PHIHORsKI DHEVKIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE NADALJUJMO Z ODLOČNO BORBO PROTI IMPERIA. LISTICNEMU DIKTATU OD 8 OKTOBRA IN PROTI VSEM RIMSKIM EMISARJEM IN KOMISARJEM — PROTI TISTIM, KI SO ZE VEC KOT LETO DNI PROTIZAKONITO V TRSTU, IN PROTI ONIM, KI BI NAM JIH RADI SE NAPRTILI ! ZAHTEVAJMO OBLAST ZA TRŽAŠKO LJUDSTVO! 'to IX. - Štev. 288 (2598) Poštnina plačana v gotovini Spedizione in abbon. post. 1. gr. TRST, soboto 5. decembra 1953 Cena 20 lir OBTOŽUJOČA PRIZNANJA V INTERVJUJU PREDSTAVNIKA ZVU LISTU »DOLOMITEN* London in Vfashington nas hočeta izročiti brezpogojno, na milost in nemilost ItaiiU »Eden izmed naj ožjih sodelavcev“ generala Wintertona je izjavil: »Izročitev cone A Italiji bi se izvršila na osnovi tehničnega sporazuma; zaradi tega so možnosti za zahtevanje garancij za svobodo mnenja in vesti in za zaščito manjšin zelo omejene“ Ponovno potrdilo pravičnosti in nujnosti naše borbe proti diktatu Delavci in tržaška kriza , Otrdijo če je bilo sploh »tJE Pičile Potrebno — vsega brutal- mešetarsko-imperiali-j značaja diktata od ' oktobra najdemo v inter-U> ga objavljamo v so-, ,0-nih stolpcih. Gre za stvar, hi smo jo videli in o kateri j' "'smo delali utvar, ki pa cin *e ni bila nikjer tako i-ond poue<^ann; popuščanje 'feitn ona in W ashingtona rim-zahtevam je šlo in gre daleč, da nas na milost j nemilost prodajata Italiji, vsakršnih pogojev, za-teh°V^ e e lo jamstev, ker Iti *a0°J°vil in jamstev Ita-J® .noče dati. Italija hoče dol-*' Trstu proste roke za ^.Končanje tistega genocida, I Bo je začela še pred fa-*m°m, ki ga je v na zunaj tonejši obliki izvajala pod j ..fotoni in ki ga danes na-iin ^e nad slovensko manj-, ,°. znotraj svojih meja, s .crivdo angloameriške Z VU Ij ..i.ndi nad nami v Trstu. > 10 hoče imeti proste ro- j.f to uničenje vsega, kar v sfu nasprotuje njenim im-ttalističnim zahtevam. Zato . dati niti jamstev za jPosf, , ovanje osnovnih člove-"skih pravic. Jo ni za nas, ki poznamo ■ 'Orajšnj0 in današnjo Itali-h‘č novega. Mnogo huje. j 10 Bo bolj nezaslišano pa J ’ ,d0 tisti, ki so objavili , °) n amen. da izročijo Trst j, cono A Italiji, teh jam-ni tj nočejo zahtevati, t'Pr0i> bi jih — ker so oni ki (čeprav popolnoma j. °b*QJPlJ’Jeh spornih vprašanj T1 Lr hfi 0 lahko bolje razumemo U' stvar z izjavo Scltvijna *orl (istega, ki v Nevo vpr--1, n} hotel odgovoriti na z i-^ania dopisnika «Borbe» hzu,orom. da o Trstu ne Ja n ■ vičesar) in kasnejše-ki f?1?*nila Foreign Officea, mielo namen popraviti itjtjž Ve nekoliko nespretne (in * (mimogrede: ni prvič, tMg-0TS v zadnjem času Fo-ja«e Office popravljati iz-odgovornih dr-0j u o Trstu), ta ®°®or Scltopna Llogda Irjzi^hfašav je laburističnega iti ca Michaela Foota je Os«, tazuineti, da niso ne-d°{,j, ane. vesti, da je Italija Pre(J “ Posebna zagotovila, ieuc'n je pristala na konfe-telf p 0 Trstu. Tudi popra-°re'l7n Officea ne spre-troui tnnogo na dejstvih ta ti*0 h-,sam°, da zagotovila kih . 0 «tajna», ker da so Ji „ 51 Predlogi v enaki, obli— tO(ia °.ceni tudi Beogradu. H0nil ‘ ni Jugoslavija od-Predlogov od 13. no- tiiji prav ker so tiai j zaQotavljali zaenkrat H * telilo izvedbo diktata ia n okt°bra in ali ni Jta-IfertiV, zaradi tega na te rej,- _____ n°-' nre Prištela? In konč- Hau niso teh predlogov tepj. v tajnosti, da bi s evaraH svetovno javno cdiijp .!n. mu vsilili prepri-?a j, ie Balija popustlji-S**l"»ija pa nesprav-ctIo' .tdnje dni pa so se !?h n-33Fdc vesti, da so v yi P edlogih obljubili. Ita- Znižane cene živil v Beogradu BEOGRAD, 4. — V številnih trgovskih podjetjih v Beogradu so znižali prodajne cene kolonialnemu blagu, mesu, masti, likerjem, konservirane-mu sadju, milu ter žganim pijačam. Svinjsko meso se pro-idaja po 180 dih kg, jagnjetina po 120 din, eovedina se prodaja po 160 din kg. Za mast in .salo pa je cena padla za 30 do 40 din za kg v primerjavi s prejšnjim mesecem. Pričakujejo, da bodo v začetku prihodnjega leta cene pad:e še za 20 din pri kg za suhomesne proizvode. Kljub znatnemu znižanju so pa še vedno ostale visoke vene uvoženemu kolonialnemu blagu. ATENE. 4. — Danes opoldne je jugoslovanski veleposlanik v Grčiji Radoš Jovanovič obiskal grškega zunanjega ministra Stefanopulosa. Razgovar-jala sta se o splošnem položaju in o sodelovanju članic balkanskega sporazuma. Britanski veleposlanik v Rimu sir Ashley Clark je bil danes na vljudnostnem obisku pri jugoslovanskem poslaniku v Rimu dr. Pavlu Gregoriču. ?o! kar fesore ZVU razen pa bi bilo spri- I dthie, V,P intervjuju, ki ga »Nrlin °°laVljamo, tudi brez-?t[d0ni °- vse do odhoda Prej "rperiških čet — da so V l,h.n obljubili VSE. ttidji.®*? z začetkom ber-®°)at)l, konference se spet naciie Olasovi in kombi-n,ij 0 novih predlogih, ki itek (n P° nekaterih ve-(*10 “dencija «Uniied Press«) StCo duoumi«. Med at. °mbinocii je težko °Uo[j Pravo, toda eno je “'dno ««»o: vse sloni še s° 0uina f0skusu. da se vsaj • oktnh tzvede diktat od Spt>- ra. rt n -- !**. vsii!lna’ temveč diktira-- roSa.rešitev tržaškega b11 spreZ’ konferenca petih ai da Jeh' v komedijo, ki ‘Perialističnemu dik- r°. da se ne doseže FRANKFURT, 4. — Univerzitetni profesor dr. Kurt Hesse je imel v dvorani frankfurtske univerze predavanje z naslovom ((Jugoslovansko gospodarstvo s posebnim ozirom na Trst«. Predavanju je prisostvovalo 400 poslušalcev. Prof, Hesse je dejal, da je Jugoslavija država, ki ima izredno gospodarsko bodočnost in ki razpolaga z velikim gospodarskim bogastvom. Posebej je poudaril tradicionalne trgovinske vezi med Nemčijo in Jugoslavijo in potrebo, da se te vezi še bolj razvijejo. Ko je govoril o Trstu, je dejal da je tržaška luka že priročno vezana na države zaledja, pri čemer je vključil tudi južnonemško pokrajino Bavarsko, katere izhodišče gravitira na Trst. tatu videz demokratičnosti. Jugoslavija je še neštetokrat izjavila, da na takšno konferenco v,e namerava iti, pa čeprav poskušajo njen polo-položaj oslabiti s triki, z lažjo in varanjem javnega mnenja. Zaradi tega pa so javna priznanja v intervjuju It* stu «Dolomiten« naduse koristna in dragocena. Mi pa . vidimo o teh priznanjih in v vseh spletkah v zvezi s tržaškim vprašanjem še eno potrdilo pravilnosti in nujnosti vaše odločne in neomajne borbe proti diktatu, s katerim nas hočejo na milost in nemilost, zvezanih rok izročiti italijanskemu imperializmu in njc-govim genocidnim metodam. Obenem znamo biti še bolj hvaležni jugoslovanskim narodom, njihovemu vodstvu in njihovi slavni armadi, ki so nas s svojo odločnostjo doslej obvarovali izvedbe tega genocidnega diktata in ki še nadalje stojo ob strani naši borbi za naš narodni in fizični obstoj. pravice cev, niti splošne demokratične pravice tržaškega prebivalstva sploh in da bi bilo edino «jamstvo» samo ((demokratičnost« italijanske republike (ki ne-le ni dala slovenski manjšini v svojih mejah niti onih pravic, ki bi jih bila po mirovni pogodbi dolžna dati, temveč prehaja celo v ofenzivo proti tistim bore malo ugodnostim, ki jih Slovenci še imajo — prim. kampanjo proti uporabi slovenščine v cerkvah v Beneški Sloveniji), pravi dopisnik, da se je nekaj ur po tem razgovoru «kot gost generalnega majorja sira Johna Wintertona udeležil neke coctail-party» v devinskem gradu in da je general «pokazal, da je poučen o njegovih vprašanjih«, kar po vsej logiki pomeni, da tudi o odgovorih. V teh izredno resnih izjavah dopisniku južnotiroiskega lista lahko torej vidimo izraz uradnega stališča ne le tržaške ZVU, temveč tudi obeh vlad — angleške in ameriške, — od katerih je odvisna. Upravičenost naše borbe proti diktatu je s tem samo še enkrat in v še večji meri dokazana. Ker tudi ostala vprašanja in odgovori osvetljujejo stališče angloameriške vojaške u-prave, čeprav se večinoma ne tičejo tako važnih in usodnih vprašanj, jih navajamo v celoti, razen prvega, ki ugotavlja,’ da sta angleška in ameriška vlada v enaki meri odgovorni za upravo cone A in da lahko «vojaški guverner deluje le ob popolnem pristanku- obeh okupacijskih držav«. in drugega, ki govori o dvigu tržaškega gospodarstva pod upravo ZVU in o pomoči iz fondov ERR za Trst. Važen pa je ta stavek: ((Dejstvo, da velja cona A pod anglo-ameriško vojaško upravo kot samostojno področje, ji je zagotovila prednosten gospodarski položaj, katerega sadove uživa Italija.« Ostala vprašanja in odgovori se glasijo: Vprašanje: ((Italija zahteva, da bi smela biti na javnih po- iopjih v Trstu razobeše na it a. lijanska zastava, zlasti še, ker sta obe okupacijski državi S. oktobra uradno napovedali vrnitev cone A Italiji. Italijanska javnost se čuti užaljena, ker mora ostati tržaška mestna hiša brez zastave, medtem ko razkazujejo ostale hiše v mestu italijanske barve. Ne bi soodločanja v vseh policijskih vprašanjih. Ali ne bi bilo ino-,goče najti tukaj nekako vmesno rešitev?« Odgovor; «Tudi tukaj gre spet za načelo odgovornosti: Dokler smo odgovorni za ta del Tržaškega ozemlja, moramo imeti tudi vsako avtoriteto. Naša glavna naloga je ohranitev in zagotovitev miru in leda v vsej coni A. Naših čet ne moremo uporabiti v ta namen, ker to niso zasedbene čete, temveč naj samo nevtra. lizirajo zahteve nasprotne strani. Prišli bi v nemogoč položaj, če bi lahko razpolagali , ,. ... • ..vztrajati tudi pri priznavanju cin, da ne bi b.le zajamčene obstoJječm z^onQPv { ^ narodne pravlCe Woven- predvidevajo, da sme biti na samo z našimi četami, ne pa tudi s policijo, kadar bi bila mir in red v coni A ogrožena. Ce bi bila policija podrejena^ Italiji, bi bilo treba v določenih okoliščinah računati tudi z resnimi mednarodnimi zapletljaji. Jugoslavija je dala razumeti, da bi videla v izročitvi policije Italiji de fac-to priključitev Trsta k Italiji in bi to razumela kot povod za protiukrepe, torej po možnosti za vkorakanje v cono A.» javnih poslopjih razobešena samo tržaška, britanska in ameriška zastava. Težko je uvideti, kako se lahko duhovi tako razgrejejo prav ob tem vprašanju, ki vendar nima nobenega opravka z nespornim italijanstvom Trsta.« Vprašanje; ultalija je že pri pogajanjih v maju 1952 zahtevala, naj se policija postavi pod italijansko poveljstvo ali naj se Italiji da vsaj pravica Vprašanje; ((Znotraj policije se je pojavila zaskrbljenost, da bi Italija utegnila po izročitvi cone A izvesti ukrepe proti onim policajem, ki so baje pri izvajanju prejetih povelj užalili italijanske interese in čustva. Ali hoče in more vojaška uprava zahtevati zagotovila., da ne izhaja za policaje iz izpolnjevanja njihove dolžnosti nobena škoda in da ostane njihova ekonomska bodočnost tudi po priključitvi Trsta k Italiji zagotovljena?» Odgovor: ((Seveda bomo pred izročitvijo cone A Italiji vodili pogajanja o policiji in zahtevali garancije za njihovo bodočnost. Zanesljivo upamo, da je Italija pripravljena na velikodušno zadržanje, zlasti ker je tako imenovana civilna policija cone A odlično iz-vežban in opremljen instrument, ki ni samo zagotavljal notranji red, temveč je v resnem času ščitil tudi meje cone A. Italija je pripadnikom policije dolžna hvalo in priznanje.* Predvčerajšnjim zvečer je tov. P.elronio v Ul. Montecchi veliki skupini delavcev predaval o predmetu: eDelavci in tržaška kriza«. Objavljamo izvleček jz tega predavanja. Tov. Petronio je najprej prikazal, kako politična kriza v Trstu vpliva na gospodarstvo, kar ima hude posledice Za vse delovno ljudstvo. Vsi, kt žive od svojega dela in poslov, so hudo zaskrbljeni zaradi gospodarske in politične krize Politična kriza se je začela že takoj ob sklenitvi mirovne pogodbe, ker so italijanske vlade te od vsega začetka napenjale vse sile, da bi onemogočile obstoj STO. Etape razbijanja STO so: tristranska izjava iz leta 1948; finančni in monetarni sporazum i iz istega leta, s katerimi je bilo tržaško gospodarstvo popolnoma vključeno v italijansko; sklepi londonske konference v maju 1952 in končno dvostranski sklepi od 8. oktobra 1953. Vseh teh napadov na obstoj STO ne bi bilo, če bi ne bilo prišlo do razkroja enotne fronte delavcev in demokratičnih sil obeh narodnosti. Pogoj za likvidacijo STO je bila ošibitev odpora delavcev in sklep od 8. oktobra je bil mogoč le zaradi dezorientaci-je in pasivnosti delavskega razreda ter naprednih in indi-pendentističnih sil. Tov. Petronio je nato omenil poskuse zahodnih vlad za sklicanje konference, ki naj bi razdelila STO. Zato se mora delovno ljudstvo zavedati stvarnega položaja. Italijanske zahteve po Trstu so ekspanzionistične, zato so imele tudi razne tako imenovane mamifestacije za Trst vedno neofašistični značaj. V tem. stvarnem okviru je treba braniti interese Trsta in Tržačanov, gospodarske in | socialne interese delavcev ter se boriti za neodvisnost Trsta. Zakaj hočemo neodvisen Trst? Pri ocenjevanju stvarnega položaja upoštevamo predvsem interese socialistične stvari delavcev Tržaški delavci so'v zgodovini vedno zahtevali, naj bo Trst neodvisen od Italije zaradi njegovega posebnega položaja in zgo_ dovinskih nalog, zato ker se j c Trst razvijal ter gospodarsko in socialno napredoval le s tesno naslonitvijo na zaledje Ko se delavci izrečejo za neko politično rešitev, delajo to iz ekonomskih razlogov, ker se vprašajo, kako bodo v določeni politični toorbi živeli in ali bodo lahko izboljšali. svoje gospodarske in socialne razmere. Življenje Trsta ni. pogojeno po nekem nacionalnem vprašanju, marveč po gospodarskem. Vključitev Trsta v Italijansko gospodarstvo je nenaravno in umetno dejanje; v takem primeru je tržaško gospodarstvo samo nadležen privesek italijanskega. Zelo številni krogi priznavajo, da Trst ne more menjati svoje funkcije in da mora tudi v bodoče ostati pomorsko, trgovsko in industrijsko središče v službi narodov Srednje Evrope. Vsi prinavajo, da se je gospodarski položaj po 8. oktobru hudo poslabšal. Od tod tudi številna potovanja Bar-tolija, Cosulicha, Fortija in drugih gospodarstvenikov kakor tudi sindikalistov Radicha in Novellija v Rim, kjer rotijo razne ministre, naj prisko. čijo Trstu na pomoč; toda vse, kar tam lahko dosežejo, je le krpanje ter ne reši resne in globoke krize, ki uničuje vse tržaško gospodarstvo. Na žalost je veliko število aktivnih delavcev v tovarnah in v pristanišču pod vplivom Vidaliju. Ta pa vodi v tržaškem vprašanju dvolično po- Zahodne sile posnemajo v izigravanju sporazuma o Trstu Presenetljiva podobnost medi sovjetskim zavlačevanjem reSItve avstrijskega vprašanja in medi zahodnim stališčem v tržaškem vprašanju - Francoski in Bidaultovi računi s Trstom - Malo upanja, da se tržaško vprašanje kmalu premakne z mrtve točke (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 4. — Kmalu bo dva meseca od nesrečnega sklepa od 8. oktobra, ki je do take mere zaostril stanje na zahodni meji Jugoslavije, da je bil svet v strahu za mir. Zavzelo bi preveč prostora, če bi hoteli naštevati, kaj vse je Jugoslavija storila, da bi se našla pot iz zagate. Toda kljub vsem naporom jugoslovanske vlade niso danes po mišljenju v Beogradu možnosti za rešitev vprašanja ugodnejše, kot so bile pred enim mesecem. Kdo je kriv za zavlačevanje rešitve vprašanja, ki zastruplja odnose v tem delu Evrope? V Beogradu menijo, da temu ni krivo samo trdoglavo vztrajanje Italije na nemogočih pogojih, temveč tudi drugi činitelji, ki v tem trenutku ovirajo rešitev vprašanja. Ni več nobena tajnost glede demantija v britanskem parlamentu, da je Italija še pred sklepom od 8 oktobra bila obveščena o vsebini sklepa, in da je predlog zahodnih sil od 13. novembra rezultat predhodnih posvetovanj z italijansko vlado. Zakaj zahodne sile niso skušale pred 13. novembrom sondirati teren tudj v Beogradu, zakaj niso podvzele korakov, ki bi pokazali vsaj njihovo dobro voljo, da želijo prenehati s pristransko jjolitiko v korist Italije? Zahodne sile so imele neštete možnosti, poudarjajo v Beogradu, da vsaj zamaskirajo svojo pristransko politiko, če je že niso hotele tudi stvarno spremeniti. One so mogle n. pr. brez posvetovanj z Italijo dati navodila gen. Wintertonu, naj preneha z diskriminacijsko politiko proti Slovencem v Trstu in ga opozoriti, naj da Slovencem pravice, ki jih predvideva statut STO. Morale bi prav tako Italiji svetovati, naj preneha z gospodarsko diskriminacijo proti Jugoslaviji. Mogli bi na primer tudi predlagati Jugoslaviji izročitev civilne uprave Italiji samo v Trstu in ne v vsej coni A. Ne trdimo, da bi Jugoslavija pod takimi pogoji pristala na konferenco. Sodimo pa, da bi to dalo več možnosti za udeležbo Jugoslavije na konferenci. Jugoslavija je predlagala pripravljeno konferenco, ki naj bi sondirala teren za dokončno rešitev vseh vprašanj v zvezi s Trstom. Ko je letos Sovjetska zveza odbila pred- VČERAJ SE JE ZAČELA konferenca treh na Bermudih Sporazum o pristanku na konferenco štirih že dosežen ? - Tudi tržaško vprašanje na dnevnem redu včerajšnjih razgovorov -Kancler K. Adenauer je sproti obveščen o poteku konference HAMILTON (Bermude), 4 — Danes zvečer se je začela v Mid-Ocean Clubu konferenca treh zahodnih velesil. Ob 21 uri po našem času so se sestali zunanji ministri Eden, Foster Dulles in Bidault, ob 22 uri pa so se zbrali voditelji vlad Churchill, Eisenho-wer in Laniel. O poteku prve seje ministrov ni bilo izdano nobeno poročilo, zvedelo pa se je, da so se trije zunanji ministri sporazumeli, naj se konferenca štirih z ZSSR skliče v začetku prihodnjega leta. Sodijo, da so zunanji ministri na svojem sestanku govorili tudi o Trstu. Prvi sklep, ki so ga sprejeli, pa je bil pristanek na sovjetsko ponudbo o konferenci štirih o Nemčiji in o evropski varnosti. Dokončni zahodni odgovor na zadnjo sovjetsko noto bo izdelal poseben odbor izvedencev nakar na bodo odobrili trije veliki in ga poslali v Moskvo še pred koncem konference . Piva seja treh velikih se je končala ob 24,25 po našem času in je torej trajala dve uri in pol. Uradni predstavnik je izjavil, da so v današnjih razgovorih trije veliki in zunanji ministri začeli s splošnim pregledom svetovnega položaja. Danes zvečer so bili Chur- chill, Eisenhotver in Laniel s svojimi zunanjimi ministri in z nekaterimi vidnejšimi člani delegacij gostje na uradni večerji, ki jo je priredil guverner bermudskih otokov sir Alexander Hood. Kot zanimivost navajajo še, da so bili k večerji povabljeni samo moški. Spričo izredne skoposti uradnih vesti vedo novinarji še poročati, da se Francozi razburjajo, ker baje Churchill zapostavlja Laniela: ob njegovem prihodu niso igrali marscljcze, med uradnim fotografiranjem, ki je trajal četrt ure. pa Churchill, ki je edini dobro obvladal dva jezika ni spregovoril niti besedice z Lanielom, temveč se je ves čas zabaval z Eisenho-werjem, ta pa je po nekaj vljudnih poizkusih razgovora z Lanielom moral ugotoviti, da je «njegova francoščina še slabša kol Lanie.Iova angleščina«. Ko pa so se po Eisen-hotverjevem prihodu peljali /. letališča, sta bila Eisenhower in Churchill v prvem avto mobilu. v drugem policija, v tretjem Eden in Dulles, v četrtem pa osamljena Laniel in Bidault. Eisenhower je prispel na Bermude danes ob 17,12 po našem času. Na letališču sta ga sprejela Churchill in Laniel z ostalimi člani delegacij. S Eisenhotverjem j« pri- spe! tudi predsednik ameriške atomske komisije Strauss, ki so ga dali v delegacijo šele v zadnjem trenutku. Danes se je Strauss že sestal s Churchillovim svetovalcem v vprašanjih atomske energije, lordom Cherwellom Na Bermudih opozarjajo še da je to prvi sestanek voditeljev vlad Anglije. Francije in ZDA po 34 letih, se pravi od leta 1919, ko so se v Versaillesu sestali predsednik VVilson, angleški ministrski predsednik Lloyd George in francoski ministrski predsednik Clemenceau. V Londonu je predstavnik Foreign Officea potrdil, da se bodo zahodne velesile obširno posvetovale z bonnsko vlado, preden bodo odgovorile na sovjetski predlog o sestanku štirih zunanjih ministrov v Berlinu. Predstavnik je dodal, da je bil kancler Adenauer obveščen in vprašan za mnenje v vseh fazah zadnje izmenjave not z ZSSR j in da se bo to dogajalo tudi v prihodnje. Na Bermudih ni nemških opazovalcev, pač pa bodo sporočila pošiljali po radiu v Bonn trem zahodnim visokim komisarjem, ki bodo vzdrževali stik z Adenauerjem. Na ta način bo lahko odgovor o Adenauerjevem mnenju prišel že po nekaj urah na Bermude. log zahodnih držav o sestanku namestnikov zunanjih ministrov za rešitev avstrijskega vprašanja in predlagala razgovore po normalnih diplomatskih poteh, je zahodni tisk soglasno ugotovil, da SZ ne želi sporazuma. Na predlog Jugoslavije o pripravljalni konferenci pa so zahodne sile posnemale SZ in odgovorile s predlogom, naj se po diplomat, skih poteh sondira teren za rešitev tržaškega vprašanja. Ali ni že to zadosten odgovor na vprašanje, kdo zavlačuje rešitev tržaškega vprašanja, kdo ne želi sporazuma, poudarjajo v Beogradu. Ce se upošteva, da je vodstvo de-mokristjanske stranke dalo g. Pelli proste roke glede udeležbe Italije na pripravljalni konferenci, potem je vsa stvar še bolj jaisna. Kaže, da so za-padnjaki bolj papeški od samega papeža. Od Jugoslavije zahtevajo bistvene koncesije za neke proceduralne stvari. Medtem ko Ital-iji dajejo Trst in cono A, dajejo Jugoslaviji konferenco, na kateri naj bi ona rekla samo še amen. Kaj je vzrok za pristransko zadržanje Zahoda v sporu med Jugoslavijo in Italijo? Ali ni mo-goče vzrok želja zahodnih držav, da se cona A politično izroči Italiji. strateško pa atlantskemu paktu? Ali ni mogoče atlantskemu paktu Trst brez ostalih krajev cone A prostorno premajhen za strateško bazo? Poleg tega pa ni izključena domneva, da Francija meni, da laže kljubuje pritisku Amerike glede ratifikacije sporazuma o evropski obrambni skupnosti, dokler ima za partnerja še Italijo, ki jiovezuje samo še ratifikacijo sporazuma o evropski obrambni skupnosti z zanjo ugodnejšo rešitvijo tržaškega vprašanja. Poleg tega pa se ne sme pozabiti, da je g. Bidault .francoski zunanji minister med kandidati za bodočega predsednika francoske republike. Zato more biti g. Bidault zelo oprezen, če računa na podporo francoskih katoličanov. oz. Vatikana. V luči teh dejstev in kombinacij in če se upošteva, da se bo po konferenci na Bermudih sredi decembra sestal svet atlantskega pakta v Parizu in da bodo potem nastopili božični in novoletni prazniki, je le malo možnosti, da bo tržaško vprašanje kaj kmalu krenilo z mrtve točke, razen če ne bodo nastopili kaki drugi momenti in kaki novi koraki s strani Jugoslavije, kar ni izključeno, ker Jugoslavija želi, da se že enkrat začne konstruktivno reševanje tržaškega vprašanja. B. B. Razgovori o Trstu na Bermudih HAMILTON (Bermudi), 4. — Kakor že javljeno, sta se sinoči še pred Dullesovim prihodom Eden in Bidault raz-govarjala o Trstu. Kakor poročajo agencije, sta govorila o novih diplomatskih akcijah, ki naj- -bi omogočile premostiti nasprotja med jugoslovanskim in italijanskim stališčem v zvezi s sklicanjem konference petih. Danes sta Eden in Bidault govorila z Dullesom o svojem predlogu, na podlagi katerega bi Eisenhocver, Churchill in morda tudi Laniel povabili Jugoslavijo in Italijo na konferenco. Kakor poroča ((United Preits«, so trije zunanji ministri ((Skoraj dosegli sporazum o načrtu za nove poizvedbe v Rimu in Beogradu o udeležbi obeh sprtih strank na konferenci, k; je v načrtu, brez predhodnih pogojev«. Vendar pa agencija takoj dodaja, da bi med razgovori na konferenci dovolili Italiji, da prevzame civilno upravo v coni A Tržaškega ozemlja. Na podlagi anglo-ameriškega predloga od 13. novembra pa bi Italija dobila to upravo še pred začetkom konference. Ista agencija poroča tudi. da je Edenov in Bidaultov načrt v tem, da pri izročitvi civilne uprave Italiji med konferenco ne bi še prišla v poštev policija in prav tako tudi ne umik angleških in ameriških čet. Konferenca, ki bi se je udeležili poslaniki petih držav, naj bi bila v Parizu. V Londonu je medtem predstavnik zunanjega ministrstva zanikal resničnost vesti, češ da bodo konferenco sklicali konec prihodnjega tedna. Nekateri funkcionarji so izjavili, da nič ne daje do sedaj misliti, da bo do sestanka v kratkem prišlo. Ce so vsa ta poročila točna, vztrajajo tri zahodne sile pri pogojih, ki so za Jugoslavijo nesprejemljivi in ki prav gotovo ne bodo pripeljali do konference. Medtem je v Londonu predstavnik jugoslovanskega poslaništva izjavil, da je britanska vlada odgovorila na jugoslovanski protest zaradi diskriminacije: proti Slovencem v Trstu in coni A in zaradi poitalijančevanja slovenskih krajev. Besedilo odgovora ni znano. Danes uradna napoved obnovitve odnosov med iranom in Anglijo LONDON, 4. — V londonskih diplomatskih krogih izjavljajo. da bosta Velika Britanija in Iran pavila jutri obnovitev diplomatskih odnosov. S tem v zvezi je švicarsko poslaništvo v Londonu sinoči izročilo britanskemu zunanjemu ministrstvu obvestilo iranske vlade. V londonskih političnih krogih sprejemajo to vest zelo i ugodno. Vendar pa pripominjajo da do sedaj ne kaže, da se bodo v kratkem obnovila neposredna angleško - iranska pogajanja o petroleju. V krogih angleško - iranske petrolejske družbe izjavljajo, da ne morejo potrditi vesti, ki jo je razširila neka ameriška agencija, češ da je Herbert Hoover ob svojem zadnjem obisku v Londonu in Teheranu pripravil sledeči na- črt: 1 takoj ko bo mogoče, naj se znova začne črpanje petroleja v Iranu, pri čemer naj bi predvsem sbdelovali ameriški strokovnjaki; 2. ustanovitev mednarodnega konzorcija (ki ne bi bil izključno angleško - ameriški), ki bi imel nalogo porazdeljevati iranski petrolej v svetu; 3. razdelitev dobička na enake dele med konzorcijem in iransko vlado; 4. ta konzorcij naj bi plačal odškodnino angleško-iranski družbi; 5. angleško-iranska družba naj bi znesek, ki bi ga dobila kot odškodnino. investirala v ta konzorcij. Vsekakor pa se dvomi,, da bi tak načrt londonska in teheranska vlada sprejeli. V Parizu zanikujejo obstoj nove formuie o obrambni skupnosti PARIZ. 4. — Tu uradno zanikujejo vesti,. ki so jih razširili nekateri angleški listi, češ da bosta ministrski predsednik Laniel in zunanji minister Bidault na bermudski konferenci predlagala novo formulo evropske obrambne skupnosti Kakor so pisali angleški listi. bi bil namen te formule spremeniti naddržavno strukturo skupnosti, zato da se Veliki Britaniji omogoči pristop ali tesna povezava s tem organizmom. Vest o zatrjevani novi formuli so zanikali tudi v pooblaščenih krogih francoske delegacije na bermudski konferenci. litiko. Deladcem izjavlja, da je za STO, v resnici pa ga skupno z ■Vseini aneksionisu ruši. Vidah igra dvojno igro, ker ve. da je večina delavstva 'za neodvisnost. Trsta Zaradi tega njegovega delovanja so ga številni iredentistični krogi in časopisi tudi večkrat pohvalili Tov, Petronio je pri tem zlasti omenil neki članek t iredentističnem listu «Dife-sa Adriatica«, ki opeva Vi dali jeve zasluge za obrambo ita. lijanstva Trsta. Gospodarske posledice priključevanja k Italiji so jasne vsem. zato pa je treba tudi proučiti, kakšne bi bile socialne posledice. Vi dali in njegovi pajdaši trdijo, da bi tržaški delavci uživali v Italiji vse demokratične in socialne pravice, češ da bodo tedaj tako močni, kakor so močni delavci v Italiji. Res je, da je večina italijanskih delavcev na levičarskih pozicijah, toda te sile skoraj ni i ne odločajo v italijanskem gospodarskem in političnem živ_ Ijenju ter morajo obupno braniti še tisto malo socialni/l pridobitev, ki so jih dosegli O obupnem položaju delavcev v italijanskih tovarnah in o pravem terorju pišejo sami kominformovski listi, kakor na primer glasilo CGIL «H havoro«. Tako omenja, ta Ust, kako v tovarni «Nuove Reg-giane« vladajo pravi fašistični odnosi ter morajo delavci, ko jih najamejo, odgovoriti na vprašalno polo, ki vsebuje kar 85 vprašanj, ki nimajo z delom ničesar opraviti K temu je treba dodati veliko de. lovno krizo, zapiranje torarn, obupne življenjske razmere zlasti v Južni Italiji itd. • pra-šujetno se: ali je mogoče v okviru tega gospodarskega in socialnega položaja zahtevati, da se reši gospodarska in politična kriza v Trstu s polovičnimi sredstvi, kakor je na primer kako malo naročilo, ki ga odjedo italijanskim ladjedelnicam; ali s kako milijardo za podporo brezposelnim, delo pri SELAD ali krožnik mineštre? Na to vprašanje lahko vsakdo odgovori z odločnim ne. Nihče si ne sme delati utvar, da se bo s tem rešila kriza. Ljudje povsod godrnjajo, protestirajo, organiziranega odpora pa proti taki gospodarski politiki ni Delavstvo je pasivno in ne vidi izhoda ir tega položaja. Ta položaj je takšen zato. ker predstavniki prebivalstva ne zagovarjajo njegovih resničnih teženj Od tovarniških odborov pa vse do občinskega sveta obstaja velik prepad med volivci in izvoljenimi, tako da so razna predstavništva izgubila pravico predstavljati delovno ljudstvo. To ljudstvo mora najti druga pota in načine za izražanje svoje volje. Zato je naloga tovarniških delavcev, da začnejo akcijo, s katero bodo pokazali, kakšni so resnični interesi Trsta, Gre za življenje in bodočnost delavcev, gre za mir Sklep od 8. oktobra je bil dejansko voj. nohujskaško dejanje. Trst ne sme biti prizorišče nacionalističnega in iredentističnega hujskanja, ne sme sluziti za platformo ekspanzionistom. Vsakdo se zaveda, da bi tesno zaprta meja med Trstom-in Jugoslavijo pomenila gospodarsko smrt; neodvisnost pa bi pomenila, da bi Trst služil narodom v zaledju, ne pa bil z njimi v trajnem sporu. Trst, ki bi bil v s poru z Jugoslavijo, bi bilo mrtvo mesto; Trst v miru z Jugoslavijo pa bi bil mesto polno svetlih perspektiv, stičišče in most med narodi. Iz tovarn naj pride pobuda za obrambo pravice vsega prebivalstva do obstoja, demokracije in miru Ce bodo delavci stali ob strani, pa bo tržaško gospodarstvo vedno boli propadalo. Resnični komunisti, socialisti in demokrati morajo zato zdaf stati v prvih vrstah, prevzeti nase vso odgovornost ter kazati vsemu prebivalstvu pravilno pot; tisto pot, ki jo je tržaško delavsko gibanje s svojo zrelostjo in zavestjo ter dolgoletnimi izkušnjami vedno kazalo kot edino konstruktivno m napredno za Trst in Tržačane Bugandski kralj (kabaka) je v Londonu, kamor so ga po njegovi odstavitvi pripeljali z letalom, imel daljši razgovor z ministrom za kolonije LytteItonom. Kakor z.nano je britanska vlada kabako odstavila, ker je zahteval neodvisnost B Ugande. Ljudska prosveta MPOMUINRI ItVEVI Na danaSnjl dan se ie leta 1943 Dolenjski odred spopadel s sovražnikom na položajih na Vrhu nad Škofljico. DANES, sobota 5. decembra Saba, Stjana Sonce vzide ob 7.29 in ratone ob 16.22. Dolžina dneva 8.53. vzide ob 6.41 in zatone ob i».w. JUTRI, nedelja 6. decembra Nikolaj, Vladovita Tovarniški odbor Sv. Marka prikazal županu krizo ladjedelnice Zupan je včeraj sprejel predstavnike tovarniškega odbora ladjedelnice Sv. Marka, Iti so mu obrazložili težak položaj ladjedelnice zlasti glede krize naročil, ki vlada pri CRDA. Bartoli je v svojem odgovoru, tako vsaj poroča županstvo, obrazložil vse ukrepe, ki naj premoste težak položaj in obljubil svojo pomoč, da se reši vprašanje obeh petrolejskih ladij, katerih gradnjo so družbe naročnice odpovedale, kot tudi vprašanje obljubljene obnovitve potniške ladje. To je v kratkem poročilo županstva, ki pa vsebuje zanimivo a žalostno novost. Ro poročilu sodeč so pogajanja za gradnjo dveh petrolejskih ladij bila tik pred zaključkom. ko so družbe, ki so ladji naročile, naročilo odpovedale. Isti primer se je zgodil tudi z obnovitvijo večje potniške ladje. Vest je zelo značilna, zato se bomo nanjo še povrnili. ZA TRŽAŠKO OZEMLJE V nedeljo 6. dec. 1953 ob 20.30 uri v AVDITORIJU v TRSTU Premiera v ponedeljek 7. dec. 1953 ob 20.30 uri v AVDITORIJU v TRSTU ponovitev Sinoči je bila redna seja tr_ žaškega občinskega sveta. Začela se je z interpelacijami. Prvi je vprašal za besedo svetovalec Teiner (PSI), ki je predlagal ukinitev plačevanja drugega dela avtobusne proge št. 28, ki vozi v Zgornjo Kolonjo. To zahtevo je utemeljil s tem, da je omenjena avtobusna proga sorazmerno kratka in da predstavlja razdelitev proge na dva dela, velike stroške za tamošnje prebivalstvo, ki mora samo za eno postajo več plačati vozni listek 30 lir namesto 20 lir. Poudariti je treba, da se te avtobusne zveze poslužujejo predvsem delavci in dijaki delavskih družin, ki stanujejo v visokem predelu Ulice Commerciale in da je zato nujno, da ACEGAT ukine dodatno plačevanje drugega dela proge in da vzpostavi za celotno progo navadno ceno. Odbornifc Carra, ki odgovarja za ACEGAT je obljubil, da se bo za stvar zanimal. Nato je svetovalec Teiner vprašal župana če se bo tržaška občina udeležila nacionalnega zborovanja vseh italijanskih mest, ki so bila odlikovana z zlato kolajno za vojaške podvige, ki bo 13. decembra v Modeni. 2upan se je svetovalcu zahvalil za zanimanje za to »patriotično« zborova-vanje na katerem Trst gotovo ne bo odsoten, Demokrščanski svetovalec Del Conte je vprašal župana naj se zanima, da bi v tržaških ladjedelnicah botrovale novim zgrajenim ladjam tudi žene delavcev, ki so te ladje zgradili, češ da bi bilo to «velikega socialnega pomena*. Ne vemo koliko bi takšno bo-trovanje izboljšalo socialno stanje delavcev v ladjedelnici ali pa celo vseh tržaških delavcev Toda predlogu ne nasprotujemo, ker bi lastniki ladij pokazali, da spoštujejo delavce, ki so ladjo zgradili. Mislimo pa, da bi bilo bolje, da bi se Del Conte zanimal, da bi ladje, ki jih gradijo v tržaških ladjedelnicah za trža- , ško pomorsko družbo Lloyd o-stale v Trstu iD vozile na tr- i žaških progah. Takšno župa- 1 novo posredovanje bi bilo res ] asocialnega« m gospodarskega ■ pomena za naše mesto. Sveto- 1 valeč Morpurgo (PLI) in sve- ' tovalec Gombacci (kominlor- 1 mist) sta postavila nekaj vprašanj v zvezi z novimi ljudskimi hišami pri Sv. Soboti in nekaterimi javnimi deli v Skednju. Predvsem zanimivo je bilo vprašanje svetovalca Morpurga, ki je dejal, da ni lepo videti, da gospodinje v novih ljudskih hišah pri Sv. Soboti suše perilo na pročeljih stavb. Podžupan Vi-sintin je priznal, da je to posledica zidanja hiš brez dvorišč in brez prostorov, kjer naj bi gospodinje lahko sušile perilo. Poudariti je treba, da imajo ljudska stanovanja vse preveč «pomanjkljivosti» in da so bila na nekaterih mestih zidana brez vsakega socialnega čuta samo zato, ker so bila namenjena revežem. Svetovalec Harabaglia (PC) je predlagal občinskemu odboru oreditev pločnikov v Ul. dei Porta, ki so v obupnem stanju Svetovalka Ber-netičeva je predlagala ureditev vodovodne napeljave v Ulici Castagnetto ter popravilo cestišča omenjene ulice. Odbornik Sciolis je odgovoril na vprašanje svetovalke Gru-ber-Benco, ki ga je postavila na torkovi seji glede ureditve tržaških muzejev. Priznal je, da so tržaški muzeji raztreseni po vsem mestu, ker nimajo skupnega sedeža. Zavrnil pa je obtožbe svetovalke proti sedanjemu upravniku tržaških muzejev, češ da je kriv. da organizacija »Minerva« in ustanova «Teatro di prosa« nimata še svojega sedeža. Odbornik Venier, ki odgovarja za statistiko in anagraf- ski urad, je predložil občinskemu svetu sklep za nadaljnja izredna dela na anagraf-skem uradu pri urejevanju kartoteke družinskih listov in vprašal potrdilo za nadaljnjih 7 milijonov 800.000 lir stroškov. Sklep je bil soglasno sprejet. Dalje je bil soglasno sprejet tudi sklep, ki ga je predložil odbornik Carra glede pogodbe med ACEGAT in državnimi železnicami za dobavo vode po normalnih cenah. Pogodba bo veljala 9 let. Odbornik Carra je predložil še sklep o povišanju prejemkov voditeljem podjetja ACEGAT za 15 odst. na podlagi povišanja prejemkov voditeljem občinskih ustanov v Italiji. S tem povišanjem bo imela uprava podjetja 3 milijone 270.000 lir stroškov več letno. Svetovalec Gianpiccoli (FN) je izjavil, da glasuje proti temu predlogu, ker sma. tra povišanje prejemkov voditeljem ACEGAT za zasmehovanje bednih delavskih plač. Za sklep so glasovale običajne nacionalistične stranke, ki so zastopane v občinskem od, boru. Kominformisti in fašisti pa so se vzdržali glasovanja. drama v treh dejanjih Spisal: Maksim Gorki Režiser: Fran Žižek k. g. Prevedel: Jaro Dolar Scenograf: Vladimir Rijavec k. g. Stavka delavcev državnih železnic Včeraj so delavci železnic, ki so dodeljeni k popravilu vagonov in lokomotiv ter delajo v raznih skladiščih, pol ure stavkali v Trstu kot v vsej Italiji, S stavko so protestirali proti nameram železniškega ravnateljstva, da bi spremenilo način zaračunava, nja akordnih dodatkov. Demokrščanski sindikat (SAUFI) se stavke ni udeležil. Osebe: Vasa Borisovna - Ema Starčeva; Sergej Petrovič - Rado Nakrst; Pro-hor Borisovič Hrapov -Modest Sancin; Natalija, 18 let, Vaisina hčerka -Zlata Rodoškova; Ljudmila, 16 let, Vasina hčerka - Štefka Drolčeva; Rasel, snaha - Nada Gabri-jelčičeva; Ana Gnečenko-va, Vasina tajnica in prijateljica - Leli Naknsto-va; Meljnikov, član o-krožnega sodišča - Stane Raztresen; Jevgenij, njegov sin - Julij Guštin; Gurij Krotjrin, šef ladjarstva - Danilo Turk; Liza, služkinja - Tea Starčeva; Polja, služkinja -Valerija Silova; Pjatjor-kin. bivši vojak in mornar - Miha Baloh. Miklavžev sejem na Drevoredu XX. septembra privablja tudi letos množico obiskovalcev, med katerimi je seveda v večini šolarska mladina. Letos je sejem mnogo skromnejši od lani, saj je svoje stojnice odprlo le 275 kramarjev, od tega 144 domačih in 131 tujih. Lani je bil promet mnogo večji, saj je na «sejmišču» bilo kar 173 domačih in 235 tujih kramarjev. Stojnice so letos postavljene v skupni dolžini 907 metrov. Padec prometa na tradicionalnem Miklavževem sejmu je v prvi vrsti pripisati burji, ki je posebno lani prekrižala tudi najbolj skromna predvidevanja domačih in tujih kramarjev. velikim invalidom dela Odsek velikih invalidov dela državnega zavarovalnega za. voda proti nezgodam (INAIL) je sklenil, da bo podelil svojim zavarovancem v zimi 1953-54 izredno pomoč, in sicer: 1. 10.000 lir božične pomoči velikim invalidom, ki niso deležni posebnih ugodnosti ob koncu leta; 2 izredno zimsko podporo od' 15.000 do 25.000 lir velikim invalidom, ki niso bili ponovno zaposleni; 3. dopolnilo 5.000 lir k omenjeni zimski podpori tistim zavarovancem, ki so v posebno slabem gospodarskem položaju zaradi velikega števila družinskih članov; 4. darilo 2.000 lir ob sv, treh kraljih sinovom velikih invalidov, ki so v posebno slabem go 'darskem položaju Na predlog predsednika INAIL bodo zaradi izrednega gospodarskega položaja v Trstu izplačali velikim invalidom dela, ki bivajo na STO in ki jih upravlja tržaška podružnica ustanove, razen o-menjenih podpor tudi izredno vsoto nuna tantum« v višini dvomesečne rente, računajoč na podlagi rente, ki jim pri-tiče decembra 1953. Prodaja vstopnic v Ul. Roma 15/11 pri SHPZ od 11. do 13. in od 17. do 19. ure. — V nedeljo in ponedeljek pa od 11. do 13. in od 17. ure do začetka predstave. pianisti in violinisti: £a. di je iz revij; 18.40 Scherzi j9i5 pricci; 19.00 Pogovor z žen o. ye. Priljubljene melodije: černi koncert; 20.30 Lahke Občni zbor SHPZ v Trslu SHPZ v Trstu javlja vsem včlanjenim prosvetnim društvom in včlanjenim ustanovam, da bo VII. redni občni zbor dne 20. decembra 1953 ob 3.30 v Simon Gregorčičevi dvorani v Ul. Roma 15/11. di je: 21.30 Pestra glasba: 'Ji-Slavni pevci; 22.30 dante spianato in velika P° 22.45 Ples za konec tedna. T “ S * 13.1» 11.30 Simfonična opef Orkester E. Nicollija: 13.‘® cena glasba; 14,00 Pesmi, «Op sed; 18.20 Plesna slasba, j 1 Ciganski orkester; 20.45 “e vseh dežel. » I, O V 19 S l-U 327.1 m, 202.1 m, 312.4 ® ^ Poročila ob 5.45, 6.30, 15.00, 17.00, 19.00 in 22.00. 12.00 Opoldanski orK ^jasb3? spored: 12.45 Zabavna 13.00 Novi filmi; 13.45 Jez‘lasba.. pogovori; 15.10 Zabavna s ori!i 17.10 Poje Ljubljanski or-zbor; 18.10 Lažja slovenj kestralna glasba: 20.00 r-botni večer. Redna letna skupščina zveze prosvetnih delavcev ERS Vodilni odbor zveze prosvetnih delavcev sklicuje redno letno skupščino, ki bo v nedeljo- 13. decembra 1953 ob 9. uri v Gregorčičevi dvorani v Ul. Roma 15 s sledečim dnevnim redom: 1. Otvoritev. 2. Poročila. 3. Diskusija k poročilom, 4. Poročilo nadzornega od- bora. 5. Absolutorij. 6. Predlogi. 7. Resolucija. 8. Volitve. 9. Razno. Skupščina je za vse člane obvezna. AKADEMSKI KL> n J A D R A N » vabi na tradicions ki bo v ponedeljek ob 21. uri v mali R03 tijevi dvorani. Predprodaja vstoph'c rezerviranje miz j®8, dežu kluba v Ul. velli 13/11 - tel. ponedeljek od 14. 00 ure. FILATELISTIČNI KLUB «L. KOSIH« Jutri 6. t. m. bo od 9. do 12. ure običajna zamenjava znamk. STRELSKE VAJE V VELIKEM IN MALEM REPNIJ Ob spodaj navedenem času In kraju bodo strelske vaje: Na strelišču za metalce ročnih granat in raket v Malem Repnu od 7. do 12. decembra, vsak dan od 6. do 18. ure. Na možnarskem strelišču v Malem Repnu od 7. do 12. decembra, vsak dan od 6. do 18. ure. ( GLKDAL1ŽČE~VERDI) Danes ob 20.30 bo prva predstava Blochove opere »Macbeth«. Opero bo dirigiral Francesco Mo-linari Pradelli, v glavnih vlogah pa bodo nastopali: Gianna Peder-zi-ni, Ugo Savaresc, Ugo Novelli, Guido Mazzini, Antonio Massaria Zbor vodi Fanfani, režira Livlo Luzzatto. Jutri ob 16. url zadnja predstava za red «D» ((Portugalske gostilne« in «Uč!te!ia» v izvedbi ((Kadetov milanske Scale«. Uprava »PRIMORSKEGA DNEVNIKA« j« sklenila darovati tistemu, ki postane nov naročnik pred 1. januarjem 1954, starim naročnikom pa, ki poravnajo celoletno naročnino za leto 1954, v znesku 3.200 lir vnaprej, najkasneje do 31. januarja 1954, eno naslednjih knjig: Bevk: »POT V SVOBODO*. Magajna: »ODMEV KORAKOV«. Cosič: »DALEČ JE SONCE«. Gregorčič: »PESMI«, nova izdaja. ki bo v nedeljo ob 16. uri v drU prostorih Ul-št. 6/IV. Darila majo v istih PrOS nedeljo zjutraj 1® dne do 15.30 Za starejše pa bo 1 ževanje ob 20. Gornji pogoji veljajo samo za naročnike na STO in v Italiji. Uprava »PRIMORSKEGA DNEVNIKA« ZAHVALA Uprava Ljudske knjižnice (Ul. Roma 15) se zahvaljuje g. Ivanu Žnideršiču za podarjene knjige. Rossetti. 16.30: »Preganjanci«. K. Douglas, M. Vitale. Excetolor. 15.00: »Jetnik Zendei), S. Granger, D. Kerr Nazionale. 16.00: «Lukrecija Borgia«, M. Carol, P. Armendariz, M. Serato. Fllodrammatico. 16.00: »Zaklad svete reke«, J. Payne, R. Fleming. Arcobaleoo. 16.00: »Svojeglavost Karoline Cherie«, M. Carol. Mladini izpld 16 let prepovedano. Astra Rojan. 16.00: »Norost Roberte Donge«, J. Gabin, D. Darrieux Mladoletnim prepovedano. Auditorium. 16.00: «Prišla je zora«, C. Gable, G. Tierney. Grattacielo. 16.00? «Mi kanibali«, S. Pampaninl. Alabarda 16.00: »Vrnitev Don Camilla«, Fernandel, G Cervl ZAHVALA zavira gibanje državnih nameščencev Podpisani se čuti dolžnega, da se najiskreneje zahvali vsem prijateljem in znancem, ki so mu ob njegovem osemdesetem rojstnem dnevu čestitali in ga obdarovali. Posebno se zahvaljuje Slo-vensko-hrvatski prosvetni zvezi v Trstu, kakor tudi delegatu tovarišu Ger-dolu, ki se ni strašil ob pozni uri prinesti iz Zgornjega Rocola čestitke in voščila k Sv. Ivanu na družabni večer prosvetnega društva »S. Skamperle» in OF. Hvaležni ANTON PODBRSCEK Filmske slikanice ie otroke v Avdifori|u Za praznik sv. Miklavža bo predvajal filmski odsek Zavezniške čitalnice v soboto, 5. decembra, v Avditoriju ZVU izredno serijo najlepših filmskih slikanic v črnem In belem in v barvah. Začetek predstav bo ob 15.30 ob 17.00 in ob 18 30. Vstop bo J prost za vse, toda odrasli bodo smeli noter samo v spremstvu otrok, katerim bodo predstave posvečene. Na sporedu bodo naslednje filmske slikanice: 1. «Juhu, košarka!« 2. »Dežela sladkarij«. 3. »Boksarski prvak Raček«. 4. »Piščančki - raziskovalčki«. 5. «Zgodba o slonu Bomfou«. 6. «Cudežni svinčnik«. 7. »Hudobni volk«. 8. «Danes delam jaz«. 9. »Lesena Noga proti mor- narju Simbadu«, Vhod bo iz Ulice Teatro Romano pri vratih «B». Med državnimi nameščenci v Italiji je začelo zopet vreti. Njihovo nezadovoljstvo vedno bolj narašča, ker vlada ni izpolnila raznih obljub in zavlačuje rešitev spora. Se posebno se nameščenci razburjajo zaradi tako imenovanega zakona o pooblastilih, s katerim bi bilo reševanje raznih vprašanj prepuščeno vladi. Ta vlada noče nič slišati niti o poenotenju plačnih postavk, kaj šele o poviških. Med vsemi strokami so državni nameščenci tudi edini, ki jim ni priznana pregibna lestvica ter se tako njihove plače niti delno ne prilagajajo višanju življenjskih stroškov; prav tako jim priznavajo periodične poviške samo na osnovno plačo in ne na osnovi celotnih prejemkov. Vse kaže, da se bo v Italiji ponobno zaostrilo mezdno gibanje državnih nameščencev, zlasti tistih, ki so včlanjeni p kominformovsih sindikatih (CG1L). To gibanje je nujno, ker se s šovinističnim kričanjem ne dajo zahteve delavcev in nameščencev prevpiti, Mezdna gibanja so zato lahko zadušili samo za nekaj časa, sedaj pa zopet stopajo v ospredje. Zato so tudi sindikati prisiljeni ponovno postavljati zahteve nameščencev. Spričo tega položaja bi pač vsakdo upravičeno pričakoval podobna gibanja tudi v Trstu, saj veljajo za državne uslužbence isti pogoji, če izvzamemo pred kratkim priborjeno izredno doklado. Vprav tu pa nastane zanimivo vprašanje. Ali v Trstu do takega gibanja državnih nameščencev sploh lahko pride? Po vsej dosedanji praksi sodeč, je vsaj sedaj vsako gibanje nemogoče. Predvsem se sedaj govori o sindikalnem premirju sploh, o katerem 'smo že mnogo pisali. Razen tega premirja, ali bolje rečeno mrtvila, pa je treba tudi upoštevati veliki šovinizem, ki vlada med večino tukajšnjih državnih nameščencev, ki so v glavnem uvoženi elementi. Kdor bi si v takem vzdušju upal postavljati kake zahteve, bi ga kaj kmalu proglasili za sprotinacionalnegas z vsemi posledicami, ki bi iz tega izhajale. Prav zato je velika hinavščina pritoževanje kominformovcev, da v Trstu enotna borba državnih nameščencev ni mogoča, saj so k temu tudi oni mnogo pripomogli s svojim podpiranjem šovinizma in šovinistov. Zato pa bo tudi njihova krivda, če bodo v primeru mezdnih borb italijanskih državnih nameščencev nameščenci v Trstu igrali vlogo stavkokazov, kar se je že večkrat zgodilo. Razen krivde sindikatov igra tu važno vlogo tudi tisti diskriminacijski člen zakona o ureditvi položaja nameščencev v Trstu, člen, ki grozi z represalijami za «nezveste», če bi se zgodila nesreča, da pride Trst pod Italijo. Ta člen so začeli delno že praktično uporabljati med železniškim osebjem, še preden je bil sploh omenjeni zakon v Italiji sprejet, saj si drugače diskrimina. cij v škodo železniških uslužbencev ne moremo razlagati. K tem diskriminacijam pa se bomo še povrnili. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 4. decembra 1953 so se v Trstu rodili 3 otroci, umrlo je 12 oseb, poroka pa je bila 1. POROČILI SO SE: mehanik En-zo Candusso in uradnica Mafal-da Bulzis. UMiRLI SO: 67-letni Franc Ko. bau, 69-letna Maria Godina, 69u letna Gabriella Ogrisel por. Loss, 40-letna Evelina Manin por. Vlt-tor, 45-letni Orlando Lazzari, 69-letna Giuseppina Vecchlet por. Canciani, 31-letni Fulvio Rossi, 55-letnl Ermenegildo Godnig, 9i_ letni Ivan Stekar, 75-letna Maria Glraldl por. Verzler, 71-ietna Maria Mueller, LHiana Mindoljevich najlepše darilo KOVINSKA KNJIGA NOČNA SLUŽBA LEKARN Codermatz, Ul. Tor S. Piero; Da Colle, Ul. P. Revoltella 42; Depangher, Ul. S. Giusto 1; Alla Madonna del Mare, Largo Plave 2; Zanettl, Testa d’Oro, Ul. Mazzini 43; Harabaglia, Barkovlje in Nicoll, Skedenj. DR. ALES BEBLER, PODTAJNIK ZA ZUNANJE ZADEVE FLRJ Tretje. Četudi bi bili dani vsi pogoji za popolnoma lojalen plebiscit, tudi če ne bi «o za področje, ki je bilo raznarodovano na umeten na-cin — kjer ie desetletja niso Starši pripadniki ene narodnosti smeli govoriti v svojem jeziku z lastnimi otroki, ^er bi se s tem bilj {(kompromitirali«, izgubili zaposlitev in podobno — ali če bi “'le posledice takega pritiska Popravljene (kar Jugoslavija zahteva za pogoj, da bi po dolgem razdobju mogla sprejeti plebiscit kot rešitev vpra-šanja) jaz osebno vendar dvo. ojim, da bi se mogel plebiscit smatrati za demokratski Pačin reševanja nekega take-Ea vprašanja. Plebiscit ni tisto, kar so parlamentarne vo_ 'itve, V takih volitvah, na pr. m°re pri dvostrankarskem sistemu ona stranka, ki dobi odst glasov upati, da bo eez nekoliko let dobila 51 °dst. in da bo tako prišla Pe oblast ali podobno. Pri Plebiscitu v nekem ozemlj-skem sporu pa to ni enako. Po nekem takem porazu tista stranka, ki je izgubila, ni. Pia več nobene perspektive. Javno mnenje se lahko spredeni, manjšinska stranka lahko čez nekaj let postane večinska stranka, toda — vprašanje je rešeno. Nova veči-ha ne more spremeniti že u-stvarjenega stanja. Kje imamo v tem primeru demokra ličnost? Ce to gledanje uporabimo glede tržaškega vprašanja, nas to privede do istega zaključka. kakor vsako drugo pošteno razmišljanje o Trstu Neka pametna rešitev je mnogo boljša od plebiscitarne bitke, ki ne more pokazati dejanskega razpoloženja prebivalstva in ki se lahko tako konča, da bodo tak zaključek najbolj obžalovali sami Tržačani, kajti bodo oni lahko postali žrtve take igre s svojo usodo. Pametna rešitev je internacionalizacija tega internacionalnega mesta. Vi Jugoslaviji je vsakdo prepričan, da bi tako ali podobno pametno rešitev Italija lahko sprejela, če * v njej prevladoval dejan-sko demokratski duh. Italija, ki bi bila demokratično presojena, bi brez dvoma uvideli da je razumen sporazum z Jugoslavijo glede tržaškega vPrašanja in. sploh sporazum z Jugoslavijo v njenem lastnem interesu, v interesu Evrope in v interesu miru; Dejansko demokratična Italija, bi laže našla sporazum z Jugoslavijo tudi zaradi tega, ker bi v Jugoslaviji prenehal sedanji strah pred ved. no novimi italijanskimi zahtevami. * * * Ostaja vprašanje, zakaj niso mogli toliki razumni jugoslovanski predlogi doslej prodreti? Ali ima italijanski imperializem toliko moči, da mo-L® preprečevati neko tako rešitev kot je na pr internacionalizacija? Italijanski imperia. hzem je vendar v vojni izgu-P'1 Trst in to mesto je pri-; ho upravo tretjih sil, ki panzionizmu vladajočih krogov. Kar se tiče qradnega sovjetskega in kominformistič- nega vztrajanja pri izvedbi mirovne pogodbe danes, v pogojih, ki so bili ustvarjeni v povojnih letih, je tudi — pa četudi le v taki jezuitski obliki — podpora italijanskemu ekspanzionizmu. Z umetnimi ukrepi, kot so razlastitev zemlje slovenskih kmetov v coni A in z močnimi finančnimi sredstvi podprtim množičnim naseljevanjem šovinistično razpoloženih Italijanov v to cono itd. itd., so v njej ustvar-ene take gospodarske, politične in kulture pozicije za Italijo, da more italijanski ekspanzionizem računati, da bi se ta proces mogel lahko prenesti na cono B tudi pod oblastjo nekega guvernerja, ki bi ga imenoval Varnostni svet (kjer imajo stalna mesta s pravico veta vse tri podpisnice tristranske Izjave in Sovjetska zveza, ki so že preizkušeni «prijatelji» malih narodov in predvsem jugoslovanskih narodov). Danes bi bila potrebna Jugoslaviji trdna jamstva,, da se proces poitalijančevanja . in tlačenja jugoslovanskega življa ne samo ne prenese v cono B, ampak da se zaustavi tudi v coni A ter da se omogoči popravljanje do sedaj storjenih krivic in da bi potem mogla pristati na združitev obeh con V tem je bilo bistvo tudi' jugoslovanskega nredloga o kondominiju, ki ga je italijanska vlada odbila. Predočimo si advokata, politike vlad podpisnic tristranske izjave, ki bi nam, Jugo clovanom govoril približno tako-le; . ((Imate prav. Tristranska izjava je bila napaka in tudi to, kar je tej izjavi sledilo, je bila krivica nasproti vam. Toda kaj storiti sedai? Napaka ali'ne, krivica ali ne, vendar je to že vse storjeno, to je sedaj zgodovina. z njo je treba računati in iz tega izvajati posle- bi mogle biti v tem sporu bcvtralne To nas dovede do žalostne-Poglavja v razvoju tržaškega vprašanja — do stališča Lreh zahodnih sil v tem vpra-sanju . ba se s tem v zvezi ne vračamo na mirovno pogodbo, KJer je prišlo do tega, kar se imenovala «rešitev tržaške-jja vprašanja« na temelju spo. ^®zuma štirih velikih sil ZDA, velike Britanije, Francije in Rvjetske zveze ob «posluša-JVm mnenja« najbolj zaintere-fanega zaveznika Jugoslaviji toda brez njenega sodelo-anja v samem sklepu (razen 5°t sodelavca na mirovni kon-'ctenci, na kateri je imela Prav toliko pravic, kot na Primer Brazilija). Spomnimo a* tesa, kar se je dogodilo Pozneje, ko so se z italijanske j. rani začeli napori, da bi se itev mirovne konference Premenila na škodo Jugosla-Jle. Leta 1948 je bila objav-jena tako imenovana tri- vedena na bolj razumljiv jezik, pomeni; ker je bila storjena ena napaka, je treba napraviti še drugo, še večjo; ker je bila storjena ena krivica, je potrebno napraviti še eno, še večjo. Ce so Jugoslovani žrtev prve in druge napake, prve in druge krivice, to je torej tako — zaradi doslednosti. Po naši logiki je bolje, napake in krivice popravljati, kakor pa jih ponavljati. In to tem prej, če so te napake in krivice velike in njihove posledice resne. Maršal Tito govori na proslavi X. obletnice AVNOJ v zgodovinski dvorani t JaJcn. Sovjetsko zlato na zapadnoevropskih tržiščih Kljub čedalje večjemu uve- so poročale o tonah zlata ter -■ • • «i__;______________ ~ Kitol n tr lirtiKonio Val ljavljanju klirinške izmenjave blaga med državami in kljub meddržavnim in skoraj bi rekli že med kontinentalnimi pogodbami o izmenjavi blaga, je ostalo zlato še vedno tisto plačilno, odnosno posredovalno sredstvo, ki ga ne upoštevajo samo zagovorniki klasične liberalne trgovine, ampak se ga poslužujejo tudi države vzhodnega bloka v svoji trgovini z ostalim svetom. Ze pred kakimi 15' dnevi se je raznesla v finančnih krogih vest. da je neka angleška «zasebna» banka kupila večjo količino sovjetskega zlata. Kmalu nato so se pojavili glasovi q podobnem primeru tudi na Holadskem ,in v drugih prestolnicah zapadnoevropskih držav. V.esti MERVIN HORDER: ANGLEŠKA POROTA ]Vi lahko oceniti vrste podrobnosti dogodkov in okoliščin, ki jih različno prika-zujejo po vrsti državni tozilec9 priče9 branilec in spet državni tožilec - Pot do resnice je težka9 kajti pozna jo morda le obdolženec^ včasih pa niti on sam ne Tri dni porotniške službe pri starem sodišču Old Bailey zadostuje, da se naučiš ceniti in spoštovati angleško sodstvo. Le malo ljudi, morda niti ne vsi odvetniki, je točno poučenih o ustroju porote. Zato se mi zdi, da bo marsikoga zanimalo, kako še dandanes poslujejo angleška porotna sodišča. Cim se porotnik pojavi s pozivom v rokah točno ob pol enajstih na sodišču, se na sodišču naenkrat znajde med samimi porotniki tako stisnjen, da ne vidi niti mesta, kamor bi sedel. Porotno zasedanje se začne s sestavljanjem posameznih porotnih zborov. Pred- po 12 porotnikov, ki stojijo | upošteva morebitnih^ ugovo- ... F_.__ kolegijev ali dice Mi svojim obljubam Ita- I vsem pozivajo imenoma po liji iae moremo obrniti hrbta.« seznamu posamezne porctni-Taka logika, ki bi bila pre- ke in jih razvrstijo v vrste S proslave Pinka Tomažiča In Vojke Smuc 2. decembra t. m. y Gregorčičevi dvorani. drug za drugim. Na čelu vsake vrste stoji sodni klicar tistega sodnega oddelka, kateremu je dotična porota dodeljena. Porotnika, ki se ne oglasi niti pri tretjem oklicu, kaznujejo kratko malo z denarno kaznijo 5 funtov šterlingov. Te kazni ga lahko naknadno takoj oprostijo, če navede opravičljive razloge za svojo odsotnost. Med tem svečanim sodnim uradovanjem vidiš več kot po navadi številnih črnih in rdečih dolgih uradnih halj, lasulj, čipkastih ovratnikov, sodnih klicarjev s svojimi gromkimi glasovi, žezel in raznih drugih angleških sodnih običajev. Vendar traja sestavljanje porotnih kolegijev ali kakor smo jih pri nas imenovali ((porotnih klopi« samo deset minut. Nato odidejo porotniki v gole, skromno opremljene sodne dvorane s štirioglatimi stebri, kjer se bo začelo njihovo resno in odgovorno delo. Med porotniki so seveda tudi ženske. Včasih obtoženci priznajo svojo krivdo. V teh primerih ne potrebuje sodnik pravore-ka porotnikov in sestavi ter izreče sam sodbo; včasih je zaposlen z drugim delom, kot na primer z izdajanjem nalogov za položitev raznih sodnih jamščin. ali z izdajanjem dokaznih sklepov in z drugimi sodnimi ukrepi. Dokler sodnik ne konča tega svojega dela, čakajo porotniki v o-zadju sodne dvorane med občinstvom. Pozneje pozovejo vsakega posameznega porotnika naj sede na porotno klop v določenem ograjenem prostoru. Ob tej priliki lahko ugovarja obtoženec proti imenovanju posameznega porotnika, če ima za to razloge, ki jih pred-, videva zakon Ce sodnik ne rov ali če jih obtoženec ni uveljavil, priseže vsak porotnik po tiskanem besedilu, ki ga sam glasno prečita. Ker pa je nekdo s svinčnikom postavil vejice na napačna mesta. se včasih porotniki mučijo z izgovarjavo, ko čitajo besedilo. Nato se razprava takoj začne Pred koncem razprave povzame sodnik v svojem kratkem pregledu ves njen potek, na kar vodi sodni sluga porotnike iz razpravne dvorane v sobo, kjer je samo četverokotna podolgovata miza s petimi stoli na vsaki strani in enim na vsakem koncu, ter nič drugega. Sodni sluga pokaže električni zvonec na zidu, da porotniki pritisnejo nanj" ko bo padla njihova odločitev. Po tem svojem opozorilu zamrmra sodni sluga čisto formalno vprašanje; «Saj boste izvolili iz svoje sredine enega, ki bo govoril v vašem imenu, ko se boste vrnili?« Nato se sluga umakne. Porotniki predvsem izvolijo svojega «prvo-mestnika«, navadno najstarejšega med njimi, ki sede na pročelje mize. Nato vlada navadno eno minuto smrtna tišina, dokler se ne pojavi prvi zavojček cigaret, ki ga navadno prva vzame iz svoje torbice katera od prisotnih dam. Vsi ostali se nekoliko oddahnejo, toda kmalu se spet občuti mučna tišina in napetost. Naenkrat se nekdo oglasi. «Eno vprašanje se mi zdi posebno važno...« in s tem začne dotičnik izvajati svoje misli in končno prebije led neznosne tišine. Naenkrat se vsem odvežejo jeziki. Naenkrat govorijo hitro, toda cesto se oddaljujejo od predmeta in ne zadevajo jedra vprašanja, kar je popolnoma razumljivo, kar se v svojem vsakdanjem življenju ne | jejo bolj pot, po kateri iščeš ukvarjajo s takimi vprašanji. | resnico, kot pa resnico samo ■POLOŽAJ V ANGLEŠKI KOLONIJI KENIJI SE ZAOSTRUJE S KAJ [ MOREJO 1 BO M BI N! 1K1 [? anska izjava, s katero so 1 zahodne sile izrazile mne-da bi moralo vse STO m ?,asti k Italiji Za tem je cj, 0 do izvedbe te deklaracij V O<*nosu na cono A, na Vo i Pob angloameriško upra- Uji Vq i_- n,’ Kl je bila pripojena Ita-. , v carinskem, valutnem, tnem itd pogledu, na kon. u Jpa je s tako imenovanimi Ci f|onskimi sklepi maja 1952 i?r,',ina uPr£>va cone A bila i-ir, predstavnikom itali- nske vlade. sk? \a^° politiko so italijan-in spanzi°nizem opogumili rj azv'jali Ce so naši napo-šk Za pravično rešitev trža-tak vPraianja naleteli na t0 ?. Sluha ušesa v Rimu, je bien v večini zaradi omelih e Politike zahodnih veli- ‘i sil bji^^tlice take politike niso tem j ničemer zmanjšane s ki J a Re četrta velika sila, ne Podpisnik načrta mirov-zv po8?. :.\uv \ / v# v-f i_____3 r i f r____tj V ~____ Dokler ne bo prepozno V rneri 2 dogodki v Trstu ji prejšnji teden neki laburistični poslanec v londonskem parlamentu stavil vprašanje, če je Italija sploh sposobna vladati narodnim manjšinam. Nekdo drugi je pri obravnavi vprašanja južnoti-rolskih Nemcev prišel do zaključka, da rimska birokracija smatra sleherno narodno manjšino za nekaj, kar je v bistvu protidržavno in jo je treba zato uničiti, ne pa privabiti k sebi in jo pripraviti k sodelovanju z večino. Te in podobne stvari so nam prišle na misel ob zadnjih dogodkih pri nas. Prejšnji teden so neznanci izvršili bombni atentat na hišo slovenskega zastopnika v go-rtškem občinskem svetu. Šovinistično časopisje je brž začelo vpiti, da gre le za «ne-znatno škatlicos, napolnjeno s tritolom, da bomba ni napravila ne škode in ne žrtev, in končno, da so jo podvrgli Slovenci sami. V občinskem svetu italijanski svetovalci niso hoteli odobriti županove obsodbe tega kriminalnega dejanja, čeprav je tudi ta obsodba bila zelo dvoumna in platonična, najbolj šovinističen izmed svetovalcev pa je ob odobravanju drugih kolegov zopet napadel slovensko manjšino in njene predstavnike ter jih dolžil, da so sami podvrgli bombo. Policija pa tudi tokrat ni prijela krivcev, kakor doslej še pri nobenem napadu na Slovence. V Vidmu so zbrali na de-mokrščanski listi izvoljene župane slovenskih občin iz Benečije, da bi tam izjavili in podpisali, da beneški Slovenci ne marajo šol v njihovem materinem jeziku. Po cerkvah v Benečiji se še zaostruje borba proti slovenščini in kaže, da hočejo ta boj prenesti in zaostriti tudi na Goriškem. Vsi ti in drugi znaki nam kažejo, da se italijanska birokracija in diplomacija, tako rimska kot lokalna, ki v ostalem daje Rimu nasvete za ravnanje z narodno manjšino, ni v zadnjih desetih letih ničesar naučila in da vztraja na svojem zmotnem stališču do narodnih manjšin. To vidimo na Južnem Tirolskem, kjer so kljub jasnemu dogovoru in točni formulaciji avtonomije in jezikovno-kul-turnih svoboščin, neiskreni ali nevešči birokrati vse izigrali in si zapravili simpatije manjšine, ki je bila pripravljena na lojalno sodelovanje. To vidimo še bolj jasno pri nas, na Goriškem in v Beneški Sloveniji, kjer imamo Slovenci vse dolžnosti in le malo ali nič pravic in prvenstvo v brezposelnosti. Pa se kljub temu dobijo ljudje v občinskem svetu in drugod, ki pravijo, da smo Slovenci v Italiji tista manjšina, ki ima v Evropi največ svoboščin; istočasno pa objokujejo etrpeče brate# v Istri, ki imajo priznano polno dvojezičnost, šole POVSOD, kjer živi italijanska manjšina, ter jim država vzdržuje gledališča, kulturne krožke, športna društva itd., kar so priznali tudi italijanski novinarji v svojih reportažah. Ti gospodje in vsi drugi, ki mislijo kot oni, bi morali končno uvideti, da je taka politika bumerang, ki jih bo tolkel po njihovih lastnih glavah, kakor se že dogaja na Tirolskem in na Tržaškem. Cas bi torej bil, da se tega zavejo in spremenijo svojo politiko tudi do Slovencev, do VSEH Slovencev v Italiji — dokler ne bo prepozno. (Iz «Soče») SKUPŠČINA ČLANOV KONZORCIJA ZA BOJ PROTI TOČI w _ Članstvo je postalo obvezno za vse vinogradnike in sadjarje Ali se bo tudi števerjanska občina vključila v konzorcij J>o sedaj je vpisanih okoli 500 neposrednih obdelovalcev - Prihodnje leto verjetno ne bo več primanjkljaja Prejšnji teden je bila v Kr-minu važna skupščina članov Konzorcija za borbo proti toči. Skupščine se je udeležilo 300 njenih članov, predstavnik pokrajinskega kmetijskega inšpektorata iz Gorice ter župani iz Krmina, Dolenj in Koprive. Ni razumljivo, kako da seji ni prisostvoval župan iz Steverjana, kjer so kmetje še prav posebno zainteresirani za delovanje ustanove in kjer jih je nekaj že vpisanih vanjo, ker se je pokazalo, da je njeno delovanje do sedaj bilo uspešno. Predsednik skupščine se je zadržal pri delovanju ustanove, ki se je začelo 18. aprila 1953. Čeprav je bilo precej težkoč, vendar je uspelo postaviti strelske postaje v o-brambo proti toči že do meseca junija. Borba proti toči se je raztegnila na 9.000 hek-torav zemlje, vključeno tudi gozdne površine. Na tem ozemlju, ki obsega predvsem kraje v občini Kopriva in Dolenje ter delno Krmin, je bilo postavljenih 72 postaj, vsaka z zakloniščem in dvema cevema za streljanje. Konzorcij je naročil pri podjetju SIPE iz Milana 790 raket, od katerih so 514 že porabili, 70 jih ni eksplodiralo, 206 pa jih je še ostalo v zalogi. V poletni dobi so zaradi pogostih neviht devetkrat uporabili rakete, in z odličnim uspehom je bila na ta način preprečena škoda kmetovalcem, kar je bilo dokazano v občinah kot sta Gradiška in Fara, kjer niso imeli o-brambnih postaj. Med drugim je predsednik skupščine izjavil, da je potrebno za uspešno delovanje konzorcija razširiti mrežo postaj na severozahod. Do sedaj se je v konzorcij vpisalo 500 neposrednih obdelovalcev, kar je majhno število, če se upošteva število vseh tistih, ki so posredno deležni koristi borbe proti toči. Prav zaradi uspeha, ki ga je konzorcij dosegel v borbi proti toči z uporabo raket, bi se tudi v števerjanski občini morali bolj pozanimati za vela-njenje v ustanovo, ki se je pokazala za zelo potrebno. Znano je, d£ so rakete izkoristili z uspehom tudi v Brdih na jugoslovanski strani, kjer je bila na ta način preprečena ogromna škoda, ki bi nastala, če ne bi uporabljali raket. Finančno stanje v konzorciju je sledeče: aktiva 2.803.560 lir. izdatki 3.723.560, kar da 920.000 lir primanjkljaja. Predsednik je pasivnost obračuna pojasnil z velikimi stroški, ki jih je konzorcij imel prvo le- to, ki pa bodo v bodočem letu občutno zmanjšani. Ob koncu skupščine so predlagali, da postane članstvo v konzorciju iz prostovoljnega obvezno na podlagi zakona od 9. junija 1901 in na podlagi pravil od 17. novembra istega leta. Vsi prisotni so predlog soglasno odobrili, vendar so zmanjšali dosedanji del vključenega zemljišča in pred. lagali, da se razširi na predele do Judrija. Glede štever-janske občine ni bilo nikjer v referatih posebej naglaše-no, toda sama občina kot tudi konzorcij bi se morali pozanimati za postavitev raketnih postaj v predele štever j anske občine, o čemer je bilo že govora letos spomladi. Natečaj za podtajnike centralnega statističnega zavoda Predsednik centralnega statističnega zavoda v Rimu je izdal razglas za natečaj za 501 Grimaldija. mest poskusnega podtajnika pri centralnem statističnem zavodu. Od navedenih 50 mest jih odpade 10 za diplomirance v agrarnih ali gozdarskih vedah. Prošnje za sprejem k natečaju na kolkcvanem papirju za 200 lir je treba poslati najkasneje do 29. t. m, centralnemu statističnemu zavodu. Rim Ul. Cesare Balbo 16. Prošnji je treba dodati vse listine, ki jih našteva razglas, objavljen v Uradnem listu št 217 od 22. septembra in št, 238 od 16. oktobra 1952. Prizadeti si lahko ogledajo razglas za natečaj pri pokrajinskem kmečkem nadzorni-štvu v Gorici, Ul. Duca d'Ac-sta št. 55. -------- Sprejemi pri preiektu Prefekt dr. De Zerbi je v četrtek sprejel na razgovor župnika mons. Foschianija. dekana iz Tržiča, župana iz Gradiške Ermacora Bressana ter predsednika ustanove Ente dr KULTURNO PROSVETNA DELAVNOST LJUDSKE ČITALNICE Za letošnjo zimsko sezono napovedujejo vrsto predavanj Uspelo predavanje Riharda Orla o Prekmurju • 9. decembra bo proslava 90-letoice rojstva skladatelja Andreja Volariča Opozarjamo vas na sledeče oddaje: Jut. cona Trsta: 14.40: Beneške narodne pesmi. 22.00: Z mikrofonom P° Vrt-morski: Kobarid. — Trst II.: 22.30: Chopin: Andante spia-nato in velika poloneza. — Trst I.: 11-30: Simfonična glasba. — Slovenija: 17.10: Poje Ljubljanski komorni zbor. V PRIPRAVAH ZA V. SVETOVNO NOGOMETNO PRVENSTVO Finalisti večinoma že znani Razen Urugvaja (dosedanji prvak) in Švice (prireditelj) je imela najlažjo pot v finale Madžarska, ker se je Poljska sploh odrekla izločilnim tekmam Kakor že dolga leta po vojni je tudi letos Ljudska čitalnica, ki deluje v okviru splošnega delovanja ZSPD na Goriškem, pripravila poseben pro- čitalnica-nudila občinstvu poleg ostalega tudi vrsto predavanj. med katerimi ne bo manjkalo niti literarnih niti zgodovinsko-političnih, pa tu- gram, ki bo nedvomno, kot je di ljubitelji glasbe bodo bilo to do sedaj, privabil številne Goričane. Mnogo prijetnih večerov so ljubitelji lepe besede in glasbe preživeli prostorih goriške čitalnice. Bili so to literarni večeri, posvečeni velikemu Cankarju ali prejšnjim in sedanjim literarnim umetnikom, večeri, prirejeni v spomin pomembnih ljudi na kulturnem področju. Bilo pa je tudi več uspelih glasbenih večerov, katerih si posebno želi goriška mladina. Več slikarskih razstav primorskih umetnikov je našlo tudi svoje občudovalce, in poleg užitka za ljubitelje upodabljajoče umetnosti so bile te razstave lepa priložnost za mlade ljudi, da začnejo pravilno ceniti tovrstno umetnost. V letošnjem letu, posebno v zimskem času. najbolj prikladnem za udejstvovanje na kulturnem področju, bo Ljudska predavanjih našli svoje zadovoljstvo. V sredo, 2. decembra je bi lo prvo predavanje letošnjega zimskega obdobja, katerega je imel didaktični ravnatelj Rihard Orel. Predavatelj je številnemu občinstvu, ki je do zadnjega kotička napolnilo čitalnico. predaval o Prekmurju, o njegovih ljudeh in navadah. kar je pritegnilo zanimanje zbranih. Za 9. t. m. pa bo v prostorih Ljudske čitalnice kulturni večer v počastitev 90-letnice rojstva kobariškega skladatelja Andreja Volariča. Na sporedu je predavanje o Volariču s solospe-l in dvospevi njegovih skladb, ki jih bodo predvajali domači pevci. Ker Primorci veliko dolgujemo pokojniku in so njegove pesmi znane vsepovsod, je upati, da bo udeležba številna. Tekmovanje za svetovno pr. venstvo dobiva čedalje jasnejše obrise. Te dni so v Zueri-chu že določili dneve, ko se bodo igrale prve finalne tekme v Švici, sestavili so že tudi skupine, po katerih bodo razdeljene posamezne reprezentance, (s čimer so napravili res delo, za katero jim gre vsa «čast»), in končno nam je že znanih precej finalistov. Razen finalistov, ki se bodo plasirali iz 13 skupin, prideta v finale brez tekem dosedanji prvak Urugvaj in prireditelj, to je Švica. V posameznih skupinah je položaj že več ali manj jasen. Madžarska (VII. skupina) se je plasirala v finale zelo lahko; Poljska, ki je bila z njo v isti skupini, se je kar odrekla tekmovanju. Belgija je prišla v finale po tekmah s Švedsko in Finsko, Švedi so očitno bili prav v času izločilnih tekem v krizi ker si je sicer težko razlagati, da so se pustili prehiteti po Belgijcih. V tej skupini (II.) končna lestvica; ZAKAJ PROPADA ŽIVINOREJA V BENEŠKI SLOVENIJI mm ima pmo sidsieu m m; Imm rimali pa za nliraiiiim .ilaBiaiislia111 Rpimnifi Pozivamo naše ljudi, naj ne zapuščajo svojih domov in naj ne hodijo drugam iskal dela - Politična organizacija beneških Slovencev jim bo pomagala v njihovi borbi za boljše življenje Ni niti potrebno poudarjati da je živinoreja za našo deželo osnova njenega gospodarstva. Tudi iz gozda bi lahko imeli znatne dohodke, toda na žalost je bile tisto malo gozdov. kolikor so jih posedovale nekatere občine v Beneški Sloveniji popolnoma uničenih v nekaj desetletjih slabe uprave občinskih upraviteljev. To delo so zaključili potem razni podeštatje, ki jih je vsikl fašizem. O turizmu ne more biti govora, če izvzamemo tisto malenkost, kolikor ga je opaziti v Reziji. Kakršna koli iniciativa, ki ne bi vzela v poštev gospodarske politike v cmeri, da je treba skrbeti za povzdig živinoreje, bo pri nas vselej doživela neuspeh in ne bo prinesla domačinom noberfe koristi, kaj še da bi dvignila in izboljšala njihovo življenje. Vedeti moram namreč, da je več kot dve tretjini zemlje v Beneški Sloveniji, ki leži v visokih predelih, kjer ni mogoče razen krme, pridobivati nobe- nih drugih pridelkov. I hodki teh dveh predelov Zato je živinoreja pri nas dosti manjši od tistih, k; bi tista osnova, ki bi jo morali najprej upoštevati in poskrbeti za izboljšanje stanja goveje živine. Pred nekaj desetletji se je gojila živinoreja v Beneški Sloveniji v mnogo večjem obsegu in smo imeli tukaj skoraj še enkrat toliko govedi. Tedaj je bilo tudi število prebivalstva v teh krajih v stalnem porastu in nekatere občine sploh niso poznale iz-seljeništva. Razljudenje se je začelo v naši deželi skoraj istočasno z začetkom propadanja živinoreje. Dovolj je, če pomislimo, da jih lahko nudila Beneška Slovenija. Vzroke za tako kritičen položaj pri nas je treba iskati bo njenj cilji vse drugačni od tistih, ki s; jih naše ljudstvo želi in ki bi mu bili v korist. Ta vlada ne more najti denarja za gospodarsko pomoč , ... , našemu trpečemu prebivalstvu predvsem v dejstvu, da se je ' hl ga za ta namen n,ikoU „. našla Pač pa ga je našla vedno tu polagoma opustilo živino-lejo. Ce bi ta panoga dosegla v Beneški Sloveniji enak ali celo večji razvoj kot pred 50 leti in bi se pri tem posluževali tudi modernejšega načina, kakor to delajo drugod, bi bil gospodarski položaj danes povsem drugačen. Ce je dala naša dežela pred 50 leti možnost življenja skoraj 50.000 piebivalcem, bi danes, z mo- je bilo ob štetju živine leta j dernimi in naprednimi Sred-1900 samo v okraju Sv. Peter stv-i, kot so jih porabili dru- PEKRET GORIŠKEGA PREFEKTA Seja občinskega upravnega odbora Včeraj zvečer ob 18. uri se je v občinski beli dvorani ponovno sestal občinski upravni odbor, da bi nadaljeval s proučevanjem dnevnega reda, ki je bil določen za preteklo sredo Dnevni red je vseboval ukrepe upravnega značaja. Urnik trgovin za danes zvečer Zveza trgovcev goriške pokrajine sporoča vsem svojim članom, da na podlagi dekreta goriške prefekture danes lahko podaljšajo večerni urnik trgovin po želji. OBVEZNO CEPLJENJE ŽIVINE vgorišhi in sovodenjski občini Vsa živina obeh občin mora biti cepljena proti slinavki do konca meseca januarja Na podlagi dekreta od I. decembra t. 1. štev. 22020 o cepljenju goveje živine proti slinavki goriški prefekt ukazuje; 1) vsa goveja živina v goriški in sovodenjski občini mora biti v januarju 1954 cepljena proti slinavki; 2) potrebno cepivo bo ži-vinozdravniški urad na prefekturi oddal občinskemu ži-vinozdravniku; 3) cepljenje bo izvršil občinski živinozdravnik, ki si bo pa lahko za primer potrebe izbral enega ali več pomočnikov iz vrst zasebnih živinozdrav-nikov iz goriške pokrajine; 4) potrebno cepivo bo goriška prefektura dala brezplačno; lastniki živine pa bodo morali plačati živinozdravni-ka za cepljenje, in sicer v znesku 100 lir za vsako cepljeno žival; 5) župana goriške in sovo-denjske občine sta dolžna poskrbeti za cepljenje; določila bosta lahko zbirališčni prostor, tako da bo olajšano cepljenje; 6) prizadeti občini bosta poskrbeli, da bo za odredbo izvedelo občinstvo s pomočjo lepakov. Slovenski srednješolci na razstavi knjig Zapostavljanje slovenske knjige Slovenov naštetih 10.409 glav goveje živine. Letos pa so na god, lahko preživila vsaj 100.000 prebivalcev, ne da bi za propagando italijanstva v obmejnih krajih. Skoraj milijardo lir potroši v ta namen vsako leto, ne da bi šteli pri tem vse tisto, kar pride pod raznimi drugimi naslovi iz državne blagajne in služi istemu cilju. Mi, ki smo se postavili na i jc Belgija 4 3 10 11:6 Švedska 4 112 9:8 3 Finska 4 0 2 2 7:15 2 Avstrija je imela za nasprotnika v V. skupini Portugalsko. z visoko zmago doma in neodločenim rezultatom je dosegla tri točke in vstop v finale. V I. skupini tekme še niso končane, vendar bo skoraj go. tovo finalist Nemčija, ki je nedavno porazila Norveško 5:1. V tej skupini je sedaj taka lestvica: Nemčija 3 2 I 0 9:2 5 Saar 3 1 .1 1 3:5 3 Norveška 4 0 2 2 4:9 2 V III. skupini, kjer tekmujejo reprezentance britanskega otočja (Anglija, Škotska, Irska, Wales), je ta posebnost, da ne igrajo povratnih tekem, pač pa prideta v finale prvoplasirana. To bosta Anglija in Škotska, razen če bi $kotski Wales kako prekrižal račune. Stanje je sedaj v tej skupini tako: Anglija 2 2 0 0 7:2 4 Škotska 2 1 1 0 6:4 3 Wales 2 0 1 1 4:7 1 Irska 2 0 0 2 2:6 0 Francija se je že tudi plasirala v finale v IV. skupini. Po njeni nedavni tesni zmagi nad Irsko v Parizu (1:0) je lestvica v tej skupini; Francija 3 3 0 0 12:4 6 Svob. Irska 3 1 0 2 7:6 2 istem ozemlju, pod katerega j jim bilo treba hoditi s trebu-spadajo občine Sv. Peter, So- j hom za kruhom po tujih de-vod-nje, Podbonesec, Grmek,! želah. Dreka, Srednje in Sv. Lenart, j To ugotovitev bi morali upo-našteli komaj 5.204 glave go- j slevati vsi tisti, ki proučujejo veje živine. Dovolj je samo ta i naše gospodarsko stanje. Glav-primer, da si lahko ustvarimo j n, problem, ki ga je treba re-prihližno sliko, kakšni so bili • šili v Beneški Sloveniji je to-tedaj gospodarski pogoji naše j rej v tem, da se obnovi živi-dežele in kakšni so danes. To i nerejski stalež. To je zlasti pa še ni vse. Upoš-tevati mo- priporočljivo tudi če upošte-ramo tudi da pred 50 leti še j varno, da je živina iz gorekih ni bilo cent, ki bi olajšale pre- krajev v vseh ozirih boljša od voze iz kraja v kraj in je bila one, ki jo redijo v ravnini. Za- tedanja ekonomija nekako zaprta v te doline, ter odrezana od ostalega sveta. Kljub temu pa so tedaj domačini lahko živeli bolje, kot danes. to je priporočljivo, da se z živino iz gorskih predelov stalno izboljšuje živino v ravnimi, ki je manj odporna in bolj podvržena raznim bolez- Takrat so posvetili veliko i nim. Državno knjižnico oziroma dve razstavi, ki ju je vod- stvo knjižnice priredilo s pomočjo krajevnih založnikov v »tednu knjiges, te dni zelo obiskujejo številni Goričani in predvsem šoloobvezni otroci, dijaki in dijakinje srednjih šol. Poleg številnih italijan- skih srednješolcev so si razstavi včeraj ogledali tudi slovenski srednješolci. Tako na razstavi najnovejših literarnih del, kot na razstavi tiska dveh prejšnjih stoletij, so dijaki lahko videli marsikaj koristnega in seveda tudi zanimivega. Hvalevredno delo, ki ga je napravilo vodstvo knjižnice, je vsekakor v ponos Gorici, toda ugotovili smo, da je razstava starih del precej pomanjkljiva. Ni namreč nobenega knjižnega dela v slovenščini iz dobe pred prvo svetovno vojno. pažnjo živinoreji in naši gor-jani so imeli bogate zaloge mlečnih izdelkov, telet in govedi, katere iso zamenjevali za proizvode furlanske ravnine. Tedaj ni bilo družine, ki bi bila brez denarja. Vsi so imeli svojo hranilno knjižico in Ljudska banka v Čedadu ter Ljudska banka v Tarčentu so lahko uspevale prav zaradi hranilnih vlog naših gorjanov to. ker teh vlog ni več. Toda, da se povrnemo k vprašanju razi judenja naših krajev kje naj iščemo vzroke za gospodarsko propast naše dežele v razmeroma tako kratkem čatsu? V drugih gorskih krajih, ki imajo takšne, ali pa celo slabše pogoje kot pri nas, se kaj takega ni zgodilo. Poglejmo n. pr. Karnijo, dolino leke Bele, ali Kanalsko dolino. Opazili bomo. da tu sploh ne poznajo pojava razljudenja. ampak da je po teh krajih prebivalstvo celo v porastu. Tudi če pustimo pri tem ob strani Kanalsko dolino, kjer kot je znano, Italija privablja zaradi raznarodovanja na tisoče Italijanov v kraje kjer živijo Nemci alj pa Slovenci, imamo tu Karnijo in dolino reke Bele, ki narti lahko služijo, kot vzgled. Pri tem pa moramo še poudariti, da so naravni do- Res je, da ima največjo odgovornost za tako stanje v Beneški Sloveniji rimska vlada, ki se ni nikoli pobrigala za izboljšanje gospodarskega položaja našega ljudstva. Vendar pa se zaradi tega ne smemo podati. Skušajmo si sami obnoviti naše gospodarstvo, ker bomo le na ta način lahko uspešno kljubovali vsem raznarodovalnim spletkam italijanskih vlastodržcev. Ne dopustimo, da bi nas omamili s tisto krivo propagando, ki vpije na vse vetrove o tem. kaj vse je vlada napravila ali namerava napraviti za nas. Bolje bo, če proučimo pazljivo kakšni so bili gospodarski pogoji naših krajev v preteklosti. Tudi če .-o bile tedaj naše hiše črne od dima, ki je uhajal iz njih skozi vrata, ni bilo treba nikomur iskati si koščka kruha v tujini in puščati svojih kosti v globokih rudnikih Francije in Belgije ali v daljni Avstraliji. Zbrati moramo vse svoje sile, opustiti prazno besedičenje in se zavedati, da leži prihodnost nas samih in naših otrok predvsem v naših rokah. Ce bomo združeni in složni, bomo lahko marsikaj dosegli. Od današnje vlade ne moremo pričakovati mnogo pomoči, ker čelo obrambe gospodarskih koristi naše dežele, toplo pozivamo vse naše ljudi, naj ne zapustijo svojih domov in svo. je zemlje in naj ne hodijo dru gam iskat boljšega življenja. Beneška Slovenija bi lahko nudila dovolj sredstev za življenje vsem in je ni treba zapuščati. Potrebno je samo nekaj dobre volje, ki v preteklosti našemu ljudstvu nikoli nj manjkala in treba se je lotiti praktičnega dela. Beneški Slovenci bodo našli močno zaslombo pri takem delu v svoji politični organizaciji, ki ne bo nikoli odnehala v borbi za ustvaritev boljših življenjskih pogojev naših ljudi. Naši predniki niso imeli takšne organizacije, ker se tedaj nihče n: brigal, da bi jim pokazal pravo pot. Danes pa so se časi spremenili in glas našega ljudstva bo slišati povsod, kadar bo to potrebno. VOJMIR TEDOLDI (Iz HMatajurja») Za dajalce krvi Pokrajinski odbor darovalcev krvi toplo prosi občinstvo, da bi jih čimveč darovalo kri za nujno zdravljenje. Tisti, ki nameravajo pristopiti k tej dobrodelni nameri, naj se javijo pri postaji za dajanje krvi v bolnici pri Rdeči hiši vsak dan od 9. do 12.30 in od 17 do 19. Luksemburg 2 0 0 2 1:10 0 DEŽURNA LEKARNA : Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Crtstofoletti, Travnik 14 - tel. 29-72. KINO CORSO. 17: »Pravljični Andersen«, barvni film, D. Kaye. VERDI. 17: «Ena izmed tistih«, Toto, Fabrizi in L. Padovani. CENTRALE. 17: «Sužnji so- vraštva«, J. Negrette in Miroslava. VITTORlA. 17: »Vrtinec«, barvni film, S. Pampanini in M. Girotti. MODERNO. 17: «Don Lorenzo«, L. Taioli in R. Podeista. Tekmi 6. januarja v Madridu in 14. marca v Carigradu bosta odločili, kdo se bo plasiral iz IV. 'skupine — Španija ali Turčija. (V pripravljalnem odboru za svetovno prvenstvo so tako gotovi glede Španije, da so jo že določili za nosilca skupine...). Finalist iz VIII. skupine je CSR. po vseh odigranih tek- mah v tej skupini je lestvica taka: CSR 4 3 1 0 5:1 7 Romunija 4 2 0 2 5:5 4 Bolgarija 4 0 1 3 3:7 1 Italiji tudi niso določili