Mariborski Maribor, petek 8. februarja 1929 zhaj* rizua nedatj« m praznikov vsak dan ob 16. uri Uradnifcvo in uprava: Maribor, Aleksandrova o««ta it 13 Oglati p« tarife Telefon Poštnina plačana v gotovlnf. 1 Din Leto ESI. (X.), štev. 32 i R tjiuu pri po&««m itk. n v, v Ljubljani it tt400 Veliš (s>***tr.o. or*.otrM v »pravi ali po poM 10 Separacije Minister za narodno zdravstvo, dr. Ura; Krulj jc izdal, kakor smo že poročali, vsem Velikim županom strog nalog, da morajo oblastni komisarji vse one uradnike in nameščence, ki so imeli polno kvalifikacijo, a so bili pri prevzemu bolnic, kopališč in zdravilišč iz strankarskih razlogov odpuščeni,'ali predčasno vpokojeni, takoj zopet postaviti na njihova prejšnja me-sta, njihove naslednike pa odpustiti ali zaposliti tam. kjer so bili poprej. Minister je naglasil obenem, da bo stroj.ro pazil, da se ta njegov ukaz tudi izvrši. Odlok ministra dr. Krulja pomeni vsekakor reparacijo številnih krivic, ki so jih zagrešili partizanski teroristi SLS tudi v obeh naših slovenskih oblastih. Cela vrsta' odlično kvalificiranih gradnikov je dobila plave pole, drugi zopet so bili predlagani državi v penzijoniranic z medlo nado, da bodo morda tetsrtejtt nastavljeni bodisi definitivno ali 'honorarno. Pristaši stranke, ki je vedrila in oblačila v slovenskih oblastnih odborih, pa so bili seveda takoj gladko prevzeti. Oba slovenska oblastna odbora sta utcnid-Ul'vala svoje postopanje z razlogi Slednje*: videli smo pa, da so bili na mesu odpuščenih oz. neprevzetih nameščencev in uradnikov vendarle postavljeni driigi, seveda pristaši gospodujočo strankarske klike. Zdravniki v na s ib bolnicah, ki v večini niso pripadniki bivše SLS, so še do danes v negotovosti. Vprašanje njihovega sprejema v oblastno službo namreč št’ vedno ni bilo rešeno,, dasi bi bilo to v umineiifnem Interes# naših zdrav stvenih zavodov. Predčasno odpuščeni odnosno vpokojeni so bili mnogi starejši in izkušeni strokovnjaki, spt-ejemaji; pa so. sc neizkušeni mkv deniči. -kl so nnpravili iežke pogreške na škodo prebivalstva, kakor n. pr. POvodoin preskrbe semenskega žita v **ekimin'!i. 7'r6- isolc? nameščeni duhovniki, v. .Hi v diišnpm pastirstvu na de-/< i ali drugje -pnč mnogo boli potre-sH*«" $ odlično kvalifi-i 1*1 n l^^den ■srezki ekonom spre-• P M ie znal skriviti hrbet. hrsHf) je, da so takšne razmere ve- ««traaic in da fc. M krtvlcc pri prfeadcllli ril"°, ■ l»kor sm„ ,1- cer slejkojrtl ?a:rovoniiki polno InTdskf' samoupravo _ ,0 , Mravlti. da w Jo s kraljevin, ukazom racnsiio takšna partizanska samouprava ukinila fn postavila pod nadzorstvo državne uprn^v Tembolj Jc pozdrn v'ti narodbo mlnis.tta Krnila, ki Ka_ J^ntira reparacijo storjenih krivic 1 repričani smo, da bo g. minister tudi res strogo kontrolira!, kako bodo obustni komišarii njegovo naredbo Iz-V;'JaH, zlasti š.b, ker vemo. kako fes- politično prijateljstvo obstoja med “strtim komisarjem in velikim žu SPRAVA MED VATIKANOM IN KVIRINALOM. — V NEDELJO BO SVEČANO PODPISANA POGODBA. — KRALJ IN PAPEŽ ODPOTUJETA V TOREK SKUPNOi V MILAN. — M EDSEBOJNI OBISK KRALJA IN PAPEŽA. RIM, 8. februarja. V nedeljo bo na svečan način podpisana pogodba o spo razumu med Vatikanom in Kvirina-lom. Za italijansko vlado bo podpisal pogodbo Mussolini, za Vatikan pa kardinal Gaspari. Podpis bo razglasil papež dne 12. februarja v baziliki sv. Petra, k.ier se bo vršila obenem za-hva!na služba božja ob udeležbi naj-višjih cerkvenih dostojanstvenikov. Istega dne se bo vršil svečan sprejem v slavnostnih dvoranah palače kneza Colonr.e, prvi po izbruhu konflikta med Vatikanom in Italijo. Besedilo pogodbe bo istočansno ob- javljeno v vatikanskem in kvlrinal-skem uradnem listu. Obnova prijateljstva med Vatikanom in Italijo se bo manifestirata z medsebojnim obiskom papeža in kralja. Italijanski kralj bo 12. t. m. pose-til papeža v Vatikanu, papež pa bo dva dni pozneje — prvič po 70. letih — zapustil vatikanske prostore in stopil na italijansko ozemlje, da vrne obisk italijanskemu kralju. V posebnem vlaku se. bosta nato papež in kralj odpeljala v Milan, kjer bosta prisostvovala posvečenju nove-|ga semenišča v Sengoni. Maletarstvo patra Minke s poslanskimi mandati SENZACIONALNA RAZKRITJA O POLITIČNIH KUPČIJAH VODJE SLOVAŠKE KLERIKALNE STRANKE S POSLANSKIMI MANDATI. BRATISLAVA, 8. februarja. Poslanec tilinkove slovaške ljudske stranke, dr. Junga, je objavil v tukajšnjih listih senzacionalna razkritja o političnih kupčijah šefa slovaške klerikalne stranke, patra Htfnke. Jiirlga naglaša, da Je prejemal pater Hlinka za posamezne poslanske mandate svoje stranke velikanske vsote. Pri tem mu je bilo vseeno, kdo je prišel imenom klerikalne stranke v parlament, Santo da je plačal. Tako je dobil od poslanca dr. Boldlaka pol milijona čeških kron. da mu je zaslgural mandat na svoji kandidatni Usti. Tudi razni mad žarski Iredentisti so se radi zatekali pod njegovo okrilje, kar dokazuje zlasti vohunska afera poslanca Tuke. Hlinka ie dalje za 200.000 Kč preskrbel poslanski mandat tudi bivšemu madžarskemu velikemu županu, dr. Beli, Dr. Juriga na-glaša končno, da mu je znana še cela vrsta takih primerov. V vsej češki javnosti so vzbudila njegova razkritja velikansko senzacijo in silno ogorčenje nad kravjimi kupčijami voditelja slovaških klerikalcev. Pouk v tujih jezikih na osnovnih šolah BEOGRAD, 8. februarja. Prosvetni minister dr. I3oža Maksimovič je izdal vsem prosvetnim oddelkom naredbo, v kateri ugotavlja, da za osnovne šole iii nikjer predviden obvezen potik tujih jezikov. Dogaja pa se, da se obračajo- učitelji s prošnjami na ministrstvo za dovoljenje prirejanja tečajev v šolah in dajanje privatnih ur. Glede na to odreja minister, da smejo prosvetni oddelki odobriti pouk tujih jezikov samo za One otroke, ko-jih starlši to zahtevajo. Pouk pa ne sme biti obveisen. Učitelji ne smejo dajati privatnih ur niti v šoli niti izven njo učencem onih zavodov, kjer so nastavljeni kot učitelji. Tudi žene učiteljev ne smejo dajati privatnega pouka učencem zavodoy. na katerih je mož nastavljen. Končno zabranjujc ministrska naredba vse zbirke no šolah. Podaljšanje stanovanjske zaščite najemnikov na Češkem PRAGA; §. .februarja. Vlada pripravlja za pomladansko aasedanje par lamenta nov stanovanjski zakon, s katerim bo podaljšana stanovanjska panom, v čegar objektivnost sicer ni-kako ne dvortiimcr. Naj se stori vše, da se bo povrnilo zaupanje’ v pravičnost in objektivnost na-Vinkih odločilnih mestih I zaščita najemnikov do 1. 1937. Vladni predlog predvideva celo znatno povečanje dosedanje stanovanjske zaščite in bo še bolj omejil razpolagahje s stanovanji hišnih posestnikov. Obenem bo urejeno podpiranje stanovanjske akcije ter bodo povečane davščine v stanovanjske svrhe. Zakon bo dovolil regulacijo najemnin, vendar bodo ostale cene stanovanj maksimirane. Od vsakega povišanja se bode stekal gotov procent v občinski oziroma državni gradbeni fond. Pred justifikacijo Prpiča malega fn njegovih pajdašev ZAGREB, 8. februarja. Danes je prispel akt s končno rešitvijo usode na smrt obsojenih 7 članov razbojniške tolpe Prpiča, -»Malega«, zadnjih ostankov nekdaj glasov Ue tolpe Jovana Čaruge In Prpiča »Velikega«, Smrtna obsodba je potrjena: za Pavla Prpiča »Malega«, Nikolo Budariča, Mijo Vrbanca in Krmpotiča. Franjo Smojver je pomiloščen na 15. Krkič na 20 let, Nikoli Budaku je znižana kazen od 15 do 10, Prpiču Cigi pa od 5 na 4 leta. Rubelj flardt v Sarajevu je bil žc pozvan v Zagreb, da izvril smrtno obsodbo- Krnipotideva mati se i« odpeljala v Beograd* da zaprosi kraljico za posredovanje 'zv pomilostitev svojega sina. MADRID, 8. februarja.' Bivšega ministrskega predsednika in vodjo uporni* kov, Sanchez Guero, so danes izročili v vojaške zapore in pride radi veleizdaje pred izredno vojaško sogtt&e. Berlinski radijski slepar in naša carinarnica. Pred meseci je »Jutro« poročalo,'kako so številni naši ljudje nasedli inseratom berlinske radijske tvrdke Grob^Rotloft", ki je ponujala svoje aparate, pod, pretvezo, da se hoče pri nas vpeljati, že proti vpošiljatvi režijskih stroškov po 200 Din. Čela vrsta ljudi je pošiljala v Berlin po 200 Din, toda zaman je pričakovala obljubljenega aparata. Da je šla. goljufiva reklama tembolj v klasje, je tvrdka Grob-Rotloff končno poslala nekaj aparatov, kar je zvabifo nove lahkovefrie-že, ki so pošiljali po. 200 Din v Berlin. Končno so se vendar začela oblastva zanimati: za sleparijo in berlinsko sodišče je lastnika tvrdke prijelo. Tvrdka bi se očividno sedaj rada izmazala iz neprijetne situacije in dokazala sodišču, da ie škodo poravnala ter je poslala te' dni okrog 200 radijskih' aparatov v' Jugoslavijo, ki leže na mariborski carinski pošti; Toda tudi tukaj gre zopet le za sleparijo, ker so v škatljah le majhni detektorji, ki Jih oškodovanci n. pr. v mariborski oblasti sploh ne morejo rabiti, ker ni tukaj oddajne postaje. Naslovljenci pa so po večini najrevnejši ljudje, ki so si poslane denarje naravnost od ust odtrgali. Priporočamo našim oblastvom, da se za najnovejši trik berlinske.tvrdke za nimajo, in preiščejo pošiljatve na mariborski cariuskl pošti, posebno pa, da se zanimata za zadevo najbližji nemški konzulat, ja pa naše. poslaništvo, y Berlinu. Prve uspešne odredbe proti šundu. Že nekaj mesecev sem se bavijo raz* na kulturna in dobrodelna društva e vprašanjem borbe proti slabi - in zani-karni literaturi, ki jo je razširil Zagreb med mlado in staro v našem mestnem in podeželskem narodu. Vsa ta razglabljanja so ostala v glavnem seveda le akademskega značaja. Rodila so pa vendar to dobro posledico, da sc pričenjajo zanimati za stvar tudi on krogi, ki edifll morejo storiti kaj uspešnega proti razširjanju šunda — to so naša oblastva. Hvalevredno inicijativo je prevzel pri nas policijski komisarijat, ki je zahtevni od vseh tobakarn in prodajalcev novln sezname onih listov, revij in vse literature, ki Jih prodajajo. V odgovoru na te sezname je policija zabranila prodajanje vsega, kar se more istovetiti s šundom. Komisarijat se je postavil namreč na stališče, da ti slabi romani, ki izhajajo v zvezkih ne spadajo pod pojm periodičnega tiska, ki se sme kplportirati. Ti zvezki so knjige, ki jih sme prodajati le knjigotržeč. Ki ima za to pbtrebno obrtno dovoljenje. Dokler se, prodajalec časopisov, tobaka itd. nfc Izkaže z obrtno koncesijo, nima pravice do prodaje teh v snopičih, izhajajočih knjig. V sporazumu z obrtno oblastjo je zapretila policija vsem prodajalcem te literature z odvzetjem dovoljenja prodajanja' tudi ostalih produktov tiska, ako ..takoi,,ue odpovedo vseh teh romanov- Upamo? da, bo ta korak policije nekaj zalegel; istočasno pa pričakujemo, da bodo trgovci, ki imajo odslej edini pravico razpečevati to za-nlkarngst, prostovoljno odklonili tevjr-ste zaslužek. „„ , Težka nezgoda železničarja,. - 4filetnl železničar Simon Jančar' je ▼ shižbj, na stopnišču padel ..tako nesrečno, da sl Je žldmfl dvoje levih reber. Na glavni "kolodvor jc dospel reŠiln" oddelek, ki je POtiesrečeriča odpelfal v beTni-co. ’ , / V špelikanjro sta romali Alojzija E. in Julijana Q. rali prepovedanega povratka oiimma. iajne prostitucije. -- Med prijavami so štirje slučaji orevsrnega zapiranja jtratik. *-.i«:;ior>U! V P C L N N 1 K lulra V M a r ! b o r u, dne S. II. 1929 T 8wtt: ".r-tr- ;i'rpsw'.im',wvu*wjw.rr.*maMnrasrEsranRvnKszaBH •traff ?. Važna vprašanja pr@d oblin* skfm svetom PREDLOG ZA PRISILNO PRIKLJUČITEV KRČEVINE MARIBORSKI OBČINI. — MARIBORSKE KOPALIŠKE ZADEVE. - KOLEKTIVNA POGODBA MESTNIH DELAVCEV. M a r i b o r, 8, febr. Sinoči se je vršilo nadaljevanje dne 31« januarja prekinjene prve redne seje od velikega župana imenovane nove občinske uprave v Mariboru. Tudi ta seja ni bila javna. Župan dr. Juvan je uvodoma sporočil, da je mesto dr. Leskovarja, ki ni sprejel imenovanja, imenovan v občinsko upravo železniški uradnik Ivan Wurziu-ger, v mestni svet pa dr. Veble. Finančni minister je izdal poseben nalog za sestavo novega mestnega proračuna. ki vrh tega ne bo smel prekoračiti ianskega. Prisilna priključitev Krčevine* Za prvi (pravni in personalni) odsek je poročal obč. svet. dr- Veble in je bil izvršen zlasti važen sklep glede vprašanja priključitve Krčevine mariborski-mestni občini. Ker občina Krčevina nikakor noče privaliti v inkorporacijo, se ho naprosilo velikega župana, da Krčevino prisilnim potom priključi mestni občni:. Dijaškemu domu v Mariboru je bila dosedanja pogodba podaljšana za nadali-nih 10 let. Za enako dobo je bila hiša Friedlove ustanove izročena Marijani-ščtt, ki bo moralo stalno skrbeti za 6 revnih in onemoglih služkinj. Zgradnja modernega kopališča. Za četrti (finančni) odsek je poročal podžupan dr. Lipold. Razpravljalo se je posebno obširno zlasti o kopališču, ki ga namerava zgraditi v Mariboru Okrožni urad za zavarovanje delavcev- Odobren je bil sporazum, dosežen že na anketi dne 31. januarja na mestnem magistrata, po katerem bo zgradil Okrožni urad za zavarovanje delavcev na vogalu Frančiškanske in Marijine ulice moderno stavbo, v kateri bo nameščeno fizikalno mariborsko gledališče REPERTOAR: Petek, 8. februarja. Zaprto. Sobota, 9. februarja ob 20. uri »Lumna-cij-vagabund« ab. B. Kuponi. Nedelja. 10. februarja ob 15. uri Na cesaričino povelje«. Znižane cene. Kuponi. — Ob 20. uri »Lumpacij-vag.i-bund*. Kuponi. Znižane cene. Plesni večer Erne Kovačeve v inarib. gledališči’ sc bo vršil koncem prihodnjega tedna, na kar že danes opozarjamo- Dostojanstvo strun . .. Pogreb ciganske cUrašice. — Ogromen naval občinstva. — Zastopstvo ciganov od blizu in daleč- — Ciganske nagrob-nice. Maribor, 8. februarja 1929- Te dni je zaključila v našem mestu svoje bohemsko citraško življenje znana čistokrvna ciganka Cecilija Gartnerjeva. Ker cigani mnogo drže na mrtvaški kult, smo opozorili javnost na la pogreb, na katerega je bil prijavljen prihod zastopnikov ciganske rase tudi iz Inozemstva. Celo uro pred pogrebom sc jc vila neverjetno dolga procesija radovednih pogrebcev in mestni avtobusi so morali svoj obrat na pobreški progi povečati na 3 omnibuse. Do ure pogreba sc je nagnetlo na mestno pokopališče najmanj 3000 do 4000 ljudi, ki so deloma drli za krsto, deloma okupirali sveži.odprti grob In pokopnliščno ograjo. Na pogreb so dospeli poleg primasa Ivana Pestnerja, ki ima svoj sedež v Gradcu še zastopniki ciganskih cdlnic iz Požuna (ČSR), Chemnitz (Saksonsko), Cernovic, Dunaju. Budimpešte (primaš Sandor Erdely), Beograda, Bukarešte, Prekmurja in celo iz -- Tolmina. Vseh zastopnikov z ženami in otroci je bilo 56; godcev je bil zbor 8 violini-stov In 1 bas. Po blagoslovljenju trupla, katero j0 Izvršil kaplun magdalenske fare, so dvignili priprosto belo krsto in cigani so kopališče za člane Okrožnega urada, ter veliko, moderno, javno čistilno kopališče. Poleg tega bosta imela v tem poslopju svoje uradne prostore mariborska ekspozitura Okrožnega urada ter Borza dela. Javno čistilno kopališče bo upravljal poseben odbor, v katerega imenuje občinski svet polovico članov in sicer 4 občinske svetnike, mestnega fizika in šefa gradbenega urada- Kar se tiče kopališča na Felberjevem otoku, pa je dobil gradbeni urad naročilo, da naj do prihodnje seje občinskega sveta izdela končni načrt na podlagi nagrajenih osnutkov, da sc morejo oddati dela že v najkrajšem času in da bo moglo kopališče obratovati že v letošnji kopalni sezoni. Tobakarna v novo zgrajeni čakalnici avtobusnega podjetja na Glavnem trgu pri državnem mostu je bila oddana ge Mariji Slanič. Na mestnih avtobusih bodo uvedene reklame, kakor je to običajno tudi v drugih mestih, in sicer na zunanji strani ter na stropu v notranjosti. Izvedba te reklame je bila poverjena najboljšemu ponudniku, tvrdki Diareklama v Mariboru. Narodnemu gledališču že izplačana podpora v znesku 30.000 Din je bila naknadno odobrena, iz lanskega proračuna pa je bila odobrena Akad- podpornemu društvu v Ljubljani podpora v znesku Din 1-000. Kolektivna pogodba. Po referatu podžupana dr. Lipolda so bile na sinočnji seji občinskega sveta sprejete tudi določbe za kolektivno ureditev razmerja med mestno občino in njenim delavstvom. Ta splošna določila stopijo v veljavo s 1. marcom 1929, v kolikor sc tičejo občinskih financ, pa obenem z novim proračunom. zasvirah milotožno pogrebnico »Miri-daj« (= Moji materi). Med neverjetno gnečo so se nosači krste z duhovnikom jedva prerili do groba. Ko so krsto spustili v naročje matere zemlje, so cigani zusvirali ganljivo žalostinko »Cori ča-vc« (Blaženi pokojniki) in več drugih komadov- Prsti, drgetajoči od mraza so trepetali na strunah violin in pošiljali svoji duhovnici zadnji pozdrav v okrilje pramatere Zemlje. Naše razvajeno občinstvo, ki je v tako ogromnem številu navalilo kljub mrazu na mestno pokopališče, seveda nikakor ni bilo zadovoljno in sc je čutilo v pogledu umetniškega užitka silno prikrajšano. Sicer pa je slabo oblečene in prezeble cigane kar treslo in pri najboljši volji niso mogli igrati več komadov. Še enkrat so ob presunljivem joku za-plakale strune trepetajočih vijolin in bela krsta s 6 venci je zdrknila tje, kjer ni razlike med ciganom in meščanom. Ljudska univerza v Mariboru. Danes, v petek, 8. februarja ob S- zvečer, predavanje inž. W- Urbancka: Z motorno ladjo na Kitajsko in Japonsko. Več kot sto skioptičnih slik. Japonska godba. V pondeljek 11. febr. radi pusta odpade predavanje. V petek 15. febr-: Inž. Vcrcščak iz Beograda o sedanjem stanju gospodarstva v Rusiji. Iz trgovinskega in zadružnega registra. Na novo sc jc vpisala firma Oblastna hranilnica mariborske oblasti; v likvidacijo so prešle firme Akumulator, družba z o. z.; Farič, strojno ključavničarsko podjetje, družba z o. z., obe v Mariboru in firma Termotehnički zavodi d- d. v Račju pri Mariboru. Izbrisala sc jc firmi Jadransko-Podunavska banka, filijala Maribor. — Na novo sc je vpisala zadruga Štajerska sadjarska zadruga v Mariboru, r- z. z o. z. in Živinorejska zadruga v Slovenjgradctt r. z. z o. t.\ izbrisala se jc Posojilnica v Marcnber-gu, r. z. z o- z. v likvidaciji. Acro klub »Naša krila« v Mariboru bo imel v nedeljo 3. marca svoj redni letni občni zbor z običajnim dnevnim redom. Čas in kraj sc objavi kasneje. —. Mariborske stanovanjske odpovedi. V Mariboru je gibanje stanovanjskih najemnikov kot sploh gibanje delavstva, ki je najbolj prizadeto s stanovanjsko zaščito, znatno močnejše kot v drugih mestih Slovenije. Radi tega so tudi hišni posestniki s svojimi odpovedmi bolj rezervirani. Vseeno pa je lansko leto število sodnih odopvedi od 279 v letu 1927 poskočilo na 804. Letos pa je vloženih doslej pri okrajnem sodišču v Mariboru 45 stanovanjskih odpovedi. Seveda jc. pričakovati v bližnjih dneh tudi v Mariboru porast odpovedi in se že tudi mestna občina resno peča z vprašanjem zidanja novih zasilnih stanovanj. V to svr-ho je v načrtu novega mestnega proračuna milijon dinarjev . Mraz na mraz. Je vse zastonj. Se moramo lepo vdati* Dasiravno ni premoga in skoro ne moreš dobiti »žagniuštra«, da bi ti narezal drv — mraz noče popustiti. Bo menda res obveljal pregovor: kaplja čc od sveče prej nego od strehe teče, huda zima Še nori kakih sedemdvajset dni... Včeraj dopoldne-se je že zablesketalo nekaj snežink v zraku, popoldne pa se je zjasnilo in kakor na komando je zabrilo okoli u-šes, ko so drli ljudje k pogrebu ciganke Cecilije na Pobrežje. Zvečer so se pojavile , na šipah ponovno ledene rožico. Davi ob sedmih smo zabeležili vnovič 22 stopinj pod ničlo, medtem ko je bilo včeraj le minus 6.5 in predvčerajšnjim samo minus 4. Zjutraj se jc valila po nekaterih ulicah tudi prav čudovita megla prav po ljubljanskem vzorcu, medtem ko so bile druge ulice docela brez nje. Letošnja zima pa res nori... — S srednjih šol. Kakor znano, so bile na naših srednjih šolah nedavno odpuščene nekatere učne moči, ki niso imele predpisane kvalifikacije. Mesto njih so nameščeni sedaj na mariborski realki g. A. Kocjančič in g. dr. Vladimir Kralj in na celjski gimnaziji g. Ivan Sajevic. Proglasitev za mrtvega. Celjsko, okrožno sodišče jc uvedlo postopanje, da se proglasi za mrtvega Jože/a Kopušar. rojen 13. marca 1870 lia Ljubnem, posestnik na Ljubnem, ki ie odšel 1. 1901. v Ameriko, od koder sc ni več vrnil niti ne oglasil. Poziv hišnim posestnikom. Po novem zakonu o neposrednih davkih sc mora vršiti vsako leto popis davčnih zavezancev. Zato poziva mestni magistrat mariborski vse posestnike oziroma upravitelje hiš na ozemlju mestne občine mariborske, da točno popišejo nn podlagi teh posebnih popisnih pol, ki jih prejmejo od mestnega magistrata, v svojih hišah vse stranke, to je najemnike in podnajemnike po stanju z dne 31. januarja. Popisne pole, ki so opremljene z navodilom, kako se izpolnijo, se morajo oddati najkasneje do vštevšega 12. februarja od 8.—12. ure na mestnem magistratu, mestna posvetovalnica. Delo dobi takoj pod zelo ugodnimi pogoji več dc-lavcev v tovarni makaranov v Zagrebu. Interesenti naj sc nemudoma javijo pri mariborski Borzi dela. —- Stanje blagajnika Vladimirja Premroua. Stanje glavnega blagajnika na glavnem kolodvoru v Mariboru, g.Vladimirja Premroua, ki leži v splošni oblastni bolnic, jc nespremenjeno kritično. Bolnik je sicer še vedno pri življenju, vendar jc stalno v nezavesti. Radi krepkega in zdravega srca sc more sicer katastrofa zavleči, vendar pa jc neizogibna, ker so prestreljeni možgani. Neugnani agentje bogve kakih firm so sc zopet pojavili te dni po mariborski oblasti in nadlegujejo naše neuko ljudstvo z nekimi križci, svetinjcami in svetimi podobami, s katerimi so zvezani veliki odpustki, ki bi jih bil marsikdo rad deležen. Da ni pri vsej stvari drugega kot sleparija, pričajo mnoge prijave na policijskem komisa-rijatu. — Druga branža nekih agentov prodaja zdravilno prstane z radijem, ki tl takoj odpravijo vsako revmo, Čc si natakneš tak obroček za 150 Din . . . Obla st va bodo storila vse potrebne korake, da preprečijo slcparcnje ljudstva, ki naj kupuje svoje potrebščine rajo pri naših solidnih trgovcih, nad katerimi bdi vedno to ali ono oblast vol hm ni drsbii Občni zbor pedagoške centralo v Mariboru sc bo vršil v nedeljo, dne 10. februarja j na deški meščanski,šoli v Mariboru. Za- i četek ob 10.30. Spored: Poročila funkci- | jonarjev,volitev in slučajnosti. Vabljeno j ic vse članstvo, oddaljena učiteljska j društva pa bi naj bila zastopana vsaj z delegati. Eno noč v Parizu bomo veseljačili v soboto na Sokolovi i maškeradi. Pravi pravcati »Moulin rou-ge« že stoji v Narodnem domu in vabi j pod svoj gostoljubni krov z ogromnimi j vetrnicami vse ponočne metuljčke in one, ki bi si radi njihovo frfotanje od j blizu ogledali. Vsakdo bo presenečen, ko bo zažarela v stoterih žarnicah raz- I kešna plesna dvorana, mondeni modro-oranžni bar, intimna dunajska kavarna. V zapeljivem ritmu dveh godb bo zara-jala pisana množica. 2c od včeraj zjutraj razširjajo nove peči prijetno toploto po stopniščih in vseh štirih dvoranah. Kdo bi zamudil tajne čare pariškega ponočnega življenja? Jutri zvečer vsi na svidenje v Rdečem mlinu! Velika kavarna Sobota 9 UMETNIŠKA REDUTA •Sobota 9 Velika kavarna Cercle francais. Ker je gospod profesor Marc Vcy nenadoma obolel, se mora francosko predavanje, ki je bilo napovedano za soboto, dne 9. ftn-. odgodili na poznejši datum. Lovsko društvo v Slov. Bistrici priredi v soboto, dne 9. febr. ob 20. v dvorani okrajne hranilnice svoj prvi lovski ples. Pravi lovci namreč posedujejo poleg kožuhovine mnogo lepili lovskih trofej in imajo potemtakem tudi možnost, da svojo prireditev bogato in spretno okrase. Oder kakor tudi paviljoni bodo spremenjeni v veliko bogato lovišče-Kdor se hoče res posebno prijetno in neprisiljeno zabavati, naj poseti ta prvi lovski ples. Mladina sc že pridno uri v plesu in tako bo gotovo prišel vsak plesalec, četudi »širccnjager« na svoj račun. Ker je prihodnji dan nedelja, je to kaj prikladno za posetnike z dežele. Pravljica >z Orijenta. Nič niso pravljice iz »Tisoč in et!e j noči« v primeri z resnično Tisoč ifl drugo nočjo, ki jo pripravlja ISSK Maribor v vseli prostorih ^Uniona« na pustni torek. Pravljični Orijent bo v vsem sijaju iii razkošju razgalil svoje čare obiskovalcem. Indija, Egipt, Kitajska. Perzija, Turčija -:n druge dežele bodo zastopane ne le po značilnostih arhitekture, temveč tudi po nošah in običajih. Posebno obeležje pa bodo dale prireditvi pravljične osebnosti iz solnčnih vzhodnih dežel. 93 Rapidova reduta. Jutri, na pustno soboto, priredi »Ra-pid« ob 20. uri v. Unionski dvorani svojo veliko reduto z naslovom: V kraljestvu Saturna ali ena noč onstran sveta. Vstopnice v predprodaji pri Iloferju Din 20, pri večerni blagajni Din 25. Kontrola mask, obleka poljubna. 275 Udruženje mariborskih učiteljiščnic priredi v nedeljo 10. trn. na drž. ženskem učiteljišču akademijo. K obilni udeležbi vabi odbor- 260 Mala miss Ataribor. Ob priliki rajanja malčkov, ki jc priredi ISSK Maribor U. tm. ob 15- v Unionu, bo izvoljena tudi mala miss Maribor, kar bo brez dvoma ena Izmed nnj-privlačnejŠih točk mladinskega popoldneva. Prireditelj jc naprosil razsodišče, ki ga tvorijo gg. prof. Prezelj, prof. Cotič, prof. Ravnikar, urednik Brozovič In urednik Kasper. Interesente opozarjamo, da bo izvoljena miss fotografirana, njena slika pa objavljena v vseh domačih ilustriranih časopisih. Pripominjamo tudi, da prireditev ni namenjena samo kosthnirani dcci in dcci, ki sodeluje pri programu, temveč vsem, ki žele med najmlajšimi prisrčnega razvedrila in zabave. Umetniška reduta na pustno sobolo v Veliki kavarni. Krasna dekoracija- Velika umetniška presenečenja, 276 i ij i.i i u, i.iii; 5, JI. xj- wmmmmmSB5EszmTF. -Olf.i S i' C t li A 1 E33HK5E3E Erriff? T HZEBS7’. h .iutfa sar—rja-g" '»m a iabfei' m i s;'-h:i ii SBB^5g3SBBnPBggBBgBqE>gHWg^g3^Bgr^raBBgEB!lSBgB5a3B|gi Bandit vseh banditov pod ključem KOD VSE ŽIVIJO UPOKOJENI ŠEFI ROPARSKIH TOLP. KJE SO ISKALI IN NAŠLI PRVAKA GR ŠKIII ROPARJEV STATISA. °redvčerajšnjim- smo poročali med brzojavkami, da so te dni končno zasačili grški orožniki v Albaniji najnevarnejšega roparja in morilca na Balkanu, Lam-brosa Statisa. Podrobnosti o njegovem življenju in o zvezah z drugimi podobnimi. tipi so tako zanimive, da jih na dolgo in široko opisujejo novinc vseh evropskih velemest. Komaj dobrega pol leta je minulo, odkar je bil grški, bolgarski, rumunski in deloma tudi jugoslovenski tisk dan za dnem poln strahovitih poročil o zločinih Stati sove tolpe v težko dostopnih krajih na meji Grčije in Albanije. Vrhunec tega udejstvovanja Statisove tolpe je bil pač v tem, da je izropala neki transport grške narodne banke, mu odnesla vseh J 5 milijonov zlatih drahem, potolkla celo četo težko oboroženih orožnikov in po dvanajsturnem boju s čuvarji državnega denarja izginila brez sledu, potem ko je bila zažgala šest transportnih avtomobilov, s katerimi so vozili grško zlato. — Kljub temu da je grška vlada pričela z vsemi razpoložljivimi orožniki in s pomočjo vojaštva zasledovati drzne roparje. je ostalo docela neznano, kdo in kje je povzročitelj tega redkega napada. Napadalci so zginili kot kafra. Dobri nosovi kriminalnih organov pa so kmalu ugotovili, da je uspelo banditom in njihovemu šefu Statisu zapustiti grško o-zemlje in se vtihotapiti preko Bolgarije v Rumunijo. Tamkaj so poiskali starega svojega pajdaša, roparja v pokoju Grita Rcnzosa in njegovega brata. Brata Ren-zos sta prebivala v Jassy-u pod napačnim imenom in sta st znala pridobiti v mestu obče spoštovanje. Da bi se torej izognila vsakemu sumu, sta velcugledna meščana Renzos najela za Statisa v hiši nekega Cara stanovanje ter prijavila Statisa na policiji pod lepim miroljubnim imenom Fotos Zikou. Grški kriminalni policiji je uspelo po nekem naključju dognati za bivališče Statisovo. Štirje kriminalni uradniki so se nemudoma odpeljali iz Aten v Bukarešto in od tam v spremstvu uradnikov rumunske javne varnosti v Jassy, da čim prej zgrabijo Statisa. Toda v Carjevi hiši so našli v sobi, kjer je stanoval Statis, samo troje albanskih potnih listov: dva sta se glasila na ime Penzos, tretji potni list pa je bi! Statisov. Vsi trije gorski ptiči so izrinil brez sledu nekaj ur pred prihodom pollc',fe. •. Grški Ju rumunski kriminalni organi so brez nspeha zapustili Jassy. Z lastnim življenjem reši! moštuo parnika „Hil“ V skandinavskih vodah je zašel o-brežni parnik »Nil« v veliko nepriliko, katere žrtev bi lahko postala celokupna posadka. Toda herojska požrtvovalnost enega izmed mornarjev je za ceno njegovega lastnega življenja rešila gotove smrti ogroženo moštvo. Ladjo jc zajci nepričakovani vihar in jo kljub naporom izvežbanih in požrtvovalnih mornarjev razbil na obrežnih pečinah. Usoda moštva jc bila zapečatena. Edina rešitev je bila ojio-Koča, akO brodolomci dospejo do skalnatih otokov, ki so nemo kljubovali strašnemu viharju. Mornarja, oče iu sin Norbcrg. sta sc nnnudilft, da pri-pneta ostanke ladje za skalnat otok, ki jc v bližinj štrlel iz razpenjenih va-. i°v’ * v.rvmi. ki so ostale na krovu. ()če Noiberg je skočil v ledeno mrzle Vidove in odplaval k ^toku z vrvjo ter jo or it rdi J za pNShie. Po vrvi so sc na celino re?iH titfi ostali mornarji. Kljub-m,(a pi J'rnhr/^;1 mornarja, ki je v vodi popolnoma prezebel, zopet segreli, je oče Norbcrg umrl v naročju svojega sina. Ostali mornarji, ki so sc rešili na zapuščenem otoku, so bili v obupnem položaju. Vihar ni po-niti za trenutek. Toda mlada 1:1' Pjl.!0\vn. ki se je nahajala med ]>™,.,crečenci v premrzli in premočeni obleki, je skrbela za razpoloženje. Prisrčno sc jc smehljala, pela in dražila obupane mornarje, tekala po zamr-zleui iu zasneženem otoku ter jih ne- Brata Rcnzos sta se napotila na pravo odisejado po Rumuniji in Bolgariji ter se pojavila v Varni ob Črnem morju-Tam so ju pred štirimi meseci zasačili in odposlali s posebnim parnikom v Pirej ter ju izročili grški vladi. Renzos starejši in mlajši ležita danes v verigah v atenskih zaporih, katere straži silno po-jačana četa orožnikov. V kratkem prične proti njima proces radi 42 umorov, ki sta jih izvršila na Krfu. Na noben način pa ni bilo mogoče izvohati sledi za izginulim Statisom. Ker je bila na njegovo glavo razpisana o-gromr.a nagrada, ni dalo miru grškemu kriminalnemu inšpektorju Kutsumarisu dejstvo, da vživa Statis še vedno svoboden zrak. Inšpektor se je udeležil svoje-časno prevzema gori omenjene roparske dvojice v Varni in se jc takrat prepričal, da mora biti tudi Statis v Varni- Ponovno je odpotoval v bolgarsko kopališko mesto, kjer se mu je v kratkem času slučajno posrečilo seznaniti sc v neki beznici z nekim zaostalim ptičem, pravim članom Statisove bande. Od le-tega ;e grški policist izvedel, da Statisa že deij časa ni več na bolgarskem ozemlju, temveč da živi prosto in svobodno življenje v Rumuniji. Potem ko jc bil spravil Kutsumaris Taka je ovadba! . . .« •»Nesramna laž! ^Kandiano »suje strgal dožcvska krono s.čela; Naj postane ta krona. železen obroč okrog mojega- vratu preden dovolim, da-beriči, pred mojimi očmi zagrabijo mojega nedolžnega, sina!« in njegov srd se je izpremenH v obup. Zaihtel je j,:----4* razprostrl rok«. - • • Oče in sin sta se objela, dočim je Foskari s strašno mirnostjo čakal, kaj bo — in je množica veljakov, sie'dii}b tolažbo? Ali je bilo ftemata'Skrivnostno svarilo?« Naenkrat so navzoči videli, kkko se je dož obrnil proti-velikemu inkvizttorju. Ozrl šč je po zbranih "gostih ter'izpregovoril s prisiljeno nttrnim glasom: »jQospod Foskari, moj nedolžni sin zahteva, da deseterica proglasi njegovo nekrivdo. Izvršite .svoj posel, kakor storiva midva svojo dolžnost. Sodišče naj -se sestane nemudoma!« . _ " »SGdišco čaka’!« je dejal Foskari z ledenim gl:t- kušhjavo, ki som. Dož je vztrepetal. Torej je sodba že pripravljena! Kdo je pripravljal vSe to? Kdo je posegel V sredo njegove sreče? S pogledom,- polnim grožnje in-obupa, se je Ožfl po gostih- »Gorje podlemu ovaduhu!« je zagrmel. »Iskal ga bom, in ga najdem v njegovem skrivališču. In pred ti- In. dož je izdrl svoj težki,meč.iz no^tuce- •P- • i,- • M ni„; V inr rrni 5*»miil UOHI, m ga-r.ajUCm V njESOVCIll $It.wvau^u. n. ,, . 1 sil» 1!IP.JC stDpi! I“ l,«5hvrn/riiki VI sto iirO' naj 'trepcEd kajti strašnos*;maščevanja bo bledega cela m povešenih oci besede: Sovragva- ^ neeo;j(S wja vodlb$t oVadbeU šega očeta so vprizorih ta dogodek, da pi ga prjtiran Vdajte se, Roland! Za vaše .;V e n i uri bo vse |! v obup in ga pogubili živlcnje jamčim jaz! . v n 8jle.picitif.edu t Te besedo:« zadele; Silvijo -in Leonoro prav tako kakor Rolanda- Altierijev: vplv v Svetu desetorice je bil prav tako znan, kakor njegovo prijateljstvo .do do-ševega sinu. Ženski sta se zganili ter izpustili .Rolanda iz svojega objema. Prijel je Altierija za roko- Zvesti prijatelj! . . . Vaša previdnost je! rešitev, mojega učeta . . . Odslej sva prijatelja in na srrirU« . . In Roland je planil proti dožu Kandianu, baš v ,tre-notku, ko je dvignil meč, da bi pozval tiste svoje.goste, ki so se prijateljsko ozirali nanj »Oče!« je vzkliknil mladi mož- .. Kandiano je prebledel in se obrnil- Zagledal je .v- vččja, nego je bila podlost ovadbe! In Rolandu je dejal na glas; ,r »Idi, sin moj! Hotel si, da počakam eno uro. Pojdi: čez eno uro te pričakujem!« »'Gospod Foskari,« je'rekel Rolartd z največjim mirom, »tu vam zaupam svoj meč. Pripravljen sem se zagovarjati. Po Svoji lastni volji se predstavljam naj-vtšjemii sodišču. Zato ukažite svojim stražnikom, da se odstranijo. Pa brž, če vam je drago . . •« presodil položaj. »Pred vami pojdem,« je odgovoril mladi mož. »Roland!« je vzkliknila Leonora in iztegnila roki. Roland se je obrnil iii videl, kako se njegova zaročenka vsa bleda opira na mater, da se ne bi zgrudila!'Videl je ljubeči'plamen njenih oči potopljen v bolečini: Videl jc jryojb staro^p^r; t?ko obupano, da so edmo ustnice pričale o življenju-na njenem voščenem obrazu.*ViHel je svojega’ očeta', ki je stal mrk sredi molčečih velika še V.' - • » . »RoTa^d!« le vzkliknila deklica1-iznova. Z badčloveskircr naporom je premagal besno iz-ga je obšla. Toda Altferijeve besede so mu še vedno zvenele v ušesih. In če bi se on uprl, je bil njegov oče izgubljen! ... »Čez eno aro, Leonori! čez eno uro, mati! Oče — do svidenja čez eno uro!« Trdno je izgovoril te besede, nato se je naglo obrnil. Stopil-je skbzi velika vrata v ozadju, pred velikim inkvizitorjem, kakor je prej povedal, in skozi skupine gostov, ki so se umikali z. grozo. Zunaj, je. začul še enkrat klicanje zaročenke — pretresljiv klic, kakor da bi živa soproga klicala za mrtvim možem, ki ga spuščajo v grob: »Roland! Roland!« Obstal je, prebledel kakor stena. Vsi udje so ran drhteli.' Toda kaj! Česa se mu je bilo bati!-Z eno samo besedo bo uničil obrekovanje in rešil svojega očeta • . . Stopil je dalje . . . Vel-ka, težka vrata so se zaprla za njim! ... V. Svat desetorice. Dvorana Sveta desetorice, kakor tudi dvorana državnih inkvizitorjev, sta iežali v vojvodski palači. Dvojna grožnja! Inkvizitorji in desetorica so živeli v iusi JC ics*icv Foskari' je ž naglim pogledom ------------------------ . na življenie Roland se mu je zazdel tak. kakršen,.ie bil v resnici: senci okrog dozev: dvoje čeljusti pogubonosmh klešč, zmožen, da se postavi po roba .ceR-armadi in vzbudi ki so bile zmirom odprte in pripravljene, da se stisne- ttpor po vsem mestu. ! oirtolM i onhod Zunaj je hrumelo lliiflstvo k&ktor • i razburkano morje. ':r;i iK/.Oii orfm v »Naj bo!« je: -tie^;ledsjKb kakor jBrci/ »Pojdite z menoj, Roland^‘Kan’didno'1« ji, , :-v *»i r.' v . o‘. j.UI n nt. i m jo. Če je bil dož lakomen in častihlepen človek, se je skušal polastiti teh klešč, da je z njimi drobil ljudstvo; če pa je bil dož Človek svobode in osumljen pri patri-cijstvu kakor Kandiano, so trle klešče strašnega političnega stroja njega in njegovo rodbino. BSESTBS* rta •KM Mo«o«M, M»lu«f4v pNr«. la n«Mrw ebCinat»»: imJm btMd* 30 p, MjmanjM in»»Bk Dlo B-— v izjava.: Podpisani Vsiclav Stanislav, poštno-telegrdfski uradnik v Mariboru izjavljam, da nisem plačnik za dolgove svoje žene Marije Stanislav.'rojene Drum-Jitsch, katere bi delala na račun mojega imena. — Ta prepoved velja od prvega februarja. 1929 dalje do preklica. Vaclav Stanislav, p. t. (jinovnik, Maribor. Večje lokale za delavnice ali skladišče oddam takoj v najem. Vpraša, se v Brzopotl- _ plali, Tattenbachova 14. 262 i Poučujem glasovih !- nl j - Din 1.0 na uro. .»^ašlft^ ! V; Brttbiod- plati, Tattenbachova ’ ' 3b$ ; antr' Pisarniškega praktikant« r MiVio ..ourn sprejmem. Pismefio' 'poriudbe na firme Miloš Oset, Maribclfc.. V i-f-0253 oi o Mesto hišnega oskrbnika r.i;T. ■ išče upokojeni tehnični uradni^,; ki ,)( v zidarskih-poslih dobro verzifj^ Na slov pove uprava Večernika. Ž48 jnjfi 0 ■IfTiTfičm/v v UZ' ■> mo! cen|eno ■ občinstvo, d» ose Udeiižf V sobcii