Poitnln. plačana T gotovini Leto LXm V Ljubljani, v soboto 3. avgusta 1935. Om. VP6* Cen« 1.50 Dfa ■ —————»afc—————— ii —•• 1 Naročnina meseino ^^^ ^^^^ ^^ ^^^^^^^^^^ ^^^^^^^^^^ ^^^^^ čet. računi Ljob« (9 Uiu, ta možem- ^^^^^ IMIf W ^^^ ^P ^^ Ijana *t •(TO 40 - ne- ^^^^ ^^m B^k AflV ■ ^^B________^^^^ M ^^m ^^m ^ 10.349 za lnseratei izdaja ce- ^^M ^KM fl^V M ^^BBB^ g Sarajevo 756\ ^I^Bk ^Df Hh B ^ ^^M m ^^m^^m Zajreb Inozemstvo 120 Din B ^^m Praga-Dunaj Uredniitv* je v JKtLm^F ^^ ^^^^^^ Uprava: Kopitar- Kopitarjevi aLb/HI • java b. telefon 2993 Telefoni nredalttrat dnevna sinih« ZON — aoiaa Z9M, 2*94 la 20M . lakaj« nsl in rana »mliljka hi l«m p« prazalita Nova stranka Med počitnicami Narodne skupščine Vladni načrti, hi dozorevajo Kmetski dolgovi - Politični zakoni - Nova vsedržavna stranka Ni boljšega dokaza za to, kako potrebna je po dolgi dobi propadanja za obnovo političnega življenja države napovedana vsedržavna stranka iz radikalov, SLS in muslimanov, kakor dejstvo, da se vse časopisje, ki je služilo bivšemu protiljud-skemu režimu, čuti po tem dogodku hudo prizadeto. Razume se, da se v zboru nezadovoljnežev nahaja tudi »Jutro«, zelo značilno pa je, da se mu v negativni sodbi o bodoči stranki pridružuje ludi »Glas naroda«, kar pomeni, da mora razlog, zakaj sta se do smrti sprta bratca v tej točki znašla zopet na isti politični črti, biti jako važen. Ne gre pač za nič drugega, kakor za to, da oba dobro čutita, kako jim mora po ustanovitvi vsedržavne stranke na resnični demokratični podlagi oblast ali vse, kar še spominja kot žalostna dedščina bivšega absolutizma na to oblast, definitivno zdrkniti iz rok. Kakor rečeno, nas mora ta okolnost samo navdajati z velikim zadovoljstvom, ker nam spričo tega ni treba še posebič dokazovati, kako pametna je bila ideja, da so imenovane stranke sklenile združiti svoje sile v eno samo veliko stranko. Najprej je treba dopovedati obema glasiloma bivše JNS, kako je njuno ugibanje o programu nove stranke popolnoma odveč. Ta program namreč še ni znan, oziroma še ni dokončno izdelan in zato ne more biti še predmet javne kritike. Če pa »Jutro« smatra, da sme prevzeti ob tej priliki vlogo advokata demokracije, češ, da se nova stranka ne snuje v smislu demokracije, ampak da jo ustvarjajo samo trije politični voditelji imenovanih strank, kar da pomeni »politični minus v našem celokupnem državnem živlenju«, potem pač glasilo g. dr. Kramerja ne sme nikomur zameriti, če se mora samo ironično smejati, ko vidi, kako >Jutro< prevzema vlogo kozla, postavljenega v vrt, da straži zelje. Iz našega članka o formiranju nove stranke je vsak lahko posnel, da ne odgovarja resnici, kar trdi »Jutro«, da namreč bivši pristaši imenovanih strank ne bodo vprašani, ali odobravajo njen program, ampak sledi ravno narobe. Vse te bivše stranke bodo kot moralne enote dobile priliko, da se na vseskozi demokratičen način po svojih zaupnikih in forumih, ki izražajo mnenje vsakega pristaša in prijatelja, udeležijo dela na ustvarjanju nove stranke in njenega programa po političnih smernicah, ki so vsem somišljenikom imenovanih strank svojske. Zato tudi nima veliko smisla, če je »Glas naroda« objavil program radikalne stranke od teta 1938. ker se iz njega še ne more sklepati, kako bo izgledal program bodoče vsedržavne stranke, ker je bil program iz leta 1933 izdelan v času, ko so vladale popolnoma druge razmere in ker se takrat tudi ni računalo z SLS in muslimani. Spričo odločne ▼olje somišljenikov vseh treh strank, da stvorijo v bodoče skupno strankarsko enoto, ker je to za ozdravljenje naše politike v prid države in vseh narodnih edinic, ki bodo v novi stranki dobile svoj narodni, kulturni in državnopolitični izraz, nujno potrebno — je čisto naravno, da se bo program, ki ga nasprotniki jemljejo kot fait accompli, prilagodil novim razmeram in miselnosti vseh treh partnerjev. Zato so pri »Jutru«, kakor tudi pri »Glasu naroda« lahko pomirjeni, da bo nova stranka, v kateri je važen činitelj voditelj slovenskega naroda, odgovarjala temeljnim idejam in potrebam slovenskega ljudstva. Gotovo je tudi, da ne bo iz take vsedržavne stranke izključen nihče, ki hoče tem smernicam iz poštenega prepričanja iskreno slediti. Ce to ni vseskozi demokratično, potem mora pač »Jutro« imeti zelo čudne pojme o demokraciji. Morebiti je spoštovanemu glasilu bivše JNS, ki se je po porazu gospoda Jevtiča umaknilo na stališče splendidne izolacije, še vedno ideal demokracije tisti, kateremu je sledila bivša JNS, ki je bila dejansko ustanovljena od zgoraj. Saj se menda ne bomo pregrešili zoper načelo potrebnega po-mirjenja našega političnega življenja, če spomnimo »Jutro« na dejstvo, da je bil takratni njegovi »vse-driavni« strankarski formaciji ves program diktiran od zgoraj in da ljudstvo ni bilo pri njem popolnoma nič udeleženo, niti vprašano, ali z njim soglaša. Rodila se je popolnoma stran od ljudskega mišljenja, razpoloženja in volje in vseskozi v opreki z njegovim naziranjem, v pisarnah nekaj prvakov, ki so si namesto ljudske volje izbrali za sredstvo svojega obstoja in delovanja režimsko silo in najhujši dejanski in moralni teror. Razen malega kroga vodij in njihovih najožjih prijateljev so bili ostali »pristaši« prisiljeni, da 90 vstopili vanjo, če niso hoteli riskirati svoje, od režima odvisne eksistence ali pa so se zapisali v vrste te »vsedržavne« tvorbe iz razlogov več ali meni prikritega koristoljubja. V koliki meri je bila ta stranka »vsedržavna«, so na posebno klasičen način pokazale majske volitve, ko se je ogromna večina državnega ljudstva izrekla proti temu »vsedržavnemu« nestvoru. Takšen je bil torej »demokratičen način«, po katerem so babice pomagale roditi ono JNS, ki je, kakor se more sklepati iz predvčerajšnjega »Jutrovega« uvodnika, temu listu slejkoprej vzor in mojstrovina demokratičnega mišljenja... »Glas naroda« se z »Jutrom« vjema v tem, da odreka novi stranki vsedržavni značaj zaradi tega, ker v njej ni Hrvatov. Čudna je ta skrb za Hrvate od strani političnega kroga, ki je pet let zagovarjal politiko, ki je Hrvate v resnici izključevala iz državnega političnega življenja in jih pognala v najhujšo opozicijo ter odobraval konfinacijo (ali disciplinacijo) hrvatskih voditeljev in vse opozicije sploh ter opravičeval njeno preganjanje do konca. Bilo je odločno poudarjeno, da so vrata nove politične stranke na široko odprta vsem Mr. vatom in da je eden glavnih ciljev nove stranke, Belgrad, 2. avgusta m. Kakor smo že poročali, se kraljevska vlada havi trenutno z vprašanjem kmetskih dolgov, to pn radi tega, ker sedanja uredba za reguliranje kmetskih dolgov preneha veljati s 1. septembrom t. 1. I)a bi kaj več zvedeli o vladinem delu, so se danes časnikarji obrnili nn kmetijskega ministra dr. Svetozarja Slankoviča, ki je časnikarjem izjavil, da vlada ne misli tega vprašanja reševati tako, kakor so ga reševale prejšnje vlade, temveč ga bo rešila z novo uredbo delini-tivno. 0 načinu, kako se ho to vprašanje rešilo, kmetijski minister časnikarjem ni dal nikakega pojasnila. Kakor se doznava, proučuje trenutno vprašanje nove uredbe o ureditvi kmetskih dolgov gospodarska finančni odbor ministrov. Ta odbor bo predložil, ko bo svoje delo dovršil, elaborat v pretre6 ministrskemu svetu. Na podlagi dobljenih pooblastil glode finančnega zakona se bo kr. vlada v najkrajšem času poleg donošenja raznih uredb za sajiacijo našega gospodarstvu, istočasno bavila tudi s proucavnnjem navili zakonskih osnutkov treh političnih zakonov. Kr. vlada bo v zvezi s tem stopil« v najkrajšem času v zvezo z merodajnimi političnimi osebnostmi, da sliši tudi njihovo mnenje. Narodna skupščina septembra V zvezi z izmenjavo političnih zakonov, kakor z ratifikacij« konkordata med Jugoslavijo in Sveto stolico, se v tukajšnji politični javnosti pričakuje, da lin narodua skupščina sklicana na zasedanje sredi meseca septembra. Narodna manjšina se je po ustavnih odredbah sestajala na novo zasedanje dne 20. oktobra. Po dosedanji praksi je bila navadno sklicana po letnih počitnicah nekoliko dni pred ustavnim rokom, da je izvršila še prej potrebne formalnosti. Med poslanci prevladuje mnenje, da bo vzela uarodnu skupščina v pretres nekatere prošnje in pritožbe, ki jih je skupščinski odbor za |>rošnje in pritožbe že davno rešil, a kr. vlada ni dala nikdar pristanka, da bi o njih razpravljal plenum narodno skupščine. Glede tega sta se predsednik odbora za prošnje in pritožbe Milan Laiarevič ter predsednik fin. odbora dr. Marko Kožulj zanimala, kako stališče bo zavzela nova vlada. Po informacijah iz merodajnih krogov sedanje vlada v nobenem slučaju ne bo zavzela istega stališča, kot so ga zavzemale prejšnje vlade, predvsem napram onim osebam, ki so iskale v narodni skupščini svojo zadnjo zaščito, da se jim storjene krivice popravijo. Radikalna zajednica V zvezi z ustanovitvijo nove politične stranke se doznava iz vrst radikalne stranke, da bodo radikali delo na sestavi programa končali najkasneje do 30. t. m. Čim bo to delo gotovo, bo sklicana seja glavnega odbora radikalne stranke v sporazumu z g. Aco Stanojevičem. Jevtičeve volitve so stale 53 milijonov Din Belgrad, 2. avgusta h. V finančnem ministrstvu se dela 1111 ureditvi dohodkov, ki so predvideni z zakonom o dvnnujstinah, ki jo bil sprejet na zadnji seji narodne skupščine in senata. Pri tem svojem delu je vlada ugotovila, da so bili izdani ogromni izdatki za volitve dne 5. maja. Te volitve so stale 53 milijonov dinarjev. Vlada g. Jevtiča je jemala iz fondov tudi vsote, ki so se porabile v druge svrhe. Finančno ministrstvo si' trudi, da bi našlo sredstva za urnvnovešenjo proračunu in išče za to racionalne mere. Naše ]>oljedeljstvo je v zelo težavnem položaju. Finančno ministrstvo je izdulo predlog zy zmanjšanje personalnih izdatkov 7. motivacijo, da so personalni izdatki oni, ki najbolj obremenjujejo državne proračune (90 odst.). ir — •> T Belgrad, 2. avgusta b. Kakor znane-, so bili sprejeti pri predsedniku dr. Milanu Stojndinoviču univerzitetni profesorji dr. Slobodan Jovanovič, Mihajlo Ilič, Djordje Tasič, Tomo Zivanovič. Govorili so o zadevi izmenjave poliličnh zakonov, ki se pripravljajo. Kongres Kominterne 99 Iščite zaveznikov kjerkoli... u Zanimiva odkritja o najnovejši taktiki komunistov Riga, 2. avgusta, b. »Pravda« imenuje kongres Kominterne »zbor feldniaršalov svetovno revolucije«. Včerajšnji dan je bil še bolj kot prejšnji j>osvečen vprašanju taktike, ki naj jo posamezne sekcije Kominterne viiorabljajo v državah, kjer delujejo. Od vrhovnega vodstva Kominterne je prišlo navodilo, naj se govorniki omojujejo v svojem gostobesedičenju in naj obravnavajo stvarno in kratko le vprašanje bodoče taktike. Član osrodnjega vodstva je na sledeči način podal predmet razprav na kongresu: Bojna parola za letos »Komunistične sekcije po posameznih državah so pripravljene iskati zaveznikov povsodi, kjerkoli jih dobijo, da bi bilo mogoče boj proti fašizmu voditi na čim širši Sodlagi in ideje svetovne revolucije čim repkeje razvijati. To naj bo vsebina novega gesla, o skupni fronti borečega se prolc-tarijata, ki ga imajo komunistične sekcije dolžnost izpeljati.« Naslednji govorniki so se že bolj stvarno držali tega navodila in so se omejevali na obravnavanje taktičnih vprašanj v posameznih državah. Tako je zastopnik Sirije povedal, da se bo tamošnji komunizem iskal prijateljev med sirskimi nacionalisti, da jih požene proti Francozom in popolnoma zdrobi francosko kajiitalistično moč v Aziji. Bolgarski zastopnik se je pritoževal, da komunistični pokret z vsemi sredstvi zatirajo, a obljubil je, da bo skušal najti zaveznikov pri sovražnikih obstoječega režima, predvsem v vojski in med macedonskimi revo-lucionarci ter med obubožanimi kmeti. Za njim je nastopil komunist s Kube, ki se jo pohvalil, da so neprestani politični nemiri v njegovi deželi zelo rodovitno polje za komunistično delovanje, ki gre za tem, da nemire, s hujskanjem na obeh straneh poostruje. Grški zastopnik je zadovoljen s po nn svojih pristašev. Tudi v Grčiji je 1 ila fašistična nevarnost. Sedaj znova preti v zvezi z uvedbo monarhije. Komunisti bodo iskali zaveznikov povsod in bodo sedaj no-sitelji republikanske idejo. Finski zastopnik se pritožuje nad težavami. Toda tudi v njegovi deželi komunisti delujejo podtalno in so 1 pripravljeni vezati so z buržuji, samo, da bo protifašistična fronta čim večja. Irski komunist ni zadovoljen s svojo državo, kjer »modra politika de Valera nc nudi nikakih pogojev za uspešno komunistično delo«. Poskušali bodo izrabiti versko—politična 1111-sprotstva za svojo okrepitev, toda upanja ima malo. Prosi za navodila. Poljski govornik je imel velik govor in razlagal metode komunističnega hoja v državah, kjer gospodujejo fašiz,mi. Razpravljal je o načinu, kako je troba iskati zaveznikov, kako predvsem oblegati mladino* kako se spretno utihotapljati v fašistične organizacije samo in jih od znotraj s pomočjo miadih članov minirati. Na Poljskem imajo komunisti veliko uspehov, odkar sc vežejo z nacionalisti proti viadi, ki je sklenila prijateljstvo z Nemčijo. Poljak je žel na kongresa velik uspeh in so ga zastopnice prolctarijata obsipavale s cvetljieami. Posebno pozornost ps je vzbudil govor španskega komunističnega delegata G a r c i a , ki je v vznešenih besedah proslavljal zadnji komunistični upor v A6turiji. »Asturija je ponos komunistične stranke, internacionale in vseh, ki streme za svetovno revolucijo,« je vzkliknil Garcia. Uspešno delo komunistične stranke razodeva vedno večje število štrajkov: 1931 — 710 štrajkov, 1938 — 1499 štrajkov in 1934 — končno oborožen upor v Astu-riji, ki je 14 dni mogel držati pod krvavim terorjem celo pokrajino! To so izredni triumfi komunistične delavnosti! Nato je Garcia podrobneje popisoval krvave boje preteklega leta v Saragossi. Asrturiji, Kataloniji in Madridu, da jih osveži v spominu generalnegaštaba svetovne revolucije. Končno je dobro, dn španski komunisti javno prod celim svetom priznuvajo, da gredo grozoviti in nečloveški dogodki preteklega leta v Španiji, ko so nahuj8kane množice uničile in morile nedolžne ljudi in celo otroke — na njih račun. Ti borci za »človečanske pravice«- torej nič ne prikrivajo, da so neprimerno krvoločnejši in bolj teroristični kot nnjhujši fašizem, ako dobe oblast v svoje roke. Toda treba je vseeno izredne nesramnosti, ako sedaj krvoloke, ki so pobijali neohoroženo prebivalstvo, mučili na grozovit način duhovnike, streljali otroke svojih političnih nasprotnikov, — komunistična internacionala proslavlja kot vzor in zgled svetovnih revolucionarjev! Kominterna torej prostovoljno prevzemu na sebe vse nemire, štrajke, pokolje, ustajo in ra»-redna nasilja, ki sc gode po svetu. Ponosno se trka na prsi, da je ona tisti gonilni motor, ki neti revolucionarnega duha v državah in med narodi. Tudi ne prikriva, da ima največji interes na tem, da »e narodi ne izmirijo med seboj in da se socialne in politične razmere v poedinili državah nikakor ne konsnfidirajo. Saj komunizem živi od ognja nezadovoljstva, upora in revolucije. Moskva nore miru! Zato je izredna ironija, da diplomatičen eksponent teh sil, Litvinov predseduje mirovni instituciji — svetu Zvezo narodov! Tudi Iu je enkrat kozel postavljen za vrtnarja! Naši „brezprizorniki" Ljubljana, 2. avgusta. Boljševiška bolezen »brezprizornih« je objela tudi naše kraje, ne samo mesto, marveč tudi podeželje. Redko se dogodi, da pridejo mlajši malo-letniki pred mali kazenski senat. To je bilo danes. Obravnava, ki je bila drugače tajna, je razgalila v splošnih obrisih vso 9ocialno bedo razpadlega kmečkega doma. Oče Janez je imel lepo domačijo, bil je celo lesni trgovec. Sam pravi, da je imel iz prvega zakona štiri, iz drugega pa 6 otrok. Zena N I V E A in solnce! pošten in pameten sporazum z njimi na demokratičnih osnovah. Ako pa bi Hrvati hoteli ostati v opoziciji, je to njihova stvar, proti kateri nihče ničesar ne more, zakaj načelo resnične demokracije je, da je vsaka lojalna opozicija kot kontrola in korektura javnega življenja in delovanja upravičena, dočim je bila praktična maksima JNS kljub lažnivi krinki, ki je snovanje opozicionalnih strank polog >vsedržavnec zaradi Čisto nedemokratičnih ovir dejansko onemogočala, ravuo na- sprotna, tako da je bitm v tisti nesrečni dobi državna oblast izključni privilegij ene same klike, ki je nosila vsedržavno ime čisto po krivici. Mislimo, da siik) s tem zadosti odgovorili nasprotnikom, ki se sedaj odevajo v plaSč demokracije »n hrvatoljubja, s čemer se pa le sami smešijo. Bilo bi bolje, Če bi stvari gledali tako, kakrftne v resnici so, ne pa s starimi strankarskimi očali, nko hočejo v resnici sodelovali pri ozdravljenju in konsolidaciji naših političnih razmer. Antonija jc po njegovem in tudi drugih ugotovitvah zakrivila, da je šla domačija na boben in da mora oče sedaj kot sključen starec garati. Trije otroci, 16 letni Ivan, 15 letni Štefan in 14 letna Cecilija so uživali zanemarjeno vzgojo. V šolskih letih so bili pognani z doma in so nekaj časa služili za pastirje. Cilka je bila poštena in je pri enem gospodarju marljivo služila 3 leta. Zli duh Ivan, ki je pobegnil iz banovinskega vzgojevališča na Ponovičah, pa je bratca in sestrico pripravil, da so se potepali okrog po Gorenjskem, so beračili in tudi kradli. Zlasti podjetni so beli letos spomladi, ko so kradli pri raznih posestnikih prekajeno meso, klobase, škornje in kokoši. Vsi trije so bili obtoženi zločin.9tva tatvine in beračenja. Obtožnica pravi, da je bila kriva temu slaba vzgoja in slab vzgled staršev, ki so baje otroke navajali k beračenju in tatvinam. Cilka je kradla kokoši. Vprašana, kam jih je dala, je odvrnila, da jc eno kokoš 9pustila, ker jo ni mogla prodati, drugo kokoi pa je prodala bratu Ivanu za 5 Din, nato so jo skuhali in vsi trije pojedli. Na vprašanje senatnega predsednika g- Frana Orožna, zakaj se Štefan ni naučil kake obrti, je deček odvrnil: »Koliko jih poznam, gospod, ki so izučeni, pa nimajo dela!« Mati Antonija je v preiskavi povedala: »Za otroke se ne morem brigati, ker moram delati od zore do mraka.« Živi ločeno od moža. Oče Janez* ves strt in sključen: »Nisem navajal otrok k tatvinam. Ne morem skrbeti za otroke, ker sam n« morem dosti zaslužiti. Ivana ne maram k družini. Ta je vsega kriv.« Jetniški učitelj g. Jagodic, ki vzgaja okoli 30 maloletnikov, fe predlagal, da se starejši Ivan odda v poboljševalnico, Štefan in Cilka pa v v*gojni zavod. Senat je Izrekel sodbo: Ivan se obsodi zaradi tatvin in beračenja na 4 mesece strogega zapora in nato v 3 leta prisilne delavnice. Ivan je nato začel jokati. Štefan se bo oddal v vzgojni zavod. Cilka je bila oproščena, toda ostane pod strogim nadzorstvom Dunajska vremenska napoved: Zvečanje oblačnosti z Tapada. Tudi nevihte, še toplo nad 25 stopinj Celzija. Abesinski »por pred ZN Diplomatske akrobacije v Ženevi /> ', ilija še ni sprejela celotnega predloga Anglije in Francije Abesinski cesar - Mussolini? Addis A bobu, 2. avg. c. Reutcrjcv dopisnik (in roča, ila sc Im ubesiuski cesar sestal z italijanskim ministrskim predsednikom Mussolinijeiu. Ta sestanek naj hi se vršil na nevtralnem »zemlju. Tako hi bila direktno rešena vsa sporna vprašanja med Abesinijo in Italijo. Med tem se v Addis Abebi nadaljujejo veliko nacionalne manifestacije. V 30 cerkvah in svetiščih v Addis Abebi in okolici se zbira ves narod pri cerkvenih svečanostih, preden se loti svojih dnevnih opravkov. Zlasti mladina se dan za dnem vežba v rabi orožja. Poseben ženski odbor zbira prispevke za narodno obrambo. Prispevki so izredno veliki in ljudje dajejo kar vso svojo zlatnino iu drug nakit za nabavo orožja in streliva. Tu se mirno motrijo razgovori v Ženevi. Priprave za vojno e vršijo naprej. Neprestano se od-premljajo čete na sever. Vendar vojaštvo ne hodi skozi mestne ulice, marvč izven mestnega pomerja, da se tako n proži diplomatom in častnikom prilika nadzirati vojne priprave. Obenem se vrši velika propaganda za vojno po vsej državi. Tudi ženske so zelo aktivne. Zbrale so že veliko denarju. Na zborovanjih izjavljajo, ila se liofcjn z orožjem boriti na bojiščih. Vlada posveča veliko pozornost zračni obrambi glavnega mesta. Addis Abcba jc razdeljena v dve zoni, v eno za domačine in ouo za tujce. Tudi policija je pojačana in vanjo sprejemajo ludi tujce. 35 let občekoristnega deta Ženeva, 2. avg. c. Danes jc bil v ženevi do--e/.en sporazum in »o ho zvečer vršila tajua seja .,,•111 ZN. ki SC bo zaključila s soglasno resolucijo 0 ilalijaiisko-ahesinskeiii sporu. Popoldne j« uani- 1 »•<■ iz Kima prispela nota, v kateri Italija načelno pristaja na nekoliko spremenjene Edenovr predloge, viiesinska delegacija je takoj tudi brzojavno zaprosila svojo vlado v Vddis Abebi. da 'lahko pristan nu resolucijo. Torej bo to kratko zasedanje že tekom nocojšnje noči zaključeno. Zvečer se je vršila lajna seja Sveta ZN. Bila je zaključena na Ia način, da je bilo sklenjeno predložili predelano resolucijo rimski vladi. Resolucija bi obsegala sledeče: Razsoiliščna komisija naj začne zopet s svojim delom in lahko razpravlja tudi o obliki ladoščenja. Petega sodnika imenujeta obe državi. Največ težav povzroča Italiji vprašanje, kako omejiti uporabo sile. ker jc v tem vprašanju Anglija najbolj občutljiva. V smislu pogodbe z leta 1928 hi morala Abesinija sodelovati pri vseli bodočih pogajanjih, pogodba med Francijo, Italijo in Anglijo iz leta I'111(1 pa ščiti status quo Abesiniji. Sedaj pa hoče Anglija vnesti v resolucije še odstavek, da mora hiti sklep treh velesil predložen še Svetu ZN. Zaključno besedo o sporu mora vsekakor imeti nazadnje ZN.temu pa sc Italija odločno upira. Če bor i mali a vlada pristala na ta del resolucije, potom bo Litvinov ponoči sklical javno sejo Sve'n ZN, ki bo sprejela v Rimu sporočeno resolucijo. S 1. avgustom jc poteklo Ju let, odkar jc pričela poslovati Vzajemna zavarovalnica. Z jubilejem 35-lelnega obstoja zavoda praznuje tudi svoj službeni jubilej sedanji gen. ravnatelj gospod JOSIP PEHANI, ki je bil z ustanovitvijo zavoda imenovan Vojvoda Kentshi v Bohinju Ljubljana, 2. avgusta. 'Danes ob 7 se ie z brzovlakom čez Beljak in Jesenice pripeljal v Bohinjsko Bistrico vojvoda KenLski, tretji sin angleškega kralja, ki sc ife fani v Bohinju zaročil z grško princeso Marino in se nato z nio v Londonu poročil. Vojvodo Kentskega ie sprejel princ namestnik knez Pavel, katerega gost bo angleška voivodska dvojica nekaj dni v Bohinju. Novi avstrijski konzul Ljubljana, 2. avgusta. Danes ie prevzel vodstvo avstrijskega general- , nega konzulata iz'rok dosedanjega Grenta g. uradnega tajnika Franza Ziiglcrja novi avstrijski generalni konzul v Ljubliani g. Hans H a m m e r. Novega avstrijskega generalnega konzula prav toplo pozdravljamo v naši sredini! Grof Viola je na Bledu ti. grof Viola di Campalto, italijanski posta nf* v Belgradu nas prosi, naj bi objavili, da naša vest, v kateri je bilo rečeno, da se je 011 podal te dni v Trsi, da bi se srečala s svojimi kolegi iz ministrstva zunanjih del in da bi se nato podal na Dunaj in v Budimpešto, ne odgovarja dejstvom, (i. grol se je odpeljal v avtomobilu v Trst skupaj s svojo soprogo kot turist in se je tam mudil samo nekaj ur, nakar se je 25. julija vrnil na Bled odkoder se ni več ganil. IVerednosti pri pošli v Preserju Pri pogodbeni pošti v Preserju je bil do nedavnega uslužben kot pismonoša B. F. — Rudi nerednega odpravljeni« službe, čemur je bilo vzrok čezmerno uživanje alkohola, je bil odslovljen. Orožništvo je končno prišlo na sled, da je zginilo čez tisoč Din, ki bi jih moral pismonoša U. oddati ua pošti po naročilu nekega trgovca. Osumljeni se zagovarja, da se je napil kritični dan v znani gostilni pod 11 resorskim kolodvorom, pa je mod potjo v pijanosti zaspal v gozdu, kjer trni .je baje nekdo odvzel nianikujoči denar. Pričakujemo od poštne oblasti,, da bo naredila red iu ne bo pinmonoša med odpravljanjem službe postajal v gostilni. Zanimivo je, da so otroci pismonoše H. K. svoječasno s svojimi izpovedmi, ki so Jih podali pod vplivom '/.11 auih oseb, povzročili napram priljubljenemu kaplanu Bartolu M. daljšo politično preiskavo, ki je vzbudila pri vseh poštenjakih razumljivo ogorčenje. Razbojniki napadajo župnišča Zagreb. 2. avg. b. Dva mlada razbojnika sta snovi napadla župnišče v Stupniku pri Zagrebu. Vendar pa nista ničesar našla. Ko se je župnik vračal domov, sla ga napadla in poskušala ubiti. Župniku se ej posrečilo osvoboditi se in priklicati sosede. Ti so pregnali oba razbojnika, ki sla so, videč, da ne moreta ubežr.li, skrila v neko prazno nišo. Tu so ju kmetje ujeli in pretepli, tako da ima eden izmed njiju zlomljeno nogo, drugi pa prebito lobanjo. V noči ua 30. julija so neznani razbojniki vdrli tudi v župnišče v Bučju z naperjenimi revolverji. Prisilili so župnika in služkinjo njegovo, da sta pokleknila sredi sobe. Toda služkinja ni vzdržala in je začela klicati na pomoč. Nato je razbojnik ustrelil na župnika, toda revolver je odpovedal. Služkinja je skočila v kol po župnikovo puško, jo dala župniku v roke, nato pa skočila skozi okno. Pri skoku se je po nesreči nataknila na kol. Razbojniki so pobegnili. Pogreb župnika A, Essenka Kakor jo Slovenec; kratko že piročnl je v torek popoldni zatisnil oči v Šoštanja g. Anten Essotiko, upokojeni župnik 111 bivši župnik v Belih vodah in št. Janžu pri Dravogradu. Čeprav ni njegovii arnrl r.i prišla popolnoma nepričakovan.) (v razdobju komaj poldrugega leti ga je trikrat zadela kap), je vendar marsikdo začulil bridko in nenadno bolest ob tej izgubi. Gospod Kssenkc je umrl v kiepUi moški dobi, v .r> lelu »UuiHti. V cf.lrlek dopoidn • smo gospoda Essenka pokopali. Nud »t njegovi'i sobrulov ga je spremilo na zadrji poti. Na pogreb so prišli tudi hvalež.u vtnvk od ,ie'■ .1 vod, Ši Janža. Teharij, Kooške tn fo cd d.iigod. V cerkv, je imel pridigo župnik v p g. Ob odprtem grobu je spregovoril dekan Fmii:3 Wško, ki se je postavil od rainepa župnika proseč vse, ki so ga poznali . 1 imiTI ta li, dii gu ohranijo v hvaležnem spominu Ko ie o l/.vontio čpfičtno Marijo, so pulle prvo j,,i'de na krito g. Esserka. Miša Trilunovic v Zagrebu Belgrajsko »Vreme« poroča iz Zagreba, da sc med /agreliškiitti političnimi krogli vzdržuje vest, ila pride te dni v Zagreb znani veljak radikalne stranke in bivši minister s;. Miša Trlftuiovlč, in sicer v posebni politični misiji. Po Zagrebu govore, da prihaja g. '! tmovIč v Zagreb kot odposlanec glav. nega odbora rauikalnc stranke. Caldaris kliče VVittelsbache ? Monukovo. 2. avg. b. Caldaris se bo sestal na Bavarskem z zastopniki rodbine Wittelsbachov in bo poskušal jih pridobili za to, da bi član te rodbine sprejel grški prestol. Lokomotiva eksplodirala Pariz, 2. avg. b. Na progi med Lyonom in neko majhno postajo je eksplodiral na lokomotivi brzovlaka parni kotel. Železje je odletelo daleč stran. Tako premogovni voz, kakor tudi kolesa so ostala nepoškodovana, kurjača in sltojevodjo pa jc |K>|H>luoma raztrgalo. Brzovluk jo s hitrostjo 100 kilometrov nu uro dirjal še 900 m, nato pa se je ustavil. Medtem ni v vlaku samem nihče vedel, kaj se je zgodilo, celo pa še ne, da se je zgodilo nekaj luko strašnega. Ko so ljudje čuli pok, so mislili, da je morda kaj padlo na tračnice. Ko pa se je vlak ustavil, so' |M>tniki videli strašno razdejanje na lokomotivi. Polastil se jih je silen strah, ko so videli, v kaki nevarnosti so bili. Vlak je mogel že po eni uri nadaljevati vožnjo, ker je bil v ostalem popolnoma nepoškodovan. Ce bi bil premogovni vagon skočil s lira, bi bilo prišlo do slične nesreče kol svoječasno pri Lugnvu. Plin ehspiodiral v Zagrebu Zagreb, 2. avg. b. Na oglu Petrinjske in Djor-djevičeve ulice grade novo hišo. Ob pol 12 je v kleli eksplodiral svetilni plin s silnim pokom. Napravil je precej škode. Zlasti so popokale sosedne izložbene šipe. Eksplozija je alarmirala vsi1 sosedstvo. Policija je komaj cernirala kraj eksplozije, tiasilci so z maskami šli v klet in poiskali mesto, kjer je uhajal plin in tako preprečili nadaljnje eksplozije. Hmeljarji pri ministrih Belgrad, 2. avg. 111. Sem je prispela deputacija hmeljarjev, v kateri so za združenje trgovcev za mesto Celje g. Anton Fazarloc, za sresko združenje g. Cttkava in za združenje konjiškega sreza g. šunter. rla posreduje v vseh nujnih trgovskih potrebah hmeljarjev. Prosila je za omiljenje in poenostavitev postopka za dosego posojil pri Narodni banki. Merodnjne činitelje je opozorila na nedopovedljivo škodo, ki bi nastala za vse naše narodno gospodarstvo, predvsem za naše hmeljske pridelovalce, če se ne bi omogočila čim večja udeležba tujih, v prvi vrsti nemških izvoznih tvrdk, pri nakupu letošnjega pridelka, ki obeta tako v kolikosti kakor v kakovosti povoljno letino. Guverner in glavni ravnatelj Narodne banke sta tudi sprejela depulacijo. Predočila jima jo iste težave iu potrebe. Kajti nevarnost je, da ne bi nemški uvozniki krili svojih potreb na Poljskem in v Franciji, naši pridelovalci pa bi bili izročeni drugim izvoznim tvrdkam, ki so v zadnjem času pritisnile cent1 našemu hmelju navzdol. Deputacija je bila povsod sprejeta z največjim razumevanjem. Guverner Narodne banke ji je nujno svetoval, naj se domači izvozniki pobrigajo, da vzhode zanimanje za naš hmelj v večji meri ne samo pri nemških, ampak tudi pri drugih kupcih, ker jc dosegel šalilo v kliringu z Nemčijo že preko 300 milijonov dinarjev v našo korist, kar povzroča našim izvoznikom velike kreditne težave. Danes je de-putacijo sprejel tudi notranji minister dr. Korošec, ki je pokazal veliko zanimanje za to pereče vprašanje, od katerega je odvisno blagostanje naših hmeljarjev. S svoje strani je obljubil, da se bo za ugodno rešitev predložene spomenice pri teh pristojni hčiniteljih kar najtopleje zavzel. Osebne vesti Belgrad. 2. avg. 111. Za računskega preglednika 6. skupine pri finančnem ravnateljstvu v Ljubljani je imenovan Joško Gruden. Belgrad, 2. avgusta, m. Danes je na svečan način slavil sla vo 6. zrakoplovu! polk nu zemunskem letališču. Slave .se je udeležil tudi predsednik vlade dr. Milan Stojadino-vie. Belgrad, 2. avgusta, m. Semku.i je prispela skupina poljskih roodicineev v prakso, ki jo bodo vršili v centralnem higj,jonskem zavodu. Tekom današnjega dne so sj razgledali poljski modieinei zavod za zaščito otrok in mater. Belgrad, 2. avgusta m. Predsednik kralj, vlado dr. M. Stojadinovie je sinoči v hotelu mi Avali priredil poslovilno večerjo v čast dosedanjemu argentinskemu poslaniku na našem dvoru Onndiot.ijti. Belgrad, 2. avgusta. Premeščen je za ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje v Žici dr. Karel Petrič. višji pristav za višjega pristava doma narodnega zdravja higijenskegn zavoda v Ljubljani. Belgrad, i. avgusta AA. Na predlog odseka za pospeševanje lujekega prometa pri ministrstvu za trgovino in industrijo in društva 1'utmk v Rel-sjradu. je finančni minister odredil, da se od osob. ki bodo do 15. oktobra potovale v inozemstvo zaradi zdravljenja, na dopust ali sploh iz osebnih razlogov, ne bo zahtevalo pri izdaji potnega lista izkazilo o plačanem davku, za njegovega tehničnega vodjo. V prvem početku je bilo njegovo delovanje zvezano z hudimi težavami i«i prebroditi je moral mnogo velikih ovir. Mlademu zavodu ni nasprotoval same ves tuji kapital, v kaite-rega rokah so bile zavarovalnice, temveč tudi gotove osebe naše krvi, ki so skušale iz ctrogo egoističnih in političnih razlogov žc v kali zadušili tnlacfi zavod. Važno za izvoznike Belgrad, 2. avg. AA. N11 vprašanje neke carinarnice. kako je rnvm.-li z izkazill o zavarovanju valute za blago, čigar cena se je v ceniku izpre-menila za več kakor 10%. je dal oddelek za devize in valute državnega računovodstva lo-le pojasnilo: Ce izvoznik na podlagi izkazila o izvozu v roku meseca dni ali v drugi polovici meseca blago, čigar cena se je v ceniku izpremenila za 10%, je dolžan predložiti dopolnilno izkazilo. Carinarnica ho prvotno izkazilo in dopolnilno vrnila izvozniku, če ne bodo popolnoma izkoriščena, če bodo izkoriščena, pa denarnemu zavodu. Borza Dne 2. avgusta 1935. Denar liolamlski goldinar, marka in Kč so šibkejši, funl šterling trdnejši, lira se drži. V zasebnem kliringu je uvstr. šiling nekaj nazadoval (8.68 do 8.78); angleški funt v Zagrebu 233.95—235.55, v Belgradu 232.70—234.30, pezeta v Zagrebu 580 bi., v Belgradu 000 den. Ljubljana. Amsterdam 2946.73—2981.33, Ber-I lin 1751.33—1705.21, Bruselj 734.90—739.90, Curili I 1424.22-1431.29, London 215.19-217.25, Nevvyork j 4315.88—4351.70, Pariz 288.21—289.65, Praga 180.61 do 181.72, Trst 350.63—359.72. | Skupni promet na zagrebški borzi je znašal I brez kompenzacij 381.166 Din. Curih. Belgrad 7. Pariz 20.2425, London 15.15, ! Newyork 305.625, Bruselj 51.625, Milan 25.0875. Madrid 41.00, Amsterdam 207.40, Berlin 123.15, Dunaj 58.60, Stockholni 78.10. Oslo 76.10. Kopenhagen , 07.025, Praga 12.69, Varšava 57.875, Atene 2.915, ! Carigrad 2.165, Bukarešta 2.50, Helsingfors 6.68. Buenos Aires 0.82. Vrednostni papirji Ljubljana. 1% inv. pos. 79—80, agrarji 45—16, vojna škoda promp. 363—306, begi. obv. 62—63, S% Blerovo pos. 78—79, 7% Blerovo pos. 08—70, 7% pos. Drž. hip. banke 73—75. Zagreli. Državni papirji: 7% inv. pos. 79 do 81.50, agrarji 44—15.50, vojna škoda promp. 365.50 do 867, avg. do dec. 364—366, begi. obv. 62.75—63, 8% Blerovo pos. 77-79, 7% Blerovo pos. 73.50 do 76, 1% stab. pos. 79—81. — Delnice: Priv. agrarna banka 227—229, Osješka sladkorna 110 bi., Trboveljska 90—100. Belgrad. Državni papirji: agrarji -16—46.50. vojna škoda promp. 367—368 (366.25—367), uit. i sepl. 365.50 bi. (365), okt. 366—367.50 (365—367), ' begi. obv. 65—65.45 (65.25—65.40), 7% Blerovo i pos. 69,75—70 (69.75), 7% slab. pos. 83 bi___ j Delnice: Narodna banka 5800—5900, Priv. agrarna I banka 228.50—230. Žitni trg Položaj neizpremenjen, le koruza je čvrstejša , (80—85 nakladalna postaja). Izvoza še ni. Cena koruze je čvrstejša glede na domnevo, da bo znižanje prevozne tarife povečalo izvoz. Novi Sad. Oves bč., srem., slav. novi 85—87. Ostalo neizpr. Tendenca neizpr. Promet srednji. Sombor. Oves bč. 84—86, srem., slav. 84—80, rž. bc. 104—100, ječmen bč., sr., novi 63^64 kg. 90-92, bč., srem. progetni 67-68 kg 115-120, bar. I 120—125, koruza bč. in srem. 78—79, bč., srem. za avg. 79—80, fižol bč. 200—220. Ostalo neizpr. Tendenca neizpr. Promet 41 vagonov. Budimpešta. Tendenca čvrsta. Promet srednji. Pšenica: okt. 15,35-47, zaklj. 15.44—45; rž: okt. 13.25—42, zaklj. 13.43—45; koruza: avg. 13.09—45, zaklj. 13.45-50; sept. 13.32-45; maj 13.50-55— 13.45—62, zaklj. 13.65—68. Chicago. Pšenica maj (1936) 96.25, sept. 93.25, dec. !M: koruza sepl. 87.75, dec. 83.125; oves: maj (1936 ) 38. Winipcg. Pšenica: jul. 85.125, avg. 82.625. Pričeli jc moral iz pike in ustvariti je moral organizacijsko mrežo, ki je predpogoj za vako uspešro zavarovalno poslovanje in brez katere si uspešnega delovanja v zavarovalni stroki ne moremo niti misliti. Ustvaril je ogromno delo in po celi Sloveniji so pričeli delovali poverjeniki, ugledni podeželski ljudje, ki so bili ponosni in so si šteli v čast, da so sodelavce Vzajemne in taiko delujejo za spošno korist, pri čemer jim je bil zaslužek jjoslranskcga pomena. Za njegovo delo je bik) ineredajno geslo: Solidne premije - solidne odškodnine. Prt pravilnih premijah je pravilno in kulantno likvidiral škode. Skrajno solidno |>ostopanje je hitro spoz.nail slovenski narod ter se oklenil z vso ljubeznijo mlade zavarovalnice kol svoje prve in edine slovenske, domače zavarovalne ustanove. Ni se torej čuditi, da smatra vsak za svojo dolžnost, da je zavarovani pri Vzajemni in da zavod raste iz dneva v dan ter da je postal žc eden največjih in najuglednejših zavarovalnih zavodov v naši državi, ki uživa sloves tudi v inozemstvu. Velikost iu moč zavoda, do katere je prišel pod tehničnim vodstvom gospoda jubilanta, najvidnejše pokažejo številke. Pri zavodu je zaj>o-slenih 83 uradnikov, 10 slug. 20 potnikov in 330 poverjenikov ler znašajo varnostna sredstva zavoda 57 milijonov Din. Gospodu jubilantu, ki še danes posluje f. n;ko mladeniško živahnostjo in delavnostjo, želimo še mnogo let zdravja in zadovoljstva v veselje njegove visoko spoštovane rodbine in v interesu zavoda, ki ravno v teh težkih časih gospodarske krize njegove pomoči zelo potrebuje. Tudi jubilej zvestega dela. Iin.l0e01lvo ru.6m-i»V«š6,caidav.lwvtnn 111 111 111 SK Ilirija, nogometna sekcija. V ponedeljek dne 5. I. 111. ob 20.30 v klelni dvorani hotela Mikljč plenarni sestanek nogometne sekcije. Obvezno za vse starešine, aktivne ler redne člane. Vabljeni so tudi ostali člani, kal'4'1 imajo interes za nog. sekcijo, kakor ludi vsi prijatelji tu kibicl lirijan-skega nogometa. Pričakujemo od vseh članov In prijateljev palnožtevilne udeležbo, s tem bomo podprli sekcijo v njenem stremljenju /.11 čim večji razmah in napredek Športni ilan priredi agilui litijski spurtni klub v nedeljo 4. t. 111. na svojem lastnem ierr'.v v takozvani »Svarcovi hosti . Dopoldne lah'-™'- •,-ske tekme, skoki, teki, meti diska In kopja 'd. Popoldne nogometne tekmo, šlnfelnl teki. t- v odbojki. Glavna nogometna tekma domače« a proti SK Novo mesto. Ob 17 stara garda Litija proli stari gardi Gradec. Belgrad. 2. avg. 111. Na včerajšnji seji nnrav-nega odbora DHB jc bil izvoljen za podpredsednika upravnega odbora g. Marko Vulelič, dosedanji član uprave. Belgrad, 2. avg. m. Dne 7. avguslu bo odigrala dunajska Vienna nočno nogometno tekmo proti BSKu. ' 1 Belgrad. 2. avg. m. Pravosodni minister dr. Ljudevit Auer bo v najkrajšem času dal narodnemu predstavništvu v ratifikacijo konkor-ls' ki je bil podpisan med našo državo in svutu stouco v Vatikanskem mestu. čokolada kakao bonboni Banska uprava kupila realko j Ljubljanske vesti Ljubljana, 2. avgusta Iz zemljiške knjige ljubljanskega okrajnega sodišča je razvidno, da je staro, v renesančnem slogu zidano poslopje nekdanje realke, sedaj I. realne državne gimnazije v Vegovi ulici kupila banska uprava. Od 20. maja 1874 dalje je bila lastnica te parcele nekdanja Kranjska hranilnica, ki je na tem zemljišču kmalu zgradila sedanje poslopje za realko. Kupna pogodba je bila 25. maja letos podpisana med hranilnico dravske banovine v Ljubljani in bansko upravo. Podpisali so jo za bansko upravo ban dr. Dinko Puc, za hranilnico pa dr. Vladimir Ravnihar in podravnatelj zavoda g. Josip Čeme. Kupnina znaša 6,000.000 Din, ki bo plačana v 29 letih in sicer v polletnih obrokih po 173.868 Din in se drugače obrestuje po 4 od«t., odnosno 4 odstotne zamudne obresti. Hranilnica si je v § 2 pogodbe pridržala služnostno pravico do brezplačnega užitka vseh prostorov, navedenih v posebnem načrtu vse dotlej, dokler ne bo poravnana celotna kupnina. Te prostore ima pravico vživati sama hranilnica ali kdo drugi, ki ga za to določi. V dejansko posest realčnega poslopja je stopila banska uprava že 1. septembra 1934. Pogodbo je ludi odobrilo prosvetno ministrstvo. V zemljiški knjigi je bil prepis na bansko upravo izvršen sedaj v juliju. — Hranilnica je svoje dni parcelo kupila od Josipa Kušarja, industrij ca v Ljubljani. Pri zaprtiu, motnjah v prebavi vzemite ziutrai na prazen želodec kozarec naravne FRAKZ IOSEF grenčice. Registriram) od Min. boc. pol. In nar. /dr. S. br. 15.485 od 25. V. 1935. 25letnica župnihovanja Pri sv. Andražu v Halozah je slavil dne 1. avgusta gosp. dekan Ognjeslav Škamlec, ki je 29. julija dopolnil tuili G0. leto, srebrni jubilej svojoga župnikovanja v svoji fari. Gosp. dekan, bistrega uma in mehkega srca, ;je postal duhovni oče goratih Haloz, priljubljen od vernikov, kot jc lo malokomu dano. Pred vojno je neznosno trpel vsled svojega udarnega narodnega prepričanja, ko ga .ie tako gnjusno preganjal »Štajere«. Radi bi več napisali o teni vzornem duhovniku in narodnom voditelju, toda razmere, ki jih Ko razumel, nam pri sedanji trenutni tesnobi na prostoru, delajo ovire. Gosp. dekanu, ki je 31. julija sredi svojih duhovnikov obhajal svoj god, želimo, da bi bil še dolgo ohranjen Halozam in katoliškim Slovencem. Koledar Sobota, 3. avgusta: Najdenje sv. Štefana; Lidija, vdova. Novi grobovi •J- Umrl jc v vojaški bolnišnici v Skoplju dne 28. julija 21 lel stari Alojzij Lopati« (Gregorjev). Bil je vzor mladeniča, član Marijine družbo ter redno vsak mesec prejemal sv. zakramente. Pokoj njegovi duši, domačim pa naše sožalje. •(• V Litiji jc pri svojem sinu prelilniškem mojstru g. Ferdu Rei>ovžu umrla v starosti (U let njegova mati gospa Eva. — V Gradcu pri Litiji jc umrl v starosti 81 let dolgoletni uslužbenec topilnice g. Ivan Povšnar. Na Polšniku je um I SOlelm »Vovkov- oče g. Jože Horišek, ki je, dolgo vrsto let županoval polšnlŠki občini. N. v ni. p.l + Smrtna kosa. V Kicarju pri Ptuja je nmrla po dolgi mučni bolezni Marija Smid rojena Arnuš, žena posestnika, stara še komaj 311 let. Naj v miru počiva! — Promoviral je na graški univerzi dne 24. julija za doktorja vsega zdravilstva g. Kutiej Dušan iz št. Petra pod Sv. gorami. Čestitamo! Ostale vesti _ Sv. maša la izletnike in turiste bo jutri v kapeli Vzajemne zavarovalnico ob 4.15 pred odhodom gorenjskega turistovskoga vlaka. — Kat. prosvetno društvo na Breznici priredi v nedeljo dne 4. avgusta društveni izlet na Za-breško planino. Ob 9 bo daroval sv. mašo s pridigo pisatelj preč. g. Fr. S. Finžgar. Popoldan po petih litanijah bodo predvajali ljubljanski študentje igro: Veleturist! Vsi prijatelji vabljeni! — Hitro prijeta vlomile". Včeraj v jutranjih urah so orožniki na Vevčah prijeli dva sumljiva mladeniča, ki sta imela s seboj precej težke tovore. Orožniki so oba sumljivca aretirali in jima tovor zaplenili-Skoro ob istem času pa se je na viPki stražnici zgfcisil tiskar Vinko štrozak liz Kožne doline cesta V-27. ki je povedal, da so mu ponoči neki neznanci vse pokradli. Oba prijeta sumljivca sta priznala, da sta res vlomila v Kožni dolini. Sta to 29 letni Franc L. in 26 letni .losip R. — Otvoritev umetniške razstave kiparja Fr. flopreta bo v nedeljo dne 4. avgusta oh 11 dopoldne v Sokolskem domu na Bledu. Razstava, ki ho odprta vsak dan od 8 do 12 in od 11 do 18, bo trajala do 31. avgusta. Razstavljenih je nad BO umetnin. — Predsednik Jugoslovanskega šahovskega -a-vein in predsednik narodne skupščine g.Stevan Cirio se bo pripeljal v Ljubljano v nedeljo oh 0.37 zjutraj. Vsi zavedni šabisti naj se zbero na kolodvoru. — Duhovne vaje za iautc. V Domu duhovnih vaj v Ljubljani pri sv. Jožetu se bo vršil lečaj duhovnih vaj za fante od 10. do 14/ avgusta. (Glej Glasnik Srca J. št. 7) Vodil jih bo pater Bukovič Anton D. J. — Zastoj tlela v litijski predilnici. 1 avgusta je ravnateljstvo litijske predilnice izdalo oglas na svoje delavce, da vsled primanjkovati ja naročil reducira s prihodnjim tednom delo na 3 dni le (Ionsko. Doslej so delali naši predilničarji redno 5 do 5.5 dni tedensko. — Ta redukcija je skoro vsako poletje na dnevnem redu, ker je sezona v tej stroki mrtva. Ravnateljstvo se sicer na vso moč trudi, da bi dobilo v zadnjem hipu le še kaka naročita, da bi svoje delavstvo obvarovalo izpadu delovnih dni. Upanje je, da pride le v iatlnjem hipu neko večje naročijo iz Maribora, poleni se bo seveda normalno obratovalo. _ Viški sadjarji pozor. Podružnica sadlai- skega in vrtnarskega društva na Viču priredi v nedeljo 4. I. ni. teoretičen in praktičen ločuj o cku-laciji sadnega drevja in vrtnic. Tečaj bo vodil tajnik sadjarskega in vrtnarskega društva iz Ljubljane in banski šolski nadzornik g. škulj. Udeleženci naj po možnosti prineso « seboj cepilne nože. Zbirališče ob 9.45 dopoldno pred šolo na Viču. — Odbor. — Jutri pojdemn na Begunjščico, kjer bo podružnica SPD Radovljica praznovala 441 letnico obstoja. Obenem bo, počastila spomin svojega častnega člana blejskega lekarnarja llugona Robteka, ki je izgubil življenje y i požigu Narodnega doma v Trstu. Odhod iz Ljubljane s turistom ob 5.02 zjutraj. Ukažinto časi narodnemu tnučeniku 1 — Orga-nlzatomo-ropagnndni odsek S. j. e. u., Ljubljana. — Navodilo za znižano voJnto v Celju na obrtno raistav«. Vsi poeetniki imajo za poset celj- ske razslave pravico do |>olovične vožnje pri po-vratku, ako kupijo na odhodni postaji železniško legitimacijo K 12, ki je zelene barve ler stane 5 Din ter celo karto s stuničnim žigom pri odhodu. Za povratek kupijo polovično karto ter legitimacija mora imeti žig odhodne postaje (Celje) ali Putnika ter potrdilo o posetu razstave. V slučaju, da bo v zadnjem momentu dovoljena polovična vožnja, ki dovofljuje brezplačen povratek, kupijo posetniki celo vozno karlo in legitimacijo K 13 ter imajo brezplačen povratek. — Dobrovoljci! Sreska organizacija Saveza ratnih dobrovoljaca v Ljubljani namerava izdati ob 20 letnici bitke v Dobrudži publikacijo. Ista bi obsegala ludi spisek vseli vojnih dobrovoljcev — Slovencev, ki so vstopili do 5. novembra 1918 v srbsko ali zavezniško vojsko. Prosimo pošljite sledeče osebne iu vojuško-službene podatke. — Lolrija Jadranske straže. Glavni dobitek — darilo Nj. Vel. kralja Petra 11 — zlata ura z mono-gramom in še 1254 dragocenih dobilkov. Žrebanje nepreklicno 11. avgusta 1.1. Zato prosimo vse one, ki imaijo te srečke v prodaji, da poliite z razprodajo istih m s tem |»morejo Jadranski straži, da zgradi svoj dom na Jadranu za okrepitev naše šolske mladine. Podroben obračun in denar naj ]x>šljejo najkasneje do 7. avgusta. Cuvajmo Jugoslavijo. Cuvaj-mo naše morje. Jadranska straža, Oblastn odbor. — Staro modernizirano in renovirano zdravi liščo v. Kamniku (park) je zopet otvorjeno: tople kadile, kopeli in plavalni bazen z vodno drčo in drugimi atrakcijami. Vsled dvojne cirkulacije vode ima plavalni bazen stalno temperaturo 22 do 25 stopinj Celzija. — Enoletni trgovski tečaj v Ljubljani, Kongresni Irg 2, II. nadstropje (Trgovski učni zavod), jc dosegel v preteklih letih pri svojih učencih najboljše uspehe. Zavod razpolaga z najmodernejšimi programom, ki ga izvajajo samo prvovrstne moči. — tstotam se vrše razni večerni, jezikovni, strojepisni, stenogralski in drugi specijelni tečaji. Zavod daje iislmeno ali pismeno vsa pojasnila brezplačno. — Priporočamo! — Motnje v želodcu in črevesu, ščipanje v trebuhu, zastajanje v žilnem sistemu, razburjenost, nervoznost, omotičnost, hudo sanje, splošno slabost olajšamo, če popijemo vsak dan čašo r.Franz Josclovc« grenčice. Celje Spored prireditev na dan otvoritve obrtne razstave. Obrtna razstava v Celju ho olvorjena v nedeljo, dne 4. avgusta. Ob pol 10 bo obiiod godbe l>o mestu. Ob 10 bo slavnostna otvoritev na razstavnem prostoru. Od pol 11 do 13 bo pronienadnj koncert na voseličnem prostoru. Popoldne bo na Glaziji nogometni turnir celjskih klubov za pokal obrtne razstave. Zmagovalcu bo izročen pokal zvečer na veseličnem prostoru. Ob 20 bo koncert pevskega društva »Oljka", vmes godbeni koncert. [x> koncertu prosta zabava do 2. & Slovesna otvoritev celjske razstave bo jutri, v nedeljo ob 10 dopoldne na razstavnem prostoru mestne narodne šole. Za obisk razslave je dovoljena polovična vožnja pri povratku. & Manj brezposelnih. V zadnji dekadi meseca julija je število brezposelnih padlo od 219 na 204. Gibanje tujskega prometa v mesecu juliju. Meseca julija je obiskalo Celje 1312 tujcev. Meseca junija 1035, meseca julija lanskega leta pa 1152. & Poiar v vojniški okolici. V četrtek ob tri-četrt na 3 popoldne je začelo goreti gospodarsko poslopje pri posestniku Juriju Ocvirku v vojniški okolici. Poslopje je pogorelo do tal. Škoda znaša približno 70.000 Din. Zažgal je gospodar sam, ker je slaboumen. To j eže drugi slučaj, da je ta gospodar sam zažgal svoje poslopje. Letos 15. julija je pa tudi strela udarila v gospodarsko poslopje omenjenega posestnika Dobrotinška, katero je tudi pogorelo do tal. I)va velika vloma. V Tremerju je bilo vlomljeno v kantino trgovca g. Dečka in so neznani vlomilci napravili škode nad 10.000 Din. Pojedli so, popili in odnesli razne dobrote. V Slivnem je bilo isto noč vlomljeno pri boljši posestnici Marinko Agati. Ukradii so vlomilci 3.500 On in 80 jajec. Jajca so vrgli nato proč. Vlomilce so prijeli. Ptuj 0 Nočno službo imajo lekarne: mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9; inr. Ramor, Miklošičeva c. 20 in mr. Gartus, Moste. ^vlzgubil sc je žig za žigosanje sodov od pivovarne Union do nvtnice na Celovški cesti. Pošten najditelj se prosi, da odda žig v gostilni Maček, Cankarjevo nabrežje. © Preselitev uradi v meitneca poeh ar*t<». Mestno poglavarstvo v Ljubljani naznanja, da s» je preselil personalni oddelek v bivše prostore luil-lurnega iu statističnega oddelka na Mestnem trgu št. 2-11, sobi 51. 38 in 42, tel. št. <>8 in (19, v dosedanjih prostorih personalnega oddelka na Mestnem trgu št. 27„ 11. nadstropje pa je v sobi št. 33 nameščeno mestno glavno vložišče, tel. št. 39, vložili zapisnik |ni v sobi št. 34. Kulturni oddelek z revijo -Kronika in statistični urad sta se preselila v bivšo Auerspergovo palačo v Gosposki ulici. 1. nadstropje, tel. šl. hišne centrale 3999. Ing. Herman Hus ima odslej' telelon 38-77 © Občni zbor Mornarske sekcije .IS v Ljubljani V četrtek je imela Mornarska sekcija JS tako dobro obiskan U. redni občni zbor. Dr. Mirko Sovdat je podal obširno poročilo, kjer je predvsem pov-darjal velik pomen Mornarskih sekcij za našo pomorsko ideologijo. O notranjem življenju je poročal lajnik g. Plesničar Stojali. 1/ njegovega poročilu posnemamo, da je bila sekcija ustanovljena 21. marca 1933 in da je ena najagilnejših v celi državi, šteje 134 članov. Sekcije so tudi v Mariboru, Celju, Kranju in Zagrebu, a ustanovitev istih se pripravlja v Belgradu in vseh večjih mestih. Pri volitvah je bil izvoljen za predsednika zobozdravnik g. dr. il!avaty Robert. Blago zu žimnicc v veliki izberi po ugodnih cenah H. ffllBLflUC, L311BL3BHB, „Fri Shofu" © Jutri v nedeljo priredi Gospodarsko kulturno in narodno društvo »Barje pri Jakobu Vidmarju (Mokarju), gostilničarju, Ižanska cesta, nasproti barjanske mestne šole, veliko vrtno veselico. Pevske točke izvaja društveni pevski zbor. Počni kiirjev avtobus vozi vsake pol ure izpred gostilno Pnngov, Karlovska cesta. PričotoK oi> 15. uri ©Zveza /.druženj gostilniške obrti Dravske banovine poziva svoje člane, da se v čim večjem številu udeleže pogreba ?osp. Druga Bernardi-jfi. © Zgubljena je bila med Ljubljano in Ižansko vasjo usnjena laška od motorja, v kateri je bil fotoaparat in razni drugi predmeti. Pošten najditelj naj najdeno izroči Lipniku Janku na Sv. Petra c. 33 v Ljubljani. — 3 julija sem izgubila 2 ključa na obroču. — Tz h na?lovo ulice mimo nošle, Ses'.ici mirno sodišča, po Miklošičevi cesti na glavni kolodvor, pusten najditelj se iirosi, il;i jih prineso v trgovino Kavčič v Prešernovi nI. proti nag ran i. Uran krema, solin e, Spori Koža masirana z Hran kremo postane v dveh urah solnčeuja temno bakreno riava. Oblažujn solnčne opekline. Lepoto licu dosežele le z Uran kremo. Radio program Sobota, 3. avgusta. 12.00: Vonček vrtičkov (plošče). Slovenske koračnice — 12.45: Vreme poročila — 13.00: Cas, obvestila — "13.15: Iz zakladov naše pesmi (ploščo) 14.00: Vreme, spored — 18.00: Oj ta soldaški boben! (Radijski orkester) — 18.50: Zunanji politični pregled — 19.10: Čas, poročila, vreme, spored, obvestila— 19.30: Nac. ura: Pred-slovanski Balkan (dr. Niko Zupanič) — 20.00 Pojdimo za Savo pod Šmarno goro! — 21.15 —21.45: Nacion. koncert iz Zagreba — 21.30: Čas, vreme, poročila, spored — 22.00: Pojdimo za Savo (nadaljevanje) — Konec ob 23.11(1. Zagreb: 17.15: koncert, tria Simaček— Sever—Kern — 20.UII vokalni koncert Petra Serdljuka. Belgrad: 20.00: koncert članov zagrebške opere_ 21.15: prenos nacionalnega koncerta iz Zagreba — 22.05: Bruno Walter dirigira uverturo »Rimski karneval« (Berlioz). Mariborske vesti Kaj nudi Mariborski teden 1. Letošnji IV. Mariborski teden, ki se vrši od 3. do 11. avgusta nudi popolno sliko gospodarskega in kulturnega življenja natega severnega ozemlja. 2. Mno;:o koristnega v obliki številnih razstav, pa ludi mnogo zabavnega. 3. Po|Kilno industrijsko, gospodarsko sliko kaže industrija in posebno tekstilna. 4. Veliko obrtno revijo. 5. 1'oto-nmntersko razstavo s številnimi, krasnimi motivi že večkrat nagrajenih fotoaiuaterjev. (i. Tujsko-pronteluo razstavo s tremi ogromnimi diagrami solilčnlh Slovenski goric, zelenega Pohorja in idiličnega Mariborskega otoka. 7. Vinsko razstavo s pokušnjo. 8. Pestro razstavo- slovenske umetnosti, ljubljanskih slikarje in kiparjev. 9. Modno revijo 7. živimi modeli. 10. Mnoge turnirje, športno prire-ditvo in kongrese. Tako je zlasti športni program letos izredno pester. Privlačnost bo tudi mednarodni plesni turnir, razstava čistokrvnih psov, vrtnarska razstava. □ Nova ekspozitura tujskoprometne zverc. V nedeljo dne 1. avgusta ob pol 11 bo svečana otvoritev iu blagoslovitev novega avtomobilskega in tujskoproinetnega paviljona ob državni meji tia državni cesti v Št. llju pri Mariboru. Paviljon je postavila Tujskopromctnu zveza (Putnik) v Mariboru z velikimi žrtvami. Paviljon nudi avloinohi-listu in motociklistu vso informacije o naših cestah, kopališčih, letoviščih, daje prospekte, menja denar po najboljših dnevnih tečajih itd. Ako pomislimo, da pasira lelno šl. Ilj preko 30.000 uvlomobilistov in inotociklistov. bomo imeli šele sliko o velikem pomenu nove ekspozituro Tujskoprometne zveze. □ Plavalne tekme v Mariboru. Prihajajo zopet nove prijave za plavalno prvenstvo juniorjev. Do-sedaj se jc prijavilo skupno 10 klubov — rekordno število. Ki ga nismo Imeli še na nobenem državnem prvenstvu. Karlovčani (KSII in Gradjanski) so prijavili 22 tekmovalcev, ZPK iz Zagreba jih pošlje 24, večjo eki|io pa pošlje celo SK Jadran iz daljnega Ercegnoviju pri Koloni. Tekmovalo bo gotovo nad 200 mladih plavačev. Skoro polovico od teh tvorijo Dalinatinci, ki pridejo vsi že v torek popoldne v Maribor ter hudo do pričelkn tekem vsak. dan trenirali na otoku, da se privadijo na vodo v bazenu. Muzej lin za časa Mariborskega tedna odprt vsak dan od 8 do 12 in ml 14 do 18. Opozarjamo obiskovalce Maribora, da si ogledajo zanimivosti muzeja. : Propaganda z:t Pohorje. Vpokojeni naduti-telj Josip Pajtler je priredil v obliki razglednic zelo posrečen zemljevid Pohorja z vsemi naselji, kočami planinskimi potmi itd. Zemljevidnn razglednica je zelo primerna in originalna propaganda za naše Pohorje. □ Grški gospodarstveniki, 50 po številu, obiščejo Mariborski teden. Obisk organizira Putnik v Rogaški Slatini. □ Strel zažgal vse imetje. Na Dolgem hrdu je uničil požar vse Imetje posestnika Rižnarja ter mu povzročil 120.000 Din škode. Požar jo zanetil 10 letni Štefan Končič i/, l.okovice. □ Jadralna letalu na razstavi. V okviru mariborskega ledna bo lelos tudi razstava jadralnih letal v delavnici deške meščanske šole v Krekovi. □ Koncerti na Mariborskem tednu. Danes igra pri otvoritvi vojaška godba, zvečer od 20 do 22 p agodba Drave. Jutri v nedeljo igra od 11 do 12 Glasbeno društvo železniških delavcev in uslužbencev. zvečer od 20.30 do 22 pa vojaška godba. [7 Sofiinlna doklnda. Mestni socialno |)o!iličui urad je podal mestnemu tiačelslvu zanimiv predlog. naj hi se izpreincnil dosedanji način pobiranja za Pomožno akcijo. Namesto prostovoljnih prispevkov. naj bi se uvedla posebna sociialna doklaga. O 30 vinogradnikov je razstavilo na letošnjem Mariborskem tednu različnih vrst vlnn Iz vseh vinorodnih krajev štajerske. Ocenjevalna komisija s predsednikom prof Vojskom je vsa vinu ocenila kol odlična. Razstava je zvezana s poskušnjo vina. P"! Prijavite stanovanja. Za Mariborski teden se je priglasilo toliko tujcev. d,i ie stanovanjskemu uradu zmanjkalo prenočišč. Dolžnost mariborskih meščanov je, da pripomorejo Mariborskemu tednu do čini večjega uspeha. □ Prisega. Včeraj dopoldne se je na vrtu Gambrinove dvorane vršila naknadna zaprisega okrog 1000 vojaških obveznikov. □ Kilo jc ukradel 170.(100 Itiu? Iz Očeslavcev je dobilo državno pravilništvo v Mariboru brzojavko o nenadnem preobratu v znani latinski aferi. Aretirana kmetsku fanta Mlinaric in Grah sta nedolžna ter sta bila takoj izpuščena. Znidnrič je sam ukradel celo vsoto 170.000 Din ler jih skril v seno. Denar so našli ter ga vrnili lastniku. □ Važno aa mizarje. Te dni se priredi v Mu-riboru za mizarje učni tečaj za poznavanje lesu mizarskega orodja in strojev. Tečaj bo trajal te (len dni. Prijaviti se je treba takoj, kakor oblčojnu Otvoritev in poslovanje protituhrrkulozncga d i spanzerja v Ptuju. Svečanu otvoritev je bila v četrtek dne 1. avgusta t. 1., s katerim dnem se je pričelo tudi s poslovanjem. Sedež dispanzerja je začasno v prostorih tukajšnje ekspoziture OUZD. Za vodjo dispanzerja je imenovan dr. Boleslav Okolokulak, šef snnutorija v Vurbergu, kateremu bo v pomoč zaščitna sestra. — Za enkrat bo dispanzer posloval dvakrat na teden in sicer vsak torek in četrtek med pol 14 in pol 10 uro v ambu-latoriju ekspoziture OUZD v Ptuju. LOTERIJA JADRANSKE STRAŽE Vsaka beseda, katero izpregovorimo, ali si isto mislimo, se nahaja v svoji posebni možganski celici, ki je enaka velikosti vinarja. Od 22. marca 1935 se je ime Perzije uradno prekrstilo na Iran. Na podlagi postave od danskega princa Abela iz 13. stoletja se ne sme kaznovati tatu ali osebe, ki kako jestvino vsled pomanjkanja ali lakote ukrade. Na otoku Java so posebne vrste žabe, ki s svojimi plavuti tudi lahko letajo po zraku. 7S krat se je oženil musliman Ibrahim Davi, ki je umrl te dni na Kavkazu. Doživel je baje 138 let. Zopet Vam nudimo možnost ugodnega nakupa! Znižali smo cene našim damskim plaščem za 15-20° o Burel obleke, ki j'ih imamo zopet na zalogi, prodajamo po Din 186"—• Najnovejše letne „Fresco" moške obleke dobile za Din 300"— V Vaše dobro je, ako si ogledate naše izložbe in ne zamudite redke prilike! SOKO" obSeke, Ljubljana Celovška c. 63 Poljanska c. 1 «1 Sv. Pelra c. 23 Žrebanje nepreklicno 11. avgusta 1935. Darilo Njegovega Veličanstva Kralja Petra II.: zlata ura z monogramom in 1234 dragocenih dobitkov. Cena srečke Din 10"—. Vse dotične osebe, ki imajo v razprodaji srečke te loterije se naprošajo, da pohite s prodajo istih ter najkasneje do 7. avgusta pošljejo podroben račun in denar. LES POUDRES IMALIOGLASI Poveča žensko ljubkost in s tem diskretno podčriava njene čare. 12 prekrasnih nijans. Din 19"- in Din 34'- (plus mestna trošarina). Inserirajte v ..Slovencu"! Zveza združenj gostilniških obrli Dravske banovine sporoča svojemu članstvu in prijateljem, da je gospod Drago Bernardi nje ustanovitelj in častni predsednik, hotelir, hišni po>cstnik, mestni svetnik itd. dne 1. avgusta ob 11. uri po daljši in mučni bolezni umrl. Pogreb dragega in nepozabnega tovariša bo v soboto dne 3. avgusta ob 5. uri popoldne iz hiše žalosti v Celju, Gosposka ulica 7, na okoliško pokopališče. Svojemu požrtvovalnemu in vzor - tovarišu ohranimo trajen spomin. Predsedstvo. Zapustil nas je za vedno naš ljubljeni soprog, oče, brat, stari oče, stric, nečak, svak in tast, gospod Grašek Janko trgovec in posestnik v Kamniku dne 2. avgusta 1935 ob 17. uri po mučni bolezni v 72. letu starosti, previden s tolažili sv. vere. K večnemu počitku ga spremimo v nedeljo, dne 4. avgusta 1935 ob pol 4. uri popoldan. Sv. maša zadušnica se bo darovala v nadžupni cerkvi v Kamniku. Kuninik, dne 2. avgusta 1935. Žalujoči ostali. V malih oglasih velja vsuka beseda Din 1'—; leni. tovanjski oglasi Din 2-—. Najmanjši znesek za mali oglas Din 10'—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska. 3 mm visoka petitna vrstica po Din 2'50. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko__ »M»[llil Postrežnico mlajših let sprejmem takoj. — Naslov v upravi »Slovenca« pod štev. 9104 Hišnika sprejmem takoj. Vprašati Tyrševa cesta 35 b. \wm\ Trgovskega vajenca s primerno šolsko na-obrazbo, sprejme trgovina železnine. Hrana v hiši. Naslov v upravi »Slovenca« pod štev, 9023 Sveža jajca, debela, zaboj 720 komadov Din 320.—, franko voznina — razpošilja G. Drechsler, Tuzla. Moško kolo naprodaj. Trampuž, Nunska ulica 3, Ljubljana. Posojila na vložne knjižice daje Slovenska banka, Liubliana. Krekov trtf 10 18.000 Din posojila iščem proti sigurni garanciji in dobrimi obrestmi. Ponude na upravo pod šifro »18.000/9172. Letovišča Hotel »Evropa« na Bledu, postaja Bled-Jezero, nudi hrano in stanovanje dnevno 45 Din. Krasen razgled, kopanje v jezeru. Pri vsakem vlaku čaka postrešček. Rabljena kolesa ženska in moška, kupite poceni (tudi na obroke) pri »Promet« — nasproti križevniške cerkve, Lahka letna oblačila buret, kaša, sport-hlače, lister, perilo itd, poceni naprodaj pri Preskerju, Sv. Petra c. 14. Ia. namizne hruške slive, jabolka, kg 3,50 Din, razpošilja po 40 kg frc. voznina G, Drechsler, Tuzla. Klavir, pol-kratki, prodam. Naslov v upravi • Slovenca« pod št. 9089. V nedeljo, 4. avgusta priredi prost, gasilska četa v Sp. Šiški veliko vrtno veselico na vrtu restavracije M. Stepiča. — Godba, bogat srečolov in razne druge zabave. Prijatelji gasilstva vljudno vabljeni. Vstopnina prosta Ljubljančani! Jutri vsi v Podutik na žeguanje! ODDAJO: Lepo opremljeno sobo s posebnim vhodom oddam enemu ali dvema gospodoma ozir. gospodičnama. — Čopova ulica 1 (Del. zbornica), I. nadstr., vrata 18._ Dvosobno stanovanje oddam blizu tramvajske postaje. Rožna dolina, cesta XIX, št. 16. Dvosobno stanovanje s pritiklinami oddam odraslim osebam s 1. sept. Ljubljana VII, Podjunska ulica 25. Štirisobno stanovanje s kopalnico, prostorno in sončno, se odda za oktober ali november. Stari trg 21/II, levo. Dvosobno stanovanje kompletno, oddam s septembrom. — Zalokarjeva ulica 13. Trisobno stanovanje krasno, v II. nadstropju, oddam. Mirna južna lega, etažna kurjava, plin, kopalnica. Povprašati Dvo-rakova ulica 8/III. Novo hišo prodam v Celju. Informacije pri Ivan Rozman, Lava 21, Celje, Bila je volja Vsemogočnega, da nam je odpoklical našo nad vse ljubljeno mamo, gospo Ano Dobrin roj. Ruech Irgovko, posestnico in gostilničarko v Tržiču prevideno s tolažili svete vere. Pogreb bo v nedeljo ob 9 dopoldne. V Tržiču, dne 2. avgusta 1935. Andrej Dobrin, soprog. Kari Ruech, oče. Hilda, Eta, Stefi, Marija, Andrejček, otroci. Mici Lewicki, Fanči Vari, Nika Meden, sestre. ]anez Babič, zet. iN ZA^ POV50D Tinekove in Tončkove prigode 94. PltmOŽKOV NEBOTIČNIK l Lep lokal v novi stavbi se takoj odda. Tyršev acesta 53. ICSEEBI Motor na oglje kupim (Sauggasmotor), 10—15 kis Ponudbe je poslati na naslov: Edvard Pogorele, žaga in mlin, Struge na Dolenjskem. WM Enonadstropno hišo z gostilno in mesarijo* takoj prodam. Ivan Grobu-šek, Brežice. nofiiiiiBsiiii Širite »Slovenca«! mmmnammmumBto Kupujem lepe javorjeve plohe —3 leta stare. Ponudbe količino in ceno poslati na upravo »Slovenca« pod štev. 8979. 140 hI vina iz lastnega vinograda na Varaždin-bregu, proda Ravnateljstvo nadbiskup-skih dobara, Zagreb, Vla-ška ulica 75. Stalna razprodaja polnomastnega a Ia tra-pistovskega §lra v hlebčkih in blokih po 16 Din kq Černe O skar, Ljubljan S v. Petra cesta 35 & U- - % r ^ J Cnp,njM b, Publtt ' «1?.. Prvi je po pleteni vrvi, ki je visela s Primožkovega nebotičnika, splezal navzgor Tonček, za njim pa še Tinček. »Lepo se ti zahvaljujeva za gostoljubno povabilo,« je napol za šalo, napol zares dejal Tinček. Tinčku in Tončku je kar zarajalo srce ob pogledu na vse dobrote, ki jih je bil nebotičnik poln. Na vrvi so bile obešene najrazličnejše ribe in raki, iz kola in z mize pa se jima je nasmejalo slastno sadje. In celo boben za oddajanje je ležal tam. Tinček je kar koj začel tolči po njem in oddajati poročilo kapitanu Mrharju. »Nemara je s svojo ladjo kje v bližini in bo moje znake prestregel,« je dejal in tako navdušeno bobnal, da so se Tončku in Primožku kar privzdigovale pete. Dolores Vieser 00 PEVCEK Ljubezenska zpodba mlade duše To ti je zdaj prava zadrega! Kako neki naj vse to pove z besedo, kar je ležalo nad njim kakor zatohle sanje, kar je priplavalo k njemu kakor nedopovedljiva pesem v tujem, sladkem napevu in se je potem raztrgalo s tako nenadno dissonanco? In kako naj pove, kako hudo je grešil z nezvestobo in posvetnimi željami — in vse tisto čudno temno, kako more imenovati s pravim imenom? Toda ve, pater Bernardin ima pravico, da ga vpraša po tem, in je moder in tako dober. In sam se ne sme meniti za to, ali je zanj sramotno in nečastno, temveč mora povedati. Sili se, da bi gledal duhovniku v obraz, in srčno začne: »Saj veste že, da je po veliki noči pošiljala pome gospodična, da bi hodil gost. Tedaj sem vselej šel z gosli v Kolnhof in smo godli skupaj, gospodična, maestro Veracini pa jaz. In potem — potem je Veracini zbolel in tedaj mi je gospodična pisala, naj pridem k njej, ker je tako silno sama. In jaz — sem bil vesel in »em šel.« Zdaj pa res ne more več gledati menihu v obraz. Žareč od sramu jeclja dalje: .jn — sčasoma sem jo imel tako močno rad — in sem zmerom mislil samo nanjo, pa še sam nisem prav vedel. Dokler nisem bil spet nekoč sam z njo — in je rekla, da lx> morala kmalu proč — in naj bi vendar šel z njo v Draždane, da bi imela koga, — ki ji dobro liočo in jo ima pošteno rad — in naj bi postal rajši virtuoz. — — Rekel sem najprej, da bi bil rad frančiškan, potem pa, — ko je tako jokala — — tako jokala — tedaj sem —.« Ne more dalje. Plaho pogleda duhovnika. Ta sedi in ne trene z obrazom. Ah Bog, mora! Zbere vse moči in reče trdo in strogo: »In sem jo poljubil. In potem nisem nič več hotel postati frančiškan, — sem na vse pozabil in bi bil najrajši kar precej goslar in bi bil gotovo tudi naredil to, da ni —.« Seveda, da ni! — — »Kaj?« vpraša pater Bernardin čez nekaj časa. -»Samo igrala se je z mano. Imela je rada Veraci-nija. Videl sem, kako je...« Kakor takrat si tudi zdaj zakrije obraz z rokami. »Ah tako — da,« reče duhovni žalostno in tiho čaka, da bi dečko inogel govoriti dalje. Ni mu treba dolgo čakati. Hlastno nadaljuje Ivan: »In drugi dan, tedaj sem moral iti po gosli, ker sem jih bil pozabil v Kčlnhofu. Tedaj mi je pritekel nasproti Veracini kakor kakšen obtipanec. In ko sem prišel v gradič, mi pove gospodična, da se je zaročila — z nekim poljskim grofom. Dala mi je pisemce, naj ga nesem Veraciniju. Pa ga ni bilo doma. — In — in ker sem vedel, da bi se rad hudiču zapisal, sem dirjal za njim na Štalensko goro. Bilo jo tako nn vso moč grdo vreme. — — Še sem ga dobil, sem raztrgal pismo, ki se je z njim zavezal hudiču in — potem je izginil. — Kaj se je še potem zgodilo, sam prav ne vem. Menim, da sem videl peklenca, kako je kakor velik pajk lezel po pečini — in sem skočil tja čez pečino. Trudno položi zdaj Ivan lice na podzglavnik in tesnobno čaka, kaj neki poreče pater Bernardin. Ta krepko in čvrsto stisne dečku roko in po kratkem molku reče: »Ljubi Bog namerava dobro & teboj. Prišlo bi bilo lahko marsikaj čisto drugače. In alaj je pač treba spet začeti čilo in srčno!« »Bom,« prikima dečko in oči mu zažare. In potem se pomakne malo bliže. »Pater Bernardin, ne vem, zdaj mi prihaja tolikrat na misel, kakor da bi mi Bog govoril, naj se podvizam. Mislim, Bog bi rad, naj mu dam vse, kar imam, da bom imel, kadar pač pride, čisto prazne, roke — Sem mu že obljubil.« Veliko veselje vzraste duhovniku v srcu. To je spet Ivan! »Kadar ozdraviš, tedaj se pomeniva o tem. Zdaj pa pozabi vse, kar je bilo, in bodimo spet stari. — Se še spominjaš tiste noči, ko si godel tisto pesem?« »Da niste prišli vi tedaj, kaj bi bilo potem?« pravi Ivan skriv ves vnet. In ta trenotek začutita oba, kako trdno sta zvezana med seboj, pač skoraj tako kakor oče in sin. Zdaj mu leži duša spet kakor nezakrito nebo pred očmi duhovnikovimi. Zvonovi done še vedno skozi praznični večer. O izgubljena tihota! O v tisoč cvetov krvaveči šipkov grm! Na zidu migetajo sončni kolobarčki in na potki, ki je lepo trdno shojena od tisoč veselih stopinj dečkov, se sprehajajo bleščeči se zlatokrilci in jezavi divji kozlički. V seči rdečega grozdjiča gnezdi kos. In spodaj v vlažnem kotu, tam čemi nemo in skrivnostno kakor kakšna pravljična žival debela, pisana krastača. Kadar gre Ivan mimo nje, bolšči vanj neprijazno. Ivan bi se rad sprijaznil z njo, da bi bila bolj zaupljiva, pa ne ve prav, kako naj zakliče, da bi privabil odljudno starko. Če naredi »lcvak, kvak«, se že dela užaljeno. Saj vendar ni kakšna vsakdanja zelena žabica I > rt *>w ei « 'J '5T g 1 6 P A CD IT) a) « B O 61 U- "N O g « c JO 3 2 u e» M " 5 o 'al e 3 .5 -j e . > T3 o 8 o • «» ti 8 i« 5 •££ C -K Cft e $ 6 J2 55 s > Tg .H > n c N b aj > > o cd a n s .a o o -D S 0 S! 3 !8 E c 1 ?!