SPOMNITE SE SLOVENSKIH BEGUNCEV S KAKIM DAROM! Ml i AMERICAN IN SPIRIT—FOn.tyrG N DOMOVINA IN LANGUAGE ONLY EQXtXXXZXZXXXXXCP AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER NO. 222 CLEVELAND 3., 0., TUESDAY MORNING, NOVEMBER 12, 1946 LETO XLVIII—VOL. XLVUl Ameriška delegacija pri zborovanju U. N., ki se je pričelo 23. oktobra. Od leve na lesno so: CharlesiA. Eaton (R. N. .J.), Charlts Fahij od državnega departmenta, Mrs. Eleanor Roosevelt, Sol Blum (D. — N. Y.), senator Warren R. Austin (R. — Vt.), Adlai Stevenson iz Chicaga _ hi Helen Gahegan Douglas (D. — Calif.) DROBNE VESTI IZ SLOVENIJE (Došle preko Trsta) VERSKA SVOBODA, I)A JE' VESELJE! — V septembru nekako se je začela nova od zgoraj ukazana gonja proti duhovnikom v pasu B, ki ga upravli Jugoslavija. Iz kakšnih poseb-*Hh razlogov so jo začeli, se ne Moremo presoditi. En način go-11 je proti duhovščini v Julijski krajini je v tem, da kontrolirajo Pridige. Vsako besedo skušajo r&zlagati kot "reakcijo!" Včasih pa si ovaduhi in ovaduhinje kar lepo izmislijo in nesejo svojim višjim poročilo, češ, da je dutievnik rekel tako in tako. Vremski župnik Alojzij Gulič •le bil radi take krive ovadbe poklican pred vojaško oblast, češ, je s prižnice govoril proti volkom. Posebno nevarno je pri-°'govati proti slabem«! časopisni- Kdor pa bi si predrznil ljudem priporočiti "Slovenskega ^ i" i morca" (protikomunističen tednik iz Gorice), ta bi zaigral življenje, kakor se je zgodilo Izidorju Zavadlavu iz Gorenjega Polja na Goriškem (In to v pasu ki ga upravljajo zavezniki!). Nevarno je tudi govoriti proti Nedeljskemu delu. Sploh je zdaj težko kaj pridigovati, ker so vse 'J°žje zapovedi komunistom zoprne. V čislih imajo samo sed-ki jo berejo: "Le kradi! nesrečna bira. — v je- seni po deželi duhovniki pobirajo svojo plačo v naravi. Tako tudi po Krasu in v Brkinih. Največ žito ali vino. To je za "ljudsko oblast" prelepa priložit, da "farju" kakšno zagode. Tako je na pr. v štjaku Narodna zaščita prepovedala župniku Štefanu Podborščku pobrati te Prispevke. Tudi vremskemu zupniku so prepovedali. Povir-ski župnik ima del župnije v pa- (pas A) duhovniku, ki oskrbuje njih verske zadeve (v Dolini, kamor spadajo, ni župnika). Narodna zaščita je to stvar brž prepovedala. Za stavkujoče komuniste v Trstu (bil je čisto po-itičen štrajk) pa se je ne samo smelo voziti iz pasa B živež v Trst na vozovih, ampak so bili 'judje k temu naravnost siljeni. Dvojna mera! ŠOLA BREZ BOGA. — V septembru se je začela v pasu B in po Jugoslaviji šola. V pasu B '"e letos prepovedano moliti pred •olo ali po šoli. Tucli so z uradnim odlokom odpravili šolske maše ob začetku šolskega leta. Vzgoja brez Boga in brez molitve! In katoliški starši morajo pošiljati otroke v take šole. Pa pravijo, da so za svobodo vere! GONJA PO MITINGIH, — Gonja proti duhovnikom se razvija na Primorskem sistemsko tudi po zborih in sestankih. Navadno pride v vas tuj "funkcijo-nar" in v svojem govoru udriha po duhovnikih, po škofih in po papežu. Če ljudje pokažejo, da jim to ni všeč, hitro skrije rogt Vsi Titovi poslanci so izvoljeni! V nedeljo so se vršile v jugoslovanskih p r{o vincah volitve v deželne zbore. Iz Belgrade poročajo, da so bili vsi Titovi kandidatje izvoljeni. Kdo drugi pa nuj bi bil, ko pa drugih kandidatov ni bilo. Saj veste, v Jugoslaviji so absolutno svobodne volitve: lahko volite za Titove kandidate, ali pa nič. Predsednik Truman apelira na kongres, naj bi sodeloval ž njim Pilot in so-pilol sla se ubila pri letalski nezgodi Letalo bi bilo skoraj zadelo v dve hiši, ko je treščilo na zemljo N IŠČEJO MATER, KI JE POSLALA OTROKA PO POŠTI New York.—Policija in poštni inšpektorji vneto iščejo ose-j bo, ki je po pošti poslala truplo novorojenega deteta. Trupelce I je bilo v škatlji za čevlje. Poli-! cija noče povedati ime osebe, na j katero je bilo truplo poslano, j Samo to je povedala, da je bilo j poslano na neko ženo v Bedford Village, okraj Westchester in da bo ta ženska najbrže zakonska žena moža, ki je morda ot- T/r , v v Jn i rokov oče. Kot smo ze včeraj nakratko poročali, je včeraj zjutraj ob' ,. , , ,TT07T, 3:30 treščilo na zemljo par sto Poljedelski tajnik SS^ii^ uit priporoča večje pridelke ta sta bila pilot Fenton Brown, Za OrUgO leto star 44 let, doma iz Chicaga in' Washington. — Poljedelski so-pilot Robert Arnold, star 25 tajnik Anderson je mnenja, da let, doma iz Hammond, Indiana. }J0 svet potreboval mnogo ame-Kot pripovedujejo potniki, je viških pridelkov še v letu 1948, letalo priplulo nad letališče nad ZHto priporoča ameriškim far-oblaki. Potem je pilot spustil le- marjem naj bi producirali za talo v meglo in dež, ki je viselo ]eto 1947 rekordno letino, kot težak zastor nad letališčem,; Andierson priporoča, da bi koma., 300 čevljev od tal. ! ameri,ki farmarji obddali in ,H). Letalo je komaj za 100 čevljev sejali 358,532,000 a^rov zemlje, zgrešilo dve hiši na Westlawn To bi bilo za nekako 3več kot Rd., potem je zadelo Vi 1,1 Državljani v Ohio naj pazijo, vedno 111 ob vsaki priliki delal , . . Dri beguncih kaj bo napravil novo izvoljeni uegu»tm brez ozira na strankarsko politi-' guverner Tom Herbert. V kam- Vabilo na sejo— j Jutri zvečer bo važna seja ■ društva sv. Cirila in Metoda št. h 91 KSKJ V SDD na Recher ! Ave. ob navadnem času. Naj se I gotovo vse članstvo udeleži. Ako 1 bi hotel kdo, ki je doma od šen-| čurja pri Kranju prispevati za ' novomašnika Franc Vidica, ki je v Gorici, naj prinese ali pošlje k Mrs. Matildi Ro- ko in samo v dobrobit naroda.j — -- wj-^j Ja bo zmanj_1 pret, 19601 Kildeer Ave Inozemska politika ne bo nic 1 spremenjena, je rekel in bo nadaljevana v dosedanjem smislu, to je, da bo to politika vse dežele in ne samo ene stranke. Svari! je pred onimi, ki bi skušali nasprotovati samo z namenom, da se jih sliši. Predsednik ni v svojem govoru ničesar omenil o davkih. Znano je že od prej, da je proti temu, da bi se že zdaj znižalo davke, dočim so se republikanci izjavili, da se zniža federalne davke za najmanj 20%. Glede zadnjih volitev je predsednik omenil to, da sprejme voljo naroda, kot to sprejmejo vsi dobri državljani, ki se vedno podajo večini. Predsednik je priznal, da ne bo lahko, ko bo dve leti republikanski kongres in demokratska administracija. Zato šal prodajni davek in vetera nom je obljubil bonus. Tako gotovo, kot je amen v očenašu,1 je rekel. Dva dni po volitvah se je pa' počehljal po glavi in rekel, da če bodo hoteli imeti veterani bonus, ne bo mogel zmanjšati prodajnega davka. Torej eno ali drugo, škoda, da ni tako govoril pred volitvami. --o--- NOVI GROBOVI j bo prišlo povprečno na vsako .)<- svaril: "Vsak poskus te ali Pilot je zakrožil nad letali- osebo l55 funtov mesa, dočim ga žčem ter je bil v telefonskem je leU)S le od 14() do l45 funtov. razgovoru s paznikom v stolpu. ' ^ priporočilo farmar-Pilot m ničesar ornem , da bi jem ^ ljedelski lajnik na ime kake tezkoce z letalom. , , . . , ^ , . , . ,7. , . • sledeče vzroke: Doma je za to Strokovnjaki sodijo, da se je pi- ^ inozemske ' Prena^10 111 Prenlzk0 sPusti1' dežele bodo še dolgo odvisne od zalog iz Amerike; treba je na- iredno je prišel do letališča, do katerega je imel komaj' še 2 se- in zasuče besede drugače, če j kundi. Telefonske in električne (Dalje na 2. strani) 1 žice, v katere je letalo zadelo, so komaj 15 čevljev od tal. Ta dva sta se slabo obnesla Od 18 potnikov so nekateri , dobili prav lahke poškodbe in so Racine, Wis. — George Pul- ]ahko sami 8topj]i jz razbitega sen, ki pobira star papir, je na- letala. Težje ranjene so morali šel na mestnem smetišču kuver-! odnest'j. Smrti jih je rešilo to, to, v kateri je bilo $2,400 v voj-, ktr s0 bili vsi pr'ivezani na sede-nih bondih. Ravno takrat sta, ^ jn s0 dobili večinoma samo prišla tje mlada zakonca, ki staj mo£,lti pritiske v rebra, nervozno premetavala papir in. ijetai0 je bilo na potu iz Chi-iskala prav tisto kuverto. Po- caga v Boston; Cleveland je spo-kazal jima je kuverto in spo- toma redna postaja. znala sta jo za svojo. Kot na-j _Q__ grado sta mu dala 75 centov. George je rekel, da je bil nad tem "darom" tako presenečen, je po- General Motors dražila vse avte Detroit. — General Motors je praviti rezervo za produkte kot so: pšenica, koruza, riž, bombaž. Krompirja bo treba pa nekaj manj pridelati drugo leto, pravi Mr. Anderson, ker ga bo letos dosti preostajalo. Priporoča tudi nekaj manj jajec, manj kokoši in puranov, ker bo zanje vedno manjše povpraševanje od strani armade in iz inozemstva. -o-- Državljani v Alabami so omejili glasovanje zamorcev pri volitvah Birmingham, Ala. — Državljani Alabame so pri zadnjih volitvah izvolili dodatek k dr- one stranke, da bi se spravilo v zadrego drugo, bi prineslo samo škodo deželi." Republikanski voditelji so se po predsednikovem govoru oglasili in izjavili, da so pripravljeni na celi črti sodelovati s predsednikom. Poslanec Joseph Martin, ki bo v prihodnji zbornici predsedatelj, je izjavil: "Mi pozdravljamo vsako priliko delati s predsednikom in da vrnemo to vlado zopet narodu in zdravemu amerikanizmu " su B. Ko je v neki vasici nabrali da je pri tem pozabil, da bi ji- ( 1)0Hh 60 kg pšenice, so mu jo kar S ma tiste tri kvodre zabrusil na- Včeraj'podražila vse nove potni- žavni ustavi, po katerem mora licu mesta slovesno zaplenili,' za j. ^jega in cerkovnika pa gnali v ^ivačo pred oblastnike tega sve-ta- Štiri ure so jih gonili ko j^edvede po Divači od kraja do ra.ja vasi in slednjič je Narod-zaščita sklenila, razsodila, ške avte za $100. NEDELJSKA PRIREDITEV PRI SV. VIDU JE PRAV LEPO IZPADLA Mr. Anton Grdina sporoča, da - , je nedeljska prireditev pri sv. ^ločila, in proglasila, da je žito j yidu pray lepQ izpadla. Prjredil ^ahln« ... _ ' /.AvlfAirnil/' | I jo je "klub stoterih" v prid be- prišlo c»n pred okrajno oblast "na! od vseh krajev, ki so bili prav uplenjeno, župnik in cerkovnik 1)a da se lahko vrneta domov, po- . ^eje pa da bo morda župnik po- ] Kancem. Veliko ljudi je klican pred okrajno oblast na' Rozini na> "razpravo." Po nače- dobro razpoloženi. 'I1 OP naj torej duhovnik izgu-! Vse je pa veselo iznenadil s ' zemljo, izgubi državno plačo svojim posetom vojni kurat, ln izgubi prispevke v naravi, ki stotnik Louis Baznik, nekdanji znati volilec citati in tudi tolmačiti vsak člen federalne ustave. Predlog je imel namen in je tudi uspel, da se prepreči masna registracija zamorcev. Ta sprejeti amendment je od- Amerika je dala letališče Francozom Pariz. — Letališče Orly, največje in najbolje opremljeno na svetu, je ameriška vlada izročila francoski vladi. Zgradili in opremili so ga Amerikanci -o- 770 natrpanih zvonov so našli Frankfurt. — Pri Ilsen-Lurgu v Nemčiji so našli 770 cerkvenih zvonov, ki so jih na-ciji naropali po raznih krajih Evrope ob času vojne. Jim Farley misli, da bo republikancem žal, ker imajo večino Bankhok, Siam. — James A. Farley, bivši generalni poštni mojster in načelnik demokratske stranke za časa Roosevelto-ve administracije, je izjavil, ko je slišal o izidu volitev v Ameriki, da bo republikancem še žal, ker so dobili večino v senatu. Republikanci bodo drugo leto imeli take probleme pred seboj, ki jim bodo pri predsedniških volitvah leta 1948 nagajali in škodovali, ker jih ne bodo mogli rešiti povoljno. Farley je rekel, da mu je znano, da si republikanci niso želili dobiti večine v senatu pri letošnjih volitvah. Mr. Farley se nahaja na Daljnem vzhodu kot zastopnik firme Coca-Cola in upa priti domov za Zahvalni dan. -;—o- Frances Prince Sinoči ob 11:45 je umrla po daljši bolezni v Ingelside bolnišnici Frances Prince, roj. Kordiš, stara 48 let. Doma je j bila iz M alinske vasi pri M irni peči, odkoder je prišla v Cleveland pred 9 leti. Bila je članica društva Danica št. 11 SDZ in je stanovala na 1245 E. 55. St. Tukaj zapušča sporoga Paula, v starem 'kraju pa hčer Mary. Pogreb bo iz Zakraj-škovega pogrebnega zavoda. Čas pogreba še ni določen. j Mrs. Roosevelt bodo zaslišali pozneje I White Plains, N. Y. — Na i 14. avg. je bila Mrs. Roosevelt Agnes Tisovec Po več letih rahlega zdravja je umrla na svojem domu, 12902 Kirton Ave., West Park, Agnes Tisovec, poprej Zaviršek. roj. Rot. Tukaj zapušča soproga Josipa, doma iz Dolnje Straže pri Novem mestu in več sorodnikov. Rojena je bila v Studencu pri Krškem, kjer zapušča tri sestre: Ano, Alojzijo in Terezijo ter več sorodnikov. Tukaj je bivala 41 let. Prejšnja leta je vodila gostilno 11a St. Clair Ave. in 33. cesta. Bila je članica št. 257 SNPJ in podružnice 21 SŽZ. Pogreb bo iz hiše žalosti v četrtek zjutraj ob 8:45 v cerkev Marijinega Oznanenja ob 9:30 in na K al varijo pod oskrbo Želetove-ga pogrebnega zavoda. John Bay ko V pondeljek zjutraj je umrl v avtni nezgodi. Slučaj bi moral v Womans bolnišnici John Bay-' priti pred sodnijo, da se dožene, ko, rodom Čeh. Bil je vdovec, če naj ji vzamejo vozniško li- star 69 let in je prebival na cenco ali ne. Zadevo so zdaj od-j984 E. 74. St. Zapušča 4 sinove ložili za nedoločen čas, ker ima- in eno hčer. Pogreb bo iz Grdi- jo preveč takih slučajev na vrsti. < --o- DAJ BRAT. DAJ SESTRA. SrOMN) SE BEGUNCEV S KAKIM DOLARJEM_ Jih verniki dajo. Potem pravijo, j kaplan pri sv. Lovrencu. Pove- ie Cerkev svobodna, nikdo ji; dal je v kratkih besedah iz svo-lle dela sile. . . j jeva vojaškega življenja zadnja ^r vasici Kastelcu, ki je v pa- leta, zlasti pa o svojem bivanju su ^ so domačini iz lastne inici-Jutive sklenili zbrati nekoliko ži- Vttž; u in ga ponesti v Boljunec Bil je to res dan naroda, ko smo se spominjali bridke usode pravil dosedanjo postavo v Ala-naših bratov in sester onstran bami, po kateri je lahko volil morja, pravi Mr. Grdina. Z oni- vsak, ki je imel premoženja v mi, ki so doma in z ©nimi, ki so znesku $300 ali več. razkropljeni po tujini, smo soču- -0- stvovali in sklenili, da jim poma- Stavci V Clevelandu SO gamo po svojih močeh. , dobiH zvižanje Mr. Grdina pravi nadalje, da mu je včeraj prinesel Anton Str- Tiskarska unija je v nedeljo niša, blagajnik za to prireditev odglasovala, da sprejme $10 zvi- £2,100.00 kot vlogo na banko, šanja na teden za vsakega člana kar so mu izročili zastopniki in pri časopisih. Glasovanje je bilo ki je del te prireditve. Torej je 167 za, 58 proti. Višja lestvica bila prireditev tudi v gmotnem &topi v veljavo s 1. decembrom. novega pogrebnega zavoda v četrtek zjutraj na Highland Park pokopališče. -—o-- Ameriški državljani . morajo na češkem vložiti davčne izkaze Razne najnovejše svetovne vesti w „ ' * \ Washington. .— Državni odde- NEW YORK — Državni tajnik Byrnes je povedal na koncilu j lek je bil obveščen od češke vla-zunanjih ministrov, da je vlada Zed. držav ukazala svojim okupa-, de, da morajo vsi ameriški dr-cijskim oblastem, naj vrnejo vse ladje na Donavi njih lastnikom. Pavijani, ki imajo na češkem Te ladje so last Jugoslavije, Madžarske, češke, Bolgarske in Ro-, zemljišča, trgovine, denarne vlo-munije. Ob času vojne so Nemci pograbili več kot 400 ladij na ge, zavarovalnino ali kake dru-Donavi ter jih odpeljali v Avstrijo. Po vojni so jih vzeli Ameri-' ge vrednostne stvari, do 30. no-kanci. . vembra vložiti davčne izkaznice * * * o tem premoženju. RIM — V Rimu, Florenci in več drugih italijanskih mestih Tisti ameriški državljani, ki so pri občinskih volitvah zmagali komunisti. V Florenci so ko- imajo na češkem svoje agente, munisti že razobesili rdečo zastavo. V Rimu so dobili največ1 morajo takoj stopiti ž njimi v glasov komunisti, ki so bili združeni z socialisti in dvema manjši- zvezo, da bodo pri vladi vložili ma levičarskima strankama. Demokratska stranka, kateri nače- tozadevne davčne pole. Kdor pa v Julijski Krajini, Vsi so napeto I oziru sijajen uspeh in to šteje, To lestvico bodo plačali vsi ljuje premier de Gasperi, je komaj na tretjem mestu. Ako bo nima takih agentov tam, mora v to pooblastiti kako drugo osebo ali agenturo. V t) UllJSAl UJMI1. vm su iin|rcu/'UMiu nijcvj^n us^i," i. o icniviai uuuk IJ * " ^' i--«------ -- ---«- - - .1 ------------------------- poslušali njegovo lepo in gladko ker je bila v prvi vrsti namenje- clevelandski časopisi, mali in ve- dobil Rim zdaj komunističnega župana, se še ne ve, ker bodo to pa besedo. na za to. liki, ki imajo unijske tiskarne. odločile stranke, ki se bodo v ta namen združile za večino. ose "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER (JAMES DEBEVEC, Editor) 6117 St. Clair Ave. HEndersou 0628 Cleveland 3. Ohio Published dally except Saturdays, Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko na leto $7.00; sa Cleveland in Kanado po poŠti za eno leto $«.00. Za Ameriko pol leta $4.00; za Cleveland in Kanado po poŠti pol leta $4.50. Za Ameriko Četrt leta $2.60; la Cleveland in Kanado po pošti četrt leta $2.75. Za Cleveland In okolico po raznaialcih: celo leto $7.00, pol leta $4.00. četrt leta $2.50. Posamexna številka stane 6 centov. _ SUBSCRIPTION RATES: United State« $7.00 p«r year; Cleveland and Canada by mall $8.00 per year. U. S. $4 00 tor 6 months. Cleveland and Canada by mall $4 50 tor 6 months. U. S. $2.50 far S month«. Cleveland and Canada by mall $2.75 for 3 months. Cleveland and cuburba by Carrier $7.00 per yeai. $4.00 for 6 months, $2.50 for S month«. Slnfle cople« B centa each.______ Entered as second-da«« matter January 6th 1008. at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd 1879. korist, če ni misli na to odgovornost? Kjer ni te misli, tam je tatvina in rop, tam uboji in umori, tam revolucija, ki pobija svoje nasprotnike in jih oropa, tam revolucija, kjer končno revolucionarji pobijajo drug drugega. Kjer ni socialne pravičnosti, tam ni reda, tam ni miru, tam ni napredka in blagostanja. Zato morajo komunistične dežele skrivati svoje neuspehe in svojo zaostalost za železni zastor. Velika obramba proti komunizmu je torej socialna pravičnost. Pravičnost do vseh, do posameznega sočloveka in pravičnost, ki skrbi za skupno dobro vseh, mora prenoviti S jasno so videli, da bo O. F., ki človeško družbo, če nočemo, da jo zagrne val komunizma. je na debelo prodajala sloven-Pa ni nič manjšega pomena trdna zavest, da more človek i stvo, jugoslovanstvo in slovan-živeti človeka vredno življenje le v'svboodi. | stvo', a je bila v resnici le usta- Ena .največjih sleparij komunizma je danes, da so za-!nova za širjenje komunizma, čeli imenovati komunistično diktaturo — demokracijo. Za- zapeljala Slovensko Primorje čala vsa dežela. Izgubili smo dva slovenska mejnika in slovensko Primorje je bilo razklano na troje krvavečih, življenja nesposobnih delov......... Razsodni ljudje, ki so pravočasno prepoznali O. F. in njeno nesrečno igro, so bili radi naše bodočnosti ves čas zaskrbljeni. No. 222 Tues., Nov. 12, 1946 Obramba pred komunizmom Prijatelji in sopotniki komunizma trdijo, da je strah pred komunizmom neupravičen in prazen. Razni svobodomiseln yseh vrst očitajo tistim, ki svare pred komunizmom, da strašijo svet s komunističnim bogey-jem — praznim strašilom, — ki da ga nikjer ni. Če kdo pokaže na načrte komunistov tedaj vsi taki naprednjaki složno taje, da bi bili za spletkami kaki komunisti. Ne rečemo, da morda kdo/ očita kornunizem tam, kjer ga ni. Vsak se kdaj lahko zmoti. Tudi ne rečemo, da ravno vsi "napredni",iz zlobnih name- kaj demokracija pomeni svobodo mišljenja, svobodo, da to mišljenje poveš, zagovarjaš privatno in javno. Demokratična svoboda pomeni, da smeš pisati o tej svoji misli, da smeš zanjo agitirati, za njo na shodih in sestankih govoriti. Vse-j padnedemokracije po zmagi ga tega ni v diktaturi komunizma, ne v Rusiji, ne v Jugosla- nad diktaturo nacifašizma ne viji. Kdor je tam drugega mišljenja kot vladajoča gospoda, je proglašen za izdajalca. Demokracija tudi zahteva svobodo, da moreš izbirati po svoji volji ljudi, ki naj vladajo. De- mokracija zahteva zato da sme vsakdo postaviti svoje»kan- hočeta zavojeVati Julij- didate in da sme v svobodnih volitvah vreči vladajoče TeLl_ wo v™«;™™ sn svobode ni v komunizmu, zato tam ni demokracije. In m svobode izbere dela! Če je vse v državnih rokah, je človek odvisen od dela, ki mu ga da država, navezan na zaslužek, ki ga nudi država, podložen delovnim pogojem, ki jih diktira država. Kdor se zameri tej državi, mora poginiti od vsega hudega. Tako je uničena vsaka svoboda, tako nastopa novo v nesrečo, v katastrofo. Razvoj mednarodne politike po končani vojni je jasno pričal, da za bodo dopustile diktature komunizma. Ko so videli, kako O. F. in Titov režim pod lažno suzenstvo. Komur je tedaj resnično za svobodo, mora biti proti ko-nov branijo boljševtke, Tudi med njimi so zapeljanci, ki ne I munizmu ali pa sam sebi laže. Žalostno in smešno obenem vidijo vseh ozadij. Toda pri vsem tem ne izgubimo izpred je, da med Slovenci v Ameriki ravno tisti zagovarjajo ji oči, da zna komunizem spretno varati in zvito skrivati svoje namene. Že papežka okrožnžica o komunizmu iz leta 1937 močno poudarja, da komunizem namenoma izpreminja taktiko in prikriva svoje namene, da lažje lahkoverno ljudstvo __" T~4 „ -4__i^^ni " nt-mri nl/m^niCo "ki j-|g ka~ pridobi. "Pod raznimi imeni," pravi okrožnica, žejo na komunizem, ustanavljajo organizacije in časopise z edinim namenom, da zaneso svoje ideje v kroge, kamor sicer ne morejo seči. Zahrbtno se hočejo utihotapiti celo v izrazito katoliške in verske organizacije." Kako spretno zna komunizem zlorabiti tudi katoličane, ki bi bili radi malo bolj moderni in se boje, da bi jim kdo rekel, da so reakcijonarji, smo videli tu med nami v Ameriki. Ko je znani SANS pokazal vso svojo barvo in ko je z vso silo podpiral komunista Tita, so taki katoličani še vedno držali z njim. In danes, ko sramoti katoliške škofe in jim dela očitno krivico, še vedno berete imena takih tudi-katoličanov med odborniki te tako katoličanstvu strupene organizacije. Nobeno papežko svarilo jih ni izučilo. Ostali so žalostna priprega komunistom, katerim so nasedli in katerih hudobnih dejanj so danes sokrivi. In vendar je beseda katoliške Cerkve čisto jasna in ta pravi: "Komunizem je bistveno napačen in nihče, ki mu je za krščensko civilizacijo, ne more z njim v nobeni stvari sodelovati." Neki razlagalec papežke okrožnice dostavlja tem besedam, da je ta sodba Cerkve tako končna in odločilna kot je za komuniste značilna Leninova beseda, ki jim je še danes kot evangelij in ki pravi: "Mi se moramo boriti proti veri. To je abc vsega materializma in torej tudi marksizma." Naj tedaj komunistični sopotniki še tako smešijo one, ki se bore proti temu največjemu današnjemu sovražniku krščanstva, naj se ta skriva v kakoršnokoli ovčjo obleko, dejstvo ostane, da je boj med komunizmom in krščanstvom nujen, da se ta boj tudi bije in se bo bojeval, dokler komunistična zmota ne bo premagana, kot je bilo že toliko in toliko sovražnikov krščanstva v teku 20 stoletij. Komunizem _ Jug°- slovanski komunizem, ki so vedno govorili, da so svobodo-miselci. Iz ljubezni do "tovarišev" so sedaj pozabili na vsako svobodno mišljenje in hvalijo — diktaturo. Kako prav je imel pesnik, ko je pel: Kako strašna slepota je človeka. Mi trdno upamo, da je v ameriškem ljudstvu toliko smisla za pravičnost in svobodo, da bo s tem dvojnim orožjem, ki o njem govori imenovana Clare Luce znalo odvrniti nevarnost komunizma. Toda orožje bo porabil le, kdor pozna nevarnost. Zato je treba vedeti, kaj je komunizem v resnici in da ni nikjer samo bogey. 1 i'* it Mi <11 i'WW U.> I BESEDA IZ NARODA Kako je v Gorici? Gorica v začetku oktobra 46. — Kako je danes v Gorici? To vprašanje si zastavljajo danes mnogi, ki Jo lepo prikupno mesto poznajo., pa tudi mnogi, ki so o njem tudi samo slišali in čitali in jim je postalo drago kot središče, prestolica goriških Slovencev. Prav tako, samo nekoliko v manjšem obsegu, v okolici južne postaje. Bombfe, zračni napadi iz zad- Zunanje lice .Gorice'se je v zadnjih desetletjih le malo iz-premenilo. široke, snažne ulice, čedne stavbe, vrtovi, drevoredi in pa sonce. Tudi v teh dneh ga nam nebo radodarno siplje; smo v oktobru pa je še toplo. Kot nekdaj. . . Samo ob tedaj' ni "lea k^bo geyp raž no s t r aš*i 1 o, 7mpkk resna"nevarnost;j ^vernem rbbu, okrog severne ne za krščansko resnico, ker ta je večna, ampak za premno- P°fta^ J« razbltlh ge kristjane. hls> neka'' rusevm' Papežka okrožnica zato poziva katoliški svet na odpor proti komunizmu. Katoličani-vseh dežel vedno bolj razumejo ta poziv in mnogi v tem boju in odporu tudi trpe. Naj opozorimo danes, ko govorimo o odporu proti ko-jnjega leta vojne-munističnim zmotam, na besedo konvertitinje bivše zastop- Ce se vzpneš na starodavni nice v kongresu Clare Booth Luce. Govorila je v\ New goriški grad si očaran, zadiv-Yorku ženam o komunizmu. Ob tej priliki je lepo poudari- ljen. Pred teboj kot na dlani la, da mora, biti orožje Amerike proti tej nevarnosti več so- j prijazno mesto, vse pretkano z cialne pravičnosti in močna ljubezen do svobode. j zelenjem v prvem navdihu. Človek je vedno hrepenel po pravičnosti in po svobodi.:Nad teboj vedrina neba, ki se Ne bi pa prav razumeli pravičnosti, če bi mislili samo na to,[izgublja v vencu gora in gri-da posamezen človek ne sme delati krivice sočloveku. Ni- čevja, ki skoro docela obkroža koli ne smemo pozabiti, da smo ustvarjeni v družbi in da;mesto in sončno goriško ravan, moramo živeti v družbi. Dati moramo vsakemu človeku, kar mu gre, dati pa tudi družbi, kar ji gre. Socialna pravičnost zahteva, da vsakdo daje, kar treba, tudi za skupno dobro. Družba pa mora skrbeti, da vsakdo tudi prejema, kar1 čuvarja: Sveto Goro in Sabotin mu gre. Če naj bo človeško telo zdravo, morajo vsi udje so-! (sv. Valentin). Na vzhodu vi-delovati in skrbeti za celo telo. Mora pa tudi vsak ud preje- j paVsko pogorje s čavanom in mati, kar potreba, da more gibati in vršiti svoje delo.. Tako ;vso pestrostjo vipavskega grir Na severu Julijske Alpe z mogočnim Krnom, ki so posadile tik za mestom dva skalovita i sko Krajino za komunizem, so računali, da bodo zapadnjaki skušali to nakano preprečiti. S strahom so pričakovali, kakšne bodo posledice tega neizbežnega političnega preokre-ta za naše nacionalne težnje. Upali so, da bo pri O. F. in njenih podajačih zmagala nacionalna miselnost. Na žalost so se zmotili. Tito in njegovi so za Vsako ceno hoteli priboriti zmago rdeči komunistični zvezdi, ki so jo povsod di-zno potiskali v ospredje. S tem so zbili sodu dno in izzvali najodloč-nejši odpor demokracije z vsemi poraznimi posledicami za našo deželo. Zapeljane, lahkoverne množice, deloma že zastrupljene s komunizmom, deloma terorizirane, nimajo več moči, da bi se otresle svojih zvodnikov, še danes jim slepo slede in zagrizene v svojo otopelo miselnost in razbrzdano "svobodo" kopičijo srd na zaveznike — okupatorja. široki krogi narodno čutečih Primorcev, ki jih je prvi val "osvobodilnega" boja potegnil s seboj, danes spregledujejo. Lušči se slepota in vstaja spoznanje, da so jih komunisti nesramno varali. Ta močna skupina, ki na Goriškem in Tržaškem vsak dan narašča, se sramuje svoje zablode in bi rada dvignila križ, ki je tudi po njeni krivdi padel na Julijsko krajino. Žalibog, mnogim teh iz-preobrnjencev manjka koraj-že, da bi se z odločnim zamahom otresli komunističnega jarma, še vedno trepečejo pred rdečimi nasilniki. Te ljudi zlasti skeli obliž, ki ga je pritisnil na njihove rane veliki voditelj italijanskega ko-j munizma Togliatti, ko je ne- bil med &CMIIIIIIIIII1IMIIII Če verjamete al' pa ne mmiiiimiiimi Kranjč Tone z Willarda me je povabil na srnjake. To se pravi, piše mi kot bi pisal oče sinu ali sin očetu: "Japček Grmkov, sem pridi in izberi si enega rogača, ki jih je tukaj toliko, da ni skoro kam pljunit." Silno so me užgale te'prelepe besede, pa bom moral reči zapik in ostati doma. Saj bi rad šel, Bog mi je priča da in tudi spodrtičil bi katerega, to vem, pa kam bom mata-firil v zimi. Naj se prehladim in nalezem kakšnega štihpana, pa bom imel zadosti za ta svet, ki se mi zdi vsak dan lepši, če preudarim od vseh strani. Ampak če bi se urajmalo, pravim — urajmalo in primerilo, da bi kak srnjaček proč prišel, ali pa če bi se v svoji neprevidnosti zaletel ritensko v puško čvrstih Debevčevih fantov, pa ne rečem, da bi bilo na-pek, če bi rogač v svoji velikodušnosti odstopil enega svojih stegen in ga z gemništar-jem prinesel sem v našo metropolo. Včeraj sem o tem naglas mislil v našem oficu, ker prijetne in posvetne misli vedno rad razodenem tudi drugim ljudem, pa je naša Micka takoj zapela: "Joh, jaz ga znam pa tako lepo pripraviti, da nikoli tega! Ga znam s smetano, ga znam v paci . . ." "Aha," se vtakne naglo France vmes, "tisto pa že rad ver- če prisluhneš v množico, te preseneti, ker slišiš skoro več naše govorice kot laščine. Popoldne se življenje po ulicah pomiri, v večernih urah pa zgodaj zamre. Samo policijski "jeepi" poslujejo zelo vneto in brzijo neegnano ob vseh urah po glavnih in tudi stranskih u-licah. Zavezniška vojaška u-prava (ZVU) je zelo budna in daje zunanjemu mestnemu dogajanju svojevrsten pečat. ZVU je naša vrhovna oblast, naš trenutni suveren; živimo tedaj še vedno pod začasno vladavino. Vprašanje naše bodočnosti še vedno ni dokončno rešeno, še ni urejeno. To je mora, ki leži nad v'sem mestom, ga pritiska k tlom in ne dopušča razmaha. V gospodarskem življenju je vse prikrojeno na kratkočas-nost, na začasnost. Vsak dela in giblje samo toliko da za si- j ........ lo izhaja, da životari, da ne za-j britansko vlado in jUgoslovan- jeda svojega premoženja, svojih prihrankov. Nihče ne gradi, nihče ne širi svojega podjetja. Vse je preračunjeno na vsakodnevne potrebe, živi se z dneva v dan. To opaziš v trgovinah, v delavnicah, pri javnih lokalih, povsod. Vse je malomarno, površno. slum kraljem Petrom II. sklenjen dogovor, po katerem bi po končani vojni Slovensko Pri- / ____ morje s Trstom in Gorico pripadlo Jugoslaviji. Njihov dolgo časa oboževani Tito je izpodrinil kralja Petra in obenem tudi zapravil Trst in Gorico. Prav tako so ti ljudje, ki se štejejo za edino pravoverne Slovence in Slovane nejevoljni tudi na Molotova, ki je pozabil na slovanski Trst in pomagal ustvariti "svobodno tržaško o-zemlje," ker so mu pač tako narekovali interesi sovjetskega imperializma. "Ameriška Domovina" tu v Gorici nima mnogo čitateljev, kar skoro drugače biti ne more v sedanjih razmerah. Kljub termine je pa daleč naokoli ra-zvedelo, kako ste tam pri vas O. F. pravilno prekrstili v "Pogrebno fronto." Da, resnica! Osvobodilna fronta je zlastti za Slovensko Primorje in za dva slovenska mejnika: Trst in Gorico — Pogrebna fronta. Navzlic vsem bridkostim pa vendar še gojimo tiho a trdno upanje, da bo končno, le zmagala pravica in združila vse Slovence pod eno skupno streho. — (Poročevalec). jamem, da bi kaj spackala." "Kaj se pa ti zastopiš," Sa zavrne Micka, "paca ali Pa packa sta toliko vsaksebi, kot repni olupki in pošrekani nu-delčki, če veš, kaj mislim reči. Naj naš boss samo dobi kakšno stvar tam iz tistega njegovega Willarda, ki ga ne more prehvaliti, pa bo videl, kaj znam jaz napraviti, če sem prav mičkina." "Se vidi, da bi tudi mi že likof radi pili na medvedovo kožo," ju po očetovsko posvarim. "Počajkajta z debato, dokler srnjak še plajšari v svoji koži po willardskih goščah. Vesta, na Willardu imajo strašno izšolane in izobražene srnjake. Bom pozneje, ko bo to na vrsto prišlo, povedal, kako je nek srnjak napravil z lovcem, ki ga je prišel čakat, da je bil potem šest mesecev na postelji." "Srnjak?" zazija Micka. "Kakšen srnjak, lovec je bil na bolniški podpori, pa ne srnjak," jo poučim. "Bom že še povedal, kako je bilo, saj mi Je sam Kranj č Tone pripovedoval in tudi pokazal tistega lovca, ki je danes spet pri moči." To sem napisal samo mimogrede, ker je ravno tako pri* šlo in ker se ravno tiče Willi11'' da. Bog ne zadeni, da bi hotel s tem kaj namigavati ali uravnavati vodo na svoj mlin, z drugimi besedami: da bi hotel P1'1' pravi jati kakemu srnjakovemu stegnu naglihno pot v mojo je' dilno shrambo. Saj me pozna-te, da nisem tak. Ampak P"' magati pa ne morem, če sem se (samo slučajno, seveda) spofl1* nil na košto, ki sem jo, spravljal pod streho v farovžu 118 Willardu in ki jo je brat kuha1' Humilij pripravil na take mi'e viže, da se gredo lahko skr^ vse slovenske kuharice v tej 1,1 stari kontri. Ko sen? naši MlC' ki o tem pripovedoval, je tela takoj imeti recept. KaJ men mar recept, sem ji reke|> tisto šteje, kar je v kastroh Se reče, saj še danes ne ver11; kaj smo jedli. Po moji glas111 sodbi je bil purman, Jakšič Je rekel, da je bila najmanj S0' ska, Grdinov stric so se gviŠal''* da bo nekaj od teleta, gospo(| Fronc so pa svečano izjavil1' "Ce ne bi tako čisto za gotov'0 vedel, da lov na srne še 111 odprt, pa bi stavil en par star^ štefleten, da zdajle nekje P° Middle Mountain pogrešaj® enega izmed svojih družinski članov." Gospod Bernard so s nam pa samo poredno nesrn0' hali in niso rekli ne take llC take, kar se lahko razume tak0' ali pa tako. Zdaj moram pa hitro naZ^ k moji pripravi na pot. foT^' kot ste čitali, smo bili že štirJe odbrani, da jo mahnemo na W1 DROBNE VESTI IZ SLOVENIJE tudi v človeški društvi. Predvsem je država, ki mora delati po tej socialni pravičnosti, mora pa tudi vsak posamezen ]da z ogrevajočo kapljico. Na državljan imeti jasno zavest, da mora družba prejeti, kar ji jugu nepremagljivi branik — treba, da more vršiti delo za skupni blagor. kršni Kras. Samo ozka vrzel Zato pravi na primer papežka okrožžnica o socialnem med Sv. Mihaelom in Kalvari-redir, da mora biti bogastvo tako razdeljeno med razne posameznike in razne stanove, da služi ne enemu človeku, ampak skupnemu blagru. "Po teh načelih socialne pravičnosti ne sme en razred izključevati drugega pri delitvi pridobljenega." In spet govori ista papeževa okrožnica, da država mora skrbeti predvsem za tiste, ki si sami težje pomagajo. "Dolžnost vladajočih je," pravi to naročilo," da varujejo skupnost in vse njene razne dele. Ko ščitijo pravice posameznih, se morajo predvsem ozirati na slabotne in potrebne." To je par misli o socialni pravičnosti, ki je mora po besedi Clare Luce tudi Amerika več poznati, da bo bojevala uspešen boj proti zmotam komunizma. Toda prazno je govoriti, o kaki pravičnosti, če ne priznamo, da vsakdo odgovarja zo svoja dejanja onemu, ki kolčno dobro plačuje in. štel in P0 glavni prometni žih slabo kaznuje. Kaj naj zadrži državljana ali kaj naj zadrži elegantnem Korzu je v pred-vladajoče, da ne bi delali krivice, kadar je njim to všeč in v opoldanskih urah živahen vrvež. čevja. Na zapadu valovita Br- re slovenstva: Trst, Gorica, Ce (Nadaljevanje z 1. strani) najde dobra tla, se rad loti tudi še bolj pa trpi prebivalstvo j osebno domačega župnika ali ka-radi politične in duševne zme- j plana. Navadno se to ne posre-de. Ljudje premišljujejo in 1 či prav dobro, ker ljudje bolje tuhtajo, pa ne najdejo izhoda.; poznajo svoje duhovnike kot pa Zato se jih polašča pobitost in j tuji hujskač, se vdajajo razdvojenosti. j KONTROLA NAD SPOVED- Gorica spada med štiri steb-1 NICO. — Tudi spovednica je se- jo, preko katere se svetlika Sočni pas, veže ta samobitni kotiček slovenske zemlje s Fur-lanijo. Ko si se vrnil v mesto nosiš v sebi živo vero, da Gorice ne boš nikdar več pozabil. Življenje v mestu je običajno, ne nudi nikakih posebnosti. Po glavnih ulicah v središču mesta od Korna po Gosposki ulici preko Travnika, ki je radi predelave arhitektonsko razbit, skozi Ra- lovec, Maribor, štirje slovenski mejniki — je proglasil Župančič. O. F. je z vsemi fanfarami (Došle preko Trsta) dali namesto Vidav. To je župr nik moral storiti vsled fašistov-skega nasilja, ker bi sicer moral za vsak podpis plačati globo in, če bi se ponavljalo, iti v konfina-cijo. Ali bi imel kdo kako korist od tega? S težkim srcem se je župnik vdal, da je mogel ostati med svojim preganjanim naro daj pod komunistično kontrolo. Malopridne punčare skušajo duhovnika ujeti v besedi, češ, da je kaj rekel proti OF in vsem nje- 1 ušu j očim tamtamom že , nim priveskom. Potem ga napadejo v javnosti kot "reakcijonar-ja" ali "klerofašista" in "proti-ljudski element." MITING V RODIKU PRI KOZINI. — Dne 22. septembra so imeli miting v Rodiku, v coni B. Govoril je neki Bračič, ki je napadal vso duhovščino v okraju sploh, imenoma pa še rodiškega župnika. Očital mu je, da ni hotel podpisati neke spomenice za pariško konferenco, župnik pa je že davnaj podpisal izjavo za dežela se razdeli na podlagi Jugoslavijo in se mu je zdelo od-francoske črte. Gorica ostane ve£ ponovno podpisovanje. Oči-Italiji. tal mu je tudi, da se je nekoč Udarec je bil hud in je zaje- i podpisoval na uradnih aktih Vi- m z og skozi vsa zadnja leta prepevala to pesem in obetala Julijski krajini svobodo in Jugoslavijo tja do Talmenta. Zapeljivi prividi so zajeli množico in ji za-temnili razsodnost, da je kot o-mamljena drla za hujskači. Tedaj 3'e treščila v razdraženo deželo trda vest: štirje veliki z Molotovom vred so dosegli sporazum. Trst z okolico postane svobodno mesto, ostala lard. Dobro bi bilo, če bi i^f1.1 kašne seje, da bi se pogovoril1' kako in kaj. Pa boš hudnik* imel seje, ko nisem mogel biti vseh treh obenkrat v rokfj Če sem enega zalezel, da je ; za pomenek, pa drugega ni l11 moči najti. Le kako se bo^0 dobili, sem si mislil, cla bo^ skupaj odpotovali. Treba " bilo izvoliti pripravljalni ot bor in potem voliti tudi staleI! odbor, kot je navada, če sc trije Krajnci skupaj. Z aom v času, ko ni noben komu- rom bi ne bll° težave- Kel' 'pd< nist upal braniti tega naroda j bfli štil^'e' bi bili eden PredSL pred italijanskimi fašisti. Za j mk> eden podpredsednik, eu plačilo, da je ostal in da je gojil1 tajnik, eden pa blagajnik, " slovensko besedo v cerkvi, ko j dinov Buk* naj bi bil P^, drugod ni imela nikake zaščite,, častnega člana. Pa kaj { ima sedaj za plačilo take bedaste j ko se nismo drugače videli ^ napade. In vrhu tega se ima P° telefonu. Zato me je prav temu duhovniku vas Rodik zahvaliti, da je Nemci niso po- skupaj vjezilo, pa sem odlo^ na 23. septembra bomo šli, Spretno in odločno se je j je ravno pondeljek in pri L zavzel za svoje župljane in -dose- j ostane. Ta svoj konkr« ^ gel, da se vasi ni nič zgodilo. | predlog sem potem razm«0^ Kdaj bi jo Bračič in njegovi; po telefonu na visoko cenJ čenčmani pozidali? članstvo. Pa kaj mislite. Pišem yam o teh sicer malih smo se sporazumeli? Eno i1 dogdkih, da dobite sliko, kako smo se. In če se nismo ^ ^ komunizem vse izrablja in zlo- sporazumeti, ko smo bili sa ^ rablja proti duhovščini, da bi jo j štirje, kako naj se pa sP°r\r umazal pred ljudstvom in lažje mejo, lepo vas prosim, pri s.gl. žel uspehe za svoje protiverske, pščini združenih narodov. M nauke. 1 jih je 2 ali 8 tisoč za eno raV0' V plamenih rdečega pekla Spomini političnega kaznjenca Spisal: ALBIN BREZNIK Komiterna, imajoč se za avantgardo proletariata in vsesa delovnega ljudstva sploh, Uveljavlja svoja načela in stremljenja v "masovnih organizacijah" po boljševiškem načelu o "masovnih vezeh". Cla-m stranke, ki so obenem člani strokovnih in kulturnih organizacij, morajo v njih izvrtati sklepe stranke ne glede na to, ali se z njimi strinjajo ali ne. V rdečem domu so avantgardo predstavljali krožki, katere so vodili moskovljani in dru-81 ideologi revolucionarnega Marksizma. Z načeli o masoven vezeh so izrabljali vse poetične obsojence. Pri sprejemanju v krožke so bili zelo pre-da tako preprečijo vsako opozicijo. Le za kogar so Vedeli, da iz svete groze pred •'ezmotlj-ivostjo svojih vodite krožki v komuni zastopani v razmerju polovica plus eden, je njihov predlog zmagal. Manjšini ni preostalo drugega, kakor capljati za čredo kozličkov, katere je vodila moskovska aristokracija. Nekaj "kulakov" je prišlo do zaključka, da morajo te famoz-ne masovne vezi v korist vseh političnih obsojencev prerezati. Zagrozili so avantgardi, da jo pustijo ob prvi priliki na cedilu, če jim ne priznajo enakopravnosti pri soodločanju, da na ta način onemogočijo stalna izzivanja in izgrede. Liga Katoliških Slovencev v Ameriki SE O PAKETIH ORGANI- jala. Tudi naši prijatlji in ZACIJE CARE j podporniki poznajo položaj, Zadnjič sem sporočil, kakor saj čitajo naše objave in sami ste čitali tudi drugod, da je or- dobivajo dosti pisem od svojih ganizacija CARE v New Yorku ' sorodnikov in znancev v be-(50 Bond Street, New York 4, 1 gunstvu. Da vse to ni nikako N. Y.) znižala ceno svojim pa- 'pretiravanje, pa vidimo tudi iz ketom od $15 na $10. To je bila 'poročil drugorodnih opazoval-dobra novica, na drugi strani ' cev. je pa ostalo odprto vprašanje,! Brooklynski škofijski list če so paketi res dobri in če do-' THE TABLET prinaša obširno sta hitro pridejo v roke tistim,1 poročilo o brezdomcih, ki ga je za katere so bili naročeni. ! prejel od svojega posebnega I Zdaj imamo tudi glede tega !opazovalca v Evropi, ki je sam i dovolj poročil od naših brez- osebno preštudiral položaj. Naj I domcev da lahko zapišemo: navedemo nekaj iz poročila i Vse je v redu, samo naročajte tednika THE TABLET: te pakete, kolikor največ more- j "Kakih 1,800,000 brezdomcev te- j je po zapadni Evropi iz raznih Iz raznih krajev Italije smo • narodov vzhodne Evrope. Med že poprej večkrat dobili poro-J njimi so taki, ki so bili poprej ljev vedno glasoval za njihove j fe obetale> bi potrebovali.močno Predloge, so/ga sprejeli in tr-peli med seboj. Toda kljub VseJ previdnosti so se morali stalno boriti z vedno rastočo °Pozicijo, ki so jo znali vselej tanjšati s popravljanjem glasovanj. Glavno je bilo, da so v krožkih dosegli polovico gla-Sov Plus eden. To je zado-®toval0, da so morali vsi člani Jožkov glasovati za predlog avantgarde. če so bili potem Ko je bila komuna še dokaj številna, je izzvala taka izjava j čilo, da ti paketi redno priha-! dolgo v nacijskih koncentracij- l jajo in so prejemniki ž njimi skih taboriščih, oziroma so o-prav zadovoljni. pravljali pod nacisti suženjsko V Avstriji je šlo doslej vse . delo, drugi so se pa umaknili bolj počasi in smo slišali pre- pred grozečo nadaljnjo politič-cej pritožb. Tu pa tam se je j no persekucijo, ko je minila kdo oglasil, da je dobil, pa je tudi povedal, da je zadovoljen. Drugi so pa čakali in čakali in pri avantgardistih le sladkoki-sel nasmeh. Toda sedaj, ko je komuna štela komaj tretjino vseh komunističnih obsojencev, so bili prisiljeni, da se z opozicijo pogajajo. Za borbe, ki so je vojna. Žalostni položaj teh ljudi si je težko predstavljati, kdo ni sam na svoje oči vsega videl. Odtrgani so od svojih Zdaj smo zvedeli, kje je bil ! dragih, od svoje domovine ki vzrok. Organizacija CARE je ]je po naravi,njihova, vrhu tega dostavljala naročene pakete do J trpijo pomanjkanje vsega po-InnsbrucM, tam jih je pa bilo trebnega za življenje." treba osebno dvigniti. Naši I ju- DRUŽINE RAZBITE "Ma! o je med temi brezdomci celih družin. Skoraj vsak brezdomec ve povedati, da je ta ali oni iz njegov^ družine mrtev ali izgnan ali zaprt, ali pa da morda še živi kje v do- v BLAG spomin u«Uge obletnice smrti naše POKOJNE IN NEPOZABNE HČERE IN MATERE Alice Kumel ki ■ •le za vedno zatisnila svoje mile oči 12. nov. 1944. ^teseč november je zopet v deželi, sredah 9. zveč. - 2. zj. qodba vsak petek, soboto IN NEDELJO / 9 zveč. do 2 zjutraj Zabava edward gliha orkester RALLiS CAFE 55. ST. IN SUPERIOR AVE. m čvrsto vojsko; zato so predlagali, da se vsi komunisti ze- j že mislili, da ne bo nič dinijo, nastali bodo prijateljski odnosi in rdeči dom se bo 1 na mah spremenil v rdeči raj. Komuna je sklicala pravcati kongres. Kongresi kominterne v Moskvi trajajo tri tedne, dje s Koroškega ali Lienza na Ker je bil rdeči dom tudi neka- vzhodnem Tirolskem niso ime ka komiterna — njegovi pre- '' mnogo prilike za pot v Inns-bivalci so bili o tem trdno uver- bruck. Tako je prejemanje teh jeni — je tudi njihov kongres paketov zastajalo, dosegel po času in veličini pro-1 Zdaj je Organizacija CARE blemov svojo posestrimo. i ustanovila svojo postojansko Združena opozicija, člani ko-'U,di v CELOVC na Koroškem, mu ne "vi" in "oni", je zastopa-! To Je mn°g° bolj priročno na-1 la stališče, da enotnost komuni- :'im ]Judeni in J'e Pospešilo pre-1 stičnih obsojencev ovira id«o-! jemanje paketov. Poročajo na,' loška neenostnot, ki se izraža ida iih zdaJ dobivajo precej in v vedenju obsojencev v ječi. Le'30 tudi zel° zadovoljni ž njimi, če bi pogajanja dovedla vsaj ' Naštevajo, kaj je vteh paketih, v štirih glavnih vprašanjih do in .86 iskreno zahvaljujejo. Sa- soglasja, bi bila združitev mo-!mi 80 že tudi zvedeli> da ->e ce' goča in imela sploh smisel, kaj-: na Paket<»» znižana, in poudar-ti ravno različno tomačenje teh ]jajo' da zdaJ 111 nobenega po-štirih vprašanj je napravilo 1 misleka in lle more nihče reči> razmere med kaznjenci nevzdr- i da bi se moglo-na kak dpg na-žne in dalo rdečemu domu ! čm brezdomcem bolje pomagati njegov današnji značaj. Če bi i za njihovo življenje v tabori-se pa njihovo stališče ne upo- ■• števalo in bi združenje bilo ne-: Tu(h sami si to Iahko ralsli" mogoče, bi se v bodoče morali 1 m0' Za DESET dolarjev s zavzemati za izboljšanje vseh ! postnmo vred dobiti blizu 30 političnih skupin. Tako bi se j funtov razne®a koristnega blaga — to je res prav ugodna ponudba. In to posebno zdaj, ko je tudi točno prejemanje nepreračunljivi manjšini one-! Motit Jlaue Vitamins A and D ^ou must have Vitamin A r8 an aid jn protection against Infections which are more 'skeiy tQ occur in the nose, JV"°at, eyes, ears and sinuses, ^hen there is a deficiency of ^'s vitamin. *ou need Vitamin D to help .J}® body make proper use of , e calcium and phosphorus in Vour diet you are not getting J}°^gh of these two important ?Gamins, take a ONE-A-t>AY mogočilo, da povzroča izgrede in izkoriščajoč trike razrednega boja, vlači večino za seboj. Štiri glavna vprašanja so bila tale: 1. Kdo ima v zaporu pravico, da govori v imenu komunizma ali njegovega nositelja, kominterne? Opozicija je trdila, da je samo svoboden človek, lahko član gibanja in da to članstvo preneha z odsodbo. Ker jetnik ne more, niti nima pravice, soodločati pri sklepih svoje stranke, ga tudi pravila ne vežejo. More pa, če hoče, ostati idejni pripadnik komunizma, toda direktive Centralnega komiteja zanj niso več obvezne. Vzarne-j6 se lahko le kot nasvet organizacije, s katero kaznjenec soglaša. Po prestani kazni šele lahko zopet postane član političnega gibanja, razen če ni v preiskavi zagrešil izdajstva. 2. Na podlagi kakšnih načel naj se kaznjenci združijo? Vsi kaznjenci imajo isti interes, da prestanejo naloženo jim kazen pod čimbolj ugodnimi pogoji, v znosnih prijateljskih razmerah, da pridejo zdravi in delozmožni na svobodo. Nobena organizacija kaznjencev nima pravice, pritiskati na svoje člane ali jih celo prisiliti k političnemu šolanju v ječi. Kolikor se zedinjenje političnih obsojencev sploh more imeti za organizacijo, je njen zagotovljeno. Zato še enkrat pozivljemo vse prijatelje nesrečnih brezdomcev:" Naročajte jim paketq od CARE! BREZDOMCI SO ŠE ZMEROM POTREBNI NAŠE POMOČI Naša LIGA seveda dobro pozna žalostni položaj brezdomcev in je to že pogosto poudar- Mrs. Edna Cliatt, stara 22 let, je podedovala po svojem starem očetu $265,000 in pravi, da bo kljub temu še vedno ostala na svojem delu v zdravstvenem de-partmentu v Augusta, Ga. Da bo njena sreča in zado-voljnost popolna, pravi da potrebuje samo še stanovanje zase in svojega moža, ki je murin-veteran zadnje vojne. ,rand Vitamin A and D Tab- j "amen samo v tem, da se ma- l6t n c every day and insure your 0r*Ual reouirements. terialno in moralno med seboj podpirajo, da se šibkejši obvarujejo pred zdravju in morali škodljivimi posledicami robije. Kupujte Victory bonde! -o-— um sliS Slika nam kež notranjščino največjega mjmkega transportnega letala, ki je znano pod imenom "C-74-" Slika je bila posneta na narodnem letališču v Washingtonu. To letalo lahko leti s hitrostjo 310 milj na uro in nese U5,-000 funtov tovora v razdaljo 1,500 milj. V vojnem času lahko 106 vojakov s popolno vojno opremo. ZAVASKY & SONS HARDWARE GENERAL HARDWARE AND HOUSE FURNISHINGS Glass. Paints, China and Enamel Ware mil St. Clair Ave. Phone EN 5141 ' movini v negotovih razmerah. Ti brezdomci žive po taboriščnih barakah v veliki tesnobi, včasih po kakih 25 v eni sobi. Za hrano jim skrbe vojaške oblasti in razdeljuje jo UN-RRA. V nekaterih zonah, na primer v francoski zoni Avstrije, dobivajo komaj toliko, da znese kakih 850 kalorij na dan za posamezno osebo." NEGOTOVA BODOČNOST \ "Bolj kot vse to pa mori brezdomce misel na negotovo bodočnost. Jaz sam sem ose-^ bno poizvedoval pri kakih 60,-000 brezdomcih, kako in kaj. Med njimi so bili kmetje, rokodelci, odvetniki, zdravniki in I drugi. Nobeden od teh se ni j odločil za povratk v domovino, | dokler bodo tam vladale sedanje razmere. Mnogi od teh se zanašajo le na Ameriko in nanjo apelirajo, da bi jih ne poslali domov s silo." "Po mojih mislih je to zelo značilno, da se toliko ljudi iz najrazličnejših narodov po tej vojni noče vrniti domov. Zakaj je tako, ni težko razumeti, če človek nepristransko presoja razmere. Kako se bo rešilo vprašanje teh nesrečnih ljudi, to je zdaj naloga celega sveta. Ako bo to težko vprašanje ostalo nerešeno, bo ostal velik madež na vesti vseh odgpvornih in ta greh bo preganjal krivice dolga leta." BREZDOMCI NE LENARIJO "Brezdomci so si v svojih taboriščih kljub vsemu ustanovili šole, vse od otroških vrtcev do višjih šol in gimnazij. Res da nimajo ne učnih knjig ne drugih potrebnih pripomočkov, toda znajo si pomagati. Otroci pišejona vsakovrstne odrezke raznega papirja, učitelji si med seboj izposojajo za silo napravljene table na stenah. Vsega občudovanja vredna je gorečnost učiteljstva in študentov. Oboji se zavedajo, da so tudi v teh razmerah dolžni po sv o j i moči kaj doprinesti k napredku človeštva. Seveda bi najbolj želeli, da bi mogli kdaj v svoji lastni domovini izkoristiti svoje sedanje nemajhne žrtve." "Veliko se razpravlja med begunci o morebitni preselitvi v kako drugo deželo, kjer bi si za stalno uredili novo življenje. Treba je reči, da prav nič radi ne mislijo na to. Njihova prva želja je, da bi se mogli vrniti DOMOV. Seveda je pa pogoj ta, da bi bila njihova domovina spet svobodna in bi lahko sama odločevala o svoji usodi." HVALEŽNOST BREZDOMCEV DO AMERIKE "Kjerkoli sem se zglasil med brezdomci, povsod sem slišal izraze velike hvaležnosti in zaupanja do Amerike. Hvaležni so ameriški vladi, dobrodelnim organizacijam in posameznikom, ki so jim pomagali in jim še pomagajo, da ne poginejo v svojem siromaštvu. Ta okol-nost je bila zame edina vesela točka na vsem mojem potovanju. Ko ti ljudje vidijo, da a-meriška dobra volja in dejanska pomoč dosega vse kote, kjer se najdejo brezdomci, raste v njih vera v demokracijo in spo- DELO DOBIJO BELO B0B1J0 TAKOJ SE POTREBUJE MOŠKE NEIZVEŽBANE TEŽAKE ZA točilni! in oddajni oddelek Nočni šift 4:30 pop. do 2:30 zjutraj Pet dni delo v tednu, stalno delo DOBRA PLAČA NA URO, TEDENSKA PLAČA Počitnice s plačo—zavarovalnina Zglasite se v Employment uradu vsak dan razen v soboto od 8 z j. do 5 pop. CABLING'S BREWERY ' 9400 QUINCY AVE. štovanje do človeškega dostojanstva. Od vsega začetka so stavili svoje upanje v Ameriko in mnogi priznavajo, da se v tem niso motili." ZAKLJUČEK Tako poroča.mož, ki si je vse sam ogledal. Kar velja za vse druge, velja tudi za slovenske brezdomce. Vdržujmo v svojih rojakih zaupanje v Ameriko in podpiraj mo jih še naprej! P. Alojzij Medic, OF M., tajnik Lige. -o-- —Meso vsebuje v normalnih razmerah od 60 do 70 odstotkov vode. * * * — Prebivalci Andraman o-točja, tako zvani "pygmy" ali pritlikavci si brijejo svoje glave s steklom ubitih steklenic. mo jo b i jo Sprejme se ženske za zavijanje paketov Poln čas ali 5 ur na dan. Plača. Zglasite se v Employment office 8. nadstropje The Halle Bros. Co. ___ , (225) VEČ POMOČNIC ZA CAFETERUO SE SPREJME Delo je v čisti, zdravi okolici T ] Morajo razumeti in govoriti angleško Samo snažne, čiste in lične mlade ženske od 20 do 35 let starosti naj se priglacijo $29 za 40 ur efela na teden ' ] i f\ MALI OGLASI Hiša za dve družini Radi odhoda iz mesta se proda hiša za 2 družini, 5 in 3 sobe ; poseben vhod za vsako stanovanje; beneški zastori, garaža. Nahaja se na 18619 Chapman Ave. Za več pojasnila vprašajte na gornjem naslovu. (225) Peč naprodaj Naprodaj je kuhinjska peč na plin; je kot nova in se proda po nizki ceni. Vprašajte na 835 E. 146/St. (223) Hrana in uniforme zaatonj. Zglasite se ▼ The Ohio Bell Telephone Company soba 901 _700 Prospect Ave. Dobra služba Sprejme se delavca za splošna j dela na farmi; stalno delo, do-| ber dom in dobra plača. Zgla-| si naj se pri John Dreniku na 123776 Lakeland Blvd. ali naj | pokliče KE 3300, ali Wiok-liffe 576-M. (x) ~~ ''■ 1 ' :v,:"T) ""JE .........-—••■ - - mim 1 v V ....... »1 lsce se PUNCM^PRESS OPERATORICE INŠPEKTORICE VARENKE TOVARNIŠKE DELAVKE Furnezi i Novi rurnezi za premog, plin, olje, { teorko vodo ali paro. Resetting $15 — čiščenje $5 premenjamo stare na plin ali olje Thermostat Chester Heating Co. 1193 Addison Rd. — EN 0487 Govorimo slovensko (x) john ZUL1CH INSURANCE AGENCY PRANCES ZULICH, agent Zavarovalnina vseh vrst za vaše domove, avtomobile in pohištvo. IVanhoe 4221 18115 NEFF ROAD za INŠPEKTORJE SPLOŠNO TOVARNIŠKO DELO TEŽAKE Dobra plača od ure in od komada Prvi in drugi šift Stalno delo s to 60 let staro družbo Izvrstne delovne razmere Bishop & Babcock Mfg. Co. 1285 E. 49 St. (226) Za prekladanje tovora Nickel Plate tovorno skladišče E 9. St. in Broadway Plača 93%c na uro Čas in pol za nad 8 ur. ZKlasite se pri Mr. George J. Wulff Nickel Plate R. R. Co. E. 9th & Broadway (226) MALI OGLASI Krompir naprodaj Naprodaj je fin krompir, ka-tahdin in green mountain, pripeljan s farm. Cena je $3 in $3.35 za 100 funtov. Zglasite se pri Mrs. Cebular, 15420 Luck-now Ave. ali pokličite KE 2767. (Dec. G) ...................i....... •■*■■--—-—— • '............—- Soba se odda Poštenemu moškemu se odda soba s prostim vhodom. Pokličite po 5 uri zvečer EX 7tf>7. Najboljšo Garancijo Zavarovalnine Jamči Vam in Vašim Otrokom KRANJSKO-SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDNOTA V službi kalita ZGODOVINSKI ROMAN |naj sopminja, da sem kalif ? ^ni prokleti nasilnik, ki me je i vrgel s prestola, sedi na svi-j lenih preprogah in uživa vse slasti življenja. A jaz? Jaz Vendar, predno odideš, moj lev iz hrvatskih dežel, v svet, je treba da še vidiš pravega kalifa vseh pravovernih kordov-skih musilmanov. Tudi on mora vedeti, kaj se godi na svetu, j S temi besedami je krenil zi brzimi koraki po hodniku, ki je vodil v ječo, v kateri je živel bivši kalif Hešam. XX. v globoki ječi je bival kalif Ilešam. V kolikor se je dalo iz ječe narediti udobno stanovanje, v toliko se je uredilo. Tudi drugače je imel kalif jedi in pijače, kolikor je poželel. Po pravi svobodi ni niti hrepenel, ker je tudi prej, ko je bil še kalif, ponajveč živel v svojih sobah in se redkokdaj pokazal med ljudmi. A vendar je bridko občutil to ječo. Ni ga obdajal vonj iztočnih trav, niti sijaj zlata in dragega kamenja; ni slišal pesmi najboljših pevk in ni gledal-v mile, velike, vedno vlažne, a vendar jasne oči Aiše. Zrak v ječi je bil strupn in solnca ni bilo, onega solnca, ki mu je tako ugajalo s svojimi žarki. Vse, kar mu je ostalo so bile njegove molitve in pri odsevu sveče je cital koran in njegove sure in nato so se mu zopet gibala usta v molitvi. Redkodaj je dobil v tej samoti posete. In še ta je bil le Wadha el Ameri. Drugače je edino jeear pripovedoval bivšemu kalifu svoje neslane šale, trudeč se, da mu ugodi in da privabi na vedno bledo in upalo lice vsaj za trenutek nasmeh-Ijaj zadovoljstva. Ko je zaškripala ključavnica, tedaj se je na Hešamovem licu vedno pokazal izraz pol strahu, pol nade. Strah, ali ni- povsem tuj obraz. Bil je to zgrban starec, sivih las. Kako je prišel sem. Ali vrata ječe puščajo tudi druge ljudi, ra-zun onih dveh, katere je videl dosedaj ? —Kdo si? — vpraša s slabim glasom. Ali v tem se mu je neznanec približal in odstranil brado. — Ti si, Wadha el Ameri!— vzklikne kalif in njegovo lice se razvedri. — Jaz, dobri moj gospodar. — Ali prinašaš vesele vesti. Zakaj si se tako preoblekel — reče kalif, ki je že spremenil izraz svojega obraza. Že je izginil oni kratek, jasen odsev in mesto njega se je pojavila skrb. • Ali pomenja tvoja obleka slabe vesti? Ali si se spremenil zato v berača, da te ne spoznajo oni, ki ti strežijo po živleje-nju' gledam zatemnele stene in pla-kam. Prokleto življenje je to !in proklet. naj bo oni, ki me je J vrgel s prestola mojih očetov! ! In ako pride čas,, da stopim zopet na prestol mojih pradedov, potem vedi, da bom srečen, ker bom živel zopet v mogočnosti in udobnosti. Moja telesna moč je strta, moje srce slabo, j njihovih teles odkar me objema zidovje ječe, i jele plamteti maram več Aiše, ne maram harema, ne denarja, ne uživanja. Edini moj užitek bo, ako bom mogel biti izvršitelj pravičnega in strašnega sodnika in postati njegov in svoj maščevalec. Slišiš li, osveta bo moje življenje, osveta moja naslada. Te besede je govoril Hešam naglo in njegova fantazija se je razpaljavala čimdalje bolj. Kakor da gleda že pred seboj žrtve svoje osvete. In kakor da se naslaja ob zadnji drhti j aj ih Njegove oči so z mrzličnim si- moje misli so ti na dekliške prenehale misli- j jajem. grudi. Ne! Ne Wadha el Ameri ga še ni vi- -AND THE WORST IS YET TO COME —in najhujše šele pride del takšnega in zdelo se mu je, kot da je zapazil na njegovem licu nekaj blaznega. — Umiri se, gospodar! Oni, ki sodi, on ve, kaj mu je storiti. Ako je odločil predati v tvoje roke žezlo pravice, v kar jaz verujem, dal ti bo moči, da tudi izvršiš to, kar je zate določil. — Oh, ubijem ga, s temi svojimi rokami ga zadavim — je vpil besno kalif Hešam. —Ubijem zlotvora in prej se ne umirim, dokler ne vidim njegovih mrtvih osteklenelih oči . . . — Pomiri se, gospodar! Imel boš dovolj časa misliti na os-veto, ko stopiš zopet na prestol. Sedaj še nisi brez nevar- nosti. Pazi kaj govoriš, zakaj tudi zidovi ječe imajo svoja ušesa. Ako te je tudi dosedaj sedanji kalif poštedil, in ako ti je po mojem nagovarjali]1' pustil življenje, ne pozabi, te je že enkrat mislil predat' smrti. (Dalje prihodnjič) -o- Morda te je nasilnik od- stavil. Povej, govori, težko čakam" odgovora. V tvoji usodi je tudi moja usoda. Ako si propadel ti, propadel sem tudi jaz. Vem to in zato trepetam in se bojim, ko pomislim, da.si v nevarnosti. — Dobri moj gospodar, svetli kalif, ne boj se. Tvoja bojazen je brez podlage, meni se ni ničesar dogodilo. Uganil si sicer, da imam sovražnike, ki mi strežejo po življenju, in kdo jih nima? Posebno kdor je na visoki stopnji? Gorje mi, ako ne bom imel več sovražnikov. Tedaj bom berač v resnici, ali pa bom v grobu. Ali za sedaj še je Wadha el Ameri v svoji moči, še se spolnjujejo njegovi ukazi, še je adžibova beseda sveta in močna v deželi. — Kaj mi pa tedaj prinašaš novega? — Prihajam ti pravit, da je to morda moj zadnji obisk, pre so prišli poslanci njegovega, dno se ne dogode odločilne st usurpatorja,Ra ga na njegov ukaz zadavijo in ga tako za večno vržejo v temo; a nada, če morda ne prihaja kdo k njemu, da ga osvobodi. Bedni kalif je padal vedno v dve povsem protivni misli. O dogodkih je bil vsaj nekoliko poučen. Povedal mu je ječar. l/vedel je za vstajo Abubekro-vo in'za smrt zarotnikov. Vedel je za moč VVadhe el Ameri-ja, a vdel je tudi to, da ga je njegov naslednik vrgel v ječo le vsled prigovarjanja, in da s^ ga se tudi sedaj, ko je zaprt, boji. Zopet zaškriplje ključavnica. Kalif Hešam, ki je dosedaj "sedel zguban v kotu, dvigne j glavo in pogleda k vratom. Ko vari v državi. Sedaj bodo napočili odločilni časi in ne bom imel niti časa, da bi te obiskoval. Ti moli in čitaj in čakaj mirno. Pride dan, ko dobiš od mene vest, da je prišel čas, da se zopet odeneš v svilo in drago kamenje. — Ti se nadejaš — vzklikne kalif žalostno. — Nadejam se v Alaha pravičnega, ki ščiti pravico in zločince tepta v prah. Mar ni tvoje pravo sveto? Mar nisi edini in pravi gospodar pravovernih muslimanov v tej deželi? — Sem — reče kalif in dvigne glavo. — Ali čas hiti urno in izginja, a jaz v tej ječi točim solze. Ne vem, kaj še me Razprodaja! Razprodaja! V kratkem bomo preselili svojo trgovino v nove, večje ter moderno urejene prostore, kjer vam bomo lahko nudili večjo izbiro in boljšo postrežbo. V ta namen imamo v sedanjih prostorih RAZPRODAJO na potrebščinah za hišo in dom. Cene bodo tekom te razprodaje izdatno znižane. Ne zamudite te ugodne prilike, ki se vam ne nudi vsak dan. NORWOOD APPLIANCE & FURNITURE 6104 ST. CLAIR AVE. JOHN SUSNIK Dajte vaš radio, pralnik, ledenico in čistilect popraviti pri ekspertih, ki to znajo, ki vam dajo dobro delo po zmernih cenah. i Razvažamo po vsem mestu brez računa. MAH ELECTRIC 6902 St. Clair Ave. EN 4808 »m>»n»»m»»»>»nn»m»>»»»i»mt»>i»»»»i»»:mmmmmmmmmtmmmm Najstarejša slovenska podporna organizacija v Ameriki . . . Posluje že 52. leto Članstvo nad 40,000 Premoženje nad $6,000,000 Solventnost K. S. K. Jednote znaša 129.91% Ce hoče* dobro sebi in svojim dragim. zavarai se pri najboljši, polteni in nadaolventnl podporni organizaciji, KRANJSKO SLOVENSKI KATOLIŠKI JEDNOTl kjer ae lahko zavaruje* ca smrtnlne. rame poSkodbe. operacije, orotl bolezni in onemoglosti. K. S. K. JEDNOTA sprejema moške in ženske od 16. do 60. leta: otroke pa takoj po rojstva in do 16. leta pod svoje okrilje. K. S. K. JEDNOTA izdaja najmodernejše vrste certifikate sedanj« dobe od 1250.00 do M,000.00. K. S. K. JEDNOTA Je prava mati vdov In sirot. Ce Se nlil član ali članica te mogočne in bogate katoliške podporne organizacije, potrudi se in pristopi takoj. Za pojaanila o zavarovanj« in sa vse drage podrobnosti se obrnite na uradnike In mradnloe krajevnih draitev K. S. K. Jednote. ail M na: GLAVNI URAD 351 -353 No. Chicago St. Joliet, ffl. /Naznanilo in