i-osatn. štev Div četrtkova in so* . čevilka Din 2.—
izhaja vsok-dan, raxv«n •' in praznikov, ob 18- uri z ‘V un-.om naslednjega ' dne. Stane r • , no no posti D 18—, ra mo-1 > D 2‘j*—rdostavljen na dom Din Id’—, na izkaznice Din 18*—'•
"ItVRCZJUI LIST** (četrtkova Štev. *Ta':ora“j se naroča kot tednik in stanc mesečno 3 Din. celrl-ietno « Din, polletno 16 Din, S; e.. .. . "X ceioletno o2‘ Dul =-■ if ^
Naročnina ae plačajo v neproj* g
ftaslov:
Licejska knjižni-
©liOT '€3UBL*1 'V*
B
TS
>n.
ARO®
en OR« mm	pra
pipipia
§ Posam. štev. Dfn 1*—, p četrtkova in sobotna S
1 številka Din 2*—	1
t—-	'sa
“	=5
g OREDfaŠTVO „Tah6ro“ in .Na- a
7-~ rodnega lista" jc v Marihonr, Jur« f® =5 čičeva ulica 4, L nadstropje. —• §j§ == Telefon internih .nv štev. 276. — 3 ~ t= Rokopisi se ne vračajo. *=* ’»
H	s
5== UPRAVA je v Jurčičevi ul- st. 4, jsa 55 pritličje rJesncn — Telefon št, 24. j|| E5 SHS poštno-ček. račun *a ^Tahor* H? ££ 11.787, za »Narodni list“ 12-8t>3. S.
^ Na n&ročilo brez denarja se n«* § =p- czira. Inseratne cene po domovom* xj|
il!l!lill!IIIIillllllllllinillllllllllllHl!IIIIIIIIIIIHI!fflWIIIIIII®
□onmrnmnrD □ □ □□□□□□□OODDD
VESELO ALELUJO vzem n-, ročnikom, dopisnikom- in prija-
t i .'.'ukora« ‘želita
UREDNIŠTVO in UFBAVa. onanncocnma □ □□□□□□aanona
Maribor, nedelja 20. apriia 1924.
Leto: V. (III). — Štev: 92 (13).
Razplif krize p©
praznikih.
BEOGRAD, 19. aprila. Iv, dobro informiranih političnih krogov so izve, da se povrne kralj v Beograd šele v sredo ali četrtek. Kralj želi, da sc duhovi najprej pomirijo in bo selo potem začel s3
Q
, ŠE AMERIKANS KI PRISELJENIŠKI ZAKON.
Velika omejitev kontingenta. — Prednosti za poljedelce.
V' ASU IN OTOV. 19. aprila (Wolff)'.
strankarskih še-" Senat jo sprejel v načrt priseljeniškega fov. Radi tega se konzul tiranje -najbržej zakona dopolnilni predlog, ki daje prod-še ne bo pričelo prihodnji teden, ampak,, nost poljedelcem, če se v kaki amerikam šele po pravoslavni Veliki noči.
Kralj želi pomirjen je duhov.
pon o v no ko n z ul tac i j o
| s ki državi ugotovi pomanjkanje delovnih moči pri poljedelstvu.
,I)r. V. Kukovec:
fjjojs misli o ve&iko-riočni krizi.
Če me je uredništvo povabilo, da ob veliki noči pri,-,po vam, ne nvore od nično pričakovati, da pičcmi kot znumsUe-rik, kar niti nisem,ampak k večjemu, da nrmerodajno povem svoje mrsli, kaj pm tnfni sedanja kriza v vladi nase dizaic. In le ■ l;adetnično želim v tem smislu razpravljati, no da bi hotel uganiti, kak* ion ! ode izid krize, kar je za mene podrt-ione vrednosti. Moj' odgovor na odprto vprašanje more biti izraz le mojega o.-vlmega naziranja. Moj.i nazori o življenju in svetu so preresni, da bi vzel Ipe-R-R o J"! neko' d m žoga nego kot mo--ra 1 n o dok/most državljana. Teinu primerno nisem nikdar mislil, da treba, da sc K nečim politični »v ravnanjem konrn pri 1<urrimo, ampak scim bil mnenja,' da .10 tudi neprijetna resnica častnejša nego demagogija, ki jo sicer koristnejša.
Iv, tega stališča moram tokratni vladni krizi pripisati prednost.
VVASITTNGTON, 19. aprila. Senat je kmičiioveljavno sklenil, da sprejme razmerje 2% za priselitev, .kot podlago za [ preračunavati jo pa ljudsko štetje iz let®
P®sa2asajja z Romunije.
Pravna in trgovska vprašanja. - Mešana komisija radi Mmloša in Fardanja.
\	.	.	v	•	-	.	.
BEOGR AD, 19. aprila. Za pogajanja,: mo, &e je med našo in romunsko vlado ■ 1890.	Listi poročajo,	da	gre	za omejitev1
ki so prično dno Sl. im. v Beogradu med ; glede protesta v Bukarešti radi oplenit- i evropskili	priseljencev	na	160.000	oseb	v
našo kraljevino in. Rurtuuiijo o raznih ve Modoša in Bardanj povodom evakna- letu. pravnih in trgovskih vprašanjih, je za ^ cije dosegel- sporazum v tem smislu, da predsednika naše delegacije bil v vče-, se'imenuje za rešitev'snora mešana ko-
rajšnji seji ministrskega sveta imenovan, misija, ki naj dežen e. škodo, napravljeno
povodo.u evakuacije s 'strani ruroUmskjh oblasti.
pa
nasproti drugimi to ,in jo ocenjujem kot sicer našemu narodu, ne absolutno
,	stnidliivo. Ge so dolgo-
Tiepolrobno ali fJKoKU.P'°; t	•
trfl im* in Tioigosto krizo cesto presojaj
d j: : i koristen pomen. če	^
stauie, ki je s postavitve odM P -
’de nastopilo, Wlo
trditi, da je krona storil« odločitev _ sprotin z dejanskim stanjem m<>(	‘
tj*, k- n ’:il\rrrč 1 „
Maj se misli o sodelovanju Koiosca Lr-i lovica in Radiča, kar «e hoče. • strme, zadoščenje, da se borba te koalicijo vodi na parlamentarnih tleh in na
šlnliscn 'pTi^nanja dr/.avo. Ali ;ie ^onil-ji a sile nerazpeloženje naproti projs-Tiii mu režimu in volja lastnega uvel.iav-l;en ja, to za narod ni glavno 'vprašanje. Tin A' oni, ki nismo verjeli, bi želeli verjeli da je v ti zvezi v prihodnje doma Pristno rodoljub je. Pogosti obiski te go-keode n,a dvoru in pripombe, da so trajali dolgo, so dobro znamenje, če tndi bi ne rodili istega končnicga uspeha, ta prmnikiije.
Ge prihajami vendar do zaključka., da se nam mora diktirati naša nloga v poli tiki od čuta moralne dolžnosti v prvi vrsti, tedurj tio, more biti dvoma, da moramo prijatelji narodnega edinstva Vzi rajati na strani, ki to ediustvo zini raj odd 'to. povdarja, ako smo prdpriea ri, dn brez njega hi prihodnjosti našega !v ", In. Iwmcd P roti razlogov se ču j e očitek korupci je. Pred kratkim sem v neni s-kom lislu čl tal, da v Avstriji ni bil 'skozi sd deijo toliko sebičnega izkori ^'••a-njfi države s strani onih, ki v njej vladajo, nego zednjn leta, ko je upnljana republiko, v kateri spokulira vso od pr
v''ga do zadnjega državnega nameščen' ca, kakor vidimo, s slabim r nanj tatom za ( državo. Co se v naši upravi ta nesreča .ni cula zatreti, kakor želiimo-nas nikdo
bivši minister pravde dr. N. Perič. BEOGRAD, 19. aprila. Kakor, izve-
DAVIBG'VIČEV ŠTAB V ZAGREBU.
BEOGRAD, 19. aprila. Včeraj je bil določen progiram in izbrane osebe, ki bo-t(P šle. na zborov-mio Du.v,;dovLč'.'ve skv.• pine v Zagrebli. Udeležili se bodo Da-vidovič, Šumenkovič, Dukanac in Gjoka Popovič., verjetno tudi Marinkovi^ ter Še nekaj članov akcijskega odbora. Govori se, da gredo v Zagreb tudi dr. Ku-manudi, Rista Jojič in Šečorov. V nedeljo in pondoljek so velika zborovanja v Novem Sadu in Pančevu.
STANJE VODA V DRŽAVI.
BEOGRAD, 19. aprila. Glasom zadnjega poročila, ki ga je izdala komisija za stanje voda, je situacija sledeča: Donava narašča na črti od Dunaja do Komorna. Od Budimpešte do Smedcrova pa voda upada, dočinv se pri Oršavi spet dviga. Drava raste pri Mariboru in u-pada pri Dolnjem Miholen in1 Osijeku. Sava raste Pri Zagrebu in pada od Zagreba do Beograda..V Beogradu je včeraj padla za 4 cin. Tisa pada v vsem svojem! toku. Qd manjših rek je. narasla samo Kolpa in sicer kar za 170 om. Tina,
Pritožba sodnih pristavov.
BEOGRAD, 19. aprila. Včeraj so sel oglasili pri ministru pravde Grisogonrt sodni pristavi in se pritožil, da so sa njhove plače namesto zvišale za 109 do
Vrba, in Bi*.* WB na-a-lr, a nr b»5 ; * "	«•	da
znatno, doeim sta Drina In Morava, upad-
li. Zadnje deževje ne bo imelo na stanje v ''V.nikakrga močnejšega Vpliva, ker je le prehod njega značaja,
bo vprašanje uredil.
Stališče Francije naprain poročilom iz-vedeiieev.
PARIZ, 19. aprila. »Matiu« ugotavlja stališče francoske vlade napram po-
Aolgartka koruza za poplavljeno kraje, ročilom izvedencev na sledeč* načini
^	n	Francoska vlada jo prejkoslej priprav-
BEOGRAD, 19. apr. Na včerajšnji se-1	_	.	A
, . .	.	.	,	,	„	c	.	ljena zmzati svoje zahteve na "6 milir
ji min. sveta, ki je trajala od A do 8. ure;	.	p
j jard pod pogojem, da Anglija m Zedii bile v razpravi razne leKOcp, -	_	,	.	..	.	_
zvečer, so
zadeve. Finančni minister jo sporočil, da
njene države njene dolgove anulirajo. Vj nasprotnem slučaju hi morala francoska
sta iz Bolgarije dospela na račun ..■'-epa-	.........
racije dva phrnika koruze. V celem' je' Vla(,a dpl sv0',,lr zahtev ofl poslala Bolgarija ,480 vagonov koruze.' vsoto 26 milijard, povečati, da izpolni 300 vagonov dobe oni kmetovalci, ki goje svo->e obveznosti naprain zavezniškim tobak in sicer na račun prihodnje tobač-državanl' Knr tiče vprašanja. sankoD ne žetve. Drugi del pa sc bo mtproupl v‘,3e* uo h» Zamuja opustila nobenega one kraje, .ki so prizadeti vsled povod- J srcdstva, ki ji stoji zdaj na razpolago,
nji. Glede slednjih se je ministrski svet'tndl ako zvezniki nadomestijo ta sredstva z drugimi garancijami, ki bi avto-
matično stopila v Nemčija ne plača.
moč v slučaju, da
posvetoval še posebej in dovolil za prvo silo poldrugi milijon dinarjev kredita.
Ko bo škoda natančneje precenjena, bo ( vlada votirala še nadaljne kredite. V ] prihodnjih dneh bo tudi rešeno vpraša- Zračni promet Duhaj-Monnkovo-Curib. nje draginjskih doklad vpokojcnccui in DUNAiT, 17. aprila. (Izv.) Dne 23. tm.
duhovnikom1.
Videti je tudi že, da jo drugi ustavni , čini tel j v naši državi tako trden, da sej no pokorava samo konvencijonalnim po-litičnim metodam parlamentarizma, a tri- , pa k računai s tem, da za mlade narode nč zadostuje naglica, v političnih odločit
je zopet pričel zračni poštni promet med Dunajem, .Monakovem in Curihom.
ne bodo preslepil s tem; da od prave poti glede narodne in državno politike krenemo, ako opozicija, pravi, da bode čistih rok. ko pride na vlado. Tudi zajed-ničarju Kovačeviču in: Drinkoviču ini avtonomistu Korošcu so se glasno očitale S-teinlbeissove železnice, poštno znamke n svilene nogavice, pri čemur pa rad izjavim, da. po mojem mnenju po krivini.
Nikdar sne bode mogoče zabraniti vpliva strank na svoje izvršitelje v vladah, da ustrežejo strankarskim zahtevam. Nadejati Se moramo, da moro budno oko javne kontrole vendar preprečiti prevelike ekscese. Da bi se smelo pri taki kritiki dati na. talke očitke več nego na. ptevda-rek, ali je ena ali druga politika državi in narodu načelno koristna ali pogubna, tako daleč purizem ne more biti sam
merodajen.
Rravim, da je krop« prav storila* ako 7, nekoliko podaljšano k cizo daje nn rodu časa. da «am prekuha bolesti, ki ga
pre.treisajo. Nikdo se no bode mogel pri-i	.	.	...
tožiti, dn.	h i 1 iprnori rni%	so	prc~j	];ia znaten korak naprej v KonsoiKuiciji
vaeti, ker bi sc mu bilo slepo zaupalo.* naroda in drv --e.'
Zmanjšanje priseljeniške kvote v Ameriki.
WASHINGTGN, 17. aprila. Senat j«
vab, ampak prej temeljit pretres polo- sklcr.il, da zmanjša v hovem priseljeni* žaju. Res je, da bi ne bilo nič.strašnega, j §jjejn zakonu priseljeniške kvote na 1%
w j -  * i . i • "T	.. v.:_vm	..	rv,. * dr t o n	^
pri padui kov noti en c- n 4 r o d n .c š t i y 7 d rl in-
če bi videli, da so režimovci oni, ki so režim' doslej grdili kot' najostrejši opo-zicijoimlei. Vendar ne hode škodilo, če se opozicija, ko je postala pozitivnejša, v li smeri tudi nekaj čaša v vlogi opozicije uveljavlja, prodno presedla temeljilo, Ni res, da si želimo volitve. Res, 'da bi bile mučno za one, ki so zmagali in ,,i.so poknzali uspehov, vendar je narod hvaležen, če ima nekaj časa mir pred Skrinjicami. Vsekako je doba zadnjih tednov v duševnem, življenju našega, naroda zelo pomembna in le iz tega stališča. p e i/. stališča kou.iuuklpre. za politično moč, ,jo \\si. lrez.r.i, pntr i jot jc tudi presojajo. Do mojem mnenju.predstav-'
jenih drža vali.
Pred krizo v Bolgariji.
SOFIJA, 18. aprila. Kakor poročati«,
je pričakovati v najkrajšem- času zopetne rekostrukeije vlade Cankov. Govori' se o tem, da bodo notranji minister general Rusov, prosvetni minister Mol ovili cventuelno tudi zunanji minister Iva* lov izstopili i-z vlade. Ni izključeno, ds im sploh demisioniral ves Cankov kabinet in , tava nove vlade poverjena demokratu Ljaučevu.
Politične vesti.
* fTprej še vendar? Po -Strazinem« in po pisavi »Slov. Gosp.« soditi, bi mod demokrati sploh’ ne bilo več poštenega ek>vefca, ampak sami lopovi in barabe. Te dni pa priobčuje »Straža« naenkrat »sodbo poštene«a starega demokrata o Pribičevičevih policajdemokratih«. Torej je še vendar kje kak posten demokrat. Goepodoml pri »Straži« se je zopet tgrfkrmb— naletelo!
, * Vse Ti je odpuščeno, samo da si republikanec Madžaronski dekan Szlepee je bil do zadnjega časa predmet hudih
seveda upravičenih • ■ napadov s strani »MnrskeStražor. Saj mož še danes go-5i odpor proti državi in novim' razmeram. Toda — »Murska Straža« je zaplavala v republikanske vode in zato pristaša že v zadnji štev. izjavo, da. vesti o Sriepoul rnMso točne, ker je g. dekan pristaš republikanske ideje«. Tako je! Bodi ) »nadžaron, bodi sovražnik Jugoslavije, »e pnetfci peti v cerkvi državne himne — ■*ae to ti je odpuščeno, samo če si republikanec. (%. Bende imia talent kopirati Radiča! Alt ga bo dosegel? Bomo videli!
* Za politiko g. Pribičeviča se je z ve-Bitto glasov izjavila krajevna organiza-nUsDemoikrabske stranke v Sarajevu.
* Defenzivna ureza med Jugoslavijo ’4a Francijo se bo sklenila v Parizu po-
vodomi obiska tfašoga kralja tamkaj. (Cilj zveze bo načelno varovati sklenjene BjaTOvnSe pogodbe in ohraniti v Evropi 1 po lob pogodbah’ sklenjeno stanje.
* Oficijelua pogajanja z Madžarsko radi končne rešitve vseh spornih vprašanj Shted našo in madžarsko državo se
■ pridno- dne-23. trni *
Dnevna kronika.
N — Avans južnim železničarjem. te Beograda poročajo, da je minister saobra-! čaj« dr. Popovič odredil, da se izplača ; vsemi južnim železničar jeni avans za me-, hc april.
— Obsodba »Slov. Gospodarja«. Od-, govorili urednik, državni poslanec Pu-Lšenjak VHadimir je bil pri okrajnem! so-fliffien v Mariboru že zopet obsojen dne . TL marca tl. na 300 D deriarih« kazni, na ! povrnitev* stroškov kazenskega postopa-, bJ* bi izvrši Ive kazni, ker jo bil »Slov.
; Gospodar« žalil na poštenju in časti g. Martina Ročnika pod naslovom »Novice j* Rosbora pri Slovenjem«radeu«. Ta oh-i gdbs zopet dokazuje, da je mogoče, če-jiuidj z veliko težavo, doseči izročitev dr-žavnega poslanca sodišču, samo žaljeni j-Snora pravočasno vložiti pri sodišču tož-
rff. PeihortfcL	~
Francelj m Marja.
>;<f ’ riardbrf« pcavljica s Pob or ja. k!-;! :'vjit	Soboti	n	večer.	'	J	■
'f. Kako se je mudilo Paši kuharici v »•ofcoto^prečer v kuhinji! Vse lončene pi-i afcriče in železne lonce je prevrnila, kre-tSiala. pomagalke z »lenobami«, da si 'ne-;%i-Se jestii ne zaslužijo, ker stoje-vedno-vfcppri nji v prostorni kuhinji.
»Ven pojdite delat!« je vpila Pad nji-im- »Na njivah vise pričakuje pridnih Drok. Tokaj naredim' že sama, le pojdi-tftl*
»Saj že gremo!« so se ji odhajajoče Hesedoval«. »Kdo bi neki poslušal zadnje dni vaše pridige in sitnobe!«
Grajska kuharica je skrbno in brez Santa zaprta za njimi vrata ter pritrdila **p»h, skočila še h oknu pogledat, kod že gredo pjen« kuhinjske dekle. ,nato pa je odprla srvojo omarico, nadevala, v lonec polno do vrha glav in’ zelenega maka, HaBla še Vode, skrbno pokrila ter ga pri-; stavila na ognjišče za večjimi lonci.
Večerja je 'skuhana! Odnesla jo je gospodu, pa družini. Ko je bila torej zo-’pet sama, nalila je v poslikano čašico oajs. ter L\Ai prilila močne makove vo-■ de. — Gaj- na grofica Franclja je bil gobov.
»Sotica, pride senif« Prišla je mlada »Jslnžfcinja. »Zdaj pa še nesi grofiču obi-• 3*jnri večerni čaj, katerega naj še toplega spijejo!« ji je skrbno naročala nekaj ; krat-
ko. Še boljši odgovor nego obsodba sama pa je, naj nifcdo ničesar ne kupuje in si ute naroča v Cirilovi trgovini in tiskarni; kajti duhovni gospodje, ki vodijo to trgovino in tiskarno, tiskajo in prodajajo laži na račun dobrega imena svojega bližnjega ter nočejo preklicati obrekovanja in opravljanja. Ker so v izvrševanju osme božje zapovedi krivični in . ker ne izpolnjujejo tudi ne sedme, ki , pravi a) vsakemu svoje pustiti, dati in opraviti in c) storjeno škodo popraviti ker se ne ravnajo po Mojzesovem! nauku: »Ne delaj krivice svojemu bližnjemu!*, ni mogoče imeti zaupanja do njih, zlasti ker ne izpolnjujejo božjih zapovedi ne kot duhovniki in ne kot kristjani.
— Klerikalna zavist. Ker se Učiteljska tiskarna v Ljubljani lepo razvija, si je izmislila »Straža« povest o nekeml dopošiljanju tiskovin »poštnine prosto« kot uradna zadeva. Dotični »Stražin« dopisnik župan, 'ki je sprejel naročene tiskovine, se naj v »Straži« podpiše, sicer ji kot znani lažnjivki pod rimokatoli-škim1 plaščem ne verujemo.
— Velika higijenska razstava v Beogradu. Odbor Rdečega križa v Beogradu namerava še to leto prirediti veliko hi-gijensko razstavo, katere se bodo udeležile Švica, Francoska, Češkoslovaška, Nemčija in Avstrija. Razstava se bo delila. na dva dela, prvi bo obsegal borbo proti tuberkulozi, proti veneričnim boleznim in umrljivosti dece, drugi bo pa posvečen zdravljenju s pomočjo elektri-citete, kanalizacije in vode itd. Med drugim bo to razstavo podpiralo ministrstvo narodnega zdravja, trgovine in' industrije in za zunanje posle ter beograjska občina. Za razstavo se bodo zanimali zdravniki, farmacevti in mnogi učenjaki cele Evrope.
— Mednarodni kongres urologov v Sremu. Po vesteh beograjske »Pravde« se bo vršil ta mesec v Sremu mednarod-.ni kongres urologov, ki’ bo trajal tri dni in bo zelo zanimiv, ker bodo na njem govorili najznaimcnitejši urologi o svojih nftjovejših1 proučavanjih. Našo državo bo zastopal g. dr. Jakša Račič, ki bo pri tej priliki prečita! svoj referat.
— Mednarodna antialkoholna razstava v Beogradu. Te dni sta obiskala v Beogradu pomočnika ministra spoljnih poslov g. Panta Gavriloviča profesor ua univerzi v Lausanm ter predsednik mednarodnega biroja za protialkoholno
propagando g. Erko in ga izvestila, da se bo 1. 1926 v Beogradu otvorila v Beogradu mednarodna am ti alkoholna razstava. Internačijonalni biro za protialkoholno propagando v Lausanni bo poslal naši vladi v ta namen komisijo.
»Daj sem!« Izpivši čaj ji je vrnil lepo skodelico Mi odšla je v kuhinjo. Ako bi ne bilo teme, lahko bi bila čitala iiz ku-haričinega obraza zlobno veselje, katerega ni mogla popolnoma utajiti. »Tako, Marja, sedaj pa le pridi k svojemu grofiču!«
•
Bila je že trda tema, ko je vstopila Marja.
»E, vi ste prišli?« m čudi kuharica.
cDa, ker ni bilo grofica ves teden' k meni!«
»Jaz sera, jim. vse. uatanko sporočila; če niso prišli, je njihova reč! Ali vas naj popeljem k njim?« vpraša Marjo.
»Zato sem vendar prišla! Dejala sem, da vam dam obleko tudi zato, da lahko ležim' v soboto zvečer pri njem. Torej?«
»Pojdive!« Tiho je stopala Marja za njo po dolgem1 hodniku, nato skoz veliko dvorano, polno orožja, slednjič je vstopila v spalnico.
»Tamkaj spi grofič!« je dejala kuharica in odšla.
Marja pa pristopi k pozlačeni postelji ter posluša Francijevo dihanje, nagnjeno z glavo čez njega. — Resnično spi! — Pozni in nenavadni obisk jo je veljal tako dragocene obleke, da je treba zbuditi spečega Franclja. Budila ga je in klicala, a on ni odprl nobenega očesa, niti ušesa. Čakala .je sedeče na mehkem naslonjaču, češ: Ponoči se zbudi in jaz mu povem, kaj dela kuharica z njim!« zastonj.
— Koliko bolnic je v naši državi? Po
službeni statistiki ima Jugoslavija skupno *163 bolnišnic z 18.648 posteljami. Po pokrajinah so bolnice razdeljene sledeče: Srbija 55, Črna gora 7, Bosna in Hercegovina 29, Hrvaška, Slavonija in Medžimurje 32, Slovenija 22, Banat 22, Bačka in Baranja -12, Dalmacija 5. Po pravilih bi morale priti na 100 prebivalcev 4 postelje. Da bi se izpopolnil ta primanjkljaj, bi bilo treba zgraditi nove bolnice, kar bi stalo 1.173,600.000 Din.
— Sedemnajstletni morilec. Te dni so našli v vasi BadeniČka, občina. Leve-rin pri Bjelovaru s kuhinjskim nožem zaklano trgovko Schein v njenem' lastnem' stanovanju. Morilca, ki je star 17 let in je hotel priti do denarja, so že prijeli.
— Okrajni zdravnik dr. Kamilo Mn-rocutti bivši dolgoletni sekundarni zdravnik na vseučilišči kliniki, na ki-rurgični kliniki ter oddelku za, ženske bolezni in ginekologijo v Gradcu ordi-nira redno v Št. liju od 9. do 12. ure.
— Klub razočaranih žensk v Beogradu. Beograjske »Novosti« poročajo, da se je te dni vršila v Beogradu na Dorčolu originalna skupščina. Tani so se zbrale beograjske žene, ki resnično ali neresnično mislijo, da so doživele v življenju razočaranje. $aravno je, da. je bila skupščina silno burna in malo je manjkalo, da ni prišlo do pretepa. Kako bo klub delal in kakšen je njegov program, doslej še 'ni definitivno znano, gotovo pa je, da se ho klub bavil z blatenjem, natolcevanjem, spiritizmom itd. Pričakujejo, da Se Ho ta pokret razočaranih žen razširil po celi državi.
— Pokret dobrovoljcev. v Prekmurju. Huda madžarizacija je kriva, da jo danes v Prekmurju malo ljudi, ki bi sc zavedali svoje narodnosti. Prekmursko ljudstvo životari pozabljeno od ostalega jugoslovanskega sveta in trpi pod pritiskom nvadžarofilskih elementov. Prvi, ki so začeli energično akcijo za povzdi-go nacionalnega duha med prekmurskim' ljudstvom', jo kakih' sto prekmurskih dobrovoljcev. Ti po izdelali svoja, društvena pravil* ter prirejajo vsako četrtletje svoj sestanek, na katerem določajo, smernice svojega dela. Tak sestanek se je vršil v nedeljo dne 6. aprila v Bra-tovcih. Na sestanku je govoril domači u-čitelj dobrovoljee Izidor Horvat o potrebi nacijonalnega pokreta v Prekmurju, na eni najbolj eksponiranih točk Jugoslavije. Ostro je obsojal madžarone, ki jih ,ie v Prekmurju še vse polno. Pa tudi plemenski separatizem slovenskih klerikalcev mnogo škoduje interesom) vzbujanja narodne zavesti. Značilno je, da so se klerikalci odpovedali sodelovanju pri proslavi petletnice osvobojcnja
17. Druga obleka.
Boječe so odmevali njeni koraki po dolgem hodniku, skoraj neslišno, a: še to se je zdelo Marji preglasno, ker rada hi odšla iz gradu skrivno tnJko, da bi nihče ne vedel za njeni ponočni obisk; toda skozi kuhinjska priprta vrata je pogledala debelolična kuharica.
»Dobro jutro .želim, gospodična Marja!« Njen glas je bil zbadljiv.
»Dobro jutro!« Marja je hotela kar mimo, a ona jo je zadržala.
»Počakajte malo! Kaji ne, da je ona miesečnata obleka zdaj že moja, ko ste bili vso noč pri njem? Ali greste danes k maši? Jaz grem, pa v novi obleki. To bom lepa, gotovo najlepša v vsej cerkvi, kaj ne da?«
»Kakor še pride!« je dvomljivo odgovorila Marja.
»Lepše se mi bo podala, ker setri' lepše rasti, nego vi! Jaz si sploh mislim, da hi se kak grofic, ne sramoval me imeti za grofico!«
»Seveda ne!« je pritrdila s priliznjenim glasom neumni in v svojo Jenoto zaljubljeni kuharici, ki je, sramujoča se odkritja tajnih želja tej mladenki, hitro odšla v kuhinjo .
»No, sedaj vem, pri čem1 da sem pri tebi!«
Mod potjo pa je premišljevala. — Sicer pa naj le govori pri njeni čez me. kolikor je ljubo, ker moje slike čarovnije no varajo več! Francelj je že zdav-na moj! Tebe pa, neumna zaljubljenca, ho upropastila lakomnost, domišljavost in nevošljivost. Te sestrice te »pravijo v kratkem,' iz gradu. F rane el jev o uiniet-
Prekmurja, katero nameravajo prirediti prekmurski dobrovoljci 12. avgusta tl. Dobrovoljci so se obrnili za pomoč in sodelovanje na uredništvo »Novin« (list posl. SLS Klekla). Uredništvo pa jim) .je odgovorilo med drugim: »Oni, ki tisto leto upa obhajati spomin osvoboje-uja, ko so naši slovenski bratje po krivdi sedanjega .režima obsojeni na narodno Smrt, ki se takrat upa veseliti, ko se pravi Slovenci jočejo, tisti nima ne pameti, ne srca. Odložite slavnost!« — Verjetno je, da je ta odgovor razburil idealne dobrovoljee in zato so vsi, ki so bili dozdaj pristaši SLS, obrnili hrbet klerikalcem. Slavnost se bo vršila vkljub temu in' mi želimo dobrovoljcem obilo u» speha pri njihovem idealnem delu.
•— Interesantna razprava prv" sadistom v Pragi. Pred praškim porotnimi sodiščem je pričel te dni interesanten) proces proti posestnici Dori Astrenherg, njenemu možu majorju izven službe Ivanu in odgojiteljiei njihovega 13 letnega sina neki Emiliji Komer. Vsi so obtoženi. umora malega Giinterja, Astrenherg, V obtožnici je. navedeno, da je mati svoje. dete mučila 'na sadistični način, dokler dete ni umrlo. Na truplu deteta so videli znake mučenja in težkih poškodb, ki so jih prizadele palice, biči in drugi predmet. Za to razpravo vlada med prebivalstvom' veliko zanimanje.
— Nova centralna trdnjava Belgij«, »Vossisčhe Zeitumg« javlja, iz Haaga, da bo namesto Antverpena Zeebruge centralna trdnjava Belgije. Luka bo ležala tako, da bo ob prihodnji mobilizaciji, francoska) pomorska fronta raztegnjena od Rokavskega. prekopa do nizozemske obali. Francoski inštruktorji izobražujejo moštvo belgijske mornarice.
— Monopol na visoke šole v bol j še viški Rusiji. Na. ruskih visokih šolah bodo v poletnem' semestru vpisani predvsem! absolventi delavskih fakultet. Ostala mesta so razdeljena tako: na. zahtevo! komunistične stranke 25%, na priporočilo Zveze strokovnih organizacij 30%, na priporočilo Zveze komunistične omla-dine 15%, a. na priporočilo Zveze delavsko kmečkega stanu in' invalidov 15%.
— Pošta na Severnem tečaju. Po naj-novejsih vesteh so izšle v Ameriki posebne dopisnice, ki jih ho Roald Amund-sen' ob priliki svoje ekspedicije ponesel seboj pa Severni tečaj. Pozneje jih hrt Amundsen sam prinesel nazaj in' jih izročil lastniku. Dopisnice so zelo originalno izdelane in imiijo posebne znamke, ki prikazujejo nad zemljovidno karto aeroplan, kako pluje preko Spitz-bergena do Severnega tečaja.
Pristopajte k CM D!
si gotovo nahujskala proti meni in on, neizkušen, ji je morda verjel ter se šel zaljubil vanjo. Danes bi ga rada še bolj' pritegnila k sebi v lepi obleki. Najprej 'se je treba seveda pokazati v cerkvi!« — Smejala se je na ves glas. — Dospela j« na svoj dom. Z ravnim potom' je šla. v* sobico, postavila, na mizo škatljo, katerrt ji jo bila. rnati vrgla za doto na, morje. Polagoma je snela pokrov in zabliščalo se je iz uje, da je bila sobica na mah' svetlejša, nego zunaj jutro. Z veseljerrfi je dvignila iz škatlje drugo obleko, še lepšo od prve; bila je iz temnomodre svile, posuta's srebrnimi zvezdami.
Za cerkev st jo je danes oblekla, V! bujne lase pa je vtaknila na' srebrni žici nanizane bleščeče zvezdice. Bila je lepa, kakor kraljica.
Kako je zašuinelo po cerkvi ob’ njenem' prihodu? Ženske so stiskale glavo ter na glas šušljale, kakor je to že njihova navada. Otroci &o se pa. obračali' za 'njo, kakor bi jih imela privezane n» vrvici. V bližini oltarjev! pa je stal® grajska kuharica v svoji obleki: k bi’ je pristopila Marja.
Kuhariči ne oči so od začudenja pile precej n očesnih jamic! Jezno 60 s® zabliskale, n'oga pa je udarila ob tla, a. grmelo ni. Nevarna nasprotnica in) menda tudi zmagovalka je v cerkvi; zato od samega, tuhtanja ni -pazil«1 na o-brede in ne molila. Po dolgo pričakovanem konten maše se je tokoj_ obrnila tor šla ponosno po cerkvi. Vkljub ošabnosti je vpndar le slišala, kako sta dve 'babici Efildif-i ruti• I  rj iKogsc
ii, , »Brthfi Sefe«: Odnesla, je čdjf-ter imveda-'v' \ naročilo. '	^	S
Na vzhodu se je rdečilo nebo od ju-tTarfje zarje vedno bdi j. Minila je Marje noc bedenja in bre® uspeha je zapustila ^ ■spalpioo	^
soauae »a j 'bo ti.v .veselje, - ker njega
govr
#1.'!«
r;
nfi,ši da c
(lo 7.
■ lOmnicn pri,Mariboru. Napad naših-nemškutarjev na Orjuno i» Maribora v gostilni T-orvat ponovno dok.-r/.ujo paffri--X noše nemškutarijo. Smrdela.jim jo lepa slovenska pesom- in začeli so Is-z;i z »Auf-biks Orjuniv-!«, kar jo imelo seveda svoje posledice. Neprestano smo že leta sem klicali mariborski slovenski javnosti in oblastim, da je Kamnica gne-zrio c m' nernškutarske 7*niege ^al
zaman. O! lasti so celo rajo verjele Wo-fi-rini :r in' podobnim: zakrkn.ie.noom, ker
še z n- i-> pred gospodo lepo kriviti, Ji osa nam zavednim: Slovencem. Pi i oblastih v Me i'il:oru ležo dokumenti o nezaslišanem po.-poddrslvu nauesra župana, dokazi nje-ncspo.šobnosti in škodljivosti, a t ;-v dozda-j ni 'ranila. Nemškutar) ji j;:—] vedno bolj raste greben. Tako oblasti same pri pomagajo k temu, "id Kamnica riemškutarsko gfiiezr r' -- 'ko-izzivalnim županjin, z nemir". • '■ 'onair.o požarno hrauiho itd. Pa - '	'	-:d;i domačini, sami bomo — u-
p	z združenimi močmi napravili
■j*(7 im 1’ Pt(*m	*
ftv. Lovrenc na Pohorju. Slovenski p •	:	; r<k v M v. Lovrene.11 na Pohor-
ju priredi na velikonočni pon del jek dno 2i. j;>.'4, ob 7. uri /.večer v prostorih j», r 1 svoj prvi koncert in vabi vso l.iid ' je slovensko posipi "k obilni nde-
fežbl. :
J, ov. J'.?.strica. Naša Čitalnica je V šoti, ; ’. trn. zvečer in v nedeljo 13, trn. ji c tu .in priredila gj o d a l i š k o predstavo,
I.vr. lase jr pod vodstvom dr.ia. Pučnika 1 ... ;;rji..va -,Veriga« in-to z uspehom, i; grno SR pri čitalniških.igralcih že vajeni. s< '-'ovali so isti kakor vselej; ga. .. r ko\ .čova. »a. ..Lao-gferholaova, ffa. Kolenčeva in jjd.k Krulčcva, od gospo-d- v pa: KarbpŠ, Janžekovič, Segukl, Šho-■. Orihaber, Eovšek, Knieuvald, Žuraj, VMoahiti tudi no smemo malega Škofi če-voc-a Peterčka in Vernika, ki sta izvan-!■• -m dobro rešila svojo nalogo, Da 0*1-r-i-V igralci naše Čitalnice dobro pogodijo • .-oje vloge, smo že vajeni in ne vem> -Ido zasluži več hvale, ali Mina (fra. K -U-nče.va), Micika (ga. Janžekoviči -a) ali Mena (ure. Krulčcva), ki jc bila tako navdušena za svojega Francka. Od gospodov sta imela najbolj pogodeno masko gg. Kovček in Škofič; Mejač (fr. Janžekovič) bi hit šo boljši, če bi imel pr.imerno.i-v> masko, Jane« (ar. Šegula) so. Je bro postavil, Bol teža r (g. Orthaber) jo b'l primerno rovtarski, Marko (sr. FCri-b- •;) je dobro predstavljal kmeta, bi mu je »vseeno, če gre pol grunta-, samo robati se ne nasprotniku! G. Kniownld kot njegov oče lepo tolmačil miroljubnega starčku. Tokrat- 1ud-i ni picveo potreb' .\ al šopetalke (ge, Pucoye). Obisk
M. Kovačič:
Snovi za nag.
a -■
(Konec.)
v November: 8. 11. 1620 se je visila bitka, na Beli gori, malctpi gričku v bližini Prage; imela je z.a češki narod v nacijo-i> dnem, političnem, verskem in gospodarskem oziru nepregledno posledice. V začetku 17. stoletja, ko se je cela nemška država, (kamor je »padala tedaj tudi (Lička), razcepila v dva tabora, v katoliški in. protestantski, je bila Češka seveda na protestantski strani; saj jc p menila reformacija m a ČeSkem le nadaljevanje in posvežitgv. starih -h užitek ih idej in tradicij. Višek tega razvoja je bil dosežen 1.1609, ko je slabič, Rudolf mora) podpisati tako/.vani ma.iestat (li-j,;nh, v kateri je bila zajamčena češki P formnciji popolna verska svoboda).
oda tUKniere «0 se temeljito i7.premen.i-le 1. 1619, k0 j0 prigel n-a prestol Ferdinand IT., gojenec j n vnet pristaš jezu-itov-^politične i,i verske svoboščine so TflSeele krčiti. Ko niso protesti češkega ple.iyisi\a nič izdali, je prišlo- do zna-fnenitega incidenta, do tako7,vane »defe-n. slraci.ic«. ko *„ Cehi p0 starem- lmsit-hkem zgTccto strmoglajvilT par cesarskih sv. : kov raiz okno praškega gradu. Do-ffodek je pomcMVetv, (ker jP početek take/var •> tridesetletne vojpc. Čehi prekinejo s, daj vsako 7,veao k Habsburžani in si izvolijo lastnega kralja Friderika 1 a lat inskega. Toda razmere -so bile
jc -bil obakrat povoljen, Želimo še, voč takih predstav.
Slovenska Bistrica. Sejam1 dne 1). tni. je bil precej dobro obiskan; prignalo se je 360 glav živine. —- V" nedeljo 13. tm. je na posestvu ritmojstra v pok. Vekoslava Petkoviča v Vi,sol ah izbruhnil o-genj, ki je. upepelil vsa poslopja. Govori se, da ga je zanetila zlobna roka. — Vidi se, da-se sedanji zastopniki naše občine 7, županom1 g. Danijelom) Omerza na. čelu zavedajo dolžnosti, ki so jih sprejeli od občinarjev z- izvolitvi jo.--Po končani napeljavi elektrike v mesto so se poprijeli Izvršitve drugega načrta, ko.je.ga izvedbo so si bili. zastavili, to je ustanovitev meščanske šole. Dasi bo za vzdrževanje šole potrebne stroške '-morala trpeti občhia, vendar pri zadnjem glasovanju, ki se je vršilo v smislu občinskega reda po nalogu velikega župana, ni niti eden' izmed občinarjiev glasoval proti ustanovitvi, pač pa so vsi izvažali željo, da bi.Se vsaj prvi razrod o-tvoril že to jesen. Upamo, da' bodo merodajne oblasti storile vse, da se ta želja gotovo uresniči.
Iz Slovenske Bistrice. Straža« 7, dne 4. aprila t. 1. napada naše, vrh-'gg. učiteljice na dekliški šoli nekaj smradi Orlov. nekaj pa tudi v spovednicah in pravi konečno: »Morda pripeko novi šolski zakon nadzorstvo- o delovanju duhovnikov v spovednicah, a doslej ga še nima.« Da, gg. duhovniki! Na-rn je znano in-rio.go slučajev, 'ki dokazujejo, da bi t-tkite n zakon bil res potreben, vsaj za nekatere duhovnike. ,V -spoved n ion h silijo ženo, •naj odstranijo i z hiše brezverske liste — (duhovnikom, je vse brezversko, kar ne. trobi v njihovo politiko!),'tam jih izprašujejo o zakonski ljubezni laike podrobnosti, da marsikatera niti odgovoriti ne more, tam izvedo otroci čosto stvari, na. katere bi' drugače ne prišli, vemo za. slučaje, da se jo in a tein sv. mestu odkrivala ljubezen in da. jc spovednik mladenko poljubov,-it, tam še jim je naročalo, naj pridejo v spovednikovo sobo na. nbisdv, tam jo zahteval spovednik naj uidiva žena,' sestra 'na svojega moža, brata ob volitvah. Pa ne mislite, da se je vse to godilo v Slov. Bistrici! Ti in podobni slučaji kriče naravnost po zakonu, katerega naj ustanovi, država, koga — cerkev noče. — Poznamo dobro naše občutljive duhovnike, radi bi, da bi se jim učiteljico klanjale, dobrikalo, jim dvorile, se jim nastavljate itd.; ker tega v svoji dostojno-sti ne store, segajo 'prezirani duhovniki v svoji rimski maščevalnosti po »Straži«,- tam* se čutijo varne, kajti obrekovalca vseh obrekovalcev v naši škofiji, urednika Goleča čuva imunost odgovornega urednika Pušenjaku. Ker nas »Straža« izziva, ji moramo odgovoriti, da se uresniči njena trditev: »V Slov. Bistrici je slišati vedno.kaj zanimivega.«
močnejšo ko pa narodna, vol ja: nemška katoliška zveza, takezvana »lig: , pošlje na Češko vojskovodjo Tilly-ja in ta stre. po enourni bitki na Beli gori češki odpor.
Posledice te bitke so bile za Čehe katastrofalne. Ko j spočetka je cesarski komisar proglasil na Češke ju popolno amnestijo; Habsburžanom je pač bila v spominu še husitska burja in bili so previdni. Ko so pa imeli (Vrte trdno v rokah, je počela 1.1621 strašna politična in verska reakcija. Najprej ukine cesar delovanje deželnih stanov in vitel j e komisarja!. Izredno sodišče obsodi 27 plemičev,. bivših uporii.ikp.v, na, smrt Obglavili so jih pred starodavnim praškim-rotovžem, njihovo premoženje pa zaplenili. Sestavila ise je posebna kon-fiskaei j-ska komisija, ki je zaplenila nad dve tretjini češke zemlje in je za slepo cono prodala habsburškim miljenemu ali pa visokim italijanskim, španskim in nern-
čkim plemičem. Od domačih plemiških rodbin jih je-ostalo samo 27 na'Češkem', Značilno je, da sta bila.za časa teh. eksekucij najvplivnejši osebi na dvoru papeški nlmclj Caraffa in jezuit. Lumnulu-iain'. Ko je bila dežela potpolnoma oro-pana. vseh političnih pravic, narodni vo-ditelji^pp pregnani oziroma pomorjeni, jc počela podrobno delo poseku n proti-reformator-ka komisij., (1. 1627). Izdata je ukaz, po katerem so se moral i vsi prebivalci do gotovega roka poka tol i-čaniti. Kdor tega ni storil' jp moral zapustiti rodno zemljo. Voč *to rodbin se
’ Od Sv- Bol fenka pri'Središču poročajo: V poiuleljek je bit..sejem vTlakbvoir, katerega je obiskalo več Bblfehčanov, med njimi tudi' posestnik Jpžof > Kolarič 1/. Jastreboe. Ko-ise j.e s svojim majhnim Vozičkom (gi-g) pripeljal -že blizu donup je padel tako nesrečno z voza, da jo dobil smrt.none\'a.rn'e .-poškodbe,	,
Gv. Štefan, Šmarja pri Jeišnh. Breje-li smo: Ni ros, da bi jaz nasprotne naročnike prigovarjala, ali .svojevoljno vračala, casopi.-se, -res im je, da, vračajo časopisi le na izrt-ejio zahtevo stranke. Josipina. Kotni-k, upraviteljica pomožne-pošte.- (Besedo i-nia n.aš dopistuik! ()p, ur.)
I/. Rogatca. A ko sc pelješ .7, lokulno železnico od GrobelnrgUr proti, Kogašk-i Slatini in ako le ravno ne miku prvd hip Slatina, ali če imjiš še kaj časa, te' daj se pelješ še ono postajo naprej, iu prideš, do zadnje postaje te železnice, v Rogatec. To je mal, starodaven. tj-g, že mikoliko me.d hi:iboyi, ju ipar korakov od (rga .je Sotla, bivša šfajer.sko-lu-vaška meja. Brvi hip bi potuik,mislil,.J?o Pride v ta. kraj, da so tu dani vsi pogoji za hliljčno, mirno življenje;, ali temu ni tako! Znak temu jc že to, da jo,bila tu pred preobratom mopna trdnjava nem' ško invazije. Po preobratu se je. sicer nekoliko zdelo, kakor da -so■ prejšnji časi zginili, toda. sedaj se vidi, da je še vse skoraj pri starem. Okolica sama je sicer vsa slovenska, ali pozna, se še zastrupljenost 7 nemški m, duhom precej mučno, kar ni čuda, ker ji' bila. toliko stoletij Pod tujo peto. Pred preobrijte-rn ju bilo le nekaj zavednih Rlovcnce.v, ki sc niso bali delovati-v narodnem duhu, po preobratu so se pa ustanovila v te,m malem kraju razna narodna društva, kakor: Či-tlnie.a, Jugosl o venska Matie-a itd. In lansko, leto 7. oktobra se jo'ustanovil. Sokol, ki je pokazal na akademiji letos .začetkom marcu, da je porabil 'čas ie da, ni dremal. Letos dne 6. julija se j a, vrši že Prvi večji nastop in sicer okrožni zlet bratskih društev celjskega -okrožja. — Smoter je g-mptna in moralna, podpora šo mladega uebegleneka .Sokola v Ko-gateu. ki ima velike težkočo.že, /,.ozirom mi to,- da je bil Rogatec, prej c.lja glavnih nemških trdnjav in d.a se mu š,o danes poz.ua preveč n pl iv robstv.a prejšnjih ncimških. gospodarjev in so šo preveč vtesani sledeVi prejšnjih z vso paro de bijočih poiiemčevalnin društev, ki so vedno bolj in bolj izpodrivala slovenski živelj, tako, da je v zadnjem desetletju veljala velika večina slovenskega, preb5 valstva kot nemška. Spominjamo se same »Selnilvereinn r' ki je im dl po vseli 'krajih svoje postojanke in ravno tako tudi tu in -v sosedni Rogaški Slatini, in drugih nemških društev, ki so »Schulvc-reiri« samo podpirala. Ni bilo čuda. da je'bil boj peščici- zavednih Slovencev tako težak; boj. v katerem so imeli nasprotniki na razpolago vsa sredstva: o-
je tedaj raje izselilo iz Geč ko in-Moravske, nego Ja bi bile zatajile svoje prepričanje in >so uklonila nasilnim katoliškim prennipa.teže.m. Med temi ubežniki so je nahajal tudi znameniti pedagog Jan Amos Komensky. PotonTci teli izseljencev žive še danes v tujini, a agrarna reforma češkoslovaške republike ima tudi njih v evidenci za zopetno naselitev na zemlji, ki jo (bila nekdaj njihova. Tako bo popravil še le današnji vek, kar je v prejšnjih časih z- "•- verska nestrpno-št.
2.1. 11. 1747 je bil rojen baron Žiga Zois. Pohajajoč sicer po očetu iz italijanske rodbine,' po materi pa slovenske krvi, in živeč med Slovenci se jo zelo zanimal za. prosveto našega naroda, Njej je daroval tu-di svoje najboljše moči in postal ' drugi mecen slov. književnosti (prvi je bil baron Ivan Ungnad). k če-mUr je pripomogla okolščina, da je bil kot fužinar in po.sr-.stni-k plavžev za tiste čaše zelo bogat. V njegovi hiši so se shajali naj/namenitejši možje, ki -jih je tedaj premogla Slovenija, in zato jih imenujemo povsem upravičeno »Zdrsov krog«. Temu pripadajo (razen Zoisa samega) Jurij Japelj, Blaž Kumerdej, Anton Linhart in Valentin Vodnik. Iz tegfi kroga končno je izšel tudi Jernej Kopitar. Ti možje karakternir?ijo docela' dobo, iz katere so izšli; oni so prosvetljeni. Jurij Japelj, duhovnik iožefinee, ja podal v skladu s svojim svetovnim na/.o-rom svojemu ljudstvu nov; prevod «vc-
vaduštvo, zahrbtnost, -'špi jonažo itd., 'po-'sObiro-Tned vojno, štele po vojui je začelo' kliti slovensko življenje in treba je se-' daj -zabrisati vse sledove prerjšrijega rot*-; stva, če tudi slabe- gospodarske prilik©; m gmotno ra/anere vežejo še vedno lir©--ecj naših i.iadi, (da so še- oprode prejs--' njih urinskih kast ifi -'njenih ;]>r.ipadni-:^ kov. Torej, kakor razvidno,' jo tu precej1 težko stališče za Sokola, pa s© jo ven— dar upal vgnezditi, in sreča mila naj mu da, da njegovo delovanje de bo brez siedu in dobrih Vidov. Zato'pa bratje in' sestre, vsi na. tukajšnji -okrožni zlet, da vidite, kako lep koš naše' domovine -si-1 up ‘rnzisu fodoz ipjpi[r.Td opas- omu.ionr 1 o z- pet kakor je bil enkrat/tam v dav-, nlh časilif slovenski.'--^1 Zdravo! S — Iz Hogit.škd Slatine se nam poroča: Dolga zima in neprestano deževje -je 7.a-upzalo v letošnjem' letu priprave za ho-dočo sezono. Ker nam pa vromenškl. preroki napovedujejo' ža• drugo polovico lneseca aprila boljše vreme,, -.se- bo' podvojeno .silo zamujeno popravilo-tako, da bo Zuravi-lišče v pravem«času moglo odpreti -svoja gostoljubna vrata. Po zi-nii polni padavin upamo na suho poletje in istega mnenja so najbrže tudi naši gosh, ker že. pridno naročajo sobe, da bi se izr,gnili stnjiovarijskiaj, .poprilikarnl k,itejc so se. pokazale pretečeno sezono, Ki r so jo posrečilo : pridobiti lepo Ste-, vilo novih sob, se sLiiri.ovanj.ske krize, ka-. koj-sna se jo pokazala v lauski sezoni, ui več bati. Sicer hi p;.i. bilo .Ždeti, da. bjj. gosli i/.rabili ©us Pr.ed. t^ezono in po sezoni, ker so ne gle.de n,a, zpižanje vseh' cen mesocj mn jH .iuni j j.n. september V Rogaški iShdnii ngprlmeruo. le,psi kot julij i-11 avgust. Žo narava, saina nanr-po-nuju v tem -času toliko .lepot in sknroi .dpevnih sin-omoavb.' da sc posebno inozemski go; ti za ta češ ne morejo ne*H-dili tem zanimivim.uj,enim. pojavom. Vrhntega ni navala v reda-vracejr»h -- iii pri kopelih, kar, je; posebno ,važno za bolne in nervozne gosfe. Na-ipesto .odstopi v.šegn. kopališkega pravniki dr*-Si-., motiilseha ge ,jc upravi-zdravilišča ..po--sr.ečilo prid^b-i-ti gosp. univ. prof. dr, B* Šlajmerja, katerega obče znano, ipi.p-jip poskdo -privlačna sila za zdravilišče. —. Ker bodo cene ostale približno isto ka,-, kor v pretečeni- sezoni, je pričakovati, da!: obisk i' tekočem lč-iu po štfevil-u ne -, bo zaostal zn lansko sezono!	...	vB
RaHnaanisHBnBiinBaiBBMBuaBHnr^f
se pri posebnih prilikah prostovoljne požarne hrambe in uje rešilnega oddelka v Mariboru *nr|jnn »»ifn z darovi za novi 'bJlill! uillu! Si
i
tega pisma. Blaž Kuiherdej je prvi i«-i raziti slov. šolnik, ki skuša reformirat?! našo šolo po najnovejšiH fekovihali svo-' jo doke. Anton Linhart'— kdo n© spoznat: v njem' prvega slov. dramatika, pi«c»' »Shupanove Mizike« in' »Veseleha drfet-(ali Matjzlhek se shen.i«)? Tn Vali (Vod-' ni!k — prosveti tel j ’ slov. ljudstva, slo-d venski Dosite.i! Kopitar, prvi slov. slov-" rilčar - znanstvenik, je sicer romantik; ali vendar korenini;To njegbvc^innnistva-niške kali v Zoisovi obsežni knjižnici... Tako je dal Zois skoro pol stoletju obl-* ležje in bi dobo slov. p 11 os vc tl j e n s tv n, ki jo zove literarna Zgodoviniu. navad-no Pphliriovo, Imenovali pravilnejSe Zoisovo dobo. Umrl je Zis 10. 11. 18-19. — Vir:-Grafenauer — Kratka zgolldv-ina DTov. • slovstva.
December: 3. 12. .1-800 .ie bij rojen rt-m Vrbi v Blejski okolici prvi slov.'pesnik dr. France Prešeren, morda, tudi največ-ji. ako ga ni dosegel Oton Zupančič. Šo-lal se je v Ljubljani in na Dunaju ter'«© posvetil advokaturi v Ljubljani in' tTp Kranju, kjer ga je zatekla snirt 10. febft 184!).>Njegovo ime so napravile nefetnrttta poezijo, pošvečene njegovi ljube7,ni <J»i Primičeve Julijo (Sonetni venec,,Gazele,j Krst pri Savici). V literarnem: boju* 20-tili let preteklega stoletja (»orkarsk-a * pravila Metelkovcov proti sotrudnikomi.
Krajnike čebelice«) jo »tal ob>'»trapi1* svojemu mentorju, knngerijalnemu »mi' • Matiji Čopu in je ž njim tudi . zmagal • ((Noya pisarija, Sonoto kaši), Ro
v
Pri generalu Maistru.
• ITaEorvif&poročano, Je v s »»do, 16. trn. /Glasbena Matica velikemu sina Slovenije, priredil« bakljado in slovesno pOd-refcnieo. Javnemu vabilu, da se tudi druida društva in zbori udeležijo te ovaci-j je, se je odzvala samo Orjnua, odposlan-^stvo Sokola in taniburački nbor narodne ^•žeteznrčarske mladine pod vodstvom g. jTuiupeja, ki mu je budi na svoj ib tam-‘'bnricuh zabrenkal Peka j pesmic. Nihče :lni pričakoval dovršenega oviranja pod ‘trdimi rokarmri' naših delavdev-sviraoev. ITega tudi niso nameravali pokazati,i. Kar j pa je učinkovalo živo, prisrčno in doma-i©e, je bila .dobra volja naših narodnih dplavcev, ki iso se samo hoteli pokloniti vrlemu možu in- to so tudi dosegli. Klobuk v rok« pred1 takimi delavci! O potoki! podoknice savne nimam namena govoriti. Kdor je slišal petje, ga naj ceni po svoje. Jaz vem samo toliko, da smo imeli dobro voljo in to je bilo slavijeh-i'eu dovolj. Ko: je g. general z mladeniško ■ navdušenostjo govoril iz okna ti s očg lavi množici, smo mi, deputacija, že stali za njegovim' hrbtom1.
General Maister govori dobro, živo in prepričevalno. Njegove besede gre jo do srca in užgejo. Množica mn je prire-fjftla prisrčne ovacije, njenih Vzklikov kPr tli hotelo 'biti konoa. Nato se obrne ,k nami Jaz ga-nisem videl dolgo, dolgo časa. Začetkom. se mi je zdel malo bled. iNoge ga bolijo, da se ne more naglo gi-'bati. Posebno v slabi uri mora mifogo ž njimi potrpeti. Tako je bilo tudi ta večer, ko je ponoči deževalo. Ljubeznjivo nas je povabil na kozarec vina, in kakor j'je že to navada med Slovenci, smo knia-llii govorili o naših velikih in težavnih 'dneh. Maister, ki pravkar piše knjigo o ■'pVevratu, pozna natanko vse razmere.
7 M at eri jat a sicer nima še v celoti v rosikah. a kar ga ima, je precej obširen, tako, da. bo imel precej izbire. Z vidnim veseljem! nam je pripovedoval o nekeml kmetu iz Sav. dolifte, ki mn je pisal, naj i»u precej pošlje knjigo. Sicer ni še mo-;#el postreči znan ja. žeTjnomu posestniku, poslal pa mu jo bode, ko izide in 'sicer gratis.
! Kar me je zanimalo najbolj, je kras-fia knjižnica. V velikih omarah je škrbino zložena in urejena knjiga za knjigo. Nisem še videl privatne knjižnice, ki bi ibila tako obsežna, kakor je Maistrova. Že dr. Lenard je svojoas pisal o tej Snjižniei. V naglici nisem! mogel vsega pregledati, mislim pa, da med Slovenci ■im bilo iesdano mnogo knjig, ki bi ne bile >! Maistrovi biblijoteki. Koliko je vred-«a1 Prisnaavda mi je to vprašanje ro-,
jilo cel večer po glavi; Vendar Sto nisem našel odgovora. Kolikor poznam knjige in njih vrednost, seru kalkuliral, da, ni ujed nami privatnika, ki bi jo mogel' odkupiti Maistru. Tako biblijoteko kupi lahko samo kako večje mesto ali pa država. Maistrova knjižnica je vredna milijone. V njegovi biblijoteki pač ne dobiš utiša, da je njen lastnik energičen general, osvoboditelj Maribora, Štajerske in Mežiške doline. Če pa pomislim, da je Vojanov zraven bridke sablje zelo umrljivo sukal pero, pa brez težkoč razumem:	pjega strast po lepih naših
knjigah.
■Razumljivo'-je, da pri prisrčna• pogostitvi nismo sedeti brez običajnih1 napitnic in navdušenih nagovorov. Jasno in krasno se je zahvaljeval general Maister za vdane govore. Le enkrat mu je škratek-nagajivček gledal iz očesa, ko mu je napil g. kapetan v rezervi K., zastopnik Sokola, ki se je v rezkih besedah izrazil o vojaških krogih/ oficirjih, ki niti enega zastopnika niso zmogli, d h bi zaslužnemu slovenskemu vojaku, generalu, o njegovi 50-letnici izrekli vsaj formelno čestitko. General Maister ga posluša, potem' pa smeje se pravi; »Dr. Tominšek je kot predsednik Glasbene Matice pri mestni komandi vložil prošnjo, da bi tudi vojaštvo sodelovalo pri tej podoknici, da bi namreč vojaki nosili baklje in! svirala vojaška godba. Ko manda mesta pa ni odgovorila dr. To-mišku, ampak meni samemu, in sicer, da prošnji ne more ugoditi, ,jer zato nema propisa’.« Tablcau! Fino, taktno iti rah-ločuteče je bilo to. Tudi k 50. rojstnici, o kateri so poročali vsi naši listi in 'so prihajale čestitke od vseh vetrov, mu ni čestital nihče od vojaščine, kar je tudi značilno.
Navzlic teinu pa je in' ostane general Maister osvoboditelj Maribora, naša di-ka rn naš ponos;. Maister ja in! ostane najpopularnejša slovenska osebnost; kdor njega žali, žali vse Slovence. Ves vesel je pravi! svojim, gosiom, da je, bil ta večer za njega najlepši v zadnjih petih letih’.
Mlad je še pravzaprav general Mai Ster, to se opazuje tudi na veliki energiji, s katero dokončava svoje literarno delo.
K 50. godu Ti želim1 le eno: V blagor naše svete zemlje naj se Ti vračajo zopet telesne sile, da bodeš svež irt čil in zdrav voditelj nam, ki zopet postajamo mlačni, razdvojeni in slabi.
Janko Arnuš. •
k
—CH
idjnuKih pesmih je Prešernovo ime danes la*t najširših plasti našega naroda, znatne p« je tudi drugim' evropskim naro-'čkornt {Rusom. Čehom, Nemir,em, Italijanom! in dr.). Dela raziskovalcev Prešernovih pasmi in njegovega, življenja tvo-jafjo 'darnes že sama malo knjižnico; naj-*#mi!mivejše morda pa nam je podal naš Jjčoiževni zgodovinar dr. kvan Prijatelj
»Duševnih profilih naših preporodite-(Ljnbij. Zvon 1931), kjer n« je ^TTodooil Prešerna' - človeka, vraraetlega »3z svojega milje ja to svoje dobe, a vi-isoho n arlkri 1 ju j očeg a oboje po svoji na-Tfcvril rfadarjerPosti, po filozofski svoji rtfinhraoibi in po svojeml pogledi! na Le-!P»to, tako 'da se more primerjati muta-tSg miuiandis recimo z Goethejem pri Nameri h, z Dostojevskim) ali Tolstim pri Rusih. Vedno pa še ostane toliko nepojasnjenih in medoumljenih globin v Prešerno verni življen ju kakor v n jegovi poeziji, da se bodo še poznejša stoletja ba-^la ž nim, in vendar še ne bo izčrpano H*rel<» do zadnje kapljice. — Vir: Grafenauer — ista knjiga.
29. 12. 1690 je katoliška protireforma-sežgala v Ljubljani na javnem tr-gu 8 voz protestantskih knjig, »vso v večjo slavo božjo«. Komaj so Rili Pri-Sttož Trubar in njegovi idealni sodelavci -položili (toScIje slovenskemu slovstvu is i •navezali stike s -srboh r v a tak i mi k,nji-iftevrriflč?, k! so večino Trubarjevih iknjig priredil za naše ljudstvo hrvatakega daiena vtoheh pisaptiJcariKoi ia. gla go-
lici, nekatere tudi v latinici), že je nastopil neizprosni nasprotnik pokreta, ki bi bil mogel postati zatočišče in opora narodu v odporu naprami nasilniku — državi (paralela: pravoslavje in turška država), in' vničil v nekoliko letih, kar je sezidal prej trud pol stoletja.*) V jezikovnem1 oziru je pomenila morda potem sledeča književnost protireformacijske dobe napredek: saj je tudi ta morala dati nekaj pozitivnih dobrin, ker edino z negativnim delom ne bi bila mogla korenito iztrebiti tega, kar je zasejala ljubezen v ljudska srca. V kulturnem oziru pa je pomenilo delo protireformacije tolik udarec, da ga neki kulturni zgodovinar primerja bitki na Beli gori. In kakor so Čeh? morali koncem 18. in začetkom 19. stoletja začeti zopet graditi lam, kjer so nehali pred omenjeno bitko, tako so tudi naši kulturni delavci v 1. polovici 19. stoletja delovali boreč se » nasledniki in dediči ultramontnnoev 17. stoletja (V. Vodnik, sami duhovnik, iia pr. je bil član prostozidarske lože). Sploh pomeni vse delo za napredek našega naroda neprestano ponovno odgovarjanje na vprašanje, ali hočemo biti narod Hrenov ali Trubarjev. Za Sokola bo odločitev v tem! oziru vedno lahka. — Vir: Primož Trubar in naša reformacija, napisal dr. Iv. Lah.
*) Boj proti pridobitvam reformacije je vodil za. večino slovenskih, krajev ljubljaoski-čkof Tomaž Hren,-
Mariborske vesli.
.Maiibor, 19. aprila 1924 m Dr. F. Miiller — petdesetletnik. V
ponaeljek 31. trn. obhaja svoj 50. rojstni dan g. dr. F. Miiller, odvetnik v Mariboru, ki se ga spominjamo ob tej priliki tudi mi kot sVoječasnega vrlega, narodnega bojevnika na Koroškem. Rojen v ponemčenih Borovljah je pod uplivom narodnega' delavca že kot Ijudskošolski učenec postal narodno zaveden. Pozneje kot dijak je nastopal z vso odločnostjo na narodnem polju, aranžiral narodne prireditve, vršil agitacijo in nastopal kot govornik. Po dovršenih pravnih študijah je hotel k sodišču, -pa ga na Koroškem niso pripustili. Zato je otvoril v Celovcu odvetniško pisarno in pričel boj na dve fronti: proti nemškemu nacijona-lizmu i.n klerikalizmu, Slovenski mlač-neži so iz nasprotja proti klerikalizmu silili v hemško-nacijonalno-socijalistični tabor. Da jih pritegne v slovenski tabor, je na lastne stroške izdajal napredni slovenski tednik »Korošec« in tako marsikoga pritegnil v slovenski krog. Pri volitvah .ie pa. vedno podpiral oficijelne slovenske kandidate. Izbojeval je mar-sikak hud boj za pravice slov. jezika, radi česar je bil zlasti med vojno izpo stavljen pregonom1. Pa tudi radi tega, ker je deloval eproti vojnim’ posojilom' in dvigal odporni duh med koroškimi Slovenci. Oti preobratu 1918 je takoj odločno nastopal za Jugoslavijo, bil skupno z g. Smodejem član Narodnega sveta. Njegova družina se ni smela več pokazati na ulici, psovali so jo & »serbische Sehweirie«. lučali zn njimi, kamenje itd. Ko je šel dec. 1918 v Ljubljano in Beograd, mu nis-o več dovelili povratka; postavili so pisarni substituta. Volks-wehorvci so izropali pisarno pred1 očmi policije. Vrnil se je za. časa jugoslov okupacije Celovca, pozneje pa je zopet riforal oditi. V plebiscitnem1 gibanju je Sodeloval iz lastnega nagiba, ker dr. Brejčeva vlada niti njega niti drugih koroških rojakov ni oficijelno pritegnila. Stavil je razne predloge glede izboljšanja uprave, ki jih pa dr. Brejc ni U-pošteval. Pozneje se je naselil v Mariboru in se udejstvoval deloma tudi v političnem življenju, najprej v "demokratski, pozneje v radikalni stranki. Zadnje mesece, zlasti po smrti: svoje Iskreno ljubljene hčerke-edinko, se je popolnoma umaknil iz političnega življenja. Kot narodnemu delavcu mu brez ozira na. njegovo politično orijentacijo k petdesetletnici čestitamo!
m Protituberkulozna liga. V zadnji seji PTL jo poročal podpredsednik doc, dr. Matko, da je za. mesto oskrbovalne sestre v ambulatoriju bilo vloženih 11 Prošenj. Mesto se je podelilo gdč. Tdi Ungerjevi. Za stalnega ambulatorijske-ga zdravnika se imenuje okrajni zdrav nik dr. Jureeko. Nadalje se odobri nakup mikroskopa, katerega je doslej dajala ambulatoriju rta: razpolago gospa dr. Turšičeva. Po ureditvi nekaterih podrobnosti glede notranjega poslovanja lige poroča učitelj Čajnik o razvoju in sedanjem' stanju podružnice PTL1, katero je ustanovil pri Sv. Juriju v Slov. gor. Poročilo ge z odobravanjem vzanie na znanje. Končno se na predlog docenta dr. Matka sklene, da se novinštvu, ki je s svojim' propagandnim1 'delom' pripomoglo do sedanjega zanimanja za ligo v javnosti, izraz’ resnična zahvala PTL.
m Promenadni koncert s« vrši dne '21. tm. v mestnem parku od 11. 'do 12. ure predpoldne: l. šor: »Delegacijeki« marš;
2.	Parma: »Triglavske rože«, valček; J. Thomas: Predigra k operi »Hamlet«; 4. Puccini: Fantazija iz opere; »Madame Butterfly«; 5. fiobeb: »Zbor Dervišov«, o-rientnlska scena: 6. Gervais: »Jadran n veselju i fugi: Potpuri primorskih pesmi«; 7. Čižek: »23-1 a klasa (Ej trubači)« marš.
m Glede okrašenja božjega groba v strtlni cerkvi se nam še poroča, da je delo tvrdke »Vrt« (Gj. Džamonja i drogovi), kateremu brez dvoma dela čast.
m KInb mariborskih farmacevtov za,-vraca neutemeljene govorice, ki krožijo po Mariboru, ter hkratn ugotavlja, da se oddajajo in' pripravljajo zdravila P° vsakem receptu — Rilo privatnim, bilo na račun bolniških blagajn1 - v vseh lekarnah brez iz.jem« ena k o vestno, točno ip natančno po zdravniškem predpisu.
KMF z vso odločnostjo odklanja pogoste: očitke, češ, da je recepturno delo v tej! ali oni lekarni površueje, oziroma, da sat ne ravnajo vsi-asistenti-točno po zdravniških, predpisih.
m Prijet tat. Pod tem naslovom smo objavili v eni zadnjih številk policijsko vest, da je nek R.onko ukradel svojemu tovarišu 101)0 D. Res pa je, da je nek Anton Korošec poneveril progovnemu mojstru v Št, liju g. Francu R.onko strokovno knjigo’ vredno 1000 D in nekaj, gotovine. Policija je Korošca izsledila”j ter oddala sodišču.
mi Nočno lekarniško službo inia v ted-!1 nu od 20. do 27. aprila lekarna pri Mariji Pomagaj (Mr. Konig).
■m Tujci v Mariboru. V noči od 18. nal
19. tm. je bilo v Mariboru priglašenih •30 tujcev in sicer: Meran 11, Zamorec 3,. Kosovo 6, Črni orel 5, Pri grozdu 3, Halb-. widl 2.
m' Za ubogo vdovo je darovala neimenovana 20 D. Iskrena hvala!
m Izgubila se jo zlata ura. Pošten: najditelj naj jo odda proti odškodnini v našem uredništvu.
4i
m Pristen šumadijski teran, 1. po 11 D
se toči za velikonočne praznike v gostilni »Kosovo«, Grajski frg. Nanovo urejen, prahuprost vrt. Opozarjamo na oglas v današnji, številki!
m Grajska klet, V soboto 19. iu v nedeljo 20. ter v poridoljek 21. trn. koncert nar. žet. gl. društva »Drava«. Začetek ob1
20. nri.
rn1 Novi tečaji za strojepisje, slovensko in nemško stenografijo začnejo na zasebnem1 učilišču Ant. Rud. Legat v Mariboru dne 2. junija in trajajo štiri mesece. Vpisovanja in pojasnila v trgovin}, s pisalnimi stroji Ant. Rud. Legat, Maribor, Slovenska ulica 7 telefon 100.
m Telcpatičnf prizori, izvedeni o<f Lee May, čarovne humoristirije, poleg novega sporeda dnevno v Klub-Baru. J
Narodno gledališče
REPERTOHtE:	;	VI
Sobota, 19. aprila zaprto.	1
Nedelja, 20. aprila ob 15. uri, »Divji1 lovec« (kuponi).	j
Nedelja, 20. aprila ob 20. uri iBobe-me« (kuponi).
Pondcljek, 21. aprila oH 20. uri »Prodana nevesta.«. (Gostovanje g. Križaja:, člana zagrebške opero).
Torek, 22. aprila	zaprto.	*
Sreda, 23. aprila,	»Veseli dan ali Ma-
tiček «e ženi«. Ab. D. (iPromijera.)
*	1
Hudožcstveuiki tri dni v Mariboru.
Svetovni dramatski umetniki hudože-stvenega gledališča rz Moskve bodo gostovali v mariborskem! gledališču tri večere in’ sicer bodo vprizorili eno ruskoi delo Dostojevskejevo »Selo Stepančiko-vo«, dalje eno angleško, Dickensova »Borbo življenja« ter delo Slavnega indijskega pesnika Rabindranatha-Tago-rea »Kralj temnega dvora«. — Vstopnice za ta izvanredna, gostovanja se lahko' rezervirajo vsak dan pri dnevni gledališki blagajni od 9.—12. in od 15—17. ure. Telefon 382.
Velikonočni prazniki v mariborskem1 gledališču. Na Veliko nedeljo popoldne ob 15. uri se vprizori Finžgar jeva ljudska igra s petjem v treh dejanjih »Divji lovec«. »Divji lovec« je narodna igra' vi pravem! pomenu besede; pred nami se odigravajo pristni vaški prizori. Pri’ predstavi sodeluje poleg številnega dramskega ensambla tudi ves gledališki zbor. Dejan je se začne ravno ria Velikonočno nedeljo, torej v času, ki ga doživljamo sami ta’ dan; zato predstavo posebno priporočamo. Tstega dne zvečer ob 20. uri se ponovno vprizori ena naj-lepčih in najpopularnejših Puccinijevih opry Boheme. Opera jP vsebinsko dramatično izredno zanimiva in n#eta, glasbeno pa pa ravnost očarljiva in v dn o srca segajoča. — Nn Veliki pondeljek ob
20.	uri pa se vprizori večriolopa, večno-mlada in' večnoprivlačna Smetanova vesela opera »Prodana-nevesta«, ki je letos pri nas še posebno zanimiva, km* gostuje v vlogi’ Kecala odličen Rasi-d zagrebške opere g. 'Josip Križaj. Odličen umetnik slove-ltnš v. ohienjeni vlogi kot izvrsten, prepričevalerf interpret tako v glasovnem kot v igi^tikejijkosiriT. V tej-vlo-
*i gostuj© g. Križaj pri -rvas aaSnjič v tej sezoni.	.
A honentnm. Pri pouki ©VjkBvi ppeorfs.-vi 51. aprila -Prodane neveste«, kjer gostuje v vi o ari Keoa-la g- Križaj, čJaii zagrebške opere, imajo vsi abonenti© kupone, ako se javijo r. abonentsko legitimacijo pri dnevni blagajni.
Zadnje gostovanje g. Križaja, elana zagrebške opere se vrši Pa Velikonočni pondeljek 31. aprila ob 30. uri. G. Križaj nastopi kot Kecal, katero vlogo šteje k
svojim najboljšim	’
Premijera »Vesel! dait ali Maiir-elt
ženi« se vrši v sredo 33. aprila ob 20. uri. O tej isrri bomo poročali v torkovi številki »Tabora«.
Sokolstvo.
IV. sokolska akademija v Ptuju.
Zgodovina sokolskih akademij v Ptuju se pričenja z letom 1319. — Od tega leta dalje prireja društvo roduo letno po eno akademijo.
Društvo, kojemu so v zadnjem času vrste naraščaja ter posebno dece močno vzrastle, se mora boriti s pomanjkanjem preclnjakov; radi tega so se tudi pri zadnji akademiji, ki se je vršila nedavno, opazili nekateri nedostabki v preciznosti izvajanj in v disciplini, ki se pa spričo sedanjih razmer ne morejo kri ti kovati
Točno ob 10. uri je otvoril akademijo br. starosta dr. Šalamon s pozdravnim govorom na občinstvo, ki je do zadnjega prostora napolnilo dvorano. \ korakala je ženska in zanjo moška deca od 6—10 let ter izvajala dve prosti vaji. Oboji so si z ljubki* nastopom in dobro voljo, ki so jo pokazali, pridobili srca Občinstva, katero jih je nagradilo z živabmm pritrjevanjem in aplavzom.^ S precejšnjo skladnostjo je izvajala ženska dcca od 10—14 id tri župne proste vaje s petje-nt Nad vse pričakovanje dobro se je odrezala moška, deca od 10—14 let s tremi župnimi vajami. Korakanje, izvedba vaj, zadržanje v odmora vse eksaktno, popolno! Najlepša točka večera!
Brat župni starosta dr. Pivko je v iskrenih besedah povdarjal potrebo sokolskega dela in' razmaha na periferiji, upajoč na boljšo bodočnost. Občinstvo je navdušeno manifestiralo za sokolstvo.
Zenski naraščaj s tremi prostimi vajami tudi pi, oziraje se na njegov začetek. zaostajal zai drugimi. Potrebuje pa še vežbe osnovnih gibov. Moški naraščaj si je pridobil simpatij posebno s skupinami br. dr. Pivkota (samokolnice, živi stolči itd.) Članico so so potrudile. Motilo je preglasno .štetje prod tetovad-ke; nekatere pesignrne kretnje v nastopu in v prostih ve jah je pripisovati nervoznosti. Članske proste vaje sto dobro uspele. Nekaj članoV-novincev 1x> treba še opetovano opozarjati Ha <irža.nje lebti v vzročepju, na Pto®enje nog k0^0^ di na kritje. — Vojakom-podčastnikom gre 'kljub eni pogreški pri nastopu vsa Čast! Članstvo riaj se v disciplinarnem' oziru vzgledu je! — Sabljača sta nam pokazala sistematično italijansko šolo ma-čevanja. Širše občiritftvo ni žal razirnie-lo različnih prostih sunkov, udarcev in' parad. Izostalo je potrebno pojasnilo. Priklanjanje odhajajočih sabljačev mora prihodnjič izostati. Kot- zadnja, točka sporeda je bila orodna telovadba elatfte in moškega naraščaja na bradlji ter članov na konju, — Članice so bile na orodju preoej nesigurtfe, dočim; je manjkalo članom1 spretnosti v vezavi nekaterih koles. Za moški naraščaj niso bile
vaje povsem primerne. Vsemi trem' oddelkom1 se je končno poziralo, da so vež-bali za. nastop prekratko dobo.
Kljub obširnemu programu »e je srečno uspela prireditev končala že ob pol 29. uri — V očeh- odhajajočega občinstva se je zrcalil moralni uspeh. Tudi blagajnik se pi pritoževal. ,	,
! iS/ ,
o Nova knjiga. Opozarjamo, da je izšla tretja (oz. četrta) knjiga brata dr. Pivka: »Carzario III., Vulkanska tla«. Dobiva, se v društveni pisarni v Narod, domu ob uradnih ura-h.
o Udeležba Jngosloveuskega sokolsk. saveza na Olimpijadi v Parizu. Tehnični odbor .TSS .ie sklenil na temelju doseženih uspehov pri izbirni tekmi, da se vrsta Jugoslovanskega, sokolskega saveza, broječa oserri1 tekmovalcev in 4 namestnike, udeleži mednarodne tekme na Olimpijadi v Parizu.
Orjuna.
Letna redna skupščina Or juhic Studenci se vrši v soboto 26. aprila 1924 ob 30. uri v mali dvorani Narodnega doma. Nacijonalisti Maribora in okolice, pridite v obilnem številu! Zdravo!
Film.
Grajski kino. Včeraj So si ogledali aztsopniki domačih in tujih listov veliko grajsko dvorano, katero je podjetna lastnica I. Mariborskega bioskopa gospa Lind Guštin spremenila v moderno kino-gledališče. Dvorana je bila doslej shramba za. različno ropotijo in obstojala je nevarnost za ohranitev historičnih fresk iz 17. stoletja, posebno ker bi se vsled nezadostnega zračenja pokvaril tudi strop dvorane. Z neoporečno tehnično prodelavo dvorane odpadejo ti pomisleki: freske si. je pred začetkom' a-dapcijskih del ogledal deželni konserva tor dr. Stele iz Ljubljane, obnovo pa je izvršil akademieni slikar g. Štern. Tudi stopnišče do dvorane je zadobilo temeljno bs.rvo, odgovarjajočo prejšnji notranjosti. Dvoraiia kino-gledališča je izdelana po načrtih domačega arhitekta zelo okusno, tako z ozirom1 na barvo kakor aThitčktoni-ko. V dvorani je prostora za 299 oseb. Za ventilacijo in drugo varnostne priprave je praakrhljeHo. Danes zvečer ob J421. uri se vrši otvoritvena predstava. Podjetnica gospa. Lhin Guštin zasluži vse priznanje, ker je obogatila naše mesto z novim1 reprezentančnim zabaviščem.
Mostni kino. »Tajnosti zlato rudnika«, am eri k »nsk a pustolovščina v 5 činih, v glavni vlogi ljubimec. Amerike, pusto-hrvni komioar Hood Cribson. so predvaja v soboto, nedeljo in pondeljek-
Izleti se vršijo vsako nedeljo in praznik, akoravno niso razpisani. — Vsakdo, kdor se za iste zanima, naj se priključi. Ne-razpisane izlete izve se pri Bače miku, ali pa v nedeljo zjutraj pred odhodom vlaka, na kolodvoru. »Na planine, na planine, vabi željno me srce...«
MO. Dne 20. in 21. tm. se imenuje k tekmam Rapid rez. : Maribor rez. g. Planinšeka kot sodnika. Tekmo Viktorja proti Mariboru 20. tm. ob 16. nri sodi g. Nemec, isto tefkmo 21. tm. ob 14. uri pa g. Franki.
: JSSK »Maribor« nogometni odsek. Vsi naraščajniki ki bi hoteli gojiti nogometno panogo, naj se zglasijo 24. tmi. v, klubovi obl učilnici na igrišču
Viktorja Zagreb : TSŠK Maribor. Ker je SV Rapid sodelovanje odpovedal, tekmuje JSSK Maribor oba dneva z SK Viktorija Zagreb. Maribor se bode potrudil oba dni z asimiliranim1 prenovljenim moštvom svojemu resnemu nasprotniku Buditi kar najresnejšega nasprotnika ter se lahko pričakuje zelo resna, ostra in temperamentna borba. Razpored tekent je kakor sledi. Prvi dan 20. tm. ob 14. uri rezerva Maribor : rezerva Rapid kot predtekmo, ob 16. uri nastopi ISSK : Viktoria. V porideljek 21. tm. ob 14. nri ISŠK Maribor : Viktoria, ob 16. uri rezerva Maribor : rezerva Rapid.
: Družabni večer kolesarskega kluba »Perun« se vrši na Velikonočni ponde-Ijek ob 30. uri zvečer v vseh restavracijskih prostorih Narodnega doma z godbo in plesom ter sodelovanjem pevskega zbora »Jadran«. Vabljeni so vsi kolesarji in športniki ter prijatelji športa. Vstop prost!
: Kolesarska in motociklistična dirka se vrši v nedeljo 25. maja tl. na tukajšnji dirkaški progi. Dostop vsem kolesarjem' kraljevine SHS. Podrobnosti slede. — Športna komisija: Kolesarski klub »Edelweiss«.
dolensko predmestje v Mariboru! Pri-' spevajte vsi, da se staro dravsko mesto olepša. Majnikova proslava, se vrši dna 18. maja v krasnem gostilniškem vrtu g,-Krajnc, pd. Stanita v Radvanju.
□□□□□□□□□□od o o □□□oomnonno
KAROčevUi
Maribor, Koroška c. 19«
O o
Obiave.
Turistika in šport.
: Zbirka xa pomožno kočo pri P isker-niku v Logarski dolini jako klavemo izgloda in ni v čast mariborskim planincem. Spominjajte sc te zbirke ob Velikonočnih praznikih, ker se bo pola zaključila in imena darovalcev objavilo s 1. majem’ v »Taboru«. Prinose v denarju in blagu sprejema Brunon Rot.ter, Maribor, Krekova cesta 5.
: OASPD. Izleti: 27. aprila: Kum; 4. maja: Brezno - Sv. Pankracij - Remšnik-Marberk: 11. maja: Velika Kopa; 18. maja: TTrška; 25. maja: Veliki vrli. -
$ »Ples metuljčkov«. Olepševalno društvo za mesto Maribor in okolico priredi dne 10. maja tl. v Gotzovi dvorani ples metuljčkov. Za to prireditev že vlada, veliko zanimanje ter so predpriprave za to prireditev v polnem teku. Posebna toaleta ni predpisana. Želi se pa, da pridejo dame o možnosti v domačih narodnih nošah in dečvah; gospodje pa v svetlih promenadnih oblekah. Vabila se v kratkem razpošljejo.
§ Someščani! Ne pozabite se udeležiti veselic© Olepševalnega društva za Mag-
Zanimivosti.
Intervju z milijardarjem.
Med ameri kanskimi miljarderjd se I po svojih dobrih delih odlikoval Pier-pont Morgan. Pa kakor je bil plemeniti in milosrčen, je ta nesrečni miljarder (denar namreč ne prinaša vedno sreče) imel čisto amerikansko posebnost: čas je meril na minut©. Vsled tega ni rad) sprejema] novinarjev, ki so ga nadlegovali z intervjuji. Na potovanju v Au, glijo pa je moral enkrat odstopiti od svojega principa. To se je zgodilo tako: Urednik nekega velikega londonskega/ lista, ga je pismeno zaprosil za intervju/ dveh minut. Morgan, misleč da ga ba oplašil iuu odgovori, da stane vsaka njegova minuta 250 šilingov.
— Sprejmem vašo ceno, mu sporoči novinar. In drugi dan ga je moral Mor« gan sprejeti.	i
— Kaj želite od meue? srdito vprašal miljarder,
— Nič, odgovori mu novinar. Prosil sem od Vas dve minuti po 250 šilingov vsaka, kar znaša 500 šilingov in eve, prinesel sem vam to vsoto!
—- In potem?
— To je vse.
— Pa kakšen intervju 6t© hoteli <x$ mene?	A
— Jaz ga že imam. Ker seftf stavil tst 2500 šilingov da bom od Vas sprejet. Stavo sem dobil. Vani sem dal 500, a meni je ostalo 2000 šilinogv. Prišel sem' torej, da Vam povem, da zaslužinf 1000 šilingov za minuto, kar znači 750 več od Vas...
In če kdo komu kaj 'dolguje, boste Vf moj dolžnik, je dodal novinar, odhaja^ joč skozi vrata.
Listnica uredništva.
Gg. Franc Frangež iii Valentin Pernat v Cirkovcih: Dozdaj Vaju ne na jdemo v seznamu naročnikov »Nar. lista«,, zato tudi ne moremo ustreči Vajini želji.
I
Jurnoerji Bluze Jopke Oprsniki ■ 844 Sviterji
\
M izdelujejo »z »vile in volne po meri in nizki ceni
v strojni pletarni
M. VEZJAK
Vetrinjska ulica 17
Nogavice »e podpletajo z najboljšim bombažem.
N« pozabi naročnino
*
VESELJE IN ZADOVOLJSTVO
stje z obraza vsake gospodinje, ko vidi snežno-belo perilo.
Z lahkoto in malo denarja doseže to, ako kupuje vedno le
milo „GAZELA“
katerega* se dobi v vsaki trgovini!
■■Uhihbhi
Ms 2390 ii isaMoe stroje za obdelovanje lesa.
Reference: „Drav«“, Hochoegger in Vicher, Franc Pergler, Maribor- Viktor Glaser, Rnše, in Skazedonik, Muta,
polnojarmoniki,
vsakovrstne kombinirane Univerzalne stroje s tučno in krožno žago, s skobe hukom (Abricht-und Dicktenhobclma-schfne), vrtalom, frezo in krožno Up nadalje motorje in transmisije prvo,, kakovosti, razpošilja po nizkih cenahjn pod -ugodnimi plačilnimi pogoji 1145
Welker-Werke
Wien X« Laxenburgerstrafte 12.
lir. Kravos. Mer
| Aleksandrova 13 Telefon 207 SlomSkov trg 6
Ihnjate torbice in kovček« za potovanje v v»oh veličinah [kakor tudi »pi-ne in dam»ke torbice, listnice, tobačnice itd. j Nabrbtniki za šolarje, planince itd. U»nj*t» gamaSe. Ovrat-I n’ki, nagobčniki, biči in vrvice za pa«, gobe, kožice in ščet-j ke ta kočije pr«ti. DaSlta poniava (plahte) za vozove in konje v vseh velikostih. Razni okovi za kenjske opreme v I nikelrm, medi, peniklovano ali črno lak«vano. Gonilni Jar-, mani iz la nsnja, kakor tudi Svalni in rezalni jermeni.
[Vsa v iermenar., sedlar, in torbarsko stroko I spadajoča popravila se sprejmejo In po možnosti hitro Irvršljo.
715 i
Ugoden nakup!
Radi razpusta in likvidacije tvrdke
Verdnik & drugovi
družba z o. x.
Maribor, Aleksandrova cesta 51
se vrši od 16. do 25. aprila v prostorih gornje tvrdke razprodaja vsakovrstnega moškega perila, posebno delavskega in modnega perila ter manufaktumega blaga po lastni ceni in v poljubni množini.
Podpirajte slovenske tvrdko!
Nekaj iz teorije kmetijstva. •
(Dalje.)
_ arstuo.
Drevesnica.	j	Za	ovulacijo na spi
i "V drevesuicof se prekajujejo, sadm.div- piče kakor.. za- -p;, ir. Lm> jaki,iz sc-monisča. kadar so tlpvolj ra^vj.-!, sti w se navadno drugo leto -po pi-vsadit-'
(vi pocepijo . (po/lab t-vb jo), ako je, to po-treb.no, in. sc; tam. negujejo,, dokler, ne dobe pravilne krope, ozjr. oblj-l^e, ki jo jim bočimo dati. Požlahtmujejo se sadi-; kft od onih sadnih vrst, ki raanjnož< ne iz semena,- dajejo h- .slabše plodove, ---go'
(je bilo sadje, od katerega je bilo vzeto ‘seme. V to kategorijo spadajo jabolk;;
<in hruške in zaradi tega velja pravilo,
‘da se morajo-vsi jabolčni in 'h-ruševi div-.-'jaki v'drevesnih; poždahtniti, a - ost alb1 kadne vrsto, ki' dajejo, razmnožene iz •'semena iste plodove,- se požlahtuujejo s a-.'
“mo, kadar se želi dobiti kako drugo sorto.
Požlahtnjevanje ali cepljenje (hdoui-"lenje). Sadika, katero so želi požlahtniti,
‘se imenuje, podloga, del s katerim se 'požlahtinije ali cepi, se im o,nujo cepič '(vijo-ka) 'ali oko) (cepič - »ko se cepi is-"poganjkom od večih oee-s, oko a-ko se pri cepljenju •rabi. le eno oko, v*katerem	^
'slučaju se cet poisel imenuje ckiiliranje).j “Sadika, na katerej je cepljenje izvršen'*,' sj.c imenuje cepljenka, (kalem). Cepljenka ; " uspeva tembolj, eiihveč se dotikala pod-
aj oko, se reze ee-iu gr-.en.rtiko ge liri
na licJecc oko pa sc
It’nje;. gu,,.okulacl.jo .klpbivu-jo cepiči iz lo tora sla, ki je brlptl-K.zan jjinearja mesecu in ki s k alo porabe v • Upri lil.-sli ra a i jo -v k-Jeti v v-lšžiioiii ,}n>; ku'in oti,kalinih .se vzamejo najholj-
„3 . en- pod-M - •■«. Iz semena pKo-ihljiuio podloge (dWjaki)' i majo ved tu* lioljši 'Koretč so b^ijn« jše r :-.;i in Vfejl i i i nosti, ni go (podloge iz koreji/kih pogan, ko.v, iz ključev, po ta k n ieticcv' ali V1 "enk -zato pa začnejo cepljenke nbteb - /Injih podje-gah rane.ie roditi in dajejo- dv.be • le jŠe in lepše sadje,'rtego 'na .podlegali ašelhena. Za iititihigi’, su vzatSia;:	■ ' •
a) pr' jablanah: za Visoko in pol le-'h(dnata dre V c-; a ,i:ib(d.čiie ■divjake'iz sti-inena, kitajsko tt!-i- slivovoli'. fn-ipi ' jablan (malus prhmfolia), a’ '-za nizke oblike (priilikočveč) '. silililsko * jablan (nialiis bnče.-iln), holandsko jablan ali 'ditiscnkti (mblufe "ptiniila. Dorici n) in petrovsko jablan (m-altfS puhnila paradi-'
h) pri Idtuskah: za. visoka ih srednja Ion la — hruškove divjnKo iz semena,z;; pr it l i ko vco’ —, Jen lino (Cydonia vul ga i' i s)
no -drevje, ški:u.pl.:.$ ohranim« pred 'o-bnjvtjj dravostjo,, listui mi in
»korjo
Škvfuppoi, .1 trvavimi jiŠipi, Pivd -kaparji in drligirni rastlinskimi /,i \ al iciml odlj.i vc.i. kiaze.se.; vrba db "tal. Da se vrši delo i je pri i-»«i ostrgati vso sj.p.rg režic znositi iz vlnogrodn thr -s-č^pnif.
•Z že cidc Mdjpi/imb hrtfzgo namazano trs.je. odg "	'
'ma-zaho
pred .pomladno požeto.
'brozgo se rabi pa tudi za škropi jen je i rs
O. TJT,
.- il.ro
"!>•
pred bri;tehjcm,'i voli- ftbfrvfiei T. 1“ -16.:).'. TJ. 1.1 - j i,
ko. i Ib -.12,, boisnusjvi 'ioTi' f. 17.50- hi. i —12.50, lil. lih II. krate doma ' - T.
IT. 12- l"-.").0. TU. » do .11. teleta V cip l.id.p pjj i telice domače .12 -IT, ‘svinjo mršavi ; cliu-l aleje, - 2-.rv0 D. Krm;;:, seno. Tč • 175, r.iav; 1 " in i Tit), detelja, 123 .1-11 slama. 75	; ■ p,
? Konji komadr tovorni 1.1 ?7 ' "° • • ' do. :i.'. ' lahki 10 .11.,IKK),, krmi, ki k
i.i.-Mija d.osfi 'pjfyz.nr.jr, kalcor mulit-	fijnk
zarTidilebrtj Jfo I pdi ;b.0.1'j'' varno Jo.000 D, ,
'100.
•um
/O-
,	.	-	.v	. i ■ ,	,	••	•	m	te.	hruškove, oblike, rdeča in beli glo
Joga, m cepie m ako pride skorja, m ličje	-	-	.	.........
p. .-	- tereninegu« oTcvacnetha in n>":	vnrn)
-cepina ležati na skorjo in Ifcje podmge.;,	■'	'
^Nadalje je uspeh cepljenja odvisen od
"Čimboljšega izbora podlog in cepičev, od
dobe, v kateri se cepi/od orodja, s kilte-' ,c) pri kpt.ipab: pw liigidjsko.ali^vrapj
od načina'cepljenja'.'	1,4:0'.kntipp, zatem aužcvirt.&kp.• (Cjulpiiia
Cepiči
tedskL o.-.kork.š (Serbiis' internnediaT in smrdljikevino (?jo-rba,š aueuphrl;;):
nm se cepi. in Izbor/cepičev.
SQ dvo j n r* za u^idgaijis pi;|dracarpn), pridobljeno- z osl-•s1x»m,hrdapškokcepl.icnj1e se' rabijo ži-ele' Pranjem'ati z všolanjem, ali teli
.(olesenele) enoletne mladike (vejice),) ‘rmonovane letorast — a za poletno in za) ‘ jesenislko Cepljenje toletmo zelene mladi-, ke. Pri izboru letorastn za sporniada-rsko (cepljenje, je paziti na to, da so popi j (okca) dobro razviti in da so od soTnčiie J Jstrani krone. Čepiči na j ima jo dve do j .tri očesi. Cvetni popi se morajo s cepičev odstraniti.
Tudi pri' izboru.cepičev, za pplei.no in Jesensko cepljenje, te mora paziti, da • sp očesa dobro razvita ip da .sojih vza-1 Pie. od solnčne strnili krone. S cepičev j **» oknlacijo je takoj odstraniti vse llst-“je, toda odrezati ga je tako, da ostanejo 'peclji nepoškodovani na cepiču. S ten1 ‘se prepreči izblapeSTanje sokov in cepi čl ostanejo dal j" časa, porabili, zlesti ce se-jih shrani v vlažen mali. Vendar se priporoča zelene Cepiče ..činvpvc.je porabiti.
pridobljen j.z semena, zlasti za slabejse in 'suhe zemlje;
d) pri r.eip-j*«« beli glog iz sem na, redkeje srardljikovino, hruško, kutino ih nešpljo, ker n spe h ni vedno po-voljcn;
e) pri r*koriž!.h: hruško, redkeje beji glog ta-sbnienn:
f) pri črešnjab li» višh.ieT: za in srednje debla — domačo in '"vjo ere-§n j o, pridobljeno iz semena in maliale-b6vldd'* (rentisur m:abn'o'lv),-ra- žo pritlika-
ve erešnje' —vihi.io \7l semeim ali pogamike -iz korena, zlasti za kraje, kjer se,jo hfiii bu lega mrf za;	’	"■
g) pri sHvftbp^a visoka in srednja debla, — divjake iz semena domače slive ali od. Kj. Julien. t.ruo.-divc (Pi-ntius Mi-raboTana), a'za nizke-vr-te 'poganjke.op vseh ravno omenjenih podlog, redkeje inrtsa):	-	,
(Dalje prihodnjič.)
črni trn (Pni mi s so
v,ud in ne -topajmo samo oprezno v ?4J,-no polje, ampak' obdelujmo ga z ostrejše lahko pripeti, da
sose
•šo brano. Seveda
KMETIJSTVO.
Setve v spomladi.
Ko se osuše njive "z zimskim žitom, z ržjo, pšenico'in ječmenom, so videti nva-- nas proglasi spsorl za »zmešanega lo obetajoče', rumene"in revne. 'Minejo dnevi in tedni, preden to stanje prcnohn •ijl se rastline, zboljšajo, zgostijo in do-
Ju-o ozel-eiie. Temu. se. lahko odpomore,. to početje hudo obsojali. Tedaj pa treba
Zveplovdapnen o di v poletnem času a proti'oidi.ni.' -Tedaj sc primeša i litru brozgi1 .>11 do 40 lifroV Vi,de. Škropiti se ne sme v prevročem dn ' cepi časrt. Škropilnico /e’ (ako.i iki m pora 1)1 dobro očistiti, ker ž Vo'pl o Von imenu brozga razjeda bakreno posodo.'
Priporoča se (udi škropiti sadno drr.v-.rč 'v' iieTeTtihiiT času pred in po cvetenju ter >, vzainc-.za .pi čiiato sadje na 1 liter l.rir ge 25 do-ltfjT, -za koščičaslo sadje pa 50 do 40' L-votja. • , ■
ŽvifpičVoaillrteiio brozgo je shraniti v dob!•>> zaprtih lenčenili, steklenih- žclez-nih «Ji Jesčjnih posodjih, ker kiper izgubi na zraku sčasoma učinkovitost.
O
g Vinogradi na živem pesku. Mini-' strstvo ppljoprivrede je stpr-lo potrchiie. korake, da.se čipi prej pričpo dela.zn.na-, sad vinogradov na živem pčfKn. Intierc-sontoni daje ministrstvo navedihr ih pomeč. .	...  ....
’	-n- '
"' TSŽNEVCENE.
Tržne čerio v Mariboru (9. aprila: 1 1 mleka-';) —4 'D,- 1' 1 smetano 16, 1 kg surovega masla -14—--T8. jajpa. kem.,i*-1.25. 1 kg glavnate saiu.to 5—5, I kupček regrata J, kupček-motovilca 1, 1- kg jabolk 6—ld, 1 kg kisb .zel.ja 2.50, repe 2, 1 kg
g-ldijep-cbški t-g (Ki. Im.) Trgovanje slabo. Kotirajo- na k-ruporti' 110— i 15, kr;
k
I ezk;	96,	■	ednji t. ’
kra,vj'v (viicbe) polovice
rt
govejega, mesa' 21—^25', telečjega
-50,
svinjine!35, svinj..'prekuj. 45—50 Din.
sr. di ne oeno v Celju dno 15. trn. Govedina: v n.igsniciiili K.95. IT; 23, na-trgu I. 54, n. 55. Teletina: 1. 230. TI, ‘15. Svinj,i--.	,	na: 1. 85,- (1. H0, slanina I. '50—38, II. JI6,
inmeri1" 's-kp jriast 02i 'domača 89. Prekajeno masb' T. 45; IT; 40; Kokoš 40—50, jnl-ran '150. Mlekn 3J0—4, surovo maslo 61), čajno 88, kisfa smetana 18.,.jajca 1.25. —= Pijače: staro vino 12--15. novo 9—12, pi vo 8. /gnhjo .1(1; Krnil: beli 7. črni 6. Mo Ifn : --'mre''-,()/: 3-.«V	5.'5'r>;	4.50.	Na
drob-in po 20 para več. Špecerijsko bla go; thorterikd .68, Santos'48, T?lo 40; Kava pražena “0—68, kristalni sladkor 20:51), v kockali 22, riž 1. D. 1T 6.50—-10. namizno olje 5o, hučii'0 ItC t'e's(cnfna‘:t2—18, milo 17—20. 'žitri* (i-šertle*) 1“f), rž 1>20, oves 325, ječmen 330' 1140, fižol rfHl-7dO. grah 1800. K rm n f šerrh JHV—87:1;i, klan 1 ihv 50. ZeleiT.ia-va: regrad krožnik 1.50—'Ifomad Itfdc-
ral’c..'2.50...krflžnilt šcižačc l.žtl—2. Krom-])ir 1.25—1.50.
g Zagr?h?,ki' (eth-ns! i sejem (17. (m.)
s. ,>v.-,.'-fu-i ijf z. j zdelan-mj kožaihi delielp; jormeuuki v ji (vache) krnpdtji; o:;, k''bki 88 - -e® težke 6S 70, s reli u je 64 iiO. 1.0 lik e 60-82. vratovi, 13- ‘k boks govr.ii 1/20 22. 1«. I> te]
-28,-32; IT. 26 28, 'Ili. 25 26, IV. . ! \ Na tržišču s- sirovimi kožaiiii U miepce. sl,;:iba..,Promet slab radi ponian.i!:."nja denarja in radi slabi- tendence na zu/.a-'Jijih -trgilf, kjer. so doloma ceno, ni (t nego pri nas. Zato sc računu, da ’ odo cone -sirovim kožam pri nas občutno p.--, lle, Centi: lahko in srednje kože 17—18 D kg, težje .18—19 D kg. telečjo 13 do S,3 L) kg.
-n-
g.,Nova iznajdba ,v mlinski Fnc:1^' /?. Inženir Holub, vodja nekega mi, /•rn-ga. mlina v Češkoslovaški, je znašel nov način mkjn.ju, s katerim se lahko doseže znutiu:. prihranke v produkciji moke. — Moka, ki so je že na njegov način zmlela,• se. je v konzumn jako ddbro ob:v mi, •Z uporabo pove/ra, siste.iua, sc .bo pr/ -rinil o letno la/vagonov moke. Izum M Tg -e je zadnji, čas pogajal z pHpfJolrnji Tak-,-torji za odkup njegoiagva, .sistema.
g Riivstava madžarskih vin v šv\ ’ bo letoš v .svrho propagande za mndža- n vina. Mi pa prirejamo idnske-raz,smye doma.
v*.	......	,	r.uni,-	-	.	..	-	-
joMl& . pa zn: 'grešniki:! MarsiKatera rastli-, •‘,p^.n5 ;,c j'1,1 P7'51.i< no živahen. Dogjon do-ia; ni c a se bo pri fci-Bnaiijtl iztrgala in stari; T!,3Čih	jcpjl	g-r/ji nego iui. pfo.šlih
m' oče, žena in vsi, ki bodo J o viden, bodo* ^rteijskih sejmih. Cc-c' pa so impraiii
prc -hut se ipihm ost.-lle v'glavnem nc-
rastlin rrn
poina-čkiti .iie:H] i'os.ii in .se zanašati rut uspidr prvo h-h) nas bo dovedlo do rn-epr5 i
,ako hočemo mladi m
«ati.	.	.
Zaradi zimskih pa da vi ir jo površje ro-'( eanjn o koristi (ega de ml je nekako, zadelano-in '/.uprto, 1 ako tla | b<n ng. pouvalp tako not’ je vsak jprost prestop’ zvakS# i» • zemlje] oranje, - '
navzven in nasprotno zahranjen. Šele; ' Kilor hočb več slpritu' 'ritij natrosi Jahtik pomladanski- drž odpravi.ta ne-j Pred, bra.nunjem 59- 79 kg apuovega du-dostatek.' Kinetovalec pozna ta' blago-j.ši!en na orhl. Zemlja mu bo to pirč-t.n z -dejni dež, ki mn rež AočV^ii iPagh>o.zole-tavciviim. piJdjdl^ui up žitu.od Ic-D- ?5Q ,k'j. i ;D,etl prej rumene setve!	!	50 kg »pnovcjra( di-ši' ,-i,. raztro.šen; ga -na j
V-zroik, tla.so žita rumena, je nekako.j	' nan.4i z ?99 Din, so vredni 59/
^pstrupljenje rastlin z .ogljikovo kislirj	Penice !*o J Din. kg.^Z ge nvostjo pa.
no, ki nastaja redno pri razkrojevaii-jul	h*rn:w»o	dvojen	pridelek. TJ
iin ki ne moro ven iz zemlje. Tn ko ;ic|	en	1	umf-	uleč. zn I oljiti izkupiček
gun.aj Jiemijmtako pptrcbnal Mlade rast- j.1 r'	go	••	"darsh.-n.	knkor je n;;- ;
]1ti€i ^itraV.n ost' hrepeni e i/o^o^ljifiovv ki-,, N (7"	f-iu-	.-poi ;> lne.^-
slini,, kajti prtrebujejp Iftn za,rast. *SPO-duja stran listov, namreč vsdkava skozi,
>mnlc odprtine ogljikovo kisPno.
7j h r-a-njah j -o m v v.godn ji" spomladi
Telet je bilo dovolj, toda več-mi sbi’še vrste; radi vhjike ponudbe drugo leto pn ’ sn -iinl'. k:'K.daljc padle.. KaVno tako jo hno* kakor je!	-	viiij,	hi,	sicer	samo'mršave.
.. ., j Nadalje-.ie bilo nnipgp. ko 11 j, ki .sp se sln-j bo trgovali, ker ^iih;jii;yh kupjcv. nl bi-t lo. Krme 'je '1-iio'doVoženb v večjih Kol i-
či n ah . — Cene
; Obrtni vestnik.
g Dobava raznega platna ta' Kr c' -3,, h ja’ ’ VAgiinov, Direkcij h državnih že’ez> nic V LjuMj&ni razpisuje ofertalho licitacijo 11 a (Jan,26. aprila 1924 za dobavo 2«00 m raznega, platna za tapeciran jo vagonov. Pogoji se nahajajo v vpogled pri ekonomskem ddMenjn Direkcije državnih železnic v Ljubljani, Gosmosvrtska cesta (nasproti velesejma) vsak delavni dan od 10. do 12. Ure.
g Drba va bgkra, bakrenta plečevi pe hi bakrenih cevi. Direkcija državnih ■/?-ležnic v Ljubljeni razpisn.je o f e-rt n lifo licitacijo lin.* 'dan 28. aprila 1924 ./.a dobrf-.4'^ 12.(100 kg. okrog1 :g;i balčra, 2809 kg bakrene pločevine, 1.45 kg bak.re,uih cevi. Pogoji »c nahujujo' v vpogled pri ekj-iininskom^oflclenju Direkcije' državnih železnic v Ljubljani.. Gosposvetska, centa (nasproti .velesejmu) vsak delavni dan od 19, "do 12: lire.
g Dobava šanrotri« opeko. Dl reke i ja državnih železnic v Ljubljani razpisuje ofertalno licitacijo na dan 39. aprila 11. y/A dobava .3900 kom,vdw šauiotne opeke za lokom oti vij p peči 240X74» mm. Pogoji se nahajajo v vpogled pri ekonomskem ,9 delen j n Direkcije - državnih železu je v JJt1b.l-.i9nj, Gosposvetska cesta., (nasproti velesejma) vstjk.delavni dan od .10.-do T*. ure.
/lahko. odWtfwrti»i'0> temn’ stanju naših
! rib Vlobitt:--40i) Piii? • Ernst OsMadcr, Guštanj. ■	'
VINOGUADNIŠTVO.
Uporaba žvcplcvc-apncne brozge. Žvoplovoijpjimio brozgo splošno prl-
(Poset-ov.• To' iulfko • ta.vi-š-i-iig) 2 naza.i. obr- poročajo kot izborno obrambno" sr.-d-i jijcno Ti rana.; ali ,11:4 .d^ Ttfcplgtemo brano.] stvo. Pcšdm, j .zahvaljuj:: - v viime-radih -s trnjevimi 'vejami in. tako zabrahimo,j nastop oijija, akh se trto 2 njo namažejo da ne gre-prtaiTob-dko:, Posebno priprav- kancem žijne. prbd bVsfenjem. V tem' nri-ne za to so. tr idol ne, lahke branegkakor| njeru je prim.&56;{ ‘1 j It. žveplovoapnbne lit-h izdelujejo' strojne tvernice. če smo] brežge 2 do lif Vode. r/n mazanje enega že tako-daTepi da,se jo-zemljal osušila h;tprala so potrebuje okoli 1 hi že M ra;bvj
iCnan c? tiki n v i IlV/ITlO. TlOfpTIl	TTIMflVD vi i/pp 4 _	•_	.1
žive.' ,t,o z o so
ZlAieacfi
MiMiiaaa
muMS
smo si pripravili brštib, potem pride pripravljene, to m z uv«-„„ u iKU.IJU,. pa'jti&ž'jet-‘Otrcstmo 'se ■starokopitnih na-j hihožinc vode-gredčerK-brozge, Tudi sad-* (Krt-
dva-do trikratno.
Sedaj sta brata milijonarja,,.
’ kot listja polno /e' denarja —• kaj srečo je to povzročilo?
To milo ,tZLATOROG“‘je bilol
KOtiEC.
-4 .|i .JKiVčiwfr«
iVBBBBaBBBBBI
am
j ter Mite IM 8 » KUMERC
I
IBOR
■BBBBB BRK D mWMW=''
: Pod KioilO
| ODLIKOVAN:	za	železne	konstrukcije,	strojno,	stavbeno ključavničar- ^?JPcw5lJ?
E na!. obrtni razstavi, I. industaj-	.	. _ _	.	SC	Sla	V.	C-bciBStvtt, pod-
| Z na OSStiSSSZ" * po«®"««" «a električni tok In autogenično vareme jeljarain držav,.wa<loni.
BBBBBBBBBBBBBBBBHBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBIBBBBBBBBBBBBBBBIBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBB.BBBBB' BBBIMHMHI
Mala oznanila.
Pohištvo
lastnih izdelkov za spalu« im je-' jdilne soba naje«««)* v z*i«gi .Šercer in dr agr, Maribor, Vetrinjska nliea Itev. S. 109
Tako je!
!So b opata Si katerim nič drugega *e manjka, kakor .nmi knjiga ^BABILONSKA UGANKA«. 615
Privatni urednik, SloVenae,
23 let star s Štiri letno prakso j v odvetniški pisarni, perfekten v srbohrvaščini in rrrilici i»če nrimerne služb«. Cenjene ponudbe. n0d ,Dobra moč“ na upravo jTaboraf,	785
Giasovir (Stutzfltigel) po ceni. na prodaj. Einspilerjeva utira-št. 26.	85»
Žaga Nassimbenl Vrtna ulica št 12. oddaja po nizki c.«ni odpadke lesa. Istotam se
sprejme tudi vsako množino drv za rezanje. 848 2—1
Pravi sadjevec se dobi čez
cesto v Gregorčičevi ulici 23. dvorišče.	855
Maderno In hlgijensko »rejeni brivski selen Fr. Novak. Aleksandrova cesta 23, s« eenj,
občinstvu priporoča, prvo vratna postrežba, gg. gostom in abe-nentsm n« razpolago predalniki za lastno brivno orodje. Uradnikom in poduradnikom v predplačilu popust. 26ŽS 50-42
Podpirajte sokolski tisk!
Dežne ponjeve z* vozove m
konja, gamaše, nahrbtnike, potne kovček« in terbiee, go-milne jermenu v vseh širinah i. t d. priporoča Ivan Krave«, Aleksandrova e. 13, Siemšker trg 6.	346-
Strojepisni pouk daje Hilda Kovač, Maribor, Krekova ulica 6.	657 5-2
Posamezni pouk v knjigo-vodstvn, korespondenci in stenografiji daje Kovač. Maribor. Krekova nliea 6.	656 5 —3
Trgovska h!5a v Mariboru na zelo ugodnem proštom na prodaj. Pojasnila pri upravitelju A. Skas«, Maufcr*. Krekov* ulica 16 in pri lastniku Robert Stfihr. St. Pfilten, SehieB-stattpremenade 3, Osterreich.
670	1*—2
Popravilo čevljev brez izjeme kakor tudi vsa narečila po meri sprejema čevljarska delavnica R. Monjac, Jurčičeva ul. 9. Cene zmerne! Postrežba točna	762 10—7
Amaterji! Sveže fote-potreb-žčine prvovrstnih znamk V. Vlašič, Maribor, Geiposka ulica št. 53.	818 10-3
repričajte
$
! Iv. KovaCič. maillir
I
Koroška testa štev. 10 — Nasproti Cirilove tiskarne
TRGOVINA STEKLA IN PORCELANA STEKLARSKA DELAVNICA
Velika zaloga stekla, porcelana, šipe za okna, ogledala, vsakovrstne posode,
svetilke itd. — Vse po uajnifji ceni.
gumijeve pete in podplate
Totna tn solidna postreiba Poskusite In prepričajte se
ki
se, da ]e najboljša zobna krema
„ITO“
s« povsod dob
Stara pesem
iv. izkopana j« 3-tjeočletnesra. groba **• 1
egiptovskega kralja.
Opeko ktlor dobro Soče dobiti,
■ta v Rae.iu jo mora zdaj naročiti.
Streho trpežno kdor hoče napravit’, . -d opeko is Kačja mom nabavit’.
Denar -si prihrani, srečo privabi,	,
blngo »Opekarne v Rač,ju« kdor rabi.
To pesmico danes Vsak nfora »riati, ■’ * 766 to šolarčku skrbna pravi že miri L
Vesele VeliKoaoCne praznike
cenjenim gostom, prijateljem in znancem želi
Vam mora Vaš čevljar pribiti na Vaše čevlje, ker s tem si ne samo, da si prihranite denar, si očuvate tudi noge in obuvalo. n-
Edino le električni
BRZOVAR
m
POTAPLJALNIK
patenti p.
HEUREKfl
dasta v momentu vrelo vročo ali mlačno vodo. Dobivajo se Pri lastniku M. Nerat, Slovenska uL 12
kjer se vidijo tudi vsi apa-ratl v funkciji. 20—12 356
UVHRHH JMH"
Klobuke, iepice
najnovejše oblike
od 30 D naprej
ter parilo, samoveztiica, čevlje, dežne plašče
itd. po Bsjsolidn*j*ih cenah nudi
Jakob Lah, Maribor,
Olavnl trg „
*U S. o
Telepatične
SEANCE
Lea Mav, čarovna humoristinja Olga GlUck, mednarodna pevka Walter and Gert, moderni plesni dno
Potbfjžano 1 Rudolfi Pofeliterof
virtuoz na citre
Klubbaru
Dnevno ob 22. uri
H lise Sirks !!
finotoč Kugy Košake se je z današnj. dnem otvoril.
lauisi
n.n n n □oainpnnaoa D\ !□!□!□□'□ D iiDc
A'
ZAGREB
Na kanalu 41.
razstavi svoje izdelke, kakor
lake vseh vrst za vse stroke, /
<
firnež, holandski in umetni Brnet, oljnate barve — steklarski za-mazek (kit), barve	I
kemično čiste, olepšalne in zemeljske
J
//
na
Zagrebškem velesejmu
industr ijs i tri jem, stojnica štev. 172.
“^^DDQQDDCro Znižane cene!	Znižane	cene!
Traverze, cement, železo, žično ograjo, kovanje, kuhinjsko
Posodo in vse drugo nudi	soo
veletrgovina z Železnino
Pintar & Lenard - Maribor
po nainlžjlh dnevnih cenah. Solidna In točna postrežba!
oncmimiiLjuijLU]
□mx30LJuaoaxiL]uuuD
V Mariboru, rlrio' 2bVa,priTa ife.
♦TABOfe TATAlfOBNTl LIST«?.
Slovdnska ttirca 7	3
m	■	Pisalni	stroji,	barvni	traki,	karbon-papir, prebojni papir, urejevalci za
|	|	pisma	sistem	„Indus"',	popravila	in	snaženja	pisarniških	strojev.	85g	|j
m J"s^S£ma?s	jS
•■»»■■■■BaBgagHMBraBBgtgBgHBmrg^^g^iB^aricgg^gaBiHaiBBBBg^HBgisnpaB^BiaaiEgiBBiBBaiBigBBSHBBBHBaagBeaBBiaBBaaiBBaiggiaaMBiimHBBBBiBHiBBigaasan
BiaBiBaMiaHEaB$3BM®isaaaBKB£aaaEESiaKssBa2®
Preda sel® (sen®
te® ;Mi S« pKšlse Tspte psfeišlvs Flsan p&Shs
freprna
lgua ■	““
ir# za peMIffs Fasfijs p®
v sredini mesta, na najprometnejšem kraju v večjem mestu v Sloveniji,
Tozadevne informacije poda odvetniška pisarna dr. A. Mulej, odvetnik, Maribor, Aleksandrova cesta
BjBMgw™ III llllli'MIII"»r1lllllll Hilli lllll H^BIVMmOTIffB^Tlir
HOTEL„MERAN
MARIBOR
s celim inventarjem. Krasni, veliki prostori, 3 dvorani, prahu prost vrt. Naslov v upravi,
je vsled težke obolelosti,lastnika takoj na prodaj, oziroma se odda v najem. Prostori so zelo primerni tudi za bančno ali kako drugo večje podjetje. 813 3—1
BBBSBBBBBBBHBBBBflBKBBBBnBBB BBBBBB5!r TTIR -J
Preoblikuje sc vsaki stari klobuk od 40 do 45 Din" Jamčim za prvovrstno delo. Gospe od uradnlštva in penzijonistov 30% popusta samo pri
Lya
modistinja, Gosposka ulica 40.
po iRvanrcdno niških c*« »uh r zalogi pohištva
Velika
Maribor
Gosposka ulica St. 20
(Pirulianova hiSa)
,f#“ Svoboden ogled
j Ceniki brezplačno 1
Podpirajte Jugoslovansko tatico 1
modernih gotovih moških, deških in otroških oblek, modnih raglanov, usnjatih sukenj, gumijevih plaščev, modnih hlač po zelo znižanih cenah. Za naročila po meri velika izbira angleškega in češkega blaga. Za točno in moderno izvedbo jamči
Fržnc Cveritn
krojaški mojster
Maribor. Aleksandrova cesta 20
v merilu 1:600.000, priredil ravnatelj učiteljišča Matija Pirc, risal učitelj Slavoj D itn tri k, tisk litografija in založba Mariborske tiskarne d. d, Maribor. Zemljevid js izvršen v štirih barvah m obsega • se ozemlje, na katerem bivajo Slovenci, ter je namenjen predvsem šolski mlsdini. Ceaa zemljevidu v štirih barvah Din 9'—, isti zemljevid v osmih barvah Din 10*—.
Naročuje se pri
Mariborski tiskarni d. d.
Potnika
dobro upeljaabga- v.Slpreniji in doloma v Hvvatok*, 1o prvovrstna mo5 sprejme 'Šiviljska industrija r Mariboru. Ponudbe ■/. navedbo dosedanjega ..delovanja je. poslati na upravo’ 9T«b®rp“ pod »Prvovrstna moč11. 845
kravate, srajce, klobuke, če-jpice, robce, nogavice, palice, in parfumerijo v modni trgovini
Kolie m vteos^ade
rezane in cepljene prodaja
„D!3AVA“ lasna	ci.	«L
Maribor, Meljska cesta št. 91,
Maribor, Gosposka uiiea 26
== Najlepše novosti —
. 128
SEZOMft: Maf—septent^ep,
MARIBOR. GLAVft!I 7S5G
'mm
•Tefefon 137,
ZIEGLER.1
Nakup in prodala • ovsa, koruze, fižola, Etrom
piiia,	r:imna	i«	dru$rfe	2?ri-
.
delkov.
E^redaisa $@
Speccrifsko in koionSjalno foiago ter banska moka po	dnevni	cen?.
Zahtevale cemskl
IW	~ tiri ir, w «     n >n i fbBPMin i i [mi m i—mini—ii r~—wmiiB,in-»*——iur»r-,a* jzkvi*.*--* ~u,«*’>rl'
ESE i
Uišli#,V«a
Z&^e^alte eeniJM
jjastLiiJi ia ii.d.ijaljplj, Konzorcij	Giuv^ii	%
Jos. Kostanjevec:
O Veliki noži.
Svitalo se je. Zavzdihnile je zemlja naokoli in ee sunkoma. zdramila iz težkega večmesečnega sna. S svojini sunkom je »budila griče, da so se sklonili drugi k drugemu, si pogledali v oči in se čudili, kako je mogoče, da jim je nekdo med spanjem odnesel belo zimsko kučmo, ki so si jo bili nadeli, ko je pozno pod jesen završala prva ledena sapa cez visoke grebene... In topel dih pluje od juga, veje po dolini, ob potoku in studencu prasketa in šumi, kakor da slopa težka noga po krhkem1 steklu in ga drobi. Prasketanje se izgublja v daljavi, odmeva od druge strani, od tretje, zein-Ija se umiva, se češe in si snaži ter pripravlja šareno obleko za veliki praznik ttvojega vstajenja. Valčki ne pomišljajo ,*eč, v kolo se zavrte, zapojo pesem že ■ (davno pogrešano, težko pričakovano. — Začudene -e ozro po njih jelše ob bregovih s svojimi drobnimi napenjajočimi se očesi, veselo stresajo svoje kožuščke napihnjene mačice starih, nizko se a-njajočih vrb. da pada in siplje nanje droben zlat dežele iz zlatega oblaka. Izpod nizkih brežin zatrobijo prve trobentice, med grmovjem z*zvone zvončki od vseh strani. Od juga odnekod prihaja blagoslov, rahlo se ziblje vzduh kakor bi ga premikali milijoni lahkih ptičjih kril, plu jočih pod sivkastimi zlatoobrob-ijenimi oblaki, kakor bi se bližali tropi pisanih metuljev in iskali, kam da posedejo.. .
Iz oblakov se siplje zlato po okolici, se vali dalje kakor veletok, bezeg za plotom si mane cči, ščinkavec na vrtu poje veselo alelujo. Tz stolpov se glase zvo novi '111 dramijo ter kličejo k vstajenju. Glave se dvigajo kvišku, prsi se širijo in noge so lahke kakor vrtalka. Vse kakor v nekdanjih, davno prošlih časih. Kam
se je vse poiagubilo, kar se je zgodilo žalostnega? Zemlja je popila morje krvi, a reke in potoki, iz nje izvirajoči, so čisti kakor ribje oko... Dan in noč je vhajala smrt skozi duri in vrata, skozi okna in skozi vsako razo, a iz teh neskončnih smrtnih dvoran pluje življenje in smrti ni nikjer in nikjer žalosti... Smrti ni, kjer kipi pomlad, žalosti ni, kjer se čuti pomlad. Iz smrti vstajenje, v vstajenju novo življenje in daleč zadaj bridkost in trpljenje...
Večeri se, solnce je zašlo za zapadne gore, velik zlatordeč kolobar še blešči nad vrhovi. Viški še skoro golih dreveB silijo visoko proti nebu. Visoko gor na konec mladike je scdeF kos, njegov vo-ščenorumeni kljun se sveti oddaloč, njegova pesom se izliva iz ozkega grla kakor žuboreči potok, hrepenenje in kopr-nenje sega v srca. Počasi ugaša večerna zarja na zahodn, visoko gori zablešči prva zvezda... pomladen večer pada na pojočo zemljo...
In zvonovi pojo... pojo... Dvignejo se bandera, zatrepeče v lučih srebro in zlato, zvončki zvončkljajo, pevci pojo, procesija se vije tja vun po ozki poti ob zeleno poganjajočih žitnih njivah, ob travnikih, k novemu življenju vstajajočih... Mrak se spušča vedno niže, zvonovi polnijo dolino, njih glasovi segajo čez tretjo goro. se mešajo im' izlivajo v eno samo veliko pesem, pesem1 odrešenja ...
— Orgle bučijo, odprt je grob, na daleč se razlega:
»Prišlo je> vstajenje, kakršnega niste pričakovali, ne Vaši očetje, ne Vi in' rte Vaši otroci... Prišlo je, zatorej glave kvišku... Aleluja!«
Zunaj je pomlad, v srcih na de in življenje. —
Jugoslovenski Hrlstos.
Tiha svetojovamska noč obvila je naj-,viši vrh na Boranji.1
Sneg .ic pokrio mrtvo, mraz 3<J oniueao
živa
Potmuli šum valovite Drine peva za* lobitnu pasnni o pagaženoj hercegovaekoj •bešici i oskmavljenom bosanskem grobu . . .
Na vedrom nebu sjaji mesec i Šapatoni priča rujnoj Danici starti pesmu svoju:
... Kako Kajin poseže da usmrti svo-ga brata- Avclja . . .
Žalna pesnia britji glasom, koji čuju samo slatka srca i razumeju samo ouied-ljane duše ...
Na naj\ išoj cuci stoji Ljubomir Savič iz sela Stepojevca, sreza posavskog. o 5 kruga beogradskog. Uvio se u izveštalu vo.iničku kabanicu. Na glavi mu kraika Sumadijska šubara. Na nogama prepleteni šahački opanci. Naslonio se na kratku diljku.
Očima gleda i>u-t Drine, a dušom s+repi Put Kolute
* • • • Raz valil i su sive, kad su došli: skdu, crkvu i obe mehane . . .«
i axo pise eata Miša u pismu, koje je danas stiglo.
... * : • re<^ Ljubomrru Saviču sinu 1 lije 1 Milojke Saviča, da se nema rašta vračati doma: 0ca so mu obesiH pred
Pepmini cenčima, maku su im. razneli na bajonete kod Mičičevog spomenika, zenu, so mu stigh na čupriji na Beljanici im lurci nebi ucmili Sto oni uči,niše od nje . . . Drugog dana Lzbaci je Bcljanica
‘ Planina u Srbiji - kod Drine - strašne »£be voljene septembra f oktobra 1914 Soditiapicdju-Srba j AuslfOfMadj^ra. ^
kod Saričeve sečiuc.. . . bog da joj dušu prositi! . . . Ostadbše deca sama i razbežale se na -sve Strane: Miloša nadjoše .smr/nutag kod1 J ankiovičfe ve • "kolibe u Trehežu. lan ju pregaziše švapski konjenici na Turiji, a Milorad umre od tifusa u kuči Gjure Bošnjaka ... 1 reci svakom e iz sela Stepojevca, sreza posavskog, 0-kroga beogradskog: kome doma ostade rob, čeka ga grob; a kde mu bejaše og-njište, nači če zgorište . . .«
*
Iz daljine se začu škripa snega.
Ljubomir Savič prilivati pušku obema rukama:
»Ne može čovek .verovati ni onome koji se krsti sa tri prsta, ni onorne koji sq krsti celom šakom!«
Nasta tajac.	■	a*,'Z
Mesec veže tihanim glasom:
»I reče Kajin A vel ju: sve je moje dolile doseže sulica oca mog! A Avel reče Kajinu, sve je moje dokle doseže ralica oca mog! . . .«
*
Opet zamakoše umorne oči za Drinu, a ucveljeoa duša izgubi se izr. Kolubare:
. • / • I 11 •	',e Pred T,i™ narednik
Janko Andjebc. iz Sela Šiljakovca- Nfje
1	™	*>vck*: osedio kao ovca,
pogitrio se kao leska, a pocrnio kao ldeb od kom en,ee.	Govor mu je kao is-
P°ved vehkomučenika Sisoja-
»Treba, bračo, da neko podje nočas -na miv,šu čuku na Boranji. Nije sile, več :ko hoče; ko nema koga da ga žali doma.«
»Pa, vala. od nas n{ jedan nema nikoga doma. mredniče: Šlo švapske polozare prepustiše, to doceka- njihov jatak tifus!« rekoše 11 jedan glas svi iz čete prve. bataljona drugog, puka sedmo«.
»Baš neče biti tako, bračo!« kao teši narednik Janko, a očima bega u stranu.
1 njemu je toga dama stiglo pismo: že na s decom izbegla je Švabama iz Šilja-kovca, ali ih je stigao tifus u Mladenove«.
» . . . I triko još ne ču, da li osladoše živi, ili če i njih, kao i hiljade drugih’, pro-gutati oya neman!« piše čata Paca Iz Borka.
»Nego, bračo,« nastavi narednik Janko dalje, a glas mu svaki čas zapinjc u grlu, » ... Mi imamo još brače svoje, još dece svoje ... tamo preko Drine n Serajevu . . . preko Uiie u Zagrebu .. . preko Kupe u Ljubljani . . . Tako nas je učto stari učitelj Novica iz Borka — blažena mu uspomer.a! ... Da tu našu braču i tu decu našu osloboiiimo, pa če opet srce naše biti puno, pa če opet duša naša biti sita! . . . Sile nema: ko hoče, neka podje nočas na Boranju!«
I njemu, Ljubomiru Saviču, sinu nešto kr o® glavni:
»I, nako nema više nikoga preko Kolubare! možda ču moga Miloša nači preko Drine, možda ču moju Janu nači preko Une, možda ču moga Milorada nači preko Kupe!«
T on izadje pred če tu i reče:
»Naredniče, ja ču poči na Boranjuj! Čuo si što piše čata Miša: nemam, brate, nf za koga više. tia se brin cm! Za orno moje šest duša brine se blagi Bog, slava mu i milost!«
Narednik Janko prevucc rokavom preko očiju. Vojniči saigoše glave dole. Niko da se usudi toga časa pogledati u druga svoga ...	■ ’	r
Aj! ljudi: teško je gledati junaku u oči i kada mu se ustic smiju, a kauno li kada mu oči suze liju .. .
A zath 11 jeknu glas osedelog narednika; »Napred! Lozinka Sarajevo, a odziv Ljubljana!«
. ♦
Iz tilie noči ču sc ostra naredba:
»Uh valite ga živog, deekiTv Ljubomir Savič pritište oroz iJklfkmi: »Ge-dža izd i še, alt se ne predaje, po materi te švapskoj!«.
Clknu šuimacfinka j sastavi prvog »dečka« sa zemljom.
»Napred dečki!« zakreši još jeclnom kroz tiliu noč.
»Odbi' se, stoko!« riknu Ljubomir Savič i sr-uši još jednog »dečka«.
»Predaj se!« dreknu skot.
»Komu?« ciknu osvetnik..
»Cesarovoj dcci!« ču še odgovor. »Pržibabama se ne predaje šumadijski hajduk!«
I_ ciknu ješ jednom »i otac ! rnajka« i treči pas zari se nosom o ledinu strahovite Boranjc.
»Još jednog za moga Milorada!« gr-mnu šumadijski vuk i četvmtog habsbur-škog psa posla bogu na istinu . . „
Nu: dva losa shrvaše Miloša . . .
• ... :r
I mesec dovrši svoju žafobitnu priču: » . . . i Avelj se prošu po zelenoj travi, oboren krvničkom rukom brata *svog Kajina! . , . «
*
Ljubomir Savič useo je na skelu, koja vodi u daleki grad Nedotdjin.
Prebrodio je srcem pismo čate Miše. Pojezdio je dušom pismo čate Pace. Samo ga još jodu o pitainje mori a na to mu pitanje može dati odgovora samo sin jedne majke.
I pred njegovim očima ukaza se 0-naj, komu se klanja devetnajst pasova krvavih srdaca i devetnajst kolena suž-nih duša.
»Zašto me tražiš, adamsko koleno?« pita sin Josifa i Marije.
»Da mi odgovoriš na je dno pitanje, jagnje gospoduje«, odgovara si-n Milojke i Ilije.
«Kucaj pa če sc ti ofvoriti!« tolkuje učitelj iz Nazareta.
Mučenik iz Stepojejvca otvori svoju
»Stari čuTčija F^p rckap nam je jei3-t noan, da nisi ti stvorio crkvu hriščansdht, več Mojsije, David i Konstantin. Da Mojsije ne izvede narod Izraeljev iz Mi-sira«.
Car sa Kalvarije razgrnu tešku odorti i ispod nje zasijaše svete rane golgotskes
»Mojsije plati dug svoj, David! izvrši! dužmost svoju,- Konstantih i skupi greh' svoj, a ovc rane udariše temelj crkvi hriščanskoj!«
Car iz Stepojevca sabra svoje poslednje sile i kriknu kroz samrfcni ropac:
»čast Rngleskoj, Jwala Francuskoj, slava Rusiji, da živi velikanručenica Srbija!«
SlabaČkr zrači januarskog sunca probi-ja-ju se 'kroz magiki na kryavoj Boranji
Gde je te noči mesec ostav-io mrtv« sfraižii, sunce tog jutra zateče sveža humku.
Više humke bdasa se prost vioto^£| ! krst. Na tam krstu sn^ojom grobom ra-1* tarskam rokom zabeleži Ja/nfco . Andje- ■ lič ovc reči:	, j
_ »Zdje počivaet raib gospoden Ljubomir^ Savič 'iz sela Stepojevca, sreza posajv -•skog, dkroga boogradskog. Umiki junački pogibe na Lstom mestu, gde je, pre stot i deset godina viteški pap ded njegov; 'b=| vojsci kneza Sime Markoviča iz ®ela;-j Barka, sreza posavstkog* • okruga- iKO-'; gradskog. Amin!« '	'	j	n
: m
EtJo kako su se razgovarali, misliti-f-' radili Srbi — srpsiki vojn-id,. 1944. gojdo na planini Boranji, ulkraj Drine, Sttvspudf'; ibudnu stražo, boreči se i brane« sno^tr ' domov iinu od Avstro-madjarske vojske^
A kaid rmi 1915. g. austro-ma^feBsko-i nemačko-bugarške hoode nabacHft:--gotij gotski krst da ga nosi i da na njem .zčj-spet umte, bodjahn ga gore nego feod vi vojnici Isiisa iz Nazareta^ ne samo ^ prša no podlo i s ledja (niskk Bugarajt,! samo diai šito pre umre.
I srpsiki narod — vojska —  ^
svoj krst na diugi I predugi pult ;C& Drine^ Saive, Dunava, Timoka i Bregakdce kroz sfrašnu Albaniju, preko visokih, denih i bespiitnih 'gora i Strokih bez raba 1 kruha, tamo čak 'db .Krfa u sinjem rnoru i dlalje.
I tu, kad je snaga malalksafe od Pinta, gladi i žedji; kaid je vdika
niča, — Jonsko more, primata) i___________
stotine i hilja’de junaka, oboren Si- od sta-. di. gladi, umora i rana; kad .je kod onSi'j avefci od' vojnika., kao čudom zaostabh! u ž«.x)tu, duša bila ranjava i strašno - pri-i itismrta zbog boia za porobljenom domo-<l vinom, za protištienom, zaostailam nejačadfl svojim domom i prcstaraJim roditelSmaJ — trebalo je ipak okrepiti snagu — telo,, očeiičiti dušu t srce,, da se panova uzmej golgotski krst i nosi dailje. Dokie? Do^ vaskrsenja slobOde ili smrti'!	»j
I sad> u te dane, srpski vojnik Čita: prednje redke »Jugoslovenski Hrisitos«,' tiskane u .vojničkom kalendiara na Krfiti 1916. g.
To je duševna hrana,' davana srpskomt.1 Ivojniku, da ga osveži, ida ga okrepi, ’ ojača, očelioi, da mu u dah ne novi život,-. Tu mu se kazuje. koliko mora njegova duša biti široka, šta mu je zvezda .vq--dilja.	•	■
11.	■'? '7'[\
Da	živi,	misli	na sve, j da	se borM1
umre za svu braču svoju
Ne misli, i nesme da .misli, srpskf vojnik samo na svoja polja, luge,: mile i drage oko Vardaja i Kolubare, Morave i Timoka, Sitnice, i Brcgahiiec, Mp-rave i Mlave, Dunava i Save, več treba i mera da	misli	kao Ljubomir	Savič iz
sela	Stepojevca	ifoj-aj šumpe	1 plidue
Kolubare reko, koji veli; »Tnak-o^ iKniani nikoga preko Kclufcare!« Možda ču'unči moga Miloša1 preko. Df.‘ae; niqžx'a* ču
1 Sin mu koji, begajuči ispred Švaba, smrze se ir cesii.
mači molu Janu' preko Une, a mog}ponese na vrh Karavank i sidje na naše Milorada5 preko Kupe.«	Idiv™ Vrbsko jezero, odmora radi i da
A svi se sečaju i gaje u svojoj duši i opere krvave rane svoje, savesti svete redi. Sto su ih nekad, kao
Epilog.
Ali avaj! Mesto Srbin i snpski vojnik
mali otročiči, u školi sela Borka, slit-šali od stara učitelja Novice, koji im go-voraše: » ... mi imamo još brače svoje.
još dece svoje Sarajevu
amo jub ui*x^	..	.
tamo preko Drine u da na'dJe jednodušan bratski prijem i da '	rinf	n 7a- bratskem ljubavlju leči rane svoje i od-
cSbT™ Veko Kupe u Ljubljani. A stari	napačenu	dušu,	nailazi	na	očajno
greou . . . preš j iv i	[razočaranje. Čuje s mnogih strana, a
narednik Janko o .	\.	1	•	i	naročite	iz Zagorja,	vodoplavlja reke
braču i decu nasu os^	'	>	^	Krapine,	uzvike: »Šta	čete nam vi	ov
srce naše biti puno, pa	če opet	duša	nasa	djc?! _	M. ^	^	^
biti sita. Sile nema,	nalkle	dra.eo-•v* prod ~ mi ®,T|o si sami urediti našu
podje nočas na r	’*	Kolubare	i	kuču!« itd. Slučaju to	duši hiljadama	po
voljno da umre	„	,	K	.	1 padalih srpskih vojnika, siušaju to i vide
one preko Une i one preko Kupe tamo .	^	u	^
pod Karavankama.	na;.	‘ još ramjave duše.
1 na ovaj nacn gajm	.	g	.	čute i trpe. Znaju oni, da to ne govore
težim momentom	_	’	.	j	bratska duša i bratska srca, več ostaci
tuoen al ne uitu en, uig .	•	m-nogovekomog trovanja i odmaroda-
egoizam, misli na v	’	"vanja. Znadu oni da se taj otrov ne može
kao i predje, i on a,	,	•	j^^iiti za ^rj godine, i da če za to tre*
»Hej, b-ubacu s bojne Drme, ded za ^	milogo	vremena.	Ne	boje	se
tmbi zbor,	  „	^	’on,j nj za konačni uspeh svoje ideje za
Nek odtjeknu Sar-panma,	,	, koju su se borili i padali i koju ju več
mitor!
I nek Drina jekme Savi, Sava Dunavu,
1 gotovo privoli u delo, jer su ubedjeni, da se ovde odigrava volja viših prirodnih
Dunav bujnoj Tisi,	avi, u oj.	[božanskih zakona, čije je i on	orudje,
U slavu.	i a da su mali da ometu ovaj proces	svi oni
III.	S neprijatelji glavne ideje, koju je,	kao i
Ponova srpski vojnik uzima svoj mač Veliki Nazarečani«. propovedao i Ljubo-t svoj krst, da ga ponese na novi daleki mir Savič iz Stepojevca, a kojoj je pat preko mora ka Dojčinovom gradu ‘ osnov: ljubav i sloga _ medju bradorn, Solunu i dalje, s dubokim uverenjem, da kako mu jos stan Novica učitelj govo na svom krstu nadje smrt, ili s mirne jše: »Brat je mio koje vere bio.« a verom u Boga i njegovu veoiitu prav- j Ne obziru se oni mnogo na te bukače, du, vatskrsne s loboda i oslobodjenje ne- jer vide da ih sva svesna brada, koja saimo svih Srba, več i sve brače Slove- ostaše poštedjena neprijateljskog otrov -naca J Hrvata. Sa takom velikom i noiga dejstva, da ih sva ta brača dočeka-<fafookom verom srpski 'vojnik sa smo- še raširenih ruku, i sva trojica, pošto sc jim krstom nzleče.sav krvi ju okupan, na ( izgrliše i izljubiše, složno pr ego še na po-;visoki i goreli Kalmaikčajan napram se- sao oko izgradjivanja naše buduče vele-dog, božanskega Olimpa, da sa Kajmak-jijepne palače; oko stvaranja nove kul-čalama i Dobra Polja dade silna zamaha ture i novog, sa vršen ijeg, čistijeg, uzvi-
  i—_______________________________________?	A	o	čp/niif»tr ? Irr tici+ad ic<o	tim	r\	trnmG
svojim krvavim sokolskim krilima, i da se vine preko ovih naših zelenih i širokih gora, bogatih i plodnih polja, noseči zastavu sl obode i pobede — božanske pravde
šen ijeg i kristalisanijeg tipa, o kome de se u čovečainskoj zajednici sa rešpektom govoriti.
_	1,	kao	što	je	Galileo	uzviknuo:	»Epur
pa dia taku	zastavu jsl muove«, možemo i mi reči: 1 opet je
• ' »	j Ljubomir Savid iz Stepojevca kraj Kolu-
* Kčer mu koju zgaiziše švapski ko-.bare, našao svog dragog Miloša u Sa-tKjanici	• I rajevu; svoju dragu kčer Janu u Zagre
* Najmladji sin, kiofi umre Od tifusa ujbu, a svog predragog mezimca Milorada tudjoj kuoi.	«u Ljubljani.«
Zvonko Ermenc:
99
Vstani sin!
S«
črna jc soba, vsa črna!
Velika sobota je omahnila v črni plašč, ki ie ogrnil zemljo od vzhoda do zahoda.
Tudi okna bolniške sobe so zamižala, eajprla veke, zasanjala.
V sobi s? je zakošatila noč, zato je sefoa Črna, vsa črna.
Mladi fant na postelji je zatisnil oči, skremžil ustni. Črnina je zgrabila bednega za srce.
Potem pa je utihnilo, urrtolkmilo vse...
Hi/poma pa je šinil v temino rožnat
čez mongolske stepe.
V, Angliji in Ameriki je dosegla ogromen uspeh knjiga dr. Ossendowskega »Beasts, Men and Gods« (živalli, ljudje, bogovi), ki je pred nekaj meseci izšla tudi v nemškem prevodu in je bilo doslej razprodanih že čez 60.000 izvodov. Dr. Ossendowški pripoveduje čisto preprosto, naravno in- resnično svoje do-Svljaje na begu iz sovjetske Rusije v domovino — v Ameriko. Toda njegovi doživljaji so tako bogati, da le redko kateri roman bereš tako napeto kot dr. Ossendowskega knjigo. To, kar bomo podali v naslednjem, je le površen in bled posnel ek njegovega živega pripovedovanja.
Dr. Ossendowski je bil v službi ruske \4ade; ko pa so se 1. 1920 rdeče čete približale sibirskemu mestu Krasnojarsk, je moral pobegniti. Izposodil si je bil lovsko obleko, se preskrbel z denarjem, najel si kmečki voz m med potjo nakupil orožja, mitnicije, potem kožuh, čaj, kruh soj in lonec ter se je odpeljal v sibirski’ pragozd, ki se začenja nedaleč od Kras-nojairska,
Tu si je zgradil zasilno ilovnato kolibo. V nji je preživel dva meseca. Po jutranjem čaju se je napotil v gozd. kjer j je lovil žfeariea&ce in jerebice. Doživljal
sij, pobožal sušičavo, sanjajoče lice. Bela, veličastna postava je obstala ob vratih.
»Spiš?« je dahnila postava rahlo, mirno.
Molk.
»Sin, otrok!« je vprašala drugič, milo.
»Kdo si?« so se zganile pepelnate ustnice, odprle se čudeče veke. »Kdo, gost v poizni uri?«
»Prijatelj.«
»Čudno, govoriš neznani!« se je za hip nasmehnila črta na ustnicah bolnikovih.
je idile pračloveka. Ko se je nekega dne vrnil z lova, je našel v svoji kolibi medveda. Tako si je lahko privoščil izborno medvedjo pečenko. Nato so prišli jesenski dnevi, zapadel je sneg in močvirja so jela zmrzovati. Gozdni mož z doktoratom si je moral poiskati novega zavetišča. Krenil je tedaj dalje in se nastanil pri nekem kmetu v samotni vasi Sikova. A tudi ta vas je imela dobiti boljševiš-kega komisarja. Zopet je odrinil na pot, ravnajoč se po reki Jenisej. Tu so se mu nudili^strašni prizori: valovi sibirske reke so nos.li trupla usmrčenih protirevo-lucijoinarcev-častnikov, vojakov in kozakov Kolčakove vojske. Pomorili so jih boJjševiki v Mmusmsku. Več sto človeških trupel z odrezanimi gla -vami in rokami, z razmesarjenimi obličji, napol sežganimi živeti in razbitimi lobanjami je trkalo z ledenimi ploščami in iskalo grob; mnoga so zašla med velike gruče, ki so jih zmlele in vrgle brezlično človeško maso na obrežje otokov ali na pesek obal.
OssendoAvski se je ustavil v nekem zapuščenem rudniku zlata. Tu je našel ruskega zemljemerca, ki ie takisto bežal iz Rusije. Dogovorila sta sc, da jo ubereta skupaj. Izbrala sta si pot čez Urianhai. ki je bil dr. O s s c ndo \v sk e m u znan, ker je po naročilu Kolčakove vlade raziskoval ondotna tla, nato sta name-rav^D prehoditi celo Mongolsko jp priti
»Poznaš?« je stopil neznanec mirno, z lahnim korakom tik nočne omarice, razgrnil snežnobeli plašč: belo meso, krvava roža na strani. Dvignili sta se tudi roki kakor k blagoslovu: krvav plamenček na dlani desne, krvav plamenček na dlani leve roke.
Qoil:	milina,	blesk	pomladnih travi
ustili:	ljubeča	beseda	matere otroku;
brada, lasje: žar nebeških cvetov, trepet vijolic v pomladnem grmovju.
»Kriste!« •
Hrepeneče ,ie zahropelo v prsih, bledi, nagi bolnikovi roki, prepreženi z modnim vojevjem žil, sa mahnili, stegnili se v zrak.
»Prihajaš?«
»K tebi!«
»K meni, k meni, ti!« je drhtelo s postelje s Tomaževim dvomom v srcu.
»Iskal si me!« Tako tolaži mati bolno dete.
»»Gospod, ti poznaš požgano cvetje moje mladosti!«
■ »Poznam, otrok!«
»Ti prenašaš pogled na strto cvetje,« so boječe strahoma dihale ustnice.
»Krvavelo ti je srce, ko si trgal, požigal svojo mladost.«
«Res, Gospoid!« Grenko so kaipale besede iz srca.
»Ti ljubiš bele cvetove, sin?«
»Nad vse, Rešenik!«
»Zakaj jih nisi bolje čuval?« so rahlo očitale blažene ustnice.
»Kletka prstena, Gospod, 'duši cvetje, erka sok beline, omamlja, zato sem pozabljal, da so lepše bele lilije, nego rdeče rože. O, Gospod, kako sem se varal!«
Svetel biser je zasvetil pod udrtim mladeničevim očesom v noč, spolzel po licu, kani! z brade, padel na srce, da.je zaskelelo, zapeklo v duši.
Ljubeče je pogledal Gospod, dotaknil se z belo roko leve bolnikove strani.
n
ga
duša
Olje, balzam je objel srce. mir. b zasanjal v njem.
Tišina.
Rahlo se jc obrnila Gospodo a k vratom.
»Odhajaš!« je obupno za.plakala bolnikova.
»Ne moreš z menoj v kletki prsteni, dete 1«
»Ne morem, ne morem,«, je zamislila duša, obupno zazrla v strop.
»Gospod, nikakor ni mogoče?«
»Zapusti kletko prsteno, mladost, kri, meso, zapusti grob svoj, da te dvignem ob solnčnem vzhodu, poveličanega v višave rajskih livad.«
Zažarelo je oko bolnikovo, 'zavriskala duša prerojena, vsa sveta, v božanstvu srečna.
»Daj, stri, Vsemožni, kletko, odpahnl kamen groba, daj, daj!« jc zaprosilo s postelje.
Vzdignila sc je desnica, da je zaplam-tel plamenček na dlani, .vzravnala se Lož* ja postava, velela;
»Vstani, sin!«
Zahropelo 'jc, pretrgalo se z rezkim glasom v prsih. Razbilo se je srce. kri cvetoča, svetla, rajna kakor vino, kakor rože v maju se je razlila vsa peneča, po beli rjuhi, oči vse bele so zastrmele vj strop, roke se sklenile v križu na prsih,-I duša pa v blaženi slasti planila v naročje Njemu. '
Žar v sobi je ugašal-------------
Zvonovi velikonočni vriskajo --------------
Po vrtu veje hlad, skozi odprto okno (prinaša zvoke velikonočne:	poigravajo
j se zvoki s cvetjem ob oknu, posipajo j mladeničeve kodre z belordečimi cvetni« ]|mi čašami, da se bele oči smehljajo. S uprte v strop, blažene v smrti, zroče za ■Kristom, hitečim z dušo mladeničevo v (naročju dalje, vse dalje v azur nebeški...
Makso Žnuderl:
W«stfalen.
V oddelku tretjeg-a razreda na vlaku, ki hiti iz Maribora proti jugu, se trpa velika delavska rodbina: Mož/žena, 161c-ten sin, 121etna hči, lOletni fant. Vsi neprespani, mokri, premraženi.
»Kinder, še par štacijonov, pa bomo doma! Konec bo te dolge rajže«, tolaži mož.
— Ali si moral veliko plačati na carinarnici? vprašuje žena nemški.
— Pet dinarjev. Nisem plačal ficka ne na francoski, ne na belgijski, ne na nemški, ne na avstrijski meji. V domači kraj sem moral priti, da sem prvič plačal carino!
— Drugod so gospoda, doma pa so cigani, odgovarja z globokim gnjevom žena, izzivalno, z glasom, ki zveni ostro in kalno po življenskib borbah jaidnice. — Kakor da so že čakali, kdaj bode prišla kaka ubog’a delavska ipara, da ne bodo več lačni! Nemci še pogledali niso, kaj is mamo. Tu pa smo spet berači!
na obrežje Tihega Oceana. Toda razmere so nanesle drugače. Begunca sta nadaljevala pot po levem obrežju Jeniseja v smeri proti jugu. Kmetje so bili prijazni, kakor hitro so uvideli, da nista boijševika. Tudi na tej poti sta vsak dan .videvala človeška trupla; na nekom mestu sta našla mnogo človeških in konjskih kadavrov: bil je štab generala Pe-pelajeva, ki so ga boljševiki ujeli in pokončali na licu mesta. Na ustju reke In-ba sta begunca zavila proti vzhodu in sta čez dolj časa in po mnogih težkočah dospela na ozemlje severne Mongolske. Tu biva neko mongolsko pleme, ki prisega na načela Večnega miru. Ljudje se imenujejo Soj o t i in so prava igračka svo-'ih sosedov Rusov, Mongolov in Kitajcev, ki jih izrabljajo kako in koliko se jim zljubi. Kar so se tudi tu zbirali detachementi rdeče vojske, sta morala begunca kar najbolj pohiteti. Toda bilo je že prepozno. Ob reki Sej'bi so se spopadli rdeči vojaki in Sojoti. Le srečno naključje je otelo Oscndowskega pred sigurno smrtjo mongolske roke, izlivajoče se v Jenisej. Tumi se .ie njegova četa pomnožila: v oko-ici se je klatilo več takozvanih belih čast nikov, la so sc ameriškemu potniku pridružili. Tako jih je IS skupaj krenilo na daljno pot k oceanu.
Odtod so rrtorali hoditi čez močvirja, prebresti marsikateri umazani potok; bi-j &li sp. jih	4n	snjgojiv,
— Quatseh nicht, Mama«, zagodrnja starejši sin s pogledom na-me, edinega sopotnika.
— Ali je kat slabega rekla? Mar ni vse res? Kurt, kapo si popravi, siehst aus wie ’n Raubcr!« popravlja oče.
— Mais oomme un bandit, dostavlja punca.
Mož nadaljuje, oči vidno, da obrne mojo pozornost nase.
— Sedaj bodo imeli Poljaki mir tam na Francoskem. Vidiš, žena deset let sva 'bila na Nemškem, šest pa na Francoskem. Na Nemškem jc pač najboljše; nikjer ni takšnega reda, razdelitev dela. izobilja, kakor tam. Saj tudi čez Francoza ne moreni nič slabega reči, pa on sc ne zmeni za nas. Teh prekletih Poljakov pa so vse jame na Francoskem polne, držijo skupaj, kakor hrvaške svinje, kdor pa ž njimi ne vleče, je pa ________
bocbe! Našega pa ni Človeka tam; če so mi za katerega povedali, je bil go-
Njili najbližnji cilj je bil južni konec je-
zera Kosogol. A še m tej težavni poti
niso imeli miru pred boljševiki, ki so
v večjih oboroženih skupinah vznemirjali mongolske planjave. Kosogol je široko, med gorami ležeče jezero; obdajajo ga temni gozdovi. Vroči vrelci pričajo, da nekdanja vulkanska moč ni docela usahnila; vsled naglega izbruha vroče vode se led nenadoma raztopi in človeka ali žival lahko požro temne globine mongolskega jezera. Ker so se začele boljše-viške straže sumljivo množiti, je moralo begunsko krdelo spremeniti prvoten potni načrt. Izogniti so se hoteli Kitajcem, zato pa so zavili čez puščavo Gobi, da bi dospeli vTibet in v Indijo. RnajsMisoč milj so morali prehoditi čez zasnežene gore in puščave in so potrebovali za to 48 dni. Cele tedne niso použili nič druzega ko zmrznjeno surovo meso: hali so se streljati in so se sploh izogibali ljudskih bivališč. Od klateških Tatarjev so dobili tu in tam nekaj čaja, da je prišlo v želodec tudi nekaj gorkega. Ker pa čez puščavo Gobi niso mogli s konji, so jih zamenjali s kamelami. V svetem samostanu Nara-bandži, zadnjem lamaističnem manastiru na cesti v Tibet, je kolono prijazno sprejel hutuktu, vrhovni predstojnik menihov. Prešli so čez vzhodno gorovje Polfaja in so dospeli v kitajsko provinco Kanon, odtod pa končno v Tibet. Tukaj pa jih je zadčl;t težka preskuSnja; Tolpa kitajskih
tov o Čeh. Človek pač ostane tujec pri Francozih, pri Nemcih si pa doma. če bi bili vsi pod taj čer siko prišli, bi bilo najbolje za nas, tako borno pa siromaki ostali in delavcu pet dinarjev, carine pobirali, čeprav je naš človek.
— Da le otroci nemški znajo —
— Ich kanu och franzbsisch, (popravlja ilekle.
— S to slovenščino bi itak ne vedeli kam, misli žena.
Mož se zamisli. — Vidiš, nekaj boco že morali znati, ker doma ljudje ne vedo nemški. Nekam na delo bodo pa le morali, kdo jih bo redil.
— Saj so tudi Nemci tu, ugovarja žena. Jaz sem štiri leta služila med samimi i Nemci v Mariboru, oni se našega človeka
bolj an vzamejo kakor Slovenci. N16 se me bojim za otroke!
Ta prolog je izčrpal mojo potrpežljivost; nisem prikrival nevolje, ko sem nenadoma vprašal:
— Zakaj ste sc pa vnnili, če je v Nemčiji vse tako dobro, doma pa tako slabo?
Mož ni čutil očitka, oči vidno zadbvo5 Jjen je odgovarjal:
To je pa tako. Zadnjih šest let sem bil na Francoskem; tam so nas imeli za !Nemec, šlo bi nam! drugače lahko bolje. rSmo pač po nemško govorili, ker smo bili iz WestfaJha tako vajeni,
— Ali niste iz dtoma bili vajeni govoriti po slovensko?
Mož pomisli. — Res. toda pri Nemcih je že tako, da se človek nemškega navadi !
— I11 ni, inkviriram jaz, pri Francozih tako, da se človek francoskega navadi?
— Ne. gospod, to je čisto drugače. Ne vem, zakaj. Francoz se ne zmeni za nas, ostane tuj, Nemec pa nas ima za svoje!
O, neznani mož, kakšno resnico si govoril. izkazano po tebi in tisočerih, danes in v davnini! Ni ga strupa bolj jedkega, žela globljega, prisada, ki preraste, prerije, in nastavi svoje korenine v više globine duše, hujšega, kakor je nemška raznarodovalna moč! In ni rodovitnejših tal za njo, kakor je duša našega slovenskega človeka!
Ni popravilo zadnjih .šest let na Francoskem, kar je vzelo poprej deset let na Nemškem, in ne bode tega. vrnila tudi nikoli več domovina!
Mož je nato izpovedal svojo zgodovino. povest vestfalske dume. Bil je inteligenten, zlasti deček je nosil izraziti 0' braz nadarjenega, brihtnega otroka.
In še ga vprašujem: — Nemčijo tako hvalite. Pa sc vendar trumoma vračajo naši iz Nemčije!
— Res se vračajo. A le začasno. Kar jih je mlajših, sc bedo še vsi vrnili v Nemčijo nazaj. Vsak je rajši pri gospodovi, kakor pri beračevi mizi! Nemec je sam uničil denar, da bi Francoza ugnal.
— Kaj pa od nas mislite?
— Od nas? Šestnajst let sem gledal iz tujih krajev na naše ljudi. Za delo smo dobri, za drugo pa nikoli ne bomo. Za gospoda nismo rojeni.
Izstopil sem.
Veruje v tujino, zamaknjen je vanjo kot živa! v kobro. V domovino he veruje, zanjo je izgubljen on. žena, šestnajstleten fant, deklica in Kurt-bandit, oni in tisočeri.
Prof. Maks Pirnat:
Kako smo duševno romali v preteklik
desetletjih
Sličice naše prosvete od leta 1848. do svetovne vojne.
Mi vstajamo. — In .vas je strah? — Slovana se bojite? Pokaj tako hrumite? Napredek in prosveta — to naša bo osveta.
Anton Aškerc.
Kako jc bilo pri nas pred letom 1848?
Ležala je nad nami mora absolutizma. ‘Našega kmeta je tlačila tlaka in desetina. Njegov 'jezik ni imel prostora vi šoli, niso ga marali v uradu, norčevali so sc iz njega v mestu. Le redka jc bila kmečka -hiša, v kateri so brati Bleiweisove »No-ivice«, alli Ciglarjevo povest »Sreča v nesreči«, ali Slomškove prevode Krištofa .Šmida, povesti in njegove prelepe »Drob-tince«. Navadna in skoroda edina spremljevalka našega kmetiča in obenem njegov abecednik in njegova ,vadnica za čitanjc je bila: Pratika.
In vendar si je znal in vedel naš kmet tudi v tistih žalostnih časih olepšati in poslajšati svoje življenje. Pri delu na polju, na travnikih in gozdovih, pri paši po planinah in pri zimski preji je popeval svoje mehke narodne pesmi, zaba-
razbojnikov — okoli 40 mož — jih je napadla. sredi noči; na bojišču sta obležala d!va begunska 'tovariša. Ko so preostali krenili na pot, so sc večkrat srečali z razbojniki; v teh sipopadih so ipauli štirje tovariši in sam Osscndovski jc bil ranjen ,v levo nogo. To jc begunce prisililo k u-mikit. V Narabandži je bila kolona navdušeno pozdravljena in častniki so bili takoj sprejeti v omtiboljševiške detache* mcute. Ossenddv/skt in zemljemerec pa sta nadaljevala svojo pot čez Mongolijo.
m
Mongolska je najskrivnositnejša dežela na svetu. Ona je zib oljka narodov, domovina krvavih osvojevalcev sveta, katerih glavna mesta jc že zdavnaj zasul Pesek puščave Gobi. Mongolska je dc-'žola menihov in zločestih duhov, nemirnih tolp, ki neprestano krožijo naokrog in "vznemirjajo ljudi. Tu je doma kult oseb-rif m živoga Bude, ki ga zastopa Bogdo
megtien v Urgi; tukaj žive naj večji vedeževalci in čarovniki. V Mongoliji se razprostirajo puste goi^ave'in mrzle ravnice, ki jih iažema sobice in nočni hlad ubija; tu gnezdu koze in kuga, tu izvirajo vroči vrelci, tulijo, volkovi in šakali, brez števila sc potikajo stekli psi in v gorah domujejo n.aijhujše d,,onClRe r0(pa-
ricc. Fe st mesecev je Osscndovski potoval cez_ mongolske stepe in-planjave.
oslu. al jc glasove hudournikov v divjih gorah, onazoval nočne rdamenčke na
val otroke s pripovedkami m legendami in pravljicami; v svojem vrtičku jc naše dekle gojilo in čuvalo cvetlice, te ljube svoje prijateljice: nageljne in rezedo in ga/vtrožo in rožmarin in roženkravt. In prav te cvetlice najdemo naslikane po kmetovem pohištvu, po stolih, po skrinjah in omarah, po žličnikih, preslicah in kolvratih. po vratih, po končnicah panjev, vi katerih jc gojil svojo ljubo čebelico, prav te cvetlice najdeš všite in v,vezene v, kmetov obleko, v kožuhe, v peče, robce in prte. In kakor ga je bilo samo srce, je prerad dajal stotom, pa mrežam v oknih, pa ključem, sploh okras kom pri pohištvu hi obleki podobo srca. Celo svoje pipice za tobak nf pozabil in jo olepšal z vložki iz bisernice hi medi.
Tedanji izobraženci so se bili odtujili narodu in narodno zatajili in celo izdali svoj kmečki rod. Vkljub temu si tuintam naletel na izobraženega domačina, ki je s slastjo prebiral Kranjsko Čhelico in s tihim veseljem užival nebeško lepoto Prešernovih pesmi; več jih je bilo, ki so sc navduševali 7. rodoljubnimi spevi Jovana Vesela Koseskega in ki so v veseli družbi
močvirjih, goreča jezera in krdela velikih kač, ki so se zvijale in sikale v dolinah; srečavat jc potoke, ki so večno zamrznjeni in bizarne podobe skal, spominjajoče na okamenele karavane s kamelami in jezdeci. Bilo je to v najbolj opas-nih mesecih. Mongoli so se upirali Kitajcem, Kitajci so pustošili Mongolsko, ruski naseljenci pa so se tudi na teh tleh morili med salbo, razdeljeni v dva sovražna tabora:	boljševiškega	m	proti-
boljševiškega. Večkrat so prihajali iz Rusije rdeči detachcmenti. Pri Urgi sc jc boril baron Ungem — Sternberg za ne-zavisnost Mongolije proti Kitajcem in boljševikom; vsa dežela je bila vznemirjena kakor jezero, ki ga obiščejo viharji.
Osscndovski in tovariš sta v tistih dneh prebila neverjetne nevarnosti im težave. Od hutuka v NarabandŽiju sta krenila v, smer protj Urgi. Tu sta imela opraviti z raznimi čarovniki, ki so jima' kazali reci, katerih nista mogla doumeti. Nekatera njihova prerokovanja so se izpolnila. red Jurto, kjer je stoloval proslu-h baron Ungern Sternberg, so Ossendov-skega aretirali baronovi vojaki. Kapetan Vesclovski. oborožen z revolverjem in z kozaško sabljo, ga je vodi! j>red svojega poglavarja. Kratko pred tem je bil ustreljen neki polkovnik ki jc bil osumljen zveze 7 bol.iševiki. Srečanje z baronom Ungerijem ie bilo uprav dramatično. Baion sam je imel v rokah revolver, tik
zapeli Riharjevo »Savico«, ali Potočnikovi «Doienjsko« (Pridi Goreti’c) "in »Zvonikarjevo« (Zvonovi zvonite!), ali Slomškovo »En hribček bom kupil«, ali Hubrovo »Kranjska dežela« ali Meškovo »Otok Bleski«, pa Vilharjevo »Po jezeru« in »Bom šel na planiri’ce — na visoke gore; — bom slišal od daleč — Zagorske zvone«.
V žalostnih, naravnost obupnih razmerah smo tedaj živeli Slovenci. A vendar so se pojavila znamenja, ki so napovedovala novo dobo; vzhajala jo tam v daljni daliji zlata zarja, ki je oznanjala, da naposled vendarle tudi nam napočijo veselejši dnevi.
Tako je prišlo nenadoma znamenito leto 1848.. ki jc pretreslo skoro vso Evropo. Zamajali so sc stoli oblastnih, vsemogočnih	samodržcev in	zarožljale	so
verige na sužnjih rokah kmeta in meščana, tako da je to rožljanje preplašilo graščaka,	grofa in	kneza	in kralja.	In
sprevideli so nadiuti oblastniki, da bo treba dati in priznati tudi nižjim stanovom pravic, ki jim	gredo	po božjih	in
človeških	postavah.	Tistega -leta se	je
predramil tudi naš mali narodič iz suž-njega spanja in mrtvila.
Največja pridobitev leta 1848. in novejše dobe je: ustava in popolna osvoboditev kmeta. Prosto smo zadihali Slovenci in začele so se vsestransko razvijati rtaše moči, sile in zmožnosti. Dal je kmet slovo staremu načinu obdelovanja zemlje in se s pridom poprijel modernega gospodarstva. Razvila sc je trgovina, za katero jc pokazal Slovenec lepo nadarjenost: vzcvetela jc obrt, zlasti domača (izdelki fz lesa, lončarstvo, čipke, doma narejene obleke itd.). Slovenski jezik je prišel do veljave in do ugleda; odkazali so mu dostojno mesto v ljudski im v srednji šoli; oglasila se jc naša beseda z vse-učiliških stolic; priznali so slovenščino v uradu. Budila še je narodna zavest; z velikim uspehom so v tem oziru delovale »Čitalnice«, na taborih (Vižmarje. Ljutomer) so plamteči rodoljubi (Zarnik, Raič, Lavrič, Vošnjak) podžigali' tisočere množice za narodno misel: v novejšem času širijo narodno prosveto nešteta izobraževalna društva, odseki, časopisi in knjige, za katere jc v prvi vrsti skrbela Mohorjeva Družba in Slovenska Matica.
Storili smo velik korak naprej v gmotnem oziru, kakor nam pričajo naši denarni zavodi, naše zadruge, naša gospodarska društva in vrlo razvite razne panoge našega kmetijstva (živinoreja, konjereja, sirarstvo), kar jc posebna zasluga stare naše Kmetijske družbe (ustanov, iljena 1775. leta.).
A še bolj razveseljiv pa jc pogled na naš duševni napredek in razvoj.
Kako mogočno je razvita naša glasba! Zaipeti so v narodnem duhu zložene nabožne pesmi Potočnik, Rihar, p. Angelik, Fajgclj, Pogačnik, zapeli živahne posvetne popevke in zbore Vilhar (Zagorski zvlonovi, Plan in ar, Po jezeru), Jenko (Naprej zastava Slave), brata I-pavca, Gerbič, Hajdrih, Medved, Volarič. 'Parma jo mojster slovenske ' operete,
Sattuer nam je poklonil prvi oratorij (Marijino Vnebovzetje) in veličastno kantato Ol.iki«. In Lajovic in Aclainič, Prepiri in Ferjančič uspešno tekmujejo' z modernim! skladatelji drugih narodov.Da se nam niso*' lX)izgub!!e narodne popevke* zato sp poskrbeli Žirovnik. Gerhič, Malenšek,.Dev* Bajuk,' Prelovec. ,	*	•
V dramatiki nismo zaostali za .sosedi* ali pa smo jih celo prekosili. Stopil je na slovenski oder Šekspir, Ibsen, uveljavila so se na njem tudi domača, izvirna, dela (Medved, Funte k, Finžgar, Cankar, Meško), katerim so priij>omoglj igralci kakor Borštnik in Verovšek, 'Nučič in Skrbinšek do sijajnega uspeha. Prav srečno so u-]>rizarja!i na slovenskem odru tuje opero in operete, pri katerih so sodelovali domači umetniki-ipevci (Noht, Trtnik, Bet-tato)in tuji pevci iu jiovfco. In marsikateri slovenski pevec in nekatera naša pevka je pridobila velik ugled na tujih odrih. Ponosni smemo biti na naše slikarje: in kiparje! Mehki Leskovca« Wolf se je šel učit v Benetke in okrasil neštete naše cerkve (Stolnica in frančiškanska v- Ljubljani) s slikami, ki spominjajo na slavno' italijanske mojstre. Poljanec Juri Šubic se je vzgajal na Dunaju in v Parizu; u-Sfvaril je lepo število mojstrskih del za domovino (Št. Jakob in Rožnik ,v Ljubljani, Poljane, Šenčur in Cerklje pri Kranju), pomagal slavnemu Munkačiju (pri sliki »Kalvarija«) in v Atenah uspešno slikal znamenito Schlieoiamnovo palačo. Velik umetnik je bil tudi njegov brat Janez* ki sc je posebno proslavil s svojimi slikami /sa narodno gledališče v Pragi. A' nesrečna brate nista dosegla viška svojo umetnosti, smrt-jima je v najlepših letih' iztrgala čopič iz umetniške roke, Juriju pri Litrskem, Janezu .v Kaiserslauternu. Pa nag Janez Grohar, doma iz prelepe planinske, vasi Sorice gori blizu Krekovega Prtovča! Z Groharjevih nedosežno lepili siik nam odseva ves čar in vsa krasota in vse bogastvo čudovitih -barv našega-planinskega sveta in .vsa veličastna poezija kmečkega dela (»Scjavee). Zel je Grohar mnogo priznanja ,v. raznih tujih
velikih mestih, kjer je razstavljal .slike, z
za Osscnidowskega hrbtom jia je staJ kapetan z sabljo in revolverjem. Vtis, ki ga je napravil Ossendmvski na Ungcrja, pa je bil ugoden. Baron se jc upravičil: »Razumeli boste moje postopanje, saj me obdaja toliko izdajalcev ih vohunov, da nikomur ne zaupam. Vse je demoralizirano. Ravnokar sem dal ustreliti polkovnika Filipova; v podlagi njegove suknje so našli tajna boljševiška povelja«.
Baron Ungern Sternberg je ena najznačilnejših osebnosti današnjega časa, značilen zlasti za rusko revolucijo, O njegovih dejanjih so pisali tudi evropski listi. Njegov rod poteka od morskih gusarjev: ded mu je bil morski razbojnik na Indijskem oceanu. Baron je stopil najprej v rusko mornarico, od tod pa v kozaško vojsko. Boril se jc proti Nemčiji, pozneje pa v Transbaikaliji zoper boljševike. Bil je zastaven, širokoplee mož z majhno glavo in razkuštranimi lasmi:	1>rada mu je bila rdečkasta, a
obraz izžet in suhljat. Poznala se mu je nervoznost in je neprestano pil čaj. V revoluciji je videl orožje neznanega »prekletstva«, ki hoče iztrebiti kulturo in uničiti moralo. Ungern je zbral precejšnje število vojakov razpadle vojske iu je širil strah in grozoto, kamorkoli je prodrl. Vedeževalci so mu prerokovali, da mu je sojeno živeti le še 130 dni; kot budist se je mimo udal v s vo V usodo in je pravil: »Jaz bom umrl, toda potomci
j
namenom, da pridobi tudi zunaj ugled inč priznanje 'slovenski slikarski umetnosti.;1 Baš se jc odpravljal nadalje učit ser ite1 spopolnjevat v slikarstvu, pa je omahnil1 v zgodnji grob. Kot slikarji samouki sp; dosegli lepih uspchovi Ogrin, Bradaška,' Grilc in Koželj. Ne manjka nam tildi odličnih domačih kiparjev. Prava, • nanetnlš-j. ka duša je bil kipar Janez Zajec, doma < ir OsMce Jiad Poljanami. Lepa dote. nt&d ' .njimi veličastni relief na pcfoopatrščui vb Kranju je ustvaril njegov sin Ivanu Breztl dvoma pa jo danes pr.viak' naših kiparjevi nežni in globoki France Bemeker*. čegar j spomenik sv. Janeza Nepomuka. v Kna- I nju je umetnina posebne vrednosti m nenavadne lepote. Velikopotezen jer Lojze j Dolinar (Mafija Gubec, Krekov naigrob--' nik); prezgodaj je legel v grob rojak ma- j tematik Vega, Ivan Povirk, a njegov, po-v bratim Moravčam Tine Kos snuje šc tiho' in neoprezno svoja dela, ki pričajo o nje-' gorvem izvirnem talentu (Tomanov na-
Džimgis-Kana so prebujeni in v Aziji bo nastala velika država od Oceana tja do Volge«. Značilno jc, da so sc preroko-! vanja izpolnila: približno 130 dni po teh' dogodkih so boH.iševiki barona us led' izdajstva njegovih lastnih častnikovi ujeli I im obglavili.
Urga je mesto živih bogov: 30 tisoč; budistov in 60 tisoč' menihov. Slednji,1 zbrani okoli živega Budhe, imajo mesto zase s šolami, templji, arhivi, knjižnicami.( Njihov poglavar Bogde Khan je živo poosebljenje Bude, cesar Mongolije. Po Ungerjevem posredovanju je ta vladkr-j bog sprejel Osscndov/skega v avdienco. Spoznal je v njem rejenega1 starejšega : gosipoda. dobro obritega, a oslepelega odi' prevelikega — pijančevanja. Ta Človek-bog je sila naiven in je imel ogromno veselje' z dvema starima: topovoma, ki so mu jih poklonili ruski oficirji. - Romarji, prihajajoči z daljnih budističnih pokrajin so mit prinašali razne darove, kakor gramofone, dišave, redke živali itd. Koiga se mož želi iznebiti, temu pošlje zastrupljeno srajco ali rožnivencc. Starec, ki se glupo smeje veselim gramofonskim arijam in ki svoje sluge elektrizira z električnimi -aparati,' je eden najvplivnejših’ mož vesoljne Azije.	'	■ 1 ■ ■
Iz Urge jo dr. Osscndovvski dospel M dvanajstih dneh brez izrednih' tež-koč na vzhodno l-;tei«ko železnico, odkoder. so je peljal v Peking in se vrnil v domovino.
\
Stran 't
mmas
V SfabiKora, 3no 20. aprila 1924.
geofonik v Moravčah. kip kralja Aleksan-dria:, okraski na zgradbi Jadranske-banke v Beogradu.) Pravi umetniški .duši sta bila kiparja 'Janez Vurnik in njegov
učenec France Pavlin.	.
In kdo ne bi bil vesel našega lepo* sfovja! Nastopali so za mojstrom Francetom ^Prešernom možje, ta so uspešno
■ oddafljevab njegovo delo in še danes ubirajo stopinje za.njim. Prešernov ucenec |e bi krepki in zaišitasvini Vebkolascan
■ France Levstik, čegar pesmi se odlikujejo ipo resničnem1 občutju in mojstrskem jeziku. Iz vefikolaške okolice je prišel tudi mehki, uglajeni Jožef Stritar, ki nam je šele odkril Prešerna, razširil ozke meje našega književnega obzorja in postal •po obsežni Jepočutni izobrazbi učitelj in ■vzgojitelj tedanjega našega pesniškega naraščaja (Gregorčič, Kersnik, Gimpcr-man). Na Sorškem polju pod Kranjem se
•ije oglašal globoki pevec Simon Jenko s svojimi gorkimi spevi o dekletu, naravi in domovini. Pivna Soška dolina -nam je dala dekliško nežnega Simona Gregorčiča:	njegova	pesem je pila o-
maimljiviO lepoto na rosah sinjega neba, na rosah zelenih gora: gibčni jezik njegov spominja na gladko in ubrano govorico. ki se razlega v bližini jasnega neba italijanskega, v bližini bodrih valov Jadranskega morja, ob čegar slovenskem o--brežju je nesrečna naša Lepa Vida prala »plenice nebogljenega sinka svojega. Odplačni, močni Aškerc nam je zaipel vzorne ballade in romance, uspešno se razgledal po lepem svetu slovanskem in, krepko udaril tudi1 na socialno struno, ta borec za pravico in svobodo vseh nesrečnikov . in sužnjev. Resen mislec je Kamničan
• Anton Medved, pesem Silvina Sardenka •“•(Alojzija Merharja), je iskrena in domača,
• Alojzij Gradnik nas vodi v bedna sela [svojih' Brd in kršne Istre, živahni Golar, »sosed Simona Jenka, pa hodi trgat dehteče svoje pesmice na Pisano polije, v •'Rožnat grm in nabirat na lepe naše njive tPoletno klasje. Pesem Belokranjca Otožna Župančiča pa doni kakor velikonočni' i®von, čegar glas se razlega po vsej domovini in se čiije tja do Istre in Goriške in Koroške, tja do Vestfalske in do Amc-■irike. In ta zvon vabi k vstajenju in k delu.
v In naši’ pripovedniki! Levstik France nam je poklonil mojstrsko povest «Mar-tin Krpan«, v kateri je pokazal mladim ‘pisateljem, kako naj pišejo za ljudstvo. [Levstika je v jeziku dosegel blagi France iErjavec, Ljubljančan, njegove ljubke po-1 vesti nam prav tako ugajajo kakor njc-.govo nedosegljive slike iz narave (Rak, llMravlja, Žaba) in njegova zlata knjiga ■•»Domače In tuje živali«. Pr [kupljivi Dolenjec z Muljave, Jožef Jurčič, nam je tiapisatl prvi roman (Deseti brat) in venec •todličnih povesti (Domen, Sosedov sin, torij Kozjak. Doktor Zober),, ki so učin-
kovale kakor novo razodetje in se , mahoma prikupile slovenskim bralcem, pre prostim prav tako kakor omikanim; a v šestintridesetem letu je legel v grob mučno zavestjo, da ni mogel rojakom še povedati vsega tega lepega in mičnega, kar bi bil povedal in izkramljal tako rad.
V starodavnem Bohinju je tekla zibelka možu iprav; svoje vrste, modrijanu in šaljivcu, Janezu Mencingerju. Iz prijaznega Mengša je priromal Janez Trdina, pisatelj čudovitih bajk in pripovedk in eden največjih mojstrov slovenske boga te in ugledne besede. Lepa Poljanska Dolina nam je poklonila iskrega Ivana Tavčarja, ki je dal dtiška svojemu živahnemu, ognjevitemu srcu v svojih prelepih povestih in novelah. Fini Janko Kr smik, doma iz B-da ob vhodu v razvpiti Orni graben, je pisal vzorne feljtone (podlistke) in zanimive povesti, v katerih nam je s krepkimi potezami jasno (narisali naše malomestno živiljertje; a prav tako spretnega opazovalca se je izkazal v kratkih črticah, zajetih rz kmečkega življenja (Rojenica,* Povesti za ljudstvo, izšla v Mohorjevih knjigah).
V prijaznih Moravčah je rojen zgovorni pripovedovalec Fr.Detel a .njegove povesti preveva domača naravna iskrenost in ne-prisiljena šaljivost. Izpod Limbarske gore se je oglasil France Maselj —• Podlim-barski in napisal prezamimivo sliko »Gospodih Franjo« iz življenja bednih Bošnjakov, in prav ta spis je bil vzrok, da so ga med vojno pognali v tujino umret od žalosti in bridkosti in hreipenenja po izgubljeni domačiji. Brezničan Finžgar se je z uspehom poskusil v zgodovinski povesti (Pod svobodnim solncem), prav lep talent jo bil Visočan Peter Bohinjec, ki sc žal, ni mogel prav razmahniti, mnogo še obetata Vladimir Levstik in Janez Pregelj, lirik v prozi je Ivan Zorec, Jurčičev rojak. Velenadarjcnr Ivan Cankar se odlikuje po nenavadno lepem, umerjenem jeziku, v spisih svojih spaja žgoče zbadanje Z redko globokostjo, nežnostjo in prisrčnostjo (Podobe iz sanj, Moje življenje).
'Visoko smo priromali v duševnem oziru vi teku zadnjih desetletij. Izpričali smo vsestransko veliko duševno nadarjenost. Mogočni Stvarnik! Postavil si nas v čudovito lepo pokrajino, kjer prehaja tudi sever v mehki so In oni jug, obdaril si nas z redkimi darovi srca in urna. Ni mogoče, da bil tak narod zapisan poginu; marveč je božja volja, da ta mah, a dobri naro-dič, ki je dolga stoletja le trpel in upal, živi im še bolj razvije svoje darove. In tako ,se bo zgodilo. Duh slovenski bo šel zmagonosmo svojo pot, naj navale nanj še tako pogubne sile, vztrajal bo in obstal. nič ga ne more zatreti, nič preprečiti nadaljnjega napredka njegovega. Saj je duh več in ga ni moči nikdar in nikjer iu nikoli zatreti in uničiti!
Maks Pirnat, Podkraj'ec;
Spomini na pisatelja Ivana Tavčarja.
Drobiž.
’ y petnajstih 'minutah razporočeria in L>,	,	poročena.
te Chicagasporočajo:* Sodnik John Jv ■•StrilivaU' je-dovolih ra a poroko'. Mre/ Ani 'M. Dickorhof. Petnajst mimit potem, ko :'je sodnik razporoko podpisat, pa je pri-Mrs. Dickerhof znova pred. • njegov sodtil atol. Seboj je pripeljala' H. 'D. iCundlacha. Sodnik jo je takoj poročil. jSfrs. Didkerhof je tožila svojega moža, (Elmer G. Dickerhofa. za razporoko. Tr-jUBia je, da. je sirov napram nji. Sodnik *3S je uslišal prošnjo ter ji dovolil raz,--•porofco. Ona je takoj po razporoki mahnila naravnost v urad za poročna dovoljenja, kjor si je takoj izposlovala do-vojjejije. Ko je prišla vdmgič pred sodnika, •— v spremstvu svojega novega izvoljenca •— ji je sodnik rpkel: »Imela si ehpežaiLostho izkušnjo. Zakaj ne M malo pdčalkala, predrto se znova p)daš v zakoni* Namesto nje je odgovoril Gund-larfi, »Čakala sva itak že predolgo,« je rekel. In sodnik ju je poročil.
kjk<' \	"	*	'
' >Tr	P«rite	sne?	Apetit mesta Pa-
-■n*® 3® -ogromen. Poleg velikega števila ■FjegAvrh prebivalcev treba upoštevati tudi1 to, da Francoza jedo radi veliko in -dobro. Potem m čudno, da Pariz porabi ■vsako leto en rrtiljon nreterskih. centov iita, 2 umk 500.000 imtc. moke, miljon •aititc. krompirja, 200 mil. kg mesa (250.000 ;	300t(j00»..telpt, JSL mil. -krav, 500.000
•svinj). Za kavo, čaj in marmelade je treba okrog 1,300.000 rrytc. sladkorja in >150, milijonov litrov mleka. Razventega poje to mesto cele gore karfijola in šala te _ in ogromno množino vsakovrstnega • sadja..
Gloveški strelovod. V Madridu je .uiiničTv starosti 80.let, neki Caesar Bel-tran, o katerem je, bilo po vsem španskem znano, da ga strela ne more rani-Ivo mu je bilo 25 let, ga je prvič zadela strela. Obleka je na nje,m dobesedno zgorela, sani1 pa ,ie ostal nepoškodovan. Nekaj časa pozneje je zopet udarila strela van j in oslepel je na eno oko. Pozneje jo bil zaposlen, v cerkvi kot zvonar. Ko je bil nekoč med nevihto v zvoniku, je treščilo tja. Njegovega prijate-1 ja,, kr jo stal lik njega, je ubilo, on pa je ostal .npposkodova.n. Zopet je, minulo več tet in Cae.sar Belfcran je šel s svojini' sinom v sosednjo vas; kar je pridrvela nevihta; oba, sta se zatekla pod košato drevo, Treščilo j« v drevo, ubilo sina, drevo je zgorelo, Beltran pa je ostal živ in zdrav*. V petič je ušel streli laui, ko je treščilo v-njegovo hišo.
Rekord hitrosti. Neka poštna 'dopisnica, ki: je bila oddana 20. februarja 1910 na pošti y Jjueemu na adreso gpspoid.čne Feruande Motta, plesalke v Touloiv.su, je dospela na odrejeno mesto dne 21. TOrarca 1924, zdaj že gospej Fer-
”a?d® Brou«h. Karta je. torej potovala 14 let.	r	r ' - '	*
Breg v Ljubljani! Pogosto se mi misli vračajo tja in kadar zopet korakam tam ob Ljubljanici od Crevljarskega mostu doli proti Šentjakobskemu mostu, se mi budi vse polno sirominov na lepa gimnazijska leta. Stanoval sem v Florijanski ulici in pogosto zašel na Breg. Včasih sem ondi poiskal sošolce in ž njimi predelava! šolske stvari, takole kako soboto smo krenili na pivo v Bizeljsko klet v starodavni Cojzovi hiši; v kleti je tedaj Ikrčmairil tisti Štefan, kil je dolga leta vozil pošto iz Ljubljane v Lukavico in s katerim smo se večkrat vozili na počitnice. Najlepše pa. je bilo, ko je prišla ljuba pomlad. Kostanji na Bregu so pognali in sfcoro se je odelo vejevje v svetlozeleno listje in beli cveti so pozvanjali, pred njimi smo pa hodili ob maj-nikovih večerih študentje, šalili se, sanjarili in gledali za lepimi dekleti, ki so tudi prihajale pod kostanje, da se navži jejo večernega zraka in dehtečega vonja cvetočih kostanjev. In ko je zapel pri Svetem Jakobu tisti stari veliki zvon s sladkim svojim glasom jm vabil k Šmarnicam. srno pohiteli čez Ljubljanico v šentjakobsko prelepo cerkev. In navdušeno smo (prepevali pete litanije, kakor jih jc navdušeno pred šmaroičnim oltarjem prepeval nepozabni Janez Rozman, tedanji šentjakobski župnik, duhovnik v pravem pomenu besede, ljubljenec faranov, svojih in nas, mož apostolske gorečnosti in apostolske dobrotljivosti.
Na Bregu jc Imel Tavčar dom in pisarno. In tam pod kostanji mi je nekoč sošolec pokazal na krepkega, širokople-čega moža, ki je mogočno korakal čez cesto. In je dejal: »To je Tavčar.« Po imenu sem ga dobro poznal že prej. Vsak dan smo brali njegovo ime v časopisih, v »Zvonu« je tedaj objavil satiro »4000«, ki nam je silno ugajala, ker se jc pisatelj tako krepko postavil za Gregorčiča, našega mlljenca, in žgoče ošibal Mahniča. In tista leta je »Zvon« prinesel tudi Tavčarjev spis o »Zali«, kjer smo z naslado brali povest o kanoniku Amam-du, pa o Žalostnem Mihu in o Jernaču izpod Skale...
Med mojimi sošolci se je posebno zanimal za politiko Franc Korošec, oni, ki je pred leti — bil je deželni tajnik v Ljubljani — ponesrečil pri kopanju v Savi pri Lazili, kjer so ga našli mrtvega. Korošec je večkrat, čeprav je, bilo dijakom strogo prepovedano, smuknil na galerijo deželne zbornice (bila je v stari Rcduti) in poslušal razprave deželnega zbora. In pravil nam je potem o teh sejah iu- ni mogel prehvaliti Tavčarja in njegovih govorov. Tudi jaz sem. bil nekoč zlezel v Reduti na galerijo k seji deželnega zbora, a seja je bila dolgočasna, slišati ni bilo nobenega zanimivega govora in povrh tega sem med poslušalci spodaj opazil našega razrednika, ki je bil povrh tega še matematik. Vse veselje moje je bilo pokvarjeno. No, nekaj sem vendar imel od te seje. Spoznal sem tedaj poslanca in pisatelja Janka Kersnika.
In prvič sem slišal javno govoriti Tavčarja, ko smo*30. julija 1897. dopoldne na Brdu pokopavali pisatelja Janka Kersnika. Silno otožen dan jc bil. Otožen, ker na« je pretresla prezgodnja smrt ljubljenega pisatelja, otoželn, ker je bilo prav pusto vreme, ki. se je kar zlagalo z našim duševnim tedanjim razpoloženjem.
Tisto lepo Brdo. pod Čegar podnožjem med vrbovjem in jelševjem teče Radom-lja, odkoder se ti sprehaja pogled po tihih vasicah in belih cerkvicah — sv. Lukeža v Praprcčah, sv. Marjete na Gradišču, sv* Lovrenca v Spodnjih Kosezah, Sv. Trojice — dokler si ne odpočije na vrhu Limbarske gore pri . svetem Valentinu, to lepo Brdo z ljubko okolico svojo so danes zagrinjale deževne megle. In tako suno vsi petrti stali ob gomili, v katero so polagali našega Janka Kersnika in ž njim vred toliko lepih književnih načrtov in osnutkov*,, ki jih ni mogel izvršiti, ker mu je prej bleda, smrt iztrgala pero iz roke.
I-1 h odprt? gomili je pristopil Ivan Tavčar, mož šestinštiridesetih let, poln zdravja m moške šile, in je spregovoril takole;
1 ako je sedaj napočil trenutek, ko nam je vzeti slovo od prijatelja, kojega umrra-ieši dsl smo ravno (zračili ngusnjhiefll
zemlji. Nekdaj — ko se je Janko Kersnik šc veselil cvetočega svojega telesa in ko še nikdo ni slutil, da ruje črv v koreninah na videz zdravega telesa, takrat sva si v gorkem prijateljstvu obljubila, da ima tisti, ki spremlja drugega na zadnji poti, zavezo, spregovoriti ob odprti gomili nekaj besed mrtvemu tovarišu v slovo. To zavezo, dasi mi s svojim bremenom 'tlači in mori dušo, spolnujcni sedaj in s tvoj.o opombo, dragi Janko, govorim ti po dani obljubi zadnje slovo! Nekaj nas je tukaj, koje so vezale s tabo vezi tesnega prijateljstva, in ki smo vedno stali pod vtisom tvoje čarobne osebnosti dolgo vrsto let. Poznali smo tvoje, zlato.srce, in.videli smo te še v dnevih, k<j si s pokojnim Jurčičem kot jedna duša stopal po sphičnih stezah lepega življenja. In ko nam je bridka usoda ugrabila Jurčiča, tolažili smo se, da nam je pustila tcl>e. Jurčičevega prvega in vrednega naslednika! Upali smo, da nam bodeš ohranjen d'o skrajne meje človeških dinij, da bodeš ohranjen sivi svoji materi, ki danes zdihuje za tabo, da bodeš ohranjen mnogoštevilni svoji obitelji, ki danes plaka za tabo, da bodeš ohranjen nam prijateljem, ki še sedaj ne moremo umreti, da si šel od nas, in upali pred vsem, da bodeš do skrajne meje človeških dni ohranjen slovenski domovini, koji si dal toliko krasnega in lepega in koja je od tebe pričakovala šc obilo zlatega sadu. Ali vsi ti upi zasuli se bodo danes .v, to odprto jamo, in nam ostanejo 'le spomini na te, ki bodeš na tem tihem mestu vračal svoji rodni zemlji. kar si bil nekdaj prejel od nje. Spomin na te, dragi Janko, ki si moral prerano umreti, kakor mora — prav, kakor bi v tern veljali neizprosni, kruti, usodni zakoni — v Slovencih vsak, ki je narodu potreben, hitro in prezgodaj umreti! Ah vendar nam ostane nekaj tolažbe. Ostanejo nam spomini, ali s temi družijo sc tudi — dela, katerih mrtvaška lopata vzeti ne more. In tvoja dela ostanejo za tabo! In če more kaj utolažiti obupno tvojo roditeljico, utolažiti nesrečnega tvojega življenja nesrečno družico, nesrečne tvoje otroke in zapuščene tvoje prijatelje, tolaži jih pač zavest, da žaluje danes ž njimi ves narod' slovenski, in da tvojo gomilo obdaja že danes 'svit hvaležnosti celega naroda, hvaležnost radi del, katera zapuščaš kot bogato dedščino glavnemu dediču — svojemu narodu! V svojih delili ostal bodeš sredi svojega naroda tudi v bodoče in 'blagor tebi, da’ bode narod slovenski šc v poznih letih iz tvojih del sklepat na tvojo zlato, blago, mehko in rodoljubno dušo, koje odsev so vsa tvoja dela. — In sedaj počivaj v miru in lahka naj ti 'bo zemlja slovenska, katera te je danes vzela na svoj naročaj. Tukaj v tem tihem kotičku bode od sedaj tvoj dom, s cvetjem ti ga bodo okrašaT vsako leto tvoji potomci, im tvoji prijatelji ga bodo časih obsipavali, dokler tudi njim ne ugasne življenja luč. Na tem tihem prostoru zri bodeš v dol slovenski, irt gledal usodo svojega naroda. Dal Bog, da bi bila ta usoda taka, kakor si jo svojemu narodu želel, kakor si jo že gledal z vzornim, poetičnim duhom; majhen ja prostor, kojega potrebuješ odslej zase, ali nad njim se že danes kopiči veličastna kupola ljubezni tvojih’ otrok, tvojih prijateljev in predvsem ljubezni tvojega naroda! Počivaj in vživaij mir do vekov; vekov! (Slovenski Narod!, 31, 7. 1897. —. Št. 172. L. XXX.) — :	. Mv
• čisto mimo, brez posebnega povdarka jc govoril Tavčar na Brdu in povsodi. kjer je javno nastopal. A imel je silno prijeten gla-s, ki jc donel kakor velikonočni zvon, z glasom se jc viemala krepka, odločna, zastavna gorenjska njegova postava; a- kar je povedal, to jc bilo zrno brez plev, izbrana vsebina v uglajeni obliki, a vsako besedo je narekovalo mehko srce. Kakor je čutil, tako je govoril. In Tavčarju jc bilo dano — redek dar je to svojo dušo v. govoru odpreti, našel je vselej in povsod za svojo misel, za svojo čustvo, za lepo misel iu lcpo^ čustvo tudi tako preprosto, tako domačo in lepo slovensko besedo.
Zato je segla Tavčarjeva beseda do zadnjega kotička’ srca. Zato ga jc bilo veselje poslušati in tako občudovat? milino, lepoto iu moč ljube najše bes^Je Komace, .	'~.........."	~~