ASAV5KI imr. o WŠj*5!*J5» tistarnj » M; >un> — Tri rrezt aeioraib l(o«t m odgovarja urtdntaki odbor Šuštar — Tiska Mariborska ------r - _ ---- >10, uredništva tn irrave Zasavski veslat' “ Trbovlje I.. uprava rudnika — Telefon it 54 - Račun pri podrutnici Narodne banke • Trbovljah 614-T-146 — List trbaia vsako sredo — Letna naročnina 400 din poletna 200 din. četrtletna 100 din. mesečna S4 din - Posomezna številka 10 div tokorisi morajo biti v uredništvo najkasoete v,»v petek dopoldne in se ne vračale LETO VII. — Štev. 27 TRBOVLJE. 7. JULIJA 1954 GLAS11.0 SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI ZASAVJA Veseli in zadovoljni 60 naši rudarji na letovanju na Bledu *' v \*5B Hrastnik je dostojno proslavil svoj prvi občinski praznik Lidija šentjurčeva, Sergej Kraigher in Marjetka Kasteiic-Olga — Častni občani mest. občine Hrastnik Počitniški dom rudarjev na Bledu, kjer je dovolj sonca in svežega zraka Nekoč so le bogataši letovali in se zabavali v prelepem blejskem kotu, našemu delovnemu človeku pa ta biser naše slovenske zemlje sploh ni bil dosegljiv in dostopen. Danes, v socialistični Jugoslaviji, kjer je iz temeljev spremenjen družbeni red, pa je mogoče tudi preprostemu delovnemu človeku, da preživi svoje letne počitnice v krajih, kamor prej ni smel in mogel. Kakor znano, je z letošnjim proračunskim letom ustavljena povrnitev regresa za letovanje. Zaradi tega je marsikomu otež-kočeno prebiti svoje letne počitnice v naših letoviščih. Iz tega razloga je Republiški odbor sindikata rudarjev Slovenije prevzel v svoje upravljanje Počitniški dom na Bledu, ki Je bil prej last belih rudarjev v Len-.davl. V tem domu sedaj lahko preživljajo svoj letni dopust vsi slovenski rudarji. — Počitniški dom rudarjev na Bledu leži na levi strani otoka, od koder je prekrasen razgled: vidi se ves Bled. otok, blejski grad, na vzhodni strani mogočen Stol in Begunjščlca, na zahodni Julijske Alpe itd. Okolica Počitniškega doma Je gozdnata, od koder je mogoče delati daljše in krajše Izlete In sprehode na vse strani, med njimi prelep izlet v Vintgar itd. — Hrana v domu Je okusna In poceni. Vsa dnevna oskrba s prenočiščem stane samo 370 din. V ta Počitniški dom, ki so ga odprli sredi junija letošnjega leta. so že odšli na letovanje prvi rudarji In prispeli spet drugi. Prav vsi so zadovoljni. Da pa bo Počitniški dom radarjev na Bledu res dostopen vsem rudarskim delavcem, je upravni odbor sindikalne podružnice rudarjev v Trbovljah sklenil pomagati svojim članom s finančnimi sredstvi. Za vsakega člana, ki se bo odločil za letovanje na Bledu. Je upravni odbor dovolil za prvih 7 dni po 200 din popusta. S tem je omogočeno. da bo na Bledu, kjer so nekdaj preživljali letne počitnice le milijonarji in dragi bogataši. letovalo čim več radarjev. Po trinajstih letih V RIMSKIH TOPLICAH VELIČASTNA PROSLAVA OBLETNICE USTANOVITVE POKRAJINSKEGA ODBORA of za Štajersko Včeraj je v Rimskih Toplicah vsa Štajerska slovesno počastila 13 obletnico ustanovitve Pokrajinskega odbora OF za Štajersko. Dne 22. maja 1941 se Jo zbralo pod mogočno skalo strme Kojzice v bližini Rimskih Toplic dvanajst prvoborcev, “tod njimi so bili tudi narodni ocroji Slavko Šlander, Miloš Zidanšek in Angel Besednjak. O splošnem položaju doma in po svetu je poročal Leo Novak. Nato je govoril Miloš Zidanšek ° vlogi ln nalogah OF. To so P*'! prvi temelji oborožene borbe ki je nato zajela Štajersko Zveza borcev Je ta dogodek Pričela proslavljati v soboto, *° so na pokopališču odkrili spominsko ploščo 13 borcem *večer pa Jo celjsko gledališče prizori,o v Zdraviliškem domu ‘-'dla-> — — — ---------—• ---- ga sestanka, ki so obujali spo- mostne seje mestne občine. Z mine in pojasnjevali vlogo OF I železniške postaje Hrastnik pa Edvard Kardelj in Miha Marinko med trboveljskimi rudarji V soboto. 3. Julija, ko so slo- I vega Delavskega doma. kjer sta venski rudarji slavili svoj sta-1 se pomudila dalj časa, nato pa novski praznik, sta nepričako- sta odšla skupno z ostalimi ter vano prispela v Trbovlje med rudarje podpredsednik Zveznega izvršnega sveta tov Edvard Kardelj in predsednik Ljudske skupščine LR Slovenije tov Miha Marinko. VzEoje Na poslopju Stare pošte j V Trbovljah Sta se oba ogla-80 odkrili spominsko ploščo pc- 1 sila na velikem gradbišču no- je odšel prav tako slovesen sprevod z delavci iz Steklarne, Kemične tovarne in ostalimi ter z godbo »Svobode II«, pevci, fizkulturniki in še drugimi iz Spodnjega Hrastnika na novo preurejeno letno telovadišče TVD »Partizan«, kjer je bilo slavnostno zborovanje ljudskih množic. Lep je bil pogled na novo letno telovadišče, okrašeno s številnim; zastava, m; in polno občinstva- Po Internacionali, ki jo je igrala godba na pihala in jo je pel mladinski pevsk; zbor, je predsednik LOMO Hrastnik tov. Stane Brečko orisal zgodovino mestne občine Hrastnik ter naglasil, zakaj je 3. julij občinski ljudski praznik. Obvestil je nadalje občane o imenovanju častnih občanoiž mestne občine Hrastnik. Sledili so govori in pozdravne besede zastopnikov OLO Trbovlje, predsednikov sosednih mestnih občin ter zastopnikov delovnih kolektivov. Toplo pozdravljena od vseh je nato spregovorila častna ob. čanka tov. Lidija Sentjurc, ki je očrtala revolucionarno delo in borbo delavstva v preteklosti. vse to pa navezala na današnji svetovni in domači politični položaj. Po njenem govoru je sledil kulturni program .s sodelovanjem pevskih zborov * »Zarje« in »Slavčka« iz Trbo- | velj ter godbe in pevskega zbora »Svobode I« iz Spodnjega Hrastnika. Popoldne ob 15,30 je hrastniškj »Partizan« izvedel svoj letni telovadni nastop. Ob 17. uri je sledil skupni nastop godbe JLA iz Ljubljane ter godbe »Svoboda I« iz Hrastnika v spomin na 10-letnico odhoda hrastniške rudarske godbe v partizane. Telovadni nastop kakor tudi koncert godbe sta prav dobro uspela- V večernih urah so imeli hrastniški taborniki — »Rod temnega hrasta« — svoj propagandni tabor s tabornim ognjem in razvitjem svoje zastave. Uspešno delo Ijodskega odbora meslne občine Trbovlje Z 20. seje ljudskega odbora 6e na vrtu restavracije »Turist« na Vodah razgovarjala z rudarji, kj so oba odlična g06ta prisrčno pozdravili. Z rudarji sta imela razgovore o njihovem delu in o njiho. vih težkočah, nato pa sta se spet vrnila v Ljubljano. Zadnja seja ljudskega odbora mestne občine Trbovlje je bila po svoji vsebini bogata in plodna po svojih ugotovitvah in stavljenih predlogih. Zanimivo je, da so se seje udeležili zastopniki vseh podjetij, predsedniki sindikalnih podružnic ter ostali gostje. In prav je tako, saj bo le s skupnimi močmi mogoče reševati številne probleme socialistične komune. Predsednik mestne občine tov. Alojz Dular je imel obširno gospodarsko poročilo o delovanju ljudskega odbora v preteklem letu. Tako daje že samo poročilo pregled pozitivnega in uspešnega dela v občini; podjetja so izboljšala proizvodna sredstva, nekatera med njimi so svojo dejavnost povečala in razširila. Dobro ja zaključil svoje poslovanje rudnik Trbovlje-Hrastnik, ki je vse svoje obveznosti do komune natanko in v redu izvršil. Tudi trboveljska cementarna je lansko leto dobro poslovala, vendar je imela ta tovarna razne težave zaradi svojih starih, izrabljenih Strojev. Kljub temu pa Je to podjetje svojo proizvodnjo celo povečalo. Največji napredek in razvoj zaznamuje vsekakor Strojna tovarna v Trbovljah, pa naj si bo to v pogledu razširitve tovarniških objektov kakor tudi glede izboljšanja svojih izdelkov, saj si to podjetje že utira pot v tujino. — Pa tudi Elektrarna Trbovlje je proizvodnjo toka povečala. Enako lep napredek ln razcvit kaže Splošno strojno mizarstvo v Trbovljah, ki je zaključilo pomembna naročila v Novem Sadu. Izmed novoustanovljenih podjetij pa zasluži vso pozornost mlada industrija »Mehanika« v Trbovljah, ki se je v času dveh let razširila iz malega obrata v kar veliko podjetje ter se s svojimi izdelki že uveljavlja na vseh jugoslovanskih tržiščih. To podjetje bo svojo dejavnost tn obseg še znatno razširilo, posebno važno pa je, da bo ta tovarna mogla zaposlovati predvsem ženske delovne moči, kar je v naših revirjih posebno kritično vprašanje. — V vseh teh večjih podjetjih uspešno gospodarijo delavski sveti ln upravni odbori, slabše pa je v manjših podjetjih. Zadovoljivo so poslovali lansko leto krojači in šivilje, slabše pa je bilo v čevljarstvu, toda tudi tukaj Je nastopilo letos izboljšanje. Naša manjša kovinarska obrtna podjetja so bila vse preveč razdrobljena in razcepljena. V tem pogledu je bil storjen napredek, ko so se sorodna podjetja združila v kovinsko in elektro-instalacijsko delavnico. Dokaj slabo je poslo- valo soboslikarsko podjetje, ki je zaključilo lansko leto svoje poslovanje z izgubo 720.000 din. Upravnik, knjigovodja ln predsednik tega podjetja so bili predani v obravnavo ln zagovor na pristojno mesto. Brivsko in frizersko podjetje Je sicer poslovalo brez izgube, ni pa nič storilo za ureditev svojih lokalov ; in oprave, prav tako Je posve- j čalo premajhno pažnjo vprašanju dobrega delovnega kadra. Trgovska podjetja niso poslovala zadovoljivo. Po izvršeni reorganizaciji je pa opaziti napredek. V gostinstvu je bil fi- \ nančni uspeh sicer zadovoljiv, vendar so se tudi tukaj ugoto- j vile nepravilnosti, senčna stran je nadalje v gostinstvu, da mu močno primanjkuje dobrega, sposobnega kadra. Tudi pekama in slaščičarna sta dobro poslovali, toda pekarna bi nujno potrebovala nove peči. Akoravno so tudi gradbena podjetja denarno dobro gospodarila, ni v njih ustrezne storilnosti. Kaj slabo razvita je zadružna zavest in dejavnost. Obe KZ v občini Trbovlje, kjer deluje ena izmed njih na Dobovcu, sta se vse preveč ukvarjali le s trgovinskimi posli, skoraj malo ali skoraj nič pa s pospeševanjem kmetijske dejavnosti, zlasti z dvigom živinoreje in sadjarstvom, ki sta v našem okraju glavni veji kmetijskega gospodarstva. Viden korak naprej pa zaznamujejo Trbovlje v obrtni dejavnosti, slaba stran pa je, da jim ni uspelo v večji meri zatreti šuš-marstva. Tudi v sami komunalni upravi je opaziti Izboljšanje poslovanja ter napredek. Komunalna dejavnost Lansko leto so v Trbovljah rekonstruirali in razširili 900 metrov glavne ceste. Z zgraditvijo nove, širše ceste ln njenim tlakovanjem so dobile Trbovlje neprimerno lepši izgled, kar z zadovoljstvom ugotavljajo vsi domačini, prav tako pa tudi vsi v kraj prihajajoči tujci in gostje. Komunalna uprava je skupno z i Olepševalnim društvom poskrbela za ureditev parkov, nasadov ter lepih zelenih pasov ob glavni cesti. Dosti je komunalna uprava napravila nadalje na urejanju ostalih cest ln na vodovodnem omrežju, medtem ko so se na stanovanjskih objektih vršila samo popravila. Podjetje »Snaga«, ki je bilo pred nedavnim ustanovljeno, je vzbudilo dosti upravičene kritike, vendar se je tudi tukaj stanje izboljšalo. — V nadaljevanju svojega poročila je predsčdnik občine govoril še o izvajanju lanskega proračuna ter se dotaknil šolskih problemov. Na področju mestne občine deluje 5 osnovnih šol in dva otroška vrtca, tako da pride povprečno na učitelja 38 otrok Materialna plat naših šol ni zadovoljiva, akoravno je letošnji proračun znatno večji od prejšnjih. Razpoložljiva sredstva ne bodo zadostovala za potrebe šolstva, ki so velike. — V Trbovljah delujeta še Glasbena šola in enoletna gospodinjska šola. Razprava o zaključnem računu LOMO Trbovlje za leto 1953 Iz poročila o zaključnem računu je razvidno, da je LOMO Trbovlje lansko leto dobro gospodaril. Od vseh doseženih dohodkov je uprava občine porabila 108,963.000 din ter Je preostala rezerva 9,879.000 din. — V glavnem so bili ljudski odborniki mnenja, da so Trbovlje v zadnjih letih dosegle lep napredek in razvoj. V diskusiji je bilo poudarjeno, da bo treba v prihodnje povečati večjo pozornost preskrbi dobrih mladih kadrov v obrti in industriji. Mnogo je bilo nadalje govora o poslovanju v gostinskih in trgovskih podjetjih. Ljudski odborniki so bili mnenja, da Je treba vsa vprašanja reševati ostro in pravično. — Sledila je razprava o zborih volivcev, ki so bili prejšnji mesec po terenih mestne občine. Slab obisk zborov volivcev Iz poročila o zborih volivcev sledi, da je bila udeležba teh zborov skrajno slaba — komaj nekaj nad 10 odstotkov, v dveh volilnih enotah pa zDorov volivcev sploh ni bilo. — Na teh zborih so volivci v glavnem obravnavali probleme komunalnega značaja, vprašanje preskrbe pitne vode, kanalizacijo, stanovanjsko vprašanje in podobno. Pomanjkljivost na teh zborih je bila, da so med obravnavo volivci razpravljali le o vprašanju, kakšni bodo izdatki za proračunsko leto 1954, nihče od volivcev pa se ni dotaknil vprašanja, kako ustvariti dohodke, da bo mogoče proračun izvajati. Na zborih volivcev so govorili, da je gradbeni material za stanovanjske hiše predrag. V Bev-škem želijo volivci, da se tamkaj uredi tržni prostor. Volivci so pozdravili sklep, da se v Bevškem uredi zobna ambulanta — pritoževali so se pa čez podjetje »Snaga«. Prav tako so volivci poudarjali na svojih zborih, da je sedemmilijonski znesek premajhen za gradnjo stanovanj. Mogoče je prav umesten predlog, ki so ga stavili volivci terena Center, da bi rudnik eno- ali dvostanovanjske hiše prodal, nadalje da bi posamezniki vodili več računa o popravilih Sprožen je bil predlog, naj se ustanovi stanovanjska zadruga za delavce. Na Kleku so bili volivci razburjeni, ker ni nič z obljubljeno gradnjo ceste — v Čečah pa so bili spet mnenja, da se kmetijstvu nudi premajhna pomoč, da se za razsvetljavo za ceste porabi več kot za pomoč kmetijstvu V nadaljevanju seje so sledila poročila Svetov za gospodarstvo, komunalna vprašanja, prosveto in kulturo ter za zdravstvo tn socialno skrbstvo — O delu teh svetov bomo še i>oi učuii. IA NASE KMETOVALCE Zatirajmo koloradskega hrošča, rjo in listne usi! Tistemu, ki še nikoli ni videl ali celo na svojem krompirišču občuti) opustošenja, ki ga napravi koloradski hrošč ali »krompirjevec«, se zdi vsakoletno bobnanje v boj proti temu škodljivcu pretirano, če že ne smešno. Kdor pa je že kdaj videl do golega objedeno krompirjevo steblovje na njivi, ga zazebe že ob sami besedi »kolo-radar« in skrbno preiskuje svoje krompirjeve nasade. In če na nesrečo celo najde tega škodljivca na svoji njivi, ne ve, kaj naj počne. Sicer ve vsak, da je treba hrošča zatirati s škropljenjem ali prašenjem, toda marsikdo pozabi, kar je gotovo že bral ali slišal, kdaj in kako je treba to storiti. Tudi navadno ni pri hiši potrebnih priprav — škropilnic, prašilnikov. Nalašč za zatiranje koloradarja sestavljene ekipe pa pri vedno bolj sirečih se okužbah ne bodo več kos vsem krompiriščem, zlasti ne stotinam malih nasadov krompirja, pri »vrtičkarjih«, kjer se koloradar najraje pojavlja. Potrebno je torej le, da se bo znal boriti proti temu škodljivcu vsakdo, ki goji krompir. Zato nekaj kratkih nasvetov: 1. Pregledujte krompirišča čim večkrat in kar najbolj temeljito! Ne samo, kadar je zapovedan »množični pregled«, marveč vsakokrat, ko greste mimo svojega krompirjevega nasada ali ko ga okopavate ali osipavate. Sicer lahko le naključje, da boste našli hrošča, če je morda priletel šele eden na vašo njivo in še ni njegovih ličink, »gosenic«, ki jih je laže opaziti, zlasti še lahko zato, ker jih izdajajo objedeni vršički krompirjevih grmičev. Ce pa Je hroščev na njivi več in posebno še, če so na krompirju že tako dolgo, da so se izlegle in odrasle že ličinke, jih boste pri količkaj skrbnem pregledu gotovo našli. Kdor posti, da mu ličinke krompirjeve* obžrejo že cele grmiče, preden jih odkrije, zasluži kazen zaradi malomarnosti — in bo v resnici tudi kaznovan. 2. Sredstva za zatiranje koloradarja so prav različna in jih dobite v vsaki KZ: apneni in svinčeni arzenat, pepem, pan-takan, lindane, diliden itd. Ker nekatera sredstva uporabljamo razredčena v vodi kot »škropivo«, druga pa razpihujemo suha kot »prašivo«, moramo ob nakupu zahtevati navodilo, kako je treba sredstvo uporabljati — in če jih škropimo, koliko morajo biti razredčena. Na splošno si zapomnimo, da uporabljamo arzenale samo kot škropivo in sicer v pol- do tričetrtodstotni raztopini, dalje da dobimo »pantakan« in »lindane« v dveh pripravah, bodisi za praženje ali pa za škropljenje. Za škropljenje uporabljamo navadno pantakan v 1% raztopini, lindane pa moramo še mnogo bolj razredčiti, na 0,15% raztopino, t. j. na 10 litrov škropiva samo 1 žilen sredstva »diliden« za praše-nje. Vedeti moramo nadalje, da so arzenska škropiva hudi strupi z* ljudi in živali, druga našteta sredstva pa so škodljiva samo žuželkam — tako škodljivim kot koristnim — n. pr. čebelam, pikapolonicam Itd. 3. Kakšne naprave so nam potrebne? Za prašenje majhnih I površin so najbolj pripravni! mali prašilnik, ki jih ima naprodaj n. pr. KZ Trbovlje, pa tudi druge Kmetijske zadruge in stanejo samo 360 din. Tak prašilnik si lahko kupi vsak in more ugonabljati razen koloradskega hrošča z njim in z istimi sredstvi tudi muhe, bolhe, uši pri živalih, listne uši na drevju, fižolu in na vrtnicah itd. itd. Kdor ima vinogradniški žveplal-nik, bo uporabljal tega, skoro vse KZ pa imajo tudi večje praši lnike. Prav tako se lahko poslužujemo za škropljenje malih površin proti koloradskemu hrošču majhnih škropilnic, n. pr. vinogradniških, sadjarskih in podobno, celo Flit-škropilke proti muham. In če drugega nimamo, je celo metlica dobra, ki jo pomakamo v vedrico in otrkavamo nad krompirjevimi grmiči. Za večje nasade uporabljamo prevozne, motorne škropilnice. Važno je le, da škropivo zadene hrošča ali ličinko, če je sredstvo »dotikalni strup«, oziroma da zastrupimo listje, če uporabljamo »želodčni strup«, kot so to n. pr. arzenska sredstva Seveda ponovno poudarjamo, da moramo pri uporabi arzenskih sredstev paziti, da ne zastrupimo tudi solate, fižola, detelje ali česa drugega, kar uživajo ljudje ali domače živali, ker bi jih lahko s tem zastrupili! Treba je torej vedeti, s čim imamo posla in biti previdni. 4. Kdaj bomo zatirali koloradarja? Jasno je, da takoj, ko ga najdemo. Vse našle hrošče in ličinke moramo takoj uničiti. Glede škropljenja in praženja so pa različna mnenja: nekateri priporačajo ali celo zahtevajo, da škropimo vsa krompirišča v bližini okuženih mest, zato da se bo hrošč takoj zastupil, ko prileti nanje — spet drugi pa so mnenja, da je škoda zapravljati denar za draga sredstva, dokler nismo s pregledi ugotovili, da so nasadi okuženi. Nedvomno pa je nujno, da takoj škropimo ali naprašimo nasad, če opazimo na krompirišču že zalego, ličinke! 5. S sredstvi za uničevanje krompir j e vca lahko zatiramo tudi listne uši vsepovsod, kjer se pojavljajo. Posebno letos je tega mrčesa silno veliko, ki napravlja velikansko škodo. Večino listnih uši uničijo zanesljiva sredstva, ki smo jih našteli pri ugonabljanju krompirjevca. Le nekatere vrste listnih uši so obdane z nekakšno prevleko, tako da se škropiva od nje odbijajo in da tudi prašivo ne učinkuje nanje. Take uši so n. pr medene uši na breskvah in še nekaj podobnih. Za zatiranje takih vrst uši pa imamo posebna, stoodstotno učinkovita sredstva, kot so n. pr. »Fosfemo 20«, »Para-tion 20« in druga. Toda ta sredstva so tako strupena tudi za človeka in živali, da jih smemo uporabljati le s skrajno previdnostjo in natančno po navodilih, ki so ali že priložena ali pa na posodi ali pa jih lahko dobimo pri vsakem kmetijskem strokovnjaku. škropiva nositi od daleč. Tudi delo s prašenjem je hitrejše — toda če je veter, se lahko zgodi, da naprašimo namesto svoj krompir sosedom solato ... 7. Kaj je še dobro vedeti in še bolj priporočljivo storiti? Da koloradski hrošč ni edini sovražnik krompirja! Kaj nam pomaga, če se ga ubranimo, če pa nam »rja« uniči vso krompir-jevko že sredi poletja in ostanejo gomoljčki kot lešniki? Vedeti moramo zato, da je krompirjeva rja ali plesen še večja nevarnost za krompir kot koloradski hrošč. Kako pa se proti njej borimo? Tudi s škropljenjem ali pa s prašenjem, toda proti tej bolezni so potrebna druga sredstva kot proti kolo-radarju. »Strupi« ji nič ne škodijo, pač pa to bolezen preprečijo baker oziroma sredstva, ki baker vsebujejo: modra galica, bakreno apno. bakreni lindane itd. Priporočljivo je, da vsakokrat, ko škropimo ali prašimo krompir proti koloradarju, primešamo še sredstvo proti plesni aii rji. Ce škropimo, je najbolje pridati na vsakih 100 litrov škropiva še tri četrt do 1 kg bakrenega apna, ki ga enostavno zmešamo v raztopino. Ce pa prašimo, svetujemo, da že kar kupimo tako sredstvo, ki vsebuje dvojno sredstvo, proti koloradarju in proti plesni. Tak pripomoček je n. pr. bakreni lin- DOGODKI 6. Kaj je bolj priporočljivo | dane. Tako ubijemo dve muhi — Škropljenje ali prašenje? Na to vprašanje moramo odgovoriti: včasih eno, včasih drugo. Ce je vreme suho, če je dovolj vode v bližini za razredčenje sredstva in če je škropivo pravilno pripravljeno, je le-to vsekakor bolj učinkovito kot prašenje — seveda le, če res natančno poškropimo cele rastline. Škropivo se tudi bolj prime in dalj časa drži listov. Ako pa je deževno vreme, izpere dež škropivo takoj z listov ter so bili stroški in delo zaman. V deževnem letu je torej prašenje uspešnejše. Prav tako tam, kjer bi bilo treba vodo za redčenje na en mah: ubranimo se kolo radarja in plesni ter dobimo lep in zdrav pridelek krompirja — seveda pod pogojem, da smo sadili zdrav, ne pa izrojen, t. j. na viroznih boleznih bolan krompir ter če smo zemljo za krompir prav pripravili in pognojili. O viroznih boleznih krompirja bomo še posebej kaj povedali, prav tako ob svojem času o pripravi zemlje ln o gnojenju. Za zdaj pa je najvažnejše: vsi v borbo proti koloradarju in rji pri krompirju in tudi proti listnim ušem na rastlinah! T. B. — V Podrinju so v teku velike priprave za proslavo 7. julija — dneva vstaje v LR Srbiji. V Beli Crkvi, kjer je počila prva puška in v Stolicah bodo tradicionalni sedmojulijski zbori. ¥ — V Buenos Airesu so sklenili trgovinski sporazum med Jugoslavijo in Argentino. S tem so končana 4-tedenska trgovinska pogajanja naše delegacije. ¥ — Od začetka letošnjega leta je pobegnilo iz Italije na naše ozemlje 43 italijanskih državljanov, iz cone A STO pa 31 oseb. Večina izmed njih se je odločila za prebeg zaradi težavnih življenjskih razmer, ker ne morejo v Italiji in Trstu najti zaposlitve. ★ — Na baranjskih pobočjih v okolici Kotline, Kneževih vinogradov in Kimenca so letos prvikrat posejali z bombažem poskusne parcele, na katerih se ta rastlina vzlic neugodnemu vremenu dokaj dobro razvija in obeta znaten pridelek. ¥ — Tovarna avtomobilov v Mariboru je dosegla v maju in juniju doslej naivečjo mesečno proizvodnjo: več kot 200 ka- mionov mesečno, Tovarna je v prvem polletju izdelala skupno 658 tritonskih kamionov in 67 avtobusov. Kolektiv te tovarne je lani v istem razdobju izdelal 495 kamionov. — Načelnik oddelka za Evropo v kanadskem ministrstvu za trgovino g. Nynhuse je prispel včeraj v Beograd. Nynhuse je začel razgovore z jugoslovanskimi gospodarskimi voditelji o razširjenju izmenjave blaga med Jugoslavijo in Kanado. ¥ — V Beograd je prispelo 60 kanadskih študentov, predstavnikov kanadske kolonialne organizacije za študentsko samopomoč (VUS). Med drugim si bodo ogledali študentske domove, poliklinike ter organizacije RK, da bi se seznanili z delom VUS v .Jugoslaviji. ¥ Razprava o EOS v Rimu najbrž šele novembra Rim, 5 jul (AFP). Italijanski politični krogi menijo da bo parlament razpravljal o Evropski skupnosti šele novembra, ker bo te dni odšel na letni odmor. Nekatere politične skupine na odobravajo odlašanja. Sodijo namreč, da viada namerno čaka na Francijo, kakšno stališča bo zavzela do tega vprašanja. Liberalci in republikanci zlasti poudarjajo, da bo odlašanja škodovalo italijanski zunani politiki. Po njih mnenju se lahko zgod: da bodo ZDA in Vel. Britanija upostavile zvezo z Zahodno Nemčijo, ki bo škodila Franciji in Italiji. Teden kulture v Zagorju Zbor CMD na Dobovcu 21. junij letošnjega leta je bil pomemben član za Cirllme-todijsko duhovniško organizacijo našega okraja. Tega dne so se naši ljudski duhovniki m številni gostje zbrali na Dobovcu pri svojem ljubljenem tovarišu Lojzetu Pavliču, ki je ravno ta dan godoval, da bi imeli prt njem II. okrajni občni zbor svoje napredne organizacije. Zbora se je udeležilo 15 stanovskih tovarišev, trije ostali so se Pa opravičili. Glavni sekretariat je zastopal glavni tajnik tov. Janko Žagar, komisijo za verska vprašanja tov. Jož«. Lampret, OLG Trbovlje tov. predsednik Martin' Gosak, odbor SZDL okraja Trbovlje pa tov. Mirko Skalin. Na občnem zboru, ki ga Je odprl predsednik okrajnega odbora CMD tov. Cuderman, župnijski upravitelj na Izlakah, so se najprej vrstila voščila gostitelju tov. Pavliču ter pozdravi navzočih gostov. Predsednik IO CMD tov. Medvešek je poudarjal zvestobo katoliški cerkvi in naši socialistični domovini, zvestobo idealom NOV. Tovariša Gosak in Skalin sta v imenu oblasti in Socialistične zveze poudarjala dolžnost pošte- nih duhovnikov, da s pomočjo svoje organizacije sodelujejo v socialistični skupnosti. Njihova posebna dolžnost je, da v svojem stanu preprečujejo vsak tuji vpliv, ki bi rušil našo narodno in državno enotnost. V naslednjem je tov. Pavlič poročal o Zakonu o pravnem položaju verskih skupnosti, ki je bil uveljavljen ravno pred letom dni, t. j. 4, junija 1953. Zakon je odlično rešil naše konfesionalno in versko vprašanje. Zdaj vemo, kako se moramo duhovniki ravnati — je dejal tov. Pavlič — da bomo dobri državljani. Državi moramo biti hvaležni, ker je v njem uzakonila mnogo dobrih predlogov, ki so jih lani predlagala zakonodajnemu odboru jugoslovanska duhovniška društva vseh ver in narodnosti. K zakonu se pripravlja tudi okvirni Pravilnik, ki bo razčistil nekatere nejasnosti. Pa tudi doslej — tako je poudaril poročevalec — se člani CMD ne moremo pritoževati glede razlage tega zakona v našem okraju. Tako je okrajna notranja uprava kazala veliko razumevanje za težnje naših članov ter v mejah zakona dovoljevala vse kar du- hovniki in verniki potrebujejo za versko izživljanje V Jugoslaviji ni verskega sovraštva, državljani vseh ver so med seboj bratje. »Vsi smo eno, v Jugoslaviji je verska svoboda,« je zaključil tov. Lojze Pavlič. Nato je sledil organizacijski referat okrajnega tajnika CMD tov. Franca Smona. Cirilmeto-dijsko društvo, ki se je ustanovilo pred petimi leti, da bi zainteresiralo domoljubne duhovnike za novo stvarnost, zajema v našem okraju tri četrtine duhovnikov in samo pet jih še ni organizirano. V tem času je imelo CMD številno sej, okrajnih sestankov in proslav, na katerih je bilo največ govora o patriotičnem delu in o dolžnostih, ki jih imajo ti ljudje kot državljani in pristaši SZDL, člani so aktivno sodelovali prt vseh večjih domoljubnih akcijah, tako pri posojilih, RK, volitvah, borbi za mir in za naš Trst, v mnogih resolucijah so obsojali rovarjenje pobegle belogardistične in druge emigracije proti naši državi. Tovariš Smon je ob sklepu svojega poročila poklical člane k še večji budnosti in delavnosti ter se (Nadaljevanje na 4. strani) Delavsko prosvetna društva »Svoboda« občine Zagorje so priredila v Zagorju od 27. junija do 4. julija Teden kulture z geslom »Kulturo delovnemu ljudstvu!« Zagorje je bilo za to priložnost lepo okrašeno, z vseh hiš pa so plapolale skozi ves teden državne, republiške in partijske zastave. Se posebno lepo pa je bilo urejeno in okrašeno letno telovadišče TVD »Partizana« ob Cesti 9. avgusta, ki je bilo ves teden pozorišče prireditev. Otvoritev je bila v nedeljo, dne 27. junija, ob 20. uri, ko je predsednik prireditvenega odbora tov. Dušan Kolenc slovesno odpri Teden kulture v Zagorju. — Sledil je koncert godbe na pihala Svobode II, Toplice. Na koncert je prišel tudi dolgoletni kapelnik godbe, tov. Srečko Godina, ki živi sedaj v Ljubljani. Na željo navzočih je godbi dirigiral on, številno občinstvo pa ga je ob zaključku nagradilo z dolgotrajnim ploskanjem. Ob tej priložnosti naj pohvalimo še sedanjega kapelnika tov. Miho Grošičarja, ki je privedel godbo na zelo zadovoljivo višino. V ponedeljek zvečer je izvedel jazzorkester Svobode I-Za-gorje »Večer veselih melodij«. V torek je bila na sporedu Cankarjeva farsa »Pohujšanje v dolini šentflorjanski«. Delo je režiral tov. Smon, sceno pa je sestavil tov. Ivan Srebot mojstrsko. V glavnih vlogah so nastopili Janez Smon, Majda Gričar in Franci Ržišnik. Uprizoritev je bila odlična in je navdušila skoro poldrugtisočglavo množico. Igralci so vsi od prvega do zadnjega zadovoljili, posebno pa še v drugem dejanju. V sredo je priredila Svoboda II-Toplice koncert pevskih zborov, na katerem sta sodelovali Svoboda II-Toplice in Svoboda Loke-Kisovec. Udeležba je bila dobra, prav tako je bilo izvajanje na zadovoljivi višini. V če- trtek so gostovali v Zagorju člani Svobode Loke-Kisovec z D. Gervajsovo »Karolino Reško«. Tudi ta mladi kolektiv je zelo povoljno podal delo in prav gotovo zasluži pohvalo. V nadaljevanju programa je zagorski »Partizan« priredil v petek zvečer telovadno akademijo. V soboto je bilo ob 10. uri dopoldne slavnostno zborovanje ob priliki Dneva rudarjev (o tem poročamo na drugem mestu), zvečer pa je bil »Večer naše mladine«, ki so ga izvajali mladinci nižje gimnazije, osnovne šole Zagorje, Toplice in Vajenske šole. Poročilo o gostovanju Slovenskega narodnega gledališča, Drame iz Ljubljane, prinašamo med zadnjimi vestmi. RAZGLAS 1. Sprejmemo v uk 4 vajence za splošno mizarsko stroko, 1 vajenca za tapetniško stroko. Pogoji so: a) dovršena 2. razreda nižje gimnazije; b) telesna in duševna sposobnost za mizarsko ozir. tapetniško stroko. Kandidati naj se v spremstvu staršev ali pa skrbnika osebno zglasijo na sedežu podjetja. Predložiti morajo lastnoročno pismenp prošnjo, rojstni list in zadnje šolsko spričevalo do 14. julija 1954. 2. Tečaj za priučitev v deln v lesni industriji, in sicer: a) za strojno obdelovanje lesa; b) za površinsko obdelavo; c) za osnovno pleskanje. Tečaj bo v popoldanskih urah na sedežu podjetja. Kandidati, moški ali ženske, v starosti od 16 do 25 let, ki imajo veselje in interes, postati priučeni delavci v lesni industriji, naj se priglasijo osebno najkasneje do 14. julija t. l. v upravi podjetja v Trbovljah, Savinjska cesta. Splošno strojno mizarstvo v Trbovljah r~~t agorje je postalo zadnje M dni zelo živahno. Zagorje M , je danes eno izmed po-membnih rudarskih središč v Sloveniji. Kako se je v zadnjih letih razvijala industrija, obrt in kmetijstvo, nam je poka. zala I. razstava lokalne industrije, obrti in kmetijstva, ki Je bila odprta od 27. junija do 4. julija v prostorih osnovne šole v Toplicah. O otvoritvi razstave smo že pisali, Ne da se pa takoj prvič napisati vseh vtisov s te razstave v Zagorju. Zanimanje za razstavo potrjuje željo predsednika pripravljalnega odbora tov. inž. Pusta, ki je dejal, da bi se te razstave v bodoče prirejale vsaj vsako drugo leto in bi pdkaaal«, v koliki meri se je v tem kratkem času razvila lokalna industrija, obrt in kmetijstvo. Preden preidemo k opisu in oznaki razstavljenih predmetov, naj izrečemo še pohvalo pripravljalnemu odboru s tov. Inž. Pustom na čelu in aranžerju tov. Kordišu, ki to razstavo odlično pripravili in okusno uredili. Ker smo že pri pohvalah, naj izrečemo priznanje še kolektivu rudnika Zagorje, ki je tudj izvrstno uredil razstavni prostor in to zelo kratkem času. V 12 razstavnih prostorih prikazuje svoje izdelke 38 razstav-ljalcev Poseben paviljon ima Aeroklub »Stane Kamnik« iz Za- 1. razstava lokalne industrije in obrt! v Zapor o gorja, ki razstavlja jadralno le-talo S-2 in padalo. V prvem razstavnem prostoru ima razstavljene izdelke mizar Zaletel, pohištvo pa mu je tapeciraj tapetnik Bajcer. Razstavljeni izdelki so zelo kvalitetno izdelani, celoten razstavni prostor pa zelo okusno urejen. V drugem razstavnem prostoru razstavljajo svoje Učne izdelke mizarji: Drnovšek, Gregl, Kovač, Volaj, klepar Rožar in kolektiv mlinskega podjetja iz Zagorja, ki prikazuje tudi shematično mletje žita in pridobivanje raznih vrst moke. Tretji razstavni prostor ima Leano predelovalno podjetje v Zagorju. Razstavlja češnjevo spalnico (120.000 din), navadno spalnico (85.000 din), kompletno kuhinjo (58.000 din), kavč (48.000 din) in krasno sobno kredenco (35.000 din). Na razstavi smo opazili tudi nov izdelek istega podjetja, in sicer leseno roleto. ki stane 25.000 din. Pohištvo je opremilo trgovsko podjetje »Potrošnja« Iz Zagorja. Lahko rečemo, da Je bil paviljon 3 res vreden ogleda in si je Lesno predelovalno podjetje Zagorje z razstavljenimi izdelki povečalo | ugled in dober glas v Zagorju in okolici. Tudi polovica četrtega razstav- Ija Keramika Izlake svoje okus. nega prostora pripada lesni industriji, ki jo zastopa kolektiv državnega obrtnega mojstra Maksa Škrinjarja. Poleg njega razstavlja svoje izdelke še kovaški mojster Jože Turk. Kovač Turk razstavlja razgrabljačo, ki je izboljšana travniška brana in je prvi tovrstni izdelek v Sloveniji. Travniška brana stare izdelave samo razrezuje travniško rušo in korenine — kar bolj škoduje kot koristi travniku. Razgrabljača pa razgrabljuje in poravnava krtine, mravljišča, gnoj itd. ter tako poravnava tla za lažjo košnjo, a travne ruše in korenine z njo ne ranimo. Ce pa je treba plitvo zabranati seme ali umetna gnojila na travniku ali njivi, ali pa zrahljati trdo, skorjasto površino zemlje — obrnemo razgrabljačo na drugo stran, da dela s kratkimi zobci — enako kot travniška brana star« izdelave. Za razgrabljačo so s« posebno zanimali kmetje iz okolice Zagorja in tudi ostalo prebivalstvo okoliških krajev. Isti mojster razstavlja tudi ogrodje železnega štedilnika, ki stane 120.000 din. Peti razstavni prostor lahko ■ Imenujemo razstavo gradbenega ' materiala in gradenj. Tu razstav- ne in Učne izdelke. Poleg tega pa razstavlja nov proizvod ne-žgano stensko borduro. —* SGP »Beton« — obrat Zagorje razstavlja maketo drobilca peska v Kisovcu in slike gradnje stano. vanjskih in poslovnih zgradb. Kamnosek Jože Mohor razstavlja osnutek za spomenik »Borec« in ostale kamnoseške izdelke. Izdel-ke razstavlja tudi Industrija gradbenega materiala v Zagorju. Pečar Arbi razstavlja izdelke iz gline, razne izdelke in žgane figure. V šestem razstavnem prostoru razstavljata kmetijski zadrugi Izlake in Zagorje. Kmetijska zadruga Izlake prikazuje proces izdelovanja sira in mleka, poleg tega razstavlja tudi vrče, s katerimi so leta 1900 pošiljali mleko prebivalcem Trsta in Maribora. Trgovska podjetja »Potrošnja«, »Izbira« in »Preskrba« razstavljajo v sedmem prostoru. Osmi razstavni prostor prikazuje delavnost učencev Kovinarske šole v Zagorjuj med številnimi drugimi izdelki razstavljajo mizarski rezkalni stroj, izdelan v celoti v delavnici šole, krožno žago, štedilnik, Učno ograjo in maketo strojnega jaška v Kotre-dežu. Predvsem stopajo v ospred- je odlični izdelki učencev tretjega letnika kovinarske šole. Vajenci šole za učence v gospodarstvu razstavljajo v devetem razstavnem prostoru. Svoje izdelke prikazujejo nadalje vajenci kovinarske, leme, pečarske, obutvene, oblačilne in mesarske stroke. Razstava je pokazala današnje stanje obrtnih vajencev v Zagor. ju, njihovo strokovno znanjo in ročno spretnost, pokazala pa je na drug) strani, v katerih obrtnih strokah manjka vajenskega naraščaja, s čimer bo odprla pogled dijakom in dijakinjam, za katero stroko naj se odločijo pri izstopu iz gimnazije. V desetem razstavnem prostoru razstavljata podjetje »Vino—-Sadje« Maribor in Mestna klavnica v Zagorju. Rudnik Zagorje ima najlepše urejen razstavni prostor, ki je enajsti po vrsti. Prikazuje zagorskega rudarja pri pridobivanju premoga, fotograf Jože Štravs razstavlja detajle iz jame. Prav tako so prikazane vse vrste jamskih svetilk od najprimitivnejših do najmodernejših. Tudi zeleno — črna dekoracija tega prostora res reprezentira rudarstvo. Številne makete je izdelal Oto Brvar. — V zadnjem razstavnem prostoru pa razstavlja svoje izdelke krojačica Uršičeva in Krojaško— šiviljska zadruga Zagorje. Nekaj novosti je razstavilo tudi Strojno pletilstvo iz Zagorja. Poizkusne'proizvode je razstavila tudi Tovarna konfekcije v Zagorju. To je bi) bežen opis razstavljenega materiala. Razstava je pokazala, da sta obrt in industrija v Zagorju na zadovoljivi stopnji. Tako je razstava opravičila svoj namen. Skoraj eno tretjino razstavnih prostorov zavzemajo lesni izdelki, kar nam daje m1-sliti, da bo treba v bodoče Basirati ostala področja industrije in obrti, da dosežejo ravnovesje-Ne zdi se mi pravilno, da razstavljajo tudi trgovska podjett* ln KZ Zagorje, kj ne razstavljaj® izdelkov lokalne industrije, obrt' in kmetijstva. Ce je že naslov razstave tak, bo treba v bodočo paziti, da se kaj takega ne b® ponovilo. Hočemo, da vidimo, koliki meri se razvija lokalna r’ dustrija, obrt ln kmetij-stvo, o pa razvoj teh gospodarskih vej republiškem ali celo v državne merilu. Kljub tem napakam pa je r stava le dosegla svoj namen bi bilo škoda, če je ne bi v ’1 doče prirejali redno vsako ‘e ' Razstavo je obiskalo lepo vilo domačinov in gostov, ki . se po končanem ogledu 'zra'ji o njej zelo pohvalno. ŠTAJERSKA V Pae-d ZZ. (ulitem - Dnevam t/staie slovensUe^a uacoda Majski kres ni zagorel Vsa naša zemlja je kakor s [ plo in domače, kakor da bi se krvjo napisana in z Junaštvom v vasi nič posebnega ne zgodilo, zapečatena knjiga. Vsaka ped te v tej vasi, ki so jo italijansko-naše zemlje je kakor velikanska | nemški fašisti »osvajali« hišo za stran te neprebrane In nevezane knjige, ki jo bo do kraja prebral šele prihajajoči rod. Obrnimo eno izmed teh strani, prepišimo jo na čist papir in priložimo ogromnemu delu, ki ga je pisal ves naš narod. Nisem šel na pot, da bi pisal o trpljenju našega ljudstva med vojno. A kdo bi šel mirno in brezbrižno mimo vseh teh težkih pričevanj, še vedno svežih in jasnih, kakor so sveže in jasne nezarasle rane n asih ljudi; to so pričevanja o trpljenju in mukah, barbarstvu in smrti. Kdo bi mogel iti mimo te mirne istrske vasice, ki se je kakor galeb stisnila med dva rahlo zaobrnjena grička, pa da bi se ne vprašal, kdo je to revno naselje tako strahotno ©pustošil, kdo je porušil te zidove in ugasla ognjišča . . . »Tn je moj stric,« je pokazal s prstom majhen deček, ki je sedel na pragu nekdanje hiše, na goli kamen, prekrit z naročji razkošnih krizantem. Tu doli menda, kjer piše: »Tukaj počivajo . . .« Mar je moči reči, da počivajo tn, kjer je ostal samo kupček kosti od vse vasi? Deček je bil premajhen, da bi lahko vedel karkoli več povedati, igrajoč se z ustreljenim nabojem, najdenim pod zidom, in pazeč na ovce, ki so se pasle nad vasjo. Premajhen je bil, da bi slutil, kako je morda prav ta naboj, ki ga je držal v roki, prav tako spomenik padli žrtvi. V Lipi je bilo malo zaman izstreljenih nabojev. Dve sto de-vetinšestdeset izstreljenih nabojev, 269 žrtev, 269 Izgubljenih spomenikov. Morda pa jib je bilo izstreljenih manj, saj jih je — kakor pripovedujejo preživeli — najmanj padlo od strelov. Težko, da bi kdaj koli mogoče ugotovili, v čigavi glavi se je porodila barbarska in hudodelska zamisel, ' uničiti majhno istrsko vasico Lipo, trideset ki lometrov oddaljeno od istrske morske obale. Morda je to misel rodila onemogla jeza črnosrajčnikov, ki so jih vznemirjale partizanske enote ter uničevale eelo njihove tanke, medtem ko je zelena kolona polzela proti Trstu. Morda pa je bila ta navadna barbarska in hudodelska zamisel brez vzroka, kakor vsak njihov številen izraz sovraštva do naroda, kateremu so vladali četrt stoletja. «• Nekaj pa se vendar ve: dve ženi, starejši vaščanki iz Lipe, sta ta dan odšli iz vasi, da bi posadili nekaj graha v skopih in revnih krpicah zemlje. To je bilo zadnjega aprila 1944. leta, Zunaj vasi so ju prestregli črnosrajčniki in olivnozeleno uniformirani »VVehnnaciitovci« ter ju zavrnili. »Ostanite v vasi«, so jima dejali, »in ne odhajajte ven, ker je nevarno.« Borci in simpatizerji NOV, ki Jih je ta vest zatekla v vasi, niso verjeli, vendar so se le umaknili, da ne bi brez potrebe po vzročiii neprijetnosti in nevar nosti za življenje svojih sovaščanov, žena in otrok. Tako se Je začelo ... Tistega dne so vznemirjeni Lipljani zgodaj opoldne opazili kolona nekaj sto črnosrajčnikov in nemških vojakov, ki se je bližala vasi. Najbolj nezaupljivi »o se polagoma umaknili ter se oh zidovih hiš splazili proti gri-ču. Kdo bi pač pričakoval vso tisto nesrečo, ki je visela nad Lipo? Vend3r v Lipi ni bilo nikogar, ki ne bi zaslutil bližine nesreče takrat, ko so zapraskctali prvi streli na obronku vasi. Sesule so se šipe na prvem oknu, za vedno Je utihnil prvi otrok, padla je mrtva žena starega Josipa Zma-jilc. Medtem pa so se čnli streli *e po vsej vasi. Bežati je bilo Prepozno, ker so šele takrat opazili, da je vas popolnoma obkoljena od strojnic »Smajsar-iev« in množice črnosrajčnikov. Le-ti so od zunaj pazili na vas. Menda so se bali, da bi Jim ne propadel barbarski užitek. Videč ženo, kako pada z okrvavljenim čelom, se je stari •msip Zmajila dvignil, medtem ba ga je zadelo v glavo nekaj strašnega, pekočega In kot nož ostrega ter ga posekalo. Zgrudil Je in občutil na roki topel curek krvi. Pod oknom pa je slišal Italijanski pogovor: , ”Si g* potolkel? .Stopi in ga k°bfaj s kopitom . . .« Utari Zmajila je začutil novo, *c večjo nevarnost In se naprn-mrtvega. To ga je rešilo. Samo zato je danes eden izmed preživelih v vsej vasi. btrell so pokali kakor kostanj *** °Rnju. Sonce pa Je sijalo to hišo. Zdaj niso več obijali, temveč zbirali prebivalce na skupnem kraju. Kakor da so potolažili sovraštvo... Morda vendar — Je žrtve preblisnil žarek varljivega npanja. Skupina preživelih — bilo jih je nekaj več kot dve sto — je šla proti začetku vasi. Na hitro so jemali s seboj toplo obleko, odejo ali blazino. Očitno je kazalo, da so namenjeni za internacijo, taborišča . . Na samem začetka vasi pa so jim ukazali, naj vstopijo v hišo Draga Jakšetiča ... To bo zbirališče, so razmišljali od strahu že do malega ponoreli starci in žene. Med njimi pa so vreSčali otroci, izgubljeni od staršev in prerivajoč se med nogami v hiSi nagnetenih ljndL Pred hišo je ostalo morda še kakih deset ljudi. Med njimi se je znašel majhen, petleten otrok. Naenkrat — kdo ve zakaj — se je otrok odločil od skupine ter se pognal preko travnatega griča v paničen beg. Razbojniki se za trenutek niso znašli, nato pa, kakor na ukaz, dvignili puške in ožgali kot na lovu. Otrok pa je še dalje bežal in opletal s slabotnimi n oži ca mi. Matere, ki tudi niso vedeli za svoje otroke, so se oddahnile, veseleč se, da se bo vsaj dete rešilo. Takrat pa sta dva italijanska vojaka prenehala streljati in se pognala za otrokom. Nista ga dolgo lovila in ga kmalu prinesla na rokah nazaj pred hišo. V njej so bili natrpani že vsi do zadnjega, in ko je vstopil poslednji, so brizgnili po ljudeh curki bencina. Živa grmada ljudi je zagorela in vzplamtela visoko do samih belih oblakov. V trenutku Je jeknll pod nebo strahoten krik iz dve sto grl mož, žena in otrok. Po oknih, na katerih so se pokazale glave od strahu poblaznelih vaščanov, so zaprasketaie strojnice. Dnh po pečenem človeškem mesu Je zavel po vasi, po kateri so kakor hijene skrbno iskali fašisti nove, morda varno skrite žrtve. Tisti, ki je pred hišo držal na rokah na begu ujetega otroka, je počakal še toliko, da se je ogenj dovolj razplamtel, potem pa ga je nekajkrat visoko zavihtel in ga treščil na sredo plamteče grmade. Ogenj je lizal zidovje siromašnih vaških kamenjač. Do smrti prestrašeni otroci, tistih deset, ki so za vasjo varovali vaško premoženje in tako ostali pri življenja, so divjali od strahu, gledajoč gorečo rodno vas. Tudi s vrha je skupinica bežečih vaščanov žalostno gledala strahotno usodo zajetih vaščanov. Zvečer so med razvalinami iskali svoje najdražje. Nikogar več niso našli, le dogorele ostanke človeške grmade v Jakšeti-čevi hiši... Nekaj borcev je iste noči želelo na sosednjem griča prižgati kresove v čast 1. maja. Ko pa so globoko spodaj v dolini zagledali požgano vasico, niso prižgali kresov. Sneli so titovke z glav in skozi stisnjene sobe prisegli maščevanje, nato pa so odpeljali s seboj tisto drobno skupinico rešenih, preživelih vaščanov. Maj. Odkritje spominske plošče pri Lenartu (Vrkeh) nad Trno vilami Pred trinajstimi leti so se sešli na obronkih Cemšeniške planine in Partizanskega vrha najboljši revirčani in ustanovili L revirsko četo. Istočasno so tudi Zagorjani ustanovili na Cemšeniški planini svojo četo, ki sta se obe pozneje, v septembra 1941. leta zdražili. Dne 8. septembra 1941 Je doživela revirska četa dobro organiziran napad Nemcev in s tem ognjeni krst pri Lenartu. V spomin na vajal na prostem film iz partizanskega življenja. Na sam 22. julij bo pa skupen odhod iz vseh štirih terenov mestne občine: Zasavja, Dobrne, Centra in Zg. Trbovelj na slovesno odkritje spominske plošče pri Lenartu (Vrheh). Tokaj bo odkritje plošče ob 10. uri dopoldne. Ko se bo začela spominska slovesnost, bodo začele prihajati partizanske patrulje iz Zagorja, Hrastnika in ustanovitev I. revirske čete bo j Trbovelj, Id bodo imele zborno Mestni odbor ZB Trbovlje skupno z ostalimi ZB na dan 22. julija odkril pri Lenartu spominsko ploščo, ki bodo v njej izklesana imena vseh padlih borcev iz revirske čete, v kateri so sodelovali Trboveljčani, Hrastničani in Zagorjani. Na predvečer Dneva vstaje, velikega zgodovinskega dneva slovenskega naroda bo v Trbovljah pred spomenikom »Revolucije« velika proslava tega praznika s slavnostnim govorom ter nastopom pevskih zborov fn godb na pihala. Nato se bo pred- mesto na krajn, kjer bo odkritje spomenika. Sodelovale bodo godbe na pihala in pevski zbori »Svobod«. — K tej pomembni slovesnosti so vabljeni vsi borci revirske čete, njihovi svoje! ter vsi borci na področju našega okraja, nadalje vsi tisti, ki so se v teh krajih borili proti okupatorju. 22. julij naj bo velika slavnost vseh partizanov kol uvod v priprave na veliki zlet štajerskih partizanov na Ostrožnem dne 6. septembra t. I. Dne 22. julija torej vsi k Lenarta! Pogled na Vrhe (Lenart), kjer bo 22. julija Zveza borcev mesta Trbovlje odkrila spominsko ploščo v spomin ustanovitve »Prve revirske čete« Oftroei podlih borcev letujejo v Gora esn gradu Vsako leto letuje šolska mladina iz revirjev v različnih krajih Slovenije. Svet za ljudsko zdravje in socialno politiko pri OLO Trbovlje izbere za letovanje kraje, kjer se otroci lahko naužijejo v polni meri čistega zraka, ki ga v industrijskih centrih primanjkuje. Posebno pozornost pa je letos posvetil Okrajni odbor Zveze borcev otrokom padlih borcev okraja Trbovlje. Vsi bodo preživeli tritedenske počitnice v Gornjem gradu, središču velikih in srditih borb v času NOV. Dne 21. junija se je iz Trbovelj odpeljalo 95 otrok nasmejanih obrazov proti Gornjemu gradu. — Gornjegrajska šola je naš novi dom. Pet lepo urejenih spalnic, jedilnica, kuhinja, prijazna okolica in Dreta, tod preživljamo vesele dneve, ki nam hitro minevajo. Petje, igre ln sprehodi so naše delo. Povsod p« nas spremlja harmonikar Gusti, ki pridno pritiska na svoj meh. Vzgojitelji nam pripovedujejo o dogodkih iz časa NOV, Andrej Forte, Trbovlje: Razvoj delavskih boib v Trbovljah Po razsulu avstro-og‘ske monarhije leta 1918, se je delavsko gibanje v Trbovljah močno razgibalo. Delavci so vedno glasneje zahtevali kruha. Izbruhnil je spontani štrajk spomladi leta 1919, ki so se ga udeležili vsi rudarji vseh treh izmen in šli v delovnih oblekah in s sekirami pred rudniško skladišče in zahtevali, da sc dš takoj živež iz njega. Razjarjeni rudarji so ob 14. uri s sekirami navalili na skladišče, vdrli vanj, stražo razorožili in jo poslali v šolo, V tem trenutku je dal komandant čete, ki je bila v šoli povelje, napasti in zasesti rudniško skladišče. Rudarji so bili hitrejši in so obkolili četo ter namerili nanjo sekire. Ko je komandant spoznal, da se ne bo rešil iz položaja, ki je nastal, je dal četi nalog, da se vrne v šolo, sam Pr je šel med rudarje in jih vprašal, kaj zahtevajo. Rudarji so mu pojasnili, da hočejo kruha in da se izvoli strokovni komite, ki naj pregleda po trgovinah skrita skladišča živil. Takoj se je začelo zborovanje, na katerem so izvolili strokovni odbor, se razdelili in šli na delo. Ravno tako so se razdelili rudarji in spremljali strokovne komisije po trgovinah zaradi kontrole. V teku dveh ur so »e našle velike zaloge živil, ki so jih nameravali trgovci prodajati za dosti višje cene. Ko je strokovni odbor pregledal količino živil, Je določil cene in ukazal razprodajo. Med prvo svetovno vojno Je bilo nekaj priganjaških inženirjev v rudniku. Posebno zaso-vražen je btl mlad inženir, po rodu Ceh, na vzhodnem obratu. Ta je razumel zapostavljati rudarje in Jim nalagati kazni. Ob razsulu avstro-ogrske monarhije so rudarji zahtevali od Jugoslovanske vojaške oblasti, katere začasni komandant je bil takratni nadporočnik dr. Lotrič, da tega inženirja aretira. Delegaciji Je dejal, da je za t<> treba sto podpisov. Rudarji so takoj zbrali pet sto podpisov. Ko 60 pa prišli e podpisi, sta jih dr. Lotrič in poročnik Drnovšek nahrulila, češ da oblast ne bo zapirala poštenih državljan >v In delegaciji zagrozila z zaporom. Ta se je vrnila k rudarjem in jim pojasnila uspeh intervencije Takoj so spoznali, kakšen čas je napočil zanje. Ko so se znebili enega tirana, že je nastopil drugi. Sklenili so, da na vsak način odstranijo nezaželenega inženirja. Takoj drugi dan so ob izmen! skupno nastopili in inženirja spodili kakor psa iz obrata, in še nekaj drugih priganjačev, kakor Huberja, ki se je hotel s kočijo odpeljati, pa mu niso dovolili. Leta 19*9—1921 In pozneje Po razsulu Saveza rudarskih rednika Jugoslavije je v Sloveniji zavladalo brezpravno stanje za rudarje Iz rok Jim je bilo iztrgano ilegalno orožje za obrambo njihovih pravic. Zato so se napredni rudarji borili zp. to, kako ponovno elegalizirati sindikalno organizacijo. Po več mesecih je pokrajinska vlada Slovenije privolila v ustanovitev neodvisne strokovne organizacije rudarjev Slovenije. Ta sindikalna organizacija rudarjev je že po nekaj mesecih skupno z ostalimi sindikalnimi organizacijam! (Zvezo rudarjev, socialni demokrati), klerikalno in narodnosocialistično, dosegla preko 6000 članov. Po tem času se je rudarsko gibanje v Sloveniji ponovno razživelo. 2e spomladi leta 1922 je bila velika nabiralna akcija za pomoč gladujočim Rusom Vršila se je tudi velika prvomajska demonstracija kljub prepovedi tedanje oblasti. Nadalje je btl spomladi leta 1922 ilegalni ustanovni občni zbor zadruge »Rudarski dom« pri Grebencu za Savo Ker pa je bilo takrat blokirano Trbovlje za dohod intelektualcev delavskega gibanja, se te tov. dr. Milan Lemež pripeljal Iz Ljubljane n« ta občni zbor Ilegalno kot pravni zastopnik Doma železn*Čarjev v Ljubljani. Navzoči so bili: Franc Ul«, Jo- že Veber, Tončka Ceč, Andrej Forte, Franc Salamon, Vinko Grabner Franc Bogve, Jože Gorjanc, Jože Jesih in drugi. Zapisnik na tem občnem zboru je vodila Tončka Čečeva. Občni zbor je uspel. Zadruga »Rudarski dom« je bila ustanovljena na osnovi zadruge »Železničarski dom* v Ljubljani. Pričele so se takoj priprave za nakup zemljišča za »Rudarski dom«, k? so ga pričeli graditi že leta 1923. Rudarji so ga dogradili * prostovoljnim delom in prispevali tudi denar za material. Leta 1922 je bil kongres Neodvisne sindikalne organizacije rudarskih delavcev Slovenije v Trbovljah v dvorani pri Forteju na Vodah. Ta kongres je dal nadaljnje smernice delavskemu gibanju v Sloveniji. Na kongresu so rudarji sklenili, da bo vsak član poleg članarine prispeval še 1 din mesečno za »Rudarski dom«. Tako je dobila zadruga za »Rudarski dom« prvi denar, s katerim ga je gradila. Ta dom je bil zbirališče ne samo rudarjev, ampak vseh naprednih delavcev revirjev. Iz tega doma se je prenašal živ revoljcionar-ni duh ▼ vse rudarske kraje Slovenije. Ta dom je postal dom revolucionarjev. Na močan razmah sindikalne organizacije rudarjev v Sloveniji je buržoazija z zaskrbljenostjo gledala in mislila na to, kako zadušiti to naraščanje. Začela je pritiskati s tem, da se odpravijo družinske doklade, ki jih je delavstvo izbojevalo v stavki leta 1921. Poleg tega je draginja znatno naraščala, rudarski življenjski standard pa stalno padal. Ker so bila vsa tozadevna pogajanja s Trboveljsko premogofcopno družbo brezuspešna, so se rudarji pripravljali na obrambo svojih pravic, za obstoj golega življenja tn življenja svojih družin in tako stopili v avgustu 1923. leta v veliko rudarsko stavko. Takrat je našla Jugoslovanska in slovenska buržoazija vzrok, da navali na rudarje z oboroženo silo. Takoj ob začetku stavke je biio aretiranih mnogo funkcionarjev po vseh podružnicah Slovenije. Med stavko pa je napolnilo celjske zapore preko 500 rudarjev, tako, da je bil celjski »Pisker« popolnoma natrpan. Samo v Trbovljah je bilo aretiranih čez 375 ljudi. 2e pred stavko je bil postavljen stavkovni odbor iz vseh štirih strokovnih organizacij, v katerem so bili poleg neodvisne sindikalne organizacije rudarskih delavcev socialni demokrati, klerikalci in narodni socialisti. Revolucionarna organizacija Je imela v svoji sredi še svoj strokovni komite, razdeljen v štiri odbore. To se je takoj po aretaciji pokazalo kot pravilno, ker so bili odborniki ki so bili v -kupnem stavkovnem odboru prvi aretirani! Na njihovo mesto je takoj stopil drugi odbor, Id je vodil nadaljnje posle. To seveda zaradi tega, ker se je skupni stavkovni odbor, sestavljen iz vseh organizacij, po prvi aretaciji popolnoma razpršil. Stavkovni odbor je skrbel tudi za to da so delavci zapustili Trbovlje in odšli na kmete. Tako je le malo rudarjev ostalo v Trbovljah orožništvo Pa 01 imelo opravičila za aretacije. Z vsemi delavci na deželi je imel stavkovni odbor stalno povezavo. Kljub dobro organizirani stavki so se našli izdajalci v nasprotnih organizacijah in pričeli agitirati za delo. Po sedmih tednih enotne stavke rudarjev so se pojavili prvi stavkokazi iz sovražnih strank delavskega razreda, ki so začeli tajno hoditi na delo Delavce je Trboveljska družba najela tudi od drugod; ti so delali pod varstvom močnih čet orožni-štva. Pod takimi okoliščinami seveda ni bilo mogoče stavkokazom preprečiti dela. Zato se je velika rudarska stavk« leta 1923 v začetku oktobra po zaslugi nekaterih socialno demokratskih, klerikalnih in narodno socialističnih (fašističnih) voditeljev. ki so se skupno z Jugoslovansko buržoazijo borili proti pravicam delavstva, zrn- lavcev. ki so se odigravali v Gornjem gradu in njegovi okolici. Pridne kuharice skrbijo z veliko požrtvovalnosti o za prazne želodčke. Obiskali so nas tudi člani Okrajnega odbora Zveze borcev. Prinesli so nam nove žoge in igre, najbolj pa se Jim zahvaljujemo za radioaparat Ob njegovih prijetnih zvokih nam je vsaka jed slajša. Vsem organizatorjem, posebno OO ZB se za njihovo skrb naj-prisrčneje zahvaljujemo. I. izmena počitniške kolonije. Gornji grad. Delo ,Svobode* v Radečah Kultumoprosvetna sezona je sicer v glavnem zaključena ter v poletnih mesecih miruje ali pa je v zaostajanju, ne moremo pa tega reči za Radeče. Tamkaj se trudijo in pripravljajo, da bi tudi v poletnih mesecih nudili delovnim ljudem kulturni uži-tole Med zelo agilnimi skupinami sta v Radečah pevski zbor in gledališki kolektiv. Tako je mešani zbor pred nedavnim ponovil opereto »Planinska roža« dvakrat. Cisti dobiček je dal prvikrat Društvu prijateljev mladine, od druge predstave pa domačemu Planinskemu društvu. Pevci sicer sedaj nimajo rednih pevskih vaj, pač pa se solisti pripravljajo za opereto »Hmelj ska princesa«. Moški pevski zbor je imel prejšnji mesec vaje za sodelovanje pri »Miklovi Zali«, ki jo bodo tudi letos ponovili. Dramski odsek radeSke »Svobode« je v zadnjem času postavil na oder ameriško komedijo »Draga Ruth«, ki Jo poznamo tudi po filmu, In dramo »Mrak«. Ker se dramska družina pripravlja na ponovitev »Miklove Zale« na letnem gledališču, je preložila premiero Kreftovih »Celjskih grofov« na jesen. Mladinski oder je z uspehom naštudiral »Trnjulčieo« — Ljudska univerza v Radečah pa je ob dobrem obisku končala svojo sezono s predavanjem o atomski energiji. nRmHiwnfflmimniHiiii»«nHnimiiiwHHiiiHiiiiiiniHnii!!!vii; šila. Posledica tega poraza rudarske stavke je bila ustavitev družinskih doklad in gladovne plače. Druga posledica stavke pa je bila odpust najborbenejših rudarjev iz službe Bili so postavljeni na cesto, in nikjer v Sloveniji niso dobili zaposlitve. Tako je sindikalna organizacija spričo stalnega nadzorstva orožništva znatno padla in le z veliko težavo nadaljevala svoje delo med rudarji do leta 1924. ko je bila ob napadu »Orjune« na Trbovlje razpuščena Odpuščeni funkcionarji in rudarji so šli iskat delo in kruh izven domovine, v Francijo in drugam. Ko so pa predstavniki rudarskega revolucionarnega razreda odhajali v tujino je za njimi potegnil plaz rudarjev, ki so se za njimi izseljevali kar v transportih, To izseljevanje najboljših rudarjev je Pa zaskrbelo Trboveljsko družbo. Pritiskala je na pokrajinsko vlado da ustavi dovoljenja za izselitev v tujino. Tako je bila TPD no enem letu prisiljena nekoliko izboljšati žilvjenjske pogoje de- Sirom V zadnjih dneh nz reiovEU po našem Zasavfu v naših revirjih zbora »Slavček« trboveljskega DPD »Svoboda-Center«. Po slavnostnem govoru, ki ga Je imel v odsotnosti pokrovitelja prireditve tov. Janka Rudolfa njegov zastopnik tov. Jože Jurač iz Ljubljane, je sledil kulturo' program z godbenimi in pevskimi točkami, nato pa razvitje zastave Sindikalne podružnice rudarjev v Trbovljah. Po akademiji je uprava rudnika Trbovlie-Hrastnik pogostila v restavraciji na Vodah svoje delovne veterane, in sicer i vse rudarje s 35 službenimi leti j ter rudarje, ki delajo na rudniku že 40 in še več let. Kakor j smo čuli. dobe vsi rudarski veterani s 40 in več službenimi leti od rudniške uprave za dolgoletno, zvesto delo na rudniku zapestne ure v spomin. — Ena- ZAGOKJE Priprave za občinski praznik v Zagorju V Zagorju se že pripravljajo na občinski praznik, ki bo dne 9. avgusta. Postavljeni so glavni, programski, gospodarski in propagandni odbor. V tednu pred občinskim praznikom bodo vsak večer razne kulturne prireditve, popoldne pa športne igre, ker bo istočasno tudi Teden športa. Deveti avgust bo za prebivalstvo zagorske občine dela prost dan, ki bo izpolnjen z bogatim sporedom. Semkaj sodi bndnica, slovesna seja LO mestne občine, slavnostni sprevod z vsemi društvi slovesno zborovanje, polaganje vencev na grobove padlih itd. Za ta dan je določena tndi otvoritev Zdravstvenega doma in Konfekcijske tovarne. 9. avgusta 1941 je počila v Zagorju prva partizanska puška ob napadu na žandarmerij-sko postajo. Zato Je ta dan določen za občinski praznik. * Gospodarska razstava v Zagorju. Minuli četrtek zvečer se je po 6. uri sešla v konferenčn' sebi topliške nižje gimnazije v Zagorju posebna komisija, da oceni razstavljalce, ki so razstavili svoje izdelke na veliki gospodarski razstavi mestne občine Zagorje. Ker so bili iz- Zndiro seja Ijadskp oibom mestne občine Zagorje PEREČI PROBLEMI ŠOLSTVA ka prireditev je bila tudi v Hrastniku za vse tamkajšnje rudarske veterane. Na sam Dan rudarjev, 3. julija, so trboveljski rudarji skupno s svojo godbo pohiteli na Partizanski vrh, medtem ko so imeli zagorski rudarji svojo proslavo z akademijo že v petek zvečer, v soboto 3. julija, pa veliko rudarsko zborovanje v Zagorju. Na dan 3. julija so praznovali vsi rudarji v Trbovljah. Hrastniku in Zagorju. Kegljači ŠD »Rudarja« — pozori Vse člane in prijatelje kegljaške sekcije SD »Rudarja« obveščamo, da bo v petek, 9. julija, ob 6. uri zvečer važen sestanek kegljačev v Domu SD »Rudarja«. Ker je potrebno, da vedo za program in nadaljnje delo kegljaške 6ekcije vsi njeni člani in simpatizerji, naj nihče ne zamudi tega sestanka. — Odbor. delki mnogih razstavljalcev na tej res skrbno in z izrednim okusom prirejeni razstavi (za kar gre zahvala pripravljalnemu odboru s tov. inž. Ivom Pustom na čelu) odlični, ocenitev razstavljalcev ni bila lahka. Komisija, ki ji je načeloval predsednik občine Zagorje tov. Alojz Lukač, se je po dolgem posvetovanju končno odločila, da se nagradi s podelitvijo diplom 6 razstavljalcev, vsi ostali razstavljale!, od katerih mnogi ne zaostajajo dosti za prvimi šestimi nagrajenci, pa dobe za trud in prizadevanje v svoji stroki priznalne listine — Komisija bo razglasila imena in vrstni red nagrajencev oz. prejemnikov diplom z istočasno razdelitvijo diplom in priznal-nih listin v sredo. 7. julija, ob 6. zvečer v prostorih topliške gimnazije. Teden kultur« v Zagorju. Zagorske »Svobode« so svoj bogat Teden kulture zaključile v nedeljo, 4. julija, s Cankarjevimi »Hlapci«, ki so jih izvajali člani SNG iz Ljubljane kot predstavo na prostem, in sicer na odru telovadišča TVD »Partizana« v Zagorju. — Kakor smo slišali ob zaključku redakcije lista, je bila uprizoritev »Hlapcev« na višku in tudi obisk predstave rekorden, saj je gledalo to igro okrog 2000 ljudi. »Radikalna kun« je ostala v Sevnici... Kakor smo že na kratko poročali, je gledališki kolektiv »Svobode II« iz Zgor. Trbovelj z uspehom uprizoril Doboviškovo komedijo »Radikalna kura«. Nastopil je z njo na domačem odru, nato pa gostoval z igro v Domu »Svobode-Zasavje« v Sp. Trbovljah, prav tako jo ie priredil v Delavskem domu v Trbovljah-Center v sredo, 29. junija, zvečer — v četrtek zvečer pa je uprizoritev te veseloigre v Delavskem domu, katere čisti dobiček je bil določen v korist Društva prijateljev mladine, odpadla. Zakaj, boste vprašali? Vzrok je iskati v tem, da se je neka igralka (prosvetna delavka!) pretekli četrtek kar na vrat na nos odpeljala v Sevnico, od koder je ob pol 7 uri zvečer sporočila, da je bolna. Ko so zastopniki »Svobode II« nato to igralko obiskali v Sevnici, so jo našli doma popolnoma zdravo s cigareto v ustih... Pobližji komentar menda ni potreben. Povratek telovadcev iz Rima. Pretekli petek zvečer so se vrnili domov člani TVD »Partizana« iz Hrastnika in Trbovelj, ki so se udeležili letošnjega svetovnega telovadnega prvenstva v Rimu. Kakor smo čuli, sta hrastniški telovadec Skaza in telovadec Furlan i2 Ljubljane. ki sta nastonila oba na olimpladi v Rimu, presenetila gledalce z vajami na drogu. __ Svetovno prvenstvo v telovadbi so na letošnji olimpiadi odnesli telovadci SZ; jugoslovanska ženska telovadna vrsta je zasedla v Rimu 11., moška pa 12. mesto. Proslava Dneva rudarjev v revirjih. — V počastitev letošnjega rudarskega praznika je bila na predvečer, 2. julija, v Trbovljah slovesna akademija s sodelovanjem Delavske godbe na pihala, moškegs pevskega ZBOR CMD NA DOBOVCU (Nadaljevanje z 2. strani) zahvalil Socialistični zvezi in okrajnim oblastnim organom za vso moralno in gmotno pomoč, ki so jo nudili društvu ves čas njegovega obstoja. Ko so člani soglasno izrekli staremu odboru za dosedanje delo razrešnico s pohvalo, so si izvolili nov odbor, v katerem je predsednik tov Cuderman, tajnik tov Smon, blagajnik trboveljski kaplan Medved, odbornik za varstvo verskih spomenikov pa tov. Povše iz Svib-na. Za njim j« Imel poročilo glavni tajnik tov Žagar. Na vprašanje glede verskega tiska je izjavil, da se Je organizacija CMD ves čas trudila da je izhajalo čim več ustrezne literature, tako n. pr. revija »Nova pot« in »Organizacijski vestnik«, izdalo je Hohoffovo sociologijo knjižice o občnih zborih in soc zavarovanju. Tudi preko svoje duhovniške zadruge je oskrbelo nekaj katehetskih pripomočkov itd. Letos je društvo nameravalo izdati tudi ljudski molitvenik in katekizem. V ta namen si je društvo preskrbelo papir in denarna sredstva ter se pogodilo s tiskarno. Zal pa je prišla ovira s tiste 6trani, s katere jo je bilo najmanj pričakovati. Nerazumljivo je, a je vendar resnica, da so slovenski škofje svojim lastnim duhovnikom, včlanjenim v CMD, natis tega molitvenika onemogočili. Se bolj čudno je, da tu ne gre morda za kakšn0 novo delo, marveč za preprosti ponatis znanega molitvenika, ki je že prei izšel s škofijskim dovoljenjem pri Mohorjevi družbi. Iz nadaljnje diskusije je bilo videti, da štejejo člani med največje pridobitve društva sklenitev pogodbe o soc. zavarovanju duhovnikov. Nekateri člani so se že poslužili brezplačnega zdravljenja, tov. Ogulin pa je iz našega okraja prvi, ki je dosegel pokojnino R000 din. Naša socialistična država je prva na svetu, ki Je poskrbela za duhovnike tudi na stara leta. S tem Je pokazala, da ne dela ni-kake razlike med' držsvHani. Občni zbor CMD našega okraja je jasno nakazal, v kakšni smeri naj deluje naša duhovščina, č« hoče koristiti domovini. veri in sebi Pokazal je nadalje, da so si naši ljudski duhovniki ravno z delom v svoii domoHubnl organizaciji pridohili velik ugled doma in v svetu in tako znova nokazall kako more in mora nošten duhovnik služit domovini cckvi in delovnemu ljudstvu. F. S. Na zadnji seji ljudskega od-vora MO Zagorje so predvsem obravnavali pereča vprašanja šolstva. O kultumoprosvetni dejavnosti v Zagorju je poročal predsednik Sveta za kulturo in prosveto pri LOMO Zagorje. Prostore otroškega vrtca v osnovni šoli Je CHZ iz Ljubljane ovrgel, ker ne ustrezajo najosnovnejšim potrebam higiene. V ta namen bo treba izprazniti pritličje v Domu SD »Proletarca«, Vrtec se bo preselil v nove prostore ob pričetku šolskega leta 1954-55. — Pomanjkanje šolskih prostorov postaja očitno tudi na osnovni šoli na Lokah. Sestavlja se posebna komisija, ki naf izbere zemljišče in preskrbi potrebne načrte za gradnjo nove šole. To gradnjo, ki je nujno potrebna, bo treba vzeti prihodnje leto v proračun okraja, saj se v dveh prostorih stiska dopoldne preko 200 otrok. Z novo šolo pa bodo dobile Loke tudi 4-razred-no osnovno šolo. V Zagorju bo z novim šolskim letom v jeseni začela delovati tudi enoletna Gospodinjska šola. Glavni problem predstavljajo predvsem prostori in materialna sredstva. Ta šola bo vzgajala kader za uslužnostna podjetja v Zagorju. V zagorskih osnovnih šolah se učni uspehi vedno boljšajo, kar je znamenje, da poučuje na naših šolah ž« ree dober predavateljski kader. Navzoči so bili mneja, naj se spet uvede 8-letno šolanje. To predvsem iz razlogov, ker nekateri dijaki, ki še niso dopolnili 14. leto starosti, ne kažejo posebnega zanimanja in veselja do učenja. Zato bi bilo 8-letno šolanje bolj umestno kot obiskovanje teh učencev nižje gimnazije, ki ji kvarijo povrh vsega že uspeh. LOMO Zagorje Je bil prisiljen opustiti 5. razred gimnazije v Zagorju, ker se je zanj priglasilo samo 15 učencev. Sprejem najboljših učencev iz posameznih razredov vseh šol na področju mestne občine Zagorje je bil 23. p. m., pri predsedniku občine tov. Alojzu Lukaču. O tej priložnosti je bilo obdarovano 54 učencev iz posameznih šol. V Zagorju postaja vse bolj očitna potreba po ustanovitvi centralne knjižnice. Delujejo sicer knjižnice na Izlakah, v Ko-tredežu in pri KSS, vendar ne zadoščajo več potrebam. Do dokončnega sklepa o tem ni prišlo, ker sta glavno vprašanje prostor in denar. Tudi kulturnoprosvetna dejav. nost je zadovoljiva. Vsa društva so se pripravljala na Teden kulture, ki je trajal od 27. junija do 4. t. m. Tudi Klub ljudskopro-svetnih delavcev, ki so ga ustanovili pred nedavnim, je opravičil svoj obstoj. Ob koncu so ljudski zastopniki Izvolili posebno komisijo za pripravo na praznovanje občinskega raznika v Zagorju, 9. avgusta, i ga bomo letos v Zagorju čim slovesne]« praznovali. Prav tako so odborniki sklenili, da daruje mestna občina Zagorje za po. plavljene« pol milijona dinarjev. R. 10 mladih Litijanov je doživelo zračni krst Vredno je zapisati, da Je ▼ poslednjem času 10 litijskih pionirjev doživelo letalsko vožnjo nad Ljubljano. Vožnjo jim je omogo. čil sekretar Letalske zveze Slovenije tov Cedo Makole, ki je bil ob zadnjem okisku v Litiji vzhičen nad leplmj uspehi litijskega Aerokluba »Milan Borišek«. Vožnja po zraku desetorice mladih Litijanov nad Ljubljano naj bo v spodbudo k še večji agilnosti v letalski organizacijL Šolska vrata so se spet zaprla. V Hrastniku smo imeli v letošnjem šolskem letu poleg osnovne šole, nižje gimnazije In otroškega vrtca še samostojno pomožno šolo in Glasbeno šolo ter enoletno Gospodinjsko šolo. V vseh teh šolah je bilo okrog 1000 učeče se mladine. Zal pa smo izgubili v tem šolskem letu Vajensko šolo, ki je delovala 29 let. — Prvi so končali s poukom absolventi nižje gimnazije, ki jih je bilo petindvajset. Od teh se je odločil samo eden nadaljevati učenje na višji gimnaziji, osem jih pojde na učiteljišče, nekateri v tehniško srednjo in administrativno šolo, v obrt itd. Ostali nižji razredi so pa nehali s poukom 10. junija. Uspeh na tej šoli je bil takle: razred je izdelalo 65,4%, padlo jih je 10,3%, popravne izpite pa ima 24,3%. Odličnjakov na gimnaziji je bilo 22, na osnovni šoli 100, na glasbeni 44, na gospodinjski dva. Vsi ti odličnjaki so bili v četrtek. 24. junija, obdarjeni s knjigami in pogoščeni. — Zadnje dneve šolskega leta so učenci in dijaki Izleteli v razne kraje naše republike in tudi izven nje ter tako spoznavali lepote naše domovine. — Imeli sta pa nižja gimnazija in osnovna šola prav lepi razstavi risarskih in ročnih del ter pismenih izdelkov v vseh učilnicah obeh šol. Pa tudi oba otroška vrtca v Zgornjem in Spodnjem Hrastniku sta razstavila ročna dela cicibanov. Številni učenci in dijaki bodo sedaj odšli na razna letovanja. Želimo vsem učencem in učnemu osebju prijeten poleten oddih ter pridobitev novih moči za novo šolsko leto! Hrastniški alpinisti bodo imeli tridnevni kondicijski tečaj v severni steni Triglava kot pripravo za naskok Mont Blanca. Dne 15. julija odpotuje na najvišjo gorsko skupino v Alpah na meji Francije, Italije in Švice sedem hrastnlških alpinistov. Naključje je hotelo, da se bo to zgodilo ravno ob 20-letnici planinstva njihovega vodje tov. Ivana Canžka. — Želimo podjetnim članom hrastniškega AO mnogo uspehov pri tem podvigu! Glasbena šola v Hrastniku Je priredila že po enoletnem obstoju dva javna nastopa v kino dvorani v Zg. Hrastniku. Isti spored je ponovila na Dolu, kjer lmn tudi svojo podružnico. Učencev šteje že 120. Zato niso mogli nastopiti vsi pri eni sami produkciji, temveč na dveh Napredek prt posameznih učencih je zelo zadovoljiv. Sicer je pa znano, da so hrastniški otroci glasbeno zelo nadarjeni. Nastopila sta nadalje uspešno šolski orkester In pihalni orkester Glasbene šole. Upamo trditi, da je uspeh te šole po enoletnem delovanju zelo lep. Zato čestitamo ravnatelju šole tov. Mirku Rebolju in ostalemu učnemu osebju k takemu uspehu! Končno omenimo še, da ima Glasbena šola pri tako velikem številu učencev zelo tesne prostore. Število učilnic bo treba povečati, kar je pri dobri volji dosegljivo Hrastniški šoferji so se osamosvojili in si ustanovili lastno društvo šoferjev in avtomehanikov. Poprej so bili včlanjeni v trboveljskem društvu. — Hrast-niško društvo šteje 46 agilnih članov pod predsedstvom tov. Branka Klemena. Zadnjo nedeljo so člani tega društva izleteli na motorjih, osebnih avtomobilih in avtobusu v Velenje, kjer so sl ogledali rudnik, elektrarno Jz Litije Akcija tov. Josipine Tratnik za umobolnico na Studencu Pred drema letoma »e je mudila v Zasavju na obisku tov. Josipine Tratnik iz Clevelanda, ki je vodilna članica ameriških j progresivnih Slovenk. Po vrnitvi je kot predsednica te agilne ženske organizacije začela z akcijo za podpiranje slovenskih zdravstvenih ustanov. Kakor poroča sedai list »Prosveta«, je zbirka uspela in bodo iz zbirke nakupili za umobolnico na Studencu več kvalitetnih zdravstvenih aparatov. med drugim tudj kardiograf itd., kar je v glavnem zasluga popularne organizatorke tov. Tratni- Kakor sta se lansko leto na rudniku v Trbovljah iz tehtnih vzrokov združila poprej samostojna obrata Vzhodno in Zahodno v skupen obrat Trbovlje, tako smo dobili letos iz obrata Hrastnik in obrata Ojstro sedaj skupen obrat Hrastnik. S tem preneha rudniški obrat Ojstro, ki je nastal pred 58 leti iz rudnika Ojstro. Spoznajmo se malo z zgodovino tega nekoč zelo imenitnega rudnika. Na Ojstrem, kjer so stala mnoga kmečka poslopja prav na premogu, so začeli s kopanjem premoga pozneje kot v Hrastniku. Pravi lastnik premogovnika Ojstro je bil okoli L 1852 neki Raufer, ki Je prišel iz Znajma na Moravskem (sedaj Cehoslovaška). Leta 1857 je dobila »Tržaška premogokopna družba« v Hrastniku nekakšno konkurenčno podjetje. Oblast Je dovolila desetim delničarjem ustanoviti »Dunajsko premogo-kopno družbo«, ki je začela kopati premog v večjem obsegu na Ojstrem. Glavni delničar te družbe je bil neki S ar g (znan po Sargovem »Kalodontu«). Premog so vozili takrat kar z vozml z Ojstrega na hrastnlško postajo, kar je bilo težavno in zamudno po slabem kolovozu. Sarg je dal postaviti 1. 1879 zračno žično železnico do hrast-nlške železniške postaje. Ta žičnica je bila za tiste čase nekaj izrednega, saj je bila prva v bivši Avstro-Ogrski, če ne celo v Evropi. To znamenito žičnico so si prišli ogledat razni tujci in tako tudi nemška princesa Viktorija. 2ičnica se pa ni docela obnesla, zato so jo že leta 1885 opustili. Trboveljska premogokopna družba je nastala 1. 1873 iz dveh trboveljskih rudnikov. Leta 1880 si Je ta družba pridobila hrastniški in zagorski rudnik. Leta 1882 je odkupila prve delnice ojstrškega rudnika, L 1886 že dve tretjini in 1. 1896 še zadnjo tretjino delnic. Po opustitvi žičnice so začeli Hrastničani tudi ojstrški premog prevažati po lastni normalnotimi železnici, ki je bila zgrajena že leta 1852 In ki je zanjo izdelala tračnice Železarna v Prevaljah. Zanimivo je, da so te tračnice vozili iz Prevalj do Dravograda z vprežno živino, nato s splavi po Dravi do Maribora in od to po državni, pozneje Južni železnici do Hrastnika. Ojstrški rudnik je imel v začetku ročno separacijo kar na Ojstrem. Pozneje so jo prestavili h končni postaji žičnice, kjer stoji danes tako Imenovana »Cizelnova hiša«. Tu je imel ojstrški rudnik tudi parno žago. Hišica, kjer stanuje danes tov. Ignatief, Je še iz časov ojstr-6«.ega rudnika. Vodstvo tega rudnika pa Je imelo svoje pisarne v enonadstropni Možlnovi hiši. — Ravnatelj ojstrškega rudnika je bil znani I n e, ki je kove. Vsa čast njej in drugim darovalcem, našim slovenskim izseljencem; mnogi darovalci so tudi iz naše zasavske doline. Popravilo litijskega mostu Cestna uprava je začela s temeljitim popravilom litijskega mostu. Popravila bodo trajala nekaj tednov Zdaj odstranjujejo asfaltno plast, ki so jo položili Nemci za časa okupacije vrh lesenih mostnic. Pred drugo svetovno vojno je bil ves litijski most samo lesen, med vojno ga je okupator izboljšal, zdaj pa ga bo naša cestna uprava spet temeljito popravi’« Kakor kažejo sedanji načrti, bodo most skrajšali za eno j oho. imel tudi tovarno za barve ob železnici pri Možinovih in si je zgradil ob Savi za tiste čase impozantno stavbo — Inevo graščino, sedanjo Soperjevo hišo. — Ravnatelj Ine je obiskoval svoje rudarje na Ojstrem le enkrat tedensko in to ob sobotah popoldne. Takrat so ga morali čakati rudarji pred rudnikom v rudarskih uniformah in z lastno ojstrško godbo na pihala. Vsak rudar je dobil ob tej priložnosti liter vina in klobaso s kruhom. Tistim, ki so v tem času delali v jami, so poslali celo malico v obliki vina in klobase v Jamo. No, današnji rudarji bi morda rekli, da so se takratni ojstrški rudarji imenitno imelt. Ce pa izveš od 82-letnega rudarja Hermana Bruna starejšega, da je delal na ojstrškem rudniku 15 let in ni dobil nikdar niti pare izplačila, si je lahko misliti, kako .imenitno* je šlo takratnim ojstrškim rudarjem. Ves delavski zaslužek je ostal kar v rudniškem konsumu In so rudarji delali kar ,glih na glih*. Tako ni imej noben ojstrški rudar denarja v žepu. Kakor smo že omenili, sta bila ojstrški in hrastniški rudnik hudo konkurenčni podjetji. In tako sta obe vodstvi svoje rudarje. da bi v tem pozabili na svoje gorje, vedno hujskali drug na drugega. Tako so si bili tedaj ojstrški in hrastniški rudarji kakor pes In mačka. Večkrat so se ljudje dejansko spopadli in vse to v lastno škodo in v korist kapitalistov. — V tesni zvezi z ojstrškim rudnikom je bilo Bir-tičevo gospodarstvo na Ojstrem. Poslovodja Birtič je odlično vodil rudniško restavracijo in kon-sum ter pekarijo. Vse to je stalo v tistih časih v bližini Catar-jeve hiše. Danes teh poslopij ni nikjer. Kakor rečeno — rudnika Ojstro ni več, pa tudi obrata Ojstro ne. V zvezi s tem pa odpadeta te dni tudi stari čakalnici, oblačll-nici in kopalnici obeh obratov Ojstro in Hrastnik, kajti vse to se je združilo za letošnji rudarski, obenem občinski praznik Hrastnika 3. julija, v eno — in sicer v novem, m od ornem upravnem poslopju v Hrastniku. Želimo, da bi bivši ojstrški in hrastniški rudarji, združeni v novem rudniškem obratu Hrastnik, dali od sebe vse svoje moči v svojo korist in za razvoj in napredek naše lepe socialistične domovine! L. H. ZAHVALA Iskreno s« sehvaljujema primarija dr. Virgllu Krasniku za uspelo operacijo, ■ kalivo nas Je rešil trpljenja. Lepa hvala tudi ostalemu osebju, kt nam je požrtvovalno streglo ln pripomoglo k našemu ozdravljenju. — Alojz Kastelic, Miha Romih In Albert. Leskovffek. Trbovlje- VELIKA GOSPODARSKA RAZSTAVA II. fkati&otslu teden OD 7. DO 15. AVGUSTA 1954 23 % POPUSTA NA Z E L E Z N C t IN AVTOBUSIH ROLTPHNE PRIREDITVE m KMEČKI DAN Novice iz hrastniške doline ln jezero Vrnili so se čez Do- Minimax aparatov. Sedaj si ure-bmo in hkrati obiskali poplav- jujeio shrambo za gasilsko orod-ljene kraje. je. Prejšnjo nedeljo so Imeli v Savna peč Je na vzhodni stra- tej vasi ob pomoči gasilcev in-ni zadnje naselje hrastniške ob- struktorjev iz hrastniške ste-čine. V tej vasi so nedavno usta- klame prvo gasilsko vajo. — novili gasilsko desetino. Z de- Najmlajši gasilski četi hrastni-naroo pomočjo občine so si že ške občine želimo v njenem kupili ročno brizgalno in nekaj prizadevanju mnogo uspehov! Rudniška obrata Hrastnik in Ojstro sta se združila v obrat Hrastnik KOTIČEK ZA PHOifUlIR JlK Zagorski pevci poidejo v Francijo Delo pionirskega odieda „Alojz Hohhraut“ v minulem šolskem letu V učilnicah, na hodnikih osnovne šole v Trbov-ljah-Vodah ni reč otrok. Šolsko leto 1953-54 je končano. Po marljivem in tudi napornem učenju so otroci dočakali zaslužene počitnice. Letovanja, taborjenja, počitnice pri bližnjih in daljni jih sorodnikih, kopanje, izleti v bližnjo in daljnjo okolico so poleg dobrih spričeval obdaritev za leto dela, potenja tn prizadevanja otrok. Z doseženimi učnimi uspehi v preteklem šolskem letu smo zadovoljni. To še toliko bolj, ker zaznamujemo poleg teh precejšnjo aktivnost v izvenšolskem delu. Na šoli deluje že ves čas po naši osvoboditvi pionirski odred. Ta ima ime po znanem revolucionarju in borcu za delavske pravice — Alojzu Hohkrautu. V okviru odreda deluje več krožkov in sekcij. Aktivna sta zlasti fizkulturnj in šahovski krožek. Šahovski krožek je priredil turnir za šolsko prvenstvo. Udeležilo se ga je 41 pionirjev, medtem ko je odšlo na okrajni šahovski turnir osem pionirjev, na republiškem prvenstvu so pa igrali štir-je člani tega pionirskega odreda. Med fizkulturniki odreda, tako med fanti kot deklicami, je najbolj priljubljena igra »Med dvema ognjema«. V tej igri so postali pravi mojstri. Zato ni prav nič čudnega, če so na okrajnem prvenstvu med sebi enakimi dosegli prvo mesto. Pionirski prazniki so nekaj posebnega v našem odredu. Izmed teh smo lepo proslavili zlasti dva — 21. marec, Dan pomladi in 25. maj, rojstni dan našega voditelja in učitelja, tovariša Tita. K temu nam je pripomoglo Društvo prijateljev mladine Trbov-lje-Center. Na praznik Dneva pomladi so bili vsi pionirji pogoščeni v restavraciji na Vodah, v Delavskem domu so si pa ogledali posebno predstavo lutkovnega gledališča iz Ljubljane. Petindvajseti maj je pa največji pionirski praznik; na ta dan sprejemajo pionirji v svoje vrste nove člane, cicibane prvih razredov. Letošnji sprejem cicibanov v pionirski odred je bil posebno slavnosten. Odred je razvil novo zastavo. Pred zastavo in celotnim pionirskim štabom je 162 pionirjev resno in jasno položilo pio- Nagradna premikalnica za pionirje STAVEK RAVNILO MILICA CICIBAN POPLAVA Ob pravilnem premiku gornjih besed dobite v dveh vzporednih navpičnih vrstah dvoje znanih, priljubljenih ženskih imen. Tudi med pionirkami je mnogo deklic, ki jih tako kli-čema. Deklice s prvim imenom bodo celo ta mesec obhajale god. Pravilne rešitve nagradne premikalnice nam prinesite ali pa pošljite po pošti do sobote, 10 julija, popoldne Izžrebani rešiteli bo spet dobil od našega uredništva lepo knjigo v spomin. 24. junija so vodenski pionirji proslavili zaključek šolskega leta s pisano prireditvijo v Delavskem domu v Trbovljah. Med drugim je na njej nastopil tudi dvorišču in po nirsko prisego. Prav tako so pio- C" vodi TcSrudna ^totariši« nirji v okviru tega praznika napravili izlete na Partizanski vrh in v bližnjo okolico Trbovelj. Tudi med članstvom trboveljskih društev ne manjka naših pionirjev.-Trenutno jih je največ v TVD »Partizan« v Trbovljah in sicer 367. TVD »Partizanu« sledijo taborniki in ostala fizkulturna društva, zlasti nogometne sekcije. V kulturnih in planinskih društvih deluje le manjše število pionirjev. Vzroka za to pa ni iskati morda v nezanimanju otrok do dela v teh društvih, marveč v tem, da društva nimajo še pionirskih sekcij. Varčnost je ena izmed lepih človeških lastnosti, ki naj bi jo imeli vsi delovni ljudje, saj je varčnost eden izmed glavnih stebrov človeške blaginje, na kar tako radi pozabljamo. Ta lepa čednost večjemu delu naših pionirjev že dolgo ni več nekaj tujega. Hranilne knjižice ima 601 pionirjev, v katerih je bilo nabrano in prihranjeno v zadnjem šolskem letu kar 371.922 din. Ob elementarni nesreči, ki je prizadela Savinjsko dolino m ostale kraje, so vodenski pionirji zbrali za prizadete pionirje preko 10.000 din. no vodj neutrudna tovarišica Božičeva. Sk. Rešitev pionirske nagradne križanke Tudi na nagradno križanko, ki smo j0 priobčili v prejšnji številki »Zasavskega vestnika«, so nam pionirji poslali lepo Število pravilnih rešitev Rešitev se glasi (vodoravno in navpično): 1. papir, 2. dar, 3 riž. Strogi žreb je tokrat prisodil nagrado pionirju Francu Pinteriču, učencu I. c razreda trboveljske gimnazije, ki naj se oglasi v našem uredništvu, da mu izročimo obljubljeno knjižno darilo. Za dobro voljo pionirjev PRAVILNO JE ODGOVORIL Učiteljica: »Ako je neki travnik pokosilo četvero koscev v 8 urah, koliko ur bi potem potrebovalo za pokošenje tega travnika 8 koscev? — No, Rado. odgovori mj na to vprašanje!« Učenec: »Zadnjih 8 koscev ga sploh ne more več pokositi, ker so to delo opravili že prvi štirje kosci.« Izredno lepa gesta Vrata trboveljskih šol so se zaprla. Zaključnim slovesnostim po posameznih šolah se pridružuje vsako leto še sprejem najboljših učencev posameznih šol pri predstavniških organih. Tudi letos so se zbrali najboljši učenci splošno-lzobraže-valnih in strokovnih šol Trbovelj in okolice, da proslavijo uspehe odličnjakov. Teh se je zbralo v Domu »Svobode« v Zgornjih Trbovljah preko trf sto. Kar lepo število za našo dolino. V uvodnem govoru je pozdravil prisotne učence in jim čestital k odličnem uspehu pred-sednik Sveta za prosveto in kulturo pri LOMO Trbovlje tov. Rudolf Strnad Nato je sprego- ljujejo ljudski oblasti za izkazano pozornost in obveščajo mestno občino, da odstopajo predvidena denarna sredstva za pogostitev svojim sovrstnikom, pionirjem celjskega okraja, ki so bili ob zadnji poplavi najbolj prizadeti. Ta predlog so s pritrjevanjem sprejeli tudi vsi ostali navzoči odličnjaki. Prepričani smo. da bo marsikateremu pionirju, ki ga je prizadela zadnja nesreča, s tem denarjem-precej pomagano in olajšano trpljenje. Pionirji v prizadetih krajih bodo dobili od trboveljskih odličnjakov 80.000 din. Ta sklep trboveljske mladine je gesta, ki je vredna trboveljskega proletariata in njegove preteklosti. Niso bili redki primeri, ko je trboveljski rudar v preteklosti ravna! prav tako voril odličnjakom predsednik . . . , , mestne občine tov Aloiz Dular kadar se J« Pred njega postav-L i «a>° vprašanje pomoči, pomoči potrebnemu človeku. Sk, Pevska zbora topliške „Svobode“ bosta v bližnjih dneh obiskala naše izseljence v Franciji Izrazil je svoje veselje In za dovoljnost ljudske oblasti nad doseženimi uspehi v naših šolah. Veliko število odličnjakov in sorazmerno visok odstotek pozitivnih ocen učencev na naših šolah nam dokazujeta, da je večina naše šolske mladine doumela, da je njena prva naloga učenje Vsekakor pa je treba oh tej priložnosti izreči priznanje učiteljstvu, ki Ima nemalo zaslug pri doseženih uspehih. Vsi učenci so nate sprejeli lično izdelana pohvalna pisma LOMO Trbovlje Na takih sprejemih običajne pogostitve letos ni bilo. Pa ne. da je ljudski odbor morda nanjo pozabil! Nc — tudi letos je bil* predvidena pogostitev odličnjakov in zagotovi iena potrebna vsota denarja Na razposlana povabila za pogostitev pa je sprejel LOMO Trbovlje pismo učencev 4. razreda osnovne šole v Trbovljah TI. V pismu se učenci zahva- Končno so priprave za potovanje pevskih zborov topliške »Svobode« le končane. Nič koliko je bilo poti in dela, da se je zamisel, ki jo je pred več kot pol leta sprožil predsednik »Svobode« tov. Jevšnik na povabilo naših naseljencev, ki so predlansko leto obiskali svojo staro domovino ter prisostvovali ustanovnemu kongresu »Svobod« in velikemu festivalu istoimenskih društev, uresničila. Oba pevska zbora, moški in ženski, sta se na gostovanje v Franciji skrbno pripravila. Pevske vaje so bile marsikdaj težke in so terjale mnogo truda in naporov. Še več: pevce je obiskal tudi prof. Radovan Gobec, pevovodja Akademskega pevskega zbora iz Ljubljane, ki je pevcem pomagal pri vaji z dragocenimi nasveti. Bil je v Zagorju dvakrat. Drugič je prišel v Zagorje tov. Rafael Ajlec, znani glasbeni kritik, in ocenil oba pevska zbora. Res je — kakor je omenil tov. Gobec — da ta dva pevska zbora ne bosta reprezentirala v Franciji jugoslovanske pevske umetnosti, pač pa je njuna naloga, da med naše v tujini živeče brate poneseta duh delavske kulture in dejavnosti, ki sta šele v naši socialistični domovini dobila tisto mesto, ki jima po vsej pravici gre. To nalogo bosta oba topiiška pevska zbora zmogla. Ponesla bosta vedro delavsko pesem med naše rojake in jim pripovedovala o novem življenju v naši stari domovini, ki odpira vsem našim delovnim ljudem najširše možnosti. Končno pa bo to snidenje bratov z brati, sester s sestrami, skratka Slovencev, ali še bolje rečeno: Jugoslovanov z Jugoslovani. Ob vsem tem pa naj ne pozabim velike pomoči, ki so jo nudili obema pevskima zboroma predstavniki našega političnega. kulturnega in gospodarskega življenja. Ti niso imeli pomislekov, ko so slišali, da se je upravni odbor topliške »Svode« lotil tako nenavadne in težavne naloge. Sredstva, ki so jih v ta namen darovali, so praktično omogočila pevcem, da so postali res prepričani, da z načrtom ne bo ostalo samo pri željah. Morda bo celo prvič v zgodovini rudarskega kraja, da bodo rudarji odšli kot pevci k rudarjem v tujino na obisk. Da — saj je res: to je mogoče le v novi socialistični domovini. Graditev Mladinskega doma r Koniseiei ki- nudi svojim delovnim ljudem takšne možnosti. Seveda se bo kdo našel, ki se bo spotikal nad tem potovanjem, češ da je vse skupaj nepotrebno in da se bodo le potrošila velika denarna sredstva. Ne. Pa ni tako. Denar, ki se bo v ta namen porabil, bo več ko samo povrnjen. Povrnjen bo z veseljem in ljubeznijo naših izseljencev, ki se tega obiska ra-dujejo. Naj povem o razpoloženju med našimi izseljenci v ilustracijo samo to, da so naši v Franciji živeči ljudje, ki jih družijo tri kulturna društva v treh rudarskih krajih, že pred meseci govorili o tem obisku in se nanj pripravljali. In naši topliški pevci ne odhajajo k njim z nekimi ne vem kakšnimi željami po čemer koli, pač pg z edino željo: pokazati našim izseljencem, da nismo pozabili nanje, da se vsi v stari domovini živo zanimamo za njihove težave in uspehe, ki jim jih nudi nova domovina. Topi iškim pevcem želimo, da bi ob tem potovanju ponesli našim ljudem v daljni Franciji mnogo najlepših pozdravov rudarjev it vseh zasavskih revirjev in da bi še bolj poživili stike z našimi izseljenci v tujini. Milan Prvi favni nastop Glasbene šole na Dolu Po dolgem odlašanju smo dobili odločbo da je baraka (o kateri smo v našem listu že pisali) sedaj tast Ljudske mladine. Ne vem, zakaj so nekateri Poišniča-ni in tudi nekateri domačini temu tako nasprotovali. Prvim ne zamerimo, pač pa domačim va_ ščanom, ki bi se jim vendar lahko posvetilo, da bo to v korist vsem. Ko je imel mladinski odbor odločbo v rokah, je sklica) sestanek. Tu smo se pogovorili glede podiranja barake in njenega prevoza To je bilo res težavno vprašanje; pri eni hiši so imeli samo enega vola. pri drugi spet samo voz, ponekod pa še tega ne. Končno smo rešili tudi ta Med javne produkcije različnih stopenj glasbenih šol širom po Sloveniji sta se letos uvrstili še dve produkeji Glasbene šole v Hrastniku oziroma natančneje: Glasbene šole na Dolu prt Hrastniku, ki o svojem drugem letu obstoja še ni mogla zadihati z lastnimi pljučt, pa diha še s hrastniškimi. Glasbeno šolo na Dolu je osnovalo v začetku minulega leta Prosvetno društvo in jo na željo Sveta za kulturo In prosveto okraja Trbovlje obdržalo v v lastni negi in brigi. Gosli je prihajaj učit z visokega Kala učitelj Franc Lakovič redno vsaj enkrat tedensko, klavir je poučeval učitelj Tone Faganeli z Dola, harmoniko pa je prihajala učit tovarišica Regancinova iz Zagorja. Z novim šolskim letom 1953-54 pa je bil spričo resnosti učencev storjen sklep, da se jim nudi možnost dosege spričeval in enakovrednosti z drugimi priznanimi glasbenimi šolami, v ta namen je bit napravljen z Glasbeno šolo v Hrastniku sporazum, da bo dolska Gl. šola oddelek hrastniške, dokler se z zadostnim številom učencev In dijakov ne osamosvoji, kar bi bilo želeti že jeseni. Kolikor bo pa napredek razveselil okrajne finance, je pa vprašanje števila rednih ali honorarnih učiteljev za različne instrumente. Ta uvod je bil potreben v pojasnilo nekaterim, ki si priznanje ustanovitve dolske Glasbene šole — ali privatno ali na občnih zborih raznih društev — kratkomalo trmasto prisvajajo še v nadalje, Če pa bi ali sami pogledali alj pa članom svojih društev omogočili vpogled v sejne zapisnike DPD »Cirila Pusta« na Dolu, bj Dionesu ne bilo treba pri belem dnevu Iskati s prižgano lučjo resnice, kakor ne nabijati drugim deska na oči. Prejšnjo sredo je bil prvi, v nedeljo pa drugi javni nastop učencev Glasbene šole. Vsa iz- problem in začelj z delom. Toda slabo vreme nam je večkrat preprečilo izvedbo delovnega načrta. V nedeljo, 13. t. m., pa je začelo sijati zaželeno sonce. Mladinci iz Konjščice in Raven so bili kar kmalu na mestu z vozovi. Posebno pohvalo zaslužijo mizarji mestnega podjetja iz Zagorja. Pri delu so bili vestni cel dan, da bi se zvečer res kmalu ne poznalo, kaj je stalo na tistem zidovju. Prehitro pa se je znočilo in nismo mogli skončati delo. Obljubili so, da bodo spet prišli v četrtek in res so besedo držali. Ta dan smo kočali z demon- tažo barake. Zelo pridne so biie j da z vztrajnostjo in dobro voljo mladinke iz Raven, ker so vsaki- 1 bo kmalu stal Mladinski dom v krat prišle z vozovi. Res je bolj Konjščici Mi-Ma nerodno voziti z voli, toda korajža velja, kdor jo ima — prav! pregovor. Tudi voznika iz Trbovelj, blizu Katarine, ki vozita les za KZ Polšnik, tov. Pepi Ra-zoršek in Franic Drnovšek, sta napravila že več prostovoljnih voženj za naš Mladinski dom. — Res nas čaka še veliko dela, to- vajanja so pokazala resno zanimanje za glasbeni napredek in vzpon mladih izvajalcev enega leta v krogu glasbene kulture majhne vasi. Zadrege ni bilo čutiti, pač pa pohvalno sproščenost, ki je poslušalca naravnost prijefno presenečala. Nastopili so goslači vseh razredov, kla-virisfi, klarinetist, pozavnist in trobentača ter oba orkestra. Šolski, orkester je zadivil z izvajanjem sicer lahke, a nadvse lepe in ubrane Haydnove Otroške simlonlje, o kateri so nastopili tudi goslači prvega razreda. Izvajali pa so tudi posamič dela svetovnih glasbenih klasikov, kot Beethovena. Mozarta, Webra, Bacha, Verdija — od domačih pa so bili zastopani Stanič, Pavčič, Mihelčič, direktor šole Rebolj, Ulaga In Učakar. Ob majhna ,ušesna draženja', neharmonjčno uglašenje gosli na klavir, se poslušale/ niso spotikali, pač po so jih navdušeni velikodušno preslišavali, kakor tudi niso maral/ slišali razlik in neenotnosti pihal različnih krstnih listov, raznih dob in tovarn. Po zunanjem izgledu so se morali tl instrumenti med vojno stepsti. Za pihalni orkester bi pa nadpovprečni poslušalec dejal, da se je le-la zarod/ sodelovanja nekaterih dijakov pri mladinski godbi poskušal znebiti krojenja dirigentov čarobne palice in da se je podal na zapeljivo plesno in pohodno pot — toda odrezavo, pa spet nežno, popustljivo in zapeljivo šviganje te vsemogočne palice je obvarovalo njeno avtoriteto, prav tako kot je že Rado Murnik pripisoval o ,Matajevem Matiji' nadnaravno moč tej nebogljeni šibi, ki — novo mašo poje, ki — vraga! — svet oblikuje. Priporočljivo je pa še. da se oba učitelja goslanja zedinita glede tehnike loka. Človek bi želel, da so Dolani vsaj tako sprejeli oba nastopa, ali pa še prisrčneje ter zavzelo. Naj postanejo ti redni obvezni' nastop/ v prihodnje — tradicija in najbol/ pričakovana in obiska, na prireditev v letu. Se nekaj bi pripomnil: naj bi pristojni šli takim in podobnim nastopom glede dvorane na roko, ker ima Dol pač dve večji dvorani in obe z odrom. In če ima ena od obeh parket, naj nihče ne misli, da je v ljubljanskem »Unionu*, »Filharmoniji• in tako dalje pa tleh — ilovica .. H. W Miro Pucovo: »Sovražiš me, kajneda?« je hripavo zašepetal. »Ti podlo bitje.« Ni bila več mirna. Tista strašna moč, ki jo daje popolna brezčutnost, jo jc bila zapustila. Kajti sovražila ga je. To čustvo jo je iznenada tako prevzelo, da se je vsa tresla. Človek bi podivjal! Toda ni mu bilo več do podivjanja, začutil se je bednega. Ta ženska ta bila trda in mrzla kakor kaka stena in nobenega smisla ni imelo, razbijati še naprej po njej. To je vedel že davno, pa Ra je vendar ta njena hladna negibnost vselej znova pripravila do tega, da Jo je brez povoda žalil, samo, da bi jo premaknil nekam. Sama je bila kriva, da se je na hipe vedel kakor prašeč. In kako Jo je Uubil nekoč! Ljubil Jo' je tako *olo, da bi bila lahko iz njega vse napravila, še celo spodob-pega človeka! Ona pa se Je ra1ši zaprla vase ... Nenadoma je vstal od mize in *viSka zrl nanjo, ki Je še na-Prpi sedela na svojem izrezlja-?"m stolu, bela v obraz kakor i prt na mizi. Za vraga, vsaj enkrat bi hotel doživeti, da bi n stopila rdečica strasti v ta mrri'> Hea! Res, prijetno bi bilo Rušiti, kako ji ustnice drge- VODA čejo od želje po poljubih .. V tej misli je bilo celo morje naslade. Zadušna vročica ga je prevzela. Približal se ji je. »Agata!« je zasopel. Z nerodnimi, skoro surovim! kretnjami jo je» pričel gladiti po laseh in ramah. »Pojdi,« je zamrmral. »In raz-plela sl boš črne lase, da ti bodo padali na ramena ln na prsi... Ti moja bela golobica, pojdi, pojdi...« »To je zato, ker te dekla ni •hotela,« je rekla tiho, z neko strupeno razločnostjo in tresoča se od odpora proti tej nenadejani nežnosti. »Povedala mi je. Krsfinčka mi je vse povedala!« Odrevenel je. »Kaj pa to tebe briga?« Je dejal. »Ali si bila kdaj tako dobra z menoj, da ne bi smel drugam’ Tvoja dobrota Je bila kakor kos ledu — ti svetnica. Poidi v svojo sobo.« Se trenutek prej jo je mislil odnesti tja na svojih rokah, zaljubljen v misel, da ga bo Imela rada 7,a to misel se ,|e počuti! ogoljufanega. In zdaj je hotel, da bi šla sama, da bi do kraja občutila, kako mora Iti, če on hoče tako. N! se zganila. Potegnil je zgornjo ustnico do nosa Ni hotela? Kako nc- : spameten je bil, da je samo za j hip utegnil pomisliti kaj dru-| gega. Skozi vso njeno tihoto, ki je imela včasih že nekaj otrplega, je povsem jasno čutil, da se ji gnusi, da se ji je vedno gnusil in da se to ne bo nikoli spremenilo. Glej, on pa jo je vzdrževal kakor kako grofico, plačeval ji je dve dekli, da se ji ni bilo treba pritakniti nobenega dela in ji je kupoval takšne obleke, kakor jih ni imela nobena druga v dolini! Toliko da mu niso | stopile solze v oči. Nenadoma je bil upadel v lica. Revsknll je: »Pojdi v spalnico in me tam počakaj. Takoj.« Vstala je Kaj pa ji je drugega preostajalo. Počasi je šla proti vratom, kakor da Ji jo sleherna minuta odloga dragocena. Bila je manj kakor njegova dekla In pomislila je, da bo tako do njene smrti — ali do njegove. Šesto poglavje 1 Znamenje z zvoncem in dvigalni koš se je ustavil. Nekaj izpodbudnih vzklikov. Z njegove ploščadi so zdrčali s premogom natovorjeni hunti, z druge strani pa so že potisnili na njihov prostor nove izpraznjene vozičke, Ta igra ?e je ponavljala s presenetljivo natančnostjo in hitrostjo in ljudje, ki so se po naključju, mudili v bližini, so radi obstali, gledali in uživali kakor otroci. Rudniški ravnatelj Fernhnhn ni mogel nikoli mimo tega izsi-pališča ali mimo nove separa- cije, ne da bi se občudujoče ustavil. Ta stasiti človek z vzvišenim podolgovatim obličjem pa je pravzaprav občudoval samega sebe, svojo podjetnost in modro vodstvo, kadar je občudoval nove rudniške naprave. In novemu dvižnemu stolpu, ki je bil postavljen po najnovejših pridobitvah rudarske znanosti, je dal svoje ime: Robert. Nasprotno pa je inženir No-votnv hitel mimo novega izsi-pališča, ne da bi se sploh ozrl. Zanj je bil rudnik kljub vsem novotarijam in spremembam vedno ista zoprna zadeva, neko potrebno zlo, nasproti kateremu so mu že davno otopeli čuti. Izparevanje kotlarne, razbijanje v mizarnicah, dim, ki se je dvigal iz ključavničarskih in kovaških delavnic, premogov prah v zraku, sikanje lokomo-bile v separaciji in škripanje huntov, ki gonijo svolo pesem, kakor da jim ne bodo nikoli obstala kolesa — to vse je moral ravnodušno prenašati, ker je pač spadalo k njegovemu poklicu. Navadil se je, da ni videl pustih hald premogovnega drobirja, ki so mu zakrivale nebo. Navadil se je na morečo nižino rovov, na zoprni prepih v bližini zračnih jaškov, na gnu-sobnost črne jamske vode. na neznosno vročino, ki vlada v oddaljenih sestopih in kamor moraš včasih — hočeš nočeš, četudi si gospod inženir. Vsak dan ga je zagrnil rudnik s svojo torno, le tu pa tam presvetljeno z brlenjem jamskih svetilk. Toda o teh rečeh si no delaš preglavic, če jih poznaš tako dobro, kakor jih je on poznal. Ograjeno rudniško dvorišče z novim dvižnim stolpom... Prvi šiht delavcev, ki se je od tod že ob štirih zjutraj razkropil po črnih katakombah »gverka« že davno dela tam nekje v globini. »Hej, Knaves!« je zaklical Novotny. Knaves je bil zmeraj prijazen, priljuden mož z dolgimi visečimi brki in visečimi lasmi, ki se je prav dobro razumel z rudarji, še bolj pa z gospodi inženirji in celo s samim ravnateljem Fernhahnom. Zdaj se je pojavil izza dvižnega ogrodja. »Srečno, gospod inženir!« »Ali me boste lahko spustili doli? — Nadpaznika Peklarja iščem.« »Prav zdaj so se tam spodaj na nalagališču ustavili. Slo bo,« je odvrnil možakar. »Peklarja pa boste našli vrh kopa Vilje-mina II.« »Dobro.« Oblečen v nepropustno po-oljeno pelerino — kajti v jašku tako rosi in kaplja, da bi bil sicer povsem premočen — je Novotny pristopil k vhodu. Na znak pritrkovalca se je dvignila velika bečva, ki je služila odpravljanju tovorov in ljudi. Vstopil je. Nad njim so se zaprla lesena zaklopna vratca jaška. Zmerno počasi je jel dvigalni koš drčatl nizdol. Zdaj si že slišal udarjati in dolbsti, globoko spodaj pa je zažarel rahel svit, ki je postajal vedno močnejši. 2 Vest o nesreči v rovu Vilje-mina II. se je bliskovito raznesla po vsem rudniku in po Mlakah. Ljudje so se jeli zgrinjati okoli novega dvižnega stolpa in so se spraševali z bledimi obrazi: »Kaj se je pripetilo? Kako se je pripetilo?« Nad delavci prvega šihta, ki so kopali v tem rovu, se je bil na nekem mestu podrl strop in jim je zaprl prehod v rov Alma. Krivdo za to so rudarji pripisovali nadpazniku Peklar-ju, ki je varčeval z jamskim lesom. Hipoma se je Knaves spomnil, da je ta ali oni že davno opominjal nadpaznika na prevelike presledke med podboji ravno v tem sestopu. A kaj, ko je nadpaznik trdil vedno nasprotno: da je prav tod okoli dovolj irdna sestava kamenine in bi oporniki sploh ne bili potrebni, a še manj opažba. Od veselja, da se je nadpaznik Peklar tako kruto zmotil in bo morebiti za svojo malomarnost pošteno kaznovan, so ljudje sprva pozabili, da je nesreča zadela mnoge izmed knapov, on sam pa je ostal živ in cel. Kakor iz uma je skakal po rovu Alma in s svojim visokim pre-v ržen im glasom, ki je zvenel kakor glas skopljenega petelina, preganjal kopače k delu. Kajti tam, kjer se je nekoč odpiral rov Viljemina II. je sedaj ležala neprehodna gmota kamenja, grušča in skal ki jo ie bilo treba odstraniti. (Dalje prihodnjič) FIIURTURA IM ŠPORT Ali smo tudi v rokometu zašli na stranske poti? Enostranska odločitev Rokomet, zveze Jugoslavije V prejšnji številki našega lista smo pisali, da je Rokometna zveza Slovenije zaradi nepravilnosti registrirala tekmo med »Odredom« in »Svobodo« iz Ljubljane s 6:0 v korist slednje. Istočasno je obvestila tudi rokometni klub »Rudarja«^ da je rokometni prvak Slovenije in da bo polfinalno državno prvenstvo z udeležbo »Železničarja« iz Niša in »Marjana« iz Splita ter »Rudarja« dne 2., 3. in 4 julija v Trbovljah V Trbovljah je bilo vse pripravljeno, toda dva dni pred začetkom prvenstva je prispela brzojavka, ki pravj takole: »Odred prvak — polfinalno državno prvenstvo se vrši v Ljubljani.« Na intervencijo »Odreda« je Rokometna zveza Jugoslavije razveljavila odločitev Rokometne zveze Slovenije in »Rudar« je — kakor vedno — ostal snet na ce- dilu. Vprašujemo se ali bodo pristojni športni forumi, pa čeprav v Beogradu, sploh upoštevali tudi odločitve republiških športnih forumov — ali bodo še vnaprej mimo njih in preko njih odločali po svoje. Nadaljnji komentar o tej stvari prepuščamo javnosti in ostalim, ki naj še podrobneje osvetlijo umazano zadevo vprašanju rokometnega prvaka Slovenije. Rokometno moštvo Rudarja, ki ga smatramo vkljub enostranski odločitvi Rokometne zveze Jugoslavije za prvaka Slovenije v rokometu za leto 1954 Finale za pokal rudar ev fuqoslavile V NEDELJO V TRBOVLJAH RUDAR II — PROLETAREC Drugo moštvo Rudarja se je po zmagi nad velenjskim Rudarjem kvalificiralo za finale, ki bo v nedeljo v Trbovljah na stadionu Rudarja. Rudar II je Nedeljski nogomet v Trbovljah Razen nogometnih tekem ni bilo v Trbovljah drugih nogometnih prireditev. Moštvo iz Slov. Konjic ni prišlo, da bi •odigralo tekmo proti ŠD »Svobodi«. V pionirskem prvenstvu so odigrali tekme takole: Rudar I. •—Dobrna 3:1, Rudar III—Svoboda 2:1. Nogometna igra med Bratstvom in Rudarjem v Hrastniku se je končala 0:2. Rezultatov ostalih tekem do zaključka lista nismo izvedeli. S A H Rudar (T) : Cinkarna (C) 5*:2* V nadaljevanju moštvenega prvenstva celjskega šahovskega okrožja so se igralci trboveljskega Rudarja pomerili v Celju s šahisti tamkajšnje Cinkarne in zasluženo zmagali s 5,5:2,5. Med Trboveljčani so se odlikovali Frece, Jazbec ml. Rugel, Opresnik in Taušič. Ostali rezultati v drugi sku. pini so naslednji: Cinkarna : Beton 4:4, Beton : Edinstvo II 7:1, Svoboda (Hrastnik) : Savinjčan II 8:0, Edinstvo II : Savinjčan II 4,5:3,5 ter Svoboda : Beton 5:2. Šahovski turnir v Zgornjih Trbovljah SK »Svoboda« v Zgornjih Trbovljah je imel prejšnji teden šahovski brzotumir za klubsko prvenstvo za mesec junij. Tekme se je udeležilo 24 šahiistov. Po dobljenih partijah je bil vrstni red sledeč: Sotlar 6, Langhof 4, Spilar in Hribar po 3. Lavrič in Koleto po 2 in Drobež 1. Slednji ie moral zaradi odhoda v službo po 4. partiji z igranjem prenehati. Šahisti trboveljske Elektrarne na delavskem šahovskem prvenstvu LRS v Portorožu Prejšnji mesec je bilo v Portorožu delavsko šahovsko prvenstvo LR Slovenije- Na tej republiški prireditvi ie igralo 16 šahovskih ekip. Šahisti iz Elektrarne v Trbovljah, sedem po številu, so na tem tekmovanju zasedli 9. mesto. Doseg tega mosta je za aktiv trboveljske elektrane vsekakor uspeh, ker je nastopil na ša. hovskem prvenstvu z najniže kategoriziranimi igralcL v nedeljo dokaj krepko zmagal v Velenju s 3:0. V drugem moštvu Rudarja so igrali nekateri igralci, ki že dalj časa niso nastopali, a reči moramo, da so dostojno zastopali barve Rudarja. V moštvu smo zopet videli Kosa, Krasnika, Zavolovška, inž. Keržana in druge, v golu pa Tauša. Kako bo v nedeljo in kdo bo finalist, ki bo zastopal Slovenijo, pa bomo videli v nedeljo. Kino »Svoboda« - Center v Trbovlja (Delavski dom) bo predvajal ameriški film »Črni človek«. Predstave od petka do ponedeljka. V nedeljo dopoldne ob 10. uri ameriški film »Zmaga nad temo«. Kino »Svoboda« Trbovlje II bo imel ha sporedu ameriški film »Odveden«. Predstave od sobote do ponedeljka. Izpred sodišča Z lopato jo je udaril Pred okrajnim sodiščem v Trbovljah se je pred nedavnim zagovarjal Franc Deželak, po poklicu rudar, stanujoč na Dolu pri Hrastniku, ker je meseca marca na svojem dvorišču z lopato dvakrat udaril po hrbtu in roki tovarišico D. A. ter ji prizadejal lahke telesne poškodbe. Obtoženec je dejanje na glavni sodnijski obravnavi priznal, zagovarjal se Je pa, da imajo doma spor zaradi posestva, ki ga je zapustil pokojni oče, ter da je inkriminiranega dne — bilo je to 6. III. t. 1. — oškodovanko napadel zato, ker ga je ponovno iz-j zivala. I Sodišče je obloženca obsodilo na 10 dni zapora ter je upoštevalo kot olajševalno okolnost njegovo dosedanje nekaznova. nost in skrb za družino ter tudi to, da je bil k dejanju izzvan, medtem ko obtežilnih okoliščin ni bilo najti. Poleg tega bo mora! plačati tudi stroške kazen, skega postopka. Z boksarjem in žilavko so ga napadli Ivan Klančišar, ključavničar, stanujoč v Kisovcu, Karel Mostar, rudar, stanujoč v istem kraju ter rudar Drago Roglič iz Zagorja-Podkraja so se morali pred okrajnim sodiščem v Trbovljah zagovarjati, ker so 20. decembra lanskega leta napadli in povzročil lahke telesne poškodbe Ivanu Prosencu, ko se je le-ta vračal proti domu. Poškodovanec je na obravnavi izpovedal, da je bil že prej obveščen o tem, da ga bodo napadli in je imel tudi vso pot proti domu to slutnjo. Ko je prišel na razdaljo kakšnih 30 metrov od mostu v smeri proti Stra-hovljam, ga je tam res čakala skupina fantov, med katerimi so bili tudi omenjeni trije obtoženci, ki so Prosenca dejansko napadli. Klančišar ga je prvi udaril z boksarjem po obrazu tako, da mu je odlomi] polovico zgornjega desnega sekalca. Ko se je j poškodovanec temu napadalcu umaknil, je že prihitel drugi ob-toženec Karel Mostar in ga uda-Iril z žilavko po glavi — tretji obtoženec Drago Roglič pa se mu je vrgel pod noge, s čimer je Prosencu onemogočil beg pred napadalci. Vsi trije obtoženci so dejanje deloma priznali, zagovarjali so se pa, da so se pred poškodovancem le branili, ker je bil v resnici le on tisti, ki Jih je z nožem v roki napadel. — Iz zaslišanja številnih prič, pa je sodišče prišlo do prepričanja, da zagovori obtožencev ne drže in da so v resnici oni tisti, ki so Prosenca »nažgali«, kakor so se po dogodku celo sami hvalili. Za storjeno dejanje je sodišče odmerilo Ivanu Klančišarju 1 mesec zapora, Karlu Mostarju In Dragu Rogliču pa vsakemu po 14 dni zapora. Vsi trije obtoženci so nadalje nerazdelno dolžni trpeti stroške kazenskega postopka v znesku 3007 din, poškodovancu pa morajo plačati znesek 5550 din. Uradno osebo je žalil Branko Lajovic, zaposlen v rudniku Trbovlje, je prišel nekega dne v februarju letošnjega leta v Posredovalnico' za delo pri OLO Trbovlje, kjer je predstojnika urada žalil z očitkom, češ da daje službe samo za šnops. — Obtoženec je na sodišču dejanje priznal, se je pa zagovarjal, da je inkriminirani očitek ki ga je izgovoril proti šefu posredovalnice, slišal tudi od dru gih. Sodišče pa zagovora obtoženca ni upoštevalo, ker je prišlo do prepričanja, da je z na činom in ob okoliščinah,' kakor je izgovoril očitne mu besede hotel predstojnika posredovalnice žaliti, zaradj česar ga je sodišče obsodilo kot krivega kaznivega dejanja obrekovanja po členu 169/1 kazenskega zakona na razmeroma nizko kazen 3000 din, to pa spričo tega, ker je obtoženec dejanje priznal in ga storil tudi v precejšnji razburjenosti, polo^ tega pa do sedaj še ni bi] nikol kaznovan. DOPISUJTE V Ljubiteljem narave I Planinsko društvo Trbovlje (matica) po tej poti obvešča svoje članstvo in ostale ljubitelje prirode, da bo imelo svoj Planinski teden v dneh od 11. do 18. julija t. L po skrbno pripravljenem razporedu, v katerem ne bo manjkalo izletov. V počastitev tega Tedna bodo prispevala svoj delež tudi domača trgovska podjetja in to na ta način, da bodo v svojih izložbenih oknih prikazala material, ki se nudi potrošnikom po primernih cenah za izživljanje v planinah. K temu bo Planinsko društvo Trbovlje pripomoglo s svojim arhivom (fotografijami in ostalimi rekviziti), da bo prikaz dela in uspehov na tem področju dejavnost; in izživljanja čim bolj popoln. Predvideno je prikazovanje planinskega filma kolikor bo društvu to uspelo) in planinsko predavanje, o čemer bo občinstvo obveščeno z običajnimi razglasi (lepaki) Posebno opominjamo vse občinstvo na zaključni dan Planinskega tedna (v nedeljo, 18. julija); ob tej priložnosti je predviden velik skupinski izlet, in sicer v sestavu in s sodelovanjem vseh »Svobod« naših revirjev kakor tudi sosednih. Ta izlet je nameravan na priljubljeno izletniško točko Mrzlico, kjer so se že nekoč shajali naši revirski revolucionarji in danes vidni politični funkcionarji v revirjih in drugod. x>«c»ooooooooooooooooooo-ooo<; Odgovorni urednik Planinsko zborovanje na Mrzlici bo na Storovi ravni, kjer je nekoč stala koča »Prijateljev prirode«, ki imajo namen, da se ob tej priložnosti snidejo v čim večjem številu s planinci, prijatelji in gosti, ki nameravajo priti na ta dan iz sosedne Hrvatske. PD Trbovlje pričakuje, da ga bo trboveljsko in ostalo občinstvo z udeležbo izleta na Mrzlico razveselilo, s tem pa pokazalo, da je zvesto lepoti naše slovenske zemlje. Skupno s planinci bodo naši delovni ljudje uživali krasoto naših planin in lepoto razgledov z njihovih vrhov. V tem času pa bodo pomembni dnevi in jubileji, kot n. pr. letnica 1899, 1931 in 17. julij 1932, ko je bila odprta zadnja predvojna planinska koča na Mrzlici, ki je bila za časa okupacije z ostalimi planinskimi kočami na naših vrhovih požgana, ter je na njenih temeljih leta 1946 zrasla nova planinska koča — ena izmed prvih po vojni zgrajenih planinskih domov. Poleg proslave teh obletnic pa se obeta vsem zasavskim ljubiteljem narave redka in pomembna slovesnost in sicer jubilej našega »bronastega« Poldeta Majdiča, ki se bo ravno v teh dneh povzpel tisočič na teme naše stare Mrzlice. Tov. Polde Majdič je dolgoletni član PD Trbovlje, enako je bil član društva »Prijateljev prirode«, večkratni društveni predsednik, odlikovanec s srebrnim častnim znakom Planinske zveze Slovenije, ki jih nosijo med zasavskimi planinci samo trije: poleg Poldeta Majdiča še Avgust Kostanjšek in Ante Beg, sedaj stanujoč in službujoč v Ljubljani. Naj nam bo Polde Majdič vzgled vztrajnosti in požrtvovalnosti, zato se pridružimo njegovemu jubilejnemu vzponu na Mrzlico. Vzpon na Trrglav Planiško društvo (matica) v Trbovljah sporoča svojim članom in vsem ostalim, ki se želijo povzpeti na vrh Triglava, da bo spričo velikega zanimanja za to turo priredilo v dneh od 22. do 26. julija skupinski izlet po naslednji poti: od Trbovelj do Mojstrane z vlakom, nato po dolini ob potoku Bistrica mimo slapa Peričnika do Aljaževega doma v Vratih s počitkom, nato V zlatokopskem mesta Lead-villu v Coloiadu je začel podjeten Američan iz Minnesote, ki mu je bilo Thomas Biggers ime, izdajati leta 1859 svoj dnevnik. Dai mu je ime »Večerni počitek zlatokopov«, in v njem je objav, ljal razen lahkih, ganljivih zgodb tudi vsa poročila, ki so mu jih prinesli na hitro poiskani so-trudniki iz salonov, rudnikov in z družinskih slovesnosti. List je Imel dosti bralcev, toda ti bralci so bili skoraj sami pustolovci in delno zelo sumljivi l/udje, ki so čez dan brskali okoli mesta za zlatom, zvečer pa polnili gostilne. Nekega dne je prinesel Biggers naslednjo novico: »Snoči sta se dva petelina Jim Crack in Ted Freeman preveč napila v gostilni Mrs. Simpsonove. Oba idiota, ki sta po vsem mestu znana zaradi svoje podlosti, sta drug drugega dolžila, da sta ušla Iz jetnišnice. Najbrž je to pri obeh resnično. Nazadnje sta s divji jezi planila drug na drugega In se začela obdelovati z nožem. Mr. Jonathan Smith, ki se nekoliko razume na ranocelništvo, nam sporoča, da bosta oba umrla. Mirni leadvilleskj meščani za Obema pretepačema in kaznjencema ne bodo jokali.« Samo po sebi je bilo to poročilo prav nedolžno, saj je po svoji vsebini in načinu pisanja ustrezalo temu, kar so bralci /i- j stoo takrat zahtevali. Netočno pa ; je bilo prerokovanje Mr. Smitha, ' in to je postalo za urednika usodno. Mr. Biggers je pisal eno svojih kratkih zgodb, ko so iznenada zarohneli težki koraki na stopnicah. Vrata so se odprla in se s treskom zadela v zid. Orjaški možak, ki jg imel svoj široki, rdeči obraz ves prelepljen z obliži, /e vstopil. Za pasom je nosil dolg nož in v roki ogromen pihalnik. Obiskovalec je zaloputnil vrata in se počasi približal Blgger-sovi mizi. »A/i ste vi odgovorni urednik tega straniščnega lista?« je vprašal? Mr. Biggers je ostal miren. »Ne!« je odgovoril. »Jaz sem samo sotrudnik. Urednika m iu,« Ga bom pa počakal/« je zapihal zlovestni gost in sedel na stol. »Vi tudi niste napisali zlaganega članka, kjer je rečeno, da sva jaz m moj prijatelj Ted Freeman kaznjenca, kaj?« Mr. Biggersu se je posvetilo. »Kaj pa vendar mislite, mister Crack!« je vzkliknil. »Poznam vas kot častivrednega meščana in prav bolelo me je, da je moj šei pustil takšno obdolžitev v list.« »To me veselil« je dejal Crack. »Všeč ste mi in ko bom spravil vašega prekletega šeta s poti, boste vi prevzeli vodstvo lista! Moj prijatelj Ted in jaz sva se nekoliko sporekla, zdaj sva se pa spet pobotala. Pravzaprav je hotel on obračunali z Biggersom, pa sem ga prehitel. Kdaj pa misli dedec priti?« Biggers je v zadregi pogledal proti oknu, in s/ ni vedel pomagali. Tedaj je zagledal moškega, ki je čez trg hitel proti hiši. Moža z obešenjaškim obrazom in vsega prelepljenega z obliži. .. »Tamle prihaja1« je vzkliknil Biggers. »Os tanile tu In ne ganite se! Nasproti mu pojdem in rekel mu bom, da ga čaka neka dama. Potem ne bo ničesar sunfill« Jim je jezno prikimal in pobesil svoj pihalnik. Ko je Biggers stekel po stopnicah navzdol, ga je zagrabila Freemanova roka. »Ali ste vi odgovorni urednik te jame za gnojnico!« je vprašal in pomolil Biggersu pištolo na čelo. »Ne!« je mirno rekel Biggers. »V svoji sobi sedi.« Tedaj je Ted zdrvel po stopnicah. Ko se je Biggers splazi/ skozi hišna vrata, sta počila dva strela In za njima se je slišalo divje razgrajanje. Se isti dan je Biggers pobral svoj denar v banki in zapustil gostoljubno mesto zlatokopov. Jim in Ted pa tla menda nekaj mesecev nato spet ozdravela. pa v nadaljevanju pod Triglavsko steno preko Praga (ali pa po Tominškovi poti) do Staničeve koče, čez Raž na Kredarico, okrog po položni poti do (torna Planinka s prenočevanjem — naslednji dan pa sledi v zgodnjih urah vzpon ,na vrh Triglava. Povratek na Planinko dalje mimo sedla Doliča, kjer stoji Tržaška koča, nato čez Hribari-ce v Zajezersko dolino z ogledom delovišča na Prehodavcih, kjer gradijo zasavski planinci kočo. V naslednjem mimo zelenih trat in vedno zelenita macesnov ob ostalih Triglavskih Jezerih do koče pri teh jezerih. Tu se določijo morebitni krajši izleti na Ute ali preko Štabe na Malo in Veliko Tičariso ali pa ogled spomenika iz prve svetovne vojne (po predhodnem dogovoru). Prav tako je nadaljnji povratek s Triglava s:var medsebojnega in sicer, ali se izletniki vrnejo preko Komarče mimo izvira Savice k Bohinjskemu jezeru ali pa po drugi poti čez Lupučnico mimo planine na Kraju čez Komno v Bohinj in nato dalje na železniško postajo Bohinjska Bistrica in po železnici do Trbovelj. Tura bo trajala štiri dni in terja več izknšenosti v gorah. Vsa ostala pojasnila pa dobijo interesenti v uradnih nrah v društvenem lokalu (pri Povšetu) vsak torek in petek popoldne. Za vodiča sta določena dva preizkušena poznavalca Julijskih Alp. Planinsko društvo Trbovlje Turistično in olepševalno društvo Trbovlje vabi vsa svoje člane in vse, ki se zanimajo za olepšavo trboveljske doline, na svoj redni letni občni zbor, ki bo v četrtek, 8. julija, ob 17. uri v dvorani Delavskega doma z običajnim dnevnim redom. — Po občnem zboru bodo na dnevnem redu kratki filmi z lepotami naše zemlje. Odbor. Za smeh BOLJŠI ZASLUŽEK Lovec je izgubil psa ter ob-javiil oglas, da plača 5000 dinarjev tistemu, ki bi ga našel. Klical je preko telefona: »Halo, rad bi govoril z vašim oglasnim oddelkom.« »Ni nikogar tu,« je odvrnil vratar. »Dobro, pa dajte nekoga iz uredništva!« »Tudi tam ni nikogar.« »In urednik, ali je on doma?« »Tudi njega ni v pisarni.« »Kje pa so vsi pravzaprav?« »Odšli so iskat vašega psa,« je odgovoril vratar. MoH\/ i-7 Bakra V.JU jočo umetnost Ljubljani)