Vrsta nalog, ki terjajo rešitev
Namen marčevske seje koordinadjskega odbora za razvoj samou-pravnih drnžbenoekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva pri občinski konferenci SZDL naše občine je bil dogo-voriti se o vrstnem redu reševanja nalog, Id jih nalaga novi zakon o gtMovaajskem gospodarstvu.
Tako naj bi na seji, ki so se je poleg članov koordinacijskega odbora udeležili tudi predstavniki občinske in mestne stanovanjske skupnosti ter družbenopolftičai ddavci iz občine in mesta, govorili med drugim iudi o lutanavlJaBJH skapaosti stanovalcev v htšah, svetov stanovalcev v krajevaih sknpao§tih, sMonpravnih enot in zadrug za gradnjo novih sosesk in nascHj u o udaljajem obUkovanJu spedaliziranih organiza-dj, prehodu ¦• ekoooiaske stanarine ter o stalttčih glede organizira-nttsti staaovaMJske skupnosti v občini aii v mestu.
V obilici žgočih vprašanj, ki bi vsako zase zahtevalo daljšo in podrobnejšo obravnavo, ni bilo mogoče zadovoljivo odgovoriti pravzaprav na nobenega. Še zla-stj zato ne, ker novi zakon o sta-novanjskem gospodarstvu vse-buje vrsto nejasnosti, ki pa jih bo treba enotno razjasniti v mestu in ne v vsaki občini zase. Zato so udeleženci tega posveta menili, da bi v prihodnje kazalo organi-zirati sestanke, na katerih bi obravnavali vsakokrat le nekaj perečih zadev s stanovanjskega področja.
Vodilo za nadaljnje delo na področju stanovanjskega gospo-darstva je še vedno Ijubljanski akcijski program iz leta  1979.
Seveda pa bo treba upoštevati tudi določila novega zakona o stanovanjskem gospodarstvu in družbenega dogovora, ki ie Drav zdaj v pripravi. Kotpa je bilo sli-šati na sestanku, tudi ta družbeni dogovor ne bo obvezoval podpi-snikov, da ga izpolnjujejo, saj se skorajda vsak njegov člen prične z besedami: zavzemali se bomo, poskrbeli bomo, treba bo in po-dobno.
Vsekakor pa je bil tudi ta se-stanek dokaz, kako neurejeno je stanje na stanovanjskem področ-ju. Razpravljavci nikakor niso mogli izoblikovati kakšnega konkretnega zaključka, kajti izmenjava   mnenj   je   sprožila
vrsto vprašanj, ki jih ni bilo na dnevnem redu. Vendar pa so razpravljalci menili, da stanje še zdaleč ne bi bilo tako pereče, če bi tudi v praksi uresničevali vse tisto, kar imamo zapisano. So pa tudi stvari, ki sistemsko niso ure-jene. Tako na primer že dalj časa govorimo, da bi bilo treba zago-toviti večji vpliv bodočih stano-valcev na stanovanjsko gradnjo. Na Fužinah, kjer zdaj potekajo vse faze gradnje soseske, to je od projektiranja do vseljevanja, bi
bila priložnost to tudi napraviti. Vendar pa nič ne kaže, da bi bo-doči stanovalci lahko kmalu so-delovali pri načrtovanju. Težava ni v tem, kako jih organizirati, temveč kako potem uveljaviti njihove interese. Narobe je to, da gradimo poslopja in ne nase-Ija v celoti. Da pa bi stanovalci imeli vsaj nekaj možnosti za ure-ditev stanovanja po svoji zamisli, se gradijo zdaj na Fužinah fleksi-bilna stanovanja.
D. J.