SAP-TURIST BIRO LJUBLJANA prireja 17. JUNIJA POSEBNI VIA.C V ZAGREB NA MEDNARODNO NOGOMETNO TEKMO AVSTRIJA : JUGOSLAVIJA Sedeži rezervirani. PRIJAVITE SE TAKOJ! Ljubljana, 7. junija 1956 nar™***? w j *%***«* * » *l-*~ k y/~, ?, ^ v/ .. ’ riflimto TEDE; TRIBUNA Mm® 14 STRANI ČLANKOV IN SLIK Z VSEH PODROČIJ POLITIKE, ZNANOSTI, UMETNOSTI IN RAZVEDRILA TEDNIK »SLOVENSKEGA POROČEVALCA« Čez milion Moskovčanov je navdušeno sprejelo našo delegacijo Moskva pozdravlja Tita Voditelji FLRJ odhajajo v Leningrad Prosa Fotoagentstvo PRIHOD PREDSEDNIKA REPUBLIKE JOSIPA BROZA-TITA NA ŽELEZNIŠKO POSTAJO V MOSKVI. PREDSEDNIK Republike je v spremstvu predsednika prezidija vrhovnega sovjeta zssr k. e. vorošilova obšel Častno Ceto. na moskovskih ulicah je maršala tita in njegovo spremstvo pozdravilo Cez MILIJON MOSKOVČANOV MOSKVA, 8. JUNIJA »BEOGRAJSKA DEKLARACIJA KOT DOKUMENT, KI VSEBUJE ELEMENTE NOVIH NAČELNIH STALISC MED SOCIALISTIČNIMI IN MED OSTALIMI DRŽAVAMI TER OKVIRE NOVIH ODNOSOV MED JUGOSLAVIJO IN SOVJETSKO ZVEZO, JE POSTALA DOKUMENT MEDNARODNEGA POMENA«. To je bila misel v zdravici, ki jo je v £onedeljek naslovil predsednik Josip Broz- Alio POLITIČNI razgovori MED SOVJETSKIMI IN JUGOSLOVANSKIMI VODITELJI - ZGODOVINSKI POMEN LANSKE BEOGRAJSKE RESOLUCIJE - GLAVNA NAČELA ZA RAZGOVORE: SPOŠTOVANJE SUVERENOSTI, NEODVISNOSTI, ENAKOPRAVNOSTI IN NEVME-ŠAVANJA - PREDSEDNIK REPUBLIKE BO POLEG MOSKVE IN LENINGRADA OBISKAL SE SOČI NA KRIMU, KIJEV IN DRUGA MESTA V SOVJETSKI ZVEZI ^MIKDJAN, KAGANOVlC, PF.RVUHIN in lov ^V’ zunanji minister Dmitrij SEPI-PjRjpjj ^Fietski veleposlanik v Jugoslaviji grJ!redsednlk republike je odpotoval Iz Beo-Vab *' ma:*a' 0P0,n0čl' z njim so odpoto-njegova soproga Jovanka Broz, Edvard Mits so|>r°KO' Koda Popovič s soprogo, Vilf Todorovič, Jakov Blazcvič, dr. Joža he 8in’ R,*uro Stankovič. Anton Vratuša, ge-(vf 8 Miloš Šumenja in Milan Zeželj, Nikola elič, profesorja dr. Božidar Lavrič in Ra-fl°Van Lalič in drugi. trt \r0^r* v,ak predsednika republike Je v če-0 nekaj po šestih zjutraj prispel na ro-•el nSl,° 0ICim''ie' kjer Je na vlak stopila po-*ef!n*. de'egacija romunske vlade, ki je pred-k n’aa spremljala do sovjetske meje. V Bu-^ **t| se je predsednik zadržal nekoliko dlje hl> .Po*taJI »o ga pozdravili najvišji predstav-vla' R°munije. med njimi tudi predsednik •k R Kivu Stojko in prvi sekretar romun-rešt delavskB PsrtlJe Georgiu Dej. Buka-ba a hi,a za *° Pr,,°*nost slovesno okraše-vejlU*a *n oRnll nje pa Je bila zbrana a množica meščanov, ki so predsednika a navdušeno pozdravljali. ^ a prvr. sovjetsko obmejno postajo Ungeni tr„ j cdsednik republike prispel v petek zju-. nekaj po osmi uri. Poleg' množice ljudi, ob*> Predsednika Tita In njegove sodelavce ip '' 1 vvetjem, Je jugoslovansko delegacijo »le | nradno predstavništvo sovjetske vla- • ' :-■.” : " ■ predsedniku prezidija Vrhovnega sovje-** Sovjetske zveze Kliraentu Vorošilovu. Na tej osnovi potekajo v Moskvi že drugi an politični razgovori najvišjih predstavni-ov Sovjetske zveze in Jugoslavije. Na raz-»“vorih sodelujejo predsednik JOSIP BROZ-z‘TO, podpredsednik EDVARD KARDELJ, J*OpVl1* sckretar za zunanje zadeve KOCA P°VIC, član zveznega izvršnega sveta MI-TODOROVIČ, predsednik izvršnega veta Hrvatske JAKOV BLAZEVlC in jugo-JVanski veleposlanik v Moskvi VELJKO MICUNOVIC. _____________________________________________ Sovjetsko zvezo zastopajo na razgovorih .«"i h n mm........ —.»i.. •»»««» Press Fotoagemtstvo predsednik vlade NIKOLAJ BULGANIN, pr- TRETJEGA JUNIJA JE MARŠAL TITO S SOPROGO IN V DRUŽBI TOV. EDVARDA KARDELJA, KOCE POPOVIČA, »nuSEW CK KP Sovjetske zveze nikita MIJALKA TODOROVIČA, JAKOVA BLAZEVlCA IN DRUGIH ČLANOV PREDSEDNIKOVEGA SPREMSTVA OBISKAL __CEV. podpredsedniki vlade ANASTA- VSEZVEZNO KMETIJSKO RAZSTAVO IN VSEZVEZNO INDUSTRIJSKO RAZSTAVO V MOSKVI. NA SLIKI VIDIMO PREDSEDNIKA TITA, JOVANKO "BROZ IN PRVEGA SEKRETARJA CK KP SOVJETSKE ZVEZE NIKITO HRU-ŠCEVA, PRI MIZI NA LEVI SO MARŠAL BULGANIN, SOVJETSKI ZUNANJI MINISTER ŠEPILOV IN EDVARD KARDELJ, PRI MIZI NA DESNI PA PODPREDSEDNIK MOLOTOV, KOCA POPOVIČ IN TOVARIŠICI PEPCA KARDELJEVA IN POPOVIČEVA J Naš lahkoatlet št. 1 Stanko Lorger ® • je v nedeljo na atletskem mitingu v • • Ljubljani pokazal, da je odlično pri- • • pravljen na olimpijado in mednarod- ® • na srečanja. — Izenačenje državnega • ® rekorda na 110 metrov z zaprekami ® • sta nam zagotovilo, da nas bo Stanko ® • letos častno zastopal. • Dobili so stavo Israelijevi iz Haife so nedavno dobili obisk iz Norveške. Gostje so posebno opazili, kako malo pijancev se opazi v Izraelu. Končno so stavili za steklenico Adom Atika (izraelsko rdeče vino), da bodo ob prazniku neodvisnosti, ko se bo mnogo plesalo in pelo, naleteli vsaj na enega opitega človeka. Drugega večera so se mudili Skandinavci, do smrti utrujeni zaradi iskanja doživetja in zaskrbljeni zaradi svoje stave, v bližini pristanišča. Popili so velikanske količine oranžnega soka in sode,'vendar niso našli nikogar, ki bi bil pijan. Iznenada so jim zasijali obrazi. Ob obrobnem kamnu je sedel človek, ki se je v vetrjču zibal in blebetal. Klepetaje so se mu približali, nato utihnili, potem se zakrohotali. Pol ure kasneje so izročili gostitelju steklenico Adom Atika, Mož je bil sicer pijan, vendar je bil Norvežan-mornar, ki so ga usmiljeno vrnili na ladjo. Sonce v rižu Salzo Goto, lastnik tovarne za optične izdelke v Tokiu, je iznašel aparat, sestavljen iz zrcalnih stekel; ki tehta 125 kg. S tem aparatom morejo presončiti 3 funte riža v eni uri. Prednost tega aparata, se zdi, je v tem, da dobe odjemalci zdravo surovo hrano, kadan dežuje. V Sydneyu so zaposlili ovce V Avstraliji sedaj množično uporabljajo ovce za košnjo travnikov. Pri tvrdki James Dennds si jih proti plačilu lahko izposodijo. Z njimi si prihranijo mučno delo. Samo v okraju Sydneya je trenutno zaposlenih 14.000 ovac v tej novi poklioni panogi. Lacoste išče denar Francoski minister za Alžerijo išče 80 milijard frankov, da bi odkupil zemljo, ki bi jo potem oddal v najem domačinom-muslima-nofh. Ta denar namerava Lacoste dobiti pri francoskih podjetnikih, ki imajo svoj kapital naložen v Alžiru. Namen tega kupovanja zemlje je v tem, d* bi se vsaj malo potolažila »žeja po zemlji«, ki jo izražajo domačini, ker se zavedajo, da so jih francoski kolonisti pregnali z njihovih lastnih posestev. »Atomska shizofrenija« Japonski zdravniki za duševne bolezni imajo nešteto bolnikov, ki bolujejo na tako imenovani »atomski shizofreniji«. Ti bolniki se bojijo, da bi postali žrtve atomskega napada, hkrati pa nočejo uživati živil, češ da so radioaktivna. Vojaške čepice Španska vlada je poslala v Maroko 20 ttsoč vojaških čepic, ki naj bd jih nosili pripadniki samostojne maroške vojske. Pred nekaj dnevi pa je tunizijska vlada zaprosila francosko vlado, naj ji preskrbi 20.000 francoskih čepic, ki naj bi jih nosili tunizijski vojaki. Francoska vlada doslej še ni odgovorila na to prošnjo. moldavsko republike. Vsa pot od prve Postaje pa do Moskve Je bila polna a|j ""enih sprejemov ln pozdravov. V Motil, ? Predsednik republike prispel v sobote "eh popoldne. ž ttl/,.Pk0-l ur Pred prihodom vlaka so se na ,OV,k(h uUcah, slovesno okrašenih s cvet-»ov vi zastavami- zbrale množice Mcskovča-»rlh a S,° nftslrPno pričakovali predsednikov »rkai ^a h0*!*-!! sami zo bili zbrani najvlšjl ' vniki Sovjetske svese s predsednikom prezidija Vrhovnega sovjeta ZSSR Klimen-tom Vorošilovim na čelu. Po pozdravnih govorih, ki sta jih imela predsednik Vorošilov in predsednik Josip, Broz-Tito, so se jugoslovanski gosti odpeljali v vilo Spiridonovko, kjer bo predsednikova rezidenca za časa bivanja v Moskvi. Ulice od kolodvora do Spiri-donovke so bile polne ljudi, ki so navdušeno pozdravljali Jugoslovansko delegacijo. Računajo, da Je predsednika Tita pozdravilo nad milijon Moskovčanov. V nedeljo so si jugoslovanski gosti v spremstvu Bulganlna. Hruščeva, Mikojana, Kaganoviča in drugih ogledali veliko kmetijsko In industrijsko razstavo v Moskvi, popoldne pa moskovski botanični vrt. Po ogledu botaničnega vrta so gostje prebili krajši čas na državnem posestvu v Sosnovki v bližini Moskve. Zvečer se Je predsednik republike v spremstvu Nikltc Hruščeva in drugih sprehajal po moskovskih ulicah Množica ljudi Jih je seveda spoznala in burno pozdravljala. V ponedeljek dopoldne Je predsednik Tito obiskal predsednika sovjetske vlade Bulgani-na, takoj nato pa prvega sekretarja CK KP Sovjetske zvez Nikito Hruščeva. Obiska sta bila vljudnostnega značaja; poročajo, da sta potekla v nadvse prisrčnem ozračju. Po obiskih je predsednik Tito položil venec na Leninov mavzolej, nato pa si je ogledal orožarno in Leninov muzej v Kremlju. 5 spominsko knjigo v Leninovem muzeju je predsednik republike napisal: »PREVZELA ME JE SKROMNOST V ŽIVLJENJU VELIKEGA LENINA. VSAK KOMUNIST MORA NE LE SPOZNATI NJEGOVE NAUKE, PAC PA TUDI POSNEMATI NAČIN NJEGOVEGA OSEBNEGA ŽIVLJENJA«. Po slovesnem kosilu pri predsedniku vlade Bulganinu, na katerem sta bili izmenjani zdravici, so jugoslovanski gosti popoldne počivali, zvečer pa so si v Velikem teatru ogledali slovesno predstavo »Laurencia«. V torek so se začeli uradni razgovori a sovjetskimi predstavniki. V sporočilu, ki so ga objavili po razgovorih, je rečeno, da so potekali v prijateljskem ozračju |n da se bodo nadaljevali. Opoldne je bil predsednik Tito s svojimi sodelavci častni gost na kosilu, ki mu ga je priredil HruŠčev, popoldne pa je Maršal obiskal moskovsko tovrano avtomobilov, kjer mu je nad 20.000 delavcev priredilo navdušen miting. Zvečer je predsednik republike priredil v vili Spiridonovkt slovesi.o večerjo za sovjetske gostitelje. Tako opoldne, kot zvečer so državniki izmenjali zdravice. Predsednik Tito si je danes zjutraj ogledal atomsko elektrarno sovjetske akademije znanosti, ki je okoli 120 kilometrov od Moskve. Popoldne so jugoslovanski gosti obiskali moskovsko univerzo, kjer so se sestali s študenti univerze in se z njimi dlje časa pogovarjali. Zvečer Je predsednik prezidija Vorošilov priredil svečani sprejem, takoj nato pa je predsednik Tito odpotoval na dvodnevni obisk v Leningrad Na tej poti ga bo spremljala stalna delegacija, ki jo je sovjetska vlada dodelila predsedniku v spremstvo. Pričakujejo, da se bodo p0 vrnitvi iz Leningrada nadaljevali politični razgovori med najvišjimi državnimi in političnimi predstavniki Sovjetske zveze in Jugoslavije. Press Fotoagentstvo SPREJEM PRI PREDSEDNIKU PREZIDIJA VRHOVNEGA SOVJETA ZSSR K. E. VOROŠILOVU. NA VOROŠILOVI DESNICI SEDIJO; PREDSEDNIK REPUBLIKE JOSIP BROZ-TITO, PODPREDSEDNIK EDVARD KARDELJ, SEKRETAR ZA ZUNANJE ZADEVE KOCA POPOVIČ IN MIJALKO TODOROVIČ; PRVI NA LEVICI JE SOVJETSKI ZUNANJI MINISTER DMITRIJ ŠEPILOV Dogodki preteklega tedna # NEW YORK, 30. maja. — V New Yorku se je sestal Varnostni svet, da bi ponovno proučil palestinsko vprašanje. V tem mesecu predseduje svetu jugoslovanski predstavnik dr. Jože Brilej. # MOSKVA, 1. junija. — Pre-zidij vrhovnega sovjeta ZSSR je sprejel ostavko zunanjega ministra Vjačeslava Molotova. Novi zunanji minister je Dmitrij Trofimovič Šepilov. # KAIRO, 2. junija. — Predsednik Abdel Naser je izjavil, da v Egiptu ne bodo dovoljene politične stranke, ker so le-te »agenti imperializma in elementi korupcije«. 9 PARIZ, 4. junija- — V Pariz je prispel indijski minister brez listnice Krišna Menon. Menijo, da namerava ponuditi posredovanje Indije pri reševanju alžirskega vprašanja. Francoska skupščina je pozno ponoči izglasovala zaupnico Molletu v zvezi z vladno politiko v Alžiru. 0 SAARBRtCKEN. — Posar-ska vlada je odobrila sporazum o Posarju, ki sta ga dosegla v Luksemburgu Guy Mollet in dr. Adenauer. # TANGER, 6. junija. — Maroški sultan Ben Jusef je odobril načrt, po katerem bo imel Tanger »prehodni status« v razdobju pred priključitvijo k Maroku. Beograd m Moskva Zadnje dni ni noben mednarodni politični dogodek pritegnil tolikine pozornosti svetovne javnosti kot obisk predsednika republike Josipa Broza-Tita v Moskvi; zaradi tega je stopilo nekoliko v ozadje zanimanje za ostalo dogajanje na mednarodnem torišču in časopisje — ne samo naše ali pa sovjetsko — posveča manj prostora n pr. sestanku štirih zahodnih zunanjih ministrov v Benetkah, napetosti na Cipru, situaciji v Koreji, obisku grškega kraljevskega para v Franciji in celo dogovoru, ki sta go Guy Mollet in dr. Adenauer dosegla glede Posarja. To zanimanje govori o pomenu, ki ga vsi pripisujejo poslanstvu, ki ga je nase prevzel maršal Tito. Iz dosedanjega poteka tega obiska lahko sklepamo, da bodo tudi politični razgovori dali tiste rezultate, ki jih želita prav tako jugoslovanska kot sovjetska vlada in politični vodstvi, se pravi, da se bo še naprej razvijala tista politična smer, ki je že od lanskega beograjskega sporazuma dokazala svojo korist in uspešnost. To misel je zelo jasno poudaril tudi predsednik republike v napitnici; ki jo je izrekel na kosilu pri predsedniku Voročilovu. »Načela medsebojnega spoštovanja,* je dejal maršal Tito, »suverenosti, neodvisno- , sti in nevmešavanja v notranje zadeve drugih, iz katerih izhaja (beograjska) deklaracija, so dale močno pobudo krepitvi prijateljskih odnošajev med našima državama in so že pripeljala do pomembnih rezultatov na gospodarskem, političnem, kul-turno-znanstvenem in drugih področjih našega sodelovanja...« Če bi hoteli, da bi bila podoba sedanjih političnih odnošajev med Sovjetsko zvezo in Jugoslavijo še popolnejša, potem bi morali opozoriti še na vrsto manjših dogodkov, ki pa po svoje karakterizirajo to krepitev prijateljskih zvez. Med te dogodke spada slej ko prej obisk sovjetske križarke »Kutuzov« in dveh rušilcev v Splitu, kamor je prišel na uradni obisk k Jugoslovanski vojni mornarici poveljnik sovjetskega črnomorskega ladjevja admiral Kasatonov; drugi tak dogodek je gostovanje glavnega moskovskega gledališča MHAT na jugoslovanskih odrih ob istočasnem gostovanju Jugoslovanskega dramskega gledališča iz Beograda v Sovjetski zvezi; v Moskvi je bila odprta razstava jugoslovanskega slikarstva, izmenoma pa sta prav te dni v obeh državah filmska festivala — v SZ jugoslovanskega, pri nas pa sovjetskega filma. Vsi ti dogodki dajejo nekak okvir političnim razgovorom v Moskvi, katerim posveča sovjetski tisk zelo veliko pozornost, kakor je bil tudi sprejem maršala Tita in njegovega spremstva v sovjetskem glavnem mestu nekaj takšnega, kar prebivalci Moskve ne pomnijo. Kaj lahko pričakujemo od teh razgovorov? Z obiskom predsednika Tita v Moskvi je še enkrat prišla do izraza doslednost jugoslovanske zunanje politike, se pravi tiste politike, ki je postala simbol vnetega prizadevanja za utrditev miru in za zboljšanje odnošajev med posameznimi državami in s tem na svetu sploh. To je tudi vzrok, da ves svetovni tisk — celo tisti del tujega časopisja, ki z nefcolikanj skepse gleda na to zbliževanje — pozorno spremlja moskovske razgovore, ker je pričakovati, da bodo prav ti razgovori dali nove pobude za plodnejše delo na mednarodnem torišču, upoštevajoč pri tem vse težave, ki se temu koristnemu namenu še danes tu ali tam upirajo. • Kot dokaz, kako se spreminjajo razmere na mednarodnem področju, bi morali navesti še pred kratkim podpisani sporazum med Jugoslavijo in Madžarsko. Ta sporazum je namreč rešil vsa pereča vprašanja, ki so doslej razdvajala Jugoslavijo in sosedno Madžarsko. Madžarska se je obvezala, da bo v roku petih let poslala Jugoslaviji blaga v vrednosti 85 milijonov dolarjev, kar gre na račun reparacij in trgovinskega dolga. Ta pogodba je nakazala širše možnosti za razširitev trgovinskih odnošajev med obema državama, hkrati pa je bil dosežen tudi sporazum o tehničnem in znanstvenem sodelovanju, kar znatno približuje obe državi. S tem je odpadel še en kamen spotike, ki je oviral naravni razvoj v Podonavju. Prav v tej zvezi pa bi kazalo omeniti še enega ali celo dva manj ljuba dogodka. Bolgari so spremembe, ki so se dogodile tako v Sovjetski zvezi kot tudi v nekaterih drugih vzhodnih državah, vzeli s precej lahke strani, se pravi — zelo površno. To se je pokazalo pri bolgarski parlamentarni delegaciji, ko so hoteli med »parlamentarci« poslati v Jugoslavijo tudi dva poslanca, ki nista bila nikoli naklonjena zbližanju in prijateljstvu z našo državo. Drugi primer je Albanija, kjer se tamkajšnje politično vodstvo le s težavo in obotavljajoče opri-jemlje nove smeri. Daleč bol) razveseljiva je vest, da namerava v kratkem obiskati našo državo posebna delegacija italijanske komunistične partije z namenom, da se podrobneje seznani z razmerami in uspehi z graditvijo socializma v naši državi. Medtem ko je Palmiro Togliatti, voditelj KP1, pokazal primer, kako je treba pozabiti na neprijetno in škodljivo preteklost, pa so na vodstvu francoske KP veliko okornejši in neradi priznavajo še tako očitne dokaze, da so bili glede Jugoslavije dolgo časa v bridki zmoti. In še en dogodek; slučaj je hotel, da je tik pred prihodom maršala Tita v Moskvo odstopil dosedanji in dolgoletni sovjetski zunanji minister Vjačeslav Molotov (ki pa je še nadalje ostal podpredsednik vlade) in da je bil za novega zunanjega ministra imenovan Dmitrij Sepilov. Odstop Molotova je naletel vsepovsod na velik odmev in komentarje, hkrati pa naj bi »mladi« Sepilov tudi kot oseba pomenil bistveno spremembo v sovjetski zunanji politiki. Sepilov velja namreč za elastičnega, prožnega diplomata s širokim obzorjem, se pravi politik, ki na) bi v sedanjem razdobju dinamičnosti v sovjetski zunanji politiki ustrezal vsem zahtevam, ki jih prinaša novo razdobje tako v sovjetski zunanji politiki kakor tudi v mednarodnih odnošajih. 2 «TT« • m d>iu e*»opianv-**j<>taisxo letle »Slovenila poročevalec« ? Ljubljen«* direktor Rudi Janhub* Urejuje uredb’*” odbor Glavni urednik Branko Babič oče govorni uredni* dr Duian Savnik. *» 11 odBovoreD rrano Plevel • Credoištvoi Ljubljana Tomšičev* ai * (pritličje). postni predal; ISO - T#i*f«,B ŠSŠ23 do H-SJ« On tern* Itev SS) • Naročniški oddelek. Ljubljana Kardeljeva ul I. telefon 2I-SS2 Naročnina: celoletna 0(10. polletna too din četrtletna W “ j** mesečn* ao din Posamezna ttev to din. • Oglasni oddelek; Llubltana Kardetie** ullea k telefon m nos • Številka tekočega rakun* or Komunalo* banki; 00-KB-s ? MS • Rokopisom Oe vračamo! ritZouA ' £aA/hy z mcJ!# ,dettatya> J&žcut HG/aaviJe. TioiJe o6€e&e,. ‘ 6e jiA oHcuioaJe z 6roičeno taka, Novi sovjetski zunanji minister 4 sSs. • ' >,V MM mm .s««..., Wm>: X i S ~ B flli if| ||v L T*** T V ^: Iggl \yfjmMm !®' - lllll flli llggflPa »sram?. : ~ gag . >[1$' P6*®* u ' »CLOVEK-PTIC« SE JE UBIL Med Tibetom in Indijo, v himalajski državici Nepal, so dvorni zvezdoslovci, ki tam kot v pradavnih časih vodijo vse državne posle, ugotovili, da je najugodnejši čas za kronanje 36-letnega nepalskega kralja 2. maj 1956 ob 10.43 po lokalnem času. Po umivanju v tonah snega s himalajskih hribov sta se kralj in kraljica na slonovem hrbtu odpravila v palačo Hanuman, kjer |u je čakaio 1500 povabljenih gostov in zastopniki 15 držav. To se mu še ni pripetilo ,š Leo Valentin je najbrž vedel za svojo usodo. Kakor Clem Sohn tik pred izbruhom vojne, se je tudi Valetin ubil pri nastopu, ki ga je priredil pred 100.000 gledalci v Liverpoolu. — Pred letom dni mu ni uspelo, da bi- izvedel svoj nastop. Zato pa je obljubil, da bo dokazal, nj »ni lažnjivec«. Kako se je zgodila strašna nesreča, opisuje neki reporter lista »Daily Mail« ki je bil v letalu, iz katerega se je Leo Valentin spustil. Letalo tipa Dakota, ki naj bi vzletelo z drznim »človekom - ptico«, se je zamudilo z odletom, kajti Valentin je še popravljal eno svojih kril. Krili sta merili po meter dvajset v širino. — Valentin je sedel na svojem sedežu v letalu in je bil zelo razburjen. Ko se je letalo dvignilo na višino 2500 metrov, je pilot pozval Valentina naj si pripne peruti. Cez hip je dal znak, naj odskoči. Valentin pa mu je odgovoril, da še ni pripravljen. Letalo Je napravilo velik krog in se potem vrnilo na isti kraj. Valentinu ta kraj ni bil všeč in pilot je moral še nekaj časa manevrirati; naposled se Je Valentin vrgel skozi odprtino. Toda tedaj se mu je leva perut zataknila. Kosci lesa, iz katerega sta bili peruti napravljeni, so leteli na vse konce. Od tega udarca je Valentina zaneslo k repu Dakote. Tu se je že drugič ‘močno zaletel. Brž nato je začel hitro padati, Cez tri sto metrov smo zagledali njegovo padalo. Toda namesto da bi se odprlo. je bingljalo nad njim v obliki plamenice. Hip zatem se je Leo Valentin z glavo naprej zabil sredi nekega polja. »Clovek-pti-ca« je bil mrtev. Zapustil je ženo in hčerko. Leo Valentin se je rodil leta 1920 v Franciji, med vojno je bil padalec, po vojni pa je kot športni padalec dosegel svetovni rekord v skoku s padalom; skočil Je z višine 7200 metrov, padalo pa je odprl šele v višini 610 metrov nad zemljo, t. J. po 113 sekundah prostega pada. Na ŠVEDSKEM N/ DEKLET Znanost stoji pred zagonetko. Zadnja deklica, ki se Je rodila v nelkem kraju na Švedskem, je danes stara 14 let. V neki družini imajo že 20 sinov. Pa tudi v ostalih krajih Evrope so v večjih mestih ugotovili, da otroško perilo za dečke poide, medtem ko ono za deklice preostaja. Vse kaže, da so na siplošno rojstva dečkov v porastu. Kot vse kaže, bodo prihodnje generacije moških le s težavo našle partnerice in bo s tem žena spet pridobila precejšnjo veljavo in se Ji bo dvignil ženski ponos. Nastopila bo zopet doba trubadurjev. Po velikih vojnah so že opazili tak pojav. Ni se bati, da bi bilo preveč moških na svetu, ker narava sama regulira in uravnoveša potomstvo. Mlada francoska filmska igralka Alta Riba |e prišla v Cannes — kot mnoge druge — zaradi reklame; na prvi jadrnici, ki jo je našla v pristanišču, se je pokazala radovednim očem in fotografskim aparatom v »radodarni« kopalni obleki. Nekaj podobnega kot naš Aleksič je tudi Jim Crossini, ki se zna v najkrajšem času rešiti najbolj kompliciranih vezi. Pri zadnji predstavi v Manchestru mu je šlo pa kar za nohte. Kot vedno so ga trdno zvezali, polili obieko z bencinom in obesili za noge. Njegova umetnost je v tem, da si sam naglo strga gorečo obleko s ifu Sa' Torfa dež ie v M°nchestru napojil vrvi, da se Im ni mogel rešiti — in tako se je Crossini spremenil v gorečo bakljo. Njegov presunljivi krik: »Rešite me! orim!« je preplašil gledalce In hitre roke so mu v zadnjem trenutku rešile življenje. Industrija čudežev m IIP iBm 1 - Hlač j c notetje Kdo se še ni zabaval ob pogledu na mlade mucke, ki se znajo tako prikupno poigrati med seboj. Neki fotograf si je privoščil vrsto posnetkov mačjega para ter jih pokazal akrobatom in plesalcem. Ne, takšnih s tvari mi ne zmoremo!« so odlo~:io zatrdili plesalci, potem pa sta se le našla dva in pokazah, da niso ljudje nič manj sposobni m-w,h norčij kot mucke came. • * .* * v- NOVA MODA NA KITAJSKEM im Pipu ' S' ' <£ Ni še dolgo tega, kar je neki višji kitajski uradnik dejal: »če zagledate v centralnem moskovskimi gledališču siv ali čm oblak ljudi, je to gotovo kitajska delegacija.« To so bile prve besede, ki so dale slutiti, da se pripravlja na Kitajskem ntodna sprememba. Letošnji 1. maj je pokazal, da skuša vlada privaditi ljudi na novo modo, ki je bolj po zahodnem vzorcu. Na tisoče mladih deklet je prvič korakalo v paradi ne v brezobličnih hlačah prejšnjih let, marveč v živih krilih in tankih bluzicah. Toda to še ni vse. Istočasno so v Pekingu. Šanghaju, Kantonu in drugih večjih mestih priredili velike modne revije, kjer so sicer še govorili proti tesno se prilegajočim oblekam In visokim petam, pokazali pa tudi najbolj tesne obleke in najvišje pete. Zato danes elegantna dama na ulicah Pekinga ni več izreden pojav. Da znajo Kitajke nositi pridobitve nove mode, nam nazorno kaže naša slika. - 7 PIČLIM LETOM JE NA MEDT- tv5?KI fakulteti SORBONE dosegla Va, T0RAT 34-LETNA GOSPA TEREZIJA Wu.OT- PROFESORJI SO POSEBNO PO-rr/V'ILI NJENO DOKTORSKO DISERTA-V KATERI JE RAZKRILA IN po- ir tp la lurSka »Čudežna, ozdrav- DISERTACIJA JE VZBUDILA ««UP IN VIHAR MED TISTIMI, KI SE OKORIŠČAJO Z LURSKIMI CUDEZI. čudežev v Južno-francoskem me-obfleim „®r?sla P° znanem dogodku, ki so ga hekai i ra7n' pisatelji In se ga Je pred Nihalu v P°’astlla tudi filmska Industrija. Senda J10 s,a let’ °dkar se Je razširila le-fous »a , Stlrlna.)stleina Bernardka Soubi- Pravi i rtala Marijo. Štirinajst dn' po tem, Ovirati nila' v votlini v Lurdu začel 'Jenia s,udenec, ki povzroča čudežna ozdrav-taklh 'n. ?at’kan Je doslej priznal Štirideset hiilHnrtV^Plavljenj. Vsako leto prihajajo v Lurd *Wvl» Jamarjev In tisoči takjh, ki ondi Iščejo In „ ;a- Samo v letu 1954 Je b’lo v Lurdu tri da i ^"'.lana gostov. Potemtakem ni čudno, dane, * d pri svojih 14 tisoč prebivalcih hov! ,irt, 25fl hotelov. 111 Izu votline Je nastal »»a. Tn Cista Nad Vn.tlinn to untclr.. hu »f 1 illcjl. žraven .Pf^ta Nad votlino Je gotska bazilika, Procesu Pa e11!> cerkev. Tod se pomikalo 'čudeži votlini, kjer se potem dogajajo ,”l|lli on h!0 katoliške publikacije, razširjene v Nema.,.? 1,0 svetu vedo povedati, da se Je °trok ,, a eosllila 1844 kot prva Izmed osnPh deset T “kožni mlinarski družini. Ko JI Je.bilo hali- **• Je morala družina Iz mlina In Je »rja rit vet.! e v bivši letnMnlel. od 11. febiru-Pajstkrrt I6; JuH.la 1*58 le Bernardka o«em- Je umni v dela MarHo. Petintrideset let stara ati » aprila 1879 v samostanu v Never- »včtnieo mbra 1933 Je Pila razglašena za *V Ka,T je UGOTOVILA DR. TEREZA VALOT? rt°Knala. da navedeni podatki vairw ,?* p° k| ga Je na*la Tereza ntso tole: RwnardWnl starSI Velike- hajemniFcI. marveč lastnik' precej ka n,pa milna v Bolyju. Ko Je prišla Bcrnard-Vitu ' s,ii *»*ia zakonca Soublrous na glasu hoi - • Propad tn revSčIno Je zakrivil alko- Nlla nlr r,‘za Valot sklepa liz tega. da Je Znala nardka dedno močno obremenjena. NI Adeir "'',0'satl ne brati, pač pa Jo Je župnik 'ekian,,. ollznjl vasi temeljito poučeval o ka-•log« a duhovnik Je opravil odločilno u v Zgodovini lurtkih čudežev. Dr. V*lo- tova poroča, da so ravno tisti čas, ko Je Bernardka hodila k župniku, na Francoskem mnogo govorili o raznih prikaznih Marije, ki sta Jo videla dva otroka v vasi La Salette. Župnik Ader se je kajpada tudi močno zanimal za ta dva otrotka in Je Bernardki o tem goreče pripovedoval. Drugi možak, ki Je opravil važno vlogo v zgodovini lurških čudežev, Je že davno umrli zdravnik doktor Dozous. Tega obdolžuje Tereza Valotova, da Je bil kratkomalo slepar. Slišal Je pripovedovati, da Je Bernardka v votlini, kjer Je videla prikazen, grebla z rokami zemljo In luknja sc Je kmalu napolnila z umazano vodo. Pila je Bernardka, sl umila obraz in Jedla krešo, ki raste v tel votlini. Potemtakem ni privrel na dan čudežni vodnjak, marveč studenček, ki Je Ml plitko pod zemljo. Razširili pa so ga verniki, ki so naslednje dni tu Iskali zdravja. Bernardkin privid in votlina sta Po nekaj tednih utonila v pozabo. Tedaj Je Iznenada stopil na plan dr. Dozous ih Je razbobnal. da Je z vodo v votlini ozdravil nekega slepca. Njegovo poročilo je razburilo vso Francijo: lahkoverno ljudstvo Je vsepovsod govorilo o čudežnem vrelcu v Lurdu. RAZKRINKANI DOKTOR DOZOUS Dr. Tereza Valot Je našla knjižico, ki Jo Je napisal dr. Dozous že leta 1852; torej pet let prej. preden le imela Bernardka privide. V svoji knjižici Je hvalil mineralno vodo Iz Cau-teretsa, ki zdravi vse bolezni — od sifitide do sladkorne. Toda doktor Dozous se Je urezal. Mineralna voda mu ni prinesla bogastva. Vrnil se Je v Lurd. O tem. kako Je tu nastopil, navala dr. Valotova poročilo, ki ga le napisal lurškl državni tožilec Dutour 26 aprila 1858! »Iznenada se Je pojavi! neki zdravnik, čigar početje Ima hude posledice. Doktor Dozous Je bil prej zdravnik v lurškl bolnišnici; toda pred dvema letoma so ga brez odpovedi odpustili. Trdijo, da te zaradi tega še danes razsrjen. Hudo Je tudi zameril, ker ga niso sprejeli v tričlanski zdravniški kolegij, ki naj bi napisal za policijskega prefekta poročilo o duševni in telesni konstitucij! Bernardke Soublrous. Brž ko Je doktor Dozous zvedel, da Je to poročilo ugodno. Je takoj obrnili plašč po vetru, medtem ko Je prej zatrjeval, da so prividi nesmisel tn da Je Bernardka ponipiavka.« Doktor Dozous, ki torej ni uspel s slatino v Cauteretsu, Je zdaj iznenada napisal poro-čtl,, o tem, kako Je ozdravil svojega starega pacienta Bourletta. Oznanil Je; »Bouriette, ki Je zaradi mrene na očeh popolnoma oslepel, M J« umil oči • čudežno vodo, Iznenada, Je DR. THERfiSE VALOT PR A Vit »NOBENEGA CUDEZAI« spet spregledal In h m«"! 1» ml pripovedoval o tem čudežu.« Sprctinjakovič Dozous^ ie poslej izkoriščal vsakršno juriloinoot, 4U J« DobaiaJ v žep pioa vizije pri velikem dotoku denarja, kt so ga prinašali romarji v Lurd Ko Je hotela cerkev kupiti prostor okoli votline, se Je doktor Dozous lastniku zemljiBča naravnost obesili na vrat. In ko je bila kupčija opravljena, je zahteval 5% provizije, saj je vendar on »odkril votlino in s tem dvignil njeno vrednost.« Po skrbni raziskavi Je Tereza Valot ugotovila, da Louis Bouriette sploh ni bil slep, marveč Je le slabo videl. Zato prihaja do naslednjega zaključka o prvem čudežnem ozdravljenju v Lurdu: Trdno sem prepričana, da nista bili ne Bernardka ne Marija tisti, ki sta spravili prvi čudež v svet. To sta opravila doktor Dozous in Bouriette. Ko je doktor Dozous trdil, da Je bil Bouriette popolnoma slep in Je z lurško vodo spet spregledal, je bil prvi čudež tu. Potem se Je z lahkovernostjo ljudstva takoj pričela — verižna reakcija.« VEC ROMARJEV, MANJ OZDRAVLJENJ Kako se Je »verižna reakcija« razvijala, povedo statistike, ki Jih navaja Tereza Valot v svoji disertaciji. Leta 1852 Je bilo v Lurdu 50 tisoč romarjev. Stlri leta pozneje že sto tisoč. Pred šestimi leti pa Je Lurd preplavilo blizu dva milijona romarjev. Toda medtem ko število teh narašča, stalno nazadujejo »čudežna ozdravljenja«. »TO NISO URADNA GLASILA,..« Pri svodih raziskovanjih je na.šla Tereza Valotova dokaze o tem, kako Je prišlo do nasprotja med lurškiml zdravniki in zdravniki Iz drugih krajev. Za primer navaja doživljaj monakovskeg-, zdravnika dr. Aignerja, ki Je prišel v družbi profesorja filozofije Chideja leta 1912 v Lurd raziskovat »čudežna ozdravljenja«. Dne 22. avgusta 1912 je oMskal dr. Aigmer kolegij lurških »dravnikov, da bi z njimi pregledal ozdravljeoce. Pokazali so mu nekoga ki Je bolehal na srcu. Doktor Aigner In francoski zdravnik doktor Gouraud, ki se Je tudi tiste dni mudil v Lurdu, sta ugotovila. da možak kljub »čudežnemu ozdravljenju« še naprej boleha na srcu. Toda lurškl zdravniki so g* proglasili za zdravega. Drugi primer: Neka priletna gospodična Je predložila spričevalo lurških zdravnikov, da je Čudežno ozdravela po tuberkuloznem vnetju trenutne mrene. Kljub spričevalu ni mogla prepričati obeh zdravnikov. In ko sta zdravnika nato preiskala še tretjega ozdravljenca. ki se Je rešil pljučne tuberkuloze, sta pri avskultaclji razločno slišala šume v obeh krilih pljuč. Lurškl zdravniki so predstavili t« neke«« ©zdravljenca, ki M Ja čez noč otresel vnetja v kolku. Tedaj Je rekel na-vzočmi zdravnik dr, Thomas, prav tako tujec v Lurdu: »Saj se vendar še vidijo tuberkulozni abscesi. k j niso ozdravljeni, Ti naravnost bodejo v oči!« Ko sta doktor Aigner in profesor Chido drugi dan prebirala turški tisk, sta osupla ugotovila, da so vsi trije časniki poročali o petih novih čudežnih ozdravljenjih: zdravniški kolegij je vseh pet bolnikov prejšnjega uradno priznal za »ozdravljene«. V tisku sa je srčni bolnik celo spremenil v Jetičnika, v katerem so se na tnah zaprle vse kaverne.. • Doktor Aigner in profesor Chide sa ogorčena pohitela k lurškemu škofu Schaepferju; »Kako morete trpeti, da objavljajo lurškl dnevniki takšne laži?« — »Kaj pa morem jaz zato!« jo vzkipel monsegneur Schaepfer, saj to niso uradna glasila!« KOMAJ, KOMAJ STA ODNESLA PETE .. t Se tistega dne sta morala oba znanstvenika Jadrno končati svoje raziskovanje. Hotelirji so zvedeli za njune kritične pripombe in so nahujskali prebivalstvo. Histerična množica ju jo hotela pobiti. Aignerju je uspelo pobegniti^ Chideja pa je moralo dvajset bolniških stre-žajev pospremiti do hotela. So Istega dne J® tudi on pobegnil itz Lurda. Tud) doktor Paul Dubols. profesor žlvčn® patologije iz Berna, Je izrekel uničujočo sodbo, ko Je natanko raziskal delovanje zdravniškega kolegija v Lurdu: »Bil sem presenečen, da sem pri teh zdravnikih kljub njihovi dobri veri naletel na takšno miselnost, da s° njihove ugotovitve v mojih očeh brez vsake cene.« Dr. Tereze Valotova ne oporeka, da pri raznih bolnikih stori dobra volja marsikaj dobrega. Za primer navaja poizkus, ki ga .1* Izvedel doktor Pierre Bourgeols leta 1948 na petih bolnikih v pariški bolnišnici Cochin Takrat se je dob‘lo »čudežno zdravilo« strepto-micim samn za astronomske cene. Ko so bolniki oblegali zdravnike socialnega skrbstva, naj Jih zdravilo s tem »čudežnim« zdravilom, Je dr. Bourgeois Izbral osem bolnikov in Jim namesto steutomicina vbrizga! nedolžno raztopino. Po šestih tednih se Je zredilo sedem bolnikov. Dva izmed njih. ki sta trpela zaradi vnetja v grlu, sta bila rešena vseh bolečin . ■ • In tako Je tudi v Lurdu: lahkovernih! nasedajo »učenim« katoliškim zdravnikom v Lurdu, ki njihovo voljo in sugestijo za svojo propagando. »IT« STRAN 7. VI. 1956 Pomanjkanje stanovanj ss. Nekaj zanimivih ugotovitev z vsejugoslovanskega posvetovanja o stanovanjski graditvi in statistič nih podatkov z razstave »Stanovanje za naše razmere« Pred desetimi dnevi je bilo v Ljubljani vštevši sistem kreditiranja, so tolikšna, da vsejugoslovansko posvetovanje o stanovanjski dovoljujejo začetek velike gradnje, na drugi strani pa industrijske in gradbene zmogljivosti niso tolikšne, da bi se lahko tega problema učinkovito lotili. Rešitev stanovanjskega problema zato ni odvisna samo od obsega in metod finansiranja, temveč tudi od sposobnosti, kako graditi poceni in naglo. I Vest Ljubljanč gTaditvi, srodi minulega tedna pa še letna skupščina Stalne konference mest FLRJ. V kratkem izvlečku objavljamo nekaj glavnih misli iz nekaterih referatov. % MILENTIJE POPOVIČ, CLAN ZVEZNEGA IZVRŠNEGA SVETA: Naša stanovanjska in komunalna gradnja 9ta zaostali za celotnim gospodarskim in družbenim razvojem, zaradi česar mora naša nova gospodarska politika vzpostaviti ravnovesje med pogoji za stanovanje in skupnim gospodarskim rasvo-jem. Finančna sredstva, ki so na razpolago, 0,4 parov delavskih čevljev ali 0,3 metre volnenega blaga ali 0,6 ton lignita. Kljub temu, da so se življenjski stroški povečali 11-krat, gradbeni pa celo 38-krat, je najemnina ostala približno ista. Odstotek najemnine v skupnih izdatkih družine je znašal doslej 3°/o, kar je precej manj kot pred vojno, pa tudi dokaj pod evropskim povprečjem. Več pozornosti obrtništvo Obrtniška proizvodnja v Sloveniji sicer narašča, vendar še ne toliko, da bi bila kos vsem potrebam. Tako so ugotovili v nedeljo na rednem letnem občnem zboru Obrtne zbornice LRS. Iz poročil na občnem zboru in iz elaborata o problematiki obrti, ki ga je sestavil odbor zbornice, je razvidno, da bi bilo v Sloveniji nujno potrebnih vsaj še 1187 obrtniških delavnic, predvsem manjših uslužnostnih obratov, ki bi zaposlil: 3500 noviih kvalificiranih delavcev. Zato bi bilo potrebnih 300 milijonov dinarjev investicij, medtem ko bi bilo treba za normalno zadostitev vseh potreb investirati 3 milijarde 600 milijonov in vključiti v obrt 12 tisoč kvalificiranih delavcev. Potrebe po obrtniških obratih niso povsod enake. V primerjavi s številom prebivalstva je obrt še najbolje razvita v ljubljanskem okraju, najslabše pa je v ptujskem in mariborskem okraju, pa tudi v koprskem, trboveljskem in celjskem ni mnogo bolje. Lani je bilo v Sloveniji v socialističnem sektorju ustanovljenih 132 novih obratov, medtem ko se je število zasebnih obratov zmanjšalo za 65; gre predvsem za majhne delavnice. Skupno je torej število' obrtniških obratov naraslo lani za 76, na novo pa je bilo zaposlenih 3481 delavcev, od česar odpade 2963 na socialistični sektor. Za razvoj obrti je bilo lani v Sloveniji določenih 875 milijonov. Za investicije je šlo 730 milijonov, medtem ko je 115 milijonov ostalo neizkoriščenih zaradi pomanjkljive dokumentacije. Obrtna zbornica se zavzema za olajšanje predpisov, ki zahtevajo pri prošnjah enako izpopolnjeno dokumentacijo kot za industrijo, čemur je mnogim obrtnim obratom težko ustreči; podobne olajšave glede dokumentacije že veljajo za kmetijstvo. Letos je za investicije v obrti določenih 1107 milijonov dinarjev. Razvoj obrti je v veliki meri odvisen tudi od vzgoje strokovnega kadra; zato je bila temu vprašanju posvečena velika pozornost. To vprašanje je tem važnejše, če vemo, da je v zadnjih letih od izučenih vajencev le približno šestina ostala v obrti, ostali pa so prešli v druge gospodarske panoge, zlasti v industrijo. Število vajencev je sicer še nekoliko manjše kot pred vojno, a stalno narašča (leta 1939 11.079 vajencev, leta 1945 7256, lani 10.646), ne zadovoljuje pa njihova razdelitev na stroke in po krajih. V nekaterih strokah (mizarski, mehanični, ključavničarski, eiektričarski itd.) je vajencev preveč, v druge (tesarski, kleparski, inštalaterski, krovski, kamnoseški, optiškl itd.) pa skoraj ni priliva. Zenska mladina se najbolj zanima za šiviljsko in frizersko stroko, kjer je prostih le malo učnih mest, najmanj zanimanja pa je za poklice, ki so jih bile ženske doslej pri nas nevajene, ki so pa za žensko mladino povsem primerni. — Nadalje se je v sami Ljubljani letos za uk v obrti odločilo le 156 mladincev in mladink, potrebnih pa bi bilo več kot 800 vajencev; na drugi strani pa se je v okolici Ljubljane prijavilo 658 mladincev, prostih mest pa bo morda 200. Rešitev tega vprašanja je treba iskati v vajeniških domovih in internatih. Razvoj obrti zavirajo razne težave, tako pomanjkanje raznih vrst materiala (urarska stroka odklanja 60 °/» popravil zaradi pomanjkanja nadomestnih delov), nadalje težave pri najemanju obratnih in investicijskih kreditov, pomanjkljivi finančni predpisi, pomanjkanje lokalov itd. Predvsem pa bi bil potreben obrtniški zakon, ki naj enotno uredi vse obširno področje obrtniške dejavnosti. * * • Te dni bo izročen v javno razpravljanje načrt zakona o delovnih odnosih, ki ga je pripravila skupna komisija Zvezne ljudske skupščine in Zveznega izvršnega sveta in ki naj bi uredil delovne odnose na vseh področjih družbene dejavnosti. Med drugim predvideva načrt, da bi sprejemanje in odpuščanje delavcev opravljala samo komisija delavskega sveta na predlog direktorja, vodilni uslužbenci pa bi se sprejemali po natečaju. Načrt stremi po zmanjšanju nadurnega dela na najmanjšo možno mero, plačevalo pa bi ge s 50-odstotnim poviškom v delovnih dneh, sicer pa s 100-odstotnim poviškom. Za nočno delo bi se enotno plačeval povišek 12,5"/». Dolžino letnega oddiha določa zakonski načrt po delovnem stažu, daljši dopust pa predvideva za mladince. Na nov način ureja zakon tudi disciplinsko in materialno odgovornost delavcev in uslužbencev, ki se bodo proti odločitvi disciplinskega sodišča lahko pritožili na redno sodišče. # MILOŠ MINIC, PREDSEDNIK OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA BEOGRAD: Pomanjkanje stanovanj pri nas ni pojav, ki je nastal šele po vojni, temveč je to ena težkih posledic, ki smo jih podedovali od stare Namesto socialne, ekonomska politika Najemnina je bila pri nas vse doslej neekonomska, često celo pod stroški eksploata- STANJ? STAN. SKLADA 1.1.19SS V ANKETIRANIH M?STIH IN V?ČJIH KRAJIH FLRJ D O 33,15: /4 nj( 1954. leta 5,05 odstotkov. Z večanjem narodnega dohodka se obenem večajo tudi zneski, namenjeni gradnji stanovanjskih poslopij, zato posveča letošnji družbeni plan temu vprašanju še več pozornosti kot doslej. B. 2>e-2>e PRIJETEN DUH RACIONALNA PORABA LEPO PENJENJE ODSTRANJUJE NEPRUETEN VONJ PO ZNOJENJU TELESA Nova rudna ležišča Strokovnjaki Geološkega zavoda iz Skopja so ugotovili, da je v Zahodni Makedoniji več novih nahajališč raznih rud. V okolici Ohrida so odkrili železni škriljevec, ki ga cenijo na 100 milijonov ton. Ze letos bodo začeli izkoriščati nove rudnike v Zvanu, pri Gostivarju in v Damjanu. »NIAK>Al » fABRlKA ČOKOLADE I BONBONA ^ E M U N TE« PAZITE NA NA* ZAŠČITNI ZNAK &TARK Proizvode tovarne NADA STARK dobite V »PEKARNI AJDOVŠČINA« na Gosposvetski cesti 7. Prva non-stop trgovina v Sloveniji IVICA ZAHODNA NIMČI1A HOLANDSKA ANglljA * SgANCIJA JUGOSLAVIJA 119 ■■ M(D VO\NO O P« VOJNI 16 |8!»«8tW!Hr tovarna TUL3EV IN KLOBUKOV MEN JANIN * A STRAN „TT|| P* 7. VI. 1956 " ■ 1 Za to vsoto smo lahko .eta 1939 nabavili: 373 kilogramov polbelega kruha ali 78 kilogramov svinjske masti ali 8,5 parov delavskih čevljev ali 6,1 meter volnenega blaga ali 4,7 ton lignita. Leta 1953 pa: 27 kilogramov polbelega kruha ali 3,4 kilograme svinjske masti ali ZGIEDU DRUGIH VEČJIH 5IE8T JE KONČNO SI.EDIT.A TUDI LJUBLJANA. TRGOVSKO PODJETJE »DELIKATESA. JE ODPRLO PRVO NON-STOP TRGOVINO V SLOVENIJI — DFLIKATFSNO TRGOVINO na TITOVI CESTI, NASPROTI GLAVNE POSTE. ODPRTA JE VSAK DELOVNI DAN OD B- UKE ZJUTRAJ DO 21. URE ZVEČER, PRAV TAKO TUDI OB SOBOTAH TAKO SI BODO LAHKO NASE GOSPODINJE, ZLASTI TISTE, KI HODIJO V SI V7.VO SE PREI) URADNIMI URAMI NABAVILE POTREBNA ZIVII.A ZLASTI PA BODO TEGA VESELI VSI IZLETNIKI. KER SI BODO LAHKO SE V SOBOTO POPOLDNE NAKUPILI SVF.ZA ŽIVILA IN POTREBŠČINE ZA IZLET. UPAMO DA BODO ZGLEDU »DELIKATESE. SLEDILA SE DRUGA PODJETJA ŠIROKE POTROŠNJE. ALI STE SE ZE PRIPRAVILI ZA VROČINO IN SI PRISKRBELI SLAMNAT KLOBUK. KI JE NAJBOLJ ZDRAVO POKRIVALO? NA ZALOGI IMAMO OBILNO IZBIRO VSEH VRST SLAMNIKOV za moške. dečke, deklice in ženske, za plažo ter pripadajoče slamnate torbice za KOPALNO SEZONO. »BEGE J« LJUBLJANA, C0P0VA 3 (Hiša Mestne ljubljanske hranilnice) \'.r'*"S ?' i ','r ,, - - ... agštoas, tor«-], da bova stegnila premrle roke nad toplo posodo, pa nič. Sploh je bilo v sobi malo pohištva. Nekaj skrinj in omaric, nikjer pa mize ali stolov. Malo v zadregi sva pogledala, kam bi sedla, ko so nama ie pokazali prostor. Posedli srno po nizkih blazinah, noge potisnili pod odejo jn se z njo pokrili do pasu. Zdaj se md je posvetilo. Pod odejo sem z nogami zadel ob nekaj toplega in to je bila lončena tara z žerjavico, ki sem jo prej zaman iskal po sobi. Kar šest nas je sedelo v krogu okoli grelca in vsi smo imeli noge pokrite z isto odejo. Menj se vse to ni zdelo nič praktično, ves čas sem moral noge držati skrčene, ker sem se bal, da bi v koga ne zadel. Poleg tega mi je bilo v noge vroče, v hrbet pa me je zeblo, tako da se res nisem počutil udobno. Premišljal sem in se nisem mogel načuditi Japoncem, ki večer za večerom prebijejo tako sedeč pod skupno odejo brez vsakega naslanjala. Bržkone je v poletnih dneh drugače in kar žal mi je bilo, da smo prišli pozimi, zlasti ker so naši gostitelji bili zelo prijetni in gostoljubni. Prinesli so k odeji nizko mizico, obloženo s keksi in sadjem. Najbolj sem se razveselil toplega čaja, pa tudi ta me je razočaral. Na Japonskem pijejo samo grenak taj. , „ - Med pogovorom sem opazil marsikaj zanimivega. Posebno me je začudilo, da dela Japoncem precej preglavic računanje. Povsod po trgovinah, uradih in tudi doma imajo nekakšno računalo, s katerim si pomagajo pri vseh štirih računskih operacijah. Uporabljajo jih za vsak najmanjši račun, n. pr. tudi za 12 +, 12. Ko sem na pošt) kupoval znamke, je uradnica pisala številko pod številko in pričakoval sem, da bo vse enostavno seštela in povedala račun. Toda ne. Vzela je v roke računalo in z njegovo pomočjo izračunala, koliko sem dolžan. Sicer je res, da so pri uporabi teh računal zelo spretni, saj sem prstom komaj •ledil, tako naglo so švigali po kroglicah. Tudi mojemu znancu, študentu ekonomije, računa- ilM ; KTSj &. tik*. ' NA JAPONSKEM... Naš prvi stik z Japonsko je bil zelo uraden. Na ladjo so prišli predstavniki oblasti in kar osem carinikov. Bili &o ®adyse resni, pravo nasprotje povprečnemu Japoncu, kil se stalno smeji. Kljub navideznim težavam pa so bille tormalnoslti še dokaj hitro urejene. Tedaj je na naši ladji nenadoma znašlo vse polno Japončkov. Poklonili so nam lepe šopke svežega cvetja, kar je prijeten japonski običaj, s katerim’ gostu zaželijo dobrodošlico. Med obiskovalci našega »Roga« je bilo tudi mnogo fotoreporterjev in slikanja ni bilo be konca ne kraja. Posebno radi so se sukal} okoli naših razbitih čolnov, ki so kazali sledove nedavno prestalega hudega viharja. Naslednjega dne so mesitni časopisi že objavili sliko »Roga« in našega komandanta. Bili smo edini tuji mornarji v luki, zato so v mestu vsi vedeli, kdo smo. S prsti so Kazali za nami in si govorili »Yugoislav«. Pet dni smo ostali v luki Hakodate. Mesto šteje 250.000 prebivalcev. RMte-gnjeno je velikem zalivu — odlični prirodni luki. Leži na najsevernejšem japonskem otoku Kokaido. Japonska je otoška država — vsega štirje Yečji in nekaj stt-o manjših otokov — im nje-na površina znaša približno 380.000 kvadratnih kilometrov. Je zelo gosto naseljena, zdaj ima okoli 89 milijonov prebivalcev, ki narastejo vsako leto za dober milijon. Ta ve-iiki stalni prirastek je eden najbolj perečih Jtooblemov Japonske. Le šestina ozemlja je plodna, vse drugo 80 gorovja, v glavnem poraščena z gozdovi. Zato pa so tu polja tako skrbno obdelana, kot najbrž nikjer drugje na svetu. Gnojijo 5ih z umetnimi gnojili in uspeh tega smotrnega obdelovanja je tako velik, da za vse ogromno prebivalstvo sami pridelajo potrebno hrano. Sicer pa so Japonci, kar se hrane tiče, zelo Skromni. Glavna hrana je riž. Meso je velika redkost, ker goveda skoraj ne redijo. Več je perutnine, ribe pa so skoraj prt vsakem obroku hrane. Ribarijo že dolga stoletja in vendar so morja okoli Japonske še zmeraj bogata. Ribolov je namreč skrbno organiziran. Lovijo načrtno, pri tem pa pazijo, da ne uničujejo ribjih hrstiišč/ Z ribolovom se ukvarja skoraj 2 milijona ljudi. Veliko rib izvažajo, zlasti v ZDA, še več pa jih predelajo v umetna gnojila. Med našim kratkim bivanjem v tej dalj-nji deželli simo se seznanili z mnogimi Japonci. Predvsem nas je iznenadila njihova Prijaznost in uslužno-at, ki je bila včasih videti že kot pretirana servilnost do tujcev. Seveda smo se težko sporazumevali. Le redki to bili, ki so znal; nekaj angleščine, drugih Jezikov pa sploh ne. Samo v evropskih restavracijah jn veleblagovnicah so skoro vse natakarice in prodajalke precej dobro govorile angleško. Presenetili sta nas odlična Postrežba in ljubezniv sprejem v vseh lokalih. Nikjer drugje nisem naletel na toldkšmo Pozornost in včasih me je že kar motilo Predolgo pozdravljanje ali zahvaljevanje. Preden je prodajalka blago, k.i sem ga izbral, zavila, ga nato spravila v škatlo, to spet topo zavila in nato vse skupaj na nek poseben in nenavaden način zvezala, sem že skoraj izgubil potrpljenje. Pfi tem opravilu Pa se je ves čas ljubko smehljala in neprestano ponavljala: »Thank you«, kadar je biio jn ni bilo potrebno. Nikjer po tirgo-Fanah nisem zapazil papirnatih vrečic, kakršne uporabljamo pri nas. Najbrž jih ne Poznajo. Ce je kdo nakupil več stvari in imel več zavitkov, mu jih je uslužna prodajalka še zložila na kvadratni kos plastičnega platna, zvezala robove skupaj in — odjemalec je dobil v roke pravcato culo. Kar smešno je bilo videti, kako smo se s tonii »piunkeltjčki« vračali na ladjo, razposajeno dobre volje, kajti tudi mil smo s« kmalu nalezli japonskega smeha. * » * Druga svetovna vojna j« Japonce precej prizadela. Vendar so se hitro opomogli. Zdaj je pri njih opaziti predvsem ame-riški vpliv, Američane radi posnemajo, naj-^ v načinu zabave, v glasbi in športu. P°ma, v družinskem krogu, pa so obdržali , vse sivoje stare navade In običaje, ki se jih nekateri tudi še v javnem življenju ne toorejo znebiti. Tako n. pr. v nobeno ja-P°nsko hišo ni mogoče vstopiti, ne da bi sl Ptoj sezuli čevlje. Sezuti se morate že na a&u, kjer čaka več parov copat, podobnih 0PanJ 57 bili:' ;:/':' > \ -J/ /' ^ • 'O/ 5R.£DIŠČ£» ZSMLJE obssc; NA SKVATORJU 40075,947 KM PREJ 40076,76-1 KM VOLK MED SOVRAŽNIKI... TUDI NJEGOVE DOBRE NAVADE ZBLEDIJO IN VRAČA MILO ZA DRAGO. UJET SE NIKOLI NE SPRIJAZNI Z USODO. KO SO SNEMALI LETOS V ITALIJI NOV FILM, KJER NAJ BI NASTOPILI TUDI VOLKOVI, SO JIH PRIPELJALI IZ RIMSKEGA ŽIVALSKEGA VRTA, TODA BILI SO TAKO DIVJI, DA SO JIH MORALI ZAMENJATI Z VOLČJAKI. nazai. namestniki poglavarja P® komajda opazno. Ce se volk iz približno sredine družabne lestvice drzne ogovoriti višjega od sebe, se mu ušesa povesijo še bolj. Ogovorjenemu pa se ušesa dvignejo tako. kot da bi bil sam poglavar Ali se vam ne zdi, da je včasih tudi pri ljudeh podobno? Tudi oči govorijo podobno. Široko odprte pomenijo više stoječo žival, skoraj pripTte. zadnjega reveža v tolpi. Okrog dvajset podobnih signalov so ljudje, ki se ukvarjajo z volčjo govorico, prevedli v »človeščino«. Ker pa nobeden izmed teh ne nastopa nikoli sam, ampak v zvezi z ostalimi, je lahko spoznati da ima volk precejšnjo moč izražanja. Zato lahko kot mi, spredaj grizejo in zadaj božajo — če navedemo samo ta primer Včasih se zgodi, da samo grožnja ali zunanji znak dostojanstva v tem razrednem boju, ne pomagata Tedai pride do boja in šele tedaj lahko človek vidi tisto, čemur pravi divja priroda spoštovanje kapitulacije Toda tudi ti dvoboji potekajo Po strogo določenih pravilih, zobje bliskovito hlastajo po nasprotniku, vrteči se krog obeh živali se glavo ln zmagovalec tega nikoli ne Izkoristi. Na dvorišču se bosta dva purana zaletavala tako dolgo drug v drugega, da bo slabši obležal plosko na tleh in s tem Jasno pokazal, da se hoče izognit, boju. Kaj pa, če pr.de do spopada med puranom in pavom? Pav ima popolnoma drugačne borbene navade. Nasprotnika kljuje namreč po glavi. In če se zdaj čuti napadem puran premaganega, se po svojem običaju pritisne k tlom. kar pav, kd te govorice ne pozna, izkoristi ln tako dolgo s svojima ostrogami in kljunom razsaja po nasprotniku, da iztisne iz njega zadnjo sled življenja Prav ta primer kaže. kje so meje živalskih moralnih zakonov. Veljajo namreč le za lastno vrsto vendar niso zaradi tega živalski zakoni nič manj občudovanja vredni. Mar se vam ne zdii zdaj nesmiselno govoriti o poživinjenem človeku, ko veste, kako strogi zakoni veljajo v živalskem jvetu. Znana je reč, da bi radi Američani izmerili vse, kar se da izmeriti. Zato je že kar čudno, da se niso že prej odločili, še enkrat zmeriti velikost naše Zemlje, saj smo ljudje kar slepo prevzeli številko, ki so nam jo zapustili naši predniki. V okviru geofizikalnega leta so zdaj Američani izdali uradno porčilo o zadnjih rezultatih meritev našega planeta, ki so jih dobili pripadniki sil, in sicer z najmodernejšimi Instrumenti, toda po metodi, ki so jo Grki iznašli že pred več kot 2000 leti. KOSTI IN LEVI Okrog leta 200 pr. n. št. se je grški matematik Eratosten odločil izmeriti obseg Zemlje s preprostimi geometričnimi metodami. Osnovni podatek, ki mu je pri tem služil, je bila razdalja med Sieno (današnjim Asuanom) in Aleksandrijo v Egiptu. Dela se je lotil s starodavnim izročilom o globokem vodnjaku v Sieni v Južnem Egiptu, čigar dno dosežejo sončni žarki samo ob poletnem solsticiju (med 20. in 22. junijem), kar pomeni, da je sonce tedaj točno nad Sieno. Razdaljo med Sieno in Aleksandrijo so tedaj že Izmerili. 5000 stadijev, kar je bila za tedanje čase nenavadno točna meritev. Potreboval je samo še en podatek. Tega sl je izmeril sam ob poletnem solsticiju, ko je meril dolžine sence, ki jo je vrgel navpični stolp v Aleksandriji. Ta senca je pokazala, da znaša kot, pod katerim so sončni žarki padli na zemljo pr! Aleksandriji, petdeseti del celotnega kroga, to je 7 stopinj in 15 minut. Tako je imel Eratosten vse podatke, ki jih Je potreboval. Proti celotnemu krogu je ostalo tedaj isto razmerje kot razdalja med Aleksandrijo in Sieno proti obsegu Zemlje. Rezultat se je glasil 250.000 stadijev ali po naše 40,582.876 km, kar je razmerbma točno. Američani so zdaj izmerili, da je obseg Zemlje čez oba tečaja 39,966.160 km. Do tega rezultata so prišli pravzaprav na isti način kot Eratosten, le da so povečali dolžino izmerjenega loka. Podaljšali so namreč razdaljo med Sieno in Aleksandrijo na razdaljo od Finske do Južnega rta Afrike, kar je več kot četrtina zemeljskega obsega. Podatke za ta lok so dobili iz različnih virov. Evropski del loka so izmerili že večkrat, toda najustreznejše rezultate so dobili v tajnih nacističnih geodetskih zapiskih, ki so jih Nemci zaklenili v zapuščeno klet na pol razpadlega samostana, v celico polno človeških kosti. Ta evropski del loka ima svoj konec na Kreti. Od tam naprej je merilo ameriško letalstvo lok do Severne Afrike nad morjem s hiranom, najmodernejšim elektronskim merilnim sistemom. Težave so se začele južno od Egipta, kjer so merilci prišli v afriško divjino. Levov je bilo povsod dovolj, vendar jih niso motili. Bolj nevarni pa so bili bivoli. Merilci so se izgubljali med visoko travo ln so morali vlačiti s seboj 30 m visoke stolpe iz aluminija, da so lahko zasledovali smer svojih meritev. Ko so končali, so stolpe pospravili in se pomaknili naprej proti še neraziskanemu področju. Zadnji kos poti med Kartumom in Ugando so izmerili leta 1954. POMOČ ZA SATELITE IN RAKETE Tedaj se je šele začelo naporno delo popravljanja grobih podatkov. Računanje je bilo tako naporno, da bi zanj potrebovali dolga leta, če ne bi imeli elektronskih računskih strojev. Tako smo dobili novo številko, ki sicer mednarodno še n« priznana — polmer Zemije na ekvatorju je 6378,260 km namesto 6378,383 kilometrov in Američani so navdušeni nad novo številko. Nekateri paničarji so se sicer ustrašili, da pomeni novi podatek krčenje Zemlje. Vendar je ta strah brez prave osnove in zna biti, da bo novo merjenje Zemlje s še točne,jšimi instrument« čez kakšnih sto let povedalo, da je Zemlja nekoliko večja kot nam danes pove ta najnovejši podatek. Pravijo, da bo že ta neznatna diferenca pomagala predvideti pot umetnega satelita, vojaški možgairi pa celo mislijo, da bo zdaj mnogo laže zadeti z raketami, ki jih vodijo na daljavo, ker končno le vedo, kako velika je naša Zemlja. pri nakupu Čevljev — kupujte le Čevlje znamke »astra« VE0NO LE čh/OE TOVARNE mmmm KER SO i 2 r ELEGANTNI TRPEŽNI tN.POCENI gL Naše prodajalne: v LJUBLJANI: Nazorjeva 6 Trubarjeva 22 v CELJU: Prešernova 8 v MARIBORU: Gosposka 20 in V. Je! J K KAKO SMO 2IVELI ® KAKO SMO 2IVELI • KAKO SMO 2IVELI • KAKO SMO 2IVELI • KAKO SMO 2IVELI • Severna Amerika: «7 VOLK JE NERAZPOLOŽEN i stran jj m %. vi. 195« 1 * NEKAJ KARAKTERISTIČNIH VOLČJIH FIZIONOMIJ. A - NORMOALNI IZRAZ VI&JE STOJEČE ŽIVALI; B - ZNAK PLAŠNOSTI; C - ZNAK GROŽNJE; D -ZNAK NEZAUPANJA. manjša in to traja toliko časa, da se manj izkušena ln slabotnejša žlvai prične umikati. Tedaj pa. ko je slabši dokončno ugotovil, da Je konec se zgodi nekaj, kar človeka preseneti. Kot bi trenili, se obe telesi pretvorita v negibna kipa. Živali se postavita ramo ob ramo se stisneta druga proti drugi z glavama v isti smeri. Oba renčita, zmagovalec v globokem basu. premaganec v tenorju. Potem se glava zmagovalca počasj obme proti »premagancu in njegov gobec se dotakne tistega dela premagančevega vratu, ki skriva najranljivejšo točko volčjega telesa veliko žilo. En sam bliskovit ugriz in bij b« konec. Toda premaganec se n« umakne. Njegova nepremičnost ln tzpo-stavljeitje najranljivejše točke pomenita kapitulacijo, ki Je zmagovalec nikoli ne izkoristi Ul ne ugrizne Nikoli je velika beseda In volkovi Je res nikoli ne prekršijo. Ce človek opazuje te »navidezne« boje na življenje in smrt se marsičesa nauči. Volk, kj začne že od daleč renčati Iti kazati beli venec svojih zob s tem že priznava svojo slabost, ln če se z« tem spusti v dvoboj, skoraj vedno podleže. Sicer se pa ljudje v pradavnih časih niso prav nitč drugače obnašali ob kapitulaciji. Tisti ki je spoznal, da je premagan. Je snel čelado, pokleknil pred zmagovalca 'n mu ponudil nezaščiten vrat na milost in nemilost. Do lod se obe zgodbi ujemata, toda v zaključku Je človek navadno zamahnil z mečem. Mogoče je ta razlika dokaz, kaj pomen! svobodna volja ki premaga vse običaje in družbene zavore, dediščino narave. Volk mora ubogatj naravo in zakone preteklosti, ki »e Jih ni mogel otresti, ker nima človekove svobodne volje Kadar se na ulici odkrivamo znancu gotovo ne mislimo da 1e ta običaj še lz časov, ko so naši predniki na ta način apelirali na sovražnikovo dobrosrčnost. ŽIVALI SO MIROLJUBNE Te volčje navade lahko danes opazujemo tudi prj psu, saj se niso. kot smo že prej omenili, niti naimanj soremenAle. Čudno pa 1e to. da kljub veri v borbo za obstanek, spoznavamo oh bleeketajočih se zobeh, divjem renčanju ln klobčičih žlvV.sklh teles nenavadno resnico: živali so pacIfMI. Ce tl ogledamo Dočetie dveh tujih martinčkov na vrtnem zidu b| opazili skoraj iste navada. Tudi tam slabši ponudi močnejšemu Okroglo 4 milijone let je preteklo, odkar se je čudno, opici podobno bitje postavilo pokonci na dve nogi od štirih, po katerih je dotlej koba-hlo po zemlji. Tako je moglo dvoje prostih udov uporabiti za iskanje hrane tn za boj z naravnimi silami. Potem se je — ne vemo kdaj — v glavi tega bittja pokazalo nekaj docela novega, nekaj, kar na zemlji dotistihma! ni eksistiralo: volja in ideja dela. Dvonožnik je iznašel ogenj, ne naučil artikulirano govoriti, da. se naučil tudi gledata čisto drugače kot druga bitja. V Evropi, Aziji. Afriki ln na Javi so našli doslej najstarejša človeška okostja ali vsaj njihove dele, »fosiiluje«, k| so pol milijona let, morda pa tudi milijon, čakali na odkritje v varstvu zemlje m kamenja. Na Javi (Plthecanlhropus), pri Pekingu (Sinanthropus), v Rodeziji ln v Neanderthalu nam je človek pred sto tisoči let zapustil svoj skrivnostni pozdrav: »Tu sem bil, tu sem živel.« V Ameriki pa niso našli še nobenega človeškega sketeta. nobene človeške kosti in nobene človeške lobanje, nobenega človeškega orodja ali sledi za njim, ki bi bila starejša od dvalset tisoč let. Veličastne kulture Indijancev Maya tn Aztekov v Srednji Ameriki ter Inkov v Peruju so marsikoga zavedle k zakjučku, da so morali biti takšni vrhovi človeškega ustvarjanja tn matija samo zaključek in končna stopnja dolgih epoh, da je moral človek živeti na teh tleh morda 30 ali 50 tisoč le• t.. v,...,\' . - m ,, J J 'Sodofota žena juiutuoUMicl J /7- Prod nekaj duervi »o American] odvrgli svojo poskusno vodikovo bombo' lz letala. V tej zvezi je zanimiva ta zgodba, ki pripoveduje, kako so sl Američani brž po koncu vojne prizadevali najti nekatere nemške fizike, ki so se J pod Hitlerjem ukvarjali z načrti za to strašno morllno orožje. Nemškega znati-■ T stvenika von Hasslerja in njegova oba n asistenta so 1. 1946 na čuden način od-j> peljali v ZDA. ■ eke noči v januarju 1946 sem se po kratkem dopustu vračala na Dunaj z vlakom, ki 3e kazal še vse sledi vojne. Drgetala sem od mra2a> ker so bila okna brez šip. Nabito poln vojaštva, je vlak pravkar privozil v sovjetsko cono. »Nekdo se plazi s strehe!« je zavpil ameriški narednik. Skočil je kvišku in z nekim francoskim vojakom sta zagrabila za par nog. Človek je brcal in brcal, da bi se otresel, a zaman. Omagal je in zvlekla sta ga v oddelek. Bil je majhen moški, strahotno bled in »delan. »Rusi me zasledujejo,« je sopel. Zmanjkalo mu je sape, sedel je in si mel Premrle roke. Cez trenutek se je mukoma dvignil in odšel na hodnik. Premočeni nahrbt-°ik je pustil na sedežu. Ne vem ali je vtis, da sem ga že srečala, ®li občutek, da je pripovedoval izmišljeno zgodbo, zbudil mojo radovednost: brž ko je odšel, sem podlegla skušnjavi in previdno Prebrskala nahrbtnik. V rajem so bile samo osebne potrebščine, ničesar, kar bi moglo Nemca identificirati. Ze sem nameravala odnehati, ko sem oparila, da iz enega žepa moli star pisemski ovitek. Bil je naslovljen na Hansa von Hasslerja. Tedaj se mi je posvetilo. Ta napol zmrzli begunec je bil Rudolf von Hassler, sin naoi-ttičnega fizika. Nekaj minut pozneje se je Vrnil v oddelek. Vlak se je ustavil na dunajski postaji, mož Je pograbil svoj nahrbtnik in se izgubil v fnnožici potnikov. Takoj za njim sem izstopila tudi jaz. Zaslišala sem vpitje. Iz voza so plahih ruski vojaki in me skoraj prevrnili, ko so drveli mimo mene. Počil je strel. Drhtela *em. Ali so Rudolfa von Hasslerja ubili? Nekaj dni pozneje se je zgodilo nekaj, kar •bi je odgnalo misel na Hasslerjevo družino. V neki dunajski bolnišnici sem našla bolnega »vojega brata. Toni je bil spoznal svoj pre-grešek. Povedala sem mu, da sva izgubila starše in pozneje mi je bil v dragoceno po-tooč pri taijrai nalogi, ki me je spet spravila s Hasslerji v stik. * * * Ob času ko sem našla Tonija, sem bila zaposlena pri Zdravstveni komisiji združenih narodov in obenem sem bila tudi tolmač za ruščino. Moj tovariš je bil mlad častnik Rdeče srmade, poročnik Sergej. Nekega večera so britanski člani komisije Pripravili »zakusko«. Sergej je prižel pozno. Povabili smo vse sovjetske častnike, a prišel Je samo Sergej. Brž ko je vstopil, nam je bilo jasno, da je že precej globoko .pogledal v kozarec. Pozval me je, naj trčim z njim, in hvalil lepoto in pridobitve svoje domovine. Mrzel pot me je oblilj ko je šepnil: »Kmalu homo imeli učinkovitejše orožje, kot je vaša atomska bomba: vodikovo bombo«. Danes seveda ves svet govori o tem strahotnem orožju, toda leta 1946 so bila razisko-Vaoja za vodikovo bombo komaj v prvih začetkih in spadala so med najbolj skrbno ču-v«ne tajne. ,ge bolj me je razburilo, ko je pijani Sergej Pripomnil; »In imamo tudi že mladega Has-&ieil1ja, saj yeste, znanstvenikovega sina.« Torej-^odpifrJtfifti mož z vlaka, ni bil mr* tev, Ujeli *o ga'Husi. Ponoči sem dolgo razmišljala in se »pra-ševaia. kako naj ravnam, šele ob zori sem ^dremala. Zjutraj sem se odločila: k šefu hunajske britanske tajne službe pojdem in •Pu vse povem. Sprejel me je kanadski polkovnik, me brez Prekinjenja poslušal in slednjič vprašal: »Ste to še komu drugemu povedali?« Zanikala sem. »Ali na Dunaju kdo ve za vaše delo pri jedrskih raziskavah in za vaše poznanstvo s «assler jem?« »Ne.« Polkovnik me je odslovil z naročilom, naj o vsej stvari molčim kot riba, in pristavil, da se bova kmalu spet videla. Vrnila sem se k svojemu poslu in skrbela za Tonija, ki se je po tifusu le počasi popravljal. Nekaj dni pozneje sem bila v kavami, kamor je zahajalo vojaštvo štirih, okupacijskih sil. Šla sem mimo mize. kjer sta sedela dva moža in se tiho pogovarjala, Na mah sem se zdrznila, ker so me presenetile rusko izgovorjene besede: »Ni moja krivda, če Hassler...« Ostali del stavka se je v kavarniškem hrupu izgubil. *** Drugega dne so se pri konferenci sešli nameščenci Zdravstvene komisije treh zahodnih velesil in nekaj sovjetskih. Bila sem tolmač. Proti koncu seje je naš častnik nekaj vprašal Rusa, ki je dotlej molčal. Ko je odgovoril, sem ga bolj pozorno pogledala in prepoznala v njem človeka, ki je prejšnji večer v kavarni omenil Hasslerjevo ime. Po sestanku sem šla v glavrai stan in vprašala za kanadskega polkovnika, ki me je nemudoma sprejel. Bil je .prisoten tudi neki ameriški oficir, a polkovnik je dejal, da spričo njega lahko govorim. Ko sem povedala svojo zgodbo, je Kanadčan rekel: »Prav danes smo vas nameravali poklicati. Z ameriškim tovarišem vam nekaj predlagava. Razume se,, da lahko sprejmete ali odklonite, kakor pač hočete. Stvar je takale: mi iščemo najznamenitejše nemške znanstvenike, da bi jih dobili, preden se jih polaste Rusi. Zlasti bi radi našli Hansa von Hasslerja in njegova asistenta Dorniga i n Kellermana . .. Vi poznate Hasslerja in srečali ste sina Rudolfa. Poiščite Rudolfa in skušajte dognati, kje je njegov oče.« Ponudbo sem sprejela in tako postala tajni agent. Tako sem proti koncu februarja 1948 sedela s. kovčkom ih sniučmi v vlaku, ki je vo-. zil preko meje, na poti v vas Gloggnitz v ruski coni. Moji novi šefi me niso slučajno poslali v ta kraj. Pri tisti konferenci je bil neki britanski častnik povprašal poročnika Taraveskega — moža, ki je imenil Hasslerjevo ime — po bolnišnici v Gloggnitzu, kar je spravilo Taraveskega v vidno zadrego. »Ali Imate tam tifus?« je poizvedoval britanski častnik. Rus je nekaj mrmral, češ da tam ni več bolnišnice, preuredili da so jo v stanovanja. V listnici sem imela precejšnjo vsoto avstrijskega denarja, člansko izkaznico smučar- skega kluba, naslov kmetije, kjer so sprejemali njegove člane na stanovanje in ponarejene osebne listine. Postala sem Johanna Berger, stara 27 let, rojena 10. 3. 1918 v Černo vicah. * » * Pričenjalo se je mračiti, ko je dunajski vlak zapeljal na gloggniško postajo. Nosač je vzel kovček in mi priskrbel sani. Ko sem prispela do kmetije, se je bilo že znočilo in za vaškimi okni so mežikale luči. Na precej oddaljenem griču se je osvetljena od žarometov dvigala skrivnostna bolnišnica. Vse je kazalo, da je Rudolf tam. Na Dunaju so mi naročili, naj najdem prej sina, da bom po njem zvedela, kje je oče. Za ljudi sem bila v Gloggnitzu na počitnicah. Večkrat sem se na smučkah potikala okrog, bolnišnice. Po enem tednu previdnega skrbnega opazovanja in poizvedovanja sem našla ne le možnost dobiti stik z Rudolfom, imela sem tudi že predrzen načrt za pobeg. Pri izdelavi so mi pomagali hribovski kmetje. Prejšnji večer sta mi dva moža, ki sta vozila les v zapor, potrdila, da je Rudolf von Hassler tam: zaposlen je v kuhinji. Po domačinih sem poslala Rudolfu sporočilo, mu razložila svojo namero in označila datum. * » * Določenega dne sta moja avstrijska pomagača, kmet Geber in sin, s sanmi odšla od doma, kjer sem tudi jaz stanovala. Kot vsako jutro sta oddala v bolnišnico drva in odpeljala sode z odpadki. V enem takih, sodov bi morala pripeljati Rudolfa. Nestrpno sem pričakovala njun povratek. Slednjič sem zaslišala sani Im nekaj minut pozneje sta Avstrijca izvlekla iz pomij čudno bitje v jetniški obleki vso glavo pokrito z gnilimi olupki: Rudolfa. Povedala sta mi, kako Je bilo. Ob osmih se Je Rudolf Javil. Ko sta Geberja prišla. Je avstrijski mehanik povzročil, da je razneslo kotel. To Je pritegnilo splošno pozornost. V tej zmedi so Hassileria potlačili v smetnjak i*> stresli nanj odpadke. Sedaj ga Je bilo treba spraviti čez mejo. Ravno takrat je bila motociklistična dirka. Na nekem mestu so se dirkači zelo približali meji. tam naj bi švignil čeznjo. Priskrbela sem mu vso opremo. Povedala sam mu, zakaj sem mu pomagala pobegniti: zato da bi zvedela, kje je njegov oče. Bridko sem bila ratočafana. ker ni vedel, kje sta po porazu Nemčije ostala oče in mati. Edini podatek, ki sem ga od njega dobila, je bil naslov neke materine prijateljice na Dunaju. Nato Je odšel in zvedela sem, da je prišel čez mejo, a neki ruski stražaT Je streljal za njim in ga ubil. Pokazala sem svojim šefom listek z naslovom, ki mi ga je bil dal Rudolf. Ameriški polkovnik Ransor Je takoj vzkliknil: »Anne Marie Haas! To žensko poznam po Imenu, sestra Gustava Kellermanna Je, Hasslerjevega pomočnika.« Se tistega dne sya se . s Tonijem lotila . Iskanja. V naznačeni hiši so nama povedali, da se je pred šestimi mčšecl Anne-Marie izselila neznano kam. Samo to sva zvedela, da se Je preživljala kot kabaretna pevka. Hišnica se je spomnila, da Je imela neka.1 reči spravljenih v kleti. Planila sva doli, a nisva ničesar našla. Kar se je nato zgodilo, bi lahko služilo za slab detektivski roman. In vendar me je nekaj najdenih koščkov lepenke privedlo na pravo sled. Razočaran zaradi neuspeha, Je Toni Jezno brcnM v smeti, ki so ležale na podu in pokazalo se je nekaj koščkov' kartona, pobrala sem jih, bilo jih je približno tucat. Obračala sem jih na vse strani, a nisem bila nič bolj pametna. Dala sem jih Toniju, ki je kmalu odkrili, da se trije zlagajo v košček poklicne osebne izkaznice. Na njem sta bili dve tiskani vrsti. V zgornji sva razbrala: »La... dore« in v spodnji: povabilo«. Zaključek je bjl na dlani: najti morava nočno zabavišče, ki se je imenovalo: »La. .. doze.« In res "sva staknila kabaret, »La Servante Doree«. Vino je bilo na srečo pitno in natakar klepetav. Vprašala sva, če bo kaj programa. Pač: španski plesalec, par akrobatov im nemška pevka, ki ji pravijo »slavček«. Toni Je vprašal, kdo je to a natakar je vedel samo za ime: Anne-Marie. S Tonijem sva se spogledala, ko sta sedla za sosedno mizo dva Rusa. Eden izmed njiju mi ni bil neznan, bil Je Toraveski. Očitno sta tudi onadva iskala Anne-Marijo. Sepetaje sva se s Tonijem sporazumela, da bova dala natakarju dobro napitnino v zameno za namig, kdaj bo Anne-Marie zapustila zabavišče. O polnoči je pela, In se potem vrnila v svojo ložo. Sele ob pol treh nama je natakar dal dogovorjeno znamenje: postavil Je na našo mizo čist pepelnik. Prepustila sem Toniju opazovanje Rusov m se naredila, ko da grem v toaletne prostore. V resnici sem šla naravnost k stranskim vratom. Ze čez par trenutkov je prišla Anne-Marie, Sledila sem ji. Tedaj sem začula še druge korake za nama. Bila sta Rusa. ko sva prišli na trg. kjer je stala velika fontana, se Je Anne-Marija spustila v tek. Nenadoma Pa Je utihnil šklonot njenih pet, ko da se Je udrla v zemljo. Ze sem se prestrašila. da sem jo izgubila, ko Je Izza oblakov posvet‘1 mesec in za hip razsvetlil vodnjak. Anne-Marija je sedela ob kinu Venere in objemala boginjo okrog pasu. Čudovito skrivališče! Ko sta Rusa prišla iz ulice, le bilo spet temno. Ko b« vsaj Toni, ki Je gotovo Rusoma sledil, prišel! Nameravala sem namreč odvrniti pozornost Rusov. Podila sta se za menoj skozi mnogo utle. vse dokler nisem prišla v zavetje hotela Astrid. Od tam sem šla skozi zadnja vrata spet k vodnjaku, kjer sem našla Tonija v pogovoru z Anne-Marijo. Ko naju je pustila, se je Toni radostno obrnil k meni: Povedala ml le. kje Je Keller- mann. Natakar je v nekem hotelu v Halleinu. Jutri poideva tja.« » » * Drugo Jutro sva res odpotovala v Halleim in tam v hotelu »Krone« je bli Kellermann, kot je rekla njegova sestra Dolgo sva premišljala, kakšno pot naj ubereva. Odločil je drugo noč Kellermann sam. Legla sem in zaspala, ob 11 me je pa Toni zbudil, češ hitro se napravi, greva Dve minuti kasneje sva že stala pred hotelom. Molče mi je pokazal postavo, ki se je počasi oddaljevala hodeč vzdolž ceste. Bil Je Kellermann. oblečen v »žabo« tn pokrit s čepico. V rokah Je držal valjast zavitek, ki ga je zelo skrbno nosil pokonci. Jasno Je bilo, da se ga boji stresati. Zakaj, sem se spraševala Ko je stopil pod ulično svetilko, sem zagledala, da iz zavitka vstaja dim alt par:, in imela sem odgovor: topel obed. seveda. Toda za koga? Da b| to zvedela, ni preostaialo drugega, ko da mu slediva Mahoma se Je Kellermann ustavil pred kako smo živeli • kako smo živeli • kako smo živeli • kako smo živeli • kako smo živeli e 1 stari komaj 5000 let. O tem oveku vemo samo, da je pre-iva,i na kopnem in da mi po-j1®1 kanuja. V Ekvadorju so BgC6T na^i človeško lobanjo, ki tej mnogo starejša, in na erujaki obali so izgrebli-ogrom-e grmade školjk, ki jih je na-^Pičilo neznano ribiško ljud-Ve&v *>rve otipljive zn?, k e člo- mordia so sledi skrite v e®‘Obcko, morda pa je človek ve{je,m §te,viiu prijel tja šele tesno. v) današnjem Peiruju in Boll-* ~~ Pravem paradižu za ar-ldb/t°.ge ~ 2'velo mnogo tem* ’ ki .so tiu gradili in nato j6 Zginili. Nekaj znakov pa , Vsem, tem ljudstvom in kulti ib”1 ®te*pnih: poznali nliso nl-hiti 0lesa niti lol{a, ni;W pisave bili mrllsitth žar. Ti ljudje so Poljedelci. Gojili so koru-»te o ’ teompir, mamlok in in ' Svetili so mešanico koke So ,ap,na' ne pa tobaka. Redili vip{ a:rie m alpake. Oblikovali so bo, ’ “tali blago iz volne in Ujej. ®ža, pletli košare in rez- jJoJg8 razvo) teh kultur je ostal Uh ® ^tnlelja odrezan od ostaja P°'teajln obeh Amerik. Deže-dovoMPUIa i,n Bolivije Je bila lahilT J <^®° organizirana, da je Ve{,i° PraPr*£Ua preseljevanja m Šli t y®^ve — dokler niso pri-Pancl. Kar s0 prvi španski ®o i f zvedeli od Inkov, ko nuiuv 1532 vr8^ sidro ob pe-•haj ' ^teli, ni bilo veliko: ko-Vim .nfteJ podatkov o zgodo-htih ''lovske dinastije v trinaj- Svef'"tra;iJah' fcuiiu se Je za predinkovsko leta m« aate,l zanimati šele od te;a ' 15 Ta kultura Je vzcve-Pred teižno v petem stoletju he mnaSim štetjem. Pravzaprav Piarv rem° Storiti o kulturi, ha m„e ,*lrno o predstavah kakš-t®kn ljudje, ki so tam ijall ^Pretuo in potrpežljivo rez-raU hiT m vi'trteli dieto, so mo-stij ui divde religiozni. Njihov *Cha£. mu. Pravimo po najdišču ltt‘> je že od vsega začet- ka tako izpopolnjen, neprekos-ljliv, na tolikšni višini, da je lahko samo še ugasnit. Pri Cha-virau so našli razvaline tako imenovanega CastUla, z dvoranami, galerijami, stopnišči in ventilacijo, ki še danes skrbi za zračenje najglobljih prostorov. Bržkone je bil Caetillo pomembno svetišče. 200 do 300 let zatem je cvetet Naeca stil, imenovan po dolini Nazca. Tu so izgrebli grobišča v obliki vrčev. Nekatere lobanje kažejo znake umetne deformacije: dolga oblika glave je morala btti v dobj Nazca stila zelo »moderna«. Posode s slikami v enajstih barv&h in blago s pisanimi vzorci, v katerih je neki znanstvenik odkril 190 različnih barvnih odtenkov, povedo dovolj. Pa še to: edina kovina te opohe, se zdi, je bilo — zlato. Raziskovalci so v zadnjih 15 letih kopali globlje in globlje v prve perujske kulture. Pojavlja se vse več stilov in kultur, med katerimi razlikujejo »Para-cas«, »Mochlca«, Recuay« itd. Najmanj raziskana Je »Tihua-nacu« kultura. To ljudstvo se Je v stoletjih razširilo skoraj po vsem Peruju, nemara celo do Ekvadorja, in obvladovalo obalo do Trujilla. Razvaline Tihuanaca leže na bolivijski visok! planoti, 21 kilometrov južno od jezera Titi-caca, in obsegajo blizu 450.000 kvadratnih metrov. Kamenje in baza.lt so morali pogumni gr®" diteljj nositi ali vleči najmanj 5 kilometrov daleč. Da je moralo biti to delo načrtno organizirano, dokazuje teža teh skladov: do 100 ton vsak kamen. Kultura Tihuanacu se po naj-novejših dognanjih deli v štiri periode. Največja zgradba Aca-pana je podobna naravnemu hribu, nekdaj pa Je bil videti kot stopničasta piramida. Na vrhu so bila bržkone razna poslopja in vodni rezervoar. Vse skupaj je bilo podobno trdnjavi ali zatočišču. Bliv.u Acapane stoje razvaline mogoče zgradbe Calasasaye. Kaj naj bi predstavljala, ne vemo. Tu eo naAll slavna »sončna vrata« tn mnogo velikih kamnitih kipov. Po- leg tega so tu še različne stavbe, podzemeljski rovi, ploščadi in vrsta vrat, izklesanih iz posameznih skladov, ki jim zob časa seveda ni prizanesel. Kakor je Troja dočakala svojega Schliemaona, tako je v Tihuanacu pustil vse svoje sile ;n mu posvetil vse. svoje življenje fanatik arheologije Arthur Posinansky. Leta 1914 je zaključil svoje monumentalno delo: »Tihuanacu, zibelka ameriškega človeka.« To delo je tolikanj romantično, fantastično in mno-gosiransko, da se zde njegovi zaključki skoraj neverjetni. S plamtečo vnemo je profesoT Posmanskv poklical za priče astronomijo, geologijo, meteorologijo, arheologijo, skratka, vse' mogoče znanosti, da bi z njimi dokazal svojo teorijo. Njegova skala človekovega razvoja od votlinarja do astronoma, je nastala vprav med razvalinami Tihuanacu. Posnansky se je spustil celo tako daleč, da Je odrekel Evrazija Adamovo rojstvo in paradiž — tn zapisal prvenstvo ameriškemu človeku. Tihuanacu Je bli po mnenju Posnanskega mogočna politična j>n religiozna metropola, ki je s svojim vplivom obvladovala ves južnoameriški kontinent. — Bila naj bi Južnoameriške Atene, Rim, Bizanc, dokler — dokler ni prišla strašna katastrofa, uničujoči potres, ko Je Jezero Tltlcaca zalilo okolico in so se odprli vulkani. Posnansky je namreč že našel plasti lave med razvalinami. Tako in z vojnami naj bi okoli leta 500 propadla ameriška kulturna zibelka. — Znova Je mesto propadlo šttd sto let kasneje, Nato je sledila inkovska doba. Inki eo tthuana-ške razvaline že imenovali »Mesto mrtvecev«. Ves čas njihovega razvoja Je res ostalo mrtvo in neobljudeno. Cieza de Leon, ki je leta 1540 obiskal »mrtvo mesto«, Je še videl mogočne dele velikanskih zgradb v njihovi prvotni obliki. Kasneje pa so bližnji prebivalci začeli odnašati kamenje za evoja bivališča in mostove. Se pred nekaj leti so celo raziskovalci nepremišljeno preme- tavali kamenje, ko so brskali za zakladi. Različna domnevanja, kdo so bili graditelji Tihuanaca. »Mesto« leži v današnji Boliviji, ki jo večinoma naseljujeta plemeni Aymara in Colla. Colla so nedvomno potomci onih ljudi, ki so pred 1500 ali 2000 leti živeli zgoraj na Andih. Bill so že tam ko so prišli Inki in arheologija svedoči da je kultura Tihuanacu cvetela skoraj do inkovskih časov. Graditelji mesta Tihuanacu so morali poznati astronomijo, saj so vedeli določiti letne čase, enakonočja in kroženje sonca okoli zemlje. Zemljo so imeli za središče vesolja m Tihuanacu za središče Zemlje. Ko so bili na višku svoje učenosti, so začeli graditi »Sončni tempelj«. Iznašli so kamniti koledar z natančno razdelitvijo leta na dvanajst mesecev ih meseca na trideset dni! September ni bil samo začetek pomladi (južna polobla!), marveč tudi začetek koledarskega leta. Pisave rais0 poznali, očividno pa so imeli do-dotečene astronomske in kultne ideograme. , Sončni tempelj je najčudovitejša zgradba blesteče tretje Tthuanacu-periode. Uganka je le, zakal skoraj nobena zgradba n; dokončana. Se danes lahko ugotovimo, da je vsaka od njih ostala na določeni stopnji obdelave. Klasl*n| Tihuanacu je projekt neznanih samoveTičnikov, podobno kot Babilonski stolp, in če bi bil dograjen, potem bi — kot trdi Posnansky _ prfkos;i vse, kar je človeška roka kdajkoli zgradila. Tihuanacu leži v višini 4000 metrov. Tam je zrak redek in zatorej vsako telesno delo otež-kočeno. Le kako so ljudje * golimi rokami vlekli velikanske skale v to višino? Tega ne bomo nikoli zvedeli! PRIHODNJIČ: INKI POGLED S POVELJNIŠKEGA STOLPA NA PRVI ATOMSKI PODMORNICI »NAUTILUS« ...v ZDA: 67 litrov parfuma je porabila telegrafska družba Western Union, ko je za materinski dan prijetno odišavila 500.000 čestitk. SRCE (N OŽILJE (krvni pritisk, sklerozo, trombo-zo), ledvice (vnetja, kamne, pesek), notranje žleze (protin. Basedow), ilvce (nevrastenljo, nervoze, aevralgije) zdravi uspešno RADENSKO ZDRAVILIŠČE, Slatina Radenci. -Odprto od 1. maja dalje. V predsezoni znižane cene. Zahtevajte prospekte! ZDRAVJE JE PRVO! majhno leseno barako, v kakršnih žive delavc* tamošnjih solnih rudnikov. Zaslišala sva škrtanje ključa in mož Je izginil. Pribllžaaa sva se koči, ki se Je zdela ko da Je izdolbena v steno griča. Ni mogla meriti več kot tri metre v globino. Vrata so se bila za KeUermannom zaprla. „ Toni Je s pomočjo žepnega nožka vlomil ključavnico. Vrata so se odprla in v globmt sva videla luč. Komaj sem zadržala vzklik groze: z nogo sem stopila v praznino. Preplašena sem se oprijela Tonija in nisem mogla ziniti besedice. Opogumila sem se In se spustila navzdol. Ni bilo tako globoko, kot sem se bala. Pristala sva v majhnem prostoru, osvetljenem z dvema svettljkama. Pol metra široka odprtina med dvema tramoma je vodila iz njega. Zrinila sva se skoznjo in tipala po nekakšnem predoru s hrapavimi stenami. Po četrturni hoji se Je strop dvignil in pokazal se je neverjeten prizor. Stala sva na polici približno dvajset merov nad velikanskim slanim Jezerom Sva sva po polici na- prej in prišla do vdolbine na nasprotni stran prepada. Pogledala sem vanjo. Bila sva na vhodu v prostrano jamo, kjer Je gorelo nekaj acetilenk Na tleh Je bila žimnica in grelec na oglje Dva človeka sta sedela oh njem: Kel-lermarin in še nekdo — najbrž asistent Dornig. Pravkar sta nekaj razglabljala. Ko sva stopila v Jamo, sta umolknila. Obstala sta kot okamenela. a Toni ju je pomiril in jima hitro pojasnil, kaj želiva, O Hasslerju nista ničesar vedela, n pristala st« na to, da pojdeta lc Američanom In Angležem. * * * Na Dunaju ml Je polkovnik Ransor dejal, da smatra mojo nalogo za izvršeno in mi vrača svobodo. Prepričana, da ne moreva več pomagati sva se s Tonijem odločila, da si privoščiva nekaj počitnic v Benetkah pri sorod- nikih. kjer sem pred časom že bila. Izbral* sem Benetke, ker sem se spomnila, da Je nekoo Hasllet deial moji materi,. govoreč o otočkih v tržaškem zalivu: »To je najlepši kraj z* take. ki bi se hoteli skriti ali odtegniti svetu.« , , . Iz Benetk sva napravila majhen Izlet n* otoček Farillo. Nastanila sva se v hotel« Gilbertl kjer Je Mio shajališče oioške družbe. Sem so sp zatekli begunci Iz polovice evropskih držav, da se izognejo vojni. Zvedela sva da *iv: v neki vili Ceh g r i it, ki se nikoli ne pokaže. Pač pa pride včasih v hotel njegova žena Donka. Toniju in men! se Je zdelo pametno da bi ju ma’o natančneje opazovala T)b prvi priložnosti sem navezala razgovor z Dtinko In si pridobila njeno zaupanje. Potožila ml 1e, da le nlen mož bolan, Brez oklevanja «em ji ponudila svojo pomoč, ki io te tudi snretela. Griša ul bnl»zpl samo hlinil, večji del dneva Je nreležal zleknjen na nn«teHt Irj bul III v strop Bil je strahovito spremen len, vendar sem v njem takoj prepoznala Hascterls; Ramo nunkn mu te smela dajat! predpisano tablete tzmakoDa «om dve tn Uh dala ne-kemu prijatelju zdravniku v preiskavo Zvedela sem da vsebuleto tipren. ki ga uporabljalo nrt obolenju ščltne žleze Vprašala sem zdravnika kako bi učinkovalo to sredstvo na zdravega človeka Brez obotav-laluta ml te odeonoril da b> se »doh»U! 'h polenil, lasje in obrvi bi mn tznadie, tako da b| bti nazadple domala izoromenjen. Tedaj le odpadel vsak dvnan ,n namenila sem «e odkrito noeovorifl s Bassierjem N1 me snoznal. kajti takrat ko «em ea bil- srečal* v Berllnn. , sem bila še čisto mlado dekle. Mdnda nisem bila l s tekme z Metalcem iz Zagreba, ljubljanski »zaveznitci« pa so s težavo sprav:ii pol dotoička (3 :3) in posadili Trešanjevko predenj. Človek, ne jezi se! Ostalo ni bilo več napeto: Odred : Karlovac 4 : 1, Lokomotiva : Gorica S: 0 Segesža : Rijeka 4:0 in Šibenik : Split 1 31. Torej: prvak Lokomotive lahko (do jeseni »dela« za zvezno t: g o Odreči in Ljubljana pa sta kot tretji oziroma peti prišla cela iz tega ravsa in kavsa. Gorica je bila Pa že dolgo' pripravljena na vse Ce dodamo zdaj še to, da smo prvo nedeljo junija sklenili račune tuidi v zahodnem delu domače lige in je zdaj Grafičar dokončno prvi (številčno žrtev je moral »držatii« Koper 1:6) in je Triglav tudi dokončno tretji r* tretov mladih lJudi in s pristnimi epskimi prijemi razpleta njihova vojna in povojna doživetja. V nasprotju z nekaterimi sodobnimi ameriškimi pisatelji se ne zaustavlja ob brutalnih podrobnostih in psihoanalitičnih eksperimentih Njegovo pisanje Je pre-preženo * rafinirano liriko in duhovitim humorjem, odvija se gladko ln na oko lagodno, pri Čemer P* naJmanj ne trpi škode resnobna, psihološko in moralno zanimiva *ivllen.lska problematika. V vseh treh romanih Je glavni Junak mlad nizozemski pomorščak, ki se — podobno kot avtor; delo Je sploh močno avtobiografsko — I* *J°ni5kega obroča pretihotapi v Anglijo 1n vstopi kot prostovoljec v angleško mornarico. Zaradi pomanjkanja lludi ga vtaknejo kot ki pitan a na star rušilec, s katerim v viharnih nočeh rešuje na Atlantiku torpedirane zavezniške ladje, V prvem romanu 8TELLA doživlja kapitan skrivnostno ljubezensko zgodbo s se bglj skrivnostnim dekletom Stello. Le-ta Jo v svojem stanovanju obvarovala idilični mir; zaročenca je izgubila v vojni, ljubezen in materin« • ir«*h nn Je prenesi n na HmiTA Drugo ljubezensko epizodo 1« nasprotno kot Stella živela v ne- kapttan doživel z MART kanadsko lepotico, vdovo po Častniku na njegovi ladji. Mary Je realnih sanjah o herojstvu in svojega moža — mladega, nebogljenega. dobrega fanta — s svoji« m. večnimi vzpodbudami k Junaštvu pognala v smrt. Ko Je zve- v svojem stanovanju obvarovala idilični mir: zaročenca je izgubila v vojni, ljubezen ;n materinsko skrb pa J* Pr*)"?813 na druge moške, ne da bi bila pr| tem globlje osebno Prl**»eta. T» Čudna nasprotij polna ln življenju odmaknjena le Izbirala moške po .nekem s stemu; VBal{ ji Je moral obljubiti. na ho ia primer svoje nor« poskrbel za naslednika. so se v njeni oazi raznežili jn p0*ah111 na vojno. k*r-s“ P°P'3čall z gla« vo kajti sovražnik «e n! predajal enakim humanim čustvom Nizo-zenski kapitan se e rešil v zadnjem hipu in potopil nemško podmornico: *Pre5ka, Je nevarne stelltne objeme, kajti surova vojna terta ce'ega, pogumnega, trdega moža. Sle la Je odpotovala na svol otok. v kapitanu Pa jB osta. ta rezka ljubezenska bolečina. V Kopru so sredi živahnih razpravljanj o novi premieri »H u z a r J e v«, ki jih je teatrsko upodobil Breaie in jim namenil znane vloge sredi Napoienovih dni. — Tokrat predstavljamo Flilplno Jermanovo, mlado članico Gledališča za Slovensko Primorje, v vlogi Cosime SKRIVNOST i Pariz, konec maja Ko so letos v Parizu odprli »Majski salon«, znamenito vsakoletno slikarsko razstavo, je neki publicist napravil duhovito Primero: Neki Atenec je samo zato glasoval za izgon Aristida, ker se je že najedel večno Istega naziva »pravični Aristid«. In baje se Prav tako dogaja danes tudi s francoskim slikarstvom. Mnoga so siti že tristoletne hegemonije in večnega avantgardizma francoskega slikarstva in zato so mu napovedali vojno. In ne samo tujci — celo Francozi sami. Neskončna so dokazovanja, kdo ima Prednost v modernem slikarstvu. Dolga vrsta imen je predmet spora: ali Francozi M&tisse, Leger, Braque ali pripadniki drugih narodov: Brucke, Stijl, Bauhaus, Moore, Max Bill. Seveda ni mogoče zanikati, da je Prva abstraktna slika nastala v Parizu že leta 1908. A naslikal jo je Picabia — Spanec. A kaj je bilo prej — nemški efcapresiionizem alt francoski fauvizem? Kdo je večji: Klee, Kandilnsky, Moudrian, de Gropius de Miro, de Juan Gris — aU Bonnard, Rouault, Ma-tisse, Braque, Leger, Le Corbusier? Nekateri celo zatrjujejo, da se je središče svetovnega slttkarsitva v letu 1956 že preneslo iz Pariza v New York ali London, na Dunaj, v Rim ali v Milnchen. »Majski salon« skuša dokazati nasprotno, * vsemi sredstvi skuša pričati o večni življenjski tn mladostni sili francoskega slikarstva. Tu razstavlja letos skoraj 300 slikarjev, kiparjev in grafikov. Več ko polovica je Francozov. Drugi so pripadniki sko- niške vrednosti. Gre tudi za brzino slikanj« in režiser ga nekoč opozarja: »Se dvajset sekund, še deset sekund... še tri sekunde in slika mora biti končana.« Vse, kar tu vidimo, je risano posebej in samo za to pri* ložnost. Na slikarskih razstavah vidimo slike vedno le dovršene, vidimo jih v njih dokončni obliki. Dokumentarni umetnostni film je V slikarstvu uvedel tretjo dimenzijo — lahko je pokazal še slikarja, slike in kipe iz različnih perspektiv, njegovo življenje in okolje, v katerem je ustvarjal. Izum Clouzota pa je to pot v tem, da je vnese! v slikarstvo četrto dimenzijo: trajanje. Vidimo porajanja slike in živimo, trpimo in uživamo pri vsaki najmanjši potezi. Clouzot nas je popeijal globoko v intimnost sUkanokega ustvarjenja in tu odkril neko novo, fio zdaj nes.tuteno dramatičnost. V tem je njegovo veliko odkritje in zato je ta film velik svetovni dogodek. Boris Grabnar 11 drugih krajih: Vojnik in Žalec (redna abonmaja), zdravilišče Topolščica (redno), Ravne na Koroškem (skoraj redno), Polzela, Mežica, Štore, Slovenske Konjice, Brežice, Kostanjevica na Krki, Novo mesto. Evidence obiska še nimamo. Pri doslej evidentiranih predstavah se giblje povprečni obisk nekako med 300 in 360. — V samem Celju pet rednih abonmajev in štirje stalni šolski abonmaji. Številne zaključene predstave za nekatera druge šole, za sindikate, za SZDL, itd. — Dvanajst premier. Kar po vrsti: 1. Shakespeare: OTHELLO 2. Marodič: OPERACIJA ALTMARK 3. Axelrod: SEDEM LET SKOMIN 4. Marinkovič: GLORIJA 5. Inge: VRNI SE, MALA SHEBA 6. Cankar: LEPA VIDA 7. Mikeln: ATOMSKE BOMBE NI VEC 8. Wouk: ZADEVA CAINE 9. Puškin-Treves: NESMRTNI DON JU AN 10. Fonvizin: BRIGADIR U. Eliot: OSEBNI TAJNIK 12. Potrč: ZLOČIN. To pomeni: tri slovenska dela, dve hrvat-ski, dve ruski, dve angleški, tri ameriška, eno nizozemsko (skupaj trinajst, ker je deveta uprizoritev predstavila dve raznorodni deli), Ali: štiri klasična dela, pet modernih literarnih del, ena mladinska igra, tri moderna dela lažjega žanra. Ali: osem del resnega žanra, ena mladinska, štiri komedije. Ali: štirikrat sploh prvič (splošna praizvedba ali krst, od tega dvakrat v slovenščini prej kot v izvirniku, dvakrat pa slovenska noviteta); trikrat »prvič v Jugoslaviji« (jugoslovanska praizvedba), dvakrat »prvič v Sloveniji« (slovenska praizvedba)... Številke ne povedo vsega, a marsikaj povedo tudi številke, gole statistike. Mogoče po teh številkah vendar lahko vsaj malce presodiš naše letošnje leto. Ali smo delali prav? Lepo Te pozdravlja Tvoj H. G. Morja Rarnf* p ms k e g a pisatelja Jana (Se 0(1 r n i? sm° najpoiprej srečali na pj “ kot komediografa, le dni Cankarjeva založba Izdala Šlh epsko trilogijo treh kraj-lmenlrblJiŽe lil, z znanim pisateljem y®m, kar Jo blagodejno 60-LETNICA DANILA BUČARJA Popularnemu komponistu in velikemu LJUBITELJU SLOVENSKE NARODNE PESMI OB VISOKEM ZlVJENJ-BKEM JUBILEJU PRISRČNO ČESTITAMO! STOKRAT TRAVIATA Nada Vidmarjeva, sopran ljubljanska Opere, ki je letošnjo pomlad dosegla imenitne uspehe v Bolgariji, kjer je v osmih mestih nastopila v glavnih vlogah v TraviatI in Rigolettu, je pred nekaj dnevi v ljubljanski Operi odpela svojo stoto predstavo Traviate. W. SOMERSET MAU6HAM: pili illls ladi pisatelj Peter Melrose je napisal svoj prvi roman, ki je vzbudil precej pozornosti in njegov založnik mu je izplačal nekaj predujma na račun honorarja za naslednje delo. Ker je vedel, da živim na Rivieri, mi je pisal, ali vem za miren kraj, kjer bi lahko delal in poceni živel. Predlagal sem mu naj preživi nekaj dni pri meni, da bi lahko medtem povprašal in našel kaj primernega. Ko sva sedela po večerji na mojem vrtu, mi je začel pripovedovati o svojem novem romanu. Obravnaval je ljubezensko zgodbo mladega pisatelja in sloveče primadone. Fant se ni zavedal, da spravlja na papir lastno skrivno hrepenenje, smešno in ganljivo hrepenenje nekoliko nekaznega, neznanega mladeniča, ki ga v presenečenje vsega sveta ljubi izredno lepa, slavna in sijajna žena. Opisal mi je svojo junakinjo. Bila je radodarna in pripravljena žrtvovati vse za ljubljenega moža. Bila je pametna in izobražena. Nežna, nesebična in vdana. Skratka, bila je predobra, da bi bila resnična. »Ali ste že kdaj poznali kako primadono?« sem ga vprašal. »Ne, kako naj bi jo poznal?« je menil. »Zdi se mi, da bj se morali seznaniti s takšno žensko. Ali ste že kaj slišali o Falteroni? Stanuje tu na obali, Telefoniram ji in jo povabim na večerjo«. Vsak človek je že slišal o Falteroni. Niti Melba ni bila tako slavna. V Operi sicer ni več nastopala, toda njen glas je bil še zmeraj sijajen, in povsod na svetu so ljudje kar drli na njene koncerte. Povabil sem jo za deveto uro, ker sem vedel, da prej nikoli ne večerja, in večerjo sem naročil za poideseto. Prišla je ob tri četrt na deset, v zeleni atlasni obleki, spredaj globoko izrezani, z golim hrbtom. Na sebi je imela debelo biserno ogrlico in mnogo dragocenih prstanov, na levi roki pa briljantno zapestnico, segajočo od zapestja do komolca. V njenih bleščečih črnih laseh se je lesketal ozek briljantni diadem. Midva sva bila oblekla flanelaste hlače. Pogledala je Petra s svojimi krasnimi temnimi očmi. »Rekli ste mi, da je vaš prijatelj nadarjen pisatelj. To je samo tribut, ki ga plačam ustvarjalnemu umetniku.« — Sedeli smo na terasi, in Peter Melrose je poslušal Falterono v zanesenem molku. Požiral je sleherno njeno besedo, Če si jo poslušal, bi misM, da je čudovito ponižno, ubogljivo bitje, proti kateremu se je zarotil ves svet. Koncertni agenti so ravnali z njo podlo, impresariji so jo varali, pevke so se zarotile proti njej, da bi jo uničile, z denarjem njenih sovražnikov podkupljeni kritiki so pisaii o njej sramotne zgodbe — in vendar je s svojim genijem in modrostjo premagala vse. Žarečega obraza in bleščečih oči je nama pripovedovala, kako je prekrižala vse njihove spletke in kaj vse je storila klavrnim revežem, ki so ji bili i> napoto. Brez najmanjšega obotavljanja se je razkrinkala kot maščevalna, zavistna, trdosrčna, neverjetno častihlepna, sebična, spletkarska in preračunljiva. Kdaj pa kdaj sem se skrivaj ozrl na Petra. Bilo mi je v zabavo, ko sem pomislil, kako zbegan mora biti, če primerja svojo idealno sliko primadone z neizprosno resničnostjo. Ko je naposled odšla, sem se nekoliko nasmejan obrnil k Petru. »No«, sem dejal, »vsekakor ste zdaj videli model.« »Ja, in reči moram, da imenitno ustreza moji predstavi!« je vzkliknil navdušeno. Osuplo sem ga pogledal. »Ta vdanost umetnosti, ta nesebičnost. Prav tako sem si zamišljal njeno duhovno veličino.« že sem hotel odpreti usta, da bi mu odgovoril, pa sem rajši molčal. Legla sva k počitku. Čez tri dni je našel penzion in me zapustil. Po tistem srečanju v moji hiši Falterpne nad leto dni nisem videl. Odpotovala je bila na dolgo turnejo v Južno Ameriko in se vrnila šele v pozni jeseni. Kmalu potem me je povabila na večerjo; z nama je večerjala samo njena tajnica in spremljevalka, Angležinja miss Glaser, ki jo je Falterona tiranizirala in gnjavila. »Ali je to res ali ne, Glazerjeva?« je vzkliknila Falterona. »Večinoma je res,« je pritrdila mis Glaser. Falterona je imela neprijetno navado, da je ogovarjala svojo tajnico s priimkom. »In kdo je bil mož, ki sva ga srečale v Buenos Airesu?« »Kateri mož?« »Nikar se ne delajte tako neumne, Glaser jeva. Saj se vendar dobro spominjate, mož, s katerim sem bila nekoč poročena.« »Pepe Zapata«, je odgovorila miss Glaser smeje. »Prišel je bil na beraško palico in je bil tako predrzen, da je zahteval od mene briljantno ogrlico, ki mi jo je bil podaril. Trdil je, da pripada njegovi materi.« »Saj bi mu jo lahko mirne duše dali«, je pripomnila miss Glaser. »Saj je nikoli ne nosite.« »Vrniti mu jo!« je vzkliknila Falterona. »Kaj ste znoreli?« Potem pa je vstala, kajti večerja je bila končana. Ko smo stali na terasi, se je nenadoma Med prvimi bolgarskimi pisatelji, ki so globoko posegli v življenje bolgarske vasi, je znani ANTON STRASlMIROV — rojen 1872. leta v Varni. Po burni življenjski poti se je končno umiril ob pisateljevanju v Sofiji. Umrl je leta 3937. Kmečko življenje, ki ga opisuje, je polno grobosti, mraku, trpljenja in siromaštva. Svetli so samo obrisi pokrajine in radost nad zdravo kmečko silo, romantična je samo na pol legendarna preteklost, stari turški časi. Straši-mirov je bojevito in ogorčeno pokazal na izkoriščevalce, čorbadžije, oderuhe, davčne pijavke in policiste. Bil je zares mnogo več kot samo plodovit pisatelj. Tiho se Je svitalo, z opojem poslednjega Jutranjega sna — kakor bi materinska roka božala In prebujala vse, kar je živega. Pobit od otožnih misli sem ogledoval, kako se iz somraka pojavljajo obrisi siromašnih hišic, ki stoje v senci oglodanih in žilavih sadnih dreves, — bajt, k| so zdaj podobne sklonjenim negnojem na vijugastih, tesnih ulicah naše raztresene vasi. Nihče še ne stopa po njih, nihče še ne 'dela trušča in ropota: še celo budni pst so umolknili, čeprav so me še pred uro ali dvema ogluševali s avojim strahotnim laježem, ki se Je družil z meni dobro znanim truščem iz vaške gostilne in se razgubljal v gluhi noči kakor peklensko roganje nad procesijo tukajšnjih črnih sužnjev, vedno pobitih, otopelih in zgrbljenih pod morečimi skrbmi, ko je njihovo težavno delo dan in noč ter leto in dan tako ničvredno. Bakanal malega števila izvoljenih izmed mnogih poklicanih! O, kako mt je ta trušč rezal v dušo! Starina je spet slavil zmago: spet je ostal prejšnji mogotec, čorbadžija, — »vas se ni »puntala.« Zapozneli mesec je docela zbledel in ob plotovih so zaškripali vozovi. En sam tak škripajoč voz se približa in gre mimo: skozi somrak vidim koščeno postavo Balča Draža, spoznam tudi njegov zagoreli obraz z dvema gubama, ne, z dvema brazdama okoli čeljusti. Včeraj ga ni bilo v vasi — bil je nekje po opravkih. Morebiti še slišal ni o nekdvlh volitvah. Sklonjen poganja svoj mršavi par vodičev, k! vlečeta dvokolnico Z ostenom v roki sedi »inek na »ori. Tud| danes ga ne bo v šolo. Pa je dečko bister in sposoben: živahen, neutruden, kolovodja pri igranju in zabavi »redi svojih kuštravih tovarišev. V »rce me je zabolelo in nekaj me je zvabilo — stopim in grem za Balčem. Grem, bolečina v duši pa narašča in grize; tako mi je, da bi najrajši — toplo in od srca —pobožal tega otroka, ki ga je kruta usoda neusmiljeno obsodila, da bo usahnil. Rad bi se pogovoril z njegovim očetom in če le mogoče ogrel s toplimi tokovi žaloatl, ki me duši, to hladno in od življenja otopelo bitja. Toda že me je sram, »ram zato, ker me duši prekletstvo tegale Balča in njegovega ljubkega sinka, ko vendar nista edina, marveč jih je na milijone, eto in sto milijonov, nešteto takih, ki sem Jim tuj, od katerih sem se celo oholo Izločil, mimo katerih in nad katerimi živim s svojo neomejeno svobodo in otožnostjo. Sklonil sem glavo in zavil v hrastov gozd, zaradi katerega »e Je nedavno pravdala naša vas z njegovim turškim lastnikom, zdaj pa je županov. V jutranjem dihljaju Je že pošumevalo sočno hrasitovo listje, čemur se je pridruževalo žuborenje bližnjega potočka, v goščavju »kriti kos pa je končaval svojo jutranjico. In v osveženi duši se je bolj in bolj boril občutek lepote in večnosti z bolestno zaskrbljenostjo zaradi neskončne nepravičnosti v današnjem človeškem življenju. Pospešil sem korake. Hrasti so se rdečili, bili so bolj in bolj mogočni in ponosni. Nehote sem postal pod nekim že sklonjenim orjakom in sem tu dolgo stal ter se nisem mogel otresti čemernih misli. Stari velikan je dozorel — podrl se bo. Pa tudi jaz se bom podrl, vsi bomo zapustili na verigi svojega neveselega obstanka zgolj skrbi in tegobe, kletve in solze. Sonce se je posvetilo z bližnjega hriba — bleščeče kakor topljeno zlato. Bil sem na robu gozda. Za vijugastim kolovozom »o se razgrinjale njive, po katerih so orali črni sužnji, sklonjeni nad svojimi orali, Tam blizu zagledam tudi Balča. — S potnim čelom in napetimi mišicami pritiska in vodi svoje oralo. Spred poganja mali Nanjo voliča. Napotim se k njima, zagledam se v Nanje. S kakšnimi očmi tl »trmi za čopastimi škrjanci ali golobi, ki ee tod preletavajo! In kako mu zasijejo prav te oči, ko se kje blizu pokaže tekunical Gledam ga in v duši se zdrami nemir: to Je torej tista njiva, ki jo bo Balčo Izgubil — blizu gozda Je, da, jbržda bo tista... V nedeljo je naš oderuh iz mesta — s čorbadiijem !n drugimi vaškimi mogotci — v krčmi oblegal Balča. Prijemali »o ga, zakaj ne plača dolga. Oderuh ga je nadiral, mogotci pa so ga opominjali, naj bo pošten. Naposled Je čorbadžija predlagal, da bi on kupil tole njivo blizu gozda. On, čorbadžija, je tod že pokupil nekaj njiv, zdaj kani z Balčevo njivo zaokrožiti svojo posest, da bi lepo razširil gozd. Toda Balčo ima bore tri njivice pa je sklonil glavo in polagoma in nerazločno mrmral: »Toda človek božji, aa) bom tudi storil tako: ne bo druge! Dolg je treba plačati, prej ali slej. Nikomur niaem nlčeear zajedel, pa tudi ni treba »•jesti — mož mi je odštel suhe denarce.« »To ae vč, Balčo, da zajedel ne boš,« Je govoril oderuh, »a ti meni povej, kako naj človek opravlja evoja, če mu ob času ne plačaš. Jez vendar ne delam denarja, čakam na vas, da bi lahko živel, — plačaj ml!« »Bom plačal, baj Vasll... Poiskal bom, ln ča ne najdem, prodam njivo, čorbadžija bi jo rad,« Je nato končal Balčo in ustne so mu drhtele. Nemara »Ne boš verjel, toda prav zaradi tele ženske sem se pred dvajsetimi leti prostovoljno javil k vojakom ...« je siromak uganil, da so se tile možje nekako dogovorili, tile ... Gledam ga zdaj in gledam tudi njivo. Ostala mu je po očetu in dedu. A on jo bo izgubil — on, Balčol Mar je bil tale oče kakšen zapravljivec, pijanec ali kaj? Garal je dan in noč, od ponedeljka do sobote še celo v nedeljo ni odjenjal: razporejal je delo za nastopni teden, šel v mlin ali valjarnico, ali z drvmi v mesto... Oglasil se je konjski topot in na poti iz gozda se je pokazal baj Vasil — oderuh. »Bog daj, Balčo!« je pozdravil. »Ali delaš, kaj, delaš?« »Bog daj dobrega! Orjem, kaj bi.« »Orji, orji, glej, da povežeš konec s koncem: njiva je dobra, ni zaslužila, da bi jo zapravil,« reče in odjezdi. »Srečno!« odseka za njim Balčo ln si prične z razpokano dianjo treti čelo. »Poženi, hej!« zavpije nato Nanju. Ta pa stoj! zmeden, vrat je Iztegnil na desno: preplašen zajček ljubko skaklja skozi bližnji trnjak. Balčo pristopi in udari dečka po žinjku, da se kar prekopicne. Krt iz nosu ln ust omadežuje lepa otroška usteča. Gledam — in nimam pravice, da bi pristopil. Oče molče obriše opraskani obrazek svojega sinka in ga vnovič pritegne, da bi vstal. Ta pa se zvije in se postavi po robu. »Pusti ga, naj malo posedi, bajo,« «e usodim, »fant je še majhen, mar bi bil rajši v šoli!« Balčo me zdolgočaseno pogleda. »Ni mogoče vaša milost,* odvrne, »nimam gonjača, živinica pa je še mlada, treba jo je voditi ...« »Nikar, očka, lepo prosim!« zajavka otrok in se zvije. »Tak pusti ga malol« mu vnovič šepnem. Balčo odstopi, obriše čelo ln jame čistiti lemei. Kmalu nato vstane tudi Nanjo, otrese svoje oguljene hlačke in oče in sin vnovič zaorjeta, »Eh, ne gre pa ne gre: n! gonjača, njiva pa J« dobra tn ni zaslužila, da bi Jo človek zapravil. Tole dobro njivo — da bi zapravil.« ■ l i #»•»»•*•■ Hotel »SLOVENSKI DOM« v Rogaški Slatini BOLEZNI Jeter, žolča, rane na želodcu, črevesnega katarja, ledvic tn dlabetisa s velikim uspehom zdravi slovita zdravilna voda ROGAŠKA SLATINA. Vodeči hotel »8LOVENSKI DOM« z dependansaml »BELI KRIŽ«, »LJUBLJANSKI DOM« in »BEOGRAJSKI DOM« vam nudi prvorazredni penslon z dietalno in normalno hrano v pred- In posezonl po ceni od dinarjev 770.— do 980.— ter v glavni sezoni od dinarjev 990.— do 1Ž80.—. Za sindikalne skupine so pripravljeni posebni prostori, pripravni za prijetno razvedrilo s plesom ob vsakem času. SINDIKALNE SKUPINE, ki Imajo v bližnji prihodnosti v načrtu krajše izlete naj ne pozabijo, da Jim hotel »SLOVENSKI DOM« nudi poseben popust. POHITITE Z REZERVACIJAMI NA HOTEL »SLOVENSKI DOM«, ROGAŠKA SLATINA, TELEFON * zdrznila. »Skoraj bi bila pozabila, Glaserjeva, neumnica vi, zakaj me niste spomnili na to?« Potlej se je spet obrnila k meni. »Jezna sem na iras. Ta vaš prijatelj, ki me je v svoji knjigi pošteno očrnil, je bil še tako predrzen, da mi jo je poslal«. Nisem takoj razumel, o kom govori. »Kateri pri-1 jatelj in katero knjigo?« »Nikar se ne delajte tako neumnega. Ostuden možic nekazne postave. Napisal je knjigo o meni.« »Ah, Peter Melrose. Toda njegova knjiga ne govori o vas.« »Seveda se nanaša name. Vsi so spoznali v postavi njegove pevke mene.« »Saj vam vendar njegova junakinja ni prav nič podobna. Njegovi junakinji je petindvajset let, to je ko golobček nežno bitje, pravo čudo nesebičnosti, vi pa ste prekanjeni, trdosrčni in rojena spletkarica.« Zasmejala se je in videti je bilo, da je sprejela moj opis kot poklon. »In kako je s smaragdnim prstanom? Saj vendar ne boste zanikali, da je dobil to od mene?« Kako je bilo s tem prstanom? Falterona je imela strastno ljubezensko razmerje s prestolonaslednikom neke mogočne države, ki ji je bil podaril smaragd velikanske vrednosti. Nekega večera sta se sprla, zmerjala sta drug drugega in prestolonaslednik je omenil pri tem prstan. Falterona ga je potegnila s prsta in vrgla v ogenj. Prestolonaslednik, varčen fant, je ves iz sebe pokleknil h kaminu in jel brskati po žerjavici, dokler ni našel prstana. Falterona je vsa iz sebe od jeze gledala, kako kleči na tleh. Zgodbo je zaključila z besedami: »Potem ga kratko malo nisem več mogla ljubiti.« Dogodek je bil značilen in Melrose ga je porabil za svoj roman. »Obema sem povedala to zgodbo z največjim zaupanjem in reči moram, da je nezaslišana zloraba zaupanja, da jo je vaš prijatelj opisal v svoji knjigi«, je pripomnila. »Saj sem vendar slišal to zgodbo že desetkrat«, sem se branil. »Lola Montez jo je pripovedovala o sebi in bavarskem kralju. Le da je šlo v njeni zgodbi za bisere.« »Za bisere?« Osrečila me je z enim strojih žarečih nasmehov. »Ali sem vam pripovedovala zgodbo o Beni Riesenbaumu in biserih? Morda bi lahko napi« soli o tem povest.« Beni Riesenbaum je bil zelo bogat mož, in bilo je splošno znano, da je bil dolgo Falteronin ljubček. Kupil ji je razkošno vilo, v kateri sva tedaj sedela. »V New Yorku mi je podaril krasno ogrlico. Takrat sem pela v Metropoli tani in ob koncu sezone sva se skupaj odpeljala v Evropo. Mož ne bi bil napačen, da ni bil tako blazno ljubosumen. Na ladji sva se sprla, ker mi je dvoril mlad italijanski oficir. Prišlo je tako daleč, da me je Beni udaril po obrazu. In to se je zgodilo na palubi. Lahko si mislite, da sem bila vsa iz sebe. Strgala sem si ogrlico z vratu in jo zalučala v morje. »Petdeset tisoč dolarjev sem dal zanjo«, je vzdihnil. Bil je bled ko zid. Jaz pa sem se vzravnala v vsej svoji velikosti. »Pomenila mi je nekaj samo zato, ker sem te ljubila«, sem rekla in mu obrnila hrbet. »Storili ste neumnost,« sem dejal. »Štiriindvajset ur nisem spregovorila z njim niti besede. Potem je bil pohleven ko jagnje. Ko sva prispela v Pariz, je najprej odšel h Cartieru in mi kupil enako dragoceno ogrlico. Ali niste rekli, da sem storila neumnost? Pravo ogrlico sem bila deponirala V Newyorški banki, ker sem vedela, da pridem v prihodnji sezoni spet tja. V morje pa sem vrgla ponarejeno.« Smejala se je kar naprej. Naposled se je zresnila. Bila je zelo dobre volje. »Rada bi pela, Glaserjeva, spremljajte me.« Miss Glaser je zaigrala, Falterona se je nekoliko ustrašila, ko je spoznala glasbo. Bila je Isolaova Mrtvaška pesem. Gotovo jo je često pela. Ni je motilo, da jo je spremljalo zdaj namesto orkestra samo brenkanje na klavir. Zvoki nebeške melodije so se razlegali v tiho noč ln valovili čez morje. Falteronin glas je bil celo zdaj edinstveno sočen, mehak In kristalen. In pela je s Čudovitim čustvom, tako nežno, s tako tragično lepo mehkobo, da mi je seglo njeno petje do srca. Ko je končala, sem bil tako prevzet, da sploh nisem mogel govoriti. In ko sem jo pogledal, sem opazil, da ji drse solze po licih. Stala je tisto tiho in zrla na večno mlado morje. Kako čudovita žena! Potem mi je postalo jasno, da mi je z vsemi svojimi napakami ljubša od takšne, kakršno je videl Peter Melrose, kot vzor vseh kreposti. Bila je vredna sovraštva, toda neubranljiva. .. — V skrivnostni, težki modrini Jezera so se zrcalile stotino iampijonov, ciprese in bori. Muzika in pesem sta se nenehno prepletali. Nekaj časa sta ležala tiho. Potem Je rekla žena možu: »Izogiblješ se družbe.« In on: »Rad bi bil a teboj. Je v tem kaj čudnega?« »Za koga drugega ne, toda tl...« »Mar se toliko razlikujem od drugih?« »Seveda se. Najboljši si v plavanju, smučanju, lovu, alpinizmu... Ljudje bi bili radi s teboj. Občudujejo te. A ti?« »Jaz občudujem tebe in to ml Je dovolj.« Iz hotela za njunim hrbtom je že zmeraj odmevala pesem. Na terasi je bilo polno gostov. Tudi pred drugimi hoteli ob jezerski obali Je bilo polno gostov, zakaj to leto — štirideseto, je bilo posebno bučno. Bližala se je vojna. Nemški turisti so preplavili letoviške kraje. »Vznemirja me to veselje, ta razuzdanost...» Je rekla Zdenka. Miha.ilo pa se je hrapavo zasmejal, Jo objel ln JI dolgo poljuboval vrat. Nekdo je nad jezero vrgel raketo. Videti Je bilo, ko da je tudi muzika utihnila, da bi se zagledala v razsipno razkošje žlvobravnih zvezdic, ki so ugašale, še preden so padle na gladko površino mirne vode. »Lepo mi je!« Mihajlo Je vstal: »Pojdiva, rano moram vstati. Vodil bom tisto skupino bavarskih turistov na pečino.« Prijel Jo je za roko ln jo narahlo dvignil k sebi. Sla »ta ob obali. Iznenada se je Mihajlo ustavil. Sklonil se Je po kamenček ln ga vrgel v jezero. Po gladini so se začeli Igračkati veliki in majhni krogi. •Vidiš,« Ji Je rekel, »kako lepi so tl krogi. Pa »o tudi grdi. - •« Sla sta v hotel. Ko sta sl utirala pot med mbiasnt, so gostje obračali glave. Bila sta res tep par. * * * Zima se je pojavila Iznenada. Hoteli so bili prazni ln pusti. Veter je udarjal ob okna in mršil krošnje cipres in borov. Mihajlo je odhajal na smučanje in lov. Zvečer sta posedala ob kaminu v malem salonu i» nista prižigala luči. Opazovala sta nenavadno igro ogPJa in senc, ki so jih plameni ustvarjali. Bilo je prve dni novega leta, cnainštlrldesctega. , Mihajlo je odpotoval v Slovenijo. Zatem je imel iti Beograd. Vrniti bi se moral v začetku aprila, ko ga Je čakalo polno dela okoli priprav za novo turistično sezono-Skoraj nič nista bila sama tisto dni, ko se je odpravil* na pot. Prihajati so začeli neki ljudje in tako nista mo* * več sedeti v malem salonu. V njem so sc shajali in Mihaj Je stražil. , Zdenka ga nikoli ni vprašala, kdo so tl možje ln *aj počno pri njiju. Ko »e je poslavljal, JI Je Mihajlo reke - »Tovariši bodo le dalje hodili semkaj. Sprejmi Jih ,ePo * . pazi, da jih nihče ne iznenadl. Verjemi mi, da so dobr ljudje. Ne pripadajo sebi, to so komunisti.« In tako so ljudje spet in spet prihajali. Zdenka je Pre vzela moževo vlogo. Vsa se Jo predajala svojemu novem ^ poslu. Rada Je imela te navadne ljudi. Ugajali so ji razgovori z njimi in ko so odšli, je morala zmeraj razmišlja Vsaka njihova beseda Je nekaj pomenila. . Mihajlo se jo večkrat javil. Pisal ji Je dolga pisma ni zamolčal nobenega dogodka ... • • » Prve vesti o vojni. . . Prinašali so jih ljudje, ki so so sestajali pri njej- potem Je prišel sedemindvajseti marec. pisal Šestega aprila Je Zdenka dobila MlhaJlovo pismo, ji je n dogodkih sedemindvajsetega marca. ..j Brala je pismo v malem salonu, medtem ko so tova poslušali radijska poročila. Bila je zatopljena v svoje in Jih ni poslušala. Nenadoma Je v salonu nastal čud » zastrašujoč mir. Dvignila Jo glavo in vprašujoče pogleda može. Nekdo Je rekel: »Vojna!« Prvi hip ni razumela, kaj je hotel s tem reči. Vsi in stopila k radijskemu aparatu, ko da bi hoteia še en ^ sama slišati to besedo. Radio je molčal. Obrnila se tovarišem. Vsi so bili tiho. Tedaj Je nekdo od njih (mo Je bil tisti, ki je spregovoril strašno besedo) rekel: 6 - I A k k i DOSEDANJA VSEBINA: Naloga skupine C-147 glavnega štaba vojaške uprave, ki ji poveljuje polkovnik Wainwright je, da uvede red in demokracijo na otoku Okinavi. Poveljstvo v vasi Tobiki je prevzel kapitan Jeff Fisby. Njemu ne gre vse po sreči. Štrene mu mešata dve gejši, Zlata cvetka in-Lotos, ki mu jih je podaril gospod Motomura... Danilo se Je, ko je Ftsbvja zbudilo glasno vpitje. Zaspano se je dvignil, pogledal skozi odprta vrata, raz- Srml mrežo za komarje in skočil iz postelje. Z vseh hribov naokrog so se vile proti vasi dolge vrste delavcev. Nekateri so vlačili velike otepe slame, drugi so nosili amenje in veje, nekateri pa — Fisby je izbuljil oči — so vlačili debela bruna. ludi spodaj v vasi je bilo vse živo od ljudi in voz. se se je zbiralo na enem mestu, nekako sredi njive s : romp:rjem. Fisby se je naglo oblekel in odšel v vas, kjer j? Srečal dolgo vrsto voz, naloženih z gradbenim lesom. »Gejše znajo veliko pesmi. Včasih pojejo stare, prastare pesmi. Vsi pravijo, da bi jih ljudje že zdavnaj pozabili in da nihče več ne bi vedel, kako je bilo, ko so bili naši očetje, dedi in pradedi še otroci, če gejše ne bi pele svojih pesmi.« »Torej pojejo narodne pesmi?« »Da, chief. Včasih zložijo tudi nove pesmi. Lahko bi pele tudi o vojaški upravi in čez štiri sto ali pet sto let jih bodo še zmeraj pele in ljudje bodo vedeli, kako je bilo takrat, to se pravi zdaj.« »Tega še nisem slišal, Sakini.« »Ampak tako je, chief. Prav tako je tudi s plesi. Veste kaj še znajo?« »Kaj neki?« je z zanimanjem vprašal Fisby. Sakini je za trenutek premišljeval. »Mislite sl, da se nekdo popoldne ne počuti dobro. Mislite si, da je ves potrt. Potem gre v čajnico in obišče gejšo. Veste kaj mu pove?« Fisby seveda ni vedel. Pravi mu: Sedite. Popijva skupaj skodelico čaja. Potem se mu nasmehne, prekriža roke v naročju in pravi: Zdaj mi pa vse povejte.« »On ji pa vse pove?« »Da, vse. Ona pa maje z glavo in pravi: kako strašno. »Torej, Zlate cvetke in Lotosa nisi poznal, dokler nista prišli sem.« »Ne. Lotos sem videl samo enkrat, ko se Je peljala mimo v rikši,« je ponosno povedal Sakini. »Zlate cvetke pa nisem nikoli videl. V Nahi je bilo več kot tri sto gejš, ona pa je bila najslavnejša med njimi. Kadar je guverner priredil svečanost, so jo povabili, da je pela in plesala. Drugače pa je zahajala v veliko čajnico, v preproste, kamor smo hodili mi, pa nikoli.« »Torej je bila precej slavna?« »BI rekel. Povsod na Okinavi so Jo poznalj. Tudi zelo bogata je bila. Imela je celo rikšo in fanta, ki jo je vlekel. Trikrat na dan je jedla riž, pravijo. Celo za zajtrk. Baje je imela tudi služinčad in vsi njeni kimoni so bili z Ginze.« »Od kod?« »Z Ginze. To je velika ulica v Tokiu, kjer so najdražje trgovine. Zadnjič mi je rekel župan, da je plačala za en sam kimono dva tisoč jenov. Pije pa samo kitajski čaj in korejskega.« Fisby se je zamislil. »Sakini, od kod njej in Lotosu toliko denarja, če je bil njun lastnik gospod Motomura?« Sakini se je popraskal po glavi. »Ne vem, kako bi vam pojasnil. Najbrž je bil njun oče reven in Ju je zato prodal.« »Prodal?« je zaprepadeno vprašal Fisby. Sel Je za njimi, mimo zadnjih hiš, dokler n-i prišel na odprto polje. Začuden se je ozrl. Videti je bilo kot da so zbrani otroci iz cele vasi. lačili so nakopano zemljo. Na drugi strani so se kopičili slame, kamenja in grmovja, ki so ga možje znesli hribov. Sredi vpitja in smeha pa je stala Zlata cvetka 6 Pshljačo v roki in dajala navodila. Ko ga je opazila, mu je pomahala in zaklicala: »Halo, vhief.« Na ustih j-i je zaigral smehljaj. Fisby je zardel, medlo vrnil pozdrav, in poklical Saki-Ja. »Kaj vraga pa počenjate?« in pokazal na luknjo, * so jo kopali otroci. Sakini se je nasmehnil. »Zlata cvetka je rekla, da °ramo napraviti ribnik z lotosom.« — »Kaj? — Cernu?« I2'3 ^-a'ja- Zlata cvetka pravi, da k vsaki Ča-ja nujno t?. tudi ribnik z lotosovem cvetjem.« - ky je stopil bliže k Sakiniju in posmehljivo vpra-• »Kaj pa je Ca-ja?« »To je kraj, chief, kjer lahko vsak poseda in pije čaj, pa mu pojejo in plešejo in vsi se smejejo: haha.« Sejše Pra v tisto, česar • —se je Fisby bal. Zdelo se mu je, da bo kaj drugega, ne le petje in ples. Toda ne! Takega ®ezda greha, ne bo dovolil. »Torej zares zidate Ča-ja?« vprašal strogo. »Da, ch«ef. Včeraj ste nam prepovedali zabave z ^Jsami v domu za starčke, zvečer pa ste rekli še, da hurc- ne £me obiskovati gejš na domu. V vasi je cel sk Pa sem cvetki povedal, kako so ljudje j,regani’ mi je rekla: Sakini, je rekla, chief ima prav. to prej hisem pomislila. Nujno potrebujemo hišo, ka-or bo vsak lahko prišel pit čaj.« tak se i® dostojanstveno vzravnal. Vaščane je že ‘° E^rahovit.o težko soravil k delu. Če pa bodo imeli še zatočišče greha, potem ... Sakini, ki je stal ob njem, 3e opazoval delavce. Obraz je sijal in od začudenja je majal z glavo. »Povedati moram, chief, da v naši vasi še nikoli nismo imeli v-a-ja.« F‘sby se je zgrozil. Ze je slišal polkovnikovo vpitje: ™ar si domišl Postavila spomenik, če zgradi v vsaki vasi čajnico? ntr,!-, S1 ^°mišljate, da si bo vojaška uprava na tem Filb i P03tavila - Pomislite no-malo! Kaj bo rekel k temu kongres?« o-bra ^ "e 2e sama misel odvratna. S temnim cp., se ie obrnil k Sakiniju: »Slišiš! Nikakor ne bom ljudi k* " ’ ta iz®ubliena Ukleta kvarila moralo »Izgubljena dekleta,« je začuden« odvrnil Sakini. »Da, gejše.« fakini je odkimal. »Gejše niso Izgubljena dekleta, • Zelo ljubke tn prijazne so.« gledli ,mo^e’ zame P3 ne-« Sakini je razočarano mism !3byja, nato pa mu je pomežiknil: »Chief, mar js J..6,’.,da 50 Sejše...« Flsby Je škrlatno zardel. Seveda mh’4 ‘' ‘ x^e' ne chlet,« mu je zagotavljal Sakini, »ne prav. Gejše niso take. Gejše so dame.« — »Dame?« *H>a, chief. Pojejo in plešejo. Druga vrsta deklet pa ...« o ^0,^roia je naglo odvrnil Fisby. »Povej mi še kaj &ejsah.« Salk.M vel‘kib Ca-ja jih najdete,« je pojasnjeval Čajn- * Pomeni čaj, ja pa trgovino ali hišo. Torej in' Ica’ ‘kamor hodijo vsi ljudje. Gejše jim pa prepevajo za to dobijo denar.« *Zorej zabavajo goste?« se Pravi, zabavajo?« Kal*« °’ d® pač prepevajo pesmi in pripovedujejo šale. Se veš o gejšah?« Mož kmalu opazi, da mu je laže. Ona pa mu mehko prigovarja in v hipu so njegove skrbi pozabljene.« FiS‘by je pokimal: »Prav lepa ustanova.« čeprav’ se mu je zdelo, da gejše poslušajo ljudi samo zato, ker jim plačajo. Toda čloyek si včasih želi, da bi ga kdo prijazno sprejel in pokazal občutek za vse, kar ga teži, čeprav čisto poslovno. Toda če ljudje prihajajo zaradi tega k gejšam, kot mu zatrjuje Sakini, potem morajo svojo umetnost dobro znati. »Pa ti?« je vprašal Fisby, »sl prej dostikrat hodil v čajnico?« Sakini je pogledal v tla. »Mogoče enkrat ali dvakrat na leto, ko je dozprel sladki krompir in sva ga z dedom peljala na trg v Naho, glavno mesto.« »Ali sta zmeraj vozila vajin krompir v Naho?« »Da, chief. Ded je najel voz in konja in še pred zoro sva odrinila.« »In vsi drugi tukaj so tako delali?« »Seveda. Ljudje so prihajali z vseh strani na trg v Naho. Tam smo postavili vozove v vrsto in čakali na kupce. Ko sva prodala krompir, je ded najprej plačal KUPUJEMO STARO SREBRO IN VSAKOVRSTNE SREBRNE PREDMETE PO PONOVNO ZVIŠANIH CENAH!!! VRA* LJUBLJANA POSLOVALNICA.ZLATAR' ČOPOVA l6 (►M|t najemnino in voz. če mu je ostalo Še kaj denarja, mi je dejal: Na, Sakini, priden si bil. Tole je tvoje. Potem sem šel iskat Hokaida, da sva šla v četrt Tsui na sprehod. Tam so bile vse čajnice. Ulica samih čajnic. Včasih sva si kupila kako pomarančo, da sva jo med potjo pojedla. Hokaidu so bila -posebno včeš dekleta.« Fisby se ni čudil. »Kako pa je bilo, kadar sta šla v čajnico?« je vprašal. Sakiniju so se zasvetile oči. »Koliko ljudi je bilo tam! Vse stare znance si lahko našel v čajnici. Pili smo čaj, jedli rezance, posedali in se pogovarjali o žitu in o žetvi tn se smejali. Strašno zabavno je bilo.« »Gejše pa so vam pele?« »Za to nisva imela nikoli denarja,« je odkimal Sakini. * A dnbro! Borili ge bomo!« v»jni i°/"a nc pozna lampljonov in ne pozna poletja. V ®reiln .ll^e nc sedijo poleg kamina in se v brezdelju ne j0llc‘’ i" *sri plamenov. Vojna nima mesečine, nima niti Hlar »hina prinaša meglo in dež, to sem nekje brala. Ostal"1 res;“ Hotela je vprašati tovariše, toda vprašanje je 0 v ujej, zakaj — nenadoma sc je domislila Mikajta. •topii , ° Botovo vzela vojna!« J c pomislila potem ln . . l3*eju. Slutila je, da je njihov vodja. »Bo n vcndar z Mihajlom?« ga je vprašala. imeliT1 sc V°’ po*em — bomo že videli. Tukaj bomo *v’ezn norova'išee. v vsakem primeru boš tl ostala tu. Za »Ti °rili se bomn-« Bain0 k ie Pomislila, »da tudi po meni sega vojna. *e je H i?'* T,llla l)ila je hkrati čudno prevzeta ln veselila ’ ua bo zraven Mihajla. ®ila Je vojna, dež je padal... •e ^ enka Je sedcla v hotelu ln čakala. Mislila Je: »Nekaj *d*e«ar ° ov® zKodilo, ko sem vendar sredi vojne.« Toda ^®telu S° ni ZK,,dilo, samo v mesto, kakšen kilometer od ^Verf.,*0 Pr*bajale in odhajale čete, pratež, a nekje blizu RadU Tna Tarl’ 80 *rmel1 ‘“»"vi ■ • ■ Vsak a |losllija Beograd se ni javljala. ^•biK ° PaP°ldne je Zdenka odhajala v mesto ln tam "° .m‘koliko ur. Mislila Je: »Morda bom Videla v kateri izmed kolon ...« m n Kolone ln transporti In luksuzni avtomobili z generali, ki so bili podobni premočenim pajacom, pa so šli mimo, ln zdelo sc je, da ta reka ljudi nikoli ne bo nehala teči in da bo zmeraj, zmeraj deževalo ... Vračala se je mokra in sama. V hotelu je poleg nje živel še sluga, nemi starec, in tako se je lahko pogovarjala samo še s starimi Mlhajlovimi pismi. Včasih je odprla radio ln poslušala neznano govorico, če pa je slučajno ujela kakšno muziko, je naglo zavrtela gumb in se preplašeno ozirala, kot bi zagrešila zločin ... Pripravljala se je, da bi šla v mesto. Ze. ves dan je bila razburjena. Čuden nemir se jo Je polastil. Ni si vedela razložiti, čemu. Morda zato, ker je iz mesta že od ranega jutra prihajal neobičajen hrup motorjev in tankov ln ker ■o neprestano prasketali streli. Stopila Je v preddurje, dvomeč, naj krene ali ne, ln nenadoma zagledala človeka v vojaškem plašču, kako hit) proti njej. NI ga mogla prepoznati: šele, ko se je povzpel po stopnicah, je v tem kosmatem In zaprašenem človeku spoznala Mateja. Molče sta šla v salon In tam je, ne da bi odložil plašč, sedel na stol ob kaminu ln utrujeno rekel: »Kraljevina je kapitulirala! Italijani so že od jutra spodaj!« »To pomeni, da Je vojnn končana!« je skoraj s hudobno radostjo v sebi pomislila Zdenka, in ga zatem, prvič odkar Je stopil v salon, brižnejc pogledala. Stegnil Je roke nad ognjem (bile so Črne ln zdelane, z dolgimi nohti). Njegov obraz je bil čudno spačen, ko Je rekel: »Hladna je ta pomlad!« A Zdenka Je z grenkobo pomislila: »Kaj je to sploh pomlad?« »Tukaj, pri tebi, bomo napravili center. Mi ne mislimo, da Je vojna končana. Zdaj se šele začenja, kaj ne, Zdenka?« Nasmehnil se je, toda ta smeh je zvenel tako čudno, da se Je zdelo, ko da sta v veliki prazni cerkvi, kjer leži mrlič. Nenadoma je začela jokati, ker je pomislila, da je to Ml-hajlov pogreb. Čudila se Je, zakaj Je Matej ne tolaži, pa ga je pogledala. On Je še zmeraj prožil svoje umazane, žuljave roke k ognju. In zazdelo se ji je, da ga sploh ni, da so samo njegove oči, ki gorijo kot ogenj, ob katerem si je grel roke. V tern se je pomirila In bilo ji je dobro. Matej je vzel staro Mihajlovo obleko in odšel v mesto. Skrbno ji je naročil, naj ostane doma. Vrnil se je čez dva dni še z nekom lz njihove skupine. Prinesla st» veliko civilnih oblek in od tega dne sc je hotel spremenil v postajo za vojake, ki so bežali Is ujetništva. Prihajali so pod večer, se v naglici preoblačili In se spet razgubili. Italijanov ni bilo sem gor v gozd, zato so bili mirni. Med vojaki, ki so prihajali in odhajali, ni bilo nobenega lz njihove skupine. Zato je nekega dne povprašala Mateja, kaj Je * njimi, tn on Ji Je odgovoril: »Bodo Že še prišli!« Za Mihajla ni vprašala, samo ponoči Je dolgo postajala ob oknu in ga čakala (a deževalo ni več, saj tudi vojne ni bilo več). Strmela Je v hladno jezersko gladino in v svetle vrhove planin Iznad visokih dreves... • * * Možje so se vračali. Po mestu so križarile italijanske patrulje. Le redko so zašle do hotela in še takrat niso dolgo ostajale. Ko so šli skozi gozd, so vojaki običajno streljali (kmetje so pravili: preganjajo strah!) ln odmev je ostajal še dolgo, kot zaledenel, iznenaden v potuhnjenem gozdnem miru. Sestanki v hotelu so bili vse pogostejši. Matej je bil organizator vseli akcij. Zbiralo se je orožje, strelivo, vojaške obleke. Dokler so sc možje zadrževali na sestankih, je Zdenka stražila ali pomagala mazati in zavijati orožje. Te stvari se naglo odnašali iz hotela. Nosili so jih v goro. 7.0 Je cvetel maj. Nekega večera, po sestanku, ji Je Matej zaupno povedal: »Mihajla Je zgrabil Gestapo!« »Mihajla! Kaj je sploh še živ?« Je hotela vprašati Matej je nadaljeval: »Moral bi nam prinesti neko gradivo Bal sem se, da so ga dobili pri njem. Pa Je vse dobro Zgrabili so ga slučajno, med racijo. Morda bo kmalu zunaj« potem Je odšel. To noč je Zdenka presedela ob oknu. Nekje je zavijal pes. Iz mesta so se vrtinčili streli. Kakor utopljenčeva glava je na golem nebu visel mesec. V idela ga je v jezeru. rCk,’Me*ec Je pravl lompijon za to noč,« je skoraj glasno Dišalo je po smol). J® >mel prav. Vojna ni končana. A vendar, mar •x a „da se n,Fe**r nl spremenilo. Tudi maj, ko da ni nič rugačen od prejšnjih. Kakšna je potem vojna?« — Je uPh a n°* in mesec ln *ozd in J®*ero. In vedela Je, da ji bo o odgevorili: »Vseeno smo drugačni. Vidiš, kako smo h "V a ~ !'Ie,ec R je celo rekel: »Mar nisem ugasli lam-pijo Sveti se samo moja barva, rada bi te speljala.« • • • Tega dne je bila strašno utrujena, pa tudi dela je bilo več kot običajno. Dan je toni) v mrak. Spremila je bila dva tovariša ln obstala pr| vratih. Za ovinkom se je pokazala postava. t» u " Tako hodn samo Mlhajlo... , ’ ko se Je bližal, bolj Je bila prepričana, da Je on. Pod stopnicami se je ustavi). »Kaj, mar si se pozabila veseliti?« ga je slišala reči ln nenadoma se Ji je zvrtelo, zameglilo. Ničesar več ni vl- a,M " ,,l,n J* J® lepo, tako lepo, kot bi se * gugalnico zapeljala visoko pod nebo in bi jo neka milina vso izpraznila. V edela je, da je v njegovem naročju, n dokler jo Je nosil, se JI je počasi vračala zavest In m : **'-ako Je močan! Premagal bo samo vojno!« (Konec prihodnjič) IV LJUBLJANSKI . FESTIVAL od 30. junija do 21. julija 1956 TRADICIONALNA KULTURNA MANIFESTACIJA Sodelujejo: beograjska In ljubljanska Opera ljubljanski in beograjski balet folklorni ansambli: »Kolo« (Beograd) in »Lado« (Zagreb) ter Indonezijci SNG Trst, Tržaški trio Slovenska filharmonija Učiteljski pevski zbor »Emil Adamič« Koncertni večer C. Součkove in M. čangaloviča Nadrobni festivalni program bo natisnjen v prihodnji številki našega lista. »Da, chief. Morda je gospod Motomura ali kak drug gospod sl-učajino prijel v njuno vas, ko sta bili še majhni dek,'.ic^HWr sta biH-JjuMti in sta-mu bili všeč, je dejal njunemu očetu: Kupim ju. Gejši bosta. Kupil ju je in poslal v šolo.« — »Kakšno šolo?« »Seveda. Učiti sla se mo-raii petja In plesa, igranja na dahisen, pa tudi čajnega obredja in lepega vedenja. Zraven pa še pripravljanja šopkov tn pa, kako je treba govoriti z Ljudmi, da spet dobijo pogum za življenje. Ko sta se vsega naučili, jima je gospodar kupil lepo obleko in vse, kar sta potrebovali za delo.« Fisby je razumevajoče prikimal. »Dekleta morajo torej svojemu lastniku povrniti vse, kar je zapravil zanje in še obresti povrhu.« »Da, chief. Samo da nekatere svojih dolgov nikoli ne poplačajo, ker se zmeraj znova zadolžijo pri gospodarju.« »No, kaj sta pa še počela v Nahi?« je vprašal Fisby. »Toliko časa sva bn'ri» Ob nedeljskih izletih Je tudi P jateljtea vedno zraven. Meni že cela stvar na živce. ’1'r‘f>^rajs ne deteljice sem se že do kr naveličal. Kaj na) storim, “® bi nikogar užalil? . ,tt Svetovali bi vam, da en govorite s svojo ženo o ter£e„» da se sporazumeta, da bo ,,j-na lep način opozorila Pri^.-Sih co na to, da bi bili radi v ^ tudi sam( z ženo. Vsaki »tva postavljene meje. Vaša *en8_pYi' bo gotovo razumela In s* jg jaznlla s to vašo željo. s* gtl morate biti previdni In P°® ,« z veliko takta In ljubezni. ^e0* bo vse prav razvozljalo. ^ i, sama morda niti ne sluti, j-prijatelj.lca odveč, če pa v čite, se stvar ne more Pr n» niti z mesta. Vedno se o*lr druge, je povsem napa^110 J VABILO V POZNI URI Besede pomenijo: Vodoravno: 1. glavno mesto ene.izaned naših republik, 9. gorovje v zahodni, Evropi, 10. drobec, trska, 11. izmetavati, tzloče-..Vati,'metati, 14. indijanski plemenski znak, 17. naglavno pokrivalo, 18. srbski veznik, 20. otok po turško, 22. plačila za ‘Ovni dan, 24. tatarski pogla-Var’ „25, osebni zaimek, 25. spoj, združitev, 27. združene, zvezane, 29. moško ime, 30. gora v Karavankah, 31. večji kraj v Vojvodini, 33. vrsta živali, 34. kazalni zaimek, 35. zaznavalni organ človeškega telesa, 36. pohod v nabavo, tura, 38, drag, ljub, 33. «?:mski bog ljubezni, 41. kakor, 52. zabavišče, 43. širokih ramen, 45. samogovor, 47. pokrajina v .Zadnji*.Indiji; 49.t pijača, 50. po-s.ikan po telesu. . Navpično: 1. pekoča, huda, 2. del kosila, 3. časovna enota, 4. ■Pretepač, 5. njej, 6. izven igrišča (fon.), 7. svetilni pJin za rekla-me, 8. predmet, vrsta blaga v trgovskem, jeziku, 11. slovenski skladatelj, 12. moško ime, 13. Prebivalec ljudstva, ki je’ nekoč .živelo na naših tleh, 15. državni proračun, 16. znanstvenik naravoslovec, 19. veznik, 22. vrata, 1 REŠITEV križanke v 2i. številki Vodoravno: 1. poslikati, 9. Ivan, J5. Artemida, 14. orala, 15. Sk, ,16- vasi, 17. prolog, 18. tat, 20. 23. kdor ima smisel za lepo in okusno, 26. kar nosi nesrečo, 28. vrtnina, 29. samodelni stroj, aparat, 30. vsemirje, 32. Zupančičeva pesnitev, 33. vrsta nesreče, 34. tuje moško Ime, 37. kra- hurovanje, 22. Onek, 24. kap, 25. tiča za našo politično organiza-hič, -b, -r, 27. boe, 29. tam, 31. cijo, 38. industrijsko mesto v Se-*ePa, 33 zastrižem, 34. kal, 37. verni Italiji, 40. okvare, poškod-hianira, 38. itak, 40. ko, 41. uteči, be, 42. del skladbe, 44. izmikavt, 42. stoplen, 44. deca, 45. pridajati. 46. neumen, 48. znak za molibden. WIsf Vil# JI noutctvni sok -k TcUavik ftAOsatakjalfobfk, & webuU AaxuuCh£ in, viicunutske snovi REZULTATI PRVOMAJSKE ANKETE Najprej besedo tistim bralcem, ki so nas zadnje dni obsipavali s pismi k(laj nameravamo objaviti ugotovitve naše prvomajske ankete: Ko je bilo žrebanje končano, je čakalo uredništvo šele poglavitno delo. Vsako kuverto je bilo treba odpreti, na posebne sezname zapisati odgovore in jih nato razvrstiti po večini. Vsega tega seveda nismo mogli opraviti v nekaj dneh. 1 **•* pa kar k svari. Na i vprašanje, katera stran v prvomajski številki je naj-■ 9lj ugajala, so .bralci odgovorili tako različno (mnogi se celo h>so mogli odločiti za eno stran in so jih zaznamovali kar več aPajl), da uredništvo kakšnih določnejših napotkov za svoje °doče delo ni moglo dobiti. Številke kažejo, da so najbolj uga-^ale živahne strani z mnogimi slikami, zelo veliko odgovorov pa kaže, da je bila našim bralcem zelo všeč prva stran, najbrž 2aradi svoje izredne oblike. Pri 2. vprašanju: Kateri članek se vam je zdel najboljši ali "^zanimivejši, je odnesel zavidljivo zmago potopis »ROG PLO* * OKROG SVETA« (41%), za njim pa resnična zgodba »U-99 JE ZADNJIC POTOPILA«. Precej daleč za njima se uvršajo: »BITKA ZA MADRID«, »ŽIVLJENJE V KAMENINAH«, erkvenikov »OD MRTVIH JE VSTAL«, »PROBLEMI ZDRAV-rVENE SLUŽBE« »POTOVANJE IZ BEJRUTA V BAGDAD« Vri *>rece'i anketirancev se je odločilo za članek »JUGOSLA-IJA JN LETOŠNJI PRAZNIK DELA«. Videti je torej, da naj-,.° f ugajajo potopisi in resnične zgodbe ter dobri politični t za to si bo uredništvo prizadevalo, da bo iz teh dveh rs*i iskalo res dobre in zanimive sestavke, ugaj i '?prašan^e: Katera fotografija ali risba vam je najbolj ,1 *PoeZIJA POMLADI« je dobila celih 72 odstotkov! Njej «a fii Mll‘CTINOVTC na športni strani, ELISABETH TAVLOR filmski strani, ZIDAR na prvi strani itd. zah ■ i?** kralc*’ toliko povedo številke. Uredništvo se vam lepo za trud, hkrati pa za vso naklonjenost, s katero mljate njegovo delo. PREIZKUSI SVOJE ZNANJE Odgovori na spodnja vprašanja, ne da bi si pomagal s knjigami: 1041. Zakaj je španska »Armada« hotela napasti Anglijo in Elizabeto Angleško? 1042. Kdo je bil najslavnejši pevec arije »La donna e mobile?« 1043. Katero je največje pristanišče vzhodne Azije? 1044. Kje leži »Lake Superior?« 1045. Kaj je avskuitacija? 1046. Kako se imenuje angleška nacionalna himna? 1047. V katerem času so v starem Rimu pisali pisma že na »chartas«, to je na papir? 1048. Kdo je napisal vojni roman »Ogenj«? 1049. Kaj pomeni beseda smoking dobesedno? 1050. Kaj je »Royal flush«? ODGOVORI NA VPRAŠANJA 1631. Največji slovenski baročni slikar 18. stoletja se imenuje Fortunat Bergant.' 1032. Trubarjev spomenik v Ljubljani je izdelal Franc Ber-neker. 1033. Blhač ima prebivalcev 8300. 1034. Otok Biševo ima znamenito Modro jamo, ki je za turiste velika privlačnost 1035. Hribovje, po katerem se razprostira Bizeljsko, se imenuje Orlica. 1036. Blejsko jezero Je daljše. Dolgo je približno 2 km, široko pa 1.3 km. 1037. Dr. Janez Blelweis je bil po poklicu žlvinozdravmik. 1038. Slap Savice Je visok 97 m. 1039. Borovlje slovijo po avo-Jem puškarstvu. 1040. Bosna izvira pod Igman planino, izliva pa se pri Šamou v Savo. IZHOD V SILI Zakonski mož modruje in pravi: »Nikoli ne vem, kaj naj storim: naj grem na lov, naj ribarim, ali pa naj ostanem doma pri ženi. Odločitev prepustim kovancu, ki ga vržem v zrak. Če pade na številko, grem na lov, če pade na grb, grem ribarit, če se pa postavi pokonci, pa ostanem doma pri ženi.« PLAHOST »Janez je silno plah,« pravi Micka. »Veš, ko me je zadnjič zasnubil, mi je rekel: .Micka, če bi imela sestro, ali bi potem hotela, da postanem jaz njen svak?’« RAZLIKA Oče poskuša razložiti svojemu sinku razliko med navadno puško in avtomatsko: Takole mu pravi: »To je tako, kakor če bi najprej govoril jaz, nato pa mamica.« TEHTEN VZROK »Oprostite, dragi sosed, bi ml hoteli nocoj posoditi vaš gramofon?« »Z največjim veseljem! Kaj pa slavite? Imate nemara rojstni dan, ali pa vaša žena?« »Ne, ne — radi bi se vsaj enkrat pošteno naspali.« REZERVIRANO »Tovariš, ta miza je že rezervirane :za druge goste.« »Dobro, potem jo pa odnesite in mi prinesite drugo.« * »Kaj... tako pozno naj bi še šla ven?« ne, res ne 0 / . s »•.. saj ze spim...« m «*0to^DILA fus JBiart je bil nekdanji Drey-tnjj; profesor na Vojni akade-fe.„', nasprotju z drugimi pro-*daT Dreyfu*a "i maral, toda di svse ie odločil, da žrtvuje tu-br&vi°!° kariero, da bi pomagal go do veljave. To ga je dra-Cei0 ' sa3 3e moral kasneje ta)tQiV *aPor. Zdaj je Picquart •‘avli«?V€stiI svoJeS8 predpo-t>a u 8a generala Gonsa, ki V2rojil: »Ne mešajte teh f *°nčahafev' Afera Drf“yfus je ba Je vztrajal, da je tre- $°nse obnoviti in general »Pred,, izgubil potrpljenje: ■ *e za ,setn’ le zakaj se zavzema-1 *a ‘ega Žida?« ^'0'luart**11 od8°vorl' ‘o n^ HUart n‘ mogel razumeti, da iai: >TVolj' Toda general Je de-bost- v našib računih, če Odkni!« ne ndliSe ničesar Podt?!?3* pozabil na svojo "erai !nC? in )e »taMtl: »Ge-B?e ven? ,ar Pfavite, je grozno! Botovv, ^aj k°m napravil, "dinesei Pa da tega ne bom , q s *ebod v grob!« '*4sbv«u ."j1 tr,erlU z oSfnl, ni t^aza iz da' nobenega bfwi ,ma*u po ‘em razgovoru fia Vzh j Polkovnika inšpicirat Hal/. *am končal svo- 80, so ga pri priči poslali na italijansko mejo. Z italijanske meje je moral nujno v Alžlr, iz Aliira pa v Tunis. Po vsakem potovanju Je prejel pohvalno pismo za odlično izvršene naloge. Najprej P!cquart ni ničesar slutil. Toda po treh mesecih mu je neki njegov prijatelj pisal, da mu na obveščevalnem uradu neprestano odgovarjajo, da se bo vrnil »takoj«. Koliko časa bo trajal ta »takoj«, Je hotel vedeti prijatelj. Zdaj je bilo Picquartu jasno, da je obsojen na večno potikanje po svetu. V njegovi odsotnosti ga je v Parizu nadomeščal major Henry. Začel je zbirati podatke o Pic-quartu. Zbral je vse, kar bi ga moglo kompromitirati. Vendar se ga je hotel odkrižati na čisto preprost način. Nagovarjal je Gonsa, naj pošlje Picquarta v Tripolis, kjer so se bili krvav! gverilski boji. Dobro namerjena puška bo preprečila obnovo Dreyfusove afere. General Gon-se je pristal. PIcquart pa ni stal križem rok tn tako ga Je resnica preživela. Ko je nekoč za kratek čas obiskal Pariz, je pustil svojemu advokatu Luisu Lebloisu zapečateno pismo s pripombo: V primeru moje smrti Izročite to pismo predsedniku republike, ki ga edini sme prebrati«. V tem pismu je podpolkovnik natančno opisal, kako Je odkril resničngea pisca borderoja. Pismo se zaključuje: 1. Walsin-Esterhazy Je nemški vohun. 2. Dejstva, ki so Jih očitali Dreyfusu, gredo na Esterhazyjev račun. 3. Dreyfusov proces je bil voden s strašno lahkomiselnostjo In popolnoma nezakonito — s predpostavko, da Dreyfus mora biti kriv. Ko je Picquart zaupal vsebino pisma Lebloisu, Je bil ta skrajno presenečen. Končno mu Je na prigovarjanje tudi dovolil, da sme povedati skrivnost svojim zaupnim prijateljem, ne da bi omenil Piequartovo ime. Odvetnik je mislil, da je mogoče dokazati Drcyfusovo nedolžnost, ne da bi odkril Piequarta. Stopil je k Augostu Scheurer-Kestnerju, podpredsedniku senata, kateremu je Dreyfusova rodbina zaupala. Toda senator ni mogel storiti ničesar, dokler ne bi skrivnostni častnik nastopil kot priča. Vendar je poskusil prepričati nekatere člane vlade, da obstajajo dokaz! o Dreyfusovi nedolžnosti. Ko se mu to ni posre- čilo, je napisal pismo za časopis Temps ter vložil v senatu interpelacijo. Kljub neprijetnostim, ki jih je utrpel, Je s svojo vnemo vendar povzročil nastanek gibanja tako imenovanih »dreyfuzar-dov« — Dreyfusovih pristašev. Medtem se grofu. Esterhazyju ni godilo preveč ddbro. že več ljudi ga je sumilo. Ko pa ja Matin, najbolj razširjeni dnevnik tistega časa, objavil >„ faksimile borderoja, je postal njegov položaj obupen. Ves zmeden je šel k Schwarzkoppnu in mu povedal, da so njune zveze odkrite. Svetoval mu je, naj gre k Dreyfusovi ženi ter ji zagotovi, da je njen mož res krivec, In jo prisili k molku. Nemec Je odklonil in Esterhazy je izjavil, da nima drugega izhoda, ko da se pred njim ustreli. Ta grožnja, ki je imela za posledico velik škandal, pa ni prestrašila trdega Nemca, niti prebuja, da bo Es-terhazy razkril njegove odnose z neko pariško damo. Schvvarz-koppen je hladnokrvno poklical tajnika, ki je brezimnega vsiljivca vrgel čez prag. Potem je takoj obvestil Berlin. Njegovi še- »... pravzaprav se mi res ne da...« Doživlian Murčka Belogobčka •'NioV'' »... daj torej že... Kako dolgo bom še čakala nate?« POGREB V PONEDELJEK Janez Zamuda je izdihnil svojo blago dušo v petek popoldne. Pogreb naj bi bil po vseh predpisih v nedeljo popoldne. . .. Zena gre na Zale in nujno zahteva, naj bo pogreb šele v ponedeljek popoldne. »Zakaj pa naj bi bil pogreb šele v ponedeljek popoldne?« hoče vedeti uradnik na Zalah, »Veste, tovariš,« moj mož je navijalec pri -nogometnih tekmah, pa bi ga imela tako rada vsaj eno nedeljo popoldne doma«! DVE PRIJATELJICI Zaradi obrekovanja sta bili kaznovani z zaporom dveh mesecev. Sreča v nesreči, zapor sta skupno preživeli. Imeli sta tako dovolj časa, da sta se lahko menili, kakor jima je dal« duša in srce. Seveda sta bili bolj previdni. Ko sta se vračali domov, sta imeli še vedno dovolj teme za razgovor. Na razpotju, kjer je »Saj vem sama, da so bikini morala ena na levo, druga na ,etos nemoderni, vseeno pa se desno, se se vedno nista mogli ... , . , , lotiti mi zdi zelo bedasto, da se tako »Ti prid! no popoldne kaj k Prestrašite, če jih doma še ne-meni, da se še kaj pomeniva!« koliko ponosim!« fi so zdaj menili, da je najbolje, če izgine iz Pariza, preden pride do škandala. Odpoklicali so ga. Ko je zapuščal Pariz, se je Schvvarzkoppen najbolj trudil za to, da bi očuval svoj ugled. Kljub trudu ni mogel odkriti (mena svojega agenta (Esterhazyja). Toda ob slovesu od predsednika republike je le- temu s častno oficirsko besedo zatrdil, da z Dreyfusom nt imel nikdar nobenih stikov. Približno pol leta po obsodbi je Mathieu Dreyfus slučajno izvedet za ime resničnega izdajalca. Opogumljen od te novice je objavil brošuro o bratovi aferi, ki so jo prodajali po pariških ulicah. Na ovoju je bil odtis borderoja, ki ga je bil objavil Matin. Nekega dne je *čakal na omnibus nek: Castro in sl kupil brošuro. Ta Castro je bil v poslovnih zvezah z grofom Esterhazy-jem, od česar sicer ni imel koristi, pač pa le mnogo dopisovanja. Ni čudno, da je na prvi pogled spoznal Esterhazyjevo pisavo. Šel je domov, vzel pisma ter jih odnesel Mathieuju. Mathieu, k( bi bil gotovo obsojen zaradi te brošure, saj ni imel dokazov, je obiskovalca objel. 15. novembra 1897 je Mathieu Dreyfus naslovil na vojnega ministra pismo, s katerim je obtožil Esterhazyla, da Je pisal bor-dero. Po francoskem pravu mora vsakdo, ki ve za kakšen zločin, takoj napisati prijavo. Preiskavi se ni dalo več izogniti. Generalni Štab pa Je vztrajal in je nagovori!-Esterhazyja, naj zahteva sodni postopek, da bi odvrnil sum in sebe. Medtem, ko je bil grof Ester-hazy v preiskavi, so ga nekateri časopisi popolnoma razgalili. Fi-garo, ki je bil takrat neznaten literarni listič, se je ustavil 06 značilnem stavku v borderoju: »Potujem na manevre«. Hotel je dokazati, da Dreyfus ni mogel napisati borderoja, ker takrat ni bil'na manevrih, pač pa je bil tam — Esterhazy. Poleg tega je dal bralcem na razpolago, naj s klišejev primerjajo obe pisavi. Zdaj se je vnela pravcata bitka za in proti. Nekateri listi so trdili, da pisavi nista istovetni, drugi pa so pisali, da je Dreyfus ponaredil Esterhazyjevo pisavo. Esterhazy je porabil ves svoj čas za obiske v uredništvih, prepričeval urednike in dajal na vse strani »informacije« o mednarodnem židovskem sindikatu. Prikazoval se Je kot človek brezmejnega poguma in neverjetne volje, zlasti pa je poudarjal svojo čast. O vsem tem so časopisi pisali in Pariz je bil na nogah. Izjavil je tudi, da razpravo izrecno zahteva. Dejansko je bil proces aranžiran le zato, da bi dal Esterhazyju zadoščenje. Sojena je bila obtožnica, ne pa obtoženec. Na razpravi je Esterhazy odgovarjal hladno in preračunano. Enkrat samkrat Je nervozno zakričal: »Vse moje izjave so prav tako resnične, kot sem jaz nedolžen!« Res, to Je bila edina njegova izjava, ki ni bila lažna. Ko je Mathieu predložil dokaze, ga je Esterhazyjev advokat obtožil, da je krivec, ker Je dal v javnost faksimile borderoja. »Vi morete braniti svojega brata samo pred sodiščem in nikjer drugje,« je rekel sodnik. »Svojega brata bom branil povsod In vedno,« je odgovori! Mathieu, Množica, ki Je bila zbrana v dvorani, je na Mathieujev odgovor tako završala, da je moral predsednik sodišča zahtevati mir. Priče so bile zaslišane za zaprtimi vrati in ne pred javnostjo. Končno je minister za notranje zadeve umaknil formalno tožbo proti Esterhazyju. Ester-hazyjev odvetnik je govoril pet ur. Posvetovanje sodnikov pa je trajalo vsega tri minute, nakar je bila izglasovana oprostitev. Vsa republika je od veselja kričala. Oficirji in novinarji, ženske in moški, vsi so se gnetli k Esterhaz5'ju, da bi ga s solzami v očeh objeli. Pozno v noč so se vile po Parizu zmagoslavne povorke in vzklikale: »Živel Esterhazy! Živela armada!« Polkovnik Picquart je bil poklican iz Afrike, da bi prisostvoval razpravi. Njegovi tovariši so ga izobčili iz svoje družbe. K njemu je stopil le senator Scheu-rer-Kestner, Mathieu, Lucija Dreyfus in odvetnik Demange, ki je zastopal Mathieuja. Kljub pritisku generalnega štaba je Picquart kot priča vztrajal, da brzojavka dokazuje zvezo med Esterhazyjem in nemško ambasado. Toda za to pričevanje ni razen sodnega zbora in obveščevalne službe zvedel nihče, P:cqu-artova žrtev je bila zaman. Po procesu je bil obtožen, da je izdal važne službene tajnosti in je bil dalj časa zapri v trdnjavi St. Valerian. Medtem je Dreyfus še nadalje ostal na Hudičevih otokih, 8000 km daleč od domovine. Zdaj ga je stražilo že trinajst mož, ki jih je nadzoroval posebno zaupen komandir. Zgradili so stolp za nadzorovanje morja in vanj vgradili celo top. Za vse to Dreyfus ni vedel, ker že dolgo časa ni smel prejemati nobenih pisem. Njegovi čuvaji niso smeli govoriti z njim. »TT« STRAN 7. VI. 1956 13 „OTHELLO“: S. BONDARČZJK e C e go vorimo danes o preporodu sovjetskega filma, mislimo pri tem na obnavljanje tradicij slavne eipohe rusikega nemaga filma, k& s*> nekaj let pred drugo svetovno vojno v prvih povojnih letih po zaslugi čedalje nasilnejšega birokratičnega poseganja v vsa področja kulturnega življenja domala zamrle. Menda nam ni treba še enkrat naštevati, kaj vse so prispevali Eisenstein, Pudovkin, Kule&ov, brata Vasiljev, Dovž en ko im drugi mojstri sovjetskega klasičnega filma >k razvoju filmske umetnosti sploh. Eisenstein je tako rekoč odkril filmsko montažo kot specifično izrazno sredstvo sedme umetnosti. Prizor na stopnišču v njegovem filmu »Križarka Potemkin« je primer vzorne montaže. V istem filmu je s kamero oživel kamnite leve, ki Jih Je gledalcu pokazal iz različnih zornih kotov ter jih s tem razgibal. Podobnih prizorov iz nemih sovjetskih filmov, s katerimi se Je obogatila formalno izrazna plat filmske umetnosti, bi lahko našteli še več. Ne smemo pa pozabiti tudi na napredno vsebino takratnih sovjetskih filmov, ki je pomenila pravo revolucijo v skomefcial^ziirani svetovni kinematografiji. Z iznajdbo zvočnega filma je stopil sovjetski filim na rakovo pot. Tehničnim težavam, ki so bile zvezane s preureditvijo filmske proizvodnje. so se pridružile še boli pomembne ovire idejnega in vsebinskega značaja. Film J« postal, kot vsa druga umetniška dela. več ali manj le propagandno sredstvo. Umetnost Je •bila kontrolirana od zgoraj in izginil je sleherni občutek za mero in individualno domišljijo. V tem položaju je životaril sovjetski film vse do leta 1951, ko so se nasledniki In učenci Eisensteina ter Pudovkina: Sergej Jutkevič, Mark Donsko j. Samsonov in dTUgi. lotili filmske realizacije klasičnih del iz ruske ln svetovne literarne zakladnice ter sodobnih tem. Nastati so filmi »Romeo in Julija«, »Mati«, »OtheMo« in »Cvrček«. ki smo jih videli v okvliru festivala sodobnega sovjetskega Ulma. Čeprav je ocenjevan le filmov naloga Ulmske kritike, bomo skušali tudi v pričujočem informativnem sestavku prav nr* kratko označiti glavne noteze nrjkazanlh filmov. Obe fi’msiki verziji Shakeskeara. tako balet »Romeo In Julija« kot tragedija »Othello«. sta resna dosežka v fbmsk’’ IrternreitacH*' literarnih umetnin zlasti «ha»ke«npearovih dram. Sergej Jutkevič le dobil za režijo »Othella« ong.rado Peč ognjem filmskem festivalu v Cannesu. Ztrila j" uri nodelVvM nagrade gotovo imo&tevala Jutkevič ©v Jzir^den smlse’ za čtetri fllmsk' jezik, irrvimo rilsko domiselnost In verno-** predloži Podred4’ le kamero in njena izrazna sredstva: različne PRIZOR IZ SOVJETSKEGA FILMA »VESELE ZGODBE VOJAKA BROVKINA« snemalne kote in plane, montažo, barve, kostume, scenografijo in igro istemu ctlju: zvesti Interpretaciji Shakespeara. Mark Donskoj je moral Imeti precejšnjo mero poguma, da se je loitiiil snemanja nove verzije romana Gorkega »Mati«, kajti Pudov- »ZLE PARE« SO ZACELI MONTIRATI Novi filtm podjetnega črnogorskega podjetja »Lovčen-film« iz Budve, »Zle pare«, so te dni posneli do konca dn ga zdaj montirajo. Scenarij je napisal Radko Jurkovič, režiral pa je Velimir Stojanovič. Snemalec je bil Hrvoje Sarič. dokumente Hi denatja K, o smo zadnjič gledali servisno kopijo najnovejšega sovjetskega dokumentarnega, filma o Len nu, smo posebno živo občutili, kaj pomeni ori-g nalen material, pa če je še tako slabo ohranjen aill slabo posnet (ob slabši tedanji tehniki). Ob tem se človek nehote zamisli.. Pri nas se spreminja dežela, rastejo tovarne, reka-m spreminjamo struge in toliko drugega — vendar večina teh .sprememb gre mimo. ne da bi jih zapisali na flimski tra-k. Ce pogledamo samo Ljubljano: po vojni so načrtno odpadle razne ograje, zidovi, slepe ulice so »Spregledale«, podrli smo razne nekoristne šu-pe in na vseh teh krajih odprli manjše a-l-i večje pavke z zelenjem in nekaj klopmi — proces, ki bi ga lahko imenovali »prezračenie Ljubljane«, za katero se zdi, če gledamo naizaj. da je zdarj zadihala s polnimi pljuči. Naši zanamci bodo o tem lahko brali, komaj bodo pa mogli od tega tudi kaj videti — da ne omenjam, česa še vse važnejšega ne bodo mogli videti. In vendar bi bili izdatki za to ra-zmeroma malenkostni. To je bil tudi eden od vzrokov, da so slovenski filmski delavci ustanovili lastno proizvodno podjetje z namenom, da v »Novem Obzorniku« ohranijo dokumente naših dni. 2al. iz znanih vzrokov, zadeva ni stekla, kot smo pričakovali. Zato mislimo, da bi bilo več kot primemo določiti v ta namen vsako leto neko vsoto in v ta namen pooblastiti f umske' delavce, ki so najbolj kompetentni za odločanje o potrebah arhivskega materiala, saj se pri svojem delu vsa-k da Je razvil dejavnost v to smer. V štirih številkah svoje filmske revije in v več kratkih filmih je precej za arhiv uporabnega materiala. Tako so pred kratkim dokončali dva nova taka filma: »GOSPODARSKO RAZSTAVIŠČE« JE SCENARIST IN REŽISER Zvone Slfitič. v fotografiji Vikija Pogačarja prikazal v kronološkem redu razstav, ki' jih je uvodoma vključili v prijeten okvir Ljubljane kot republiške prestolnice. Ta prijem, ki ima ustaljeno tradicijo, je avtorju deloma narekovalo dejstvo da je bilo treba snemati v časovn'h presledkih, vsako razstavo posebej, n! pa bilo vnaprej zmerom Jasno, kakšen material b0 na razpolago. V filmu je dovolj izčrpno prikazano delovanje tega podjetja, ki se hi odločilo za tradicionalno obMko velesejmov, ampak se Je orientiralo na specializiran© razstave. na katere so že prešla nekatera naj podjetnejša mesta kot n. pr. Dlisseldorf, saj le take razstave z mednarodno udeležbo lahko izčrpno prikažejo stopnjo dosežkov v posamezni panogi, medtem ko za velesejem velja krilatica, da da sicer »vsega nekaj, a ničesar dovolj«. Mislim pa. da bi avtor lahko še bolj opozoril na solidne kvalifikacije vodstva razstavišča, ki nt čakalo na neke neizmerne dotacije, ampak je prešlo na postopno gradnjo (arh. Brartko Simčič), izvedlo vse razstave točno v določenem roku im (po izjavi, ki mi jo je da-1 direktor GR) končalo letmo poslovno bilanco z dobičkom 0 milijonov. DRUGI FILM JE »1,400.000.000 kilovatov« PO SCENARIJU Igorja Torkarja in Jožeta Bevca, ki je film tudi režiral. Kot pove že naslov, pripoveduje film ob desetletnici »Elektroenergetske skupnosti Slovenije« o uspehih naše povojne elektrifikacije, v kateri smo dosegiLi v razmerju z ostalimi panogami naj večji dvlig, je Pa tudi zunanje najbolj manifestativna. saj je tu kaj videti, poleg tega, da aflcumulacijska Jezera spreminjajo celo zunanjost pokrajine. Da bi to povedala, ata avtorja uporabila obliko eseja. Tako je film prijetno gledati. Seveda je esej zahtevna stvar. V književnosti je to bogata oblika s tradicijo, v.flilmu pa se — in ne samo pri nas — še precej lovimo. Eno'varianto' rešitve, in to ne poavbno zahtevno,, smo v zadnjem času lahko videli »V dolini bobrov«, Dis-ney sl je pomagal s tem. da je svobodno kiramLjajočo pripoved navezal nft rdečo nit menjave letnih časov in rasti mladega bobra. Avtorja sta, posebno prvi del.. naredila zanimivejši z nekaterimi domislicami. Med njimi je kakšna celo originalna, kar pri Izčrpanosti takih in podobnih snovi pomeni uspeh. Posebno je poudariti simboliizacijo električne .struje s plesalko. Zelo dobra zamisel, obenem pa zgovorna priča, kako težko je delo scenarista, kai vse mora vedeti — obenem pa tudi razlaga zakaj nam ne manjka idej. zato pa tembolj scenaristov. Dramatik piše svoje delo, ne da bi se ozirs-i na ansambel, ki bi utegnil prvi uprizoriti njegovo delo. Ce ga ta ansambel ne bo znal dobro realizirati, ga bo pa drugi. Scenarij pa je — danes vsaj še — en- kratna stvar, napisana za prav tega in tega producenta in prav te izvajalce. Zato — če vzamemo naš primer — mora scenarist, ko piše. obenem že misliti na to. ali imamo na razpolago primemo plesalko (in tudi, če bo v času snemanja prosta), modernega koreografa in triik. ki je sposoben uresničiti zahtevne (in za naročeni film tudi drage) zamisli. Snemal je Janez Kališnik. Za prvič je kvaliteta njegove fotografije več kot smo mogli pričakovati, tudi če upoštevamo njegovo fotografsko prakso. F. S. kin je že leta 1926 posnel prvo verzijo istegi romana, ki je veljala za nedosegljivo. Ne J>1 mogli sicer trditi, da je nova verzija boljša' od neme, toda že dejstvo, da zdrži primerjavo tako z literarno predlogo, kot s Pudovkinovo mojstrovino^ dovolj zgovorno prlAa o njuni Kvaliteti. Donskoj je besedno umetnino Gorkega prelil v zaporedje imenitnih posnetkov, ki jim ustvarjalna montaža daje svojevrstno življenje. Zal je našim gledalcem vizualna Kultura, ki je bila v času nemega filma zelo razvita, ob gledanju primitivnih komercialnih filmov tolikanj otopela, da so jim delali nekateri drzni montažni preskoki in asociativni prizori v filmu »Mati« precej težav. Posebno pohvalo zasluži igralka Vera Mareckaja, ki ,ic pri upodobitvi naslovne vloge pokazala neiz* črpen igralski register. »Cvrček« je dosleil najbolj zvesta filmska podoba Čehova. Mladi re-aise.r Samsonov je znaj upodobiti na filmskem platnu tipično Čehovi jansko vzdušje, ki je stkano iz skritega hrepenenja. ne'izrečenih besed pomenljivih pogledov in vedno pričujoče glasbe šumov. Nehote se nam vsiljuje primerjava s poslovilno predstavo moskovskih Hudožestvenrkov »Tri sestre«. Tisti, ki je videl to predstavo, sl lahko predstavlja, kakšno vlogo igra vzdušje pri upodobitvah Čehova in kako težko je zadeti to vzdušje 1 na odrskih deskah I na filmskem platnu. Za časa festivala sodobnega sovjetskega fi’ma je obiskala Ljubljano sovjetska filmska delegacija, v kateri so bili režiser Ivan Lu-kinski, igralka Elema Lickanovič in filmska recenzentka ln publicistka Kira Paramonova. Našim bralcem smo hoteli predstaviti ruske goste s kratkimi intervjuji. Zal pa nam to ni bilo mogoče ker so prireditelji pri sestavljanju programa za bivanje sovjetskih filmskih delavcev v Sloveniji po.polnoma pozabili na n°VinarJe- ŽARKO PETAV 8 SPREJEMA V POČASTITEV RUSKE FILMSKE DELEGACIJE: NASE FILMSKE IGRALKE V POGOVORU Z ELENO LICKANOVIC (v sredini). RISE IN Pl SE MIKI MUSTER IVE?, HAT, ZVITOREPEC, BOISE BO, ČE UJAMEMb ČRNEGA KAVBOJA ŽIVEGA, DA NAM BO LAHNO IZDAL SKRIVA* LISCE NAROPANEGA BLAG 'k)HOUOj»i NOR?!GE BOB ŽIVEGA CVRL,Tl TEGA NE RO POVEDAL! NA3-BOLjfc JE, ČE GA POČIMO; BO VSAJ V BODOčfe MIR PRED N^IM IN.... TTU GE P0&KRI3TE1 CE PRIJAHA PO TET DOLINI,MU PREPREČITE POVRATEK! JAZ GA BQM ČARAL MALO DALJE SP0DAT tTl> BO PRAVI PROSTOR! 'REŠITI