900,00 STT* Fotokopirni stroj 16/min. A3/A4, ZOOM, 250 list. kaseta 184.000,00 SIT - 4%* Koiezijska 7,1000 Ljubljana, IM.: 081/129-20-00 »Cene ne vklj. DDV The British COUNCIL Vladna organizacija Velike Britanije za kulturne odnose/ visoko kvalificirali 'native speaker" učitelji/ najkvalitetnejši tečaji angleščine za odrasle in otroke/ priprave na mednarodne jezikovne www.britislicounciI.si izpite Univerze Cambridge. Tel.: 061/126-34-83 in 126-34-84, Cankarjevo nab. 27 PLAČAJ TRETJINO* ODPELJI TO VOTOBI 3 obroki x 33,9% kupnine, brez o brneti. Roki: takoj, šest mesecev, eno leto. Vetja za vse modele. Samo do konca 1999! Topota Centar Avte. Letališka 1, 081/108 88-77. SESALNIK STARO ZA NOVO Vaš stari sesalnik ne vleče več? Spušča prah? Zamenjajte ga pri Bentu, zanj vam bomo pri nakupu novega, globinskega sesalnika Vatzer da« 15000 stt, starega reciklirali in ohranili okolje. Pokličite Bent: 061/189 83 30. ■ . . Klavir za vsak čas zdaj tudi pri vas Predajte se glasbi, učenje prepustite nam. Vat o la gloobano teta za odraole. Slovenska 58 atrij. Vpis: tor. in čet. od 10.-12. in od 18- 20. ure. 061/174-80-99. Upokojenci - 10% NOVO v irodajalnah IUV- lnA,si«iIs IfMniBUlfB usnja ih 1. - 10.12.: 10% Mihi mrle v popuat za vse izdelke v IUV prodajalnah v Mercator Centru Ljubljana in Koper, v Litiji in Mariboru. 2. - 31.12.: 15% jpopcizt ob odprtin nove prodajalne v IUV - Centru mode na Vrhniki. Cankarjev trg 1. ODKUP VOZIL GOTOVINA TAKOJ za vozila od L 91 doge. ATED AVTOSALON 061/564-406. AUTOEMONA d.d. KLEPARSKE IN AkTfOLfčAltSICE STORITVE teL 061/168-18-68, KLEPARSKE IN AVTOUČARSKE STORITVE teL 159 strokovno in hitro popravilo, konkurenčne cene. AUTOEMONA d.d., Coknrtfca 262, Ljubljana. HOTEL ALPINA KRANJSKA GORA fax 064 881-341 WEEKEND PAKET od 10.12. do 12-12-1999: cena 10.000 SIT VKLJUČUJE POLPENZION in VSAK DAN SMUČARSKO KARTO; OTROCI do 7. leta GRAT1S, od 7. do 14. leta 5Č % POPUSTAH Možnost plačila na 3 obrokeS Tel. 064 881-761. DECEMBER V IZOLI HOTEL “DELFIN* Iz Izole s tremi zvezdcami vas vabi, da preživite nekaj lepih dni na morju. V času od 12.12. do 30.12.1999 vam poleg perizionskih storitev, dveh bazenov in dveh kopeli z morsko vodo od 28-30 ® C nudimo pestro izbiro izletov in zabave: 2a UPOKOJENCE in OTROKE do 10. leta veljajo posebni popusti. MOŽNOST PLAČILA NA DVA OBROKA S ČEKI a NE ZAMUDITTE PRILOŽNOSTI 1 PlUPOfl ČAMO SE ZA OBISK !! REZ IN INF.: 066/60-70, 086/607-400, faz 088/648-232. DARILO ob 10-letniei OPTIKE IN CICIBAN: Darilni kupon v vrednosti 3.000 SIT, vnovčljiv za plačilo osnovnega okufističnega pregleda! Pokličite: 081/138-70-44 in rezervirajte svoj termin v ambulanti na Dunajski 76. AVTOMURKA Lesce Zelo ugodno -ugodna prodaja testnih avtomobilov Renault Mngnne Ctask RT 1.4/16 V Alize; Meganc Coupe 1.6/16 V) Kangoo RT 1.4; Scenic 16 V Alize; Espace Alise 2.0; Scenis Kaieido 1.6; Laguna HUB 1.8. Inf.: AVTOMURKA LESCE: 064/753-537, 064/763-538 MATURA 2000 Slovenski jezik s kniževnostjo, ang. jezik, matematika. 60 urni tečaji. GVRUS d.o.o., Krekov trg 7, 061 133 84 60, 061 133-84-83, od 9. - 16. ure. AVTOMOBILSKE KLIMATSKE NAPRAVE Kam po klimatsko napravo za vaše vozilo? V center klima naprav KOMPAS, Her vam klimatske naprave DIAVIA do konca januarja prodamo in vgradimo po akcijskih cenah. Bodite modri in kupite klimatsko napravo takrat, ko Je najngodncjia!!! TeL: 15-91-311. SAMSUNG V Ljubljani ma ubA ia itbipa ma cbmcmi MESTU S TV aparati, video rekorderji, glasbeni stolpi, kamere, kfimanaprave.... POSEBNA PONUDBA TV aparatov v PRAZNIČNEM 6'9 IV aparati ekran 51 cm cena43.147,50, ekran 55 cm cena 50.515,80, ekran 71 cm cena 89.463,20 (prodaja na obroke brez obresti, 5 % gotovinski popust). Ob sobotah je trgovina odprta od 8. do 19. ure. ASTRA TEHNIČNA TRGOVINA d.d., Staničeva 41, Ljubljana TRGOVSKI CENTER “JAM A“, Bežigrad 11, Ljubljana, te«.: 136-86-57 DEŽURNI ZDRAVNIK L Nujna ambulantno-medi-cinska pomoč v Ljubljani za odrasle neprekinjeno v Urgentnem bloku Kliničnega centra (vhod iz Bohoričeve ulice): za otroke in mladino do 15. leta starosti - ob delavnikih čez dan v otroških in šolskih dispanzerjih Zdravstvenega doma Ljubljana; -ponoči od 19. do 7. ure, ob nedeljah in praznikih v pediatrični dežurni ambulanti -dispanzer za otroke Center, Metelkova 9, tel. 1310-232. 2. Za nujno zdravniško pomoč v zdravstveni ali življenjski ogroženosti na domu, v prometni nesreči idr. kličite po tel. 323-060. Za otroke in mladino do 18. leta starosti se ob delavnikih od 7. do 19. ure obračajte na otroške in šol- ske dispanzerje Zdravstvenega doma Ljubljana. Pediatrična dežurna ambulanta od 19. do 7. ure, ob nedeljah in praznikih pa bo zagotavljala le v izjemnih primerih prevoz otrok z reševalnim vozilom v ambulanto. V takem primeru kličite po tel. 1310-232. 3. Prebivalci občine Grosuplje - Ivančna Gorica naj kličejo za nujno zdravniško pomoč na domu podnevi v redne ambulante. Ponoči od 19. do 7. ure zjutraj in ob nedeljah ter praznikih ves dan pa na telefonsko številko 777-039, 0609-624-071. Če se zdravnik ne javi, ker je na terenu, naročite obisk na Reševalno postajo Ljubljana, telefonska številka 112, ki ga bo preko radio-zveze posredovala zdravniku na teren. 4. Nujna zobozdravstvena pomoč je ob nedeljah in praznikih v prostorih Zdra- vstvenega doma Ljubljana -enota Center, Metelkova 9, pritličje, soba št. 50. Ambulanta nudi pomoč v nujnih primerih in sicer ob nedeljah in praznikih od 7. do 19. ure. Ob delavnikih med 7. in 19. uro nudijo zobozdravstveno prvo pomoč dispanzerji za zobozdravstveno varstvo Zdravstvenega doma Ljubljana. »Klic v duševni stiski« deluje od 19. do 7. ure naslednjega dne. Kličite po tel. (061) 313-715. Kako donosno gospodariti s svojimi delnicami? SLOVENSKI i m m ++ mm Dnevnik Delo izdaja Delo, d. d., naslov uredništva: Ljubljana, Dunajska 5, maloprodaja - kolportaža • poštni predal 29, 1509 Ljubljana • Tisk Delo Roto • Naročnina, telefon 17-37-600, faks 17-37-613; reklamacijski odd. dostave dnevnika Delo za Ljubljano tel. 061/17-37-651), Ljubljana, Dunajska 5, za Obalo teL 066/38-603, za Celjsko tel. 063/481-706, za Goriško tel. 065/25-323, za Zasavje teL 061/884-527, za Dolenjsko tel. 068/326-288, za Gorenjsko tel. 064/226-533, za Mariborsko tel. 062/216-245, za Pomuije 069/348-471 • Posamična številka stane v ponedeljek, sredo in četrtek 110,00 tolarja, v torek, petek, soboto in nedeljo pa 120,00 tolaija • Naročnina za december 1999 je 3.299,94 tolarja, mesečna naročnina za Delo od ponedeljka do sobote 2.859,95 tolaija, (z vračunanim DDV); za upokojence 10-odstotni popust, za plačnike po banki (trajni nalogi) 5-odstotni popust • Naročnina na časopis Delo vsebuje: časopis vsak dan, razen praznikov, dostavo na dom, enkrat na leto pa še Slovenski almanah • Priloge Ona, Delo&dom ter Vikend magazin so sestavni del časopisa • Nakazila naročnine na tekoči račun: Delo, d. d., št. 50102-601-274372 • Letna naročnina za tujino je 821 evrov (za letalsko dostavo dodatno zaračunavamo po tarifi) • Plačila na deviz, račun pri NLB, št. 50100-620-133-27620-27820/3 • Novo - za Ljubljano: mesečna naročnina za večerno Delo za december je 2.989,96 tolaija (z vračunanim DDV) • Pisne odpovedi lahko upoštevamo ob koncu meseca • Delo Stik - Oglasno trženje, tel. 17-37-501, oglasna komerciala, tel. 17-37-505, faks 17-37-511, Dunajska 5, VI. nadstr. prizidka • Mali oglasi: sprejem po telefonu 17-37-500 ali osebno pri okencu na Dunajski 5, Šubičevi 1 • Osmrtnice: od ponedeljka do petka od 9. do 15. ure osebno pri okencu na Dunajski 5 in Šubičevi 1, faks 17-37-558, ob nedeljah in na zadnji praznični dan sprejemajo osmrtnice v oddelku malih oglasov, Dunajska 5, od 8. do 13. ure, ali po tel. 17-37-500, faks 17-37-558 • Elektronska pošta (E-mail): tkc@delo.si, pisma@delo.si, oglasi@delo.si. N« podlagi zakona o davku na dodano vrednost (Ur. list RS ŠL 89/98) sodi časopis med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8 %. Nenaročenih rokopisov ne vračamo. Telefon dežurnega urednika 17-37-100, faks 17-37-121. Za hišni obisk na območju Mesta Ljubljana, kadar bolnikovo življenje ni v neposredni nevarnosti, ima Zdravstveni zavod Zdravje vsak 'dan 24 ur na voljo zdravnika. Kličite 0609/614-721. Obisk plača naročnik. DEŽURNA LEKARNA LJUBLJANA Lekarna Miklošič, Miklošičeva 24. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. MARIBOR Nočna in nedeljska dežurna lekarna: Lekarna Glavni trg 29. k €0 INŠTITUT REPUBLIKE SLOVENIJE ZA REHABILITACIJO LJUBLJANA, Linhartov« 51 objavlja prosta delovna mesta: 1. 2 diplomiranih farmacevtov za izdajo zdravil 2. snažilke Kandidati morajo poleg splošnih in zakonskih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje in imeti: pod 1.: končana fakulteta za farmacijo ter opravljen strokovni izpit, 3-mesečno poskusno delo; pod 2.: končano osnovno šolo, zaželen tečaj higienskega to aelovne Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas z eno : j" : '7-iS < . . ~ Kandidati naj ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 8 dneh pb objavi na fiaš naslov. O izbiri bodo obveščeni v 30 dneh po izbiri. >■: v-' ‘ 150600 - - •___________________________ ■■ I i Iz nove številke Marketing Magazina i - ■ * 'V,:'-' Delo d.d. vabi raznašalke,raznašalce za dostavo jutranjikov DELO, SLOVENSKE NOVICE in NEDELO na območjih SEMIČA in GRADACA. '4M*f Če želite delati le nekaj ur dnevno in biti za svoje delo dobro nagrajeni, pokličite na telefonsko številko 068 326 288 ali pišite na naslov: Delo, d.d., Rozmanova 20,8000 Novo mesto. 150524 jrsp- r TA MESEC Medtem ko Coca-Cola naroča svojim agencijam, naj ujamejo čarobni trenutek, ki ga obeta drugačno oglaševanje te kultne pijače v letu 2000, in varšavska agencija Reklamowa Double dokazuje, da padajo klišeji Spolne diskriminacije v oglaševanju, se v domačih agencijah dogajajo osupljivi kadrovski premiki in pripravljajo zadnje akcije v tem tisočletju. OGLAŠEVALSKI MEDUI Cene oglaševanja v medijih 2000 Se bodo cene oglaševanja na slovenskih televizijah, radijskih postajah, v dnevnikih, večjih magazinih, regionalnih časopisih in na oglasnih površinah na prostem na prelomu tisočletja spremenile in kako jih bodo oblikovali? Kakšno je bilo razmerje Med polno in pravo ceno oglasnega prostora od leta 1996 do danes in kako se njena rast ujema z napovedmi za prihodnje leto. Nacionalna RTV ima tehtne razloge, da teh ne obeša na veliki zvon, zanjo velja, daje Gotova predvsem negotovost. OGLAŠEVALEC: RADENSKA Skrivnost treh src Radenska praznuje letos 130-letnico svojega obstoja. Generacijam slovenskih porabnikov je bila blagovna znamka treh src prestižnega pomena in sinonim za dobrega in uspešnega gospodarja. »Je emocionalno nabita in gradili jo bomo naprej,« pravi med drugim generalni direktor Radenske Alojz Behek v pogovoru za MM. GUNN REPORT1999 Največja oglaševalska žirija na svetu Donald Gunn, kreativec z najboljšo službo pod soncem, kakor so mu radi pravili v medijih, je zbral in seštel rezultate vseh najpomembnejših svetovnih oglaševalskih festivalov in nagrad in predstavil vrstni red največkrat nagrajevanih televizijskih in tiskanih oglasov, držav, blagovnih znamk, produkcijskih skupin, režiserjev, agencij in agencijskih mrež. V OGLASU NA OGLED ocenjuje Jani Bavčer spletno stran agencije Formitas BBDO, Mobitelov študentski paket, tv-spot za Fiatov ABS in kampanjo Siol internet - jabolko. ODNOSI Z JAVNOSTMI Marketing in PR živita v simbiozi »Seveda se odnosi z javnostmi obravnavajo tudi še kot umetnost zavajanja,« opozarja ugledni ameriški strokovnjak za odnose z javnostmi Lester Potter, »Angleži in Američani imenujejo PR-praktike tudi 'zvijačni doktorji'. Za komunikatoija, ki pri svojem delu spoštuje etični kodeks, deluje po standardih in načelih stroke, skoraj ni bojazni, da bi uporabljal takšne metode dela.« PRAVNI ZORNI KOT Evropa in mediji Alexander Scheuer, podpredsednik Inštituta za evropsko medijsko pravo, razkriva, kaj evropsko medijsko pravo nalaga Sloveniji pred njeno pridružitvijo EU. SLOVENKA V MILANU Oglaševanja ne vodi več srce, ampak denar Kako se je znašla Sonja Lavrenčič pri L’Orealu Gamier in kako diha agencija Publicis Italia. ODDELEK ZA OBLIKOVANJE Kaj prinaša kulturnozgodovinsko zasnovana razstava Varčevalni plakat slovenskih bank in hranilnic, katere Vizije razvoja menedžerske mize bo realiziralo podjetje Duka iz Vipave. TRŽENJE AVTOMOBILOV Sto let Fiata in njegovega oglaševanja Z razstave plakatov podobe Fiata: tekmovalnost in osvajanje sta konstanti v oglaševanju giganta iz piemontske prestolnice. Šestkolesnik? Po kavi se ga lotimo! »Edini na svetu smo, ki lahko uresničimo katero koli željo katerega koli proizvajalca avtomobilov,« se ponaša v ekskluzivnem pogovoru za MM Giorgio Tartaglino, vodja slovitega oblikovalskega studia Italdesign, kjer nastajajo prototipi avtomobilskih uspešnic. Moč brezjajčnikov, piše Ines Drame v kolumni o ustvarjalnosti v oglaševalski stroki, za katero je po njenem značilno »spreminjanje svojih načel kar tako, za vajo«, je, da »mimogrede zrušijo tvoj pogled na svet« in da se »namesto tebe odločijo za kompromisno srečanje z zahtevami naročnika«. Vendar te »brez ekipe, ki ji sam vsak dan znova očitaš brezjajčnost, v oglaševanju ni«. MM, Dunajska 5,1000 Ljubljana, tel.: 061/1737 4°3. faks: 061/1737 407, e-mail: mmOdelo.si,http://www.mm.delo.si, http://mm.hal.si 60 zadnja stran Borut Šuklje pri Janet Reno in Louisu Freehu Od našega dopisnika New York - Notranji minister Borut Šuklje je včeraj v VVashingtonu obiskal ameriško ministrico za pravosodje Janet Reno in direktorja 111 Zveznega preiskovalnega urada FBI Louisa Freeha. Na pobudo Janet Reno, ki je Šukljeta povabila, se je pogovarjal predvsem o sodelovanju ameriških in slovenskih policijskih organov na področju organiziranega kriminala, ilegalne emigracije in preprečevanja kaznivih dejanj, ki jih omogoča računalniška komunikacijska tehnologija. Minister Šuklje je za Delo povedal, da so odnosi med ameriškimi in slovenskimi policijskimi službami zelo razviti in da redno sodelujejo predvsem pri preprečevanju organiziranega mednarodnega kriminala in ilegalne emigracije, ki Slovenijo uporabljata kot prehodno ozemlje. Na sestanku so se dogovorili o projektih usposabljanja slovenskih policajev v ZDA, namestitvi atašeja FBI v Ljubljani, usposabljanju kosovskih policajev v Sloveniji v okviru pakta stabilnosti in organiziranju sodelovanja pri preprečevanju računalniškega kriminala. Državni sekretar Slavko Debelak, ki ga spremlja, je dejal, da bo zaradi razvitih odnosov posebni režim začasne odprave vizumov za slovenske državljane, ki potujejo v ZDA, še naprej v veljavi. Lani so v Združenih državah našli tri prenarejene potne liste, ki so bili ukradeni v Sloveniji, letos pa nobenega, v Sloveniji pripravljajo nov potni list, ki ga zaradi povečane zaščite ne bo mogoče ponarediti ali prenarediti. Generalni direktor slovenske policije Andrej Podvršič je rekel, da so se dogovorili o sodelovanju s posebno skupino za preprečevanje računalniškega kriminala. »To je problem, s katerim se bomo zelo hitro srečali tudi v Sloveniji,* je povedal. »Sodelovanje je potrebno ob konkretnih primerih, kakršno je preprečevanje otroške pornografije po internetu, na šolanje v Ameriko pa bomo poslali nekaj naših ljudi, ker smo na tem področju prekratki.« E. H. M. Prisilni delavci Pogajanja pred dokončnim polomom Ameriški odvetniki odločno zavračajo prenizko nemško ponudbo Židovski kongres objavil seznam 255 nacističnih podjetij Bonn - Vse kaže, da se ameriškim in nemškim pogajalcem ne bo uspelo dogovoriti o odškodnini za več sto tisoč prisilnih delavcev, Id sojih med vojno zaposlovala nemška podjetja. Odvetniki ameriških žrtev so po tritedenskem predahu, kolikor so si ga po zadnjem krogu bonskih pogovorov vzeli pogajalci, še zadnjič zavrnili nemško ponudbo v višini osmih milijard mark. Od našega dopisnika Pogajalcu nemške zvezne vlade Ottu Grafu Lambsodr-ffu so pisno sporočili, da je ponudba odločno prenizka, Lam-bsdorff pa je v odgovor z obžalovanjem povedal, da nemška podjetja kljub temu nimajo namena povečati predlaganega vplačila v skupni odškodninski sklad. Po novicah iz Lambsdor-ffovega urada naj bi se zadnje čase celo večalo število tistih nemških podjetij, ki napovedujejo nepreklicni izstop iz dogovorjenega sklada, če dogovor ne bo sklenjen v kratkem. Ameriški odvetniki so z razmerami in svojimi zahtevami po pretečenem tritedenskem roku seznanili tudi pogajalca ameriške zvezne vlade Stuarta Eizen-stata. Zatrdili naj bi mu bili, da so oškodovanci še vedno pripravljeni nadaljevati pogajanja tam, kjer so se končala pred tremi tedni, ko je nemška zvezna vlada povečala ponudbo na tri milijarde, industrialci pa na pet. Cilj novih pogovorov naj bi bil, skupaj zagotoviti vsaj deset do petnajst milijard mark, kolikor naj bi bilo nujno za kolikor toliko dostojne odškodnine žrtvam. Toda iz urada nemškega vladnega pogajalca se je po tej novici zvedelo, da je celo nemški kancler Ger-hard Schroder medtem že pisal ameriškemu predsedniku Billu Clintonu in ga seznanil, da nemške ponudbe »ni več mogoče zvišati«. Če bodo pogajanja zaradi te trmoglavosti propadla, bi po Lambsdorffovih besedah, izrečenih v enem izmed radijskih intrervjujev, nastala nepopravljiva škoda, kajti večina žrtev je stara nad sedemdeset let. »Hoteli smo narediti človekoljubno potezo in svojo odgovornost izpolniti vsaj toliko, kot je še mogoče,« je dejal Lam-bsdorff in znova pozval nemška podjetja, naj se v veliko večjem številu pridružijo odškodninskemu skladu za poplačilo prisilnih delavcev. Toda tudi ta poziv je očitno naletel na gluha ušesa. Po Lambsdorffovem prepričanju nemška podjetja namreč še vedno ravnajo »preveč obotavljajoče«. Ta ugotovitev pooblaščenca nemške zvezne vlade pa zago- tovo ne velja za Ameriški židovski kongres, saj je prav nič obotavljivo že zagrozil z novimi bojkoti in resnimi posledicami za nemška podjetja. V AJC so takoj objavili seznam 255 podjetij, ki naj bi bila v času nacizma zaposlovala prisilne delavce. Nobeno s tega seznama se po besedah vodje berlinskega urada AJC Eugena Du-Bowa do zdaj ni pridružilo odškodninskemu skladu - v njem je še vedno le šestnajst največjih nemških podjetij, bank in zavarovalnic. DuBow je zato še enkrat pozval vodstva podjetij, naj ravnajo v skladu s svojo zgodovinsko odgovornostjo. Če bi jih namreč k skladu pristopilo več (po nekaterih podatkih je med vojno zaposlovalo prisilne delavce najmanj petsto do šeststo podjetij), ne bi bilo težko zbrati zahtevanih deset do petnajst milijard mark, kolikor za vsaj približno dostojne odškodnine (po deset tisoč mark) zahtevajo ameriški odvetniki, Židje in zagovorniki vzhodnoevropskih žrtev. Damijan Štabe Na kratko Končani pogovori o prihodnji avstrijski vladi Dunaj - Z dveumim srečanjem socialdemokratskega avstrijskega kanclerja Viktorja Klime in vodje svobodnjakov FPU Jorga Haiderja so se sinoči na Dunaju končali pogovori o oblikovanju nove vlade. Pričakujejo, da bo avstrijski predsednik Thomas Klestil jutri Klimi podelil mandat za sestavo nove vlade. Haider je po srečanju s Klimo povedal, da so bili pogovori konstruktivni. Po njegovih besedah nista govorila o tem, ali bodo svobodnjaki podprli morebitno manjšinsko vlado socialdemokratov. STA Stavka italijanskega sindikata novinarjev Rim - V Italiji bodo jutri stavkali novinarji dnevnikov in tiskovnih agencij, zato v petek dnevniki ne bodo izšli. Prav tako bodo v petek delo prekinili televizijski in radijski novinarji, je včeraj sporočil nacionalni sindikat italijanskih novinarjev. Sindikalni predstavniki so sporočili, da so se za stavko odločili zaradi neuspešnih pogajanj o obnovi kolektivne pogodbe za novinarje. STA Vodstvo CDU končalo krizne pogovore Berlin - Vodstvo nemških krščanskih demokratov (CDU) je po včerajšnjem izrednem sestanku v Berlinu zatrdilo, da si bo še naprej prizadevalo pojasniti afero o tajnih bančnih računih stranke. Nekdanji nemški kancler in nekdanji predsednik CDU Helmut Kohl je pred dnevi priznal, da je vedel za te račune. Zdajšnji predsednik CDU Wolfgang Schauble pa je po včerajšnjih kriznih pogovorih povedal, da so sistem vzporednih bančnih računov vzpostavili preden je Kohl leta 1973 postal predsednik stranke. Schauble je tudi zatrdil, da nič ne ve o računih CDU v švicarskih bankah. STA Sojenje v procesu Lockerbie 3. maja Čamp Zeist - Procesa proti libijskima tajnima agentoma, osumljenima za bombni napad na ameriško letalo, ki je strmoglavilo nad škotskim Lockerbijem, je preložen na 3. maja 2000, je včeraj v nizozemskem mestu Čamp Zeist sporočil škotski sodnik Lord Sut-herland. Odločil je, da morajo Libijcema kljub protestu odvetnikov soditi za zaroto za umor. Obramba je zahtevala, naj sodišče opusti obtožbe za zaroto, ker bombni napad, v katerem je leta 1988 umrlo 270 ljudi, ni bil načrtovan na škotskem ozemlju. STA Snežne razmere Mariborsko Pohorje: do 60 cm snega. Ribniško Pohorje: do 70 cm snega. Rogla: do 60 cm snega. Krvavec: do 50 cm snega. Kranjska Gora: do 30 cm snega. Cerkno: do 50 cm snega. Kope: do 50 cm snega. Soriška planina: 30 cm snega. Kobla: 30 cm snega. Rog ČrmošnJIce: do 20 cm snega. Kandrše VMrga: do 80 cm snega. Denar žrtev holokavsta »Spečih« računov vec, kot bi si želeli švicarski bankiiji Sistematičnega zakrivanja sledi za denarjem žrtev holokavsta z uničevanjem dokumentov in drugimi podobnimi prijemi revizorji v bankah niso odkrili - Presenetljiva brezbrižnost bank Pariz — Za švicarske banke boleča operacija, doživljena kot vdor v »sveti« prostor njibovih skrivnosti, je končana. Mešana komisija desetih finančnih izvedencev, zastopnikov mednarodnih židovskih organizacij in švicarskih bank, je ta teden — po dveh letih raziskav, v katerih je sodelovalo več kot 400 revizorjev — objavila poročilo, v katerem je zapisano, da je v švicarskih bankah blizu 54 tisoč »spečih« računov, katerih imetniki so gotovo ali vsaj zelo verjetno pripadniki židovske skupnosti, med drugo svetovno vojno »izginulih« v nacističnih taboriščih smrti. Od naše dopisnice Koliko denarja naj bi bilo na teh računih, komisija sicer ni sporočila, je pa že njihovo število nekaj desetkrat višje od vseh ocen, ki so jih na podlagi notranjih raziskav doslej zagovarjali švicarski bankirji. Seznam z imeni prvih 25 tisoč imetnikov teh pozabljenih računov naj bi banke objavile v tisku in po internetu že v prvem trimestni prihodnjega leta. Komisija, v javnosti bolj znana kot Volckerjeva, saj ji je njen predsednik Paul Volc-ker, nekdanji predsednik ameriških zveznih rezerv, pač dal tudi osebni pečat, je bila po dogovoru med združenjem švicarskih bank in mednarodnimi ži- Iskrica Francozi in ženske lahko preživijo brez kruha, ne pa molče. Nemški pregovor dovskimi organizacijami ustanovljena maja 1996. V času torej, ko je mednarodna polemika o tem, koliko denarja židovskih žrtev holokavsta je pravzaprav obležalo v švicarskih bankah in kakšna je bila v resnici medvojna drža nevtralne Švice do žrtev nacističnega preganjanja, dobila zelo nevarne razsežnosti. Pod njenim pritiskom, ki je že ogrožal ugled države, so švicarski bankirji svoje ocene o tem, kolikšen naj bi bil »židovski« fond, s katerim so se mimo bogatili več kot 50 let, sicer popravljali. Združenje bank je prvotno oceno, izdelano po notranjih raziskavah, ki je omenjala 41 milijonov švicarskih frankov na 893 »spečih« računih, že leta 1995 »popravilo« na 61 milijo- nov frankov na 1872 »spečih« računih, hkrati pa imena njihovih imetnikov prvič tudi javno objavilo. Temu, da bi »tujci« brskali po njihovih najskrivnejših dokumentih, pa so se švicarski bankirji upirali, dokler je bilo le mogoče. Odločilni korak za dostojanstven razplet spora med švicarskimi bankirji in mednarodno židovsko skupnostjo je bil narejen že avgusta 1998, ko sta obe strani podpisali dogovor, po katerem naj bi banke preživelim žrtvam holokavsta ali njihovim potomcem v zameno za umik zasebnih tožb izplačale 1,25 milijarde dolarjev odškodnine. Čast švicarskih bankirjev s poročilom Volcker-jeve komisije povsem oprana seveda ni, čeprav slednja na- vaja, da kakšnega sistematičnega zakrivanja sledi za denarjem žrtev holokavsta z uničevanjem dokumentov in drugimi podobnimi prijemi revizorji v bankah niso odkrili. Komisija opozarja na presenetljivo brezbrižnost, s katero so švicarski banke desetletja po vojni, vse do nedavnega pravzaprav, obravnavale to vprašanje ter razkrivale nedovzetnost in neobčutljivost za holokavst. To njihovo držo priznava in hkrati obžaluje tudi švicarska zvezna vlada. Poročilo Volckerjeve komisije je izrecno pozdravila, češ da Švica z njim uspešno končuje pomembno obdobje bolečega sa-mospraševanja o vprašanju koristi, ki naj bi jih ob eni največjih tragedij človeštva in zaradi nje imela. Slava Partlič Informacije o vremenu 064/425-440 in na Gama MM, FM 106,4 MHz. INTfKNgT: WWW.KTC-KhVAVEC.Sl______________ Bruseljska policijska akcija Haider s Koroško razkuril Bruselj Otvoritev predstavništva Koroške v srcu EU Vodja FPO strašilo za evropske kroge Bruselj. - Že od lanskih demonstracij jeznih kmetovalcev, Iti so v protest proti skupni kmetijski politiki preplavili bruseljske ulice, prebivalci evropske četrti belgijske prestolnice niso doživeli tako odločne policijske akcije kot ob otvoritvi predstavništva Koroške, ki se jo je udeležil deželni glavar Jorg Haider. Dostop do ulic okoli poslopja, nedaleč od sedeža evropske komisije, so preprečevali španski jezdeci, kar je v večernih urah, ko se po Bruslju ob odhodu evrokratov iz uradov gosti promet, povzročilo kilometrske kolone. Od našega dopisnika V neposredni bližini dogodka je bilo razmeščenih več deset oklepnih policijskih vozil, za vsak primer pa sta bila pripravljena tudi vodna topova za razganjanje demonstrantov. Policisti so skozi barikade spuščali samo stanovalce bližnjih hiš in povabljene udeležence otvoritve, med katerimi je bil tudi evropski komisar Franz Fisc-’ hler. Prav udeležba avstrijskega komisarja, pristojnega za kmetijstvo in ribištvo, je sprožila gnev demonstrantov, med katerimi so bili poleg pripadnikov sindikata uslužbencev komisije člani židovskih organizacij, ki so glasno izražali negodovanje. Fischler ni oporekal pravice do izražanja protesta, četudi je že na začetku svojega nagovora poudaril, da je njegovo pojmovanje dialoga drugačno od tistega, ki ga kažejo demonstranti, zatem pa je zatrdil, da se je vselej distanciral od vsakršne diskriminacije tujcev in manjšin in pristavil, da ima Koroška demokratično izvoljenega glavarja, kar je nekaterim lahko všeč, drugim pa ne, a tudi to je demokracija. Na Fischlerjevo pripombo, češ če boste pogosteje prihajali v Evropo, jo boste tudi bolje razumeli, je koroški deželni glavar sredi nabito polnega predstavništva odgovoril v istem tonu. koroški deželni glavar, ki mu je uspelo doseči resnični mir s slovensko manjšino, o čemer priča tudi dejstvo, da so številni Slovenci glasovali zanj na nedavnih volitvah. Koroški glavar je omenil tudi širitev Unije in ob tem napovedal, da se deželni parlament soglasno zavzema za vstop Slovenije v skupnost, zatem pa je ponovil že znane pogoje (nuklearka, nemško govo- Haider Je postal strašilo za evropske kroge, ki so 3. oktobra nemočni opazovali preboj FPO, ki je postala druga največja .' ' Ju poudarja včerajšnji Soir. Po prestolničnem časniku ima Haider stranka Avstrije, v članku o koroškem deielnem glavarji rudarja včerajšnji Soir. Po prestolničnem časniku ima »monuo piromana, (kajti) da bi FPČ iztrgal iz smešnih volilnih rezultatov, ki jih je dosegal sredi 80. let, se ni ogibal zatekanju v škandalozno retoriko. Videli smo ga hvaliti ’zasluge’ zaposlovalne politike Adolfa Hitlerja in Alberta Speera, taka vrsta govora pa je v Avstriji, ki se zaradi zgodovinskih razlogov ni odtočno distancirala od nacizma, zadela v tarčo. Odtlej se je Haider opravičit Nekoliko pozno«. Komisarju je namreč dejal, »če boste pogosteje prihajali na Koroško, boste bolje razumeli, kaj se dogaja v Avstriji«. Nekaj kasneje se je Haider v pogovoru z novinarji pohvalil, da je prvi reča manjšina in prehodna obdobja). Krško se je v splošni razpravi v EU znašlo prav zaradi vztrajanja Koroške, na kar je Haider zelo ponosen. Božo Mašanovič Razmere v ZRJ Nic novega — udar na neodvisne medije Beograd - Mazut iz štirinajstih cistern, Iti jih je EU poslala kot pomoč Nišu in Pirotu, po petnajstih dneh birokratskih kalvarij končno greje radiatoije v obeh mestih. Pozornost pa še naprej vzbujajo nasprotujoče si in dokaj nejasne trditve o sporu, ki je izbruhnil zaradi srbskih oblasti oziroma njihovega zadrževanja te pomoči. Od našega dopisnika Oblasti in njeni mediji trdijo, da se je včeraj »vse končalo«, potem ko je tudi EU priznala, da ne gre za človekoljubno pomoč, temveč za trgovski posel in da bi ga lahko opravili tudi prvega dne, če bi zasebno niško podjetje Niš Commerce pravočasno plačalo carinske dajatve. Čeprav ni znano, ali je podjetje to včeraj res storilo in ali se EU zaradi pomoči demokraciji v Srbiji izogiba carinskim dajatvam (kar je bržkone malo verjetno), je zanimiva izjava predstavnika EU, da so ga v ministrstvu za zunanje zadeve »lepo sprejeli«. Še več, minister Živadin Jovanovič naj bi se bil zavzel za dovoljenje za cisterne z mazutom in za to mu je »zelo hvaležen«. Morda bo v naslednjih dneh jasnejše, komu, po kakšnih potih in kako pošilja EU pomoč v Srbijo in ah je privolila tudi v sodelovanje z uradnimi oblastmi, ko naj bi tja, kot je napovedano, prišla še ena pošiljka mazuta po programu Gorivo za demokracijo. Namenjena naj bi bila kakim 20 srbskim mestom, v katerih so razen opozicije, ki ji Evropa de- mokratično pomaga, na oblasti tudi Miloševidevi socialisti, Še-šljevi radikalci ali njihove koalicije. Analitiki in kronisti v Beogradu se zdaj le težko dokopljejo do ustreznih podatkov, ki bi ovrgli pogoste trditve, da tako pomagajo tudi obdržati Slobodana Miloševiča. Medtem je iz Osla prispelo v Kikindo sanitetno vozilo z 22 računalniki za tukajšnje šole, štiri avtobuse - darilo tukajšnji opoziciji - pa so zadržali na mejnem prehodu Kelebija. Avtobusi so namreč starejši od štirih let, zato je za njihov »uvoz« potrebno dovoljenje vlade v Beogradu. Vse te in podobne incidente oblasti imajo kronisti za nenehno odvračanje pozornosti od veliko pomembnejših (življenjskih) tokov, pa tudi za grožnje z novim zatiranjem. Enako komentirajo včerajšnje sojenje časnikoma Danas in Blic ter radijski postaji B2 92. Te neodvisne medije sta tožila Vojislav Šešelj, voditelj Srbske radikalne stranke, in generalni tajnik te stranke ter republiški minister za informiranje Aleksandar Vučič, ker so 4. in 5. t. m. objavili sporočilo parlamentarne stranke Srbskega gibanja obnove (SPO), Tito Petkovški, kandidat Socialdemokratske zveze za predsednika Makedonije, je včeraj umaknil pripombe, kijih je dan poprej naslovil na državno volilno komisijo glede poteka nedeljske ponovitve teh volitev v zahodnem delu države, in na tiskovni konferenci v Skopju napovedal svoj umik iz volilnega procesa. Tako je bila tudi dejansko potrjena zmaga kandidata vladajoče koalicije VMRO-DPMNE Borisa Trajkovskega. Močno oborožene enote jugoslovanske vojske so sinoči zavzele pristajalno stezo mednarodnega letališča v črnogorskem glavnem mestu Podgorica. Kot Je za tiskovno agencijo Beta dejal direktor letališča Golubovci Drago Milanovič, naj bi se jugoslovanske zvezne oblasti za ukrep odločile iz varnostnih razlogov. Črnogorska vlada je letališče, ki je delno tudi vojaško, razglasila za republiško last, zakon o tem pa naj bi začet veljati danes. Zato je črnogorska policija včeraj hotela prevzeti nadzor nad letališčem, kar ji je preprečila jugoslovanska vojska. Vsi sinočnji poleti so bili odpovedani Prepoved poletov, ki jo je Evropska unija uvedla proti ZRJ, za Črno goro ni veljala. v katerem radikalce obtožujejo, da so sodelovali v kriminalni zaroti za odstranitev Vuka Draško-viča. SPO je namreč v svoji izjavi obtožila stranko JUL Mire Markovič, žene predsednika Slobodana Miloševiča, daje povzročila prometno nesrečo, v kateri so v začetku oktobra umrli štiije vodilni člani SPO. To izjavo so povzeli tudi nekateri državni mediji, ki pa seveda niso obtoženi. Sodnik je TV Studio B izrekel kazen v višini 200.000 dinarjev (okrog milijon slovenskih tolarjev), njenemu direktorju ter glavnemu in odgovornemu uredniku pa za polovico manjšo denarno kazen. Dnev nik Danas bo prav tako moral plačati 200.000 dinarjev, njegova direktor in glavnim in odgovorni urednik pa vsak po 80.000 dinarjev. Drugemu zasebnemu beograjskemu dnevniku Blic je sodnik odmeril kazen v višini 150.000 dinarjev, njegovemu direktorju 80.000, glavnemu in odgovornemu uredniku pa 50.000 dinarjev. Branko Jokič Prognostična karta za 9. december 1999 Zjutraj Napoved za Slovenijo V severovzhodnih krajih bo del dneva še delno jasno, drugod bo pretežno oblačno. Predvsem v hribovitih krajih zahodne in osrednje Slovenije bo občasno rahlo deževalo. Pihal bo jugozahodnik. Najnižje jutranje temperature bodo-3 do 3, v zatišnih legah do -7, najvišje dnevne od 4 do 10 stopinj C. Napoved za sosednje pokrajine V severni Italiji in zahodni Hrvaški bo oblačno, ponekod bo občasno rahlo deževalo. V krajih vzhodno od nas bo še delno jasno. Vremenska slika Alpam se približuje hladna fronta. Z jugozahodnimi vetrovi doteka k nam postopno bolj vlažen zrak. Kako kaže V petek bo oblačno, padavine se bodo dopoldne razširile nad vso Slovenijo. Po nižinah bo deževalo. Meja sneženja bo na nadmorski višini okoli 1000 m. V soboto zjutraj bodo padavine ponehale. Čez dan se bo delno zjasnilo. Malo hladneje bo. Biovreme Vremenska obremenitev se bo krepila, vremensko pogojene težave bodo čez dan vse bolj pogoste in izrazitejše. Moteno bo tudi spanje v noči na petek. Vir: Hidrometeorološki zavod Slovenije Popoldne | jasno mm megla pretežno . jasno sneg ^ oblačno 71 smer vetra gfSc pretežno oblačno "V topla fronta oblačno -y- hladna fronta dež okluzija središče nevihta C IJ\ ciklona ali anticiklona Svet so ljudje Simbol Amerike prevzema Avstralec Coca Cola Co., največji svetovni proizvajalec brezalkoholnih pijač, bo s prihodnjim aprilom predsednika in izvršnega direktorja Douglasa Ivesteija prvič od njenega rojstva leta 1886 zamenjal Neame-ričan, Avstralec Douglas IJaft (na fotografiji). »Stari maček«, ki je letos prevzel skupino za afriški trg in Schweppes Beverage Division, se je po diplomi iz matematike in kasneje še podiplomskem študiju za administrativno poslovanje podjetju pridružil že leta 1969. In zdaj postal njegov prvi človek. Ker multinacionalka drži v rokah veliko različnih izdelkov, pa ime še vedno razkriva njen največji adut. Napitek, ki ga je »izumitelj« John Styth Pember-ton poimenoval francosko vino coca - idealni sirup za možgane in je prvotno vseboval tudi alkohol, vsak dan izgine iz več kot milijarde kozarcev po svetu. Vsak dan jo pije več kot 350 milijonov prebivalcev zelenega planeta, proizvaja pa se v 155 državah. Za zdaj tudi še v Sloveniiji. Proizvodnja naj bi se namreč v prihodnje iz Žalca preselila v Sarajevo. Tu naj se polnjenje ne bi več izplačalo. Od 228 zaposlenih naj bi sprva zaprli 39 delovnih mest, s petkovo ustavitvijo polnjenja plastenk pa naj bi se začela reorganizacija dela. Tridesetletno »bivanje« v Sloveniji očitno ne pomeni nič, ko gre za vprašanje dobička. In »črna pijača« pooseblja ameriški sen in željo po uspehu. Ne le da se je do zdaj »preprodajalka« s svojim paradnim konjem vedno izvlekla. Pa najsi je šlo za novo kokakolo (»new čoke«), ki naj bi bila 23. aprila 1985 nadomestila originalno kokakolo, a so se jezni in nezadovoljni potrošniki »usedl(« na proizvajalčeve telefone, tako da so po treh mesecih na trg ponovno poslali staro, »pravo« tekočino z mehurčki (ta je še danes od vseh izdelkov na zmagovalni stopnički prodaje). Tudi letošnja junijska belgijska afera, ko je zaradi zastrupitve bilo hospitaliziranih okoli šestdeset šolarjev, in kasneje še en izbruh na Poljskem ji nista segla pod kožo. Samo poziv kupcem evropskih držav, naj vrnejo nekatere njene izdelke, jih je v podjetju letos stal 103 milijone dolarjev. Takrat je predsednik Ivester izjavil, da se v prihodnje ne bodo več izpostavljali, temveč spo-štljiveje sklepali posle z evropskimi vladnimi agencijami in si poskušali povrniti zaupanje potrošnikov. Očitno ji tako kot drugim gigantom nihče ne more do živega. Ali pa se bo morda slej ko prej tudi nad kokakolo znesel kakšen francoski Asterix kot pred nedavnim na verigo restavracij s hitro prehrano - McDonald‘s. Dokler pa jo v Učnih rdečih pločevinkah in zaščitenih steklenicah najdemo na naših, pa tudi na pohcah povsod po svetu, se nam ni treba bati, da bo izginila iz naših hladilnikov. Samo na evropskem trgu brezalkoholnih pijač namreč ima 49-odstotni delež. Pa najsi je zamenjava na vrhu na pogled še tako pomembna, si je težko misUti, da bi lahko ena roka močno spremenila delovanje koncema ah njegovo podobo, ki si jo je ustvaril skozi čas. Seveda, če se le ne misU igrati z ognjem, saj mu v tem primeru ta tako kot Microsoftu utegne prizadeti kakšno lažjo poškodbo. Če Gatesovemu Microsoftu očitajo vsaj štiri kršitve zakona, natančneje Shermanovega akta, in se družbe vedno bolj sprašujejo o pravicah svobodnega trga ter hočejo velikanom nove dobe dokončno stopiti na prste, potem se pravi boj za »pravičnost« šele začenja. Gimnastičarka v Playboyu razburila duhove Romunska gimnastičarka Corina Ungureanu, članica zmagovite ekipe na svetovnem prvenstvu, je odgovorila na kritike o poziranju za Playboyevo romunsko razUčico. Ker je njen bivši trener Octa-vian Belu v četrtek izrazil razočaranje nad njenimi kariemimi odločitvami, mu je dvajsetletnica vrnila, naj raje razmišlja o svojih spodobnosti trenerja in moškega. Kot je izjavila pomožna trenerka romunskega moštva, ki je z Ungureanujevo v Lozani in na Kitajskem osvojilo prvo mesto na svetu, naj bi dekle s svojim dejanjem omadeževala njegovo podobo in sloves. O kontroverzni temi je spregovoril tudi romunski minister za šport Crin Antonescu in zaradi polnoletnosti gimnastičarke potrdil njeno svobodno izbiro. Na pomoč so ji priskočili tudi nekdanja svetovna prvakinja v gimnastiki Lavinia Miloševiči in drugi, z navedbami, da so za Playboy goli pozirali tudi drugi športniki, denimo umetnostna drsalka in olimpijka Katarina Witt in teniški igralec Boris Becker. Predstavnik Playboya v Romuniji je izjavil, da afera samo potrjuje val hipokritstva v romunskem nacionalnem športu. AFP Madžarski zdravniki žive od napitnin V madžarskih bolnišnicah in operacijskih dvoranah se bolj kot o medicinskih problemih govori o bolj pereči temi: kolikšna bo napitnina. Podobno kot taksisti in hotelski strežniki so namreč tudi zdravniki, od stažistov do izkušenih kirurgov, odvisni od napitnin. Drugače ne morejo preživeti. Takšne razmere so ponižujoče, saj so v enakem položaju kot natakarice, je izjavil eden od njih. Načelno imajo vsi državljani Madžarske, ki naj bi se v naslednjih letih pridružila Evropski uniji, pravico do zdravstvene oskrbe, ki jo pokriva zdravstveno zavarovanje. Vendar je že kar navada, da bolniki skrivaj pritaknejo ovojnico z denarjem. Za bolnike je tako plačevanje drago, a bistveno. Oseminštiridesetletna Ilona Pauker je morala krepko seči v svoje prihranke, ko je bila mati naročena na operacijo kolka. Zdravniku bo dala 15.000 forintov za operacijo, 3000 pa sestram za nego. »Naš božič bo skop,« pravi zdaj. Madžarski zdravniki menda strateško poskrbijo, da ostanejo sami z bolnikom in transakcije nihče ne vidi. Bolnika pokličejo za zaveso ali pa v posebno sobo na »končni pregled«. Ta praksa je tako razširjena, da so na formularje za davčno napoved vnesli poseben predalček za zdravnike za vpis skritih dohodkov. Zdravniki seveda ne priznajo vseh. Nihče od enajstih, ki jih je povprašal novinar AFP, ni maral izdati svojega imena in zneska napitnine. Vsi po vrsti pa so se pritožili zaradi podcenjenosti svojega poklica. »Če bi povedali po pravici, bi se dobesedno prijavili davčni policiji,« je dejal eden od njih. Njegov kolega, ki vodi budimpeštansko ginekološko kliniko, odnese po 30 letih dela domov 70.000 forintov na mesec, povprečna neto plača pa znaša 50.000 forintov. Ve, da je lahko zadovoljen, ker z napitninami in dodatnim večernim delom poveča zaslužek na 200.OČK). A toliko zasluži le, kadar veliko operira. Seveda ni mogoče živeti s plačo. Štiričlanska družina z dvema zaposlenima zdravnikoma bi z njo umrla od lakote. Mnoge madžarske bolnišnice tepe revščina. Večina od tisoč vprašanih je v nedavni raziskavi javnega mnenja izjavila, da je zdravstveni sistem kritičen, 54 odstotkov od njih pa nima denarja, da bi si plačali zdravljenje. Anketa svetovne banke je pokazala, da je povprečna življenjska doba na Madžarskem šest let krajša od evropskega povprečja. Madžarska je v letih 1989 do 1994 skoraj podvojila proračun za zdravstvo (od 5,7 na 10,8 odstotka bruto narodnega dohodka), lani pa ga je spet zmanjšala. AFP Postana »vest dneva« Da je življenje poslancev res težko, je mogoče sklepati tudi po tem, da nekateri še časopise berejo z enodnevno zamudo. Tako je na včerajšnji seji parlamentarnega odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prebrano Jožef Jerovšek (SDS) ministra Smrkolja povprašal, ali je res, da v ponedeljek, 13. decembra, vnovič prihaja v Slovenijo veterinarska inšpekcija EU, »kot sem danes bral v časopisu«. Ob začudenih pogledih kmetijskega ministra, pa tudi drugih udeležencev sestanka, ki so za napovedani inšpekcijski obisk očitno zvedeli iz Dela že dan poprej, je bil Jerovšek poleg Smrkoljevega odgovora deležen tudi ustreznih neuradnih komentarjev. * iz naših krajev Odlok o gospodarskih javnih službah na ustavnem sodišču Občina Dol pri Ljubljani bo vztrajala Župan A. Jemec: S spremembami odloka o gospodarskih javnih službah so ustanoviteljske in premoženjske pravice še bolj kršene Ljubljana - Občina Dol pri Ljubljani bo vztrajala pri zahtevi za presojo ustavnosti in zakonitosti odloka o organiziranju Gasilske brigade Ljubljana ter 16. in 18. člena ljubljanskega odloka o gospodarskih javnih službah, sprejetega leta 1996. Kot je na včerajšnji javni obravnavi na ustavnem sodišču dejal Anton Jemec, župan občine Dol pri Ljubljani, so z omenjenimi členi »kršene ustanoviteljske in premoženjske pravice v javnih podjetjih«, še bolj pa so kršene s spremembami in dopolnitvami odloka o gospodarskih javnih službah, ki jih je nedavno sprejel ljubljanski mestni svet. Najprej je s predlogom občinskega sveta Dol pri Ljubljani (ene od desetih pravnih naslednic nekdanjih ljubljanskih občin in mesta ljubljane, op. D. V.) za presojo ustavnosti in zakonitosti sodišče seznanil sodnik Zvonko Fišer. Kot je dejal, je predlagatelj prepričan, »da mestna občina Ljubljana z odlokom krši ustanoviteljske in upravljalske pravice občine kot pravne naslednice«. Sodnike je seznanil tudi z mnenjem mestne občine Ljubljana, da z odlokom ne posega v pravice drugih občin. Ustavno sodišče je sredi letošnjega oktobra razveljavilo tri določbe odloka o gospodarskih javnih službah in določilo rok za usklajevanje. Ljubljanski mestni svet je zato sredi novembra sprejel popravljen odlok, ki bo bržkone objavljen v prihodnjem Uradnem listu. Kot je ugotovilo sodišče, so s tem nastale nove razmere, ki pa po besedah zagovornice občine Dol pri Ljubljani, odvetnice Tanje Medvešček, »še bolj prizadenejo ustanoviteljske in premoženjske pravice nad gospodarskimi javnimi službami«. Ustavno sodišče je pobudo občinskega sveta Dol pri Ljubljani za presojo ustavnosti in zakonitosti odloka o organiziranju Gasilske brigade Ljubljana in posameznih določb ljubljanskega odloka o gospodarskih javnih službah že enkrat obravnavalo, vendar je moralo obravnavo včeraj, zaradi sprememb v sestavi sodišča, ponoviti. Včerajšnje javne obravnave se kljub vabilu ni odzval nihče iz mestne občine Ljubljana. Dejan Vodovnik Odločitev po dolgem obotavljanju Lekarniški zavod za štiri občine Litija je le sprejela odlok o skupnem zavodu z občinami Kamnik, Domžale in Mengeš Litija — Litijski občinski svetniki so končno sprejeli predlog odloka o ustanovitvi javnega zavoda Mestne lekarne, ki ga sestavljata dve kamniški in dve litijski enoti ter enota lekarne v Domžalah in Mengšu. Občinski sveti Kamnika, Domžal in Mengša so odlok o ustanovitvi sprejeli že lani spomladi, litijski svetniki pa so s sprejemom odloka zaradi teženj po odcepitvi iz Lekarne Kamnik odlašali kar poldrugo leto. Javni zavod Lekarne Kamnik je bil ustanovljen leta 1968. Z uveljavitvijo zakona o javnih zavodih pa so morali vsi občinski sveti sprejeti odlok o ustanovitvi in delovanju zavoda z imenom Mestne lekarne. Ker so litijski svetniki v prejšnjem mandatu zahtevali ustanovitev samostojnega javnega zavoda Lekarne Litija, je posredovala tudi Lekarniška zbornica Slovenije ter občini na podlagi strokovnih analiz odsvetovala odcepitev. Izločitev obeh litijskih lekarn bi namreč povečala režijske stroške, težave bi nastale pri nadomeščanju delavk v primeru daljše bolniške odsotnosti, slaba stran litijskega zavoda pa bi tudi bilo, da bi morali z občinskim proračunskim denarjem pokriti morebitno izgubo zavoda. Lekarniška zbornica je občino med drugim tudi opozorila, da večji javni zavod zagotavlja finančno stabilnost in večjo socialno varnost vseh zaposlenih. Ker so svetniki na nedavni seji sprejeli odlok, je zdaj na vrsti imenovanje direktorja in članov sveta zavoda. Vseh članov sveta bo devet, od tega bodo štirje predstavniki občin, štirje predstavniki delavcev in en predstavnik zavarovancev. Bojan Rajšek Učenci so izdelali koledar Brezoviški osnovnošolci bodo pokazali izdelke v Notranjih Goricah Brezovica - Danes ob 18. uri bodo učenci OŠ Brezovica v domu krajanov v Notranjih Goricah predstavili stenski koledar za leto 2000, ki so ga izdelali ob pomoči učiteljev in verjetno tudi nekaterih staršev. Na koledarju je natisnjenih dvanajst likovnih izdelkov v različnih tehnikah in šestdeset štirivrstičnih pesmic na temo o mesecih in letnih časih. Med številnimi stvaritvami, ki so prispele na likovni in literarni natečaj, je najboljše izbirala posebna žirija. Pregledati je morala skoraj petsto štirivrstičnih pesmic. Zaradi pestrosti likovnih izdelkov se je odločila še za deset motivov, ki so natisnjeni na novoletnih voščilnicah. Družabno srečanje s kulturnim programom in likovno razstavo se bo ponovilo jutri ob 18. uri v OŠ Brezovica. Izkupiček od prodaje voščilnic in koledarjev bodo namenili za šolski sklad. T. G. Dih morja v Šolskem epicentru Ljubljana - Gojenci Centra za usposabljanje Elvire Vatovec iz Strunjana so včeraj v prostorih Šolskega epicentra Državne založbe Slovenije na Mestnem trgu 23 predstavili projekt Strunjan skozi čas. Odkrivali so preteklost in sedanjost kraja, ljudi in narave. Zbrano je pravo bogastvo spoznanj o zgodovini in kulturni dediščini, solinarstvu, življenju v morju, strunjanskem klifu, oljkarstvu, rastlinstvu in turizmu. Razstava, na kateri je prikazana tudi maketa Strunjana, bo odprta do novega leta. Na otvoritvi so postregli s figovim kruhom, pincami, pletenkami in drugimi dobrotami iz nonine kuhinje, ki sojih pripravili sami. S seboj so prinesli tudi rastline, ki uspevajo v okolici njihovega centra in sd jih vso zgodnjo jesen pripravljali za razstavo. D. Ve. Pisma bralcev Dvojna morala Na račun sklenjene pogodbe med državo in cerkvijo se je vsul plaz kritik. Nekateri so celo prepričani, da je protiustavna. Zanimivo pa je, da nihče ne ve točnega člena ustave, s katerim bi naj bila pogodba v nasprotju. Kje so le bili ti strokovnjaki ob podpisu pridružitvene pogodbe s španskim kompromisom, zaradi katerega so poslanci morali spremeniti celo ustavo? Nobenega strokovnjaka ni slišati tudi ob zahtevah po regionalizaciji Slovenije. Nasprotno, brez pomislekov celo zagovarjajo delitev Slovenije na regije in nekateri člani ZLSD že ustanavljajo evropsko regijo Istro. Gospodje, kje je vaša morala? Se zavedate, da nas bo Evropa regij asimilirala in izničila našo identiteto, in to zaradi vašega pohlepa po evropskem denarju, ki »naj bi« začel pritekati po ustanovitvi takšnih regij. V evropskih regijah bomo Slovenci v manjšini, slovenski jezik pa bo izginil z mest sporazumevanja Nadomestile ga bodo germanske in romanske jezikovne skupine, katerih vpliv se že čuti, čeprav še nismo v EU in še dolgo ne bomo. Če jim bo uspelo Slovenijo pokupiti (to bo pa tudi edini denar, ki bo prišel) in jo razdeliti na regije, paf takšna potreba odpade. Ob ljudeh dvojne morale se takšni črni napovedi ne moremo izogniti. Prepričan pa sem, da je cerkev edini prostor, iz katerega slovenski jezik še dolgo ne bo izginil. Ne smemo pozabiti, da je slovenski jezik izrinil latinskega iz cerkvenih obredov, čeprav je bilo v Vatikanu veliko zagovornikov maševanja v latinščini. Se zavedate, da se moramo predvsem cerkvi zahvaliti za obstoj naroda in negovanje našega jezika kljub tisočletni germanski nadvladi? Franc Majcen Kocljeva 9, Gornja Radgona Praznoverje nas stane preveč Kolikor revnejši in manj pro-svetleni so ljudje, toliko bolj so dovzetni za vse mogoče praznoverje in so ga pripravljeni celo plačevati. Saj človek v stiski in nemoči išče rešitve iz zagate tudi tam, kjer vidi najmanjšo možnost rešitve. Tako je bilo na primer v stari Jugoslaviji v času kraljeve diktature in splošne lakote vse več cerkvenih in drugih čudežev, ki so jim posebno vsestransko priza- Videokaseta o vrhniški občim Predstavitev znanih osebnosti, zgodovine in znamenitosti Vrhnika - Jutri bo ob 19. uri v vrhniškem Cankarjevem domu predstavitev videokasete Tam je Vrhnika, s podnaslovom Sprehod skozi pokrajino, mesto in čas. Videokaseto v nakladi tisoč izvodov je naročila in financirala občina, njen namen je predvsem promocijski, saj jo bodo med drugim delili gostom ob različnih uradnih obiskih. Videokaseto so po zamisli in v organizaciji Marte Rijavec ustvarjali tri leta. Besedilo je napisal dr. Peter Habič, brala sta ga Julka Vahen in Dani Šmon, režiser pa je bil Andrej Stojan. Predstavitev videokasete o Vrhniki bo potekala v okviru prireditev od obletnici smrti pisatelja Ivana Cankarja. V soboto, 11. decembra, na Cankarjev spominski dan, pa bodo za obiskovalce ves dan odprta vrata njegove spominske hiše na Klancu. Z. M. Nova grožnja z zaporo lokalne ceste do lukoviškega kamnoloma Spremenjena trasa avtoceste skozi naselje Blagovica Lukoviški svet je potrdil pobočno različico avtoceste skozi Blagovico - Nekateri krajani Žirovš iz KS Krašnja hočejo nadomestne hiše in ne le protihrupne ograje ob avtocesti Lukovica - Avtocesta Vransko—Blagovica bo na območju Blagovice potekala po spremenjeni trasi. Dosedanjo so zamenjali s tako imenovano pobočno različico. To je na torkovi izredni seji sklenil lukoviški občinski svet. Ob obravnavi poročila o uresničevanju zahtev občipskega sveta pri gradnji avtoceste v občini Lukovica so obravnavali tudi pritožbo krajanov vasi Žiro-vše iz krajevne skupnosti Krašnja. Ti namreč zahtevajo, naj občina doseže takšne spremembe uredbe o lokacijskem načrtu za avtocesto, ki bi nekaterim prebivalcem Žirovš omogočila preselitev. Prepričani so namreč, da bi jim avtocesta in njeni objekti (nadvozi) tako poslabšali bivanjske razmere, daje odkup in rušenje njihovih objektov edina rešitev. Protihrupna ograja zanje ne pride v poštev. Zaradi navedenega od občine Lukovica pričakujejo, da bo dosegla pono- vitev postopka za sprejemanje lokacijskega načrta za avtocesto. Svet se je seznanil še z obljubo Darsa, da bo najkasneje do maja 2000 za staro pošto zgradil izvoz iz lukoviškega kamnoloma. No- po lokalni cesti vozita nasipni material za gradnjo avtoceste. Ob tem jim je lukoviški župan Anastazij Živko Bnija predstavil še pismo skupine prizadetih Lukovičanov, živečih ob tej ce- Ana Zajc, članica pogajalske skupine Lukovičanov, živečih ob lokalni cesti, ki pelje v kamnolom, je napovedala, da bodo cesto še pred novim letom znova zaprli za promet (in to ne le za nekaj ur, temveč za dan, dva ali več), če SCT in Grasto ne bosta spoštovala svojih pisnih obljub. Na cesti je namreč še vedno preveč blata, tovornjaki so preveč naloženi, v kamnolomu pa povzročajo hrup tudi ob nedeljah. va cesta se bo priključila na magistralno cesto Ljubljana-Celje, v križišču obeh cest pa bo tudi semafor. Prav tako so zvedeli, kakšne ukrepe izvajata podjetji SCT in Grasto, ki iz kamnoloma sti. V njem zahtevajo, naj jo občina zapre, saj še SCT in Grasto kljub podpisanemu dogovoru ne spoštujeta vseh obljub glede čiščenja cest, dela v kamnolomu in voženj po cesti. Občinski svet je na izredni seji sprejel še rebalans letošnjega občinskega proračuna. Ta skupaj s prihodki osmih krajevnih skupnosti ostaja skoraj enak, kot so ga načrtovali. Večji je le za dobrih sto tisočakov in znaša 843 milijonov in 863 tisoč tolaijev. Znotraj proračuna so opravili le nekaj prerazporeditev. Naložbi, kot sta obnova lukoviškega kulturnega doma in gradnja vrtca, bosta prišli na vrsto šele prihodnje leto, tako da so zanju rezerviran denar namenili za dodatna dela pri sanaciji gradu Brdo ter za vzdrževanje, gradnjo in obnovo cest ter kanalizacije v občini. Ker na seji ni bilo več kot dve tretjini vseh svetnikov, niso mogli glasovati o predlogu novega statuta občine Lukovica. O njem bodo tako odločali šele po novem letu. Janez Petkovšek Osrednja Slovenija Pokličite nas! Ob prebiranju lokalne strani v časniku se vam je najbrž večkrat zazdelo, da novinarjem ni uspelo zvedeti vsega- Kaj, ko bi nas poklicali in nam sporočili svoje pripombe in predloge? Zavrtite številko ljubljanskega dopisništva: 06117 37 160 Vaš klic pričakujemo vsako dopoldne med 10. in 11. uro, od ponedeljka do petka. Ljubljanski klošarji pozimi Oblek ni nikoli dovolj Brezdomci pozimi potrebujejo poleg obroka hrane predvsem obleko, obutev in odeje - C krama je spet obljudena Ljubljana - Pozimi je težko biti klošar, zato sta topla obleka in obrok v tem času brezdomcem nadvse dobrodošla. Približno 60 obrokov razdelijo vsak dan v ljubljanskem zavetišču za brezdomce na Poljanski 45b, obleka, ki jo podaijajo občani, pa je sproti razgrabljena. Med brezdomci, ki se okrog poldneva nagnetejo v razdelilni« hrane, je približno polovica stanovalcev zavetišča na Poljanski cesti, drugi pridejo »z ulice«. Število tistih, ki iščejo pomoč, se pozimi bistveno ne poveča, vendar so njihove potrebe takrat neprimerno večje, podarjena obleka in odeje pa še bolj dobrodošle, je povedal Vlado Maček, socialni delavec in pomočnik upravnika zavetišča za brezdomce. V mestu umre vsako zimo zaradi podhladitve od tri do pet klošarjev, zato je pomembno, da dobijo v tem času vsaj toplo obleko, obutev in odeje. Ogroženi niso brezdomci, ki prebivajo v zavetišču - zanje je dokaj dobro poskrbljeno — ampak tisti, ki se ponoči zavlečejo v kleti ali pod klopi v parkih. V zadnjem času je spet čedalje bolj živahno v neposredni soseščini zavetišča. Cukrama je bila še pred kakšnim letom povsem zapuščena, zdaj se vanjo spet naseljujejo brezdomci. Nekaj več kot dvajset jih je to zimo našli zatočišče v njej, medtem ko so v zavetišču, kjer je prostora za 28 ljudi (24 moških in štiri ženske) štiri postelje prazne. V njem se je namreč mogoče namestiti le z odločbo centra za socialno delo, vendar vsi, ki nimajo domov, ne izpolnjujejo pogojev za vstop. Najpogostejša ovira sta tuje državljanstvo ali to, da so imeli zadnje stalno bivališče zunaj MOL. Nekateri klošarji pa si po besedah Vlada Mačka niti ne želijo v zavetišče. Ker težko upoštevajo strog hišni red, se raje odločijo za dobrih 20.000 tolarjev, kolikor dobijo na mesec denarne pomoči, kot za toplo posteljo. Ljudje, ki ostanejo brez - zaposlitve in strehe nad glavo, namreč med bivanjem v zavetišču ne dobijo niti tolatja, zato jih več kot polovica berači. Nekateri si najdejo priložnostne zaposlitve, drugi za delo niti niso zmožni. Po Mačkovih besedah se ni bati, da bi prazne postelje v zavetišču ostale dolgo nezasedene, saj se tragične življenjske zgodbe, pri katerih je uvod najpogosteje alkohol, nenehno dogajajo. Helena Kocmur Foto Igor Zaptatil Čakajoč na hrano in priložnostno delo - Med ljubljanskimi klošarji to zimo ni še nihče umrl zaradi podhladitve, a zato nič manj ne drži, da so brezdomci v zimskih mesecih posebno ogroženi. To dokazuje tudi primer z začetka leta, ko je pri petih stopinjah Celzija zaradi podhladitve umrl en človek. V zavetišču za brezdomce, kjer ta čas biva 24 ljudi (med njimi tri ženske), vsak dan pa jih pride po hrano (na fotografiji) ali drugačno pomoč približno 60, so pozimi najbolj veseli podarjene obleke, perila, obutve in odej, nekateri tudi priložnostnega dela. Pobuda za reorganizacijo krajevnih uradov Po zgledu medvoškega modela Vpriljubljanskih občinah želijo približati državo občanom - V upravni enoti predlagajo združevanje krajevnih uradov — Pozitivne izkušnje Medvod Ljubljana — Država in občina sta že več let formalno ločeni, v zavesti ljudi pa se ta ločnica še vedno ni zasidrala. Zato so prebivalci mlajših in manjših občin na obrobju Ljubljane vselej razočarani, ker lahko »na občini« uredijo zelo malo formalnosti. V devetih od deset krajevnih uradov, kolikor jih deluje na območju ljubljanske uprave enote, v Horjulu, Preserjah, Polhovem Gradcu, Brezovici, Velikih Laščah, Dobrovi, na Igu, Škofljici in v Vodicah, vodijo le matične knjige, po osebne dokumente in različna potrdila pa pošiljajo ljudi v Ljubljano na Kresijo ali v Moste. deti ljudje dokaj verjeli. Pojavljali so se novi in novi čudodelniki in nekateri mežnarji so postali zveličavni žonglerji. Ko je prišlo sedaj do obnove kapitalizma ter s tem do še večje socialne diferenciacije in z njo do vse večje revščine, so se zopet uveljavili razni čarodeji, napovedovalci sreče, vseh vrst žreci in drugi prevaranti, ki imajo celo dostop na RTV, ne da bi jim tam zaračunavali minutažo. To jim seveda hočemo ali nočemo plačujemo naročniki in v obliki dotacij, obenem pa država ne more sestaviti svojega proračuna brez permanentne prodaje imovine, ki je bila ustvarjena v socializmu, in brez rapidnega večanja tujih kreditov. Industrijski, pa tudi drugi delavci so vse bolj razčlovečeni in za delodajalce vredni le toliko, kolikor je učinkovita njihova delovna sposobnost — delovna sila, s sprostitvijo uvoza in cen kmetijskih pridelkov pa bodo pričeli propadati manjši in tržno manj uspešni kmetje ter postajati kmečki proletariat. S povečanjem revščine bo manj šolanja, več splošne zaostalosti in dušebrižništvo se bo razmahnilo še bolj, kot protiutež socialno-revolucionamim gibanjem. Mar bo sedanje domala Zato iz priljubljanskih občin vedno znova prihajajo pobude za povečanje števila uradnih ur in razširitev pristojnosti krajevnih uradov. Nazadnje so se o tem pogovarjali na nedavni seji sosveta načelnice Upravne enote Ljubljana Nine Jevšnik, posvetovalnem organu, ki ga sestavljajo župani oziroma predstavniki občin s tega območja. Dogovorili so se, da bodo uradne ure krajevnih uradov za zdaj nespremenjene, čeprav je načelnica načrtovala nekatere spremembe. Državno upravo bodo skušali približati ljudem drugače, z reorganizacijo in združevanjem krajevnih uradov. Upravna enota se bo pri ministrstvu za notranje zadeve za začetek pozanimala o morebitnih novih usmeritvah, v občinah pa bodo preve- neomejeno podpiranje in plačevanje vsega mogočega praznoverja osnova za »uspešno reševanje« bodočih družbenih problemov? Rudi Rogelj Goriška 13, Maribor Kaj pa inšpekcije? Spoštovana gospa Ivica! V svojih prispevkih v nadaljevanjih se z veliko vztrajnostjo hudujete na neučinkovito inšpekcijo oziroma na njeno nedelavnost in nezainteresiranost za probleme ljudi, ki se jim množično kršijo njihove zakonske pravice, o čemer že vrabci čivkajo na strehi. Pri tem se sklicujete na razne prispevke v medijih, ki so po Vašem mnenju v vsakem primeru verodostojni, »ker so gotovo ta dejstva preverili«. Ali ste se kdaj vprašali ali to v celoti in vedno drži? Včasih ugotovljeno enostavno ne ustreza konceptu prispevka, ki ima le zelo zelo redko cilj hvaliti državo in njene represivne organe. Ne glede na povedano, Vam zagotavljam, da v vseh primerih, ko smo na kakršenkoli način obveščeni, zelo pogosto pa tudi po lastni iniciativi, glede na možnosti, ki nam jih daje zakonodaja, ukrepamo. rili finančne in prostorske možnosti. »V upravni enoti smo za tesnejše sodelovanje z občinami, vendar smo pri tem omejeni zaradi kadrov, prostorov in opreme. Zato ne moremo slediti željam županov, da bi uradne ure krajevnih uradov povsem prilagodili občinskim. Naši podatki kažejo, da občani krajevne uradne s sedanjim obsegom nalog razmeroma redko potrebujejo, saj opravijo povprečno od ene do šest zadev na dan, zato predlagamo kompromis — združevanje in razširitev nalog krajevnih uradov. Izkušnje iz Medvod, kjer že več kot dve leti deluje naš odsek sektorja za upravne notranje zadeve, so za nas in za občane pozitivne,« pravi Nina Jevšnik. Če Vas naše delo pobliže zanima, Vas vabim, da se oglasite na sedežu Inšpektorata RS za delo v Ljubljani, kjer boste spoznali drugo plat medalje, čemur bo morda sledil nam prijaznejši prispevek z Vaše strani. Borut Brezovar, univ. dipl. pravnik glavni inšpektor RS za delo Parmova 33, Ljubljana Trženje zdravja Čeprav je ameriški zdravnik D. D. Palmer, kiropraktik, že umrl, so ponudili njegov način zdravljenja tudi po vplivnem slovenskem valu 202. Tema kaj hitro zresni poslušalca, ko ponudnik na radiu v nedeljo po 16. uri sprašuje po telefonu 20-letni-co in še drugo mlado damo po zdravju, navrže ameriški izvor metode zdravljenja skeleta, kar je zanj in za mnoge Slovence, za vsakega na svoj način, gotovo vrednota izrednega pomena. Ni mi bilo popolnoma jasno, ali gre pri tem za obrtno ali organizirano zdravstveno dejavnost Z državnim blagoslovom. Gotovo so v igri dani pogoji in licenca, saj se z zdravljenjem danes v 20. stoletju ne sme igrati. Spomnimo se, kako postanejo odnosi ohlapni, če se držimo rekla naših izvoljencev v zdra- vo načelu »vse na enem mestu« je v pritličju medvoške občine namreč mogoče urediti vse v zvezi z osebnimi dokumenti, registrirati motorna vozila, vlagati pritožbe zoper odločbe in sklepe. Vsi z območja ljubljanske upravne enote, ne le Medvoščani, lahko tam uredijo vse upravno-no-tranje zadeve, razen vlog za prijavo javnih prireditev, poroke, vlog za orožni list in spremembo osebnega imena ter zadev v zvezi s tujci. Matične knjige pa vodijo samo za Medvoščane. Po besedah mag. Vladimirja Tomažiča, vodje sektorja za upravne notranje zadeve pri upravni enoti, število strank še narašča. Lani jih je bilo 11 tisoč, letos pa pričakujejo, da jih bo od 12.500 do 13 tisoč. Kmalu bodo vstvu, da naj vsak sam skrbi za svoje zdravje. Seveda pri tem niso mislili na njihov vpliv na čudno zdravstveno zakonodajo, priporočila SZO, cepljenje, omejevanje z negativnim seznamom zdravil, vodo, mleko, meso, bolezni odvisnosti, promet in nasilje. Na teh področjih še ni zaznati pravega lastnika civilne družbe, njegove moči in samo-odgovomosti. Mene je pri tem zmotila zgolj slaba literarna predstavitev nastopajočega in uporaba 1. osebe množine, plurala modestiae, ki s tem poudarja familiamost, pa tudi svojo reprezentativno oholost do mladih sobesednic. Hiropraktiki in drugi sodelujoči v zdravstvu bi gotovo pri nas rabili še nekaj evropske kulture grško-rimskega izvora, česar jim ni dala šola v domačem okolju, in naj bi si strokovno poteg običajnih slik skeleta v pomoč in oporo želeli še CT, UZ in UM resonančne slike hrbtenice z novimi dognanji, kajti v zdravilstvu velja zlato pravilo, ki ga še nihče ni odpravil: ko je bolezen prav spoznana, čeprav z dragimi metodami, z zdravljenjem ni težav, postane enostavno, cenejše, uspešno in pravo. Zato je še vedno nerešeno osnovno vprašanje, kako naj bi dosegli predvideni obseg dela. Ob začetku projekta so namreč načrtovali, da bo medvoški odsek prevzel 16 odstotkov dela, ki so ga za vso Ljubljano v glavnem opravijo na Kresiji. Glede na to, da upravna enota »skrbi« za več kot 300 tisoč občanov in da zanje vsako leto opravijo dobrih milijon zadev, razbremenitev ni zanemarljiva. Model Medvod, ki so ga prvi poskusno uvedli v Ljubljani, se uspešno uveljavlja tudi tudi drugod po Sloveniji, vprašanje pa je, kakšno prihodnost ima na ljubljanskem območju. Stroka meni, da bi bilo na tem območju smotrno organizirati še tri do štiri razširjene urade. Tako srečnega spleta okoliščin kot v primeru Medvod, ki so lahko ponudile ustrezen prostor in drugo podporo, verjetno še dolgo ne bo. Če se ne bo ustavilo pri denarju - samo za opremo je treba zagotoviti najmanj 20 milijonov tolarjev — pa se bo zataknilo pri določanju lokacij, ki bodo za župane prestižno vprašanje. Nevenka Žolnir naš hiropraktik bolezen/diagnozo res sam spoznal in uskladil ameriško hiropraktiko s tem spoznanjem. Ali je to res vse? Sam bi slike pri dolgotrajnih težavah v hrbtenici po nekem času premišljeno obnovil. Ali bi jih sploh lahko glede na varčevanje? Predvsem pa naj se v takih primerih uveljavi pravica timske obravnave bolnikov na konziliju zdravnikov, kot je zapisano v pravicah zavarovancev pri ZZZS. Informacije po radiu pa naj bi bile le informativne, vzgojne in usmerjene k pravim ciljem. Saj vsi vse vedo, česar sleherniki ne morejo. Pavel Z. Lapanja Marice Kovačeve 8, Ljubljana Tretje tisočletje Slovenci smo Slovenci. Toda nikoli enotni. Kar nas zgodovina pomni, smo vedno razdvojeni. Toda pustimo zgodovino. Res je mati modrosti, toda pri nas bo ostala vedno dvojna. Tako je bilo, tako je in tako bo ostalo. Med seboj se bomo žrli tako dolgo, da se bomo požrli. Pa da ne boste mislili, da smo mi preprosti Slovenci takšni Ne. Takšni so tisti, ki nas vodijo. Oni nas razdvajajo, namesto da bi nas združevali. Na kratko Danes razglasitev naj trgovin Ljubljana - Najbolje ocenjene prodajalne v središču Ljubljane bodo danes na družabni prireditvi Podjetniškega centra na Ljubljanskem gradu prejele priznanja za urejenost in kakovostno ponudbo. Petčlanska komisija je ocenila 70 prodajaln, priznanja Moja trgovina ’99 pa jih bo dobilo petindvajset. To je že četrti izbor, vsak član komisije za prihodnje leto predlaga največ pet novih trgovin, zato je izbira vsako leto obsežnejša. Med prireditvijo bo na Gradu razstavljal unikatne mizarske izdelke mladi oblikovalec Dejan Uroš Šujdovič. Njegovi izdelki približujejo narodovo zapuščino, vendar so prilagojeni sodobnemu času. V okviru dneva ljubljanskih podjetnikov pa bo danes v prostorih Kresije studio GAO arhitekti predstavil atipske projekte montažnih hiš. B. T. Jaslice v Križevniški cerkvi Ljubljana - V Križevniški cerkvi v Križankah bodo jutri odprli razstavo jaslic. Ogledati si jih bo mogoče do 23. decembra, vsak dan med 10. in 17. uro. Vsakokrat ob 17. uri bodo v Križankah na božičnih koncertih nastopili tudi učenci Glasbene šole Ljubljana Moste -Polje. T. G. Pogrebi Žale: Na ljubljanskih Žalah bodo v četrtek, 9. decembra, pokopali 62-letnega upokojenca Metoda Izlakarja (ob 9. uri), 48-letno upokojenko Dragico Marič (ob 10. uri), 81-letno upokojenko Marijo Jenko (ob 12. uri) in 97-letno upokojenko Gizelo Madari (ob 13. uri). Dravlje: Na draveljskem pokopališču se bodo ob 11. uri poslovili od 92-letne upokojenke Jožefe Hočevar. Vič: Na viškem pokopališču bodo ob 14. uri pokopali 70-letnega upokojenca Emila Pogačarja. Stožice: Na pokopališču v Stožicah bodo ob 15. uri pospremili na zadnjo pot 78-letnega upokojenca Antona Jakopiča. J. S. e-mail: pisma« Res je, vse bi radi razdelili na dva tabora. In sedaj so se pojavili še strokovnjaki, ki bi tudi matematiko razdelili na dvoje. Toda to se ne da. Jaz trdim, da je 5 x 5 = 25. Ni ne 24 in ne 26, vedno je le 25. V Pismih bralcev v Delu berem in ugotavljam, da bomo kar dvakrat praznovali začetek novega tritisočletja. Kdor hoče, naj ga praznuje, ne dvakrat, tudi trikrat ali pa morda še večkrat. Res pa je le naslednje štetje let. Štetje časa ali let je le enkratno. Ne more biti dvojno. Šteje se od začetka proti koncu. Začetek pa je le enkraten. In če so se nekoč odločili, od kdaj in po kom bodo šteli leta, je bil to le en trenutek ali moment. Res je bil ta trenutek. Določili so ga vsi. Vsi so uradno začeli šteti leta od tega trenutka. S tem so se strinjali rimokatoliki, muslimani, hindujci, budisti in mnoge druge vere. Odločili so, da se uradno štejejo leta od Kristusovega rojstva. To je določeno, to se izvaja in se šteje. Vem, da poleg tega štetja Židje štejejo tudi svoja leta, muslimani svoja in drugi tudi svoja leta. Svetovno pa je štetje let urejeno. Začetek let je določen s Kristusovim rojstvom, to pa je tisti trenutek, ko je Kristus zagledal svet. To je tre- nutek, ki ga označimo z 0 (ničlo). Po pretekli sekundi je bil mlad »že eno sekundo«. Matematika nas uči, da tu ni dvojnosti. Resnica je naslednja: od Kristusovega rojstva do konca leta 1 oziroma do 31. decembra opolnoči je preteklo eno leto. Leta 1 pa se začenja 1. sekunda 2. leta. Dokaz štetja let od Kristusovega rojstva od 0-1, 1-2, 2-3, 3-4, 4-5, 5-6, 6-7, 7-8, 8-9, 9-10. Torej do 10 let je minilo 10 let. Trenutek nato je že naslednja sekunda naslednjega, drugega desetletja. Primer matematike pa še v tisočletju. Rojstvo Kristusa je trenutek. Končni sklep je zato naslednji: od 0-1000 let in od 1000-2000je preteklo točno 2000 let. Torej, ko se bo zapisal 1. januar 2000, bo po preteku 1 sekunde že pretekla prva sekunda naslednjega tisočletja. Ko se bo pa pisalo 31. decembra 2001 opolnoči, bo preteklo že kar eno leto naslednjega tritisočletja. Da pa ja ne boste prikrajšani za dvojno praznovanje, pa praznujte še 25. december, rojstni dan Kristusa, kot nas uči RKC, in nato še prvi dan meseca januarja leta 2000, ki je prvi dan novega tisočletja. fciril Plut Rostoharjeva ul. 1, Krško iz naših krajev Foto Vlasta Ftfte Novi čakalnici v Radovljici Radovljica - Krajevna skupnost Radovljica je namesto slabih nadstrešnic na avtobusnih postajališčih v bližini naselja blokov z ravnimi strehami dala postaviti novi čakalnici, ki sta stali okoli 1,5 milijona tolarjev. Medtem ko se je postajališči zaradi zidakov, ki so bili uporabljeni pri zidavi blokov, prijelo ime -isospan«, se je svet krajevne skupnosti odločil za ime bližnjega griča Voljčev hrib. Medtem ko večina Radovljičanov danes najbrž hrib pozna kot Volčji hrib, pa predvsem starejši domačini vedo za njegovo pravo ime (tako piše tudi dr. Dušan Čop v prispevku Krajevna in ledinska imena med Begunjami in Radovljico oziroma Lescami v Radovljiškem zborniku, 1992) - Voljčev hrib, po lastniku Voljču. V. F. Ustanavljanje razvojne agencije Sora V njihovem centru nastaja 20 projektov Medobčinski podjetniški center v Škofiji Loki se je prijavil na javni razpis za sofinanciranje lokalnih podjetniških centrov Škofja Loka — Medobčinski podjetniški center se je prijavil na javni razpis za sofinanciranje lokalnih podjetniških centrov v letu 1999 in 2090. Izbrani centri, ki bodo dobili do štiri milijone tolaijev državnih sredstev, pa morajo do konca leta postati samostojne pravne osebe z ustreznim statusom. Zato so se tudi v škofjeloškem centra dogovorili, da se preoblikujejo v dražbo z omejeno odgovornostjo oziroma v razvojno agencijo Sora, katere ustanoviteljice bi bile vse štiri ojtčine (škofjeloška bo prispevala 59 odstotkov ustanovnega kapitala, Gorenja vas - Poljane m Železniki po nekaj vec kot 15 odstotkov in Žiri 113 odstotka), območna obrtna zbornica Škofja Loka ter GZS (vsaka naj bi prispevala po 100.000 tolaijev) ter območna zbornica Kranj. V letu 1998 je medobčinski podjetniški center pomagal pri ohranitvi 50 delovnih mest, pri nastanku okoli sto novih delovnih mest in pri pridobitvi več kot 200 milijonov tolarjev kapitala na lokalno območje. Kot vse kaže, bodo podobni rezultati tudi letos, saj se prav zdaj v centru izvaja več kot 20 projektov, od tega devet zaposlitvenih. Center pripravlja tudi strategijo regionalnega razvoja za škofjeloško regijo, kar je osnova za pridobivanje sredstev strukturnih skladov EU. V medobčinskem podjetniškem centru menijo, da bi glede na vrednost premoženja, ki je ob upoštevanju pridobljenega znanja, pa tudi opreme, večje od ustanovnega kapitala, ter dosedanje rezultate dela bila ustanovitev razvojne agencije Sora smotrna in upravičena. Razvojna agencija bi opravljala vse funkcije medobčinskega podjetniškega centra, ve- čja pozornost pa bi bila namenjena pripravi regionalnega razvoja, izobraževanju in delu na projektih za pospeševanje kmetijstva, turizma, malega gospodarstva in gospodarstva. Več bi se ukvaijali s promocijo Škofje Loke in z organiziranim ter strokovno usmerjenimi razvojnimi programi in projektom. Razvojna agencija Sora naj bi bila ustanovljena do konca leta, delovati pa naj bi začela v letu 2000. Maja Roš Karmen Klobasa v Kosovi graščini Jesenice - Muzej Jesenice bo danes ob 18. uri v razstavnih prostorih Kosove graščine odprl razstavo del modne oblikovalke Karmen Klobasa iz Zabreznice. Po osnovni šoli je končala Šolo za oblikovanje in fotografijo, leta 1997 pa diplomirala na fakulteti za naravoslovje in tehnologijo — smer tekstilij in oblačil. Doslej je večkrat sodelovala na skupinskih razstavah, s svojim največjim ciklom Štiije letni časi pa bo prvič razstavljala na samostojni razstavi. Ženskam namenjena pletena oblačila bodo na razstavi dopolnjevali vzorčni primeri pletiv, modne skice, kolaži in fotografije. V. F. Koncert pevskega zbora Ljubljana - Danes ob 19. uri bo v Kulturnem domu Španski borci koncert Partizanskega pevskega zbora ob 55-letnici njegovega delovanja. Z. M. Potopisno predavanje Ljubljana - Danes ob 19. uri bo v Vodnikovi domačiji v Šiški potopisno predavanje o Indoneziji. Ob diapozitivih bo mogoče prisluhniti popotniku Igorju Fabjanu. T. G. Gorenjska Pokličite nas! Ob prebiranju lokalne strani v časniku se vam je najbrž večkrat zazdelo, da novinarjem ni uspelo zvedeti vsega. Kaj, ko bi nas poklicali in nam sporočili svoje pripombe in predloge? Zavrtite številko slovenskega dopisništva: 06117 37 280 Vaš klic pričakujemo vsako dopoldne med 10. in 11. uro, od ponedeljka do petka. Daljinsko ogrevanje bo cenejše Napeljevanje vročevoda po Železnikih poteka po načrtu - Cena priključka ni znana Železniki - Zdaj, med kurilno sezono, prebivalce Železnikov in okoliških krajev še bolj zanima, kako poteka uresničevanje enega večjih projektov v občini, napeljevanje vročevoda. Član odbora za izvedbo projekta v Železnikih Janez Ferlan, nam je povedal, da potekajo dela po načrtih. Prav te dni se bo namreč končala druga faza gradnje. Pri delu so ugotovili, da imajo Železniki zelo slabo dokumentacijo, saj so meritve različnih napeljav v zemlji zelo nenatančne, odkloni pa so zelo veliki. Pri polaganju vročevoda so odkrili celo cisterno z mazutom, ki je pozabljena že vsaj 15 let. Koliko goriva je v njej in kako jo bodo odstranili, se še niso dogovorili. Na nezaupljive pripombe krajanov Janez Ferlan odgovarja, da bo zdaj po podražitvi kurilnega olja ogrevanje s toplovodom kar za 17 odstotkov cenejše. Priključek bodo speljali do vsake hiše, stanovalci pa se bodo lahko sami odločili, ali se bodo priključili na toplovod. Za ceno priključka se še niso dogovorili. Ker je sistem skupne toplotne postaje zasta- rel, bodo kupili novejšo izvedbo s hišnimi toplotnimi postajami, ki omogoča tudi možnost daljinskega in individualnega nadzora. Občina je z izvajalcem že podpisala pogodbo za drugo fazo napeljevanja toplovoda, ki poteka predvsem po lokalni cesti za naselje Dašnica do križišča za športni park, kje bo priključek za športno dvorano. Izvajalcu bodo delo, ki stane skupaj 32,6 milijona tolarjev, plačali prihodnje leto, stroške pa bosta pokrili občina in Toplarna. V proračunu 2000 pa so predvidena sredstva za izdelavo lokacijske in projektne dokumentacije toplovodnega razvoda za vse naselje Dašnica. Maja Roš Pobuda za reorganizacijo krajevnih uradov Po zgledu medvoškega modela V priljubljanskih občinah želijo približati državo občanom - V upravni enoti predlagajo združevanje krajevnih uradov — Pozitivne izkušnje Medvod Ljubljana - Država in občina sta že več let formalno ločeni, v zavesti ljudi pa se ta ločnica še vedno ni zasidrala. Zato so prebivalci mlajših in manjših občin na obrobju Ljubljane vselej razočarani, ker lahko »na občini« uredijo zelo malo formalnosti. V devetih od deset krajevnih uradov, kolikor jih deluje na območju ljubljanske uprave enote, v Horjulu, Preseijah, Polhovem Gradcu, Brezovici, Velikih Laščah, Dobrovi, na Igu, Škofljici in v Vodicah, vodijo le matične knjige, po osebne dokumente in različna potrdila pa pošiljajo ljudi v Ljubljano na Kresijo ali v Moste. Zato iz priljubljanskih občin vedno znova prihajajo pobude za povečanje števila uradnih ur in razširitev pristojnosti krajevnih uradov. Nazadnje so se o tem pogovarjali na nedavni seji sosveta načelnice Upravne enote Ljubljana Nine Jevšnik, posvetovalnem organu, ki ga sestavljajo župani oziroma predstavniki občin s tega območja. Dogovorili so se, da bodo uradne ure krajevnih uradov za zdaj nespremenjene, čeprav je načelnica načrtovala nekatere spremembe. Državno upravo bodo skušali približati ljudem drugače, z reorganizacijo in združevanjem krajevnih uradov. Upravna enota se bo pri ministrstvu za notranje zadeve za začetek pozanimala o morebitnih novih usmeritvah, v občinah pa bodo pre- verili finančne in prostorske možnosti. »V upravni enoti smo za tesnejše sodelovanje z občinami, vendar smo pri tem omejeni zaradi kadrov, prostorov in opreme. Zato ne moremo slediti željam županov, da bi uradne ure krajevnih uradov povsem prilagodili občinskim. Naši podatki kažejo, da občani krajevne uradne s sedanjim obsegom nalog razmeroma redko potrebujejo, saj opravijo povprečno od ene do šest zadev na dan, zato predlagamo kompromis — združevanje in razširitev nalog krajevnih uradov. Izkušnje iz Medvod, kjer že več kot dve leti deluje naš odsek sektorja za upravne notranje zadeve, so za nas in za občane pozitivne,« pravi Nina Jevšnik. Po načelu »vse na enem me- stu« je v pritličju medvoške občine namreč mogoče urediti vse v zvezi z osebnimi dokumenti, registrirati motoma vozila, vlagati pritožbe zoper odločbe in sklepe. Vsi z območja ljubljanske upravne enote, ne le Med-voščani, lahko tam uredijo vse upravno-notranje zadeve, razen vlog za prijavo javnih prireditev, poroke, vlog za orožni list in spremembo osebnega imena ter zadev v zvezi s tujci. Matične knjige pa vodijo samo za Medvo-ščane. Po besedah mag. Vladimirja Tomažiča, vodje sektorja za upravne notranje zadeve pri upravni enoti, število strank še narašča. Lani jih je bilo 11 tisoč, letos pa pričakujejo, da jih bo od 12.500 do 13 tisoč. Kmalu bodo dosegli predvideni obseg dela. Ob začetku projekta so namreč načrtovali, da bo medvoški odsek prevzel 16 odstotkov dela, ki so ga za vso Ljubljano v glavnem opravijo na Kresiji. Glede na to, da upravna enota »skrbi« za več kot 300 tisoč občanov in da zanje vsako leto opravijo dobrih milijon zadev, razbremenitev ni zanemarljiva. Model Medvod, ki so ga prvi poskusno uvedli v Ljubljani, se uspešno uveljavlja tudi tudi drugod po Sloveniji, vprašanje pa je, kakšno prihodnost ima na ljubljanskem območju. Stroka meni, da bi bilo na tem območju smotrno organizirati še tri do štiri razširjene urade. Tako srečnega spleta okoliščin kot v primeru Medvod, ki so lahko ponudile ustrezen prostor in drugo podporo, verjetno še dolgo ne bo. Če se ne bo ustavilo pri denarju — samo za opremo je treba zagotoviti najmanj 20 milijonov tolaijev - pa se bo zataknilo pri določanju lokacij, ki bodo za župane prestižno vprašanje. Nevenka Žolnir Foto V orane Vogel Dih moija v šolskem epicentru Ljubljana - Gojenci Centra za usposabljanje Elvira Vatovec iz Strunjana so včeraj v prostorih Šolskega epicentra Državne založbe Slovenije na Mestnem trgu 23 predstavili projekt Strunjan skozi čas. Odkrivali so preteklost in sedanjost kraja, ljudi in narave. Zbrano je pravo bogastvo spoznanj o zgodovini in kulturni dediščini, solinarstvu, življenju v morju, strunjanskem klifu, oljkarstvu, rastlinstvu in turizmu. Razstava, na kateri je prikazana tudi maketa Strunjana, bo odprta do novega leta. Na otvoritvi so postregli s figovim kruhom, pincami, pletenkami in drugimi dobrotami iz nonine kuhinje, ki so jih pripravili sami. S seboj so prinesli tudi rastline, ki uspevajo v okolici njihovega centra in so jih vso zgodnjo jesen pripravljali za razstavo. D. Ve. Foto Igor Zupum Čakajoč na hrano in priložnostno delo - Med ljubljanskimi klošarji to zimo ni še nihče umrl zaradi podhladitve, a zato nič manj ne drži, da so brezdomci v zimskih mesecih posebno ogroženi. To dokazuje tudi primer z začetka leta, ko je pri petih stopinjah Celzija zaradi podhladitve umri en človek. V zavetišču za brezdomce, kjer ta čas biva 24 ljudi (med njimi tri ženske), vsak dan pa jih pride po hrano (na fotografiji) ali drugačno pomoč približno 60, so pozimi najbolj veseli podarjene obleke, perila, obutve in odej, nekateri tudi priložnostnega dela. Ljubljanski klošarji pozimi Oblek ni nikoli dovolj Brezdomci pozimi potrebujejo poleg obroka hrane predvsem obleko, obutev in odeje — Cukrama je spet obljudena Ljubljana — Pozimi je težko biti klošar, zato sta topla obleka in obrok v tem času brezdomcem nadvse dobrodošla. Približno 60 obrokov razdelijo vsak dan v ljubljanskem zavetišču za brezdomce na Poljanski 45b, obleka, ki jo podarjajo občani, pa je sproti razgrabljena. Odločitev po dolgem obotavljanju Lekarniški zavod za štiri občine Litija je le sprejela odlok o skupnem zavodu z občinami Kamnik, Domžale in Mengeš Litija - Litijski občinski svetniki so končno sprejeli predlog odloka o ustanovitvi javnega zavoda Mestne lekarne, ki ga sestavljata dve kamniški in dve litijski enoti ter enota lekarne v Domžalah in Mengšu. Občinski sveti Kamnika, Domžal in Mengša so odlok o ustanovitvi sprejeli že lani spomladi, litijski svetniki pa so s sprejemom odloka zaradi teženj po odcepitvi iz Lekarne Kamnik odlašali kar poldrugo leto. Med brezdomci, ki se okrog poldneva nagnetejo v razdelil-nici hrane, je približno polovica stanovalcev zavetišča na Poljanski cesti, drugi pridejo »z ulice«. Število tistih, ki iščejo pomoč, se pozimi bistveno ne pioveča, vendar so njihove potrebe takrat neprimerno večje, podarjena obleka in odeje pa še bolj dobrodošle, je povedal Vlado Maček, socialni delavec in pomočnik upravnika zavetišča za brezdomce. V mestu umre vsako zimo zaradi podhladitve od tri do pet klošarjev, zato je pomembno, da dobijo v tem času vsaj toplo obleko, obutev in odeje. Ogroženi niso brezdomci, ki prebivajo v zavetišču - zanje je dokaj dobro poskrbljeno - ampak tisti, ki se po- noči zavlečejo v kleti ali pod klopi v parkih. V zadnjem času je spet čedalje bolj živahno v neposredni soseščini zavetišča. Cukrarna je bila še pred kakšnim letom povsem zapuščena, zdaj se vanjo spet naseljujejo brezdomci. Nekaj več kot dvajset jih je to zimo našli zatočišče v njej, medtem ko so v zavetišču, kjer je prostora za 28 ljudi (24 moških in štiri ženske) štiri postelje prazne. V njem se je namreč mogoče namestiti le z odločbo centra za socialno delo, vendar vsi, ki nimajo domov, ne izpolnjujejo pogojev za vstop. Najpogostejša ovira sta tuje državljanstvo ali to, da so imeli zadnje stalno bivališče zunaj MOL. Nekateri klošarji pa si po besedah Vlada Mačka niti ne želijo v zavetišče. Ker težko upoštevajo strog hišni red, se raje odločijo za dobrih 20.000 tolaijev, kolikor dobijo na mesec denarne pomoči, kot za toplo posteljo. Ljudje, ki ostanejo brez zaposlitve in strehe nad glavo, namreč med bivanjem v zavetišču ne dobijo niti tolaija, zato jih več kot polovica berači. Nekateri si najdejo priložnostne zaposlitve, drugi za delo niti niso zmožni. Po Mačkovih besedah se ni bati, da bi prazne postelje v zavetišču ostale dolgo nezasedene, saj se tragične življenjske zgodbe, pri katerih je uvod najpogosteje alkohol, nenehno dogajajo. Helena Kocmur Javni zavod Lekarne Kamnik je bil ustanovljen leta 1968. Z uveljavitvijo zakona o javnih zavodih pa so morali vsi občinski sveti sprejeti odlok o ustanovitvi in delovanju zavoda z imenom Mestne lekarne. Ker so litijski svetniki v prejšnjem mandatu zahtevali ustanovitev samostojnega javnega zavoda Lekarne Litija, je posredovala tudi Lekarniška zbornica Slovenije ter občini na podlagi strokovnih analiz odsvetovala odcepitev. Izločitev obeh litijskih lekarn bi namreč povečala režijske stroške, težave bi nastale pri nadomeščanju delavk v primeru daljše bolniške odsotnosti, slaba stran litijskega zavoda pa bi tudi bilo, da bi morali z občinskim proračunskim denarjem pokriti morebitno izgubo zavoda. Lekarniška zbornica je občino med drugim tudi opozorila, da večji javni zavod zagotavlja finančno stabilnost in večjo socialno varnost vseh zaposlenih. Ker so svetniki na nedavni seji sprejeli odlok, je zdaj na vrsti imenovanje direktorja in članov sveta zavoda. Vseh članov sveta bo devet, od tega bodo štiije predstavniki občin, štirje predstavniki delavcev in en predstavnik zavarovancev. Bojan Rajšek Občina Vrhnika na videokaseti Predstavitev znanih osebnosti, zgodovine in znamenitosti Vrhnika — Jutri bo ob 19. uri v vrhniškem Cankarjevem domu predstavitev videokasete Tam je Vrhnika, s podnaslovom Sprehod skozi pokrajino, mesto in čas. Videokaseto v nakladi tisoč izvodov je naročila in financirala občina, njen namen je predvsem promocijski, saj jo bodo med drugim delili gostom ob različnih uradnih obiskih. Videokaseto so po zamisli in v organizaciji Marte Rijavec ustvarjali tri leta. Besedilo je napisal dr. Peter Habič, brala sta ga Julka Vahen in Dani Šmon, režiser pa je bil Andrej Stojan. Predstavitev videokasete o Vrhniki bo potekala v okviru prireditev od obletnici smrti pisatelja Ivana Cankarja. V soboto, 11. decembra, na Cankarjev spominski dan, pa bodo za obiskovalce ves dan odprta vrata njegove spominske hiše na Klancu. Z. M. Pisma bralcev e-mail: pisma@delo.si .. . • * Dvojna morala Na račun sklenjene pogodbe med državo in cerkvijo se je vsul plaz kritik. Nekateri so celo prepričani, da je protiustavna. Zanimivo pa je, da nihče ne ve točnega člena ustave, s katerim bi naj bila pogodba v nasprotju. Kje so le bili ti strokovnjaki ob podpisu pridružitvene pogodbe s španskim kompromisom, zaradi katerega so poslanci morali spremeniti celo ustavo? Nobenega strokovnjaka ni slišati tudi ob zahtevah po regionalizaciji Slovenije. Nasprotno, brez pomislekov celo zagovarjajo delitev Slovenije na regije in nekateri člani ZLSD le ustanavljajo evropsko regijo Istro. Gospodje, kje je vaša morala? Se zavedate, da nas bo Evropa regij asimilirala in izničila našo identiteto, in to zaradi vašega pohlepa po evropskem denarju, ki »naj bi« začel pritekati po ustanovitvi takšnih regij. V evropskih regijah bomo Slovenci v manjšini, slovenski jezik pa bo izginil z mest sporazumevanja. Nadomestile ga bodo germanske in romanske jezikovne skupine, katerih vpliv se te čuti, čeprav še nismo v EU in še dolgo ne bomo. Če jim bo uspelo Slovenijo pokupiti (to bo pa tudi edini denar, ki bo prišel) in jo razdeliti na regije, pa takšna potreba odpade. Ob ljudeh dvojne morale se takšni črni napovedi ne moremo izogniti. Prepričan pa sem, da je cerkev edini prostor, iz katerega slovenski jezik še dolgo ne bo izginil. Ne smemo pozabiti, da je slovenski jezik izrinil latinskega iz cerkvenih obredov, čeprav je bilo v Vatikanu veliko zagovornikov maševanja v latinščini. Se zavedate, da se moramo predvsem cerkvi zahvaliti za obstoj naroda in negovanje našega jezika kljub tisočletni germanski nadvladi? Franc Majcen Kocljeva 9, Gornja Radgona Praznoverje nas stane preveč Kolikor revnejši in manj pro-svetleni so ljudje, toliko bolj so dovzetni za vse mogoče praznoverje in so ga pripravljeni celo plačevati. Saj človek v stiski in nemoči išče rešitve iz zagate tudi tam, kjer vidi najmanjšo možnost rešitve. Tako je bilo na primer v stari Jugoslaviji v času kraljeve diktature in splošne lakote vse več cerkvenih in drugih čudežev, ki so jim posebno vsestransko priza- deti ljudje dokaj verjeli. Pojavljali so se novi in novi čudodelniki in nekateri mežnarji so postali zveličavni žonglerji. Ko je prišlo sedaj do obnove kapitalizma ter s tem do še večje socialne diferenciacije in z njo do vse večje revščine, so se zopet uveljavili razni čarodeji, napovedovalci sreče, vseh vrst žreci in drugi prevaranti, ki imajo celo dostop na RTV, ne da bi jim tam zaračunavali minutažo. To jim seveda hočemo ali nočemo plačujemo naročniki in v obliki dotacij, obenem pa država ne more sestaviti svojega proračuna brez permanentne prodaje imovine, ki je bila ustvarjena v socializmu, in brez rapidnega večanja tujih kreditov. Industrijski, pa tudi drugi delavci so vse bolj razčlovečeni in za delodajalce vredni le toliko, kolikor je učinkovita njihova delovna sposobnost - delovna sila, s sprostitvijo uvoza in cen kmetijskih pridelkov pa bodo pričeli propadati manjši in tržno manj uspešni kmetje ter postajati kmečki proletariat. S povečanjem revščine bo manj šolanja, več splošne zaostalosti in dušebrižništvo se bo razmahnilo še bolj, kot protiutež socialno-revolucionamim gibanjem. Mar bo sedanje domala neomejeno podpiranje in plačevanje vsega mogočega praznoverja osnova za »uspešno reševanje« bodočih družbenih problemov? Rudi Rogelj Goriška 13, Maribor Kaj pa inšpekcije? Spoštovana gospa Ivica! V svojih prispevkih v nadaljevanjih se z veliko vztrajnostjo hudujete na neučinkovito inšpekcijo oziroma na njeno nedelavnost in nezainteresiranost za probleme ljudi, ki se jim množično kršijo njihove zakonske pravice, o čemer že vrabci čivkajo na strehi. Pri tem se sklicujete na razne prispevke v medijih, ki so po Vašem mnenju v vsakem primeru verodostojni, »ker so gotovo ta dejstva preverili«. Ali ste se kdaj vprašali ali to v celoti in vedno drži? Včasih ugotovljeno enostavno ne ustreza konceptu prispevka, ki ima le zelo zelo redko cilj hvaliti državo in njene represivne organe. Ne glede na povedano, Vam zagotavljam, da v vseh primerih, ko smo na kakršenkoli način obveščeni, zelo pogosto pa tudi po lastni iniciativi, glede na možnosti, ki nam jih daje zakonodaja, ukrepamo. Če Vas naše delo pobliže zanima, Vas vabim, da se oglasite na sedežu Inšpektorata RS za delo v Ljubljani, kjer boste spoznali drugo plat medalje, čemur bo morda sledil nam prijaznejši prispevek z Vaše strani. Borat Brezovar, univ. dipl. pravnik glavni inšpektor RS za delo Parmova 33, Ljubljana Trženje zdravja Čeprav je ameriški zdravnik D. D. Palmer, hiropraktik, že umrl, so ponudili njegov način zdravljenja tudi po vplivnem slovenskem valu 202. Tema kaj hitro zresni poslušalca, ko ponudnik na radiu v nedeljo po 16. uri sprašuje po telefonu 20-letni-co in še drugo mlado damo po zdravju, navrže ameriški izvor metode zdravljenja skeleta, kar je zanj in za mnoge Slovence, za vsakega na svoj način, gotovo vrednota izrednega pomena. Ni mi bilo popolnoma jasno, ali gre pri tem za obrtno ali organizirano zdravstveno dejavnost z državnim blagoslovom. Gotovo so v igri dani pogoji in licenca, saj se z zdravljenjem danes v 20. stoletju ne sme igrati. Spomnimo se, kako postanejo odnosi ohlapni, če se držimo rekla naših izvoljencev v zdra- vstvu, da naj vsak sam skrbi za svoje zdravje. Seveda pri tem niso mislili na njihov vpliv na čudno zdravstveno zakonodajo, priporočila SZO, cepljenje, omejevanje z negativnim seznamom zdravil, vodo, mleko, meso, bolezni odvisnosti, promet in nasilje. Na teh področjih še ni zaznati pravega lastnika civilne družbe, njegove moči in samo-odgovomosti. Mene je pri tem zmotila zgolj slaba literarna predstavitev nastopajočega in uporaba 1. osebe množine, plurala modestiae, ki s tem poudarja familiamost, pa tudi svojo reprezentativno oholost do mladih sobesednic. Hiropraktiki in drugi sodelujoči v zdravstvu bi gotovo pri nas rabili še nekaj evropske kulture grško-rimskega izvora, česar jim ni dala šola v domačem okolju, in naj bi si strokovno poleg običajnih slik skeleta v pomoč in oporo želeli še CT, UZ in UM resonančne slike hrbtenice z novimi dognanji, kajti v zdravilstvu velja zlato pravilo, ki ga še nihče ni odpravil: ko je bolezen prav spoznana, čeprav z dragimi metodami, z zdravljenjem ni težav, postane enostavno, cenejše, uspešno in pravo. Zato je še vedno nerešeno osnovno vprašanje, kako naj bi naš hiropraktik bolezen/diagnozo res sam spoznal in uskladil ameriško hiropraktiko s tem spoznanjem. Ali je to res vse? Sam bi slike pri dolgotrajnih težavah v hrbtenici po nekem času premišljeno obnovil. Ali bi jih sploh lahko glede na varčevanje? Predvsem pa naj se v takih primerih uveljavi pravica timske obravnave bolnikov na konziliju zdravnikov, kot je zapisano v pravicah zavarovancev pri ZZZS. Informacije po radiu pa naj bi bile le informativne, vzgojne in usmerjene k pravim ciljem. Saj vsi vse vedo, česar sleherniki ne morejo. Pavel /- Lapanja Marice Kovačeve 8, Ljubljana Tretje tisočletje Slovenci smo Slovenci. Toda nikoli enotni. Kar nas zgodovina pomni, smo vedno razdvojeni. Toda pustimo zgodovino. Res je mati modrosti, toda pri nas bo ostala vedno dvojna. Tako je bilo, tako je in tako bo ostalo. Med seboj se bomo žrli tako dolgo, da se bomo požrli. Pa da ne boste mislili, da smo mi preprosti Slovenci takšni. Ne. Takšni so tisti, ki nas vodijo. Oni nas razdvajajo, namesto da bi nas združevali. Res je, vse bi radi razdelili na dva tabora. In sedaj so se pojavili še strokovnjaki, ki bi tudi matematiko razdelili na dvoje. Toda to se ne da. Jaz trdim, da je 5 x 5 = 25. Ni ne 24 in ne 26, vedno je le 25. V Pismih bralcev v Delu berem in ugotavljam, da bomo kar dvakrat praznovali začetek novega tritisočletja. Kdor hoče, naj ga praznuje, ne dvakrat, tudi trikrat ali pa morda še večkrat. Res pa je le naslednje štetje let. Štetje časa ali let je le enkratno. Ne more biti dvojno. Šteje se od začetka proti koncu. Začetek pa je le enkraten. In če so se nekoč odločili, od kdaj in po kom bodo šteli leta, je bil to le en trenutek ali. moment. Res je bil ta trenutek. Določili so ga vsi. Vsi so uradno začeli šteti leta od tega trenutka. S tem so se strinjali rimokatoliki, muslimani, hindujci, budisti in mnoge druge vere. Odločili so, da se uradno štejejo leta od Kristusovega rojstva. To je določeno, to se izvaja in se šteje. Vem, da poleg tega štetja Židje štejejo tudi svoja leta, muslimani svoja in drugi tudi svoja leta. Svetovno pa je štetje let urejeno. Začetek let je določen s Kristusovim rojstvom, to pa je tisti trenutek, ko je Kristus zagledal svet. To je tre- nutek, ki ga označimo z 0 (ničlo). Po pretekli sekundi je bil mlad »že eno sekundo«. Matematika nas uči, da tu ni dvojnosti. Resnica je naslednja: od Kristusovega rojstva do konca leta 1 oziroma do 31. decembra opolnoči je preteklo eno leto. Leta 1 pa se začenja 1. sekunda 2. leta. Dokaz štetja let od Kristusovega rojstva od 0-1, 1-2, 2-3, 3-4, 4-5, 5-6, 6-7, 7-8, 8-9, 9-10. Torej do 10 let je minilo 10 let Trenutek nato je že naslednja sekunda naslednjega, drugega desetletja. Primer matematike pa še v tisočletju. Rojstvo Kristusa je trenutek. Končni sklep je zato naslednji: od 0-1000 let in od 1000-2000je preteklo točno 2000 let. Torej, ko se bo zapisal 1. januar 2000, bo po preteku 1 sekunde že pretekla prva sekunda naslednjega tisočletja. Ko se bo pa pisalo 31. decembra 2001 opolnoči, bo preteklo že kar eno leto naslednjega tritisočletja. Da pa ja ne boste prikrajšani za dvojno praznovanje, pa praznujte še 25. december, rojstni dan Kristusa, kot nas uči RKC, in nato še prvi dan meseca januarja leta 2000, ki je prvi dan novega tisočletja. Ciril Pint Rostoharjeva ul. 1, Krško iz naših krajev Rudis praznuje 40 let v • • Največ jim je uspelo Iztržiti na tujem Doslejje Rudis s svojimi partneiji doma in v svetu ustvaril več kot pet milijard dolarjev dohodka, od tega 80 odstotkov na tujem Trbovlje - Poslovno združenje za inženiring in izgradnjo objektov Rudis iz Trbovelj praznuje v teh dneh 40 let obstoja. V štirih desetletjih je s svojimi partneiji doma in v svetu ustvaril prek pet milijard ameriških dolarjev dohodka, od tega 80 odstotkov na tujih trgih. Sicer pa začetki te, zdaj nekaj več kot 150-članske delniške družbe, segajo v 50. leta, v katerih so zasavska podjetja spoznala, da potrebujejo »skupno organizacijo, _ ki bo združevala znanje in zagotavljala skupen nastop na trgu«. Rudisovi ustanovitelji so tako postali Strojna tovarna Trbovlje, Rudnik Trbovlje - Hrastnik in Investicijski biro Trbovlje. Pozneje se je podjetje iz rudarske industrijske skupnosti preoblikovalo v poslovno skupnost, ki je v 80. letih povezovala 43 jugoslovanskih podjetij z več kot 100.000 zaposlenimi, pred tremi leti pa postala delniška družba. Prav zdaj ima Rudis v svetu štiri predstavništva - prvo je odprl že leta 1962 v Kairu. V Alžiri- Na domačem trgu je Rudisovo delo zapisano v projektih, kot so šoštanjska in trboveljska termoelektrarna z deponijo, jašek Hrastnik, hidroelektrarni Doblar 2 in Plave 2, termalna riviera v Čateških toplicah, bazenski kompleks v Radencih, športne dvorane Dobova, Sevnica, Trbovlje in stanovanjski kompleks Slape v Ljubljani. ji, kjer je prav tako navzoč že več kot 30 let, je pred časom zaključil gradnjo vodovodnega in kanalizacijskega omrež- ja. Enega njihovih največjih projektov predstavlja petrokemij ski kombinat Schwedt v nekdanji Vzhodni Nemčiji, ki so ga gradili skupaj z japonsko inženirinško družbo Toyo. Sicer pa so na nemškem trgu prvi posel, šlo je za rudarska dela, dobili konec 60. let. Poleg bližnje- in daljnovzhodnih trgov, pa ruskega in celo indijskega, je Rudisove projekte najti tudi na trgih nekdanje Jugoslavije: od odpiranja rudnikov, gradnje separacij, drobilnic in sejalnic, do opremljanja industrijskih objektov. Polona Malovrh Dolenjska spotikanja Na TV še v kratkih rokavih Da je v Hollywoodu, kot se je med pišočimi novinarji pri nas uveljavilo poimenovanje za televizijo, slika najmanj pol zgodbe, jim je očitno potegnilo tudi na dolenjski lokalni televizijk Pri tem ni mišljena revolucionarna zamenjava »tihega« napovednika novic zgolj z izpisom na ekranu z »živo« napovedjo in vodenjem lokalnega dnevnika, ampak poročanje o ponedeljkovem nadaljevanju zadnje seje trebanjskega občinskega sveta. Pregretost ozračja ni puhtela le iz besednega poročila, ampak ga je ponazarjala tudi »živa« slika s seje, na kateri so vsi udeleženci sedeli v kratkih rokavih, pa še jim je bilo povsem očitno vroče. V Trebnjem, kjer si svetniki predvsem pomladnih barv močno prizadevajo, da bi bili zanimivi za novinarje, naj bi bili zadovoljni: le na seji sredi poletja o znameniti županovi izjavi o martinčkanju, s katere na teve vrtijo posnetke, je bilo novinarsko omizje ali bolje rečeno stolov je polnoštevilno zasedeno. Magnetogramska zmaga pomladi Pomladni svetniki SDS, SKD in SLS, ki imajo v občinskem svetu večino, so na ponedeljkovi seji sicer zabeležili novo pomembno zmago. O njihovih težavah s spominom, zaradi katerih so zahtevali »magneto-gramske« zapisnike vsake izrečene besede in zapisnike najmanj v tednu dni po končani seji, smo že poročali. Na občini za te njihove težave niso imeli pravega razumevanja, saj bi morali v ta namen nabaviti novo opremo, vredno okoli 2,2 milijona tolarjev, za prepise magnetogramov pa poleg zagotovitve očitno zares piškavih 20 tisočakov in pol na mesec zaposliti novo delovno moč. Oprli so se tudi na prakso drugih občin, saj v nobeni ne pišejo magnetogramov, zapisnike pa pošiljajo skupaj z gradivom za novo sejo in ni nobenega godrnjanja. Trebanjske pomladne večine vsi ti argumenti - vključno s finančnimi - niso ganili, ampak je na hitro izglasovala spremembo poslovnika, po kateri bo poslej dobivala zapisnike v enem tednu, ko spomin za silo še funkcionira, pa tudi magnetograme, s katerimi bodo zapisani v zgodovino. Le matematika je eksaktna S štetjem glasov, potrebnih za veljavnost spremembe občinskega poslovniku, je bilo sicer nekaj težav. Ker je za poslovniške spremembe potrebna dvotretjinska večina, je direktor občinske uprave Janez Slak ob izidu glasovanja 14 za, 6 proti, 2 vzdržana, razglasil, da sprememba ni sprejeta. Pomladniki so ga skoraj izsmejali, češ da nima pojma o matematiki in tretjinah, kar bi bilo za nekdanjega direktorja trebanjske geodetske uprave res sramotno. A vsa stvar tudi tokrat ni tako čmo-bela, kot bi bilo všeč pomladnikom. Da so izglasovali spremembo poslovnika v zvezi z zapisniki s potrebno dvotretjinsko večino navzočih, imajo prav. V svoji vnemi pa so spregledali, da je Slak pač sešteval — za seštevek ima še kakšno neprizadeto pričo — dvignjene kartone in da ni opazil', da je nekdo v preveliki vnemi karton dvignil dvakrat. Dve tretjini od 21, kolikor svetnikov je bilo na seji, pa je res 14. V Trebnjem se nadaljuje tudi polemika o prostorih za politične stranke in svetniške skupine. Pomladniki vztrajajo, da strankam pripadajo prostori po znižani najemnini in nočejo slišati, da gre po zakonu za prikrito financiranje strank, ki je kaznivo. Vztrajajo pa tudi pri zagotovitvi dodatnih prostorov za svetniške skupine, češ da te nekje morajo biti in sprejemati volivce. Južno od Ljubljane svetniške skupine sicer nikjer nimajo posebnih prostorov, zato pa jih imajo v mestni občini Ljubljana in Trebnje menda ja ni kaj slabše od prestolnice? Pomladniki lahko pravzaprav le molijo, da jim občina ne bo našla svetniških prostorov. V njih bi jih kakšen volivec utegnil pobarati, zakaj je denar za stranke pa za svetnike pa za svetniške prostore, za »tisti« kvadratni meter asfalta ali boljše pluženje ceste v Velikem Gabru ga pa ni. Nenaš župan je vreden manj! V Trebnjem se obeta še ena sprememba. Dr. Marjan Pavlin, SKD, v prejšnjem mandatu predsednik občinskega sveta, je v ponedeljek jasno in glasno povedal, da je skrajni čas za spremembo odloka o financiranju političnih strank, ker je zdaj drug svet in ni treba, da je financiranje župana isto kot v preteklosti. V čem je poanta? Ko je sredi prejšnjega mandata Cirila Pungartnika, LDS, po izvolitvi za poslanca na nadomestnih županskih volitvah nadomestil Alojzij Metelko, skupni kandidat SLS in SKD, je podpornikom takoj kanilo v malho skoraj enkrat več denarja kot za Pungartnika njegovim podpornikom. Zdaj, ko ima v svetu spet večino pomlad, za župana pa je bil spet izvoljen Ciril Pungartnik, stara pravila niso več primerna. Da je (bil) Pungartnik veliko cenejši za občino, saj so mu svetniki priznavali bistveno manjšo stimulacijo kot pozneje Metelku, dela(l) pa (je) brez tajnice in dveh podžupanov, pa tako ali tako ni pomembno. Zdenka Lindkr-Dragaš Pisma bralcev Dvojna morala Na račun sklenjene pogodbe med državo in cerkvijo se je vsul plaz kritik. Nekateri so celo prepričani, da je protiustavna. Zanimivo pa je, da nihče ne ve točnega člena ustave, s katerim bi naj bila pogodba v nasprotju. Kje so le bili ti strokovnjaki ob podpisu pridružitvene pogodbe s španskim kompromisom, zaradi katerega so poslanci morali spremeniti celo ustavo? Nobenega strokovnjaka ni slišati tudi ob zahtevah po regionalizaciji Slovenije. Nasprotno, brez pomislekov celo zagovarjajo delitev Slovenije na regije in nekateri člani ZLSD že ustanavljajo evropsko regijo Istro. Gospodje, kje je vaša morala? Se zavedate, da nas bo Evropa regij asimilirala in izničila našo identiteto, in to zaradi vašega pohlepa po evropskem denarju, ki »naj bi* začel pritekati po ustanovitvi takšnih regij. V evropskih regijah bomo Slovenci v manjšini, slovenski jezik pa bo izginil z mest sporazumevanja Nadomestile ga bodo germanske in romanske jezikovne skupine, katerih vpliv se že čuti, čeprav še nismo v EU in še dolgo ne bomo. Če jim bo uspelo Slovenijo pokupiti (to bo pa tudi Videokaseta o vrhniški občim Predstavitev znanih osebnosti, zgodovine in znamenitosti Vrhnika - Jutri bo ob 19. uri v vrhniškem Cankarjevem domu predstavitev videokasete Tam je Vrhnika, s podnaslovom Sprehod skozi pokrajino,* mesto in čas. Videokaseto v nakladi tisoč izvodov je naročila in financirala občina, njen namen je predvsem promocijski, saj jo bodo med drugim delili gostom ob različnih uradnih obiskih. Videokaseto so po zamisli in v organizaciji Marte Rijavec ustvarjali tri leta. Besedilo je napisal dr. Peter Habič, brala sta ga Julka Vahen in Dani Šmon, režiser pa je bil Andrej Stojan. Predstavitev videokasete o Vrhniki bo potekala v okviru prireditev od obletnici smrti pisatelja Ivana Cankarja. V soboto, 11. decembra, na Cankarjev spominski dan, pa bodo za obiskovalce ves dan odprta vrata njegove spominske hiše na Klancu. Z. M. Foto MMovan Dtmltrtč Metliški grad postaja lepši Metlika - Ostrešje metliškega gradu je že prenovljeno. Večino so ga zamenjali, namestili nove bakrene obrobe in žlebove, grad pa bodo prekrili z bobrovcem. Obnova gradu, ki sojo začeli letos junija, naj bi se končala do konca leta, vendar načrtovalci prenove niso pričakovali snega tako zgodaj. Obnovo, ki jo nadaljujejo kljub nizkim temperaturam, sofinancirata metliška občina in ministrstvo za kulturo. Po prvotnih izračunih naj bi stala prenova 110 milijonov, pozneje pa so vsoto znižali za nekaj odstotkov. Sedanja obnova metliškega gradu je ena najobsežnejših v minulih stoletjih. Grad je namreč pogorel leta 1705, ponovno pa gaje požar hudo poškodoval leta 1790. Poslopje je doslej po svojih zmožnostih vzdrževal le Belokranjski muzej, ki domuje v gradu. M. D. Finančne izravnave ni S ponujenimi 250 milijoni tolarjev občinsko vodstvo v Krškem ni zadovoljno - Sporna odškodnina kot komunalni prispevek Krško — Občina Krško bo v letošnjem letu vendarle ostala brez finančne izravnave, ki naj bi jo prispevala država. Vlada za prihodnje leto sicer predvideva spremembo načina financiranja občin, a ponujena izravnava v višini 250 milijonov tolaijev občinskega vodstva v Krškem ni zadovoljila. Občina Krško je z novim zakonom o financiranju občin izgubila dodatna sredstva, ki jih Jedrska elektrarna Krško (JEK) plačuje občini kot nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč. Ministrstvo za finance je ta sredstva stlačilo v koš skupaj z drugimi sredstvi primerne porabe občine. Pri tem pa je pozabilo na to, da je bilo to nadomestilo namenjeno kot odškodnina za strah pred jedrsko katastrofo in s tem povezanim razvrednotenjem prostora. Ta sredstva danes predstavljajo kar tretjino proračuna občine in so poglavitni razlog za njeno samostojno financiranje. Župan Franci Bogovič s takšnim razpletom ni bil preveč zadovoljen in se je odločil za samostojen korak, ki bi občini povrnil dodatna sredstva in tako prisilil državo v finančno izravnavo. Občinski svet je v začetku leta sprejel odlok, po katerem JEK zdaj plačuje sporno odškodnino kot komunalni prispevek, ki ni zajet v primemo porabo občine. S tem je v proračunu nastala 400-milijonska luknja, ki jo mora pokriti država. Enoletna pogajanja so prinesla delno rešitev le za prihodnje leto. Tako je v novembru vlada odobrila 300 milijonov tolarjev za izravnavo primanjkljaja po novem načinu financiranja občin. Krška občina bi od tega dobila 250 milijonov, kar pa je po besedah župana še vedno premalo. Polna finančna izravnava je bila predvidena tudi pri sprejemanju letošnjega občinskega proračuna, ki pa ga bo treba uskladiti z realnostjo. Občina bo za pokritje nekaterih programov najela kredit v višini 270 milijonov, nekateri projekti pa bodo pokriti s sredstvi iz proračuna za prihodnje leto. Z velikimi težavami se občina sooča tudi zaradi tega, ker JEK odškodnino v največji meri plačuje s kompenzacijami. Druga težava pa je velika izguba komunalnega podjetja Kostak, ki zdaj znaša že 250 milijonov tolarjev. Vzrok za nerentabilno poslovanje tega podjetja, ki je delno v lasti občine, je deloma tudi v zavrnitvi podražitev komunalnih storitev na občinskem svetu. Občina Krško tako ob koncu leta močno zateguje svoj pas in upa na večji posluh države v prihodnje. Finančna izravnava pa bi občini omogočila večje investicije v šolstvo, zdravstvo in komunalno infrastrukture, ki bi dvignile kakovost življenja in s tem nekoliko povečale vrednost bivalnega okolja v bližini jedrske elektrarne. Matej Košir Jubilej Svobode iz Trbovelj Naj starejši med amaterskimi mladinskimi gledališči V okviru praznovanja 35-letnice trboveljskega mladinskega gledališča se bodo od decembra do marca zvrstile štiri prireditve — Izdali so tudi pregledno publikacijo Trbovlje - Za mladinsko gledališče Svoboda iz Trbovelj, ki se ponaša z najdaljšo tradicijo med slovenskimi amaterskimi mladinskimi gledališči, je tokratna sezona že 35. po vrsti. V okviru praznovanja tega visokega jubileja se bodo od decembra do marca zvrstile štiri prireditve — razstavo z bogatim slikovnim in pisnim gradivom o »življenju« gledališča so pripravili že oktobra — ob tej priložnosti pa so izdali tudi pregledno publikacijo. krat, so se uvrstile Čudežni pisalni strojček s 15, Sneguljčica z 12 in Dohtar pu sil’ z desetimi ponovitvami. Polona Malovrh edini denar, ki bo prišel) in jo razdeliti na regije, pa takšna potreba odpade. Ob ljudeh dvojne morale se takšni črni napovedi ne moremo izogniti. Prepričan pa sem, da je cerkev edini prostor, iz katerega slovenski jezik še dolgo ne bo izginil. Ne smemo pozabiti, da je slovenski jezik izrinil latinskega iz cerkvenih obredov, čeprav je bilo v Vatikanu veliko zagovornikov maševanja v latinščini. Se zavedate, da se moramo predvsem cerkvi zahvaliti za obstoj naroda in negovanje našega jezika kljub tisočletni germanski nadvladi? Fninc Majcen Kocljeva 9, Gornja Radgona Praznoveije nas stane preveč Kolikor revnejši in manj pro-svetleni so ljudje, toliko bolj so dovzetni za vse mogoče praznoverje in so ga pripravljeni celo plačevati. Saj človek v stiski in nemoči išče rešitve iz zagate tudi tam, kjer vidi najmanjšo možnost rešitve. Tako je bilo na primer v stari Jugoslaviji v času kraljeve diktature in splošne lakote vse več cerkvenih in drugih čudežev, ki so jim posebno vsestransko priza- Gradivo za omenjeno publikacijo je zbrala in uredila Nanda Guček, izšla pa je v 200 izvodih. Še pred petimi leti, ob svoji 30. obletnici, so trboveljski mladinski gledališčniki v pregled svojega dela zapisali 36 celovečernih gledaliških predstav, pet produkcij gledališke vzgoje, pet literarnih večerov, vsakoletna letovanja in gostovanja, našteli prejeta priznanja in odličja, za cilj pa si postavili »ustvariti ustrezne razmere« za delo. Zdaj, po petih letih, pišejo, da »ustreznih« razmer še vedno deti ljudje dokaj verjeli. Pojavljali so se novi in novi čudodelniki in nekateri mežnarji so postali zveličavni žonglerji. Ko je prišlo sedaj do obnove kapitalizma ter s tem do še večje socialne diferenciacije in z njo do vse večje revščine, so se zopet uveljavili razni čarodeji, napovedovalci sreče, vseh vrst žreci in drugi prevaranti, ki imajo celo dostop na RTV, ne da bi jim tam zaračunavali minutažo. To jim seveda hočemo ali nočemo plačujemo naročniki in v obliki dotacij, obenem pa država ne more sestaviti svojega proračuna brez permanentne prodaje imovine, ki je bila ustvarjena v socializmu, in brez rapidnega večanja tujih kreditov. Industrijski, pa tudi drugi delavci so vse bolj razčlovečeni in za delodajalce vredni le toliko, kolikor je učinkovita njihova delovna sposobnost - delovna sila, s sprostitvijo uvoza in cen kmetijskih pridelkov pa bodo pričeli propadati manjši in tržno manj uspešni kmetje ter postajati kmečki proletariat. S povečanjem revščine bo manj šolanja, več splošne zaostalosti in dušebrižništvo se bo razmahnilo še bolj, kot protiutež socialno-revolucionarnim gibanjem. Mar bo sedanje domala nimajo, se jih pa trudijo sproti ustvarjati. K odigranim 36 predstavam jim jih je tako uspelo dodati še šest, v zadnjih petih letih so pripravili še štiri literarne večere in eno produkcijo gledališke vzgoje. Trikrat so tudi javno podelili svoje »Oskarje« - tako imenovane štilčke - ter dobili še eno zlato Linhartovo značko za priredbo gledališke komedije Dohtar pu sil’. Med predstave, ki so jih odigrali največ- V svoji publikaciji so gledališčniki na svojevrsten način upodobili tudi vremensko »stanje« v trboveljski kulturi. Takole so zapisali: »Kot že toliko let, tudi za prihodnje dni kaže na oblačno, depresivno vreme. Nad večjim predelom Trbovelj že dolgo časa prevladuje območje nizkega zanimanja za kulturo, ki se krepi zlasti na področju gledališča, pa tudi za druge kulturne dejavnosti zaskrbljeni meteorologi napovedujejo hudo deževje, ki bi lahko odplavilo že tako zanemarjene hrame kulture v Trbovljah.« In še: »Nad celotnim območjem trboveljske kulture prevladuje območje nizkega zračnega pritiska, ki se le ob redkih kulturnih prireditvah približa normalnemu pritisku obiskanosti.« neomejeno podpiranje in plačevanje vsega mogočega praznoverja osnova za »uspešno reševanje« bodočih družbenih problemov? Rudi Rogelj Goriška 13, Maribor Kaj pa inšpekcije? Spoštovana gospa Ivica! V svojih prispevkih v nadaljevanjih se z veliko vztrajnostjo hudujete na neučinkovito inšpekcijo oziroma na njeno nedelavnost in nezainteresiranost za probleme ljudi, ki se jim množično kršijo njihove zakonske pravice, o čemer že vrabci čivkajo na strehi. Pri tem se sklicujete na razne prispevke v medijih, ki so po Vašem mnenju v vsakem primeru verodostojni, »ker so gotovo ta dejstva preverili«. Ali ste se kdaj vprašali ali to v celoti in vedno drži? Včasih ugotovljeno enostavno ne ustreza konceptu prispevka, ki ima le zelo zelo redko cilj hvaliti državo in njene represivne organe. Ne glede na povedano, Vam zagotavljam, da v vseh primerih, ko smo na kakršenkoli način obveščeni, zelo pogosto pa tudi po lastni iniciativi, glede na možnosti, ki nam jih daje zakonodaja, ukrepamo. Če Vas naše delo pobliže zanima, Vas vabim, da se oglasite na sedežu Inšpektorata RS za delo v Ljubljani, kjer boste spoznali drugo plat medalje, čemur bo morda sledil nam prijaznejši prispevek z Vaše strani. Borut Brezovar, univ. dipl. pravnik glavni inšpektor RS za delo Parmova 33, Ljubljana Trženje zdravja Čeprav je ameriški zdravnik D. D. Palmer, hiropraktik, že umrl, so ponudili njegov način zdravljenja tudi po vplivnem slovenskem valu 202. Tema kaj hitro zresni poslušalca, ko ponudnik na radiu v nedeljo po 16. uri sprašuje po telefonu 20-letni-co in še drugo mlado damo po zdravju, navrže ameriški izvor metode zdravljenja skeleta, kar je zanj in za mnoge Slovence, za vsakega na svoj način, gotovo vrednota izrednega pomena. Ni mi bilo popolnoma jasno, ali gre pri tem za obrtno ali organizirano zdravstveno dejavnost z državnim blagoslovom. Gotovo so v igri dani pogoji in licenca, saj se z zdravljenjem danes v 20. stoletju ne sme igrati. Spomnimo se, kako postanejo odnosi ohlapni, če se držimo rekla naših izvoljencev v zdra- Učenci so izdelali koledar Brezoviški osnovnošolci bodo pokazali izdelke v Notranjih Goricah Brezovica - Danes ob 18. uri bodo učenci OŠ Brezovica v domu krajanov v Notranjih Goricah predstavili stenski koledar za leto 2000, ki so ga izdelali ob pomoči učiteljev in verjetno tudi nekaterih staršev. Na koledarju je natisnjenih dvanajst likovnih izdelkov v različnih tehnikah in šestdeset štirivrstičnih pesmic na temo o mesecih in letnih časih. Med številnimi stvaritvami, ki so prispele na likovni in literarni natečaj, je najboljše izbirala posebna žirija. Pregledati je morala skoraj petsto štirivrstičnih pesmic. Zaradi pestrosti likovnih izdelkov se je odločila še za deset motivov, ki so natisnjeni na novoletnih voščilnicah. Družabno srečanje s kulturnim programom in likovno razstavo se bo ponovilo jutri ob 18. uri v OŠ Brezovica. Izkupiček od prodaje voščilnic in koledarjev bodo namenili za šolski sklad. T. G. Metliško vodo bodo izboljšali Filtrimo napravo bodo namestili v zajetje Obrh -Nemogoča kanalizacija Metlika - Metličani so kupili šest milijonov tolarjev vredno filtrimo opremo, s katero bodo skušali izboljšati kakovost vode v vodnem zajetju Obrh, iz katerega se delno napaja metliški vodovod. »Trenutno je to hiter in učinkovit ukrep, sicer pa dolgoročno nimamo druge možnosti kot uporabljati vodo iz belokranjskega vodovoda. Problem je, da je voda nečista že pri izviru. To pa ne velja samo za zajetje Obrh, temveč so onesnaženi tudi Rajakoviči, čeprav imajo neonesnaženo zaledje,« je povedal metliški župan Slavko Dragovan. Kupljeno opremo naj bi namestili v enem mesecu. Vsi vzorci vode iz zajetja Obrh so onesnaženi. Najhuje je, da zelo pogosto s fekalnimi bakterijami. Zaradi tega v Metliki že nekaj časa vodo prekuhavajo. V okolici zajetja Obrh bi morali urediti kanalizacijo, za kar pa nimajo dovolj denarja. M. D. Na kratko Dolenjska, Zasavje, Bela krajina, Posavje Pokličite nas! Ob prebiranju lokalne strani v časniku se vam je najbrž večkrat zazdelo, da novinarjem ni uspelo zvedeti vsega. Kaj, ko bi nas poklicali in nam sporočili svoje pripombe in predloge? Zavrtite številko slovenskega dopisništva: 06117 37 280 Vaš klic pričakujemo vsako dopoldne med 10. in 11. uro, od ponedeljka do petka. Desetletnica mitinga resnice Krško — V spomin na dogodke pred desetletjem, ko so bile prav v Posavju posebne policijske enote iz Maribora, Murske Sobote in Krškega pripravljene preprečiti napovedani miting resnice, udeležence pa zaustaviti na železniški postaji Dobova in v Krakovskem gozdu, bo v petek, 19. decembra, ob 19.30 posebna prireditev. V veliki dvorani Kulturnega doma Krško bo namreč slavnostni koncert orkestra slovenske vojske, ki ga bo vodil Milivoj Šurbek. Policijsko veteransko društvo Sever Posavje bo uro pred tem imelo občni zbor, na katerem bodo razvili tudi društveni prapor. V. P. Stopar razstavlja v Brežicah Brežice - V galeriji Posavskega muzeja Brežice bodo v četrtek, 9. decembra, ob 19. uri odprli pregledno razstavo skulptur, risb in grafik Rudija Stoparja. O obsežnem in raznolikem delu sevniškega rojaka bo spregovorila kustosinja Oži Lorber, kulturni program pa prispevali Karolina Vegelj - Stopar, Branimir Biliško ter Ana in Eva Stopar. Razstavo, ki bo na ogled do 9. januarja, so podprli Agencija za varnost Krško in Cvetličarna Tina iz Brežic. V. P. Potopisno predavanje Sevnica - Zveza kulturnih organizacij in Občinska knjižnica Sevnica pripravljata v petek, 10. decembra, ob 19. uri v knjižnici zanimivo potopisno predavanje. O svoji poti po Egiptu in Jordaniji bo govoril Sevničan Miran Juršič. V. P. Jaslice v Križevniški cerkvi Ljubljana - V Križevniški cerkvi v Križankah bodo jutri odprli razstavo jaslic. Ogledati si jih bo mogoče do 23. decembra, vsak dan med 10. in 17. uro. Vsakokrat ob 17. uri bodo v Križankah na božičnih koncertih nastopili tudi učenci Glasbene šole Ljubljana Moste -Polje. T. G. Prva od predstav, namenjenih visokemu jubileju mladinskega gledališča Svoboda, bo na vrsti 21. decembra ob 19. uri v domu Svobode. To bo krstna uprizoritev samostojnega gledališkega projekta domačina in člana gledališča Janeza Rusa z naslovom Plamen noči, ki ga je pomagalo financirati tudi kulturno ministrstvo. Druga predstava bo zabavnega značaja - na njej bodo podelili letošnje štilčke, tretja, februarska predstava, bo igra Čarla Goldonija Pahljača v njihovi izvedbi, 24. marca pa bodo pripravili še svečanost ob svojem jubileju. vstvu, da naj vsak sam skrbi za svoje zdravje. Seveda pri tem niso mislili na njihov vpliv na čudno zdravstveno zakonodajo, priporočila SZO, cepljenje, omejevanje z negativnim seznamom zdravil, vodo, mleko, meso, bolezni odvisnosti, promet in nasilje. Na teh področjih še ni zaznati pravega lastnika civilne družbe, njegove moči in samo-odgovomosti. Mene je pri tem zmotila zgolj slaba literarna predstavitev nastopajočega in uporaba 1. osebe množine, plurala modestiae, ki s tem poudarja familiamost, pa tudi svojo reprezentativno oholost do mladih sobesednic. Hiropraktiki in drugi sodelujoči v zdravstvu bi gotovo pri nas rabili še nekaj evropske kulture grško-rimskega izvora, česar jim ni dala šola v domačem okolju, in naj bi si strokovno poleg običajnih slik skeleta v pomoč in oporo želeli še CT, UZ in UM resonančne slike hrbtenice z novimi dognanji, kajti v zdravilstvu velja zlato pravilo, ki ga še nihče ni odpravil: ko je bolezen prav spoznana, čeprav z dragimi metodami, z zdravljenjem ni težav, postane enostavno, cenejše, uspešno in pravo. Zato je še vedno nerešeno osnovno vprašanje, kako naj bi Foto Milovan Dknitrič Gasilski dom višji za nadstropje Metlika - »Pričakujemo, da bo nadzidava našega gasilskega doma končana 20. decembra,« je povedal metliški župan Slavko Dragovan. Metličani pričakujejo, da bo tako ministrstvo za obrambo oziroma njegova metliška izpostava končno lahko prevzela svoje prostore v nadzidanem delu. Prenove strehe in nadzidave doma so se Metličani lotili skupaj z ministrstvom za obrambo. Pogodba med gasilci kot lastniki stavbe in zemljišča ter ministrstvom za obrambo je bila pripravljena že junija letos, vendar se je podpis zavlekel zaradi sprejetega zakona o davku na dodano vrednost. M. D. e-mail: pisma@delo.si naš hiropraktik bolezen/diagnozo res sam spoznal in uskladil ameriško hiropraktiko s tem spoznanjem. Ali je to res vse? Sam bi slike pri dolgotrajnih težavah v hrbtenici po nekem času premišljeno obnovil. Ali bi jih sploh lahko glede na varčevanje? Predvsem pa naj se v takih primerih uveljavi pravica timske obravnave bolnikov na kpnzili-ju zdravnikov, kot je zapisano v pravicah zavarovancev pri ZZZS. Informacije po radiu pa naj bi bile le informativne, vzgojne in usmerjene k pravim ciljem. Saj vsi vse vedo, česar sleherniki ne morejo. Pavel /.. Lapanja Marice Kovačeve 8, Ljubljana Tretje tisočletje Slovenci smo Slovenci. Toda nikoli enotni. Kar nas zgodovina pomni, smo vedno razdvojeni. Toda pustimo zgodovino. Res je mati modrosti, toda pri nas bo ostala vedno dvojna. Tako je bilo, tako je in tako bo ostalo. Med seboj se bomo žrli tako dolgo, da se bomo požrli. Pa da ne boste mislili, da smo mi preprosti Slovenci takšni. Ne. Takšni so tisti, ki nas vodijo. Oni nas razdvajajo, namesto da bi nas združevali. Res je, vse bi radi razdelili na dva tabora. In sedaj so se pojavili še strokovnjaki, ki bi tudi matematiko razdelili na dvoje. Toda to se ne da. Jaz trdim, da je 5 x 5 = 25. Ni ne 24 in ne 26, vedno je le 25. V Pismih bralcev v Delu berem in ugotavljam, da bomo kar dvakrat praznovali začetek novega tritisočletja. Kdor hoče, naj ga praznuje, ne dvakrat, tudi trikrat ali pa morda še večkrat. Res pa je le naslednje štetje let. Štetje časa ali let je le enkratno. Ne more biti dvojno. Šteje se od začetka proti koncu. Začetek pa je le enkraten. In če so se nekoč odločili, od kdaj in po kom bodo šteli leta, je bil to le en trenutek ali moment. Res je bil ta trenutek. Določili so ga vsi. Vsi so uradno začeli šteti leta od tega trenutka. S tem so se strinjali rimokatoliki, muslimani, hindujci, budisti in mnoge druge vere. Odločili so, da se uradno štejejo leta od Kristusovega rojstva. To je določeno, to se izvaja in se šteje. Vem, da poleg tega štetja Židje štejejo tudi svoja leta, muslimani svoja in drugi tudi svoja leta. Svetovno pa je štetje let urejeno. Začetek let je določen s Kristusovim rojstvom, to pa je tisti trenutek, ko je Kristus zagledal svet. To je tre- nutek, ki ga označimo z 0 (ničlo). Po pretekli sekundi je bil mlad »že eno sekundo«. Matematika nas uči, da tu ni dvojnosti. Resnica je naslednja: od Kristusovega rojstva do konca leta 1 oziroma do 31. decembra opolnoči je preteklo eno leto. Leta 1 pa se začenja 1. sekunda 2. leta. Dokaz štetja let od Kristusovega rojstva od 0-1, 1-2, 2-3, 3-4, 4-5, 5-6, 6-7, 7-8, 8-9, 9-10. Torej do 10 let je minilo 10 let. Trenutek nato je že naslednja sekunda naslednjega, drugega desetletja. Primer matematike pa še v tisočletju. Rojstvo Kristusa je trenutek. Končni sklep je zato naslednji: od 0-1000 let in od 1000-2000je preteklo točno 2000 let. Torej, ko se bo zapisal 1. januar 2000, bo po preteku 1 sekunde že pretekla prva sekunda naslednjega tisočletja. Ko se bo pa pisalo 31. decembra 2001 opolnoči, bo preteklo že kar eno leto naslednjega tritisočletja. Da pa ja ne boste prikrajšani za dvojno praznovanje, pa praznujte še 25. december, rojstni dan Kristusa, kot nas uči RKC, in nato še prvi dan meseca januarja leta 2000, ki je prvi dan novega tisočletja. Ciril Pint Rostohaijeva ul. 1, Krško iz naših krajev Obnovili za šest milijonov mark, prodajajo pa za tri Za hotel Tartini se še vedno ni našel kupec Ker hotel tržno ni dovolj zanimiv, Hoteli Piran objavljajo nov razpis Kaj bodo morali še prodati, je odvisno od upnikov Piran — Hoteli Piran s prvim zbiranjem ponudb za prodajo mestnega hotela Tartini (štiri zvezdice) niso našli kupca. Po opravljenih cenitvah naj bi bil hotelski objekt vreden 336 milijonov tolarjev, čeprav so zanj leta 1993 za prenovo in opremo namenili (po ocenah) približno šest milijonov mark. V šestih letih je hotel torej izgubil skoraj polovico vrednosti, kljub temu da prva leta po obnovi niti ni terjal posebnih vlaganj. A zdi se, da so se tržne razmere v Pirana bistveno spremenile. Na razpis so v roku prispele tri ponudbe. Posebna komisija jih je ocenila kot neprimerne, ni izbrala najboljšega ponudnika in danes (v četrtek) Hoteli Piran objavljajo v časopisju nov razpis, vendar z isto izhodiščno ceno (336 milijonov tolarjev), ki so jo pripravili sodni izvedenci. Gradbeno je morda hotel vreden več, tržno pa očitno ni dovolj zanimiv. Na ceno vpliva vrsta okoliščin. Predvsem splošne razmere in turistične možnosti v mestu. V Hotelih Piran so prepričani, da v mestu ni prostora za dva hotela. Ko bodo prodali Tartinija, bodo skušali primemo obnoviti in urediti hotel Piran (ob morju), saj imajo zanj že ponudbo kapitalsko zelo močnega finančnega podjetja. To pa zbuja dodatno previdnost pri kandidatih za nakup. Za prodajo hotelske stavbe se je odločil nadzorni svet in s tem začel prvi korak sanacijskih ukrepov. Ti predvidevajo še več drugih prijemov, ki pa v vseh podrobnostih niti niso znani javnosti. Če bo treba še naprej prodajati premoženje, bo odvisno tudi od tega, kako popustljivi bodo številni upniki skrahiranega hotelskega podjetja, in od tega, kdo bodo novi lastniki Hotelov Piran. Slovenska razvojna družba (večinska lastnica podjetja) se je že odločila, da so Hoteli Piran se- stavni del prvega paketa državnega premoženja, ki bo na dražbi ponujeno pooblaščenim investicijskim družbam predvidoma v januarju. Medtem pa je občina Piran sklenila odločneje terjati denar, ki ga Hoteli Piran dolgujejo tudi svoji občini. Najprej gre za devet milijonov tolarjev iz naslova neplačanega nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v letih 1998 in 1999 in komunalno takso. Na znesek je občina pripravljena počakati do konca januarja leta 2000 pod pogojem, da Hoteli Piran prenehajo ovirati izvršbo za zastavljeno gostišče Tri vdove. Tri vdove so Hoteli Piran zastavile pred leti, ker leta 1994 in 1995 niso plačali občini nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, komunalnih taks in turistične takse. Tedanji dolg so v piranski občini preračunali na dobrih 40 milijonov tolarjev. Občina je že 1997 začela s postopkom izvršbe, vendar se ta kar vleče in vleče. A to še ni vse. Šele pred kratkim so ugotovili, da Hoteli Piran dolgujejo javnemu podjetju Okolje najemnino za skladiščni prostor v mestu in predvsem, da so Hoteli Piran dolga leta pobirali najemnino za del prostora Tartinijevega gledališča, v katerem so bili igralni avtomati. Najemnino je pobiralo Foto Dušan Grča Klepačeva po poti Jauševčeve, Pisnikove in Srebotnikove Koper — Trinajstletna Koprčanka Andreja Klepač, nov veliki up slovenskega ženskega tenisa, se v družbih še desetih slovenskih teniških igralcev znova odpravlja na neuradno mladinsko svetovno prvenstvo »Orange bovvl« na Floridi. Andreja bo s trenerjem Aleksandrom Živinom v ZDA odpotovala v petek, udeležila pa se bo tekmovanja v kategoriji do 14. let. Zanimivo je, da se je Andreja (slovenska prvakinja v kategoriji do 14 let, četrta na lestvici med dekleti do 16. let, v paru z Nives Čulun pa državna članska prvakinja, tretja na neuradnem evropskem prvenstvu, lani v kategoriji do 12 let med 16 najboljšimi na omenjenem tekmovanju ...) v finalni del »Orange bowla« uvrstila neposredno med 128 najboljših. Od vseh nastopajočih je bilo 120 igralk izbranih na osnovi doseženih rezultatov, za 8 mest v finalu pa se bo na predtekmovanjih potegovalo še 256 mladih igralk tenisa z vsega sveta. Kot je povedal Franci Hrovat, eden od pobudnikov za Andrejino tekmovalno pot, so pri sponzorjih morali zbrati 800 tisoč tolarjev za stroške potovanja na turnir, kjer so zmagovale in bile v finalu tudi Mirna Jauševec, Tina Pisnik in Katarina Srebotnik. V dosedanji karieri izjemno uspešna Primorka upa na podobno teniško pot. D. G. BcilCno žreba nje '99 Kupuj na Opčinah pri Trstu v trgovinah ki izobeša/o ta znak in vprašaj po srečkah božičnega žrebanja 1999! • 1 Volkswagen LUPO Trendline • 1 Scooter HABANA Aprilia • 8 nakupnih bonov po 1 milijon nehanje C8.CJ.20C0 \ % BANCA Dl CREDfFO COOPE8ATIVO DEL CAR50 % zadružna kraska banka ______3gg