I 'r ' 1/ t II пч , ,
l. ЈПГ -
Uit
Cena 1.50 Din -UiiU-H-
Naročnina meučno 89 l.)in, z« inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno <H> Din, za inozemstvo 120 Din
Uredništvo je v Kopitarjevi uL6/HI

ček. račun: Ljub-liana it tO.b^o ш 10.544 za inserate; Sarajevo št v. 7565. Zagreb štv. 59.01!, Praga-Dunaj 24.74»
Uprava: Kopitarjeva b, telefon 2993
Telefoni aredntttva: dnevna služba 205« — nočna 2996. 299« ia 265»
Uhaja vsak daa zjutraj, razen ponedeljka ia dneva po praznika
Se je čas, Avstrija!
0	Avstriji smo pretekli teden pisali enkrat pod naslovom »Plat zvona...« In ta naslov gotovo ni bil pretiran, kajti novice, ki prihajajo iz naše sosedne republike, so vznemirljive, ker razodevajo pod navidezno sorazmerno mirnim površjem strahovite toke, ki se zaganjajo drug v drugega v globini in ki bodo morali prej ali slej razpeniti gladino. V enem letu. odkar vodi simpatični zvezni kancler dr. Dollfuss naporen boj za neodvisnost svoje domovine, smo bili večkrat priča, kako si je s hvalevredno vztrajnostjo skušal ustvariti med svojim lastnim političnim mnenjem kakor tudi med velikimi in malimi državami trdnjavske opore, na katere bi se mogel varno osloniti in potem mirno in stvarno preurediti svojo domovino v stanovsko državo na podlagi načel, ki jih je objavila tekom leta najvišja cerkvena avtoriteta.
Tako si je dr. Dollfuss pridobil neporečene simpatije Italije, ki se mu je morila le preveč vsiljevala s svojimi nasveti in smernicami. Vzljubili so ga tudi v Franciji in Anglija mu je ope-tovano povedala, da ga ima rada. Tudi mali sosedi avstrijske republike v Podonavju so izrazili svpjo naklonjenost zveznemu kanclerju, ki ni maral prodati svoje domovine. Ne samo Madjar-ska, tudi države Male zveze so navezale z Avstrijo čisto nove prijateljske zveze, ki so upravi-čevale velike nade za znosno ureditev podonavskega vprašanja. Toda tragika tega obroča simpatij, ki ga je znal ustvariti dr. Dollfuss, je v tem, ker velesile in male države, ki enako čuv-stvujejo napram Avstriji, zasledujejo vsaka svoje lastne koristi in hočejo Avstrijo izrabiti le kot koristen člen v svojih lastnih velikih mednarodnopolitičnih načrtih. Tako je postala Avstrija, kjer se je zlivalo skupaj toliko simpatij in ljubezni, naenkrat z mednarodnopoli-tičnega stališča le torišče najrazličnejših ape-titov, ki hočejo drug drugega izpodriniti in se pri tem poslužujejo vseh mogočih sredstev, denarnega pritiska, političnih groženj, podpiranja različnih strankarskih frakcij. Od prevelike in presplošne ljubezni je Avstrija postala nesrečna in prav za prav za svoj boj za neodvisnost ni ničesar pridobila, nasprotno, znašla se je naenkrat v nekih nevarnih tokih, ki so jo po ovinkih prinesli nazaj na tiste čeri, ki se jih je pred enim letom s toliko preudarno hrabrostjo ognila. Prijatel jstvo z Itali jo jo je enostavno vrglo nazaj na črto, kjer derejo hudourniki proti Berlinu.
Tudi v notranjih ukrepih se je pokazala ista tragika. Prepošten kot krščanski državnik, da bi bil pred enim letom s pomočjo nasilja pognal vse svoje nasprotnike v ječe in koncentracijske tabore ter se s surovo silo uveljavil, kot se je dogodilo drugod, je iskal zaveznikov, ker je imel občutek, da krščanskosoei-alna stranka, ki je stala za njim. ne predstavl ja narodne večine. Zaveznike je našel pri T.nnd-bundu, to je pri liberalni avstrijski stranki inž-Winklerja. Toda to so bili le mlačni zavezniki, ki jih je od prvega začetka bolelo, da morajo naenkrat služiti »klerikalcem«, ki so jih od svojega rojstva naprej imeli nalogo le požirati. Zavedajoč se tega, je po par mesecih T.andbund dobil od dr. Dollfnsso mrzlo polivko in v ospredje je stopil Heiimvehr. Major Fev je vstopil v vlado, Winkler je zletel iz nje. Toda v Ileimvveliru, ki ga votli knez Starhemberg, svatujejo skupaj krščanskim soeiolcem prijazne in sovražne skupine. Najbolj razboriti so heimvveh rovci na Nižjem Avstrijskem, kjer jih vodi grof Alberti, ki so krščanskim soeialeem vse prej kot naklonjeni. Tudi štajerska skupina, ki jo idejno vodi knez Starhemberg. meče »črne in rdeče bonce« vse v isto vrečo. Torej tudi Hemwehr je nevaren zaveznik, ker ni mogoče vedeti, katera frakcija v njem, ali Feyeva ali Starhembergova ali celo Albertijeva bo končno nadvladala v celokupnem heinivvehrov-skem gibanju. To sluteč, je dr. Dollfuss polil z mrzlo vodo Sturheinberga, ki je ves divji tekel takoj v Rim, sam pa se je trudil, da bi si izven krščansko-sociulne stranke ustvaril neko novo, širše gibanje, ki gu je imenoval »Vater-lundische Front« (domovinska fronta), poleg tega pa je ugibal, če bi ne kazalo krščansko-socialne stranke razpustiti kot potrebno žrtev za okrepitev domovinske fronte. Tudi to ni šlo, ker je stranka smatrala, da je tukšnu žrtev odveč in celo nevarna za primer, da se nuvulijo v domovinsko fronto razni politični avanturisti, ki jim za načela nič ni. Takoj nato smo slišali, du se je ena skupina Dollfussove stranke celo tujno pogajala s hitlerjevskimi agenti na pritisk Italije, istočasno pa tudi, da je imel tudi Lantlbund in celo grof Alberti slične razgovore z odposlanci i/. Berlina. Na sveti večer je bil sprejet celo neke vrste »dunajski pakt«, ki bi imel biti krščen ob priliki bivunja italijanskega ministra Suvicha kot botra na Dunaju. Toda tudi to ni uspelo. Starhemberg se je vrnil, udaril zopet po mizi. zahteval z grožnjami večjo oblast za svoj Ileimwehr, jo tudi dobil, spravil majorja Кеуа na najvažnejše mesto za zveznim kanclerjem. Landbund pa je v odgovor zagrozil, da se bo vrgel v roke hitler jevskemu pok retu.
1	renutno torej jc kancler obdržal krščansko socialno stranko, poleg katere životari »domovinska fronta«, in si pridobil pomoč Heimvvehra, ki pa kriči po vsej oblasti. Po enem letu iskrenega, hrabrega boja za svobodo domovine, boj, ki je bil gosposki, to je treba podčrtati, si Dollfuss ni mogel ustvariti na znotraj trdnjave, nn kntero bi se mogel opirati brez strahu, da ga jutri ne bo izdala za njegovim hrbtom. Tragika je v tem, da je v Avstriji zadosti volje za ohranitev narodne neodvisnosti, а da je mržnja proti krščanskim soeialeem tako slepa, da bi nekateri rajši pogoltnili »Dollfussove klerikalce« tudi za ceno anarhije in državne progasti. Tragika je v tem. da je dr. Dollfuss kot
rsčanski državnik ostal zvest krščanskim načelom vladanja, mesto da bi bil. kot so storili drugod, pohodil in pomnndrnl načela in se obdržal na vladi, če bi mu šlo za to — s peščico žandarjev in z izjemnimi zakoni.
Iz tega razmišljanja sledi, da sla za uspe-len konec borbe za avstrijsko samostojnost, ki
Dva poizkusa socialnej^efwme
У Italiji 5 Zakon ° horporacijah sprejet ^ jVCdlČljl • Zakon o nacionalnem delu
Rim. 15. januarja.
Dne 13. t. m. je italijanski senat sprejel zakon o korporacijah, katerega mu je bil predložil Mussolini in o katerem smo že poročali. Na sejo senata je zopet prišel Mussolini in s tem dokumenti- i ral, da smatra ta zakon kot enega najvažnejših i
zakonov, kar obstoja Italija. Zakon je bil sprejet od senata po govoru Mussolinija z velikimi aklamacijami. Seveda pride sedaj druga faza, ko se
i'
bodo korporacije dejansko ustanovile in ko se bo moralo pokazati, ali se bodo korporacije v praksi izkazale ali ne. Šele potem, ko bodo korporacije osnovane in bodo že nekaj časa funkcionirale, bo Mussolini izvedel ustavno reformo, to je, bo ukinil sedanji parlament in ga nadomestil s parlamentom, ki bo obstojal iz zastopnikov, izvoljenih od kor-poracij.
V svojem govoru pred sprejetjem zakona v senatu, je Mussolini najprej orisal moderni kapitalizem, o katerem je dejal, da je pojav XIX. in XX. stoletja, ki ga nista poznala ne stari ne srednji vek, zakaj sodobni kapitalizem je neločljivo zvezan s strojem, s prenosom energije na daljavo in z delitvijo dela v smislu racionalnosti in univerzalnosti, da se prehrani ogromno število ljudi. Ta kapitalizem, ki se je gradil na načelu liberalnega gospodarstva, ki pozna samo privatno gospodarstvo brez intervencije države, je danes za vedno zatonil. Nekateri so ga hoteli nadomestiti s komunizmom, toda
komunizem je skrajna birokratizacija gospodarstva
oziroma pomeni državni socializem. Na zapadu ie tako podržavljenje gospodarstva nemogoče, ne glede na to, da tudi v Rusiji ustvarja neprestane in čedalje bolj zapletujoče se težkoče, ker je gospodarstvo naroda svojevrstna, spremenljiva in pojx>lni sistematizaciji nedostopna realnost. Kar se tiče Roo-seveltovega gigantskega poskusa, meni Mussolini, da Rooseveltovi kodeksi ne pomenijo ničesar drugega kakor	>
prisilne kolektivne pogodbe
katere predsednik naloži bodisi eni bodisi drugi stranki ali pa obema. Moramo še počakati, preden bomo videli, ali se bo ta eksperiment posrečil, toliko pa lahko povem — je dejal Mussolini — da se mi zdi, da
denarni manevri ne morejo dvigniti cen
V bistvu ni to nič drugega kakor inflacija, ki so jo poskusili v Franciji že pred 140 leti. Toda inflacija je in ostane pot h katastrofi. Kdo si more resno predstavljati, da bo jx>množitev banknot jx>-večala bogastvo naroda? To bi bilo ravno tako, kakor če bi kdo mislil, da. ako eden in isti negativ enega in istega individua reproduciramo milijon-krat, smo dosegli pomnožitev prebivalstva za 1 milijon ljudi. (Velika veselost.)
Mi Italijani — je dejal Mussolini — smo se odločili za fašistično korjx>racijo. Ako je liberalno gospodarstvo bilo gosjx)darstvo samih individuov v popolni neodvisnosti od države, predstavlja fašistično korporativno gospodarstvo tako gospodarstvo posameznih individuov kakor gospodarstvo ; združenj in gospodarstvo države. Kakšni so znaki korporativnega gospodarstva?
Korporativno gospodarstvo
sooštuie načelo osebne lasti
Zasebna last je realizacija človeške osebe v njegovi okolici, to je v svetu. V tem oziru je fundament kulture in mora ostati. Toda privatna last ni samo pravica, ampak tudi dolžnost, to se pravi, mora imeti socialno funkcijo. Z drugimi besedami: last ni
Dunajska vremenska napoved: Spremenljivo, toplo vreine, zapadni vetrovi.
Zagrebška vremenska napoved: Pretežno bo oblačno in megleno s ponovnimi padavinami, hladno.
I je še vedno cilj avstrijske vlade, odprti samo dve poti. V zunanji politiki bo treba med ljubeznimi, ki se ponujajo, izbirati ter se iskreno nasloniti na one državne skupine, ki Avstriji niti sedaj, niti v bodočnosti ne strežejo po živ-i Ijenju. Teh skupin pa ni mnogo, to je dr. Dollfuss že izvedel v enem letu. Prav za prav je samo ena. to je skupina Francija-Mala zveza. Mi bi bili upravičeni čuditi se, če se Avstrija v najbližji bodočnosti ne bo odločila, da stopi ! z vso iskrenostjo in ne tla bi se ozirala nazaj. , no pota. ki vodijo naravnost v Belgrad in v : Prago, da izpustimo Pariz, kjer ima Avstrija iskrenega nesebičnega prijatelja. Mi si upamo ' celo trditi, da afco Avstrija ne bo v najkrajšem času stresla rame in se otepla pri jateljev, ki jo : hočejo požreti, ter se naslonila na političen sistem Francijn-Mala zve/a. tla bo prepozno in jo znajo zagrniti valovi pokretov. ki jim ni kos, ako ostane zunanjepolitično v njihovi družbi.
To velja za zunanjo politiko. Na znotraj nimamo pravice dajati nasvetov. Pripomnili bi pa radi, da so izkušnje enega leta dovelj jasno pokazale, kdo je v Avstriij iskreno za neodvisnost in kdo ni. Od vseh zaveznikov, ki so prihajali in odhajali, nobeden! Najmanj pa heimvvehrovstvo. Neodvisnost avstrijske republike bodo branili, to jp druga resnico, samo krščanski ljudje. Naj si Avstrija torej ne tnnže rok z hnžnniem nokretov. ki so tako v Itnliii kot v Nemčiji prizadeli krščanski kulturi naj več krivic.
samo zato. da jo lastnik uživa, ampak on jo mora upravljati in množiti tako, da je v skladu s koristjo vseh. Korporacijsko gospodarstvo bo zalo privatno iniciativo spoštovalo in samo tedaj, kadar individualno gospodarstvo postane nesocionalno ali pokaže kakršnokoli že hibo, intervenira država. Kor-poracija sama pa ima namen, da uvede v gospodarstvo red. Zakaj, ako je sploh čemu treba reda, potem t'a je v prvi vrsti treba gospodarskemu življenju, ki se tiče skupnosti vseh državljanov. Ta red pa sc more ustvariti samo po avtonomiji oziroma
avtodiseiplini posameznih strok oziroma korporacij.
Le v šlučaju, če bi se korporacije ne mogle same sporazumeti med seboj, bo intervenirala država, zakaj država predstavlja konsuinenta, veliko anonimno množico, ki mora, ker ni organizirana, biti v prvi vrsti od države zaščitena.
Na koncu je Mussolini izjavil, da se bo lotil ustavne reforme, to je razpustitve parlamenta in njega nadomestitve po korporativnem zastopstvu, šele potem, ko bodo korporacije že nekaj časa poslovale.
Dr. Ley : „Delo človeka ni tržno blago, "" ampak nravstvena vrednost"
Berlin, 15. januarja.
Medtem ko so v Italiji sprejeli vsaj zakon o korjioracijah. pa v Hitlerjevi Nemčiji še niso prišli do tega. Dan prej, ko je sprejel rimski senat korpo-racijski zakon, je vodja takozvane nemške delavske fronle dr. Ley napovedal, da se bo v kratkem predložil zakon v svrho ureditve nacionalnega dela, o čemer smo že na kratko poročali. Dr. Ley pa je tej napovedi dodal nekako obrazložitev, v kateri pravi: Novi zakon sloni na načelu, da mora podjetnik bili pravi vodja podjetja. Podietnik ne sme biti samo trgovec, ampak pravi vodja svojega tehničnega in delavskega osebja, kakor ima kompanija svojega »hauplmana«. Podjetnik mora v vseh stvareh dati smer in biti zgled, kajti on nosi odgovornost. Podjetnik in delavec spadata skupaj.
Novi zakon bo nadalje slonel na načelu, da delavna sila človeka ni Iržno blago, ampak da je nravstvena vrednota. Zato tovarna ni izključno meščanska lastnina, ampak pripada prav za prav vse-
mu ljudstvu. Tretje načelo je, da mora vladati v go-spoaarstvu
čistost in poštenost
Mi ne bomo sodili podjetnika po tem, ali je formalno prekršil ta ali oni zakon ali ne, ampak mi bomo uvedli častna sodišča, kojih člani bodo gospodarji in delavci, ki ne bodo gledali, ali je kdo nekriv v smislu kazenskega zakonika, ker je znal zakon spretno obiti, ampak bodo sodili po menta-liteti, iz katere se je zgodil gospodarski zločin. To bo nekaj čisto novega v nemškem pravu.
Ley je na koncu dejal, da ta novi zakon ne pomeni samo popolnega preloma z marksizmom, am-pal da bo še veliko popolnejši od italijanskega kor porativnega sistema. — Kakor vidimo. Ley ni povedal nič novega, še manj pa kaj konkretnega. Treba bo prej počakati, da bo zakon predložen, preden si bo mogoče ustvariti o njem pravo sodbo.
Avstrijski problem
...in čakajo na Suvicha
Kaj vse pričakujejo na Dunaju od italijanskega ministra
Dunaj, 15. jan. b. Ta teden bo za Avstrijo v a- ; žen. Po debatah, ki so se v preteklem tednu vodile I v predstavništvu krščansko-socialne stranke, se je pričelo danes zasedanje poslanskega kluba iste stranke. Danes pa pride iz Varšave na Dunaj tudi madjarski poljedelski minister Kallay. V četrtek pride semkaj italijanski državni podlajnik Suvich. Uradno se poroča, da se ima ta obisk smatrati kot vljudnostno gesto. Ne zanika se pomen tega obiska ter se celo naglaša, da bodo pogajanja, ki se bodo vodila med zastopnikom šefa italijanske vlade in avstrijsko vlado, odločilnega pomena. V prvi vrsti gre za revizijo avstrijske ustave in za notranjo ureditev Avstrije, kakor tudi za njeno popolno neodvisnost. Revizija ustave se bo po teh iniorma-cijah izvršila v smislu papeške okrožnice »Quadra-gesimo anno«, nikakor pa ne v fašistični smeri. Ta revizija pa se bo lahko izvršila šele potem, ko se bo Berlin odrekel aneksionističnih naklepov napram Avstriji, kar naj pomeni, da se revizija in ponovna zgraditev Avstrije ne bo izvršila brez sodelovanja avstrijskih narodnih socialistov. V dobro poučenih krogih se zatrjuje, da je Italija za čim ožje, v prvi vrsti gospodarsko sodelovanje, nato pa še diplomatsko sodelovanje med Avstrijo in Mad-jarsko. To sodelovanje bi se šele pozneje preneslo tudi na politično polje. Zaenkrat se dela na to, da se Avstriji najdejo nova tržišča za njeno industrijo, na drugi strani pa Madjarski za niene poljedelske proizvode. V tem oziru se je baje že dosegel sporazum med Veliko Britanijo in Italijo in menda tudi med Francijo. V primeru, da se Avstriji zagotovi popolna samostojnost s pristankom Nemčije, bo tudi Francija pripravljena, da gre po posredovanju italijanske in britanske vlade do gotove mi-je na roko Nemčiji. Obisk Suvicha na Dunaju bo v dveh do treh dneh. Po obisku v Avstriji odpotuje takoi v Pešto. V začetku meseca februarja odpotuje Suvich zopet v Budimpešto in nato ponovno na Dunaj, Na Dunaju pripravljajo Suvichu svečan sprejem, na katerega bodo pozvani vsi inozemski diplomati, kakor tudi predstavniki domačega in inozemskega tiska.
Se en olas o rimskih načrtih v Podonavju
Dunaj, 15. jan. c. Današnji »Der Morgen« piše o razgovorih med italijanskim državnim podtajni-kom v zunanjem ministrstvu Suvichcm in kanclerjem Dollfussom, ki da bodo imeli zelo velik pomen. Kakor znano, pride Suvich na Dunaj v četrtek. Po mnenju lista ta obisk ne bo imel samo vljudnost-
nega značaja, ampak se bodo na njem obravnavala zelo važna politična vprašanja. Kakor list izve iz rimskih krogov, bo Suvich predložil DolHussu nove Mussolinijeve predloge, kako zagotoviti neodvisnost Avstrije. Po teh Mussolinljevih predlogih je na važneje, da se izvede čimprej zelo tesno in prisrčno sodelovanje med Avstrijo in Madjarsko. To sodelovanje mora imeti velike posledice na poetičnem in gospodarskem polju. Po Mussolinijevem mnenju naj se med Avstrijo in Madjarsko zaključi ozka politična zveza. Mussolini bo to uslugo poplačal z velikimi gospodarskimi koncesijami. Iz Trsta hoče ustvariti Avstriji svobodno pristanišče. Poleg tega bi avstrijska industrija dobila šc velike koncesije za uvoz v Italijo. Včeraj je prispel na Dunaj madjarski kmetijski minister Kallay, ki bo z avstrijskim trgovinskim ministrom dr. Stockinger-jem razpravljal o vprašanju kontingentov med Avstrijo in Madjarsko. Na tem sestanku se bo seveda tudi govorilo o novih Mussolinijevih predlogih. List dalje piše, da je Mussolini sporočil te svoje načrte z Avstrijo že angleškemu zunanjemu ministru siru Johnu Simonu, ko se je ta zadnjič sestal z Mussolinijem. Baje je Simon na te Mussolinijeve predloge navdušeno pristal. List piše na koncu, da se bo Suvich vrni) nato v Rim, odkoder bo v kratkem odpotoval v Budimpešto, kier bodo tudi govorili o teh Mussolinijevih predlogih.
Suvich poide tudi v Pešto
Rim, 15 jan. IZ verodostojnega vira poročajo, da namerava državni podtajnik Suvich po obisku na Dunaju obiskati tudi Budimpešto.
Božično premirje traia dalie
Dunaj, 15. jan. r. Državljanski mir v Avstriji je podaljšan do 1. februarja. K zadnjim vestem o demonstracijah narodnih socialistov jc treba še dodati, da je prišlo do velikih demonstracij v Selz-bachu na Štajerskem. Tu so namreč zaprli župana, katerega je hotelo 200 demonstrantov rešiti. Orožniki so morali celo streljati in ie nekai oseb ranjenih, večino demonstrantov pa so zaprli.
Dunaj, 15. jan. c. »Sonn-und Monlag Zcilunn;« piše, da bo v drugi polovici januarja priše! na Ounaj italijanski strokovnjak za ustavna vprašanja, ki ima nalogo, da izdela fašistični načrt avslri-ske korr"-ralivnc ustave. Ta strokovnjak je bil že Mussoli" i glavni sodelavec pri i 'dela vi nove italijanske ustave. Potrdila te vesli še ni.
Trst - avstrijska svobodna tafaa
Trsi, 15. jan. tg. Iz verodostojnega vira izve Val dopisnik, da je te dni prispel v Trst v spremstvu ravnatelja italijanskih državnih železnic bivši avstrijski zvezni kancler in sedanji ravnatelj avstrijskih zveznih železnic general Vaugojn. Čeravno cilj njegovega potovanja ni bil objavljen javno- , sti, je verjetno, da se vršijo med avstrijskimi in italijanskimi oblastmi intenzivna pogajanja za av- | atrijsko prosto luko v tržaškem pristanišču. Vau-goin je priiel v imenu avstrijske vlade ogledovat prostor, namenjen za avstrijsko svobodno luko. Pogajanja, ki so se začela po sestanku med Mussolinijem in dr. Uolli.issom v RjOvinne v lia'ifi zadnju pomlad, to skoraj končana in italijanski minister i
Suvich. ki pride na Dunai 18. januarja, bo bržkone prinesel s seboj že izgotovljeno besedilo pogodbe, ki bo nato ob prvi slovesni priliki podpisana. Av strljska vlada hoče izvažati svoje izdelke, v prvi vrsti les, v Trst v svojo lastno luko, da bi se na ta način otresla odvisnosti od nemških oceanskih pristanišč v Hamburgu in Bremenu.
Dunaj, 15. jan. b Der Abend« poroča iz Rima: Italiia ure za tem. da za Trsi zainteresira ludi Madjarsko in do trotove meje tudi Jugoslavijo z ozirom na jugoslovanski izvoz iz dravske banovine. Popaiania potekajo zelo ugodno in so baje že pred zaključkom. Avstrija namerava v slučaju ugodne rešitve zgradili svojo lastno trgovinsko mornarico.
Pen po lilična loka v Franciji	> Goni bo s pomfcriije Madjarsko
Z Rusijo ali z Nemčijo	sem 2506 siarih in
Ruski, tisk poveličuje pomen rusko~francoske trgovshe pogodbe
nastavil 2500 mladih uradnikov"
Pcriz, 15. januarja, tg. »Temps. prinaša daljše poročilo svojega moskovskega dopisnika o vt'su, ki ga je v ruskem javnem mnenju napravil podpis irancosko-ruske trgovinske pogodbe. Posebno živahno je veselje v trgovinskih in industrijskih krogih, kjer pričakujejo mnogo koristi tako od francoskega kapitala kakor tudi od francoskih strokovnih izvedencev, ki bodo v večjem številu zasedli i'd Nemcev izpraznjena mesta po sovjetskih vele-tovarnah. List > Za Industrializacijo« poudarja predvsem to zadnje dejstvo, češ, da je sovjetski industriji do sedaj primanjkovalo francoskega genija, ki je iznajdljiv in ki bo v moderno ve.epro-izvodno prinesel tudi nekaj okusa. To glasilo sovjetske težke industrije čestita tudi francoskemu trgovinskemu ministru, da je tako odločno poudaril, kako se more iz te pogodbe razviti polagoma druga, še bolj obšitna, ki naj za dolgo dobo let uredi smotreno sodelovanje obeh velikih narodov v Evropi, kakor tudi izven nje.
Uradno glasilo sovjetske vlade Izvestja« pa nakazuje v uvodnem članku smernice, po katerih naj sc razvija sodelovanje obeli držav v bodočnosti.
Tri polja so nam odprta, politično, kulturno in gospodarsko in na vseli treh poljih smo imeli priliko opazovati lepe napredke.
Polilično-gospodarsko-hulfurno
Politični odnožaji med Francijo in sovjetski Rusijo se polagoma utrjujejo na podlagi nenapaclai-nega pakta, ki sta ga obe državi pred poldrugm letom podp.'selc. Politični in gospodarski interesi Rusije in Francije nikjer nc nasprotujejo črug drugemu. In vsak dan postajajo tudi kulturni odnošaji bolj intenzivni in bolj topli. Izven vsakega dvoma jc, da je podpis trgovinske pogodbe v svoji važnosti daleč prekoračil meje čistih gospodarskih koristi. Ako pomislimo, da je prišlo do sklenitve te važne pogodbe med dvema velikima dtžavama ravno v trenutku, ko se nahaja svetovna trgovina v največjem zastoju, potem mora pasti v oči, da je to velikega pomena. Obe državi navdihuje želja po miru in v tej želji bosta odslej oba naroda sodelovala z vsemi silami v bodcčnosti-i
Zanimivo pa je pri tem pogledati v zakulisje francoske politike, izza katerega se je lako zmagovito pojavila trgovinska pogodba s sovjetsko Rusijo. Znano je, da obstojala med vodilnimi francoskimi politiki dve zelo močni s t rti ji: ena zagovarja gospodarsko in politično zvezo z Rusijo v duhu tradicionalne francoske politike. Ta skupina ludi javno zagovarja vojaško z.vezo, ki da je edino jamstvo za ohranitev miru.
Hillerjev tisk v Parizu
Druga skupina pa zagovarja politično gospodarsko in tudi — vojaško zvezo z Nemčijo. Zadnje čase se je veliko govorilo o tej drugi možnosti in po pariških bulvarjih so sc zadnje čase pojavili tudi različni listi, ki so zagovarjali pobratimstvo med Francijo in Nemčijo. Posebno dva lista sta se razvnemala za Hitlerja, »la Volonte«, ki je že svojčas podjr'rala Sttesemanna in podpira sedaj tudi Hitlerja ter uživa menda mogečno denarno pomoč v frankih in v markah iz tajnih nemških in francoskih vladnih londov. Zadnji denarni škandal Stavinski jc posvetil za te kulise. Drugi, »Le Jour« je bil ustanovljen šele pred kratkim in jc tudi črpal dc-ntrna sredstva iz Stavinskijevih bank, torej posredno iz Nemčije.
Toda kljub temu in morda ravno zaradi te hitlerjevske propagande, ki ji je škandal Stavinski toliko škodoval, so prijatelji zveze z Rusijo napredovali in so s podpisom trgovinske pogodbe odnesli zavidljivo zmago nad nasprotnim političnim k'a-nom. To se je pokazalo tudi pri radiju, kjer so b>la izločena vsa verska predavanja, da se je napravilo prostora za razgovore- o Kusiji in o raznih naprednih in novih socialnih problemih. Čeravno velja pogodba le eno leto, so bili dovoljeni Rusom krediti kar za 22 mesecev, kar priča, da se bo ruska politika v Franciji odslej še bolj podčrtala.
»Obe struji pa sta edini v tem, da je treba lopnili po onih, ki irnajo poguma povedali, da je za Francijo pogubno i prijateljstvo s Hitlerjem i prijateljstvo 7. Rusi. Reakcija bo prišla, toda kdaj, ko se bo napravilo že mnogo nepopravljcne škode«, tako zaključuje »Journal dc Genove« svoja razmolriva-nja o francosko ruski pogodbi.
Zveza narodov: Ljudsko glasovanje v Posaarju
Ženeva, 15. januarja, c. Svel Zveze narodov se je danes pod predsedstvom poljskega zunanjega ministra Becka sestal na svoje 78. redno zasedanje. Zasedanje so je začela s tajno seio. Prisostvovali co seji zastopnik Francije, Italije, Španije, Avstralije, Argentine, Portugalske, Danske, Mehike, Paname, Anglije in Kitajske. Na predlog francoskega delegata Massiglija jc bilo sklenjeno, da se nemški vladi pošlje brzojavka, v kateri se ji sporoča, da je na dnevnem redu zasedanja vprašanje glasovanja v Posaarju in sc zato nemška vlada naproša, da bi temu zaseda.iju prisostvoval tudi njen zastopnik. Polero se ie govorilo o vprašanjih upravnega značaja. Pri tem se je največ govorilo o sf.jpolnilvi mest, ki so se izpraznilo s tem, da so nemški zastopniki zapustili vse komisije in odbere v Zvezi narodov, v katerih je bila Nemčija zastopana po ključu v sorazmetju z ost.almi članicami. O tem ua ni bilo nič gotovega sklenjeno m je bila debata
o tem odložena na prihodnje zasedanje. Glavni del Ujne seje je bil posvečen vprašanju organizacije plebiscita v Posaarju, ki se po določilih versaillske mirovne pogodbe mora vi šili v mesecu januarju 1935. O tem je podal poročilo italijanski delegat Aloisi. Gosp. Aloisi pa še ni izdelal besedila predloga, ampak ie zahteval, da mu Svet Zveze narodov dodeli dva pravna svetovalca in da sc mu da najširše pooblastilo za izdelavo predloga. Ta predlog o organizaciji plebiscita bo Aloisi predložil Svetu Zveze narodov na njegovem majskem zasedanju. Na dnevnem redu tajne seje je bilo tudi vprašanje pritožb netrške narodne manjšine na Poljskem, vprašanje Gdanska, dalje spor v južni Ameriki za planoto Gran Chacho. Sprejeto je bilo tudi poročilo o londonski gospodarski konferenci in sklonjeno je bilo, da se sprejme konvencija o emigrantih, ki se bo predložila vsem članicam Zveze narodov.
Novi Rooseveliovi ukrepi
AVashiiiglon. lo. jan. b. Polom, ko se je lioose-relt v teku včerajšnjega popoldneva dolgo razgo-varjal s senatorji liorahoui, llarrisoiioni in 1'iek-III,'molil, jc imel nato še naknadno konferenco v Deli hiši. z, demokratskimi republikanskimi člani bančnih odborov senata in poslanske zbornico. Po tej konferenci je bilo objavljeno uradno poročilo, v katerem se pravi, da so je razpravljalo o metodah, po katerih bo vlada izvršila nacionalizacijo vseh količin blaga, ki so v državi, istočasno pa se je govorilo tudi o okrepitvi zlate vrednosti, dolarja, torej o stabilizaciji. Sestavljen je posebni narodni odbor , ki je predlagal predsedniku: 1. nacionalizacijo zlata, '2. stvarno stabilizacijo dolarja z, vsaj 50?i» njegove /late vrednosti in 3. ustanovitev posebnega stabilizacijskega fonda.
V političnih krogih izjavljajo, da so podrobnosti teli valutnih osnov v tem, da bo vlada, odnosno finančno ministrstvo prevzelo vse zlate zaloge privatnikov po ceni 20.01 dolarjev za unčo, ker Združene države prodajajo zlato v inozemstvu po 30.00 dolarjev, katera cena se plačuje tudi na mednarodnih borzah, l'otem, ko bo vlada pokupila vse zlato po tečaju v državi, bo izenačila cene zlatu z Inozemskim tečajem, pri čemer bo dosegla velik dobiček v razliki tečaja. Pričakuje se, da bo predsednik Roosevelt š;' danes, ali pa najkasneje jutri v tem smislu poslal spomenico kongresu. V tej spomenici se bo vlada dotaknila tudi vprašanja srebra. Po konferenci je državni tajnik v finančnem ministrstvu Morgenlhaii sprejel časnikarje ter jim izjavil, da znašajo zaloge zlata v Združenih državah 4 milijarde 322 milijonov dolarjev. V federalnih rezervnih bankah je zlata za it,(300.000 dolarjev, prav toliko pa ga je v privatnih rokah. Vse le zlate zaloge hoče dobiti vlada čimprej v roke. Po izjavi samega Morgenlhnun se bo potem pričelo takoj delati nit stabilizaciji dolarja po tečaju 50— 60 centov тл dolar.
Predsednikov govor
Washington, 15. jati. AA Predsednik USA Roosevelt je imel z veliko napetostjo pričakovani govor, v katerem jc pojasnil poslanski zbornici temeljna načelA svoje nadaljnje finančne politike. Uvodoma je Roosevelt poudarja', da ima vlada pravico, da zaleže vse zlato. Te zaloge zlata 1хзdo tvorile stalno in fiksno kovinsko podlago in rezervo. Njena količina pa se bo menjala le, v kolikor bo Ircba urejali mednarodna trgovinska ravnovesja in kolikor lx> to zahtevala bodoča [*>godba tned narodi sveta glede razdelitve svetovnih zalog ziata. S sprejemom tc stalne polilike, ki obstoia v tein. da preide vse zlato v last vlade, da bo iineln v tem zlatu primerno podlago za svojo devizo, ie nastopil trenutek, da se določi čim točnejša vrednost ameriškega zlatega dolarja.
Pooblastilo državnemu blagajniku, da kupuje in prodaja zlalo v notranjosti in v inozemstvu, jc treba i/.poj*'lniti s posebnim pooblastilom glede ravnanja s tujimi tečaji. V zvezi s tem pooblastilom predlagani. naj bi izkupiček in koristi iz devalorizacije ivorile fond v zne* ku 2 milijardi dolarjev za nakup in prodajo zlata, za nakup in prodajo inozemskih vrednot in za nakup in prodajo vladnih vrednot iu
to v takem obsegu, da bo ohranjen vladni kredit, da bo to v skladu z devizno ureditvijo in v splošno korist prebivalstvu USA.
Glede uporabe srebrne kovine ie predsednik bil mnenja, da to kovino uporablja polovica sveta. Srebrni denar je tudi važna prvina denarne strukture Zcdinjenih držav. Srebro je tako važen činitelj v mednarodni trgovini, da ga ni mogoče zanemarjati)
¥
Kralj Boris obišče Romunijo
Sofija, 15. jan. r. Bolgarski kralj pride v Bu-karešt 26. ali 27. t. m. Romunski zunanji minister Tilulescu sc jc dogovoril z bolgarskim poslanikom v Bukarcštu o vseli |iodrobtiostih obiska. Bolgarskega kralja bo spremljal do meje pri Ružčuku ministrski predsednik Mušanov.
Bolgarshi „Junaki" v Sokolu
Praga, 15. jan. V nedeljo sc je 'vršila v Pragi soja vseislovanske sokntske zveze, kateri so prisostvovali tudi zastopniki poljskega, jugoslovanskega in ruskega sokolstva. Na seji je bilo izraženo upanje, da bo leto 1034 za slovanstvo prineslo veliko izboljšanja. Nadalje so bili sprejeli v članstvo bolgarski Junaki-.
Budimpešta, lo. jan ti Včeraj je imel v Salo-I ralja Ujhely ob juiliki blagoslovitve zastave tamkajšnje organizacije vladne stranke ininislr. pred-! sodnik Ubnibus govor, v katerem je izjavil, da je 1 njegova glavna naloga, dn ohrani mir in red v državi. Zaradi tega bo najostrejse nastopil proti vsem ekstremisličnim pOkrelom, pa najsi li pridejo z levice ali pa z desnice. Posebno ostro je napadel voditelja inadjarskih nacionalistov, grofa Aleksandra Fesletiča, za katerega je rekel, da poseduje 40.000 Ualasktrskih julrov zemljišč. Rekel je: kdor razširja linportirano socialistične ideje, naj da dober svet in začne pri sebi. Nato je izjavil, da bo izvršil čiščenje vsega državnega upravnega aparata. lTpo- j kojil bo okoli 2500 uradnikov, na njih mesta pa i
V	par vrsticah
Budimpešta. 15. jan. ЛЛ. A' mati,jaridiih političnih krogih mislijo, da pride v kratkem v razpravo pri Z.N vprašanje revizije triatlonske mirovne pogodbe.
AA. Iz Sofije poročajo, da so Prologerov, San-datiov in Glnvinčev pobegnili iz koncentracijskega taborišča v Karlovem. Policija je za njimi izdala tiralico.
Novoimenovani svetnik jugoslovanskega poslaništva v Varšavi grof Ktibuer ie jjrispel v Varšavo iu jirevzel posle na poslaništvu.
Nemški odgovor na francoski memorandum bo I zvečer gotov in bo jutri predan francoskemu amba-i sadorju Poncetu.
Šjmnski visoki komisar za Maroko jo odstopil radi nesoglasij z vlado.
Po najnovejših podatkih je bilo do večera dne i 1:5.. I. ni. podpisanih 9.025,34:5.500 lir italijanskega ' posojila. Posojilo jo podpisalo 811.268 oseb. I Danes dopoldne se je začelo zasedanje sveta i Zveze narodov.
Grški zunanji minister Muksimos, ki jc projš-! nje dni imel v Londonu več konferenc, je danes ! dopoldne odpotoval na evropsko celino.
Angleška vojna ladja Nelson . je te dni zašla blizu Portsmoutha na pesek, a je pri tem ostala nepoškodovana.
Evropske radijske postaje siv začele izpreini-ujnti svoje valovne dolžine v smislu sklepov Lu-zernske konference že snoci od pol 12 dalje.
Truplo obglavljenega van det- Lubbeja so jio-kopali ob navzočnosti nekaterih sorodnikov in uradnih osebnosti.
Zaradi državnega prevrata je podal predsednik Kube (Iran ostavko.
Pri včerajšnjih volitvah so zmagali levičarji proti regionalistoin, tti jo desničarjem.
Na mandžurskega cesarja Pu-Jia so pripravljali atentat. V zvezi s tein atentatom je bilo aretiranih šest oseb, med njimi ena Kitajka.
Po jiar dnevnem bivanju v Sofiji so se vrnili v Belgrad z najlepšimi vtisi zastopniki belgijskega, zagrebškega in ljubljanskega Pen-kluba.
Na zeinunskem pravoslavnem pokopališču so danes ЈмксфаН umorjenega zdravnika dr. Mileuka Laziča, ki jc jircd dnevi padel kot žrtev gnusnega zločina.
Z jutranjim vlakom se je vrnil v Belgrad predsednik vlade dr. Srskič. ki je bil nekaj časa na zdravljenju v Rogaški Slatini.
21. t. m. In praznoval bolgarski prof. dr. Aleksander Balabanov 35 letnico znanstvenega in književnega dela. Na njegovi proslavi bo sodelovalo ckoli 150 društev in korporacij iz vseh delov države.
V	noči od sobote na nedeljo so anarhisti v Barceloni položili zopet več bomb. Posebno so si vzeli na piko električne vode cestne železnice. Posebne »kode ni bilo.
Včeraj je nenadoma začel goreli eden od obeh antenskih stolpov leipziške radijske oddajne postaje. Požar je zajel vso anteno, čeprav je bila iz preti ognju imj>regniranega lesa.
postavil 2500 mladih uradnikov, ki danes nima ju eksUtonce. Pri zaposlitvi teli mladih ljudi ne ho gledal na dobro zlikane hlače, ampak samo na »liosnlinuati.
V svojem naduljneni govoru se je Gombus dotaknil tudi revizijskega* vprašanja, za katero je rekel, da trenutno ni akliielno in bo torej zavzel svoje stališče šele, ko bo Madjarska pozvana, da izreče o leni svoje mnenje. Zvečer je bil banket, ua katerem je (iombiis ponovno napadel nacionalistični pokret ter izjavil, da ho Fcstotif občutil njegovo pest, prav tako pa tudi vsi njegovi jiri-r-laši. ker nc bo trpel, da bi aristokratsko lepo zveneča imena vodila rcstrjikcljo v državi.
Obsojena vohuna
Belgrad, 15. jan. AA. Danes jc državno soJi-šče za zaščito države izreklo sodbo proti Cosulichu Karlu in Mariji, italijanskima državljanoma s Su-Jaka, zaradi zločina vohunstva v korist neke lu j e države. Po javni razpravi 12. in 13. januarja je sodišče obsodilo Cosulicha Karla na podlagi čl. 42 vojaškega kazenskega zakona na 10 let robije, Iraj-fio izgubo častnih pravic in na izgon iz kraljevine Jugoslavije po prestani kazni za zmeraj. Cosu'ljch Marijo je sodišče obsodilo na podlagi člena 42 vojaškega kazenskega zakona v zvezi s členom 34 in 71 istega zakona kol sokrivko na lelo dni robije in 5 let izgube častnih pravic ter po prestani kazni na izgon iz kraljevine Jugoslavije za zmeraj.
Nov denarni škandal v Franc ji
Pariz, 15. jan. AA. Iz Lilla poročajo, da sta dva tamkajšnja lista priobčila vislo člankov, v katerih na|x)vedujeta, da bo v Lillu v najkrajšem času prišel na dan velik finančni škandal. Glede na le alarmantne vesti je imel državni tožilec g. 1'erier včeraj dolg razgovor s policijskim prcfeklom v Lillu in z njegovinli najbližnjimi uradniki. O tem sestanku ni izšel noben komunike, vendar se pričakuje, da bodo le dni pregledali knjige pri nekem velikem podjetju v Lillu. ki ima podružnice v vsej severni Franciji.
Zadft.ie vesti iz Avstrije :
J.iiiu—HIIIP——n—HE3» j»imiiiinHiwiw—
Nova ustava
Dunaj, 15. jan. k. Državni minister dr. Eden je končal svoj načrt avstrijske ustave. Nova ustava Avstrije bo krščanska. Parlament in senat sla ukinjena. Ukine se princip, da izhaja vsa oblast iz naroda. Krščanski temelj ustave je zagotovljen z začetnimi besedami ustave, ker se ustava začenja tako-le: »V imenu Boga Vsemogočnega, od katerega izhaja vs? pravo, dobiva avstrijski nared lo uslavo.c število poslancev bo znižano in bo Avstrija imela le 120 do 140 poslancev. Vsi poslanci bodo osebnosti, ki izvršujejo poklic in zato ne bodo dobivale plače za svoje delo v parlamentu. Namesto'Ipatfif.-inenta in senata se ustanovita dve zbornici iu sicer gospodarska in kulturna zbornica. Poleg tega bp pa Avstrija imela še deželne svete in državni svet. Državni svet bo obstojal iz 50 članov, ki imajo zasluge za Avstrijo. Gospodarska in kulturna zbornica bosta deljeni v več skupin. Deželni zbori bodo imeli 13 članov, in lo 8 deželnih kapitanov in S deželnih referentov. O teh bo eden dunajski župan in dunajski finančni referent in tako Dunaj izgubi značaj samostojne dežele in bo zanaprej le avstrijsko glavno mesto. Potem ostane ludi Avstrija še naprej federativna država, toda ne več na parlamentarni podlagi. V gospodarski zbornici bodo zastopane vse gospodarske organizacije in bo zbornica štela 58 do 80 članov. Kulturna zbornica se bo bavila z državno in kulturno avstrijsko jjoliliko. Člani kulturne zbornice se bodo delili v šest skupin. Obe zbornici bosta izdelovali svoje predloge, ki jih bosta predložili deželnemu in nato državnemu svetu.
>Utrinki
Upor robijašev
Sofi ja. 15. jan. A A. V trnovski kaznilnici se je nocoj uprlo kakih 300 kaznjencev. Svoj upor so utemeljili s tem, da nimajo dovolj odej radi zimo. ■Na dogovorjeno znamenje so kaznjenci pričeli razsajati in so kmalu polomili vrata svojih celic. Vodstvo kaznilnice je moralo poklicati redarstvo in vojaštvo na pomoč. Šele po hudem boju so se kaznjenci umaknili v svoje celice. Med vojaki in redarji je več ranjenih. Na lice mesta je pribite! ludi državni tožilec. Dosedanja preiskava je dognala, da so bili kaznjenci obsojeni nedavno tega zaradi neke zarote. Tudi ni res, da bi jim priniajnkovalo odej. Kaže, da so se uprli iz drugih pobud.
Vojskovanje po Kila shem
Nanking, 15. jan. Čete nankiuške vlade so po nnieovejših poročilih res zasedle Fučou, glavno mesto province Fukien. Voditelji upornikov so sc umaknili v notianjost dežele in jih polagoma zasledujejo vladne čete, katere doslej niso naletele na znaten odpor,
Nanking, 15. an. V pristanišču Fučou so angleške, ameriške in j .p nske ladje izkrcale večje število mornarjev za vaislvo svo,ili državlianor.
v Rusija - lelalsha velesila
i.
Pariz, 15. jan. A A. Iz Moskve poročajo, ua je imel včeraj sovjetski komisar za letalstvo predavan e o ureditvi sovjetskega letalstva ter pri leni navadcl ukrciTc. l i jih je izdala sovjetska vlada, da bi Rusija mstfll.i letalska velesile. Sovjetska vlada upa. je dejal komisar, da bo Rusija do 31. decembra t"37 raz-polagala razen z velikim številom izučenih pilotov tudi - 50.000 |>iloli specialisti v paktih z Jelali brez motorjev.
ZAKLAD,
Nrk f/nloi■ IVillinm IVatson \odes, star 57 Ivi, je bil na londonskem sodiifu ubsojev rudi beračenju. Mu: ima belo. ul:ro(eno podijano kol rdii). zaklad. Sodnik Harold. Mac Kevna je razsodil, d,i ostane podporni v driarni oskrbi, dokler laalnilc ne odsedi kazni. Stroški za prehrano iiculi ' za en leden bodo znašali jiribliino 1 šilinrj. To r/o-! loto ni reliko. ampak Antjleii imajo lako radi I Uveli, da ni nihče ugovarjal todnikovi razsodbi.
A« posledice takšne razsodbe menda vi treba j opozarjati, ker se take reči redko dogajajo, Ampak radi. doslednosti — bi pa le bilo zanimiva vedeli: Kaj, ce bi bil obsojen kak lastnik menažerije z nekaj lucati zverinP (''e se kdo spomni in poskusi na takšen način za kale leden oskrbeli svojo zre-rinsko družino?
KAJ JE VZGOJA?
0 vzgoji je govoril nn sociološkem kongresu v Jeni 10. januarja profesor Emsl ICieck in med drugim povedal ludi tn-le;
S prehajanjem rodov v rodove, s stalnim in neprestanim spremin jan jem rodov se nahaja vsak narod r vseh svojih srslmnih delih v neprestanem loku. I zgajali, kaj se pravi /o? Vzgajati se prirri — v biči te resnice — potomce, ki predstav-Jjajn nekaj čisto norega, polagoma vzgojiti r obstoječi red, r obstoječe oblike reda ter tako Vidr. tali neprekinjeno zrezn med minrvajoflnvi slop-njuhti zgodorinskega razvoju naroda. Ako mladina potrdi la red, potem ir iirlienja zmožna, ako oa i-d ki i .ni, potem u sir ar iu z revolucijami nove vide, ' m ve ohHir sožiija Ur skuša po prelomil naslednji mlajši rod vzgojiti v le nove oblike. Od vseh sestav, . nnrcdnnga telesa, od vseh vzgojiteljev naroda pa ie najbolj važnejša družino. Zdrava družina rodi j -drarrga ftoreka. Zdrava družina vzgoji zdravega ih.veka. Setii p'ihaja pozneje, ker daje samci nekaj vsebine duši. I,i jo je iznlililorala družina. IV rznnjne reforme in rernliirijn bo prestala zgodovinska nujnost, dn sta vzgojitelja otroka oče ip mali, ki sla ga rodila.*
T l./ V.l Dir 1.0M
I knjigi 1i/lii jiears oj Tnrupi t.'ili lel Evrope) nt J. I. >iictiderja v l.ondonu (Cn.ssel und Co) [ bhemo ludi sledeče mi naslov lajne diplomacije: I povojnih letih se je mnogo, zelo mnogo klepetalo o slabili posledicah tajne diplomacije, 'Joda nerai nonfi obravnavanja vriikih lunlnnroilvih ' t prašen j пц javnem trgu so rnrnotako velike. Po-
znam reliko državnikov iu odličnih diplomatov, ki so v zasebni družbi pogostokrat obžalovali )irel'-ravanja dnevnega tiska, ki so ga pa preje sajiii liujskali ali celo z denarjem podkupovali, da )'• rjovet med javnim mnenjem. Toda če tehtamo nevarnosti tajne in farne diplomaciji', r.zir. škod,, m, I,'orisi, ki je nasitile zaradi prevelika mOlčecnosii. državnikov eziroma iz prevelike brblja mul i tiska, bomo morati sneli 1'lobul: pred tiskom, ki ie največkrat r imenu javnih koristi razgalil zakulisne kupčije, ki so jim nadejali gosposki) i,ne tajne diplomacije .
S V0110ni:X K.\1ET - ALI KOLHOZ.
/ločilo sledeči dekret Svetu ljudskih ki.miscr-■f.v Sovjetske Ilasije. ki nosi potlpis Slatina, in Alo-tolov.a ter je bil sprejel ua zasedanju Osrednjega, izvršilnega odbora iseruskr komunistične stranke, in ki. ga prinaša zadnja številka The Slavomc llevieir ;
Dekret o ustanavljanju žilnih, fondov za potrebe po kolhozih ter u razdelitvi žita mcil po u. mezne članu kolhozov.
V zvezi z de jutrom, da so nekateri kolhozi zc oddati obvezno količino žitnih pridelkov, sklenila, šrel. ljudskih komisarjev in Izvršilni odbor vse-ruske komunistične stranke:
t. I primeru, da so kolhozi r polnem obsegu oddali obvezne količine pridelanega, žila. da so plačati r žita vpcirabo strojev in traktorjev in da no vrnili vse lito. ki so ga sprejeli za poselev. morajo kolhozi takoj začeti ustanavljali posebne žilne fonda in sicer l omi za zavarovanje žitne poselre proti, nezgodam (15 odstolkur za poselep potrebnega semena). Pose/veni. fond za jesensko in s pomladno setev in 1'ond za živinsko krmo sorazmerno zn število socinlizicane živine r kolhozih.
2. Titamivljanje kakšnih drugih fondu,- je prepovedano in strankini zaupniki imajo nalog, da uslunarljanja preprečijo in posku,se naznanijo
■!. 1 se žito. ki bo šc ostalo — če bo sploh še kaj ostalo — v kolliozn polom ko je izvršil vse zgoraj navedene obveznosti in napolnil zgoraj na-redone Hi ne fonde, se bo porazdelilo med člane kollmze r sorazmerju z številom delovnih dni tsa-kega dona e leten enega \eta.
t. I se vadnljne dajalce žila državi so prepo redane in državne olilasli bodo vse, ki hi poskušali v le s vrhe pobirali iil o. strogo kaznovale.
(Kolhoz, za liste, ki lega ne redu. je kmelsH občina, kjer je vsak kmet izgubil svojo zemljo in poslal le deitn ec na s/, ttpni zemlji, ki pit je last države.)
Naša narodna rana
Od kar sta pred 40 leti žvenket ameriških dolarjev in propaganda brezvestnih agentov zastrupila naše ljudstvo z izseljenško boleznijo, se naš narod od te bolezni ni pozdravil 'Zlasti naš kmet je tedaj obrnil svoje oči od svojega grunta in jih obrnil v tujino, v mesta, rudnike in tovarne. V celi zgodovini naroda je naš kmet iskal in tudi našel sredo v gruntu, v svoji kmetiji. Danes pa sanja o sreči ki ga baje čaka še edino po mestih, tovarnah in rudnikih, nai so že tu v državi ali v tu ini Sedanja gospodarska kriza ga je še bolj potrdila v teh sanjah Naj danes katerakoli država kierkoli na svetu odpre zopet vrata priseljevanju, pa se bodo novi stotiisoči dvignili in zbežali na tuie
Vsakoletna izseljenška nedelja nima samo namena, opozoriti nas na naše izseljene rojake in na naše dolžnosti do njih. Njen praktičen namen za nas same tu doma je zlasti v tem, da hoče nas same opozoriti na to izseljenško bolezen naroda tu doma in na našo dolžnost, da začnemo Iskati zdravila za njo, kako jo bomo ozdravili. Kakšna bo tii.ša prihodn ost kot kmečkega naroda, ako se je začel majati steber naroda in države, naš kmet?
Najusodepolnejši zunanji pojav te izseljenške bolezni slovenske kmečke duše je pa najnovejše izseljenško gibanje med slovenskimi dekleti.
Tudi preje vsa leta se nam je izselilo v tujino veliko naših deklet Vendar pa še nikdar preje v toliki meri, kakor danes. V začetku tega gibanja so hitele v tufino. Tako se je pred nekaj leti samo v mesto Montevideo v južno Ameriko naenkrat izselilo nad tristo deklet iz Prekmurja. Zadnja leta, ko ne morejo več čez mejo, hite v domača mesta, zlasti v Zagreb in drugam.
Nimamo še statistike, koliko kmečkih deklet je zadnja leta zbežalo od doma, zlasti koliko jih je po našem jugu. Tisti pa, ki imajo malo pogleda v to gibanje, trdijo, da jih ie že visoko nad deset tisoč,
To izseljevanje deklet s kmetov bi pa samo na Sebi še ne bilo tako zlo. Zlo, veliko zlo pa je to, da se nam jih toliko izgubi in moralno propade. Odlična osebnost ministrstva sociialne politike in narodnega zdravja piše te dni Družbi sv. Rafaela dobesedno: »Statistika, ki jo imam v rokah (namreč glede življenja naših dekleti je za slovenska dekleta strašna«. In tam imajo gotovo zanesljive podatke.
Prav enaka poročila imamo tudi od drugod.
Te dni se j« obrnil g. A. K o r d i n na Družbo sv. Rafaela s prošnjo za podporo za neko nesTeč-uo Slovenko, da bi mogla domov. Z možem je odšla v Skoplie. Ima desetletno hčerko. Toda mož j.i je zbežal neznano kam. Ženska ie danes bolna na spolni bolezni. Edina rešitev za njo je, fie se vrne domov. V nevarnosti je tudi ubogi otrok
V zvezi s tem slučajem pa ista osebnost sporoča: »Kolikor poznam razmere, bomo mnogo takih dobili domov, ko stopi novi zakon o spolni bolezni in pobijanju prostitucije v veljavo. Doma
deklet v mesta in tujino
bo treba nekaj ukreniti za te reve. ki bodo prihajale po odgonu v domovinsko občino.«
Tu pa se začenja naša lastna nevarnost.
Kaj bo posledica teh povrnitev okuženih in propalih žensk v naše kmečke občine? Strah je človeka, ko samo pomisli na nje.
Zakonski predlog novega zakona o spolni bolezni in pobijanju prostitucije sicer določa, da jih morajo poslati najprej v zavode, da se ozdravijo. Toda ko bodo zdrave, se bodo vrnile več ali mani domov, ostale bodo v naših mestih. Tako bo ta strašna narodna rana lahko usode,polna za naše pošteno in še neokuženo podeželsko ljudstvo.
Družbi sv. Rafaela se teh pet let obstanka in marljivega dela ni posrečilo dovolj zainteresirati naše javnosti tudi ne merodajnih krogov za to nevarno izseljenško bolezen našega kmetskega ljudstva, ki se od leta do leta globlje zaieda v niegovo dušo. Tudi leto5n;a izseljenška nedelia je šla kljub vsem prošnjam mimo. ne da bi se v mnogih cerkvah vsai omenila. Šla je mimo mnogih naših uredništev, ne da bi bila vredna vsaj besedice. Naše dobročuteče ljudstvo ie to opazilo ter so nekateri vprašali Družbo sv. Rafaela, kaj je temu vr.rok?
In vendar, s kako strašnim bičem se bliža našim občinam, našemu ljudstvu!
Na vsak način se moramo vzdramiti vsaj zdaj, ko preti našim podeželskim občinam tolika nevarnost moralnega in krvnega okuženja.
Novi zakon o spolni bolezni in pobijanju prostitucije ima sicer tudi točke glede varstva deklet po mestih in določa ustanavljanje domov za brezposelna dekleta. Vendar vse to še ni dovoli.
Reševanja tega našega težkega vprašanja se moramo lotiti prav vsi, zlasti cela Slovenija, ker je najbolj prizadeta v tem vprašanju s svojimi tisoči slovenskih deklet služkinj po raznih mestih doma in na tujem.
Prva na?a dolžnost ie d& poskusimo vse, da zavremo tok naših deklet s kmetov, da storimo vse, da jih prikličemo iz tujine nazaj domov, koliko- naiveč mogoče.
Druga dolžnost ie, da začnemo reševati vprašanje življenjskega obstanka naših služkinj. Urediti treba z zakonodaio plače služkinj, njihovo starostno zavarovanje itd.
Tretja dolžnost ie, da začnemo misliti, kako obvarovati naše podeželsko ljudstvo moralnega iii Vrvnega okuženja, ko bodo začele po odgomtt prihajati te ok"žene reve v naše ofočine.
Četrta dolžnost je da mislimo, kdo in kako nai poskrbi za te reve. da iih rešimo, katere se še rešiti daio.
Da. izseljenški problem je problem ne samo naših ro'akov na tujem, temve pred vsem nas samih tu doma.
Če se pa tudi sedaj ne bomo zdramili, ' nmn morali pa občutiti in nositi težke posledic
Družba sv. Rafaela.
80 letnica
krščanskega očeta
||||	ШЖ, јм§р- ш
'„" јшит, Ж шшшкш,	J. МВшЛк
«<v>aNgs
I
Sousod isto [готсиЈхзи zojuls !
Prhljaj izgine1
Lasje prenehajo iiradati!
Lasje spet rastejo 1
O
V Križih, župnije Čemšenik nad Zagorjem ob Savi, praznuje ie dni osemdesetletnico svojega rojstva ugledni prevžitkar Benko Anton, mož globokega katoliškega prepričanja. Kakor ga vidite na sliki, je še korenjak v vsakem ozi.ru Slavljenec je bil najboljši mož dragi mu rajnki ženki, najvzornejši zakonski ženi in krščanski materi, moder in varčen gospodar na svojem lepem,
solnčnem posestvu in preskrben oče vsem svojim 11 otrokom. Izmed slednjih sla mu dva umrla v zgodnji mladosli, France, Marijin sin, vzor" vsem čemšeniškim mladeničem, v najlepši mladoniški dobi, Tone, najstarejši, jc pa padel v svetovni vojni. Osemdesetlelnik si je tudi odtrgal od svojih krvavih žuljev in dal šolati nadarjenega sina Poldeta, ki jc zdaj referent pri gradbenem oddelku direkcije drž. železnic v Ljubljani, dr, Benko Leopold; njegov brat Joža pa opravlja službo cerkvenega organista v splošno zadovoljnost na Ovšišah pri Podnartu.
Trdni starček je bil kot obče spoštovani gospodar veliko let občinski svetovalec občine Trojane in cerkveni ključar podružnici sv. Primoža, za katero je napravil marsikak korak Bogu v čast.
K tej redki obletnici mu vsi šc živeča hvaležni otroci prijatelji in znanci kličemo iz dna srca: »Bog Vam povrni obilno na duši in na telesu, kar ste nam storili, in Vas ohrani zdrave in či'lc do skrajnih mej človeškega življenja!«
Vsakemu nameščencu svojo hišico
Predlog v razmotrivanje Pokojninskemu zavodu
Občinske volitve v Preseku
Razsodba upravnega sodišča v Celju
..iZoper občinske volitve, ki so se dne 15. oktobra ; 1933 vršile v občini Preserje, okraj Ljubljana, se ie v volivnem imeniku vpisani Smole Janez, posestnik. Preserje 11, dne 22 oktobra 1933, torej v odprtem roku osmih dni po dnevu volitev, pritožil na upravno sodišče v Celju.
Upravno sodišče je po § 50 zakona o občinah v nejavni seji odločilo:
Pritožbi se ugodi in se razveljavi občinske volitve radi nepravilnega postopanja volivnega odbora s tem. da se morajo po § 50. odstavek 5, zakona o občinah v mesecu dni od dne prejema te odločbe vršiti nove volitve.
Zoper to odločbo ni pravnega leka.
Razlogi.
Na pritožbo zgoraj imenovanega je upravno sodišče po pregledu pritožbe in vseh volivnih spisov ugotovilo, da so se pri volitvah za občinski o-'bor zgoraj navedene občine dogodile sledeče nepravilnosti:
1. Pritožitelj trdi, da je volivni odbor po končanem glasovanju odredil, da predstavnika kandidatnih list ne smeta prisostvovati ugotovitvi izida in da je odločil, da morata predstavnika zapustiti volivni lokal. Ta pritožiteljeva trditev je resnična, ker izvira iz zapisnika o poslovanju volivnega odbora v času glasovanja, da ie volivni odbor sklenil, da morata predstavnika list po zaključku glasovanja ob 18 zapustiti volivni lokal.
Ta uikrep volivnega odbora je brez zakonske podlage. Po § 34 zakona o občinah imajo predstavniki kandidatnih list pravico, da prisostvujejo poslovanju volivnega kakor tudi 'lavnega volivnega odbora ves čas volite Iz dejstva, da daje zakon predstavnikom list pravico, da prisostvujejo ne samo poslovanju volivnega, marveč tudi glavnega volivnega odbora, jasno izvira, da se pravica prisostvovanja ne omejuje samo na glasovanje, ampak tudi na oni del poslovanja, s katerim se ugotovi rezultat volitev. Pod izrazom »v o -1 i t v e«, ki se rabi v navedenem § 34, ni torej razumeti samo glasovanje, ampak celokupno poslovanje volivnih in glavnih volivnih odborov od pričetka do konca.
Nadalje trdi pritožitelj, da je predsednik volivnega odbora prepovedal predstavnikoma kandidatne liste Debevca Jožefa vsako zapisovanje oddanih glasov in da predstavnika nisita smela vpogledati glasovalnih zapisnikov. Predsednik volivnega odbora pravi v svoji izjavi z dne 23. oktobra 1933 na pritožbo, da je vse navedeno prepovedal zato, ker je smatral beleženje oddanih glasov po predstavnikih kandidatnih list za posredno vplivanje na volivce in ker je bil mnenja, da bo potek volitev mirnejši in manj razburljiv, če se ne izda pred zaključkom volitev, to je ob 18, noben točen rezultat.
Ta argumentacija predsednika volivnega odbora ni v zakonu osnovana. Po § 34, odstavek 2, zakona o občinah imajo predstav niki kandidatnih list pravico, prisostvovati poslovanju volivnega odbora in podajati pripombe, ki se vpiše,o na zahtevo v zapisnik. Pripombe se naravno podajajo, ako se hoče protestirati proti kakemu dejanju volivnega odbora, ki po mnenju predstavnika ni pravilno. Da ugotovi prdsiavnik tako nepravilno dejanie, mora imeti možnost nadzorovanja volitvenega postopanja Tak nadzor pa jc le mogoč, ako si predstavnik zapisuje glasove volivcev, ali pa, ako !ma vpogled v glasovalne zapisnike. Čim se mu za-brani oboje, potem je ta kontrola nemogoča in niegova navzočnost nima več pravega pomena. Razume se seveda, da predstavnik s takim kontroliranjem ne sme v nobenem oziru ovirati volivnega odbora pri njegovem poslovanju, kakor tudi sicer ne motiti glasovanja ali nedovoljeno agitator-•Lo vdirati na volivce,
V predmetnem primeru ni zabranil volivni od-| bor predstavnikoma kandidatne liste Debevca Jo-! žeta, da vpogledata glasovalne zapisnike in si delata beležke, zato, ker sta motila volivni odbor ali agitatorsko vplivala na volivce, nego zato, da bi bile po mnenju predsednika volivnega odbora volitve mirnejše in da bi bilo izključeno vsako posredno vplivanje na volivce. Volivni odbor je torej brez utemeljenega razloga zabranil predstavnikoma Debevčeve liste vsako kontrolo.
Z navedenima ukrepoma je torej volivni odbor prekršil pravico predstavnikov Debevčeve liste, • da kontrolirata niegovo poslovanje. S tem pa je vzel volivnim aktom in ugotovitvi volivnega rezultata glavni zakonski pogoj verodostojnosti.
2. Pritožitelj trdi, da so volili Godec Jože, Verbič Janez, Truden Ludovik in Pustavrh Anton in glasovali za nasprotno kandidatno listo Koširja Franceta, čeravno niso vpisani v volivnem imeniku. Upravno sodišče je s pregledom volivnih spi-; sov ugotovilo, da je pritožiteljeva trditev deloma : resnična in da so glasovali za Koširjevo listo Godec Jože, Verbič Janez in Truden Ludovik, čeprav niso vpisani v volivnem imeniku. Ta nepravilnost pa je bistveno vplivala na zid volitev, ker znaša razlika med obema kandidatnima listama samo dva glasova.
Pritožbi se je torej moralo ugoditi.
Celje, dne 30. decembra 1933. Zapisnikar: Dobovišek.	Predsednik: Dr. Prenj.
Šmiklavž ari Ormožu
Tužno so zapeli vonovi in odmevali v laših srcih, ko smo dne ?. t. m. izročali materi ■emlji telesne ostanke daleč na okoli znanega in povsod priljubljene-
Si Rižnarjevega očeta, d blizu in daleč so prišli sorodniki, znanci n prijatelji, da izkažejo ajnemu zadnjo čast in jubav. Štirje duhovniki n velika množica Ijud-dva ga je spremljala k zadnjemu počitku. Bil je pa tudi vsega spoštovanja vreden mož, kakršnih je dandanes vedno manj.
Pokojni Karel Rižnar je bil rojen v Žerovincih, ; dne 27. oktobra 1857 kot sin ubogih viničarskih staršev. Po dokončani ljudski šoli v Svetinjah, se je v Ormožu izučil zidarske obrti in bil nato 6 let pri vojakih. Vrnivši se domov, se je poročil dne 6. februarja 1884 v Šmiklavžu in s 50 goldinarji v žepu kupil lepo posestvice v Pleševici ob vznožju slovitega Jeruzalema na prijaznem gričku. Kot mož dela in molitve zaupaioč v svojo mlado moč in božjo pomoč, je kmalu poravnal dolgove ki so težili posestvo, a vrhu tega oskrbel vsem svojim številnim otrokom — 6 jih šc živi, eden je padel v , vojni — življenjski obstanek. Vsi otroci so pre-' skrbljeni v primernih službah ali na posestvih. In ko je leta 1927 izročil posestvo svojemu najmlajšemu sinu Jožefu, njegova snujoča skrb in delujoča roka v blagor otrok še vedno ni mirovala, dokler mu ni zavralna, huda bolezen pred 5 meseci s silo j iztrgala zidarsko kladivo iz rok Hotel je še letos j v krogu svojih ljubljenih otrok obhajati svojo zlato poroko, a Bog je sklenil drugače. On, ki ga je v zdravih in bolnih dneh pogosto »prejemal, vanj tako trdno zaupal in težko, dolgotrajno bolezen lako boguvdano prenašal, ga je gotovo okrasil z neminljivo zlato krono, Marija Mati božja pa nagradila svojega zvestega -služabnika — bil ie član I moške Marijine družbe v Svetinjah — z večnim
Ako pregledamo delovanje uprave Pokojnin- I skega zavoda, moramo priznati v obeh minulih letih uspehe. Ne da se oporekati, da je bila ta , investicija pravilna in umestna, kajti uprava tako J važne socialne ustanove kakor je Pokojninski zavod, mora v prvi vrsti računati na varnost naložbe in potem šele na rentabilnost, saj imamo v tem pogledu dovoli žalostnih izkušenj.
Na drugi strani bo pa vsak preudaren gospodar gleda! bolj na mnogolikost in raznovrstnost naložb svoje imovine, kakor pa samo na enostransko naložbo, kajti s tem se nevarnost izgub bistveno zmanjša. Sicer je pa tudi rentabilnost pri-lična, kajti povprečno obrestovanje naložene imovine je znašalo po letnem poročilu PZ za poslovno leto 1932 8.46% (za nepremičnine 5.36).
Oporekati bi se pa dalo temu, da se dosedaj 7. malimi izjemami ni gledalo na to, da bi bili pri investiranju imovine zavarovani člani deležni kakih koristi že preje, kot pa na starost, ko stopajo v pokoj.
Zasebni nameščenec ni privilegiran stan, nima še svojih nabavljalnih zadrug in konsumov, kakršnim daje država razne ugodnosti, nima niti drugih ugodnosti, zato je dandanes njegova borba za kruh tem težja. In ni čudno, če on dostikrat ni kos zahtevam, ki mu jih stavlja dolžnost. Pomagajte privatnemu nameščencu — in pomagano bo njegovemu delodajalcu — pomagano bo tudi Pokojninskemu zavodu. Tukaj ima Pokojninski zavod možnost, da stori veliko delo, ki bi tudi njemu samemu donašalo koristi.
Dandanes mora dati zasebni nameščenec od ene šestine do celo ene polovice svojih prejemkov samo za stanovanje, ki pa dostikrat niti ne zasluži tega imena, posebno v mestih, kjer so stisnjena med zidove, ki so nehigijenska, zdravju škodljiva, kjer družine zapadaio raznim boleznim itd. Dajte jim čista, zdrava in poceni stanovanja, dajte jim možnost, da si tudi sami delno preskrbijo za čim udobnejše življenje — in da si lahko v teku svojega službovania v svoio korist in v korist drugih privarčujejo hišico, kjer bodo na starost lahko udobno gospodovali. Geslo Pokojninskega^ zavoda naj bi bilo: Vsakemu nameščencu svojo hišico!
Rekel bo marsikdo, da je to nemogoče. Pa jc vendarle mogoče, seveda ne naenkrat!
Vzemimo znesek deset milijonov dinarjev. Kako st da ta vsota čim bolie uporabiti, da bi do-našala splošne in čim bol'še koristi?
Pokoininski zavod nai kupi kompleks zemljišča v izmeri kakih 30 do 35 tisoč kv. metrov (Morda bi ga dala mestna občina v Linhartovi ulici — z ozirom na socialni moment — po znižani ceni, poleg tega bi pa sama s tem tudi veliko pridobila.) Na tem svetu nai bi potem sezidal Pokojninski zavod sto eno- do dvostanovanjsVih hišic-vilic, vsako s svojim vrstom. v lastni režiji. Tako bi nastala nova mestna četrt. Da bi pa tudi lenota te nove četrti ne trpela, nai bi se zidalo morda v treh do petih tipih F.na taka hišica z vrtom — pripravljena za vselitev — bi stala potemtakem Din 100.000
Ako se vpošteva, da bi se gradilo v tako velikem obsegu, poleg tega pa še v lastni režiji, bi se gradbeni stroški bistveno znižali — in do-hiTo hi se za vsoto Din 1РООГО domovanje, ki bi veljalo gotovo kakih Din 140—150 000. ako bi zida! posameznik, za ta denar bi bila pa že lepa hišica.
Te hišice na; bi oddal potem Pokoininski zavod interesentom — to pa edino in izključno le svo'im flanom-zavarovancem — po lastni ceni za hipoteko nn odplačevale v 25—30 1et!h in letnem obrestovani"	morda pa celo po 5.5
Odplačila. Vi bi jih potem plačeval lastn.ik hišice, bi bila tale:
Dole 100.000 dinarjev		
Amortizacija v letih	Odnlačila pri obre-lovanju	
	5-5 »/*	6°/„
	letno 1 ti»tnupiii	letno t« ј» Л1>»'М
25	7.454-94 62Г25	7.822 67 65189
30	6.880-54 573-38	7 264-00 605-40
Iz tc razpredelnice je razvidno, da bi sc mesečno breme gibalo v višini kolikor stane danes povprečno dvosobno stanovanje.
Ako sc še vpoštevajo davščine in pa zavarovalnina, ki bi znašali letno veliko vzeto kakih Din 1200, oziroma mesečno Din 100, bi bilo vse breme v znesku kakih Din 675 do največ Din 750
plačilom. Bil je rajni Rižnarjev oče res tisti pravičnik, ki z vere živi in katerega smrt ie zato dragocena v očeh Gospodovih. Mir njegovi Magi duši, ženi-vdovi in otrokom pa naše iskreno sožalje.
znosno in bi ga lahko vsak nameščenec odplačeval, posebno še, ako bi eventuelno podstrešno sobico ali stanovanje oddal v podnajem.
Bil bi na svojem svoj gospodar — imel bi zdravo, udobno in higijeničnim zahtevam ustrezajoče stanovanje, imel bi za svoje zdravje in razvedrilo toliko potrebni vrt in imel bi možnost, da bi si v teku svojega službovanja privarčeval hišico
—	streho nad svojo glavo — da ga ne bi potem na stara leta porivali od hiše do hiše.
Če pa bi kdo iz kakršnegakoli razloga ne hotel ali mogel naprej odplačevati, naj bi sc pa že plačana odplačila smatrala za najemnino, brez pravice do povračila, hišica naj bi se pa oddala novemu intercsentu-zavarovancu.
Radi varnosti naložbe same naj bi sc Pokojninski zavod zavaroval s klavzulo o indeksu cen, za podlago naj bi bile pa pokojnine — v kakršnem razmerju bi se zvišale, oziroma znižale, v takem razmerju naj bi se potem tudi zvišal, oziroma znižal preostali dolg, oziroma anuitete.
Ta akcija naj bi se postopno izpopolnjevala, najprvo v glavnih krajih, kier je največ članov zavarovancev, potem pa tudi drugod. Tako bi imeli korist od te akcije vsi trije činitelji:
L Pokoininski zavod: zaradi varne naložbe in pa iz zavarovalno-političnih interesov,
II Delodajalci: ker bi nameščenci posvetili lahko vse svoje sile podjetju, ako bi jim bila odvzeta največja skrb za stara leta, bili bi veselejši in zadovoljnejši, saj bi stanovali v svojem prav udobno in poceni, in pa še iz razloga, ker bi morali nameščenci stremeli za tem, da čim bolje iz-polnujejo dolžnosti, saj bi bili bolj privezani na en kraj. S tem bi se še potencirala že itak visoka morala nameščenstva, in zopet bi nastopili časi, ko bi se povečal kader taVih nameščencev, ki bi mogli reči, da služijo že toliko in toliko let pri enem gosrodarju, in to v obojestransko korist.
III. Nameščenci sami: iz razlogov, ki so razvidni iz tega članka.
Morda ima ta moja misel kako napako. Dobro
—	saj se lahko popravi, ali pa naj da kdo kak boljši načrt Namen mi je bil edino le pokazati, da se da z dobro voljo in z razmeroma ne prevelikimi žrtvami storiti nekaj tudi za nameščenca, in to v splošno korist, pri tem pa, da se tudi skrbno varuicjo interesi Pokoininskega zavoda.
Če je Pokoininski zavod že napravil z blokom nebotičnika veliko uslugo mestu, ki jc jjridobilo na lepoti in znamenitosti, ko ie že zmanjšal sta-novanisko bedo v tftdd stanojemalcem iz premožnejših slojev, ho sleikoprej moral z udejstvitvijo gornjega načrta končno nuditi večje koristi tudi svojim članom-zarovancem. S tem bi pa tudi vsekakor v izdatni meri zmanjšal brezposelnost in pripomogel domačemu obrtništvu in delavstvu.
Dal Bog, da bi v novem letu nova uprava storila mnogo novega in dobrega v korist svoiih čla-nov-zavarovancev, v korist splošnosti. sebi pa v zadoščenje.	VI. Braškar
Zločin beračice
V okolici Ljubl jane se klati neka starejša žen ska, ki je posebno izkušena v skrivanju pred policijo. Vsi stražniki in detektivi so opozorjeni nanjo, pa vendar dosedaj še ni aretirana. Ta ženska je odvedla pred mesecem dni v Trzinu neko 4-letrio deklico ter z njo sedaj berači po posavskih vaseh, pogosto pa tudi v ljubljanskih predmestjih. Ženska se izdaja za revno mater, ki mora skrbeli za uboge otroke. Občinstvo je z njo usmiljeno, ker pač ne ve, da ima opravka z nevarno beračico in zlnčinko
Prešiča so ukradli
Ptuj, 15. januarja.
Posestniku Janezu Trinkattsu v črmljenšaku, občina Korena, je bil iz svinjskega hleva ukraden 100 kg težak prešič. Tatovi so žival odnesli živo v bližnji gozd, jo tam zaklali in razmesarili, od tam pa odnesli dalje proti Sv. Urbanu. Na poti so se IMiznali sledovi krvi le do razpotja pri Sv. Urbanu, ker se je med lem kri mrtve živali že slrdila. Izsleditev storilcev je orožnikom olajšala okolnosl. ker se je na tleh pred vrati svinjskega hleva, kjer so tatovi prašiča vlekli iz hleva, našlo izvršilno dovolilo okrajnega sodišča v Ptuju proti neki stanujoči v občini Sv. Urban. Varnostni organi so šli na dom osumljenen iu izvršili hišno preiskavo. Našli so glavo in rep zaklane svinje, ki jo je spoznal Trinkaus za svojo last. Osumljenec pa Irdi, da mu jo bil dotiini izvršilni sodni sklep ukraden, glede delov svinje, ki so jih našli pri preiskavi, pa pravi, da ie meso kupil v Mariboru. Preiakavo vodita sodišči v Ptuju in pri Sv. Lenartu v Slov. noricah
Ljubljanske vesti s
Bolniki iz vse banovine
Mariborske vesti:
I jubljana, 15 januarja, j
Obračun ljubljanske državne bolnišnice je za I. 1433. skoraj enak obračunu za 1. 1932. L. 1032. je bilo v bolnišnico sprejetih 21.941 bolnikov, odklonjenih pa 1940, 1. 1933 pa je bilo sprejetih 21.(■SO, odklonjenih pa 2110. Lani je bilo torej spre-ietih 261 bolnikov menj kakor predlani, pač pa je bilo zato lani v primeri s predlanskim letom odklonjenih 470 bolnikov več. Bolnišnica je bila. lani lorej precej -stroga glede sprejemanja bolnikov.
Od vseli 21.680 sprejetih bolnikov jih jc lani umrlo le 580, kar je za bolnišnico, ki je sprejemala bolnike le v res nujnih primerih, zelo častno. Saj je vsa umrljivost v bolnišnici znašala le 3.7'/.
Na kirurgični oddelek je bilo lani sprejetih Г016 bolnikov, od leh 5321 moških in 3695 žensk. Umrlo je od teh 99 moških in 51 žensk.
Na internem oddelku, ka'erega primnnj jc dr. ■tenko, je bilo sprejet'h 3764 bolnikov in sicer 1898 moških in 1866 žensk. Od teh je umrlo 76 moških in 89 žensk. Od julija 1933 jc postal samostojen oddelek bivši odsek za pljučne bolezni internega oddelka. Novi odsei; vodi primarij dr. Debevec. Na ta oddelek je bilo sprejetih od t. julija 1933 dalje 433 bolnikov in sicer 210 moških in 223 žensk. Od leh ie umrlo 12 moških in 6 žensk.
Otološki oddelek (/.a bolezni v grlu, nosu in ušesih), ki ga vodi šef-zdravnik primarij dr. Pogačnik, je bilo sprejetih 1637 bolnikov in sicer 852 moških in 785 žensk. Od teh je umrlo 10 moških in 1 ženske.
Na dermatološkem oddelku, ki ga vodi šef-zdravnik primarij dr. Demšar, je bilo sprejetih 1840 bolnikov in sicer 1045 moških in 795 žensk. Umrla sta dva moška in pa d žensk. Vsi so umrli za posledicami opeklin.
Nn očesnem oddelku jc šef-zdravnik primarij dr. .leše. Sprejetih je bilo 2122 bolnikov in sicer
1317 moških in 1075 žensk. Od vseh bolnikov j'J umrla samo neka ženska.
Infekcijski oddelek vodi šef-zdravnik primarij dr. Mcršol. Sprejetih je bilo 660 bolnikov in sicer 335 moških in 325 žensk. Od teh je umrlo 16 moških in 13 žensk.
Na živčnem oddelku je primarij gosp. docent dr. Robida. Sprejetih je bilo 738 oseb in sicer 398 moških in 340 žensk. Na tem oddelku je umrlo 12 moških in 12 žensk.
Otroško bolnišnico vodi šef-zdravnik primarij dr. Derč. Sprejetih jc bilo. 1170 otrok in sicer 575 dečkov in 595 deklic. Umrlo pa je 71 dečkov in 51 deklic.
Še bolj podrobna statistika bi dokazala, da je naval bolnikov v bolnišnico v poletnih mesecih celo nekoliko večji kakor v zimskih, ker so pač prometne razmere poleti boljše, čeprav jc znana stvar, da so bolezni pozimi bolj poitosle in bolj nevarne, l udi bivanje v bolnišnici je kolikor toliko odvisno od gospodurske zasiguranosti bolnika. Kinelj« pač manj hodijo v bolnišnico, ker nimajo denarja, delavci pa prav tako manj, ker jih ie manj zavarovanih pri bolniških blagajnah. Umrljivost niti ni toliko odvisna od letnih časov ter je povprečno skoraj vsak mesec umrlo kakšnih 40 do 45 bolnikov.
Če že govorimo o krizi, ne smemo izčusliti strašne krize, v kateri je že leta in leta ljubljanska bolnišnica. Že svojčas deželni in pozneje oblastni odbor sta se trudila, da bi ola'šala položaj v bolnišnici. Razmere na kirurškem oddelku, na internem oddelku in na oddelku za živčne bolezni so neznosne in nevredne civiliziranega naroda Razširjenja modernizaciie in skoraj bi rekli tudi razkužena pa so potrebni tudi vsi drugi oddelki Če je ljubljanska bolnišnica zadoščala pred 20 leti za j prebivalstvo nekdanje Kranjske, tega sedaj že dolgo več nc more, posebno ker :;e zatekajo vanjo ■ bolniki iz vse banovine.
тшшшшшшшвттшшттштшш
Mesena gora v mariborskem
rpfnflmu Nad 6 milijonov kg tež ha - Na vsakega ZClUUtll Mariborčana letno najmanj 130 kg mesa
Maribor. 15. innuarin. in vsebino, če lih malo preračunamo in n
Jelen v hleva
Ljubljana, 15. januarja.
V okolici Grosupljega ima znani ljubljanski posestnik g. Leopold Zupančič svoje lovišče. Kraji južno ljubljanskega Barja so bogati divjačine, tako je tam mnogo divje perutnine, zajcev in srnjadi, seminlja pa se zateče z Rakitne tudi jelenjad. V petek so lovet preiskovali okoli Grosupljega lovišče ter so prišli do majhnega močvirja, v katerem so na svoje začudenje našli jelena, ki se iz napol zasneženega in napol zmrznjenega močvirja nikakor ui mogel izkopati.
Lovci so počasi in previdno dvignili jelena, ki ni še cel jelen, temveč le komaj dorastel jelenček, iz močvirja ter ga odvedli v vaški hlev, Prišel pa je ponj solastnik lovišča g. Zupančič, ki ga jc pii-peljal v Ljubljano. V hlevu g. Zupančiča na Jegli-čevi cesti je jelenčku kar dobre. Ima dovolj sena in ovsa, leži pa na topli slami. Radovedneži iz >entf eterskega okraja prihajajo na Zupančičevo dvorišče in si jelena ogledujejo. Nekaterim žival ugaja, drugi pa so razočarani: predstavljali so si jelena, kakor je naslikan v šolskih knjigah, z mogočnimi roglji, ki so popolnoma ravni in brez grč.
Za jelenčka bi bilo najboljše, če bi ga g. Zupančič zadržal do pomladi ier ga potem spusti' nazaj v lovišče, ali pa če bi se zanj zavzelo lovsko društvo.
*
v) l ilij> Mani umrl. V nedeljski številki smo poročali o nesreči g. Filipa Marna, elektroniouterja v grosupeljski tovarni motvoza, (i. iMarn je preiskoval neki aparat, ki je eksplodiral ter ga nevarno ranil na glavi. Ljubljanski reševalni avlo ga je prepeljal v bolnišnico, kjer so zdravniki kmalu spoznali, da zanj ni rešitve. Mani se je mučil dva dni. včeraj ob pol 8 zjutraj pa je izdihnil, lilag mu spomin in naj mu -veli večna luč. Žalujočim naše sožalji'!
• Organizacija praktičnih eleklro- in strojnih, tehnikov poziva vse svoje članstvo, da se udeleži pogreba tragično umrlega člana lov. Filipa Marna, ki bo danes ob Ui popoldne iz mrtvašnice splošne bolnišnice.
0 M bilo požara. V včerajšnjih opoldanskih urah jo bila poklican,! gasilska postaja na Sv. Petra cesto, češ, da gori prt Rohrniannu. Poklicni gasilci so odhiteli tja z orodnim avtom, izkazalo pa so je, da je bilo razburjenje nekoliko prenaglo. Vnele so so namreč samo saje v dimniku, gasilci pa so ukrenili \.sn potrebno, da je bil ogenj kaj naglo zadušen Ier so preprečili vsako možnost požara.
• Ponarejeni bonkorri. še vodno krožijo med J ljudmi razne fantastično govorice o uglednih ljudeh, ! ki da so zapleteni v afero s ponarejenimi tisočaki, j Ne pomagajo nobeni demanliji, ljudje neprestano trdijo nesmiselnosti •/, izgovorom, češ, da morajo časopisi o aleri molčali, kakor jim je to ukazano. Resnica je pa la, da so že mesece zaprti trije ljubljanski prebivalci, ud katerih dva sploh ni.-ia Slovenca, namreč trgovska agenta I!, in G. Ti trije sede v zagrebških zaporih Ier jo preiskava proti njim že toliko napredovala, da bo v kratkem proli njim sodna obravnava. Včeraj je policija zasliševala še nekega človeka, ki ga je privedla /. Rakeka in ki ga sumi, da ie tihotapil žc pred loti ponarejene bankovce i/. Trsta. Pri zaslišanju je jetnik vztrajno zatrjeval svojo nedolžnost. Policija upa, da Ic pridejo nekatere podrobnosti na dan.
0 Nobenega jetniku, čuden dan je bila nedelja: kar naenkrat so se namreč izpraznili policijski zapori, pa ludi stražniki in detektivi niso ves dan privedli uiti enega aretiranca. Za mesto, kakor je Ljubljana, je tak dogodek zelo redek. Zato pil so se zapori nekoliko napolnili včeraj, ko so že dopoldne stražniki privedli na policijo celo vrslo aretiranih beračev in brezdomcev. Pa ludi Ii bodo morda že danes po, večini zapustili zapore, ker jim policija ne more drugega dokazali kakor beračenje.
?.e zapel nesreča pri sinnčanin. Na Rudniku se je v nedeljo popoldne ponesrečil pri smučanju elektrotehniški vajenec Milan Kadunc s Knezovega slradona v Ljubljani. Resno si je poškodoval desno nogo. Reševalni avlo ga je prepeljal v bolnišnico.
0 Pretep na Zaloški resli. Pred garnizijsko bolnišnico sta se v nedeljo zvečer spopadla neki unifoniiirauec, ter neki civiilst. V pretepu je bil civilst. 34-letni Anton Jelnikar, elektrotehnik ,s Ko-deljevcga, nevarno ranjen po glavi in rokah, tako, da je moral v bolnišnico.
Cerkveni vestnih	i
Najprimernejši čas za uvedbo ali za okre- : pilev mladinske misijonske ustanove »Dejanja svetega Detinstva Jezusovega" so ledni jv> Božiču Prijatelji in pospeševalci niisijonstva si pri mladini pomagajo tudi z Vestnikom« — letnim poročilom Agilnost po nekaterih krajih in tudi uspeh je prav presenetljiv Prispevki posameznih župnij so razvidni iz knjižice. To bo vzbudilo zanimanje in tekmo tudi drugod. Vestnike- iu potrebščine dobe s?o-snodic poverjeniki pri Ničmann v Ljubljani - gra- j lis. ali sj jih dajo dostaviti. Prosimo, da bi sc to j kinalu zgodilo. Na željo bi jih tudi i>oslali.	;
Vodslvo. I
Maribor, 15. januarja.
Že od nekdaj je bilo luko, da je imel meščan na mizi meso ob petkih in sveikih, kmet pa le ob največjih sveikih. In tn razlika je ostala še danes. Večino mesa, ki ga producira dežela, pospravijo ninščani. Dokaz so gore uiesa, ki ca jo porabilo mariborsko mesto v enem samoti) letu. V mestni klavnici so lani zaklali <>01S goved, -1007 telet, 11.552 prašičev, 412 konj ter IS ovac in kozličev iu 8 odojkov. Poleg tega pa so pripeljali mesarji in špeharji iz okolice za prodajo v mestu v klavnico h kontroli: 309 zaklanih goved, 2001 kg govejega mesa, 11.805 telet, 2710 prašičev. 14.578 kg svinjine, 03 ovac iu kozličkov ter 8 odojkov. Čisto neznatne številke, ki pa dobijo čisto drugo obliko
15 letni vajenec vleče
zdravnike in gasilce
Že nekaj časa je strašil v Mariboru neki brezvestne/., ki jo včasih alarmiral gasilce o izbruhu požara v kakem oddaljenem mestnem predelu, drngokrat je zopet poslal s telefonskim pozivom, po izmišljene ponesrečence. Vsakokrat se je alarm izkazal kol brezvestna potegavščina, tako da ko že končno na gasilni postaji bili v dvomili, kadar j.' prišel poziv, da li v resnici kje gori. Čez nekaj času je bilo neznanemu informatorju zabave z gasilci dovolj Ier se je vrgel na zdravnike. Pošiljal jih je sedaj v to, sedaj zopet v drugo rodbino ter si vedno izmišljeval nove nujno bolezenske slučaje, največkrat pa porodu. Št"vilni mariborski zdravniki so poslali žrtve teli neokusnih šnl. Na policiji so sc množile prijave, skrivnosti pa dolgo ni bilo mogoče razvozljati. Na avtomatski telefonski'postaji je nastavila pošla sporazumno s policijo in žrtvami, ki si jih je šaljivec največkrat privoščil. pasi. Čini je bil kakšen zdravnik poklican telefonsko k bolniku, j« obvestil o tem pozivu ludi telefonsko centralo, ki je nato kontrolirala številko poklica. Slednjič jo prišlo na dan. tla prihajajo potegavščine vedno z ene iu iste telefonske številke. Sedaj je bila stvar lahka, policija je vzela zadevo v roke in kinalu je imela pravega krivca — 15 letnega slikarskega vajeticka, ki je vse priznal. Zaradi mladoletnosti mu sicer s paragrafi niso mogli do živega, upajo pa, <la bosta napravila to njegov oče in pa mojster.
i Polovično delo. V načrtu javnih dol, ki sc bodo letos izvedla s pomočjo pomožne akcije ter zaposlitvijo brezposelnih, je tudi zgradba nekaterih novih cest v južnem delu magdalcnskega predmestja. Nekaj ulic je v tem mestnem delu nastalo pred cestami, pa jih bo nujno treba navezali na ostalo cestno omrežje. Vendar pu bo to delo samo polovično, če se bodo zgradile ceste brez kanalizacije. Slednjo si prebivalstvo želi še bolj, kakor ccsle. Če se bodo zgradile najprej ceste, bo treba čez Icla solidno cestišče znova razkopavati, ko sc bodo gradili kanali Stroški za kanalizacijo tega mestnega dela ne bi bili veliki, ker so glavne Kanalske žile itak potegnjene do Delavske ulice ter bi sc lahko stranske kanalske veje priključile brez večjih investicij.
i-) Restavracija gradu — 4 milijone. V proračunski razpravi so nekateri govorniki naglašali, da bo stala restavracija mariborskega gradu v magi-stratne namene pet milijonov Din. Trditev pa ni točna. Po dosedanjih ugotovitvah bo znašal celoten proračun za popravilo gradu 4 milijone Din. Torej za milijon manj, kakor sc govori, pa še vedno dokaj lepa vsotica!
r~ Nevaren smuk. Zaledcncla in izvožena snežna pobočja so povzročila v nedeljo dokajšnje število smučarskih nezgod, ki so se pa vse končale srečno razen enega primera. V Radvanju jc priletela gdčna Wurmcrjcva pri padcu z glavo v ledena tla s tako silo, da si je pretresla možgane. Na zasebnem avtomobilu so ponesrečenko prepeljali na dom v Maribor,
] Smrtna kosa je v Mariboru od novega leta pa do srede meseca počivala. Sedaj je pobrala svoje prve žrtve. Umrl je upokojeni profesor in rav-nateij trgovske akademije g. Jožef Ulčakar. Dočakal je starost 71 let. — Umrla jc v starosti 65 let gospa Marija Čakš. — Svetila jima večna luč!
□ Otrok na žarečetn štedilniku. V bolnišnico so prepeljali malega enoletnega sinčka delavca
Jubilejno leto odrešenja in pravoslavna cerkev
Ne da se še pregledati proslor pravoslavne cerkve v vseh njenih tvorbah, a eno jo vendarle že /.da.j gotovo: velika večina pravonlavja ni mogla i!i brezbrižno ininui dejstva, <ja je lota 1033 katoliška cerkev po vsej zemeljski obli proslatila 1900 letnico našega odrešenja, če pravoslavna cerkev v tej — kakor v toliko drugih stvareh — ni mogla priti do enotnega slališča. je imela vendar nekaj -kupnega: vsi njeni različni naslovi so bili |n'i--iljeni. du se pečajo z vprašanjem, ali naj se jubilej obhaja ali pa naj .se proslava odkloni?
IItiska cerkev v svojem izredno težavnem položaju seveda nI bila v stanju, da bi v vprašanju jubileja zavzela svoje stališče. V času, ko se z zadnjim mučeniškim naporom bori za svoj obstanek, ni bila sposobna, da bi se za vse svoje svetovno območje enotno izjavila.
Drugače je z grško-pruvoslarno cerkvijo. Tam -e ,je vprašanje jubilejne proslave obširno prelre-salo. Sveti sinod avlokefalne grške cerkve v Atenah je zavzel izprva nasproti papeževi pobudi, da -e proslavi jubilej odrešenja, precej pozitivno stališče. Prišli so do sklepa, da naj bi so tudi v pravoslavni grški cerkvi narodu obudil -pomiti ti-« veliki pomen Kristusove smrt i in vstajenja in morda priredile ludi kake slavnosli. Dalje so razpravljali o vprašanju, če ne bi se morda ob tej priliki priredilo skupno romanje pravoslavnih škofov v Sveto deželo. Vendar je holelu grška corkev varno korakali in imeli za seboj avtoriteto carigrajskega patriarha. Zalo je poslal atenski sinod svoje sklope carigrajskeinii patriarhu iu ga prosil, naj poda svoje mnenje. Odgovor patriarha Photijn II. je zelo značilen za duha, ki še danes veje na carigrajskom palrinrliafu. Med drugim pravi:
»Mnenje nnše cerkve o teh novolarijah in leh Idejah, ki so za pohožnost prej škodljive ko koristne, smo naznanili že pred tremi leli, ko nam je bil po /gledu inovernih cerkva - ueki škof
predlagal, da naj našim pravoslavnim sestrskim cerkvam priporočimo, naj o priliki 1000. obletnice, odkar je stopi! naš Gospod v javno življenje, določijo posebni dan v leni letu kol praznile in se obrnejo z določenimi in posebnimi hvalospevi in zahvalnimi molitvami na našega Gospoda, vse lo v posnemanju človeških jubilejev.. - škof. ki ga Iu omenja palrinrh, je bil metropoli! Clirvsan-Ihiif* v Trape/.untu, ce.jar predloge je bil takrat patriarh oslr ii za\ mil.
V nadnljneni poteku .-vi.iega odgovora atenski sinodi pravi putriarh, da se praznujejo skrivil isli Kristusovega življenja tnl začetka cerkve v>ako leto ob določenih |>razriil<ib. Zalo še nova proslava ni potrebna. Vsaka nedelja je spomin Gospodovega vstajenja. Kaj .j, tu treba še večje »proslave? Romanju so dobra stvar in se morejo opravljati sleherno lelo, zakaj potem lo lelo nekaj posebnega. Cerkev ui nikdar praznovala stoletnice ali lic; č-lelnice skrivnosti odrešenja, kajti Kristus je la-isli včeraj, danes in vse fase. Pravoslavna cerkev no more dopustili, da hi vplivale nanjo in diskretne? iu nenavadne pobudo posameznikov, ki niso nenevarne z.a vero samo in za jiobožnost. Nasproti življenju našega (i ispodn .lez.nsn Kristusa ne moremo ravnati podobno, kakor nas|iroli življenju človeških oseb... škodljivo je. da bi navade, ki sn v rabi nasproti odličnim ljudem, prenesli nn osebo našega Zveličar.ja. Sklep znpel izzveni v sovražnosti |iroli Rimu: Tako torej predloga z.a vpeljavo človeških jubilejev na poprisfe naših svelilt verskih resnic ne moremo odobravali iu smo o vseli naSili pravoslavnih .-e-hv-kili cerkvah prepričani, da se ne bodo dale nikdar zavesli, da bi poMieniale lake neutemeljeno novolarije, v kalere - > zašli nekateri, ki so zabredli daleč od vere. Tako more dovolili pač le podedovano nasprotje proti Vsakemu zdravemu razvoju cerkvenega življenja in slepo S'jvrnšlvo |)roli Rimu. .
Vsekakor so bili - lom pismom rarigrnj^kega patriarha sklepi grško-pravoslavne cerkve izkopani. Ni se pa izpolnilo jinlriarhovo pričakovan ie pravico za ukiizovanie nima, ker so posamezne di ž.elne cerkv e avlokefalne .— da se nobena pravoslavna cerkev ne bo udeležila jubilejne pro.-lnvo.
fluhiarskn jiravoslnv na cerkev na primer se je na svoji sinodalni seji obširno bavilu z vprašanjem jubileja. Niso sicer prirejali nobenih velikih slovesnosti. Pač pa so purabili jubilej, du bi v okv iru prizadevanj za versko obnovo ustvarili nekaj po-dobiiega, kakor katoliška cerkev v Katoliški akciji. Bolgarsko cerkev larejo po vojni še danes
mnogotere zunanje težave; tako je slollcn njenega vrhovnega poglavarja — eksarha — še vedno nezasedena. Na znotraj se močno uveljavlja sok-tarslvo: donavisti s svojimi jirolivojaškimi. vegetarijanskimi, mističnimi, kaliastičninii in hkrati vendarle raoionnlisličninii nazori vznemirjajo cerkveno živl jen je. Bolgarski eti sinod, ki mu načelu ie varuški nietropolit Neolil, je predvsem na prizadevanje nianiega sofijskega metropolita š'el'ana z-i-če| energično akcijo za obnovo versko-cerkv enega življenja, v lom prizadevanju je bila misel jubileja našega odrešenja dobrodošla pomoč, ki se je njio-ntbiln bo/, zunanjega sijaja, zato pa v pobožnem spominjanju.
Najbolj pa se je približala katoliškim nazorom glede |irazno\ iin.ia jubilejnega le!a jngosloransku juaveslnvna cerkev. Itelgrajski srbsko-pravoslavni palriarh nisgr. Varnava je izdal skupaj z boluraj-skiin svetim sinodom na celokupno jugoslovansko pivoslavje posebno pastirsko jiismo, v katerem jo proglasil 1933. lelo kot jubilejno lelo iiaše<ra odrešenju 'a lelo pokore . Pismo ie ra/.del jeiio na
tri dele. Prvi del opisuje jubilejno leto kol lelo,
v katerem bi moral vsak kristjan pritj do saino-s|Kjz.nanja. Samega sebe naj meri ob resnici In pravičnosti Jezusa Kristusa in tiui ne sodi bližnjemu, marveč samega sebe. Drugi de| poziva k pokori: v-ak naj odpravi in opusti «voie nnpuue in svoje slabe navade in se vadi v ponižnosti, miroljubnosti, pokorščini, usniilinnju, bratski ljubezni in slrahu božični. Zadnji del opozaria na čusne in večne sadove, ki jih moro prinesli lelo pokore posamezniku iu celokupnemu narodu, toda Ii isadovi .so možni le . Kristusom in |>> Kristusu.
Tu kraiki pregled kaže. ka'-о manjka pravo-slavjti enotnosti, obenem pa ludi pove. da v nieni ne matiika krogov, ki so nam katoličanom v marsičem zelo bliz.it.
in vsebino, če jih mulo preračunamo in pomnožimo. In če računamo na vsako zaklano goved jhi-vprečne teže 500 k", za svinjo 150 kg. za teletu 50 kg in za konju 800 kg (kar je nizko vzelo) ter ovne, druge drobnarije sploh ne štejemo, pridemo do presenetljivih zaključkov: največ smo pospravili govedine in sicer !!,10(!.101 kg. Potem sledi svinjina z 2.153.878 kg, milo teletinn s 795.100 kg. Skupno je la mesena gora težka (i.238.76!) kg. če računamo, da zalaga mariborski lig z mesom tudi mestno okolico, toraj skupno 50.000 |ireblvalcev, pride Па glavo vsakega meščanu in okoličana okoli 130 kg mesa na leto. Seveda bo to število znatno večje, ker okoliški mesarji ne koljejo v klavnici ter imajo za domačo prodajo svoje stranke.
Aniona Safrana. Dečko je doma v kuhinji zdrsnil ter se pri padcu ujel za žareč železen štedilnik. Dobi! je pri tem izredno hude opekline na obeh ročicah.
□	V mlinski ulici it jo slaroznana Stoširjeva gostilna. Sedaj jo je prevzela po svoji odlični go-slilniški kvalifikaciji in izborili postrežbi ter kuhinjskem gospodinjstvu v Mariboru obče znana n čislana gospa Otilija Horvat. Prevzela je gostilno z današnjim dnem, njeno ime pa jamči za zadovoljitev gostov v vsakem oziru. Mrzla in tojila jedila. izborila kapljica! Mlinska ulica 9.
L Šverc nn licitaciji. Danes bo na tukajšnji carinarnici v Einspielerjcvi ulici licitacija raznega vtillotapljenega blaga. Tako se bo prodalo 50 m svile, galanterija, petrolej, sladkor, kemikalije itd.
n Še vedno žrtve. Vsak dan se množi število žrlev ledenih poti in ccst. Levo roko si je zlomil pri padcu 66 letni železniški uradnik Franc Sou-kup. Pri Sv. Juriju pa je padel ugledni pekovski mojster Franc Ornik ter si zlomil več reber.
□	Šolnike kradejo. V neki tukajšnji boljši restavraciji se ie pojavil prijatelj srebrnih šolnikov in drugega namiznega orodja. Odnesel jc dvakrat zaporedoma večje število leh predmetov ter napravil rcstavralerju občulnu škodo. Doslej ga še niso izsledili.
Celje
Direktor Anton Zupan 60 letnik. Danes pred 00. leti je zagledal gimnazijski direktor v p. g. Anton Zupan luč svela v Prešernovi domovini. Po dovršenih gimnazijskih in vseučiliških študijah --skusil je vse sladkosti in bridkosti slovenskega študenta - je dolgih 34 let deloval na šoli, najprej kol profesor v Kranju, nato kot gimnazijski direktor iu bil 30. junija 1932 upokojen. Povsod je zapustil posebno med'mladino, najlepše spomine in se ga še danes številni njegov i učenci radi spominjajo. Saj jc pa tudi bil g. direktor Zupan za dijake pravi oče, da velikokrat ni vedela levica,kaj je dala desnica. V svojem življenju ni storil nikomur krivice, rajši je pomagal, kakor bi komu škodoval. l'a še eno lepo lastnost ima naš današnji jubilant: kit pristen Oorenjcc ves živi za planine in ne zamudi nobene |irilike, da pobili v gore. Gospodu direktorju Zupanu želimo ob njegovi šestcleselletnici, ila bi čil in zdrav, kakor je danes, dočakal še mnogo let.
Dr. Franc So Itak
spccijalist za bolezni nosu, grla in ušes
ordinira od dne 15. januarja 1934 naprej
v Celju — Glavni trg št, 18
r e d n o od 9 do pol 1 in od 3 do 5 ob sobotah od 9 do 1.
JT/ Zanimivo predavanje za učiteljstvo. Pri zborovanju učiteljskega društva za celjski in vranski okraj je predaval včeraj g. prof. Fink iz Maribora o Lavlarjevi metodi in njegovih računicah. Predavanje. ki je bilo nadvse zanimivo, saj jc g. predavatelj kol učenec in ixiznejši stanovski tovariš poznal do podrobnosti Lavtarjevo metodo, je doseglo pri navzočih popoln usjieb iu so si vsi želeli, da bi imeli g. predavatelja priliko slišati še večkrat v svoji sredi.
rt Ponesrečeni roparski napad v gozdu. Brezposelni delavec A. Rudolf od Sv. Primoža, je napadel v gozdu v Liscalt posestnika Dolenca iz Ko-snice, medtem ko je njegov tovariš F. Franc stal na straži. A. je vrgel Dolenca na tla. ga davil in zahteval od njega denar. Dolenc se je branil in kričal, oba napadalca sta se ustrašila in zbežala. V soboto sla bila aretinrana in izročena v zapore okrožnega sodišča.
& Eden mrtev, drugi v bolnišnici, 22 lelnega delavca Tajnika Feliksa iz Skorna pri Šoštanju je Martin Meh od Sv. Florjana napadel, zabodel v lice in hrbet. Gostilničar Verdrv Franc od Sv. Florjana, ki je to videl, je zgrabil kol in udaril Meha po glavi. Meh se je zgrudil in na mestu izdihnil, medtem ko so Tajnika prepeljali v celjsko javno bolnišnico.
•v Žrtve nesreč. Pavla Mraz, 2S lelna frizerska pomočnica iz Celja jc !7. t. m. pri smučanju padla in si zlomila desno nogo pod kolenom. — Stcrniša Albert, 36 letni delavec iz Radeč je 13. t. m. jiognfl' z ročko motor, ročka ga je udarila in mu zlomila levo roko. Horvat Kari, 33 lelui posestnik s Krajnčice pri Sv. Jurju ob j. i. je hotel v nedeljo spraviti puško. pu;;ka mu ie padla nu tla, se sprožila, slrel je pa zadel Horvata v desno pazduho.
Revijo »Jadranska Stra/a« so dobili te dni mnogi na ogled z vabilom, da prislopijo kol člani г leiiio članarino 120 Din k društvu. Reviji so bilo priložene pristopne izjave, ti naj se pošljejo izjx>l-njene Krajevnemu odboru Jadranske btružc v Celju.
Litija
Nesreča. Šmarsl.a učileljica g. Vtagner Ljudmila je na poledeneli st"zi za litijsko podružno cerkvijo zelo nesrečno padla Ier si nevarno poškodovala desno roko. V ljubljanski splošni bolnišnici • o ugotovili, da par tednov ne bo mogla v šolo. — Litijsko občinsko upravo prosimo, da slrotjo prepove drsanje in sankanje po prometni stezi, ki pelje od trškega j:okopali.šča do Sv. Miklavža ob bano-vinski cisti.
V litijski podružnici imamo vsako nedeljo po dve sv. maši, ki iu daruje g. katehet Lovšin Vinko. Obakrat je cerkev natlačena, zato bo treba resno misliti, da bi imeli šolarji, ki jih je nad t00, svo o nedeljsko službo božjo. — Od novega leta nimamo nobenega organ ista, a kljub temu sc skupno ljudsko petje kaj lepo razvija.
Podružnica društva Rdečega križa v Litiji pri-ledi v torek ob 8 zvečer v 6. razredu narodne *o!c predavanje o plinski vojski. Vstop prost.
Zdravnik zavratno umorjen
Zle slufnfe zdravnikove matere
Pred kratkim «> blizu Požarevca našli umorjenega požarevskega zdravnika dr. Stanoja Mili-vcjevlča, Neznani morilci so zdravnika izvabili iz mesta in ga ponoči ubili.
V petek ponoči pa se je blizu Pančcva zgodil drug tak zločin, v katerem je žrtev zdravnik dr. Milenko Lazič iz Vladimirovca pri Pančevu. Dr. Milc.nko Lazič je doma iz Zcmuna, kjer je žc nekaj časa opravljal svojo zdravniško prakso. Pred petimi leti pa sc je preselil v Vladimirovec, kjer jc opravljal službo občinskega zdravnika. Imel je pri sebi svojo mater. Kakor pripovedujejo priče, so ga v Vladimirovcu liudie radi imeli, ker je bil zelo postrežljiv. Le mesar Trifun Drabšin ga ni maral. Ta ie bil namreč jezen nanj, ker je zdravnik zelo vestno pregledoval meso, katero je mesar pošiljal v Belgrad. Zaradi tega sta se baje večkrat ludi sprla.
Mati pokojnega zdravnika takole pripoveduje: V petek okrog sedmih zvečer jc Lazič prišel domov ves utrujen po dnevnih opravkih Slekel je zimsko suknjo in sedel za mizo, da bi skupno z materjo večerjal. Medlem ko je malt pripravljala mizo, je sin nekaj bral. Prav ko je mati odprla usta, da bi sinu povedala, da je večerja pripravljena, je zunaj hiše ženski glas poklical zdravnika. Zdravnik je takoj šel iz hiše ter sc naglo vrnil, rekoč materi, da ga kliče mesar Trifun Drabšin, naj pregleda m^s-o.' Naročil je materi, nai le pripravi večeno, ker sc bo takoi vrnil. Nato je odšel. Ali ie bil glas, ki je sina poklical, res ženski, lega ji ni mogel več povedati, ker se mu je mudilo.
Mati je čakala z večerjo na sina. Drabšinova hiša ie le kakih pet minut stran od zdravnikove. Moral bi sc torei kmalu vrnili. Pa minila jc cela ura, a sina ni bilo od nikoder. Mater ie začelo skrbeti in že so ii začele rojili po glavi najhujše slutnje, Ob 9 zvečer je storila k sosedu in ga prosila, naj bi šel z njo pogledal, kje ic sin. Sosed pa •:o ie pomiril, češ, da ga jc morda klical še kak bolnik, radi česar ne more pravočasno domov. Saj
Kaj pravite?
leste, dandanes so hudi iosi. Pa saj lo ie ilalc sami veste, ne da bi vam še pravil.
Tal,o Urim, kar tjavindan. kakor človek, ki je človeški, druibi popolnoma nepotreben iu bi bilo bolje, da bi ga ne bilo na svetu. In če je človek človeški druibi n c pot r c h en, je. jasno, da nima človeštvo nikakc dolžnosti do takega brezpomembnega bilju.
Tako žalostno je na svetu, kadar je človek sestradan. 1 časih jem enkrat na dan. I časih pa šc enkrat, ne. Kadar sc ujezim pa na povem gladovno stavko kar za dva ali Iri dni skupaj, in nič ne jem. Umreti pa le nočem, ker sem še premlad in je na svetu lepo živeli.
Zadnjič se jc pa nekdo name spomnil in mi dejal:
li, poslušaj! --' Ti si brezposeln. Vem, dn si revež. Časa imaš dosti. 7.n neko firmo boš nekaj na pisalni stroj prepisoval in b.oš zaslužil, če hočeš.
Prav rud sem sprejel ponudbo. ,','iV" in smo se pobotali, da mi plačajo 60 Din "ca listo prepisovanje. Potrebni, papir so mi. oni. s-imi dali." Pisalni stroj sem si moral seveda sum preskrbeli. K sreči sem naletel ua dobrega človeka, ki mi ga je ponudil brezplačno na razpolago.
Potem sem pisat, in ropotat na stroj lako dolgo, da sem vse zropotal na papir. Ko sem dovršil delo, ■sem stopil pred delodajalca, da bi prejel zasluženo in obljubljeno plačilo. — Tedaj je moj delodajalec ugotovil, da stvar ni bila tako enostavna, kajti prepričal sc je na lastne oči. da sem za prepisovanje tistega deta porabil nič manj. kakor za ,'ti) Dill papirja, (Mi: Ne, da bi kaj papirja pokvaril oziroma uničil.)
O. delodajalec je takole poravnal račun:
Ml Din je bil dogovorjeni honorar za delo.
:I0 Din stroški zu papir.
Ti stroški so se odbili, od honorarja, in izplačalo se mi, je: piši in beri: 50 Din.
Malce sem hotel ugovarjali, češ, da se nismo lako zmenili. Pa ni nič pomagalo, lioga sem zahvalil, da. sem dobil 50 Din. in da sem samo za i<0 Din papirja porabil. Če bi namreč porabil papirja za 50 Din, bi dobil izplačanih menda, samo HO Din po pravilu obratnega sorazmerja. Če bi pa porabil papirja za SO Din, kaj se ram zdi, koliko bi dobil honorarja?
Ej, vi ljudje, slišite! Jaz sem lako lačen in truden sem — tako truden ...
Mi lačni in trudni smo menda res popolnoma nepotrebni, človeški družbi.
' Nekaj sem hote! povedati, pa mi beseda nič več tako gladko ne teče. hi sploh sem nekako preveč raztresen — — — in lačen.	L, B.
|ugoslovan$ka knjigama
priporoča sledeče novosti:
Berlram: JUGENDSEELE .kostbar in Gotles An-gen«. Ein Buch der Lebenskunde den Jugendli-chen und den Eltern gevvidmet. 284 strani. Vezano Din 72.—.
Charles: GOTT UNSF.R ZIEL. 33 premišljevanj.
Strani 212. Vezano Din 56.—. Clostermann: PBER DAS WERDEN DES JU-GENDLICH-WEIBLICHEN GEVVISSENS. Študija k psihologiji o zrelostni dobi. 223 strani. Vezano Din 135.—. Halllell: WENDE ZU CHR1STUS. I. Band. Chrisli
vvegen. 190 strani. Vezano Din 57.—. Hildcbrand: REINHEIT UND JUNGFRaULICH-
KE1T. 213 strani. Vezano DIN 116.—. Iloinincs: LEBENS- UND BILDUNGSPH1LOSO-PMIL Al.S VOLKISCHE UND KATHOLISCHE AUFGABE. 190 strani. Vezano Din 110.-. MiiHcr: FROHE GOTTESLIEBE. Rcligiozni-nravni ideal sv. Frančiška Šaleškega. 304 strani. Nevezano Din 84.—. Steckums: DAS PRIESTERTUM. Misli in razmišljanja za bogoslovce in duhovnike. 210 strani. Nevezano Din 72.—. Stcnncr: DIF. RELIGI0S SITTLICHE FCIIRUNG JUOENDLICHER. '282 strani. Nevcz Din 108. . HANDBUCH DER K A THOLISCHEN SIITEN-LLHRL. Hcrausgcgobcn von F. iillinann. Zvezek III. Die katholisehe Siltenlchre. Die Idee der Nachfolgc Chrisli. 299 strani. Vezano Din 230.—. Vandeur: IN DER LIEBE LEBEN. Oeislesctlicbun-geu iiher die Oplervveihe drr hciligen Thorcsia vom Kinde Jesti. 145 strani. Nevezano Din 56,- . \Vaencr; CHRISTUSJUGEND. I. zvez : TAPFERE JUNGEN. II. zvezek: CHRISTUSK.4MPI F.R. Po 102 strani. Nevezano no Din 28.-.
'se jc večkrat dogajalo, da jc zvečer naglo odšel k bolniku, pa sc šele proti jutru vrnil.
To je mater sicer nekoliko pomirilo, vendar jc v zlih slulnjah prejokala vso noč. Se okrog pol- ' noči jc vnovič hotela po soseda, da bi Sla skupaj iskat sina. A videla je, da pri eosedu nimajo več luči. Zato jc čakala do zore in jokala. Zjutraj navsezgodaj jc pohitela v vas in občinskemu tajniku Gologlaviču razlož.ila svojo skrb. Tudi temu sc je zdelo sumljivo, zakai sc zdravnik šc sedaj ni vrnil. itdical je občinske uslužbence In naprosil več kmetov, ki so vsckrižem iskali sledov za zdravnikom. Iskali so ga v soboto do 2 pt^ioldne.
Tedaj pa je naenkrat prihitel na občino občinski svinjar, ki jc v okolici Vladimirovca pasei svinje, ter povedal, da je v jarku ob cesti našel vse razbilo Iruplo iskanega zdravnika. Truplo je imelo v zatilju veliko rano od udarca s topim predmetom. Grlo pa je bilo /. ostrim nožem okrog in okrog prerezano. Občinski tajnik Gologlavič je lakoj obvestil orožništvo. Na lice mesta je prišla •tudi tehnična komisija iz Belgrada, ki je začela s preiskavo.
Pod truplom je ležala pokojnikova palica, kak meter vstran pa pokojnikov klobuk. Kake štiri metre stran od trupla na cesti pa su našli Lazičevo zdravniško slušalko. Ker so občinski uslužbenci, kmetje in tudi pokojnikova mali v teku dopoldneva večkrat šli po cesli mimo tega kraja, koder hodi tudi sicer mnogo ljudi, a niso ničesar opazili, policija iz tega sklepa, da so zdravnikovo Irup'o zločinci šele v soboto okrog poldneva prioeliali na vozu in je z voza vrgli v jarek. Prijetih jc več ljudi, med njimi ludi mesar Drabšin in vsa njegova družina. Kdo pa je resnični krivec, lo bo pa brez dvoma dognala temeljila preiskava.
Brat umorjenega zdravnika je znan arhitekt v Belgradu, Svetomir Lazič. Ta je iziavil: »Zaupam belgrajski policiji, daz sem jo poklical iz Belgrada in mišjim, da bo preiskava že jutri aH pojutrišnjem dala uspešne rezultaic,«
Pri vseh vrstah boletni
migreni, rournlsrljil, n-um'. /fvfnlh in menstrualnih t»'*l.or«'i ilpltije hitro
ALGOCRA 'ПNE
Ilo'il sc v vt,pb lekarnah, l'rolzvajn F. < ANCOSMK. PARIŠ
Оц1. roir. noil l>r. milili ml SO. X
Koledar ,
Torek, 16. januarja: Marcel, papež; Berard,
mucenec.
Osebne vesli
—	Glavni urednik Slovenca gosp. <lr. Ivan Ahčin se je moral v nedeljo podvreči operaciji slepiča in trn zato ne bo nekaj tednov v uredništvo.
Ostale vesti
—	Akrobacije francoskega letalca v Zrinunti.
Vračajoč se s poleta po Severni Afriki in Mali Aziji sc. jc nekaj dni mudil v Zemunu slavni francoski letalec Cofetes. ki jo preletel ludi Atlantski ocean. V Zomtin je priletel v letalu tipa T.rc-guel , ki jo zadnja novost letalske vojno tehniko. Letalo razvija v višinah uprav fantastično hitrost. Costos jo na zemunskoni letališču izvajal s tem letalom akrobacijo in demonstracije v navzočnosti naših vojaških strokovnjakov. Ob tej priliki si' jo z letalom dvignil tudi francoski poSlunik v Belgradu Naggyar. C'osles jo odlolol iz Zeinuna v smeri proti Italiji, odkoder se bo vrnil v Pariz.
—	Nove |)oštne pristojbine. Z novim letom so stopile v veljavo deloma izpremenjene pisemske pristojbine za inozemstvo nt posebej za pisma iu dopisnice v Italijo. Teh novih pristojbin nima menda noben letošnji koledar razen »Poštnega almanaha«, ki je izšel za božič s 76 X 50 cm veliko prilogo — stensko jxištncr larifo, v kateri so pregledno iu zanesljivo pravilno začrtane vse vrste poštnih, telegrafskih in telefonskih prislojbin v tu- in inozemskem prometu. »Poštni almanah«, lična knjiga na Г28 straneh lincga papirja z raznovrstnimi strokovnimi članki iu praktičnimi navodili za uspešno uporabljanje pošte, telegrafa in telefona stane s prilogo »Poštna tarifa« vred 20 Din, sama tarila pa 5 dinarjev. Almanahe iu tarife prodajajo pistnonoše, dobijo pa se lahko tudi pri upravi "Poštnega almanaha« v Ljubljani, Sv. Jakoba trg 2-1. Taka knjiga kakor tarda jc neobhodno jiolrebiia za vsakogar, ki ima več posla s jx>što. zato priporočamo nakup »Poštnega almanaha«.
— Pri razdražijivosti živcev, glavobolu, pomanjkanju spanja, utrujenosti, po-bitosti, tesnobnostnem čutu imamo z naravno »Franz-Josei« grenčico pri rokah domače sredstvo, ki vsako razburljivost, naj izhaja iz kateregakoli prebavnega dela, takoj ukroti. Zdravniški strokovnjaki priznavajo, da učinkuje »Franz-Josef« voda zanesljivo ludi pri ljudeh visoke starosti.
—	Dobava Urnega križišča. Dno i), februarja t. 1. se bo vršila pri gradbenem oddelku ravnateljstva drž. železnic v Ljubljani prva ofertalna licitacija za dobavo 1 komada tirnega križišča. Splošni in spe-cijalni pogoji so na vpogled pri preje imenovanem oddelku ozir. pri depozilni blagajni gornjega ravnateljstva.
—	llazglu*. Uprava policijo v Ljubljani razpihuje javno pismeno oferlalno licitacijo za nabavo uniformskih potrebščin za policijsko stražo v Ljubljani in v Mariboru. Licitacija se bo vršila 10. februarja t. 1. oli enajstih v pisarni poveljstva drž. policijske straže v Ljubljani, šubiceva ulica 5-11. Pogoji so interesentom ua razpolago med uradnimi urami v gornji pisarni."
—	Uredništvo »Krajevnega leksikona za pi-drečje kr. benske uprave v Ljubljani, ki ga bo izdal konzorcij v okviru in pod pokroviteljstvom Zveze za tujski promet v Sloveniji v Ljubljani, naproša vse oblasti in občine, da razposlane vpra.šal-ne pole v smislu okrožnice lir, bonske uprave VIII. 4609-2 z dne 3. avgusta 1933 z zanesljivimi podati,i polno izpolnjene čimprej vrnejo. Istočasno prosimo intel'gente po deželi, da pri sestavljanju vprašalnih pol občinam pomagajo.
—	Smrtna nesreča. Iz Mežice poročajo: V Jazbini se je smrtno'ponesrečil Osar Franc, voznik pri Kramclcu na Lokovici. Zadel ga jc pri spravljanju lesa hlod in je bil ubožec na mestu mrtev. Naj v iniru počival
—	Vloberterka je verama, V ljubljansko bolnišnico so pripeljali lR-lelnegn posestnikovogn sina danka Zavrla iz Sp. Itilnja. ,lanko .io pregledoval flobortovko, ki se jo sprožila ler gu je slrol zadel v lovo kolono.
—	Bogat lovski plen. Osem zemunskih lovcev ie te dni lovilo v okolici Zemunu. Plen je bil zelo obilen. Ustrelili so 21 zajcev, Ivi velike lisice in dva divja prcSiča. Eden od teh je težak 45 kg, drugi pa telita nič manj kakor 205 kg. Ta velikan se je dolgo časa branil, dokler ga niso obkolili vsi lovei in ga z nu.ogimi streli ubili.
Po 22 ietib zopet doma. Zcmuntank.i Amalija hksinger je pred 22 leti odpotovala kot mlada žena s svojim možem v UiLsijo. Ona in njen mož sta se preživljala s svojim delom. Preživela sta svetovno vojno, preživela tudi revolucijo leta 1417. Imela sta hčerko in sina. Hčerka, ki se je zelo mlada poročila, je umrla in zapustila materi peljejo vnukinjo. Sin jc krepak in zdrav mladenič. I akoj po svetovni vojni jc umrl mož Eksingerjeve in vdova se je preživljala s šivanjem za druge, medlem ko je sin delal v neki tovarni. Čeprav je imela Kksingerjeva v Rusiji mnogo prijateljev, vendar je bilo hrepenenje po domovini veliko. In odločila se ie za vrnitev. Po dolgem potovanju so prišli mati, sin (ki govori samo ruski) in vnukinja le dni v Zeniun, kjer so jih sorodniki in znanci prisrčno sprejeli.
—	Pri boleznih srca iu poapnenju žil. nagnjenosti h krvavitvam m napadih kapi zaslguro »Franz Juscfova« grenčica lahko lzpraznjcnje črevesa brez vsakega napora.
—	Nepošten inkasaiil. Preteklo soboto so v Splilu aretirali Marka Bakušiča, inknsnnla mestno oieklrarno, vodovoda iu plinarno. Bakušjg jc јкшо-veril GO.IHIO Din.
—	Trije bratje |ircd sodiščem. Prod okrožnim sodiščem v llihaču se jo vršila razprava, nn kateri so naslojiili kot obtoženci trije brnijo Umno, Muho in Sulojman Kantarevič i/, vasi 1'odzvizdo, ki so 27. septembru 11KSM ubili znanega vaškega izzivata Bajro Kantareviča. Bratje Kanlareviii so omenjenega dno mlatili pšenico, Bajra pa jo na-gnal svojega konja na njihov travnik. Ivo so ga prosili, naj odžene konja, se jc Bajra začel izzivalno smejali in zmerjali, brate z bojazljivci. Nato |o Muho odšel domov po sekiro in vile, katero jo izročil bratoma, sam pa jo potegnil revolver iu štirikrat ustrelil v Bajro. Ko je Bajra smrtno ranjen padel na tla, ga jo Sulcjiua šc udaril z vilami. Na razpravo jo prišel tudi oče obloženih, 70 lotili starček, in prosil sodišče, naj mu spusti vsaj enega sina domov. Ker jo bilo po pričah ugotovljeno, da Ramo ni udaril pokojnega Bajro, jo bil oproščen, brata Sulojman in Muho sla p« bila obsojena vsak na (i let rohije.
—	Darno je že temu, odkar so jo iznašlo ,>uve-rruo sredstvo proti glavobolu, migreni in nouralgiji, I. j. Pviamidon tableto .Ba.vor . Kdor je prej stokajoč z mrzlimi obkladki ležal v postelji, vzame tedaj enoslavno nekaj P.vramidon lublet in kmalu je zopet zdrav iu vesel ler sposoben za vsako delo.
■mili	io—нч
—	Pri poapnenju arterij v možganih in srcu do-eženir pri vsakdanji uporabi male množine »Franz Joselove« vode iztrebljenje črevesa brez hudega pritiska
Ptuj
Smrtna kosa, V ptujski bolnišnici jc umrl najemnik gostilne v Narodnem domu Pavle Dostal. Star je bil šele 41 lel in rodom iz Ljubljane. Naj v miru počiva!
Nezgoda. Ko je šla Marija Mohorič, viniiarka iz Drstclja, po vodo, ji je spodrsnilo, pri čemer je padla tako nesrečno, da si je zlomila desno nogo, Pripeljali so jo v ptujsko bolnišnico.
Naznanila
Sptt
ljubliana
1 Karitativna zve.'a v Ljubljani priredi drevi ob 8 v beli dvorani hotela »Union« karitalivno predavanje o temi: »Nova zapoved v dobi mučencev«. Predaval bo g. dr. p Romati Tominee. K iiredava-uju iskreno vabimo vse prijatelje karitativne misli brez razlike, posebno pa še člane vseh Vincencije-vih in Elizabetnih konlerenc v Ljubljani.
i O našem sončnem sistemu predava g. prof. Silvo Breskvar v sredo, 17. 1. tn. ob 20 v verandni dvorani hotela Union. Predavanje je o|>reuiljeno s skioptičnimi slikami, ki nam predstavljajo najnovejše izsledke zvezdam. Opozarjamo ua predpro-dajo vstopnic: sedeži J Din, stojišča 2 Din, dijaki I Din. ki se dobe v Ljudski knjižnici, Miklošičeva cesta 7.
I Kulturni odsek K. A. za Marijino Oziiancnjc
priredi običajno tedensko predavanje danes, v torek, Ki jan. ob 8 zvečer. Predava g. tajnik Vinko Zor Marijina božja jiota širom Slovenije«. Krasne slike! Dvorana na frančiškanski porti.
I Simion čni orkester Zagrebške glasbene akademije, ki koncertira v petek, dne 19. t. in., v ljubljanski unionski dvorani, nastopi v impozantnem številu 70 članov. 1. in 11, violina imata po 12 goslačev, dalje jc v orkestru 6 viol, 4 kontrabasi, 12 lesnih inštrumentov, 4 rogovi, 3 trobente, 3 pozavne, tuba, harfa in tri tolkala. Dirigira rektor Fran Ihotka. Orkester bo izvajal najprvo Beethovnov violinski koncert v d duru, op. 61, eno najpomembnejših del nesmrtnega mojstra. Solist je Zlatko Topolski. Zalem pa se izvaja simfonična vizija, za soli, zbor in orkester »Morje«. Koncert ho v umetniškem oziru zelo interesanlen in tudi pomemben, zato opozarjamo na petkov večer v Unionski dvorani. Vstopnice eo v predprodaji v Matični knjigarni.
1 Združenje Borcev Jugoslavije ima do nadalj-nega svojo pisarno v šentpeterski vojašnici v prostorih oblastne organizacije vojnih invalidov. Pojasnila se dajejo vsak dan od 3 -5 popoldne, ob nedeljah od 10 -12 dopoldne. Telefon 3040.
I Siškarji! Sadjarska iu vrtnarska podružnica priredi strokovno predavanje clrevj ob '.'S v šoli. / veliko udeležbo pokažite zanimanje za napredek! Vpisujejo se novi člani.
I Nočno službo imata lekarni: mr. Trnkoczy ded,, Mestni trg 4 in mr. Ramor, Miklošičeva 20.
Celie
c Gledališka predstava na odru Ljudske posojilnice. Pomladek Jadranske Straže na učiteljišču šolskih sester v Mariboru vprizori v nedeljo, 21. I nt. ob -I piopoklne v dvorani Ljudske posojilnice igrokaz v treh dejanjih Pri-egam- .
I .J U BI .J ANSKO (i LEDA! JšC E
D ru mn
Začetek ob 20. Torek, 16. januarja: Zaprto. Sreda. 17. januarja: Soitikln in njegova sreča".
Red Sreda.
Opero
Začetek ob 20.
■ Torek, H), januarja: ličar . K'ed B. Sreda, 17. januarja: Ob 13: -.Mamin . Globoko znižani; cene od 5 do P> Din. Izven. Četrtek, 18. januarja: Jentifa K cd Cetrlik.
Gorenjska zimsko športna podzveza razpisuje
prvenstveno tekmovanje v kombinaciji, ki se bo vršilo dne 20. in 21. januarja nn Bledu pod pokroviteljstvom g. ministra n. r. Ivana Mohoriča. Program je sledeč: V soboto 20. januarja oi> 13 sc bo vršil smuški U k na progi 18 km s startom in ciljem pred Flegurijo za blejskim gradom. Tek st cceni /a kombinacijo in posamezno za prvenstvo v teku. — V nedelj« 21. januarja ob 9 se bodo vr šili smuški skoki za kombinacijo in posamezno za prvenstvo v skokih, ob 14.30 pa propagandni rko-ki, katerih se morejo udelezHi tudi tekmovalci ostalih podzvez.
Splošna določila
Tekmuje >c po pravilih in pravilnikih JSSZ. Pravico udeležbe imajo vsi tekmovalci, vc-riiicira-ni pri GZSP, Stari nad 13 let in katerih klubi ko poravnali vse obveznosti pri pod-zvezi. Vsak tekmovalce sc mora ukazali г vertiikacijsko legitimacijo. Prijavnine ni. Prijave je poslali na predpisanih prijavnicah najkasneje d.. 17. jnnuara na naslov Jože Cinkovic, Jesenice Gorcnisko, Na zakasnele prijave se pod nobenim pogo;em ne ho oziralo. Na prijavnici je treba navesti, v kateri disciplini starta dotični, ali v kombinaciji, ali v teku, ali v skokih (solo-tek, (so!o-skoki). Žrebanje sc bo vršilo za kombinacijo, solo teke In skoke ler /a propagandne skoke v pelek 19. januarja ob 17 na Bledu v hotelu Triglav. Vsi tekmovalci mora o biti najkasneje 20. januaria ob 11 na Bledu ter se zglasiti v tajništvu podzveze, kjer dobe s.artne številke ter navodila glede rrehrane in sla-novania. Opozarjamo lek.n p> iloe, du ee bodo izd i-ia!e starine številke od 9 do 12 dne 20. januarja. Kdor ne dvigne do 12 starine s':c\ilke. se ga bn smatralo, da je odstopil od tek novi.nja. Ob 14.30 ho razglasitev in oojasnitev teknvovalne proge na mestu starta: ob istem času se bo •'»vršil tudi ev. zdravniški pregled. Zaprošena ju polovična vož-nia, radi česar se opozarjajo vsi člani, da tozadevno zasledu c o službene objave podzveze
Vodstvo tekme je \ rokah STO — GZSP, sc-•'avl eno iz sledečih gg.: predsedstvo mr. ph. Jože Žabkar in Jože Zupan, tehnični vodja P.oris Šega. Razglasitev rezultatov in raz-lelilev daril bo dne 21. januarja ob 17 v hotelu Triglav na Bledu. Prvak v kombinaciii nrejme poleg častnega naslova Smuški prvak GZSP za sezono 1933-34.. še lepo darilo. Prav tako se podeli častni naslov prvaka GZSP v smuškem teku, oziroma v skokih. Ako prejme tekmovalec že eno darilo v kombinaciji, nc more prejeli darila za tek, oziroma skoke.
Vsa n.irlal;na navodila in morebitne iznrcinvm-bc bodo objavljene v dnevnem ča&opisju.
Ljnbl'anska zimskosnotlna pod/veza ima drevi ob 20 v restavraciji Lmuna sc;o tehničnega odbora, na katero se vabro gg,: PredaliČ, Vučnik, Tinta, Наупе, Marinko. Jelenič, Iskra. Sublc, Kaj-j fež, Steiner, Hartman Ivan (Pel.a), Krevelj, Fur-| lan, Milavčič Slane in Matko, Kuhar, Hartman Kanilo, Pipeubaclier Goj-ko. Onierza, Vojjrič, Zvar, Koruza, Tarasov, Šmuc. Vsi in sigurno!
Smučarski nadaljevalni tečaj SPD se v ponedeljek radi dežja ni moi'el vršiti. Tečaj bo pričel, čim preneha deževali. Zbirališče dnevno ob 15 pri Čadu pod Rožnikom.
Smučarski klub L'ub'jana poziv lie tekmovalce gg.: Ješe Ra ke, Dobrič Vaso, Hočevar Marjan. Lukež Jurij, Ogrin Franc, Hribcrnik Bogo, Deiičman Herberl, Greforič Vili. Lozej Franc, Pleša Milan, Taučer Sigi, Zupan Ervin, Legovič Drago, Rotar Franc, Zore Slavko in Božič Ivan, da oddajo zanesljivo do četrtka 18. januara v kluboveni lokalu Zvezda II. nadstropje svoie slike ter podpišejo veritikacijske pri;avnice, katere mora klub predložiti podzvezi. Slike ic oddali v velikosti 6 krat 9 cm. Iste sc lahko izroče tudi g. Koprivi, Aleksandrova 14. — Vsak pelek ob 18.30 v klubskem lokalu sestanek tekmovalcev, katerega naj se vsi udeleže,
Smučarstvo v severni iiublianski okol'ci. Ti vrsta športa je v severni lhibljanski okolici izredno oživela. SD Sora v Dravljah je nedavno ustanovila smučarski odsek, ki ima v Podutiku pod vodstvom akademika g. Bachleda Jana iz Zakopan fPoljska) smučarski Lučaj. Tega leč.va se je udeležilo nad 50 članov in članic, nad 50 nečlanov pa celo iz Ljubliane in bližjiie severne okolice. Udeleženci tečaja f-o po kratki dobi v preležni večini postali že prav dobri smn-:arli in smučarke. Tudi skakačev je žc lupo število. Posebno pozornost pa zasluži najmlajša generacija, oziroma društveni nsraščai iz Dravelj, Podutika in latrofnjc okolice. Ti dečki iivaiajo na svojih enostavnih de-I skali in palicah naravnost prvovrstno umetnost. SD i Sora bo s lakim naraščaiem slopila v vrsto naipo-| pularne'ših klubov.. V doglcdnem času se prične i že drugi tečaj in vabimo k udeležbi vse Liuhlian-čane in okoličane, čeprav niso člani. Priiaviio n.ij sc pri g. Vodniku Pavlu, goslOničarju v Podutiku. Tam je tudi društveno shajališče.
Vremensko poročilo JZSZ in SPD
a| Telefonično po stanju 15. januarja ob 15: Kateče-Planica: -8, baromeler pada. iasnn, mirno, llOcin sreža, 10 cm pršiča, Tršič in Tamar 300 cm pršiča. — Bislrica-Boh. jezero: —3, oblačno, 5 cm novega suhega snega na podlagi 75 cm. smuka idealna. — Blcd-jezero: —4, barometer se dviga, pooblačeno 10 cm novega suhega snega na podlagi 40 cm, led grapav, debelina 20 cm.
h) Pismeno f o stanju 14. januarja ob 7 zjutraj Smučarski dom Ilirije v Planici: —12, soin-e, jasno, mirno, 10 cm pršiča na podlagi 200 cm, sin ka idealna, izgledi in smuka v planinah idealno. - . Koča na Veliki planini: —rt. ia:i o, solnce, ni no, 6 cm pršiča na podlago 200 . ni, smuka ugodna. Krvavec: —6, lepo solnčno, mirno, 15cm prši; i, smuka izvrstna, krasen razgled na mcg'eno mor;; v dolinah.
Sodniški zbor JLAZ Ljubliana. Ki Ini ob> ri
zbor Sodniškega zbora JLAZ se bo vršil v ponedeljek 21. januarja ob 20 v posebni sobi restavracije pri Slamiču. Člani se naprošajo, da sc udeleže občnega zbora polnošteviino. — Upravni odbor.
SK Ilirija (lahkoalletska sekcija). Drevi oh 19 bo v telovadnici na Grabnu gimnastični trening pod vodstvom trenerja g. Dobovška, Dvignite legitimacije za leto 1931 pri blagajniku sekcije g O lermanu in jx>ravnajlc članarino. Sestanek celokupnega članstva sekcije ho v čelrlek 18. januarja ob 19 v klubski sobi kavarne • Evropa -. — Na čektvo.
Slovan—Domžale 6:2 (2:0). V ncdclio <e j( vršila v Domžalah no^omclna tekmi med gornjima moštvoma kot nadaljevanje nogometnega turnirja v prid brezposelnim igralcem. Slovan ie Hi) v premoči Domžale pa <e imelo v svojem moštvu več rezerv. Sodivik je bil Martclanc.
Kaj piše naš misijonar iz Afrike
13 lel med črnci
Barikade radi bayonskega škandala
Tako so začeli novo ieto!
Slika izpred francoske poslanske zbornice med demonstracijami radi škandala Staviškega.
Pred nekaj dnevi je Misijonska pisarna v Ljubljani prejela zanimivo pismo našega misijonskega brata Rafaela Kolenca, ki že trinajst let deluje v vinogradu Gospodovem v Transvaalu v južni Afriki. Pismo jc odposlano pred enim mesecem in se glasi:
Častiti I
Prav lepo se Vam zahvaljujem za pismo in za časopise, posebno še za denar, 5 funtov in 11 šilingov, ki sem jih prejel pred štirinajstimi dnevi. Bi bil rad takoj odpisal, a nisem vedel, odkod je, ker so iz banke poslali samo ček z mojim imenom, drugega pa nič. Torej je bil gotovo od Vas. Ljubi Bog naj bo Vam in vsem dobrotnikom tisoč in tisočkratni plačnik! Upam, da ste moje zadnje pismo prejeli, ko sem se Vam zahvalil za onih 3000 dinarjev, ki ste jih zame poslali našemu generalu p. Musarju. Naš monsinjor je tudi ta denar sprejel, a ni vedel, da je ludi zame, ker o tem ni bilo nič sporočeno. Tako je sedai, hvala Bogu, vse v redu in ljubi Jezus naj obilno poplača ves Vaš trud.
Najlepša hvala ludi za lepo in obširno pismo. Vse me zelo zanima, kar mi poročate. Tudi mene bi prav veselilo, ko bi Vas mogel enkrat osebno obiskati, a žal, mislim, da mi nc bo mogoče, sem predaleč od Vas in pa staram sc tudi hitro. Prav pred nekaj dnevi sem štel že 666 mesecev (55 let in 6 mesecev). Sedaj sem že 13 let v Afriki, dela pa imam tudi več kakor moje slabe moči zmorejo.
Krompir sadijo dvakrat na leto
Letos smo imeli dolgo časa strašno sušo; sedem mesecev smo bili brez dežja, sedaj pa pridno dežuje, tako da poljsko delo kar zaostaja. "Naš vrt imam še precej lepo urejen; prav sedaj začenjajo zoreti prve slive in marelice, zelenjava pa tudi dobro uspeva in jc tudi mnogo porabimo za našo kuhinjo, ker nas je mnogo. Drugi glavni pridelek je tukaj koruza, ki jo sedaj v novembru sadimo. Tudi fižol se včasih prav dobro obnese in krompir, ki ga sadimo dvakrat na leto, prvič v januarju, drugič v avgustu ali septembru. Prvi je zrel v maju ali juniju, drugi pa okoli božiča, toda ta se ne drži dolgo in prične kmalu gniti.
Sv. krst, sv. obhajilo in sv. zakon obenem
Drugo misijonsko delo gre, hvala bogu, tudi dosti dobro naprej. Nimamo sicer številčno tako mnogo uspeha, ker gledajo naši misijonarji na to da se vsi, ki hočejo prestopiti v našo vero in biti krščeni, dobro poučijo v verskih resnicah. Ta po-
Tako je začel novo leto klub »Bohemia« v Los Angelesu! Na praznik Novega leta so se zbrali v sedežu kluba njegovi člani in ko so sc prijetno zabavali, je strašen vihar odnesel streho poslopja in uničil poslopje samo. Pred hišo vidiš avtomobil, v katerem so sc pripeljali bogati Američani na zabavo in ki so jih ruševine zasule. Večina gostov je prišlo ob življenje.
uk traja pri nas 2 do 3 leta. Seveda, če bi jih hoteli krstiti po nekaj tednih katekizemskega pouka, bi jih lahko krstili jako mnogo. Iz izkušnje namreč vemo, da ni dobro prehitro podeliti katc-humenom sv. krsta. Prav sedaj sc pripravlja neki mladenič, preccj miren fant, na poroko z deklico, ki je še poganka. Mater je izgubila v rani mladosti (nas misijonarjev še ni bilo tu). Oče je dober katoličan in ludi več sorodnikov. Ena njenih sester je odšla pred dvema mesecema v Ma-rianhillski samostan in bo postala redovnica. Ženina je že bil enkrat krstil v bolezni neki katoliški duhovnik,, a ga prei ni nič poučil. Sedai pa že. mislim, pol leta pridno hodita oba k našemu g. župniku k pouku in v kratkem bomo imeli veliko slovesnost: nevesta bo sprejela sv. krst, oba prvo sv. obhajilo in zakrament sv. zakona. To bo veselje, kajne?
Cerkvene obrede in pobožnosti tukaj prav lepo v redu držimo im prav tako kakor pri Vas, opravljamo šmarnično v maju, na čast presv. Srcu Jezusovemu v juniju itd Pri sv. maši v cerkvi prav lepo pojejo naši zamorčki v svoiem jeziku zulu, tu in tam pa tudi v latinskem. K sv. obhaiilu tudi pridno hodijo, nekateri skoro vsak dan, ob nedeljah in praznikih pa skoro vsi, če le nimajo predaleč.. To smo jih tudi lepo naučili, da se pri prihodu ali odhodu iz cerkve lepo ptriklonro z desnim kolenom do tal. To dela*o tudi pogani in protestanti, ki pridejo v cerkev. Seveda se tem pripeti, da pokleknejo pri izhodu iz cerkve obrnjeni s hrbtom proti oltarju.
Pred kratkim je prišel k nam neki starček 130 km daleč iz Sekukuna dežele brez vsake obleke, samo cunje je imel okoli ledij. Prosil nas je, da bi ga sprejeli. Vsi sorodniki so mu pomrli in drugi ljudje so ga vrgli iz hiše, kjer je prebival. Sedaj hoče umreti v naši pravi veri. Pripovedoval je, da je bil že dvakrat krščen; pravi, da enkrat v vodi, drugič pa od neke druge sekte. Mi smo ga seveda lep sprejeli in oblekli. Sedaj se pridno uči pri nas katekizma.
Vidite, tako delamo in živimo tukaj pri nas v misijonu. Kako pa pri Vas, v domovini? Molite tudi za naš revni misijon, spominjajte se tudi nas o priložnosti.
ŠZa vse dobrote, ki ste nam jih že izkazali, se Vam in vsem dobrotnikom prav lepo zahvaljujem in se v naprej lepo priporočam. Prisrčno Vas pozdravljam v presvetem Srcu Jezusovem in Vam želim vsem vesele božične in novoletne praznike.
Vam vdani in hvaležni br. Rafael Kolenc, misijonar na daljnem jugu.
.a uasa razprave o takozvanem bayonskem i škandalu v francoski poslanski zbornici ni bilo ' burno samo v dvorani, kjer je imel Chautemps i vzhjčen govor, temveč tudi pred zbornico. Demonstranti so napravili barikade, ustavili so promet, da se avtomobili niso mogli ganiti. Policija je odločno posegla vmes Bilo je več kakor 100 ljudi ranjenih, med njimi 30 policajev. Policija je zaprla 700 demonstrantov. Kakor znano, je ministrski predsednik Chautemps v svojem govoru dobil zaupnico in s tem je zadeva vsaj trenutno
spravljena s politične pozornice. Chautemps je dejal, da je hotela opozicija s tem škandalom zadeti deniok. atični režim. To se ji ni posrečilo. Za vlado se je zavzel tudi Herriot. Zdaj teče preiskava proti soudeležencem pri škandalu mirno dalje. Ugotovljeno je bilo, da je bil Stavisky zavarovan pri neki angleški zavarovalnici za znesek 5 milijonov frankov, in to tudi za primer samo-umora. V tem primeru naj bi denar izplačali vdovi. Francoska vlada bo denar zaiplenila. Aretiran je bil poslanec Bonnaure.
Krave se poti'o skozi nos
Govedo se v nasprotju s človekom in konjem ne more potiti z vso svojo kožo. To sta ugotovila dva ameriška profesorja, ki sta se bavila z vprašanjem, kako bi sestavila sredslvo. ki bi živino varovalo muh. Poškropila sta krave in pri tem ugotovila, da vlaga, ki jo opazimo na koži goveda pri veliki vročini, ni pravi pot, temveč »ozmotična voda«. To sicer izloča žival, da bi z hlapenjem ohladila svoje telo, toda da ne gre za pravi pot. dokazuje že dejstvo, da ta voda ne vsebuje nikake soli. Kakor se pes poti edino skozi gobec in jezik, tako se govedo poti skozi nos. Poleg lega sta učenjaka dognala, da so škropilna sredstva, ki naj bi obvarovala živino pred muhami, škodljiva, ker vsebujejo oljnate sestavine; le namreč zapirajo pot ozmotični vodi in krave se v vročini s to ue moreio ohladiti.
Preiskovalni sodnik Burgede in njegovi uradniki zapuščajo vilo v Chamonixu, kjer se je Stavisky umoril. Opozitijski tisk je v Franciji razširil vest, da je Staviskega ustrelila policija, da bi Sta-visky ne mogel priti na dan z razkritji, ki bi kompromitirala policijo in vlado. Ministrski predsednik Chautemps je v poslanski zbornici odločno zanikal to trditev in opozoril tiste, ki jo raz-našajo, da jo bodo morali dokazati pred sodiščem.
V Parizu so že začeli uganjati pusta. To je glava »nj. vel. princa Karnevala LVI«, kakor Parižani
hudomušno nazivajo pustno šemo. *
Povelavski se uči boksali. Po prvi lekciji je z začudenjem opazil, da so krepke bunke pustile po njegovih rokah temna znamenja. Obrne se proti učitelju in pravic >Ali bi naslednjo lekcij" lahko opravila po novem učnem sistemu, po do-oisovaniu?«
Kaj pa hočete od mene, saj imam listek ludi za mojega kužka.
Gotovo.	tod« alt »t« plačah tudi м
bolhe?
Prebivafstvo rushsh mest naglo narašča
Moskovski tednik *Za industrializacijo« prinaša podatke o napredovanju ruskih mest po letu 1917. Prebivalstvo ruskih mest je štelo 1. 1914 do 25 milj. in znaša zdaj, leta 1933, do 39 milj. Razvoj posameznih mest kažejo naslednje številke: (prva se nanaša na leto 1917 in druga na leto 1933): Petrograd: 2,165.000 — 2,839.000; Moskva: 1,701.000 — 3,572.000; Ivanovo Voznesensk (središče sovjetskih predilnic): 75 in 190 tisoč; Gorki (Nižji-Novgorod): 126 in 477 tisoč; Stalingrad (Ca-ricin ob Volgi s strojnimi tovarnami): 132 in 412 tisoč; Kijev: 467 in 538 tisoč; Harkov: 313 in 646 tisoč: Rostov ob Donu: 210 in 520 tisoč; Lugansk: 40 in 120 tisoč; Perm: 47 in 270 tisoč; Sverdlovsk (Ekaterinburg): 65 in 481 tisoč; Čeljabinsk: 46 in 217 tisoč; Novosibirsk: 69 in 294 tisoč Kemerovo (Ščcgajcvsk v Sibiriji) 4 in 104 tisoč; Prokopjcvsk (Sibirija) 10 in 117 tisoč; Tiflis: 246 in 415 tisoč; Grozni: 45 in 201 tisoč; Erivan: 34 in 107 tisoč; Gorlovka (premogovniki ob Doncu): 7 in 110 tisoč Makejevka istotam: 18 in 100 tisoč; Stalino (Ju-zovka) 52 in 227 tisoč; Baku; 245 in 709 tisoč. Iz-med novih industrijskih središč, ki so nastala pod sovjeti, štejejo: Svirj 25, Bobriki (blizu Tule) 47, Magnitogorsk 230 in Stalinsk (Kuzneck. največji »ibirski premogovniki nz. livarne) 249 tisoč prebivalcev
Poročiti so se hotele
za vsako ceno
Nekega dne so se pri policiji v Budimpešti javile štiri žene. Vse so iskale moža. Pri tem niso navajale sicer istega imena, pač pa je policija po popisu moža, ki so ga iskale, ugotovila, da gre v resnici samo za enega moža in da sc vse štiri žen-ske potegujejo za istega človeka. Policija se je obrnila na ženitbenega posredovalca in tam aretirala zasebnega uradnika Aleksandra Hegedtisa. Pri njem je našla zapiske, iz katerih je bilo razvidno, da je Hegediis varal še drugih 27 ženski Našla je tudi pravo zalogo ljubezenskih pisem, a tudi komplicirano pripravo za žigosanje, S to je slepar ponarejeval listine in na ta način jc zapeljal štiri žene, da so se ž njim poročile. Goljuf je seveda takoj prišel pred sodišče. Tam so zopet nastopile omenjene štiri ženske in poleg tega tudi 27 ženitbenih kandidatinj, ki jih je Hegediis varal. Zgodilo se je nekaj čudnega: vse ženske so He-gediisu odpustile in skoro zanj prosile. Končno je sodnik kljub temu obsodil drzneža na 2 leti in pol ječe. Občinstvo je vzelo na znanje, da je bil Hegediis star 35 let, vsaka izmed zaljubljenih pa nad — 50 leti •
Mamica, ti gotovo vsega ne veš?« »Kako to.*
Povej mi, za katero boleznino je uiuilo Mi Iv« morje.<
Jugoslovanski P en-centri med brati Bolgari
Kadi pomembnosti in vseobČega zanimanja južuoslovanske javnosti ob prijateljskem obisku jugoslovanskih 1'en-klubov, katerega so napravili v bolgarsko preslolnico .Solijo, smo se obrnili na udeleženca gg. dr. l'r. S tele t a in prof. K o -b la rja, da bi nam razgrnila vlise o bratskem narodu in vobče celoten potek doživljanj štiridnevnega obiska. Oba gospoda sta so nam ljubeznivo odzvala in pripovedovala .sledeče:
10. t. m. zvečer smo prispeli na postajo Dra-gonian, kjer smo se srečali z vlakom, na katerem so so vračali srbski likovni umetniki iz Sofije. Z njimi so prišli tudi zastopniki sofijskega Pon-kluba •/.'Vladiuiirjem 1'oljanovim na čelu ter nns prisrčno sprejeli. Velik dol bolgarskega Pen-kluba z Balu-bunovim, Vasiljevini, Bagrjano iu drugimi, pa nas je prisrčno sprejel na sofijskem kolodvoru, Od tu smo se odpeljali v hotel Union in -Sofijo , kjer smo stanovali vso dni. Kljub pozni uri so nani pripravili iiUiinno večerjo, katere* se je udeležil ves sofijski pen-klubski zbor. Iz Ljubljane se je udeležilo 7 članov, iz Zagreba 3, iz llelgrada 12, poleg tega pa je bilo več soprog posameznih članov. Slovenska delegacija je bila polnošlevilnii, dočim je izostalo več članov belgrajskega in zagrebškega centra.
Prvi dan
po prihodu smo obiskali jugoslovansko razstavo (»Oblije), nato pa smo se udeležili bankela v hotelu -Bolgaria , ki ga je priredila bolgarsko-jugo-slovanska liga. Tu so bili zbrani najodličnejši, člani fige in meščanstva. Vse goste je pozdravil predsednik bolgarsko-jitgoslovanske lige, bivši minister Kazasov. V imenu vseh treh jugoslovanskih 1'en-klubov je odgovoril na pozdrav Fran Albrechl. Nato so So govorili bivši min. Clrigor Vasiljev, dalje član jugoslov.-bolgarskega kluba v Belgradu, .Niko Bartulovič in M. Grol. Popoldne smo si ogle-gali razne narodno ustanove, univerzo. Akademijo znanosti in umetnosti, Kar. biblioteko, kur vse priča o velikem zagonu rasti naroda. Zvečer smo se udeležili v Narodnem gledališču lepe komedije SI. I,. Kostova -Čarodeja". Po predstavi smo si ogledali gledališče, ki je eno izmed najmodernejših v Evropi. Seznanjali smo se s posameznimi igralci ter pozdravili starega znanca MasuliUnova.
Resolucija
12. januarja ob 10 dopoldne je bila skupna seja odborov vseh štirih 1'en-klubov. Navzoči so bili za bolgarski Pon-klub predsednik Balabanov, dalje. Ana Kamenova, Sirak Skilnik, VI. Vusiljev, D. ŠiSmanov, Elin-Pelin, E. Bagrjana, od belgrajskega Pen-kluba podpredsednik S. Petrovič, li. Po-povič, M. Grol, ga Spiridpnovič-SaviP, _ M. Dinii-Irijevič; iz Zagrebu preilsednik Livadič, Hadalič, S. Ježič; iz Ljubljane podpredsednik Fr. Albrcrhl, Fr. Štele, .1. Vidmar. Program seje jc bil sledeč: I. Vprašanje širitve bolgarske knjige v Jugoslaviji, in jugoslovanske v Bolgariji. 2. Tehnična ureditev stikov med ' južno-slovanskiini Peu-centrl. V prvi točki so je razvila kralka razprava o položaju bolgarske knjigo v Jugoslaviji in jugoslovanske, književnosti v Bolgariji. Pokazalo se je na obeh straneh popolnoma enodušno presojanje položaja, radi česar je bila podrobna debata odveč iu je bil poleni, ko so so ugotovile osnovne smernice, poverjen sestav resolucije gg. VI. Vasiljevu in Sišmu-novu (Bolgarija), Livadiču in Badaliču (Hrvatska), Petroviču (Srbija), Fr. Stelelu (Slovenija), nakar ji- bilo ob soglasnosti sprejeto sledeče besedilo:
Jugoslovanski centri Pen-kluba (Belgrad, Zagreb iii Ljubljana) in bolgarski Pen-kluh so pretresli na svoji seji dne 12. januarja 1931 v Sofiji vprašanje duhovnih in kulturnih zvez med svojimi zemljami.
Navdihnjeni od idej in sklepov mednarodnih kongresov Pen-kluba z« svuhodno in prav nič ne ovirano izmenjavo umskih in umetnostnih vrednot in kakor t o izvira iz bližine narodnih literatur bratskih narodov in neobhodne potrebe ožjih in neposrednih zvez med njimi — glede katerih zvez doslej ni bilo vzajemnosti — so ti Pcn-rcntri zavezujejo, da bodo delovali pri merodajnih mestih s sredstvi, ki so jim na razpolago, za svobodno širjenje knjig umetnostne književnosti v celi Jugoslaviji in Bolgariji, posebno za njih svobodno prejemanje in i zlaga nje v javnih čitalnicah iu knjižnicah in dopustitev v svobodno prodajanje.
Jugoslovanski Pen-ccnlri so posebno odločeni, tla liodo uporabili vse svoje moči za uresničenje te naloge v svoji zemlji.
Zastopniki jugoslovanskih centrov so ugotovili, da so osnovno misli, le resolucije dozorele med njimi že nn prodposvetovanju dne 0. I. ni. v Belgradu iu dne 10. v vlaku, s katerim so potoval i v Sofijo.
Drugi predlog na tej seji pa je bil, da se v vrsto dosedanjih zborovanj, kjer so se zbirali redno vsako leto jugoslovanski centri k posvetovanju, pritegne odslej ludi bolgarski center. 1'ri vsakem centru naj se določi poseben odbornik, ki bo skrbel samo za medsebojne zveze med južno-slovan-skimi centri. Medsebojni književni in umetniški obiski nuj se organizirajo lako, da bodo razen v glavnih mestih nastopali tudi v vseh pomembnejših središčih obeh držav.
Recitacije
Za zvečer so bile napovedane recitacije jugoslovanskih književnikov, n so bile rudi tehničnih razlogov odpovedane. Vendar j>u smo dobili delno nadomestilo v tem, da ko pri slavnostni večerji, ki jo je priredil na čast gostom bolgarski Pen-klub v hotelu Bolgarija'', recitirale svoje pesmi bolgarska in srbska pesnica (L. Bagrjana, Jana .la-z.ova, Spiridonovič-Savič, I). Maksiinovič) in pesniki Uradnik, Šop, slovenski prevod Bagrjane Moja pesem pa je recitiral K t'. Koblar. Pri večerji so govorili predsednik A. Balabanov, ki je aforistično nanizal nekaj aktualnih misli. S. Petrovič, VI. Vasiljev in Kr. Štele, nakar je S. Petrovič ob burnem pritrjevanju proglasil besedilo sklenjene resolucije, njen bolgarski tekst pa je ponovil Balabanov.
Zadnji tlan smo napravili dopoldne izlet v Bojane, na pobočju Vitoše planine, kjer je vseučilišči prof. l-ilov razkazal enega izmeti najvažnejših spomenikov srednjeveške bolgarske umetnosti, starodavno cerkev s freskami i/. 12. in 14. stol. Nato srno imeli skupno kosilo, prirejeno po narodnem običaju v letovišču Knjaževac. Zvečer nas je sprejel jugoslovanski poslanik, nato pn so bile v Oficirskem domu recitacije slovenskih in srbohrval-skih književnikov. Izmed Slovencev so ret-itirnli svoja dela F. Kozak, A. Uradnik, L U ruden in Friin Albrechl; izmed Hrvatov Livadič in Ježič, od belgrajskega centra pa Bnrtulovič, I). Maksiinovič, T. ManojloviČ in Sop. Zbor je nato zapel več bolgarskih narodnih pesmi, ki so bilo čudovito lepe. Poslovilni večer smo imeli v restavraciji ltnlu-l>ann . V nedeljo zjutraj pa smo v spremstvu nekaterih zastopnikov bolgarskega 1'en-kluha z go.
L. Bagrjano na čelu (spremili so nas do meje) zapustili gostoljubno bolgaVsko prestolnico.
Vtisi
Kakor ste že pisali v vašem listu, ni'bil to oficijelen obisk. Zatorej je kljub (še od bolgarskega nentrti) določenemu bogatemu programu povsod prevladovala čudovita prisrčnost, iskrenost in volja-za resnično duhovno zbližanje. Za nas vse je bil la obisk neprecenljive vrednosti. \ kratkih pogledih smo dobili pojem o bolgarskem središču iu okolici, pojem o tej narodni organizaciji mladega kulturnega naroda, kateri z občudovanja vredno energijo in stvarileljno silo predstavlja lliontiinonluliiu narodne ustanove. Njihova univerza. njihovi zavodi, kakor Akademija znanosti in umetnosti. Narodna knjižnica iti Narodno gledališče z visoko kvalitetno opero in ilraiim. ki gledalce naravnost premaga, pričajo o visoki slopn.ii kulture bratskega naroda. Nič manj, ali pa skoraj še bolj je zanimivo, kako ogromna komunalna podjetja so v dovršitvi ali zasnovi.
V kratkih dneh smo st: seznanili z glavnimi predstavniki bolgarskih literatur in umetnosti, ki sta nam bili skoraj zagrnjeni, posebno sliio se spoznali s starosto sedanjih književnikov, T. O, Vlaj-koviin. Klinom Pelinom, St. Kostovim, U. Itajče-vini. D. šišmanoviiu, VI. Poljanoviin. Ang. Karuli-čevim, A. Razcvelnikovim, K. N. 1'eljakovini in njegovo soprogo Fani Popovo, dalje z A. Knine-novo, Kalino Malino in vnovič smo se pozdravili z našimi stalim! znankami Bagrjano iu Doro Uabe. Videli in spoznali Aleksandra Balabaiiova kol nadvse duhovitega družabnika in dobrodušnega glo-satorja, lo jo doživetje zase. Bolgarska literatura, slarejšu in mlajša, je v resnici vsega s poslovanja vredna.
„Kronika"
mestne občine ljubtionshe
Ob 50 letnici slovenske ljubljanske občine in ob_ 15 letnici svobodnega razmaha v jugoslovanski državi je bila zasnovana revija mestne občine ljubljanske, kj naj bi zapisovala vsa kulturna, gospodarska, socialna, politična ildi stremljenja mesta Ljubljane in njenih ljudi, zakaj le na ta način se bo ohranila potomcem vloga Lljubljane v ožji slovenski in širši jugoslovanski domovini.
Prva številka je vsebinsko in oblikovno lepa in no prinaša le kronike preteklih, marveč tudi načrte prihodnjih dni. Uvodno besedo je napisal žu-pa n dr. P u«, kjer je razvil poslanstvo Kronike . dr. J. O. Oblak je prispeva! sestavek Mesto — osebnost'-, kjer poudarja misel, kako mora Ljubljana izžarevati svojo osebnost poleg ljudi, ki v njej žive, pred vseni v svojem zunanjem licu. Dr Ani. M e 1 i k-govori v članku Povodnji na ljubljanskem barju o načrtih omejitve tega krajevnega zla. Viktor. ..K o p a t i n liani v lepem članku orise osebnosl jezuita Gabrijela Untfcei-ja, njegova 'lela za regulacijo znanega prekopu (Gruberjevega) iu njegovo življenje v Rusiji, kjer je mrčno vpliva! na carja Pavla „v .verskih.rečeh. Dr. Ivan Lah sega v razpravi Knez Miloš" v f.Jflfljaniv v zgodovinsko ozadje Miloševega prizadevanja, da se vrne na srbski prestol, a hkrati porota o Miloševem bivanju v Ljubljani, o čemer je ludi Slovenec lansko leto pisal. Janez Zor m a n je prispeval članek o Narodni galeriji, Jok. \V e s I e r pa zanimive podatke o gradbeni in kulturni delavnosti Francozov v Ljubljani in avstrijske vlado v prvi šestič tki reoknpacije. Dr. France Štelo je |>od naslovom Ljubljana iz neroplana • na podlagi iie.ro-,-dilv raznih okrajev Ljubljane prišel do zanimivih zaključkov, da tradicionalne sliko Ljubljane ne morejo porušili še tako samozavestne zgradbe (nebotičnik), dokler bo pač ostalo jedro ijiesla. poti Uradom in dokler bo Urad nad njim kraljeval. Zanimive so le ugotovitve o umetniški zamisli stare Ljubljane, Zanimiv je članek Ivana V rh o v ni k a o slovenščini v ljubljanskih cerkvah od reformacijske dobe do povojnih dni. Kvgen J a i'c je napisal pomenben članek o kulturnih nalogah miših mest. kjer so/posebej važni odstavki o mestnem arhivu in muzeju, o uiiietuo-obrtnih muzejih, o ljudski univerzi, o knjižnicah in kinematografih, lir. Angelih Tominec je napisal zgoščen članek v okviru 700 letnire prihoda frančiškanov v Liublinno. P>. B o r š 111 i k je dol zgodovinski oris september-skih dogodkov, katerih 25 letnico smo preteklo h'to obha'ali. Dr. liudolf A n d r o j k а je'prispeval zanimiv članek Najstarejše ljubljanske industrije . Sledila si le >Galerija naših mož in Ljubljanska kronika , ki riše v kratkih potezah domače kulturno in politične dogodke od 1918 (septembra do marca 1019.	1
Poleg zanimivega čliva ima prvi zvezek*' Kronike tudi veliko šlevilo slik, ki ponazoril jejo posamezne članke, hkrati pa so objavljeno ludi slike posameznih pomembueiSih mož. ki sj kakorkoli vplivali na razvoj mosta Ljubljane.
L. Janačeh • Jrnuia
Operna premiera
Lepo potrdilo našemu mnenju, da so ludi v danih skromnih razmerah in sredstvih more gojiti prava umetnost, je bila nova vprizoritev Janačko-ve Jenufe na ljubljanskem opernem odru. V mrzlo megleno apatijo, ki sc je zgostila krog naše opere, je s tem delom posijal zopet gorak žarek in dahnil v la strašni hlad toploto novega upanja, da nam vendar ta tako pomembna kulturna ustanova ne pade v agoniio. Kajti gotovo je, da bi na taki osnovi resnega umetniškega dela. kakor stoji vpri-zorjena Jenufa bodisi p« vrednosti umetnine same, bodisi njene izvedbe, moglo visoko zrasti zanimanje in privlačnost pri občinstvu, obenem pa bi lo delovanje moglo vtisniti viden pečat v razvoj in podvig našega splošnega umetniškega pojmovanja ler tako vse trdneje pribiti upravičenost lastnega obstoja.
Zopei mu-amo ob tej priliki opozorili, kako j velik pomen in.-, za višino umetniškega dela za-I stavljanjc jil resnih in zmožnih vodilniii osebnosti. Kajti sredstva lama sc tudi pri tej pr<;dsta\i niso povečala niti za prgišče in vendar se je tispeli pognal tako visoko nad povprečni nivo. To dokazuje, da sposobnost in volja sodelavcev ni tako brez vrednosti, de pa primanjkuje ljudi, ki bi bili resno sposobni te vrednote odkrili, izoblikovali in prav iz'abiti.
Prepričani smo, da bo io delo po svoji notranji in zunanji vrednosti zajelo na široko zanimanje občinstva, katerega obenem opozarjamo, da spričo takih predstav nikakor ne more najti izgovora za svojo brezbrižnost v očitkih ničviednosti opernih predstav,
O delu samem, glasbeni izpeljavi (dirigent M. Polič), režiji (Ciril Dehuvccl in igralcih bom. pi.$al po reprizl Premier-j ie bila povolino obiskana.
V. li
Gospodarstvo
Carine na uvoz živine v Italijo
po novem trgovinskem sporazumu
lielgrajski tednik Privredni pregled pi.šo o novem trg. sporazumu z Italijo med drugim sledeče':
Pogajanja so se začela S. nov. in so trajala skoro-2 meseca, saj so bila zaključena 4. jan. Namesto že sedaj visoke carine po komadu se uvaja še višja po leži tako za goveda kakor za junce in teleta. Carina znnša za vole, krave, bike in junce 85 lir za JOD kg, toda zvišala so bo postopnimi prve štiri mesece 70, peti mesec N0 in po tej dobi 85 lir. Za telela bo carina dvojna: z.a telela pod 300 kg 87 prvo šlii-j mesece, peli mesec 100 in končno 100 lir z.a 100 kg, za teleta pod 300 kg pa 72. H3 iu 90 lir z.a 100 kg. Za svinjsko, goveje in telečje meso bo znašala carina 200 lir za 100 kg, za živo perutnino 150, zaklano pa 100 lir za 100 kg. Vsi ostali proizvodi bodo v carinah ostali nespremenjeni. Dosedanje carine so znašale: z.a goveda
Poštna hranilnica
V	zagrebških »Novostih« so objavljeni detajlni podatki o razporeditvi čekovnih računov po podružnicah in vlogah.
V	teku leta 1933 je število poštnočekovnih računov naraslo v vsej državi za 1496 (1932 1188), od tega pri belgrajski centrali za 595, pri zagrebški za 521, pri ljubljanski za 269, sarajevski z.a 77 in skopljanski za 41.
Skupno znaša število računov:
Zagreb . .
Belgrad . .
Ljubljana
Sara'evo .
Skoplje . . skupaj .,
■ Delež Slovenije je znašal konec 1933 26.6%, dočim je še konec 1929 znašal 29.0%. V drugih pokrajinah delež hitreje narašča, ker se tam poštno-čekovni promet šele uvaja.
Važna je tudi statistika po višini vlog na čekovnih računih (v milij Din);
vsa država Slovenija v % 31. decembra 1927 . . 622.5 109.5 17.6 31. decembra 1928 . . 666.4 135.7 20.3 31. decembra 1929 . . 913.5 164.7 18.0 30. aprila 1930 . ... S"8.7 137.1 17.0
30.	septembra 1931 . . 702.9 118.8 16.9
31.	decembra 1933 . . 1158.3 192.5 16.6
Delež Slovenije sicer pada iz gori omenjenih razlogov, vendar jc dokazano dejstvo, da je od 1158.3 milij. čekovnih vlog 192.5 milij. Če prištejemo še delež hranilnih vlog ca. 40 milij, dobimo za Slovenijo malo manj kot četrt milijarde Din in je vprašanje, koliko loga denarja je planiranega v Sloveniji. Vpoštev bi med aktivi leta 1942 prišla sartio postavka 21 milij. Din, krediU vsero denarnim .zavodom ter 104 milij. loirtbardnih posojil v vsej državi: torej 315 milij. Din je dobilo Vse'zasebno gospodarstvo od Poštne hranilnice, pa jc sama Slovenija dala okoli 210 milij Din.
Po podružnicah se razdeli imovina sledeče:
31. okt. 30. nov. 3!.dec.
1931	1932	1933
6.012	6.579	7.100
4.768	5.300	5.895
5.'88	5.9^2	6.221
2.845	2.898	2.975
1.086	1.159	1.203
20.400	21.888	23.381
Belgrad Zagreb I .jubljana Sarajevo Skoplje
377.7, 322.7 165.6 131.9
45.8
431.6 323.3 204.6 139.5 46.6
■152.8 335.3 192.5 135.3 42.3
Novo italijansko
notranie posojilo
Ilalija ne ima žo dalj časa borili z velikimi proračunskimi težkočaini. .Deficit v< državnih financah obeta poslali kroničen. Zadnja lela je znašal v milijonih lir:
1029.-1030	1.532
1930—1931	4.409
1931—1932	4.-580
1932—1933	3.900
K leni številkam je pripomnili, da so že v prvih 4 mesecih f. 1. proračunskega lela 1933-34 znašali državni izdatki poldrugo milijardo lir več j kot dohodki.
K leuni kroničnemu deficitu državnih financ pa pride še neugodno dejstvo,' da zapade, lelos za okoli 3 milijarde blagajniških zapisov. Največ jili I zapade 15. maja, ostanek pa 15. novembra 1934. j Zaradi teh velikih zapadlosti je bilo razpisano sedaj notranje posojilo v Italiji. Nominale poso-. jila znaša I milijarde posojil in po dosedanjih j vesteh je uspeh posojila zagotovljen. Obrestna mera novega posojila znaša samo 4% v primeri s , 5% pri prejšnjih posojilih. Emisijski tečaj znaša i 99%, kur se nam z.di z.a državo ugodno. Poleg lega i ima posojilo še letne premije v znesku več inili-1 jonov lir, ki, naj napravijo papir še bolj priljubljen pri publiki. Posojilo je 9 letno, odlod ime Buoni novennali.
Sedaj skoraj vsako leto Ilalija najame kakšno novo posojilo: lela 1981 1 iniljarde, jota 1932 pa niiljardn in se s tem italijanski državni dolu stalno povečuje. Z novim posojilom bo italijanski notranji državni dolg dosegel impozantno vsoto 99 iniljard lir. Samo obrestna služba bo obenem z. novim posojilom zahtevala lelno 5 iniljard lir, kje so pa še obresti in amortizacija inozemskih posojil. Slaliio naraščanje državnega dolga nani kaže lah: primerjava: lela 1928 je znašal italijanski notranji dolg samo 84 iniljard lir. junija 1083 pa že 08 iniljard lir. torej v o Idili z.a 1 I iniljard lir več.
I v. Ш* jL*J SLI m
У.пИацЈе obrestne mere vsepovsod. V Italiji -mejo hranilnice od I. januarja 1934 dalje plačevali za liroMovoljn.e hranilne vloge največ 1%. za kavcijo (.75% in za ostala dobroinietjn 1.50%. Noje višja obrestna mora z.a dolgove, sme znašati 5% in zna^a,razlika samo 3 do 3.50%, dočim znaša pri nas	i- Str Danskem hočejo hipotekami de-
narni zavodi znižati obrestno lhcro svojih zadolž-nie oil .4,00 na 4%. To znižanje bi veljalo za pol-| drugo iniljardo kron. Zavarovalnice in denarni zavodi drugih vrst so že pristali na to znižanje iu pričakovali je, da bo na lo pristala .Indj ostala publika.
I'iii iifh(s-t. ,i trnovsko obrtna banko d it. v 1'n-račinu sklicuje redili občili zbor, z.a I. febr., kjer je na dnevnem redu ludi predlog upravi! za sann-> ijo banke pu čl. 81 uredbe o zaščiti denarnih zavodov iu u.iili upnikov. (Po leni členu gre Za pl'e-Ivorilev starih lerjalev v de'ftnco'ln''iižil'nice. linnkii je bila ч»1. 1043 inin glavnico 2 milj Din. Op. uced.) !
350, junce in bikce (ki ni.-o izgubili več kot 4 nilei.-nike) 240, z.a teleta nad 150 .lo 200, 150 kg 120 lir z.a komad; za meso 100, živo in zaklano perutnino 100 lir za 100 kg.
Is tega je razvidno, da je carina na živo pe rulnino z.višuna za 50, zaklano za 90, za nepredelano meso pa z.a 100 lir pri kg. Ce preračunamo mi U žo, so sedanje carine znašale za govedo 50, teletu okoli 70 lir In se lorej zvišajo jiri govedi in juncih 30, pri teletih z.a 20—30 lir pri 10<> kg.
Ze jk) prejšnjem sporazumu smo v glavnem izvažali » Italijo živo živino, pa prav malo mesa. Izgleda, tln bodo z. novo carino bolj prizadeti Mad-jari, vendar so cene z.a madjarsko blago boljše. iMadjarska in Avstrija sla imeli i. Italijo tajno trgovinsko konvencijo. — Carine z.a uvoz živine bodo znašale okoli 30% vednosti.
Borza
Dne 15. januarja 1934.
Denar
Neizprenicnjeni so oslali Bruselj, Curih in Praga, uarastel ie le Pariz, vsi drugi tečaji so bili nižji.
Avstrijski šiling jc bil na ljubljanski borzi zaključen po 0.15, na zagrebški po 9.10 in belgrajski 0.08. Grški boni so uolirall v Zagrebu 34 den., v Belgradu 34.50 dert. (34.50).
Ljubljana. Amsterdam 2300.40- 2311.76, Berlin 13.56.80 1367.60. Bruselj 795.70 -799.73. Curih 110S.35—1113.85, London 185.19-186.79, Ncwyork 3024 04 -3653.20, Pariz 224.43—225.55, Praga 170.01 —170.87, I rst 299.79-302.10.
Promet na zagrebški borzi 51.920 Din.
Ziirich. Pariz 20.26, London 16.68, Ne\vyork 329.50, Bruselj 71.80, Milan 27.07, Madrid 42.n0. Amsterdam 207.6, Berlin 122.625, Dunaj 72.83 (57.5). Slockholm 85.00, Oslo 83.70, Kopcnhagen 73.19. Praga 15.34, Varšava 58.10, Atene 2.94. Carigrad 2.48. Bukarešta 3.05.
Dunaj. Dinar notira 8.52.
V rednost h i papirji
Tendenca je bila danes ncenolna. Posebno čvr sta pa jc bila za begluške obveznice, ki so dosegle izredno visoke tečaje. V zvezi z njimi so bili čvrsti ludi agrarji iu 7% invcstic. posojilo. Promet je •znašal na zagrebški borzi: vojna škoda 500 kom., agrarji 50.000, 7"r Bler. pos. 5000 dol. in 8% Bler. 7000 dol.
Ljubljana. 1% inv. pos. 55 den, ngrarja 29 den, vojna škoda 292.50 den. begi. obv. 42 den, S'/o Bler. ms. 39 den, 7% Bler. pos. 36.50 den, Narodna banka 7% pos. Drž. hip. banke 53 den.
Zagreb. Državni papirji: 7'! inv. pos. 57 den. agrarji 29—30 (30), vojna škoda 294—290 (295, 296), 2. 285- 288, 3. 28 1 286 (284), -1. 282- 285, 6% begi. obv. 43.50- 47 , 8% Bler. p6s. ЗЧ.75--40. 7' Bler.	37.25—37.50 (36.50, 37), 7% pos.
DHB 53.50 50. Delnice: Narodna banka 37(10 .4000, Priv. agr. banka 238.50 - 240. Sečeraiffl OJ)ek 125 den, Impc.v 50 bi, Trboveljska Г25 bi.
Belgrad. Narodna banka 3880 -3950, Priv. agr. banka 238 -230 Г240233), 7% inv. |xis. 61 den (OI1.5), agrarji 30—30.50 (30.25, 30), vojna škoda 294—295 (295.50- 294.50). 4. 280 282 ('285. 281), 3. '281 bi. (283, 280), 6% begi. obv. 44.50 - 45 (44.75, 43), 8"„ Bler. pos. 40.50 41 (41, 40.50).
Dunaj. Dcnavskosavskojadranskn 62.40. Lan desbaijk 15.70, Narodna banka 1 >(>, Slcg 15.77, 1 r-IvjVcljska 11.75, Stevveag 9.60, Alpine 9.00, Bcrg lliitten 3-10.
Živina
Dunajski goveji sejem 15. januarja 1934. Prignanih je bilo: S08 volov, 283 bikov in 553 krav, skupno 1.644 glav, od tega iz Avstrije 1232, i/ inozemstva pa -112 glav. Cene so bile sledeče v šil. za kg žive teže: voli 0.05—1.52, biki 0.80 1.10. krave 0.95 -1.15, klana živina 0.60- 0.85. 1'ri dobrem odjemu so vse cene narasle iu sicer: voli 1. za 2 3, II. iu 111. za 5--7, dobre krave in klavna živina za .3—5 grošev; biki so se v začetku pri majhni pouud-!>i podražili za 7 8 grošev, kasneje pa so cene padle iu znaša podražitev v primeri s preteklim tednom samo 3 4 groše.
Žitni t rji
Položaj na žitnem trgu je v znamenju čvrstosti. Cene so začele naraščati. Ponudbe v koruzi in pše-uici ni, na drugi strani pa kupuje Avstrija še vedno blago, ker prometa na Donavi šc ni. Čvrsta tendenca koruze se je prenesla (udi na pšenico in moko, cene slednje so danes narasle za 5 par. V ostalem Zahtevajo za času primerno suho koruzo 57.50—02,50 ne slarc, pšenica stane 97.50 norm. suha, ker ni unieliio sušene ni, ker se ne izplača, in ravno tako blaga, moka pa od 185 190.
Ljubljana. Pšenica sr. in ban. 78 79 kg 137.50 140, bč. 79—SO kg 140 112.50 koruza proinptna 125 -127.50, um. suš. 115- 117.50, za januar 122.30 125, moka bč. Og 240 - 215, baii. Og 250- 255.
Radio
t'roprami liadio-Ltubtlana t
Torek, 16. januarja: 11 šolska ura: Smučanje (Janko Sicherl). 12.10 Po gorah je ivje, po dolinah je mraz. (zima v pesmi in glasbeni sliki na ploščah). 12.45 Poročila. 13 Čas, Romunske in češke narodne v roproduc. glasbi, t,S Olroški kotiček (gdč. Veticajzova). 18.30 Z malo železnico v daljne kraje, (plošče). 10 Francoščina (prof. Prežel j). 1li:l() Pot na severni tečaj (Kunaver Pavel). 'JO Glasbeno predavanju (dr. Dolinar). 20.30 Vokalni koncert gdč. Milene Trosiove. 21 Scvdalinke. poje gdč. Mara s spre.niljev. kitare. Vmes harmonika solo. g. Ma gisler. 22 Čas, poročila.
Drugi nro0ram11
Sreda, 17. januarja.
Belgrad: 16.30 Orkestralni koncert. 19 Ra dio-orkester. — 19.20 Narodne pesmi / orkestrom 20 Prenos koncerta iz Ljubljane. Dunaj: 17.05 Koncert del avstrijskih skladateljev. — 18,55 Koncert pihalnega orkestra. — 22.15 Kadio-orkcstcr. — Berlin: 21 Beethoven: III. simfonja, c-s-;lur. — 22.34» Pesmi. — 23 Godalni kvartet. Budimpešta: 13.30 Simfonični koncert. 18 Salonska kapela. 19.30 Prenos iz opere. — Huizcn; i0.40 Zborovski koncert. — 22.10 Koncert na orglalt. — Miinchcn: 13.25 Vesele arije. — 16 Simfonični orkester. — 17.50 Pesmi od L. Beethovna. — 19 Radio-orkester -20.30 Mandolinski I {oncert. — 21 Beethovnova III. simfonija. — 22.35 Beethovnova glasba. _ Milan: 21 Simfonični koncert. Praga: 17.35 Vokaln; koncert. 20.05 Koncert češke filharmonije (so-lieti, ziiori m orkester). Rimi 21 Prenos o-pvre.
MALI OGLASI
V malib oglasih velja vsaka beseda Din I*—; tem-(ovanjski og asi Din 2 — Najmanjši znesek za mali oglas Din tU'—. Mali oglasi se pia ujejo lakoj pri naročilu — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enoholonska. 3 min visoka petitna vrstica po Din 2*60. Za pismene odgovore gieile malib oglasov treba priložiti znamko.
Dvosobno stanovanje
s kabinetom, predsobo, kuhinjo in drugimi pri-tiklinami, oddam takoj ali s 1. februarjem. Tovarniška 25, Moste.	(č)
Gospodična
se sprejme kot sostanovalka, ki bi bila ves dan odsotna. - Poizve se pri hišniku, Zrinjskega c. 7,
Kuharica
srednje starosti želi stalno službo, če tudi za manjšo plačo. Naslov v upravi »Slovenca« v Celju._(a)
Sluga išče mesto
kjerkoli. Naslov v upravi ■Slovenca« pod St. 474. a
Kuharica
ki |e že delj časa služila ▼ župnišču, išče službo kjerkoli; gre tudi v hribe. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Zupni-šče« št. 473.	(a)
ilužbodobe
Več dobrih krojačev
in šivilij sprejme z vso oskrbo Specialna modna krojačnica Duga Resa pri Karlovcu. — S. B. (b)
Zobotehniškega
praktikanta s predpisano šolsko izobrazbo sprejmem na deželi. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 481.	(b)
S DNI SEJEM!
NOVOST ZA LJUBLJANO!
Na stojnicah najrazličnejše blago po izredno nizkih cenah. Za otroke je preskrbljena posebna zabava Izrabite to ugodnost. Pridite, nihče Vas ne vpraša, če kupite ali ne.
Ant. Krisper
Mestni trg štev. 26	Stritarjeva uL 1 -3

5%% obligacije
Hip. zavoda Parenzo — kupim. Ponudbe z navedbo cene na upravo »S1.« pod »Parenzo« št. 470. d
II
Ženitbe
Priženil bi se!
Verziran trgovec srednjih let ter neodvisen, hišni ppsestnik s takoj razpoložljivim kapitalom Din 800 000 bi se rad priženil k posestvu, trgovini ali kakemu podjetju. Neano-nimne ponudbe s sliko je poslati na Aloma Com-pany, d. z o. z., Ljubljana, Aleksandrova cesta 2. Za absolutno diskreciio iamčimo.	(ž)
Poizvedbe
Posestva
Enonadstropno hišo
prodam po ugodni ceni. • Naslov v upravi »Slov.« št. 304.	(p)
Trgovino delikates
desertov in suhega blaga, na najprometnejši pasaži strogega zagrebškega centra, tik pred tramvajsko in avtotaksno postajo, dobro idočo, s sigurnimi prvovrstnimi odjemalci -naprodaj z vsem inventarjem, telefonom in zalogo blaga. Velika por-talna izložba. Poslovnica Pavlekovič, Zagreb, Ilica br. 144, pritličje levo. (p)
Lastniki parcel
ki prodajo polovico iste, lahko ceneje zidajo dvojno, strogo ločeno vilo. — Imam gotovino. Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Mirje—Podrožnik« 461. p
ЕИИЗВ
Kupimo
dobro ohranjen elektromotor 380 voltov, 3—4 KS, vrtilni tok, ali zamenjamo za motor 110 voltov, 6 KS. enakosm. tok. Ponudbe na- Remec in Co., Ljubljana, Kersnikova 7.	|k)
Vsakovrstno
zlato
шмпИе
po aaivteiih cenah
CERNE luvelir Liuhliana. Mfolfova ulica It 3
Drsalke
za čevlje št. 43 kupim. 1 Bradač, Gasilska 8. (k)
Ljubljana
I
Automofor
i
Kdo bi zamenjal
za dobro ohranjen avto »Fiat« 501 za avto limuzino s primernim doplačilom. Obširne ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Fiat 501« 348. (f)
Nogavice, rokavice
in pletenine Vam nudi v veliki izbiri naiugodneie in naiceneie tvrdka Kari Pretog, Liuhliana Zidov ska ulica in Stari trg fll
Orehove hlode
skopane, la, kakor tudi češnjeve, javorjeve, jel-šove itd., dobavlja stalno A. P., nakupovalec, Sava pri Litiji.	(1)
Stelaže
za vporabo špecerijske ali železninske stroke — prodam. Interesenti naj vpošljejo svoj naslov na upravo »Slovenca« pod »Stelaže« št. 409. (1)
Obrt
lushinaste otrobp
kupite naiceneie pri trvdki A VOLK. LJUBLJANA
Kr»l|t-*» cmta г«
Razpis
Stavbna dela za zgraditev dveh rečnih pragov in obrežnega zavarovania ob elektrarni v Stahovici razpisuje Meščanska korporacija potom pismene licitacije Ponudbe je vložiti do 23. ianuarja 1934. Razpisani pogoji in načrti so na razpolago v pisarni Meščanske korporacije v
DRVA iN PREMOG
pr. Iv.Schumi
Posebno ugodna prilika za nakupi
Velika množina popolnoma kurant-n h vrst po zelo nizkih cenah.
Nekaj primerov:
Elegantni, lahki, damski čevlji iz finega rjavega baržuna.
Šivalni stroj
po nizki ceni proda Jak. Ponikvar, Stožice 113. (1)
Kosovo Gradivo
I. del — kupim. Ponudbe na upravo »Slovenca« v Celju pod »Gradivo« št. 501.	(k)
Našle so se
še dobro ohranjene smuči. Naslov v upravi »Slovenca« pod šifro »Smuči« t št. 472.	(e)
I
Stanovanja
ODDAJO: Šestsobno stanovanje
oddam za februar ali po-zneie. Pojasnila: Dvofa-kova 6/III. Telefon 3314.
tnmTol
Klavirji
prvovrstni instrumenti -različnih tvrdk kakor tudi lastnih izdelkov ie od 11 000 dalie dobite pn
R WARB1NEK Ljubljana. Gregorčičeve 5 Dolgoletna garancija — Prodata na obroke tudi proti bančnim knjižicam Strokovniaška popravila in uglaševanje izvršufem točno in ceno — Naice-neiša izposojevalnica
RAVNATELJSTVO, URADNISTVO IN NAMESČENSTVO TOVARNE MOTVOZA IN VRVARNE — GROSUPLJE SPOROČA TU2NO VEST, DA JE NJIHOV NEPOZABNI TOVARIŠ iN SOTRUDNIK,
ELEKTROTEHNIK, GOSPOD
FILIP MARN
DANES VSLED SMRTNE NESREČE ZA VEDNO ZAT1SNIL OČI POKOJNEGA OHRANIMO KOT VZORNEGA MOZA IN ZVESTEGA TOVARIŠA V TRAJNEM IN ČASTNEM SPOMINU NAJ V MIRU POČIVA!
GROSUPLJE, DNE 15. JANUARJA 1934
RAVNATELJSTVO, URADNISTVO IN NAMESĆENSTVO TOVARNE MOTVOZA
IN VRVARNE — GROSUPLJE
Snežni čevlji iz gumija, različni modeli, črni ali rjavi. Velika izbira po zelo znižanih cenah.
4hunanik
LiUbljona, Tyrševa c. 1 a, „Petovia14 Maribor, Gosposka ulica 17 CeHe, Aleksandrova cesta 1
Čevllarshi stro
poceni naprodaj: moment sekalni stroj (štanc ma-šina), manjša, kovača Lej, porezalni stroj (širf-mašina) za gornje in spodnje dele, cilinderca. dva motorja 2 HP — Obučarska radnja »Modem«, Beograd, Terazija 15.
Aleksandra Rahmanova:
Dijašivo, ljubezen, 79 Ceha in smrt
27.	julija 1919.
Širijo se govorice, da Beli pripravljajo ofenzivo. Danes je prišel brzojavni uradnik k meni in me prosil, da bi malo poučevala njegovega sinčka Vasjka, seveda za smešno nizko odškodnino.
»Prosim, in ne pozabite ga poučevati tudi verouk!« je pripomnil.
28.	julija 1919.
Stanujemo v Glaskovu, na griču poleg kolodvora. Na vrtu stoji hiša v dve krili, kjer stanujejo vojni ujetniki, ki peko čudovite torte za kavarne. Ko sem dmnes popoldne sedela na klopi na solncu, je prišel k meni ujetnik in se je pogovarjal z menoj. Sami avstrijski častniki so.
30. julija 1919.
Tik pred poukom sem slišala brzojavnega uradnika, ki je naročal sinčku:
»Vasjka, deni križec proč, in da mi ne boš več molili To je vse neumnost!«
Takoj tni je bilo jasno, da gre Belini slabo. Zares smo kmalu zvedeli, da je Čeljabinsk že v rokah Rdečih.
2. avgusta 1919.
Danes sem bila zopet na kolodvoru, d« bi dobila kakega znanca in pogledala, če ima zamorec z odbitimi ustni kaj za nas. Ko sem ravno pregledovala bežensko pošto, je prislopil k meni tujec v uniformi in me nagovoril v slabi ruščini. Toliko sem razbrala, da so nas neki »mistri« večkrat opazovali, ko smo stanovali v vozu, da sc jim zel"
smilimo in da bi nas radi vzeli s seboj v Vladivo-stok. Ne bomo ničesar pogrešali. Seveda sem hvaležno odklonila. Ko je tujec odšei, me je ogovorila gospica, ki je poslušala najin razgovor:
»O, oprostite, ampak napravili ste veliko neumnost, da ste odklonili ponudbo Američanov! Jaz se tudi odpeljem z njimi. Tako so brhki in prijazni, imam pol kupeja suma zase. In koliko nam dajo jesti! Vsak dan imamo kopelj v banji in celo ma-nikuro! Kaj pa boste tukaj? Če pridejo Rdeči, vas morda ustrele; tako pa vas lahko še kak Američan vzame in pridete v inozemstvo!«
4. avgusta 1919.
Zopet smo šli k Čehom in zlato verižico zamenjali za sladkor, moko in zmetek. Odkod neki imajo toliko živil, In s kako pravico plavajo v obilici, dočitn mi skoraj umiramo od gladu? Naša hrana je zdaj vsak dan krožnik zelenjadne juhe (šči) in malo kruhn, lo je vse.
6.	avgusta 1919.
Končno smo si mogli oskrbeti tapČane (preproste lesene postelje) in zdaj se na teh primitivnih napravah počutimo kot v najmehkejših pernicah. Za žimnice imamo plašče, za blazine sveženj perila in za odeje obleko. Kaj bo pa pozimi?
7.	avgusta 1919.
Žena brzojavnega uradnika nam -je dola danes majhno mizico, Vasja hodi brez krilca in verouka gn več ne poučujem. To pomeni, da gre Belim slabo.
Čeljabinski naskok se je končal s porazom, armada beži.
8 avgusta 1919.
Dolga ograja ob pontonskem moslti če/ Anga-ro je polna nnpisov: »Pobijte Jude. pobijte Čehe!.
Rešite Rusijo!« Za dne napise odstranijo, zjutraj so pa že zopet tam.
15. avgusta 1919. Večer. Starši so šli v mesto k teti in sestre z njimi. Sama eni. Ves dan sem delala; očistila sem pod, šla po hrano, nasekala drv in potem, od treh dalje, sem študirala na vseučilišču. Na vrtu pod okni že vene listje... Mislila sem, da bom s časom laze pozabila Vadinia, toda ne gre, vedno bolj me boli.---
25. avgusta 1919. Le malo bežencev je Se na kolodvoru; večina je odpotovala proti Vladivostoku... Mi moramo ostati.
28. avgusta 1919. Ivo se je oče vračal iz bolnišnice, mu je bila iz žepa ukradena zlata doza za cigarete, tista, ki so mu jo uslužbenci poklonili ob 25 letnem službenem jubileju. Ve« je obupan. Na policiji so se mu smejali, ko je prosil pomoči; kako naj v taki zmešnjavi dobe tatu! Svetovali so mu, naj hodi pazit na barholko (trg m starino).
1. septembra 1919. Brzojavni uradnik je dejal danes: »Vasjka, obesi si križecl In vi, Aleksandra Lvovna, poučujte ga zopet verouk I«
Srce mi je začelo od veselja inočno utripati: Belini gre zopet bolje I
3. septembra 1919.
„ Predavanja na vseučilišču so se pričela. Uslužbenka v vseučiliški pisarni je imela prav.
Vodenje dijašlva do nas bežencev je skrajno i žaljivo, čeprav ni dvajset komunistov na vseučili-' šču. so skoraj vsi »sočuvslvujoči«. kakor se ime-! nujejo ti podleži. Pri prvem predavanju sem se usedla v zadnjo klop, zraven mene stn sedeli dve
dijakinji, ena srčkana blonditika z obrazom, kakor na angleški razglednici, druga črna vzhodnega tipa. Obe sta mi bili zelo simpatični, zato sem se drznila, vprašati ju, kako je Iu mogoče dobiti knjig, ki so potrebne za izpite.
»Ali ste domačinka?« je vprašala blondinka
»Ne, beženka!«
»Potem vam tu nihče ne bo dal knjig!« je odgovorila; »knjig je prav malo in si jih dajemo iz roke v roko, pa samo med seboj!«
Vstali sta in se presedli v drugo klop; ostala sem sama. Jeli to možno? Ali so tu ljudje obno-reli? Rdečih pričakujejo? Človeka, ki si je hotel življenje rešiti pred Čeko, bojkotirajo? In prav tisti, ki bodo prvi občutili pest Rdečih! Pač težko je ugotoviti, kaj je pri teh ljudeh večje: podlost ali neumnost!
Toda delala bom dalje: pisala bom predavanja in naredila izpit po svojih zapiskih.
5. septembra 1919.
Živim samo za večere, ko grem na vseučilišče in poslušam predavanja. Dolgo pot imam do tja: od naše hiše mimo kolodvora do hiše bivšeg* guvernerja. kjer je zdaj vseučilišče. Najbolj mi ugajajo predavanja o zgodovini filozofije in psihologije. Tako čudno mi je potem pri srcu, ko se pozno zvečer vračam ob bregu divje Angare, ki se v njej zrcalijo tisočere luči, in nad mano tako spokojno blešče zvezde... Ne morem verjeti, da tam v daljavi preži sovražnik, ki se vedno bolj bliža in nas bi rad vse ugonobil.
15. septembra 1919.
V seminarju za poskusno psihologijo sem v isti skupini z blonkinko in črnko, ki sta mi nedavno lako očitno pokazali prezir. Zdaj pa že »iz-volila« z mano govoriti.
Za »Jueosiovan&ko tiskarno« v Liubliaru: Karel Gefc
Izdaiateli: Ivan Kaitovea.
Urednik. Loize Golobi*.