Poštnina plačana v gotovini.
IZ DANAŠNJE ŠTEVILKE
FM AVI CA
GLASILO KOMUNISTIČNE PARTIJE SLOVENIJE
Let^J^IH^Št^9^^^I^Ljubljana^ponedeljek^^^^vgusta^94^^|^^^zhaja^8al^ai^razen ob petkih |	Mesečna
Delo Sveta Svetovne federacije demokratične mladine, — Do 21. avgusta smo presegli plan odkupa 2a 6,83%. — Drugi največji most v državi izročen prometu. — Protestna nota bolgarske vlade proti monarhofašističnim provokacijam, Vrnitev nove skupine izseljencev iz Westfalije. — Tsaldaris sestavlja novo vlado. — Celovško sodišče oprostilo znanega nacista Namestnigga. — Prebivalstvo Slovenskega Primorja protestira proti izpadom ZVU.
Odkup žita.
Fizkultura. — Šah.
Delo Sveta svetovne federacije demokratične mladine
Naloga demokratične mladine je borba
proti ostankom fašizma, proti vojnim hujskačem,
za mir in napredek
Praga, 24. avgusta. (Tanjug) Na seji Sveta svetovne federacije demokratične mladine je predsednik sveta Guy de Boisson podal referat o delu federacije v minulem letu in o nalogah mladine za ohranitev miru.
O bodočih nalogah federacije je Guy de Boisson dejal, da so neodgovorni elementi kmalu po končani vojnj začeli kampanjo, da bi se svet razdelil na dva sovražna bloka. »Fašisti so aktivni v mnogih državah,« je rekel, >v nekaterih pa, kakor n. pr. v Francovi Španiji so celo na oblasti i? dobivajo podporo iz inozemstva. ki • reakcionarna vlada je na oblasti le 6 pomočjo intervencije. V zapadnih conah Nemčije se je popolnoma opustilo izvajanje denacifikaci-je. \ kolonijah se od zaključka vojne &i ničesar izboljšalo, v Indoneziji in Vietmanu pa besni kolonialna vojna, v mnogih državah so delavske plače zelo^ nizke, živl jenjski pogoji pa težki. Dolžnost Svetovne federacije demokratične mladine je, da brani v vseh teh državah interese delovne mladine.«
Za Guy de Bois6onom so imeli referate delegati ZDA, Velike Britanije, Sovjetske zveze, Kitajske, Francije in sekretar federacije Ketty Hugham, ki je govorila o mednarodnem festivalu x Pragi.
Referat ameriškega delegata
Delegat ameriške mladine Edvard Hvviever je dejal med drugim: »Vpra-sanje miru je najvažnejše vprašanje, Pred katerim stoji mladina ZDA in J^ega sveta. Po končani vojni in po Rooseveltovi smrti se je ameriška zunanja politika močno oddaljila s poti enotnosti, ki je bila ustvarjena med vojno. Na Japonskem dobivajo pomoč Poedinci in skupine, katere so vrgle Japonsko na pot vojne in zavojeva-nja. V Nemčiji bj bil ameriški pro-x	gram denacifikacije slej ko prej šala,
^ v resnici pa je tragičen. Združene države Amerike so nudile vojno, finančno in moralno pomoč Čangkajšku in so pripomogle, da se nadaljuje državljanska vojna Kitajskem. ZDA imajo še vedno poslovne zveze s Francovo Špa-.?n. P2,ma£®.to fašističnim silam v Orciji in Turčiji. ZDA so zavzele sovražno 6tališče proti novim demokratičnim državam v Evropi in je to prišlo tako daleč, da jim odklanjajo pomoč za obnovo. V ZDA se namerno siri antagonizem proti našemu vojnemu zavezniku Sovjetski zvezi.
Današnja ameriška zunanja politika je protidemokratična. Vmešava se v notranje zadeve drugih narodov. ~j>roža tudi mir, nekateri elementi v £DA odkrito govore o možnosti in celo o potrebi vojne proti Sovjetski zvezi. Drugi skušajo iz ameriškega naroda napraviti militaristični narod, čeprav jo nikoli ni bil. Odkrito izjavljajo, da bodo ameriške vojne in pomorske sile Poslale tja, kjer koli bo potrebno.
Bivanje v Evropi in udeležba na festivalu v Pragi pomeni za nas bogato izkušnjo, ker smo občutili in videli močno voljo mladine po miru in hupanju, ki ga ima mladina v bodočnost. Moremo se v resnici vrniti 'v našo državo v zavesti, da bi bil mir Prav_ gotovo zajamčen, če bi mladina ^ločevala.
Govor sovjetskega predstavnika
Za ameriškim delegatom je govoril predstavnik mladine, nato pa vodja delegacije Sovjetske mladine Ivanov, ki jo med drugim dejal:
Znano je, da je Sovjetska zveza največ prispevala za zmago nad sovražnikom človeštva — fašizmom. Sovjet-ska zveza je bila vedno in bo steber miru, neodvisnosti in spoštovanja prati?.. f.uvereilitete vseli narodov, ka-™»™ pri •***’■ Hinn '	moramo. da je mla-
ujedinjenju d?mokr«°4tiVn0| P"
A sveta i borbi0JrS;enmLnidr,nze«Vd":
ko°lenf1Prnvice mladih po-
eiY- ^da. k^.d®r Kovorimo o uspehih k, jih je federacija dosegla pri zedinjevanju demokratične mladine vsega sveta, ne smemo niti za trenutek pozabiti napetosti glede mednarodnega položaja.
Imperialistični krogi vodijo v več državah, predvsem pa v ZDA in v Angliji fatalno politiko v podpiranju fašizma in napadalnosti. S pomočjo reakcije krvnik Franco še nadalje vaja v Španiji režim krvave fašistične diktature, grški monarhofašisti bijejo boj proti svojemu narodu in izvajnjo ®istem mučenja nad tisoči mladih grških rodoljubov.
Imperialistični krogi ZDA in Anglije so odgovorni za državljansko
vojno na Kitajskem. Oborožili so s tanki in avioni vojske nizozemskih imperialistov, ki vodi kriminalno kolonialno vojno proti Indoneziji. Imperialistična politika dolarja kaže monopolizirati gospodarstvo v Evropi, da odvzame neodvisnost svobodoljubnim narodom Evrope.
Imperialisti se povsod borijo proti demokraciji. To se vidi po prepovedi mladinskih organizacij v nekaterih državah, v razpuščanju demokratičnih mladinskih organizacij Južne Koreje, kar so storile ameriške vojaške oblasti v prepovedi vseh demokratičnih orga-
nizacij, ki jo je izdala kitajska vlada. Pred takimi dogodki, ki ogrožajo mir in neodvisnost, ne moremo ostati ravnodušni. Ne moremo in ne smemo pozabiti težkih izkušenj nedavne preteklosti. Te izkušnje nam pravijo, da politika ravnodušnosti ohrabruje druge fašiste, da nas je pripeljala do druge svetovne vojne, ki je povzročila neizmerna trpljenja vsem narodom.
Po referatu sovjetskega delegata, ki je povzročil dolgotrajen aplavz vseh navzočih, so govorili delegati mladine Kitajske in Francije.
V velikih akcijah LMJ se razvfiia mednarodna manifestacija prvenstvenega pomena
je rekel jugoslovanski predstavnik Slavko Komar
Predstavnik jugoslovanske mladine Slavko Komar je med drugim dejal:
Jugoslavija se danes vsestransko razvija. Mladina gradi svoje domove kulture, stadione in šole. Naši mladini govorimo, da je njena prva naloga učiti se, da bi se kulturno razvila. Naši uspehi v tem smislu so se jasno pokazali na mladinskem festivalu.
Mnogo smo dosegli pri graditvi države. Vsi so slišali o mladinskih progah in drugih velikih akcijah LMJ. V tem pogledu smo ustvarili možnost, da se v naši državi razvija mednarodna manifestacija prvenstvenega pomena.
Zahvaljujem se vsem tistim, ki pomagali pri tej veliki akciji LM j Naša izkušnja nam je pokazala, da teh velikih povojnih uspehov ne bi bi-
lo,	če se mladina ne bi zbudila iz političnega mrtvila, če se ne bi začela najbolj živahno zanimati za dogodke na svetu in če se ne bi v njih pravilno orientirala,
V	zadnji vojni smo imeli milijon 700.000 žrtev. Naša mladina hoče danes vedeti, kdo je njen prijatelj in kdo sovražnik.
Jugoslovanska mladina smatra, da je statut federacije pravilen. V njem je med drugim govora o nalogah v borbi proti ostankom fašizma, proti vojnim hujskačem, za mir in napredek. Ne bi hoteli biti člani svetovne federacije demokratične mladine, če ne bi imela takšnega programa. Mi gradimo proge, šole, organiziramo festivale in šport, vendar pa moramo priznati, da bi dezorientirali našo mladino, če je ne bi vzgajali, da ve, kako je do tega prišlo, na kakšen način je treba to varovati in od koga ji grozi nevarnost.
Ali bi bili dobri prijatelji in vzgojitelji mladine, če ji ne bi povedali, zakaj se tako trndi, zakaj mora biti vedno previdna. Povedati ji moramo, kje in koliko je še fašistov na svetu. Govoriti ji moramo o sabotaži demilitarizacije Nemčije in Japonske, da nam ne zanikajo samo reparacij, ampak tudi. da predstavniki mednarodnih tru-stov in monopolov predlagajo danes Marshallov načrt, ki hoče pomagati pri ponovni oživitvi nemške vojne zmogljivosti, z gospodarskimi ukrepi ogroziti neodvisnost posameznih držav in tudi v ijaši državi znova uvesti oblast starih kapitalistov in domačih velebo-gatašev.	«
Kako vzgajamo jugoslovansko mladino, se najbolje vidi iz tega primera:
V	Makedoniji sodeluje 7000 naših mladincev in mladink pri melioraciji nekega polja. Nekaj kilometrov od tega kra|a streljajo topovi, metalci in puške. Tu vodijto grški monarhofašisti vojno, ubijajo grško ljudstvo in naše brate v Egejski Makedoniji. Na mejah Jugoslavije, Bolgarije in Albanije grški monarhofašisti vsak dan streljajo celo s topovi na mirno prebivalstvo obmejnih področij omenjenih treh držav.
Ali ni jasno, da mora mladina Jugoslavije, Albanije in Bolgarije sodelovati pri širokem razpravljanju o človečanskih pravicah, če je v Grčiji vojna in če grško mladino neovirano preganjajo in ubijajo? Svetovna federacija demokratične mladine je bila ustanovljena za obrambo miru, da bi pomagala mladini v njeni borbi za neodvisnost. v borbi za kulturni razcvet, za obrambo političnih in gospodarskih pravic mladine. S temi vprašanji je treba združevati mladino in ustvariti medsebojno enotnost.
Strinjam se s. predlogi, ki so jih predložile nekatere delegacije, da bi izpolnjevali ta program. Razen tega bi želel staviti neke predloge, ki se tičejo Grčije.
1. pretresti možnosti, da bi s pomočjo resolaeije ali na kakršen koli drug način izdelati protest zoper razpust EPON-a;
2. da bi organizirali pošiljanje paketov žrtvam monarhofašističnega terorja, ki so internirane po različnih monarhofašističnih taboriščih in zahtevali njihovo izpustitev;
3. pretresti možnosti, da bi določili dan, na katerega bi bili po vsem svetu mitingi v protest proti angloameri-ški politiki v Grčiji in monarhofaši-stičnemu terorju;	^
4. da se v propagandnem materialu federacije za široko javnost govori o položaju v Grčiji in izzivanjih monar-hofašistične pehote, letalstva in topništva na mejah Jugoslavije, Bolgarije in Albanije.
Nato je Slavko Komar poudaril, da je treba razpravljati o izpolnitvi aparata Federacije z no vita i osebami, ki poznjo splošne probleme in probleme posameznih držav.
70 LETNICA RUSKO-BOLGARSKE ZMAGE NAD TURKI
Pr^iateijstvo s Sovjetsko zvezo
je najboljše poroštvo za svobodo in neodvisnost bolgarskega ljudstva
Sofija, 24. avgusta. (Tanjug) Po vsej Bolgariji so slovesnosti ob proslavi 70. obletnice dneva, ko je bila na gorskem sedlu Šipka odločilna bitka med rusko vojsko in bolgarskimi prostovoljci na eni ter velikanskimi turškimi osmanskimi silami na drugi strani. Tu se je odločila usoda bolgarskega naroda, tu je bilo konec njegovega 500 letnega suženjstva.
Listi posvečajo članke temu velikemu datumu v zgodovini Bolgarije in opozarjajo na pomen bratskega sodelovanja in pomoči narodov Sovjetske zveze, svobodnih sinov herojev, ki so padli v borbah na prelazu Šipki in po vsej Bolgariji.
Ob tej priliki piše začasni predsednik Ljudske republike Vasil Kolarov, da vežejo bolgarski narod globoke simpatije s Sovjetsko zvezo Vzroki nenavadne privrženosti naroda se skrivajo brez dvoma v preliti bratski ruski krvi za osvoboditev Bolgarije izpod 500 letnega suženjstva. Nič ni moglo zmanjšati privrženosti, ki je vedno predstavljala resno zapreko za izvedbo ustvarjalnih načrtov nemškega imperializma na Balkanu Velika Oktobrska revolucija, ki je odstranila korenine carskega imperializma in očistila politiko Rusije vseh zavojevalnih ciljev, je še bolj približala Sovjetsko Rusijo srca bolgarskega naroda.
Podpredsednik vlade in zunanji minister Kimon Georgijev piše:
Šele leta 1914 so dali Koburžani svoj polni zamah pronemškim načrtom rn poskusom, da bi odtujili Bolgarijo in bolgarsko \iojsko od demokratičnih narodov. Zlasti so hoteli naš narod postaviti nasproti drugim slovanskim narodom in njegovo vojsko izkoristiti v korist Germanov. To je bil grd madež za naš dobri narod in njegovo vojsko in priti je moralo do sodelovanja z nepremagljivo Rdečo armado, da smo ga oprali s skupnimi krvnimi napori sovjetske in bolgarske armade.
Generalni sekretar Bolgarske delavske partije (komunistov) Viko Červenkov prše:	.
Naše ljudstvo, naslonjeno na nepremagljivo Sovjetsko zvezo, je postalo gospodar svoje države, svoje sedanjosti in bodočnosti. Ni sile, ki bi ga mogla odvrniti s poti večnega prijateljstva z ruskimi brati. Ve, da je to prijateljstvo tako neobhodno, kakor sta zrak in sonce nujno potrebna vsakemu živemu bitju. Boljšega poroštva svoje svobode in neodvisnosti naše ljudstvo nima in tudi ne more imeti, kakor je neporušno prijateljstvo c veliko Sovjetsko zvezo, našim
DO 21. AVGUSTA SMO PRESEGLI PLAN ODKUPA ZA 6.83 ODSTOTKA
Beograd, 24. avgusta. (Tanjug). Pri odkupu belih žit so bili v vsej državi že doseženi pomembni rezultati. Največji del proizvajalcev je že izpolnil svoje obveznosti do države.
Po planu zveznega ministrstva za trgovino in preskrbo je bilo treba do 21. avgusta odkupiti 59.67% skupne količine, ki je predvidena po planu.
Vendar pa je bil ta plan do 21. avgusta izpolnjen 66.50%-no, torej presežen za 6.83%.
To preseženje plana je bilo doseženo v prvi vrsti zato, ker je deset in deset tisoč kmetov izvršilo svoje obveznosti do države pred časom in ker je uredba o odkupu žit pravilno in pravično določila obveznosti proizvajalcev do države.
Vendar pa je treba pripomniti, da se odkup razvija neenakomerno tako po posameznih republikah, kakor tudi po posameznih okrajih.
Do 21. avgusta je bil odkup belih žit po posameznih republikah uresničen takole:
(Prva rubrika je plan, druga pa izpolnjeno.)
LR Srbija	59.88%,	68.14%
Aut. pokr. Vojvodina 60.00%, 70,87% Ožja Srbija	59.65%,	63.47%
LR Hrvatska	56.40%,	64.96%
LR Makedonija 72.28%, 79.63% LR Bosna in Herc. 56.04%, 38.53"% LR Slovenija	36.63%,	160.34%
LR Črna gora 70.03%, 2.88%
Drugi največji most v državi izročen prometu
Letos m-arca so začeli graditi železni most čez Donavo med Erdutom in Kogojevim. Obnova tega železniškega mostu je bila zelo nujna ter je bila uvrščena med najnujnejša železniška obnovitvena dela. Most namreč omogoča železniško zvezo med žitorodno Bačko in med Bosno in Hercegovino. Iz Bačke dobivata Bosna in Hercegovina žito, dajeta pa vojvodinski industriji, zlasti v okolici Novega Sada, premog.
Obnova tega mostu je eno največjih obnovitvenih del v naši državi. Le »most Rdeče armade« pri Beogradu je večji. Zanj so potrebovali ogromno gradiva. Predvsem 60 porabili dele konstrukcij porušenega mostu čez Tiso pri Titelu, s čimer so se stroški zmanjšali za četrtino [25 milijonov dinarjev).
Delo je bilo sorazmerno hitro kon-
čano. Čeprav je bil določen kratek rok, da mora biti most obnovljen do 15. septembra, se je delovni kolektiv obvezal, da t^> delo končal do 1. septembra. V resnici ie pa bilo delo .končano. 23 dni pred rokom. Do 18. maja so položili že prvi del železne konstrukcije, 24, in 25 maja je pa bil položen drugi del v dolžini 102 m. Tri enako dolge konstrukcije so pripravili v začasni delavnici v litelu, dve manjši pa v Smederevski Pa-lanki. Konstrukcije so sestavljali na oba-
li,	nato pa so jih prevažali po vodi z vlačilci in polagali na betonske opornike, in sicer na enak način kakor pri »mostu Rdeče armade«. Med delom so izboljšali še delovne načine, tako da je delo zlasti hitro napredovalo zadnji mesec.
Včeraj je bil most slovesno izročen prometu.
Maršal Tito sprejel novoimenovanega ameriškega veleposlanika
Zagreb, 24. avgusta. Predsednik ministrskega sveta FLRJ maršal Jugoslavije Josip Broz-Tito je včeraj ob 1?. uri sprejel novoimenovanega veleposlanika ZDA v Jugoslaviji gospoda Kawendisha Cannona. V razgovoru z veleposlanikom gospodom Cannonom se je maršal Tito zadržal okrog eno
Sprejem v rumunskem veleposlaništvu
Beograd, 24. avgusta. Rumunski veleposlanik g. Tudor Vianu v Beogradu je_ sinoči v prostorih veleposlaništva priredil slovesen sprejem ob proslavi rumunskega narodnega praznika. Sprejema so se udeležili podpredsednik Prezidija Ljudske skupščine FLRj Mo-ša Pijade, zunanji minister FLRJ Sta-noje Simič, pomočnik zunanjega ministra dr. Aleš Bebler in predstavniki diplomatskega zbora v Beogradu,
Bosanka vlada zroffla protestno noto
Zavezniški kontrolni komisiji in obvestila Varnostni svet o novih monarhofašističnih provokacijah
Grški vojaki in civilisti streljajo na bolgarske obmejne stražarje ter dovažajo tanke in topove na mejo
ke, ? topov in avtomobile. Na višini pri vasi Čermen blizu grške obmejne črte so bili poslani tanki z grškega ozemlja proti bolgarskemu ozemlju. Opaziti je bilo tudi, kako na izpostavljenih položajih 120 grških Vojakov koplje jarke.
Glede na prejšnje provokacije grških čet bolgarska vlada smatra, da to pošiljanje znatnih vojaških sil na mejo z grške strani ograža varnost na tem področju ter je o tem obvestila Zavezniško kontrolno komisijo in Varnostni svet.
22. t. m. je bilo neko bolgarsko letalo, ki je letelo nad bolgarskim ozemljem jugozapadno od Svilengrada blizu bolgarsko-grške meje, trikrat izpostavljeno strojničnemu in puškinemu ognju s strani grških vojakov. S strojnicami so streljali nanj iz šolskega poslopja^ grške obmejne vasi Čer-mena, s puško pa z višine severoza-padno od vasi tik ob sami obmejni črti.
Bolgarska vlada je protestirala pri Zavezniški kontrolni komisiji in pod-vzela korake, da o tem obvesti tudi Varnostni svet.
Sofija, 24. avgusta. (Tanjug.) Monarhofašisti nadaljujejo s svojimi provokacijami na bolgarski meji. V zvezi z novimi provokacijami je bilo izdano obvestilo, v katerem je rečeno, da je bil na področju obmejne karavle, katere štab je v Svilengradu, 22. t. m. okrog 9.30 odprt ogenj iz avtomatskih pušk z grškega ozemlja na nekega bolgarskega obmejnega stražarja in enega podoficirja. Okrog 50 oboroženih civilnih oseb je najprej začelo streljati na bolgarskega obmejnega stražarja, ki je zaradi tega poklical svojega podoficirja. Na nadaljnje neprestano streljanje z grškega ozemlja so bolgarski obmejni stražarji odgovorili z ognjem na napadalce, za katerimi je bilo opaziti tudi okrog 50 grških vojakov. Nato so se napadalci umaknili v notranjost grškega ozemlja in se razkropili.
O tem incidentu je bolgarska vlada obvestila Zavezniško kontrolno komisijo s prošnjo, da podvzame odločne korake pri grški vladi, da se prenehajo provokacije s strani grških vojaških oblasti, ki se skrivajo za oboroženimi civilnimi osebami. Hkrati je bolgarska vlada o tem obvestila Varnostni svet.
20. t m. so grške vojaške enote na postaji Digma v Grčiji iztovorile tan-
dvojnim osvoboditeljem, ruskim bratom.
To je vzrok, zakaj mi Bolgari hranimo to svetlo tradicijo veličastnih dogodkov na Šipki. To je tudi vzrok, zakaj gori v naših prsih neugasljiv plamen ljubezni in priznanja do ruskega naroda in pripravljenost, da z vsemi svojimi silami branimo rešilno rusko-bolgarsko bratstvo pred vsakim ogrožanjem • katere koli strani.
švernik sprejel delegacijo italijanskih žena
Moskva, 24. avg. (Tass.) Predsednik Prezidija Vrhovnega sovjeta švernik je sprejel delegacijo 'italijanskih žena, ki mu je podala'svoje vtise s potovanja po Sovjetski zvezi. Švernik je želel italijanskim ženam uspeha v borbi za demokracijo in mir.
\
Vrnitev nove skupine naših izseljencev iz Westfalije
Jesenice, 24. avgusta.
Včeraj popoldne je prispela z vlakom na Jesenice nova skupina naših izseljencev iz Westfalije. Razen vestfalskih izseljencev se je z istim transportom vrnilo v domovino tudi večje število jugoslovanskih vojnih ujetnikov in nekaj bivših četnikov.
Med izseljenci je največ rudarjev, ki so delali po raznih rudnikih za-padne Nemčije. Večina jih je odšla v tujino že kmalu po prvi svetovni vojni. Sprejem v domovini .je bil za mnoge posebno doživetje. Glas harmonike in petje, ki se je razlegalo med ličnimi lesenimi barakami repatriacij-ske baze, je pričalo o njihovem zadovoljstvu, da so se mogli vrniti v domovino.
Iz pogovorov, ki smo jih navezali s številnimi izseljenci, smo videli, da je večina izmed njih živela v tujini zelo težko življenje in da so tja morali Oditi, ker jim je predvojna domovina dajala premalo zaslužka.
Ne glede na to, da mnogi izmed izseljencev že po več desetletij niso bili doma, so jih fašistični elementi v Westfaliji tudi sedaj poskušali na vse načine odvrniti od odločitve, da se vrnejo domov. Hoteli so jih s pomočjo najrazličnejših laži prepričati, da so razmere v Jugoslaviji neurejene. Posebno strupena je bila ta propaganda
v	taboriščih za vojne ujetnike. Vojni ujetnik šulovič Milivoj, ki so ga hit-lerjevci že leta 1941 odpeljali v Nemčijo, je popisal razmere v ujetniškem taborišču v Osnabriicku. Komandant taborišča je bil neki bivši polkovnik Djordje Dunjič, dočim je njegov prijatelj podpolkovnik Ružič imel položaj komandanta polka. Taboriščna policija, ki sta jo td dva organizirala večinoma iz vrst četnikov, je skrbno pazila, da ne bi kdo »delal propagande« med moštvom za povratek v domovino. Pri tem je izdajalskima oficirjema bivše jugoslovanske vojske posebno pomagal neki višji angleški oficir, ki mu je bila poverjena vrhovna kontrola nad taboriščem. Vendar angleški oficir tega ni delal odkrito, ampak se je posluževal prave tory-jevske smjačnosti. Ni hotel reči ujetnikom naravnost v obraz, naj ne hodijo domov, temveč jim je samo »priporočal«, naj poslušajo svoje oficirje.
Vendar ta cetniška propaganda, ki so jo podprli tudi domači nemški nacisti, ni imela med našimi izseljenci nikakih posebnih uspehov. Ko so četniki črtiobomjanili in z vednostjo okupacijskih oblasti uganjali vsakovrstno špekulacijo, so naši izseljenci moraili trdo delati, če so hoteli zaslužiti za Vsakdanje življenje.
Kastelic Frajnc dz Robnika pri Litiji se je od leta 1922 ubijal v rudnikih okrog Hambom-Duisburga v West-faliji. Sedaj z ženo in mlajšim sinom prihaja aopet domov. Starejši sin je prišel že s prvim transportom v juniju in se takoj priključil naši mladini, ki je odhajala na progo Samse—Sarajevo.
»Takih nas je več,« je pripomnil izseljenec Save Avgust, ko je slišal pogovor o mladinski progi. »Tudi moj sin je prišel že s prvim transportom. Sporočil nam je, aa je na progi Ša-mae—Sarajevo. V Westfaliji je delal v rudniku.*
Tako so izseljenci drug za drug im pripovedovali. Germovžek Ivan, mož okrog petdesetih let, je delal že od mladih nog v Westfaliji. Sedaj še vrača z ženo. hčerka in sin pa sta prišla že prej. Prav tako Šuster Franc, delavec okrog štiridesetih. Sedem let je delal v tovarni za lokomotive, domovine ni videl še nikdar. Rodil se je v Westfaliji.
Četudi so delali po raznih rudnikih in tovarnah, jih je vendarle družilo eno: skupno trpljenje, skupno garanje za interese tujih kapitalistov. Mnogi so se že-vrnili domov, toda še vedno jih je veliko, ki si žele povratka. Domovina jih ne bo sprejela samo kot svoje sinove, temveč tudi kot dragoceno pomoč pri izvedbi petletnega plana.
Tudi iz Avstralije se bodo vrnili naši izseljenci
Beograd, 24. avgusta. V Avstraliji, Novi Zelandiji in v drugih državah je med* našimi izseljenci razvito močno gibanje za vrnitev v domovino. Organizirani so v strokovne delovne skupine, ki razpolagajo s stroji in orodjem ter čakajo na vrnitev v Titovo Jugoslavijo.
Z okrepitvijo naše trgovinske mornarice z ladjama »Radnik« in »Partizanka« je končno omogočena vrnitev tudi teh izseljencev. »Partizanka« bo krenila po izseljence v Fremantle (za-padna Avstralija), »Radnik« pa bo po prevozu tretje skupine izseljencev iz Kanade krenil v Sidnev in Auok-land. »Partizanka« bo s 1000 izseljenci prispela v Split decembra, »RSdnik« z 500 izseljenci pa v prvi polovici februarja prihodnje leto.
Poročila, da bodo naše ladje v najkrajšem času priplule v Avstralijo in v Novo Zelandijo, je med izseljenci izzvalo velikansko navdušenje.
V	Avstraliji je nad 10.000, v Novi Zelandiji pa nad 7000 naših izseljencev.
POLOŽAJ V GRČIJI
Ostavka grške monarhefašistične vlade
NOVO VLADO SESTAVLJA TSALDARIS
Atene, 24. avgusta, (Tass.) Po vrnit-
vi	Tsaldarisa iz ZDA je vlada v štirih zaporednih sejah proučevala splošna -apra&mja notranje im zunanje politike. Ko Sjb je 22. avgusta sestal kabinet, je prišlo do izrazitih nasprotij med Papandreauom, Vemizelosom, Kanelo-pulosom na eni in Tsaldarisom, Zerva-som, Gonatosom, Aleksandrisom na drugi strani.
Po vesteh, ki so jih prejeli novinarji, so Papandreu, Venizelos in Ka-nelopulos zahtevali novo razdelitev ministrskih portfelov, predvsem pa izmenjavo Zervasa in Aleksandrisa, dodelitev vojnega ministrstva Papandreu namesto notranjega ministrstva in imenovanje pripadnikov njihovih strank na tri prazna ministrska mesta. Z druge strani je Zervas zahteval, da odstavijo Ventkisa z mesta šefa generalnega štaba.
Ker vladna večina ni hotela sprejeti zahteve Papandreua, Venizelosa in Kanelopulosa glede nove porazdelitve ministrskih portfelov, so imenovani trije ministri, ki so voditelji strank, podali ostavko, nakar je Ma-ksimos podal kralju ostavko celokupne vlade.
Po ostavki Maksimosove vlade Je grški kralj veraj poveril mandat za sestavo nove vlade Konstantinu Tsal-darisu, ministru za zunanje zadeve v bivši vladi. Pričakuje se, da bo Tsal-daris objavil sestavo svoje vlade v ponedeljek. Za četrtek je sklican parlament, da bi slišal deklaracijo o politiki nove vlade.
Nov transport ameriškega vojaškega materiala za Grčijo
New York, 24. avgusta. (Tanjng.) »New York Herald Tribune« poroča* da bo v prvi polovici septembra odplul iz ZDA v Grčijo nov transport ameriškega vojaškega materiala v vrednosti 18 milijonov dolarjev. Po obvestilih ameriškega zunanjega ministrstva bo v tem transportu orožje in mu-nicija, kakor tudi 1000 lahkih in težkih kamionov, namenjenih za potreba vladne vojske in velika količina rezervnih delov za različna vozila.
Včeraj popoldne sta že priplula v pirenejsko pristanišče dva ameriška rušilca.
RAZVOJ DOGODKOV V ANGLIJI
Bankrot laburistične vlade
»Humanite« o jedru ekonomske krize v Britaniji
Paril, 24. avg. (AFP) V komentarju o britanski krizi piše Georgea Cogniot v »Humanitčju«!
»Prvo vprašanje je v tem, zakaj je laburistična vlada prišla tako hitro in tako popolno do bankrota. Dobro bi bilo proučiti problem z ameriškega stališča.
V resnici pa je lahko razumeti, kai je prinesla konverzija funta v dolarje. Popolnoma jasno je, da omejena jamstva ne morejo zadostovati, da bi se pojaspil ameriški pristanek. Ni težko uganiti, kakšni politični pogoji bi bili vsiljeni laburistični vladi.
Vidite, to je pravo jedro problema. Gre za likvidacijo laburistične vlade,« zaključuje Cogniot.
Churchill se zaman trudi
pišejo »Izvestja«
Moskva, 24. avg. (Tass) Zunanjepolitični komentator »Izvestij« piše:
Na mračnem ozadju povojnih gospodarskih pogojev v Britaniji se ostro rišejo uspehi gospodarske obnove v državah Vzhodne in Jugovzhodne Evrope, ki , so bili doseženi brez udeležbe kapitali- i stičnih monopolov, zasužnjevalskih tujih I
posojil in kreditov, brez vmešavanja dostojanstvenih zaščitnikov in dobrotnikov iz inozemstva. Celo »Times« je bil prisiljen priznati očividne obnovitvene uspehe v teh državah.
Seveda pa Britanci vedno bolj pogosto premišljajo o vzrokih tega kontrasta. Ni samo slučajno, da skuša britanska laburistična vlada prepričati britansko javno mnenje, naj uporabi nove socialistične metode. Če pa ima laburistična vlada v resnici sploh kaj skupnega s socializmom, je to samo v tem, d« s »vojo akcije diskreditira idejo socializma. Na ta način napeljuje vodo na mlin britanskih konservativcev.
Prekaljeni demagog Wrnston Churchill ni mogel drugače, kakor da je izkoristil to stanje. Pred dnevi je v radiu kritiziral gospodarske ukrepe, ki jih predlaga Attlee. Jasno je, da je premešal ivoje karte. Govoril je o razočaranju naroda zaradi »socialistične vladavine«, ki pa je
v	resnici v Britaniji ni.
Churchill se zaman trudi. Stvarnost je -boli prepričljiva od njegove demago-tfiie. Pred očmi evropske lavnosti se odigravajo diametralno nasprotne stvari. Diskreditira se prav tisti sistem, ki ga Churchill in Attlee zaman skušata rešiti.
Tako izvajajo avstrijska oblastva denacifikacijo
Protifašistično prebivalstvo na Koroškem
je ogorčeno zaradi oprostitve znanega nacista Namestirigga, najožjega sodelavca vojnega zločinca Rainerja
Dunaj, 24. avg, (Tanjug) Pred celovškim sodiščem je bila 22. t. m. sodna razprava proti hitlerjevskemu SS-Haupt-sturmfuhrerju Namestniggu, bivšemu namestniku gauleiterja Rainerja. Ta zagrizeni nacist je bil kljub dejstvom, da je njegovo sodelovanje v nacističnem upravnem aparatu na Koroškem popolnoma dokazano, popolnoma oproščen.
Tako sodba, kakor tudi sam potek razprave «ta najbolj očividno zanikala vse trditve avstrijskih uradnih krogov, da je bila baje v državi izvršena denaci-fikacija. Sodišče je n. pr. povabilo kot pričo predsednika prve nacistične koroške deželne vlade Pavlovskega, ki je skušal na vse načine opravičiti svojega nacističnega somišljenika.
Prav tako so dobrohotno poslušali obrambo samega Naimestnigga, ki je trdil, da je delal samo kot »strokovnjak« v nacističnem aparatu, kakor tudi »argumente« njegovega branilca, ki je zahteval oprostitev obtoženca, ker je bil tako dober, da je v imenu nacističnega gauleiterja Rainerja svoječasno izročil oblast predstavnikom sedanje deželne vlade za Koroško.
Oprostitev znanega nacista Namest-nigga je povzročila upravičeno ogročenje med koroškim protifašističnim prebivalstvom. Demokratično mnenje na Koroškem vidi v oprostitvi hitlerjevca Na-mestnigga nov udarec po demokraciji, nov dokaz, da veže sedanje vladajoče kroge na Koroškem tesna nacistična preteklost.
INCIDENT NA BLOKU PRI SV. LUCIJI
Organi ZVU naj nehajo s prelivanjem krvi in izpadi sovraštva
zahteva prebivalstvo Slovenskega Primorja ▼ množičnih protestnih notah
Ljubljana, 24. avgusta Prebivalstvo vasi v okolici Tolmina je silno ogorčeno nad postopanjem ameriškega stražarja, ki je na bloku pri Sv. Luciji prestrelil domačinko Marijo Krivec, k<* je šla na proslavo v Tolmin. Ljudstvo okoliških vasi se zbira na množične sestanke, na katerih odločno protestira proti takemu postopanju, ki dokazuje, da pri nekaterih naših zaveznikih ni želje po mirnem sožitju, za kar se je tudi primorsko ljudstvo borilo v skupni borbi proti fašizmu. Z množičnih sestankov pošilja ljudstvo okoliških vasi Tolmina Zavezniški vojaški upravi protestne note, Zvezni vladi Jugoslavije in Vojaški upravi JA za Slovensko Primorje pa resolucije s prošnjo, naj najodločneje protestirajo na odločujočem mestu in podvzamejo potrebne ukrepe, da 6e podobni primeri ne bodo več ponavljali.
Z množičnega sestanka so poslali prebivalci Tolmina Zavezniški vojaški upra-
vi	ssa Slovensko Primorje protest, v katerem pravijo:
»Postopanje organov ZVU na blokih ne dokazuje, da bi bili slovenskemu prebivalstvu, torej prebivalstvu, ki se je proti fašizmu najpožrtvovalneje borilo, zavezniško naklonjeni.« Resolucija nato ugotavlja: »Nočemo nikakega sovraštva, odklanjamo pa najodločneje vsako nasilje, ker hočemo biti resnično svobodni,
na svoji zemlji resnični gospodarji.« Na
koncu resolucije pišejo prebivalci Tolmina: »Zato pozivamo ZVU, da incident preišče in v bodoče prepreči podobne izpade pridušenega sovraštva, ki ga s prelivanjem krvi naših ljudi kažejo nekateri službujoči organi ZVU.«
Prebivalci vasi Slap-Roče v okraju Tolmin pišejo v noti ŽVU v Trstu med drugim naslednje: »Smatramo, da tako ravnanje s prebivalstvom Slovenskega Primorja ni v skladn s tolikimi njegovimi žrtvami za svobodo in borbo za skupno zavezniško stvar. Zato po dveh letih težke borbe ne sme več krvaveti In biti razočarano v svojih pravicah. Ugotavljamo, da se razni reakcionarni elementi v coni A še vedno svodobno kretajo in zahtevamo, da ZVU enkrat za vselej spremeni odnose do svobodoljubnega ljudstva Slovenskega Primorja in mu prizna delež v štiriletni osvobodilni borbi«
Ljudstvo iz vasi Kneža pa v noti ZVU v Trstu najodločneje zahteva, da se čim-prej vzpostavijo normalne razmere v skladu s sklepi pariške in newyorške konference.
V	resolucijah Zvezni vladi in Vojaški upravi JA izraža ljudstvo popolno vdanost in pripravljenost v boju za svoje pravice. Hhrati ju ljudstvo prosi, naj podvzameta odločne korake, da se prepreči nadaljnje prelivanje krvi.
ANGLO-AMERIšKO-FRANCOSKA KONFERENCA V LONDONU
0 usodi Nemfite morajo odločati štirje veliki zavezniki ne pa zarotniki za zaprtimi vrati
pise »Humanite«
Pariz, 24. avg, (Tanjug) Anglo-ameri-ško-francoska konferenca v Londonu je predmet obširnih komentarjev pariškega tiska. Napredni listi soglasno obsojajo konferenco, ki je kršitev potsdamskega sporazuma in poudarjajo, da brez sodelovanja SZ v nobenem primeru ni mogoče doseči pravilne in zadovoljive rešitve nemškega problema.
»France Tireur« poudarja, da ni mogoče sprejeti nikakršnega sklepa pred sestankom štirih zunanjih ministrov v novembru.
*»Ce Soir« piše: Nikoli se še Francija ni znašla v tako ponižujočem položaju, kakor sedaj na tej londonski konferenci. Vsakomur je jasno, pa tudi zunanjemu ministrstvu, da bo tisto, kar bo povedal francoski predstavnik Alphand, veljalo toliko kot peruti muhe na starinarjevi tehtnici.
Z naslovom »Ali bo Francija kljub sovjetskemu protestu sprejela obnovitev nemške sile« pravi »Humaniti« med drugim:	Znano	je, da so Angloameričani
prejšnji mesec sklenili kršiti pakt četvo-
rice, ki je nemško jeklarsko proizvodnjo omejil nad 5,800.000 ton. Sedaj razpravljajo . o tem, da bi Nemčija proizvajala 13 milijonov ton. List opozarja na dejstvo, da bi Francija s sodelovanjem pri kršitvi sporazuma štirih velikih sil povzročila udarec po varnosti Evrope in nadaljuje:
Ni v interesu Francije, da bi nemško jeklo izdelovali iz naše Iorenske rude, ampak da bi v Loreni izdelovali jeklo z nemškim premogom. Interes Francije je, da Nemčija nakoplje več premoga in izdela manj topov, bomb, tankov in letal. To je pouk zgodovine, pouk napadov v 70 letih. Interes Franclje {e v vzpostavitvi mednarodnega nadzorstva v sporazumu s Sovjetsko zvezo. Bevin in Marshall se temu upirata. Samo SZ podpira francosko stališče.
O	usodi Nemčije morajo v novembru odločati skupno v Londonu štirje veliki zavezniki, ne pa trii« podtalni zarotniki za zaprtimi vrati. Francija ne more ničesar doseči brez svojega najboljšega In najsigurnejšega prijatelja — Sovjetske zveze.
»TRUD« O DIKTATU AMERIŠKIH MONOPOLOV V TURČIJI
Turčija se spreminja v ameriško predstražo v Vzhodnem Sredozemlju
samo za oborožitev, je težko breme za turško množice, ki že itak dolgo trpijo zaradi neznosnega davčnega bremena. V letošnjem državnem proračunu je predviden velikanski primanjkljaj v znesku 150 milijonov turških lir. Ta primanjkljaj je posledica velikanskih izdatkov za vojsko in policijo, ki pogoltnejo približno 65% proračuna.
Turčija se v vedno večji meri spreminja v ameriško predstražo v Vzhodnem Sredozemlju.
Narodno republikanska stranka se ponižno klanja pred ameriškimi kapitalisti ter jim ponujajo svoje usluge, da bi njihovi orožniki stražili Balkan. Ta stranka ne bi nasprotovala, če bi Turčija poslala svoje vojake v Grčijo, da se borijo proti gverilcem in ta ponudba »pomoči« Grčiji že pričenja zavzemati stvarno obliko.
Ameriški monopolisti, ki uživajo usluge vladajočih ankarskih krogov, v svoji nemoteni ekspanziji niso podredili samo turškega gospodarstva svojim lastnim interesom, temveč tudi omejili turško suverenost.
»Journal de Geneve« trdi, da je šef ameriške vojaške misije že zvedel za vse vojaške tajnosti Turčije. Američani in njihovi pristaši v Ankari so de-
Moskva, 24. avgusta. (Tass.) »Trud« objavlja članek Belinkova o odnosih med ZDA in Turčijo, v katerem je rečeno:
»Sedanji odnosi med ZDA in Turčijo so tipičen primer posledice aktivne povojne politike ZDA na Bližnjem vzhodu.
Napredni tisk v državah Bližnjega vzhoda tolmači ameriško »pomoč« Turčiji kot pričetek spremembe turškega gospodarstva v objekt najbolj brezobzirnega izkoriščanja s strani ameriških monopolov. Listi so polni pritožb zaradi uvoza ogromnih količin nepotrebnega blaga iz tujine, v glavnem iž ZDA. Določeno število tovarn je bilo prisiljeno zmanjšati svojo -proizvodnjo in odpustiti znatno Število delavcev. Na ta način je gospodarsko življenje Turčije dezorganijtirauo, ameriški monopoli in peščica turških milijonarjev pa zbira neverjetne kapitale.
V	Turčiji so se lani nakopičile velikanske količine kmetijskih proizvodov, ki jih Turčija ne more prodati, ker so njeni trgovinski odnosi z državami Jugovzhodne in Srednjp Evrope na ničli. ZDA niso potrebni turški proizvodi.
Ameriška »pomoč«, ki se izkorišča
Na progi šamac—Sarajevo se gradi enotnost mladine vsega sveta
piše glasilo čsL armad«
Praga! 24, avg. (Tanjug) Glasilo češkoslovaške armade »Obrana Lidu« objavlja članek poročnika Plintoviča, ki je kot član češkoslovaške mladinske brigade sodeloval pri delih na mladinski progi Šamac—Sarajevo. Poročnik Plintovič odgovarja v svojem članku na obrekovanja listov »Basler Nachrichten« in »Daily Telegraph« o mladinski progi, V zvezi s tem je v članku rečeno:
Češkoslovaška delegacija je naletela vzdolž vse proge na veliko delovno navdušenje jugoslovanske mladine. Škoda je, da niso prišn na mladinsko progo tudi mladi Američani, da bi se prepričali
o	lažeh, ki jih širi o mladinski progi ameriški tisk.
Na bes tuje reakcije, je rečeno ob koncu članka, odgovarja mladina z delom. Češkoslovaška mladina se je pridru-iila z velikim navdušenjem graditvi mladinske proge in je dala jasen odgovor vsem podlim sovražnikom enotnosti mladine vsega sveta, enotnosti, ki se na mladinski progi Šamao—Sarajevo gradi na zdravih temeljih.
Obisk češkoslovaških dentistov
Zagreb. 24. avgusta. V Zagreb je prispela delegacija čeških in slovaških dentistov. S seboj so prinesli kot darilo naši državi okrog 1,5 tone različnega zobarskega materiala in instrumentov v vrednosti nad 1 milijon češkoslovaških kron. Delegacijo je sprejel minister za ljudsko zdravstvo dr. Aleksander Koharovič. Delegacija je iz Zagreba odpotovala na Jadran.
češki in slovaški partizani
se bodo skupno borili proti ostankom fašizma na Slovaškem
Praga, 24. avgusta. (Tanjug.) Delegacija Zvez« slovaških partizanov je imela skupni sestanek s predsedstvom zveze čeških partizanov, na katerem je bilo sklenjeno, da bodo češki partizani poslali na Slovaško svoje oddelke, ki bodo skupno s slovaškimi partizani sodelovali pri akciji proti Bende-rovskim tolpam.
Na sestanku je bila sprejeta resolucija, v kateri je med drugim rečeno:
Zahtevamo, da se takoj onemogoči delo sovražnikov republike, ki razvijajo v zadnjem času svoje delovanje na Slovaškem in podpirajo tolpe poljskih in ukrajinskih fašistov. Sklepi narodne fronte o čiščenju javnega življenja ostankov fašističnih elementov niso bili izpolnjeni. Na to dejstvo opozarjamo celotno češko in slovaško demokratično javnost ter jo pozivamo, naj pomaga partizanom v njihovi borbi za utrditev razmer na Slovaškem.
Prisilno preseljevanje jugoslovanskih razseljencev v Italiji
Rim, 24. avg, (Tanjug.) V taborišču jugoslovanskih razseljencev in _ emigrantov v Lessiju (srednja Italija) so taboriščne oblasti s poveljnikom Bel-mainsom na čelu, izvršile naredbe pripravljalne komisije Mednarodne organizacije za begunce, naj se 20 emigrantov takoj pripravi za pot oziroma za preselitev v Venezuelo. Večina teh emigrantov sploh ni zahtevala, niti nameravala izseliti se v prekomorske dežele. Nekateri teh emigrantov eo se morali ločiti od članov svojih družin, ki jih ta organizacija ni upoštevala za preselitev.
Ta ukrep je povzročil pravo vznemirjenje med razseljenci. Mislijo, da je to 6amo začetek izvajanja ukreppv za prisilno preselitev emigrantov, ki sploh nimajo priložnosti, da bi svobodno odločili, ali naj se vrnejo v domovino, ali pa naj odidejo v prekomorske dežele.
Najbolj zanimivo je to, da izhajajo vsi ukrepi od funkcionarjev nedavno ustanovljene Mednarodne organizacije za begunce, ki mora prevzeti skrb za razseljence in emigrante in ki ima v svojem statutu določila, da je treba pomagati pri repatriaciji, oziroma dajati pomoč emigrantom in raz-seljencem, da bi zvedeli resnico o položaju v domovini, da bi se odločili za vrnitev v domovino.
Ponovne protibritanske demonstracije v Egiptu
Kairo, 24. avg. (Tanjug) United Prest poroča: Včeraj je prišlo v Kairu do novih protibritanskih demonstracij. Delavci in nameščenci so se zbrali pred tovarnami in zahtevali evakuacijo britanskih čet iz Egipta. Policija je razgnala vsa zborovanja. Sinoči, pred egiiptakrm narodnim praznikom, so po vseh četrtih mesta križarili oddelki policistov in vojakov v popolni bojni opremi.
lali reklamo o turško-ameriškem prijateljstvu, ki je sedaj ustvarjeno.
Ameriški tisk odkrito priznava, da ZDA niso niti najmanj pomagale Turčiji iz humanih razlogov, temveč zaradi tega, ker ima ta država zelo važen strategičen položaj. V Turčiji, kakor tudi v Grčiji, podpirajo ZDA najbolj reakcionarne ekstremne desničarske elemente.	,
Nič ni čudnega — piše Behnkov na koncu članka — da je po pisanju tujin opazovalcev geslo »Borba proti ameri-
i	ški pomoči svetu dolžnost vsakega j Turku«, v Turčiji vedno bolj popu-
I	lamo.«
ODKUP ŽITA
Kjer so politični aktivisti in ljudski odbori slabi, tam je na,več „miši“t drugod pa odkup dobro poteka
Na stopnišču poslopja okrajnega ljudskega odbora Celje-okolica se skoraj nehote zaletiš v dva velika grafikona. Zelo komplicirana sta, a s potrpljenjem le razbereš, za kaj gre.
Črna črta prikazuje okrajni časovni plan oddaje žita, rdeča pa izpolnjevanje teh planskih nalog.
Grafikon obvezne oddaje. Črna črta se bolj ali manj enakomerno dviga iz levega kota spodaj proti desnemu kotu zgoraj. Na koncu črte je številka — količina obvezne oddaje žita v kilo-
Eamih. Drugače je z rdečo črto. Ne-im po svoje jo reže po grafikonu.
Prvi dan odkupa — 11. t. m. — se strmo vzpenja kvišku, drugi dan še Do 1 j strmo, tretji dan pa že pade in se nekoliko približa črni črti. Naslednje dni — do devetega dne oddaje — dalje pada in je že manj strma kot pa črna črta. Količina zbranega žita je sicer še vedno večja od predvidene, le dnevnih norm ne dosegajo več. Skoraj isto je z grafikonom oddaje preostalih presežkov žita.
ZA 120% SO PRESEGLI ČASOVNI PLAN
Deveti dan oddaje je. Pred zbiralnico v Ljubečni je mrtvo. Grafikona nimajo, tudi napisov skoraj ni. Le v daljših presledkih se pojavi kakšen voz z žitom. Zdi se, kakor da ni oddaje.
Pa ni tako. Tovariš Hozjan, poslovodja zbiralnice, pove: »Pridelovalci iz Pristave so oddali že 100% prostih presežkov, oni iz Trnovelj in Ljubečne pa 40, odnosno 20%. Težje je z obvezno oddajo. Pristava je oddala 80%,
Ljubečna in Trnovlje pa po 20%. Sicer smo šele včeraj začeli odkupovati, zbrali smo 27% predpisane količine obveznih in prostih presežkov ter presegli časovni plan oddaje za 120%.«
Kvaliteta oddanega žita je dobra.
Pojavijo pa se tudi špekulanti. Stožir Martin iz Trnovelj je pripeljal 44 kg premalo, 80 kg pa popolnoma moljevega žita. Vprašajo ga, zakaj je pripeljal tako žito. Odgovori: »Kaj morem pomagati, če so molji v njem!« p »Pa je to star pridelek?« — »Ne!
Letošnja pšenica jel« — mirno odvrne.
Ko vidi, da tako ne bo šlo, jo nazaj naloži, pozneje pa pripelje dovolj dobrega belega žita.
žita je torej dovolj. Pa ne samo to.
Predpisano količino bi lahko zbrali v nekaj dneh, ne da bi čakali do 28. t, m. Plan oddaje v območju te zbiralnice je očitno preveč raztegnjen. So pa težave. Mali kmet šulinc Franc iz Žepine, ki je ravno oddal svoje proste presežke, pojasni: »Omlatili še nismo vsega. Oddaja trpi le zato, ker imajo veliki kmetje še1 vse v snopih.« Tovarišica Kožuh Marija iz Šmiklavža pa pripomni: »Snopje imamo že nekaj dni na vozu, mlatilnice pa ni!«
Takih primerov ni malo. V območju te zbiralnice je najprej mlatil Bolha Ivan od »Ustroja«. Malomaren je bil, pa mu je mlatilnica slabo delala.
Celo trikrat ali štirikrat se mu je ustavila v četrt ure. Kmetica • Prekošek iz Šmiklavža mu je dejala: »Kaj boš mlatil, ko pa gre vse skozi.« Popravljal J© in popravljal, zraven pa pil. Konč-no je pokvaril še traktor. Zapregli so vse skupaj in odpeljali nazaj v Celje,
®juga pa predali javnemu tožilcu.
ŽITO STA SI SPOSODILA
Drugače je v Vojniku. Omlatili so že več kot 80% pridelka, pa tudi v oddaji ne zaostajajo. Komaj danes so *ačeli, a so dosegli že lepe uspehe.
Ze ob petih zjutraj so pripeljali prvi kmetje i2 Vojnika. Zgodaj je še bilo,
Pa so morali buditi. Do desete ure dopoldne so oddali 75% svojih obveznih •n prostih presežkov žita ter presegli okrajni časovni plan oddaje za 100%.
V petih urah so zbrali tretjino količi-ne, ki je predpisana za vso zbiralnico
KLO Vojnik in KLO Višnja vas.
Prvi je pripeljal veliki kmet Josip Vrečar iz okolice Vojnika. Najboljšo Pšenico pa je oddala srednja kmetica 60-letna Kristan Ana, prav tako iz okolice Vojnika. Je ena najboljših aktivistk v okraju. Ker še ni omiatila vse-£a pridelka, si je sposodila manjkajočo manjšo količino žita pri sosedu.
Tako je napravil tudi srednji kmet Alojz Gmajnar.	...
Kvaliteta oddanega žita nadknlju-.16 vsa pričakovanja. Zlasti dobro je žito Kristanove in Vrečarja. Okrajna komisij« g« bo dala v pregled semenski službi, da ga eventuelno blokira za seme.
,z Višnje vasi nočejo za-•	i^'..	Čeprav niso še na vrsti, Jih
je nekaj ze pripeljalo. Prva je oddala
,dnJa. kmetica Goričan Marija. Seveda ni to po planu, a vsekakor ne bo nikakršna ovir« za odkup. Količina predpisanega žita ni tako velika, da bi s tem povzročili zastoj
Odkup v teh vaseh torej dobro po-terca. Pa tudi	in	množične orga-
nizacije nudijo dovolj pomoči. Akti-visti niso zanemarili priprav. Tudi zdaj so na terenu. Seveda budnost ne bo odveč. Špekulanti se še lahko pojavijo.
Le nekaj v Vojniku ni v redu. Dvorišče pred zbiralnico je zanemarjeno, nesnažno. Pri tehtanju in presipanju žita ne pazijo na to. da bi se ne raztresalo po tleh. Kmet pobere vsak klas. zato moramo tudi mi paziti, da ne bo zgubljeno niti zrno.
ODDALA JE 70% VEČ
Zbiralnica v Novi cerkvi bi po planu morala začeti poslovati komaj jutri. Toda kmete čaka obiranje hmelja,
Pa so že danes pripeljali. Razen enega
so vsi oddali 100%. Do 12. ure so zbrali 25% predpisane količine obveznih in prostih presežkov žita za vso zbiralnico.
Pridelovalci so pripeljali dovolj čisto in dobro pšenico, rž in ječmen. Nekateri so oddali celo več. Mala kmetica Pekovšek Terezija iz Hrenove — KLO Nova cerkev — je namesto 60 kg prostih presežkov oddala 102 kg žita. To vas so proti koncu vojne skoraj popolnoma požgali. Kljub temu kmetje 100% oddajajo. Pri odkupu sodelujejo tudi člani KLO in množične organizacije. Aktivisti tolmačijo kmetom pomen žitnega fonda in nujnost hitre ter 100%-ne oddaje žita.
Hitro j>a bo treba izvesti tudi mla-čev. Do sedaj so omlatili komaj 40 do 50% pridelka. Najbolj pereča je mla-čev v višinskih predelih — KLO Soc-ka — kjer žito najbolj pozno dozoTL Vasi tega krajevnega odbora niso dostopne težki mlatilnici, ki dela v območju KLO Nova cerkev. Žito kmetje mlatijo na cepce in s pomočjo manjše mlatilnice predsednika KLO Socka, ki pa pravi, da je že 14 dni brez olja in bencina.
Sicer je |>a tudi s težjo mlatilnico križ. Venomer je pokvarjena. To je že druga mlatilnica v območju te zbiralnice. Prva stoji za zbiralnico. Kolo in gonilno os ima polomljeno. Mlatilni-čar pravi: »Ce bi dali pokvarjene in polomljene dele pravočasno v železarno Store, bi že lahko mlatili z njo.«
»MIŠI« IN »KEBRI«
Zadnje dni pospešujejo oddajo. Odkup zajema skoraj ves okraj. Oddajajo tudi višinski predeli, špekulantom teče voda v grlo, pa se upirajo. Okrajni aktivisti, ki skrbneje pregledujejo teren, ugotavljajo, kateri krajevni ljudski odbori in množične organizacije spijo, kateri so preveč verjeli ljudem. Marsikje 60 delali poslovodje brez pomoči političnih aktivistov, drugje pa so kmetje sami začeli oddajati brez vsake aktrvizacije s strani političnih aktivistov in poslo-vodij. Ponekod se je pokazalo, da so kmetje pripravljeni, poslovodje in aktivisti pa ne.
Tako so na seji izvršnega in širšega KLO v Rimskih Toplicah imeli »namen« razpravljati o tem, kako bi čimprej izvedli odkup. Diskusija pa je pokazala pravo lice nekaterih demagogov. Najprej so govorili, da postavica kmetov ne bo mogla oddati žf-ta. Vzrok: »miši«, »rja«, »kebTi« itd. Na vse mogoče načine so skušali varati: »Miši in kebri« se »strahovito širijo« iz pšenice aa komzo, krompir itd. Skušajo pač pripravljati teren že
na naslednje odkupe. Ko je okrajni aktivist odločno pobijal take neutemeljene trditve, se je dvignil krajevni demagog: »Ljudstvo ima zaupanje v nas, vi pa nam ne verjamete.«
V Sv. Rupertu so začeli oddajati predvčerjašnjim. Zbrali so že 50% žita. Niso se držali okrajnega časovnega plana. Preveč bi se zavleklo. Samoiniciativni so bili, pa so dosegli lep uspeh. Zal so množične organizacije neaktivne. Delo je slonelo le na po-sLovodkinji in tajniku KLO. Tajnik OF odbora pa pravi: »Kaj, ko ne mo; rem spraviti ljudi skupaj.« Potem ni čudno, če špekulanti dvigajo glave. Veliki kmet Skorja Janez iz Podgorice je od 314 kg oddal le 178 kg, od tega pa 50% izredno_ slabega žita. Ko so ga vprašali zakaj, je enostavno zavpil: »Več ne dam!«
11 DKG KAMENJA NA 1 KG 2ITA
V Laškem je bila tako operativna kot politična priprava. Prav zato je marsikdo nasedel paroli špekulantov: »Država bo moko iz tega žita prodajala po 52 din.«
Zanimiv je tudi drug primer iz Rimskih Toplic. Na seji aktivistov OF, AF2 in LMS — pred desetimi dnevi — je sekretar OF Skomik dejal: »Zakaj bi moja mati morala oddajati žito državi, saj bo odvišno količino vendar dala meni, ki kot sin pridem prvi v poštev.«
Rozman Rozalija iz Ponikve pa je pripeljala le 43 kg pšenice, v tej pa 11% kamenja. Na 1 kg pšenice so stehtali lldkg kamenja. Ta špekulant-ka je največja kmetica v Ponikvah. Za lansko leto je špekulirala.
Tudi v St. Pavlu pri Preboldu ni vse v redu. Kresnik Jože ima 421 kg obvezne oddaje, 500 kg pa je kontra-hiral. Pripeljal je žito tretje vrste, ki nikakor ne odgovarja oddaji. Bil^je poslan domov, pa pravi: »Ne dam nic!« Kresnik jo agrarni interesent, toda dela v tovarni. Dobil je preveč zemlje, prav za prav dodelitev je bila nepravilna. Poleg vsega pa ima še najlepšo zemljo v območju KLO.
Družbo mu dela Nemec Mate iz istega KLO-ja. Ni imel obvezne oddaje, a je kontrahiral 200 kg. Je prav tako agrarni interesent. Sedaj, ko je čas oddaje, pravi: »Ne dam!« Oba pa sta se že ©koristila s 40% blagovnega nakazila na kontrahira.no žito.
Krajevni ljudski odbori, OF odbori in odbori ostalih množičnih organizacij marsikje ne čutijo dolžnosti, ki jih imajo do žitnega fonda. Tam je tudi največ »miši«, kjer pa politični aktivisti dobro delajo jo, tam odkup dobro poteka.
Odkup Sita v Komendi
Kljub temu, da je bila v našem kraju žitna letina izredno slaba, moremo reči, da je odkup belih žit potekal zelo dobro. Večina kmetov je pravilno razumela odkup in pripeljala svoje obvezne in kontrahirane presežke 100%-no v zbiralnico. Seveda pa tudi pri nas ni potekalo brez brezvestnih in namernih špekulantov in gospodarskih saboterjev.
Eden najbolj očitnih primerov se nam zdi štrcin Janez iz Komende, skoraj največji kmet v našem območju, ki je zadostil oddaji komaj 30%-no, saj je oddal' namesto 838 kg komaj 272 kg belih žit. Po njegovi izjavi pa je pridelal samo pšenice nad 1900 kg.
Tudi njegov sosed Brešar Franc iz Komende, ki je imel obvezno oddajo belih žit 266 kg, je pripeljal le 53 kg. Njegov drugi sosed Zadrgal Franc, kmet in žagar v Komendi, bi moral pripeljati 231 kg, pa je pripeljaj le 60 kg. Seveda od vseh teh posestnikov tudi ni nobeden ničesar kontrahiral, medtem ko so kmetje iz iste vasi skoraj vsi kontrahirali od 30 do 100% obvezne oddaje. Na dan oddaje so ti kmetje vsi 100% izpolnili 6voje obveze in ne samo to, temveč so odkupni načrt še presegli. Potrebno je še poudariti, da imajo skoraj vsi kmetje iz vasi Komenda posevke na istem polju ter je bil pridelek na hektar pri vseh enak.
Ce pomislimo, da se je pred oddajo
vršila propaganda, naj žita v naši vasi ne oddaja noben kmet, ker potem ne bo mogla oblast od nobenega zahtevati, in to prav iz istega dela vasi, kjer se nahaja Strcin, nam postane takoj razumljivo, da ti trije posestniki namerno niso zadostili oddaji.
V tej propagandi se je posebno izkazal Brešar Franc iz Komende št. 34, ki je hodil od kmeta do kmeta, ki so imeli obvezno oddajo, in jih hotel prepričati,^ naj ne oddajajo. Prav ta kmet je bil že pozimi letošnjega leta kaznovan zaradi prikrivanja krompirja na šest mesecev prisilnega delo, pa mu je bila kasneje kazen odpuščena. Pri pomladanski setvi lanu je prav isti kmet propagiral med ostalimi, naj nikar ne sejejo lanu, ker se to ne izplača in bo itak kmalu drugače. Dejansko pa je poteka sam lan vsejal in je hotel torej s to propagando ostalim samo škodovati, da bi s tem dosegel to, da bi kmetje nergali zoper oblast. Kdor si je letošnje leto ogledal posevke lanu štrcina Janeza, bi mogel ugotoviti, da je tak način obdelovanja naravnost saboterski. ker je tam rastel plevel, ne pa lan. S tem je gospod Strcin Janez, bivši poslanec in veleposestnik, hotel pokazati ostalim ljudem, kako naj sabotirajo ukrepe oblasti, kako naj delajo, da naš petletni plan ne bo izveden, kar more služiti le našim notranjim in zunanjim sovražnikom in nasprotnikom.	F.
Važnost oljnih rastlin v načrtnem gospodarstvu in živilski industriji
Med oljne rastline spadajo sončnice, bučnice, oljna repica in mak. Semena teh rastlin vsebujejo veliko olja. V industrijskih podjetjih jih predelujejo v olja. Ko je olje iz semen izločeno, ostanejo še oljne tropine (pogače), ki so izvrstno krmilo za živino, posebno za krave mlekarice.	*
Do sedaj 60 največ oljnih rastlin gojili na Štajerskem, kjer si je celo mali posestnik iz bučnic pridelal za lastne potrebe dovolj bučnega olja. Naš petletni plan pa predvideva tudi v pogledu predelovanja olja znatno povečanje. Gojenje oljaric 6e bo z načrtno razdelitvijo po vsej Sloveniji povečalo. Naš setveni plan bo poskrbel za pravilno načrtno setev. Glede preskrbe z maščobami ne bo nobenih težav več, vse potrebe po olju bodo krite iz domačih pridelkov in naša predelovalna živilska industrija bo polno zaposlena. Poleg tega pa bomo založeni z dobrimi krmili, to je z oljnimi pogačami in tropinami, ki jih je možno vskla-diščiti in jih krmiti živini takrat, ko ji je koncentrirano krmilo najbolj potrebno in koristno. Vrednost tropin ali pogač je predvsem v tem, ker vsebujejo velik odstotek (30—40%) beljakovin, ki so najvažnejši sestavni del živinske krme.
Vsak pridelovalec si bo maščob in oljnih tropin preskrbel na najcenejši način, če bo sadil oljne rastline. Poskrbeti pa je treba za organizirano sajenje sončnic in buč, kajti moremo jih saditi kot vmesni, oziroma obrobni 6adež okopavin. Sončnice in buče moremo saditi tudi na robovih jarkov in kompostih, to je tam, kjer drugih sadežev ni mogoče gojiti. Po setvenem planu je za vsak okraj predvideno, na kolikšni površini je treba gojiti oljarice. Prav tako je za področje poedinih krajevnih ljudskih odborov, upoštevajoč strukturo zemlje, določeno, kolikšne količine morajo biti posejane z oljaricami. Pridelovalci 6e bodo s sklenitvijo pogodb obvezali glede površin, na katerih bodo sadili oljarice. Po setvenem planu je treba skleniti pogodbo le za ozimno in jaro repico in sončnice, za gojitev v čistem 6adežu, dočim glede površin za gojenje bučnic v čistem sadežu pogodbe ne bodo sklenjene.
Z uredbo je določeno, da morejo pridelovalci pod prav ugodnimi pogoji oljarice zamenjati za olje. V izmenjalnicah olja dobi pridelovalec za oddana oljna semena določene količine jedilnega olja, poleg tega pa tudi določen odstotek oljnih pogač. Izmenjalnice olja zamenjavajo olje in pogače za oljarice od septembra pa do junija. Doslej so bile izmenjalnice le v krajih, kjer so bile z oljaricama posejane največje površine. Odkar pa so bile oljarice vključene v setveni plan, ki
predvideva pridelovanje oljaric več ali manj v vseh okrajih Slovenije, je Glavna direkcija za živilsko industrijo LRS organizirala na novo mrežo zamenjalnic širom vse Slovenije. Krajevni ljudski odbori bodo pridelovalce oljaric svojega področja obvestili, kje je njihova izme-njalnica. Izmenjalnice olja so ustanovljene pri vseh centralnih Naprozah, te pa imajo po potrebi sprejemališča za oljarice organizirana tudi pri 6vojih poslovalnicah. Poskrbljeno je, da bodo pridelovalci mogli pridelane oljarice v svoji neposredni bližini zamenjati za olje. Odpadlo bo prevažanje v oddaljene kraje, ali pa celo neposredno v tovarne. Tovarnam olja neposredno bodo oljna semena dostavljale edinole izmenjalnice. Izmenjalnice na področju brvšega ljubljanskega in novomeškega okrožja in okraja Trbovlje bodo poslovale in obračunavale s tovarno jedilnega olja na Viru pri Domžalah, izmenjalnice bivšega mariborskega in celjskega okrožja brez okraja Trbovlje pa s tovarno olja v Slovenski Bistrici. Poskrbljeno je, da bodo vse izmenjalnice oljaric v zameno za oddana semena pridelovalcem nudile vedno sveže in kvalitetno enako olje. Pridelovalci morajo oljna semena izmenjavati samo pri izmenjalnici ali njeni poslovalnici, kamor pripadajo.
V raznih krajih so ljudje navajeni uporabljati za prehrano razna olja. Zato se bodo pri izmenjavi semen za olje upoštevale krajevne navade glede uporabe olja, in sicer tako, da bodo v krajih, kjer je v običaju bučno olje, dobivali ljudje v zamenjavo bučno olje, v krajih pa, kjer bolj cenijo sončnično olje, bodo v zamenjavo za oljna semena dobivali sončnično olje. V letini 1946/47 pridelane oljarice bodo izmenjalnice in poslovalnice pričele zamenjavati e 1. septembrom letošnjega leta. Že v tekočem me6ecu, to je v avgustu, pa se bodo pridelovalci po vsej Sloveniji s po gobami obvezali, na kolikšnih površinah bodo sadili ozimno in jaro repico ter 6ončnice. Zanimivo bo, kateri okraj se bo mogel najbolj postavit^ in v katerem kraju se bodo kmetovalci in pridelovalci obvezali za sajenje oljnih rastlin v najvišji meri. Našim kmetom je treba raztolmačiti, da bodo s sajenjem oljaric dobili v prvi vrsti dovolj masceb za 6ebe, da bo po njihovi zaslugi industrija polno zaposlena in da bodo delovnemu ljudstvu zagotovili maščobe za prehrano. Vsakemu pridelovalcu bo površina, posejana z oljaricami, glede katere se je pogodbeno obvezal, odšteta od njegove orne zemlje in ne bo vračunana pri površini za oddajo žitaric. Poskrbljeno je torej za vse, kar je važnega in kar more ugodno vplivati da bomo v naših krajih pridelali čim več olja. B, V.
KRATKE VESTI IZ VSE DRŽAVE
Nekaj misli z okrajne konference ljudske prosvete v Celju
Pred dnevi je bila v Celju konferenca ljudske prosvete. Okrajni prosvetni svet je sklical konferenco, da bi na podlagi poročil proučil stanje na terenu in da bi napravil načrt za bodoče delo. Na konferenci so ugotovili, da je v prosvetnem delu po vaseh vse preveč razdrobljenosti in neenotnosti. Nadalje se polaga premajhna važnost vključitvi mladine v prosvetno delo. Tudi sindikati ne delam po prosvetni liniji tako kot bi morali.
Za odpravo vseh teh in drugih nedo-statkov in napak so na konferenci sprejeli več sklepov, ki jih bo treba na vsak način izvesti Med sindikati in LPS na vasi je treba ustvariti tesnejšo povezavo. Prosvetna organizacija mora nujno zajeti vsakega delovnega človeka Mladima, ki prihaja iz delovnih brigad, bo posebno dobrodošla za poživitev prosvetnega dela
Prav tako je treba poživiti ljudske univerze z dobro izbiro snovi in z masovno agitacijo za študij
Marsikje ovirajo prosvetno delo na
vasi tudi nekatera gasilska društva. Po-edini gasilski funkcionarji na vasi hočejo imeti monopol za prosvetno delo, prirejajo igre, ki so samo uvod v plehko zabavo. Rešiti bi bilo treba dokončno tudi vprašanje lastništva prosvetnih domov. V Laškem je lastnik bivšega Sokolskega doma Fizkulturno društvo. To pobira od vsake prireditve 700 din, prav nič pa se ne briga za njegovo obnovitev Prejšnji teden je prišel tja Svengali. Obrnil se-je do nekega člana KLO in. ta mu je dal na razpolago dvorano v Prosvetnem domu. Svengali je bogato zaslužil s svojimi neumnimi prerokbami, nato pa »velikodušno« poklonil za dom 300 dinarjev
Za svoje delo v prihodnji 6ezoni si bodo LPS-i napravili sistematičen načrt, organizirali bodo knjižnico dramskih del, ki bo na razpolago vsem igralskim družinam. Ob koncu zborovanja je bila izra-| žena tudi želja delegatov, da bi večje gledališke družine obiskale podeželske I odre in s tem poživile dramatsko delo-| vanje vaških igralskih družin.
Naša živilska industrija v prvem polletju. Svojo proizvodno nalogo je izpolnila za 117%, finančni načrt pa za 183.7%. Zelo so se izkazala posamezna podjetja, n. pr. »Navip«, podjetje za proizvodnjo alkoholnih pijač v Zemunu, ki je preseglo proizvodni načrt celo za 1800 %. V prvem letošnjem polletju 60 se sladkorne tovarne pripravljale na novo kampanjo ter so si priskrbele surovine. Sladkorne pese je bilo letos posejane za 7.7% več kakor je bilo prvotno določeno. Najlepši uspeh je dosegla sladkorna tovarna v Zrenjaninu, ki je sklenila pogodbe za pridelovanje sladkorne pese za 15 % nad načrtom.
Nov premogovnik bodo odprli v Su-hači pri Sanskem mostu. Nedavno so začeli raziskovati teren, kjer so že leta 1932 kopali premog. Zaradi tedanje gospodarske krize so opustili premogovnik. Premog v Suhači je izvrsten, ker vsebuje le malo žvepla. Da bo omogočen prevoz premoga, bodo zgradili velik most če« Sano v dolžini 110 m, razen tega bodo zgradili 10 km železnice.
V Brodu na Drini gradijo velik most za vozni in železniški promet. De-Lati so začeli letos 16. aprila. Delo napreduje po načrtu in most bo končan do 30. oktobra.
Končna dela pri mostu Erdut-Bogo-jevo. Ta drugi največji mo6t v naši državi bo te dni dograjen. Nedavno so polpžili zadnjo mostno konstrukcijo in zdaj končujejo zadnja dela. Računajo, da bodo most izročili v promet 24. t. m. ali 22 dni pred določenim rokom.
Prvi generator na lignit so izdelali v livarni v Adi. V vojvodinski livarni »Potisje« so nedavno izdelali prvi plinski generator z uporabo lignita. Preizkus je pokazal, da je novi generator izvrsten.
• Uporabljati je mogoče najslabši lignit. Novo vrsto generatorja bodo lahko z največjim uspehom uporabili v številnih industrijskih panogah, in sicer v mlinski industriji, v elektrarnah in strojnih delavnicah Pogonski stroški se bodo z uporabo novega generatorja zelo znižali.
1400 km cest bodo zgradili med petletko v Makedoniji. Makedonija je bila pred osvoboditvijo tudi v prometnem pogledu zelo zaostala. Kolikor je pa bilo cest, so bile tako zanemarjene, da jih ni bilo mogoče 85 % sploh uporabljati. Po petletnem planu je določeno nad milijardo dinarjev za popravila starih in zgraditev novih cest Povsem novih cest bodo zgradili 115 km. Največja nova cesta bo med Bukovim in Sv. Naumom. Rekonstruirali bodo številne stare ceste. Za vzdrževanje in zgraditev novih cest lokalnega pomena je določeno 100 milijonov dinarjev kredita. Od 127 milijonov dinarjev odobrenih investicij so letos že v prvih mesecih opravili precej dela. Predvsem so si priskrbeli mnogo gradiva.
Prva srednja geološka šola v naši državi. Zvezno ministrstvo za rudarstvo je ustanovita pri zavodu za geološka raziskovanja v Pančevu prvo srednjo šota za geološke pomočnike v naši državi. Pouk bo trajal dve leti.
2 milijardi dinorjev za zgraditev Titograda med petletko. Titograd bo prav za prav povsem novo mesto, kd ga gradijo na razvalinah nekdanje Podgorice. Mesto bo povsem dograjeno med petletko in v ta namen bodo investirali okrog 2 milijardi dinarjev, kar je 60 % več, kakor »naša državni proračun LR Orne gore. Mesto ne bo le prestolnica ljudske republike, temveč tudi gospodarsko središče, zlasti spričo uvedbe pridelovanja industrijskih rastlin in končanih velikih melioracijskih del. Razen tega bo imelo mesto tudi železniško zvezo po železnici Nikšič—Titograd. Ta železnica bo postala hrbtenica prometa v Črni gori. Letošnja gradbena dela dobro napredujejo. Med največjimi deli je treba omeniti zelo velik moderen železobetonski most, ki bo imel razpetino nad 80 m in bo 22 m širok. Gradijo številne stanovanjske hiše in javna poslopja.
Število obnovljenih ladij se množi.
V kraljeviški ladjedelnici so pred dnevi popravili parnik Jadranske plovbe »Ku-pari«. V tej ladjedelnici zdaj popravljajo tudi parnik »Učka«, ki je bil med vojno potopljen v Livornu.
Uspehi tretje danske študentske brigade na mladinski progi
Zenica, 23. avgusta. Od 3. do 20. avgusta je delala na mladinski progi Sa-mac—Sarajevo 3. danska študentska delovna brigada. S svojo udeležbo pri gradnji mladinske proge in s svojim skupnim delom z brigadami Ljudske mladine Jugoslavije ter inozemskimi mladinskimi brigadami je dala 3. danska študentska delovna brigada svoj prispevek k poglabljanju in krepitvi prijateljstva ter sodelovanja demokratične mladine vseh držav pri velikem delu graditve trajnega in pravičnega miru na svetu.
Glavni štab MDB pri gradnji mladinske proge Samac—Sarajevo je sprejel sklep, da se da najvišje priznanje in zahvalo 3. danski študentski delovni brigadi. Glavni štab bo izdal na podlagi tega sklepa danski brigadi posebno diplomo. Ta sklep je bil prečitan pred vsemi mladinskimi brigadami na mladinski progi.
Avstrijska udarna mladinska delovna skupina odpotovala z mladinske proge
Zenica, 23. avgusta (Tanjug) V petek je odpotovala z mladinske proge Šamac— Sarajevo prva avstrijska udarna mladinska delovna skupina, ki je od 27. julija do 20 avgusta požrtvovalno delala na osmi sekciii mladinske proge. Skupina ima 7 udarnikov, vsi ostali graditelji t« skupine pa so bili pohvaljeni.
-f
IZKULTURA
Mednarodni športni dan na mladinski progi
Zenica, 24. avgusta. — Včeraj se je pričelo v Zenici mednarodno športno tekmovanje delovnih brigad s proge šamac—Sarajevo. Na tekmovanju nastopajo tudi reprezentance inozemskih brigad. Rezultati včerajšnjega tekmovanja so naslednji:
Lahka atletika.
Tek 100 m (mladinci); 1. Ilič (VII. niška brigada) 12,0; 2. Nadaljšek Ki-ril (bolgarska brigada) 12,2; Šuster Ki-ril (mednarodna brigada) 12,3; tek 60 m (mladinke); 1. Valentine Vera (VII. be-lovarska) 8,9; 2. Demšar Majda (VIII. 1 jiubljanska); 9,0; 3. Hiti Nada (VIII. sarajevska (9,1; tek 400 m (mladinci); 1. Tosič Aleksander (XI. fizkultuirna) 59,0; 2. Ilič Nebojša (VII. niška) 5.9,0; 3. Robert Oven (mednarodna brigada) 59,1; tek 200 m (mladinke); 1. Hiti Nada (VIII. sarajevska 29.0; 2. Tomiš Mirjam (IX. študentska) 31,1; 3. Kerec Olga (I. prekomorska) 32,1 ^ met diska (mladinci); 1. Djukič Vladislav (XIV. študentska) 30,87 m; 2. Strnad Vladimir) Češkoslovaška) 30,81 m; 3. Nemec Vadslav (mednarodna brigada) 30,61 m; met diska (mladinke); 1. Branka Jara-masovič (II. beograjska) 20,46 m; 2. Jovan Meta (VIII. ljubljanska) 16,95 m; 3. Nada Mandrapa (VII. sarajevska) 16,89 m; skok v daljino (mladinci); 1. Deak (Anglija) 6,08 m; 2. Nebojša Ilič (VII. niška) 5,96 m; 3. Visoeaj (Češkoslovaška) 5,80 m; met krogle (mla-
dinke); 1. Helga Dokler (XI. ljubljanska) 8,08 m; 2. Jovan Meta (VIII. ljubljanska) 7,89 m; 3. Danica Dudaji (II. zrenjaninska) 7,85 m; skok v višino (mladinci); 1. Slavo Bar ton j (mednarodna) 168 cm; 2. D&ak (Anglija) 165 cm; 3. Vlado Jovanovič (XI. fizkultur-na) 160 cm; štafeta 4X100 m: 1. IV. sekcija 50,4; 2. Češkoslovaška; 52,1; Ru-munija: 52,2.
Košarka
XII. fizkulturna : III. somborska 41: 15, XVIII. študentska : bolgarska 32:23, tržaška : britanska 25:0, II. beograjska : češkoslovaška 29 : 23, XVII. dalmatinska : mednarodna 27:23, XV. štu-detska : III. pančevska 46:14, rumun-ska : kanadska 28:17.
Odbojka.
X. študentska : Kanada 2:0, Kru-ševska : I. zagrebška 2:1, XIV. študentska : poljska 2:0, bolgarska : tržaška 2:0, XVII. študentska : XI. beograjska 2:1, rumunska : V. zagrebška 2:0, češkoslovaška : VII. bjelovarska 2:1.
Nogomet.
V. beograjska : italijanska 6:1 (2:0), IX. zagrebška : X. beograjska 3:2 (2:2), češkoslovaška : bolgarska 2:1	(2:1),
XIV. beograjska : tržaška 7:0 (4:0), IX. zajeoarska : VII. užiška 1:0 (0:0), XVIII. študentska : britanska 7:0 (4:0), XII. fizkulturna: poljska 3:0 (1:0).
Tekmovanje se danes nadaljuje.
' I. in II. zvezna nogometna liga
Rezultati današnjih nogometnih srečanj v I. in II. zvezni ligi 60 bili naslednji: I. zvezna liga: V Beogradu; Crvena zvezda (B) : Torpedo (Sarajevo) 4:1 in Partizan : Metalac 0:0. V Skoplju: Dinamo : Vardar 3:2. V Subotici: Ponziana : Spartak 1:0, — II. zvezna liga: Na Reki: Mornar: Kvamer 3:0, V Titogradu: Bu-dučnost : Naša krila 1:0. V Pančevu: Sloga : Dinamo 2:1. — V Zagrebu pa je ljubljanska Enotnost izgubila prvi dne točki v tekmi z domačim Metalcem z rezultatom 1:0.
Kvalifikacijska nogometna tekma za vstop v drugo slovensko ligo
FD Ptuj : FD Škofja Loka 2:0 (0:0)
Danes je bila v Celju nogometna tekma za vstop v drugo slovensko ligo med FD Ptujem in FD Škofjo Loko. Rezultat je bil 2:0 (0:0) za Ptuj, katerega moštvo je zasluženo zmagalo, ker je igralo boljše, lepše in požrtvovalno. Sodil je tov. Veber iz Celja.
SFD Kladivar (Celje) : SFD Rudar (Trbovlje) 6:1 (4:0)
Veliko zanimanje je vladalo za nastop trboveljskega Rudarja v Celju, a na žalost Rudar ni pokazal one igre, kot smo je bili vajeni prejšnje čase. Ves čas igre je igral podrejeno vlogo in ni bil ravnopraven Kladivarju. Kladivar je lepo igral kombinacijsko igro in je bil pred golom agilnejši. Gledalcev je bilo preko 1000, sodil pa je tov Ružič nesigurno.
Mednarodni teniški turnir v Opatiji
V prvi polovici meseca septembra bo v Opatiji mednarodni teniški turnir, eden največjih, kar jih je bilo do sedaj pri nas v tej panogi športa. Poleg naših predstavnikov Mitiča, Pa-lade, Sariča in ostalih najboljših igralcev iz prvenstva Jugoslavije, ki se je včeraj pričelo v Beogradu, bo nastopil tudi najboljši Evropski igralec Drobny, zatem Černik. Smolinskv in Vrba, povabljeni pa so tudi ostali najboljši teniški igralci, med njimi tudi madžarski prvak Asboth.
Vremenska napoved za ponedeljek, 25. avgusta: Zjutraj megla, nato spremenljivo, deloma tudi jasno. Možnost manjših krajevnih neviht.
BOKS
Garnizon Ljubljana : reprezentanca Jesenic 10:4
Jesenice, 24. avgusta. V soboto zvečer je boksarska ekipa garnizona iz Ljubljane gostovala na Jesenicah ob priliki fizkulturnega dneva proti boksarski ekipi reprezentance Jesenic. Tekmovanje se je vršilo v sedmih matchih, končni rezultat je bil 10:4 za garnizijo iz Ljubljane.
V mušji kategoriji je Jankovič M. (Lj.) premagal Kusa Jožeta (Jes.).
V bantan kategoriji je Klišanič I. (Lj.) zmagal s tehničnim k. o. nad Paunovičem Božidarjem (Jes.).
V peresni kategoriji je Orlovič D. v prvi rundi premagal s tehničnim k. o. Horvata Dragutina (Jes.).
Velter kategorija; Dolenec Iv. (Lj.) je zmagal s tehničnim k. o. nad Bonač Ivanom (Jes.). Sindrič Milivoj (Lj.) je v prvi minuti k. o. s čistim udarcem Vergel Franca (Jes.).
Srednja kategorija: Subotnik Stevo (Lj.) je bil diskvalificiran zaradi nepravilne odločitve sodnika Ravnika in je s tem zmagal Ažman Zvone (Jes.).
Poltežka kategorija: Lipovšek Feliks (Lj.) je izgubil v drugi rundi tehnični k. o. od Kralja Draga (Jes.).
Prireditev je bila sicer na višini, samo očitna premoč boksarj-ev garnizije Ljubljane ni dovolila, da bi se borba razvila normalno v treh rundah, ker so vse borbe končale v prvi ali največ v drugi rundi. Reprezentanca Jesenic ni dovolj izvežbana, ima premalo kondicije, sicer pa inaa pogoje za razvoj.
Po boksarski tekmi je sledila nogometna tekma med sindikalnim moštvom Jesenic in sindikalnim moštvom Ljubljane.
Trener francoske lahkoatlet-ske državne reorezentance v Celju
Snoči je prispel v Beograd Maurice Bacquet, znani francoski športni strokovnjak, tehnični direktor državnega športnega instituta ter državni trener francoske lahkoatletske reprezentance.
Po prihodu v Beograd je Maurice Bacquet obiskal naše fizkulturno vodstvo, nato pa je odpotoval v Celje, kjer se bo kot strokovnjak udeležil | tečaja za lahkoatletske trenerje. Ob- I
Polfinalni šahovski turnir v Mariboru
•	Maribor, 24. avgusta
Danes dopoldne je v nadaljevanju prekinjenih partij kap. Markovič izgubil z Longerjem. Inž. F-ajer proti Horvatu in Rabar proti Nedeljkoviču sta končali neodločeno. Ponovno sta prekinjena v remi poziciji partiji • Kulžinski: Fajer in Mi-šura : Simonovič, Šiška pa ima dobljeno igro proti Miliču,
18, kolo:	Longer: Smederevac 1:0,
Udovčič : Mišura 0:1, Horvat : Tot 0:1. Remi sta končali Nedeljkovič : kap. Markovič in Janoševič : Rabar. Kindij je premagal Maricoviča, Šiška pa Fajerja. Prekinjene pa so: inž. Vidmar je izgubljen s Simonovičem. Partija Kulžinski: Milič je prekinjena v nejasni poziciji. Gruber je bil pro6t.
Stanje po 18. kolu: inž Vidmar 10 in po} (1), Tot 10 in pol, Horvat, Nedeljkovič, kap. Markovič 10, Milič 9 in pol (2), Udovčič, Gruber 9 in pol, Kulžinski 9 (2), Janoševič 9, Longer 8 in pol, Mišura 8 (1), Simonovič 7 in pol (2), Šiška 7 in pol (l), Fajer 7 (2), inž, Kindij 7, Rabar 6 in pol, R. Markovič 4 in pol, Semderevac 3.
Razpis mladinskega prvenstva FLRJ v plavanju
Tekmovanja za prvenstvo posameznikov in društveno prvenstvo za pio-j nirje in mladince v plavanju in water-poolu za leto 1947 bo v dneh 5., 6. in 7. septembra 1947 na plavališču Hajduka v Splitu. Tekmovanje se prične v petek, dne 5. septembra ob 9. uri zjutraj.
Pravico nastopa imajo vsi registrirani člani fizkulturnih društev in aktivov in to za kategorijo pionirjev in pionirk vsi, ki so rojeni leta 1933, 1934 in 1935, a za kategorijo mladincev in mladink pa vsi, ki so rojeni leta 1929, 1930, 1931 in 1932. Društva lahko prijavijo za vsako točko programa največ 4 plavalce in plavalke, po dve štafeti in eno waterpoolo moštvo. Pravico nastopa v. poedinih točkah programa nimajo tisti plavalci in plavalke, ki so na prvenstvu FLRJ zavzeli v finailih prva tri mesta, lahko pa sodelujejo v štafetah in waterpoolu.
Številčne prijave pošljite telegrafsko MFO Split in FISAJ-u, FZS pa pismene prijave (ime in priimek, rojstni podatki in proga) in to najdalje do 26. avgusta t. 1. Štafete in water-poolo moštva se prijavljajo s pismeno prijavo na dan tekmovanja. Prijave so brez takse.
Vsako društvo in aktiv nosi samo stroške potovanja in prehrane za svoje tekmovalce od stalnega mesta bivanja do Splita in nazaj. Pravico za nadoknado stroškov ima na vsakih 10 tekmovalcev ali nadaljnjih tO z a početih tekmovalcev po 1 funkcionar. Stroške stanovanja v Splitu nosi FISAJ
GO FZS.
Kratke vesti
češkoslovaški atlet Cevona je postavil včeraj nov češkoslovaški rekord v teku na 1000 m s časom 2,29.3. Drugi češkoslovaški atlet. Knotek je postavil dva nova češkoslovaška rekorda. Vrgel je disk 47,19 m, kladivo pa 5 (54,83).
V plavalnem bazenu v Brnu so brnske plavalke premagale dunajske plavalke s 47 : 24 točkam. Na lem tekmovanju sta bila postavljena dva nova češkoslovaška rekorda v disciplini tekmovalk, in sicer: 3X100 m z mešano štafeto s 4 :24.1 in 4 X 200 m, prsne štafete s 13,33 min.
V Leningradu je 100 mladih telovadcev, nogometašev, košarkarjev in atletov treniralo dva meseca v posebnem taborišču za fizkulturnike. Taborišče je v pestrem predmestju Leningrada. Hladi atleti so učitelji športa v 25 leningrajskih osnovnih šolah, v katerih študira nad 10.000 dečkov in deklic.
enem bo Bacquet kot tehnični instruk- ■ tor našega lahkoatletskega moštva, ki se v Celju pripravlja za balkansko prvenstvo v Bukarešti, prisostvoval treningom. Po vrnitvi iz Celja bo imel Bacquet v Beogradu več športnih predavanj.
OSVESTI C Ji
Navodila MLO za Ljubljano o posameznih vrstah stroškov podjetij za upravo stanovanjskih zgradb
Na podlagi čl. 8, odstavek 2, Uredbe o splošnih načelih za kategorizacijo o stroških, dobičku, razdelitvi dobička in o skladih vodstva državnih gospodarskih podjetij lokalnega pomena z dne 18. julija 1947 izdaja Izvršilni odbor MLO za glavno mesto Ljubljana navodilo
o elementih, iz katerih sestoje Jposamezne vrste stroškov \>odjetij za upravo stanovanjskih zgradb.
Po 61. 8 uredbe o splošnih načelih za ka; tegorizacijo. o stroških, dobičku, razdelitvi dobička in skladih vodstva dRavnih gospodarskih podjetij lokalnega pomena, sestavljajo strukturo streškov (polno lastno ceno) za podjetja za upravo stanovanjskih zgradb:
1. stroški za tekoča popravila, čiščenje in redno vzdrževanje zgradb in instalacij;
2. amortizacija;
3. upravni stroški;
4. drugi stroški.
Ad 1. Stroški za tekoča popravila, čiščenje in redno vzdrževanje sestoje iz naslednjih elementov:
a) iz stroškov popravila streh, žlebov, vodovodnih in drugih instalacij, ograje, kakor sploh iz Stroškov, ki nastajajo s tem. da se ohrani stavba v uporabnem stanju;
b) iz stroškov za vzdrževanje zgradb in instalacij, ki ne nastajajo v zvezi z direktnimi okvarami, temveč zato, da se stavba in naprave ohranijo v dobrem stanju;
cO iz stroškov, katerih namen je, da se ohrani stavba, predvsem pa skupni prostori (stopnišča, pločniki itd ) v čistem stanju.
K stroškom za popravila, redno vzdržava-nje in čiščenje spadajo tudi stroški, kot n. pr.: stroški za čiščenje dimnikov, stroški za razsvetljavo na stopniščih, prejemki za n-strezno delo hišnika, v kolikor se to nanaša na čiščenje in vzdrževanje zgradbe, zavarovalnine za zgradbe in podobni drugi stroški. Stroškov za popravila in čiščenje, ki jih je zakrivil najemnik ali druga oseba, ni šteti k tem stroškom in jih mora nositi tisti, ki jih je povzročil. Od stroškov za teko-
ča popravila in vzdrževanje zgradb bo razlikovati stroške za velika popravila in za obnovitev zgradb, ki se ponavljajo v daljših razdobjih, in ki ne služijo samo tekočemu vzdrževanju zgradb, temveč doprinašajo k zvišanju vrednosti istih.
Ad 2 Stopnjo amortizacije dolo.či s posebnimi predpisi minister za finance LRS po predlogu predsednika planske komisije LEvS ter v soglasju ministra za komunalne zadeve LKS.
Ad 3. Upravni stroški sestoje iz naslednjih elementov:
a) plač voditeljev upravnega, pisarniškega in računovodskega osebja. Čistilcev, kurirjev in drugih podobnih uslužbencev,, če so zaposleni pri vodstvu ali upravi podjetja;
b) plač za nadurno delo uslužbencev pod točko a) ;
c) socialnih prispevkov od plač uslužben; cev pod a), toda samo iz tistega dela. ki odpade na podjetja;
d) potnih in selitvenih stroškov uslužbencev pod a);
e) splošnih upravnih stroškov (za pisarniški material, za telefon, za kurjavo pisarniških prostorov, za razsvetljavo, za popravilo inventarja, požarna zavarovanja inventarja in drugih podobnih stroškov, ki nastajajo v zvezi z upravo stanovanjskih zgradb;
f) stroškov za poslovne pčostore za najemnino, za vzdrževanje snage v poslopju;
g1! stroškov denarnega in plačilnega prometa;
h) prispevka za pristojnega operativno-upravnega voditelja;
i) stroškov za kader;
j) stroškov za pomožne poslovne prostore.
Ad 4. Drugi stroški sestoje iz naslednjih elementov:
a) stroškov za vodo;
b) stroškov za razne storitve, ki gredo v korist vseh stanovalcev in ki jih ni šteti med stroške za notranje vzdrževanje zgradb;
efl stroškov cenilcev stanovanj;
d) sodnih stroškov.
S0LSTV0
Državna nižja glmMazlja v Slovenjgradcu.
1. septembra ob 8 bo konferenca celokupnega profesorskega zbora, 2. septembra popravni iapiti za III. in IV. razred. 3. in 4. septembra popravni izpiti za I. in II. razred, 5. septembra se prično sprejemni izpiti za višje razrede gimnazij in učiteljišče, 6. septembra bodo naknadni sprejemni izpiti za I. razred. Dne 8. in 9. aeptemhra bodo privatni izpiti za I. do IV. razred. Z 10 din kolko-vane prošnje je treba vložiti do 28. avgusta v pisarni ravnateljstva. Podrobni razpored izpitov je razviden na oglasni deski na šolskem hodniku. Vpisovanje za vse razrede bo 10. in 11. septembra. Prijave za vpis dobijo učenoi v zbornici. K vpisovanju naj učen-prinesejo zadnje šolsko spričevalo, novinci in učenci z drugih zavodov pa tudi rojstni list. Pričetek pouka bo 15. septembra.
Strokovna nadaljevalna šola v Laškem. V četrtek 28. avgusta bodo ob 14 popravni izpiti na osnovni šoli v Laškem. Vpisovanje v vse razrede bo v nedeljo 31. avgusta od 7—12 v šolski pisarni.
M Ji. ■ ■
□HEJ
■ ■ ■ ■
LJUBLJANA: UNION: Sovjetski film »Cirkus, tednik. Predstavi ob 18.30 in 19.30.
MATICA:	Francoski	film »Beli valček«,
tednik. Predstavi ob 18.30 in 20.30.
SLOGA: Sovjetski film »Arinka«, tednik. Predstavi ob 18.30 in 20.30.
TIVOLI: Sovjetski film »Volga-Volga«. ted-
“ nik. Predstavi ob 20 in 2130.
MAEIBOR: GEAJSKI: Sovjetski film »Sigmund Kolosovski«, tednik. Predstavi ob 18.30 in 20.30.
LETNI: Češki film »Učimo se za šolo,« tednik.
CELJE: METEOPOL: -Češki film »Čokoladne oči«, tednik.
DOM: Sovjetski film »Otok brez imena«, tednik.
KAMNIK: Sovjetski film »Brez krivde krivi«, tednik.
KEANJ: MESTNI: Sovjetska filmska komedija »Bogata nevesta«, tednik.
PTUJ: Sovjetski film »Pozdravljena Moskva«, tednik.
DNEVNE VESTI
Mestni odbor LMS v Ljubljani 6e zahvaljuje lovski družini v Polhovem Gradcu, ki je darovala 2000 din za oskrbo mladinskih delovnih brigad.
Dežurni lekarni v ponedeljek !5. avgusta: lekarna Kmet, Ciril Metodova 43. in lekarna Ustar, šelenburgova 7.
RADIO
Ljubljana, Maribor in Slov. Primor)«
DNEVNI SPORED ZA PONEDELJEK 25. 8.:
6 Budnice — 6.15 Iz naših časopiso-v. dnevni spored — 8.25 Veder jutranji spored — 6.45 Ruski tečaj Društva za kulturno sodelovanje Slovenije s SZ: Baku, Ruski list, 6 zvezek — 7 Ruske narodne pesmi — 7.15 Napoved časa, poročila, objave, radijski koledar — 12.30 Napoved časa, poročila — 12.45 Lahka glasba, mali oglasi, objave — 13 Igrajo veliki orkestri in znani pianisti — 13.30 Kulturni pregled — 15.40 Lahko glasbo izvaja mali orkester Radia Ljubljana pod vodstvom Rudolfa Stariča — 14.15 Napoved časa, poročila — 19 Eadijski dnevnik — 19.10 Pesmi Johanna Brahmsa poje altistka Dana Eočnikova, pri klavirju spremlja Samo Hubad — 19.30 Napoved časa, poročila'— 19.45 Lahka glasba, mali oglasi, objave — 20 Sovjetska kinematografija pred vojno — 20.1* Euske narodne pesmi poje državni zbor ruskih narodnih pesihi pod vodstvom Svešni-kova — 20.30 Skladbe za violo izvaja Srečko Zalokar, pri klavirju spremlja Jelka Suha-dolnikova — 21 Baziskovanje mineralnih bogastev v petletki — 21.15 Veder večerni spored — 22 Prenos vesti zvezne postaje iz Beograda — 22.15 Fizkulturna poročila — 22.20 Iz del sovjetskih skladateljev.
MALI OOIASI
PRODAM prvovrsten pogrezljiv živalnl stroj in sesalec za prah. Naslov v oglasnem oddelku »Ljudske pravice«.	3936
DRUGIČ PREKLICEM 6voje podpise z dne 21.	1947 za neveljavne. Zlot.	203
KNJIGARNA In antikvariat Cankarjeve založbe, Miklošičeva 16, kupuje in prodaja antikvarične knjige v vseh jezikih. 3791
Glavni urednik: Ivan Bratko — Naslov uredništva: Kopitarjeva 6. — Uprava: Kopitarjeva 2. — Telefon uredništva m uprave: 52-61 do 52-65. — lelefon na* ročninskega odd : 30-30. Telefon oglasnega odd.: 36-85 Štev. Ček, rač. 60.4045-22
KINO ..MATIC A" PREDVAJA
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiMiiiiiiiMiliiiiiiiiiiiMMiiiiiimiiiiiiiiiiiMUiii
umetniški sovjetski film o rudarjih — herojih Doneškega bazena
Veliko
miiimimiiiiiimiimmiimiiiii
živiienie
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimim
Dodalek:
jugoslovanski filmski tednik
»FILMSKE NOVICE"
Miško Kranjec:
V Ravnem ni oblasti. Usoda aktov
(»Pisarna«, Konec I. svet. vojne.)
Oblasti še vedno ni bilo. In Ravence, ki so se doslej čutili brez nje srečne, je začelo skrbeti. Ne toliko, da ni oblasti. Bili bi najsrečnejši, ako bi te sploh nikdar več ne bilo. Skrbelo jih je le, kakšna bo nova oblast, kako bo ravnala z njimi, ako zdaj kaj zagrešijo. Saj so imeli dobre izkušnje z revolucijo: ko so jo delali, ni bilo nikake oblasti, nato pa so bili hudo kaznovani, ko je oblast za čas prišla nazaj in bi lahko bili še bolj, da se ni spet zrušila.
Prej so bil tako lepo vajeni: ukazi 60 prihajali iz okrajnega mesteca ali pa so jih prinašali žandarji od notarja, kar vse je dobil župan v roke Ko so mu, ker ni znal dobro brati, žandarji raztolmačili, za kaj gre, je poklical občinskega sla, »malega hlapca« ali »malega rihtarja«, kakor so mu rekli Ravenci, in mu veleli, naj to z bobnom razglasi po Ravnem,
Ta »mali hlapec« je bil poslednje čase Koudilov Mihec, ki je bil že kar dober, da je nosil boben po vasi in kričal. Brati pa je tudi znal. Za večje stvari je župan vedno poklical starega Koudilo, ker bi paglavec sicer lahko napravil kaj narobe.
Ravencem ni bilo nič žal, da zdaj, ko m bilo oblMti, tudi ni bilo tistih večnih
razglasov, ki so od njih vedno samo nekaj terjali, prinašali pa nič dobrega, V zadrego so prišli šele ob novem letu, ko je po starem običaju bilo treba izbrati občinske uslužbence: poštarja, dva nočna vaška stražarja, vaškega poljskega čuvaja, šolskega slugo
Tokrat vprašanje ni bilo kakor vedno v tem, koga naj bi izbrali, — saj je večino vsega tega opravljala Koudilova fa-milija, ki je bila v Ravnem največja in tudi najbolj revna —, temveč, kdo naj izbira in kdo naj sploh vodi tak vaški zbor. Prej je vodil te stvari župan. Kar pa se je zrušila oblast .madžarskih žandarjev, ki so prek ravenskega vaškega zbora določali župana, se je zrušila tudi županova oblast, ne da bi v Ravnem o tem doslej kdo kaj razpravljal. Ravenci so župana, predstavnika madžarske oblasti, enostavno pozabili. In ko se je ob neki priložnosti Škerget hotel postaviti pred njjmi, so ga nagnali:
»Kaj boš ti! Mar ne vidiš, da ni več žandarjev? Če pa ni žandarjev, tudi župana ni in ga ni treba!«
Zupan se je sicer upiral, prepirati se z Ravenci pa se ni upal, ker se je še vedno bal njihovega maščevanja za stare
grehe. Zato je povprašal Miho Koudilo, ko je ta prišel k njemu:
»Miha, vi ki mnogo veste, povejte kakor pred bogom: ali sem še župan ali nisem, Rad bi to vedel.«
Koudila je bil v zadregi, ne z županom ne z nikomer se ni rad prepiral. Resnico pa je tudi hotel povedati. Zato je dejal:
»Ako naj bom pošten in govorim resnico, tedaj niste več župan. Vsaka oblast je od boga dana ljudem, da jo čuvajo. Dana pa je veliki in pametni gospodi, ki je edina sposobna, da jo čuva nepokvarjeno. Ta pa, da bi oblast bila veljavna za vse ljudi, tudi za nas neumne kmete, pošlje po vaseh notarje in žandarje, ki podelijo to oblast tudi vsakokratnemu županu. In le prek teh ima župan moč in oblast. Brez njih je ne more imeti, Ker pa gospode,'kakor čujem, ni več, ker ni žandarjev ne notarjev, ker ni solgabirojev, išpanov in, foišpanov, tudi oblasti zaenkrat ni in je ne more imeti noben župan, pa bodi pravičen ali krivičen,«
»Toda mene so izbrali ljudje na vaškem zboru, odstavili me pa niso,« ga je zavrnil župan in se nenadoma skliceval na tiste Ravence, ki jih je sovražil in na katere ni nikdar nič dal, ker je moč in oblast videl samo v žandarjih.
Koudila je moral premisliti, ker je to bilo res. Vendar je našel izhod in modro odvrnil:
»Resnica je, da so vas izbrali ljudje, naši Ravenci in nihče drug. A samo iz-
brali. Oblasti vam pa niso dali, ker vam je ni60 mogli dati, ker je imeli niso. Oblast 6o vam lahko dali samo žandarji in notar, ki pa 60 jo spet sprejeli od višje gospode, ta pa naravnost od kralja, kralj pa od ljubega boga.«
Škerget si je moral priznati, da Miha ima prav, vendar se nikakor ni mogel in tudi ne hotel sprijazniti niti s pojasnilom, še manj pa s tem, da bi bil kar tako na lepem odstavljen, zlasti zdaj, ker so se časi nekoliko pomirili. Ni mu bilo 6amo,do tega, da vlada Ravencem — vrag naj jih vzame! — marveč je mislil bolj na to, kako bi se mogel maščevati nad njimi za ves strah, ki ga je prestal ob koncu vojne in še za mnoge druge stvari. Ko bi se le žandarji vrnili in mu spet prinesli oblast in moč, Jasno mu je postalo, kar je Miha trdil, toda saj 6i tudi ne želi take navadne oblasti, kjer bi vsi z njim pometali. Močne, velike oblasti potrebuje, kjer bi on z drugimi počel po svoji volji.
Sedel je v svoji sobi in včasih mu je oko obviselo na kupu aktov, ki so bili zataknjeni za tramove v stropu nad pečjo. Ta pisanja so mu prinašali žandarji, ali pa jih je dobival po pošti. Razumel jih ni prair nič, kljub temu pa se je z neko pobožnostjo ukvarjal s slehernim, ko ga je dobil v roke. In da bi bil še bolj moder, si je kupil naočnike, ker je verjel, da vsi učeni ljudje nosijo naočnike in da so učeni zato, ker jih nosijo. Toda akti 60 ostali zanj prav tako skriv-
nostni kot prej in tudi še potem, ko jih je skrbno zatikal za tram.
Za očmelim tramom kmečke hiše j* bil arhiv prve ravenske pisarne in v nizki kmečki sobi je bila prva ravenska pisarna, bedna, zatohla, z orumenelimi' zaprašenimi akti, na katerih so se p°' znali mastni odtiski debelih županovih palcev in kazalcev. Za tram so župao* vtikali vse te akte, ko pa so 6e jim po' mešali, ali je kateri kam izginil, je župan vselej poklical katerega svojih otrok' ki je hodil v šolo, da mu je pom^Ža iskati. A ko kljub vsej natančnosti nista mogla najti, je oče župan grenko, a mo' dro dognal:
»Gotovo mi je mati zadnjič za pot za' suknila vanj tisti košček me6a. Že stokrat sem ji rekel, naj se ne dotika teh stvari, to je vendar uradni papir. A kal pri njej vse to pomaga!« je vzdihnil žalostno, nato pa poklical svojo ženo in j° vpričo otrok ostro nadrl zaradi njene za-nikrno6ti, Nakar mu je ona odgovorila’ »Meni se pa zdi, da si ti sam porabil tisti papir, ko si se zadnjič bril!«
»Molči, babnica! Tisto je bil drugi papir.« Očetu je pritrdil sin, rekoč:^
»Res je, mati! Oče so meni list t* čitanke iztrgali!«
»Na, zdaj vidiš!« je dejal oče zanosno-Nakar je hči branila mater, rekoč:
»Mati pa tudi niso zavili mesa v tisto pisanje. Iz mojega zvezka so iztrgali list' Lahko pokažem, če ne verjamete!«
»No?« je rekla mati zanosno. »-™*1 sem res vedno jaz kriva?«