P1Sr*pžS“, Cena 90 lir Lete XXVIII. Št 238 (8331) TRST, nedelja, 8. oktobra 1972 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhc 1nik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. Pred volitvami Avstrijske oblasti naj ukrepajo proti šovinistom Priprave za letošnje volitve V tržaški občinski svet potekajo v ozračju izredne politične *JO0an:io®ti, saj bodo, kljub te-da so samo upravne, v ^esnici predstavljale politični S?* ^ usmeritev v državi. , • novembra bo v Italiji voli-3.200.000 volivcev v 746 obeske svete in med njimi v občinske svete štirih večjih est (Trst, Novara, Pavia in . Spezia), od katerih je Trst največje mesto in ima isto- , J10 tudi naj večjo odmevnost v državi. Zato je tudi logično, da je Pozornost vse Italije za to pri-oznost usmerjena na naše me-... ,ln da so že napovedani isla najvidnejših predstavnikov strank. Zato tudi ni nič onega, da je celo uradni o-7~" Predsednika republike v tni meri dobil neposredno “trankarsko-politični značaj, ki raza, kar se dogaja v centru, v . foder je s tem obiskom za- hladen veter centrizma. Nič , torej ni, da ob tem /[sku Slovenci nismo bili niti _ en j eni, 6eprav je prav naša Ktn.ost pogojila posebni sta-dežele, da se ni govorilo o atju, odprti meji, niti 0 po- žele6JS1 avtonomiji naše de- vi *^>Vsern Jogično je tudi, da uada za tokratne volitve veko zanimanje vsega tržaške- f? Prebivalstva, ker gre za ob-uisko upravo, ki je imela v asi mestni zgodovini vedno pomen in katere važno-1 se zavedamo vsi. Podobno °t v cetru sta tudi tuvo-apredju dve politiki, ko se sku-. zarnenjati odprtejše, širše demokratične j še poglede z aprtostjo, obnoviti spore, ob-avij ati nacionalistično hajko "krog cone «B», kot se to se-dogaja z nerazumljivo ak-J° okrog pokojnin, skratka Peto^00 ustvarjati ozračje nar Za volitve pa smo seveda še Posebej zainteresirani Sloven-kot sestavni del skupnosti, ni vseeno, kako se bo v0®0 občinsko upravo pričanjih pet let, niti ni vseeno, ksen vpliv bodo volilni izidi uneli na splošno usmeritev v J^-avi. Povrh tega pa gre za r^mokratično občinsko upravo rsta, v kateri je že pred dve-Poslovnima dobama prišlo 0 °dločilnega preokreta, ko je “ženski predstavnik prvič po-1 občinski odbornik in s tem n S1°venec Prevzel odgovor-st za neposredno upravljale občine. Občinske uprave skratka za nas toliko bolj ^nimive, ker gre za demokra- mo in soodločamo. Stranke v teh dneh sestavljajo kandidatne liste in so po večini že pričele pobirati podpise za njih vložitev. Dokončna podoba kandidatnih list še ni znana, vendar pa je očitno, da bodo na nekaterih slovenski predstavniki, ki bodo imeli tudi stvarno možnost za ponovno izvolitev v občinski svet. Zaradi tega, kot tudi zaradi splošnega vpliva na izvolitev občinskih svetovalcev, je treba ponovno opozoriti na izreden pomen preferenčnih glasov, ker dajejo prav preference možnost volivcu, da dvakrat vpliva. Priprave na volitve potekajo v posebnem političnem ozračju, ko fašizem ponovno dviga glavo in ko bo Almirantejeva MSI — nacionalna desnica skušala za vsako ceno ponoviti delni volilni uspeh na političnih volitvah. Zato obstajajo možnosti najrazličnejših provokacij, nasilnih napadov in čujejo se tudi govorice o povezavah črne internacionale, torej o povezavah različnih neofašističnih skupin, zlasti tu na našem področju, ki je na stičišču različnih stvarnosti in kjer ima črna internacionala ves interes, da pokvari sedanje ozračje dobrega sosedstva. Le še nekaj dni nas loči od pričetka uradne volilne kampanje, ki bo nedvomno bučna in ostra. To je razumljivo in to tudi «spada k stvari«, je nekaj povsem naravnega, ko kandidati in stranke javno zagovarjajo svoja stališča in branijo politiko svoje stranke. Vendar pa smo glede tega Slovenci v Specifičnem položaju. Zavedati se namreč moramo, da so poleg politične razčlenjenosti, nujni tudi skupni enotni nastopi za obrambo naših narodnostnih pravic, da je do talcih enotnih nastopov že večkrat prišlo in da so vedno prinesli pozitivne ali vsaj zanimive sadove. Zaradi tega je tudi umesten poziv Slovenske kultumo-gospodarske zveze, odnosno njenega izvršnega odbora, ki je na zadnji seji opozoril stranke, ki se sklicujejo na demokracijo in slovenske kandidate, naj se v volilni kampanji izogibajo osebnih napadov v polemiki, katere ostrina naj prihaja do izraza le v političnih stališčih. Slovenski kandidati morajo imeti v vidu dejstvo, da so za globalno zaščito naših pravic potrebni skupni nastopi in da volitve takih nastopov ne bi smele ovirati, ali celo preprečiti. BOGO SAMSA rflk* ;'4' " ‘ v '■ mmk ip Ob stopnjevanju napadov šovinističnih skrajnežev proti dvojezičnim napisom na Koroškem se med slovensko javnostjo širi val ogorčenja ln protestov zaradi pasivnega zadržanja avstrijskih o-blasti, ki niso imele za potrebno, da v kali zatrejo tovrstne izgrede. Nerazumljivo zadržanje oblasti pa seveda daje duška šovinistom, ki so javno napovedali, da bodo do 10. oktobra, ob obletnici plebiscita iz leta 1920, odstranili vse slovenske napise na Koroškem. Koroško vodstvo ljudske (de-mokrščanske) stranke pa se je medtem izreklo za »revizijo* zakona o dvojezičnih tablah. Deželni svetovalec Bacher .je izjavil, da je njegova stranka za izvajanje določb državne pogodbe, vendar je dodal, da »je nemogoče izvajati neki zakon pod zaščito policije*. Kot smo že včeraj poročali, so bile ,v Mariboru. demonstracije proti ekstremističnim izpadom na Koroškem. Na sliki vidimo študente s transparenti in zastavami pred mariborsko železniško postajo. 1 PISMO IZ RIMA | Kitajci prihajajo sAli si videla Hvalice iz bambusovim, saj so naravnost božanske! Pa blago? ču-do-vito! Pa če pomisliš, da se oni oblačijo vsi na isti način. Končno pa so zelo elegantni, revčki. si videla, da niso vsi p: 'i, če jih pogledaš od bi. ke in podobne pogovori. j poslušali na kitajski razstavi, ki je te dni zelo v modi pri gospeh boljše družbe, ki si s komolci utirajo pot, da bi si kupile spominček. Kitajci si niso mogli izbrati boljšega mesta, da so se pojavili pri nas. Rim je namreč kraj, kjer je videti kontrast med dvema načinoma življenja, med dvema planetoma, med dvema družbama, naravnost dramatičen. In je logično, da Rim reagira s snobi-stičnim zadržanjem, ki ga izražajo pogovori dobrorni tlečih miiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiitiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiHiMiiiiiiiHiiiiiiiiiifnniiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuuiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiimiii ŠELE DEVET UR PO STRELJANJU POLICIJA VSTOPILA V LETALO Tragičen zaključek na ronškem letališki: zračni gusar mrtev s prestreljenim čelom Gusar je bil 21-letni bivši padalec Ivano Boccaccio iz Vidma - Zadele so ga tri krogle - Dresirana psa utrla policistom pot v letalo - Je imel ugrabitelj sodelavce? 4 Zračni gusar, ki je v petek popoldne preusmeril letalo »foker* italijanske letalske družbe ATT na letališče v Ronkah, je mrtev. Njegovo truplo so našli včeraj približno ob 4. uri. agenti padovske policije, ki; so stopili v letalo potem, ko so vanj prej, spustili policijska psa. Tako se: je tragično zaključil prvi primer zračnega gusarstva v naši deželi. Mladeniča, ki se je prijavil na letališču pod lažnim priimkom Zanetti, je danes popoldne v mrtvašnici v Ronkah uradno spoznal njegov oče 46-letni Ferruccio Boccaccio. Gre za 21-letnega Ivamo-ja Boccaccia, ki se je rodil v Saronnu a je živel v Vidmu v Ul. Cividin, Bil je zaposlen kot trgovski potnik pri tovarni električnih ur Solari & C. in je pred nekaj meseci odslužil vojaški rok pri padalcih. Po srečnem naključju se mladenič pred nekaj meseci ni vkrcal na britansko vojaško transportno letalo »Hercules 130*, ki je strmoglavilo v morje v bližini Livorna. Goriški državni pravdnik dr. na tiskovni konferenci izrekel svo-Bruno Pascoli je včeraj zjutraj jo pohvalo varnostnim organom in je v glavnih obrisih podali raz- ~ cigane oblasti, v Kate-»ahko neposredno nastopa- ""....................II.....................Ulili.I..Illllllllllllllllll.Illllllllllllllllllllllllllllllltllllllllllllllll PARTIZANI POGNALI V ZRAK MOST V KAMBOŠKI PRESTOLNICI Drzna akcija osvobodilnih sil v samem središču Pnom Penha mnenju Hanoia so vesti o sporazumu med Severnim Vietnamom in ZDA le Nixonova volilna špekulacija div N°M PENH. 7. — Partizanski .^anti so nekaj pred zoro mi-Dod 'i naivečji pnompenški most, rota katerim teče eden od štirih ski. y°v Mekonga. Diverzantska Pina je bila, po pričevanjih °d ujetnikov sestavljena men; tImž- medtem ko je v pred -- Ju čakala še skupina približ- no 80 nj„a. Partizanov. Komandos je vojl-V1'! tU(li parkirišče oklepnih frar,S 1 avtomobilov nedaleč od tei C‘!skeKa veleposlaništva. Pri bo* akr«r\el/A m rkC tnw Iz l rt '1 in r»»» i nnon/fn tvmntn 1 Ul J 1 MPT Al ■ , _ 1 «Trst evropsko mesto*, ki ga je or ganiziral študijski sklad «Luigi Ei-naudi» na tržaški trgovinski zbornici, se je sinoči zaključilo s povzetkom glavnih obravnavanih vprašanj, ki ga je podal A. Bignardi. Včeraj so bila na sporedu tri predavanja, in sicer predavanje z naslovom «Razvojni načrt Evropske skupnosti in tržaške perspektive* žaj našega mesta naj bi v prihod- nik MSI Almirante pozval svoje nje omogočili ponoven razcvet zla- | fašistične škvadre, da naj izvaja sti mednarodne trgovine čez to področje, za kar pa je nujno tudi odprtje Sueškega prekopa. Nekateri udeleženci, ki so posegli v razpravo, so nanizali vrsto vprašanj in težav, ki zavirajo gospodarski razvoj našega področja in predvsem naše luke, ki naj bi ored- Poziv enotnega odbora proti fašizmu ki ga je imel ambasador G. Colonna stavljala glavni oporm steber za di Paliano, predavanje «Odnosi med , uveljavitev dežele Furlanije Ju-Zahodom in Vzhodom in vloga j lijske krajine v Evropi, in sicer Trsta* (občinski svetovalec A. Zi- z namenom, da bi jih predstavnik molo) in zadnje predavanje z na- osrednjih oblasti Bignardi posre-slovom «Nove meje tržaškega em- , doval pristojnim krogom v Rimu. porija v evropski stvarnosti* (rav ] Predstavnik tržaških špediterjev je natelj družbe Stimat F Favati). j v tej zvezi izročil Bignardi ju tudi Tako v dopoldanskem kakor tudi v | obsežno spomenico, v kateri so pou-popoldanskem delu zasedanja se darjena zlasti vprašanja povezana je razvila živahna razprava, v ka- z našim pomorstvom, ladjedelstvom tero so posegli nekateri predstav- i in malo ter srednjo 'ndustrijo. niki liberalne stranke predsednik tržaške pristaniške ustanove Franzih ki je prebral tudi krajše poročilo glavnega ravnatelja Colauttija, predstavnik tržaškega združenje špediterjev Riva, strokovnjak za ceste in promet Pellis, predstavnik državnih železnic Sardo in drugi. Medtem ko se je razprava v petek razvila tako ob gospodarskih vprašanjih Trsta, kakor tudi o njegovem kulturnem poslanstvu v tem delu Evrope in zlasti v povezovanju med raznimi narodi, je včerajšnja razprava zajela izključno gospodarske probleme. Prvi predavatelj, Colonna di Paliano, ki je vrsto let predstavljal Italijo v višjih organih Evropske gospodarske skupnosti, se je v svojem nastopu pomudil predvsem ob razvojnih načrtih EGS in ob vlogi, ki jo bo naše mesto oziroma naša dežela lahko prevzela v okviru same EGS, predavatelj Zimolo pa je naglasil možnosti, ki se Trstu in njegovemu emporiju odpirajo vzporedno s postopnim poslovnim zbliževanjem med zahodno in vzhodno Evropo. Predavatelj Favati je orisal načrte, ki jih ima družba Stimat v zvezi s tržaško luko, čez katero naj bi se v prihodnje razvil močan pretok hitro kvarljivega blaga (predvsem južnega sadja in povrtnine) iz italijanskega juga in iz sredozemskih dežel v smeri proti srednji Evropi, Favati je tudi povedal, da ima Stimat v načrt« ureditev večjega razpečevalnega središča za sadje in povrtnino v Muenchnu na Bavarskem,- kamor bodo po železnici in po cesti dovažali blago v kontejnerjih, ki ga bodo poprej pripeljali po morju do naše luke. Tako v okviru predavanj, kakor tudi med razpravo, so nastopajoči izpovedali določen oDtirmzem glede bodočega razvoja tržaške em-porialne vloge v Evropi. Naglasili pa so nujnost državne in evropske pomoči pri odstranjevanju nekaterih zaprek, ki jih predstavljajo zlasti pomanjkljive pomorske zveze na Jadranu in prav tako pomanjkljive kopenske zveze z zaledjem. V tej zvezi je bila poudarjena tudi nujnost, naj se naši deželi v okviru EGS povrne «status* obrobnega področja, za katero veljajo razne davčne in finančne olajšave, brez katerih bi Trst ne mogel vzdržati konkurence drugih luk, zlasti še, če pomislimo na izjemno ugoden položaj, ki so si ga znale ustvariti v okviru evropske šesterice nekatere luke na severu Evrope (zlasti Bremen in Hamburg). Postopno odpiranje tržišč v vzhodni Evropi, sodelovanje EGS z Avstrijo jo provokacije pred tovarnami in šolami. Pred tovarne se ne upajo, ker so dobili takoj odgovor, ki jim pritiče, zaradi tega pa so fašistični napadalci še toliko bolj aktivni pred šolami. Fašistični aktivisti skušajo ustvariti ozračje napetosti, da bodo lahko ribarili v kalnem in se predstavili kot zagovorniki reda. Enotni odbor zaradi tega poziva vse šolrvke, osebje šol, študente in starše, da bodo budni, da se šola ZAKONSKI PREDLOG KOMUNISTIČNIH POSLANCEV Ponovno odpreti rok za vlaganje prošenj za partizanska priznanja Prvi podpisnik zakonskega osnutka je poslanec Škerk Poslanec škerk in drugi komunistični poslanci so predložili parlamentu zakonski osnutek za ponovno odprtje roka za vlaganje prošenj za dodelitev priznanja partizanskega borca in za odlikovanje na podlagi zakona štev. 341 iz leta 1968. Osnovni razlog tega zakonskega predloga — utemeljuje predlagatelj posl. škerk je v prekratkem roku, ki so ga določili ob odobritvi omenjenega zakola 341. Ta zakon je stopil v veljavo 28. marca 1968, prošnje pa je bilo treba predložiti v roku 6 mesecev. Posl. Škerk se tudi sklicuje na soroden zakon iz leta 1945, pri katerem so iz objektivnih razlogov IZLET OBRTNIKOV V KRANJ Obrtniška sekcija Slovenskega gospodarskega združenja organizira v nedeljo, 22. t.m. izlet obrtnikov v Kranj. Ogledali si bodo obrtniški sejem in prisostvovali modni reviji. Po kosilu pa si bodo ogledali še Kropo, Čebelarski muzej v Radovljici ter bivše jetnišnice v Be- zaključku prejšnjega roka in v ob- S3?)3^-. ... , . . dobju od leta 1948 do 1968. Končno | Obrtniki, ki se želijo udeležiti lz-predlagajo, naj bi isto veljalo tudi za podeljevanje vojaških priznanj. VČERAJ PRI SV. IVANU Šesti tabor zamejske mladine • Predsednik republike Giovanni Leone je poslal tržaškemu županu inž. Marcellu Spacciniju naslednjo brzojavko: »Z velikim veseljem se spominjam na sicer kratko srečanje s tržaškim prebivalstvom in z občinsko upravo. Zahvaljujem se za sprejem, Enotni odbor proti fašizmu in re- ki ste mi ga priredili, obenem naj-presiji je izdal poziv v zvezi s fa- topleje pozdravljam Vas, odbornike šističnimi provokacijami pred šo-' in svetovalce. Giovanni Leone*. Posebna paritetična komisija de-mokristjanske stranke je tudi včeraj zasedala pozno v noč in najbrže ji še vedno ni uspelo sestaviti 60-člansko kandidatno listo za volitve v tražaški občinski svet. Komisija je najprej zasedala pozno v noč v ponedeljek in so sejo prekinili, nato so bili vodilni predstavniki stranke s Coionijem na čelu v Rimu in včeraj so sklicali novo Včeraj se je začel dvodnevni tabor zamejske mladine, ki ga je priredil Slovenski kulturni klub. Po otvoritvi, ki je bila ob 15.30 v Marijinem domu pri Sv. Ivanu v Ul Brandesia 25, so bili na podaljšali rok predložitve prošenj vse . vrstnem redu referati o gospodar-do polovice leta 1948. ! sko - socialnem, verskem, kultur- Zakon štev. 341, ki naj bi po šker- j nem in organizacijskem položaju kovem predlogu ponovno_ veljal za leto | Slovencev v zamejstvu. Ivo Jevni-, .. , . ^ni zadeva Partizane Tržaškega in Go- kar je orisal položaj tržaških Slo- ne bo pretvorila v področje, kjer riškega, borce izven Italije, pripad- vencev Metka Klanišček ie orisa-nekaznovano divjajo Alm rantejeve. nlke divizije «Pasubio», sorodnike pad- ]a položai na Goriškem Janko Ku škvadre. V pozivu je nadalje reče- lih. jetnike in invalide. Tržaška in ! l^r jT^goS o komS Sim no, da je sola v zadnjih letih do- goriška pokrajina imata zelo veliko vencih dr Stanko Janežič oa o ^gla po^mben dem^ratičm raz- število izseljencev, ki rušo bili pravo- j Jj^jenju porabskih Slovencev, SIo-voj. Ki ga je treDa sedaj braniti, časno obveščeni, poleg tega pa je bilo vencev v radgonski okolici in šta- mnogo partizanov vključenih v osvo- jerskih Slovencev. Sledila je raz-bodilni boj jugoslovanskih narodov in pravai iz katere je izšla potreba zato potrebujejo več časa za uredi- I po reševanju vseh vprašanj raz-tev potrebne dokumentacije. ličnih slovenskih nacionalnih manj- ■*in v zamejstvu v duhu enotnega slovenskega kulturnega in duhovnega prostora. Sestanku je predsedoval dijak Martin Brecelj, udeležili pa so se ga poleg številnih mladincev tudi predstavnik Zveze mladine Slovenije Borut Miklavčič, predsednik Koroške dijaške zveze Borut Sommereg-ger in predsednik tržaške Slovenske prosvete Marij Maver. Žal se_ zasedanja ni mogel udeležiti trčmunski župnik Božo Zuaoella, ki bi moral poročati o stanju in napredkih slovenskega življa v videmski pokrajini. Zvečer je bilo srečanje udeležencev mladinskega tabora z neka terimi predstavniki tržaškega javnega kulturnega življenja. Srečanje se bo zaključilo aanes na Opčinah z naslednjim programom: Ob 9 00 skupna mladinska maša Iz vseh teh razlogov so poslanci škerk in drugi izdelali zakonski osnutek, po katerem naj bi spet odprli rok za vložitev prošenj za dobo enega leta, poleg tega pa naj bi pristojna komisija upoštevala tudi vse tiste prošnje, ki jih je prejela po iiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiidiiiuiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiirHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiifiiiiiiif DOLGOTRAJNI «K0NKLAVE» VODSTVA KD 0 KANDIDATIH Brez pravega protikandidata kandidatura župana Spaccinija Tajnik PLI Bignardi o posredniški vlogi Trsta - Danes praznik komunističnega tiska pri Magdaleni sejo komisije, id mora sestaviti Lenarejlflra Ji^klatfil tehnična vpra-kandidatno listo. sanja tržaške volilne kampanje. Tržaški predstavniki KD so se udeležili tudi sestanka zastopnikov vseh pokrajin; kjer bodo v jeseni uprav- Ta »porod* je aelo težak, saj pridejo pri sestavljanju ^ kandidatne liste do izraza vse struje v stranki in še zlasti ostri spori, ki obstajajo v KD, ki je dejansko razklana na levi marotejski in cen-tristični Fanfanijev del. Znano je, da bo uradni kandidat morotejsko -colonijeve struje dosedanji župan Spaccini, ki bi tako tudi načeloval kandidatni listi KD. V zadnjih dneh se je v mestu mnogo ugibalo, kdo bo njegov protikandidat, t.j. katero osebnost namerava fanfanijevska -tombesijeva struja imenovati za protikandidata. Do tega menda ni prišlo, ker so izključili uspešno možnost kontrakandidature, saj je zelo malo verjetno, da bi lahko kateri koli drugi kandidat KD zbral skupaj večje število preferenčnih glasov, kot jih lahko zbere na splošno priljubljeni Spaccini ob odločni podpori strankinega vodstva. Zaradi tega pa se je v paritetični komisiji KD najbrže razvnel &p o-strejši spor okrog ostalih kandidatur. saj od sestave občinskega sveta, oziroma od sestave demokristjan-ske skupine, v marsičem tudi zavisi usmeritev občinske uprave. KD je uradno sporočila da so se v petek vrnili iz Rima predstavniki stranke in da se .je tajnik Co-ioni razgovarjal s podpredsednikom predsedstva vlade Evangelistijem. ki je zadolžen, da usklajuje razne pobude v korist tržaškega gospodarstva. Prišlo je tudi do razgovora z notranjim ministrom Rumorjem o tržaških socialnih ustanovah. Načelnik SPES Ahate pa je z načelnikom osrednjega vodstva SPES Si- GLASBENA MATICA V TRSTU KONCEKTNI ABONMA Sezone 1972 1973 Otvoritveni koncert SOBOTA, 21. oktobra 1972 KULTURNI DOM Orkester Glasbene matice Dirigent: Oskar Kjuder Solist: Tone Grčar — trobenta Pihalni orkester milice iz Ljubljane Dirigent- Jože Hriberšek Solist: Franc Tržan — klarinet Nora Jankovič — mezzosopran Ivan Sancin — bas Žarko Hrvatič — violina Neva Merlak-Corrado — klavir Skladbe primorskih avtorjev Dubravka Tomšič-Srebotnjak klavirski recital Trio Lorenz Mitja Gregorač — tenor Pevski zbor »Collegium musicum* iz Beograda Dirigent: Darinka Matič Orkester Glasbene matice Dirigent: Oskar Kjuder Solista: Hubert Bergant — orgle Ivan Sancin — bas Zagrebški solisti Vladimir Ruždjak — bariton Simfonični orkester Slovenske filharmonije Dirigent: Anton Nanut Solist- Deian Bravničar — violina CENE ABONMAJEV Redni: 7.000 lir Mladinski: 2.000 lir Znižani 6.000 lir Invalidski 2.000 lir Vpisovanie abonentov od ponedeljka, 9 oktobra dalje v pisarni Glasbe'e matice (Ul R Manna 29 tel 418-605) in v Tržaški knjigarni (Ul sv Frančiška 20 - tel 61-792) od 15.30 do 19 Dosedanje cenjene abonente prosimo, da potrdijo svoje abonmaje do četrtka, 12 t.m Samo do tega dne |im bomo lahko zagotovili njihove lanske sedeže. CENE VSTOPNIC ZA POSAMEZNE KONCERTE Parter: 1.500 lir Balkon: 1.500 lir Mladina: 500 lir 12. novembra 1972 1. decembra 1972 15 <-io-ombra 1972 26. januarja 1973 17. februarja 1973 10. marca 1973 30. marca 1973 12. aprila 1V73 ne volitve. Generalni tajnik PLI Bignardi je včeraj sodeloval na študijskem zasedanju, ki ga je priredila ustanova »Luigi Einaudi* in na katerem so obravnavali pereče vprašanje Trsta ter celotne dežele Furlanije Julijske krajine. Tržaška federacija KPI bo danes ob 17, uri priredila na sedežu pri Magdaleni praznik komunističnega tiska. Pozdrav federacije bo prinesel tajnik Giorgio Rossetti. Danes občni zbor Slovenske skupnosti Slovenska skupnost bo imela danes v dvorani Finžgarjevega doma na Opčinah svoj redni občni zbor, ki se bo pričel ob 9. uri, ko bodo prečitali poročila. Sledila bo razprava. ki se nanaša na kandidaturo dr. Dolharja za ponovno izvolitev v tržaški občinski svet in na sestavo vodilnih oganov skupnosti. KONEC »FRANCOSKEGA TEDNA* Prva «francoska na£rada» baru pri Sv. Jakobu »Francoski teden* se je zaključil s proglasitvijo zmagovalcev natečaja za najlepšo ureditev prodajalnic in izložb: prvo nagrado je dobil Franco Gherlizza, lastnik bara v Ul. Ponziana 1, ki je preuredil ves svoj lokal v pravi francoski kotiček. Sam .je zelo okusno razporedil tipične francoske pijače, jedi, revije, slike in lepake. Ni manjkala niti glasba in popevke «chanson-nierjev*. tako da je res pričaral nekaj pariškega ozračja. Prireditelji i v župnijski cerkvi, natečaja mu bodo dodelili avto re-! Ob 10.00 odbojkarske tekme na nault R4 export. j igrišču Prosvetnega doma. Včeraj je obiskal naše mesto francoski veleposlanik v Rimu Charles Lucet. Sestal se ,ie z županom Spaccinijem, kateremu je izrazil zadovoljstvo za sodelovanje tržaške občine, nato si je ogledal razstavo v muzej Sartorio, grad pri Sv. Justu in vilo Brigido. Ogledal si je še vrsto trgovin. rffedNNaterimi tudi nagrajen bar. Obisk so posneli za francosko televizijsko mrežo 0RTF' ...................... VČERAJ V ČISTILNICI »AQUILA» «NastaviIi smo bombo*: šlo pa je le za skrajno neokusno šalo Po bombni potegavščini v poslopju deželnega sveta na Oberdankovem trgu še ena skrajno neokusna šala na račun čistilnice «Aquila». ki pri- Ob 13.00 skupno kosilo. Ob 16.30 javna prireditev v Finžgarjev«« domu s sledečim sporedom: ansambel TAIMS (Trst), recita cija koroških pesnikov (Celovec), sekstet Slovenskih tržaških skavtinj (Trst), recitacija iz Domače zemlje J. Pogačnika (Trst), enodejanka Primer tovariša X (Gorica), zbor Fantje grmade (Devini : .ocnm)netoipiae Včeraij, malo pred 8. uro, sta nekaj metrov pred mejnim prehodom pri škofijah trčila tržaški fiat 850 in koprski fiat. 750. tri osebe pa so bile pri tem ranjene. Za enega od ranjencev, 38-letnega Pietra Ricca iz Ul. S. Caterina 8 so si zdravniki na kirurškem oddelku pridržali prognozo. Po podatkih agentov cestne policije naj bi nesrečo zakrivil 22-letni Oliver Petretič iz na račun cisumice «n n a n c t « obišče J< ga Pezzolato vd. Ravazzjolo, 81-letna Carolina Erman vd. Cergol. OKLICI: trg. pomočnik Marino Candotti in gospodinja Vittoria Em-manuele, uradnik Francesco Lomi ar ti ere in bolniška asistentka Silvia Valpi, gradbeni delavec Giorgio Pahor in gospodinja Concetta Amato, upokojenec Ferruccio Si-sti in gospodinja Maria Tončič, finančni stražnik Mario Mazziero in blagajničarka Laura Stokelj, častnik trgov, mornarice Gianni Polo in trg. pomočnica Susanna Morat-to, šofer Lido Novak in trg. pomočnica Loredana Sorgo, karabinjer Rocoo Rizzitano in gospodinja Valena Valenti, mehanik Ed-vino Čendak in delavka Pietrina Sergi, šef menze Massimo Ferrari in trg. pomočnica Paola Zanus-so, uradnik Giovanni Ravalico in gospodinja Nadezda Legetic, parke-tist Bruno Degrassi in frizerka Se-rena Radoicovich, brivec Domenico De Tommaso In uradnica Domenka Elena Tricarico, upokojenec Nicola D’Agnone in gospodinja An-na Costessi, mehanik Domenico Monteduno in gospodinja Liana Marami, kurir Svefko Kasaj in upokojenka Angela Micheluzzi, medicinski tehnik Lionello Schillani in bolničarka Edda Leonardi, uradnik Pietrino Ledda in gospodinja Maria Soltnas, upokojenec Mario No-gurot in upokojenka Anna Speran-za, univerz, študent Giuliano Me-naldo in univerz, študentka Laure-dana Millich, elektricist Bruno Cor-rado in frizerka Nadia Bamabh, mehanik Mario Branda in delavka Lorenza Fontanella, uradnik Gior gio Bensi in uradnica Maria Pia Capello, odrski tehnik Dragomir Giorgi in univerz, študentka Da niela Goldstein, delavec Sahar Ma rino in trg. pomočnica Sidonia Zu far, elektnomehanik Nicold Di Ste fano in uradnica Renata Comar BIRME 1972 tTesenetljivc velika izbira UR id ZLATNINE - ZLATO 18/750%. - Velika izbira ur SEIKO -Posebni Dopusti Urama to zlatarna LAURENTI trst Trt e* te, Largo San torto < DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Dott. Gmeiner, Ul. Giulia 14: Man-zoni, Largo Sonnino 4; INAM Al Cedro, Trg Oberdank 2; Ai Gemelli, Ul. Zorutti 19/c. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) Ali'Angelo d’oro, Trg Goldoni 8; Cipolla, Ul. Belpoggio 4; Ai due Lucci. Ul. Ginnastica 4; Miani, Miramarski Drevored 117 (Barkovlje). LOTERIJA BARI 71 2 7 39 79 CAGLIARI 69 52 82 17 14 FIRENCE 68 27 63 26 28 GENOVA 55 35 20 12 28 MILAN 3 19 20 64 75 NEAPELJ 75 78 88 63 43 PALERMO 15 44 25 81 64 RIM 78 62 43 37 32 TURIN 86 28 15 36 10 BENETKE 3 38 75 6 60 ENALOTTO 2 2 2 X 1 2 1 2 2 1 2 2 Kvote: 12 točk - 12.115.000 Ur; 11 točk - 468.900 lir; 10 točk — 29.000 lir. ZAHVALA Vsem, ki so na katerikoli način sočustvovali z nami m počastili spomin naše drage mame ANE FERLUGA vd. FERLUGA se iskreno zahvaljujemo. Trst, 8. oktobra 1972 Družine FERLUGA, RENZI, KERZLIN in PJSCHIANI ZAHVALA Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki so spremili na zadnji poti twšo drago mamo, sestro, taščo in nono MARIJO RACMAN vd. KRIŽMANČIČ Posebna zahvala č. g. župniku, pevskemu zboru Upa, darovalcem vencev in cvetja, sorodnikom in vsem, ki so počastili njen spomin. Družina KRIŽMANČIČ Bazovica, Gročana. Boršt, Trst, Bani, 8. oktobra 1972 ZAHVALA Toplo se zahvaljujemo vsem, ki so spremili k večnemu počitku našega dragega moža in očeta V V SREČKA ŽAGARJA Posebna zahvala č. g. župniku, darovalcem vencev bi cvetja in vsem, ki so počastili njegov spomin. Družina ŽAGAR Bazovica, 8. oktobra 1972 i levml 8. oktobra 1972 OB ROBU NAČRTA ZA UREDITEV ZAHODNEGA DELA SESLJANSKEGA ZALIVA Drevje se bo moralo umakniti železobetonu: domači kopalci pa petičnim gostom iz tujine Visoki hoteli bodo zapirali pogled na čudovito kraško steno - Sesljan ne razpolaga z infrastrukturami, ki bi zadovoljile zahtevne turi. ste - Načrt bi se lahko zaključil s prodajo objektov zasebnikom . Sezona morja in kopanja se je ze končala, pred nami je zima z ourjo, snegom in še marsičem. Turistični delavci pa se ukvarjajo že s prihodnjim poletjem v upanju, da jim bo vreme nekoliko bolj naklonjeno kot letos. Tako tudi v Sesljanu, kjer name-ravajo, kot smo pred časom že poročali, v zahodnem delu zaliva zgraditi velik objekt, ki naj bi po-yecal dotok turizma na to področje. Načrt je na prvi pogled videti niogočen in čudovit, saj prikazuje dokaj sodobno ureditev tega dela sesljanske obale. Po podrobnejših analizah pa je mogoče opaziti marsikatero pomanjkljivost, . _____ ki izkuše- nemu očesu ne uide. Prva stvar, ki jo vsakdo opazi na prvi pogled je, da se bo žele nje moralo umakniti železobetonu. ^ pokriva pobočje od pristanišča do turistične ustanove, bodo posekali in zgradili počitniške hisioe. V načrtu, ki sta ga predstavila oblastem, sta projektanta sicer predvidela še nekaj dreves, f.1 so na maketi tudi lepo postavljena, ko pa se stvar podrobneje Pregleda in preveri, je kaj lahko ugotoviti, da bodo hišice spremenile zeleno področje v železobetonsko stopnišče. Podobno bi lahko trdili o stavbi, y kateri naj bi bila kinodvorana in ki bo stala vzhodno od restavracij »Caravella*. Tudi tam so visoka drevesa, ki krasijo ta del obale. Namesto njih pa naj bi se zrcalila na morski gladini kakih pet tnetrov visoka stena. Tudi tu stoji s‘cer na maketi nekaj dreves. Če Pa upoštevamo, da bodo med gradnjo popolnoma spremenili vso obalo, se lahko prepričamo, da bodo tudi tista drevesa usahnila med kupi o-Peke in cementa. Hoteli ob skrajno zahodni strani zaliva bi bili še kar sprejemljivi. I njih bi lahko rekli le, da bodo gledalcu s pomola na nasprotni strani pristanišča skrivali čudovito vri*ko steno, pod katero je sedaj enk kamping. Tudi tu projektan-a pravita, da stavbe ne bodo tako •šoke. To je sicer res. vendar pa ■noramo upoštevati, da so precej od-aijene od stene in bodo zato gle-®~cu, ki bo seveda stal na na-"1°rski višini, zapirale pogled. Seveda . pa ne smemo upoštevati e slabih lastnosti tega načrta. Vse- L®k°r je pozitivno, da bodo z za-oanega dela sesljanske obede izgi-. avtomobili, ki bodo našli parkir-Prostor v dveh ogromnih pritlič-nui,garažah. Načrt predvideva tudi azsiritev pristanišča, kjer bo ob po-V~llh lahko zasidranih približno 400 n !U°y: To bi bila seveda velika Pridobitev, saj danes motorni čoln “Ui mala jadrnica ni več luksuz in pristaniščih stalno primanjkuje Prostora. Koristno je tudi povečanje ™J®* ki je v vročih poletnih me-ec’h stalno natrpana s kopalci. Vendar pa se tudi pri tem porajajo vprašanja. Plaža bo stisnjena med dve pristanišči in nedvomno bo voda precej umazana, vsekakor preveč za goste, ki si bodo lahko privoščili bivanje v novih hotelih. In prav tu je morda jedro vprašanja o novi ureditvi sesljanskega zaliva. Komu bodo služile nove naprave? Kakšne bodo cene? Kdo si jih bo lahko privoščil? Res je, da imamo na naši obali prekrasen hotel (gostinska šola ENALC), v katerem pa le redko vidimo kakega Tržačana. Res je, da petični turisti pustijo del svojega denarja tudi pri domačih trgovcih in obrtnikih, vendar ne smemo pozabiti, da želijo imeti mnogo več, kot jim Sesljan lahko nudi. Minigolf in teniška igrišča jih ne bodo zadovoljili, drugih naprav pa v Sesljanu ni in tudi niso predvidene. Področje se sicer počasi prebuja; v Nabrežini so postavili smučarsko progo iz plastične mase. vendar je to tudi vse. V Sesljanu je poleti težko najti navaden čoln, kaj šele jadrnico ali motorni čoln, da o kobilarni ne govorimo. Petični turisti pa želijo vse, kar jim pade na misel. Če jih turistični delavci ne morejo zadovoljiti, bodo naslednje leto odpotovali drugam. Sesljan bi ostal tako prekrit z železobetonom in brez gostov. Kaj bi se v tem primeru zgodilo? Odgovor na to vprašanje ni težak. Lastnik bi začel prodajati, vendar pa ne bi prodal celotnega o-bjekta, ker bi zaradi premajhnega dobička nihče ne kupil. Prodajal bi stanovanja v hotelih in počitniške hišice. Tako pa bi se domačini morali odreči svojim kopališčem, parkirnim prostorom in pristanišču ter seveda tudi dobičku, ki bi jim ga nudili petični turisti. To je le možnost, ki pa bi se lahko spremenila v dejstvo. Ko že govorimo o prodajanju, moramo omeniti še nekaj. Načrt je bil predložen gradbeni komisiji devinsko - nabrežinske občine, njegova odobritev pa ne obvezuje lastnika. Z drugimi besedami, lastnik ni dolžan zgraditi objekta ali vsaj ne vsega objekta. Lahko bi se pripetilo, da bi lastnik zgradil le nekaj (n.pr. počitniške hišice), z ostalim pa počakal, ker so stroški zelo visoki. To je sicer precej nepošten korak, toda marsikje so se ga že poslužili in predložili velik načrt, zgradili pa le delček in tako pokvarili vse področje. Preden zaključimo, moramo o-svetliti še eno napako ali bolje pomanjkljivost načrta. Pokrajinska cesta, ki povezuje Sesljan z morjem, je v poletnih mesecih prenatrpana z vozili in bi jp bilo treba, v primeru izgradnje tako velikega objekta, razširiti; obenem pa bi bilo treba tudi preurediti križišče, kjer se stikata pokrajinska cesta in državna cesta št. 14; tam ze se- daj čakajo dolge vrste avtomobilov. Kaj bodo morali sedaj skleniti upravitelji? Važna odločitev je le ena: ali naj Sesljan ostane krajevni turistični center, brez infrastruktur in sodobnih naprav, ali pa naj kolonije nizozemske mladine, ki vsako leto tam tabori in mesto prikolic Tržačanov, ki tam preživijo poletje, odstopijo prostor železobetonu in se umaknejo petičnej-šim gostom. Gre torej za tveganje, pri katerem je rezultat velika neznanka. Tvegal pa bo le lastnik zemljišča, saj mi, navadni državljani, že sedaj vemo, da se v tistem predelu Sesljanskega zaliva ne bomo več kopali. S. J. Ustanovili so Tržaški partizanski pevski zbor V petek, 29. septembra t. L, se je zbralo v dvorani Bazoviškega doma v Bazovici precejšnje število pevcev, ljubiteljev partizanske pesmi. Sestali so se predvsem pevci iz tistih krajev, kjer danes ne delujejo pevski zbori, npr. iz Bazovice, Lonjerja, Ricmanj, Rovt, od Sv. Ivana, Sv. Jakoba in od drugod. Na sestanku so prisotni ugotovili potrebo po ustanovitvi pevskega zbora, ki naj goji partizansko in narodno pesem z namenom, da seznani zlasti mladino s pesmimi, ki so nastale v času narodnoosvobodilne borbe in odporniškega gibanja. Zato so prisotni pevci soglasno sklenili, da se ustanovi Tržaški partizanski pevski zbor. Ob tej priložnosti so izvolili dvanajstčlanski pripravljalni odbor in mu poverili nalogo, da pripravi vse potrebno za tehnično in organizacijsko ureditev pevskega žbora. Nazadnje so določili, da bo prva pevska vaja v petek, 27. oktobra t. 1. ob 21. uri v prostorih Bazoviškega doma v Bazovici. Pevski zbor bo vodil znani partizanski borec, pevovodja Oskar Kjuder. Vabimo vsakega, ki še ni vključen v kakem pevskem zboru ter je ljubitelj partizanske in narodne pesmi, da se čimprej vključi v Tržaški partizanski pevski zbor. PRIPRAVLJALNI ODBOR .........................................iiiiuniiiiii«iiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiliiiiiiiMuumimimm«umiiiiuiiiii»iiiiiiii»iiiiiiiiiiiimiiiiiiniiiiuiiiiiiimiiiiiiiimiiiimii OB POMEMBNI OBLETNICI Sto let truda in požrtvovalnosti barkovljanskega pogrebnega društva O njegovi ustanovitvi so vaški možje razpravljali leta 1872 pod barkovljansko cerkveno lipo - Tudi fašistični teror ni mogel preprečiti društvenega delovanja Ob visokem jubileju je društvo popolnoma aktivno, a manjkajo mladi člani Točno sto let je minilo od tistega daljnega 1872. leta, ko so se pod barkovljansko cerkveno lipo zbrali vaški možje in sklenili u-stanoviti pogrebno društvo. Prošnjo so v imenu mnogih Barkovljanov poslali na cesarsko - kraljevsko namestništvo v Trst ter v njej navedli, da bi radi ustanovili v Bar-kovljah pogrebno društvo z imenom «Arimatej». Prošnjo so odobrili in tako je bilo društvo uzakonjeno- Brskanje po starih društvenih zapisnikih daje dokaj pestro podobo delovanja društva pa tudi srh starih. dobrih časov je čutiti iz teh «bukev». Med drugim naj omenimo tudi to, da je društvo, ko je bilo priznano in ker je imelo plemenite in humanitarne cilje, prejelo leta 1889 v dar z Dunaja portret takratnega avstrijskega cesarja Franca Jožefa I. in cesarice Elizabete. Sliko je kasneje društvo podarilo pevskemu društvu «Adrija». Na občnem zboru leta 1910 so med drugim določali denarni prispevek slovenski šoli. ki je bila tudi takrat skoraj v vsem prikrajšana. Vladajoči Nemci so skrbeli za svoje šole, za slovenske pa seveda ne. Obstajal je »Rossegerjev sklad* in je pogrebno društvo prispevalo 200 kron. Iz takratnih starih zapisnikov je tudi razvidno, da je med stroški za leto 1893 tudi 5 gold. prispevka za društvo «Sv. Cirila in Metoda*, ki je bilo takrat na Greti. Spet le- .m,,,,,,.,,,,,,,,,,.............................................................................................................................................. Darovi in prispevki Namesto cvetja na grob dr. Aloj-'ja Stepančiča daruje družina Fer-lu8a 3.U00 lir za ŠD »Sokol*. v spomin pok dr. Stepančiča da-ruJejo za šolo spomenik NOB v Cerk-Jletn: Slavko in Avrelija Pertot 3.000 r- Franc in Zora Pertot 2.000 lir, >'• *1«nc in zora Pertot z.uuu ur, Pertot 2.000 lir, Leopold Adam ^•v/00 Počastitev spomina dr. Stepan , , darujeta Anica in Duilio Ber & “SD Ber-«Sokol» iz Počastitev spomina dr. Aloj- *'ia Stepančiča daruje družina Gri-ianc iz Nabrežine 10.000 Ur za «Sokol*. Namesto cvetja na grob dr. Ste- Pančiča daruje Vojko Pertot 2.000 ^ ŠD »Sokol*. V počastitev spomina dr. Aloj- ?? Stepančiča daruje družina dr. “rezigarja 10.000 lir za tico. V za Dijaško ma- Počastitev spomina dr. Aloj- ->a, S^epatKMča daruje Armid Ukmar •WJU iir Za Dijano matico. počastitev spomina dr. Aloj- 10 daruje Lucijan Fabjan •Ovil) Jjj* jjg niiool//. matirih j. — -a Dijaško matico, za e?***0 cvetja na grob dr. Aloj-Stepančiča daruje dr. Gruden z ar“ano 10.000 lir za ŠD »Sokol*. t ^amesto cvetja na grob Lojze Pe- aros dam uit.. .Irir.m, Pot ar na in darujeta družini Petaros in 7c.rjal iz Boršta št. 70 lir 2.000 za Pn”7o,“ oorsta št. »Slovenec* iz Boršta. Racman vd. Križmančič daruje Andrej Rener z družino 10.000 lir. V počastitev spomina pok. Srečka žagarja darujeta Mirko Križmančič 3.000 'lir in Anton Kalc 3.000 lir. Namesto cvetja na grob Srečka Žagarja daruje družina Grgič (Nen-doteva) 5.000 lir. V zahvalo za pomoč, ki je je ob nesreči Karla Kalca brezplačno nudil Mirko Križmančič, daruje žena ponesrečenega Kalca, Štefanija, 5.000 lir Siljo Križmančič (Kerle-nov) daruje 5.000 lir. V počastitev spomina P°k- Maričke (Ježinove) daruje Rafael Grgič z družino (Žvenkovi), Padriče št. 52 Ur 2.000. Namesto cvetja na grob pokojne Marije Racman vd. Križmančič, daruje družina Kalc 1.000 Ur za spomenik padlim v NOB v Bazovici. nov) 10.000 Ur, Ema Štoka 5.000 Ur, Marija Starčeva 10.000 lir, Ivan Zavadlav - Kontovel 133 - 4.000 Ur, Angel Starc - Ul. Zandonai 14 - 5.000 lir družina Daneu (FUipovi) 10.000 lir. NOB A ~ • CUtv-V l/j XJ\Jl o l/CI. ŠD »2-1 ^riJon daruje 11.000 Ur za drugi obletnici smrti dr. Mir- 5^0^6'še darujejo žena in otroci za Glasbeno matico, 5.000 za fr, dijaško matico in 5.000 Ur ySD »Sokol* iz Nabrežine. p Počastitev spomina pokojnih menija. Pnntnria in Orsinija da- «... . ‘J?, Puntarja in — 5 (K°, barija. Ernesta in Dragica lir za ŠD »Primorje* in 5.000 *a pevski zbor »Vasilij Mirk*. . amesto cvetja na grob prijatelja I i 1 /1 n fii . • j 1/v J- Lojzeta Stepančiča darujeta Jo-iSPda in j0Ž6 Loggj. ju- 10.000 za ŠD Sokol. V spe Pančiča kr m ni daru£ V10'000 Za ŠD Sokol. Lojzeta Ste-dr. Jasna ta cP°častitev spomina dr. Lojze-«,. P^epančiča darujeta Bruna in !J°sa Logar lir 10.000 za ŠD Sokol. T«, P?častitev spomina pok. Angela nčPpeja iz Križa ,laruie Marija in '?ija lz Križa vlaruje Marija nik !?- gaganja 5.000 Ur za spome- Padlim v Križu SPOMENIK PADLIM V NOB V BAZOVICI Hamesto cvetja na grob Marije ZA SPOMENIK PADLIM V NOB ZA ŠKEDEN, KOLONKOVEC IN SV. ANO V počastitev spomina dr. Alojza Stepančiča daruje Franc Udovič 3.000 Ur. V spomin pok. moža Branka daruje Nella Sabadin 3.000 Ur. Pribac 1.500 Ur, Anton černeka 2.000 Ur, Solidea Perossa 1.000 lir, Pierina Cerqueni 1.000 lir, Valerija Umer 1.500 Ur, Felice Balbi 500 lir Peter Lukač 3.000 lir. Franc Germek 1.000 Ur, N.N. 2.000 lir, Avrelija Castellani 2.000 lir, Marija Calzi 1.000 Ur. družina Černič 3.000 lir, družina Dimitrija Merlaka 2.000 Ur. ZA SPOMENIK PADLIM V NOB V KRIŽU Sonja Krajnčič (Križ - Zagreb) 10.000 lir, Frančko Tretjak (št. 278) 5.000 Ur, Rudolf Košuta (št. 98) 1.000 lir. Ob prvi obletnici smrti Zofije Daneu daruje Dora Judri (št. 178) 5.000 Ur. Namesto cvetja na grob Angela Tenceja darujeta sekcija KPI Kriz in Ljudski dom 20.000 Ur. V isti namen darujeta Ana Štefančič 1.000 lir in Viktorija Kodrič 2.000 Ur. Namesto cvetja na grob Frančiške Verginela darujeta sestri Tončka in Pepka 20.000 Ur. V isti namen darujeta Lucijan in Julijan 10.000 Ur. NOB ZA SPOMENIK PADLIM V NA KONTOVELU Nora in Vera Daneu - Prošek 543 10.000 Ur, Danilo Daneu (Žepa- ZA SPOMENIK PADLIM V V GABROVCU V spomin pok. svaka Angela Tenceja darujeta nečaka Gabi in Gičko iz Gabrovca 10.000 Ur. V spomin pok. dr. Alojza Stepančiča daruje njegova pacientka Zmaga Črnjava (Gabrovec št. 60) 3.000 Ur. Ob obletnici smrti brata Angela daruje Ivana Kralj 1.000 Ur (Gabrovec št. 32). ta 1895 pa je društvo s prispevkom I Vpisovanje 10 gold. priskočilo na pomoč žr- ” nl r,pnnn tvam znanega ljubljanskega potresa. In še leta 1898, ob petdesetletnici cesarja Franca Jožefa, je društvo darovalo 25 gold. Dijaški matici. Tudi v času dveh balkanskih vojn (1912-1913) in pričetka svetovne vojne (1914-1918) je društvo priskočilo na pomoč sirotam domačih mož in očetov, ki se niso vrnili z bojišč. Odbor, katerega so po pravilih menjavali vsakih nekaj let, se je redno sestajal. Vedno so bili ljudje pripravljeni delovati, pomagati in svetovati. ShajaU so se kot v družini ter se zbiraU in vabili vedno nove člane. Navada je bila, da je ob ženitvi mladi mož takoj pristopil kot nori član v društvo, saj je bilo leta 1923 kar 315 članov! Kljub številnim pripravam za dostojno počastitev petdesetletnice društva. do te slovesnosti zaradi podivjanosti fašistov ni prišlo. Vseeho pa se društveno delovanje, navkljub fašističnemu terorju, ni nehalo. Vsak novoizvoljeni odbor se je dobro zavedal svojih dolžnosti in jih tudi vestno izpolnjeval prav tako, kot ob ustanovitvi društva. Redno se .je sestajal, pregledoval račune, skrbel za red, prejemal prošnje, jih reševal in prirejal občne zbore. Leta 1943 je bil samo pod italijanskim imenom «Societa Funeraria di Bar-cola* zadnji občni zbor v »fašju*. Naslednje leto je bil v župnišču, nato pa se je sedež vedno menjaval. Društvo je imelo v zadnjih letih veliko skrbi in truda, a v vseh odborih so bili požrtvovalni ljudje, ki so društvo privedli do prve stoletnice obstoja povsem aktivno. E-dina skrb društva je menda ta, da nima mladih novih članov, saj sto let truda, trdega dela in požrtvovalnosti, ki so jo v to ustanovo vložili naši predniki, bi danes gotove zaslužilo večjo pozornost. Izlet Kmečke zveze Kmečka zveza bo letos priredila svoj tradicionalni članski izlet v GORIŠKA BRDA, na BOVŠKO, v VIPAVSKO DOLINO in okolico POSTOJNE. Ogledali si bomo razne kmetijsKe objekte pod strokovnim vodstvom. Prenočevanje bo v Bovcu. Izlet bo v soboto. 14. in v nedeljo, 15. oktobra. v uradu Kmečke zveze v Ul. Geppa 9 vsak dan od 8. do 14 ure (razen v četrtkih, ko so uradne ure od 8. do 12. in od 15. do 13. ure) do 6. oktobra. Tajništvo KZ 96 let Justine Ukmar vd. Hrovatič ..........................................II.lil.. VESTI Z ONSTRAN MEJE Delegacija Fronte narodne enotnosti Poljske v Tomosu si ogledali restav- Italijanski izvedenci so racijska dela na pretorski palači v Kopru Včeraj dopoldne je obiskala tovarno Tomos v Kopru 8-članskn delegacija fronte narodne enotnosti Poljske na čelu s predsednikom te organizacije, dr. Janušem Groškov-skym. Poljski gostje so si najprej ogledali proizvodni proces, nato pa se dalj časa pogovarjali z vodji proizvodnih sektorjev in s predstavniki družbeno - političnih organizacij. Podrobno so se zanimali zlasti za vlogo in pristojnosti centralnega delavskega sveta in svetov delovnih enot, za vlogo in pristojnosti družbeno - političnih organizacij in za socialno problematiko. Zanimalo jih je tudi, kdo imenuje vodilne delavce v podjetju. Po končanih razgovorih, ki so potekali v prisrčnem ozračju, so se poljski gostje napotili v Portorož, kjer so si ogledali tamkajšnje turistične objekte. Na povabilo republiškega in obalnega zavoda za spomeniško varstvo je včeraj dopoldne obiskala slovensko obalo delegacija rimskega centra za ohranjevanje in restavriranje zgodovinskih spomenikov, ki deluje v okviru UNESCO. Costje, med katerimi sta tudi svetovno znana kon- servatorja, univerzitetna profesorja Guglielmo De Angelis in Piero San-polesi, so si podrobno ogledali restavracijska dela na Pretorski palači v Kopru in se pozanimali tudi za celotni načrt restavriranja. Kakor je znano, so Pretorsko palačo v Kopru gradili in dograjevali med XIII. in XVII. stoletjem, zob časa pa jo je tako načel, da je bila njena obnova več kot nujna. V razgovoru z domačimi konservatorji so gostje posredovali nekaj svojih bogatih izkušenj s področja konservatorska, zanimali pa so se tudi za druge zgodovinske spomenike. Naj pri tem omenimo, da je na slovenski obali registriranih in zaščitenih okrog sedem tisoč zgodovinskih spomenikov, od tega 500 prve kategorije. Delegacija sindikatov kemične, keramične in papirne industrije zaho-dnonemške pokrajine Vestfalije je včeraj končala enotedenski obisk na slovenski obali. Gostje so si ogledali številne tovarne na tukajšnjem področju ter imel več razgovorov s predstavniki družbeno - političnih organizacij. L. O. Ko se življenjska pot prevesne čez določeno starost, začenja postajati človek betežen. In če je sicer res, da srečujemo tudi zelo stare ljudi še vedno kar sveže in čile, je tudi res, da marsikateri starejši človek s težavo preživlja svoja leta. ker ga je mati priroda oropala zdravja in moči. Čeprav je sleherna hiba huda, je slepota med najhujšimi, če ne najhujša. Človek sicer zaznava, kaj se okoli njega dogaja, vendar vsega tega ne vidi. Ne vidi več ne pomladi, ne jeseni, ne loči več ne mraka, ne sonca. Živi pač v večni temi. ki je že simbol hudega. In to je doživela in doživlja Justina Ukmar vdova Hrovatič s Cola, ki bo praznovala v torek, 10. t. m., svoj 96. rojstni dan. Slavljenka Justina živi pri svojem A-lojzu, delavcu, ki s pravo sinovsko ljubeznijo skrbi za svojo mater. Justina Hrovatičeva ni domačinka, pa čeprav jo na Colu imajo vsi za vaščanko. Rodila se je v Ga-brjah na Vipavskem. Ko je imela le tri leta, .je ostala sirota in komaj je končala šolo, je morala na delo, pa čeprav se je njena mati vnovič omožila, tokrat v Skopo na Krasu. Mlada Justina se je zaposlila tudi pri Bizjakovih na Colu, kjer je našla ženina, svojega poznejšega moža Jakoba Hrovatiča, s katerim se je leta 1904 omožila. V zakonu je Justir.a imela šest otrok in vsi so še živi. ,Še več, vsi živijo v repentabrsk' občini, torej doma, razen hčerke Amalije, ki se je omožila v Sežano. Njeno življenje ni bilo nikoli lahko, kot ni bilo lahko življenje nikogar iz njene generacije. Kljub vsemu pa je ohranila vesel značaj in še danes včasih zaokroži kako staro slovensko pesem v veselje in zabavo vsem. Ohranila je tudi odličen spomin, tako da se spominja davnih dogodkov, veselih in žalostnih. Odpovedale pa so ji, kot smo že rekli, oči in zato že nekaj let živi v mraku in med drugim ne more več brati našega dnevnika, ki mu je bila toliko let, od vsega začetka, zvesta bralka in naročnica. Čestitkam otrok, sorodnikov in pridružujeta tudi ure-uprava Primorskega M. M. znancev se dništvo in dnevnika. GOSTIŠČE «POD GRADOM i (v Mirnu pri Gorici) vam nudi prvovrstne domače specialitete. Vsako soboto glasba. Ob torkih zaprto — Tel. 72-036 Se priporočamo! athens beirut ^AN°BUL MOSCOVV SOFIA TRIPOLI TUNIS WARSAW prague BERLIN budapest JAT-ove zračne poti prek letališča Ljubljana do 31. oktobra 1972 JAT studio d ddo DAN LETALO Odhod Prihod ŠT. LETA TIP LETALA j DAN LETALO Odhod Prihod ŠT. LETA TIP LETALA LJUBLJANA—AMSTERDAM AMSTERDAM -LJUBLJANA Tor 09.40 11.20 JU224 DC—9 Tor 12.10 13.40 JU225 DC—9 LJUBLJANA- -LONDON LONDON-LJUBLJANA Tor 14.00 1605 JU212 DC—9 Tor 17.05 18.35 JU213 DC—9 Pet 07.30 09.35 JU212 DC—9 Pet 10.20 12.10 JU213 DC—9 LJUBLJANA- -FRANKFURT FRANKFURT -LJUBLJANA Pon 09.55 11.10 JU352 DC—9 Pon 12.40 13.50 JU353 DC—9 Tor 09.55 11.10 JU352 DC—9 Tor 12.40 13.50 JU353 DC—9 čet 09.55 11.10 JU352 DC—9 Čet 12.40 13.50 JU353 DC—9 Pet 10.00 11.15 JU354 DC—9 Pet 12.20 13.30 JU355 DC—9 Sob 09.55 11.10 JU352 DC—9 Sob 12.40 13.50 JU353 DC—9 Ned 10.00 11.15 JU354 DC—9 Ned 12.20 13.30 JU355 DC—9 LJUBLJANA- -ZORICH ZORICH-LJUBLJANA Pon 12.50 14.00 JU 322 DC—9 Tor 12.50 14.00 JU322 DC—9 Pon 15 10 16.20 JU323 DC—9 Sre 12.50 14.00 JU322 CVL Tor 15.10 16.20 JU323 DC—9 Pet 12.50 14.00 JU322 DC—9 Sre 15.10 16.20 JU323 CVL Ned 12.50 14.00 JU322 DC—9 Pet 15.10 16.20 JU323 DC—9 Ned 15 10 1620 JU323 DC—9 LJUBLJANA- -BEOGRAD BEOGRAD-LJUBLJANA Pon 06.25 07.20 JU721 DC—9 14.30 15.25 JU353 DC—9 Pon 08.25 09.20 JU352 DC—9 17.01 17.55 JU323 DC—9 11.15 12.10 JU322 DC—9 Tor 06.25 07.2 JU721 DC—9 19.15 20.10 JU720 DC—9 14.15 15.10 JU225 DC—9 Tor 07.55 ‘18.50 JU224 DC—9 14.30 15.25 JU353 DC—9 08.25 09.20 JU352 DC—9 17.00 17.55 JU323 DC—9 11.15 12.10 JU322 DC—9 19.35 20.30 JU727 DC—9 12.30 13.25 JU726 DC—9 Sre 06.25 07.20 JU721 DC—9 19.15 20.10 JU720 DC—9 17.00 17.55 JU323 CVL Sre 11.15 12.10 JU322 CVL Čet 06.25 07.20 JU721 DC—9 19.15 20.10 JU720 DC—9 14.30 15.25 JU353 DC—9 Čet 08.25 09.20 JU352 DC—9 Pet 06.25 07.20 JU721 DC—9 19.15 20.10 JU720 DC—9 17.00 17.55 JU323 DC—9 Pet 06.05 07.00 JU726 DC—9 Sob 06.25 07.20 JU721 DC—9 19.15 26.10 JU720 OC—P 14.30 15.25 JU353 DC—9 Sob 08.25 09.20 JU352 DC—9 Ned 06.25 07.20 JU721 DC—9 19.15 20.10 JU720 DC—9 17.00 17.55 JU323 DC—9 Ned 11.15 12.10 JU322 DC—9 19.15 20.10 JU720 DC—9 LJUBLJANA- -SARAJEVO SARAJEVO- LJUBLJANA Pet 14.10 15.00 JU355 DC—9 Ned 14.10 15.00 JU355 DC—9 Pet 08.40 09.30 JU354 DC—9 Ned 08.40 09.30 JU354 DC—9 LJUBLJANA-SPLIT * SPLIT- -LJUBLJANA * Pon 19.20 20.10 JU851 CVL Sre 19.20 20.10 JU851 CVL Pon 18.00 18.50 JU850 CVL * — do 13. septembra Sre 18.00 18.50 JU850 CVL < i a h t Odhod avtobusa tz Jatovega terminala v Praiakovl ulici v IJubljan! |e 1 uro pred odhodom letala na domačih linijah in 1 uro in pol na mednarodnih linijah. Pnmor*ki7inevmk GORIŠKI DNEVNIK 8. oktobra 1972 OB ZAČETKU ŠOLSKEGA LETA 1972-73 SLOVENSKO ŠOLSTVO NAGONSKEM SE IZ LETA V LETO UTRJUJE! Na vseh naših šolah letos nad 200 učencev in dijakov več kot pred štirimi leti - Trgovska šola v novih prostorih v Podturnu - Premalo otrok na slovenskih šolah v mestu SINOČI V GORICI Otvoritev gledališke sezone z zabavno francosko komedijo Že, štiri leta z zadovoljstvom ugo- 29 dijakov, prav tako kot lani. 16 dijakov je v prvem razredu (lani 141, 7 v drugem (3), 3 v tretjem, (2), v četrtem (10). Slovenska trgovska šola ima letos začasne nove prostore v Podturnu. Učilnice so uredili v prostorih nunskega zavoda, kjer je bil nekoč otroški vrtec. V tej stavbi je tudi nekaj razredov italijanskih šol. Vsekakor je stavba bolj primerna kot ona v Ulici Seminario. Pouk se že vrši v tej stavbi, v prihodnjih dneh se bo tja preselilo tudi tajništvo šole. Letos sta na tej šoli vpisana dva dijaka manj kot lani, t.j. 39. V prvem razredu jih je 16 (lanil6), v drugem 12 (lani 12), v tretjem pa 11 (lani 13). Dijaki te šole u-pravičeno pričakujejo da se reši zahteva po dveh nadaljevalnih razredih. Tako bi ta šola še bolj pridobila na številu učencev. Po sedanjih podatldh je na slovenskih šolah vpisani!' 1.146 malčkov, učencev in dijakov. Pred petimi leti jih je bilo le 949. Imamo torej kar 200 otrok in mladincev več kot pred petimi leti. Kljub temu pa še nismo zadovoljni! Še vedno je precej otrok, zlasti v me- tavaljamo, da se število otrok, ki obiskujejo slovenske šole vseh stopenj na Goriškem, nenehno veča. Ugotavljamo, da prihaja do tega zaradi večje A rodne zavednosti slovenskih staršev, zaraoi izboljšanih političnih razmer pri nas, zaradi boljših mednarodnih odnosov s sosedno Jugoslavijo. Vsako leto ugotavljamo tudi, da obstajajo še vedno neizkoriščene možnosti in številke, ki se iz leta v leto večajo, nam dajejo v tej naši trditvi prav. Seveda ne moremo mimo dejstva, da so še vedno nerešena številna vprašanja, ki zanimajo slovensko šolo, od pomanjkanja modernih učnih prostorov do neurejenega stanja naših profesorjev, od našega nezadovoljstva ker nam nočejo v Rimu dati popolne petletne trgovske šole do vsakoletne zahteve po večjem številu osnovnošolskih učiteljev. Število dijakov pa je iz leta v leto višje. Spominjamo se, da smo ob začetku šolskega leta 1969-70, torej pred štirimi leti zabeležili izreden uspeh: število učencev in dijakov je ta krat preseglo število tisoč. Bili smo zadovoljni, ker je pomenilo tisto leto nekak preokret v slovenskem šolstvu na Goriškem. Ob ugotavljanju številk naslednjih let pa smo številko tisoč pustili že daleč za nami. Poglejmo samo temu članku priloženo razpredelnico in bomo zadovoljni, čeprav se nekatere številke lahko še vedno povečajo zaradi kasnejšega vpisa nekaterih otrok, zlasti na osnovnih šolah in v otroških vrtcih. Pred dnevi smo v našem listu zabeležili podrobne podatke o vpisu na slovenske osnovne šole in v otroške vrtce. Še enkrat poudarjamo, da niso številke, ki se nanašajo na te šole dokončne in naša skrb bo, da jih v naslednjih dneh, brž ko jih bomo imeli na razpolago, izpopolnimo. Danes hočemo podati podrobni pregled o vpisu v slovenske srednje šole v Gorici. V nižji enotni srednji šoli v Ulici Randaccio imajo letos skupno vpisanih 285 dijakinj in dijakov, t.j. enajst več kot lani. V štirih prvih razredih je 101 dijak, v petih drugih razredih 109 dijakov, v štirih tretjih pa 75 dijakov. V prvem razredu niso dosegli pete paralelke, ker bi bile za to potrebnih 196 dijakov. Lani so imeli 112 dijakov v prvem, 80 v drugem, 82 pa v tretjem razredu. Število razredov je bilo enako letošnjemu, vendarle so -meli lani pet paralelk prvega razreda, letos pa jih imajo v drugem. Vsi učenci nižje srednje šole imajo pouk v Ulici Randaccio. V klasičnem liceju v Ulici Croce je letos 32 dijakov, eden več kot lani. V prvem razredu je 10 dijakov (lani 6), v drugem 5 (10), v tretjem 9 (5), v četrtem 4 (4), v petem 4 (6). Na učiteljišču v Ulici Croce je stu, ki obiskujejo italijanske šole, pa bi lahko hodili v slovensko. Pomisliti bo treba na otroke slovenskih družin v Krminu, Dolenjah, Ronkah, Tržiču. Urediti bo treba nelogični položaj v vrtcu v Štandrežu. Prihodnje leto bo urejeno vprašanje podvojitve vrtca v Doberdo- . bu. Skratka, vsi naši odgovorni i ljudje morajo sodelovati pri prepri- 1 čevanju, da slovenski otrok spada v slovensko šolo. Na prihodnje šolsko leto je treba misliti že sedaj. V Gorici jutri zvečer seja občinskega sveta Jutri zvečer ob 18.30 bo v Gorici seja občinskega sveta. Razpravljali bodo o točkah upravnega značaja, zlasti o osebju. Na dnevnem redu j je tudi vprašanje gospodarstva v j našem mestu in obnove proste cone. i O teh dveh vprašanjih so razprav- j ljali tudi na petkova seji občinske- ; ga odbora. Tu so razpravljali tudi o novem organiku osebja. Včeraj zjutraj pa so imeli sestanek s sindikalnimi zastopniki. Šolsko Šolsko Šolsko Šolsko Vrsta šole leto leto leto leto leto 1968/69 1969/70 1970/71 1971/72 1972/73 otroški vrtci 209 252 266 275 286* osnovne šole 459 465 472 473 475* nižja gimnazija 213 219 243 274 285 klasični licej 26 28 32 31 32 učiteljišče 32 28 24 29 29 trgovska šola 10 25 39 41 39 SKUPNO 949 1.017 1.076 1.123 1.146 * možne so nekatere dodatne spremembe Gledališki abonmaji na Goriškem Tudi letos so na Goriškem na razpolago abonmaji za slovensko gledališko sezono 1972-73. Za posamezne kraje se lahko dobi abonmaje pri naslednjih osebah. GORICA: Slovenska prosvetna zveza, Ul. Malta 2, tel. 2495 pri Jožici Sme-tovi; pri Arturju Koshuti, (ELLO), Ul. Mameli 8. VRH: PD »Danica* pri Leopoldu Devetaku. DOBERDOB: PD »Jezero*. ŠTEVERJAN: PD «Briški grič* pri Ivanu Humarju, Križišče 16. SOVODNJE, PEČ, RUPA, GABRJE, pri Dariju Cotiču, (pekarna) Sovodnje. DOL, POLJANE, JAMLJE, PD «Kras» pri Jordanu Vižintinu, Devetaki št. 1. ŠTANDREŽ, PD «0. Župančič* pri Danilu Nanutu, Ul. S. Michele 188. PEVMA, OSLAVJE, ŠT. MAVER, pri Nedi Dornik, Ul. Ossario 18, Oslavje. Pokrajinski svet se sestane jutri V ponedeljek zvečer ob 21. uri POMEMBEN JUBILEJ V KRAŠKI VASI Godba na pihala «Kras» iz Doberdoba praznuje danes 25-letnico obnovitve Prvi pihalni ansambel je bil v Doberdobu ustanovljen že v začetku tega stoletja Važno poslanstvo glasbene šole - Na današnjem slavju bo sodelovalo pet ansamblov Te dni poteka 25 let, od kar so v Doberdobu obnovili godbo na pihala «Kras». Ne moremo uporabiti izraza ustanovah, kajti prava ustanovitev godbe v Doberdobu sega v prvo desetletje našega stoletja. Ko ne bi prišli za Slovence težki časi, bi godba danes slavila 60-letrrico namesto 25-letnice. Videli smo marsikateri fotografski posnetek starega ansambla pred prvo svetovno vojno in po njej, kar nam priča, da je bila že takrat dejavnost zelo plodna. Takratni ansambel je po spominu domačinov zaigral svojo zadnjo koračnico za 1. maj 1927. leta. Nato .je prišla doba fasištičnega preganjanja in vse kar je bilo slovenskega, je bilo potlačeno in ukinjeno. Na svojo težko preteklost je doberdobska godba na pihala zelo ponosna. Takoj po obnovitvi pihalnega ansambla je v godbi bilo nekaj nad dvajset članov, ki so vestno in marljivo hodili k vajam ter ob vsaki priložnosti pokazali kaj znajo. 1. maj, praznik delovnega ljudstva, je* bil seveda glavna parada godbe na pihala. Brez mladincev, ki so pred krat- kim zaključili glasbeni tečaj in ki bodo v kratkem vključeni v ansambel, šteje danes doberdobska godba na pihala 36 čianov. V vsem tem obdobju, od obnovitve do danes, je ansambel zamenjal precej dirigentov. Prva je bila domača učiteljica Bianka, ki je bila pravzaprav pobudnica obnovitve godbe, nato so bili drugi učitelji ah pa celo sami člani, ki so vodili in poučevali ansambel. Sedaj sta minili dve leti, od kar je godba dobila stalnega glasbenega profesorja Silvana Križ-mančiča, kateremu gre veliko zasluge, da v zadnjih časih ansambel dobro napreduje. Ansambel ima namreč vsako leto približno petnajst nastopov. Trikrat je že nasto-jil na festivalu godbe na pihala v Veroni. Vsakokrat se je vrnil domov s pokalom in priznanjem za svojo dejavnost. Prejel je tudi Gallusovo priznanje za svoje dolgoletno in plodno delovanje. Stalne stike vzdržuje tudi z godbami na pihala z onstran meje. Več nastopov je ansambel imel na Jesenicah, v Metliki, na Vogrskem in tudi po vsej deželi Furlaniji - Julijski krajini. 1111111111111111111111111111111111111^111 lllllllll Ml) lil II llllllllllllllllllllllllllllllllilllllllllllllllllllllllllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIItlllllllllllllllllJIllllllllllUIlllllllllllllllllllll ENOTNI ODBOR JE PODROBNO RAZČLENIL POLOŽAJ Stalno sloi^ensko gledališče iz Trsta je imelo sinoči v prosvetni dvorani v Gorici premiero Ljudske ga odra, za katero je pripravilo francosko komedijo mKadar se ženski jezik ne suče», ki jo je v lepi slovenščini ponašil Mirko Mahnič. Za to prvo gledališko delo v novi sezoni v Gorici je občinstvo napolnilo dvorano, pa čeprav so ob sobotah zvečer običajno mestni obiskovalci gledališča zaposleni do bolj pozne ure kot po navadi. Igralcem se je z briljantno komedijo kmalu posrečilo vzpostaviti živ stik z občinstvom, ki se je zelo zabavalo in smejalo posameznim prizorom. Poleg lepe besede, ki je v čast »Na deželni kenfe, nci o vojaš-1 deželnega odbora Berzantiju ter znajo in ne razumejo pravega srni prevajalcu, in odlično podanih vlo-, kih služnostih, ki bo 21. oktobra v | vseh poznejših srečanj in. manife- j sla škode, ki jo služnosti povzro- Dežela naj predloži parlamentu zakon za dokončno reformo vojaških služnosti Na konferenci bo treba vztrajati, da se v celoti sprejme peticija v osmih točkah - Nujnost posvetovanja med vsemi deželami postaja vedno bolj očitna Velikega pomena je tudi glasbena šola, ki jo godba na pihala »Kras* prireja za mladince. Letos se bo začel že tretji triletni tečaj, v katerega je vpisanih nad trideset mladincev. Iz te šole je v šestih letih izšlo že veliko sladih, ki so se potem vključili v ansambel. Iz šole je izšel tudi zabavni ansambel «Kraški odmevi*, ki je že dobro znan na Krasu in v okolici. Današnja proslava se bo pričela ob 10 .uri z otvoritvijo kioskov. Ob 13.30 bo sprevod petih godb na pihala skozi vas. Doberdobci so na proslavo povabili godbe iz Nove Gorice. Vogrskega, Anhovega in Turjaka. Godbe bodo prišle s koračnico s treh strani vasi in se bodo nato srečale na trgu pred spomenikom. Tu bo vsaka posebej imela kratek koncert, skupno bodo nato zaigrali nekaj koračnic. Redni občni zbor ACI Goriški avtomobilski klub (ACI) sporoča svojim članom, da bo v četrtek, 19. oktobra ob 21. uri in v petek, 20. oktobra vedno ob 21. uri redni občni zbor. Na zboru, ki bo v Ulici Roma 12, bodo poročali o delovanju v prejšnjem razdobju in o smernicah za bodoče delo. Kino gah vseh igralcev, so do dobrega učinka igre pripomogli tudi pestri kostumi iz tiste dobe, ki jih je zamislila in izdelala kostumerka Ma- Gorici, bo treba prisiliti deželo, da predloži rimskemu par amentu poseben zakon za reformo služnosti __ ..._____i' in da se v najkrajšem skliče druga bo v dvorani pokraiinske uprave ”7° ^idauova in pa originalna sce konferenca, na kateri bodo prisot- Drva lesenska seia nokraiinskeoa ! naL del° ^>emetriia C e ja. i ne vse deželne uprave, ki so obre- sveta Na Hnpvnp-m rortn imair, Hp i ^r' vsa^em dejanju je občinstvo : metn jen? s služnostmi in kjer bo sveta. Na dnevnem redu imajo de- , dalo priznanje igralcem z burnim potrebno dogovoriti se o skupni ak bato o nekaterih resolucijah, raz- j aplavzom, ki je na koncu dosegel pravo o obračunu za prejšnje leto, | svoj višek. imenovanja zastopnikov pokrajine v ' nekatere upravne svete. 10. oktobra stavka mlinarjav in pekov Tajništva jestvinarjev, ki so vključena v treh sindikalnih centralah CISL, CGIL in UIL sporočajo, da bodo 10. oktobra stavkali v naši deželi mlinarji in peki. Tn tajništva nadalje sporočajo, da se bodo 10. oktobra na 3edežu CISL, Ul. Roma 20 jestvinarji zbrali na skupni seji, kjer bodo obravnavali sedanja vprašanja. V iiiMiimiiiiniiiiiiiiiiiiimiiiHiiiiiiiHiiiiiiMiiiiiiiiiiiiuniiiinsiiuiiiimiiiiiiiiiiiiimimiiimiiiiiiiHiiiiiHiiiai : Gradcžu še vedno delodajalci niso ' sprejeli resolucije delavcev ribje tovarne in zato se tudi tam nadaljuje stavka. VESTI Z GORIŠKEGA KRASA Vrhovci želijo čimprej avtobusno progo skozi vas Trije občinski svetovalci so bili včeraj pri podjetju Ribi Prihodnje leto se bo veliko dijakov vozilo vsak dan v Gorico Prebivalci Vrha si želijo avto-1 skim avtobusom 12 dijakov v slo-busno zvezo z Gorico. Vrh je nam- * vensko nižjo srednjo šolo v Ulico ‘ Randaccio, štirje dijaki z Vrha pa obiskujejo slovenske višje srednje šole v Gorici: ti morajo skrbeti za prevoz sami. Prihodnje leto se bo z Vrha v Gorico vozilo vsak dan 23 dijakov. Sedanji šolski avtobus ne bo zadostoval za prevoz vseh. Zaradi tega menijo Vrhovci, da bi bilo koristno uvesti vsakodnevno avtobusno zvezo. V zvezi s tem bodo zaprosili občinsko upravo v Sovodnjah. da pošlje zahtevo po uvedbi nove avtobusne piroge deželnemu odborniku za prevoze in upajo, da bo stvar morda rešena brž ko bodo to dopustile razne birokratske formalnosti. reč, kar se tega tiče, popolnoma odrezan od sveta. Do pred nekaj leti je bilo težko priti na Vrh, ker je bil povezan z drugimi kraji le z nekaj makadamskimi cestami in s kolovozi, sedaj pa, ker imajo Vrhovci kar štiri lepo asfaltirane ceste (upravičeno pričakujejo, da se bodo lahko kmalu peljali p>o razširjeni poti v Gabrje), so tudi drugi ljudje pričeli v večjem številu o-biskovati to krasko vasico. Vendarle si želijo Vrhovci tudi avtobusno zvezo z Gorico. Včeraj so se zaradi tega trije vrhovski občinski svetovalci Marcelino Devetak, Franc Grilj in Remo Devetak zglasili pri avtobusnem podjetju Ribi v Gorici. Uradnik tega podjetja jih je prijazno poslušal, dejal je tudi, da bi bilo podjetje pripravljeno vzpostaviti avtobusno progo čez Vrh, vendarle bi moralo dobiti v ta namen finančno pomoč in tudi u-strezno dovoljenje s strani deželne vlade. Treba bi bilo vzpostaviti čisto novo progo, kpjti sedanji avtobus, ki odpelje zgodaj zjutraj iz Gorice delavce skozi Doberdob v Tržič, se vrača čez Kras v Gorico in pobere v Doberdobu, na Poljanah, v Dolu in v Gabrjah ter Rupi precej dijakov. Novi avtobus naj bi odpeljal iz Selc ter vozil na progi skozi Doberdob, Poljane, Martinščino, Vrh in Devetake v Gorico. Po isti poti naj hi se avtobus vrnil zgodaj popoldne iz Gorice v Selce. S tako progo bi ustregli ne le dijakom z Vrha marveč tudi marsikateremu dijaku iz Martinščine, ki mora sedaj na železniško postajo v Zdravščino ter seveda drugim starejšim potnikom, ki nimajo lastnega avtomobila Sovodenjska občanska uprava sedaj isdatno podpira avtobusni prevoz šolskih otrok z Vrha v Gorico, so nam povedali omenjeni občinski svetovalci. Sedaj prevažajo s Sol- Med občinstvom so tokrat prevladovali meščani, med njimi je bilo tudi precej mladine, saj bodo okoličani prišli na vrsto v prihodnjih dneh. Danes popoldne bodo komedijo ponovili ob 19.30 v župniškem domu v Štandrežu, v četrtek ob 20.30 v Števerjanu in prihodnjo nedeljo ob 17. uri pa v Doberdobu. ŠPORTNO ZDRUŽENJE «DOM» začenja, kot vsako leto, z otroško telovadbo v Prosvetni dvorani v Gorici (Verdijev korzo 13) v ponedeljek. 9. oktobra 1972 ob 15. uri. Prijavijo se lahko otroci, ki obiskujejo osnovno šolo. ciji za rešitev težkega problema v vsej Italiji*. To so bili v glavnem zaključki ki so prišli na dan na srečanju enetr'- "c odbora za odpravo vojaških služnosti, ki je bilo včeraj popoldne v Ronkah. Doberdob ski župan Jarc, ki je obenem predsednik enotnega odbora, je podal uvodno poročilo, v katerem je razčlenil dosedanjo dejavnost odbora in izsledke, do katerih je odbor prišel. Poudaril je, da je sklicanje deželne konference sad truda enotnega odbora ob podpori naprednih političnih sil in sad peticije, ki jo je odbor poslal predsedniku deželnega sveta Ribez-ziju. Jarc se je spomnil prvih korakov, ko so predstavniki odbora bili na razgovoru pri predsedniku stacij. j čajo. Pravilno bi bilo, da bi na Dejal je, da bo na deželni kon i mizo razprave postavili tudi pak-ferenci treba vztrajati, da se pe- j te, ki danes vežejo Italijo, tako da ticija sprejme v celoti z vsemi os mirni točkami za reformo služnosti. Peticijo je do sedaj podpisalo veliko število občinskih uprav, drugih javnih ustanov, sindikalnih organizacij, tovarniških svetov in nad 7000 zasebnikov. Tržiški občinski svetovalec Se-mola, je dejal, da morata zveza za krajevne avtonomne in enotni odbor biti prisotna na konferenci in vidno vplivati na njen potek. Po mnenju Semote bi bilo treba v presledku, ki nas loči od konference, vabiti vse t ste občinske in druge javne uprave, ki niso pristopile k enotni akciji, naj pristopijo in s tem podprejo peticijo. Problem vojaških služnosti, je dejal deželni svetovalec Zorzenon, mora postati problem vseh slojev. Potrebno je opozoriti množico na škodo, ki jo povzročajo služnosti. Paziti je treba, je nadaljeval, da ne bi konferenca postala debata posameznih izvedencev, ki ne po- Premestitev profesorjev šolsko skrbništvo javlja, da profesorji, ki delajo habilitacijske tečaje in ki obenem učijo, lahko s 1. oktobrom zaprosijo za premestitev, ^ če imajo s sedanjim krajem učenja težave prevoznega značaja. Prošnje naj zainteresirani pošljejo na šolo, kjer hočejo biti premeščeni in na šolo, kjer so do sedaj učili. uiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiniiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii|imi|l||l|||||||||||||||||||,||,|||,||||||||,||,|,n,|,|||||,|l||||l||||| PREJŠNJI TEDEN V PRIREDBI DRUŠTVA OTON ŽUPANČIČ* Zadovoljstvo štandreških izletnikov ki so si ogledali Leningrad in Moskvo Na izlet je odšlo 42 ljudi iz Štandreža m iz drugih krajev - V Leningradu je pevski zbor vodil Franc Lupin - Zadovoljstvo izletnikov nad dobro organizacijo ne more odločati sama o osvoji bodočnosti. Konferenca bi morala biti samo začetek neke akcije, ki bi se morala zaključiti z mobilizacijo vseh prizadetih dežel in s pravilno rešitvijo problema. Poslanec Lizzero je povedal, kako težko bo priti do pozitivnih za ključkov, če ne bo ta akcija pote kala sočasno med vsemi dežela mi. Spomnil se je leta 1968, ko je krščanska demokracija predložila zakon za «reformo» služnosti, v katerem je bila predvidena samo odškodnina zasebnikom, katerim bi vojaščina odvzela zemljišče. Takrat je bj odobren zakon, v katerem je bilo rečeno, da bo treba v petih let'h dokončno urediti problem sJužnrs'''. Sedaj poteka peto leto, je nadaljeval T'zzero, vendar brez zunanj""a pritiska ne bomo prišli do nol-mega zaključka. Vojaške služnosti je treba omejiti tako, je zaključil Lizzero, da ne bo v eni sami deželi, kot je naša, kar štirideset vojaških vežbališč, ki zasedajo ogromno površino zemljišč in zavirajo gospodarski razvoj. Vsi govorniki so utemeljili, da je potrebno še vnaprej nadaljevati začeto akcijo, tako da bodo uprave, ustanove in zasebniki dobro razu meli kaj so vojaške služnosti in I kakšna je škoda, ki jo povzročajo naši deželi in vsej Italiji. Gorica VERDI 15.15—22.00 «Gli ordini sono ordini*. M. Vitti. Barvni film. Mladini pod 14. letom prepovedano. CORSO 15.00—22.00 «Milano calibro 9». G. Moschin in B. Bouchet. Barvni film. Mladini pod 14. letom prepovedano. CENTRALE 15.30-21.30 «C'era una volta il West». C. Cardinale in H. Fonda. Barvni film. MODERNISSIMO 15.15 — 22.00 «Nel buio non ti vedo... ma ti sento*. S. Giulian in I. Vincent. Barvni film. Mladini pod 18. letom prepovedan. V1TTORIA 15.30 — 22.00 «Decameron proibitissimo* (Boccaccio mio. statti zitto). F. Agostini in B. Beami. Barvni film. Mladini pod 18. letom prepovedano. 7rži č AZZURRO 15.30—22.00 »Rapporto sul-le esperienze sessuali di tre ragaz-ze bene*. G. Grave in L. Merenda. Barvni film. EXCELSIOR 14.00 »La polizia ringra-zia*. E. M. Salerno in M. Melato. Barvni film. PRINCIPE 14.30 «Decameron proibitissimo* (Boccaccio mio, statti zitto). F. Agostino in E. Andronico. Barvni film. I\ova Gorici SOČA (N. Gorica) »Črni gusar*, italijansko - španski barvni film — ob 16., 18. in 20. SVOBODA (Šempeter) «Kje je pot na fronto*, ameriški barvni film — ob 16., 18. in 20. RENČE «Peklenski komandosi*, ameriški barvni film — ob 16. in 19.30. ŠEMPAS «Tarzanov izziv*, ameriški film — ob 16. in 20. KANAL «Junaki Sherwoodskega gozda*, ameriški barvni film — ob 16. in 20. DESKLE »Maščevanje Hannie Coul-der», ameriški barvni film — ob 17. in 19.30. PRVAČINA »Puške za Apače*, ame riški barvni film — ob 16. in 20. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ve.- dan in ponoči ie dežurna Neznanec podrl kolesarko V gorniško bolnišnico so pripeljali 23-letno delavko Alessandro Per-la, Ul. Delle Sassaie 13. Perla se je peljala po Ul. Scodnik, ko jo je neznanec podrl ter zbežal. Po-nesrečenko so pripeljali v bolnišnico, kjer so ji zdravniki ugotovili zilom levega kolena ki manjše poškodbe po telesu. Zdravila se bo 4 dni. STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA V GORICI in ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE V GORICI v sodelovanju i Ustanovo za kulturne in umetniške prireditve EMAC iz Gorice VOJMIL RABADAN KADAR SE ŽENSKI JEZIK NE SUČE Farsa v treh dejanjih (Ljudski oder) prevod Mirko Mahnič kostumi Marija Vidauova scena Demetrij Cej songi Miroslav Košuta glasba Aleksander Vodopivec režija ADRIJAN RUSTJA Osebe: Nežika — Bogdana Bratuževa; Martin — Anton Petje: Marjana — Zlata Rodoškova: Vanek — Alojz Milič; Mojster Muha — Stane Starešinič; Brenkač — Stojan Colja. Danes, 8. oktobra 1972 ob 19.30 v župnijski dvorani v ŠTANDREŽU V četrtek, 12. oktobra ob 20.30 v župnijski dvorani v ŠTEVERJANU V nedeljo. 15. oktobra ob 17. uri v župnijski dvorani v DOBERDOBU Prodaja vstopnic eno uro pred pričetkom predstav pri blagajnah dvoran Štandrežci so se zadovoljni vrni- J li iz osemdnevnega izleta v Sovjet-1 ski vzezi. Marsikoga so domačini čudno gledali, kako je na domačem trgu izstopal iz avtobusa s karakteristično rusko kučmo na glavi. Izlet je popolnoma uspel, 42 ljudi iz naših krajev, ki so se ga udeležili, so nadvse zadovoljni in že mislijo kam bodo šli prihodnje leto. Izšel z letalom je vsekakor lep, posebno če nimaš gusarja, ki bi te zapeljal na cilj, ki si ga nisi nadejal. Izlet je priredilo štandreško prosvetno društvo »Oton Župančič*, tehnično pomoč je dafla turistična agencija «Aurora» iz Trsta, v Leningrad in v Moskvo so se odpeljali z letalom »Adria - Ainvais* iz Ljubljane. Iz Štandreža so izletniki odpotovali v sredo popoldne, z avtobusom so prišli na ljubljansko letališče Brnik, od koder so že isti večer odpotovali s »caravello* v Leningrad. Večina izletnikov je prvič stopila v letalo, še reakcijsko povrhu, in marsikdo se je tega pošteno bal: seveda ni te svoje bojazni povedal sosedu. Ker so se Štandrežci doigo pripravljali na ta izlet, je bilo njihovo navdušenje razumljivo, ko je letalo vzletelo z ljubljanskega letališča. Po prvih trenutkih treme je zavladal mir, kmalu so Štandrežci, med katerimi je bilo veliko pevcev, začeli prepevati in le tu pa tam prekinili prepevanje, ko je stevardesa naznanjala polet nad Gradcem, Bratislavo, Varšavo. V Leningrad je letalo dospelo ponoči, takoj nato so Izletnike odpeljali v hotel. Lepo in zgodovinsko važno mesto je vzbudilo v naših ljudeh veliko občudovanje zaradi svoje veličastnosti. Ogledali so si Hermitaž, Pe-tropavlovo trdnjavo, Petrov dvorec, cerkev sv. Izaka, križarko »Auro- V zvezi s sporočilom mestnega avtobusnega podjetja o spremembi ~ r— - ------ voznega reda na avtobusni progi ! lekarna Baldini, Korzo Verdi 57, tel. Gorica - Oslavje in o spremembi j odhodne postaje su nam dodatno po- --------- jasnili, da ostane vozni red na tej | DEŽURNA LEKARNA V IRZICU avtobusni progi ob delavnikih ne- ■ Danes ves aan in ponoči le dežurna spremenjen. Prvi avtobus torej od- • lekarna Al Rerlentore. Ul. Fratelli haja iz Gorice (pri Pošti) ob 7.35 i boseUi, tel. 72-340 in z Oslavja (pri spomeniku) ob 7.45. Tako torej ne bo motenj za tiste, ki prihajajo v jutranjih urah z Oslavja v Gorico na delo ah v šolo. Ob nedeljah in praznikih pa velja vozni red, ki smo ga objavili preteklo soboto. štandrežci s kučmo na glavi ob po vratku z izleta po Sovjetski zvezi ra», podzemeljsko železnico, prista- ljico* in »Pesem 14. divizije*. Se- pišče in druge znamenitosti. Najbolj pa bo vsem ostal v spominu prisrčen in prijateljski sprejem v ^ Dvorcu kulture, kjer s* Štandrežci prišli v neposreden stik s tamkajšnjimi prosvetnimi delavci, ki so našim ljudem v čast priredili bogat kulturni program. Nastopil je 72-članski pevski zbor, nato ženski kvartet lahke glasbe ter ženska baletna skupina. Da bi či-tateljem prikazali veličino tega dvorca, naj povemo, da gostuje istočasno v njegovih prostorih lahko 14.000 ljudi. Predstavniki Dvorca kulture so prisrčno pozdravili naše ljudi. V imenu društva »Oton Župančič* je spregovoril predsednik Danilo Nanut, ki je Leningraj-čanom orisal kako živimo Šimenci v Italiji, štandreški pevci so ob tej priliki zapeli dve pesmi, »Zdrav- veda je dirigiral Franc Lupin Ob odhodu so štandrežci dobili spominsko značko in se razšli z obljubo, da se bodo še srečali. Po treh dneh v Leningradu so prišli z letalom v Moskvo. Tudi tu so si ogledali znamenitosti mesta, med temi Kremelj, Rdeči trg, Leninov mavzolej, Alejo kozmonavtov, Orožarno, Stalno razstavo tehnike in znanosti, podzemeljsko železnico. Ves čas in povsod je donela slovenska pesem. Po osmih dneh pohajanja so se naši ljudje spet vrnili z letalom v Brnik, od tod pa z avtobusom domov. V Leningradu in Moskvi je bilo vse v redu in prav, le v Črnem vrhu so »napadli* domačo gostilno in zah tevali od kuharice veliko špagetov. V štandrežu vsi govorijo o tem izletu. To pomeni da je uspel. Rojstva, smrti in poroke ROJSTVA: Christian Calligaris, Paola Milocco, Marko Peric, Davide Olmi, Valentina Gordini, David Ambrosi, Roberto Ermacora, Livia Coren, Monica Fischanger, Caterina Maria Giordano, Elena Zotti. Gian-pietro Colautti, Alessandria Balla-rin, Dario Korecic. SMRTI: Upokojenec 78-letni Franc Močilnik, župnik 78'etni Srečko Gregorec, upokojenka 88-letna Santa Gratton, vd. Tiberiu, upokojenka 50-letna Anna Komel. vd. Cosmini. POROKE: Študentka Tiziana Sa lemo in mehanični izvedenec Lucia-no Maniacco, delavka Maria Brai-dot in mehanik Umberto Morsan, gospodinja Laura Picciulin in delavec Giovanni Crepaldi, frizerka Ida Pausig in bolničar Paolo Frat-(j, učiteljica Marisa Mirabelli in poštar Norino Plotegher, delavka Marisa Polo in prodajalec Gino Za-net, študentka Susanna Payne in uradnik Roberto Bemardis, delavka Ida Muzic in kmetovalec Carlo Brumat, bolničarka Giorgina Cap-puccio in mehanik IValter Zatti. OKLICI: Prodajalka Lucla Buiat ti in podčastnik Giovanni Ambrosi-ni, študentka Laura Marini in častnik Lorenzo Tantillo, učiteljica Ermi-nia Makuc in zidar Alferio Bon, uradnica Marilena Ciniselli in risar Bruno Gallo. Evelyna Bacchi in Primo Rosinuro. DEŽURNI ZDRAVNIKI Danes sta v Gorici, Sovodnjah in števerjanu dežurna sledeča zdravnika: dr. Emilio De Gressi, Ul. B. Ca-sale 13, tel. 3225; dr. Mario Fabbro, Ul. Roma 2, tel. 2503. Za Krmin in okolico je danes dežuren dr. Renato Godeas, Gorica, tel. 6117. Razna obvestila Pokrajinska uprava v Gorici namerava sprejeti v službo za delo v pokrajinskem zavodu za gluhoneme in zavodu «Duca d'Aosta» v Gradišču socialno asistentko. Zainteresirane socialne asistentke naj vložijo prošnjo na kolkovanem papirju za 500 Ur do 12. ure 19. oktobra t. 1. na pokrajinsko upravo, Corso Italia 55. Potrebna je diploma višje srednje šole in diploma socialne asistentke, zainteresirane osebe ne smejo biti mlajše od 18. let niti starejše od 32. let. Podrobnejša pojasnila je mogoče dobiti na personalnem uradu pokrajinske uprave. šolski patronat v Gorici sporoča, da bo 23. oktobra zapadel tok za predložitev prošenj učiteljev, ki bi se radi začasno zaposUli v pošolskem pouku. Prošnje sprejemajo na šolskem patronatu. Izleti Slovensko planinsko društvo v Gorici priredi v nedeljo, 22. oktobra avtobusni družinski izlet na otok Cre«. Prepeljali se bodo na otok s trajektom, ki odpotuje iz Brestova. Vpis in podrobnejša pojasnila na sedežu SPD, Ul. Malta 2, tel. 2495. SPD iz Gorice priredi 22. oktobra družinski izlet na otok Cres. Infarma cije na SPD. Prunorški^fnevmfc 8. oktobra 1972 SPACALOVA RAZSTAVA - IDEALEN OKVIR TEME Krajina v novejši slovenski umetnosti Izhodiščno razmišljanj« prof. Naceta Šumija na pogovoru strokovnjakov v Goriškem muzeju V petek 22. septembra je Goriški muzej priredil pogovor med strokovnjaki o temi «Krajina v novejši slovenski umetnosti», o temi torej, ki jo retrospektivna razstava grafik Lojzeta Spacala y kromberškem gradu kar vsiljuje. V ta namen so naprosili univerzitetnega profesorja dr. Naceta Šumija, naj pripravi uvodno, izhodiščno razmišljanje za pogovor. Profesor šumi se je vabilu odzval in v krajšem predavanju spregovoril o postopnem «odkri-vanju» slovenske krajine v umetnosti. Njegova osnovna teza je bila, da v novejši slovenski umetnosti, ki jo šteje nekako od začetka 19. stoletja, slikarji niso slikali enako radi vseh krajin, temveč so skozi zgodovino dajali obeležje različnim krajinam, torej so jih izbirali in kot meni profesor Šu-•ni, ne po naključju. Tako je bila slikarjem 19. stoletja alpska krajina (predvsem Gorenjska in deloma Koroška) bolj pri srcu. Slikali so jo v romantičnem zanosu, se čudili veličini gora, divjosti in pokončevalni moči gorskih potokov, kljubovalnosti viharnikov itd. Če so uporabljali v njej človeka, je ta krajini podrejen, h> se pravi, da so ga slikali neznatnega in nebogljenega spričo moči naravnih pojavov. Temu intimnemu prepričanju se niso odrekli niti slikarji, ki so slikali pretežno portrete kot sta bila slikarja Jožef Tominc in Matevž Langus: krajinsko ozadje jima je v pomoč pri »gamiranju* portreta ali portretne skupine. Vse drugače je pri slikarjih reaiizma. Krajina jim ni glavni predmet upodabljanja in so se k tej temi zatekali bolj po naključju (na primer brata Janez in Jurij Šubic). Predavatelj je Pri njih opozoril predvsem na krajinske študije, ki niso veljale za končni izdelek. Krajina jih ni zanimala kot poseben, izbran kraj, kjer se nekaj pomembnega dogaja važnega v filozofsko - spoznavnem oziru, temveč jih je zanimala kot barvni pojav v sončni luči. To pomeni, da so iskali vrednote v njej sami in opuščali «ve-hko» vsebino. Prvi so izrazih mi-sli. ki je postala vodilna v slovenskem impresionizmu. Ivan Grohar je pisal v nekem pismu: «Ne ^?erem slikati vsake krajine*, s čimer je hotel reči, da je za njegovo razpoloženje in nje-Sov izraz potrebna prav določena krajina. Razpoloženjske vrednote krajinskih predelov so mrej tista novost, ki jih loči od slikarjev realistov, če opustimo ^like v pogledu slikarske metodi •^'0 ne more biti rukako naključje, da so slovenski impresionisti najrajši slikali predele v okolici Sorice, Poljanske in Selške hohne, to je, krajino Alpskega W°ria. Toda medtem ko je u Matija Jama njen najzvestej-a* opazovalec in najbolj nevtralen ^.torpret in je mogel uspešno pkati tudi na tujem, je bila rimarju izključna vrednota, tako ha je sicer ni v ničemer spre-TOinjal. a je njenemu valovanju, m Je nosilec razpoloženje, pod-fjal človeško figuro celo do te da se je kar zlila z n ja hard Jakopič pa je bil naj-*J nezadovoljen z njo. Njego-emu nagnjenju k dramatičnosti interpretaciji je bila premala vn ie. razbil in znova po6ta- • Matej Sternen je napravil prvo veliko in zrelo podobo mest- e ulice, toda široke ulice ,trga sploh žvljenja v mestu slo-nska umetnost tedaj ni osvojila. Prišla je prva svetovna vojna .za njo drug čas, z njim pa dru-y 010 umetnostno prepričanje. Z v, norn Pilonom se je tudi med venci začela širiti vera o dru-SVp.nern svetu. Po njem zunanji žici V Prijetno barvno kompo-u zhta podoba, preproga čistih r^. temveč je sestavljen iz 1p °T omejenih geometrijskih te-r,' in mkjer drugje v Sloveniji ni en na. Krasu, kraški krajini, titi tISg?he tega videti in obču- • Nekaj podobnega sta za no-Ft-r, varnosti izražala tudi brata SuhnC), se je pričela porajati, najprej sramežljivo in plaho — Cosa nostra. Dokazano je, da so ti prvi Italijani v novem okolju, v katerega so prinesli sto poklicev in obrti, naleteli na velik odpor. Na nasilje so reagirali z nasiljem. Sedaj bi bilo seveda zanimivo odkrivati, kako to, da niso tudi izseljenci drugih narodnosti — med katere lahko prištevamo tudi številne Slovence, ki so bili primorani iti s trebuhom za kruhom v «Ameriko, deželo bečelbarsko* (kot jo imenuje naš Župančič) — ustanovili svoje teroristične organizacije. Slovenci, ki so imigrirali v ZDA so sanjali samo o poštenem delu in o poštenem zaslužku, meč priseljenimi Sicilijanci pa je moralo biti tudi nekaj takih, ki so že v stari domovini sanjali o drugih gradovih. Kot starši Klopčičeve Marice šušteršičeve («Mary se predstavi*), ki so grenko realnost ameriške avanture potapljali v spominu na «domače naselje pod goro, kjer ob vodi noč m dan šumijo mlini*, so tudi sicilijanski priseljenci z nostalgijo mislili na rojstni otok, sonce, paradižnike in rdečo papriko. To pa vsekakor ni moglo biti ovira njihovemu vztrajnemu vzponu do blagostanja, četudi ga je bilo treba plačati z zločinom. Jasno, to pa velja le za peščico ljudi, kajti velika večina priseljencev še danes skromno živi v najrevnejših četrtih ameriških velemest (kakor newyorška Little Ita-ly), in je celo prva postala žrtev nasilnih rojakov. Cosa nostra, ki naj bi bila v ML^J PORTOROŽ ROULETTE CII KM IM DE FER BACCARA BLACK JACK v novih prostorih GRAND HOTELA METROPOL lisa INDUSTRIJA USNJA VRHNIKA Sloven i ja - Jugoslavija DOBITNIK »ZLATE KOŠUTE. ZA USNJENO KONFEKCIJO IN USNJENO GALANTERIJO NA SEJMU MODA V SVETU V BEOGRADU ZA LETO 1971. Nedavno odprta moderno opremljena trgovina na Tržaški cesti št. 108 v Ljubljani (pred vstopom v mesto). Zagotovljen parkirni prostor. Vabimo Vas, da si ogledate naše prodajalne v Ljubljani, kjer Vam nudimo najnovejše modele iz usnjene in krznene konfekcije ter usnjene galanterije, izdelane v lastnih proizvodnih obratih. Marlon Brando (drugi z leve) začetku nastala kot »organizacija, ki bo ščitila pravice italijanskih priseljencev*, se je v letih ameriške prohibicije razbohotila v pravo kriminalno organizacijo, Ko pa je predsednik Roosevelt prohibicijo ukinil je mafija razširila svojo dejavnost na vse konce Amerike in malone zajela vse rentabilne aktivnosti, od igralnic do prostitucije in mamil. Mafijev-ski poglavarji so s svojimi »fami-lijami* ščitili pridobljena gospodarska področja, njihovi posli pa so nemoteno cveteli tudi po zaslugi slovite »molčečnosti* (»omer-ta»l Sicilijancev. Pisatelj Mario Puzo je v »Botru* (ital. naslov «Ii Padrino*) združil vse karakteristike teh slavnih mafijevskih gospodov in ustvaril enega samega idealnega junaka: Dona Vita Corleona — in v tem je tudi moč m sugestija njegovega, sicer poprečnega, romana. «Boter» opisuje dekadenco Vita Corleona, predstavnika starega sveta in starih metod kriminala. Don Vito Corleone, ki «ščiti pravice rojakov* na območju New Yorka in se uradno ukvarja s prekupčevanjem olja, je zelo priljubljen zaradi številnih «uslug», ki jih nesebično nudi rojakom v stiski Imenujejo ga »don* in »boter*. ker nikoli ne odkloni krstnega botrovanja novorojenim Ita- «boter* in njegovi trije sinovi, ki jih cino, James Caan in John Cazaie lijanom, ki zagledajo luč sveta v »novem svetu*. Tudi njegovi štirje otroci — Sonny, Fredo, Michael in Connie — so se rodili v Ameriki in za njih Don Vito sanja drugačno, mirnejše življenje. Toda usoda je hotela drugače. Po sporu z neko nasprotno »farni-lijo», ki je botra hotela vplesti v trgovanje z mamili, Don Vito doživi atentat. Čudežno ostane pr življenja, a ne more več aktivne voditi svojih poslov. Med tem je Connie živela mučno zakonsko zvezo z nekim nepridipravom, Fredo, preveč mehak in pujs, je bil odstranjen, moral je v Las Vegas, Sonny pa je tragično preminil v zasedi, ki so mu jo pripravili razdraženi nasprotniki. Vajeti f amili je Corleone vzame v roke najmlajši, Michael, ki s ix>-močjo očetovega »svetovalca* Toma Agena porazi vse sovražnike družine Corleone ter si tako po očetovi smrti avtomatično zagotovi vse pravice in danosti mafi-jevskega poglavarja. To je v zelo grobih obrisih jedro filma «BOTER». Zanimivo pa je sedaj pristaviti, da je Don Vito prikazan v zelo simpatični in skoraj patetični luči. Qb branju romana in ob gledanju filma sem bil presenečen: ni mi uspelo kritično gledati in kritično oceniti botrove dejavnosti. Človek zapusti dvorano z občutkom, da je Don Trgovine v LJUBLJANI: TRŽAŠKA c. 108 MESTNI TRG 22 TRG REVOLUCIJE 5 Veljaven od 8. do 14. oktobra 1972 ® OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Potrebno vam bo veliko delovne vne-in tudi moči, da boste premagali ovire ki ao vam na poti do cilja. Zelo verjetno boste morali tudi na pot, ki pa ne bo prav nič prijetna, ker se bodo potnim težavam pridružila še poslovna tveganja. Ljubljena oseba vam bo v oporo. Zdravje še kar dobro. BIK (od 21. 4. do 20 5.) Dobili boste ponudbo, ki bo vam mogla priti prav, v kolikor nimate drugih bolj utemeljenih načrtov. Nekaj bo motilo vaše razpoloženje in zelo verjetno boste spoznali, da ste verovali v nekoga, ki vašega zaupanja ni zaslužil. Bodite kar se da previdni. Stran z ljubosumnostjo. DVOJČKA (od 21. 5. do 22.6.) Tokrat bi znali pripeljati pod streho nekaj, kar se vam je še pred nedavnim zdelo nemogoče. Vaše pobude se bodo nekaterim zdele drzne, pa bodo vendarle uresničljive. Neko prijateljstvo vas bo ponovno opogumilo in spoznali boste, da prijateljstva niso kar tako. Zdravje kar dobro. Le majhen prehlad. RAK (od 23. 6. do 22. 7.) Sredi tedna boste morali marsikaj .spremenita, pa čeprav se bodo dela v začetku zdela dobro u-peljana. Ne rinite pre-ne bodite tudi vedno »nezmotljivi*. Ljubljena oseba zares zasluži nekoliko več pozornosti. Če jo boste še naprej zanemarjali, bi se vam znalo kaj pripetiti. Glavobol. LEV (od 23. 7. do 22. 8. Poiskati boste morali pomoč ljudi ki se jih | že dolgo izogibate. Uspehi vašega dela ne bodo najboljši, ker bo finančni rezultat v splošnem bolj šibek. Odložite kako nalogo, ki je ne morete opraviti sedaj. Neko novo spoznanstvo se vam bo začelo vsiljevati DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Razčistiti boste morali neko za-| devo z ljudmi, ki jih že dolgo vendarle le površno poznate. Vaš uspeh, ki bi vam zagotovil gmotno trdnost, je odvisen od dobre volje neke vplivne osebe. Ravnajte se temu primemo. Neka čustvena prigoda se vam bo hudo maščevala. 1 TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Zašli boste v mračno obdobje, iz katerega se boste s težavo sami izvlekli. Odvreči boste morali neke svoje predsodke in poklicati na pomoč tiste ljudi, proti katerim ste že dolgo nerazpoloženi. Zaupajte svoje duševne težave osebi, ki vas ima zares rada. Zdravje odlično, le ustrujeni ste. ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) Ker ste imeli v zadnjih I časih precej težav, bo treba nekoliko odje-njati, da se tudi fizično nekoliko opomorete. Za to pa bo potrebno tudi povsem drugačno duševno razpoloženje. Predvsem se naučite pravega po-oit&ci STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) Pomoči boste imeli na pretek, vprašanje je, če boste vse to znali primemo izkoristiti. Včasih zabredete v težave, ki si jih sami nakopljete. Nekaj vaših idej bodo izkoristili drugi. Radi se poigravate s čustvi, kar bi vam v danem trenutku znalo povzročiti tudi kako nevšeč-no posledico. Glavobol. KOZOROG (od 21.12. do 20. 1.) Zaupanje, ki vam ga dajejo ljudje, ki živijo okoli vas, zelo pogosto zlorabite. To ni lepo, včasih celo koristno ne. Nekdo bo razkril vaše početje in račun ne bo majhen. To bi se znalo odražati tudi v vaših bodočih čustvenih odnosih, kjer bi se vse porušilo. Zdravje odlično. VODNAR (od 21. L 19. 2.) V delu boste našli veliko zadoščenje. Kljub temu, da se boste sami dobro znašli, ne odklanjajte nasvetov pametnih ljudi. Sredi tedna boste dobili kako prijetno vest ali pošto. Naj vas navdušenje ne zanese. Razčistite neki sporček, ki spravlja v nevarnost vaše dobre družinske odnose. Živčni boste. RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Nepričakovano srečanje. Uspeh na | delu ali v službi. Sku šajte trenutne rezultate kapitalizirati za dni, ko vam ne bo šlo vse, kot vam gre danes. Potovanje, pošta, darilo, skratka nekaj, kar bo nekoliko sprevrglo sicer u rejeno, vendar monotono življenje. Tudi v ljubezni novosti. igrajo (od leve proti desni) Vito samo žrtev nesrečnih okoliščin in ne tudi zločinec. Prav to «romantiziranje» zločina, če se lahko tako izrazimo, je velika napaka romana in filma. Film sicer hoče ubežati mejam romana, hoče postati skoraj neke vrste svarilo na zločine sodobne družbe — in za to imata največje zasluge režiser filma in glavni igralec Marlon Brando. Njuna inteligenca je tudi pripomogla, če je film postal neke vrste «statement» o Ameriki in njeni veliki industriji. Brando je namreč že med snemanjem filma izjavil reviji «Newsweek*: «Mislim, da je mafija čudovit primer našega kapitalizma. Don Vito je kakor ameriški magnati, ki branijo svoje posle in svojo družino. Ob branju romana sem imel neprestano pred očmi našega McNamaro, Johnsona, Ruska ..* Ne čudimo se, če je Marlon Brando, katerega antiimperialistične ideje so vsem znane, prišel do teh zaključkov. Bolj zapleteno pa je ugotoviti, zakaj je ameriška publika s takim navdušenjem sprejela »Botra*. Znano je, da Američani ljubijo spektakel, široko platno, barve, kostume, glasbeno spremljavo. Vse te značilnosti pridejo v filmu »Boter* močno do izraza. To pa še vedno ne more biti prepričljiv razlog za njegov veliki uspeh. Film (kakor tudi roman) se ne prične zaman s temi besedami: «JAZ VERJAMEM V AMERIKO*. Uspeh filma je treba pripisati predvsem karakteristikam glavnega junaka, na katere sem že opozoril. Ni potrebno zelo globoko poznavanje ameriške psihologije, da ugotovimo, kako 'e tak oče in «boter» — ki dobro plačuje in hudo kaznuje — idealno utelešenje biblijskega očeta in prepotreben vsem, ki so otročje naivni in vase negotovi. »Boter* prikliče v spomin legendarnega ameriškega junaka Svetega Killerja, ki je vedno samo pravično pobijal, oživi mit vsemogočnih patriarhalnih družin, katerim Američani ne znajo ubežati. V Italiji, kjer mafiia še ni postala pravljica, so film sprejeli z velikim zanimanjem («Boter» je v Rimu že prvi dan, ko so ga istočasno predstavili v treh kinematografih, inkasiral 25 milijonov lir!), toda tudi zelo hladno. Vsem tistim sorodnikom, ki se na filmskem platnu neprestano poljubljajo in objemajo, izmenjavajo darila in branijo čast svojih žena..., je povprečni italijanski gledalec samo skomignil z rameni: »Neumnosti! Take reči so možne samo v filmu! Kot bi ne vedeli, da je v družinah prerekanje, kreganje, včasih tudi ubijanje, vsak dan na vrstnem redu. Celo naš pregovor pravi: »Fratelli coltelli, parent; serpenti*!... BRANKO VATOVEC F3 RDI □ NEDEUA 8. OKTOBRA TRST A 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila; 8.05 Slov. motivi; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Maša; 11.15 M. Košuta: »Vabilo na igro (otroška igra); 12.00 Nabožna oddaja; 12.30 Nepozabne melodije; 13.00 Kdo, kdaj, zakaj?; 13.30 Glasba po željah; 15.45 G. Gallina: »Serenissi-ina»; 17.00 Šport in glasba; 18.00 Koncert; 18.40 Plošče; 20.00 Šport; 20.45 Pratika; 22.00 Nedelja v športu; 22.10 Sodobna glasba, TRST 8.30 Kmetijska oddaja; 9.10 Orkestri; 11.00 Tržaški motivi. KOPER 6.30, 7.30, 12.30, 16.30, 18.30, 20.30 Poročila; 6.15 Glasba za dobro jutro; 7.00 Jutranja glasba; 9.00 Nesmrtne melodije; 10.30 Orkestri in zbor; 11.00 Prisluhnimo jim skupaj; 11.30 Dogodki in odmevi; 11.45 Poje Nat King Cole; 12.00 Glasba po željah; 12.35 Zunanjepolitični pregled; 13.30 Jug. folklora; 14.00 Pisana glasba; 16.00 Deželni spored; 17.00 Sosednji kraji in ljudje; 17.30 Glasba po željah; 18.45 Nedeljski cockteil: 19.00 Humoristična oddaja: »Boter in botra*; 19.15 Nedelja na športnih igriščih; 20.00 Večerna glasba; 20.40 Orkestri; 21.00 Športna nedelja; 21.15 Operetna glasba, NACIONALNI PROGRAM 8.00, 13.00, 15.00 20.00 Poročila; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Godala; 9.10 Nabožna oddaja; 10.45 Opravljivci; 11.35 Roditeljski krožek; 12.00 Plošče; 14.00 Plošče; 15.10 Popoldne z Mino; 17.00 Glasbeni variete z Bramierijem; 17.50 Razni ansambli; 18.15 Koncert; 19.30 Kratke kavbojske zgodbe; 20.25 «Andata e ritomo*; 21.15 Knjižna oddaja; 21.45 Pianist Di-no Ciami; 22.20 Otčenašek: Romeo, Julija in mrak*. II PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 19.30 Poročila; 7.40 Orietta Berti; 8.40 Plošče; 9.35 Veliki variete; 12.00 Športna prognoza; 12.30 Nedeljske pesmi; 13.00 Kvizi narobe; 13.35 »Alto gradimento*; 14.30 Resna lahka glasba; 15.00 Preizkušajo se diletanti; 17.00 Športna nedelja; 18.40 Canzonissima; 20.10 Iz opernega sveta; 21.30 Je vdova vedno vesela? III PROGRAM 10.00 Koncert za začetek; 11.05 Piccinni: »La Cecchina*; 13.45 Koncertne orgle; 14.00 Rossinijeve skladbe; 14.45 Poulenc in Ca-sella; 15.30 H. Becque: »I pulci-nella*; 17.40 Plošče; 18.10 literarna oddaja; 18.40 Klasični jazz; 19.15 Koncert: 20.15 Preteklost in sedanjost; 20.45 Ruski pesniki, SLOVENIJA 8.00, 9.00, 13.00, 14.00, 19.30 Poročila; 6.50 Danes za vse; 8.05 Radijska igra Frane Puntar: «U-ho»; 8.40 Skladbe za mladino: 9.05 Koncert; 10.05 Še pomnite, tovariši... S. Mrhar: Z Johanom na Koroško; 10.45 Naši poslušalci čestitajo; 11.50 Pogovor s poslušalci; 13.30 Nedeljska reportaža; 14.05 Popularne operne melodije; 14.30 Humoreska tedna - Vido-cquove pustolovščine; 15.05 Nedeljsko športno popoldne; 17.15 Radijska igra — Z. Bogoev: Limuzina mistra Sofronija; 18.00 Novo, novejše, najnovejše; 19.00 Lahko noč, otroci!; 19.15 Glasbene razglednice; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.20 Zaplešite z nami; 23.05 Literarni nokturno ITAL TELEVIZIJA 11.00 Maša; 12.30 Slikanice; 12.55 Canzonissima; 13.30 Dnevnik: 14.00 Kmetijska oddaja; 15.00 Neposreden prenos športnega dogodka; 16.45 Oddaja za mladino; 17.15 Slikanice: Vilhelm Tell*; 17.45 Športni rezultati; 18.00 Dnevnik; 18.10 Glasbena oddaja: 19.20 Registriran polčas nogometne tekme: 20.10 Kronike strank; 20.30 Dnevnik; 21.00 Palazzeschi: »So-relle Materassi*; 22.20 Spor II. KANAL 16.35 športni prenosi; 19.10 Lahka glasba; 21.00 Dnevnik; 21.15 Dobri in hudobni; 22.20 Francija PONEDELJEK 9. OKTOBRA TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15 20.15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba; 11.35 Opoldne z varni; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Program za mladino; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Klavirski koncert; 19.20 Jazz; 20.00 Športna tribuna; 20.30 Slov. razgledi; 22.10 Zabavna glasba; TRST 12.10 Plošče; 14.45 Tretja stran; 15.10 Folklorna oddaja in zborovsko petje. KOPER 6.30, 7.30, 10.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30, 20.30 Poročila; 6.15 Glasba za dobro jutro; 7.00 Jutranja glasba; 8.40 Otroški kotiček; 9.00 Dunajski valčki; 10.00 Sredozemske pesmi; 10.45 Plošče; 11.00 Zborovsko petje; 11.30 Slavne uverture; 12.00 Glasba po željah; 13.45 Ansambel Havvalians; 14.00 Plošče; 15.15 Melodije; 15.30 Otroški kot’ček; 16.00 Deželni spored; 17.00 Narodno zabavna glasba; 17.45 športni pregled; 19.00 Od Triglava do Jadrana; 20.00 Večerna glasba; 20.40 Operna glasba; 22.00 Pesmi; 22.35 Italijanski kvartet. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 175.00, 20.00 Poročila; 7.10 Jutranja glasba; 8.30 Jutranje pesmi; 9.15 Vi in jaz; 10.00 Dogodki in odmevi; 11.30 Glasbeno govorni spored; 13.15 Hit Parade; 14.00 Ital. popevke; 16.00 Srečanje med dvema generacijama; 16.20 Program za mladino; 18.35 Nove ital. pesmi; 19.10 Gospodarska - sindikalna tribuna; 19.25 Pisana glasba; 20.20 »Andata e ritomo*; 21.15 Literarna oddaja; 21.45 Simf. koncert. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 20.30 Poročila; 8.40 Melodrama; 9.35 Orkester; 9.50 Tarzan; 10.05 Popevka za vsakogar; 12.40 »Alto gradimento*; 13.50 Kako in zakaj? 15.00 Neapeljske popevke; 15.40 Glasbeno . govorni spored; 17.35 Popoldanska glasba; 18.30 Posebna reportaža; 19.00 Poje Claudio Villa; 20.50 Veliko plošč; 22.40 Cesbron. »Una časa per Martin*; 23.05 Jazz. III PROGRAM 10.00 Koncert za začetek: Bar-fok, Kodaly; 11.00 Lisztove skladbe; 11.45 Sodobna ital. glasba; 12.20 Plošče resne glasbe; 14.00 Lisztove skladbe; 14.30 Stari in novi interpreti: 15.30 Brahmsov Nemški rekviem; 17.20 Koncert; 18.15 Gospodarska rubrika; 18.30 Lahka glasba: 18.45 Kulturni pregled; 19.15 Koncert; 21.30 Valle Inclam: »Luci di boheme*. SLOVENIJA 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 13.00, 15.00, 19.30 Poročila; 6.50 Rekreacija; 8.10 Glasbena matineja 9.05 Pravljice in zgodbe; 9.20 Zabavni orkestri; 9.40 Cicibanov svet; 10.20 Pri vas doma! 12.10 Srbska simfonična glasba: 12.30 Kmetijski nasveti: 12.40 Pihalne godbe; 13.15 Zabavna glasba: 13.30 Priporočajo vam...; 14.10 Zbor Tone Tomšič; 15.40 Lahka glasba: 16.00 »Vrtiljak*; 16.40 Orkester Mary Gold; 17.10 Ponedeljkovo glasbeno popoldne; 18.15 Zvoki iz vzhodnoevropskih dežel; 18.35 »Interna 469»; 19.00 Lahko noč, otroci!; 19.15 Ansambel Maksa Kumra; 20.00 »Ti in opera* — Marja Barbieri . Jelača: 22 15 Za ljubitelje jazza; 23.05 M. Slana: Pesmi; 23.15 Popevke. ITAL TELEVIZIJA 12.30 Vohuni v evropskem odporniškem gibanju; 13.00 Življenje doma; 13.30 Dnevnik; 17.00 Program za najmlajše; 17.30 Dnevnik; 17.45 Sličice iz sveta; 18.15 Poly v Benetkah: »Praznik gondole; 18.45 Tedenska knjižna oddaja: 19.15 Življenje v Franciji: 19.45 šport in ital. kronike: 20.30 Dnevnik: 2100 Film: »Barabba*; 23.25 Dnevnik. II. KANAL 21.00 Dnevnik; 21.15 Eno uro z J. K. Galbraithom; 22.15 Koncert: Na sporedu Mendelssohnove skled- JUG. TELEVIZIJA OD 8. DO 14. OKTOBRA 1972 NEDELJA, 8. oktobra 9.45 Kmetijski razgledi: Domača krma; 10.12 Kmetijska oddaja; 11.15 Otroška matineja; 12.05, 18.30, 20.00, 22.15 Poročila; 12.10 Mestece Peytan; 13.00 TV kažipot; 18.35 Po krivi poti — film; 20.30 Smeh na odrskih deskah; 21.15 Stih in pesem; 21.30 Športni pregled; 22.00 Mostovi — barvni film; 22.20 Šahovski komentar. KOPRSKA BARVNA TV 19.45 Plesna šola »Predniki*; 20.15 Na poti k zvezdam; 20.35 Šesta žena Henrika VIU.: »Arni de Cleves*. PONEDELJEK, 9. oktobra 9.05 Odprta univerza; 9.35 in 14.45 TV v šoli; 10.30 in 15.40 Angleščina; 10.45 Nemščina: 11.00 Splošna izobrazba; 16.10 Francoščina; 17.55 Goli, doli, naokoli; 18.15 Obzornik; 18.30 Kremenčko-vi — film; 19.00 Zdravo mladi; 19.45 Risanka; 20.00 in 22.45 TV dnevnik. KOPRSKA BARVNA TV 20.00 Rupert in praznična zmešnjava; 20.15 Poročila; 20.30 O-bisk v živalskem vrtu; 21.00 Burleska; 21.30 Beat klub. TOREK, 10. oktobra 9.35 in 14.45 TV v šoli; 10.40 in 15.35 Ruščina; 11.00 Splošna izobrazba; 15.55 TV vrtec; 16.10 Angleščina; 17.50 V. Pečjak; Umka Kumba in Pikasta kamela; 18«.05 Risanka; 18.15 Obzornik; 18.30 Nastopa Lee Grant; 19.05 Iz sveta oblikovanja; Komunikacije; 19.25 Duševne značilnosti starosti: 20.00 in 22.55 TV dnevnik; 20.35 Minister — film; 22.10 Koncert Raya Charlesa; 23.00 Šahovski komentar. KOPRSKA BARVNA TV 20.00 Rupert in zlati želod; 20.15 Poročila; 20.30 Odiseja miru - Zakaj Belfast?; 21.00 UFO »Foster*. SREDA, 11. oktobra TV v šoli; 11.00 Splošna izobrazba; 17.50 Vitez Vihar — film; 18.15 Obzornik; 18.25 Mozaik; 18.30 S kamero po Katangi; 19.05 in 22.45 TV dnevnik; 19.40 Wembley: nogomet Anglija . Jugoslavija; 21.30 E. Zola; Nana; 22.15 Jaizz; 22.50 šahovski komentar. KOPRSKA BARVNA TV 19.40 Nogomet: Jugoslavija - Velika Britanija; 20.30 Poročila; 21.25 Sramote sveta: H. del dokumentarnega filma. ČETRTEK, 12. oktobra 9.35 in 14.45 TV v šoli; 10.30 in 15.55 Nemščina; 11.00 Francoščina; 16.10 Splošna izobrazba; 17.50 Iskre v očeh; 18.05 Risanka; 18.15 Obzornik; 18.30 Vsi vlaiki sveta — film; 19.00 Mestece Peyton; 20.00 in 22.25 TV dnevnik; 20.30 četrtkovi razgledi; 21.20 A. P. Čehov; Golobček; 21.50 Plesni esej; 22.30 šahovski komentar. KOPRSKA BARVNA TV 20.00 Rupert in žoga; 20.15 Po- ročila; 20.30 «Zakon» — igrani film; 22.00 Prihod — dokumenta rec. PETEK, 13. oktobra 9.30 in 14.40 TV v šoli; 11.00 Angleščina; 16.10 Splošna izobrazba: Ivo Andrič; 17.40 L. Suhodolčan: Danes sem klovn; 18.25 Obzornik; 18.40 Gospodinjski pri pomočki; 18.50 Narodni dohodek: 19.00 Konec šahovske olimpia-de — prenos: 20.00 in 23.05 TV dnevnik; 20.25 Reportaža. 20.35 Rop brez plena — film; 22.00 S turnirja košarkarskih prvakov; 23.10 Šahovski komentar KOPRSKA BARVNA TV 17.00 Košarka; Simmenthal-Ju-goplastika; 20.00 Rupert in izgu bljena kočija: 20.15 Poročila; 20.30 Revolveraški dvoboj; 21.20 Slovenski slikarji; 21.30 Poje Ray Anthoni. SOBOTA, 14, oktobra 9.35 TV v šoli; ... športno popoldne; 17.40 Pesmi in plesi jug. narodov; 18.10 Obzornik; 18.25 V deželi klobukov — film; 18.5C Gospod Piper — film; 19.25 Na poti k zvezdam: 20.00 in 23.45 TV dnevnik; 20.35 Nastopa Iran Rebroff; 21.05 Pribočnik njegove ekscelence; 22.20 S turnirja ko šarkarskih prvakov; 23.25 TV ka žipot; 23.45 Poročila. KOPRSKA BARVNA TV 19.45 Poje Slovenski oktet; 20.15 Poročila; 20.30 Košarka; Ignis -SimmenthaL Pnmorškildneviulc ŠPORT ŠPORT ŠPORT 8. oktobra 1972 NAMIZNI TENIS PO OBJAVI LESTVIC FITeT Realna uvrstitev naših igralcev na letošnjih kakovostnih lestvicah Med slovenskimi igralci je najvišje uvrščen Boris Košuta Italijanska namiznoteniška zveza ■UeT je pred kratkim objavila ka-°V?nine kri-vice igralcev za sezo-n? 19^2-73. 0 teh lestvicah je mne-2j*e deljeno. Predvsem moramo re-CI' da je uvrstitev slovenskih igralcev precej realna, o sestavi lestvic Ps imamo nekaj pripomb. Med člani je še vedno na prvem niestu Stefano Bosi, sledita pa mu j ontella in Malesci, ki zasedata o-na drugo mesto. To je prvič, da so se voditelji federacije odločili za tako uvrstitev. Zakaj so to sto-f1*1, precej jasno, čeprav se s w odločitvijo ni mogoče strinjati. ...‘ontella je član največjega ita-hjanskega društva Marbert, ki ima velik vpliv pri vodilnih organih federacije. Malesci pa igra pri ekipi fol- Vitamirella iz SanCElpidia al "are, ki je državni prvak ter ima seboj veliko tovarno in še mar-S]kaj. Infiltracijo tega društva v vodstvo federacije smo obsodili že, 0 je prišlo do izbire reprezentan-tov za gostovanje v LR Kitajski in srno znova priča takemu poniju. Giontella je namreč odličen igralec, bolj dinamičen od starejša Malescija in njegova igra je zelo modema ter predvsem korist- DOMAČI ŠPORT DANES nedelja, s. oktobra t9?2 NOGOMET 2. AMATERSKA LIGA 15.00 v Križu Vesna — Aurisina * * * 15.00 v Trstu, Sv. Sergij naminio — Primorje * * * 15.00 v Dolini “^9 — Campanelle * * * 15.00 v Bazovici Zarja _ Portuale MLADINCI 13.00 na Proseku Primorje — Libertas TS * * * 10.30 na Opčinah .. , Opicina Supercaffe — Unjpn . * * * * j" 0.30 v Nabrežini W>ertaS S. Marto — Gaja-00” ... n oo r V 00 v Trstu, Sv. Alojzij c*wpanelle — Vesna NARAŠČAJNIKI 8^00 v Trstu, Sv Sergij Costalunga — Breg * * * PRIJATELJSKI tekmi TO.30 na Proseku Olimpija — Roianese * * * l2-30 v Dolini “re9 — Domio namizni tenis moška a liga I0d0 v Tarantu TCT — Sokol na. Drugo mesto bi mu zato moralo pripadati. Tržačan Peterlini je zdrknil s sedmega na osmo mesto v prvi kategoriji; morda bi le zaslužil, da ohrani svoj položaj, saj je v pretekli sezoni igral zadovoljivo. Med slovenskimi tekmovalci je še vedno najvišje uvrščen Boris Košuta, ki je četrti na'lestvici najboljših drugokategornikov (lani drugi). Edi Bole je tudi letos nazadoval za eno skupino (iz ET.-3. v II.-4.), Edi Košuta pa se je letos vrnil na lestvico aktivnih igralcev in je vključen v peto skupino drugokategornikov. Med tretjekategomiki sta Ukmar in Fabjan ohranila mesto v prvi skupini, Radovič je napredoval v drugo, Pertot pa v četrto. Po igri, ki jo je v zadnjem času pokazal, bi Pertot vsekakor zaslužil nekoliko višje mesto, saj razlika med njim in Radovičem le ni tolikšna, da bi se morala razlikovati za dve stopnji. Končno pa je med tretjekategor-niki še Adrijan Tavčar, ki je vključen v solidno tretjo skupino. Med prvokategornicami je stanje nekoliko bolj realno. Prvo mesto povsem zasluženo pripada državni prvakinji Turinčartki Marcelli Marco-nejevi, pred dolgoletno "kraljico* Santifallerjevo. Sledita Francesca Marcone in Rimljanka De Mitrijeva, Sonja Miličeva pa je ohranila peto mesto. V drugo kategorijo je letos prestopila Tržačanka Hauserjeva, ki je lani dosegla več dobrih rezultatov. Med tretjekateeomicami pa je v prvi skupini Kobalova. v drugi Ves-naverjeiva,,,y četrti Rebulova in Ži-gonova, v peti pa Blažinova. Lestvice so, kot že rpčeno, precej realne, čeprav ne razumemo, zakai so hoteli vodilni organi FTTeT razlikovati med Rebulovo in Žigonovo na eni in Blažinovo na drugi strani, saj so si vse tri igralke po igri in tudi po rezultatih zelo blizu S. J. KOŠARKA V PRIJATELJSKI TEKMI Dobra igra Bruna Furlana Italsidčr — Bor 67:27 (37:10) ITALSIDER: Penzo 14, Redolfi lO^Vas^lto* % ...Zaipj^R^ieri 2, Bozzola ,4, Sparago 4, Iurissevich .teoinsb.-' ! B0R: Bruno Košuta 2, Renato Furlan. SODNIK: Stibiel. . V prvi prijateljski tekmi naraščajnikov so mladi borovci (večina teh je namreč že v kategoriji dečkov) doživeli predviden poraz proti Italsidru. «Plavu> so na splošno zadovoljili paradi požrtvovalnosti v obramb i (igrali so «pressimg» na vsem igrišču), v napadu pa so bili zelo neorganizirani. Italsider ima več visokih igralcev, ki sicer še niso dovolj sproščeni pri premikanju z žogo (in brez nje), so pa obetajoči. Od. borovcev je bil, gotovo , naj1 boljši Bruno Furlan (letnik 1960!!) ki .je uspešno prestregel odbite žoge^ .v napadu; pa, je: bil najučinkovitejši. «PJavi» bodo kmalu odigrali prijateljske tekme še proti ekipi SABA, Kontovelu, Poletu in Ser-volani. b. 1. BOKS MADRID, 7. — Španec Legra je ohranil naslov evropskega boksarskega prvaka peresne kategorije z zmago po točkah nad Francozom Vermanderom. Predsednik Tito je v Beogradu sprejel udeležence 20. šahovske olimpiade. Na sliki: predsednik pozdravlja bivša svetovna prvaka Petrosjana in Talja NOGOMET V TEKMI Z ANGLIJO Naloga Jugoslovanov bo v Londonu težka V jugoslovanski reprezentanca tudi tokrat ne bo poškodovanega Oblaka NOVI SAD, 7. — Zvezni trener jugoslovanske nogometne reprezentance je objavil imena nogometašev, ki bodo nastopili v prijateljski tekmi proti Angliji in v srečanju za svetovno prvenstvo s Španijo. Kandidati za odhod v London so Marič, O. Petrovič, Krivokuča, Stepanovič, Rajkovič, Pavlovič, Katalinski, Hol-cer, Paunovič, Petkovič, Ačimovič, Bajevič, Nikezič, Vladič, Džajič, Bjekovič. Rezerve pa so še Kovačevič, Popivoda. Bogičevič, Jerkovič. V ekipi sta dva novinca: O. Petrovič kot vratar in Vladič, ki bi moral zamenjati poškodovanega Oblaka. Ponovno pa je bil pozvan v reprezentanco Holcer, ki ni nastopal v zadnjih tekmah. Vodja napada bo tokrat gotovo Bajevič, ki je okreval po daljši bolezni in je bil najboljši strelec letos poleti v Braziliji. Manj- ■»"»»""■■■IIIIIII....■■milim.....m........................................................................................................................................................................................................... NOGOMET PRIMORSKA LIGA Postojnski Proleter premagal v zanimivi tekmi Rudarja V derbiju novincev Pivka odpravila Bilje Odigrano je bilo 4. kolo v nogometnem prvenstvu Primorske. REZULTATI: Proleter — Rudar 3:2 Pivka - Bilje 2:1 Tabor — Branik 7:0 Hrvatini — Transport 3:3 Renče — Vipava 2:1 Komen je bil prost. V Postojni sta se srečali ekipi Proleterja in Rudarja. V zanimivi in ostri tekmi je zmagal Proleter. Pohvaliti je treba strelca dveh golov iz prostih strelov, Zupančiča. V srečanju novincev v ligi se je Pivka bolje znašla in je zmagala z 2:1. Tabor je visoko zmagal na domačem terenu in tako nadaljuje serijo velikih uspehov. Hrvatini doma niso uspeli .pomagati Bistričanov. Zanimiva je bi la. tekma v Renčah, kjer je Vipava,,v prvem polčasu vodila z 1:0 kljub -temu, da so imeli Renčani številne priložnosti in so praktično igrali na ena vrata. V drugem delu je vendarle prišla v poštev zrelejša igra mladih Ren-čonov, ki so si tako priborili že četrti par točk. Pozna se, da v napadu Renč ne igrata dva najboljša igralca, ki sta teže poškodovana, Celin Izidor in Nemec Damjan. Taka je lestvica po četrtem kolu: 1. Proleter 2. Renče 3. Tabor 4. Transport 5. Rudar 6. Hrvatini 7. Pivka 8. Komen 9. Bilje 10. Vipava , 11. Branik 1 1 11: 4 8 11: 5 8 17: 1 9:10 8: 9 5:10 5:10 3: 5 6: 9 3: 5 1 2:12 1 ..Oglejmo si pare naslednjega kola: »Traiispdirt tM Pretekli torek so pri PD Slavec v Ricmanjih nagradili udeležence balinarskega turnirja, katerega se je udeležilo veliko število vaščanov, ki so obenem tako sodelovali tudi na prijetnem družabnem večeru (spodaj). Na fotografiji desno zgoraj vidimo nagrajene tekmovalce, desno spodaj pa trenutek, ko je tajnik Boris Kuret podelil plaketo zmagovalcema Danilu Šturmanu in Ladiju Klabjanu m Bilje — Hrvatini Rudar — Pivka Vipava — Proleter Komen — Renče Najzanimivejši bosta vsekakor tekmi v Ilirski Bistrici, kjer bode sku-i šali Bistričani presenetiti Sežanea-j ne, in pa v Vipavi, kjer bodo Po j stojnčanj skušali dokazati, da so letos dobro pripravljeni. VARL IGOR ŠMUGANJE Letos velik porast članstva pri SPDT Pred dnevi je izšla letna številka sezrihrrta italijanske smučarske federacije FIS1, ki vsebuje skupne podatke pretekle zimske sezone za vso državo. Seznam podaja statistiko po smučarskih področjih in mestih ter s tem zelo zanimivo sliko smučar skega udejstvovanja. Podatki za vso državo povedo, da je državno ozemlje razdeljeno na 14 smučarskih con, da je skupno število vpisanih društev 1.523, članov FISI pa 120 496. Zelo zanimiv je pregled števila članov posameznih društev: presenetljivo vidimo na prvem mestu Sci club Pordenone s 1.348 člani, sledi Sci Club Cortina s 657 člani, na tretjem mestu je Sci Club Madonna di Campiglio s 633 člani. Poprečno število članov posameznih društev je približno 40 Najnižje število je 25, ker je to obenem pogoj za vpis v federacijo. Oglejmo si kako je na našem področju, ki vključuje Kamijo in Julijsko krajino z mesti Gorica, Videm, Pordenon, Trst in Sappado. Skupno je 57 društev z 8.272 člani. Slovensko planinsko društvo je v conskem merilu na zelo dobrem 14. mestu. V Trstu samem pa je stanje tako: 1. SC XXX Ottobre 344 članov, 2. SC 70 321, 3. SCI CAI 233, 4. Adi 208, 5. SPDT 171; sledi še 6 društev. V lanski sezoni je SPDT imelo le 46 članov, letos je narastek dokaj viden. Upajmo, da se bo število članov še povečalo v prihajajoči sezoni, saj je vpis v FISI za vsakega smučarja, tudi netekmeca zelo koristen; za slovenski zimski šport pa je visoko število včlanjenih tudi prestižno. sm,- ATLETIKA V SKOKU V VIŠINO Dekleta naskakujejo višino dveh metrov Trenutno skačejo kar štiri tekmovalke višje od 190 cm Skoraj bi rekli, da je atletski svet z novim rekordom v skoku v višino preživel «šok Meyfarths> z olimpijskih iger v Miinchnu. Tudi pravica je bila vsaj delno vrnjena novi rekorderki Blagojevi. kateri je ni privoščil strogi, vendar predvsem pristranski nemški sodnik med olimpijskim finalom. Kot se gotovo mnogi spominjajo je Blagojeva preskočila 190 cm, čeprav z dotikom letvice. Ta se je tresla in tresla, Jordanka pa je že oblekla trenirko in sedla v travo, ko je letvica padla (tudi ob lažji pomoči vetra). Nemški gledala, katere so mnogi ocenili kot športne, so od navdušenja skočili na noge in tudi če ne moremo mimo podviga na 192 cm njihove 16-letne ljubljenke Meyfarthove, lahko na vsak način rečemo, da jč tistf vplival na voljo bq(gftr sk$ ke. Pristranost so chnu sodniki večkrat potrdili prav pri letvici za skok v višino, ko so kmalu umirili nihajoče letvice domačinov ali tistih, ki so njim bili po volji. «Juriš* Jordanke Blago je ve v svetovno eliko je stvar zadnjih treh mesecev V Evropi je sicer bila med boljšimi že dve sezoni. Bila je navadno zelo zanesljiva, na veli- ih tekmovanjih pa preko 184 cm le ni mogla. Na balkanskih igrah v Smirni je dosegla svoj prvi veliki uspeh z zmago in novo izredno višino 190 cm, Na olimpijskih igrah je startala kot ena med tremi «nor-malnimi* favoritinjami, domov pa se je vrnila s srebrno kolajno, ki je pomenila ob zmagi «outsiderke» Meyfarthove, skoraj neuspeh Jezo (in vsekakor dobro formo) je bilo treba izkoristiti in tako se je svetovni rekord premaknil za 2 cm više. Tudi glede telesne višine je Blagojeva s 174 cm in 20 cm razlike najboljša na svetu. Pojem legendarne Jolande Balas je očitno že pozabljen in za skakalke v višino letvica na 190 cm ni več ttabu*. Danes so kar štiri aktivne atletinje s tako znamko Poleg nove rekorderke se s 192 cm ponašata še olimpijska zmagovalka Meyfarthova in evropska prvakinja ter bivša svetovna rekorderka Gusenbauerjeva. točno 190 cm pa je že dvakrat preskočila tudi vzhodna Nemka Schmidtova, ki ie edina še brez velikih tekmovalnih uspehov. V povojni dobi je imela levji delež pri napredovanju rekorda Romunka Balas, katero moramo še vedno oceniti kot najboljšo skakal- ko v višino vseh časov. Sicer se je rekord v tej dobi dvigal tako: 172 — Sheila Lervvill (Vel. Britanija) 1951 173 — Aleksandra Čudina (SZ) 1954 174 — Thelma Hopkins (Vel. Britanija) 1956 175 — Jolanda Balas (Rom.) 1956 176 — Mildred McDonald (ZDA) 1956 177 Čeng Feng Jung (LR Kitajska) 178, 180, 181, 182, 183 — Jolanda Balas (Rom.) 184 — Jolanda Balas 185, 186 — Jolanda Balas 187, 188, 190, 191 192 — IloHa Gusenbauer orto^f-tAvStnj^lili^O^iVi' 194r.—rJoridaitka Blagojeva (Bolgarija) 1957 1958 1959 1960 1961 1971 1972 K. B. NOGOMET BUDIMPEŠTA, 7. — Organizator srednjeevropskega nogometnega pokala je razdelil vse ekipe turnirja 1972 . 73 v dve skupini: prva skupina: Čelik, Linz ASK, Brno; druga skupina: Bologna, Dinamo Zagreb, Tatatabanya. Zmagovo! c a o-beh skupin se bosta srečala v finalu 16. in 23. maia 1973. ka pa na spisku Santrač, ki je bil lani najboljši jugoslovanski nogometaš, letos pa je precej razočaral. V primerjavi s turinsko ekipo pa manjka še Vukotič. Svoje mesto je moral prepustiti Vladiču, ki enako dobro igra na desnem ali na levem polkrilu, in se njegova igra bolje vključuje v sistem celotnega moštva. Jugoslovani so zadnjič nastopili proti Angležem na evropskem prvenstvu leta 1968 v Italiji, kjer so jih premagali z golom Dža.jiča. Jugoslovanska A reprezentanca je proti Angliji doslej petkrat zmagala, trikrat remizirala, dvakrat pa je bila poražena. Izidi so bili taki: 1939 v Beogradu 2:1 1948 v Londonu 3:1 (olimpijska reprezentanca) 1950 v Londonu 2:2 1954 v Beogradu 1:0 1956 v Londonu 0:3 1958 v Beogradu 5:0 1960 v Londonu 3:3 1965 v Beogradu 1:1 1966 v Londonu 0:2 1968 v Firencah 1:0 Naloga Jugoslovanov bo v Lan- donu precej težavna, saj so tam le enkrat zmagali in dvakrat remizirali. Drugače pa so morali vedno zapustiti wembleyski stadion poraženi. Alf Ramsey je za svojo reprezentanco izbral kar osem novih igralcev, ki so vsi zelo mladi, saj so igrali v ekipi «under 23». Med temi je tudi Jeff Blockley, ki ga je angleški Arsenal plačal več kot 300 milijonov lir. Ostali mladi igralci so še Simpson, Parkes, KendaU, Lampard, Pejič, Richards in Wort-hington. Tern osmim je treba prišteti še Millsa in napadalca Chan-nona. Z vključitvijo novih igralcev namerava Ramsey sestaviti ekipo, ki bo nastopila na svetovnem prvenstvu leta 1974. Ne bo pa nastopal Bobby Chari-ton, ki igra že dvajset let pri ekipi Manchester United. KOŠARKA SOFIJA, 7. — Jutri se bo pričelo evropsko košarkarsko žensko prvenstvo, kjer so doslej vedno prevladovale sovjetske košarkarice. Le enkrat so zmagale Bolgarke. Za drugo mesto pa bi morala biti največji favoriti ČSSR, medtem ko bi se morala boriti za častna mesta tudi Jugoslavija. Na tem trinajstem evropskem prvenstvu sodeluje dvanajst ekip, ki so razdeljene v dve izločilni skupini. A skupina: SZ, Jugoslavija, Poljska, Italija, Romunija, Madžarska. B skupina: Bolgarija, ČSSR, Nizozemska. Prve tri uvrščene ekipe iz obeh skupin se bodo uvrstile v finalno kolo. Prvenstvo se bo zaključilo 18. oktobra. PRAKTIČNI IN MODNI MODELI USNJENE KONFEKCIJE IZ SVINJSKEGA VELURJA ■ DAMSKI PLAŠČI, KOSTIMI, ŠPORTNE JOPICE IN HLAČ NI KOSTIMI ■ MOŠKI PLAŠČI, KLASIČN SUKNJIČI, ŠPORTNI SUK NJIČI IN HLAČE Gk supermarket Ljubljana, pasaža na Ajdovščini odprto od 730-21 MBIflM Bral Sp0MlNl PARTIZANSKEGA ZDRAVNIKA 7. 0(j^je';a 1954, nekaj mesecev pred bitko za Dien Bien Fu, sem 2barnvZ BanoJa v vojsko našega generala Giapa. Na dvokolesu strm?e Peugeot sem peljal s seboj cel komplet kirurškega in «elt 111 dosti zdravil. Dodelili so me kot kirurga v roviu^0^S^0 voino bolnišnico severno od Dien Biem Fuja, v go-sk0l. ^ ^ dviga v smeri proti Kitajski. Skrita je bila na trSiJ. neciostopnem kraju v džungli, zgrajena iz bambusovega in pokrita z ogromnimi listi. svoi > ako sem bil srečen, ko sem našel v njej kot upravnika dent 8 P'riJ atelj a zdravnika, ki sva delala skupaj še kot štu-p na medicini v Hanoju. pj*0 skrivnih poteh so na dvokolesih — takšnih, kot je bilo ra|ijen~~ VOzili v bolnico vse, kar je zanjo potrebno, in celo je ®°de!ovanje med upravnikom, sanitetnim osebjem in menoj “1° idealno, kljub težkim pogojem dela. Toda! ‘a u?eke,ga dne so v bolnišnico pripeljali borca-topnlčarja Tho-in' je dobil prestral skozi trebuh pred tremi, mogoče dvema dnevoma. Upravnik je bil zdravnik splošne prakse, ki je znal nekaj kirurgije — in še takih zdravnikov ni bilo veliko v naših gorah. Samo po sebi mi je bilo umevno, da moramo ranjenca takoj operirati. Upravnik pa se je temu odločno uprl. «Od vodstva naše sanitete imamo stroga navodila, da moramo ranjence s prestreljenim trebuhom položiti v najmimejši in najtemnejši kotiček bolnišnice, ne smejo ničesar jesti, piti samo po požirkih, prevezovati jim moramo rane, na trebuh dajati mrzle obkladke in dobiti morajo dosti, dosti opija.« Vse prigovarjanje, da sem izkušen kirurg, da imam mnogo znanja in izkušenj v zdravljenju takih ranjencev, ki jim v bolnišnicah, kjer po operaciji lahko mimo ležijo, pomeni operacija dosti večjo možnost, da se pozdravijo, kot ukazani način zdravljenja, ki velja seveda, če kirurga ni na razpolago — vse je bilo zaman. Kot končni argument proti operaciji je celo uporabil dejstvo, da je on upravnik bolnišnice, odgovoren za vse, kar se v njej dogaja, in da sem pod vojaško disciplino. Pri nas v Vietnamu imajo v nekaterih področjih slone kot domače živali, če slon Začuti, da v družini ni soglasja, da jo nastala razdvojenost, četudi je tiha in se ne kaže v pretepanju, zmerjanju ali podobnem, jo kar na lepem mahne od hiša v džunglo in ga ni več nazaj. Če bi imeli v bolnici slona, bi tiste dni, ko je ubogi Tho umiral in umrl, zagotovo odšel, tako je bilo razmerje med menoj im upravnikom. «Ce drugega ne, bi z operacijo ranjencu, četudi bi ga mogoče ne rešili smrti, vsaj vlili upanje, vero, da bo ostal. In živel bi tako rad. Imel je ženo in pet otrok,« sem zabrusil u-pravniku. Zamislil se je. Bilo pa je za Thoja že prepozno Pozneje sva v isti bolnici z istim upravnikom skupaj ope rirala veliko ranjencev s prestreljenimi trebuhi Vseh nismo re šili, veliko jih pa živi še danes Grenko mi je bilo v ustih, grlu, srcu in duši, kadar sem pomislil na Thoja. Mogoče bi ga z operacijo rešili. Kako da nisem uspel prepričati upravnika že pri njem, če. sem ga pozneje? Ali sem premalo stanoviten v svojih poizkusih uveljavljanja svoje misli proti nasprotni misli, o kateri mislim, da ni pravilna? Spomini na slične dogodke v Parizu, Hanoju in zdaj tu so mi začeli spet rušiti vero, da sem vreden svojega poklica. Dien Biem Fu pa je čez nekaj tednov padel in z njim naše suženjstvo. Pozdravil ali pomagal sem v svojem življenju več tisočem bolnikov, res je, in to ni težko, če teče vse gladko. Ko pa se kaj zatakne in prideš v dileme, kot sem ti jih opisal — ali niso to trenutki, ko se stehta, ali si pravi zdravnik s poslanstvom, ali pa...« V njegovih očeh se je pojavil dvom, ki sem ga včasih že videl, ko sva se kot mlada zdravnika pogovarjala o dogodkih vsakodnevnega življenja in dela na urološki kliniki v Hčpdtal Cochin 1940. leta. Bilo je že pozno ponoči. Drugo jutro sem moral odpotovati ir Jugoslavijo, on v Severni Vietnam. Na poti vsak v svoj hotel sva se poslovila. Iz njegovih dvomov, ali je zgrešil svoj poklic, se mu je kot odrešilna misel nenadoma iztrgal stavek: «Nimam več časa, da bi menjal svoj poklic, striček Ho pa ve, kaj hoče in vsak izmed nas mu mora pomagati, kolikor more in zna — četudi napravi pri tem nehote ali zaradi usodnega spleta dogodkov in dejstev napako.« Nasmehi j al se je s skrivnostnim nasmehom orientalcev, ki včasih ne veš, kaj pomeni. Stisnil sem mu roko in nisem si mogel kaj, da mu ne bi rekel, toda tokrat sam, in z veliko manj mladostnega upanja: «če srečava se kdaj še, se nasmehljava, če ne, pa prav, da vzela sva slovo.« RAZSULO STARE JUGOSLAVIJE I. Ko sem se vrnil iz Francije, sem sklenil, da se popolnoma posvetim kirurgiji, najlepši, a okrvavljeni roži v vrtu celotne posebno pa medicinske človeške dejavnosti. Priprave za ustanovitev kirurške klinike v Ljubljani so se bližale h koncu. Tudi zidanje ((provizoričnega« prizidka — kot so govorili takrat — naj bi bilo vsak čas končano. Misliti je bilo treba na njegovo opremo. Z dr. Žumrom sva se pripravljala na prehod z drugega kirurškega oddelka na kirurgično kliniko, za katero so poleg naju izbrali za asistente še dr Roberta Kukovca in dr. Martina Benedika, ki sta se specializirala pri profesorju dr. Juliju Budislavljeviču v Zagrebu. Mena je bilo osebno silno žal, ker je polovica novega prizidka pripadla novoustanovljeni interni kliniki medicinske fakultete v Ljubljani. Nisem bil načelno proti njej, nasprotoval sem ji, ker je primanjkovalo kirurških postelj. Na kirurških oddelkih sta ležala skoro v vsaki postelji po dva bolnika, razen v najtežjih primerih. Bolniške sobe so bile nabite s posteljami, med njimi pa so stali še bolniški vozički in nosila, na katerih so tudi ležali poškodovanci. Obupno stanje! V tem času so me poklicali na vojaško komando v Ljub Ijani, da bd jim povedal, kako so Nemci zasedli Pariz. Spomnil sem se, kako so nam v vojski nekateri oficirji govorili, da je za prevoz ranjencev najboljša volovska vprega, samo da je treba vole podkovati. Spomnil sem se odgovora nekega našega vojaškega kirurga, ko so se mu mlajši kolegi pritožili, da težko operirajo s starimi, izrabljenimi in neprimernimi instrumenti: «U junaka svaka puška ubojita!« In sem jim povedal, da nemški vojaki niso peš zasedli Pariza, ampak so bili vsi motorizirani. Povedal sem jim o zastareli uniformi francoskih vojakov, o zastarelem letalstvu in o brezglavem vodstvu, ki bi ga lahko imeli skoro za peto kolono. Zelo nejeverno so me gledali in najbrž pripisala tudi moje izjave (tpetokolonaštvu». (Nadaljevanje sledi) Montecchl 6/11 PP 559 Telefon 793 808 794 638 Ul. 24 Maggio 1/1 Telefon 833 82 Ul. Montecchi 6/II Telefon 795 823 Ul. Montecchi 6/III Telefon 761 470 Uredništvo TRST Ul Podružnica GORICA Uprava TRST Oglasni oddelek TRST Naročnina Mesečno 1 100 lir — vnaprej: polletna 6.100 lir, celoletna 11.000 lir Letna naročnina za inozemstvo 17.000 lir. V SFRJ posa- mezna številka 1.— dinar, mesečna 14,— din, letna 140.— din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Stran 8 8. oktobra 1972 Za SFRJ Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubl|am 501-3-270/1 tADIT* DZS Ljubljana Gradišče 10/11 nad telefon 22 207 Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno ’ upravni 300, legalni 400, osmrtnice m sožalja 200 lir «Mali oglasi« 80 lir beseda Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri SPI. Glavni urednik Stanislav Renko Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja in tiska ZTT • Trst TRAGIČEN ZAKLJUČEK UGRABITVE LETALA NA RONSKEM LETALIŠČU Vse kaže, da je mladi gusar imel enega ali več pomočnikov To verjetnost potrjuje dejstvo, da so mu priskrbeli padalo in obleko - Nameraval je skočiti iz letala nad Apenini ŠPORT ŠPORT ŠPORT NOGOMET V KVALIFIKACIJAH ZA SVETOVNO PRVENSTVO 1974 (Nadaljevanje s 1. strani) * v tificirali mladega gusarja. Padalo je bilo tako skrbno spravljeno, da so agenti takoj razumeli, da ga je zložil nekdo, ki je bil v tem poslu izurjen. Obisk v videmskem aeroklubu je bil odločilen, ker se je osebje spomnilo, da je padalo prinesel nekaj dni prej mladenič in naročil, naj ga zložijo. Preiskovalni organi so takoj začeli preiskavo, da bi našli omenjenega mla-detiiča, čigar imena niso sporočili, ker, kot je izjavil polkovnik karabinjerjev Mingarelli sodijo, da gre za Boccacciovega pajdaša. Poveljnik videmske legije karabinjerjev je dejal, da preiskovalni organi skrbno preučujejo vse čokato. ki so jih zbrali doslej, da bi našli Boccacciovega pajdaša ali pajdaše. Vest, da je gusar, ki je preusmeril letalo na letališču v Ron-kah, mladj Ivano Boccaccio, se je bliskovito razširila po videmski četrti, kjer je mladenič stanoval. Vsi, ki so ga poznali kot mirnega in preudarnega fanta, niso mogli verjeti, da je prav Ivano gusar, ki je več ur držal v šahu policijo in karabinjerje na letališču v Ronkah. Govori se, da se je Boccaccio v zadnjih časih večkrat sprl z očetom, ker je zašel v družbo, ki je oče ni odobraval. Družil se je z bivšimi padalci in večkrat so ga videli tudi v skrajnih desničarskih krogih. V tej zvezi so preiskovalni organi skušali ugotoviti, če je imel Ivano stike s tržaškimi desničarskim; skrajneži, a pristojni krogi zagotavljajo, da doslej niso nikoli opazili ali registrirali mladeničeve prisotnosti v našem mestu. Gotovo pa je, da je imel mladenič pomoč pajdaša ali pa več pajdašev, ki so mu priskrbeli padalo, orožje in lasuljo. Ko je včeraj zjutraj šel z doma, Ivano ni imel na sebi istih oblačil, s katerimi se je pozneje pojavil na letališču. Kot smo že dejali, si je tudi samokres znamke «luger», bombo, lasuljo in padalo oskrbel' pozneje. Včeraj popoldne je zdraVnik dr. De Benedettis ob prisotnosti tr-ziškega pretorja dr. Finazzerja Floria, policistov in karabinjerjev pregledal Ivanovo truplo in ugotovil, da so ga zadele tri krogle. Dve rani sta bili smrtni (na levem sencu in nad desno ključnico) tretja krogla pa ga je zadela v levo roko. Po pregledu trupla je pristojni sodnik dal dovoljenje za pokop. Goriški kvestor De Focatiis je včeraj opoldne sprejel časnikarje in povedal, da so v šarzerju Boc- ( cacciovega samokresa našli osem nabojev. Od dveh, ki manjkata, je eden ranil apuntata Barbarosso, drugi pa je eksplodiral v cevi zaradi česar je orožje odpove dalo. Najdba padala, naj bi po mnenju preiskovalnih organov dokazovala, da Ivano ni imel namena odleteti v Kairo kot je trdil, pač pa bi zelo verjetno skočil s padalom že med poletom v Rim. Domnevo potrjuje tudi dogodek, na katerega se je poveljnik »fokerja* Golinelli spomnil šele včeraj zjutraj. Preden je gusar zahteval povratek v R oiike, je stopil do poveljnika v pilotski kabini in ga prosil, naj mu pokaže navigacijske karte. Zelo ga .je zanimalo, če pilot lahko ubere drugačno smer od tiste, ki je začrtana na zemljevidu. Ko mu je poveljnik pritrdilno odgovoril, se .je zadovoljen vrnil na svoje mesto. Ta in še druge okoliščine potrjujejo Golineliijevo prepričanje, da je gusar nameraval skočiti s padalom nekje nad Apenini. Dejstvo je tudi, da se »fokerjeva* vrata odprejo s prečejšnjo lahkoto in da je skok s padalom možen, ker letalo leta v višini 3.000 do 3.500 metrov. Nemogoč pa bi bil skok s padalom z reaktivca «DC 9», ker leti na višini 8.000 metrov. Železniška nesreča v Mehiki: 149 mrtvih CIUDAD DE MEXICO, 6. - število mrtvih pri strašni železniški nesreči do katere pe prišlo v bližini mesta Saltilla, je naraslo na 149, ranjenih je več kot 500, 50 ljudi pa pogrešajo (verjetno gre za osebe, ki so zbežale s kraja nesreče zaradi živčnega šoka). Železniško ravnateljstvo je sporočilo, da je nesrečo zelo verjetno zagrešil strojnik, ki se je peljal na nevarnem železniškem odseku s hitrostjo več kot 100 km na uro, medtem, ko bi morala biti največja dovoljena hitrost okoli 60 km. Reševanje ponesrečencev je še vedno v teku. Prizori, ki jih nudijo prevrnjen; vagoni (v vlaku je bilo več kot 2000 ljudi), so strašni. Zdravniki morajo v mnogih primerih amputirati ude ponesrečencev, ki so vklenjeni v zmlinčene pločevine. Lahka zmaga italijanskega moštva nad zelo šibkim Luksemburgom Za resnejši preskus prenovljene ekipe «azzurrov» bo treba počakati do tekme s Švico Neuspešno zasliševanje roparja v Catanii CATANIA, 6. — Dva pomočnika državnega pravdnika sta danes zaslišala v navzočnosti branilca aretiranega roparja, ki se je udeležil roparske akcije na škodo občinske prevozniške ustanove. Gioacchi-no Sanfilippo, star 21 let, se je baje zakmil sam vase ter noče povedati ničesar, kar bi spravilo preiskovalne organe na sled za ostalimi roparji, ki so se polastili 110 milijonov lir. Dresirana policijska psa, ki ata prva zlezla v letalo (Foto Altran) .....................................................................................................iiiiiiMtimiiiiitniiiniiniiniiiiiiiiifinitniiimmiimimiii PETINŠTIRIDESET DNI PO ARETACIJI Grška politična policija še vedno zaslišuje L. Caviglio Nobene toenejše vesti o usodi italijanske držav. Ijanke in ostalih oseb, ki so bile aretirane zaradi organizacije domnevnega Panagulisovega bega ATENE, 7. — Italijanska držav- liji. Prepričali so Stathisa, da je ljanka Loma Caviglia Briffa je 45 skupaj z Lorno Caviglio in Sofijo dni po aretaciji še vedno v rokah grške vojaške policije, ki jo »zaslišuje* (beri zverinsko muči), ker preiskovalni sodnik še ni dobil ukaza naj začne preiskavo. Predstavnik atenskega vojaškega sodišča je izjavil nekemu italijanskemu časnikarju, da sodniki še vedno čakajo na dokazno gradivo, ki ga je »zbrala* politična policija Šele ko bodo preučili dosje bodo začeli preiskovalni postopek in bodo uradno sporočili Lomi Cavigli prestopke, katerih je obtožena. Vojaška policija medtem molči o usodi in zasliševanjih italijanske državljanke. Ne ve se ničesar tudi o usodi Stathisa Panagulisa in ostalih oseb, ki so jih aretirali, češ da so skušali osvoboditi Aleksandra Panagulisa. Kot je znano je ta v zaporu, ker je skušal leta 1968 ubiti polkovnika Papadopulosa. Kot smo že omenili pred nekaj dnevi so celotno afero montirali in pripravili grški provokatorji v Ita- Gregoriu odpotoval v Grčijo, tu pa je vojaška policija 21. avgusta vse tri aretirala pod obtožbo,, da so skušali osvoboditi Aleksandra Panagulisa. V prvih dneh septembra se je italijanski konzul v Pireju sestal z italijansko državljanko, od tedaj pa se o njeni usodi ni izvedelo več ničesar, ker policija ni dala nikomur dovoljenja, za srečanje z Lorno Caviglio. Tajnik mednarodne komisije juristov Mac Dermont, ki se je danes vrnil v Atene po obisku sedmih političnih konfinirancev v vasi Ther-mos, je izjavil časnikarjem, da niso pristojni organi doslej še noti-ficirali tem političnim preganjancem vzroka za ukrep proti njim. Sodniki niso podkrepili svoje razsodbe ne z dokaznim gradivom ne s pričevanji, kar je v odločnem nasprotju s členom 10 izjave o človečanskih pravicah, ki predpisuje javen proces pred neodivistnim sodiščem. Luksembur - Italija 0:4 (0:3) LUKSEMBURG: Zender, Da Grava, Jeitz, Flenghi, J. Hoffman, Reemer, Weiss. Dussier, Martin, Philipp, Ba-berg (J. P. Hoffman). ITALIJA: Zoff Spinosi, Bellugi, Agroppi, Rosato, Burgnich, Mazzo-la, Capello, Chinaglia, Rivera, Riva. SODNIK: Wurtz (Francija). STRELCI: v 4. min. Chinaglia, v 6. in 36. min. Riva, v 62. min. Capello. KOTI: 5:10. Po predvidevanju je Italija v Luksemburgu z veliko lahkoto premagala domačine v prvi tekmi svoje izločilne skupine za svetovno nogometno prvenstvo. Ta tekma pa ne sme na noben način predstavljati nekaj izrednega, čeprav so bili doseženi štirje goli. Luksemburžani so bili prešibak nasprotnik, da bi lahko italijanski izvedenci res preverili vrednost državne reprezentance. Šele tekma s Švico, ki bo čez dobra dva tedna, bo lahko pokazala, kaj je pri Italijanih letos novega in če lahko upajo na kaj več kot pa samo na nekaj zmag proti šibkejšim nasprotnikom. Potem ko so si »azzurri* zagotovili zmago že v prvem polčasu, saj so v šestih minutah zabili kar dva gola, so precej popustili. Njihova premce je bila razvidna takoj po začetnih u-darcih. Nasprotnika so nadkrilie-vali bodisi posamezniki in kot celota, saj so zaigrali precej homogeno ter so opravili cel kup skupnih akcij. Razne sektorje italijanske ekipe je težko realno oceniti, saj ni imela, na primer, obramba praktično nobenega dela, napadalci pa so bili zelo aktivni, saj niso imeli pred sabo prevelikih ovir. FToti svojemu nasprotniku, kjer nastopajo skoraj izključno amaterski nogometaši, so italijanski reprezentanti pokazali precej domiselnosti, saj niso skoparili z zaključevanjem v vrata, posebno v prvem polčasu. Novi igralci so povsem zadovoljili, kljub obema goloma pa je bil Riva precej netočen, saj si je zapravil celo vrsto ugodnih priložnosti, ko je streljal previsoko ali pa mimo vrat. Sodelovanje Mazzole in Ri-vere pa se je izkazalo za mogoče, saj je napadalna vrsta in sploh ce- ■ PO ZAPLEMBI ČILSKEGA BAKRA Čilski kardinal podpira politiko nacionalizacije SANTIAGO DE CHILE, 7. - Čilski kardinal Raul Silva Henriquez j se je pridružil splošnemu protestu j čilske vlade in čilskega ljudstva j proti severnoameriški družbi «Ken-1 neoott Copper*, ki je izsilila od | francoskih sodnijskih oblasti za- j plembo 1250 ton čilskega bakra, ki i ga je pripeljala neka ladja v Fran-1 cijo po naročilu nekega francoske-: ga naročnika. »Lastnina in izkoriščanje našega j V prvi skupini VOditS poglavitnega bogastva — lotno moštvo z njuno igro pridobilo: Rivera je deloval na sredini igrišča in je stalno zalagal napad, Mazzola pa je bil precej učinkovit s svojimi posegi v ospredje, ko je startal precej gioboko s sredine igrišča. Potem ko so Italijani praktično zmagali že v prvem polčasu, se je drugi del igre umiril in je bil bolj podoben treningu kot pa resnemu mednarodnemu srečanju. Luksemburžani pa, ki so bili tehnično mnogo slabši od Itali.anov, so popolnoma v redu opravili svojo nalogo in se niso demoralizirali niti takrat, ko so imeli n.a grbi že štiri gole. Stalno so se naprezali, da bi vsaj v nekaterih primerih zaustavili prodiranje svojih nasprotnikov, kar jim je parkrat tudi uspelo. Bili pa so praktično brez napada, saj je bil edim pravi napadalec le Martin, medtem ko so ostali mašili luknje v obrambi in na sredini igrišča. Le nekajkrat jim je uspelo priti v Kazenski prostor Italijanov, ne da bi napravili posebno škodo. To pa je povsem razumljivo, saj ni imel Martin v ospredju nobene pomoči. Obe moštvi sta torej zaigrali tako, kot so mnogi že previdevali pred tekmo: Luksemburg se je dostojno branil z namenom, da bi prejel čimmanj golov, Italijani pa so skušali prav nasprotno. Rezultat popolnoma odraža potek srečanja, ki je bil enostranski in ni nudil nobene tehnične zanimivosti. O resnični vrednosti sedanje italijanske reprezentance pa se bomo prepričali šele 22. oktobra v tekmi s Šyico. ATLETIKA KOLESARSTVO Merckx zmagovalec tudi v Lombardiji - COMO, 7. — Eddy Merckx je zmagal tudi na klasični kolesarski dirki po Lombardiji. Na cilju ,v Comu se je predstavil sam, potem ko je ubežal kakih petdeset kilometrov prej ciljem in si nabral dobro minuto prednosti. Belgijski as je prevozil 266 km dolgo in naporno progo v 6.47’54” s poprečno hitrostjo 39,127 km na uro. Od 158 kolesarjev, ki so startali zjutraj v Milanu, jih je prispelo na cilj komaj sedemnajst, 141 pa jih je med potjo odstopilo. Med njimi je bil tudi svetovni prvak Bas-so in pa Roger de Vlaeminck, ki je bil eden izmed velikih favoritov za osvojitev prvega mesta. Dobro pa se je uvrstil Gimondi, ki je prispel na cilj tretji, potem ko je bil stalno v skupini vodečih skupno z Merckxom, dokler n; ta sam pobegnil. Vrstni red na cilju: 1. Eddy Merckx (Bel.) 2. Guimard (Fr.) 1’27” zaost. 3. Gimondi (It.) 4. Verbeeck (Bel.) 5. Houbrechts Bel.) 6. Zoetemelk (Niz.) 7. Delisle (Fr.) 1’30” 8. De Geest (Bel.) 1’35” 9. Bitossi (It.) 10. Dancelli (It.) itd. PO ODSTOPU ODBOJKARJEV IZ B LIGE žili najvidnejši zastopniki goriške-ga politično ■ upravnega in športnega življenja. Med dekleti so zmagale Celovčanke, pri fantih pa predstavniki stare Gorice, ki so osvojili 1. mesto tudi na skupni lestvici s 77 točkami. 2. je bil Celovec, 3. pa Nova Gorica 71 točk. NOGOMET SAO PAULO, 7. — Potem ko je včeraj brazilski nogometaš Pele izjavil, da ne bo več nastopal, ker ni dosegel finančnega sporazuma s svojim klubom, je danes vodstvo Santosa takoj sprejelo vse njegove zahteve. Edini problem je bila vsota, ki bi jo moral prejeti za tekme odigrane v tujini: pet ali šest milijonov lir... Včeraj na Rojcah mala oiimpiada med Celovcem, Novo Gorico in Gorico V Gorici je Bilo včeraj zjutraj trojno lahkoatletsko srečanje med mladinci Gorice, Nove Gorice in Celovca. Prireditelj je goriška občina, ki hoče dati s tem poudarka pobratenju naše mladine z ono teh dveh mest. Prireditve so se udele- liltiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiMtiiiiiiiiHiitiiiiitmimitiiiiMiiiiiiiimmJHiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiMiiiiimiiiiiiiiiiHiiiiii BOR Sl VZGAJA NOV NARAŠČAJ Borov podmladek vodijo trenerji Vodopivec, Vitez in Furlanič 20. OLIMPIADA V SKOPJU * 2 3 Madžari premagali moštvo Jugoslavije z enakim številom točk SFRJ m SZ Ivano Boccaccio leži mrtev na prehoda med pilotsko in potuisKo kauiuo je dejal kardinal — pripada suverenosti čil skega ljudstva na osnovi načela, ki ga je sprejela Organizacija združenih narodov. Prepričati sem — je še pristavil — da bosta čilsko in mednarodno javno mnenje prispevala k ustvarjanju znosnih odnosov ter k dialogu, ki bo omogočil hitro in učinkovito rešitev spora*. Nastop čilskega kardinala je zelo pomemben, ker čilska demokri-Stjanska stranka vodi v tem trenutku, skupaj z desničarskimi silami, niezprosen boj proti socialističnemu predsedniku Allendeju, ki je z levičarsko koalicijo, ki ji predseduje, sprožil nacionalizacijo čilskih bakrovih rudnikov. Nacionalizacija je hudo prizadela razne severnoameriške industrijske družbe, ki bi se hotele spet dokopati do prejšpje gospodarske oblasti s pomočjo desničarskih krogov ter občasno tudi s tujimi sodišči, kot je bil primer francoskega sodišča. SPLOŠNA PLOVBA Piran-Jugoslavija Zupančičeva <4 66320 Piran, pp 1 Telefon (066) 73-881 (10 Unij) Telegram: Plovba Piran Mednarodni pomorski prevoz) s modernimi ladjami nosilnosti 8.000 - 19.000 ton NA AFRIKA . JADRAN - LINIJA OKOLI SVETA - LINDA JADRAN ZAHOD - PROSTA PLOVBA - POTNIŠKA SLUŽBA - SIMEX Ljubljane — samo stojna enote sa uvoz-tzvoz, grosistično trgovino la nastopanje tujih (Ima Za vas Informacije se prosa mo, obrnite na upravo podjetja v Piranu al) na naša pred stavnlStva v Jugoslaviji to v inozemstvu. SKOPJE, 7. — V Skopju so se danes nadaljevale prekinjene partije 9. kola moške in 5. kola ženske olimpiade. Prekinjena partija med Gligoričem in Portischem se je končala, kot smo predvidevali, z zmago Madžara tako da se je srečanje med Jugoslavijo in Madžarsko končalo z zmago Madžarov z 1,5:2,5. Rezultati prekinjenih partij 9. kola moške šahovske olimpiade so naslednji: 1. SKUPINA 0 :4 2 :2 1,5:2,5 3 :1 Švedska - Vzh. Nemčija Danska - Zah. Nemčija Jugoslavija - Madžarska Španija - Argentina Na čelu lestvice sta Jugoslavija in SZ s 24,5 točke pred Madžarsko 23,5. 2. SKUPINA Grčija - Filipini 1 :3 Peru - Avstrija 1 :3 Albanija - Italija 2,5:1,5 Belgija - Izrael 1 :3 Indonezija - Anglija 0,5:3,5 Kuba - Norveška 3 :1 Kanada - Islandija 2,5:1,5 Vodita Anglija in Izrael s 24 točkami. 3. SKUPINA Avstralija - Tunizija 3 :1 Dominik. Repub. - Bolivija 2,5:1,5 Finska - Mehika 3,5:0,5 Portugalska - Irska 3,5:0,5 Turčija - Portoriko 3,5:0,5 Partija iz 8. kola te skupine Portoriko - Nova Zelandija se je končala neodločeno 2:2. Isti rezultat ima tudi partija škotska-Iran 2:2. Vodi Avstralija s 25,5 točke. 4. SKUPINA Vodi Sovjetska zveza s 5,5 točke pred Madžarsko 4,5. 2. SKUPINA Nizozemska - Poljska 0 :2 švedska - Brazilija 2 :0 Avstralja - Avstrija 1 :1 Jugoslavija - Mongolija 2,5:0,5 Vodi Poljska 5 točk, Avstrija 4,5 točke. Jugoslavija je tretja s 3,5 točke. 3. SKUPINA Japonska - Singapur 1 :1 Irska-Švica 0,5:1,5 Škotska - Finska 0 :2 Vodita Finska in Švica s 4,5 točke. Odpoved prve Borove odbojkarske ekipe v B ligi je bila do-kaj-šen udairec za naš zamejski šport. Zgubili smo svojo najbolj reprezentančno ekipo. Okoli te ekipe se .je zbrala vrsta stalnih navijačev, športnih ljubiteljev, navadnih simpatizerjev. Skratka, ustvarila se je večja skupina ljudi, ki se je sko raj vsako drugo soboto zbrala v telovadnici in bodrila odbojkarje, z njimi je trpela in se navduševala. Moštvo je tako zbiralo okoli svoje srede večje število slovenskih ljudi. To se je ponavljalo leta in leta. Letos tega ne bo več. Zguba je dokajšnja in ne sa-mo za naš šport. Borovi odbojkarski predstavniki pa, kljub grenki zgubi, niso ostali praznih rok. Takoi so se lo-tili dela in so že začrtali bodoče delovanje v odbojki. Z moško odbojko so že začeli s treningi. Trenerski posel je prevzel Edi Vodopivec, ki je že na prvem treningu imel spodbudno števiV) novih igralcev, katerim bo skušal dat-i nrve odbojkarske osnove. Moštvo bo nastopilo v najnižji kategoriii (začelo bo torej znova), ob priliki pa bosta tudi Može in Plesnič-”- pristopila v Borove vrst° in tako pomagala s svojo izkušenostjo. Ženski odsek je dokaj dobro urejen. Kot je znano, trenira prvo ekipo, ki ho nastopila v B ligi Franko Draš;č. Dek'eta pridno trenirajo. da bi se v bližnjem prvenstvu dobro izkazale. Tudi naraščaja ne mamka. Mladinke pripravlja Giani Furlanič. Te bodo nastopile v mladinskem prvenstvu in v prvenstvu 1. divizne. Poleg teh mladih pa so pri Boru začeli s treningi tudi z najmlaj- Smučarski odsek SPDT vabi u-deležence poletnega treninga na Stelviju, v petek, 13. okt. ob 19.30 na ogled slik, diapozitivov in filma v Ul. Geppa 9. STELVIO 1972 s posnetki z omenjenega treninga. Vabljeni tudi prijatelji. širni, to je z nižješolkami in s pf; virni letniki višjih šol. Te vadi Franko Vitez, ki je tako ponovno začel s trenerskim poslom. Ta er kipa bo nastopila v raznih mladinskih prvenstvih, za društvo pa bo šesterka velike koristi, saj bo lahko prav iz teh vrst črpalo bodoče sile. Vse kaže torej, da se plodna tradicija v odbojki pri Boru nadaljuje. b. 1. ATLETIKA DUNAJ, 7. — Avstrijka Dona Gusenbauer je danes skočila v višino 193 cm (cm manj od svetovnega rekorda Blagojeve), podrla pa je letvico pri višini 195 cm-Ker je trenutno v - izredni formi, je izjavila, da bo v prihodnjih dneh ponovno poskusila zrušit* svetovni rekord. Njen soprog, k* jo tudi trenira, je izrazil svoje prepričanje, da bo Ilona že letos skočila 196 cm ali celo 197 en* OBVESTILA ŠZ Bor obvešča mlade odbojkarje, ki so že igrali, ali se nameravalo posvetiti od1’'’'ki. da bo do treningi vsako sredo in petek od 19. do 21. ure. ŠZ Bor vabi mlada dekleta, ki obiskujejo nižjo srednjo šolo i® 1. razred višjih šol, da se prijavijo za tečaj odbojke. Treningi bodo ob sredah in petkih ob 13. uri na stadionu 1. maj v Trstu. * * » ŠZ Bor organizira otroško telovadbo na stadionu «1. maj* v Trstu s pričetkom jutri, 9. oktobra ob 15.30. Prijavijo se lahko vsi otroci, ki obiskujejo osnovno šolo. Telovadbo bo vodil prof. Franko Drasič. * * • Pri Boru so se začeli tudi košarkarski treningi za dečke in naraščajnike (letniki od 1960 do 1958). Treningi so ob ponedeljkih, sredah in petkih ob 16. uri na i-grišču «1. ntaj*. Irak - Luksemburg Sirija - Faroer Hongkong - Andora 1,5:2,5 2,5:1,5 3 :1 Vodi Francija s 26,5 točke. * * * Rezultati 3. kola 5. ženske šahovske olimpiade: 1. SKUPINA Bolgarija-SZ 0,5:1,5 Vzh. Nemčija - Romunija 1 :1 Madžarska - Zah. Nemčija 1 :1 Anglija - Češkoslovaška 0,5:1,5 Včeraj so v Trstu svečano podelili L deželno trofejo mladinskih iger. Na slovesnosti so sodelovali tudi deželni delegat CONI dr. Combatti, predsednik tržaške pokrajine dr. Zanctti (desno) in deželni odbornik za špoit Komanu (levo). Kot gost se je zaključne slovesnosti, med drugimi številnimi predstavniki oblasti udeležil tudi minister za mladino Caiati, ki je imel krajši priložnostni govor