GLASIL
O OBCINE PIVK
A 

LETNIK 11 / MAREC 2021 / ŠT. 75 






VEC INFORMACIJ O DOGODKIH IN URADNIH OBJAVAH NAJDETE NA SPLETNI STRANI OBCINE PIVKA: WWW.PIVKA.SI 
Ta svet je lep, ce si le prizadevamo za dobra dejanja … 
Po precej neugodnih razmerah, ki so nas doletele zaradi dalj 
trajajoce epidemije, s pomladjo vendarle prihajajo bolj soncni dnevi. Tudi v prenesenem pomenu je lahko pomladno vzdušje tisto, ki nam bo vlilo nove energije in poguma. Predvsem naj bodo pomladni tedni polni prijetnih trenutkov, dobrega pocutja in pozitivne naravnanosti. Z vsakim dnem bodimo zgled, sebi in drugim. Drobna dejanja so tista, ki štejejo, na vseh podrocjih. Med drugim tudi razumno spoštovanje ukrepov, kar prispeva k našemu zdravju.  
Kot veleva vselej priljubljeni Pavcek, je svet lep, ce le dopustimo preprostim stvarem in trenutkom možnost, da nas ocarajo … 
»Ta svet je lep, ce nekomu nekaj daš; ta svet je lep, ce nekoga rad imaš, ce stisneš roko komu, ki ga kaj boli; ta svet je lep, ce si clovek do ljudi.« 
Doris Komen Horvat 
odgovorna urednica 
Naslov uredništva: Obcina Pivka, Kolodvorska cesta 5, 6257 Pivka Telefon: 05/72 10 100 Spletna stran: www.pivka.si Elektronski naslov: pivski.list@pivka.si ISSN št. 2536-4367 Naklada: 2450 izvodov Prejmejo ga brezplacno vsa gospodinjstva v Obcini Pivka. Uredniški odbor: Nataša Bišcak, Silvo Celhar, Danijel Kovacic Grmek, Irena Margon, Evgen Primožic 
Glavna in odgovorna urednica: 
Doris Komen Horvat Fotografije na naslovnici: Simon Avsec  Jezikovni pregled: Irena Margon Oblikovanje: Kreaktiva Tisk: Abakos, d. o. o. 
Uredništvo si pridržuje pravico, da clanke ustrezno skrajša in jih v primeru, ko v skladu s programsko zasnovo glasila ne sodijo v nobeno izmed rubrik, ne objavi. Nenarocenih prispevkov ne honoriramo. 
VABLJENI K 
SOUSTVARJANJU 
OBCINSKEGA GLASILA 

Prispevki iz obcinske hiše 


14. REDNA OBCINSKA SEJA 
Tudi 14. redna seja obcinskega sveta Obcine Pivka je potekala preko videokonference in bila glede na vsebino precej obsežna in konstruktivna. 
Obcinski svet Obcine Pivka je v prvi obravnavi potrdil Odlok o izlocitvi organizacijskih enot in preimenovanju Javnega zavoda »Zavod za upravljanje dedišcine in turizem Pivka« in Odlok o ustanovitvi zavoda »Javni zavod – turizem Pivka«. Obcina Pivka in Republika Slovenija sta v intenzivnem dogovarjanju, da Republika Slovenija kot soustanovitelj pristopi v Park vojaške zgodovine Pivka. Iz Javnega zavoda »Zavod za upravljanje dedišcine in turizem Pivka« se izloci 
organizacijska enota »Krajinski park 
Pivška presihajoca jezera« in se preimenuje v »Javni zavod - Park vojaške zgodovine Pivka«. Izlocena 
organizacijska enota »Krajinski 
park Pivška presihajoca jezera« se organizira kot samostojni zavod z imenom »Javni zavod - Turizem Pivka«. Obstojeci zavod z novim imenom »Javni zavod – Park vojaške zgodovine Pivka« ohrani upravljanje z utrdbami na Primožu ter z nepremicnim in premicnim premoženjem, ki sodi v okvir kompleksa Parka vojaške zgodovine 
razen kantine s teraso in sanitarnim 
vozlom v objektu Komanda. Novi zavod »Javni zavod - Turizem Pivka« prevzame v upravljanje Ekomuzej, deponijo in parcelo št. 2047/29 k.o. Narin, naloge TIC-a za Obcino Pivka, Kino in Krpanov dom, Interpretacijski center velikih zveri (ko bo vzpostavljen) in Krajinski park Pivška presihajoca jezera. Svetniki so v prvem branju potrdili Odlok o obcinskih cestah in javnih površinah v Obcini Pivka in tudi Odlok o podlagah za odmero komunalnega prispevka za obstojeco komunalno opremo na obmocju Obcine Pivka. V obeh primerih gre za podlage, ki jih mora obcina uskladiti glede na novo veljavno zakonodajo. V slednjem odloku so stroški opremljanja m2 gradbene parcele stavbe oz. bruto tlorisne površine objekta doloceni na podlagi skupnih stroškov obstojece komunalne opreme, ki so po višini enaki stroškom, ki bi nastali ob izgradnji nove komunalne opreme, ki je po zmogljivostih in namenu primerljiva z obstojeco in obsegajo vse stroške, ki so povezani s projektiranjem in gradnjo posamezne vrste komunalne opreme na obracunskem obmocju. Obcinski svet Obcine Pivka je na videokonferencni seji potrdil tudi Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o organizaciji javnega podjetja Javno podjetje Kovod Postojna, vodovod, kanalizacija, d.o.o. Postojna in podal soglasje s spremembi Statuta JP Kovod Postojna. V komisijo za podelitev priznanj je bila imenovana Alma Strle, za predstavnika Razvojnega sveta Primorsko-notranjske regije za novo financno perspektivo pa župan Robert Smrdelj. Obcina Pivka je bila ena izmed prvih obcin v Sloveniji, ki je uvedla enkratni denarni prispevek za novorojenca, in sicer že v letu 2000. Obcinski svet je obravnaval Pravilnik o enkratnem prispevku za novorojencke v Obcini Pivka in znesek prispevka dvignil iz 230,00 EUR na 300,00 EUR za prvega in drugega otroka, za tretjega otroka in vse nadaljnje pa na 470,00 EUR. Poleg tega se je z novim pravilnikom poenostavilo tudi zahtevano prilaganje prilog vlogi za uveljavljanje prispevka. Obcina Pivka je že v letu 2014 pristopila h Konvenciji županov, ki jo je tudi tokrat glede na novo financno perspektivo pivški obcinski svet podprl in pooblastil župana za podpis pristopne izjave. Konvencija županov je evropsko gibanje, v katerem sodelujejo lokalne in regionalne oblasti, ki so se prostovoljno zavezale k povecanju energetske ucinkovitosti in uporabi obnovljivih virov energije na svojih obmocjih. 

Obcina Pivka 



Prispevki iz obcinske hiše 
OBCINA PIVKA MED RAZVOJNO NAJBOLJŠIMI OBCINAMI 

Projekt Zlati Kamen je tudi letos glede na kazalnike in analize ocenil slovenske obcine. Obcina Pivka je že tretje leto zapored prejemnica zlatega ISSO certifikata za uspešni razvojni položaj obcine. Doslej je bila naša obcina glede na ocenjen izjemen in dinamicen razvoj uvršcena med zgornjih deset odstotkov slovenskih obcin, letošnji rezultati pa Pivko uvršcajo med deset razvojno najbolj uspešnih obcin v Sloveniji. 
Glede na obrazložitev, ki jo podaja Zlati kamen, so glavni adut Pivke bogate razvojne aktivnosti na kljucnih strateških podrocjih. Pivko oznacujejo kot najbolj aktivno obcino pri nas. V indeks ISSO je vkljucenih osem podrocij. Pivka mocno izstopa pri dveh. Je najbolj »zelen«, torej okoljsko osvešcen kraj in obcina z drugim najvišjim sestavljenim indeksom življenjskega standarda. Izstopajoc je tudi položaj na podrocju gospodarstva, in sicer glede na sredstva, ki jih obcina namenja spodbujanju podjetništva. Naša obcina je nadpovprecno uspešna še na podrocju trga dela, proracunske ucinkovitosti in demografije. 
Na podrocju socialne kohezijese Pivka uvršca v zlato sredino, njen indeks za izobrazbo pa je nekoliko nižji od povprecja za 212 obcin. 
DKH 

Vir: Zlati kamen 



Ob dnevu žena in prazniku vseh mam izrekam vsem obcankam iskrene cestitke. 
Hvala, 
da naš vsakdan navdajate s toplino, ki je edinstvena le vam, ženskam. 
župan Robert Smrdelj 

Foto: Silvo Celhar 



Današnji prispevek pišem med izredno sejo Državnega zbora (4. 
3. 21), ki so jo sklicale štiri opozicijske stranke SD, LMŠ, Levica in SAB zaradi »zaskrbljenosti« glede t.i. Nacrta za okrevanje in odpornost, ki bo podlaga za uporabo 1,6 milijarde evrov nepovratnih evropskih sredstev in ki bo omogocal dostop do 3,6 milijarde evrov posojil, pri cemer pogoji še niso znani. Slovenija ima trenutno odlicno bonitetno oceno, zato se zadolžuje celo po negativni obrestni meri. Iz tega razloga je veliko vprašanje, ce bodo posojila iz mehanizma za okrevanje sploh bolj ugodna.   
Celoten postopek je bil od 14.10. lani obremenjen z manipulacijami in lažmi, ki so kulminirale v laži poslanca Luke Mesca, izreceni 
17. 2. letos o tem, da je Evropska komisija že dvakrat zavrnila ta Nacrt. Zakaj laž? Zato, ker je Uredba, ki omogoca vlaganje Nacrtov v proceduro, namrec stopila v veljavo šele dva dni kasneje! Si morte mislit? Kakšna ažurnost EK. Dva dni predno je bilo sploh mogoce vlagati Nacrte (še do danes noben ni vložen), torej dva dni predno je bilo mogoce nacrte vlagati, je slovenskega zavrnila. In to po besedah Luke Mesca celo dvakrat! 
V politiki je sicer mogoce vse, nacrtno manipuliranje in laganje pa je domena strank, ki nimajo vizije in so programsko prazne. Te stranke ne razumejo, da denar ne raste na drevesu ali v proracunskih postavkah, pac pa ga je potrebno zaslužiti. Zato je pri porabi sredstev potrebno gledati od evra proti milijonom in milijardam in ne obratno. Po njihovem mnenju evropske milijarde padajo z neba. Ne razumejo, da gre tudi pri nepovratnih sredstvih za denar, ki prihaja od ljudi preko takih in drugacnih davkov, zato ga je potrebno ljudem tudi vrniti. Preko boljših storitev in enakih izhodišcnih možnosti za vse. In v tej smeri Vlada tudi dela. 
Pandemija traja že leto dni, vec kot pol leta je minilo od zgodovinskega politicnega dogovora voditeljev držav glede sredstev sklada za okrevanje, evropska birokracija, ki šteje na tisoce dobro placanih uradnikov, pa do danes ni bila sposobna urediti formalnosti, da bi sredstva zacela pritekati v države. Države so zato sprejemale ukrepe za pomoc ljudem in gospodarstvu. Slovenija je bila preko osmih paketov pomoci med uspešnejšimi. Ljudem in gospodarstvu je bilo v zadnjem letu dni namenjenih skoraj 3 milijarde evrov sredstev ali dvakrat toliko, kot bomo za okrevanje do konec 2026 prejeli iz Bruslja. Ohranjenih je bilo na deset tisoce delovnih mest, Slovenija beleži v lanskem letu najmanj stecajev podjetij v primerjavi z zadnjimi sedmimi leti. Pretekli mesec se je za preko 3400 zmanjšalo število brezposelnih. Upad gospodarske rasti lani je bil v Sloveniji za cetrtino nižji, kot so bile napovedi. Slovenija beleži v lanskem letu 18,4% porast v sektorju gradbeništva, kar predstavlja najvecjo rast v obmocju EU. 
Žal pa je Evropska birokracija zaspala. Ne samo pri skladu za okrevanje, tudi na drugih podrocjih. Najvecji fiasko caka Evropejce na podrocju cepljenja. Zaradi tega bo kriza žal trajala dlje, kot bo potrebno. 
Vendar pa se optimizem vraca. Na podrocju zdravstva smo priceli obsežen investicijski ciklus za zagotovitev novih postelj v negovalnih bolnišnicah in za zagotovitev dodatnih kapacitet. Podobno na podrocju domske oskrbe. Pred dnevi sem podpisal odlocitvi o podpori UKC Maribor in Ljubljana. V tem mesecu sledi podpora v višini 50 milijonov evrov za celovito prenovo UKC Ljubljana. Vse to in ostali ukrepi gredo v smer okrevanja in krepitve naše odpornosti za naprej. 
Pri delu pa nas je in nas bo še naprej vodila maksima, da nikogar ne bomo pustili ob strani in noben del Slovenije ne bo zapostavljen. 
Robert Pavšic, poslanec 
Zvone Cernac, minister 


A smo resnicno postali imuni na vse poteze politike? A je »normalno«, da se vsak dan pojavijo nove afere, razkrijejo nove sumljive namere in pojavljajo vedno iste zamere? Nikakor. Zdi pa se mi, da jih spremljamo nekako stoicno, skoraj brezupno. Kot nenehni optimist zaupam v sistem in zdravo pamet. Zato vem, da tudi po najtemnejši noci posveti sonce. Res pa je tudi, da je ravno pred zoro najbolj mraz, ceprav se mrak že poslavlja. 
Veliko se je dogajalo od zadnjegazapisa. Toliko, da je nemogoce zapisati vse. Pa saj pravzaprav konkretne podrobnosti niti niso toliko pomembne. Pomembna je celotna slika. Ta pa, vsaj po mojem mnenju, ni najboljša, ce se milo izrazim. 
Generalno se stopnjuje nezaupanje v sistem, kar niti ni cudno, saj so informacije, ki prihajajo, zmedene in sejejo vedno nove seve strahu. Ni vec namrec pomembna le epidemija. Pomembno je vse, kar je povezano z epidemijo oziroma z borbo proti epidemiji. Po eni strani nam zatrjujejo, da nismo najslabši, v isti sapi, pa da ukrepi niso ucinkoviti, zato bo potrebno zaostrovanje. Sprašujem se, do kam lahko zaostrujemo. 
Stiskanje in zatiskanje ukrepov je lahko upraviceno, ce so tukaj rezultati. Ampak teh ni, vsaj v pricakovanem smislu. Še vedno smo zaprti v svoje »mehurcke«, po 21. uri tudi v stanovanja, kaj bo jutri, pa nihce ne ve. Pojavljajo se tudi vprašanja, ali smo za ukrepe placali preveliko ceno. Predvsem v življenjih, pomembna pa je tudi tista škoda, ki je nastala v gospodarstvu. 
Najvecja težava sedanjosti je pravzaprav izražanje nestrinjanja. Najsi bo to nestrinjanje uperjeno proti politiki, ukrepom, ali pa izraža pomisleke glede kakršnihkoli drugih aspektov današnjega dne. Ljudje smo ocitno lahko le tiho, z zaprtimi usti pod maskami, in cakamo na cudežno rešitev. Cez poletje, ko bi se morala država pripraviti na 2. val epidemije, pa se ni, je bil ta cudež v ukrepih, ki so jih tako »fenomenalno« izpeljali, da smo po številu smrtnih žrtev na milijon prebivalcev v samem svetovnem vrhu. Jeseni so se ukrepi, ko je stanje prešlo mejo, ko bi še lahko reagirali, še bolj zaostrili, cudežna rešitev pa je bila v cepljenju. Danes vidimo, da ne celjenje, še manj pa ukrepi, niso ucinkoviti, saj smo še vedno (skoraj) tam, kjer smo bili pred štirimi meseci. 
Ce je to neka nova realnost, potem se z njo nikakor ne morem strinjati. Stanje pa vladajoca koalicija še bolj zabeli z nenehnim hvalisanjem o ucinkovitosti, deljenjem bonbonckov, bonitetnih ocenah, poceni denarju … Ne pove pa, da bo denar oziroma kredite, potrebno vrniti, vse ukrepe in predvsem neukrepe pa placati. Na žalost tudi z življenji. 
Ampak to pac ni pomembno. Z razgradnjo kriticnih medijev, ustanavljanjem svojih, napovedanim demografskim skladom, diskreditacijo in kaznovanjem drugace mislecih nastaja nova resnicnost, v nas samih pa je, ali jo bomo dopustili. Osebno se bom tej razgradnji bistvenih državnih sistemov mocno upiral, vse ostalo pa je stvar osebne odlocitve. 
Nikakor ne smemo obupati. Skupaj s pomladjo namrec prihaja tudi novo upanje. Ko se prebuja narava, se zbudimo tudi ljudje. Vse dobro vam želim in ostanite predvsem zdravi. 


STRANKA MODERNEGA CENTRA – SMC 
Spoštovane obcanke in obcani! 
Stranka Modernega Centra – SMC smo stranka liberalnih pogledov, stranka, ki ne gleda ne levo ne desno, še manj pa nazaj, ampak le v prihodnost. V obcinskem svetu Pivka smo zastopani z enim predstavnikom. Ceprav imamo samo en glas, lahko uveljavljamo svoje ideje in zamisli iz svojega programa. Pomembno vlogo pri oblikovanju Obcinske politike pa imajo tudi clani odborov in komisij, ki svetujejo in podajajo mnenja obcinskemu svetu v sprejem. 
Predstavniki SMC-a konstruktivno sodelujemo v odboru za družbene dejavnosti, odboru za komunalne dejavnosti in urejanje prostora, odboru za kmetijstvo, gozdarstvo, razvoj podeželja in turizem, odboru za gospodarstvo in obrt, komisiji za mandatna vprašanja volitve in imenovanja, komisiji za priznanja ter v upravnem odboru Lokalno pospeševalnega centra. Sam pa že kar nekaj let opravljam funkcijo podžupana.  
Stranka Modernega Centra je od ustanovitve tudi vladna stranka, kar nam omogoca lažje sodelovanje z ministrstvi. Tako smo že veckrat gostili gospodarskega ministra skupaj z lokalnimi gospodarstveniki. Med nami je bila tudi ministrica za izobraževanje, znanost in šport. 
Kaj vse je bilo narejenega, odkar sem obcinski svetnik in podžupan, oziroma kaj je bilo uresniceno z našimi idejami, predlogi, zamislimi z našo pomocjo, bi težko govoril. Dovolj je, da pogledamo naokoli, in si tako sami ustvarimo sliko. Obcina Pivka postaja iz leta v leto boljša, lepša, naprednejša, razvitejša na vseh podrocjih, kar nam priznavajo tudi drugi. Tako je Obcina Pivka že tretje leto zapored po oceni kazalnikov razvojnega indeksa ISSO v samem vrhu slovenskih obcin. 
Izzivov in idej ne manjka, pa vendar se vse konca pri denarju, katerega je vedno premalo. Velikokrat se moramo pri odlocanju usklajevati, dogovarjati, iskati kompromise, preverjati velikost sofinanciranja, v kolikor želimo cim smotrnejše in dobre projekte. Sam znam prisluhniti ljudem, njihovim željam potrebam in idejam. Zato sem pripravljen pomagati slehernemu. 
Ko nas je pred letom dni zdravstvo opozarjalo o posledicah nalezljive bolezni Covid 19, si še v sanjah nismo predstavljali, da bo to imelo takšne posledice. Življenje se je v nekaterih vejah popolnoma ustavilo. Kaj vse je bilo potrebno narediti za omilitev in s koliko truda. Stranka Modernega Centra je v tem casu s pomocjo Rdecega križa Postojna Pivka pomagala omiliti potrebe osnovnošolcev za pouk na daljavo z nabavo spletnih kamer. 
Tako smo donirali RK denarna sredstva za nakup 30 kamer, ki so bile razdeljene otrokom na obeh naših osnovnih šolah. Z novim letom in razvojem cepiv proti Covid-19 pa vidimo luc na koncu tunela, v upanju na konec kuge 21. stoletja. 


Tako na državni kot obcinski ravni se stranka modernega centra trudi za vec strpnosti v družbi ter posledicno za krepitev spoštovanja in sodelovanja med ljudmi, razlicnimi skupinami, generacijami. Politika mora biti nacrtovanje in udejanjanje dobrega za vse prebivalke in prebivalce obcine Pivka. 
Zato si prizadevamo za sodelovanje in usklajevanje ter ne sledimo razdiralnim nacinom politicnega delovanja. Zavzemamo se za uveljavljanje osebnih, družbenih in duhovnih vrednot. Naša temeljna vodila so odgovornost do sebe, socloveka, okolja, trajnostni razvoj, socialna in ekonomska varnost. Posebno skrb posvecamo kakovosti življenja, zdravju, inovativnosti in dostojnemu delu. 
Takšni želimo ostati tudi v prihodnje. Vsem obcankam in obcanom pa želimo, da ostanejo zdravi. 
Boris Rebec, obcinski svetnik liste SMC 



RRA Zeleni kras v sodelovanju s Podjetniškim idejo. To se doseže skozi celostni program podjetniških inkubatorjem Perspektiva in zunanjimi partnerji izvaja 4 usposabljanj, skozi mentorstvo in nudenje vsestranske mesecno podjetniško usposabljanje PONI Primorsko-pomoci udeležencem pri uresnicevanju njihovih poslovnih notranjska - Podjetno Nad Izzive. Projekt se izvaja v idej. Posebnost operacije predstavlja zaposlitev osmih slovenskih regijah, naložbo financirata Republika udeležencev za cas trajanja programa v RRA Zeleni kras. Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za Trenutno poteka usposabljanje s prvo skupino 11 regionalni razvoj. Projekt se izvaja v okviru »Operativnega udeležencev, ki je že pošteno zakorakala naproti svojim programa za izvajanje Evropske kohezijske politike v ciljem. Udeleženci, zaposleni z januarjem, so že razvili obdobju 2014-2020«, prednostne osi »Dinamicno in svoje ideje in jih tudi že uvajajona trg. Gre za najrazlicnejše, konkurencno podjetništvo za zeleno gospodarsko rast«. pretežno obrtniško-storitvene dejavnosti od izdelovanja Projekt PONI Primorsko-notranjska je model podjetniškega nakita, lesenih izdelkov, inovativnih stolov, ekoloških igrac, usposabljanja, v okviru katerega potencialni podjetniki v predelovanja ekološkega sadja in zacimb do inovativnih štirih mesecih razvijejo in realizirajo svojo podjetniško turisticno-nastanitvenih produktov. 
 Iz obcine Pivka prihajajo naslednji udeleženci: 

Urška Šantelj 
»Zadnja dva meseca intenzivno delam na svojem projektu. V okvirju PONI programa razvijam inovativen, prilagodljiv, zdravju prijazen in zabaven stol za aktivno sedenje, ki pocasi dobiva svojo koncno podobo. Sedenje na njem bo omogocalo naravno gibanje hrbtenice, krepilo hrbtne in trebušne mišice ter uporabnika »prisililo« v pravilno držo, s tem pa preprecilo oziroma omililo bolecine v hrbtenici in ramenskem delu. V tem casu sem dobila kar nekaj sivih las, vendar kljub temu v procesuneizmerno uživam. S pomocjo programa PONI dobivam jasno vizijo o tem, kakšna podjetnica želim postati ter se uspešno spopadam s številnimi strahovi. Hvaležna sem za pomoc in podporo vrhunskih strokovnjakov, mentorjev, celotne ekipe RRAZeleni kras in Inkubatorja ter nenazadnje tudi soudeležencev v programu, zaradi katerih so koraki na tej poti brez dvoma lahkotnejši.« 

Blaž Lencek 
»Sem mlad fotograf, poln novih in »odbitih« idej. Strast do fotografije se je razvila, ko sem pred osmimi leti prvic v roke prijel bratov, takrat novi fotoaparat. V trenutku sem vedel, kaj me veseli v življenju in takratna ideja postati programer je izvisela. Tako sem se naprej vpisal na faks in lani uspešno diplomiral na akademiji za multimedije v Ljubljani. V življenju potrebuješ izzive, ki te pripeljejo na pravo pot. Tako sem se tudi jaz odlocil vkljuciti v PONI program in stopiti na podjetniško pot. V dveh mesecih sem odkril veliko zagnanost in dodelal svojo »porocno fotografsko poslovno pot«. Mentorji in vsi vkljuceni predavatelji nam podajo tolikšno kolicino zanimivih informacij, da bomo kmalu potrebovali dodatne zvezke. Sam program je naporen, seveda, ce imaš ob sebi cudovit kolektiv udeležencev, mentorjev in zunanjih strokovnjakov, ki te podpirajo takrat, ko ne gre vse po planih, je vse lažje. Za PONI program so mi povedali prijatelji in bi ga priporocil cisto vsakemu, ki bi rad, da njegova podjetniška ideja zaživi.« 

Sabina Karajkovic 
»Sem diplomirana fizioterapevtka in moja poslovna ideja v projektu PONI je odprtje fizioterapevtskega centra, kjer bi ljudje imeli možnost fizioterapevtske obravnave z namenom zmanjšanja cakalnih vrst v javnih zavodih. Že dobri dve leti se ukvarjam tudi s terapevtskimi masažami in izvajam fizioterapevtsko obravnavo na domu. Trenutno sodelujem tudi na projektu s porodnišnico Postojna, kjer je ideja, da bi se izvajale fizioterapevtske storitve za nosecnice, otrocnice po porodu in za ženske z inkontinenco. S projektom PONI sem pridobila veliko novega znanja, tako s podrocja ekonomije, marketinga, financništva, psihologije in še bi lahko naštevala. Program je zelo obširen in obogaten z zanimivimi in koristnimi vsebinami, tako da se iskreno vsak dan veselim novega dne s pricakovanjem »kaj se bom danes novega naucila!?«. Prav tako sem spoznala veliko novih ljudi, s katerimi bom imela stik tudi v prihodnje. Hvaležna sem, da sem lahko del projekta PONI in v prihodnje upam na cim vec takih priložnosti!«



Vkljucitev v projekt PONI Primorsko-notranjska je do konca leta 2022 možna v skladu z objavljenim javnim razpisom za vkljucitev nove skupine udeležencev (predvidoma periodicno na vsake štiri mesece). Vec o programu in o samih pogojih za vkljucitev v projekt si lahko preberete na spletni strani RRA Zeleni kras https://www.rra-zk.si/razpisi/aktualni­razpisi/. 
RRA Zeleni kras 



Ana, Jana in Dolores so tiste srcne in dosegljive poslovne svetovalke, ki vas pricakujejo v Podjetniškem inkubatorju Perspektiva z namenom, da vam pomagajo, vas podprejo in sistematicno vodijo na vaših podjetniških korakih. Da je car podjetništva v suverenosti, sodelovanju in pogumu, predvsem pa zadovoljstvu, ki se ga uresnicuje in obcuti, ko poslovna ideja dejansko zaživi, dokazujejo številne uspešne zgodbe posameznikov, ki jim je Podjetniški inkubator Perspektiva nudil pomembne spodbude in celovito podporo. 

»Posamezniku nudimo celovito storitev, pri tem pa nam je najpomembnejša individualna obravnava vsakega. Usmerjeni smo v posameznika, prisegamo na skladnost dela in življenja ter verjamemo v moc skupnosti. Pri delu s podjetniki vztrajamo pri visoki stopnji strokovnosti, vendarle pa smo poleg samega svetovanja in podpore tukaj za to, da smo posameznikom na voljo tudi za moralno podporo, pogovore o življenjskih odlocitvah in drugih pomembnih dejavnikih, ki vplivajo na našo karierno pot.« Jana Nadoh Bergoc 
»Pri nas se rojevajo nove ideje, pri nas nastaja marsikaj novega. Specifika našega inkubatorja je velika ponudba storitev, ki jo prilagajamo res vsakemu posebej. Poleg izobraževanj, svetovanj in mentoriranj, ki jih nudimo, dajemo velik poudarek skupnosti, ustvarjanju mrež in nenazadnje pripadnosti, ki jo pri nas zagotovo vsak obcuti. Verjamemo namrec, da je podjetniška skupnost kljucna za razvoj in uspeh vsakega podjetnika, posamezniki tudi (ali pa predvsem!) na ta nacin razvijajo svojo suverenost, nove priložnosti in krepijo svoja podjetja.« Dolores Keš 
»Doprinos inkubatorja je posamezniku nuditi sistematicno podporo, ki vodi v presojo, pripravo in realizacijo njegove poslovne ideje. Kljub dobro izdelanim poslovnim nacrtom, kjer so stvari zelo dobro zastavljene, je namrec izvedba podjetniških korakov v praksi pogosto precej drugacna. Podjetniki se soocajo z razlicnimi situacijami, tudi z dvomi in ovirami, in prav tukaj z veseljem pomagamo. Podjetnike spremljamo in jim nudimo kakovostno in strokovno podporo toliko casa, dokler se sami ne pocutijo dovolj suvereni. Tukaj smo za to, da spodbujamo posameznike v to, da verjamejo v svoje podjetniške sanje ter jim predano sledijo. S strokovno podprtim svetovanjem in aktivnostmi je pot do sanj zagotovo bolj ucinkovita, mi pa smo ob tem ponosni na vse nove podjetniške uspehe in zgodbe, ki bogatijo naš prostor.« Ana Širca 
FINANCNI URAD SVETUJE 

INFORMATIVNI IZRACUN DOHODNINE 
Kaj storiti, ko prejmete IID? 
Zavezanec mora IID natancno pregledati. Ce ugotovi, da je izracun korektno sestavljen, mu ni treba storiti nicesar. Ce pa se z izracunom ne strinja, mora najpozneje v 30 dneh od datuma odpreme IID vložiti ugovor, ki ga pošlje na financni urad, ki je IID izdal. Na podlagi ugovora bo FURS najpozneje do 31. oktobra izdal odlocbo o odmeri dohodnine, zoper katero zavezanec lahko vloži pritožbo, ce se z njo ne strinja. Zavezanci, ki so registrirani v sistem eDavki (imajo uporabniško ime in geslo ali Kaj storiti, ce IID niste prejeli? izdan, lahko od pristojnega financnega urada prejme Ce IID ne boste prejeli do 15. junija se pozanimajte na brezplacno kopijo IID. Ce mu IID ni bil izdan, mora do Financnem uradu, ali vam je bil izdan. To lahko z vnosom 31. julija sam vložiti napoved za odmero dohodnine. davcne številke preverite tudi v eDavkih IID se namrec Napoved mora vložiti tudi, ce preneha biti rezident pošlje z navadno pošiljko in lahko se zgodi, da ne pride Republike Slovenije. do naslovnika. Ce zavezanec ugotovi, da mu je bil IID Financni urad Postojna 



ALEŠ CANTARUTTI Z APRILOM NOVI GENERALNI DIREKTOR GZS 
Nekdanji državni sekretar na gospodarskem ministrstvu Aleš Cantarutti bo aprila postal generalni direktor Gospodarske zbornice Slovenije (GZS). Kot kljucno usmeritev v svoji viziji nadaljnjega razvoja GZS je Cantarutti izpostavil program Slovenija 5.0. Izrazil je prepricanje, da lahko z razvojnim partnerstvom dosežemo strateške cilje slovenskega gospodarstva, kot je 60.000 evrov dodane vrednosti na zaposlenega. Poudaril je nujnost zelenega prehoda, kjer vidi GZS kot povezovalca, spodbujevalca te smeri s številnimi priložnosti. Tudi pri digitalizaciji razume GZS kot usmerjevalca, ki bo prispeval k temu, da se bo tudi širša družba zavedala pomena digitalizacije. V svoji predstavitvi je izpostavil tudi pametno specializacijo, novo industrijsko strategijo ter pomen investicije v raziskave in razvoj. Slovenijo v tem trenutku po besedah Cantaruttija rešuje robustno izvozno usmerjeno gospodarstvo. Verjame, da je mogoce z novimi pristopi izvoz še nadgraditi in tudi tu vidi veliko priložnosti za GZS. Med kljucnimi aktivnostmi v naslednjem obdobju je navedel neposredne tesne stike s clani, podjetji, ki GZS oblikujejo, tesno sodelovanje 
s kljucnimi institucijami v Sloveniji (kot so ministrstva, agencije, univerze, zbornice, združenja), pomoc pri crpanju evropskih sredstev, karierno platformo, analiticno središce in promocijo. 
Vir: GZS 

PRAZNJENJE GREZNIC V NASELJIH TRNJE, KLENIK IN PARJE 
Kovod Postojna, d.o.o. obvešca prebivalce Trnja, Klenika in Parij, da bo predvidoma maja 2021izvajal praznjenje greznic skladno s Programom odvajanja in cišcenja komunalne in padavinske odpadne vode. Odjemalci bodo pravocasno pisno obvešceni o predvidenih terminih cišcenja. 
Za morebitna vprašanja je na voljo telefonska številka 041 310 070. 







SPOMLADANSKA DELA NA IN OB JAVNIH POVRŠINAH TER OBCINSKIH CESTAH 
Na javnih zelenih površinah so se zacela prva spomladanska dela: grabljenje zelenic in cišcenje zarašcenih površin. Na obcinskih cestah se izvaja obsekovanje drevja in podrasti za zagotavljanje preglednosti. 
V skladu z dolocili Odloka o obcinskih cestah v Obcini Pivka Obcina Pivka poziva obcane, ki so lastniki zemljišc ob obcinskih cestah, da obrežejo živo mejo, grmovje in drevesa do višine 4,5m ter odstranijo vse predmete, ki ovirajo preglednost na javni cesti. Ostankov obrezovanja ni dovoljeno pušcati na javnih površinah. 
V varovalnem pasu (pri lokalni cesti 10 m, pri javni poti in lokalni zbirni ter krajevni cesti pa 5 od zunanjega roba cestnega sveta) je prepovedano zasaditi poljšcine, ce se s tem poškoduje cesta ali poslabša njena urejenost. 
Prepovedano je orati v razdalji manj kot 3 m od ceste v smeri proti njej ali manj kot v širini 1 m od ceste vzporedno z njo. Obcani ste pri upoštevanju tega dolocila vsako leto bolj dosledni, obcasno pa se pojavlja še onesnaževanje ceste po koncanih delih. 
Poškodovanje ali odtujitev prometne signalizacije je kaznivo dejanje. 
Zemljišca v lasti ali upravljanjuObcine Pivka (javno dobro v upravljanju obcine Pivka) prav tako niso namenjena raznim deponijam, prirocnim skladišcem ali zasaditvam, ce ni bil z Obcino Pivka sklenjen kakršen koli dogovor glede uporabe navedenih površin. Obcane prosimo, da gradbeni material, kritino, humus, drva in podobno pri spomladanskem cišcenju odstranite. 
Da bi obcinske ceste cim dlje služile svojemu namenu s cim manjšimi vzdrževalnimi stroški, Vas prosimo za dosledno upoštevanje navedenega. Obcina bo zaprosila Medobcinski inšpektorat in redarstvo, da preveri stanje na terenu in ob ugotovljenih kršitvah ukrepa.  
Obcinska uprava Obcine Pivka 


obrnjen prometni znak Zagorje 




PRIPOROCLJIVA JE NOŠNJA SAMOZAŠCITNIH SREDSTEV (MASKA, ROKAVICE) 

Vec o nevarnih odpadkih in pravilnem shranjevanju ter oddaji si preberite na: 
https://www.publikus.si/gospodinjstvo/locevanje/nevarni-odpadki 
PUBLIKUS d.o.o.; Operativni center Postojna; Jeršice 3, 6230 Postojna T: 05 720 49 62; E: oc.postojna@publikus.si 



V PARKU VOJAŠKE ZGODOVINE SPOMLADI ŠE SIMULATOR LETENJA Z LETALOM SPITFIRE 
Letalo Supermarine Spitfire se je v zgodovino zapisalo kot eno najbolj znanih, najlepših in najbolj slavnih letal vseh casov, v bitkah na nebu pa so ga odlikovale 
tudi izjemna aerodinamika in 
odlicne manevrske lastnosti. Omenjena letala so med drugo svetovno vojno delovala tudi na slovenskem nebu. 
Eno izmed njih, Spitfire MJ116, ki ga je pilotiral vodnik Peter 
J. Clark, je septembra 1944 strmoglavilo ob Ižanski cesti v Ljubljani. Nepoškodovanemu pilotu je uspelo še pravocasno odskociti in varno pristati na obrobju Ljubljane, medtem ko 
je letalo kmalu po usodnem 
zadetku strmoglavilo in se z leti pogreznilo v barjanska tla. Arheološki raziskovalni konzorcij za Ljubljano je leta 2019, ob 75-letnici sestrelitve Spitfireja, po narocilu Muzeja in galerij mesta Ljubljane, na podlagi predhodne arheološke raziskave, uspešno izpeljal prvi del dviga ostankov letala. V drugem delu raziskave pa je arheološki ekipi uspelo izvleci srce letala, slavni Rolls-Royceov motor Merlin 63. Izkopani ostanki so bili nato prepeljani in razstavljeni v Parku vojaške zgodovine. 


V Parku je nacrtovana tudi stalna razstava, že pred poletjem pa bo v neposredni bližini ostankov letala postavljen nov in tehnološko dovršen simulator letenja. Simulator razvija priznano slovensko podjetje AformX, ki že ima v Parku med obiskovalci izjemno priljubljen simulator letenja MiG-21. Nov simulator bo predstavljal nadgrajeno in še bolj edinstveno izkušnjo, postavljen bo le nekaj metrov stran od originalnega motorja Merlin, kabina bo v razmerju 1:1, z uporabo VR ocal pa bodo lahko obiskovalci poleteli nad fotorealisticno Slovenijo. 
Obenem gre tudi za potrditev odlicnega sodelovanja med Parkom vojaške zgodovine in mladim podjetjem AformX iz Trbovelj ter spodbudno novico v letu, ki bo za celotno gospodarstvo, posebno pa za muzejsko in turisticno dejavnost, polno negotovosti ter dodatnih izzivov. 
Park vojaške zgodovine 




NOVO PROMOCIJSKO STOJNICO SLOVENSKE VOJSKE JE NAMENU URADNO PREDAL MINISTER 
Konec januarja je Pivko obiskal minister za obrambo mag. Matej Tonin. Po podpisu programa sodelovanja na projektu Park vojaške zgodovine, ki ga je minister na Obcini Pivka podpisal z županom Robertom Smrdeljem, je sledila manjša slovesnost v Parku, ko je minister predal namenunovo promocijsko stojnico Slovenske vojske. 
Minister je ob tem izrazil zadovoljstvo, da se Park sistemsko vkljucuje v promocijo Slovenske vojske in aktivnosti za pridobivanje novih kadrov. Tudi direktor Parka Janko Boštjancic je izrazil zadovoljstvo nad novo pridobitvijo ter poudaril, da ne gre za muzej v ozkem pomenu besede, ampak za muzejsko središce, ki ponuja obiskovalcem aktivno doživetje in ne skriva ambicije, da pri mladih in starih vzbuja domoljubje ter promovira vrednote, ki so jim na nek nacin skupne s Slovensko vojsko. Program sodelovanja je namrec 

dokument, ki opredeljuje skupne 
aktivnosti Parka in Slovenske vojske v letu 2021. 
Leto, v katerem praznujemo 30– letnico samostojnosti Republike 

»OPERACIJA ELISA« 
Park vojaške zgodovine je pridobil še en pomemben eksponat povezan z nacionalno vojaško zgodovino. Gre za krak elise helikopterja Mi-8, ki je bil 3. julija 1991 poškodovan pri pristanku pri vasi Hrastje - Mota pri Radencih. Posadka Jugoslovanskega vojnega letalstva je zapustila helikopter, pripadniki slovenske teritorialne obrambe in clani aerokluba Murska Sobota pa so ga po cesti prepeljali na letališce v Murski Soboti, kjer so ga skrili v bližnji gozdicek. Helikopter so onesposobili tako, da so mu sneli eliso in še nekaj vitalnih delov ter ga barvito porisali z oznakami TO. Na helikopterju so zapisali tudi novo ime, ki so mu ga nadeli – »Vrcek«. Jugoslovanska vojska kljub intenzivnemu iskanju helikopterja ni odkrila, zato je ob letališcu ostal do konca sovražnosti, potem pa ga je slovenska stran v skladu z dolocili brionskega sporazuma vrnila.  
Aeroklubu Murska Sobota je uspelo enega od krakov 
elise ohraniti kot dragocen spomin na dogajanje med 
vojno. Ob 30. obletnici osamosvojitve Slovenije pa so se ga odlocili predati Parku vojaške zgodovine v trajno hranjenje, za kar se jim iskreno zahvaljujemo in izrekamo vse priznanje. 


Park vojaške zgodovine 



SPOZNAJMO NAŠA CUDOVITA PRESIHAJOCA JEZERA 
ALI STE VEDELI, DA IMA MALO DRSKOVŠKO JEZERO IZVIRNO IN PONORNO JAMO? 
Malo Drskovško jezero leži med Velikim Drskovškim in Parskim jezerom. Okrogla jezerska kotanja se proti JV podaljšuje v zatrepno dolino pod visoko prepadno steno z izvirno jamo (spodmol 2 pri jezeru). Potok iz zalite jame tece le ob izjemno visokih vodah, sicer pa voda izvira v širokem pasu v vznožju pobocja pod jamo in v njeni okolici. Tam voda prihaja na površje v kamenju, poraslem z mahom, in napaja potok, ki se izliva v izvirno jezerce. V vzhodnem pobocju zgornjega dela zatrepne doline ležijo še eni izviri, to so višje ležeci izviri z nekaj kamni, poraslimi z mahom. Na severni strani spodnjega dela zatrepne doline pa leži zgornji del vijugastestruge potoka, ki se nadaljuje do obrobja najnižjega dela dna okrogle kotanje. Jezero se prazni tudi skozi ponorno jamo (spodmol 1 pri jezeru) v vznožju stene na severozahodnem pobocju kotanje. 

Izvirna jama 

Ob polnjenju Malega Drskovškega jezera se pojavi izvirno jezerce v zgornjem delu zatrepne doline. Tedaj postane aktiven tudi potok, ki ga sprva napajajo izviri v grmovju pred zacetkom travnate struge (voda mezi iz tal med kamenjem). Nato pa v potok zacne odtekati voda iz izvirnega jezerca. V nižjem delu dna kotanje se pojavi jezerce, ki narašca po vijugah potoka, dokler ga ob redni vecji ojezeritvi ne poplavi do odseka, kjer pritece iz zatrepne doline v kotanjo. Jezero zacne odtekati v ponorno jamo, sprva kot potok, nato pa nivo vode na vhodu v jamo narašca, dokler ga ob zelo veliki ojezeritvi ne poplavi. Ob veliki ojezeritvi jezero dobi majhen zaliv, ob zelo veliki ojezeritvi pa nastane izrazit zaliv, ko je potok poplavljen tudi v zatrepni dolini. Ob izjemno veliki ojezeritvi pa nastane eno jezero, ki preko spodnjega dela zatrepne doline sega do izvirne jame na zacetku zatrepa. 
Tina Kirn 
Jezero, ki narašca po vijugah potoka.              


PARSKA GOLOBINA ODETA V LEDENE KAPNIKE 
Februarski dnevi so nam postregli s sila spremenljivimi vremenskimi pogoji. Po vecdnevnem obilnem deževju in s temperaturami blizu 18 stopinj nad niclo, kar je popolnoma neznacilno in pretoplo za mesec februar, se je narava že zacela prebujati. Tla so bila premocena, naša presihajoca jezera prepolna, iz vseh špranj in kotanj je voda silila na plano. Tiste dni je bilo tudi izrazitejše pronicanje vode skozi površje v notranjost. Potem se je pa zgodilo nekaj, kar meteorologi opisujejo kot »vdor polarne zracne mase«. Vsa kolicina vode je pricela hitro zamrzovati in na marsikateri mlaki ali luži nudila otrokom veliko veselja ob drsanju. V jamah pa je ta pojav povzrocil zamrzovanje pronicajoce vode in precudovite prizore ledenih kapnikov. Hud mraz in burja sta vodne kapljice hitro spreminjala v ledene kapnike, ki so vsaj za nekaj casa okrasili podobe jam. Prizori so iz Parske golobine in 



OBCINA VZTRAJA PRI UMESTITVI PLINOVODA IZVEN ZAVAROVANEGA KRAJINSKEGA PARKA 
Obmocje krajinskega parka Pivških presihajocih jezer je zavarovano z obcinskim odlokom. Obcina Pivka že nekaj let odlocno nasprotuje umestitvi plinovoda v to pokrajino, saj gre za obmocje, ki je obenem tudi zaledje pitne vode, pomembno vodovarstveno obmocje za zajetje Malni. V zadnjem obdobju pa je bil podan še predlog vpisa klasicnega krasa na Unescov seznam svetovne dedišcine, ki vkljucuje tudi Pivška presihajoca jezera. 
Ministrstvo za okolje kljub temu vztraja, da bo prenosni plinovod Kalce-Jelšane speljan cez krajinski park in si na ustavnem sodišcu že od leta 2016 prizadeva za spremembo obcinskega odloka, ki varuje naravo in v enem od svojih clenov prepoveduje umestitev tovrstne infrastrukture v zavarovano obmocje. 
Kot navaja pivški župan Robert Smrdelj, bo obcina še naprej zavzemala svoje stališce in vztrajala, da se plinovod umesti izven krajinskega parka, z zavarovanega na vplivno obmocje, na drugi strani naselja Pivka. Gre za majhno spremembo v nacrtovani trasi plinovoda, ki jo je možno realizirati, a ministrstvo vendarle skupni rešitvi zaenkrat še noce prisluhniti, zadeva pa še vedno nerešena stoji na sodišcu. 
DKH 




Veliki smo toliko, kolikor cenimo lokalno. NOVI IZZIVI TUDI ZA TURIZEM IN GOSTINSTVO 
Tudi vsebine, vezane na kmetijstvo, gostinstvo in turizem, so se po sili razmer, preselile na splet oziroma v razprave »na daljavo«. V sklopu projekta cezmejnega sodelovanja NATURE&WILDLIFE je namrec v zacetku februarja v organizaciji Obcine Pivka potekal spletni seminar GASTRONOMIJA 2021 - IZZIVI ZA KMETIJSTVO, GOSTINSTVO IN TURIZEM. Slovenija je letos postala nosilka naziva Evropska gastronomska regija, znani so novi dobitniki priznanj Gault&Millau in s strani Slovenske turisticne organizacije se pricakuje novo oznako »slovenska zelena kuhinja«. V enourni razpravi, ki jo je vodila Marjana Grcman, urednica turisticne oddaje Na lepše, RTV Slovenija, so gostje delili svoje izkušnje, problematike, ideje in rešitve, saj situacija zadnjega leta narekuje marsikatero prilagoditev in vzpostavitev novih nacinov, tudi v turizmu in gostinstvu. Med povabljenimi gosti sta v razpravi sodelovala tudi pivška predstavnika, in sicer Andreja Želko in Jani Frank iz Turisticne kmetije Pri Andrejevih iz Narina, med udeleženci spletnega dogodka pa so bili tudi predstavniki Obcine Pivka, predsednik uprave Pivka perutninarstvo Janez Rebec, vodja LAS med Snežnikom in Nanosom Aleš Zidar, vodja RDO Postojnska jama-Zeleni kras Dejan Iskra.« Turizem je bil zaradi pandemije prizadet prvi, tudi najbolj globoko in bo verjetno tudi zadnji, ki bo okreval. Gostinci so po 
»Turisticne kmetije, katerih kljucna prednost je tudi lastno pridelana hrana, se v tem trenutku soocamo s težavo, da se glede na razmere težko orientiramo v kolicino pridelkov, ki jih moramo zagotavljati in pridelati, saj bo v primeru okrnjenih turisticnih sezon to nepotreben višek živil, kot se nam je zgodilo v letošnjem letu. Sami pridelamo približno 70% hrane. Domaci izdelki, za katere smo se dobršen del leta trudili, in jih sicer ponudimo gostu na krožniku, ostajajo, le-teh ni možno tržiti, kar je pravzaprav pomemben izpad dohodka.« Jani Frank, Turisticna kmetija Pri Andrejevih enoletnem obdobnem zapiranju najbolj ranljiv clen malega gospodarstva. Posledice razmer so tudi prekinjena sodelovanja oziroma verige med kmeti, gostinci in ostalimi dobavitelji iz povezanih panog. Turizmu grozi do 30% brezposelnost. Ko bo pandemija izzvenela, bo potrebno še bolj podpreti to panogo in še bolj tesno spodbujati ter vzpostaviti lokalno samooskrbo, mrežo kratkih dobavnih verig, gastronomske znamke… Vez med kmetijstvom in turizmom se ne sme pretrgati in gastronomija ima tu veliko vlogo. Gastronomski gostje bodo v prihodnosti eni kljucnih, zato je potrebno razvijati vrhunsko, lokalno obarvano kulinariko in to izjemno bogastvo avtohtonih pridelkov ponuditi gostu. 

»Jaz bi si želel, da bi v Sloveniji na vsakem jedilniku pisalo, od kje izhaja glavna sestavina posamezne jedi. S tem povecamo osvešcenost in transparentno pokažemo, da imamo lokalne, domace izdelke. Tudi v primeru izbora hrane v vrtcih in šolah je prav, da imajo prednost slovenski izdelki. Cetudi se vse pristojne institucije v glavnini strinjajo s to miselnostjo, je glede na veljavne pravilnike ta 'preboj' v praksi marsikdaj težko uresniciti in to podrocje oziroma zavedanje napreduje dokaj pocasi.« Janez Rebec, predsednik uprave Pivka perutninarstvo 
DKH 

RECEPTI NAŠIH PREDNIKOV, ZBRANI OB 
MATERINSKEM DNEVU 
KD LipaPivka je pripravilo akcijo zbiranja receptov naših prednikov, sprejeli pa so tudi kakšen sodoben recept, predvsem s strani mlajše generacije, ki nam popestri kulinaricni okus. Odzvalo se je 18 posameznikov. Nastala je drobna knjižica receptov, ki je odkrila tudi kakšno zgodovinsko zanimivost, kot so stare kuharske knjige, ki jih še hranijo naši clani doma, so pa tudi še zelo uporabne, saj jih v roke vzamejo naše babice, mame pa tudi mlajši. Knjižica tudi prinaša pester izbor jedi, ki so jih udeleženci pripravljali, nato pa še fotografirali, tako da so zares pristne. Podarili jo bomo vsem sodelujocim in clanom društva, ti pa jo bodo lahko po e-pošti podarjali naprej svojim bližnjim ali prijateljem. Namen te drobne knjižice je bil na poseben nacin praznovati materinski dan, ki bo letos spet praznik v okviru družin, saj cas ni prijazen do druženja v vecjih skupnostih, je pa zato dragocen cas za povezovanje znotraj družin, ustvarjanje 


Kokosove poticke 

in pogovor o sedanjosti in preteklosti, ki nas na poseben nacin povezuje. Tudi stara kuharska knjiga naših prednikov ali recepti nam lahko veliko povedo o življenju v preteklosti in s tem ohranjamo skupno kulturno dedišcino.  
Irena Margon 


VZPON ZLATEGA ŠAKALA 
Na Primorskem se število opažanj zlatega šakala (Canis aureus) v zadnjih letih izjemnopovecuje. Srednje velikemu predstavniku zveri kot nalašc ustrezajo razdrobljeni kraški gozdovi, kjer si lahko svoj teritorij v bližini naselij brezskrbno povecuje. Lovci vse pogosteje opozarjajo, da je zlati šakal krivec, da je srnjadi vse manj. 
Šakal se prehranjuje predvsem z glodavci, malimi sesalci, nevretencarji, dvoživkami, drobnico, mrhovino, sadeži in semeni. Od lovne divjadi pleni tudi srno in manjše divje prašice, kjer se osredotoci predvsem na bolne in mlade osebke. Hrano išce posamicno, obcasno v skupinah. S svojim nacinom prehranjevanja opravlja koristno poslanstvo, saj pleni škodljivce na poljedelskih površinah. Šakali so aktivni v nocnem casu, predvsem je odvisno od prisotnosti cloveka. Iz raziskave na Primorskem je bilo ugotovljeno, da je na obmocju prisotnih vsaj 13 teritorialnih skupin šakalov, vecina se jih nahaja na kraškem obmocju. Svoje ozemlje oznacujejo z urinom in iztrebki ter z znacilnim oglašanjem. Porast šakala v Sloveniji zaenkrat še ne povzroca velikih težav v kmetijstvu, drugace je pri upravljanju z divjadjo. Po mnenju clanov lovskih družin (upravljavk lovišc) bi bilo treba bolj dosledno nadzorovati porast oz. samo številcnost populacije šakalov. Treba je prepreciti njihovo tako številcno kot prostorsko širjenje, saj na obmocju Krasa delež srnjadi izredno hitro pada. Odstrel šakala se nacrtuje z lovsko upravljavskimi nacrti. Zakonodaja predvideva, da lahko lastnik v primeru škode zahteva odškodnino. Ker je sedaj šakal uvršcen med 
VZGOJA LASTNIH SADIK 
Tisti, ki se odlocimo za vzgojo lastnih sadik, zacnemo vrtnarsko sezono približno v sredini februarja. Da bo vzgoja sadik uspešna, potrebujemo kakovostna semena, lahko so lastna, podarjena, izmenjana ali kupljena. Semena posejemo v zracen, prhek substrat. Zemlja z vrta ni primerna, saj se v lonckih prevec zbije in postane trda. Sadilni loncki ali platoji, kjer bodo naše sadike vzgajane, naj imajo luknjice na dnu, da lahko odvecna voda odteka. Potrebujemo še zalivalko ali pršilko. 
Sadike spomladi vzgajamo v notranjih prostorih, da lahko zagotovimo optimalno temperaturo med 18 in 22 °C. Temperatura je zelo pomembna za vzklitje semen. Za uspešno kalitev semena potrebujejo za 2 do 4 stopinje višje temperaturo od optimalne, zato kalilne posode najprej postavimo blizu radiatorja ali v kurilnico in jih pokrijemo (na primer s folijo). Takoj ko vidimo vzklita semena, jih odkrijemo in premaknemo na hladnejše, svetlo mesto. Od vzklitja semen naprej je zelo pomembna svetloba. Vec svetlobe kot rastline dobijo, boljša in hitrejša je njihova rast. Pretegnjenost rastlin je posledica pomanjkanja svetlobe, kar se nam rado dogaja, ce sadike vzgajamo na okenskih policah. Paziti moramo tudi, da seme posamezne rastline posejemo v pravem casu. Najbolje je upoštevati navodila na ovitkih semen ali imeti kak vrtnarski koledar. Tisti pa, ki imajo že veliko izkušenj, natancno vedo, kdaj in kako se posamezna semena divjad, je za škodo odgovoren upravljalec lovišca – lovska družina. Vendar je tu prišlo do zakonske izjeme, ko prva tri leta po uvrstitvi šakala med divjad za škodo odgovarja Republika Slovenija. Škodo ocenjuje Zavod za gozdove Slovenije. Po letu 2023 bo škoda v odgovornosti lovcev. Utemeljenih dokazov, da je šakal za cloveka nevaren, ni. V okolju lahko povzroca tudi konflikte, predvsem v interakciji z rejci drobnice. Nasprotno pa s svojo prisotnostjo v obmocjih z vecjim deležem obdelovalnih površin, kot so njive, sadovnjaki in vinogradi, pomembno zmanjšuje delež glodalcev in manjših vrst sesalcev, zato s svojo ekološko vlogo zagotovo upravicuje svojo prisotnost pri nas. 


Avguštin Leskovec, ZGS, OE Sežana 


seje. Ko smo pripravljeni in ko je primeren cas, da bomo sadike presadili na prosto, jih obvezno prej utrjujemo. To pocnemo približno teden dni. Iz notranjih prostorov jih postavimo na soncno mesto. Tako sadike postopoma privajamo na zunanje dejavnike. Zavetrne južne stene so idealne za to. Seveda nekatero zelenjavo sejemo tudi direktno na gredo (grah, korenje, motovilec, rdeca pesa ...). Sama vzgajam iz sadik skoraj vso zelenjavo, 
saj imam le tako nadzor pri rasti rastlin od semena do 
pridelka. Pri meni sedaj že klije cebula, solata, peteršilj, jajcevci, paradižniki in paprike. V mesecu marcu bom direktno na gredo posejala špinaco, grah, solato in rdeco peso. Pokrila bom s kopreno, dokler ne bodo noci dovolj tople, da to ne bo vec potrebno. Ce se tudi vi odlocite za vzgojo lastnih sadik, naj vam lepo rastejo. 
Nataša Bišcak 


NAŠ MARTIN KRPAN V DOKUMENTARNEM FILMU 
17. februarja je bil na televizijskih ekranih premierno predvajan 25-minutni dokumentarno izobraževalni film o Martinu Krpanu, ki je nastal pod okriljem RTV Slovenije. Nad filmom smo navdušeni, saj gre za številne posnetke naše Pivške pokrajine in tudi posameznikov ter njihovih zgodb. Naš Martin Krpan, ki ga že nekaj let prepricljivo upodablja Andrej Godina, je celo eden izmed osrednjih junakov filma. 
Je Martin Krpan res živel? Je bil doma na Vrhu pri Sv. Trojici na Pivškem ali Bloškem? Je res tihotapil sol? In 
NAŠ MARTIN KRPAN (Andrej Godina) 
Koliko casa že »predstavljate« znani pivški lik -Martina Krpana (kdaj ste si prvic oblekli njegovo opravo, se spomnite)? 
Lik pivškega Martina Krpana predstavljam že od 22. januarja 2009. Na pobudo predsednika Turisticnega društva Pivka Petra Ženka sem prvic oblekel opravo Martina Krpana ob sodelovanju našega pivškega turisticnega društva na sejmu Turizem in prosti cas v Ljubljani. Od takrat naprej je pivški Martin Krpan postal moj drugi jaz. 
Zakaj in kje vse je naš Martin Krpan pomemben? 
Naš Martin Krpan predstavlja celotno obcino Pivka po vsej Sloveniji in tudi tujini. Pomemben je pri prepoznavanju lepot in vrednot naše narave, zgodovine, ljudi v naših krajih, ki so znali in še znajo s svojim pogumom, iznajdljivostjo, zdravo kmecko pametjo in tudi pikro hudomušnostjo reševati še tako težke probleme. Martin Krpan pa je tudi junak vseh Slovencev. V svoji zgodovini je bil slovenski narod veckrat ponižan s strani vec oblasti in oblastnikov. Lastnosti in vrednote Martina Krpana so prispevale k temu, da je slovenski narod stal in obstal. 
Nazadnje ste kot lik Martina Krpana nastopili tudi v pravem izobraževalno dokumentarnem filmu. Kdo je dal pobudo in vas povabil k snemanju? 
Pobuda za snemanje filma o Martinu Krpanu je prišla s strani Milice Prešeren, ki za RTV Ljubljana pripravlja izobraževalno dokumentarno oddajo »Tipicno slovensko«. Na pripravah za snemanje oddaje se je snemalna ekipa ustavila na Šobcevi domaciji na Kalu. Anka in na žalost pokojni Marjan Tiselj sta jih napotila k meni in tako je pivški Martin Krpan postal eden osrednjih likov oddaje. 
Kako je potekalo snemanje in kakšen se vam zdi koncni izdelek? 
Snemanje je potekalo lansko poletje, in sicer na vec lokacijah. Snemali smo na Šobcevi domaciji na Kalu, na pašnikih v okolici Petelinjskega jezera in Eko muzeja, v Krajinskem parku Pivških presihajocih jezer, pri gradu Kalc, v Secoveljskih solinah… Snemanje je potekalo kar nekaj dni. Iste prizore je bilo potrebno veckrat posneti. Bilo je nekoliko vroce in na trenutke tudi naporno. Skupaj z ekipo smo se kar dobro potili, a vedno je prevladovala dobra volja in prešernost. Zame je bila to res enkratna in cudovita izkušnja. Po zakljucku snemanja mi je Milica Prešeren dejala: »Hvala za vse. Za vse tvoje prihode na snemanja, za tvojo potrpežljivost pri snemalnih ponovitvah zakaj je ta pošteni švercar, kot sam sebe v filmu opiše Krpan, postal tako priljubljen? Martin Krpan ni samo literarni junak Levstikove pripovedke iz leta 1858, temvec tudi narodni junak, ki ima za Slovence še danes simbolni pomen. Mocnega, pogumnega, pametnega in zvitega Martina Krpana na njegovih poteh v filmu s svojimi razmišljanji spremljajo tako domacini kot strokovnjaki s podrocij književnosti, zgodovine, etnologije, ekonomije in prava. 

in posebno zato, ker si vedno dejal - ni problema.« Koncnega izdelka nisem videl do predvajanja na TV, to je letošnjega februarja. Bil sem zelo prijetno presenecen, ker je oddaja odlicno povezala, kar naj bi Martin Krpan predstavljal, neglede iz katerega konca izhaja. Celotni ekipi zato izrekam vse pohvale. 
Imata Andrej Godina in Martin Krpan kakšne podobne/ skupne lastnosti? 
V letih »krpanovanja« sem se res kar nekoliko poistovetil s tem likom. Marsikdo me sploh ne poklice vec po imenu, temvec me klicejo kar Krpan ali Krpancek. Pocutim se pocašcen, ker s tem povedo, da sem pravi nosilec lika pivškega Martina Krpana. Verjamem, da imam nekaj lastnosti našega junaka. Verjetno sem se jih nalezel od samega Martina Krpana. Po naravi sem vesela oseba, skoraj vedno z nasmehom na obrazu. Iznajdljiv in prilagodljiv v življenju. 
Težave veckrat rešujem z zdravo kmecko pametjo in humorjem. Ce je le mogoce, vsakemu rade volje pomagam. Sem dobrosrcen, znam biti prijeten in prijazen. Znam pa tudi udariti po mizi, kadar je to potrebno. 
DKH 



ALI ODPADKI RES SODIJO V NARAVO? 


Na Obcino Pivka se obraca veliko obcanov, ki so zaskrbljeni zaradi vse vecje kolicine razpršenih odpadkov v naravi. Tej temi zatorej tokrat namenjamo nekoliko vec pozornosti tudi v našem glasilu. 
»Razmišljali smo, kaj bi lahko storili za to, da se odpadki pocistijo, hkrati pa da se ozavesti tiste, ki smeti mecejo in pušcajo v naravi. Morda smo našli rešitev – plogging. V tradicionalnih spomladanskih cistilnih akcijah se naredi zares veliko, vendar tako široko razpršenih odpadkov ni mogoce pocistiti, ce pa bi to pocele komunalne službe, katerih delo bi financirale obcine, bi proracun zelo trpel oziroma bi se zapostavile katere druge pomembne investicije ali dejavnosti, ki so pomembne za kakovostno življenje naših obcanov. Ozavešceni ljubitelji narave so tisti, ki jih prosimo za pomoc. Kot vecina najlepših zgodb, tudi to krojijo prostovoljci, za kar se jim najlepše zahvaljujemo. Poudariti morda velja tudi to, da se s to akcijo nikogar z nicimer ne sili. Nekaterim se zdi neumno, da bi pobirali smeti za drugimi. Razumemo, da je težko vzdrževati motivacijo, ce se odpadki pojavljajo vedno znova in znova. Ampak kaj je alternativa? Kaj lahko naredimo drugega kot to, da poberemo smeti? Brezbrižno živimo med smetmi? Nadzor je seveda pomemben in nujen, vendar se storilce zelo težko najde, saj tisti, ki smetijo, to pocnejo na skrivaj.« Erika Kovacic, pobudnica akcije »Pivka plogging« na Obcini Pivka 
PIVKA PLOGGING 
Pobiranje smeti med tekom ali sprehodom 

Obcina Pivka, Krajinski park Pivška presihajoca jezera in Turisticno društvo Pivka vabimo obcane, da se nam pridružite v boju z odpadki v 
Ce pobirate smeti, 
naravi. 
vas vabimo, da na 
pivskajezera@pivka.si 

Pandemija nam je pokazala, kako zelo pomembna je narava za naše telesno 
pošljete fotografijo, nagradili in duševno zdravje. Ljudje jo obiskujemo vsak dan, nekateri bolj, drugi manj 
vas bodo s simbolicnim spoštljivo. Radi vidimo, da je narava cista, vendar žal temu ni tako. Plocevinke, 
darilcem. maske, robcki, ovitki cokoladic, olupki agrumov in banan – vse to leži v naravi, ob cestah in poteh, na travnikih, v gozdovih. V sklopu redne spomladanske akcije se tako razpršenih odpadkov ne da v celoti pobrati. K temu lahko pristopimo ... tako, da se angažiramo kot posamezniki – ko gremo na sprehod ali tek, s seboj vzamemo vrecko ali nahrbtnik in rokavico in mimogrede poberemo smeti, ki jih vidimo ob poti. Vabimo vas, da se nam pridružite v tej pobudi, Za takšno aktivnost se na tujem uveljavlja izraz plogging, ki je kombinacija naredite nekaj dobrega za švedskih besed plocka upp (pobrati ) in jogga (tek). Ta za skupnost pomembna svoje telo, za naravo in za individualna aktivnost se je namrec zacela na Švedskem leta 2016 in se nato skupnost. razširila v svet. 


Hvala vsem, ki skrbite za pobiranje odpadkov in ste dober zgled spoštljivega ravnanja do narave! 




POBUDO POBIRANJA ODPADKOV V NAŠI OBCINI PODPIRAJO TUDI LOKALNI DELEŽNIKI in DRUGI! 
»Kot sama opažam, se je neodgovorno odlaganje odpadkov v zadnjem letu mocno poslabšalo, zato je nujno ukrepati.« Zdenka Kapelj, obcinska svetnica 
»Naravovarstvenik Peter Skoberne je na spletnem seminarju, ki so ga v februarju organizirali v Krajinskem parku Pivška presihajoca jezera, tri gesla (Spoznavaj! Obcuduj! Spoštuj!) navedel kot osnovne drže obiskovalcev, turistov. Kaj pa domacini? Ali za nas to ne velja? Še bolj bi moralo držati. Še bolj bi morali biti odgovorni do svoje cudovite krajine. Vsak dan imamo nove priložnosti, da jo spoznavamo. In bolj, ko jo spoznavamo, bolj bi jo morali obcudovati in spoštovati. Obiskala sem kar nekaj tujih dežel in se vedno vesela vracala v naše kraje. Ko obsedim za hišo in se ozrem v okolico, sem vedno zadovoljna, da živim prav tukaj. V casu epidemije, ko smo bili omejeni na gibanje v domaci obcini, sem se precej sprehajala po domacih sprehajalnih poteh. In ne samo jaz, veliko nas je bilo sprehajalcev. Prav vsi smo na svojih potepih po obcini zagotovo uživali. Ostaja pa za nami velik problem; smeti. Toliko smeti ob cestah in sprehajalnih poteh pri nas nisem še videla! Žal mi je, da smo tako neodgovorni do narave in nas samih. S takim odnosom bomo težko pricakovali spoštovanje drugih. Ce mi sami neodgovorno odmetavamo smeti, dajemo tak zgled tudi drugim. Turizem se zacne z urejenostjo na domacem dvorišcu in nadaljuje v njegovi okolici. V naši obcini ima turizem zagotovo velik potencial; naj bo njegov razvoj prava priložnost, da z njim napredujemo tudi vsi obcani. V urejeni obcini bo tudi naše življenje zagotovo še lepše.« Jana Gržinic, podžupanja Obcine Pivka 
Še en zelo žalosten vidik smetenja narave je tudi škoda, ki jo povzrocamo prostoživecim in domacim živalim. Na kmetiji na Štajerskem je zaradi odvrženih plocevink, ki po spravilu trave pristanejo v krmi, v hudih mukah poginilo pet krav. Stroj za siliranje namrec plocevinke razreže na majhne košcke, živali jih nevede zaužijejo in si poškodujejo notranje organe. 

“V zadnjem obdobju ob sprehajalnih poteh ne opazim odlaganja smeti. Moti pa me, da nekateri lastniki ne pobirajo iztrebkov njihovih hišnih ljubljenckov, ki se podelajo na plocniku, na cesti, na poti oziroma sprehajalni stezi. Še bolj ali najbolj pa me moti, da se iztrebki hišnih ljubljenckov ne poberejo niti na otroških igrišcih, ali v bližini le-teh. Menim, da bi bilo dobro veckrat na to temo napisati clanek z opozorilom, da ob stiku s pasjim iztrebkom se lahko ljudje okužimo s tako imenovanimi zoonozami. Gre za nalezljive bolezni, ki se z živali prenašajo na cloveka. V cloveško telo zaidejo na razlicne nacine: z vdihavanjem, zaužitjem, skozi kožo…” Evgen Primožic, obcinski svetnik 
»Obcina Pivka se lahko v preteklosti pohvali z vzornim obnašanjem glede ravnanja z odpadki, tako na sistemskih rešitvah, kot tudi prek raznoraznih družbenih pobud. Vsem dobro znana vseslovenska akcija »Ocistimo Slovenijo«, pri kateri je ravno Pivka igrala vodilno vlogo, nas je postavila na zemljevid Slovenije po ozavešcenosti in urejenosti okolja. Organizacija odvoza odpadkov je na zavidljivi ravni, poskrbljeno je za odvoz in zbiranje vseh vrst odpadkov, organiziran je center za zbiranje in locevanje odpadkov in še bi lahko naštevali. Kljub temu, pa je korona epidemija razgalila nekaj, kar si ocitno nismo bili pripravljeni priznati, oziroma se tega nismo prevec dobro zavedali. Med nami je še vedno veliko posameznikov, ki se preprosto, na tovrstno problematiko požvižgajo, oziroma se je v svoji nevednosti ne zavedajo. Menim, da imamo dovolj zakonskih podlag, dovolj sistemskih rešitev in možnosti, da se onesnaževanje, ki smo mu prica, ne bi dogajalo. Tukaj žal ni problem ne v državi, ne v obcini, ampak v nas samih. Kaj vse so ljudje nemarno metali v naravo minule tedne in mesece, je ogledalo lastne kulture in vzgoje posameznika in nicesar drugega. Ce si šel kot nakljucni sprehajalec, denimo iz Parij do Palškega jezera, si lahko ob cesti »obcudoval« na desetine in stotine odvrženih plocevink piva, cigaretnih škatlic ter druge embalaže, ki seveda v naravi nima kaj iskati. Vsekakor rešitev tega ni tako preprosta, kot se zdi na prvi pogled. Potrebno se je osredotociti na vzgojo mladih, oziroma najmlajših generacij. S trudom, muko, vztrajnostjo in zgledom lahko racunamo, da bi cez generacijo ali dve imeli ljudi, ki bi se tega ne samo zavedali, ampak tudi nezavedno poceli.« 
Silvo Celhar, obcinski svetnik 
Skrb za ohranjanje narave mora biti skupna vsem, zato se ob tej priložnosti apelira na vse deležnike, tudi potrošnike, da pripomorejo k odgovornemu vedenju in ucinkovitemu ravnanju z odpadno embalažo, ki zagotovo ne sodi v okolje. 

»V Krpanovi listi smo ob zadnji podražitvi odvoza komunalnih odpadkov zagovarjali stališce, da se uporabnike (obcane) najprej obvesti oz. pozove k doslednejšemu locevanju, sicer sledijo podražitve. Podražitve so se zgodile, na podrocju locevanja pa se obcani nis(m)o disciplinirali kljub vsem pozivom, clankom, kampanjam... V KL se zavzemamo, da komunalni stroški ne rastejo nerazumno, a je del odgovornosti tudi na obcanih in njihovem ravnanju. 
Kar se pa okolja tice, se onesnaževalci ocitno najdejo med lokalnim prebivalstvom oz. tisti, ki se prevažajo po lokalnih cestah. Situacije ob državni cesti ne bi komentirali. Apel ne bo dosegel vseh. Lokalne ceste in kolovozi pa... tu ni turistov. Je pa vse polno plocevink, folij, plastenk, embalaže mleka, prigrizkov, folije od bal sredi travnikov, po grmovjih. Kultura odnosa do cistega okolja se je seveda bistveno izboljšala v zadnjem desetletju. Tudi discipline glede odlaganja nevarnih, gradbenih in drugih odpadkov v okolju se vecina drži in take odpadke odvažajo v zbirni center. Obcani razumejo, da odpadki ne bodo kar razpadli in se skrili v naravi. Seveda so pa med nami izjeme, ki s svojim ravnanjem in smetenjem kazijo podobo okolja, kot si ga vsi želimo videti in za katerega si prizadeva velika vecina. V jesenskem in zimskem casu so problematicni tudi klavniški odpadki od kolin, ki koncajo na robu naselij in ob cestah ter vabijo zveri. Ob ponovnem zagonu bo treba nekaj še postoriti na osvešcanju tistih, ki se v naših krajih ustavijo zgolj zato, da opravijo malo in veliko potrebo. Avtobusna postajališca in parkirišca ob pokopališcih temu res niso namenjeni.« obcinski svetniki Krpanove liste 
Akcija pobiranja smeti med rekreacijo ni niti krajevno niti casovno omejena. Ce imamo radi cisto naravo, bomo odpadek pobrali na domacem travniku ali na pocitnicah kjerkoli na svetu. 
Pri pobudi so nas podprli na Turisticni zvezi Slovenije, Slovenski turisticni organizaciji, nekateri naravni parki in obcine. Pobudo podpira tudi pivovarna Union in Laško. 
Izjava Union&Laško 
Za vašo pobudo se vam najlepše zahvaljujemo. Pobude, s kakršno ste nas naslovili, pozdravljamo in jih tudi podpiramo. Tako se bomo v letošnjem letu aktivno udeležili prostovoljne cistilne akcije cišcenja odpadkov v naravi, ki bo organizirana v mesecu aprilu. V Pivovarni Laško Union se zavedamo svoje odgovornosti do varovanja okolja. Skrb zanj nam mora biti skupna vsem deležnikom, ki v njem delujemo in smo. Z izvajanjem trajnostne strategije - Varimo boljši svet - smo zaceli pri sebi in na podrocjih, kjer lahko kot odgovorno podjetje naredimo najvec. Tudi za izboljšanje našega okoljskega odtisa na podrocju embalaže in odpadkov. Z intenzivnimi prizadevanji bomo nadaljevali tudi v prihodnje, v skrbi za okolje in cim bolj ucinkovite rešitve izzivov pred nami tudi v smislu še vecjega sodelovanja s kljucnimi deležniki, kot so odlocevalci, poslovni partnerji in civilna družba. 
V tem trenutku v akciji PIVKA PLOGGING sodelujejo: 
Kulturno društvo Lipa, Trška skupnost Pivka, VS Šmihel, VS Dolnja Košana, VS Cepno, VS Narin, Društvo Mladi za Pivko, VS Palcje, VS Nova Sušica, VS Slovenska vas, VS Gradec, VS Kal, VS Neverke, VS Gornja Košana. 
Obcina Pivka je zbirala ideje za besedo, ki bi bila bolj domaca kot tujka »plogging«. Prejeli so simpaticne skovanke: SMETEK, CISTHOD, POHAJKANJE IN SMETOHOD. 
DKH, Obcina Pivka 


ŠKRAT VODKO JUNAK SVOJIH ZGODB 


V januarju se je zakljucil literarni natecaj, v okviru katerega sta podjetje Kovod Postojna ter Klub študentov obcin Postojna in Pivka mlade nagovarjala k razmišljanju in poucnim zapisom, kako spoštljivo ravnati z našim okoljem ter skrbeti za našo pitno vodo. 
Na nagradni natecaj so se odzvali predvsem osnovnošolci, ki so navdušili s svojo domišljijo, predvsem pa z vsebino svojih zgodb, ki na prijeten pravljicni nacin izražajo skrb za našo naravo. Glavni junaki, s škratom Vodkom na celu, namrec skozi svoje dogodivšcine opominjajo na nepravilna ravnanja, ki jih ljudje povzrocamo v okolju, ter spodbujajo k odgovornosti in spoštovanju, kar je tudi poglavitno poslanstvo Kovodovega poucnega Škrata Vodka, ki je bil 
NAGRADNA IGRA OB SVETOVNEM DNEVU VODA 


VODA, VIR ŽIVLJENJA 


vzpostavljen z namenom, da med mlajšimi uporabniki širi dober zgled in prijaznost v smislu odnosa do narave. 
Zmagovalno zgodbo tokratnega natecaja je pisala roka Brine Lazar, kot obljubljeno, pa so bili nagrajeni tudi vsi ostali udeleženci nagradnega natecaja. 
Mladim velja ob tej priložnosti nameniti veliko zahvalo, saj so naša pomembna spodbuda in motivacija, za katero se je dnevno, z dobrimi dejanji in zgledom, vredno truditi! 
Poucne zgodbice so dostopne na PORTALU GRADIV, na 
spletni strani www.kovodpostojna.si. 
DKH 
Poznaš pravilne odgovore? 
Naša Zemlja se imenuje Modri planet, ker: A cetrtino zemeljskega površja prekriva voda B polovico zemeljskega površja prekriva voda C tri cetrtine zemeljskega površja prekriva voda 
Vecina vode na Zemlji ni pitne. Zakaj? 
A Ker je voda slana. 
B Ker je voda umazana. 
C Ker v vodi živijo ribe. 
Od kod prihajajo oblaki? 
A Ko voda izpari v zrak, se ohladi in spremeni v 
kapljice, ki postanejo oblak. 
B Preprosto pridejo iz neba. 
C Oblaki so meglice, ki pridejo iz lune. 
Zaporedje pravilnih odgovorov nam sporoci na novice@kovodpostojna.si, in sicer do 5. aprila 2021. 

ŠTUDIJSKI KROŽEK OBUDIL STARE IGRE TUDI V PIVKI 
Foto: Ljudska univerza Postojna 

V okviru dejavnosti Ljudske univerze Postojna, ki je lansko leto zaznamovala s številnimi dogodki in aktivnostmi v okviru praznovanja svoje 60-letnice, je študijski krožek »Obudimo stare igre« skrbno pripravil nabor priljubljenih starih iger ter jih tudi umestil v naš lokalni prostor. V lanskem poletju so priljubljene talne igre na vec lokacijah zaživele v središcu 
Postojne, to pomlad  pa so 
dodatno priložnost za igranje in druženje dobili tudi v Pivki. Pri vhodu v dvorano Skala je 

namešcena tabla s tremi starimi igrami, na tleh pa so igre tudi narisane in cakajo na igranje. Z njimi si bodo lahko krajšali cas mlajši otroci, ki skupaj s starši in starimi starši cakajo, da starejši sorojenci koncajo športne aktivnosti v Skali. Preproste, a tradicionalne igre na prostem so del naše kulturne dedišcine, pomenijo pa tudi sprostitev, druženje in povezovanje ter bogat spretnostni, domišljijski in socialni razvoj. 
»S študijskim krožkom »Obudimo stare igre« smo želeli obuditi in izbrati najbolj privlacne igre iz naše preteklosti, obenem pa spodbuditi starše in otroke, da vsaj za nekaj casa opustijo uporabo moderne tehnologije ter se skupaj odpravijo v park, na trg ali pred blok. V krožku so se zbrale zavzete udeleženke in ustvarjale od novembra 2019 do konca junija 2020. Krožek si je zastavil izobraževalni in akcijski cilj. Izobraževalni cilj je zajemal raziskovalno delo in odkrivanje iger iz preteklosti, sprva po principu obujanja iger, ki smo jih razlicne generacije igrale v svoji preteklosti. Mentorica in udeleženke smo jih skupaj izmenjale skoraj 
100. Šele nato je sledilo iskanje z viri, kot so knjige, clanki in ostala strokovna literatura ter koncno risanje talnih iger na izbrane lokacije v središcu Postojne in Pivke.« (Jerneja Sojer Smerdu, mentorica študijskega krožka) 
DKH 





Kjer vaše znanje raste! 

Tecaj je primeren za zacetnike in tiste, ki bi svoje znanje radi nadgradili s krojenjem, prilagajanjem krojev svoji postavi, spoznali pravi vrstni red postopkov šivanja... Na tecaju boste sami sešili do dve oblacili. Tecaj bo vodila Mateja Premrl, uni. dipl. inž. obl. tekstilij in oblacil. 
Ste starejši od 45 let in bi radi spoznali spletna orodja za ucinkovito delo in ucenje na daljavo? Vabljeni, da se nam pridružite in se srecate z google orodji, se naucite urejati podatke, obdelati fotografije in še mnogo vec. Tecaj bo vodil g. Sandi Bobek. 
Vprašalnik je namenjen vsem, ki želite preveriti, v cem ste dobri in kaj lahko izboljšate. Skozi prakticna vprašanja in naloge dobite vpogled v svoje spretnosti znotraj domacega okolja, kariere, zdravega življenja, poklicnih interesov… Svoje spretnosti ocenite preko spleta (doma). Pojasnilo rezultatov prejmete takoj in so zgolj vaši. 
Se je vaša kariera zamajala ali ste ugotovili, da 
potrebujete nekatera nova znanja, vešcine in 
spretnosti? Kaj morate storiti, da bo vaša 

zaposljivost bolj prilagojena sodobnim casom? Na 
vaša vprašanja vam v svetovalnem 
pomagamo ugotoviti 
brezplacno in zanesljivo. 



Vabljeni k nam, smo vaša lokalna SVOS tocka, kjer lahko s pomocjo spletnega vprašalnika brezplacno ocenite svoje spretnosti. 

Brezplacno vam svetujemo vsak delavnik med 8. in 11. uro ter med 12. in 16. uro. 

VABILO PROSTOVOLJCEM 
V svoj dinamicen in prijeten kolektiv vabimo prostovoljce (starejše od 18 let), ki bi želeli izvajati ucno pomoc za udeležence naših programov (pomoc tujcem pri utrjevanju slovenšcine, ucna pomoc udeležencem osnovne šole za odrasle, pomoc starejšim pri osvajanju digitalnih znanj). 
Pogovorili se bomo o vaših in naših pricakovanjih in o možnih oblikah nagrade. Vabljeni na srecanje! 

PROGRAM PUM-O ODPIRA VRATA DO IZOBRAZBE IN SLUŽBE 
Na Ljudski univerzi Postojna že dobri dve leti poteka program Projektno ucenje mlajših odraslih (PUM-O). Gre za program neformalnega izobraževanja, ki pomaga mladim med 15. in 26. letom, da s pomocjo projektnega dela pridobijo vešcine in motivacijo za lažjo pot do zaposlitve ali dokoncanja izobraževanja ter oblikovanja poklicne identitete. Program širi splošno razgledanost mladih in jim omogoca uspešno integracijo v okolje. V programu PUM-O udeleženci ustvarjalno preživljajo svoj prosti cas in se družijo s svojimi vrstniki ter išcejo priložnosti za vkljucitev na trg dela. Program PUM-O financirata Republika Slovenija in Evropska unija iz sredstev Evropskega socialnega sklada, zato je za udeležence brezplacen. Ne glede na razmere in omejitve smo pumovci zelo aktivni. Po skoraj treh mesecih dela na daljavo smo se koncno vrnili nazaj v naše prostore. Nekateri udeleženci pa program obiskujejo še vedno na daljavo. Naš vsakdan »poka po šivih« od zanimivih idej, klepeta in smeha. Vsak mesec izdajamo PUM-O e-novicke, za pisanje katerih se prelevimo v prave raziskovalne novinarje. Naš ustvarjalni PUM-O brlog, kot ga ljubkovalno klicemo, pa se lepo polni z novimi izdelki, ki jih izdelujemo na delavnicah. Udeleženci s pomocjo ucne pomoci mentorjev uspešno opravljajo šolske obveznosti in svoj indeks polnijo z lepimi ocenami. 



Ce si tudi ti pripravljen/a na izzive, dogodivšcine, nove projekte in bi rad/a razvil/a svojo poklicno identiteto ter se uspešno vkljucil/a na trg dela ali izboljšal/a svoj ucni uspeh, se vkljuci v program Projektno ucenje mlajših odraslih v Postojni. Poklici nas na telefon 031 360 977 ali nam piši na pum-o@zavod-znanje.si. Dobrodošel/a pri nas. 
PUM-O Postojna 

ZGODBICE ZA LAHKO NOC NA VASCOM TV 
Naj vam predstavimo Mrvice! Od 2. marca na Vascom TV predvajamo novo otroško oddajo, posveceno otroški radovednosti. Mrvice so drobne zgodbice in pesmice, nastale iz pod peresa naše domace pesnice in pisateljice Danice Pardo s Prema. Zabavne, poucne prigode in drobne dogodivšcine, ki jo vsak dan cakajo pred vrati, bo pripovedovala sama pesnica. Zgodbice so pretežno iz njenega ljubega domacega okolja in povedo »To in ono od tam, od kjer je doma«. Ker so Mrvice rade v dobri družbi, bodo z njimi otroške sanje še slajše. 
Vabimo mlajše otroke, da jih spremljajo ob vecerih (ob 20. uri) na naši lokalni televiziji Vascom TV. Vascom TV 
V ZAGORJU SE JE ZAKLJUCIL TECAJ ŠIVANJA IN KROJENJA 

V tem tednu je skupina šestih navdušenk nad šivanjem zakljucila 24-urni tecaj šivanja in krojenja, ki je od septembra, z vmesno prekinitvijo, v organizaciji Ljudske univerze Postojna, potekal v prostorih Vaške skupnosti Zagorje. Tecaj, za katerega je vsakic veliko zanimanje, delo pa je zaradi kakovosti namenoma oblikovano v manjše skupine, je vodila Mateja Premrl, univ. dipl. inž. obl. tekstilij in oblacil. 
»Udeleženke so si zašile dva izdelka, skozi program pa osvojile veliko šiviljskih in krojaških vešcin ter pridobile dovolj prakse za samostojno šivanje doma. Umestitev aktivnosti za prosti cas in izobraževanje v domace, lokalno okolje se je izkazalo kot smiselna odlocitev, saj je ljudem bližje in prijetnejše. Šivanje postaja skozi zadnja leta vse bolj priljubljeno, udeleženke, ki se vpisujejo na takšne tecaje, si želijo osvojiti znanja, ki jih je vcasih imela vsaka hiša, le da so ženske vcasih že od malih nog opazovale svoje mame in babice, kako šivajo. Udeleženke tecajev si tako tudi same želijo pridobiti dovolj znanja za ustvarjanje unikatnih, po njihovih merah izdelanih oblacil. Poleg tega pa je danes proces ucenja šivanja zaradi dostopnosti idej, video navodil za šivanje in krojev tudi na spletu hitrejši.« Mateja Premrl, vodja tecaja Ljudska univerza Postojna napoveduje že nov tecaj, ki se bo zacel konec marca. Vabljeni k prijavi! 


DKH 
Foto: Ljudska univerza Postojna 


MTB PARK OSOJNICA IN RAZPIS EVROPSKA 


SOLIDARNOSTNA ENOTA 
Mladi za Pivko so v letu 2020 prijavili svoj prostovoljski projekt MTB park Osojnica na EU razpis evropske solidarnostne enote. Ceprav je bilo prijav na razpis veliko, je nacionalna agencija Movit pobudo prepoznala kot strateško postavljen cilj k vkljucevanju mladih v sooblikovanje svojega okolja. Projekt je pridobil 86 tock. 
Vodja projekta Alen Šavor je takoj po odobritvi skupaj z ekipo prostovoljcev pricel s cišcenjem in urejanjem že obstojecih del na delu poti. Želja mladih je kolesarsko pot podaljšati v smeri Osojnice po obstojecem presušenem hudourniškem kanalu. Umestitev poti v kanal je bila dobra izbira, saj tako kolesarji na svoji poti ne motijo pešcev in ohranjajo naravo takšno, kot je. MTB Park Osojnica je v letu 2020 podprla tudi Obcina Pivka in s potrebnimi financnimi sredstvi pomagala pri vecjih zacetnih delih. 


Mladi imate mogoce idejo, kako lahko s svojim delom spremenite svojo okolico? Je kaj v vašem kraju, kar vas moti in veste, kako bi to rešili? 
Društvo Mladi za Pivko vam želi pomagati. Za vas smo na razpisu za mladinske projekte pridobili 950 eur sredstev, s katerimi želimo podpreti vaše ideje in vam pomagati do uresnicitve vaše ideje. 
Vse, kar morate narediti, je, da do 19. 04. 2021 
pošljete na naslov mladi@pivka.si svojo idejo. 

V dopisu napišite: 
•
 kaj je vaša ideja, 

•
 kje bi to izvedli, 


• zakaj je to pomembno za vas, 
• kako boste to izvedli. 

S sredstvi si želimo podpreti najmanj 4 projekte, ki jih bodo predlagali mladi sami ali v skupini. Na projekt se lahko prijavijo mladi med 14. – 20. letom starosti. 
Stopimo skupaj in naredimo obcino Pivka mladim prijazno. 
Mladi za Pivko 



Obcina Pivka objavlja 


Predmet javnega razpisa je sofinanciranje mladinskih projektov in akcij za mlade, ki prispevajo k usposabljanju in pridobivanju vešcin ter socialnemu vkljucevanju mladih. 
Izvajalec mladinskih projektov in akcij po tem razpisu je lahko: 
• organizacija mladih ali 

• nevladna in neprofitna organizacija z namenom zagotavljanja boljših pogojev za življenje, delovanje in vkljucevanje mladih v mladinsko delo ali • neformalna skupina mladih oziroma skupina najmanj 3 mladih, ki imajo svojega mentorja ali • posamezni ustvarjalec za projekte in akcije, ki so širšega pomena, v javnem interesu obcine pod pogojem, da ima stalno prebivališce v Obcini Pivka. 
Izvajalci mladinskih projektov in akcij lahko predložijo do pet (5) projektov oziroma akcij letno. 
Višina sredstev, ki je namenjena za sofinanciranje mladinskih projektov in akcij v obcini Pivka za leto 2021, znaša 9.000 EUR. 
Rok za prijavo je do vkljucno 21. 4. 2021. Prijave morajo biti podane na razpisnih obrazcih, ki so obvezni. Obrazci so objavljeni na spletni strani Obcine Pivka www.pivka.si. 
Obcina Pivka 



Leto 2021 je že v polnem razmahu in KŠOPP-ovo udejstvovanje v lokalnem okolišu se ne ustavlja. Kljub temu, da smo še vedno v okrnjenem delovanju zaradi epidemije, pa vseeno nadaljujemo z aktivnostmi in pa tudi nekaj novimi projekti. Povezovali smo se s Klubom študentov Ilirska Bistrica in na daljavo, vsak petek skupaj izvajamo rekreacijo za študente, dijake ter tudi vse ostale. Na klubu se zagreto pripravljamo tudi na projekt »PRIPRAVA NA MATURO«, kjer študentje pomagamo dijakom pri predmetih matematika in anglešcina ter jih pripravljamo na maturo, ki jo bodo imeli v prihodnjih mesecih. 
V mesecu februarju smo nazaj vzpostavili tudi uradne ure, ki so ob petkih in sobotah od 16:00 do 19:00 in kjer lahko naši clani (študentje in dijaki obcin Postojna in Pivka) podaljšajo brezplacno clanstvo v KŠOPP-u 

ter si tako pridobijo nalepko, ki jim omogoca popust pri mesecni karti v fitnesih. Ob 8. marcu smo delili rožice ženskam, spomnili pa smo se tudi na upokojenke, katerim smo poslali cokoladice, da se malce posladkajo. Upravni odbor KŠOPP-a pa se v tem obdobju že vneto pripravlja na vsakoletno opravljanje KKDK-ja (kriterij kakovosti in delovanja kluba), saj nam opravljen KKDK zagotavlja financna sredstva tudi za naslednje leto, da bomo lahko v normalnem casu ponovno izvajali tudi vecje projekte, kot so razni koncerti, dobrodelna akcija ROCKTOBER in ostali projekti. Poleg vseh naštetega je v izvajanju tudi naš nov projekt »POSTOJNA ŠPILA«, namen tega projekta je preko virtualnih koncertov, ki potekajo vsako nedeljo ob 18. uri, predstaviti lokalne glasbenike. V februarju in marcu smo prisluhnili in bili navdušeni že nad šestimi koncerti razlicnih žanrov. Zaigrali so nam NINNAY & THE GODFATHERS, VITAVOX, pevec in kitarist Kevin Klun Valencic, MATIC MARENTIC & 5. DIMENZIJA, SANDI MVP & IZIC, BRATA JURCA (Vital in Jan Jurca). Celoten projekt vec kot uspešno koordinirajo in usklajujejo KŠOPP­ovi stari in mladi aktivisti. Predvsem velja tukaj izpostaviti idejnega vodjo in voditelja »koncertov« Pivcana Mehmeda Muhovica, predsednika kluba Benjamina Agica, ki skrbi za stike z glasbeniki ter Primoža Petohleba, ki je odgovoren za zvok in video na »live« virtualnih koncertih. Vse bralce prijetno vabimo na sprošcen ogled virtualnih koncertov. 

Med izvajanjem projektov in urejanjem birokracije pa KŠOPP še vedno išce nove mlade moci – nove aktiviste, ki bi pomagali pri izvajanju prihajajocih projektov, hkrati pa lahko brezplacno pridobijo nove izkušnje, ki jim bodo lahko pomagale pri iskanju službe v prihodnosti. Bistveno je, da se imamo lepo in spodbujamo druženje in socializacijo mladih =) 

Klub študentov obcin Postojna in Pivka 


ZAHVALA DONATORJEM ZAVODA SOPOTNIKI 


Zavod Sopotniki v obcini Pivka od aprila 2018 nudimo brezplacne prevoze za starejše obcane v sodelovanju z Obcino Pivka. Poleg profesionalnega vkljucujemo prostovoljski program in prostovoljci z namenskim vozilom vsak dan, od ponedeljka do petka, zapeljejo starejše k zdravniku, v trgovino in do drugih nujnih storitev. Na ta nacin omogocamo, da se starejši samostojno odpravijo od doma in imajo zagotovljene pogoje za aktivno ter družabno preživljanje casa. Storitev se izvaja tudi v sodelovanju z lokalnimi podjetji, ki se vkljucujejo v okviru donatorstva. Prispevajo za to, da starejšim nudimo kvalitetno, dobro organizirano pomoc. Rezultat pa je, da se starejši z nami pocutijo dobro in imajo z našo pomocjo boljše življenje. Podpora vseh donatorjev, ki vlagajo v storitev Sopotnikov Pivka je nepogrešljiva in neizmerno dragocena. 
Gostinska podjetja Gostilna Sušelj, Gostilna Pri Marti, Gostilna in pizzerija Herman, Gostilna Ka-Ra in Kantina Pivka nudijo prostovoljcem, ki dnevno opravijo tudi polnih osem ur dela, vsak dan toplo malico. Zaradi epidemije so se navedena sodelovanja zacasno ustavila in od jeseni dalje nas z malicami podpira Obrat družbene prehrane Igor Belcic s.p., v zimskih mesecih smo sodelovali tudi s kuhinjo na Srednji gozdarski in lesarski šoli Postojna. DSP Bar je do pricetka epidemije prostovoljcem Sopotnikov nudil topel napitek, kadar so se na svoj prostovoljski dan oglasili pri njih. Pekarna Sonce pa vsak dan za prostovoljce nudi brezplacen rogljicek. 
Zakaj se podjetja odlocajo, da sodelujejo v projektu? Zadaj stojijo ljudje, posamezniki z dobro voljo, pronicljivim dojemanjem sveta, zavedanjem da niso sami, temvec da 
PRVI PLESNI KORAKI LETOS 
Društvo Univerza za tretje življenjsko obdobje Pivka deluje že od leta 2014 in vsako leto razpiše vec kot 10 programov, ki se izvajajo od 15. oktobra do aprila. V tem šolskem letu se je zaradi posebnih razmer napolnilo samo šest programov, ki pa zaradi ukrepov ob korona virusu sploh niso mogli delovati. Šele na zacetku marca so zaradi sprostitve nekaterih ukrepov zaceli 
z delom plesni programi: 
country ples, plesna aerobika in plesni tecaj. Udeleženke plesne aerobike smo bile dobro razpoložene, saj smo 


so okoli njih tudi takšni ljudje, ki potrebujejo pomoc in jim le-to tudi ponudijo. Podjetniki ogromno truda in casa vlagajo v to, da njihovo podjetje uspešno posluje in donatorsko ali sponzorsko sodelovanje z nevladniškim sektorjem jim ponuja možnost, da naredijo nekaj dobrega za družbo kar v okviru svojih poslovnih aktivnosti. Zagotovo velja tudi, da kdor da, v zameno nekaj dobi. Vkljucevanje v humanitarne projekte pa prinaša tisti dober, dragocen obcutek smisla, da smo prispevali k pozitivni spremembi, k skupni blaginji in razvoju družbe v bolj socutno in solidarno. Iskreno si želimo, da je to naš prispevekv zameno vsem donatorjem. Kdaj pa kdaj je tudi težko verjeti v delo, ki ga opravljamo. Potem pa v pogovorih z donatorji, ki se na naš poziv za sodelovanje odzovejo z veliko mero posluha za potrebe starejših in veliko veselja, dobimo nov zagon. To so dejanja, ki nam dajejo potrditev, da delamo dobro in smo lahko še naprej ter še bolj uspešni pri izvajanju prevozov! Hvala, da ste naš navdih! Hvala, da ste z nami Clovek Cloveku Sopotnik! 
Zavod Sopotniki 



Foto: Mojca Šega Novak 


OBISK VGC PIVKA V DSO POSTOJNA 
Že lansko pomlad smo si clanice skupine Kvackane nitke, ki deluje pod okriljem VGC Pivka zadale cilj, da bi razširile svoje delovanje in poleg vrtcevskih otrok v obcini Pivka s svojimi izdelki razveseljevale tudi druge. Porodila se je ideja, da bi s pleteninami obdarile stanovalce DSO Postojna in jim tako olajšale preživljanje zime. Direktorica doma ga. Alenka Curk je bila naše pobude vesela. Potrdila je, da bi bili pleteni in kvackani šali, odeje za cez kolena, šali, rokavicniki in drugi izdelki med njihovimi stanovalci izredno dobrodošli. Prvi izdelki so nastali že v poletnem casu. Ponovni izbruh Covid-19 in fizicno zaprtje tako DSO Postojna kot VGC-ja sta nam onemogocila, da bi naše stvaritve stanovalcem dostavile še pred zimo. Niso pa omenjene razmere ustavile našega zagona. Vsi zainteresirani obiskovalci VGCj-a, ki so Sprejela nas je ga. direktorica in stanovalci doma. Naših izdelkov so se odlocili sodelovati v projektu, so pridno se vsi razveselili. Ker kljub naši marljivosti izdelkov ni bilo dovolj za pletli in kvackali doma. Ves cas smo se vse stanovalce, so nam v domu zagotovili, da jih bodo razdelili med redno sestajali preko aplikacije ZOOM, kjer stanovalce, ki jih najbolj potrebujejo. Prednost pri izbiri izdelkov so imeli smo si izmenjavali izkušnje, si pomagali in obcani obcine Pivka. Zahvaljujemo se vsem, ki ste se odzvali na naše skupaj iskali nove in nove vzorce. Tako se prošnje in nam z darovanjem materiala za pletenje omogocili, da so je v mesecu februarju v prostorih VGCj-a naše pletilje v svojem prostem casu naredile vse omenjene izdelke. 
zbralo za tri velike škatle izdelkov. Te smo predstavnice VGC-ja dne 17.2.2021 v 
VGC Pivka 

STE MORDA ŽE PREJELI PISMO, KI SEM VAM GA POSLALA PRED NEKAJ DNEVI? 
To vprašanje vam v novem pismu postavlja ena od zadnjih velikih jasnovidk Donatella. Ste že prejeli njeno pismo? Ce niste, boljše za vas. Za kaj gre? Donatella vam pošilja pismo, v katerem vam oznanja vašo veliko priložnost za velik zaslužek, 55.700 €. In kaj morate storiti? Hitro morate poslati narocilnico za znesek najmanj 40 €. Poleg paketa in dobitka vam pošilja še cudovit talisman, ki vam prinaša sreco še na vseh drugih podrocjih. In pazite, da se ga ne dotakne kdo drugi, sreca bi se prenesla nanj. In še vec takih obljub in, v primeru, da ne narocite, prejmete novo pismo (skoraj kot grožnjo), kaj bo z vami v prihodnosti. Mogoce se vam vsebina zdi bedasta in je vaše pismo romalo naravnost v koš. Žal pa ni vedno tako. Donatella ne racuna na vas. Njeni narocniki so starejši, lahkoverni ljudje, ki si želijo dobitek. In tudi v naši raztresale, vecletne zaloge omega mašcobnih kislin… obcini je teh primerov vedno vec. Našli so hvaležnega Jezila sem se, potem pa sem prebrala vsa ta pisma in narocnika, ki je verjel, da bo prejel dobitek, ce bo le sem bilajezna samo še na avtorje. Kakšni custveni zapisi! dovolj dolgo narocal. Vsi so bili zelo prijazni, obljubljali Ni cudno, da najdejo žrtve. Bala sem se in opozarjala, da prehranske dodatke, odlicno pocutje, vecno zdravje… In bodo prišli na dom. In so. Ker smo omejili sredstva, so še visoko financno nagrado. Naslednjic bo žrebanje, ste si dovolili slikati bancno kartico in PIN. Kaj potem sledi, že v finalu, samo še tokrat… Ne morete verjeti, kakšna veste. Blokada, menjava kartic, telefona, zaklepanje. podla industrija je za temi ponudbami. Psihologija, kako držati cloveka na limancah, ko si ga enkrat na njih ujel. Bodite, prosim, pozorni na vaše starše in druge starejše. Ravno prav visoki zneski, ne previsoke nagrade. Baje Spremljajte njihovo pošto. Ne nasedajte tovrstnim si med sabo sporocajo naslove, ko enkrat najdejo žrtve. obljubam. Nagrad ni in jih ne bo! Vrzite v koš vse, kar Pošiljajo pisma, potem klicejo, pošiljajo sporocila, tudi se vam zdi sumljivo. Pred nami so zahtevni casi. Mojstri pakete brez narocil. Starejši clovek ni preprican, ce je goljufij ne bodo pocivali; še napredovali bodo v svojem narocil ali ne. In potem tudi iz “firbca” prevzame. In spet zvitem sistemu. Ne pustite, da vanj vpletejo tudi vas. dobi nepotrebno in neuporabno stvar. Kapsule, ki so se 
Jana Gržinic 





CEPLJENJE PROTI COVID-19 – INFORMACIJA ZA VSE GENERACIJE  

Iskanje zašcite pred nalezljivimi boleznimi med ljudmi ima verjetno skoraj tako dolgo zgodovino kot pojavljanje nalezljivih bolezni samo. V lanskem letu nas je presenetila nova bolezen, covid-19, ki je zaradi svoje nalezljivosti, možnega težkega poteka, zapletov in smrtnosti prizadela ves svet. In v iskanju rešitve so znanstveniki konec lanskega leta predstavili novo cepivo. O cepivu proti covid-19 se veliko govori,zato si na kratko poglejmo nekaj dejstev 
o cepivu: Kot vsako cepivo, je tudi cepivo proti covid-19 narejeno tako, da spodbudi naš imunski sitem – torej obrambo telesa, da vzpostavi specificno imunost. Ce bi si delovanje našega imunskega sistema predstavljali kot obrambno vojsko, to pomeni, da cepivo pomaga v vojski vzpostaviti specializirane vojake za boj z doloceno bakterijo ali virusom, v našem primeru z novim koronavirusom. Te specialne enote (imunološko imenovani spominski limfociti) nato v telesu v pripravljenosti ostanejo še dolgo casa, kar pomeni, da lahko ob ponovnem napadu virusa hitro aktivirajo naš obrambni sistem ter s tem preprecijo ali vsaj zelo omilijo okužbo. Da se obramba lahko vzpostavi, je treba sovražnika najprej prepoznati. Naloga vsakega cepiva je torej, da v telo prinese delcek materiala (bakterije, virusa), ki za cloveka ni nevaren in ne sproži okužbe, je pa dovolj prepoznaven, da se lahko vzpostavi specificna obramba, o kateri smo govorili. Trenutno so na tržišcu tri cepiva: Pfizer-BioNTech®, Moderna®, AstraZeneca®. Glavna razlika med cepivi je nacin, kako v telo vnesejo prepoznavni material in po tem sprožijo imunski odziv, vendar za nas pomembneje je, da je vsa tri cepiva odobrila Evropska agencija za zdravila (EMA), kar pomeni, da so s strani glavnih evropskih strokovnjakov za zdravila prepoznana kot varna in ucinkovita. Ker je ta postopek izjemoma potekal vzporedno z izdelavo ter testiranjem cepiva (vendar zato nic manj strogo) in zaradi napredka znanosti ter velike kolicine denarja, ki je bil za razvoj na razpolago, so bila cepiva razvita in potrjena hitreje, kot smo sicer navajeni. Do sedaj je bilo po svetu cepljenih že vec milijonov ljudi. Tisti, ki so covid-19 preboleli, imajo delno že oblikovan obrambni sistem. Kot kaže pa ta sistem zaradi narave okužbe ni dovolj trajen. Zato se priporoca cepljenje tudi za vse, ki so okužbo že preboleli. Za tocen cas cepljenja se boste dogovorili z osebnim zdravnikom, po sedanj znanih raziskovalnih podatkih pa naj bi bil primeren cas nekje okoli šest mesecev po okužbi. Namen cepiva je torej, da nas zašciti pred boleznijo. Za covidom-19 namrec lahko zboli vsak – tako mlajši kot starejši; proti tej relativno novi, zelo nalezljivi bolezni, ki lahko pusti resne posledice, pa nimamo ucinkovitega zdravila. 
S cepljenjem tudi zmanjšamo verjetnost, da bomo okužbo prenesli dalje, kar pomeni, da s tem zašcitimo tudi ljudi okoli sebe. Nekateri se namrec zaradi že prej slabega ali spremenjenega imunskega sistema ne morejo cepiti, saj ne vemo, ali bi bilo njihovo telo dovolj mocno, da bi naredilo ucinkovito obrambno (ce ste v dvomu, ali cepivo za vas pride v poštev, se posvetujte s svojim osebnim zdravnikom). In nenazadnje: trenutno je cepljenje edina možnost, da ustavimo to epidemijo in se vrnemo v življenje brez mask ter izogibanja stikov. V Sloveniji imamo sreco, da cepivo imamo. Uspelo pa nam bo le, ce bo cepljenih dovolj ljudi, torej toliko, da virus ne bo imel vec dovolj 'gostiteljev', da bi se lahko širil naokoli. 

Zato se – zase, za vse tiste krhke in za vse nas – cepite in pomagajte pri prijavi svojim starejšim sorodnikom, prijateljem in znancem. 
Vec o cepljenju lahko najdete na https://www.nijz.si/sl/ cepljenje-proti-covid-19-za-splosno-javnost. Pogledate pa si lahko tudi kratka filma Splošne bolnišnice Celje https:// youtu.be/_PLwHwq5yZE in Zveze gluhih in naglušnih https://youtu.be/nmZrg2YWWuo. Z dodatnimi vprašanji se lahko obrnete tudi na Klicni center za informacije o novem koronavirusu na telefonski številki 080 14 04. 
Ana Ramovš, dr. med., Inštitut Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje 


Obcanke in obcani, ki se želijo narociti za cepljenje proti koronavirusu, storijo to pri svojem osebnem zdravniku. Kontakti: 
Zasebna splošna ambulanta Nardo Stegel, dr. med.  -  FEBRIS D.O.O. 05/ 757 25 61 Zasebna splošna ambulanta - Garmuš Sonja, dr. med. 
05/ 757 05 40 
Zasebna splošna ambulanta - Dragana Perušina Đukic, dr.med. – PERUNMED 05/ 75 73 199 
NIKOLI NISMO SAMI, POGOVARJAJMO SE 
Zaradi dalj casa trajajoce negotove situacije zaradi Pomembno je, da smo pozorni na epidemije COVID 19 okolišcine pri mnogih ljudeh prepoznavanje svojih obcutkov in stisk povzrocajo razlicne duševne stiske, obcutke strahu, ter hkrati na prepoznavanje obcutkov žalosti, nemoci ali izgube nadzora. Te stiske posamezniki in stisk vseh naših bližnjih, s katerimi obicajno lahko prebrodijo. Vcasih pa psihicne stiske se ob omejitvah v kriznem casu srecujemo. Pogovor z lahko sprožijo dolgotrajnejšo duševno bolezen. Ljudje najbližjimi in ozavešcanje stiske lahko namrec ublaži se s težkimi kriznimi situacijami soocamo razlicno. duševno stisko. Ce pri bližnjih opažamo spremenjeno Pomembno je, da smo v obdobju krizne situacije do vedenje, ki zanj ni znacilno, je pomembno, da o tem sebe in drugih strpni, sprejemajoci in potrpežljivi. spregovorimo. V kolikor smo sami in nimamo nikogar, je v obdobju epidemije na voljo brezplacna telefonska številka 080 51 00, kjer so za pogovor na voljo strokovnjaki s podrocja duševnega zdravja. V primeru, da se nam zdravstveno stanje zaradi duševne bolezni mocno poslabša oz. da v okolju prepoznamo, da ima naš bližnji resne zdravstvene težave zaradi duševne bolezni (npr. prepoznavamo nenavadno vedenje, ravnanje, razmišljanje, custvovanje), je pomembno, da poišcemo zdravstveno pomoc v ambulanti nujne medicinske pomoci, pri specialistu psihiatru, psihologu ali pa se obrnemo na enoto Centra za socialno delo. Za konec pa imejmo v mislih, da bo tudi obdobje omejitev minilo, nikoli nismo sami, pogovarjajmo se z bližnjimi in družino. Medsebojne stike imamo lahko na razlicne nacine, bodimo si v pomoc in podporo, vzdržujmo dnevno rutino, privošcimo si zadostnokolicino spanca in pocitka, skrbimo za telesno aktivnost, preživljajmo cas v naravi, poslušajmo glasbo, usmerjajmo pozornost na pozitivne vidike, bodimo strpni in sprejemajoci do sebe in drugih. 



CSD PRIMORSKO NOTRANJSKA 

LETO DNI PO PRVI RAZGLASITVI EPIDEMIJE 
Mineva leto, odkar je naš vsakdan zaznamoval nov koronavirus. Primorani smo se bili prilagoditi razmeram in ukrepom, ki so nas sicer marsikje omejili, vendarle pa so nam skupna prizadevanja in odgovornost pomagala zajeziti in prebroditi neprijetno situacijo. S februarjem smo po daljšem obdobju strogih omejitev vendarle zaživeli nekoliko bolj sprošceno, sprostili so se nekateri ukrepi in zagnala se je vecina dejavnosti, vseeno pa še vedno veljajo omejitve, s pomocjo katerih obvladujemo virus, ki je prisoten med nami. Predvsem je pomembna odgovornost vsakega izmed nas, spoštovanje ukrepov in upoštevanje higienskih priporocil, ki so nam pravzaprav že povsem rutinska vsakodnevna skrb. 
»Ceprav smo vedeli, da epidemija ni macji kašelj, smo pricakovali, da se bo zgodba bistveno hitreje koncala. Žal ni bilo tako. Vendarle smo uspešno obvladovali posledice epidemije, za kar gre zahvala vsem odgovornim obcanom, še posebej pa regijskemu in obcinskemu štabu civilne zašcite ter obcinski upravi. Regijski štab je eden najbolj aktivnih v državi, poveljnik Sandi Curk se je z dušo in telesom posvetil reševanju posledic epidemije, zato se njemu in njegovi ekipi iskreno zahvaljujem. Tudi Pivka ima odlicnega poveljnika civilne zašcite in Jožetu Morelu izrekam velike pohvale.Tretji odlocilni steber pri uspešnem spopadu z epidemijo pa je bila nedvomno tudi naša obcinska uprava na celu z direktorico Mihaelo Smrdel. Vsem, ki so jo potrebovali, smo nudili intenzivno podporo. 

Levji delež tega na svojih plecih nosi prav naša direktorica, ki je na tekocem z vsemi zadevami in poskrbi za vse. Poskušali smo ukrepati kar se da dobro in tudi vecina obcanov je brez pretirane slabe volje sprejela vse ukrepe. Marsikje po državi je bilo slabe volje bistveno vec. Zato je izredno 
pomembno, na kakšen nacin odgovorni pristopijo do ljudi. Na tej tocki je v državi še veliko manevrskega prostora za izboljšave. Ukrepi najbolje primejo takrat, ce ljudje razumejo, zakaj so potrebni. Sicer je veliko skepse, kar se odraža tudi v spoštovanju ukrepov. 
Menim, da gredo kazalci pocasi v pravo smer, da se zgodba s cepljenjem pocasi bliža koncu, obenem pa upam, da se bomo povecini izognili novim sevom in da se bo pocasi vrnila pozitivna atmosfera. Ko bo vse mimo, te zgodbe ne smemo pozabiti, ampak moramo iz nje potegniti neko šolo in poskusiti zaživeti na nekoliko drugacen nacin.« Robert Smrdelj, župan Obcine Pivka 
DKH, Štab Civilne zašcite za Notranjsko 

BRONASTO PRIZNANJE ZASLUŽENO TUDI PIVŠKEMU ŠTABU CIVILNE ZAŠCITE 
Tudi ob letošnjem dnevu civilne zašcite, ki ga obeležujemo 
1. marca, so bila podeljena priznanja najzaslužnejšim na podrocju varstva pred naravnimi in drugimi nesrecami za leto 2020. Med prejemniki priznanj je bil z bronastim priznanjem Civilne zašcite zasluženo nagrajen tudi Štab Civilne zašcite Obcine Pivka, ki se je v zadnjem letu izrednih razmer zaradi epidemije izkazal z zelo dobro organizacijo in izjemno odzivnostjo, predvsem pa pogumom, požrtvovalnostjo in clovekoljubnostjo svojih clanov. Pivški štab Civilne zašcite je tudi v preteklem obdobju vselej predano izvajal številne pomembne akcije, ki so reševale in lajšale razmere v obcini Pivka ob naravnih in drugih nesrecah. Hvala Štabu Civilne zašcite Obcine Pivka za vso solidarnost, nesebicno pomoc in nenazadnje tudi dobro vzdušje, ki ga vracate v naš prostor! 


HVALA, KER SKUPAJ LAHKO POMAGAMO 


V zacetku decembra preteklega leta je Turisticno društvo Pivka darovalo Karitas Pivka cokolado, piškote, marmelado, caj, kavo in jabolka. Z darovanimi priboljški smo obogatili prehranske pakete in tako polepšali predpraznicne dni našim obcanom, ki potrebujejo pomoc. Zelo so se razveselili sladkih in krepcilnih izdelkov in se nam zahvaljevali. Mi pa se za prijazno gesto ponovno zahvaljujemo Turisticnemu društvu Pivka. Tik pred zakljuckom leta 2020 pa nas je z darovi za mlajše otroke razveselil Konjeniški klub Prestranek. Licno zavita darila so cakala na naše najmlajše in jim risala nasmehe na obrazke. Paketke smo, v imenu sv. Miklavža, delili še v mesecu januarju in bili deležni veselih odzivov tako staršev kot tudi otrok. Hvala, Konjeniški klub Prestranek! Nedavno je Petrinjo na Hrvaškem prizadel mocan potres. Tla se še vedno niso umirila. 
Tudi Karitas Pivka je prizadetim ljudem priskocila na pomoc. Financna sredstva smo dobili iz Škofijske Karitas. Julka in Milka sta nakupili hrano v Mercatorju, ponjo pa je prišel gospod Joso in jo odpeljal v Petrinjo in okolico. Zahvaljujemo se delavkam Mercatorja v Pivki, ki so nam 
DONACIJA V PRAVIH ROKAH 


pomagale pri nakupu. V košaricah se je znašlo precej priboljškov za otroke, cokolada, namazi, kosmici. Ker se je v skladišcu nabralo tudi veliko plenic za odrasle in otroke, celo nekaj otroških posteljic, smo še to dodali in vse skupaj naložili v kombi g. Josa. Le-ta ni mogel skriti navdušenja nad požrtvovalnostjo naših sodelavk. Pohvalil nas je za trud in veselo odpeljal poln kombi izdelkov proti Hrvaški. Nam pa je ostal dober obcutek, da smo nekomu pomagali. 
Župnijska Karitas Pivka 

Podjetje Pivka - Delamaris in Obcina Pivka sta se takoj po potresu pri Petrinji na Hrvaškem povezali v skupno humanitarno akcijo in za pomoc ljudem po potresu donirali vec kot 13.000 pripravljenih ribjih in mesnih jedi, izdelkov podjetja Pivka-Delamaris. Vodja kljucnih kupcev Delamarisa Zagreb Martina Vukušic je v Pivko-Delamaris v znak zahvale in pozornosti posredovala naslednje sporocilo s fotografijo: »Đordo Blecic, voznik družbe Jurkom Trade, ki opravlja prevoze za Delamaris Zagreb, je v casu svojega letnega dopusta januarja ter februarja ob koncu tedna deloval kot prostovoljec na potresnem podrocju. Sporoca nam, da so izdelki Delamaris del paketov za pomoc družinam, tako kot je bilo dogovorjeno in da jih ljudje obožujejo.« 
Pivka-Delamaris 

FINANCIRANJE JAVNE GASILSKE SLUŽBE V LETU 2021 

Obcina Pivka bo v letu 2021 namenila 54.000 eur sredstev za redno dejavnost prostovoljnih gasilskih društev ter 
3.000 eur za delovanje gasilske mladine ter 4.000 eur za opravljanje vozniških izpitov C kategorije. 6.000 eur glede na pogodbo o financiranju javne gasilske službe za leto 2021, ki so jo župan Robert Smrdelj, predstavniki prostovoljnih gasilskih društev v obcini Pivka ter Gasilske zveze Postojnapodpisali konec januarja, Obcina Pivka v letošnjem letu namenja za delovanje GZ Postojna. 
Sredstva iz požarne takse se delijo tako, da se 10.000 eur nameni za nabavo podvozja gasilskega vozila GVC 16/15 za potrebe PGD Pivka, 3.000 eur PGD Košana, 
3.000 EUR PGD Zagorje in 3.000 EUR PGD Palcje za nabavo osebne zašcitne opreme. Še dodatnih 20.000 eur Obcina Pivka namenja prostovoljnim gasilskim društvom za osebno zašcitno opremo, in sicer PGD Pivka 6.000 eur, PGD Košana 4.000 eur, PGD Palcje 
2.500 eur in PGD Zagorje 2.500 eur. Za vzdrževanje gasilskih domov je namenjeno 20.000 eur, in sicer PGD Pivka 10.000 eur, PGD Košana 3.000 € in PGD Zagorje 7.000 €, za popravilo oziroma prekritje streh. Izvedba nabave in nadgradnje gasilskega vozila GVC 16/15 za potrebe PGD Pivka je definirana v Pogodbi o oddaji javnega narocila z dne 20.11.2019, sklenjeni med Obcino Pivka, PGD Pivka in podjetjem ROSENBAUER 


d.o.o. iz Gornje Radgone, Obcina Pivka bo v letu 2021 namenila 285.000 € za financiranje vozila. 
Obcina Pivka 
Foto: PGD Zagorje 


PGD PIVKA Z NOVIM VOZILOM ZA GAŠENJE IN REŠEVANJE 

Konec februarja je pod simbolicnim vodnim slavolokom, obsijanim s soncem, v Pivko prispelo novo gasilsko vozilo za gašenje in reševanje. Uradno sta ga pricakala in namenu predala pivški župan Robert Smrdelj ter predsednik PGD Pivka Sandi Grzetic. 
Gasilsko vozilo s cisterno (GVC) 16/15 je pomembna posodobitev voznega parka in opreme gasilcev. Vozilo je namrec namenjeno za gašenje požarov v objektih in industriji, za tehnicno reševanje ter posredovanju ob naravnih nesrecah. Skupna vrednost vozila je 330.000 evrov, od tega je 285.000 evrov zagotovila Obcina Pivka, 
30.000 evrov je bilo financiranih iz sredstev požarnega sklada, preostanek sredstev pa je društvo zagotovilo iz lastnih sredstev in s pomocjo donatorjev. 
PGD Pivka je zadnje novo gasilsko vozilo, cisterno Scania, pridobilo v letu 2008. V vmesnem obdobju so svoj vozni park nadgradili še s tremi vozili, in sicer leta 2013 z rabljenim gasilskim vozilom TAM 190, leta 2015 z manjšim vozilom za gozdne požare znamke Ford ter v lanskem letu z rabljenim šolskim kombijem za prevoz gasilcev in opreme. V zadnjih treh letih pa so zaradi dotrajanosti in okvar ostali brez treh vozil. Dvema kljucnima za posredovanje ob požarih. 

»Novo vozilo je pomembna pridobitev za naše društvo in lokalno skupnost. Gre za sodobno vozilo, namenjeno gašenju in reševanju, s poudarkom na tehnicni opremi vozila. Z novim vozilom bomo posredovali na vseh vrstah požarov na objektih, v industriji, naravnih nesrecah in tehnicnih intervencijah ter z njim hitreje, ucinkovitejše in varneje opravljali intervencije.« Sandi Grzetic, predsednik PGD Pivka 
Kot še izpostavlja Grzetic, je PGD Pivka s to pridobitvijo zagotovo uresnicilo enega najvecjih projektov v vsej svoji zgodovini društva, vendarle pa imajo kar nekaj nacrtov za nadaljnje izboljšave. Letos nacrtujejo menjavo strehe na gasilskem domu ter nakup manjkajoce osebne zašcitne opreme. V prihodnje si glede na potrebe želijo uresniciti tudi nabavo novega, vecjega gasilskega vozila za gašenje požarov v naravi. 
Cetudi se je letošnje leto šele dobro zacelo, je predsednik PGD Pivka vesel, da so imeli do zadnjega februarskega dne le dve intervenciji. V celotnem lanskem letu so na primer posredovali 51-krat, od tega je bilo kar 12 prometnih nesrec, ostalo pa so bili razlicni požari na objektih, crpanje vode, pomoc NMP... Cetudi je novo gasilsko vozilo v primeru intervencij res dobrodošla pridobitev, si želimo, da bi le-to cim manjkrat prižgalo svoje sirene. 

Podvozje vozila je MAN-ov tovornjak TGM 13.290, ima pogon 4x4 in je namenjen posadki 1+7. Rezervoar za vodo vsebuje 2.000 litrov, vozilo pa ima tudi 120l litrov penila. Opremljen je z dihalnimi aparati in vso drugo potrebno gasilsko opremo. V opremi so še elektricni agregat 9kV, pnevmatske blazine za dvigovanje bremena in napravo za prezracevaje požarnih plinov. 
Vozilo ima tudi hidravlicno orodje za tehnicne intervencije: škarje, razpirala, cilindre in podporni sistem »stabfast«. V vozilu je tudi nekaj osnovne zašcitne opreme za posredovanje ob nesrecah z nevarnimi snovmi (zašcita tip 2). 
DKH 


DEFIBRILATORJI REŠUJEJO ŽIVLJENJA 
Glede na zadnja izredna dogodka v naši obcini, ko so clani PGD Pivka in prvi posredovalci v februarju dvakrat uspešno posredovali pri oživljanju oseb z AED, se je vnovic pokazalo, kako pomembna je bila vzpostavitev mreže avtomatskih eksternih defibrilatorjev. 
AED so v obcini Pivka namešceni na 17-ih lokacijah (Buje, Cepno, Dolnja Košana, Kal, Klenik, Parje, Zagorje, Slovenska vas, Selce, Šmihel, na Kavarni, na obcinski stavbi v Pivki, v Parku vojaške zgodovine, v  telovadnici…). 
Zahvala clanom PGD Pivka in prvim posredovalcem za hiter odziv in nesebicno pomoc. Cetudi si želimo, da bi defibrilatorjecim redkeje uporabljali, vseeno velja spodbuda k rokovanju z njimi, ko nekdo v naši bližini potrebuje pomoc. 


DRUŠTVO PRIJATELJEV MLADINE OBCIN POSTOJNA IN PIVKA PO-PI 
PREDSTAVITEV DRUŠTVA 
Društvo prijateljev mladine obcin Postojna in Pivka PO-PI deluje od leta 2016. Naše delo je v celoti prostovoljno, zato smo med svojimi clani vedno veseli novih obrazov, ki so pripravljeni sodelovati pri organizaciji in izvedbi dogodkov. Samo s skupnimi mocmi lahko otrokom pripravimo prijetne, zanimive in poucne dejavnosti, na katere se z veseljem vracajo. 
IZPOSTAVLJENI PROJEKTI 
Kljub mladosti je za nami že precej uspešnih projektov. Sodelujemo v projektih krovne organizacije ZPMS, organiziramo humanitarne akcije, v sodelovanju z Mladinskim centrom Postojna organiziramo 10-dnevne otroške pocitnice v avgustu, pripravljamo aktivnosti v tednu otroka in razlicne delavnice. Organiziramo tudi poletno letovanje v Pacugu za otroke iz obcin Pivka in Postojna, lani je z nami letovalo kar 136 otrok. V letošnjem 

VILHARJEVA 14, Postojna zpms.popi@gmail.com 
Predsednica: Alenka Pockar Podpredsednica: Tatjana Rant 


šolskem letu smo veliko casa in organizacije namenili urejanju problematike pomanjkanja racunalniške opreme za ucence, ki so se vec mesecev šolali na daljavo. V sodelovanju s CZ Postojna, šolami v obcinah Postojna in Pivka ter krovno organizacijo ZPMS smo zbrali vec kot 100 racunalnikov, 50 smo jih opremili s kamerami in nekatere celo z brezplacnim internetom. 

ŽIVLJENJE DUŠANA KAFOLA JE PREPLETENO Z GLASBO 
Veriga zanimivih ljudi v naši obcini je vedno daljša. V prejšnji številki Pivškega lista smo predstavili dr. Andrejo Žele iz Pivke, ki je s svojim znanstvenim in pedagoškim delom na podrocju jezika veliko prispevala k prepoznavnosti in razvoju slovanskega in slovenskega jezikoslovja. Za pogovor je predlagala glasbenega ucitelja Dušana Kafola, ki je svoj pecat pustil tudi v Pivki. 
Gospod Dušan Kafol, na zacetku najinega pogovora vas prosim, ce se bralcem  lahko na kratko predstavite? 
Rojen sem v Ljubljani, a so se moja prva leta življenja zacela v Štipu v Makedoniji. Starša sta delala v tekstilni tovarni in oceta, ki je bil tekstilni tehnik, je pot zanesla v Štip, kjer je delal v tovarni ASTIBO. Leta 1957 pa smo se preselili v predmestje Mostarja v Vrabcice, kjer sta nadaljevana delo v tekstilni tovarni »Djuro Salaj«. Tu sem koncal prve štiri razrede osnovne šole. Nato je sledila selitev v mesto Mostar zaradi mojega nadaljnjega izobraževanja. Tu je bilo tudi moje prvo srecanje z glasbo, in sicer privatno ucenje harmonike in igranje bisernice v osnovnošolskem ansamblu. Po koncani osnovni šoli sem razmišljal o poklicu avtomehanika, a sem se na prigovarjanje daljne sorodnice, ki je tudi živela v Mostarju, vpisal v srednjo glasbeno šolo. Koncal sem z dvema maturama iz klarineta in glasbene pedagogike. Izobraževanje sem nameraval nadaljevati v Zagrebu, a nisem našel nastanitve, tako da me je pot zanesla na Pedagoško akademijo v Maribor. Tam sem se prvic srecal z vokalno zborovsko glasbo. Dobil sem nalogo, da iz obeh letnikov Pedagoške akademije sestavim zbor in pripravim tri pesmi za komemoracijo. Tedaj sem zacel tudi zbirati notno gradivo za zbore, tako da sem do danes zbral kar 7500 skladb za razlicne vokalne zasedbe. Septembra 1975, še predno sem diplomiral, sem iskal zaposlitev in jo dobil na osnovni šoli v Pivki. 
To mesto me je pritegnilo tudi zaradi stanovanja, ki so ga nudili v razpisu. Tako sem »pristal« v Pivki. Vmes sem odslužil še vojaški rok, ki od stanovanja ni bil oddaljen veliko, na Sovicu v Postojni. 
Poklic ucitelja glasbe in pedagoga vas spremlja že vse življenje. Povejte kaj o tem. 
Na osnovni šoli v Pivki sem delal najkrajši cas v svojem pedagoškem poklicu. Kmalu me je pritegnil nov izziv ucenja na glasbeni šoli kot ucitelj klarineta, ker pa nisem imel popolne izobrazbe in se tudi nisem uspel vpisati na izredni študij na klarinetu, sem se vrnil v svoj osnovni poklic glasbenega pedagoga, tokrat na osnovno šolo v Ljubljani, kjer sem tudi zakljucil svojo pedagoško prakso s 40 leti delovne dobe. Med poucevanjem na tej šoli sem se vpisal in zakljucil izredni študij na Pedagoški fakulteti v Mariboru ter pridobil naziv profesor glasbenega pouka. Poleg uciteljskega dela pa sem vodil tudi razlicne pevske skupine ter nekaj casa tudi igral in vodil Divaški pihalni orkester.  
Vaša povezanost s Pivko in glasbeno ter pevsko tradicijo je dolga že vec kot 40 let. Kako ste danes povezani s Pivko? 

Kmalu po prihodu v Pivko sem že iskal zbor, v katerem bi prepeval. Odzval sem se na razpis pri Oktetu JAVOR. No, ni mi bilo dano peti, temvec umetniško voditi skupino. Tukaj sem se srecal še z Oktetom upokojencev, v Postojni pa z moškim in ženskim zborom, ki sem ju nekaj casa vodil. Ves cas pa sem bil pevsko povezan s Pivko, 11 let umetniškega vodenja Okteta Javor, nato vodenje Moškega pevskega zbora, trenutno pa sem že 12. leto predsednik tega zbora. Vmes sem še prepeval v Vokalni skupini STUDENEC, 5 let igral v narodno zabavnem kvintetu LIPA, 35 let v Uciteljskem pevskem zboru Slovenije EMILADAMIC, pel v mešani zasedbi zbora CANTEMUS iz Kamnika. Poizkusil sem se tudi v solisticni glasbi in inštrumentalni skupini. V vsem tem casu sem tudi ustvarjalno deloval v prirejanju ljudske glasbe,pisanju glasbeza muzikal in umetne pesmi na besedila slovenskih pesnikov za mlajše glasove. Skupaj s soprogo sva napisala skladbo za planinska srecanja »100 družin na Nanos«. Skladba je v arhivu R 94 - GREMO NA NANOS. 
Sedaj živite življenje upokojenca. Kakšno je to življenje? Marsikoga vprašamo, ali ima kaj vec casa zase kot upokojenec? 
Trenutna situacija okrog CORONE mi je do sedaj kar malo ustrezala, da se ustavim, si naberem moci za nove izzive. Prosti cas, sicer kolikor mi zdravje dopušca, koristim za gorniške pohode, sprehod v naravi, kmalu pa bodo na vrsti tudi zemeljska dela na vrtu. Sedaj pa že pogrešam petje v skupini BRKINSKI FANTJE in Moškem pevskem zboru Pivka ter dela z Lovskim oktetom JAVORNIKI iz Postojne in Mešanim pevskim zborom upokojencev BURJA iz Postojne. Casa je toliko, kolikor si ga pac posameznik vzame zase. 
Želite sporociti kaj zanimivega ali posebnega bralcem Pivškega lista? 
Za vse si vzemite cas, za lepe stvari in VSE, KAR LAHKO STORIŠ DANES, PUSTI ŠE KAJ ZAJUTRI, DATI NE BO DOLGCAS. (šala) Pa naj bo sporocilo iz moje pesmi GREMO NA NANOS. 
Kdor hodi rad v planine, ostaja vedno mlad. So kraške nam kamnine, dragi naš zaklad. 

Najbližje vabi Nanos sto družin na shod, hitro, hitro pot pod noge, Hieronimu na prot. Nanos, Nanos, hola dija dje, pogled nam seže dalec na morje. Vidi se Koper, Izola, Piran, v jutro prebuja Trst še zaspan. Srce veselo vriska, poti se zdaj že vsak, stvari je lepše ni na svetu kot cist planinski zrak. Na vrhu se zbero prijatli, veselo zapojo. Veter nosi melodijo, pesem radostno. 
Imate morda v spominu kakšno posebno »pivško« zgodbo ali anekdoto v zvezi s prepevanjem in glasbo? 
Kar nekaj anekdot je bilo: ena je iz casa, ko sem v Postojni služil vojaški rok. Na raportu pri kapetanu sem dobil stalno dovolilnico za izhod iz kasarne, ki mi jo je »zrihtal« clan upokojenskega okteta, jaz pa sem šele na koncu služenja izvedel za to. Izhod sem dobil, da bi vodil ta oktet, jaz pa sem hodil po Pivki, pevci pa v pevski sobi in nato še v gostilni ob kozarcku vadili brez mene. 
Druga taka dogodivšcina je pa bila v povezavi s snemanjem in izdajo prve kasete z Moškim zborom ob 25-letnici. Ko je bilo vse nared, kasete posnete, koncert že dogovorjen z datumom in uro, mi iz tiskarne sporocijo, da mi do ponedeljka ne morejo natisniti ovitka za kaseto. Bil je petek, koncert pa v soboto. Mislil sem, da mi bo odprlo pokrov glave. Poklical sem nazaj v tiskarno in jih vprašal: »Kako si predstavljate praznovanje jutrišnjega rojstnega dne, na katerem se bo rezala torta, a vi bi jo pa naredili 

JEZIKOVNI KOTICEK 
Pozdravljeni! 
V življenju radi zbiramo recepte za zdravo in dolgo življenje, za ohranjanje duševnega in telesnega ravnovesja, za kuhanje in pripravo razlicnih specialitet, predvsem se trudimo živeti zdravo. Kaj pa ce bi k zbirki dodali še kakšen recept za izboljšanje našega vsakdanjega jezika? Saj se vse življenje ucimo. Abeceda je zacetek vsega znanja. Ponujamo vam le delcek vsakdanjih uporabnih izrazov, ki vam mogoce pridejo prav.  
Pa zacnimo pri A. Letos nam bodo agencije gotovo ponujale atraktivne pocitnice: po naše bi lahko rekli zanimive, vabljive, privlacne, mikavne, posebne. Koliko lepih, primernih izrazov imamo v slovenskem jeziku! 
B – »biti na funkciji« - Ali ni bolj primerno reci »opravljati ali imeti to ali ono funkcijo, dolžnost, delo, nalogo? 
C – CD-ROM, CD plošca, cede, cedejka … vsakdanja raba jezika oziroma njeni govorci so iznašli lepo besedo zgošcenka. 
C – »v casu dopusta ali v casu obiska« - bolje je reci med dopustom ali med obiskom. 

in razrezali šele v ponedeljek?« Nastala je nekajminutna tišina, nato globok vzdih in prekinitev povezave. V soboto dopoldan so poklicali, naj pridem iskat ovitke. »TORTAJE BILA NAREJENA in RAZREZANA PRAVOCASNO!« 
Najlepša hvala za pogovor in vaše življenjske izkušnje. Želim vam še veliko zdravja in energije, ki jo boste lahko prelili v lepo pesem. Kdo bo naslednji gost Pivškega lista po vašem izboru? 
Za naslednji pogovor predlagam Marjana Korenta, predanega športnika, organizatorja razlicnih športnih aktivnosti, ki je ena kljucnih osebnosti, ki je doprinesel k zdravemu športnemu duhu na Pivko. 


D – »delati na tem - npr. na projektu; na ohranjanju kulturne dedišcine« - pravilneje je pripravljati in izpeljati projekt, prizadevati si za ohranjanje kulturne dedišcine ali truditi se … 
E – »en : eden« - Poglejte si tole napacno rabo. En od vzrokov za napake je neznanje. Le eden kupec je bil v trgovini. Primera kažeta napacno rabo obeh števnikov. Števnika EN in EDEN pogosto zamenjujemo. Ce se rabi pridevniško (EN), za njim stoji samostalnik. Primer: EN kupec je bil v trgovini. Ce se rabi samostalniško, to je števnik EDEN, ga uporabimo samostojno. Primer: EDEN od vzrokov za napake je neznanje. Pa naj bo tukaj še pregovor: Vsi za enega, eden za vse. 
F – »finansiranje, finansirati« - napacen zapis, pravilno je financiranje, financirati. 
G-Za današnji zakljucek jezikovnega koticka naj bo še fraza, ki jo je mogoce enostavno odpraviti. Veckrat zapišemo takole, ker hocemo biti temeljiti: npr.: »glede na to, da ima zdravstvo cedalje manj denarja …« Zapišemo lahko: »ker ima zdravstvo cedalje manj denarja, …« 
Pa da bi ga imelo le dovolj za ozdravitev bolnih državljanov. »Zdravi ostanite!« je na Dunaju rekel Martin Krpan. 
(Vir: Janez Sršen, Jezik naš vsakdanji, 1998) Irena Margon 

Pregled kulturnih dogodkov, aktivnosti društev, vaških skupnosti … 
HARMONIKA NAVDIHNILA FANTE SPOD ŠILENTABRA 

Tokrat je za novonastali domaci ansambel kriva kar harmonika. Instrument s svojo zgodbo in posebno vrednostjo je bil namrec nekakšno odkritje in edinstven trenutek spominov ter obenem povod za novo glasbeno ustvarjanje. Davidu Penku, sicer uveljavljenemu in izkušenemu domacemu glasbeniku, clanu ansambla Narcis ter Klape Škvadra, je namrec med januarskim pospravljanjem studia znova prišla v roke njegova prva harmonika Franca Kuclerja, kupljena leta 1992 pri Lojzetu Slaku. Harmonika, izdelana med leti 1930 in 1940, z uglasitvijo Gis-Cis-Fis, ima danes pravzaprav že zgodovinski pomen in izjemno redko jo je tudi moc slišati igrati. Domac posnetek tri cetrt stoletja stare harmonike, ki ga je David delil na družbenem omrežju, je zatorej sprožil številna navdušenja. In prav ta so spodbudila osem prekaljenih glasbenikov, doma z ilirskobistriškega in pivškega konca, da združijo moci, obudijo stare melodije, predvsem pa izvabijo iz starih instrumentov zvoke in melodije, ki vzbujajo spomine in zgodbe. Ocaranost nad tradicijo in predanost glasbi, ki je nenehna spremljevalka vsakega izmed clanov, sta bila torej kljucni povod, da so skupaj stopili in zaigrali »Fantje spod Šilentabra«. Kako hitro moc zapeljevanja ima glasba, potrjuje to, da so fantje v obdobju enega meseca zapeli in zaigrali ter posneli videospote za kar tri skladbe. Vse tri skladbe so Slakove, za izvedbo in posnetke pa so fantje dobili tudi podporo družine Slak. Njihova posebnost je nedvomno ta, da si želijo prepevati starejše, morda že nekoliko pozabljene, a s tradicijo odete skladbe, saj vendarle v rokah držijo svoje redke in stare instrumente, s katerimi bi radi širili to poslanstvo tradicije. Tudi vsi posnetki so narejeni »po starem«, torej brez popravkov in dodajanja digitalnih instrumentov, zato melodije zvenijo tako kot nekoc. Slovenska ljudska glasba je namrec izjemno bogata in melodicna, v takem vzdušju si želijo tudi nastopati in nadalje avtorsko ustvarjati. Kljub trenutnim razmeram fantje pritrjujejo, da za glasbo ni ovir. Skrbno bodo bogatili svoj glasbeni nabor, saj verjamejo, da se letos srecamo tudi že na koncertih in festivalih. 
Fantje spod Šilentabra vabijo, da si njihove videospote ogledate na njihovem youtube kanalu, profilu Facebook in tudi lokalnih ter ostalih televizijah. 

DAVID PENKO – harmonika 
Z glasbo se ukvarja od svojega 6. leta, ko je prvic zaigral na harmoniko in svoje znanje bogatil pri Lojzetu Slaku in Zoranu Lupincu. 20 let je bil clan ansambla Narcis, poje tudi v Klapi Škadra ter MPZ Košana. Da je David resnicno vsestranski glasbenik, v prvi vrsti ljubitelj narodne glasbe, v zadnjem casu pa tudi dalmatinskih melodij, prica velik repertoar glasbil, ki jih igra in sicer poleg harmonike še kitaro, klaviature in bas. 
FRANJO PENKO – berda 
Svoje glasbeno znanje je zacel nabirati že v osnovni šoli. Obiskoval je ilirskobistriško glasbeno šolo in igral v osnovnošolskem bendu Utrip. Sodeloval je z vecino glasbenikov in glasbenih skupin na bistriškem ter se na nastopih poistovetil s širokom naborom glasbe, od pop glasbe, tudi narodnozabavne in irske glasbe. Kot ucitelj kitare na bistriški glasbeni šoli je svoje znanje prenašal tudi na mlade glasbenike. 
DAMIJAN PENKO – kitara 
Glasba je njegova spremljevalka že skoraj 25 let, od tega je bil kar 21 let clan priljubljenega domacega ansambla Narcis. Kot kitarist in basist je bil v svojih mlajših letih sicer privrženec rock glasbe, danes pa je predvsem ljubitelj narodnozabavnih ritmov in melodij. 
BOŠTJAN STRLE – vokal 
Z glasbo se ukvarja že približno 30 let. Kot ljubitelj slovenske glasbe je prepeval basovsko linijo v MePZ Tabor Kalc 1869, Moškem zboru Zvon in pevski skupini Studenec. Še vedno prepeva in igra v sestavu Trijo adijo. Poleg petja pogosto zabrenka tudi na bas kitari, kontrabasu oziroma poprime za bariton. 
JANEZ TOMAŽINCIC – vokal 
Njegove glasbene zacetke je zaznamovalo igranje diatonicne harmonike. Ko je bil star devet let, se je namrec svojih prvih glasbenih prijemov ucil pri mojstru Lupincu. Igral je pri razlicnih manjših glasbenih zasedbah in pred šestimi leti ustanovil Trijo adijo, ki s svojim 'igranjem na suho' ter troglasnim petjem nastopa predvsem za zakljucene družbe. Že od mladosti je Janez zaljubljen v narodnozabavno glasbo, vseeno pa vcasih rad prisluhne tudi dalmatinskim melodijam. 
MARKO ŽNIDARŠIC – vokal 
Z glasbo se ukvarja od svojega 14. leta. Sodeloval in prepeval je z MPZ Košana in Klapo Škvadra. Spoštuje in rad prisluhne ter zapoje vse glasbene zvrsti, vendarle pa je njegova najljubša narodna in dalmatinska glasba. 
MARTIN NOVAK – vokal 
Z glasbo se ukvarja že 15 let, ko je zacel prepevati v MePZ Tabor Kalc 1869 Knežak ter MoVS Tabor Kalc. Kmalu zatem je v roke dobil frajtonerco, s katero je bilo marsikatero druženje bolj veselo. Po igranju v duetu in priložnostnih sestavih je nekaj casa imel tudi vlogo kitarista in vokalista v skupini Druga varjanta. Zadnjih 6 let je del zasedbe Trijo adijo, v kateri poleg petja poprime tudi za kitaro, harmoniko in kontrabas. 
MITJA ŽELEZNIK – vokal 
Z glasbo sta se resneje srecala pri štirinajstih letih. Nekdaj navdušen nad bobni, vendarle pa najbolj prepricljiv s svojim petjem. Sodeloval je z Mpz in Mepz Košana ter Mepz Quo Vadis, prepeva pa tudi v Klapi Škvadra... Cetudi so mu všec vse glasbene zvrsti, ga najbolj 
navdušuje narodnozabavna in dalmatinska glasba. 
DKH 


VALENTINOV KONCERT 
Letošnje valentinovo je bilo kljub omejitvam, ki nas locujejo od priložnosti, kot so koncerti in druge prireditve, po zaslugi organizatorja Visit Ilirska Bistrica, medijskega partnerja Radia Capris, domacih glasbenikov in vseh ostalih soustvarjalcev virtualnega dogodka, povsem doživeto in carobno. Na valentinovo nedeljo sta nam namrec v udobju svojih domov, Jure Pockaj in Simon Avsec pela ljubezenske pesmi. Na klavirju je znana glasbenika spremljala mlada dirigentka in pianistka Mojca Lavrencic. Izjemno lep koncert, ki se je odvijal v pravljicnem ambientu premskega gradu, je med gledalci požel velik odziv, vseeno pa si vsi skupaj želimo melodijam domacih glasbenikov cimprej prisluhniti tudi v živo. 
DKH 


Obcina Pivka obvešca, da je objavila 

Predmet financiranja so programi redne ljubiteljske dejavnosti, kulturni projekti - javne kulturne prireditve in oprema. Rok za prijavo na razpis je do vkljucno 7. aprila 2021. Vec informacij najdete na spletni strani obcine Pivka, www.pivka.si. 
RISBE IN SLIKE V HIŠI KULTURE 
Ljudje potrebujemo umetnost in kulturo, kot so pokazale dolge vrste obiskovalcev pred vrati muzejev in galerij, ko so se po vec mesecih ponovno odprla. Tudi v Hiši kulture smo v februarju na razstavi slik in skulptur Luka Široka zabeležili nadpovprecen obisk, cetudi ni bilo otvoritvenega dogodka, ki obicajno pritegne najvec obiskovalcev. Nadejamo se, da bo tako tudi v prihodnjih mesecih, ko bosta sledili še dve slikarski razstavi. V marcu so na ogled risbe Erika Mavrica, ki je v slovenskem umetnostnem prostoru znan po monumentalnih delih z eksistencialno tematiko. Kar povezuje vsa ta dela, naj gre za prepis svetopisemskega besedila na odrabljeno embalažo, pozlatitev 400 kg kruha, poslikavo galerije z barvico, portretiranje 325-ih kamenckov na lesene plošcice ali preris zvezdnatega neba s kemicnim svincnikom na casopisni papir, je v osnovi preprost, a dolgotrajen, enolicen in ponavljajoci se postopek njihovega nastajanja. Umetnik je vsako od teh del ustvarjal vec mesecev ali celo let, po vec ur na dan, iz povsem obicajnih materialov in s pripomocki najširše rabe. S tem, ko je ustvarjanje tesno prepletel s svojim vsakdanjim okoljem in obicajnim življenjem, pa je vanj vnesel eksistencialno komponento. Podobno kot za monumentalna dela Erika Mavrica je tudi za njegove risbe, predstavljene na razstavi z naslovom Slab zrak, znacilno, da jih bolj kot cilj, se pravi, neka zaokrožena podoba, opredeljuje proces njihovega nastajanja. Umetnik je risbe ustvarjal z ogljem, tehniko, ki jo je izbral predvsem zato, ker nosi v sebi prvinskost upodabljanja; poznamo jo namrec že iz prazgodovinskega jamskega slikarstva, ki je imelo najverjetneje ritualni pomen. Izhodišce za nastanek risbe je motiv, ki ga umetnik vzame iz svojega vsakdanjega življenja, sanj ali spleta. Po spominu ga prenese na papir, nato pa sledi asociacijam, ki ga vodijo do drugega, tretjega, 
cetrtega in tako dalje, dokler se ne izriše celota. Risba 
torej ne nastaja po nekem 
vnaprejšnjem nacrtu, ampak postopno, kot niz motivov, ki asociativno vznikajo drug za drugim iz beline ozadja. Umetnik na tej poti sledi notranji psihološki napetosti, zato podobe, ki se postopoma izvijejo iz njegove (pod) zavesti, vecinoma preveva 


odtujenost, nelagodje ali tesnoba. Zdi se, da njihovo prehajanje iz duhovnega v materialni obstoj za umetnika predstavlja predvsem ritual osvobajanja od samega sebe. 
V aprilu bo svoja dela predstavil Leon Zuodar, ki poleg svoje slikarske prakse vodi tudi ustvarjalni program v graficnem ateljeju Hiše kulture. Umetnik bo na razstavi z naslovom Iz druge roke predstavil najnovejše risbe in slike, ki jih je ustvaril v zadnjih nekaj letih skozi predelavo svojih starejših del. Razstava je nastala kot rezultat njegovih razmišljanj o presežni produkciji nasploh in še posebej v umetniškem ustvarjanju, o možnosti reciklaže umetniških del, o principu trajnosti pri uporabi materialov, skratka, o konceptu odrasti, ki bo prej ali slej opredelil tudi produkcijo v vizualni umetnosti. 
hisakulturepivka.com fb.com/galerijahisakulturepivka instagr.am/hisakulturepivka/ 
Mojca Grmek 


IZŠLA JE NOVA KNJIGA O LUDOVIKI KALAN 
V letu 2020 smo praznovali 120. obletnico rojstva Ludovike Kalan, naše rojakinje, ki je bila uciteljica na Pivškem, ravnateljica v piranski osnovni šoli in povsod, kjer je delovala, tudi kulturna delavkain pesnica. 24. avgusta smo clani KD Lipa obiskali njen grob. Ceprav smo nacrtovali vecji kulturni dogodek s predstavitvijo nove knjige, ki je posvecena liku Ludovike Kalan, praznovanja nismo mogli izpeljati. Zaradi epidemije in omejitev je tudi knjiga izšla pred kratkim. Knjiga ima naslov »Življenje melje, življenje drobi…«To so njeni verzi, v katerih skozi pesem spregovori o življenju, ki ji ni prizanašalo. Knjiga pa prinaša še nekaj vec kot le njeno poezijo. Posvecena je njenemu pedagoškemu delu, prevajalstvu, dopisovanju s Pivcani, iz katerega lahko izvemo, kako je ljubila svoj domaci kraj in ljudi, ki jih je morala že zgodaj zapustiti zaradi drugih nalog, ki jih je naložil povojni cas. Nekaj spomina pa je posvecenega tudi njenemu ocetu, naducitelju Mihaelu 
PETELINJE SKOZI CAS 

Kalanu, ki je prav tako oral ledino v šolstvu v Št. Petru v letu 1878. Spominjanje na oceta je lepo prikazano v njeni korespondenci. Društvo za krajevno zgodovino in kulturo Lipa Pivka je izpolnilo še eno nalogo v odkrivanju preteklosti. Želimo, da bi knjiga pritegnila Vašo pozornost, zato Vas obvešcamo, da jo lahko dobite v papirnici »Sponkca« v Pivki. Prireditev s predstavitvijo knjige pa bo izpeljana, brž ko bodo okolišcine za druženje primerne. 


Vaško društvo Petelinje je izdalo knjigo »Petelinje skozi cas«, katere uredniki in avtorji besedila so Jože Vodopivec, Irena Vodopivec in Karmen Penko. Knjiga je slikovno zelo bogata, ima preko 200 strani. Vsebina knjige obsega opis kraja skozi cas, pregled petelinjskih priimkov, vojakov, starih družin ter orisuje generacije petelinjske mladine. Besedilo in fotodokumentacija zajemata pomembne vaške dogodke, vestirange, poroke in druge obicaje. Knjiga se v delu dotakne kulturne dedišcine Petelinj, cerkve sv. Jerneja in štirih kamnitih križev, pa tudi naravne dedišcine, Petelinjskega jezera. Knjigo lahko kupite (25 eur) pri Vaškemu društvu Petelinje, ki je knjigo izdalo v samozaložbi. 
Knjigo lahko narocite na elektronski naslov: josko.vodopivec@amis.net. 


KJE JE KETTEJEV »OTCEV GROB«? 
Ta je seveda prizorišce soneta Na otcevem grobu pesnika Dragotina Ketteja (1876–1899), toda kje je realni ocetov grob, ki je spodbudil nastanek soneta? Vprašanje se ob njegovem branju pogosto poraja, posebno v zadnjih letih, ko ga obravnavajo pri pouku slovenske književnosti v 9. razredu osnovnih šol. Odgovor je mogoce najti s pomocjo razlicnih virov: realni grob je na pokopališcu v Dolnji Košani. V tem kraju je pesnikov oce FilipKete (podpisoval se je samo z enim t-jem, sin pa z dvema) služboval kot naducitelj ljudske šole. Prostore je imela v hiši s sedanjo številko 74. V njej je zaradi jetike prezgodaj izdihnil. Pokopali so ga na bližnjem pokopališcu, kjer ga je uciteljsko društvo pocastilo z nagrobnikom, ki še vedno stoji. Sina Dragotina, ki je bil takrat dijak v Ljubljani, je novica o nepricakovani ocetovi smrti pretresla. Še huje. Potisnila ga je v revšcino, povzrocila zaplete pri njegovem šolanju, izpodjedla njegovo zdravje in tragicno preobrnila njegovo mlado obetavno življenje navzdol, do žalostnega konca v ljubljanski Cukrarni. Pokopan z Josipom Murnom, Ivanom Cankarjem in Otonom Župancicem, s katerimi se je za casa življenja družil, na najvecjem ljubljanskem pokopališcu Žale. 
Dragotin je nekaj let po pogrebu oceta spet obiskal njegovo zadnje pocivališce in obisk upesnil v sonetu Na otcevem grobu, ki ga je leta 1896 objavil v literarni reviji Ljubljanski zvon pod psevdonimom Mihael Mihajlov. Šele leta 1900, ko je izšla njegova posmrtna pesniška zbirka Poezije, je postalo znano, kdo je pravi avtor soneta. Od takrat je bil veckrat ponatisnjen, postal je predmet šolskega pouka, kar potrjuje njegovo literarno pomembnost. Toda kdor je (iz)vedel, da Kettejev oce pociva na pokopališcu v Dolnji Košani, se je tam znašel v zadregi, saj ni bilo nicesar, kar bi ga pripeljalo do groba. Ce je bil blizu kakšen domacin, ki je pokopališce poznal, potem mu je grob pokazal. Toda ce ni bilo nikogar, je bilo treba tavati od groba do groba, in iskati pravega. Avtor teh vrstic, ki je bil rojen v hiši, v kateri je ucil Kettejev oce, in v njej živel do zacetka univerzitetnega študija v Ljubljani, je to zadrego opazil. Zato je po zgledu tujih pokopališc (npr. na Dunaju, v Münchnu in Pragi), pri katerih posebne plošce seznanjajo, kje so grobovi znamenitih osebnosti, dal pobudo za postavitev informativne plošce ob vhodu na dolnjekošansko pokopališce. Pobudo je poslal obcinskemu svetniku Jožetu Morelu v Dolnjo Košano, ki je takoj uvidel potrebnost takšne plošce, zato je pobudo posredoval svetu Obcine Pivka. Ta je sprejel ustrezen sklep in ga poslal upravljalcu pokopališca v Dolnji Košani, podjetju Komus v Postojni, ki je postavilo ob vhod na pokopališce plošco z napisom: »Na tem pokopališcu je na desni strani, v deveti vrsti, v grobu št. 69 pokopan naducitelj Filip Ket(t)e, oce slovenskega pesnika Dragotina Ketteja«. Pri tej postavitvi so vsi sodelujoci in odlocujoci pokazali veliko usklajenost in zavest, da je treba ohranjati kulturno dedišcino, kar je vredno pohvale. Plošca namrec prica o povezanosti enega najbolj pomembnih slovenskih pesnikov in njegove pesmi z Dolnjo Košano in obcino Pivka, zato bo utrjevala kulturni spomin tamkajšnjih prebivalcev in obiskovalcev. Odslej bo tudi pot do realnega Kettejevega »otcevega groba« lažja. 
Marjan Dolgan 
Foto: Jože Pavzin, Dolnja Košana 


KULTURNI PRAZNIK V PIVKI, BRUSLJU IN NA VRHNIKI 
Kulturno društvo Lipa Pivka je že preko 20 let pripravljalo osrednje praznovanje praznika kulture s pomocjo Obcine Pivka in razlicnih domacih kulturnih ustvarjalcev ter osrednjega gosta, ki je bil obicajno znana osebnost iz slovenskega kulturnega kroga. V lanskem letu 
2020 nas je kot osrednji gost 
pocastil igralec Pavle Ravnohrib s svojo življenjsko zgodbo in vlogo Prešerna. Prireditev nam je uspelo pripraviti v zadnjem možnem trenutku. Od tistega dogodka naprej je morala tudi kultura zastati kot vse drugo javno življenje. Pa se ljudje ne damo. Poiskali smo drugacne možnosti za stike in ohranjanje kulture. Izkoristili smo možnost uporabe nove tehnologije, zaceli smo se povezovati na daljavo in uspeli pripraviti lep kulturni dogodek. KD Lipa se je povezalo s KD Nauportus viva (Živahna Vrhnika) na Vrhniki in z njimi sodelovalo v recitalu »Beremo Prešerna«. Zaceli smo s slovensko himno, ki jo je na violoncelu zaigrala mlada glasbenica Zala Kovacic z Vrhnike. Nato je sledil pogovor z osrednjo gostjo vecera, violinistko Tino Ceh iz Ljutomera, ki živi in dela v Bruslju na prestižni britanski glasbeni šoli. Pogovor z njo je vodila Polona Kovacic, predsednica vrhniškega kulturnega društva. V pogovoru sta odkrivali Tinino kulturno udejstvovanje v Bruslju. Že pred dvema letoma je Tina Ceh razmišljala, kako bi v Bruselj pripeljala slovenske knjige in ustvarila kulturni kreativni koticek. Zacela je z nekaj svojimi knjigami, nato pa so knjige zacele kar prihajati. V casu korone je imela vec casa, da se je lahko posvetila knjigam, saj so odpadli vsi koncerti. Slovenci, ki živijo in delajo v Bruslju, so knjižni koticek z veseljem sprejeli in si knjige radi izposojajo, predvsem otroci, ki bodo tudi na ta nacin ohranjali stik s kulturno dedišcino svojih staršev in prednikov, še posebej je to pomembno za otroke jezikovno mešanih družin. 

Tudi KD Lipa se je pridružilo zbiranju knjig za njen koticek, med njimi je tudi knjiga Martin Krpan, ki bo v Bruslju razveselila slovenske otroke, da bodo spoznali našega neustrašnega junaka. V marcu bodo zbrane knjige obeh društev in posameznih darovalcev odpotovale v Bruselj. 
Drugi del prireditve je bil namenjen spontani recitaciji Prešernovih pesmi. Nastopajocih recitatorjev je bila dobra polovica od 21 udeležencev ZOOM prireditve, med njimi štirje Pivcani, ki so z lepo izbranimi recitacijami obogatili kulturni program. Bilo je prijetno in spontano in skupaj smo ugotovili, da se tudi tako da, vendar živega pristnega stika s poslušalci in obiskovalci prireditve ni mogoce nadomestiti z nobeno  tehniko. 
Letos je bilo tako, naslednji slovenski kulturni praznik bo zagotovo spet »živ«, saj besedovanje o kulturi ne nadomesti ustvarjalcev, ki s svojim umetniškim darom posredujejo kulturo poslušalcem.  
Pa še misel slikarja Maksima Gasparija: »Umetnost je roža, skrivnosti polna, ki ne raste po vseh jasah in steljnikih, ampak je redko posejana, in cim redkejša je, tem cudovitejši je njen vonj. Kar je bilo brez srca in brez duše upodobljeno, je hitro pogledano in pozabljeno. – Umetnost je pesem, zarja ugašajoca, ki nebo prepleta. Temna ptica lastovica, ki v mrakovih leta. – Pajcevina, drhteca na jutranji soncni svili. – Je nevihta nad poljano žitno v strašni sili.« 
Irena Margon 

SODELOVANJE NA ZOOM KONFERENCAH EVROPSKE ZVEZE 
SENIORJEV 
Kot clana izvršilnega odbora v Evropski zvezi seniorjev (ESU) Evropske ljudske stranke sva bila prisotna na dveh konferencah, ki sta bili pripravljeni v januarju in februarju preko aplikacijeZOOM. Obe konferenci sta bili zasnovani na predavanjih in pogovoru ter dajanju predlogov za nadaljnje delo v EU v povezavi s problematiko starejše populacije v razmerah epidemije Covid-19. V prvem predavanju je bilo govora o tej »novi normalnosti«, ki je enaka za vse generacije in jo bo treba sprejeti, saj je v nevarnosti stabilnost vseh, mladih, ki potrebujejo delo in starejših, za katere bo treba poskrbeti in jim posvetiti vecjo skrb. Posebno pozornost bo potrebno posvetiti temu, da ne bo nihce socialno izkljucen. V februarskem predavanju je evropska poslanka in podpredsednica evropske komisije za demografska vprašanja Dubravka Šuica spregovorila o nujni in potrebni komunikaciji med ljudmi, saj digitalizacija ne pride do starejše populacije, zato bo potrebno delati na tem in vkljuciti mlade, da bodo pomagali starejšim. Velik poudarek je bil prav na medgeneracijskem sodelovanju. Pripravlja se evropska »zelena listina o staranju prebivalstva«, ki bo zajemala tudi skrb za izobraževanje starejših v novi tehnološki dobi. Druga mocna naloga EU bo še naprej ekologija in prizadevanja za zmanjšanje onesnaženja do leta 2050. 

Le s skupnim delom, sodelovanjem vseh držav clanic in medsebojno solidarnostjo bomo premagali hude težave, ki pestijo vse cloveštvo. 
Irena in Ernest Margon 


IZ KUFRA STRICA ANTONA 
ŠLI SO S TREBUHOM ZA KRUHOM ... 
Po srecnem nakljucju sem iz pozabe rešil orumenelo fotografijo, ki na prvi pogled ni obetala kaj posebno zanimivega. Kopica protestnih tabel, nekaj zastav ZDA, v desnem vogalu spodaj boben z napisom Adamsburg in Edna bend, skratka na prvi pogled nezanimivo. A že zapisano besedilo na drugi strani je obetalo novo zgodbo. Poslana je bila na naslov Mr. Mike Zelle (Miha Žele), Gilbert box 274 Minn. (Minesota) dne 11. novembra 1910 s sporocilom v lepi slovenšcini: »Predragi! Tukaj ti pošiljam sliko zastav in zapisov zbranih na velikem zborovanju štrajkarjev na Adamsburgu. Doticne napise so nosili v paradah od premogokopa do premogokopa. Na napisih so izražene zahteve štrajkarjev. Pozdrav!« Ch. (morda Charles – Karel) Podrobnejša obdelava fotografije, ki jo je opremil fotograf za vogalnim zapisom: Posneto na zborovanju Združenja rudarjev Amerike v Adamsburgu od 2. do 10. junija, foto; W. J. Henry, je ponudila veliko informacij o stavkovnem valu pred 111 leti. 
Rudokopi, tako so v tistih casih rudarje imenovali Slovenci, so na protestne table zapisali svoje zahteve. V vrstah ameriških rudokopov so bili številni mladi Slovenci, ki so v tujino šli »s trebuhom za kruhom«. Rudarji iz Blackburna (Minesota) so zahtevali: »Združeni bomo obstali, neenotni bomo padli, hocemo svobodo, zakaj nas ne upoštevate, smo izgnani, je to Amerika?« Rudarji iz rudnikov Madisona so bili odlocni: »Hocemo samo svoje pravice, pripravljeni smo na pogajanja.« In: »Osemurni delavnik – pošteno placilo za naše delo.« Zanimivo sporocilo rudarjev Madisona je: »Zakaj se lastniki premogovnikov bojijo preiskave?« Najbrž je šlo za kakšno rudniško nesreco, ki so bile v tistih casih pogostejše. Tudi rudarji premogovnikov Edna (Teksas) in Rilltona (Pensilvanija) so pozivali k enotnosti. Skupno sporocilo zborovanja je bilo: »Kopali bomo premog, ce bomo ustrezno placani.« Zborovanje je organiziralo Združenje rudarjev Amerike ( UMW - United mine workers of America), ki je bilo ustanovljeno 22. januarja 1890 v Columbusu (Ohio). 
Rudarji so se odlocno povezali v združenje, da bi bili v pogajanjih kos lastnikom premogovnikov v borbi za pošteno placilo za svoje delo. O tem prica kratek zapis iz naših družinskih virov. Moja tašca se je tako spominjala pripovedovanja svojega oceta Franca Juršica, ki je v letih, ko je potovala predstavljena fotografija, odšel za nekaj let v Ameriko: »Oce je bil krepak možakar, odlocen in napreden. Ko je bil še mlad, so mladi moški množicno odhajali v Ameriko, da bi zaslužili. Mislim, da se je po nekaj letih vrnil bolj ko ne praznih rok, saj je moral vrniti izposojen denar za pot tja in placati karto za vrnitev. Delo v rudniku je bilo težko in nevarno. Pripovedoval je, da so veckrat prespali kar v rudniku v družbi podgan, ki so bile koristna družba. Rudarje so opozarjale na nevarnost porušitve rova.«  
O odhajanju mladih v Ameriko poroca tudi Janez Zabukovec v knjigi Slavina (1910) Takole zapiše: »V zadnjih dvajsetih letih je izgube (v slavinski župniji, ki obsega tudi naselja v sedanji Obcini Pivka: Selce, Nemško (slovernsko) vas, Št. Peter (Pivko), Rodohovo vas, Petelinje, Gradec, Hrastje, Trnje, Klenik in Palcje) za 809 ljudi. Kaj je vzrok? 
Izseljevanje v Ameriko. Dalje se pritožuje Zabukovec nad padajoco rodnostjo in ugotavlja: »Vzrok je pac ta, ker je med tistimi, ki so šli iz župnije najvec mladih, v najlepši dobi življenja, v letih rodovitnosti.« Veliko zanimivih podatkov 
o izseljenstvu Slovencev lahko najdemo v knjigi Marjana Drnovška Pot slovenskih izseljencev na tuje (Založba Mladika 1991). 
Ta skromni zapis, vzpodbujen z najdeno fotografijo, dopolnjujem z izsekom fotografije rudarjev iz rudnika Adamsburg, med katerimi je bil tudi za zdaj še neznani pošiljatelj Ch. (najbrž Karel). Vse skupaj naj bo prispevek k narodnemu spominu in v pocastitev 1. maja, delavskega praznika z dolgo zgodovino. Še ena ugotovitev: Najbrž sta Miha Žele in pisec opisane fotografije sorodnika Maksa Smrdelja, prerano umrlega slavista iz Pivke. Bralci Pivških novic, odzovite se! Pa lep prvi maj! 


Ernest Margon 


MARIJANU TISLJU V SPOMIN 
V januarju je v 79. letu sklenil svojo življenjsko pot Marijan Tiselj. Od njegaso se na pivškem pokopališcu lahko poslovili le najožji družinski clani. Kot mož, oce in dedek je neizbrisljivo zaznamoval življenje svojih najdražjih, kot gospodarstvenik, družbeno angažiran clovek in športnik pa je pomembno sooblikoval življenje v naših krajih. 
Vecji del svojega življenja je preživel v Postojni, a po duši je bil Pivcan. Iz rodne Dolenjske ga je pot odvedla na šolanje v Ljubljano, priložnost za zaposlitev v Javorju pa leta 1961 v Pivko. Tu je »pognal korenine« zaradi ljubezni. Njegovo srce je namrec osvojila domacinka Anka in svojo ljubezen sta okronala s sinom in hcerko. Po nekaj letih bivanja v Pivki se je družinica preselila v svoj topel dom v Postojno. Vedno so se radi vracali na Pivško, še zlasti na Kal, kjer sta Anka in Marijan skrbno in z velikim spoštovanjem do zapušcine prednikov obnovila Šobcevo domacijo. Ob postopni obnovi je ta arhitekturni biser z lepo ohranjeno crno kuhinjo in spahnjenco zasijal v novi luci. Lastnika sta vedno gostoljubno odprla vrata domacije šolskim ter izletniškim skupinam in vsakemu posamezniku, ki je izkazal zanimanje zanjo. Z razlicnimi kulturnimi vsebinami in obicaji so jo veckrat obogatili tudi domaci ustvarjalci in ljubitelji izrocila. Marijanu je vojna že v otroštvu odvzela oceta. Mamina skrb in ljubezen ter povezanost družine so zasencili materialno pomanjkanje, saj so bili njegovi spomini na otroštvo lepi. Po koncani srednji tehnicni šoli v Ljubljani (smer lesarstvo) je dobil kot Javorov štipendist priložnost za prvo zaposlitev in nadaljnje izobraževanje na fakulteti, seveda ob delu. Hitro je napredoval na vse zahtevnejša delovna mesta, leta 1977 pa kot glavni direktor pristal na celu takrat skoraj 2000-clanskega podjetja. Javor je pod njegovim vodstvom postal najvecje slovensko lesnopredelovalno podjetje, usmerjeno na zahtevne tuje trge, v tehnološki razvoj in v povezovanje panoge. Marijan se je vedno angažirano zavzemal tudi za boljše pogoje življenja v naši skupnosti. Zato je Javor pod njegovim vodstvom mocno zaznamoval družbeni standard, zlasti s stanovanji za zaposlene in krediti za stanovanjsko gradnjo, z možnostmi izobraževanja, s podporo pri osrednjih obcinskih naložbah – na primer v 



bolnišnico, zdravstveni dom, šole … ter šport in kulturo. Od konca leta 1990, ko je sklenil svojo poklicno pot v Javorju, pa do upokojitve je bil direktor postojnske obmocne enote Gospodarske zbornice. Tudi zbornico je zaznamoval s svojimi izkušnjami in znanjem in ne nazadnje s svojo osebno noto. Za svoje delo je prejel vec državnih priznanj, med drugimi zlato plaketo jugoslovanske gospodarske zbornice za dosežke na podrocju gospodarstva in red dela s srebrnim vencem. Postojnska obcina ga je nagradila s priznanjem 23. april. 
Marijan Tiselj je bil tudi športnik, že v mladih letih uspešen metalec diska, krogle in kladiva, celo clan jugoslovanske državne reprezentance v eni od mlajših kategorij. Aktiven je ostal celo življenje. Zaradi vseh omejitev smo ga lahko le v mislih pospremili na pot k vecnemu pocitku – z iskrenim spoštovanjem in s hvaležnim spominom na srecevanja, ko nam je že s stiskom rok ali z iztegnjeno roko cez ramo osvetlil dan. Tudi najbolj vljudnostna vprašanja, ki si jih ljudje izrekamo ob srecanjih, so pri Marijanu zvenela globoko iskreno. Vsi, ki smo ga poznali, smo cutili, kako rad ima ljudi, ker je to preprosto izžareval. Niso mu bili mar statusi posameznikov, pac pa srcnost. In zato ga bomo – kljub njegovi pomembni poklicni poti in številnim priznanjem, ki jih je prejel za svoje delo – ohranili v spominu predvsem kot Cloveka – Cloveka z veliko zacetnico, Cloveka v najbolj žlahtnem pomenu besede. 
Ester Fidel 


V SPOMIN ANTONU ŠKRLJU 
Prazniki so komaj minili, ko je na drugo januarsko nedeljo po 
vasi bliskovito zaokrožila vest, da nas je iznenada in mnogo prezgodaj za vedno zapustil Anton Škrlj – Tone Ucarjov. Nikakor nismo mogli verjeti tej kruti resnici. Docakal ni niti bližajocih se 60 let. Za Tonetom ne žaluje le njegova družina: žena, hceri in sin z družinami, sestra in drugo sorodstvo. Žaluje cela vas in številni prijatelji in znanci, ki jih je imel vsepovsod. 
Prijatelji, ki smo ga poznali, ga bomo ohranili v spominu kot dobrega cloveka, na katerega si se lahko zanesel, kot dobrega motivatorja, vedno pripravljenega na akcijo. Brez njegovih pobud, prizadevanj in angažiranja bi bilo danes v naših krajih vse drugace. Bil je »zakoreninjen Knežan«, kot je sam rad rekel in to tudi izkazoval s svojimi deli. Njegova velika ljubezen je bila glasba. Že od mladih let je živel z njo, se družil in ustvarjal kot kitarist v številnih ansamblih. Z ansamblom »Pod lipo« z domicilom v Knežaku je ponesel v svet tudi ime naše vasi. Nazadnje je stopil na samostojno pot in je kot kantavtor še vedno najraje opeval domace kraje. V samozaložbi je izdal CD »Tam blizu Kalca«, za katerega je priredil tudi nekaj Vilharjevih pesmi. Posnel in objavil je tudi kar nekaj videospotov. Kitara ga je spremljala povsod in skoraj ni bilo prireditve ali druženja brez njegovih iskrivih domislic, glasbe in petja. Svojo ljubezen do glasbe je še najbolj »požegnal« z ustanovitvijo »MMePZ Tabor Kalc 1869«, leta 1994. Vedno je težil k spremembam za boljše in bolj pestro življenje na vasi in bil iniciator številnih aktivnosti. Tone je bil tudi soustanovitelj ter aktiven clan Balinarskega kluba »Beu kam'n« in je organiziral ligaške nastope, številne turnirje in prijateljska srecanja balinarjev. Kot clan Literarnegadruštva 


Ilirska Bistrica je pogosto sodeloval na njihovih prireditvah in svoja dela objavljal v društvenem glasilu Stopinje. Zelo se je zanimal za zgodovino domacega kraja in ljudi ter objavil kar nekaj prispevkov, zgodb in fotografij v raznih revijah in na spletu. Vseskozi je bil poln novih idej in nacrtov, od katerih bodo žal mnogi ostali neuresniceni. Za njim bo ostala velika praznina. Usoda je namrec hotela drugace. Odšel je tiho, brez slovesa, kot v svojem novem, žal zadnjem videospotu »Božicna Vigilia«. Za seboj je pustil veliko rezultatov svojega dela na družbenem, družabnem in glasbenem podrocju, po katerih se ga bomo lahko še dolgo spominjali in bodo njegov najvecji spomenik. Obicajno ob zadnjem slovesu recemo »Naj pociva v miru in naj mu bo lahka domaca zemlja«. Tokrat lahko dodamo: »Tone, uživaj, kamor si šel, dokoncaj svoje neizpete »projekte« in razveseljuj novo družbo s tvojimi pesmimi.« V lepem spominu boš ostal vedno tudi med nami in z nami. 
Vojko Mihelj 



V SLOVO KRISTI 
Ni dolgo nazaj, ko smo se družili v prostorih Karitas, kamor si tako rada zahajala in dobrohotno in prijazno nudila otrokom pomoc pri utrjevanju in ponavljanju ucne snovi. Za vsakega otroka si našla prijazno besedo, ohrabrujoc nasmeh. Z neizmerno potrpežljivostjo si z njimi vadila branje, poštevanko in druge skrivnosti šolskega znanja.In tvoja darilca! Ni minil praznik, da se ne bi spomnila na nas in vsakemu posebej pripravila darilo. Neprecenljiva srcnost! Ucila si nas vse, da ni nobene potrebe po nemirnem hitenju, še manj pa po obupu in jezi. Pokazala si nam, da prav vsakic, v vsaki situaciji, lahko poišcemo nekaj dobrega, pozitivnega. Govorila si nam o preteklosti, brez olepševanj, vendar radostno, navdihujoce. S tabo smo se za trenutek preselili v idrijske hribe, v borno hišo, kjer si poucevala otroke od blizu in dalec v svoji prvi uciteljski službi. S kakšno hvaležnostjo si se spominjala domacinov, otrok! Poudarila si, kaj vse si od njih prejela, nicesar pa o tem , koliko si jim sama dala. In dajala si neizmerno veliko, brez pricakovanja zahvale, nesebicno in s cistim veseljem. Nikoli, prav zares nikoli nisem od tebe slišala negativne kritike za nic in nikogar. Rada si fotografirala. Tvoje 


fotografije bodo še dolgo pricale o pogledu izza kamere, ki je znal ujeti prijetne, vesele trenutke v vsakdanjem okolju. Hvala ti, Krista, za tvoje pricanje in življenje! Da si bila trenutek nekega casa naša sopotnica, dragocena in edinstvena. Da si nam podarila nekaj, cesar se ne da kupiti. Spoštovanje enkratnosti življenja. Neprecenljivo skromnost. Pocivaj v miru, 
draga Krista! 
Župnijska Karitas Pivka 

UCITELJICI KRISTINI ŠAJN V SPOMIN 
Šajn Kristina se je rodila 25. 10. 1936 v kraju Bac. Kot najstarejša izmed štirih otrok: sestre Marte, rojene 1938 (moja stara mama), sestre Antonije, rojene 1940, brata Antona, rojenega 1942, je morala zgodaj prevzeti dela odraslih, saj so v drugi svetovni vojni Nemci leta 1943 mamo zaprli, oceta pa leta 1944 ustrelili. Prvo je obiskovala italijansko šolo na Bacu, kasneje slovensko v Knežaku. Potem sta z mojo staro mamo obiskovali še Gimnazijo v Trnovem ter uciteljišce v Tolminu. Porocila se je leta 1957, leta 1958 rodila sina Milana, 1964 hcerko Slavico. V osnovni šoli Pivka je delala prvo kot uciteljica, kasneje se je skupaj z mojo staro mamo ob delu izobraževala še na Pedagoški in Filozofski fakulteti ter postala profesor pedagogike. Od takrat dalje je delala kot pedagog v osnovni šoli Pivka vse do upokojitve. Zgodaj je izgubila velik del svoje družine: 1996 ji je umrla mama, 
PLEZALNI PODVIG 
Konec meseca januarja je tako v Sloveniji kot v Evropi mocno odjeknil plezalni podvig, saj sta dva najboljša slovenska vrhunska plezalca Janja Garnbret in Domen Škofic atraktivno preplezala 360 m visok dimnik v Trbovljah. 
Podvig, ki mu ni para niti na svetu, se je nekako dotaknil tudi našega ožjega podrocja, saj sta bila postavljavca in snovalca plezalne smeri Katja Vidmar in Simon Margon, sicer nekdanji selektor slovenske plezalne reprezentance, sicer pa prebivalec postojnske obcine. Oba imata tudi licenco za mednarodne postavitve tekmovalnih smeri na najvišjem strokovnem nivoju in sta tako dimnik nekdanje termoelektrarne spremenila v najdaljšo umetno športno plezalno smer na svetu. Na dimnik je delovna ekipa organizatorjev in izvajalcev ter mednarodnega partnerja v 30 delovnih dneh pritrdila kar 800 barvastih oprimkov in volumnov, skorajda dve toni, ki jih je izdelalo podjetje s sedežem na nam bližnjem Bacu. 
Prvic sta plezalca poskusila s plezanjem že lansko jesen, a neuspešno, tokrat pa jima je podvig uspel v 7,5 urah, ko sta vse raztežaje brezhibno in uspešno prosto preplezala. 
Brane Fatur 

2006 ji je umrl mož Milan, 2016 brat Anton Žele, 2020 ji je umrla sestra Slavec Marta. Kristina Šajn je tudi v pokoju nadaljevala svoje poslanstvo. Vkljucila se je v delo Karitas in nudila ucno pomoc ucencem. Njena posebna ljubezen pa so bila potovanja, obiskala je skoraj vse države sveta, hkrati pa fotografirala in shranjevala spomine. Storila je veliko dobrega za številne generacije ucencev, bila je mentorica in svetovalka uciteljem (tudi naši ravnateljici Nevi Brce). Moja mama pravi, da ji je bila kakor druga mama, saj je vse svoje lastnosti, vrednote, modrosti življenja in znanje prenašala najprej njej, kakor nam otrokom. Umrla je po kratkotrajni bolezni 04. 02. 2021. UCITELJICA, TO SI BILATI IN PO TEM SE TE BOMO SPOMINJALI. 
Sara Krebelj, OŠ Košana 



Ostanite fit tudi vi! BREZPLACNA REKREACIJA ZA VSE OBCANE 

Fizicna aktivnost je pomembna dejavnost, ki ohranja dobro kondicijo, predvsem pa spodbuja dobro pocutje in koristi našemu zdravju. Obcina Pivka je zato podprla predlog društva Mladi za Pivko in v februarju zacela s predvajanjem brezplacne online rekreacije, namenjene vsem obcanom. Namen projekta »Ostani fit« je obcanom zagotoviti dostopno in redno športno aktivnost, v smislu spodbude, da gibanje umestijo v svoj vsakdan. Za športne treninge trikrat tedensko, ob ponedeljkih, sredah in petkih, skrbijo tri Pivcanke, športne strokovnjakinje, z veliko izkušnjami. Vadba je raznolika, prilagojena razlicnim težavnostim, predvsem pa dobra popotnica v aktivno preživljanje prostega casa. 
Brezplacna rekreacija za obcane bo na voljo še do sredine aprila. Posnetke vadbe si lahko ogledate na Facebook profilu Mladi za Pivko oziroma kanalu Youtube, kjer ima vsaka izmed vaditeljic svoj kanal (poišcete jih po njihovem imenu in priimku). 
»Vadba, ki jo pripravljam za obcane, je namenjena vsem, ki želijo aktivnost oziroma vadbo uporabiti kot preventivo pred poškodbami oz. telesnimi okvarami. Pri tem je pomembno zaobjeti celotno telo, krepiti in sprošcati vse mišicne skupine, zaradi katerih imamo lahko razlicne zdravstvene težave (bolecine v križu ali vratu, mravljincenje ali otopelost okoncin…). Za dosego dobrega psihofizicnega stanja je kljucnega pomena izvajanje vsakodnevne raznovrstne aktivnosti, zato sem vesela, da sem del projekta, s katerim obcane motiviramo in spodbujamo h gibanju, ki se lahko vrši tudi v svojem domacem okolju. Vsak posameznik si glede na svoje potrebe izbere aktivnost, ki njemu najbolj ustreza. Ne smemo pa zanemariti, da je za dosego nekega optimalnega ucinka potrebna kontinuiranost in vztrajnost. Tukaj smo zato na voljo strokovnjakinje, ki se veselimo vsakega napredka.” SABINA KARAJKOVIC, dipl. fizioterapevt 

»Prav v teh casih je zdrav življenjski slog se kako pomemben, bolj kot kadarkoli prej. Situacija z novim koronavirusom nas je prisilila, da življenje nekoliko spremenimo (bodisi delo od doma, šolanje otrok, zmanjšanje dnevnih aktivnosti, povecan vsakodnevni stres, pomanjkanje casa zase, prekomerno prenajedanje, sprememba prejšnjih ritualov ...). Vse to vpliva na nas, pa se mogoce trenutno niti ne zavedamo. Telesna aktivnost je prvo zdravilo, ki cloveku 100% zagotavlja psihofizicno zdravje, zato se potrudite zase in za svoje telo in poskrbite, da ostane vase življenje se naprej kvalitetno. 
Za obcane pripravljam vadbo, ki je primerna za vsakogar. Je zmerno intenzivna in prilagojena bolj in manj natreniranim posameznikom. Vsaka vaja je podrobno razložena in prikazana v dveh razlicicah (težji in lažji). Vsak si torej lahko vadbo prilagodi po svojih zmožnostih. 
Vadbe sestojijo iz razlicnih sklopov vaj ter vkljucujejo razvijanje razlicnih gibalnih sposobnosti (moc, gibljivost, ravnotežje, vzdržljivost,...).« TJAŠA SAVKOVIC, diplomirana kineziologinja in ustanoviteljica Kineziološkega centra Corpus v Postojni 
»Moje vodilo pri pripravljanju vadb je, da so te namenjene zacetnikom, ki do sedaj nimajo izkušenj z vodenimi vadbami. Pri ljudeh je najtežji ta zacetek, da se nekam vpišejo in da naredijo ta prvi korak. Tako lahko v udobju svojega doma z našimi vadbami prebijejo ta led in zacnejo z redno vadbo, s katero pridejo pozitivni ucinki na zdravje in kvaliteto življenja. 
Cilj je, da ljudem to postane navada in da po dveh mesecih ta aktiven življenjski slog in željo po vadbi prenesejo naprej v svoj vsakdan.« URŠKA KORENT, diplomirana kineziologinja 
DKH 


KOŠANKE NADALJUJEJO S TEKMAMI ZNOTRAJ PRVE LIGE 
DVORANSKEGA NOGOMETA 
Sezona 2020/21 v ženski prvi ligi dvoranskega nogometa (futsala), kjer nastopajo štiri ekipe, se približuje zakljucku. Po našem zadnjem oglašanju so igralke ŠD Košana do konca rednega dela prvenstva odigrale še šest tekem, tri tudi v športni dvorani Skala v Pivki, vendar brez prisotnosti gledalcev in ob strogih zdravstvenih ukrepih. ŠD Košana, ki v naši najkvalitetnejši ligi nastopa drugo sezono, je v teh srecanjih osvojila dve tocki, saj je tako doma kot v gosteh proti KMN Sevnici remizirala – 4 : 4 in 1 : 1. Preostale tekme je izgubila -1 : 9, 0 : 5, 2 : 4, 2 : 9. Ob koncu rednega dela je bila lestvica taka : ŽNK Celje 39, KMN Slovenske gorice 24, KMN Sevnica 6, ŠD Košana 6 tock. Odigrana je bila že tudi prva polfinalna tekma koncnice za naslov prvaka Slovenije, kjer so Košanke gostovale pri državnih prvakinjah v Celju in izgubile 3 : 6. Vse tri zadetke za varovanke trenerja Damjana Ljubica je dala Anja Žvokelj, ki 

skupno z desetimi goli deli peto 
mesto med najboljšimi strelkami v ligi. V povratnem srecanju so prvo marcevsko soboto Celjanke gostovale v Pivki, v primeru še druge zmage bodo igrale za naslov prvaka. ŠD Košana pa se bo nato z nasprotnikom, ki še ni znan (igra se na dve zmagi), pomerila za koncno tretje mesto v Sloveniji.     

Brane Fatur 

REPREZENTANTKA TINA JAKOVINA ZASLUŽENO NA EVROPSKO PRVENSTVO 
Slovenska ženska clanska košarkarska reprezentanca, za katero nastopa tudi Pivcanka Tina Jakovina, je postavila nov mejnik v svoji zgodovini. Kvalifikacije za nastop na junijskem evropskem prvenstvu, ki ga bosta med 17. in 27. junijem gostila španska Valencia in francoski Strasbourg, je s šestimi zmagami koncala na prvem mestu skupine A in je poleg Srbije in Belgije edina neporažena med 33 sodelujocimi reprezentancami. 
Slovenske košarkarice bodo tretjic zapored nastopile na evropskem prvenstvu. Na svojem prvem prvenstvu leta 2017 v Pragi so v predtekmovanju dosegle eno zmago in zasedle 14. mesto, v Nišu in Beogradu dve leti kasneje pa so se uvrstile v kvalifikacije za cetrtfinale in po porazu z Belgijo osvojile koncno deseto mesto. 
DKH 
BALINANJE 
Balinarska zveza Slovenije v letu 2021 praznuje okroglo 70-letnico organiziranega delovanja. Jeseni, ce bodo zdravstvene razmere dovoljevale, naj bi osrednja zveza v Ljubljani izpeljala slavnostno skupšcino tudi s podelitvijo medalj najzaslužnejšim. Ob tej priložnosti pa BZS poziva vse svoje clane in simpatizerje balinanja, ki jih tudi v obcini Pivka ni malo, k sodelovanju in oblikovanju okrogle obletnice s posredovanjem fizicnega, foto, video … materiala, ki ga bo pisarna BZS pregledala, in zanimivosti posredovala tudi muzeju slovenskega športa. 
V letu, ko BZS praznuje 70 let, pa 75 let praznuje tudi eden najbolj prepoznavnih balinarjev v obcini Pivka, Franc Morelj iz Neverk. Že od nekdaj športnik po duši, saj se je v mladosti ukvarjal s številnimi športnimi panogami, atletiko, odbojko, bil aktiven nogometaš pri vec klubih, nazadnje pri NK Košani, najdlje pa vztraja pri balinanju. Frane, kot ga vsi klicemo, je že leta 1979, ceprav je istocasno igral tudi nogomet, nastopal za BK Skalo iz Sežane, ki je bila tedaj ena vodilnih ekip v Sloveniji. Z njo je nastopal na prvenstvenih tekmah v takratni prvi jugoslovanski ligi, ki je štela devet ekip, tudi Erazem iz Postojne. Tedanja klubska prvenstva so bila turnirskega sistema, kjer so nastopale le cetvorke, šele naslednje leto je nastopil ligaški sistem tekmovanja. Za Sežance je nastopal kar šest let in bil tudi njihov predsednik. Pozneje se je vrnil v domace okolje, kjer so leta 1985 v okviru ŠD Košana ustanovili najprej balinarsko sekcijo in nato balinarski klub Košana, ki mu je zvest še danes. S clansko ekipo Košane se je pred nekaj leti uvrstil tudi v najkvalitetnejšo slovensko balinarsko Super ligo in z njo uspešno nastopal v ekipnem državnem prvenstvu. Franc Morelj je tako edini balinar iz naše (tudi širše) regije, ki je z ekipo nastopal v takratni prvi jugoslovanski ligi, kot mnogo let pozneje tudi v najkvalitetnejši  slovenski balinarski ligi.   


Brane Fatur 





Veterinarska ambulanta Vetris d. o. o. Ulica IV. armije 19 6250 Ilirska Bistrica 
vetris.vet@gmail.com 
A
l
i 
s
t
e 
v
e
d
e
l
i
, 
d
a 
i
m
a 
d
e
v
e
t 
o
d 
d
e
s
e
t
i
h 
p
s
o
v 
p
r
i 
s
t
a
r
o
s
t
i 
t
r
e
h 
l
e
t 
ž
e 
p
r
v
e 
z
n
a
k
e 

p
a
r
a
d
o
n
t
a
l
n
e 
b
o
l
e
z
n
i
? 


Paradontalna bolezen je najpogostejša bolezen psov in mack, ki na žalost pogosto ostane neopažena. Sprva lahko opazimo nabiranje mehkih zobnih oblog na zobeh in blago pordel rob dlesni. Bolezen se stopnjuje do te mere, da pride do izgube zob. 
V
e
r
j
e
t
n
o 
v
a
s 
z
a
n
i
m
a
, 
k
a
k
o 
l
a
h
k
o 
p
r
e
p
r
e
c
i
m
o 
b
o
l
e
z
e
n
? 


Preprecevanje bolezni je kljucnega pomena. Sami lahko z rednim šcetkanje bistveno vplivate na zdravje ustne votline, mi pa vam lahko pomagamo oceniti trenutno stanje ter pomagamo planirati zdravljenje v kolikor je to potrebno. 
N
a
š
e 
p
o
s
l
a
n
s
t
v
o 
j
e 
s
k
r
b 
z
a 
d
o
b
r
o
b
i
t 
ž
i
v
a
l
i
, 
k
a
m
o
r 
s
o
d
i 
t
u
d
i 

s
k
r
b 
z
a 
z
d
r
a
v
o 
i
n 
n
e
b
o
l
e
c
o 
u
s
t
n
o 
v
o
t
l
i
n
o
. 
Z
a
t
o 
s
m
o 
n
a
š
o 

a
m
b
u
l
a
n
t
o 
o
p
r
e
m
i
l
i 
z 
v
r
h
u
n
s
k
o 
s
t
o
m
a
t
o
l
o
š
k
o 
o
p
r
e
m
o 
s 
k
a
t
e
r
o 

l
a
h
k
o 
p
o
s
k
r
b
i
m
o 
z
a 
n
a
š
e 
n
a
j
b
o
l
j
š
e 
p
r
i
j
a
t
e
l
j
e
. 


L
e
p
o 
V
a
s 
p
o
z
d
r
a
v
l
j
a
m
o 
J
a
n
a
, 
G
a
š
e
r
, 
T
i
n
a 
i
n 
N
i
n
a
. 




OBVESTILO O SPREMENJENEM PROMETNEM REŽIMU NA CESTI PIVKA - RIBNICA 
Krajane in ostale uporabnike državne ceste G1-6, odsek Pivka - Ribnica obvešcamo, do bo od 15. 03. 2021 do 10. 06. 2021 spremenjen prometni režim (polovicna zapora ceste) zaradi izvajanja vzdrževalnih del na naslednjih treh odsekih: 
• od gostilne Herman do podvoza Hrastje (km 1.150 - 1.700), • od prikljucka PVZ (Park vojaške zgodovine) do prikljucka Kal (km 2.000 - 3.226), • od prikljucka za odpad oz. transformatorske postaje do pocivališca pred prikljuckom Šmihel (km 4.375 - 5.397). 
Zahvaljujemo se za razumevanje. 
Obcina Pivka 





PUST

ODGNAL ZIMO 
Tudi letošnji pust je bil zaradi epidemioloških 
razmer nekoliko drugacen, vendarle pa je bilo na ta norcavi pustni dan moc cutiti vzdušje, ki se za 
maškare spodobi. Predvsem otroci so bili tisti, ki 
so svoje veselje na pustni torek izražali preko 
svojih raznolikih pustnih oprav. Prav prijeten je bil 
pogled na razigrane in vesele obraze. Cetudi je 
bil letošnji pust manj pompozen, so naši otroci 
poskrbeli za dobro vzdušje in kot kaže tudi 
uspešno odgnali zimo.