Politični oglel Zborovanje sloven. katol. delavcev se je 7ršilo dae 9. t. m. pri Devici Mariji 7 Polja. Udeležeace7 je bilo čez 3000, kar jasao kaže, kako lepo ae raz^ija ta orgaaizacija. S Štajerskega ae je udeležilo zboro^aaja BEatol. izobraž. drašt^o 7 StadeBcih pri Maribora". Njega predaedaik, g. Čagraa, je poročal o orgaaizaciji atajerskib slo7. katol. delavce^. Na Slo^ea. Stajerja imamo dela^akih draate7, ki se oklepajo kračanskih aačel, pra7zapra7 le 7: BDela7sko društ70 7 Mariboru", ki je po svojem pnalovaaju dvojezičao, rDeta7sko drašt7o v Žalca", nDelavsko draštvo v Trbo7!jah", BDelavako društvo v Vitaaja", ,,Delavsko društvo 7 Eonjicah", rKatol. dela^sko draštvo v Mariji Puačavi", BDalavsko društ^o pri S7. Kaagoti aa Pohorja". V aarodaih rokah je tndi BKatol. delavsko podpor. društ^o 7 Celja", ki je imelo prej 870,je podružaice 7 Marenbergu ia Poljčanah, a so zadnja leta zararla. Strokovao društvo imaaio aa Slo^easkem Štajerskera le eao, ki je pri krščaaskoaocialai organizaciji ia je d^ojezičan, aamreč nStroko7Bo drust7o železaičarje^". Da ae dela^aka orgaaizaeija aa Štajerskem bolj ae razširja, je krivo to, ker ae aaai voditelji po87ečajejo BarodBeaiu boju, zra^ea pa pozabljajo Ba gospodarako orgaaizaeijo ia okrepite7 dela^akih aloje7 in ker Bimamo BobeBega alo^easkega dela^skega glaaila. Na Štajerakem bo sla orgaaizacija delavskih aloje7 aaprej, če se najde aekaj za to 7prašaaje aa^duaeaih mož, ki bi Bačrtoma delovali oaobito za to paaogo aaše orgaaizacije. Voditelj krščaasko - socialae straake, dr. Erek, pripomai k tema poročila: Orgaaizacije dela^ake ia gospodarske maajka aa Štajerakem. Ib zato dobro štajersko dela7stvo tiči 7 apoaah aocialae demokracije. Zato je pa tembolj 7eselo, da imamo t S7oji sredi zastopaike atajerskega dela^st^a. Gospodarska osrednja društva na Kranjskem se 7edao bolj bližajo. Ta drast^a ao BZadružaa z^eza1, BGospodarska Z7eza" in rc. kr. kmetijaka družba za EraaJBko". Predsedaik kmetijake družbe, deželai gla^ar Otoa pl. Detela, ae je aa občaem zboru Kmetijske družbe 7 lepib besedab apoiuiajal tudi sestrakih orgaBizacij. Kar je za kmeta, aaj se ae cepi, ampak draži! Moč kaietskib poslancev. Med Nemci aa Češkem živi krepka kmetska atraaka, ki iaia 87oje zastopaike tadi v deželnem ia drža^aem zbora. Kaj je aaraščaj te atraake aajbolj pospeae^alo? Ne smejte se, toda rea je, da t o 6 a. Ko je 1. 1903 atraaao razaajala toča po Ceškeni, prosili ao kraetje pomoči pri deželi. Toda dežela jim ai mogla dati aičesar, ker so aemški deželai poslaaci obštrairali tadi proti tema, da ae kmetom da podpora. Valed tega je proti Bemskim poslaacem poetala hada ae7olja ia kmetaka stradka med Bjimi je čudo^ito hitro aaraščala.