poštnina plačana v gotovini leto LVII. V Ljubljani, v četrtek, dne 12. decembra 1929 Št.' 284 st, 2 Din Naročnina ta kraljevino Jugoslavijo mesečno 25 Din polletno 150 Din celoletno 300 Din za inozemstvo meaecno 40 Din nedeilsRa Izdalo celoletno v Juge Slavili 120 Din, za Inozemstvo 140 D VENEC S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec « Cene oglasov 1 stolp. pelll-vrsla mali oglasi po 1'30 m 2 D,večji oglasi nad 45 mm vlSIne po Oln 2-50, veliki po 3 ln 4 Din. v uredniškem delu vrstica po 10 Din n Pri večiem □ naročilo popust Izide ob 4 zjutraj razen pondelJKo in dneva po prozntKu Vreanlitvo le v Kopliaricvi ulici it. 6/Ili Rohopisl se ne vračalo, aelranhjrana pisma se nc sprelemalo •>• Lrednl&iva telefon šl. 2050. upravnlitva it. 232S Uprava /e vKopttarlevi ul.il. a chounl račun: Llubl/ana itev. lO.tiSU In 10.349 •ra Inscrale, Sara/evoit.750.J, Zagreb it. 39.011, Vraga in Kuna/ it. 24.797 Ali je avstrijska ustavna kriza rešena? »Slovenec« je redno poročal o vseli fazah ustavnega boja v Avstriji. Toda vara se, kdor meni, da je bila v soboto v Narodnem svetu ustavna kriza rešena. V najkočljivejših vprašanjih je prišlo do »bojnega glasovanja«, po katerem najvažnejše zahteve večine in posebno Heiimvehrovcev niso dobile dvetretjiuske večine. Soglasno so bile sprejete le tiste točke, za katere se je kanclerju Schobru posrečilo, doseči sporazum tekom dolgotrajnih pogajanj s socialnimi demokrati. Vse glavne zahteve Heimwehrovcev pa so padle in morali so glasovati o nadomestnih določilih, v katere so socialisti privolili. Po teh določilih Dunaj ostane zvezna dežela. Popravljena je samo anomalija, da je mestni župan v vseh vprašanjih prva in zadnja instanca. Mestni zastop je obenem deželni zbor in župan je tako tudi deželni glavar. Pritožbe proti odločbam županstva je končnoveljavno razsojal deželni glavar. Socialisti so privolili, da bodi zana-prej v mnogih ozirih zadnja instanca zvezno ministrstvo, kakor je po vseh drugih deželah. Ali ludi v taki konipetenci ministrstev je potegnjena dovolj ozka meja, tako da tudi ta pridobitev večinskih strank ni posebno važna. — Dalje so socialisti privolili, da bo zanaprej najvišji računski svet nadzoroval nekatere občinske račune, kakor dela v vseh drugih deželah povsod v vsem gospodarstvu. Drugače pa ostane Dunaj tudi zanaprej — zvezna dežela z obsežno zakonodajo in socialisti so slej ko prej gospodarji mesta. — V šolstvu so koncesije socialistov neznatne. Gora je torej rodila — miško. Zato ni ni-kakega razloga za tisto gostobesedno glorifi-kacijo dokončanega ustavnega boja, kakor či-tarao v vseh meščanskih listih, dasi moramo priznati, da je kancler Schober dovršil velikansko delo. Vse je namreč kazalo, da sploh ne pride do kakega sporazuma med večino in socialisti, kar bi vodilo v neizogibno meščansko vojno, za katero so se pripravljali v prvi vrsti Heimvvehrovci. — Pri tem so seveda računali, da pojde vsa državna avtoriteta ž njimi, torej ves vladin aparat z vojsko, policijo in orožništvom. Zveza vseh teh činiteljev s Heiimvehrovci bi kajpada postala za socialiste velika nevarnost, ako bi sploh bila mogoča. Heiimvehrovci so bili prepričani, da pride do zveze vseh teh faktorjev. Schober ima za seboj vso svojo policijo, ki je morda v, vsej Evropi najbolje organizirana in oborožena. — Vaugoin pa ima vojsko, a sam je z dušo in telesom zapisan Heimwehru. Toda ves zunanje-politiški položaj je tak, da bi meščanska vojna v Avstriji pomenila nevarnost za splošni evropski mir. Avstrijski socialisti imajo za seboj mogočno nemško socialno demokracijo, ki ima v Rajhu eno glavnih besed, — imajo za seboj angleško delavsko stranko, ki je na vladi, imajo za seboj proletariat vsega sveta. Mogočni vplivi iz vseh možnih držav so kazali Schobru pot, kako edino more vladati v Avstriji in rešiti ustavno krizo. Imperativna smernica mu je bila: sporazum s socialisti za vsako ceno. In Schober je sporazum tudi dosegel — tak, kakor je čitateljem že znan. Heimvvehrovci sicer kričijo, da take ustavne reforme ne priznavajo ter kličejo na krov vse pristaše, da se naj boj zdaj šele prav prične. Ako bi šlo po njihovo, bi boj za ustavno reformo bil šele v pričetku, a končna zmaga mora biti popolna. Drugi pa zopet slavijo kanclerja Schobra za dosežen sporazum in sicer po pravici, kajti spravil je vendar pod streho mnoge dragocene pridobitve, ki jih je izvil socialistom iz rok. Mnogim te reforme zadoščajo, — drugim pa je naravnost po volji, da je vsaj za nekaj časa konec ustav, boja, da pridejo na vrsto mnogo važnejša gospodarska vprašanja. — Avstrijsko gospodarstvo ne prenaša takih bojev, ki so se pokazali prav zadnje čase naravnost pogubni za vse sloje enako. Nezaupanje inozemstva v stabilnost avstrijskih razmer je upropa-ščalo kredit industrije in trgovine, naročila iz inozemstva so izostajala, trgovske zveze so se zrahljale do neznosnosti, — in strahovito je narastlo število brezposelnih. — Zato potrebuje Avstrija mirnejših časov, da si popravi dosedanje škode in postavi svoje gospodarstvo na zdravejše temelje. Po odgJasovani ustavni reformi mnogi krogi upajo, da so taki časi zdaj prišli. In pripravljajo se na intenzivno delo na vseh poljih industrije, obrti, trgovine. Vtakih mislih in težnjah pa ne bo časa za podpiranje lleiimvehrovstva. Zato treba šele počakati, kakšne uspehe bo imelo heimvveh-rovsko udrihanje po doseženem sporazumu in pozivanje na krov vseh svojih somišljenikov. — Smo torej v dobi — pričakovanja posledic, ki se pokažejo poslej v širokih vrstah avstrijskega nemštva. Heiimvelirovstvo pa treba imeti pred očmi in ga primerno uvaževati. Znani francoski no vinar in politik Sauenvein je posvetil temu gibanju pozornost, ki je zbudila nemalo senzacijo na svetu, tudi pri nas. Ali dokazal je ravno nam, dn mož misli tudi za — nas, ki pre- Neverjetna pisava itat. tiska — Ljubljana, 11. dec. Italijanski listi so vporabili obisk francoskega brodovja v naši obali v to, da so na svoj način napadli Jugoslavijo in jo obdali z vesmi rekviziti, ki so lastni samo italijanski žurnalistiki. Jugoslaviji se preti z letečim levom. Opominja se, da bi Jugoslavija morala biti hvaležna Italiji. Iznaša so historijat o neki zmagi pri Vittorio Venetto, ter se nas nazivlja z gusarji (razbojniki). Razen tega pa Italijani trdijo, da smo mi tvor na našem lastnem telesu radi pogrešene zunanje politike. Ostalih izrazov, ki jih italijanski tisk siplje na nas, ne moremo niti prinašati, ker nam tega ne dopušča naša vzgoja. Pri vsem tem imenuje italijanski tisk lepe francosko-jugoslovanske svečanosti priprave za vojno. Ne radi Italijanov, ampak radi drugih, moramo reči, da sta naši podmornici, ki sta te dni prispeli v našo luko, defenzivnega značaja. Čudno je, da Italija, ki je do zob oborožena, očita svoje grehe ravno Jugoslaviji. Italija grozi, da bo na prihodnji pomorski ra/.orožitveni konferenci nastopila proti francoski lezi in zahtevala redukcijo podmornic in sicer v razmerju, ki bi bil na škodo naši kraljevini. Kar se tiče obiska francoskega brodovja v našem morju, ni v tem nobena vojna demonstracija, kakor hoče to naslikati italijanski tisk. Ta obisk je le akt. prijateljstva in miroljubnih teženj obeh držav, akt kurtuazije, s katero je francoska vlada vrnila obisk našega brodovja, ki je bilo letos obiskalo francosko obalo. Zakon o pobijanju rastlinskih škodljivcev Belgrad, 11. dec. AA. Nj, Vel. kralj je na predlog ministra za poljedelstvo podpisal in proglasil zakon o pobijanju bolezni in škodljivcev na kulturnih rastlinah. Zakon ima 24 členov. Zakon predpisuje, da mora vsak lastnik zemlje, užitkar ali zakupnik, obvarovati škode svoje rastline pred rastlinskimi boleznimi in škodljivci. Dalje je dolžan ravnati se v ta namen po predpisih vladnih in slrokov-njaških organov in ustanov, dati na svoje stroške v to svrho delovne sile na razpolago in obveščati občinska oblastva o pojavih bolezni na rastlinah in rastlinskih škodljivcih. Zakon predpisuje, da mora resnično in verodostojno poročati o vseh pojavih rastlinskih bolezni. Dalje govori zakon o dolžnosti državnih strokovnjaških organov in državnih strokovnjaških organov in državnih poljedelskih oglednih in kontrolnih postaj, glede uničevanja rastlinskih bolezni in škodljivcih. Občinska oblastva so dolžna ukreniti vse potrebno za pobijanje bolezni na rastlinah in njihovih škodljivcev. Za zbiranje gotovih škodljivcev se smejo deliti nagrade iz občinskega poljedelskega zaklada. Iz istega zaklada se nabavljajo tudi naprave za pobijanje bolezni na rastlinah in njihovih škodljivcev. Sreski načelnik vodi skupno iu občo akcijo za pobijanje rastlinskih bolezni. Ban je dolžan za pobijanje rastlinskih škodljivcev in bolezni predpisati metode in potrebne ukrepe, paziti na to, da se sprejemajo obči pre-ventivni ukrepi, zlasti glede okuženja semen. V dolžnost bana psada tudi zatiranje kobilic. Stroške nosi pol država, četrt banovina, četrt pa zainteresirana občina. Ministrstvo poljedelstva je po pravilniku glede ukrepov in načina pobijanja pcedinili bolezni na rastlinstvu in njegovih škodljivcev pooblaščeno, da prepove uvoz in tranzit semen izvestne kulture in da nadzira vse delo za pobijanje rastlinskih škodljivcev. Zakon podrobno našteva vse pravice in dolžnosti ministrstva. Naposled govori zakon o pritožbah in kaznih. Denarne kazni gredo v blagajno občinskega poljedelskega zaklada odnosno državnega poljedelskega zaklada. Po odstopu Konduriotisa Atene, 11. dec. (Tel. -Slov.«) Republikanske stranke so pripravl jene, kandidirati Veni-zelosa za predsednika republike. Venizelos pa je to do sedaj odločno odklonil. Niti razpravljati ne pusti o tem. Podpiral bo Zaimisa in če bo pri republikanskih strankah zadel na odpor, bo predlagal kandidaturo Kafandarisa, ki je bil preje njegov sodelavec, pa sta se pozneje sprla radi gospodarskih vprašanj. MINISTER GONATAS DEMISIONIRAI.. Atene, 11. dec. (Tel. »Slov.«) Prometni minister Gonatas je danes podal Venizelosu svojo demisijo, da olajša vrnitev rojalistov v poslansko zbornico. Kakor znano, so se roja! isti odstranili iz parlamenta, da tako trajno protestirajo proti Clonatasu, ki je bil med voditelji vojaške vstaje 1.1922 in je soodgovoren za usmrtitev rojalističnili voditeljev. Pariz, 11. dec. (AA.) »Havas« poroča iz Aten, da je odstopivši predsednik grške re- Seja delodaralskih organizacij Belgrad, 11. dec. AA. V prostorih belgrajske trgovske zbornice je bila včeraj in danes skupna konfcrenca zastopnikov vseh delodajalskih organizacij iz države. Na tej konferenci, ki je bila za gospodarske kroge izrednega pomena, je bil v imenu ministrstva trgovine in industrije dr. Steinmetz, načelnik oddelka za zunanjo trgovino, in M. Tomišič, šef zavoda za pospeševanje inozemske trgovine. Konferenci so bili predloženi rezultati razprav o carinski tarifi, o delu in organizaciji zavoda za pospeševanje inozemske trgovine, o organizaciji zbornic po francoskem sistemu, o industrijski statistiki in končno o kontroli izvoza. V vseh teh vprašanjih jc bilo doseženo popolno soglasje. Sklenjeno je bilo, da se o teh sklepih obveste pristojni ministri. malo mislimo... Ni treba metati tako važnega gibanja v koš sovražnikov toliko časa, dokler se ne skaže, da nam je nepoboljšljivo sovražno. Treba skušati, pravičneje presojati vse tako gibanje in spraviti ga v soglasje z našimi nteresi. —- Sauenvein vse to dobro ve, in vendar je prišel med Heimvvehrovce ter je potem simpatično pisal o njih. On namreč ve, da skušajo neki drugi sosedje vpreči lo gibanje v svoj jarem, ki je ogromni večini Nemcev strupeno zopern, Francozom uotoriški neprijazen. Zato svetujem, da mi podpiramo in-tenftije prijaznega nam Snuenveim in gremo no isti poti... publike Konduriotis priobčil v današnjih jutranjikih pismo, v katerem naznanja, cla je odstopil samo iz zdravstvenih razlogov. Politični krogi smatrajo, da bo iz sedanje vlade izpadel minister Gonatas, kar bo omogočilo poslancem narodne stranke, da se vrnejo v parlament. Grški listi o odstopu Atene. II. dec. (Tel. »Slov.«) Vsi republikanski listi obžalujejo, da je Konduriotis odstopil, in se mu zahvaljujejo za njegove zasluge. Vladi sovražni, dasi republikanski »Hi-merision Tvpos« izjavlja, du je Konduriotis nalašč sedaj odstopil, da bi Venizelosu omogočil, ponuditi novemu državnemu predsedniku odstop vlade in tako vlado spremeniti. Rojali-stična »Proja« trdi, tlu jc Konduriotisov sklep v zvezi s sklepi vlade, ki hoče omejiti niormi-riški program kljub okrepitvi turškega brodovja. Kot bivši admiral pu je Konduriotis pristaš močne vojne mornarice. Francoska mornarica v Dalmaciji Split, 11. dec. (Tel. .Slov.«) Davi ob 8 so francoski častniki priredili izlet v Trogir. Na obali jih je sprejela velika množica ljudstva z županom na čelu. Župan je pozdravil francoske mornarje in izrazil veselje, da more sprejeti zastopnike velikega našega zavezniškega naroda. Popoldne so jiriredili francoski častniki izlet v Vranje. Tudi tam jih je občinstvo sprejelo z zastavami in godbo. Bili so živahno aklamirani in pozdravljeni. Admiral Dubois je popoldne ob 5 priredil na admiralski ladji čajanko na čast našim oblastem iu meščanstvu. Čajanki je prisostvovala velika množica ljudstva. Splitski športni klub »Gusar« je zvečer priredil svečan ples. Gostje bodo jutri ob 8 zjutraj odšli k slapovom Kuharice. Obenem si bodo ogledali električno centralo. Ob 2 popoldne bo tekma med splitskim nogometnim društvom Hajdukom in francoskimi mornarji. Popoldne ob i) priredi francoska mornariška godba koncert na obali. Ob 8 zvečer bo v gledališču svečana predstava operete Maršal Marmont. Naše občinstvo je danes ogledovalo francoske ladje. Dubrovnik, 11. dec. (Tel. Slov. ) V bližini Irgn Slano je ladja Srbin , ki vzdržuje promet med Trstom in Patrasom. /a d ein v obalo in se pri leni težko poškodovala. Kraljeva stava Belgrad, 11. dec. (AA.) Na dan slave Nj. Vel. kralja, sv. Andreja bo opravljena služba božja v dvorski kapelici. Lomljenje slavskega kolača bo v dvoru na Dedinju. Slavju bodo prisostvovale samo povabljene osebnosii. Knjige za pismene čestitke in vpis bodo razstavljene v maršalu tu dvora v Belgradu. Sofijska pogajanja se bodo nadaljevala Sofija. II. dec. (AA.) Bolgraski listi se bavijo /. nadaljnjim potekom konference med Jugoslavijo in Bolgarsko, ki je bila prekinjena z nenadno smrtjo predsednika jugoslovanske delegacije Radomira Saponjiča. Listi izražajo nado, cla se bodo pogajanja nadaljevala še tekom tega ledna. Francosko mnenje o jug, zunanjih odnošajih Pariz, 11. dec. (AA.) Poročevalec proračuna ministrstva zunanjih zadev Paganon je podal poročilo o mednarodnem položaju. V, svojem poročilu je poročevalec ugotovil, da je Francija v svojih odnošajih napram Nemčiji opetovano pokazala širokogrudno razumevanje za pomiritev in za odklonitev težkoč, ki so v zvezi z izvedbo mirovnih pogodb. Govornik je obžaloval smrt dr. Stresemanna in omenil, s kolikim pomirljivim duhom je Francija nastopala na konferenci v Haagu. Zatem je navajal težkoče, ki jih je imela komisija, ko je nadzirala, ali Nemčija izvršuje obveze razorožitve. Izpraznitev Porenja gre gladko od rok a zadržanje prebivalstva napram odhajajočim četam pobija vse tendenčne vesli, ki so jih svojčas sistematično razširjali. Pariz, 11. dec. (AA.) Proračunski poro čevalec o proračunu ministrstva zunanjih del Paganon se je v svojem poročilu o zunanji politiki dotaknil nadalje italijansko-jugoslo-vanskih odnošajev in naglašal, da se po ratifikaciji nettunskih konvencij s strani Jugoslavije ni moglo več dvomiti o dobri volji Jugoslavije, da vzpostavi mirne odnošaje z Rimom. Čeprav je 27. januarja t. I. prenehala veljava prijateljske pogodbe med Jugoslavijo in Italijo, vendar doslej še noben dogodek ni mogel motiti odnošajev med obema državama. Kampanja »Giornale DTtalia« glede dozdevne aktivnosti jugoslovanskih iredentističnih organizacij ni našla odmeva v belgrajskem iu rimskem časopisju, kar se je lo dogajalo prejšnja leta. Navzlic temu pa to ne pomeni tega, da bi italijansko-jugoslovanski odnošaji sloneli nn tako čvrstih osnovah, ki izključujejo nove preizkušnje. V svojem nadaljnjem govoru se je Paganon bavil z bolgarsko-jugoslovanskimi odnošaji in ugotovil, da je incident z dr. Pave-ličem poslabšal odnošaje, ki so postali po sklenitvi pirotskih konvencij znosljivi. Govornik je izrazil nado. da bo po uveljavitvi pirotskih konvencij v leni pogledu bolje. Nadeja se nadalje, da bo dosežen sporazum o vseli ostalih vprašanjih, lako da bo zmanjšana možnost spopadov, ki so ogrožali ludi mednarodni mir. Končno se je govornik bavil x grško-jugoslovanskimi odnošaji in ugotovil, da pomenijo podpisi dne 27. aprila važen dogodek, ki vzpostavlja prijateljske odnošaje med obema državama in izhodišče za novo prisrčno sodelovanje. Fotič imenovan za @osfanika Belgrad, 11. dec. Nj. Vel. kralj je imenu val za izrednega poslanika in opolnomočenega ministra v Moskvi v 2-1. Konstantina Fotiča. generalnega političnega direktorja v ministrstvu zun. poslov, doslej v 3-1. (G. Fotič ostane še nadalje na svojem dosedanjem položaju \ Belgradu, ker diplomatske zveze med Jugoslavijo in Sovjetsko Rusijo še niso vzpostavljene.) Belgrajske vesti Ban dravske banovine ini. Dušan Sernei je bil sprejet v avdijenci. Po avdijenci je od potoval v Ljubljano. Bivši minister zn socialno politiko Stje pan Baric je bil danes sprejet v daljšo avdijenco. Belgrajski nadškof dr. Rodič je danes od potoval v Zagreb, kjer se bodo vršila posvetovanja škofov. Belgrad, 11. dec. (Tel. Slov.«) Posebei odbor za postavitev spomenika dr. Reisu je danes razposlal oklic na rodoljubno prebival stvo, cla prispeva za spomenik, ki naj bi sr dr. Reisu postavil na Kalitnegdanu. Belgrad, 11. dec. (AA.) Minister prometa inž. Lazar Radivojevič je odredil, da se bc odslej imenovala direkcija za rečno jilovbo »Jugoslovanska rečna plovidba«. Belgrad, 11. dec. (AA.) Snoči je bila seja upravnega odbora obrtne zbornice v Beigra i du. Na seji so razpravljali o internih zborničnih vprašanjih in sprejeli zbornični proračun za leto 1!i:iO. Plenarna seja zbornice bo 15. I. m. Zakon o narodni šoli Določila glede učencev. § 56. določa, da se telesno in duševno po-eebno zdravi otroci morejo vpisati v šolo s popolnoma dovršenim šestim letom, drugi se morajo po dovršenem sedmem letu. § 57. Vpis učencev izvrši krajevni šolski odbor najkasneje do 1. julija na podlagi zdravniškega pregleda vseh otrok po spisku, ki ga bo na svojo odgovornost sestavila upravna občina, § 58. Na podlagi zdravniškega spričevala se oproste od obiska narodne šole bolni in nezadostno razviti ati telesno nesposobni otroci. § 60. določa, da morajo vsi otroci redno obiskovati šolo, za kar so odgovorni njih starši, ter navaja, kdaj se opraviči izostanek iz šole. V slučaju, da otroci neupravičeno izostanejo iz šole, kaznuje krajni šolski odbor starše z opominom ali denarno kaznijo od 10 do 20 Din, ali tudi višje. Denarne kazni gredo v državni šolski fond. § 62. Starši, ki jih pozove krajevni šolski odbor, se morajo pozivu odzvati. Ako se ne odzovejo, mora občinska oblast proti njim postopati ravno tako, kakor če se ne odzovejo pozivu druge oblasti. § 63. pravi, da se ocenjujejo učenci dvakrat na leto (meseca januarja in junija) ler določa te rede: odličen (5), zelo dober (4), dober (3), slab (2), zelo slab (t). § 67. Telesna kazen ie prepovedana. Druge kazni se morejo uporabljati samo, če ne ubijajo volje ali samozavesti učenca. § 68. Učenci ne morejo biti člani društva na | verski podlagi niti druStva, ki bi v kakršnemkoli j oziru oviralo versko strpnost ali bilo proti držav- j nemil ali narodnemu edinstvu Srbov, Hrvatov in | Slovencev. § 69. Razven pri čisto šolskih svečanostih | smejo učenci sodelovati samo pri onih javnih svečanostih, ki imajo splošen državni ali splošen nacionalni značaj ali so v ozki zvezi s šolo. Določbe glede učiteljstva. § 70—73. V vseh šolah poučujejo učitelji, ki so začasni in stalni. Stalni učitelji so oni, ki so po dveh letih uspešnega dela v osnovni šoli položili praktični učiteljski izpit. Začasni učitelj, ki po štirih letih ne položi tega izpita, ne more dalje ostati v šoli. § 75. V osnovni šoli morejo predavati učitelji in učiteljice brez ozira na spol učencev. V višji narodni šoli pa je treba gledati na lo, da poučujejo učence učitelji, deklice pa učiteljice. Iz S 78. Poleg strogo učiteljskih strokovnih dolžnosti imajo učitelji tudi te dolžnosti: V dnevih, ki jih določi prosvetni minister, voditi olroke k službi božji, sodelovati v učiteljskih in roditeljskih večerih, ki se sestajajo zaradi vzgojnih vprašanj, s pomočjo države in banovin obiskovati teoretične in praktične učiteljske tečaje, delati za ljudsko prosveto. Iz § 81. Učitelj je dolžen, biti primer državljanske. verske, politične in kulturne strpnosti. Zato se ima izogibati vsakih akcii privatnih ko javnih, zlasti pa čisto političnih, ki bi mogle dovesti do nestrpnosti. Zato učitelj ne sme biti član organizacije, ki bi v kateremkoli pogledu bila škodljiva za cilje šole (§ 1.), niti se bavili s posli, ki sc nc ujemajo z učiteljskim poklicem. Za vrii-tcv katerihkoli drugih poslov, razen učiteljskih, morajo učitelji zaprositi za dovoljenje prosvetnega ministra. § 82. Učitelji imaio podpirati vsako delo iz-zen šole, ki se pedvzema v svrho izobrazbe širših narodnih slojev v duhu tega zakona. Prosvetno ministrstvo bo po svojih proračunskih sredstvih odredilo nagrade onim učiteljem, ki bodo s posebnim uspehom delali za narodno prosveto izven šole, ko tudi za delo v posebnih tečajih. g S4. Vsi učitelji v državnih narodnih šolah so državni uradniki in imaio položaj in vse pravice državnih uradnikov po uradniškem zakonu z dne 31. julija 1923, v kolikor ni s tem zakonom drugače urejeno. Učiteljica, poročena z neučite-ljem, ne more dobiti stanovanja v naturi. § 87, Ko učitelj dovrši 35 let eleklivne državne službe, ima pravico na ono pokojnino, kolikor so znašale njegove redne zadnje prinadležnosti, povečane s 15% osnovne plače. Po dovršenem 35. službenem letu pridejo učitelji na prošnjo v pokoj. Učiteljice, matere, ki imajo več kot tri otroke, se smejo vpokojiti po 20 letih efektivne službe s pravico na pokojnino, ki jim po številu let pri-pada. §| 88.—92. obravnavalo disciplinske predpise za učne osebe na narodnih šolah. § 93. Kjerkoli je mogoče, se bodo učitelii, ki prvič vstopajo v službo, namestili v prvem šolskem lelu, učiteljice pa v prvih dveh letih samo na šolah, kier sta najmanj dva učitelja. Po prvem šolskem letu, oziroma učiteljice po drugem, se obvezno premeste na male vaške šole. § 95. Učna oseba more pustiti službo samo tedaj, kadar je njegova ostavka spre:ela. § 97. Premestitve se vrše praviloma samo koncem šolskega leta. § 101. V trge morejo biti premeščeni učitelji, če imajo najmanj pet, v mesta najmanj osem, v mesta s polno srednjo ali strokovno šolo na manj deset, v mesta s fakulteto najmanj dvanajst uspešnih let učiteljske službe. V šolah z manšinskim učnim jezikom se imajo po potrebi postaviti za učitelje tudi osebe brez teh pogojev. Ravno tako se morejo po potrebi imenovali v mesta in trge učitelji z mairšim številom službenih let, če imajo poleg splošne kvalifikacije še kake posebne strokovne usposoblienosti, da so n. pr. dovršili kurz za ročno drlo, telovadbo, glasbo in slično. §§ 103.—106. govore o ocenjevanju učnih oseb. § 107. Najmanje dvakrat na lelo se mora vsak učitelj in učctiec podvreči zdravniškemu pregledu, ki ie brezplačen. Pregled vrše šolske poliklinike ali okrajni sanitetni referenti. S 108. Službe v šoli ne more vršiti oseba, ki boleha od aktivne tuberkuloze ali kake druge nalezliive bolezni. Prosvetno ministrstvo bo po-matf.-lo, ustanoviti in vzdrževati dom za obolele učitelje. § 109. Šolsko poslopje sc nc sme zgraditi, če za to določeni zdravnik ni preiskal mesta, kjer se mora zgradili. S 110. Za zdravje učilelia in učencev skrbe: 1. šolske poliklinike, 2. šolski zdravniki. V mestih, kjer obisknie šolo nad 400 učencev, sc ustanovi Jolska poliklinika s kopališčem. Šolske poliklinike so posebne ustanove za brezplačen pregled in zdravljenje učiteljev in učencev z vsem potrebnim inventariem. Ustanovitev in vzdrževanje šolskih poliklinik sc bo predpisalo s posebnim zakonom. Šolski zdravniki morajo praviloma najmanje dva meseca prakticirati na šolskih poliklinikah. Na 2000 učencev se morejo imenovati posebni šolski zdravniki, lo pa samo, če so najmanje tri mesece delali v šolskih poliklinikah in obiskovali tečaje za socialno medicino in šolsko higijeno. Uprava in nadzorstvo. S 112. Vrhovno upravo in nadzorstvo nad vsemi narodnimi šolami, zabavišči in drugimi oro- Preložitev francoskega proračunskega teta Proračunsko leto se nai po Tardieuievem predlogu prične 1. aprila mesto i. sanuaria Pariz. ti. dec. (Tel. ->Slov.<) Na konferen-ei zastopnikov listov je Tardieu utemeljeval preložitev proračunskega leta od I. januarja na t. april 1950, kar je že pred sto leti zahtevul prvič finančni minister Ludvika XVIII., baron Louis. Tudi listi priznavajo praktično korist reforme, niso pii zamolčali, da si je Tardieu s to reformo samo hotel prihraniti ponižanje, da ni mogel proračuna pravočasno rešiti. Tehnični detajli reforme še niso pojasnjeni. Da pre- mesti vaeuum treh mesecev, namerava vlada podaljšati proračunsko leto 1929 na 15 mesecev iu prvotno kredite zvišati za četrtino, za-kar bodo služili davčni presežki, ki znašajo do koncu leta 506 miljard. Za I. 1930 nameravane davčne olajšave se morajo sprejeti do najjjo-zneje 1. februarja 1930. Ker je fina učni odbor sklenil, da tc olajšave stopijo v veljavo že s 1. januarjem, mora za te tri prehodne mesece nastopiti jjrehodni deficit«, ki ga tudi vlada nc taji. Liberalci in konservafvci zahtevalo debato o brezposelnosti Nevarnost poraza laboristov v poslanski zbornici šini, je dana verjetnost njenega poraza, če Ijo kabinet vztrajal pri svoji dosedanji ozko- Loiulou, 11. dec. (Tel. »Slov.«) Lloyd George iil voditelj konservativcev sta v poslanski zbornici nenadno stavila zahtevo, da se še pred božičnimi prazniki omogoči celodnevna razprava o brezposelnosti. To pomeni resno ogrožanje vlade, ker je njeno odklonilno stališče povzročilo slabo voljo. Liberalni »Daily News< izjavljajo: Ker je vladna stranka v poslanski zbornici z 39 glasovi v manj- srčnosii. Liberalci utemeljujejo svoje stališče s tem, da so nova javna dela, ki jih je oddal minister Thotnas, dala zaposlitev samo okoli 190.000 delavcem za eno leto, dočim brezposelnost stalno raste in je število brezposelnih že prekoračilo 1.:300.000 ljudi. Težkoče za sprejem Hilierdingovega programa Vladne krize pa pred haaško konferenco ne bo Berlin, ti. dec. (Tel. »Slov.«) Značilno je, da razen bavarske ljudske stranke odklanjajo novi finančni program tudi prijatelji finančnega ministra samega in socialni demokrati, dočim so centrum, demokrati in nemška ljudska stranka navzlic raznim uogovorom v posameznih točkah načela« za celotno rešitev finančnega vprašanja za daljšo dobo. Kakor piše »Vonvarts«, je pri socialnih demokratih malo volje, da bi glasovali za 14 točk ministra Hilferdinga. Vendar pa obstoj ali neobstoj vlade ne more bili odvisen od sprejema finančnega načrta, ki ima že naprej urediti vse nemško gospodarstvo za prihodnjih pet let. Kljub temu je težko smatrati, da bi socialni demokrati hoteli sedaj krizo. Skušali bodo doseči najbrže rešitev na la način, da bo vlada dobila zaupnico za haaško konferenco in da bodo proti finančnemu i>rogramu ugovarjali šele pri razpravi o posameznih točkah, tako da je vladno krizo pričakovati po haaški konferenci. Poraz kitajskih vsSašev London, 11. dec. (Tel. ; Slov. ) Po zadnjih vesteh se je položaj na Kitajskem zboljšal. Vstaši so bili pri Jčangu odbiti in pri Čaugčovu zapodeni v beg. Čangkajšekove čete so se v zadnjih dneh radi uporov in pobegov skrčile od 700.000 mož na komaj 100.000 mož, vendar se zdi, da je Cangkajšek ponovno pre- magal vse težkoče. Kljub pomirljivim izjavam zunanjega ministra Vara se inozemci v Nan-kingu še vedno nahajajo na vojnih ladjah. Mnogo tujcev je že odpotovalo v Šanghaj, kamor je bila poslana ameriška križarka in divizija rušilcev. Rom. študenti napadli prostozidarsko ložo Bukarešt, 11. dec. (Tel. »Slov.«) Včeraj /.večer so študentje vdrli v poslopje prostozidarskega romunskega »Velikega orientac, ki je jKidrejen pariškemu »Velikemu orientu«. Dva študenta, ki sta vodila ostale, sta sc izdajala za policijska agenta. Posrečilo se jim je, prodreti do razpravne dvorane, kjer se je ravno vršila seja. Z revolverji v roki sta zaklicala: »Roke kvišku!« in vstopila v dvorano. Prestrašeni zborovale! so dvignili roke, nato pa so vdrli ostali študentje v dvorano in razbili opra- Hitro de'o na avstrijskem proračunu Dunaj, 11. dec. (Tel. »Slov.) Narodni 1 svet je sedaj zelo marljiv pri proračunski raz-' pravi, ki se ima končati do božiča. V petek, soboto in celo v nedeljo hočejo razpravljati ves dan o vseli proračunskih poglavjih, ki jih bo do tedaj izgotovil proračunski odbor. V kratkem bo sestavljen poseben odbor pod vodstvom bivšega kanclerja dr. Seipla, ki bo j imel nalogo, da pripravi vse potrebno, da se j sedanji avstrijski zvezni svet spremeni v de-! želni in stanovski svet. Ta odbor bo obstojal iz 12 članov in sicer iz zastopnikov političnih strank, trgovskih, kmetijskih iu delavskih -zbornic ter iz članov, ki jih imenuje vlada iz vrst strokovnjakov in uradnikov centralnih t mest. vo. Uničili so tudi arhiv jirostozidarske lože. Nekemu prostozidarju se je jjosreeilo, telefo-nično poklicati jx>licijo, ki se je takoj pojavila in aretirala mnogo študentov. Na policiji so pri zaslišanju izjavili, da so se hoteli maščevati nad romunskimi prostozidarji, ki delujejo proti interesom domovine. O delovanju prostozidarjev so se informirali iz Ludendorllovili spisov, kjer so sc tudi informirali o naslovu romuuske lože. „Trlbuna" o nofmn$em položaju Avstrije Rim, 11. dec, (Tel. »Slov.«) »Tribuna« razpravlja v članku, datiranem z Dunaja, o položaju, ki je nastal v Avstriji po sprejemu ustvane reforme. Položaj presoja zelo skeptično. List ne veruje, da je s tem dosežena končna stabilizacija položaja in vidi v doseženem samo etapo za nadaljnji razvoj v bodočnosti. Pisec članka je imel tudi daljši razgovor z dr. Steidlejem, ki je sicer priznal, da se je mnogo doseglo, pa tudi ugotovil, da s sedanjim novim stanjem prav za prav nihče ne more biti zadovoljen, Heimwehrovci pa še celo ne. Heimvvehr sc bo torej pripravil za nove boje z učinkovitejšimi novimi sredstvi. Parlamentarizem kot tak je dal vse, kar sc je moglo od njega pričakovati. svetnimi ustanovami vrši prosvetni minister neposredno in posredno. Posredno izvršuje po šol-i skih upravah, sreskih načelnikih in banskih j upravah. Iz § 113. Upravitelja šole imenuje prosvetni ' minister iz vrst krajevnih učiteljev, a v prvem mestu izmed onih, ki so se izkazali s svojim delom v šoli in izven nje. Do spopolnitve upraviteij-skega mesta imenuje banska uprava začasno za upravitelja najstarejšega učitelja dotične šole. Čc je v šoli samo en učitelj, je istočasno iudi upravitelj. § 114. našteva v 22 točkah vse dolžnosti upravitelja, ki ima med drugim ludi to dolžnost, da poroča sreskemu načelniku o nevestnih učnih osebah in njih prestopkih. § 115.—118. vsebuje določila glede šolskih nadzornikov. En šolski nadzornik pride na 50 do 150 učnih o^eb. Za sreske nadzornike morejo bili imenovani tudi učitelji, čc imajo najmanj 15 let | efektivne službe, izpit za okrajnega šolskega nadzornika in če so se izkazali s prosvetnim deloin : med narodom in v pedagoški književnosti. Če so i šolski nadzorniki I. kategorije, imajo vse prinadležnosti po zakonu o srednjih šolah. Če pa so uradniki II. kategorije, imajo poleg rednih prinadležnosti in stanovanja ali stanarine še povečane prinadležnosti po čl. 7. uradniškega zakona in poleg tega poseben dodatek po 300 Din mesečno. §§ 119.—122. določajo pravice in dolžnosti banskega šolskega nadzornika, ki je šel odseka za osnovni pouk v prosvetnem odd^ku hnnske uprave. Krajevni šolski odbor. § 123, Krajevni šolski odbor tvorijo predsednik upravne občine, upravitelj narodne šole, ki je obenem poslovodja odbora, upravitelj meščanske šole, občinski okoliški zdravnik, j>et uglednih oseb naših državljanov, ki jih' za vsako šolsko občino izvoli občinski odbor. Kjer šolska občina obsega več upravnih občin, voli vsaka enega člana v krajevni šolski odbor. Po možnosti naj bodo šolski odborniki oni, ki imajo deco v šolah in so obenem občinski odborniki, in ki so iz raznih krajev, če tvorijo šolsko občino razni kraji. § 124. Krajevni šolski odbor mest z najmanj 30.000 prebivalcev tvorijo: predsednik občine ali njegov namestnik, nadzorniki, upravitelj učiteljskih in meščanskih šol, šolski zdravnik, občinski inžener, dva najstarejša po činu upravitelja in ena upraviteljica narodne šole, pet članov občinskega sveta, člane šolskega odbora, razven onih, ki pri-dejo v odbor po položaju, voli odbor upravne občine za ono dobo, za katero jc tudi sam postavljen. S spremembo občinskega odbora se menjajo tudi izvoljeni občinski odborniki. Izpraznjena mesta se spopolnjujejo tekom enega mescca. § 125. Predsednik mestnega krajevnega odbora je, če je odbor v sedežu upravne občine, predsednik (načelnik) dotične občine. Predsednike drugih šolskih odborov volijo člani leh odborov iz svoje srede. Vaški krajevni odbor voli iz svoje srede blagajnika, v drugih šolskih občinah pa pre-V/.nc tu uulžilOftt občinski ukigujiiik. če se za predsednika izvoli upravitelj šole, potem voli odbor za poslovodjo enega iz svoje srede ali učitelja iz kraja, ki pa nima glasovalne pravioe. če ni član lolskei'a odbora. Akademiki! Danes ob 2 sestanek A kad. zveze v Akad. domu! • Min. Drinkovič o revizij* so c. zakonodme Belgrad, 11. dec. AA. V zvezi z nameravana revizijo zakona o zavarovanju delavcev je sprejel danes minister za socijalno politiko in narodno zdravje dr. Mate Drinkovič odposlanstvo zbornic in gospodarskih ustanov, ki mu jc izročilo elaborat zborničnih odborov o reviziji zakona o zavarovanju delavcev, zakona o zaščiti delavcev in zakona o inšpekciji dela. Prvotni rok za izročitev tega elaborata jc bil 15. november, nakar je bil podaljšan na prošnjo zbornice do 10. decembra. Odposlanstvo jc prosilo ministra, naj bi pri končni reviziji teh zakonov sodelovali tudi zastopniki poslodavcev. Gospod minister je obljubil, da bo šel tudi v bodoče na roke gospodarskim organizacijam. Za revizijo teh zakonov je imenoval v ministrstvo komisijo iz samih strokovnjakov. Njena naloga je, da prouči vse predložene resolucije, predloge in ostale spomenice. Novi zakoni morajo odgovarjati stvarnim potrebam gospodarstva in zadovoljiti tako poslodavce, kakor delavce. Burov in Mo§ov v Rimu Rim, 11. dec (Tel. »Slov.«) Bolgarski zunanji minister Burov in finančni minister Molov sta danes dospela v Rim. Na kolodvoru so ju pozdravili državni podtajnik v zunanjerr, ministrstvu Farni, nekateri drugi uradniki iz palače Chiggi in bolgarski poslanik v Rimu VIkov. Nastanila sta se v hotelu Excelsior«. Ob 10 30 sta imela v zunanjem ministrstvu prvi razgovor z Grandijcm, ki jc trajal do 12 Ob 12.30 je Grandi vrnil obisk v hotelu. Popoldne jc Burova in Molova sprciel Mussolini. Listi danes ne prinašajo nobenih nadaljnjih komentarjev. Avstrija bo zvišata poštne pristojbine Dunaj, 11. dec. (Tel. »Slov.«) Glavni odbor narodnega sveta jc odobril danes zvišanje poštnih tarif. Pisma v notranjosti, za Nemčijo in Gdansk, bodo od 1. januarja dalje morala biti Irankirana z 20 groši namesto dosedanjih 16 V sličnem razmerju sc bodo zvišale tudi pristojbine za tiskovine in poštne nakaznice Od 1. aprila sc bodo nekoliko podražile tudi pristojbine za časopise. Od 1. januarja dalje sc bodo znatno povišale telefonske in brzojavne pristojbine. Trgovinski minister dr. Hainisch je izjavil, da je odpor gospodarskih krogov proti temu predlogu sicer umeven, da pa sili potreba, da se pristojbine zvišajo radi zvišanja plač poštnih nameščencev. S tem se bodo avstrijske poštne pristojbine polagoma zenačile z inozemskimi tarifi. Novi izstopi iz Hugenbergove stranke Berlin, 11. dec. (Tel. »Slov.«) Danes sta iz Hugenbergove frakcije izstopila člana nemške nacionalne slranke, državni prometni minister, poslanec dr. Koch in dr. Ueicber. Pridružila sta se nemški nacionalni delovni skupnosti Treviranus, ki ji manjka samo še en poslanec, da sme ustanoviti lasten klub. Upor kaznjencev Newyork, 11. dcc. (Tel. »Slov.«) V kaznilnici Auber v državi Ncwyork, kjer jc bil pred kratkim upor kaznjencev, so v sredo zjutraj kaznjenci zopet hoteli pobegniti. Pri skupnem zajtrku so v jedilnici premagali paznika ter ujeli ravnatelja kaznilnice Jcnningsa in osem drugih paznikov. Nalo so sc umaknili v naj-nepristopnejši del kaznilnicc in zahtevali od nadzornikov, ki so bili takoj obveščeni, da se jim dovoli prost odhod. Ko sc je to odklonilo, so kaznjenci izjavili, da bodo ubili svoje jetnike. Medtem je jetnišnica zahtevala pomoč in jc pričakovati, da sc vsak čas začne napad na kaznjence. G roi Sfolberg obsofen na 9 mesecev *eec Kirehenberg, 11. dec. (Tel. »Slov.:) Sodišče jc danes obsodilo grofa Kristijana Slol-berga radi neprevidnega uboja na 9 mesecev ječe in povračilo stroškov. V kazen se mu všteje 45 dnevni preiskovalni zapor. Državni praVdnik je zahteval kazen 15 mesecev s priznanjem olajšiluili okolnosti. Krvava drama aa pariškem sodišču Pariz, II. dec. (Tel. iSlov. ) Danes s,- io pripetilo krvava drama na hodnikih pariške sodne palače. Ravnatelj družbo za prodajo živil Gelessc je tožil glavnega urednika :Li-hre parole« Pierre Lardeya, ki jc v listu neprestano napadal družbo in izpodkopavnl njeno trgovsko poštenost. Ko je sodišče poklicalo obe stranki, je časnikar nenadoma naperil revolver ua trgovca in ustrelil. K sreči pa ga ni zadel. Predno so mogli /.ubranili, se je potem časnikar sam ustrelil v sence. Prepeljali so ga v bolnišnico umirajočega. Dunajska vremenska napoved. 1/,premen-ljivo, milo, vetrovno "-cir.c, Ljubljana se pokloni kralju lz govora župana dr. Puca na seji občinskega sveta »noči ob 5 se je vršila seja ljubljanskega občinskega sveta. Prisotni so bili vsi svetniki in tudi galerija je bila polna. Sejo je otvoril župan dr. Din-ko Puc, ki je pred prehodom na dnevni red izvajal med drugim sledeče (govor so občinski svetniki poslušali stoje): Predno preidemo na dnevni red Vam imam poročali o važni in nujni zadevi. Ko se jo ustanovila pred enajstimi leti naša država, ki je bila plod neštetih žrtev, jo bilo našemu narodu ludi dano na prosto voljo, da si uredi državo po mili volji tako, da bi bili vsi zadovoljni in srečni. Toda videli smo, da se je teh 10 let izgubilo v brezplodnem strankarstvu. Nismo napredovali, ampak nazadovali. Takrat se je dvignil naš kralj (»Zivio kralj!«) in z odločno gesto in besedo povedal, da tako ne gre dalje. Presenečen je narod poslušal velike besede in z veseljem je videl odločna dejanja. Toda ko smo gledali polni zaupanja v vzvišeno osebo našega vladarja prerojevalno delo v naši državi, so se začeli porajati na tihem glasovi, da narod ni solidaren. In zato smo bili pretekli mesec nadvse presenečeni in vzradoščeni, ko se je naenkrat dvignil bratski nam Zagreb ter poudaril v imenu Hrvatstva, da so vse te vesti laž in da so Hrvatje zvesti načelu edinstva naše države in našega naroda ter zvesti svojemu kralju. (»Živeli!«) Odmev teh besedi po vseh hrvatskih občinah je pokazal, kako prav je imel Zagreb. Slovenski Miklavž na Dunaju Dunaj, 9. dec. V nedeljo zvečer so bili prostori Slovenskega Krožka do zadnjega kotička zasedeni, veliko jih je moralo stati. Našega drobiža jc bilo prav veliko, ko je nestrpno čakal Miklavža iu njegovo spremstvo. Letošnja skupina Miklavževa je bila odlična, Miklavž akademik Wciss je izborno rešil svojo nalogo. Imel je mnogokaj pohvaliti, pn tudi pograjati, spodbujati na nadaljno tlelo za blagor slovenske družine na Dunaju. — Darov pa je prinesel izredno mnogo, da so bili zadovoljni naši mali in veliki otroci. Po odhodu Miklavža se je razvilo kaj živahno življenje. Posebne omembe in pohvale je vredno sodelovanje treh odličnih pevcev, v prvi vrsti našega Ado Dariana iz gledališča »an der \Vien«, ki je takoj po predstavi »Ma-riette« prihitel v Krožek in tu prepeval kakor slavec v logih ... Žel je muogo hvale in slave. — Izborno sta se udejstvovala tudi dva mlada solista Zlatko Bisajlovič in Milan Janovski iz Ljubljane, ki stn nam podala mnogo lepih naših samospevov. Oba obetata najlepših uspehov za bodočnost. Presrčna hvala in zahvala vsem, ki so pripomogli do tako odličnega večera v Slovenskem krožku. — Prav živahno življenje je končalo potem, ko jc mladi drobiž odšel sanjat o Miklavžu, parki jih in darovih. 17. t. m. bo Darian pel na večeru našega poslaništva. Ta večer bo svirala tudi komtesa Paumgartnova s Studenca pri Ljubljani in pa trio naše gospe Fanike Brandlove iz Maribora. — Ni dvoma, da bo vse to sijajen prinos k proslavi kraljevega rojstnega dne v tujem mestu. Umor v gostilni Slov. Krajina, 10. decembra. Praznik Brezmadežne se je končal za trg Turnišče zelo žalostno. Zahteval je človeško žrtev. V Centralni gostilni je v družbi prijateljev in znancev popival posestnik Štefan Barbarič. Izpraznili so precej litrov in vinski duhovi so razgreli glave. Prišlo je do živahnega govorjenja, kmalu do prerekanja, divjega kričanja in nazadnje do pravega boja. Nekdo je pograbil nož in trikrat zasadil v Barbariča. Rane so bile smrtne. Barbarič je izdihnil. Zapustil je drobno deco. Morilca so aretirali. Dogodek je vzbudil v celi okolici veliko razburjenje, in sicer tem bolj, ker Turnišče po-dobnegu dogodka še sploh ni imelo. Novosti z Jezice Na zborovanju podružnice okrajne kmetske zveze, ki se je vršilo preteklo nedeljo, se jc ustanovila podružnica okrajne kmetske zveze na Jcžici. Zn nač. je bil izvoljen g. K o s Lovro, iiosestnik iz Savelj. Na zborovanju je predaval g. dr. Basa j, ravnatelj zadružne zveze v Ljubljani o živ. zadrugah in o hranilnicah in posojilnicah. Podružnica okr. kmetske z^eze bo prirejala poučna predavanja o živinoreji, sploSoo kmetijstvo ter se bodo predavanja vršiia po drugi sv. maši v Društvenem domu na Jožici. Podružnica se je omislila, da se ustanovi v naši fari hranilnica in posojilnica. V tn namen sc bo vršilo obširno predavanje v nedeljo 22. decembra po drugi sveti maši v društvenem domu na Ježici, kjer bo predaval dr. Basaj. Ker se opaža vsepovsod splošno zanimanje za hranilnico in posojilnico, so vabijo vsi stanovi, da se tega predavanja udeleže. Gospodinjski tečaj. Gospodinjski tečaj, ki ga jc priredila Okrajna blagajna, jako lepo uspeva. Dasi je potekla šele prva polovica tečaja, sc že vidijo jako lepi uspehi tečajnic. Pridno sc pripravljajo, da bodo ob času razstave pokazale svoje izdelke, katere bodo kakor smo poučeni, tudi razprodajalc. Razstava se bo predvidoma vršila v nedeljo 15. januarja prihodnjega leta. IC razstavi bo imel vsak dostop, na kar žc danes vabimo vse tiste, ki sc zanimajo za gospodinjstvo in sploh. — Poroko. Poročil sc je g. France Dovč. /cl. uradnik iz Stožic z gospodično Cilko Čolnarjevo iz Stožic. Ker sta biln vneta deliv-ca ori tukajšnjih katol. društvih, iskreno če- A navdušenje se je prijelo tudi nas samih. Mi Slovenci smo res najmanjši izmed treh bratov, a morda je baš radi tega ljubezen naša do skupno domovine največja Pokazali smo to že opetovano in če bo treba bomo dali domovini na razpolago kri in premoženje. In če manifestira danes za svojega kralja vsa država, je potrebno, da ludi mi Slovenci jasno in vsemu svetu povemo, da smo solidarni s Srbi in Hrvati (»Tako je!«) in da smo udani svojemu kralju. V enajstih letih obstoja naše države Slovenci nismo našli prilike, da pohi-timo v Belgrad in se poklonimo svojemu narodnemu kralju. Mislim, da je sedaj prišel čas, da sledimo zgledu Zagreba in drugih delov naše države, da to popravimo. (»Žiiviok Živahen aplavz občinskih svetnikov.) Obrnil sem se na slovenska mesta, trge in večje občine ter županske zveze, da se priključijo deputaciji, ki pojde v Belgrad poklonit se našemu kralju. " veseljem lahko ugotavljam, da sfem v par dneh dobil pritrdilne in navdušene odgovore iz 70 občin in pa od obeh županskih zvez v Ljubljani in Mariboru, ki predstavljata zastopstvo kmetskih občin ter Zveze mest in trgov v Št Jurju. Lahko porečemo, da bomo govorili v Belgradu v imenu cele Slovenije. Vas, gospodje občinski svetniki, pa prosim, da stopite na čelo te manifestacije ter odobrite moje dosedanje ukrepe. (Aplavz občinskih svetnikov.) stitamo! — Mestni vodovod. Cena vodi se je znižala od 3.20 Din na 2.99 Din. Ker pa se je za U. četrtletje zaračunala po i.20 Din, sc bo to pri prihodnjih plačilnih nalogih odpisalo v dobro odjemalcem vode. Takse, katere so sedaj obstojale, so odslej naprej odpisane. V soboto 14. decembra ob pol osmih zvečer nas bo popeljal dr. Tomaž F urinu na motornem kolesu iz Ljubljane v Kini. Zatorej vsi, ki so zato zanimate, pridite tn večer v društveni dom. da bomo spremljevali g. dr. Furlana. Potočka zifalka Potočka zijalka je višinska slacija (1700 m) pračloveka iz starejše kamenene dobo mlajšega oddelka. Edino v Švici imamo postojanko, ki jo še nadkriljuje po višini; in eno, ki je pri-pližno v isti višini. Ker se nahaja na ozemlju ki je bilo direktno tangirano po ledeni dobi, je za študij o ledeni dobi izredno zanimiva. Doslej se je našlo v njej okrog 100 artefaklov, ki so po svoji obliki svojevrstni. Vsled tega ie upravičeno ustvarjen nov termin olševskn kultura. Morda bo tn kultura prinesla nove vidike v arheoloških rar.motrivanjih mlajšega oddelka starejše kamenene dobe, kjer vlada v znanosti precejšnja nejasnost. Vsled tega opozarjamo naše čitatelje na aktualno predavanje, katerega bo imel odkritelj to jame g. prof. Brodar, jutri zvečer ob 8 v Unionu. Veselega začetka prevrnjen konec M. Sobota, 10. decembru. Komaj se je Sobota včeraj zjutraj zbudila iz spanja, se je po ulicah bliskovito naglo raznesel glas o izredni senzaciji. Jarek ob radgonski cesti je pričal, da se jc odigralo tam nekaj posebnega. In res. Avto je ležal v njem. Stvar se je razvijala takole. Dvema gospodoma se je zahotelo, da bi presenetila neko nežno bitje s podoknico. Naročila sta avto. S seboj sta peljala tudi tri cigane. Vse bi bilo dobro, ko šofer ne bi bil imel nekoliko motnih oči in nesigurnih rok. Avto je v hipu zaneslo na stran in v naslednjem trenutku seje zvrnil s ceste v jarek. Kako so se izkoba-cali potniki iz njega, je težko popisati. Komaj se je nesreča zgodila, so od vseh strani vreli skupaj ljudje in so občudovali zvrnjeni avlo in ponočne potnike. Dvigniti avto iz jarka ni bila lahka naloga. Brezuspešni so bili vsi poskusi, dokler niso zapregli konjev in ga (ako potegnili ven. Občni zbor Kmetske zveze Občni zbor Kmetske zveze se bo vršil v sredo, dne 18. decembra t, 1. v dvorani Rokodelskega doma s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo predsednika. 2 Poročilo tajnika in blagajnika. 3. 0 kmetsko-stanovski organizaciji, Poroča dr. Kulovec, 4 Volitve: društvenega načelnika, društvenega odbora, dveh preglodovalcev računov 5. Izprememba pravil. 6 Določitev društvenega glasila. 7. Določitev članarine. 8. Slučajnosti. Občni zbor se začne ob 10 dopoldne. Četrt ure poprej se bo vršila odborova seja. Občnega zbora se smejo udeležili odposlanci okr. Kmetskih zvez in delegati zaupništev, Vsak udeleženec se mora izkazati z legitimacijo. Janez Brodar 1. r., t. č. predsednik. Janez Strcin 1. r., odbornik. Glasbena Matica se vrača Zalivala Franciji. Pariz, II. dec. AA. Ljubljanska Glasbena Matica je poslala ob svojem odhodu iz Francije agenciji »Havas« to-le zahvalo: Ko zapušča gostoljubna tla Francije, se Glasbena Matico« zahvaljuje zu topli sprejem, ki ga ne bo mogla pozabiti in ki ji jo bil prirejen s strani oblastev in društev ter zlasti od mest Nimes, lleimu, Nerlbach. Lille, Pariz, Dijon. Crenoble in Lvon. »Glasbena Matica« se čuti srečno, ako je s svojim posetom v Franciji mogla poglobiti prijateljsko Valliez ter župan in poslanec g. Paul Mistrol. Zahvalil se je zopet g. dr. Ravnihar. Kot odposlanec mestne občine ljubljanske je govoril g. prof. dr Pretnar. Govoril je še na to prefekl Izera g. Des-mars, ki je v krasnem govoru omenil, da so že pred 120. leti Francozi in Jugoslovani našli drug drugega. Tudi v zadnji svetovni vojni so stopali Francozi iu Jugoslovani. Napijemo francoskemu predsedniku in jugoslovanskemu kralju. Danes zjutraj smo z avtobusi skupaj z domačini iu Jugoslovani poselili' Napoleonov spomenik v Lat'freyju. ki se nahaja 2o km od Grenobla v gorah poleg jezera istega imena. Zlato jutranje solnce, ki se nam jo v vsej svoji razkošnosti zopet nasmejalo ravno v teh krasnih krajih, ki so lako podobni naši Gorenjski. Obiskali smo la zgodovinski kraj, kjer je Napoleon stopil po katastrofi pod Moskvo prvikrat zopet na Francosko. Na tem zgodovinskem mestu ie bil postavljen pred tedni spomenik, katerega jo postavilo društvo za povzdige tujskega prometa in ga je pevski zbor Glasben« Matice prvi obiskal kot društvo Nazaj grede smo se še ustavili v znamenitem gradu v mestecu Vizille, v katerem so se vršile prve seje in priprave za veliko francosko revolucijo in kamor prihaja sedaj na letovišče predsednik francoske republike. Poleg gradu je krasen grad in umetni ribnik, kjer odgajajo umetno veliko množino postrvi za eksport. Slike teh krajev prinese pozneje »Iluslr. Slovenec^, ki bo posvečen turneji Matičnega zbora po Franciji. Ob pol 3 popoldne sc je vršil v mestnem gledališču pri nabito polni dvorani predzadnji koncert na francoskih tleh. Toliko navdušenja še ni doživela do sedaj naša pesem, kakor v tem prijaznem mestu. Ugajala je moderna in narodna, ponavljati smo morali »Zdravo Marijo in Miško: ter dodali še več drugih narodnih izven programa. Zboru je bilji poklonjena od združenih godbenikov in pevcev v Grenoblu krasna pozlačena lira, jugoslovanski akademiki pa so izročili krasen album Grenobla. Po koncertu se je vršil v prostorih Or-feja (Filharmonije) sestanek vseh tukajšnjih glasbenih društev in Matičnega zbora. Govoril je predsednik Orfeja na kar se je zahvalila v imenu zbora gdč. Anka T um o v a. Zahvalila se jo tudi v imenu domovine, katero predstavljamo, za manifestacije in iskrenost, katere smo bili v tem ljubkem mestu v toliki meri deležni. V istem smislu se je zahvalil ludi g. Pretnar ml. Prečitana je bila Se depeša francoskega min. predsednika kot odgovor na našo si-nočnjo pozdravno depešo. Lepe so bile urico, ki nam ostanejo za vedno nepoznbljene. Jutri zvečer nastopimo v Lyonu Zgodba vinskega trgovca Ljubl jana, 11. dec. Da ne bo pomole iu ne zamere: mož ni bil m ni v resnici vinski trgovec, marveč se je kot lak le izdajal. In sicer zelo uspešno, kar 11111 je sprva prineslo kakšnih 8 tisočakov, včeraj pa dve leti težke ječe z vsemi poostritvami. Vinko mu jo ime, v Kranju so je rodil, v Kamnik je pristojen, v Sebenjah je pa delal Sobni slikar je po poklicu, kaznovan je tudi že parkrat bil. Prišel je Vinko lepega dne v prijazno gorenjsko vas. Poklicali so ga iz mesta, da bi jim poslikal par sob. Vinko se je brž lotil posla, bil je žare« priden, vsi so ga imeli radi. Zgodilo se je celo, da so imeli pri sosedu lepo dekle in hkratu ludi sobe, ki so bile potrebne jioslikanja Tako se je Vinko po končanem delu preselil še k sosedu, da bi še tamkaj opravil svoje delo. Vinku so bile sobe všeč, zanimati so je začel tudi za lepo dekle. Kmalu so se zmenili in je bilo že lakorekoč pribito, da b( poroka in kdaj. Kar I i jo primaha nekega večera v vas neznani tujec. Potrkal je pri hiši, kjer je slikar Vinki poslikaval sobe, potem je vstopil. Predstavil se j< in so zvedeli, da prihaja naravnost iz Belgradu in da že 10 dni zastonj išče srečnega Vinka. Zak, srečnega, so prašali ljudje? O. zato, jo pojasnjevr prijazni neznanec: pošilja ga belgrajski notar, I. je dobil i/. Amerike glas, da je tamkaj umrl Vinko sorodnik, ki je zapustil 17.000 dolarjev. Pomislite 17.000 dolarjev...I Naj pusti Vinko vse vkup in naj brez odlašanja hiti v Belgrad; tam se ho zadev;, uredila in Vinko bo mahoma bogat. Toda, glej nesrečne smole: Vinko nima de narja! Ho, majhna reč! saj bo mati Marjana posodila, mati srečne in lene mlade neveste. Ros je bila mati Marjana koj pripravljeni! posoditi 4000 dinarjov, da bo Vinko mogel v Belgrad zaradi visoke dedščine. Sla je mati Marjana k svoji sosedi, si pri njej izposodila tolikšno vsoto in jo dala Vinku, ki se je ročno odpeljal doli v Belgrad — po 17.000 zlatih ameriških dolarjev. Za Vinkom je romalo 17.000 lepili sanj in misli... Sanjali sta mati in dekle o bogatem ženinu. loda, tiudika vendar, — ženina ni bilo nazaj... Ga ni bilo prvi teden je izostal drugi teden, mi-iiul je mesec, minula sta dva — Vinka od nikoder. Pač je Vinko pisal karto s pota, da je vse v redu in da gre na Trsat, kjer se bo zahvalil romarski Mariji za tolikšno srečo in dolarje — ampak vrnil «e Vinko ni, še manj so se vrnili posojeni tisočaki. Podjetni Viuko se jc bil medtem vozil po Dalmaciji, dobil je celo tovariša, ki ga je spremljal. Skupno sta zabijala na lep način pridobljene tisočake, skupno sta ga vrtela po Sušaku, Crikvenici, na otoku Rabu... V tistih dneh se je Vinko predstavljal kot bogat vinski trgovec iz Slovenije, ki potuje v Dalmacijo, da tamkaj prevzame kot tihi družabnik vodstvo nekega hotela. V Crikvenici se je seznanil z nekim Kikelom. Kot vinskemu trgovcu, ki ima poleg vsega še bogato nevesto na Gorenjskem, kakor je pravil, mu je Kikel posodil 1100 Din. Vinko mu je namreč zatrdil, da ima pač pri sebi tujo valuto, pokazal je celo šop nemških bankovcev po 1000 mark, toda banke so zaprte in trenotno ne more drugače zmenjati denarja. Jutri bo vrnil... No. jutri« se je izkazalo, da so tisti bankovci brez vrednosti, že zdavnaj vzeti iz prometa, veljali so pač v znani inflacijski dobi v Nemčiji. Nu ta način se je polagoma začel ovijati motvoz okoli V in ko ve glave. Lepega dne se je fant pojavil v Zagrebu, nato v Kranju, — kjer so ga utc tirali. In danes sedi pred sodniki. Ste kriv?.. — Ne!,- — »NWi?c — O pač, nekaj že. Recimo to in to in to. Vinski trgovec pa uisem bil, se nisem tako predstavljal. Zadeva s Kikelom je bila drugačna. Vozil sc je Kikel nekoč s parnikom na Rab. Na morju je bil vihar in so se vrnili v luko. Spotoma pa je bil Kikel spoznal lepo dekle, bila je na ladji frizerka. In je le radi nje Kikel potem še njega povabil drugič na ladjo: - Da vidiš, kako je ieš. — »Ja, pa nimam denarja!,- — Ništa zato. Bom ti ja posudil. Koliko trebaš? Evo ti 1000 Dm. Pa sta šla na ladjo, videla sta lepo frizerko, prišla sta na Rab, pila, veseljačila, — ej, to so bili dnevi, gospodje! Drugič mu je Kikel dal še 3000 Din. Sam, prostovoljno, ni ga prosil. Tako obtoženec. Toda Kikel drugače, ravno nasprotno. Tudi druge priče vse drugače, očitno tako in še več, kot trdi obtožnica. Sicer je pa obtoženi Vinko lest fant, govori nemško, tudi rusko, je skoraj elegantne postave, zelo visok mož, zna lep"o počesati lase, zna dobro kriliti z rokami, nastopa zraven s fino mimiko — skratka: mož zna... In če je koga prevaril in ogoljufal, mora se mu priznati: ni imel težke naloge. In ni čudno, če so mu žrtve gladko jx>dlegle. Tako-le je končal Vinko svoj zagovor pred sodniki: »Vsa moja težava je da sem lahkomiseln. Ampak gospodje, to je tudi važno: ravno Kikel je hotel mene ogoljufati.. »Pa ste vi njega, kajne...!« je upadel državni tožitelj in obtoženec je obmolknil.. Zdaj bo Vinko poslikaval 2 leti sobe na sodišču. Lahko se bo uveljavil, toda kot vinski trgovec ne bo imel prijetnega življenja... Upodno in najceneje nakupite vsakovrstno manufakturno blago za Božič tn novo leto samo pri Oblač Inici za Slovenijo LJUBLJANA :: Miklošičeva c. 7. Koledar c etrtek, 12. decembra : Aleksander, mučenik. Osebne vesti ~ S pošte. Premeščeni so: pb. ur. U-3 Frančiška Kapusova iz Tržiča v Radovljico, Lucija Cudornianova iz Radovljice na ljubljansko glavno pošlo, Mihaela Horvatov« iz Šoštanja v Celje, Fran- j ce Znidarič iz Ljubljane ua Jesenice na Gor., S. ; Staut iz Beograda ua mariborsko kolodvorsko po- , šlo, Anka Kurentov« iz Celja v Krško in Fr. Urbič ; iz Beograda v Ljutomer; pb. ur. ll-l II. Fajdiga iz Maribora na ljubljansko kolodvorsko jsošto, Valerija Stukeljeva iz Černe pri Prevaljah v žužeiu-berk, Elizabeta Zadolškova iz Dobrne v Černo pri Prevaljah, Julija Albrechtovu z Viča v Brežice in Antonija črujačeva iz Ljubljane na Rakek; ua glavno pošto v Ljubljani: pb. ur. 11-3 Mara Pen-galova iz Valjeva in Marija Hafnerjeva iz Rogaške Slatine ter pt. manip. 111-3 Marta Kitelerjeva iz Šmartnega ob Palci ter Anica Hudalesova iz Rogaške Slatine. — Prestanek službe: pb. ur. 11-4 Re-gina Prusnikova na ljubljanski glavni posti in pb. ur. 11-5 Stanislav Ribarič. nn mariborski glavni pošti sta odpovedala j>oštno službo; pt. manip. 111-8 Ema Goljeva v Laškem, pogodbeua jx>štarica Ivanka Podbojeva v Grahovem pri Cerknici ter dnev-ničar Jurij Popov v Novem ineslu so bili odslov-Ijeni. — Poroke: pb. ur. II1-3 Jožica Urbaničeva pri oblastni pt. upravi se je omožila z Ivanom Kopačem, pb. ur. 11-3 Ljudmila Podržajeva M poštni podružnici št. 4 v Ljubljani je vzela za moža stavbenika Jožeta Mudrovčiča; pb. ur. U-3 Lucija Cu-dermanova v Radovljici se je omožila s postajnim načelnikom Antonom Hlebcem, pb. ur. 11-4 Ivana Gorupova na Rakeku s šolskim upraviteljem Andr, Keničem ter pb. ur 11-4 Ana Kosova na Zidanem mostu s prometnim uradnikom Milijem Prvanovi-čem, pogodb. jioštar Aleksander Lavrič v Novi vasi pri Rakeku se je oženil z Ivanko Urbasovo in zvan. 1. skup. Iv. Podgoršek pri ter teh. odseku s Kristino Prusovo, sluč. 2. skup. Jožko Zalokar v Krškem z Marijo Avguštinovo. — Imenovani sta za pogodbeni jx>št:irici Pavla Arkova v Mirni in Rezika Lotričeva v Kropi. — Skušnjo za vodstvo pogodbene pošte sta napravili Siba Borštnikova in Marija Miheličova. Novi grobovi t Na Bledu je 11. t. ni. umrla ga. Helena K u-novar roj. Laznik v starosti 74 let. Pogreb bo v petek ob pol 10 na Bledu. N. p. v m,! Mala kronika it Slovenske knjige za izseljcncel Prošnja, ki prihaja od naših izseljencev, je lako obupna, da pač mora ganiti slehernega Slovcnca, da pogleda v svojo knjižnico ali pa stopi v knjigarno in pokloni tem revežem za božič slovensko knjigo. Prosvetna zveza spreiema knjige, katere bo odposlala za božične praznike med slovenske rudarje. tJt Inž. Kneževič nastopil novo mesto. Novi direktor direkcije državnih železnic v Subotici ing. Milan Kneževič, dolgoletni direktor v L ub-ijani, je dne 10. t. m. nastopil svoje novo mesto. Ob tej priliki je inž. Kneževič izjavil: ->Z nailep-šimi idejami sem sprejel novo mesto železniške; a direktorja v Subotici Upam, da se mi bo posrečilo, da zadovoliim potrebam gosp-da-stva in trgovine na ozemlju zaupane mi direkcije.« •k Skupna proračunska seja okrajnega cestnega odbora v Konjicah in okrajnega zastopa v Konjicah se vrši dne J6. deccmbra 1929 ob !0 v sejni dvorani okrajne hranilnice v Konjicah. ir Kontrola o točnem iu pravilnem odprem-Ijevauju uslužbenskega davka. Zadnji čas so začeli organi finančne kontrole izvrševati revizijo o tem, ali odpremljajo poedine stranke, firme itd. točno in pravilno uslužbenski chvek ali ne Kontrola se vrši tako pri delodajalcih, ki odpremljajo uslužbenski davek potom seznamkov, kakor tudi pri delodajalcih, ki odpremljajo davek potom davčnih znamk. Ker so kazni za primer, da se davek točno in pravočasno ne odpremlja odnosno plačuje, zelo občutue, je v interesu delodajalcev samih, da so s plačevanjem uslužbenskega davka v tekočem. ir Lep Šopek planinskih vijolic nam je poslal g. Jakob Juneš, trgovec iz Koslrivnice pri Podplatu ter pravi: »Pošljem Vam šopek vijolic iz Bočn. Nabrane so bile dne 10. decembra. Gotovo je to naravna redkost na planinah. Pozdrav vsem čitateljem!« it Uboj radi žice za tamburice. Iz kako malenkostnih vzrokov izgubljajo ljudje včasih svoje življenje! V neki vasi pri Novi Gradiški sta se te dni sprla dva mladeniča, vedno dobra prijatelja, samo zato, ker eden ni mogel drugemu takoj vrniti izposojene žice za tamburico. Užaljeni dolžnik se je tako razburil, da ie zabodel svojega prijatelja z nožem v hrbet. Mladenič je kmalu za tem umrl. Jan Plestenjak: Rekat Bil je močan, da sc je zaporedoma mogel dvigniti z mazincem, uesti iz Loke do Sv. Ož-boltu vrečo moke, te/ko sto kil; bil je pretkan, da je opeharil sodnijo, davkarijo, da, še bolezen je prekantal in sc z zdravjem kar igral; bil je trmast in neupogljiv; njegova je morala veljati, pa če je stalo njivo; in čc jc rekel. da žito ni zrelo, niso smeli žeti, pa ma-kar, du jc setev zapal sneg. Gruntarska hiša v globeli mu je popolnoma razpadla. Streha se jc zrcbrila. tramovje segnilo, stropnjnki so sc udrli in v razvalinah ni bilo več varno. .Popravi, saj imaš dosti lesa!« so mu svetovali sosedje. .•Nak!« je bil njegov odgovor in vsi so vedeli, da je vsako prigovarjanje odveč. Nič več sc ni zmenil za polje, v rebri je /ačel kopati, da se jc kamenje iskrilo in drsa-lilo v dolino. Začel je zidati, stene so rastle. •Celo trdnjavo bo sezidal,« so menili so-j-edje, se niti smejali, jjomilovali pa njegovo ženo Ančko, visoko jxi tenko bitje, vajeno trpljenja in jiotrpljenja, molitve in molka. V jeseni je bajta že stala in se razgledovala po kameniti rebri. Rckar je zadovoljno lomastil okrog bajte, glavo jc upogiba!, dn ni zadel ob kap strehe, Ančka jc pa žalostno gledala nu razvaline v globeli; tam se je rodila, tam bi rada živela, ker hi jo tolažili sladki sjiomini. V pesku se |p vnlinla kopica otrok. Rekar jim je rekel bučmani. Vsi so imeli močne glave, za svojo dobo preširoka pleča. Rekar jih je bil vesel, prav zu nrnv vesel njihovega zdravja in moči. it Premoženje mesta Novi Sad. Iz računskega zaključka za preteklo proračunsko leto mesta Novi Sad je razvidno, da znaša njegovo premoženje 108 milijonov, dolgovi 26 milijonov, torej čisto premoženje 82 milijonuv dinarjev. Novisadski občinski svet je imel dne 9 t m. sejo, na kateri je sprejel računski zaključek na znanje, potem, ko je o njem župan dr. Borota podal poročilo. ir V Službenih novlnah št. 290 od 10. decembra t. I. je objavljen »Zakon o organizaciji finančne uprave«, it Koledar KmeUke zveze. Izšel jo koledar Kmetske veze, ki prinaša poleg običajnega koledarskega gradiva še celo vrsto zanimivih ler za kmetovalca potrebuih in koristnih stvari. Tako najdeš v koledarčku poštno določbe in kolkovne pristojbine; seznam knjig za kmetijstvo in gospod in j-stvo; novo razdelitev države na banovine; tabelo za preračunavanje oralov in kvadratnih sečnje v v hektare, are iu kvadratne metre; preračunauje j)esti v metersko mero; pouk o trajanju pojatve pri domačih živalih in o trajanju brejosti, dojenja in .sesanja; koledar brejosti; razmerje med živo težo in težo zaklane živine; kako se izračuna kubična mera okroglih debel; kako se izračuna vsebina debel in hlodov; kako velika naj bodo gnojišča in gnojne jame itd. Zelo dobro bo služil kmetom izkaz o sejmih, ki so lepo razdeljeni po okrajih za vso Dravsko banovino. Poučni so spisi, ki so jih napisali priznani strokovnjaki. Tako je napisal dr. Valenčič članek: : Kmet kot trgovec-, ravnatelj Josip Priol »Dve nujni nalogi našega sadjarstva ; nadzornik M. Humek »Pet najhujših živalskih zr.-jedalcev našega sadnega drevja«; inž Jos. Skubic: Zasajanje novih sadovnjakov«; strokovni učitelj A. Flego: »Naši kmetski mladini«; inž. Erik Eiselt: Kakor z gnojem ravnaš, tako gospodarstvo imaš-:; inž M. Absec: »Oskrba in prehrana svinje matere in pujskov: in »O vzreji telet«; inž. Janko Doli-nar: »Bodočnost slovenskega hmeljarstva«; inž. Jože Černe. »O pridelovanju ajde-: Joža Okorn: »O čebelarstvu«- in Ludovik Puš: ,Zakaj ne v kmetijsko šolo-?-' Tudi o pomenu radia za kmeta govori koledarček. Koledar, ki ga je izdala in založila Kmetska zveza v Ljubljani, je lepo vezan z zlatim napisom in listnico ter stane za člane 12. za nečlane 15 Din. Kmetje! Kupujte pridno koledar! V nobeni kmetski hiši ne sme man jkati koledar Kmetske zveze! ir Teoretična praktična tamburaška šola. spisal prof. Marko Bajuk, založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Cena izvodu 40 Din Na mnogo-brojne želje naših tamburaških zborov je Jugoslovanska knjigarna izdala pričujočo tambur šolo. ki je prva v slovenskem jeziku. Spisal jo je strokovnjak, ki pozna in spada med prve poznavatelje tega glasbila. Šola nudi prav vse, kar mora znati in vedeti igralec., ki hoče postali dober tamburaš. Obsega veliko glasbene teorije, popis vseh tamburaških glasbil, nudi veliko zgledov in praktičnih nasvetov glede sestave tamburaških zborov itd. Žal i bog, da so pri nas ravno vsled pomanjkanja dobre tamburaške šole tamburaški zbori skoro utihnili. Saj smo imeli bore malo tamburaških šol in še te so bile zelo pomanjkljive in v lujem jeziku pisane. Prepričani smo, da se bodo ravno na podlagi te izvrstne šole naši tamburaški zbori zopet oglasili, iznova pričeli temeljito gojiti tam-burnuje v prosveto naroda. Učitelj v šoli maje z glavo: »Saj kašljate kakor za stavo, svetujem Vam vsem od kraja, da Vam mati skuha »Buddha«-čaja! Tea Import, Ljubljana, Aškerčeva 3. *k Ljudje, ki trpe na hudem zaprtju in jih vrhu tega muči preobilica krvi v spodnjem delu telesa, valovanje krvi proti možganom, glavobol in utripanje srca ter trpe na obolenjih sluznice debelega črevesa, ranitvi istega, hemeroidih in tvorih, jemljo zjutraj in zvečer četrtinko naravne »Frana: - Josei« - grenčice. Vodilni zdravniki kirrurgičnih zavodov izjavljajo, da so z najboljšim uspehom vporabljali »Franz - Josei« - vodo pred in po operacijah. »Franz-Josef«-grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. so najlažji pot, po katerem prihajajo bolezenske kali v naše telo. Pcvd s obvatujejo tiripu. osti, nahoda in preblajenja, če jeniliejo okusne ANACOl pustibe dr. Wan-leria, Dobivajo se v vseh lekarnah Varujte se izdelkov, ki ® zadniem času imitiraio ANACOT-pastilie. it Moderna zapestnica v zlatu je krasno božično darilo za dame. F. Čuden, Prešernova 1. ir Sreča in veselje cele rodbine je zavisna od zdravja soproge in mamice Vsaka žena bo lažje obvladala hišne skrbi, in bo igraie zadostila svojim dolžnostim, ako redno jemlje Ovomaltine, ki predstavlja moč in zdravje. it Gospodinie Vaše perilo pure, posuši monga ali lika tovarna Jos. Reich Nesreča ne počiva — Požar tovarne pri Osijeku. V tovarni konoplje v Zdencih pri Osijeku je le dni nastal velik požar, katerega žrtev je postala vsa tovarna. Ogenj je nastal najbrže radi tega, ker so se vnela osišča strojev. Plameni so takoj objeli zaloge konoplje in tkiva, nakar se ie ogenj tako razširil, da gasilci niso mogli rešiti več niti poslopja Škoda znaša 500.000 Din. Razen poslopja so zgorele ludi velike zaloge blaga in surovin. Rešen je bil le pogonski stroj, toau tudi ta je radi velike vročine zelo poškodovan. Ljubljana Kai bo danes? Opera: Zaprto. Kino Ljubljanski dvor: Blaznež na odiu. Narodna kavarna: Večer dr. Zamenhofa ob pol 9. uri zvečer. Lekarne: Nočno službo imajo: Mr. Bahovec, Kongresni trg; Mr. Ustar, Sv. Petra cesta 78 in Mr. Hočevar, Šiika VII, 0 Prazgodovina zastira človeku pogled v zanimivo preteklost. Tu in tam se posreči znanstveniku, da odkrije to zagrinjalo in pokaže človeštvu njegovo razvojno dobo. Zato pač moramo hiti hvaležni učenjakom, še bolj hvaležni pa slovenskemu znanstveniku, kateri je na ozemlju naše Slovenije odkril postajo iz starejše kamenene dobe. O tej zanimivi najdbi bo predava' g. prof. Srečko Brodar v petek 13. dec. ob S zvečer v Unionu. Predavanje bodo spremljale skioptične slike o najdbah iz le jame 0 Predavanje v »Pravniku«. Četrto predavanje o novih kazenskih zakonih bo v petek dne 13. t. m. na sodišču soba št. 70 točno ob H zvečer. Predaval bo g. apelacijski sodnik dr Edvard Paj-nič: »Sreska kot kazenska sodišča po novem kazenskem postopniku«. — K obilni udeležbi vabi odbor. 0 Predavanje v kemičnem seminarju. Petek, 13. t. m., bo predaval prof. Majdel »o novih potih kemijske analize«. Začetek ob 18 v kemijski predavalnici realke, Vegova ul. 4. Predavanje ie dostopno vsakomur. 0 Pri Javni borzi dela v Ljubljani je v času od 1 januarja 1929 do 7. decembra 1929 iskalo dela 6582 moških, 1374 žensk, skupaj 7956 brezposelnih. Prostih mest je bilo 6399 moških, 795 žensk, skupaj 7194. Posredovanj se je izvršilo 3354 moških, 560 žensk, skupaj 3914 Odpotovalo je 1S08 moških. 75 žensk, skupaj 1983. Odpadlo je 666 moških, 415 žensk, skupaj 1081, Dne 7 decembra 1929 se nahaja v evidenci 65-1 moških, 324 žensk, skupaj 978 brezposelnih. — Delo je na razpolago: moškim: 1 hlapcu, 2 mizarjema, 21 čevljarjem, 22 rudarjem, 4 krojaškim pomočnikom, 1 kleparju, 1 nožarskemu pomočniku, 1 zlatarskemu pomočniku, 1 graverju, l kolarju, 1 brivskemu pomočniku, 2 navadnim detavcem, 1 pekovskemu pomočniku, 2 železostrugarjeiu, 100 gozdnim delavcem, 1 tapetniškemu pomočniku, 1 str. mizarju, 13 vajencem. — Ženskam; 1 dežnikarici mWM.JTJ-.fW.ii, >Kdo jc najbolj močan, naj reče «hier»!« silil,« so zakričali in se zapodili k Ite-karju. Pokazal jim je tnalo. Vsi so jo obkolili. Vsak se je trudil, du se izkaže najbolj močnega. šc pretrgal se bo kdo!« jc opominjala Ančka. Rekar je pa zamahnil z roko, češ, naj sc utrdijo. Bajta jo bila za veliko družino premajhna, skleda premajhna in miza premajhna. Šc ajdovih žganccv in turšičnega soka ni bilo, ovsenega kruha pu malo. Rekar jc preveč romal, včasih po cel teden. Od Loke pa do Črnega vrha je obrul vse gostilne. V zadnji se jc založil za dom in nadaljeval doma. Delo je takrat jioeivalo, nu njivah sc jc hrhotil plevel, v rebri se je parilo seno, pokošeno, samo obračal ga ni nihče. »Kaj bo pozimi, krme ni,« jc boječe pripomnilo Ančka. : Kaj?« jc zategnil Rckar in zamahnil z roko. Čez teden dni jc: kravo prodal in je vola prodal in potem romal štirinajst dni. »Bomo pa meso jedli!« je zabobnelo v bajti in Rekar jc v rgel na mizo skoro polno vrečo mesnine. Otroci so se vrgli na vrečo. Izvlekli kose suhega mesa in žvečili na vse pre-tege, Rckar se jim jc po smejal. Bučinani, le jejte, meso nekaj zaleže, kaj bi sokrvico!« Bučmani so rastli. »Koliko jih pa že imaš. Rekar,« gu je pobaral Pahovec. »Še satn ne vem; tako je v bajti, kot bi drobnico otrese!,« je s smehom odgovarjal Re-kur, v duši ga pa je vendar zaskrbelo, kaj bo t njimi. Tonček ie moral k Sliskarju; krave je pa- sel, žvižgal, osja gnezda požigal, spal v listnja-ku in z njim pes, zaslužil platneno obleko in za Veliko noč ajdovo potico; kajti Sliskar je bil dober, pa skop gospodar. Za njim jc šel France, čez hrib jc moral k Presečniku in potem vrstomo janež, Lojze, Jernevč, Luka, Blaže in Jaka. Ko se je poslovil zadnji, se je Ančka zjokala. Na pragu je stala in gledala za njim, stekla po bregu, ga dohitela in šla dolgo pot z njim. Vse se je trgalo v njej, samo za roko ga jc držala, bliskotnu zapirala in odpirala veke, da se ji niso znova usule solze. »Srečno, Jaka! ubogaj, pu Boga se boj!« Tako se je jioslovila na ovinku in vsa zrušena se je vrnila v prazno bajto. Rckar je popival na jezo, ker so mu prodali njivo. Bučmani so se pehali in prerivali skozi življenje, kakor so vedeli-in znali Priučili so se ukazom, trdemu delu in osumelosti. Domov so se le redko zatekli, pozneje pa celo nc. Rckarjevu romanja so zaromuln še bajto, kupil jo je Sliškar, gospodar Rekat je jiostdl v njej gostač. Očeta sicer niso sovražili, vendar so mu zamerili, ker se jim je smilila mati, vsa izmučena. od sol/, od dela iu premišljevanja vsa koščena. V njenem nasmehu je bila trpkost, v vsaki kretnji utrujenost. Njena beseda je bila plaha in votla in šc tisto je dušil in krotil kašelj. Lc Rekar se ni nič spremenil. Čokat in zgoščen, visok in zravnan je hodil iz Loke v Črni vrh in nazaj, za breme nu hrbtu «e še zmenil ni in noge so sc mu kot zasujale v strmino. »Ali si truden?« ga je vpraševala Ančka; rada bi prijazne, mehke besede, rada bi io-lažbc. »Kaj še! Saj nisem baba!« jc za Vpil Rckar ; in se vsedel na klop, da jc zaškripala. Iz koša j je izvlekel belo štraco in jo pomolil Ančki. Ves obraz ji je bil smeh, ogledovala je štruco kot neizmerno bogastvo. »Ali jc še kaj »dohtarčka« j>ri hiši?« »V skrinji ga je šc malo, če nisi včeraj popil.s Segel je v skrinjo iu iz plošnatc steklenice je v dušku popil »mrvico« žganja in sc oddahnil. Bo že!« Kadar Rekar ja ni bilo zvečer domov, jc Ančka ždela v postelji iu molila zanj, zase iu za otroke, jokala in strah je je bilo pred lastnim kašljanjem, kako čudno je odmevalo iz kota v kot. Temna in strašna misel jo jo obšla, pa jo jc zabrisala. Lepo vreme se za. čne, pa bo dobro!« V jeseni ni moglu več s postelje, še do ognjišču ne. Kar je že bilo, je skuhal Rekar in z močnikom ali pa žgauci se je silila cel dan in čc ni šlo, se je prisilila, du bi se Rekar ne jezil ali pa rekel: sNobcnu jed ti pa tudi n? všeč!« (Konec prih.) Siarci in slarke! masirate svoje ulruiene žile z izdelkom ^[LG^ in občutili bodete vesel-e «o 2Ivljeu|a tn sveftngt, V lekarna1- in dro^eriie : steklenica Jfi Din 1 pletiljki, 2 sobaricam, 1 likarici, 2 kuharicam, 2 vajenkara za strojno pletenje. © Vreme v Ljubljani ic bilo včeraj ves dan vedro, a dopoldne precej megleno. Popoldne pa je posijalo solnce. Temperatura 5.8U C, barometer 766.2. Tekom prejšnje noči :e padlo dežja 5.5 mm. O Trgovine v nedeljo pred Božičem dne 22 t, m. smejo biti odprte od 8. do 13. ure. Na rojstni dan Njegovega Vel. kralja v torek dne 17. t, m. pa morajo biti vsi trgovski obrati brezpogojno zaprti. — Greniij trgovcev. O V počaičenje spomina pokojne gospe Marije Matkovič je darovala sa stolno Elizabetno konferenco ga. Julija Albert znesek 100 Din. 0 Javne govorilnice. Edina javna telefonska govornica, kjer lahko neovirano in — celo brez odškodnine — telefoniraš ob vsakem času, je šc vedno ona v hotelu Union Ob pričetku tega leta se še spominjamo velikih obljub, da se bodo v mestu, na raznih krajih mesta postavile na račun mestne občine javne avtomatične telefonske govorilnice. Sedaj, ob koncu leta ugotovimo, da iz tega ni bilo nič. Stvar je nuina, saj Liubliana v prometnem oziru ne more biti vedno na stopnp kurje vasi Sedaj pripravljajo na mestni občim gradbeni program za prihodnje leto. Ali ne bi vmes postavili tudi zgradbo javnih govorilnic — toda tokrat zares! _ . , , © Iz Trnovega in z Mirja, Trgovci, ki prodajajo galoše in škornje, naj se ne jeze preveč na ta apel, ampak goli strah pred prvim večjim dežjem ali snegom nas sili, da prosimo gospoda urednika, nai tudi nam odstopi malo prostora v listu. Saj ne zahtevamo asfaltiranih cest, niti granitnih hodnikov — samo malo več gramoza na naše steze (ulice jim ne moremo reči) bi prosili. Go-spodie na mestnem stavbenem uradu bi se nas lahko vsaj enkrat na leto, pred hudo zimo spom- | nili. Pota okrog Kolezije, da ne govorimo o onih, i ki vodijo dalie, na »Gmajno«, so ob naimanišem j dežju eno samo veliko močvirje blata in luž Kaj j bo šele pozimi. Saj moraš že, če greš od ilirskega j stebra pa do trnovske cerkve, prav previdno pre- i skakovali luže, če hočeš, da nisi do pasu oškrop- ! Ijen z blatom. Prosimo torej: malo več gramoza v Trnovo in na Mirje. 0 Utrinki iz sodne dvorane... Halo, tatovi koles v Ljubljani. Tu ukradeno kolo, tam ukradeno kolo, vsepovsod ukradena kolesa, nobena veža ni več varna, noben ključ več ne drži!... Tako so pred tedni zapisali časniki — potem je bil pa naenkrat konec. Oblasti so namreč končno zavohale pravega ptička, zaprle so ga v kaibico, _ bil je znan kolesarski tat Tepina — in te dni je možak stal pred sodniki. Dobil ie osem mesecev — nemara bo vsaj tačas mir in bodo kolesa vama pred tatovi. — Tudi Ivan Bartolj je znana osebnost v vlomilskem in latinskem svetu. Bil je že llkrat kaznovan, šele 30 let ie pa star. Samski delavec jc, stalnega bivališča nima. Rojen je bil v Hrastniku, potepal se je pa vsepovsud po svetu. Komaj je bil zadnjikrat prišel iz ječe, kjer je presedel 18 svojih veselih in brezskrbnih mesecev, že jo je mahnil naravnost v Zagorje. In na podstrešje gostilničarja Korbarja. Tamkaj se je počutil kakor doma in ko ie odšel, je šla z njim obleka in vse, kar ie sploh moglo ž njim. Odnesel je vsega blaga za 1563 Din. S plenom jo je odkuril v Ljubljano, spotoma je robo poprodal, denar zapravil in zapil — v Ljubljani so ga kajpak že prvi dan zgrabili organi javne varnosti. Ti gospodje ga namreč zelo dobro poznajo, ker je dobro zapisan in še naslikan na policiij. Imel ie tudi prepovedan vstop v belo Liitbljane. Sodni senat deželr.eja sodišča v Ljubljani je Bartolja obsodil na ew .'.e'iO težke ječe. Kar je postov in trdih ležišč, je eottsda povrh ... O Resen ter vsega priporočila vreden akademik bi si v svojem težkem gmotnem položaju rad pomagal z inšlrukcijami iz realčnih predmetov, Naslov v uredništvu. 0 Namočeno polenovko vsftkl petek ti'„>t>ita pri F. B. Kovačič, .Miklošičeva c. 82. Maribor K LETALSKI NESREČI V MARIBORU. Od tukajšnjega Aerokluba smo prejeli v objavo: Z ozirom na najrazličnejše komentarje, ki so sledili smrti obeh žrtev letalske katastrofe, so je obrnil Mariborski Aero-klub do primarija gospoda dr. Cerniča s prošnjo za kratko poročilo o vzrokih, ki so povzročili smrt dr. Šestana in pilota Miillerja. Poročilo sc glasi: •O stanju ponesrečenih letalcev, sedaj že pokojnih dr šestana in pilota Miillerja sem obveščal sproti Vaš odbor. Vendar mislim, da ne bo odveč, ako naknadno še enkrat opozorim na par bistvenih dejstev. Kakor znano, sta dobila oba lelalca težke po-' škod bo na nogah; pilotu Mtillerju sta gledala na obeh nogah oba gležnja iz rane, kost skočnica je bila razbita, kite in sklepne vezi raztrgane, rana sama polna nesnage. Istolako poškodbo je imel tudi dr. šestan na levj nogi, kjer sta mu iz z nesnago pokrite rane gledula ne le oba gležnja marveč tudi gornja polovica raztrgane kosti skočnice. Razven tega sta imela oba odrgnine in podplutbe po vsem telesu, dr. Šestan pa razbilo obe oči. Po prevozu v bolnico takoj po nezgodi, sla oba odklonila predlagano jima amputacijo; pilot MUller obeh nog, dr. šestan ene. Torek dne 19. nov. se je vršil prvi konzilij z okulistom univerzitetnim profesorjem dr. Bnterijem in z internistom univerz prof. g. Radoničičem iz Zagreba. Dan na to je prišel na mojo prošnjo šef kirurške klinike v Zagrebu prof Budisavljevič. Na konziliju z njim se je določilo, da se najprej poskusi pojavljajoče se zaslrupljenje krvi zajeziti s širokimi vrezi preko glečnjev, izločenjem razbitih kosti in vložitvijo gumijevih cevk; če to ne bi zadostovalo, se naj izvrši ampulacija. Izvršilo se je eno kakor drugo — brez uspeha I Ce naknadno kritično premetrimo potek stvari, moramo reči: edina možnost na uspeh se zdi, da bi bila takojšnja anAMtacija obeh nog pri Miillerju in leve noge pri drllestanu, Itar sta oba odklonila Pa če tudi bi bila 1 »volila, najbrž ne bi bilo uspeha. Prvič sla bila pj n»zgodi telesno in duševno lako onemogla (choc), da bi bila težko prenesla isti dnn še amputacijo, drugič pa je analiza urina dokazala, da sta imela oba razmeroma mnogo sladkorja — znak, ki kaže po nezgodi na težke pretrese centralnega živčevja. Ta poškodba centralnega živčevja je odpornost njunih mladih organizmov zmanjšala tako, da operacije niso imele uspeha. In vendar so se operacije morale izvršiti, ker se ni smelo opustili prav nič, kar je kazalo če tudi samo iskrico upanja, da se reši dvoje življenj. V Mariboru, 8. dec. 1929. Dr. černič m. p., primarij kirurškega oddelka. [j Podružnica Slovenčeve oprave v Mariboru cenjene trgovce in interesente vljudno opozarja, da smejo nabirati oglase in novoletna voščila za našo podružnico samo oni akviziterji, kateri se bodo izkazali s posebno legitimacijo podružnice. Za vse druge tozadevne pogodbe ne moremo prevzeli odgovornosti. □ V mariborskih kulturnih krogih se jako živahno razpravlja vprašanje ustanovitve centralne knjižnice, ki bi naj obsegala poleg Študijske kniiž-nicc tudi knjižnice posameznih srednješolskih zavodov tako, da bi znašalo skupno število 35.000 do 45.000 zvezkov. Knjižnica naj bi dobila svoje prostore v dvorcu bivše oblastne samouprave (dvoriščno poslopje, dočim bi se nai dvorec sam prepustil muzeju ter pokrajinskemu arhivu). Prednost bi bila tudi v legi, ker se vsi zavodi nahajajo v bližini in bi bilo posluževanje priročno V krogih mariborskih kulturnih delavcev jc omenjeni načrt zbudil simpatičen odziv ter je tozadevna akcija že v teku. □ Božični bazar, ki bo v nedeljo, dne 15. t m., v veliki unionski dvorani, bo odprt od 8 do 20 Prost vstop do 16, ko se prične čajanka s koncertom. Udeleženci se naprošajo, da si vsakdo Itupi spomin, izdelek marljivih rok naše mladine ali pa da položi na oltar naše mladine velikodušen dar. Med darovi se nahajajo tudi starine in lepi rszbarski umotvori. Cene predmetov od 1 Din naprej. Vstopnina za sedež s čajem 10 Din, stojišče 3 Din Prsdprodaia vstopnic v trgovinah Z. Brišnikove in Hofer. □ Gradbeni utripi. Gradbeno dovoljenje ie dobil Karol Wessiak, gradnia centralne kuriave; uporabno dovoljenje pa. so dobili: Josip Grabnar, gradnja pritlične stanovanjske hiše v dr Rosinovi 19; Marko Samastur, gradnja pritlične stanovanjske hiše v Radvanjski 16; Mihael Oman, gradnja pritlične stanovanjske hiše ob Radvanjski 27; dr. Fr. Žgeč. gradnja enonadstropne stanovanjske hiše v Kosarjevi 37; Mihael Tinta, gradnja enonadstropne stanovanjske hiše v Viktor Parmovi 7; Josip Visočnik, gradnja pritlične sUnovaniske hiše v Aljaževi 7, Franc Vidic, gradnja pritlične stanovanjske hiše v Aliaževi 5; Ivan Miglar. gradma pritlične stanovanjske hiše v Primorski 9; Maks Kraker, gradnja pritlične stanovanjske hiše v dr, Rosinovi 21; Ubald Nassimbcni. gradnja gospodarskega poslopja v Vrtni 12 ter Jakob Vesna-ver, gradnja prizidka. □ Dvorec bivie oblastne samouprave — prazen. Včeraj se ]e prepeljala oprema, katere je boslili je odbor z zadovoljuostjo ugotovil, da je bil drugi obrok skoro ves že vplačan. Drugi obrok znaša skupno 145 milijonov Din, a do včeraj je banka sprejela 133 milijonov 929201 Din, potemtakem manjka samo še kakih 10 milijonov. Ker Se niso prispela poročila poverjenikov u bolj oddaljenih krajev iu mest glede vplačilu drugega obroka, se upravičeno sklepa, da se bo ta razlika še zmanjšala Sprejel je bil sklep, da se odgodi plačilni termin za tretji obrok bančnih delnic, ki poteče 15. t. m., do 15. januarja 1930 Ker so se dozdaj podeljevala redno vsa hipotekama posojila do 300.000 Din in manj, io skle njeno, da se to v toliko spremeni, da se odobre hipotekama posojila tudi preko te vsote. Dalje je bil sprejet sklep glede izpremenitve členov 46 in 47 pravilnika o poedinili vrstah poslov Privilegirane agrarne banke, ki so sedaj glasi; 1. Prošnji poediucev za menično posojilo j>o čl. 46 pravilnika nI treba prilagati menice, nego bo prosilec v redu podpisano meuico poslal banki šele tedaj ko bo podelitev posojila v načelu dovoljena. 2. Menična posojila bo banka od zdaj dovoljevala edino na istočasno intabulacijo meničnega dolga na nepremičnine, razen tega mora biti taki prošnji priložen overovljen izpisan prepis zemljiške knjige, kakor tudi načrt zgradb, ki se zastavljajo. Na treba poslati situacijskega načrta zemljišč in tudi ne dragih listin navedenih v tretjem odstavku § 1. čl '10, dregaee pa bodo menična posojila odobrena ludi ua zastavo premičnin, kakor to predvideva § 1. čl. 40 3. Prošnjam za dolgoročna posojilu p0 ji. .17 Borza Dne 11. decembra 1929. DPMAR Devizni tečaji so sc dunes učvrstili. Promet pa je bil slab. Do zaključkov jo prišlo v devizah Berlin, Curih in Praga, v katerih je intervenirala Narodna banka, in v devizi Trsi v kateri je bilo zaključeno privatno blago Ljubljana. (V oklep, zaklj. loč.) Amsterdam 2277 bi, Berlin 1349.25—1352.25 (1350.75), bruse V 789.70 bi., Budimpešta 98832 bi., Curih 1004.10 do 1097.10 1005 90). Dunaj 793 70 b!.. London 275.37 bi., Ne\vyork 56 27 bl„ Pari/ 22203 bi., Praga 166.89 — 167.60 (167.29). Trst '194 10 - 296.10 (295.10). Zagreb Amsterdam 2274 - 2280, Berlin 1349.25 do 1352.25, Budimpešta 986.50 — 989.50, Curih 1094.40—1097.40, Dunaj 792-795. London 274.94 do 275.73, Ne.wyork 50.17—56.37. Pariz 221.03 do 223.03, Praga 1C6.S9—167 69, Trst 294 16—29616. Belgrad. Berlin 1349.25-1352.25. Budimpešta 986.72 — 989.72, Curih 1094.40-1097 41), Dunaj 792.20—795.20, London 274.97- 275.77, Ne.wyork 56.17—56.37, Pariz 221.03—223.03. Praga 166.80 do 167.69. Trst 294.12—296 12. Turih Rnlirrnd 9.1275. llerlin 123.22. Hu- Celie & »Arhitekt Plečnik doma in v tujini« — je naslov VIII prosvetnemu večeru, ki se vrši v ponedeljek 16. t. m. ob 8 zvečer v telovadni dvorani Orlovskega doma. Arhitekt Plečnik, ki je Celje imelo srečo, da je dobilo v palači Ljudske posojil-niče eno njegovih umetnin, je nam vsem po obšir-nosti svojega genija in po svoji umetnostni smeri še tako malo poznan, da jo pač vsa potreba podana, da se z njim podrobneje seznanimo. Storil ho to najpoklicanejši med poklicnnimi, g. knnservator dr. Fr. Štele, ki bo za to priliko pokazal tudi nekaj lepih diapozitivov. Vstopnice se dobijo že sedaj v Prosvetnem tajništvu na Cankarjevi cesti 4. & Proste trafike. Prosti sta sledeči trafiki: V Radečah po umrli Katarini Podlesnik, čisti letni donos 900.16 Din. V Jugnjenci št. 82, občina Radeče. Dosedanja trafikantinja Terezija Martinčič jo je odjavila z letnim čistim donosom 2320.24 Din. Vojni invalidi, kt se za te trafike zanimajo, naj to sporočo najkasneje do 31 decembra t 1. krajevnemu odboru Združenja vojnih invalidov v Celju. & F. S. Finžgarjcvo kmečko dramo »Verigo« uprizori v nedeljo 15. t. m. popoldne v ceijskem Narodnem domu Krekova družina. ^Veriga« je ona najmočnejših iz slovenskega kmečkega življe-nja zajetih dram in veže gleduvca od prveaa do 26.9375, Varšava 57.775. Dinar notira: na Dunaju (deviza) 12.00" a-luta) 12.565, v Londonu, Ne\vyorku in v Prt , uc-izpremeujeno. VRFTTVOSTNI PAPIR« Ljubljana. Vojna škoda 4 prompt 13 bi., uit. dec. 438 bi.. Celjska pos. 170 den.. Ljubi j. kred. 124 den., Praštediona 905 den. Kred. k! 170 den., Vevče 130 den., Stavbna 50 den., :' Sir 105 den., Kranj. ind. 304 zaklj.. Rušo 230-2ai-ve pa so zauemarja. Letošnje izredno nizke cene so zelo vabljivo *a nakup v špekulacijo, še posebno z ozirom na to ker jo tudi zrnje lepo. Cene detelji namreč že 30 let niso bile tako nizke. Kaj mogoče, da zopet nekaj de-cenij ue bomo imeli tako nizkih cen. Lurerna jako dobra s 97% čistoče in 88% kaljivosti plombirana in atestirana po državnem zavodu 16 Din. dobra s 97% čistoče in 88% kaljivosti, plombirana in atestirana po državnem zavodu 14.50 Din. Lucenia je napravila povsod slabo. Pretekli mesec je napela izdatno irancoska in madjarska provenienca, zadnji teden pa se je cens tudi tema polegla. Pevska zveza Božične pesmi za iamburaške zbore in petje ali brez n eaa bo izdala Jugoslovanska knji-garna in bodo to dni dotiskane. So to najlepše pesmi, ki bodo zelo primerne za društvene prireditve v božičnem času, ki traja tja do svečnice. Opozarjamo na nje tamburaške zbore, naj jih takoj naroče, da jim jih lakoj pošljemo. Pesmi bo zmogel vsak zbor, tudi šibkejši. Pevska zveza. Cerkveni vestnih Kongregacija za ^kademičarke ima v se boto 14 t m. ob fričetr! na 8 svoj zadnji Vedni se stanek pred Božičem v škofijski kongrepacijskl dvo rani (Škof. dvorec, pritličje, prva vrata, desno). Za članice udeležba obvezna. Tovarišice, ki bi jih veselilo, da pristopijo, iskreno vabimo. iz društvenepa Pvlienia »Ljubljana«. Mešani zbor ima danes običajni, pc-vsko vajo ob 8 zvečer. Udeležba nujnat »Prosvela« Dev. Mar. v Pulju priredi danes popoldne ob 4 s-ZIva pokopana«, dramo v petih dejanjih z živo sliko. Sodeluje društven« godba. Vsi urijatelji vljudno vabljeni Odbor. Katastrofa fciclfe 99Cameffw" Ameriško ladjo - Carnegie«, last Carne-gievega zavoda v Washingtonu je v pristanišču Apiji na otoku Samoa zadela silovita nesreča. Ladja je eksplodirala in zgorela, pri čemer je izgubil življenje šef ekspedicije kapitan L P. Ault. Natančneje podrobnosti te strahovite katastrofe še niso znane, lz kratkih brzojavk pa se da posneti, da so težko ranjeni tudi ostali učenjaki, člani te ekspedicije. Tudi vsi dragoceni instrumenti in dnevnik opazovanj so definithno izgubljeni. Ladja Carnegie^: je bila zgrajena brez železa in je bila v tem oziru izjema med mnogoštevilnimi ladjami, ki plovejo po svetu. Sidra, motorji, vijaki in sploh vsi kovinski deli so bili iz brona, ine-di, bakra in iz aluminija. Na palubi ladje sta se dvigala dva steklena stolpa in tudi vse ostale naprave na ladji so na prvi pogled pokazale, da je ladja zgrajena v posebne namene. Kakor že omenjeno, je bila ladja last Caruegievega zavoda v Washingtonu. Ta odlični znanstveni zavod, ki se ima zahvaliti za ustanovitev škotskemu milijarderju Andrevvu Carnegieu, je dal zgraditi to leseno jadrnico kot ploveč laboratorij, čigar glavni namen je bil merjenje magnetizma na oceanih. Zato so se morali pri gradnji te ladje ozirati na to, da je bila uporaba jekla in železa skrčena na minimum, ker sta ti dve kovini za magnetizem najbolj dovzetni. To pa radi tega, da so občutljivi aparati za merjenje zaznamovali samo zemeljski magnetizem in da jih niso niti malo ovirale druge magnetične sile. Ladja je dosedaj šestkrat objadrala svet iu prevozila vsa morja med 8" se\erne in 66" južne širine. Prevozila je vsega skupaj nad 476.000 kilometrov in se je z vseh teh potovanj vrnila srečno. Pridobila si je nevenljive zasluge za osiguranje morskega prometa, ker je učenjakom, ki so se vozili na nji, uspelo popraviti mnogo pogrešk na pomorskih zemljevidih in določiti pravi položaj konipasne igle, zlasti v Indijskem in Tihem Oceanu. Sedma vožnja, ki bi obsegala pot dolgo (177.000 kilometrov in je bila preračunana na tri leta, se je nedavno začela. Program vožnje je bil zelo bogat. Nameravali niso samo meriti magnetizem, ampak posebno pažnjo so mislili posvetiti oceanografskim opazovanjem, dalje določiti temperature in vsebine soli v morju v globini 6000 metrov ter točnemu raziskovanju rastlinstva in živalstva v morju. Razen tega bi se morali učenjaki baviti z raziskovanjem zračne elektrike, s širjenjem radio-valov in s sličnimi problemi. Poleg tega so se nadejali, da bodo mogli s stalnim merjenjem solnčnega in radioaktivnega izžarevanja dobiti važne podatke o spremenljivosti teh virov energije. Ladja 'Carnegie- je imela 568 ton; na n.iej Je potovalo 7 učenjakov in 17 mož posadke. Na to poslednjo pot je odšla ladja v inaju 1928 in je šla preko Plymoutha. Hamburga, j Islanda, Barbadosa in Panamskega kanala do j osamljenih otokov v Tihem Oceanu, kjer je j lansko leto silno trpela od težkih viharjev in je pri tem izgubila eno sidro. Potem je odplu-la ladja na čilsko obalo. Na poti tja so opazili dvig morskega dna. Preko Sanioe in Ioka-liame je plula v San Francisco, kjer so dne 29. avgusta t. i. slavnostno proslavili 25 letni jubilej ladje. Sedaj pa leže ostanki ladje na dnu luke Apija. ki je s leni postala pravi grob za ladje, ker je lani že leta 1S98. strahovit j vihar potopil tri nemške in eno ameriško voj-l no ladjo. Izguba ladje r-Carnegie je težak | udarec za Cartiegiev zavod in sploh za vso ; znanost. Posebno vlada v znanstvenih krogih | žalost radi smrti kapitana Aulta, ki je bil iz-I redno spreten vodja ladje in odličen znanstvenik. o v mtsižorsske sfaažbs f?o skramem severu ! Alarm v brzovlaku Ameriški listi poročajo, kako so zločinci na prav ameriški način oropali brzovlak, ki vozi iz Chicaga proti jugozapadu. — Bilo je že pozno zvečer. Vlak je pasiral postajo Bloo-mington. Sprevodniki so pripravljali postelje. Telefonist Parker je sedel pri telefonu in zde-hal. Naenkrat se posveti rdeča luč. »Halo,« Jakliče Parker, »tu brzovlak številka 204.:: — Tu obratni urad Chicago,« se je glasil odgovor. Pazite dobro, kaj bom povedal. Parker je pazljivo poslušal. Postal je bled. Nato je skočil s stola k zasilni zavori in potegnil. Zavore so zaškripale. Parker je padel proti steni. Kovčki po oddelkih so zaropotali — vlak se je ustavil. Parker je hitel na hodnik. Kaj je? je zakričal vlakovodja. Telefonsko poročilo iz obratnega urada, je jecljal Parker, r Policija je ugotovila, da se v naših vagonih nahaja peklenski stroj. Eksplodiral bo ob 10. Čez tri minute bo 10. : In zato ste —,<: je zgrbančil vlakovodja čelo. »Zato sem potegnil za zasilno zavoro,: je pritrdil Parker. »Bil je že skrajni čas.« Vlakovodja je pomislil. »Vsi potniki morajo izstopiti, jo de jal nato. — »Ne,« je odvrnil Parker, : obratni urad je naročil, naj lokomotiva zapelje prtljažni voz 1000 metrov naprej in ga tam pusti. Lokomotiva sama naj pelje še 500 metrov dalje. Če bo prtljažni voz tu ostal, je izjavil uradnik, se bodo vsi vagoni vneli.« Dobro, je dejal vlokovdja in odhitel, da j da potrebno povelje. Minuto kesneje je brzela lokomotiva s prtljažnim vozom naprej. Po dveh nadaljnlh minutah je stal prtljažni voz sam na progi: Radi teme ga ni mogel nihče škof Breynat, apostolski vikar v severo-zapadni Kanadi, eden najstarejših misijonskih veteranov na skrajnem severu, se je z letalom vrnil v Fort Smith, potem ko so se dva meseca bali za njegovo življenje. V Coppermine River, 1300 milj od Forta Smitha, se je vsedel na eno izmed 12 letal, ki so iskala dva pogrešana pilota. Z enim od pogrešanih se je stari škof dva meseca prej v letalu vrnil v Fort Smith. škof Breynat je julija meseca odpotoval iz Forta Smitha. da obišče misijone ob reki Makenziji in ob pristanišču Lettue. Ustanovil je nato 2300 milj severovzhodno od Edmontona v Coppermine River novo misijonsko postajo. Pričakovanega letala, ki bi ga moralo odnesti nazaj, pa ni bilo od nikoder. Dve drugi letali, ki sta tam pristali, ga nista hoteli vzeti s seboj. Bil je že pripravljen, da bo v sneženi puščavi prezimil. Ko o škofu ni bilo nobene vesti in se je čulo, da sta se izgubili dve letali, katerih eno bi moralo prinesti nazaj škofa, so bili zelo v skrbeh za njegovo usodo. Eno izmed letal, ki so iskala izgubljeni letali, je vzelo škofa s seboj. Enajst ur kasneje je bil škof že v svoji stolici. Škof Breynat je navdušen prijatelj letala. Aprila meseca je z letalom opravil vizitacijsko potovanje na severu. Ob tej priliki je posamezne razdalje preletel v eni uri. med tem ko prej s sanmi, v katere so bili vpreženi psi, .rabil za tako razdaljo 5 do 6 dni. ?r»a vladna koinisarka v Aistriji dr. Oda Negbaur Žemsu hn $m&>es8a - Italijanski časopisi poročajo o veselem dogodku v Cassinu. Meščani tega mesta so se srčno zabavali ob priliki poroke 86 letnega Luigia Valentea z Marijo Roso Lio. Nevesta je stara 6-1 let, tako da šteje poročni par skupaj 150 let. Oba starca sta se podala k poroki v lepo pisanem oblačilu na vozu, v katerega je bil vprežen osel. 86letni ženin jc sam poganjal osla. Za vozom je šel dolg sprevod radovednežev, ki so kričali, zbijali šale in se smejali. Vsi uradniki so zapustili svoje urade in hiteli na občino, da v uradu ■/•■< s';le- Mcilnarodni borilni turnir se je vršil od 5. do 8. decembra v Offenbachu. Sodelovalo je 11 narodov. Najbolj so se obnesli Italijani. Na sliki vidimo zbrane najboljše borilce z rapirjem. Prednja vrsta od leve: Marži, Italija (3), Gaudini, Italija (izločen, ker je bil ranjen), Turio, Italija (2), Berthold, Nemčija (5). V drugi vrsti od leve: Heim, Nemčija (7), Pignotti, Italija (zmagovalec), Dr. Etlinger, Avstrija (4), Thomson, Nemčija (6). videti. Potniki so odpirali okna in izpraševali. Železniški uslužbenci so molčali in čakali. Minula je deseta ura, pet minut čez. Nobene eksplozije. »Moramo čakati,« je dejal vlakovodja, ura v peklenskem stroju morebiti ni prav. Parker je prikimal in odšel v telefonsko celico. Tu se je zopet zasvetila rdeča luč. »Halo, tu brzovlak 204.« — »Tu obratni urad Chicago. Kaj se je zgodilo? Signalna postaja še ni javila vlaka.« — »Kaj se je zgodilo?« vpraša Parker nazaj, »saj vendar veste — peklenski stroj — — —« Pet minut je Parker govoril z obratnim uradom. Nato je vstal in šel k vlakovodji. »Mi-stifikacija,« je šepetal. Vse ni nič res. Nekdo si je zgodbo o peklenskem stroju izmislil. Obratni urad ne ve ničesar. Tudi policija ne.« Vlakovodja je krepko zaklel. Malo nato je privozila lokomotiva s prtljažnim vanogom nazaj. Vagone so sklopili, zavore so odnehale, vlak je peljal naprej. »Vse v redu?« vpraša vlakovodja, ko je stopil v prtljažni voz. — »Vagon je v popolnem redu, : je dejal prtljažni uradnik. Samo visokozavarovanih kovčkov in vreč /, vrednostnimi pismi ni več tu. pauje zakonov prisostvujejo poroki. (V Italiji imajo namreč civilno poroko. Ženin in nevesta se morata poročiti najprej civilno in šele na to cerkveno.) Ko sta oba starca, ki sta bila zelo dobre volje, izrekla običajni »da«, je množica to spremljala z glasnim kričanjem, ki se je moglo tolmačiti tudi kot veselje. »Mladoporočenca« se pa nista razburjala, nevesta je celo metala med občinstvo običajni konfeti. »Solnce zjutraj na levi vzhaja. Solnce zvečer na desni zahaja. Kje pa je ponoči?« »Čisio enostavno se vrne po isti poti nazaj na levo, kjer potem zjutraj vzhaja.« »Meniš? Potefti bi ga pa morali vendai videti, kako se vrača.« »Ali si ti bedast — ponori se vendar nič ne vidi!« V madjarski poslanski zbornici so pred kratkim razpravljali o vojaškem kazenskem zakonu. Opozicija je ostro nastopila proti zakonu, ker daje častnikom predpravice, ki niso v soglasju z demokratičnim razvojem države. Vojni minister Goinbes je zagovarjal zakon in poudarjal, da je uniforma »viden izraz državne suverenitetc--. Ko je nato voditelj demokratične stranke odvrnil, cla parlament gotovo ni samo izraz, marveč nosilec državne suverenitete, jc minister dejal, da nima nič proti temu, če dobe tudi člani parlamenta uniforme, cla bodo na ta način dvignili svoj ugled. V čast madjarskega parlamenta bodi povedano, da je po lej izjavi buren smeh ]>okopal predlog gospoda ministra. Škoda. Uniforma za poslancu. Vsaka stranka drugačno. In če se izmenja vlada, ne bo poslanec izmenjal samo svojega sedeža, marveč tudi svojo uniformo. Kipar Alreno Dossena, čigar kipe. v starem slogu so razni sleparji prodajali kot starine, o katerih so se mnogi odlični učenjaki izrazili, da so pristne v Češka religiozno usmerjena umetnosi Tretje leto že izhaja v Pragi ob Jar. Durycbo-vem Akordu« najizrazitejša revija lako zvane religiozne umeinoeti: Tvar, mesičnik pro umeni a kritiku, ki ji je urednik znani teoretik te duhovne usmerjenosti dr. Bedrieh Ftičik (Praha Nusle, Jaromirova 14-11). — Prav la čas, ko v/ni-kajo in izginjajo na Češkem časopisi teh ali onih literarnih tendenc kakor gliste po deževju, velja vendarle omenili tvornost tega književnega časopisja, ki nam prikazuje ne le hotenja češkega sveta, temveč nas seznanja še z pomembnejšimi glasniki tujih literatur. Med idejnimi poborniki religiozno uastrojene literature je med Cehi poleg Jaroslava Durycha močno izrazit ustvarjavec po prepričanju te duhovnosti nedvomno: |akub Deml, ki se jc zlasti odkril v svoji novejši knjigi proze: Milj očisteu. ko «<• je prikazal kot človek in pesnik, skoz in skoz prežet z živim krščanstvom. Tu t;a omenjam, ker kaže, da ie baš on osrednji tvorec in oblikovavec .Tvara . Deml je bil velik prijatelj rajnega velikana Oto-karja Brezine. K podobi Brez i novega duhovnega obličja je prispeval eno potezo v svoji osmrtnici Ot. Bfezini: Lani, nekoč v juliju, sem čital Brezi ni iz nekega časnika, da zgrade tam in tam na Slovaškem toliko in toliko novih šol. Čakal sem. kako se bo tega mojster vzveselil, ali on se jc razljulil in rekel: »Ljudstvo ne potrebuje šol, ljudstvo potrebuje Boga!« (Bfezlna je bil, kakor znano, ljudsko-šolskt učitelj!) Izmed čeških imen srečamo v vTvaru . Se Jana čej>u, ki razodeva izredno plastičnost v svojih pripovednih spisih in pa izjasnjeno gledanje v referatih o novih publikacijah; med pesniki pa imena: Vitezslav Nezval; Vilem Zavada, František Halas. Močno interesiranost za sodobno poljsko književnost opazimo v poslednjih zvezkih. Stanislav Brzozovvski prinaša obsežno študijo o Poljaku |anu Kaspro-vviczu, katerega delo primerja delom sv. Frančiška Asiškegn, Pascala in Kirkegaarrla, ler o Leopoldu Staffu, najznačilnejšem religioznim pesnikom mlade Poljske, ki ga označuje kol enega izmed redkih evropskih duhov. Znanega poljskega religioznega pisatelja Emila Zeqadlo\vicza je v 7.-8. številki predstavil Otto F. Babler s prevodom globokega odlomka: Senca nad valovi iz njegove knjige: Življenje Nikolaja Srebrnopisanega. — Tu naj tudi omenim, rla je O. F. Babler v 2.-8. številki letošnjega 2Tvara jrabliciral prevod odlomka iz četrtega dejanja Otona Zupančiča: Veronike De-seniške. Kakor kaže, se O. F. Babler zelo ukvarja s prevajanjem zlasti iz, slovanskih literatur, zatorej jo tudi upanje, da bo našel še besedo, ki bo pred stavila obličje sodobne slovenske književnosti češkemu svetu. Vlad. Zorzut. Ban del Mazzetti: Ftrau Marsa (Uoman iz časa Avgusta možnega. Miiuchen: Kosel et Pustet, 1029. I. del: Das Spiel von den zehu Jungfrnuen, 570 strani, tO M ) Dočim Sigrid Unset predstavlja med kutoli-Ikimi pisatelji sveta moderno v vsej drznosti problemov in titanskosti karaklerov, je znana Enrika Handel-Mazz.etti ostala slejkoprej mojsterica romana bolj umerjene lepote, pa morda z enako silo pripovedovanja. Dočim nimamo mod nami Unselovi kongenijalnegn tvorca, pa Handel-Mazzettijevi v marsičem zelo ualikuje Pregelj; zlasti po veliki eru-diciji in masi skrbno našiudiranega kulturnohisio-ričnega detajla, ki časih povest kar pokriva kakor ovijače stavbo. . Fran Maria je zgodovinski roman iz 17. in 18. stoletja, ki kakor široka freska v ogromnem okviru slika nazunaj sijajni, v svojem bistvu pa zlagani, nepristni svet baročnega dvorskega in knežjega življenja. To je okolje, v katero je postavljena mlada protestantka iz plemiške;;« Štifta v Quedlinburgu. gospa Marija, ki je v svoji nežni lepoti, otroški čistosti in po bistvu katoliški nabpž-nosti posebnost Handel-Mazzettijevc. v čemer j" gotovo nedosegljiva. Roman je orjaško delo tolike erudicije, da je je skoro preveč; celo v kopiranju takratnega jezika skuša podobno ko Pregelj v : Borovcu zajeli duha časa in ritem dogajanja Sv. Vaclav v filmu Cehi izdelujejo svoj prvi milijonski vclrfilni; »Sv. Vaclav . Režijo vodi dr Jan Kolar, foloteh-nično delo nadzirata \V. Wich in Karol Kopriva Najzanimivejša scena iz tega filma bo brez-dvomno boj v Češkem lesu med germanskim vojvodom Arnulfom in češkim knezom Vaclavom. Id je po srečnem slučaju zajel Arnulfovegu nečaka Gera in s tem deželi priboril neodvisnost in svobodo. Ta boj se snema v divjem pragozdu med krajema Winlerberg in Kušvanda tik oii bavarski meji in je zanimiv prav zaradi tega, ker jo to morda edini pragozd v osrčju Evrope. Desetletja in desetletja ne prestopi človeška noga inahovitih tal in ne zre človeško oko ta/,padlih in preperelili orjakov, ki jih je starost ali vihai vrgel na zemljo, da sedaj radovednemu obiskovalcu zapirajo pot. Tu opaziš tudi najvišje drevo v Evropi, orjaško smreko, ki sc 02 111 visoko dviga^proti nebu, sveža in zdrava prav do visokega vrha, ki se ozira na več kot štiri stoletja nazaj. Mir in gluha tihota vladata v teh divjih, človeku skoraj nedostopnih krajih. Iu vendar ga danes oživljajo ljudje. Če dobro pogledaš, vidiš tam ob padlem drevesnem orjaku, čigar deblo se nekako dva metra dviga iz močvirnatih tal, čudne postave v rdečih spodnjih oblekah, s platnenimi suknjami. Njih obrazi so divji, lasje razkuštrani, brade razmršene. V močnih desnicah vihte težka kladiva ali gorjače, nategajo loke in mečejo osira kopja. Divji bojni klic pretrga gozdno tihoto. In žc opazimo tudi sovražnika: mogočne pos.ave v modrih dokolenkah, ki se bližajo v /.nalili premoči. Vname se srdit boj moža proti možu. Kot divje zveri sc vržejo možje drug na drugega Puščice in kopja švigajo skozi zrak, najdejo svojo žrtev ali se trespč se zapičijo kjerkoli v prepereio deklo ali v blatno zemljo. Težko padajo kladiva na železne čelade, njih udarci odjekajo, kot daljni grom. Možje padajo, se pogrezajo v močvirje, sc zvijajo ranjeni v bolečinah iu umirajo v smrtnih mukah. Modri prodirajo stalno čez trupla padlih in ranjenih in že padajo zadnji junaki. Modri ostanejo brezdvomno zmagovalci. Tu glej, kar naenkrat pridrvi nova četa rdečih, ki jih očividno vodi odličen junak, morda cclo sam knez. S prezirom smrti 6e mala čela junaško vrže na številnega sovražnika, a jiremoč je prevelika, vojskovodja omahne ranjen in okrog padlega kneza so vname obupen boj. Tedaj pretrga ozračje oster žvižg in očarujoča slika Izgine. l'a spet zažari bleščeča luč in boj sc prične znova. Deset orjaških svetlobometalcev razsvetljuje ravnokar omenjene bojne prizore, med njimi štirje devettonski orjaški reflektorji na ogromnih avtomobilih. Kakšnega truda jo slalo spraviti te težke stroje po ozkih, močvirnatih gozdnih potili v skoro nedostopen pragozd. Koliko požrtvovalnosti je stalo obleči vsak dan na stotine komparzov, jih šminkati in oborožili. Pa Cehi se niso strašili uobenega truda, nobene žrtve, nobenih stroškov, samo du morejo pokazali svetu svojega uurudnega junaka v filmu. I11 mi. ko to beremo, pa se spomnimo, da imamo tudi slavne narodne junake, ki bi jih enako radi kol Čehi videli v filmu, pa postanemo žalostni ob zavesti, da smo lako majhni Ln lako revni > Blazneš na odru« v »Ljubljanskem dvoru« je film p° motivih Al. Dumas-jevega igrokaza. Neki igralec je zaradi žeile, ki se brezsrčno igra z njim, tako globoko užaljen v svojem čustvovanju, da postane iz sovraštvu do žensk brezvesten Don Juan. Čista ljubezen lilijsknčediiostiie žene mu vero v ženstvo spet vrne. — Snov ji tnalo originalna, motivacija, zl. sli ob koncu dejanja neverjetna, vse. doianje diši po mečuo >t nlimonlahtl romantiki. Agnes Esterba/.y je lepa. elegantna iu prazna, kol vloga zahteva. Daisy d'Ora malo preveč -ol/.nva, drugače očarujoča v svoji čisti ljubezni. Gustav Diessl ima močne momente in jo prav simpatičen ieralec. Režiii in fotografiji gre priznanje. Zagrebški drobiž Kaša Matica Hrvatska je izdala svoje redne letošnje publikacije. Mesto dosedanjih nevezanih je letos vse knjige opremila z okusno platneno vezavo. Med temi knjigami so: Ženske narodne pesmi v redakciji g. dr. Nikole An.iriča, VII. knjiga. — Jagoda Trulielka: Bogorodičino črešnje, pripovedke in legende. — Ks. Gjalski: Pod starimi krovi. zapiski in odlomki iz hrvatskega plemenitaškega sveta. — Dr. Fran Bubanovič: Rdeča Hrvatska in Dubrovnik — Kolo, književno-znanstveni zbornik, X. knjiga. — O teli knjigah, ki so vsebinsko in tehnično prvovrstne, bomo naknadno spregovorili. G. Lj. Si Kosier je izdal zgodovino židov-stva v miših krajih (Zgodovina Židov t Jugoslaviji«, v založbi knjižnice vBaukarstvM :) Pisec obeta v uvodu, di ho v marcu 1930 izŠlu njegova velika knjiga Židjo v Jugoslaviji in Bolgariji'. Do tedaj pa naj bi zamašila vrzel la knjižica, napisana v nemogoči ekavSčini. Evo, d\e vrstici iz uvoda: Sploh jo dolžnost balkanskih Slovanov iu vlad kraljevin Jugoslavije in Bolgarske, da nudijo polno moralno podporo pokrotu cionizma kot nosilca velike ideje za osvoboienje in zedinjenje Židov r Društva sv. .Temnima je v želji, da da hrvatski publiki zbrana dela poljskega pisatelja Sien-kievvicz«, izdalo njegovo tretje d »do ^Križarji-. Prevod ie dober, oprema okusna Conn v platno vezani knjigi •/ osemsto strmimi 80 Din. l>i?ky. Božji spevi, pesmi cerkvenega letu za mešani zbor, uredil I ini,-o Vodopivec. Gorica 1929. Izdala in založila Goriška Mohorjeva družba. Natisnila Katoliška liskuraim v Gorici. —- To jc zopet ena pesmarica, ki smo je lahko veseli. I11 tudi to moramo poudariti, da kaže lo delo velik jiogum, ko se vsi založniki tako strašno branijo glasbenih edicij Že vnanjosl knjige je kljub preprostosti, saj jc namenjena skromnim razmeram, vendar )>ruv okusna in čedna. Ta zbirka je prvi zvezek trodelne pesmarice, ki naj bi obsegala po namenu založnice: 1. pesmi cerkvenega leta, 2. masne, obhajilne iu blagoslovile ter 3. Marijine pesmi. Urednik pravi .v uvodu: Zbirka je urejena predvsem za naše razmere in upošteva zmožnosti naših zborov in organistov. Zato obsega večinoma lažje melodične skladbe, ki so našim zborom dostopne. V njej smo objavili večinoma izvirne pesmi. Izmed 92 prlobienih skladb je 83 popolnoma novih, 7 na novo hannonizirauih iu 2 ponatisnjeni. - Lahko rečono, da sme bili urednik na to zbirko ponosen in ■/, njim vred tudi založnica. Sodelovali so s prispevki sledeči skladatelji: Bratuž Lojze, Doktorič David, Dollnar dr. Anton, lloclirei-ter Emil, Jobst Anton, Kimoveo dr Franc, Klemen-čič Josip, Konici Emil, Lnlinrnar Ivan, Leban Albert, Mav Alojzi j, Premrl Stanko. Sček Breda, Tome Matija. Vodopivec. Vinko in Železni kar Martin. V njo so sprejete nekatere pesmi ludi od starejših skladateljev. ki so Levičnik Josip, Traven Janez in Nemec Gruber Franc Pred vsakim oddelkom jc lep uv<«l v dntičui č"s cerkvenemu le!a od Filipa Ter-čelja in lepa izvirna Goršotova vinjeta. Skladbe so kl.išejirane, jiisavn (Romana Pahorju) lepa in jasna. Želimo z urednikom, naj bi bile le svete pesmi sprejele z isto ljubeznijo, kot so bile zbrane in prirejene.. Naročila naj se naslovijo: Goriška Mohorjeva d užba, Gorizin, Vin Orzoni 30. Italia. Radto PROGRAM R A DIO-l. J UBL J A NA Četrtek, 12. decembra: <2 30 Reproducirana glasba. 13.00 Časovna napoved, borza, reproducirana glusba. 13.30 Iz dunaSnjih dnevnikov. 17.30 Koncert radio orkestra. 18.00 Moderni aparati zo priključek na električni tok predava ing. N. Eltz. 18.30 Portreti iz svetovne literature, p. dr. Iloman Tominec (Dunte). 19.00 Srbohrvaščina, poučuje g. dr. Rupel. 10 30 tedenski pregled domačih in tujih dogodkov. 20.00 Melodrnmski večer Gusti Danilove in Marija Kogoia. 21 Maudrov ludu trio (gostovanje treh čeških umetnikov ua dude). 22 00 Časovna napoved in noročiln; radio orkester. Petek, 13. decembra: 12.30 Reproduciranu glasba. 13.30 lz današnjih dnevnikov. 17.30 Koncert radio orkestra. 18.30 Naše zadružništvo, dr. Valenčič. tO Gospodinjska ura. 19.30 Italijanščina, pouč. dr. Leben 20 Delavska ura: Pre-lovec: Slavu delu. poje moški zbor iSlavci«; F. Urntnik: Delavstvo in prosvetn; Seliškar: Rudnik: Sedmorojenčki, recitira g. Skuk; Prenos obratovanju strojev i/ tovarne Saturnus«. 21 Koncert radio orkestru. 22 Časovna napoved in poročila. 8DEA1 radio sčusasa OARurvf cewi HlNfiSRAN Drugi programi i Petek, 13. decembra. Belgrad: 20 Prenos »Fuusta« iz belg. opere — 21.3(1 Dnevne vesti in čas. — Varšava: 17.45 Pevski koncert — 19.25 Reproducirana glasba 20.13 Simfonični koncert varšavske filliurnio-11 i je. — Budapest: 12.03 Pevski koncert — 17.30 Koncert ciganskega orkestra — 20.10 Radio drama — 22.20 Koncert ciganskega orkestra. — Dunaj: 16.13 Glasbena akademija -— 17.13 Češkoslovaška narodna pesem — 20.30 : llellmes-berger«, glasbene reminiscence. — Milan: 13.30 Koncert radio orkestru — 16.30 Mladinska ura — t7 Koncert kvinteta — 20.30 Veliki simfonični koncert — 23.13 Zabavna glasba. — Praga: 18.30 J. B. loersterjn: Eva«, opera — Langen-berg: 13 Mladinska uri — 1T.30 Popoldanski koncert — 20 Večerni koncert, nuto plesna glasbu. — Rim: 13.13 Koncert radio kvinteta — 17.30 Popoldunski koncert -• 21.02 Maseagnije-va opereta Sic. — Berlin: 20 .-Bajazzo«, opera, nato Kralj« bujka — 22.30 Večerna zabava. — Kutovice: 16.20 Reproducirana glasbu — 17.43 Popoldunski koncert —• 19 03 Literarna ura — 20.13 Simfonični koncert varšavske filharmonije — 23 Literarna ura. — Toiilouse: (8 Plesna glasbu — 19 /.ubavnn glasbu - 20.13 Večerni koncert. — Stuttgart: 16 Popoldanski koncert -- 19.30 Violin«olo — 20.13 »Dežela za hrbtom« komorna igra — 21.13 Ljudski večer slovanske glasbe -— 22 43 Zabavni koncert. — Torino: 20.30 Veliki simfonični koncert, nato zabavna glasba. — M. Ostrava: 1130 Reprodu-eiranu glusba -- 12 Opoldanski koncert — 16.30 Ljudska glasba — 17 30 Kluvirski koncert — 18.30 Prenos opere i/ Prage — 22.13 Zabavna glasba. Ljubljansko gledališče Drama: Začetek ob 20. Četrlek, 12. decembra: NAS GOSPOD ŽUPNIK. Bed E. Petek, 13 decembra: Zaprlo. Sobola, U decembra: DON C Al! LOS. Premijera. Izven Opera: Začetek ob pol 20. Četrtek, 12. decembra: Zaprto Petek, 13. decembra: GORENJSKI SLAVČEK. Red B Mariborsko gledališče četrtek, 12. decembra oh 20: KROG S KREDO. Ab. A Petek. 13. decembru ob 17: POHUJŠANJE V DOLINI š liN T F LOR J A N S KI. Dijaška predstava, Dijaške cenc. Sobota. 14. dec ob 20: VELIKA ABECEDA. — Kuponi Nedelja, lo. dcc. ob lo: ŽUPAN STILMONDSK1. — Kmečka predstava. Globoko znizane cene. — Ob 20: WOIIMSKI OROŽAR. Znižane cene. — Kuponi. seiiho ifZDirv Ali Vam ie znano du žc skozi 20 let prodira Mho LN.Soštapič v Mariboru, Aleksandrova c. 1? nu:,ioljšc ANGLEŠKO in ^SKO SUKNO za plašče in obleke. volneno blago, batist, šilon, tlanel, izgotovljenc obleke in perilo, posteljne odeje, perje in puh. zastorc, preproge i t d I Cene nizke, postrežba strogo solidna — En poizkus zadostuje, in postanete naS stalen odiemnlec. Božičnih daril nudi po zmernih cenab ua grobno in uu debeli staroznaua slaščičarno i fubUana l Oosmosvtlsho 2 «er sc omooroco m »bieen oosei Otvoritveno naznanilo Važno za vsakega, ki potuje v Beograd. Naznanjava, da sva odprla novo restavracijo v Beogradu, Srcmska ul. 3, pod imenom Hestavrecija Jrižner" prej restavracija pri »Starem Triglavu«. Potrudila se bova, vsem cenjenim poslom najbolje postreči z doliro domačo kuhinjo in najboljšimi vini ter vedno svežim pivom Za obilen obisk sc priporočava r vclc-spoštovanjem ]. Križnei in M. Juvau. JV\nogi se še niso prepričali da preizkušena zdravilna spccialiteta — čistilo Figol — ureiuje prebavo in vrača zdravje. Poizkusite torej Figo! in tudi Vi sc boste prepričali o uspešnem delovanju Figola, ker bo uredil Vašo prebavo in bodo izginile Vaše bolečine. Figol proizvaja in ga z navodilom o uporabi pošilja po povzetju lekarna dr. Semelič, Dubrovnik 2'44. Originalni ?aboiček 6 3 steklenicami stan« z zuvojnino in pojtnino vred 105 Din, 8 steklenic 245 Din, 1 steklenica pa 40 Din. Vsak dan. prihajajo zahvale o izrednem delovanju Figola Javna zahvala G. dr. Semellču, lekarnarju — Dubrovnik 2/44 (Dalmacija). Več let sem trpel zaradi bolečin v želodcu ali odkar sem začel rabiti Figol, se zelo dobrr počutim; zato naročam ponovno — nekaj zase nekaj za prijatelje — šc devet (9) stcklenic Figols in bom tudi zanaprej vedno rad vsakomur priporočal Figol, ki priporočilo v resnici zasluži. S posebnim spoštovanjem Stevan Stojan, opč. bilježnik, Maja, 11. III. 1927 r ,ii. . ■■ i Pohlonilna akcija JNS Nj. V. kralju Upravni odber JNS je sklenil, da prijavi dvorni pisarni, da se namerava v mesecu januarji Nj. Vel. kralju pokloniti zastopstvo naših športnih organizacij. Potom dvorne pisarne se bo zaprosile za sprejem pri Nj. Vel. Namen te poklonitvent akcije je predvsem ta, da se J. N.S. zahvali svojemu Visokemu pokrovitelju za naklonjenost, ki jo je športu dosedaj izkazoval. Zaprosilo se bo Nj. Vel še za daljno blagonaklonjenost. Ob tej priliki be J. N S. svojemu pokrovitelju poklonil umetniške izdelano |>laketo. Radi te nameravane akcije bc J N.S. izdal proglas na vse klube in Vuge športni zveze, da se tej nameravani akciji v čim večjem številu pridružijo Kakor smo poučeni, se bodo temu pozivu športniki odzvali v lepem številu, tako, di. bo ta poklonitvena akcija ena največjih športnih manifestacij. S to jjoklonitveno akcijo so nameravane tudi velike športne prireditve, Ui bedo imele ualogo pokazali moč športnih organizacij. Razne športne vesti Vsako leto so predvsem zagrebški klubi priredili za božične praznike večje turneje po inozemstvu. Tudi lelos je zagrebška Concordia sklenila napraviti večjo turnejo po Nemčiji. Nastopila bo 22. decembra proti F C. Bayreuthu v Bayreuthu, 25. decembra v Hofu proti F. C. Hofu in 29. decembra proti Minervi v Berlinu. Pogaja se še v Tenis-Borussio v Berlinu. Concordia je pozvana tudi v švico, kjer bi morala nu Novo leto nastopiti v Zu-richu Te lekmc najbrže ne bo mogla sprejeti, če bo hotela igrati s Tenis-Borusslo. |. N. S. poziva poslednjič podzveze k jiosluš-nosti z zahtevo preklica izjav, v katerih izjavljajo, da ne priznavajo sedanje uprave, ki je bila razrešena. J N.S grozi z najstrožjimi merami. Včeraj smo javili o novi krizi v Gradjan-skem 1911. Sedaj pa doznavamo. du je tudi jiopu-larni internacioualec Perška izstopil iz Gradjan-skega 1911, iz istih razlogov kot predsednik dr. čačič Iz naših klubov ASK Primorje. V četrtek 12. t. m. ob 20 v ze-lenj dvorani v Unionu izredni občni zbor, ki jc bil sklican na zahtevo nad polovičnega članstva. — Dnevni red zahteva, da se občnega zbora udeleži članstvo in starešinstvo polnoštevilno. ASK Primorje. Lahkoatlefska sekcija. Pozivam vse atlete, da se sigurno udeleže izrednega občnega zbora kluba, ki se vrši v četrtek 12. i. in. ob 20 v zeleni dvorani hotela Union Radi važnosti je udeležba obvezna. Načelnik ASK Primorje. Plavalna sekcija. Pozivam vse plavače in plavalke, da so sigurno udeleže izrednega občnega zbora kluba, ki se vrši v četrtek, dne 12. t. m. ob 20 v zeleni dvorani hotela Union Radi važnosti — udeležba obvezna Načelnik, tt Smučarska koča v Planici (pri Tamarju), ki jo je priredil in opremil Smučarski klub LIjubljana, bo odprta in oskrbovana, počenši z dnem 14. t. m., vsako soboto popoldne in nedeljo ter ob popoldnevih pred prazniki in ob praznikih. Tc dni je zapadel sne^ po vsej Planici. Točno stanje bo sporočeno v soboto dopoldne z obvestilom v izložbah tvrdk Goreč i« Mugdic. Kakor ilitro nastopi tra|no zimsko-žnortno vreme, bo Smučarski klnb držal stalno odprto in oskrbovano kočo v Planici. Slavnostna otvoritev koče bo v kratkem Dan bo napovedan z obvestilom i>o časopisih, PLAVANJE. Nov svetovni rekord v plavanju na 220 yurdu\ (hrbtno)! Svetovni mojster v hrbtnem plavanju, Amerikanec George Ivojur jc rab'1 za 220 yardov hrbtnega plavanja izvrsten čas 2 : 36,2 minut Amerikanci fo vsi navdušeni nad novim -svetovnim rekordom: Oficijelilo se pa vodi le rekord od 200 metrov, ki ga ima Japonec Toshio Vrve v času 2 :37,8 min. Kljub temu pu jc uspeh Kojacn vsekakor prvovrsten BOKS. Carnera premaqan! Italijanski jirvak Cai nera, ki je nastopil v revanžni borbi napram Strlb blingu, je bil premagan. Ko je že sodnik dal znamenje, du je 7. runda končana, Carnera ui odnehal in je pobil svojega protivuika na tla. Vsled tega je bil diskvalificiran LAHKA ATLETIKA. Priznani češkoslovaški rekoidi: Skok v višino: Stanislav 188 cm; skok - pabco: Korcis (Moravska Slavija) 390 cm; krogla: Douda (Slavia) 14.48 in 14.71 m (medtem je Douda vrgel že. čez 15 m); disk: Vanoucek (Vys Spori j 78.28 m (obo-jeročno); kopje: Tietz (Spurln) 92.38 m (oboje-ročno); 200 m: Buril 22,2 sek.; »00 m lese: So urok (Spari«) 58,2 sek.; 410 >ant»-. lese: Sourek (Spar-ta) r>9.(i sek.: 220 ynrdov les«- Rlhacek (Moravska Slavija> 20,5 -ek : 500 m: Slndlei (ŽMeirce) 1 :0fi,i: min ; HMHI m: Koseink (Moravska Slavij,:) 12 :14.fi min.; darnc — disk: Vodicka 00.84 m (obojeroeno). MALI OGLASI Vsaka drobna vrstica 1*50 Din ali vsaka beseda SO par. Najmaujši oglas 3 Din. Oglasi and devet vrstic se računajo vise. Za odgovor mamico I — Na vprašanja brez znamko ne odgovarjamo. C I ' »v » • iluzbeiicejo Prodajalka izučena, mešane stroke, želi premeniti službo. Pomagala bi tudi pri gospodinjstvu - Ponudbo na oglasni odd, »Slovenca« pod »Poštena prodajalka« št. 13.986 Prodajalka v trgovino mešanega blaga želi službo kjerkoli, na deželi ali v mestu kot prodajalka ali poslovod-kinja starejša moč Vloži, če potrebno kavcijo Ponudbe pod »Nastop« štev 13.859 Gospa poštene drtiž. vešča gospodinjstva in šivanja, želi biti v pomoč proti stanovanju in hrani. Ponudbe na oglasni oddelek »Slovenca« pod »Zanesljiva«. Oskrbnik z večletno prakso, posebno z vino- in sadjerejo, samec, želi spremeniti dosedanjo službo 1.1. oziroma 1. II. 1930. Cenjene ponudbe na podružnico lista v Mariboru pod »Zanesljiv« Zimske soUnle in druga oblačila za gospode in otroke nudi po znatno znižanih cenah rPleteh Ltubiiona. Aiehsandrovol2 Krojaškega vajenca stanujočega v Ljubljani, sprejme Pariški modni salon, Stari trg 19. Kuharica perlektna se sprejme. -Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 14.030 Sprejme se pletilja ki res razume na »flach« in »jaquard« stroj Nas*op takoj. Plača po dogovoru Naslov v upravi «Slo-venca« št. 14.041. 15 letnega fanta sprejmem takoj od dobrih staršev za sedlarsko in tapetniško obrt. Stanko Remic, sedlar, Ljubno v Savinjski dolini Zastopnika išče domača tovarna finih nogavic za Ljubljano in okolico Prijave pismeno dne 12 t. m. opoldne pri vratarju hotela »Union«, Ljubljana. Dober zaslužek vsako nedeljo. Za vsak večji kraj vsako župnijo iščemo zastopnike, ki bi za dober zaslužek prevzel malo delo, Pošljite svoje naslove pod šifro: »Dobro delo in dober zaslužek« na upravo »Slovenca« Maribor. Pridite k nam z vsemi Vašimi željami. Vljudnim zastopnikom in vsem dela iskaiočim nudim velik zaslužek do 5000 Din mesečno. Pojasnila >Omnia«, Miklošičeva 14. Šoferska šola i. obl kout Camernik, Ljubljana Dunajska c. 36 (Jugoavto). - Tel 2236 Pouk in praktične vožnie Otvoritev novih tečajev francoščine nemščine, italijanščine. angleščine in ruščine Akademsko na-obraženi predavatelji Temeljito hitro, veselol Vošnjakova ul 4. priti, 10—12; 18—20 Gostilno na prometnem kraju oddam z inventarjem za več let v najem. Prednost samski ali brez otrok in zmožni kavcije Naslov pod št 14.026. Tritisoč dinarjev rabim nujno za pol leta proti jamstvu in 12 odst. obrestim. Ponudbe upravi lista pod »Takoj« 13.998. Pozor, čevljarji! Veliko podjetje v Turčiji potrebuje za svoje delavce več tisoč parov bo-kauč, gozderjev in visokih čevljev. Natančne ponudbe in ceno je poslati na F. Nouschak, Bos. Du-bica (Bosna), Prodam lepo posestvo pol ure od ! Celja. Gospodarsko po-' slopje vse obokano in v j najboljšem stanju. Redi se lahko 4 do 5 glav ži-, vine in 4 do 6 svinj. Prodam radi družinskih razmer. Naslov v podružnici »Slovenca« v Celju. Krasna soba Vajenca zdravega in močnega, s hrano in stanovanjem v hiši, sprejmem takoj. — Rudolf Majcen, mizar — Velenje, MAJERJA SPREJME « takojšnjim nastopom — izvežbanega v vseh panogah gospodarstva. V lesni stroki izurjeni imajo prednost. Naslov v upravi lista Maribor. Lep raven travnik ca. 12.000 m- velik, tik postaje tržiške proge, — pripraven za vsako to-prazna, se odda za eno varno ali zgradbo, iz pro-ali dve osebi. Naslov v ste roke ugodno prodam. upravi pod štev. 14.028. Naslov v upravi pod št. ---- H01L Soba lepo opremljena, zračna, z električno razsvetljavo, se odda s 15. decembrom. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 14.022. Trgovske lokale opremljene, oddam agil-nemu in solidnemu mlademu trgovcu na zelo prometni točki v najem z januarjem 1930. Stanovanje v hiši. — Ponudbe je nasloviti pod značko »Značajen« št. 13.989 na upravo »Slovenca«. Delavnica velika, solnčna, se odda samkemu krojaču, porab-na tudi za stanovanje. Naslov v upravi pod št. 14.027. 20 kronske bone kupi Pučka štediona i za-ložni zavod d. d., Osijek, Desatična ul. 27. Mahovino hrasta in sliv ter bučne peške, kupujemo. - Ponudbe z vzorci na G. Iloffinnnn in Co. • Zagreb. Berislavičeva 3. Bukova drva kupuje družba »Kurivo«, Ljubljana. Dunajska c. 33 Vsakovrstno po oaivišiib cenah. CERNE Invelir. Liubliana. Wollov« ulica 5t 3. F. Čuden Ljubljana Prešernova ulica stev. l Poročni prstani Podloge k dežnim plaščem kakor tudi pelerince za dečke se dobijo v trgovini Jan-čigaj, Tavčarjeva 1 (nasproti kavarne Evrope). Prodamo Vino Opolo zajamčeno pristno, do konca decembra čez uli co po 10 Din, v hotelu »Bellevue«, Ne zamudite ugodnostil Šivalni stroj dobro ohranjen, poceni naprodaj. — Reber 3/1, Ljubljana. Naznanja se da so prispela nova dalmatinska vina. ki točijo v gostilni pri »Tratniku«, Sv Petra c 25 in Kette-Murnova cesta 26. Istotam domača in dalmatinska kuhinja in vsak dan sveže morske ribe ftionizo za hrino oddaja najceneje veletrgovina žita In niotcv a TOlM. Uumitana Resljeva cesta 24. Golobov Ilorentincev in krofcev, več parov, prodam po 100 Din par. Ivan Zrim-šek, Bizovik 93, pošta Spod. Hrušica pri Ljublj. Vina prvorazrednega, novega in starega, cca 100 hI, ceno proda župna nadar-bina Donja Stubica. Hrv, Zagorje. Puhaste perje kilogram po 38 DiD raz-pešiliam po povzetju oai-mani 5 kg . Potem čist belo gosie kg po 130 Din in čist beli pub kg po 300 Din . L Brozorifi. Zafireb Ilica 82 Proda se klavir Bosendorfer, skoraj popolnoma nov, posebno fina izdelava, velik pravi bronast lestenec (luster), empir stara omara (Ta-bernakelkasten), dve veliki starinski sliki. Ogleda se Frančiškanska ulica 8'I. <7nser z°net Povrnejo lasje in ozdravi lasm tk'V0, oda,rnui t"> porkaj. srbe/ in vs. t'0li. vsled katerih lasje izpadal« ali osive. Pošilin po povzetju ..MISEL' ,,„„„ ,, , „ Vusma s, Beograd. - Prodaja ludi le Cena 11S l"n'° J'T MihuJloV;' M. 100 in IGO g, SK »'M1 u 290 (lirriev Nok!it"1m » , f1; d,ru"'m po I6(i gr. kokor ie komu več ab man, obolelo lasno tkivo. Nekatera oseba porabi "«n„ pa tej ne zraslo taki lasje. ko. lih ie imela, tedaj Po - V vllfi ;tVOj°, S,r°f0 f" m " ome"iezdravila CH» n hZ' 16 Priloženo nav"dilr> o uP°rabi in garnn clja za uspeh. - Poštnina gro nn naje stroško RiLDIO na odplačilo! .1 ELEKTRONSKI APARAT, sprejemn vso Evropo v zvočniku z nalfitiejšiml elektronkami (Philips ab Harium). 1 akumulator Varta 8 Anin. 1 anodna baterija 9li V, kompleten antonsk in zemeljski materiial in in 1 posebno fin zvočnik s krasno svileno sliko pri naplačilu Din 800*—, še U obrokov po Din 1811'— mesečno, pri tofinem odpla-uovanjn brez obresti ali drugih stroškov. I ELEKTRONSKI APARAT Z 4, vse nri-Ukline. kakor zgoraj pri naplačilu Din 300'. še 12 mesečnih obrokov po Din 225'—. ZA DOBRO DELOVANJE JAMČIM. V zalogi vso vrste radto-aparatov po najnižjih dnevnih cenah, aparati za prlklju-(iitov na omrežie bioz baterij, ve lkanska zaloga seslavnih letov veliki aparati za roslavrači ie M Pierre L' Ermite: 25 v Z ena z odprtimi očmi »Evo zaželjenega predmeta!... je rekla Rolanda porogljivo ter pokazala zelenkasto deblo, ki se je razdelilo že nizko pri tleh v tri skrivi jene veje. »Predmeta? ...« je ponovil Roger. »Da, to je drevo, o katerem je pravkar moja teta tako navdušeno govorila in nam rodi zares izvrstne smokve. Poglejte ga ... pokusite ... ni baš posebno lepo drevo, a sadovi so mu neprecenljivi.« >Ah... da...« Roger je ogledoval temnozelene liste in smokve, ki so bile znotraj kakor belo maslo. »Želite morda, da jih nekaj naberemo? je pristavila Rolanda brez velike toplote, kakor prodajalka, ki ponuja kupcu svojega gospodarja blago.« »Hvala lepa, gospodična, vrlo ste ljubeznivi... vzel bi si dve za zajutrek jutri zjutraj. Spominjali me bosta na ta čudoviti trenutek .. Ker se je pa pri izbiri zelo prevaril, mu je Rolanda pokazala druge, zrelejše sadove drevesa... Vračala sta se drug ob drugem, a kakor da se ne poznata. On ni vedel, kaj naj ji reče ... ona pa niti razmišljala ni, kaj bi mu rekla. Cvetke so se ponujale, a ni je bilo roke, da bi jih utrgala in se njih zgovornosti zaupala. Rolanda je bila gluha za vabljivo cvetje, kajti če bi ga zdaj nebrala, bi bila zagrešila Izdajstvo. Šla sta mimo Pentaponovega hleva, "ki se je za-poletel k oknu in začel v pozdrav svoji mladi gospodarici na ves glas rigati. Hipoma se je Rolanda spremenila. S posebno nežnostjo je pobožala žival... položila osličkovo glavo na svojo ramo in mu dovolila, da ji je skuštral lase, ki so bili skrbno počesani. A praktični Pentapon je že ugledal zeleni smo-kvi, ki ju jc Roger svečano in previdno nosil na koncu svojih prstov... in brez vsakega sramu se je iztegoval ter kazal svoje poželenje po njih ... »Ah, ubogi moj Pentaponček, smokvic bi ti rad? Revček, saj jih zaslužiš; vsi smo danes imeli dobro večerjo, le ti je nisi imel. Počakaj malo... takoj dobiš!« Odletela je, v svoji beli obleki metuljčku podobna, nabrala smokev ter se vrnila polnih rok. »Ali naj vam pomagam, gospodična?« »Hvala, gospod ... Bolje da ne, ker bi tvegali, tla vas ugrizne... Pentapon je moj stari prijatelj, dobro sva drug na drugega navajena.« Rolanda je ponujala Pentaponu smokve, ki jih je ta jedel iz njene roke ter od slasti zapiral nalahno svoje oči. »Je dobro, kajne, Pentaponček?« Jeli bilo dobro!... Tudi osliček je jedel rajši »zelene«... Ko je pospravil ePntapon vse smokve do poslednje, je Rolanda nežno objela njegovo debelo glavo. »Dragi moj Pentapončes!« Roger je opazoval prizor: prezala deklica, o kateri je sanjaril, da bo njegova, se je naposled raznežila in je božala oslička!... On pa je stal ob strani in držal svoje dve smokvi, katerih sok mu je baš začel lezli v rokav: »Umazani Pentapon!...« si je mislil, »če postanem jaz gospodar, in v to trno verujem, take zaupljivosti med vama ne bom trpel!...« Pentapon, ki je izvrsten opazovalec, je s svo jimi velikimi črnimi očmi uganil mladeničevo mise in mu takoj po »oslovsko« odvrnil: »Že vem, kaj bi ti dišalo... kajne, da ne bi imel nič zoper to, če bi tebe pobožala po gobcu... Nc bo nič, bledoličnik, ki ne znaš potegniti niti vedra iz vodnjaka ... ne bo nič!.. Dva in dvajseto poglavje. Naslednjega dne je pohitela teta Cecilija, ki ni od nervoznosti in razburjenosti vso noč zatisnila očesa, v ,Staro Rakovico' pod pretvezo, da bo izmenjala cvetje v kapelici, ob taki uri. da ni mogla zgrešiti gospoda voditelja. V resnici ga je našla. Z vprav materinsko skrbnostjo je stregel svojemu malemu ranjencu, o katerem je pripovedoval prejšnjega dne pri večerji, ter mu baš menjal obvezo. »Poglejte, gospodična, rana je še vedno nekoliko gnojna!« Teta Cecilija je pazljivo pogledala: »Da, ampak lepa je... Le pogum, moj mali, prav dobro se boš izmuzal in nič te nc bo kazilok Deček se je hotel nasmehniti, toda rana mu je branila. »Mislim, da sinoči nisem imela s svojimi namiga-vanji posebne sreče! ..je nadaljevala teta. »Kakšen vtis jc pa naredila večerja na vas, gospod voditelj?« O, bila jc sijajna!«